PANIKA ''Kdo sem? Zakaj sem? Kaj delam?

'' Ali niso to vpraanja, ki so nam e ob rojstvu poloena v zibelko in na katere iemo odgovore vse do konca ivljenja? Vsekakor lahko reemo, da so to vpraanja, ki si jih v ivljenju najvekrat zastavimo in ki marsikaterega mladostnika pripeljejo tudi na tudij psihologije v upanju, da bo nael odgovore nanje.

Prva stran Kazalo

Nagovor asistenta Botjan Bajec Nagovor tudentke Maja Tajnek

2 3

Tematski sklop
Genealogija identitete Mirjana Ule Prizadevanje za zakonsko ureditev psiholoke dejavnosti v Sloveniji Agata zupani Psiholog - zgolj serviser ali tudi vizionar? Matej ernigoj Okrogla miza - tokrat malo drugae Katja Koir Psihlogija je v razvoju in ne v krizi Intervju z Markom Poliem

Ker tudi psihologija kot veda s svojimi poslanci ves as ie odgovore na ta vpraanja, smo se pri Paniki odloili bralcem nekoliko pribliati resnino podobo psihologije, psihologov ter njihovega dela. Pokukali smo v zakonsko uokvirjeni svet psihologije, pogledali, kako se tevilke na delovnih mestih psihologov statistino spreminjajo skozi as, nadalje kako na svoje delo gledajo tako svei psihologi kot tudi stari maki in e mnogo ve. Razlina mnenja o psihologiji pa so se kresala tudi za okroglo mizo. Ker pa je tudij za oblikovanje psihologa v zaetnih korakih zelo pomemben, smo pogledali tudi v zakulisje Oddelka za psihologijo. S tokratno tevilko Panike smo eleli raziriti (psiholoka) obzorja vseh tistih, ki se s psihologijo e ukvarjajo ali se z njo sreujejo, in tistih, ki jih to podroje zanima, a o njem ne vedo prav dosti. Na eni strani smo psihologiji poskuali najti mesto v kopici drugih strok in jo poiskati na imve delovnih mestih; na drugi strani pa smo skuali vsem prihajajoim tudentom psihologije prikazati resninost naega tudija in poklica oziroma kaj bodo v asu tudija tudi v resnici pridobili od njega. Menim, da smo si zastavili precej visoke cilje, toda glede na moje mnenje smo jih tudi precej uspeno uresniili. V asu nastajanja te tevilke sem ugotovila, da je psihologija kot veda v Sloveniji v vedno boljem poloaju in da ni razloga, da bi na njeno identiteto in uveljavljanje med drugimi strokami gledali pesimistino. Vendar slednje vsekakor ne pomeni, da lahko sedaj mirno dvignemo roke in si reemo, da smo dosegli svoje. Ravno nasprotno: psihologija v drubi vsekakor e nima taknega mesta, kot bi mi eleli, da ga ima; predvsem pa je prevekrat zapostavljena ali celo ignorirana s strani drugih strok. Za odstranitev te ovire bo potrebno e veliko truda na vseh podrojih psihologovega delovanja. Vendar vse je mogoe, e imamo le dovolj volje. Pot ustvarjanja Panike z naslovom Identiteta psihologije je bila vsekakor zelo teka, saj smo za oblikovanje te tevilke potrebovali tevilne strokovnjake, ki so nam pomagali s svojimi mnenji in izkunjami. To visoko tevilo je verjetno tudi eden izmed razlogov, zakaj je ta Panika nastajala kar nekaj let in smo se v tem asu zamenjale kar tri urednice. Vpraanje je, ali je izbrana tema res tako teka in se psihologiji, ki naj bi se ves as ukvarjala tudi s temi vpraanji, e ni uspelo priplaziti do ustreznih odgovorov, ali pa je tudi Panika ob nastajanju te tevilke iskala svojo Identiteto vsekakor smo veseli, e jo je resnino tudi nala J V imenu vseh lanov vam elim prijetno prebiranje Panike in uspeno potovanje po Vai lastni Identiteti

5 9

12 15 17 20 24 29 32

Tanja raj

Psihologija dela v Sloveniji pred in po tranziciji Argio Sabadin Kje vse v poklicu psiholog ie svojo strokovno identiteto Valentin Bucik Svei psihologi in stari maki v psihologiji Maja Terbian, Tanja raj Psihologi v nenavadnih poklicih Ana Arzenek

Kje vse psiholog v poklicu ie svojo strokovno identiteto? Intervju z Valentinom Bucikom Ana Arzenek in Ana Jerman 34 tudentje psihologije o tudiju psihologije Dejan Kozel, Maja Sagadin, Vesna liar

36

Strokovni sklop
Zadovoljstvo z intimnim partnerstvom in nezvostoba Milanka Jug Verjetje Gaj Vidmar Skupinska dinamika z vidika procesnosti Toma Vec Prepoznavanje in tvorjenje stavkov - Kratek pregled sodobne teorije in empirije Blanka Borin Uiteljev profesionalni razvoj: od novinca do izvedenca za pouevanje Katja Depoli Motnje osebnosti v sodobnem asu Drago Tacol Otroci v vrtcu: monosti in ovire za otrokov razvoj Ljubica Marjanovi Umek Sekcija za psihologijo dela in njen pomen za profesionalno identiteto psihologa Argio Sabadin Ocenjevanje delzmonosti v medicini dela Marjan Bilban

40 44 49 53 58 62 66 70 73

Tanja raj
PANIKO pripravlja Delovna skupina za revijo Drutva tudentov psihologije Slovenije. Revija izhaja trikrat letno. Naklada: 400 izvodov. Cena revije je 799 SIT. Pri nakupu na Oddelku za psihologijo so tudenti do izida nove tevilke upravieni do 38% popusta. Odgovorni urednik: Grega Repov. Glavna urednica: Tanja raj v sodelovanju z Mao Vidmar in Ano Grego. Uredniki odbor: Ana Arzenek, Barbara Stoir, Maja Sagadin, Vesna liar. lani delovne skupine: Alja Rebolj, Alenka Tani, Ana Jerman, Ana Oura, Anja Vidmar, Blanka Borin, Dejan Kozel, Maja Fesel Martinevi, Tine Petaj, Vesna Lenik, Vita tukovnik. Finance in naroanje: Tanja raj (kontaktna t. za naroila in reklamacije: 040 327 867). Lektoriranje: Alenka Tani, Alja Rebolj, Ana Jerman, Blanka Borin, Tanja raj, Vita tukovnik, Vesna Lenik. Oblikovanje: Grega Repov. Prelom in raunalnika obdelava: Jerry. Tisk: GraphTech, Seana. Naroila in prispevke sprejemamo na naslov: Drutvo tudentov psihologije Slovenije, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Akereva 2, SI-1001 Ljubljana, s pripisom PANIKA, lahko pa jih oddate tudi v nabiralnik PANIKE na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. E-mail: revija_panika@yahoogroups.com. Vse pravice pridrane, vsak ponatis dela ali celote brez pisnega dovoljenja urednitva ni dovoljen. Na podlagi dopolnitve zakona o DDV (Uradni list RS t. 106/01) sodi revija med proizvode, za katere se obraunava in plauje DDV po stopnji 8,5%. lanki izraajo stalia avtorjev in ne tudi stalia urednitva PANIKE.

Nagovor asistenta Kazalo

Danes je prvi pomladni dan, eden izmed tistih dni v letu, v katerih se (napol nartno) spravim h kar se da temeljitemu ovrednotenju samega sebe. Druga dva dneva sta novo leto in rojstni dan. To so dnevi, ob katerih razmiljam o svojih uspehih in rijem po svojih napakah v (pol-) preteklem obdobju. Vem, da je za izgradnjo posameznika izjemno pomembno, da zna gledati in si priznati svoje uspehe, a zdi se mi, da imam sam, pa tudi veina tudentov psihologije veje teave s svojimi napakami. Zato bom v tem nagovoru pisal o njih.

PANIKA

portni psiholog v praksi Intervju z Aleem Viiem Maja Sagadin Manipulativne tehnike v oglaevanju Teja Oblak

80 84

tudentski sklop
Samopodoba in samozadovoljevanje Toma Tiler ''V prvem tednu slubovanja se mi je sesul celotni vrednotni sistem...'' Intervju z Andrejem Gregoraem Anja Vidmar

88

89 Kolegica iz Makedonije, ki ivi in dela v

Znotraj absolventskega obdobja ostane poleg diplome e dovolj asa za druge stvari. Intervju z Matijo Svetino Dejan Kozel, Vesna Lenik 91 Mojih deset ali beremo s Katjo Katja Koir KNJIGA: Emocije psihoterapija in razumevanje emocij Sandi Kofol GLEDALIKA PREDSTAVA: Ob letu osorej Tanja raj FILM: Vsemogoni Bruce Ana Arzenek POTOPIS: Prigode iz Grije, 1.del Dejan Kozel, Dimitrij Banda LITERARNO: Uzrem ga! Tine Petaj HOROSKOP: Zdravje v zvezdah Zvezdogled STRIP: Minka Simona Primoi UGANKA: tevilski krianki Gaj Vidmar NAGRADNA IGRA: Mali in Veliki poglej in ugani Maja Milavec in Mateja rnko

94 96 97

Sloveniji, mi je omenila, da se ji zdi prav neverjetno, kako smo Slovenci nagnjeni k temu, da se trudimo prikriti svoje napake. Angle, ki e nekaj let dela v Sloveniji, mi je omenil, da ne razume, zakaj moramo biti navzven tako zelo popolni zaradi tega nas doivlja kot zelo hinavske. Vem, da opisana primera nista dovolj za kakrnokoli znanstveno zakljuevanje, pa vendar sta mi kolega dala misliti, njune trditve mi pa niso dale miru. Zakaj se svoje napake tako zelo trudimo prikriti pred svetom, vekrat tudi pred samimi seboj? Saj je vendar odkrito priznanje napake prvi korak k njenemu odpravljanju. Psihologi sami trdimo, da je loveku, ki ne prizna svoje napake, izjemno teko, najvekrat nemogoe pomagati, pa vendar vekrat raje tudi sami spregledamo svoje pomanjkljivosti (smo pa samo ljudje). Analiza posamezne napake po mojih izkunjah pripelje do velikega znanja. e sem le mano o svojih (ne vedno napanih) pogledih, razumevanju snovi, doseem najve, saj se

98 dovolj moan, da jo analiziram. Zdi se mi, da tudi s tudenti, ki so pripravljeni govoriti z

99 tudi sam najve nauim. Iz same gole (ne nujno napane) trditve namre ne znam razbrati 102 jamem), kako je posameznik priel do zakljuka. e slednjega poznam, teko razumem, 105 106 107 108
kje je prilo do (domnevne) napake v posameznikovem razmiljanju, kar pomeni, da mu ga tudi teko pomagam spremeniti. Pa vendar se veliko tudentov, ko odkrijemo kakno napako, potuhne, ne eli razpravljati o njej (in da ne bo pomote - sam sem vam v tem pogosto podoben). emu za vraga? (morda je to le posledica premajhne koliine andragokih izkuenj, eprav temu ne ver-

Morda se moram zamisliti nad sabo Se znam konstruktivno odzvati na napako, ki jo stori nekdo ob meni? Mu jo znam predoiti neobtoujoe, mu ponuditi morebitno pomo, ne da bi ga ponieval, ne da bi pri tem popadel kot stekli pes in izvajal podlo egosintonino samopromocijo? Ne vedno. Dobro, ne sprenevedajmo se: vasih, morda le redko. In kar je e huje mislim si (upam, da le zmotno - v svoji samovenosti pa), da sem v tovrstnih komunikacijskih spretnostih v zgornji tretjini slovenske populacije. Uili naj bi se na napakah. Najmodreji med nami naj bi se uili na napakah drugih. Ampak ravno do napak drugih smo najbolj ostri, tako zelo ostri, da smo prili do tega, da jih med seboj za vsako ceno skrivamo, da smo prili do tega, da se lahko uimo le e na lastnih, e jih ne skrivamo tudi pred sabo. Ni kaj modro, mar ne? Zato vam oziroma nam elim, da lastnih napak ne bi prikrivali. Predvsem ne pred sabo, dobro pa bi bilo, e bi jih znali na primeren nain pokazati tudi drugim. Po eni strani zaradi tega, ker se lahko na njihovi osnovi sami kaj nauijo, po drugi strani pa zato, ker nam lahko pomagajo pri njihovem odpravljanju. Potrudite si privoiti si napake v svojem dodiplomskem tudiju. Zdaj je as, da se sooite z njimi, da jih odpravljate. Z njimi se boste sreevali tudi po diplomi, a pred njo so veinoma manj usodne. Prosim vas tudi, da me opozorite na moje. Obzirno, z eljo po konstruktivnem izboljanju, se ve. Obljubim, da bom sam poskual enako. Lahko si dovolite delo na svojih napakah. To, da jih imate, ne pomeni, da ste slabi, ampak, da ste loveki, to, da se jih zavedate, pomeni, da ste moni, to, da jih odpravljate, da ste vredni obudovanja. Ne bojte se tega, da niste popolni. Raje si zapomnite, da popolnih ljudi ni, ob tistih, ki pa so, mi gre pa na bruhanje.
Botjan je eden redkih asistentov na Oddelku za psihologijo, ki se je sposoben brez vejih komplikacij preleviti iz asistenta na metodologiji v asistenta na obi psihologiji.

PANIKA

Nagovor tudentke

Vrednost. Misel, ki jo zadnje ase, eprav le vsake toliko, a vseeno edalje pogosteje zalotim v svojih razmiljanjih. Vrednost v mojih mislih se ne nanaa na kakrnokoli materialne stvari, niti na vrednote, dejanja ali ivljenjske cilje. Gre za mojo lastno vrednost, vrednost Maje. Mono sumim, da je vse skupaj spodbudilo dejstvo, da se dejansko in neizogibno pribliuje konec mojemu tudiju psihologije. Iz esar sledi e dejstvo tevilka dve: dejstvo, da se bom morala, hoe noe, kmalu podati v svet ta pravih odraslih, kjer pa so pravila igre za odtenek drugana od trenutnih. Straljivo. Neznano. Nepredvidljivo. Vidite, trenutna pravila igre poznam pravijo mi, da bo vse prav, e bom pridna, marljiva in, kadar situacija to zahteva, majceno iznajdljiva. Sem sliala, da je v svetu odraslih podobno, a ne popolnoma enako. Sem sliala, da je pomembna tudi vrednost. ivljenje je zvito. Kot smo kot prvoolki obudovali najstareje uence na oli, tako kot smo si v prvem letniku srednje ole eleli imprej postati maturantje in tako kot smo se kot bruci eleli imprej spraviti v im viji letnik no, tako smo zdaj spet tu, na koncu in obenem na zaetku. Kmalu bomo spet prvoolki in ponovno se bomo, e me razumete, uili skorajda vse znova. Pri emer tokrat uitelji izbirajo uence. Zato sem se, po naelih racionalnega miljenja, spravila razmiljati, kaj me bo, ko bo v moji roki diploma psihologije, delalo vredno. Vredno za druge, vredno tega, da bo nekdo rekel: ..in prav zato smo, gospodina, izmed mnogih kandidatov izbrali za to delovno mesto prav vas! Zakaj si elim biti vredna za te ljudi? Vpraanje je seveda bolj retorine narave, kajne. Z delovnim mestom in vsakomesenim nakazilom na svoj transakcijski raun lahko teoretino zane zadovoljevati svoje potrebe od A do , ali pa ti to, nenazadnje, pomaga priti do taknih finih, odraslih stvari, kot so krediti. Torej Maja, razmisli, pretehtaj, predvidi! Ali bodo tvojo bodoo vrednost e vedno opredeljevale pridnost, marljivost, iznajdljivost in podobno? Morda kakne druge osebnostne kvalitete? In kaj je sploh tisto, kar tvojo vrednost povzdigne? Bo tale univ. dipl. psih. dovolj? e ne, kaj bi bilo bolje, magisterij, doktorat? Naj vpiem ta predmet ali oni teaj? Ne, menda tejejo bolj praktina znanja. Naj se torej e globlje podam v svet prostovoljnega dela? Zanimivo, ampak katera organizacija bo dovolj dobra, priznana? Kaj torej? Gre za problem vsote, zmnoka,
Majo prepoznamo po toplih nasmehih, ki jih rada deli tako po oddelku kot tudi na njenih mladinskih delavnicah.

ponderjev ali interakcije vseh natetih spremenljivk? In kaj, e mi zane meati trene e skrivnostni faktor X (na primer znani pa-niste-biliob-pravem-asu-na-pravem-mestu)? Povem vam, dovolj vpraanj, da vas zane boleti glava!!! Priznam, nikoli si nisem predstavljala, da me bodo v zadnjem letniku prevevali tovrstni obutki ter negotovosti. Pravzaprav se mi zdi, da sem si pred asom to obdobje predstavljala kot neko stanje blaenosti, izpopolnitve. Pa ne bo dralo, iluzije je vsak dan manj. Kljub vsemu pa bi rada poudarila, da nagovora nisem imela namena posvetiti opisu paninega izpada neke tudentke, niti opisu nezadrne tenje po popolnem ugajanju bodoim delodajalcem. elim le povedati, kako je. Da nismo dale od toke, ko bo potrebno osmisliti prihodnost in se im bolje pripraviti za ta neznani teritorij, na katerega se podajamo. Zato, da bo lo laje. Zato, da bomo konkurenni. Zato, da bomo imeli monosti in izbiro. Dejstvo tevilka tri v tem sestavku namre je, da se ob koncu tudija znajdemo na doloenem razvojnem obdobju, ko zaenjajo biti med drugimi pomembne tudi besede kot so finanna neodvisnost, delovno razmerje, stanovanjski problem in zdravstveno zavarovanje. Ne pravim, da se te besede v naih ivljenjih niso e kdaj pojavile, toda, e ne prej, bodo prav kmalu zaele na veliko utripati v stilu velike rdee neonske lui. In tako kot e tolikokrat doslej bi resnino priel prav kaken zanesljiv recept, saj veste: e naredi to in to in to, ti res ne more spodleteti. Seveda recepta ni. Nikoli ga ni bilo in ga ne bo. Rekli mi bodo, naj ne paniarim e vnaprej, rekli mi bodo, e je vsem uspelo, bo e pa tebi, rekli bodo, punca, preve razmilja. Tisti nekoliko empatini se bodo nostalgino zamislili in dejali, vem, kaj misli, tudi meni je bilo tako. A me nato potrepljali in rekli, ne skrbi. Saj bo. In dejansko mi ne preostane ni drugega kot edina stara preverjena procedura: (1) zamii, (2) zajemi sapo in (3) se pogumno vrzi v to, kar bo pa prilo. Ne bo ne prvi, ne zadnji.

NAPOVEDNIK: Tematski sklop

PANIKA

Tematski sklop
Osrednja tema Identiteta psihologije 5 Genealogija identitete
Mirjana Ule
Druba ne zarisuje ve monih oblik reevanja problema lovekove eksistence, ne predstavlja ve moralinega rezervoarja zaelenih ivljenjskih poti, temve predstavlja problem.

24Kje vse v poklicu psiholog ie svojo

Valentin Bucik

strokovno identiteto

Psihologovo poklicno identiteto opredeljujejo sledei dejavniki: 1) njegove osebnostne znailnosti, 2) strokovno znanje, 3) podroje dela in 4) poklicna etika.

9 Prizadevanje za zakonsko ureditev

Agata Zupani

psiholoke dejavnosti v Sloveniji

29 Svei psihologi in stari maki na delovnem

Maja Terbian in Tanja raj

Prizadevanja za zakonsko ureditev psiholoke dejavnosti segajo e v leto 1991, ko je potekala razprava o tezah za izdelavo zakona o psiholoki dejavnosti.

mestu

Teave se veejo predvsem na birokracijo, finance, stereotipe, pomanjkanje dodatnega izobraevanja, nezmonost vnaanja svoje ustvarjalnosti na delovno mesto, ozkost razmiljanja nadrejenih in sodelavcev in e kaj.

12 Psiholog-zgolj serviser ali tudi vizionar?

Matej ernigoj

Ljudem pomagamo, da laje shajajo s sistemom, s katerim je pravzaprav objektivno zelo teko shajati

32 Psihologi v nenavadnih poklicih

Ana Arzenek

Daja Kiari, urednica revije Aura, Darja Groznik, urednica Vala 202 in Nastja Simonitti, astroloka psihologinja.

15 Okrogla miza-tokrat malo drugae

Katja Koir

Ugotovili smo, da poklic psihologa pravzaprav ne obstaja psihologi lahko delamo na ogromno razlinih podrojih in da se psiholog le redko znajde v kolektivu, kjer bi bilo zaposlenih ve psihologov.

34Vloga oddelka pri formiranju identitete

Ana Jerman, Ana Arzenek Intervju z Valentinom Bucikom

psihologa je pomembna, vendar ne edina.

tudij psihologije v Ljubljani je izrazito eklektien, poskua biti pregleden. To pomeni, da ne pripada neki psiholoki oli, ampak skua zajeti im veje podroje psihologije.

17 Psihologija je v razvoju in ne v krizi

Tanj raj

Obstaja ve strokovnjakov, ki gledajo iz razlinih perspektiv in menijo, da je njihova edina prava.

20 Psihologija v Sloveniji pred in po tranziciji

Argio Sabadin

36tudentje psihologije o tudiju psihologije

Dejan Kozel, Maja Sagadin, Vesna liar

Iz zbranih podatkov o zadovoljstvu psihologov v letih 1983, 1996 in 2002 vidimo, da se stanje na tem podroju izboljuje. Poveuje se zadovoljstvo z delom, s sodelavci, monostmi za napredovanje, manj pa s plao in neposrednim vodstvom.

Priakovala sem, da bomo ve delali z ljudmi (kaj bolj konkretno) in predvsem, da bomo dobili ve praktinega znanja in ne toliko teorije.

PANIKA

Pregledno

Mirjana Ule

Genealogija identitete
Epistemologija pojma identitete
Koncepti vasih doivijo vrh popularnosti. Psihoanalitiki imenujejo ta fenomen transferenca teorije. Mogoe nejasnost, nedolonost (koncepta) sama povzroa atraktivnost koncepta, ker je toliko projiciranega vanj. Koncept identitete je dosegel vrh popularnosti vekrat v zadnjih sto letih. Zdi se, da ga v tem prelomnem asu pozne moderne zopet dosega. Identiteta kot pojem se je zdel vedno uporaben za pojasnitev kriznih in spreminjajoih se razmerij v odnosu med subjektom in socialnim kontekstom. Identiteta namre zdruuje medsebojno vplivanje med posameznikom in skupnostno kulturo. Identiteta zajema dinamiko medsebojnega vplivanja med zgodovinskim asom in posameznikovim biografskim asom. Pravzaprav ni konsenza glede tega, na kaj se nanaa pojem identiteta. Pojem je po eni strani silno popularen, po drugi strani pa ga velikokrat napadajo, e da ni resen znanstveni pojem. Ukvarjanje z identiteto nas privede v mejno obmoje med psihologijo in sociologijo, kjer nujno pride do doloenih pojmovnih nejasnosti. Problem pa je, kako razloiti proces subjektiviranja, tj. oblikovanja subjekta (refleksivne) moderne. Problem subjektiviranja zadeva razumevanje in razlago problematinega iva med posameznikom in drubo, kjer se zunanja drubena stvarnost zaobrne navznoter oz. se, kot pravi Rose (1996), kot nekakna guba uvije v posameznika in se utelesi in zaivi v njem/njej, tako da posameznik z duo in telesom pripada drubi. Seveda moramo upotevati, da po linijah tega iva tudi posameznik povnanja samega sebe v svojem delovanju in izraanju. Uvijanje je torej vedno tudi izvijanje. Psihologija nam ponuja ve taknih ivnih pojmov: sebstvo (self), samopodoba, subjekt, identiteta. Zdi se, da nobenemu od njih ne moremo pripisati monopola nad tem ivom, vsaki pa izraa doloene vidike uvijanja. Zato ni jasnih meja med njimi in to e dodatno obremenjuje znanstveno razpravo in praktino uporabo pojmov. Pogosto se identiteto definira s postavljanjem vpraanja: kdo sem?. Tu se pojem identitete zamenjuje s pojmom sebstva (selfa) in individualnosti. To vpraanje ne nagovarja subjekta, da se primerja oz. da se postavi v odnos, kar je bistvena znailnost identitete. To vpraanje nagovarja pravzaprav e bolj specifino: Bodi iskren, in odkrij svojo avtentino naravo, jedro sebstva. Na to vpraanje je teko odgovoriti, e je sploh mogoe. Zdi se, da je posameznik ele v psihinih teavah prisiljen raziskovati v
Mirjana Ule je redna profesorica za podroje socialne psihologije in predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za drubene vede.

identitete: razcep osebnosti (multiple personality disorder), psihogenska amnezija. Identiteta torej ni samo doseek, ampak je tudi problem. Identiteta tudi ni isto kot samopodoba, je ve. Samopodoba je subjektivna plat identitete, je subjektivna podoba o sebi. Identiteta posameznika pa je rezultat ozaveanja in refleksije samopodobe posameznika in konfrontiranja le te z odzivi drugih na posameznikovo samoekspresijo. Kriza identitete je tudi kriza samopodobe, a ve od tega: ne le, da ne vemo, kdo smo, kot pri krizi samopodobe. Ne moremo se odloiti, kako dalje, ne moremo se odloiti o pomembnih stvareh v ivljenju. To je bistvo krize identitete; ne moremo ve upravljati s svojim ivljenjem in predvsem ne znamo umestiti sebe v socialni kontekst in upravljati s tem kontekstom. Ni dvoma, da ima identiteta doloeno deskriptivno in eksplanatorno vrednost. Identiteta kot vztrajna, eprav ne nujno stabilna podoba sebe kot posebne in koherentne entitete v asu, je seveda zelo pomembna. Isto velja za drugi aspekt identitete, za izkunjo neprestane delitve svojega (drubenega) bistva z drugimi. Identiteta je sistem, po katerem je oseba poznana sebi in drugim.

takih psiholokih globinah. In tudi tedaj to ni storjeno brez velikih odporov. Resnica o posamezniku je obiajno precej bolea in skrita. Identiteta ni isto kot sebstvo ali kot samopredstavitev (self-representation). Identiteta lahko nakae skupne kvalitete strukture, ni pa struktura sama, je proces. Identiteta se nanaa na skupne temelje in identiteta je lahko zaelena kvaliteta, vendar lahko rezultira tudi v monih obrambnih aktivnosti; npr. v difuziji identitete, identitetni praznini ipd. Identitetna zmeda, difuzija naj bi bila znailna npr. za adolescente ali za paciente z borderline motnjami. Identitetna zmeda se v bistvu nanaa na osnovne probleme borderline pacientov v odnosu do drugih, do sebe, do preteklosti in prihodnosti. Obstaja e ve klininih sindromov, kjer je prisotna resna motnja obutkov
Foto: A. Rebolj

Pogosto se identiteto definira s postavljanjem vpraanja: kdo sem.

Pregledno
Foto: A. Rebolj

PANIKA drube v posameznika. Opozarja na neizogibno diskurzivnost tega procesa in s tem na diskurzivnost subjekta. John Watson, zaetnik modernistine verzije psihologije, je Freudovim biologistinim konceptom zoperstavil tezo o socialni produkciji osebnosti in o vlogi zgodnjih unih izkuenj ob tem. loveka aktivnost po Watsonu sledi dogodkom v okolju. Na kratko: ni posledica dednosti, ampak opazovanj in posnemanj okolja. V popularnem prironiku za stare pie Watson: Privoil si bom naslednjo enostavno primerjavo: izdelovalec jekla vzame vroo maso, jo da na nakovalo in jo zane oblikovati po svojih predstavah. Vasih vzame teko kladivo, drugi lahkega, vasih udarja po kovinski masi s tekimi udarci, drugi se je komaj dotika. Tako neizogibno zanemo od rojstva oblikovati emocionalno ivljenje naih otrok. Kova ima tu vse prednosti. e je njegov kos mase neroden in teak, e ga napano oblikuje, lahko metalni kos ponovno da na ogenj in proces se zane znova. Pri otroku pa ni nobene monosti, da bi zaeli znova. (v Gergen, 1991: 43). e metafora kladiva in kovinske mase lei v centru klasinih modernistinih koncepcij osebe, potem je avtonomna zanesljivost znak zrelosti odraslega loveka. Dober stroj je odporen na kvarjenje in funkcionira zanesljivo; podobno naj bi bil pravilno oblikovan odrasel lovek, vreden zaupanja, trden, konsistenten. Takoj, ko ga spoznamo, vemo, kaj lahko priakujemo od njega. Njegove besede naj bi bile avtentien izraz tega, kar je v resnici sedaj in kar bo v prihodnosti. Kot osrednji modernistini tekst o sebstvu in identiteti se obiajno omenja popularno delo iz petdesetih let, knjigo Osamljena mnoica znanega harvadskega psihologa Davida Riesmana (1966). Pomemben je zato, ker zagovarja klasien modernistini koncept avtonomnega posameznika, obenem pa nehote orie koncept postmodernega posameznika, ki ne zahteva ve avtonomije, temve spretno prilagajanje drugim. Tekst izjemno dobro ujame modernistinega duha tedanjega asa in napoveduje njegov zaton. Riesman v svoji knjigi analizira karakterne tipe, ki so znailni za posamezna historino-geografska podroja. Izpostavi predvsem dva tipa: vase usmerjeni in k drugim usmerjeni (Riesman, 1966). Prvi je v bistvu podoba modernistinega loveka. Izvori dejavnosti so v njem samem. Vanj so vsajeni zgodaj v ivljenju preko odraslih in usmerjeni k prav doloenim ciljem.

ivljenje posameznika je odvisno od toliko sluajnosti, da se lahko zanesemo le na naknadno razmiljanje o dogodkih ali doivljajih.

OD ROMANTINE DO MODERNE VIZIJE IDENTITETE IN SEBSTVA

Zdi se, da je zlasti pojem identitete zaznamoval razumevanje posameznika v dvajsetem stoletju. Kulturnemu ivljenju v dvajsetem stoletju sta dominirali dve razlagi identitete in sebstva; iz devetnajstega stoletja smo podedovali romantini pogled na sebstvo, ki pripisuje temu globoke duevne lastnosti, kot so rast, duo, kreativnost, moralinost. Ta besednjak je bistven za oblikovanje globokih odnosov, posveenih prijateljstev in velikih ivljenjskih namenov. S pojavom modernizma v zgodnjih desetletjih dvajsetega stoletja pa je bil romantini besednjak ogroen. Za moderniste kljune karakteristike sebstva ne rastejo iz globine duha, ampak iz nae sposobnosti razmiljanja, zavestnih namer. V modernistinih predstavah loveka je leta predvidljiv, racionalen, intencionalen. Freud je bil kljuna figura prehoda med romantino in modernistino utnostjo in njegov pomen je v mnogoem povezan prav z njegovo sposobnostjo, da povee oba nasprotna diskurza. Kulturno ozraje za Freudovo teorijo se je pripravljalo ve kot stoletje. Notranji vir je bila predvsem energija elje in e bolj sredino, elja po seksualni zadovoljitvi. Te misteriozne strasti so se v modernistinih razmerah spremenile v biologistini diskurz libidinalnih impulzov; romantine globine due so se spremenile v nezavedno. Freud je na nekaj mestih omenjal problem identitete posameznika in nevarnost izgube identitete, vendar tega pojma ni natanneje tematiziral. Pa pa so ga zaeli vedno bolj uporabljati pozneji psihoanalitiki in to

praviloma kot pojem, s katerim so skuali razloiti celostne osebnostne krize posameznikov. Pomembno pa je, da je e za Freuda identiteta odnosna dejanskost, namre doloena oblika koherentne organizacije duevnega aparata psiholokega subjekta (Freud, 1987). Poleg Freuda moramo navesti e nekaj pomembnih avtorjev, ki so e na zaetku stoletja razvijali ivne pojme, podobne identiteti. Za vse je znailno, da analizirajo medsebojno posredovanje subjektivnega in objektivnega, individualnega in drubenega, identinega in neidentinega in to po logiki notranjega ali ponotranjenega dialoga v posamezniku. Med njimi sta morda najpomembneja ameriki sociolog in socialni psiholog George Herbert Mead in sovjetski psiholog Lev Vigotski. Za oba je znailno, da sta videla izvor lovekove zavesti o sebi in sploh lovekovega zavestnega, miselnega nanaanja na dogajanje zunaj ali znotraj sebe v socialnih interakcijah posameznika s pomembnimi drugimi in v predmetni dejavnosti ljudi (Ule, 2000b). ele v posebnem procesu ponotranjanja simbolnih gest in smiselnih dejavnosti posameznika in v procesu ponotranjanja priakovanih odzivov drugih ljudi na lastno poetje, se izoblikuje notranji prostor posameznika, v katerem se ta prepoznava kot oseba in lan doloene drubene skupnosti. Ta notranji prostor se izoblikuje kot ponotranjeni dialog s pomembnimi drugimi osebami, ki preraste v dialog s samim seboj in v druge, abstraktneje oblike miselne refleksije. Ta zamisel je ostala tako ali drugae podlaga veine kasnejih teorij identitete, kajti dobro orie kljuni proces, ki privede do uvijanja

PANIKA Vedenje od znotraj vodenega loveka nadzira psiholoki giroskop sestavljen s pomojo starev in ostalih avtoritet. Pomaga mu ohranjati obutljivo ravnoteje med zahtevami notranjih ciljev in protislovji zunanjega sveta. Riesmana najbolj zanima drugi tip k drugim usmerjen tip loveka. Ta je brez notranjega vodnika. Njegove dejavnosti usmerja neposredno socialno okolje. Riesmanova antipatija do k drugim usmerjenega loveka se kae v njegovem izboru lastnosti, ki jih pripie temu tipu: povrinski, konformistien, uklanja se moi skupine, poseduje nenasitno eljo po odobravanju. Kot pravi Gergen: to je modernistina evalvacija tega, kar lahko imenujemo zgodnja oblika postmoderne mentalitete (Gergen, 1991: 44). Avtor, ki je imel najve zaslug za psiholoko tematizacijo identitete, in sicer obutka identitete ter doseka oz. izgube identitete, je bil Erik Erikson. V petdesetih letih je razvil teorijo o razvoju identitete od otrotva do odraslosti. Ta razvoj je tipino krizni razvoj, ki pa vendarle lahko kulminira v uspeni identiteti, ko se doraajoi posameznik dokoplje do stabilnega mesta v drubi in razvije notranjo koherenco ter obutek osebnostne kontinuitete (Erikson, 1973). Po njegovem mnenju predstavlja identiteta samorefleksivno osie med notranjim in zunanjim svetom posameznika. Identiteta predstavlja kompromisno tvorbo med samovoljo posameznika in prilagajanjem drubi. Eriksonova teorija je dobro izraala nekatere realne probleme mladostnikov v asu naglega gospodarskega vzpona po drugi svetovni vojni, rastoega standarda in irjenja zasebne potronje v zahodnih dravah v petdesetih in estdesetih letih. Vpraanje za doraajoe ni bilo, ali sprejeti drubo, ki nastaja, ali ne, temve, kako naj mlad lovek dosee drubeno priznanje svojega dela in svojih ambicij in obenem najde prostor za samega sebe, za svoj osebni razvoj. Zato je bila Eriksonova teorija o razvoju identitete skozi krize rasti po eni strani detektor notranjih tenzij v posameznikih, po drugi strani pa je bila zaradi svoje omejenosti na psiholoko dimenzijo posameznika in zaradi implicitnega sprejemenja obstojee drube kot sprejemljivega okvira za reevanje teh kriz tudi prikrito apologetska. Od konca estdesetih let in v sedemdesetih letih prejnjega stoletja so mnogi avtorji razvijali pojem in teorijo identitete, da bi z njeno pomojo dojeli in artikulirali tedanje proteste marginalnih, robnih skupin in njihovo nepripravljenost na gladko uvranje v vzpenjajoi se potroniki drubi. Vpra-

Pregledno

Kdo ustvarja nao identiteto? (M.C. Escher, Roke, ki riejo, litografija, 1948)

anje je bilo, kako se lahko tudi globalno nestrinjanje z obstojeim in iskanje samouresnienja posameznika izven obstojeih podob socialnega uspeha realizira kot posreena identiteta, celo kot izrecno ustvarjalno poetje.

POSTMODERNO OBLIKOVANJE IDENTITETE IN IVLJENJSKE ZGODBE

Kljub gronji z izpraznjenjem pojma- teoretski naboj pojma identitete e ni izrpan. Na to kaejo tudi izjemno intenzivirane razprave o identiteti na prelomu stoletja. Te razprave so izbruhnile v asu novih globalnih drubenih preobrazb, ki nalagajo posameznikom veliko veji posel na podroju drubene integracije kot katerekoli drube doslej. Ob prelomu stoletja je zato spet prilo do prave eksplozije razprav okrog koncepta identitete, sprememb identitetnih politik in obenem kritik na raun pojma. Zanimive so kritike, vezane predvsem na idejo o integralni, izvirni in povezani identiteti. Kot pravi Stanley Hall: Identiteta je tak koncept, o katerem ne moremo ve misliti na star nain, toda brez doloenih kljunih opornih tok ne moremo o njem sploh ve misliti. (Hall 1996; 2). e je bil problem identitete v moderni, kako konstruirati identiteto in jo ohraniti trdno in stabilno, je problem identitete v pozni moderni, kako zaobiti fiksacije in obdrati monosti odprte. Tako v primeru identitete kot tudi v primeru drugih sorodnih pojmov, kot so sebstvo, osebnost, subjekt, je bilo geslo moderne kreacija in je geslo pozne moderne predelava oz. e

bolje- reciklaa. e je bil medij moderne fotografski album kot neuniljiv dogodkovni produkt identitete, je ultimativni postmoderni medij videoposnetek; izbrisljiv, raunajo, da nobena stvar ni vena (Bauman, 1996; 18). Najbolj pogosta na identiteto vezana anksioznost moderne je bila strah pred izgubo trajnosti oz. trpenosti identitete. Danes nas ne zanima ve trajnost identitete. Ta nas celo obremenjuje. Danes skrbimo za recikliranje in obvezno unienje obrabljenih identitet. Razlika med klasino moderno drubo in pozno moderno je predvsem v stopnji organizacije ivljenja in gotovosti, ki jo nudi ljudem. Zato nekateri poimenujejo prvo moderno tudi organizirano moderno za razliko od pozne moderne. V prvi je bil poudarek na ekonomiji rasti, poklici so bili stabilni. Osnovno obutje je bilo zaupanje v to, da bo vsakdo dobil svoje mesto v drubi. Socialna pravila so bila na iroko sprejeta, ivljenje je potekalo na znan nain. Identiteta veine odraslih je dosegla stanje razvite identitete. V pozni moderni pa vlada ekonomska negotovost, visoka nezaposlenost. Osnovno obutje je ambivalentnost in negotovost nartovanja prihodnosti. Nihe nima zagotovljenega mesta v drubi, tudi ni splono priznanih socialnih pravil. Druba se tribalizira. Identiteta pa ne stremi k kakemu konnemu doseku, temve je nenehen process spreminjanja in lovljenja ravnoteja. V drubah pozne moderne potekata danes dva kljuna procesa, ki sta pomembna za identiteto: individualizacija in nastajanje neke vrste podjetnega sebstva, ki skrbi

Pregledno

PANIKA vna druba kazala svoj globalni, neosebni znaaj, bolj prehodne in pogojne bodo vse lokalne navezave posameznika in okolike socialne skupnosti. To pomeni, da bo posameznik gradil svojo identiteto bolj na mreah globalnih socialnih povezav med posamezniki s podobnimi potrebami, nazori, ivljenjskimi stili, kot pa na trajnih, stabilnih socialnih skupinah, posploenih interesih in podobnih zgodovinskih izkunjah.

VIRI
Bauman, Z. (2002). Tekoa moderna. *cf, Ljubljana Erikson, E. H. (1973): Identitt und Lebenszyklus. Suhrkamp, Frankfurt/M Freud, S. (1987): Metapsiholoki spisi. KUC, Ljubljana Gergen, K. J. (1991): The Saturated Self. Basic Books. USA Giddens, A. (1991): Modernity and SelfIdentity. Stanford Univ. Press, Stanford
Kaj vse tvori nao identiteto? (M.C. Escher, Mozaik II, litografija, 1957)

za samopredstavljanje posameznika in njegovo sprotno umeanje v drubo. Pozna moderna je torej sama proces, ki oznauje situacijo subjekta, ki nima ve monosti za daljnorono strateko nartovanje svojega ivljenja, za racionalno prilagajanje in osmiljanje tega ivljenja. ivljenje posameznika je odvisno od toliko sluajnosti, da se lahko zanesemo le na naknadno razmiljanje o dogodkih ali doivljajih. Druba ne zarisuje ve monih oblik reevanja problema lovekove eksistence, ne predstavlja ve moralinega rezervoarja zaelenih ivljenjskih poti, temve predstavlja problem. Nasproti posamezniku stopa kot kompleksnost, ki jo mora vsakdo nekako obvladati na svoj individualen nain. ivljenjska zgodba ni ve zarisana naprej. Vsak posameznik mora sam in na novo iznajti svojo ivljenjsko zgodbo in oblikovati svojo biografijo. Identiteta se je v pozni moderni bistveno spremenila. Prvi vidik sprememb je izbirnost identitet. e zgolj predstava o tem, da identiteta ni ve enkrat za vselej utrjena in definirana stvarnost, temve jo lahko posameznik modificira, celo zamenja s kako drugano, bolj ustrezno, deluje kot dejavnik osvoboditve od nekaterih socialnih determinacij, ki so doslej uokvirjale ivljenjski potek in ivljenjski nain posameznika. Pluralnost identitetnih ponudb se dobro ujema s predstavo vsesplone izbirnosti, kontingentnosti, ki jo gojijo in podpirajo sodobni trg in vzorci potronje.

Drug, s tem povezan in prav tako privlaen vidik spreminjanja identitete pozne moderne, je vse bolj zavestno stiliziranje identitete posameznika. Izbirnost identitet namre dopua igro samoprezentacij, odkrivanja in razkrivanja samega sebe, iskanja in dajanja priznanj, pri emer pa oseba ni ve ivljenjsko vezana na trenutni nabor svojih identitetnih dosekov. Zato bi bilo bolj ustrezno, e bi namesto o eni sami vodilni identiteti posameznika ali posameznice govorili o identitetnem repertoarju, ki vsebuje ve identitetnih oblik, ki jih posameznik izpostavi, poudari in prezentira glede na socialni kontekst in okoliine. Tretji vidik sprememb identitete v pozni moderni je vse bolj poudarjena narativnost identitete. Stalno ustvarjamo in pripovedujemo razline zgodbe o sebi, zaeni od isto uradnih institucij, ki zahtevajo kratko, formalno biografijo, prek kandidiranja za bolje ole, univerze, za zaposlitev, ki zahtevajo e osebne samopredstavitve, pa do isto osebnih naracij, ko se predstavljamo drugim ljudem, prijateljem, poslovnim ali intimnim partnerjem ali samemu sebi, npr. v zasebnih zapiskih, dnevnikih. Povsod se priakuje ustrezno narativno kompetenco, sposobnost za dobro samopredstavitev. Identiteta posameznika ali posameznice se zato kae kot vse bolj nestabilna, nejasno doloena in spremenljiva mrea delnih identitet, ki pa se vseeno dobro ujema s sedanjimi prav tako nestabilnimi, nejasnimi in spremenljivimi razmerami v drubi. Domnevamo lahko, da bolj ko bo sveto-

Hall, S.(ur.) (1996): Cultural Identities. Sage, London Rangell, L. (1994): Identity and the Human Core: The View From Psychoanalytic Theory. V: H. A. Bosma idr., Identity and Development. Sage, London Riesman, D. (1966): Usamljena gomila. Nolit, Beograd Rose, N. (1996): Identity, Genealogy, History. V: S. Hall, P.du Gay, Cultural Identities. Sage, London Ule, N.M. (2000a): Temelji socialne psihologije. ZPS, Ljubljana Ule, N.M. (2000b): Sodobne identitete, v vrtincu diskurzov.ZPS, Ljubljana
PANIKA

PANIKA

Zakonodaja

Agata Zupani

Prizadevanja za zakonsko ureditev psiholoke dejavnosti v Sloveniji

Psiholoke dejavnosti v celoti zaenkrat ne ureja noben predpis v republiki Sloveniji. Predlog zakona o psiholoki dejavnosti je nastajal in se oblikoval ve kot deset let. Namen Predloga zakona je celovita zakonska ureditev razlinih podroij delovanja psihologov. Obstojea pravna praznina namre poraja cel kup vpraanj. Ali pomanjkanje zakonske ureditve vpliva na raven strokovnosti in etinosti psiholokega dela? Kaken je poklicni poloaj psihologa? Ali so urejeni pogoji za opravljanje posameznih vrst psiholoke dejavnosti? Ali so zaitene pravice uporabnikov psiholokih storitev? Ali obstaja enakopravnost pri dostopnosti do psiholokih storitev? Kaj to pomeni za uresnievanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin, lovekov razvoj in kakovost ivljenja posameznika? nosti. DPS je imenovalo Strokovni svet, v katerega so bili vkljueni strokovnjaki iz razlinih podroij psiholoke dejavnosti in predstavniki fakultete. Tedaj je bil pripravljen tudi pregled zakonskih ureditev psiholoke dejavnosti v evropskih dravah. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno zakonsko ureditev psiholoke dejavnosti prilagoditi evropskim standardom kot narekujejo kriteriji evropskih zdruenj, v katere je vkljuena tudi Slovenija. Predlog zakona je bil postopno dodelan, podane so bile tevilne pripombe k osnutku, razprava je tekla v okviru sekcij DPS, na Oddelku za psihologijo in s predstavniki Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve. V okviru tega ministrstva je bila oblikovana tudi delovna skupina, v kateri je bilo ve psihologov in dva pravnika, ki naj bi pripravila t.i. delovno besedilo predloga za izdajo zakona s tezami. V letih 1992 in 1993 je nato delovna skupina pripravila oceno stanja in navedla razloge za izdajo zakona. Leto 1994 je bilo v znamenju podajanja pripomb k osnutku zakona s strani vseh Sekcij v okviru DPS, Oddelka za psihologijo Filozofske fakulFoto: B. Fiinger

KRONOLOKI PREGLED PRIZADEVANJ ZA ZAKONSKO UREDITEV PSIHOLOKE DEJAVNOSTI

V programski usmerjenosti in nalogah Drutva psihologov Slovenije (v nadaljevanju DPS) po Statutu DPS iz leta 1997 je opredeljena naloga urejanja profesionalnega poloaja psihologov in zavzemanje za pravne vidike delovanja psihologov. Psiholoke dejavnosti v celoti ne ureja e noben predpis v Republiki Sloveniji. Sedanji predpisi urejajo le vsebino in nain dela psihologov na posameznih podrojih v okviru posameznih resorjev. Takna ureditev je zaradi svoje delnosti in vkljuenosti v okvire predpisov, ki v osnovi urejajo delo drugih strokovnjakov in ne le psihologov, nepopolna. Prizadevanja za zakonsko ureditev psiholoke dejavnosti pa segajo e v leto 1991, ko je potekala razprava o tezah za izdelavo zakona o psiholoki dejavnosti. Organizirana je bila javna razprava, v kateri so sodelovali lani DPS in predstavniki strokovne javnosti. Podana so bila poroila o stanju psiholoke prakse in utemeljitev potreb za pripravo zakona o psiholoki dejavnosti na podrojih psihologije dela, socialnega varstva, vzgoje in izobraevanja, psihologije porta in klinine psihologije. tevilni strokovnjaki so sodelovali pri pripravi Predloga zakona o psiholoki dejavDr. Agata Zupani, Drutvo psihologov Slovenije, Ulica Stare pravde 2,1000 Ljubljana e-mail:psy@guest.arnes.si

tete in Strokovnega sveta. Na Obnem zboru je bilo sklenjeno, da se upotevajo pripombe pri pripravi Predloga zakona in istega leta je bila na Filozofski fakulteti organizirana javna razprava. Leto 1995 je prineslo dodelavo delovnega gradiva Predloga zakona, po obravnavi vseh pripomb je bil oblikovan usklajen Predlog zakona. Leta 1996 je bil le-ta predlagan Dravnemu zboru v zakonodajni postopek, istega leta je tudi Vlada RS podala mnenje k Predlogu zakona v okviru prve obravnave. Do druge obravnave ni prilo zaradi zakljuka mandata poslancev v tedanji sestavi Dravnega zbora. Leta 1998 so Predlog zakona preuevala posamezna ministrstva, pristojna za resorje, v katerih se opravlja psiholoka dejavnost. Aprila 1999 je bil Predlog usklajen z dopolnili in pripombami ministrstev in Vlade RS. V letih 1999 in 2000 se je nadaljevalo iskanje potencialnih predlagateljev Predloga zakona v zakonodajni postopek. DPS se je v tem obdobju obraalo na posamezne ministre in vodje poslanskih skupin. Po 88. lenu Ustave Republike Slovenije zakon lahko predlaga vlada ali poslanec. Zakon lahko predlaga tudi najmanj 5.000 volilcev. Dravni svetnik dr. Zoltan Jan je konec leta 2000 izrazil interes podpreti in predlagati Predlog zakona o psiholoki dejavnosti v

e neka dejavnost obstaja, mora biti tudi ustrezno zakonsko urejena.

10 zakonodajni postopek. Po 97. lenu Ustave RS je v pristojnosti Dravnega sveta tudi zakonodajna iniciativa, torej pravica predlagati Dravnemu zboru sprejem zakonov. Ta pomembna iniciativna vloga Dravnega sveta se izraa s pobudami in zahtevami dravnih svetnikov. Od tedaj je Skupina za usklajevanje priprav in dejavnosti v zvezi s sprejemom Predloga zakona o psiholoki dejavnosti pri DPS na tevilnih delovnih sreanjih z dr. Janom pripravljala zakonodajni postopek. V okviru teh priprav je dopolnjevala in upotevala podane pripombe; pri uvodu Predloga je v oceni stanja s pomojo Sekcij DPS upotevala spremenjene okoliine in sedanjo prakso. Predlog zakona je bil tudi na predlog strokovne slube Dravnega sveta oddan Pravno informacijskemu centru v usklajevanje s podrono zakonodajo, dopolnjen je bil tudi s predlogi strokovne slube Dravnega sveta. Dravni svet je kot predlagatelj Predloga zakona junija 2001 organiziral javni posvet na katerem so tevilni psihologi, drugi strokovnjaki, zainteresirana javnost in predstavniki pristojnih ministrstev javno predstavili svoja mnenja na temo Predloga zakona o psiholoki dejavnosti. Novembra 2001 je Dravni svet izdal Zbornik prispevkov iz razprave s Predlogom zakona, ki vsebuje natanen pregled desetletnih prizadevanj DPS. Predlog zakona o psiholoki dejavnosti na 19. seji dravnega zbora RS dne 15.5.2002 ni bil izglasovan. Ob razpravi poslancev je bil posnet tudi magnetogram, ki je na voljo v pisarni DPS.

Zakonodaja
Foto: A. Rebolj

PANIKA

VSEBINA PREDLOGA ZAKONA O PSIHOLOKI DEJAVNOSTI

Kljub razvejanosti psiholokega dela, ki sega na podroje vzgoje in varstva otrok, izobraevanja, zdravstva, socialnega varstva, gospodarstva, obrambe, porta in raziskovalne dejavnosti je Predlog zakona v procesu svojega nastajanja ohranil enotno in celovito zakonsko ureditev pogojev za opravljanje psiholoke dejavnosti. Predlog zakona je osnovan na ustavnih doloilih o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah, na nacionalnih programih zdravstva in socialnega varstva ter dolobah mednarodnih aktov kot je Splona deklaracija lovekovih pravic iz leta 1948, Konvencija Organizacije zdruenih narodov o otrokovih pravicah itd. Predlog zakona opredeljuje psiholoko dejavnost in status psihologov ter celovito ureja strokovni nadzor nad delom psihologov v skladu z doloili zakonodaje in uredbami na posameznih resorjih. V Predlogu je predvidena ustanovitev strokovne organizacije Zbornice psihologov Slovenije, ki bi spodbujala in nadzirala strokovno usposabljanje in delovanje psihologov, razreevala strokovne in poklicne spore, usklajevala delo na posameznih podrojih dela psihologov ter skrbela za pripravo in usklajevanje strokovnih podlag za zakonske in podzakonske akte, pomembne za psiholoko dejavnost. Predlog zakona doloa tudi pogoje za nudenje psiholokih storitev in drugih oblik

Preden zanemo na sodiu govoriti o psiholoki dejavnosti, oramo le to prej zakonsko urediti.

psiholokega dela, ki jih psihologi izvajajo v vladnih ustanovah in kot zasebniki. Osnovni pojmi oziroma podroja, ki jih Predlog zakona opredeljuje so: psiholoka dejavnost, obseg in oblike psiholoke dejavnosti, uporaba besede psihologija in njenih izpeljank, pogoji za opravljanje psiholoke dejavnosti, zasebna psiholoka praksa, Zbornica psihologov, opravljanje psiholoke dejavnosti ter nadzor nad opravljanjem psiholoke dejavnosti.

Foto: A. Rebolj

IZHODIA IN POMEN ZAKONSKE UREDITVE PSIHOLOKE DEJAVNOSTI

V uvodnem poglavju, pri oceni stanja Predlog zakona opredeljuje psiholoko znanstveno in strokovno dejavnost: ki prispeva k duevnemu, socialnemu in fizinemu blagostanju ljudi. S tem odpira vpraanja o zdravju, lovekovih pravicah, konceptu lovekovega razvoja ter o lovekovi blaginji. Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju SZO) tudi definira zdravje kot stanje popolne fizine, duevne in socialne blaginje. Poudarja pozitivno zdravje in ne le odsotnost bolezni. Pri tem so vkljueni kulturni, socialni, psiholoki, fizini in ekonomski dejavniki ter genetski, razvojni in okoljski vplivi. Po definiciji pozitivnega zdravja je pojmovanje zdravja ire in ne predstavlja le prepreevanja bolezni in zmanjevanja tveganja za njihov nastanek, temve vkljuuje koncept kakovosti ivljenja. To je multidimenzionalen koncept, ki meri socialno, mentalno in fizino zdravje

Za nepravilnosti pri delu morajo tudi psihologi utiti doloene posledice.

PANIKA

Zakonodaja
Foto: A.Rebolj

11

VIRI
Bennet, P., in Murphy, S. (1997). Psychology and Health Promotion. Philadelphia: Open University Press. Bowis, J. (2001). Mental health in Europe. Zdravstveno varstvo 2001, 40 (1-2), str. 3 - 4. Hanek, M., in Gregori, M. (1999). lovekov razvoj. V Hanek, M. (ur.), Poroilo o lovekovem razvoju Slovenija 1999. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske odnose. Kraevec Ravnik, K. E., in Miku Kos, A. (1999). Nacionalno poroilo o neenakostih v zdravju v Sloveniji. Neobjavljeno. Marui, A. (2001). Kako svetla je lahko prihodnost na podroju duevnega zdravja? Zdravstveno varstvo 2001, 40 (1-2), str. 5 -7. Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS t. 33/91, str. 1373, (spremembe: Ur. l. t. 42/97 str. 3873, Ur. l. t. 66/2000 str. 8201, Ur. l. t. 24/2003, str. 2785).
PANIKA

Klinino psiholoka dejavnost ujeta v vrtincu slovenske zakonodaje.

in obsega spretnosti spoprijemanja s stresom, vkljuenost v socialne mree, socialno podporo, socialno integracijo, zadovoljstvo z ivljenjem in fizino pripravljenost (Bennett, Murphy, 1998). Tak pogled poudarja soodvisnost posameznih ravni tudi kot temelj za samouresnievanje loveka, spreminjanje okolja in dejavno vkljuevanje vanj. Tako je zdravje opredeljeno kot pomembna determinanta kakovosti ivljenja posameznika. Psiholog dela v razlinih okoljih lovekovega delovanja, npr. doma, v oli, v skupnosti, na delovnem mestu, in na ta nain pa lahko pomembno prispeva k izboljanju kakovosti ivljenja. Duevno zdravje predstavlja bistven in neloljiv del irega pojma zdravja. Po poroilih SZO kaejo duevne motnje naraanje prevalence. Od desetih vodilnih vzrokov za prizadetost jih je pet duevne narave. Do leta 2020 se bo ekonomsko breme zaradi duevnih bolezni od sedanjih 10 odstotkov dvignilo na 15 odstotkov in bo tako veje od bremena srnoilnih bolezni (Bowis, 2001). V Sloveniji sta izstopajoa kazalca duevnega zdravja visoka samomorilnost in problemi povezani z zlorabo alkohola (Marui, 2001). Poleg tega se je v zadnjih desetih letih zelo poveala dohodkovna neenakost, ivljenjske razmere so se zaele slabati v 80. letih, narasla je tudi brezposelnost (Kraevec Ravnik, Miku Kos, 1999). Prav socialna in ekonomska organizacija drube pa vplivata na lovekovo zdravstveno stanje. Delovno podroje psihologa je, kot e reeno, dokaj iroko, tako psihologi sodelujejo tudi pri razvijanju podroij aktivne politike zaposlovanja, programov socialnega varstva, invalidskega varstva, zdravstva in izob-

raevanja. Splona deklaracija o lovekovih pravicah iz leta 1948 pravi, da ima vsakdo pravico do primernega ivljenjskega standarda, ustreznega zdravja in ustrezne blaginje. Vsakdo ima pravico do izobraevanja, dela in socialne varnosti (Hanek, Gregori, 1999). edalje bolj se v ospredje postavlja tudi koncept lovekovega razvoja, ki je tesno povezan z uresnievanjem lovekovih pravic in enakostjo monosti; to pomeni iritev monosti in pogojev izbire, hkrati pa pomeni tudi ustvarjanje okolja, ki bo omogoalo dolgo, zdravo in ustvarjalno ivljenje.

ZAKLJUEK
DPS nadaljuje prizadevanja za enotno ureditev psiholoke dejavnosti, pri tem pa ne gre prezreti vpraanja, kako bo to podroje urejeno po vstopu Slovenije v EU. Zakonska urejenost podroja psiholoke dejavnosti bi nedvomno prispevala k razvoju poklicne in strokovne identitete in h kakovosti psiholokega dela. Po drugi strani pa bi imela pomen za iro drubo, za kakovost ivljenja posameznika in nenazadnje tudi za uresnievanje lovekovih pravic. Besedilo Predloga zakona o psiholoki dejavnosti je dosegljivo na domai strani DPS www2.arnes.si/~dpsih/, objavljeno pa je bilo tudi v internem glasilu DPS Obvestila aprila 2001.

12

Vloga psihologa

PANIKA

Matej ernigoj

Psiholog zgolj serviser ali tudi vizionar?

Kratek esej o najradikalneji izpeljavi naela misli globalno, deluj lokalno.
Poklic psihologa pogosto uvramo med tako imenovane pomagajoe poklice. Velika veina psihologov v svojem poklicu na tak ali drugaen nain pomaga ljudem, ki so se zaradi taknih ali druganih vzrokov znali v duevni stiski. Najbolj prototipien primer takega poklica je seveda psihoterapevt, sem pa bi lahko priteli e vse svetovalne delavce v olah, vzgojnih zavodih, zavodih za socialno delo in tako naprej. Verjetno je tudi motivacija veine dijakov, ki se odloajo za tudij psihologije, prav v tem, da bodo pridobili znanja in veine, s katerimi bodo neko sposobni pomagati in svetovati drugim ljudem. Pomo soloveku v duevni stiski je seveda plemenit motiv. Vendar pa se mi zdi, vzet sam po sebi, tudi precej kratkoviden. Upam, da mi bo v nadaljevanju uspelo to, za marsikoga verjetno skoraj svetoskrunsko trditev, dovolj dobro utemeljiti. Razmislimo malo, kaj v veini primerov pomeni duevna stiska in kaj v veini primerov pomeni pomo v duevni stiski. Upam si trditi, da je najpomembneja komponenta velike veine stanj, ki bi jim lahko rekli duevna stiska, zmanjana zmonost posameznika za vzpostavljanje odnosov z drugimi ljudmi. Ljudje smo v duevni stiski takrat, ko imamo obutek, da nas drugi ne razumejo, ko nas je drugih ljudi strah in se od njih poutimo ogroene, ko se pred drugimi ne znamo odpreti in z njimi vzpostaviti intimnih odnosov, ko pred drugimi ne znamo uveljaviti lastnih interesov, ko ne najdemo smisla svojega ivljenja (kar v veini primerov spet pomeni to, da ne najdemo skupine ljudi, s katere ciljem bi se lahko identificirali, ali ko ne najdemo svoje prave vloge v taki skupini) in tako naprej. Glede na to je jasno, da pomo v duevni stiski v najveji meri pomeni poveevanje posameznikove sposobnosti za vkljuevanje v medloveke odnose in drubo nasploh, oziroma poveevanje sposobnosti za delo in ljubezen kot se nekateri radi izrazijo. Na prvi pogled je to vsakomur razumljivo in tudi popolnoma ni sporno. Toda naredimo manji miselni eksperiment. Zamislimo si totalitarno drubo, katere vladajoa ideologija je zarta v vse njene pore in obvladuje vse aspekte njenega delovanja. Ni nam treba v fantazijo Orwellove Oceanije, da bi si jo lahko predstavljali. Zgodovinski primeri iz prejnjega stoletja bodo povsem zadostovali. Vpraajmo se zdaj, kaj je pomenilo biti dobro prilagojen,
Sve doktor znanosti, ki tudi sam ceni sveino, zato ga tudentje poznajo po malce druganih, nekonvencionalnih vajah.

biti sposoben za delo in ljubezen v takih drubah? Pomenilo je predvsem zmonost nerazmiljanja s svojo glavo in posledino zmonost nekritinega sprejemanja vsake resnice, ki jo je za takno proglasil vladajoi reim, pomenilo je zmonost izpolnjevanja ukazov nadrejenih brez razmiljanja o njihovih irih etinih posledicah, pomenilo je tudi zmonost ovajanja in izdajanja znancev, tudi blinjih prijateljev in celo druinskih lanov zato, da bi si lovek reil lastno koo ali pa kolikor toliko spodobno ivel. Ljudje, ki z vsem tem niso imeli teav, so v taknih drubah relativno dobro uspevali. Lahko so vzpostavljali odnose s sebi podobno misleimi, imeli so slube, lahko so si ustvarjali druine Tisti pa, ki se jim je vse to upiralo, ki niso bili pripravljeni ali sposobni izkljuiti lastnega razuma, ki si niso znali izdreti tiste trske v glavi, ki jim je ves as nekje v podzavesti prigovarjala, da je s svetom, v katerem ivijo, nekaj hudo narobe, so imeli teave. Pogosto so bili deleni razlinih zelo domiselnih terapij, ki si jih je sposobna izmisliti le sprevrena loveka domiljija. Verjetno se v vas e zbuja odpor do takega razmiljanja z argumentom, da zdaj pa ne ivimo v totalitarnem reimu, ampak v svobodni demokraciji, in je zaradi tega iskanje vzporednic med takratnimi in zdajnjimi praksami pomoi v duevni stiski popolno-

ma zgreeno. Res, na sreo je druba, v kateri ivimo, bistveno drugana od tistih, ki sem jih opisoval zgoraj. Stopnja vsaj naelne svobode je nedvomno mnogo veja. Vsakdo lahko na primer prosto izrazi svoje mnenje, ne da bi ga moralo biti strah, da bo zaradi tega v kratkem izginil. Kljub temu pa moramo, e si drznemo nekoliko odmakniti od tega, kar se nam zdi samoumevno, ugotoviti, da stopnja dejanske lovekove svobode le ni tako velika, kot se zdi na prvi pogled. Vlada nam diktatura, ki je mnogo bolj subtilna in tudi mnogo moneja od vsake, ki jo je bil sposoben izvajati katerikoli dosedanji totalitaristini reim. Ideologiji, na kateri ta diktatura sloni, se ni uspelo zareti le v vse pore nae drube, ampak tudi v njeno samo molekularno zgradbo, e se lahko tako izrazim. e bi jo hoteli poimenovati, bi ji lahko rekli ideologija potronikega individualizma. Njena osnovna znailnost je hlepenje za osebno sreo, ki je dojeta kot

Je psiholog res zgolj serviser?

PANIKA posledica posedovanja razlinih objektov zadovoljstva. Tako materialnih kot tudi objektov v smislu pomembnih drugih ljudi. Njena izjemna mo pa izvira iz dejstva, da nam ta diktatura ni vsiljena od zgoraj in zato ne potrebuje ogromnega represivnega aparata, ki bi jo moral vzdrevati, ampak jo od spodaj spontano in voljno vzdrujemo vsi, ki se zaradi odraanja v okolju, preetim s to isto ideologijo, le medlo ali pa sploh ne zavedamo, da obstajajo tudi globlja doivljanja izpolnjenosti lovekega bivanja od tistih, ki nam jih lahko ponudijo hedonistini uitki, izzvani s pomojo vedno novih in novih materialnih dobrin (ker se starih hitro naveliamo), ali tistih, ki nam jih dajejo obutja varnosti v odnosu do drugih ljudi, izvirajoa iz pozitivne samopodobe in visokega socialnega statusa. Tudi v diktaturi ideologije potronikega individualizma nekateri bolje uspevajo kot drugi. Osnovnih znailnosti tistih, ki v njej dobro uspevajo, ni teko nateti, saj jih lahko v reklamnih oglasih vidimo vsak dan. To so predvsem mladi, aktivni, dinamini, lepi, sposobni, uspeni, po novem tudi malce odtekani ljudje (kar verjetno nakazuje njihovo sposobnost neobremenjevanja s prevladujoimi socialnimi normami). e pa v to idealizirano sliko vkljuimo e nekaj bolj realistinih potez, so to ljudje, ki so vedno pripravljeni slediti temu, kar je trenutno najbolj in, tisti res najbolj uspeni pa potrebujejo e dovolj debelo koo, da lahko uveljavijo lastno korist na raun koristi skupnosti. Vsa velika veina tistih, ki natetih lastnosti nimajo dovolj dobro razvitih, se sooa z vejo ali manjo duevno stisko, ki izvira iz njihove neprilagojenosti obstojeim drubenim razmeram. Oziroma bolje: njihova duevna stiska izvira iz notranjega konflikta med eljo, da bi v tej drubi bili uspeni, in njihovimi sicernjimi znailnostmi, ki jim to onemogoajo. Prav v tej ponotranjenosti elje po materialnem in drubenem uspehu tii jedro moi ideologije, o kateri govorim. Dejstvo je, da praktino nihe ne zadostuje idealiziranim standardom, s katerimi nas bombardirajo mediji in zasuvajo politiki. Ampak dejstvo je tudi, da veina vsaj nekje v podzavesti v te standarde verjame in si jih eli dosegati in je zaradi svoje nezadostnosti v odnosu do njih vsaj nekje v podzavesti venomer nekoliko nesrena. Prav ta pritajeni obutek nezadostnosti in neizpolnjenosti pa je tisto osnovno gibalo hlepenja za materialnimi dobrinami in socialnim statusom ter s tem ohranjanja ideologije, ki je to nesreo proizvedla. Zaaran krog Mogoe se komu zdi, da obilno pretiravam, ko duevno stisko posameznikov izpeljujem iz znailnosti socialnega sistema, v
Foto: A. Rebolj

Vloga psihologa

13 v zadnjih nekaj desetletjih razumeti izrazito globalno. V svetu, ki je ekonomsko in informacijsko tako zelo povezan, kot je na, za razumevanje duevne stiske vedenjsko problematinega osnovnoolca ali narcisistino strukturiranega znanstvenika dejansko ni in ne more ve biti nepomembno vse to, kar se dogaja po svetu, predvsem v deeli svobodnih, generatorju ideologije potronikega individualizma. V prvi vrsti so tu ekonomski pritiski, ki izvirajo iz skorajda aene tekmovalnosti in konkurennosti. Ena od posledic teh ekonomskih pritiskov je zanemarjanje skrbi za okolje in s tem degradacija naravnega okolja, kar ima na ljudi gotovo negativne psiholoke posledice. e bolj neposreden vpliv teh ekonomskih pritiskov na duevnost ljudi pa se odraa v vsesploni storilnostni naravnanosti, ki mogoe nima nikjer tako unievalnih posledic kot prav v olstvu in znanosti. Ta naravnanost v ljudi e od najzgodnejih let dalje vceplja bodisi obutke nezadostnosti bodisi obutke lane samovenosti, pa v odvisnosti od tega, na kateri strani umetno postavljenega merila se kdo znajde. Posledice ponotranjenih obutkov nezadostnosti so seveda lahko razline, od psihosomatskih motenj zaradi strahu pred neprestanimi institucionaliziranimi oblikami preverjanja znanja (in s tem zaradi prevladujoih drubenih vrednot same vrednosti loveka), do agresivnosti, ki lahko ob neugodnih druinskih razmerah (ki pa so spet lahko v veliki meri posledica te splone storilnostne in tekmovalne naravnanosti drube) prerase v pravo vedenjsko motenost. Po drugi strani pa lana samovenost zahteva neprestano potrjevanje, kar vodi v povrno produciranje socialno zaelenih rezultatov, brez pravega vloka truda in sposobnosti. Zaradi tega pa takno delo tudi ne prinaa pravega zadovoljstva, kar e podiga iskanje socialne potrditve njegove vrednosti. Spet zaaran krog V znanosti je tako prevladalo naelo publish or perish, ki raziskovalce sili v izbiro takih raziskovalnih problemov, za katere je mogoe vnaprej predvideti, da bodo lahko brez teav objavljeni in za katere bo mogoe dobiti tudi materialna sredstva, o emer pa spet odloajo predvsem ekonomski interesi O uniujoih posledicah, ki jih ima taka miselnost na inovativnost znanstvenega dela verjetno ni treba e posebej govoriti. V lanku takega obsega je nemogoe tudi vsaj okvirno prikazati vse breztevilne krone povezave, preko katerih ideologija potronikega individualizma vzdruje samo sebe. Bralcu, ki se mu zdijo moji primeri preve anekdotini in premalo utemeljeni, priporoam, da se na tej toki ustavi,

Vpliv ekonomskih pritiskov na duevnost ljudi se odraa v vsesploni storilnostni naravnanosti.

katerem ti posamezniki ivijo in ga skupaj tudi ustvarjajo ter ohranjajo. Psihologi obiajno nismo preve naklonjeni taknemu razmiljanju. Bolj smo zazrti v genske dispozicije, ivni in hormonalni sistem, v kolikor pa priznavamo vpliv socialnega okolja, ga razumemo precej linearno v smislu tega, kar nekdo nekomu s svojim (ponavljajoim se) vedenjem (obiajno v otrotvu) naredi in kakne posledice to v njem pusti. V veini primerov smo zato bolj osredotoeni na delo s posameznikom, ki doloen simptom izkazuje, in mu poskuamo pomagati, da bi se ga znebil. V tem trendu pa obstaja vsaj ena pomembna in dobro znana izjema. Druinska terapija, e posebno tista usmeritev znotraj nje, ki eksplicitno izhaja iz nael splone sistemske teorije, temelji na spoznanju, da so lahko simptomi posameznega druinskega lana odraz napetosti znotraj celotnega druinskega sistema. Otrok vasih s svojimi boleznimi in vedenjskimi motnjami dejansko zdravi odnos med starema, saj morata v skrbi zanj delovati povezano. V drugih primerih pa v druini zboli preprosto tisti, ki je najibkeji, saj postane nekaken strelovod za napetosti, ki jih ustvarja celoten sistem zaradi v njem prevladujoih miselnih in ustvenih naravnanosti. e to razumemo, potem ne bi smelo biti preteko narediti miselnega preskoka, v katerem lahko uvidimo, da so tako druine kot tudi posamezniki deli irega sistema (z vsemi njegovimi tevilnimi podsistemi), ki mu pravimo loveka druba in ga moramo

14 se za nekaj dni nad vsem skupaj iskreno zamisli in naj se ne ustrai brezna, ki se mu bo zaelo odpirati pred omi. Tistim, ki me vsaj naeloma razumejo, pa ne bi smelo biti teko uvideti, da igra psiholoko delo, usmerjeno le na neposredno pomo ljudem v duevni stiski, v veliki meri pravzaprav servisno vlogo v kolesju sistema celotne drube in njene doloujoe ideologije. Ljudem pomagamo, da laje shajajo s sistemom, s katerim je pravzaprav objektivno zelo teko shajati. Ta sistem, ki ga s svojim delovanjem hote ali nehote pomagamo vzdrevati, pa bo zaradi svoje notranje logike nujno produciral nove in nove duevne stiske v ljudeh, in e lahko sklepamo na podlagi obstojeih trendov, v vse vejem tevilu. Z vidika ozkega stanovskega interesa se to mogoe zdi celo dobro: lahko smo prepriani, da psihologom ne bo tako kmalu zmanjkalo dela. Gledano z vidika dobrobiti vseh, od koder plemeniti motiv pomoi soloveku v stiski tudi izvira, pa je jasno, da imajo zaarani krogi tendenco vse hitrejega in vse bolj norega vrtenja, zaradi esar je izrazito teko napovedati, kje se bodo ustavili, ko bodo zaradi naraajoih centrifugalnih sil konno razpadli. Razen seveda tega, da se nam verjetno ne obeta ni dobrega. Da ne bo pomote: nikakor ne zagovarjam kakne ok terapije v smislu nehajmo lajati duevno stisko ljudi, pa naj gnili sistem im prej razpade Stiska ljudi je resnina, obstaja tu in zdaj in je taka abstraktna razglabljanja ne morejo kaj dosti ublaiti. Nanjo se je treba odzvati z vsem arzenalom psiholokih nainov pomoi, ki so nam na voljo. Hkrati pa se moramo zavedati, da s tem, gledano z vidika celotne drube, le lajamo simptome, jedro problema pa puamo nedotaknjeno, zaradi esar

Vloga psihologa
bo simptome znova in znova proizvajalo. Zato je nujno, da psihologi pomemben del svoje pozornosti posvetimo vizionarskemu poglabljanju v vpraanje, kaj pomeni resnino izpolnjeno loveko ivljenje in kaken drubeni sistem bi tako ivljenje omogoal. Toda, bi se lahko vpraali, zakaj naj bi bila to naloga psihologov? Ali niso drubeni sistemi znanstveno podroje sociologije, njihovo spreminjanje pa naloga politike? Dva razloga sta, zaradi katerih menim, da bi morali psihologi v tem vizionarskem delu igrati osrednjo vlogo. Kar se tie politike, je jasno, da si v sodobni demokraciji resnine vizije preprosto ne more privoiti. Ne govorim o katerikoli konkretni vladajoi koaliciji, ne pri nas, ne kjerkoli drugje po svetu. Gre za naravo politinega sistema kot taknega. Demokracija pomeni vladavino ljudstva, kar hkrati, roko na srce, pomeni vladavino povpreja. lovek, ki je v obstojeem sistemu povpreno zadovoljen, pa si resninih sprememb ne eli. Njegova stiska ni tako velika, da je ne bi mogel ublaiti in izriniti iz zavesti z vdajanjem zadovoljstvom ali s prizadevanjem za cilji, katerih vrednost je utemeljena v prevladujoi ideologiji. Drugi razlog, ki se bolj neposredno tie pomena vizionarskega dela psihologov, pa izvira iz prej omenjenega dejstva, da mo ideologije potronikega individualizma ne izvira iz moi represivnega aparata, ki bi jo nasilno vzdreval od zgoraj navzdol, ampak iz moi nekaterih naih osnovnih potreb, na katerih je utemeljena. Te potrebe pa so tako zelo mone prav zato, ker nam ta ista ideologija prepreuje, da bi jih umestili v iri kontekst lovekovega monega doivljanja. Zato se bo tudi resnina sprememba drubenega sistema na bolje lahko zgodila
Foto: A. Rebolj

PANIKA le od spodaj navzgor, preko sprememb doivljanja vejega tevila posameznih ljudi. Da bi se taka sprememba lahko zgodila, pa je potrebno na eni strani ozaveanje uniujoih psiholokih uinkov, ki jih ima na nas ideologija potronikega individualizma, na drugi strani pa raziskovanje monosti razvoja loveke zavesti preko tega, kar se nam zdaj zdi obiajno. Oboje bi po mojem mnenju morala biti pomembna, e e ne najpomembneja naloga psiholokega udejstvovanja. Zdaj pa se seveda nujno postavlja vpraanje, kako je z etinostjo taknega spreminjanja zavesti drugih ljudi. Ali ne dii vse skupaj e preve po neki novi ideologiji, ta lanek pa po nekaknem manifestu za ustolienje diktature psihologov? Res je, tu se gibljemo po obutljivem terenu. Zato moram takoj dodati, da je edino spreminjanje zavesti, do katerega smo resnino upravieni, spreminjanje svoje lastne zavesti. Hkrati pa je tako spreminjanje tudi edino zares mono in uinkovito. Bitke celotnega lovetva se bijejo na polju zavesti vsakega posameznega loveka in kdor dosee mir tu, bo nujno s svojim celotnim obstojem, naredil mnogo dobrega tudi za druge. Tista pomembna naloga psiholokega udejstvovanja, o kateri sem govoril zgoraj, je torej v bistvu samospoznavanje! Najbolj lokalno mono delovanje, ki pa je motivirano z razumevanjem globalnega pomena vsake nae posamezne misli in dejanja. Ko zdaj gledam nazaj na lanek, ki sem ga napisal, moram ugotoviti, da mi cilja, ki sem si ga zastavil na zaetku, verjetno ni uspelo dosei. Dvomim, da mi je uspelo svoja izpeljevanja tako dobro utemeljiti, da bi lahko preprial kogarkoli, ki v osnovi e ni bil preprian. Tolai me misel, da mi to verjetno ne bi uspelo, tudi e bi napisal celo knjigo. In konno, glede na zakljuek prejnjega odstavka, to tudi ni tako pomembno. Napisal sem kar mislim, e pa se je komu ob branju teh vrstic v um zasadila trska, ki mu bo od zdaj naprej nekje v podzavesti vztrajno prigovarjala, da s svetom, v katerem ivi, nekaj ni popolnoma v redu, naj se zaveda, da je to njegova trska, ne moja.
PANIKA

Simptomi posameznega druinskega lana so lahko odraz napetosti znotraj celotnega druinskega sistema.

