Voved

Vo svojot, klasi~en, tradicionalen koncept, kaznenite dela protiv slu`benata dol`nost pretstavuvaat oblik na napad vrz dr`avnite interesi za neprikosnovenosta na ovlastuvawata na dr`avnite slu`benici, kako i za{tita na doverbata vo pravilnoto ispolnuvawe na slu`benite obvrski. 1 Poimot "slu`bena dol`nost" implicira relacija na podredenost: "dol`nost" zna~i dol`nost prema nekogo. Tradicionalnodol`nost sprema dr`avata, sprema slu`bata kako del od dr`avnite funkcii. Za da se ostvari principot na vladeewe na pravoto i da se spre~i dualizmot na vlasta potrebno e ograni~uvawe na ovlastuvawata na nositelite na funkciite na vlasta odnosno, tie treba da bidat staveni vo cvrsti ramki. Osnova za ovie inkriminacii treba da se bara, od edna strana vo konfliktot pome|u principot na vladeewe na pravoto i ostvaruvaweto na vlasta i, od druga strana, pome|u valadea~kata struktura i nejzinata birokratija. Vo sevkupniot sistem na odnosi primaren objekt na za{tita pretstavuva interesot za zakonito, sovesno i pravilno ispolnuvawe na slu`benite, javnite i drugi ovlastuvawa. Objektot na za{tita go vklu~uva i interesot za dosledno po~ituvawe na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot {to mo`e da bidat zagrozeni so zloupotreba na pozicijata na vlasta. Aktivnosta za suzbivawe razli~ni devijantni pojavi vo vr{eweto na vlasta, kako {to se materijalnite i drugi zloupotrebi na ovlastuvaweto na {teta na poedine~nite i op{testvenite interesi-pa|a na terenot na razvitokot na demokratijata, kako i razvivaweto na razli~nite oblici na nadzor i kontrola od strana na gra|anite i javnosta.

Kazneno pravo- poseben del, V. Kambovski

str. 495

Poim i klasifikacija
Delata protiv slu`benata dol`nost u{te se narekuvaat i slu`beni kazneni dela. Osnova za izdvojuvawe na ovaa kategorija slu`beni kazneni dela, so {to se saka da se indicira nivnata specifi~nost vo odnos na drugite dela, se slednive karakteristiki. Prvo , se raboti za dela naso~eni protiv slu`benata dol`nost; Vtoro ovie dela se vr{at vo vr{eweto na slu`benata dol`nost, so zloupotreba na slu`benite i javnite ovlastuvawa; treto, izvr{itel na ovie dela e slu`beno lice. Slu`benoto kazneno delo mo`e da se definira kako delo {to e naso~eno protiv slu`benata dol`nost i e izvr{eno vo vr{eweto na slu`benata dol`nost od strana na slu`benoto lice. Poimot na slu`beno kazneno delo e po{irok od delata {to se opfateni vo glavata na kaznenite dela protiv slu`benata dol`nost, bidejki so nego se opfateni i dela {to vleguvaat vo nekoi drugi glavi. Se razlikuvaat pravi i nepravi slu`beni kazneni dela. Pravite slu`beni kazneni dela se dela {to se naso~eni protiv slu`benata dol`nost kako objekt na za{tita i se vr{at od strana na slu`beni lica. Nepravi slu`beni kazneni dela se op{ti dela {to dobivaat pote`ok, kvalificiran vid ako se izvr{eni od strana na slu`beno lice.

Kaznenite dela protiv slu`benata dol`nost mo`eme da gi podeleme na op{ti i posebni dela. Vo prvata grupa vleguvaat, na primer: zloupotreba na slu`benata polo`ba (~l. 353), pronevera (~l. 354), izmama vo slu`bata (~l. 355), poslu`uvawe (~l. 356), primaweto na potkup (~l. 357) i drugi; vo vtorata grupa vleguvaat delata: protiv zakonito osloboduvawe lice li{eno od sloboda (~l. 373) i protiv zakonito prisvojuvawe na predmeti pri pretres ili vo postapka na izvr{uvawe (~l. 374).

Zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe (~l. 353)

^len 353 Slu`beno lice koe so iskoristuvawe na svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe, so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto slu`beno ovlastuvawe ili so neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol`nost }e pribavi za sebe ili za drug }e mu nanese {teta, }e se kazni so zatvor od {est meseci do tri godini. Ako storitelot na deloto od stav 1 }e pribavi pogolema imotna korist ili }e predizvika pogolema imotna {teta ili pote{ko }e gi povredi pravata na drug, }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini.

(1)

(2)

(3)

(4)

Ako storitelot na deloto od stav 1 pribavi zna~itelna imotna korist ili nanese zna~itelna {teta, storitelot }e se kazni so zatvor od edna do deset godini. So kazna od stav 1, 2 i 3 }e se kazni i odgovorno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice {to ima pretstavni{tvo ili vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i raboti od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol`nost.

