UNIVERZITET SV.

KLIMENT OHRIDSKI BITOLA POLICISKA AKADEMIJA SKOPJE

DOMA[NA RABOTA PO PREDMETOT:

KRIVI^NO PRAVO

TEMA:

IZRABOTIL:

MENTOR:

Prof. D-r Zoran Sulejmanov IIa Ass. M-r \or|i Slamkov

Mite ]esakoski

Januari, 2005 Pokraj objektivnite postojat i subjektivni osnovi za isklu~uvawe na krivi~no delo. Toa se osnovi koi ja isklu~uvaat vinata. Stanuva zbor za zabluda so nejzinite oblici i vidovi. 1. POIM Za podobro da go razbereme poimot ZABLUDA (error) }e navedam nekolku definicii i toa: Zabluda vo su{tina pretstavuva neznaewe za odredena okolnost so ednovremena pogre{na pretstava za taa okolnost i postoewe uverenost kaj liceto vo to~nosta na pogre{nata pretstava (pogre{no znaewe za ne{to ili otsustvo na znaewe).1 Zabludata e pogre{na pretstava na storitelot za opredeleni fakti~ki okolnosti, a so toa i za samoto delo kako realen nastan, ili za ocenuvaweto na deloto od gledna to~ka na negovata (ne)dopu{tenost!2 Zabludata e pogre{na pretstava za pravno relevanten fakt ili otsustvo na soodvetna pretstava za pravno relevanten fakt (neznaewe).3 Primer: storitelot ne znae deka liceto so koe ima polov odnos e dete ili ne znae deka polovoto op{tewe so dete do 14 godini e zabraneto. Vo prviot slu~aj vo negovata svest se neto~no odrazeni fakti~kite okolnosti na deloto, taka {to toj misli deka pravi edno, a pravi ne{to sosema drugo. Vo vtoriot slu~aj storitelot ima to~na pretstava za toa {to go pravi i toa {to misli deka go pravi se poklopuva so ona {to navistina go pravi, no pogre{no ja ocenuva negovata dopu{tenost: ne znae deka negovoto delo e nedopu{teno (zabraneto). Nezavisno od pojavniot oblik, se raboti za nedostatok vo subjektivniot odnos na storitelot kon negovoto delo {to mora da se uva`uva pri ocenkata za prekorlivosta na negovoto odnesuvawe, za{to vo sprotivno ne bi mo`elo da se zboruva za subjektivna, tuku za pretpostavena ili objektivna odgovornost. Vo `ivotot retko mo`e da se slu~i stonastotno poklopuvawe na subjektivnata pretstava na
Prof. D-r Zoran Sulejmanov, Krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2001, str.261 Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-op{t del, Skopje 2004, str.590 3 Prof. D-r \or|i Marjanovi}, Makedonsko krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2003, str.188
1 2

~ovekot so realnosta, se javuva pra{aweto: kolkavo otstapuvawe mo`e da se tolerira, a pritoa i natamu da se tvrdi deka izvr{enoto e realizacija na pretstavatana storitelot, odnosno deka raznoglasieto e tolkavo {to ima karakter na krivi~no-pravno relevantna zabluda {to ja isklu~uva umislata. Od zabludata treba da se razlikuva somne`ot (somnevaweto) koj se sostoi vo toa {to kaj liceto postoi sudir na pretstavi i procenki {to liceto go spre~uvaat da ima uveruvawe za odredena okolnost. Se dodeka postoi somne` nepostoi zabluda, zo{to kaj zabludata se bara uverenost vo to~nosta na pretstavata. Zabludata po pravilo vlijae na voleviot proces, dokolku ja odreduva nasokata na voljata so pogre{nata pretstava. Zabludata me|utoa deluva i na svesta, zo{to ja odreduva sodr`inata na svesta so svojata pogre{na pretstava za posledicata na deloto. 4