PANIKA

Okrogla miza

15

Katja Koir

Okrogla miza tokrat malo drugae

Poklic psihologa pogosto uvramo med tako imenovane pomagajoe poklice. Velika veina psihologov v svojem poklicu na tak ali drugaen nain pomaga ljudem, ki so se zaradi taknih ali druganih vzrokov znali v duevni stiski. Najbolj prototipien primer takega poklica je seveda psihoterapevt, sem pa bi lahko priteli e vse svetovalne delavce v olah, vzgojnih zavodih, zavodih za socialno delo in tako naprej. Verjetno je tudi motivacija veine dijakov, ki se odloajo za tudij psihologije, prav v tem, da bodo pridobili znanja in veine, s katerimi bodo neko sposobni pomagati in svetovati drugim ljudem. Tega aprilskega veera sem torej sedela za mizo s sedmini prijetnimi sogovorniki in se z njimi pogovarjala o poklicni identiteti psihologa. Z mano so bili Polona Matjan, asistentka na Katedri za klinino psihologijo, klinina psihologinja in psihoterapevtka, Mateja Markl, diplomirana psihologinja, zaposlena na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Jana Kodri, diplomirana psihologinja in podiplomska tudentka, Marjeta Plevak, absolventka, Klemen Brenk iz etrtega letnika, Valentina Stefanova iz tretjega letnika ter Maja Fesel Martinevi iz drugega letnika. Izhodie razprave je bila misel, da so eden izmed pomembnih dejavnikov, ki doloajo poklicno identiteto psihologa, tudi osebnostne lastnosti: psiholog naj bi bil empatien, odprt, vesten, natanen in naj bi imel posluh za teave drugih ljudi. A kaj zagotavlja, da bodo psihologi res takni glede na to, da selekcija za tudij psihologije poteka na podlagi uspeha na maturi oz. prej na osnovi sprejemnih izpitov. Koliko kompetentnih potencialnih psihologov s takno selekcijo izpade iz igre? Valentina Stefanova je poudarila, da je psihologija vendarle znanost, ki zahteva do neke mere izobraenega in sposobnega loveka in uspeh na maturi je ustrezna osnova za to. Seveda pa ima takna selekcija precej pomanjkljivosti, izmed katerih je Mateja Markl izpostavila zlasti to, da so dekleta obiajno v srednji oli bolj pridna in da dosegajo na maturi bolji uspeh. To je po Matejinem mnenju tudi eden izmed glavnih vzrokov za feminizacijo poklica psihologa. Polona Matjan se s tem ni strinjala; tudi vasih, ko za sprejem na tudij psihologije ni bilo nikakrnih sprejemnih ali zakljunih izpitov, je bilo na psihologiji bistveno ve deklet kot fantov. Matjanova je kot najbolj
Katja Koir e vedno rada priskoi na pomo Paniki, kljub temu da e nekaj let ni ve njena urednica. Oitno ji je ostala v lepem spominu J. Mikrofon je delal, a kaseta ni snemala-se zgodi tudi najboljim :).

leta en mesec obvezne prakse. V konni fazi pa smo prili do ugotovitve, da je psihologija preiroko podroje, da bi lahko tiriletni tudij dal tudi praktino znanje in da se je zato pa potrebno izobraevati e podiplomsko. In kakne so predstave ljudi o psihologih? Kako se ljudje odzovejo, ko jim poveste, da tudirate psihologijo? Marjeta je te odzive razdelila v dve skupini: prvi odziv, ki ga zagotovo poznate, bi lahko ponazorili s stavkom Joj, zdaj pa moram paziti, kaj govorim, ali Potem mi pa lahko bere misli. Druga varianta odziva bi bila Aha, psihologija je tudi mene vedno zanimala, hotel sem jo tudi tudirati, pa sem ugotovil, da to ni zame. So pa seveda tudi ljudje, ki se odzovejo povsem obiajno. Ugotovili smo tudi, da poklic psihologa pravzaprav ne obstaja psihologi lahko delamo na ogromno razlinih podrojih in da se psiholog le redko znajde v kolektivu, kjer bi bilo zaposlenih ve psihologov. Skoraj vedno je v kolektivu edini iz svoje stroke. Po Majinem mnenju so e posebej v zdravstu psihologi nekako podrejeni medicincem, Matjanova pa je na osnovi lastnih izkuenj poudarila, da je to popolnoma odvisno od konkretnih oseb in kolektivov: e si zna izboriti svoje mesto in e dobro pozna svojo stroko, ni nujno da je tako. Rekli smo torej, da je psiholog v kolektivu obiajno edini pripadnik svoje stroke. Zato je e toliko bolj pomembno sodelovanje med psihologi. Ali psihologi sodelujemo in se povezujemo med seboj? Na formalni ravno bolj slabo. V olstvu obstajajo aktivi olskih psihologov, ki pa so po Matejinem mnenju trenutno slabo organizirani. V zaporih je po izkunjam Polone Matjan sodelovanje med psihologi vsaj na neformalni ravni uspeno. Podobna je situacija v zdravstvu, pri emer pa Matjanova poudarja, da se na podroju psihoterapije identiteta psihologa nekoliko izgubi. Psihoterapija je namre podroje, kjer se sreujejo razlini strokovnjaki: psihologi, psihiatri, socialni delavci in drugi. V takni situaciji postane pomembneja identifikacija z
1

pravien nain selekcije izpostavila nain, ki se je izvajal pred leti: pogojev za vpis ni bilo in v prvem letniku je bilo ogromno tudentov, selekcijo pa je predstavljal prehod iz prvega v drugi letnik. Maja Fesel Martinevi pa je poudarila, da je tudij psihologije preve znanstveno in raziskovalno usmerjen, e posebej glede na to, da nato veina tudentov dela v praksi. S tem so se strinjali tudi vsi ostali in ugotovili smo, da so konkurenne prednosti psihologa predvsem poznavanje metodologije, ibki pa smo v znanju obrti. Matjanova je to ponazorila s primerom psihologa, ki dela v olski svetovalni slubi: socialni delavec ali pedagog bosta na istem delovnem mestu morda slabe obvladala teorijo in analizirala situacijo, vendar pa bosta vedela, kako konkretno pristopiti k problemu. Klemen je tudij psihologije primerjal s tudijem gozdarstva, ki je njegov prvi tudij: tam so imeli v vsakem tudijskem letu na koncu
Foto: A. Rebolj

Okrogla miza se je dogajala aprila leta 2001 in takrat je bilo priujoe besedilo tudi napisano. Tako se vsi navedeni podatki o udeleencih nanaajo na tisti as.

16 vlogo psihoterapevta in osnovni poklic kar nekako zbledi. So pa posebne situacije, kjer e vedno prihaja do izraza: ko je treba opraviti psihodiagnostiko, jo bo opravil psiholog, ko je treba predpisati zdravila, jih bo predpisal psihiater, pa eprav sta lahko oba obenem psihoterapevta. Izmed formalnih zdruenj, ki naj bi krepila pripadnost psihologiji, smo izpostavili Drutvo psihologov Slovenije in Drutvo tudentov psihologije Slovenije in edini smo si bili, da je slednje pri tem precej bolj uspeno. Mateja in Jana sta kot dokaj novopeeni psihologinji podali svoje izkunje o tem, kako se predstave o psihologiji spreminjajo tekom tudija in e zlasti potem, ko zanemo opravljati poklic psihologa. Na tudij psihologije se veina tudentov vpie z idealistino eljo pomagati ljudem, pa kmalu ugotovimo, da nam bo sam tudij dal bolj malo tovrstnega znanja. Jana je sproila tudi vpraanje monosti zaposlitve in ugotovili smo, da je pravzaprav kar teko dobiti zaposlitev, razen e seveda nisi prav ni izbiren in se sprijazni tudi z delovnim mestom administratorja ali poslovnega sekretarja, za kar smo psihologi po Janinem rahlo sarkastinem mnenju kar dobro usposobljeni. Ali obstaja kakna za psihologe sprecifina poklicna deformacija? To je vpraanje, pri katerem smo se zelo dolgo mudili in kjer se je vkljuila tudi kritina publika. Najprej smo ugotovili, da je beseda deformacija povsem neustrezna, saj ima slabalen pomen. Matej kot lan publike je to besedo odlino nadomestil z besedo formacija; poklic naj bi loveka oblikoval in ne deformiral. Valentina je menila, da vsaj tudenti psihologije vasih vendarle preve psihologiziramo, tudi ko to ni na mestu, s imer pa se ni strinjala Mateja, ki pravi, da nismo prav ni bolj obremenjeni s svojim poklicem kot drugi profili. Temu staliu se je pridruila Polona Matjan, ki je poudarila, da nam tudentom tukaj manjka asovna perspektiva: kot tudentom se nam psihologiziranje morda zdi e zabavno, kasneje pa se lovek kar hitro naui loiti svoje delo in stroko od vsakdanjega ivljenja. Matej, Valentina in Maja so temu e vedno oporekali in priznati jim je bilo treba, da imajo kar dobre argumente. Matej je menil, da je psihologija vendarle znanost, ki bolj posega na podroje vsakdanjega ivljenja, saj se tie odnosov z ljudmi. Maja je izraziFoto: A. Rebolj

Okrogla miza

PANIKA

Kljub vsemu pa konstruktivnih mnenj in kritik tudi v tokratni okrogli mizi ni primanjkovalo.

la mnenje, da nas lahko poznavanje psihologije v vsakdanjem ivljenju vasih ovira, pogosto pa nam tudi pomaga, da se uspeneje sooamo s problemi. Na tem mestu je zanimivo mnenje Polone Matjan, ki se s tem absolutno ni strinjala: sama psiholoka znanja, ki jih dobimo na fakulteti, naj ne bi prav ni pripomogla k bolji samorefleksiji in uspenejemu sooanju z razlinimi situacijami. Ker je tudi poklicna etika eden izmed pomembnih vidikov identitete psihologa, smo se dotaknili tudi te teme. Ugotovili smo, da etini kodeks sicer imamo, da pa e vseeno obstajajo situacije, ko nam ta ne pomaga kaj dosti in ko se znajdemo, kot je to dobro povzela Valentina, v nemogoem poloaju. Polona Matjan je navedla nekaj taknih primerov. Kaj na primer narediti, e ti petnajstletnik, ki ga ima v obravnavi, pove, da kadi travo ali uiva kakne druge droge, potem pa pride na pogovor mama, ki jo zanima prav to. Mladostniku dolgujemo zaupnost, obenem pa so stari do osemnajstega leta tudi pravno odgovorni za svoje otroke. Kaj narediti, e ima v terapiji par, ki preivlja zakonsko krizo, pa nas nekega dne pred seanso obie ena sama in nam pove, da ima ljubimca? Kako v takem primeru e naprej voditi terapijo, obenem pa obdrati zaupen podatek zase? Pri vpraanju o pravni odgovornosti psihologa se je v razpravo vkljuila pravnica Nataa, ki nam je nekatere stvari nekoliko pojasnila z vidika svoje stroke. Sproilo se je tudi zanimivo vpraanje, ali je psiholog zavezan pravilom poklicne etike, tudi ko ni v vlogi psihologa. Safet kot lan publike pa je izpostavil vpraanje, kako je

s poklicno etiko v situacijah, ko je psiholog zaradi narave svojega delovnega mesta postavljen v situacijo, ko, kot je zapisano v Kodeksu poklicne etike slovenskih psihologov, psiholog ne prispeva k duevnemu, socialnemu in fizinemu blagostanju ljudi, ampak jim celo koduje. Takni podroji naj bi bili na primer marketing in vojaka psihologija. Vsekakor iztonica, vredna bolj poglobljene razprave, a kaj, ko nas je as priganjal, tako da nismo utegnili izvedeti kaj dosti ve kot to, da se poklicna etika in splona etina naela tako ali tako v najveji moni meri prekrivajo, pa e to, da Mateja zadnje ase veliko razmilja o plenikah le zakaj? Skratka, imeli smo se lepo, veliko smo se smejali, veliko govorili in verjamem, da se je marsikomu tako izmed razpravljalcev kot izmed publike odprl kaken nov pogled na vlogo psihologa in na svojo stroko in da smo se na prijeten in sproen nain tudi esa nauili. Jaz sem se zagotovo. Poleg vsega drugega tudi to, da moram naslednji preveriti mikrofon.
PANIKA

PANIKA

Perspektivno

17

Tanja raj

Psihologija je v razvoju in ne v krizi

Intervju s prof. Markom Poliem
S prof. Poliem se tudentje psihologije sreajo e povsem na zaetku svojega tudija, kjer sta, kot on sam pravi, rtev njegove pedagoke vneme predmeta Zaznavni procesi in Viji spoznavni procesi in v kasnejih letnikih obasno e kak izbirni predmet. Zunaj fakultete pouuje tudi okoljsko psihologijo (na Oddelku za urejanje krajine, na Fakulteti za arhitekturo in na Politehniki v Novi Gorici), pa tudi psiholoke vidike nesre (Izobraevalni center za zaito in reevanje na Igu). Poueval pa je tudi e vojako psihologijo (ola za astnike SV), prometno vzgojo (seminarji za uitelje prometne vzgoje) in e kaj bi se nalo. Raziskovalno se ukvarja predvsem s podroji, ki jih pokrivajo okoljska, prometna in ekonomska psihologija ter s psiholokimi vidiki nesre - v zadnjem asu s kriznim upravljanjem. Pripravil je tudi e ve deset presoj vplivov na okolje (seveda le njihov psiholoki vidik)
Pri snovanju najnoveje tevilke Panike ste nas presenetili z izjavo, da identiteta psihologije ni v krizi. Ali nam lahko poveste o tem kaj ve? Kaj psihologija je, e ni bilo tono in enkrat za vselej doloeno, eprav se vsem zdi, da vedo, za kaj gre. Prostor psihologije se je namre iril in s tem se je spreminjala tudi njena opredelitev. O krizi v psihologiji se govori e skoraj od takrat, ko je ta znanost nastala. V drugi polovici 20. stoletja so kritina razmiljanja postajala vse pogosteja in so se kazala v oitkih, da se psihologija ne ukvarja s pravimi vpraanji (kar je bilo neredko sicer res) ali da se jih ne loteva na pravi nain in podobno. Menim, da je znailnost vsake znanosti, da ie probleme in da iri svoje podroje ter da daje najprej delne odgovore na delna vpraanja, ker se celote e ne zaveda, oz. je ne more zajeti. Vendar to ni nujno znak krize, ampak preprosto razvojna stopnja. Obenem se spreminja tako predmet raziskovanja kot lovek in skupnosti, ki jim le-ta pripada. V zadnjih tisoletjih se bioloka osnova resda ni bistveno spreminjala, celotnost vseh odnosov, v katere so ljudje vpeti in jih v veliki meri doloajo, pa se je v stoletju, kar psihologija obstaja, kar spremenila. V krizi bi psihologija bila predvsem, e bi vztrajala pri tem, da je neko spoznanje, teorija veljavna kljub nasprotujoim dejstvom. Tako vztrajanje se obasno dogaja v katerikoli znanosti, vasih lahko tudi za dalji as (spomnimo se srednjega veka), a slej ko prej se pojavijo nove paradigme. Ljudje imamo radi urejen in predvidljiv svet, novosti pa nas pogosto plaijo, saj predstavljajo tveganje. Nagnjeni smo k normalnosti, k statusu quo, pogosto e takrat, ko razmere niso ravno preve prijazne. Na sreo nas lastna radovednost sili v odkrivanje novega, na neznane, e neprehojene steze. ola, tudi univerza, bi morala
lanica Panike z vizijo, da bomo pri Paniki v tem tudijskem letu izdali tri tevilke. Mislite, da nam bo uspelo?

Se vam ne zdi to problematino in mono, da ravno to tudi spodbija identiteto psihologije? Moram rei, da sem se tudi sam kot tudent vedno spraeval, zakaj niso zdruili razlinih teorij na nekem podroju psihologije v eno samo skupno teorijo. Z leti sem seveda e kaj prebral in se esa nauil. Vsekakor velja, da so pojavi, s katerimi se psihologija ukvarja, izjemno zapleteni in se posamezne teorije lotevajo ojih vidikov zadanih vpraanj, saj je obravnavanje celote e prezahtevno. Doloeni avtor tako skua razloiti nek vidik pojava, vendar se pojavi e drug avtor, ki se osredotoi na drug vidik in se zdi, kot da sta si iz njunih raziskav izvirajoi teoriji v nasprotju. Vendar imata dejansko obe lahko na svoj nain prav. Vzemimo zelo enostaven primer s podroja teorij barvnega vida. Zagovorniki Heringove teorije nasprotnih procesov in Young-Helmholtzeve trihromatske teorije so se med seboj prepirali, kdo ima prav, na koncu pa so njihovi nasledniki ugotovili, da imajo prav oboji. Na ravni utnic (epkov) velja Young-Helmholtzeva teorija, na ravni ganglijskih celic pa teorija nasprotnih procesov. Skupaj veliko bolje pojasnjujeta barvni vid. e samo v psihologiji zaznavanja sreamo take primere na vsakem koraku. Podobna situacija je tudi na drugih podrojih. e pogledamo na primer teorije vodenja (osebnostne, vedenjske, kontingenne ) se pokae, da v eni situaciji da ena sestava spremenljivk dobrega vodjo, v drugi pa druga. Problem je torej bolj v tem, da ne zajamemo pojava v celoti, ampak le njegove posamez-

graditi prav na tem: torej uiti ljudi, da dvomijo, da se spraujejo ali je to, kar jim tam pravijo, res takno ali pa so mone e druge razlage, in jih uiti tudi tega, kako se ie in odkriva. Tako psihologija kot druge znanosti se namre razvijajo, nujno menjajo svoje paradigme, ko te ne odgovarjajo ve na zastavljena vpraanja. To je za preivetje neke znanosti nujno. Kriza je nezmonost odzvati se na zahteve razmer. Tako je lahko v krizi druba, skupnost, organizacija in psihologija te krize tudi prouuje. Kadar ne najde pravih odgovorov, ali jih ne prepozna, je v krizi. V psihologiji sicer nikoli ni manjkalo kritike, a pogosto ni segala dovolj globoko in je prej odraala avtorjevo enostranost kot pa novo spoznanje. Krize, o katerih se toliko govori, so pogosto zgolj navidezne, povrinske, modne. Pogosto so trditve o krizi zgolj poza raznih lanih prerokov, ki govore, da je psihologija v krizi, ponujajo sebe za odreenike, ki jo bodo iz nje izvlekli. Dejal bi torej, da ni vsaka kriza zares kriza. Kaj pa ta mnoica teorij, ki se pojavljajo. Na primer en in isti pojav razlagajo zelo razline teorije na zelo razline naine.
Foto: A. Rebolj

Menim, da je znailnost vsake znanosti, da ie probleme in da iri svoje podroje, da daje najprej delne odgovore na delna vpraanja, ker se celote e ne zaveda, oz. je ne more zajeti.

18
ne vidike. To je tako, kot e opazujemo neko pokrajino z razlinih razgledi, pa se nam kaejo novi in drugani prizor in e vedno je kje tudi kak, ki ga ne (s)pozna. In dolgo lahko ne spozna niti celotne krajine. Ste e kdaj prili kam, kjer ste bili e prej, s kakega drugega, neobiajnega konca. Vasih kar dolgo ne dojame, da si v kraju, ki ti je sicer znan. Obstaja torej ve ljudi, ki gledajo iz razlinih perspektiv in menijo, da je njihova edina prava. V resnici pa so lahko bolj ali manj prave vse. Problem se kae edino v pristranskosti, saj avtorji, ki zagovarjajo le svoj vidik, gledajo na pojav preozko. Pomembno bi bilo torej razlina spoznanja, vidike zdruiti v neko celoto in to delo e aka bodoe generacije psihologov. Pa se vam zdi, da je to mono in da na tem psihologi e delajo? V posameznih ojih podrojih, teorijah nijega reda, ki sem jih e prej nakazal, so bile mnoge integracije e izvedene. Raziskovalci so e postavili celoviteje teorije. Na teh nijih ravneh se je to e izkazalo kot mono, uresniljivo. e pa vzamemo na primer osebnost cel sklop odnosov z vso njegovo zapletenostjo v smislu biolokih, drubenih in drugih dejavnikov, pa je celovitost e izjemno teko dosei. Osebnost je nekaj najbolj zapletenega, saj zajema na nek nain vse, kar psihologija je in potem se tu pojavlja e na primer okoljska psihologija, ki dodaja fizino okolje in interakcijo posameznika z njim, politina, ekonomska itn. Na kratko: zarisuje se nam celotno dramatino ivljenje loveka. Menim, da moramo iskati in odpirati nova vpraanja, hoditi po novih poteh. Ali to iskanje nekdo imenuje kriza ali pa kako drugae, mi je isto vseeno. Vzemite behavioristini pogled. V svojih zaetkih je pokazal na precej pomanjkljivosti predhodnih spoznanj, ko pa je postal model za isto vse in je bilo lovekovo miljenje, ki je neke vrste bistvo lovekega, pri tem v veliki meri zapostavljeno ali celo izkljueno, je prilo do problema. Res je, da je behaviorizem prinesel veliko. Marsikaj kar se sedaj uporablja v olah, je posledica spoznanj behaviorizma. Vendar gre pri tem le za enega izmed monih vidikov, ki pa je, e ga uporabljamo samega, pristranski. Postal je sterilen in to ga je pokopalo. Podobno je na primer s psihoanalizo, eprav je v svojih razlinih oblikah danes e mnogo bolj iva kot behaviorizem. Freud je zelo zanimiv avtor, vendar e poenostavim nikakor ne moremo vsega pojasnjevati z vidika odnosov med otroci in stari, s spolnostjo, nagonom po smrti ipd. Lahko pojasnimo marsikaj, nikakor pa ne vsega. Slabo bo le, e se bo pojavil kak prerok,

Perspektivno
ki bo mislil, da je nael zadnje odgovore na osnovna vpraanja lovekovega bivanja in da je to, kar on govori, edino zveliavno in da od sedaj naprej ni potrebno ve iskati, mi pa bomo slepo korakali za njim. To omenjam zato, ker se v okviru psihologije sreujemo s podobnimi pojavi nekdo naleti na zanimivega avtorja in ga nekritino prevzame kot edino izhodie za svoje razmiljanje in delo. Ali potem ni mono priti do konca? e bi enkrat prili do konca in bi rekli, da vemo e vse, bi postalo dolgasno. Pravzaprav se ukvarjamo psihologi z neim, kar je v tem svetu najbolj zapleteno, e seveda izvzamemo zunajzemeljska vpraanja o globinah vesolja, esar e dobri pisatelji znanstvene fantastike ne znajo vedno prikazati. loveki mogani so namre sestavljeni iz milijard celic, poleg tega pa ves as prihaja do interakcij znotraj naega organizma in interakcij z zunanjim okoljem. Podroje je obseno in zapleteno, psihologija pa ob dolgi preteklosti uradno obstaja komaj nekaj ve kot 120 let in mi smo verjetno e vedno nekje na zaetku. aka nas torej e dolga in zanimiva pot. Kaj pa vodi do teh bolj celostnih pogledov? So to morda metaanalize? Metaanalize so pomembne, ker so to nekaka posploevanja rezultatov, ali bolje kumulacije spoznanj o nekem psiholokem pojavu. Izraz je leta 1976 skoval Glass in pomeni statistino analizo velike zbirke rezultatov posameznih raziskav zaradi zdruevanja ugotovitev. Rezultati ve raziskav se izrazijo v standardni matriki, predvsem kot velikost uinka (npr. korelacije, standardizirane razlike med sredinami ipd.) in ustrezajoa velikost vzorca. Na nek nain je tudi pregled literature o nekem vpraanju. Ko se odkrije nekaj novega, je to treba preverjati. Pogosto kasneji avtorji dobijo drugane, celo povsem nasprotne izide. Potrebno je torej iz te mnoice takih in druganih spoznanj ugotoviti, za kaj sploh gre. Seveda je najprej potreben ustrezen nabor raziskav. V okviru psihologije se jih je na razlinih podrojih nakopiilo e precej in treba je videti kam vse skupaj vodi. Je pa za psihologijo znailna e ena posebnost, namre, ko postane neka razlaga pojava znana, lahko zane posameznik drugae funkcionirati. Vzemimo za primer nebesedno sporazumevanje. e vemo, kaj pomenijo posamezni nebesedni znaki, ki obiajno potekajo pri komunikaciji nezavedno, lahko zavestno vplivamo nanje; npr. na poloaj rok, telesa S tem pa se vnaa e neka dodatna spremenljivka. Prav tako lahko za primer vzamemo eksperimentatorjev uinek, ki se mu izognemo na

PANIKA
primer tako, da tisti, ki neposredno sodeluje z udeleenci, ne ve, zakaj natanno gre pri raziskavi. In celo v takih primerih ima ta posameznik svoje hipoteze in vse to lahko izkrivi opazovani pojav. Opazovano torej ni neodvisno od opazovalca. Nekateri avtorji pogosto poudarjajo, da se mora posameznik identificirati s svojo poklicno vlogo. Vendar, ali se posameznik ne identificira teko s svojo vlogo psihologa v celoti, e obstaja toliko razlinih in skoraj neodvisnih podroij, na katerih lahko psiholog deluje izobraevanje, zdravstvo, sociala, gospodarstvo, pravo ? Kako se lahko psiholog identificira s samo psihologijo kot celoto? Je to sploh mono? Najbr bo vsakdo od nas dejal, da je najprej psiholog, eprav pri tem nimamo vsi enake predstave, kaj to je. Domneval bi, da je za mnoge tudente pa tudi laike prototip psihologa klinini psiholog. ele kasneje se podoba diferencira in postanemo tudi kognitivni, okoljski, organizacijski, olski in kar je e psihologov. So razlike med posameznimi podroji psihologije, strokovnjaki pa prav tako uporabljajo na posameznih podrojih razline oblike dela, saj se sreujejo z razlinimi problemi. Pogosto se zdi, da so razlike med posameznimi podroji znotraj psihologije veje kot pa razlike med psihologijami in ostalimi mejnimi podroji. Tako imata nek socialni psiholog in sociolog v doloenih vidikih ve skupnega kot pa socialni in klinini psiholog. Vasih je celo tako, da si doloena podroja psihologije prihajajo v nasprotje, kar je posledica razlinih vlog posameznih psihologov. Klinini psiholog je pozoren na individualno patoloko, medtem ko se socialni psiholog posvea medindividualnemu, posamezniku kot delu skupine, drube. Tako bodo prvi menili, da npr. nesree vodijo v hude psihine travme, saj se sreujejo z nekaj odstotki posameznikov, ki jih nesree dejansko hudo prizadenejo, socialni psihologi pa bodo po celotnem pregledu pojava ugotavljali, da nesree pri veini ljudi ne povzroajo hudih psihinih negativnih posledic ali da imajo lahko celo pozitivne (npr. manj samomorov, manj loitev). Obe skupini strokovnjakov imata po svoje prav, vendar le iz svojega vidika. Dober psiholog bi moral poznati oba. Sam si namre predstavljam psihologijo kot nekaken orkester, pri emer psihologi igramo razline instrumente (prispodobo samo uporabljam, sem jo pa neko nekje prebral). Da bi bila izvedba dobra, mora biti orkester uglaen. Vsak mora vsaj v obrisih poznati celotno melodijo, mora pa tudi dobro obvladati svoj intrument. Psiholog mora torej imeti splono sliko o psihologiji, vedeti marsikaj o drugih podrojih in seveda izvrstno obvladati svoje. In melodija, ki jo igra, ni samo psihologija, ampak e veliko

PANIKA
ve, nekaj presegajoe samo psihologijo. Psiholog mora biti namre iroko izobraen in ne omejen na znanje nekaj postulatov s svojega podroja. In kakna je pri tem vloga kongresov? Mednarodni kongresi ponujajo mnogo teoretinega ter uporabnega in udeleenec lahko izve marsikaj koristnega za svoje podroje, eprav se tematika ne vee konkretno na njegovo raziskovalno ali strokovno delo. Na teh kongresih je mono dobiti idejo iz isto drugega podroja, ki jo lahko nato uporabite na svojem. Pomemben je torej prenos iz enega podroja na drugo. So po tudi posebne, tematske konference, ki so oje in v katerih lahko strokovnjaki poglabljajo svoje znanje. V bistvu pa smo vsi del neke ire celote, v kateri vsake toliko asa kaj zakripa, se zamenjajo glavne melodije ali intrumenti ipd. V teh primerih vasih govorimo o krizah. Vendar zame spremembe sodijo v naraven proces razvoja. Krize v tem smislu so torej nujni naravni pojav. Torej menite, da je psihologija bolj v razvoju kot pa v krizi Seveda, vendar ta razvoj ni enakomeren. Vasih napreduje eno podroje, drugi spet drugo. Pojavljajo se nova vpraanja in nove ideje. Psihologija namre ni sama sebi namen, ampak reuje tako povsem praktina vpraanja, kot je tudi odgovor na loveko radovednost. Ko so se npr. pojavila velika podjetja, velike organizacije, je stopila v ospredje organizacijska psihologija. Zdaj je recimo zelo aktualno psiholoko vpraanje terorizma. Prej se je o tem govorilo le postransko, ko pa so se v drugi polovici prejnjega stoletja zaele pojavljati take in drugane skupine pa potem 11. september, je terorizem vse bolj postajal tudi vpraanje za psihologijo. Tako teroristi kot njihove rtve so namre ljudje. e od nekdaj pa smo eleli razumeti sebe, kot smo eleli spoznati svet katerega del smo. Ali pa primer odloanja. Dokler je prouevanje tega pojava ostajalo znotraj laboratorijev, z udeleenci pripadajoimi neizkueni tudentski populaciji in odloajoimi o umetnih problemih, nam same teorije niso veliko pomagale in niso odraale dejanskega stanja eprav so kaj povedale o naravi lovekega miljenja. Ko pa so se raziskovalci odpravili na teren in zaeli prouevati odloanje v naravnih situacijah, so posledino dobili bistveno koristneje informacije. Prili so do mnogo druganih ugotovitev. V primeru hevristik, na primer, smo se vasih uili, da so to zmote v miljenju, sedaj pa npr. Gigerenzer govori o njih kot o evolucijski orodjarni. Meni namre, da so nam ti mehanizmi poenostavljanja odloanja in miljenja pomagali, da smo

Perspektivno
prili tako dale kot vrsta. Niso pa seveda hevristike uporabne v umetnih problemih, ki so si jih raziskovalci izmiljevali, saj le-ti bolj kaejo, kako nae miljenje deluje, ne pa, da je nae miljenje napano. Do napak namre prihaja takrat, ko mu da umeten problem, o katerem se v vsakdanjem ivljenju ne odloa. Kar ne pomeni, da se vedno dobro odloamo in pri odloanju ni motenj in napak. Kaj pa menite o novi zakonodaji o psiholoki dejavnosti, ki se v zadnjem asu snuje tudi v Sloveniji? Menite, da bo pri samem delu psihologov prilo do kakne spremembe? Zakonodaja se postavlja e precej asa in predvsem je bilo potrebno v stroki sami razistiti, kaj sploh elimo z njo dosei in seveda kako. Menim, da je glavni namen teh predpisov urejanje strokovnosti in etinosti psiholokega dela. Vsakdo naj bi se ukvarjal s tistim, za kar je usposobljen, ob obveznem upotevanju etinih nael. Na alost zakon e ni bil sprejet, bo pa to potrebno urediti, da se zavaruje integriteta stroke, s imer se iti tako uporabnike kot izvajalce psiholokih storitev. Poleg tega pa slednje pripomore k temu, da psihologi delajo v okviru strokovnih zahtev in da se otei delo arlatanov. Ljudje ne razlikujejo med psihologi in tistimi, ki se izdajajo zanje in nudijo hitre recepte za reitev vseh monih teav. Menite, da ne bo prilo do prevelikih omejitev psihologov? Edina omejitev je v smeri strokovnosti in etinosti. Torej, da dela, za kar si strokovno usposobljen v dobrobit ljudi in da se mora kot psiholog razvijati in se ves as usposabljati (preko specializacij, raznih teajev in seminarjev), s imer se zahteva sledenje stalnemu razvoju stroke. Te stvari je potrebFoto: J. Petrin

19
no ustrezno zakonsko urediti. Pomembno je tudi uveljavljanje etinosti v delu, in to ne zgolj antropocentrine. Etina vpraanja se sedaj pojavljajo tako ali drugae e v vseh strokah. Glede na to, da ste rekli, da se vedenje posameznikov pogosto spremeni, ko pridemo do novih spoznanj in da se v teh primerih morajo zaeti raziskovati povsem novi pojmi in se vkljuuje nova spremenljivka, je verjetno za psihologijo tudi v raziskovanju e veliko dela, ki pa ga morda sploh ne bo konec Psihologija je znanost, ki je e relativno na zaetku svojega razvoja in jo pravi problemi najbr ele akajo. Gremo e v vesolje naj mimogrede omenim, da je celo Gagarin napisal neko knjigo o psihologiji vesoljskih poletov in tam med zvezdami se bomo sooili e z veliko izzivi in sreali morda svoje lastne strahove. Prav tako so se razvile mnoge psihologije, kot so forenzina, organizacijska, ekonomska, politina, kar pomeni, da razline nepsiholoke stroke pogreajo psihologijo v primerih, ko kaknega problema kadar gre za ljudi same ne zmorejo reiti. Psihologija jim pomaga, da jih reijo, hkrati pa tudi sama v tej interdisciplinarnosti veliko prejme, saj se ji pri sodelovanju z drugimi strokami odpirajo nova obzorja. e enkrat bi ponovil. Ukvarjamo se z dramatinimi ivljenji ljudi v vsej njihovi celoti. Ta drama je na nek nain vedno drugana, eprav tudi vedno ista. Prouujemo jo, vendar smo vanjo vpleteni tudi sami. Ne moremo si privoiti zgolj udobne poze kritikov in e manj reiserjev.
PANIKA

V psihologiji se ves as odpirajo nove usmeritve, kot npr. psihologija, ki se ukvarja s terorizmom.

20

Psihologi v tevilkah

PANIKA

Argio Sabadin

Psihologija dela v Sloveniji pred in po tranziciji

Katedra za psihologijo dela in organizacije e dve desetletji v nekajletnih intervalih opravlja raziskave o problematiki na podroju psihologije dela. V ta namen je pripravljen vpraalnik o problematiki psihologije dela, ki ga poljemo lanom sekcije za psihologijo dela pri Drutvu psihologov Slovenije s pronjo, da ga izpolnijo.
slabosti so znailne za neuspenega psihologa, kje so izvori znanj, ki jih uporabljajo pri svojem delu, v kaknem deleu opravljajo naloge razline kompleksnosti ipd. Empirini podatki o stanju na podroju psihologije dela so zelo pomembni. Uporabni so za ve namenov. Uiteljem na Univerzi pomagajo pri izbiri in oblikovanju poudarkov pri usposabljanju psihologov, pomagajo pri prenovi tudijskega programa tako psihologije kot posameznih predmetov s podroja psihologije dela, pomagajo pa tudi pri oblikovanju in utrjevanju identitete poklica. Drutvo psihologov Slovenije je na obnem zboru lanov, ki je bil na Posvetovanju psihologov Slovenije v decembru leta 1990 v Radencih, sprejelo odloitev o zaetku dela na sprejemu Zakona o psiholoki poklicni dejavnosti. V oceni stanja so bili takrat zapisani podatki, da je v Sloveniji do februarja leta 1991 diplomiralo 1126 psihologov, ki so bili preteno zaposleni v gospodarstvu in marketingu (300), v vzgojno izobraevalnih institucijah (300), v zdravstvu (150), v sociali (50), v vzgojnih posvetovalnicah (20) in e nekaj v drugih institucijah. Danes je skupno tevilo diplomiranih psihologov e precej veje. Samo v tudijskem letu 2002/ 2003 je diplomiralo na naem oddelku 75
Foto: A.Sabadin

Spodbudo za prvo raziskavo smo dobili v prispevku o industrijski psihologiji na Hrvakem, ki so ga objavili kolegi psihologi iz Zagreba (verko in Vizek-Vidovi, 1978). Vpraalnik je ves as zadral osnovno obliko in tako je mogoe delati primerjave med razlinimi asovnimi obdobji. as zadnjih dvajsetih let je v marsiem prelomen. Med prelomne dogodke spada osamosvojitev Slovenije in uvajanje trnega gospodarstva, ki v marsiem spreminja odnose in s tem tudi podroje delovanja psihologije. Velike spremembe prinaa v svetovnem merilu tudi proces globalizacije, zaradi katerega se stvari odvijajo danes v gospodarskih sistemih mnogo hitreje kot so se kdajkoli v asu pred njo, kar povzroa na vseh nivojih veje obremenitve. Nove izzive prinaajo izjemne iznajdbe na razlinih podrojih. Zaradi tega nastajajo nova delovna mesta, nekatera delovna mesta odmirajo, izginjajo, predvsem pa se na obstojeih delovnih mestih spreminja narava dela. Nove tehnologije olajujejo delo, delo je zaradi njih bolj zanimivo in raznoliko, omogoajo vejo motivacijo zaposlenih in predvsem veajo uinkovitost. Ob tem pa se zaradi uvajanja novih tehnologij in novih nainov dela pojavljajo tudi negativne posledice. To so spremembe, na katere se mora prilagajati tudi aplikativna psihologija. Dostikrat gre za stare probleme, ki jih psihologija dela pozna, se pa danes pojavljajo v nekoliko drugani obliki in z drugano frekvenco kot v preteklosti. Pojavljajo pa se tudi novi problemi. Prva raziskava o problematiki psihologije dela je bila izvedena leta 1983 (Konrad, Kline in Sabadin, 1984), druga leta 1990 (Konrad, 1991), tretja leta 1996 (Sabadin in Konrad, 1997) in etrta leta 2002 (Rak, 2002). tiri raziskave pokrivajo obdobje pred osamosvojitvijo, as okrog osamosvojitve in as po osamosvojitvi Slovenije. Vpraalnik vsebuje vpraanja, s katerimi je mogoe dobiti vpogled v spremembe glede pogostosti opravljanja razlinih delovnih nalog, pogostosti uporabe razlinih metod in tehnik pri delu, pogostosti kontaktov z drugimi strokovnjaki in e nekatera psiholoko zanimiva vpraanja. Psihologi so odgovarjali tudi na vpraanja, kaj so izvori zadovoljstva pri njihovem delu, kaj so izvori nezadovoljstva, kaj so po njihovem mnenju odlike uspenega psihologa v praksi, katere

psihologov. Pri izdelavi smernic za delo na zakonu je od zaetka aktivno sodelovala tudi Sekcija za psihologijo dela pri DPS. Zakon o psiholoki dejavnosti kljub prizadevnemu delu razlinih delovnih skupin e vedno ni sprejet. Posebna delovna skupina je leta 1991 pripravila analizo ojih strokovnih podroij, s katerimi so se ukvarjali lani sekcije za psihologijo dela in ugotovila, da je teh ojih podroij devet. Delovna skupina je ocenila dele, ki ga ta podroja predstavljajo pri delu psihologov. Ta podroja so: psiholoko diagnostino, prognostino in svetovalno delo (z odstotkom 27.6), analiza delovnega mesta, doloanje psihinih zahtev dela in oblikovanje delokrogov (11.7%), ergonomsko prilagajanje delovnega okolja delavcu (4.7%), materialna in nematerialna stimulacija (11.8%), prouevanje socialno psiholokih pojavov (12.9%), sooblikovanje sistemskih reitev za posamezne poslovne funkcije (6.9%), izobraevanje in mentorsko delo (7.3%), raziskovalno, razvojno in svetovalno delo (11%) in psiholoko delo na podroju marketinga (6.1%). Skupina je analizirala tudi 30 delovnih nalog, ki so bile vkljuene v vpraalnik, s katerim smo v razlinih obdobjih od leta 1983 do 2002 prouevali problematiko psihologije dela v Sloveniji. Naloge so bile klasificirane na podlagi tirih kriterijev in sicer glede na to, (a) kaj je predmet dela, s katerim se psiholog ukvarja, (b) kakna je vrsta dela, (c) s katero vrsto populacije se psiholog ukvarja in (d)

Strokovno sreanje psihologov, lanov sekcije za psihologijo dela v sodobnem privatnem podjetju Dobrodej leta 1999.

PANIKA
kaken nivo strokovnega znanja je za to potreben. Ocene glede na predmet dela: podatki (s podatki je povezanih 13.4% nalog), organizacija (13.8%), skupina (16.3%), posameznik (17.9%) ter skupaj okolje, posameznik in organizacija (38.5%). Vrsta dela: oblikovanje reitev (58.4%), svetovanje (11.4%), prognostika (5.8%), diagnostika (8.5%), preventiva (10.4%) in drugo (5.5%). Vrsta populacije, s katero so delovne naloge povezane: normalna (64.6%), rizina (19.9%), patoloka (4.5%) in drugo (11%). Nivo strokovnega znanja: osnovna znanja (72.9%) in specialistina znanja (27.1%). V nadaljevanju so prikazani nekateri rezultati raziskav o problematiki psihologije dela v Sloveniji, ki jih e dve desetletji opravljamo v intervalih od est do sedem let sodelavci katedre za psihologijo dela in organizacije v sodelovanju s Sekcijo za psihologijo dela pri DPS. Raziskave so bile, kot e omenjeno, opravljene v letih 1983, 1990, 1996 in 2002. V raziskavi leta 1990 se je, zaradi posebnosti asa, v katerem se je raziskava izvajala, odzvalo zelo malo kolegov psihologov. To je bilo obdobje zaostrovanja razmer v bivi dravi in as priprav na osamosvojitev Slovenije. Mnogi psihologi so imeli posebne zadolitve, pogoji poslovanja so bili negotovi, nastala je posebna klima in vse to je neugodno vplivalo na potek raziskave. Iz te raziskave so prikazani samo podatki o pogostosti opravljanja delovnih nalog na podroju psihologije dela. Druge primerjave zajemajo podatke, zbrane v letih 1983, 1996 in 2002, kar pomeni as pred in po osamosvojitvi Slovenije. Najbolj reprezentativna je raziskava iz leta 1996, ko je v njej sodelovalo 87 kolegov, ki so bili v DPS vodeni kot lani sekcije za psihologijo dela, zato bodo nekatere analize povzete le iz te raziskave. V vpraalniku so psihologi ocenjevali pogostost opravljanja 30 nalog, ki so znailne za ire podroje psihologije dela. Poleg teh tipinih nalog je bilo v vpraalniku mono dopisati e kakno drugo nalogo, ki ni bila zajeta v spisku, vendar te monosti psihologi niso izkoristili. Pogostost so ocenjevali z naslednjo lestvico: 0 nikoli ne opravlja, 1 nalogo opravlja redko, 2 nalogo opravlja obasno in 3 nalogo opravlja pogosto. Rezultati analize so prikazani v Tabeli 1, kjer je prikazana razvrstitev nalog po pogostosti opravljanja. Razvrstitev je napravljena na podlagi odgovorov na vpraalnike v vseh obdobjih skupaj in tako predstavlja ta razvrstitev rezultantno razvrstitev (ponderirano povpreje) nalog po pogostosti na podlagi odgovorov 210 psihologov v vseh prouevanih obdobjih. Najbolj pogosto psihologi dela v Sloveniji opravljajo na sploh naloge, ki so v Tabeli 1 prikazane z zaporednimi tevilkami od ena do deset. Najbolj pogosto opravljane naloge se v glavnem pojavljajo v vseh obdobjih. Spreminja se le njihov vrstni red, za vsako

Psihologi v tevilkah
obdobje pa je znailna ena izmed nalog, ki je manj pogosta za druga obdobja. Ta raznolikost pogostosti opravljanja delovnih nalog kae na spremembe v strokovnem delovanju psihologov dela, ki jim jih je narekovalo okolje. Leta 1983 je vrstni red prvih sedem najbolj pogostih nalog: merjenje sposobnosti pri sprejemu novih delavcev, statistina obdelava raznih podatkov, razna administrativna dela, sodelovanje pri izdelavi pravilnikov, analiza delovnega mesta, sodelovanje v izobraevalnem procesu in opravljanje raznih vodstvenih funkcij. Vrstni red v letu 1990: merjenje sposobnosti pri sprejemu novih delavcev, sodelovanje v izobraevalnem procesu, organizacija in spremljanje pripravnitva v podjetju, statistina obdelava raznih podatkov, svetovanje posameznikom pri poklicnem odloanju,
Tabela 1. Pogostost opravljanja delovnih nalog. Leto raziskavea 1983 Sodelovanje v izobraevalnem procesu (predavanje) Merjenje sposobnosti pri sprejemu novih delavcev Razna administrativna dela Svetovanje posameznikom pri poklicnem odloanju Opravljanje raznih vodstvenih funkcij Statistina obdelava raznih (nepsiholokih) podatkov Svetovanje delavcem, ki imajo probleme Prouevanje izobraevalnih potreb in programiranje izobraevanja Merjenje stali, motivacije in zadovoljstva pri delu Strokovno sodelovanje pri izdelavi razlinih pravilnikov Ugotavljanje delovne uspenosti Organizacija in spremljanje pripravnitva v podjetju Prouevanje problematike vodenja Organizacija izobraevalnega procesa Ugotavljanje pogojev za premeanje in napredovanje delavcev Analiza delovnega mesta Prouevanje medosebnih odnosov in ukrepi za izboljanje Problematika delovnih invalidov Evaluacija izobraevalnih rezultatov Analiza absentizma in fluktuacije Sistematski pregledi delavcev na delih s posebnimi pogoji Vrednotenje dela (analitina ocena) Razvoj psiholokih pripomokov, tehnik in metod Prouevanje vkljuenosti delavcev v ivljenje in delo podjetja Ugotavljanje del in nalog s posebnimi pogoji Raziskovanje tria in potronikov Prouevanje nezgod pri delu in ukrepi za izboljanje varnosti Prouevanje objektivnih pogojev dela in predlogi za izboljanje Prouevanje utrujenosti in predlogi za njeno odpravljanje Racionalizacija orodja in strojev ter ergonomija delovnega mesta N
a b

21
merjenje stali, motivacije in zadovoljstva pri delu ter sistematski pregledi delavcev na delih s posebnimi pogoji. Vrstni red leta 1996: sodelovanje v izobraevalnem procesu (predavanje), razna administrativna dela, svetovanje posameznikom pri poklicnem odloanju, opravljanje raznih vodstvenih funkcij, merjenje sposobnosti pri sprejemu novih delavcev, statistina obdelava raznih podatkov in svetovanje delavcem, ki imajo probleme. Vrstni red v letu 2002: sodelovanje v izobraevalnem procesu (predavanje), opravljanje raznih vodstvenih funkcij, merjenje sposobnosti pri sprejemu novih delavcev, svetovanje posameznikom pri poklicnem odloanju, svetovanje delavcem, ki imajo probleme, prouevanje izobraevalnih potreb in programiranje izobraevanja ter razna administrativna dela.

1990 1.71 1.86 1.14 1.21 0.14 1.29 1.14 0.93 1.21 0.71 0.79 1.36 1.14 0.43 1.14 0.79 0.79 0.93 0.71 0.64 1.21 0.50 1.14 0.29 1.21 0.29 0.21 0.14 0.07 0.21 20

1996 1.59 1.39 1.48 1.40 1.40 1.25 1.25 1.21 0.87 0.87 0.89 0.90 0.99 1.05 0.76 0.64 0.79 0.68 0.82 0.53 0.56 0.53 0.55 0.53 0.30 0.57 0.23 0.21 0.13 0.15 87

2002 2.00 1.46 1.32 1.41 1.73 1.05 1.39 1.39 1.17 0.85 1.20 0.80 1.10 1.32 0.93 0.80 1.05 0.88 1.05 0.63 0.51 0.63 0.56 0.59 0.39 0.51 0.34 0.27 0.32 0.24 41

trendb poz.

1.15 1.43 1.35 1.10 1.15 1.40 1.12 0.87 0.90 1.27 0.98 0.88 0.58 0.55 0.98 1.25 0.87 1.05 0.58 0.98 0.82 0.88 0.57 0.63 0.48 0.17 0.37 0.20 0.20 0.15 62

poz. poz. neg. poz. poz.

neg.

poz. poz.

poz.

znotraj vsakega obdobja je s krepkim tiskom prikazanih deset najvejih indeksov pogostosti v koloni je oznaena ocena trenda spreminjanja pogostosti (poz. - naraanje, neg. - upadanje) N - tevilo obdelanih vpraalnikov

22
Rak (2002) je primerjala ocene pogostosti opravljanja delovnih nalog med obdobji in ugotovila, da je precej pomembnih razlik, e primerjamo pogostost opravljanja delovnih nalog med letom 1983 z letoma 1996 in 2002, da pa je zelo malo razlik med letoma 1996 in 2002. Leta 2002 so nai psihologi dela pomembno bolj pogosto opravljali nalogi sodelovanje v izobraevalnem procesu (predavanja) in prouevanje utrujenosti in predlogi za njeno odpravljanje kot leta 1996. Prva naloga sodi med najbolj, druga pa med najmanj pogoste. Primerjava pogostosti opravljanja delovnih nalog v letu 1983, ko je delo psihologov potekalo e v pogojih socialistinega samoupravnega gospodarstva, z delom v letih 1996 in 2002, v obdobju, ko je delo potekalo deloma v pogojih tranzicije, deloma pa e v novem drubenem sistemu, in v asu, ko so se e zaeli kazati vplivi globalizacije, kae na spremembo teia dela. V novejem obdobju so manj pogoste naloge kot so analiza delovnega mesta, vrednotenje dela, analiza fluktuacije in absentizma, prouevanje nezgod, statistine obdelave raznih podatkov, sodelovanja pri izdelavi razlinih pravilnikov, ukvarjanje s problematiko delovnih invalidov, sistematski pregledi delavcev na delih s posebnimi pogoji in ugotavljanje del s posebnimi pogoji. Bolj pogoste pa so postale naloge, kot so svetovanje posameznikom pri poklicnem odloanju, svetovanje delavcem, ki imajo probleme, prouevanje problematike vodenja, opravljanje raznih
Tabela 2. Pogostost uporabe metod in tehnik

Psihologi v tevilkah
Tabela 3. Ocena odstotkov znanj, pridobljenih iz razlinih virov

PANIKA

Leto raziskave Vir znanja tudij na fakulteti Lastno izobraevanje Organizirane oblike izobraevanja Izkunje, ki jih posredujejo kolegi in drugi strokovnjaki Izkunje ob lastnem delu 1983 37.6% 19.5% 8.1% 13.1% 21.6% 1996 31.7% 17.8% 12.6% 11.9% 26.0% 2002 30.8% 19.2% 14.4% 10.0% 24.6%

vodstvenih funkcij in predvsem vse naloge, ki so povezane z izobraevanjem (sodelovanje v izobraevalnem procesu, prouevanje izobraevalnih potreb in programiranje izobraevanja, organizacija izobraevanja in evaluacija izobraevanja). Pogostost opravljanja razlinih nalog je odvisna tudi od tevila zaposlenih v podjetjih, kjer delajo psihologi. Leta 1983 je bila mediana tevila zaposlenih v psihologovem podjetju 1400, leta 1996 150 in leta 2002 226. Iz Tabele 2 je razvidno, da se je pogostost uporabe razlinih metod in tehnik v zadnjih dveh desetletjih manj spremenila kot pogostost opravljanja razlinih delovnih nalog. Metode in tehnike so v tabeli razvrene glede na pogostost uporabe v vseh obdobjih skupaj. V prvo tretjino po pogostosti uporabe spadajo intervju (v razne namene), ankete in vpraalniki, testi intelektualnih sposobnosti, vpraalniki osebnosti, sprejemni intervju, sistematino opazovanje in testi

psihomotorinih sposobnosti. V vseh treh prouevanih obdobjih so v prvi tretjini iste metode in tehnike, izjema je le leto 2002, ko se mono povea pogostost uporabe ocenjevalnih lestvic. Tudi vrstni red je v vseh obdobjih precej stabilen. Analiza je pokazala, da je v porastu pogostost uporabe sistematinega opazovanja, testov znanja, lestvic za merjenje stali, skupinskega intervjuja in eksperimentalnega prouevanja, upada pa pogostost uporabe testov psihomotorinih sposobnosti. Rak (2002) je ugotovila, da je med leti 2002 in 1996 pomembna le razlika v pogostosti uporabe ocenjevalnih lestvic, ki se uporabljajo pogosteje v zadnjem asu. Primerjava obdobij pred in po osamosvojitvi kae nekaj razlik. Po osamosvojitvi je pomembno bolj pogosta uporaba skupinskega intervjuja in lestvic za merjenje stali, manj se pa uporablja odhodni intervju, sociometrine tehnike, analizo delovnega mesta in analizo objektivnih podatkov. Psihologi so ocenjevali tudi dele svojega delovnega asa, ki ga namenjajo opravljanju psiholokega dela. Leta 1983 je bil dele tega dela 48.5% (Konrad, 1984), 1996 45.3% (Sabadin in Konrad, 1997) in leta 2002 53.8% (Rak, 2002). Iz teh podatkov je videti, da se dele psiholokih nalog pri delu psihologov dela nekoliko poveuje. Najmanji dele je bil leta 1996, kar je mogoe posledica tranzicijskega obdobja. V letih 1996 in 2002 so psihologi ocenjevali, da pri svojem delu porabijo za ustvarjalne strokovne naloge, za katere se je potrebno posebej pripravljati in tudirati, 21.4% in 33.3% asa, za strokovne rutinske naloge pa 40.3% in 30.4% asa. Podatki kaejo, da se je teie pri delu v zadnjem obdobju (leto 2002) premaknilo od strokovnih rutinskih nalog k ustvarjalnim strokovnim nalogam, kar je razveseljivo. Pri drugih vrstah nalog se dele ni pomembno spremenil (delea manj zahtevnih nalog, ki bi jih opravljali tudi manj izobraeni delavci 15.2% in 16%, tudij internih gradiv, poroil in pravilnikov 11% in 9% ter tudij teorije po literaturi 11% in 11%). V Tabeli 3 so prikazane ocene virov znanja, ki jih psihologi dela uporabljajo pri svojem delu. Najveji dele znanja pridobijo s tudijem na fakulteti, sledita pa delea znanj, ki jih psihologi pridobivajo z izkunjami ob lastnem delu in z lastnim izobraevanjem.

Leto raziskavea 1983 Intervju (v razne namene) Ankete in vpraalniki Testi intelektualnih sposobnosti Vpraalniki osebnosti Sprejemni intervju Sistematino opazovanje Testi psihomotorinih sposobnosti Ocenjevalne lestvice Testi senzornih sposobnosti Analiza objektivnih podatkov o uinku, izostankih, nezgodah Analiza delovnega mesta Odhodni intervju Testi znanja Lestvice za merjenje stali (Thurstone, Likert) Skupinski intervju Projektivne tehnike Sociometrine tehnike Eksperimentalno prouevanje tudij asa in gibov N
a b

1996 2.33 1.93 1.66 1.62 1.21 1.30 1.00 0.87 0.75 0.63 0.53 0.49 0.60 0.51 0.51 0.43 0.26 0.26 0.08 87

2002 2.59 2.05 1.90 1.97 1.49 1.56 0.97 1.41 0.82 0.72 0.69 0.59 0.64 0.72 0.82 0.51 0.28 0.33 0.05 41

trendb

2.48 1.98 1.71 1.69 1.34 1.16 1.06 0.87 0.87 0.90 0.85 0.95 0.50 0.44 0.31 0.44 0.39 0.21 0.03 62

poz. neg.
c

poz. poz. poz.

poz.

znotraj vsakega obdobja je s krepkim tiskom prikazanih sedem najvejih indeksov pogostosti v koloni je oznaena ocena trenda spreminjanja pogostosti (poz. - naraanje, neg. - upadanje) c leto 2002 izstopa po veji pogostosti N - tevilo obdelanih vpraalnikov

PANIKA

Psihologi v tevilkah
Foto: A.Sabadin

23
in naela, ustvarjalnost in obutljivost za probleme, fleksibilnost in prilagodljivost (Sabadin in Konrad, 1997). Na neuspenost pa vplivajo v prvi vrsti pomanjkljiva strokovna usposobljenost, osebna neuravnoveenost, prevelika zaverovanost v psihologijo, strokovna ozkost, nekomunikativnost, nesposobnost prevajanja znanj v prakso, pomanjkanje samozavesti, potenciranje lastne stroke in spori z drugimi strokovnjaki, rigidnost in individualizem. Z raziskavami od leta 1983 do leta 2002 smo pridobili precej podatkov, ki so nam v pomo pri oceni stanja na podroju psihologije dela in organizacije v Sloveniji. Podatki kaejo, da se je marsikaj spremenilo in tudi, da se na nekaterih podrojih stanje izboljuje. Spreminjajo se naloge, s katerimi se psihologi bolj pogosto ukvarjajo in spreminja se tudi pogostost stikov z razlinimi strokovnjaki, s katerimi psihologi sodelujejo. Vedno veji je dele psiholokega dela in nalog, ki so strokovno bolj zahtevne. V obdobju po osamosvojitvi se pojavlja tudi ve manjih svetovalnih podjetij, ki ponujajo psiholoke storitve zainteresiranim podjetjem. To pomeni tudi situacijo, v kateri nekatera podjetja raji ne zaposlujejo psihologov, ampak na trgu naroajo storitve pri najboljem ponudniku. Vendar v Sloveniji delujejo tudi uspena podjetja, v katerih je zaposlen en ali celo ve psihologov.

tudenti psihologije pri ogledu proizvodnje v gorenju v Velenju leta 2000.

Podatki kaejo, da se dele znanja, ki ga pridobijo na fakulteti poasi zmanjuje, poveuje pa se dele znanj, ki se pridobivajo v organiziranih oblikah usposabljanja. To je najbr posledica stanja v praksi, ki se hitro spreminja. Pojavljajo se nove strokovne naloge in za te se je potrebno dopolnilno usposobiti. Analiza podatkov kae, da se pri psihologih dela spreminja tudi frekvenca sodelovanja z razlinimi strokovnjaki pri delu. Za leto 1983 je rang prvih petih strokovnjakov, s katerimi so psihologi dela najbolj pogosto sodelovali, naslednji: vodstveni delavci razlinih nivojev, kadrovik, socialni delavec, zdravnik in drugi psihologi. Rang za leto 1996: vodstveni delavci razlinih nivojev, drugi psihologi, kadrovik, zdravnik in referent za izobraevanje. Rang za leto 2002: vodstveni delavci razlinih nivojev, drugi psihologi, referent za izobraevanje, kadrovik in zdravnik. Sprememba v pogostosti kontaktov z razlinimi strokovnjaki sledi spremembi pogostosti opravljanja razlinih strokovnih nalog. Analiza stikov z drugimi strokovnjaki kae, da se frekvenca stikov s kadrovikom zmanjuje, poveuje pa se frekvenca stikov z referentom za izobraevanje. V letu 1983 so bili mono zastopani tudi delovni stiki s socialnim delavcem, kar se je v asu po osamosvojitvi zaradi sprememb na podroju sociale spremenilo. Iz zbranih podatkov o zadovoljstvu psihologov v letih 1983, 1996 in 2002 vidimo, da se stanje na tem podroju izboljuje. Poveuje se zadovoljstvo z delom, s sodelavci, monostmi za napredovanje, manj pa s plao in neposrednim vodstvom. V zadnjih dveh raziskavah so psihologi ocenjevali tudi zadovoljstvo z vodstvom organizacije, svojim statusom v delovni organizaciji, svojo po-

klicno kariero in statusom psihologije v organizaciji. Tudi na teh podrojih naraa zadovoljstvo, e posebej se poveuje zadovoljstvo s statusom, ki ga imajo psihologi v podjetju in zadovoljstvo z njihovo poklicno kariero. V zadnjih dveh raziskavah je tudi nekaj vpraanj o karieri psihologov dela. Iz odgovorov na ta vpraanja je razvidno, da psihologi ugodno ocenjujejo jasnost svojih poklicnih ciljev, narte o svoji poklicni karieri, podporo organizacije pri razvoju njihove poklicne kariere, preprianost, da so njihove sposobnosti in znanja pri delu dobro izkorieni. Tudi na tem podroju se stanje e izboljuje. Na vpraanje, kaj so izvori zadovoljstva pri delu, so psihologi leta 1996 navajali na prvem mestu samostojnost pri delu, na drugem mestu raznolikost dela, nato po vrsti ustvarjalno delo, dobre sodelavce, delo z ljudmi, dinamino in razgibano delo, strokovni izzivi, zadovoljstvo z vsem, uvajanje novosti in monosti komunikacije z drugimi. Kot izvore nezadovoljstva pa preve administrativnega dela, nizko plao, prevelik obseg dela, premalo asa za temeljito pripravo dela, slabe monosti za izobraevanje, rutinsko delo, slabo vrednotenje dela psihologa, negotovost tria, slabo tehnino opremljenost in neorganiziranost okolja. Med izvori zadovoljstva so v ospredju nekatere kljune karakteristike dela, ki po modelu Oldhama in Hackmana ugodno vplivajo na motivacijski potencial. Na vpraanje, kaj odlikuje uspenega psihologa v praksi, na prvem mestu navajajo psihologi dela strokovnost in stalno spremljanje stroke, na drugem mestu odprtost za timsko delo, nato po vrsti e osebnostno urejenost in zrelost, samozavesten in razumljiv nastop, sposobnost empatije, uspeno komunikacijo, etine vrednote

VIRI
Beli, F. (1979). Kako poiskati mesto psihologije v delovni organizaciji? V Posvetovanje psihologov Slovenije, Portroro November 1978 (str. 43-48). Ljubljana. Bele-Potonik, . (1979). Mesto in vloga psihologije in psihologa v gospodarskih organizacijah zdruenega dela v Sloveniji. V Posvetovanje psihologov Slovenije, Portroro November 1978 (str. 33-41). Ljubljana. Kline, M. (1984). Psihologija dela v SR Sloveniji 1983: Sodelovanje psihologov z drugimi strokovnjaki. V Posvetovanje psihologov Slovenije, Portoro November 1983 (str. 215-221). Ljubljana. Konrad E. (1984). Nekaj indikatorjev relevantnosti znanja za opravljanje nalog psihologa v delovnih organizacijah. V Posvetovanje psihologov Slovenije, Portoro November 1983 (str. 207-214). Ljubljana. Rak, K. (2002). Problematika dela psihologov dela. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Sabadin, A. (1984). Metode in tehnike, ki jih uporabljajo psihologi v delovnih organizacijah. V Posvetovanje psihologov Slovenije, Portoro November 1983 (str. 239-243). Ljubljana. Sabadin, A. in Konrad. E. (1998). Psihologija dela v Sloveniji 1996. Referat na 2. Kongresu psihologov Slovenije 1998. Portoro. verko, B. in Vizek-Vidovi, V. (1978). Industrijski psiholozi u Hrvatskoj 1977: Profesionalne aktivnosti, zadovoljstvo u poslu i miljenja o studiju psihologije. Revija za psihologiju (1-2), 79-91.
PANIKA

24

Poklicna identiteta

PANIKA

Valentin Bucik

Kje vse psiholog v poklicu ie svojo strokovno identiteto?

Predlani smo na Dnevih slovenskih psihologov na Bledu kar nekaj asa zapravili z razgovorom o tem, kako psiholog pri opravljanju svojega poklica ie osebno in strokovno identiteto. Kratko poroilo o okrogli mizi na strokovnem sreanju je mogoe najti v Bucik (2001). Tudi na letonjem oktobrskem kongresu slovenskih psihologov se je (med drugim) govorilo o identiteti psihologa, resda v najveji meri ob zlivanju slovenske psihologije s skupnim evropskim prostorom, pa vendar... Zdi se, da je pri opravljanju dela psihologa identifikacija s svojo stroko, poklicem in poslanstvom (in preko tega gradnja lastne strokovne identitete) e posebej pomembna za uspeno delo v slubi loveka. Psiholog si pri opravljanju psiholokega dela ne more privoiti, da ne bi bil vpleten - ne more se drati ob strani. e se mu vnaprej zdijo nekatere, s psiholokega gledia pomembne, kritine toke obnaanja posameznika ali skupine oziroma razmere, v katerih se znajde posameznik ali skupina, postranske, je manj verjetno, da bo dovolj obutljivo zaznal stvari, ki jih ne bi smel spregledati. V tem smislu je psiholoka stroka v primerjavi z drugimi, morda predvsem tistimi, ki se ne ukvarjajo neposredno z ljudmi, specifina - navsezadnje smo to zapisali v kodeks Drutva psihologov Slovenije o poklicni etike psiholokega dela (v pripravi). Tam namre najprej stoji zapisano, da psiholoka dejavnost pomeni prispevanje k duevnemu, socialnemu in fizinemu blagostanju ljudi na vseh podrojih njihovega ivljenja ter dela (z dejavnostjo v zdravstvu, vzgoji in varstvu predolskih otrok, olstvu, zaposlovanju, socialnem varstvu, gospodarstvu, portu, obrambi, raziskovanju in drugod). Psiholog s teoretinim in praktinim delom prispeva k samouresnievanju loveka, da lahko ta im bolj suvereno obvladuje vsa podroja svojega ivljenja. To pa ni kar tako. eprav je nenaravno loevati posameznikovo strokovno identiteto od osebne identitete, se bom tu vendarle omejil le na prikaz tistih dejavnikov, ki po mojem mnenju vplivajo na to, kakna je (bo) posameznikova strokovna identiteta med opravljanjem psiholokega poklica. psiholoke pomoi, raziskovanja in pouevanja. V psiholokem postopku obravnava osebe in skupine, ki iejo in/ali potrebujejo pomo zaradi osebnih, druinskih, vzgojno izobraevalnih, organizacijskih, gospodarskih problemov in/ali ciljev (v besedilu kodeksa jih imenujemo obravnavanci). Obravnava tudi udeleence v raziskavah, tudente, zaposlene, delojemalce, delodajalce, kolege, naronike in javnost. Kodeks psiholoke etike opredeljuje tiri naela (Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije, v pripravi). Po pomembnosti za psihologovo poklicno delo jih lahko razvrstimo po naslednjem vrstnem redu: spotovanje lovekovih pravic in dostojanstva, naelo pristojnosti, naelo odgovornosti psihologa ter naelo psiholoke integritete poklica. Spotovanje lovekovih pravic in dostojanstva. Gre za osnovno naelo psiholoke etike. Zrel psiholog bo kot kompetenten strokovnjak vedno spotoval ljudi in njihove osnovne lovekove pravice, dostojanstvo in enakovrednost. Psiholog to naelo vedno upoteva kot vodilno naelo, z izjemo tistih okoliin, ki pomenijo oitno in neposredno ogroanje znanega ali neznanega posameznika. Pri tem bo vedno skrbel za enakost pravic oziroma enakopravnost udeleencev v psiholoki obravnavi, za zasebnost posameznikov in zaupnost zbranih podatkov ter ustrezno

TIRI DETERMINANTE PSIHOLOGOVE PROFESIONALNE IDENTITETE

Ob razmiljanju o tem, kaj predvsem doloa psihologovo poklicno identiteto, ni mogoe obiti tirih kljunih dejavnikov - psihologovo identiteto namre nedeljivo opredeljujejo sledei dejavniki: (1) njegove osebnostne znailnosti ali osebnostna struktura (v najirem pomenu), (2) strokovno znanje, ki ga psiholog dobi v tudijskem in potudijskem asu po formalni in neformalni poti, (3) podroje dela, na katerem ustvarja in (4) poklicna etika, ki mu, na osnovi moralnih nael, njenih izvorov, ciljev in vloge (torej drubene zavesti), doloa norme o poklicnem obnaanju. Skual bom na kratko pojasniti te tiri osnovne determinante zaeni z zadnjo, saj je tako laje.

PROFESIONALNA ETIKA
Psiholog pri svojem znanstvenem in strokovnem delu vzpostavlja poklicni odnos s posamezniki in skupinami na podrojih
Risba: B. Fiinger

Izr. prof. dr. Valentin Bucik, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, Akereva 2, 1000 Ljubljana, tine.bucik@ff.uni-lj.si. Moramo pa priznati, da si tudentje dogajanja na katedri brez njega ne moremo predstavljati, saj je vedno pripravljen uresnievati nae nore ideje.

Predvsem se iz tistega kar dela in iz tega kako to delo opravlja, vidi, kdo si.

PANIKA

Poklicna identiteta
Foto: A. Rebolj

25 podroju, na katerem dela, kot pa svoji stroki. V takih primerih se zdi, kot da je kar teko prepoznati psihologa v njem. Vendar je takna navidezna preobrazba logina, saj na strokovnjaka v delovnem procesu vplivajo razlini dejavniki, od najblijega kontaktnega okolja pa vse do zakonodaje, ki regulira doloeno podroje in je od podroja do podroja razlina, naloga psihologa pa je, da se ji prilagodi. To teavo precej bolee obutimo ravno v asu, ko skuamo dokonno oblikovati zakon o psiholoki dejavnosti, ki skua zajeti psihologe na razlinih podrojih dela, pa se zakon zelo jasno prekriva z zakonodajami, ki so e v veljavi na drugih, manj psiholokih podrojih in so zanje odgovorna razlina ministrstva - tako je medresorsko usklajevanje zakona najbolj muen posel. Tudi zato se vasih zdi, da so psihologi v zdravstvu bolj podobni zdravnikom, v olstvu bolj pedagokim delavcem in uiteljem in v industriji bolj kadrovskim delavcem in organizatorjem dela kot psihologom. Podroja, ki s tega vidika neizbrisno doloajo identiteto psihologa, so vsaj naslednja: - olstvo, ki vkljuuje vrtce ter osnovno, srednje, vije in visoko olstvo, ole s prilagojenim programom ter dijake, vzgojne in druge domove - v omenjenih institucijah psiholog opravlja razvojno in analitino delo, primarno in sekundarno preventivno delo, psiholoko svetovanje otrokom, vzgojiteljem, uiteljem in starem, pomo otrokom oviranim v razvoju, delo z otroci s posebnimi potrebami, prouevanje in razvijanje skupinske dinamike, komunikacije in klime, strokovna predavanja za vzgojitelje, uitelje in stare, pouevanje psihologije in podobno; - gospodarstvo s sledeimi podpodroji: zaposlovanje, kadrovsko izobraevanje, organizacija dela, upravne slube, marketing - tu psiholog predvsem opravlja diagnostino in prognostino svetovalno delo, analize delovnih mest, doloa psiholoke zahteve dela, oblikuje delokroge, prilagaja delovno okolje delavcu, se ukvarja z motivacijo, preuuje socialno-psiholoke pojave, sooblikuje sistemske reitve posameznih poslovnih funkcij, raziskuje tria in opravlja javnomnenjske raziskave, se ukvarja s psihologijo v propagandi in politiki ter sooblikuje odnose z razlinimi vrstami strokovne in laine javnosti; - zdravstvo z zdravstvenimi, socialnimi, izobraevalnimi institucijami - sem tejemo tudi zasebno klinino in terapevtsko prakso - podpodroja dela psihologa v tem segmentu so zlasti psihodiagnostika, psihoprognostika, preventiva, odpravlja-

Sem mar psiholog ali ekonomist?

skrb zanje. Poleg tega bo psiholog uporabljal in varoval psihodiagnostina sredstva in se nikoli ne bo lotil obravnave klienta (recimo v terapevtskem odnosu, pri raziskovanju...), ne da bi si priskrbel obveeno soglasje. Pri tem bo upoteval svobodo soglasja, kar pomeni, da bo spotoval odloitev posameznika, eprav se za sodelovanje s psihologom ne bo odloil. Pristojnost (kompetentnost). Psiholog si bo prizadeval, da pri svojem delu dosee in vzdruje najvijo raven pristojnosti. Pri tem se zaveda omejitev svojih pristojnosti in meja svojih izkuenj. Opravlja samo takno psiholoko dejavnost, za katero je izobraen s tudijem, in pri tem uporablja samo tiste psiholoke metode in tehnike, za katere je usposobljen in ima za njihovo uporabo ustrezne izkunje. Zelo pomembno se je zavedati, da ga pri tem ne vodijo zunanji in formalni kontrolni mehanizmi, pa pa njegova lastna etina zavest in zavedanje omejitev svojih pristojnosti. Psiholog mora sam skrbeti za stalni lastni strokovni razvoj, ki mu bo omogoal kompetentno opravljanje strokovnega dela. Pri tem je najteje samemu sebi povedati, kakne so omejitve kompetentnosti in kdaj smo trili obnje. Odgovornost. Psiholog se zaveda svoje strokovne in poklicne odgovornosti do svojih obravnavancev, institucij, skupnosti in drube, v kateri ivi in dela. Izogiba se povzroanju kode in je za svoje delovanje v celoti odgovoren in obenem v najveji moni meri zagotavlja tudi to, da njegovo strokovno delovanje ni zlorabljeno. Glavne teme, ki ga morajo pri tem zanimati, so zagotavljanje visoke ravni strokovnega in znanstvenega dela, izogibanje povzroanju kode obravnavancem (tako fizine kot duevne), podaljana skrb, torej skrb za

klienta tudi po koncu obravnave oziroma sodelovanja ter razreevanje etinih dilem. Slednje pomeni da bi ga moralo hudo zanimati, kako je z etiko profesionalnega dela psihologov ne le pri njem samem, temve tudi v njegovi blinji okolici, pri kolegih. Integriteta poklica. To naelo je mono povezano s prejnjim in je z vidika psihologove profesionalne identitete verjetno najpomembneje. Razlog tii v tem, da si je teko predstavljati psihologa, ki bi ves as skrbel za integriteteto svojega poklica, e v njem ne najde strokovne in osebne identitete. Za kaj gre pri naelu skrbi za integriteto poklica? Psiholog si prizadeva za celovitost psiholoke znanosti, irjenja teorije in praktinih izkuenj. V strokovnih aktivnostih je psiholog do drugih poten, pravien in spotljiv. Psiholog svojo poklicno vlogo pojasni obravnavancem na zaetku strokovnega postopka in v tej vlogi kar se da skladno deluje. Pri tem skua zlasti skrbeti za samozavedanje omejitev svojega poklica in lastnih kompetentnosti, za potenost in verodostojnost ter odkritost in odprtost. Pozoren mora biti na konfliktnost interesov in morebitno izkorianje klientov ali stroke ter e zlasti na neetino delo kolegov.

PODROJA DELA
Nemogoe si je predstavljati, da bi psihologi, zaposleni na razlinih psiholokih podrojih, enako ali podobno gledali na svojo vlogo v tej dejavnosti zgolj na osnovi dogovorjene poklicne etike, ki vendarle oznauje le najbolj splone okvire profesionalnega obnaanja. Vasih lahko opazovalec dobi celo obutek, da psiholog svojo identiteto celo bolj prilagaja

26 nje, modifikacija, korekcija ter psiholoka pomo pri problemih doivljanja, vedenja in osebnosti, delo z osebami s psihinimi motnjami, psihohigiensko varstvo rizinih skupin, spoznavanje in ocenjevanje duevnih lastnosti, kombiniranje virov, nainov in sredstev spoznavanja, ocenjevanja ter vplivanja na ljudi, usmerjenost konkretne psiholoke pomoi na posameznike in manje skupine ter drugo; - poklicna orientacija, ki jo sreamo predvsem v okviru Zavoda RS za zaposlovanje, v zadnjem asu pa tudi vse ve zasebnih in polzasebnih institucij - gre za pomo mladim v olah, tudentom, brezposelnim, presenim delavcem in zaposlenim pri poklicni orientaciji ter za iskanje optimalnih delovnih nalog glede na lovekove lastnosti in potenciale, torej prerazporejanje obstojeega delovnega kadra v doloenem podjetju; - socialno varstvo, ki poteka predvsem v centrih za socialno delo - psiholog se tu ukvarja z diagnostiko in prognostiko otrok, mladine in odraslih ter starostnikov v okviru dela na socialnem podroju, s svetovalnim delom (ki je lahko individualno, partnersko, druinsko ali skupinsko), s supervizijo ter preventivo (preko skupinskih sreanj, skupinskih treningov in podobno); - dravna uprava v okviru ministrstev,
Risba: B. Fiinger

Poklicna identiteta
vojske, policije; - ostala psiholoka podroja, npr. psihologija porta: teorija in praksa psiholokih zakonitosti delovanja v kineziologiji; - vsa ostala podroja, kjer psihologi ne delajo na mestu psihologa, ampak na drugih podrojih, pri katerih neredko debelo gledamo, ko izvemo, da ta posel pravzaprav opravlja univerzitetni diplomirani psiholog; - raziskovalno delo (last but not least). Zaradi razlinih podroij dela psihologa je teko govoriti o enotni identiteti psihologa. e kje, potem pride do razkoraka med izobrazbo in poklicem pri psihologiji. Vpraamo se, ali smo psihologi po poklicu ali po izobrazbi. Pri nekaterih drugih poklicih je dilema mnogo manja: pilot je po izobrazbi in po poklicu pilot. Podobno je v medicini. Psihologija pa ni ena stroka, pa pa konglomerat strok, pri emer trimo na teavo razprenosti identitete. Zato tako lahko pride do tega, da se psiholog prej identificira z okoljem, v katerem dela in drugimi strokami, ki ga obkroajo, kot pa s svojo stroko. Poleg tega strokovna identiteta ni nekaj, kar kupimo z diplomo. To na primer velja e posebej za klininega psihologa

PANIKA in zlasti za psihoterapevta. Njegova strokovna identiteta zori in se izgrajuje skozi proces poklicnega napredka in rasti strokovne integritete. V identiteti profiliranega strokovnjaka gre za ustrezno povezovanje osebnosti in temeljnih lovekih odnosov s profesionalnim odnosom (ki odraa kompetentnost), splonim znanjem in kulturo strokovnjaka ter s strokovnim znanjem - zelo pomembna je empatija ter moan in dobro strukturiran in stabilen egosistem, ki bo varoval strokovnjaka pred prehudimi pretresi, ki spremljajo delo na tem podroju oziroma v taknem okolju.

ZNANJE
Determinanta znanja pri poskusu opredelitve psihologove strokovne identitete pomeni dogovor o psiholokih vsebinah, s katerimi bi se morali v podrobnostih seznaniti (in jih nauiti uporabljati) tudentje psihologije v asu (predvsem!) dodiplomskega tudija in v asu praktino usmerjenega specialistinega ter raziskovalno usmerjenega magistrskega tudija. Ta znanja, veine, spretnosti, naloge, ki so zbrane v opredelitvi lika diplomanta psihologije in ki jih elimo videti v strukturi psihologovega strokovnega portfelja, so (oziroma bi morale biti) zrcaljene v tudijskem programu psihologije na dodiplomski in podiplomski ravni (Program podiplomskega tudija psiholo-

Ali je poklicna identiteta teh dveh psihologov res enaka?

PANIKA gija, 2001; tudijski program psihologija, 2001). Takole smo si na Oddelku za psihologijo na ljubljanski Univerzi, kjer smo odgovorni za izobraevanje poklicnega profila psihologa zamislili opredelitev lika diplomanta psihologije: Univerzitetni diplomirani psiholog je delavec z univerzitetno izobrazbo, ki je usposobljen za samostojno opravljanje temeljnih nalog na podroju psiholokega strokovnega in znanstveno raziskovalnega dela. Pridobljeno znanje diplomiranemu psihologu omogoa razvijanje novih psiholokih spoznanj, razirjanje le teh in njihovo uporabo na razlinih podrojih lovekovega delovanja in medosebnih odnosov ter sodelovanje z drugimi psihologi in z delavci drugih strok in profilov. Univerzitetni diplomirani psiholog deluje samostojno ali sodeluje z drugimi strokovnjaki na razlinih podrojih drubenih dejavnosti in reuje psiholoke probleme v okviru drubenih, ekonomskih in kulturnoustvarjalnih dejavnosti. Njegovo strokovno delo temelji na spoznanjih psiholoke znanosti, na naelih psiholoke strokovne etike, na njegovi osebnostni zrelosti in je usmerjeno k napredku in humanizaciji posameznika, skupin in drube. Univerzitetni diplomirani psiholog prouuje duevne procese pri loveku in njegovo vedenje ter nudi svetovanje in pomo, predlaga ukrepe v zvezi s psiholokimi problemi na razlinih podrojih, kot so vzgoja in izobraevanje, zdravstvo, socialno

Poklicna identiteta
skrbstvo, organizacija dela, gospodarstvo, marketing, vojska, policija, sodstvo, port itd. Nartuje in izvaja sistematino opazovanje in ocenjevanje z namenom, da bi ugotavljal duevne in psihofizine lastnosti, analizira vplive razlinih dejavnikov na vedenje loveka in njegovo doivljanje. Razvija in uporablja postopke za ugotavljanje sposobnosti, stali in drugih osebnostnih znailnosti, interpretira dobljene podatke in s svojimi reitvami, predlogi in ukrepi prispeva k ustvarjalnemu vkljuevanju ljudi v njihovo drubeno in delovno okolje. Univerzitetni diplomirani psiholog pridobi v asu tiriletnega visokoolskega tudija znanja in veine s podroja temeljnih in aplikativnih disciplin psiholoke znanosti in nekaterih drugih, s psihologijo povezanih znanosti. Ta znanja so osnova za strokovno delo in za nadaljnje izobraevanje in izpopolnjevanje v razlinih oblikah podiplomskega tudija in strokovnega izpopolnjevanja. Podiplomski tudij poglablja in razirja psiholoka znanja, ki usposabljajo kandidate za raziskovalno delo na razlinih podrojih psiholoke znanosti. Podiplomski tudentje v okviru magistrskega tudija razvijejo in izpopolnijo raziskovalno znanje, razirijo in poglobijo metodoloka in specifina strokovno-teoretska znanja, ki so pomembna za razvoj stroke, ter razvijajo sposobnost reevanja problemov z uporabo znanstvenih metod. Za magistra psihologije bi eleli, da je
Foto: A. Rebolj

27 strokovnjak, ki je usposobljen za samostojno teoretsko, empirino ter razvojno znanstveno - raziskovalno delo na razlinih podrojih psiholoke znanosti. Opravljal naj bi zahtevna dela, naloge in raziskave na podroju temeljnih teoretinih psiholokih disciplin, vzgoje in izobraevanja, zdravstva, socialnega varstva ter gospodarstva. Zlasti pa bi moral biti usposobljen za znanstveno - raziskovalno in pedagoko delo na visokoolskih ustanovah, raziskovalnih intitutih in drugih ustanovah, kjer se zahteva ustrezen podiplomski akademski naziv s podroja psihologije. Specializant psihologije bi moral biti visoko usposobljen strokovnjak, ki se samostojno loteva reevanja zahtevnih praktinih problemov na svojem podroju praktinega dela v smeri tudija, ki jo je specializiral.