Pove}e drugi dela protiv slu`benata dol`ost se sostojat vo zloupotreba na slu`benata polo`ba. Ova delo ima op{t i supsidijaren karakter. Ovde e inkreminirano zloupotrebata {to se vr{i vo posebna namera za pribavuvawe nekakva korist ili nanesuvawe nekakva {teta, ova pretstavuva potesna smisla na zloupotreba na slu`benata polo`ba, {to mu odgovara na sva}aweto deka nezakonito postapuvawe na slu`benite lica od koristolublivi pobudi e kvalificiran oblik na zloupotreba. Dodeka pak zakonskiot opis na ova delo e od dosta golemo zna~ewe i za drugite dela protiv slu`benata dol`nost, bidej}i na najop{t na~in ja opredeluva su{inata na zloupotreba na slu`bena polo`ba t.e. op{tiot poim na zloupotreba. Se pravi razlika pome|u zloupotreba vo objektivna i vo subjektivna smisla. Pod zloupotreba vo objhektivna smisla stanuva zbor za formalen i sodr`inski nesklad pome|u postapkata na slu`benoto lice i propisite so koi e opredelen delokrugot na negovite nadle`nosti, {to se sostoi vo pre~ekoruvawe na ovlastuvawata ili nevr{ewe na slu`benata dol`nost. Dodeka pak pod zloupotreba vo subjektivna smisla se podrazbira postapuvawe na slu`benoto lice {to e formalno vo granicite na slu`benata dol`nost i negovite ovlastuvawa no ne e motiviran vo interesite na

slu`bata, tuku so drugi pred se li~ni interesi na slu`benoto lice. Zakonskiot opis na ovaa inkriminacija gi povrzuva tie dve komponenti, taka {to za zloupotreba vo smisla na ova delo e relevantno i ednoto i drugoto. Spored stav 1 e zastapeno osnovnoto delo spored koe se kaznuva slu`beno lice {to za sebe ili za drug }e pribavi nekakva korist ili na drug }e mu nanese nekakva {teta so iskoristuvawe na svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe, so pre~ekoruvawe na granicite na svoeto slu`beno ovlastuvawe ili so neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost. Spored dejstvieto na izvr{uvawe postojat tri oblici na deloto: 2 Prviot oblik se sostoi vo iskoristuvawe na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe, poto~no vo prezemawe opredeleno dejstvie so iskoristuvawe na taa polo`ba ili ovlastuvawe. Dejstvieto na storitelot ne zna~i zloupotreba vo formalna smisla, zatoa {to ne se sostoi vo pre~ekoruvawa na ovlastuvawata ili nevr{ewe na slu`benata dol`nost ili ovlastuvawata. Toa vsu{nost pretstavuva zloupotreba vo edna celina, celesoobrazna smisla. Vistinskite interesi na slu`bata i nejzinoto pravilno ispolnuvawe storitelot gi sustituira so svoi interesi ili interesi na treto lice. Vo taa smisla dejstvieto na storitelot se javuva kako nezakonito vo materijalna smisla. Za iskoristuvawe vo slu`benata polo`ba ili ovlastuvawe mo`e da se zboruva vo slu~aite koga i na samoto slu`beno lice mu e prepu{eta ocenkata za celesoobraznosta vo negovite postapki (vo interesite na slu`bata), a toa se glavno slu~aite na diskrecioni ovlastuvawa. Poimot na iskorisuvawe se sva}a i po{iroko, kako fakti~ko koristewe edna dominantna, povlastena pozicija na storitelot da prezema drugi dejstvija {to nemaat karakter za slu`beni dejstvija. Ovde mo`e da se zboruva za
2

Kazneno pravo- poseben del, V. Kambovski

str. 502

fakti~ki poim na iskoristuvawe na slu`benata polo`ba ili ovlastuvawa ~ija sodr`ina ne e sosema precizirana, za {to ako slu`benoto lice istapuva nadvor od svoite slu`beni ovlastuvawa postoi nekoj od slednive oblici na deloto, ili pak toa bi trebalo da se tretira kako bilo koe drugo op{to kazneno delo. Vtoriot oblik se sostoi od pre~ekoruvawe na granicite na slu`benoto ovlastuvawe. Ovde stanuva zbor za postapuvawe na slu`beno lice {to zadr`uva slu`ben karakter no izleguva nadvor od granicite na ovlastuvaweto na slu`benoto lice. Ne pretstavuva pre~ekoruvawa na ovlastuvaweto prezemaweto nekoe dejstvie {to nema slu`ben karakter, odnosno ne e vo vrska so prezemaweto na slu`beno dejstvie. Sporno e dali za pre~ekoruvae mo`e da se zboruva samo vo slu~aj na uzurpacija na povisoki ovastuvawa t.e. ovlastuvawa {to mu pripa|aat na drugo lice na povisoka skala od slu`benata hierahija, ili pri prezemawe ovlastuvawa {to se od nadle`nost na bilo koe drugo slu`beno lice. Pokraj pre~ekoruvaweto na svoeto ovlastuvawe zloupotreba vo smisla na ova delo pretstavuva i vr{ewe na nekoe drugo slu`beno dejstvie {to ne e vo nadle`nost na storitelot. Pre~ekoruvawe postoi i vo slu~ai koga pretpostaveno slu`beno lice }e prezeme dejstvie za koe e nadle`no podredeno slu`beno lice, a nema ovlastuvawe za prezemawe takvo dejstvie. Dali nekoja postapka na slu`benoto lice pretstavuva pre~ekoruvawe na ovlastuvawata ili ne se opredeluva sekoga{ vrz osnova na propisite {to gi opredeluvaat ovlastuvawata i vo ramkite na slu`benata dol`nost. Tretiot oblik e izvr{uvawe na slu`benata dol`nost, {to se sostoi vo prepu{awe na slu`benoto lice ili formalno ispolnuvawe na slu`benite obvrski {to vo maretijalna misla zna~i prepu{tawe na vr{ewe na slu`benata dol`nost. Kako

