Ispoved Na Eden Makedonec

ISPOVED NA EDEN MAKEDONEC
Lade B. Taleski
Lade B. Taleski
Lade B. Taleski
Ispoved na eden Makedonec
Lade B. Taleski
Makedonija, 23 Oktomvri 2007 23 Oktomvri 2012
Lade B. Taleski
Avtor: Lade B.Taleski Sorabotnik: Milan J. Jov~eski Izdava~: Nezavisno izdanie, vo sorabotka so
BASILEJ- Zdruènie za za~uvuvawe i pretstavuvawe na istoriskoto-kulturno nasledstvo

Recenzenti:
Simeon Ivanov - Kango Milan J. Jov~eski

Lektura korektura:
Prof.D-r.Blagica Haxi Jovanoska

Kompjuterska obrabotka i likovno oblikuvawe:
Suzana Ruleska, Jasmina Markoska Korica Milan J. Jov~eski
Lade B. Taleski
Posveta
So pregolema gordost i ~est makedonska & so golema prepo~it na__________________________________, so iskrena èlba ve~no da Ve great zracite na sonceto na{e, svetlozra~no, Makedonsko ! ----------------------Makedonija Avtorot,
Lade B. Taleski
Ovaa vistinska vistina,sro~ena vo literaturno pisanie, pri zdrav razum i ~ista sovest ja napi{av pred s# po Bo`ja Promisla, a potoa so najnavistinski kopne` po vistinata makedonska i so pregolema mera na prepo~it ja posvetuvam na celata ro`ba makedonska, koja prapo~etokot na svoeto prabitie go najde zakoreneto tokmu vo na{ata pradrevnost makedonska. Avtorot,
Lade B. Taleski
So samiot dlabok vnes vo sodrìnata, vqubenikot na pi{aniot zbor }e ja po~uvstvuva vistinskata vistina na ova pisanie od koe izvira makedonskiot neprebol, od najdlabokata vnatrina na svetosta na Makedonstvoto.
Lade B. Taleski
VO OÎ NA STOGODI[NINATA OD BUKURE[KIOT DOGOVOR (PODELBATA NA MAKEDONIJA)
...Makedonija nema nikoga{ i nikomu da pripa|a, koga go sozdavav svetot nea ja sozdadov za sebe, za da ima kade da se ispolnam so radost... Gospod Bog
Lade B. Taleski
OD PRADREVNINA
Ova retko, isklu~itelno va`no i pou~no pi{ano delo nu`na potreba # da bide so neraskinlivi ni{ki povrzano so sekoj, koj ima èlba da se dobliì i da ja spoznae vistinskata vistina za Makedonija, kako praiskonska i iskonska zemja, kako mitolo{ka, predistoriska, istoriska, predbibliska, bibliska i sveta zemja, za Makedoncite, kako prv i najstar civiliziran narod na svetot, za Makedonstvoto kako temel na najstara pismena i druga tradicija na svetot i za Makedonistikata kako najprogresiven svetski pravec so filozofijata na makednoskata poraka kako pole za kulturen natprevar me|u narodite, pravej}i ~ekor pove}e od neznaeweto kon znaeweto. Vo prodolènie, po~ituvani ~itateli, po~ituvani po~ituva~i na duhot makedonski i vqubenici vo deloto makedonsko, samo ona {to e vistinsko, {to e ~esno, {to e pravedno i ~isto, {to e dostojno za slava i po~it, ona {to e za pofalba, samo toa razberete go, samo toa nau~ete go od ovaa kniga i toa kaète go. Makedonija }e se zaraduva neobi~no mnogu, zatoa {to nie nezaboravivme da se griìme za nea. Ova go pi{uvam, bidej}i ne n# nau~ija da bideme zadovolni od ona {to ne snajde i {to ni ostana po nasilnoto raspar~uvawe na makedonskata zemja, vo 1913 godina vo Bukure{t. Makedoncite znaat da ìveat i vo nema{tija, a znaat da ìveat i vo izobilstvo, nau~eni se na s# i se{to, i siti da bidat i glad da trpat, i najposle, Makedoncite ne baraat da ne bidat voznemiruvani, dodeka se ìvi na ovoj svet ovde, tuku da ne bidat voznemiruvani na toj svet, tamu! S# moème so Makedonija i so Gospod Bog koj ne krepi. Ne samo {to e prekrasno ~uvstvoto da se bide Makedonec, znaej}i pritoa deka si ìv ni{an me|u drugite, tuku da se bide Makedonec navistina e sveta rabota, zatoa {to i Makedonija e sveta i blagoslovena zemja. Toa {to Noe bil pred potopot i posle nego toa se Makedonija i Makedoncite vo svetot. Tie ne se samo heroi, tuku i svetci. Za niv site `rtvi se zasluèni. Tie se samovgraduvaa vo manastirite i crkvite za da nemoè nikoj podocna da ni go somni~i nasledstvoto i da ni go negira potekloto. Tie se samozapaluvaa zasekoga{ da sveti ikonata na pravoslavna
7
Lade B. Taleski
Makedonija. Makedoncite svoeto patuvawe do ve~nosta go otkupija so toa {to nikoga{ ne nau~ija za toa kako se pravat nepravedni dràvi i botagi istorii, nitu kako se pusto{at tu|i gradovi i grobovi, zatoa makedonskite tragi na duwava Zemja ne znaat da gi pro~itaat onie koi se gordeat so ru{ewe crkvi, gradewe straàrski kuli i postavuvawe ve{ta~ki granici so bodlikavi ìci. Makedoncite od sebe s& si kradat za svetot da go gradat. Najposle, Makedonija e prapo~etok na svetot od kade zapo~nuvaat site idni nastani! Zatoa, zaludni se site zakani i popusti se site napadi. 1. Deka Makedonija navistina e pateka na svetlinata i zemja vo koja e pronajden razumot potvrduva faktot {to treba sekoj da go znae i zapameti deka lu|eto vo Makedonija odat ispraveni i razmisluvaat so sopstvenata glava, najmalku od 600.000ta do 160.000ta g.p.n.e. I otkako go izgradivme svetot, davaj}i carstva i kralstva, carevi i kralevi, narodi i dràvi, opismenuvaj}i gi i blagoslovuvaj}i gi tie {to otposle stanaa kako nas i site so nas bea srej}ni i zadovolni bez razlika na nivnata: vera, rasa, jazik i rod, zatoa {to svetot bez granici prvi go promoviravme nie Makedoncite, dojde migot koga nekoi dràvi~ki od epruveta: takanare~eni Albanija, Bugarija, Grcija, Srbija, Evropa bludnica vavilonska ili belata demonija koi ne zasluùvaat ni imiwa da imaat, tie da kaùvaat {to e toa kultura, civilizacija, {to e toa demokratija, ili {to se ~ovekovi prava i za na krajot da propagiraat la`no evropsko edinstvo. Ako Noe go spasi ~ove{tvoto od potopot, nie Makedoncite zaedno so na{iot Gospod Bog, }e go spasime svetot od propasta vo koja uporno propa|a. 2.Deka Makedonija navistina # prapo~etok na svetskata pismenost i svetilnik na kulturata vo svetot, potvrda se slednive pokazateli: -Vo Makedonija # pronajdeno najstaroto pismo vo ~ovekovata civilizacija, najmalku 13.000 godini kontinuirana pismena tradicija. (nekolkuvekovi postaro od mesopotamiskoto-sumerskoto). -Vo makedonskiot dreven grad Stagira roden e makedonskiot filosof i nau~nik Aristotel, najisklu~itelniot i najgolemiot um na stariot vek i na site drugi vremiwa, koj svojata neizmerna genijalnost, mudrost, umnost i strategiska darba preku sistematska naobrazba ja prenel i ja vsadil kaj najslavniot me|u slavnite, velikanot nad velikanite, Basilejot Aleksandar
Lade B. Taleski
Treti Makedonski, po ~ija naredba e izgraden gradot Aleksandrija so najgolemata mnoguiljadna biblioteka od toj vremenski period. -Vo Makedonija e osnovan eden od najstarite univerziteti vo svetot i prv vo Evropa-Sveti Klimentoviot Univerzitet vo Ohrid, kade u~ele 3.500 u~enici, ~ie obrazovanie podocna se prenelo po site manastiri i u~ili{ta niz celiot Makedonski Poluostrov (Balkanski Poluostrov). -Vo drevniot makedonski grad Solun rodeni se makedonskite prosvetiteli i ramnoapostoli bra}ata Sveti Kiril i Sveti Metodij, preku ~ie golemo blagorodno i sveto delo se opismenija nad 500.000.000 lu|e vo svetot. 3.Deka Makedonija navistina e muzej na svetskata civilizacija, edna od najstarite dràvi vo svetot i najstara organizirana dràva vo Evropa, potvrduva istoriskata vistina deka nejzinite osnovi gi postavil Makedonskiot Kral Karan vo 814-ta godina pred Isusa Hrista. Makedonskata dràva e postara 38 godini od gradot dràvi~ka Atina osnovan vo 776 godina pred Hrista, a 61 godina postara od Rim osnovan 753 godina pred Hrista. Prvoto obedinuvawe na Makedonskata dràva go izvr{il Kralot Perdika vo sedmiot vek pred Hrista, od {to podocna nastanala Makedonskata Imperija na Velikiot Basilej Filip Vtori Makedonski i negoviot slaven sin Aleksandar Treti Makedonski. Makedonija so pobedata vo bitkata kaj Heroneja na 2 Avgust 338-ta godina pred Hristovata era kompletno ja nametna svojata vlast vrz takanare~enite gr~ki gradovi dràvi~ki na ~elo so Atina. 4. Deka Makedonija navistina bila prestolnina na najgolemata imperija vo svetot i tatkovina na najlegendarniot vojskovodec, dràvnik i Basilej na izminatite mileniumi potvrda e i sledniot pokazatel: Na 22 Juli 356-ta godina pred Isusa Hrista, vo drevnata makedonska prestolnina gradot Pela se rodi Velikiot Makedonski Basilej, Aleksandar Treti Makedonski,sin na Negovoto Viso~estvo Filip Vtori Makedonski i na Olimpija, u~enik na naju~eniot, mudroqubiot Aristotel. So svoite 33 godini ovozemen ìvot, vreà traen beleg vo istorijata na ~ove{tvoto. So svoite osvojuva~ki bitki, na koi so negovata nepobedliva falanga za osumipol godini pomina okolu 18.000 kilometri, sozdade Imperija kakva {to do sega nikoj nema sozdadeno, so teritorija od 3.8 milioni kvadratni kilometri, raseluvaj}i okolu 1.000.000 lu|e od
9
Lade B. Taleski
Makedonija i Makedonskiot Poluostrov vo novoizgradenit okolu 80 Aleksandrii kade go zasea semeto na Makedonstvoto. Doblesta za da bide priznat kako nenadminliv, najslaven vo redot na najslavnite vojskovodci vo svetot ja zdobil so hrabrost, mudrost i nevidena genijalnost na strateg vo bitki kako onie kaj rekata Granik vo 334-ta g.p.n.e. kaj Is vo 333-ta g.p.n.e. i kaj seloto Gavgamela vo 331-ta g.p.n.e. Zaoral nova brazda i go izdignal povisoko civiliziraniot svet; po~nal nova epoha; ni{to ve}e ne moèlo da bide onaka kako {to bilo porano. ( V.V.Tarn ) No, spored edni podatoci, na 10-ti sproti 11-ti Juni, a, spored drugi, na 13-ti Juni 323 g.p.n.e. Aleksandar Treti Makedonski vo gradot Vavilon go napu{ta ovoj svet, kako posledica na bolest ili na postepeno truewe. Negovoto ve~no po~ivali{te do den dene{en seu{te ne e pronajdeno. No toa e tuka nekade, na makedonska po~va e. Od toga{ pominaa dve iljadaletija, tri veka i tri decenii, {to e so sigurnost dolg period, a e samo sitno par~e od mozaikot na makedonskata istorija. 5.Deka Makedonija navistina e iskonska i blagoslovena zemja potvrda e i sledniot pokazatel za prestojot vo Sveta Gora na Majkata Bo`ja, presveta Marija Bogorodica. Prestojot na presveta Bogorodica vo Makedonija podetalno e opi{an vo nejzinoto ìtie napi{ano od svetogorskiot monah Sv.Stefan. Preblagoslovenata Bogorodica se ka~i na korabot, zaedno so vozqubeniot u~enik Hristov, devstveniot Jovan i so ostanatite nivni pobo`ni sledbenici. Korabot zaplovi kon Kipar, no nenadejno duvna sprotiven veter i go vtera korabot vo pristani{teto na Atonska Gora ( Makedonija ). Toa be{e ona {to angelot i go pretskaà na Pre~ista Bogorodica. Celata Atonska Gora be{e prepolna so idoli: tamu se nao|a{e golemo svetili{te na Apolon, kade {to se odvivaa gatawa, magii i mnogu drugi demonski dejstvija. Site neznabo`ci mnogu go po~ituvaa toa mesto kako odbrano od bogovite Site otr~aa kon morskiot breg vo spomenatoto pristani{te. Zdogleduvaj}i go korabot i Majkata Bo`ja, tie ~esno ja primija i na svojot sobir ja pra{aa: Kakov Bog si rodila i kako da go imenuvame? Presveta Bogorodica, otvoraj}i ja svojata boèstvena usta mu blagovesti na narodot za Isus Hristos. Toga{ siot narod panda na zemja i site i se poklonija i i
10
Lade B. Taleski
ukaàa golemi po~esti nejze {to Go rodi. I poveruvaj}i i tie se krstija bidej}i mnogu ~uda napravi Majkata Bo`ja. Posle vakvoto odnesuvawe presveta Bogorodica bila navistina pozitivno iznenadena od Makedoncite i im se obratila so slednite zborovi: Ova mesto neka bide del od mene i od Mojot Sin i Moj Bog. Bo`jata Blagodet neka vladee so ova mesto i so ovde{nite ìteli, koi so vera i so pobo`nost se dràt do zapovedite na Mojot Sin i Moj Bog. Se {to }e im treba za ìvotot na Zemjata tie }e go imaat vo izobilstvo i bez nekoj pogolem trud i }e im bide podgotven ìvotot nebeski i do krajot na vekot nema da ja otstapat od ova mesto milosta na Mojot Sin, a jas }e bidam za{titni~ka na ova mesto i negova sesrdna zastapni~ka pred Boga. Posle seto ova presveta Bogorodica im ostavila na Makedoncite za u~itel eden od svoite sledbenici, povtorno gi blagoslovila i otplovila. Seto ova se slu~ilo vo prviot vek od Hristovata era. 6.Deka Makedonija navistina e sveta i bibliska zemja potvrduva i posetata na Svetiot Apostol Luka i Svetiot Apostol Pavle koj od 46-ta do 48-ta godina posle Isusa Hrista gi vtemelil prvite sveti hristijanski episkopii vo makedonskite gradovi Solun, Ber i Kavala i po ~ie Evangelie i do den dene{en se sluì sveta crkovna Bogoslu`ba vo mnogu, mnogu crkvi niz celata pravoslavna ekumena. 7.Deka Makedonija navistina e matica na hristijanstvoto potvrduvaat i slednite pokazateli: prviot hristijanski hram na evropska po~va e izgraden vo makedonskiot grad Filipi; prvoto poslanie do Soluwanite e najstaro za~uvano poslanie na Apostol Pavle; prvata pokrstena Hristijanka e Makedonkata Lidija od makedonskiot grad Filipi i prviot car koj go priznal, prifatil i odobril hristijanstvoto e Makedonecot Car Konstantin i negovata majka Elena. 8.Deka Makedonija navistina e crkva na svetot i nepobedliv pobornik na bogoslovite potvrda se i slednite pokazateli: So zborovi si gi upatil narodite kon verata Bo`ja; so delata si se izdignal, preblaèni, kon boènstven i blaèn ìvot. So ~udesa si gi prosvetil onie {to pristapuvaat so vera kon Tebe, preslavno osvetluvaj}i ja temninata so znamenija. Zaradi toa go slavime Tvojot boèstven spomen, Klimente. ( Tropar na Sveti Kliment Ohridski ).
11
Lade B. Taleski
Makedonskiot crkoven jazik stanal oficijalen crkoven jazik na koj i po 1.200 godini i den dene{en se sluàt sveti crkovni slu`bi vo Ruskata, Bugarskata, Srpskata i site drugi pravoslavni crkvi }erki na Ohridskata Arhiepiskopija - Patrijar{ija. 9.Deka Makedonija navistina e stoèr i tvrdina na pravoslavieto dovolen dokaz e pokazatelot {to vo Makedonija e sozdadena Ohridskata Arhiepiskopija Patrijar{ija kako prodolètok na Justinijana Prima vo 966-to leto Gospodovo od Makedonskiot Vladika Damjan, za od nea da se rodi na dva pati Ra{kata Arhiepiskopija ( Srpskata Pravoslavna Crkva ) osnovana od Sveti Sava vo 1219 i 1354 godina, u~enik na u~enicite proizlezeni od Sveti Klimentoviot Univerzitet; i deka od Ohridskata Arhiepiskopija Patrijar{ija proizleguva i Bugarskata Egzarhija osnovana 1870-ta godina so irede na turskiot Sultan vo interes na bugarskata {ovinisti~ka propaganda. Isto taka }erka na Ohridskata Arhiepiskopija t.e. Patrijar{ija e i Ruskata Pravoslavna Crkva, kako i site drugi pravoslavni crkvi od site takanare~eni slovenski narodi i dràvi. Nie denes, pi{uvaj}i vakvi ili sli~ni knigi, pravej}i ~estvuvawa, promocii ili nau~ni akademii, svesno ili nesvesno, gi prozivame duhovite na site na{i basilei, na site na{i carevi i kralevi i carici i kralici makedonski. Neka ve~na im bide slavata i Bog da gi blagoslovi Makedonija i Makedoncite ! Deka Makedonija navistina #, toa {to #, zadovolitelen dokaz se prethodno navedenite fakti. A, nekoj rekol: pred faktite mol~ele i bogovite. Amin. Dostapna literatura: Almanah Svetiklimentovo slovo (1993) Slu`ben vesnik na SMK posebno izdanie (1999) Spisanie Makedonija br. 590 Arh. Vasil Iqov Referat za 2326-ta godi{nina od smrtta na Makedonskiot Basilej Aleksandar Treti Makedonski(8.6.2003g.) Spisanie Voskresenie - 4/87 Svedoci na mileniumite - Milan J. Jov~eski
12
Lade B. Taleski
SLOVOTO NA[E BIBLISKO

Blagosloven e ~asot, koga silna svetlina ja osvetli od Boga {titenata zemja, Boèstvena yvezda go ozari patot na umnite majstori na slovoto, prvou~itelite, ramnoapostoli makedonski, svetiot Metodij, svetiot Kiril i krasnore~iviot Kliment propovedaj}i go slovoto makedonsko, blagovestuvaj}i go slovoto na vistinata, otkrivaj}i gi dlabo~inite na pisanijata, pred narodite makedonski po zemjite makedonski po celiot rod makedonski ta celata zemja makedonska lika likuva{e. -------------------------------------------------O,semo}en Boè, spre~i go huleweto na onie, {to gi izvlekovme od bezdnata na neznaeweto, zlodejcite, {to bezumno go mrazat makedonstvoto, ta srede jasna svetlina da ne is~ezne slovoto drevno makedonsko kako najgolema kletva za pokolenijata i prokletstvo na na{eto bitie. Raspleti gi Boè lukavite spletki na neprijatelite, da ne odyvonuvaat samo otkr{oci na milozvu~noto makedonsko slovo po skalilata na zemjata ozarena, da, ne ni ostane, senkata soyidana vo temelite na drevnosta, oti, korenite mudro gi ~uvaat tajnite na slovoto i samo duhot go za~nuva semeto na rodot iskonski kako neumoren propovednik na makedonskoto blagoslovie. Milan J. Jov~eski 13
Lade B. Taleski
OBESSLOVENO
14
Lade B. Taleski
Okruèn sud Bitola 26.08.1963 g.
KIO br. 11/63 godina
RE[ENIE
Po predlogot na Okru`niot javen obvinitel od grad Bitola KTI br.368/63 godina od 26.08.1963 godina SE OTVARA ISTRAGA I NAREDUVA ISTRA@EN ZATVOR protiv TALEVSKI VLADO, od tatko Boris i majka Cveta Naumovska, roden 1939 godina vo s. Belo Pole , kade i ìvee, po narodnost Makedonec, dràvjanin na SFRJ zemjodelec, oènet, tatko na edno dete, pismen so osmo oddelenie, osnovno u~ili{te, vojska sluèl od 1960 do 1962 godina vo Qubqana, se vodi pod vojna evidencija Bitola, srednoimoten, neosuduvan, vo pritvor od 23.08.1963 godina so re{enie br. 01-941 na IVR Prilep Za toa {to e osnovano somnenie da e izvr{itel na krivi~no delo od ~l. 117 st. 1 od KZ vo vrska so ~l.100 i 101 od KZ. Na osnovanie na ~l.160 st.1 od ZKP isragata po ovoj predmet se poveruva na SVR Bitola. Obrazloènie Od citiraniot predlog dostaven od Okru`niot javen obvinitel, zapisnikot za soslu{uvawe na okriveniot Talevski Borizov Vlado, krivi~nata prijava od strana na IVR Prilep i drugi spisi priklu~eni kon ovoj predlog proizleguva osnovano somnenie da e okriveniot Talevski Vlado izvr{itel na krivi~ni dela od ~l. 100 i 101 od KZ protiv narodot i dràvata za toa {to vrbuval lica i stvaral organizacija protiv ustavna koja imala za cel otcepuvawe na SRM od SFRJ kon koja trebalo so pomo{ na organizacijata na VMRO po nasilstven pat da bidat pripoeni drugite delovi na Makedonija Pirinska i Egejska za koja cel odrùval kontakti
15
Lade B. Taleski
so lica privrzanici ednomislenici za ispolnuvawe na razni zadatoci. Vo zapisnikot za ova saslu{awe okriveniot delimi~no priznava za svojata neprijatelska delatnost. Od gore iznesenoto proizleguva osnovano somnenie da okriveniot izvr{il krivi~no delo od ~l.117 st.1 za vr{ewe na krivi~ni dela od ~l.100 i 101 od KZ koj dela se gonat po slu`bena dol`nost taka da so istragata kako i istra`niot zatvor so ogled na predloènite kazni stanuvaat obligatelni. merkata istraèn zatvor protiv okriveniot se odreduva so cel da se onemogu~i ometanoto na istragata. Istra`ni sudija Pande Karamandi (sleduva pe~at i potpis) POUKA: Nezadovolnata strana od ova re{enie ima pravo na àlba vo srok od tri dena po priemot na pismenoto primerok ( ne~itko ).@albata se poddava preku Istra`niot sudija vo Sovetot na okru`niot sud Bitola. DNA: na Javniot obvinitel, okriveniot i SVR Bitola Istra`niot zatvor. (vidi faksimil)
Me zedoa ! Ah, me odvle~kaaxelatot Cane Xemo i kru{ov~ankata, nemaènata Vergula. Dojde edna delegacija ode{e od karcel vo karcel i sekoj go otvoraa. Koga dojdoa kaj mene so najgnasni zborovi, glasno progovorija: pizda mu materina na mleko mirisa, da se sose~i do koren. Islednikot poto~no inspektorot postavi pra{awe: kade e toj kurvin sin, kade se krie (misli na Van~o Mihajlov), jas odgovoriv ne go poznavam i ne sum go sretnal do sega. Nie ne moème da bideme dràva bez Jugoslavija - kako samostojna Makedonija ( progovori islednikot ).
16
Lade B. Taleski
Jas odgovoriv: Za da postoi edna dràva treba da imame teritorija, narod, pismenost, jazik, obi~ai, kulturaNie seto toa go imame. I pak so pogrdni zborovi me iznavredi: treba da znae{ deka VMRO e bugarsko, jas odgovoriv - toga{ zo{to e Vnatre{na Makedonska Revolucionerna Organizacija. Ti si bugarofil !!! jas sum Makedonec, ako mislite deka sum bugaroman, vie ste srboman ! Vo migot zbesna, izgubi kontrola vrz sebe i so sandalijata zamavna i celata ja iskr{i od mene
17
Lade B. Taleski
KAKO VOVEDNO PISANIE
Klepaa selskite kambani, klepaa vo hramovite pravoslavni, makedonski. Se naklepa i ro`ba, deca, ~eda makedonski Be{e Slav~o Se rodi Stojan. Stojan narodi pet sinovi: Tale, Boge, Ne{ko, Kote i Cvetko. Site ìveea vo drevnata Pelagonija, vo makedonskoto selo @ito{e. Odminuva{e vremeto, a i tie niz vremeto, za potoa da se preselat vo bli`noto makedonsko selo Laàni. Od Tale se narodija: Mir~e, Grozdan i tri }erki ednata ja krstija Knegina Od Laàni se preseluvaat vo selo Belo Pole Od Mir~e se narodija ~etiri deca: Stojanka, Nikola, Spiro i Boris. Boris so Cveta gi rodija: Milica, Lade, Milan, Trajanka (ìvi) i Slobodanka, Olgica i Lade B. Taleski (Mir~eski) po Bo`ja promisla roden na 15. Koloèg, 1940 leto Gospodovo vo Belo Pole, - ispoveduva: Prostorijata be{e ista, samo {to be{e prazna. Me vturnaa vnatre i me ostavija sam so golemata masivna rabotna masa, bokalot napolnet so voda i pokrien so list hartija, prevrtenata ~a{a za voda i taa postavena na prevrten list hartija, drvenata mastilnica, stolicata zad rabotnata masa potprena na beliot yid i na nego obesen portretot na drugarot Tito vo mar{alska uniforma.
18
Lade B. Taleski
Ona {to na prv pogled moè{e da go zabeleàm kako promena od prviot pat koga me donesoa, tuka be{e ostaveniot revolver na }o{ot od rabotnata masa. Ne moèv da pretpostavam dali oru`jeto be{e namerno ostaveno tuka ili pak zaboraveno. So sigurnost moèv da potvrdam deka e prazno, ostaveno za moj predizvik. Najverojatno , mi prostui niz glavata, za{to vedna{ otkako sprovodot me dovede tuka vo kancelarijata, se povlekov i ja zatvoriv vratata zad sebe si. Inspektorot ne be{e tuka. Sepak mislev deka me nabquduvaat. Nemoèv da pretpostavam od kade, no imav ~uvstvo deka ne~ii o~i se vpereni vo mene, vo sekoe moe dvièwe. V~askum re{iv da ostanam vmesto, tamu do kade {to me doturkaa. Stoev i ja gledav svetlinata {to doa|a{e prku prozorecot. Spored bledotijata na son~eviot otsjaj, moè{e da pretpostavam deka e nekade rano pladne, no sepak neznaev koj den e, koja data, kolku ve}e sum vo pritvor. Snagata uàsno me bole{e i liceto mi be{e pote~eno. Moèbi i modro, no toa ne moèv da go vidam. Modrinite po racete, po nozete, po teloto bea znak deka niv gi ima i po liceto. Bolkite {to gi ~uvstvuvav vo slabinite bea najbolni. Tuka po se izgleda najmnogu me udirale i toga{ koga ve}e ja gubev svesta. Se obidov da se prilagodam vo novata situacija i se pra{uvav {to se }e se slu~uva ponatamu. Taa pomisla ne me ostava{e miren. Re{iv i svrtiv glava levo, desno, poglednav i zad sebe. Do vleznata vrata vo }o{evite ima{e dve sandalii potpreni do samiot yid. Is~ekoriv, no se soprev. Posakv da stignam do ednata od niv i da sednam, no za mig se premisliv. Pomisliv na o~ite {to me gledaa. Poveruvav deka dokolku se odlu~ev, na toj na~in vo prostorijata vedna{ }e se vturnea angelite ~uvari i }e me pretepaa. Taka pomisliv i kako potvrda na toa pred sebe si go imav iskustvoto od samicata koga se àlev na uàsni glavobolki od }otekot. Toga{ straàrot me pra{a dali sakam lek. Jas potvrdiv, a straàrot re~e deka lek }e dobijam vedna{. Se izgubi, a potoa nabrzo se vrati so u{te dvajca. Vlegoa vo prostorijata i me izmesija ubavo. Se kikotea velej}i mi deka od nivniot lek glavata pominiva vedna{. Ne gi slu{av najdobro, nitu pak znaev koga ja napu{tija samicata, padnav vo besvest plesnat na vla`niot pod oblean vo krv. Ovoj pat na taa zamka ne sakav povtorno da potpadnam. Povtorno zastanav kade {to me doturkaa xandarite so svrtena glava kon prozorcite od kade {to doa|a{e svetlinata. Vo pogledot fa}av prozra~no sino nebo. Znak na miren prijaten den. Pomisliv: - Nadvor e sigurno ubavo, samo koga bi bil prozorecot
19
Lade B. Taleski
otvoren, vo prostorijata sigurno }e se po~uvstvuvaat prijatnite mirizbi na drvjata ~ii vrvovi gi gledav izvi{eni pokraj prozorecot, no me|u stakloto i niv stoea pstaveni re{etki. Tie go delea prostorot, bea nekoja simbolika deka toa tamu e slobodata, a ova ovde e ztvorot kade {to e seedno dali nadvor e prolet, leto ili zima. Pri najgolemi è{tini ovde zad re{etkite na ~ovek moè{e da mu studi pove}e otkolku da be{e legnat na zamrznata zemja. Samiot se podnasmeav na taa svoja pomisla, {to za mig mi go ispolni vnimanieto. Po~uvstvuvav kako jas da ne bev jas, ostaven sam vo prostorijata na islednikot. Sepak bev jas: - Vlado Taleski od Belo Pole, ispraven pred osamenata masivna rabotna masa na koja stoe{e bokalot so voda pokrien so list hartija, do nego prevrtenata ~a{a za voda na list hartija, donesenata sandalija do rabotnata masa zad portretot na drugarot Tito vo mar{alska uniforma. Znaev, zad grbot bea dvete sandalii postaveni vo }o{ovite, na sredinata na yidot be{e vleznata vrata. No, {to bara pi{tolot na krajot od rabotnata masa. Mora da e prazen , si pomisliv. Koga ne bi bil prazen jas bi moèl da go zgrap~am, da go stegnam vo svoite race i da go vperam na tie {to }e dojdat vo prostrijata, ednostavno da se osvetam za }otekot, za ispituvawata, za drugarite za koi vo xandarskata stanica tvrdea deka se zatvoreni site do eden, deka site progovorile osven jas. Ako ni{to drugo moèv da se osvetam za semejnite stradbi za tatko mi Boris, za zatvorite, za majka mi {to ja izma~uvaa po kazamatite dodeka ~ekaa svi`daweto da bide izvr{eno. Mamka e , zakqu~iv poluglasno i bev krajno ubeden vo toa. Mamka e i ni{to pove}e , rekov poluglasno i se pretvoriv celiot vo uvo da se ubedam dali nekoj sepak me slu{a. I vo toa bev ubeden deka prostorijata mora da se prislu{kuva. êkav pet, deset minuti. Snagata uàsno me bole{e, no vo prostorijata ne vleze nikoj. Od stoeweto po~na da mi se vrti vo glavat. Bev iznemo{ten od }otek, glad ne ~uvstvuvav, iako ne bev kasnal so denovi. Vo tie migovi se prisetiv na kaùvawata na tato mi Boris za islednikot Ratko od Skopska Crna Gora, za prilepskite islednici Stojan i Bor~e za ovie ovdeka {to go soslu{uvaa nego. Posakav da pluknam, no nemav plunka vo pote~enite usni. Vo toj mig vratata se otvori. Vleze inspektorot Van~o so u{te eden xandar. Eve go gulap~eto re~e, ti go predavam zdravo i ìvo samo u{te da napi{e se ona {to mi prizna mene.
20
Lade B. Taleski
Taka re~e i potoa zayvoni na yvon~eto i vo sobata za mig se pojavi u{te eden xandar. Pozdravi i pra{a {to bara drugarot inspektor. Hartija, perodr{ka i mastilo, donesete i edno masi~e i postavete go vo }o{ot za drugar~evo da go ispi{e priznanieto pred da mu posakame sre}en pat , lukavo se podbiva{e. Naredbata be{e za mig izvr{ena. Donesoa mala masi~ka, listovi hartija so otpe~ateni }o{ovi so ne~itliv potpis, mastilnica i perodr{ka. Ja postavi ja pred sandalijata vo }o{ot i pra{aa dali toa e s#. Inspektorot klimna so glavata. Xandarite so vojni~ki pozdrav vedna{ ja napu{tija prostorijata. Toga{ toj be{e mo{ne qubezen. Re~e deka ubavo e da sednam i da napi{am s# po red kako {to e. Koj sum ~ij sum, {to ni bila namerata i mene i na drugarite. Koj ja organiziral grupata, kakvi zadolènija imale drugarite Krste od Ohrid, Dim~e od Staravina, Stev~e od Skopje, Najdo Cvetkoski od Belo Pole, Dobre Koneski isto taka od Belo Pole, @ivko Petreski od Sredorek, Ordan Naumoski od Vran~e, Spase od \or|ija od Novo Selani, Ivan Momiroski od Vrbjani i taka natamu. Isto taka treba{e da se napi{e za sostanocite vo Ohrid, vo Skopje, vo Prilep i vo Belo Pole, da se kaàt imiwata na istomislenicite koi se, {to se, dali se sobirale okolu jadroto na VMRO, dali gi slu{ale i dali gi prifa}ale nivnite celi, za na~inot {to se podgotvuval za ru{ewe na narodnata vlast i dràvniot poredok. Ti napi{i se po red, a i da ne napi{e{ gleda{ deka nie znaeme s#. Zatoa napi{i , rekoa i me ostavija sam. Gledav vo hartijata. S# {to napi{av be{e: Se vikam Vlado Taleski od tatko Boris roden vo Belo Pole, sluèv vo JNA vo Qubqana, potoa vo Rieka i po otsluùvaweto na vojskata si se vrativ vo Belo Pole . Tolku i ni{to pove}e. Ja ostaviv perodr{kata i so ~uden spokoj ostanav da si sedam na sandalijata. To~no po ~as vreme vo prostorijata vlegoa inspektorite. Stanav, stoev mirno pokraj masi~kata. I , pra{a edniot. Mol~ev. I , toj go prepovtori pra{aweto. Napi{a li {to ti rekovme. Prizna li deka ti si voda~ot na grupata {to ti ja spomnavme .
21
Lade B. Taleski
Napi{av toa {to znaev , sobrav nekoja ~udna hrabrost vo sebe i bez nikakov strav go izustiv toa {to go izustiv. Daj da vidime , re~e inspektorot i go zede listot. Go drè{e vo racete i otkako pomina so pogled po mene o~ite mu zaiskrija. Ova li e priznanie majkata tvoja rasipana. Ti saka{ da si igra{ so nas , re~e i mi vlepi dve {lakanici. Toa znam za sebe, toa go pi{uvam , povtorno odgovoriv smireno. Inspektorot zbesna, no se vozdrà da ne me udri. Re~e: Go gleda{ li pi{tolot na rabotnava masa, go gleda{ ! Go gledam . So nego }e ti ja raznesam glavata ako ne priznae{ deka ti si voda~ot na VMROVSKATA grupa vo Dolnensko, ete taka da znae{. ]e ti go raznesam mozokot i tebe i na toj tvojot Van~o Mihajlov . Jas takov ~ovek ne poznavam . Ne poznava{, a besnee{e i mava{e so tupanici , so kloci. Ne poznava{, a ~ij ~len si ti kopile edno, ~ij?... Sonuvate za nekoja Makedonija, za nekoja [vajcarija na balkanite, a Za toa li sonuvate ? Re~i: za toa ? Rika{e. Gi zagubi nervite i glasot go podigna onolku kolku {to moè{e. Vistinski nalikuva{e na ìvotno po s#: po izrazot na liceto po iskrivenata mucka, vxa{eniot pogled, racete {to mu se tresea Sorabotnikot na kogo treba{e da mu bidam predaden, po~na da go smiruva. Mu vele{e da se sozeme. Go ubeduva{e deka tamu vo Bitola ubavo }e mi go doteraat umot. Potoa toj yvone{e na yvon~eto od masivnata rabotna masa. Vo prostorijata za mig dotr~aa xandari{tata. Vrzete go , naredi Mihail od Resen, i spakuvajte go za Bitola. Ubavo spakuvajte go da mi se osvesti duri tamu , re~e i si ja podnamesti vratovrskata. Kopile , pro{i{ti Van~o. Toa be{e s#. Xandarite me pretepaa u{te tuka vo rabotnata prostorija na inspektorot. Ili moèbi jas tuka ja zagubiv svesta i natamu ne se se}avam na ni{to. Duri i koga se osvestiv ne znaev kade sum. Mi be{e ~udno samo toa {to vo prostorijata ima{e u{te dvajca. Po se izgleda deka tie prezele ne{to da mi ja pozabri{at krvta, da mi go oslobodat di{eweto, sterile ona {to moè da se stori vo edna takva situacija. Gi otvoriv o~ite i i po~nav
22
Lade B. Taleski
da {aram so niv. Sakav da progovoram, no jazikot ne moèv da go pomrdnam vo ote~enata usta. Poleka brat , re~e eden od zatvorenicite. Sega ste dvajcata vo zandana: ti ovde vo Kriva Vodenica, a jazikot vo tvojata usta. Ti go zatvorile ubavo da ne lomoti mnogu , re~e, a jas ne znaev dali ~ovekot so mene se {eguva. No po s# izgleda be{e seriozen, so krp~e mi ja bri{e{e krvta okolu nosot i usnite. Dolnata usna stra{no me pe~e{e. Vo Bitola si, re~e drugiot, a koga }e se sozeme{ }e kaè{ od kade si. Sega obidi se da zaspie{. Sonot e najdobar lek . Re~e i potoa mol~ea. Moèbi se pla{ea da zboruvaat, moèbi sakaa da me ostavat na mira i jas navistina zaspav ne znaej}i kolku dolgo me drèl sonot. Koga gi otvoriv o~ite bev sam vo prostorijata. Toga{ i ne moè{e da pretpostavam kakvi s# stradanija me ~ekaat. Ako privikne{ na }otekot, ne moè{ da privikne{ na du{evniot pritisok {to se vr{e{e vrz mene. Postojano mi se nosea prazni listovi hartija me teraa da pi{uvam, a jas pi{uvav samo toa {to napi{av vo Prilep, ni{to drugo, ni{to pove}e. Toa gi besnee{e islednicite, gi vade{e od um, od koàta, poyveruvaa, pocrvenuvaa od lutina, besot ne gledaa kade go isturaat. Vo tie migovi jas bev re{en da umram, no ni{to da ne kaàm, ni{to. Veruvav deka kodo{ot dobro nakodo{il, no seto toa be{e pretpostavka na koja treba{e da i se dade praven tek. Zatoa pak bea potrebni dokazi, priznanie, obvinenie protiv spomnatite li~nosti. Jas svativ deka klu~ot e vo mene i igrav na taa karta. Nitu tatko, nitu jas }e predadam bilo koj , mislev i taa misla ja imav kako zavet, pred Gospoda i pred sebe si ! ]e zgnie{ v zatvor, zatoa priznaj , mi se derea. Ubijte me , velev, jas nema {to da priznam. Nevin sum ! Vpro~em, kataden istoto. Cel mesec barem po moeto broewe, moèbi i pove}e. Za toa vreme Istra`niot od Prilep doa|a{e zaedno so resen~aneco Mihajlo rabotea da dobijam najmalku pet godini strog zatvor. Toa mi go velea v lice. Me plukaa, Van~omihajlovist me narekuvaa. Jas se protivev narekuvaj}i gi srbokomunisti, a tie razgneveni ne gledaa kade i so {to me udiraat. Bev re{en da gi predizvikuvam kolku {to moèv pove}e za da me ubijat. Podobro da me ubijat, otkolku da bidam kodo{. Mislev i vo toa veruvav.
23
Lade B. Taleski
Vo zatvorot Kriva Vodenica vo Bitola ispituvawata odedna{ prekinaa. Mi dadoa zatvorska obleka. Me podzale~ija i me izvedoja pred javniot obvinitel na Bitola Pande Karamandi. Toa e toj , me prestavi ja. Mi gi izvadi ja lisicite i mi naredi ja da is~ekoram dva ~ekora pred istra`niot. Rabotata izleze po onaa narodnata:kadija te tuì kadija te sudi . Se razbira vo imeto na narodot. I toa be{e s#. Po tri dni po izre~enoto re{enie na Okoliskiot istraèn sudija, za moe golemo ~udo me prefrlija vo Prilep. Ni samiot ne znaev zo{to, nitu za toa dali vo me|uvreme sum osuden, kolku sum osuden i ako sum osuden zo{to me nosat vo Prilep. Tuka otpadna mo`nosta da se vidam so doma{nite, so majka, so tatko, so sestra mi, so ènata i so deteto. Taa mo`nost sama od sebe nema{e pravo na prispomnuvawe kamo li na ispolnuvawe. Si rekov: Neka bide kako {to }e bide jas ostanuvam na svoeto . So taa misla ostanav vo prilepskiot zatvor smesten sam vo prostorija koja po s# izgleda{e kako prigoden prostor za ostavnina na pribor za ~istewe ili ne{to sli~no
Dostapna literatura: Semejni testamenti Lade Taleski
24
Lade B. Taleski
Recenzija: Prilog kon pisanieto Ispoved na eden Makedonec od Lade B. Taleski Avtorot Lade B. Taleski vo ovaa svoja ispoved, premnogu dovolno se posvetil na problematikata {to se vika - makedonizam. Pisanievo izobiluva so tolkuvawa, spomeni i dokumenti, sobirani i pi{uvani godini nanazad, koi odat vo prilog na Makedonija, i samoto pisanie e lesno pristapno i prepora~livo za sekoj ~itatel. Kako Semejni testamenti, taka i vtoroto pisanie od Lade B. Taleski Ispoved na eden Makedonec, doa|a vo edno vreme nevreme, koga se pravat obidi da se obezli~i svetata zemja Makedonija i makedonskiot narod, vo polza na drugi takanare~eni dràvi bez koren i minato. Tokmu, Tie bez koren i minato, vo negovata du{a se pretstaveni kako xelati ~ija glavna cel i preokupacija # da go sotrat, da go obezli~at, raznebitat i pogrebat najstariot rod na ~ovekovata civilizacija makedonskiot, koj edinstven vo svetot go nosi epitetot bibliski. Pisanieto pod naslov Ispoved na eden Makedonec, podgotveno od avtorot Lade B. Taleski popolnuva zna~ajna praznina vo makedonskata istoriografija, pokrivaj}i eden del od ponovata makedonska istorija. Toa e delot vo koj e opfatena borbata za cela i samostojna dràva Makedonija, koja se vodela od pred Ilindenskiot period, pa s# do uslovnata nezavisnost na Republika Makedonija. Zna~ajno # i toa {to Lade B. Taleski & samiot bil aktiven u~esnik vo del od nastanite opfateni vo ovaa kniga. Avtorot ni predo~uva golem korpus dokumenti, kako od svojata arhiva, taka i drugi pisma, memorandumi, statii, svedo{tva, letoci i sli~no. Od celata ovaa dokumentirana arhivska gra|a se dobiva slika i za intelektualnata struktura na makedonskite poedinci patrioti i organizacii. Od ova se gleda deka taa opfa}ala {iroka dijaceza: od vrvni intelektualci, pa s# do odvaj pismeni, no mnogu umni tatkovinoqupci. No, ona {to voshituva # deka vo site niv tleel neskrotliviot ogan na makedonstvoto i
25
Lade B. Taleski
podgotvenost da se `rtvuvaat za svojot ideal za slobodna, obedineta i nezavisna Makedonija. Ova isto vaì i za ideolo{kata opredelenost na ovie makedonski patrioti. Denes sme svedoci deka komunizmot doìvea katastrofalen poraz kako sistem, sekade kade {to be{e napraven obid istiot da se instalira. Komunizmot denes # zavr{ena prikazna na neuspe{en eksperiment. Sigurni sme deka ovaa kniga podgotvena od Lade B. Taleski, }e predizvika reakcii vo makedonskata javnost, a pred s# inicijativi za sozdavawe na drugi sli~ni publikacii so dokumetacija od revolucionernata dejnost na makedonskite nadvore{ni organizacii, no i vnatre vo samata Makedonija, so cel u{te pogolemo popolnuvawe na prazninata vo na{ata ponova istoriografija. So iskrena èlba posakuvam, avtorot Lade B. Taleski da prodolì so svojata makedonska pozitivna energija & ponatamu da tvori na poleto na svetoto makedonstvo. Krajot na mesec Noemvri, 2012 godina, Ko~ani, Makedonija
So po~it, Simeon Ivanov - Kango
26
Lade B. Taleski
27
Lade B. Taleski
ZA SEBE SI
Milane !,vojvodo blagorazumen Tebe ti pi{uvam, oti Ti me razbira{ so duhot tvoj semakedonski. Nosam spomeni i rani te{ki, neizle~ivi vo du{ava, se oglasi srcevo moe po Bo`ja volja, pisanie bilo sredba da ~inam so Tebe oti Ti, samo Ti }e ja oven~a{ vistinata na{a, na{a makedonska. Srcevo mi, moe }e prepukne i so golema po~it kon minatoto i idninata na{a makedonska, nosam lavina bolki vo sebe Milane !, majstore na makedonstvoto samo Ti }e ja izlekuva{ bolkata i tagata moja. ôvekot vo sebe nosi uka uka darena od Boga za da ja za~uvame vistinata na ve~ninata vistinata na prave~nosta na{a makedonska.
Od s# srce, na Milan Jov~eski Mi{ko Avtorot, Lade Taleski
08.Noemvri 2012 Mitrovden Prilep Makedonija
28
Lade B. Taleski
Faksimil od rakopisot, kako rabotna verzija na avtorot
29
Lade B. Taleski
Po dedo mi Mir~e, po baba mi Dosta, po tatko mi Boris, po majka mi Cveta. Jas Vlado, nevestata mi Marija, a po Bo`ja promisla se izrodija i ~etiri deca. So ~ista sovest i so zdrav razum, so golemo smirenomudrie, ova do sega napi{ano i toa {to sleduva vo ova pisanie go pi{uvam od mali noze, koga go zatvirija tatko mi. Nemav du{even spokoj od prosta pri~ina {to mojata prevozqubena tatkovina Makedonija be{e prenapatena, raspar~ena i porobena, a makedonskiot narod trpe{e i trpi pregolemi stradbi. Brgu rastev, brgu napreduvav, se pove}e i posilna be{e èlbata za slobodna i obedineta Makedonija. Vrvev niz ilikite na vremeto, obremeneto od èstokite stradbi na kolektivite, kolektivite za golema àl bea izmisleni i vaèa samo za Makedonija. Nitu vo Slovenija, nitu vo Hrvatska, nitu vo Srbija itn. Ni zedoa sto glavi ovci, devet kowi i deset bivoli. Nie bevme dvaeset i pet ~lenovi vo semejstvoto. Samo pet ovci ni ostavija. Na dva pati izvr{ija odzemawe na zemjata. Stradavme za carevnica, a za leb i da ne pomisli me. Seto toa trae{e ~etiri pekolni godini: od 1948 1952 god. Najgolemite sinovi i junaci na Makedonija bea ubivani i zatvorani. Nepismeni ~inovnici ja vodea makedonskata dràva na ~elo so drugarot Lazo Koli{evi} i mnogu drugi kodo{i koi voop{to ne i mislea dobro na Makedonija. So osloboduvaweto od Idrizovo, tatko mi Boris dolgo vreme nema{e nikakvi gra|anski prava i be{e celo vreme nadgleduvan. êsto odev vo Prilep so tatko mi. Se sretnuvavme so negovi bliski od zatvorot, od selata i od Prilep. Mene kako mlado mom~e, me pregrnuvaa, me baknuvaa i me blagoslovea: Ti si idninata na Makedonija. Gi slu{av tie milozvu~ni zborovi, slu{av za tatko mi, slu{av za negovite stradbi vo zatvorot, slu{av za D-r Robev osuden samo 18 godini, koj organiziral zatvorski hor, da peat, mislite da ne gi naso~uvaat za doma. Me zedoa vo JNA. Me pratija mnogu blisku, duri vo Slovenija, vo Qubqana. Obu~uvaweto trae{e ~etiri meseci. Imav prijateli vojnici od Bitola, Skopje, [tip, Kavadarci, Staravina i preku patriotskitemakedonski pesni koi gi peevme, mnogu stanavme bliski Nemoèv da se oslobodam, vnatre vo du{ata mi kopnee{e samo mislata za VMRO, za
30
Lade B. Taleski
obedineta Makedonija Evreinot (Tito) izmisli tret blok, gi osloboduva{e afrikanskite kolonizirani zemji. Nitu so maliot prst pomrdna za Belomorskata Makedonska zemja i taa # kolonija na takanare~enata Grcija. Pirinska Makedonija e kolonizirana od Tataro-Mongolite, takanare~eni Bugari Samo {to se vrativ od Jugoslovenskata Narodna Armija, za kuso vreme se vpu{tiv da organiziram istomislenici za otcepuvawe na Makedonija od ve{ta~kata tvorba-Jugoslavija. Se dopi{uvavme, imavme sredbi, seto toa go pravevme samo na teritorijata na Vardarska Makedonija. Ne vle~e{e èlbata za priem na Makedonija vo Obedinetite Nacii kako samostojna suverena dràva. Znaev deka toa e golema opasnost, no bez toa nema rezultat. Agentite i kodo{ite za kuso vreme mi vlegoa vo tragata. Letoto mesec Avgust, tie, nesakanite gosti dojdoa doma, vo Belo Pole. Me zedoa. Me pritvorija vo Prilep, vo karcel, me nosea vo Bitola-me vra}aa vo Prilep. Istraèn sudija vo bitolskiot zatvor kako Okruèn, be{e Pande Karamandi. Bev ispra{uvan, maltretiran, tepan kako Makedonec. Posle dolgi isku{enija-{est meseci vo karcel me pu{tija. Jas ne prestanav i ne ja zaboraviv mislata za VMRO i zaminav za Skopje, vo @elezara. Na rabota se sre}avav so lu|e od emigracijata so koi imav i mnogu sredbi ... Vo 1974 godina, so promena na ustavot na SFRJ sekoja republika stekna pravo za samoopredeluvawe Posle osumdesettite godini, prvite letoci za samostojnost i suverenost bea pu{teni niz Makedonija. Ne bev otkrien. So doa|aweto na Artukovi} vo Hrvatska znaev deka ne{to pozitivno }e se slu~i. ]e se raspadne Jugoslavija kako kula od karti Seto ova se slu~uva{e po Bo`ja promisla i Gospod Bog ne ~uva{e i ne so~uva nas Makedoncite, kade i da sme. I ja do~ekavme i 1990 godina, so iskrena patriotska èlba se vpu{tiv vo politikata, kako eden blizok sorabotnik na osnova~ite na VMRO DPMNE vo Republika Makedonija. Moja èlba i krajna cel #: -Nezavisna, Samostojna i Cela Makedonija, so pradrevnata Tesalonika Solun kako nejzin glaven grad. Dostapna literatura: Avtobiografija-Lade Taleski
31
Lade B. Taleski
Avtorot L. Taleski - pred Belata Kula vo Solun
32
Lade B. Taleski
Vqubenici vo Makedonstvoto Avtorot L.Taleski so negovite vnuci Alberto i Zvonko Georgieski vo centarot na Makedon{tinata-Solun
33
Lade B. Taleski
Blagorazumni i smirenomudri makedonoqupci: Avtorot- L.Taleski i majstorot na makedonstvoto- Milan Jov~eski
ZA DA NE MI POBEGNE MISLATA GO PI[UVAM OVA PISANIE I PI[UVAM VAKA, OTI I JAZIKOT I VERATA NA[A OD PRAISKONI MAKEDONSKI ]E STANAT NA[E VELIÎE NA[ KRST ZA[TO ]E VREDI DA SE OSTANE ÔVEK, DA SE BIDE MAKEDONEC. VO MOJOT DLABOK DUH ]E BLESNE EDNA SJAJNA SVETLINA ZA MINATOTO I VISTINATA I PO BO@JA PROMISLA GOSPOD BOG, SAMO GOSPOD BOG ]E BIDE SO NAS. MAKEDONIJA E BLAGOSLOVENA I BIBLISKA ZEMJA, GOSPOD BOG SUDI I OSUDUVA. TE[KI VREMIWA NE NAVASALE AKO NE SI SO NAS, SI PROTIV NAS. ME PEÊ DLABOKA I BOLNA RANA VO MOJATA NAPATENA MAKEDONSKA DU[A, TREBA DA JA ZALEÂM MAJSTORE NA MAKEDONSTVOTO BRATÊ MILANE SO TVOJOT OD BOGA DAREN PATRIOTSKI DUH. Avtorot, Lade Taleski
34
Lade B. Taleski
ZA TATKO MI MOJ
(1913-2001) Toa pretpladne Bona se vrtka{e niz dvorot. Mete{e pred ku}i nebare sakani gosti }e idat. Gi poleva{e cve}iwata {totuku rascvetani, skubna od trevkite izrasnati levo-desno. Zede potoa da potperuva alivca od decata. Nekoj nemir ja pot{treknuva{e, ja lulka{e po dvorot. Spiro nejzin, toj den be{e so ovcite po rudinata, Nikola i Boris gi spremaa kowite i se tokmea da zaoraat vo bav~ite potselo, da go pogodat zemji{teto. Se dogovaraa do nivjeto da odnesat gnoj i ne{to okolu toa. Ajde dodeka da trgnete pladnina }e # , re~e Bona. Maìte mol~ea, si ja rabotea svojata rabota. Ne moèj}i vrz niv Bona negoduvaweto go isturi vrz decata: Ehejjj, {to vi stana, {to str{len ve dupna ? Lu|e od gradot go baraat strika .
35
Lade B. Taleski
Mamo, mamo se ~u glasot na Vlado, mamo go baraat tatka.Koj, pra{a Cveta otku}i. Nekoi lu|e se vrtat pretporti, svika Bona i otide da vidi. Po nea tr~karea de~iwata so prsti pokaùvaj}i kon terenskoto vozilo ~ij preden del se gleda{e od podotvorenata porta. î~kovci so ~udno vozilo zastanaa pred na{i-ku}i, blika{e nivnata detska nevinost. Ko`nite mantili vo koi bea oble~eni dojdencite na Bona dovolno i kaàa s#. Ednostavno i se otsekoa nozete. Zaneme. Zdivot i se zede od iznenaduvawe i vo migot ostana da gleda so potzinata usta. Bono, Bono, koj #, vika{e Nikola. Bona mol~e{e. [to baraat Bono, se oglasi i Boris. Bona i natamu mol~e{e ne moèj}i da poveruva dali toa {to gleda pred nivnite porti e jave ili son. Vpro~em i son da be{e ne be{e daleku od vistinata. Tuka e Boris? promrmore dojdenecot vo ko`niot mantil. Ne re~e ni{to, ne znae{e duri dali svoeglavo klimna so glavata. Ako e tuka vikni go, re~e drugiot so ko`nata nametka. Kus, po rast, so pogolema glava za negovite tesni ramena. Spored tonot na naredbata, Bona proceni deka toj e glavniot. Xandarot zatskrien zad }o{ot od portata na ni{an gi zede maìte vo dvorot. Vikni go, tebe ti se veli, naredi glave{inata potkrevaj}i se na prstite. îzmite mu laskaa. Po se izgleda, toj na niv be{e posebno gord. Vikni go , re~e drugiot vo mantilot. A koj go bara, pra{a naivno Bona. Nie ! Ama koj ste vie, pak Bona potera po svoe. Toj dobro znae koj sme, vikni go ! Bona svrti glava kon dvorot, saka{e da povika, no grloto i ostana bezglasno. Vo gradite po~uvstvuva nekoj stisok, nevidliva raka i gi zbra i gi stutka belite drobovi i go zdrobi du{nikot. Za da ne se strupoli se podzadrà na zatvorenata pola od portata. Od ku}ata ~u kako pra{uva Cveta, {to e, {to se slu~ilo, kon portite kinisa i Nikola. Boris ostana so uzdite od kowite vo racete. [to e pra{a Nikola, s# u{te neizlezen niz porta.
36
Lade B. Taleski
StojRacete gore ! Svika xandarot vrtej}i go {majzerot sprema Nikola, ~as sprema Borisa, pak sprema Nikola. Borise frli gi uzdite i racete gore ! Zapoveda glavestiot. Ne prevzemaj ni{to ako ti e mil ìvotot na brat ti, na decava i ènava, predupredi vtoriot vo ko`niot mantil. Boris trgna. Ve}e se mu be{e jasno. Ona {to ostana da go grize od vnatrea{nosta na du{ata be{e pra{aweto koe vo migot mu se nametna i potoa dolgi godini ne go napu{ti: Koj me predade, koj ? Toa mora da e na{ ~ovek. [to e, {to sakate, re~e odnemajkade, onolku kolku da se re~e ne{to. Udba{ite mol~ea. Go stegnaa oru`jeto vo racete pri sekoj ~ekor {to Boris go is~ekoruva{e odej}i kon niv. ]e vleguva{ mirno ili da te vrzeme pred decava ? Ni{to ne sum napravil za da me vrzete, smireno odgovori Boris i gi pogledna so prezir vo o~ite ~askum, a potoa po liceto mu se ra{iri negovata blaga nasmevka. [to ni se podbiva{ ? Skapo }e plati{ za toa, taka da znae{, re~e povtorno glavestiot i mu zapoveda na drugiot so koèn mantil da go piknat Borisa vo terenskoto vozilo. Poleka, za prv pat Boris go potkrena glasot. Sam }e vlezam, samo da znaete: bez pri~ina me zemate na du{a, ete tolku. Misli{ ! Nema {to da mislam i da mislam toa ti e ! Premreè, do{lo }e se trga, re~e i pogledna u{te edna{ vo dvorot. Koj znae dali ja vide Cveta. Vlado, sin~eto be{e tuka. Go gleda[e so svoite sini golemi o~i. Moite dve neba, promrmori Boris i vleze vo voziloto. Kade, pra{a Nikola. Kade go nosite ~ovekot !i se pu{ti glasot na Bona. Tamu kade {to mu e mestoto nemu i na drugite kako nego,re~e glave{inata i sedan do voza~ot. Toj cello vreme be{e vo voziloto i voop{to ne go izgasna motorot. Zede da go vrti voziloto vo pravec na patot za v grad. Vo desnata raka drè{e pi{tol na zadnoto sedi{te sede{e vtoriot so mantil drèj}i mu go pi{tolot na Borisa na slepoo~nicata. Samo xandarot be{e nadvor, prave{e pretpazlivi otstapki so {majzerot vo racete. Be{e
37
Lade B. Taleski
celiot nakostre{en kako nekoj navrnat pes. Se xare{e so svoite okokoreni o~i, zakrvaveni, so napuknata kapilari od prekumerno piewe, no isto tolku i odlu~ni da ni{anat, na ni{an da ja zemat `rtvata pred sebe si, seedno dali se raboti za deca, èni, ili nevooruèni maì. Partijata bara{e od nego da bide takov i toj be{e, misle{e deka toa e dovolno utre i toj da oble~e koèn mantil, da stane nadeèn NAPREDEN ELEMENT. Vra}aj}i se nazade~kum, vleze vo voziloto so s# u{te svrtena glava kon lu|eto. So noga, zadnata vrata ja drè{e otvorena i {majzerot s# u{te go ima{e vpereno vo tie {to ostanaa pred porti se dodeka voziloto ne zede dovolno brzina i ne svrti v levo po patot za v grad. Duri toga{ spiska Cveta: Crna majko, mi go odvedoa doma}inot. Dete spiska v ku}i. Vlado pla~e{e, neznaej}i zo{to. Pla~ea i ostanatite bratu~edi. Nikola smiruva{e kolku {to moè{e, vnesuvaj}i gi ènata i decata v ku}i. Imeno, ubaviot den se pretvori vo lelek. Nikola prati edno od decata da go vikne Spira, bez pritoa da mu kaè zo{to. Dali kom{ivskoto dete pojde do ~airot ili po ridot Kutle{eski nikoj ne znae{e. Moèbi pojde, moèbi ne. Moèbi go soprea negovite, zakanuvaj}i mu se deka ako u{te edna{ go vidat pred ku}ata na Talevci }e mu gi iskr{at koskite. Seedno. Pred sonceto da iskrvavi zad visovite na Barbaras, Spiro so stadoto stigna doma. Vika{e po bra}ata vo dvorot. Vika{e po ènite da gi donesat koblinata za molzewe, pra{uva{e dali se popareni kantite za da se sobere mlekoto. Edno vreme zbesna koga gi vide kowite vpregnati kako pasat vo zeqeto, vo bav~ata pod ku}ata. Bre, {to lu|e ste vie, bre[to vi stana deneska, {to natemago vi go zel umot ? Vika{e po nevestata mu Bona. Taa izleze i mu kaà {to mu kaà. Toj se smiri. Po kuso vreme be{e v ku}i. [to # , pra{a. Go zatvorija Borisa. Koj ? Udba{ite. Nekoj go predal, sigurno go predal.
38
Lade B. Taleski
Koj, mlekotonegovo maj~ino ! Vreska{e Spiro. Se vrte{e izbezumeno, slu{aj}i kako pla~at ènite. Decata nemi, sobrani na kup sedea vo }o{ot zalipani. Koj, majkata negova rasipana, s'ska{e Spiro. Bre sudbina na{a Makedonska, sami o~i }e si izvademe.. Nikola mol~e{e edno vreme, potoa progovori: Utre }e mora da go barame v grad. Kade da go barame ? Se znae, vo ku}ata od [ajkara, kade bi moèle da go barame ako ne tamu. Imam tamu eden Malokowarec }e propee za tri francuski petliwa ili pak i mene }e me zeme matnata, re~e Nikola i zapoveda da se izleze vo dvorot, èni deca da se izmolzat ovcite, da se pu{ti glas kako ni{to da n# se slu~ilo. Za inaet na kodo{ite, re~e Nikola. Maj~eto, maj~ino nivno, prorà i izleze vo dvorot. Glasno bara{e da mu se donese fener. Dajte mori fener {to sveti ubavo, fener senka {to frla, sakam da si ja gledam senkata dodeka molzam da ne ~ini muabet so nekogo vika{e cini~no. Tolku mnogu glasno se smee{e {to negoviot pu{ten glas nalikuva{e na ranet lav {to ja trese pustelijata
Dostapna literatura: Semejni testamenti Lade Taleski
39
Lade B. Taleski
Tatko mi moj, Boris (vo poodminati godini)

