UNIVERZITET SV.

KLIMENT OHRIDSKI BITOLA POLICISKA AKADEMIJA SKOPJE

DOMA[NA RABOTA PO PREDMETOT:

KRIVI^NO PRAVO

TEMA:

DELA PROTIV EDNAKVOSTA NA SLOBODITE I PRAVATA

IZRABOTIL:

MENTOR:

Prof. D-r Nikola Tupan~evski IIa Ass. M-r \or|i Slamkov

Mite ]esakoski

Maj, 2005

1. ^ovekovite prava i ustavot

Teoriskite aspekti na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot imaat neposredna vrska vo pojavata na ustavot, kako pi{an dokument, i so razvojot na demokratijata, kako politi~ki sistem. Tie imaat neposredna vrska i so jusnaturalizmot i juspozitivizmot kako dve osnovni teorii za pravoto i izgradbata na edinstven me|unaroden praven poredok. Slobodite i pravata prv pat se javuvaat vo teoriskata misla na Xon Lok. Lok e poznat kako teoreti~ar na prirodnite prava. Negovata teorija za prirodnoto pravo na `ivot, sloboda i sopstvenost stanuvaat pozitivni prava, so donesuvaweto na Bilot za pravata od 1689 godina vo Anglija. Bilot za pravata na Ustavot na Verxinija od 1776 godina go nadopolnuva brojot na pravata i so pravoto na sre}a. Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot podolgo vreme slu`at kako osnoven kriterium za klasifikacija na politi~kite sistemi na slobodni i neslobodni re`imi. Kako kriterium se koristat slednive slobodi i prava: sloboda na govorot, izrazuvaweto i pe~atot, sloboda na veroispovesta, sloboda na sobiri i zdru`uvaweto, pravo na ednakva za{tita pred zakonot i pravo na soodvetna postapka i sudewe. So pomo{ na ovie slobodi i prava mo`at teoriski da se valoriziraat i site modeli na demokratija {to gi poznava dosega{nata istorija, po~nuvaj}i od atinskata demokratija, pa se do sovremenite oblici na liberalnata demokratija. Op{atata deklaracija za pravata na ~ovekot od 1948 godina e usvoena od Generalnoto sobranie na OON. So ovoj akt, ~ovekovite prava stanuvaat me|unarodna kategorija. Od momentot na nejzinoto donesuvawe slobodite i pravata prestanaa da bidat isklu~ivo pra{awe na dr`avite. Univerzalizacijata na slobodite i pravata na ~ovekot i gra| aninot opfa}aat tri nivoa: Tie stanuvaat zadol`itelna kategorija na site dr`avi;
2

 Se utvrduva ista sodr`ina na slobodite i pravata kako me|unaroden standard; Se voveduva me|unarodna kontrola vo ostvaruvaweto na slobodite i pravata vo sekoja oddelna zemja 1. Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot od vnatre{na nadle`nost na dr`avite se pove}e stanuvaat nadle`nost na me|unarodnata zaednica. Me|unarodnata zaednica se obiduva da utvrdi standardi za tie prava-zadol`itelni za site ~lenki na me|unarodnata zaednica bez ogled na nivnata mo} i naselenost. Me| unarodnata zaednica ne se zadovoluva samo so toa, taa vr{i i kontrola vrz nivnoto ostvaruvawe vo praktikata preku mehanizmite na nabquduvawe. Me|unarodnata zaednica isto taka izre~uva i sankcii protiv odredeni dr`avi koga raspolaga so nepobitni fakti za kr{ewe na ~ovekovite slobodi i prava. Me|unarodnata zaednica nastojuva da vospostavi i institucionalen mehanizam za konkretna za{tita na ~ovekovite slobodi i prava. Najgolem dostrel vo za{titata na ~ovekovite prava na svetski plan pretstavuva donesuvaweto na Statutot za formirawe na postojan me|unaroden krivi~en sud. Sudot zapo~na so rabota vo Hag - Holandija vo juli 2002 godina, otkako Statutot e ratifikuvan od 140 dr`avi2.