ilustacija za vtoroto mo`e da se zeme povr{no vr{ewe pretres na stan i neotkrivawe na ona {to se bara ili naso~uvawe na slu`benoto dejstvie kon pogre{en adresat. Deloto e dovr{eno so pribavuvaweto nekakva korist (materijalna ili nematerijalna) za sebe ili za drug ili so nanesuvawe na drug nekakva {teta (materijalna ili nematerijalna) so nekoe od ovie dejstvija. Korist, odnosno {tetata mo`at da bidat od imotna ili drugo materijalna priroda, no mo`at da se izrazuvaat i kako druga neimotna odnosno nematerijalna korist ili {teta (korist, koristewe slu`beni avtomobili, doa|awe "preku red" do lokacija na gradba ili stan i sl.; {teta: na{tetuvawe na ~esta i ugledot na drug i sli~no). Pod ostvaruvawe korist za drug se podrazbira i korista {to se ostvaruva za organot vo koj storitelot raboti. Subjektivnata strana da se sostoi dokolku deloto e umisleno. Storitelot treba da bide svesen deka ja iskoristuva svojata slu`bena polo`ba ili ovlastuvawe, deka gi pre~ekoruva granicite na ovlastuvaweto ili deka ne ja vr{i slu`benata polo`ba. Izvr{itel na deloto e slu`beno lice. Pote{ki oblici na deloto se sodr`ani so stav 2 i 3. Vo stav 2 e izvoen pote{kiot oblik {to se sostoi vo pribavuvawe pogolema imotna korist ili predizvikuvawe pogolema imotna {teta ili pote{ka povreda na pravata na drug. Pote{ka povreda na pravata na drug e eden vid {teta {to treba da se ocenuva vo sekoj konkreten slu~aj, poa|aj}i od zna~eweto na pogodenoto pravo i stepenot na povredata. Vo stav 3 e sodr`an pote{kiot oblik ako {tetata ili korista e zan~itelna. Za osnovnoto delo od stav 1 e propi{ana kazna zatvor od {est meseci do tri godini; pote{kiot oblik vo stav 2 se

kaznuva so zatvor od {est meseci do pet godini; stav 3 zatvor od edna do deset godini. Za deloto od stav 1, 2 i 3 i so kaznata propi{ana za toa delo se kaznuva i odgovornoto lice, odgovornoto lice vo stansko pravno lice {to ima pretstavni{te ili vr{i dejnost vo Republika Makedonija ili lice {to vr{i rabota od javen interes, ako deloto e storeno vo vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol`nost. Zakonot ne go precizira poimot na posebno ovlastuvawe ili dol`nost, taka {to istiot treba da se eurira od soodvetnite propisi (za trgovskite dru{tva, bankite, osiguritelnite dru{tva itn.). Odnos so drugite dela. Kako op{t i supsidijarno delo isklu~en e stekot pome|u zloupotrebata na slu`benata polo`ba i nekoe od posebnite dela e zloupotreba {to se vr{at so namera za pribavuvawe nekakva korist i nanesuvawe na drug nekakva {teta. Takvi se na primer, delata pronevera, posluga, izmama vo slu`bata. Ne postoi stek pome|u ova delo i falsifikuvaweto slu`bena isprava, koga vtorovo e na~in na zloupotreba na slu`bena polo`ba. Sporno e pra{aweto za odnosot pome|u ova delo i primaweto potkup (so ogled na toa deka pravoto potkupuvawe se sostoi vo primawe nagrada za izvr{uvawe slu`beno dejstvie {to ne smee da se izvr{i itn., zna~i- vo zloupotreba na slu`benata polo`ba). Vo sudskata praktika postoi stanovi{te, {to se prifa}a i tuka, deka i za odnosot na ovie dve dela va`i praviloto za isklu~uvawe na (idealniot) stek.

Univerzitet "Sv. Kliment Ohridski"Bitola Policiska Akademija- Skopje

Seminarska Rabota po predmetot Krivi~no pravo

Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe

Izrabotil:

Mentori:

Kam~ev Goran Tupan~evski redoven student 2b

Prof. Dr. Nikola Ass. Mr. \or|i Slamkov

SODR@INA: 1.Voved; 2.Poim i klasifikacija; 3.Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe.

Koristena literature: 1.Kazneno pravo- poseben del, V. Kambovski, 2003 godina, Skopje; 2.Krivi~en Zakonik na Republika Makedonija.