40
Lade B. Taleski
41
Lade B. Taleski
42
Lade B. Taleski
43
Lade B. Taleski
44
Lade B. Taleski
45
Lade B. Taleski
46
Lade B. Taleski
47
Lade B. Taleski
48
Lade B. Taleski
49
Lade B. Taleski
50
Lade B. Taleski
51
Lade B. Taleski
52
Lade B. Taleski
53
Lade B. Taleski
54
Lade B. Taleski
55
Lade B. Taleski
56
Lade B. Taleski
57
Lade B. Taleski
58
Lade B. Taleski
59
Lade B. Taleski
60
Lade B. Taleski
61
Lade B. Taleski
62
Lade B. Taleski
63
Lade B. Taleski
64
Lade B. Taleski
65
Lade B. Taleski
66
Lade B. Taleski
VTEMELUVAWE NA VMRO
Nacionalnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod, vo dràvotvorna smisla na zborot, vsu{nost, zapo~na u{te vo sedumdesettite godini na devetnaesettoto stoletie, so slavnite: Razlove~ko(1876god.) i Kresnensko (1878god.) vostanie. No, vo organizirana forma i sodrìna i so programirana kauza na celata etni~ka teritorija na Makedonija, ovaa borba zapo~na, odnosno prodolì po 1893 godina, so sozdavaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija - MRO, ponatamu poznata kako Tajna makedonoodrinska revolucionerna organizacija TMORO, Vnatre{na makedonoodrinska revolucionerna organizacija VMORO, poto~no Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO. Imeno, na 23 Oktomvri(star stil), vo Solun, golem ekonomski i politi~ki centar na Makedonija, koja be{e sostaven del na Otomanskata Imperija, hrabri i dalekuvidni, dobronamerni makedonisti, ispolneti so patriotsko ~uvstvo, sozdadoa revolucionerna organizacija, koja ima{e cel da gi sploti vo edno cello site nezadovolni elementi vo Makedonija, za izvojuvawe, preku revolucija, polna politi~ka avtonomija(od Ustavot na TMORO, 1896 god). Blagorodna be{e nivnata cel da go organiziraat i vooruàt narodot za edno op{to vostanie, preku koe, so sopstveni sili, }e se izvojuva sloboda na Makedonija. Organizacijata treba{e da bide samostojna i nezavisna, da nema nikakvi vrski i zadolènija so vladite na sosednite dràvi.
67
Lade B. Taleski
Ogneni privrzanici na vakvata kauza na organizacijata bea nejzinite dejci i rakovoditeli, Goce Del~ev, \or~e Petrov, Pere To{ev, Jane Sandanski i mnogu drugi vrvni makedonski revolucioneri, koi vo sekoj mig bile re{eni na samo`rtva za uspehot na makedonskoto nacionalnoosloboditelno delo za uspehot na makedonskata kauza na VMRO. Od site so~uvani dokumenti, kako i od izjavite na nejzinite organizatori, rakovoditeli i dejci moè da se donese zakqu~ok deka organizacijata ne be{e teroristi~ka, ne be{e naso~ena protiv sosednite narodi, a malcinstvata vo Makedonija gi povikuva{e na sorabotka i soìtelstvo vo zaedni~kata tatkovina Makedonija. VMRO be{e protiv petvekovnoto otomansko potisni{tvo, protiv sultanskiot feudalno begovski system, protiv tu|ite propaganda i me{aweto vo makedonskoto nacionalno osloboditelno delo; taa ne prifa}a{e tu|o vlijanie i naredbi za{to gi smeta{e za {tetni i pogubni za osloboditelnoto delo i nacionalnite interesi na makedonskiot narod. Eden od nejzinite vrvni rakovoditeli, Goce Del~ev, znae{e da re~e: Jas ne go mrazam turskiot narod, Jas go razbiram svetot edinstveno kako pole za kulturno natprevaruvawe me|u narodite itn. Da ne ~ekame sloboda nitu od Bugarite, nitu od Grcite, nitu od Srbite, ami samo nie Makedoncite da se borime za na{a Makedonija, mu pi{uva{e Nikola Karev na Goce Del~ev vo 1902 godina. Ovoj ~ist nacionalen ideal i ~ove~niost, sodràn vo makedonskata kauza, be{e razbirliv, odobruvan i poddrùvan i od site slobodoumni, pravdoqubivi i dlabokoumni tvorci, lu|e od peroto, politi~ari i dràvnici od Evropa. Angliskiot dràvnik Vilijam Gledston, otcenuvaj}i ja programata na makedonskata revolucija, u{te vo 1897 godina napi{a: A, zo{to da ne bide Makedonija na Makedoncite kako {to e Bugarija na Bugarite i Srbija na Srbite ? Od seto dosega izneseno jasno moè da se vidi kolku vreme trae makedonskta golgota, makedonskiot kopne` za sloboda i makedonskata nacionalnoosloboditelna borba za sozdavawe nacionalna dràva.
68
Lade B. Taleski
Deajstvuvaj}i vo te{ki makotrpni uslovi mnogu dejci na VMRO od otomanskta vlast bea osudeni na po 101 godina zatvor, na zato~enie ili smrt. No, nezavisno od site stradawa i `rtvi, VMRO go jakne{e i zgolemuva{e ~lenstvoto, go vooruùva{e narodot, go bodre{e duhot, go podgotvuva{e narodot za vostanie. Vo 1903 godina organizacijata kulminira{e so najvisokiot dostrel na svojata revolucionerna dejnost, go vozdigna slavnoto Ilindensko vostanie i negovata dràvotvornost ja vtemeli vo epskata Makedonska Republika so sedi{te vo Kru{evo Vtoriot Makedonski Ilinden, zatoa {to prviot be{e na 02 Avgust, 338-to Leto Gospodovo pred Hrista bitkata kaj Heroneja.
69
Lade B. Taleski
OSNOVOPOLO@NICI
Prviot pretsedatel na CK na VMRO (TMORO) D-r HRISTO TATARÊV
Roden e vo Resen vo 1869-to Leto Gospodovo. Studiral medicina vo Cirih ([vajcarija) i Berlin (Germanija). Po zavr{uvaweto, raboti kako lekar vo Egzarhiskata gimnazija vo Solun. Toj e eden od osnova~ite na VMRO odnosno TMORO, vo 1893 godina vo makedonskata prestolnina Solun. Bil pretsedatel na Organizacijata od nejzinoto osnovawe, pa s# do Januari 1901to leto, koga bil zatvoren od otomanskata vlast i odnesen na zato~enie vo Podrum Kale (Mala Azija). Po osloboduvaweto od zato~enie, zaedno so Hristo Matov, bil zadgrani~en pretstavnik na VMRO vo Sofija. Po Prvata svetska vojna ìveel i rabotel kako lekar vo Italija, vo gradot Torino, kade i umrel vo 1952 godina.
70
Lade B. Taleski
Prviot sekretar i blagajnik na CK na VMRO (TMORO) DAMJAN GRUEV
Roden e 1871-to Leto Gospodovo vo Smilevo, Bitolsko. Eden e od vrvnite aposoli na Makedonskata nacionalnoosloboditelna borba od krajot na 19-to i po~etokot na 20-to stoletie. Glaven spodvi`nik za vtemeluvawe na osnovite na VMRO vo makedonskata prestolnina Solun, na 23 Oktomvri (star stil) 1893 godina. Od 06 Avgust 1900, do Maj 1902 godina, otomanskta vlast go drì zatvoren vo Bitola, a potoa zato~en vo Podrum Kale (Mala Azija), kade bil zadràn do April 1903 godina. Na Smilevskiot kongres (02-07 Maj 1903 god.) zaedno so Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev, be{e ~len na Glavniot {tab na Ilindenskoto vostanie vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Po vostanieto ostanuva vo Makedonija i raboti na zazdravuvawe na redovite na Organizacijata. Na op{tiot Rilski kongres (Oktomvri 1905) pretsedatelstvuva i e izbran za ~len na CK na VMRO. Zaginal na 23 Dekemvri 1906-to Leto Gospodovo vo borba so askerot kaj seloto Rusinovo, Berovsko.
71
Lade B. Taleski
IVAN HAXI NIKOLOV
Roden e 1861-to Leto Gospodovo vo makedonskiot grad Kuku{. Zavr{il Vi{o trgovsko u~ili{te vo gradot Linc (Avtrija). Bil daskal vo Solunskta (egzarhiska) gimnazija po matematika i smetkovodstvo. Vo 1893 godina otvoril kniàrnica vo Solun. Eden od osnova~ite na VMRO (TMORO) i ~len na nejziniot Centralen komitet do Januari 1901 godina, koga bil zatvoren so drugite ~lenovi na CK i zato~en vo Podrum Kale (Mala Azija). Po osloboduvaweto, vo 1903 godina, ìveel vo Sofija i se zanimaval so izdava~ka dejnost i trgovija. Zabolen i du{evno rastroen, umira vo 1934 g.
PETAR POP ARSOV
Roden e vo 1868-to Leto Gospodovo vo selo Bogomila, Vele{ko. Zavr{il literatura na Sofiskiot univerzitet (Bugarija). Potoa raboti kako
72
Lade B. Taleski
profesor vo Makedonija. U{te vo 1891 godina pravi obid za sozdavawe na revolucionerna organizacija. Eden e od osnovopoloìncite na VMRO (TMORO) vo Solun. Go napi{al prviot Ustav na revolucionernata organizacija. Za vremeto na Vini~kata afera (1897), kako profesor vo [tip, bil zatvoren od toga{nata vlast i zato~en vo Podrum Kale (Mala Azija). Na Rilskiot kongres na VMRO (1905), bil izbran za zadgrani~en pretstavnik na Organizacijata vo Sofija. Po Balkanskite vojni ìvee vo Bugarija i raboti kako progimnaziski profesor vo selo Kostenec. Umira vo Sofija vo 1941 godina.
HRISTO BATANXIEV
Roden e vo Gumenxe. Bil u~itel, a potoa sekretar vo egzarhiskata Mitropolija vo Solun. Zagrièn za sudbinata na Makedonija & pristapuva na grupata makedonski slobodoqupci istomislenici koi vo makedonskata prestolnina Solun ja vtemelile Revolucionernata organizacija. Zaginal zaedno so arhimandritot Evlogij vo 1913-to Leto Gospodovo, frlen od Grcite v more.
73
Lade B. Taleski
ANDON DIMITROV
Roden e vo 1867-to Leto Gospodovo vo selo Ajvatovo, Solunsko. Studiral pravo vo Vi{oto u~ili{te vo Carigrad, a potoa i na Univerzitetot vo Lie` (Belgija). Raboti kako professor po turski jazik vo Egzarhiskata gimnazija vo Solun, a podocna kako advokat i sudija vo Bitola i Carigrad. Eden e od vtemeluva~ite na VMRO (TMORO) vo 1893 godina. Po Prvata balkanska vojna se naseluva vo Bugarija, vo gradot Sofija, kade umira vo 1933 godina.
74
Lade B. Taleski
SVEDO[TVA
SVEDO[TVO NA D-r HRISTO TATARÊV
Trgnav za Gevgelija (letoto 1893 god.), kade prestojuvav dva dena, ottamu vo Dojran, potoa vo Kostursko, Strumica, Radovi{, [tip, Manastirot Sv. Pantelejmon, Ko~ani, Kratovo, Kumanovo, Skopje, Veles i nazad vo Solun. Obikolkata trae{e okolu tri nedeli. Nasekade bev, re~isi, celosno razo~aran od maliot broj na{i intelektualci Otkako se vrativ od obikolkata, ne pomina mnogu (vreme), kon sredinata na avgust, - vo mojot kabinet dojde Damjan Gruev, koj tuku{to be{e do{ol vo Solun kako zamenik na Nikola Naumov, podocne`niot redaktor na vesnikot Pravo, za korektor vo kniàrnicata na Kone Samarxiev. Dotoga{ ne go poznavav Gruev. Kaj mene toj be{e do{ol za medicinska pomo{ - ima{e egzem okolu levoto uvo. Pri toj slu~aj razgovaravme za mojata klientela, kakvi bolni doa|aat kaj mene i potoa pominavme kon egzarhiskite raboti, a podocna i za op{tite raboti. Proizleze deka vo na{ite pogledi ima mnogu dopirni to~ki. Po edna nedela, pod izgovor za svojata egzema, koja ve}e zazdravuva{e Gruev povtorno dojde kaj mene. Pak se vode{e razgovor za op{estvenite raboti. Jas bev pokategori~en, a toj, naprotiv, namerno vozdràn, se gleda{e deka ne{to krie, {to se
75
Lade B. Taleski
podrazbira{e od negovite zborovi, no nema{e smelost da kaè otvoreno. Treba da kaàm deka u{te pri prva sredba so nego ja zabeleàv negovata osobeno itra nasmevka, so koja me potpra{uva{e dali imam mnogu rabota ili ne. Voop{to, taa negova posebna taktika na itro lukavo oddaleku da pristapuva kon celta, duri i koga nema{e potreba od toa, kako vo slu~ajov so mene, mi napravi nedobar vpe~atok i kako da me oladi kon nego. Na vtorata sredba jas mu izjaviv deka moeto re{enie da dojdam vo Makedonija koga u{te nema nitu eden na{ lekar, dovolno govori za moite idei. Gruev, nasmevnat, no o~igledno zadovolen od mene, se pozdravi, otkako mi ja stisna rakata i me potpra{a koga povtorno }e se vidime. Po ne mnogu (vreme) Gruev me poseti povtorno i toga{ ve}e direktno se dogovaravme za dejnosta {to ni pretstoi za da se podobri politi~kata sostojba na na{iot narod. Stana zbor za privlekuvawe i na drugi drugari, otkako so niv }e izvr{i sondaà za tie pra{awa. Gruev (samiot) se natovari da go stori toa. Na 23 Oktomvri, 1893 godina (star stil) se odrà prvata sredba na takviot po{irok krug lu|e vo prostorijata na kniàrot Ivan Haxi Nikolov, na ul.êlebi bakal. Prsustvuvavme jas, Gruev, Pop Arsov (Petar), (Ivan) Haxi Nikolov, Andon Dimitrov (u~itel po turski jazik vo Gimnazijata vo Solun), rodum od s. Ajvatovo, Hristo Batanxiev (od Gumenxe, toga{ u~itel vo osnovnoto u~ili{te, podocna sekretar vo Mitropolijata; toj zagina zaedno so arhimandrit Evlogij vo 1913 god., od Grcite frlen vo moreto). Samo nie {estmina se bevme sobrale. Tuka razmenivme misli za idnata politi~ka rabota, taka {to sekoj eden od nas }e se griì da vlijae vrz drugi lica i da gi privle~e za istata ideja, za de podgotvi edna organizirana op{testvena dejnost. Grupata se konstituira vrz tie na~ela kako dru{tvo, bez pismen protokol i bez da se izberat rakovoditeli, kako na primer, pretsedatel itn. Na taa sredba ne se ustroi nikakva formalnost zakletva ili ne{to sli~no, za da se smetaat ~lenovite li~no obvrzani da dejstvuvaat za deloto. Me|utoa, se razdelivme so uverenost deka ni pretstoi seriozna i tee{ka zada~a. Se zadolìvme vzaemno da dejstvuvame pred na{i poznati i sekoj eden od nas gleda{e vo zgoden moment da go iskoristi prestojot na
76
Lade B. Taleski
u~iteli, esnafi, sve{tenici i trgovci vo Solun, dojdeni od provincijata i pred niv da agitira za idejata. Taka se dojde do krajot na 1893 godina. Vo po~etokot na 1894 godina, za vreme na praznicite, spomenatite {estmina, pred (praznikot) Bogojavlenie, povtorno se sostanavme vo sobata na Andon Dimitrovza da ja stavime ve}e osnovata na edna revolucionerna organizacija. Dolgo se razmisluva{e za celta na taa organizacija i najposle zastanavme vrz avtonomijata na Makedonija Odrinsko, kolku {to se se}avam, vo po~etokot ne vleguva{e vo na{ata programa i mislaKoga ja opredelivme celta na na{ata organizacija, na istata sredba se zafativme da izrabotime ustav na OrganizacijataGo natovarivme Pop Arsov da go izraboti proektot za na{iot ustav. Na istoto zasedanie dolgo se rasprava{e kako da bide imeto na revolucionernata organizacija i na komitetot. Toa pra{awe ni odzede dosta vreme i najposle, kolku {to pomnam, usvoivme da se nare~eme: Makedonska revolucionerna organizacija (MRO), a komitetot Centralen makedonski revolucioneren komitet, skrateno CMRK. Na drugite sredbi Ustavot be{e definitivno prifaten od istiot sostav na {estminata. Toga{ ve}e se konstruira, vo soglasnost so ve}e prifateniot ustav, prviot Centralen komitet (na MRO), koga me izbraa mene za pretsedatel, a Damjan Gruev za sekretar i kasier. Posle toa vreme po~na prakti~no organizirawe na revolucijata, koe trgna mnogu pobrzo. (D-r Hristo Tatar~ev, Prviot centralen komitet, borbite vMakedonija Odrinsko 1878-1912- Spomeni, Sofija, 181, str. 78-81)
77
Lade B. Taleski
SVEDO[TVO NA DAMJAN GRUEV
Letoto (1891 god.), se obidov da grupiram nekolku mladinci za ~ista revolucionerna cel, odnosno idejata {to ja imav vo Sofija po~nav da ja ostvaruvam. Prvo me|u pet do {est du{i: Luka \erov (od Bitola, be{e svr{il petti ili {esti klas vo Solunskata gimnazija), Nedelko Damjanov (od Bitola, u~itel), Durtan~ev(u~itel, rodum od Bitola), Nikola Ko~ov(u~itel od Bitola) i drugi. Vo Sofija ~lenovi na dru`bata bea: Hr.Pop Kocev, D.Mir~ev, Nikola Dejkov(sekretar pri Mirovniot sud sega (1905 god.) advokat vo Lukovit) i Pop Arsov. Smetavme da dejstvuvame glavno vo nasokata da se bara priloùvawe na Berlinskiot dogovor Vo Solun ja prodolìv idnata godina zafaten vo pe~atnicata na Samarxiev. Tamu se sretnav so stari drugari: Pop Arsov, Andon Dimitrov(rodum od solunskoto selo Ajvatovo,sega(1905 god.) ~len na Bitolskiot sud; d-r Hristo Tatar~ev, Haxi Nikolov(od Kuku{); Hristo Batanxiev (od Gumenxe). Ja podnovivme so niv starata ideja. Se grupiravme me|u sebe, zaedni~ki izrabotivme pravilnik-Ustav. Vo negovata osnova legnaa istite na~ela:kon baraweto da se priloì Berlinskiot dogovor. Taka be{e izraboten toj Ustav po obrazecot na Ustavot na Revolucionernata organizacija vo Bugarija pred nejzinoto osloboduvawe. Devizata be{e: sproveduvawe na re{enijata od Berlinskiot dogovor. Osnovavme Tajna organizacija so Centralen komitet, so ~lenski vlogovi. Se predviduva{e kletva i dr. Vo Pravilnikot ne se perdviduva{e ni{to za srpskata propaganda no se ima{e predvid da se ~uvame od nejzinite posledici koga se osvestuva narodot. Ova be{e vo u~ebnata 1893/94 godina. Vo prvata godina posvetivme vo novata organizacija 2-3 u~enici koi ja zavr{ija gimnazijata vo Solun: Aleksandar Panov, koj stana u~itel vo
78
Lade B. Taleski
Prilep, potoa u~e{e vo Pariz i se vrati vo Solun, kade {to umre od bolest i drugi dvajca. So toa godinata iste~e (Quben Lape, Spomenite na Dame Gruev, Zbornik-Dame Gruevistraùvawe i materijali, Bitola, 1981, str.16-18.)
SVEDO[TVO NA ANDON DIMITROV
Vo 1893 godina za direktor na gimnazijata vo Solun be{e nazna~en Mihail Sarafov, biv{ minister vo Bugarija. Toj be{e dojden so specijalni instrukcii od Egzarhijata, kade kako glaven inspektor na u~ili{tata vo Makedonija se be{e nastanil kaj Vasil K'n~ev. Nie treba{e da ja zasilime svojata dejnost. Istata 1893 godina vo mesec oktomvri, gi stavivme osnovite na VMRO so devizata Avtonomna Makedonija i Makedonija na Makedoncite. Osnova~i bevme {est du{i: D-r Hristo Tatar~ev od grad Resen, Ivan Haxi Nikolov od Kuku{, sega ve}e kniàr vo Solun, Damjan Gruev, od selo Smilevo, Bitolsko, Petar Pop Arsov od selo Bogomila, Vele{ko, Hristo Batanxiev od Gumenxe i Andon Dimitrov od selo Ajvatovo, Solunsko, professor po turski jazik vo Gimnazijata. Najdovme za zgodno da po~neme so inteligencijata: u~iteli i sve{tenici, no, da ne go odbegneme i esnafot.U~enicite od posledniot klas na gimnazijata, isto taka pretstavuvaa dobra po~va za {irewe na idejata. Vo po~etokot be{e ma~no da se dejstvuva me|u u~itelite koi bea ~inovnici na Egzarhijata. Mnogumina od niv ne se re{avaa da se li{at od lebot, iako idejata be{e privle~na. Prvata na{a bro{ura Stambol{tinata vo Makedonija od Vardarski (P.Pop Arsov), makar i so malku nekorekten jazik
79
Lade B. Taleski
(vo edna sli~na borba golema korektnost ne moè da se bara), go predizvika svojot efekt. Idejata po~na da se {iri. Kon krajot na 1894 godina nie ve}e imavme dosta kruòci vo zemjata i zatoa re{ivme da go ispratime svojot drugar Damjan Gruev vo Lie`- Belgija, da gi prou~i uslovite za vnesuvawe bombi i dinamit. Izdr{kata za toa be{e raspredelena me|u drugarite, za{to op{ti pari s# u{te nemavme. Toj se vrati ohrabren. Vo istata godina se slu~i i prvata sredba na rakovoditelite od raznite krai{ta, glavo onie od Bitolskiot i Solunskiot vilaet. Toa stana vo gradot Resen, za da ne moè da se zabeleì od vlasta, pri osvetuvaweto na novoizgradenata crkva Sv. Kiril i Metodij od mitropolitot Metodij Da zabeleàm otkako se stavija osnovite na VMRO vo Solun, vo Sofija se formira od Makedonci eden vrhoven komitet, koj si be{e postavil za cel da raboti ottamu za prisoedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. Naprazni bea na{ite napori da gi ottrgneme rakovoditelite na toj komitet od me{aweto vo na{ite vnatre{ni raboti. Smetaj}i se sebe si za pokompetenten da rakovodi so organizacijata od nadvor, komiteteto ne otstapi od svoeto sva}awe, iako mnogu pati be{e izdaval, formalno, direktivni pisma do svoite pot~ineti organi-da ne se me{aat vo rabotite na Vnatre{nata organizacija. Eden den popladne, vo 1895 godina, jas i drugarot Atanas Murxev bevme izlezeni kon Vardarskata maala vo Solun, za da posetime nekoi od organiziranite lu|e. Kakvo be{e na{eto ~udewe i sram koga vidovme mnogu lu|e kako se tiskaat i vikaat u. Edna ~eta askerlii, vodea kolona vrzani 40-50 du{i komiti selani od Gornoxumajsko, Melni~ko i Nevrokopsko, arestuvani i ma~eni kako posledica od navleguvaweto na vrhovisti~ki ~eti vo tie mesta. Za Vnatre{nata organizacija bea golemi {tetite pri~ineti od tie nerazmisleni akcii na sofiskiot Vrhoven komitet. Nastapi edno kolebawe vo du{ite na na{ite sledbenici. Rakovoditelite na Vnatre{nata organizacija se stresnaa. Treba{e da se razmisli za merkite so koi }e & se stavi kraj na taa nenormalna polo`ba. Vo 1896 godina be{e svikan eden sobir vo Solun. Sobirot se odrà vo vremeto na veligdenskiot odmor, za da
80
Lade B. Taleski
moàt delegatite od vnatre{nosta, poradi Veligden, da zemat u~estvo. Sobirot se odrà vo mojata ku}a, koja se nao|a{e sproti Egzarhiskata ma{ka gimnazija. Prisustvuvaa rakovoditelite od pova`nite gradovi: Goce Del~evpretstavnik od [tip, Velko Dumev-Veles, Hristo Matov-Skopje, Vangel Kalaj~ev-Ser, \or~e Petrov-Bitola, a d-r Hristo Tatar~ev, Damjan Gruev i jas (Andon Dimitrov)-pretstavnici od Solunskiot reon, vo koj se vbrojuva{e i Kuku{. Se donese re{enie-na rakovoditelite na sofiskiot Vrhoven komitet da im se nametne-da prestanat da se me{aat vo vnatre{nata rabota na Makedonija i da ne mu pakostat na deloto so svoite ~etni~ki dejstva. Tie mesto da izvle~at pouka od toa re{enie, mu pi{aa na svojot prijatel vo Solun Ivan Grvanov i negovite prijateli da formiraat kontrakomitet na na{iot. Takov komitet formiraa pod imeto Revolucionerno bratstvo. So toj komitet se stavi po~etok na raskolot-rascepot vo Makedonskoto osloboditelno dvièwe. Ottoga{ po~na borbata me|u centralisti i vrhovisti, t.e. me|u VMRO i sofiskiot vrhovizam. Sekoj znae kolku skapi `rtvi se dadeni vo taa borba, koja u{te prodolùva so svojata èstokost i sega ve}e vo slobodna Bugarija, pothranuvana od li~ni strasti (Andon Dimitrov, Spomeni, Borbite vMakedonija i Odrinsko 1878-1912Spomeni,Sofija,1981,str.101-105)
SVEDO[TVO NA PETAR POP ARSOV
A, makedonskoto pra{awe treba{e da ostane ~isto makedonsko. Makedonskata emigracija vo Bugarija so ni{to ne se obide da bara novi pati{ta koi }e odgovaraat na novata polo`ba vo Makedonija, {to stanuva{e od den na den s# potragi~na
81
Lade B. Taleski
Makedonskata emigracija, vo svoeto rakovodno mnozinstvo, makedonskoto pra{awe go smeta{e za ~isto bugarsko i zatoa so nejzinoto me{awe samo mu nanesuva{e {teta. Polza od toa imaa samo izvesni rakovoditeli, koi na toj na~in dobivaa patent za {irok bugarski patriotizam(Makedonija e tesna za nivnite ambicii !), ta polesno stanuvaa ministri, diplomati, generali, ùrnalisti, pa duri i pretpriema~i, trgovci itn. Sosema druga misla i druga dejnost im se naloìn a onie koi bea neposredni svedoci na pekolnata polo`ba vo Makedonija, vodea smetka za geografskite, etnografskite, stopanskite i drugite osobenosti na ovaa zemja Parolata be{e: podaleku od Bugarija ! Ne zatoa {to taa be{e vinovna za polo`bata vo Makedonija, tuku zatoa {to sekoe somnevawe vo nejzinoto vme{uvawe moè{e da & napakosti i na nea i na deloto {to treba{e da go so~uva svojot ~ist makedonski karakter. Vrz tie jasni i to~no opredeleni osnovi se formira prviot taen Komitet za pridobivawe na politi~ki prava na Makedonija, na nea dadeni so Berlinskiot dogovor, od kogo podocna se razvi Vnatre{nata Makedonska Revolucionerna Organizacija. Toj Komitet se formira vo Solun kon krajot na 1893 godina, koga vo Bugarija be{e na vlast Stambolov, poznat ne samo po svojata prijatelska politika sprema Avstrija i Turcija, no i so progonite protiv Makedoncite poradi nivnoto rusofilstvo: toj ne moè{e da ja trpi duri ni makedonskata {tedilnica formirana od d-r N. Jan~ev, somnevaj}i se vo nea da ne se krie nekoj ruski |avol. Prvoto mislewe za revolucioner otpor se nafrli vo Sofija preku vesnikot na K.[ahov-Glas makedonski. Okolu nea se vode{e edna dosta ìva polemika-ima{e i protivnici. Taa misla be{e na Mladata makedonska druìna, koja si go pridade epitetot kniòvna, za da si gi prikrie vistinskite nameri , a tie bea: vrbuvawe istomislenici , koi }e zaminat vo Makedonija i tamu, na lice mesto, kako nekoga{ Levski i
82
Lade B. Taleski
negovite drugari (vo Bugarija), da podgotvat po~va za revolucionernoto dvièwe, soobrazeno so mesnite uslovi. Edna komisija od potesen krug prigotvi ustav i pravilnik za organizirawe, me|utoa od niv ne ostana nikakov spomen: izgorea zaedno so pe~atnicata vo Romanija, kade gi odnese specijalen ~ovek. Prvite stapki na Solunskiot komitet bea izvonredno te{ki i krajno pretpazlivi: samoto ime go kaùva toa-}e se bara ne{to, za koe se soglasile golemite sili, se soglasila i Turcija, no ne go dala, za{to ne bilo pobarano. Me|utoa, agitacijata ne moè{e da po~ne na{iroko vedna{-pred da se prezemat site pretpazlivi merki, n# protiv turskite vlasti (nema{e potreba), tuku vo odnos na Egzarhijata Naskoro Egzarhijata ostana (vo Makedonija) samo so ponekolku ~orbaxii okolu vladicite i egzarhiskite namesnici, a re~isi celata mlada intelegencija ja zede stranata na separatistite-taka bea nare~eni od Egzarhijata prvite osnova~i na Solunskiot komitet i site nivni sou~esnici i spodvi`nici vo zemjata. (Petar Pop Arsov, Proishod na revolucionernoto dviènie vo Makedonija. Borbite vo Makedonija i Odrinsko-1878-1912Spomeni,Sofija, 1981, str.122-125.)
SVEDO[TVO NA IVAN HAXI NIKOLOV
Vo mesec juli 1892 godina otidov vo Sofija. Tamu se sretnav so Kosta [ahov (ùrnalist-rodum od Ohrid) i mu go otkriv planot, a toj za pogoden i avtoriteten ~ovek mi go poso~i Goce Del~ev, u{te voen pitomec. [ahov opredeli sredba vo negovata pe~atnica za idniot nedelen den, koga
83
Lade B. Taleski
pitomcite moèle da izlezat od (voenoto) u~ili{te. Na sredbata slikovito ja prikaàv polo`bata na nacionalnoto delo vo Makedonija, zakanite na solunskiot valija i uspesite na srpskata propaganda i dvajcata gi pra{av: ne e li vreme da se formira revolucionerna organizacija vo Makedonija ? I dvajcata mi odgovorija potvrdno, no posakaa da im obrazloàm kakvi }e bidat, spored mene, osnovite na taa tajna organizacija. Na postavenoto pr{awe im go odgovoriv slednoto: 1.Revolucionernata organizacija da se formira vnatre vo Makedonija i tamu da dejstvuva, za de ne ja nare~at Grcite i Srbite deka e orudie na bugarskoto pravitelstvo; 2.Nejzinite osnova~i da bidat lokalni ìteli, koi ìveat vo Makedonija; 3.Politi~kata deviza na organizacijata da bide Avtonomija na Makedonija; 4.Organizacijata da e tajna i samostojna, bez da vleguva vo vrska so pravitelstvata na sosednite slobodni dràvi, i 5.Od makedonskata emigracija vo Bugarija i od bugarskoto op{testvo da se bara samo moralna i materijalna poddr{ka za borbata na makedonskite revolucioneri. (Iz zapiskite na Ivan Hadìnikolov. Borbite v Makedonija i Odrinsko 1878-1912Spomeni, Sofija, 1981, str.92-96)
84
Lade B. Taleski
DRUGI ZNAÂJNI VODAÎ I ISTAKNATI DEJCI NA VMRO
GOCE DELÊV
(1872-1903)
Apostol na VMRO(TMORO). Predvodnik na Makedonskoto nacionalno revolucionerno dvièwe; pro~uen so svojata revolucionerna filosofija i so celite za koi se borel. Goce Del~ev gi izrazuval istoriskite interesi ne samo na makedonskiot narod tuku i na malcinstvata {to ìveele vo Makedonija. U{te dodeka bil na ovoj svet stanal omilen kaj makedonskite narodni masi. Za nego se sozdadeni mnogu narodni pesni i legendi.
85
Lade B. Taleski
Golemiot sin na makedonskiot narod, \or|i Goce Del~ev, podmolno e ubien na 04 Maj, 1903 Leto Gospodovo vo borba so otomanskata vojska kaj seloto Banica, Sersko (kako ~in na predavstvo). Nie se borime za slobodna i nezavisna Makedonija Slobodna i nezavisna Makedonija, be{e idealot i krajnata cel na Apostolot na Makedonstvoto Goce Del~ev. Na pat za Lov~anskata korija na Ali Botu{, kade go zakaàl Kongresot na Serskiot revolucioneren okrug po \ur|ovden (06 Maj 1903 godina), Goce Del~ev zaprel vo selo Banica, Sersko. Tamu se sretnal so ~etite na Dimitar Gu{tanov i Brodalijata. Ovde se zateknal i Dimo Haxi Dimov. Na 03 Maj ve~erta, Goce Del~ev, mo{ne impresioniran od Solunskite atentati, vo seloto Banica ja iskaàl slednata misla: Gi razigravme anamite so {irokite {alvari vo Solun. Taka }e ja potreseme celata otomanska gnila imperija od temelite. Sekako ova ne moàt da bidat zborovi na ~ovek {to odi vo Sersko, da si ja dade glavata. Bezdrugo, Goce Del~ev zaminal od Solun so izvesna doza na razo~aruvwe, no, ne od Dame Gruev, tuku od postojnata situacija. Sepak Del~ev kako realisti~en duh, gledal napred, vo novi pobedi. Vsu{nost i poso~enata posledna negova poznata misla e oboena so optimizam vo osloboditelnata borba. Me|utoa, tragi~nata smrt gi prekinala site dalekuse`ni planovi na Goce Del~ev za makedonskata idnina. Izgleda, smrtta na Goce Del~ev ne bila slu~ajna. Negovoto is~eznuvawe go prièlkuvale brojni faktori. No, koj e predavnikot, ili predavnicite ? Vistinskiot odgovor moè da go dade samo nova, dosega nepoznata, arhivska dokumentacija dokolku e so~uvana. Zloradosta napoila ne~ii srca, kako onie na vrhovistite od tipot na Ivan Con~ev, Anastas Jankov, Sofronij Stojanov, Protogerov, na koi im se pripi{uva slednovo bestijalno iskaùvawe: Najposle se kurtulivme od toa ku~e!
86
Lade B. Taleski
Smrtta na Goce Del~ev e registrirana vo pove}e otomanski telegrami. Otomanskoto zadovolstvo bilo mo{ne golemo. Taka, Visokata Porta, so izdavawe na oficijalno soop{tenie, stavila poseben akcent na nastanot. Pokraj toa, Husein Tefikov bil unapreden vo polkovnik. Tragi~nata pogibija na Goce Del~ev na{la mesto vo site diplomatski izve{tai, kako i vo evropskiot pe~at. Taka, na 31 godi{na vozrast slegla od ìvotnata i istoriskata scena, bezdrugo, najdinami~nata li~nost na makedonskoto revolucionerno nacionalnoosloboditelno dvièwe vo viorniot predilindenski period, koja{to ostavila neizbri{livi tragi vo ponovata makedonska istorija. Del~evite ideali, vtkaeni vo negovoto impozantno delo, stanaa nepresu{na inspiracija i patokaz za negovata i narednite generacii makedonski revolucioneri. Prviot zna~aen ~ekor vo toj pravec go napravi negovata, ilindenska generacija, koja ja ponese Ilindenskata Golgota i ja izvi{i Makedonskata Republika kako svetilnik i patokaz na idnite makedonski generacii vo nivnata natamo{na borba za nacionalna i socijalna sloboda. Del~evite ideali se vpleteni vo istoriskata svest na makedonskiot narod, makedonskite Ilindeni, kako i referendumot od 08 Septemvri 1991 godina, koi svedo~at za toa. Del~evoto delo go nadìvea svoeto vreme, prerasnuvaj}i vo pozitivno istorisko nasledstvo na makedonskiot narod.
87
Lade B. Taleski
\ORÊ PETROV
(1865-1921)
Poznat organizator, diplomat i teoreti~ar za dràvna i politi~ka samostojnost na Makedonija. ^len na Centralniot komitet na VMRO (TMORO). Od 1896 do 1902 godina, zaedno so Goce Del~ev # zadgrani~en pretstavnik na Organizacijata vo Sofija. Podmolno ubien vo Sofija na 28 Juni, 1921 godina. \or~e Petrov se smeta za eden od osnovnite stolbovi na Makedonskoto nacionalno revolucionerno dvièwe od epohata na Ilinden. \or~e Petrov, makedonski revolucioner, vrven rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija, bil strog protivnik na predvremeno krevawe na vooruènoto vostanie. \or~e bil dobar poznava~ na prostorot vo Makedonija, voop{to na vooruènosta na narodot za borba protiv vekovniot porobitel. \or~e bil eden od zastapnicite na neprekinatata vooruèna borba i trgnuvaj}i od ovie negovi gledi{ta ovoj na{ revolucioner, vrven rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija, ne sakal da ostane nastrana od op{tite nastani {to se slu~uvale vo Makedonija, na 02 Avgust 1903 godina, na GOLEMIOT ILINDEN. Od ovie pri~ini \or~e zaedno so svojata ~eta, vo Prilepsko pristignal vo vtorata polovina na 1903 godina. Vedna{ po negovoto pristignuvawe vo Prilep i Prilepsko se po~uvstvuvala silna razdviènost. Nabrgu bil odràn sostanok so
88
Lade B. Taleski
rakovodtvoto na vostani~koto dvièwe, na Borula, za nadminuvawe na razlikite vo konceptot na ponatamo{noto vodewe na borbata protiv otomanskiot potisnik. Pogolema razdviènost na vostani~koto dvièwe vo Prilep i Prilepsko se po~uvstvuvala vedna{ po pristignuvaweto na kosturskite vostanici vo ovoj kraj. Kosturskite makedonoqupci bile predvodeni od Lazar Pop Trajkov, Ivan Popov i Cele Konomladski. Kosturskata ~eta bila mnogu operativna i taa bila, za,po sekoja cena da se vr{at akcii, a ne da ~ekaat da se pravat planovi za akcija. Makedonskite slobodoqupci od Kostursko se dvièle zaedno so vostanatite makedonoqupci na \or~e Petrov, seto toa silno vlijaelo vrz podemot na revolucionernoto dvièwe vo Prilepsko. Isto taka, \or~e razbral od niv za mnogu nerealizirani idei. \or~e Petrov razbral od kosturskite rakovoditeli za neostvarenata ideja za minirawe na glavniot èlezni~ki most vo Lerinsko. Na \or~e ovaa ideja mu stanala mnogu prifatliva i vedna{ ja prifatil, no ja dorazrabotil i ja napravil da bide operativno prifatliva, logi~na i izvodliva. Za izveduvawe na ovaa borbena akcija bil zapoznat i Glavniot {tab. Za da se izvede ovaa borbena akcija trebalo da se odrì sostanok vo seloto Surovi} Lerinsko. Na sostanokot trebalo da prisustvuva \or~e Petrov koj gi predvodel zdruènite ~eti i Dame Gruev od Glavniot {tab. Na ovoj sostanok trebalo konkretno da se razrabotat operativnite zafati. Zdruènite ~eti na ~elo so \or~e Petrov trgnale od seloto Rakle na pat za seloto Surovi} na 27 sproti 28 Oktomvri 1903 godina. Zdruènite ~eti so zabrzan ~ekor se dvièle vo pravec na seloto Rakle, Smolani, Dren, Gu|akovo, Duwe, mesnosta Margara vo blizina na seloto âni{te. Borbata kaj seloto âni{te se odvivala na 02 Noemvri 1903 godina. Taa proizlegla, spored dosega{nite istraùvawa od klasi~no predavstvo na dvajca selani koi go izvestile askerot vo selo Staravina. Vo ovaa ednodnevna borba u~estvuvale 140 makedonski vostanati slobodoqupci, od koi 120 gi
89
Lade B. Taleski
branele poziciite na vrvot Margara, a 20 vostanici pod vodstvoto na Cile Konomladski gi branele poziciite na vrvot Garvan vo blizina na seloto Orle. Od drugata neprijatelska strana vo borbata u~estvuvale preku 5500 otomanski vojnici. Glavnite borbeni dejstvija se odvivale na vrvot Margara, a za odbranta na poziciite na Margara rakovodele li~no \or~e Petrov, Lazar Pop Trajkov, Ivan Popov i Crnogorecot, dobrovolec Jovo Jovanovi}. Vostanicite bile dobro opremeni so oru`je. Pokraj toa {to raspolagale so pu{ki od Atina, tie imale 20 maliheri i 14 mauzerki, bombi i eksploziven materijal. Vo borbenite dejstva neprijatelskata orda imala golemi zagubi i toa preku 200 ubieni askerlii i dosta raneti, a od makedonska strana imalo sosema mali zagubi i toa 4 mrtvi i 6-7 raneti vostanici. Vakviot rezultat od borbenite dejstva bil posledica na povolnite borbeni pozicii na vostanicite i rakovodnata ume{nost na rakovoditelite vo borbenite dejstva, vostani~kata samoinicijativa, po`rtvuvanosta na vostanicite, entuzijazmot, a od druga strana otomanskata indolentnost i nemaweto moral za borba. Borbata kaj seloto âni{te zazema posebno mesto vo borbenite dejstvija vo periodot na Ilindenskoto vostanie i ovaa borba mu dade nov impuls na vostani~koto dvièwe vo Makedonija, pa i vo Prilep, Prilepsko i po{iroko. Po izvr{enite borbeni dejstvija i probivot na neprijatelskiot obra~ makedonskite slobodoqupci pominale pokraj selata: Orle, Makovo i Rape{ preminuvaj}i ja rekata Crna. Po izvesno vreme vo seloto Grade{nica im se pridruìle i vostanatite makedonoqupci na Tole Pa{a, a vo seloto Budimirci im se pridruìle vostanicite na okoliskiot vojvoda Nikola Petrov Rusinski. Vaka zdruènite ~eti gi prodolìle borbenite dejstva. Borbata kaj seloto âni{te ima svoe posebno mesto vo istorijata na Ilindenskata epopeja. Prisustvoto na korifejot na Makedonskoto revolucionerno dvièwe i borbata na borbenite pozicii na vrvot Margara e
90
Lade B. Taleski
zna~ajno vo podigaweto na borbeniot duh na makedonskite revolucioneri. Borbata na Margara e opeana vo makedonskata narodna pesna i toa ni dava za pravo da potvrdime za golemiot odek na prisustvoto na \or~e Petrov vo narodot kako eden od apostolite na Makedonskoto revolucionerno dvièwe. Morame da istakneme deka vo ovaa borba do{ol do izraz borbeniot kvalitet na Ivan Popov, Luka Ivanov, Lazar Pop Trajkov, Cile Konomladski i Jovo Jovanovi}. Vo borbata kaj seloto âni{te kulminirala \or~evata vostani~ka aktivnost, a vo stvarnost toa # i krajniot dostrel na borbenata priroda na \or~eta.
91
Lade B. Taleski
PERE TO[EV
(1865-1912)
Roden vo Prilep. Od 1898 do 1901 godina e ~len na Centralniot komitet na VMRO (TMORO), a potoa osuden i zato~en vo Podrum Kale. So op{tata amnestija se vrati vo Makedonija. Na Rilskiot kongres (1905 god.) povtorno e izbran za ~len na Centralniot komitet. Na pat za Prilep predaden i masakriran, # ubien vo edna vodenica vo Drenovskata klisura od du{manska zaseda, na 04 Maj, 1912-to Leto Gospodovo.
Za mene nema pogolema sre}a od toa, Da si gi ostavam koskite vo rodnata zemja ! Pere To{ev
VO DRENOVSKATA KLISURA NA 04 MAJ 1912
1. Ti {to be{e sovest na Makedonija sekoga{ be{e zaedno so smrtta. Na poslednoto vra}awe doma smrtta vo ist vagon patuva{e so tebe, vo isto kupe.
92
Lade B. Taleski
Koga trgna ti, trgna i smrtta so tebe. Te pre~ekuva{e i te ispra}a{e na sekoe zastanuvawe na sekoe trgnuvwe. Te slede{e stapka po stapka po stapkite tvoi. So ist pa{aporti ti i smrtta gi minavte granicite. Laze{e taa po tebe, laze{e taa pred tebe, te demne{e i se pretvora{e vo kur{um ispukan od zaseda. Ti & gleda{e v o~i, ja prezira{e do koski, a taa ti se iskraduva{e za pak da te sretne kako no` potajum zaboden v gradi. 2. Ti {to be{e sovest na Makedonija se odrona kako kamen od karpa, se odrona kako zrno zrela p~enica na kamen vodeni~en. Kako vo najè{ko leto ridovite ti zaigraa,
93
Lade B. Taleski
ti se prevrte zemjata pod tebe, zaigra se~iloto pod grloto na slobodata. Sekoj zasek od noòt iskre{e kako me|u dva kamewa vovle~en. Zborot, vojvodo, ti ostana zatvoren kako vo kamen. Za da go iskornat sonceto od tebe sekoja tvoja kapka krv na vodeni~en kamen ti ja zavrtija. Od pomislata da ne progovori{ i kamenot se abe{e. Krvave{e klisurata Vo zajdisonceto kamewata se razmestuvaa da te priberat vo svojata pazuva i da nemeat so mislata za slobodata. 3. Ti {to be{e sovest na Makedonija be{e ise~en na par~iwa. Ni mrtov, vojvodo, ne go pre~ekori pragot tatkov, nitu fidanka mlada od tvoeto srce ostavi da vrze. Te{ka vrata od zemja i mrak ti go zatvori patot da ne go dogleda{ krajot na zemjata {to se prpelka
94
Lade B. Taleski
me|u kamenot na no}ta i kamenot sonceto {to go kova, i me|u tri ne~isti reki gnasosani {to preplavuvaa preku Makedonija. Ti {to be{e sovest na Makedonija umira{e ise~en natri so zakovan pogled vo neboto i sonceto produpeno od kur{umi iskrvaveno vo klisurata nemo.
Radovan P. Cvetkovski
95
Lade B. Taleski
JANE SANDANSKI
(1872-1915)
U{te vo vremeto na predilindenskite komitski akcii, Pirinskiot car, Jane Sandanski, na globusot, od koj ne se razdeluval nitu vo najèstokite bitki, poto~no, vrz geografskite granici na Makedonskiot Poluostrov - Balkanot, }e ispi{e edno novo ime: Crn Poluostrov. Nitu slu~ajno, nitu pak namerno, tuku edinstveno, onaka kako {to toj i site makedonski revolucioneri ja ~uvstvuvale svojaat sudbina i svojata idnina, svoeto vreme, makotrpnata borba i opstojuvaweto pred site porobuva~i, velikoburòaski propaganda pretenzii i fikcii za pro{iruvawe na teritoriite za smetka na Makedonija. Vsu{nost, Jane Sandanski niz ovaa sinteza i novo imenuvawe na Balkanot, }e go odrazi ne samo svojot revolt od crnilata {to bile ve}e vo tek, tuku i od onie koi doprva }e se nadnesat nad makedonskoto revolucionerno dvièwe. Roden e vo selo Vlahi, Kresnensko. Blizok sorabotnik na Goce Del~ev. Nabrzo stanal najistaknata nacionalna li~nost vo Pirinskiot kraj; poznat kako Pirinski car. Bil pretsedatel na Serskiot okruèn komitet na VMRO i Serskiot okrug go pretvori vo tvrdina na vnatre{nite sili i bedem protiv vrhovizmot. Vo vremeto na Mladoturskata revolucija stapil vo sojuz so mladoturcite. Sandanski ja branel idejata za federacija na balkanskite narodi vo koja }e bide ramnopravna i Makedonija. Poradi toa ne go po~ituvale balkanskite monarhii. Vo 1908 godina, vo makedonskata
96
Lade B. Taleski
prestolnina Solun, vo kafeanata Bo{wak an, platenici vrhovisti izvr{ile neuspe{en atentat vrz nego. Pri atentatot dve lica od pridru`bata na Sandanski bile smrtno pogodeni. Vo 1901 godina , blagodarenie, pred s#, na Jane Sandanski, bilo realizirano senzacionalnoto grabnuvawe na amerikamskata misionerka Mis Elen Ston i na nejzinata pridru`ni~ka Katerina Cilka. Toa dovelo do seriozen problem so vrhovistite. Ovaa afera sna`no odeknala vo svetot. Mudrata taktika na Jane Sandanski pridonela da se izvle~at fantasti~ni 14.500 liri,takanare~eni misstonki. Kon krajot na Prvata balkanska vojna Jane so svoite ~eti go osloboduva gradot Melnik i so pomo{ na makedonskoto naselenie, formira mesna vlast. Vedna{ potoa, na 08 Noemvri 1912 godina, so okolu 300 makedonoqupci, Jane Sandanski prv }e vleze vo Solun, koj pani~no go napu{ta otomanskata vojska. Narodot srde~no go pre~ekuva, a bugarskite voeni komandanti, koi potoa }e vlezat vo Solun, organiziraat banket vo ~est na osloboduvaweto, veli~ej}i ja svojata uloga. Na sve~enosta e prisuten i Sandanski, no poradi makedonskata zdravica, za malku }e be{e iskasapen od sabjite na bugarskite oficeri, za{to-nazdravuval za slobodna Makedonija ! Bidej}i bil pre~ka na bugarskite zavojuva~ki sili sprema Makedonija, po naredba na bugarskiot knez Ferdinand, Jane Jandanski bil ubien na 22 April 1915 Leto Gospodovo, kaj mestoto Papaz - âir, vo Pirin.
97
Lade B. Taleski
DIMO HAXI DIMOV
(1875-1924) Eden od istaknatite teoreti~ari na Makedonskata nacionalno osloboditelna revolucija. Roden vo seloto Gorno Brodi, Sersko. Bil blizok sorabotnik na Goce Del~ev, \or~e Petrov i Jane Sandanski. Svedok e na zaginuvaweto na Goce Del~ev kaj seloto Banica, Sersko. Po Ilindenskoto vostanie se orientiral kon levicata i stanal nejzin ideolog. Po Balkanskite vojni ìvee vo Bugarija. Kako pripadnik na levicata, vo 1924 godina Dimo Haxi Dimov bil ubien na edna od sofiskite ulici.
98
Lade B. Taleski
HRISTO UZUNOV
(1878-1905)
Roden vo Ohrid. Celoto semejstvo na Uzunovi, vklu~uvaj}i ja i majka mu na Hristo, bilo vklu~eno vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe. Po zavr{uvaweto na gimnazijata, Uzunov nekolku godini u~itelstvuval. Bil organizator i rakovoditel na VMRO (TMORO) vo Ohridsko stru{kiot kraj. Progonuvan od toga{nata vlast, na dvapati bil zatvoran vo Bitola. Ottamu na majka si & napi{al pismo so trogatelnata sodrìna: I jas bez ni najmalku da te navreduvam se ~uvstvuvam pove}e sin na vtorata moja majka Makedonija, otkolku na tebe, koja si me rodila. Za vreme na Ilindenskoto vostanie Hristo Uzunov rakovodel so borbenite dejstva na vostanatite makedonski slobodoqupci {to se vodele vo Ohridsko i Stru{ko. Po vostanieto, Hristo Uzunov se angaìral za obnovuvawe i povtorna konsolidacija na redovite na VMRO (TMORO). Hristo Uzunov svojot ovozemen ìvot go zavr{il so herojska smrt: opkolen vo ki~evskoto selo Cer, a za da ne im padne na du{manskite ordi ìv vo racete, toj i negovite 13 hrabri makedonoqupci izvr{ile samo`rtva, se samoubile, (24 April, 1905-to Leto Gospodovo). Ostanalo negovoto poznato potresno pretsmrtno pismo kako svedo{tvo za makedonskite slobodoqupci i ma~enici.
99
Lade B. Taleski
Hristo Uzunov bil ~esen, po~ituvan, poznat i hrabar makedonski revolucioner i vojvoda.
BITKATA VO CER (24 APRIL 1905)
Potresen od tragi~nata bitka vo seloto Cer, o~evidecot Naum Tomalevski, pi{uva: Vnatre se odigrala edna stra{na, verojatno izumitelna scena, koja go ilustrira veli~ieto na makedonskata revolucija grandioznosta na makedonskata idejaSmrtta gi drì mo}no vo svoite nokti i tie pravat treskavi podgotovki, kr{at pu{ki, revolveri, noòvi, razgleduvaat, gorat i krijat arhivi. Re{enieto e zemeno edinstvenoto, koe im go pot{epnuva dolgot, ~esta , kletvata, Makedonija toa e samoubistvoto Uzunov gi naredil borcite vo red po stare{instvo. Toj zastanal vo sredinata. Dal povelba za posledna strelba, protiv sebe. Istreli. Pa|aat so tatne` junaci so odgrleni ~ela i gradi, od koi blika krv. Vojvodata padnal posleden. Edinaesetmina go prekratija nesebi~no svojot ìvot, niz herojski samo`rtven podvig Na 24 April 1905 godina, kon 5 6 ~asot popladne zavr{ila bitkata vo Cer. Nastanalo zati{je. Od zapalenata ku}a nemalo nikakvo dvièweTragite od 12 13 ~asovnata borba bile nasekade vidlivi Kajmakamot naredil da se izvadat trupovite od zapalenata zgrada. Gi naredil onaka kako {to bile vnatre. Toga{ toj zapovedal pozdrav za po~est i strelba so po~esni zalpovi i pritoa go odràl sledniot govor: Vojnici, dali gi gledate, taka umiraat heroite ! Nie gi smetavme za razbojnici, a izleze deka se tie revolucioneri. N#, tie ne se razbojnici.
100
Lade B. Taleski
Nie im oddavame ~est, za{to tie so svojata smrt dokaàa deka se borci za pravda i deka se ma~enici za slobodaVistinski heroi se ovie lu|e. Italijanskiot oficer Etore Loddi za tragi~nata bitka vo seloto Cer pi{uva: Na drugiot den po bojot ja vidov vo Cer stra{nata slika {to nikoga{ nema da ja zaboravam. Trupovite na edinaeset mladi junaci, site so otvoreni rani po gradite i po ~elata. Se samoubija za da ne padnat ìvi vo racete na neprijatelot. Mi go pokaàa vojvodata. Uzunov leè{e prostren na podot so ra{ireni race, a pogledot na negovite mrtvi i otvoreni o~i gleda{e gore, vo beskrajot. Od ~eloto u{te te~e{e krv. Ete go ona {to ne moàm da go zaboravam nikoga{. Ja vidov Makedonija vo toj moment ma~enica, velika, nepobedliva !
Dostapna literatura: Ilindenski fakel juli 2003 god. Sto godini sega{nost-Veroqub Andonovski
101
Lade B. Taleski
ILINDENSKATA EPOPEJA
ILINDENSKOTO VOSTANIE pretstavuva presvrten ~in vo istorijata na makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe. Po svoeto vonredno zna~ewe toa ima prvi~na uloga vo ponovata istorija na Makedonija. Vo nego dojdoa do izraz vekovnite stremeì na makedonskite narodni masi za nacionalno i socijalno osloboduvawe, za sozdavawe na samobitnite dràvotvorni tradicii. Ilindenskoto vostanie nastana kako rezultat na nesekojdnevni i odredeni op{testveno ekonomski i politi~ki uslovi vo koi se nao|a{e Makedonija pri krajot na 19-to i vo po~etokot na 20-to stoletie. Nao|aj}i se pod s# pogolemo otomansko nacionalno, socijalno, ekonomsko i prosvetno kulturno potisni{tvo, makedonskiot narod bara{e spas od taa sostojba, pati{ta za slobodno ìveewe i opstjuvawe. Toa pridonese vo po~etokot na devedesettite godini od minatiot vek da se sozdade nacionalno osloboditelno dvièwe na ~elo so VNATRE[NATA MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA koja gi izrazuva{e èlbite i stremeìte na makedonskiot narod za nacionalno i socijalno osloboduvawe. Vo svojata politi~ka programa taa nastapuva{e so principot za obedinuvawe vo nejzinite redovi na celiot nezadovolen makedonski narod. Vo po~etnata svoja organizaciona dejnost VMRO ima{e tesen krug na svoi somislenici i toa glavno od redovite na makedonskata sitno bogata klasa, inteligencijata i u~itelstvoto. So tekot na vremeto, a osobeno so pristapuvaweto vo nejzinite redovi i na drugi op{testveni rakovodni dejci kako {to bile: Goce Del~ev, \or~e Petrov, Pere To{ev, Jane Sandanski i drugi revolucioneri, nacionalno osloboditelnoto dvièwe zapo~na da dobiva golema masovnost. Presvrtnica nastanuva so Solunskiot kongres na Organizacijata (1896 god.), koj gi donese osnovnite politi~ko programski i organizacioni dokumenti, revolucionerno demokratskata platforma na
102
Lade B. Taleski
makedonskata revolucionerna organizacija. Kako posledica na seto toa omasovuvaweto na deloto najduva silen odraz . Vo nego se opfa}a makedonskoto selsko naselenie , {irokite nezadovolni narodni masi koi so vreme mu davaat na dvièweto osnoven beleg i glaven pe~at. Neumornata revolucionerna i osloboditelna aktivnost doa|a do silen izraz vo po~etokot na 20-to stoletie, koga niz cela Makedonija se ra{irila revolucionernata dejnost i podgotvenosta na narodot za revolucija. Revolucionernata organizacija proniknala vo celokupniot ìvot na makedonskiot narod, opfa}aj}i vo svoite redovi i progresivni dejci od drugoto nemakedonsko naselenie. Ova revolucionerno bitie stanalo za{titnik na pravata i slobodata na makedonskiot narod vo Makedonija, izdigaj}i se kako dràva vo dràva vo Otomanskata imperija, napolno istisnuvaj}i ja oficijalnata potisni~ka vlast od re{avaweto na sekojdnevnite problemi. Toa osobeno se odrazilo vo re{avaweto na sudskite pra{awa, {to pretstavuvalo ~ekor napred kon samoupravuvaweto. Revolucionerno narodnoto viduvawe na makedonskoto osloboditelno dvièwe be{e izgradeno soglasno na postojnata vnatre{no politi~ka i nadvore{no politi~ka polo`ba na Makedonija. Su{tinata na makedonskite slobodoqupci se zamisluvala da se ostvari po pat na niza postapni revolucionerni akcii ~ija{to kulminacija pretstavuvalo op{tonarodnoto vooruèno vostanie. Toj visok ~in imal nesekojdnevno makedonsko obele`je, a vo nego, pokraj toa, se protkajuvale poukite i iskustvata na drugite revolucii i revolucionerni dvièwa. Osnovnata deviza se sostoela vo organiziraweto na site svesni revolucionerni sili vrz samobitni i samostojni na~ela. Vo toa se prepznaval visokiot princip za podgotvuvawe i organizirawe na tipi~no vnatre{no vostanie po pat na sopstvena revolucionerna samodejnost. Me|utoa, realiziraweto na tie revolucionerno narodni celi i zada~i naiduvaa na seriozni te{kotii i pre~ki. Pred s#, na ova tendencija vo makedonskoto nacionalno osloboditelno dvièwe se sprotivstavile balkanskite monarhisti~ki borùazii koi {to vodele agresivna, aspiratorska i asimilatorska politika
