Rokometni Vratar

UVODNIK
Spotovani, zaradi vse vejega povpraevanja po dodatnih trenerskih izobraevanjih, smo se odloili, za organizacijo enodnevnega seminarja, ki bi potekal izven programa e dobro znanih licennih seminarjev. Pri tem nas je vodila ideja, da bi bilo potrebno podrobno osvetliti neko nekoliko oje a vsebinsko pomembno podroje rokometa. Zanimivih predlogov za izbor osrednje teme je bilo sicer veliko, a smo se na koncu odloili, da poseemo na podroje rokometnega vratarja Vloga rokometnega vratarja znotraj rokometnega motva, tehnika in metodika treniranja, kot tudi pristop k treningu so specifini glede na ostala igralna mesta v rokometu in si prav gotovo zasluijo posebno pozornost. Vsebine seminarja so skrbno izbrane in predstavljajo zaokroeno celoto vseh najpomembnejih podroij s pomojo katerih obravnavamo razline vidike rokometnih vratarjev, kot so izbor, tehnika in taktika branjenja ter metodika uenja in treniranja. Ta tematika je bila mnogokrat ob rednih seminarjih nekoliko ob strani. Zato se nam je e posebej smiselno zdelo izvesti seminar, kjer bi se v celoti in izkljuno posvetili rokometnemu vratarju, ki postaja v sodobnem rokometu vedno pomembneji len motva. Uinkovitost vratarjev je velikokrat odloujoa na rokometnih tekmah. Naa elja je tako bila na enem mestu zbrati im ve dostopnih informacij, ki so povezane z rokometnim vratarjem. K sodelovanju smo kot predavatelje povabili strokovnjake, ki se pri nas poglobljeno ukvarjajo s tovrstno problematiko. Skoraj vsi, ki smo jih nagovorili so bili nad idejo navdueni in so se odzvali povabilu. Njihova imena in doseki v preteklosti e sami po sebi vabijo in zagotavljajo kakovost predstavitev. V preteklosti smo imeli v Sloveniji mnoico odlinih, v domaih klubih vzgojenih vrhunskih rokometnih vratarjev, ki so bili uspeni tudi na mednarodni ravni. Njihovi nasledniki v mlajih starostnih kategorijah tudi kaejo veliko nadarjenost in ob kakovostnem klubskem in reprezentannem delu bodo zagotovo razvili vse svoje potenciale. Vsi pa se zavedamo, da brez napredka pri strokovnem delu teko priakujemo nadaljnjo konkurennost na tem podroju. Kakovost in dodatna individualizacija dela z vratarji se je namre v mnogih dravah bistveno poveala. Zato je prav, da tudi pri nas sledimo tem smernicam. Upam, da si bomo ob tem seminarju poglobili naa znanja o rokometnem vratarju. Na koncu bi se elel zahvaliti vsem predavateljem, ki so skrbno izdelali svoje prispevke in tako omogoili bogastvo podanih informacij. Zahvaliti bi se elel tudi dr. Primou Poriju in Urou Mohoriu, ki sta z veliko mero zagnanosti in znanja vodila organizacijo in izvedbo seminarja.
Predsednik ZRTS: Marko ibila
ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika
Organizator:
Zdruenje rokometnih trenerjev Slovenije Kongresni trg 3 1000 Ljubljana Davna tevilka: 75347083 Matina tevilka: 1120085 Transakcijski raun: 02015-0087754554 pri NLB Ljubljana Internet: www.rokometna-zveza.si E-pota: zrts@rokometna-zveza.si
Organizacijski odbor:
dr. Primo Pori Uro Mohori dr. Marko ibila
Naklada: Oblikovanje in tisk: Foto: Kraj in datum izdaje:
200 izvodov TOPS, elezniki Slavko Kolar Ljubljana, april 2007
4ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika
KAZALO
Grega PEOVNIK Rolando PUNIK David IMPERL Botjan STRAEK Boris DENI Ale ANI Mara OLAJA Valenko TOMA
Izbor in uvajanje zaetnikov v igralno vlogo vratarja Organizacija treninga rokometnih vratarjev prepletanje treninga vratarjev z treningom ekipe Tehnika branjenja in metodika treninga pri branjenju strelov z razdalje Tehnika branjenja in metodika treninga pri branjenju strelov z krila Tehnika branjenja in metodika treninga pri branjenju strelov izpred rte vratarjevega prostora protinapad, kroni napadalec Tehnika in trening branjenja sedemmetrovke, podajanja prve oge v protinapad, sodelovanje pri prepreevanju protinapada in izvajanje zaetnega meta Taktika sodelovanja rokometnega vratarja z branilci Trening koordinacije rokometnih vratarjev
7 13 17 24 37 43 48 51
PROGRAM SEMINARJA: ROKOMETNI VRATAR (IZBOR, TEHNIKA, TAKTIKA, METODIKA) 7.30-8.30 8.30-9.00 9.00- 9.50 10.00-10.50 11.00-11.50 Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Prijava udeleencev Sploen uvod (opredelitev igralne vloge vratarja, lastnosti, sposobnosti, znailnosti,) Izbor in uvajanje zaetnikov v igralno vlogo vratarja Situacijski kondicijski trening vraratjev dr. PRIMO PORI GREGA PEOVNIK dr. NEJC ARABON MOERTEN SEIER
Razlike med skandinavsko in slovensko olo branjenja Organizacija treninga rokometnih vratarjev prepletanje treninga vratarjev z treningom ekipe Tehnika branjenja in metodika treninga pri branjenju strelov z razdalje Odmor za kosilo
12.00-12.50 13.00-13.50 13.50-15.00
ROLANDO PUNIK DAVID IMPERL
15.00-15.50 16.00-16.50 17.00-17.50
Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan Dvorana Slovan
Tehnika branjenja in metodika treninga pri branjenju strelov z krila Tehnika branjenja in metodika treninga pri branjenju strelov izpred rte vratarjevega prostora protinapad, kroni napadalec Tehnika in trening branjenja sedemmetrovke, podajanja prve oge v protinapad, sodelovanje pri prepreevanju protinapada in izvajanje zaetnega meta Taktika sodelovanja rokometnega vratarja z branilci Trening koordinacije rokometnih vratarjev Zakljuek seminarja
BOTJAN STRAEK BORIS DENI
ALE ANI
18.00-18.50 19.00-19.50 19.50-20.00
MARA OLAJA VALENKO TOMA dr. PRIMO PORI
IZBOR IN UVAJANJE ZAETNIKOV V IGRALNO VLOGO VRATARJA Gregor PEOVNIK
UVOD Izbor igralcev za posamezno igralno mesto v rokometu je zelo pomembna in odgovorna naloga. e posebej pomembno je igralno mesto vratarja, saj se od ostalih igralnih mest najbolj razlikuje tako z vidika potenciala motorinih sposobnosti, kot psiho-socialnih lastnosti. Velikokrat se dogaja, da trenerji nekoliko prehitro in nestrokovno izberejo vratarje pri zaetnikih, saj dodeljujejo vlogo vratarja mlademu igralcu, ki po trenutni ravni razvitosti nekaterih morfolokih znailnosti ter motorinih sposobnosti ne dohaja ostalih igralcev v motvu. Iz vidika nartnega izbora ravno tako ni primeren nain prostovoljnega javljanja. Iz tega lahko povzamemo, da je izbor primernega vratarja brez upotevanja vseh znailnosti, sposobnosti in lastnosti, ki bi jih naj imel vrhunski vratar prav gotovo manj primeren, saj je pri taknem izboru edini faktor, ki omogoa taknemu igralcu vrhunsko rokometno uspenost, faktor nakljuja. e se hoemo izogniti tovrstnim teavam, moramo pri najmlajih vztrajati pri univerzalnosti igralnih mest. Vadee je potrebno nartno spremljati in jih na podlagi njihovih sposobnosti navduiti za igralno mesto, kjer lahko razvijejo najveji potencial. To e posebej velja za mesto vratarja, zato je potrebno vse vadee nauiti osnov tehnike branjenja in jim dati monost igranja te vloge tudi med vadbo. Pri vadbi nijih starostnih kategorij je zaeleno, da obasno organiziramo vratarski trening, na katerem bodo vsi igralci opravljali specifine naloge, ki so tipine za igralno mesto vratarja. Za trenerja bo taken trening koristen predvsem za laje prepoznavanje primernega igralca za vlogo vratarja, igralcem ostalih igralnih mest pa bo taken trening koristil predvsem pri osvajanju novih znanj in razvoju doloenih motorinih sposobnosti. ELEMENTARNE IGRE, KI SO PRIMERNE ZA IZBOR IN UVAJANJE ZAETNIKOV V IGRALNO VLOGO VRATARJA Eden najpomembnejih sestavnih delov vadbenega procesa so gotovo une metode. V metodiki uenja in vadbe v portnih igrah se uporabljajo najrazlineje metode posredovanja, ki poleg podajanja informacij zagotavljajo tudi ustrezno dinamiko vadbe. To zagotavlja soasen razvoj osnovnih in specialnih motorinih sposobnosti igralca, njegove vzdrljivosti, tehnike in osnovne taktike pri vadbi ter dodaten vpliv na razvoj celotnega psihosomatinega statusa vadeega. ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 7
Metodika uenja in vadbe rokometne igre mora biti e pri igralcih mlajih starostnih kategorij vsaj delno podrejena konnemu cilju ustrezno usposobljenemu igralcu, ki bo tako na tehnino-taktinem kot tudi na morfoloko motorinem in kondicijskem ter psihosocialnem podroju kos zahtevam, ki jih pred njega postavlja rokometna igra.
V starostnem obdobju od 9 do 12 let, ko najvekrat zanemo z usmerjeno rokometno vadbo, prevladuje kot osrednja praktina metoda uenja in vadbe igralna metoda, ki naj bi predstavljala blizu 70 odstotkov celotnega vadbenega asa. Sredstva igralne metode so lahko razline elementarne igre, kot so lovljenja, tafetne in prirejene igre pa tudi rokometna igra s prirejenimi pravili ter prava rokometna igra brez prireditve pravil.
POZOR pomembno je, da vadeih ne silimo v gol in tja postavimo samo tiste, ki si to elijo. Prve izkunje v vlogi vratarja naj bodo pozitivne, da ne dobijo strahu pred streli. Za zaetek naj vadei streljajo z veje razdalje, oge naj ne bodo pretrde, da bodo lahko vadei v vlogi vratarja im bolj uspeni.
ELEMENTARNE IGRE PRIMERNE ZA UVODNI DEL VADBENE ENOTE
Elementarna igra lovljenje vratarjev Vadei se razporedijo po igralni povrini, ki naj ne bo prevelika (znotraj devet-metrskega prostora, e je manj vadeih lahko tudi znotraj est-metrskega prostora). Eden izmed njih je lovec in lovi ostale. Dovoljen nain gibanja so prisunski koraki. Igro lahko nadgradimo tako, da ulovljeni vadei za trenutek obstanejo. Ostali pa jih reijo tako, da tlesknejo z rokami nad glavo in v odroenju (za reitev ulovljenega vadeega lahko vkljuimo tudi druge gibe, ki so znailni za vratarje).
Skica 1: Elementarna igra lovljenje vratarjev
Elementarna igra senca vratarja Vadei se postavijo v kolono v trojkah ali etvorkah. Prosto se gibljejo po igralni povrini z razlinimi tehnikami teka in prvi v koloni izvaja razline tehnine elemente branjenja (odnoenja, odroenja, razlini skoki), ostali vadei pa za njim ponavljajo prikazane gibe.
Skica 2: Elementarna igra senca vratarja

Elementarna igra ogledalo Vadei so v parih obrnjeni eden proti drugemu. Eden je ogledalo in ponavlja za drugim v paru. Prvi izvaja razline tehnine elemente branjenja, drugi pa za njim gibe zrcalno ponavlja.
ELEMENTARNE IGRE PRIMERNE ZA GLAVNI DEL VEDBENE ENOTE
Elementarna igra pepek Vadee razdelimo v ve skupin po tiri (glede na tevilo prisotnih lahko tudi kakno skupino po pet). V vsaki skupini doloimo pepka. Drugi igralci se postavijo v doloeno formacijo (krog ali trikotnik) na primerni medsebojni razdalji, ki je ne smejo poveevati. Njihova naloga je, da si skuajo varno podajati ogo, tako da se je pepek ne more dotakniti. Ta pa skua z izvajanjem razlinih aktivnosti zmesti podajalca in se dotakniti oge ter se tako reiti svoje vloge. Podajalec, ki je naredil napako, na sredini zamenja pepka. Prepovedano je odrivanje, prijemanje in naskakovanje podajalcev, ti pa morajo ogo podati v treh sekundah s tehniko komolne podaje.
Skica 3: Elementarna igra pepek

ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 9
Elementarna igra pepek za vratarje Vadei se posedejo v krog s premerom od osem do deset metrov, tako da so s prsmi obrnjeni proti notranjosti kroga. Na sredini so dva ali trije vratarji. Igralci na obodu kroga si skuajo varno podajati ogo, tako da je vratarji ne bi mogli prestrei.
Skica 4: Elementarna igra pepek za vratarje

Ti pa se trudijo, da bi se s katerim koli delom telesa dotaknili oge. e jim to uspe, zamenja igralec, ki je naredil napako, vratarja, ki je dlje asa v tej vlogi. Vratarjem je pri njihovem prizadevanju, da bi se dotaknili oge, prepovedano skakanje nad igralce ali celo prepreevanje podaje s prekrkom. Podajalci pa morajo upotevati pravilo treh sekund, lahko pa varajo z lano podajo. Igro lahko izvajamo tudi v etvorkah, tako da si trije ogo podajajo, eden pa jo lovi.
Elementarna igra obleganje gradu Vadee razdelimo v skupine po tiri. Enega vadeega doloimo za prvega straarja (vratarja), ki skua obraniti grad pred streli igralcev. Grad predstavlja stoec. Vadei stojijo v krogu okoli gradu (premer kroga je od 6 do 8 metrov), si podajajo ogo ter skuajo ustvariti prilonost, da bi z ogo zadeli grad (stoec). Straar se mora hitro pomikati okoli gradu in skua z vsemi deli telesa prepreiti, da bi sovranik zadel varovano premoenje. Tisti igralec, ki grad zadane (podre stoec), zamenja straarja (vratarja).
Skica 5: Elementarna igra obleganje gradu.