OSEBNOSTNE ZNAILNOSTI
V okviru determinant psihologove poklicne identitete je teko govoriti o potrebnih (ali najbolj znailnih ali optimalnih...) osebnostnih lastnostih strokovnjaka tega profila, zato sem to poglavje prihranil za konec, kjer bom nekatere osebnostne znailnosti skual le kratko komentirati. Naloga ni preprosta tudi zaradi tega, ker so za razline psihologove dejavnosti lahko v ospredju zelo razline osebnostne lastnosti, ki lahko izraziteje podprejo psihologovo korektno poklicno prizadevanje v doloeni disciplini ali pa ga, kar je precej bolj neprijetno, zavirajo. Pa vendar lahko z gotovostjo trdim, da je osebnostna struktura (v najirem pomenu, vkljuujo tudi sposobnosti) dejavnik, ki pomembno doloa psihologovo identiteto v poklicu, ki ga na doloenem podroju opravlja. Najteje recimo raje nemogoe je s kategorinim natevanjem odgovoriti na vpraanje, katere lastnosti so optimalne za opravljanje doloenega dela v psiholoki stroki. Ali je to ekstravertnost? Glede na to, da je psiholog strokovnjak, ki je v neprestanem stiku z ljudmi, je odgovor verjetno pritrdilen, a ne nujno. Je to odprtost (za nove ideje, drugane poglede, druge kulture, drugane miselne okvire, poglede)? Nedvomno. Empatinost, sposobnost vivljanja v doivljanje drugih, posluh za teave drugih ljudi? Da. Obutljivost za zaznavanje teav (e so tam)? Najbr. Vendar bomo hitro ugotovili, da prekomerno vivljanje v doivljanja in ustva drugih brez prepotrebne kritine strokovne distance lahko vodi do obremenitev, na podlagi katerih je korektno, nepristransko in uinkovito

Kakna je identiteta psihologa?

28 strokovno delo oteeno. e vzamemo za primer le nekatera obutljiveja podroja psihologovega dela kot so vojska (zlasti v vojnih razmerah), kazensko - vzgojne institucije, psihiatrine bolninice in zavodi, delo z duevno teko prizadetimi pacienti (recimo otroci) ali terminalnimi bolniki in podobno. Je mogoe sprejeti dejstvo, da je za delo psihologa v marketinki agenciji potrebno izkoristiti drugane osebnostne znailnosti kot pri delu z vzgojno zanemarjenim mladoletnikom v centru za socialno delo? Po mojem je to ne le mogoe, ampak nujno! Ali torej v tem primeru govorimo o psihologu kot o enem (istem) profilu v obeh situacijah? Verjetno ne bo prav dosti tistih, ki bodo oporekali trditvi, da mora biti psiholog osebnostno zrel. Vendar: easy to say. Zastavi se namre vpraanje: kaj je to zrela osebnost? In podvpraanje: kako jo spoznati? Psihologi se radi oklenemo preizkuenega recepta, po katerem so sestavine za pripravo zrele osebnosti vsaj ustvena, spoznavna, socialna in moralna zrelost. ustvena zrelost pomeni, da naj bi znali izraziti in nadzorovati ustva, imeli pozitiven odnos do drugih in do sebe, bili sposobni doivljati in uivati zadovoljstvo s samim s seboj, sprejemati ljudi in jim zaupati, imeli sposobnost soustvovati, pomagati in sodelovati. Spoznavna zrelost vsebuje razvitost umskega presojanja, realnost in razvitost interesov, zmonost napredovati pri uenju in izobraevanju, uspeno nartovanje prihodnosti, izoblikovanje samopodobe, izoblikovane ideje, nazori in preprianja, spotovanje kulture in kulturnih dosekov. Socialna zrelost naj bi predpostavila spotovanje drugih, upotevanje miljenja drugih, samokritinost in zmonost samokontrole, prilagojenost na drubeni nain ivljenja, realno oceno samega sebe in realno primerjanje z drugimi. Moralna zrelost pa naj bi za krono vsega pomenila spotovanje sprejetih in utemeljenih moralnih nael in norm, zmonost moralnega presojanja, nesebinost in izoblikovana trdna in jasna osebna in drubena etina preprianja. Glede na te znailnosti vsestransko zrele osebnosti lahko reemo, da je upotevanje ali zadovoljevanje vseh natetih lastnosti teka naloga za psihologa. Kot reeno, veliko laje je prebirati seznam potrebnih osebnostni lastnosti pri zrelem psihologu in jim (z varne distance) prikimavati, kot osebnostno zrelost pri psiholokem delu iveti.

Poklicna identiteta SKLEP

Opozoriti velja na dejstvo, da se osebnostne lastnosti kot pomembna determinanata psihologove poklicne identitete nerazdruno prepletajo z vsemi drugimi tremi dejavniki. Na primer podroje dela, opredeljuje, katere osebnostne lastnosti so najpomembneje, najbolj zaelene, najbolj problematine... Znanje in izkunje, pridobljene tekom dodiplomskega tudija psihologije in pri razlinih vrstah dodatnega usposabljanja in izobraevanja, prav gotovo neizbrisno zaznamujejo osebnostno strukturo posameznika. Ne toliko (ali sploh ne) v smislu spremembe v osebnostni strukturi, pa pa ta as morda le izkristalizira, izbrusi doloene posamezniku e lastne lastnosti (poudarijo in dodatno vzpodbudijo dobro v njem?). Sicer pa je identiteta sama skrita tam, kjer je delo. Predvsem se iz tistega, kar dela, in iz tega, kako to delo opravlja, vidi, kdo si. To pomeni tudi, da se psiholog najprej identificira s svojo drubeno skupino. V tem smislu je torej laje razumeti, da psiholog ne najde svoje poklicne identitete v svojem poklicu, temve v okolju, v katerem dela. Takna dra pa lahko privede tudi do tega (in pri nekaterih strokah se to dogaja), da zaradi elje po ekskluzivnem pripadanju doloeni poklicni skupini vzpostavimo morebitni podcenjevalni odnos do drugih poklicnih skupin. Zanimivo je tudi dejstvo, da sta ugled poklica in identifikacija s tem poklicem v pozitivni medsebojni zvezi: veji ko je ugled poklica, bolja je identifikacija in bolj izgrajena identiteta posameznika s stroko. Tega bi se morali psihologi pri gradnji svoje poklicne identitete e posebej zavedati. Ob tem se konno zastavi vpraanje, ali je ustrezno, da s tudijem psihologije, kot izjemno zahtevne stroke, ki, poleg tega, da ima opraviti s lovekovo duevnostjo, zahteva kompetentnega strokovnjaka z zrelo osebnostjo in s pritajenim obutkom za etinost dela z ljudmi, prine mladina pri osemnajstih? Ob tem, da jih tiriletni tudij v glavnem informira in ne formira? Vpraanje je tudi, ali je ustrezen nain selekcije za tudij, ki temelji na enem vidiku uspenosti in sicer na srednjeolski uspenosti in uspenosti tudija. S takno selekcijo morda oimo socialno-emocionalno polje izbire kanidatov, torej bodoih psihologov, saj mehanizem selekcije poganja le eno naelo, in sicer naelo znanja, druge lastnosti potencialnih univerzitetnih diplomiranih psihologov (recimo interes za neposredno delo z ljudmi) pa so zanemarjene oziroma neupotevane. Ena od reitev je podaljanje tudija, ne le v akademskem smislu, ampak

PANIKA podaljanje tako, da tudent psihologije ne bo mogel opravljati nobenega resnega dela, e ne bo po zakljuku dodiplomskega tudija imel opravljenih ustreznih izkuenj v praksi in zakljuene ustrezne (praktine ali raziskovalne) specializacije. Po tem malce diijo priporoila bodoe organiziranosti tudija po naelih t.i. Bolonjske deklaracije o nartovanju evropskega naina tudija (tudi psihologije). Bomo videli

VIRI
Bucik, V. (2001). Okrogla miza z naslovom Poklicna identiteta psihologa na Dnevih psihologov Slovenije na bledu, 10. novembra 2000. Psiholoka obzorja, 10 (2), 123-128. Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije (v pripravi). Osnutek 9.0. Ljubljana: Drutvo psihologov Slovenije. Program podiplomskega tudija psihologija (2001). Magistrski in doktorski tudij psihologije (pripravila V. Bucik in L. Marjanovi Umek). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. tudijski program psihologija (2001). Predmetnik v nabirno-izbirnem sistemu po ECTS tokovanju (pripravili V. Bucik, L. Marjanovi Umek in K. Zorman). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.
PANIKA

PANIKA

Zeleni in modri

29

Maja Terbian in Tanja raj

Svei psihologi in ''stari maki na delovnem mestu

Ko mladi diplomiranci prvi zasedejo svoje delovno mesto, so obiajno polni zagona, navduenja, pozitivnih priakovanj Kaj pa dvajset let kasneje? Ali vse to e vedno obstaja? Prav ta in podobna vpraanja so naju vodila tudi skozi pisanje sledeega lanka. Spraevali sva se o obstoju razlik med priakovanji v zvezi z delom in realno situacijo, ki na delovnem mestu obstaja. Poleg tega naju je zanimalo tudi, kaj je tisto, kar posamezne ljudi pri njihovem delu najbolj navdaja z zadovoljstvom, in katere so omejitve, ki jih med samim delom sreujejo. Glede na to, da ivimo v svetu, ki se spreminja z enormno hitrostjo, sva hoteli izvedeti tudi, kakne monosti za razvoj posameznega psiholokega podroja vidijo strokovnjaki, ki se s tem podrojem tudi sami ukvarjajo. Za mnenje sva povpraali svee zaposlene psihologe in stare make, ki se z doloenim podrojem (organizacijska, klinina, portna, pedagoka in akademska psihologija ter psihologija trenja) ukvarjajo e vrsto let. od sebe najve, kar lahko. Novo peena psihologinja s podroja organizacije je Katja Katarina Zakrajek, ki meni, da v tem trenutku trga e ne pozna tako dobro, da bi lahko napovedovala njegovo prihodnost. Prepriana je, da je samih idej veliko, vendar so veinoma neprofitabilne. Pri svojem delu se ukvarja preteno s kadrovsko selekcijo, psiholokim testiranjem, ocenjevanjem vodij ter sodelovanjem pri trnih in drugih raziskavah, kar se ujema tudi s priakovanji o samem delu e pred nastopom na delovno mesto.

OLSKO SVETOVALNO DELO

Svoje izkunje na podroju olskega svetovalnega dela e dolga leta pridobiva Milena Vidmar Droljc, ki na gimnaziji entvid opravlja klasino svetovalno delo z dijaki, uitelji in stari, izvaja skupinsko svetovalno delo v obliki delavnic, opravlja razvojno analitine naloge, ki predstavljajo podlago vpeljevanja sprememb in izboljav, ter izvaja organizacijske dejavnosti, ki vkljuujejo tudi vpisovanje prvoolcev in etrtoolcev, organizacijo informativnega dne, dneva zdravja in podobno. Ob nastopu na trenutno delavno mesto se je pojavil precejen razkorak med priakovanji in
Foto: A. Rebolj

ORGANIZACIJSKA PSIHOLOGIJA
Med izkuenimi psihologinjami s podroja organizacijske psihologije je tudi Alenka Sabadin, ki vodi slubo za razvoj organizacije kadrov in upravljanja znanja. Pri svojem delu se ukvarja z motiviranjem sodelavcev, razvojem karier, spremljanjem delovne uspenosti in sistemi nagrajevanja. Njena priakovanja so se z nastopom na delovno mesto uresniila, saj je delo e pred prevzemom dobro poznala. Kljub temu pa meni, da omejitve na delovnem mestu obstajajo in se na eni strani nanaajo na sposobnosti in pripravljenost organizacije, da sprejme ustrezne reitve, in na drugi strani na znanje in spretnosti ljudi, s katerimi sodeluje. Svoje zadovoljstvo z delovnim mestom izraa tudi preko pogleda na prihodnost. Je namre mnenja, da so monosti razvoja psihologije na organizacijskem podroju ogromne in da bo v asu, ki prihaja, vedno bolj pomembno zlasti usklajevati interese posameznikov in organizacije in ponuditi vsem zaposlenim, posebej pa e talentom, tako delo in nain vodenja, ki jih bo motiviral, da bodo dali
Maja je tudentka etrtega letnika psihologije, ki kljub dolgoletnemu zaasnemu bivanju v Ljubljani e vedno izkoristi vsako minuto, da se ob vikendih imprej vrne v rodno Ajdovino.

realnostjo, saj ni bila pripravljena na preobilico administrativno-organizacijskega dela. Sistemizacija delovnega mesta psihologa na oli, kot je postavljena s strani MZ, po njenem mnenju ne nudi dovolj prostora za ustvarjalno, profesionalno delovanje psihologa. Preve je nasieno z nizko vrednotenimi deli in obveznostmi, ki odvzemajo dragoceni ustvarjalni potencial univerzitetno izobraenega strokovnjaka. Pri delu pa ji najveje teave predstavljajo okosteneli miselni vzorci in predstave, ki so globoko uteleeni v olski ustanovi, ki teko vsrkava inovacije in spremembe. Ugotavlja namre, da je potrebno veliko nagovarjanja in preprievanja tako izvajalcev kot uporabnikov izobraevalnega procesa, da se neka novost sprejme in udejanji. Vendar jo vedno znova pri delu navduuje bogastvo izzivov in prilonosti za delovanje. Meni, da delo olskega svetovalnega delavca zahteva nenehno usposabljanje in napredovanje, torej ga sili v kontinuirano profesionalno in osebnostno rast. Ob tem pa ji je najveje zadovoljstvo ravno to, da je vsakodnevno obdana z mladostnim duhom, njihovo ivostjo, ustvarjalnostjo, iskanjem novih resnic in poti ivljenja. Vsekakor se ji zdi delo psihologa na oli nepogreljivo, vendar meni, da bo v prihodnosti potrebno vloiti veliko dela in prizadevanja, da bomo znotraj ole jasno zartali meje, kaj je delo psihologa in kaj delo drugih strokovnjakov. Psiholog na oli mora postati nosilec novih idej, raziskovalec v svojem mikrookolju,

Za mnenje o svojem delovnem mestu sva povpraali tako svee zaposlene psihologe kot stare make.

30 ki zna vzdrevati povezanost z znanostjo in prakso in pri tem mora dobivati dovolj vzpodbud in podpore s strani vodstva ole in tudi fakultete. S podrojem olskega svetovalnega dela pa se je pred nedavnim zael ukvarjati tudi Miha erneti, ki pri svojem delu svetuje dijakom, uiteljem in vodstvu ole, sodeluje pri izvedbi postopka vpisa, poklicnem svetovanju in informiranju, pri preventivni dejavnost (na primer glede zlorabe drog), pouevanju dijakov o uspenih nainih uenja in pri oskrbi dijakov s posebnimi potrebami. Pri opravljanju natetih nalog se sreuje z mnogimi omejitvami, vendar pa samo delo vseeno ustreza priakovanjem, ki jih je oblikoval pred nastopom na trenutno delovno mesto. Pri delu ga najbolj navdaja z zadovoljstvom pomo pri izobrazbenem in osebnostnem razvoju mladih, samostojnost pri opravljanju nalog in delo z ljudmi na sploh. erneti na prihodnji razvoj olskega svetovalnega dela gleda optimistino, saj meni, da so monosti razvoja velike in perspektive e rastejo.
Foto: A. Rebolj

Zeleni in modri

PANIKA

Z zadovoljstvom pri delu pa tako stareje kot mlaje psihologe navdaja obutek, da so drugemu pomagali.

PORTNA PSIHOLOGIJA
Na podroju portne psihologije sva za mnenje vpraali Janeza Rojka, ki se ukvarja s klinino psihologijo, vendar pa klinino psiholoko metodo dela ves as svoje poklicne kariere uspeno uporablja tudi na podroju porta v obliki psihodiagnostike osebnostnih lastnosti, ki pomembno doloajo obliko in vsebine drenanega procesa, oblikovanje forme, priprave na tekmovanja ipd. Pri svojem delu se je sreal z mnogimi omejitvami, kot so pripravljenost za sodelovanje in delo s strani portnika, problemi institucionalne prostorske organiziranosti in urejenosti, vedno pa je problematino tudi financiranje. Kljub razlinim omejitvam pa ga pri delu e vedno spremlja zadovoljstvo, predvsem v trenutkih, ko vidi portnika, da skozi njihovo sodelovanje uspe najti ravnovesje in zadovoljstvo v portu in na drugih podrojih ivljenja ter dosega dobre rezultate. Glede na to, da je portna psihologija v zadnjih desetletjih prila do tevilnih lastnih spoznanj ter razvila lastne metode dela, verjame, da so monosti razvoja samega podroja v prihodnosti velike. S tem mnenjem o razvoju portne psihologije pa se ne strinja mlaji kolega, portni psiholog Ale Vii, ki pravi, da so monosti razvoja mnogo slabe, kot meni veina drugih psihologov in tudi laikov. Predvideva, da bodo portni psihologi e kar vrsto let obsojeni na obasna in honorarna dela v razlinih portnih klubih, reprezentancah

ipd., saj dravne institucije e vedno ne kaejo vejega interesa za konkretnejo podporo portnim psihologom. Le ta pesimistina napoved prihodnosti pa verjetno izhaja iz tevilnih omejitev, s katerimi se Vii sreuje pri svojem delu: prezasedenost portnikov in trenerjev, manji motiv za kvalitetno sodelovanje s psihologom, stereotipi o delu psihologov ter zelo velika fluktuacija igralcev v klubu. Ob delu, kot so individualni in skupni sestanki s portniki, portno ekipo in trenerji ter spremljanje treningov in tekem, pa obuti najveje zadovoljstvo takrat, ko skupaj s portnikom opazita napredek v igri, ki je najverjetneje posledica njunega sodelovanja.

znanost in port, kar ima za posledico prepoasen potek projektov. Monosti razvoja ustvarjalnosti so zelo velike, saj kljub velikemu tevilu tudij o sami ustvarjalnosti e marsiesa ne vemo. Monost napredka vidi tudi na podroju psihogerontologije in psihologije umetnosti, ki je po njegovem mnenju e zelo nerazvita disciplina. Z akademskim podrojem oziroma pouevanjem se v tem trenutku nekoliko bolj kot profesor Pejak ukvarja Ksenija Jauovec, ki je bila sprva zunanja sodelavka Pedagoke fakultete, trenutno pa vodi vaje pri predmetu Psihologija. tudentom drugega letnika predmetne stopnje skua posredovati nekatera spoznanja in veine s podroja komunikacije, skupinske dinamike in osnovne ideje teorije izbire W. Glasserja. Delo ustreza njenim priakovanjem, saj se je z delovnimi nalogami dobro seznanila e pred nastopom redne zaposlitve. Pri svojem, preteno samostojnem delu, se ne uti omejena, saj ji delo dopua obilo svobode in ustvarjalnosti, prav slednje pa jo skupaj s pozitivnimi povratnimi informacijami in zanimanjem tudentov najbolj navdaja z zadovoljstvom. Monosti razvoja akademskega podroja psihologije vidi v povezovanju strokovnjakov na vseh ravneh (izkueni, novinci, tuji kolegi) pri skupnih projektih. Prav tako pomembno se ji zdi tudi kontinuirano, sistemsko urejeno povezovanje teorije in prakse. Nedavno pa je mesto asistentke za Pedagoko psihologijo na Oddelku za psihologijo prevzela Katja Koir, ki se v okviru svojega dela najve ukvarja z uravnavanjem vedenja v razredu, psihosocialnim razvojem v olskem kontekstu, socialno sprejetostjo in socialnimi spretnostmi v olskem kontekstu ter intrinzino motivacijo. Njene delovne naloge se nanaajo na raziskovalno

AKADEMSKO IN RAZISKOVALNO PODROJE PSIHOLOGIJE

Z akademskim podrojem psihologije se dolga leta ukvarja upokojeni profesor Vid Pejak, ki predava Psihologijo umetnosti na Visoki oli za vizualne umetnosti in na College-u za interier, e do nedavnega pa je predaval tudi tudentom psihologije. Vzporedno s pouevanjem se je in se e vedno veliko ukvarja za raziskovanjem razlinih podroij psihologije. V tem trenutku je najbolj dejaven na podroju psihogerontologije in psihologije ustvarjalnosti. Prav na slednjem podroju pa sodeluje tudi z hrvako psihologinjo Jasno Lay, s katero bosta prihodnje leto v Zagrebu izdala knjigo z navodili in nalogami za spodbujanje ustvarjalnosti otrok. Pri njegovem delu ga z zadovoljstvom najbolj navdajajo dobljeni rezultati, ki potrjujejo uinkovitost njegovih nalog za spodbujanje ustvarjalnega miljenja otrok. Edina omejitev, ki jo pri delu sreuje, je nizka finanna podpora s strani Ministrstva za olstvo,

PANIKA dejavnost, delo s tudenti, sodelovanje z zunanjimi institucijami, razline administrativne in birokratske zadeve Slednje ji predstavljajo tudi edino omejitev, s katero se pri svojem delu sreuje. Delo ustreza njenim priakovanjem, najbolj pa jo z zadovoljstvom navdaja delo s tudenti in ukvarjanje s podroji, ki jo resnino zanimajo. Prihodnost akademskega in raziskovalnega podroja se ji zdi brez meja, le izkoristiti moramo tevilne prilonosti, ki se nam ponujajo.

Zeleni in modri
Deluje na treh podrojih: v oglaevanju, kjer se uporabljajo znanja psihologije spoznavanja, pri grafinem oblikovanju, kjer je poudarek na gestalt psihologiji in psihologiji barve, ter pri vodenju marketinke agencije, kjer pa prednjaita socialna psihologija in psihologija organizacije. Pri delu, ki poteka izkljuno v sodelovanju z drugimi, vidi omejitve predvsem v pomanjkanju kapitala za hitreje odzivanje na prilonosti v okolju, neformiranosti kadrov za podroje trenja ter pritlehna poslovna kultura v dravah, kjer deluje. V prihodnost psihologije na tem podroju gleda precej svetlo, saj meni, da se pri trenju ukvarjajo s procesi menjave, s katerimi upravljajo ljudje, ne organizacije in ne stroji, zato bi bilo ustavitev razvoja podroij psihologije, od katerih smo odvisni ali pa se nas dotikajo, enako, kot e bi ukinili psihologijo kot znanost. Mlada strokovnjakinja na podroju trenja pa je Tina Kumelj, ki je zaposlena kot Direktorica Marketing centra v oglaevalski agenciji Studio Marketing JWT Ljubljana. Pri svojem delu nartuje in izvaja trne raziskave, nartuje in upravlja z blagovnimi znamkami naronikov Studia Marketing, sodeluje z vodji projektov in medijskim centrom pri vodenju oglaevalskih projektov, izvaja izobraevalne aktivnosti s podroja marketinga Potek njenega dela ne ustreza popolnoma njenim priakovanjem o delu, pri emer jo moti predvsem neresno jemanje psihologov in njihovega znanja v trenjski stroki, kjer prevladujejo drugi strokovni profili, med drugim ekonomisti, komunikologi. Velikokrat se namre zgodi, da e takrat, ko ima monost pokazati svoje psiholoko znanje, ki je temelj vsakega resnega odnosa podjetja s svojimi potroniki, pogosto naleti na nerazumevanje s strani drugih strokovnjakov. Poleg tega pa kot omejitev vidi tudi zelo kratke roke, ki jih postavljajo naroniki, saj jih le-ti velikokrat silijo k temu, da stvari speljejo hitro, brez ustreznega razmisleka ali testiranja, ter na osnovi zgolj nepreverjenih predpostavk. Najbolj je zadovoljna takrat, ko pri svojem delu upoteva spoznanja psihologije in s tem dosee dobre rezultate, ki se kaejo tako pri prodaji kot pri priznanjih stroke in navduenju potronikov. Boljo prihodnost psihologije v oglaevanju vidi predvsem v bolj sistematinem povezovanju z drugimi strokami (na primer komunikologijo in ekonomijo), in v tem, da si psihologija pridobi mesto, ki si ga v oglaevanju zaslui. e nekoliko povzamemo videnje svojega dela naih anketirancev, bi lahko rekli, da so se tako mlajim kot starejim

31 psihologom precej uresniila priakovanja, vezana na delovno mesto. Opazno je tudi, da se ne eni ne drugi ne podajajo preve radi v vode, ki jih ne poznajo, vsaj v tistih najirih okvirih zatorej vsi podroje vsaj deloma poznajo in vedo, kaj jih aka. Do svojega dela in njegovih omejitev so prav vsi zelo kritini in menijo, da se pojavlja kar veliko ovir, ki jim oteujejo delo. Teave se veejo predvsem na birokracijo, finance, stereotipe, pomanjkanje dodatnega izobraevanja, nezmonost vnaanja svoje ustvarjalnosti na delovno mesto, ozkost razmiljanja nadrejenih in sodelavcev in e kaj. Z zadovoljstvom pri delu pa tako stareje kot mlaje psihologe navdaja predvsem obutek, da so drugemu pomagali, da so naredili zanj nekaj dobrega in so vidne pozitivne posledice njihove pomoi. Mnoge, predvsem mlaje, pa poleg zunanjih virov zadovoljstva navduujejo tudi notranji, ki pa so predvsem vezani na veselje do dela in zanimivost podroja. Prihodnost psihologije se mnogim posameznikom zdi zelo svetla, pri emer tisti z ve izkunjami bolj poudarjajo ne le pomen, ampak tudi nujnosti psihologije na posameznem podroju (na primer trenje, olsko svetovalno delo in podobno). Upajmo, da bo torej prihodnost psihologije res tako gorea in svetla, kot to menijo nai sodelujoi in da nas bo vse vodilo zanimanje, motivacija in elja po pomoi za dobrobit jutrinjega dne.
PANIKA

KLININA PSIHOLOGIJA
Helena Mrak erneli je ena izmed tistih, ki se e dolga leta posvea klinini psihologiji, namre kar 26 let. Dela s posamezniki in druinami, pri emer obravnava razline problematike: slabi odnosi, zloraba drog ter odvisnost od drog, nasilje v druini, svetovanje mladim ob najrazlinejih osebnih problemih in podobno. Ukvarja se tudi s specialistinimi storitvami klinino psiholokega svetovanja, pri emer uporablja razline terapevtske metode in tehnike, pa tudi z vodenjem primerov in izvedenstvom. Delo kot tako ustreza njenim priakovanjem, kot problem navaja le odnose med psihologi in ostalimi strokovnjaki, nepsihologi, ki najvekrat vedo o psihologiji ve kot ona sama. Med omejitve, ki so vezane na vodje ustanov, priteva tudi premalo udelebe na seminarjih in drugih izobraevanjih. Pri delu s klienti jo navduujejo male stvari in majhni napredki, ki jih v terapiji dosee. Monosti razvoja klininega podroja so po njenem mnenju velike. Enakega preprianja pa je tudi Sandi Kofol, ki se je s podrojem klinine psihologije ele zael ukvarjati, saj meni, da je povpraevanje na trgu po storitvah, ki jih ponujajo klinini psihologi, vedno veje. Sam v okviru klinine psihologije ponuja svetovanje na temo partnerstva in vodenje delavnic v smislu dela na sebi na temo partnerstva in emocionalne inteligentnosti. Te naloge se ujemajo z njegovimi priakovanji in meni, da ima pri tem delu zelo proste roke. Z zadovoljstvom pa ga najbolj navdaja to, da pone stvari, ki ga zanimajo in da je delo relativno dobro plaano.

PSIHOLOGIJA TRENJA
Vsekakor je eden najbolj izkuenih psihologov s podroja psihologije trenja v Sloveniji Jernej Repov, saj svoje delo opravlja e 37 let, od tega petindvajset let v agenciji, ki je trenutno znana pod imenom Studio Marketing J. Walter Thompson.

32

Nenavadni

PANIKA

Ana Arzenek

Psihologi v nenavadnih poklicih

Psihologijo je mo najti skoraj vsepovsod, iz esar izhaja tudi iroki obseg dela diplomiranih psihologov. Nekateri psihologi delajo tudi na delovnih mestih, ki niso nujno najbolj znailni za stroko. Predstavljamo vam tri zgodbe diplomiranih psihologinj, ki so svoje psiholoko znanje ponesle izven meja konvencionalne psihologije in ga obogatile z znanjem na drugih podrojih. psihoanalitinega dela, spoznavanje dinamike komunikacije, delo z druino metode razvijanja sposobnosti, uspenega uenja in podobno. To je namre temelj dela v olski svetovalni praksi in vsekakor ne testiranje sposobnosti. Testiranje razlinih sposobnosti in spretnosti je tu in tam sicer potrebno, vendar ostaja v mnoici ivljenjskih teav, ki jih je treba sproti reevati, skoraj nepomembno. Ko sem tudirala, in verjetno se danes asi e zmeraj niso kaj dosti spremenili, sem pogreala seznanitev z vsebinami, ki jih je psihologija potisnila na rob, in so oznaene kot parapsihologija in paranormalni pojavi. Gre za lovekovo zaznavanje sebe in sveta, katerega gibalo ni um, temve dua in duh. Prav bi bilo, da bi tudij psihologije loveka opremil s im irim znanjem, saj se v ivljenju sreuje tudi z zadevami, ki so onstran znanega in mnoinega, in kljub temu e vedno normalnega. Psihologija je prav gotovo tista tudijska smer, v kateri bi bila seznanitev s temi vsebinami najbolj primerna.

DARJA GROZNIK, UNIV. DIPL. PSIH., UREDNICA VALA 202

Pred izbiro tudija sem oklevala, naj se odloim ali za novinarstvo ali za psihologijo. Odloila sem se za slednjo in nikoli mi ni bilo al. Res je, da sem med tudijem psihologije opravila tudi sprejemne izpite za Medicinsko fakulteto, vendar me je predmetnik za tretji letnik psihologije dosti bolj mikal kot medicina. Vasih o svoji poklicni poti premiljujem skozi prizmo izbire tudija in tako ni ve ne zavidam tistim z ozko profiliranim interesnim podrojem. Zdi se mi kar lahko potrdim skozi lastne izkunje in izkunje drugih , da je novinarstvo, ki je moje poklicno domovanje e 17 let, obrt, zdruena z doloenimi sposobnostmi, vezanimi na iro drubeno ujenost. e med tudijem sem delala kot honorarna novinarka na radiu. Novinarske izkunje sem si zatem nabirala e na Slovenski tiskovni agenciji in nacionalni televiziji. Teko reem, da sem pri svojem primarnem novinarskem delu, pri poroanju o dogodkih, snemanju reportanih zapisov in vodenju dnevnika rpala znanja tudi iz psihologije. Ko pa sem se pred petimi leti vrnila na radio, kjer opravljam delo urednice Vala 202, se mi je zazdelo, da mi ravno pri tem delu vodenju redakcije vsaj okvirno poznavanje psihologije posameznika in psihologije mnoice ve kot koristi. Kot vodja veje skupine ljudi ustvarjalcev, ki delujejo precej individualno, moram iz posameznih kokov vsakodnevno sestavljati celoto: radijski program. Preizkuam se ravno v tem ravnanju v oblikovanju tima in obvladovanju obutljivih posameznikov, ki so starostno in svetovnonazorsko zelo razlini. Vodenje skupine je zame velika preizkunja tudi zaradi poznavanja lastnih reakcij, lastnega obvladovanja in irokega razumevanja razlinosti, saj sem po naravi priznam nekoliko nagnjena h kolerinosti in premorem kaj malo
Ana ekstravagantna tudentka tretjega letnika psihologije je zaljubljena tudi v nenavadne pogovore, zgodbe in teme ni udno, da jo je navduila tudi tema napisanega lanka. J

flegmatinosti. e veja preizkunja mi pomeni otrok. Diplomirala sem iz otroke psihologije, ki me je e v asu tudija zelo zanimala, torej bi morala na tem podroju delovati, kar se le da suvereno. Vendar spoznavam, da preko ukvarjanja z otrokom e najbolj spoznavam samo sebe, saj se preizkuam v razlinih situacijah in mnogo bolj kot kdajkoli prej dograjujem svoj svetovnonazorski svet razmiljanja in dojemanja.

DAJA KIARI, UNIV. DIPL. PSIH., UREDNICA REVIJE AURA

Ko sem se pred dobrimi tridesetimi leti zaposlila kot olska psihologinja, nisem imela prave predstave, kaj se od mene kot olske svetovalke priakuje in katere teave mora pravzaprav reevati olski psiholog. Na oli pa tudi niso vedeli, kaj naj bi olski svetovalni delavec poel, saj ga do tedaj niso zaposlovali. Fakulteta nas je v tistem asu zelo dobro usposobila za ugotavljanje olske zrelosti in tudi za delo z legasteninimi uenci. Poleg tega je bil takrat zelo dobro zastavljen tudi koncept usmerjanja v poklic, kot smo ga tedaj imenovali in ki ga je vodil Zavod za zaposlovanje. Pri vsem ostalim sem se morala znajti sama. Ob delu sem spoznavala, esa ne znam, kar sem se skuala im prej nauiti, in sicer iz literature in preko izmenjavo izkuenj z drugimi olskimi svetovalkami. Takrat smo se namre olske psihologinje iz vseh ljubljanskih ol sestajale nekajkrat na leto, da bi si izmenjevale izkunje. Pred tridesetimi leti, ko sem zaela s svojim delom na oli (to delo sem opravljala est let, potem pa me je ivljenje zaneslo med knjige in revije) razen prej omenjenega temeljnega dela niti ni bilo kaknih posebnih teav z uenci. Zalegli so e pogovori z njimi in tudi z njihovimi stari, e je bilo to potrebno. Tisto, kar bi nam na fakulteti morali posredovati, pa niso, eprav je za delo na oli pomembno (verjetno je pomembno tudi za psihologe drugih usmeritev), so osnove

NASTJA SIMONITTI, UNIV.DIPL.PSIH., ASTROLOKA PSIHOLOGINJA

V zadnjih treh letih delujem kot psihologinja z nekaterimi dopolnilnimi znanji iz razlinih podroij in sicer: 1. astrologije, jungovske transpersonalne (globinske) psihologije ter mitologije, 2. kvantne fizike in kognitivne znanosti, 3. psihonevroimunologije, 4. joge in ezoterike. Vsa ta podroja seveda niso izolirana drug od drugega, ampak se med seboj tesno prepletajo. e se na kratko pomudim pri vsakem od njih: 1. Osnovo mojega dela predstavlja astrologija oziroma posameznikova natalna (rojstna) karta. Astrologija kot prastara veda prvotno ni imela nobene zveze z napovedovanjem prihodnosti, ampak je bila veda, ki je omogoala vpogled v posameznikov duevni univerzum, v njegovo nezavedno. Natalna karta je namre izjemno precizen, izrpen in celosten prikaz posameznikovega energijskega ustroja, skupaj z vsemi razmerji med posameznimi psihinimi

PANIKA strukturami. Veliko odkrije tudi o nezavedni motivaciji. Zlasti o tistem delu nezavednega, ki se mu z drugimi sredstvi le teko ali sploh ne moremo pribliati. Ravno zato sem astroloki pristop vkljuila tudi v svoje psiholoko delovanje. Na nekaterih univerzah v Angliji je astrologija e ve kot pet let eden izmed izbirnih predmetov. al je dandanes najbolj znana po vedeevanju, kar pa predstavlja le zlorabo oziroma popolno degradacijo tega mogonega orodja. Vedeevanje ima s pravo astrologijo priblino toliko skupnega kot imata skupnega e uporabim analogijo medicina in doktor romani. Joga pozna ve plasti nezavednega (in sicer 7, ki se imenujejo astralne ravni). Ravno miselni, in emocionalni vzorci, ki izvirajo iz globljih plasti duevnosti, so v resnici odgovorni za to, da so naa ivljenja takna, kakrna pa so. Po principu sinhronosti, ki ga je lepo opisal veliki psihiater in psiholog Carl Gustav Jung, med dogajanjem v nai notranjosti in zunanjimi dogodki obstaja povezava, nevzrona, nelinearna povezava. Nakljuij torej ni. Materialni dogodki niso neodvisni od opazovalca, kar je kvantna fizika e zdavnaj spoznala. Z drugimi besedami: nae nezavedno v osnovi oblikuje nao usodo ali kot bi se izrazili Indijci karmo. Temeljno ezoterino naelo je: kar je znotraj, je tudi zunaj oziroma im bolj pozna sebe, tem laje obvladuje svoje ivljenje. Ta notranji lokus kontrole je seveda zelo osvobajajo obutek, zato ni ni udnega, da vsi ljudje, ki zano delati na sebi, opazijo izreden porast psihine energije. 2. Kvantna fizika oziroma kognitivna znanost, ki preuuje fenomen zavesti v najglobljem smislu, je hitro razvijajoa se interdisciplinarna veda (ki vkljuuje spoznanja informatike, kvantne fizike, psihologije, biologije in nevrologije) in ki vsako leto postree s tevilnimi osupljivimi spoznanji o nainu delovanja naega kognitivnega aparata. Upam si trditi, da gre za eno najbolj perspektivnih znanstvenih panog, ki se ji v prihajajoem desetletju obeta izreden razcvet. Sama se redno udeleujem mednarodnih konferenc in tudi aktivno sodelujem na njih. Znanstveno potrjena povezanost opazovalca in opazovanega pa ima e eno implikacijo: nujno zdruevanje objektivnega (pozitivistinega) pristopa in izkustvenega,

Nenavadni
Foto: A. Rebolj

33 Koristnost meditacije je znanstveno potrjena e vsaj dvajset let, e ne e v e . Verjetno je odve pripomniti, da obstajajo tudi nekatere zahtevneje jogijske tehnike, ki omogoajo razvoj nekaterih sposobnosti, ki jih na tej stopnji razumevanja sveta pojmujemo kot nadnaravne. Ezoterika kljub navidez straljivemu nazivu ni ni drugega kot veda o energijskih zakonih. Kot taka je seveda tesno povezana s kvantno fiziko. Tako ezoterika kot tudi kvantna fizika operirata s pojmom energija, ki predstavlja njun temelji pojem. Tako duevni kot materialni svet sta v osnovi izpolnjena z valovanjem, pri emer je duevni svet le nekoliko subtilneji, saj ima vijo frekvenco valovanja. tevilni veliki fiziki 20. stoletja (na primer Fritjof Capra, ki svojo izkunjo opisuje v knjigi Tao fizike) so mnenja, da so transcendentalna stvarnost, ki jo jogi izkusi z meditacijo, in zakljuki, do katerih pridemo s pomojo izsledkov kvantne fizike, popolnoma enaki. Moje stranke so osebe, ki elijo v ivljenju globlje spoznati svojo naravo in z njo povezano usodo. Torej osebe, ki iskreno teijo k samoizpopolnjevanju in samoaktualizaciji. Jung je v tem kontekstu govoril o integraciji vseh arhetipskih struktur in realizaciji sebstva (individuaciji), ki je na pravi jaz. Indijska joga govori o dui in samospoznanju. Kakrnekoli besede e uporabimo, vse pomenijo eno in isto. Vije aktualizirana oseba je torej oseba, ki tei k maksimiziranju svojega energijskega potenciala. To maksimiziranje se kae v viji stopnji samozavedanja, viji obutljivosti do ivljenja nasploh, izboljani intuiciji, neodvisnosti od kulturnih vplivov, viji ustvarjalnosti, bolji sposobnosti koncentracije in notranji stabilnosti, intenzivnejem in globljemu doivljanju stvarnosti (tudi vrhunskih doivetjih), bolji komunikacijski zmonosti in energijski pretonosti z okoljem ter nenazadnje tudi v boljem telesnem zdravju. Psihonevroimunologija je namre e nikolikokrat dokazala, da harmonizacija duevnih silnic vedno prej ali slej rezultira v harmoniziranju telesnih oziroma fiziolokih procesov.
Foto: A. Rebolj

fenomenolokega pristopa. Sama to naelo dosledno upotevam, saj se e priblino

petnajst let ukvarjam z astrologijo in dvanajst let z jogo. Moje naelo je, da je neko spoznanje pravo ele takrat, ko je tako znanstveno kot izkustveno potrjeno. 3. Psihonevroimunologija je veda, ki je nastala v zaetku 80. let. Kot e samo ime pove, vkljuuje spoznanja psihologije, nevrologije in imunologije in se ukvarja predvsem s problemom povezanosti telesnega (imunskega) odziva in duevnih procesov. Njen osnovni postulat je, da ustva in misli prek kompleksnega sklopa hormonov, molekul citokininov in nevrotransmiterjev krmilijo fizioloke procese. Trenutno so zlasti aktualne raziskave o tem, kako specifina duevna disfunkcija (blokada) vpliva na specifino pojavljanje posamezne bolezni. 4. Joga ni niti religija niti filozofija, ampak je izkustvena pot samospoznanja torej zelo praktina panoga. Stara je ve tiso let. Joga poleg telesnih vadb (asane) vsebuje tudi tevilne psiholoke tehnike, med katerimi so gotovo najbolj znane meditacija, kontemplacija in samoopazovanje (nepristransko opazovanje svojih misli in ustev).

Moje delo je torej ugotavljanje, kje se nekdo nahaja v individuacijskem procesu, katere vidike sebstva je e realiziral, koliken je njegov sploni duevni potencial ter kje in kako bi ga lahko realiziral.

34 Nadalje pomagam pri ozaveanju t. i. sence (temne plati osebnosti), zlasti e gre za globlje psihine krize in dileme. Pri tem si pomagam tako s preizkuenimi psiholokimi znanji kot z razlinimi jogijskimi in podobnimi tehnikami. V povpreju imajo moje stranke visokoolsko izobrazbo. Za raziskovanje samega sebe oziroma za delo na sebi, kot ta proces navadno oznaujemo, je nujno potrebno obvladati abstraktno miljenje. Tega pa se je mo nauiti le na sodobnih univerzah. Drugi pogoj, ki ga postavljam, je starost stranke vsaj trideset let. Glede na mojo oceno gre za obdobje, ko posameznik e dosee vsestransko zrelost (zlasti psihosocialno) in je usvojil e doloeno tevilo ivljenjskih izkuenj. Tretji pogoj pa je, da ta oseba v preteklosti ni imela nobene psihotine epizode in klinine obravnave. Poglabljanje v svoje nezavedno, ozaveanje svojih sennih struktur osebnosti in izkuanje globljih stanj zavesti je namre izjemno zahtevno delo, ki terja vrst ego in dobro osebnostno integriranost. loveko vdenje o svetu se razvija spiralno in vedno prehaja skozi znano trojno fazo: teza-antiteza-sinteza. S pojavom razsvetljenstva in kasneje znanosti je skual lovek zanikati vse oziroma pomesti z vsem, kar ni bilo racionalno, kavzalno in linearno. Konalo je v istem kou z oznako: praznoverje! Danes lovek s pomojo znanosti ponovno odkriva nekatera dragocena spoznanja iz tega koa in ugotavlja, da jih je morda le prehitro zavrgel. Seveda je po drugi strani e vedno zelo veliko nekritine uporabe ezoterike, kar po krivici mee slabo lu na celo zadevo. In ravno tu mora nastopiti znanost. Njena vloga znanosti je namre, da postane presejalno sito, ki bo s pomojo vrlin, ki so jo najbolj povzdignile (objektivnost, veljavnost, zanesljivost, kritinost, sistematinost) loila zrno od plevela. Le tako bomo lahko stopili v tretjo fazo. K temu teim tudi sama. Psihologija je seveda pri mojem delu e vedno osnova. In tevilka ena.
PANIKA

Oddelek in identiteta Ana Jerman in Ana Arzenek

PANIKA

Vloga oddelka pri formiranju identitete psihologa je pomembna, vendar ne edina.

Intervju s prof. Valentinom Bucikom
Ker je vloga oddelka pri oblikovanju identitete psihologa ena pomembnejih, nas je zanimalo, kaj o tem meni predstojnik oddelka za psihologijo, dr. Valentin Bucik. In tako sva sedeli v njegovi prijetni pisarni, kjer je bilo naslednjo uro govora o identiteti in prihodnosti psihologa ter teavah tudija psihologije. Kaken je poloaj tudija psihologije v okviru univerze v Ljubljani? Lahko reem, da je po svoje zanimiv, ker je nekaj posebnega. tudij psihologije se na Filozofski fakulteti precej razlikuje od nekaterih drugih tudijev, sploh od humanistinih, pa tudi od nekaterih druboslovnih. Izstopa po tem, da je precej bolj empirino usmerjen, z veliko praktinega dela, zato imamo psihologi znotraj fakultete vasih malo teav, saj moramo veliko truda posveati predstavljanju naega programa drugim, npr. kaken material potrebujemo za izvajanje praktinih vaj. tudij psihologije je tudi draji kot veina ostalih tudijev na Filozofski fakulteti, saj zajema veliko praktinega dela, to pa zahteva delo v malih skupinah, seminarsko delo, terensko delo, predavanja izven fakultete. Velikokrat iz tega razloga predstavniki ostalih oddelkov zelo teko razumejo poloaj psihologov in njihove potrebe za delo. Zanimivo je, da v razlinih dravah pozicionirajo tudij psihologije na razlina polja znanosti. V Avstriji na primer psihologijo prej uvrajo v naravoslovne kot druboslovne znanosti, zato je le-ta na primer na univerzi v Grazu del naravoslovno-tehnine fakultete. To za sabo potegne isto praktine posledice, saj oddelek nima taknih problemov s finannimi sredstvi, potrebnimi za tudij in raziskovanje. Problem Filozofske fakultete pa je, da je tudij miljen tukaj kot tak, da tudent ne potrebuje drugega kot le papir in pisalo in lastne mogane. Psihologija je zaradi tega vedno izstopala, saj se je morala boriti za nekaj ve. e povzamem, tudij psihologije znotraj Filozofske fakultete je precej specifien. Omeniti pa je tudi potrebno, da je oddelek za psihologijo najveji oddelek z vidika tevila zaposlenih in po dohodku, ki ga posamezni oddelki sami zasluimo na trgu. To pomeni, da poleg
Ana Jerman je zanimiva tudentka 3. letnika s posebno strastjo do odtekanih uhanov, porta in seznamov vseh vrst. Ima pa tudi zelo rada obilo spenjenega mleka.

denarja, ki ga dobimo od drave za svojo pedagoko in raziskovalno dejavnost za redne tudente, dobimo e sredstva na trgu, ki pa zajemajo olnine na izrednem in podiplomskem tudiju, vpisnine, lanarine za knjinico, tarife za opravljanje izpitov tistih, ki nimajo statusa tudenta, ipd. Po teh sredstvih pa smo znotraj fakultete, poleg oddelka za anglistiko, najmoneji. Vasih se nam zdi, da smo glede na svojo velikost in teo pri nekaterih odloitvah na fakultetni ravni kar malo zapostavljeni. Kakna je vloga oddelka pri oblikovanju poklicne identitete? Po mojem mnenju kljuna, glede na to, da je to edina institucija pri nas, ki producira izobrazbeni profil, o katerem se pogovarjamo. Najprej v okviru dodiplomskega tudija, nato pa tudi z monostmi, ki so na voljo po diplomi. Vendar pa postaja vedno bolj jasno, da je tiriletni tudij za oblikovanje strokovnjaka, ki bo delal v praksi, premalo, saj glede na irino znanja, ki ga pokriva, ne naredi drugega kot informira. Slednje skuamo spremeniti z oblikovanjem ve tudijev specializacije, ki diplomanta pripravijo na specifino praktino delo. Zakaj? Z vidika povezovanja profila psihologa kot ga izobraujemo na univerzi in praktinega dela psihologa v razlinih institucijah. In tu vidim zvezo med oddelkom psihologije kot izobraevalno institucijo in profilom psihologa ter njegovo identiteto. Pogosto pravimo, da so determinante identitete psihologa veplastne. Eno je njegova osebnost, drugo je njegova izobrazba, tretje je podroje njegovega dela, itd. Skozi vse te determinante se pravzaprav formira identiteta posameznika, ki lahko sebe naziva psiholog kompetenten strokovnjak na doloenem delu v praksi. In ravno na nivoju specializacij vidim povezavo tega, kar psihologija na univerzi da kot tudij in kaj psihologija v praksi v resnici potrebuje.

PANIKA

Oddelek in identiteta
Foto: M. Tani

35 na katerega ob pomanjkanju kakovostne specializacije za razlina podroja dela psihologa, dere veina psihologov po diplomi, prav tako zgolj teoretien in raziskovalno usmerjen. Na ta nain posameznika ne pripravi na prakso. Edini praktini tudij torej pravzaprav predstavlja specializacija, katere problem v slovenski psihologiji pa je, da sta njen program in izvedba nepopolna. To je tudi eden izmed projektov, na katerih se dela oblikovanje ve razlinih, na zaetku splonejih in kasneje povsem specifinih specializacijskih tudijev. Kakna je po vaem mnenju prihodnost psihologa v Sloveniji in tujini? Zdi se mi kar svetla. tudij psihologije se trudimo prilagoditi tudiju v tujini, kar pomeni, da bi bila diploma v Sloveniji primerljiva in priznana mednarodno. To pa seveda pomeni monost zasedanja delovnih mest izven naih meja. Obilica znanja, o kateri sem govoril prej, daje psihologu v Sloveniji prednost pred ostalimi druboslovnimi tudiji in mu omogoa, da zaseda tudi delovna mesta, ki na prvi pogled niso znailna za psihologijo. Hkrati pa je sposoben tudi hitrega prehajanja in prilagajanja novim izzivom in podrojem ter hitre ter nebolee preorientacije v strokovni identiteti. Upam, da bomo takno splonejo, pregledno in poglobljeno usmeritev psiholokega dodiplomskega tudija vseeno vsaj v doloeni meri ohranili tudi vnaprej. Ozke specializirane praktine psihologije si lahko e na dodiplomski ravni privoijo le drave, kjer tudij psihologije ponuja ve univerz (in je tudi zaposlitvenih monosti ve), tudent pa si lahko izbere tisto psihologijo ali psiholoko olo oziroma praktino usmeritev, ki mu bolj ustreza. Resda taken strokovnjak, opremljen tudi z ve konkretnimi znanji in rutinami na doloenem podroju, lahko prej zakoplje v novo delovno mesto, ki mu je pisano na koo in mu po srei pade v naroje. Kaj pa v delo, kjer bi se moral s svojim vpraljivim splonim znanjem hitro prilagoditi novim okoliinam dela in drugemu podroju, kot si je zamislil v zaetku tudija?
PANIKA

Oddelek za psihologijo je na Filozofski fakulteti najveji oddelek z vidika tevila zaposlenih.

Se vam zdi, da se pri tudentih, ki se vpiejo na oddelek za psihologijo, pojavljajo doloene predstave, priakovanja o tem tudiju, ki se pa kasneje razhajajo z dejanskim programom tudija? Na to temo v zadnjem asu niso bile izvedene nobene tudije, zato bo moj odgovor bolj intuitiven, opirajo se na izkunje in ankete, izvedene med tudenti. V osnovi gre za to, kakno vizijo ima tisti, ki se vpisuje na tudij psihologije. Profesor Trstenjak je pred mnogimi leti omenjal tudijo, v kateri so bili tudenti psihologije v prvem letniku vpraani, zakaj so se odloili za ta tudij. Najbolj pogosti odgovori so bili, zato, da spoznam sebe, reim kak lasten problem, da bom lahko pomagal drugim ipd. Zanimivo je, da je veliko tudentov, ki so prili tudirat psihologijo, kot drugo alternativo izbralo tudij igralstva ali pa fizike. Torej gre za dve isto razlini vrsti ljudi, ki imata popolnoma drugana priakovanja glede tudija; po eni strani umetniki pristop do lovekove duevne strukture, po drugi pa naravoslovne tenje. Dejansko pa je v psihologiji zastopano oboje. Pojavlja se torej vpraanje, e so priakovanja tistih, ki zanejo tudirati psihologijo, realna. tudij psihologije v Ljubljani je izrazito eklektien, poskua biti pregleden. To pomeni, da ne pripada neki psiholoki oli, ampak skua zajeti im veje podroje psihologije. In e to: na dodiplomskem tudiju vsi tudentje dobijo malodane enako znanje, en profil. Na tej stopnji lahko na tudij prej imenujemo informativen kot formativen, torej ne formira izrazitih strokovnih profilov. Nekomu, ki ga zanima neko specifino podroje psihologije, pa lahko tak nain

tudija predstavlja problem, oziroma se ne sklada s priakovanji, ki jih je imel. Katere sem vam zdijo glavne prednosti in pomanjkljivosti oddelka pri oblikovanju identitete psihologa? Na zaetku bi ponovno poudaril, da je oddelek za psihologijo samo en, vendar najpomembneji del identitete psihologa v okviru profila strokovnjaka, ostalo pa so e osebne karakteristike vsakega posameznika, podroje, na katerem dela, profili strokovanjov, s katerimi dela, ipd. Prednost oddelka za psihologijo je, da tudent ob koncu tudija dobi zelo iroko psiholoko znanje, kar mu omogoa zasedanje delovnih mest, ki niso nujno vezana na specifino delo psihologa. Veliko psihologov je na primer zaposlenih v trenju, v vodstvenih kadrih podjetij, kot ravnatelji ol, vrtcev in drugih izobraevalnih ustanov ipd. Psihologu to iroko znanje omogoa neko fleksibilnost in laje prehajanje med razlinimi delovnimi mesti. Je pa ta irina znanja hkrati tudi najveja pomanjkljivost oddelka, saj tudentje dobijo ogromno informacij, manjka pa jim praktinega tudija, ki bi jih pripravil za neko doloeno delovno podroje. To pri nekaterih tudentih vzbuja nezadovoljstvo ob obutku, da se niso niesar nauili za poklic, kar seveda ni res. Vendar bi bilo nekatere vsebine, ki se predavajo na oddelku, potrebno nekoliko prevetriti, oziroma vkljuiti nove, svee teme. Prva naslednja veja prilonost za kaj takega bo vstop v tako imenovani bilonjski proces. Naslednji problem predstavlja podiplomski tudij, na katerega se vpiejo diplomanti, ki elijo doloene vsebine poglobiti. Vendar je magistrski tudij,

36

Priakovanja in dejstva

PANIKA

Dejan Kozel, Maja Sagadin in Vesna liar

tudentje psihologije o tudiju psihologije

Identiteta psihologa se zane oblikovati najbr takrat, ko polglasno ebljanje, radovedno ogledovanje in spoznavanje umiri vstop predstojnika Oddelka za psihologijo, ki prihaja pozdravljat novo generacijo tudentov psihologije. Slednji, ponosni, da se jim je uspelo vpisat na eleni tudij, in polni priakovanj, gorijo v elji po spoznavanju duevne razsenosti lovekove narave. Zlasti tedaj, na samem zaetku, vidi v psihologiji nekaj povelianega. Psihologija je veda, skozi katero ne bo odkrival le zakonitosti, principov in znailnosti pojavov onkraj sebe, ki se te bolj ali manj neposredno dotikajo, ampak ti je e v njeni definiciji in predmetu dano vedeti, da gre ta znanost bolj kot druge skozi loveka. Da je to znanost, ki bo ves as govorila o tebi, o tvojih soolcih, prijateljih, starih. Znanost, ki te bo ves as odpirala in ti drala zrcalo pred omi. In takna izhodia porajajo velika priakovanja. Velika priakovanja pa so lahko zaetek velikih razoaranj. Panika se je zato odloila, da poleg tistih sveih tudentov psihologije, ki so ravnokar zakljuili obdobje bruckanja, povpraa tudi letonjo generacijo absolventov in sicer, kaj so s tudijem psihologije dejansko pridobili, kje je spregledal njihove elje in potrebe ter kaken odnos imajo do psihologije danes, ko bodo zaeli vnovevati pretekla tiri leta tudija. Ali obstaja razlika (in e, kakna) med tvojimi priakovanji ob vpisu na tudij psihologije in dejanskim stanjem, ki si ga okusil v tem letu oziroma teh tirih letih? Najprej poglejmo odgovore tudentov, ki so lani konali prvi letnik. Odgovori so si bili vsebinsko zelo podobni, tudentje so veinoma navajali, da je tudij v prvem letniku preve natrpan s podrobnostmi, da so predavanja preve dolgoasna, da profesorji pri predavanjih ne uporabljajo svojega psiholokega znanja ter da je prevelik poudarek na teoriji. Npr.: Da presenetilo me je veliko poudarjanje statistike (3 kolokviji in zakljuni kolokvij in pisni in ustni izpit!?), izredno nizek pedagoki ut veine profesorjev (nekateri na predavanjih celo berejo z listov, ne znajo motivirati), (pre)ve poroil. Tudi predmetnik je kar malce zarotniki: loili so zaznavne in vije spoznavne procese, medtem ko sta tematiki motivacije in emocij zelo alostno natlaeni v en predmet. Nad 150. urami statistike se morda sploh ne bi pritoevala (zaradi preprostega dejstva, da nikoli ne more razumeti preve
Risba: B. Fiingerj

tine. Priakovala sem, da bodo nekatere stvari bolj jasne in ne podprte s tiso in eno teorijo. Priakovala sem, da bodo predavatelji vloili ve v svoja predavanja. Priakovala sem, da bosta zadnji dve leti najbolj zanimivi, najbolj praktini, najbolj pouni, pa sem se povsem zmotila. Priakovala sem, da bom imela ob koncu 4. letnika obutek, da kaj vem, da kaj znam in da sem se sposobna lotiti esa psiholokega... pa temu al ni tako. Da, razlika obstaja, in sicer gre za to, da sem priakovala, da bomo kaj ve delali z ljudmi (kaj bolj konkretno) in predvsem, da bomo dobili ve praktinega znanja in ne toliko teorije. Saj ni ne reem, tudi teorija je dobra, ampak praksa pa tudi manjka. Ja. Veliko ve je teorije in manj prakse, kot sem priakovala. Priakovala sem tudi ve tematsko razlinih predmetov (predmete z razlinih podroij psihologije). Poleg tega sem priakovala bolj pripravljena predavanja in nekatere vaje. Nad tudijem sem bila razoarana. Ta oitek se nanaa predvsem na program in izvedbo nekaterih predavanj. Da - polno uenja in malo resninega znanja/vednosti o loveku (razen o povprenem IQ-ju). Kljub velikemu tevilu praktinih vaj pridobi malo uporabnega praktinega znanja za delo z ljudmi, hkrati pa manjka tudi mono kakrno koli e teoretino ozadje. Interpretacije (npr. rezultatov z vaj) so veinoma produkt posameznikove laine teorije osebnosti

in narediti preveliko vaj), vendar obstajajo le na papirju. Glede na to, da sem se zavedala, da bom tudirala na Filozofski fakulteti, sem priakovala ivahna predavanja, kresanje mnenj in dvomeo, ne trdno-na-tla-pribito resnico. Po enem letu tudija lahko reem le to, da sem prekleto razoarana. Da - eprav ne prevelika; razlika je le v tem, da sem priakovala malo ve reda predvsem glede vraanja ocenjenih izdelkov in da bodo profesorji nekoliko bolj realni in tudi morda manj pristranski pri svojem ocenjevanju + da bodo bolj uporabljali svoje psiholoko znanje prdvsem na predavanjih (nain predavanja), pa tudi ne bi bilo slabo pri sestavi predmetnika. Na isto vpraanje je tudi veina letonjih absolventov odgovorila podobno. Tudi tukaj dobesedno navajamo samo nekaj najbolj reprezentativnih odgovorov. Priakovala sem, da bo tudij vsaj delno tudi praktine narave in ne povsem teore-

Dejan je absolvent psihologije, ki svojo sreo ie tudi v najrazlinejih krajih sveta kar je razvidno tudi iz tokratnega potopisa. Maja je zagrizena portna psihologinja, ki bi v prihodnosti rada delala v kaknem vejem portnem klubu in seveda dosegala odline rezultate s svojo ekipo v slednje ne dvomimo. Vesna izgleda ena izmed tijih lanov Panike vendar kakor pravijo: tiha voda bregove dere.

tudentje si elijo ve prakse in manj teorije.

PANIKA Katere so tiste svetle strani tudija psihologije, ki te pritegnejo, da se na Oddelek vsak dan znova vrne? Pri tem vpraanju so tudentje drugih letnikov izpostavljali predvsem kolege in njihovo drubo ter nekatere (redke) zanimive predmete in profesorje. Se ne vraam na oddelek vsak dan znova. Ponavadi sem najbolj vesela takrat, ko vem, da me naslednji dan ne bo. Ljubljanski tudij psihologije je samo tisoinko toliko zanimiv kot psihologija sama po sebi in e bi tudirala psihologijo zaradi tudija, me na faksu ne bi ve videli. Edina stvar, ki me zvlee na faks, je to, da me psihologija zanima bolj kot karkoli drugega na svetu in samo to mi prepreuje, da na predavanjih ne zaspim. Svetle strani tudija so predvsem prijazen kolektiv soolk in soolcev med katerimi sem dobila par dobrih prijateljev, nekateri zelo prijazni profesorji, ki so tudi dobri in zanimivi predavatelji ter doloeni predmeti, ki so tesneje povezani s psihologijo in me zato pritegnejo. Absolventi veinoma soglaajo, da so to kolegi, s katerimi so se spoprijateljili ter nekatera (prav tako redka) kakovostna in zanimiva predavanja. Izpostavili so tudi vaje pri tistih asistentih, ki so poleg znanja priakovali e njihovo iznajdljivost in ustvarjalnost. Izredno pozitivna pa se jim zdi dostopnost veine profesorjev (na govorilnih urah in celo na hodnikih Oddelka).

Priakovanja in dejstva
Kaj te je v asu tudija odvraalo, da bi z veseljem vsak dan prestopil prag fakultete? Ponovno so tu nekakovostna in nezanimiva predavanja, slabo organiziran urnik, prevelika koliina poroil, dolgoasni profesorji oz. asistenti ter fakulteta sama, kot zgradba, ki je e vidno dotrajana. Najbolj zanimiv in nazoren je bil tale odgovor. Profesorji (s tem mislim le nekatere), ki priakujejo ob 7h zjutraj 100% funkcioniranje naih moganov, potem pa nam 3 ure ne privoijo odmora, povrh vsega pa e predavajo kako je pomembno delati pavze vsaj na 1 uro. Aja, pa e zatohle predavalnice in vroina v maju in juniju. Stvari zaradi katerih so se morali absolventi zjutraj le mukoma izkopati izpod odeje, zaradi katerih so namesto na faks raje zavili na kavo ali ostali kar doma, so bila v prvi vrsti e omenjena nekakovostna in dolgoasna predavanja. Slednjih je glede na odgovore znatno ve kot tistih, ki privabljajo: nekatere nekoristne vaje; nepregledne koliine teorij o eni in isti stvari; podvajanje snovi med razlinimi predmeti in celo v razlinih letnikih; podcenjujoa izpitna vpraanja, ki zahtevajo uenje na pamet, ali e bolje, plonkanje iz ubenikov; omenjeni pa so bili med drugim tudi nekolegialni odnosi med tudenti in grebatorstvo. Oitno je, da so osrednji sklopi motivacije za prihajanje v predavalnice in obhajanje fakultete kakovost predavanj, pripravljenost in odnos predavateljev ter odnosi med kolegi.
Foto: A. Rebolj

37 Si prejel/-a dovolj iroko psiholoko znanje, da bo lahko uinkovit/-a in uspeen/-na na delovnem mestu e od vsega zaetka? Veina tudentov drugega letnika meni, da si s tudijem ne bo pridobila ustreznih praktinih izkuenj ter da bodo ob koncu tudija potrebovali e specializacijo v izbrani veji psihologije. Ob koncu tudija, menim, da ima novopeeni psiholog na delovnem mestu kar precej teav, saj nas v teku tudija profesorji zasipavajo z mnogo teorije, ki pa jo na zaetku na delovnem mestu zaradi neizkuenosti ne znamo najbolje uporabiti. Po mojem te tudij psihologije sam po sebi ne pripravi dovolj za uinkovito in uspeno delo na podroju psihologije, ampak mora biti v teku tudija sam dovolj aktiven in si prizadevati, da bi si pridobil imve praktinih izkuenj in imve delati z ljudmi, kar bo v prihodnosti tudi tvoje delo. tudij psihologije ti tega nudi premalo. V veini odgovorov absolventov prevladuje opozorilo na peree pomanjkanje praktinih izkuenj, ostajanje za okopi teoretinih in prepogosto tudi neuporabnih znanj. Najbolje e ponovno navedemo nekaj znailnih obirnejih odgovorov. Teko si predstavljam, da bi to znanje zadoalo za uinkovit zaetek. tudentom je namre v asu tudija v majhnem obsegu posredovano znanje s tevilnih podrojih psihologije (kar sicer omogoa vpogled v bolj celostno podobo psihologije kot vede ter odpira perspektive za razlina podroja kasnejega delovanja), vendar je to znanje za uinkovit zaetek hkrati preozko. Sploh ne. Samo z znanjem s faksa se ne poutim usposobljenega za nobeno delovno mesto z izjemo kvantitativnega raziskovalnega dela. Kje pa. Pridobi le neko teoretino osnovo, na kateri potem gradi. Pogoj, da lahko zane delati na tem podroju. Seveda ne, podobno kot na ostalih faksih. Bom pa vendarle vedela, v kateri smeri iskati informacije. Ne. Vsekakor prejme premalo praktinega znanja. Seveda je normalno, da si praktina znanja pridobi s prakso ko se zaposli na nekem delovnem mestu ali pa e prej s prostovoljnim ali tudentskim delom, vendar sem prepriana, da bi bilo vsaj delek tega (veji kot je dejansko sedaj) vkljuen tudi v sam tudijski program. e jim je to uspelo na Pedagoki fakulteti, socialnem delu in celo na medicini, kjer imajo ve praktinega znanja, kako psiholoko pristopiti k pacientom, zakaj to

Kavica namesto predavanj...

38 Vpraanje. Mislim, da je to brez lastne pobude popolnoma nemogoe. Zakaj? Praksa je minimalna: spoznamo 10 testov, se napiflamo teorijo, nato enkrat testiramo in to je tudi vse. Ob tem ne smemo spregledati samega stalia do psihologije kot vede. Veina tudentov drugega letnika ima do psihologije pozitiven odnos. Menijo, da lahko psihologija veliko prispeva k bolji kvaliteti vsakdanjega ivljenja, da je zanimiva in perspektivna ter nikoli povsem raziskana, kar jo dela zelo mamljivo skrivnostno. Tudi veina absolventov ima do psihologije e vedno pozitiven odnos. Zdi se jim praktina, uporabna v vsakdanjem ivljenju, vsestranska, temeljna za vse druge bolj praktino usmerjene znanosti, ki se ukvarjajo s posameznikom in drubo. Za marsikoga je e presenetljivo v razcvetu, toda perspektivna. Kljub temu se pojavljajo tudi negativno kritina stalia, kot je npr. ta, da je psihologija kot veda/znanost nekakna psihologizirana antropometrija. Zadnji vpraanji nadaljujeta in e bolj konkretizirata e naeto problematiko. Bili sta zastavljeni le absolventom: Se ti zdi tudij psihologije perspektiven? Se ti zdita znanje in nain, kako se znanje na Oddelku posreduje, perspektivna? Kar cela vrsta jih je, ki sem jim sam tudij psihologije zdi perspektiven, toda podajanje znanja je pri marsikaterem profesorju zastarelo. Vsebino predavanj bi morali predavatelji veliko bolj povezati s tem, kar bomo bodoi psihologi delali kasneje v praksi, ne pa da svoje praktino znanje ljubosumno skrivajo pred nami. Zavedati bi se morali, da ne bomo vsi znanstveniki, ki bomo ves as objavljali svoje raziskave. Tako bi lahko malo manj asa posvetili pisanju poroil in bi v preostalem asu poeli e kaj drugega. nain podajanja znanja na naem Oddelku je staromodno, saj asovno zaostaja za nekaterimi novimi smernicami, striktno, premalo diskutabilno, premalo zanimivo, premalo povezano s prakso in e bi lahko natevala. tudij psihologije se mi v vsakem primeru zdi perspektiven. Znanje, ki smo si ga pridobili na naem Oddelku tudi, eprav mislim, da bi bilo lahko posredovano na malo bolj up-to-date-nain!!! To pomeni, da bi bilo lahko precej bolje, eprav nikakor ni popolnoma zani.
Foto: A. Rebolj

Priakovanja in dejstva

PANIKA

ne bi bilo mogoe na psihologiji?!

Smo res bombardirani s preve faktografije?

Delno ja, delno ne. Seveda se razlikuje tudi od profesorja do profesorja. Pri nekaterih predmetih, ki se mi osebno zdijo zelo pomembni, profesorji pa ne znajo najbolje podati svojega znanja, eprav ga imajo sicer ogromno. Poleg tega se mi zdi, da je pri nekaterih predmetih program preiroko zastavljen in da se prav hitro lahko iz glave izmuzne tista rdea nit. Tudi z naini preverjanja znanja nisem najbolj zadovoljna. Vse preve je faktografskega in vse premalo problemsko usmerjenega preverjanja po mojem mnenju. V nasprotju s splonim mnenjem psihologijo vidim kot vedo, ki se mono trudi, da bi ohranila svojo znanstvenost, in ne le to, psihologija JE znanost. Menim, da se v sedanjem asu po eni strani edalje bolj osredotoamo na ozka podroja znotraj psihologije, po drugi strani pa vendarle skuamo povezati razline pristope in tako na psihologijo gledati bolj integrirano. Vsekakor pa sem skeptina glede preprianja, ki nam ga obljubljajo, in sicer da bo psihologija veda prihodnosti. Menim, da psihologi do te stopnje ne bomo znali priti zaradi notranjih nesoglasij. Perspektiven tudij e toda le e je tudentov cilj akademska kariera. Sicer ne. Niti ne. Da dokona tudij psihologije, ti ni treba prebrati niti enega izvirnega psiholokega dela (le sekundarno literaturo), kar je ne glede na tudentovo usmeritev prava katastrofa. Skratka, gre za nekaken podaljek srednjeolske psihologije! Kljub nekaterim razoaranjem se v temeljih odnos tudentov do psihologije kot vede ni spremenil. e vedno ostaja tisti tudij (kot tudij neke znanosti in ne kot sam tudijski

program), ki bi ga veina tudentov ponovno izbrala, e bi bili spet na zaetku, pred izbiro. Toda marsikdo bi se raje odloil ali za tudij v tujini ali za vzporedni tudij. Zabeleili smo oitke na raun Oddelka, e da se preve ukvarja sam s seboj ter z medsebojnimi spletkami, namesto da bi se iril navzven in na prvo mesto postavljal im vejo kakovost znanja, kakovosten nain posredovanja znanja in zadovoljstvo tudentov. Navsezadnje, po teh odgovorih sode si upamo rei, da prihaja predstojnik vsako leto pozdravljat zelo sposobne, nadarjene, potencialne, notranje motivirane tudente, ki imajo trdna pozitivna stalia do psihologije in upravieno velika priakovanja. tudente, ki kljub vsemu negodovanju nad programom in izvajanjem programa postavljajo svoje osrednje zanimanje na prvo mesto tudi ob koncu tudija. V teh odgovorih ni hudobije ali opravljanja, je le nenadejano spregledano razoaranje in tih apel. Ali delo skupine za evalvacijo sploh kdo jemlje dovolj resno? Za konec bi s splonega gledia lahko o relaciji med tudenti in tudijem psihologije rekli, da gre za precej slab human resource management. Spraujemo se samo e, kateri je potem tisti vzvod, ki bo spremenil mnenja o tudiju psihologije neke generacije absolventov.
PANIKA

PANIKA

NAPOVEDNIK: Strokovni sklop

39

Strokovni sklop
Psihologija osebnosti

40 Zadovoljstvo z intimnim partnerstvom in

Milanka Jug

62 Motnje osebnosti v sodobnem asu

Drago Tacol

Klinina psihologija

nezvestoba

enske, ki so nezveste, so bolj nezadovoljne z obstojeim partnerjem kot nezvesti moki.

Motnje osebnosti so zelo pogoste v sploni populaciji. Po nekaterih ocenah se pojavljajo kar pri 10 do 15 odstotkih oseb .

44 Verjetje

Metodologija

Razvojna psihologija

Gaj Vidmar
Prva bistvena razlika med verjetnostjo in zanesljivostjo je torej v tem, da je v izjavi o zanesljivosti spremenljiva koliina hipoteza in izid dejansko dobljeni izid, izjava o verjetnosti pa se nanaa na mnoico izidov in izhaja iz nespremenljive hipoteze.

66 Otroci v vrtcu: monosti in ovire za otrokov

Ljubica Marjanovi Umek

razvoj

V osemdesetih in devetdesetih letih so raziskovalci med razline dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj, umestili tudi kakovost vrtca kot institucije.

49Skupinska dinamika z vidika procesnosti

Toma Vec

Socialna psihologija

70 Sekcija za psihologijo dela in njen pomen za

Argio Sabadin

Psihologija dela

profesionalno identiteto psihologov

eprav kae, da podroje procesov in skupinske dinamike malih skupin ni ve tako modno kot je bilo pred dvajsetimi leti, zaslui ponovno ukvarjanje in teoretino (pre)okvirjanje.

Letna strokovna sreanja sekcije za psihologijo dela so postala tradicionalna. Organizirajo se vsako leto in udeleuje se jih od 25 do 55 psihologov.

Medicina dela

53 Prepoznavanje in tvorjenje stavkov

Blanka Borin

Psihologija jezika

73 Ocenjevanje delazmonosti v medicini dela

portna psihologija

Marjan Bilban

Ugotovljeno je, da je kar 90 odstotkov delavcev, ki so preli poklicno orientacijo, uspeno prilo do poklica in zaposlitve.

Kratek pregled sodobne teorije in empirije

Sodobno raziskovanje jezika zaznamuje moan interdisciplinarni pristop, ki zdruuje teoretino jezikoslovje na eni strani ter empirino psihologijo jezika z njenimi sorodnimi in podpornimi disciplinami na drugi strani.

80portni psiholog v praksi

Maja Sagadin

Intervju z Aleem Viiem

Pedagoka psihologija

portna psihologija ui portnika, da z lastno voljo via ali nia nivo aktivacije, uravnava ustva, usmerja tok misli , preusmerja, iri, oi pozornost in vzpostavi trdno zaupanje vase.

58 Uiteljev profesionalni razvoj: od novinca do

Katja Depolli

Psihologija trenja

izvedenca za pouevanje

e pouevanje pojmujemo kot profesionalno aktivnost, potem od uiteljev, ki to aktivnost izvajajo, priakujemo oz. zahtevamo, da jo opravljajo kot pravi strokovnjaki oz. izvedenci.

84 Manipulativne tehnike v oglaevanju

Teja Oblak

Razvidno je, da v izbranih slovenskih oglasih tehnike ustvene in socialne manipulacije ne nastopajo pogosto.

40

Psihologija osebnosti

PANIKA

Milanka Jug

Zadovoljstvo z intimnim partnerstvom in nezvestoba

Navezovanje tesnih medosebnih stikov je med najpomembnejimi dogodki v ivljenju vsakega loveka. Partnerski odnos je osnova za doseganje intimnosti in osnova za spolno partnerstvo pri oblikovanju skupnega ivljenja (zakonskega ivljenja) (Musek, 1995). Zrela ljubezen med mokim in ensko, ki vkljuuje polne ustvene in spolne odnose je za loveka najiri in najgloblji moni odnos z nekim objektom izven sebe. V takem odnosu so mone najobirneje medosebne izmenjave na vseh nivojih, od simbolinih in zavednih v bolj separiranih segmentih, preko vseh vmesnih stopenj, do stapljanja v najglobljih plasteh nediferenciranega telesno-mantalnega doivljanja (Fonda, 1997). Ljubezen pojmujejo kot psiholoko dimenzijo, ki se kae v duevni (ustveni, motivacijski in miselni) obsedenosti z ljubljeno osebo (Thompson in Borrello, 1992). Ta dimenzija osreuje posameznika, ki ljubi, in zahteva izpolnitev v vzajemnem ljubezenskem odnosu (Musek, 1995). Veliko predstav obstaja o tem, da se enska in moka zaljubljenost razlikujeta. Vendar mnoge ne drijo. Raziskave npr. kaejo, da se enske ne zaljubijo prej in ne vztrajajo dlje v ljubezni, tako kot jim pripisuje stereotip (Walster, Walster, 1978; po Musek, 1995).Velja pa, da enske ljubijo drugae kot moki (Musek, 1995). Za moke je spolnost v vezi bolj pomembna kot enskam. Slednjim se zdijo pomembneje prvine ustvenosti, nenosti in romantike in povezava ljubezni z druino in druinskim ivljenjem (Cimbalo & Novell, 1993; po Musek, 1995). uporu pred zunanjimi agresorji in vzgoji potomcev (Layton-Tholl, 2000). V razvoju kultur je zakonska vez znotraj kulture dobila e veji pomen. Eden izmed najbolj univerzalnih vidikov zakonske zveze v vseh kulturah je monogamija. eprav je to temelj zakona in si partnerji elijo ostati monogamni, so ljudje od zaetka nastanka zakonskih zvez vstopali v zunajpartnerske spolne aktivnosti. Zgodovinski obstoj in skrb za zunajpartnerska razmerja se kaeta nenazadnje tudi v vkljuitvi zunajzakonskih afer v enega izmed grehov, ki so omenjeni v Desetih zapovedih. Formalna zakonska zveza med mokim in ensko obstaja v vseh znanih kulturah po svetu. Zanimivo je, da je velika veina lovekih kultur razvila formalne procedure za loitev ali prekinitev zakonske zveze (Shackelford, 1998). Manj kot polovica zakonov v zahodnem svetu traja celo ivljenje, veina se jih kona v prvih tirih letih zakona (Fisher, 1992, po Sternberg, 1998). Zakonska zveza je v marsiem unikatna v medosebnih odnosih. Poroka vsebuje procese in priakovanja, ki niso prisotna v drugih intimnih razmerjih. Romantina ekskluzivnost in spolna zvestoba sta prednosti, ki jih ljudje priakujejo, ko sklenejo zakon, ki naj bi bil po priakovanjih momogamen. Predvidevamo pa lahko, da se je zakonska zveza e od svojih evolucijskih zaetkov sooala s prilagoditvenimi teavami. Zakonska zveza je namre v osnovi reproduktivna zveza in tako so se nai predniki sooali z osnovnim prilagoditvenim izzivom - identificiranjem svojih potomcev. Praljudje, ki niso bili uspeni pri loevanju plodnih od neplodnih potencialnih partnerk, najverjetneje niso med naimi predniki. Porone izbire in psiholoki mehanizmi, ki leijo v osnovi teh, so se v ve kot sto tiso letih nae evolucijske zgodovine vgradili v loveki um. Tako so partnerske izbire, ki jih opravljamo danes, pravzaprav izbire, ki so jih opravljali nai predniki tisoletja nazaj (Shackelford, 1998, po Sternberg, 1998). Buss (1988) je opisal prilagoditvene izzive, s katerimi se sooajo moje in ene v kontekstu zakonske zveze. Poleg izbire plodnega partnerja so ti naslednji: doseganje oplojenosti oz. opravljanje ustrezne seksualne aktivnosti, ki pripeljejo do oplojenosti, ohranjanje partnerja oz. prepreevanje obolelosti ali zapustitve, odganjanje tekmecev oz. prepreevanje, da bi tekmec oplodil partnerja, starevska skrb in socializacija oz. vedenje, ki omogoa preivetje potomcev, ki so se rodili v zakonski zvezi. Nai predniki so se torej sooali z dilemo, ali so v zakonu rojeni otroci njihovi potomci. Ker oploditev poteka znotraj enske, moki nikoli ni mogel biti zagotovo preprian, da je oe on. enina nezvestoba je za naega prednika pomenila tveganje, da bi skrbel, vlagal v otroka, ki z njim ni genetsko povezan. Malo verjetno je, da so bili med naimi evolucijskimi predniki takni, ki so bili indiferentni do enine nezvestobe, ker so jih najbr prehiteli tisti, ki so ohranjali ekskluziven odnos s svojimi enami (Shackelford, 1998, po Sternberg, 1998).

ZAKONSKA ZVEZA
Raziskave kaejo, da so ljudje od nekdaj iveli v majhnih, visoko soodvisnih socialnih strukturah. Mnoge od teh skupin so poznale posebne ceremonije, postopke, kjer so obeleili odnos med dvema osebama nasprotnega spola. Odkar smo zaeli iveti v strukturiranih socialnih skupinah, se zdi v veljavi, da je formalna skupnost dveh ljudi najbolj primerna za ohranjanje zdrave in funkcionalne socialne skupnosti. V razlinih kulturah je e od nekdaj veljala neodvisna skupnost dveh za najbolj uinkovito pri zagotavljanju hrane in ognjia,
Avtorica je za diplomo o partnerski zvestobi dobila Preernovo nagrado. Sedaj je zaposlena v uradu kriminalistine slube. Za magistrsko nalogo preuuje psiholoki profil roparjev.

Tabela 1. Buss (1988) je ugotovil, da se temeljne evolucijsko pridobljene reprodukcijske strategije pri enskah in mokih razlikujejo.