103
Lade B. Taleski
sprema Makedonija. Osobeno silen agresiven kurs zazemala golemobugarskata borùazija koja otvoreno dejstvuvala vo pretstavuvaweto na svoite imperijalisti~ki apetiti kon makedonskata zemja. Za ostvaruvaweto na tie imperijalisti~ki potfati taa se posluìla i so svojata agentura vrhovizmot koj nastapuval od antimakedonski pozicii, od interesi tu|i na makedonskoto osloboditelno delo. Preku ovaa svoja agentura tie se stremele da ja miniraat dejnosta na Vnatre{nata organizacija i so pomo{ na trojanskiot kow te`neele da se vovle~at vo nejzinite redovi. Polzuvaj}i go zatvoraweto na pogolemiot del od ~lenstvoto na Centralniot komitet na Vnatre{nata organizacija, a i otsustvoto na Goce Del~ev i \or~e Petrov, nivniot pretstavnik Ivan Garvanov se vovlekol vo sostavot na CK i uspeal sovreme da izvr{i snimawe na terenot za podgotvuvawe na nekakvo vostanie. Na negov predlog vo sredinata na januari vo 1903-ta godina vo Solun se odràl takanare~en kongres na Organizacijata na koj ne prisustvuvale pretstavnici od site revolucionerni okruzi. Na kongresot se razgleduvalo pra{aweto za vostanie. Prisutnite se razdelile na dve grupi. Predni~elo misleweto za krevawe vostanie vo proletta 1903 godina. Ova re{enie razli~no bilo prifateno po okruzite. Najgolemite protivnici za krevawe na vakvo predvremeno vostanie bile najvidnite makedonski revolucionerni rakovodni dejci Goce Del~ev, \or~e Petrov, Jane Sandanski i drugi. Tie smetale deka vnatre{nata i nadvore{nata situacija na Makedonija ne bila nimalku povolna za vozdignuvawe na vostanieto. Tie se potrudile na razni na~ini da se otstrani re{enito za krevawe na vostanieto, no toa ne vrodilo so uspeh. Poddrùva~ite za vozdignuvawe na vostanieto ne moèle da se razubedat vo povlekuvaweto na re{enieto. Osobeno Apostolot na slobodoqupcite - Goce Del~ev nastojuval vo toa da go razubedi Dameta Gruev koj {totuku se vratil od zato~enie i ne ja znael dovolno situacijata vo Makedonija. Edinstven uspeh Del~ev postignal da go odloì objavuvaweto na vostanieto od proletta 1903 godina za podocna. Osven toa, za vostanie se zalagal Bitolskiot revolucioneren okrug. Vo ovoj okrug situacijata bila mnogu te{ka. Siroma{tijata, grabeìte i razbojni{tvata bile procentualno
104
Lade B. Taleski
najgolemi vo ovoj okrug. Od ovoj okrug VMRO sozdala glavna svoja masovna baza i tvrdina. Kako rezultat na toa celiot okrug bil opfaten so organizaciona mreà i vlijatelno bilo otstraneto vlijanieto na tu|ite propagandi. Taka{to ve}e nemalo mo`nosti, ni viduvawa da se podnesuva te{koto siroma{tvo i politi~ko potisni{tvo. S# posilno bilo vlijanieto za organizirawe op{tonarodna razdviènost. Taka, ovoj okrug se opredelil za vozdignuvawe na vostanie. Na toj na~in, vo mo{ne zapletkana sostojba sozdadena po Solunskiot kongres, VMRO uspeala, sepak na nivoto {to ja nametnuvala momentalnata situacija, da go zeme povtorno deloto na osloboduvaweto na tatkovinata vo svoi race, da go otstrani i ovoj pat nadvore{noto vlijanie i vo sosem novi linii da go organizira podgotvuvaweto na vostanieto. Vo ovie podgotovki zna~ajno e vlijanieto i ìvoto u~estvo na najistaknatite rakovodni dejci koi {to prethodno se izjasnile protiv vostanieto. Makedoncite, so vekovi stradalni~kiot narod, ja zede sudbinata na svojata vozqubena tatkovina vo svoi race. So toa se otstranilo vlijanieto na vrhovistite da zagospodarat so VMRO. Istoriski bilo nemo`no da se ostvari nivniot poguben plan za nametnuvawe vrz deloto za osloboduvaweto na Makedonija. ILINDENSKOTO VOSTANIE se odvivalo niz nekolku etapi. Na prvo mesto stojat podgotovkite po revolucionernite okruzi koi trebalo da donesat krajno re{enie za krevawe na vostanieto. Najzabeleìtelni i najzna~ajni re{enija donel kongresot na Bitoskiot revolucioneren okrug(Smilevski kongres), koj izbral Glaven vostani~ki {tab i donel zada~i povrzani so podgotovkite za vostanie. Telata na vostanieto izvr{ile seriozni podgotovki za vostanie. Se reorganizirale dotoga{nite revolucionerni tela, so preflawe na vlasta od gradskite na gorskite podvi`ni organi. Se izdale soodvetni naredbi za obezbeduvawe so oru`je, kur{umi, hrana, lekovi i drugo. Vo reonite bila izvedena voena podgotvenost. Se odrùvale sredbi so narodot na koj se razgleduvale merkite okolu podgotvuvaweto i vozdignuvaweto na vostanieto.
105
Lade B. Taleski
Podgotovki za vostanie bile izvedeni i po site drugi revolucionerni okruzi i reoni na vozdignata Makedonija. Na toj na~in VMRO, prifa}aj}i go re{enieto za vostanie, a otfrluvaj}i go nadvore{noto me{awe, se potprela na samorodnite makedonski masi koi makotrpno, so svoi sopstveni sili vloìle pregolem napor da se podgotvat za golemiot vostani~ki ~in. Posebna aktivnost vo podgotovkite na vostanieto izvr{il Glavniot vostani~ki {tab koj izdal posledni upatstva za vodewe na vostanieto, so nabeleùvawe na negoviot karakter i so naglasuvawe zada~i na ~etite. Se prepora~uva dolgotrajno vostanie, so vodewe na partizanska uspe{na borba. Na 26 Juli, 1903-to Leto Gospodovo bil izdaden oficijalen akt na vostanito (Proglas) koj, vsu{nost, pretstavuva povik za vostanie na 2 Avgust istata godina. Toj sve~en akt bil pridruèn i so Deklaracija do evropskite vode~ki sili za celite na vostanieto i so Soop{tenie do Direkcijata na Isto~nite èleznici za opsegot na vostani~kite revolucionerni potfati. Vostanito se vozdignalo to~no na 2 Avgust, 1903- to Leto Gospodovo, na makedonskiot naroden praznik Ilinden, ~ie ime i go nosi Ilindensko vostanie, ili Vtor Ilinden, posle Prviot Bitkata kaj Heroneja vo 338-ta godina pred Hrista. So pogolema i pomala silina vostanieto ja opfatila skoro celata teritorija na Makedonija. Najsilen zamav toa imalo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. Vo ovoj okrug so vostanieto bile opfateni site reoni, taka{to revolucionernite sili na 2 Avgust nasekade vlegle vo akcija i toa najprvin so prekinuvawe na telegrafskite i telefonskite linii, so napadi na begovskite kuli, posedi, dràvnite ustanovi, garnizonite, straìte i voenite edinici. Od tie akcii se preminalo kon u{te porazvieni i razgraneti akcii na razli~ni mesta. Taka, vo priodite na Resen i vo samiot grad imalo nekolku sudiri na vostanicite so neprijatelskata vojska. Vo Prespansko makedonskite vostanici dobile prednost i vladeele do vtorata polovina na avgust. Sli~ni akcii imalo i vo drugi reoni. Najorganizirani i najuspe{ni borbi makedonskite slobodoqupci izvele vo Kru{evskiot revolucioneren reon kade {to Organizacijata se
106
Lade B. Taleski
potpirala na zdravi revolucionerni sili vo koi golemo vlijanie imale privrzanicite na Nikola Karev. Na 2 Avgust zapo~nale borbite za zavzemawe na Kru{evo - na toa planinsko, makedonsko vostani~ko gnezdo. Vostani~kite organizirani napadi bile izvedeni na va`nite klu~ni to~ki vo gradot (kasarnata, po{tata i drugi ustanovi). Za samo eden den, na 3 Avgust Kru{evo bilo oslobodeno. Toa bil prviot veli~estven uspeh na makedonskite slobodoqupci. Vedna{ zapo~nalo da se realizira deloto na Revolucijata: izborot na organite na vlasta. Se svikalo sobranie na istaknatite gra|ani, na pretstavnici od celoto naselenie od gradot. Toa bil Sovetot na novata revolucionerna vlast. Sovetot na Makedonskata Republika so sedi{te vo Kru{evo, kako {to se vika pobedonosniot revolucioneren potfat na makedonskite revolucioneri. Vsu{nost, toa e prva republikanska vlast vo istorijata na Makedonskiot Poluostrov (Balkanski), prv obid da se realiziraat idealite na slobodata vo eden planinski pitom kraj na Makedonija. U{te pove}e vidna uloga vo oformuvaweto na ovaa revolucionerno narodna forma na upravuvawe imal kru{ev~anecot Nikola Karev, koj bil izbran za prv pretsedatel na ovaa Makedonska Republika. So izborot na visokiot organ na revolucionero narodnata i republikanskata vlast bile izbrani i drugi pridru`ni organi (privremena vlada, komisii i pomo{ni tela). Formiraweto na ovie organi go opredeluvale su{tinskiot fakt za celite na makedonskata revolucija vo koja do{le do izraz samobitnite i samostojnite celi na visokiot revolucioneren ~in. Organiziraweto na ovaa privremena revolucionerna vlast se nao|a na viden izraz vo soop{tenijata i izve{taite na stranskite diplomati i na pretstavnicite na toga{niot stranski pe~at vo Makedonija. Revolucionernata vlast vo Kru{evo vedna{ prevzela merki za za{tita na Republikata so vooruùvawe na slobodoqupcite i makedonskiot narod, so neutralizirawe na muslimanskoto naselenie, so potpolno obezbeduvawe na deluvaweto na revolucionernata vlast. Revolucionerniot potfat na makedonskite slobodoqubivi tatkovinoqupci nao|a najvrven izraz so donesuvaweto na Manifestot na
107
Lade B. Taleski
Ilindenskata revolucija (Kru{evski Manifest) koj pretstavuva deklaracija na revolucionerno narodnite i republikanskite idei na bratstvoto i edinstvoto me|u narodnite {iroki masi. Toa e eden vozvi{en akt za doslednosta na revolucionernata borba, zabele`liv revolucioneren apel za zdruèna borba protiv tiranijata, a za izvojuvawe na slobodata. Tuka na slikovit na~in se izrazeni doslednite revolucionerni na~ela, silno e potvrden stremeòt za dràvotvornite tradicii na Makedonija. Vostani~kata upornost za dosledno izvojuvawe na slobodata, osven vo Kru{evo, najdosledno bila potvrdena i vo Kosturskiot revolucioneren reon. Tuka, vo tekot na mesec avgust bile oslobodeni Klisura i Neveska vo koi bila formirana revolucionerna vostani~ka vlast. So osloboduvawe na ovie grat~iwa, kako i na druga vostani~ka slobodna teritorija, (Lerinsko,Ohridsko i dr.) se potvrdile visokite celi na Ilindenskata revolucija, evidentna potvrda za slobodoqubivite stremeì na makedonskite ilindenski vostanici. Vo drugite revolucionerni okruzi, vostanieto dobilo karakter na partizansko vojuvawe. Taka, vo Solunskiot, Skopskiot i Serskiot revolucioneren okrug bile aktivirani site vostani~ki sili koi izvele napadi na èlezni~ko patni~kite, telefonsko telegrafskite vrski, na garnizonite, ustanovite, na straìte i redovnite otomanski edinici. So toa, vo aktiviraweto na ovie specifi~ni partizanski dejstvuvawa cela Makedonija bila zafatena vo buntoven poàr, vo sostojba na vostanie. Viorot na revolucijata ja zafatil seta Makedonija, revolucionernata sostojba dala mo`nosti za dolgotrajna i prodolìtelna osloboditelna borba , za pobeda na deloto na slobodata. Vo toj projaven ~in se izrazil stremeòt po pat na revolucionerna borba da se dojde do piedestalot na slobodata vo koja makedonskoit narod nastapuval zdruèno i obedineto. So toa vostanieto dobilo op{tonaroden karakter. Razgoruvaweto na Ilindenskoto vostanie ja voznemirilo otomanskata gospodarska vlast koja gi angaìrala site mo`ni sili za uni{tuvawe na makedonskata revolucija. Vo kontraofanzivata bila opfatena skoro 20.000
108
Lade B. Taleski
na neprijatelska vojska. Taa imala za zada~a preku kaznenata ekspedicija da gi uni{ti vostani~kite upori{ta. Ovoj kontraudar se izvel vo nekolku navrati i niz nekolku pravci (Smilevo Kru{evo Prespa Ohridsko Kostursko Lerinsko Ki~evsko Solunsko Sersko i dr.). Vo toj otpor za spasot na slobodata se pokaàl besprimerniot heroizam vo odbranata na Ilindenskata revolucija (bitkata na Sliva, Me~kin Kamen, Ra{anec i drugi). S# do mesec oktomvri 1903 godina otomanskta kaznena ekspedicija gi ~istela makedonskite vostani~ki upori{ta. Toa bila tipi~na vojna pome|u David i Golijat, borba za so~uvuvawe na idealite na slobodata. Od porazot na vostanieto rezultirale te{kite posledici, {to so sebe gi nose{e ovoj revolucioneren potfat od koj nastradaa okolu 201 naseleno mesto, so izgoreni nad 12.000 ku}i, so nad 70.000 lu|e bez pokriv, so iseleni 30.000, so ubieni nad 8.000 maì, èni i deca. Toa bil katastrofalniot rezultat na nastoj~iviot napor na makedonskite tatkovinoqupci da juri{aat kon neboto, da go ostvarat po pat na revolucija vekovniot streme` za sloboda. ILINDENSKATA EPOPEJA be{e do~ekana so golemo vnimanie od strana na diplomatijata na evropskite golemi sili, kako i od drugite dràvi zainteresirani za Makedonija i makedonskoto pra{awe. So vostanieto se uspealo da se razdviì diplomatijata i toa na relacija za prevzemawe na demar{i do Visokata Porta za voveduvawe na red i mir so {to se kr{ele nivnite imperijalisti~ki interesi na ovoj teren. Diplomatijata podnela nekolku proekti za ureduvawe na Makedonija (avtonomija, samostojnost, kneèvstvo, federalna edinka vo ramkite na Balkanskata federacija itn.). No se odelo kon palijativno re{enie na pra{aweto, poto~no samo po pat na reformi za ublaùvawe na situacijata za da ne se kosi politikata za koreniti promeni na ne{tata. Takov rezultat imale i takanare~enite Mirc{tagski reformi (2 Oktomvri, 1903 god.) so koi ne bile izvr{eni temelni promeni vo rabotite na Makedonija. ILINDENSKOTO VOSTANIE naide na topli odzivi i simpatii sred progresivnata me|unarodna javnost. Ilindenskata osloboditelna borba bila
109
Lade B. Taleski
do~ekana so simpatii i solidarnost. Golema uloga vo {ireweto na taa promakedonska kauza odigral svetskiot pe~at koj najpodrobno ja izvestuval javnosta za tekot na vostanieto i za negovite rezultati. So toa preku pe~atot se veli~ela makedonskata borba za sloboda. Toa dalo mo`nosti javnosta skoro vo celiot svet da prevzeme inicijativa za organizaciono oformuvawe na promakedonskoto dvièwe. Skoro vo site zemji bile formirani Makedonski komiteti koi organizirale mitinzi, sobranija, demonstracii i pomo{ni akcii vo polza na makedonskite slobodoqupci. Ova bilo pridruèno so prevzemawe na edna zna~ajna po~etna produkcija za Makedonija preku koja se afirmirale makedonskite zbidnuvawa sred me|unarodnata javnost. ILINDENSKOTO VOSTANIE be{e op{tonarodno vostanie. Negoviot op{t i masoven karakter go opredeluva u~estvoto na site sloevi od makedonskiot narod. Ova proizleguvalo od potvrdata {to site makedonski op{testveni klasi bile zainteresirani za ru{ewe na otomanskoto potisni{tvo, za razbivawe na feudalnite ramki, za nacionalno i socijalno osloboduvawe. Osnovnata dviè~ka sila na revolucijata ja sostavuvale {irokite narodni masi koi vrz svoite ple}i go izvele toj revolucioneren ~in. Tie ja vnele svojata verba i qubov da se ostvari vekovnata èlba za sloboda. Preku Ilindenskata revolucija se baral izlezot od te{koto potisni{tvo, a so toa se dokaàla zrelosta za samostojno politi~ko nastapuvawe na istoriskata scena. Najdlaboka analiza na ilindenskiot revolucioneren ~in dal Dimo Haxi Dimov (1875 1924), istaknat makedonski revolucioneren deec. Toj, so svojstvena principielnost i preciznost, go opredelil narodniot karakter na vostanieto, negovoto zna~ewe za istorijata na Makedonija. Edinstvenosta na narodniot otpor izrazena vo Ilindenskata epopeja Dimo Haxi Dimov ja iskaùva so slednite zborovi: Retko se nao|a primer vo istorijata na drugite narodi i revolucii i duri nema takov primer da se soedini eden cel narod, edna cela zemja pod edno zname i za edna revolucionerna cel vo tekot na nepolni deset godini. Toa stana vo Makedonija, toj primer ni go dade makedonskiot narod, otkako go oven~a so onoj istoriski nastan koj go vikame
110
Lade B. Taleski
Ilindensko vostanie. Vo toa vostanie Dimo Haxi Dimov go odreduva i visokoto zna~ewe na Makedonskata Republika so sedi{te vo Kru{evo. Ottuka se opredeluvvat i poukite od Ilindenskoto vostanie koi sluèle kako svetli nasoki vo natamo{noto revolucionerno delo. Dimo Haxi Dimov veli: Makedonija go imala svojot prv Ilinden (Bitkata kaj Heroneja), svojot vtor Ilinden, prosleduvan od krvavi dni na razoruvawa i te{ki stradawa vo tekot na ~etvrt stoletie. Taa }e ima i svoj tret Ilinden . Ovaa visoka opredelba, ovoj makedonski tatkovinoqubec, ja dorazviva i so konstatacijata: Zemji {to imaat narodni manifesti kako Ilinden 1903 godina ne umiraat. Tie manifesti stojat pogore od dogovorite za mir, od politi~kite {pekulacii, od trgovijata so narodite. Narodi koi davaat Ilinden, moàt da dadat i vtor i tret i ~etvrt itn. I navistina vizionerskite viduvawa na Dimo Haxi Dimov se ostvarija vo edna druga istoriska perspektiva, koga ilindenskite idei dojdoa do izraz i kvalitetno bea nadminati vo tekot na NOB Vtora svetska vojna. So formiraweto na ASNOM bea ostvareni i nadminati vekovnite stremeì za sloboden ìvot, opstojba i pretstavuvawe na makedonskiot narod. Osnovnite temeli na toj visok istoriski ~in bea pretstaveni kako graniten stolb vo tekot na makedonskata ilindenska epopeja.
111
Lade B. Taleski
BORBATA KAJ SLIVA (1903)
Sliva planinski premin kade vostanicite vospostavile svoja pozicija, severno od Kru{evo. Pri zadu{uvaweto na Republikata, edna ~eta od 40 vostanici, pod vodstvo na vojvodite \or|i Stojanov i Dime Smugrev, so nevidena hrabrost, dosta dolgo gi odbivale besnite juri{i na askerot i kowanicata. Poslednite slobodoqupci vostanici, otkako askerliite navlegle vo nivnite okopi, se samoubile, za da ne padnat ìvi vo racete na neprijatelskata du{manska orda. Na mesnosta Sliva zaginale 32 hrabri makedonski tatkovinoqupci, me|u koi i edna devojka vo brsja~ka narodna nosija. Se pretpostavuva deka bitkata na Sliva e golema i pogolema od onaa na Me~kin Kamen.
NAJGOLEMATA BITKA VO ILINDENSKATA EPOPEJA
Vo vtorata polovina na mesec septemvri otomanskite vooruèni sili prebroduvaj}i ja osnovnata voena kriza {to proizleguva{e od dotoga{nite porazi, uspeaja da se sredat i da preminat vo protivnapad. Poradi toa vostanicite bea prinudeni da se prefrlat od Bitolskiot, Kru{evskiot i drugi reoni vo @eleznik. Na podra~jeto od Bazernik do Slep~e, zaedno so Glavniot {tab, se sobraa to~no 40 ~eti, koi imaa prose~no po triesettina vostanici. Zabeleùvaj}i go vakvoto dvièwe neprijatelskata komanda odlu~i da prevzeme op{t i masoven napad. Za taa cel kon @eleznik zapo~naa kru`no da nastapuvaat edinicite na Ismail, Servet, Bahtijar pa{a i [evki bej, pod zaedni~ka komanda na Nazar pa{a. Naporedno so pe{adiskite sili
112
Lade B. Taleski
vo opkruùvaweto u~estvuvaa i 4 eskadroni kako i artileriska edinica so 14 topovi. Nastapuvaweto se vr{e{e od site strani. Edni doa|aa od kaj Smilevo, drugi od Strugovskata Planina, treti od kaj Crn Vrv, ~etvrti od Pla}enska Planina, a nekoi duri od kaj Babino i Sloe{ki Preslap. Pred zorite obra~ot be{e zatvoren. No i makedonskite hrabri slobodoqupci imaa zavzemeno pozicii. Na desnata strana od boi{teto pokraj kru{evskite ~eti bea i ~etite od selo Divjaci, Pusta Reka, Babino, Mrenoga, Bazernik i nekoi drugi. Vo centarot so Glavniot {tab i negovite ~eti se nao|aa i ~etite od selata: Virovo, Cerovo, Leskovo, Sloe{tica, \avato, Prespa i nekoi drugi. A na levata strana od boi{teto koe {to vo celina se protega{e na okolu 15 kilometri, bea tri od vkupno {este smilevski ~eti, dve od vkupno trite polski ~eti, strèvskata, svini{kata i nekoi drugi. Vo ranite zori askerliite go zapo~naa napadot. Na samiot po~etok udrija vrz levoto krilo, od kaj Slep~e, Murga{evo i sosednite sela. Hrabrite vostanati makedonoqupci odgovorija so èstok ogan. Du{manskiot obid da go razbie bojnoto pole vo prviot napad ne uspea. Askerot be{e zapren i prinuden da ja prifati poziciskata borba {to be{e mnogu pote{ka poradi cvrstite pozicii na vostanicite {to imaa i postrategiska mestopolo`ba. Borbata plamna na site strani. Pekolen vrie` go zafati celoto mesto od Bazernik do Slep~e. Na desnata strana od boi{teto askerot izvr{i dvoen pritisok. êtite bea prinudeni da se povle~at, pri{to neprijatelskata orda trpe{e golemi zagubi vo ìva sila. Do pladne ~etite od desnoto krilo zaedno so Glavniot {tab otstapija na novi pozicii, vo blizina na selo Cerovo. Nov bran na pritisok vrz site pozicii zapo~na popladne. I levoto krilo be{e prinudeno da se povlekuva vo pravecot na tretata pozicija, kon koja se povlekoa site 40 ~eti. Do zajdisonce site vostanici bea vo mesnostite me|u selata Cerovo i Virovo, vo neoposrdna blizina na manastirotSveti Petar, kade {to se nao|a{e i Glavniot {tab na Nazar pa{a.
113
Lade B. Taleski
Borbata ne stivna cel den. Vo silnite, brzi i smeli napadi i protivnapadi makedonskite slobodoqupci uspejaa da isfrlat od redovite na du{manskata orda okolu 700 askeri i oficeri, od koi{to nad 70 bea ubieni direktno vo sudirite. Zagubata na vostanicite be{e 17 borci, a 11 bea raneti. Neprijatelot izvr{i odmazda nad mirnoto golorako naselenie. Samo vo seloto Sloe{nica bea zapaleni 95 ku}i. Otkako nastapi no}ta borbite stivnaa. Celta na neprijatelot ostana neostvarena. Makedonskite tatkovinoqupci ne bea uni{teni. Sprotivno, tie pokaàa eden neviden heroizam. Vo ovaa najgolema bitka, {to se odviva{e na 17 Septemvri 1903 godina, sekoj makedonoqubec, sekoj vojvoda i site ~lenovi na Glavniot {tab im pokaàa na 12 iljadnata neprijatelska vojska kako se bori za idealite na slobodata za Makedonija. I samo blagodarenie na Gospod Bog, tie ideali i visokiot borben duh, tatkovinoqupcite vo tekot na no}ta uspeaja, od ìviot obra~ na smrtta, da se povle~at so visoko krenato makedonsko zname, kako pobednici vo u{te edna golema neramna borba.
114
Lade B. Taleski
BORBITE NA VOJVODATA \URÎN NAUMOV - PQAKOT
(1851-1904) \ur~in Naumov, roden vo selo Slansko, toga{ Kru{evska, a sega Brodska op{tina. U{te kako dete gi po~uvstvuval gor~inite na ma~niot selski ìvot. Kako prv pogolem sin na Naum Sekulovski, prvo bil praten da gi pase ovcite, a potoa selskite goveda. U{te od mal \ur~in bil ~uvstvitelen, nepomirliv, bestra{en i so borben duh. Taka, mladiot \ur~in - Pqakot ne moèl da se pomiri so siroma{tijata, pa kako mnogu soselani zaminal na pe~alba. Na 1415 godi{na vozrast, zaedno so pove}e soselani zaminal na gurbet vo Srbija. Rabotel so majstori yidari kako kalxija, dve godini. Koga se vratil vo Slansko se oènil za Ruà Ko~ova. Zarabotenite pari gi upotrebil za ku}ni raboti i ènidbata i za kupuvawe na lovxiska pu{ka. Taka \ur~in, pokraj selanec, zemjodelec i drvar, kako i drugite selani, stanal i lovxija. Stanal pro~uen lovxija, ne samo vo seloto, tuku i vo celata okolina. Zatoa ne go sakale lovxiite od selata kade {to imalo i muslimansko naselenie: Drenovci, Debre{te i Laàni. Duri lovxiite od ovie sela napravile zagovor za da go ubijat, no vo toa ne uspeale. Pqakot vo edna slu~ajna sredba so drvari i lovxii od selo Laàni, za da se spasi sebe si, go ubil Mefail aga
115
Lade B. Taleski
od Laàni. Po ubistvoto Pqakot ne moèl da ostane vo rodnoto selo, moral da go ostavi semejstvoto, da go napu{ti Slansko, da odi na Bu{ova Planina i da ìvee skri{en-komitski ìvot. Taka moral sam da go brani svojot ìvot, semejstvoto i seloto od nasilijata na Turcite, za potoa da izrasne vo vojvoda, koj se borel za osloboduvaweto na svojata tatkovina-Makedonija od tu|oto potisni{tvo. Na 03 Mart, 1901 Leto Gospodovo, Okru`noto revolucionerno na~elstvo, za organizator i vojvoda vo Demir Hisar i Kru{evsko go nazna~uva Nikola Rusinski. Pri toa, Na~alsrvoto go zadolìlo da gi prifati dvajcata makedonoqupci, Jordan Piperkata i \ur~in NaumovPqakot koi dejstvuvale vo toj kraj. êtata se dvièla po selata so cel da ja jakne Organizacijata. Pomagala vo formirawe komiteti, izbirawe rakovoditeli, formirawe pomali ~eti, postavuvawe kuriri itn. Pri takvo dejstvuvawe, brojot na borcite vo ~etata postojano se zgolemuval. Vo nea se priklu~ile: Vele Markov od selo Selce, Mir~e od Sapotnica, Hristo od Vrane{nica i drugi. Po nekolkumese~na organizaciska i voena podgotovka na borcite, Rusinski vo tekot na mesec juli 1901 godina ~etata ja razdelil na podgrupi. Vtorata grupa od 6 borci vo koi bil i Pqakot, so vojvodata Vele Markov bila odredena za Kru{evskiot reon. Taa, dvièj}i se po reonot, brzo broj~ano se zgolemila. Po ednogodi{no dejstvuvawe, vo borbata kaj selo Rakitnica 1902 godina bila skoro celosno razbiena. Vojvodata Vele Markov zaginal so u{te 6 soborci. êtvorica bile zarobeni, a drugi ~etvorica se spasile blagodarenie na \ur~in Naumov Pqakot. Marko Hristov Mir~e, Riste Tasev Crniot i \or|i Velev Skr{eniot, privremeno se pribrale vo ~etata na Jordan Piperkata. Taka, Kru{evskiot reon ostanal bez ~eta i bez vojvoda. Poradi zgolemenoto nasilstvo {to go pravelo askerot i organite na otomanskata vlast, po sudruvaweto na ~etata vo selo Rakitnica, morale da se zasolnuvaat pove}e mladinci. Brojot na slobodoqupcite od Kru{evskiot reon se zgolemil i daval mo`nost da se oddelat od Demirhisarskata ~eta vo
116
Lade B. Taleski
posebna ~eta za Kru{evskiot reon. Se javila potreba od vojvoda. Najpogodna li~nost za toa bil \ur~in Naumov Pqakot koj imal golemo borbeno iskustvo, a posebno vo Rakitnica se pokaàl ne samo hrabar tuku i sposoben da se izvlekuva od bezizlezni situacii. Zatoa, na predlog od kru{evskoto rakovodstvo na Organizacijata, Okru`niot komitet vo Bitola go nazna~il \ur~ina za kru{evski vojvoda. Vojvodstvoto oficijalno go izvr{il na 30 Juni 1902 godina, vo oblasta na Pustore~ko za{le~kiot siwor, Nikola Karev, so edna pove}e~lena delegacija od kru{evskite sela. Vo predve~erieto na vostanieto, za sobirno mesto na ~etite i drugi revolucioneri i slobodoqupci bile odredeni dva reona: Birinskata Korija i Pustore~ko za{le~kiot siwor. Tuka, preku skri{ni kanali doa|ale od selata i od gradot, grupi dobrovolci koi gi popolnuvale vooruènite ~eti i odredi. Tuka pristignaa so grupi: Pqakot, Ivan Alabakot, Marko Hristov, Kosta Dimitrov, Ivan~o od selo Latovo Ki~evsko, Blaè Birin~eto, Metodi Stoj~ev,Ta{ko Karev, Pitu Guli (vlavot), Andreja Dimkov, Todor Hristov (oficer~eto), Kosta Popeto i drugi. Site tie vojvodi i makedonski slobodoqupci se stavile na raspolagawe na Gorskoto na~alsvo. Celata taa, taka sobrana armija broela nad 750 borci. Gorskoto na~alstvo gi grupiralo site tie tatkovinski sili vo 8 odredi na ~elo so vojvodi i nivni pomo{nici. Potoa izrabotilo kraen plan za borbata za osloboduvaweto na gradot Kru{evo. \ur~in Naumov Pqakot kako star i iskusen vojvoda igral zna~ajna uloga vo praveweto na planot za borbata. Tuka, Gorskoto na~alstvo zaedno so vojvodite Pitu Guli, Ta{ko Karev, Andreja Dokur~ev i \ur~in Naumov izrabotile definitiven plan za rasporeduvawe na voenite sili. Na odredite im bile odredeni reoni za dejstvuvawe so specijalni i precizni zada~i za napad na gradot. Odredot na Pqakot dobil zada~a da gi ~uva pati{tata na Sliva, Deni Kamen i Bu{ova ê{ma. Vo odredot na \ur~in, pokraj drugite u~estvuvale i slobodoqupci od selata: Dolno Divjaci, Slansko, Ko{ino, Lokvica, Za{le i Selce. Po napraveniot plan, na sam den Ilinden, 2 sproti 3 Avgust 1903to Leto Gospodovo, vostanatite makedonoqupci go napadnale Kru{evo.
117
Lade B. Taleski
Napadot bil ozna~en so biewe na kambanite od trite pravoslavni hramovi. Site ~eti dejstvuvale spored planot i postavenite zada~i i postignuvale uspesi vo osloboduvaweto na gradot. Borbata traela do osloboduvaweto na Kru{evo, okolu ~etiri ~asot popladne. Po osloboduvaweto na Kru{evo, [tabot ja pretstavuval voenata vlast vo gradot. Potoa se svikalo Narodno sobranie na koja se izbrala revolucionerna narodna vlast od {eeset ~lenovi Sovet na Republikata i privremena Vlada od {est ~lenovi. Sovetot na Republikata i privremenata Vlada, kako narodna vlast vo sorabotka so Gorskoto na~alstvo i so Reonskiot komitet prevzele niza merki kako za organizirawe na frontot za odbrana na gradot, taka i za normalizirawe na ìvotot na slobodniot grad Kru{evo. Pritoa bile organizirani rabotilnici za popravka na oru`je i learnici za leewe na kur{umi. Bile izraboteni nekolku cre{ovi top~iwa. Bile otvoreni: bolnica, {iva~ka rabotilnica, gradski furni. Se organizirala i zaedni~ka ètva za sobirawe na letninata vo reonot na Kru{evo. Duri vlasta se grièla i za zarobenite semejstva na otomanskite slu`benici. Za taa grià bil odreden vojvodata \ur~in Naumov Pqakot. Pqakot gi sobral semejstvata na site zarobeni otomanski ~inovnici i gi stavil vo ku}ata na komisarot policijata. Postavil straà na vratata za da ne bidat voznemiruvani. Potoa naredil da bidat redovno snabduvani so leb, drugi produkti i tutun. Toa jasno zboruva za edna visoka sovest i odgovornost {to ja imala narodnata vlast vo oslobodenoto Kru{evo i toa ne samo za svojot narod, tuku i za zarobenoto nevino tursko naselenie vo Kru{evo. Takva vlast moè da bide edna napredna, demokrastska i senarodna vlast, kako {to bila postavena vo Kru{evo. Zatoa vo istorijata i go nosi imeto Makedonska Republika so sedi{te vo Kru{evo, prva na Makedonskiot Poluostrov (Balkanski). Prvite obidi da mu se pomogne na opsednatiot asker, kru{evskiot garnizon i da se iskolat vostanicite bil napraven od ba{ibozukot na okolnite muslimanski sela. No bile razbieni i prinudeni na povlekuvawe. Na 04 April, prvencite od selata Plasnica i Drenovo, koi{to prethodniot den bile razbieni pri Deni Kamen i Bu{ova ê{ma, od ~etata
118
Lade B. Taleski
na \ur~in, samoinicijativno se povrzale so Ki~evo za zaedni~ka akcija protiv Kru{evo. Dobivaj}i od Ki~evo izvesna pomo{ vo vojska, ba{ibozukot od dvete sela trgnal kon Deni Kamen i Bu{ova ê{ma i bile iznenadeni nao|aj}i gi ovie strate{ki mesta prazni. Bez mnogu razmisluvawe, trgnale kon Kru{evo, no pri Belavoda bile taka nenadejno napadnati od ~etata na \ur~in {to odvaj, vo haoti~no begstvo se spasile, ostavaj}i pove}e od dvaeset du{i mrtvi. Vakvi sudruvawa imale i drugite vojvodi na svoite reoni {to gi zatvorale priodite kon Kru{evo. Otomancite imale mo`nost da go napadnat Kru{evo so mnogubrojna 18.000 vojska, pod komanda na Bahtijar pa{a. Vo odbranata na Kru{evo, osumte odredi so 1200 makedonski slobodoqupci bile rasporedeni na pove}e strani. Na site strani se vodele èstoki bitki i preku manevrirawe i bez golemi `rtvi, se povlekuvale odredite preku Stari Livadi, Vezenkovo i Demirova Korija kon Pustore~ko za{lenskiot siwor. Za da moè otstapuvaweto da se izvr{i, ~etata na \ur~in Naumov, koj bil utvrden na Kula, Kale i Spilite i go zatvoral xadeto {to vodi kon Krivoga{tani, trebalo da se uspori brzoto napreduvawe na vojskite na Bahtijar pa{a so prifa}awe na borbata i uni{tuvaweto na xadeto kaj Sredo~na Voda. Prvite naleti na askerot bile odbieni. Brzo po po~etokot na borbite, vojvodata \ur~in Naumov- Pqakot dobil naredba od [tabot da gi napu{ti poziciite, za{to od seloto Pusta Reka bila dobiena informacija deka mnogubrojna vojska od kaj Ki~evo go minala preminot Kru{a na pat za Kru{evo. \ur~in ja prodolìl borbata s# dodeka otomanskiot asker ne go prinudil da se povle~e vo gorata nad selo Aldanci. Borbata za sopirawe na du{manskite ordi bila potkrepena so pesna od \ur~inovata pozicija: Bojot zapo~na, ni tupaat srcata, Ete gi ve}e na{ite du{mani !... Ura i pesnata bea edinstvenoto raspolo`livo sredstvo so koe {to atakuvanite tatkovinoqupci moèa da go iskaàt svoeto skrieno vnatre{no juna{tvo nad dvaesetkratno nadmo}niot po broj neprijatelGranati prskaa na
119
Lade B. Taleski
\ur~inovata pozicija i ja napravija neodr`liva. Potoa vojvodata \ur~in Pqakot ja povlekol svojata ~eta sprema Pustore~ko za{lenskiot siwor, kade bile razbieni neprijatelskite vojski {to doa|ale od pravecot na Ki~evo, od drugite vojvodi, {to se povlekle porano. Taka vostani~kite odredi se povlekle, a gradot Kru{evo sedi{teto na Republikata bil zavzemen od Bahtijar pa{a.
120
Lade B. Taleski
PRETSEDATELOT NA MAKEDONSKATA REPUBLIKA (KRU[EVSKA REPUBLIKA) NIKOLA KAREV
(1878-1905)
Roden e vo Kru{evo. Zavr{il gimnazija vo Bitola i stanal u~itel. Rano mu se posvetil na makedonskoto nacionalno revolucionerno delo. Nikola Karev tesno sorabotuval so Goce Del~ev. Kako organizator i rakovoditel na revolucionernoto delo vo Kru{evo, bil u~esnik na Smilevskiot kongres, kako delegat od Kru{evskiot reon. Vo Ilindenskoto vostanie Nikola Karev bil na~alnik na [tabot na kru{evski vostanici, ideolog i organizator na desetdnevnata Makedonska Republika (Kru{evska). Po zadu{uvawe na Vostanieto ilegalno prestojuval vo Srbija, a potoa i vo Bugarija. Ne moèj}i da ìvee bez svojata tatkovina Makedonija, organiziral ~eta i trgnal kon tatkovinata. Na pat za Kru{evsko, opkolen od neprijatelska vojska kaj seloto Raj~ani, Ko~ansko, Nikola Karev, pretsedatelot na slavnata Makedonska Republika i idejniot tvorec na Kru{evskiot manifest, vo borba so du{manskata orda go poloìl svojot ìvot za slobodata na rodnata mu Makedonija.
121
Lade B. Taleski
Nikola Karev i drugite ~lenovi na Vostani~kiot {tab vo Kru{evo
122
Lade B. Taleski
GLAVNIOT VOSTANI^KI [TAB DAMJAN GRUEV
(1871-1906) Inicijator za sozdavawe na VMRO (TMORO). Do krajot na svojot ìvot ostanal na vrvot na najvidnite organizatori i rakovoditeli na Makedonskata organizacija. So grupa makedsonski intelektualci i slobodoqupci vo makedonskiot grad Solun ja formiral VMRO vo 1893 to Leto Gospodovo. Dva pati zatvoran od otomanskata vlast i zato~en vo Podrum Kale Mala Azija. Po op{tata amnestija se vratil vo rodnoto Smilevo i pretsedatelstvuval so Smilevskiot kongres. Izbran za ~len na Glavniot vostani~ki {tab. Mo{ne aktiven vo podgotovkite na Ilindenskoto Vostanie. Po vostanieto vloùval golemi napori za obnovuvawe na mreàta na Revolucionernata slobodoqubiva organizacija. Na Rilskiot kongres na VMRO (VMORO) 1905 godina pretsedatelstvuval i bil izbran za ~len na Centralniot komitet. Zaginal vo borba so neprijatelski asker kaj seloto Rusinovo, Berovsko, na 23 Dekemvri 1906 to Leto Gospodovo.
123
Lade B. Taleski
BORIS SARAFOV
(1872-1906) ôvek so yvezda. Za nego ima konsenzus me|u na{ite i bugarskite istori~ari. Tie se edinstveni vo nastojuvaweto da go potisnat zna~eweto na Boris Sarafov. Za sosedite, se nao|a objsnuvawe. Razbirlivo e da nemaat mnogu simpatii za ~ovekot {to nedvosmisleno ja deklariral makedonskata posebnost . Nejasna e na{ata istoriografija, koja uporno bega od drugarot na Goce Del~ev i Gruev, od idolot na gemixiite i Makedoncite voop{to. Za vreme na negoviot kus prestoj vo Anglija, vo nego se vqubuva nekoja bogata Angli~anka, od koja zema 40.000 funti. So tie pari toj nabavuva okolu 600 kilogrami dinamit koj im go dava na gemixiite, za nivnite potfati vo Solun. Sarafov zavr{il voeno u~ili{te i se zdobil so oficerski ~in. Vo 1899 godina e pretsedatel na Vrhovniot makedonski komitet vo Sofija. Vo [vajcarija, Francija i Anglija go aktueliziral makedonskoto pra{awe. Vo januari 1903 godina ja propagiral idejata za op{tonarodno vostanie vo Makedonija. Na Smilevskiot kongres e izbran za ~len na Glavniot vostani~ki {tab. Vo Ilindenskata epopeja Sarafov u~estvuval vo pove}e bitki vo
124
Lade B. Taleski
Bitolsko, Demirhisarsko, Lerinsko, Kostursko i drugi reoni. Ubien e na 11 Dekemvri 1906 godina. Nie, Makedoncite, ne sme ni Srbi, ni Bugari, ami prosto Makedonci. Nie gi simpatizirame i ednite i drugite; koj }e ne oslobodi nemu }e mu re~eme blagodaram, no Srbite i Bugarite neka ne zaboravat deka Makedonija e samo za Makedoncite. Vo Srbija i Bugarija s# u{te ne ja sfa}aat ogromnata va`nost na makedonskata avtonomija i zatoa se borat za Bugari i Srbi vo Makedonija. Nie Makedoncite ne sme ni Bugari ni Srbi. Nie sme samo Makedonci i nie sakame sloboda za nas, za Makedonija. Ova se izjavi na Boris Sarafov (Spored dnevnikot S.- Petersburski vedomosti od 21. 08.(02.09.) 1902 god.)
ANASTAS D. LOZANÊV
Roden vo Bitola, pretsedatel na Okru`niot komitet na Bitolskiot revolucioneren okrug na VMRO. U~esnik na januarskiot kogres vo Solun (januari 1903), a potoa i na Okru`niot Smilevski kongres na VMRO (TMORO) maj 1903 godina. Na Kongresot e izbran za ~len na Glavniot vostani~ki {tab. Po zadu{uvaweto na vostanieto prebegnal vo Bugarija, vo Sofija, kade ostanal da ìvee do krajot na svojot ìvot.
125
Lade B. Taleski
ZNAMETO NA GLAVNIOT VOSTANI^KI [TAB So re{enieto na Smilevskiot kongres za krevawe na vostanieto, se zapo~nalo so treskavi~ni najraznovidni podgotovki vo koi bilo vklu~eno i izrabotuvawe na vostani~kite znamiwa. Za vostanatite makedonski slobodowupci tie pretstavuvale silno moralno - politi~ko oru`je i simbol na nivnata voena organiziranost so koi }e vleguvaat vo bitkite. Vostani~kiot disciplinski ustav neslu~ajno propi{uval odbrana po sekoja cena na makedonskite vostani~ki znamiwa.
Sednati od levo: Fotinka Petrova Ti~eto, Aspasija Dimova Jakimova Stojat: Aneta Spirova-Ol~eva,Vasilka Stefanova-P.Hristova
126
Lade B. Taleski
Najzna~ajno i najgolemo po dimenzii, sekako, bilo znameto na Glavniot {tab na vostanieto. Budat voshit u~itelkite posveteni na deloto od Centralnoto u~ili{te vo Bitola na koi im bilo dovereno da go izvezat borbenoto zname na Glavniot {tab na Bitolskiot revolucioneren okrug za pretstojnata Ilindenska epopeja. Za taa mo{ne zna~ajna odgovornost i voedno golema ~est, u~itelkite predlogot go prifatile so golemo 127n a127d{evuvawe. Edna od vezilkite na znameto Fotinka Petrova, poznata kako Ti~eto, }e re~e: Kupivme so sredstva od skromnite u~itelski pari platno (temno crveno) i soodvetni koprineni konci i zapo~navme so vezeweto. Vezevme vo skrienata vo dvorot ku}arka na Nune P. Dimitriev sproti novata egzarhiska Mitropolija. Rabotevme denono}no spored slobodnite ~asovi, jas, Vasilka Stefanova P. Hristova, Aneta Spirova Ol~eva, Aspasija Dimeva Jakimova, Vasilka P. Petrova Karaxova po plan koj ni go dade Dame Gruev. Nacrtot bil izraboten od maturantite na Bitolskata gimnazija, Arsenij Jovkov I Dragan Zografov. ^lenot na Okru`niot komitet, Luka Gerov, koj nadgleduval do kade e rabotata so znameto, si rekol: Ova borbeno zname }e se vee negde po vrvovite na Pelister. Nekolku dena pred vostanieto deùrniot kontrolor i kasier na Bitolskiot revolucioneren komitet, Ace Dorev, gi zedolìl da izrabotat u{te osum znamiwa za okoliite. Za nedolg vremenski period spomnatite u~itelki zaedno so drugi posveteni na deloto, Vasilka Lazova, Aneta Vasileva (sopruga na \or|i Pop Hristov), Paraskeva Aceva i drugi pravej}i najgolemi napori uspeale navreme da gi izrabotat 127n a127. Sredstva za kupuvawe na 127n a127den zele od u~itelskata kasa, dodeka Demirhisarskiot vojvoda Jordan Siljanov Piperkata 127n a127den zlatnik. Za izrabotka na drugite osum znamiwa vo svoite se}avawa Ti~eto }e zabeleì:Gi izrabotuvavme na tavanot na Centralnoto u~ili{te 127n a nekoi bliski ku}i do u~ili{teto. Edna so pogled kon vleznata vrata za da ne bideme iznenadeni od vlasta. Drugite vezea i site tivko, milozvu~no peevme, a ponekoga{ pla~evme, ne od maka no od blaèn voshit.
127
Lade B. Taleski
Spored opisot {to go dava Fotinka Petrova Ti~eto, znameto na Glavniot vostani~ki {tab izgledalo vaka:Na ednata strana na gorniot rab so golemi bukvi stoi SLOBODA, a vo sredinata malku podolu vo prava linija SMRT. Vo sekoja od bukvite prepleten e: Vtori Makedonski Odrinski revolucioneren okrug: Bitola, Prilep, Ohrid, Kru{evo, Ki~evo, Demir Hisar, Lerin, Kostur. Od drugata strana: HRABROST NARODE, BOG E SO NAS ! A vo sredinata amblemot na hristijanstvoto krstot. Tekstovite se izvezeni so srma i koprina vrz temnocrvenata svila na znameto. Velikobritanskiot vice konzul vo Bitola, Xejms Mek Gregor, pokraj podrobnostite {to gi daval za tekot na vostani~kite borbi, za {to bil dosta dobro informiran, dava i podrobni podatoci za izgledot na znameto na Glavniot {tab, za koe veli: Negoviot amblem be{e izraboten vo Bitola i napraven od temnocrvena materija na koja od ednata strana pi{uva Hrabrost narode, Gospod e so nas, a na drugata strana Sloboda ili smrt, Vtora revolucionerna oblast, proprateno so edinaesette gradovi vo vilaetot. Opisot na znameto od vice konzulot Mek Gregor e skoro ist so onoj na Fotinka Petrova, osven vo brojot na gradovite koi bile ispi{ani. Inaku, znameto na Glavniot vostani~ki {tab, Boris Sarafov napu{taj}i go okrvavenoto boi{te samovolno go zel znameto i go odnel vo Sofija. Za toa negovo samovolie akademik Manol Pandevski }e zabeleì: I dodeka narodot, vostanicite i nivnite rakovoditeli krvavele, Boris Sarafov odigruval edna nemu svojstvena avanturisti~ka komedija. Na trgnuvawe od Smilevsko samovolno go zel skrienoto zname na Glavniot {tab i go prenel vo Bugarija. Na sofiskata èlezni~ka stanica go razvel znameto, a negovite pokroviteli i privrzanici mu priredile triumfalen do~ek 128n a race go odnele do ku}ata na negovite roditeli. Dezerterot bil udostoen so po~esti na pobednik. B. Sarafov go storil toa i pokraj prigovorite od dvajcata zadgrani~ni pretstavnici (Hristo Matov i Hristo Tatar~ev) koi go sovetuvale da se otkaè od edna takva manifestacija. Nezadovolni od grabnuvaweto na znameto ostanale i drugite dvajca ~lenovi na [tabot (Damjan Gruev i Anastas Lozan~ev), poradi {to po pismen pat pobarale
128
Lade B. Taleski
Sarafov da go vrati znameto vo Makedonija, za{to na nego ne mu bilo mestoto vo Sofija. Kolku {to imame soznanie dosega toa zname kaj nas ne # publikuvano, nitu pak sme go videle pri na{ite poseti na muzeite vo Sofija.
UBISTVOTO NA BORIS SARAFOV I IVAN GARVANOV
Koj e Todor Panica?! Ovoj istaknat revolucioner vo redovite na makedonskite slobodoqupci se priklu~uva kon Serskiot revolucioneren okrug i kon Jane Sandanski, za potoa da stane dramski vojvoda i golem privrzanik na makedonskoto osloboditelno delo. Toj, zaedno so Dimo Haxi Dimov, Taskata Serski, \or|i Skriòvski, Aleksandar Bujnov, ûdomir Kantarxiev i drugi, }e stane eden od najbliskite sorabotnici na Pirinskiot car. Todor Panica zaminuva za Sofija Pred toa, Serskiot revolucioner okrug }e donese smrtna presuda za Boris Sarafov, Ivan Garvanov i Hristo Matov (kako bliski do vrhovistite). Poslednata sredba me|u zadgrani~nite pretstavnici i noviot privrzanik, be{e dogovorena za 28 Noemvri ve~erta, vo domot na Boris Sarafov, na ul. Osogovo, 36. Sarafov privr{uva{e so ve~erata so poslednata ve~era vo krugot na mnogubrojnite doma{ni, koga dojde Garvanov. Po kuso vreme pristigna i Panica, vooruèn so dva naganta. Mu ponudija na gostinot ~a{a vino i meze, no toj gi odbi. Be{e neprijatno iznenaden koga dozna deka na posledniot sostanok nema da prisuvstvuva i tretiot zadgrani~en
129
Lade B. Taleski
pretstavnik, Hristo Matov, poradi {to nema da moè da zavr{i so trojcata odedna{. Doma}inot i dvajcata gosti se povlekoa vo druga soba. Razgovorot te~e{e spokojno, kako me|u lu|e koi celosno se razbiraat. Okolu dvaesetitri ~asot Todor Panica stana da si odi. Stanaa i Sarafov i Garvanov, da go ispratat. Koga dojdoa do vleznata vrata, do u{ite na sluginkata koja be{e vo blizina dojdoa so visok glas zborovite: U{te edno pra{awe i vo istiot mig se slu{naa dva istrela. Dotr~aa doma{nite i se stapisaa od uàs: Sarafov i Garvanov, obleani vo krv, umiraa. I dvajcata bea pogodeni so po eden smrtonosen istrel. Sarafov be{e zastrelan vo levata slepoo~nica, a Garvanov vo levoto uvo. Mladiot gostin go nema{e. Dojdoa straàri. Dojdoa i policiskiot inspektor i istra`niot sudija, pridruùvani od eden sofiski novinar, koj vaka ja opi{uva zateknatata gletka: Vo antreto, do vleznata vrata, Sarafov padnat, potpren na leviot yid, so spu{tena glava v desno, so ra{ireni noze i race edna otvorena, drugata so svitkani prsti. Garvanov padnat na grbot, so glavata legnata na desnata noga na Sarafov, ispruèn vo hodnikot so ra{ireni noze kon vnatre{nosta. I dvajcata so bledi lica izgledaat kako zaspani. Telata u{te ne im se istinati. Pod trupovite i naokolu golemi lokvi krv koja prodolùva{e da te~e. Okolu bezìvotnite trupovi gorko pla~e ostareniot tatko na Sarafov, negovata majka, negovite bra}a, sestra mu, snaa mu i negovite bliski. U{te rano utroto vesta za krvaviot nastan so molnevita brzina go obikoli glavniot grad i go digna na noga celoto gra|anstvo. Site bea uàseni od podlosta i studenata surovost na bratoubiecot. Bratskata krv, proleana vo glavniot grad na Bugarija, vlijae{e duhovno mnogu posilno i od najstra{nite vesti za gr~kite, srpskite i za otomanskite yverstva vo vnatre{nosta. [to treba u{te da se kaè? Kakva sudbina & podgotvuvaat na Makedonija, onie koi se nafatile da ja osloboduvaat?
130
Lade B. Taleski
Izma~uvano od takvi stra{ni misli, gra|anstvoto se prepu{ti na svojata taga po dvete `rtvi. Vo slednite dva dena, narodot vo ogromni masi, se sleva{e kon malata crkvi~ka Sveti Georgi, na ul. Car Kalojan kade {to, po autopsijata, bea poloèni telata na ubienite. Narodot, koj se turka{e da si probie pat i da se pokloni pred pokojnite, be{e {arenolik i mnogubroen. Pokraj makedonskata emigracija, potopeni vo taga bea oficerite, od ~ija sredina izleguva{e Sarafov, i Ermencite, me|u koi toj ima{e golema popularnost. Site ermenski revolucionerni centri od stranstvo ispratija telegrami, a nekoi ispratija i delegacii, sostaveni od revolucionerni voda~i, kako vojvodata Antranik, Vartanjan,Aslan i drugi. Garvanov, nastavnik po fizika i inicijator na fondot za pomagawe siroma{ni u~enici, gi rastaì so svojata tragi~na smrt u~itelite i u~eni~kata mladina. Pogrebot na ubienite revolucioneri be{e eden od najsugestivnite koi bile videni koga i da # vo Sofija. Srede pla~ot na doma{nite na Sarafov, na majkata i na sestrata na Garvanov, dojdeni od Stara Zagora, kov~ezite bea noseni od vojvodi. Na ~elo bea noseni likovite na pokojnicite vo rasko{ni ramki, nakiteni so sveì cve}iwa. Sleduvaa nekolku desetici venci, sve{tenstvoto, na ~elo so sofiskiot mitropolit Partenij, lu|eto na Nikolaev, kov~ezite, zavitkani so znamiwa na makedonskite bratstva, makedonski i ermenski revolucionerni znamiwa, noseni od ~etnici, bliskite na pokojnicite, delegacii na bratstva od cela Bugarija, ermenski delegacii od Bugarija i od stranstvo i masata narod. Pred crkvata Sv. Kral mnoèstvo oficeri od sofiskiot garnizon i u~enicite od Vtorata gimnazija gi pre~ekaa kov~ezite. To~no vo toj mig se spu{ti bura, zavrna silen do`d misli{, neboto zaplaka. Povorkata prodolì do grobi{tata i pokraj silniot do`d. Tamu ~eka{e druga golema masa na narod. Pri poslednata molitva i nadgrobnite zborovi, ~etiridnevnata maka na mnoèstvoto se izlea: Re~i si site prisutni pla~at-pi{uva{e Den na 04. 12. 1907 godina.
131
Lade B. Taleski
Toa bea solzi za dva predvreme prekinati burni ìvoti, dostojni za poslaven kraj. Potreseni i zbuneti bea i vladinite krugovi. Tie otvoreno ja spodelija op{tata taga. Pokraj mnogute narodni pretstavnici, vladini i opoziciski, na pogrebot prisustvuvaa i trojca ministri d-r N. Genadiev, K. Panajotov i N. Apostolov. Vladata iskreno saka{e da go fati ubiecot i negovite sou~esnici. U{te istata ve~er be{e naredeno da se ~uvaat izlezite na Sofija i da se zasili nadgleduvaweto na granicata. Vo gradot se izvr{ija pretresi i apsewa. Od aktivnite revolucioneri bea uapseni: Hristo êrnopeev, Kr. Bulgarijata, P. To{ev, \or~e Petrov i drugi, a od idejnite poddrùva~i na Sandanski, Dimo H. Dimov, inspektorot za trud Stojno Stojnov, St. Kemilev, d-r K. D. Spisarevski, Al.Radoslavov, bra}ata Harizanovi i mnogu drugi vkupno pedeset du{i. Po nedorazbirawe vo zatvorite padnaa i nekolku privrzanici na ubienite P. Pen~ev, Cvta Boòva i drugi. Nekolku dena podocna so odluka na Narodnoto sobranie be{e zatvoren i A. Stra{imirov, naroden pretstavnik, obvinet kako intelektualen sou~esnik. Na 13 Dekemvri 1907 godina, koga sofiskiot gradona~alnik naredi da se fatat i da se zatvorat, kade i da se nao|aat : Jane Sandanski, ûdomir Kantarxiev, Aleksandar Bujnov i Todor Panica, poslednite ve}e se nao|aa na bezbedno mesto, t.e. vo Turcija. Toga{nata policija vo celata ovaa afera vloì golemi napori, no ne pokaà pogolema upornost i èlba, posebno vo potragata po fizi~kiot ubiec. Panica u{te na po~etokot uspea da ja zbuni policijata. Policiskite organi negovite tragi uspeaja da gi otkrijat cela nedela podocna vo êpinskoto korito, no toj ve}e be{e preflen nadvor. Be{e zatvoren negoviot sou~esnik Georgi P. Vasilev, od selo Kamenica i organizaciskiot na~alnik na ~epinskiot pograni~en reon. Uapsen be{e i kurirot Georgi âlakov, koj go be{e prefrlil vo tursko. Najkuriozitetno e {to bea uapseni, izbrkani od rabota i osudeni duri i nekolku straàri, kako sou~esnici i pomaga~i na Sandanski. Na 07 Maj 1908 godina, kurirot âlakov be{e osuden na {est meseci zatvor. So taa presuda, fakti~ki