2. VIDOVI NA ZABLUDA Vo postaroto kazneno zakonodavstvo voobi~aena bila podelbata na: Zabluda za faktite (error facti); i Zabluda za pravoto (error iuris). Prvata ja isklu~uvala, dodeka pak vtorata ne ja isklu~uvala vinata. Za kazneno-pravnoto dejstvo na zabludata stana ne tolku bitno dali pretstavata na storitelot se odnesuva na fakti~kite okolnosti ili na pravoto, tuku kakva e pozicijata na objektot na takvata pogre{na pretstava vo poimot na vinata. Primer: zabludata na normativnite obele`ja na krivi~noto delo e isto taka pravna zabluda (koga storitelot ne znae deka liceto {to go napa|a e slu`beno lice, ili deka dokumentot {to go falsifikuva ima svojstvo na javna isprava itn.). No, po svoeto dejstvo vakvata zabluda e izedna~na so stvarnata zabluda za okolnostite od fakti~ka priroda, zatoa {to i obele`jata od normativnata priroda kako elementi na zakonskoto bitie na deloto moraat da bidat opfateni so intelektualnata komponenta na umislata.
4

Tahovic, J. str. 191

Inaku, vo zavisnost od toa na {to se odnesuva, zabludata vo krivi~noto pravo mo`e da se javi vo dva osnovni oblici: Stvarna zabluda; i Pravna zabluda. Stvarna zabluda e pogre{na pretstava za nekoe obele`je od zakonskoto bitie na edno krivi~no delo ili pogre{na pretstava deka postoi nekoja okolnost, {to, koga navistina bi postoela, deloto bi bilo dozvoleno. Pravnata zabluda e pogre{na pretstava za zabranetosta na deloto ili pogre{na pretstava deka postoi nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta.5 Zakonskite nazivi se nesoodvetni: stvarna zabluda sugerira deka se raboti za pogre{na pretstava samo i edinstveno za fakti od stvarna zabluda, dodeka izrazot pravna zabluda pogre{no naveduva na pomislata deka tuka se raboti za pogre{na pretstava za fakti od pravna priroda. A ova ednostavno ne e to~no. Stvarnata zabluda mo`e da se odnesuva ( i se odnesuva) kako na fakti od stvarna priroda, taka i na fakti od pravna priroda. Primer: koga zakonskoto bitie na deloto opfa}a i nekoj vakov poim: isprava, tu| predmet, slu`beno lice, brak i sl. Pravnata zabluda pak ne e zabluda za koja i da e okolnost, tuku samo i edinstveno za zabranetosta (dopu{tenosta) na edno povedenie. Vo vakva situacija avtorot na eden u~ebnik mora de se opredeli ili za zakonskite nazivi ili na poimite da im dade svoi nazivi vo zavisnost od sfa}aweto na nivnata su{tina.

3. STVARNA ZABLUDA Postojat dva vida na stvarna zabluda: Zabluda za bitieto na deloto;

Prof. D-r \or|i Marjanovi}, Makedonsko krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2003, str.188

 Zabluda

za

okolnostite

{to

isklu~uvaat

protivpravnosta.

Stvarna zabluda za bitieto na deloto imame koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon. Stvarna zabluda za okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta imame koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo pogre{no smetal deka postojat okolnosti spored koi, dokolku tie navistina postoele, toa delo bi bilo dozvoleno. Na dvete zabludi im e zaedni~ko toa {to se odnesuvaat na pogre{na pretstava za odredeni okolnosti {to se sostaven del na konkretnata fakti~ka situacija.6

3.1. Stvarna zabluda za bitieto na deloto U~eweto za ovaa zabluda vo teorijata ~esto i so pravo se narekuva u~ewe za umislata od negativno stojali{te, zo{to kaj storitelot postoi pogre{na pretstava za nekoja okolnost relativna za sodr`inata na intelektualnata komponenta na umislata (za pravilnata svest za deloto). Svesta za deloto, mora da opfati najrazli~ni okolnosti, sekoga{ poinakvi od edno delo do drugo: taa izgleda na eden na~in kaj kra`bata, na sosema drug na~in kaj ubistvoto, protivpravnoto li{uvawe od sloboda itn. Da ima pravno zna~ewe zabludata mora de se odnesuva na nekoja okolnost {to e obele`je na zakonskoto bitie na opredeleno krivi~no delo. Zabludata za bitieto na deloto ili poprecizno, zabluda za okolnostite na bitieto na deloto, pretstavuva defekt na intelektualnata komponenta na umislata (defekt na svesta, na pretstavata na storitelot za okolnostite za koi moral da bide svesen za da postoi umisla). Taa postoi koga storitelot vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen (imal pogre{na pretstava) za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon, koga vo negovata pretstava za deloto ima ne{to pogre{no vo odnos na stvarniot tek na nastanot, atoa neznaewe se odnesuva na nekoja okolnost {to e del od zakonskoto bitie na nekoe krivi~no delo. Kaj ovaa zabluda vsu{nost storitelot ostvaruva posledica na nekoe
6

