CELJSKI ZBORNIK 1980 Posebna izdaja

JANKO

OROEN

ORIS SODOBNE ZGODOVINE CELJA IN OKOLICE

19411979

% imk cdg)
K
;

u:

'

PREGLED OBDOBJA 19181945

Drubena preobrazba in priprava na odpor Med prvo svetovno vojno so se Slovenci v zvezi s Hrvati in Srbi monarhije ter s ehi in Slovaki v znatni meri vkljuili v borbo za svobodo. Na Zahodu se je osnoval Jugoslovanski odbor, ki je svoje delovanje oprl na Jugoslovansko divizijo in srbske ter amerike enote. Tudi doma so po smrti Franca Joefa vodili uspeno politino borbo, v katero so vkljuili ves narod. Tudi tu so bili povezani s Hrvati in Srbi in so svojo narodno in moralno upravienost podpirali z opozarjanjem na tesno sorodnost vseh Jugoslovanov in na narodno enotnost. Ob zakljuku vojne pa stari voditelji niso bili kos poloaju. Preve so zaupali v idejo mednarodne pravinosti in ni se jim zdelo potrebno in smotrno, da vsaj mlaje moke pravoasno pokliejo k poslednjemu naporu, ali pa da se o pravem asu posluijo srbskih et in jugoslovanskih dobrovoljcev v njihovem sestavu, ki jih je bilo dovolj na razpolago, k emur so bili upravieni tudi zaradi zdruitve v eni dravi, ki so jo sklenili 1. decembra 1918. Ko so v maju in juniju prili na Koroko srbsko-jugoslovanski oddelki, so sicer z lahkoto pognali nazaj nasprotnike, toda bilo je e prepozno in brez politinega uinka. Tudi v neposrednem dogovarjanju so slovenski vodje zagreili napako, sprejeli niso od Avstrijcev ob Dravi ponujene meje in eprav jih je uvidevni zemljepisec in narodopisec Cviji opozoril na nevarnost, se pri pogajanju v Parizu niso zavarovali z dolobo, naj bodo odloilni rezultati plebiscita v posameznih obinah in ne v celotni plebiscitni coni. Juno od Drave smo pa imeli kljub nepotenim postopkom na nasprotni strani v vseh obinah veino. Na zahodu je odlonost srbskega polkovnika, ki se je vraal iz ujetnitva, prepreila, da Italijani niso prekoraili demarkacijske rte in niso zasedli Ljubljane ter prodirali e dalje proti Zidanemu mostu, ki je bil njihov konni cilj. Sicer se tu ni dalo ni koristnega dosei, ker je Italijane itil dogovor z zapadnimi zavezniki. Tudi v Jugoslaviji se je kar mono pojavilo socialno vpraanje. Ni ve bilo brez tradicije. V Celju in okolici se je razen kmekega v po-

mladi narodov leta 1848 e slial tudi delavski glas. Vendar so bili tedanji delavci obrtni uslubenci in dninarji. V naslednjih desetletjih se e sreamo s tovarnikimi delavci. V torah, Peovniku, Libojah in Zabukovici so zaeli v skromnem obsegu premog kopati e pred letom 1848. Libojska in druge steklarne so delale e prej. Na temelju premogovnika je v torah okrog leta 1850 nastala elezarna. Pridruila se ji je leta 1873 cinkarna in tej je leta 1894 sledila tovarna emajlirane posode. Tedaj je bilo v Celju in neposredni okolici e okrog 1.000 tovarnikih delavcev. Leta 1896 je bila v tovarni emajlirane posode prva veja stavka. Potem so se pa veje in manje stavke porajale druga za drugo, zdaj tu, zdaj tam. Leta 1897 so delavci prvi volili. V Celju je kandidiral elezniki delavec Ropa. Predvolilna borba je bila burna. Tedaj so nastajale e trajne delavske organizacije.* Kakor vsaka velika kriza je tudi prva svetovna vojna odprla e druge rane. Vpiaanje je bruhnilo na dan z vejo silo. Predvojni socializem, ki je na nemkem in avstrijskem podroju prevzel ime socialni demokratizem, mu ni bil kos in ga niti ni skual resno reevati, saj so nemki socialni demokrati e ob izbruhu vojne klonili in podprli militarizem. Po vojni se je od njega odcepil komunizem, a je v boju z nasprotniki podlegel, isto je bilo v Italiji. V Rusiji se je komunizem kot boljevizem (leninizem) loil od zmernega socializma-menjevizma e prej in je v borbi za prevzem oblasti uspel. Tudi gospodarske teave je s silo premagoval. Kot posledica vojne so se rodile tudi na zapadu, zmagovitih drav Francije in Anglije niso v temeljih ogroale. Zelo koljiv uinek so pa imele v Italiji in Nemiji. Iz gospodarskih teav in drubenih sporov sta se rodila faizem in nemki nacionalni socializem (hitlerizem), ki sta zatirala svobodo doma in se pripravljala na surovo vojno za pridobitev nadvlade na vsem svetu. Gospodarska in z n j o povezana politina oslabitev, ki je zavladala v Evropi in Ameriki ob prehodu dvajsetih let v trideseta, je nade faizma in hitlerizma e okrepila. Podigala sta pa tudi sovratvo do komunizma in upanje, da bo strah pred komunizmom odpornost evropskih drav in narodov oslabil. Tudi v Jugoslaviji se je kar mono pojavilo socialno vpraanje. Industrija je bila sicer e razmeroma ibka, vendar toliko mona, da je delavski sloj e imel primerno vlogo. Vpliv ruske revolucije n a n j je bil moan. V vzhodnih pokrajinah Jugoslavije (po vidovdanski ustavi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev) se je e leta 1919 od socialistov
* To tu samo omenjam, obirneje sem o delavskem gibanju pisal v Zgodovini Celja in okolice, II. del, in sicer na straneh 138141 (do leta 1918) in na straneh 407414 (od 19181941), kjer navajam tudi podatke o organizaciji Komunistine partije, o sodnih procesih in o dogodkih, ki so privedli do tesnejih stikov med delavsko in kmeko mladino ter do ustanovitve Zveze delovnega ljudstva Slovenije leta 1939. Navedbe organizacijskega znaaja so zelo vane in jih zato tu navajam v mestoma razirjeni obliki. Saj so dogodki, na katere se nanaajo, v zvezi z nastajajoo vojno in notranjo revolucijo.