132
Lade B. Taleski
zavr{ija istragite za ubistvoto na Sarafov i Garvanov. Podocna, vo turcija se slu~ija nastani koi na bugarskata vlada & dadoa povod da gi amnestira site revolucioneri, progonuvani za ubistva i drugi prestapi. Amnestijata gi opfati i avtorite na ubistvoto od 28 Noemvri 1907 godina. Odglasot od dvojnoto ubistvo be{e straiten. Najmnogu likuvaa, se razbira, Turcite. Odedna{ da padnat dve tolku golemi komitski glavi, od koi za ednata sultanot veti golema nagrada ! I da padnat od komitska raka ! I toa vo centarot na glavniot grad na omrazenoto Kneèvstvo ! Toa vrede{e pove}e od deset razbieni ~eti vo nekoja pusta planinska mesnost ili vo nekoe makedonsko selo. Da ne zboruvame za samiot Abdul Hamid, koj ima{e i li~ni pri~ina za raduvawe. No sepak, toj ne go odrà carskiot zbor: ne ja isplati vetenata pari~na premija na onoj koj mu ja kaà golemata radost Sofiskoto ubistvo & na{teti na kneèvskata vlada, ja oslabna Revolucionernata organizacija, zaslabna i potpornata sila na bugarskiot element vo Makedonija. Od seto toa, najmnogu dobijaa vooruènite propagandi. Rano utroto na 29 Noemvri 1907 godina, tretiot, ìv, ~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo Hristo Matov, pobrza da gi sobere povidnite vojvodi i rakovodni lica koi se nao|aa vo Sofija, za da ja razgledaat zaedno novonastanatata sostojba. Treba{e da se dejstvuva brzo. So ubistvoto na dvajcata zadgrani~ni pretstavnici, Sandanski i negovite istomislenici gi urnaa site mostovi me|u dvata tabora i samite se izoliraa od site zakoni Dostapna literatura: Ilindenski fakel juli 2003 godina ISTORIJA Spisanie na Sojuzot na
istoriskite dru{tva na SR Makedonija br.2 1973 god. - Skopje Osloboditelnite borbi na Makedonija-
Hristo Siljanov
133
Lade B. Taleski
OTOMANSKIOT @ESTOK TEROR VO KOSTURSKO ZA VREME NA ILINDENSKATA EPOPEJA I POSLE NEA
Otomanskata potisni~ka vlast koristela stari isprobani metodi pri zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie. Terorot {to go sprovela preku vojskata, àndarmerijata i ba{ibozukot imal, pred s#, odmazdni~ki i zapla{uva~ki karakter. So samoto razgoruvawe na vostanieto rastel i se razgranuval neizdr`liviot neprijatelski teror. Palewata na makedonskite sela, masovnite koleì i bestijalnite orgii nad neza{titenite èni i devojki stanale obele`je na makedonskoto sekojdnevie vo vostanatite oblasti. Vakviot otomanski teror so ogor~ena osuda go ìgosale i naprednite svetski krugovi. Osobeno, mo{ne te{ko nastradala Kosturskata okolija. Uspesite na masovnoto vostani~ko dvièwe vo Kostursko dovelo do èstoki neprijatelski nasilija vo kosturskite sela. Na po~etokot na vostanieto otomanskiot teror nadvladeal vo selata od oblasta Kore{ta. Nekolku dena po vozdignuvweto na vostanieto na 06 Avgust (nov stil) 1903 godina ba{ibozukot od Trstenik navlegol vo seloto Lobanica, go ograbil i opoàril 14 ku}i. Desetina dena podocna na 17 Avgust redoven asker od Bigli{ta go napadnal ova selo, go doopqa~kal i gi opoàril preostanatite ku}i. Vo prvata polovina na mesec septemvri 1903 godina neprijatelski asker povtorno vlegol vo seloto Lobanica i izvr{il novi zlostorstva. Vo poslednive dva napada bile ubieni: 1. Apostol (Tole) Guqov, 78-godi{en, zastrelan; 2.Stojan Dimov, 75-godi{en, zastrelan;
134
Lade B. Taleski
3. Popadija Cvekovica Bogdanova, 74- godi{na, zastrelana; 4. Naum Mangov, 73- godi{en, zastrelan; 5. Dimitar (Mitre) Kapidan~ev, 62-godi{en, zastrelan; 6. Lina L.Kapidan~eva, 23- godi{na, zastrelana; 7. Nake Andonov (Done), 61-godi{en, zastrelan; 8. Lina Markova, 21-godi{na, bremena, zastrelana; 9. Nake Gologa~ev, 67-godi{en, zaklan; 10. Nakevica Gologa~eva, 66-godi{na, ise~ena na par~iwa; 11. Dimitar Koqo Man~ev, 63-godi{en, ise~en na par~iwa; 12. Sultana G. Todorovska, 25-godi{na; i 13. Dine Mixov; Raneti bile: 1.Lazar Sotir~ev; 2.Dina Sotirovska; 3.Koqovica Bogdanovska; i 4.\elovica Dimitrova. Is~eznal: Milo Dimitrovski, 60-godi{en. Osven toa, spored Memoarot, bile obes~esteni 45 èni i devojki, a pleneti tri mladi nevesti i edna devojka. Sli~na sudbina doìvealo i seloto Crnovi{ta. Na 09 Avgust, 1903 godina (nov stil) asker od Kostur go napadnal i go opqa~kal ova selo. Osven toa, opoàril ~etiri ku}i. Na 05 Septemvri, 1903 godina mnogubroen neprijatelski asker povtorno vlegol vo Crnovi{ta. Pritoa bile do temel izgoreni 40 ku}i. Pokraj toa, bile ubieni: 1.\amo Markov, 45-godi{en, zastrelan; 2. Lambro Cilov, 20-godi{en, zastrelan; 3.Mara Trondovska, 65-godi{na, zastrelana; Ovoj pat bile obes~esteni 28 èni i devojki. Na 11 Avgust (nov stil) 1903 godina, plamnalo bogatoto kostursko selo D'mbeni. Osumstotini du{manski vojnici so artilerija go napadnale i
135
Lade B. Taleski
go razorale ova selo. Od 250 ku}i ognenata stihija ja preìveale samo ~etiri. Toa bile ku}ite na P. @undov, Dono Zaekov, Jane Katkov i Vane Popov. Za kuso vreme i tie bile uni{teni. Pri napadot na 11 avgust bile ubieni: 1. Mitre Terzioski, 95-godi{en, zastrelan; 2. Trpen Angelkov, 85-godi{en, zastrelan; 3. Trajko Angelov, 85-godi{en, zastrelan; 4. Jo{e Ratkov, 80-godi{en, zastrelan; 5. Stavro Kenkov, 80-godi{en, zastrelan; 6. Koqo Pop Sterjovski, 19-godi{en, zastrelan; 7. Ilica [upkova, 90-godi{na, zastrelana; 8. Lazarica Karaxova, 70-godi{na, zastrelana; 9. Dimko Gulev, 75-godi{en, rase~en; 10. Dimkovica Sulmazova, 65-godi{na, rase~ena; 11. Mitrevica Haxiovska, 65-godi{na, rase~ena; Raneti bile: 1. Pop Trajkovica; 2. Stojanica Karaxova; i 3. Trajkovica Bri~enska. Zarobeni bile: 1. Stavrovica (Cveta) Zdrolova, 28-godi{na; 2. Do~ka Zdrolova, 3-godi{na. Vo po~etokot na mesec septemvri 1903 godina vtor bran na èstok teror odvlekol novi `rtvi. Toa bile: 1. Lekso Angelov, 65-godi{en, zastrelan; 2. Gele Ciliov, 80-godi{en, zastrelan; 3. Dinko Miovski, 58-godi{en, zastrelan; 4. Krsto Rizov, 80-godi{en, zastrelan;
136
Lade B. Taleski
5. Vasil ônka, 65- godi{en, zastrelan; 6. Stojan Karaxov, 85-godi{en, zastrelan; 7. Ivan [iperkov, 80-godi{en, zastrelan; 8. Hristo Uzunxa, 85-godi{en, zastrelan; 9. Mi{e Moskov, 65- godi{en, zastrelan; 10. Dinko Majdov, 55-godi{en, zastrelan; 11. Noljo [u{mov, 85-godi{en, ubien so kamen; 12. Ivan Karaka{, 75-godi{en, ubien so kamen; 13. Georgi Karaka{, 8-godi{en, naboden so no`; 14. Lazo Mangov, 65-godi{en, zastrelan; 15. Joti Angel~ev, 5-godi{en, zastrelan; 16. Grozda (Bekiri~ina) Bliznakova, 28-godi{na, ìva rasparana; 17. Vasilka Rizova, 18-godi{na, zastrelana; 18. Kolevica Mosmanka, 70-godi{na, zastrelana; 19. Cvetkovica Pa{ova, 80-godi{na, zasrelana; 20. Vasilica Skivinska, 65-godi{na, zastrelana. Vo prvata polovina na mesec avgust 1903 godina bilo opusto{eno i opoàreno seloto Vrbnik. Do temel izgorele site 80 ku}i. Pri neprijatelskiot napad bile ubieni: 1. Mitre Grozdanov, 55-godi{en; 2. Dono Dinev, 70-godi{en; 3. Ilija Dimev, 65-godi{en; 4. Vasilica Grozdanova. Na 28 avgust (nov stil) za vreme na neprijatelskata ofanziva, povratenite selski semejstva vo seloto Vrbnik bile podloèni na novi grabeì i siluvawa. Na 17 Avgust 1903 godina otomanski vojnici i ba{ibozuk go napadnale, go ograbile i go zapalile seloto @upanica. Plamenot gi progoltal site 120 ku}i. Izgorele i selskite crkvi: Sveta Petka, Sveti Ilija i Sveta Troica. Ova selo gi dalo slednive `rtvi:
137
Lade B. Taleski
1. Dime Gegov, zaklan so no`; 2. Vasil [i{kov, zaklan so no`; 3. Trpo Bo~kar, zaklan so no`; 4. Done Nakov, 50-godi{en, zastrelan; 5. Sidor Andreev, 55-godi{en, zastrelan; 6. Panajot Janev, 45-godi{en, zastrelan; 7. Naso Delov, 60-godi{en, zastrelan; 8. Trpo Melov, 60-godi{en, odnesen i otepan vo Kostur; 9. Kirjak Atanasov, 15-godi{en, odnesen i otepan vo Kostur; 10. Pop Kostadin, 70-godi{en, odnesen i otepan vo Kostur; 11. Naum~e Kirjazov, 22-godi{en, zaklan; 12. Vasil [opov, 45-godi{en, zaklan; 13. Koqo Iqovski, 75-godi{en, zaklan; 14. Niko Apostolov, 65-godi{en, izboden; 15. Sve{tenik Atanas, ubien; 16. Sve{tenik Dimitar, ubien; 17. Sido P. êrnov, ubien; 18. Kole Ge{ov, Ubien. Vo plenstvo bile odvedeni: ùpani~ankata Pandovska so majka & i so nejzinite tri ma{ki deca i edno devoj~e. Na 05 Septemvri (nov stil) 1903 godina vo mesnosta Crna Gora do{lo do bestijalno izìvuvawe na ~etvorica askeri nad 14-godi{nata Do~a Postolova od selo @upanica. Na 17 Avgust (nov stil) nastradalo i seloto Kosinec. Ova golemo kostursko selo bilo temelno opusto{eno i izgoreno. Od vkupno 253 ku}i ognenite jazici izgorele 250. Osven toa izgoerele i selskite crkvi Sveta Petka i Sveti Atanas, kako i selskoto u~ili{te. Askerot zaplenil i 2.700 ovci, 350 goveda i 150 grla tovaren dobitok. Pokraj toa, nastradale slednive lica od Kosinec: 1. Vasil Kiselin~ev, 86-godi{en, zastrelan; 2. Cvetan V.Kiselin~ev, 88-godi{en, zastrelan;
138
Lade B. Taleski
3. Cveta Vasileva, 80-godi{na, zastrelana; 4. Kiro Glavkoski, 64-godi{en, zastrelan; 5. Tanas Minov, 63-godi{en, zastrelan; 6. Mara H. Kumbarova, 28-godi{na, zastrelana; 7. Ilija A. Takov, 13-godi{en, zastrelan; 8. \oro Rukov, 62-godi{en, zastrelan; 9. Mitrevica Paligorka, 50-godi{na, zastrelana; 10. Koqo Petkov, 51-godi{en, zastrelan; 11. Stojan Macanov, 60-godi{en, zastrelan; 12. Pane Pula~e, 70-godi{en, zastrelan; 13. Despa Oceva, zastrelana; 14. Elena S. Germanova, 73-godi{na, zaklana; 15. Mara Tenova, 70-godi{na, zaklana; 16. Stojanica Ge{tanka, 75-godi{na, izgorela; 17. Penovica Angelinova, 60-godi{na, izgorela; 18. Cvetkovica Ocajka, 80-godi{na, izgorela; 19. Ivan Orlinov, 28-godi{en, zastrelan; 20. Trendo Koqov, ise~en na par~iwa. Pleneti bile: 1. Naumovica Srbova, 52-godi{na; 2. Rista Srbova, 20-godi{na; 3. Lambro, 8-godi{en; 4. Srbo, 4-godi{en; 5. Rista N. Porjazova, 20-godi{na; 6. Mara H. Stan~ova, 11-godi{na; 7. Sotirica Qa~ka, 40-godi{na; 8. Cvetkovica Nineva, 36-godi{na; 9. Trpo C. Ninev, 6-godi{en; 10. Cveta P. Qa~ka, 12-godi{na; 11. Naso Min~ev, 60-godi{en;
139
Lade B. Taleski
12. Ivan Hristov, 14-godi{en; 13. Ivanica Guleva, 35-godi{na; 14. Hristina Guleva, 2-godi{na. Vo prvata polovina na mesec septemvri 1903 godina, kosin~ani bile podloèni na novi èstoki nasilija. Pritoa, na yverski na~in bile pogubeni: 1. Mitovica Bojanka, 85-godi{na, rase~ena so sekira; 2. Koqovica Bojanka, 70-godi{na, rase~ena so sekira; 3. Dimit. Maneqovski, 50-godi{en, rase~en so sekira; 4. Lipo Maneqovski, 65-godi{en, rase~en so sekira; 5. Dime Maneqovski, 65-godi{en, rase~en so sekira; 6. Kire Pinyov, 65-godi{en, zaklan; 7. Jovan Mola, 67-godi{en, proboden so no`; 8. Vasil Pandov, 70-godi{en, proboden so no`: 9. Sofija Pandova, 50-godi{na, probodena so no`; 10. Trendo Nol~ev, 65-godi{en, proboden so no`; 11. Atanas Karaminovski, 65-godi{en, zastrelan; 12. Vasil Cvetkov, 65-godi{en, zastrelan; 13. Petrovica Vlainka, 35-godi{na, zastrelana; 14. Pando Riskovski, 70- godi{en, zaklan; 15. Dinko Kalanovski, 68-godi{en, zaklan; 16. Mitre Vlav, 70-godi{en, zaklan; 17. Dinevica Tumbarka, 85-godi{na, zaklana; 18. Stojan Krstev, 65-godi{en, zastrelan; 19. Sve{tenik Stavro, 90-godi{en, zastrelan; 20. Dine Stojanov, 48-godi{en, zastrelan; 21. Pene Pinyov, proboden so no`; 22. Naum Miovski, 65-godi{en, zastrelan; 23. Naum Apostolov, 27-godi{en, zastrelan; 24. Gaki Dimov, 27-godi{en, zastrelan; 25. Trendo Macanov, 85-godi{en, proboden so no`; 26. Manu{a Trendova, 80-godi{na, probodena so no`;
140
Lade B. Taleski
27. Sotir Orlinov, 85-godi{en, oslepen i zakolen; 28. Rista Timova, 35-godi{na, is~eznala bez traga. Vedna{ po opoàruvaweto na @upanica i Kosinec, istiot asker go ograbil i go zapalil maloto kostursko selo - ~iflik Orman. Pritoa izgorele site ku}i. Bil ubien samo eden starec. Na 05 Septemvri (nov stil) 1903 godina askerot {to prethodno go opusto{il seloto Crnovi{ta, vlegol vo selo Gorno Drenovci. Pritoa seloto bilo ograbeno i opoàreno. Od 65 ku}i ostanale zdravi samo deset. Osven toa, bile ubieni: 1. Nake K. Korolev, 73-godi{en, zastrelan; 2. Sve{tenik Jani, 75-godi{en, zastrelan; 3. Gligor Petreski, 70-godi{en, zastrelan; 4. Lazo Sotirov, 45-godi{en, zastrelan; 5. Gele Mejan~ev, 65-godi{en, zastrelan; 6. Krsto Kol~ov, 57-godi{en, zastrelan; 7. Lazo Perela, 70-godi{en, iskasapen; 8. Krsto Nolev, 65-godi{en, zastrelan; 9. Gligor Miov, 48-godi{en, zastrelan; 10. Niko Kolkov, 28-godi{en, zastrelan. Ranet bil Spase Petreski, 62-godi{en. Dva dena podocna, sli~na sudbina go sna{la seloto Dolno Drenoveni. Od vkupno 30 ostanale samo 4 ku}i. Vo ova selo na yverski na~in bil iskasapen Numo \uvelov na 55-godi{na vozrast. Na 05 Septemvri (nov stil) 1903 godina neprijatelski asker vlegol i vo seloto Pozdivi{ta. Seloto bilo ograbeno i zapaleno. Izgorele 27 od vkupno 120 ku}i. Nastradale: 1. Ristevica Spasova, 50-godi{na; 2. Lazovica Lazarova, 65-godi{na, ìva izgorela. Na 07 Septemvri 1903 godina bilo opusto{eno i opoàreno seloto V'mbel. Izgorele 80 od vkupno 120 ku}i. Naselenieto navreme izbegalo. Onie
141
Lade B. Taleski
starci, {to se zateknale vo seloto, ja iskusile ostricata na èstokiot du{manski teror. Nastradale: 1. Stavro Mo{enski, 108-godi{en, izgorel vo plevna: 2. Stojanica, 100-godi{na, ubiena; 3. Stavro Spasov, 90-godi{en, ubien; 4. Trendo Mitrev, 90-godi{en, ubien; 5. Nica Taseva, ubiena. Sledniot den vojskata ja opkolila mesnosta Skrka, kade {to bile zasolneti ìtelite na V'mbel. Pritoa nastradale: 1. Ivan Stavrev, 90-godi{en, ubien; 2. Jane Antonov, 22-godi{en, ubien; 3. Nikola Pandov, 80-godi{en, ubien; 4. Dimitar Pandov, 12-godi{en, ubien; 5. Mitre \akov, 15-godi{en, ubien; 6. Naumica \akova, 38-godi{na, ubiena. Vo me|uvreme, vo mesnosta Lipovec askerot ja otkril i ja opkolil pe{terata vo koja se zasolnala selskata v'mbelska ~eta. Vo pe{terata se nao|ale 18 du{i: 14 vostanici i ~etvorica nevooruèni selani od V'mbel. Prestrelkata pome|u vostanicite i askerot traela dva ~asa. Oslabnatata vostani~ka strelba im ovozmoìla na askerite da se pribliàt do vlezot na pe{terata i da frlat vo nea zapalena slama. Nedostigot na oru`je i opasnosta od zadu{uvawe ja napravile situacijata bezizlezna. Neskr{liviot moral na mnozinstvoto opkoleni dovel do kolektivna samo`rtva: 15-mina izvr{ile samoubistvo. Kiro Markov (21godi{en) se predal ìv vo neprijatelskite race, no toa mu donelo u{te pogrozna smrt: bil zaklan. Edinstveno se spasil 15-godi{niot Gergo Janev. Pri obidot za begstvo toj bil polesno ranet. Se prepravil deka e mrtov i toa mu go spasilo ìvotot. Pretrpel nevideni maki pri vozdrùvaweto da ne pisne koga askerite mu go otsekle edoto uvo, soglasno so nivniot star obi~aj po otse~enite u{i da gi brojat ubienite neprijateli. Kako zavr{il ìvotot na posledniot od 18-minata ne e poznato. Verojatno se zadu{il.
142
Lade B. Taleski
Najlesno pominale selata Konomladi i Turje. Tamu terorot bil relativno poblag. Seloto Konomladi 3-pati bilo ograbeno: na 05 Septemvri (nov stil), na 08 Oktomvri i na 29 Oktomvri 1903 godina. Pritoa nastradale: 1. Jane Temelkov, 30-godi{en, proboden so no`; 2. Stojan Ivanov, 16-godi{en, proboden so no`. Na 04 Oktomvri 1903 godina neprijatelskiot asker {to vrvel pokraj selskata {uma, gi pogubil slednive ìteli na seloto Turje: 1. Tanas Hristov; 2. Kosta Angelov; 3. Petre Mihajlov; 4. Tanas Mladen. Seloto Smrde{, po vandalskoto opusto{uvawe vo maj 1903 godina, za vreme na vostanieto povtorno bilo napadnato. Vo prvata polovina na mesec septemvri, askerot izvr{il novi zlostorstva vo ova selo. Pritoa go odvlekol i preostanatiot selki dobitok. Varvarskite opusto{uvawa na kosturskite sela vo oblasta Popole, {to zapo~nale kon krajot na avgust 1903 godina, nerazdelno se svrzani so poznatata otomanska ofanziva vo Bitoskiot vilaet. Edinstveno seloto [e{tevo svoeto prvo opusto{uvawe go doìvealo vo prvite denovi na vostanieto. Na 08 Avgust (nov stil) 700 neprijatelski vojnici od Kostur vlegle vo seloto [e{tevo, go ograbile i go izgorele. Vo poàrot izgorele 27 od vkupno 180 ku}i. Eden mesec podocna seloto bilo povtorno napadnato i opoàreno. Pritoa izgorele 30-na ku}i. Vkupno re~eno vo dvata poàra izgorele 60 od vkupno 180 ku}i. Osven toa, askeri nekolku pati go pusto{ele logorot na {e{tevskite familii. Pritoa, spored Memoarot, obes~estile 25 èni i devojki. Pri tie napadi nastradale: 1. Marija Malkovska, 90-godi{na, ubiena; 2. Janaki Iliev, 100-godi{en, zastrelan; 3. Ilija Nova~kov,70-godi{en, zastrelan;
143
Lade B. Taleski
4. Nastovica Velkoska, 80-godi{na, zastrelana; 5. Nikolica Govelovska, 70-godi{na, zastrelana; 6. Nakovica Srbinova, 25-godi{na, umrela od strav; 7. Sulta Atanasova, 30-godi{na, umrela od strav; 8. Marija Ganova, 35-godi{na, zastrelana; 9.Jani Sirkelov, 68-godi{en, zastrelan. Seloto Cre{nica, prvo od kosturskite sela od po~nuvaweto na spomenatata otomanska ofanziva, ja iskusila èstokosta na terorot. Na 27 Avgust 1903 godina mnogubrojna du{manska vojska, razgnevena od iscrpuva~kata i krvava borba so vostanicite, so topovi go napadnala i go razorila seloto Cre{nica. Ovoj pat nemalo `rtvi, bidej}i naseleniteo navreme se zasolnalo. Edna nedela podocna, asker povtorno vlegol vo seloto, go doograbil nedoograbenoto, i go izgorel nedoizgorenoto. Pritoa nastradale: 1. Damjan Sulov, 50-godi{en, zastrelan; 2. Damjan Bo{kov, 52-godi{en, zastrelan; 3. Hristo Bo{kov, 35-godi{en, zastrelan; 4. Petar Popov, 83-godi{en, zastrelan; 5. Dime Glav~ev, 81-godi{en, zastrelan; 6. Mitre Bap~orlija, 73-godi{en, zastrelan; 7. Sija Bap~orova, 50-godi{na, ise~ena na par~iwa; 8. Sido Pop Jarmov, 60-godi{en, zaklan; 9. Fiqo Rizov; 10. Risa Srjanova, zaklana; 11. Nikola Stefov, ubien; 12. Vasil Rogov, ubien; 13. Ivan Pecov, ubien. Pri ovie napadi bile opoàreni site 80 ku}i na seloto Cre{nica. Na 28 Avgust 1903 godina istiot asker {to go opusto{il seloto Cre{nica, go ograbil i go zapalil selot Kondorabi. Izgorele site 30 ku}i. Naselenieto navreme se zasolnilo v planina.
144
Lade B. Taleski
Na 28 Avgust istiot asker {to gi opusto{il selata Cre{nica i Kondorabi, go ograbil i go opoàril seloto B'mboki. Izgorele site ku}i, me|u koi i selskoto u~ili{te, so isklu~ok na turskata kula pokraj seloto. Od ova selo na 07 Avgust 1903 godina na patot za Klisura nastradale: 1. Stefan Gis~ev, 55-godi{en; 2. Petre Stefanov, 20-godi{en. Na 28 Avgust na yverski na~in bile pogubeni: 1. Dime Nikolov, 55-godi{en; 2. Dedo Hristo, 100-godi{en; 3. Starecot Deliolanov, 70-godi{en; 4. Staricata Deliolanova, 63-godi{na. Najlesno pominalo seloto Oli{ta. Na 28 Avgust (nov stil) 1903 godina bilo napadnato i ograbeno. Pritoa bile potpaleni samo 2-3 ku}i. Naselenieto navreme izbegalo. @estokosta na terorot do{la do poln izraz vo seloto Zagori~ani. Na 28 Avgust nekolkuiljaden asker so artilerija go napadnal, go razoril i go opoàril ova golemo i bogato kostursko selo. Vo poàrot izgorele site 630 ku}i. Edinstveno crkvata i kambanarijata ostanale neuni{teni. Spored Memoarot, yverski bile pogubeni 25 ìteli na Zagori~ani, a 30 maloletni deca na vozrast od 8 12 godina bile frleni vo edna furna, pokrieni so slama i ìvi izgoreni. Yverski bile ubieni: 1. Nikola [oplev, 60-godi{en; 2. Dine Manov, 67-godi{en; 3. Sterjo Kotorenec, 68-godi{en; 4. Vane Leksov, 60-godi{en; 5. Jovanica Leksova, 57-godi{na; 6. Vasil P. Dimitrov, 80-godi{en; 7. Um~e Laòvkin, 65-godi{en; 8. Kaqa Gistrova, 60-godi{na;
145
Lade B. Taleski
9. Um~e Pi{marov, 70-godi{en; 10. Prosa Kirova, 38-godi{na; 11. Gina Kalkatronkina, 50-godi{na; 12. Nase ûlev, 75-godi{en; 13. Vangel [patov, 68-godi{en; 14. Tipo Xonxev, 75-godi{en; 15. Gile Cimura, 85-godi{en. Pokraj toa, 16 najubavi èni i devojki bile pleneti od askerot i po 15 dnevno drèwe vo du{manskiot logor bile oslobodeni so bogat otkup. Site pleneti bile obes~esteni. Sli~na sudbina go sna{la seloto Vi{eni. Na 03 Septemvri 1903 godina toa bilo izgoreno. Izgorele skoro site ku}i. Pritoa nastradale: 1. Gile Gilev, 70-godi{en, ise~en so pila; 2. Dane Ilikov, 65-godi{en, zaklan; 3.Sido Bakra~ev, 81-godi{en, zastrelan; 4. Pop Ko~o, 70-godi{en, zastrelan; 5. Kole Lenko, 60-godi{en, zastrelan; 6. Dine Kolkov, 85-godi{en, zastrelan; 7. Pop Trifin, 65-godi{en, zastrelan; 8. Dime Karajorgov, 65-godi{en, zastrelan. Na 03 Septemvri (nov stil) 1903 godina istiot asker {to go opusto{il seloto Vi{eni, go napadnal, go ograbil i go opoàril seloto Blaca. Pritoa izgorele 50 od vkupno 90 ku}i. Nastradale: 1. Trifuna \oveva, 49-godi{na, zaklana; 2. Ivan G. Andonov, 63-godi{en, zaklan; 3. Ilija Stumbov, 38-godi{en, zastrelan; 4. Vangel âlmov, 17-godi{en, zastrelan; 5. Teodosija Ti{liev, 62-godi{en, zastrelan; 6. Pando Pi{mirov, 45-godi{en, zastrelan; 7. Nunta Poleva, 50-godi{na, zastrelana;
146
Lade B. Taleski
8. Pando Goli~ev, 60-godi{en, par~osan; 9. Mihail Boèv, 70-godi{en, par~osan; 10. Petar Zalov, 53-godi{en, par~osan; 11. Naso Kiriev, 11-godi{en, par~osan; 12. Tase Kaliga, 60-godi{en, par~osan; 13. Sterjo Nakol, 12-godi{en, par~osan; 14. Spase Komita, ubien; 15. Stefan Konev, ubien; 16. Doso Dimitrov, 80-godi{en, proboden so no`: 17. Trp~e Kostadinov, 75-godi{en, proboden so no`; 18. Pando Kostadinov, 80-godi{en, proboden so no`; 19. Atanas Komitov, 70-godi{en, proboden so no`; 20. Petre Kuzmanov, 60-godi{en, proboden so no`; 21. Elena Atanasova, 25-godi{na, probodena so no`; 22. Atanas Vasilev, 20-godi{en, rase~en. Raneti bile; 1. Pandovica Ti{mirova, raneta so bajonet; 2. Dosta Ti{mirova, raneta so bajonet; 3. Dimitar Ti{mirov, ranet so bajonet; 4. Despa Pandova, 50 godi{na, te{ko raneta; 5. Dimitar Pandov, 12-godi{en, te{ko ranet; 6. Tana Pandova, 14-godi{na, te{ko raneta. Vo seloto Blaca bestijalnosta na askerot dostignala kulminacija. Siluvani bile mnogu èni i devojki. Zaplenetite 12 najubavi èni i devojki bile odvedeni kaj pa{ata vo opoàrenata Cre{nica i tamu siluvani cela no}. Na 13 Septemvri (nov stil) 1903 godina, po te{ka borba so vostanicite, askerot go ograbil i go opoàril najbliskoto selo do Kostur Aposkep. Pritoa izgorele site 120 ku}i. Pokraj toa, na yverski na~in bile ubieni 14 selani. Na posebno grozen na~in bile pogubeni:
147
Lade B. Taleski
1. Lazo Lukarov, ìv odran; 2. Sve{tenik Mi{o, ìv odran; 3. Niko [umaliev, ma~eni~ki ubien; 4. Naum Majstor, odnesen i ubien vo Kostur; 5. Spaso [oljov, odnesen i ubien vo Kostur. Selata Bobi{ta i Mokreni vo klisurskata okolija gi sna{la sli~na sudbina. Na 28 Avgust 1903 godina mnogubrojna neprijatelska vojska komanduvana od Ismail Bedri go napadnala, go ograbila i go izgorela seloto Bobi{ta. Pritoa izgorele site ku}i me|u koi i zgradite na ma{koto i ènskoto u~ili{te. Pove}eto od naselenieto navreme se pribralo vo Klisura, poradi {to i brojot na `rtvite bil pomal. Nastradale 13 lica: 1. Dine Ka~arov, 65-godi{en, ubien; 2. Dine Xinar, 70-godi{en, ubien; 3. Mitko Jankov, 55-godi{en, ubien; 4. Ivan Sarkov, 70-godi{en, ubien; 5. Mite Hristov, 23-godi{en, ubien; 6. Kuzman Mitrev, 14-godi{en, ubien; 7. Mite Yiqa, 50-godi{en, ubien; 8. Vane Xaklev, 70-godi{en, ubien; 9. Tase Dimitrov, 13-godi{en, ubien; 10. Kuzo Hristov, 45-godi{en, ubien; 11. Tana Qakova, 110-godi{na, ubiena; 12. Tana Stefova, 75-godi{na, ubiena; 13. Katerina Jalov~eva, 50-godi{na, ubiena. Sledniot den 29 Avgust 1903 godina bil fatalen za sosednoto selo Mokreni. Na toj den mnogubroen asker vlegol vo seloto, go ograbil i go opoàril. Izgorele site 200 ku}i, me|u koi i selskoto u~ili{te. Ova selo gi dalo slednive `rtvi: 1. Naki Koljanov, kmet, 40-godi{en, ma~eni~ki ubien od tolpa ba{ibozuk na 05. 08. 1903 god. vo Kostur;
148
Lade B. Taleski
2. Gele Dinev, sovetnik, 60-godi{en, ma~eni~ki ubien od tolpa ba{ibozuk na 05. 08. 1903 god. vo Kostur; 3. Dina Velkov, sovetnik, 60-godi{en, ma~eni~ki ubien od tolpa ba{ibozuk na 05. 08.1903 god. vo Kostur; 4. Petre Andreev, sovetnik, 40-godi{en, ma~eni~ki ubien od tolpa ba{ibozuk na 05. 08. 1903 god. vo Kostur; 5. Nasi Koljanov, 80-godi{en, strelan na 29 Avgust; 6. Nikola Kotev, 35-godi{en, strelan na 29 Avgust; 7. Miti Tasev, 80-godi{en, strelan na 29 Avgust; 8. Neno Mitrev, 70-godi{en, strelan na 29 Avgust; 9. Peti Dukov, 40-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 10. Kota Gr~ev, 60-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 11. Doni Nikov, 70-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 12. Simo Nikov, 40-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 13. Nasi \a{ov, 60-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 14. Tasi Manov, 60-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 15. Koli Kondev, 90-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 16. Vasil Nikolov, 40-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 17. @eqo Ickov, 62-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 18. Marko [apev, 80-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 19. Vasil Stefov, 40-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 20. Tipo Ilkov, 70-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 21. Tasi Mi{ev, 40-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 22. Mito Gogov, 60-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 23. Naco Bo~ev, 80-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 24. Gele Dimana, 60-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 25. Koli Mata, 60-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 26. Miti Na{ov, 80-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 27. Vasilica Ba~ova, 70-godi{na, strelana, na 29 Avgust; 28. Hristo Nanov, 45-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 29. Tase Hristov, 17-godi{en, strelan, na 29 Avgust;
149
Lade B. Taleski
30. Nasi Pufe, 80-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 31. Vasil [terev, 70-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 32. Mine Nanov, 50-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 33. Stojan Tipov, 80-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 34. Iqo Ta{ev, 40-godi{en, strelan, na 29 avgust; 35. Miti Kotev, 30-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 36. Koce Mitev, 22-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 37. Miti Siti, 80-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 38. Mara Na{eva, 70-godi{na, strelana, na 29 Avgust; 39. Aleksi Dinev, 17-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 40. Zoja Ta{eva, 70-godi{na, strelana, na 29 Avgust; 41. Sve{tenik Danail, 80-godi{en, strelan, na 29 Avgust; 42. Stana Lazarova, ubiena; 43. Masa \a{teva, ubiena; 44. Katerina P. Tipeva, ubiena; 45. Tina [apeva, ubiena. Pokraj toa, askerite zaplenile i odvlekle 6 èni i deca od seloto Mokreni. Vo tekot na mesec avgust 1903 godina opoàreno e i kosturskoto selo - ~iflig Kotori. Pritoa izgorele site 16 ku}i. Na 04 Septemvri (nov stil) 1903 godina seloto Bap~or stanalo `rtva na terorot. Toga{ yverski bile pogubeni slednive ìteli na Bap~or: 1. Ilija T. Apostolov, 70-godi{en, zastrelan; 2. Kosta J. Pelov, 25-godi{en, zastrelan; 3. Ivan Markovski, 60-godi{en, zastrelan; 4. Dime T. Markovski, 30-godi{en, zastrelan; 5. Jane M. Dimov, 60-godi{en, zastrelan; 6. Vasil P. Malencev, 18-godi{en, zastrelan; 7. Ivan M. Kulamev, 60-godi{en, zastrelan; 8. Todor Stavreski, 50-godi{en, ise~en na par~iwa; 9. Kirjako N. @e{kov, 60-godi{en, ise~en na par~iwa;
150
Lade B. Taleski
10. Filo Ko~ov, 76-godi{en, ise~en na par~iwa; 11. Elena Spasova, 20-godi{na, ise~ena na par~iwa; 12. Georgi J. Stoj~ev, 50-godi{en, iskasapen; 13. Gile T. Gulev, 20-godi{en, iskasapen; 14. Tanas M. Stoj~ev, 50-godi{en, iskasapen; 15. Georgi I. Ognenov, 60-godi{en, zaklan; 16. Tanas M. Gegov, 60-godi{en, zaklan; 17. Leko M. Dimev, 50-godi{en, zaklan; 18. Kolevica Bel~eva, 40-godi{na, zaklana; 19. Disovica Stavreska, 70-godi{na, zaklana. Mnogu polesno pominalo seloto Kumani~evo. Ova me{ano selo prvpat bilo napadnato od ba{ibozuk na 03 Avgust (nov stil) 1903 godina. Pritoa bilo ograbeno gornoto hristijansko maalo i bil ubien Peno Strekov. Na 30 Avgust povtorno nastradalo gornoto hristijansko maalo. Askerot go ograbil i opoàril 2 ku}i. Me|utoa, podrasti~ni represalii ne bile prevzemeni, pred s#, blagodarenie na zalagaweto na turskoto naselenie od dolnoto maalo kaj juzba{ijata Ismail Bedri. Ova evidentno govori deka obi~niot turski selanec bil ìvo zainteresiran za soìvot so svoite sosedi. Na 06 Septemvri 1903 godina na monstruozen na~in bila ubiena 25godi{nata bremena èna Pandovica Ali~eva od seloto Rulja. Pokraj nea bil ubien i Stojan Ali~ev od istoto selo. Spored avstro ungarskiot konzul vo Bitola, Avgust Kral, otomanskata vojska na 29 Avgust 1903 godina na vandalski na~in go uni{tila kosturskoto selo Lehovo. Navedovme imiwa na preku 320 pogubeni {to padnale kako `rtvi na otomanskiot èstok teror vo Kostursko. Me|utoa, nivniot broj bil zna~itelno pogolem. Vo Kosturskata okolija za vreme na Ilindenskata epopeja èstokosta na neprijatelskiot teror bila prisutna vo selata: Lobanica, Crnovi{ta, D'mbeni, Vrbnik, @ipanica, Kosinec, Orman, Gorno i Dolno Drenoveni, Pozdivi{ta, V'mbel, Konomladi, Turje, Smrde{, [e{tevo, Cre{nica,
151
Lade B. Taleski
Kondorabi, B'mboki, Oli{ta,Zagori~ani, Vi{eni, Blaca, Aposkep, Bobi{ta, Mokreni, Kotori, Bap~or, Kumani~evo, Rulja i Lehovo. Navedovme podatoci za 30 kosturski sela koi pove}e ili pomalku gi iskusile represaliite vo periodot na Ilindenskoto vostanie. So drugi zborovi re~eno, edna tretina od Kosturskata okolija se na{la vo vitelot na otomanskiot teror. Ova ja vbrojuva Kosturskata kaza vo redot na najte{ko pogodenite oblasti vo tekot na Ilindenskata epopeja. Vrvnata poàromanija, morbidnite zlostorstva i torturi vo Kosturskata kaza se vbrojuvaat vo redot na najte{kite zlostorstva protiv ~ove{tvoto. I pokraj sevo ova, kosturskoto naselenie projavilo golem stoicizam blagodarenie na visokata svest i visokiot moral. Razmerite na otomanskiot teror vo Kosturskata okolija pretstavuvaat svoeviden barometer za uspesite i rasteòt na masovnoto vostani~ko dvièwe vo celata Kosturska oblast.
Dostapna literatura: ISTORIJA Spisanie na Sojuzot na Istoriskite dru{tva na SRMakedonija - br.2 1974 god.- Skopje
152
Lade B. Taleski
OTOMANSKIOT @ESTOK TEROR VO LERINSKO ZA VREME NA ILINDENSKATA EPOPEJA I POSLE NEA
@estokosta na otomanskiot teror vrz nevinoto makedonskoto naselenie vo periodot na Ilindenskata epopeja dostignala nevideni razmeri. Paralelno so razgoruvaweto na naselenieto i s# pogolemite vostani~ki uspesi rastel i se razgranuval neprijatelskiot otomanski teror. Neprijatelskite represalii {to bile perfidno reìrani od oficijalnata toga{na vlast imale, pred s#, odmazdni~ki i zapla{uva~ki karakter. Ovie represalii protkaeni so bestijalnost se odvivale pred o~ite na toga{na civilizirana Evropa. Paleìte na makedonskite sela, masovnite masakri i bestijalnite orgii nad neza{titenite èni i devojki postanale obele`je na makedonskoto sekojdnevie vo vostanatite oblasti. Vo osloboditelnite borbi na site balkanski narodi hekatombite na ma~enicite i na nevinite `rtvi mnogukratno gi nadminuvaat onie na heroite i na borcite. Makedonskiot narod ne samo {to ne ja izbegna taa sudbina, tuku go plati mnogu poskapo svojot kopne` za sloboda vo 1903 godina. Pokraj drugite, osobeno bil èstok otomanskiot teror vo Lerinskata kaza. Vo nea prvo se na{lo na udar makedonskoto selo Kru{oradi. Na 04 Avgust 1903 godina du{manskite ordi go ograbile i izgorele ova selo. Vo poàrot, od 77 izgorele 35 ku}i. Ostanale zdravi 42 ku}i. Edna nedela podocna otomanskiot gnev go iskusilo i seloto Prekopana. Ova planinsko selo {to broelo 220 ku}i na 11 Avgust (nov stil) 1903 godina bilo napadnato so artilerija od askerot i ba{ibozuk od
153
Lade B. Taleski
Rudni~ko. Za sre}a seloto bilo prazno zo{to naselenieto navreme doznalo za doa|aweto na du{manite i se skrilo vo planinata Prisoj. Neprijatelot vo seloto sretnal samo trojca sredove~ni selani koi gi pogubil na yverski na~in. So no` bile zaklani: 1. Dine Mu~ev, 50-godi{en, bolen; 2. Sofija Mu~eva, 50-godi{na; i 3. Georgi Popov, 60-godi{en. Otkako go opqa~kale i izgorele, neprijatelite go napu{tile seloto. Pritoa izgorele 80 ku}i. Na 27 Avgust 1903 godina broen asker od Kostursko povtorno navlegol vo ova selo, ja oskvernavil selkata crkva, gi doopqa~kal i zapalil preostanatite ku}i. Vo poàrot izgorele 130 ku}i me|u koi i selskoto u~ili{te. Ostanale zdravi samo 10 ku}i. Naselenieto i ovoj pat navreme se zasolnilo. Sli~na sudbina doìvealo i seloto Neokazi. Ova me{ano selo go so~inuvale 174 hristijanski, pravoslavni i 25 muslimanski ku}i. Na 13 Avgust 1903 godina vo seloto navleglo edno oddelenie anadolski asker {to ja ~uvalo èlezni~kata linija na relacijata Lerin Banica predvodeno od juzba{ijata Hajdar beg. Kon askerot se priklu~ilo mesnoto muslimansko naselenie, kako i ba{ibozuk od selata Vo{tarani i Kenali. Ogor~eni od zagubite vo borbata kaj Setina, askerliite gi opqa~kale i potpalile hristijanskite ku}i. Pritoa izgorele 138 ku}i. Izgorela i selskata crkva Sveti Atanas. Osven toa povele za Lerin 84 nevini selani. Patem site gi masakrirale. Toa bile: 1. Stefo Todorliev, ubien pri predavaweto; 2. Stoj~o Todorliev, 3. Krsto Todorliev, 4. Naum Todorliev, ubien pokraj s. Neokazi; 5. Ilija Kulev, 6. Dimitar Kulev, 7. Georgi Dimov, 8. Tane Pecukov,
154
Lade B. Taleski
9. Gi~e Petri~in, 10. Kosta Anecki, 11. Gi~e Anecki, ubien pokraj seloto; 12. Krste Bani~anec, ubien pokraj seloto; 13. Ivan Jov~ev, 14. Ge{o Hristov, 15. Tane Petreski, 16. Vasil Bani~anec, 17. Hristo Petreski, 18. Nikola Bani~anec, 19. Vane Kirkov, 20. Iqo Kirkov, 21. Vane Samarxi, 22. Luka Caljapanka, 23. Hristo Dafov, 24. Georgi Zabrdski, 25. Tane Zabrdski, 26. Ilija Ba~anec, 27. Dine Pecukov, 28. Tane Birov, 29. Mice Kostovski, 30. I~o Lja{ev, 31. Kole Lja{ev, 32. Mice Kantarev, 33. Stoj~o Bani~ot (od s. Bore{nica); 34. Mitre Plasti, ubien pokraj seloto: 35. Hristo Ljonde, 36. Tanas Todorliev, ubien pokraj Stara Reka; 37. Dimitar Zaek, 38. Alekso Dodov, 39. I~o Dodov,
155
Lade B. Taleski
40. Hristo Popov, 41. Stoj~e Popov, 42. Gi~e Jov~ev, 43. Vane Birov, ubien pokraj Stara Reka; 44. Done Birov, 45. Yole Asov, 46. Najdo Petreski, 47. Iqo Vasilev, 48. Iqo Axiev, 49. Georgi Emljakov, 50. Vane Begin~ev, 51. Mijajle Nojkov, 52. Hristo Tanev, 53. Dimitar Caljapnka, 54. Petar Li~ev, 55. Krste Petr~anec, 56. Kosta Petr~anec, 57. Stojko Kantarov, 58. Stefo [anga, 59. Vasil Lja{ev, 60. Kole Boìnov, 61. Stoj~e Pandilev i dr. Spored avstroungarskiot konzul vo Bitola A. Kral, nivnite trupovi ostanale da leàt nezakopani 10 dena na otvoreno pole. Na 25 Avgust 1903 godina neprijatelskiot asker i ba{ibozuk povtorno se nafrlil na ova selo. Pritoa bile obes~esteni 52 èni i devojki, a 10- mina selani podlegnale na ma~ewata. Osven toa, bil odvle~en siot dobitok. Na 13 Avgust 1903 godina plamnalo i seloto Buf. Triiljadna otomanska vojska pridruèna od ba{ibozuk, po sudirot {to go imala so vostanicite vo blizinata na seloto Buf, navlegla vo seloto. Pove}eto od
156
Lade B. Taleski
naselenieto navreme go napu{tile seloto. Onie {to ne uspeale da izbegaat bile ubieni. Nastradale: 1. Sotir Dimitrov, 70-godi{en; 2. Petre Ko~ev, 70-godi{en; 3. Iqo Naum~ev, 60-godi{en; 4. Kosta Iliev, izgorel vo furnata vo koja se sokril; 5. Jana P. Dimitrova; 6. Ilinka Balkanova, 105-godi{na; 7. Spasija Kuzmanova, 60-godi{na; 8. Neda Trp~eva, 60-godi{na; 9. Filip Kolev, 4-godi{en. Vo du{manskite race padnala i mladata vdovica Marija Trajkova so svoeto 5-godi{no dete Georgi. Mladata majka najprvin bila siluvana, a potoa zaedno so nejzinoto dete bile ubieni i na yverski na~in iskasapeni. Ovie potresni sceni podrobno se rasvetleni vo Memoarot. Seloto Buf {to broelo 245 ku}i bilo opusto{eno i izgoreno. Onie ku}i {to ja preìveale ognenata stihija, bile razru{eni so topovi. Ovoj vandalizam go preìveale samo 5 ku}i i crkovniot an. Na 11 Septemvri 1903 godina dveiljadna otomanska vojska povtorno navlegla vo seloto. Pritoa vo askerskite {atori, od strana na divata orda pokraj seloto bile odvle~eni i obes~esteni 44 èn ii devojki. Me|u niv bile: Iljovica Angelska, Smilejca Mrkoska i Janica Vasileva so dvete }erki i snaata. Na 11 Oktomvri seloto Buf po tretpat stanalo arena na èstokiot otomanski vandalizam. Neposredno po sudirot so vostanatite makedonski slobodoqupci vo blizina na seloto, broen asker navlegol vo Buf. Ovoj pat trojca selani bile masakrirani, a 52 èni i devojki siluvani. Poradi toa, na 12 Oktomvri 1903 godina (nov stil), 200 èni od seloto Buf se upatile kaj stranskite konzuli vo Bitola i gi iznele na videlina dotoga{ nevidenite zlodela. Na 13 Avgust 1903 godina nastradale i selata Rakovo i Bitu{e. I Rakovo bilo opusto{eno i zapaleno. Vo poàrot izgorele 115 od vkupno 130 ku}i. Naselenieto navreme se povleklo v planina. Na 15 Avgust
157
Lade B. Taleski
1903 godina pove}e od 100 èni i deca od Rakovo pristignale vo Bitola na poplaka kaj konzulite. Seloto Bitu{e isto taka bilo opqa~kano i izgoreno. Od 40 ku}i izgorele samo deset. Ovde bile masakrirani 18 maì, èni i deca, me|u koi i edna bremena èna. Razgneveni od neuspehot i zagubite vo borbata kaj Ezercata na Bigla, neprijatelska orda predvodena od Musa Beg-Kol Agasi na 17 Avgust 1903 godina se nafrlila na bliskoto selo Armensko. Pritoa izvr{ile morbidni zlodela koi te{ko moàt da se opi{at. Neprijatelskoto navleguvawe vo seloto go najavile topovski istreli koi vseale panika sred mirnoto makedonsko naselenie. Vo tie morni~avi migovi bile ubieni, spored Memoarot, 133 maì, èni i deca. Me|u ubienite bile: 1. Sve{tenik Lazar, 30-godi{en, ubien so no`; 2. Efa Cvetkova, 15-godi{na, zastrelana; 3. Ilija Cvetkov, 13-godi{en, zastrelan; 4. Lazar Mi{ev, 70-godi{en, zastrelan; 5. D. [umbov, 50-godi{en, zastrelan; 6. Tasa Stoj~eva, 17-godi{na, zastrelana; 7. Stojan Tan~ev, 45-godi{en, zastrelan; 8. Sime Ta{ev, 28-godi{en, zastrelan; 9. Petre Panev, 13-godi{en, zastrelan; 10. Tanas Aleksov, 55-godi{en, zastrelan; 11. Filip Aleksov, 15-godi{en, zastrelan; 12. Spase Ivanov, 6-mese~no dete, izgazeno; 13. Georgi Stojanov, 37-godi{en, ubien so no`; 14. Traj~e Pompev, 75-godi{en, zastrelan; 15. Grujo Kufev, 55-godi{en, zastrelan; 16. Done Kufev, 38-godi{en, zastrelan; 17. Mara Vasileva, 3-godi{na, izgorela v ku}a; 18. Trajan Kufev, 59-godi{en, zastrelan; 19. Nedelko Petrov, 45-godi{en, zastrelan;
158
Lade B. Taleski
20. Mitre Ivanov, 60-godi{en, zastrelan; 21. Georgi Mitrev, 24-godi{en, zastrelan; 22. Kole Ivanov, 70-godi{en, zastrelan; 23. Stojo Dimov, 35-godi{en, zastrelan; 24. Georgi Bogoev, 27-godi{en, zastrelan; 25. Traj~e Vasilev, 80-godi{en, zastrelan; 26. Jordanka Andreeva, 18-godi{na, zastrelana; 27. Iqo Ivanov, 28-godi{en, zastrelan; 28. Kop~e Vran~ev, 40-godi{en, zastrelan; 29. Kuzman Janev, 50-godi{en, zastrelan; 30. Krstovira Bran~eva, 40-godi{na, rase~ena so no`; 31. Danail Todorov, 22-godi{en, zastrelan; 32. Vasil Stankov, 35-godi{en, zastrelan; 33. Ko~ovica Stankova, 58-godi{na, zastrelana; 34. Dimitar Stoj~ev, 18-godi{en, zastrelan; 35. Tanas Traj~ev, 33-godi{en, zastrelan; 36. Boìn ô~ov, 66-godi{en, zastrelan; 37. Karamfil ô~ov, 52-godi{en, zastrelan; 38. Vasilica ô~ova, 38-godi{na, bremena, rasparana i maloto izvadeno; 39. Velika ô~ova, 3-godi{na, rase~ena pokraj majka si; 40. Pecan ô~ov, 70-godi{en, zastrelan; 41. Pecanica ô~ova, 70-godi{na, zastrelana; 42. Mitra Pecanova, 40-godi{na, zastrelana; 43. Dosta Nedelkova, 12-godi{na, rase~ena so no`; 44. Ivan Dimov, 55-godi{en, rase~en so no`; 45. Hriste Ivanov, 30-godi{en, rase~en so no`; 46. Ilija Ivanov, 35-godi{en, rase~en so no`; 47. Iqovica Stanova, 32-godi{na, rase~ena so no`; 48. Velika Ilieva, 14-godi{na, zastrelana; 49. Dimitar Mladenov, 47-godi{en, zastrelan;
159
Lade B. Taleski
50. Nedelko Vasilev, 85-godi{en, zastrelan; 51. Ivan Geor{ev, 50-godi{en, zastrelan; 52. Jankulica \o{eva, 33-godi{na, zastrelana; 53. Ilija Jankulev, 12-godi{en, zastrelan; 54. Iqo Dam~ev, 65-godi{en, zastrelan; 55. Iqovica Dam~eva, 65-godi{na, zastrelana; 56. Kote Il. Dam~ev, 38-godi{en, zastrelan; 57. Dimitar Volkanov, 20-godi{en, zastrelan; 58. Trendafilica Stojkova, 28-godi{na, rase~ena so no`; 59. Nikola na Trendafilica, 9-mese~no dete, rase~eno do majka si; 60. Vasil Pavlev, 65-godi{en, zastrelan; 61. Vasilica Pavleva, 65-godi{na, zastrelana; 62. Tendafil Panev, 15-godi{en, zastrelan; 63. Ko~o Karajanev, 35-godi{en, zastrelan; 64. Tanasica [erifova, 80-godi{na, zastrelana; 65. Ta{o Vasilev, 75-godi{en, izgorel v ku}i; 66. Tase Vasilev, 58-godi{en, zastrelan; 67. Alekso Postilov, 65-godi{en, zastrelan; 68. Nedelka Janeva, 18-godi{na, zastrelana; 69. Stoj~e Jankulov, 47-godi{en, zastrelan; 70. Filip Donev, 23-godi{en, rase~en so no`; 71. Bosilka Petrova, 27-godi{na, rase~ena so no`. Pokraj niv, imalo 30-na raneti, me|u koi bile i: 1. Endrica Mihajlova, so skr{ena noga; 2. Ivan Hristov, so rani od kur{um vo rakata i nogata; 3. Vasilica Grueva, so otkinat del od rakata; 4. Vasil Kuzmanov, so rani od kur{um vo rakata; 5. Boìnica Kurteva, raneta vo liceto so kur{um; 6. Ristovica Kurteva, so rana od kur{um na rakata; 7. Jankulica Stojkova, so otkinata ple{ka; 8. Naumka Lazarova, raneta vo nogata; i
160
Lade B. Taleski
9. Lazarina Markova. Osven toa, spored Memoarot, bile obes~esteni 25 èni i devojki me|u koi i selskata ubavica Tasa Stoj~eva. Pokraj toa, seloto bilo zapaleno i ograbeno. Vo poàrot izgorele 143 od vkupno 150 ku}i. Na 19 Avgust (nov stil) 1903 godina vo seloto do{le novi neprijatelski edinici koi gi dovr{ile zlo~inite. Vesta za krvavite zlodela vo Armensko brgu se ra{irila. Nabrgu potoa, spored avstro-ungarskiot konzul vo Bitola A. Kral, po dolgo nastojuvawe francuskite milosrdni sestri od Bitola uspeaja da dobijat od Hilmi Pa{a dozvola za patuvawe vo Lerin, kade vo pridru`ba na eden tuka{en lekar im pruìle pomo{ na postradanite. Vo tekot na Ilindenskata epopoeja bilo opusto{eno i izgoreno i lerinskoto selo Qubetino. Vo poàrot izgorele 43 od vkupno 55 ku}i. Pokraj toa, vo seloto bile ubieni: 1. Nole Krstev, 27-godi{en ubien so kama; 2. Kole Rogov, 50-godi{en ise~en so no`. Otomanskata orda kon Neveska povela grupa selani od Qubetino. Patem, vo mesnosta Dodova ê{ma, na yverski na~in bile masakrirani: 1. Zafir Ta{ev, 55-godi{en; 2. Dine Kolev, 40-godi{en; 3. Dine Pejov, 50-godi{en; 4. Simo Tipev, 27-godi{en; 5. Lambo Krstev, 40-godi{en; 6. Gele Cilev, 20-godi{en; 7. Nole Vanev, 28-godi{en; 8. Kole Stoj~ev, 45-godi{en; 9. Cile Georgiev, 40-godi{en; 10. Vane Georgiev, 50-godi{en; i 11. Ice Mitrev, 60-godi{en. Obes~esteni bile 20 èni i devojki od Qubetino. Dve najubavi devojki bile potur~eni.
161
Lade B. Taleski
Vo tekot na vostanieto bilo zapaleno i seloto Patele pri {to izgorele samo 7 ku}i. Spored A. Kral, na 16 Avgust 1903 godina bilo opoàreno seloto Trsje. Na 17 Avgust (nov stil) bile izgoreni site tri hristijanski pravoslavni ku}i na ~iflikot Oriovsko. Na 04 Avgust 1903 godina otomanskite zlodela gi iskusile 14 selani od Nevoljani. Nivnite ku}i, kako i selskata crkva bile ograbeni. Spored Q. Mihajlovi}, otomancite so sebe povele 30 selani od Nevoljani pod izgovor deka se komiti. Na 14 Avgust 1903 (nov stil), anadolskiot asker, {to prethodniot den go opusto{il i izgorel seloto Neokazi, vlegol vo selo Vrbjani. Pritoa bil ubien Filip Mavrev. Osven toa, na èstoka tortura bile podloèni pove}emina selani. Istiot den ba{ibozukot vo Vo{tarani izma~uval 5- mina selani. Za vreme na vostanieto vo ova selo bile ubieni: 1. Zafir Ivanov, 45-godi{en; i 2. Stoj~e Kolev, 27-godi{en. Vo mesec avgust 1903-ta godina otomancite vo Ek{isu gi ubile: 1. Koqo Evtimov; i 2. Cile Mravota. Na 10 Septemvri (nov stil) 1903 godina, posle edna bitka so vostani~ka ~eta, askerot navlegol vo Ek{isu i ograbil mnogu ku}i. Na 13 Septemvri 1903-ta godina, drug asker od Lerin vlegol vo Ek{isu. Pritoa gi isteral site maì nad 15-godi{na vozrast nadvor od seloto. Potoa askerot go pretresol i ograbil seloto. Me|u drugoto, bile ograbeni i oskvernaveni dvete selski crkvi, kako & do igla opqa~kani du}anite na Mice Srbinov i St. Stoj~ev. Du{manskata orda ja izgorela ku}ata na Donkalev i gi obes~estila ènite: Doca Axieva, Doca Ta{eva i Pologija Karajaneva. Za vreme na vostanieto od mirnoto domorodno makedonsko naselenie na Ek{isu nastradale: 1. Stefo Popov, ubien v planina; 2. Dore M. Srbinov, ubien v planina;
162
Lade B. Taleski
3. Vasil Karan~elov, ubien v korija. Za vreme na vostanieto èstokosta na otomanskiot teror bila prisutna i vo selata Pesoderi, @ivojno, Zeleni~e,Surovi~evo, Nered i drugi. Ovde e potrebno da se naglasi deka ni gradot Lerin ne ostanal nezasegnat. Taka, vo Lerin na 07 i 14 Avgust 1903 godina, neprijatelskite askeri pod izgovor deka vr{at pretres na somnitelnite ku}i, ograbile pove}e ku}i, - 12 od niv opqa~kale potpolno, drugite delumno, ednovremeno napa|aj}i gi i ènite. Vozbudeni poradi toa, rabotnite lu|e gi drèle du}anite zatvoreni 14 dena. Vo tekot na vostanieto podednakvo nastradale egzarhiskite i patrijar{iskite sela. Toa, od druga strana, pokaùva deka naselenieto, bez ogled na instrukciite na stranskite propagandi, gi prigrlilo ideite na VMRO TMORO smetaj}i go vostanieto za svoe. Uàsnite otomanski zlodela vo Lerinsko, posebno morbidnite zlo~ini vo Armensko, se vbrojuvaat vo redot na najte{kite zlostorstva protiv ~ove{tvoto. Spored iznesenite podatoci, vo Lerinsko bile opoàrena selata: Kru{oradi, Prekopana, Neokazi, Buf, Rakovo, Bitu{e, Armensko, Qubetino, Patele, Trsje, kako i ~ifligot Oriovsko. Ova, pokraj masovnite masakri, siluvawa i torturi, jasno govori za razmerite na èstokosta na neprijatelskiot otomanski teror. Toa e voedno najdobar pokazatel za uspesite i rasteòt na vostani~koto dvièwe vo Lerinsko, a voedno i na celata Ilindenska epopeja.
163
Lade B. Taleski
ISTAKNATI ÊLNICI I VODAÎ NA ÊTI NA VMRO \OR\I SUGARE METODI PATÊ
(1876-1905) HRISTO UZUNOV
(1875-1902) VELE MARKOV
(1878-1905)
(1870-1902)
164
Lade B. Taleski
JORDAN PIPERKATA
PAVEL HRISTOV
(1870-1903) SLAVEJKO ARSOV
(1874-1922) PITU GULI
(1878-1904)
(1868-1903)
165
Lade B. Taleski
VASIL ÂKALAROV
PANDO KQA[EV
-1913)
-1907)
GEORGI IVANOV-VOJVODA MARKO LERINSKI
GEORGI PE[KOV
-1902)
-1913)
166
Lade B. Taleski
\AKON EVSTATIJ
PARASKEV CVETKOV
(1873-1934) LUKA GEROV
(1875-1903) NIKOLA PETROV-RUSINSKI
(1870-1948)
(1875-1943)
167
Lade B. Taleski
TODOR ALEKSANDROV
(1881 1924) Todor Aleksandrov e viden deec i revolucioner na nacionalnoosloboditelnoto dvièwe. Roden e vo gradot [tip, poto~no vo Novo Selo. Na po~etokot u~i vo rodniot grad, a potoa vo vi{oto pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Vo 1897 godina u~itelstvuva vo gradot Ko~ani. Slednite nekolku godini u~itelstvuva vo [tip,a i vo Burgas vo Bugarija. Na po~etokot na 20 vek ja napu{ta u~itelskata profesija i se vklu~uva vo redovite na VMRO. Vo 1903-1904 godina e izbran za ~len na okoliskoto rakovodno telo na VMRO vo [tip. Tri godini potoa e nazna~en za okruèn vojvoda na Skopskiot revolucioneren okrug.
168
Lade B. Taleski
Todor Aleksandrov zaedno so svoi vojvodi Vo po~etokot na 1911 godina zaedno so Hristo êrnopeev i Petar âulev e izbran za ~len na Centralniot komitet na VMRO. Pod negovo neposredno rakovodstvo se organizirani i izvr{eni atentatite vo [tip (Noemvri 1911 godina) i vo Ko~ani (Avgust 1912godina), koi {to go pdgrevaat izbuvnuvaweto na Balkanskata vojna od 1912 -1913 godina. Posle vojnata e zatvoren kako voen neposlu{nik, no uspeva da izbega od zatvorot. Vo 1919 godina zaedno so generalot Aleksandar Protogerov i Petar âulev ja vozobnovuvaat VMRO. Dodeka drugite dvajca ~lenovi na Centralniot komitet deluvaat nadvor i podaleku od Makedonija, toj deluva vo Bugarija, koe rabotewe mu ovozmoùva da zeme rakovodna pozicija vo organizacijata.
Todor Aleksandrov voda~ na VMRO po 1911 godina