ENSKE REPRODUKTIVNE STRATEGIJE enske lahko rodijo manje tevilo otrok skozi omejeno ivljenjsko obdobje enske iejo moke, ki imajo monosti, da zaitijo njihovo potomstvo enske vrednotijo moke glede na sposobnosti, uspenost in status enske privlai ljubezensko obnaanje mokih, ki kae na njihove zmonosti in uspenost

MOKE REPRODUKTIVNE STRATEGIJE Moki ostanejo plodni od pubertete do konca ivljenja Moki iejo enske, ki lahko im vekrat rodijo Moki vrednotijo enske glede na mladost, zdravje in privlanost Moke privlai ljubezensko obnaanje ensk, v katerem se kae zmonost reprodukcije

PANIKA eprav se ene niso sooale s prilagoditvenim problemom identificiranjem starevstva, je zanje moeva nezvestoba pomenila tveganje izgube drugih koristi, ki jih eni in materi prinaa zakonska zveza. ena se je bala, da bo as, pozornost, vlaganja, zavezanost, dobrine mo posvetil drugi enski in njenim otrokom (Shackelford, 1998, po Sternberg, 1998). S tem pa bi bilo ogroeno njeno preivetje, e pomembneje pa preivetje njenih otrok. Razline reprodukcijske strategije so posledice prilagoditvenih mehanizmov na razline zahteve, ki jih je za moke in enske postavljalo preivetje. Ta razvoj se je zael e v pleistocenu, ko so homo sapiensi iveli v lovsko-plemenskih skupinah. Moki so bili manj izbirni pri izbiri svojih spolnih partnerk in bolj promiskuitetni kot enske, saj so morali zagotoviti, da se je njihov genski material prenaal naprej. Temu bi lahko rekli tudi filogenetska prilagoditev mokega na zahteve narave (Nannini, 2000).
Foto: A. Rebolj

Psihologija osebnosti

41

Partnerski odnos je osnova za doseganje intimnosti in osnova za spolno partnerstvo pri oblikovanju skupnega ivljenja.

ZADOVOLJSTVO V PARTNERSKEM ODNOSU

Beseda zadovoljstvo izhaja iz latinskih besed facere (delati) in satis (dovolj). V sedanji drubi pa je narediti dovolj, da bi zadovoljil vedno nove elje in priakovanja partnerja, precej teka naloga (Levinger, po Sternberg, 1998). Zakaj ljudje v dananjem asu toliko pozornosti posveajo raziskovanju in analiziranju partnerskega zadovoljstva? Za dananje partnerje je namre obiajno, da stalno opazujejo, kako jim gre v zakonu oz. partnerstvu in koliko jim ta zveza daje. V preteklosti so tej temi posveali manj pozornosti. V zgodnejih obdobjih so bili medosebni odnosi, druina in komunikacija v precejnji meri stabilni oz. konstantno enaki. V zakup se je vzelo, da bosta partnerja ostala skupaj do smrti, druina je urejala izbiro partnerja za svojega lana in ta je bil izbran iz relativno majhnega vzorca primernih partnerjev. V kolektivistinih drubah so v primerjavi z zahodnimi kulturami na uspeh razmerja med partnerjema bolj kot individualni vplivi njih samih vplivali druina in skupinska soodvisnost. V tudiji, v kateri so prouevali japonske zakone, so ugotovili, da v povpreju velja, da kolikor bolj so se stari strinjali s partnersko izbiro njihovega otroka, toliko veje zadovoljstvo v zvezi je ta obutil (Dion&Dion, 1996, Levinger, po Sternberg, 1998).

Levinger (Sternberg, 1998) meni, da je za dananjo preokupacijo z intimnimi razmerji v zahodni kulturi mnogo zgodovinskih razlogov. V prejnjih stoletjih ni bilo toliko pomembno, s kom se je oseba poroila, saj je bil partner izbran iz relativno majhnega kroga primernih partnerjev. Do 18. oz. 19. stoletja se v protestantskih in do nedavnega tudi v katolikih dravah dva loveka nista mogla legitimno raziti. Te drube so vztrajale, da mora zakon trajati veno. Ker partnerja nista imela veliko monosti za izhod iz zveze, nista bila motivirana, da bi opazovala svoje zakonsko zadovoljstvo. Sedanjo zahodno drubo pa ne oznauje samo velik razpon monosti, temve tudi veliko monostiportna psihologija ui portnika, da z lastno voljo via ali nia nivo aktivacije, (se prebudi ali sprosti napetost), uravnava ustva (npr. anksioznost, jezo, razoaranje), usmerja tok misli (pozitiven, naravnan na trening, tekmo in uspeh), preusmerja, iri, oi pozornost in vzpostavi trdno zaupanje vase.ka dolnosti in obvezanosti ter veliko bolj od zadovoljstva. Partnersko nezadovoljstvo je torej evolucijski mehanizem, ki motivira posameznika, da spremeni obstojeo zvezo ali poie novega partnerja, ki bi ga bolj zadovoljeval (Shackelford, Buss, 1998, po Sternberg, 1998).

zadovoljstvom v partnerstvu in vztrajanjem oz. ohranjanju zveze. eprav se veliko zakonskih zvez ohranja zaradi zadovoljstva, drugi vztrajajo v zakonu kljub nezadovoljstvu (Lewis&Spanier, 1979; po Mackey&OBrian, 1996). Najveja teava pri raziskovanju zakonskega oz. partnerskega zadovoljstva je v tem, da je treba definirati dejavnike, ki sestavljajo zadovoljstvo v vezi. Natanno pa teh e ni uspelo doloiti. tudije kaejo, da je zadovoljstvo vezano na subjektivno, relativno in spremenljivo naravo vsakega posameznika. Ne glede na to, kako dobro standardiziran je test, je kljub temu vedno omejen pri ugotavljanju zakonskega zadovoljstva (Mackey&OBrian, 1996). V zadnjih letih je bilo opravljenih mnogo raziskav o dolgoronih zakonskih zvezah (Vaillant, Vaillant, 1993 et al; po Mackey&OBrian, 1996). Raziskovalci so prouevali zadovoljstvo z ve perspektiv, vkljuno z osebnostno dinamiko, medosebno dinamiko, kontekstualnimi dejavniki (npr. osebni dohodki ). Te tudije kaejo, da je zadovoljstvo v vezi povezano z interakcijo razlinih spremenljivk, ki niso neodvisne druga od druge. Raziskave zakonskega zadovoljstva segajo v leto 1930, ko je Kelly ugotovil, da sta nivo nevroticizma pri zakoncih in moeva impulzivnost najmoneja prediktorja kvalitete zakonskega odnosa v naslednjih desetletjih (Kelly&Conley, 1987; po Mackey&OBrian, 1996). Nevroticizem in impulzivnost sta bila znailna za loene pare in tiste, ki so bili nezadovoljni v svojem zakonu. Kasneje so prouevali druge dejavnike tudija, ki je bila opravljena na sto parih,

RAZISKOVANJE ZADOVOLJSTVA V ZAKONSKI ZVEZI

Za razumevanje zakonskega zadovoljstva oz. zadovoljstva z zakoncem (Aida&Falbo et al. 1991; po Mackey&OBrian, 1996) je bilo opravljenih veliko raziskav. Te so pokazale, da obstaja stalna povezava med

42 ki so bili poroeni najmanj petintirideset let, je pokazala, da je najpomembneji dejavnik zadovoljstva v zvezi prijateljstvo s partnerjem (Mackey&OBrian, 1996). Laurer in Kerr (Mackey&OBrian, 1996) sta ugotovila, da so najpomembneji dejavniki zadovoljstva v zvezi zavezanost zakonski zvezi in zakoncu ter podobnost stali o razlinih temah. Naini, s katerimi se zakonci sooajo s konflikti, ne vplivajo samo na psihino in psihologino blagostanje, temve tudi na zakonsko zadovoljstvo. Longitudinalne tudije parov, ki so bili poroeni ve kot dvajset let, so pokazale, da so pari, ki pri konfliktih uporabljajo strategije izogibanja, manj zadovoljni kot tisti, ki uporabljajo strategije sooanja in spoprijemanja s teavami (Gottman&Krokoff, 1989; po Mackey&OBrian, 1996). Druge raziskave kaejo, da kronina nesposobnost sooanja in reevanja z nesoglasji spodkoplje zakonsko stabilnost in zadovoljstvo, ki bolj kot moe prizadene ene (Levenson, Carstensen, and Gottman, 1993, po Mackey&OBrian, 1996). tudija Vaillanta (Mackey&OBrian, 1996), v kateri so bili preizkuanci visoko izobraeni diplomanti s Harvarda, je pokazala, da pri parih, poroenih nad trideset let, zadovoljstvo upada. ene so bile pri reevanju nesoglasij in problemov manj uspene. Oba zakonca sta poroala o zmanjanju spolnega zadovoljstva. Mackey in OBrian (1996) sta ugotovila, da v obdobju, ko so otroci e odrasli, na zadovoljstvo v zakonu ne vpliva usklajenost ali neusklajenost med partnerjema. Razlike v osebnostih in znaajskih lastnostih lahko vodijo do konfliktov v moi in nadzoru, toda e je pri zakoncih prisotno spotovanje, razumevanje, lahko razlike vzpodbujajo obutek povezanosti, enotnosti in enakovrednosti z zakoncem, ki so pomembni dejavniki zadovoljstva v zakonu v fazi praznega gnezda. Nadalje sta Mackey in OBrian (1996) ugotovila, da zadovoljstvo v zvezi ni bilo povezano s starostjo udeleencev (udeleenci so bili stari od 40 do 70 let), prav tako ni bilo povezanosti med trajanjem zveze (pod 30, 30-40 let in preko 40 let) in zakonskim zadovoljstvom. Mackey in OBrian (1996) sta ugotovila, da med spoloma ni bilo razlik v zakonskem zadovoljstvu, eprav so moki drugae poroali o svojih obutjih in mislih kot enske. ene so govorile o zadovoljstvu, mnoge so govorile o celotnem razmerju

Psihlogija osebnosti
omenjale so pozitivne in negativne vidike zveze, moje pa so veinoma govorili o zadovoljstvu v pozitivnem smislu, posebej ko so poroali o tem, kaj jim pomenijo njihove ene. Gre za to, da so bili nekateri moje popolnoma zadovoljni, brez zadrkov, medtem ko so bile ene zadovoljne v celostnem smislu, znotraj tega konteksta pa so poleg veinoma pozitivnih elementov omenjale tudi pomanjkljivosti zveze. Te subtilne variacije na temo zakonskega zadovoljstva so bile podobne kot v raziskavi Fowersa (1991, po Mackey&OBrian, 1996). Mackey in OBrian (1996) sta ugotovila, da imajo socialne in kulturne spremenljivke pri oblikovanju zakonskega zadovoljstva obrobno vlogo. Izobrazbena stopnja, finanni dohodki, vera pa so imeli veji vpliv na zadovoljstvo kot starost, trajanje zakona, tevilo otrok in spol. Udeleenci, ki so zaposleni kot modri ovratniki, so poroali o vejem zakonskem zadovoljstvu kot udeleenci, zaposleni kot beli ovratniki. pritepenec (Koiek, 1978).

PANIKA

Denis de Rougemont (1999) je v svojem delu Ljubezen in Zahod zapisal, da imajo ljudje tega stoletja zvestobo za najmanj naravno izmed vseh kreposti in srei najbolj kodljivo. Ljudem naj bi bila zakonska zvestobo posledica nelovekega napora. Zanje je zvestoba disciplina, ki jo nalaga nesmiselna in kruta odloitev ali prikrita vzdrnost Ali pa v njej vidijo posledico nezmonosti, da bi polno iveli, pritlehnega nagnjenja do udobja konformizma, pomanjkanja domiljije, zanievanja vredne bojenost. Privzgojeno spotovanje drubenega reda pravzaprav edino podpira idejo zvestobe. A to ni resna ovira in e netetokrat so jo preskoili.

MOTIVACIJA NEZVESTOBE
Po Voughan (1989) je nezvestoba rezultat kombinacije naslednjih treh faktorjev: Faktorji, ki potiskajo (push) ljudi v izvenpartnerska razmerja . To so problemi, ki nastanejo v partnerstvu, napake, primanjkljaji partnerja ali partnerstva, dolgas, elja po kaznovanju partnerja, potreba po potrditvi in dokazovanju privlanosti; ljudi lahko motivira tudi potreba po pozornosti. Faktorji, ki privlaijo (pull) ljudi k izvenpartnerskim razmerjem. To so vznemirjenje zaradi spolnosti, druenja, obudovanja in obutka moi. Ljudi privlai novost v zvezi, ki jo izvezpartnerska razmerja prav gotovo prinesejo. Motivira tudi radovednost, tveganje, izziv, izboljanje samopodobe, na privlanost izvenpartnerskih zvez pa vpliva tudi zaljubljenost. Voughanova (1989) pa omenja e societalne faktorje, ki prav tako vplivajo na posameznikovo vedenje. V drubi naj bi prevladovalo neko splono navduenje nad ljubezenskimi aferami, ki jih druba po eni strani zavraa kot neprimerne in nezaeljene, po drugi strani pa z uporabljanjem spolnosti v marketinke namene, oglaevanjem uspenih mokih vedno v drubi mladih, seksi deklet, propagira ivljenje, ki ni tipino v monogamnem partnertvu. Voughanovi (1989) se zdi pomembna okoliina v drubi tudi ta, da je za veino partnerjev teko odprto govoriti o spolnosti in seksualnih eljah, kar je verjetno posledica kombinacije neustrezne spolne oz. seksualne vzgoje in tabujev v drubi povezanih s seksom. Neodkritosti o spolnosti se nauimo e v najstnikih letih, ko skrivamo pred stari svoje seksualno poetje, kar se prenaa naprej v ivljenju. Vsa skrivnost-

PARTNERSKA ZVESTOBA IN SPOLNOST

Spolnost je prvinska lovekova lastnost, neloljiva od njegovega bitja. Je bistvena sestavina njegove osebnosti, pomembna vsebina njegove duevnosti, mono gibalo njegovega ravnanja. Spolnost mobilizira lovekovo ivljenjsko energijo, bogati njegovo ustveno ivljenje in mu zagotavlja potomstvo (Koiek, 1978).

PARTNERSKA ZVESTOBA SKOZI ZGODOVINO

Sveto pismo zahteva od vernikov izredno omejevanje spolnosti, med drugim prepoveduje tudi vsakrno preutvo, to pomeni, da Mojzes od vseh spolnih dejavnosti dopua in odobrava samo zakonsko spolno zdruitev; mole dovoljuje tudi prostitucijo, to neizogibno spremljevalko patriarhalnega monogamnega zakona (Koiek, 1978). Za patriarhalnega mokega je zelo pomembno tudi devitvo njegove ene, saj mokemu devitvo pomeni nekako zagotovilo, da bodo otroci, ki jih bo ta enska rodila samo njegovi. In patriarhalna druba gleda na otroke tudi samo z ekonomskega zornega kota: otroci so del oetovega premoenja in njegovi nasledniki; zato bi bilo katastrofalno, e bi se med njimi znael kak

PANIKA nost, ki se plete okoli izvenpartnerskih zvez pa varuje ljudi, ki imajo razmerja, da bi se sooili z posledicami svojih dejanj (Voughan, 1989). Dejstvo je, da nikoli ne obstaja samo en vzrok, zakaj ima oseba razmerje izven obstojeega partnerstva. Ponavadi je razlogov mnogo - eni , ki ljudi privlaijo v razmerje, in tisti, ki jih potiskajo, v kombinaciji s splonimi faktorji v drubi, ki pripomorejo k izvenpartnerskim zvezam.

Psihologija osebnosti
Zanimiva je raziskava, ki so jo leta 1986 opravili na univerzi Albany (Botwin, 1995). Ugotavljali so naine, na katerega so moki in enske reagirali na izpostavljanje, poleg ponavljajoemu seksualno vzburjajoemu (erotinemu) film, na dva nova filma tega anra. Ugotovili so, da je spolna vzburjenost po doloenih ponovitvah istega filma upadala pri mokih in enskah enako. Vendar pa, ko so si ogledali dva nova erotina filma, prvega, v katerem so igrali isti igralci kot v prejnjem, in drugega s povsem novimi igralci, so se pojavile razlike med spoloma. Moki so reagirali z vijim navduenjem in vzburjenjem nad novimi igralci, pri enskah pa je vzburjenje in navduenje naraalo, ko so videle zdaj e poznane igralce v novem filmu.

43 Nannini, D.K. (2000). Jealousy and Emotional Infidelity: An Alternative to the Evolutionary Explanation. Journal of Sex Research, 5, 10-24. Rougemont D. (1999). Ljubezen in Zahod. Ljubljana:* cf rdea zbirka. Voughan, P. (1989). The Monogamy Myth. La Jolla: Newmarket Press. Wellings, K., Field, J., Johnson, A. Wadsworth, J. (1994). Sexual behavior in Britain. London: Penguin Books. Smith, T. W. (1991) Adult sexual behavior in 1989: Number of partners, frequency of intercourse and risk of AIDS. Family Planning Perspectives, 23, 102-107. Sternberg, J.R., Mahzad H. (ed.) (1997). Satisfaction in close relationships. New York: The Guilford Press. Treas J., Giesen D. (2000). Sexual infidelity among married and cohabiting americans. Journal of Marriage&Family, 62, 48-75. Wiederman, M.W. (1999). Extramarital Affairs: An Exaggerated Myth. New York: USA Today.
PANIKA

RAZLIKE V NEZVESTOBI MED MOKIMI IN ENSKAMI

V tudiji Glassa in Wrighta (Wiederman, 1999) so ugotovili, da moki kot razlog za svojo nezvestobo najpogosteje navajajo naslednje razloge: spolno uivanje, radovednost, vzburjenje in novost. enske pa za razliko od mokih pogosteje prejemanje ljubezni, naklonjenosti in zaljubljenost. Rezultati te raziskave kaejo, da moki pogosteje zaznavajo razloge povezane s spolnostjo kot bolj legitimne razloge nezvestobe. enske pa dajejo vejo teo emocionalnim razlogom. To dokazujejo tudi rezultati raziskave Glassa in Wrighta (Wiederman, 1999), saj enske, ki imajo sekundarnega spolnega partnerja do njega razvijejo globlja ustva in so nanj bolj navezane kot moki do svojih sekundarnih partneric. 44% mokih in le 11 % ensk je namre poroalo o zelo majhni emocionalni navezanosti na svojega sekundarnega partnerja (Wiederman, 1999). Posledino velja tudi, da eprav obstaja povezava med partnerskim nezadovoljstvom in nezvestobo pri obeh spolih, so enske, ki so nezveste bolj nezadovoljne z obstojeim partnerjem. Oitno je torej, da je pri mokih nezvestoba manj povezana z zadovoljstvom v partnerstvu in pri izvenpartnerskih razmerjih, precej pogosteje kot enske, spolnost loujejo od ljubezni. V raziskavi Wiedermana (1999) so ljudi do 40. leta spraevali, kateri bi bili najhuji razlogi, zaradi katerih bi prilo do izvenpartnerskega spolnega odnosa. Udeleenci so odgovorili, da bi bilo najhuje, e bi bilo varanje povezano z nezadovoljstvom v partnerstvu, zaljubljenost ali iskanjem drugega partnerja. Najmileji razlogi, ki so jih udeleenci navajali pa niso bili povezani z zvezo oz. zakonom: npr. partner je bil pijan, je bil osebnostno negotov, homoseksualen

POGOSTOST NEZVESTOBE
Najnoveje podatke, ki so bili leta 2000 opravljeni na amerikem reprezentativnem vzorcu sta pridobili Treas in Giesen (2000), ki sta ugotovili, da je pri parih, ki so poroeni in pred poroko niso iveli skupaj 92% partnerjev ekskluzivnih, zvestih. Med pari, ki so poroeni in so iveli pred poroko skupaj je 89% partnerjev zvestih. Med pari, ki ivijo skupaj pa je zvestih 88%.

VIRI
Botwin, C. (1988). Men who cant be faithful. London: Bantam Book Buss, D.M. (1988). Love acts: The evolutionary theory of love. V R.J.Strenberg in M.L.Barnes (Ur.), The psychology of love (100-118). New Haven, CT: Yale University Press. Fonda, P. (1997). Pogled na ljubezen v lui teorije objektnih odnosov. V P. Praper (Ur.) Ljubezen, koncepti v psihoterapiji (5. Bregantovi dnevi), (17-37). Koiek, M., T. (1978). Spolnost skozi stoletja: iskanje resnice v spolnosti. Ljubljana: Cankarjeva zaloba. Leigh, B.C., Temple, M.T., Trocki, K.E. (1993). The sexual behavior of US adults: Results from a national survey. American Journal of Public Health, 83, 1400-1408. Mackey, R., A., OBrian, B., A. (1996). Lasting Marriages: Men and women growing together. Westport: Praeger. Musek, J. (1995). Ljubezen, druina, vrednote. Ljubljana: Educy.

44

Metodologija

PANIKA

Gaj Vidmar 1

Verjetje
I. TEORETINI PREGLED
VERJETNOST (PROBABILITY) IN VERJETJE (LIKELIHOOD)
Zanimo, kot zaenjajo matematiki z definicijo. Statistini model pojava je matematini konstrukt, ki vsakemu od monih izidov priredi verjetnost. e imamo opravka z nezveznimi podatki, na primer s posamezniki, ki pripadajo razlinim razredom, je model nezvezna verjetnostna porazdelitev, e pa z merjenjem ali kako drugae zberemo podatke s kontinuuma, je model zvezna verjetnostna porazdelitev. Kadar dva modela ali dve razliici istega modela, ki se razlikujeta le glede vrednosti enega ali ve spremenljivih parametrov primerjamo kot moni razlagi istega opaenega izida, lahko izraunamo verjetnost dobljenega izida v okviru vsakega od modelov (oziroma vsake od razliic). Tej koliini pravimo verjetje2 modela (oziroma vrednosti parametra ali parametrov) za dane podatke. Verjetnost in verjetje esto pomeamo, eprav je R.A. Fisher, eden od oetov statistike kot samostojne matematine discipline, e leta 1921 (po Edwards, 1992) jasno vpeljal mlajega in manj uveljavljenega od obeh pojmov: Kar lahko ugotovimo na podlagi vzorca, je verjetje posamezne vrednosti kateregakoli parametra, pri emer verjetje definiramo kot koliino, sorazmerno z verjetnostjo, da iz populacije z doloeno vrednostjo parametra vzamemo dobljeni vzorec. Tako definirani verjetnost in verjetje sta koliini povsem razline narave. Prva bistvena razlika med verjetnostjo v ojem pomenu besede in verjetjem je torej v tem, da je v izjavi o verjetju spremenljiva koliina hipoteza (s tem izrazom zaobjamemo tako model kot posamezne vrednosti parametrov v okviru danega modela) in dan dejansko dobljeni izid, izjava o verjetnosti pa se nanaa na mnoico izidov in izhaja iz nespremenljive (privzete) hipoteze. Tako lahko na primer proizvajalec igralnih kock trdi, da imajo izidi 1, 2, 3, 4, 5 in 6 pri metu vsak verjetnost 1/6, privzemi hipotezo, da je kocka pravilno uravnoteena, nadzornika igralnice, ki je zadolen za preizkus izbrane kocke, pa bo zanimalo verjetje razlinih hipotez o verjetnosti izidov, izraunano na podlagi podatkov o dejanskih metih.
Gaj Vidmar je legenda psiholoke informatike, sicer pa premeten statistini analitik, ki si slui vsakdanji kruh na Intitutu za biomedicinsko informatiko.

Druga razlika izhaja neposredno iz prve. e obravnavamo vse izide nekega statistinega modela, je njihova skupna verjetnost 1, saj se eden od njih mora zgoditi, med seboj pa se izkljuujejo. Ker pa hipoteze niso vseobsegajoe in si vedno lahko izmislimo e kakno, vsota verjetij nima posebnega pomena. Iz istega razloga ni nikakrne zakonitosti v zvezi s setevanjem verjetij, ki bi ustrezala zakonu o setevanju verjetnosti. Pomembna so le relativna verjetja, kar je tudi razlog, da je Fisher v svoji definiciji uporabil besedo sorazmerna. Najpomembneje podroje uporabe koncepta verjetja so parametrini statistini modeli. Eden najpreprostejih je binomski, katerega klasini primer je porazdelitev tevila sinov r v druinah s po n otroki, kjer podaja verjetnost rojstva mokega potomca parameter p. Istovrsten primer je porazdelitev tevila metov r, ki jih koarkar zadene v n poskusih, pri emer p povzema natannost njegovega meta. Verjetnost, da bo uspeen natanko r-krat, podaja binomska porazdelitev s parametrom p. e to (pogojno) verjetnost oznaimo s P (r|p) in n obravnavamo kot konstanto, ki za statistiko ni zanimiva, zapiemo L (p||r) P (r|p) za verjetje p za dano vrednost r, pri emer z dvojno navpino rto oznaimo, da verjetje p ni odvisno od r v smislu obiajne, to je pogojne verjetnosti. V binomskem primeru je L (p||r) zvezna funkcija parametra p, ki ji pravimo funkcija verjetja (likelihood function). e med seboj primerjamo dve hipotezi, na primer dve vrednosti p v obravnavanem primeru, imenujemo razmerje njima pripadajoih verjetij v skladu z ve kot zadostno obilico domiljije v matematinih vsebinah, ki nam dovoljuje predvidljivost pri izrazju razmerje verjetij (likelihood ratio). Vrednost p, ki maksimizira L (p||r) za opaeni r, je ocena p po metodi najvejega verjetja (maximum-likelihood estimate). Splona oblika funkcijske odvisnosti ocene (v tem primeru ocene p) od parametrov (v tem primeru parametra r) pa je znana pod imenom cenilka najvejega verjetja (maximum-likelihood estimator). e pionirsko Fisherjevo delo v 20. letih je pokazalo, da imajo cenilke najvejega verjetja nekatere zaelene lastnosti, e vzorimo s ponavljanjem3, zato so postale osrednjega pomena v okviru teorije statistinega sklepanja, zasnovane na vzorenju s ponavljanjem (imenovane tudi frek-

ventistina teorije). Ker ima ta teorija kot pristop k znanstvenemu dokazovanju tevilne pomanjkljivosti, hkrati pa je malokdo pripravljen sprejeti ortodoksno bayesovsko teorijo statistinega sklepanja, se verjetje uveljavlja kot temeljni koncept, ki omogoa neposredno primerjavo ustreznosti hipotez in vrednosti parametrov.

ZAKON, NAELO IN AKSIOM VERJETJA

Osnova sklepanja na podlagi verjetja je spoznanje z zaetka 20. stoletja (uradni prvenec pripada Fisherju, tedaj e dodiplomskemu tudentu v Cambridgeu), da je razmerje verjetij za dve hipotezi (ali vrednosti parametrov) mo interpretirati kot stopnjo, do katere podatki podpirajo eno hipotezo v primerjavi z drugo. Razmerje verjetij 1 tako ustreza enakovrednosti hipotez z vidika podatkov kot dokaznega gradiva, vrednost parametra z najvejim verjetjem pa je tista, za katero je v podatkih najve podpore (ostale vrednosti lahko rangiramo po padajoem verjetju). To spoznanje je v svojem zadnjem delu Fisher (1956) posebej izpostavil, kot zakon verjetja (Law of Likelihood) pa ga je formaliziral I. Hacking leta 1965 (po Edwards, 1992). Tovrstni pristop, ki se ne sklicuje na vzorenje s ponavljanjem, se naslanja na preprosto pojmovanje, da podatki nudijo najve dokazov za tisto vrednost parametra, ki dejansko stanje pojasnjuje z najvejo verjetnostjo. Tak premislek se sklada z intuicijo, podkrepljuje pa ga dejstvo, da je pri vzorenju s ponavljanjem prav vrednost parametra z najvejim verjetjem tista, za katero priakujemo, da bo vodila do natanne ponovitve dobljenega vzorca po najkrajem asu. Gre torej za tisto vrednost parametra, ki nudi najboljo statistino razlago podatkov. Poleg predpostavke, da relativna verjetja merijo stopnjo podpore, moramo pri sklepanju na podlagi verjetja sprejeti tudi naelo verjetja (Likelihood Principle), ki pravi, da funkcija verjetja (oziroma razmerje verjetij) vsebuje vso informacijo, ki jo je mo iz podatkov dobiti o obravnavanih hipotezah za privzeti statistini model. Vnaprejnja specifikacija statistinega modela je pomembena, ker se lahko kasneje izkae, da je potrebno sprejeti drugaen model, in ker vasih struktura modela omogoa sklepanje v smislu verjetnosti zaupanja, osnovanega na verjetju, kar omogoa doloanje intervalov zaupanja.

PANIKA
Na prvi pogled se zdita zakon in naelo verjetja neloljivo povezana, a tisti, ki prisegajo izkljuno na bayesovsko statistiko, sprejemajo le naelo verjetja, zakona verjetja pa ne. eprav je verjetje del samega Bayesovega teorema, bayesovci funkciji verjetja in razmerju verjetij odrekajo kakrenkoli samostojen pomen. Za veino globalne statistine skupnosti, ki sprejema tako zakon kot naelo verjetja, je ti dve izjavi prikladno strniti v aksiom verjetja (Likelihood Axiom): v okviru danega statistinega modela je vsa informacija, ki jo podatki nudijo o relativni sprejemljivosti dveh hipotez, vsebovana v razmerju verjetij teh dveh hipotez za dane podatke, razmerje verjetij pa gre interpretirati kot stopnjo, do katere podatki podpirajo eno hipotezo v primerjavi z drugo (Edwards, 1972, po Edwards, 1992).

Metodologija

45

Ali je ta kocka pravilno uravnoteena?

VERJETJE KOT PRISTOP K STATISTINEMU SKLEPANJU

Verjetje ima poleg intuitivnosti e druge prednosti. Ni ga preteko uporabiti, saj funkcije verjetja ni preteko bodisi analitino izpeljati bodisi izraunati in prikazati. Verjetje tudi neposredno vodi do pomembnega teoretinega koncepta zadostnosti, ki pravi, da je funkcija podatkov, ki v funkciji verjetja nastopa kot argument, tista, ki nosi vso informacijo, ki jo lahko nudijo podatki. Tovrstna redukcija podatkov je esto preprosta statistina mera, na primer aritmetina sredina vzorca. Verjetja se da mnoiti preko neodvisnih nizov podatkov, ki se nanaajo na isto hipotezo oziroma parametre, kar olaja zdruevanje informacij iz ve virov. V ta namen se navadno uporablja logaritmirano verjetje (log-likelihood), kar pomeni, da se informacije zdruuje s setevanjem. Na podroju genetike, kjer je teorija verjetja zelo uveljavljena, se uporablja desetiki logaritem (in logaritmirano verjetje oznauje z LOD), v splonem pa so primerneji naravni logaritmi, pri emer se za vrednost ln(verjetje) uporablja izraz podpora (support). Pomembna odlika pristopa verjetja je tudi zdruljivost z bayesovskim statistinim sklepanjem. V skladu z Bayesovim teoremom namre aposteriorno bayesovsko porazdelitev parametra dobimo z mnoenjem apriorne porazdelitve s funkcijo verjetja. Tako je v primeru, da lahko parametru samemu pripiemo verjetnostno porazdelitev4, vsa informacija, ki jo podatki nudijo o parametru, posredovana preko funkcije verjetja v skladu z naelom verjetja. e imamo opravka z enim samim parametrom, ni teko doloiti in narisati oblike funkcije verjetja oziroma njenega logaritma. e je funkcija unimodalna, je mogoe parametru doloiti meji, sorodni mejama

obiajnega intervala zaupanja: m-enotski meji podpore (m-unit support limits) sta tedaj vrednosti parametra, odstopajoi od maksimuma, za kateri je podpora za m enot manja kot pri maksimumu. V najpreprostejem primeru ocenjevanja aritmetine sredine normalne porazdelitve z znano varianco dvoenotski meji podpore skoraj popolnoma ustrezata 95% intervalu zaupanja, to je populacijski vrednosti 1,96 standarne napake. Funkcija verjetja je za ta primer parabola (kvadratna funkcija), zato je povsem doloena z oceno parametra (aritmetine sredine) po metodi najvejega verjetja in ukrivljenostjo (obratno vrednostjo polmera krivulje) v toki najvejega verjetja5. Pri veparametrskih problemih je podobno, le da imamo opravka z m-enotskim podrojem podpore in opaeno informacijsko matriko. e si elimo predstavljati odvisnost funkcije podpore od vejega tevila parametrov, seveda naletimo na problem vizualizacije vedimenzionalnega prostora, ki pa ga lahko zaobidemo na razline naine. esto nas zanima le podmnoica vseh parametrov, preostale parametre pa obravnavamo kot odvene, motee oziroma nezanimive. e imamo sreo, se da problem preurediti tako, da ti parametri odpadejo, e je funkcija podpore (vsaj priblino) parabolina, pa lahko dimenzije, ki ustrezajo moteim parametrom, kar zanemarimo. Druga reitev so robna verjetja (marginal likelihoods), ki temeljijo na iskanju funkcije podatkov, ki je neodvisna od moteih parametrov. Nadaljnja monost so profilna verjetja (profile likelihoods, imenovana tudi najveja relativna verjetja), ki jih dobimo tako, da motee parametre nadomestimo z njihovimi ocenami, dobljenimi po metodi najvejega verjetja za vsako od monih vrednosti parametrov, ki nas zanimajo. Vedno se lahko zateemo tudi k bolj eksplicitnemu modelu, v katerem moteim parametrom pripiemo doloene

vrednosti. Za vse najpogosteje teste statistine pomembnosti v okviru teorije vzorenja s ponavljanjem obstajajo analogije v teoriji verjetja6. Pri uporabi teorije verjetja za modele z zveznim prostorom parametrov je praviloma potrebno upotevati, da so vedno lahko le pribliek podatkov, ki so vedno nezvezne narave, sicer se lahko pojavijo singularnosti funkcije verjetja ali drugi artefakti. e za primerjavo dveh modelov uporabimo razmerje verjetij, je naeloma potrebno upotevati morebitno razliko v tevilu parametrov med modeloma7 (menjalno razmerje med dodatnimi parametri in priakovanim poveanjem logaritmiranega verjetja), za kar se esto uporablja Akaikejev informacijski kriterij. Verjetje je obsena in zahtevna tema. Za teoretini del sprehoda po svetu verjetja smo si izbrali pestro, a zlono pot, po kateri smo prili dovolj dale. Spotoma smo seveda ugledali nekaj odcepov v e bolj zahtevne smeri, od katerih je veina krajih (na primer posamezni koncepti matematine statistike), nekatere pa so celi svetovi zase (predvsem bayesovska statistika). as je, da se zanemo vraati, ubrali pa bomo pot raunskih primerov in reevanja praktinih problemov.

II. RAUNSKE OSNOVE

OCENJEVANJE PARAMETROV PO METODI NAJVEJEGA VERJETJA
Kot reeno, pomeni ocenjevanje parametrov po metodi najvejega verjetja iskanje tiste vrednost parametra, za katero so dani podatki najbolj verjetni. e se povrnemo k

razline vrednosti parametra, ki ga ocenjujemo. e grafino prikaemo rezultate za celotni razpon monih vrednosti parametra , dobimo ploskev verjetja ():
46

Metodologija

PANIKA
in ga lahko pri ocenjevanju p izpustimo, saj vrednost p, pri kateri je verjetje najveje, hkrati maksimizira izraz pr (1p)nr

binomskemu primeru, si lahko zamislimo koarkarja, ki od n=100 metov zadene r=56 metov in 44 krat zgrei, mi pa elimo oceniti p verjetja. po metodi najvejega

Odstranitev konstante prinaa praktine prednosti e v tem najpreprostejem primeru, saj izraun fakultet tevil nad 60 e presega zmogljivosti veine epnih kalkulatorjev, 0_60 0_0576 pri vrednostih nad 170 pa P (r|n, p) = [n! / (r! (n odpove tudi e marsikatero 0_62 0_0378 r n-r r)!)] p (1p) splono programje za osebne raunalnike (na primer in izraunamo verjetje: elektronske preglednice ali Slika 1: Ploskev verjetja za binomski primer (n=100, r=56, prikazana je ocena p). funkcije, vgrajene v manj L (p=05|podatki) = [100! / (56! zmogljiva orodja za pro tevilo parametrov in/ali zapleteneje funk44!)] 0556 0544 = 00389 gramiranje)9. Z odstranitvijo cije gostote verjetnosti (na primer normalno konstante smo hkrati spoznali, da verjetje Vidimo, je ocena po metodi najve jega verjetja 0_56. Pravzaprav natanko 0_56, porazdelitev), pri temokoli ni smiselno izraunati Poskusimoda e s p=052: nima je lestvice (enote), ki bi sama po sebi funkcije verjetja v vseh tokah parametrimela kaken parametra pomen. Kot smo e omenili, kar je v predstavljenem primeru zlahka razumljivo. Najbolja ocena populacijskega skega prostora (parameter space) obravna- je pomembneje razmerje dveh verjetij in zadetih koev), Lje za vsak niz = podatkov dele dogodkov (v naprimeru em primeru (p=052|podatki) [100! / (56! (vzorec) 44!)] seveda vanega problema. V predstavljenem njegovo uporabo v preizkuanju hipotez si 56 44 052 048 = 00581 ki smo ga v vzorcu dejansko opazili. je bil parametrski prostor enodimenzionalen bomo ogledali takoj, ko spoznamo e nekaj in omejen (na interval med 0 in 1), a ker postopkov in problemov, s katerimi ima Za enkrat lahko zakljuimo, da je 052 lahko p zavzame katerokoli vrednost med opravka vsakdo, ki metodo najvejega verbolja ocena p kot 05. Verjetje lahko izrau- 0 in 1, tudi tu z izraunavanjem funkcije jetja praktino uporablja. namo za razline vrednosti parametra, ki ga verjetja pridemo le do priblika ocene paraocenjujemo. e grafino prikaemo rezulta- metra. S korakom 002 smo sicer prili do Logaritmiranje (naravno ali z desetiko te za celotni razpon monih vrednosti para- izjemno natanne ocene parametra, a vedno osnovo) olaja izraune zato, ker mnoemetra p, dobimo ploskev verjetja (likelihood lahko izberemo e manji korak (001, 0001, nje vejega tevila zelo majhnih tevil (na surface), ki jo prikazuje slika 1. 00001 itd.). Ne le v praksi, tudi v teoriji se primer manjih od 00001, kakrne so lahko verjetnosti redkih neodvisnih dogodkov, ki Vidimo, da je ocena p po metodi najvejega moramo torej pri uporabi numerinih metod nastopajo v izrazih za verjetje) hitro pripelje verjetja okoli 056. Pravzaprav je natanko odloiti za doloeno toleranco (najvejo do rezultata, ki ga kalkulator ali raunalnik 056, kar je v predstavljenem primeru zlahka vrednost odstopanja ocene od prave vredzaradi omejene natannosti ne zmore ve razumljivo. Najbolja ocena populacijskega nosti, s katero smo se e pripravljeni sprirazlikovati od 0. Iz lastnosti logaritmov parametra p je za vsak niz podatkov (vzorec) jazniti), pri emer nam raunalniki s svojimi seveda dele dogodkov (v naem primeru vse vejimi zmogljivostmi omogoajo vse zadetih koev), ki smo ga v vzorcu dejansko vejo hitrost in natannost izraunov. Toda z a = b c log(a) = log(b) + log(c) veanjem tevila parametrov se parametrski opazili. prostor izjemno hitro poveuje in izrpno pa izhaja, da mnoenju majhnih verjetnosti emu smo se torej trudili z metodo najve- izraunavanje funkcije verjetja postane ustreza setevanje njihovih logaritmiranih jega verjetja? Vsi problemi seveda niso tako prehud zalogaj tudi za najzmogljiveje rauvrednosti, pri emer je rezultat (e je osnova preprosti in pri zapletenih modelih z velikim nalnike. Zato raziskovalci e desetletja razlogaritma veja od 1, kar za e in 10 velja) tevilom parametrov se ne da niti priblino vijajo in redno uporabljajo optimizacijske vse bolj negativno tevilo. Ker je logaritmiuganiti ustreznih ocen parametrov. Verjetje (minimizacijske) algoritme, ki kar najhitreje ranje monotona preslikava, je optimiziranje se tedaj izkae kot eno najuspenejih orodij poiejo mnoico parametrov modela, za (zaradi njihove negativnosti gre, tehnino sodobne statistike, seveda e smo vei ree- katere so dobljeni podatki najbolj verjetni. reeno, za minimiziranje) logaritmiranih vanja tehninih problemov, na katere pri Lahko si predstavljamo, da ti algoritmi devrednosti popolnoma enakovredno maksitem naletimo. lujejo kot sistem vroe-hladno pri iskanju miziranju vrednosti verjetja. Ploskev verjetja skritega predmeta: namesto da bi sistemati- za obravnavani primer koarkarja izgleda po no preiskali celo parametrsko sobo, sledi- ustrezni transformaciji (nasprotni vrednosti VERJETJE V STATISTINI PRAKSI mo nasvetom, ki jih dobimo od spreminjanja naravnega logaritma) kot prikazuje slika 2. priVasih ploskev verjetja popisuje funkcija, ki (naklona oziroma v vedimenzionalnem Pri realnih torej zapletenih problemih 8. meru gradienta) funkcije verjetja je odvedljiva. Tedaj njen maksimum seveda stvari seveda niso tako preproste. Lahko se dobimo tako, da izenaimo prvi odvod z ni Najpreprosteje pomagalo pri numerinem zgodi, da vrednost logaritmiranega verjetja in z reitvijo enabe dobimo oceno iskanega ocenjevanju parametrov po metodi najve- optimizira ve razlinih konfiguracij paraparametra po metodi najvejega verjetja. jega verjetja je ostranitev konstante. e metrov10. Pogost problem so tudi lokalni Pogosto pa je tovrsten analitini pristop ostanemo pri binomskem primeru koarkar- minimumi funkcije verjetja. e naletimo na prezapleten ali celo neizvedljiv in zatei se ja, sta v obrazcu za tevilo zadetih metov v odvisnost (nasprotne vrednosti logaritma) moramo k numerinim postopkom. n poskusih z vidika verjetja n in r konstanti, funkcije verjetja od ocenjevanega parae je model kompleksen, vsebuje veje saj popisujeta podatke. Binomski koeficient metra, kakrno prikazuje slika 3, se lahko [n! / (r! (nr)!)] torej vsebuje le konstante

0_48 e ne vemo, kako to 0_0222 storiti, lahko poskusimo z ugibanjem. Denimo, 0_50 0_0389 da se za zaetek odloimo za p=05. 0_52 0_0581 Vstavimo to vrednost v splono 0_54 0_0739 znani obrazec za verjetnost r dogodkov v n Bernoullijevih poskusih 0_56 0_0801 z dvema monima 0_58 izdoma 0_0738

PANIKA

primer koarkarja izgleda po ustrezni transformaciji (nasprotni vrednosti naravnega logaritma) takole:

47

iterativni algoritem za iskanje ekstrema zapleza.

e se od izhodia vedno gibljemo po krivulji navzdol in obstanemo, ko se krivulja zane vzpenjati, iz toke A in toke C pridemo le do lokalnega minimuma, torej neustrezne ocene parametra. Izmed oznaenih nas le izhodina toka B vodi do DOKAZ globalnega minimuma funkcije, torej prave ocene parametra po Da ne bomo ostali pri didaktinih metodi najvejega verjetja. Pri izraunih in binomski porazdelitreevanju tovrstnih problemov v vi, si za vpogled v resnini svet praksi moramo zato premiljeno matematine statistike oglejmo izdelati model, izbrati ustrezen dokaz, da je pri vzorenju iz noroptimizacijski algoritem in ustrezno doloiti zaetne vredSlika 2: Ploskev verjetja po ustrezni transformaciji (uporabljena je nasprotna malne porazdelitve aritmetina vrednost logaritma). sredina vzorca cenilka populacijnosti, za vse to pa potrebujemo ske vrednosti, ki ustreza kriteriju precej izkuenj in potrpljenja. Pri realnih torej zapletenih problemih stvari seveda niso tako preproste. Lahko se zgodi, najvejega verjetja. 10 2 da vrednost logaritmiranegakiverjetja optimizira razlinih porazdelitvi. V konfiguracij parametrov . se porazdeljuje po ve iz normalno porazdeljene popreprostih primerih funkcije je tevilo prostostnih Pogost VERJETIJ problem so tudi lokalni minimumi verjetja. V ezemimo naletimo na odvisnost TEST RAZMERJA pulacije vzorec velikosti N enot in se vpra12 enako razliki med teviloma parastopenj (nasprotne vrednosti logaritma) funkcije verjetja od ocenjevanega parametra, kakrno metrov obeh modelov. V naem primeru pri ajmo, kolikno je verjetje tega vzorca, to je Verjetje nam poleg iskanja najustreznejega prikazuje slika 3, se lahko iterativni algoritem za iskanje ekstrema "zapleza". verjetnost, da iz dane populacije vzamemo statistinega modela za dane podatke omo- alternativni hipotezi ocenjujemo en paranatanno ta(k) vzorec. Ker gre za zvezno goa tudi preizkuanje statistine pomemb- meter (p), pri nielni pa nobenega (p je doverjetnostno porazdelitev, torej odvisnost nosti razlike med vrednostima parametra loen), zato je df=1. gostote verjetnosti od zvezne spremenljivke, 9 (nizoma parametrov). testom razmerja Alter nativna hipoteza pomeniporazdelitev oceno para-kotje V praksi bi S sicer namesto binomske najbr uporabili normalno njen odlien pribli ek (vsaj pri matematino korekten odgovor seveda verjetij11 primerjamo verjetje podatkov metra p od po0 metodi verjetja in Ni!, a za potrebe dokaza13 lahko izhajadovolj velikih vrednostih in pod dovolj dale oziormanajvejega 1). 10 (praviloma alternativno) z vereno hipotezo Do tega pride, e skuamo oceniti parametrov, kot dopu izraun ajo zbranimo podatki. Tedaj pravimo, je toki x kot to ve vrednost vstavimo v nam obrazec za iz gostote verjetnosti f(da xi) v i jetjem podatkov drugo hipotezo (pravi- ). model pod poddolo en ( testne statistike: verjetnosti realizacije izbrane vrednosti naloma nielno). Praviloma skuamo nielno kljune spremenljivke. hipotezo (ki predstavlja obstojei, znani Ha H0 e vzorimo s ponavljanjem, ali pa e vzormodel) zavrei in tako dokazati ustreznost p 056 050 imo iz neskonne populacije (kar funkcija alternativne hipoteze (naega, novega L 00801 00389 gostote verjetnosti v smislu izbiranja tok modela). ln L 2524 3247 na osi x je), iemo skupno verjetnost N nee je povprena natannost v ekipi (ali ligi) odvisnih dogodkov, ki je, kot znano, enaka polovina, je v primeru koarkarja, ki je 2 (ln La ln L0) = produktu verjetnosti posameznih dogodkov. zadel 56 od 100 metov, smiselno postaviti 2 (2524 + 3247) = 1446 Spomnimo se obrazca za gostoto verjetnosti nielno hipotezo, da je njegova natannost normalne porazdelitve (z aritmetino sredino 50-odstotna. S testom razmerja verjetij 2 in standardnim odklonom ) in zapiimo: lahko nato preizkusimo, ali obravnavani V porazdelitvi z eno prostostno stopnjo koarkar statistino pomembno izstopa po ustreza dobljeni rezultat verjetnosti Nematematikovi sprehodi po matematini statistiki in uporabni verjetnosti 2 2 natannosti, pri emer je trditev, da odstopa napake 02292, kar je znatno ve od kon- L = Pi; Pi = [1 / (2 )] e [(xi ) / (2 )] vencionalno sprejemljive stopnje tveganja (pri dvosmernem testiranju lahko Postavimo si optimizacijski navzgor ali pa navzdol) alter kriterij nativna hipoteza. e zapiemo hipotezi kot

5%. To pomeni, da se model nielne hipoteze s podatki ne ujema statistino pomembno slabe kot model alternativne hipoteze, in nielne hipoteze, da je uspenost meta naega koarkarja polovina, na podlagi zbranih podatkov nismo upravieni zavrei.

H0: p = 050 Ha: p 050

L / = 0 in sezimo po logaritmiranju (kmalu bomo videli, zakaj je najbolje, da uporabimo naravni logaritem, to je osnovo e), da ga pretvorimo v ekvivalentno, a uporabnejo obliko

nam test razmerja verjetij odgovori na vpraanje, ali je statistino pomembno manj verjetno, da bi dobili dane podatke, e dri H0, kot e dri Ha. Potrebno je le izraunati razliko logaritmiranih ln L / = 0 verjetij (torej logaritem razmerja verjetij od tod tudi ime testa) v kateri se izraz, ki ga bomo in jo pomnoiti z 2, da dobimo odvajali, po zaslugi logaritma iz primerno testno statistiko produkta spremeni v vsoto: Slika 3: Primer odvisnosti nasprotne vrednosti logaritma funkcije verjetja od ocenjevanega parametra z dvema lokalnima (puici s prekinjeno rto) in enim 2 (ln La ln L0 )
globalnim minimumom (puica s polno rto).

e se od izhodia vedno gibljemo po krivulji navzdol in obstanemo, ko se krivulja zane

48
ln L = ln Pi = ln Pi Posamezni len te vsote se spet na raun logaritma razdeli na dva dela: ln Pi = ln [1 / (2 )] + ln e [(xi )
2 2 / (2 )]

PANIKA
strani bayesovsko sklepanje brez uporabe apriornih vrednosti, po drugi strani pa frekventistino sklepanje brez uporabe napak (Edwards, 1972, po Edwards, 1992). Koliina literature s podroja verjetja naraa, saj je vse ve statistikov zaskrbljenih zaradi nekritine in nepravilne rabe nivoja tveganja, intervalov zaupanja in drugih dokaznih kriterijev, ki izhajajo iz teorije vzorenja s ponavljanjem. To e posebej velja za podroje biostatistike (na primer Royall, 1997), med temeljnimi ubeniki pa glede obravnave verjetja izstopa delo Coxa in Hinkleya (1974). V celoti vzeto je med vsemi avtorji, ki so se v zadnjih desetletjih ukvarjali z verjetjem, nedvomno najpomembneji A.W.F. Edwards, ki je razvoju in uveljavljanju paradigme verjetja posvetil dve monografiji (1972 in 1992).
Janeza Stareta in asist. dr. Primoa Ziherla, za vse morebitne pomanjkljivosti pa je v celoti odgovoren avtor.
2

Do nedavnega je za slovensko ustreznico pojma likelihood veljala zanesljivost, o kateri govori tudi temeljni slovenski ubenik s tega podroja (Jamnik, 1985).
3

Prvi del odpade iz nadaljnje obravnave, saj je njegov parcialni odvod po enak ni. Naravni logaritem eksponentne funkcije kateregakoli izraza je seveda izraz sam, zato nam za parcialno odvajanje ostane le e { [(xi )2 / (2 2)]} = [ 1 / (2 2)] (xi )2 e je neki izraz enak ni, je enaka ni tudi njegova nasprotna vrednost, zato je konni minimizacijski pogoj ln L / = ( ln Pi) / = {[1 / (2 2)] (xi )2} / = 0 Sedaj se moramo spomniti dveh osnovnih zakonitosti odvajanja: odvoda funkcije funkcije (v naem primeru gre za kvadrirano razliko) in odvoda potence (v naem primeru gre za potenco 2). Ko nam to uspe, v mislih razstavimo vsoto kvadratov odstopanj xi od na posamezne lene, vsakega od njih odvajamo, nato pa rezultate znova zdruimo v vsoto, s imer po krajanju ulomka 2 / (2 2) in ponovni uporabi nasprotne vrednosti dobimo pogoj [1 / (2 2)] (xi ) = 0 Levi len produkta seveda ne more biti enak ni, zato preostane samo e zadostitev pogoju xi N = 0 Zakljuimo brez odvenih besed: = ( xi) / N Q. E. D.

na primer konsistentnost in asimptotino uinkovitost

4 Prav ta temeljna predpostavka je vpraljiva, kar je dodaten argument v prid sklepanju na podlagi samega naela verjetja. 5 Ukrivljenosti funkcije verjetja pri maksimumu pravimo opaena informacija. 6 Na prvi pogled se zdi, da je izjema le 2 test ujemanja, kjer alternativna hipoteza ni jasno razvidna, toda ta se skriva v monosti, da variance v normalnem modelu (ki je v ozadju testa) odstopajo od vrednosti iz multinomskega modela. To je tudi razlaga za zloglasne premajhne vrednosti oziroma predober model, ki je v resnici neustrezen, saj bi model z ustreznejo varianno strukturo imel veje verjetje. 7 Gre 8

VIRI
Cox, D.R., Hinkley, D.V. (1974). Theoretical Statistics. London: Chapman & Hall. Edwards, A.W.F. (1992). Likelihood. Baltimore: Johns Hopkins University Press. Edwards, A.W.F. (1999). Likelihood (rokopis lanka za Encyclopedia of the Social and Behavioral Sciences, Pergamon, 2001, 26 zvezkov) [spletni dokument]. URL http: //www.cimat.mx/reportes/enlinea/D-9910.html Fisher, R.A. (1956). Statistical Methods and Scientific Inference. Edinburgh: Oliver & Boyd. Komelj, K., Arh, F., Doberek Urbanc, A., Ferligoj, A., Omladi, M. (2001). Statistini terminoloki slovar (razirjena izdaja z dodanim slovarjem ustreznikov v angleini, francoini, nemini in italijanini). Ljubljana: Statistino drutvo Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Jamnik, R. (1985). Verjetnostni raun in statistika. Ljubljana: DMFA SRS, ZOTKS. McMullen, L., Pearson, E.S. (1939). William Sealy Gosset, 1876-1937. Biometrika, 30, 205-250. Purcell, S. (2000). Maximum Likelihood Estimation Primer [spletni dokument]. URL http://statgen.iop.kcl.ac.uk/bgim/mle/ sslike_1.html Royall, R. (1997). Statistical Evidence: a Likelihood Paradigm. London: Chapman & Hall.

za naelo parsimoninosti, znano tudi kot Occamova britev.

Spomnimo se, da na istem naelu temeljijo tudi analitine metode, saj se odvajanje nanaa prav na informacijo o hitrosti in smeri spreminjanja ene koliine (v tem primeru verjetja) v odvisnosti od druge oziroma drugih (v tem primeru ocenjevanih parametrov). normalno porazdelitev kot njen odlien pribliek (vsaj pri dovolj velikih vrednostih n in p dovolj dale od 0 oziorma 1).
10 9 V praksi bi sicer namesto binomske najbr uporabili

Do tega pride, e skuamo oceniti ve parametrov, kot nam dopuajo zbrani podatki. Tedaj pravimo, da je model poddoloen (under-identified).
11

Test razmerja verjetij sicer ne sodi v okvir verjetja kot samostojne paradigme statistinega sklepanja, a s tem izjemno uporabnim orodjem, izpeljanim iz teorije verjetja, se sreamo pri uporabi tevilnih sodobnih multivariatnih metod (logistina regresija, Coxov regresijski model v analizi preivetja idr.).

12

Uraden prevod (Komelj in sod., 2001) pojma degrees of freedom so tudi stopinje prostosti. Kdor ni zadovoljen z intuicijo, lahko do istega izhodia pride s poznavanjem osnov analize. Na tem mestu ni prostora za koncizno izpeljavo, a jo oris temeljnih korakov dovolj natanno popisuje. Namesto tok (posameznih vrednosti x) se odloimo za ozke intervale okoli njih in iz Cauchyjevega izreka sledi, da je ploina pod (v naem primeru Gaussovo) krivuljo nad posameznim intervalom enaka produktu irine intervala in neke vrednosti znotraj intervala. e intervale nastavimo tako, da so vsi enake irine in da je vsaka vrednost i ravno enaka xi, je potrebno le e upotevati, da je maksimizacija produkta xi ekvivalentna maksimizaciji xi, in z dokazom lahko prinemo na trdnejih matematinih temeljih.
14 Za 13

III. ZAKLJUEK
Z zgodovinskega vidika je zanimivo, da je za razvoj pristopa verjetja skoraj izkljuno zasluen R.A. Fisher. Toda tudi Neyman-Pearsonova paradigma izhaja iz Studentovega14 pisma E.A. Pearsonu iz leta 1926, natanneje Studentove izjave, da e obstaja alternativna hipoteza, ki razloi dobljeni vzorec s sprejemljivejo verjetnostjo od izvorne hipoteze, toliko raje pomislimo na monost, da izvorna hipoteza ne dri (McMullen in Pearson, 1939). Uporaba podpore oziroma statistino testiranje na podlagi logaritmiranega verjetja je torej po eni

psevdonimom se, kot znano, skriva W.S. Gosset.

PANIKA

OPOMBE
1

Prispevek se opira predvsem na Edwardsovo (1999) in Purcellovo (2000) besedilo. Razumljivost in smiselnost izhajata predvsem iz kritike in razlag prof. dr.

PANIKA

Socialna psihologija

49

Toma Vec

Skupinska dinamika z vidika procesnosti

e leta 1895 je Gustave Le Bon (po Forsyth, 1999) opisal, kako posamezniki spremenijo svoj nain reagiranja, kadar se pridruijo skupini. Vendar bi lahko za zaetek pravega prouevanja skupinske dinamike navajali letnici 1897 in 1898, ko je Norman Triplett (po Hogg in Vaughan, 1998) objavil, da prisotnost drugih vpliva na hitrost reevanja problemov. Prvo sistematino in poglobljeno prouevanje skupinske dinamike pa pripisujejo Kurtu Lewinu, ki je z Lippittom in White-om (1939, po Johnson & Johnson, 1997) proueval vpliv razlinih stilov vodenja na skupino in njene lane. Lewin naj bi bil tudi avtor pojma skupinska dinamika, ki ga oznai po eni strani za prouevanje skupinskih procesov, aktivnosti in spreminjanj, ki se dogajajo v skupini in, ki omogoajo, da skupina sploh obstoja in deluje, toda predvsem tistih aktivnosti, ki omogoajo, da se skupina vzdruje in da opravlja skupinske naloge in dosega svoje cilje, po drugi strani pa mu je termin sluil za opis procesov s katerimi skupine in posamezniki delujejo in reagirajo v povezavi s spreminjanjem okoliin (po Forsyth, 1999).
Ob preuevanju razvoja skupin so bili nekateri avtorji bolj usmerjeni na storilnostno podroje v razvoju skupin, drugi pa bolj v podroje odnosov med lani skupine. Poleg teh nameravam predstaviti e poskuse zdruevanja obeh vidikov, ki jih najdemo zlasti tam, kjer je praksa nakazala, da izhajanje zgolj iz prvega ali drugega vidika ne daje zadostnih odgovorov na razna vpraanja povezana z razvojem skupine in skupinske dinamike. Tabela 1. Tabela 2. W. G. Bennis, H. A. Shepard (1956).

Vzpostavljanje odnosa do avtoritete: iskanje odobravanja izraanje nasprotovanja pojav obutka solidarnosti, odgovornosti Preusmeritev na cilj: harmonija pojav podskupin trening dobrih medosebnih odnosov
nje t.i. Tskupin. Po njunih ugotovitvah gre takna skupina skozi ve faz, kar imenujeta tok stabiliziranja skupine. Prvo fazo zaznamuje vzpostavljanje odnosa do avtoritete. V prvi podfazi lani iejo naine, kako priti do odobravanja vodje. Ker pa elijo hkrati zadrati neodvisnost, prihaja v drugi podfazi do izraanja nasprotovanja vodji, do sumnienja v njegovo kompetentnost. ele v tretji podfazi se prine izraati nov, bolj celostni nain vedenja (kar je pravzaprav osrednja naloga teh skupin). Skupina v tej podfazi razvija obutek solidarnosti in odgovornosti za uspeh skupine kot celote. Druga faza pomeni tudi preusmeritev skupine na cilj skupine, na iskanje in osvajanje nainov vzpostavljanja dobrih medosebnih odnosov. eprav sprva izgleda, da je takno doseganje harmonije v skupini preprosto, pa se kasneje to izkae kot zahtevneja naloga, saj se prino v skupini pojavljati podskupine. Nato pa skupina uvidi pomen vaje pri ustvarjanju dobrih medosebnih odnosov za opravljanje raznih nalog (Rotu, 1983).

R. F. Bales, F. L. Strodtbeck (1951) Orientacija Evalvacija Kontrola

cije (oz. eksploracije) poskuajo ugotoviti bistvo problema, ki ga morajo reiti ter spoznavajo podatke pomembne pri reevanju tega problema. V evaluativni fazi pregledujejo monosti za reevanje, konfrontirajo razline alternativne reitve ter razpravljajo o monih posledicah pri uporabi katere izmed njih. V zadnji fazi lani kontrolirajo izvajanje nalog, ki so jih prevzeli posamezni lani. Avtorja sta do teh zakljukov prila pri opazovanju delovnih skupin, vendar poudarjata, da obstajajo pri vseh skupinah, ki preko interakcije reujejo nek problem torej naj bi bil tovrsten proces prisoten tudi v supervizijski skupini.

PREUEVANJE RAZVOJA SKUPINE Z DELOVNEGA OZ. V STORILNOST USMERJENEGA VIDIKA

Avtorji tovrstnih teoretinih izhodi skupino opredeljujejo kot nekakno sredstvo za doseganje ciljev, npr. laje, bolje, hitreje reevanje raznih problemskih nalog; v ospredju jim je predvsem vidik naloge. e Leon Festinger (1950) je, poudarjal, da bo skupina laje dosegla postavljeni cilj, e bo pri tem dovolj enotna, kar se bo zgodilo z vejo verjetnostjo, e bodo razlini lani skupine videli monost za doseganje cilja zgolj s pomojo skupine. V takih primerih so posamezniki od skupine odvisni in so se tudi pripravljeni poenotiti z drugimi, da je cilj laje dosegljiv. Medsebojno vzpodbujanje k uniformnosti in komunikaciji, ki omogoa usklajevanje, izhaja torej iz isto praktinega cilja, ki si ga je skupina postavila. Za tipina predstavnika tovrstne usmeritve bi lahko oznaili R. F. Balesa in F. L. Strodbecka. Po R. F. Balesu in F. L. Strodbecku (po Rotu, 1983, str. 126) lani skupine v fazi orientaToma Vec je specialist psiholokega svetovanja in svoje delo uspeno upravlja tudi v Svetovalnem centru v Ljubljani, kjer obasno navdui tudi s svojimi predavanji prostovoljcem.

PREUEVANJE RAZVOJA SKUPINE S SOCIALNO - EMOCIONALNEGA OZ. V ODNOSE USMERJENEGA VIDIKA

Tovrstni vidik ima svojo osnovo v socialno - psiholokem oz. iz njega izhajajoem skupinsko - dinaminem pristopu; pri tem avtorji skupino vidijo kot sam cilj lovekega delovanja tj. ivljenje v skupini je zanje v osnovi eksistenna potreba posameznika. Cilj preuevanj s tovrstnimi teoretinimi izhodii je v iskanju splonih skupinsko - dinaminih zakonitosti (torej tistih, ki veljajo za skupine na splono) in (pogosto) v treningu funkcionalnejih odnosov v razlinih skupinah, npr. preuevanje t.i. Tskupin. W. G. Bennis, H. A. Shepard (1956), sta bila za razliko od Balesa usmerjena v preueva-

INTEGRIRAJOI VIDIK PREUEVANJE RAZVOJA SKUPIN

a) Predhodniki integrirajoega pristopa Kot smo do sedaj prikazali, so bili nekateri avtorji pri opredeljevanju procesov bolj usmerjeni na storilnostni (delovni) nivo, nekateri pa na t.i. socialno emocionalni (odnosni) nivo. Nekateri avtorji pa so v svojem prouevanju skuali razvoj skupin opredeljevati posebej iz dveh razlinih podroij, s imer po naem mnenju predstavljajo pomembno osnovo za razvoj t.i. integrirajoega vidika preuevanja razvoja skupine. V nadaljevanju bom na kratko predstavili le

50
Tabela 3a. B. W. Tuckman, stopnje razvoja skupine (1965, 1977).

Socialna psihologija
v nasprotovanju zahtevam povezanimi z nalogo. Ti odpori pomenijo ustveni odziv na zahteve, ki jih lan skupine doivlja kot preteke, prelahke, brez pravega smisla oz. kot take, da mu ne ustrezajo. V tretji fazi pride do razvoja skupinske kohezivnosti, ko se sprejema skupina kot celota in posamezni njeni lani, takni kot so. Konflikti v tej fazi so redki in lani se jim izogibajo, prihaja do utrjevanja vlog v skupini in do skupinskih norm. Glede na nalogo poteka intenzivna izmenjava pomembnih informacij ter njihove interpretacije, pri emer je opaziti odprtost in pripravljenost za sodelovanje. V etrti fazi se vzpostavlja funkcionalen odnos med razlinimi vlogami, to je takrat, ko se vsaka vloga povee z ostalimi, se z njimi dopolnjuje na nain, da vsaka zagotavlja uspeneje delovanje preostalih. Medosebni odnosi se v tej fazi ojaajo in stabilizirajo, tako da lahko skupina resnino postane instrument za doseganje cilja, zaradi katerega obstoja. Prav zato skupina na nivoju naloge deluje tako, da uspeno reuje probleme in dosega cilje povezane z nalogo. Zadnjo fazo je Tuckman z Jensonom (1977, po Forsyth, 1997) poimenoval odlaganje (v orig. adjourning) in bi jo lahko enaili s t.i. zakljuevanjem skupine, ko se morajo lani sooiti z odhodom, poslavljanjem in prenehanjem z aktivnostmi, ki so vezane na nalogo, katero so uspeno zakljuili. b) Klasini oz. stareji integrativni pristopi Prave zaetke integrirajoega vidika preuevanja razvoja skupine pripisujemo tako vplivu Tuckmana kot potrebam, ki so prihajale iz prakse, zlasti iz skupinsko - terapevtskih pristopov. Najprej si bomo ogledali dva t.i. klasina, stareja pristopa (W. R. Biona in E. Berna), nato pa e nekaj sodobnejih integrativnih poskusov. Skupna znailnost vseh je, da so avtorji prav iz praktinih izkuenj pri delu s skupinami prieli na slednje gledati kot na sredstvo, ki omogoa posameznikom doseganje funkcionalnejih in adekvatnejih vzorcev vedenja in hkrati so skupino videli kot tisti milje, brez katerih loveka eksistenca sploh ni mona. Wilfred Ruprect Bion (1983) govori o treh predpostavkah, predhodnih pravemu formiranju grupe: odvisnost, borba-beg in zdruevanje v pare. O njih pravi, da so medsebojno zelo povezane oz. da so morda celo razlini vidiki iste stvari. Kadar se skupina nahaja v odvisnosti, lani priakujejo da bodo dobili podporo nekega vodje, ki jim skupini kot celoti lahko zagotovi hrano (materialno in duhovno) in zaito. Pri zdruevanju v pare je v ospredju bodonost, prijateljstvo Bion pravi (1983), da fazo prepoznamo po udni atmosferi priakovanja ter izraanja ustev upanja. V fazi borba-beg se stalno ie zunanji sovranik, da se omilijo notranje Tabela 4a. W. R. Bion (1961).

PANIKA

Faza vzajemnega povezovanja, formiranja Faza konfliktov znotraj skupine Razvoj kohezivnosti in normiranja Vzpostavljanje funkcionalnih odnosov Odlaganje (Tuckman in Jenson, 1977)
Tabela 3b. B. W. Tuckman, razvoj skupinske strukture.

Stadij odvisnosti, anksioznosti Zdruevanje v pare (razvoj zaetne strukture) Stadij borbe ali bega
Tabela 4b. E. Berne (1963) z dopolnili (P. Clarkson, 1991 in K. Tudor, 1999).

Zaasni skupinski imago1 Prilagojeni skupinski imago Operativni skupinski imago Sekundarno urejeni skupinski imago Sekundarno operativni skupinski imago (K. Tudor) Razjasnjeni skupinski imago (P. Clarkson) Historini skupinski imago (K. Tudor)
destruktivne sile. Gre za projekcijo agresije navzven, pri emer je veliko nezaupljivosti, sumnienja, cilji so slabo definirani Skupina s takno predpostavko tudi sprejema le tistega voditelja, ki jo v njej podpira v nasprotnem ga skupina, kot pravi Bion (1983) ignorira. Bion izhaja iz preuevanj Melanie Klein, zlasti t.i. primitivnih mehanizmov. Skupina posameznike, ki jo tvorijo, hkrati spodbuja in ovira. Vsak posameznik je namre primoran iskati zadovoljevanje svojih potreb v skupini, vendar ga pri uresnievanju teh ciljev ovirajo primitivni strahovi, ki jih vzbuja skupina. Prehod na racionalni nivo delovanja pomeni tudi prehod v delovno skupino. Eric Berne je leta 1963 (po K. Tudorju, 1999) skupinski imago opredelil kot vsako mentalno sliko, zavestno, predzavedno in nezavedno o tem, kaj skupina je ali naj bi bila, kasneje (1966, po E. Berne, 1994) pa skupinski imago opredeli kot mentalno sliko dinaminih odnosov med ljudmi v skupini, vkljuno s terapevtom, ki je idiosinkratina za vsakega prisotnega posameznika. Bernovo izhodie je zanimivo zlasti zaradi tega, ker, drugae kot pred njim navedeni avtorji, ne postavlja v ospredje procese v skupini kot celoti, ampak je usmerjeno na faze posameznikove diferenciacije. Zaasni skupinski imago E. Berne (1963, po K. Tudorju, 1999) opredeli kot individualne slike
1

Odpor in sovranost Preizkuanje in odvisnost Konflikt v skupini Razvoj skupinske kohezije Funkcionalna razporeditev vlog
Tabela 3c. B. W. Tuckman, aktivnosti povezane z nalogo.

Orientacija k nalogi in preizkuanje ustveni odziv na zahteve naloge Izmenjava pomembnih informacij / interpretacij Odkrivanje uvidov in reitev
reprezentno teorijo Bruca W. Tuckmana iz leta 1965 (dopolnjeno 1977). Prav Bruce W. Tuckman je glede skupinskih procesov eden izmed najvekrat citiranih avtorjev, deloma najbr tudi zaradi posreenega poimenovanja faz; v originalu: forming, storming, norming in performing, k emer je 1977 z Jensonom dodal e adjourning. Kot navaja Rot (1983), govori Tuckman pri razvoju skupine sprva o fazi vzajemnega povezovanja, ki nastane takrat, ko posamezniki poskuajo ugotavljati, kateri njihovi medosebni odnosi so uresniljivi in za njih sprejemljivi. Te ocene potekajo na podlagi opaenih reakcij vodje in lanov skupine na njihovo vedenje in vedenje ostalih lanov v skupini. V povezavi z nalogo pa se v prvi fazi dogaja orientiranje in informiranje o sami nalogi, o tem kaj je konkretna naloga skupine, kakna je lastna vloga pri uresnievanju naloge in katera so osnovna pravila dejavnosti, s katerimi se bo naloga reevala. V drugi fazi prihaja na nivoju skupine do notranjih konfliktov tako med lani kot do vodje, katerih vzrok lahko najdemo v tenji po lastni afirmaciji in v odporu do podrejanja drugim. Odpor je viden tudi pri aktivnostih povezanih z nalogo in se kae

Imago pojem, ki ga je uporabil Freud, za oznaitev nezavednih reprezentacij drugih oseb, s katerimi poteka mona identifikacija, obiajno so to stari. Iz psihoanalitine teorije izhaja, da se imago v ivljenju oblikuje zelo zgodaj, zaradi esar je obiajno idealizirana reprezentacija, ki ne reflektira nujno realne osebe.

PANIKA
Risba: T. Vec

Socialna psihologija

51

Tabela 5a. D. S. Whitaker (1989).

Faza formiranja Faza ustanavljanja, utrjevanja, (established) Faza zakljuevanja

Tabela 5b. P. Praper (1992).

T/V A Ostali

Razvoj Posameznika - Skupine Avtizem - Izolacija Simbioza - Odvisnost Diferenciacija - Intragrupni konflikt Raprochement - Razvoj strukture Individualizacija - Delovna skupina
Tabela 5c. G. in M. S. Corey in sod. (1997).

Slika1. Shematski prikaz Bernove prve faze: zaasni skupinski imago .

Faza formiranja Zaetna faza Faza prehodnosti Delovna faza Faza zakljuevanja
skupine, preden se posamezniki skupini prikljuijo oz. preden skupina postane aktivna. Shematsko je Berne to fazo (z vidika posameznika Aja) prikazal tako kot kae Slika 1, pri emer T/V pomeni terapevta oz. vodjo skupine. Prilagojeni skupinski imago predstavlja fazo, ko lan A povrinsko modificira podobo skupine v skladu z njegovim ocenjevanjem konfrontirajoe realnosti. B, C in D so posamezniki, ki jih je A priel diferencirati od Ostalih in jih zaznava v hirerhinem in ustvenem odnosu enega do drugega in do terapevta, skladno z njegovimi izkunjami iz primarne druine. Iz Bernove skice (1994, Slika 2) je razvidno, da terapevta sicer uvra v skupino, vendar je hkrati poseben, tako da ni pravi lan skupine. Po Bernu (1963, po K. Tudorju, 1999) predstavlja operativni skupinski imago nadaljno modifikacijo posameznikovih podob, skladno z njegovo percepcijo, kako se on prilega voditeljevemu imagu (Slika 3). A pri tem zaznava nekatere lane blije vodji kot druge, nekatere kot take, da so vmes, med njim in vodjo ipd. Zadnja faza je po Bernu (1963, po K. Tudorju, 1999) sekundarno urejeni skupinski imago, ko posameznik opua nekatera lastna nagnjenja zaradi podpore skupinski kohezivnosti. Samega sebe zaznava kot enega od diferenciranih posameznikov skupine. Tem fazam Tudor (1999) doda sekundarni

operativni skupinski imago, v katerem posameznik sebe in druge zaznava v skupinskem spreminjanju, preizkuanju in spreminjanju. Vsak posameznik vedno bolj diferencira samega sebe od svojih predhodnih podob in v relacijah z drugimi oz. od predhodnih podob in modelov medosebnih odnosov. V esto fazo avtor uvra fazo, ki jo je dodala P. Clarkson (1991), to je faza razjasnjenega skupinskega imaga. V tej fazi B zapua skupino, Ajev imago pa je ist (razjasnjen), saj temelji na izkunjah v sedanjosti, brez motenj iz preteklosti. Za zadnjo fazo Tudor (1999) oznai pojav historinega skupinskega imaga, ki predstavlja razline podobe skupine (nekaterih doloenih trenutkov ali faz), ki jih posameznik nosi po zakljuku skupine oz. ko sami prenehajo obiskovati skupino. V to podobo so vkljueni tudi Ostali, ki so se skupini pridruili kasneje. c) Sodobneji integrativni pogledi na razvoj skupine Sedaj si oglejmo e nekaj sodobnejih integrativnih pogledov na razvoj skupine. Dorothy Stock Whitaker (1989) poudarja, da v prvi fazi oz. fazi formiranja lani skupine poskuajo najti mesto v skupini, ki je v tej fazi prijetna in vodljiva. Postopno prinejo prihajati do nekaterih delovnih dogovorov, kot npr. emu je skupina sploh namenjena, e naj in kako lahko delajo skupaj ipd. V fazi ustanavljanja oz. utrjevanja so to podroja, o katerih se lani dogovarjajo, vendar jih ne doreejo enkrat za vselej zgolj toliko, da preivetje skupine ali posameznika v njej ni ve vpraljivo. eprav po avtorici ne moremo napovedati natannega zaporedja,
Risba: T. Vec

pa lahko z veliko verjetnostjo napovemo, da se bo skupina v tej fazi prej ali slej ukvarjala z vpraanji kot so: sprejemanje sebe, elja po bliini in varnosti, jeza in njeno izraanje, vpraanja povezana z mojo, kontrolo in avtonomijo, osebne aspiracije in upanja, strahovi in brezupja povezana z njimi, zavist, obutja krivde itd. Skupina se konuje s fazo zakljuevanja. Poudariti velja tudi mnenje avtorice, da je za skupino, ki ne deluje dobro, pogosto znailno, da ohranja formativno fazo neuinkovito in razvleeno vse do zakljuka skupine. Peter Praper v svoji teoriji rpa iz teorije objektnih odnosov in dolgoletnega terapevtskega dela tako s posamezniki kot s skupinami. V letu 1992 izpelje sodobno in zanimivo primerjavo razvoja posameznika, pri emer mu je v izhodie opredelitev M. Mahlerjeve, in razvoja skupine, pri emer povezuje osnovne ideje W. R. Biona, B. Tuckmana in S. H. Foulkesa. Spremembe po Praperju (1992) potekajo na vsaj treh pomembnih nivojih: v posameznem lanu, med lani, torej v skupini kot celoti, pa tudi med skupinami. Dogajanje na teh nivojih se med seboj prepleta in spreminja skozi as. V prvi fazi funkcioniranja skupine je po avtorju (prav tam) negotovost tako mona, da si posamezniki bolj prizadevajo izolirati se ter se tako zaititi, kakor pa povezati se. Ta stopnja v razvoju skupinske interakcije je torej nekako podobna fazi avtizma pri razvoju loveka. V naslednji fazi poskuajo zlasti ibkeji lani zaradi mnogih bojazni vzpostaviti diadni, simbiotini odnos z vodjo (odnos v paru) in delujejo kot da jih drugi lani ne

T/V

Ostali

Slilka2. Shematski prikaz Bernove druge faze: prilagojeni skupinski imago.

52

Socialna psihologija
Risba: T. Vec

PANIKA
evalviranju, torej v tem, da lani lahko razjasnijo pomen njihovih izkuenj v skupini, utrdijo pridobitve, do katerih so prili, in se odloijo, katera nova pridobljena vedenja nameravajo prenesti v njihovo vsakodnevno ivljenje.

F A B

T/V E C D

Slika 3. Shematski prikaz Bernove tretje faze: operativni skupinski imago.

KRITINI POGLED NA OBSTOJEE MODELE PROCESNOSTI SKUPINSKE DINAMIKE

Osnovna pomanjkljivost zgoraj predstavljenih modelov zaradi esar niso prav dobro prenosljivi v prakso je veplastna: 1. Poimenovanje nekaterih faz je poenostavljeno in kae na nerazumevanje dejanskih skupinsko - dinaminih procesov. Ob poimenovanju posameznih faz opazimo, da avtorji vse do danes ohranjajo termine, ki so jih postavili prvi preuevalci skupinsko dinaminih procesov, kot da v psihologiji na splono in e posebej v socialni psihologiji ni bilo v zadnjih tiridesetih letih prav nikakrnih pomembnih sprememb v pogledih na socialno vplivanje in skupinsko dinamiko. Tako bi bilo na primer smiselno loevati fazo, ki jo obiajno imenujejo faza kohezivnosti (ustrezneje bi bilo faza oaranosti) od faze vzajemnosti. 2. Veina ne predpostavlja soasnega razvoja tako odnosnih kot storilnostnih vidikov skupine ali pa ne predpostavlja, da ta proces ne poteka nujno usklajeno. V praksi ugotavljamo, da se dejansko v veini skupin pojavljajo znailnosti razvoja tako delovne (formalne) kot tudi odnosne (neformalne) skupine hkrati. Obiajno se v skupinah oba vidika tesno prepletata in sicer ne glede na prvotni znaaj skupine. Tudi kadar je skupina formirana kot formalna, se tekom njenega delovanja nujno vzpostavljajo znailnosti neformalnih skupin. Transformacija pa poteka tudi v obratni smeri - e tako neformalna skupina potrebuje za svoje funkcioniranje vzpostavitev nekaterih formalnih ogrodij, ki lanom v skupini olajajo organizacijo, vzpostavijo jasnost pravil, obveznosti itd. Ob tem, da procesi na storilnostnem in na odnosnem nivoju ne potekajo vedno usklajeno, pa se posamezne faze na vsakem podroju med seboj prepletajo, ne sledijo vedno druga drugi v priakovanem vrstnem redu, zato nam njihovo poimenovanje slui bolj v orientacijo. Bolj smiselno od same opredelitve zgleda znotraj vsake posamezne faze odkrivati tiste znailnosti in specifinosti, ki govore o razlikah med odnosnim in storilnostnim nivojem. 3. Ne nudijo zadovoljivega modela razlage kompleksnosti dogajanja znotraj vsakega sreanja skupine, ker predvidevajo skokovito, prehajanje iz faze v fazo in pretirano poudarijo izraanje posamezne znailnosti

zanimajo. Vendar prav ta tenja kmalu povzroi zavist in rivalstvo, kar vodi v naslednjo fazo, to je stadij intragrupnega konflikta, ki vasih preide v destruktivno tekmovalnost. Obiajni razvoj pomeni pravzaprav zaetek diferenciacije po vlogah, posamezniki pa si prizadevajo prakticirati tako, da skupina ne razpade. Praper pravi (1992), da se torej obenem povezujejo, najprej v pare, nato pa prinejo sodelovati tudi kot skupina. Ko se razmerja moi ob povezovanju stabilizirajo, skupina dosee tretji stadij - stabilizira strukturo, ustvarjati prine skupinsko kulturo, skupinske norme in skupina ima obutek harmonije. To je faza, ki omogoa veini lanov simbiotino izkunjo, toda zdaj ne ve z vodjo, ampak s skupino kot celoto. V dobri skupini zaupanje odrine nezaupanje, sodelovanje pa nadomesti medsebojno tekmovanje. Pojavi se znailna intersubjektivnost, ki bi jo kot Foulkes lahko imenovali grupni matriks. Zaupanje, ki se vzpostavi v prejnji fazi, je tudi osnova za prehod v fazo individualizacije, pri emer skupina kot celota dosee nov razvojni stadij, nivo, ki ne le da dopua razlinost, ampak skozi razlinost lanov ie nove monosti. Praper (1992) govori o transformaciji v soodvisnost. Kot pomembno dejstvo navede, da ta stopnja razvitosti tudi skupino kot celoto postavlja v avtonomneji poloaj v interakciji z drugimi skupinami. Zakonca Gerald in Marianne S. Corey (1997) sta sama, pa tudi v sodelovanju s Patrickom Callananom in Michaelom J. Russellom (1992) izhajala iz Freudovih in

Eriksonovih pogledov na razvoj faz pri skupinskem delu. Za Coreya (1997) je znailno, da sta fazo formiranja pojmovala nekoliko drugae kot drugi avtorji. Postavljata jo namre v dogajanje, preden se skupina sploh prine; gre torej za organizacijsko planiranje, pa tudi nartovanje ciljev, odkrivanje namenov in priakovanj (vodje in udeleencev), ustreznosti skupinskega pristopa itd. V zaetni oz. inicialni fazi sta centralna procesa orientacija in eksploracija. V skupini naj bi se poskrbelo za ustvarjanje vzduja, zaupanja in temeljev za skupinsko delo, saj je prisotnih veliko strahov in bojazni, po drugi strani pa tudi upanja in priakovanj. Skupina eksplorira zaetne cilje in vodila, s katerimi naj bi lani dobili od skupine im ve, ter predeluje zaetno oblikovanje skupinskih norm in skupinske kohezivnosti. Prav zaradi teh znailnosti je dogajanje v tej fazi bistvenega pomena za vse nadaljnje dogajanje v skupini. Fazo, v kateri se v skupini pojavijo anksioznost, obrambe, odpori, borba za kontrolo, konflikti med lani, izzivanje ali konflikti z vodjo in razlini vzorci problematinega vedenja, imenujejo navedeni avtorji faza prehodnosti (transition stage). To fazo je pogosto teko loevati od naslednje, delovne faze, saj delovno fazo pogosto definira prav delo na odnosih (torej konfliktih, vlogah, odporih itd.) v skupini. Avtorji tudi opozarjajo, da biti v delovni fazi skupine, ne pomeni, da vsi lani funkcionirajo optimalno. Bistvo faze zakljuevanja je v
Risba: T. Vec

A B F

T/A

E D

Slika 4. Shematski prikaz Bernove etrte faze: sekundarno urejeni skupinski imago.