odcepila Komunistina stranka. V Sloveniji je pa prilo do razcepa ele v zaetku leta 1920. Stareji vodilni lani Socialno-demokratske stranke so ostali pri starem, tudi vpraanja, ali kraljevinarepublika, se niso dotaknili. Za njihovo odloitev je bilo vsekakor ve vzrokov. Eden izmed njih je bila gotovo nekaka utrujenost, ki jih je odvraala od borbe, drugi vzrok je bil oportunizem, mnenje, da se bo s sporazumevanjem dalo za delavce ve dosei; tretji vzrok je pa v s a j pri nekaterih bilo preprianje, da bi po Jugoslaviji udarili zapadnjaki, im bi v n j e j zmagal komunizem. Pri volitvah leta 1920 se je pokazala mo komunistov, bili so tretja najmoneja stranka v dravi, povsod, tudi v Sloveniji, so mono prekosili socialiste (socialne demokrate). Komunisti so deloma raunali tudi s tem, da so stare stranke neslone. Sebinost, osebna, strankarska in narodna (na narodno enotnost so pozabile) je slabila njihovo mo, kot celota je pa vlada v danih razmerah bila e dovolj mona za odpor. Prvi se je to pokazalo konec leta 1920. Med stavko v Sarajevu so nastale neke nerednosti. Zaradi njih je vlada izdala tako imenovano Obznano, s katero je prepovedala komunistino propagando, po uspelem atentatu na notranjega ministra Drakovia in neuspelem atentatu na regenta Aleksandra pa Zakon o zaiti drave (avgusta 1921), s katerim je stranko razpustila. Vendar je bilo komunistino gibanje e tako mono, da se ni dalo ve zatreti. Komunisti so zaeli delati podtalno, ilegalno. Ustanovili so si pa tudi legalno Neodvisno delavsko stranko in Neodvisne sindikate. Socialnodemokratska stranka je obstajala dalje, eprav oslabljena. V Celju je pri obinskih volitvah 1921 celo dosegla lepo tevilo glasov, v okolici pa celo upana Hrastnika, uvidevnega in taktnega ter tudi pri nasprotnikih cenjenega moa, uslubenega v emajlirki. Kmalu se je stranka razdelila v tri frakcije, ohranila je pa svojo kulturno organizacijo Svobodo in sindikalno organizacijo. Tudi komunisti so se posluevali Svobode za kulturno delo, s katerim so povezovali tudi politino propagando. Prav tako tudi sindikalne organizacije, ki je v Celju imela svojo pisarno. Ponekod so komunisti e iskali stike s kmekimi ljudmi. Po n e k a j letih ilegalnega dela so se komunisti zaeli tudi politino organizirati. Leta 1927 so e nastale prve trojke. Oblast jim je prila na sled ele leta 1929. Dvanajst mladih ljudi je prilo pred sodie. Glavna obtonica, evljarski pomonik Josip Kocman in krojaki pomonik Jakob Butala, sta bila obsojena, prvi na dve leti in pol, drugi pa na tri leta teke jee. V tem asu ali malo pozneje so se v Celju naselili trije mladi inteligentni moje, ki so postali nosilci komunistinega gibanja. Nali so si slube in s tem oporo pri uglednih ljudeh celjske drube: Slavko lander, dentist pri zobozdravniku dr. Alojziju Krautbergerju, Duan Kraigher, koncipient pri dr. Rihardu Pintarju, J e r n e j Stante, koncipient pri dr. Antonu Ogrizku. Bili so sicer sumljivi, toda previdni, oblast jih je pustila pri miru in druba jih je cenila.

Na irjenje komunistinih idej je vplivala tudi oblast s sodnimi procesi, ki so se vrili pri okronem sodiu. Bilo jih je precej, kajti podroje celjskega okronega sodia je bilo veliko, zavzemalo je tudi revirje. Ze leta 1922 so sodili trboveljskemu omladincu Manfredu in e trem drugim. Manfredo so obsodili na 2 leti teke jee, a so ga zaradi bolezni pustili domov. Se preden je ozdravel, je odel v Sovjetsko zvezo. Leta 1924 je bil sodni proces proti udeleencem krvavega spopada med delavci in Orjunai, ki je bil v Trbovljah 1. junija. Leta 1929 je bil e navedeni proces, pri katerem sta bila obsojena Kocman in Butala. Leta 1934 sta bila v Celju dva procesa. Prvi je bil meseca aprila. Pred sodniki je bilo 22 oseb. Iz Celja sta bila dipl. fil. Branko Diehl in mediar Schrimf, drugi so pa bili iz Savinjske doline in Slovenjega Gradca. Obsojenih jih je bilo 18 na kazni od tirih mesecev do treh let. Dalje kazni so obsojenci prestajali v Mitrovici. Drugi proces je bil meseca julija. Obtoenih je bilo 8 oseb. Obsojeni so bili od dveh mesecev do dveh let. Med njimi je bil tudi Peter Stante iz emajlirke. To leto je v Marseillu kot rtev atentata padel kralj Aleksander. To je bil predznak krvave vojne. V Jugoslaviji je dogodek povzroil veliko vznemirjenost. Budnost oblasti se je zmanjala in dovolila je, da se je v Celju leta 1935 lahko vril zlet Zveze Svobod. Prireditelji so bili socialni demokrati. Vendar je bil glavni govornik Franc Leskoek, ki komunistine usmerjenosti ni skrival. Sicer se je pa zlet vril v redu in miru. Izprial je, da se znajo delavci podrediti disciplini. Kljub temu je vlada Zvezo Svobod razpustila. Delavci so pa ustanovili Vzajemnost. To je bil znak vejega odpora. Leta 1936 je bilo zopet pred celjskim okronim sodiem obsojenih ve oseb, med njimi sta bila advokatski pripravnik Josip Marko in Viljem lander. Marko je malo prej priel od vojakov, Viljem lander se je pa vrnil iz Mitrovice. To leto (avgusta in septembra) je bila velika, toda trda stavka v najmonejem celjskem tovarnikem podjetju, v emajlirki. Materialnega uspeha sicer ni prinesla, toda bila je prava ola za bodoe dogodke. Na ebinah je pa bila v noi med 17. in 18. aprilom 1937 na ilegalnem sestanku ustanovljena Komunistina stranka (partija) Slovenije. Za glavnega sekretarja so izbrali Celjana Franca Leskoka, izkuenega delavskega borca in vodjo. Mladina se je organizirala v SKOJ (Savez komunistine omladine Jugoslavije). V Celju je bilo jedro SKOJ na gimnaziji (Boo Mravljak, Olga in Janko Vrabi, Bla Rock-Biba). Tik pred vojno je bil okrajni in nato okroni sekretar SKOJ dijak Duan Fingar-Fidi. Obdolili so ga, da je ponoi 14. marca 1940 v Gaberju pomagal trositi komunistine letake in da je hud komunistini agitator. Pri njem so nali n e k a j komunistinih spisov, toda pravih dokazov ni bilo in sodie ga je oprostilo. Ko je izbruhnila vojna, je Fingar, star tedaj 20 let, po nalogu partije odel v otanj in od tam v I. pohorsko eto, k j e r je postal politini