2. Ustavni nazivi za ~ovekovite prava

Teoriskite aspekti na slobodite i pravata tesno se povrzani i so nazivot na ovaa problematika vo ustavnoto pravo kako i so teoriskoto zna~ewe na terminite sloboda i pravo. Vo sporedbenoto ustavno pravo dominiraat slednive nazivi: Osnovni slobodi prava na ~ovekot i gra|aninot; prava i slobodi na ~ovekot i gra|aninot, slobodi, prava i dol`nosti na ~ovekot i gra|aninot, i osnovni prava i dol`nosti. Vrz osnova na navedenite nazivi, jasno o`e da se vidi deka za ~ovekovite slobodi i prava postojat razli~ni nazivi, iako stanuva zbor za edna ista materija. Nasproti toa, vo
1 2

D-r Svetomir [kari}, Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Skopje 2004, str. 354 D-r Svetomir [kari}, Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Skopje 2004, str. 356

sporedbenoto ustavno pravo kristalizirani se slednive gledi{ta: prvo, ustavot treba da gi garantira samo osnovnite, a ne site slobodi i prava; vtoro, osven slobodite i pravata, ustavot treba da gi utvrdi i osnovnite dol`nosti i odgovornosti; treto, subjekti na slobodite, pravata i dol`nostite se site ~ove~ki su{testva i ~etvrto, slobodite im pripa|aat na site lu|e, a pravata i dol`nostite na gra|anite na oddelna dr`ava.

3. Objekt na kazneno - pravna za{tita

Kanenoto pravo obezbeduva, kako ultima ratio, za{tita na brojni osnovni op{testveni i individualni vrednosti. Krugot na za{titata na ednite i drugite e edinstven, tie ne stojat vo nekoja me|usebna konfrontacija, tuku zaemno se uslovuvaat i dopolnuvaat. Kako {to nema slobodno i demokratsko op{testvo bez po~ituvawe na individualnite slobodi i prava, nema ni slobodna li~nost bez uva`uvawe i adekvatna za{tita na op{testvenite vrednosti. Osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot vo na{eto op{testvo se krenati na rang na ustavni kategorii. Razbiraweto na su{tinata na nivnata kazneno- pravna za{tita e nemo`no bez poznavaweto na nivnata ustavna i op{testvena pozicija. Za gra|anskiot i liberalniot koncept na slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot vo na{iot ustaven i op{testven poredok od zna~ewe se nakolku momenti. Prvonivnata neprikosnovenost: ustavno zagarantiranite slobodi i prava se nepovredlivi, tie ne mo`at da se menuvaat ili ograni~uvaat so nikakov drug akt. Vtoro, tie na se kreacija na samiot ustav, na dra`avata, ne se otka`ano ovlastuvawe na dr`avata vo korist na gra|anite. Tie se primarna i ekstenzivna kategorija, nasproti dr`avnata vlast koja e sekundarna i restrektivna kategorija. 3 Poimnoto razlikuvawe pome|u slobodi i prava ne zna~i su{tinsko podvojuvawe pome|u, od edna strana, slobodite kako vrodeni prava i pravata kako od drug dadeni ovlastuvawa. Tie postojat vo zaemno dejstvo i me|usebno se uslovuvaat. Poimot sloboda izrazuva opredelen oblik na
3

V. [kari}, Ustavno pravo, Vtora kniga, Skopje 1995, str. 139.

nekoe pravo, i toa takov oblik {to po obemot na samostojnost i individualnost na ~ovekot vo negovoto ostvaruvawe i uva`uvawe stoi na povisoko ramni{te. Kako {to istovremeno sekoe pravo pretstavuva opredelen oblik i stepen na sloboda, taka i sekoja sloboda, so toa {to e garantirana so ustavot, e istovremeno i pravo 4. Kazneno- pravnata za{tita na osnovnite slobodi i prava e vo znakot na dijalekti~koto edinstvo na sprotivnosti: od edna strana, samo celosnoto i {to popotpolnoto uka`uvawe kazneno- pravna za{tita, zaedno so drugite oblici na za{tita, zna~i istovremeno i celosno uva`uvawe na tie slobodi i prava, niovno po~ituvawe kako realna socijalna dadenost. Od druga strana pak, pre{irokiot obem na kaznenopravna represija zna~i istovremeno upadvo istite tie slobodi i prava, osobeno vrz planot na kazneno- pravni sankcii~ija {to sodr`ina se sostoi tokmu vo nivnoto odzemawe ili ograni~uvawe. Kolku pove}e jakne op{testvenata vrednost na ~ovekovite slobodi i prava, tolku pove}e stanuva problemati~no nivnoto za{tituvawe so kaznenoto pravo; no obemot i efikasnostana kazneno- pravnata za{tita e eden od uslovite za nivnata celosna egzistentnost! Vo na{eto kazneno pravo pove}e glavi od KZ za svojot osnoven ili pridru`en za{titen objekt imaat oddelni oblici na osnovnite slobodi i prava (taka: delata protiv ~ove~nosta i me|unarodnoto pravo za{tita na egzistencijalnite ~ove~ki vrednosti, delata protiv `ivotot i teloto, protiv rabotnite odnosi, protiv ~esta i ugledot). Zad pove}eto kazneno- pravni odredbi stojat me| unarodnite dokumenti {to go sodr`at univerzalniot korpus na ~ovekovi slobodi i prava, kako {to se osobeno, Povelbata na OON i Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, Evropskata konvencija za pravata na ~ovekot od 1950 godina, Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava i Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~ki prava od 1966 godina.
4

Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-poseben del, Skopje 2003godina, str. 94

Na{eto kazneno pravo po svojot opfat na za{tita im odgovara na univerzalnite standardi sodr`ani vo me| unarodnite dokumenti za pravata na ~ovekot. Spored ustavot (~len 118), me|unarodnite dogovori so nivnoto ratifikuvawe stanuvaat del od doma{niot praven poredok. 5

4. Osnovni karakteristiki na slobodite i pravata na ~ovekot.

delata

protiv

^ovekot sekojdnevno se soo~uva so razli~ni po vid i te`ina deprivacii. Narasnatata svest za sopstvenata vrednost, za nepovredlivosta na negovite slobodi i prava, go pravi mo{ne ~uvstvitelen na bilo kakvi po intenzitet ograni~uvawa. Vo proporcija vo koja raste uva`uvaweto na tie prava raste i ~uvstvoto na nivnata zagrozenost. Seto toa vr{i objektivno pritisok kon pro{iruvawe na kazneno pravnata intervencija vo sverata na za{titata na ovie prava. Za{titata na ~ovekovata intimna sfera e soo~ena so dve sprotivni sva}awa: sva}aweto za pluralisti~kiot poim na li~nite prava i sfa}aweto za edinstvenoto pravo na li~nosta6. Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|anite se predmet na opredeleni ograni~uvawa, fiksirani vo oddelni zakonski propisi. Posebna uloga kaj krivi~nite dela protiv slobodite i pravata e soglasnosta na o{teteniot kako osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta. Elementot na protivpravnost vnesen vo zakonskite bitija na pove}e dela (pr. ~l. 140, 145, 146, 151, 152), pokraj izlo`enoto normativno zna~ewe vo smisla na protivpravnost kako povreda na zakonski propis, ili kako otstapuvawe od slu~aite na dopu{teno zadirawe vo pravata na drug, vklu~uva i edno posebno materijalno obele`je na ovie dela. Site dela od ovaa glava imaat katakter na dela na nasilstvo, dela na prisilno ograni~uvawe ili li{uvawe od opredeleni slobodi i prava. Elementot na nasilstvo kaj nekoi dela e specifiran kako
5 6

Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-poseben del, Skopje 2003godina, str. 96 Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-poseben del, Skopje 2003godina, str. 101

primena na sila ili zakana (pr. 139, 141- 144, 153- 156). Pote`ok, kvalificiran vid imaat povredite na osnovnite vrednosti za{titeni so ovie dela {to se vr{at so zloupotreba na javnite ovlastivawa, od strana na slu`beni lica. Tie dobivaat kvalifiicran vid za{to, vo sporedba so napadite vrz ovie dobra od strana na poedinci, tuka e izgubena pslednata za{titna instancija, gra|aninot treba sa bide siguren deka }e bide za{titen koga }e bide zagrozeno nekoe negovo pravo, da ima polna doverba vo onie {to se dol`ni da go za{tituvaat, doverba vo sovesnoto izvr{uvawe na nivnite slu`beni i javni ovlastuvawa. Svojstvoto na slu`beno lice e konstitutivno obele`je na delata od ~l. 142, 143 (delicta propria; pravi slu`beni~ki kazneni dela); istovo svojstvo e kvalifikatorna okolnost kaj delata od ~l. 137- 140, 145- 147, 151- 153, 155 (nepravi slu`beni~ki kazneni dela). Dokolku ja pogledneme vnatre{nata sistematika na ovie dela, poa|ajki od pobliskiot za{titen objekt, mo`e da razlikuvame nekolku podgrupi: Dela protiv ednakvosta na slobodite i pravata : ~l.137i 138; Dela protiv slobodite: ~l. 139- 144; Dela protiv li~nite prava (intimnata sfera): ~l. 145152; Dela protiv drugite prava: ~l. 153- 157.