169
Lade B. Taleski
Za da ja odbegne rascepkanosta vo redovite na organizacijata, zapo~nuva sorabotka i zbliùvawe so komunisti~kite sili na Balkanot i SSSR, koja {to sorabotka rezultira so potpi{uvawe na Majskiot manifest od 1924 godina. Podloèn na silen pritisok od vlasta na profesor Aleksandar Cankov, toj zaedno so generalot Aleksandar Protogerov se otkaùva javno od nego. So toa ja gubi doverbata na taa vlast. Po s# izgleda deka akcijata na Kominternata za prevzemawe na VMRO e propadnata. To~no vo toj vremenski period, na pat za kongresot na Serskiot revolucioneren okrug vo neposredna blizina na seloto Sugarevo, Melni~ko, na 31 Avgust 1924 godina na eden beskrajno podol na~in, ubien e legendarniot voda~ na VMRO Todor Aleksandrov. Ubijcite se poznati toa se Din~o Vretenarov i [terjo Vlahov i dvajcata bliski na organizatorot na VMRO vo Petri~kiot okrug, Aleko Vasilev. Ubistvoto na Todor Aleksandrov i do den denes e obvitkano vo golema misterija. Te{ko moè da se odgovori, koj vo stvarnost stoi zad ovoj zagovor. Komunistite i Kominternata vo Moskva ja gledaat vo negovoto lice osnovnata pre~ka za sozdavawe na nova, leva orientacija na VMRO i nejzino pot~inuvawe. Odredeni ministri vo vladata na Cankov se pla{at od silata i samostojnosta na VMRO, osobeno posle pregovorite na Todor Aleksandrov so oficijalna Moskva. Za otstranuvaweto na Aleksandrov e zainteresiran i petri~kiot pa{a Aleko Vasilev, koj {to vo svojata glava ima golem broj kombinacii i ne gi krie svoite ambicii za najvisokoto rakovodno mesto vo VMRO. Dokazite so sigurnost potvrduvaat deka organizator na ubistvoto na Todor Aleksandrov e Aleko Vasilev. Dvajcata izvr{iteli na ubistvoto se negovi doverlivi lu|e. Posle ubistvoto na Aleksandrov toj se sre}ava nekolkupati so niv. Vasilev znael deka na pretstojniot Serski kongres, Aleksandrov planiral da pokrene pra{awe za negovite zloupotrebi, za {to sobral dosta dovolna dokumentacija. Spored tradicijata i pravilnikot na
170
Lade B. Taleski
VMRO za takvi zloupotrebi presudata e so smrt ! Aleko Vasilev imal interes Aleksandrov da go snema pred samiot kongres. Siguno e deka vo posledniot mesec toj imal nekolku sredbi so ~lenovi na Bugarskata Komunisti~ka partija. Vozmo`no e toga{ da stanala koordinacijata me|u dvete strani. Protogerov vo poslednite nekolku meseci ja ima{e zaladeno sorabotkata so Todor Aleksandrov i te{ko go podnesuva{e faktot, {to zna~itelno pomladiot kolega e prifaten kako edinstven voda~ na VMRO. Nitu edno va`no re{enie ne se donesuva bez soglasnost na Aleksandrov. Zasegnatiot Protogerov vo poslednite dva-tri meseci pred ubistvoto e vo mnogu bliski vrski so Aleko Vasilev i mnogupati e negov srde~en gostin vo Petri~ko. Negova golema gre{ka e, {to ako neznael za to~niot datum na ubistvoto, {to so sigurnost ne # mo`no, zo{to toga{ ne go predupredil Aleksandrov, za {to nosi moralna odgovornost za negovata smrt. So smrtta na Todor Aleksandrov VMRO gubi eden svoj golem i nezamenliv voda~. Svetskata javnost so razo~aruvawe ja soop{tuva vesta za ubistvoto na Aleksandrov. Site vlijatelni evropski vesnici publikuvaat statii i biografski podatoci za golemiot revolucioner. Londonskiot vesnik Tajms go zabeleùva slednoto: Todor Aleksandrov be{e eden od najzabeleìtelnite voda~i na Balkanot. Toj be{e tip na fanati~en patriot , koj {to ne bi go soprelo ni{to, za da ja postigne svojata cel sozdavawe na avtonomna Makedonija. A,Enciklopedijata Britanika go karakterizira na sledniot na~in: Aleksandrov nanazad niz godinite be{e zakorenet i apsolutno golem makedonist. Toj be{e edna mnogu fina li~nost, visok, so crna brada i kolku dobrosrde~en tolku i hrabar. Na po~etokot so vzaemna dogovorenost me|u rakovoditelite na VMRO, smrtta na Todor Aleksandrov ne be{e objavena i be{e vo golema tajnost. Organizatorite na ubistvoto na ~elo so Aleko Vasilev se podgotvuvaa da go zavzemat celoto rakovodstvo na Organizacijata vo svoi race, za {to za taa cel podgotvuvaa rasprava so bliskite Aleksandrovi soborci. Razvrskata e na 12 Septemvri 1924 godina vo gradot Gorna Xumaja. Samouvereniot Aleko
171
Lade B. Taleski
pa{a ne prevzema dovolno predodbranbeni merki, so {to privrzanicite na Aleksandrov ja blokiraat so svoite ~eti Gorna Xumaja i za nekolku ~asa se spravuvaat so organizatorite na zagovorot. Vo ovaa prestrelka e ubien i samiot Aleko Vasilev. Vo idnite nekolku denovi posle 12 Septemvri, vo Pirinska Makedonija i Sofija se ubieni i drugi privrzanici na Aleko Vasilev, a so toa protivnici na VMRO, so {to opasnosta od prevzemaweto na revolucionernata organizacija e napolno otstraneta. So datumot 12 Septemvri 1924 godina, e spasena revolucionernata organizacija, so {to ne se izmeni karakterot i zada~ite na istata, koja go ostavi ostriot me~ na porobena Makedonija. Na toj datum blesna yvezdata na mladiot naslednik na Todor Aleksandrov-Ivan (Van~o) Mihailov.
172
Lade B. Taleski
IVAN MIHAILOV
(26.08.1896-05.09.1990)
Ivan (Van~o) Mihailov e roden na 26 avgust 1896 godina vo Novo Selo, [tip. U~i vo Solunskata egzarhiska gimnazijaSveti Kiril i Metodij. Po podelbata na Makedonija vo tekot na Balkanskite i Prvata svetska vojna go zavr{uva svoeto gimnazisko obrazovanie vo Skopje, vo srpska gimnazija. Iako od strana na srpskite prosvetni vlasti mu e ponudeno da si go prodolì obrazovanieto nekade vo Evropa, kako stipendist na srpskata vlada, so ogled na toa {to e odli~en u~enik, toj ja odbira Bugarija kako prostor za idnata kariera i po~nuva da studira pravni nauki na sofiskiot univerzitet Sveti Kliment Ohridski. Tokmu toga{, kako mlad student se vklu~uva vo redovite na makedonskoto revolucionerno dvièwe, koe {to po urivaweto na makedonskata istoriska i teritorijalna celina, se nao|a vo treskavi~na obnova. Mu stanuva li~en sekretar na Todor Aleksandrov. Se projavuva kako negov fanati~en sledbenik i naslednik. Po ubistvoto na Todor Aleksandrov, na 31 Avgust 1924 godina, toj se proglasuva za negov naslednik, za apsoluten voda~ na VMRO. Tie godini, na VMRO osnovna dejnost & # likvidacija na
173
Lade B. Taleski
politi~kite protivnici i sozdavawe na dràva vo dràvata vo ramkite na Bugarija, vreme za koe kriti~ki se osvrnuvaat redica stranski avtori. Ivan Mihailov zame{an # & vo atentatot na srpskiot kral Aleksandar Kara|or|evi} i osobeno vo likvidaciite na srpski upravuva~i na Makedonija. Negovata sopruga Men~a (Melpomeni) Karni~u, go ubiva li~no Todor Panica vo Burgteatarot vo Viena. Po ednodeceniska crna serija od ubistva i krvavi progoni, lu|e na Mihailov go ubivaat i pretsedatelot na bugarskata zemjodelska vlada, Aleksandar Stamboliski. Ivan (Van~o) Mihailov vo tekot na 1934 godina e proteran od Bugarija. Emigrira najprvin vo Turcija, potoa se prefrla vo Polska, ottamu vo Ungarija, Hrvatska, [panija, za da se pribere kone~no vo Italija, vo Rim, kade {to & umira. Seto ova kaùva deka # celi 70 godini politi~ki emigrant. Gneven i èstok protivnik mu # na komunizmot. So dovolna materijalna poddr{ka na MPO (Makedonski politi~ki organizacii vo SAD) sozdava i odrùva {iroka mreà na informanti od toga{na SRMakedonija koi mu ja zadovoluvaat politi~kata sueta na apsolutniot makedonski predvodnik. So tek na vreme, na pripomo{ mu doa|aat la`govci od emigrantskite krugovi na pomladata VMRO-ovska garnitura od Republika Makedonija (Boeva-Popova, D. Gocev i drugi) koi mu serviraat nevistini. Jas, Lade Taleski, kako avtor na pisanievo, iznajdov dovolno pri~ini za da mu izdvojam na Ivan Mihailov nu`no vnimanie. Toa go bara{e aktuelniot makedonski politi~ki mig. Nemaa vreme na{ite mladi i zeleni politi~ki lideri, dovolno slobodno vreme, za da & se posvetat sestrano na Makedonija. No, samiot fakt {to tie takvite & se posvetuvaa na svojata nedorazgatnata tatkovina, naloùva{e okolnost tie da se podgotvat za pretstojnite dueli so ostatokot od svetot okolu imeto, znameto, grbot, minatoto, istorijata i tradicijata. Ne be{e lesno da se bide makedonski vrven politi~ar ! Nikoj vo Republika Makedonija, najverojatno, ne bara{e od na{ite efektni i efikasni vode~ki novinarski, publicisti~ki ili nau~ni~ki (istoriografski) pera, vedna{ po smrtta na Ivan Mihailov (05.09.1990,
174
Lade B. Taleski
Rim) da gi podgotvat pisalkite za posmrtna rehabilitacija na kontroverzniot {tipjanec ! Da, nikoj vo Republika Makedonija, duri i onie od nebrojnata druìna okolu nedelnoto glasilo DELO, koi isplaniraa poseti na grobot na kontroverzniot svoj idol. Vo mesec septemvri 1990 godina, od emigrantskata scena is~ezna Van~o Mihailov, voda~ot na VMRO, {to ja prezede od svojot u~itel i prethodnik, Todor Aleksandrov i so koja rakovode{e s# do 1934 godina, koga e proteran od Bugarija, ostavaj}i go svoeto Pirinsko carstvo. Mihailov be{e proteran za{to stana premnogu opasen za Bugarija i za carskiot dvor, a negovata organizacija, vo ovaa dràva, so zakonski akt be{e ukinata i zabraneta.
. Progonet, zaedno so svojata sopruga Men~a Karni~u, toj prestojuva prvin vo Turcija, a potoa i vo nekoi evropski zemji, za da go do~eka sozdavaweto na NDH(Nezavisna dràva Hrvatska) na negoviot star prijatel i sorabotnik, Ante Paveli}. Na negova pokana, toj }e pristigne vo Zagreb, navodno privremeno, me|utoa, tamu }e go do~eka i krajot na vojnata, za potoa, povtorno da zamine vo emigracija, vo Rim, kade {to ostanuva do svojata smrt.
175
Lade B. Taleski
Inaku, za prisustvoto na Van~o Mihailov vo Zagreb, kade {to Paveli} }e mu otstapi na koristewe vila, obezbeduvawe i materijalna pomo{, se interesiraat ne samo usta{kite krugovi, tuku i mihajlovistite vo Makedonija, sega vo slu`ba na bugarskiot okupator, kako i onie koi vo Bugarija go poddrùvaat i posakuvaat toj da se vrati. Za ovie novi okolnosti, ambasadorot na NDH vo Sofija d-r Vladimir @idovac vaka pi{uva:
Koga Mihailov, na povik na Paveli} dojde vo Zagreb, nikoj, a najmalku toj samiot, se nadeva{e deka vo Zagreb }e ostane pove}e od tri godini. Negovoto doa|awe vo Zagreb be{e zamisleno samo kako preodna etapa, na negoviot pat kon Bugarija ili vo Makedonija. Toj samiot, a i usta{kite krugovi vo Zagreb se nadevaa deka pra{aweto za negovoto vra}awe }e bide re{eno naskoroNo, vo me|uvreme se slu~uva podelbata na interesni zoni okolu okupacijata na Balkanot, {to ja opredeluvaat Hitler i Musolini. Koga Van~o doa|a vo Zagreb, planot za italjansko-albanskata okupacija na del od Makedonija ne mu e voop{to poznat i koga go doznal toa, sfatil deka nema nitu {ansi za negovata Golema Makedonija, pa so toa nema ni uslovi za negovo vra}awe vo Bugarija ili vo Makedonija. Na Ivan Mihailov ne mu ostanuva ni{to drugo, osven da projavi politi~ki ambicii, odnosno, kako sekoj legioner bez legii, da taktizira kade da se prikloni!
Diplomatskata prepiska na ambasadorot na NDH na Paveli}, Vladimir @idovac, {to ja vodi od Sofija so Zagreb, mo{ne detalno i plasti~no go skicira odnesuvaweto na voda~ot na VMRO, koja sega e raspar~ena i taa, prakti~no i ne postoi kako homogena organizacija. Udobniot ìvot na Van~o vo vilata na Tu{kanec vo Zagreb, mu ovozmoì da ja obezbedi svojata i egzistencijata na soprugata Men~a, bez ogled {to i ovoj prestoj moè da se smeta isklu~ivo kako emigrantski. Od ovie pozicii, toj se obiduva da gi povrze raskinatite ni{ki na organizacijata, da animira del od svoite stari sorabotnici vo Bugarija i vo okupiranata Makedonija, no vo isto vreme, pravi napori da go privle~e vrz
176
Lade B. Taleski
sebe vnimanieto na Hitler i na Musolini, sorabotuvaj}i pritoa i so Ante Paveli} Nesomneno e i toa deka Hitler mo{ne docna }e go svrti svoeto interesirawe kon Mihailov, i deka dolgo vreme go drì nastrana, kako sredstvo {to moè da se aktivira koga }e pritreba. Vo svoite bele{ki od ovoj period, Van~o Mihailov }e zapi{e: Kon krajot na vojnata, Germancite sami me pobaraa da objavam nezavisna dràva MakedonijaZa da ne pomislat deka otkaùvam, i za da mi veruvaat na moite zborovi, zaminav duri vo Skopje. No, ottamu im javiv deka e mo{ne docna za eden takov proekt. Im javiv deka pred mojot narod ne moàm da zemam takva, odgovornostMe pu{tija da si zaminam ìv i zdrav Proektot za edna vakva samostojna Makedonija pod pokrovitelstvo na Germanija, }e propadne u{te vedna{, po pristignuvaweto na Mihailov vo Skopje, vo septemvri 1944 godina. Toj od Skopje javuva deka nalogot na negovite naredbodava~i e nevozmoèn. Ivan Mihailov e vo vistonska stapica i, sekako, krajno razo~aran {to vo Makedonija prakti~no nema svoi privrzanici, osven eden grst predavnici, pa site planovi za doa|awe na ~elo na nekakva obedineta Makedonija, napolno pa|aat vo voda, od prosta pri~ina {to vo toj period Makedonija, re~isi celata e oslobodena Kolku {to ni be{e dostapno, moèvme da zaklu~ime deka patot na Ivan Mihailov od Zagreb kon poslednoto emigrantsko duvlo, vo Rim, vodi niz pove}e evropski lavirinti i skrivali{ta, so falsifikuvani paso{i i sokrivawe na vistinskiot identitet. Mihailov i ovoj pat, kako i vo 1934 godina, koga bezglavno ja napu{ta Bugarija, so soprugata Men~a Karni~u go prodolùva svoeto pate{estvie kon novi emigrantski prostori Od osloboduvaweto na Makedonija i sozdavaweto na makedonskata samostojna dràvnost, vo federalna dràva so drugite jugoslovenski narodi, po~nuva i periodot na kontinuiranoto progonstvo na voda~ot na nekoga{nata VMRO-Van~o Mihailov. Toj, vo narednite 45 godini do smrtta vo Rim vo
177
Lade B. Taleski
1990 godina, }e bide napolno izoliran, emigrant vo Rim, koj nikoga{ nema da stapne na makedonska zemja, a isto tolku e nepoèlen i vo Bugarija. Vedna{ po vojnata, odnosno po osloboduvaweto na Makedonija, za koe Mihailov, postojano }e go upotrebuva terminot poslednata katastrofa, vo Rim se sozdava mihailovisti~ki krug od emigranti, a voda~ot }e formira i takanare~en Glaven stan vo okolinata na gradot. Stravot za sopstvenata bezbednost, opsednatosta i zagriènosta od konstituiraweto na makedonskata dràvnost, se osnovnite elementi vo iscrpnite izve{tai , bele{ki i dokumenti, {to Mihailov }e gi skladira vo sopstvenata arhiva vo Glavniot stan. Ovaa arhiva, okolu koja, podocna }e se krene golema pra{ina i interes od najrazli~ni sredini, treba da bide predmet i na na{eto interesirawe. Ottamu, ne e ni{to ~udno, {to ovaa obemna arhiva pretstavuva i denes interes za niza istraùvawa so opredeleni celi, napati i za zloupotreba Prvite dve do tri godini, Van~o Mihailov od Glavniot stan vo Rim }e se obide, vo {to sekako i uspeva, da formira edna porazgraneta mreà na svojata emigrantska agentura vo Evropa i vo Amerika. Se povrzuva so potesnite krugovi okolu Makedonskata patriotska organizacija (MPO), za koja doìvotno }e tvrdi deka toj ja rakovodi i deka stoi na nejzino ~elo. To~no e deka MPO materijalno go pomaga Van~o Mihailov, i deka toj povremeno se javuva vo nivniot vesnik Makedonska tribuna, me|utoa, rakovodstvoto na ovaa organizacija uporno }e dokaùva deka Mihailov nikoga{ ne bil voda~ na MPO, tuku na negovata VMRO i deka od niv bil materijalno pomagan. Koga negovata agentura od emigranti }e bide konsolidirana, Van~o Mihailov }e po~ne da gi dobiva prvite informacii. Taka, vo eden razgovor so svojot informator, {to go vodi vo vilata vo okolinata na Rim, na 28 April 1950 godina, otkako }e go islu{a svojot sogovornik, toj }e izjavi deka treba da bidat podgotveni za dadeniot moment, odnosno, koga toj }e dojde na vlast vo Makedonija, pa pritoa, na svojot sorabotnik }e mu postavi niza
178
Lade B. Taleski
pra{awa, {to go interesiraat i koi se mo{ne bitni za toj negov daden moment, odnosno za negovoto doa|awe vo Makedonija, na ~elo na edna negova vlada za koja toj vr{i podgotovki. Vo programata {to treba da ja realiziraat negovite sorabotnici, a koja toj li~no ja beleì, se nao|aat i ovie zada~i: dali se vr{i mobilizacija na vojnici i od koi godini na ra|awe, da se doznae kade i kolku vojska ima vo Makedonija, koja armija e smestena tamu, koj e komandantot na taa armija vo Skopje, a koj e politi~ki komesar kakvo oru`je ima, ima li tenkovi, dali se gradat aerodromi, se ispra}a li vojska na gr~ka granica i dali navistina ima incidenti na ovaa, a posebno na bugarskata granica. Neodbe`ni se i pra{awata za kasarnite i drugi voeni objekti, voenite u~ili{ta, kako i toa, kakva e ekonomskata polo`ba, koi se novite fabriki, èlezni~ki prugi i sli~no. Programata, Van~o Mihailov samo delumno ja spomenuva vo razgovorite so svoite sorabotnici, {to sega s# po~esto gi vodi po rimskite hoteli i kafeani. Delovite od taa programa, kako i site negovi planovi od ovoj vid, sepak, ne ostanuvaat vo dlaboka konspiracija. Vovedot vo planovite za doa|awe na Mihailov vo Makedonija vo edna osloboditelna misija, po~nuva vaka: Da se najde mo{ne doverliv ~ovek vo [tabot na Armijata vo Skopje, da bide na{inec, da gi mrazi Jugoslavija i Srbija, so kogo bi vospostavile najkonspirativna vrska, a vo po~etokot ne bi mu davale nikakvi zada~i. Vo samata UDBA, treba da se pronajde ~ovek, ili pove}emina, po mo`nost me|u samite rakovoditeli, pa duri i Cvetko Uzunov Abas, da im se sugerira da se vrazumat i da stanat privrzanici za slobodna i nezavisna Makedonija Mihailov, najmnogu smeta na pridobivawe na rakovodni li~nosti, kako i na dezerteri od nivnite redovi, i od redovite na toga{nite narodni pratenici, so koi bi formiral vlada so nego na ~elnata pozicija !? Vo avijacijata treba da se pronajde eden ~ovek-pilot, koj bi bil podgotven za sekakov podvig, i da smeta na toa deka, vo dadeniot moment,
179
Lade B. Taleski
}e treba da odleta so avion od Makedonija vo Vatikan, za da ja donese novata vlada na Makedonija Vo april 1956 godina, vo Rim, Mihailov ima edna pogolema i podolga sredba so informatorite. Kako po nepi{ano pravilo, go postavuva pra{aweto: [to stanuva so onoj nesre}en Venko Markovski?, a potoa vedna{ po~nuva glasno da komentira, ne do~ekuvaj}i go odgovorot. Eve {to odgovara na sopstvenoto pra{awe (inaku staveno vo negovite neodbe`ni bele{ki pri sekoja sredba): Toj ~ovek e nesre}en, i, ako se sledi negoviot ìvot toj e nesre}en vo vistinska smisla na zborot. Li~no ne go saka{e srpskiot reìm, be{e progonuvan, doa|a{e vo Bugarija, no i tamu be{e progonuvan i zatvoran, zamina vo novata dràva, a i se bore{e za nea, no i tuka padna vo zatvor.
Venko Markovski 5 godini osudenik na Goli Otok Ako go razgleduvame kako poet, pak ista nesre}a. Pa duri i u{te pogolema. Ona {to toj go ima napi{ano, ne moè da se odre~e, a za onie za koi pi{uval, najmnogu go apsea. Go apse{e car Boris, a potoa go apse{e i Tito Ponatamu, Mihailov }e se interesira-dali Venko Markovski ja napa|al od po~etokot dene{nata azbuka vo Makedonija, pri {to mu e odgovoreno deka toa e to~no, kako i podatokot deka Venko, pred sudot, suden za Informbiroto, go napa|al reìmot vo Makedonija. Na ovaa informacija,
180
Lade B. Taleski
Mihailov }e dodade: nekoj francuski novinar, negov star prijatel, doznal deka pred sudot se drèl mnogu dobro Vo vtorata polovina na mesec januari i vo po~etokot na fevruari 1962 godina, Van~o Mihailov ima taen sostanok so pretstavnicite na usta{kata organizacija na [panija. Se sre}ava so usta{kiot emigrant Ibrahim Pjani}, koj ìveel vo taga{na Zapadna Germanija, inaku biv{ usta{ki polkovnik od vremeto na NDH na Ante Paveli}, so kogo Mihailov go vrzuva prijatelstvo u{te od okupatorskite godini, koga Van~o pomina vo senka kaj poglavnikot nad tri godini. Na sostanokot, pokraj Mihailov, Pjani} i pridru`bata, koja go beleì i sledi razgovorot, ima i gosti od {panskiot General{tab, nekolkumina sve{tenici, kako i pretstavnici na nekoi stranski sili, zainteresirani pokroviteli na emigracijata, od koja redovno crpat informacii za Balkanot. Tema na razgovorot se zdruèni neprijatrelski dejstvija protiv Jugoslavija, a vo toj kontekst, sekako i protiv Makedonija. Na sostanokot doa|a do izraz vzaemnata èlba na usta{kata i na mihailovisti~kata emigrantska agentura, za obedinuvawe i dobliùvawe na stavovite na ovie organizacii vo odnos na zaedni~ka dejnost sprema svoite republiki, i, voop{to protiv Jugoslavija. Na sostanokot }e stane zbor i za sozdavaweto na takanare~enata hrvatska vojska vo emigracija, i za nejzinoto okrupnuvawe so zdruùvawe so mihailovistite, za sodejstvo vo eventualni akcii, i nivno poofanzivno nastapuvawe protiv toga{nata Jugoslavija. Van~o Mihailov, varijantata za jadro od predavnici vo Makedonija, i nasilno smenuvawe na vlasta so emigrantska vlada na ~elo so nego, sega }e ja ponudi kako formula na sojuzno jugoslovensko nivo. Vaka zdruènata emigracija, na ovoj sostanok, {to }e prodolì nekolku dena, }e diskutira i za akcijata nare~ena Marsej. Stanuva zbor za dobro obmislen plan za izvr{uvawe atentat na evreinot-Josip Broz Tito. Vo taa prigoda, koga se razgleduva planot, vtoriot biv{ usta{ki oficer,
181
Lade B. Taleski
generalot Vjekoslav Luburi}, }e istakne, deka za organizirawe na edna vakva akcija, planot Marsej go ima izraboteno li~no Van~o Mihailov. Imenuvaweto na ovoj plan, bezdrugo, asocira na poznatiot atentat vrz kralot Aleksandar vo Marsej, pri {to be{e ubien i francuskiot minister Luj Bartu. I pokraj odbivaweto na Mihailov, da go ospori svoeto u~estvo vo organiziraweto na atentatot na kral Aleksandar, osven priznanieto deka na Paveli} mu go stavil na raspolagawe svojot terorist, Vlado êrnozemski, so vakvi i sli~ni koincidencii, se nayiraat mnogu vistini i okolu ovoj damne{en atentat.
Vlado Crnozemski U{te vo pedesettite godini, Van~o Mihailov, pred svoite sorabotnici }e ~ita od svoite bele{ki, deka Jugoslavija ne moè da se odrì kako takva, i, spored nego, taa voop{to ne # spas za Makedonija. Jugoslavija, veli Mihailov, moè da se raspadne, od kogo bilo, po~nuvaj}i od Hrvatska, od Kosovo, ili pak od Makedonija. Nie treba da si barame nezavisna Makedonija Na sostanokot so svoite sorabotnici, vo mesec fevruari 1952 godina, toj go predviduva raspa|aweto na Jugoslavija, vo duhot na svoite i na koncepciite na drugite emigrantski sili vo Evropa i vo Amerika. Ova predviduvawe poa|a od veruvaweto, deka negovata organizacija }e navleze
182
Lade B. Taleski
vo Makedonija, otkako drugite }e ja zavr{at operacijata na raspa|awe na novata dràva. Ve}e e jasno deka i Moskva e protiv Jugoslavija, pa saka da ja uni{ti. A, {to smeta Zapad, posebno Amerika? Mislam deka nim, vakva Jugoslavija im e potrebna u{te izvesno vreme. Tie ne se edinstvenite {to mislat taka, tuku vaka razmisluva celiot zapaden svet. Site se soglasni, deka nema da ostavat da egzistira nekakov si socijalisti~ki reìm vo Jugoslavija. [to toa zna~i? Toa zna~i deka koga bilo i kako bilo, Titovata Jugoslavija }e ja snema. Na ova Zapad ve}e raboti. Kako }e go izvede toa, zasega ne se znae. Zna~i, Jugoslavija e osudena na smrt. Dali toa }e dojde preku Kosovo, preku Makedonija, ili pak preku Hrvatska, odedna{, ili pak, nadvore{nite faktori toa }e go naloàt, toa e posebna rabota, no {tom Jugoslavija nema potpora na Istok, taa }e se raspadne Na krajot, svoeto viduvawe na ova pra{awe, vaka }e go zaklu~i: Dali nie, vo Makedonija, da ja poddrùvame Jugoslavija? Sekako ne ! Nikako ! Za nas, Jugoslavija, vsu{nost # Srbija ! I nikakvi iluzii ne treba da se ima vo nekakvo si jugoslovenstvo. Nie treba da gi spoime Egejska i Pirinska Makedonija, so sega{nata, i da se sobereme vo edna celina Mihailov }e po~ine na pragot na raspa|aweto na Jugoslavija, zaedno so neostvarenata negova èlba za nezavisna i cela Makedonija. Patem, Van~o Mihailov go iskaùva i svojot strav od planovite na Golema Albanija i na Golema Bugarija, koi moàt & da se dogovorat da ja podelat Makedonija !... Vo tekot na 1989 godina i 1990 godina, Ivan (Van~o) Mihailov }e bide vo centarot na vnimanieto. Toj }e po~ine na 05 Septemvri vo 8.40 ~asot po italijansko vreme, vo vilata vo Rim, vo 94-ta godina od ìvotot. Vo ovoj period, s# do letoto 1990 godina, za Van~o mnogu }e se zboruva, za nego projavuvaat interesirawe najrazli~ni slu`bi i sredini, ne samo od
183
Lade B. Taleski
emigrantskiot svet, taka {to toj, pretsmrtno e vo fokusot na edno pomasovno kontaktirwe so nego i so negovite sorabotnici koi go opsluùvaat. Letoto na 1990 godina e vo poln ek, a vo vilata, vo Glavniot stan na Van~o Mihailov, Vida Boeva strogo gi kontrolira rabotite i taa e najupatenata vo sostojbata na ~ovekot, kogo u{te od poodamna }e go stavi pod svoja kontrola. Mihailov e mrtov, a {to se slu~uva so pogrebnata ceremonija, odnosno, vo kakva funkcija taa }e bide stavena? Vida Boeva, portparolot na Van~o Mihailov, prva }e ja soop{ti oficijalnata vest za smrtta na svojot lider, vo Glavniot stan vo vilata vo blizinata na Rim. Taa, vesta za smrtta na Mihailov prvin }e mu ja soop{ti na pretsedatelot na CK na MPO, Ivan Lebanov, a potoa ja pra}a do radioto Slobodna Evropa. Stranskite agencii vedna{ }e reagiraat, a bugarskite mediumi, posebno bugarskata televizija, predni~i vo plasiraweto na tragi~nata zaguba, za {to ima i svoj komentar. Vo tekot na denot, vo Glavniot stan vo Rim, telefonite postojano yvonat. Se javuvaat so so~uvstvo negovite privrzanici od Evropa, a i nekoi postari ~lenovi na MPO,koi so svojata mihailovisti~ka pripadnost, pove}e ne se tolku eksponirani vo organizacijata, me|utoa, ostanale privrzanici na dvièweto na Mihailov. Inaku, denta, vo Glavniot stan }e se javat i pretstavnicite na vrhovisti~kite dru{tva vo Sofija, koi }e insistiraat, nivniot Van~o Mihailov da bide pogreban vo Bugarija, i toa tokmu na Pirin Planina, vedna{ do Todor Aleksandrov ! Vida Boeva ima odgovor na site pra{awa. Taa }e izjavi deka posledna èlba na Mihailov mu bila tokmu toa da bide pogreban na Pirin Planina, do Todor Aleksandrov, samo mu pre~el komunizmot vo Bugarija ! Ve}e poso~eniot pe~at i drugite mediumi, }e ja prenesat i ovaa vest: Vo Rim, na 11 Septemvri 1990 godina e pogreban emigrantot Van~o Mihailov. Na pogrebot prisustvuvale sedumdesetina lica od Bugarija,
184
Lade B. Taleski
Belgija, od drugite zemji na Evropa, od Amerika, kako i pove}emina negovi prijateli od Italija. Taka, na pogrebot, od Bugarija prisustvuvaat: Angel Dimitrov, pratenik na toga{niot bugarski pretsedatel @equ @elev, Nasko Mihailov, bratot na Van~o Mihailov, nastanet vo ]ustendil, Hristo Matov, vnuk na nekoga{niot pretstavnik na zadgrani~niot komitet na VMRO so isto ime i prezime, kako oficijalen pretstavnik na Makedonskite bratstvaod Sofija, kako i petmina neimenuvani ~lenovi na ovaa asocijacija. Od mihailovisti~koto emigrantsko dru{tvo Todor Aleksandrov od Brisel vo Belgija , na pogrebot se prisutni pove}emina, me|u koi i Risto Kara|ozov, Mite Tomelakov i Branko Smi~kov. Tie opredelile eden od niv da odrì i pro{talen govor. Kako {to bilo najaveno odnapred, od SAD i Kanada dopatuvale na pogrebot: vladikata na bugarsko makedonskite crkvi Kiril Vlada~ki (Jon~ev), negoviot zamenik, sve{tenikot \or|i Nedelkovski od Fort Vejn, Stefan Mitov, sve{tenik vo makedonsko - bugarskata crkva Sveti Ilija Prorok od Ohajo, Boris Drangov, sve{tenik vo makedonsko bugarskata crkva Sveti \or|i od Toronto, i , vo imeto na CK na MPO, Ivan Il~ev od Va{ington. Od Usta{kata organizacija HOP vo Kanada, bil ispraten samo venec, i pokraj toa {to Van~o Mihailov so niv ~esto sorabotuval i pravel planovi za diverzii i za atentati na Josip Broz Tito. Tie, ne }e go udostojat so li~en pretstavnik svojot sorabotnik Mihailov. Inaku, italijanskiot, bugarskiot i emigrantskiot pe~at, celosno }e go odbeleàt pogrebot vo negovata manifestantnost, so detali {to sekako mu odgovarale na organizatorot. Imeno, na pogrebot prisustvuvale i bugarskiot generalen konzul vo Rim, trojca slu`benici od bugarskata ambasada, kako i dopisnikot na Bugarskata telegrafska agencija od Italija, Rumen Mihailov. Kon ovaa procesijase priklu~il i bugarskiot arhimandrit vo Vatikan, \or|i Eldrov, li~en prijatel na Mihailov, kako i nekolkumina italijanski prijateli.
185
Lade B. Taleski
Kov~egot bil pokrien so crveno crno zname, a vo grobot bila stavena svetena zemja od Vardarska, Pirinska i Belomorska Makedonija ! Tro{ocite za pogrebot gi pokrival CK na MPO od Amerika.
Dostapna literatura: ISTORIJA-Spisanie na Sojuzot na Istoriskite dru{tva na SRMakedonija br. 2 - 1973 godina Skopje Osloboditelnite borbi na MakedonijaHristo Siljanov tom vtori Sto godini sega{nostVeroqub Andonovski Goce Del~ev- Dimitar Dimeski VMRO 100 godini borba za MakedonijaKrasimir Karaka~anov MAKEDONIJA Kratko istorisko svedo{tvoMilen Kumanov
186
Lade B. Taleski
RASPARÊ --PODELBATA NA MAKEDONIJA-Nebrojna dokumentacija, arhivska gra|a, zapisi i bele{ki od tu|i kako i od doma{ni izvori, so svoite podatoci zadovolitelno potvrduvaat deka: Makedonija vo svoite prirodno-etnografski granici: na sever - do zad [ar Planina, Skopska Crna Gora do Moravskata Dolina i Rila Planina; na istok do grebenot na Rodopskite Planini i rekata Mesta; na jug do Beloto More, do Olimp i planinite na desniot breg od rekata Bistrica; na zapad od Pind Planina, drugata strana na Beloto (Ohridskoto) i Prespanskoto Ezero i Korab Planina. Vaka rasposlana vo srcevinata na Makedonskiot Poluostrov (Balkanski), zafa}a povr{ina od okolu 68.000 km2.- naselena # so ne{to pove}e od 3.300.000 ìteli. So svojata geografska i strategiska polo`ba na Makedonskiot Poluostrov (Balkanski), so gradot Solun kako glaven primorski i trgovski centar, so svoite stopanski resursi i prirodni bogatstva, Makedonija stana objekt na agresivna i aspiratorska politika na sosednite buròasko monarhiski dràvi, po nivnoto osloboduvawe od Otomanskata Imperija Pominaa devedesetidevet Leta Gospodovi od podmolnoto raspar~uvawe na na{ata drevna, Bibliska i Sveta zemja Makedonija; od strana na novoroden~iwata od epruveta: Albanija, Bugarija, Grcija i Srbija, odobreno od golemite sili ili Evropa bludnica vavilonska; so stramniot miroven dogovor od 28-mi Juli do 10-ti Avgust 1913-to Leto Gospodovo odràn vo Bukure{t, so {to celosno makedonskoto tkivo be{e ras~ere~eno i podareno na ovie ~etiri monstruozni takanare~eni dràvi.
187
Lade B. Taleski
Oslobodeni od turskiot jarem so vojnata ~ija pretpostavka be{e da ja oslobodat, a vsu{nost celta be{e da ja porabat i me|usebe da si ja podelat Makedonija, ovaa zemja ne dobi nikakva izmena. Postana periferna teritorija na Bugarija, Grcija, Srbija i eden mal del na Albanija. Otkako bea isterani turskata armija i turskite ~inovnici paraziti, be{e vospostaven nov voen, policiski i administrativen reìm na soodvetnite okupatori. Od konfuzniot period koj po~nuva so invazijata na sojuzni~kite balkanski vojski pa s# do Bukure{kiot dogovor 1913 godina, se slu~ija brojni, ~esto i krvavi sudiri i raspravii za okupirawe na {to pove}e km2. od Makedonija. Se slu~uvalo nekoe selo ili grad da bide staveno pod dominacija dvodelna ili tridelna i se razbira na golemo prokletstvo za mesnoto naselenie. Spored zborovite na Romen Rolan Makedonija be{e oble~ena vo èlezen korset (mider) koj odvaj i dozvoluva{e da di{e. @an Volv
So posredstvo na Romanija, pod pretsedatelstvo na Majoresko, bila svikana konferencija vo Bukure{t na 28 Juli 1913 godina. Pobednicite gi zabrzaa diskusiite za de se izbegne vme{uvawe na Avstrija vo ovie sferi i, na 10 Avgust 1913 godina, e potpi{an Bukure{kiot dogovor. Bugarija ja dobiva Pirinska Makedonija so 6.800 km2.i 400.000 ìteli; Grcija ja dobiva Belomorska Makedonija so Solun ili 34.600 km2.i 1.600.000 ìteli; Srbija ja dobiva teritorijata na Vardarska Makedonija isto~no od Struma so 26.700 km2. i 1.200.000 ìteli; Od toga{ prezgolemenata Grcija se prostira na 120.000 km2., Bugarija na 114.000 km2., Srbija na 82.000 km2.
188
Lade B. Taleski
Ovie dràvi pokraj teritorijalnite dobivki od Makedonija dobile i drugi otomanski teritoriii taka {to francuskoto nedelno spisanie Lilustrasion od 13 Fevruari 1915 godina dava statisti~ki podatoci kako rezultat na Bukure{kiot dogovor, odnosno dobivkite od istiot.
--BUKURE[KI DOGOVOR-28-mi Juli do 10-ti Avgust 1913 god.
Vo Bukure{t, se pregovara{e za Makedonija. Navistina, imeto