Igra streljaj ali brani Vadei se postavijo v pare na rto estih metrov, v irino vratnic. Na znak vsak od para stee okoli svojega stoca (stoci so postavljeni v irini vzdolnih rt rokometnega igria, priblino na polovici igria). Podamo ogo enemu od para, ki postane napadalec, in vodi ogo okoli stocev, ki so postavljeni na drugi strani igria, ter strelja na gol po trokoranem zaletu. Tisti, ki oge nima, stee v gol in brani strel napadalca.
Skica6:Igrastreljajalibrani
ELEMENTARNE IGRE PRIMERNE ZA ZAKLJUNI DEL VADBENE ENOTE Elementarna igra kdo ima bolji refleks Vaditelj stoji na sredini kroga, ki ga tvorijo vsi vadei. Roke imajo spuene ob telesu in jih smejo dvigniti ele, ko jim podamo ogo. e le nakaemo, da bomo podali in vadei dvigne roke, mora loviti naslednji v poepu (lahko si izmislimo drugo kazen: tek okoli skupine, plosk pred lovljenjem ipd.). Ko ogo naslednji ulovi, ne da bi mu padla na tla, lahko zopet lovi v prvotnem poloaju. e pa oge ne ulovi, ima e eno kazen. Vadei nam lahko vraajo ogo z razlinimi podajami.
ZAKLJUEK
V fazi uvajanja v port je potrebno vadeim zagotoviti kar najbolj iroko podlago. Vadbeni program mora temeljiti na raznovrstni vsebini, ki naj bi zagotovila razvoj vseh funkcij, in na pridobivanju tevilnih gibalnih izkuenj. Zaetni izbor in usmerjanje kandidatov je eden najbolj pomembnih in kljunih dejavnikov uspeha v portu. Visoka nadarjenost kandidatov lahko kompenzira pomanjkljivosti v tevilnih drugih dejavnikih. e so vadei dobro izbrani in usmerjeni, njihovi tekmovalni doseki v tej fazi niso pomembni, bolj pomembna je dobra realizacija programa vadbe.
11
LITERATURA
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.
Bon M., (2002). Vloga trenerjev pri uenju in vzgoji mladih rokometaev. Trener, t. 1, str. 711. Ljubljana: Rokometna zveza Slovenije. Deman B., (2004). Koarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Fakulteta za port. Deman B., (1998). Motorika z ogo v prvem triletju osnovne ole. Ljubljana: Fakulteta za port. Gori T., (1999). Rokomet taktino tehnina priprava. Celje: portna ola Celje.. Pavi C., M. ibila, (1991). Elementarne igre in igre s prirejenimi pravili, primerne za uvajanje zaetnikov v rokometno igro. Ljubljana: Fakulteta za port. Pavli A., (2004). Metodika uenja in vadbe rokometnih vratarjev mlajih starostnih kategorij. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za port. Pistotnik B., (2004). Vedno z igro. Ljubljana: Fakulteta za port. Pori P., (2002). Izbor in metodika uenja rokometnega vratarja. Trener, t. 1, str. 2330. Ljubljana: Rokometna zveza Slovenije. Pori P. (2004). Uenje rokometne igre z igralno metodo. Trener, t. 1, str. 4152. Ljubljana: Rokometna zveza Slovenije. Pori P., M. Dolenc, (2004). Primer elementarnih iger in iger s prirejenimi pravili v razlinih delih rokometnega treninga. Trener, t. 1, str. 5358. Ljubljana: Rokometna zveza Slovenije. ibila M., (2004). Rokomet izbrana poglavja. Ljubljana: Fakulteta za port. ibila M., M. Bon, D. Kuelj, (1999). Mini rokomet v prvih razredih osnovne ole. Ljubljana: Fakulteta za port. ibila M., (1994). Vpliv sodobnega modela rokometne igre na izbor praktinih metod uenja in vadbe rokometa pri najmlajih starostnih kategorijah. Trener, t 2. Ljubljana: Rokometna zveza Slovenije.
ORGANIZACIJA TRENINGA ROKOMETNIH VRATARJEV PREPLETANJE TRENINGA VRATARJEV Z TRENINGOM EKIPE Rolando PUNIK UVOD V sodobnem (vrhunskem) modelu rokometa, prestavlja vratarjeva vloga velik del celotne uspenosti ekipe. Igralna vloga vratarja je glede na ostala igralna mesta najbolj specifina. Opredeljena je z vratarjevim prostorom, znotraj katerega veljajo drugana pravila kot za igralce v polju. Zaradi tega dejstva se tudi izbor tehnino-taktinih elementov kot tudi obremenitve vratarjev mono razlikujejo od igralcev v polju. Vekrat lahko sliimo da je vloga rokometnega vratarja individualen port, znotraj kolektivnega. V zadnjih letih se je zaradi strmega razvoja (napredka) rokometa, veliko spremenilo tudi v pristopu in organizaciji treninga rokometnih ekip. Z vidika vodenja ekip se v procesu treniranja ekip, reprezentanc pojavlja vedno veja potreba sodelovanju/vkljuevanju vse ve trenerjev (glavni, pomonik, kondicijski, trener vratarjev) in drugih sodelavcev (fizioterapevt). Tovrsten pristop vodi v vejo uinkovitost ter racionalizacijo dela. Trening vratarjev je zaradi svoje specifike kot tudi prej omenjenih dejavnikov e vrsto let loen od ekipe in se v doloenih delih treninga le prepleta z ekipo. V splonem poznamo tri vrste vratarskega trening:

trening z ekipo trening v manji skupini, v katerem sodelujejo le vratarji z trenerjem vratarjev individualni trening vratarjev.
Osnovni namen predavanja je predstaviti primer organizacije vratarskega treninga, ki se prepleta z treningom ekipe. Zelo pomembno je, da je vratar tudi ob igriu (ko ni na rokometnih vratih) neprestano zaposlen z primernimi vsebinami, ki mu bodo v nadaljevanju treninga omogoale, kar se da visoko uinkovitost na golu.
13
PRAKTINI DEL: Prostor: portna dvorana Kodeljevo Koliina: 50 minut Demonstratorke: igralke DR Inna Dolgun Vsebina in cilji treninga:

