SNOVI, KI SESTAVLJAJO CELICO

Biogeni elementi
= ivljenjetvorni elementi = kemijski elementi, ki gradijo organizme
C, H, O, N, P, S, K, Na, Ca, Mg
makroelementi >1% C, H, O, N, P, S mikroelementi Fe, B, Cl, Cu, Mn, Co, I, Mo, Zn, Na

Voda

 najpomembneja anorganska snov v celicah biokemijske reakcije znailne za ive organizme

potekajo v vodnem mediju

 metabolna voda voda v celini presnovi/metabolizmu

kot reaktant ali produkt prosta voda

Voda: pomemben vir O2 vir H-atomov

Polarnost molekule vode

dva elektrina pola dipol neenakomerna porazdelitev e+ 2+

Vodikova vez
zaradi polarnosti privlak med molekulami H2O

vodikove vezi

Voda kot topilo

odlino topilo polarnih molekul sladkorji, aminokisline, ionske snovi (soli)
z elektrinim privlakom razrahlja vezi med delci in se vrine mednje elektroliti = snovi, ki v vodi razpadejo/disocirajo

Hidratacijski ovoj
= ovoj vodnih molekul okrog nabitih molekul / vezana voda zaradi privlaka elektrinih nabojev
veji ioni-vpliv pozitivnega jedra ibkeji >> ibkeja elektrina sila, ki

privlai vodne molekule >> tanji hidratacijski ovoj

ORGANSKE MOLEKULE

ogljikovi hidrati ogljikovi hidrati & lipidi aminokisline & proteini aminokisline & proteini nukleinske kisline

 ogljikovi hidrati beljakovine / proteini jedrne / nukleinske kisline maobe / lipidi

 molekule zgrajene iz manjih podenot monomeri monomeri se zdruujejo v polimere polimerizacija

kondenzacija odcepljanje H2O med polimerizacijo

hidroliza razpad polimera ob vezavi H2O

Ogljikovi hidrati

C:H:O=1:2:1
Splona formula:

Cm(H2O)n

 monosaharidi - enostavni sladkorji disaharidi sladkorni dimeri polisaharidi sladkorni polimeri

monosaharid (glukoza) disaharid (saharoza)

polisaharid (krob)

Monosaharidi
trioze pentoze heksoze

gliceraldehid

dihidroksiaceton

Pentoze

riboza

deoksiriboza

Heksoze

glukoza/grozdni sladkor

fruktoza/sadni sladkor

galaktoza

Disaharidi

nastanejo ob vezavi dveh monosaharidov v

procesu imenovanem kondenzacija

saharoza /pesni sladkor (Glu-Fru) laktoza /mleni sladkor (Glu-Gal) maltoza /sladni sladkor (Glu-Glu)

glukoza

fruktoza

hidroliza

kondenzacija

saharoza

Polisaharidi
enostavne ali razvejane verige krob glikogen celuloza hitin polimer glukozaminskih enot

polimeri glukoze

krob
razvejan glukozni polimer amiloza & amilpektin

Celuloza

celulozne molekule

Hitin
iz glukozaminskih enot

Beljakovine / proteini

Aminokisline
= osnovne gradbene podenote beljakovin

- radikal

COOH karboksilna skupina NH2 amino skupina

serin
asparginska kisl. glutaminska kisl.

treonin

cistein

arginin

lizin histidin tirozin aspargin glutamin

glicin

alanin

valin

leucin

izolevcin

metionin

fenilalanin

triptofan

prolin

Peptidna vez

peptidna vez

stranske verige

hrbtenica

peptidna vez

Primarna struktura beljakovin

znailno zaporedje /

sekvenca aminokislin
interakcije med AK

peptidna vez
doloa obliko in delovanje

beljakovine

Sekundarna struktura beljakovin

tvorba H-vezi med

karbonilno skupino (CO) peptidne vezi v enem zavoju/ pregibu in amino (-NH) skupino peptidne vezi naslednjega zavoja/pregiba
interakcije med elementi

beljakovinske hrbtenice
H-vezi

- vijanica/heliks

prepognjen list

Terciarna struktura beljakovin

hidrofobne interakcjie

interakcije med

H-vez

polipeptidna veriga

stranskimi verigami

disulfidna vez

ionska vez

Kvartarna struktura beljakovin

medsebojno povezanih

ve polipeptidnih verig

Fe

 prepognjen list

PRIMARNA STRUKTURA

- vijanica/heliks SEKUNDARNA STRUKTURA

TERCIARNA STRUKTURA

KVARTARNA STRUKTURA

Oblika beljakovin
mioglobin aktin

Kaj doloa obliko beljakovin?