komisar. Konec septembra 1941 je kot ilegalec priel v Maribor, da pomaga na terenu organizirati vstajo. Gestapo ga je zalotil in obsodili so ga na smrt. Ustrelili so ga 10. oktobra v otanju skupaj z devetimi talci. irjenju m utrditvi ideje, a tudi pripravi na bliajoe se dogodke so sluile partijske konference. Prva je bila na veliko no 1938 v miglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Gomilskem. Pripravil jo je Slavko lander. Udeleilo se je je 21 delegatov, med njimi je bil tudi Josip Broz-Tito. Posvetovanja, ki so trajala ves dan, je vodil Edvard Kardelj. Druga pomembna konferenca je bila na Silvestrovo 1939/40 v mlinu Mela Jota v Medlogu pri Celju. Udeleencev je bilo okrog 120, med njimi sta bila delegat komunistine internacionale v Moskvi in zastopnik po okupatorju zasedene ehoslovake. Kmete je zastopal Joef Lacko iz Nove vasi pri Ptuju. Posvetovanje je vodil Kardelj. Razpravljali so o mednarodni situaciji in sklepali o tem, k a j storiti, ko pride usodni trenutek. V Jotovem mlinu se je bila nastanila tkalska druina, ki jo je kot tiho drubo ustanovil tekstilni mojster Franc Hribar iz Prebolda. On sam je preskrbel pet tkalskih strojev na elektrini pogon in je pozneje preskrbel e dva. V tkalnici so delali: sam Hribar, njegova sestra Ivanka, Franc Gori kot tkalci, pomagali pa so pri strojih ali v pisarni trije mladi uitelji: Franc Vrun, Milan Apih in Tone Radar, ki so kot komunisti izgubili slubo, ter Katarina Kranjeva. Zdrueni kapital je znaal okrog 100.000 din. Izdelovali so rjuhe, brisae, zavese. Ker je pa oblast odrekala priznanje, se je tkalnica sredi decembra 1939 (e pred konferenco) preselila k Petriu v Reici ob Paki, vendar je Vrun e ob izbruhu vojne imel v III. nadstropju sobo, v kateri so se sestajali izraziti in vplivni komunisti. Konferenca je trajala dva dni. Zaradi varnosti v tem asu lastnika Melhijorja mlinski uslubenci niso bili doma. Udeleenci so prenoevali v mlinu. Kuhali sta lastnikova ena, po poklicu uiteljica, po drugi vojni pa tudi pomembna kulturna delavka, in njena sestra. Tkalnica v mlinu je bila znana, po n j e j je mlin dobil ime rdei mlin. Tri znane partijske konference so bile leta 1940: poleti v Klavevi suilnici, v Okonini, pri Pesjem in na Novakovem hlevu na Vrheh med Zagorjem in Taborom, etrta je pa sledila okrog boia v Zagorju. Bilo je tudi n e k a j okronih konferenc: leta 1933 v Zgornjem Zvodnem pod Hudievim grabnom pri Celju (vodil Miha Marinko), leta 1938 pri Farniku v Prekopi pri Vranskem (vodil Slavko lander), leta 1940 pri Petriu v Reici ob Paki. Konference je imela tudi skojevska mladina: na Gori Oljki, na mohorju, na Mrzlici, v Pesjem in na Koteniku, udeleevali so se jih tudi mladinci iz Celja in okolice; govorila sta jim najee Slavko lander in in. Iri. tevilo trojk se je pomnoilo, znana so v s a j imena vodilnih lanov. Sicer so se pa delavci socialistine, komunistine, kransko-socialne in

narodno napredne usmerjenosti zdruevali v organizaciji Delavska enotnost. Tudi v celjskem Sokolu in v uiteljskih vrstah je zavladal duh enotnosti in borbenosti, ki je zavraal staro strankarsko miselnost. Kmeka mladina se je zbirala in je ustanovila organizacijo kmekih fantov in deklet. Prva Drutva kmekih fantov in deklet so bila ustanovljena e leta 1923 in 1924 v okolici Ljubljane in na Dolenjskem. Na celjsko-savinjskem obmoju je ustanovil tako drutvo v Orli vasi Ivan Kronovek. Ko so se ta drutva iz raznih slovenskih k r a j e v povezala v Zvezo kmekih fantov in deklet, je bil Kronovek njen predsednik. Glavni odbor te zveze se je izrekel za zdruitev vseh narodnih sil e na svoji seji 15. maja 1938 in se s tem pridruil gibanju za ustanovitev Ljudske fronte. Tudi kranski socialisti, organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, so se pribliali komunistinim idejam in ciljem. Leta 1938 sta bila dva delavska kandidata na delavsko-kmeki listi. Zaivela je Ljudska fronta. Dne 3. septembra 1939 je na zborovanju v Celju dobila doloeno obliko in jasen cilj v Zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Na sestanku, ki je sledil v Ljubljani, je zveza izdala proglas ljudstvu: Kaj hoemo? Podpisale so ga tiri osebe: mr. Fedor Gradinik, dr. Vekoslav Kukovec, zastopnik delavcev in zastopnik kmetov. Leta 1940 je bila na sestanku v Lakem definitivno zasnovana skupna fronta prejnjih delavskih frakcij. Nato je bilo e ve razgovorov. Ze po zaetku vojne sta bila dva sestanka v Mariboru. Komunisti in narodni ljudje so se e leta 1938 znali tudi v skupnem Odboru za obrambo severne meje, v zaetku 1941 pa v Drutvu prijateljev Sovjetske zveze. Vrh tega je imelo gibanje tudi mono zaledje v narodno in socialno zavedni Savinjski dolini, a tudi v vsem goratem irem okolju. Podpora, ki so jo prebivalci med vojono nudili partizanom, je dokaz za to. To so bili solidni zametki nove borbene organizacije. Oblast pa ni videla ne pota ne cilja. V zmedi in zaslepljenosti je zaela poiljati v Bileo in Medjureje naprednjake in prave patriote. Konfinacije sta se reila Slavko lander in Duan Kraigher. Slavkova sestra Mica je zvedela za preteo nevarnost in ju je e v zadnjem trenutku n a n j o opozorila. Ognila sta se in la v ilegalo. ivela in delala sta v okolici Braslov, Vranskega, Prebolda in v aleki dolini. Le redki drugi so se reili. Ko je okupator napadel, so se odprla vrata konfiniranim in zaprtim. Okupator je napadel Jugoslavijo, ko so bile njene oboroene sile zaradi neodlonosti starega vodstva ohromele. Ljudje so bili razoarani. Zaupali so e v hrabrost in odlonost nae vojske, doiveli so pa tak neuspeh. Ko je sovranik priel v mesto, so opazili, da ni bil niti tevilen, niti posebno dobro oboroen. e tirinajst dni so pokale nae puke po okolnih hribih, s tem so nai l j u d j e kazali svojo nejevoljnost nad neuspehi vojske. N e k a j svetlih d e j a n j je pa le bilo. Prihajali so glasovi, da so se nai tu in tam le branili. O borbenih dogodkih pred Vojnikom se je govorilo.