Makedonija ne se ni spomenuva, no vo su{tina, se s# vrti okolu nejzinata teritorija. [to se slu~uvalo vo tie 12 dena na pregovorite koga Makedonija e podelena i koga Grcija go stekna tri mileniumskoto pravo vrz ovaa zemja? Kakva bila ulogata na Rusija, Francija, Italija i Avstrija vo tekot na tie 12 dena ispolneti so diplomatski zamki i nadmudruvawa ne samo me|u Bugarija, Grcija i Srbija, tuku i me|u golemite sili koi gi ras~istuvale svoite smetki preku grbot na pomalite zemji? Vtorata balkanska vojna zapo~nala so sudirite me|u Bugarija, Grcija i Srbija vo juni 1913 godina vo vrska so razli~nite sfa}awa za toa na koja dràva kolkav del od Makedonija treba da i pripadne. Podocne`nite analizi pokaàle deka e mnogu verojatno oti Bugarija }e uspeela da izvojuva pobeda na dvata fronta, dokolku takvata situacija ne ja iskoristela Romanija koja pottiknata od Francija i Velika Britanija, i objavila vojna na Sofija. So ogled na toa {to severniot del na Bugarija bil re~isi bez vojska, romanskite odredi na po~etokot na juli ednostavno se pro{etale niz bugarskata zemja i stignale pred kapijata na bugarskiot glaven grad. Istoto go iskoristila i Turcija koja otvorila ~etvrti front protiv bugarskata
189
Lade B. Taleski
vojska. Po ova porazot na Bugarija bil neminoven, pa taa pobarala prekin na neprijatelstvata i pregovori. Na 27 Juli 1913 godina, nedela, so srpski brod na koj se veele srpskoto, crnogorskoto, gr~koto i romanskoto zname, vo Turnu Severin zaedno pristignale srpskata, gr~kata i crnogorskata delegacija. Bile pre~ekani od Treanea Gre~eano, {ef na romanskiot dvorski protocol. Ottuka, so voz zaminale za Bukure{t. Vo razgovorot so eden dopisnik na romanski vesnik, pretsedatelot na srpskata Vlada i {ef na srpskata delegacija, Nikola Pa{i}, vedna{ po pristignuvaweto izjavil: Po pra{aweto za Gevgelija, me|u nas i Grcitenema nikakvo nesoglasuvawe. Ako i Bugarite ja pokaàt istata dobra volja, pregovorite brgu }e zavr{at. Na toa se nadovrzal i gr~kiot delegat Dimitar Panas: Me|u nas i Srbite nema nesoglasuvawa. Gevgelija nema da ni pravi problem. Vo me|uvreme, na pat kon Bukure{t bila i bugarskata delegacija, predvodena od ministerot za finansii i pretsedatel na Liberalnata partija, Dimitar Ton~ev.
30 JULI 1913 GODINA
Pregovorite zapo~nale na 30 Juli 1913 godina vo 16 ~asot so sednica na delegatite na zavojuvanite zemji vo romanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Prvi pristignale Srbite i Crnogorcite, potoa Bugarite, Grcite i na kraj romanskite delegati. Za pretsedava~ na sednicata bil izbran pretsedatelot na romanskata Vlada, Titu Majoresku. Toa bil prv den koga delegatite se zapoznavale me|u sebe, no i so sodrìnata na nivnite polnomo{tva. Bilo konstatirano deka site osven pretstavnicite na Crna Gora imaat neograni~eni ovlastuvawa za vodewe pregovori i za sklu~uvawe mir. Prvite signali bile deka pome|u Romanija i Bugarija & Srbija i Bugarija brgu }e bide postignat dogovor. Se nagovestuvalo deka seriozen problem moè
190
Lade B. Taleski
da ima vo pregovorite me|u Bugarija i Grcija poradi makedonskoto pristani{te Kavala. No i pokraj najavite deka rabotite moèbi }e odat lesno, u{te pred da zapo~nat pregovorite, odnosite me|u Srbija i Bugarija dopolnitelno se zaostrile poradi toa {to Bugarite pobarale od Romancite da go za{titat naselenieto od gradot Vidin, tvrdej}i deka ako vo nego prva vleze srpskata vojska, koja se nao|ala na tri kilometri od gradot, }e se slu~i masakar. Vo Srbija toa e protolkuvano kako diplomatski obid na bugarskata delegacija da vnese razdor vo dobrite odnosi me|u Romanija i Srbija & kako intriga na Bugarite. Podocna se doznalo deka na vakov ~ekor Bugarija bila sovetuvana od Italija, koja poradi svoite interesi vo Albanija i Belomorskite ostrovi, ne bila nakloneta kon Grcija i Srbija. Na istiot sostanok, po predlog na gr~kiot premier Elefteros Venizelos koj ja predvodel gr~kata delegacija, bilo dogovoreno od 31 juli vo 17 ~asot, da zapo~ne primirje na site boi{ta. Celosnoto primirje trebalo da se vospostavi vo rok od pet dena, odnosno do 05 Avgust. Dokolku do toj datum ne se postignal dogovor ili dokolku ne bile dadeni garancii deka }e bide postignat dogovor pod uslovi prifatlivi za site strani, neprijatelstvata }e prodolèle.
31 JULI 1913 GODINA
Vtor den od razgovorite koj povtorno zapo~nale vo 16 ~asot. Sostanokot trael polovina ~as pri {to bilo dogovoreno sprotivstavenite strani treba me|usebno, na posebni i odvoeni sredbi da gi re{at spornite pra{awa, a na konferencijata da gi iznesuvaat samo tie vo vrska so koi ne bila postignata soglasnost. Potoa, vo ve~ernite ~asovi se vodele posebni razgovori me|u srpskiot premier Pa{i} i bugarskiot {ef na delegacijata Ton~ev, po {to sledela sredba i razgovor me|u Ton~ev i Venizelos. Prethodniot den Venizelos izjavil deka Kavala mora da ostane gr~ka i u{te
191
Lade B. Taleski
edna{ potvrdil deka problemot so Gevgelija nema da se pojavi i deka gradot najverojatno }e i pripadne na Srbija. Istovremeno, vnimatelno se slu{ale porakite {to doa|aat od golemite sili, pred s# Velika Britanija, Francija, Rusija i Avstro Ungarija. Denta vladeelo uveruvawe deka nitu edna od niv nema ni{to protiv Srbija da ja dobie Makedonija od desnata i od levata strana na rekata Vardar, se do Gevgelija. Izvesen nemir vnele napisite vo nekoi avstriski vesnici deka sepak zaradi ramnoteà na Balkanot, na Srbija treba da & pripadne samo teritorijata od desnata strana na Vardar, a na Bugarija levata strana i pristani{teto Kavala. Na 31 Juli se pojavila i vesta deka Bugarite moàt da go istaknat pra{aweto za avtonomija na Makedonija, kako posledna {ansa da gi spre~at aspiraciite na Srbija i Grcija. Vedna{ stignala i reakcijata na dopisnicite na nekoi balkanski vesnici od Pariz koi izvestile deka Francija smeta oti toa pra{awe e re{eno i potsetile deka na pregovorite vo London po zavr{uvaweto na Prvata balkanska vojna, istiot predlog go ponudila i Turcija. Toga{, tokmu od Bugarija bilo odgovoreno deka Turcija zaboravila na rezultatite od vojnata i deka preddlogot za avtonomna Makedonija ne moè da se prifati. Porakata bila jasna: ako sega Bugarija go postavi istoto pra{awe taa fakti~ki se odnesuva kako & Turcija, zo{to ne zema predvid deka e porazena vo vojnata, no }e go dobie istiot odgovor {to & samata mu go dala na turskiot pretstavnik na pregovorite vo London. Toa se denovi koga Grcija i Srbija uìvale ogromna poddr{ka od Francija i Velika Britanija koj vo dvete zemji gledale brana protiv {ireweto na avstriskoto i ruskoto vlijanie na Balkanot.
01 AVGUST 1913 GODINA
Od 10 ~asot se vodele razgovori me|u srpskata, gr~kata i crnogorskata delegacija od edna strana i bugarskata od druga. Vo tekot na
192
Lade B. Taleski
razgovorite na Bugarija i bile ispora~ani barawata na sojuznicite. Prethodno, bugarskata i romanskata delegacija postignale dogovor so koj Bugarija & ja otstapila Dobruxa na Romanija. Bugarite ekspresno se dogovorile so Romancite, nadevaj}i se deka na toj na~in }e uspeat vo natamo{niot tek od razgovorite Romanija da se odnesuva kako neutralna strana bidej}i interesot ve}e & # zadovolen. Oficijalnata konferencija pod pretsedatelstvo na Majoresku zapo~nala vo 16 ~asot no bila prekinata otkako bilo konstatirano deka sojuznicite i Bugarite s# u{te ne postignale dogovor. Denta bila vidliva nervozata poradi turskoto osvojuvawe na Edrene i izve{taite deka naselenieto izleglo da proslavuva upatuvaj}i mu blagodarnost na sultanot. Poradi toa, ruskiot ambasador vo Bukure{t im sovetuval na Grcija i Srbija {to poskoro da postignat dogovor so Bugarija za da se izbegnat kavgite i za da moè Rusija da i go garantira Edrene na Sofija. Dva dena podocna stanala jasna nervozata na Rusija: tokmu na 01 Avgust, turskata vlast na nekolku ~asa go zatvorila preminot preku Bosfor za trgovski brodovi. Podocna preminot bil otvoren, no porakata bila dovolno silna za da se krene panika vo Rusija, odnosno vo Sankt Petersburg. Koga }e posaka, Turcija moè da ja blokira Rusija & ako taa preku Bugarija ne najde drug izlez kon more, se nao|a vo prili~no nezgodna polo`ba. Tokmu zatoa, Rusija od pozadina }e ja poddrùva Bugarija vo nejzinoto barawe da go dobie pristani{teto Kavala i toa bilo edno od klu~nite pra{awa okolu koe se kr{ele pregovorite.
Denot zapo~nal so izjavata na bugarskiot premier Radosavov za vesnikot Cajt, deka ve}e sega moè da se smeta oti mirot e postignat i deka {to se odnesuva do podelbata na Makedonija, nema da ima nesovladlivi pre~ki zatoa {to golemite sili go zadràa pravoto da go
193
Lade B. Taleski
imaat posledniot zbor. Izjavata pokaùva deka Bugarite se obiduvale so pomo{ na diplomatski sredstva da izdejstvuvaat {to pogolem del od Makedonija za sebe, no duri i vo slu~aj na nepovolen razvoj na nastanite, se nadevale na pomo{ od Rusija i Avstro Ungarija po zavr{uvawe na pregovorite. Pra{aweto za avtonomija na Makedonija po francuskiot neoficijalen signal ve}e ne bilo spomenuvano. Vo tekot na denot Srbija i Grcija pove}e bile angaìrani na diplomatski pat vo vrska so problemot na vleguvaweto na Turcija vo Edrene, istaknuvaj}i deka toa pra{awe, koe se obiduva da go nametne Rusija, nema vrska so pregovorite vo Bukur{t. Ako Bugarija ima problem so Turcija, neka se obrati kaj golemite sili za toa, bil zaedni~ki stav na srpskata i gr~kata delegacija. Na 02 Avgust obelodeneti se barawata na sojuznicite postaveni dva dena pred toa. Od Bugarija bilo pobarano granicata da se povle~e po rekata Struma, linijata da odi s# do Egejsko More, potoa Bugarija da se odkaè od site predlozi povrzani so ostrovite vo Egejsko More, da prifati pla}awe na ot{teta i da dade garancii za naselenieto vo Trakija za sloboda, u~ili{ta i crkva vo op{tinite ozna~eni kako gr~ki. S# pove}e se kristaliziral & stavot na golemite sili za Kavala. Vesnicite prenesuvvat deka zad idejata, pristani{teto da i pripadne na Bugarija zastanale ne samo Rusija, tuku i Avstrija i Italija, dodeka Francija, Velika Britanija i Germanija insistirale toa da i pripadne na Grcija. Denta se ~ekal signal od Bugarija za toa dali gi prifa}a barawata na sojuznicite, za da moè da se prodolì primirjeto koe zavr{uvalo na 05 Avgust. Propagandata bila aktivna i za vreme na pregovorite. Taka na 03 Avgust srpskite i gr~kite vesnici bile preplaveni so izve{tai za masakrite {to bugarskata vojska gi izvr{ila vo Seres. Vo belgradska Politika bilo objaveno i nekoe pismo od zdruènie na gr~ki èni, koi navele deka vo edno selo vo blizinata na Seres, Bugarite im zaka~ile yvon~iwa na ènite gi terale goli da igraat okolu ognot vo koi ìvi gi frlale nivnite deca. Podocna, Karnegievata komisija gi istraùvala site naodi za zlostorstvata
194
Lade B. Taleski
vo Seres (i ne samo tamu) i utvrdila deka vo najgolem broj slu~ai stanuvalo zbor za lagi na Grcite i Srbite. Bilo utvrdeno deka vo napadot na gr~kata vojska vo Seres, bugarskite edinici po~nale da se povlekuvaat vo bezredie, po {to bile ubieni nekoi zatvorenici vo zatvorot, no kako {to smeta Komisijata, toa bilo storeno samovolno od ~uvarite. Eden od gr~kite zatvorenici koj nemal pari da go potkupi ~uvarot, bil bukvalno zakovan za podot so bajonet. No pokraj ovoj primer, Komisijata utvrdila deka pove}eto naodi za bugarskite zlodela se izmisleni i deka nivnata cel e propagandna. Taka, na primer, vo eden gr~ki izve{taj se naveduvalo deka e ubien i direktorot na Otoman bankata vo Seres, no ~lenovi na Komisijata imale mo`nost da se vidat i porazgovaraat so nego. Ne mu falelo nitu vlakno od glavata. Nasproti toa, istata Komisija utvrdila deka gr~kata vojska sistematski vr{ela zlostorsva vrz negr~koto naselenie vo Seres. Golem del od ubistvata bile izvr{eni na 14 Juli, koga edna bugarska regularna edinica uspeala da ja porazi gr~kata milicija nadvor od Seres i napladne po~nala da vleguva vo gradot. Najmalku 60 ili 70 zatvorenici, naveduva Komisijata, s# u{te bile ìvi, a nivnite ~uvari Grci re{ile brzo da ja zavr{at svojata rabota. Dvajca zatvorenici (Angelov i Limonov) uspeale da izbegaat, a drugite, premnogu oslabeni za da se spasat, bile zavrzani. Gi nosele na kolewe po ~etvorica ili petmina, no ubivaweto bilo neefikasno, pa desetina uspeale da preìveat, kako {to zapi{al eden ~len na Komisijata, so rani {to bile takvi kakvi {to nanesuva mesar koga se obiduva da koli lu|e kako {to bi zalklal ovca. Sepak, izve{tajot na Karnegievata komisija e praven podocna, a vo tie denovi na pregovori vo Bukure{t, propagandata na pobednicite vo vojnata rabotite gi prikaùvala mnogu poinaku.
195
Lade B. Taleski
Denot minal vo diplomatski obidi na bugarskata delegacija da dobie u{te malku vreme, nadevaj}i se deka golemite sili }e i go ostavat delot od Makedonija na levata strana na Vardar do Gevgelija. Srbija ostanala nepopustliva baraj}i gi Kriva Palanka, Kratovo, [tip, Radovi{, Ko~ani, Strumica i Gevgelija. Site delegacii, osven romanskata imale me|usebni sredbi i vo vrska so Kavala, no dogovor ne bil postignat poradi toa {to Bugarija s# u{te se nadevala deka moè da go dobie pristani{teto. Nasproti toa, francuskiot, britanskiot i germanskiot stav bil deka na Bugarija & e dovolen izlezot na Egejsko More isto~no od Kavala. Posleden predlog na Bugarite bil deka za Kavala e potrebno u{te da se pregovara, a deka se otkaùvaat od site pregovori vo vrska so srpskite predlozi za teritorijata od levata strana na Vardar, no baraat da im ostanat [tip i Ko~ani. Dokolku ja dobijat Kavala, Bugarite istaknale deka se podgotveni da se otkaàt od dvata grada. Srpskata delegacija go zavr{ila denot so ubeduvawe deka situacijata e takva {to Bugarija }e mora da popu{ti i po odnos na ova barawe. Pritisokot na vremeto bil s# poo~igleden, a Grcija i Srbija, uvereni vo svojata voena nadmo}, po~nale po kuloarite da {irat glasini deka # mo`no site delegacii da gi napu{tat pregovorite, {to bi zna~elo obnova na vojnata so ogled na toa {to primirjeto istekuvalo na 05 Avgust vo 17 ~asot popladne. Romanskiot vesnik Vitoril ve}e najavil deka gr~kata i srpskata vojska imaat plan za nova zaedni~ka akcija protiv Bugarija. Sprotivno na taa diplomatska poraka, a vo ramki na vojnata {to se vodela preku vesnicite, avstriskiot Viner Algemajne Cajtung, povikuvaj}i se na diplomatski izvori vo Viena napi{al deka vo Avstrija se smeta oti gr~kite i srpskite barawa se preterani i deka ne bila zemena predvid voljata na golemite sili.
196
Lade B. Taleski
Vo vrska so pregovorite me|u delegaciite bil daden den za pauza, a bila svikana plenarna sednica so cel da se prodolì primirjeto. Toa & bilo storeno, a molkot na oru`jeto bil prodolèn za tri dena. I pokraj denot za odmor, delegaciite sepak razgovarale, pa Bugarite istapile so nov predlog: se otkaàle od [tip i Ko~ani, no sega go ostavile baraweto za Radovi{ i Strumica kako gradovi od koi po nitu edna cena ne moàt da se otkaàt. Vo neformalniot del od razgovorite bilo zabeleàno deka Bugarite s# u{te polagaat mnogu nade` vo Avstrija, Rusija i Italija i deka se nadevaat oti kakva & da bide sodrìnata na potpi{aniot dogovor, toj }e bide revidiran od golemite sili vo nejzina polza. Grcite u{te edna{ istaknale deka nemaat namera da ja otstapat Kavala. Romanskite pretstavnici ja iskoristile prilikata da kaàt deka pregovorite me|u niv i Bugarija se zavr{eni, no deka romansko bugarskata granica }e ja smetaat za kone~na duri otkako }e bide postignata celosna soglasnost me|u site delegacii za site pra{awa. Toa deluvalo kako eden vid {ok za delegacijata na ~elo so Ton~ev koja smetala deka manevarot za odvojuvawe na Romanija od Srbija i Grcija vo prvite dva dena uspeal. Nasproti toa, zborovite na Majoresku bile sfateni kako direktna voena zakana od Romanija kon Bugarija vo slu~aj taa da prodolì da gi otfrla barawata na Grcija i Srbija.
Konferencijata zapo~nala vo 16 ~asot. Otkako bil usvoen zapisnikot od prethodniot den, zbor pobaral gr~kiot premier Venizelos koj istaknal deka dobil pismo od kralot Konstantin so koe toj go izvestil deka na bugarsko gr~kata linija na razgrani~uvawe na frontot, voen bugarski
197
Lade B. Taleski
pretstavnik im rekol na prednite gr~ki oddelenija deka neprijatelstvata }e prodolàt u{te istiot den. Na toa reagirale bugarskiot {ef na delegacijata Ton~ev, kako i prisutniot ~len Ivan Fi~ev (na~alnik na G [), koj rekle deka za toa ni{to ne znaat i deka kralskata depe{a moèbi e rezultat na nekakva zabluda. Potoa po zapo~nuvawe na razgovorite, Bugarite istaknale namera da se otkaàt od barawata povrzani so Vardarska Makedonija, no deka insistiraat na Kavala i Orfanskiot Zaliv. Odgovorot na Venizelos bil deka vo Grcija }e izbie revolucija ako pristani{teto bide otstapeno na Bugarija. Denot minal & vo znak na vestite za dilomatskiot pritisok na Rusija i Italija vrz Grcija vo vrska so Kavala. Celata igra okolu ova pristani{te ja vodele na edna strana Velika Britanija i Francija, a na druga Avstrija i Rusija. Kon ovie poslednite se pridruìla i Italija. Na 04 Avgust Frankfurter Cajtung napi{al deka bez ogled na toa {to }e potpie{e Bugarija, n# samo vo vrska so Kavala, tuku i voop{to, celiot dogovor }e dobie na zna~ewe duri otkako }e bide revidiran od golemite sili. Istiot den Rojters javil deka Bugarija sepak }e popu{ti i }e gi prifati site barawa na Grcijai Srbija kako & deka Turcija se soglasila da se povle~e od Edrene, no, za vozvrat bara finansiski koncesii od Evropa, istovremeno insistiraj}i povlekuvaweto od gradot da bide izvedeno na na~in koj }e go za~uva dostoinstvoto i na vojskata i na dràvata. Denta , romanskiot minister za finansii Margoloman zapo~nal so organizirawe ru~eci vo ~est na delegaciite, a prviot ru~ek bil vo ~est na srpskiot premier Nikola Pa{i}.
Ova e denot koga # postignat dogovor me|u site strani. Srbija gi dobila [tip, Ko~ani, Radovi{ i Gevgelija, a Grcija Kavala. Bugarija,
198
Lade B. Taleski
a so toa Rusija i Avstro Ungarija, za zagubile bitkata. No, zatoa Strumica i Ksanti bile ostaveni pod vlast na Sofija (sepak, podocna, prviot grad }e i bide daden na Srbija, a vtoriot na Grcija). Sednicata traela od 16 do 20 ~asot, a bilo dogovoreno naredniot den da se zapo~ne so sostavuvawe na finalniot dogovor za mir koj oficijalno bi bil potpi{an. Toa e den koga Srbite se potsetile na Bukure{kiot dogovor od 1812 godina, koga poradi potrebata da se sprotivstavi na Napoleon, Rusija gi povlekla svoite vojski od Balkanot i ja ostavila Srbija na cedilo po {to Osmanliite povtorno ja vospostavile vlasta nad Belgrad. Ovoj pat, likuvale Srbite velej}i deka nepravdata stara sto godini e ispravena.
O7 AVGUST 1913 GODINA
Sostanokot zapo~nal vo 17 ~asot i 15 minuti. Bil potpi{an protokolot od prethodniot den koga e postignata soglasnosta me|u pregovara~kite strani. Bila formirana komisija {to }e go sostavi mirovniot dogovor. Primirjeto bilo prodolèno na neodredeno vreme, a bile zapo~nati razgovori za demobilizacija na vojskite. Romanskata Vlada, nezavisno od toa, ve}e zapo~nala so demobilizacija. Golem nemir kaj sojuznicite vnela vesta deka Avstrija i Rusija }e baraat revizija na postignatiot dogovor. Gr~kiot premier Venizelos pro~ital pismo so koe se izrazuva àlewe poradi zabunata koja nastanala vo vrska so informacijata od 05 Avgust deka bugarskite pretstavnici na frontot iskaàle oti neprijatelstvata }e prodolàt. Potoa, istapil pretstavnikot na Crna Gora, Matanovi}, koj pro~ital memoar so barawata na ovaa dràva. Vo Memoarot istaknal deka, koga Crna Gora stapila vo vojna ne znaela deka postoi dogovo r za podelba na teritorii me|u Srbija i Bugarija (od fevruari 1912). Bidej}i vo vojnata taa zagubila 17.000 lu|e, {to za zemja koja vo toa vreme imala samo 300. 000 ìteli # ekstremno mnogu, Matanovi} najavil deka i
199
Lade B. Taleski
Crna Gora bara da dobie teritorii koi bi & ovozmoìle natamo{en posiguren i pobezbeden razvoj. Potoa romanskiot pretsedava~ Majoresku ja pro~ital oficijalnata nota od Avstro Ungarija i Rusija so koja dvete sili najavile deka }e go revidiraat dogovorot. Vedna{ sledela i reakcijata na Francija koja izjavila deka Pariz ne dobil nikakvo barawe za revizija na dogovorot i deka vo sekoj slu~aj }e bide protiv takvo ne{to.
Izgotven e tekstot na mirovniot dogovor i najaveno # negovo potpi{uvawe za 10 Avgust, ponedelnik. Vo dogovorot ne bila vnesena bugarskata èlba za negova revizija. So dogovorot se odredeni granicite me|u Romanija, Srbija, Grcija i Bugarija. Pra{aweto za Edrene e ostaveno za re{avawe od strana na golemite sili {to od Bugarija bilo prifateno za{to se nadevala deka so toa vsu{nost se otvora mo`nost za dopolnitelno vme{uvawe na Avstrija i Rusija vo celiot proces i za revizija na celiot dogovor. Bilo utvrdeno & deka finalniot dogovor nema da ima nikakvi dopolnitelni klauzuli i protokoli. Vo me|uvreme, porane{niot bugarski premier Ge{ov ve|e zaminal za Sankt Petersburg so ideja da izdejstvuva od Rusija revizija na dogovorot. Ruskiot stav za Kavala bil objasnet preku romanskite vesnici, a se sveduva na toa deka izlezot {to Bugarija go dobiva na Egejsko More e bez dobri pristani{ta, a deka edinstveno pristani{te koe gi zadovoluva potrebite na Rusija # tokmu Kavala. Nasproti ova, britanskiot stav bil deka dogovorot od Bukure{t treba da se smeta za kone~en.
200
Lade B. Taleski
Vo Grcija ve}e zapo~nalo slavewe. Kralot Konstantin naredil, na site tvrdini od Dardanelite do Janina od topovite da bidat ispukani po 101 plotun. Vesnicite naveduvaat deka gr~kite gradovi bile ukraseni i osvetleni do docna vo no}ta, posebno vo Atina kade sekoj dom imal zaka~eno ne{to vo znak na op{tata radost.
Kralot Konstantin do gr~kite vojnici