5. DELA PROTIV EDNAKVOSTA NA SLOBODITE I PRAVATA Spored ~len 1 od Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava: Site ~ove~ki su{testva se ra|aat slobodni i ednakvi po dostoinstvo i prava. Tie se obdareni so razum i sovest i treba da se odnesuvaat eden kon drug vo duhot na op{to ~ovekovata pripadnost

Toa zna~i ~ovekovite prava se univerzalni, a taa univerzalnost go opfa}a va`eweto na pravata za sekoj, go sodr`i prostorniot element sekade, situacionata opredelba sekoga{ i se odnesuva na neddelivosta na pravata pod formulacijata site.7 Ednakvosta e eden od najva`nite elementi na konceptot za ~ovekovite prava. Vo ~lenot 2 od Univerzalnata deklaracija se istaknuva: Site prava i slobodi im pripa|aat na site lu|e, bez ogled na nivnite razliki, kako {to se rasa, boja, pol, jazik, religija, politi~ko ili drugo ubeduvawe, nacionalno ili op{testveno poteklo, sopstvenost, ra|awe ili drug status.8 Prviot ~ekor vo poimaweto na ednakvosta e da im se dade za pravo na site lu|e da bidat ednakvo tretirani vo formalnite parametri na struktuiraweto na ~ove~kata zaednica (ednakvost vo zakonot i pred zakonot). Lu|eto treba da se percepiraat kako formalno pravno ednakvi za da mo`at da vleguvaat vo zaedni~ki odnosi i strukturi kako fakti~ki ednakvi. Momentalniot stepen od razvojot ja priznata formalno-pravnata ednakvost na individuite, vakvata ednakvost se definira kako ednakvost na merilata, na pravilata i na principite koi se primenuvaat na neistovetnite ~ove~ki su{testva so cel da se obezbedi niven ramnopraven tretman vo zaednicata (postoewe na zakoni i na pravila koi va`at za site i na ist na~in se primenuvaat na site, slepi za individualnite i grupnite razliki)9. Nepo~ituvaweto na ednakvosta na ~ovekovite slobodi i prava e inkriminirano vo na{eto krivi~no zakonodavstvo kako dela protiv ednakvosta na slobodite i pravata : Povreda na ramnopravnosta na gra|anite (~len 137);
7 8

Human rights manual, 1998, Chapter 1: The nature of human rights Naj~eska Mirjana (1996). Pravna dr`ava: Intitut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa 9 The Evolution of International Human Right, Vision seen by Paul Gordon Lauren, University of Pennsylvania Press, Philadelphia

 Povreda na pravoto na upotreba na jazikot i pismoto (~len 138).

5.1 Povreda na ramnopravnosta na gra|anite (~len 137)

Spored Ustavot (~len 9), gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Ustavot go zabranuva (~len 54) diskriminatorskoto ogranu~uvawe na slobodite i pravata. Diskriminacijata i neednakvoto postapuvawe so gra| anite pokraj povreda na ramnopravnosta, ednakvosta vo pravata, pretstavuva i ramka za drugi napadi vrz nivnite slobodi i prava. Aktot na diskriminacijata mo`e da se manifestira kako: razlikuvawe, isklu~uvawe, ograni~uvawe ili neednakvo postapuvawe i nepostapuvawe. Razlikuvaweto podrazbira sekoe razli~no postapuvawe ili tretirawe na dva subjekti vo istovetna situacija. Isklu~uvaweto zna~i nemo`nost da se dobie ne{to, da se prijde kon ne{to ili da se bide del od ne{to. Ograni~uvaweto pretstavuva nedostapnost na ne{to ( fizi~ka, nedostapnost na odredeni uslugi, odredeni mo`nosti, beneficii i sli~no). Za odredeno delo da bide identifikuvano kako diskriminatorsko treba da ima za cel diskriminirawe na odredeno lice vrz nekoi od dadenite ili nekoj drug osnov. Rezultatot na dejstvuvaweto ili nedejstvuvaweto treba da bide: onevozmo`uvawe ili ote`nuvawe na priznavaweto, u`ivaweto ili praktikuvaweto na site lica vrz ednakva osnova na site prava i slobodi odnosno vo nepovolen tretman na edno lice vo odnos na drugo. Vo edna vakva definicija se opfateni site prava i slobodi predvideni vo nacionalnata legislativa i vo me|unarodnite dokumenti, a akcentot se stava na nivnoto ednakvo praktikuvawe i za{tita koja se
9