uvodni del: ogrevanje vratark z ekipo glavni del: situacijski trening vratarjev, branjenje strelov iz razlinih mest in poloajev zakljuni del: sprostilne in statine raztezne vaje
Uvodni del treninga: 1. Lovljenja z vodenjem oge. Vse igralke in vratarke so razvrene v prostoru od prene rte rokometnega igria do rte devetih metrov. Vsaka ima po eno ogo. Ena od njih lovi z vodenjem oge, na znak trenerja vodijo ogo na drugo stran igria in nadaljujejo z lovljenjem. Lovi zadnja, ki je pritekla na drugo stran igria. 2. Podajanje oge v tirih skupinah Igralke in vratarke so razdeljene v tiri skupine, ki so razporejene na eni polovici igria v kotih igria. Igralka po podaji stee v skupino, kamor je podala ogo. Na zaetku vaje uporabimo tiri oge, postopoma pa dodajamo po eno. Podaje se vrstijo od tal, v viini glave in v skoku. Vaja izvajamo v obe smeri.
3. Dinamine gimnastine vaje ekipe in vratark. Vratarke izvajajo vratarske gimnastine vaje. 4. Ogrevanje z ogami v parih. Vratarke se ogrevajo loeno od ekipe z njimi je vkljuen trener vratark. 5. Ogrevanje vratark na golu v treh kolonah
srednja kolona igralk strelja med noge nizko, ostali dve koloni igralk pa streljajo visoko levo in desno. Vratarke v tem ogrevalnem delu, ogo pri branjenju amortizirajo. srednja kolona strelja v roke, drugi dve nizko levo in desno
Glavni del treninga: 1. Branjenje srednje visoko usmerjenih ogo igralk, ki so razporejene ob rti 6m. Igralke so razporejene po 6m, od ene strani do druge. Vratarke branijo strele usmerjene proti golu levo polvisoko. Vaja se ponovi v desno. Polvisoke oge se branijo noga roka. 2. Koncentracija in hitrost reakcije Igralke so razporejene po 9m, od ene strani do druge in streljajo na gol v zaporedju od levega krila proti desnemu krilu. Streli se izvajajo v tempu, poljubno. Naloga vratarjev je,da se hitro postavljajo s prsi na ogo, gibanje je polkrono po namiljeni vratarski liniji. Koncentracija maksimalna. Streli si sledijo od levega do desnega krila in obratno. 3. Branjenje strelov iz mesta LZ in DZ po parih. Strelke so razporejene v dveh kolonah, na levem in desnem zunanjem, zabadajo v parih na gol, nakar sledi strel s tal z 9m. Vratarka sledi ogi in brani strele. Isto vajo ponovimo e s strelom iz skoka. 3. Branjenje strelov iz mesta LZ, SZ in DZ v trojkah. in hitrost reakcije sta
15
Tri kolone, vaja podobna prejnji, strele izvajamo s tal in iz skoka. 4. V naslednji vaji dodajamo po eno ali dve igralki. Vajo izvajajo, dokler niso vse igralke razporejene po svojih igralnih mestih. Vaja se izvaja z naletom proti golu, ki mora biti prepriljiv uporaba lanega zamaha, krianje in natanne podaje, ter zakljuni strel na gol. Vratarke spremljajo akcijo in z hitrim pristopom na ogo branijo strele. 5. Branjenje strelov iz vseh igralnih mest v razlinih zaporedjih (na primer; LK DZ , LZ DK , SZ KN) Vratarka sledi strelom po igralnih mestih, s tem da se hitro in osredotoeno postavlja na ogo, ter brani strele v zaporedju, kot je opisano zgoraj. Pri tej vaji je zelo pomembna koordinacija gibanja v prostoru. Strele kronih napadalcev naj brani z izpadanjem timing, ali pravoasno postavitvijo reakcija na ogo.
Zakljuni del treninga: 1. Statine raztezne vaje ekipe in vratark
TEHNIKA BRANJENJA IN METODIKA TRENIRANJA VRATARJEV PRI BRANJENJU STRELOV IZ RAZDALJE David IMPERL UVOD V rokometni igri poznamo ve igralnih mest, kjer igrajo posamezni igralci. Igralci igrajo na specifinih igralnih mestih v napadu in v obrambi. Tako pri poizkuanju za dosego zadetka prihaja do strelov iz razlinih igralnih poloajev, katere mora vratar poznati. e ve, svojo tehniko in taktiko branjenja mora vratar prilagoditi in spreminjati glede na strelev poloaj na posameznem igralnem mestu (npr. vratarjeva postavitev pri branjenju strelov iz krilnega poloaja je povsem drugana kot postavitev pri branjenju strelov iz zunanjih mest).
NAINI BRANJENJA IN POMIKANJA V GOLU
Vratar se v rokometni igri sreuje z branjenjem strelov iz razlinih igralnih mest. To pomeni, da mora biti s svojim gibanjem, dro in pravilno tehniko, vedno pripravljen na ustrezno reagiranje. Poskuati mora izbrati najustreznejo reakcijo oziroma najoptimalneji nain v danem trenutku, ki mu potencialno omogoa obranitev napadalevega strela. Za dosego teh ciljev je pomembno poznavanje treh bistvenih nainov tehnike branjenja in pomikanja v golu:
Vratar se pomika za ogo po golu, s kratkimi prisunskimi koraki, v rahlem loku od vratnice do vratnice. Pozornost je usmerjena v to, da je vratar v svoji postavitvi vedno v liniji napadalca z ogo (njegove roke) in svojega gola (upotevajo pravilno postavitev na golu). Mora biti v optimalnem poloaju nasproti strelcu, kar pomeni, da mora vedno biti postavljen v sredini kota, ki ga tvorijo namiljeni podaljani rti vratnic in strelec.
) )
S svojim trupom (frontalno osjo telesa) mora biti vedno pravokotno postavljen glede na igralevo roko s katero mee na gol. Prehajati mora vedno v optimalen poloaj proti napadalcu (zato tudi krono gibanje po golu). e stopi nekoliko iz gola proti napadalcu, zmanjuje njegov strelni kot (med vratarjem in namiljeno rto vratnic ostaja manj prostora). Hkrati vratar sebi zmanja delovni prostor, se pravi prostor levo in desno od sebe, ki ga mora s pravilno reakcijo pokriti, e eli obraniti strel. Ob tem pa
17
mora paziti, da njegovo frontalno gibanje ni pregloboko, kajti s tem omogoa napadalcu monosti za zakljuevanje strela v lobu. OSNOVE POSTAVITVE IN POMIKANJA V GOLU
Vratar izpolnjuje nacela tehnike branjenja in pomikanja v golu v osnovni postavitvi oziroma prezi. Osnovna postavitev mu omogoca najoptimalnejsi polozaj iz katerega lahko v vsakem trenutku in po najkrajsi poti reagira na napadalcev strel v kateri koli del njegovih vrat.
) ) ) ) ) ) )
Vratar stoji na rahlo pokrenih nogah (kolenskem in kolnem sklepu), njegovo gibanje pa mora biti po prstih (rahla ekstenzija skonega sklepa). Teo telesa ima enakomerno razporejeno na obe nogi, vendar nekoliko bolj na prednjem delu stopal (s tem si olaja gibanje po golu). Noge (stopala) ima v irini bokov (med stopali si izmeri razmak lastnega stopala). Trup mora ostati skoraj vzravnan (v rahlem predklonu), sorazmerno s teiem telesa, ki mora biti v sredinski osi telesa. Roki ima razirjeni, v odroenju, rahlo pokreni v komolnem sklepu, dlani odprti in nekje v viini glave (ues) ali malo nad njo. Glavo dri pokonno, pogled ima usmerjen naprej. Giba se med vratnicama po kronici polovine elipse, na sredini gola pa prehaja frontalno iz vrat od 0,5 do 1 metra, lahko tudi ve (odvisno od posameznika, njegove viine).
TEHNINO - TAKTINE PRVINE BRANJENJA STRELOV Z RAZDALJE
1. OSNOVNA POSTAVATE IN POMIKANJE V GOLU 2. POSTAVITEV VRATARJA PRI BRANJENJU S POLOAJA ZUNANJIH IGRALCEV
BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI NIZKO z izkorano tehniko v zaprekakem sedu z obema rokama z eno roko z obema rokama z eno roko
BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI SREDNJE VISOKO -
BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI VISOKO -
BRANJENJE STRELOV IZ POLOZAJA LEVEGA, DESNEGA, IN SREDNJEGA ZUNANJEGA IGRALCA: Opis branjenja:
) ) ) )
Vratar se giba po golu in brani strele iz poloaja (pree) osnovne postavitve. Pri branjenju strelov je pomembno, da vratar predasno (prehitro) ne pokrije doloenega dela vrat in s tem strelcu omogoi veliko monost za dosego zadetka (da ne odreagira prehitro). Pomembno je sodelovanje z obrambo in individualen dogovor s posameznimi obrambnimi igralci. Zaradi razlinih obrambnih formacij in obasne zgoenosti igralcev na doloenem predelu igria vratar strelca oziroma oge ne vidi vedno, zato mora svojo preo vasih prilagoditi, da lahko vedno vidi ogo ali strelca.
BRANJENJU STRELOV, KI SO USMERJENI NIZKO Najpomembneje je, da vratar im hitreje in z najvejo povrino telesa pokrije spodnji predel rokometnih vrat.
Nizko usmerjene strele vratar brani tako, da iz osnovnega poloaja po najkraji poti napravi tki. izpadni korak v stran. Tea telesa mu preide na nogo v izkoraku, katere notranji del stopala je pravokotno obrnjen proti gibanju oge. Odriva se proti ogi z zunanjo (nasprotno) nogo.
Trup prav tako preide v odklon v isto stran. Paziti mora, da ne prihaja do rotacije trupa, s tem nepravilno usmerjenega pogleda. Pogled vratarja mora potekati od izmeta oge do branjenja s stopalom ali dlanjo.
Kot v kolenskem sklepu je priblino 90 in predstavlja podporo za roko katera prehaja ob skreni nogi z odprto dlanjo do tal (stopala). Druga roka ostaja v zraku v rahlem odroenju, iztegnjena, priblino v viini glave.
Kadar vratar presodi, da bo oga letela v nizki predel naega gola (levo ali desno), je bolje, da jo skua ubraniti v poloaju zaprekakega seda. Z roko, ki brani, mora prav tako dosei stopalo in tako pokriti najveji predel gola.
19
BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI SREDNJE VISOKO
Branjenje strelov, ki so usmerjeni srednje visoko, je relativno laje v primerjavi z branjenjem nizkih in visoko usmerjenih strelov. Izvajati ga je mogoe na tiri naine. Nain branjenja srednje visokega strela pogojuje predvsem oddaljenost strelca in smer strela. Vratar brani iz osnovnega poloaja tako, da napravi izkorak v stran proti gibanju oge. Stopalo (izkorane noge) postavi v pravokoten poloaj proti gibanju oge. ogo brani le z roko v smeri leta oge. Poskua jo obraniti z dlanjo. ogo lahko brani tudi z obema rokama, vendar se ta nain uporablja redkeje. BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI VISOKO
Vratar lahko visoke oge brani na dva naina, z obema rokama ali z eno roko. Kadar prihaja strel z mesta zunanjih igralcev skua, braniti ogo z obema rokama, e mu situacija to dovoljuje, kajti za reakcijo ima na razpolago ve asa. Z obema rokama pokrije vejo povrino gola, obenem ima s tem tudi vejo monost za amortizacijo oge in monost za hitro podajo oge soigralcem v polje za izvedbo protinapada. Vendar, e je razdalja iz katere prihaja strel na vrata manja (izza rte vratarjevega prostora ali blije po prodoru), brani ogo z eno roko, kajti reakcija z eno roko je hitreja.
Iz osnovnega poloaja z rahlim odkorakom v stran ali brez, vratar z obema rokama zaustavlja visoko usmerjene strele. Roke iz odroenja pomakne proti gibanju oge (ponavadi ju iztegne). Dlani se morata vratarju s palcem dotikati.
Iz osnovnega poloaja iz poskoka ali brez (tudi v skoku) z eno roko, ki iz odroenja prehaja v iztegnitev proti ogi, vratar brani visoko usmerjene strele. Odriva se z nasprotno nogo. Druga roka mu ostaja v osnovnem poloaju.
METODIKA TRENIRANJA IN UENJA
Vsak trener ima svoj nain uenja in treniranja vratarjev. Najpomembneje in skupno vsem nainom, metodam treniranja ter uenja je:
) ) ) ) )
trener mora poznati osnove treniranja in uenja pravilne tehnike branjenja vratarja trener mora prepoznati nepravilnosti in nepopolnosti pri osnovnem postavljanju in pomikanju vratarja po golu, trener mora prepoznati nepravilnosti branjenja pri branjenju vratarja iz razlinih igralnih poloajev in v specifinih igralnih situacijah, trener mora znati nepravilnosti s pravilnim nainom uenja in treniranja odpraviti trener mora znati pravilno zaeti z uenjem tehnike branjenja
POMEMBNE VAJE PRI METODIKI UENJA, TRENIRANJA IN IZPOPOLNJEVANJA VRATARJEV PRI BRANJENJU S POLOAJA ZUNANJIH IGRALCEV
UENJE PRAVILNE PREZE (OSNOVNE POSTAVITVE)
) ) )
Vratar se statino postavi v pravilno osnovno postavitev. Vratar se v osnovni postavitvi giblje od vratnice do vratnice v pravilnem loku, nekje pol metra iz gola. Enaka vaja kot predhodna, vendar mu trener ob prihodu k vratnici poda ogo v visoki predel vrat.
UENJE IN TRENIRANJE BRANJENJA VISOKO USMERJENIH STRELOV
Vratarja je potrebno nauiti branjenja visokih og s tehniko odrivanja z zunanjo nogo in soasnega iztegovanja nasprotne roke.
) ) )
Vratar na mestu iz osnovne pree izmenino skae v levo in desno stran, brez gibanja, brez oge (8 ponovitev). Vratar skae iz zunanje na zunanjo nogo. Enaka vaja, kot predhodna, vendar jo vratar izvaja v bonem pomikanju Vratar se frontalno giba po irini igria, trener se zadenjsko pomika pred njim in mu izmenino ogo podaja v levo in desno stran. Vaja se izvaja v rahlem teku. ogo vratar sprva lovi z obema rokam, kasneje z eno roko.
Vratar stoji ob eni vratnici, trener mu razdalje 4-6 metrov podaja visoko usmerjeno ogo ob drugo vratnico. Vratar v prei in v pomikanju v golu lovi ogo in jo vraa trenerju. Sprva vratar lovi ogo z obema rokama, kasneje z eno. 8-12 ponovitev.
) ) )
Enaka vaja kot predhodna, vendar trener mee na vrata vratarju oge, ki jih mora vratar braniti. Obe vaji opravi vratar v obe strani. Vratar stoji v prei na sredini vrat, trener mu iz razdalje 3-4 metrov podaja oge v visoki predel vrat. Trener poljubno izbira stran in pogostost podaje oge. 12-14 ponovitev. Enaka vaja, kot predhodna, vendar trener iz razdalje 4-6 metrov strelja na vrata 8-12 og.
21
UENJE IN TRENIRANJE BRANJENJA SREDNJE VISOKO USMERJENIH STRELOV
) ) ) ) ) )
Vratar se frontalno giba po irini igria, trener se zadenjsko pomika pred njim in mu izmenino ogo podaja v levo in desno stran. Vaja se izvaja v rahlem teku. ogo vratar lovi z eno roko. Vratar se postavi na sredino vrat in v pomikanju po golu imitira branjenje srednje visoko usmerjenih strelov. Enaka vaja, kot predhodna, vendar vratar v pomikanju lovi trenerjeve oge. oge lovi iz razdalje 3-4 metrov, ob vsaki vratnici, 8-12 ponovitev. Enaka vaja, kot predhodna, vendar vratar brani trenerjeve strele iz razdalje 4-6 metrov. Vratar stoji v prei na sredini vrat, trener mu iz razdalje 3-4 metrov podaja oge v srednje visoki predel vrat. Trener poljubno izbira stran in pogostost podaje oge. 12-14 ponovitev. Enaka vaja, kot predhodna, vendar trener iz razdalje 4-6 metrov strelja na vrata 8-12 og.
Pomembno je tudi, da vratarja nauimo braniti srednje visoko usmerjenih strelov s tehniko dviga noge in spuanja roke. Tehnika se sicer bolj uporablja pri branjenju strelov iz mest krilnih igralcev, iz mesta kronega napadalca in v specifinih igralnih situacijah (najstroja kazen, protinapad).
UCENJE IN TRENIRANJE BRANJENJA NIZKO USMERJENIH STRELOV
) ) )
Vratar na mestu imitira branjenje nizko usmerjenega strela s tehniko izpadnega koraka. Vratar v pomikanju v golu imitira branjenje nizko usmerjenega strela s tehniko izpadnega koraka. Vratar se frontalno giba po irini igria, trener se zadenjsko pomika pred njim in mu izmenino ogo kotali v levo in desno stran. Vaja se izvaja v rahlem teku. ogo vratar lovi z eno roko in jo vraa trenerju.
) ) )
Vratar se postavi na sredino vrat. Trener mu izmenino, iz razdalje 3-4 metrov, podaja nizke oge v levo in desno stran. Vratar jih sprva lovi z obema rokama, kasneje z eno roko. 8-12 ponovitev. Enaka vaja predhodni, vendar trener oge kotali. Vratar oge zaustavlja in jih v kotaljenju vraa trenerju. Vratar stoji ob eni vratnici, trener mu razdalje 2-4 metrov podaja nizko usmerjeno ogo ob drugo vratnico. Vratar v prei in v pomikanju v golu lovi ogo in jo vraa trenerju. Vratar lovi ogo z eno roko. 8-12 ponovitev.
Enaka vaja kot predhodna, vendar trener mee na vrata vratarju oge, ki jih mora vratar braniti. Obe vaji opravi vratar v obe strani.
) )