Resnino junaki so bili posamezni letalci. Pri nas sta bila dva, igar imeni zasluita, da jih ne pozabimo, dva rojena Traana. Prvi je bil iro Sadar, banni uradnik, kulturni delavec in letalski oficir. Ko so Nemci bombardirali Beograd, so ga z ekipo poslali nad Gradec, tam so odvrgli bombe. Toda ekipa je bila na zastarelem Bregeutu, a obkroili so jo moderni Messerschmitti. Poronik Koelj in e en tovari sta bila smrtno zadeta, podporonik Zupane se je pa reil in e ivi. Tudi Sadar ni bil zadet in se je vrnil v Celje. Imel je monost, da se zatee k bratu, univerzitetnemu profesorju v Ljubljani. Toda izbral si je prostovoljno smrt, razoarala in pretresla ga je usoda domovine. Drugi letalec je bil Joe (Pino) Boi. Njegova pot mladega idealista in junaka je bila taka: Oe, zidar, je priel s svojimi v Celje, ko je bil Pino eno leto star. Obiskoval je nijo gimnazijo in strojni oddelek srednje tehnike ole v Ljubljani. Nato je stopil v slubo pri Westnu. Bil je predsednik skojevcev, skavt in portnik. Ko je bil poklican k vojakom, je kot strojni tehnik priel v pilotsko olo. Postal je rezervni letalski podporonik. Dodeljen je bil tovarni motorjev v Rakovici. Ko je izbruhnila vojna, je z eskadro bolj zastarelih avionov poletel bombardirat Gradec. Skozi roje Messerschmittov so si napravili pot in odvrgli na mesto tovor bomb. Nato je z drugo eskadro poletel nad Segedin, k j e r so bombardirali zbiranje et.. Eskadra je doivela katastrofo, edino Boi se je vrnil v bazo. Ko je po neuspehu predsednik vlade Simovi, sicer letalski general, pobegnil v Kairo, je Boi dobil ukaz, da odleti tja. Odklonil je, e da bo doma bolj potreben. Posreilo se mu je, da je priel v Celje. Stopil je v slubo pri vodovodu, k j e r je imel priliko videti in zvedeti marsikaj. Ponoi se je sestajal s somiljeniki, med njimi so bili: Branko Gomba, direktor dipl. vet. Pleterski, Mile Zupan, pozneji diplomat Zvonko Cajnko, Marica Frece. Bili so v stiku z Grarjem, preko Fanike Suharjeve, Zupana, Toneta Kosa, Mlakarja in Ivanke Uranjekove so imeli zveze z Lakim. Sestajali so se vasih kar doma pri Boievih, vekrat pa v Selcah, k j e r je sedaj trafo postaja. Najtesneje je bil povezan s Tonetom Gonikom in Francem Planincem. Ko je bila formirana 20. julija Celjska eta, je skupaj z in. Igorjem Beliem vzdreval zvezo med n j o in mestom. Zbirali so oroje, hrano, zdravila, vrili propagando, irili tiskovine. Sredi poletja so imeli v Celju sestanek z Mihom Marinkom. Toda Nemci so prili delovanju na sled. 31. julija 1941 so zaprli najprej Gonika, za njim Planinca in nato v delavnici tudi Joefa Boia (Pina). Po aretaciji je izdajalec Lazi dvakrat prekontroliral stanovanje Boievih v stari gimnaziji, vendar je oe pravoasno odstranil vse sumljivo. Aretirane so odpeljali v Maribor, Boia in Planinca so ustrelili 10. avgusta v Tezenskem gozdu, Gonika so pa odpeljali v taborie. S celjskega podroja so bili tudi rezervisti, ki so na cvetno nedeljo s strojninim in topovskim ognjem sprejeli sovrane avione, ki so prili bombardirat Zidani most. Nai borci so imeli poloaje na poboju Kopitnika in na Jelovem nad Radeami. Sovrani avioni so metali bombe na

poloaje, sam Zidani most so pa uvali, ker so raunali, da ga bodo rabili. Nai borci so se dobro drali. En sovrani avion je bil pokodovan in se je na Krkem polju spustil na tla. Streljali so na lastno pest, kajti njihov komandant, major, je bil Nemec jugoslovanski vab. Podrobnosti o teh treh podvigih niso popolnoma znane, toda dejstva sama so resnina. Dne 10. aprila, na dan, ko so Hitlerjevi oddelki prispeli v Zagreb in je Kvaternik razglasil ustanovitev nezavisne drave Hrvatske, se je v Zagrebu sestal politini biro CKJ in je pod Titovim vodstvom oblikoval Vojni komite; ocenjujo, da bo lae delati v Beogradu, se je Tito s komitejem preselil tja. Ko je Hitler 22. junija napadel Sovjetsko zvezo, je komite izdal proglas, s katerim je pozival na pripravljenost. Dne 4. julija je Centralni komite sprejel sklep, da se zane vstaja. Dne 27. julija je ustanovil Glavni tab partizanskih odredov in je Josipa Broza Tita imenoval za komandanta. Doloil je tudi pooblaence, ki so dobili nalogo, da prevzamejo vodstvo v posameznih pokrajinah: za Slovenijo in Hrvatsko je doloil Edvarda Kardelja. Slovenija je bila organizacijsko v s a j v centru pripravljena. Dne 27. aprila 1941 so v Ljubljani ustanovili Osvobodilno fronto, ki so ji razen komunistov pripadali tudi zastopniki levega krila Sokolov, kranskih socialistov in kulturnih delavcev. V vseh okrojih so zaeli zbirati oroje, zdravila in druge vojne potrebine. To se je vrilo pod vodstvom krajevnih komitejev, pa tudi po lastni iniciativi. Delo je bilo nevarno, posveala se mu je zlasti mladina. Okupatorjeva uprava je e prve tedne po prihodu pokazala, k a j hoe: duhovno in fizino uniiti na narod. Prvi izraz teh njegovih namer je bilo izseljevanje vseh tistih, glede katerih je bil mnenja, da se ne bodo dali ponemiti. Za izseljence je bila srea, da so jih Srbi bratsko sprejeli, eprav so bili sami zasunjeni. Izseljenika mladina je stopala v srbske partizanske oddelke. 2e prvo leto je v Uicu nastala slovenska partizanska eta. Po osvoboditvi Beograda, ko se je z borbami v Sremu nadaljeval izgon sovranika z vso odlonostjo, je pa udeleba naih mlajih ljudi na bojiih bila e kar splona. Mnogi se niso ve vrnili domov. Vlaki bratstva in enotnosti ter pobratenja mest (npr. Celjeuprija) in drugih k r a j e v so spomin na bratsko pomo v usodnih asih (Fran Ro, Slovenski izgnanci v Srbiji 19411945). Okupator je pa protizakonito e drugo leto vkljueval nao mladino v svoje borbene enote in jo poiljal na najnevarneja mesta. tedil ni niti enske mladine, poiljal jo je v delovne enote. Dne 22. junija, ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, je Centralni komite KP Slovenije sprejel sklep, da se zane oboroena vstaja, in ustanovil je Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih et (kmalu preimenovan v Glavni tab). Glavnega sekretarja CKS Franca Leskoka je imenoval za poveljnika (njegovo vojako ime je bilo Peter Strugar). Vstaja se je zaela ponoi 22. julija na kamnikem podroju.