VIE JA SOZDADOVTE GOLEMA GRCIJA
Na 08 Avgust, po povod postignatiot dogovor me|u Grcija i Bugarija, gr~kiot kral Konstantin gi upatil slednite zborovi do gr~kata vojska: Oficeri, podoficeri, vojnici i mornari, V~era vo Bukure{t e potpi{an protokol so koj se odredeni novite granici me|u Grcija i Bugarija. Na{ata granica na sever i istok po~nuva od sredinata na Prespanskoto Ezero, pominuva niz dolinata me|u Bitola i Lerin, potoa odi niz visokite planini ju`no od Mariovo i severno od Meglen, pominuva ju`no od Gevgelija i potoa, me|u Dojran i èlezni~kata stanica, niz Dojranskoto Ezero, minuva kraj Kula, pa kraj Demir Hisar, se iska~uva na planinata êngel, minuva ju`no od Melnik i Nevrokop i ostavaj}i go Ksanti, odi po rekata Mesta do nejzinata utoka. Oficeri, podoficeri, vojnici i mornari. Vie ste tvorci na novata zgolemena Grcija. Va{ata krv, va{ite napori, va{ata borba, va{ata
201
Lade B. Taleski
hrabrost i va{ata istrajnost dovedoa do toa Grcija da stane golema, po~ituvana i slavna vo celiot svet. Moeto srce se stega od pomislata deka golem broj od moite hrabri vojnici nema da gi ~ujat ovie moi zborovi, no nivnata krv ne e zaludno proleana. Neka bide ve~en pomenot na na{ite junaci padnati na bojnoto pole. Vam, koi preìveavte, vi go iskaùvam svoeto voodu{evuvawe za va{ite juna~ki dela i gord sum {to sum voda~ na takva vojska i flota. Narediv na site da se izdadat spomenici. Siguren sum deka za srceto na sekoj od vas ~uvstvoto deka ja napravivte Grcija golema e najgolema nagrada. Na{eto delo u{te ne e dovr{eno. Tatkovinata treba da bide silna, mnogu silna. Da ìvee gr~kata vojska ! Da ìvee gr~kata flota ! Konstantin
Nedela. Delegaciite bile vo is~ekuvawe na naredniot den koga trebalo da se stavat potpisite na dogovorot.
Potpi{an e Bukure{kiot dogovor. Pred potpi{uvaweto gr~kiot pretstavnik Nikola Politis, profesor po me|unarodno pravo na Pariskiot univerzitet imal predlog ~lenot 1 da glasi: Za da se vospostavi mir i harmonija me|u dogovornite strani , itn. Bugarskiot pretstavnik Simeon Radev ne se soglasil so zborot harmonija, po {to toj bil izbri{an pa se pristapilo kon potpi{uvawe. Vo krugovite na delegaciite ova ìvo se
202
Lade B. Taleski
komentiralo, a imalo i takvi koi vo odbivaweto na zborot harmonija gledale lo{ znak. Kako i da bilo sledele potpisite so koi e zavr{ena Vtorata balkanska vojna i e podelena makedonskata teritorija. Podocna se vr{eni odredeni izmeni, pa, na primer, Strumica e pripoena kon Srbija , a Bugarija izgubila sekakov izlez kon Egejskoto More, no vo osnova se zapazil dogovorot {to bil postignat vo romanskiot glaven grad. Taka zavr{ilo 12 dnevnoto pregovarawe vo Bukure{t i potpi{uvaweto na dogovorot koj denes kaj Makedoncite se smeta za eden od klu~nite momenti vo ponovata istorija.
Dostapna literatura: Fokus 04 April 2008 god. @itie na soncequbivite Milan J. Jov~eski
203
Lade B. Taleski
GOLEMATA VISTINA Nikoga{ ne se sramam i ne se pla{am da ja pi{uvam vistinata !... Eve eden mal broj na makedonski izrodi od ponovata istorija koi bea protiv samostojna i nezavisna makedonska dràva: -Lazar Koli{evski (Koli{evi}) -Strahil Gigov -Mihailo Apostolski -Kiro Gligorov -Cvetko Uzunovski Abas -Zlate Biqanoski -Vera Aceva -Panta Marija -Blagoja Popov -Kole â{ule -Elisija Poposki -Krste Crvenkoski -Kiro Orov~anec -Riste Bunte -Lile âloska (èna na Koli{evski) -Vidoe Smilevski Bato -Lazar Mojsov -Aleksandar Grli~kov -Kiro Xajkov -Rampo Desoski -Angel êmerski & za golem sram i àl, mnogu, mnogu drugi.
204
Lade B. Taleski
Faksimil od rakopisot, kako rabotna verzija na avtorot
205
Lade B. Taleski
MOLBA OD MITE APOSTOLOV MATOVSKI DO MINISTEROT NA VOJNATA ZA OSLOBODUVAWE NA SIN MU MIHAIL MITEV (MIHAJLO APOSTOLSKI) OD GERMANSKOTO ZAROBENI[TVO
[tip, 23Juli 1941 god.
Gospodin general, Sin mi, MIHAIL MITEV, aktiven major vo {tabot na Dravskata divizija, e zaroben vo borbite okolu gradot Qubqana i odveden vo zatvorskiot logor VESTNE, blizu do gradot Milano. Si dozvoluvam da Ve zamolam naju~tivo, gospodin generale, da bidete taka dobri i da napravite soodvetni postapki, taka{to mojot sin koj {to e Bugarin, rodum od bugarskiot grad [tip, da bide osloboden. Gospodin general, si dozvoluvam da Vi kaàm, deka sum eden od prvite dobri Bugari vo gradot [tip, rabotam za Bugarija i bugar{tinata, a i vo vojnata bev u~esnik vo bugarskta armija i ranet na albanskta granica od neprijatelski kur{um, i od toa ranuvawe ostanav invalid. Posle zavr{uvaweto na vojnata, sopstveniot imot go najdov uni{ten i razgraban i ostanav kako obi~en ~evlarski rabotnik vo golema siroma{tija, {to so maka moèv da go prehranam moeto mnogu~leno semejstvo. Edinstvenata nade` i uteha za mene i semejstvoto # sega zarobeniot moj sin Mihail, koj {to stapil na slu`ba vo srpskata armija, n# od qubov kon dràvta, tuku kako krajno siromav da najde privremeno pribeì{te, so nade` deka eden den }e se vrati vo svojata tatkovina i }e moè da im sluì na na{iot sakan bugarski car i dràva. O~ekuvam molbata da mi bide udovolena i Vi ostavam Vam srde~no po~ituvawe.
(p) (Mite Apostolov) (Rezolucija:) Rim, za osloboduvawe, (p) 2. 7.1941 g. CVA, f. 20, on.4,a.e.25. Original, rakopis.
206
Lade B. Taleski
207
Lade B. Taleski
Onie koi bea za samostojna, nezavisna i cela Makedonija bea na razno-razni i yverski na~ini progonuvani, zatvorani, ubivani i gi iskusuvaa ubavinite na mnogute strogi zatvori logori na smrtta.
Goli Otok
208
Lade B. Taleski
SUDSKI PROCESI PROTIV MAKEDONCI VO MAKEDONIJA OD TOGA[NIOT JUGOSLOVENSKI RE@IM PROCESOT VO PRILEP NA 15 APRIL 1945 GODINA
Voeniot sud vo gradot Prilep gi osudil na smrt so strelawe slednite Makedonci: 1. Petar Spirov Spasev od Prilep; 2. D-r Petar Ivanov Brdarov od Prilep; 3. Dimitar Najdov od Prilep, u~itel; 4. Jovan Cekov od selo Dren, Prilepsko; 5. Ilija T. Angelov od selo Dren, Prilepsko; 6. Petar N. Stojanov od selo Dren, Prilepsko; 7. Petar Petrov od selo Dren, Prilepsko; 8. Aleksandar Haxizdravev od Prilep, od vidnoto semejstvo Haxizdravevi, osuden na smrt posmrtno, zatoa {to e ubien na ulica bez sud; 9. Icko Sr~ar od Prilep posmrtno, zatoa {to e ubien pred vratata na svojot dom bez nikakvo sudewe; 10. Kiro Tamburkata sin na Icko Sr~ar, osuden na smrt bez strelawe, zatoa {to preminal vo ilegala; 11. Veli~ka Grozdanova [amova od Prilep, na 10 godini strog zatvor; 12. Atanas Stanu{evski od selo Bela Crkva, Prilepsko, na 15 godini strog zatvor.
PROCESOT VO SKOPJE OD 28 MAJ DO 02 JUNI 1945 GODINA
1. Spiro Kitan~ev od Skopje, toga{en pretsedatel na gradot Skopje, u~esnik vo borbi vo stara Jugoslavija, osuden na smrt so strelawe; 2. Dimitar ^katrov od Prilep, inèner, eden od osudenite vo Skopskiot studentski proces od 1927 godina, leèl 10 godini vo zatvorite na stara Jugoslavija, isklu~itelno po~ituvan vo celata Makedonija za svoteto
209
Lade B. Taleski
ma~eni{tvo, viden borec za slobodata na Makedonija osuden na smrt so strelawe; 3. Dimitar \uzelov od Dojran, direktor na Radio Skopje, doktor po filosofija, eden od osudenite vo Skopskiot studentski proces od 1927 godina, aktiven deec za slobodata na Makedonija osuden na smrt so besewe poradi neprimerno odnesuvawe pred sudot; 4. D-r Panajot Stan~ev Hitrov, lekar osuden na smrt so strelawe; 5. Zaharij Velkov Ivanov, ~inovnik od Sofija osuden na doìvoten strog zatvor; 6. Nikola Atanasov Ikonomov od Sofija, ~inovnik vo Skopje - osuden na 7 meseci prinudna rabota; 7. D-r Blagoj Pan~ev, ekonomist, pomo{nik na toga{niot pretsedatel na gradot Skopje osuden na 5 godini; 8. D-r Dimitar Nedelkov Raev, advokat, porane{en oblasten direktor na Skopskata oblast osuden na smrt so besewe; 9. Azis Ibraim, Tur~in, no dobronameren gra|anin;
PROCESOT VO VELES OD 30 MAJ 1945 GODINA
lica:
Voeniot sud pri Komandata na Vele{kata oblast gi osudil slednite
1. Quben \o{ev Bre~kov, 22-godi{en od Veles osuden na 10 godini zatvor; 2. Todor Petrov Kargov, od Veles, 43 godi{en osuden na 2 godini zatvor; 3. Blagoj Aleksov û{kov, od Veles, u~enik vo gimnazija osuden na 5 godini strog zatvor; 4. Lazar Aleksov Kicov, od Veles, 57-godi{en- osuden na 10.000 dinari kazna.
210
Lade B. Taleski
PROCESOT ZA NACIONALNI PRA[AWA VO [TIP OD 31 MAJ 1945 GODINA
Po Zakonot za makedonskite nacionalni pra{awa vo gradot [tip se osudeni slednite lica: 1. Ilija Haxisankov, od [tip osuden na 6 godini strog zatvor; 2. Vasil Puzderliev, od [tip osuden na 10 godini strog zatvor; 3. Ivan Palzanliev, od [tip, aptekar - osuden na 1 godina prinudna rabota i celosno odzemawe na imotot; 4. Dimitar Haxigligorov, od [tip, advokat - osuden na 2 godini zatvor i celosno odzemawe na imotot.
PROCESOT VO SKOPJE OD KRAJOT NA FEVRUARI DO POÊTOKOT NA MART 1946 GODINA
Specijalniot sovet na Vrhovniot sud vo Skopje go razgledal deloto za 11 u~esnici i organizatori na akcijata za poddavawe na Memorandum do Golemite sili od imeto na Makedonija so cel da se sozdade nezavisna makedonska dràva pod pokrovitelstvo na OON. Osudenite 11-mina se slednite: 1. Konstantin Hrisimov Smilec, u~itel, roden vo seloto Star~i{ta, Dramsko, potomok na slavniot vojvoda Stojan Karastoilov osuden na 20 godini zatvor; 2. D-r Dimitar Zlatarev od Ohrid osuden na 14 godini zatvor; 3. D-r Ilija ûlev, lekar od Kavadarci osuden na 10 godini zatvor. Umrel od te{kite izma~uvawa vo zatvorot; 4. Stefan Kuzmanov, finansov ~inovnik vo Bitola, od selo Smilevo osuden na 15 godini zatvor; 5. Kosta Dinev od Bitola, ~inovnik osuden na 9 godini zatvor; 6. Petar Ta{ulov od Negotno, ~inovnik vo Skopje - osuden na 4 godini zatvor; 7. In`. Kiril Pecakov, agronom od Bitola osuden na 3 godini zatvor; 8. Atanas Acev, ~inovnik od Bitola osuden na 2 godini zatvor;
211
Lade B. Taleski
9. Stefan Lazarov, zemjodelec od Bitola-osuden na 2 godini zatvor; zatvor; 10. Metodij Svetiev, student od Bitola osuden na 1 godina
11. Luka Sekulov, ~evlar od Bitola osuden na 1 godina zatvor. Site osudeni bile ~lenovi na organizacijata imenuvana pod imeto Demokratski front na Makedonija Ilinden 1903 god.
PROCESOT VO SKOPJE NA 10 MART 1946 GODINA
Skopskiot Okruèn sud gi osudil slednive 9-mina Makedonci: 1. Trajko Popov od selo Ra{tak, Skopskoosuden na smrt so strelawe; 2. Borislav Gradi{ki - osuden na 20 godini zatvor; 3. Nikola Popov od Ra{tak - osuden na 8 godini zatvor; 4. Milorad (Ratko) Gradi{ki osuden na 9 godini zatvor; 5. Eftim Ivanov Ga{ev od Skopje osuden na 12 godini zatvor; 6. Milka J. Cvetanova osudena na 5 godini zatvor; 7. Ana Kostova osudena na 5 godini zatvor; 8. Branislava J. Cvetanova osudena na 3 godini zatvor; 9. Slobodka Dileva osudena na 1 godina zatvor.
PROCESOT VO SKOPJE OD 19-21 NOEMVRI 1946 GODINA
Andonov-ênto od Prilep, okolu 46-godi{en, doskore{en pretsedatel na Prezidiumot na ASNOM-osuden na 11 godini strog zatvor; 2. Bo{ko Nedanov Zagoranliev od Prilepsko, osuden na godini; 3. Mitre Krstev Mitreski od Prilepsko, osuden na godini; 4. Nedelko Mitrov Makreski od Prilepsko, osuden na godini;
1. Metodija
212
Lade B. Taleski
ênto i negovite istomislenici bile osudeni, zatoa {to sakale da izbegaat nadvor od Makedonija i da podnesat Memorandum do Pariskata mirovna konferencija od imeto na Makedonija, za sozdavawe na samostojna makedonska dràva pod za{tita na OON.
PROCESOT VO KOÂNI NA 27 DEKEMVRI 1946 GODINA
1. Dimitar Medarov, star ~len na VMRO-osuden na smrt so strelawe. Spored nekoi podatoci Medarov se samoubil pred strelaweto; 2. Jordan Dimitrov-osuden na 15 godini strog zatvor; 3. Slavko Sokolov Dimitrov-osuden na 10 godini strog zatvor; 4. Aleksi Naumov-osuden na 5 godini zatvor; 5. Stojan Stoilkov-osuden na 5 godini zatvor; 6. Manasko Despotov-osuden na 5 godini zatvor; 7. Ivan Ta~ev Georgiev-osuden na 5 godini zatvor; 8. Todor Spasov-osuden na 5 godini zatvor; 9. Nikola Varadinov-osuden na 5 godini zatvor; 10. Boris Apostolov-osuden na 5 godini zatvor. Osudenite bile organizirana grupa, koja{to imala za cel da se bori za sozdavawe na makedonska samostojna dràva pod pokrovitelstvo na Golemite sili.
PROCESOT VO SKOPJE OD 25 - 29 MART 1947 GODINA
1. D-r Konstantin Hristov Terziev od Kuku{, 75-godi{en-osuden na smrt so strelawe i celosno odzemawe na imotot; 2. D-r Vasil Ivanov od Strumica, 54-godi{en-osuden na smrt so strelawe; 3. D-r Kosta Nikolov Tren~ev od selo Vladimirovo, Berovsko, 55godi{en-osuden na smrt so strelawe; 4. Metodij Popov od selo Budinarci, Berovsko, prv progimnaziski u~itel, 60-godi{en-osuden na smrt so strelawe;
213
Lade B. Taleski
5. Blagoj Ga{tev od selo Vladimirovo, Berovsko, star {umski ~uvar-osuden na smrt so strelawe; 6. Sve{tenik Nikola Ivanov Popov od selo Rusinovo, Berovskoosuden na smrt so strelawe; 7. Asen Donev Temov od [tip, berber-osuden na smrt so strelawe; 8. Toma Davkov od selo Gorni Balvan, [tipsko, zemjodelec-osuden na 20 godini strog zatvor. Po nekolku dena umrel vo zatvorot; 9. Kiril Evtimov Sivevski od selo Robovo, Berovsko, u~itel-osuden na 15 godini strog zatvor. Po~inal vo zatvorot od te{koto izma~uvawe; 10. Georgi Gocev od selo Pan~arevo, Male{evsko, trgovec-osuden na 12 godini strog zatvor; 11. Dimitar Grigorov Peev od Strumica-osuden na 10 godini strog zatvor. Umrel vo zatvorot; 12. Boris ârak~iev od Radovi{, progimnaziski u~itel-osuden na 15 godini strog zatvor; 13. Milan Trajkov od Radovi{, ~inovnik od Skpoje-osuden na 8 godini strog zatvor. Ovie 13-mina makedonski patrioti se obvineti za sozdavawe na organizacija, koja{to treba da raboti za sozdavawe samostojna dràva Makedonija pod za{tita na OON. Kako voda~i se poso~eni trojca doktori, a kako ~lenovi-vidni dejci od razni mesta. Procesot zavr{uva so sedum smrtni presudi i {est presudi na dolgogodi{en strog zatvor.
PROCESOT VO SKOPJE OD 11 13 MAJ 1948 GODINA
1. Angel D. Mi{ev, ~inovnik od selo Ska~inci, Vele{ko-osuden na smrt so strelawe i celosno odzemawe na imotot; 2. Saravko K. Gelev, zemjodelec od selo Bru{ani, Kavadare~koosuden na smrt so strelawe i celosno odzemawe na imotot;
214
Lade B. Taleski
3. @ivko J. Ilievski, elektrotehni~ar od selo Vata{a, Kavadare~ko-osuden na smrt so strelawe; 4. Van~o Arsov Boìnovski, sve{tenik od selo Dolenci, Kru{evskoosuden na 15 godini strog zatvor; 5. Don~o Popandonov od selo Vata{a, Kavadare~ko-osuden na 15 godini strog zatvor; 6. Temelko Ne{kovski od selo Belo Pole, Prilepsko- osuden na 12 godini; 7. Pando Ko~ov Atanasov od selo Ska~inci , Vele{ko, zemjodelecosuden na 20 godini strog zatvor i celosno odzemawe na imotot; 8. Slobodko Sokolov, zemjodelec od selo Manastirec, M.Brodskoosuden na 18 strog zatvor; 9. Ferdo Jovanov, zemjodelec od selo Marena, Kavadare~ko-osuden na 20 godini strog zatvor i celosno odzemawe na imotot; 10. Milan Mi{evski Haxiatanasov, zemjodelec od Negotino, Tikve{ko-osuden na 10 godini strog zatvor.
PROCESOT VO OHRID - 1946 GODINA
1. Ilija Kocarev od Ohrid, 70-godi{en, toga{en pretsedatel na gradot Ohrid, patriot i po~ituvan od Ohri|ani-osuden na 20 godini. Umrel posle izleguvaweto od zatvorot, celosno oslepen. 2. Sava Kocarev od Ohrid, 45-godi{en-osuden na 15 godini zatvor; 3. Vlado Kocarev od Ohrid; 4. i 5. Dvajcata bra}a Jakov~evi od Ohrid; 6. Toma Gajdaxiev od Dojran, 45-godi{en-osuden na smrt, potoa smrtnata presuda e preina~ena i osuden # na 20 godini zatvor; 7. Stoj~o To{ev od selo Nikoli}, Dojransko, 60-godi{en-osuden na 20 godini zatvor; 8. Nikola Argirov od selo Nikoli}, Dojransko, 45-godi{en, zemjodelec-osuden na 15 godini zatvor; 9. Naum~e Josifov od Ohrid, porane{en ~len na VMRO i vojvoda. Osuden na smrt, a potoa pomiluvan.
215
Lade B. Taleski
PROCESOT VO KRU[EVO - 1946 GODINA
1. Georgi Karev od Kru{evo, 65-godi{en, brat na proslaveniot vojvoda Nikola Karev, voda~ na Ilindenskoto vostanie vo Kru{evo i pretsedatel na Makedonskata Republika so sedi{te vo Kru{evo. Zadu{en vo specijalna kelija na samiot kraj od odleùvaweto na zatvorot; 2. Mihail Karev, sin na Georgi Karev od Kru{evo-osuden na dolgogodi{en zatvor.
ODDELEN PROCES VO BITOLA 1946 GODINA
1. D-r Asen Tatar~ev, lekar, patriot, odleàl 5-godi{na zatvorska kazna vo stara Jugoslavija, podnesol od imeto na Makedoncite, Peticija do OON, inaku lojalen gra|anin-posle te{ko izma~uvawe osuden e na 5 godini zatvor; 2. D-r Vlado Tuxarovski, od selo Qubojno, Prespansko, rabotel vo Bitola kako lekar-osuden nagodini zatvor; 3. Cane Kostov-Kandiloto, advokat-osuden nagodini zatvor.
PROCESOT VO PRILEP 1948 GODINA ZA VMRO-VSKA DEJNOST
Vo 1948 godina bile osudeni i zatvoreni kako ~lenovi na VMRO slednite Prilep~ani i makedonski patrioti: 1. Blagoj Mrmev-Kura, zemjodelec, 45-godi{en, {ura na Pavel [atev. Mnogu izma~uvan vo zatvorot, go drèle vo karcel, bezmilosno e gazen so noze. Osuden e na 10 godini zatvor, koj{to dokraj go izdràl i potoa si po~inal; 2. \ore od Zagorani, zemjodelec, 55-godi{en-osuden na dolgi godini zatvor;
216
Lade B. Taleski
3. Rampo Topli~anec, trgovec, odleàl zatvor vo porane{na kralska Jugoslavija kako ~len na VMRO. Osuden e na dolgi godini zatvor, po~inal za brzo po izleguvaweto od zatvorot; 4. Penata-nepoznato; 5. Ko~o [iva~ot, vo vojnata bil {umski ~uvar-osuden; 6. Mihata Kiselov, zlatar, ~len na VMRO-osuden; Slednite Prilep~ani se ubieni ili umreni od te{kite izma~uvawa: 7. Jordan Karaxov-ubien; 8. Koca Karaxova, sopruga na Jordan-yverski ubiena; 9. Cvetan Dvor~anec, umrel vo zatvorot od izma~uvaweto; 10. Taki Zlatarot, izma~uvan vo zatvorot i umrel od doìveanite stradawa; 11. Cveta Kalpakova-osudena na smrt, izma~uvana vo zatvorot i potoa ubiena; 12. Mihail Todorov-osuden na smrt i ubien.
SUDENI VO RAZLI^NI PROCESI I VO RAZLI^NO VREME NO SO NEDOVOLNI DOKAZI ZA PRESUDITE
1. Don~o Apostolov od Tetovo; 2. Kiril Avram~ev od selo Stojakovo od Strumi~ko; 3. Toma Klenkov od Struga, rabotel vo gradot Sveti Nikole, ekonomist. Golem deec vo organiziranata borba, bil vo kontakt so hrvatski patrioti, osuden e na dolgi godini zatvor, kade go izgubil sopstvenoto zdravje; 4. Dobrila Toma Klenkova, sopruga na Toma Klenkov, aptekarka vo gradot Sveti Nikole, golem poddrùva~ na svojot soprug vo nacionalnoto delo. Klenkovi se od staro revolucionerno semejsvo; 5. Hristo Dabni~ki od selo Dabnica, Kavadare~ko-osuden na 12 godini zatvor, kade posle te{kite izma~uvawa & umira; 6. Krsto [olev od selo Dragoèl, Kavadare~ko-osuden na 12 godini zatvor, od te{kite izma~uvawa ostanuva doìvoten invalid;
217
Lade B. Taleski
7. Trajko Temelkov od selo Dragoèl, Kavadare~ko-osuden na 12 godini zatvor; 8. Roza Kojzeklieva od [tip, u~itelka po istorija. Umrela vo zatvorot Idrizovo; 9. Jordan ^katrov od Prilep, advokat i viden deec. Osuden na 15 godini zatvor. Poradi te{kite izma~uvawa se samoubil; 10. Pan~o [alamanov od Strumica-osuden vo 1948 godina; 11. Todor Manasiev od Ko~ani, advokat, osuden kako makedonist na 3 godini zatvor. Potoa, osuden na tri i pol godini, kako nacionalist. Suden povtorno vo [tip vo mesec juni 1970 godina. Po~inal vedna{ po odrùvaweto na presudata; 12. Pliska Manasieva, studentka po filologija vo Sofija, osudena na godina i pol zatvor vo mesec juni 1970 godina, zaedno so nejziniot tatko Todor; 13. Vasil Kar~ev od Strmica, sekretar na mesnata komunisti~ka organizacija pred i posle 09 Septemvri, privrzanik na Metodija [atorov[arlo-osuden na 5 godini zatvor; 14. Angel Predarski od selo Smojmirovo, Berovsko; 15. Jovan~e Star{ijata od selo Smojmirovo, Berovsko; 16. Timo Jan~ovski od selo Robovo, Berovsko; 17. Sande Kermarski od selo Robovo, Berovsko; 18. Vasko Prangovski od selo Robovo, Berovsko; 19. Ignat Prangovski, brat na Vasko; 20. Koqo Cenin, Kmet na seloto Umlena, Berovsko; 21. Qube Batovski od selo Umlena, Berovsko; 22. Rade Meanxijski od selo Rusinovo, Berovsko; 23. Koqo Tren~ev od selo Vladimirovo, Berovsko; 24. Metodij Levenin od selo Vladimirovo, Berovsko; 25. Jovan Levenin brat na Metodij; 26. Petar Man~ovski od selo Pan~arevo, Del~evsko, student, ispretepan, a potoa psihi~ki rastroen; 27. Kiril Maznev od Veles; 28. D-r Todor Gi~ev od [tip, eden od osudenite skopski studenti vo Skopskiot proces vo 1927 godina, lekar;
218
Lade B. Taleski
29. Stojan Me~kov od [tip, komunist od grupata na Metodija [atorov-[arlo, osuden na smrt, a potoa pomiluvan; 30. Pavel [atev od Kratovo, pravnik, minister za pravosudstvo vo SRMakedonija, zaradi nacionalnite ~uvstva e razre{en. Po~inal vo Bitola vo doma{en pritvor;
Pavel [atev
31. Panko Bra{narov, star komunisti~ki deec, u~estvuval vo sozdavaweto na SRMakedonija, ~len e na ASNOM, porane{en u~itel i patriot, drugar na ênto. Za patriotskata dejnost ispraten e vo Goli Otok, kade {to i umira;
Panko Bra{narov
32. Venko Markovski, poet od Veles, poznat na celata makedonska javnost, osuden za pronacionalna dejnost, odleàl vo zloglasniot zatvor na Goli Otok celi 5 godini. Potoa prebeguva vo Bugarija;
219
Lade B. Taleski
Venko Markovski ORLITE NA MAKEDONIJA
No}ta e grozna, gradot se smr{til, Vardar pod mostot vkrvoj se davi, kelija tre{ti, koski se kr{at, mengeme stega studentska glava. Mir~a go ma~at. Odzivat yidoj. Mrtva mu rosa pokriva ~elo, Stevo i Borka v pamet mu idat, na boj go vikat drugari smeli. Prsti se vrtat, mesa se kinat, nad nego stojat pala~i temni, nitu da ofne, nitu da zine, tvrd e ko kamen, nem e ko zemja. No}ta e grozna, v treska e svetot, krvovi pliska Vardar niz gradot, solzi gi davat robinki kleti, v zatvor se topat silite mladi. Stra{a go ma~at, spici mu turat, nokti se kornat, kosata kube, v ìlite zloba klasova juri, teì od krvoj krpena ruba. @ilite babnat, zabite krcat, o~ite svetkat stra{no vo mrakot, rasne pod gradi raneno srce, v ~ekan se sviva korava raka. Xelatot molkna. No dvata sina: -Makedonijo,-{epotat v ogin, o~i im gasnat, usti im zinat: -Poroben narod, posledno zbogum
220
Lade B. Taleski
Neboto zgrme, svetnaa molwi, mrtvi na podot orlite leàt, zemja se stresna, istrpna polno}, a [ar go svija burite sne`ni. Rikaj i bu~i, Vardaru krvav, pla~ete, ropski kolibi moi, spu{tete glavi, planinski vrvoj, Mir~e i Stra{o padnaa v bojot. Venko Markovski, Glamji i poroi, Makedonska kniga, Skopje, 1992, str.230-231
33. Blagoj Popankov, advokat od Skopje; 34. Krum Babamov, pravnik od [tip, ìvee vo Skopje; 35. Dimitar Boìnov Ribarov, trgovec od Skopje; 36. Georgi Pankov dimitrov, trgovec, osuden na zatvorska kazna i odzemawe na imotot vo Skopje; 37.Nikola [e}erinov od [tip, ìvee vo Skopje; 38. Cano Todorov od Skopje, trgovec; 39. Hristo [i{kov od [tip, osuden na 10 godini zatvor; 40. Hristo Ribarov od [tip, osuden na 6 godini zatvor; 41. Pan~e Kojzekliev od [tip, osuden; 42. Tatko i sin Runtevi, osudeni; 43. Don~o Brazilov od Gevgelija, osuden; 44. Blagoj Pan~ev Velkov od Skopje, gomnazijalec, voda~ na grupata u~enici koja krenala bunt vo gimnazijata, osuden na 13 godini zatvor, umira razbolen od tuberkuloza; 45. Jon~e Trajanov, u~enik vo skopskata gimnazija, odleàl 4 godini vo zatvor; 46. Petar Dinev od Bitola, odleàl 9 godini zatvor; 47. Gico Petrovski od Prilep, ciglar i gradinar, vo zatvorot bil glaven majstor na furnite za cigli, osuden na 5 godini zatvor; 48. Ivan [teriev od [tip, oficer artillerist vo porane{nata jugoslovenska armija, bil kmet vo edno od {tipskite sela. Zatvoren vo buntot na makedonskite vojnici koi otkaùvale da odat na Sremskiot front; 49. Blaò Gavazov od Skopje, poteknuva od patriotskoto semejstvo Gavazovi. Osuden na 5 godini zatvor za u~estvo vo pove}e buntovi;
221
Lade B. Taleski
50. Manol Kostovski od Skopje, porane{en ~len na VMRO osuden; 51. D-r Boìdar Hristov od Skopje, lekar, ~len na Nacionalniot klub osuden; 52. D-r Dimitar @elezarov, zabolekar osuden; 53. Vladimir Hristov od Veles osuden; 54. Nikola ]urk~iev od Veles osuden; 55. Jordan Orlov od selo Istevnik, Carevoselsko osuden na 5 godini zatvor; 56. Dane Span~evski od Ko~ani, star revolucioner - osuden; 57. Georgi Donov od Resen, hemiski inèner, porane{en ~len na VMRO osuden; 58. Nikola Pavlov Butika, advokat, porane{en ~len na VMRO, osuden na dolgi godini zatvor, kade{to od te{kite izma~uvawa-oslepel; 59. Stefan Janakiev Stefanov od Kratovo, advokat, za{titnik na skopskite studenti vo 1927 godina, osnova~ na vesnikot Makedonija- osuden.
APSEWA I IZMAÛVAWA NA MAKEDONSKI STUDENTI VO ZAGREB - 1951 GODINA
Vo 1951 godina vo glavniot grad na Hrvatska Zagreb se sprovedeni masovni apsewa na makedonski studenti patrioti, koi se ~uvstvuvale poslobodni vo hrvatskata sredina. Se znaat imiwata samo na slednite zatvoreni i izma~uvani studenti od Makedonija: 1. Asparuh Popisakov; 2. Ilija Krstev od Ko~ani; 3. Boris Sterjov; 4. Hristo Zoj~ev od Prilep; 5. Nikola N. Samarxieski, podocna lekar vo Prilep; 6. Qupka âlovska; 7. Cvetanka Pavlova; 8. Pandora Be~varova, podocna lekarka vo [tip; 9. Vasilka Veljanova od Ki~evo; 10. Dimitar Dolgov od Prilep; 11. Naum Mihajlov od Skopje, pravnik;
222
Lade B. Taleski
12. Ilija Rambabov od [tip; 13. Marija Miladinova od [tip, podocna zabolekarka vo Bosna; 14. Lela Dimitrova od Skopje.
UBIENI BEZ PRESUDA VO RAZLI^NO VREME
Osven dosega poso~enite, ubieni bea bez presuda & 54 makedonoqupci vo Veles, 40 vo Kumanovo, kako i ubienite vo Prilep, site na po~etokot od 1945 godina. Vo prodolènie sledi spisokot na ubienite bez presuda vo razli~no vreme. Podatoci za niv nema vo javnosta, no vrz osnova na dokumentacija, spomeni od nastradanite, so anketa na svedoci i bliski na zaginatite se sobrani na podolu poso~enite svedo{tva, iako nepotpolni. Ova e samo del od dolgiot spisok na ubienite bez presuda, za koj {to doprva treba da se baraat podatoci: 1. Gligor Petrov od selo Rusinovo, Berovsko; 2. Nikola Bonev od selo Gerdovci, Ko~ansko, i u{te 11-mina, ubieni od zaseda vo 1947 godina, predadeni od Metodij Gaberski vo Berovsko; 3. Efrem Trgovecot od selo Dram~e, Del~evsko, i u{te dvajca ubieni zaedno so nego, no zasega nepoznati po ime; 4. Boris od selo Mitra{inci, Del~evsko, ubien od Koqo Kostevski na 27 Oktomvri 1946 godina. Koqo bil agent na UDBA. Ubistvoto e izvr{eno me|u Peh~evo i Berovo; 5. Nikola od selo Razlovci, Del~evsko, ubien pri doa|aweto vo Del~evo od agentite na UDBA, To{o Trendafilov i Vane Vojov vo 1950 godina. 6. Georgi Malinski od selo Robovo, Del~evsko, ubien vo 1954 godina; 7. Batov od selo Robovo, Del~evsko, ubien vo 1954 godina. Ubijci na Malinski i Batov se agentite na UDBA, Mi}o Katunin od selo Smojmirovo, Berovsko i Boris Karaxata od selo Budinarci; 8. Vasilev od Bitola, ubien vo bitolskiot zatvor vo 1950 godina; 9. Ta{ko Boxukov od selo Negrevo, Berovsko. Umrel vo zatvorot; 10. Mitko [alev od Radovi{ko, ubien vo sopstvenoto selo od plateni agenti na UDBA vo 1968 godina. Pred toa odleàl 7 godini zatvor;
223
Lade B. Taleski
11. Borislav Belev, student farmaceut od Strumica, ubien zaedno so negovite drugari; 12. Stefan K. Tom~ev od Strumica; 13. Georgi G. Kosturanov od Strumica, student; 14. Mir~o H. Pecev od Strumica, student; 15. Georgi T.Jaremov od Strumica, student; Poslednite 5-mina se ubieni vo eden den vo 1951 godina. 16. D-r Parnaxiev, veterinaren lekar od [tip; 17. Van~o Ivanov Frangov od Gevgelija, roden 1904 godina, svilar, proizvoditel na svilena buba, ubien vedna{ po vleguvaweto na partizanite vo Gevgelija. 18. Nikola Garski od Kru{evo, ilindenec; 19. Lazo Iliev Arsov od Vele{ko, ubien kako golem patriot; 20. Atanas Kal~ev od Kavadarci, porane{en vojvoda vo VMRO; 21. Ivan Iliev-Iv~e od Kavadarci, direktor na gimnazijata, obesen; 22. Micko Andonov od Gali~nik, okolu 55-godi{en, naselen vo bitolskoto selo Porodin. Ubien; 23. Spas Argirov Pavlov od selo Steblevo, Debarsko, ìvee vo bitolskoto selo Trnovo. Direktor vo semejnata zadruga od 28 vraboteni. Zadrugata se rasturila po negovoto osuduvawe; 24. Lazo Kamov od Gevgelija, okolu 50-godi{en, namerno ubien v planina; 25. Mir~o Lazarov od Strumica, sin na star revolucioner i deec vo organizacijata, Done Lazarov, koj{to be{e ubien od Srbite vo 1925 godina. Mir~o e zemen od Sofija posle 09 Septemvri 1944 godina i ubien vo Makedonija; 26. Velko Span~ev od Debarsko, ekonomist, direktor na Popularnata banka vo Skopje, ubien nekade kaj Krivopalane~ko vo prvata polovina na mesec septemvri 1944 godina; 27. Kiril Talu{ev od Strumica, furnaxija, ubien na ulica; 28. Kiril Abra{ev od Strumica, prvenec me|u mladinata, ubien od slu`bite na UDBA; 29. Ma~ev, zanaet~ija od Strumica, ubien od tajnite slu`bi na vlasta;
224
Lade B. Taleski
30. Kosta-trgovski pomo{nik vo Strumica, ubien vo docnite polno}ni ~asovi; 31. Gero od selo Kon~e, ubien od agentite na UDBA vo Strumi~ko; 32. Ta{ko Gimnazijalec od Resen, voda~ na ohridskite nepokorni gimnazijalci. Pretepan i umira vo te{ki maki. Gorenavedeniot spisok # samo eden mal del od brojot na iljadnicite ubieni bez presuda, ili na osudenite na te{ki ma~ni zatvori, vo koj{to gi ostavile koskite bezbroj stradalnici, `rtvi na makedonskoto tatkovinoqubie, iskaàno na razno-razni na~ini. Ovoj spisok # nezatvoren za popolnuvawe so novi podatoci i imiwa na ostanatite iljadnici, do sega neznajni heroi na makedonstvoto.
MASOVNOTO UBIVAWE NA SAMIOT DEN KOLEDE NA SKOPSKOTO KALE
Edna od tabu-temite od pobliskoto minato na makedonskiot narod, za{to do den-dene{en nikoj ne progovoril, # ubistvoto na makedonskite oficeri i vojnici vo Skopje i [tip na samiot praznik Kolede, 1945 godina, koi posakuvaa namesto na Sremskiot front da zaminat za Solun. Dodeka trael sostanokot vo Komandata, tie, makedonoqupcite vooruèni so ruski i angliski avtomati se upatile kon plo{tadot vo Skopje i po~nale glasno da izvikuvaat: Odime na Solun i bile protiv srpskite oficeri, zaradi toa {to sakale da gi komanduvaat Makedonci. Toj bunt na makedonoqupcite, kaj odgovornite voeni lica predizvikal golema trevoga. Vo toj mig tie ne znaele {to da pravat, zatoa {to tatkovinoqupcite bile dobro vooruèni, dobro organizirani i to~no znaele {to posakuvaat. Toga{ kon niv se obratil eden golem makedonski avtoritet-Apostolskii gi upatil slednite zborovi: Dali ste so mene, vojnici moi ? Da-odgovorile tie,-nie sme so vas. Gi ubedil da se vratat nazad na Skopskoto Kale. No, pred da pristignat kaj tvrdinata, bez nikakvo predupreduvawe, kon niv bila otvorena èstoka strelba od te{ki mitrolezi, postaveni na site strani. Istiot den makedonski oficeri i vojnici bile na sli~en na~in istepani i vo [tip. Najgolemiot del od makedonskite oficeri i vojnici vo toa vreme, normalno, pothraneti od uspehot na revolucijata, mislele, deka toga{
225
Lade B. Taleski
moàt da gi prodolàt svoite voeni dejstva i nadvor od Vardarska Makedonija. Vo dosega{nata na{a istoriografija i voop{to, se manipulira so podatokot deka oficerite i vojnicite bile ubieni samo zaradi toa, {to sakale da odat kon Solun. No, toa e samo edna od pri~inite. Vistinskata vistinata #, {to eden del od makedonskite oficeri i vojnici, koi {to toga{ bile podgotveni da zaminat za Sremskiot front, no, n# sakale da zaminat na toa bojno pole, tuku na Solun, zatoa {to do{ol migot da go oslobodat, a so toa & na takov na~in, bi ja oslobodile & cela Makedonija. Ovde treba da se spomne, deka nikoj od toga{nite politi~ki i voeni faktori ne razgovaral so tie oficeri i vojnici, za da gi soslu{a {to sakaat da kaàt i da gi ubedat so argumenti, kako e podobro vo toj mig da se postapi. Vo stvarnost tie se pobunile i protiv toa, deka vo makedonskata vojska bile nazna~eni srpski i crnogorski oficeri, koi {to vo najgolem broj gi popolnuvale komandnite pozicii, predizvikuvaj}i so toa, ~uvstvo na potcenuvawe na makedonskite vojnici. Od izjavite na makedonskite vojnici, koi podocna bile ispituvani i osudeni, se doznava, deka nekoi od srpskite i crnogorski oficeri se obra}ale kon niv so slednata misla: Vie ste ju`nosrbijanci. To~niot broj na ubienite i osudeni makedonski tatkovinoqupci precizno n# se znae, od prosta pri~ina {to na kaleto vo Skopje e izvr{eno masovno ubivawe, bez nekoj da gi broi ubienite. No, so sigurnost moè da se potvrdi, deka zaedno vo Skopje i [tip se ubieni dve-tristotini rodoqubi Makedonci Tie {to bea osudeni, bea odneseni vo strogite zatvori, logori na smrtta, da izdrùvaat dolgogodi{na stroga i ma~na robija. Na site nivni presudi stoe{e: Te{ki nacionalisti i ~lenovi na VMRO koi se borat za samostojna, cela i nezavisna Makedonija Dostapna literatura: Makedonizmot i sprotivata na Makedonija pome|u negoKosta Crnu{anov Bugarskite akcioni komiteti vo Makedonija -1941 god.- Dimitar Min~ev
226
Lade B. Taleski
ISTORISKOTO BITIE NA METODIJA ANDONOV - ÊNTO
Temelite od ponovata istorija za samostojna i nezavisna makedonska dràva bea postaveni vo makedonskiot pravoslaven manastir Sveti otec Prohor P~inski na samiot den na makedonskiot nacionalen i verski praznik Ilinden vo 1944-to Leto Gospodovo, kako prodolènie na Ilinden 1903 i 02 Avgust 338 p.n.e. - bitkata kaj Heroneja. Metodija Andonov ênto be{e izbran za prv pretsedatel na Prezidiumot na ASNOM, a ~lenstvoto na Prvoto zasedanie na ASNOM, redosledno glase{e vaka: 1. Pretsedatel Metodija Andonov - ênto, trgovec od Prilep; 2. Potpretsedatel Panko Bra{narov, u~itel od Veles; 3. Potpretsedatel - Emanuil û~kov, direktor na gimnazijata vo [tip; 4. Sekretar In`. Qubomir Arsov, bankarski ~inovnik od [tip; 5. Sekretar - D-r Vladimir Poleìnovski, pravnik od Ki~evo; 6. Venko Markovski, poet od Skopje - ~len; 7. Cvetko Uzunovski, rabotnik od Prespa - ~len;
227
Lade B. Taleski
8. Bogoj Fotev, zemjodelec od selo Bistrica, Bitolsko - ~len; 9. Mihail Apostolski, general major, komandant na NOV i PO na Makedonija, od [tip - ~len; 10. Strahil Gigov, na~alnik na personalnoto oddelenie na Glavniot {tab na Makedonija od Veles - ~len; 11. Petre Piruze, advokat od Ohrid - ~len; 12. Kiril Petru{ev, tipografski rabotnik od Skopje - ~len; 13. Jovan \orgov, sve{tenik od selo Drenovo, Kavadare~ko - ~len; 14. Epaminonda Pop Andonov, profesor od Strumica - ~len; 15. Genadie Iliev Le{kov, zemjodelec od selo Drenovo, Brodsko ~len; 16. ]emal Agoli, student po folosofija, od Debar - ~len; 17. In`. Lazar Sokolovski, ekonomist od Kumanovo - ~len; 18. Vera Aceva, doma}inka od Prilep - ~len; 19. Kamber Hasan, zemjodelec od selo Dolno Disan, Kavadare~ko ~len; 20. Aco Petrovski, kroja~ od Skopje - ~len; 21. Mladen \orgiev êlope~ki, zemjodelec od selo êlopek, Kumanovsko - ~len; 22. Liljana âlovska, studentka od Bitola - ~len; @ivotot i deloto na Metodija Andonov - ênto nekolku decenii pretstavuva tabu tema na makedonskite prostori. No, narodot ne dozvoli od na{ata istorija da se izbri{e imeto na ovoj dostoen borec za makedonskata kauza, a vo 1990 godina, po barawe na pogolem broj dobronamerni makedonoqupci od Prilep i negoviot sin Ilija Andonov ênto, be{e obnoven sudskiot proces za nego i obvinuvawata bea povle~eni, odnosno padna presudata od montiraniot sudski proces. Prilepskata ~ar{ija be{e vistinskoto mesto kade {to se osoznava{e vistinskata istorija na makedonskiot narod i kade {to se kroeja planovite za negovata idnina. Vo taa ~ar{ija odrasna i Metodija Andonov - ênto, kako ~irak i kalfa, no i kako sopstvenik na svoja trgovska firma so alkoholni pijaloci i kolonijalna stoka.
228
Lade B. Taleski
Metodija Andonov - ênto e roden na 17 Avgust 1902 godina vo predve~erieto na slavnata Ilindenska epopeja, koga e sozdadena Makedonskata Republika so sedi{te vo Kru{evo, prva na Makedonskiot Poluostrov (Balkanski). Denovite od mladosta gi pominal vo svojot grad Prilep. Gi preìveal site te{kotii i nepravdi niz koi pomina celiot makedonski narod, kako posledica na pot~inetosta, koja se zamenuva{e edna so druga, sosedite ja prisvojuvaa i ja delea makedonskata zemja. Za golem stram i àl, podolgo vreme na makedonskite prostori se prave{e s#, za da ne se osoznae istorijata na makedonskiot narod. No, pomneweto nikoj ne moè da go izbri{e i koga & da # taa }e bide napi{ana tokmu takva kakva {to bila. Od s# ova, ne bea po{tedeni nitu ìvotot, nitu deloto na Metodija Andonov - ênto, so edinstvena cel da se stavi vo zaborav negoviot pridones za ispolnuvawe na iskonskite èlbi na makedonskiot narod: da ìvee vo obedineta, samostojna i nezavisna makedonska dràva, vo dobri odnosi so sosedite. U~ej}i ja istorijata na svojot narod vo prilepskata ~ar{ija, a potoa i od spomenite na u~esnicite vo Ilindenskoto vostanie, sre}avaj}i se so nekoi od niv i vo emigracija, vo Sofija, patuvaj}i niz drugite delovi od Jugoslavija i posetuvaj}i ja Grcija, Metodija Andonov - ênto na po~etokot na 30-tite, go potvrdil svoeto soznanie za nacionalnata pripadnost, odnosno deka Makedoncite ne se nitu Srbi, nitu Bugari, a u{te pomalku Grci, a za [iptari da ne zboruvame, iako delovi od na{ata sveta makedonska blagoslovena i bibliska zemja im se dadeni na nivnite dràvi, koi se obiduvale da gi asimiliraat. ênto se vklu~il vo borbata za nacionalnite prava na makedonskiot narod, uveren deka do niv moè da se dojde samo so dobronamernost.
229
Lade B. Taleski
Toj bil cvrsto ubeden, deka do Balkanskite vojni makedonskiot narod trbalo da se bori za osloboduvawe od Otomanskoto potisni{tvo, a potoa & za sopstveno obedinuvawe. Esenta 1943 godina, po razgovorite so Kuzman Josifoski Pitu, ênto zaminal na oslobodenata teritorija vo Debarca, kade {to stanal ~len na Glavniot {tab na NOB i pretsedatel na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. ênto vlegol vo sudir so Svetozar Vukmanovi} Tempo, koj, koga partizanite bile pritisnati od germanskata vojska i od balistite, insistiral da se povle~at kon Kosovo i Sanxak, a ênto mu odgovoril: Tamu ne # Makedonija ! Ako treba da se povle~eme, toga{ }e se povle~eme vo Egejska i Pirinska Makedonija, koi se delovi od Makedonija i kade {to ìveat Makedonci, koi treba da se vklu~at vo osloboduvaweto i vo obedinuvaweto na Makedonija. @elbata na makedonskiot narod sam da si ja sozdava svojata dràva se gleda i od toa koga Metodija Andonov ênto, pred zasedanieto, na Tempo, koj rekol deka Inicijativniot odbor mora da go kooptira anonimniot Vidoje Smilevi} (se odnesuva na Vidoe Smilevski Bato), mu rekol: Dali morame ili ne morame, toa e rabota na Inicijativniot odbor. Ti moè{ da prisustvuva{ na na{ive zasedanija, no ne moè{ da ni kaùva{ {to morame da pravime. Nie ne sme deca, pa postojano nekoj da ni kaùva {to morame i {to treba da pravime. Kako delegacija, na Vis se dogovorivme, vo Nacionalniot komitet, kako da go odrìme zasedanieto i nie znaeme {to e najdobro za Makedonija. So toa se soglasi & Tito. Zatoa, te molam, da n# se me{a{ mnogu vo rabotata na Inicijativniot odbor, bez da bide{ pra{an. Tempo izlegol, no, vedna{ pobaral da se sostavi partiska komisija na ~elo so Vidoje Smilevi}, da go osudi nepartiecot ênto. Pri formulacijata na Manifestot se vodele èstoki diskusii. Na insistirawe na ênto bilo zapi{ano i objaveno: Trgnuvaj}i od vekovnite ideali na makedonskiot narod, Prvoto makedonsko narodno sobranie ja proklamira, pred celiot svet, svojata pravedna i neotstapna èlba za obedinuvawe na celiot makedonski narod. So
230
Lade B. Taleski
toa }e se stavi kraj na ropstvoto vo site delovi na makedonskata zemja i }e se sozdadat uslovi za iskrena solidarnost i mir me|u balkanskite narodi. I natamu ASNOM stanuva i ostanuva edinstven nositel na narodniot suverenitet na prvata makedonska dràva. Pravoto na makedonskiot narod odi do samoopredeluvawe, otcepuvawe i prisoedinuvawe so drugi narodi. No, za àl, site tie èlbi i proklamacii postepeno se napu{tile, zatoa {to ne bile vo interes na Komunisti~kata partija na Jugoslavija, i na vernite izvr{iteli na taa politika vo Makedonija, koi po~nale da go menuvaat tekot na nastanite, so silata na oru`jeto i toa u{te na Vtoroto zasedanie na ASNOM, na krajot na dekemvri 1944 godina. Toga{, na mestoto na Panko Bra{narov, poznat naroden tribun, za prv potpretsedatel na Prezidiumot go nazna~ile Lazar Koli{evski. Po èstokite kritiki na Glavniot odbor na Narodniot front na Makedonija, ênto podnel ostavka na site funkcii i se vratil vo Prilep (mart 1946 godina), so edinstvena nade` na Mirovnata konferencija vo Pariz, zakaàna za esenta 1946 godina, zatoa {to sakal da ostane dosleden na principite od dogovorot na Vis i na odlukite na ASNOM, i zatoa {to ne sakal da si go vrati ~asovnikot nazad, kako {to mu bilo prepora~ano od generalniot sekretar na Narodniot front i na Centralniot komitet na Komunisti~kata partija. Na 14 Juli 1946-to Leto Gospodovo ênto bil uapsen vo blizina na parkot vo Prilep, a tri nedeli podocna bilo objaveno deka #: Uapsen tokmu koga se obiduval da ja premine jugoslovensko-gr~kata granica ! Namerata, a ne obidot za ilegalno emigrirawe, pri ispituvawata gi objasnil vaka: Se interesiram za obedinuvaweto na makedonskiot narod & toa moè pravilno da se re{i, ako bide priznaeno, na prvo mesto od golemite sili... Ponatamu izjavil: Vremeto na vooruèna borba pomina. Sega site sporni pra{awa treba da se re{avaat so razum. Mene, makedonskoto pra{awe, me interesira kako i sekoj Makedonec, i s# {to bi moèl bi storil za obedinuvaweto na Makedonija i dobroto na makedonskiot narod, bilo da sum vo Makedonija, bilo da sum nadvor od Makedonija.
231
Lade B. Taleski
Obedinuvaweto na makedonskiot narod go smetam za posleden dolg kon svojot narod, koj e mnogu izma~en, osobeno so podelbata na Makedonija vo 1913 godina. Zaradi toa dokolku re{ev i uspeev da se prefrlam vo Amerika, i ako mi se dade{e mo`nost, toj svoj politi~ki stav & javno bi go iznel, pred Obedinetite nacii i Mirovnata konferencija, so cel da pridonesam za obedinuvaweto na makedonskiot narod. Potoa dodal: Smetam deka obedinuvaweto na Makedonija moè da bide po miren pat. Jas li~no ne sakam pove}e ni edna kapka krv da se proleva za Makedonija.
Vo noemvri 1946 godina se odrà sudewe po scenario na Vidoe Smilevski Bato, vo koe obvinenieto go ~ita{e Blagoja Poposki & mu sudea Kole â{ule i Lazar Mojsov, zaedno so Panta Marina. Be{e osuden na 11 godini zatvor so prisilna rabota i potoa 5 godini gubewe na gra|anskite i politi~kite prava. Vo zatvorot ostana 9 godina i 50 dena, od koi 59 meseci vo potpolna izolacija. Vo zatvorot boleduva{e od hroni~na anemija, ne mu be{e dozvolena nikakva lekarska pomo{ i kako posledica na toa se razbole od rak na èludnikot i po~ina na 24 Juli 1957 godina, koga negoviot grad i pokraj site zabrani od Komunisti~kata partija, dostojno go isprati do ve~niot dom. Vo 1990 godina, be{e obnoven sudskiot proces protiv Metodija Andonov - ênto i nepravednata presuda od 1946 godina be{e ukinata, bidej}i obvinitelot go povle~e neizdrànoto obvinenie.
232
Lade B. Taleski
KUS OSVRT ZA LIKOT I DELOTO NA METODIJA [ATOROV - [ARLO
10 Januari 1898 4 Septemvri 1944 Prilep Pazarxik
Metodija [atorov [arlo bil makedonski komunist i nacionalen deec. Kako dolgogodi{en aktivist vo komunisti~koto dvièwe, [arlo neposredno pred Vtorata svetska vojna doa|a na ~elo na Pokrainskiot komitet na Komunisti~kata partija na Jugoslavija za Makedonija i na po~etokot od
233
Lade B. Taleski
bugarskata okupacija na Vardarska Makedonija ja priklu~uva makedonskata komunisti~ka organizacija kon Bugarskata rabotni~ka partija. Ovoj poteg e osuden od strana na jugoslovenskoto komunisti~ko rakovodstvo, toj e isklu~en od KPJ,a po osloboduvaweto poradi nego, oficijalnata makedonska komunisti~ka istoriografija }e go tretira [arlo isklu~itelno negativno. Vo Bugarija se smeta za bugarski partizan. Inaku, Metodija [atorov [arlo e roden Prilep~anec, kade go zavr{uva i svoeto osnovno obrazovanie. Pedago{ka {kola zavr{uva vo Bitola, a vo 1914/1915 godina ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje. Pri krajot na 1918 godina emigriral vo Bugarija. Vo 1920 godina stanuva ~len na Bugarskata komunisti~ka partija, a vo 1923 godina zema u~estvo vo Septemvriskoto vostanie. Vo 1925 godina stanuva ~len na Okru`niot komitet za Sofija i na VMRO (Obedineta). Vo dekemvri 1927 godina u~estvuva na Vtorata konferencija na BKP vo Berlin, pri{to e izbran za ~len na CK na BKP. Kon krajot na 1928 godina [arlo e uapsen i ostanuva vo zatvor do juli 1929 godina, koga e osloboden. Po izleguvaweto od zatvor emigrira vo SSSR, kade {to raboti kako funkcioner vo Kominternata. Vo Bugarija ilegalno se vra}a vo 1934 godina i se vklu~uva vo aktivnostite na VMRO (Obedineta). Vo 1935 godina povtorno e suden vo Sofija kako ~len na Oblasniot komitet na VMRO (Obedineta) zaedno so Dimitar Vlahov, Vasil Ivanovski i drugi. Po osloboduvaweto povtorno zaminuva vo SSSR, a ottamu, vo fevruari 1937 godina odi vo Pariz kade e rakovoditel na Tehni~kiot punkt na CK na BRP (k) za u~esnicite na [panskata gra|anska vojna. Vo Pariz ostanuva do noemvri 1939 godina, koga se vra}a vo Prilep.
234
Lade B. Taleski
Po zaminuvaweto od Prilep, vo Bugarija vo januari 1942 godina Metodija [atorov [arlo stanuva sekretar na Sofiskiot okruèn komitet na CK na BKP. Do 1944 godina izvr{uva razni zada~i vo ramkite na bugarskoto antifa{isti~ko dvièwe, pri{to me|u drugoto e politi~ki komesar na Tretata operativna zona so sedi{te vo Pazrxik. Na 04 Septemvri 1944 godina, samo nekolku dena pred osloboduvaweto na Bugarija od strana na Crvenata Armija, pri edna akcija na bugarskata vojska protiv partizanite, vo fazata na povlekuvawe pred neprijatelot, [arlo zaginuva pod nerazjasneti okolnosti vo mesnosta Milevi skali kaj Pazarxik, kako komandant na okolu 200 partizani. Vo borbata zaginuvaat 12 partizani zaedno so Metodija [atorov - [arlo. Po pobedata na Ote~estveno frontovskata vlast vo Bugarija, vlasta go prona{la teloto na [arlo so prostrelni rani na nekolku mesta i znaci deka e ograben od svoite ubijci. Me|utoa, se postavuva pra{aweto {to se slu~uvalo so teloto na [arlo celi 11 dena koga e izvr{ena i autopsija od d-r David Popov , sudski lekar vo zatvorot vo Pazarxik. Izve{tajot se sovpa|a so svedo{tvata na L. Gumenarov, koj vo 1950 godina bil obvinet za ubistvoto na [arlo. Obvinetiot Gumenarov vo raspitot izjavil deka [arlo bil prostrelan so 2-3 kur{umi od karabin vo predelot na stomakot. Za da bide zagatkata so smrtta na [arlo u{te ponejasna, d-r Anton Kolendi} vo tekstot objaven vo Start 1989-ta godina tvrdi deka eden den pred osloboduvaweto na Bugarija, zna~i na 08 Septemvri 1941-ta godina, vo [umite kaj Sofija Metodija [atorov bil ubien so eden kur{um vo grbot.
235
Lade B. Taleski
Spored oficijalnata verzija, [arlo e ubien od neprijatelski ogan, no podocne`nite istragi poso~uvaat na momenti koi se vo sprotivnost so prvobitnata verzija. Imeno, se znae deka [arlo bil vo sudir so Quben Gumenarov i # mo`no negovoto ubistvo da bilo isplanirano od negova strana, pa duri i so znaewe na rakovodstvoto na BKP. Me|u verziite {to kruàt # i taa deka [arlo e ubien so cel da se zadovoli jugoslovenskoto komunisti~ko rakovodstvo na ~elo so Josip Broz Tito, od negov ufrlen taen agent me|u bugarskite partizani. No, po istragata na bugarskiot profesor Balkanski i podatoci najdeni od Georgi @ekov vo arhivite na bugarskata komunisti~ka dràvna bezbednost, Metodija [atorov [arlo e ubien li~no od Atanas Semerxiev porane{en 25-godi{en na~alnik na komunisti~kiot General{tab i potpretsedatel na Bugarija, vo prviot mandat na pretsedatelot @elev. Metodija [atorov e pogreban vo Pazarxik, kade {to mu e podignat spomenik i kade {to i denes se nao|a negoviot grob.
236
Lade B. Taleski
Kako edna od vode~kite li~nosti na VMRO (Obedineta), a potoa i kako voda~ na komunisti~koto dvièwe vo Makedonija, [arlo se zalagal za samostojna i obedineta dràva na makedonskiot narod. Pokraj toa, vo arhivite na nekoga{nata Kominterna se otkrieni dokumenti spored koi Metodija [atorov postojano se izjasnuval kako Makedonec. Toj se smeta u{te za eden od najzslu`nite za toa {to Kominternata i Bugarskata komunisti~ka partija go priznale postoeweto na makedonskiot narod. No, za àl postojat i drugi stavovi. Vera Aceva, na linija na oficijalnata istoriografija vo vremeto na komunizmot, vo 1973 godina go tvrdi slednoto: Prvo, drugari, ako se ~ita pismoto na Metodija [atorov [arlo, napi{ano po raspu{taweto na Pokrainskiot komitet i negovoto smenuvawe od sekretar na PK na KPJ na Makedonija }e se vidi deka toj vo du{ata e Bugarin. Celoto negovo dejstvuvawe preku letoto 1941 godina , kako sekretar na PK, be{e podredeno na toa Makedonija da bide sostaven del na Bugarija. Jas li~no go poznavam, sum rabotela so nego, sum bila ~len na PK, pa spored toa, moàm i pove}e da sudam. Poradi negovite avtonomisti~ki i probugarski zalo`bi koi bea vo sprotivnost so jugoslovenskata ideja, zastapuvana od makedonskoto politi~ko rakovodstvo, [arlo za vreme na komunisti~kiot reìm be{e ocrnuvan kako predavnik na makedonskiot narod i saboter na negovata borba za osloboduvawe. Polni {est decenii li~nosta i deloto na [arlo, negovite pogledi i stavovi, negovata nacionalna opredelenost i pripadnost, bea staveni na stolbot na stramot. Za apsurdot da bide u{te pogolem i nevoobi~aen, toa go pravea, ili poto~no, go pi{uvaa nekoi makedonski instruirani istori~ari, koi so decenii go drèa monopolot na istoriskata vistina. Rehabilitacijata na [arlo zapo~nuva po padot na komunizmot, a zna~itelen pridones vo taa nasoka dava nau~niot sobir posveten na [arlo, a organiziran od MANU vo noemvri 2005 godina.
237
Lade B. Taleski
KUS OSVRT ZA LIKOT I DELOTO NA DRAGAN BOGDANOVSKI
1929 31.05.1998
Za li~nosta i deloto na Dragan Bogdanovski mnogu malku e pi{uvano vo makedonskata javnost, i pokraj toa {to toj be{e eden od najpoznatite makedonski politi~ki emigranti po 1945 godina. Toa # Makedonec so premnogu bogata biografija, neumoren borec za ostvaruvawe na makedonskite ideali od pradrevnina pa do dene{ni dni, odnosno idei za osloboduvawe i obedinuvawe na celata makedonska zemja. Bogdanovski 30 godini se nao|a vo ~elnite redovi na patriotski nastroenata makedonska emigracija.
238
Lade B. Taleski
239
Lade B. Taleski
Vo biografijata na Dragan Bogdanovski, me|u drugoto moè da se zabeleì deka e roden vo 1929 godina vo seloto Kle~ovce, Kumanovsko i deka poteknuva od poznata selsko-zemjodelska familija so patriotski koreni (dedoto na Dragan e ilindenec-komita vo ~etata na Atanas Babata). Osnovnoto obrazovanie go zavr{uva vo rodnoto selo, a srednata naobrazba vo Kumanovo i Bitola, za vo 1948 godina se zapi{e vo Belgrad (Zemun) na fakultetot za Zemjodelstvo i [umarstvo. Vo Belgrad u{te vo tretiot semester od studiite se projavuva kako inicijator za formirawe na Makedonski studentski klub, za koja aktivnost bil zatvoren i izdràl kazna od 4 meseci vo zloglasniot zatvor Obili}ev Venac. Po izleguvaweto od zatvorot bil isklu~en od fakultetot bez pravo na zapi{uvawe na bilo koj fakultet vo Jugoslavija. Taa drakonska merka na toga{nite fakultetski vlasti, vo osnova go izmenuva ìvotot na Bogdanovski. Odlu~uva da ja napu{ti zemjata i vo proletta 1950 godina, zaedno so nekolkumina kolegi studenti, kaj Gevgelija ja preminuva granicata. Po zadolìtelen prestoj vo begalski logor, kon krajot na 1950-ta godina zaminuva za Ju`na Amerika, kade prestojuva vo Argentina i Brazil s# do 1954 godina. @elbata za nauka n# go napu{ta, za{to odi vo Pariz i na Sorbonskiot univerzitet se zapi{uva na Fakultet za politi~ki nauki i novinarstvo. U{te vedna{ zapo~nuva so politi~ko deluvawe, ja formira organizacijata Makedonski nacionalen fronti zapo~nuva so izdavawe na vesnikot Makedonska iskra. Od ovoj vesnik se pe~atat samo nekolku broevi i po intervencija na jugoslovenskata i gr~ka ambasada vesnikot e zabranet. Vo 1958-to Leto Gospodovo se èni so Brita, }erka na toga{niot glaven arhitekt na Oslo, i zaminuva da ìvee vo Norve{ka. So nea ima dva sina (Per-Arne i Ivan). Vo norve{kiot glaven grad osposobuva pe~atnica na kirili~no pismo i preku pi{an zbor, so negovata nacionalno-politi~ka aktivnost pridonesuva vo borbata za obedinuvawe na Makedonija. Za Dragan Bogdanovski 1958 godina # mnogu zna~ajna, bidej}i toga{ se javuva kako inicijator za izdavawe na pove}e vesnici, spisanija i knigi za Makedonija i makedonskoto delo. Vo Oslo go izdava spisanieto Makedonska loza, i Slobodna Makedonija, potoa go pe~ati vesnikot Makedonija, spisanieto Makedonska nacija i sl.
240
Lade B. Taleski
241
Lade B. Taleski
242
Lade B. Taleski
Negovata aktivnost najmnogu be{e izrazena kako ideen tvorec za sozdavawe brojni politi~ki organizacii na Makedoncite nadvor od svojata tatkovina. Spomnatite glasila naiduvaat na golem i pozitiven odziv kaj makedonskata emigracija. So toa vo stvarnost, zapo~nuva budewe na Makedoncite i na makedon{tinata po{iroko vo svetot. Vo 1963 godina doa|a do formirawe na prva Makedonska revolucionerna organizacija OKM (Osloboditelen komitet na Makedonija), koja organizacija vo 1972 godina se preimenuva vo DOOM (Dvièwe za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija). Dragan Bogdanovski na ~elo na ovaa organizacija doa|a u{te vo 1967 godina.
DOOM razviva {iroka aktivnost naso~ena kon Makedoncite, koi po 60-tite godini masovno ja napu{taa svojata tatkovina od ekonomski ili politi~ki pri~ini, poradi {to nabrgu se soo~uva so toga{nata SDB (Slu`ba za dràvna bezbednost), koja gi sledi i odvreme-navreme gi popre~uva negovite aktivnosti. Se organizira kra`ba na negovata pe~atnica vo Minhen (od Oslo prenesena vo Brisel, potoa vo Minhen) vo koja se pe~ati spisanieto Makedonska nacija.
243
Lade B. Taleski
Vo interes na vistinata, SDB ne prevzema akcii za celosna eliminacija na dejnosta na Bogdanovski , bidej}i toj so svojata borba be{e bedem za spre~uvawe na dejstvuvaweto na razni stranski propagandi, politi~ki ili crkovni institucii, koi Makedoncite na pe~alba ili toga{ popularno re~eno privremena rabota vo stranstvo, gi poplavuva so progr~ka, probugarska i druga propagandna aktivnost, kakva {to sproveduvaa Panmakedoniki, MPO, Slavjanski komitet na NBR i drugi institucii na sosednite zemji na Makedonija. Dragan Bogdanovski be{e golem borec protiv site onie {to go negiraa postoeweto na makedonskata nacija i makedonskiot etni~ki identitet. Vsu{nost Dragan Bogdanovski za prv pat }e bide okvalifikuvan kako protivnik na Jugoslavija, po sostanokot so Vlado Dap~evi}, eden od tvorcite na Nova KPJ, formirana so poddr{ka od toga{niot SSSR, koj na takov na~in saka{e da ja prefrli Jugoslavija vo toga{nata socijalisti~ka zaednica i Var{avskiot dogovor.
Dragan Bogdanovski, Bogoqub Andonovski, Dimko Ne~evski i Mile Ilievski snimeni 1991 godina
244
Lade B. Taleski
Vo akcijata za ras~istuvawe so opasnite emigrantski krugovi, donesena e odluka za priveduvawe na Dragan Bogdanovski vo SFRJugoslavija i negovo sudewe. Kako voda~ na DOOM, vo 1977 godina, Dragan # kidnapiran vo Pariz i doveden vo Jugoslaviaja. Nego go kidnapiraat pripadnici na toga{nite slu`bi za dràvna bezbednost (SDB) vo stanot na eden drug ~len na DOOM, i so diplomatsko vozilo e prenesen vo Qubqana, a podocna i vo Skopje. So vrzani o~i bil odveden vo policiski objekt vo blizina na Makedonski Brod, kade {to bil pod istraga celi 18 meseci. Sudskiot proces protiv nego bil organiziran zad zatvoreni vrati, koga # & osuden na 13 godini zatvor, od koi 11 godini izdrùva vo zatvorot Idrizovo.
245
Lade B. Taleski
246
Lade B. Taleski
Po izleguvaweto od zatvor kuso vreme ìvee vo Skopje, a {tom ja dobiva patnata isprava zaminuva vo [vedska, kade ja podgotvuva programata za formirawe na Nacionalna politi~ka partija vo Makedonija (koja politi~ka programa bila otpe~atena vo vesnikot Mlad borec). Taa partija po ideja na Dragan Bogdanovski treba da se vika Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo ili DPMNE.
247
Lade B. Taleski
Intelektualec i vizioner za idninata na politi~kata akcija vo Makedonija, Dragan Bogdanovski vo 1990 godina, zaedno so Gojko Jakovlevski od Berlin, se sostanuvaat vo Minhen, kade se donesuva odluka za formirawe na partijata so predznak VMRO. Na sostanokot prisustvuvaat i Vlado Trantalovski od Resen, Boris Zmejkovski i Qup~o Georgievski. Parijata se formira i registrira vo Makedonija. Na prviot kongres na VMRO-DPMNE odràn vo Prilep na 06 i 07 April 1991 godina, Dragan Bogdanovski e izbran za po~esen pretsedatel na partijata, a od 1991 do 1993 godina, e pretsedatel na Zadgrani~niot komitet na VMRO-DPMNE za Evropa. Mo{ne brgu ja sogleduva svojata zabluda okolu izborot na Qup~o Georgievski za pretsedatel na partijata, ~ij direkten osnova~ i ideolog # samiot Dragan Bogdanovski. Poslednite meseci vo 1993 godina, doa|a do kone~no razdeluvawe so partijata {to samiot ja osnova i & go vnese makedonskiot duh, po {to pravi obid za formirawe na nova partija Makedonski nacionalen front so sedi{te vo Prilep, koja partija vo otsustvo na Bogdanovski ne uspeva da zaìvee. Dragan se vra}a vo [vedska i prodolùva da raboti na idejata, za koja & go `rtvuval celiot svoj ìvot. Go napu{ta ovoj svet, na 31 Maj 1998-to Leto Gospodovo patuvaj}i vo voz (vo mestoto Federicija, Danska), na propatuvawe od [vedska za Germanija. Pogreban e vo prisustvo na familijata i najbliskite do kraj verni prijateli i sorabotnici vo Kumanovo na 01 Avgust 1998-to Leto Gospodovo. Neka im bide ve~na slavata, i Bog da gi Blagoslovi Dragan Bogdanovski i site znajni i neznajni Makedonci, koi go poloìja ìvotot za Makedonija i makedonstvoto. Vo prodolènie na pisanievo, eve nekolku pisma na Dragan Bogdanovski od negovata golema arhiva i korespodencija, nadvor od Makedonija:
248
Lade B. Taleski
Dragi brate Ilievski, Ti blagodaram na tvoeto vtoro op{irno pismo, koe go dobiv i razbrav se {to mi pi{uva{. Isto taka Ti blagodaram za ispratenite 4 adresi na koi im go isprativ u{te v~era spisanieto. Deneska eve Ti pra}am u{te 25 egzemplara od Makedonska loza i toa: Pet broja od prviot i po deset broja od vtoriot i tretiot broj i Ti ostavam na tebe da gi rasprostrani{ onaka kako nao|a{ za najzgodno. Ako tie broevi ti bidat malku, toga{ Te molam obrati se do nas, nie }e Ti isprati me pove}e. Potrebno bi bilo da isprati{ i nekoj broj i na tvoite prijateli vo Avstralija ili da im pi{e{ vo vrska so pojavata na Makedonska loza, kako bi moèlo spisanito da se probie za da se {iri na{ata ideja nasekade kade postoi makedonska emigracija. Jas }e dojdam vo [vedska vo mesec juni i }e moème da si pozboruvame i razmeni me misli. To~no datata ja nemam u{te opredeleno, no }e te obavestam navreme. Te molam samo toa neka si ostane samo vo Tebe i da ne se rasprostranuva vesta nasekade zo{to Ti znae{ deka na{ite du{mani ne spijat i rabotat neumorno da ni napakostat. Ova se odnesuva za {piunite na titovite diplomatski pretstavni{tva, koi nekolku pati protestiraa do norve{kata vlast deka sum rabotel od Norvegija aktivno za rasturawe na Jugoslavija. Titovata ambasada tuka podnese i nota da se sopre izleguvaweto na Makedonska loza, no site nejzini napori ostanaa bezuspe{ni, bidej}i po norve{kite zakoni, pe~atot e sloboden tuka i sekoj ima pravo da pi{e {to saka. Jas }e ti pi{uvam ~esto, Te molam potvrdi mi go priemot na ovaa pratka so spisanieto. Ti poèluvam se najubavo kako na Tebe, taka i na site na{i sonarodnici vo [vedska. So srede~ni bratski pozdravi, Tvoj Bogdanovski
249
PISMO OD DRAGAN BOGDANOVSKI DO MILE ILIEVSKI VO KOE GO IZVESTUVA ZA SVOITE TOGA[NI AKTIVNOSTI (29.04.1959 godina)
Lade B. Taleski
PISMO NA DRAGAN BOGDANOVSKI DO MILE ILIEVSKI VO VRSKA SO POÊTNITE PATRIOTSKI AKTIVNOSTI NA MAKEDONSKATA EMIGRACIJA VO [VEDSKA (25.07.1959 godina)
Dragi Mile, Blagodaram za pismoto i za ispratenata stihotvorba koja ja donesovme vo Makedonska lozavo sedmiot broj koj }e izleze za edna nedela. Ubavo si napravil {to si go ispratil navreme apelot, nie isto taka }e go odnese me i vo Makedonska loza vo sedmiot broj, a za osmiot broj }e go donese me i na srpsko-hrvatski prevod. Pe~atot e odamna gotov, no po moja krivica se slu~i taka {to jas ne otidov da go zemam navreme, a vo momentot rabotilnicata e zatvorena poradi godi{en odmor, no za skoro jas }e dojdam pak kaj vas i }e go donesam. Mile, jas }e pristignam vo [vedska vo sabota na 08 Avgust, prvo }e se zadràm vo Geteborg, ako Ti se dade mo`nost, gledaj snajdi se i dojdi. Tamu }e go registrirame Dru{tvoto, a istovremeno }e gi aktivirame i drugite na{i sonarodnici, posle }e se vrnime nazad vo Halmstad, Oskastrum,kaj Tebe vo Laholm, a moèbi }e poseti me i drugi na{i sonarodnici. Jas pak podnesov molba za viza i Te predupreduvam da znae{ deka pak Te zedov za garant. Barav viza za tri sedmici kako na godi{en odmor. Ova Ti go pi{uvam da te predupredam vo slu~aj ako stane nekoe pra{awe do Tebe od strana na {vedskite nadle`ni organi. Izvinete me {to nemav vreme da go ispratam apelot za potpis na pretsedatelot i sekretarot, no toa jas smetam ne igra golema uloga, moàt i sega da go napravat i potpi{aniot egzemplar neka Ti go vratat na Tebe da stoi vo arhivata na Dru{tvoto. Ni{to nemoj da se ~udi{ i da se pla{i{ {to tvoite prijateli se ispla{ile i ne Ti pi{ale. Ti znae{ kakva klevetni~ka dejnost razvivaat onie predavnici okolu Makedonska tribuna, eden den celiot svet }e uvidi deka nie sme na prav pat. Treba nekoj da go probie ledot i nie sme se nafanale na toj patriotski dolg, od nas se bara da bideme smeli i uporni do kraj na borbata. Nikakvo pla{ewe, nikakvo klonewe so duhot, samo glavata gore i napred. Neznam dali si se nau~il deka Peev i Balalovski postradale vo soobra}ajna nesre}a. Peev oti{ol da go poseti Balalovski i toj mu pobaral vespa da povozi malku i se preobrnale i dvajcata. Balalovski se povredil vo
250
Lade B. Taleski
noga i v gradi, a Peev skr{il raka. Golema nesre}a, no sega se i dvajcata podobro. Pi{i mu na Veljanovski po toj povod deka Peev ne e vo Stokholm i ne moè da mu bide tuma~. Tolku za ovoj pat dragi Mile, saatot e eden po polno} i èna mi mi crka, ma{inata ne e ostava da spie. Pi{i mi {to pobrgu i do skoro viduvawe, celuvni ja ubavo tvojata babi~ka. So bratski pozdrav, tvoj, Dragan
PISMO OD DRAGAN BOGDANOVSKI DO MILE ILIEVSKI VO VRSKA SO SVOJATA INTERNACIJA VO FRANCIJA (verojatno od 1975 godina)
Dragi Mile, So ova pismo sakam da vospostavime vrska za korespondirawe. Jas u{te se nao|am vo internacija. Znam so sigurnost deka francuskata policija ja cenzurira po{tata {to mi ide direktno do mestoto kade {to sum interniran. Ne sakam vo nikoj slu~aj pismata na{i da padnat vo racete na francuskata policija, koja sorabotuva so UDBA, zatoa izbrav eden indirekten pat po koj }e moème da korespondirame. Ti }e mi pi{uva{ na edna adresa vo Cirih, [vajcarija. Taa e sigurna adresa. So liceto koe ja drì boksata se dogovoriv dvapati mese~no da me posetuva vo Francija i da mi ja nosi po{tata. Neznam u{te kolku vreme }e me dràt vo internacija, no verojatno }e me dràt dodeka mine Titovata poseta na Francija koja }e bide napravena nekade vo oktomvri mesec. Te molam pi{i mi {to ima novo, a pismata {to se dojdeni za mene, isprati mi gi na adresata vo [vajcarija. Materijal za Makedonska nacijaisprativ na pe~atnicata vo Minhen, no neznam koga vesnikot }e izleze. Tolku za ovoj pat. Primi srde~ni bratski pozdravi. Tvoj, Dragan Bogdanovski
251
Lade B. Taleski
PISMO OD MILE ILIEVSKI DO AMNESTI INERNE[NAL VO VRSKA SO SLUÂJOT NA DRAGAN BOGDANOVSKI (10.03.1981 godina) Lionel Hilaire 6 rue du Landsberg Hoenheim 67800 Bischeim, France
Dragi prijateli, Blagodaram mnogu za Va{eto pismo koe mnogu me izraduva. Prijatno mi e koga znam deka Amnesti grupata raboti za mojot prijatel Dragan Bogdanovski. So Dragan Bogdanovski se poznavam u{te od 1958 godina. Vo 1951 godina toj pobegna vo Grcija kako politi~ki begalec i ottoga{, pa se do 1978 godina, toj ìvee{e vo razni evropski dràvi. Pove}e godini toj ìvee{e vo Norve{ka kade ima dva sina na vozrast od 20 i 22 godini. Dragan Bogdanovski okolu 25 godini rabote{e aktivno vo makedonska organizacija ~ija cel e obedinuvawe na Makedonija. Ovaa organizacija e celosno opredelena protiv sekakov vid nasilstvo. Ubeden sum deka poradi vakvoto negovo ~lenuvawe Dragan Bogdanovski be{e kidnapiran vo 1978 godina. (Posleden pat zboruvav so nego vo juni 1978). Vo fevruari 1979 godina, kako {to znaete, toj be{e osuden na 13 godini zatvor od strana na Regionalniot sud vo Skopje, bidej}i, spored sudijata, toj vo stranstvo rabotel protiv reìmot vo Jugoslavija. Imeto na sudijata e Miladin Stojanov. Dragan Bogdanovski sega verojatno e na izdrùvawe na zatvorskata kazna vo zatvorot vo Skopje, pa moète da mu pi{ete na slednava adresa: Dragan Bogdanovski KP dom Idrizovo SRMakedonija Jugoslavija
252
Lade B. Taleski
Ako Ve interesiraat pokonkretni raboti Ve molam pra{ajte me i }e se obidam da Vi pomognam. Vo ova pismo moèbi }e bev i pootvoren dokolku sum ubeden deka Vie i navistina ste Amnesti grupa. ]e treba da mi ispratite dokazi za ova ? Iskreno Va{, Mile Ilievski
Pismoto vo original e pi{uvano na angliski. POTVRDA OD NORVE[KATA AMBASADA VO BELGRAD IZDADENA VO VRSKA SO NORVE[KOTO DR@AVJANSTVO NA PJER ARNE BOGDANOVSKI (SINOT NA DRAGAN BOGDANOVSKI) PRED NEGOVATA POSETA NA SVOJOT TATKO VO ZATVOROT (10.07.1981 godina)
Do onoj za kogo e potrebno So ova se potvrduva deka norve{kiot dràvjanin Pjer Arne Bogdanovski e roden vo Norve{ka i deka tamu postojano ìvee. Toj saka da go vidi svojot tatko jugoslovenskiot dràvjanin Dragan Bogdanovski so kogo nemal kontakt u{te od 1965 godina. Negoviot tatko sega se nao|a vo Op{tinskiot zatvor vo Skopje. Norve{kata ambasada }e bide blagodarna za celata pomo{ {to jugoslovenskite vlasti }e ja pruàt za da moè Pjer Arne Bogdanovski da go poseti svojot tatko za vreme na svojot prestoj vo Jugoslavija. Belgrad, 10 Juli 1981 Tore Bog, Ambasador
Pismoto vo original e pi{uvano na srpskohrvatski.
253
Lade B. Taleski
MAKEDONIJA POD SRBO-KOMUNISTI^KO ROPSTVO (Statija od Dragan Bogdanovski i Mile Ilievski)
Gor~liva i tragi~na be{e sudbinata na makedonskiot narod vo prvata kralska Jugoslavija sozdadena po silata na Versajskiot miroven dogovor po kogo Vardarskiot del od na{ata tatkovina be{e daden na Srbija kako nagrada za nejziniot doprinos vo vojnata. Za vreme na 22 godi{noto svoe vladeewe golemosrpskiot okupatorski reìm rabote{e so site sredstva, trgnuvaj}i od ne~uen politi~ki teror, kako strelawe i kolewe na makedonski patrioti i nevini selani bez sekakva sudska postapka protiv niv, pa preku naloùvawe na srpski jazik vo u~ili{ta, srpski u~iteli i popovi i preku kolonizacija na Srbi na makedonskata zemja da go izbri{e nacionalniot karakter na Makedonija, t.e. da go pretopi na{iot narod vo Srbi, za da moè na toj na~in da ja ovekove~i svojata okupacija na Makedonija. No, golemosrpskite hegemonisti ne uspeaja vo svojata namera, bidej}i lesno ne se bri{e nacionalen karakter na eden narod, a osobeno na eden takov ìlav narod, koj ima{e zad sebe edno bogato revolucionerno minato, vodeno za negovata nacionalna samostojnost-bogato sopstveno jazi~no i kulturno bogatstvo, kako toa {to go ima{e pot~inetiot pod golemosrpskata ~izma makedonski narod. Preku seop{t stihien otpor protiv srpskiot asimilatorski reìm, a podocna i preku organizirana politi~ka borba i nacionalna projava na literaturno pole, makedonskiot narod gi razbi na par~iwa golemosrpskite asimilatorski planovi i na 06 April 1941 godina, Makedoncite mobilizirani vo kralskata armija prvi gi skinaa i frlija vo kal omrazenite srpski {ajka~i i si otidoa doma. Celiot makedonski narod so radost ja do~eka smrtta na kralska Jugoslavija. Vtora, titovska, komunisti~ka Jugoslavija iznikna na buni{teto na prvata kralska Jugoslavija, gi zadrà, pa duri & pro{iri granicite na svojata prethodnica, no za razlika od kralska Jugoslavija, koja be{e
254
Lade B. Taleski
unitaristi~ka so izrazena i otvorena golemosrpska hegemonija, tvorcite na taa vtora Jugoslavija, prinudeni od istoriski nastani, gi postavija nejzinite temeli na zamaskirani federativni osnovi. Biv{a Jugoslavija be{e odamna {temblirana kako simbol na golemosrpskata hegemonija i temnica za site drugi narodi {to se nao|aat vo nijzinite granici. Vo ova sudbonosno vreme koga nacionalnata omraza proleva{e potoci krv, Komunisti~kata partija na Jugoslavija, poznavaj}i ja odamna mnogu dobro Ahilovata peta na Jugoslavija nere{enoto nacionalno pra{awe vo nea, vo svojata borba za zagrabuvawe na vlast, uspea da go iskoristi za svoja cel toa nere{eno nacionalno pra{awe. KPJ koja go predvode{e partizanskoto dvièwe za vreme na vojnata, ve{to i ume{no gi prikriva{e svoite klasni i idejno-partiski ambicii i nameri & na partizanskoto dvièwe mu dade nacionalen karakter. Evreinot (Tito) izleze so programa za edno dràvni~ko preureduvawe na Jugoslavija, koe treba{e da go re{i nacionalnoto pra{awe edna{ za sekoga{. Toa dràvni~ko preureduvawe treba{e da se napravi na federativna osnova, sekoja nacija da si dobie svoja nacionalna republika vo zaedni~ka sojuzna dràva. Golemite sojuznici vo vojnata: Anglija, SAD i SSSR, zapoznaeni so krvavite nacionalni ~uda {to se odigraa za vreme na vojnata na teritorijata na biv{a Jugoslavija, uvidoa vo titovata dràvna programa edno pravedno re{enie na nacionalnite pra{awa na ovoj del od Balkanot i po~naa da go pomagaat Titovoto partizansko dvièwe & mu otkaàa sekakva pomo{ na pomaganiot od niv, general Draà Mihajlovi}. Taka, po silata na istoriskite nastani, Vardarskiot del od na{ata tatkovina pak se najde po vojnata vo granicite na Jugoslavija. Ovde treba da se podvle~e deka za vreme na vojnata makedonskiot narod koj be{e postaven pod uàsite na edno novo nacionalno ropstvo-bugarskoto, koe svoevremeno be{e pote{ko i od srpskoto, s# be{e dignal so pu{ka v raka da se bori protiv bugarskiot nasilni~ki i razbojni~ki reìm, ne saka{e ni da ~ue za nekakvo obnovuvawe na Jugoslavija kako dràva. Makedonskite komunisti koi stoeja na ~elo na partizanskoto dvièwe vo Makedonija ne sakaa ni da go spomnat imeto na Jugoslavija, se do letoto 1944 godina, koga sekretarot na Pokrainskiot komitet na KP za Makedonija, Metodija [atorov [arlo be{e isklu~en od partijata kako nacionalen {ovinist. Zaedno so nego bea isklu~eni site drugi ~lenovi na toj komitet i na nivno mesto bea dovedeni od Belgrad ispe~eni srbomani kako Koli{evski, Smilevski i drugi. No i taa nova srbofilska
255
Lade B. Taleski
komunisti~ka tajfa be{e prinudena dolgo vreme da go izbegnuva imeto Jugoslvija, a zboruva{e samo za Ilindenski ideal na makedonskiot narod. Svoeto gnasewe od taa Jugoslavija najdobro i najdemonsrativno go pokaà makedonskata vojska vo zimata 1945 godina, koga otkaà da pojde da se bori za srpski interesi na Sremskiot front i mesto na Srem ja isfrli parolata napred za Solun. Za polo`bata na makedonskiot narod pod srbokomunisti~koto ropstvo }e zboruvame malku podocna , a sega da se vratime na nekoi poznati istoriski nastani i fakti, ~ie iznesuvawe }e ni ja pokaè dene{nata Narodna ako sakate & Socijalisti~ka Republika Makedonija kako edna nova srpska banovina, upravuvana za smetka na Belgrad od edna tajfa Makedonci-rodootstapnici, dovedeni na vlast vo Makedonija od strana na srpskite komunisti, kako na primer: Lazar Koli{evski, Mihajlo Apostolski, Vidoe Smilevi} (Smilevski), Nikola Min~ev, Kiro Miqovski i mnogu drugi. No, kolku i da bea perfidni srbokomunistite sepak nivnata igra be{e brzo razotkriena pred o~ite na makedonskiot narod, na kogo ne mu treba{e mnogu vreme i um, pa da po~uvstvuva deka vo takanare~enata Makedonska republika s# smrdi na srpsko. I toa kako vo politi~kiot, taka i vo kulturniot ìvot. Za kulturtregeri vo mladata makedonska republika vedna{ bea postaveni isprobani srbomani kako Blaè Koneski, srpski stipendist i poslu{nik, profesor Haralampie Polenakovi}, porane{en srpski docent na Skopskiot filozofski fakultet i drugi. Vo makedonskiot literaturen jazik sistematski se ufrluvaat srpski zborovi, a pravilata na ortografija vo nivnata osnova si ostanaa srpski. Kako i vo kralska Jugoslavija, makedonskite u~enici se prinudeni da izu~uvaat srpski jazik i srpska knièvnost, srpski pisateli, ~ija literatura zboruva za eden tu| na makedonskiot duh, mentalitet i svet. Kniàrnicite i bibliotekite niz Makedonija se polni so dela od srpska knièvnost i istorija. Preku u~ili{ta, pe~at, radio, televizija, voena slu`ba i razni rabotni akcii i kursevi, srbokomunizmot pravi s# za da go promeni nacionalniot bit na makedonskiot narod, osobeno na mladite makedonski generacii. Srbokomunisti~kata tiranija go ko~i kulturniot razvitok vo Makedonija, taa go spre~uva ra|aweto na edna vistinska makedonska literatura. Edinstvenata makedonska nacionalna piesa Goce vo koja be{e
256
Lade B. Taleski
iznesena makedonskata revolucionerna epopeja i opean likot na legendarniot makedonski voda~ Goce Del~ev, ja zabrani UDBA, pod izgovor deka nastanite i lu|eto bile prikaàni istoriski neobjektivno, no vsu{nost od strav deka toa delo }e see patriotski ~uvstva vo makedonskata ~itatelska i teatarska publika. Muzi~arot Kiril Makedonski be{e napravil od piesata opera, koja se izveduva{e so golem uspeh vo Skopje, no na krajot & toj be{e uapsen od UDBA, koja za na{ite makedonski uslovi uni{ti eden nadaren umetnik. So cel da gi prikrijat svoite celi i zlodela, srbokomunistite tvrdat deka vo nivnoto satrapsko vladeewe vo Makedonija bilo pove}e izgradeno otkolku koga & da bilo porano, no i ovaa komunsti~ka vistina ima samo za cel da gi zama~ka o~ite na onie koi ne ja poznavaat stvarnosta vo Makedonija. Srbokomunisti~kite agenti srede makedonskite iselenici i emigranti velat deka vo Jugoslavija, imalo mnogu Makedonci na visoki dràvni pozicii, od koi mnogumina ministri i ambasadori. Srbokomunisti~kite agenti kaùvaat deka vo Jugoslavija upravuvaat i Makedonci. Ni{to nema vistinito ni vo ova komunisti~ko tvrdewe. Od stotina ambasadori koi gi ima isprateno Jugoslavija po razni zemji vo svetot, samo trojca se Makedonci. Tie se nazna~eni vo zemji so koi Jugoslavija samo formalno odrùva dipolomatski vrski. Vo vakvite diplomatski slu`bi sedat prvenstveno porane{ni srpski ov~ari, koi bea izbrkani od armijata poradi nesoodvetno obrazovanie. Ministrite Makedonci pak se najobi~ni belgradski naemnici od srbomanskata tajfa na Koli{evski i nim im se dadeni ministerski stolici so cel da se zama~kaat o~ite na izlaàniot i onepravdan makedonski narod. Vo Jugoslavija voop{to ne upravuvaat Makedonci, tuku preku prodadeni Makedonci-srbomani, srbokomunistite upravuvaat vo Makedonija. Ova e nakuso slikata za ropskata polo`ba na makedonskiot narod vo srbokomunisti~ka Jugoslavija. Malo i golemo, ma{ko i ènsko, budno i so netrpenie go o~ekuva raspadot & na ovaa vtora, srbokomunisti~ka Jugoslavija. Istoriski ni{to ne go spojuva makedonskiot narod so Jugoslavija, toj si ima svoi sveti nacionalni ideali, koi stojat vo golema sprotivnost so sekakva jugoslovenska ideja. Maltretirawe, ubivawe zarobenici, zalo`nici, represii, prinudna rabota, pregladnuvawe, medicinski eksperimenti, tepawe do smrt,
257
Lade B. Taleski
koncentracioni logori na smrtta i mnogu, mnogu drugi vidovi teror se odlika na carot jugoslovenski~ovekot ne~ovek, zlostornikot, Evreinot, na kogo ne treba nitu imeto da mu se spomne, a nekoj go imenuvaa kako Tito Dostapna literatura: Dokumenti za Makedonskoto nacionalno dvièwe vo dijasporata (OKM DOOM NOFM)Mile Ilievski
258
Lade B. Taleski
Recenzija: Kon pisanieto Ispoved na eden Makedonec Zbor-dva, pa i pove}e za edno polezno pisanie so neophodni znajbi od makedonskata istorija Izdavaweto na edno vakvo pisanie, so sigurnost, treba da zna~i: napu{tawe na ednostranata pro~it na sovremenata na{a, nacionalna istorija. Zna~i, pisanievo ne # samo nekakva prepro~it na ponovi nastani od na{eto minato ! Ova e mudro napu{tawe na ednostraniot priod kon tolkuvaweto na na{ata makedonska sega{nina, kon makedonizmot niz koj se vr{i preina~uvawe na nastanite i na li~nostite na na{ata dene{nina. So ova se pravi eden pozitiven is~ekor, t.e. podizleguvawe od strogite i nenu`ni ramki na tabu-temite, vo koi bea smesteni site mo`ni raspravii za pozitivnite i negativnite makedonski tatkovinoqupci. Spored toa, ni se ~ini deka pozdravuvame pisanie koe pravi uspe{na, rezultatna, stamenita korekcija, koja vnesuva ne{to ponovo vo na{ata istoriografija. Ili dobro # da se kaè: vakvite pisanija se dobredojdeni i pove}e od potrebni, zatoa {to nedostasuvale na na{iot knièn pazar. S# ova ni go soop{tuva i raskaùva ìvoto pero na Lade B. Taleski, so golema mera na makedonoqubie, patriotizam, tatkovinizam i slobodoqubie. S# ova ni go stokmi kako jas bi rekol ~i~ko Lade blagovremeno,~esno, iskreno, so mnogu smisla za odbir na potvrdenite dokazi i so golemo ~uvstvo na prepoznatlivost. Vo bitieto na eden narod retko se javuvaat li~nosti koi{to celata svoja ìvotna obstojba }e ja posvetat na otkrivaweto i dokaùvaweto na vistinata za svojot narod niz istoriski prikazi i pisanija. Koga stanuva zbor za li~nosta na Lade B. Taleski, toga{ bez bilo kakov somne` moè da se potvrdi, deka e toj vistinski posveteni, na s# ona {to zna~i makedonoqubie. Koga stanuva zbor za bitieto na na{ata tatkovina, Lade B. Taleski mnogu prodlabo~eno navleguva vo makedonskata pradrevnina i ni gi
259
Lade B. Taleski
obelodenuva site nepoznati ili skrieni vistini, potvrduvaj}i ja posebnosta na Makedonecot, makedonskata kultura, civilizacija i dràvnost. Ova pisanie }e svedo~i za nepresu{niot duh i hrabrost {to }e go vozvi{i Makedonecot do nebesni nedovidnini, kade {to & pripa|a. Ova pisanie, na nekoj na~in }e i ovozmoì na ~itatelskata i prosleduva~ka javnost da ima jasna slika za celta {to ~i~ko Lade si ja postavil. Bi moèlo u{te mnogu da se pi{uva za li~nosta i deloto na Lade B. Taleski kako dokaàn makedonoqubec, posvetenik na tatkovinizmot koj celiot svoj ìvot go posveti i & go podari na svojata napatena, par~osana, no od Gospod Bog blagoslovena i sveta tatkovina Makedonija. I sega zasega, sakam iskreno da mu upatam golema ~est i po~it na s#silniot makedonski tatkovinoqubec Lade B. Taleski i da go osilam, da n# prestane so svoeto otkopuvawe na makedonskite vistini i da potvrdam deka ova negovo pisanie, {to poskoro treba da izleze od pe~at. Vo Prilep, na 21 Noemvri, Arangelovden 2012-to Leto Gospodovo So po~it, Milan J. Jov~eski
260
Lade B. Taleski
BELE[KA ZA AVTOROT Vo drevnata Pelagonija, poto~no vo seloto Belo Pole, mesec Dekemvri vo 1939-to Leto Gospodovo, makedonskata, sveta, patriotska po~va zbogatena # so u{te eden posvetenik na, od Gospod Bog blagoslovenoto makedonstvo, i vqubenik vo pi{aniot zbor, tatkovinoqubecot Lade B. Taleski. Kako silna makedonoqubiva natura, so negovata patriotska specifika vo sozdavaweto uspeva silno da navleze vo svesta na ~itatelot, zatoa {to ve~na tema vo negovite pisanija # neizmerniot kopne` kon s#, ona {to e makedonsko. Na makedonskata patriotska scena aktivno se pojavuva nekade na svoite 20-tina godini. U~esnik # i organizator na mnogu mitinzi, grani~ni blokadi, pograni~ni sredbi i razno-razni ~estvuvawa posveteni na makedonizmot. Eden # od osnova~ite na prvata politi~ka partija vo Republika Makedonija, so predznak VMRO. Kako èstok makedonist, suden # i izdrùval kazna nekade vo 60-te godini, samo zatoa {to sekade se izjasnuval kako Makedonec. Sega so svojot makedonski duh ìvee i tvori vo Skopje. Koga zboruvame za Lade B. Taleski kako tvorec, so negoviot najobi~en jazik razbirliv za site, moè najslobodno da kaème deka toj # neumorliv skitnik po makedonskiot beskraj. Onaka kako {to znael od kaùvawa, onaka kako {to samiot pomni za sozdavaweto na negovata loza, za nejziniot 'od vo vremeto i istorijata, sakaj}i pritoa da rasvetli eden bleskav svet na semejnoto ìtie, svet {to ne moè da se izzeme od makedonskata istorija, sobira sili gi ispi{uva i stava pred sud na po{irokata javnost Semejnite testamenti. Vo stvarnost Semejnite testamenti, # prvoto izdadeno pi{ano delo, Ispoved na eden Makedonec e vtoroto, a po Bo`ja Promisla se nadevame deka }e sledat i drugi
261
Lade B. Taleski
Pomognato od:
Neka Gospod Bog Vi dari sila, u{te mnogu, mnogu Leta Gospodovi na ovoj svet da Ve ima
Rakata {to dava, n# se su{i
262
Lade B. Taleski
Sodrìna
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Od pradrevnina.... 7 Slovoto na{e biblisko................13 Obessloveno..14 Kako vovedno pisanie..18 Recenzija...25 Ispoved na eden Makedonec.27 Za sebe si.28 Za tatko mi moj.35 Vtemeluvawe na VMRO...67 Osnovopolo`nici..70 Svedo{tva.75 Drugi zna~ajni voda~i i istaknati dejci na VMRO..85 Ilindenskata Epopeja102 Borbata kaj mesnosta Sliva...112 Najgolemata bitka vo Ilindenskata Epopeja.112 Borbite na vojvodata \ur~in Naumov Pqakot..115 Pretsedatelot na Makedonskata Republika(Kru{evska Republika)- Nikola Karev121 Glavniot Vostani~ki [tab.123 Znameto na Glavniot Vostani~ki [tab126 Ubistvoto na Boris Sarafov i Ivan Garvanov.129
263
Lade B. Taleski
Otomanskiot èstok teror vo Kostursko za vreme na Ilindenskata Epopeja i posle nea.134 Otomanskiot èstok teror vo Lerinsko za vreme na Ilindenskata Epopeja i posle nea...153 Istaknati ~elnici i voda~i na ~eti na VMRO......164 Raspar~e Podelbata na Makedonija...187 Bukure{ki Dogovor....189 Golemata vistina....204 Sudski procesi protiv Makedonci vo Makedonija od toga{niot jugoslovenski reìm...209 Masovnoto ubivawe na samiot den Kolede na Skopskoto kale..225 Istoriskoto bitie na Metodija Andonov - ênto....227 Kus osvrt za likot i deloto na Metodija [atorov [arlo...233 Kus osvrt za likot i deloto naDraganBogdanovski.238 Makedonija pod srbo komunisti~ko ropstvo..254 7. Recenzija.259 8. Bele{ka za avtorot.261
264
Lade B. Taleski
Lade B. Taleski ISPOVED NA EDEN MAKEDONEC
Pe~at ??????????
Tira`: 1000 primeroci
265