PANIKA
v posameznem sreanju. V praksi pa je razvidno, da posamezna faza na razlinih sreanjih iste skupine zavzema razlino koliino prostora oz. asa. To pomeni, da v vsakem sreanju skupine pride do pojava znailnosti, ki bi jih lahko uvrstili v razline faze, eprav dri tudi, da je doloena znailnost v nekem sreanju bolj izrazita (zavzema ve prostora in asa v skupini, angaira ve energije, intenzivnosti ipd.). eprav kae, da podroje procesov in skupinske dinamike malih skupin ni ve tako modno (vsaj v Sloveniji) kot je bilo pred dvajsetimi leti, zaslui (vsaj za praktike) ponovno ukvarjanje in teoretino (pre)okvirjanje. Morda prav zaradi tega, ker se je izgubil pritisk privlanosti novosti podroja. Nenazadnje je e Lewin (1951, po Johnson & Johnson, 1997) rekel: ni ni tako praktinega kot je dobra teorija.

Psihologija jezika Blanka Borin

53

Prepoznavanje in tvorjenje stavkov

Kratek pregled sodobne teorije in empirije
Sodobno raziskovanje jezika zaznamuje moan interdisciplinarni pristop, ki zdruuje teoretino jezikoslovje na eni strani ter empirino psihologijo jezika z njenimi sorodnimi in podpornimi disciplinami na drugi strani. Tak pristop sicer omogoa bolj sistemsko in empirino podprto opredeljevanje jezika kot kognitivne funkcije, vendar pa vpliva na le e bolj zmedeno opredeljevanje raziskovanja jezika kot znanstvene vede. Sodobni raziskovalci jezika namre izhajajo iz razlinih temeljnih znanj in pristopov, kar navsezadnje vpliva na njihovo osebno razumevanje in oblikovanje teorij in raziskav. Temelj tega prispevka predstavljajo psiholoka in nevropsiholoka znanja, ki pa so vpeta v mono jezikoslovno ogrodje. V prispevku bom poskuala na podlagi stavka kot temeljne diskurzne enote predstaviti tri najveje veje sodobne psiholingvistike, in sicer usvajanje jezika, razumevanje jezika ter tvorjenje jezika. Podroje jezikoslovne patologije, ki predstavlja e etrto vejo psiholingvistike, pa na tem mestu ne bo obravnavano posebej. Apeltauer (1997) navaja, da so zagovorniki nativizma navadno lingvisti ali kognitivni lingvisti, ki se posveajo raziskovanju in opisovanju strukturnih lastnosti jezikovnih prvin in elementov. Izhajajo iz znamenitega razlikovanja N. Chomskega (Chomsky in Lasnik, 1993) med samo zmonostjo razumevanja jezikovnega koda in izraanja v njem (angl. competence) ter konkretno uporabo specifino usvojenega jezikovnega koda (angl. performance) tako na fonetini, leksikoloki, morfo-sintaktini, pragmatini kot tudi na komunikativni ravni. Fanselow in Felix (1993a) na podlagi omenjene delitve opredelita tudi cilj sodobne kognitivne lingvistike. Njen namen je predloiti empirino podkrepljene dokaze o obstoju univerzalnih in prirojenih slovninih principov oziroma prirojenih strategij obdelave jezikovnih podatkov, ki skupaj z ostalimi kognitivnimi procesi vodijo jezikovno zmonost in jezikovno uporabo. Nasprotno pa so zagovorniki empirizma behavioristino naravnani psihologi, razvojni psihologi in psihologi jezika, poudarja Apeltauer (1997). Posveajo se raziskovanju situacijskih pogojev jezikovnih prvin in njihovi funkcionalni povezanosti. Najstarejo empiristino usmerjeno teorijo o usvajanju jezika so predstavili behavioristi, ki so trdili, da se lovek na podlagi instrumentalnega pogojevanja in posnemanja enostavno izuri v govoru in da jezikovne strukture oziroma slovnini principi pravzaprav sploh ne obstajajo. Razvojni psihologi pa poudarjajo, da je razvoj govora del splonega kognitivnega razvoja in je zato od slednjega odvisen. eprav tudi razvojni psihologi ne verjamejo v obstoj prirojenega mehanizma, usvajanje jezika vendarle ne razumejo v smislu behaviorizma: posameznik naj bi po njihovem mnenju usvojil svoj jezik na podlagi specifinih kognitivnih procesov po J. Piagetu (Labinowitz, 1989) gre pri tem za procesa asimilacije in akomodacije, ki ju sproi neko novo stanje

VIRI
Berne, E. (1994). Principles of group treatment. Menlo Park, CA: Shea Books. Bion, W.R. (1983). Iskustva u radu s grupama i drugi radovi. Zagreb: Na-prijed. Brown, R. (1997). Group Processes. Dynamics within and between Groups. Oxford: Blackwell Publishers Ltd.

RAZISKOVANJE USVAJANJA JEZIKA KOT OSNOVA ZA RAZISKOVANJE RAZUMEVANJA IN TVORJENJA STAVKOV Festinger, L. (1950). Informal social comCorey Schneider, M., Corey, G. (1997). Groups: Process and Practice. Pacific Grove: Brooks/Cole Publishing Company. munication. V Cartwright D., Zander A., Group dynamics. New York: A Harp International Edition. Forsyth, Donelson R. (1999). Group dynamics. Belmont: Wadsworth Publishing Company. Hogg, M. A., Vaughan, G. M. (1998). Social Psychology. London: Prentice Hall Europe. Johnson, D. W., Johnson, F. P. (1997). Joining together: group theory and group skills. Boston: Allyn & Bacon, Praper, P. (1992). Proces individualizacije v skupini. Anthropos, 24 (3-4), 95 101. Rot, N. (1983). Psihologija grupa. Beograd: Zavod za udbenike i nastavna sredstva. Tudor, K. (1999). Group Counselling. London: SAGE Publikation Ltd. Whitaker, D. S. (1989). Using Groups to Help People. London: Routledge.
PANIKA

V okviru teorij o usvajanju jezika se navadno sreamo z dvema nasprotnima pristopoma, in sicer z racionalistinim oziroma nativistinim pristopom ter empiristinim pristopom. Zagovorniki nativizma predpostavljajo, da je jezik tako zapleten pojav, da ga otrok v tako kratkem asu ne more usvojiti brez doloenega prirojenega mehanizma, ki omenjeni proces nepretrgoma vodi. Nasprotno pa zagovorniki empirizma trdijo, da se otrok jezika naui in da pri tem procesu najvejo vlogo odigrajo otrokovo okolje in otrokovi skrbniki. V sodobni znanosti bomo sicer teko nali raziskovalce, ki podpirajo izkljuno en sam skrajni pogled, vendarle lahko na podlagi posameznih argumentov in seveda interpretacije jezikovnih pojavov hitro razberemo, h kateremu pristopu se posamezni avtor nagiba. Slednje je izredno pomembno, ker so ponavadi jezikovni podatki izbrani, obdelani, analizirani in interpretirani bolj ali manj v skladu z enim ali drugim pristopom.
Blanka je zagrizena kognitivna psihologinja, ki vse zadane naloge izpolnjuje zelo resno in zanesljivo.

54 v posameznikovem okolju. Poleg nativistinega in empiristinega pristopa pa obstaja e tretji, t. i. socialno-interaktivni pristop, ki zagovarja obstoj jezikovnih struktur in slovninih principov, a ne tudi prirojenega mehanizma. Pri usvajanju jezika poudarja pomen dinaminega vzajemnega odnosa med otrokom in njegovim skrbnikom, saj interakcionisti jezik razumejo kot sredstvo za vzpostavljanje socialnih kontaktov. Najpomembnejo vlogo pri razvoju govora potemtakem igrajo stari, ki morajo lastni jezik prirediti zmonostim in potrebam svojega otroka zato, da bi jih slednji laje razumel in se posledino tudi uil jezika. Vsi trije omenjeni pristopi k usvajanju jezika vsekakor imajo svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti, saj vsak poskua usvajanje jezika predstaviti izkljuno iz svojega gledia, pri tem pa ne upoteva vseh dejavnikov, ki vodijo ta izredno zapleten proces. V podrobno obravnavo prednosti in slabosti se na tem mestu ne bi spuali, saj za nao razpravo niso kljunega pomena. Kljub temu pa je potrebno omeniti, da je predvsem sam pogled N. Chomskega na jezik revolucioniral jezikoslovno znanost do te mere, da je konno prestopila svoje meje gole deskripcije in klasifikacije jezikovnih struktur in principov znotraj posameznih svetovnih jezikov in zaela razmiljati o jeziku kot o izredni kognitivni sposobnosti vrste homo sapiens. Ravno na tej toki se namre danes razhajata dve najpomembneji lingvistini veji, torej tradicionalna strukturalistina lingvistika in kognitivna lingvistika. Strukturalistina lingvistika temelji na F. de Saussurjevem (de Saussure, 2001) razumevanju jezika na eni strani kot sistema jezikovnih elementov in odnosov med njimi (fran. langue) ter na drugi strani kot uporabe jezika (fran. parole) oziroma dejanske uporabe tega sistema. Posledino se strukturalistina slovnica ukvarja le s tono doloenim tevilom realnih oziroma e generiranih (izgovorjenih ali zapisanih) stavkov posameznega naravnega jezika, pri emer izpostavlja, opisuje in razvra specifine principe, po katerih so zgrajeni posamezni stavki. Jasno priznava, da jezik nastaja v okviru kognitivnih procesov, vendar nanj gleda kot na zaprt, strukturno zgrajen sistem, ki je le slini ali vidni ter empirino jasno dokazljiv rezultat omenjenega procesa. Temu pogledu nasprotuje kognitivna lingvistika in posledino tudi kognitivna slovnica, ki se posvea raziskovanju mentalnega inventarja jezikovnih elementov, odnosov med njimi in komunikativnih pogojev. Slednje razume kot komponento kognitivnih procesov, ki sluijo kot mentalno navodilo za

Psihologija jezika
prepoznavanje in tvorjenje stavkov v tono doloeni komunikativni situaciji.

PANIKA vsako predikacijo, pragmatina pa doloa situacijske in komunikativne pogoje. Opredelitev stavka in besede pa na splono v jezikoslovni znanosti spadata k najbolj vroim in koljivim vpraanjem. e izhajamo iz moderne komunikativne teorije, e posebno iz teorije govornih aktov (Searle, 1969), ki izhaja iz behavioristinega razumevanja jezikovne komunikacije, lahko stavek opredelimo kot najmanjo jezikovno enoto, s katero so izvrena jezikovna dejanja. Stavki razpolagajo z ilokutivnim potencialom (nain, s katerim je izraena propozicija), propozicionalno vsebino (izjava, ki se nanaa na neko dejansko stanje) in peroluktivnim potencialom (uinek povedi na sprejemnika oziroma poslualca/bralca). Nasprotno pa kognitivna lingvistika in psihologija jezika izhajata iz konstituentne slovnice oziroma slovnice fraznih struktur, ki posamezni stavek razbije v hierarhino organizirano zaporedje konstituent oziroma sintaktinih fraz, pri emer vsaka konstituenta prejme svojo tematsko oziroma theta-vlogo v stavku. Proces, ki ocenjuje sintaktino strukturo stavka oziroma natanneje, ki najprej doloi posamezne jezikovne elemente (samostalnik, glagol, pridevnik, prislov itd.) in jih dodeli ustreznim sintaktinim frazam (osebek, povedek, predmet itd.), se v psihologiji jezika imenuje morfo-sintaktino razlenjevanje oziroma angleko parsing. ele zatem se izvede proces, ki vsaki sintaktini frazi pripie ustrezno theta-vlogo, ki oznauje semantini odnos med pregibnim glagolom in nominalno frazo (osebkom in predmetom). Na primer, osebku se lahko pripie vloga agensa, cilja, orodja, prejemnika ipd.

TERMINOLOGIJA
Ne glede na znanstveno disciplino, iz katere izhaja posamezni raziskovalec jezika, naj gre pri tem za kognitivnega psihologa in razvojnega psihologa ali predvsem za psihologa jezika in kognitivnega lingvista, se vsi slej ko prej sooimo z osnovno, na alost mnogokrat precej konfuzno lingvistino terminologijo, saj vse lingvistine veje uporabljajo iste termine, ki pa jih opredelijo glede na lastna izhodia. Poznavanje vsaj nekaterih pa je predpogoj tako za natanno in jasno opredeljeno raziskovalno dejavnost kot tudi za razumevanje te razprave. S terminom slovnica ali gramatika (grko grammatike tchne bit povezan s rkami) oznaujemo vedo o formalnih pravilnostih vsakega naravnega jezika in njihove funkcije v stavku ali besedilu, pri emer se v kognitivni lingvistiki in psihologiji jezika ta termin nanaa na tiri interaktivne informacije, ki jih vsebuje mentalni leksikon: fonoloko-fonetine (glasovi in tvorba glasov), morfo-sintaktine (oblikoslovne in skladenjske znailnosti), leksikalno-semantine (zgradba leksikalnih enot in njihov pomen) in pragmatine (jezikovno ravnanje v doloenih situacijah) informacije. Ob tem je potrebno omeniti, da morfo-sintaktina informacija doloa vrstni red posameznih komponent v stavku in njihovo funkcionalno vlogo v odnosu do drugih komponent, semantina informacija nadalje predstavlja referenni temelj za
Slika: B. Borin

Ferdinand De Saussure

Jezik
lovekova sposobnost uporabe govora.

Jezikovni sistem
Sistem jezikovnih elementov in odnosov med njimi.

Govor/uporaba jezika
Dejanska uporaba jezikovnega sistema v vsakodnevni komunikaciji.

Proces Jezikovno-komunikativno dejanje.

Rezultat Ustna ali pisna izjava.

Noam Chomsky Slika 1a. Primerjava razumevanja jezika po N. Chomskem (Chomsky in Lasnik, 1993) in
F. de Saussuru (1916).

PANIKA
Noam Chomsky

Proces Jezikovno-komunikativno dejanje.

Psihologija jezika

Rezultat Ustna ali pisna izjava.

Slika: B. Borin

55 ma nikalni in vpraalni stavek) ter jih prosili, naj te stavke preoblikujejo v nevtralne osnovne oblike. Sodobneji raziskovalci (Harley, 2001) pa poudarjajo, da je transformacijska slovnica pravzaprav odraz naega lastnega znanja o jezikovni zmonosti in ne odraz psiholoke realnosti. Poleg tega so nevropsiholoke raziskave (Martin, 2000) dokazale obstoj t. i. takojnjega procesiranja, kar pomeni, da sprejemnik analizira in interpretira stavek glede na trenutni obseg slianih oziroma prebranih besed, ki se ves as iri z dodajanjem preostalih leksikalnih enot stavka; pri tej analizi pa uporablja vse vire informacij (semantine, morfo-sintaktine in pragmatine). Zato se je raziskovalni proces danes usmeril na mehanizem morfo-sintaktinega razlenjevanja v tesni povezavi z leksiko-semantinimi in pragmatinimi informacijami. Zgodneje nevropsiholoke raziskave na podroju afazij (Caramazza in Zurif, 1976; Stockert in Bader, 1976; Caramazza in Berndt, 1978, po Martin, 2000) pa so sprva potrdile tudi drugo predpostavko Chomskega, saj so (vsaj navidezno) predloile dovolj dokazov za obstoj avtonomne sintaktine komponente. Na alost pa se je izkazalo, da ugotovitve teh in kasnejih nevropsiholokih raziskav ne morejo uinkovito podkrepiti teorij lingvistinega procesiranja stavka pri normalni populaciji (Martin, 2000). Tako se raziskovalci normalnega procesiranja e danes posveajo vplivu leksikalnih in semantinih dejavnikov na sintakso, raziskovalci afazij pa na razlaganje teav, ki se pojavljajo pri razumevanju razlinih stavnih struktur. V zadnjih letih prevladujeta predvsem dve vrsti modelov, ki razlagata razumevanje stavkov. eprav obe pri interpretaciji stavka predpostavljata interakcijo med morfo-sintaktinimi, semantinimi in pragmatinimi informacijami, se pa razlikujeta v tem, kaken status pripisujeta sintaksi. Model vrtne steze (angl. garden path model) je avtonomni model z dvema ravnema, ki predpostavlja, da je sintaktini sistem loen od semantinega. Zaetno pripisovanje sintaktine strukture vodijo hevristike, ki postopno prihajojoe podatke analizirajo izkljuno po sintaktinih kriterijih. e so prihajajoi podatki v obliki leksikalnih enot vepomenski, se oblikuje le ena in v danem trenutku najustrezneja sintaktina struktura. Uinek vrtne steze pa se pojavi, e je ta struktura nezdruljiva z naknadno sprejetimi podatki. Takrat mora mehanizem za morfo-sintaktino procesiranje ponoviti oblikovanje ustrezne sintaktine strukture. Ko je ta proces zakljuen, nastopi semantina analiza in interpretacija

V procesu usvajanja jezika intuitivno usvojen mentalni sistem jezikovnih elementov, tvorbenih/povezovalnih principov in komunikativnih pogojev, znailnih za otrokov materni jezik.

Dejanska uporaba usvojenih jezikovnih elementov in pravil njihovega povezovanja v tono doloeni komunikativni situaciji.

Genetsko determinirana zmonost za tvorjenje jezika: mehanizem, ki vodi prepoznavanje in procesiranje jezikovnih podatkov, ki jih otrok prejema iz socialnega okolja.
1b. Primerjava razumevanja jezika po(Chomsky N. Chomskem in Lasnik, 1993) Slika 1. Primerjava Slika razumevanja jezika po N. Chomskem in (Chomsky Lasnik, 1993) in F. de in F. de Saussuru (1916). Saussuru (1916).

Tudi termin beseda bomo opredelili glede na kognitivno lingvistiko in psihologijo jezika ter zanj raje uporabili ustrezneji izraz leksikalna enota, pri emer gre za enoto mentalnega leksikona, ki ji je pripisan pomen, izgovor, notranja struktura (koren, morebitni afiksi ipd.), odnosi do drugih leksikalnih enot doloenega jezika (besedna vrsta) ter navedba morfo-sintaktine vloge (slovnine strukture in principi, kot so tranzitivnost/intranzitivnost, valenca, hipotaksa/parataksa ipd.).

RAZUMEVANJE STAVKA
Cilj razumevanja celotnega besedila je izvlei pomen tistega, kar lovek slii ali prebere. Pri tem je sintaktino procesiranje le ena od veih ravni kompleksnejega procesa, eprav je zelo pomembna. Ker je teko ugotovljati znailnosti mehanizma za morfo-sintaktino razlenjevanje ali parsing, ko ta deluje brezhibno, se sodobne raziskave posveajo predvsem analiziranju njegovega delovanja v primeru vepomenskih stavkov, pri emer njihova vepomenskost izhaja iz ene same sintaktine strukture. Harley (2001) navaja, da so se raziskave prvih psiholingvistov, torej nekaknih skupnih predhodnikov kognitivnih lingvistov in psihologov jezika, osredotoile na zgodnje modele morfo-sintaktinega procesiranja, ki so temeljili na transformacijski slovnici N. Chomskega. e posebno so eleli empirino preveriti predpostavko Chomskega (Fanselow in Felix 1993b), da

lovekov kognitivni sistem v primerjavi s sintaktino enostavnimi stavki dlje asa procesira sintaktino zahtevneje stavke, pri katerih je na globinski strukturi stavka potrebno izvesti ve transformacij sintaktinih fraz, da bi na povrinski strukturi stavka dobili sintaktino pravilno oblikovani stavek. Zagovorniki transformacijske slovnice so namre trdili, da mora sprejemnik slianega ali prebranega besedila najprej vse na povrinski strukturi stavka transformirane sintaktine fraze premestiti tako, da bo dobil nevtralno osnovno skladnjo vseh fraz. ele nato naj bi se izvedla semantina analiza stavka in njegovih leksikalnih enot. Nadalje so raziskovalci eleli preveriti predpostavko Chomskega (Fanselow in Felix 1993a), da je morfo-sintaktina informacija (imenovana tudi univerzalna slovnica) avtonomna komponenta kognitivnega sistema, odgovornega za prepoznavanje in tvorjenje govora. To pomeni, da naj bi se sintaktini principi izvajali neodvisno od drugih, predvsem neodvisno od leksikosemantinih. Zgodneje kognitivne raziskave (Miller in McKeane, 1964; Savin in Perchonock, 1965; Mehler, 1963, po Martin, 2000) so sicer potrdile prvo predpostavko Chomskega, vendar so bile eksperimentalne naloge oblikovane tako, da so obstoj transformacijske slovnice v kognitivnem sistemu ugotavljale s pomojo indirektnega merjenja procesiranja jezika: udeleencem so podali razline vrste stavkov v razlinih naklonih in nainih (npr. tvorni in trpni nain oziro-

56 celotnega stavka. Modelu vrtne steze pa je nasproten model z omejitvami (angl. constraint-based model) oziroma interaktivni in enoravninski model, ki predpostavlja, da so sintaktine informacije ravno tako kot leksiko-semantine in pragmatine informacije del posamezne leksikalne enote, shranjene v mentalnem leksikonu. Zato pri prepoznavanju obe vrsti analize potekata e od samega zaetka, sintaktine in ne-sintaktine informacije pa se ustrezno zdruujejo in tako omogoajo interpretacijo stavka. Podatki, pridobljeni z nevropsiholokimi raziskavami (Breedin in Saffran, 1999; Hodges, Paterson in Tyler, 1994, po Martin, 2000) potrjujejo, da morajo biti loeno procesirani vsaj nekateri vidiki semantine in sintaktine informacije, saj le tako lahko razloimo rezultate eksperimentov z ljudmi z moganskimi pokodbami (Ostrin in Tyler, 1995, po Martin, 2000). Toda Martin (2000) poudarja, da kljub temu e ne moremo govoriti, da se semantine in sintaktine informacije ne obdelujejo istoasno in interaktivno. Rezultati raziskav se sicer bolj nagibajo k potrjevanju teorij, ki predvidevajo nekakno vekomponentno interaktivno procesiranje jezika, kot pa k teorijam, ki sintaktine in semantine informacije obravnavajo kot enoten mehaSlika: B. Borin

Psihologija jezika
nizem, vendar e vedno ne podajo jasnega odgovora na to izredno koljivo vpraanje sodobne znanosti.

PANIKA tualizacije se vzpostavi vsebina povedi, pri emer oddajnik oziroma govorec/pisec izdela svoj komunikativni cilj, izbere ustrezne informacij iz spomina ali okolja za konstrukcijo nameravane izjave, izbere vrsto govornega akta in upoteva priakovanja oziroma uinek na sprejemnika. Faza formulacije s tremi dodatnimi ravnmi vsebuje prenos konceptualne reprezentacije v specifino jezikovno obliko, pri emer se aktivirajo ustrezni leksikalni enote v mentalnem leksikonu (proces leksikalizacije), sintaktina struktura (proces sintaktinega nartovanja) in fonoloka reprezentacija (proces izbire fonolokih znailnosti relevantnih leksikalnih enot). V fazi artikulacije se fonoloka reprezentacija pretvori v motorino dejavnost, ki vkljuuje premikanje ustnic in jezika, raztezanje glasilk in uravnavanje dihanja. Ker nas v razpravi zanima predvsem tvorjenje stavka, se bomo v sklopu Leveltovega modela tvorjenja govora (1989) posvetili le procesu sintaktinega nartovanja, torej drugi ravni druge faze (formulacija). Trenutno najbolj dominantni pristop k sintaktinemu nartovanju predstavlja zaporedni dvoravninski model, ki ga je kot prvi predstavil Fromkin (1971) in za njim nadgradil Garrett (1980, po Harley, 2001). Na funkcionalni ravni sintaktinega narto-

TVORJENJE STAVKA
Na podroju tvorjenja govora je bilo narejenih e manj raziskav kot na podroju razumevanja govora. Vzrok za to Harley (2001) pripisuje predvsem teavnejemu eksperimentalnemu nadzoru naih misli. Veliko laje je pa nadzorovati frekvenco, obliko in pomen besednega materiala, ki ga izberemo za raziskovanje razumevanja. Vseeno pa je bilo tudi na tem podroju opravljenih kar nekaj raziskav. Posebno znano je prouevanje spontanih govornih napak, med katerimi so najverjetneje najbolj razvpiti t. i. Freudovski govorni spodrsljaji (nem. Freudsche Fehlleistungen), eprav lahko govorne napake delimo na ve podvrst (napake na fonoloki, fonemski, zlogovni, morfemski, besedni, frazni in stavni ravni; napake nadomeanja, dodajanja, brisanja in meanja posameznih sklopov). W. J. M. Levelt (1989) trdi, da tvorjenje govora poteka zaporedno in modularno v treh fazah, imenovanih konceptualizacija, formulacija in artikulacija. V fazi koncep-

Premik NP (nominalne sintaktine fraze)

S-struktura
(povrinska struktura)

[IP [NP ] [INFL [VP [NP t]]] [IP [NP e ] [INFL [VP [NP ]]] ... Vsi leksikalni elementi se glede na valenne zahteve
glagola zberejo okrog slednjega.

D-struktura
(globinska struktura)

Glagol:

Agens

Theta-vloga:

NP osebka => Navedeni nemki stavek je podan v trpni obliki, zato agens ostane nedefiniran. Mesto, namenjeno osebku, tako ostane prazno (e; angl. ).

Prejemnik NP predmeta => Vloga prejemnika dejanja je definirana z leksikalnim

elementom . Ker gre za nemki stavek v trpni obliki, se mora predmet v vlogi prejemnika dejanja premakniti na mesto osebka, ki pa mu v tvorni ni namenjeno.

IP NP INFL0 V DET e INFL' VP NP S

Slika 2. Globinska in povrinska struktura stavka po prenovljeni in dopolnjeni teoriji generativne slovnice N. Chomskega (Fanselow in Felix 1993b).

Slika 2. Globinska in povrinska struktura stavka po prenovljeni in dopolnjeni teoriji

PANIKA vanja se na podlagi konceptualne reprezentacije vzpostavijo fonoloko nespecifine, toda semantino (z navedbo ustreznega pomena) in sintaktino (z navedbo, katere vrste stavnega lena in theta-vloge lahko enota prevzame v kasnejem stavku) specifine leksikalne enote, velikokrat poimenovane s terminom lema (angl. lemma). Najpomembnejo vlogo pri pripisovanju sintaktinih znailnosti za posamezne leme seveda igra glagol oziroma njegove valenne zahteve. Reprezentacijo, nastalo na funkcionalni ravni, si lahko potemtakem predstavljamo kot neurejeno skupino lem, preko sintaktinih zahtev povezanih z glagolsko lemo (Sloan Berndt, 2000). Na poloajni ravni sintaktinega nartovanja pa se vzpostavi reprezentacija, ki jo sestavlja urejena skupina fonoloko specifinih lem, ki so v tono doloenem strukturnem okvirju med seboj povezane z morfemi, znailnimi za posamezne spregatvene in sklanjatvene vzorce (Sloan Berndt, 2000). Strukturni okvir je treba razumeti kot hierarhino urejene sintaktine fraze, idejno podobne tistim v transformacijski slovnici. Ker sta obe ravni vkljueni v Leveltov zaporedni model, na procesiranje na viji ravni vplivajo le informacije, pridobljene na niji ravni. Obraten vpliv ni moen. To pomeni, da izbiro lem in pripisovanje slovninih funkcij nadzoruje izkljuno konceptualna reprezentacija. Povratna informacija, ki je mogoa na naslednji ravni,
Slika: B. Borin

Psihologija jezika
ko se vzpostavlja fonoloka reprezentacija, pa nanju nima nobenega vpliva. Toda Sloan Berndtova (2000) poudarja, da so rezultati eksperimentalno sproenih govornih napak kljub prevladujoim teoretinim pristopom pokazali, da leksikalne in fonoloke informacije vendarle niso tako nepovezane med seboj. Poleg tega so nekatere druge raziskave (Kempen in Hoenkamp, 1987; Levelt, 1989, po Sloan Berndt, 2000) pokazale, da gre tudi v primeru tvorjenja govora za postopno analizo in zdruevanje posameznih enot in informacij, kar pomeni, da se potrebne informacije na posamezne ravni poiljajo na vije ravni in tam procesirajo po korakih. Tako se lahko na posamezni ravni postopoma analizirajo le posamezni fragmenti in ne celotna informacija naenkrat.

57 gen und Zielsetzungen. [3. izd.] Tbingen, Basel: Francke. Fanselow, G. in Felix, S. W. (1993b). Sprachtheorie. Eine Einfhrung in die Generative Grammatik. Band 2: Die Rektions- und Bindungstheorie. [3. izd.] Tbingen, Basel: Francke. Fromkin, V. A. (1971). The non-anomalous nature of anomalous utterances. Language, 47, 27 52. Harley, T. A. (2001). The psychology of language. From data to theory. [2. izd.] Hove (UK): Psychology Press. Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget: miljenje uenje poevanje. Ljubljana: DZS. Levelt, W. J. M. (1989). Speaking. From intention to articulation. Cambridge (MA): MIT Press. Martin, R. (2000). Sentence comprehension. V B. Rapp (ur.) (2000). The handbook of cognitive neuropsychology. What deficits reveal about the human mind. Hove (UK): Psychology Press. De Saussure, F. (ur.) (2001). Grundfragen der allgemeinen Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter. Searle, J. R. (1969). Was ist ein Sprechakt? V L. Hoffmann (ur.) (2000). Sprachwissenschaft. Ein Reader. [2. izd.]. Berlin, New York: Walter de Gruyter. Sloan Berndt, R. (2000). Sentence production. V B. Rapp (ur.) (2000). The handbook of cognitive neuropsychology. What deficits reveal about the human mind. Hove (UK): Psychology Press.
PANIKA

VIRI
Apeltauer, E. (1997). Grundlagen des Erst- und Fremdsprachenerwerbs. Berlin, M nchen, Wien, Z rich, New York: Langenscheidt. Chomsky, N. in Lasnik, H. (1983). The theory of principles and parameters. Introduction. Binding theory. V L. Hoffmann (ur.) (2000). Sprachwissenschaft. Ein Reader. [2. izd.]. Berlin, New York: Walter de Gruyter. Fanselow, G. in Felix, S. W. (1993a). Sprachtheorie. Eine Einfhrung in die Generative Grammatik. Band 1: GrundlaModel komunikacije, znanje o situaciji, enciklopedino znanje itd.

Mehanizem za konceptualizacijo Tvorba sporoila

Nadzor prejezikovno sporoilo Mehanizem za formulizacijo Slovnino kodiranje povrinska struktura Fonoloko kodiranje Sistem za razumevanje govora morfo-sintaktino razlenjen govor

Leksikon lema ---------------oblika

fonetini nart / notranji govor Mehanizem za artikulacijo dejanski govor

zaporedje fonetinih elementov Posluanje

Slika 3. Leveltov (1989) model tvorjenja govora v treh fazah.

Slika 3. Leveltov (1989) model tvorjenja govora v treh fazah.

58

Pedagoka psihologija

PANIKA

Katja Depolli

Uiteljev profesionalni razvoj: Od novinca do izvedenca za pouevanje

Spomnim se, kako sem kot gimnazijka, ki se ji ni niti sanjalo, da bo neko sama postala uiteljica, kritino opazovala uitelje na drugi strani katedra, in jih pogosto razvrala na dimenzijo od novincev do izvedencev. Kriteriji, ki sem jih pri tem uporabljala, so bili seveda zelo subjektivni, implicitni. Gimnazijska leta so tekla in razredno dogajanje pri tistih uiteljih, ki sem jih na zaetku oznaila za relativno neizkuene uitelje, je postajalo vedno bolj gladko, jasno osmiljeno, zanimivo, prilagojeno naim potrebam, sposobnostim in zmonostim. Pri nekaterih so se te spremembe v smeri izboljanja pouka dogajale zelo hitro, pri drugih bolj poasi, nael pa se je tudi kaken uitelj, pri katerem so bile komaj opazne, a je do njih le prihajalo - pri vseh uiteljih se je odvijal profesionalni razvoj. Pred slabimi petimi leti, ko sem se sama znala na drugi strani katedra, v vlogi uiteljice psihologije, sem po metodi lastne koe izkusila, kaj pomeni biti neizkuen uitelj (t.i. novinec) in kako poteka uiteljev profesionalni razvoj. Tudi vas zanima, kako se uitelj profesionalno razvija? Pedagoka psihologija nam o tem lahko marsikaj pove. Zanimo z opredelitvijo uiteljevega dela. Uiteljevo delo je izvajanje pouka oz. pouevanje uencev. Pouk je pedagoko osmiljen, sistematino in namerno organiziran proces, katerega cilj je vzgoja in izobraevanje posameznika. Pod vplivom pouka posameznik doivi spremembe, ki so povezane z znanjem, sposobnostmi in osebnostnimi lastnostmi (Tomi, 1997). Pouevanje je potemtakem namerno organizirana (ne)posredna pomo uencem pri uenju. Pouk poteka v razredu, v socialni interakciji med uenci in uiteljem ter med uenci samimi. Uiteljeva naloga v tem organiziranem procesu socialne interakcije je spodbujanje razvoja uenevih potencialov, njegove celovite osebnostne rasti. To nalogo uresniuje tako, da pripravlja, zagotavlja, sproa in usmerja uenevo pridobivanja znanja. Za uenca je posrednik med izobraevalnimi dobrinami in generacijskimi izkunjami na eni ter sredstvi in viri informacij na drugi strani (Marenti Poarnik, 2000; Tomi, 1997). Pouevanje je zelo kompleksen proces, ki ga v razvitem svetu e dolgo asa (veinoma) izvajajo osebe, ki so se prav v ta namen posebej izobraevale in/ali usposabljale pouevanje je v dananjem asu profesionalna aktivnost. Kot profesionalna aktivnost ima nekaj pomembnih znailnosti: (1) za njegovo izvajanje je potreben fond specializiranega znanja, (2) je ciljno usmerjeno, (3) reuje zelo kompleksne probleme in (4) vkljuuje spretno delovanje. Kot vsakdo, ki se ukvarja s profesionalno aktivnostjo, tudi uitelj potrebuje nek fond specializiranega znanja, ki ga pridobi preko olanja in izkuenj. Na ta fond znanja se uitelj pri svojem delu vsakodnevno zanaa. Njegovo znanje vkljuuje poznavanje kurikuluma, metod pouevanja, snovi doloenega olskega predmeta in znailnosti vedenja otrok, poleg tega pa e mnoico drugih informacij, ki izvirajo iz dela z otroki v razlinih kontekstih (okoliinah) in z razlinimi materiali (Calderhead, 1994; Jones in Jones, 2001; Lefranois, 1999). Naslednja znailnost vsake profesionalne aktivnost je ciljna usmerjenost v odnosu do njenih odjemalcev. Pri pouevanju opredelitev odjemalcev ni enostavna. etudi je veji del aktivnosti uiteljev usmerjen k izobraevanju njihovih uencev, pa uenci niso izkljuni odjemalci uiteljevega profesionalnega dela. Uitelji za svoje delo odgovarjajo tudi mnogim drugim, na primer starem, olski upravi, svetovalcem, inpektorjem, ministrstvu za olstvo, ministrstvu za finance ... Vsi ti posamezniki in organizacije imajo (preko oskrbe z delovnimi materiali in financami ter preko oblikovanja kurikuluma in nadzora nad delovnimi pogoji) monost vplivanja na uitelje. Med vsemi uiteljevimi odjemalci le redkokdaj pride do konsenza o tem, kaj je dobro pouevanje. Posledino se uitelji sreujejo z mnogimi priakovanji, ki so lahko v medsebojnem konfliktu, ali pa se ne ujemajo z uiteljevimi osebnimi preprianji (Calderhead, 1994). Tretja znailnost profesionalne aktivnosti je, da se strokovnjaki pri njenem izvajanju pogosto sreujejo z zelo kompleksnimi problemi, zato morajo strokovnjaki uporabiti svoje ekspertno znanje, s pomojo katerega problem analizirajo, interpretirajo, ocenijo in se odloijo za ustrezno ravnanje, da problem razreijo in s tem svojim odjemalcem prinesejo neko korist (Calderhead, 1994). Tudi delovno okolje uiteljev je zelo kompleksno. Doyle (1986, v Calderhead, 1994; Woolfolk, 1987) kompleksnost razrednega okolja na kratko povzame tako, da poda est njegovih splonih znailnosti: (1) multidimenzionalnost, (2) simultanost, (3) zahteva po takojnjem odzivu, (4) nepredvidljivost, (5) javnost in (6) zgodovina. Razred je torej okolje, v katerem se hkrati odvija zelo veliko dogodkov, pripetljajev. Uitelj se v vsakem trenutku, ki ga preivi v razredu, lahko znajde pred vejim tevilom dogajanj, ki vsako zase od njega zahtevajo takojnjo pozornost in ukrepanje (tako mora, na primer, medtem ko pomaga uencu, ki neesa ne razume, pri ostalih uencih vzdrevati tiho in samostojno delo ter biti hkrati pozoren na uenca, pri katerem je opazil, da mu popua koncentracija). Posledino je tempo uiteljevega dela obiajno zelo hiter. V razredu kot delovnem okolju je prisotna tudi znatna mera negotovosti oz. nepredvidljivosti dogajanja: prihaja do nepriakovanih dogodkov, motenj in prekinitev, ki ogroajo normalen potek dela. Poleg vsega tega pa je uitelj veji del svojega delovnega dne na ogledu, uenci stalno ocenjujejo njegovo ravnanje v razlinih razrednih situacijah, te ocene pa lahko vplivajo na to, kako se bodo uenci uitelju odzvali v prihodnosti. Kot rezultat razrednih interakcij, e zlasti tistih na samem zaetku leta, ko se uenci in uitelj prvi medsebojno ocenjujejo, vsak razred razvije svoje lastne norme vedenja, naine sporazumevanja in delovne rutine, torej neko svojo zgodovino, ki oblikuje odzive razreda na aktivnosti v trenutni pedagoki situaciji. etrta znailnost profesionalne aktivnosti je, da vkljuuje spretno delovanje, ki je prilagojeno okoliinam neke situacije. Vsak strokovnjak na svojem delovnem podroju (na osnovi fonda specializiranega znanja in

POUEVANJE KOT PROFESIONALNA AKTIVNOST

Katja Depoli vodi vaje v etrtem letniku pri predmetu Pedagoke psihologije 2, zato jo tudentje tekom tudija bolj pozno spoznamo. Vsekakor pa je pohvalno, da med drugim tudi zelo redno prebira Paniko!

PANIKA preko velikega tevila izkuenj ter refleksije o teh izkunjah) razvije razline specializirane spretnosti. Kot smo e dejali, ima uitelj obseen specializiran fond znanja o otrocih, kurikulumu, razredni organizaciji, metodah dela itd, ki mu je v pomo pri vzpostavljanju odnosa z uenci, vodenju razreda, odloanju o nainih obravnave snovi, vzdrevanju interesa pri uencih, dajanju navodil ipd. (Calderhead, 1994). Kot strokovnjak zna svoje znanje vkljuiti v spretno delovanje, tj. v razredu deluje brez odlaanja, fleksibilno, ustrezno, prilagojeno trenutni situaciji in v veliki meri intuitivno (Lefranois, 1999).

Pedagoka psihologija
jih bo pripeljal do cilja. Kako torej pridemo od zaetnika do izvedenca? Kot prvi pogoj (ne pa tudi zagotovilo) za razvoj izvedenosti se konsistentno kae velika mera izkuenj iz prve roke. e to spoznanje prenesemo na pouevanje, lahko sklepamo, da uitelj svoje profesionalne spretnosti pridobiva in razvija postopoma ui se na podlagi lastnih izkuenj v razredu. Premika se od manje k vse veji avtonomnosti, pronosti in zmonosti. Uiteljev profesionalni razvoj, tj. prehod od novinca do izvedenca za pouevanje, opisujeta dva znana modela: (1) Berlinerjev in (2) Ryanov model.

59 stopnjo spretnosti pouevanja. To obdobje za vsakega uitelja predstavlja stopnjo razvoja, na kateri spoznava cilje svojega dela in znailnosti olskih situacij ter pridobiva prve konkretne izkunje s pouevanjem. 2. stopnja: uitelj zaetnik (angl. advanced beginner) Na tej stopnji svojega profesionalnega razvoja uitelj svoje teoretino pridobljeno znanje e zna povezati s konkretnimi izkunjami iz pedagoke situacije. Prepoznava podobnosti med doloenimi okoliinami in gradi epizodino znanje. Razvijati se zane njegovo strateko znanje, t.j. vdenje, v katerih okoliinah je neko pravilo uporabno in v katerih ne (na primer kdaj naj dijaka pohvali in kdaj ne). Berliner na tem mestu opozarja, da lahko tako pri uitelju novincu kot tudi pri uitelju zaetniku, kljub temu da se njun proces uenja odvija zelo intenzivno, obstaja pomanjkanje odgovornosti za njuna dejanja. Do tega pride zato, ker oba kategorizirata in opisujeta dogodke v razredu, izvrujeta postavljena pravila ter prepoznavata in klasificirata razline razredne okoliine, vendar pa e nista aktivna sproilca razrednega dogajanja. Uitelj osebno odgovornost za dogajanje v razredu prevzame ele takrat, ko se sam namerno, zavestno odloa o svojih dejanjih. Do tega pa pride ele na naslednji stopnji uiteljevega razvoja. 3. stopnja: usposobljen uitelj (praktik) (angl. competent) Usposobljenega uitelja odlikujeta dve pomembni znailnosti: (1) zavestno se odloa, kako bo ravnal, in (2) zna doloiti, kaj je pomembno in kaj ne. Na tej stopnji torej uitelju e postaja jasna povezava

NOVINCI IN IZVEDENCI
e pouevanje pojmujemo kot profesionalno aktivnost, potem od uiteljev, ki to aktivnost izvajajo, priakujemo oz. zahtevamo, da jo opravljajo kot pravi strokovnjaki oz. izvedenci. Pri tem pa se nam kot prvo postavlja vpraanje, kaj sploh pomeni biti izvedenec. Da nekoga oznaimo za izvedenca za neko podroje, je prvi pogoj, da ima na tem podroju nek fond specializiranega znanja. Vendar pa to e ni zadosten pogoj in nekdo, ki tak fond znanja ima, e vedno lahko velja za zaetnika. Najpomembneja odlika izvedenca je njegov pristop k reevanju naloge oz. problema. Tako na primer Biggs in Moore (1993) izvedence opredeljujeta kot posameznike, ki se reevanja doloene naloge lotijo na izredno spreten in bister nain. Njihovo popolno nasprotje so zaetniki, ki pri reevanju istih nalog nerodno tavajo na poti do cilja. etudi je izvedenost zelo ozko usmerjena na posamezne naloge, pa je razlika, s katero se specifinih nalog lotijo izvedenci in zaetniki, tudi pri razlinih nalogah izredno podobna. Izvedenci svoje izkunje radikalno prestrukturirajo, tako da lahko takoj prepoznajo, kako se deli problema med seboj povezujejo (pri njih torej izredno hitro nastopi miselna reorganizacija gradiva), zaetniki pa ostanejo zagozdeni na konkretnem nivoju oz. na danem prikazu problema. Zaetniki namre pri reevanju problema uporabljajo konkretne predstave, na primer tiste vidike problema, ki so eksplicitno podani, medtem ko izvedenci uporabijo razirjene abstraktne koncepte, ki so na visokem nivoju abstrakcije. Zato zaetniki tipino uporabljajo strategijo sredstvo-cilj, pri kateri se posameznik osredotoi na eleni cilj in se skua od tega cilja vrniti na svoje izhodino stanje, izvedencem pa njihove izkunje in posledina uporaba razirjenih abstraktnih konceptov omogoajo, da pot od zaetnega do elenega kategorizirajo in takoj vedo, kateri nain reevanja problema

BERLINERJEV MODEL UITELJEVEGA RAZVOJA

Berliner uiteljev prehod k vedno veji ekspertnosti pri pouevanju prikazuje s stopenjskim modelom (Berliner, 1994; Marenti Poarnik, 2000; Valeni Zuljan, 2001): 1. stopnja: uitelj novinec (angl. novice) Ko se uitelj prvi srea s svojim delom, je njegovo vedenje v razredu zelo razumsko in relativno nefleksibilno. Obiajno se togo dri pravil, povezanih s poukom, ki jih je spoznal tekom svojega strokovnega izobraevanja ali pa so mu jih predali bolj izkueni sodelavci. Ta pravila so zelo splona (niso vezana na nek kontekst) in uitelj jih ima za recepte, kako delovati v pedagoki situaciji, na primer Nikoli ne kritiziraj uenca, Pohvali pravilni odgovor ipd. Od veine uiteljev novincev zato utemeljeno lahko priakujemo le minimalno
Foto: A. Rebolj

Fond specializiranega znanja ni zadosten pogoj, da nekoga oznaimo za izvedenca doloenega podroja.

60

Pedagoka psihologija
Foto: A. Rebolj

PANIKA ali zunanjih razlogov niso kos (Valeni Zuljan, 2001).

RYANOV MODEL UITELJEVEGA RAZVOJA

e en znan model, ki prikazuje uiteljev profesionalni razvoj, je Ryanov model (Vonk in Schras, 1986, v Polak, 1996, in v Razdevek-Puko, 1990). Glede na ta model naj bi se uiteljev profesionalni razvoj delil na tri osnovna obdobja (stadije): (1) obdobje idealnih predstav, (2) obdobje preivetja in (3) obdobje izkuenosti. Nekateri avtorji ta model dopolnijo s etrtim obdobjem, tj. obdobjem ponovne dovzetnosti za vplivanje (Hermans, Crton in Hooymayers, 1986, v Razdevek-Puko, 1990).
Delo z uenci zna biti zelo tvegana naloga...

1. obdobje: obdobje idealnih predstav Zaetek uiteljevega profesionalnega razvoja predstavlja obdobje idealnih predstav (angl. fantasy stage), ki je znailno za bodoe uitelje in pomeni prehajanje iz vloge tudenta v vlogo uitelja. Zane se e takrat, ko se pri posamezniku prvi resneje pojavi ideja, da bi postal uitelj, in obiajno traja do njegove prve zaposlitve v tem poklicu. V tem asu si posameznik samega sebe v zelo idealizirani podobi predstavlja v vlogi uitelja, dovzeten je za oblikovanje naprednih, permisivnih, demokratinih in alternativnih pedagokih stali, do katerih je pogosto premalo kritien. Tega ne spremenijo niti prvi samostojni poskusi pouevanja (nastopi, praksa), ki lahko prinesejo morebitne neuspehe in razoaranja. 2. obdobje: obdobje preivetja Z zaetkom pouevanja oz. v asu pripra-

med sredstvi in cilji. Postavlja racionalne cilje in izbira primerne naine za njihovo doseganje. Ni ve ne dela vejih napak pri asovnem nartovanju dela v razredu in se ui sprejemati odloitve v zvezi s kurikulumom in navodili za delo, na primer v skladu s kontekstom in doloeno skupino uencev se odloi, ali naj ostane pri neki temi, ali pa naj nadaljuje z naslednjo temo. Ker je uitelj na tej stopnji e aktivni pobudnik razrednega dogajanja, obiajno za to dogajanje posledino obuti tudi precejnjo odgovornost. Uspehe in neuspehe doivlja bolj emocionalno kot uitelj novinec ali uitelj zaetnik ter si jih tudi mnogo bolj ivo zapomni. Vendar pa usposobljen uitelj v svojem ravnanju e ni zelo hiter in fleksibilen. Tako ravnanje je znailno ele za zadnji dve stopnji razvoja profesionalnosti. 4. stopnja: uspeen uitelj (strokovnjak) (angl. proficient) Uspeen uitelj je na podlagi svojih izkuenj e razvil nekaken intuitiven obutek za dogajanje v razredu, situacije dojema celovito, holistino. Uitelj na tej stopnji razvoja lahko brez zavestnega napora (na nekem vijem nivoju kategorizacije) opazi in razume podobnosti med dvema na videz popolnoma razlinima situacijama. Tako celostno dojemanje razrednega dogajanja mu omogoa, da e bolj uspeno predvideva dogodke. Vendar pa je tudi uspeen uitelj pri doloanju svojega ravnanja e vedno analitien, premiljen in preudaren. 5. stopnja: uitelj izvedenec (angl. ekspert) Na tej zadnji stopnji razvoja, ki jo doseejo le redki, se uitelj odlikuje po tem, da je poleg intuitivnega in celovitega dojemanja

situacije v razredu zmoen tudi hitrega in pravilnega intuitivnega odloanja za svoje ravnanje. Uitelji izvedenci v veini situacij delujejo tekoe, fleksibilno, brez zavestnega truda. Analitino, premiljeno, preudarno odloanje uporabijo le v situacijah, ko se pojavi neka motnja (stvari ne delujejo v skladu z narti) oz. ko se zgodi nekaj netipinega. Kadar pa dogajanje poteka po nartu, se le malokdaj zdi, da izvedenci delujejo premiljeno. Po Berlinerjevem mnenju najvije stopnje kompetentnosti ne doseejo vsi uitelji, pa tudi uitelji, ki doseejo najvijo stopnjo, ne delujejo v vsaki situaciji in na vseh podrojih poklicnega dela na tej stopnji. Vsaka vija faza poklicnega razvoja je bolj kompleksna in zahtevneja, al pa nekateri tej zahtevnosti zaradi razlinih notranjih
Foto: A. Rebolj

...vendar bolje tveganje kot pa prazen razred.

PANIKA

Pedagoka psihologija
Foto: A. Rebolj

61 predvidljive. Vendar pa to e ne pomeni, da ni pripravljen sprejeti in uvajati novosti. Sprejme jih e, vendar le, e so podrobno pripravljene in jih spremljajo vsi potrebni pripomoki. Tudi uitelj v obdobju izkuenosti e vedno uti razkorak med svojimi stalii in svojim dejanskim ravnanjem. Zdaj vzroke ie zunaj sebe, na primer v znailnostih olskega sistema ter v pomanjkanju moralne in materialne podpore pri uvajanju novosti. 4. obdobje: obdobje ponovne dovzetnosti za vplivanje Uitelji, ki imajo za seboj priblino polovico delovne dobe (torej so stari nekje od 40 do 45 let), zanejo ponovno razmiljati o svojem delu. Spraujejo se, kako vplivajo na svoje uence in kako prispevajo k njihovem napredku. Vedno bolj obutijo generacijske razlike med seboj in uenci in pogosto ocenjujejo, da s svojim delom pri uencih ne doseejo pravega uinka. Pri svojem delu potroijo veliko energije mnogi od njih e kar izgorevajo. Del uiteljev v tem stresnem obdobju postane ponovno dojemljiv za novosti: udeleijo se dodatnega izobraevanja, preizkuajo nove metode vse z namenom reiti se rutine, v katero so se nevede in nehote zatekli na zaetku svojega poklicnega dela. Njihova pedagoka stalia se ponovno prinejo priblievati idealiziranim staliem iz obdobja idealnih predstav in ponovno odkrijejo uence kot otroke. e torej povzamem: z naraanjem tevila delovnih izkuenj (let pouevanja) se pri uiteljih kae velik premik od razmiljanja o lastni vlogi k razmiljanju o samem pouku in njegovem vplivu na uence.

Dober uitelj je tisti uitelj, ki se je vedno pripravljen nauiti nekaj novega!

Obdobje preivetja je najbolj kritino za zmanjanje naprednosti uiteljevih stali, e zlasti, e od svojih kolegov, mentorja, ravnatelja ali nekaterih uencev in njihovih starev ne dobi dovolj podpore. Velik pomen pa ima seveda tudi njegova osebnost, e zlasti lastnosti, kot so vztrajnost, pogum in samozaupanje, ki mu lahko pomagajo pri ohranjanju njegovih stali. 3. obdobje: obdobje izkuenosti S pridobivanjem izkuenj uitelj postopoma vedno bolj uinkovito uravnava svoje vedenje v razredu, bolje predvideva probleme, povezane z vodenjem razreda, se bolj temeljito in uinkovito pripravlja na pouk, oblikuje neke ustaljene naine pouevanja Ob tem vedno pogosteje do-

Foto: A. Rebolj

vnitva uitelj vstopi v obdobje preivetja (angl. survival stage). To obdobje obiajno traja priblino eno do dve leti, lahko pa se zavlee tudi v tretje leto pouevanja. V tem obdobju je uitelj z delovnimi nalogami asovno zelo obremenjen in tako veino svojega asa nameni oli oz. nartovanju unih ur, pripravi dodatnega gradiva in zadolitev za uence ipd. Hkrati zauti razkorak med pedagokimi stalii, ki jih je oblikoval v obdobju idealnih predstav, in kruto realnostjo. Pri svojem delu se sreuje predvsem z dvema problemskima podrojema z vzpostavljanjem reda in delovne discipline ter z vodenjem razrednih aktivnosti in vzpostavljanjem doloene razredne rutine. Kaj kmalu na primer ugotovi, da je v odnosu do uencev nujno potrebna neka varna distanca, kajti v nasprotnem primeru, ko jih obravnava kot sebi enake, v razredu hitro lahko zavlada nedisciplina.

ivlja obutek nadzora nad razredom, ima obutek samozaupanja in je bolj pripravljen sprejeti in (situaciji ustrezno) uporabiti nasvete mentorja in drugih uiteljev. Vse to oznauje njegov postopen prehod v tretje obdobje poklicnega razvoja, tj obdobje izkuenosti (angl. mastery stage). Uitelj v tem obdobju veine svojega asa ni ve ne nameni oli, ampak se lahko tudi sprosti, saj se zna uinkovito organizirati in mnoge delovne naloge lahko opravlja rutinsko. Pomembna znailnost tega obdobja pa je zmanjevanje njegove elje po spremembah in zaetek pojavljanja strahu pred novostmi. Namesto uvajanja novih metod, ki s seboj prinaajo novo tveganje za teave in neuspeh, se raje odloa za tradicionalne metode, ki se mu zdijo bolj zanesljive in

Pouevanje je namerno organizirana (ne)posredna pomo uencem pri uenju.

62

Klinina psihologija Drago Tacol

PANIKA

ZAKLJUEK
Pouevanje ni preprosta aktivnost; e ga elimo dobro izvajati, potrebujemo veliko teoretinega in praktinega znanja ter mnoge dobro razvite profesionalne spretnosti. Da to znanje in spretnosti pridobimo, je tako kot za vsako drugo uenje potrebnih veliko izkuenj in trdega dela. Profesionalni razvoj uitelja je proces, ki se ne zakljui poteka od njegove prve pedagoke ure do upokojitve; dober uitelj je tisti uitelj, ki se je vedno pripravljen nauiti nekaj novega!

Motnje osebnosti v sodobnem asu

Spoznanje, da je osebnost sama po sebi lahko motena, se je v psihiatriji pojavilo e na zaetku 19. stoletja. Kljub temu so motnje osebnosti vse do nedavnega predstavljale nekoliko zanemarjeno podroje psihologije abnormnosti (Livesley, 2001a). Vzrok za to najbr ni le v negativnem prizvoku imena psihopatija, ki je bilo v rabi pred danes uporabljano diagnostino oznako motnje osebnosti. Za osebe s tovrstno motenostjo je dolgo tudi veljalo preprianje, da niso dostopne za terapijo. V zadnjih deset in nekaj ve letih pa zanimanje za motnje osebnosti mono naraa, tako pri raziskovalcih kot pri psihologih in psihiatrih v klinini praksi. Uveljavile so se kot pomembna diagnostina kategorija v obeh velikih klasifikacijskih sistemih: mednarodnem (MKB-10, Mednarodna klasifikacija bolezni, 1995) in amerikem (DSM-IV, Diagnostical and Statistical Manual of Mental Disorders, 1994). S tem so bile dane nove monosti za prepoznavanje, opisovanje, razvranje in zdravljenje oseb s tovrstnimi motnjami. Poleg tega so se zaele mnoiti raziskave, namenjene prouevanju strukture in narave motenj osebnosti, pa tiste, v katerih so preverjali ustreznost razvrstitve motenj itd. Motnje osebnosti so zelo pogoste v sploni populaciji. Po nekaterih ocenah se pojavljajo kar pri 10 do 15 odstotkih oseb (Clarkin in Lenzenweger, 1996). Zaznati je naraanje osebnostne patologije v sodobnem asu; ta trend pa naj bi se e nadaljeval. V zahodnem svetu je opaziti zlasti poveevanje pogostosti borderline (ustveno neuravnoveene) motnje osebnosti (Shawe-Taylor, 2001). Vzrok za to nekateri pripisujejo velikim drubenim spremembam, ki so prinesle razpad tradicionalnih vrednot, nestabilnost in konfliktnost drubenih standardov, zmedenost in nestanovitnost druinskih odnosov itd. (Millon, 1996). Motnje osebnosti lahko opredelimo tudi kot ekstremno izraene osebnostne lastnosti oziroma kot specifino kombinacijo ve taknih lastnosti. Antisocialno osebnostno motnjo tako na primer tvorijo poudarjene lastnosti kot so agresivnost, impulzivnost, neodgovornost, odsotnost obutkov krivde itd. Zaradi motenj osebnosti obiajno posameznik sam doivlja neugodje in stisko, ima teave pri svojem delovanju v okolju, pogosto pa zaradi njega trpijo tudi drugi. Posameznik svojo motenost obiajno razodeva na ve ivljenjskih podrojih (v partnerskem odnosu, v slubi itd.). Zaetki motnje segajo v obdobje adolescence ali celo v otrotvo, v razmeroma skromno spremenljivi obliki pa nato traja vse ivljenje. Med motnje osebnosti ne uvramo tistih odklonov oziroma sprememb v osebnosti, ki se pojavljajo kot posledica obolenj ali pokodb moganov, zlorabe drog, alkohola ali kot posledica duevnih bolezni. Motnje osebnosti moramo razlikovati od duevnih motenj oziroma klininih sindromov. Slednji imajo obiajno svoj akuten zaetek, doloen potek in izboljanje, se lahko ponavljajo, pojavijo pa se lahko tudi pozneje v ivljenju. Med tovrstne motnje sodijo razline psihoze, anksioznost, depresija itd. Oseba lahko hkrati dobi diagnozo specifine motnje osebnosti in diagnozo duevne motnje (npr. narcisistina motnja in depresivnost). Osebnostna motenost povea verjetnost duevne motnje pri posamezniku, vpliva lahko na nain javljanja, na potek in na uspeh zdravljenja duevne motnje (Widiger, 2003). Ocena osebnostne motenosti torej v klinini praksi prispeva k boljemu razumevanju in ustrezneji obravnavi oseb s klasinimi duevnimi motnjami. Tudi obravnava problemov kot so razne vrste odvisnosti, motnje hranjenja in samomorilno vedenje je uinkoviteja, e poleg vseh drugih vidikov vkljuuje tudi klientovo osebnost in njene odklone.

VIRI
Berliner, D., (1994). Teacher expertise. V: A. Pollard in J. Bourne (ur.), Teaching and learning in the primary school. London: The Open University. Biggs, J. B., in Moore, P. J., (1993). The process of learning. New York: Prentice Hall. Calderhead, J., (1994). Teaching as a professional activity. V: B. Moon in A. S., Mayes (ur.), Teaching and learning in the secondary school. London: The Open University. Lefranois, G. R., (1999). Psychology for teaching. Belmont: Wadsworth. Marenti Poarnik, B., (2000). Psihologija uenja in pouka. Ljubljana: DZS. Polak, A., (1996). Subjektivne teorije uiteljev in tudentov pedagokih smeri glede na smer izobrazbe in pedagoke izkunje. Neobjavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Razdevek-Puko, C., (1990). Vpliv uiteljevih vzgojno-izobraevalnih stali na njegovo pedagoko delo ter monost njihovega spreminjanja. Neobjavljena doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Tomi, A., (1997). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedagoko izobraevanje Filozofske fakultete. Valeni Zuljan, M., (2001). Modeli in naela uiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 52, 122141. Woolfolk, A. E., (1987). Educational psychology. Englewood Cliffs: Prentice Hall.

KAJ SO MOTNJE OSEBNOSTI?

Sodobne definicije oznaujejo motnje osebnosti kot globoko ukoreninjene, toge in trajne vzorce doivljanja in vedenja, ki pomembno odstopajo od priakovanj v posameznikovi kulturi. Odraajo se lahko v posameznikovem miljenju, ustvovanju, medlovekih odnosih in kontroli impulzivnosti (najmanj na dveh od teh podroij).
Mag. Drago Tacol je specialist klinine psihologije zaposlen v Psihiatrini bolninici Vojnik in e posebej ceni poslanstvo psiholoke diagnostike.

PANIKA

PANIKA

Klinina psihologija

63 gerjev (Millon, 1996), ki osebnost in njene motnje pojasnjuje z interakcijami med tremi vrojenimi dimenzijami: odvisnost od nagrade, izogibanje pokodbi in iskanje novosti. Vsaka naj bi bila povezana s posebnim nevrotransmiterskim sistemom. Genetske tudije prihodnosti pa naj bi podrobneje pojasnile genetsko podlago motenj osebnosti.

RAZVRANJE MOTENJ OSEBNOSTI

Dananja razvrstitev motenj osebnosti je ire uveljavljena in sprejeta v klinini praksi, eprav je delena mnogih kritik. Med strokovnjaki najbolj ugleden klasifikacijski sistem DSM-IV (APA, 1994) vkljuuje sledee diagnostine kategorije motenj osebnosti: shizoidna, shizotipina, paranoidna (te tri tvorijo razred udakih osebnosti), antisocialna, borderline, histrionina, narcisistina (tvorijo razred dramatinih osebnosti), odvisna, izogibajoa in obsesivno-kompulzivna (tvorijo razred bojazljivih osebnosti). V dodatku diagnostinega prironika sta na akanju e dve motnji: depresivna in pasivno - agresivna. Raziskave naj bi potrdile ali ovrgle njuno veljavnost in odgovorile na vpraanje, ali sodita v prihodnjo revizijo klasifikacijskega sistema. Sodobna klasifikacija motenj osebnosti pa je pod budnim in kritinim oesom armade razsikovalcev. Zaskrbljuje jih medsebojno prekrivanje diagnostinih kategorij, ki se kae v tem, da v praksi veina oseb hkrati izpolnjuje kriterije za ve razlinih motenj osebnosti (Widiger in Frances, 1994, Tyrer, 1995). To naj bi pomenilo diagnostino nejasnost motenj osebnosti (Tyrer, 1995).

Kategorizacija izgleda enostavna... Ali je tudi v resnici tako?

TEORIJE MOTENJ OSEBNOSTI

Osebnost, tudi motena, je celotna konfiguracija interpersonalnih, kognitivnih, psihodinamskih in biolokih lastnosti. Tako je jasno, da nobeden od teoretinih pogledov, ki sicer tekmujejo med seboj za prevlado, ne more v celoti pojasniti motenj osebnosti. Vsak od njih lahko le izpostavi razlini vidik skupnega pojava, ki ga prouujejo (Millon in Davis, 2000). Psihoanalitini pogled v svoji sodobneji inaici je odloilno prispeval k razumevanju teke patologije osebnosti, torej oseb z razvojnimi deficiti ega in s patologijo selfa mejnih (borderline) in narcisistinih motenj osebnosti. Kognitivni pogled na osebnostne motnje postaja vse bolj popularen. Sloni zlasti na spoznanjih kognitivne terapije, ki jo je utemeljil Aaron Beck (Beck, 1990). Kognitivni terapevti poskuajo osebnostne motnje pojasniti z neprilagojenimi miselnimi shemami, negativnimi bazinimi preprianji ipd. Interpersonalni pogled na osebnost in motnje osebnosti je po mnenju nekaterih znanstvenikov v sodobnem asu postal vodilni med vsemi pojmovanji (Millon, 1996). lovek je pa vedno na taken ali drugaen nain v odnosu z drugimi ljudmi in osebnost kae pojmovati kot socialni proizvod interakcij s pomembnimi drugimi osebami (Millon, Meagher, Grossman, 2001). Sodobni zagovorniki interperso-

nalnega pojmovanja motenj osebnosti (Benjaminova, Kiesler in Wiggins, po Millon, 1996) interpersonalne dimenzije prikazujejo v obliki kronega strukturnega modela (interpersonal circumplex). S svojim modelom pa so uspeli pojasniti le kakno polovico dandanes opisanih motenj osebnosti. Preko biolokega pogleda pa v dananjem asu poskuajo raziskovalci odkriti nevrobioloke in nevrokemijske osnove osebnostnih lastnosti. Med posebej uveljavljenimi tovrstnimi modeli je CloninFoto: A. Rebolj

Toliko testov, a e premalo, da bi lahko uinkovito ugotavljali motnje osebnosti, ki se povaljajo pri posameznikih.

64 Teko je tudi razlikovati posameze motnje osebnosti od duevnih motenj (npr. izogibajoo motnjo osebnosti od socialne fobije, borderline motnjo osebnosti od razpoloenjske motnje). Poleg tega duevna stanja, kot sta vzemimo anksioznost in depresivnost, vplivajo na ocenjevanje posameznikove motnje osebnosti (Tyrer, 1995). Vzroki za to lahko tiijo v pomanjkljivih diagnostinih instrumentih, v ibkih konceptualnih razlikah in v slabo razloujoih diagnostinih kriterijih (Widiger, 2003). Nekateri sodobni raziskovalci predlagajo, da bi motnje osebnosti pojmovali kot kronine variante duevnih motenj z zgodnjim zaetkom in da bi tako ukinili delitev na dve samostojni diagnostini osi: os I duevne motnje, os II motnje osebnosti. Motnje osebnosti vidijo kot del skupnega spektra, na katerem so tudi duevne motnje (shizotipina motnja naj bi bila del shizofrenskega spektra, borderline motnja del razpoloenjskega spektra itd.) (Widiger, 2003). e dolgo je tudi aktualno vpraanje, ali ne bi bilo bolje razvranje motenj osebnosti v kategorije zamenjati za dimenzionalni pristop h klasifikaciji motenj osebnosti. Pri dosedaj uveljavljenem kategorialnem pristopu sta pri posamezniku samo dve monosti: ali ima doloeno motnjo osebnosti, ali pa je nima (po zgledu razvranja bolezni: nekdo ali ima neko bolezen, npr. lymsko boreliozo, ali je nima). Takno razvranje temelji na pojmovanju, da se motnje kvalitativno razlikujejo od normalnih pojavov. Zagovorniki dimenzionalnega pristopa pa trdijo, da se motnje osebnosti razvrajo na kontinuumu od normalnosti do hude motenosti. Razlika med osebami, ki kaejo motnjo osebnosti in osebami brez motnje naj bi bila torej le kvantitativna. Med dimenzionalnimi modeli dokazujejo svojo uporabnost za opisovanje motenj osebnosti modeli, ki temeljijo na dimenzijah motene osebnosti, kot tudi modeli normalne osebnosti. Med slednjimi je najbolj proslavljen petfaktorski model, po katerem osebnost sestavlja pet velikih faktorjev: ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost (Costa in Widiger, 1994). Ve avtorjev je s svojimi raziskavami dokazalo, da je tudi motnje osebnosti mogoe uinkovito razloiti s temi faktorji (npr. Schroeder, Wormworth in Livesley, 1994). Noveje raziskave pa so potrdile, da posamezne motnje osebnosti lae razlikujemo med seboj na nivoju poddimenzij (Krueger in Tackett, 2003). Z vidika petfaktorskega modela so torej motnje osebnosti neprilagojene, ekstremne variante petih osnovnih faktorjev osebnosti. To, kako lahko s pomojo modela pet
Foto: Barbara

Klinina psihologija

PANIKA

Eden izmed najtejih izzivov: kako pomagati pacientom z motnjami osebnosti.

velikih faktorjev razlikujemo, opiemo in razvramo motnje osebnosti, je avtor tega lanka preizkusil s pomojo slovenske verzije vpraalnika BFQ (Caprara, Barbaranelli, Borgogni, Bucik, Boben, 1997). S svojo raziskavo je uspel vsaj do neke mere potrditi predpostavke o uporabnosti petfaktorskega modela (in ustreznega domaega instrumentarija) pri razlikovanju normalne in motene osebnosti ter pri razlikovanju posameznih vrst osebnostne motenosti med seboj (Tacol, 2000).

ne lestvice, 3. vpraalniki - najbolj poznan in uveljavljen je Millonov MCMI-III (Millon, 1996), 4. projekcijski preizkusi, v prvi vrsti Rorschachov preizkus. Vsak preizkus posebej terja od diagnostika, ki jih uporablja, bogato znanje in izkunje. Za slovenski prostor pa velja, da v njem al mono primanjkuje priredb specifinih instrumentov (vpraalnikov) za ocenjevanje motenj osebnosti.

TERAPIJA MOTENJ OSEBNOSTI OCENJEVANJE MOTENJ OSEBNOSTI

Nepregledna mnoica raziskav namenjenih temu, da bi izpopolnili pojmovanje motenj osebnosti in njihovo klasificiranje, ima za konni cilj in smisel pomo posamezniku. e hoemo posamezniku z motnjo osebnosti pomagati, moramo najprej dobro razumeti odklone v njegovi osebnosti pa tudi njegove pozitivne oziroma prilagojene lastnosti. Klasifikacijski sistem predstavlja referenni okvir za primerjanje posameznikovih lastnosti s prototipom posamezne motnje in za iskanje specifine konstelacije neprilagojenih osebnostnih lastnosti znotraj sicer znailno heterogenih kategorij motenj osebnosti (npr. v em je nekdo narcisistien oziroma v em se razlikuje od iste narcisistine osebnosti). Poznanih je ve tipov instrumentov za ocenjevanje motenj osebnosti: 1. klinini intervjuji - med njimi je najbolj razirjen Strukturiran klinini intervju za motnje osebnosti po DSM-IV (SCID-II, First, Gibbon, Spitzer, Williams, Benjamin, 1997), ki se v tudijske in raziskovalne namene pojavlja tudi pri nas, 2. ocenjevalPo daljem obdobju terapevtskega pesimizma, ki je vladal na podroju motenj osebnosti, so v novejem asu domala vse prevladujoe psihoterapevtske smeri usmerile svoja prizadevanja tudi na to podroje in poroale o uspehih. Najve obetajo Beckova kognitivna terapija (Beck, Freeman in sod., 1990), na sheme orientirana terapija (Young, Klosko, Weishaar, 2003) in dialektino - vedenjska terapija oseb z borderline motnjo osebnosti (Linehan, 1993). Avtorji metaanalitine tudije poroajo o enaki uinkovitosti psihodinamske in kognitivno - vedenjske terapije pri obravnavi motenj osebnosti (Leihsenring in Leibing, 2003). Naraa tudi preprianje, da je osebnostne motnje mono blaiti z zdravili (Markovitz, 2001). Toda vse bolj postaja jasno, da posamezen terapevtski pristop ne more biti uinkovit za reevanje irokega spektra problemov, ki jih vkljuuje pestra skupina motenj osebnosti (Millon in Davis, 2000, Livesley, 2001 b). Dozoreva spoznanje, da je za uinkovito pomo potrebna integracija razlinih pristopov. Znotraj sodobnih psihoterapevtskih trendov se pri obravnavi oseb z motnjami osebnosti postopoma

PANIKA

Klinina psihologija
Foto: A. Rebolj

65 zija. (1995). Ljubljana: Intitut za varovanje zdravja republike Slovenije. Millon, T. (z R.D.Davisom) (1996). Disorders of Personality DSM-IV and Beyond. New York: John Wiley and Sons. Millon, T. in Davis, R. (2000). Personality Disorders in Modern Life. New York: John Wiley&Sons. Millon, T., Meagher, S.E. in Grossman, S.D. (2001). Theoretical Perspectives. V Livesley, W.J. (ur.), Handbook of Personality Disorders (str.39-59). New York: Guilford Press. Shawe-Taylor, M. (2001). Kognitivno - vedenjska terapija motenj osebnosti. Zapiski s seminarja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in stare.

Motnje osebnosti so na pohodu.

uveljavljajo kraje oblike terapije, terapevtski eklekticizem in sinergistina raba raznovrstnih terapevtskih tehnik (Millon in Davis, 2000).

Psychiatric Association. First, M.B., Gibbon, M., Spitzer, R.L.,Williams, J.B., Benjamin, L.S. (1997). Users Guide for The SCID-II. Washington: APP. Krueger, R.F. in Tackett, J.L. (2003). Personality and Psychopathology: Working Toward The Bigger Picture. Journal of Personality Disorders, 2, 109 128. Leihsenring, F. in Leibing, E. (2003). The effectiveness of psychodynamic therapy and cognitive behavior therapy in treatment of personality disorders: a meta-analysis. American Journal of Psychiatry, 7, 1223-1232. Lenzenweger, M.F. in Clarkin, J.F. (1996). The Personality Disorders: History, Classification and Research Issues. V Clarkin, J.E. in Lenzenweger, M.F.(ur.), Major Theories of Personality Disorders (str. 135). New York: Guilford Press. Linehan, M.M. (1993). Cognitive-Behavioral Treatment of Borderline Personality Disorder. New York: Guilford Press. Livesley, W.J. (2001, a). Conceptual and Taxonomic Issues. V Livesley, W.J. (ur.), Handbook of Personality Disorders (str. 3-38). New York: Guilford Press. Livesley, W.J. (2001, b). A Framework for an Integrated Aproach to Treatment. V Livesley, W.J. (ur.), Handbook of Personality Disorders (str. 570-600). New York: Guilford Press. Markovitz, P. (2001). Pharmacotherapy. V Livesley, W.J. (ur.), Handbook of Personality Disorders (str. 475-493). New York: Guilford Press. Mednarodna klasifikacija bolezni, 10. revi-

Schroeder, M.L., Wormworth, J.A. in Livesley, W.J. (1994). V Livesley, W.J.(ur.), The DSM-IV Personality Disorders (str. 117-127). New York: Guilford Press. Tacol, D. (2000). Motnje osebnosti v lui petfaktorskega modela osebnosti. Neobjavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tyrer, P. (1995). Are Personality Disorders Well Classified in DSM-IV? V Livesley, W.J.(ur.), The DSM-IV Personality Disorders (str. 29-42). New York: Guilford Press. Widiger, T.A. (2003). Personality Disorder and Axis I Psychopathology: The problematic Boundary of Axis I and Axis II. Journal of Personality Disorders, 2, 90-108. Widiger, T.A. in Frances, A.J. (1994). Toward a Dimensional Model of Personaliy Disorders. V Costa, P.T. in Widiger, T.A. (ur.), Personality Disorders and The Five-Factor Model (str. 19-40). Washington: APA. Young, J.E., Klosko, J.S., Weishaar, M.E. (2003). Schema Therapy. New York: Guilford Press.
PANIKA

ZAKLJUEK
e bi si dovolili nekoliko subjektivno sodbo, bi lahko rekli: Motnje osebnosti so na pohodu! Temu primerno je tudi zanimanje raziskovalcev in klinikov zanje. Toda kljub tevilnim prizadevanjem raziskovalcev so ostali mnogi problemi v zvezi s pojmovanjem in razvranjem motenj osebnosti do danes nerazreeni (Livesley, 2001). Terapevti v vsakdanji klinini praksi pa se e dolgo ne morejo ve izogibati enemu izmed najtejih terapevtskih izzivov: kako pomagati pacientom z motnjami osebnosti.

VIRI
Beck, A.T., Freeman, A. in sod. (1990). Cognitive therapy of personality disorders. NewYork: Guilford Press. Caprara, G.V., Barbaranelli, C., Borgogni, L., Bucik, V. in Boben, D. (1997). Model velikih pet. Pripomoki za merjenje strukture osebnosti. Ljubljana: Center za psihodiagnostina sredstva. Costa, P.T., Jr., in Widiger, T.A. (1994). Personality and personality disorders. Journal of abnormal psychology, 103, 78 - 91. Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, DSM-IV, International version (1995). Washington: American

66

Razvojna psihologija

PANIKA

Ljubica Marjanovi Umek

Otroci v vrtcu: Monosti in ovire za otrokov razvoj

Enotnega mnenja o tem, ne glede na rezultate velikega tevila raziskav, kako vrtec kot institucija vpliva na otrokov razvoj, ni - so pa raziskave v zadnjih tridesetih letih potrdile, da je vrtec, ki izkazuje visoko kakovost predolske vzgoje, podporni dejavnik otrokovemu razvoju v asu njegovega bivanja v vrtcu in tudi kasneje (Layzer, Goodson in Moss, 1993; Siegel in Renninger, 1998). Avtorji (Marjanovi Umek, 1994, 1995; Marjanovi Umek, de Batisti, Domicelj in Ferjani, 1995; Moss, 1996; Woodhead, 1999) ugotavljajo, da je predolska vzgoja, ki poteka v razlino organiziranih (npr. glede na vkljuitev otrok v vrtec, glede na notranjo delitev vrtcev, kot npr. loeni vrtci za otroke do tretjega leta starosti, skupni vrtci za vse predolske otroke) evropskih in severnoamerikih vrtcih, raznolika in ima bodisi veji poudarek na varstvu bodisi na edukaciji. Vrtci izvajajo razline programe in delajo v skladu z razlinimi bolj ali manj strukturiranimi kurikuli, pri tem pa imajo ve funkcij, kot so socializacija, varstvo, uenje in podpora druini. ustrezno razmerje med tevilom odraslih in otrok v oddelku, velikost oddelka (tevilo otrok v oddelku), visoko in kakovostno usposobljeni strokovni delavci, ki delajo v vrtcu, ter primerne oz. visoke plae. V Sloveniji sta v desetletju, ki je za nami, potekali konceptualna in sistemska (Marjanovi Umek, De Batisti, Domicelj in Ferjani, 1995; Zakon o vrtcih, 1996) ter kurikularna prenova vrtcev (Kurikulum za vrtce, 1999). Kurikulum za vrtce je oblikovan kot odprt nacionalni dokument, ki v veliki meri gradi na sodobnih naelih predolske vzgoje, globalni cilji so opredeljeni za posamezna podroja dejavnosti, in sicer za prvo (od 1 do 3 let) in drugo (od 3 do 6 let) starostno obdobje, dejavnosti pa so opredeljene zgolj kot primeri in mone smeri zasledovanja ciljev (Kurikulum za vrtce, 1999; Marjanovi Umek (ur.), 2001). Skupina raziskovalcev (Marjanovi Umek, 2000; Marjanovi Umek, Fekonja, Kavi in Poljanek (ur.), 2002) je kot naslednji korak, upotevajo sistemske in vsebinske reitve v slovenskih vrtcih, izdelala model samoevalvacije predolske vzgoje v vrtcu, znotraj katerega je opredelila pojem in naela samoevalvacije, ravni, podroja in kazalce kakovosti. Znotraj modela ugotavljanja kakovosti so opredeljene tri ravni, in sicer strukturna, posredna in procesna. Na vsaki ravni pa ve podroij in kazalcev kakovosti. Strukturna raven vkljuuje t.i. vhodne kazalce kakovosti, ki opisujejo objektiv-

KOLIKO OTROK JE VKLJUENIH V VRTCE?