nitaste kroglaste beljakovine
pepsin

alkohol dehidrogenaza

porin

K-kanal Ca-rpalka

inzulin kolagen

Denaturacija
poruenje 3D strukture

beljakovin zaradi izpostavitve:

visokim temperaturam (>600) pH organskim topilom detergentom

Povratna / reverzibilna denaturacija

> renaturacija beljakovine
denaturacija

renaturacija

Nepovratna / ireverzibilna denaturacija

> koagulacija beljakovine

Pravilno zvijanje beljakovin

chaperonin

Vloga beljakovin
encimi

mesto delovanje tripsina

tripsin

lizin ali arginin

 strukturne beljakovine

 zalone beljakovine

Fe

feritin

albumin

 transport
hemoglobin

rdea krvnika

 hormoni

inzulin

 receptorji

 gibanje
miino vlakno miofibrila

aktin

miozin

 obrambna

 strupi

Nukleinske kisline

Najdemo jih v vseh ivih celicah

v jedru/nukleusu ribosomih mitohondrijih plastidih

Friedrich Miescher (1844-1895) vicarski biolog

Izolacija nukleinskih kislin iz levkocitov.

fizioloka raztopina

alkalna raztopina

jedra

Miescherjev laboratorij.

NUKLEIN

Vloga nukleinskih kislin

omogoajo prenos dednih informacij doloajo, katere beljakovine bodo nastale v celici in

kdaj

posredno nadzorujejo ivljenske procese

Zgradba nukleinskih kislin

sestavljene iz tevilnih podenot im. nukleotidi

(mononukleotidi)
nukleinske kisline = polinukleotidi

Sestavni deli nukleotida: ostanek fosforne kisline pentoza (deoksiriboza v DNK, riboza v RNK) organska duikova baza

hrbtenica

nukleotid

ostanek fosforne kisline pentoza

organske duikove baze

Nukleotid:

ostanek fosforne kisline

pentoza

organska duikova baza

V nukleinskih kislinah nastopa 5 razlinih duikovih baz: PURINSKI BAZI adenin gvanin citozin uracil adenin timin timin uracil
PIRIMIDINSKE BAZE
gvanin citozin

Poimenovaje nukleotidov

adenin (ime baze)

adenin nukleotid
nukleotid

Glede na to, katera pentoza je v nukleotidu, loimo dve vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska kislina /DNK

deoksiriboza

ribonukleinska kislina / RNK riboza

Zgradba DNK
1950
Izoliral DNK iz razlinih virov in meril koncentracijo posameznih duikovih baz.
Vir DNK teleji prieljc goveja vranica kvasovke Bacillus tuberculosis adenin 1,7 1,6 1,8 1,1 timin 1,6 1,5 1,9 1,0 gvanin 1,2 1,3 1,0 2,6 citozin 1,0 1,0 1,0 2,4

Erwin Chargaff (1905-2002) avstrijski biokemik

A
C

=
=

T
G

1952

S pomojo rendgenske kristalografije doloila obliko molekule DNK dvojni heliks.

Rosalind Elsie Franklin (1920-1958) angleka biofiziarka

1953

Na podlagi raziskav Chargaff-a & Franklin-ove doloila zgradbo DNK.

Nobelova nagrada 1962.

Francis Crick(1916-2004) angleki molekularni biolog

James Watson (1928) ameriki molekularni biolog

Komplementarni nukleotidi

H-vezi H-vezi

S S

DVOJNA VIJANICA kovalentne vezi

sladkorno-fosfatna hrbtenica

ANTIPARALELNO

ANTIPARALELNO

Zgradba DNK
baze v parih dvojna vijanica
verigi

sta nasprotno vzporedni/antiparalelni

5 3 3 5

verigi

sta komplementarni

zaporedje

baz v eni verigi avtomatsko doloa zaporedje v drugi

Zgoevanje DNK v kromosome

RAZVITA DVOJNA VIJANICA

DVOJNA VIJANICA SE NAVIJE OKROG HISTONOV

DVOJNA VIJANICA S HISTONI SE ZBIJE V KROMATIN

KROMATINSKA NIT SE ZGUBA

KROMATINSKA NIT SE ZBIJE V KROMOSOM

DNK

KROMATIN

KROMOSOM

Podvajanje DNK
DNK je nosilka dednih lastnosti sporoila o sestavi in delovanju celice prenese od