pru`a povtorno, kako na nacionalen taka i na me|unaroden plan. Mo`eme da izdvoime tri elementi kako su{tinski vo opredeluvaweto na diskriminacijata: 1. Aktivnost- koja se manifestira kako razlikuvawe, isklu~uvawe, ograni~uvawe ili preferencija (davawe na pogolemi mo`nosti); 2. Pri~ini za vakvata aktivnost- li~ni karaktristiki na odreden ~ovek; 3. Cel ili posledici na vakvata aktivnost- spre~uvawe na odredeno lice da gi praktikuva svoite prava i slobodi na ist na~in kako i drugite. Deloto se sostoi vo odzemawe ili ograni~uvawe, vrz izlo`enite (vo Ustavot) osnovi, ili vrz osnova na jazikot ili drugo li~no svojstvo ili okolnost, na prava na ~ovekot i gra| aninot, utvrdeni so Ustavot, zakon ili so ratifikuvan me| unaroden dogovor, ili vo davawe, vrz osnova na istite razliki, povlastici sprotivni na Ustavot, zakonot ili ratifikuvan me| unaroden dogovor10. Mo`ni se spored toa dva oblici na deloto: Odzemawe ili ograni~uvawe na prava (diskriminacija) i davawe na povlastici (povlastuvawe), ne e isklu~ena i kombinacija: diskriminacija na edni so povlastuvawe so drugi. Dejstvie na izvr{uvawe e odzemawe, ograni~uvawe opredeleni prava i davawe povlastici. Odzemaweto e onevozmo`uvawe na gra|anin ili pove}e gra| ani da gi ostvaruvaat svoite prava, dodeka ograni~uvaweto zna~i stesnuvawe na obemot na koristeweto na opredeleno pravo. Davaweto povlastici e sekoe dejstvie so koe gra| aninot se doveduva vo priviligirana pozicija vo odnos na drugite gra|ani vo koristeweto na opredeleni prava. Pritoa treba da se raboti za povlastici sprotivni na Ustavot, zakonot ili ratifikuvan me|unaroden dogovor (primer: davawe na obvineniot vo kaznenata postapka opredeleni prava {to inaku gi nema spored ZKP). Deloto e umisleno. Iako se raboti za deliktum comunium, po prirodata na ne{tata izvr{itel mo`e da bide samo lice {to
10

Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-poseben del, Skopje 2003, str.102

10

e vo pozicija da odlu~uva za pravata za drug i nivnoto koristewe, odnosno da dava povlastici na drug. Ne e isklu~ena i mo`nosta izvr{itel na deloto da bide bilo koj, a ne samo slu`beno lice (taka, nastavnik, ugostitel, voza~ na javno soobra}ajno sredstvo itn.). Kazna: Spored stav 1 storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini. Stav 2 ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini. Stav 3 ako deloto od stav 1 go stori pravno lice }e se kazni so pari~na kazna11. Po svoeto objektivno bitie ova delo e blisku do deloto od ~len 319 (predizvikuvawe nacionalna, rasna ili verska omraza, razdor ili netrperlivost) i ~len 417 ( rasna i druga diskriminacija), i mo`e da prerasne vo nekoi od tie dela ako spored opfatot i intenzitetot na diskriminacijata gi predizvika tamu opredelenite posledici.

5.2 Povreda na pravoto na upotreba na jazikot i pismoto (~len 138)

Ova delo e specijalen oblik na povreda na ramnopravnosta na gra|anite i se sostoi vo odzemawe ili ograni~uvawe na so Ustavot , so zakon ili so ratifikuvan me| unaroden dogovor zagarantirano pravo na gra|anite na upotreba na jazikot i pismoto (stav 1 ). Za razlika od predhodnoto delo, tuka ne e sodr`an oblik na previligirawe, odzemaneto ili ograni~uvaweto ne se vr{i vrz osnova na razlika na polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo itn. Ako ograni~uvaweto i odzemaweto na ovie prava e izvr{eno zaradi diskriminacija vrz spomenatite osnovi, }e se raboti za predhodnoto, a ne za ova delo.
Krivi~en zakonik so zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na krivi~niot zakonik (slu`ben vesnik na RM br. 19/04
11

11

Deloto e umisleno, a izvr{itel mo`e da bide bilo koe lice 12. Vo stav 2 i 3 se sodr`ani pote{ki oblici na deloto: Stav 2 Ako deloto od stav 1 go stori slu`beno lice vo vr{ewe na slu`bata. Stav 3 Ako deloto od stav 1 go stori pravno lice. Kazna: Za deloto od stav 1 storitelot }e se kazni so zatvor od tri meseci do tri godini, za stav 2 storitelot }e se kazni so zatvor od {est meseci do pet godini i za stav 3 storitelot }e se kazni so pari~na kazna.13

Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-poseben del, Skopje 2003, str.103 Krivi~en zakonik so zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na krivi~niot zakonik (slu`ben vesnik na RM br. 19/04
12 13

12