Za Slovenijo je za sedemdeseta in osemdeseta leta znailna iritev mree vrtcev in statistini podatki kaejo, da je odstotek vkljuenosti v vrtce naraal (npr. leta 1980 je bil dele 38, 4%, 1985 49,1%, leta 1987 52% ) do leta 1987, ko je presegel 50% (glej Tabelo 1) Veina evropskih drav, na osnovi priporoil mednarodnih zdruenj in asociacij za predolsko vzgojo, ki e izhajajo iz novejih spoznanj o otrokovem razvoju in rezultatov empirinih raziskav o vplivu vrtca na otrokov razvoj, razvija strategije, kako v vrtce vkljuiti im veji dele otrok, starih tri leta in ve, hkrati pa se, zlasti v evropskih dravah, ukvarjajo tudi s tem, kako zagotoviti kakovostno predolsko vzgojo za dojenke in malke v javnih vrtcih (Starting strong, 2001).

Sylva in Wiltshire, 1993). Kazalce, s katerimi lahko opredelimo kakovost predolske vzgoje v vrtcu, raziskovalci (npr. Barnas in Cummings, 1994; Dahlberg, Moss in Pence, 2000; Pascal, Bertram, Gasper, Mould, Ramsden in Saunders, 1999) najpogosteje delijo na dve podroji, in sicer na: (1) procesno raven (npr. aktualno delo z otrokom v oddelku, poutje otrok v vrtcu, interakcije med otroki ter med otroki in odraslimi) in (2) strukturno raven (npr. izobrazba vzgojiteljic, tevilo otrok v oddelku, razmerje odrasli - otroci v oddelku). Raziskovalci v ve raziskavah (npr. Cost, quality, and child outcome in child care centers, 1995) ugotavljajo, da gre pri zagotavljanju kakovosti za pomembno povezanost med nekaterimi strukturnimi in procesnimi kazalci, in sicer naj bi na ugotovljeno kakovost na procesni ravni pozitivno vplivali sledei strukturni kazalci:

KAKOVOST VRTCA POMEMBNO SODOLOA RAZVOJ OTROK, VKLJUENIH V VRTEC

V osemdesetih in devetdesetih letih so raziskovalci med razline dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj, umestili tudi kakovost vrtca kot institucije, saj so ugotovili, da ne gre za enotne vrtce in enotne predolske izkunje, ki bi kar same po sebi pozitivno ali negativno vplivale na otrokov razvoj in uenje (npr. Melhuish, 2001;
Profesorica Marjanovi Umek je tudi zelo praktino usmerjena razvojna psihologinja. tudentje pa jo poznamo predvsem po zelo hitrem govorjenju tudi med predavanji, ko postane e kar problem, e si elimo veino povedanega zapisati.

Tabela 1. Delei vseh, v vrtce vkljuenih otrok in delei glede na starost otrok

* Podatek velja za otroke, stare 1 in 2 leti. ** Leto 1999/2000 je prvo leto poskusnega uvajanja devetletke, zato je bil to in naslednja leta del 6-letnih otrok e vkljuenih v 1. razred osnovne ole. Viri: Statistini letopisi; baza MZ; Marjanovi Umek, De Batisti, Domicelj in

Ferjani, 1995.

PANIKA ne pogoje in monosti, v katerih poteka predolska vzgoja v vrtcu, npr. poslovni as vrtca, vrste programov glede na as in trajanje, organizacijo asa bivanja otrok v vrtcu, velikost igralnice, opremljenost igralnice, dostopnost vrtca z javnimi in osebnimi prevoznimi sredstvi. Posredna raven se nanaa na subjektivne pogoje in monosti, v katerih poteka predolska vzgoja v vrtcu, npr. izobraenost strokovnih delavk, strokovno izpopolnjevanje, zadovoljstvo pri delu, sodelovanje med vzgojiteljico in pomonico vzgojiteljice, oblike in naini sodelovanja s stari. Procesna raven vkljuuje kazalce, ki opisujejo nartovani in izvedbeni kurikulum, torej vzgojni proces v najirem smislu. Gre za opredelitev kljunih tok, ki v procesu predolske vzgoje vplivajo na kakovost dela v vrtcu in se zrcalijo npr. v otrokovem socialnem in ustvenem odzivanju, komunikaciji, uenju in pridobivanju novih izkuenj ter znanja. Kazalci na tem podroju so npr. naela uresnievanja kurikula, vsebina nartovanja, izbira dejavnosti, enake monosti in razlinosti med otroki, igra, rutinske dejavnosti, otrokov govor in komunikacija, ustveni in socialni razvoj. Glede na opredeljene ravni, podroja in kazalce kakovosti ter upotevajo metodologijo za oblikovanje vpraalnikov in ocenjevalnih lestvic so L. Marjanovi Umek, A. Poljanek, U. Fekonja, T. Kavi, Bucik, M. Batisti Zorec in S. Ceci Erpi (Marjanovi Umek in dr. (ur.), 2002) izdelali merske pripomoke za ugotavljanje kakovosti, ki vrtcem ponujajo monosti daljega in samostojnega spremljanja svojega dela, ponavljanja samoevalvacije, samostojne izbire podroij samoevalvacije in ciljnih skupin, ki posredujejo svoja stalia in ocene. Merski pripomoki, in sicer vpraalniki: Vpraalnik za strokovne delavke in delavce, Vpraalnik za vodstvene delavke in delavce, Vpraalnik za stare in ocenjevalni lestvici: Ocenjevalna lestvica zaeleno- dejansko, Ocenjevalna lestvica kakovosti na procesni ravni, so izdelani tako, da vrtci lahko primerjajo mnenja in stalia razlinih oseb, neposredno ali posredno udeleenih v vrtcu (npr. strokovnih delavk, starev, vodstvenih delavcev), o posameznih podrojih oz. kazalcih kakovosti. Ker so model ugotavljanja kakovosti predolske vzgoje v vrtcu in merski pripomoki primarno namenjeni samoevalvaciji, vrtci, v prvi fazi ob pomoi zunanjih ekspertov, opredelijo problem oz. podroja samoevalvacije in ugotavljajo stanje v oddelkih oz. vrtcu kot celoti, zberejo relevantne podatke (ki so objektivni in veljavni), in v skladu z rezultati analize, v kateri med seboj primer-

Razvojna psihologija
jajo kazalce iz razlinih podroij in ravni, izdelajo nart in mehanizme za izboljanje kakovosti na podrojih, na katerih so ibki, in ohranjanje kakovosti na podrojih, ki so ocenjena kot uspena.

67 Thompson, 1988; Lamb, Sternberg in Prodromidis, 1992), potrdili, da pozitivni oz. negativni vplivi zgodnjega vkljuevanja otrok v vrtec na otrokov spoznavni in govorni, ustveni in socialni razvoj niso povezani le s prekinitvijo navezanosti otrok - mama ali z otrokovo starostjo, temve e z vrsto drugih pomembnih dejavnikov, kot so kakovost navezanosti, kakovost ivljenja v druini, kakovost predolske vzgoje v vrtcu. Vsi ti dejavniki pa so lahko tudi medsebojno prepleteni. Rezultati raziskav, v katerih so avtorji (npr. Galinsky, Howes, Kontos in Shinn, 1994) prouevali kakovosti vrtca, ki so jo opredelili predvsem z obutljivostjo in odzivnostjo vzgojiteljice na otrokove potrebe in draljaje, njenim pozitivnim odzivanjem, pogostimi govornimi in socialnimi interakcijami, spoznavnim spodbujanjem kot dejavniki spoznavnega, ustvenega in socialnega razvoja dojenka in malka, so dosledni: vsi opisujejo pozitivne uinke kakovostnega vrtca na otrokov razvoj. Barnas in Cummnings (1994) sta v eni od raziskav ugotavljala socialne interakcije med malki, starimi 21 mesecev, in njihovimi vzgojiteljicami. Rezultati kaejo, da so malki vzpostavljali pomembno ve interakcij do vzgojiteljice, ki je bila v skupini stalna, kot do tiste, ki ni bila njihova stalna vzgojiteljica v oddelku. C. Howes in C. E. Hamilton (1993) pa ugotavljata, da so malki, stari od 12 do 18 mesecev, v svojem vedenju izkazovali veliko ve agresivnosti, zlasti do vrstnikov, e v oddelku ni bila njihova vzgojiteljica. Zgodnja vkljuitev otroka v vrtec je, kot kaejo rezultati ve raziskav (npr. Caughy, DiPietro in Strobino, 1994), pozitivna za dojenke oz. malke, ki prihajajo iz druin, katerih stari imajo nijo izobrazbo in/ali

VKLJUEVANJE DOJENKOV IN MALKOV V VRTEC V KONTEKSTU NAVEZANOSTI MAMA - OTROK

V razlinih dravah se v vrtec vkljuujejo razlino stari dojenki, praviloma od estega do dvanajstega meseca starosti (npr. Key data on education in Europe, 2002; Lindon, 2000). Dojenkov oz. malkov strah in/ali nelagodnost, ki sta povezana z njuno prvo vkljuitvijo in prvimi dnevi oz. tedni bivanja v vrtcu, se s asom zmanjujejo, kar otroci kaejo z vedenji, kot so nasmihanje ali smejanje, vokalizacija ali raba govora v razlinih kontekstih, poveano zanimanje za druge otroke v skupini (Fein, 1995). Dojenkovo oz. malkovo vkljuevanje v vrtec je povezano s prekinitvijo navezanosti otrok - mama, na kar je v petdesetih letih prejnjega stoletja posebej opozarjal Bowlby (1951, 1958), ki je izoblikoval in utemeljeval, sicer z rezultati pridobljenimi na specifinem vzorcu otrok (otroci, ki so bili trajno ali za dalji as loeni od starev), izrazito negativno stalie do vkljuevanja otrok v vrtec vse do njihovega tretjega leta starosti. Tudi kasneje so nekateri raziskovalci (npr. Belsky,1986; 1988; Pierrehumbert, Ramstein, Karmaniola in Halfon, 1996) ugotavljali, da zgodnje vkljuevanje otrok v vrtec negativno vpliva na navezanost dojenek - mama in na nekatera podroja otrokovega psihinega razvoja, ki so povezana s prekinitvijo navezanosti. V zadnjih desetletjih pa so, tako nekatera noveja teoretska izhodia kot rezultati empirinih raziskav (npr.
Foto: A. Rebolj

Ali bi vi svojega malka vpisali v vrtec?

68

Razvojna psihologija
Foto: A. Rebolj

PANIKA v katerih je bil dan poudarek na interakciji vzgojiteljica otrok, vzgojiteljiino pozitivno odzivanje (ocenjevanje), pogostost in vrste govornih spodbud), vrsto programa v vrtcu in koliino asa, ki ga je otrok preivel v vrtcu (tevilo ur tedensko). Pri znailnostih mame in druine (prav tako neodvisne spremenljivke) pa so ocenjevali mamin besednjak (uporabili so Peabodyjev slikovni preizkus besednjaka) in kakovost ivljenja v druini (podatke so zbirali z neposrednim opazovanjem v druini - uporabili so druinski inventarij - s polstrukturiranim intervjujem z mamo in analizo video posnetkov, na katerih so imeli posneto, kako mame spodbujajo otrokov spoznavni razvoj). Rezultati kaejo, da je kakovost vrtca zmerno in dosledno povezana z otrokovim spoznavnim in govornim razvojem, npr. dovzetnost in obutljivost vzgojiteljice je pozitivno povezana z doseki na spoznavnem in govornem razvoju vsa tri leta, govorno spodbujanje s strani vzgojiteljic pa prvi dve leti. Zanimive so tudi povezave z drugimi neodvisnimi spremenljivkami: druine z vijo kakovostjo ivljenja so izbirale bolj kakovostne vrtce za svoje otroke in vija kakovost vrtca je vplivala na vijo kakovost odnosov med stari in otroki. Raziskovalci tudi ugotavljajo, da sta kakovost druinskega ivljenja in kakovost interakcij mama - otrok tako kot kakovost vrtca, pogosto prediktor otrokovega spoznavnega in govornega razvoja, prav tako pa navajajo, da koliina asa, ki ga otroci preivijo v vrtcu, ne napoveduje razvoja na omenjenih podrojih - to pomeni, da zgodnja vkljuitev otroka v vrtec, v katerem preivi ve ur tedensko, sama po sebi niti ne omogoa niti ne spodbuja otrokov spoznavni in govorni razvoj. Avtorji zakljuujejo, da podobno kot druge raziskave (npr. Caughy in dr., 1994), tudi njihovi rezultati potrjujejo, da so otroci, ki so v vrtcu od estega meseca starosti in so deleni vzgojiteljiine pozitivne vzpodbude in pogostih govornih interakcij, dosegli vije rezultate na spoznavnih in govornih preizkusih, kot njihovi vrstniki, ki niso bili vkljueni v vrtec. In kaj bi smeli zapisati za zakljuek? Vrtec, in sicer kakovosten vrtec, je prevladujoe za dojenke in malke podporen dejavnik njihovemu razvoju in uenju. Kot pa kaejo rezultati veine raziskav, ni mo iskati enosmerne (morda celo vzrone) povezave med posameznimi dejavniki, kot so starost otrok ob vkljuitvi v vrtec, spol, koliina asa, ki ga otroci preivijo v vrtcu, kakovost druine otrok in doseeno ravnjo otrokovega razvoja na razlinih podrojih.

Kar 55,7% vseh slovenskih otrok pred sedmim letom starosti je v letu 2000/2001 obiskovalo vrtce.

manj spodbudno druinsko okolje. Gre za t.i. kompenzacijsko funkcijo vrtca. Za otrokovo zgodnjo vkljuitev v vrtec so pomembni tudi drugi dejavniki druine, kot so stalia in potrebe, ki pa vplivajo tudi na vedenje pri preizkusu Tuja situacija. Raziskovalci (npr. Stifter, Coulehan in Fish, 1993) ugotavljajo, da so mame, ki so morale v slubo, ko so bili njihovi dojenki stari 8 oz. 10 mesecev, poroale o visoki stopnji lastne separacijske anksioznosti, hkrati pa so raziskovalci beleili odsotnost varne navezanosti dojenek - mama. E. Hock, S. McBride in M. T. Gnezda (1989) ugotavljajo, da je mamina separacijska anksioznost osebnostna lastnost, ki je relativno stabilna v asu ter povezana tudi s situacijo (vzrokom loitve) in znailnostmi otroka. Z. Cugmas (1998) v raziskavi, v kateri je uporabila posebej sestavljen vpraalnik o separacijski anksioznosti in dejavnikih povezanih z njo, ugotavlja, da separacijska anksioznost, ki jo izraajo stari (matere in oetje) ob loitvah od otroka, s starostjo pada (v vzorec so bili vkljueni otroci, stari od 6 do 86 mesecev), in da ni razlik med spoloma, kar pomeni, da so oetje in matere ob razlinih loitvah, bodisi od deklic ali dekov, izraali enako stopnjo anksioznosti. Prav tako opaa, da stareje mame izraajo vijo stopnjo separacijske anksioznosti, medtem ko pri oetih starost ni bila pomemben dejavnik in da ni razlik glede na izobrazbo starev (velja za mame in oete). Ker rezultati raziskav o starosti otrok, pri kateri so bili zaradi zaposlitve mame vkljueni v vrtec, in vplivu le - te na razvoj varne navezanosti, niso enotni (npr. Chase - Lansdale in Owen, 1987), je bolj verjetno, da materina odsotnost ne vpliva neposredno na otrokov razvoj navezanosti, temve posredno, preko odzivanja mame na otrokovo vkljuitev v vrtec. V tem kontekstu velja upotevati tudi rezultate raziskav (Schaffer in Emerson, 1964), ki

potrjujejo, da je zgodnja navezanost v veini primerov multipla, res pa je navezanost veine otrok na mamo najmoneja. Avtorja ugotavljata, da je ob prvi loitveni krizi (starost priblino 8 mesecev) prisotna multipla navezanost v 29%, pri drugi loitveni krizi (starost priblino 18 mesecev) pa e v 87%. Splona navezanost se vzpostavi med dojenkom in tistim posameznikom, ki je v intenzivni interakciji z dojenkom, se z njim pogovarja, ga ljubkuje in se z njim igra. Tako na varno navezanost, kot pozitivno zgodnjo vkljuitev otroka v vrtec, vpliva tudi otrokov temperament. Kot kae gre za t.i. krono razlago med otrokovim temperamentom, obutljivostjo mame in navezanostjo na mamo (Belsky, Rovine in Taylor, 1984), saj se lahko npr. varno navezani otroci pomembno razlikujejo po temperamentu, varna navezanost pa je pozitivni dejavnik vkljuitve dojenka oz. malka v vrtec. Raziskovalci so v okviru obsene amerike raziskave (National Institute of Child Health and Human Development Early Child Care Research Network, 2000) ugotavljali, kaken je vpliv vrtca na otrokov spoznavni in govorni razvoj. V vzdolni raziskavi so spremljali otroke od enega do 36 mesecev starosti, podatke pa so zbirali na otrokovem domu, v laboratoriju in v vrtcu, v katerega je bil otrok vkljuen. Testatorji so mame in otroke obiskali na domu pri starosti, 1, 6, 15, 24 in 36 mesecih, opazovanje v otrokovem vrtcu je potekalo, ko so bili otroci stari 6, 15, 24 in 36 mesecev, matere in otroci pa so bili pri starosti 15, 24 in 36 mesecih opazovani v laboratoriju. Raziskovalci so otrokov spoznavni in govorni razvoj, kot odvisni spremenljivki, ocenjevali s psiholokimi merskimi pripomoki (npr. z Bayleyevo razvojno skalo, Raynell-ovo govorno skalo). Kot neodvisni spremenljivki so ocenjevali kakovost vrtca (uporabili so razline ocenjevalne lestvice,

PANIKA

Razvojna psihologija
793 - 802. Howes, C. in Hamilton, C. E. (1993). The changing experience of child care: Changes in teachers and in teacher-child relationships and childrens social competence with peers. Early Childhood Research Quarterly, 8, 15 - 32. Key data on education in Europe (2002). Brussels, Luxemburg: ECSC-EC-EAEC. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port, Urad RS za olstvo. Layzer, J., Goodson, B. in Moss, M. (1993). Life in Preschool (Final report). Office of the under Secretary U.S. Department of Education. Lindon, J. (2000). Early years care and education in Europe. London: Hodder in Stoughton. Marjanovi Umek, L. (1994). Teorije o otrokovem razvoju in refleksija na predolsko vzgojo v vrtcih. Sodobna pedagogika, 7/8, 343 - 348. Marjanovi Umek, L. (1995). Vrtec in otrokov razvoj. Sodobna pedagogika, 7/8, 338 - 348. Marjanovi Umek, L. (2000). Kakovost v vrtcih. Sodobna pedagogika, 4, 126 - 138. Marjanovi Umek, L. (ur.) (2001). Otrok v vrtcu. Prironik h kurikulu za vrtce. Maribor: Zaloba Obzorja. Marjanovi Umek, L., De Batisti, M., Domicelj, M. in Ferjani, J. (1995). Zasnova javnih vrtcev. V: J. Krek (ur.). Bela knjiga o vzgoji in izobraevanju v Republiki Sloveniji (str. 37 - 67). Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port. Marjanovi Umek, L., Fekonja, U., Kavi, T. in Poljanek, A. (2002). Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni intitut Filozofske fakultete. Melhuish, E. C. (2001). The quest for quality day care in preschool experience continues. International Journal of Behavioral Development, 1, 1 - 15. Moss, P. (1996). Defining objectives in early childhood services. European Early Childhood Education Research Journal, 1, 17 - 33. National Institute of Child Health and Human Development Early Child Care Research Network (NICHD) (2000). The relation of child care to cognitive and language development. Child Development, 4, 960 - 980. Pascal, C., Bertram, T., Gasper, M., Mould, C., Ramsden, F. in Saunders, M. (1999).

69 Research to inform the evaluation of early excellence centers pilot programme. London: Centre for Research in Early Childhood, University College Worcester. Pierrehumbert, B., Ramstein, T., Karmaniola, A. in Halfon, O. (1996). Child care in the preschool years, behavior problems, and cognitive development. European Journal of Educational Psychology, 11, 201 - 214. Schaffer, H. R. in Emerson, P. E. (1964). The development of social attachments in infancy. Monographs of the Society for Research in Child Development, 28. Stifter, C. A., Coulehan, C. M. in Fish, M. (1993). Linking employment to attachment: Themediating effects of maternal separation anxiety and interactive behavior. Child Development, 64, 1451 - 1460. Stfter, C. A., Coulehan, C. M. in Fish, M. (1993). Linking employment to attachment: The mediating effects of maternal separation anxiety and interactive behavior. Child Development, 64, 1451 - 1460. Sylva, K. in Wiltshire, J. (1993). The impact of early learning on childrens later development. European Early Childhood Education Research Journal, 1, 17 - 41. Statistini letopisi (1992, 1999, 2000, 2001, 2002). Ljubljana: Statistini urad Republike Slovenije. Thompson, R. A. (1988). The effects of infant day care through the prism of attachment theory: A critical appraisal. Early Childhood Research Quarterly, 3, 273 - 282. Woodhead, M. (1999). Towards a global paradigm for research into early childhood education. European Early Childhood Education Journal, 1, 5 . 23. Zakon o vrtcih (1996). V: olska zakonodaja (1996). Ljubljana: Ministrstvo za olstvo in port.
PANIKA

VIRI
Barnas, M. V. in Cummings, E. M. (1994). Caregiver stability and toddlerss attachment - related behavior towards caregivers in day care. Infant Behavior and Development, 17, 141 - 147. Belsky, J. (1986). Infant day care: A cause for concern? Zero to Three, 6, 1 - 9. Belsky, J. (1988). The effects of infant daycare reconsidered. Early Childhood Research Quarterly, 3, 235 - 272. Belsky, J. Rovine, M. in Taylor, D. (1984). The Pennsylvania infant and family development project. The origins of individual differences in infant - mother attachment: Maternal and infant contributions. Child Development, 55, 718 - 728. Bowlby, J. (1951). Maternal care and mental health. Geneva: World Health Organization. Bowlby, J. (1958). The nature of the child tie to his mother. International Journal of Psychoanalysis, 39, 350 - 373. Caughy, M. O., DiPietro, J. in Strobino, D. M. (1994). Day-care participation as a protective factor in the cognitive development of low-income children. Children and powerty. Child Development, 65, 457 - 471. Chase -Lansdale, P. L. in Owen, M. T. (1987). Maternal employment in a family context: Effects of infant-mother and infant-father attachment. Child Development, 58, 1505 - 1512. Cost, quality and child outcome in child care centers (1995). Denver: Economics Department, University of Colorado at Denver. Cugmas, Z. (1998). Bodi z menoj, mami. Razvoj otrokove navezanosti. Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostina sredstva. Dahlberg, G., Moss, P. in Pence, A. (2000). Beyond quality in early childhood education and care: Postmodern perspectives. London: Falmer Press. Fein, G. G. (1995). Infants in group care: Patterns of despair and detachment. Early Childhood Research Quarterly, 10, 261 - 275. Galinsky, E., Howes, C., Kontos, S. in Shinn, M. (1994). The study of children and family child care and relative care. New York: Families and Work Institute. Hock, E., McBride, S. in Gnezda, M. T. (1989). Maternal separation anxiety: Mother-infant separation from the maternal perspective. Child Development, 60,

70

Psihologija dela

PANIKA

Argio Sabadin

Sekcija za psihologijo dela in njen pomen za profesionalno identiteto psihologov

Psihologija dela je uporabna veja psihologije, ki obravnava loveka pri delu. Raziskave kaejo, da se pri profesionalnem delu na tem podroju uporabljajo znanja iz razlinih virov: znanja pridobljena na fakulteti, lastno izobraevanje ob delu, udeleba v organiziranih oblikah izobraevanja, izkunje, do katerih pridejo psihologi ob lastnem delu, in izkunje, ki jih psihologom posredujejo drugi kolegi ali drugi strokovnjaki. Pomembno vlogo pri dodatnem usposabljanju, izmenjavi izkuenj ter oblikovanju profesionalne identitete ima Sekcija za psihologijo dela. Podobno vlogo ima tudi Evropsko zdruenje za psihologijo dela in organizacije. Na tem mestu bom omenil nekaj aktivnosti Sekcije za psihologijo dela pri Drutvu psihologov Slovenije, ki so se odvijale v letih po osamosvojitvi in so povezane s stanjem psihologije dela pri nas. Na strokovnem sreanju v decembru 1992 v Henkel-Zlatorog, d.o.o. v Mariboru, ki se ga je udeleilo 55 psihologov, je bil izveden tudi volilni obni zbor sekcije za psihologijo dela. Izvoljen je bil nov izvrni odbor, ki je na konstitutivnem sestanku izmed svojih lanov izvolil za predsednika sekcije Argia Sabadina, za namestnika pa Aleksandra Bratino. Izvoljeni izvrni odbor je vodil sekcijo do aprila 1999, ko je bil konstituiran nov izvrni odbor sekcije in izvoljeno novo vodstvo sekcije. Predsednik sekcije je postal Marjan Salobir, njegov namestnik pa Marko Jeraj. Sekcija izdaja obasno Bilten sekcije za psihologijo dela, s katerim se seznanjajo lani z delovanjem sekcije. V Biltenu se objavljajo zapisniki sej izvrnega odbora, zapisi ob strokovnih sreanjih in drugi za delovanje sekcije pomembni podatki. Bilten izhaja v nakladi 200 do 300 izvodov. V Biltenu 1/93 je predstavljeno tudi zanimivo razmiljanje Aleksandra Bratine o usmeritvi delovanja sekcije za psihologijo dela. Psihologi dela bi se morali po njegovem mnenju pri svojem vsakodnevnem delu bolj usmerjati v raziskovalno dejavnost. V ta namen je predlagal lanom sekcije, da bi se zdruevali v raziskovalne skupine, ki bi bile projektno organizirane. Vsaka projektna skupina bi se ukvarjala z neko specifino strokovno problematiko, to je s problemi, s katerimi se ti posamezniki sreujejo pri svojem delu in raziskovanje bi tako postalo del vsakodnevnega dela. Projektne skupine bi se oblikovale glede na pereo problematiko. Skupino naj bi
S profesorjem Argiom se tudentje psihologije sreujemo e od prvega letnika dalje. Sasoma smo tudi ugotovili, da se zelo rad vraa na sprostitev ob morje.
Foto: A. Sbadin

koordiniral nekdo od zainteresiranih, ki je najbolj usposobljen glede na vsebino in metodologijo. Potrebo po taki usmeritvi je utemeljil s potrebo po posvetovanjih, ki bi obravnavala bolj specifina podroja, za kar je potrebno v slovenskem prostoru zbrati in sistematino urediti ustrezne empirine podatke. Te podatke bi projektna skupina ponudila tudi drugim psihologom v razpravo in tako bi vsi skupaj prili do rezultatov, ki bi imeli vejo teo v strokovnih krogih in iri javnosti. Tako bi se tudi v gospodarstvu odprlo trie za dodatno zaposlovanje psihologov dela, zlasti za opravljanje nalog, ki zahtevajo uporabo novejih spoznanj, do katerih je prila psiholoka stroka na podroju vodenja in upravljanja lovekih potencialov. Pri takem nainu dela pri udeleencih projektnega skupinskega dela ne smemo zanemariti tudi uinkovitega pridobivanja kvalitetnih izkustvenih znanj. Posledino bi temu sledila tudi veja akumulacija empirinih ugotovitev in objav aplikativnih raziskav, kar bi vse povealo identiteto sekcije za psihologijo dela znotraj Drutva psihologov Slovenije.

Zanimivo je bilo e prej omenjeno 11. strokovno sreanje lanov sekcije v tovarni Henkel (bivi Zlatorog) v Mariboru leta 1992. Sreanje je pomembno, ker smo se psihologi prvi sreali s povsem novo situacijo, ki jo je prinesla osamosvojitev Slovenije. Z osamosvojitvijo so se odprle nove monosti za poslovanje podjetij v trnem gospodarstvu, kar vkljuuje tudi prevzemanje slovenskih podjetij s strani tujih podjetij, privatizacijo, odpuanje delavcev, prestrukturiranje gospodarstev, ukinjanje manj uspenih proizvodnih programov, steaje ipd. To pa je pomenilo okoliine, v katerih smo se psihologi spraevali, kako bo potekalo nae delo v novih pogojih, kako se bomo sooali z novimi problemi in novo organizacijsko kulturo, ki se je prenaala iz zahodnoevropskih drav v nae okolje in podobno. Sreanje je organiziral kolega Milan Horvat, edini psiholog, ki je e ostal v Zlatorogu, ko ga je prevzelo podjetje Henkel iz tujine. Sreanje je potekalo v obliki une delavnice z naslovom Medkulturno uenje. Namre kmalu po padcu berlinskega zidu se je v evropskih revijah o managementu vedno ve pisalo o potrebi po medkulturnih treningih. Mehanje do tedaj dokaj zaprtih meja med evropskimi dravami je nakazovalo naraanje mednarodnih gospodarskih povezav. Za uspeno mednarodno poslovanje je potrebno ustrezno komuniciranje. Veinski drubenik v meanem podjetju

Uro Blatnik-Moskva, ve let tajnik sekcije za psihologijo dela in Vlado Moivnik v Dobrodeju na tajerskem.

PANIKA Henkel Zlatorog, d.o.o., Henkel Austria Gmbh Wien, je kmalu util potrebo po medkulturnem uenju kot osnovi za sodelovanje na gospodarskem podroju. S pomojo najete drube so zastavili projekt, katerega cilj je bil ustvarjanje sinergije iz kulturnih razlinosti. Projekt je bil nartovan v treh delih: una delavnica, management konferenca in follow-up seminar. Leta 1992 se je 13 vodilnih in strokovnih sodelavcev iz Henkel Avstrija in Henkel Zlatoroga zbralo v avstrijskem letovikem kraju na uni delavnici, ki jo je vodil usposobljeni moderator. Udeleenci so se najprej pogovarjali o aktualnih problemih v obeh podjetjih. Nadaljevali so s spoznavanjem podjetnike strategije, po kateri si partnerja iz razlinih kultur (razlike se kaejo v miljenju in delovanju), prizadevata povezati ta razhajanja tako, da jih je mogoe usmeriti v uspeno obvladovanje turbulentnih trnih pogojev. Znailnost take une delavnice je demokratinost, ki omogoa aktivnost vseh udeleencev in prevzem odgovornosti za prenos spoznanj v trajen proces. Za spremembe je nujno potrebno, da ima podjetje kulturo, ki poudarja odprtost in pripravljenost za uenje in da se vodstvo tudi obnaa skladno s to kulturo in s tem daje zgled vsem zaposlenim. Udeleenci delavnice so nato razdeljeni v majhne skupine ugotavljali glavne probleme obeh podjetij na ravni strokovnih in humanih odnosov. V poglobljeni argumentirani diskusiji so udeleenci sestavili listo problemov, ki ovirajo sodelovanje domaega podjetja s tujim partnerjem in tujega partnerja z domaim podjetjem. V nadaljevanju so ugotovljene probleme uvrstili v tri problemske kategorije: operativni in komunikacijski problemi

Psihologija dela
ter problemi poslovne politike. Znotraj treh kategorij so udeleenci izluili najpomembneje probleme in za vsako kategorijo sestavili meano skupino, ki se je lotila poglobljene obravnave problemov s svojega podroja. Skupine so predlagale reitve posameznih problemov. Kolega Milan Horvat je sodeloval v petlanski skupini, ki se je ukvarjala s komuniciranjem. Ugotavljali so vzroke za motnje, ki vplivajo na zaupanje, in predlagali reitve. Vodja vsake skupine je nato na skupnem sestanku predstavil ostalim udeleencem ugotovitve in predloge reitev. Na podlagi diskusije je bil izdelan strateki in taktini nart za odpravljanje obravnavanih problemov. Ob zakljuku te faze so bili predlagani posamezniki za izdelavo dokumentacije poteka prve faze. Predlagani so bili tudi predstavniki, ki so se udeleili druge faze - management konference, ki je potekala na Dunaju. Na konferenci je bila sprejeta odloitev, da se projekt nadaljuje in za vsako kategorijo problemov je bil doloen tudi vodja projekta. V nadaljevanju je skupina za probleme komuniciranja, izhajajo iz predhodno dogovorjenih ciljev in na podlagi upotevanja aktualnih razmer, doloila nadaljnje naloge ter asovne roke za njihovo izvedbo (Horvat, 1993). Letna strokovna sreanja sekcije za psihologijo dela so postala tradicionalna. Organizirajo se vsako leto in udeleuje se jih od 25 do 55 psihologov. Sreanje se organizira v kakem podjetju, kjer je zaposlen en ali ve psihologov. Udeleenci si najprej ogledajo proizvodnjo. Po dobro pripravljenem in strokovno vodenem ogledu sledi predstavitev dejavnosti psiholoke slube v podjetju in izmenjava izkuenj, vasih je vrstni red tudi obrnjen.
Foto: A. Sbadin

71 Zadnje strokovno sreanje je bilo letos v Gorenju Orodjarni, d.o.o, samostojni tvrdki z vsemi funkcijami (razvoj, proizvodnja, komerciala, finance). Sreanje je pripravil kolega Marko Jeraj. Psihologi iz Gorenja so predstavili rezultate ankete o delovnih pogojih in odnosih v Programu hladilno zamrzovalnih aparatov, ki je bila narejena dvakrat: leta 2001 in 2003. Razultati ankete se uporabljajo kot orodje, s pomojo katerega elijo vplivati na ravnanje mojstrov s podrejenimi. V nadaljevanju je bila predstavljena metodologija evalvacije izobraevalnih programov, ki so jo razvili v Gorenju. Sledila je predstavitev Orodjarne z orisom razvoja orodjarske dejavnosti v Gorenju od zaetkov, leta 1958, do danes in ogled proizvodnje. Spoznali smo sodobno zasnovano dejavnost, ki dosega rezultate, primerljive z najboljimi orodjarnami na svetu. V zadnjem desetletju je bilo ve strokovnih sreanj v razlinih podjetjih s psihologi po Sloveniji, kjer so se lani sekcije seznanjali s problematiko organizacijske kulture in klime, medkulturnega sodelovanja, razvoja kariere, uee se organizacije, kompetennimi modeli, prenovo poklicnega svetovanja, pomenom karakterja za poklicno izbiro, problematiko dela z nadarjenimi, vlogo poklicnih informativnih centrov, izkunjami klubov za iskanje zaposlitev ipd. V marcu 1995 je bil pri nas na obisku prof. dr. Robert A. Roe iz Nizozemske, ki je bil v tistem asu predsednik Evropskega zdruenja za psihologijo dela in organizacije (EAWOP European Association of Work and Organizational Psychology). Prof. Roe, znanstveni direktor raziskovalnega centra za psihologijo dela in organizacije na Univerzi v Tilburgu, je predaval o evropski psihologiji dela in organizacije. Na predavanje in razgovor smo povabili tudi lane sekcije. Prof. Roe nas je povabil, da se kot sekcija za psihologijo dela vlanimo v to zdruenje, ki organizira strokovne konference in kongrese in izdaja tudi svojo strokovno-znanstveno revijo. V zadnjem pismu, ki ga je Evropsko zdruenje za psihologijo dela in organizacije poslalo svojim lanom, je predstavljeno novo vodstvo EAWOP, ki je bilo izvoljeno na generalni skupini v Lisboni v maju 2003. Za predsednika Evropskega zdruenja za psihologijo dela in organizaicije je bi izvoljen Nik Chmiel, profesor psihologije dela in organizacije iz Belfasta. Nov izvrni odbor (ki ga sestavljajo poleg predsednika e Wilmar Schaufeli, Antonio Caetano, Guy Karnas, Lourdes Munduate, Franco Fraccaroli in Henry Honkanen) si je zadal, na podlagi diskusije v Lizboni,

Sodelavci katedre za psihologijo dela in tudenti psihologije na obisku pri psihologih v Gorenju.

72 za naslednje dvoletno obdobje tri kljune naloge: (1) postaviti solidno profesionalno administracijo, ki bo dobro servisirala lanstvo, (2) poveati obseg lanstva, tako ustanovnih lanic kot individualnih lanov, in (3) napraviti EAWOP bolj prepoznavno in poveati njen vpliv na evropske institucije. Zdruenje si prizadeva za e bolje delovanje na podrojih, na katerih lanstvo deluje, hkrati pa odpira nove teme in skua delovati na novih podrojih. Najbolji pokazatelj aktivnosti zdruenja je kongres, ki se organizira vsaki dve leti. Zadnji, 10. kongres evropske psihologije dela in organizacije, je bil od 14. do 17. maja 2003 v Lizboni. Naslednji kongres bo leta 2005 v Istanbulu. Vodstvo EAWOP eli dati veji pomen ustanovnim lanicam in z njihovo pomojo dosei uravnoteenost aktivnosti, ki so usmerjene v evropske poglede in zakonodajo na podroju psihologije dela in organizacije. EAWOP je naredila prve korake k evropski psiholoki diplomi, saj je s iritvijo Evropske Unije predvidena tudi veja mobilnost delovne sile. Evropska psiholoka diploma je skupni interes Evropske zveze psiholokih zdruenj (EFPA European Federation of Psychology Association) in EAWOP. Zadnja leta se je v okviru EAWOP ustalila praksa, da lani enkrat letno sporoijo podatke o pomembnejih objavah v tistem letu in te pomembne podatke, zdruene s pismom, sporoi vsem lanom. V zadnjem pismu je na primer objavljen seznam 62 pomembnih objav lanov v letu 2002. EAWOP na razline naine prispeva k informiranju lanstva, prireja evropske kongrese vsaki dve leti, izdaja znanstveno-strokovno revijo, ki izhaja tirikrat na leto in deluje v smeri poenotenja tudija v Evropi. Drugo evropsko zdruenje, ki je pomembno za stroko, je Evropska mrea psihologov dela in organizacije. ENOP (European Network of Organizational and Work Psychologists) je mrea, ki jo sestavlja okrog 40 profesorjev psihologije dela in organizacije iz 20 evropskih drav. Ustanovljena je bila leta 1980 in se ukvarja z znanstvenimi in izobraevalnimi aktivnostmi (komparativne raziskave, konference, delavnice, poletne ole ipd.). lani ENOP-a sodelujejo tudi pri urejanju nekaterih evropskih revij (European Journal of Work and Organizational Psychology, Journal of Occupational and Organizational Psychology) in nekaterih knjinih izdaj. V 90. letih je ENOP razvila model unega narta za usposabljanje na podroju psihologije dela in organizacije v Evropi. Razvoj je el skozi razline faze in dosegel stopFoto: A. Sbadin

Psihologija dela

PANIKA

tudenti psihologije si ogledujejo proizvodni program Gorenja.

njo, ko predstavlja ta dokument pomemben korak k harmonizaciji usposabljanja za psihologijo dela in organizacije v Evropi. Dokument opredeljuje standarde za osnovno usposabljanje, kar pomeni minimalne zahteve, ki jih mora uni nart izpolnjevati za potrebno poklicno in raziskovalno usposobljenost. Standardi se lahko uporabljajo na razline naine, v glavnem pa pri evalvaciji obstojeih unih nartov s ciljem, da se vanje vkljuujejo potrebna skupna jedra. Konni cilj je razvoj izobraevalnih standardov za evropsko psihologijo in akreditacijo evropskih psihologov dela in organizacije. ENOP je leta 1998 pripravila referenni model in minimalne standarde za tipini evropski tudijski program, ki ga je poslala tudi nam z eljo, da ga preizkuamo. Predlagano je bilo triletno poskusno obdobje, po katerem naj bi se na posameznih univerzah model verificiral in po potrebi e dopolnil. Ta proces je pomemben za harmonizacijo programov tudija psihologije dela in organizacije v Evropi ter za enakovredno upotevanje te profesionalne izobrazbe v vseh dravah Evrope. Dokument opisuje strukturo in vsebine univerzitetnega unega programa za usposabljanje kvalificiranih psihologov. Poklic psiholog dela in organizacije vkljuuje poklicno delo in raziskovanje povezano s lovekovim vedenjem v kontekstu dela in organizacije. Dokument pokriva samo tisti del unega narta, ki pokriva osnovno usposabljanje. V veini evropskih drav imajo sistem nadaljnjega usposabljanja za profesionalno aktivnost. Usposabljanja za praktino delo potekajo v obliki podiplomskega usposabljanja, praktinega dela pod supervizijo, pridobivanja licence. Za raziskovalno delo pa v obliki nadaljevalnih usposabljanj, delavnic, doktorskih programov ipd.

tudij psihologije je obiajno sestavljen iz treh ciklov: (1) prvi cikel predstavlja Propedevtika ali stopnja Bachelors Degree, (2) drugi cikel se kona z Masters Degree in (3) tretji cikel se kona s stopnjo Doctors Degree ali profesionalno kvalifikacijo. Prvi dve stopnji sta zadosti, da lahko kandidat postane psiholog (v nekaterih dravah je za to potreben e poseben izpit). Referenni model in minimalni standardi pokrivajo prva dva cikla, ne pokrivata pa specializacije, ki se obiajno nadaljuje po zakljuenem drugem ciklu. Drugi cikel predstavlja pripravo na profesionalno delo ali za usposabljanje v tretjem ciklu. Referenni model in minimalne standarde je mono uporabljati v ve namenov: izdelava unih nartov, vrednotenje unih nartov, ocenjevanje usposobljenosti tudentov pri meduniverzitetni in mednarodni izmenjavi, akreditacija psihologov in pomo pri promocijskih aktivnostih. Model predstavlja tudi vzpodbudo za prenavljanje unih nartov in monost za dosego harmonizacije usposabljanja v Evropi in s tem v prihodnosti tudi lajo izmenjavo in mobilnost psihologov v Evropi. Posebna skupina ekspertov naj bi evalvirala programe posameznih evropskih univerz in programi, ki bi uspeno prestali evalvacijo, bi bili potrjeni kot skladni z referennim modelom. Tistim, ki evalvacije ne bi prestali, bi eksperti predlagali popravke. Model bi lahko uitelji, ki poiljajo ali sprejemajo tudente v okviru programov izmenjave, uporabili za ocenjevanje ekvivalentnosti izobraevanja. Model bo v prihodnosti uporaben tudi za akreditacijo psihologov, ki bodo eleli imeti potrditev kvalifikacije za delo na podroju psihologije dela in organizacije. Za to bo potrebno izpolnjevati e druge pogoje: imeti e najmanj eno leto prakse pod supervizijo, opravljeno dodatno uspo-

PANIKA sabljanje za specializacijo ali poglabljanje znanj, spretnosti in kompetentnosti, sodelovanja na specializiranih konferencah, delo na tudiju primera ipd. Model bo uporaben tudi za promocijske aktivnosti pri predstavljanju profila evropskega psihologa dela in organizacije ter pri predstavljanju razlik v primerjavi z drugim podroji psihologije in drugimi poklici. Pomemben vir podatkov, na osnovi katerih lahko ocenjujemo kvaliteto univerzitetnih diplom, je lahko tudi primerjava tudijskih programov na nai univerzi s tudijskimi programi istih strok na tujih univerzah. Sam e ve let delam v Komisijah za nostrifikacijo v tujini pridobljenih univerzitetnih diplom na Filozofski fakulteti in na Univerzi v Ljubljani, kjer imam monost primerjati programe tujih univerz z naim programom. Menim, da se na program tudija psihologije ne razlikuje bistveno od boljih programov, ki se izvajajo na univerzah v blinji in bolj oddaljeni okolici. Je pa lahko seveda razlika v kvaliteti izvedbe programa. Tu vidim tudi rezerve za izboljavo, pri emer je treba upotevati tudi vsebinske vidike, ugotovljene na podlagi raziskav o stanju psihologije dela pri nas, dogajanja na podroju delovanja sekcije za psihologijo dela pri DPS in razvoja stroke, ki je posledica dobe informacijske revolucije ter velikih drubenih sprememb na prelomu tisoletja. Vse te spremembe narekujejo tudi potrebo po enotni evropski diplomi, kot jo predvideva Bolonjska deklaracija, e posebej pa prizadevanja psihologov iz evropskih psiholokih zdruenj za enotno evropsko diplomo iz psihologije.

73

Marjan Bilban

Ocenjevanje delazmonosti v medicini dela

Stalie dela specialista medicine dela, prometa in potra ter psihologa
Avtor, primarij docent doktor Marjan Bilban, doktor medicine, specialist medicine dela, prometa in porta, je zaposlen na ZVD Zavod za varstvo pri delu kot predstojnik Centra za medicino dela. Vrsto let se e ukvarja s prouevanjem vplivov delovnega okolja na varnost in zdravje zaposlenih predvsem z vidika humanizacije in skrbi za varno, zdravo in zadovoljno delo. Je nosilec predmeta Medicina dela na Medicinski fakulteti in Fiziologija dela na Filozofski fakulteti Oddelek za psihologijo. Pri vsakodnevnem delu v ambulanti medicine dela, kot tudi pri delu na Fakulteti se sreuje z vpraanji stii dela psihologa v medicini dela in specialista medicine dela, prometa in porta, zato je elel svoja razmiljanja o njunem skupnem delu predstaviti tudi tudentom psihologije. Tako so, kot e reeno v prejnji tevilki Panike, nastali trije prispevki, in priujoi lanek je drugi del celotne trilogije.

OCENJEVANJE DELAZMONOSTI
Delazmonost je opredeljena kot zmonost loveka, da svoj delovni potencial uporabi za pridobivanje. Zmonost za delo je takno psihofizino stanje loveka, ki mu omogoa uspeno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim asom in brez kode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe zasluene upokojitve. Zmonost za delo je velika, ko je odnos lovekovih zmogljivosti do delovnih zahtev v ravnovesju, se pa zmanja s pojavom patolokih mehanizmov. Ravnovesje poruijo tudi zelo velike obremenitve, ki lahko privedejo do izrpanosti in patoloke reaktivnosti organizma. Med tolerannimi mejami je torej zmogljivost prilagajanja, ki jo opredeljujejo duevne lastnosti in telesne zmogljivosti posameznika. Zmogljivost zmanjujejo tudi fizioloki procesi staranja, ki z leti mono razmaknejo humane in fizioloke meje zmogljivosti od delovnih normativov in zahtev. Razmik je najvekrat postopen in selektiven. Kritina so petdeseta leta starosti, kar se najbolj odraa na zmogljivostih srnoilnega in dihalnega sistema ter peanju miine moi in upadanju senzorinih funkcij vida in sluha. Zmonost za delo je dinamina kategorija. Delaveva reaktivnost in delovne razmere se spreminjajo, temu pa sledi tudi ocenjevanje delazmonosti, ki je trajno ponavljajo se proces spreminjanja zdravstvenega
Marjan Bilban je prim.doc.dr.med., specialist medicine dela, prometa in porta. ZVD Zavod za zdravstvo pri delu, UL Medicinska fakulteta, katedra za soc. medicino, higieno in medicino dela.

stanja delavca na njegovi poklicni poti. Ocenjevanje delazmonosti je odvisno od narave bolezni, funkcionalne sposobnosti obolelega organa ali organskega sistema, vpliva bolezni na funkcijo organizma kot celote in od zahtev dela in nalog, ki jih delavec opravlja. Zato ocenjujemo delazmonost na osnovi podatkov o delavcu (psihofizioloke sposobnosti) in delovnem mestu (naloge in zadolitve, surovine, proizvodi, organizacija dela, mesto dela, poloaj in aktivnosti telesa delavca pri delu, ekolokih razmer ipd.). Ocena je lahko zanesljiva le, e ima zdravnik na voljo dovolj informacij o delovnih zahtevah, obremenitvah in tveganjih ter tudi o zmogljivostih in tolerannih mejah fiziolokih in psiholokih funkcij. Zanesljivost primerjave pogojuje enaka raven vedenja oziroma poznavanja obeh primerljivih strani. Ocena delovne zmonosti mora odgovoriti na naslednja vpraanja: - ali delavec lahko dela na delovnem mestu brez nevarnosti, da bi s tem ogroal zdravje in ivljenje sebe ali drugih? - ali od delavca lahko priakujemo doloen (s strani delodajalca) delovni uinek ali pa bo njegovo delo oviralo delovni proces? - kako dolgo lahko priakujemo enako delovno uinkovitost, brez nevarnosti za okvaro zdravja? - ali prilagajanje dela delavcu lahko izbolja njegovo delovno zmonost? - ali prilagajanje delavca delu lahko izbolja njegovo delovno zmonost? Delazmonost pomeni pravilen odnos anatomsko funkcionalnih kapacitet z ene strani in zahtev dela in delovnega okolja z druge

VIRI
Arhiv sekcije za psihologijo dela pri Drutvu psihologov Slovenije. BILTEN 1/93 t. 9 (1993). Bilten sekcije za psihologijo dela pri Drutvu psihologov Slovenije. Ur. Argio Sabadin in Uro Blatnik. European Curriculum in W&O Psychology Reference Model and Minimum Standards. (1998). European Network of Organizational and Work Psychologists. Paris. Teze za izdelavo Zakona o psiholoki poklicni dejavnosti (1991). Drutvo psihologov Slovenije. Ljubljana. European Association of Work & Organizational Psychology. (Fall/Winter 2003). Newsletter. Ed. Antonio Caetano & Margarida Garrido.
PANIKA

74 strani. Poklicna delazmonost je torej usklajenost razlinih sposobnosti loveka in zahtev poklica. Delazmonost za neko delo je pravzaprav niz parcialnih sposobnosti, ki jih ta poklic oz. delovne naloge zahtevajo. Delazmonost za doloeno delo ne zajema le sposobnosti za specifino delo, ampak tudi sposobnosti za prenaanje pogojev delovnega okolja, ki lahko pomenijo za delavca e vejo obremenitev oziroma nevarnost kot samo delo. Poklicno delo zahteva tri vrste sposobnosti: - morfoloke sposobnosti za delo, - funkcionalne sposobnosti za delo in - psihine sposobnosti za delo In ele, e so prisotne, pomeni, da je delavec sposoben za doloeno delo oz. nalogo. Cilj ocene delazmonosti je, da se omogoi bolja poklicna orientacija in selekcija delavcev in da se s tem neposredno vpliva na: - ohranitev zdravja delavca in njegovo delazmonost oz. da se preprei zgodnja invalidnost, - zmanjanje poklicnih bolezni v ojem in irem smislu, - poveanje varnosti pri delu, poveanje produktivnosti na delu. Podatke o delavcu zbere zdravnik medicine dela s podrobno anamnezo, prouitvijo obstojee zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton leeega zdravnika), s klininim pregledom in uporabo specifinih medicinskih in psiholokih pregledov. e je treba, se posvetuje tudi z drugimi specialisti. Podatke o delovnem mestu, ki naj bi bili enakovredna protiute pri tehtanju skladnosti obeh strani, je mono dobiti z analizo in zdravstveno oceno delovnega mesta v analizi tveganja. Kakovost ocene delovnega mesta sloni predvsem na im vejem tevilu zbranih relevantnih podatkov, ki osvetljujejo zahtevnost delovnega mesta. Rezultati se primerjajo s splono in specifino zmogljivostjo delavca. Namen ocenjevanja delazmonosti je usklajevanje biolokih znailnosti organizma z zahtevami delovnega mesta. V varovanju zdravja delavca omogoa postavljanje pravega loveka na pravo mesto. Bioloke znailnosti organizma in zahteve delovnega mesta se stalno spreminjajo, zato enkratna ocena delazmonosti ne more biti statina in trajna. Ocenjevanje delazmonosti je kontinuiran dinamien proces, ki zahteva stalno spremljanje biolokih znailnosti organizma in zahtev delo-

Medicina dela
vnega mesta. Ocenjevanje delazmonosti za delo je delikatna, teka in odgovorna naloga, ki zahteva od zdravnika poleg strokovnega znanja tudi veliko izkuenj, iznajdljivosti, poznavanje delovnih mest in druinskih razmer delavca. Pri tem zdravnik ne more vselej uporabljati ablon ali vzorcev in mora v danem primeru nastopati individualno. Ocenjevanje delovne zmonosti je kompleksen proces, katerega rezultati niso vedno jasno opredeljeni in nosijo v sebi dvojnost. Na eni strani uti zdravnik tenjo zaititi posameznega bolnika, istoasno pa se zaveda potreb drube oz. zahteve, da se ohranja in zaiti proizvodni proces. Absentizem kot konni izraz nezmonosti za delo je znak dezintegracijskega procesa, ki opozarja na to, da so poruene bioloke, psiholoke in socialno ustaljene silnice homeostaze. Pri oceni zdravstvenega stanja je treba nujno opredeliti, ali je pri zavarovancu nastala trajna okvara zdravja, abnormnost ali izguba anatomske strukture in funkcije. Nadalje je treba ugotoviti preostale psihofizine lastnosti in posebno pri rakastih bolnikih motiviranost za delo, ki navaja loveka k aktivnosti, jo usmerja, daje intenziteto ter doloa njeno trajanje. V svetu obstajata dva osnovna principa ocenjevanja delovne zmonosti: - Ocena splone delovne zmonosti, ko se v odstotkih ocenjuje izguba ali zmanjanje zmonosti za opravljanje kateregakoli dela, ne glede na poklic. To ustreza pojmu pridobitvene nezmonosti. - Ocena poklicne delovne zmonosti je ocena v zvezi s poklicem oz. delovnim mestom. To ustreza pojmu poklicne nezmonosti.
Foto: A. Rebolj

PANIKA Splona delovna zmonost je odvisna najprej od funkcionalne sposobnosti lokomotornega sistema. V tem sistemu prihaja do transformacije energije v zunanje delo (kemijska energija se pretvarja v mehanino energijo ali delo). Ta sistem je odvisen od funkcije kardiovaskularnega in respiratornega sistema, ki ima funkcijo preskrbe organizma s kisikom in nutritivnimi snovmi, od katerih so odvisni energijski procesi v organizmu. Splona delazmonost se lahko doloi v laboratoriju na razlinih ergometrih ob spremljanju reakcij organskih sistemov oz. merjenjem razlinih funkcionalnih spremenljivk. Splona delazmonost je samo del oz. le en dejavnik poklicne delazmonosti. Pod pojmom poklicne delazmonosti razumemo niz dejavnikov, ki omogoajo loveku uspeno opravljanje doloenega poklicnega dela. Nezmonost za delo je lahko: - zaasna (zaradi bolezni, pokodbe pri delu in izven dela in poklicnih bolezni); posledica je bolniki stale, - trajna, njena posledica je invalidnost. Tako zaasna, kot trajna nezmonost za delo je lahko: - relativna odvisna od dela, ki ga nekdo opravlja, - absolutna ni odvisna od dela (npr. visoko febrilno stanje ali napredovano maligno obolenje ali stanje po moganski kapi ali srnem infarktu itd.). O zmanjanju delovne zmonosti govorimo, e zavarovanec ne more ve s polnim delovnim asom in normalnim delovnim uinkom opravljati dela na delovnem mestu, na katero je trajno razporejen. O

Delodajalec je dolan delavce poiljati na preventivne zdravstvene preglede v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in s posebnim pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih, delavci pa so dolni te preglede opraviti.

PANIKA njej govorimo tudi v tistih primerih, ko zavarovanec e vedno lahko dela na istem delovnem mestu kot pred nastankom invalidnosti, vendar z doloenimi omejitvami. Preostala delovna zmonost je podana tedaj, e zavarovanec, pri katerem je nastalo zmanjanje delovne zmonosti, glede na svoje zdravstveno stanje e lahko opravlja svoje ali drugo ustrezno delo vsaj polovico delovnega asa ali e lahko opravlja drugo ustrezno delo s polnim delovnim asom, bodisi po predhodni poklicni rehabilitaciji bodisi brez nje. O izgubi delovne zmonosti govorimo, e zavarovanec ni ve zmoen za nobeno delo niti s polovinim delovnim asom. Svoje delo je delo na tistem delovnem mestu, na katerega je bil zavarovanec trajno razporejen pred nastankom invalidnosti in po katerem se ocenjuje invalidnost. Drugo ustrezno delo pa je delo na delovnem mestu, na katerem je zavarovanec, pri katerem se je delovna zmonost zmanjala, glede na zdravstveno stanje e zmoen delati najmanj polovico delovnega asa. Delazmonost ocenjujemo: - pri poklicni orientaciji (kjer morajo ustrezati le bistvene zahteve), - pri poklicni usmeritvi (kjer morajo biti prisotne konkretne sposobnosti) - pri predhodnem zdravnikem pregledu (glej preventivni pregledi), - pri obdobnem (usmerjenem) zdravnikem pregledu (glej preventivni pregledi), - na invalidski komisiji (oz. v postopku priprave postopka) in - pri zaasni nezmonosti za opravljanje dela. Identifikacija obremenitev, zahtev in kodljivosti v delovnem okolju ter ocena sposobnosti, razpololjivosti in poutja delavcev sta izhodii, ki odgovarjata na vpraanja, kako se delavec pouti v delovnem okolju, kakna je njegova razpololjivost in posledino tudi njegovo zdravstveno stanje. Kadar so preveliki razkoraki med zahtevami in sposobnostmi ali so izrazite kodljivosti v delovnem okolju ali prihaja do nenadnih dogodkov, bolezni, pokodb ali zastrupitev, je treba posredovati in loveku omogoiti, da stanje obvlada. Intervencije oz. humanizacijski ukrepi so moni v dveh smereh: pri dejavnikih dela, delovnega okolja in pri loveku. Intervencije v delovno okolje obsegajo tako ergonomske kot tudi tehnoloke in organizacijske spremembe. Intervencije v delavca pa so:
Foto: A. Rebolj

Medicina dela

75

Posameznik naj bi poznal pomen ivljenjskih razvad, ki usodno vplivajo na kvaliteto njegovega ivljenja in njegovo delazmonost.

- kadrovanje (selekcija in usmerjanje), - usposabljanje, - ohranjanje psihofizine razpololjivosti. Pri selekciji in usmerjanju pogosto sodelujejo psihologi zunaj dejavnosti varovanja zdravja delavcev. Pri usposabljanju pa pogosto sodelujejo psihologi izobraevalci. V postopke ohranjanja psihofizine kondicije pa v naih okoljih dokaj redko, le v nekaterih posebnih kolektivih, vkljuijo tudi psihologa. Vendar so to podroja, ki zahtevajo v prihodnje veliko zavzetosti psihologov.

- drubene potrebe za doloene poklice, - monost zaposlitve, - materialni stroki izobraevanja. Poklicno svetovanje in informiranje pomenita sistematsko nudenje vseh pomembnih podatkov in obvestil mladim in odraslim v zvezi z izbiro poklica in zaposlitve. Osnovna naloga je pravilna izbira poklica ob upotevanju vseh dejavnikov, ki so pri tem pomembni. Potrebno je pri otrocih, ki se odloajo za olanje in pri odraslih, ki so pred problemi prekvalifikacije, doolanja oz. dokvalifikacije oz. zaposlitve nezaposlenih. Ugotovljeno je, da je kar 90 odstotkov delavcev, ki so preli poklicno orientacijo, uspeno prilo do poklica in zaposlitve, med tistimi, ki pa je niso opravili oz. se niso ravnali po njenem nasvetu, pa le 50 odstotkov. Poklicna orientacija je pomembna pri zmanjevanju tevila delavcev, ki s svojim delom niso zadovoljni, oz. tistih, ki jih zaradi tega pogosto menjajo delo. Pri poklicnem svetovanju psihologi lahko uporabljajo dve vrsti testov: - testi sposobnosti: senzorni in psihomotorni testi, testi inteligentnosti in testi mehanskih sposobnosti, - testi interesov: kam in kako, testi tudijskih interesov in test poklicnih interesov.

POKLICNA ORIENTACIJA
Naloga poklicne orientacije je usmerjanje ljudi za doloeno skupino dejavnosti in poklicev, ki bi kar najbolj ustrezali njihovim sposobnostim, znanju in interesom. Poklicna orientacija je prva oblika ocenjevanja delazmonosti. Osnovne oblike poklicne orientacije so: - poklicno prosvetljevanje in informiranje, - svetovanje pri izbiri poklica in - poklicna selekcija. Pri poklicni orientaciji so pomembni tevilni dejavniki, ki jih lahko zdruimo v : * subjektivne: - sposobnost: telesna, senzorna, psihomotorna, mentalna, - osebnostne poteze: temperament, karakter, interesi, stalia, - izkunje: navade, veine, znanje; * objektivne: - tevilnost in karakteristike poklica,

SVETOVANJE PRI IZBIRI POKLICA

Na osnovi testiranj, zdravnikega pregleda, uspeha v oli ter potreb drube za doloen

76 poklic, se s svetovanjem pomaga, da posameznik spozna svoje lastne monosti in da spozna zahteve poklica ali stroke, za katere obstaja monost usposabljanja in kasneje zaposlitve. Osnovna naloga pri izbiri poklica je, da pomaga posamezniku, da se pri izbiri orientira na tiste poklice, ki odgovarjajo njegovim lastnostim in sposobnostim.

Medicina dela
nih zdravstvenih pregledih, delavci pa so dolni te preglede opraviti. Z njimi ugotavljamo delavevo zdravje in zmonost za opravljanje dela. Obvezna podlaga za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov je zdravstvena ocena delovnega mesta v analizi tveganja, ki opredeljuje zdravstvene zahteve le-tega. Zdravstvene zahteve in psihofizioloke funkcije delavca so podlaga za obseg in vsebino preventivnega zdravstvenega pregleda. Zdravstvene zahteve in odzivnost posameznika so osnova za ocenjevanje delazmonosti delavca.

PANIKA fazi rekonvalescence je zelo teko odloiti o prekinitvi zaasne delanezmonosti. V tej fazi obstaja relativna zaasna delanezmonost. O asu prenehanja delanezmonosti bo odloal poklic, delovno mesto, spol, oddaljenost delovnega mesta od stanovanja in podobno. Relativna zaasna delanezmonost ni nezmonost za katerokoli delo, ampak za delo, ki ga delavec opravlja, absolutna zaasna nezmonost za delo pa pomeni nezmonost za katerokoli delo.

POKLICNA SELEKCIJA, IZBOR

S svetovanjem pomagamo, da od vejega tevila poklicev izberemo tistega, ki nam najbolj ustreza in v katerem imamo najveji uspeh. S poklicno selekcijo opravljamo izbor ljudi za doloene naloge in delovne obremenitve oz. poklic ali olo. Od velikega tevila kandidatov z isto stopnjo izobrazbe in enakimi psihofizinimi lastnostmi in sposobnostmi, izberemo najboljega. Kandidata za doloeno delo izberemo glede na njegovo kvalifikacijo, ob poprejnji analizi in zdravstveni oceni delovnega mesta. Poklicna selekcija izbira ljudi, ki bodo izpolnili specifini zahtevek doloenega delovnega mesta. Pomaga pri skrajevanju poklicnega usposabljanja, zmanjanju tevila odpadlih kandidatov v asu olanja, povea produktivnost dela in vea zadovoljstvo posameznika z delom. Prav tako prispeva k zmanjevanju tevila pokodb pri delu. Selekcija se ne izvaja samo ob posameznikovem prvem sprejemu v podjetju, ampak ob vsakokratnem napredovanju, premestitvi ali preusmeritvi.

BOLNIKI STALE NEZMONOST ZA DELO

O zaasni nezmonosti za delo govorimo, e je delavec zaasno nezmoen za delo in zajema zaasen izostanek iz dela zaradi bolezni, nezgod pri delu ali izven dela, nege ali spremstva bolnega druinskega lana, oz. izostanek z dela zaradi izolacije. Ocenjuje se trenutno zdravstveno stanje delavca, ki je prizadeto zaradi bolezni ali pokodbe, oz. sposobnost delavca, da pri doloenem zdravstvenem stanju opravlja svoje delo v tem trenutku. V zaetku vsake bolezni ali pokodbe, torej v akutni ali subakutni fazi, je potrebna odloitev o delazmonosti obolelega. V tem primeru gre za zaasno delanezmonost. Ta absolutna zaasna nezmonost za delo ni odvisna od delovnega mesta, del in nalog, ki jih delavec opravlja. Nesposobnost je absolutna in to ne samo za doloeno delo, ampak za katerokoli delo, ne glede na spol, starost ali poklic. V tej fazi bolezni je zaasna delanezmonost medicinsko upraviena in nujna ter se smatra za integralni del zdravljenja in medicinske rehabilitacije. V
Foto: A. Rebolj

Je (tako kot invalidska upokojitev) posebna, drubeno dogovorjena oblika socialne varnosti, ki naj bi prispevala k bolnikovi ozdravitvi tako, da se ne bo ubadal s skrbjo, kako preiveti, saj je za ta as plaan. e izhajamo iz bolezenskega koncepta, bo poitek (= bolniki stale) povzroil, da se bo vsa energija usmerila v obrambne sposobnosti organizma in tako bo povzroitelj bolezni hitreje premagan, pokodbe pa se bodo hitreje zacelile. Poleg tega neredko pomeni bolniki stale zdravniku izhod v sili, ko uti, da bolnik od njega nekaj priakuje, on pa ne ve, kaj bi mu dal. Bolniku pa pomeni vasih e to, da ga zdravnik razume; vasih si na ta nain potrdi, da je bolan in da mora mirovati nekaj dni in bo spet zdrav. Stale je torej za obe stranki v odnosu del komunikacije. Pravica delavcev, da zaasno izostanejo iz dela, ko niso zmoni za delo zaradi bolezni, in da v tem asu prejemajo nadomestilo plae, je pravica, ki izhaja iz dela. Ta pravica je zapisana v zakonu o delovnih razmerjih, pravica do prejemanja nadomestila plae pa v zakonu o zdravstvenem varstvu

PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLEDI

Preventivni zdravstveni pregledi so odloilni element medicinske prevencije. im prej se bolezensko spremembo odkrije, tem veja je monost, da se bolezenska motnja odpravi ali preprei njeno napredovanje. Preventivni zdravstveni pregledi se opravljajo zaradi varovanja ivljenja, zdravja in delovne zmonosti delavca, prepreevanja nezgod (pri delu in izven dela), poklicnih bolezni, bolezni v zvezi z delom in prepreevanja invalidnosti, predvsem zaradi bolezni gibal, duevnih motenj ter bolezni srca in oilja. Delodajalec je dolan delavce poiljati na preventivne zdravstvene preglede v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in s posebnim pravilnikom o preventiv-

Ali svoj delovni potencial uporabite za pridobivanje?

PANIKA
Foto: A. Rebolj

Medicina dela

77

in zdravstvenem zavarovanju in pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vzroki za bolniki stale so tevilni; segajo na podroje objektivne (narava, druba) in subjektivne stvarnosti. Z razvojem proizvajalnih sil postajajo vse bolj pomembni drubeni dejavniki (do sedaj smo prouevali predvsem vpliv fizikalnih, keminih in biolokih dejavnikov delovnega okolja na raven in dinamiko bolnikega stalea). Vzroke bolnikega stalea delimo lahko na: - medicinske: bolezen, pokodba, medicinske raziskave ali preiskave v delovnem asu, klicenotvo, spremstvo druinskega lana, nosenost, nega, porodniki dopust, - nemedicinske: dejavniki okolice, povezani z delovno organizacijo, druino, drubeno skupnostjo ali zdravniko slubo, dejavniki, povezani z delavcem, ki niso strogo medicinski (od gradnje hie, olanja ob delu, opravkov na sodiu, pa do neresnosti, ki jo vidimo pri mladih delavcih, ter nezadovoljstvo s plao ali delovnimi razmerami). Poleg resnosti obolenja vplivajo na bolniki stale e naslednji pomembneji dejavniki: - odtujenost odnosi), delavcev (produkcijski

V zdravstveno vzgojne programe pooblaeni zdravnik vkljui tudi doloene teme iz promocije zdravja...

- slabi delovni pogoji, - velik dele zaposlenega prebivalstva, - velik dele zaposlenih ensk, posebno v fertilni dobi, - tevilo delavcev iz drugih mest, pokrajin, drav (druga kultura, drugaen sistem vrednotenja, slabe ivljenjske in delovne razmere, pogosti in intenzivneji stresorji), - velik dele polproletariata, - nacionalni dohodek, drubeni in osebni standard, - iroka oz. stroga socialna zakonodaja, - zdravstvena prosvetljenost prebivalstva, - pripravljenost in organiziranost celotne drube za obvladovanje teh pojavov, - pripravljenost zdravstvene slube, - menjavanje zdravnika, ki skrbi za zdravje doloene skupine itd. Bolezen je torej le eden od vzrokov za zaasno nezmonost za delo. Pri ocenjevanju zaasne nezmonosti za delo ima zdravnik pomembno vlogo. e bo stale zakljuil prehitro, obstaja nevarnost, da se bo bolezen ponovila, predolg stale pa je veje finanno breme za podjetje. Zdravnik ima pogosto tudi obutek, da ga

eli bolnik prevarati. Ta obutek je manj izrazit, e svoje bolnike dovolj dolgo in dobro pozna ter pozna okolje in druino, iz katere bolnik izhaja. Dejavniki, ki vplivajo na zdravnikovo odloitev, so notranji dejavniki njegove osebnosti, kot tudi zunanji, med katere sodijo potrebe in elje tovarne, mnenja konziliarnih specialistov, zdravnike komisije in seveda bolnika. Pred najvejimi teavami je zdravnik, ko gre za psihosomatska obolenja in pokodbe, pri katerih bolnik priakuje vejo ali manjo odkodnino. Posebno skupino predstavljajo zavarovanci s psihosomatskimi motnjami. e dejstvo, da se psihosomatska simptomatika razvije le pri doloeni osebnostni in psihini zgradbi, nakazuje vejo obutljivost teh ljudi. Vrtijo se v zaaranem krogu. Zaradi njihovih osebnostnih znailnosti hitreje pride do motenj in pozneje do disfunkcij organskih sistemov. Obutek neprijetnih posledic psihosomatskih motenj pa v njih potrjuje spoznanje o svoji bolezni. Poudariti je treba, da so to ljudje, ki so e posebej obutljivi in psihino manj odporni. Zaradi tega vsako, e tako blago zdravstveno motnjo doivijo kot bolezen. Pri psihosomatskih obolenjih je bolnikove teave teko objektivizirati, pri pokodbah pa dalji stale za bolnika lahko pomeni celo materialno korist. Ni dovolj, da je izveden diagnostini postopek, ki mnogokrat ne more objektivizirati navedenih teav, bolein in slabih poutij. Bolj pomembno je ugotoviti vzrok bega v bolezen. Vsi imamo lastno izkunjo, da smo e neko zboleli, da bi se izognili kaki obveznosti. Nezadovoljnim, s prizadetim samospotovanjem in dvomom v lastno vrednost, postane beg v bolezen stalna, lahko tudi edina mona reitev. V takem primeru je

nujni spremljevalec tudi popolna odsotnost motivacije za delo. Prav tako lovekovo preprianje v nezmonost opravljanja svojega poklicnega dela pomeni manifestno dokazovanje prisotnosti bolezni. Pri nekaterih delavcih prihaja do ponavljajoih se pokodb pri delu in tu ne hitimo z zakljuevanjem stalea po konani rehabilitaciji. V ozadju nege druinskega lana so prav tako vasih skriti ustveni problemi (obutek krivde zaradi bolezni najblijih) tistega, ki ie opraviilo za izostanek. Med dejavnike okolice zasledimo tudi zdravstveno slubo. Ob tem mislimo predvsem na dolgotrajno diagnostiko ali obdelavo za predstavitev invalidski komisiji. Prav tako se je tudi izkazalo, da zamenjava zdravnika povea bolniki stale v prvih mesecih. Ko skrajujemo bolniki stale, je tudi zelo pomembno, da sodelujemo s specialistom medicine dela in delovno organizacijo.

INVALIDNOST
Invalidnost v obliki pravne definicije doloa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri bolezni je okvara organizma dinamina, ima svoj zaetek in razvojni tok, pri invalidnosti pa gre za stanje kot posledico bolezni, pokodbe ali telesne okvare. Glede na teo bolezni ali okvare pride do veje ali manje stopnje okvare ali prizadetosti ivljenjskih funkcij in stopnje mone obremenitve. O invalidnosti govorimo, kadar nastanejo spremembe v zdravstvenem stanju zavaro-

78 vanca, ki so posledica vzrokov za nastanek invalidnosti (pokodba pri delu, poklicna bolezen, pokodba izven dela, bolezen), da sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoe odvrniti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, da te trajne spremembe povzroijo izgubo ali zmanjanje poklicne in splone delovne zmonosti.

Medicina dela
ni rehabilitaciji. Prva faza rehabilitacije medicinska rehabilitacija je definirana kot proces, ki obsega pogoje za ponovno vzpostavljanje funkcij organizma ali posameznih organov oz. organskih sistemov, kot tudi za ponovno vzpostavljanje odgovarjajoe sposobnosti obremenitve (napora). Zaradi polnega in imprejnjega uspeha rehabilitacije je potrebno z njenim medicinskim delom zaeti im prej, po monosti takoj po nastanku bolezni ali pokodbe, takoj po konanju prve faze, v kateri posveamo pozornost le reevanju ivljenja oz. vzpostavljanju vsaj osnovne funkcije prizadetega dela telesa, organa ali organskega sistema. Trajanje medicinske rehabilitacije je doloeno s asom dosega doloenih funkcionalnih ciljev in rezultatov, praktino pa se izvaja celoten as trajanja rehabilitacijskih aktivnosti paralelno in vzajemno z drugimi oblikami rehabilitacije. Celotna rehabilitacija je dinamien proces, ki temelji na tudioznem, polivalentnem in timsko potrjenem individualnem planu in programu, ki se v toku procesa prilagaja in menja ter dopolnjuje, kot to zahteva stanje rehabilitacije. Medicinska rehabilitacija je proces, ki ima nalogo, da zmanja fizino in psihino delovanje bolezni, pokodbe ali prirojenih anomalij oz., da sproi regeneracijo, da razvija mehanizme kompenzacije, prepreuje patoloke in psiholoke vzroke delovne nezmonosti kot tudi, da razvija tako prilagodljiv program aktivnosti, ki bi obdral stalno in uinkovito delovno zmonost. Gre za aktivnosti, ki imajo nalogo kar najhitrejega vraanja sposobnosti obremenjevanja organizma. Medicinska rehabilitacija ima lahko ve faz, kjer so obremenitve ob stalnem strokovnem spremljanju vse veje gre za obiajne ivljenjske obremenitve, do konne faze, kjer je vse veji poudarek dan obremenitvam, ki presegajo obiajne ivljenjske aktivnosti oz. v smeri poklicnih obremenitev. Poklicna rehabilitacija je tudi tisti del kompleksne rehabilitacije, ki pomaga obravnavanim osebam razreiti teave povezane z njihovim poklicem/delovnim uveljavljanjem. Poklicno rehabilitacijo opredeljujejo aktivnosti in ukrepi, katerih cilj je omogoiti invalidu, da si zagotovi in obdri ustrezno zaposlitev in v njej napreduje, kot del njegove (ponovne) vkljuitve v drubo, izenaeno z zdravimi osebami. Za uresniitev tega cilja upoteva naelo potrebne skladnosti med izvedbeno zmogljivostjo osebe in zahtevami dela, vsebinsko pa to

PANIKA skladnost vzpostavlja tako, da skua izkoristiti monosti razvijanja in preoblikovanja lastnosti osebe kakor tudi dela in delovnega okolja. Gre za proces, s katerim na nivoju osebe ugotavljamo (merimo) njene preostale sposobnosti, krepimo oslabljene in razvijamo nadomestne, s ciljem, da: - oseba povea stopnjo svoje osebnostne prilagojenosti, - oblikuje sprejemljivo delovno osebnost, - se usposobi za delovno/uno situacijo, v kateri bo delovala, - utrdi ali izbolja sposobnost obvladovanja vseh drugih ivljenjskih podroij, pomembnih za poklicno/delovno uveljavitev. Skladno z zastavljenimi cilji posega poklicna rehabilitacijska obravnava tudi v prilagajanje in prirejanje delovnega/ olskega okolja. Proces poklicne rehabilitacije ima 3 stopnje, ki si sledijo: - razvoj (dvig) delovnih sposobnosti (sem spada tudi ocena preostalih sposobnosti), - uveljavitev sposobnosti, zaposlovanje, urejanje delovnega okolja - vzdrevanje (ohranjanje) in pospeevanje delovne kariere (podaljano spremljanje prizadetega delavca). Poklicna rehabilitacija oz. poklicna komponenta celovite rehabilitacije se lahko definira kot organiziran poskus, da se tisti, ki so trajno ali prehodno izgubili doloeno stopnjo delovne zmonosti, ponovno usposobijo za svoje ali neko drugo delo v skladu s preostalo delazmonostjo. Poklicna rehabilitacija vsebuje aktivnosti in sredstva, ki so potrebna za strokovno usposabljanje invalidov za opravljanje prejnjega poklica pod spremenjenimi pogoji ali, e to ni mono, od izbora najprimernejega, najsprejemljivejega poklica in od strokovnega usposabljanja za ta novi poklic. Zato poklicna rehabilitacija obsega oblike poklicne orientacije, usposabljanja in prekvalifikacije in selektivnega zaposlovanja. Prekvalifikacija je nekaj oji pojem kompleksne rehabilitacije in obsega del poklicne rehabilitacije. V invalidskem zavarovanju in preventivi invalidnosti je pomembna preventivna dejavnost, ki v sebi zdruuje aktivnosti poklicne orientacije, odgovarjajoe dalje ali kraje, praktine ali teoretine edukacije in selektivnega, vnaprej potrjenega zaposlovanja (prilagajanje invalida na novo ali

REHABILITACIJA
Rehabilitacija je aktivnost terciarne prevencije in je pomemben element varstva oseb z zmanjano delazmonostjo. V sebi zdruuje tevilne aktivnosti, ki so oblikovane tako, da prepreijo ali odloijo nastanek veje ali popolne nesposobnosti. Rehabilitacija je usposabljanje bolnikov do najveje mone telesne, duevne in drubene prilagoditve normalnemu ivljenju. Vkljuuje vse ukrepe za zmanjanje prizadetosti in invalidnosti ter omogoa prizadetim osebam dosei najboljo socialno prilagojenost. Je usmerjena dejavnost v medicinskem, pedagokem, socialnem, poklicnem in ekonomskem pogledu na vzpostavljanju, ponovnem oblikovanju ali vzdrevanju sposobnosti loveka. Pogosto govorimo o medicinski, socialni, psiholoki, pedagoki in e posebej poklicFoto: A. Rebolj

Pri oceni zdravstvenega stanja je treba nujno opredeliti, ali je pri zavarovancu nastala trajna okvara zdravja, abnormnost ali izguba anatomske strukture in funkcije.

PANIKA adaptirano delovno mesto poudarek na edukaciji). V toku medicinske rehabilitacije se lahko pokae, da je prilo do posledic bolezni ali pokodbe, ki se ne popravljajo in ki ne dopuajo vrnitve na prejnje delo in se zato zaasna poklicna delanezmonost spremeni v trajno poklicno nezmonost invalidnost. To je trenutek, ko se izbrani zdravnik odloi, da svojega varovanca polje na Invalidsko komisijo, ki daje mnenje o trajni poklicni nezmonosti.

Medicina dela
na delovnem mestu. Zato je potrebno za zagotavljanje varnega ravnanja delavcev varnostno vzgojo integrirati v proces vsakrnega (permanentnega) usposabljanja za varno in zdravju prijetno delo. Promocija zdravja se razlikuje od drugih orodij v medicini po tem, da je usmerjena v zdravje in ne v bolezen. Zdravja ne postavlja kot cilj naih prizadevanj, ampak kot osnovni pogoj za normalno ivljenje in tudi delo. Promocija zdravja na delovnem mestu je kombinacija dveh strategij: veanja znanja in vein posameznika, da se bolje in uspeneje zoperstavlja obremenitvam in kodljivostim v delovnem in domaem ter irem okolju in optimalne ureditve delovnega, drubenega ter naravnega okolja tako, da se zmanja tveganje zaradi obremenitev in kodljivosti. Vedno mora biti usmerjena v tiste teave, ki jih imajo delavci v podjetju, in proti tistim obremenitvam in kodljivostim, ki jih delavci obutijo kot teavo in jih kot take tudi ocenimo v analizi tveganja. V promocijo zdravja vkljuimo teme o zdravem prehranjevanju, o prepreevanju stresa, o prepreevanju pokodb na delu in tudi izven delovnega asa, o kodljivi rabi alkohola in drugih psihotropnih snovi in tevilnih drugih temah, ki so pomembne za zdravje ljudi. Vse raziskave kaejo, da so ljudje z nijo izobrazbo ve v bolnikem staleu in je njihovo zdravje ponavadi slabe, vendar ne vedno v povezavi z vejimi obremenitvami na delovnih mestih. Redko sami segajo po zdravstveno vzgojnih gradivih in zato je potrebno izkoristiti vsako prilonost, da se jim razloi pomen doloenih ivljenjskih navad, pa tudi razvad, ki posebej usodno vplivajo na kvaliteto njihovega ivljenja. V dejavnosti varovanja zdravja delavcev bo treba preusmeriti energijo iz opravljanja samih pregledov v usposabljanje za ohranjanje razpololjivosti, zdravja in za varno delo. Treba bo usposobiti delavce za spremembo vedenjskih vzorcev in za uvajanje znanj in vein, ki jim omogoajo obvladovanje konfliktov, stresov in napetosti ter zagotavljajo ohranjanje kvalitete ivljenja in delazmonosti.