starevskih na potomske celice

PODVOJEVANJE

HERINSKA VERIGA STAREVSKA VERIGA 1. prekinjanje H-vezi

replikacijske vilice

2. vezava komplementarnih nukleotidov

SEMIKONZERVATIVNO PODVAJANJE
HERINSKA VERIGA

nova veriga

5 3

replikacijske vilice

3 5
DNK-polimeraza DNK-ligaza helikaza

starevska veriga Okazakijev fragment

zaetno mesto podvajanja DNA zaetno mesto podvajanja DNK (ORI = origin of replication) (ORI = origin of replication)

dvoverina DNA

originalna starevska - veriga

replikacijske vilice

podvojena veriga

Sinteza beljakovin
DNK nadzoruje delovanje celic s sintezo beljakovin katera beljakovina nastaja, je odvisno od zaporedja

nukleotidov v DNK

Kodogen
= zaporedje treh nukleotidov, ki doloa vgradnjo posamezne aminokisline v beljakovino.

2. nukleotid

3. nukleotid

1 .nukleotid

Gen, genom

gen = zaporedje kodogenov, ki predstavlja kodiran

zapis za sintezo ene beljakovine

genom = vsi geni v celici

Genski lokus, aleli

genski lokus = poloaj doloenega gena na

kromosomu
aleli = alternativne oblike istega gena

alel

alel

genski lokus

DNA

beljakovina

DNK
prepisovanje / transkripcija

RNK
prevajanje / translacjia
beljakovina

 prepisovanje / transkripcija sinteza RNK na podlagi informacij iz DNK nastanek mRNK (obveevalna RNK / messenger RNA)

prevajanje / translacija sinteza polipeptidov / beljakovin po navodilih mRNK poteka na ribosomih

PREPISOVANJE

Kodon
PREVAJANJE

Aminokislina

jedrna memebrana

DNK
PREPISOVANJE

mRNK

ribosom

PREVAJANJE
beljakovina

Prepisovanje

Prevajanje

BELJAKOVINE

STRUKTURNE BELJAKOVINE

ENCIMI
Vodijo v sintezo:

OGLJIKOVI HIDRATI

LIPIDI

NUKLEINSKE KISLINE

DRUGE ORGANSKE SPOJINE

Homologni kromosomi
Homologna kromosoma sta enako dolga, imata

centromero na istem mestu in nosita iste gene (ne nujno istih alelov teh genov) na istih mestih.
homologna kromosoma

Homozigotnost, heterozigotnost
homozigotnost = na obeh homolognih kromosomih

je enak alel heterozigotnost = na kromosomih homolognega para sta razlina alela

heterozigotnost

homozigotnost

Lipidi

 spojine rastlinskega in ivalskega izvora vir energije sestavni del membran niso topne v vodi = hidrofobne / vodoodbojne

Delimo jih na: enostavni lipidi

prave maobe (masti, olja) voski

sestavljeni lipidi fosfolipidi steroidi

Trigliceridi
prave maobe so kemijsko estri glicerola in treh

vijih maobnih kislin

med glicerolom & maobnimi kislinami se tvorijo

estrske vezi

maobna kislina (palmitinska kisl.) glicerol KONDENZACIJA - H2O estrska vez

triglicerid

Maobne kisline
Maobne kisline se razlikujejo: po tevilu C atomov ali so C atomi med seboj povezani z enojnimi ali dvojnimi vezmi

Nasiene maobe
nasiene maobne kisline vse vezi med C atomi so enojne vezi masti trde e pri sobni temp. nasiene & dolge MK

preteno ivalskega izvora laja metabolna pretvorba v holesterol

Nenasiene maobe
nenasiene maobne kisline med C atomi vsaj ena dvojna vez

olja tekoi nenasiene & kratke MK

Lipidi kot energijska zaloga

Ker so v vodi netopni, se lahko v telesu shranjujejo v

vejih koliinah (ne potrebujejo vejih koliin vode kot topila) in so primerni kot energijska zaloga.
energijska vrednost maob je veja od energijske

vrednosti ogljikovih hidratov (2-3x)

Fosfolipidi - zgradba
sestavljeni lipidi dve karboksilni skupini glicerola sta zaestreni z

maobnima kislinama tretja karboksilna skupina je zaestrena s fosforno kislino, ki je ponavadi zaestrena e z aminoalkoholom

CH2 CH2 O O P O

+
N(CH3)3

aminoalkohol fosfat

O
CH2 O C CH O O C O CH2

glicerol

maobni kislini

hidrofilni del hidrofobni del

Hidrofilna in hidrofobna narava fosfolipidov

hidrofilni / vodoljubni del lahko z vodo tvori h-vezi hidrofobni / vodoodbijni del

orientacija na vodi:

hidrofobni del

hidrofilni del

orientacija v vodnem mediju:

liposom

micel

lipidni dvosloj

Uporaba liposomov za vnos snovi v celice