Prof. D-r Zoran Sulejmanov, Krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2001, str.261

krivi~no delo iako nema pretstava deka toa go pravi, nitu pak saka da ostvari takva posledica. Spored KZM (~len 16) ne e krivi~no odgovoren storitelot koj vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo ne bil svesen za nekoe negovo obele`je opredeleno so zakon (st.1); ako storitelot bil vo zabluda poradi nebre`nost, krivi~no e odgovoren za krivi~no delo storeno od nebre`nost koga zakonot opredeluva krivi~na odgovornost i za takvo delo (st.2). So ovaa zakonska definicija stvarnata zabluda za bitieto na deloto e opredelena kako nedostatok na intelektualnata strana na mislata {to se odnesuva na okolnosti predvideni kako konstitutivni obele`ja na zakonskoto bitie na konkretnoto delo.7 Zakonskoto bitie na krivi~noto delo e sostaveno od pov}e elementi: Specificirano dejstvie na izvr{uvawe Posledica Pri~inska vrska me|u niv Na~in na izvr{uvawe itn.

Za da postoi umisla, site ovie elementi moraat da bidat odrazeni vo svesta na storitelot vo vid na to~na pretstava za fakti~kite okolnosti niz koi se konkretiziraat zakonskite obele`ja na deloto. 1 Ovaa zabluda mo`e da se odnesuva na dejstvieto, na posledicata, kauzalniot odnos, na objektot na dejstvieto, na posebnitie obele`ja i voop{to na sekoja okolnost {to e obele`je od stvarnata priroda na zakonskoto bitie na krivi~noto delo. Toga{ se raboti na zabluda za bitieto na deloto vo pogled na stvarnite obele`ja vo vistinska smisla. Primer: -nekoj mu dava na drugo lice otrov pogre{no smetaj}i deka mu dava lek (zabluda za dejstvieto). -nekoj puka vo ~ovek smetaj}i deka e nekakov predmet ili `ivotno, ili nekoj ne znae deka e polovo zarazen, pa so vr{ewe na polov odnos zarazi drugo lice(zabluda za objektot na dejstvieto). Ovde e zna~ajno da se istakne deka e relevantna samo onaa zabluda koja se odnesuva na okolnostie koi se obele`ja na bitieto na
7

Prof.D-r V. Kambovski, Kazneno pravo-op{t del, Skopje 2004

krivi~noto delo. Od tamu zabludata koja se odnesuva na drugi okolnosti ne ja isklu~uva umislata {to zna~i ne e pravo ralevantna. Irelevantna e zabludata za stvarnite okolnosti koi zakonot gi predviduva kaj nekoi krivi~ni dela kako uslov od koi zavisi postoewto na krivi~noto delo (uslov na inkriminacija), na primer bez zna~ewe e zabludata na u~esnikot vo tepa~kadeka nikoj nema da bide li{en od `ivot nitu te{ko telesno povreden. Irelevantna e i zabludata za li~nite okolnosti na storitelot na deloto koi se od subjektivna priroda, na primer vozrasta, presmetlivosta, vinosta, motivot na storitelot.

So ogled deka posledicata i za pri~inskata vreska me|u dejstvieto i posledicata ne se bara svest za podrobnostite na predizvikuvaweto kaj umislata, ottamu ni za zabludata za tie podrobnosti nema zna~ewe, odnosno ne e pravno relevantna. Na primer, ne e od zna~ewe toa {to storitelot koga godaval otrovot smetal deka }e predizvika momentalna smrt na nekoe lice, a smrtta nastapila po nekolku dena. Vo soglasnost so izlozenoto se re{avaat i slu~aite za zabludata na objektot, zabludata za li~nosta i tn. prom{en udar. Zabluda za objektot (error in objecto) Zabludata na storitelot moze da se odnesuva i na objektot na dejstvieto, odnosno na negovite svojstva. Dali taa }e bide (i)relevantna, zavisi od toa dali svojstvata na objektot se (ili ne se) obele`je na zakonskoto bitie na opredeleno krivi~no delo. Taka, ako nekoj saka da zapali opredelena ku}a pa vo temnica, }e ja zameni so druga i taa }e ja zapali, zabludata za objektot e bez zna~ewe, za{to zapalenata ku}a u`iva ista krivi~no-pravna za{tita kako i onaa {to storitelot sakal da ja zapali. Faktot za toa koj e nositel na pravoto na sopstvenost vrz ku}ata nema nikakvo zna~ewe za postoeweto na deloto. Zabludata za posebnitesvojsta na objktot ke bide relevantna dokolku tie svojstva se obele`je na zakonskoto bitie: nekoj pali kup stari knigi {to gi nasledil, ne znaej}i deka nekoi od niv se proglaseni i registrirani kakobiblioti~ni vrednosti (nema odgovornost za krivi~no delo o{tetuvawe ili uni{tuvawena spomenici od kulturno i istorisko zna~ewe od ~l.264 KZ) Ako posbnite svojstva na objektot ne se obele`je na zakonskoto bitie, zabludata za niv }e bide irelevantna (nekoj krade kopija na edna vredna slika pogre{no

