Poslovne finance 6/13

IZKAZ USPEHA - Profit and Lost Statement (P & L) INCOME STATEMENT izkazuje dogajanje, ne stanja, kaj se je v nekem obdobju zgodilo
Sales Revenue 52.000

Skupni prihodki v doloenem obdobju (recimo od 1.1.-31.12.2010)

Da je te prihodke ustvarila, je morala imeti neke stroke. e govorimo o trgovini ali gostinstvu. Da je bifeustvaril 52.000 prihodkov z prodajo kave (1 kava =1,5, 1kg kave = 110 kav), ko je to kavo prodal je imel s alico kave doloene stroke, ti stroki so COGS (costs of goods sold) oz. stroki prodanega blaga.
Stroki prodanega blaga Costs of Goods Sold (COGS) 33.800

- 1 kg kave, mleko - za zasluek 1,5 sem imel 0,15 stroka Bruto mara
Skupni prihodki v doloenem obdobju (recimo od 1.1.-31.12.2010) Stroki prodanega blaga Bruto mara Stroki prodaje, generalni stroki ter stroki administracije (vse razen COGS) Sales Revenue Costs of Goods Sold (COGS) Gross Margin Selling, General and Adm. Exprenses 52.000 -33.800 18.200 12.480

Bruto mara je nadomestilo za kritje, saj pokrije stroke dela, energije, najemnine, praek itd. Amortizacija Amortizacija je poseben stroek, ker ni denarni tok, ampak le knjina vrednost. Je nedenarna kategorija. Ko gostinec kupi kavni avtomat, zanj plaa 10.000. Plaa ga, vendar ne gre vseh 10.000 takoj v stroke v tekoem letu, ampak ga postopoma 10 let odpisuje kot osnovno sredstvo, ki ga bo 10 let uporabljal. V prvem letu, gre le 1.000 za amortizacijo, naslednje leto zopet 1.000, dokler se ne zamortizira.
Amortizacija Bruto mara Stroki prodaje, generalni stroki ter stroki administracije (vse razen COGS) Amortizacija Dobiek pred obrestmi in davki Depretiation Expence Gross Margin Selling, General and Adm. Exprenses Depretiation Expence EBIT (Earning before Interests and Taxes) EBIT (Earning before Interests and Taxes) Interest expense Earnigs before Income Tax (EBT) Earnigs before Income Tax (EBT) Income Tax Expense Net Income 785 18.200 -12.480 -785 4.935

EBIT (Earning before Interests and Taxes)

EBT (Earning before tax)

Dobiek pred obrestmi in davki Davki Dobiek pred davki Dobiek pred davki Davki na prihodek Neto dobiek 4.935 -545 4.390 4.390 1.748 2.642

Neto dobiek (dobiek ali izguba)

Dobiek podjetja je v realnosti veji kot 2.642 zaradi amortizacije.

EBITDEA Bruto mara Stroki prodaje, generalni stroki ter stroki administracije (vse razen COGS) Dobiek pred davki, obrestmi ter amortizacijo EBITDEA = EBIT + amortizacija EBIT = EBITDEA amortizacija BILANCA STANJA (balance sheet) Sredstva (ASSETS) Osnovna sredstva, terjatve, denar, premoenje podjetja Kratkorona Dolgorona

Gross Margin Selling, General and Adm. Exprenses Earning before Interest, Taxes, Depreciation and Amortisation

18.200 -12.480 5.720

Obveznosti (LIABILITIES) Kako se premoenje financira? kapital dolg (kratkoroni, dolgoroni) o kredit o obveznosti do dobavitelja

Izkaz denarnih tokov denarni tok iz poslovanja (cash flow from operating activities) tisti del, ki dela profit (MOTOR FIRME) denarni tok pri investiranju nalobenje (cash flow from investing activities) o prodaja/nakup nepreminin, opreme, finannih nalob in poslovno nepotrebnih sredstev denarni tok pri financiranju (cash flow from financing activities) o pridobitev/odplailo posojil

Povezave med izkazi

Izkaz uspeha (pokriva obdobje)
Skupni prohodki (sales revenue) 52.000

Bilanca stanja (stanje na dan 31.12.X)

Terjatve (izdani rauni) - Accounts receivable

Podatek za konec leta

5.000

Podjetje ima 5 tedenski rok v katerim jim kupci plaujejo storitve oz. produkte. e nekdo kupi danes, prevzame blago, plaa pa ga ez 5 tednov. 5 tedenski odlog plaila pomeni (eno leto ima 55 tednov)- e vzamemo linearno: prihodkov ima podjetje 52.000, to pomeni, da vsak teden podjetje ustvari 1.000 dobika. e da podjetje nekomu 5 tedenski odlog plaila, to pomeni, da bo na koncu leta ostalo nepoplaanih 5.000 terjatev. ( )

Iz tega lahko izraunamo eden izmed kazalnikov uinkovitosti: KOEFICIENT OBRAANJA TERJATEV