Vratar stoji v prei na sredini vrat, trener mu iz razdalje 3-4 metrov podaja oge v nizki predel vrat. Trener poljubno izbira stran in pogostost podaje oge. 12-14 ponovitev. Enaka vaja, kot predhodna, vendar trener iz razdalje 4-6 metrov strelja na vrata 8-12 og.
ZAKLJUEK Tehnika uenja in treniranja vratarja pri branjenju strelov iz poloajev zunanjih igralcev je najpomembneji element uenja vratarja. Vratar mora obvladati branjenje strelov, ki so usmerjeni visoko, srednje visoko in nizko. Strel v razline predele vrat mu narekuje za ta predel znailno tehniko branjenja predelno usmerjenega strela. Pomembno je tudi vedeti, da je na rokometni tekmi v povpreju najve zadetkov doseenih s poloaja zunanjih igralcev. To pomeni, da je relativno gledano tudi najve poskusov za dosego zadetka iz zunanjih poloajev. Vratar lahko tako z uspenim posredovanjem pri prepreevanju zadetka mnogo pripomore k uspenosti svojega motva.
23
TEHNIKA BRANJENJA IN METODIKA TRENIRANJA VRATARJEV PRI BRANJENJU STRELOV S KRILA Botjan STRAEK
UVOD Za branjenje s krilnih poloajev je znailno, da je sama tehnika postavljanja e pomembneja, kot pri branjenju z drugih poloajev. Pri branjenju strelov z razdalje, strelov iz pozicije kronega napadalca ali protinapada, lahko vratar doloene tehnine pomanjkljivosti nadoknadi z odlinimi fizinimi sposobnosti, pri strelih skrila, pa se mora zanesti predvsem na svojo pravilno postavitev.
OSNOVNA POSTAVITEV Vratar pristopi dva ali tri korake od vratnice obrnjen proti strelcu. Teie je na nogi, ki je blije vratnici. Roka ob vratnici je dvignjena nad glavo in pokrena v komolcu. Tudi zunanja roka je dvignjena, komolec je v viini rame. Seveda je dro rok potrebno prilagoditi telesni viini vratarja (vratarke). e je ta niji (do npr. 185 cm primer Peri) drimo roki vije, kot pa e je vratar zelo visok (Lapajne).
Pomembno je pravoasno postavljanje, ko je krilo pripravljeno za odskok ali pa je e v zraku. Prepozno postavljanje vratarja ujame nepripravljenega, prehitro pa da strelcu ve monosti za pripravo na vratarjevo reakcijo. Osnovna naina sta postavljanje od vratnice proti strelcu in postavljanje od sredine na strelca s krila. Prvi nain je natanneji in ga uporabljamo tudi pri uenju zaetnikov, drugi pa je hitreji in zelo uporaben v primeru dolge podaje (npr. z mesta srednjega zunanjega ali nasprotnega beka). Branjenje s krila prilagajamo tudi velikosti kota iz katerega krilo strelja. Tako lahko uporabimo razdelitev na branjenje iz majhnega kota (mrtvega) (do 15, kot od 1-1,5), srednjega kota (15-25) in velikega kota.
BRANJENJE STRELOV - MALI KOT ) ) ) Pristopimo strelcu za 1 korak Reagiramo v trenutku ko oga zapusti roko Streli mimo glave v dolgi kot branimo z obema rokama
) )
Blinji kot visoko pokriva komolec roke blije vratnici Polvisoki strel branimo z roko naklonom telesa proti ogi
Nizek strel branimo z drsenjem noge po parketu (v zadnji fazi reakcije primaknemo notranjo nogo)
Glavna napaka je dvigovanje noge. Vse strele iz mrtvega kota lahko obranimo brez dvigovanja noge.
25
Odsvetujem pa tudi sononi poskok, ki omogoi dobrim krilom strel v blinji kot ob stoji nogi.
Vaja odpravljanja nepotrebnega sononega poskoka pri strelih iz majhnega kota Pri branjenju strelov iz tako neugodnega poloaja za strelca, mora meti vratar zelo visok odstotek ubranjenih strelov. Pomembno je ohraniti mirnost in izvajati pravilno tehniko. Ker strelec zadene ob napaki vratarja ali pa zares izjemnem strelu. BRANJENJE STRELOV SREDNJE VELIKI KOT 15-25
) ) ) ) ) )
Pristopimo strelcu za 2-3 korake ( ponavadi zanemo pristopanje z zunanjo nogo) Ujamemo pravi trenutek ( ko se strelec odrine, smo v drugem koraku pristopanja) Zakljuimo pristopanje ter bonim korakom popravimo svojo postavitev Pred strelom je najbolja postavitev s telesom pravokotno na ramo strelca (po izkunjah bolje kot isto na telo ali na ogo) Sledi reakcija na ogo, ko ta zapusti strelevo roko Z zunanjim bokom ( levim pri branjenju z LK ) nekoliko zapiramo kot proti strelcu.
Kot krilnega igralca je sedaj pri strelu veji, tako ima ve razlinih monosti za zakljuni strel, vratar pa mora biti pripravljen na razline reakcije. Osnovne reakcije pri strelih (srednje veliki kot ):
Strel v dolgi kot visoko pokrijemo z obema rokama naprej proti ogi ( lahko naredimo manji poskok s teiem na notranji nogi)
Polvisok strel pokrivamo z dvigovanjem kolena in spuanjem roke, da pokrijemo im ve prostora (notranja roka pokriva strel mimo glave)
Nizek strel pokrivamo z sononim poskokom ali drsenjem noge (stopalo zunanje noge je obrnjeno navzven ) ali z drsenjem noge.
V primeru, da smo prepriani v strel v dolgi kot lahko poenostavimo reakcijo na sononi poskok v dolgi kot s ciljem da nas oga zadene v telo.
Strelcu se pri dobrem odskoku ponuja tudi monost strela v nekoliko odkriti pravi vratarjev kot. Takrat vratar : ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 27
) ) )
Prenese teo na zunanjo nogo (levo nogo pri strelu z LK) Zapira kot z notranjim bokom (desnim bokom pri strelu z LK) Pokriva strele na nain , kot pri strelih v dolgi kot ( v veini primerov nima asa za popravljanje postavitve z bonim korakom)
Pri strelih iz srednje velikih kotov ima lahko dober vratar odlien odstotek ubranjenih strelov ( do 70%) in tudi monost , da bistveno pripomore k dobrem delovanju celotne obrambe. BRANJENJE STRELOV VELIKI KOT Branjenje strelov iz velikega kota (25 in ve) lahko razdelimo v 3 faze: pristopanje, spremljanje strelca z prisunskimi koraki in reakcija na strel. Spremeni se poloaj rok, ki sta obe nad glavo. Reakcija na strel je vasih podobna branjenju zicerjev, kar streli modernih igralcev iz taknega poloaja tudi so. Branjenje po fazah:
) ) ) ) )
Pristopanje v 3 korakih (ko je strelec pripravljen za odriv smo v zadnjem koraku pristopanja) Postavimo se pravokotno na telo strelca ( ne odpremo prvi kot ve kot je potrebno ) ko se ta odrine Spremljamo ga s prisunskimi koraki, ko je ta v zraku Reagiramo na ogo, ko ta zapusti strelevo roko Zapiramo kot z zunanjim bokom strelih z velikega kota.
K strelcu smo torej pravoasno pristopili, ga spremljali med skokom in smo pravilno postavljeni pred strelom. e v fazi spremljanja roki razirimo nad glavo ( notranja roka ni ve toliko pokrena )
Osnovne reakcije:
) ) )
Visoke strele v dolgi vratarjev kot branimo z obema rokama naprej proti ogi in poskokom (branjenje 2 kotov), ali pa se odpremo razirimo roki v branjenje 3 kotov) Polvisoke strele branimo s kolenom ,ali iztegujemo nogo,ali obe roki dodamo ele v zakljuku reakcije, izjemoma pa tudi z irjenjem rok in nog Nizke strele branimo z sononimi poskoki ali z irjenjem nog (notranja roka ostaja nad glavo).
Pri strelu v prvi kot , ki se ponuja strelcu sononi poskok v le-tega ni smiseln. Uporabimo tehniko branjenja 2 kotov s poskokom na zunanji nogi. Znova poudarimo zapiranje kota,tokrat z bokom blijim vratnici naprej.
Zapiranje prvega kota
Zapiranje prvega kota s poskokom (tea na zunanji nogi)
PRAKTINI DEL - METODIKA TRENIRANJA ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 29
Pri treningu branjenja s krilnih poloajev lahko vadbo razdelimo na uenje same tehnike, izpopolnjevanje tehnike ter odpravljanje napak. a) Uenje tehnike
Za koordinacijo rok in nog pri izvajanju tehnike so pri zaetnikih seveda potrebne tevilne ponovitve. Vaje niso intenzivne in ne zahtevajo prevelikega napora. V zaetku vadimo brez igralcev in je trener v vlogi strelca. 1. Pristopanje k strelcu
Vaja za timing in natannost pristopanja Vratar izvaja osnovno pristopanje v enem,dveh ali treh korakih odvisno od velikosti kota(postavlja se pravokotno na telo trenerja ki se giblje po vratarjevem prostoru; po vsakem pristopanju se vraa k vratnici). 2. Spremljanje strelca
Vratar se pravilno postavi in spremlja trenerja z bonim pomikanjem(trener se pomika z ogo v roki;vratar naj ima pri pomikanju stik s tlemi in ne poskakuje). 3. Reakcije na strel
Vratar je pravilno postavljen(ne vraa se ob vsaki ponovitvi do vratnice) in reagira na ogo. V zaetku samo na zamah, kasneje vajo stopnjujemo z vedno monejimi streli (z razdalje 4 do 5 metrov od gola). 4. Poveemo vse tri faze branjenja(strel omejimo na doloene kote) dolgi kot visoka(2-3 streli) dolgi kot nizka(2-3 streli) visoka- oba kota(2-3streli) nizka-oba kota(2-3 streli)
Primer: -
polvisoka-oba kota(2-3streli) streli v vse kote(5-6 strelov)
Tako napravimo serijo 15 do 20 reakcij. 5. Prikljuimo igralce, ki streljajo.
Za zaetek jim omejimo strele(ni loba, zavrtenih strelov, varanja vratarja v skoku). Vratar pristopa, se pravilno postavi a ne reagira na strel. Pozornost posveti trenutku izmeta oge. Vzpodbujamo ga,da ne zamii pri strelu. 6. 7. Igralci streljajo v tono doloene kote (kot pri 4. vaji) Vaja podobna prejnji,le da igralci streljajo izmenino z levega in desnega krila.
Te vaje so lahko primer treninga mladih vratarjev. Trener mora pri vajah dati prednost pravilnemu izvajanju tehnike,ki je pomembneja od same ubranjene oge. b) Izpopolnjevanje tehnike in odpravljanje napak
Na kratko bom opisal nekaj primerov vaj, ki jih trenerji lahko poljubno prilagajajo stopnji tehninega znanja vratarja. V praksi so se pokazale uspene tudi pri dvigovanju tekmovalne forme lanskih, e formiranih vratarjev. 1. vaja Strelec(trener) strelja z razdalje 4-5 metrov. Mo strela naj bo primerna in se proti koncu vaje stopnjuje. Blazino poloimo ob vratnici. Vratar klei ter brani z roko, ki je blija vratnici visoke oge (tudi v dolgi kot). Druga roka je ob telesu. Po seriji 8-10 strelov ponovimo vajo z drugo roko. Vratar se lahko v tem poloaju skoncentrira na pravilno delo rok.
Vaje za delo rok 2. vaja ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 31
Vratar v istem poloaju z obema rokama brani visoke strele. Sinhronizacija obeh rok. 3. vaja Vratar klei in brani nizke strele samo z nogami. 4. vaja Vratar klei in brani strele v vse kote. Sinhronizacija rok in nog.
5. vaja Uporabimo vedsko skrinjo v viini kolena vratarja. Ta klei z eno nogo na njej. Na nizke strele reagira samo z drsenjem noge. Vaja odpravlja napako dvigovanja noge pri nizkih strelih.
6. vaja Vratar je v istem poloaju kot pri prejnji vaji. Reakcija na polvisoko ogo najprej samo s kolenom, v nadaljevanju tudi z roko.
7. vaja Vratar v istem poloaju brani oge,streljane visoko. S telesom reagiramo proti ogi. 8. vaja Vratar v istem poloaju brani serijo 8-10 strelov v razline kote. 9. vaja Vratar stoji z eno nogo na klopi,druga noga je na tleh. Roki sta v osnovnem poloaju. Z zunanjo nogo se odrinemo od tal in branimo oge streljane polvisoko s kolenom in roko ali z iztegnjeno nogo.
33
10. vaja Vratar v istem poloaju brani polvisoke strele samo z roko in naklonom telesa proti ogi.
Pravilno zapiranje kota s kolenom naprej 11. vaja Vratar v istem poloaju na klopi brani visoko streljane oge, najprej z eno roko, druga je ob telesu. Po nekaj strelih zamenjamo roko. 12. vaja Vratar brani visoke strele z obema rokama,tudi po odrivu z zunanje noge. Poudarimo zamah s kolenom. Reakcija proti ogi. 13. vaja Vratar je v osnovni prei. Strelec (trener) stoji na klopi,ki je oddaljena 4 do 5 metrov od gola. Poloaj pri strelu je podoben igralni situaciji na tekmi,ko krilo strelja v skoku. Streli iz manjega kota v vse kote gola. Vratar se postavlja in brani. 14. vaja Trener na klopi se pomakne ter si povea kot. Streli z vejega kota v vse kote gola. Vratar brani po pravilih branjenja strelov iz vejega kota. 15. vaja
Strelec (trener) se po vsakem strelu na klopi premakne (povea ali zmanja kot strela). Vratar se po vsaki reakciji vraa nazaj k vratnici. 16. vaja Postavimo 2 stoca, enega na sredini vratarjevega prostora 2 do 3 metre od gola, drugega ob osnovni golovi rti, meter od vratnice. Trener pokae vratarju do katerega stoca se naj giblje iz osnovne rte. Od stoca na sredini zapira vratar blinji kot s sononim poskokom. Od stoca na osnovni rti pa dolgi kot prav tako s sononim poskokom. Vaja postavljanja od sredine proti krilu. 17. vaja Podobna vaja, le da vratar od sredinskega stoca brani strele v dolgi kot gola,od stoca na osnovni rti pa po postavljanju na strelca pokriva kratki kot. Vse poloajih. 18. vaja Prikljuijo se igralci. Streljajo v tono doloene kote .Te doloi trener. Vratar se pravilno postavlja ter brani po 3 strele zapored iz vsakega krila. 19 .vaja Vratar preskoi fazo pristopanja igralcu tako,da je e vnaprej idealno postavljen. Igralci si ne smejo poveevati kot,prepovemo jim tudi lob preko vratarja. Vratar brani serijo hitrih zaporednih strelov z istega krilnega poloaja. 20. vaja Igralci streljajo izmenino z levega in desnega krila. Sami izberejo nain in smer strela. Vratar se pomika od enega do drugega krila. Vse te vaje lahko kombiniramo na razline naine in sestavimo nekaj zanimivih in koristnih treningov. opisane vaje seveda izvajamo na obeh krilnih
ZAKLJUEK V tem sestavku ni bilo govora o taktiki branjenja s krilnih poloajev, ki je v vrhunskem rokometu ob izjemnih strelcih vasih odloilna. Ta zajema vse od nastavljanja doloenih kotov in pravoasnega pokrivanja le-teh, predvidevanja strelov(po poloaju roke in telesa lahko vasih predvidimo smer strela) do videoanaliz posebnosti doloenega strelca. O tem pa ob kakni drugi prilonosti.
35
TEHNIKA BRANJENJA IN METODIKA TRENINGA PRI BRANJENJE STRELOV IZ PRED RTE VRATARJEVEGA PROSTORA: KRONI NAPADALEC, PROTINAPAD Boris DENI
Vsi elementi branjenja v dananjem rokometu zahtevajo vrhunsko telesno in psiholoko pripravo vratarja. Tako je tudi z elementi branjenja izpred rte vratarjevega prostora. Uspenost branjenja vratarja izpred rte vratarjevega prostora je posledica vratarjeve tehnike. Vratar mora v zelo kratkem asu prepoznati veliko elementov, njegove reakcije pa morajo biti hitre in eksplozivne. Zavedati se moramo, da je tehnika vsakega vratarja razlina, saj je odvisna od morfolokih znailnosti posameznega vratarja. Da bi dosegli uspenost branjenja vratarja pri strelih izpred rte vratarjevega prostora, mu moramo pripraviti ustrezen trening. S tem treningom bomo pri vratarju razvijali tiste elemente tehnike, ki se pojavljajo pri strelih izpred rte vratarjevega prostora, kamor spadajo streli kronega napadalca in streli iz protinapada. Ti elementi so: napad vratarja: zmanjevanje kota; tehnika postavljanja na ogo: oga na prsih; kopiranje napadaleve roke: izvajanje vratarjevega odpiranja (tehnika lepeze); predvidevanje strela napadalca glede na njegov poloaj.
Ko vratar vse natete elemente osvoji in sinhronizira v eno, je za uspeno obrambo potreben e timing, kar je pa tudi najteje.
Prikazal bom enega izmed monih treningov tehnike branjenja vratarja s poloaja kronega napadalca in protinapada ter tudi nekatere vaje, katere uporabljam sam pri treningu svojih vratarjev v klubu.
Kroni napadalec 1. vaja:
Opis vaje: Igralci postavijo oge na tla na linijo 6-metrskega prostora. Vratar pritee, se dotakne oge z roko in se takoj postavi v poloaj pravokotno na ogo (oga na prsa). Po vratarjevem dotiku igralec takoj pobere ogo in mee z komolnim metom proti golu. Po branjenju se vratar vrne do vratnice, nato pa stee do naslednjega igralca in vaja se ponovi. Metodika: Vratar izvaja vajo hitro samo, ko napada ogo in ko brani strel igralcu. Do vratnice se vrne v rahlem teku. Cilj: vratar pridobi obutek bliine igralca; vratar sinhronizira delo rok in nog; vsi zgoraj omenjeni elementi.