smetaj}i deka se raboti za original: ovaa zabluda e irelevantna za krivi~noto delo kra`ba). Zabluda za li~nosta (error in persona) Ako objektot na dejstvieto e `iv ~ovek zabludata se narekuva error in persona , a se posuduva navodno na ona {to be{e re~eno za zabludata na objektot: ako svojstvata na li~nosta se obele`je na li~nosta na zakonskoto bitie na edno krivi~no delo, zabludata za niv e relevantna, ako toa ne e slu~aj, taa e irelevantna. Taka na primer, uslov za odgovornost za krivi~no delo polov napad vrz dete (~l.188 st.1 KZ) e storitelot da bil svesen deka obqubata ja vr{i vrz dete (maloletno lice {to ne napolnilo 14 godini). Ako e vo zabluda za vozrasta na deteto, nema da ima ni odgovornost za navedenoto krivi~no delo. Ili, ako nekoj ubie `ena ne znaej}i deka taa e bremena }e odgovara za obi~no ubistvo od ~l.123 st.1, a ne od st.2 t.5 KZ. Proma{en udar (abberatio ictus sive impetus) Postoi koga storitelot smeta deka dejstvieto go vr{i sprema eden predmet ili lice, go vr{i spreme drug predmet ili lice. Se raboti za situzcija vo koja prirofniot tek skr{nuva od negovata nasoka i predizvikuva nekoja druga nesakana posledica: namesto prvobitnata cel, pogodeno e nekoe drugo lice ili predmet. Proma{eniot udar treba da se razlikuva od eventualnata, neopredelenata ili alternativnata umisla; toa se slu~aite vo koi dejstvieto e naso~eno kon pove}e objekti ili pak koga pokraj toa {to ke bide pogoden eden objekt storitelot se soglasuva da bide pogoden i drug. Kako proma{en udar ne se tretira nitu slu~ajot na error in objecto ili error in persona , vo koj zabludata e irelevantna: primer, ako namesto edno storitelot ubie drugo lice so koe go zamenil prvoto. Isto taka, treba da se diferenciraat slu~aite na zabludata za kauzalniot tek ili zabluda za deloto, koga storitelot pogre{no smeta deka so svoeto dejstvie ostaruva drugo delo. Proma{en udar postoi koga storitelot n ja saka posledicata koga taa se pojavuva kako nus-produkt na negovoto dejstvie naso~eno kon druga zamislena posledica, poradi {to treba da se posmatra kako posebna pravna figura. takov e slu~ajot na primer, koga nekoj }e isprati pismo so antraks (smrtonosen otrov) na adresa na edno lice, no pismoto po gre{ka go otvori i se otrue nekoe drugo lice; ili koga zatalkaniot istrel {to ja proma{il `rtvata pogodil drugo lice i tn. Vo teorijata e prifateno stanovi{teto deka proma{eniot udar treba da se re{ava kako idealen stek na dva dela. Pravoto, umisleno, se sostoi vo obid za izvr{uvawe na deloto ~ija{to posledica storitelot ja proma{il.

Vtoroto e nebre`no delo ostvareno so prdizvikuvaweto na posledicata, za koe storitelot }e se kazni samo ako istata mo`e da se prepi{e na negovata nebre`nost. Taka na primer, }e postoi stek koga nekoj so umisla puka vo drug i go proma{i (obid), a ubie slu~aen minuva~ koj se dvi`i podaleku od mestoto na nastanot (nebre`no delo). No koga nastanot se slu~il vo nekoe pusto mesto, vo koe storitelot voop{to ne mo`el da predvidi i liceto pogodeno so zatalkaniot istrel, }e se raboti za slu~aj ( casus ). 2 Zabludata za bitieto na deloto me|utoa mo`e da se odnesuva i na stvarnite okolnosti od pravna priroda. Toga{ se raboti za stvarna zabluda za bitieto na deloto vo pogled na stvarnite obele`ja od pravna priroda. Primer: nekoj zema tu| predmet pogre{no smetaj}i deka e negov ili deka e napu{ten; dve lica ostvaruvaat polov odnos ne znaej}i deka se vo srodstvo vo pravna linija (zabluda za odnosot).