Medtem se je pridno nadaljevalo organizacijsko delo v okrojih in sploh na terenu. Ko je e bil okupator pri nas, so z doloenimi nalogami in navodili odhajali na teren odposlanci Centralnega komiteja; med njimi sreamo Viktorja Stoparja, Alea Beblerja, Vero landrovo in druge. Centralni komite se je, v s a j v zaetku dobro konspiriran, zadreval v Ljubljani. Ker pa je bil na tajerskem drug okupator kakor v Ljubljani in ker je meja med obema podrojema kmalu postala teko prehodna, je Centralni komite e v maju 1941 ustanovil poseben Pokrajinski komite za tajersko, Prekmurje in Koroko (Meiko dolino). Za sekretarja pokrajinskega komiteja je imenoval Slavka landra, enega izmed najboljih in karakterno najmonejih komunistov, izza leta 1932 sekretarja celjskega okroja. Kot pokrajinski sekretar se je preselil v Maribor. Ko je 7. avgusta 1941 na ulici skual iz gestapovskih rok reiti skojevko Slavo Klavoro, tudentko, so ga pobili, zaprli in strano muili. Istoasno s Slavo in drugimi so ga 24. avgusta 1941 ustrelili na dvoriu mariborskega sodia, ne da bi bili ugotovili njegovo osebnost. Zelo pomemben sodelavec landrov v pokrajinskem komiteju je bil Milo Zidanek-Vencelj (iz Dramelj), ki je imel vodstvo Vojnega komiteja. Med drugimi lani komiteja sreamo tudi Boa Mravljcka iz otanja. Za Slavkom landrom je prevzel vodstvo pokrajinskega komiteja profesor Leon Novak. Toda 19. septembra 1941 so ga v neki gostilni v Radvanju prijeli, ga odpeljali v Gradec, k j e r so ga strano muili in konno 30. oktobra 1941 na dvoriu mariborskega zapora ustrelili. Novaku je sledil Bla Rock-Biba. Konec oktobra so Nemci prijeli tudi njega in postopali z njim kakor prej z Novakom. Glavno breme organizacije in odpora v Mariboru je kot pokrajinski sekretar prevzel Milo Zidanek, lan CK KPJ in CK KPS. Toda kmalu so ga poklicali na Kranjsko. Kot komandant bataljona ercerjeve brigade je 7. februarja 1942 padel na Notranjskem. Na njegovo mesto je priel Rado Iri, rojak iz Strae pri Mislinju. Bil je in. ekon. in je kot revizor potronikih zadrug vekrat priel v Celje Kot tak je bil znan z Marico Frecetovo, blagajniarko celjske uradnike potronike zadruge. Ob nemkem napadu se je na poziv Centralnega komiteja javil v vojno slubo. Ko se je vojna organizacija razbila, je skozi Celje potoval v Maribor, da prevzame doloeno mu dolnost. Obiskati je elel svojo sestro, toda ni je nael v Celju, pa pa je govoril z Marico Frecetovo in drugimi somiljeniki. Srea mu ni bila naklonjena. Kot narodni heroj je padel v Mariboru v borbi 13. decembra 1941. Dne 23. januarja 1942 so Nemci zaprli brata Stanka in ga 6. marca ustrelili. e predno je lander odel v Maribor, je njegovo mesto v Celju prevzel Franc Vrun, kot vojni referent mu je bil pomonik Peter Stante. To je bilo sklenjeno septembra 1940 na konferenci v Podkraju, ki jo je vodil Kidri. Za lane okronega komiteja so bili tedaj imenovani: Albin Vipotnik, Tone Letonja, Tone Penik, Duan Fingar, Rudolf Koren. Imena kaejo, da se je imenovanje nanaalo na zdrueno podroje: Celje Savinjska in aleka dolina.

Druga taka konferenca, ki so se je udeleili tudi zastopniki iz Ljubljane, je bila v gozdu na Ostronem. Tretja je bila na Golovcu pri okolikem pokopaliu ob bivi smodninici. Nanjo so prili zaupniki iz Zabukovice, Liboj, Hude jame in tor. Med udeleenci je bil tudi Albin Vipotnik. Govoril je Tone Grar. Tak. sestanek je bil tudi v Gaberju v gostilni Amerika. Udeleila se ga je tudi okrajna sekretarka Pepca Uboji. Na sestanku so e govorili o nameravanem nemkem napadu. Sestajali so se tedaj e tudi drugod, v Novi vasi, v Cinkarni, v Selcih itd. Toda Vrun in Stante sta kmalu odla na borbeni teren kot organizatorja in vodji celjske ete. Vrunevo delo na celjskem je kot sekretar prevzel Tone Grar, tedaj kot rudar zaposlen v Peovniku. Pomagal mu je Milo Zidanek, pozneje sekretar mariborskega pokrajinskega komiteta. Moje, ki so bili dua gibanja za borbo in svobodo, so takoj uvideli, da se je treba tudi v vzhodni Sloveniji organizacijsko povezati s tistimi odlonimi momi in sloji, ki niso pripadali Partiji, tudi tu je bilo treba organizirati Osvobodilno fronto. Skupna borba za delavske pravice je itak e zbliala tri delavske frakcije, narodni in hkrati socialni ut je pa priblial fronti tudi inteligenco in kmete. 2e leta 1940 je bila na sestanku v Lakem osnovana skupna delavska fronta. Sledila so nadaljnja dogovarjanja. V zaetku vojne sta bila v Mariboru dva sestanka. Drugega se je kot zastopnik ljubljanske Osvobodilne fronte udeleil tudi Stane Kova iz Ljubljane. Domenili so se, da bo ustanovni sestanek v okolici Rimskih Toplic. Za to sta bila merodajna dva razloga. V bliini je bila Huda jama. Kranski socialisti rudnika so bili izza leta 1939 trdno povezani s komunisti. Dale pa tudi ni bil trboveljski revir. Mariborskim tovariem so Hudojamani predlagali, n a j bi se 22. maja zbrali v Kozjici, skalnati soteski, ki je zapadno od marjete. Bila je nedelja. Pred cerkvijo v marjeti je bilo mnogo ljudi. V manjih skupinah, kakor da gredo od mae, so se tovarii napotili v sotesko. Na zapadnem koncu soteske je Selieva gostilna. V n j e j so se zbrali. Nato so posamino krenili navzgor in se po polurni hoji ustavili pod viseo skalo. Tu so zborovali tri ure. Kot zastopniki Komunistine partije so se zborovanja udeleili: Slavko lander, Milo Zidanek, Leon Novak, Tone Grar in Angel Besednjak. Jugoslovansko strokovno zvezo (kranskih socialistov) so zastopali Metod Hoevar, Martin Kores, Lojze Lenik, Karel Reberek, Lojze Diacci, Joe Jura. Iz revirjev je priel na zborovanje Vinko Ustar iz Zagorja. Poroala sta Leon Novak (o poloaju) in Milo Zidanek (o Osvobodilni Fronti in o ustanovitvi pokrajinskega odbora OF za tajersko). Zapisnik je pisal Novak na cigaretni papir. Po razpravi so izbrali lane pokrajinskega odbora OF. Udeleenec Joe Jura n a v a j a po spominu imena: Vlado Vidav, Edvard Karner, Rudi kamlec, Martin Kores in Karel Reberek. Nato so doloili e lane izvrnega odbora OF za Maribor, in sicer in. Rada Iria, Mirka Logerja, Martina Koresa, Karla Reberka in Donka. Doloili so si tudi naloge: Milou Zidanku so poverili najvaneje delo vodstvo Vojnega komiteja.