79 dinamino (izmenino sede, stoje, hoja), kreativno (delavec mora imeti obutek, da kreira celoten proizvod in ne le del proizvoda, da lahko vpliva na proizvodnjo, da je njegovo delo pomembno in cenjeno in mora imeti monost upravljanja in napredovanja). Pomemben dejavnik, ki vpliva na delovne lastnosti loveka je tudi motivacija, ki navaja loveka k aktivnosti, jo usmerja, daje intenziteto in doloa njeno trajanje. Pomemben vpliv nanjo imata tudi urejenost in zdravo delovno okolje, torej humanizacija dela v najirem smislu (in e zdale ne le plaa, kot bi morda zmotno ocenili). Motivatorji (notranji dejavniki, ki delu dajejo vrednost e sami po sebi) so: delovni doseki, priznanje za opravljeno delo, delo samo po sebi, odgovornost pri delu, napredovanje pri delu oz. v organizaciji, osebna rast. Najveje nezadovoljstvo pa povzroa odsotnost tako imenovanih zunanjih dejavnikov oziroma higienikov: ustrezne politike in upravljanja v organizaciji, ustreznega vodenja, dobrih odnosov z nadrejenimi, dobrih delovnih razmer, ustrezne plae, dobrih odnosov s sodelavci.
PANIKA

PROMOCIJA ZDRAVJA
Po opravljeni analizi pooblaeni zdravnik tudi seznanja delavce s tveganji, ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu. Pri tem je zaeleno, da v zdravstveno vzgojne programe pooblaeni zdravnik vkljui tudi doloene teme iz promocije zdravja oz. bolje reeno, da to zdravstveno vzgojo, ki mu jo predpisuje zakon, vkljui v promocijo zdravja kot obliko vzdrevanja zdravja. Zdravstvena vzgoja je bila v preteklosti predvsem usmerjena na bolezen oz. skrb za odpravljanje nezdravega naina ivljenja (kajenje, alkoholizem, nezdrava prehrana). Danes se njen pomen iri na (promocijo) krepitev zdravja, kar se kae tudi v nainu in metodah dela: od zdravljenja bolezni k uveljavljanju zdravja, od avtoritarne zdravstvene vzgoje k spodbudni in podporni zdravstveni vzgoji, od individualnih medicinskih postopkov k timskemu delu in partnerski skrbi za zdravje. Konno postaja bolezen za bolnega tudi draga. Zdravstvena vzgoja mora krepiti zavest o zdravju in zagotavljati razline monosti za ozaveanje prebivalstva. Zato se v njej prepletajo izobraevalne in vzgojne dejavnosti, ki doseejo, da ljudje elijo biti zdravi, vedo, kako lahko postanejo in ostanejo zdravi in storijo vse, kar je v njihovi moi, da bi obnovili zdravje ter poiejo pomo takrat, ko jo potrebujejo. Vzgoja in izobraevanje za varno delo sta temeljni dejavnosti za zagotavljanje varnega dela, to je za urejanje varnih delovnih postopkov. Delavec, ki ni seznanjen z nevarnostmi, monimi tveganji za pokodbe in zdravstvene okvare, preden prine organizirano delo ter za to delo ni ustrezno usposobljen, ne sme delati samostojno brez nadzora, ker ne bo mogel ne sebi in ne drugim s svojim ravnanjem zagotavljati varnega dela. Potreba po usposabljanju za varno delo delavcev se kae tako v zaetnem uvajanju in usposabljanju za delo, kakor tudi v nadaljnjem izpopolnjevanju

MOTIVACIJA ZA DELO
Delo mora biti individualno prilagojeno posamezniku; oblikovano mora biti tako, da je: pestro (menjavanje opravil in ne tekoi trak),

80

portna psihologija

PANIKA

Maja Sagadin

portni psiholog v praksi

V portu poznamo tiri vrste priprav portnika: telesno, tehnino, taktino in psihino oz. psiholoko. portna psihologija se ukvarja s psiholoko pripravo portnika in predstavlja eno izmed praktinih vej psihologije. V nadaljevanju je predstavljeno poklicno delo diplomiranega psihologa Alea Viia, ki je eden redkih, ki se v Sloveniji ukvarjajo s praktino portno psihologijo. Z nami bo delil svoje izkunje s tega podroja ter poglede na razvoj portne psihologije. Alea je konec 90-ih Koarkarski klub Union Olimpija kot prvi portni klub v Sloveniji redno zaposlil kot psihologa in od takrat e peto leto skrbi za dobro psiholoko pripravo igralcev. Zaradi znanja in izkuenj, ki si jih je pridobil v svoji dosedanji karieri, sem se odloila, da skuam od njega izvedeti imve informacij, ki bi tistim, ki se zanimajo za nadaljevanje tudija v tej smeri, im bolj verodostojno predstavile delo portnega psihologa v Sloveniji, drugim pa prikazale eno izmed manj poznanih usmeritev v praktini psihologiji. koarki. Pri tem preizkuanju je za psihologa predvsem pomembno, da dobi feedback, povratno informacijo od portnika. Tako lahko odpravi pomanjkljivosti in oblikuje tehniko tako, da portniku najbolje ustreza. Veliko podobnih informacij lahko portni psiholog dobi tudi preko interneta. Tam lahko vidite tudi kakne metode uporabljajo drugi portni psihologi, z njimi pa si lahko izmenjate tudi mnenja in dobite odgovore na morebitna vpraanja. S portom, v katerem delujete, je dobro imeti tudi praktine izkunje. Koristno je, da dobro poznate sam port, situacije, v katerih se lahko portnik znajde med igro, tekmovalni sistem itd. Ti naini pridobivanja znanja so manj strokovni in dostopni vsem, ki jih to podroje zanima. Tudi portniki sami se lahko iz knjig nauijo marsikaj, npr. tehnike sproanja, in zato ne potrebujejo ravno psihologa. Zato je dobro, da si diplomirani psihologi, ki jih zanima portna psihologija, skuajo pridobiti tudi bolj strokovno
Foto: A. Vii

znanje, ki ga potem uporabljajo pri svojem delu. Obstaja ve teajev, morda pa je za portno psihologijo najbolj zanimiv in koristen teaj vedenjsko - kognitivne terapije, katerega v okviru dodatnega izobraevanja obiskuje tudi Ale. Iz te veje psihologije izhaja veina tehnik v portni psihologiji. Te so npr. vizualizacija oz. imaginacija, postavljanje ciljev, reevanje problemov, tehnike sproanja in e mnoge druge. S pomojo teajev se lahko nauite terapevtsko svetovalnih spretnosti, ki vas nauijo, kaj spraevati portnika, da dobite uporabne podatke, kako delati intervjuje ipd.

NEKATERE MONOSTI ZA NADALJEVANJE TUDIJA V TUJINI

V Sloveniji je mono usposabljanje za portnega psihologa z e omenjenimi teaji in bolj samostojnim izobraevanjem preko knjig. V tujini (ZDA, Veliki Britaniji, Nemiji) pa obstajajo tudi podiplomski tudiji portne psihologije. V Ameriki imajo dvojni sistem izobraevanja. Prva monost je na fakultetah za port, kjer se lahko tudentje odloijo za podiplomski tudij portne psihologije. Po koncu tega podiplomskega tudija dobijo diplomanti naziv mental training experts in lahko uijo samo tehnike psiholoke priprave, ne morejo pa opravljati svetovalnega psiholokega dela, ker niso izobraeni psihologi. Za opravljanje tega dela je v ZDA potreben naziv clinical sport psychologist, ki si ga pridobite, e najprej konate tudij psihologije, potem pa nadaljujete izobraevanje s podiplomskim tudijem portne psihologije. Na ta podiplomski tudij se lahko vpiete tudi po konanem tudiju psihologije v Sloveniji. Pri tem je pomembno, da izberete fakulteto, ki je bolj praktino usmerjena, to pomeni neposredno delo psihologov s portniki in trenerji v smeri kvalitetne psiholoke priprave za portne nastope, se pravi, da je bolj usmerjena v aplikativo delo s portniki.

OD PSIHOLOGIJE K PORTNI PSIHOLOGIJI

Diplomantom psihologije predstavlja enega najvejih problemov pomanjkanje praktinih izkuenj. tudij nam da dobro teoretino znanje, vendar pa se ob koncu tudija veina diplomirancev znajde pred problemom, kako to znanje prenesti v konkretno ivljenjsko situacijo, s katero se sreujejo pri svojem delu. Veina diplomirancev se zato odloi za nadaljnje izobraevanje v najbolj razvitih smereh, kot je npr. klinina psihologija, kjer je pridobivanje izkuenj laje, saj se s temi smermi ukvarja ve ljudi in je zato lae dobiti mentorja, ki vas uvaja v delo. Pri portni psihologiji nastane problem e z dodatnim izobraevanjem, saj ga v Sloveniji sploh ni, prav tako pa je tako malo ljudi, ki se s tem ukvarjajo profesionalno, da je skoraj nemogoe dobiti mentorja ali loveka, ki bi vas pripravil na samostojno delo. e se e odloite za usmeritev v portno psihologijo, ste torej bolj kot ne prepueni samemu sebi, kar pa je po eni strani tudi koristno, saj vsi vemo, da si najbolj zapomnimo stvari, ki jih naredimo in izkusimo sami. Ale je veliko napotkov nael v knjigah. Predvsem koristne se mu zdijo amerike knjige o portni psihologiji, ki so bolj praktino usmerjene, namenjene predvsem portnikom samim in opisujejo tudi konkretne tehnike. Te lahko portni psiholog preizkusi na portnikih v originalni obliki ali pa jih prilagodi doloenemu portu npr.

ZAETEK DELA V PRAKSI

Ale je dobro poznal koarko e preden se je zaposlil kot portni psiholog pri KK Union Olimpija, saj je bil koarkarski trener. Tako si je pridobil mnogo praktinih izkuenj, ki mu koristijo pri sedanjem delu, pa tudi poznanstev, ki jih je lahko izkoristil, ko je iskal delo. Ker je prej treniral mlado ekipo

Ale Vii-vedno bolj vpliven portni psiholog v Sloveniji.

PANIKA Uniona Olimpije, se je najprej ponudil za delo pri njih in njegovo ponudbo so sprejeli. Takrat je bil e absolvent in prvo leto je delal le z mladinci. Z njegovim delom so bili pri klubu zadovoljni in tako je naslednje leto, ko je diplomiral, zael delati tudi s lani, s katerimi dela sedaj e esto leto. Veliko je delal predvsem s tistimi, ki se prebijajo v prvo ekipo ali prvo peterko - z igralci starimi od 17 do 23 let. Prvo sezono je delal le z dvema, tremi igralci, potem pa je to tevilo naraalo in danes dela s celotno prvo ekipo in z mnogimi mlajimi, ki se tja ele prebijajo. Na zaetku ga igralci niso najbolje sprejemali, saj s portnimi psihologi veinoma niso imeli nobenih izkuenj in so zato dvomili v njegovo delo in korist za klub. Tako si je moral najprej pridobiti njihovo zaupanje, da so zautili, da je tudi on del ekipe in da eli prispevati k njihovemu napredku. Moral jih je predvsem navduiti za sodelovanje z njim, jih seznaniti s tem, kaj portni psiholog sploh pone v portnem klubu. e prvi dan je povedal, da ne eli, da trener ali kdo drug igralce poilja k njemu pod prisilo ali kot obliko kazni, saj je za uspeno delovanje psihologa potrebno, da se igralci pogovarjajo in spraujejo na lastno eljo ter da so pri tem sproeni. K vejemu zanimanju in boljemu sodelovanju je kasneje prispevalo tudi to, da so igralci videli, da imajo tudi na igriu - pri svoji igri - nekaj od tega, e sodelujejo s psihologom. Zato je sprva zelo pomembno, da je portni psiholog usmerjen v to, da igralci imprej opazijo rezultate njegovega sodelovanja na igriu, saj postanejo potem tudi bolj motivirani za nadaljnje sodelovanje. Psiholog mora pogosto opravljati tudi delo, ki ni neposredno povezano s psiholoko pripravo. To je razbijanje stereotipov. Sprva predvsem stereotipov o tem, kaj sploh je portna psihologija, ter da portnik ni neumen ali nenormalen, e sodeluje s portnim psihologom, potem pa tudi o tem, kaj dela portni psiholog in kako prispeva k boljim rezultatom. V vrhunskem portu nastane e dodaten problem, saj so vsi portniki, ki doseejo to profesionalno raven, emocionalno zreli in nimajo klininih problemov drugae sploh ne bi dosegli tako visokega nivoja. Zato naj ne bi bilo logino, da potrebujejo pomo psihologa. Tako je potrebno portnikom in drugim, ki delujejo v portu, pojasniti, da je delo s psihologom dejansko le sodelovanje in ne pomo in da skua psiholog portnika nauiti, kako lahko sam dosee svoje najvije potenciale. Bistvo dela portnega psihologa je torej doseganje portnikovih maksimalnih sposobnosti oziroma ekstremno visokih ciljev. To portne psihologe louje
Foto: G. Repov

portna psihologija
od tistega klasinega stereotipa psihologa, kot ga e vedno zaznavajo marsikateri portniki in portni delavci.

81 Ale pri delu s koarkarji najpogosteje uporablja individualne sestanke z igralci, ki so najbolj funkcionalni, e so redni, se pravi enkrat na teden ali vsakih tirinajst dni. Pogostost sestankov je odvisna od portnikov samih in se prilagaja njihovim eljam in potrebam. Dolina sestankov je priblino od 30 do 45 minut, potekajo pa pred ali po treningu. Vsi sestanki so vnaprej doloeni, tako da se lahko igralci na njih pripravijo. Za vsakega igralca ima Ale posebno mapo, v katero si zapisuje vsebino pogovorov, vasih pa si pogovore tudi snema. Druga aktivna oblika, ki jo uporablja Ale, je timsko delo s celotno ekipo ali team building. Na teh sestankih dela predvsem na kohezivnosti, komunikaciji, skupinskih ciljih, razievanju vlog, konfliktov ipd. Ti sestanki potekajo enkrat na teden in trajajo 45 minut, obvezna pa je prisotnost vseh igralcev. Ale na njih odpira razline teme, ki se nanaajo na splono na odnose v ekipi, ali pa konkretno, npr. na naslednjo tekmo, rie na tablo in vodi pogovor. Vsak igralec ima monost, da pove svoje mnenje ali pa ga napie na papir, potem pa ga drugi komentirajo. Pogovarjajo se predvsem o nainu igre, problemih znotraj nje in medsebojni komunikaciji med igralci in trenerji. Ale uporablja tudi kratka sreanja z igralci, ki trajajo od tri do pet minut in potekajo pred tekmo ali treningom in po tekmi ali treningu. Na njih z igralcem ponovi kljune naloge in mu poda svoja opaanja o njegovi igri. Takna sreanja so predvsem pomembna za vzpostavljanje in ohranjanje kvalitetnega odnosa med igralcem in portnim psihologom.

NAIN DELA
portna psihologija ui portnika, da z lastno voljo via ali nia nivo aktivacije, (se prebudi ali sprosti napetost), uravnava ustva (npr. anksioznost, jezo, razoaranje), usmerja tok misli (pozitiven, naravnan na trening, tekmo in uspeh), preusmerja, iri, oi pozornost in vzpostavi trdno zaupanje vase. portni psihologi se lotevajo tudi izostrevanja obutenja telesa in njegovega gibanja ter pospeevanja regeneracije, uinkovitega komuniciranja v ekipi, vzpostavljanja dobre klime ter reevanja konfliktov. Vsega tega se lahko portnik naui pri pogovoru, na sestankih, predavanjih, z relaksacijskimi tehnikami (za telesno in mentalno sproanje), s tehnikami za spoprijemanje s stresom, z vizualizacijo in podoivljanjem obutkov in ustev, s hipnozo, tehniko pozitivnega samogovora, postavljanjem ciljev (znani kot goal-setting iz organizacijske psihologije), z mentalnim treningom, aktivnim ter realnim treningom, s simulacijami tekmovalnih pogojev, z izobraevanjem trenerjev, meditacijami in vajami za raztezanje telesa. Ale deli svoje praktino delo na aktivne in podporne oblike. Aktivne oblike dela so individualni sestanki z igralci in kratka sreanja z igralci, ki se uporabljajo v individualnih in skupinskih portih ter timski sestanki s celotno ekipo, ki potekajo v skupinskih portih.

Zmaga je vedno najslaja, vendar vedno posledica kolektivnega dela.

82

portna psihologija
Foto:G. Repov

PANIKA gije. Tam se je nauil na kaken nain vpraati portnika, da pride do bistva njegovih misli in ustev, kako ugotoviti, katera preprianja ga ovirajo in katera ustva doivlja v stresnih situacijah. e npr. koarkar stoji na rti prostih metov in ima tremo, so takrat verjetno prisotne e neke misli, ki mu gredo po glavi (npr. zgreil bom, smejali se mi bodo) in ga ovirajo pri metu. Ale skua najprej takna preprianja in misli poiskati, tako da se z igralci o njih pogovarja, potem pa jih skuata izolirati in spremeniti. S portniki se pogovarja predvsem o zadnjih korakih, ki jim e manjkajo do vrhunske forme. To so veinoma emocionalna stanja, ki so preve izraena na igriu, predvsem na tekmi in lahko zato ovirajo koarkarsko tehniko.

PORTNA PSIHOLOGIJA PRI NAS

Naloga portnega psihologa je med drugim tudi to, da se vsaj obasno udelei tudi ekipnega treninga.

Podporne oblike dela, ki jih Ale uporablja pri svojem delu, pa so sestanki s trenerji, fizioterapevti in zdravnikom, spremljanje treningov, tekem in priprav na tekmo ter potovanja. Sestanki s trenerji so za portne psihologe zelo pomembni in koristni. Ale jih uporablja pri svojem delu, da izve kaj trenerji priakujejo od igralcev, kakna taktika je po njihovem mnenju najbolj uinkovita, kako trenerji vidijo igralca in kaj elijo, da le-ta popravi, npr. pri tehniki meta na ko. Ale spremlja tudi vse domae tekme in nekatere treninge. Obasno si tudi na treningih zapie svoja opaanja. S celotno ekipo gleda videoposnetke in analize tekem, vasih pa si tudi sam ogleda kakno tekmo v poasnem posnetku. Pomemben len pri Aleevem delu so tudi potovanja. Ta so koristna predvsem zato, da igralci zautijo, da je tudi portni psiholog del strokovnega taba in ekipe ter ga zato laje sprejmejo. Prav tako pa so koristna za portnega psihologa, da le ta ve, kaj se dogaja v ekipi, jo bolje spozna in se laje vkljui vanjo. Pri teh podpornih metodah mora biti pozoren na razlike med portnikovim delovanjem na treningu in na tekmi, zato mora biti na obeh tudi prisoten. Pomembno pa je e portnikovo potencialno delovanje, tisto ki ga je portnik sposoben prikazati, pa tega ne pokae niti na treningu niti na tekmi. Da opazi ta potencial mora spraevati trenerja ali igralca o tem, kaken je bil vasih, kaj je zmoen prikazati s svojimi telesnimi sposobnostmi, tehninim in taktinim znanjem.

V ekipi Uniona Olimpije je bilo vsa leta veliko igralcev, ki ne prihajajo iz Slovenije. Zato potekajo skupinski in individualni pogovori v slovenini, hrvaini in angleini hkrati, s sprotnim prevajanjem.

METODE DELA
Pri svojem delu dela Ale dvotirno. Prvi tir predstavlja uenje tehnik psiholoke priprave, ki je relativno enak za vse igralce, a se tudi individualno prilagaja portniku, saj so eni bolj odzivni na eno, drugi pa na drugo tehniko. Te tehnike so: (1) tehnike sproanja in aktiviranja, (2) predstavljivost, vizualizacija ali mentalni trening, (3) (pozitivni) samogovor, (4) postavljanje ciljev, spremljanje doseenega, (5) simulacija treningov, (6) tekmovalni narti in prednastopne rutine, (7) razvijanje vzduja, komunikacije in odnosov v ekipi. Ale natete tehnike psiholoke priprave predstavi igralcem, nato pa skozi individualne sestanke koarkarja naui samostojne uporabe teh metod oz. tehnik. Sprva jih portnik uporablja na treningu, kasneje pa tudi na tekmi. Tehnike lahko, e je to potrebno, tudi modificira tako, da mu bolj ustrezajo. Pogovarjata se npr. o tem, kaj je narobe ali prav pri koarkarski tehniki (npr. tehniki meta) ter na kaj naj bo e pozoren. Pri tem so koristne predvsem tehnike sproanja in imaginacija, s katero dobi telo obutja, npr. o tem, katere miice so napete pri metu. Drugi tir imenuje Ale reevanje problemov. Za delo na tem tiru je dobil veliko izkuenj iz vedenjske - kognitivne psiholo-

Kot smo e omenili, se veina psihologov v Sloveniji za delo v portu izobrazi sama. S praktino portno psihologijo torej neposredno s psiholoko pripravo portnikov se v Sloveniji najve ukvarjata dr. Matej Tuak in Ale Vii. Od starejih psihologov, ki so konec 70-tih in v 80-tih zaenjali z neposrednim delom s portniki je potrebno omeniti dr. Maksa Tuka, dr. Janeza Rojka in Joeta epica. Sedaj se pojavljajo tudi mladi portni psihologi, ki se poskuajo uveljaviti, vendar vsi delajo honorarno. V
Foto: G. Repov

znanstveno-raziskovalno-izobraeval-

Potrebna je tudi psiholoka priprava, da portnik zadane v obro imvekrat...

PANIKA
Foto: G. Repov

portna psihologija
torej honorarno. Tudi razmere v portu in predvsem stalia ljudi, ki razdeljujejo finanna sredstva v portu, niso v prid razvoja praktine portne psihologije. portni klubi in portne zveze najprej namenjajo denar za portnike, trenerje, zdravnike, fizioterapevte ter za priprave, tekmovanja, potovanja in portno opremo. Vse to predstavlja t.i. osnovni program, ki ga klubi in zveze potrebujejo za svoje delovanje. Denarja naj ne bi bilo niti za ta osnovni program, kaj ele za portnega psihologa. Dejstvo je torej, da veina portnikov v Sloveniji ne more priti do kvalitetne strokovne psiholoke priprave. To pa predvsem zato, ker je v portu denar namenjen za druge namene in sredstva in zato, ker je v Sloveniji ekstremno malo psihologov, ki se poglobljeno, kvalitetno in strokovno (oziroma profesionalno) ukvarjajo s tem. Ale meni, da bi morali tudi v Sloveniji uvesti model, kot ga imajo v tujini, in sicer da institucija drave zaiti poklic. V Zahodni Evropi so tak model uvedli pred desetimi, petnajstimi leti, v Vzhodni Evropi pa e pred tridesetimi leti. V ZDA Olimpijski komite zaposluje ve kot dvajset portnih psihologov, ki so na razpolago portnikom. V posebnih centrih (npr. Colorado Springs) imajo fizioterapevte, prehrano, bivanje, dom, olo, stadione del vsega tega pa so tudi portni psihologi. portna psihologija je razvita tudi v Nemiji in Avstraliji - tam poteka to delo preko intitutov za port. Na ta nain portnikom ni treba plaevati psihologov, psihologom pa ni treba iskati portnikov. V ZDA imajo e drug sistem, ki ga mi nimamo, to je tudentski port. T.i. Athletic department vodi vse portne ekipe, ki jih ima ena univerza - ekipo v koarki, amerikem nogometu, odbojki, zaposluje pa tudi trenerje, kondicijske trenerje in druge. V zadnjih desetih letih so na nekaterih vejih univerzah zaposlili tudi ve portnih psihologov (po enega na en Athletic department), ki delajo malo praktino, malo pa tudi teoretino (s predavanjem portne psihologije). Za uspeno reitev problema bi morali svoje pomanjkljivosti popraviti vsi. portni psihologi bi morali biti bolj kvalitetni in pripravljeni. Ale meni, da do sedaj niso bili, saj so, kot smo e omenili, delovali v manjem obsegu, v raznih honorarnih, zaasnih poslih. Zato bi bilo potrebno pridobiti veje tevilo strokovnjakov, ki imajo stalen pretok informacij in ki se bolj kvalitetno stalno izpopolnjujejo na tem podroju. portni klubi in portne zveze, njihovi

83 direktorji in predsedniki ter ljudje, ki razdeljujejo finanna sredstva, pa bi morali v osnovni program, ki je nujno potreben za delovanje portnih klubov in zvez vkljuiti tudi portnega psihologa. Za uresniitev tega bi bilo najprej potrebno spremeniti oz. razbiti stereotipe, ki v portnih sferah veljajo za portne psihologe in uvideti, da so za vrhunske rezultate potrebni tako telesna, tehnina, taktina, kot tudi psiholoka priprava. Najbolj optimalno pripravljenost na vsakem od teh podroij pa lahko zagotovijo le ljudje, ki se z njimi ukvarjajo profesionalno in so za njih strokovno usposobljeni. Ale dolgorono ne dvomi v izboljanje razmer. Situacijo portnih psihologov vekrat primerja s situacijo kondicijskih trenerjev. Pred desetimi leti jih, vsaj v koarki, sploh niso eleli, potem pa se je zaelo govoriti, da je kondicija tako specifina stvar, da je trener sam ne zmore izvajati in je zanjo potrebno dobiti izobraenega loveka. Tako so klubi zaeli urejati tudi svoje lastne fitnes-e in sedaj je normalno, da je v vsakem klubu vsaj en kondicijski trener. Nekaj podobnega se pri nas poasi dogaja tudi v portni psihologiji.
PANIKA

V ekipi mora portni psiholog poskrbeti tudi za dobre odnose med igralci.

nem delu portne psihologije so v Sloveniji pomembne tri institucije. 1. Fakulteta za port: na Katedri za psihologijo porta predavata psihologijo dr. Matej Tuak in dr. Saa Ceci Erpi. 2. Pod okriljem Intituta za port deluje Laboratorij za psihodiagnostiko, katerega vodja je dr. Matej Tuak. 3. Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani obasno izvaja izbirni predmet Psihologija porta v etrtem letniku tudija psihologije, e je dovolj zainteresiranih tudentov. Nosilec predmeta je dr. Maks Tuak.

RAZLOGI ZA OBSTOJEE STANJE PRAKTINE PORTNE PSIHOLOGIJE V SLOVENIJI

Razlogi tiijo na obeh polih samega imena portna psihologija. Na trenutno stanje pomembno vplivajo tako razmer v portu kot tudi razmere v psihologiji. Dejstvo je, da v Sloveniji na podroju psiholoke priprave portnikov ni delovnih mest. To dejstvo prisili veino psihologov, ki jih zanima delo v portu, da se obrnejo na druga podroja v psihologiji, kjer obstajajo delovna mesta in si tam zagotovijo eksistenco. Tako veina psihologov v portu v Sloveniji opravlja psiholoko pripravo portnikov le kot, popularno reeno popoldansko obrt,

84

Psihologija trenja

PANIKA

Teja Oblak

Manipulativne tehnike v oglaevanju

V knjigi Brainwash/The cover-up society avtor G. Arnold kritino predstavi nekatere tehnike, ki jih uporabljajo oglaevalci, da psiholoko vplivajo na potronika. Obravnavane tehnike posegajo na podroje mentalne manipulacije. Zanje je znailno, da so mono bioloko, psiholoko in socialno pogojene ter vplivajo na podzavestno raven potronika ne glede na to, ali je temeljni poziv oglasa troenje ali altruizem. Izpostavljena dejstva so predstavljala vzpodbudo za izvedbo podrobneje analize tehnik v slovenskih oglasih.
PREPRIEVANJE IZZA ELEZNE ZAVESE Pri izdelavi oglasa lahko oglaevalci rpajo iz obsenega nabora vzvodov manipulativnih tehnik, s katerimi skuajo prepriati ciljno skupino. R. Taflinger (1996) navaja 10 osnovnih apelov oglaevalcev: apel na samoohranitev (npr. oglasi za kosmodisk ali vitaminske pripravke), seksualnost (ki ga vsebuje veina oglasov), zabavo (prvi Vegini oglasi ivljenje je sladko), samospotovanje (oglas za drage blagovne znamke, npr. Hugo Boss), tvornost (k ustvarjalnosti velikokrat neposredno pozivajo oglasi za prenosne telefone in zabavno tehniko), unievalnost (preventivni oglasi za pitje alkohola Natakar, taksi, prosim) in apel na radovednost (oglasi Kje je Mia?, pri emer po doloenem asovnem intervalu prikazovanja trgu predstavijo naslednji oglas z odgovorom na prvega: Mia je s prijatelji). R. B. Cialdini (1984) je podobno prepoznal 7 temeljnih nael socialnega vplivanja: vrstost (oglasi s sporoili Ona vedno kupuje pri [..]), obveza, izmenjava/dolnost (e kupite ta in ta izdelek, dobite e [..] in [..]), socialni dokaz v povezavi s Festingerjevo teorijo socialne primerjave, avtoriteta kjer nastopajo referenne ali ekspertne avtoritete, strinjanje/ podobnost in redkost/enkratnost. e situacija zahteva, da se drimo katerega od prej navedenih nael in tega ne izpolnimo, lahko doivimo negativen ustveni odziv. Tako negativne kot pozitivne ustvene odzive oglaevalci uporabljajo v tehnikah ustvenega vplivanja (avtorji Liebermann, Thaler-Singer, Zimbardo), mono orodje je vzbujanje krivde, nato siljenje, poziv egu, strah (Kupite to zdaj, ker bo kmalu razprodano), elja-biti-ljubljen, pozitivna ustva (Mercatorjevi druinski oglasi), svoboda izbire in nostalgija (apel na nostalgijo v zvezi s prejnjim reimom, oglas Tito v mercedezu). Poznamo e razne druge prijeme. Pojavljanje humorja in smehljanja tolmaimo kot socialni nagradi. Stereotipe naj bi po drugih strani oglaevalci uporabljali pazljivo, ker v primeru preivelih stereotipov (enska sodi v kuhinjo, moki v slubo) povzroijo zavrnitev oglasa ter posledino izdelka. Kontroverznost v oglasih povzroi daljo miselno obdelavo pri potroniku, podobno kot kompleksni oglas.
Teja je tudentka medicine, ki si e noro veseli predmeta medicinska psihologija v naslednjem semestru, pri emer ne dvomimo, da je poleg medicine tudi psihologija njena priljubljena tema.

Tehnika demonstracije, kjer uporabo izdelka predstavimo s konkretnim primerom, pomeni potrditev uporabnosti izdelka. S tehniko imid oglasov zveamo priklic imena trne znamke pri potroniku; tu oglas prikazuje nekaj, kar ni v povezavi z izdelkom, naronik je diskretno omenjen (npr.prvi Vegini oglasi). Manipulativne tehnike so znailne za motivirane izdelke (Taflinger, 1996), t. j. izdelke, ki se med seboj dejansko ne razlikujejo; oglasi ustvarjajo potrebno razliko pri potroniku. Enake izdelke lahko razvrstimo (Arnold, 1992) glede na raven kupovanja: osnovni izdelki, dodatni izdelki, pri katerih nastopa tenja, da potroniki kupijo ve, kot potrebujejo, ter snobovski izdelki, pri katerih oglasi apelirajo na potrebo ljudi po razlinosti ter na kupovanje neesa, esar si v resnici ne morejo privoiti. Raziskovali smo, ali in v kolikni meri se v slovenskih oglasih, ki se pojavljajo na televiziji ter jumbo-plakatih, uporabljajo manipulativne tehnike. Predpostavili smo, da se v istem vzorcu oglasov apela na zabavo in seksualnost pojavljata pogosteje kot druge manipulativne tehnike, ki izhajajo iz teorije ter lastnih opaanj. Oglase smo analizirali z lestvico 42 manipulativnih tehnik, ki jih je vsebovala dostopna literatura; tu smo ugotavljali pogostnost. Poskuali smo razbrati tudi povezanost tehnika - raven kupovanja izdelka. Na podlagi opazovanja oglasov smo predpostavili, da ta povezava obstaja. Z vpraalnikom pa smo obravnavali izkljuno problem vplivanja na ustveni in socialni ravni ter njuno medsebojno hiearhino razmerje. Predvideli smo veji vpliv tehnik socialnega vplivanja in pri tem izhajali izkljuno iz literature. TEHNIKA NA TEHNIKO DOBER OGLAS Iz analiz televizijskih oglasov in oglasov na-jumbo plakatih smo eleli izluiti, kako udeleenci po predhodni teoriji prepoznavajo tehnike v oglasih (naelo teorija praksa), in v primeru vpraalnika, v kolikni meri so zmoni izluiti doloene tehnike iz konkretnih primerov oglasov (naelo praksa teorija). Slednje se je izkazalo za mnogo teje (veina udeleencev ni utemeljila vsaj ene izbire, v skupnem pa so udeleenci le trikrat prepoznali uporabljeno tehniko).

Analizo televizijskih oglasov in oglasov na jumbo-plakatih sta izvajala dva predstavnika enskega in dva mokega spola s poznavanjem teh tehnik. Omeniti je treba dejstvo, da so analize pokazale, da med tirimi udeleenci prihaja do medsebojnega odstopanja pri prepoznavanju in ocenjevanju pogostnosti manipulativnih tehnik. Razlike verjetno nastopijo pri zaznavanju oglasa kot takega (pozornost, kratkoroni spomin, kompleksnost oglasa ali sporoila), zaradi lastnih potronikih navad (vrste zauite hrane, poznavanje predvajanega izdelka itd.), spola, znailnosti drubenega okolja, osebnosti (finanno stanje v druini, stalia) in delovanja manipulativnih tehnik. Rezultate televizijskih oglasov ter jumbo-plakatov je potrebno razumeti samo v kontekstu poziva k troenju. Vpraalnik so obratno sestavljala tudi vpraanja s pozivom k altruizmu. Veje tevilo nakljuno izbranih udeleencev1 je moralo izbrati ustrezno sporoilo oglasa, ki naj bi po njihovem mnenju najbolj preprial (druge) gledalce tega oglasa, ter izbiro poskuati utemeljiti2. Iz Tabele 1. in Tabele 2. je razvidno, da v splonem (odstopa apel na moko seksualnost) niji odstotki tehnik oglasov na jumboplakatih navajajo k razmiljanju, da ti oglasi vsebujejo manje/omejeno tevilo tehnik, poleg tega morajo biti lahko slikovno izrazne. Televizijski oglasi vkljuujejo ve tehnik, ker obstaja gibanje, menjave slik, as oglasa je dalji. Visoke odstotke zavzemajo tehnike s pozitivno konotacijo. Razmerje med apelom na zabavo in apelom
Foto: A. Rebolj

Izbira sporoila glede na spol-enska v oglasih skoraj vedno nastopa kot darovalka.

PANIKA
Tabela 1. Televizijski oglasi/pojavljanje apela na seksualnost in zabavo ter pogosteje tehnike [%].

Psihologija trenja
njem. Znailno je, da so manipulativne tehnike vplivne, e nastopajo samostojno (posebno krivda, poziv egu, strah; izmenjava, socialni dokaz, izpostavitev v mnoici). Tem tehnikam se zmanja vpliv, e so povezane z drugimi tehnikami; recimo pri nekem vpraanju je najvekrat izbrana krivda, sledi ji povezava krivda in poziva egu. Znailno je, da v okviru tehnik socialnega vplivanja enske udeleenke vekrat izbirajo sporoila, kjer naj bi one nekomu nekaj darovale, pomagale, storile, medtem ko moki udeleenci pogosto izbirajo sporoila, kjer sami nekaj dobivajo, tehniko laskanja in tudi tehniko izmenjave. V okviru ustvenega vplivanja udeleenke vekrat izberejo sporoilo, ki vkljuuje ustveno tehniko elja-biti-ljubljen, udeleenci tehniko pozitivnih ustev. Udeleenke izbirajo sporoila, kjer nastopa beseda otrok, udeleenci pa so velikokrat izbrali sporoilo, kjer je nastopala besedna zveza izjemen pogum. Iz rezultatov je bilo razvidno, da manipulativne tehnike nujno vplivajo v kombinaciji s subjektivnimi dejavniki, predvsem s stalii, vrednotami, moralnim presojanjem, glede na spol, ustveno obutljivostjo, izkunje v zvezi z oglasi idr. ter objektivnimi dejavniki: ujemanjem sporoila s sliko, nepredvidenimi pomeni sporoil, ujemanjem sporoila z namenom oglasa.

85
Tabela 2. Jumbo plakati/pojavljanje apela na seksualnost in zabavo ter pogosteje tehnike [%].

apel na 1. seksualnost () 2. seksualnost (m) 3. samospotovanje 4. veselje 5. socialni dokaz 6. obveza 7. srea 8. Samoohra nitev 9. demonstracija 10. zabava 11. enkratnost/ redkost

odstotek pojavljanja 29,82 1,81 29,82 33,43 34,34 36,75 37,05 38,55 54,52 56,33 58,73

apel na 1. seksualnost () 2. seksualnost (m) 3. samospotovanje 4. socialni dokaz 5. tvornost 6. imid 7. enkratnost 8. zabava

odstotek pojavljanja 16,87 3,61 20,48 23,49 24,70 25,30 33,13 37,35

VIRI
Arnold, G. (1992). Brainwash/The cover-up society. London: Virgin books. Cialdini, R. B. (1984). Influence. New York: Quill. Dostop: http://www.rickross.com/reference/ brainwashing/brainwashing20.html Delo. Priloga Marketing (20. 11. 2001), 17. Oblak, T. (2002). Manipulativne tehnike v oglaevanju. Maturitetna seminarska naloga. Jesenice: Gimnazija Jesenice. Oblak, T. (2002). Zapiski/odgovori na vpraanja o oglaevanju, pogovor z Lenko lajpah, vodjo raziskav pri trno raziskovalni hii Gral-Iteo. Slovenski oglaevalski kodeks. Sneto april 2002. Dostop: http://www.soz.si/kodeks.html Taflinger, R. (1996). Taking advantage: The psychology of consumer behaviour. Dostop: http: //www.wsu.edu:8080/~taflinge/advant.html

na seksualnost v rezultatih razloimo s tem, da je apel na zabavo bolj razbremenjujoa, sproujoa tehnika, ne glede na intenzivnost tega apela. Zelo jasna, estetska ali celo kontroverzna realizacija apela na seksualnost povzroi (lahko negativno) miselno obdelavo tega prikaza, izdelka ali trne znamke pa potronik ne zazna. Razlika v apelu na seksualnost obeh spolov je posledica tega, da enska mokega obravnava celostno, kar je teko prikazati v sliki, medtem ko so moki v zvezi z nasprotnim spolom dovzetni za vizualne draljaje (Taflinger, 1996). Apel na samoohranitev, demonstracija, obveza in dve pozitivni ustveni tehniki so pogosteji v televizijskih oglasih; zahtevajo zgodbo, zato jih oglaevalci bolj uspeno realizirajo v gibljivih slikah. Podobno mora zaupanja vredna demonstracija prikazati ve primerov, kako izdelek uspeno rei neko ivljenjsko situacijo; na jumbo-plakatih bi to pomenilo zasienje slike ali celo neestetskost. Apel na samospotovanje se enai z apelom na seksualnost pri obeh medijih ta apel povzroi mono strinjanje pri potroniku. Predvidevamo, da apel na tvornost na jumboplakatih ustreza gibanju vozila, skozi katero opazujemo plakate; je vzpodbuda potnikom, ki nameravajo kasneje vstati iz avta in biti aktivni zopet se pojavlja strinjanje. Tehnika enkratnost/redkost je temeljna paradigma oglaevanja. Socialni dokaz se ujema z namenom oglasov in tenjami potronika: zanesti se na informacije drugih, ne izgubljati asa z dolgotrajnim preverjanjem. Glede na vsebino so bili odgovori na zastavljene probleme v vpraalniku razvreni v osem kategorij. V splonem so bili najvekrat izbrani odgovori s kombinacijo socialnega in ustvenega vplivanja, sledili so odgovori s ustvenim in nato odgovori s socialnim vplivaTrnomnenjske raziskave (Oblak, 2002) navajajo: ko udeleenci odgovarjajo zase, odgovarjajo tako, kot si elijo, da bi veljalo zanje; ko odgovarjajo za druge, jim prisojajo svoje lastnosti. V primeru tega vpraalnika je to pomenilo, da so na udeleence pri izbiri delovale manipulativne tehnike v kombinaciji z osebnostnimi znailnostmi.
2 1

KUPEC, PAZI SE!

Razvidno je, da v izbranih slovenskih oglasih tehnike ustvene in socialne manipulacije ne nastopajo pogosto. Vzrok temu je verjetno nepoznavanje tehnik med slovenskimi oglaevalci ter dejstvo, da so prikrite zaradi monega vpliva. Francoski oglas (Delo, priloga Marketing, 20. 11. 2001) za donacije bolnikom z rakom je uporabil jasno tehniko krivde, poziv je naletel na izjemen odziv med potroniki. Etina uporaba tehnik s teh dveh podroij je v oglaevanju mono vpraljiva, vendar jih slovenski oglaevalski kodeks ne obravnava (nasprotno obravnava veino preostalih manipulativnih tehnik, predvsem apelov, kontroverznosti in uporabo stereotipov). Argumenti, ki bi prepriali slovenski oglaevalski odbor k umaknitvi nekega oglasa, sledijo torej iz raziskav. Konni vpliv manipulativnih tehnik je odvisen od mnogih dodatnih dejavnikov. Predvidevam, da so vplivi manipulativnih tehnik razlini, e te nastopajo v razlinih kombinacijah. Poleg tega so potroniki medsebojno verjetno drugae dovzetni. Tudi prenos nekih vzorcev iz druge kulture je vpraljiv potrebno je upotevati znailnosti slovenskega znaaja. Manipulativne tehnike se mnoijo, s tem se ustvarjajo tudi razlike med oglasi tistimi bolj vplivnimi ter drugimi manj vplivnimi. Ali kot se je izrazil slavni oglaevalec David Ogilvy: When Aeschines spoke, they said how well he speaks. But when Demosthenes spoke, they said Let us march against Philip.

PANIKA

Tu se beseda udeleenci navezuje na oba spola.

Foto: A. Rebolj

Apel na seksualnost.

86

PANIKA

P S I H O L O K A O B Z O R J A
HORIZONS OF PSYCHOLOGY
Slovenska znanstveno-strokovna psiholo ka revija Official Journal of the Slovenian Psychological Association
V reviji najdemo prispevke z vseh podroij psihologije in tudi z njenih mejnih interdisciplinarnih podroij. Avtorji so navadno psihologi, a tudi nepsihologi, ki s svojega vidika piejo o problemih, ki se dotikajo psihologije. Poudarek je na aktualnih psiholokih temah.

V tevilki 4 letnika 2003 preberite:

Cirila PEKLAJ
Katarina HABE in Norbert JAUOVEC Katarina FISTER Sonja PEJAK in Katja KOIR Melita PUKLEK LEVPUEK Nataa BUCIK in Valentin BUCIK Marko RADOVAN Aleksander KOPOREC, Robert UMI in S. VINDI Roman VODEB Gender, abilities, cognitive style and students achievement in co-operative learning Mozart effect reality or science fiction? Osebni cilji pri delu in zadovoljstvo z delom Pojmovanje in uporaba unih strategij pri samoregulacijskem uenju pri uencih osnovne ole Psihosocialne znailnosti mladostnikov z razlinim profilom osamosvajanja v odnosu do starev Peabody slikovni besedni test (Peabody Picture Vocabulary Test, PPVT-III): njegove merske lastnosti in uporabna vrednost Analiza dejavnikov, ki vplivajo na motiviranost brezposelnih za izobraevanje Delovanje obrambnih mehanizmov policistov v pritobenih postopkih in njihovo ocenjevanje pritozbenega postopka Etiologija fenomena Fair-playa v portu skozi psihoanalitini diskurz

... ter ocene knjig Culture and Childrens intelligence: Cross-cultuiral analysis of the WISC-III (A. PODLESEK) in Statistine metode za pedagoge (V. BUCIK) , doktorske disertacije dr. Mateja ERNIGOJA ter magistrske naloge mag. Petre VEBER, pa e poroili s konference v Caligariju na Sardiniji in v Gradcu v Avstriji (G. SOAN).

Revija je indeksirana v svetovni bazi psiholoke literature - PsycINFO. lanom DPS redno plaevanje lanarine zagotavlja redno prejemanje Psiholokih obzorij. Na naslovu DPS, Ulica Stare pravde 2, 1000 Ljubljana pa lahko vsi zainteresirani bralci naroijo oziroma kupijo Psiholoka obzorja. Glavni urednik / Editor-in-Chief Odgovorni urednik / Associate Editor

Valentin Bucik Peter Praper

Izdaja / Published by: Drutvo psihologov Slovenije / Slovenian Psychological Association

ISSN 1318-1874

PANIKA

NAPOVEDNIK: tudentski sklop

87

tudentski sklop
Kolumna

88 Samopodoba in samozadovoljevanje
Toma Tiler

98 FILM: Vsemogoni Bruce

Ana Arzenek

Samopodobo imam e od nekdaj. Sploh se ne spomnim, kdaj sem jo dobil.

Je zgodba o vsakdanjih ljudeh in vsakdanjih situacijah, v katerih se znajdejo, ki pa se s epcem udea prevesijo v nebesa z napako.

tudent po tudiju

89 V prvem tednu slubovanja se mi je sesul

Anja Vidmar

99 Prigode iz Grije, 1.del 102 Ozrem ga

Tine Petaj

Potopis

Dejan Kozel, Dimitrij Banda

Kje pa je otor? O, F, F! Pozabil sem ga.

celotni vrednotni sistem...

Intervju z Anderejem Gregoraem

Omenil bi predvsem teoretino podlago, ki jo dobi tekom tudija. Meni pomaga vse znanje, ki sem ga dobil pri razumevanju teav samega otroka ali motenj.

Literarno

91 Znotraj absolventskega obdobja, ostane

Dejan Kozel, Vesna Lenik Intervju z Matijo Svetino

Intervju z zaposlenim

Nemoen sem, vdam se, prazen sem in poln praznine hkrati.

poleg diplome e dovolj asa za druge stvari

e v 2. letniku srednje ole sem bil trdno odloen, da grem tudirat psihologijo.

Horoskop

105 Zdravje v zvezdah

Zvezdogled

Brez dvoma: najbolj resnini horoskop.

Bralna znaka

94 Mojih deset ali beremo s Katjo

Katja Koir

Strip

V ast mi je, da lahko drobec tega svojega sveta delim z bralci Panike.

106 Minka 107

Simona Primoi
Ko bom velik-a bom...

Recenzije

96 KNJIGA: Emocije - psihoterapija in

Sandi Kofol

Uganka
Gaj Vidmar
tevilski krianki tevilske krianke za razliko od obiajnih kriank, sestavljenih iz besed oziroma rk, sestavljajo tevilke oziroma tevke.

razumevanje emocij

Knjiga je primerna za vse tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo (ali pa se nameravajo ukvarjati) s poklici, povezanimi s svetovanjem ali kakno drugo pomojo loveku.

97 GLEDALIKA PREDSTAVA:Ob letu osorej

Tanja raj

Nagradna igra

Videla sem e mnogo predstav, cel kup komedij, a ta je bila ena tistih, ki so mi (in mi bodo) ostale v spominu in pri kateri bi kar teko rekla, da se je na napakah drugih ljudi pametno uiti.

108

Maja Milavec in Mateja rnko Mali in Veliki - poglej in ugani

Fanti na slikah je edn profesorjev Oddelka za psihologije

88

Kolumna

PANIKA

Toma Tiler

Samopodoba in samozadovoljevanje
Samopodobo imam e od nekdaj. Sploh se ne spomnim, kdaj sem jo dobil. Morda je z menoj e od prej. Kdo ve. S samopodobo nisem imel nikoli teav. Ko so mi govorili, da sem priden in pameten, sem bil priden in pameten. Kasneje so mi govorili, da sem nesposoben in pokvarjen in sem bil pa tak. Prvi sem se zavedel, kako pomembna je samopodoba, ko je le-ta zaigrala odloilno vlogo v mojem ivljenju. Zgodilo se je namre nekega dne, da je bilo od samopodobe odvisno, ali bo lo naprej ali ne. Moje ivljenje. Prijazna gospa/gospodina, ki je vsaj pod tem imenom in nazivom ni ve, je elela od mene izvedeti nekaj o tem osrednjem gradniku duevnosti in vse bolj paradnem konju sodobne psihologije, na katerem se delajo diplome, magisteriji in doktorati uenih ljudi. Ni bilo dovolj, da sem razloil, kako je samopodoba notranje stukturirana in odvisna od nekaterih pomembnih dejavnikov v ivljenju (matematika, slovenina, telovadba). Ne. Posei sem moral po zadnjem adutu v svojem boju za preivetje in izdaviti ime spotovanega avtorja. Ime sem si zapomnil, saj me je spominjalo na lopato ali morda britje, kaj pa vem. Konnica imena je izraala pripadnost kaknemu nordijskemu narodu. Podobno kot proizvajalec prenosnih telefonov. Kdo bi si mislil, da si bom ime zapomnil vse do danes, kljub temu, da sem se temu osrednjemu poglavju v psihologiji odtlej uspeno izmikal in se posvetil manj pomembnim in bolj obrobnim vejicam v udovitem drevesu, ki se mu ree psihologija. Odgovor je bil pravilen. To!!! Vendar e sem jaz posegel po zadnjem adutu, tekmici e ni zmanjkalo municije. Ker je nacionalna pripadnost znanstvenikov neloljivo povezana s kvaliteto njihovih teorij, jo je zanimalo e poreklo tega pionirja psihologije. Razen vedske konnice je ime zvenelo angleko in ker veina znanih psihologov prihaja iz talilnega lonca, sem vse stavil na Ameriko (podobno kot nek na zunanji minister). Priznam, tonega odgovora nisem poznal in to je moj izvirni greh sramota, ki jo bom kot rno senco nosil s seboj do konca ivljenja. Potem jo bom predal potomcem, ki jo bodo nosili dalje. Narobe!!! Gospod je bil Avstralec. Teorija je avstralska! Kako sem lahko pomislil e na kaj drugega? Seveda je avstralska. Kako pa sicer! Nazadnje je Avstralija igrala tako pomembno vlogo v mojem ivljenju leta 1988, ko smo gledali Vrnitev v paradi in se je tip, katerega vlogo sem v razredu igral jaz, zdruil z junakinjo. Ker mi je bilo
Toma se vedno bolj odloa za nasmejan nain ivljenja(morda je dobil veliko fink ali poroko v preteklem letu) - no, vsaj tako izgleda na najnoveji sliki... :-)

drugi dan v oli nerodno, sem dal odstopno izjavo in si prisluil pekoo zaunico same Stephanie. Au! Nekaj let kasneje me je dotina dama e trikrat pustila hlipajoega v solzah. Potem sem ji dal mir in se zapisal celibatu. In priblino desetletje kasneje mi je Avstralija prisolila e eno zaunico. Au! Lagal bi, e bi rekel, da je ta bolela e bolj. Zanimivo, da je tudi ta zaunica botrovala celibatu, vendar plezalskemu, ki so mi ga vsilili stari. Toliko o samopodobi. Naslednji termin v mojem slovarju tekih besed je samozadovoljevanje. Gre za specifien proces, ko si frustrirana oseba ali skupina s pomojo lanih predstav (pogosto eidetskih) sama omogoi gratifikacijo, ki je ne more prejeti od drugih oseb. Poseben ritual, ki sem mu bil svoje dni po nakljuju pria, je samozadovoljevanje mladih devic iz zgornje Savske doline vsak prvi poletni dan na samotni trati Sleme visoko nad Tamarjem. Gre za staroslovanski obiaj, ki pa se je, al, malo kje ohranil. Naslada rosnih nedotaknjenih sadeev kipi preko meja obiajnega doivljanja zaradi porednega opazovanje migetajoih podob napetih teles prijateljic, ki jih odsevajo drobna jezerca. Edini, ki mu dekleta dovolijo, da jih skrivaj opazuje, je mogoni Jalovec in ni udno, da mnogi lezejo po njem, da bi jim izdal svoje skrivnosti. Jaz pa sem bil tam ravno na pravi dan Enkrat se mi je v ivljenju nasmehnila srea. Pa vidim, da vas ta tema ne zanima. Obstajajo e druge bolj zanimive oblike samozadovoljevanja. Zadovoljujejo in samozadovoljujejo se lahko e kakne druge potrebe. Ena takih je na primer potreba po spotovanju. Spotovanje nam lahko izkazujejo drugi in predvsem druge, kadar pa je teh izkazov premalo, mnogi radi nekoliko pogoljufajo in stvar opravijo kar na roke. Posebno ive predstave o lastni kvaliteti in pomembnosti izgledajo tako resnine, da mnogi poasi zano verjeti v svojo nadrejenost nad obiajnimi ljudmi. Kot velja tudi sicer, tako samozadovoljevanje nujno vodi v e vejo potrebo in posledino v vse veje in iskreneje ljubljenje samega sebe. To se obasno zgodi vsem. Nekatere nas potem kruta, a pravina usoda vre ob hladno in trdo skalo, da se nekoliko streznimo, tu in tam pa se najde kak uk, ki mu ni pomoi. Poznamo take, ki so pravi zastavonoe med samoljubimci. Obdarjeni z nebeko glorijo nosijo svoj prapor udovitosti visoko in ponosno. Pravi sonni kralji. Umetnost samozadovoljevanja izpopolnijo do maksimuma. Celo tako dale gre vse skupaj, da jim zano verjeti e ostali. Pa tudi takim kdaj odbrenka. Kar se tie samozadovoljevanja, e dve pravili, ki so mi jih zaupali v mojih unih letih. Prva pravi Do poroke na roke!, druga pa Brez rinke ni finke! To sem si vedno elel napisati. Vsem elim, da bi na vseh podrojih ivljenja nali svojo finko ali doiveli poroko, da se vam ne bi bilo potrebno samohvaliti.
PANIKA

PANIKA

tudent po tudiju

89

V Prvem tednu slubovanja se mi je sesul celotni vrednostni sistem...

Intervju z Andrejem Gregoraem
Vlogo tudenta po tudiju je tokrat igral Andrej. Svoje delovno mesto je opisal kot naorno in izzivalno. Omenil je skrb za otroke. Zaupal nam je, da poteka v treh izmenah. Hmmm, kaj bi to lahko bilo? Najbolje bo, da si sami preberete...
Kje pravzaprav dela? e tretje leto delam kot vzgojitelj v Vzgojnem zavodu Kranj, ki je organiziran v obliki stanovanjskih skupin. Naa stanovanjska skupina je v Predvoru in se imenuje rnava.V naem zavodu skrbimo za otroke, ki so bili vasih definirani kot otroci z motnjami vedenja in osebnosti, danes se jim ree otroci s ustvenimi in osebnostnimi motnjami. Vzgojni zavod Kranj je razdeljen na pet stanovanjskih skupin: tiri osnovnoolske in eno srednjeolsko, kamor so razdeljeni glede na starost. V na zavod jih v glavnem napotijo centri za socialno delo v soglasju s strai ali preko pravnega odloka. Eden izmed glavnih indikatorjev, da otrok potrebuje spremembo okolja in da bodo razmiljali o napotitvi v vzgojni zavod je ta, da zane izostajati iz ole, po zakonu pa je dolan izpolniti osnovnoolsko obveznost. Otroci so v zavodu razlino dolgo, nekateri samo nekaj mesecev, drugi tudi po ve let. V eni skupini je najve osem otrok, zanje skrbijo tirje vzgojitelji in vedno, torej tiriindvajset ur na dan, je prisoten en vzgojitelj. Ponavadi prihajajo otroci iz neurejenih razmer. To, da smo stanovanjska skupina, pomeni, da smo odprti tip zavoda in imamo bolj ohlapna pravila, ki se jih otroci morajo drati. e se jih ne zmorejo, potem ne morejo biti pri nas. Ko otroci obiskujejo olo (skuamo jih tudi vkljuiti v im ve dejavnosti izven zavoda), niso pod naim nadzorom in takrat morajo prevzeti doloeno stopnjo odgovornosti in se drati pravil in dogovorov. Na vsaka tri leta se naredi revizijo za vsakega otroka, kjer se oceni, ali je zanj e primerno, da biva v naih skupinah ali ne. Skuamo tudi ugotoviti, kaj smo v tem asu naredili zanj, kako mu lahko pomagamo e naprej oz. koliko mu ne moremo. Kakne vrste dejavnosti, dolnosti in nalog pa obsega tvoje delovno mesto? Glavna naloga vzgojitelja po mojem mnenju je, da organizira celotno bivanje otroka v skupini. Nai otroci hodijo v zunanje intitucije, se pravi hodijo v normalne ole in zato moramo imeti redne stike s olo in poskrbeti, da informacije potekajo dvosmerno. Vedeti moramo, kaj se v oli dogaja, oni pa morajo vedeti, kaj se dogaja v otrokovi stanovanjski skupini in kako otrok funkcionira. Posebno podroje je delo s stari, kar je izrednega pomena, saj se bodo ti otroci enkrat vrnili domov. Povezujemo se tudi s centri za socialno delo, da dobimo informacije o otrokovi domai situaciji. Centri imajo tudi malce veji vpliv na domae okolje, zaradi esar je sodelovanje z njimi obvezno. Najveji del dolnosti je delo v skupini, ki ga je sicer malo. Delo v skupini je odvisno od problematike otroka in vasih gre za isto osnovne zadeve, npr. uenja higienskih in prehranjevalnih navad. Na otrocih ne izvajamo terapije ampak kvejemu svetovalne pogovore, ker nismo izobraeni za izvajanje terapij. Zavedati se je treba, da smo psihologi pri tem zelo neopremljeni. Terapevtsko so lahko obravnavani pri pedopsihiatru, kar je delno odvisno od nas, delno pa od centra za socialno delo in od starev. Kaj pa so po izobrazbi ostali vzgojitelji? Glavni profil med vzgojitelji je socialni pedagog ali specialni pedagog za otroke z motnjami vedenja in osebnosti. Prej se je ta profil imenoval defektolog MVO. V stanovanjski skupini naj bi bilo vedno poskrbljeno za to, da so vzgojitelji, ki skrbijo za eno skupino, razlinih profilov, da je notri en socialni pedagog, psiholog, kaken pedagog ali socialni delavec, da so torej profili malce meani, tako da se znanja dopolnjujejo. Ali nam lahko opie tvoj tipini delavnik? Imamo tri izmene in sicer dopoldansko, popoldansko in nono. Ob koncu vsake izmene vsak vzgojitelj napie dnevnik, zato najprej, ko pride, prebere dnevnik o dogodkih prejnjega dne. Dopoldanska izmena vkljuuje po potrebi obisk govorilnih ur ali sestanka, kjer izve in uskladi informacije o tem, kaj se bo z otrokom naslednji teden delalo v izobraevalnem in vzgojnem smislu. Dopoldanski termini so rezervirani tudi za sestanke s centri za socialno delo in pisanje poroil oz. urejanje kakrnihkoli birokratskih stvari. V dopoldanski termin spada e prihod otrok iz ole, prav tako je potrebno poskrbeti, da se lotijo obveznosti, pojedo kosilo in pospravijo sobe. Vmes imajo tudi malo prostega asa, ki ga lahko po svoji izbiri zapolni ali s kakno delavnico ali s portom. Popoldanska izmena se zane z unimi urami, ki trajajo dve uri ali ve. V tem asu vzgojitelj poskrbi, da ima vsakdo monost, da se naui, kolikor si sam eli. Znova sledi prosti as, ki ga lahko zapolni z delavnicami, ki so, kar ti pa pade na pamet v povezavi s potrebami skupin, npr. uenje socialnih vein, lahko pa so tudi isto sprostitvene (likovne delavnice). Zveer je nekako uteen ritem: veerja, potem higiena in umirjanje. Noni vzgojitelj pospremi otroke spat in ez celo no pazi na otroke, zjutraj pa jih odpravi v olo. Kaken pa je tvoj odnos z otroki, ali se nanje navee? Vedno se razvije odnos, ki ga je precej teko opisati in razloiti. e eli pri otroku nekaj spremeniti, mora razviti specifini odnos, ki je nekako terapevtski in ne starevski, ker te ti otroci nikoli ne bodo imeli za stara in v kritinih trenutkih to vedno pride na plan. Imajo te za nekoga, ki je stalno prisoten, ki te lahko vedno nadere in ti istoasno pomaga. Vzpostaviti mora tak odnos, da
Foto: A. Gregora

Anja Vidmar

Pot me, e posebej po neprespanih noeh, lahko tudi uspava.

90
otroka zelo dobro spozna, da tono ve, kako mora odreagirati v posameznih situacijah pri doloenem otroku. Ti si ista oseba, ki otroku daje navodila, ki ga kaznuje, ampak mu hkrati tudi pomaga in skrbi zanj. Otrok se tega seveda zaveda ter te kot takega tudi upoteva. Problem je v tem, da ne dobi feedbacka ali si bil pri otroku uspeen ali ne. Mogoe ez nekaj let, ko sploh nisi ve v tej slubi. Kako pa si dobil to slubo? Tu sem opravljal civilno sluenje in po opravljenem roku so mi ponudili slubo, ki sem jo sprejel. S im pa si se ukvarjal izven faksa? Vzporedno sem tudiral etnologijo in kulturno antropologijo. Sodeloval sem tudi v Drutvu tudentov psihologije natanneje v skupini za obtudijsko izobraevanje, vodil pa sem tudi skupino za evalvacijo. Ustanovili smo e dve obtudijski skupini, od katerih se je ena ukvarjala s Freudom, druga pa z metodologijo oz. kvalitativnim raziskovanjem. Bilo nas je nekaj navduencev in vsak je predelal nekaj literature, kar smo nato skupaj predstavili na seminarju. Pri skupini za kvalitativo raziskovanje smo imeli eno bolj obirno sreanje na eni izmed psihool, ampak na alost je potem vse skupaj zamrlo. Kakne prednosti na tvojem slubenem mestu se ti zdi ima profil psihologa? Predvsem bi omenil teoretino podlago, ki jo dobi tekom tudija. Meni pomaga vse znanje, ki sem ga dobil pri razumevanju teav samega otroka ali motenj. Vendar smo zelo bosi pri konkretnem delu oz. pri tem, kako ukrepati v doloeni situaciji. Klasina dodiplomska izobrazba tega ne naui, to najdemo bolj pri drugih profilih. Kako sam gleda na tudijski program psihologije z nekaj asovne oddaljenosti? Se ti zdi, da kaj manjka, ali je esa preve? Ko sem e tudiral psihologijo, sem se spraeval, kaj lahko z dodiplomskim tudijem dosee. Kasneje, ko sem diplomiral in je minilo e nekaj asa, se mi je zdelo, da te na psihologiji zelo dobro nauijo raziskovalnega dela. Po opravljenem tudiju si metodoloko podkovan in zna raziskavo korektno opraviti. e pa ima vije cilje, je to bolj tvoj problem kot problem tudija. Nam je e profesor Horvat na prvi uri predavanja povedal, da smo se odloili za sedemletni tudij in da nam sama diploma ne da dovolj znanja, da bi opravljali tisto, kar si je vsak verjetno elel. Znali bomo raziskovati, kako bomo pa to nadgradili, je odvisno od nas.
Foto: A. Gregora

tudent po tudiju

PANIKA

e vedno pa se rad pozabava kot smo se zabavali v otrotvu - na gugalnici .

Glede na ta cilj se mi zdi, da tudij sam zelo dobro slui svojemu namenu. Upotevati pa je seveda potrebno tudi posameznikovo zavzetost pri tudiju. Ali ti je tudij omogoil gladek prehod na sedanjo slubo? Seveda se mora veliko stvari dodatno priuiti, ko pride na novo delovno mesto. Glavni plus tudija psihologije pri mojem delu je, da sem laje razumel, kaj se dogaja z otroki. Tisto, kar mi je manjkalo, je bilo, kaj narediti, kako pristopiti k njim in kako z njimi vred reevati njihove konkretne probleme, tako individualne kot skupinske. Prvo pripravniko leto ima mentorja in se hkrati ui od sodelavcev in raziuje zadeve z njimi. Imeli smo tudi supervizijo, kjer si lahko izpostavil svoj problem in ga skupaj z drugimi predebatiral. Poleg tega ima vsako leto monost udelebe na strokovnem izpopolnjevanju, ki si ga sam izbere. Kaken pa je tvoj sploen vtis o slubi, ki jo opravlja? Sluba je naporna in zahtevna, ampak sem zadovoljen z njo, ker se veliko stvari lahko nauim tudi za svoje ivljenje, na primer tudi to, kako loiti slubo od zasebnega ivljenja. Za to namre rabi kar nekaj asa, saj se mora, ko pozna zgodovino otroka, nauiti, da te to ne bremeni, ker mora ti delati z otrokom. Ko sem prvi teden sluboval in videl, kako ti otroci funkcionirajo, se mi je cel vrednostni sistem sesul. Gre za isto neki drugaen svet, tukaj ni nikakrnega kompliciranja. Ko vidi in spozna otroka, ko spozna njegovo zgodovino, kaj vse je e doivel, a vendar je e vedno samo otrok

in ivi s tem, se zamisli, kako si ti zapleta vsakdanje ivljenje. Ti otroci ivijo drugae, ivijo iz dneva v dan, iz trenutka v trenutek in nimajo predstave, kaj bodo poeli ez pet let, a njihovo ivljenje kljub temu ni na videz kvalitativno bistveno bolj drugano od tvojega, predvsem iz tega vidika, da so tudi oni sreni, da znajo uivati. eprav v druganih stvareh in na drugaen nain. To delo te spremeni in ravno zato se mi zdi, da to ni sluba, ki bi jo lahko opravljal celo ivljenje, ampak jo mora po nekem asu zamenjati. Nam lahko zaupa tudi narte za prihodnost? Trenutno e drugo leto tudiram na podiplomskem tudiju kulturne antropologije in mislim, da bom v tej smeri tudi nadaljeval. Verjetno se bom moral v zelo blinji prihodnosti odloiti med slubo in tudijem. Ima morda e kaken nasvet za tudentke in tudente psihologije? imve naj berejo in imbolj naj bodo kritini do tega, kar preberejo. Zavedati se morajo, da je to, kar jim profesor da oz. kar jim da neka teorija, samo en pogled na nek problem. Pomembno je, da razvijejo svoj odnos do znanja, ki ga osvajajo. Svetoval bi jim tudi, naj jih ne bo strah opravljati kakrnokoli slubo, saj imajo dosti znanja, e ga le hoejo imeti. Pomembno je tudi, da premorejo doloeno mero samokritinosti, da ko zauti, da nekaj ni zate, gre pa drugam in ne dela iz tega problemov.
PANIKA

PANIKA

Intervju z zaposlenim

91

Dejan Kozel in Vesna Lenik

Znotraj absolventskega obdobja, ostane poleg diplome e dovolj asa za druge stvari
Dr. Matija Svetina je v svojih zgodnjih letih veliko asa preivel na dvoriu z otroki iz sosednjih blokov. Z ogo si nikdar ni bil preve na ti, blizu pa sta mu bili glina in voda, dokler ga niso zaeli muiti. Kot srednjeolec je planet raziskoval s signalom, kot tudent pa z nahrbtnikom. Absolventski izlet je preivel na Roniku. Nikdar se ni politino angairal. Pred velikim avditorijem v Amsterdamu je javno lagal v dobrobit slovenskih tudentov psihologije in nato doma svojo la preoblikoval v resnico. Nedavno se je vrnil iz postdoktorskega tudija v Ameriki in pravi, da je pametno diplomirati v asu, ki je temu namenjen.

generacijo (odnos do tudija)? Teko je danes soditi o tem, ker sem zdaj na drugi strani katedra. Vejih sprememb ne vidim. Edina stvar, ki je obutno drugana, je DPS. Takrat ga namre e ni bilo. Sliala sva, da ste bili ravno vi ustanovitelj drutva!? Izgledalo je, kot da bi tudentje samo akali, da bi konno e organizirali nekaj taknega. DPS je nastal na zelo zanimiv nain. Ko sem pisal diplomo, sem iskal literaturo. el sem tudi v Celovec in Zagreb. V Zagrebu je bil v knjinici demonstrator, s katerim sva se zaela pogovarjati. Povedal mi je, da obstaja zdruenje tudentov psihologije in da je ez nekaj mesecev sreanje te asociacije. Zdelo se mi je zelo zanimivo. Dal mi je naslov. Po vrnitvi sem o tem takoj govoril s prof. Horvatom bil sem namre njegov demonstrator. Prof. Horvat je zelo podpiral vse tovrstne pobude in tako je podprl tudi mene. Omogoil mi je pot v Amsterdam, kjer je bilo leta 1992 sreanje. Najprej sem navezal stik z nizozemskimi organizatorji. Razpad Jugoslavije je med drugim povzroil birokratsko zmedo razen nas Slovencev so vsi dravljani iz bivih jugoslovanskih republik za potovanje v zahodno Evropo potrebovali vize. Ampak Nizozemci nam tega niso takoj verjeli. Zato smo se nekaj asa ubadali s tem, ali potrebujemo vize ali ne. Na koncu pa so nam rekli, naj kar pridemo, e nam bo le uspelo. Ko sem prispel v Amsterdam, sem bil seveda edini iz Slovenije. Evropa se je prej zelo delila na Vzhod in Zahod; tudentje iz Vzhoda se tako niso kaj dosti druili s tudenti iz Zahoda. Tisto sreanje je bilo prvo, katerega se je udeleilo tudi nekaj drav iz vzhodne Evrope. Za vse te drave je bila participacija polovina ali pa je celo ni bilo. eprav so bili vsi tudentje na istem, noben ni imel dosti denarja. Spali smo v znanem hostlu v Amsterdamu, ki pa je bil neko tovarna. V teh halah so

Glede na to, da smo na Katedri za razvojno psihologijo, bomo prieli razvojno. Kako ste preiveli otrotvo? Imate kakne posebne spomine nanj? Rojen sem bil v Ljubljani. ivel sem v iki. Kaknih zelo posebnih spominov ne bi mogel navajati. iveli smo v bloku. Tako sem veliko asa preivel na dvoriu s prijatelji iz tistih blokov. Izmed iger nisem nikoli maral iger z ogo (med dvema ognjema, nogometa), saj z ogo nisem bil preve na ti. Ampak saj se tudi nismo preve pogosto igrali takih iger. Osnovna ola?! Treniral sem plavanje. Precej sem obiskoval razline kroke. Kiparil sem. V Pionirskem domu je deloval kipar Trar, tako da sem precej let obiskoval tisti kroek. Doma imam polno izganih kipcev iz tistih asov. Kasneje sem nisem ve ukvarjal s tem. S plavanjem sem prenehal, ker bi moral trenirati dvakrat na dan. Enkrat se mi je zdelo povsem zadosti, zjutraj in zveer pa ne! Srednja ola: Preden sem zael obiskovati srednjo olo, so ukinili gimnazije, tako da so v mojih letih obstajale samo srednje ole razlino usmerjenega izobraevanja. lo je za reformo usmerjenega izobraevanja. Moja osnovna izobrazba je tako elektrotehnik, saj sem obiskoval srednjo elektro olo. Takrat sem se tudi zelo veliko ukvarjal z radioamaterstvom. Hodil sem v radioamaterski klub, v katerem sem preko teh postaj navezoval stike po celem svetu. To je bil tudi njegov glavni namen. Bodisi z govorom bodisi z Morsejevo abecedo. Razmeroma enostavno si navezal stik z
Vesna Lenik spada zagotovo med ene najbolj vztrajnih oseb, saj brez pomislekov kljub absolventskemu stau e vedno z veseljem deluje pri Paniki.

ljudmi s celega planeta. Z njimi si si nato izmenjal naslov in tisti lovek ti je poslal eno kartico. Ti pa njemu. Kartice smo zbirali kot dokaz, da si se uspel pogovarjati npr. s lovekom iz Mongolije. Imelo je svoj ar, ker se je po eni strani potrebno ukvarjati s tehniko pojavile so se vse mogoe motnje, zelo slabo si slial sogovornika po drugi strani pa si se vendarle pogovarjal z drugimi. Morsejeva abeceda je pri tem dosti bolj uinkovita, ker se pisk seveda laje prenese kot govor. Hodil sem tudi v glasbeno olo. Igral sem flavto in oboo. Po koncu srednje ole, ko sem el v vojsko, sem pustil tudi glasbo. Kako to, da ste se odloili za tudij psihologije? e v 2. letniku srednje ole sem bil trdno odloen, da grem tudirat psihologijo. Ravnatelj, ki je bil psiholog, mi je pomagal z literaturo. Pripravil sem se na diferencialne izpite, torej na test preverjanja znanja iz srednjeolske psihologije, in sprejemne izpite, torej kombinacijo testa znanja in testov sposobnosti. Vpisanih je bilo 40 tudentov. Jaz sem bil vpisan kot 41. To pomeni, da nisem bil sprejet. Zato sem se vpisal na matematiko, ki me je tudi zanimala. Kasneje pa se je izkazalo, da se nekaj tudentov, sprejetih na psihologijo ni vpisalo, tako da so naknadno vpisali e nekaj tudentov pod rto in tako sem se prepisal na psihologijo. Kako je izgledal tudij takrat, torej ob koncu 80-tih? Predavanja, izpiti v teh letih se ni tako spremenilo. Zamenjal se je predvsem kader. Sam sistem tudija pa ne. Razlika med dananjimi tudenti in vao

92

Intervju z zaposlenim
Iz vsakega letnika jih je prilo nekaj (med njimi Grega Repov, Matej ernigoj). Na hitro smo ustanovili DPS, ki je v zaetku delovalo kot sekcija pri Drutvu psihologov Slovenije, kasneje pa se je osamosvojilo. Napisali smo status in ga poslali na Nizozemsko. Nato smo imeli e eno veliko sreanje v Angliji, kamor je e odpotovala delegacija. Takrat nisem bil ve tudent. Vse skupaj je po tem prevzel Gregor Repov. Drutvo je zelo vzcvetelo. Nastale so skupine za obtudijsko dejavnost, psihoole V trenutku, ko je DPS nastalo, se je med tudenti zelo prijelo. Izgledalo je, kot da je bila potrebna samo iskrica. Kaj pa vae obtudijsko ivljenje pred DPS? Letnik pred nami je bil zelo povezan: skupaj so hodili smuat, poleti na poitnice, izlete. Na letnik pa to ni bil. Druili smo se po predevanjih, vse skupaj ni bilo ni posebnega. Vekrat smo zahajali v nekdanjo kavarno na opovi. Tam smo vasih tudi tudirali skupaj. Dobivali smo se tudi v nebotiniku. Sem pa za tiste ase precej potoval. Na tak nain sem izkoristil najve tistega, kar med drugim ponuja tudentsko ivljenje. Vekrat sem bil v Angliji, kjer sem imel prijatelje. Jaz sem hodil tja, oni so prili sem. Z avtotopom sem ogromno potoval po Evropi. Spomnim se topa v Angliji. Zelo dolgo sem akal. In potem je konno nekdo ustavil. Prvo, kar je rekel, je bilo,
Foto: M. Svetina

PANIKA

bili postavljeni pogradi. Ko smo prili tja, nas je na postelji akala kuverta, v kateri so bili boni in podobno namenjeni kot pomo tudentom iz Vzhoda. Organizatorjem je bilo nelagodno podariti te zadeve tudentom neposredno, pa so jih dali na taken nain. Nekateri tudenti so kuverte nosili nazaj, drugi so se spraevali, kaj sploh pomenijo, ali jih je morda kdo pozabil tam. ele ko sem priel tja, sem videl, zakaj sploh gre. Da gre za asociacijo, zdruenje drutev tudentov psihologije iz razlinih drav. Da lani pravzaprav niso tudentje, ampak drave. Vse drave so poslale delegacije, le jaz sem sam predstavljal Slovenijo. Tam smo imeli plenarna zasedanja, volitve, spreminjal se je statut, predstavljala so se poroila. Prvi del je bil administrativni, drugi strokovni (imeli smo predavanja na univerzi v Amsterdamu: spomnim se, da so predstavili tudi Katedro za parapsihologijo), tretji del pa je bil zabavni (organizirani so bili izleti po Amsterdamu). Druili smo se na vse naine, kot se verjetno tudi danes. Bolj malo smo spali. Amsterdam pa je e posebno ivahno mesto. V enem od teh dni so se vlagale tudi pronje za vlanitev v to zdruenje. Glasovalo se je, kdo bo sprejet kot novi lan. Te pronje so oddale le drave oziroma drutva tudentov, ne pa posamezniki. Tam sem si sam izmislil, da imamo drutvo tudentov, da je naa univerza precej stara (no, tega si nisem izmislil), da so tudentje zelo aktivni in da v imenu tega naega Drutva tudentov psihologije Slovenije prosim za vlanitev. Imel sem predstavitev pred avditorijem (velikim ali malo vejim kot naa predavalnica 34, polnim tudentov iz vsake drave 3 - 5 tudentov). Potem je sledilo e nekaj vpraanj. Predstavile so se namre vse drave, ki so prosile za lanstvo: nekatere drave so sicer prosile za pridrueno lanstvo, jaz pa sem kar takoj prosil za polno lanstvo. Nato so bile volitve. Sledil je ganljiv prizor. Vsaka drava je glasovala. Za Slovenijo so vsi glasovali za. Nato so javno sklenili, da je Slovenija sprejeta kot polnopravna lanica. Vsi v dvorani so vstali in ploskali. Res sem bil ganjen. Seveda smo dobili nalogo, da je treba takoj do jeseni poslati status v angleini. To je bilo proti koncu marca. Takoj ko sem se vrnil v Ljubljano, je bilo treba hitro ustanoviti drutvo, napisati statut, ga poslati tja in plaati lanarino. Na oglasno desko sem obesil list, da se ustanavlja drutvo in da vabim vse tudente, ki jih to zanima.

da on ni Angle, ampak je iz Wellsa, saj Anglei ne ustavljajo. Ste bili na absolventskem izletu? Z naim letnikom smo li na Ronik. Za en veer smo si priredili piknik na jasi pod cerkvijo. Zakurili smo, pekli, pili. Tam smo bili do zgodnjih jutranjih ur. Potem smo odli na fakulteto, ker smo morali naslednji dan oddati zelo obseno vajo. Fakulteta je bila odprta tudi ponoi, tako da smo potem kar tam dokonevali vajo. V zelo lepem spominu imam brucovanje. Odvijala so se na hodniku Oddelka. Ena glavnih razlik v primerjavi z dananjim je bila ta, da so prili vsi tudentje in profesorji. Ko sem bil jaz bruc, so bili prisotni skoraj isto vsi profesorji. Brucovanje je bil dogodek vseh tudentov in profesorjev. Verjetno pa so danes druge stvari nadomestile tisto funkcijo, ki jo je takrat imelo brucovanje. e bi se v drutvu npr. odloili za neke vrste reformo brucovanja, nali primeren prostor mislite, da bi bilo mo ponoviti podobna brucovanja? Ne vem. Jaz tako ali tako zmeraj pridem. Pomembno je bilo tudi to, da je bilo brucovanje na fakulteti. Kako to, da ste se odloili za akademsko kariero? Ste jo nartovali? Kot tudent sem postal demonstrator na Katedri za razvojno psihologijo. Za de-

Matija v svojih isto rosnih letih...

PANIKA

Intervju z zaposlenim
sem bil tam, je bil ravno potres v Turiji in iz te univerze so poslali nekaj robotkov za reevanje ljudi iz ruevin. Med kosilom robotki hodijo po restavraciji, okrog stolov, skaejo ez katle Zanimivo. Od dvanajstih do enih gredo vsi na kosilo. To je prilonost, da se s kom dobi, e se mora z njim kaj pogovoriti - npr. z razlinimi profesorji. Okrog tirih pa gre zelo veliko profesorjev na vadbo: bodisi tei, plavati bodisi na fitnes; tam so bile tudi telovadnice za koarko, odbojko. Praviloma do estih zveer so vsi profesorji na univerzi. Veina pa jih ostane e dlje. Jaz sem velikokrat, ko sva s profesorjem delala, ostal do polnoi, enih, dveh zjutraj. Dnevi so zelo posveeni delu. To delo, ki ga tam opravlja, je na nek nain veliko bolj poasno in mirno. Pri nas se v veliko krajem asu naredi veliko ve stvari. Tam je delovnik zelo dolg in na koncu ugotovi, e zaradi ur, ki si jih tam preivel, da si dovolj uinkovit. To pomeni, da je raziskovalno delo zelo prepleteno z vsakdanjikom? Zelo, zelo. Tam delo in zasebnost nista loena: npr. da bi el najprej na faks in tam delal, potem pa bi el domov, kjer bi opravil zasebne stvari; slednje so rezervirane za soboto in nedeljo (nakupi, pospravljanje). Drugae pa je med tednom ves dan posveen delu. In to prav tam, na fakulteti. Pri nas je delo drugae organizirano. Tam doma nisem delal stvari za fakulteto, tu pa praviloma jih. In danes?