3.2. Stvarna zaluda za okolnostite {to ja islu~uvaat protivpravnosta Spored KZM, stvarna zabluda za okolnostite {to ja islu~uvaat protivpravnosta postoi ako storitelot poge{no smeta deka postojat okolnosti spored koi dokolku tie navistina postoele deloto bi bilo dozvoleno ( ~l.16 st.1 ). e raboti za okolnosti {to ja isklu~uvaat sodr`inata na osnovite za isklu~uvawe na okolnostite, kako na primer, niwnata odbrana, krajnata nu`da, soglasnost na o{teteniot, naredba na pretpostaveniot i tn. Primeri8 za protivpravnosta: zabluda za okolnostite {to ja iskli~uvaat

nekoe lice udira i povreduva dete za koe pogre{no smeta deka toa e negoviot sin policaec li{i od sloboda lice pogre{no smetaj}i deka toa e provalnikot {to za kogo e raspi{ana poternica nekoe lice prodava vreden predmet {to mu bil pozajmen, pogre{no smetaj}i deka mu e podaren

Prof. D-r Zoran Sulejmanov, Krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2001, str.265

lekar vr{i operacija pogre{no smetaj}i deka postoi bolest za koja e nu`no nepotreben hiru{ki zafat nekoj telesno povreduva drugo lice pogre{no smetaj}i deka toa lice sprema nego vr{i protivpraven napad ( putativna nu`na odbrana ) nekoj otsranuvaj}i opasnost {t ne postoela povreduva tu|i dobra ( putativna krajna nu`da )

Za site ovie slu~ai e bitno deka storitelot go storil bitieto na krivi~noto delo so umisla, me|utoa vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~noto delo pogre{no smetal deka postojat okolnosti spored koi, koga tie navistina bi postoele, deloto bi bilo dozvoleno. 3.3. Kazneno-pravno dejstvo na stvarnata zabluda Ovoj vid stvarna zabluda e povrzana so koncepcijata za umislata i odgovororot na pra{aweto- dali nejzinata intelektualna komponenta opfa}a i svest za okolnostite za isklu~uvawe na protivpravnosta ili ne. Teorijata e podelena spored takanare~enata stroga teorija na vinata, umislata, kako subjektiven odnos na storitelot kon deloto e ograni~ena samo na okolnostite {to vleguvaat vo zakonskoto bitie na deloto. Vo odnos na okolnostite {to ja isklu~uvaat protivpravnosta postojat dve mo`nosti: ili tie da se tretiraat kako negativni obele`ja na zakonskoto bitie na deloto ili da se smeta deka se od pravnata zabranetost na deloto, zabludata za niv se tretira kako pravna zabluda.

Strogata teorija za vinata e konsekvencija na u~eweto za protivpravnosta, spored koe zakonskoto bitie samo ja indicira protivpravnosta {to postoi samo ako ne postojat osnovi za nejzino isklu~uvawe. Tio osnovi imaat isto zna~ewe kako i okolsnostite {to go ~inat zakonskoto bitie na deloto, taka {to zabludata za niv ne m`e da se razlikuva od stvarnata zabluda i da se tretira kako zabluda za protivpravnosta. Ne se

10

prifa}a u~eweto za negativnite obele`ja na bitieto na deloto, spored koi umislata pokraj svesta za site obele`ja na zakonskoto bitie treba da sodr`i i pretstava deka ne postoi okolnost {to ja isklu~va protivpravnosta. Problemot so ovie okolnosti, koga bi se pojavile kako negativno obele`j e vo toa {to tie ne se sekoga{ sodr`ani vo samiot zakon i ne go zadovoluvaat baraweto za zakonska odredenost na bitieto na deloto. Ima i okolnosti koi de predvideni nadvor od krivi~noto pravo ili se del od obi~ajnoto pravo, i koi ne mo`e da bidat pokrieni so umislata. Za ograni~enata teorija na vinata, svesta za okolnostite za isklu~uvawe na protivpravnosta ne vleguva vo umislata. Zabludata za tie okolnosti se izedna~uva so zabludata za bitieto za deloto zo{to protivpravnosta ne ja isklu~uva samata osnova, tuku svesta za nejzinoto postoewe. Storitelot e svesen za svoeto delo i kaj nego postoi umisla, no zabludata za ovaa okolnost ja isklu~uva vinata, bidej}i ne mo`e da mu se prefrli deka so svoeto djstvie izrazil neprijatelski stav kon za{titenite pravni dobra. Se raboti za zabluda od poseben vid.9