Izvajanje vaje: Vajo izvajamo odvisno od faze treninga. V pripravljalnem obdobju od 8 do 10 ponovitev, v tekmovalnem pa od 4 do 6.
37
2. vaja: Kroni napadalec igra pred obrambnim igralcem, obrnjen s hrbtom proti golu, kjer se s tehniko pivotiranja osvobodi obrambnega igralca.
Opis vaje: A. Levi ali desni zunanji igralec poda ogo srednjemu zunanjemu, ki naredi finto in vrne ogo zunanjemu igralcu. Ta poda ogo kronemu napadalcu, kateri naredi pivotiranje na desno ali levo stran, se odpre in nakae strel na gol. Vratar v fazi podaje zunanjega igralca napade kronega napadalca z izpadom proti njemu in se pomika levo ali desno, odvisno v katero stran se je kroni napadalec osvobodil obrambnega igralca. Nato izkopira strel, katerega je kroni napadalec nakazal. B. Vaja se nadgradi tako, da kroni napadalci v tem primeru streljajo na gol, vratarji pa branijo njihov strel. Metodika: Takoj ko vratar izkopira ali brani strel kronega napadalca, zunanji igralec poda ogo srednjemu, kateri jo vrne nazaj, zunanji igralec pa jo spet poda kronemu napadalcu. Vaja se izvaja tako hitro, da ima vratar ravno dovolj asa za ponovno postavitev na zunanjega igralca, napad na kronega napadalca in za obrambo. Cilj: pomikanje vratarja za kronim napadalcem; vsi zgoraj omenjeni elementi.
Izvajanje vaje:
To vajo izvajamo odvisno od faze treninga. V pripravljalnem obdobju od 10 do 12 ponovitev, v tekmovalnem obdobju od 6 do 8. 3. vaja: Kroni napadalec igra za obrambnim igralcem, obrnjen z obrazom proti golu in dobiva ogo v prostor.
Opis vaje: A. Zunanji igralec poda ogo srednjemu zunanjemu, kateri zabode, vrne ogo zunanjemu igralcu, ta pa poda ogo diagonalnemu kronemu napadalcu v prostor. Kroni napadalec se odpira in nakae strel na gol. Vratar mora v tem primeru hkrati napadati kronega napadalca in kopirati strel, katerega je kroni napadalec nakazal. B. Vaja se nadgradi tako, da kroni napadalci streljajo na gol, vratarji pa branijo njihov strel. Metodika: Vaje se dela tako hitro kot pri vaji 2. Cilj: napad na kronega napadalca in takojnja reakcija, t.i. vhod v ut; predvidevanje, ki je odvisno od podaje kronemu napadalcu; vsi zgoraj omenjeni elementi.
Izvajanje vaje: Vaje se izvaja tako kot pri vaji 2.
39
Protinapad 1. vaja:
Opis vaje: Igralci so v koloni na 6-ih metrih, vratar pa na 4-ih. Eden za drugim meejo ogo levo in desno pol visoko, vratar pa brani roka-noga ritmino. Metodika: Igralci meejo ogo proti vratarju v visokem ritmu eden za drugim iz 6-ih metrov. Cilj: z veliko hitrostjo metov na gol pribliamo vratarju hitrost protinapada; hitrost reakcije roka-noga; motorika in koordinacija.
Izvajanje vaje: Vajo izvajamo v tekmovalnem asu od 10 do 15 ponovitev. 2. vaja: Opis vaje: Igralci so na levih in desnih zunanjih poloajih. S tremi koraki proti sredini pridejo do linije 6-metrskega prostora in iz skoka streljajo visoko levo ali desno. Vratar igralca napade, ga pospremi in najde pravi timing za odpiranje v lepezo za visoko branjenje. Tako ponavlja ritmino v levo in desno stran. Metodika: Vsak igralec poaka toliko, da se vratar uspe postaviti na zunanjega igralca.
Cilj: vsi zgoraj omenjeni elementi.
Izvajanje vaje: Vajo izvajamo v pripravljalnem obdobju od 10 do 12 ponovitev, v tekmovalnem pa od 6 do 8. 3. vaja:
Opis vaje: Vajo izvajamo z dvema vratarjema. Po sredini gola priveemo vrv ali kolebnico, tako da ga razdelimo na dva dela in vsak vratar brani svojo polovico gola. Naloga igralcev je dati gol vratarju od vratnice do vrvi. Metodika: Vaja se izvaja istoasno, saj ena kolona igralcev ni odvisna od druge.
Cilj: veliko tevilo obramb vratarja in monost nadigravanja z napadalcem; hitrost reakcije in odpiranje v lepeze.
Izvajanje vaje: Vaja se izvaja v tekmovalnem obdobju 2x po 10 ponovitev.
41
TEHNIKA IN TRENING BRANJENJA SEDEMMETROVKE, PODAJANJA PRVE OGE V PROTINAPAD, SODELOVANJE PRI PREPREEVANJU PROTINAPADA IN IZVAJANJE ZAETNEGA META Ale ANI
UVOD Mo verige se kae z mojo njenega najibkejega lena. Rokomet je portna panoga, kjer je ekipa na terenu sestavljena iz igralcev in vratarja. Slednji imajo v svojem procesu portnega delovanja relativno drugane obveznosti, naloge kot preostali del ekipe in potrebujejo specifien, samo njim prilagojen trening. Za zagotavljanje resnino uspene ekipe je nujno potrebno sorazmeren del treniranja celotne ekipe prilagoditi tudi specifinem treniranju vratarjev. Vsak trener bi moral delo z vratarji enakovredno vkljuiti v proces treniranja celotne ekipe. Idealna je seveda obasna a redna monost samo njim namenjenega treninga. V nadaljevanju sledi prikaz tehnike in doloenih vaj, ki to tehniko podpirajo na nekaterih kljunih podrojih dela uspenega vratarja. Le ta pa so: branjenje sedemmetrovk, podajanje prve oge vratarjev v protinapad, sodelovanje pri prepreevanju protinapada in izvajanje zaetnega meta.
TEHNIKA IN TRENING BRANJENJA SEDEMMETROVKE Izvajanje sedemmetrovke je element, kjer je strelec neoviran in ima dovolj asa da vratarja pogleda pred strelom na gol. Da bi laje spremljali opis in vadbo posameznih elementov branjenja bom najprej opisal taktiko branjenja, ker ta narekuje tehniko. Vratar poskua pokriti kar najvejo povrino gola in z hitro reakcijo (hitrimi, kratkimi gibi z eno roko ali nogo) ubraniti strel. Pomembno je, da se osredotoi na strelevo zapestje in po poloaju le tega predvidi smer in nain strela. Tehnika mora biti enostavna, racionalna in temeljiti na osnovni ideji branjenja braniti predvsem s im boljim postavljanjem. Uenje tehnike pri teh vajah so naloge vratarja znane vnaprej, na vnaprej doloen nain, brani v naprej doloeno smer vrene oge. Najprej vadimo pravilnost gibov branjenja nato pa preciznost postavljanja rok in nog. Pravilnost gibov lahko vadimo brez branjenja og. Tudi preciznost vadimo s postopnimi vajami, z branjenjem najprej vejih nato pa vse manjih og, tudi tenikih in od slabih do vse monejih strelov. Vsak strel naj spremlja tudi pogled v ogo, od zaetka do konca, od roke pri zamahu do vratarjevega stika z ogo.
Vaje: 1. Vratar stoji priblino dva koraka iz gola in je v osnovnem poloaju. Trener stoji na rti 7m in mee majhne tenis ogice v vratarjev desni zgornji kot. ogico vasih zadri, vratar reagira samo takrat, ko trener ogico vre. Vadi se tonost postavljanja rok. Vajo ponovimo v levo stran vrat. 2. Vratar stoji priblino dva koraka iz gola in je v osnovnem poloaju. Trener stoji na rti 7m in mee majhne tenis ogice poljubno visoko (levo, desno) ogico vasih zadri, vratar reagira samo takrat, ko trener ogico vre. Vadi se tonost postavljanja rok. 3. Vratar stoji priblino dva koraka iz gola in je v osnovnem poloaju. Trener stoji na rti 7m in mee majhne tenis ogice pol visoko v vratarjevo desno stran. ogico vasih zadri, vratar reagira samo takrat, ko trener ogico vre. Nogo bo iztegnil vstran z gibom iz kolena. Vadi se tonost postavljanja rok in nog. Vajo ponovimo v levo stran vrat. 4. Vratar stoji priblino dva koraka iz gola in je v osnovnem poloaju. Trener stoji na rti 7m in mee majhne tenis ogice poljubno pol visoko (levo,desno). ogico vasih zadri, vratar reagira samo takrat, ko trener ogico vre. Nogo bo iztegnil vstran z gibom iz kolena. Vadi se tonost postavljanja rok in nog. 5. Vratar stoji priblino dva koraka iz gola in je v osnovnem poloaju. Trener stoji na rti 7m in mee majhne tenis ogice nizko v vratarjevo desno stran. ogico vasih zadri, vratar reagira samo takrat, ko trener ogico vre. Reagira z odkorakom, ki naj bo kraji in hitreji. Roke logino spremljajo gib nog. Vajo ponovimo v levo stran vrat. 6. Vratar stoji priblino dva koraka iz gola in je v osnovnem poloaju. Trener stoji na rti 7m in mee majhne tenis ogice poljubno nizko (levo,desno). ogico vasih zadri, vratar reagira samo takrat, ko trener ogico vre. Reagira z odkorakom, ki naj bo kraji in hitreji. Roke logino spremljajo gib nog.
PODAJANJA PRVE OGE V PROTINAPAD Podaja se naj z bonim zamahom. ogo se pred zamahom dri dovolj z zadnje strani, tako, da sta palca pod ostrim kotom in je oga pred metom v mono odprti dlani. Koraki zaleta so usmerjeni v levo (desniar), ne proti rti. Zaradi odsuka trupa na drugi korak zakoraimo z desno nogo izza leve. Pomembno je, da vratarja navadimo hitro stei po ogo, e med treningom branjenja. Vasih treningu branjenja dodajmo tudi podajo v protinapad, tudi zato, da bo oge manj odbijal. Vratar ima pri zaletu za podajo ogo stalno zadaj, v zamahu. S pogledom najprej poie desno pa levo krilo, e nista prosta, poda diagonalno postavljenemu sprejemalcu.ogo mora podati ostro, ne visoko, v zrak ter jo mono oplaziti, da se bo vrtela nazaj, se med letom poasi ustavljala in jo bo igralec laje ujel!
43
Vaje: 1. Igralci so postavljeni na levem in desnem krilu, podajo ogo vratarju in steejo v protinapad. Vratar pravilno zamahne in po trokoranem zaletu in poda ostro ogo igralcu v protinapad.
2. Igralci so v parih, eden je v obrambi (B2), drugi (LZ) pa strelja na gol. Branilec stee v protinapad, napadalec pa se vraa v obrambo in skua prepreiti podajo v protinapad. Vratar stee po ogo in jo ostro poda igralcu v protinapad.
3. Igralci so v parih, eden je v obrambi, drugi pa napada (preigrava) in strelja na gol. Igralec, ki je v obrambi stee v protinapad, napadalec pa se vraa v obrambo in skua prepreiti podajo v protinapad. Vratar stee po ogo in jo poda igralcu v protinapad. 4. Igralci so v trojkah, dva sta v obrambi (2L,2D), tretji pa strelja na gol z 9m. (Omejimo strel, npr. mee samo kratko) Branilca steeta v protinapad, napadalec pa se vraa v obrambo in skua prepreiti podajo v protinapad. Vratar brani, stee po ogo in jo poda igralcu, ki je prost v protinapad. 5. Igralcev je pet skupaj, trije so v obrambi, dva pa v napadu. Napadalca streljata na gol z 9m (Omejimo strel, npr. meeta samo kratko). Branilci steejo v protinapad, napadalca pa se vraata v obrambo in skuata prepreiti podajo v protinapad. Vratar brani, stee po ogo in jo poda igralcu, ki je prost v protinapad. 6. Igralcev je est skupaj, trije v obrambi trije v napadu. Napadalci skuajo dosei gol. Po strelu, branilci steejo organizirano (LK, DK SR) v protinapad, napadalci pa jih prepreujejo. Vratar brani, stee po ogo in jo poda igralcu, ki je prost v protinapad.
SODELOVANJE PRI PREPREEVANJU PROTINAPADA Vratar dolge podaje v protinapad prepreuje tako, da se postavlja nekoliko bolj na stran tistega krila, ki dobiva ve og v protinapad. Obutek za ocenjevanje smeri in hitrosti leta oge bo dobil, e bo tudi na treningih podaje nasprotnega vratarja ali igralca skual prestrezati. Vaje: 1. Igralci so postavljeni na levem in desnem krilu, podajo ogo vratarju in steejo v protinapad. Vratar pravilno zamahne, zakorai in poda ostro ogo igralcu v protinapad. Vratar v nasprotnem golu stoji na 9m in skua prestrei podajo v protinapad. 2. Igralci so v parih, eden je v obrambi (B2), drugi (LZ) pa strelja na gol. Branilec stee v protinapad, napadalec pa malo *zamudi* z vraanjem v obrambo. Vratar stee po ogo in jo ostro poda igralcu v protinapad, e pa je le tega pokril nasprotni vratar lahko ogo vre na gol. . Vratar v nasprotnem golu skua prestrei podajo v protinapad, vendar mora pravilno oceniti smer i hitrost oge, da ne bo dobil gola. 3. Igralci so v trojkah, dva sta v obrambi (2L,2D), tretji pa strelja na gol z 9m. (Omejimo strel, npr. mee samo kratko) Branilca steeta v protinapad, napadalec pa se vraa v obrambo in skua prepreiti podajo v protinapad tako, da pokrije enega napadalca. Vratar brani, stee po ogo in jo poda igralcu, ki je prost v protinapad, e pa je le tega pokril nasprotni vratar lahko ogo vre na gol. Vratar v nasprotnem golu skua prestrei podajo v protinapad tako, da pokrije igralca, ki je prost, vendar mora pravilno oceniti smer in hitrost oge, da ne bo dobil gola.
IZVAJANJE ZAETNEGA META Izvajanje zaetnega meta je pomemben del igre vse ve ali praktino vseh vrhunskih ekip. Pomembno je, da vratar, ki mora biti popolnoma zbran in pripravljen na strel, po prejetem golu kar najhitreje pobere ogo iz gola in jo poda igralcu na sredino igria. Treningu branjenja dodajmo podajo na center, tudi zato, da si vratar to zapomni in bo sposoben zaetni met izvajati. ogo mora pred zamahom drati dovolj z zadnje strani, tako, da je oga pred metom v mono odprti dlani. Korak je usmerjen naprej. ogo mora podati ostro, ter jo mono oplaziti, da se bo vrtela nazaj, se med letom poasi ustavljala in jo bo igralec laje ujel.
45
Vaje: 1. Igralci so v parih, eden je v obrambi (B2), drugi (LZ) pa strelja na gol. e vratar brani ogo, branilec stee v protinapad, napadalec pa se vraa v obrambo in skua prepreiti podajo v protinapad, e pa je gol stee branilec na center, vratar pa izvede zaetni met. 2. Igralcev je est skupaj, trije v obrambi trije v napadu. Napadalci skuajo dosei gol. e vratar brani ogo, po strelu branilci steejo organizirano (LK, DK SR) v protinapad, napadalci pa jih prepreujejo, e pa je gol steejo branilci na center, vratar pa izvede zaetni met.
ZAKLJUEK
Cilj dela trenerjev vratarjev je (mora biti) narediti vrhunske, tehnino dovrene posameznike, ki bodo organizirani, disciplinirani, atraktivni in se bodo ustrezno in portno obnaali do vseh, ki neposredno ali posredno sodelujejo v igri. Trener mora na razline naine usmerjati in motivirati posameznike h kakovostnem treniranju. Obenem pa mora s svojim zgledom, nastopanjem, miljenjem in obnaanjem dosei pozitivni, kolektivni duh v motvu. Uspene portne ekipe danes namre niso skupek najboljih posameznikov ampak ekipe kakovostnih posameznikov, ki skupaj tvorijo uglaeno zasedbo. Vratar je zelo pomemben del ekipe. Za uspeno delo v kakrnem koli timu je kljuno imeti skupen cilj ter vzpostaviti zaupanje in spotovanje med vsemi igralci in trenerjem. 46ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika
TAKTIKA SODELOVANJA ROKOMETNEGA VRATARJA Z BRANILCI Mara OLAJA
UVOD Biti vratar je privilegij so besede enega izmed najboljih vratarjev Matsona Olssona in s tem se osebno popolnoma strinjam. al pa isto kot on ugotavljam, da se ta privilegij velikokrat zelo hitro spremeni v problem. Problem v organizaciji in pripravi treninga. Problem, tako za vratarja samega kot za trenerja. V klubih primanjkuje trenerjev, e posebej trenerjev, ki bi se ukvarjali z vratarji. V lanskih ekipah se stanje v zadnjih letih popravlja, pri delu z mlajimi selekcijami pa je delo z vratarji vedno problem. Tema, ki mi je bila dodeljena, pa se nanaa predvsem na vratarje lanskih ekip in pride pri delu z mlajimi vratarji v potev le kot napotek (pa e to se najvekrat pokae za neproduktivno). Moje osebno preprianje je, da tudi najbolji vratarji za dobro branjenje potrebujejo pomo svojih soigralcev. Bolj je ta pomo dodelana veji je vratarjev uinek.
NAINI SODELOVANJA Kot sem e v uvodu omenila, sem prepriana, da mora vratar biti dovolj izkuen, da lahko skupaj z njim pripravimo trening oziroma skupaj z njim pripravimo taktiko, kako mu na doloeni tekmi in proti doloenim igralcem, lahko pomagajo soigralci v obrambi. Zares vrhunski vratarji (in igralci) pa tudi med samo tekmo spreminjajo taktini dogovor in se prilagajajo posebni situaciji na posamezni tekmi. Kako vratar sodeluje z obrambnimi igralci je odvisno od razlinih dejavnikov:
) ) )