Sestanek v Kozjici je bil vaen v zdruujoem in propagandnem pogledu, eprav pokrajinski odbor OF zaradi teine razmer ni mogel zaiveti. Delo je prevzel pokrajinski komite Partije, ki je predstavljal poleg Partije tudi OF. Kmalu nato se je podoben sestanek vril v Golcah, zaselku pod Golkim hribom, zahodno od Lakega. Bil je v hii Blaeta Kurnika in je bil namenjen predvsem kmetom. Celjsko delavstvo je bilo organizacijsko in idejno e dovolj mono, da se je lahko nanj oprlo narodnoosvobodilno gibanje. V zaledju mesta je pa bilo prebivalstvo, ki je bilo e od nekdaj narodno zavedno in je imelo tesneje stike z delavskim gibanjem v soseini, zlasti z njegovimi komunistinimi voditelji. Tudi geografsko okolje je bilo v splonem ugodno. Dolina je bila sicer torie okupatorjevih oboroencev, toda planinski svet okrog doline z gozdovi, skritimi dolinicami, majhnimi naselji in osamljenimi kmetijami, z naklonjenimi in portvovalnimi ljudmi, ki se niso ustraili najvejega tveganja, je bil za borbo ugoden. Res je bilo razen preudarnih vodij prebivalstvo ob vdoru okupatorja osuplo, toda prav hitro se je znalo, k emur je pripomogel sam okupator s svojimi postopki. Le malo je bilo ljudi, ki so se okupatorju iz zgodovinskih in psiholokih vzrokov zaasno ali trajno udinjali. Zaeli so tudi zbirati oroje in strelivo. Nemci so nekaterim zbirateljem prili na sled in so jih ustrelili: Branka Kraovca, trgovca v alcu, Antona Sagadina, Avgusta Lenika in Antona Maka iz Medloga. Usoda prvotne organizacije odpora v mestu Ko so prili prvi udarci, je bila organizacijska mrea v Celju e mono razvita. Opirala se je sprva predvsem na predvojne prijatelje in znance, na medsebojno povezane poedince in skupine in konno na odbore OF. Razvoj se je vril hitro. Stanovanja in domovi zaupnikov so sluili kot javke za sestanke, kot zbiralia materiala in za tehniko. e v maju je bil izvren poizkus, da se ustvari v Celju mestni odbor OF. V stanovanju Cirila Debeljaka v Rakunovi hii na Ljubljanski cesti (hio so poruili leta 1970, ko so gradili stolpnice) so se sestali najodloneji med zaupniki z namenom, da osnujejo mestni odbor OF. Sestanek je sklical in vodil Tone Grar. Pozvani zaupniki so prihajali posamezno. Sestanka so se udeleili: Mirko Gorenjak, Marica Frece, Stane Hojkar, Avgust Lenik, Metod Hoevar, Bla Rock-Biba in Ciril Debeljak. Na sestanku so doloili terenske zaupnike OF, razpravljali so o prejemkih in doloili podpore ilegalnim delavcem in druinam borcev. Zapisnik je pisala Marica Frece na cigaretni papir. Na mizi so imeli opek ro, ki naj bi v situaciji kakega preseneenja pomenil, da so se zbrali ob obletnici Debeljakove poroke. Mestni odbor OF se je e nekolikokrat sestal. Prav kmalu so mu sledili krajevni odbori OF: Avgust Lenik ga je ustanovil za Medlog in

Lonico, Ivan J e n k o za Novo vas in Drago Hojkar za magistrat, k j e r so Nemci na podrejenih mestih morali pustiti precej naih ljudi. Zaupniki so bili medsebojno povezani ne samo teritorialno, ampak tudi po uradih in podjetjih. J a v k e s tehnikami, k j e r so razmnoevali propagandne tiskovine in spise, so bile: pri trgovcu Boiu na voglu Stanetove in Mikloieve ulice, pri Frecetovih v Novi vasi ob cesti na Dobrovo in pri Jagrievih pod Joefovim hribom. Pri tebeljnovih in Dolerjevih na Mariborski cesti so zbirali literaturo. Druge j a v k e so bile: v Jotovem mlinu, pri Francu irci na Ljubljanski cesti, pri Marici Rodetovi v J e n k o v i ulici, pri tefki Demanovi v Gaberju, pri Karlu Vovku v torah, pri J a k o b u Kresniku v Cretu, pri Blaiu na Aljaevem hribu, pri Ivanu N o v a k u na Zgornji Hudinji, pri M a j e r j e v i h v Konici, pri Dobrotinkovih nad Vojnikom, bolj oddaljene so bile: pri Milanu Boriu v e n t j u r j u in pri Ivanu Flisu na Vrbnem, pri Ludoviku Mastnaku v Dramljah, pri Stanku Jakopinu v Dramljah, pri Alojziju Sui v Blagovni, pri Francu Skobernetu v Blagovni, pri Antlogi v Arclinu, pri Tonetu Mulcu na kriiu med Blagovno in entjurjem. Za uspeno delo je bila n u j n o potrebna medsebojna povezava, ne samo med javkami, ampak tudi med komiteji v Ljubljani, Celju, Savinjski dolini, Mariboru itd. Medsebojna povezava se je vrila zlasti po kurirjih. V prvem asu so bile najbolji kurirji enske. Na tajersko je Centralni komite kot vodstveno kurirko poslal Vero Slandrovo. Delala je izredno portvovalno. Vidimo jo, k a k o p o t u j e od Maribora do revirjev, da organizira mladino pa tudi odrasle. Ko neko zboli, lei pri r u d a r j u Primou na Breznem tirinajst dni, nato n a d a l j u j e svoje delo e mesec za mesecom. Druga Savinjanka kurirka je bila Ivanka Uranjekova. Po dovreni gimnaziji je napravila uiteljski teaj, a e preden je nastopila slubo, jo je zalotila vojna. Iz rodnih Gri je odla in se vkljuila v pripravno borbeno delo. Konec julija je prila s kurirsko poto v Krko. Ob iskanju zveze jo je okupatorski zaupnik odkril in javil Gestapu. O k u p a t o r j e v a policija jo je nala pri posvetu s krkimi somiljeniki. Bilo jih je s k u p a j 10. Pod pretvezo, da so imeli pri sebi oroje in tiskane upornike letake, so jih v breiki Dobrovi ustrelili. To je bila prva skupina talcev, ki so postali o k u p a t o r j e v a rtev. To je bilo 30. julija 1941. Druga skupina je navedena v knjigi Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski tajerski (1965). N j e j so pripadali: Joe Boi, Alojz Jereb, M a r j a n Nemec, Franc Planine, Ivan Plaskan in Joe Trek. V uvodu n a v a j a t a pisca knjige, da so bili ustreljeni v gozdu pri Miklavu (Ilovcih) na Dravskem polju 10. avgusta. Miljen je Miklav med Mariborom in Hoami. Gozd sega na eni strani proti Dravi, na drugi proti mariborskemu Teznu, na tretji proti Pohorju. Ustreljenega Franca Planinca najdemo na spominski ploi, ki so jo gaberski borci vzidali v stransko steno leta 1895 po narodnjaku Marinku zgrajene hiice, ki ima na Cinkarniki poti t. 2, tik za vejo hio, leeo na severni strani eleznikega prehoda, v kateri sta bili za stare Jugoslavije Golmajerjeva trgovina in gostilna Wilson.

Napis je preprost in pretresljiv. Glasi se: V tej hii je do 1941 ivela zvesta druina Planinevih, Franc, Joefa, Franc, Anton, Ivanka in Joica, dva sina, dve heri in mati, ivljenje so morali dati, za njimi e oe, njih kri v svobodo kot lu nam ari, Smrt faizmu svobodo narodu! Zveza borcev NOV Gaberje. 22. XII. 1957 V mrliki knjigi najdemo zapis, ki ga je napravil e opat Peter Jurak na osnovi dopisa, ki ga je poslala v Celje mariborska varnostna policija (Sipo*. Iz zapisa je razvidno, da je bil neporoeni kroja Franc Planine, roj. 4. septembra 1917, ustreljen 10. avgusta 1941. Poizvedujo sem ugotovil, da stanuje na Dolgem polju v Oficirskem bloku Franceva polsestra Marija Jevniek. Ona mi je dala elj eno pojasnilo.