Zakonodavecot opredeluvaj}i se za ograni~enata teorija na vinata i za zabludata za okolnostite za isklu~uvawe na protivravnosta od poseben vid (od edna strana se razlikuva od zabludata za bitieto za deloto, a od druga strana na ovaa zabluda zakonot i priznava dejstvo na osnova za isklu~uvawe na vinata) gi presekuva tie teoretski dilemi. Vo slu~aj na vakva zabluda ostanuva umislata kako svest za site okolnosti od bitieto od deloto, no isklu~ena e negovata vina, osven koga postapuval od nebre`nost. Spored KZM (~l.16 st.2 ) ako storitelot bil vo zabludfa poradi nebre`nost, odgovoren e za krivi~no delo storeno od nebre`nost koga so zakon e opredelena odgovornost za takvo delo. Koga storitelot bil vo zabluda poradi nebre`nost , va`at objasnuvawata za otstranlivata, skrivenata i neotstranlivata, neskrivena zabluda vo prethodnite izlagawa za stvarna zabluda za bitieto na deloto. Treba da se pravi razlika me|u zabludata za fakti~kite okolnosti {to ja ~inat sodr`inata na osnovite za isklu~uvawe na
9

Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-op{t del, Skopje 2004, str.597

11

protivpravnosta i nivnoto pretpostaveno dejstvo kako osnovi za isklu~uvawwe na protivpravnosta. Storitelot da ima pogre{na pretstaa za samite okolnosti, pogra{no da smeta deka e napadnat, deka postoi opasnost i tn. Supsumpcijata na takvata okolnodt od opredeleni odnovi za isklu~uvawe na protivpravnosta od negov aspekt e sosema irelevantna, zo{to supsumpcijata e rabota na sudot a ne na storitelot.10

4. PRAVNA ZABLUDA (error iuris) Pravnata zabluda e pogre{na pretstava na storitelot(nemawe svest, ne znaewe) za zabranetosta na deloto. Zabranetosta na krivi~noto delo e opredelena so toa {to vo zakonot toa delo e utvrdeno kako krivi~no delo (zabluda za zabranetosta na deloto) 11 i {to e protivpravno (zabluda za postoeweto na nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta). Ottamu dovolno e pogre{nata pretstava nastoritelot za eden od ovie elementi za da bide vo pravna zabluda. 4.1. Zabluda za zabranetosta na deloto POIM - Zabludata za zabranetosta na deloto postoi koga kaj storitelot ne postoela svest za protivpravnosta na deloto, t.e. storitelot ne znael deka negovoto delo e protivpravno (nedozvoleno). Spored bukvata na zakonot (~l.17 st.1 KZ), ne e krivi~no odgovoren storitelot na krivi~noto delo koj od opravdani pri~ini ne znael i nemo`el da znae deka toa delo e zabraneto (neotstraniva zabluda), ili poinaku re~eno vinoven e samo onoj {to mo`el da svati deka negovoto povedenie e zabraneto. So ovaa odredba makedonskiot zakonodavec ja napu{ta maksimata error iuris nocet (a so toa i stravot deka inaku storitelot na deloto }e dobiel eleganten izgovor za da ja odbegne pravdata) i se opredeli za vladea~ki stav vo teorijata na krivi~noto pravo: za da mu se upati nekomu prekor za izvr{eno krivi~no delo toj mora da ima svest za
10

Prof. D-r Vlado Kambovski, Kazneno pravo-op{t del, Skopje 2004, str.598

Zaradi izbegnuvawe na odredeni zabludi ovde treba da se poso~i deka vo krivi~nopravnata literatura za dvata poimi: pravna zabluda i zabluda za zabranetosta na deloto ~esto se upotrebuva i poimot zabluda za protivpravnosta za koj so pravo se smeta deka e poispraven.
11