Kazalniki uinkovitosti 1) Obraanje terjatev Pove nam, kolikokrat se obrnejo terjatve v asovnem obdobju. Koeficient obraanja terjatev do kupcev = Terjatve se obrnejo v enem letu 10,4 krat. Koliko asa traja obrat terjatve (koliko asa podjetje terja kupca, da mu plaa)? Obrat terjatve v dnevih = En obrat terjatve je 35 dni, kar pomeni, da so kupci v povpreju 35 dni dolni podjetju in jih le to 35 dni kreditira. Povprena doba vezave terjatev do kupcev = 2) Obraanje zalog Primerjava zalog (inventory) in strokov prodanega blaga (COGS) Ta primerjava nam kae, da je v podjetju zalog za 13 tednov. Koliina je po navadi odvisna od dejavnosti. Nekatere dejavnosti zahtevajo ve zalog, druge manj. Obrat zalog = Obrat zalog v dnevih = V podjetju so zaloge 91 dni. Zaloga je mrtev denar, ki je neproduktivno uporabljen. Ko so ljudje to ugotovili, so zaeli s tem, da bi imeli up to date dostavo, dostavo na tekoi trak, ne v skladie. Manipulacija z zalogami mora biti im bolj optimalna, bodisi v primerjavi z konkurenco, s panogo oz. neko izkunjo, ki jo ima podjetje. Zaloge preko bilance stanja vplivajo na denarni tok. Poveanje zalog pomeni zmanjanje denarnega toka. 3) Obraanje obveznosti Zaloge (Invenory) in poslovne obveznosti (accounts payable) Podjetje je dolno svojim dobaviteljem delno za zaloge ter delno na stroke (plaa, elektrika itd.). Odlog plaila na zaloge je v danem primeru 4 tedne. Zaloge se drijo 13 tednov . Vrednost zalog je 8.450. Odlog plaila obveznosti = krat (4x13 tednov=52 tednov eno leto )

Za tretjino obveznosti ima podjetje odlog plaila. Obrat obveznosti = Kazalniki uspenosti Kako uinkovito je podjetje pri plaevanju terjatev, obveznosti zalog? Terjatve kupcev dobi podjetje plaane v 35 dneh. Zaloge plauje podjetje v 91 dneh. Terjatve pa v 75 dneh. To je za podjetje dobro, saj so veliko bolj uinkoviti pri pobiranju denarja kot pa pri plaevanju. To pomeni, da del denarja, ki ga podjetje potrebuje za obratovanje dobi od dobaviteljev podjetje je dalj asa dolno dobaviteljem kot pa kupci podjetju. 4) Odlog plaila strokov Stroki ter poslovne obveznosti Del poslovnih obveznosti odpade na zaloge, drugi del pa na stroke. Podjetje ima 3- tedenski odlog plaila strokov. odlog plaila strokov =

Poslovne obveznosti = odlog obveznosti + odlog strokov 3320 = 2600 + 720 5) AVANS podjetja (Prepaid Expenses) Avansa ima za 4 tedne.

6) Amortizacija (Accumulated Depreciation) Dva naina prikaza amortizacije: v izkazu uspeha se kae le letni stroek v bilanci stanja nekateri izkazujejo stanja svojih sredstev po neodpisani vrednosti (tisto, kar je e za odpisati). Prikazuje nabavno vrednost minus dosedanji odpisi amortizacije. Razlika je neodpisana vrednost realna vrednost. [ ] Moni prikazi v bilanci: o neodpisana vrednost o nabavna odpisana vrednost (oboje)

Iz danega primera amortizacija ni razvidna. Po izraunu je to 21 let. Vsako leto se amortizira $ 785. se e amortizira

e 15 let se bo zadeva amortizirala. Nabavna vrednost vpliva na letno amortizacijo. Ta se izkazuje v akumulirani amortizaciji (Accumulated Depreciation) vsako leto je veja tevilka. Ve nainov amortizacije: linearna (pomeni, da npr. vrednost kavnega avtomata razdelimo na 10 enakih delov, nato vsako leto en dele damo v odpis) nelinearna amortizacija oz. pospeena amortizacija (po navadi stroji, avtomobili; to pomeni, da se na zaetku amortizira veji znesek, potem pa vedno manj; razlog je v tem, da je efekt sredstva na zaetku najveji, to pomeni, da je najmanj servisa, najve prihodkov, sasoma pa se zane sredstvo obrabiti, kvariti in je vedno manj vreden)