Brat Franc se je izuil za krojaa v Celju. iril je plakate in pri njem so nali prevod neke ruske povesti. Zaprli so ga, muili in ustrelili. V letu 1942 so obkolili hio, mater in obe sestri so odpeljali v Owi^cim, oeta, dolgoletnega uslubenca v plinarni, pa v Ravensbriick. Sestra Ivanka je umrla novembra 1942, sestra Pepca pa maja 1943. Mati jima je kmalu sledila, podlegla je tifusu. Oe se je sicer vrnil, toda bil je izrpan in je kmalu umrl. Brat Anton je bil v ujetnitvu, uel je in je kot partizan padel leta 1944 pri Gornjem gradu. Polsestra Marija je stanovala v podstreju iste hie: ker je imela drug priimek, je niso teli k druini in so jo pustili pri miru. Tik nad Francem Planinkom je v mrliki knjigi vpisan tudi 14. decembra 1917 v Trstu rojeni Joe Boi, tehnik in letalski podporonik. Joe Boi je bil e kot gimnazijalec zelo delaven lan SKOJ. (Ve o njem glej spredaj!) Med esterico v gozdu streljanih je bil tudi celjski dijak, mladi, idealni in pridni Radean Marjan Nemec. Naa vojska je po neumljivem umiku zmetala mnogo oroja v Savo. Mladi Radeani so ga s olnom lovili iz vode in odnaali na Stari grad, k j e r so ga shranjevali. Izdal jih je tovari, ki je e v oli kazal, da je hinavec. Marjan ni znal tajiti, pa so ga odgnali in ustrelili. Izdajalec je po ugotovitvi domainov po konani vojni iz nemkega postal avstrijski oficir. Ivan Plaskan, Savinjan iz entruperta, se je bil udeleil sestanka pri Cirilu Debeljaku, Alojzij Jereb, rojen v Idriji, je kot delavec ivel v Griah, Joe Trek, Hrastnian, je kot trgovski pomonik delal v Ptuju. Navedena skupina je bila druga, ki je na Slovenskem postala okupatorjeva rtev. Enajst dni prej je doivela isto usodo krka, v kateri je bila Ivanka Uranjekova iz Gri. Dne 4. septembra 1941 je sledila tretja skupina, v kateri je bilo 10 rtev. Bili so iz raznih krajev. Navaja jih e Stane Terak v knjigi Stari celjski pisker. Bili so naslednji:
2 Zgodovina Celja

Stanislav Benko, kljuavniar, Maribor; Janko Avdi, mehanik, Maribor; Milan Kumple, kljuavniar, Rue; Joe Pere, pomoni delavec, Trbovlje; Alojzij avbi, rudar, Trbovlje; Toma Meko, Dornava pri Ptuju; Vladimir Satler, finanni nameenec, Ptuj; Alojzij Avsec, rudar, Trbovlje; Joe Radej, pomoni delavec, Trbovlje-Retje. Dne 17. septembra 1941 so padle v Trbovljah tiri osebe: Franc Drobni, Duan Kren, Stanko Kuder in Sreko Pogorelnik. Na celjskem podroju je bilo 10. oktobra 1941 streljanje v otanju. Na njem so podlegli: Miha Anel, Franc Berglez, Franc Bizjak, Duan Fingar, Ivan Kese, Mirko Novak, Joe Petri, Alojzij Rozman, Lojze Zorman. Med njimi je Duan Fingar, celjski dijak in revolucionarni organizator skojevske mladine, ki so ga Nemci aretirali v Mariboru 27. septembra. Dan pred otanjem, dne 9. oktobra so Nemci napravili prvi odloilni udarec proti celjskim javkam. Najvaneja je bila v Stanetovi ulici 17, v slaiarni Rugo, ki je bila v sestavu gostilne Na-na. Lastnik podjetja je bil zavedni Rudolf Gole, rojak s Ponikve. V kavarni sta stregli Goleeva sestra Marija in svakinja Anica. Tu so se zbirali zaupniki. Milo Zidanek jih je osebno klical. Prihajali so z geslom. Potrebna je bila opreznost. V blinji palai Ljudske posojilnice (sedanji Ljubljanski banki) je bil Gestapo. Med osebami, ki so imele dostop, je bila tudi Mariboranka Sonja Oman, kurirka Pokrajinskega komiteta. Sonja je podlegla okupatorju in postala izdajalka. Dne 9. oktobra je pripeljala preobleene gestapovce. Hoteli so dobiti Zidanka. N a j p r e j so se lotili njegovega kurirja. To je omogoilo Zidanku, njegovemu sodelavcu Tonetu Znidariu in e dvema ilegalcema, da so pobegnili. To se pa ni posreilo Mariboranu, mlademu Ivanu Polaniu-Ubu. Ko so ga vodili v stari pisker, je hotel pobegniti, a pred Metrovo hio pri sedanji trnici ga je zadel smrtni strel. Anica Brlisk in Marija Gole sta bili pozneje zaprti, Marijo so izpustili, Anico so pa odpeljali v Rawensbriick, k j e r je ostala do konca vojne, umrla je leta 1955. Milo Zidanek se je zatekel k zaupnici Milici Gabrovec, pozneji borki Lenki. Vrnil se je v Maribor. Milica je s stari stanovala v Vodnikovi ulici; tedaj izdajalci e niso vedeli zanjo, pozneje se je morala umakniti na Dolenjsko, odkoder se je leta 1943 vrnila v celjski okoli, k j e r je postala vodilna borka. Sonja Oman je izdajala od Maribora do revirjev. V Mariboru jo je sodelavec osvobodilnega gibanja pozval, n a j se vrne k svojim. Ni ga posluala in morala je konati svojo pot na nain, ki ga je pripravila svojim rtvam. Ker od 4. septembra 1941 do 23. junija 1942 svojih rtev niso streljali v Celju, ampak v glavnem v Mariboru in nimam njihovih osebnih podatkov, ne morem tono navesti, katere osebe so v Celju in celjski pokrajini postale rtev Sonjine izdaje. Med n j e moramo vsekakor teti-