12

protivpravnosta ili barem mo`nost za svesta za protivpravnosta, inaku se raboti za lice {to dejstvuva vo prana zabluda, a ova e osnova za isklu~uvawe na vinata. Odnosno, zakonodavecot go prifatil stavot deka svesta za nepravoto na negovoto povedenie e pretpostavka za prekorlivosta na deloto so {to be{e trasiran patot za celosno vgraduvawe na principot na vinata vo makedonskoto krivi~no pravo. So toa, svesta za protivpravnosta stanuva jadro na prekorot za vinovnost: odlukata na storitelot da go izvr{i deloto, iako ja poznava pravnata norma na koja toa delo i se sprotivstavuva, najjasno go karakterizira negoviot nedostig od pravna lojalnost. Iskustvoto na evropskite zemji {to ja prifatija pravnata zabluda kako ekskulpira~ka osnova poka`a deka ne se vo pravo ovie {to smetaa oti napu{taweto na ovaa koncepcija }e pretstavuva kapitalen prestap sprema dr`avata , zo{to efikasnosta na zakonot ne smee da zavisi od voqata na poedinecot, od negovata (ne)gri`a za zapoznavawe so prvoto od negovata pravna mrzlivost. Zakonodavecot realistiki prizna deka krivi~noto pravo ne e bukvalen rezultat od op{tata vowa i deka ztoa ne mo`e od sekogo da se bara dago poznava, da bie svesen za zabranetiot karakter na nekoi povedenija, a koncepcijata na pravnata zabluda sodr`ana vo porane{niot zakon izre~no ja oceni kako anahronizam. So ovaa regulativa svesta za protivpravnosta stanuva jadro na prekorot za vina, za{to odlukata da go izvr{i deloto zboruva za pravnata nelojalnost na storitelot. Voop{to ne go motivirala normata da ja formira voqata spored barawata na poredokot, tuku na protiv da go stori deloto i da manifestira neposlu{nost sprema pravoto. Da se ima samosvest za protivpravnosta ne zna~i deka treba da se poznava odredbata od zakonot so koja edno povedenie na ~ovekot se zabranuva, tuku nekoj vid pretstava za toa deka pravoto ne odobruva takov vid na odnesuvawe ili otsustvo na pretstavata za zabranetosta na deloto: nekoj vr{i obquba so du{evno bolno lice ne znaej}i deka toa zakonot go zabranuva ( ~l.187 st.1 KZ). Zabludata za zabranetosta na deloto postoi vo nekolku slu~ai: 1. Koga storitelot ne znae deka negovoto delo vo zakonot e predvideno kako krivi~no delo Primer: nekoj ne znae deka spored naiot krivi~en zakon ma~eweto na `ivotni e inkriminirano kako krivi~no delo, ili deka vonbra~niot `ivot so maloletno lice na vozrast

13

od14 do 16 god. , spored ~l. 197 KZ isto taka e krivi~no delo. 2. Koga storitelot ne e svesen deka negovoto delo e protivpravno Primer: policaec koj vr{i li{uvawe od sloboda na nekoe lice, ne znae deka e doneseno protivzakonsko re{enie za toa li{uvawe od sloboda 3. Koga storitelot ne znae deka postoi norma koja potrebuva blanketno bitie na krivi~noto delo Primer: storitelot znae deka prenesuvaweto na zarazna bolest e krivi~no delo od ~l.205 KZ no ne gi znae site zarazni bolesti. Zabludata za zabranetosta na delotose odnesuva na prorivpravnosta kako op{t element na krivi~noto delo, a ne na protivpravnosta koja se javuva kako poseben element na nekoe krivi~no delo, ottamu {to protivpravnosta pretstavuva zakonski element na krivi~noto delo i ima zna~ewe na stvarna okolnost na krivi~noto delo, pa zabludata za taa okolnost pretstavuva stvarna zabluda. Primer: nekoj koj li{uva od sloboda edno lice, a ne e svesen za protivpravnosta na svoeto dejstvie, zo{to misli deka postapuva spored zakonsko ovlastuvawe, ili nekoj koj }e o{teti tu| predmet mislej}i deka toj predmet spored nekoja osnova e vo negova sopstvenost, ne e vo pravna tuku vo stvarna zabluda.