Ispoved Na Eden Makedonec - Vlado Taleski

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ispoved Na Eden Makedonec - Vlado Taleski

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ISPOVED NA EDEN MAKEDONEC

Ispoved na eden Makedonec

ISPOVED NA EDEN MAKEDONEC

Makedonija, 23 Oktomvri 2007 23 Oktomvri 2012

Ispoved na eden Makedonec

BASILEJ- Zdru`enie za za~uvuvawe i pretstavuvawe na istoriskoto-kulturno nasledstvo

Simeon Ivanov - Kango Milan J. Jov~eski

Prof.D-r.Blagica Haxi Jovanoska

Suzana Ruleska, Jasmina Markoska Korica Milan J. Jov~eski

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

VO O^I NA STOGODI[NINATA OD BUKURE[KIOT DOGOVOR (PODELBATA NA MAKEDONIJA)

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

SLOVOTO NA[E BIBLISKO

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Okru`en sud Bitola 26.08.1963 g.

KIO br. 11/63 godina

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

KAKO VOVEDNO PISANIE

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Dostapna literatura: Semejni testamenti Lade Taleski

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

So po~it, Simeon Ivanov - Kango

Ispoved na eden Makedonec

ISPOVED NA EDEN MAKEDONEC

Ispoved na eden Makedonec

Od s# srce, na Milan Jov~eski Mi{ko Avtorot, Lade Taleski

08.Noemvri 2012 Mitrovden Prilep Makedonija

Ispoved na eden Makedonec

Faksimil od rakopisot, kako rabotna verzija na avtorot

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Avtorot L. Taleski - pred Belata Kula vo Solun

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Blagorazumni i smirenomudri makedonoqupci: Avtorot- L.Taleski i majstorot na makedonstvoto- Milan Jov~eski

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Ispoved na eden Makedonec

Dostapna literatura: Semejni testamenti Lade Taleski

Ispoved na eden Makedonec

Tatko mi moj, Boris (vo poodminati godini)

Ispoved na eden Makedonec