7) Pasivna asovna razmejitev (PR) Accrued Expenses Payable

S pasivnimi asovnimi razmejitvami so zajeti vnaprej vraunani stroki in kratkorono odloeni prihodki. Vnaprej vraunani stroki nastajajo z enakomernim obremenjevanjem dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja, ali z enakomernim obremenjevanjem poslovnega izida, a tudi zalog s stroki, ki so priakovani, pa se e niso pojavili. Vnaprej vraunani stroki kasneje pokrivajo dejansko nastale 1 stroke iste vrste. Vsebinsko: zaradi principa konservativnosti e vnaprej beleimo, da bodo doloeni stroki za plaati, vendar le ti e niso prispeli. Ko podjetje dobi raun, nastane obveznost. Dokler pa raun ne prispe obveznost e ni nastala. Primer: e podjetje deluje konzervativno in se zaveda, da je izplaalo svojim delavcem plae 15.12.2010, naslednje plae pa bodo 15.1.2011 takrat bodo v resnici ele izplaane decembrske plae. Za ta mesec dni e ni nobene obveznosti, vendar jih prikaemo kot pasivne asovne razmejitve kot v naprej predvidene stroke. Na ta nain podjetje prikae, da se zaveda, da bo imelo doloene stroke ter da jih bo potrebno izplaati. Bilanca je na ta nain bolj realna. Pasivne asovne razmejitve prihajajo iz dveh strani: prispelo blago, ki e ni bilo plaano obresti, ki se plaujejo konec meseca za en mesec nazaj lahko tudi davek

dele od obresti = 75 [ ]

http://www.petrol.si/lp/1999/slo/racunovodsko-porocilo/druzba/12/N.html

Povezave, ki so stalne: del COGS-a je v zalogah zaloge vplivajo na obveznosti poslovne obveznosti so odvisne od strokov pasivne asovne razmejitve so odvisne od strokov in obresti, lahko tudi davek

Vsebinsko iste, vrednostno razline od podjetja do podjetja! Kazalniki likvidnosti Povezava med bilanco stanja ter denarnim tokom. (TABELA 13.1) - Povezava med spremembo sredstev ter denarnim tokom je obratno sorazmerna. o primer: obseg zalog se povea (+) ve denarja je v zalogah denarni tok se zmanja denar je bil vzet, da so se zaloge lahko plaale (-) poveajo se terjatve (+) ve terjatev je neplaanih, ampak roba izdana (ta roba je ima neko vrednost), zato je tok denarja negativen (-) razvoj podjetja (+) ve prodaje ve terjatev (-) Povezava med spremembo obveznosti ter denarnim tokom je premo sorazmerna. o obveznosti se poveajo, pomeni, da je podjetje manj plaevalo denar ni el iz podjetja (prihranek) o amortizacija pozitivno vpliva na denarni tok; ampak to dejansko ni denarni tok

CILJ je nulti denarni tok! Da ne gre preve denarja ven ter ga preve ne ostaja. Kazalnik likvidnosti prikazuje, kakna je stopnja likvidnosti podjetja. Kako hitro se prodaja spreminja v denar? Dva kazalnika: -

(ne vkljuuje zalog, ker niso likvidne)

( )

Stremimo k temu, da je CR (Current Ratio) > 2 Kratkorona sredstva so denar, zaloge, terjatve, avans. Vsebinsko to pomeni, da je sredstev enkrat ve kot obveznosti. Razmerje med kratkoronimi sredstvi je 2:1 (obveznosti). Dobro Vzdrno Slabo CR > 2 CR 1 CR 1 Sredstva 2: 1 Obveznosti Sredstva 1: 1 Obveznosti Sredstva manj kot 1 : Obveznosti ve kot 1
Podjetje lahko poplaa svoje obveznosti, denar e ostane. Podjetje poplaa obveznost in ostane brez sredstev. Podjetje ne more poplaati obveznosti.

Pospeeni kazalnik likvidnosti ne vkljuuje zalog, ker so zaloge manj likvidne kot ostala gibljiva sredstva. )

Pospeeni kazalnik likvidnosti oz. Qurrent Ratio kae, da je velika verjetnost, da je zaloga nelikvidna. Dobro Vzdrno Slabo QR > 1 QR 1 , lahko e malo pod 1 CR 1

Kazalniki ravnoteja
Kaejo ravnoteje ter so vezani na bilanco stanja. Pomembni so za banke. Kazalnik dolg na kapital

To pomeni, da ima podjetje 54% obveznosti ter 46% kapitala. Podjetje naj stremi k temu, da je uravnoteenost im bolj 1:1. Kazalnik dolg na sredstva

To pomeni, da obveznosti predstavljajo 35% vseh sredstev. Kazalnik pokritja finannih strokov

( )

Podjetje ima v tem primeru 9 krat ve denarja kot pa jih potrebuje za letne obresti.

Kazalniki uspenosti
Pomembni so za lastnike, managerje. Kazalnik donosnosti na prodajo

Dobiek podjetja od prodaje je 5,1%. To je tisti r, ki ga doseemo z vlaganjem v podjetje. Donosnost na kapital ( ( ) )

Lastniki so ustvarili 11,4% donosnosti na leto. Na podlagi tega kazalnika se lastniki odloijo ali bodo li investirati v podjetje ali n e. Ali bi bili pripravljeni dokapitalizirati podjetje ali ne. Donosnost na sredstva ( ( ) )
( )

Pokae nam stopnjo izkorienosti sredstev produktivnost sredstev.

Poleg teh tradicionalnih kazalnikov ima vsak finannik lahko e svoje lastne kazalnike.