KRIVI^NOPRAVNO DEJSTVO Zabludata za zabranetosta na deloto mo`e da bide neotstranliva i otstranliva. Vo ~l.17 st.1 KZ mo`eme dazabele`ime deka ne e krivi~no odgovoren storitelot na krivi~no delo koj od opravdani pri~nini ne znael i nemo`el da znae deka e zabraneto. Neotstranliva zabluda postoi koga storitelot ne mo`el da ja otstrani zabludata vo koja se nao|al odnosta koga postoele takvi okolnosti pri koi toj navistina ne mo`el da gi znae propisite koi ja odreduvaat zabranetosta na deloto {to go izvr{il. Taka spored edno mo{ne dubiozno mislewe, bitno e kaj storitelot da se utvrdi dali se rakovodel od konfu~ijanskoto
14

filozofsko na~elo nepravi mu go na drug ona {to ne saka{ tebe da ti go pravat. 12 Privilegijata voop{to ne e mala ako se znae deka neotstranliva zabluda za zabranetosta deloto vo celost ja islu~uva vinata a so toa i postoeweto na krivi~no delo, odnostno krivi~nata odgovornost. Vo takvi slu~ai sudot donesuva osloboditelna presuda. So ~l.17 st.2 KZ se regulira otstranlivata zabluda za zabranetosta na deloto. Otstranliva zabluda postoi koga storitelot bil vo pravna zabluda, me|utoa so ogled na okolnostite koi postoele vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo toj mo`el da ne bide vo pravna zabluda (ako storitelot na krivi~noto delo mo`el da znae deka deloto e zabraneto). Ovaa zabluda ne ja isklu~uva vinata tuku e osnova za poblago kaznuvawe. 4.2. Zabluda za postoewe nekoja osnova za islu~uvawe na protivpravnosta POIM Zabluda za postoewe na nekoja osnova za islu~uvawe na protivpravnosta postoi koga storitelot imal pogre{na pretstava deka nekoja postoe~ka okolnost ja isklu~uva protivpravnosta i deloto go pravi sozvoleno, a taa okolnost koja navistina postoi, nema takvo dejstvo. Storitelot znae deka toa {to go pravi e zabraneto, me|utoa ima pogre{na pretstava deka vo negoviot slu~aj toa e dozvoleno. Primer: koga eden univerzitetski profesor, protiv negovata vowa bi mu se obra}al na ti na nekoj student , koga na ~as bi mu konfiskuval zatvoreno pismo, bi ja navredil i bi ja povredil negovata tajnodt, koga bi go potegnal za uvo poradi nvnimanie za vreme na predavaweto itn. , smetaj}i deka ima takvo pravo kako postar i (zgora na toa) negov u~itel. Sli~no bi bilo kog asopstvenikot na du}anot bi upotrebil blaga fizi~ka kazna sprema prodava~ot, ~irakot i sl. {to bi mu napravil nekakva {teta pri raboteweto. Ili kog nekoj ma` pravoto na blago kaznuvawe na decata bi go protegnal i na `ena si. 13

12

Prof. D-r Zoran Sulejmanov, Krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2001, str.269

Prof. D-r \or|i Marjanovi}, Makedonsko krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2003, str. 196
13

15

Za ralika od zabludata za okolnostite {to ja islu~uvaat protivpravnosta, kade {to storitelot ima pravilna pretstava za postoewe na nekoja osnova za islu~uvawe na proetivpravnosta no se neo|a vo zabluda za nekoja okolnost {to pretstavuva uslov za taa osnova, kaj zabludata za postoewe na nekoja osnova za isklu~uvawe na protivpravnosta storitelot celosno e svesen za ona {to go pravi no pogre{no smeta deka postoi nekoja posebna osnova {to negovata dejnost ja pravi dozvolena.

KRIVI^NOPRAVNO DEJSTVO Odgovornosta za pravnata zablda kako zabluda za nekoja sonova za islu~uvawe na protivpravnosta ednakvo se procenuva kako i odgovornosta za zabludata za deloto14

14

Prof. D-r Zoran Sulejmanov, Krivi~no pravo-op{t del, Skopje 2001, str.269

16

KORISTENA LITERATURA:
Prof. D-r Zoran Sulejmanov, krivi~no pravo op{t del, Skopje 2001 Prof. D-r Vlado Kambovski, kazneno delo op{t del, Skopje 2004 Prof. D-r \or|i Marjanovi}, Makedonsko krivi~no pravo op{t del, Skopje 2003 Prof. D-r Tahovi}, J

17