individualne znailnosti vratarja znailnosti obrambnih igralcev postavitev obrambe glede na nasprotno ekipo
a) b) c)
Vsak vratar ima svoje najmoneje in najibkeje oroje pri branjenju svojih vrat in glede na te karakteristike si postavlja eleno taktiko in nain sodelovanja z obrambnimi igralci. Posamezne ekipe prilagajajo nain igranja v obrambi glede na karakteristike svoje ekipe ( visoki, nizki, hitri) s tem direktno vplivajo na izbiro taktike, ki jo bo vratar izbral. Nain igranja v obrambi se izbira glede na nasprotnika, tako da se tudi taktika branjenja pripravlja glede na nasprotnika.
47
Taktika sodelovanja lahko loimo glede na postavitev napadalca :
) ) ) )
STRELI Z RAZDALJE STRELI IZ NEPOSREDNE BLIINE STRELI S KRIL STRELI S POZICIJE KRONEGA NAPADALCA
STRELI Z RAZDALJE Najbolji nain pomaganja vratarju je, da je strelec vedno oviran oziroma, da ima stalno opravka z obrambnimi igralci in se ne more skoncentrirati na strel. Dandanes je rokomet izredno napredoval, igra se hitreje, streli so moneji, igralci so podkovani tako v taktinem kot v tehninem smislu ter imajo tako veji spekter monosti pri strelih. Ko uporabljamo agresivne obrambe (3-2-1, 4-2 ali 3-3) je izredno pomembno, da je obrambni igralec stalno v kontaktu (dotik) z napadalcem na dovoljen nain, da ne pride do izkljuitev, da le ovira igralca pri strelu in s tem povea monosti vratarja, da strel odbrani. e ob manjem dotiku je strel manj precizen in manj moen. Pri manj agresivnih obrambnih sistemih, (6-0 ali 5-1), se e vedno najvekrat uporablja dogovor o pokrivanju strani (blok), vendar je izredno pomembno, da tudi tu igralec pride v stik z napadalcem, drugi obrambni pa mu pomaga in postavlja blok. Postavljanje bloka je danes izredno zahtevno zato, ker sami igralci preuujejo tudi branjenje vratarjev in poizkusijo tudi s streli v napaen kot. Zato je izredno pomembno, da vratar skupaj z obrambnimi igralci dogovori nain branjenja glede na posameznega nasprotnika. STRELI IZ NEPOSREDNE BLIINE Do tovrstnih strelov pride, v raznih situacijah na sami tekmi: v protinapadu ali v akciji ena na ena ko obrambni igralec ne more ve pomagati svojemu vratarju. Vendar pa tudi tedaj lahko obrambni igralec pripomore s svojim gibanjem, oziroma s poizkusom intervencije tako, da napadalcu poizkusi zmanjati kot oziroma mu skrajati as priprave na strel. Zatorej je pomembno, da obrambni igralci nikoli ne obupajo. STRELI S KRIL V modernem rokometu je vse veja vloga igralcev na krilnih pozicijah, zato se tudi vratarji vse bolj izpopolnjujejo za branjenje s kril. Obramba lahko pri tem izredno pomaga svojemu vratarju. Najpomembneja naloga obrambnega igralca na krilni poziciji je, da ne dovoli da si krilo pribori prilonost za strel ( sekanje kril, tesno pokrivanje). V kolikor pa si napadalec le ustvari prilonost je izredno pomembno, da obrambni igralec :
) )
zmanja kot napadalcu in se postavi tako, da mu onemogoi skok proti sredini in s tem odpiranje; torej ga prisili v skok proti vratarju, da napadalca tako ovira (ne da pri tem povzroi 7 m), da le ta nima asa pogledati vratarja in njegovo postavitev
STRELI S POZICIJE KRONEGA NAPADALCA Obrambni igralci imajo izredno teko nalogo pri sodelovanju z vratarjem, ko poizkuajo zaustaviti strele kronega napadalca, saj je njihovo posredovanje velikokrat kaznovano z najstrojo kaznijo. Prva naloga obrambnih igralcev je :
) ) )
da izrivajo kronega napadalca iz centralne pozicije ( sredine) in mu tako zmanjujejo kot, da mu ne dovolijo obrat v njegovo boljo stran ( desniar v desno, leviar v levo), da mu ne dovolijo strel iz stojee pozicije, pa pa da ga prisilijo k im niji dri.
Z odlono in agresivno igro proti kronim napadalcem, poveujemo monosti uspenih obramb svojega vratarja. ZAKLJUEK
Na SVETOVNEM PRVENSTVU v Nemiji, smo bili pria reviji vrhunskih vratarjev, ki so nam pokazali in dokazali, da so vratarji res vsak dan pomembneji len pri izgradnji uspeha ekipe. Prav tako, smo lahko na razlinih tekmah videli vratarje, ki so branili z razlinimi tehnikami. Vsem pa je bilo skupno eno, imeli so ekipe, ki so bile tehnino in taktino odlino pripravljene na POSAMEZNO TEKMO, POSAMEZNE IGRALCE. Pri vrhunskih vratarjih je delo na taktinem sodelovanju z obrambnimi igralci izredno pomembno, saj prinaa velik uinek, vendar pa je to zadnja kocka v mozaiku priprave vratarjev, zato morajo trenerji z vratarji najprej obdelati vse ostale segmente in v konni fazi taktiko sodelovanja z obrambnimi igralci.
49
TRENING KOORDINACIJE ROKOMETNIH VRATARJEV Toma VALENKO UVOD Koordinacija je sposobnost portnika za uinkovito oblikovanje in izvajanje kompleksnih gibalnih nalog, usklajenih v prostoru in asu. Koordinacija predstavlja tudi sposobnost upravljanja z razlinimi predmeti, obvladovanje razlinih ovir v sestavljenih in nepredvidljivih situacijah. Stopnja prirojenosti koordinacije je zaradi njene teke natanne merljivosti ocenjena le na 0,80. To sposobnost bi lahko opredelili kot sposobnost usmerjenega izkoristka energijskih, toninih in programsko gibalnih potencialov za izvedbo kompleksnih gibanj. lovek namre v svojih miicah razpolaga z doloenimi energijskimi potenciali, ki se izkoriajo pri izvedbi gibanja. V dobro koordiniranem gibanju se uporabi le toliko energije, kolikor je je za izvedbo gibanja nujno potrebne, da bo le-to potekalo lahkotno in sproeno (Pistotnik, 2003). Genetino osnovo koordinacije predstavljajo funkcionalne znailnosti osrednjega ivnega sisteme in senzorike (sprejemnikov informacij). Zato je to motorina sposobnost, ki je odvisna od uinkovitega delovanja centalnega ivnega sistema (CS). V CS se namre oblikujejo gibalni programi, s katerimi so opredeljene ravnine in amplitude gibov, hitrost in jakost njihove izvedbe ter poloaji telesa v odvisnosti od zunanjih dejavnikov. Zaradi tega ima pri oblikovanju in izvedbi gibalnih programov pomembno vlogo tudi senzorika, ki vkljuuje sprejemnike za zaznavanje informacij iz okolja in telesa in s tem omogoa oblikovanje optimalnih odgovorov na zaznane okoliine. Koordinacija je zelo kompleksna sposobnost, zato je tudi slabo definirana. Zaradi zelo razlinih pojavnih oblik, v katerih jo lahko najdemo, govorimo o ve vrstah koordinacije, ki so pomemnbne za rokometnega vratarja (Uaj, 1997):
) ) ) ) ) )
sposobnost hitrega opravljanja zapletenih in nenauenih motorinih nalog, sposobnost pravoasne izvedbe motorinih nalog (timing), sposobnost reevanja motorinih nalog z nedominatnimi okoninami (lateralnost), sposobnost usklajenega gibanja zgornjih in spodnjih udov, sposobnost hitrega spreminjanja smeri gibanja (agilnost), sposobnost natannega zadevanja cilja.
Za uspeno delovanje v taknih situacijah morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (Uaj, 1997):
) ) ) )
usklajeno delovanje rarazlinih miinih skupin, ki jih nadzira centalni ivni sistem (CS), stopnja motorine izkuenosti, stopnja hkratnega primerjanja podatkov (iz razlinih receptorjev), kakovost ivnih draljajev iz receptorjev ( utrujenost in zaradi tega slaba izvedba).
STRUKTURA KOORDINACIJE ROKOMETNIH VRATARJEV:
) ) ) ) ) ) ) )
sposobnost realizacije celostnih programov gibanja (izvesti neko nalogo v celoti, npr. branjenjenje z odpiranjem). sposobnost eksplotacije kinetinih gibalnih informacij (zaradi avtomatizacije, miice samodejno prepoznajo gibanje, npr: ne razmilamo, kako bomo branili strele s krila). sposobnost kinetinega reevanje prostorskih problemov (odstranitev umov iz okolja, npr. orientacija v prostoru). sposobnost reevanja zapletenih in nenauenih motorinih nalog. sposobnost timinga (pravoasnost) sposobnost hitrega spreminjanja smeri gibanja (agilnost). sposobnost usklajenega gibanja zgornjih in spodnjih okonin. koordinacija spodnjih okonin.
Koordinacija je pri rokometnih vratarjih zelo pomembna. Omogoa jim reevanje motorinih nalog v najkrajem asu ob najmanji porabi energije. Za razvoj posameznih pojavnih oblik koordinacije uporabljamo razline pristope, glede na vzdraenje in delovanje funkcionalnih sistemov, ki so odgovorni za njihovo manifestacijo. Pri vadbi se obiajno uporablja metoda vekratnega ponavljanja gibalnih struktur, ki pa se morajo izvajati na razline naine, v odvisnosti od znailnosti posamezne pojavne oblike (Pistotnik, 2003). Koordinacijo je mogoe razvijati z uporabo nespecifinih sredstev, kar pomeni nenehno spreminjanje okolja, rekvizitov, zahtev pri vadbi, poloajev in drugih ukrepov, ki prepreujejo avtomatiziranje nekega gibanja. Osnovna metoda za izboljanje koordinacije je metoda s ponavljanji. Ker pa se koordinacija izbojuje predvsem v fazi uenja, moramo pri tovrstni vadbi poskrbeti, da se gibanja ne nauimo v takni meri, da bi to postalo avtomatizirano. V primeru izbojanja koordinacije si moramo prizadevati za kar najvejo zapletenost in spreminjanje motorine naloge, tako, da prepreimo stabilizacijo motorinega programa (Uaj, 1997). Vpliv vadbe na koordinacijo je teko ugotoviti, ker koordinacije ni mogoe dovolj eksaktno meriti, temve jo najvekrat ocenjujemo.
51
KOORDINACIJSKE VAJE Z ENO ALI VE OGAMI
Posamino (ena, dve ali tri oge)
1. Razlina vodenja ene oge (leva, desna roka, razlini naini gibanja tek naravnost, vzvratno, bono, spreminjanje smeri in hitrosti gibanja, gibanje okoli oge po odboju, razlini obrati). 2. Vodenje dveh rokometnih og z rokami (izmenino, istoasno, spreminjanje ritma, viino vodenja, hitrost gibanja). 3. Vodenje dveh rokometnih og eno z roko drugo z nogo (leva, desna roka, med nogami, razlini naini gibanja tek naravnost, vzvratno, bono, spreminjanje smeri in hitrosti gibanja). 4. Eno ogo vratar vodi, drugo si mee v zrak (leva, desna roka). 5. Eno ogo vratar onglira, drugo vodi (leva, desna roka). 6. Razlini naini lovljenja oge po metu v zrak (lovljenje oge po obratu, v sedu, v lei,...). 7. Vodenje treh og (vse tri z rokami, nogami ali izmenino dve z rokami in eno z nogo in obratno). 8. Vodenje oge ob hkratni hoji po klopi.
V parih (ena, dve ali tri oge)
1. Sorone podaje, s tem da eno ogo podajamo od tal, drugo v viini glave. 2. Soasno in izmenino podajanje dveh og v viini glave in od tal (z roke na roko). 3. Soasno in izmenino podajanje dveh og v viini glave iz skoka. 4. Vratarja soasno podajata ogo drug drugemu priblino 1,5 m bono (visoke, srednje ali nizke oge). Pri tem izvajata izrazite izpadne korake v stran. Naloga njih je ujeti ritem ter si izmenjati im ve og. 5. Podajanje ene oge soasno od tal, drugo soasno v viini glave in obratno. 6. Podajanje ene oge izmenino od tal, drugo soasno v viini glave in obratno. 7. Eden od para sedi, drugi pa stoji priblino 2 m pred njim. Igralca si podajata 2 ali 3 oge (odvisno od njunega predznanja). Nalogo modificiramo tako, da sedei igralec spreminja poloaje telesa (lee na trebuhu, hrbtu). 8. Podajanje og, eno z nogo drugo z roko (poskuamo podajati oge soasno, kar je z vidika koordinacije bolj zahtevno). 9. Eno ogo si podajata z roko, drugo pa si podajata z nogo z enkratni odbojem od tal preko rte (lahko tudi samo z v naprej doloeno roko ali nogo, npr. leva roka, desna noga). 10. Eno ogo si vratarja podajata v zraku, drugo pa kotalita drug proti drugemu. 52ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika
11. Eden od para poda ogo soigralcu v prsa, drugi med lovljenjem in podajo oge nazaj soigralcu vre svojo ogo v zrak nad sabo in jo po podaji ujame (lahko tudi s tremi ogami; prvi ogo podaja od tal ali z nogo). 12. Eden od para izmenino kotali oge v vse smeri. Soigralec jih poskua im hitreje ujeti ter tono podajo vrniti podajalcu. 13. Eden od para sedi, drugi pa stoji za njegovim hrbtom in mu spua ogo proti njegovim nogam. Vratar, ki gleda naravnost predse poskua ujeti ogo e preden pade ta pade na njegove noge. 14. Enononi poskoki po klopi v osnovnem poloaju. Trener podaja ogo, vratar mu jo z zamano nogo podaja nazaj. 15. Podajanje treh og z rokami v smeri urinega ali nasprotni smeri urinega kazalca. 16. Podajanje ene oge z noge, drugi dve soasno ali izmenino z rokami. 17. Podajanje dveh og z nogami in ene z rokami poljubno ali po v naprej doloenem vzorcu (npr., leva, leva, desna, desna). 18. Izmenino ali soasno vodenje dveh og na mestu, tretjo podajamo z nogami (na mestu ali v gibanju). 19. Soigralca sta drug od drugega oddaljena priblino 6m. Na sredini njune razdalje odbijata ogo. Po vsakem odboju se morata vrniti na izhodino mesto. oga se lahko po dotiku doloenega igralca odbije le enkrat.
S pripomoki
1. Vajo vratarja izvajata v parih. Oba sta znotraj elastine vrvice, eden izvaja vajo, drugi slui kot opora. Vratar imitira branjenje visokih, srednje visokih in nizkik strelov, najprej v eno stran, nato v drugo stran. Zmeraj mora paziti na pravilno tehnino izvedbo gibanja. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 2. Vratar stoji bono ob klopi. Z levo nogo se odrine, z desno zamahne proti klopi.Trener podaja vratarju ogo v trenutku, ko ta stopi z zamano nogo na klop. Vratar za trenutek zadri ta poloaj, nato gibanje ponovi. Ko opravi 15 ponovitev, zamenja nogi. 3. Vratar stoji elno ob klopi v osnovnem poloaju. Najprej stopi na klop z desno nogo. V trenutku ko stopi z levo nogo na klop poda trener ogo, nato desna noga zapusti klop in se spua proti tlom. Z desno nogo stopimo na tla, levo prikljuimo k desni, vendar je ne spustimo na tla. Nato gibanje ponovimo v nasprotno stran. Vratar opravi 14-16 ponovitev. 4. Vratar stoji sonono v osnovnem poloaju na deski s polkrogasto podporo. Trener stoji na razdalji 3 metrov vstran in mu podaja ogo tako, da mu jo vratar z udarcem z glavo poda nazaj. 5. Vratar stoji enonono na obrnjeni deski s polkrogasto podporo. Trener stoji na razdalji 3 metrov in si z vratarjem podajata ogo. Po vsaki podaji vratar menja stojno nogo.
53
KOORDINACIJSKE VAJE NA ROKOMETNIH VRATIH
1. Vratar je obrnjen proti golu. V prei se pomika po rokometnih vrat in se dotika okvira vrat (nizko, nizko, visoko, visoko) ali (nizko, visoko, visoko, nizko). Vratar opravi 2 seriji po 8 ponovitev2. Vratar se pomika v prei po estmetrskem prostoru v doloenem zaporedju. Doloimo postaje in jih oznaimo od 1 do 5. Vratar se giblje po naslednjem zaporedju: 1,2,3,4,1,5,3,2,1. Vajo trikrat ponovi. 3. Vratar se postavi v osnovno postavitev in se pomika od vratnice do vratnice. Ob vsaki vratnici stoji trener (ali drug vratar), ki mu podaja ogo (visoko, srednje visoko ali nizko). Vratar lovi ogo z imitacijo branjenja in jih vraa trenerju. Po ulovljeni in oddani ogi se vratar v aktivni vratarjevi prei pomika proti nasprotni vratnici in ob njej opravi enako nalogo. Vratar naj opravi ob vsaki vratnici 6-8 lovljenj. 4. Vaja se izvaja z dvema ogama. En vratar se postavi v osnovni poloaj in lovi oge v pravilni tehniki (visoko, srednje visoko, nizko). 5. Vratar se postavi v osnovni poloaj in se pomika od vratnice do vratnice. Na vsaki vratnici stojita druga dva vratarja, ki mu podajata ogo od tal. Vratar vraa ogo po diagonali (to vajo je primerno izvajati z razlinimi tremi ogami). 6. Vajo izvajata vratarja v paru. Prvi vratar se postavi v osnovni poloaj v vrata, drugi pa se postavi prav tako v osnovni poloaj, a z obrazom proti prvemu vratarju. Oddaljenost med njima naj bo priblino pol metra. Na znak prineta oba izvajati imitacijo branjenja og tako, da ob ubranjeni ogi ploskneta skupaj z rokama. Plosk naj bi se izvedel tam, kjer pride pri branjenju do stika med ogo in roko. Vratarja izvedeta 7-8 ponovitev v vsako stran. Vajo lahko izvajamo tudi brez ploskov, vendar opravita vratarja sedaj 8-10 ponovitev v vsako stran. 7. Vajo izvajata vratarja v paru. Prvi vratar se postavi v osnovni poloaj v vrata, drugi pa se postavi prav tako v osnovni poloaj, a z obrazom vstran od prvega vratarja. Prvi vratar ima v rokah ogo in zmeraj spreminja njen poloaj..Na znak se drugi vratar obrne in reagira z imitacijo branjenja na ogo (10-12 ponovitev). 8. Vratar se v osnovni prei postavi v vrata. Trener stoji na razdalji 3-4 metre od vratarja in mu z nakazovanjem strelov kae, kako mora reagirati (npr. levo nizko, desno visoko). Vratar mora iz osnovnega poloaja hitro in s pravilno tehniko reagirati na doloen strel ter se po ubranjeni ogi vedno vrniti v osnovni poloaj. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 9. Vratar stoji na sredini vrat v osnovnem poloaju. Trener se postavi 1-2 metra pred vratarja ter mu skua z nakazovanjem strela (zelo agresivno) dati zadetek. Vratar reagira na vsak zamah; vedno poskua pokriti nakazani strel. Po nekaj ponovitvah (6-8) pa trener vre ogo in tudi ta strel poskua vratar ubraniti. Vajo lahko izvajamo tudi tako, da vratar reagira samo na vrene oge. 54ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika
10. Vratar na eni strani vrat odbija ogo v tla. V tem asu, ko je oga v zraku mora vratar reagirati na ogo, ki mu jo trener nastavlja pri drugi vratici. Nato ponovno odbije ogo v tla. Opravimo 10-12 ponovitev. 11. Vratar stoji na sredini brat z rokami na hrbtu. Trener je postavljen na razdalji 4-5 metrov od vrat. Vratarjeva naloga je, da smo z nogami brani strele, ki jih trener najprej usmerja v linijo stopal, kasneje pa postopoma im bolj vstran od vratarja. Vratar z izpadnim korakom vstran poskua braniti strele, po ubranjenem strelu pa se vedno vraa v izhodini poloaj. Vajo poizkua izvajati v ritmu. 79 ponovitev najprej v levo in nato e v desno stran. Vaja se lahko izvaja tudi tako, da se oge meejo izmenino levo in desno. Trener lahko uporabi tenike ogice. 12. Vratar se postavi v osnovni poloaj v vrata. Trener stoji ob rti vratarjevega prostora, s katere kotali oge v vratarjev prostor (eno ali dve ogi). Vratarjeva naloga je, da ogo vedno zaustavi, preden le-ta zapusti vratarjev prostor ali preka rto vrat. primer: eno ogo zakotalimo proti poloaju krilnega igralca, drugo pa v vrata. ogi imata lahko razlini hitrosti. Vratar mora zaustaviti obe ogi, preden zapustita vratarjev prostor. Vratar naj zaustavi 8-10 og. 13. Vratar je v sedu raznono 2 metra pred veliko blazino. Trener preko blazine podaja oge, ki jih vratar poskua ujeti e preden se dotaknejo. Opravimo 10-15 ponovitev. 14. Soigralec ali trener dri v predroenju dve tenis ogici. Poljubno spua eno ali drugo proti tlom. Vratar jo poskua ujeti preden pade na tla. 15. Vratar stoji (epi, klei, sedi,...) za rto. Trener je od njega oddaljen 5 metrov in ima v rokah v predroenju eno tenis ogico. Ko oga zapusti trenerjevo roko je to znak za vratarja, da stee proti ogici in jo poskua ujeti e preden pade drugi na tla. 16. Vratar se postavi v osnovni poloaj v vrata, le da je proti trenerju obrnjen s hrbtom. Trener je 2-3 metre oddaljen od vratarja. Vratar se na trenerjev znak obrne proti njemu, v tem trenutku pa mu trener vre ogo v nizek predel vrat (poljubno). Trener mora biti pozoren na pravoasnost izmeta, vratar mora hitro reagirati in uloviti ogo z obema rokama, e preden pade le-ta na tla. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 17. Vratar stoji na sredini vrat in je z obrazom obrnjen proti vratom. Na znak podajalca se vratar obrne (v skoku) ter poskua obraniti ogo podajalca, ki je usmerjena v naprej doloen del vrat. 18. Vratar se usede v sed raznono priblino meter od vratnice in dva metra iz vrat. Preden mu trener z razdalje 3-4 metrov poda ogo, ki jo mora ujeti, napravi vratar hiter obrat okoli vzdolne osi. Tako se npr. z desne strani premakne na levo in tam v sedu raznono ulovi ogo. Trener lahko ogo poda h katerikoli nogi. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 19. Vratar stoji elno nasproti trenerju, ki mee tenis ogice v blazino. Naloga vratarja je, da se obrne proti blazini in poskua ubraniti strele. Opravimo 10-12 ponovitev. Vajo lahko oteimo tako, da vratar brani strele v sedu raznono. ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 55
20. Vratar sedi s pokrenimi nogami ob telesu, ki jih objema z rokami pod koleni in brani strele z razdalje 4-5 metrov tako,da se iz seda dviguje v osnovni poloaj. Vaje se izvaja najprej na eno, potem pa e na drugo stran ali izmenino. Vratar opravi 10-12 ponovitev. 21. Vratar se postavi na sredino vrat v klek na kolena, trup ima vzravnan, roke v odroenju. Trener mu podaja ogo z razdalje 3-4 metrov, sprva le v levo ali desno stran, kasneje pa tudi izmenino. Vratar se iz kleka dviguje v osnovni poloaj. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 22. Vratar se postavi na sredino vrat v ep. Trener, ki je od njega oddaljen 3-4 metre mu mee nizko usmerjene oge izmenino v levi in desni predel vrat. Vratarjeva naloga je, da iz epa s hitro reakcijo in pravilno tehnino izvedbo ulovi ogo z eno roko, medtem ko druga roka ostane v odroenju. Po uspeo opravljeni akciji vrne ogo trenerju in se postavi v izhodini poloaj na sredino vrat. Vratar opravi 6-8 ponovitev. 23. Vratar se postavi na sredino vrat v sed. Trener, ki je od njega oddaljen 3-4 metre mu mee nizko usmerjene oge izmenino v levi in desni predel vrat. Vratarjeva naloga je, da iz seda s hitro reakcijo ulovi ogo z eno rok. Po uspeo opravljeni akciji vrne ogo trenerju in se postavi v izhodini poloaj na sredino vrat. Vratar opravi 6-8 ponovitev. 24. Vratar se postavi v sed raznono na sredino gola, nekje 2-3 metre iz gola. Iz razdalje od 3 do 4 metrov brani (lovi) 12-14 og, usmerjenih v razline predele gola, nizke, srednje visoke in visoke. Vratar poskua ogo vedno ujeti in jo vrniti trenerju. e je potrebno mora vratar tudi vstati in v skoku uloviti visoko ogo (v lobu). Po vrnjeni ogi trenerju, se vratar vedno vrne v zaetni poloaj. Vajo lahko oteimo tako, da se vratar vedno vstane, naredi korak ali dva proti trenerju in nato v skoku iz gibanja nazaj lovi trenerjeve mete na vrata, ki so obiajno streli v lobu. 25. Vratar se usede v zaprekaki sed. Trener mu podaja ogo z razdalje 3-4 metrov (levo, desno on kasneje izmenino). Vratar lovi ogo z obema rokama nekje v viini stopal. Pri vaji izmeninega podajanja vratar izmenjuje svoj poloaj iz zaprekakega seda na levi strani v zaprekaki sed na desno stran. Najbolje je, e mu to uspeva brez pomoi rok. 26. Vratar je v sedu raznono, telo je v predklonu, roki sta pred telesom in se dotikata tal. Trener mee vratarju s tirih metrov oge nad glavo. Naloga vratarja je, da oge z obema rokama prijema in jih vraa trenerju. Po prijeti in podani ogi se vratar spet dotakne tal z rokama in ponovi vajo. Vratar opravi 10-12 ponovitev. 27. Vaja je enaka predhodni, le da je vratar v poloaju stoje razkorano. Z obema rokama se ob vsaki ponovitvi dotakne tal. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 28. Vratar se ulee na trebuh, noge so iztegnjene, roke v odroenju na tleh. Trener mu iz razdalje 3-4 metrov poda 7-9 og. Vratar dviguje trup in lovi ogo z obema rokama v leeem poloaju. Po podaji oge nazaj trenerju preide v zaetni poloaj.Vajo lahko oteimo tako, da se vratar dviguje v osnovni 56ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika
poloaj in poskua uloviti oge (5-7 og). 29. Vratar lei na hrbtu (lee hrbtna). Roke ima iztegnjene in razirjene. Vratar se iz zaetnega poloaja dviguje v sed raznono in oddaljenosti 4-5 metrov brani 9-11 trenerjevih strelov, ki so usmerjeni proti glavi in okoli nje. ogo obrani z obema rokama in se vraa v zaetni poloaj. Vajo lahko oteimo tako, da se vratar dviguje v osnovni poloaj in poskua uloviti oge (5-7 og). 30. Vratar se postavi v osnovno postavitev rahlo iz gola. Pred branjenjem napravi preval naprej na sredini vrat ter nato brani zaporedoma v levo in desno stran (lahko tudi obratno) strele (visoko, srednje visoko, nizko) trenerja. Trener mee oge iz razdalje 6-7 metrov. Za lajo izvedbo prevala uporablja vratar telovadne blazine. V eni seriji brani enako usmerjene strele. 31. Vratar stoji v osnovnem poloaju ob eni izmed vratnic. Ob njej napravi preval naprej, se dvigne in ubrani strel (visok, srednje visok, nizek) ob nasprotni vratnici. Brani 6-8 trenerjevih strelov z razdalje 4-5 metrov, sprva na levo in nato e v desno stran vrat. Za lajo izvedbo prevala uporablja vratar telovadne blazine. V eni seriji brani enako usmerjene strele. 32. Vratar se postavi na sredino gola v poloaj trebune lee. Roke ima v vzroenju iztegnjene. Zatem se zakotali oziroma napravi obrat za 360 stopinj okoli vzdolne osi proti vratnici. Nato se vstane ter hitro reagira in brani (visoko, srednje visoko, nizko) usmerjen strel proti nasprotni vratnici. Trener mu mee iz razdalje 3-4 metrov, 7-9 strelov vsako stran vrat, sprva v eno, kasneje v drugo stra 33. Vratar stoji v osnovnem poloaju v vratih. V vsaki roki ima ogo (ali medicinko tee 1kg). Njegova naloga je, da brani strele, da brani strele v visok predel vrat tako, da poskua s hirtro iztegnitvijo rok v komolnem sklepu zadeti ogo z medicinko , ki jo dri v roki. oge mee trener z oddaljenosti 5-6 metrov izmenino v visok predel vrat. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 34. Enaka vaja kot prejnja, le da vajo izvajamo le z eno tejo medicinko (3-5 kg), ki jo dri z obema rokama. Vratar brani visoke, srednje visoke in nizke strele, pri tem mora paziti na pravilno dro hrbtenice. Vratar opravi 8-10 ponovitev. Vajo oteimo lahko tako, da se vratar na znak z mdicinko dotakne vratnice, nato brani strele pri nasprotni vratnici. 35. Vratar se postavi v osnovni poloaj na sredino vrat. Trener postavi 1 meter od vrat odskono desko. Vratar prednakokom na odskono desko napravi preval napre. Vratar skoi na desko in iz sononega odriva brani srednje visoko usmerjene strele s tehniko odpiranja (z rokami in nogami). Trener mee vratarju srednje visoko usmerjene strele z razdalje 9 metrov. Vratar opravi 6-8 ponovitev. Za lajo izvedbo prevala uporablja vratar telovadne blazine. 36. Vaja se izvaja v paru. Eden izmed vratarjev se postavi 2-3 metre iz vrat (na sredino). Drug vratar je v osnovni pree v vratih, trener pa je postavljen na rti sedmih metrov. Vratar v vratih mora najprej preskoiti partnerja pred njim, nato pa ubraniti poljuben strel trenerja. Vratar, ki ne izvaja vaja, uravnava viino preskoka s predklonom in oporo rok na kolenih. Vaja se izvaja 6- do 8-krat. Po opravljeni vaji vratarja zamenjata mesti. ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 57
37. Vratar se postavi v osnovni poloaj, nekoliko stran od sredine vrat. Na sredino vrat postavimo ogo (ali zaradi varnosti kaken drug predmet). Vrazarjeva naloga je, da se iz osnovnega poloaja z zunanjo nogo odrine prek oge in z obema rokama (ali samo z eno roko) v skoku ulovi ogo, ki mu jo trener podaja. Trener stoji na razdalji 3-4 metre od vratarja in mu izmenino podaja visoko usmerjene oge v levo ali desno stran vrat. Po vrnitvi oge trenerju se vratar vraa v osnovni poloaj. Vratar mora biti predvsem pozoren na zamano nogo, ki jo mora po skoku prikljuiti odrivni nogi v osnovni poloaj, kajti le-ta postane odrivna. Od njene postavitve je odvisna dolina drugega skoka. Pri branjenju mora biti viden skok proti ogi. Vratar opravi 8-10 ponovitev. 38. Na oddaljenosti 2-4 metrov bono od vrat postavimo ovire (2-4, viina ovir odvisna od sposobnosti vratarja). Vratar stoji v osnovnem poloaju na sredini vrat. z bonim pomikanjem v osnovnem poloaju se giba za vrati, pride do ovir in jih bono preskoi. Nato brani strele (visoke, srednje visoke, nizke) pri sosednji vratnici. Vajo bi lahko izvedli tudi tako, da vratar preskoi ovire ter takoj zatem brani dva strela. Prvi strel je usmerjen poljubno, drugi pa takoj v nasprotno smer. Vratar opravi 5-6 ponovitev. 39. Vratar se postavi v poloaj za v skleco (opora leno za rokami) na sredino gola, roke in noge ima iztegnjene. Noge ima rti gola. Iz razdalje 3-4 metre brani trenerjeve nizko usmerjene strele. Sprva samo v eno in nato e v drugo stran, nato izmenino v levo in desno. Vratar mora z roko in nogo iz opore leno za rokami odbraniti ogo in se nato povrniti v enak zaetni poloaj. Nogo vratar pomakne naprej, se raziri, z roko pa pokriva prostor nad nogo oziroma jo skua potisniti do stopal. e vratar oceni, da je streljana oga previsoko potem jo odbrani le z roko, ki pokriva celoten obseg (amplitudo giba). Vratar opravi 7-9 ponovitev. 40. Vratar stoji v osnovnem poloaju na sredini vrat. igralci vsak s svojo ogo postavijo v prostor med 6. in 9. metrom od vrat. trener stoji za vrati, tako da ga vratar ne vidi, in z roko pokae tistega igralca, ki bo vrgel na vrata. Igralci lahko meejo samo (visoke, srednje visoke ali nizke) strele na katerokoli stran vratarja. Vratar naj poskua ubraniti 12-14 strelov. Lahko bi uporabili tudi tenike ogice. Vajo bi lahko izvedli tudi tako, da bi vsak igralec dobil svojo tevilko, trener pa bi klical po tevilkah. 41. Vratar stoji v osnovni postavitvi na sredini gola. Trener postavi igralce na rto vratarjevega prostora. Igralci drijo ogo v rokah ali jo imajo na tleh. Vratar stee iz osnovnega poloaja do igralca, se dotakne oge in nato brani strel (lob, visok, srednje visok ali nizek).Vajo izvajamo tako, da vratar stee do igralcev po vrstem redu, kako stojijo ali izmenino levo in desno. V eni seriji brani enako usmerjene strele.Da oteimo vajo, brani poljubno usmerjene strele. 42. Vratar stoji v osnovnem poloaju na sredini vrat. Trener strelja v naprej dogovorjen del vrat. Vratarjeva naloga je, da mora pred branjenjem strela na primer cepetati na mestu, skakti s poskoki iz skonega sklepa ali iz noge na nogo. Po nekaj sekundah izvajanja predhodne naloge, trener vre ogo z razdalje 7 metrov. Vratar opravi 6-8 ponovitev. 58ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika
43. Vratar stoji z obrazom obrnjen proti steni. Soigralec stoji za njim ter s podajo od tal vre ogo v steno. Vratar poskua ogo braniti s pravilno tehniko branjenja. 44. Vratar stoji priblino 3 m pred steno. S poljubno silo mee tenis ogico v steno in jo po odboju poskua ujeti. LITERATURA: 1. Hegemann N., (2000). Torwartspezifisches Koordinationstraining Teil 1. Handaballtraining. t 3,4., str. 14-19 2. Hegemann N., (2000). Torwartspezifisches Koordinationstraining Teil 2. Handaballtraining. t 6., str. 12-17 3. Imperl D., (2003). Metodika uenja in treniranja vratarjev pri rokometu. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za port. 4. Pistotnik B., (2003). Osnove gibanja. Ljubljana: Fakulteta za port 5. Schubert R., D. Lenkefeld, (2002). Torwarttrainig mit Tennisbllen und Air-Bodys. Handballtraining. t. 4,5., str. 42-47. 6. Uaj A., (1997). Osnove portnega treniranja. Ljubljana: Fakulteta za port. 7. Valenko T., (2006). Razvoj kondicijskih sposobnosti pri rokometnem vratarju. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za port.
59