93

monstratorja me je povabil prof. Ludvik Horvat in sprejel sem ponudbo. Nato me je prof. Horvat ves as tudija podpiral kot mentor, po diplomi pa sem postal asistent. Potem je bil prof. Horvat va mentor v pravem pomenu besede? Ja, isto zares. tudijsko in sicer. Podpiral je vse moje nenavadne ideje. Tudi DPS. e on tega ne bi podprl, verjetno jaz ne bi el v Amsterdam. Saj bi mogoe e naslednje leto lahko odel kdo drug; toda prof. Horvat je tu zelo zasluen. Pa po diplomi? Ko sem diplomiral, sem nekajkrat odel na izpopolnjevanje v Nemijo, po doktoratu pa za eno leto v ZDA na postdoktorski tudij. Ves as se namre izobrauje. S profesorjem, pri katerem sem bil na postdoktorskem tudiju, e naprej sodelujem in obasno hodim tja. S im se ukvarjate? Z razvojem miljenja pri otrocih. Pri njem sem raziskoval, kaken je odnos med uenjem in razvojem, saj je on utemeljitelj neke nove razvojne teorije. Ima zanimiv razvojni pristop. Leto, ki sem ga preivel v Ameriki, je bilo zelo plodno. Zdaj tako ivljenje tee naprej. Z njim, kot reeno, sodelujem. Kako je potekal va postdoktorski tudij? Ostane e kaj prostega asa, da si ogleda deelo? V resnici je to zelo vezano na delo. Ko sem priel tja, sva se s profesorjem dogovorila za obveznosti: tam delam, vendar pa imam v razumnih merah tudi as za ogled Amerike. Delovni urnik je drugaen. Delati se zane priblino ob devetih zjutraj. Ob tem asu pridejo vsi profesorji na fakulteto. Ena izmed norm dela je, da ima vedno odprta vrata. Zapre jih edino, ko ima telefon, pogovor ali izpit. Drugae pa so profesorji ves as dosegljivi vsem tudentom. Ta univerza je zasebna in tudentje veliko plaajo, da imajo monost tudirati na njej. Poleg tega gre za manjo univerzo, ki pa precej visoko rangira med amerikimi univerzami Carnegie Mellon University v Pittsburghu. Najbolj je znana po raunalnitvu in informatiki. Tudi psihologiji. Delajo precej za NASO. Ko si hodil po teh hodnikih, si videl, kako se sprehajajo robotki, za njimi pa ji spremljajo lastniki s prenosnimi raunalniki. Robotki so se uili orientiranja, iskanja. Ko

Imam druino. Majhno punko. Veliko je dejavnosti, ki se veejo na otroka, veino asa. esa pri sebi najbolj ne marate? Neodlonosti. Kaj pa glasba? Va odnos do glasbe danes? Ne igram ve. Moral bi vaditi, e bi hotel kaj igrati. Posluam pa jo rad. Razline zvrsti: klasiko in jazz. Nimam posebnega priljubljenega izvajalca. V Ameriki sem sreal Diano Krall. Bila je nominirana za grammyja. el sem tudi na njen koncert in bil mi je zelo ve.

Bi dali e napotek za absolvente? To je as, ko lahko vsak naredi stvari, ki si jih je elel e med tudijem, pa jih ni uspel. Vano se mi zdi, da se v tem tudijskem letu diplomira. Letos sem bil prisoten pri reevanju proenj tistih tudentov, ki niso uspeli diplomirati. Vsako leto, ki se za to povlee, je teje. Zato je zelo pomembno, da se diplomira, ko diplomirajo kolegi: ko je as temu namenjen. Ampak znotraj tega obdobja ostane e dovolj asa za druge stvari, ki si jih nekdo elel poeti. In za bruce? Saj se bodo znali. Doloen as prilagajanja je vedno potreben v zaetku tudija.

Foto: M. Svetina

PANIKA

...Matija v nekoliko manj... a e vedno zelo rosnih letih...

94

Bralna znaka

PANIKA

Katja Koir

Mojih deset ali beremo s Katjo Koir

Branje je e samo po sebi sladko opravilo. Je izjemno intimno dejanje, ki omogoa razline vrste vpogledov in sooenj samega s seboj. Posebne vrste zadovoljstvo pa je, e se z nekom ujame pri knjigah. Super je, in ne dogaja se pogosto, ko pogovor nanese tudi na knjige. Razvije se razprava, v kateri lahko svoj popolnoma intimni svet deli z drugimi. Saj to ni le pogovor o knjigah, ampak pogovor o tem, kaj ti je doloena knjiga naredila in kaj ti v doloeni ivljenjski situaciji pomeni.
Zato ne morem oporekati genialnosti ideje svoje soimenjakinje, ki jo parafraziram v naslovu pa naj si o njej sicer mislim karkoli pa e. Gre za idejo o bralnih krokih. To so sreanja po vsej Sloveniji, kjer se ljudje od izobraencev do delavcev v tovarnah sreujejo in pogovarjajo o tem, kar so prebrali. S tem pravzaprav govorijo o sebi: kdo so, kakni so, kaj jim je drago, esa ne marajo. Knjiga je medij, skozi katerega se izraajo in na podlagi katerega se tkejo nova, morda dragocena poznanstva. Knjige, o katerih bo govora v nadaljevanju, so izbor tistih, ki sem se jih v preteklih letih nauila uporabljati. Vem, katero vzeti v roke, ko ivljenje nima smisla, katero, ko sem zbegana in prestraena, katero, ko se mi zahoe smeha V ast mi je, da lahko drobec tega svojega sveta delim z bralci Panike. Nesmrtnost avtorja Milana Kundere je moje pomirjevalo. Modra knjiga je to. V njej najdem varnost in s tem odgovore na vse, kar me v danem trenutku bega. V roke jo spontano vzamem v obdobjih dunega nemira. Nikoli ni enaka: kot da bi jo v asu od enega do drugega branja nekdo nekoliko zradiral in na novo napisal. Le sporoilo, ki ga nosi, je v osnovi vedno enako kako bogato, pestro in lutno je ivljenje. e iz Kunderine mojstrovine kot vodilni motiv diha sla po nesmrtnosti, pa gre v Kosmaevem Tantadruju za ravno nasprotno hrepenenje. Ko sem zaela pisati tole besedilo in sem izbirno iskala svoje favorite, sem se spomnila, da sem imela Cirila Kosmaa vasih zelo rada. Zato sem ponovno vzela v roke njegovo Balado o trobenti in oblaku, Pomladni dan, Sreo, Kruh, Tantadruja in druge zgodbe, ki tako ljubeznivo slikajo vesele in tragine usode ljudi, e zlasti vakih posebneev. Tantadruj e posebej see v srce. Ganljiva, predvsem pa zelo srna zgodbica o norku, katerega najveja in edina elja je umreti. A s kaknim arom ter ivljenjsko radostjo se loteva uresnievanja te elje! e se ti ob branju ovlaijo oi, ne ve prav dobro, ali so to solze smeha ali bridkosti. ista toplina in milina. Ja, Kosma je zame brez dvoma najveji slovenski pisatelj. Topli, mili in povsem tantadrujevski so tudi junaki iz Medvedka Puja avtorja A. A. Milna. Tako kot moja predhodnika Grego in Meto knjiga navduuje tudi mene! Pu, njegove brundarije in njegovi prijatelji (Pujska imam e posebej rada, pa tudi Tiger ni kar tako) tudi meni predstavljajo varen prostor, kjer se vedno najde kakna modra beseda tudi e ni od Sove. Knjiga, za katero komaj akam, da jo bom brala svojim otrokom. Lua avtorja Matjaa Pikala je zabavna slika odraslega sveta skozi otroke oi. Dogaja se oitno v nekem modernem vrtcu. Smena je, ker nas spomni na nekatere ljubke vrtevske finte: reci figa tebi pa aba v riti miga! Ter zato, ker na nezateen nain nastavlja ogledalo odraslim in vsem njihovim nedoslednostim. Na koncu nastopa v njej celo psihologinja. Morda je k mojemu navduenju nad Belim hotelom avtorja D. M. Thomasa prispevalo dejstvo, da sem bila takrat v etrtem letniku in v procesu absolviranja razvojnega analitinega psihoterapevtskega nauka pri profesorju Prapru. Spomnim se, da me je knjiga tako prevzela, da sem jo porla v enem kosu. In da sem takoj, ko sem obrnila zadnji list, vedela, da moram vsem sporoiti, kakna genialna knjiga obstaja na tem svetu. Tako sem knjigo v istem dnevu prebrala od zaetka do konca in napisala recenzijo za Paniko. Zunanji svet takrat ni obstajal bili sva le knjiga in jaz. Najbr ni potrebno poudarjati, kako razoarana sem bila, ko ta knjiga prijateljici, s katero sva delili precejen kos bralnega okusa, ni bila ve; e huje zdela se ji je ogabna. Mene pa je ravno to najbolj prevzelo in pretreslo demonstracija erosa in thanatosa, libida in destruda v najisteji, najbolj prvinski in necenzurirani obliki. Z Magom avtorja Johna Fowlesa ni bilo dosti drugae. To ni knjiga, ki bi jo lahko bral po nekaj strani vsak veer pred spanjem ko se po prvi etrtini prvega dela razvije bralna strast, jo hoe zdaj, takoj, celo, do zadnje strani! Mag je akcija, skoraj psihoza, je adrenalin ob bliskovitih, bizarnih pre-

PANIKA

Bralna znaka
dobil tisto. Knjigo sem brala povsem nepouena o teoriji, ki je v ozadju, in priznam, da moj v znanstvenem raziskovanju izolani um ni isto verjel delu, ki je napisano tako poljudno. Eh, spet ta na razlinih osebnih filozofijah osnovana pop-psihologija, sem si mislila. Pa je bila zadeva vendarle toliko mikavna, da sem raziskovala naprej. In nala malo morje raziskav, ki potrjujejo Kohnove trditve in ki jih avtor spretno povzema. Tako sem se seznanila tudi z eno izmed najvplivnejih teorij motivacije, teorijo samodoloenosti, ki mi danes predstavlja zelo ljubo orodje pri mojem delu. Ja, Punished by rewards je knjiga, ki animira in motivira. Slogovno izredno dober in na konkretne situacije apliciran povzetek novih spoznanj na podroju intrinzine motivacije s tevilnimi posebnimi efekti. V poeziji Nee Maurer sem e kot najstnica nala svoj ivljenjski moto, ki sem ga dejansko zaela iveti precej kasneje. Takole gre: Lovi me z vetrom, /lovi me s temo, /lovi me z mislijo /ne ulovi me! Ne najde, /kdo mi daje svetlobo. /Kaj morem, /e ne verjame, /da arim iz sebe. Najbolje pesmi Nee Maurer so zbrane v knjigi Igra za ivljenje. To je poezija, ki poboa, kot to znamo samo enske pesmi, spletene iz ljubezni, strasti, poelenja, materinstva, hrepenenja, iskanja, grenkobe, nenosti Priporoam mokim, ki bi radi razumeli enske. Ah, pa saj tako ali tako ne bi dojeli, hihi. Olovka pie srcem je zbirka najbolj zabavnih, modrih in izvirnih otrokih misli. Gre za odgovore otrok na enem izmed testov inteligentnosti, ki sta jih izbrala srbska psihologa Vanja Rupnik-Rai in Budimir Nei. Ko smo punce to knjigo brale na morju, smo kriale, vreale in cvilile od smeha. A krivino jo je brati le kot zbirko

95

obratih, je mrzlino priakovanje konca in hkrati elja po e. Na koncu sem se poutila opeharjeno. Epilog zgodbe sem lahko dojela in sprejela ele, ko je bralna ihta popustila. Z big-brother-trenutki, navdihnjenostjo z Jungom ter ustvenim in moralnim odraanjem kot osrednjo temo je Mag obvezno branje za psihologe. Svetlana Makarovi naj bo naslednja. Njene pesmi so za moj okus nekoliko prerne, pretrpke in pregrenke; kar pa je napisala za otroke, je zakon! Se spomnite Sapramike, Pekarne Mima, krata Kuzme, Sovice Oke, Replje, pa Kosovirjev? To so pravljice o ljubezni, zavisti, zaupanju, hinavini, napuhu, radovednosti, stremutvu, prijateljstvu, prijaznosti in kar vse je e lovekega. Z modrostjo, ki jo posredujejo, na ljubek, preprost in hihitav nain, predstavljajo neke vrste slovenskega Medvedka Puja. Skozi njene pravljice in na podlagi izkunje, ki sem jo imela z njo, ko sem kot srednjeolka pripravljala raziskovalno nalogo o njeni otroki literaturi, lahko tudi reem, da gospa Svetlana ni taka huda arovnica, kot se vasih dela v javnosti. Kot bi rekla njena nona luka iz pravljice o potepuhu in noni luki: e mogoe, da se vam je zdela, ampak v resnici ni. Da boste vedeli. Napisati dobro znanstveno poroilo o raziskavi je za psihologe po vsem tem drilu s poroili mala malca. Vedno se mi je zdelo veliko teje zapletena znanstvena spoznanja predstaviti na enostaven, razumljiv nain in jih osmisliti v konkretnih, aplikativnih situacijah. Alfieju Kohnu je s knjigo Punished by rewards: the trouble with gold stars, incentive plans, As, praise, and other bribes to odlino uspelo. Zagrizen antibehaviorist z razlinih vidikov in z mnoico argumentov odstira temno plat motiviranja po naelu: e bo naredil to, bo

smenic. V njej se zrcali otroko pojmovanje sveta z vsemi znailnostmi miljenja pri otrocih, ki jih poznamo iz raznih razvojnopsiholokih teorij, poleg tega so te male velike otroke misli tudi ogledalo socialnih razmer v sedemdesetih letih na srbskem podeelju (Kaj imata skupnega meso in kruh? Druki su to se hleb jede a meso voli.), odraz otrokih stisk (Kaj je vnuk? Kad se rodi drugo dete pa ga vole a tebe ne vole vie.). Evo jih e nekaj sladkih za pokuino na primer: Kaj imata skupnega pes in maka? Oni nisu isti jer ja imam samo maku. Ali pa, ko ti olarek na vpraanje, kaj pomeni osamljen, odgovori: Usamljen sam ja, nemam ni enu ni nita! Pa iznenaenje? Kad se iznenada iznenadi i samo vikne joj in kad nekog potegne kamenom a on kukavica pa puti krv. Ljubko in pouno. e smo rekli deset, potem je potrebno na tem mestu narediti piko. Vesela bom, e bo kdo v mojem izboru prepoznal kanek svojih bralnih uitkov naj me kdaj pocuka za rokav in ga povabim na pogovor o knjigah ob kavi v kak prijeten, topel lokalek. Kot e reeno, je branje in dojemanje prebranega v prvi vrsti vendarle neizogibno osebna zadeva. Zato ne maram tolmaenj tipa sporoilo knjige je ali kaj nam je avtor hotel povedati s tem Kar sporoa meni, je lahko tako popolnoma drugae od tega, kar sporoa tebi, njemu, njej. Kakor mi lahko danes sporoa nekaj povsem drugega, kot mi je sporoal veraj, pred desetimi leti, v otrotvu. In naj podam ogico naprej in poskrbim za kontinuiteto te rubrike kaj e sporoa tebi, draga bralka ali bralec?
PANIKA

96

Knjiga
Za knjigo je znailno, da je po eni strani napisana zelo analitino, saj skua avtor veino pojavov podrobno razloiti, po drugi strani pa posamezne dele nato tudi povee med seboj v celoto. Posledica taknega pristopa obravnave emocij je, da se iste stvari v knjigi vekrat pojavljajo. Vendar je slednje zaradi kompleksnosti in prepletenosti emocij razumljivo in neobhodno. Na ta nain avtor bralcu pomaga, saj mu tako samemu ni potrebno sestavljati delov v celoto. Pohvaliti je potrebno tudi tevilno navajanje primerov iz avtorjeve prakse, kar vnese v knjigo moment laje razumljivosti in predstavljivosti. Poleg tega tudi samo besedilo postane bolj razgibano in zato bolj zanimivo. Knjiga je napisana kot ubenik za bodoe psihoterapevte in tudente. Primerna je torej za vse tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo (ali pa se name-

PANIKA

EMOCIJE PSIHOTERAPIJA IN RAZUMEVANJE EMOCIJ

avtor: Zoran Milivojevi zaloba: Prometej, Novi Sad (1999) Emocije je knjiga Zorana Milivojevia iz leta 1999. Gre za dopolnjeno izdajo njegove knjige Psihoterapija i razumevanje emocija iz leta 1993. Brez zadrkov lahko reemo, da gre za knjigo svetovnega merila, saj je po svoji izvirnosti, obsenosti, sistematinosti, konsistentnosti in usmerjenosti v prakso zelo kakovostno delo. Kot pravi avtor sam, ne gre za pregled razlinih teorij emocij (eprav so odkritja razlinih avtorjev upotevana), temve za avtorjevo lastno teorijo emocij, ki jo imenuje Model krone emocionalne reakcije (model KER). Knjiga je napisana na podlagi teoretinega okvirja transakcijske analize, vkljueni pa so tudi elementi psihoanalize, eksistencialistinih psihoterapij, sistemske teorije ter vedenjske in kognitivne terapije. Bistveno pa je, da je knjiga plod avtorjeve dvajsetletne prakse z individualno in skupinsko terapijo doma in v tujini ter izkuenj, ki jih ima kot edukator in supervizor za transakcijsko-analitino psihoterapijo. Knjiga je sestavljena iz obega in specialnega dela. V prvem avtor pove, kaj so in kaj niso emocije (oziroma natanneje emocionalne reakcije). Definira jih kot reakcije osebka na draljaj, ki ga je ta ocenil kot pomembnega, pri emer reakcije visceralno, motorino, motivacijsko in mentalno pripravljajo osebek na adaptacijsko aktivnost. V naslednjem koraku nam avtor razloi model KER ter nato preide preko adekvatnih na neadekvatne emocije. Nadaljuje s patologijo emocij do obravnave koncepta emocionalne inteligentnosti ter obi del zakljui z osnovami analize emocij (z uporabo modela KER). V specialnem delu se osredotoi na skoraj trideset posameznih emocij. Vsako emocijo najprej definira in nato za veino pove njeno strukturo in funkcijo. Povezuje jih med sabo in na koncu e doda, kako se kae patologija skozi doloeno emocijo oziroma s katerimi patologijami je povezana ter tudi kako je pri tem mona psihoterapija.

ravajo ukvarjati) s poklici, povezanimi s svetovanjem ali kakno drugo pomojo loveku. Istoasno pa je knjiga napisana na tak nain, da je dostopna vsakemu bralcu, ki je motiviran, da razvije svojo emocionalno pismenost in emocionalno inteligentnost. Na koncu bi knjigo priporoil vsem tudentom psihologije, saj je knjiga, kljub njenim skoraj 700 stranem, zelo koristna za razumevanje loveke duevnosti. Ja, zelo kakovostno branje!
[Sandi Kofol]

PANIKA

Gledalika predstava

97

OB LETU OSOREJ
avtor: Bernard Slade prevod: Alja Predan kostumografija in scenografija: pela Leskovi igralci: Boris Kobal, Bernarda Oman produkcija: pas teater Ste se e kdaj vpraali, kako bi iveli, e bi se vsako leto ob doloenem asu na doloenem mestu za en konec tedna sreali z osebo, ki vam je neko sicer prirasla k srcu, toda nakljuje trenutka enostavno ni bilo primerno, da bi vaju za vedno zdruilo v sreno druinico? Morda se vam je kaj podobnega celo zgodilo ali pa ste o tem le sanjarili? e elite, da ta zgodba za nekaj trenutkov postane resninost (seveda na odru) oziroma e vas mui le firbec, kako vse to izgleda, potem si morate ogledati predstavo Ob letu osorej, ki jo je reiral Bernard Slade, torej eno izmed mnogih predstav pas teatra. Sprva, e preden sem si predstavo ogledala, sem mislila, da gre zopet zgolj za eno od klasinih komedij, ki jih je e v vseh gledaliih polno. Romantino komedijo, pa. Ker sem si tisti as resnino zaelela gledalia, sem si vseeno nekoliko bolj pozorno prebrala sam uvodnik, vabilo na predstavo. Pisalo je nekako takole: Svetovna uspenica, oznaena kot najbolja komedija o ljubezni in preutvu Vsako leto en konec tedna brez skrbi, brez obveznosti in brez odgovornosti takole pravi na junak svoji junakinji, preden se vreta na posteljo, da opravita tisto No, saj veste kaj?! Doris in George se po nakljuju sreata v hotelu in se ob letu osorej sreujeta e 25 let. e bi hoteli vsi iveti tako kot naa dva junaka, potem na tem svetu ne bi bilo dovolj prostih sob Je morda zdaj e kdo, ki bi se elel iti v gledalie na sprostitev, smeh in nekaj neobiajnega? Na nekaj, kar ne sme delati vsak, a kar izgleda zelooo zanimivo? Mene so enostavno prepriali, zato sem si la ogledati zadnjo predstavo v prejnji sezoni. Verjetno me je nekoliko muil tudi firbec, kako se lahko take zveze obnesejo in kako bi vse skupaj izgledalo Saj veste pravijo, da se je bolje uiti na napakah drugih ljudi kot na svojih lastnih Pa sem la Ugotovila sem, da gre za zelo nenavadno zgodbo dveh ljudi, ki imata vsak svojo druino ter svojo preteklost in prihodnost. Vsako leto ob istem asu ju drui le njuna skupna sedanjost. Ona, Doris, se doma izgovori, da gre v samostan (no, v dananjem

asu tale izgovor verjetno ne bi ve deloval, saj bi soprog prej posumil na skrito zvezo, kot e bi mu soproga zaupala, da gre preprosto sama na poitnice), medtem ko gre njen mo z otroki k tai, s katero pa se Doris ne razume prav dobro. Nasprotno pa se on, George, pri svoji eni izgovori, da gre na slubeno potovanje (verjetno se nam enskam to res ne bi zdelo ni nenavadnega izgovor je klasien, a ve kot dober). Vsako leto vsak izmed njiju prinese s seboj svoje nove zgodbe, nova doivetja in s tem seveda nova preseneenja, ki pa so v predstavi zdruena v duhovito celoto. On je prvih nekaj let vidno zatopljen v svoj posel. Z leti pa njegova strast za delo in ivnost pojenjujeta, vedno bolj se predaja Dorisinim strastem ter v ospredje prienja postavljati pravo ljubezen in ustva. Ona skoraj vsako leto preseneti z novim slogom (enkrat kot tudentka, drugi kot hipijevka itn.), vedno pa ostaja predana mou, eprav ob skupnem koncu tedna z Georgeom ostaja skoraj brez slabe vesti. S asoma se Dorisina ljubezen do njenega moa e povea, pri emer ima roke vmes tudi George, kar pa pravzaprav ne moti nikogar, dokler Na koncu zgodbe po 25 letih George prileti in sporoi alostno novico. Umrla mu je ena in sedaj si eli nekaj drugega njo za vedno. eli si jo tako zelo (verjetno tudi zato, ker je ostal isto sam kot marsikateri moki njegove starosti), da

jo postavi pred dejstvo: za vedno ali nikoli ve skupaj!?! Kako se je odloila Doris? Ne vem Ali bolje: tega ne elim povedati to si pa raje oglejte sami, saj vam ne bo al Vsekakor moram na koncu priznati, da je teko verjeti, kako je lahko prisotnost le dveh ljudi (Bernarde Oman in Borisa Kobala) na odru tako pestra in razgibana ter kako lahko dva loveka priarata na odru ivljenje dveh druin z obilico alosti, humorja in zabave. Videla sem e mnogo predstav, cel kup komedij, a ta je bila ena tistih, ki so mi (in mi bodo) ostale v spominu in pri kateri bi kar teko rekla, da se je na napakah drugih ljudi pametno uiti. Kaj vem, morda pa se e imate sreo splaa poskusiti! J Pa uivajte (vsaj) v predstavi jaz sem [Tanja raj]

98

Film
si izpolni vsako, e tako banalno eljo (npr. svoji dragi romantino priblia luno ter priara zvezdnato nebo svoj namen je dosegel, a kaj, ko naslednji dan na Japonskem zaradi lunine aktivnosti doivijo povodenj). Vendar se na tem mestu njegova velikopoteznost ne kona, kje pa. Zdaj bivi bog ga prijazno opomni, da je njegovo oblije namenjeno predvsem dobrobiti drugih ljudi in ne njega samega. Vsemogoni, a tudi rahlo vase zagledani Bruce se znajde pred navidez teavno nalogo: kako v kar se da hitrem asu ter z minimalno napora izpolniti im ve elja ljudi, ki se obraajo nanj? V pomo mu je raunalnika tehnologija, kamor mu po vzoru Youve got a mail prihajajo You`ve got a wish e-pisma. Z eno samo tipko so tako elje izpolnjene. Slii se preprosto, vendar pa to za sabo nosi neslutene posledice. Kar naenkrat obstaja v majhnem mestu na tisoe dobitnikov lota, kjer pa dobitek, razdeljen med vse srenee, teje borih nekaj dolarjev In to je ele zaetek, kajti tu so e elje prebivalcev drugih vasi, mest in deel! Njihovi prosei glasovi shizofrensko odmevajo v Brucovi glavi. Hja, biti bog pa ni maji kaelj. Zadeva se zaplete e bolj; zaradi vseh izpolnjenih elja pride do anarhinega stanja, ki mu Bruce ni ve kos. Pobesneli dobitniki lota dirjajo po ulicah in mendrajo vse pod seboj, e posebej loterijo. Sistem se rui in ni ni videti, da bo Bruce temu kos. In tu je e Grace, njegova ljuba, ki je, razoarana nad

PANIKA

VSEMOGONI BRUCE
[Bruce Almighty] Reija: Tom Shadyac Producent: Tom Shadyac, Jim Carrey, James D. Brubaker, Michael Bostick, Steve KOren, Mark O'Keefe, Gary Barber, Roger Birnbaum, Steve Oedekerk Scenarij: Steve Koren, Mark O'Keefe, Steve Oedekerk, Michael O'Keefe Igrajo: Jim Carrey, Jennifer Aniston, Morgan Freeman, Lisa Ann Walter, Nora Dunn

njegovo nezvestobo, odla. Tragini moment, e posebej ob spoznanju, da je ne glede na svojo brezmejno mo Bruce vseeno nemoen in globoko nesreen. Konec filma je teavam navkljub seveda sreen. Bruce spozna, da bistvo njegovega poslanstva ni v koliini izpolnjenih elja, v opravljenem cenzusu, marve v kvantiteti teh elja. Kot pravi Morgan Freeman v enem od zadnjih kadrov: ude je mati, ki je sama z otrokom, in opravlja dve slubi, poleg tega pa najde as za nogomet z njim. ude je mladostnik, ki namesto droge izbere izobraevanje. ude je v loveku. Sledi Brucova preobrazba, ko zane svoje spoznanje udejanjati v obliki vsesplonega altruizma in ljubezni do soljudi. S svojo novo energijo in prisrnostjo ponovno postane priljubljen poroevalec s terena. Bivi bog spet prevzame svojo funkcijo, Grace pa se kajpada vrne. Igralska zasedba v filmu je precej dobra, prav takni so tudi vizualni efekti (fascinirala me je hoja po vodi). Levji dele k duhovitosti filma prida neprekosljivi Jim Carrey, ki mu je v filmu zaupan hibrid vlog iz filmov Butec in butec in vloge iz Trumanovega ova. Morgan Freeman blesti v svoji preprostosti in mislih, ki bi jih mirno lahko zapisali v kakno spominsko knjigo. Nekoliko medlo deluje le Jennifer Aniston, ki je e rahlo postana s stalno ponavljajoo se vlogo ene od Prijateljev. Vsemogoni Bruce je fantazijska komedija in kot takno jo moramo tudi jemati. Za sabo ne nosi neke globoke filozofije. Je skrajno preprost film, pa vendar ne plehek. Je zgodba o vsakdanjih ljudeh in vsakdanjih situacijah, v katerih se znajdejo, ki pa se s epcem udea prevesijo v nebesa z napako. Zgodba, ki se lahko zgodi tudi meni ali tebi. Pazljivo torej pri besedah, nanaajoih se na gospoda tam zgoraj!
[Ana Arzenek]

Vsakdo od nas je e imel kaken opravek z bogom. e ni drugega, se k njemu obraamo, kadar elimo, da nam izpolni eljo ali dve, ali pa takrat, ko mu besni namenimo kakno bolj sono. Kako bi bilo, e bi nekega dne sami postali bog, alfa in omega vsega stvarstva? Vsemogoni Bruce je film, ki odgovarja na to vpraanje. Bruce (upodablja ga vsestranski Jim Carrey) je posreen poroevalec neke televizijske hie v majhni dravi. S prijetno partnerko Grace (igra jo Jennifer Aniston) ivita precej povpreno ivljenje. Bruca ambicije enejo, da bi postal voditelj TV dnevnika. Njegovi narti pa padejo v vodo, ko to mesto zasede njegov osovraeni sodelavec. Od tu gre vse samo e navzdol. Obilo kominih peripetij, ki govorijo v prid sloganu, da slabe pa ne more biti. arovnija se prine, ko se Bruce z dotolenim avtomobilom in potolenim obrazom, brez slube, z mokro hlanico in povoenim pagerjem znajde v skrivnostni stavbi, kjer naj bi ga akala njegova sanjska sluba. Izkae se, da ga priakuje bog (zanimivo, igra ga sijajni temnopolti Morgan Freeman) osebno. Navelial se je namre posluati njegova pritoevanja, tarnanja in cinizme ez boga. Naj zatorej kar sam poskrbi za vse ter postane njegov namestnik. Voila, in gre na poitnice. Bruce sprva ne dojame, kaj ga je doletelo. Kaj kmalu pa mu postane jasno, da lahko uresnii vse (VSE) elje, z izjemo tistih, pri katerih gre za svobodno voljo posameznika. Akcija se zane. Kljub temu, da je zdaj bog, je Bruce e vedno le lovek, zato se najprej loti izboljav v svojem ivljenju (bog je najprej sebi brado ustvaril, a ne?). Velikopotezno in skrajno nepremiljeno

PANIKA

Potopis

99

Dejan Kozel in Dimitrij Banda

Prigode iz Grije, 1. del

Dej: Eno prvih dejstev, ki sem jih spregledal v predpotovalnem oinjanju Lonely Planeta (LP) in s katerim me je ob zaplutju v grke vode sooil Dimitrij, je bilo, da je Grke nevljudno priganjati. Kdor pozna Dimitrija, bo e vedel, kaj to pomeni. Za tiste, ki pa ga ne - ne da se ga zgreit. No, in eno prvih vanejih spoznanj, ki sem jih spregledal po tem, je bilo, da je Dimitrij e poasneji, kot so me opozarjali. A bi sploh lahko imel primernejega sopotnika?! To je e bolje, kot e bi znal grko. Dim: Ne vem, o kakni poasnosti govori Dejan. Jaz sem samo upoteval pregovor: When in Rome, do as the Romans do. No, mi je pa Dejan ves as e pred prihodom v Delfi (5. teden potovanja) operiral slepo pego mojega znaaja. Dej: V Grijo sva se torej zapeljala z veliko ladjo. Poasno kajpak. Plovba iz Trsta do Patrasa traja slaba dva dni (in POZOR! uro je treba prestaviti za eno naprej). Tam nisva imela nobene rezervacije, tako da sva se po mini taksi-avtobusni odisejadi ele nekje ob polnoi znala v nekem kampu. Dim: In ele naslednji dan na elezniki postaji je padla odloitev kam najprej. Imela sva prilonost iti na vlak do Pireja in seveda od tam iti direktno na otoke (takrat je bil aktualen e Rodos) ali pa iti na vlak za Pyrgos, kar bi pomenilo, da najprej zaokroiva po Peloponezu. Zakaj sva se e odloila, da greva v Pyrgos? Dej: Lobiral sem pri Dimitriju, da naprej potujeva po Peloponezu. e danes mu ni isto jasno, zakaj. Mogoe se v nadaljevanju utrne komu od bralcev. Prva peloponeka destinacija je bila olimpijska Olimpija. Tam so bili na voljo trije kampi, za katere nisva vedela tono, kje so in pa hostel, katerega zastopnik ga je priel ponuditi za 8 . Dimitriju je to kar dialo, saj po njegovem hostel ni bil preve drag (kamp je bil 6 ). Njemu se 2 nista zdela profit, meni pa ogromno. Oitno mu otorjenje e zdale ni bilo ve, saj, ko pa z nogami in glavo tii v platno otora. Zakaj pa potem imava otor zraven? lovek bi si mislil, da bo samo mesto izgledalo drugae. Potem pa ena sama turistina krama kamorkoli pogleda. Mesto nima pravega centra, razteza se vzdol osvetljene, na veer preobljudene, ceste. Dim: Seveda pa je drugae na samem podroju izkopanin antine Olimpije. Antina
Dimitrij je nepofgreljiv in vsekakor nezamenljiv del skorajda vseh dogodkov in izletov, ki jih prireja DPS. No, tu sva midva.

Olimpija je enovit kompleks templjev, domovanj duhovnikov in drugih javnih zgradb; tu so uilie, stadion, prostor za uenje borilnih vein, kiparska delavnica, kjer je Pfinij izdelal ogromen zlat kip Zevsa, ki je bil eno od sedmih udes antinega sveta, fontane... Poleg pa je bila tudi prizorie antinih olimpijskih iger, ki so se zgodile na vsaka tiri leta. Dandananji tu (in ne na akropoli v Atenah, kot marsikdo misli) s pomojo sonne svetlobe prigejo olimpijski ogenj, ki potem potuje vse do prizoria olimpijskih iger. V samem mestu Olimpia pa sva si ogledala e olimpijski muzej, ki je posveen tako antinim kot modernim olimpijskim igram. Dim: 23. 8., tretji dan potovanja: Danes ponoi, ko sem tretji spal v otoru, mi je spanje v otoru toliko dosadilo, da sem sredi noi e prav poteno klel. Komaj sem akal, da bo ura konno 6.30, saj sva se za takrat z Dejanom namenila vstati, da bi najprej ujela avtobus za Pyrgos, nato vlak za Kalamato in nazadnje e avtobus za parto, ki je bila najin dananji konni cilj. Torej, namenila sva se vstati ob 6.30 po grkem asu. Jaz sem potem sredi noi vendarle kar sladko zaspal in se zbudil ob zvonjenju budilke na mobitelu. Z Dejanom sva zaela poasi vstajati, ko jaz s pogledom na rono uro ugotovim, da je ura pravzaprav 7.30 Tudi Dejan e zauda ni reagiral na mojo zaprepadenost, zato sem ga stresel in mu povedal, kako je z uro. In za nameek mi ni verjel. Ko sem pa mu povedal, v em je finta Dej: O sranje! O.K., ampak mogoe nama
Foto: D. Kozelj

e uspe! in je bila akcija. Bolj sem hitel, bolj se je Dimitrij po grko obotavljal. In seveda sva zamudila avtobus. Ob uri, ki je dajala upanje, da ujameva vlak, je priel naslednji bus. V Pyrgosu sva ugotovila, da zaman. Bil sem nejevoljen. Naslednji vlak je bil ele popoldan. V svoji potovalni trmoglavosti sem si rekel, da bova iz principa e z minimalnimi stroki v parti. Vzel sem si svoje pol ure za zajtrk, se odpravil po mestu. Skoval nart, da prepriam Dimitrija za topanje in opoldan sva dobila prvi top (v smeri, kamor gre na dan par deset vozil). Do Kalamate je bilo 200 km. Na nesreo nisva utegnila kupiti ne hrane, ne vode. Prvi prevoznik naju je odloil sredi poti. Drugi je bil voznik tovornjaka, ki je samo hupal in nama prepeval grke narodne, njegov kamion pa je sproti razpadal. Dehidrirana, lana in ogana sva prila v Kalamato po treh topih ele zveer. In sva topala e naprej. Za vsako ceno do parte! A sva obupala. V mraku sva e zaplavala v toplem sredozemskem morju. Kako je to dobro delo. e nikdar doslej in poslej tako. Sprijaznil sem se, da pa zaostajava za en dan. Kalamata je mesto na jugozahodu Peloponeza. Prestolnica regije Messinia, ki slovi po okusnih in zelo zelo cenjenih rnih olivah. Znailnost sadov je, da so precej obutljivi, zato jih je treba pobirati rono, na spodnjem delu so oiljeni; oljno drevo pa prepoznamo po znatno vejih in bolj zelenih listih kot pri ostalih vrstah. Zbudil me je alarm. e dovolj asa do odhoda avtobusa. Leerno sem poleal e par minutk. Dimitrij teko vstane in mu je moja neobiajna jutranja poasnost ve kot

100
verjetno godila. Poasi sva zaela pakirati. Dobival sem obutek, da prepoasi. Ura je brzela proti osmi, otor pa je e zmeraj brezbrino stal. Treba je bilo zaeti priganjati. eprav so nama na recepciji rekli, da avtobusi vozijo na 10 min. Nekaj minut ez osmo sva prispela na recepcijo. Dimitrij mi je v roke porinil otor. Aha, ga noe ve nosit?! sem si mislil. Saj res, veraj ga je nosil on, bom pa ga danes jaz. Na recepciji sva e enkrat vpraala za vozni red avtobusov. Ali naju ni razumela, ali pa midva nisva nje, avtobusa ni in ni bilo. Ko sva zapuala recepcijo, mi je Dimitrij dejal, naj mu dam otor. e malo nejevoljen zaradi prve predaje sem otor obdral, e Ne, ga bom danes jaz nosil. In sva akala. akava, akava. Do medkrajevnega avtobusa e samo trietrt ure. Avtobusa od nikoder. Najin pravoasni odhod iz Kalamate je bil iz minute v minuto bolj ogroen. Postajal je e nerealen. Nisem ve zdral. Spet sva zamudila. Malo sem se razburil, spustil velik nahrbtnik na tla, manjega zabrisal ob ograjo mostu, otor pa postavil na stolpiek ograde. Jezen sem bil na najino poasnost. Spet bova zamudila, zaostala e za en dan in brezveze zapravila denar. Jezen sem bil tudi na Dimitrija, ki se je po mojem mnenju zjutraj preve obotavljal; zdaj pa je tam stal mrtvo hladen, ravnoduen in se povsem mirno oziral, e se bo sluajno od kje pripeljal avtobus. Spet sem malo prehitro obupal. Ko sem se e zael vdajati volji grkih bogov, pripelje avtobus. Kri mi je spet stekla po ilah, malodane bi zavriskal. Poberem prtljago in skoim na bus. Nasmejana in razvedrena se peljeva 2 minutki, ko Dimitrij vpraa: Kje pa je otor? O, F, F! Pozabil sem ga. Na jok me je sililo. Hitro dol z busa. Ne vem, kakno upanje ali kaken strah me je gnal, da sem kot konj zdirjal proti mostu. V glavi mi je e utripalo upanje: Saj bova prila! Za alo sem pomislil, kaj bi bilo, e ga ve ne bi bilo tam. Ne klii hudia, sem si rekel. Toda blie sem bil, ve ograje sem videl, bolj se mi je tok misli zaustavljal. Nisem mogel verjeti. Ni ga bilo. Vse sem pogledal, pa ga ni bilo. Ni ga! Pa saj to ni res! Pa ne! U j! Zgubil sem otor. To imam prav, naj mi bo. Kaj pa se razburjam! Najbolj me je bolelo, da sem zafrknil. V afektu, v jezi. util sem, kot da je to kazen za jezo na Dimitrija, razburjanje in preklinjanje. Kot da usoda res ni niti malo v najinih rokah. In ko sva s topom prila tako dale in mislila, da sva spet na konju, sva padla v blato. Ni, el sem nazaj. Kar na smeh mi je e lo. Poasi sem se sprehodil nazaj. Kaj bova zdaj? Skrajala potovanje in spala v trikrat drajih penzionih? Kupila nov otor? e sem ugledal Dimitrija. Stal je. Oitno je e na dale razumel. Razprl sem roke in pokazal, da ga ni ve. Smejal sem se, dopovedujo sebi in njemu, da ne
Foto: D. Kozelj

Potopis

PANIKA

Znamenita levja vrata v Mikenah.

morem verjeti. Konno je bil tudi Dimitrij osupel! Ni vedel, kaj bi! V oku je el e sam preverit, e ga res ni. Naj gre, sem si mislil, kaj pa, e sem ga res spregledal. Obsedel sem na klopci pred blinjim lokalom na plai. Premiljeval sem Kaj pa, e ga na avtobusu nisem opazil in sva ga dejansko pustila na avtobusu? in opazoval simpatino telo mladega zagorelega dekleta, ki je streglo. Bil sem laen. Pojedel sem peen fiol iz ploevinke Dim: otora seveda tudi jaz nisem nael. Moja teza o tem nepojasnljivem izginotju otora pa je ta, da so ga pospravili smetarji, ki so ravno v tistem asu praznili smetnjake v okolici kampa. Edini za naju primeren nov otor v vsej Kalamati je bil za tiri osebe, z eno cerado, za 46 . Dejan se e kljub vsemu ni hotel ukloniti volji grkih bogov in je vztrajal v veri na poceni in kvaliteten nakup otora v Pireju. Brez otora nama ni preostala drugega, kot da se ustaliva v hostlu v Napfliu, ki je odlina baza za ogled blinjih Miken in Epidavrosa. Tja sva iz Kalamate vzela opoldanski avtobus via Tripoli sredi Peloponeza, kjer sva si rane blaila z domao mono feto in olivami, kalamakimi seveda. In parte nisva videla nikoli. Peloponez je prepreden z oljnimi nasadi, veliko je tudi nasadov pomaranevca, pogosto samevajo manje drube figovcev, tu in tam, zlasti hine vrtove pa krasijo granatne jablane in limonovci. Sicer je pokrajina ob najini poti izgledala precej pusto. Naslednji dan po zajtrku za 2 in skodelici odline kave smo se z novima kolegoma (Kanadanom Brigem in Angleem Jamesom) odpravila v Epidavrus. Zanimivo pa je bilo, da kljub temu, da smo bili pravzaprav pozni, James in Brige nista prav ni hitela,

kar je bilo meni zelo ve, Dejanu pa dosti manj. Sta pa James in Brige razpravljala o tem, ali je bolj pametno rei, da je do postaje 7 minut, kar je bila Brigova natanna verzija, ali pa je do tja 10 minut, kar je bila Jamesova verzija, ki se je skladala z angleko racionalnostjo in navadami, e da je neumno biti tako natanen. No, kakorkoli e, do postaje je bilo ve kot 10 minut in bi avtobus zamudili, e bi ne bil tudi on zamujal. Epidavros je danes najbolj znan po zelo ohranjenem antinem gledaliu, ki slovi po svoji akustinosti. Poleg tega pa je bilo v Epidavrosu svetie boga Aklepiona, grkega boga zdravja. V Antiki je bil tam moan zdraviliki center, kjer je poleg duhovnikov ivelo mnogo zdravilcev. V templju so duhovniki uporabljali terapevtske prakse, ki so slonele na vplivu duha na telo. Paciente so z entuziastinim govorom prepriali v mo boga Asklepiona, nakar so jih uspavali. V sanjah so se sreali z bogom, ki jim je razodel klju do ozdravitve. Zdravilci pa so svetovali diete, zdravili z zelii in celo s kirurkimi posegi. Sama arheloka zapuina svetia ni preve razkrivala stanja iz antinih asov, je pa bilo zanimivo imeti zraven Jamesa, ki je bil tudent arheologije in nam je razjasnil mnogo skrivnosti antinega Epidavrosa. Po vrnitvi v Napflio je bil povsem unien. Hotel sem si e malo ogledati samo mesto, Dejan pa ni mogel niesar ve, kazalo je, da je zbolel. Bil je laen in ejen. Zato sva med vrsto restavracij v prijetni ulici izbrala eno, kjer sva si privoila vsak svojo grko solato. V naslednji restavraciji pa sva si vzela e souvlaki pito. Kmalu po tem je Dejanu odleglo. Tu sem spoznal, da je hrana Dejanova ibka toka in da bom moral paziti, da se bo redno prehranjeval. Dopoldne naslednjega dne sva skozi Levja

PANIKA
vrata vstopila med ostanke nekdaj mogonih Miken in si predstavljala slavnega arheologa Schliemanna, kako se je naslajal, ko je pometal pesek iz zlate Agamemnonove maske, ki jo je zraven ostalega premoenja starodavnih Miken izkopal sredi 19. stoletja. Popoldne sva se po 999 stopnicah povzpela na mogono trdnjavo Palamidi, ki se razteza na vzpetini nad mestom in omogoa udovit razgled. Napflio slovi kot eno najprijetnejih grkih mest. Tam sem prvi okusil dobrote grkih slaiarn V LP pie: Train services from Napflio are of little more than academic interest. Ja, eleznika postaja v Napfliu je res zanimiva - en tir in star vagon preurejen v prodajalno kart. In res vozi vlak iz Nafplia samo v Atene in samo dvakrat na dan. Vlak ob 6.10 zjutraj je bil sicer zgoden, a za naju isto primeren. Nart za ta dan je bil jasen. V Pireju se morava pozanimati glede urnika trajektov kar se da obirno, povpraati, kje se da kupiti otor, ga kupiti in se odpraviti na otoke. Zaelo se je dobro. Po napotkih s turistinih informacij sva se mirno odpravila do prodajalne s otori. Vmes sva se e odloala, ali naj e kar takoj kupiva karto za ladjo. Odloila sva se, da jo, in sicer za otok Kios. Prodajalno s otori sva potem kar hitro in brez teav nala. Med potjo sem se razjezil zaradi kapljic, ki so name kapnile iz klimatskih naprav in si svinjarijo takoj obrisal z robkom. Iz tega je potegnil Dejan svoj dokonni dokaz, da je lahko potrdil svojo teorijo o moji anankastini osebnostni strukturi. Ko sva torej tako lepo nala trgovino, naju je presenetilo dejstvo, da je ta zaprta. Na vhodnih vratih je visel list, na katerem je nekaj pisalo v grini. ele, ko sva ustavila e tri mimoidoe, sva izvedela, da pie, da se trgovina spet odpre naslednji dan. To pa seveda ni bilo dobro. ez cesto

Potopis
sva se usedla na robnik in razmislila, kaj naj narediva sedaj. Dejan se je odloil, da poskuava najti e kakno trgovino s otori v Pireju. Najprej sva od nekega prodajalca izvedela, da bi v nekem Jumbotu morali imeti otore. Ko sva Jumbota nala, sva ugotovila, da tam prav gotovo nimajo otorov in sva potrditev dobila tudi od prodajalcev. Ti so potem druno ugotovili, da bi na ulici Nikita znala biti neka prodajalna s otori. Z nemalo teavami sva to ulico le nala, a v edini prodajalni v ulici, kjer bi morda lahko imeli otore, teh pa niso imeli. To je pomenilo kapitulacijo najinega iskanja otora v Pireju. asa do odplutja najine ladje na Kios ni bilo ve veliko in potrebno je bilo najti nov nart. Prevladala je ideja o tem, da bi poizkusila vrniti karte, prespati v Pireju ali Atenah in drug dan poiskati trgovino s otori. V agenciji so nama povedali, da denarja za karto ne morejo vrniti, lahko pa prestaviva datum odhoda. In ko sem e izroil karte, da bi jih uslubenec pa zamenjal, a je moral ta e nekoliko poakati, je priel Dejan spet na dan z neko svojo idejo. Dejal je, da bi lahko vseeno poskusila iti v Atene tam kupiti otor, (noro: imeti 5 ur asa in najti otor v neznanem divjem tiri milijonskem balkanskem mestu) in prihiteti nazaj na ladjo. e pa nama ne uspe kupiti otora, pa lahko vseeno prideva nazaj in zamenjava karte. Ker sva izvedela, da se karte lahko zamenjajo do ure odhoda ladje, je obveljal ta nori nart. Odhitela sva proti metroju, kupila vozovnici za metro, potem pa nisva ve tono vedela, kako in kaj. Dejan je na hitro vpraal nekega gospoda, kako gre vse skupaj s tem metrojem in Atenami. K srei je ta gospod obvladal angleino, in nama je lepo razloil, kje validirava vozovnice in da grejo od tu vsi metroji v Atene. Potem je vpraal, kam sva namenjena, na Akropolo?. Povedala sva, da morava kupiti otor, on pa nama je celo
Foto: D. Kozelj

101

Olimpija - Dimitrij se je skoyi trudl pokazati svojo majhnost v primerjavi z veliino grkih bogov.

Amfiteater v Epidaurusu.

tono povedal, kam morava iti. In sicer bi morala izstopiti na postaji Omonia, potem pa naj bi pri stari poti na trgu Kodzija bila ravno prodajalna s otori. Z metroja sva pravilno izstopila na Omonii, a sva najprej sploh potrebovala denar, da bi lahko otor kupila. Ravno pri izhodu iz postaje se je nahajala velika banka, a notri nisva mogla priti, ker se avtomatska vrata niso hotela odpreti. Obkroila sva stavbo, a nisva nala drugega vhoda. Potem pa je Dejan odprl velika lesena vrata, za katerimi je bil oitno e en vhod, a tu naju je zaustavil varnostnik in povedal, da se je banka ravnokar zaprla. Skual sem mu povedati, da bi midva vseeno rada zamenjala potovalne eke, saj so vendarle komaj zaprli in bi se e dalo, Dejan pa je najino stisko izrazil nazorneje z odlonim: We need money! Varnostnik je za posvet poklical e drugega varnostnika, ta je nato pripeljal e nekega efa, ki je bil kar razumevajo, a naju v banko vseeno ni spustil, nama je pa povedal, da je ez cesto neka menjalnica, ki je gotovo e odprta. Tam sva uspeno prila do denarja. Kmalu sva nala neko poto, ki pa ni bila tista stara pota, ki sva jo morala poiskati. Izvedela pa sva, kje naj bi bil trg Kodzija. Na trgu sva kroila sem ter tja, poiljali so naju od trgovine do trgovine, od ulice do ulice. Konno sva v neki prodajalni naletela na trgovke, ki naj bi tono vedele, kje se trgovina s otori dejansko nahaja. Napisale so nama na listek, kako se prodajalna imenuje, na kateri ulici je in zraven katerega muzeja je. Ampak to naj bi bilo zelo dale, zato naj bi bila edina monost, da greva tja z avtobusom. Ko sem vpraal, v kateri smeri je to, so bile kar malo jezne in so rekle, da je nujno

102
treba vzeti avtobus. Midva sva se vseeno zapodila v smeri, ki jo je ena izmed trgovk priblino nakazala. Ko sva e kar nekaj asa pri polni hitrosti brzela v tej smeri, sva vseeno vpraala za stvari iz listka in ti so naju poslali na desno. V tej smeri sva spet brzela in spet po nekaj asa vpraala za smer in so naju usmerili v desno. Meni se je to najino kroenje zdelo blazno smeno in sem se na vsa usta real. No, nazadnje sva po tirih urah in pol hoda SPET prila na Omonio, tam sva z listkom zaela spraevati zelo pogosto in po dolgem asu sva le pribrzela v presneto prodajalno Klaoudatos. Imeli so otore, to je bilo res, a niso imeli nobenega primernega. Eden je bil premajhen in predrag, drug pa prevelik, potem pa so imeli e enega ekega. Tako sva pa obupala v najini misiji, morala sva se vrniti nazaj v Pirej in zamenjati karte. Meni se vse skupaj niti ni zdelo tako tragino, Dejan pa je menda takrat povsem obupal in je e naredil nart o oklestenju najinega potovanja na malo Kikladov in na Atene. Bilo je neverjetno, ampak jaz sem ez nekaj metrov zagledal e eno prodajalno s otori. Zavila sva notri. Imeli so bolj primerne otore po bolj primernih cenah, sicer niso imeli tistega za tri osebe, pa pa enega za tiri osebe. Kupila sva ga. Zanimivo je to, da je bil to enak otor, ki sva ga v Kalamati zavrnila za tiri osebe, z eno cerado, za 46 . Tokrat se nama je zdel dovolj dober. In ker je bila ura pet pred peto, torej pet minut pred najinim zadnjim rokom, da greva na metro in v Pirej, sva to hitro storila. V Pireju sva imela e nekaj teav, da sva nala pravi vhod v pristanie in oddaljeni pomol, kjer je stala najina ladja. Ja, ujela sva jo. Bila pa sva utrujena, ejna in lana. V vsej naglici tistega dne nama pa ni uspelo kupiti niti hrane niti vode. Gnala naju je samo zjutraj kupljena klobasica v testu in kaknii trije mini croissanti. Utaborila sva se v prvi vrsti pullmanovih sedeev, sosedje zraven naju so imeli cele kupe hrane, nek potnik za nama pa je neutrudno smral in nama kratil spanec. V zgodnji jutranji uri sva se znala na Chiosu. Vedela sva sicer, da sva na tem otoku, a nisva vedela, kje natanno na tem otoku sva. Usedla sva se na prvo klopco ob izhodu z pristania in tam obsedela. Ampak res naju je zanimalo, kje sva, ker sva si najbolj elela biti v glavnem mestu Chios Townu SLEDI: Vedrenje na grkih otokih, prihod enske, velike Atene, Omonia drugi in tretji, samospoznanje v Delfih in zadnji evri v Carefour-ju.
PANIKA

Literarno

PANIKA

Uzrem ga!
Na mrtvi sipini sredi jutra. Majhna pika v daljavi, prekrita s prvimi prihajajoimi arki neuakanega svita. Mrzlo je. Mrzlo ob misli, da sem ga nael. Na peeni gladini izginjajoega prostranstva, ujetega v svobodo ugaslega trenutka. Morda je imel prav, morda se je motil, a akal ni. akal, da bi ga ujele prelivajoe se sledi v pesku, ki sem jih jaz pual za seboj. Oblaki so se zrcalili v netetih svetlobah in pobesnelo preletavali nebo. No je padla in zvezde so padle, za menoj nemi glasovi korakov. No je padla za mano le trije koraki in dan se je rodil. Teem. Noem ga zgubiti z dosega pogleda. Teem in no pade. Za mano trije koraki in dan se rodi. ejen sem. e ve stoletij je tega, odkar je s planeta izginila poslednja molekula vode. Z vsakim korakom se prezrcalim v nov dan in bliam objem, dosegam neznano poznan obraz ujetnika v daljavi. Niso oblaki na ploi neba, je le dim. Dvigajo se prah poganih spominov, zdrobljenih obljub. Lepo je polnono nebo brez mrtvih zvezd, brez utopinih utrinkov utrujenih elja. ejen sem ne razumem zakaj, ko me pa ni. Sem samo steklena podoba, ki jo niti sonc slikajo na vro, dvigajo se zrak razbeljene puave. Neko sem bil. Ogenj praznine polnijo odmevi vzdihljajev, ki postavajo na zrnih peska. Obstojim, predan vrtincu solz, ki skoraj so. In zdrsim naprej, le za smehljaj. Pribliam se mu na razdaljo sence. Voham ga. In no pade. Iz teme se izoblikuje obraz, ki diha vame, ki me diha. Obliju sanj zrem v oi. Vidim slike, ki jih ne bi smel... ne smem dopustiti. Nemoen sem, vdam se, prazen sem in poln praznine hkrati. Vsi so umirali na obroke, ker so verjeli v trenutke sree, v malenkosti, ki naj bi osmislile scenarije pogrebnih obredov. Verjeli v petje ptic, sonne zahode, v upajoa jutra. Pregnan sem iz sanjskega sveta. Zbudi me mraz. Napoila je zima, sneg poasi, a vztrajno naletava ne vidim ga. utim njegovo prisotnost, eprav se je izgubil v sajah ugasle noi. e peena tla, ki so me spremljala postanejo pepel, leden pepel, ki se dviga z vsakim korakom in neutrudno polni pljua z grenkobo potovanja. Tako, ob njem sem. Lahko bi se ga dotaknil, moral bi biti sreen, ker je ob meni. Strmim vanj pred menoj kup trohljivosti gnijoe. Koena senca, prevleena s suho, tu in tam razparano koo. Sklepi kot konice meev trlijo iz forme telesa, ki skoraj ni telo. Vdrte oi, ki jim ne vidim barve, ker so luknje, na koncu katerih poivajo pregloboke. Hrope kot na smrt ranjena tritonska ival sredi jeze puavskih zubljev. Zrem skozi njega. Upal sem, da se motim, skoraj hotel verjeti v njega, v njegovo muenitvo. S kretnjami, ki e najbolj spominjajo na otepanje pred neim, kar ga z vso silo vlee k sebi, nazaj v maternico, ki je nikoli ne bi smel zapustiti, mi poasi zaenja najedati. Nekaj ve je, nekaj drugega vidim poasti, ki prihajajo iz njega in se zgubljajo v njem. Postanem pozoren vsi grozljivi stvori imajo nekaj skupnega, nekaj, kar je podoba lovekega obraza. Moan si, bojim se te, ker v meni rodi preprianje, da si ve, kot le tisto, v kar sem bil pripravljen

PANIKA

Literarno

103

verjeti. In okoli naju, iz pepela vzniknejo jablane in angeli zano padati z neba. Nedolni otroki glasovi na belih krilih padajo. Kot meteorji, aree krogle, ki brez milosti udarjajo v pravkar pognale jablane samo tja. Belo-moder lesk, ki se vge v oi, eksplozija, mogona sila, ki nama sname mesnato obleko. Ne morem dihati, pljua se skrijo na prostornino frnikole. Nato goba, siva in gosta se dviga proti rnini vesolja. In angeli deujejo. Smrtonosna toa bojega srda? Na mestih, kamor udarijo, se stali as, ugasne prostor nastane rno jezero, ogledalo neskonnosti loveke zablode. Otrpnem za trenutek, ki je veen. Glava njega se nekoliko dvigne, a ravnine mojega pogleda ne more dosei. Bleda prosojnost svetlob mu pade na obraz in se zane stekati v globino jam njegovega obraza. In tedaj jih zagledam. Dvoje tleih, kajih oi. Na dno prikovanih, ki jih ne bi dosegel s celo roko. Posamezne slike, ki me gradijo, ki so jaz in jaz sem one, postanejo eno. Film je popoln. In gledam ga v svojih oeh nemo in zaprepadeno. V beeih slikah se utaplja potovanje. Med ljudmi sem bil, v svetu. Pogledi prebadajo mimoidoe podobe. Trume se zgrinjajo proti veliastni stavbi, na robu mesta. Tudi sam pohitim v isto smer. Ujet v histerijo mnoice sploh ne opazim. Naokoli se razprostira sivo-rn gozd poganega domovja. Zrak polni smrad zaganih kadavrov. Ljudje lezejo iz kanalizacijskih jakov, kot popeene na pol mrtve podgane, ki irijo kugo samo malo veji so. In tam na robu ceste, ki e najbolj spominja na nadzemno, odprto strugo za fekalije, tam sedi drobcena deklica. Neko je morala na tem mestu stati bolninica pomislim. Na tleh lei, prekrita z meanico blata in prahu unienega mesta neka tabla. Ravno dovolj je trli izpod plasti umazanije, da je mo razbrati veliki h - . Strah uzrem v njenih oeh in v naroju dri nekaj. Nekaj si tii k srcu. Stopim blije. V rokah dri dojenka - bratca, udno mirnega, modro-vijolinega v obraz in ga tolai. Nobenega odziva. Nobene solze. Mimo pridrvi horda pobesnelih spak. Naenkrat eden izmed njih stopi k dekletu in ji brez oklevanja, misle, da dri kak predmet, ki bi lahko imel vrednost, iz rok iztrga usahlo bitje. In tee naprej. Po nekaj korakih ugotovi, da je samo mrtev dojenek in ga spusti na tla. Tisti, ki teejo za njim, puajo odtise stopinj v otrokovem

mesu. In prav vsi beijo k veliastni stavbi na robu mesta. Teptajo en drugega, trgajo okonine, kriijo, pljuvajo. Vsi zbrani pred zlatim templjem, ki se dviga visoko v oblake krvavega dima. Zgradba je tako mogona, da presega okvir vidnega polja. Na vrhu marmornatih stopnic na mrzli ploadi sameva v ad obleen prestol. Znajdem se v prostranih sobanah templja in tedaj mi pride nasproti. Kraljica ljudi, boginja. Razodene mi, kdo je. Sem ubijanje, jemanje, muenje, poiganje, jeza, maevanje. Kratko mi lahko ree sovratvo. Prezrcalim se nazaj med podivjano mnoico in gledam ljudi, ki se meejo na kolena, ki z zamahom noa rtvujejo drug drugega. Gledam ljudi, ki ji prisegajo zvestobo in kar najbolj boli, ljudi, ki vanjo verujejo. Odhajam. Pod mano se zrcali pokrajina. Mrtva in opustoena. Na reke in potoke spominjajo izsuene vrzeli v zemlji. Gozdove in zelene travnike je preraslo kamenje, odpadki, legije pozabljenih mrliev. Povsod neznosen smrad, smrad lovekove iluzorine kljubovalnosti. In sliim iskren smeh in vidim opraskana kolena in sanje, ki so jih rodile in bele samoroge in volkove, ki govorijo in zlatolasa vilinska bitja in krate in alostne morske deklice in resnico in veselje, ki jim pronica iz oi. Brezskrbnost igranja v peskovniku in lovljenje metuljev, strahove, ki ponoi lezejo izpod postelje. In enooke gusarje in zvezdice, ki se igrajo z njimi .... . Kam je izginilo otroko bitje. Bitje, ki je poznalo resnico ivljenja, njegovo iskrivost. Tako prekam peena, skalnato siva prostranstva, ki so neko bila morja, oceani. Zahajajoa sonca riejo varljive podobe na izumrlost preteklih trenutkov. Konno jo doseem. Deelo nevednih, pogubljenih, upajoih. In spoznam tudi njo. Prelepo ensko, alabastersko rnih oi. Spoznam boginjo trpljenja, poteptanih obljub, neizpolnjenega hrepenenja, zahrbtnosti, sprenevedanja, prevar, alosti, uitka, boleine, vdajanja, igranja, sanjanja. A, ker sem ji bil ve, sem imel to ast, da sem ji lahko ljubkovalno rekel ljubezen. Ljudem je predstavljala najvije boanstvo in leali so pred njenimi nogami, se izgubljali v drugih in s tem izgubljali sebe. Unievali druge in na veliki trnici prodajali krila. Ozraje so polnile besede kot rad te imam, ti si moj manjkajoi koek, lepo te je poznati, s teboj lahko delim sanje, ljubim te, usojena sva si..... Patetinost izrazov je kar sama klicala k popolnemu unienju. Ljudje ne moremo ljubiti, lahko samo

104

Literarno

PANIKA

tako silovito sovraimo, da to v nas vzbuja obutek ugodja, nas napaja in osreuje in tako se ujamemo v preprianje, da se je v nas rodila ljubezen. Ne zdrim ve na tem zakletem kraju, kraju hinavcev, izkorievalcev in morilcev. Razprem krila in izginem. Dvignem se vije, potujem hitreje. Tukaj lepe, osladne besede, ki so tako prekleto prazne in izkrivljene, tam hvalisanje in sluzasto prilizovanje. Videl posilstva, prerezane vratove, hlinjenje prijateljstva. Prelivajoe se barve denarja, ki jim osmilja ivljenje junakom lovetva. Stojim ob njem. Prst na petelinu, negibno meri. Sproi. ival pade. Stee, odre koo, odaga oklje, morda samo hrbtno plavut, rog, repna peresa, izree ol. Poaga, poseka, razseka, poge vse, kar je ivo in ne leta, tee, plazi ali plava. In v tem trenutku je sreen, zadovoljen sam s seboj in pripravljen na nove podvige. Pripravljen na nove trofeje, na novo dokazovanje, da je najveji, najbolji krona stvarstva in edina ljubezen bogov. A, ko je vse pobito, posekano in pogano, postane lovek alosten ostal je brez dela. Kako naj preivi uboek, sebe ne more prehraniti, kaj bo z njegovo druino. Na borzo bo treba. Pisati pronje, da se ustvarijo nove okljaste in kouhaste tare, novi gozdovi, s e debelejimi drevesi, nove reke in morja, novi ljudje, ki jih je mo prizadeti in izkoristiti. Nov manevrski prostor, kjer bo lahko podivjano bitje uboek, ki ne more prehranjevati druine naprej besnel in izvajal obrt, ki jo obvlada do popolnosti unievanje. Koki mozaika se poasi sestavijo in slika dobi smisel. Je slika in je beseda, pojem, ki predstavlja nadpomenko vsega, kar je povezano s lovekom. Tako se mi pokae v vsej svoji resninosti, tri rke ZLO. Naenkrat, kot bi se predramil. Prihajam nazaj. Skozi neteto potovanj, skozi neteto predorov, se zlijem v samega sebe. Zmeden sem, misli razprene, brezobline. Prisotnost spoznanja ostaja. Mrzlo je. Starec! Naglo se obrnem. Ni se premaknil. Tam lei in nemo hrope v lastni senci zimske puave. Kako dolgo me ni bilo? Vseskozi si stal ob meni, samo za trenutek se mi je zazdelo, da si pomislil na nekaj za trenutek si bil odsoten, kar so mi izdale tvoje mrtve oi, ree starec. Zakaj sem te sreal tukaj, zakaj sem te sploh iskal? Starec se zdrzne in no pade in dan se rodi v priakovanju odgovora. Starec se zdrzne, kot da je priakoval takno vpraanje, a je upal, da ga ne bom nikoli postavil. Zakaj sem te sreal tukaj in zakaj sem te iskal ponovim, ker opazim, da zbira poslednje moi za nekaj nedoumljivega. Trenutki, ki jih e morda ima na voljo postajajo nestrpni. Nestrpen postajam tudi jaz. Tedaj se premakne za irino pogleda, njegove oesne vdrtine se sreajo z mojim obrazom. Kot si videl, sva zadnja, sva edina zane z umirajoim glasom. Jaz sem tisti, ki ga je ON poslal. Odloil se je, da ponudi loveku e eno prilonost. Sem le orodje v njegovih rokah. Tukaj sem, da izberem kraj novega zaetka. Na starevem obrazu opazim grozo v bledici izgubljen strah. Spregledal me

je. Prepozno. Poasi pogled usmerim v nebo, dvignem roke, kot znak zmagoslavja. Ti si tisti, ki naj bi pomagal....., prav tebe sem nael. Tedaj se v meni rodi nekaj, esar e nikoli poprej nisem obutil. Kolikokrat sem zveer v postelji priakoval jutro, ko bi se zbudil in si lahko rekel sreen sem. Pa eprav bi bilo samo eno jutro, samo en trenutek sree. In sedaj stojim nad starcem, mesijo, asketom, bojo roko in sreen sem. Nekaj me je gnalo, iskal sem ga in nael. In sreen sem. Mirno in brez besed stopim za njegov hrbet, kot je (bilo) v dobri loveki navadi. Starec spregleda mojo namero, vendar v njegovem telesu ni niti atoma moi, da bi lahko to prepreil. Tako spregovori, misle, da mi bodo besede segle v dno due hoe biti eden izmed njih. Kako naj bom drugaen, ko sem vendar lovek. Roka poasi see proti pasu, kjer zdolgoaseno poiva moj Magnum .50. Izvleem teko kovino, v kateri se zrcalijo tisti poslednji, odhajajoi arki gospoda. Brez najmanjega strahu, spotovanja ali soutja prislonim konec mrzle cevi na starevo glavo. Tudi angeli, ki vigajo z neba brez soutja lomijo jablane pod seboj. Napnem, kazalec se nepremino dotika sproilca. Z iskrico v oeh in lahnim smehljajem v desnem kotiku ust sproim. Stareva glava se razleti po puavi. Ne bo novega zaetka. Sedaj mi je jasno. Prvi in poslednji se poutim tako koristnega, tako popolnega. Zapustim prizorie zloina celotnega lovetva. Iz epa potegnem svoj MP3 predvajalnik. Malo glasbe bi mi dobro delo. V uesa zataknem slualke. Ravnokar je na vrsti Louis Armstrong, ki poje: I see trees of green........red roses too I watch them bloom.........for me and you And I think to myself.....what a wonderful wold I see skies of blue........clouds of white Bright blessed days....warm sacred nights And I think to myself...what a wonderful world The colors of a rainbow....so pretty in the sky Are there on the faces....of people..going by I see friends shaking hands...saying...how do you do They are really saying...I love you Magnum ostaja v roki. Poasi se zgubljam med veernimi sipinami. In sreen sem. Kazalec nepremino poiva na sproilcu...brez soutja... in moja glava se razleti po puavi. In no pade. Tine Petaj

PANIKA

Zdravje v zvezdah LEV

Ie ekskluzivne zabave

105

OVEN

Za ankom do jutra Znamenje, ki ga boste teko nali v miru doma pri hinih opravilih. Noi ponavadi prebije v kaknem lokalu, za ankom do zgodnjih jutranjih ur. Na svetu ni ni hujega kot nagani oven. V taknem stanju nadleguje vse okoli sebe ter ob tem seveda najpogosteje brez posluha in kar se da na glas prepeva uspenice.

minker, ki zahaja izkljuno na ekskluzivne zabave in zabave zaprtega tipa, dale od oi navadnega folka. Leve, ki prisegajo na port, ne boste nali v nabito polnih dvoranah in fitness centrih. e pa se boste znali na igriu za golf ali tenis, preprosto ne boste mogli mimo njih.

BIK

Hrana in eksotika Leno bitje, ki ima najraje intimne zabave v dvoje z goro hrane in seksa. Biki filmofili grejo zelo teko gledat film v majhno kino dvorano. Tako najpogosteje zahajajo kar v najblijo videoteko. Glasbeno usmerjeni biki pa najvekrat posluajo koncerte narodnozabavne glasbe.

DEVICA

Sprehodi in knjini veeri Zavrti puritanec, ki nima pretiranega razumevanja za nore zabave po disko klubih. Najbolj ga zanimajo mirna, tiha in intimna sreanja. Kot ljubitelj narave pogosto odhaja na dolge sprehode po gozdu, ali pa si za zabavo izbere delo v vrtu. Device intelektualci pogosto zahajajo na literarne veere.

DVOJKA

Plee, dokler ne pade od utrujenosti Dvojek je tisto znamenje horoskopa, ki se zabava skoraj vedno, tudi takrat, ko spi. Ni preve izbiren, zato lahko vedno raunate nanj. Do globoke starosti zahaja v disko klube, eprav se njegovi glasbeni stili s asom spreminjajo. Vse dokler bo imel vsaj malo energije, bo plesal in se ga ne bo dalo spraviti z odra. Samski dvojki zabavo poiejo na tujih porokah, kjer se vedno predstavijo kot daljni sorodnik enega od mladoporoencev.

TEHTNICA

Koncerti in modne revije Ljubitelji umetnosti najbolj pogosto operirajo po koncertnih dvoranah, glasbenih zavodih ali na modnih revijah. Najpogosteje so patoloko obsedeni z lastnim izgledom, zaradi esar ure in ure preivijo v lepotnih salonih, pri frizerjih, pedikerjih ali v savni. Tam ponavadi tudi sklenejo trajna prijateljstva, ki trajajo kak teden ali dva. Tehtnice gurmani dajo zadnji tolar za veerjo v znani restavraciji.

RAK

Doma je najlepe Obstajata dva popolnoma razlina tipa tega znamenja: eden je pravi ljubitelj norih zabav, katerih konec ponavadi doaka sam v kaknem kotu, medtem ko je drugi druinski tip. Slednji je tudi popolnoma nesposoben za samostojno ivljenje, ponavadi se zelo zgodaj poroi in potem pripravlja zabave, kot so proslave otrokih rojstnih dnevov, zlate in srebrne poroke, verskih praznikov ipd.

KORPIJON

Striptiz in erotini filmi Zagovornik norih zabav s priokusom erotike, ki ponavadi zadovoljstvo najde v nonih klubih, kjer se izvaja striptiz. e vam predlaga odhod v kino, se ne zavajajte, da gre za kaken nedolen film. Dogajanje v filmu bo namre poskusil izvesti tudi v ivo. Seveda rauna s tem, da boste sodelovali.

106

Zdravje v zvezdah VODNAR

Zabava vedno in povsod

PANIKA

STRELEC

Potovanja in eksotine restavracije Strelci so pravi potniki med znamenji zodiaka. Spremembe okolja so jim nujno potrebne kot kruh. Radi potujejo v daljne deele. e pa jim monosti tega ne dovoljujejo, se zadovoljijo z eksotinimi prostori svojega mesta. Npr. z argentinsko ali indijsko restavracijo, salonom za tajsko masao. Bolj pogumni pa pripravijo safari kar v svojem dvoriu.

V glavnem se zabavajo povsod, kjer se znajdejo. Pa naj gre za gasilsko veselico ali za lutkovno predstavo. Zabava je zanje pravzaprav potreba, eprav ne dolgo ne morejo ostati na enem mestu. Ponavadi tekajo od ene zabave do druge. Vodnarji intelektualci ponavadi zahajajo na predstave gledalia absurdov.

KOZOROG

RIBI

Izogiba se proslavam Bitje brez domiljije, ki se najbolje zabava, ko slui in preteva denar. Dosti manj ga veseli, ko ta denar zapravlja. Na vesele fete gleda ravnoduno. Zanj so ljudje, ki sodelujejo na tovrstnih zabavah, ni drugega kot le razuzdana mnoica, ki plee, vriska, pije in izgublja as, povrh vsega pa tudi denar.

Ljubitelji horror filmov eprav se ribe zelo bojijo, najbolj uivajo ob branju horror literature in gledanju horror filmov. Prepriane so, da poznajo vse skrivnosti loveke psihe, zato organizirajo seanse za prijatelje. Vikende ponavadi preivijo v meditaciji ali pa sosedom logajo iz kave. e te nimajo, logajo iz vinskih steklenic, ki jih pred tem seveda zelo temeljito izpraznijo. Zvezdogled

Minka

PANIKA

Uganka TEVILSKI KRIANKI

107

tevilske krianke (angleko crossfigures ali crossnumbers) za razliko od obiajnih kriank, sestavljenih iz besed oziroma rk, sestavljajo tevilke (t.j. zapisi tevil) oziroma tevke (t.i. cifre). Z njimi me je seznanila sodelavka Maja Pohar, matematiarka in vrhunska portnica, ki se e od srednjeolskih let navduuje tudi nad logiko in razvedrilno matematiko. V reviji, posveeni temu podroju, je e pred desetletjem objavila ve tevilskih kriank, emur sta sledila e dva prispevka drugih avtorjev na isto temo (Logika in Razvedrilna matematika, ISSN 0354-0359, letnik 2, 1992/93, t. 3, 4 in 5). Leta 1994 je nato Drutvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije izdalo knjigo tevilske krianke G.R. Marnella v prevodu D. Felde in M. eljka. tevilski krianki, ki vas akata, je sestavil Rainer Typke, avtor programa Crossnumber Solver in spletne strani crossnumber.com (od koder sta sneti). Izbral sem ju kot najlaji, kar jih je najti Majine so tako teke, da jih z nekaj asovne in ivljenjske distance ni zmogla prav hitro reiti niti avtorica sama, kaj ele, da bi jih podpisani, ki je sicer psihometrino dokazano vse prej kot zaprte glave in neve raunanja Za reevanje spodnjih dveh tevilskih kriank sem skupaj porabil dobre pol ure in menim, da sta dovolj zahtevni, da skodrata mogane, hkrati pa dovolj dostopni, da ne jemljeta poguma. Prva je idealna za zaetek, druga pa je posveena naemu skorajnjemu vstopu v EU. Ob obseni literaturi v slovenini in izvrstnemu spletnemu viru je odve dajati napotke za reevanje, lahko pa vam priporoim Excel kot idealno elektronsko pomagalo in usmerim pozornost na konne tevke razlinih potenc. Sledijo osnovne definicije in dogovori, ki jih boste potrebovali za reevanje (v veljavi jih je sicer e nekaj, a z njimi se bo sreal le, kdor se bo tevilskim kriankam resneje posvetil): v vsakem polju tevilske krianke je ena tevka (praviloma od 1 do 9 spodnja primera ne vsebujeta niel), reitev je enolina; obrat tevila dobimo tako, da njegove tevke zapiemo v obratnem vrstnem redu (obrat 123 je 321); tevilo je palindrom, e je samo svoj obrat (npr. 454, pa tudi 66); tudi z anagrami je enako kot pri besedah (798 je anagram 978). Vodoravno B. D. E. G. H. I. K. M. Kub nekega tevila. Vse tevke so enake. D vodoravno B vodoravno. M vodoravno / B navpino. Obrat E vodoravno. Pratevilo. Sedma potenca nekega tevila. Vsota tevk je G vodoravno. Navpino A. K vodoravno J navpino. B. Pratevilo, katerega obrat je kvadrat nekega tevila. C. Palindrom. D. Vse tevke so enake. F. C navpino I vodoravno. J. Palindrom. K. Pratevilo. L. Palindrom. Navpino A. Obrat pratevila. B. e B navpino odtejemo od A navpino in rezultat delimo z B navpino, dobimo N vodoravno. C. D. H. J. M. N. Pratevilo. Sedma potenca vsote tevk N vodoravno. J navpino + L vodoravno. Palindrom, ki je vekratnik F vodoravno. N navpino + F vodoravno. Vekratnik L vodoravno. [Gaj Vidmar, MF-IBMI]

Lahka 5 5 (R. Typke)

A D G I J M K B C E H L F

Evro (R. Typke)

A E G H I J L O M K N B C F D

Vodoravno A. E. F. G. I. K. L. N. O. A navpino na kvadrat. Palindrom. A navpino / B navpino. K vodoravno F vodoravno. Vekratnik I navpino. M navpino + L vodoravno. Vsota tevk A navpino. Kvadrat nekega tevila. esta potenca vsote tevk N navpino.

OPRAVIILO
Gaju Vidmarju - arovniku se iskreno opraviujemo za zamudo pri objavi njegove prejnje krianke, Blinje ... izpolnjevanka. Oddana e oktobra 2002 je potrpeljivo akala vse do objave jeseni 2003, s imer je utrpela nenadomestljivo napovedno vrednost, dokaz vizionarske moi arovnika. Za pozno objavo se iskreno opraviujemo. [Urednitvo PANIKE]

108

Nagradna igra MALI IN VELIKI - POGLEJ IN UGANI

PANIKA

Vsi smo bili enkrat mikeni. In ker si teko predstavljamo, kakni so bili profesorji na katedri za psihologijo kot nezreli smrkavci in smrklje, smo se pri Paniki odloili, da vam bomo pri tem pomagali. Fanti na slikah je eden profesorjev nae katedre. Vaa naloga je, da ugotovite kateri in nam vae ugotovitve imprej sporoite tako, da nam piete na Panini naslov (Drutvo tudentov psihologije Slovenije, revija Panika, Akereva 2, 1001 Ljubljana) ali reitve vrete v Panini potni nabiralnik, ki je ob oglasni deski drutva (le-ta pa je pred drsnimi vrati Oddelka za psihologijo). Izrebani dopis, ki bo pravilno odgovoril na nae nagradno vpraanje, bo nagrajen z brezplanim izvodom naslednje Panike. asa za poiljanje pravilnih odgovorov imate do Valentinovega dneva, torej 14.2.2004. Na dopis seveda ne pozabite napisati reitev (zelo pomembno), svoj ime in priimek, naslov ali e-mail ali tevilko mobilnega telefona. Vsak pa lahko odda le en odgovor. e bo ve enakih odgovorov na isti ime in priimek, vkljuimo le en odgovor. V primeru, da bo ve razlinih reitev istega sodelujoega, bomo vse njegove odgovore nemudoma izkljuili. Upamo, da se boste pri ugibanju identitete osebe na slikah dobro zabavali in uganko imbolj spretno reili. Ali ste imeli prav, pa izveste v naslednji tevilki Panike.
[Maja Milavec in Mateja rnko]

Naroilnica

PANIKA
Naroam se na revijo PANIKA. Letno naronino (3 tevilke), ki znaa 2397 SIT bom poravanl(a) v enkratnem znesku po prejetju polonice. Ime in priimek: Naslov:

Davan tevilka (za davne zavezance): Datum: Podpis:

Naroilnico poljite na: Drutvo tudentov psihologije Slovenije, Revija PANIKA, Akereva 2, 1000 Ljubljana