Rokometni Vratar

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Rokometni Vratar

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UVODNIK

Predsednik ZRTS: Marko ibila

dr. Primo Pori Uro Mohori dr. Marko ibila

Naklada: Oblikovanje in tisk: Foto: Kraj in datum izdaje:

200 izvodov TOPS, elezniki Slavko Kolar Ljubljana, april 2007

12.00-12.50 13.00-13.50 13.50-15.00

ROLANDO PUNIK DAVID IMPERL

15.00-15.50 16.00-16.50 17.00-17.50

BOTJAN STRAEK BORIS DENI

18.00-18.50 19.00-19.50 19.50-20.00

MARA OLAJA VALENKO TOMA dr. PRIMO PORI

IZBOR IN UVAJANJE ZAETNIKOV V IGRALNO VLOGO VRATARJA Gregor PEOVNIK

ELEMENTARNE IGRE PRIMERNE ZA UVODNI DEL VADBENE ENOTE

Skica 1: Elementarna igra lovljenje vratarjev

Skica 2: Elementarna igra senca vratarja

ELEMENTARNE IGRE PRIMERNE ZA GLAVNI DEL VEDBENE ENOTE

Skica 3: Elementarna igra pepek

Skica 4: Elementarna igra pepek za vratarje

Skica 5: Elementarna igra obleganje gradu.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Zakljuni del treninga: 1. Statine raztezne vaje ekipe in vratark

NAINI BRANJENJA IN POMIKANJA V GOLU

TEHNINO - TAKTINE PRVINE BRANJENJA STRELOV Z RAZDALJE

BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI SREDNJE VISOKO -

BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI VISOKO -

BRANJENJE STRELOV, KI SO USMERJENI SREDNJE VISOKO

METODIKA TRENIRANJA IN UENJA

UENJE PRAVILNE PREZE (OSNOVNE POSTAVITVE)

UENJE IN TRENIRANJE BRANJENJA VISOKO USMERJENIH STRELOV

UENJE IN TRENIRANJE BRANJENJA SREDNJE VISOKO USMERJENIH STRELOV

UCENJE IN TRENIRANJE BRANJENJA NIZKO USMERJENIH STRELOV

Zapiranje prvega kota

Zapiranje prvega kota s poskokom (tea na zunanji nogi)

PRAKTINI DEL - METODIKA TRENIRANJA ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 29

polvisoka-oba kota(2-3streli) streli v vse kote(5-6 strelov)

Tako napravimo serijo 15 do 20 reakcij. 5. Prikljuimo igralce, ki streljajo.

Vaje za delo rok 2. vaja ROKOMETNIVRATARizbor,tehnika,taktika,metodika 31

Kroni napadalec 1. vaja:

Izvajanje vaje: Vaje se izvaja tako kot pri vaji 2.

Cilj: vsi zgoraj omenjeni elementi.

Izvajanje vaje: Vajo izvajamo v pripravljalnem obdobju od 10 do 12 ponovitev, v tekmovalnem pa od 6 do 8. 3. vaja:

Izvajanje vaje: Vaja se izvaja v tekmovalnem obdobju 2x po 10 ponovitev.

TAKTIKA SODELOVANJA ROKOMETNEGA VRATARJA Z BRANILCI Mara OLAJA

Taktika sodelovanja lahko loimo glede na postavitev napadalca :

STRUKTURA KOORDINACIJE ROKOMETNIH VRATARJEV:

KOORDINACIJSKE VAJE Z ENO ALI VE OGAMI

Posamino (ena, dve ali tri oge)

V parih (ena, dve ali tri oge)

KOORDINACIJSKE VAJE NA ROKOMETNIH VRATIH

You might also like