tefana Grabarja, brata Mirka in Rajka Kresnika, Ignacija Ferdia Milana Marovka, Albina asa, Jurija Confidentija, Stanka Iria (brata in. Rada Iria) in Franca Zavrla (oba Iria in Zavrl so bili iz Strae pri Mislinji). Ker so Nemci e tedaj naelno poiljali vse svojce ustreljenih v taboria, je tevilo teh znatno veje od ustreljenih. Verjetno je bila Sonja sokriva tudi smrti Toneta Giarja, rudarja iz Peovnika, ki je za Vrunem postal celjski okroni sekretar. Stanoval je pri Rodetovih v Jenkovi ulici. Padel je v borbi z gestapovcem Avgutinom, ki je po izdaji nepriakovano vdrl v njegovo stanovanje. Milo Zidanek je doloil za novega okronega sekretarja trgovskega uslubenca Mirka Gorenjaka, bivega podoficirja. Osvobodilna organizacija se je mono razirila, prodrla je v vse sloje, tudi v pisarne. Vanjo so se vrinili tudi nekateri okupatorjevi zaupniki. Okupator je pritisnil na Mirka Gorenjaka, ki ga je po izdaji ugotovil kot okronega sekretarja. Z muenjem so od njega marsikaj izvedeli. Tako je mnenje. Bilo je pa e ve neugotovljenih izdaj, z muenjem prisiljenih in prostovoljnih. Okupator niti izdajalcem ni prizanaal. Dne 7. julija 1942 je bil ustreljen Mirko Gorenjak. ki je stanoval blizu Zelenega travnika ob Teharski cesti. V Celju se je za 2 meseca naselil ef mariborskega Gestapa Lurker da je tu lae opravljal svoje krvavo delo. V celjski jetninici je bilo ustreljenih okrog 370 talcev: 23. junija 62, 7. julija 37, 22. julija 100, 30. julija 70, 15. avgusta 96, 13. oktobra 3 in 26. novembra 1. Sezname ustreljenih najdemo v publikacijah: Stane Terak, Celjski stari pisker, Milan Zevart in Stane Terak, Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih, I. izdaja, 1965, poleg tega pa tudi v celjskih mrlikih knjigah. tevilni podatki se v splonem ujemajo. Streljali so na dvoriu starega piskra. Navedba v mrliki knjigi pravi, da so do 22. julija 1942 streljali na Trgu Adolfa Hitlerja 13, 30. julija in 15. avgusta 1942 na Trgu Adolfa Hitlerja 4, nazadnje (13. oktobia 1942) pa zopet na Trgu Adolfa Hitlerja 13. Poslopje ima namre dve dvorii in dve tevilki. Streljanje se je redno vrilo popoldne ob doloeni uri: od ene do petih. Do 22. julija so streljali tudi enske, in sicer v velikem tevilu, potlej so jih samo poiljali v taboria. Toda proti koncu vojne jim niso ve prizanaali. Razen v Celju so streljali tudi v Mariboru, tam je bilo e ve rtev. Po letu 1942 so pa prenesli streljanje v manje kraje, streljali so prav do konca, kakor v poetku leta 1941 tudi zopet v gozdovih. rtvam in narodu je v ast, da so mnogi ob muenju pokazali neizmerno odpornost in celo ob streljanju veliko junatvo. Uiteljica Milena Zakrajkova iz martnega ob Paki je pri muenju na besede: Od vas bomo e veliko izvedeli, odgovorila: Od mene nikoli! Ponoi je la v zaporu sama v smrt. Joef Majer se je pognal skozi okno sedanje Ljubljanske banke, kjer je imel Gestapo svoj glavni sede, ne da bi bil izdal najmanjo podrobnost, kateheta mariborske gimnazije, mladega Potokarja, so ponoi ubili, ne da bi bil kaj izdal, Ciro Sadar, rezervni letalski

kapetan, si je pognal kroglo v glavo, ker ni mogel prenaati narodne sramote. Trupla ustreljenih rtev so poiljali v Gradec, k j e r so jih segali ali pokopali, e pa ni lo, so jih pokopali v kraju ali na mestu streljanja. Ne upotevajo v borbi padle, smemo rei, da so Nemci ustrelili ali drugae pobili mnogo ve ljudi, kakor so jih izkazali. V Podetrtku in v Radeah so npr. ubili naduitelja e po kapitulaciji. V Celju so precej rtev pokopali na robu pokopalia na retu ali na bolnikem pokopaliu v rnem lesu (pod Dobrovo). Leta 1961 so jih nai zbrali in na Golovcu poloili k poitku v grobnico, ki ji je umetniko obliko zamislil dipl. in. arhitekt Janko Hartman. Svojce umorjenih rtev so navadno poiljali v koncentracijska taboria, k j e r so jih veinoma na ta ali oni nain unievali. Otroke so jemali starem. V Celju sta bili dve veliki organizirani taki akciji leta 1942. Tedaj so iztrgali starem okrog 600 otrok. To se je dogajalo na dvoriu okolike osnovne ole v Vrunevi ulici. Stane Terak v knjigi Ukradeni otroci pretresljivo opisuje, kako grozno je bilo trpljenje otrok in starev, ki so jih nasilno loili. Otroci so izhajali samo iz partizanskih druin in druin ustreljenih talcev. Iz Celja so poiljali otroke v Frohnleiten nad Gradcem. Tam so jih pregledali. Tiste, ki so dobili rasno oceno I ali II, so poiljali v vzgojne domove Lebensborn a do treh let stare so nemke druine lahko posvojevale, druge so pa poslali v otroka taboria. Iz Jugoslavije jih je bilo nad 10.000. Hkrati z otroki so moke odpeljali v OwiQcim, enske pa v Birkenau. Pozneje so otroke puali materam, toda decembra 1944 in januarja 1945 so jim jih zopet jemali. Po vojni so bili otroci vrnjeni do konca leta 1947, iz sovjetske cone ele v celoti do poletja 1949. Vsi otroci pa niso preiveli strahotnih let. Razstava Ukradeni otroci, ki jo je priredil Muzej revolucije v Celju od 20. septembra do 6. oktobra 1978, je nazorno prikazala usodo otrok in njihovih starev. S streljanjem in poiljanjem v taboria so nekatere rodbine popolnoma ali skoraj popolnoma uniili. Navedel sem e primer Planinevih iz Gaberja. Kakor povsod imamo tudi v Celju e ve takih primerov. Tako je na telovadnici osnovne ole na Polulah dvojna spominska ploa, vzidana 28. maja 1967, ki uence in druge ljudi spominja na rtve okupacije in narodnoosvobodilne borbe. Na ploi so imena 5 lanov M a j e r j e v e rodbine iz Konice, Ocvirkovih je 6, enikovi, Skokovi in Vanovkovi so po 3, Panieva, Rupnikova in Poljankova sta po dva. Seznam zakljuujejo verzi: Za svobodo domovine ste prelili srno kri. Va spomin nikdar ne mine v soju sonca novih dni. Okupator je priel na sled tudi drugim rodbinam, ki so nudile pomo sodelavcem in borcem za svobodo. Med njimi so med prvimi bili Frece-

tovi v Novi vasi. Vsa rodbina je bila prizadeta. Sina Milana so ustrelili, mater in herko Marico so poslali v taborie, mlajo herko Danico pa v mladinsko prevzgojevalie, sin Viktor je padel kot partizan, oe sam je umrl na prevozu v Mauthausen. Sicer je od doslej tu v besedilu navedenih oseb le malokatera preivela vojno, mnogi so se zaasno reili s prehodom v borbene enote, a tudi od prvih borcev jih je ivih ostalo le malo. V poznejih letih je okupator zaradi slabih izgledov za njegovo bodonost tu in tam nekoliko popustil, nael se je tudi kak upan, ki ni bil hitlerjevec, nekoliko manj so poiljali svojce v taboria, vasih so tudi kakemu zajetemu borcu pustili ivljenje in ga poslali v taborie, raunati so pa morali na to, da so tudi partizani zajemali njihove. Na prehodu predzadnjega leta vojne v zadnje so okupatorjevi oddelki, predvidevajoi oitni poraz, zaasno zopet pobesneli in neusmiljeno pobijali in poigali. Vodstvo je pa tudi izdajalo na partizane pozive, n a j se vrnejo domov. V najveji bliini Celja so imeli organizatorji odpora in partizani na pohodu sorazmerno zanesljivo zbiralie in prehodno bivalie v kofji vasi, ki je bila izza devetdesetih let trdno v slovenskih rokah in kjer je bila pred vojno e trdna povezava med kmekimi ljudmi in naprednimi delavci. Mono je bilo drutvo Kmekih fantov in deklet, ki je imelo glavno oporo pri treh Kouhovih, Milanu, Minki in mlajem Julku. K njim so zahajali in z njimi delali Slavko lander, Franc Vrun, Peter Stante, sekretar Tone Grar. im je okupator napadel, so bili pripravljeni za delo. Minka je bila obveevalka in je skrbela za zvezo. Pri Vrekovih je bilo drugo tako oporie. V kofji vasi je vojna zatekla tudi Staneta agarja, ki mu je bilo usojeno, da postane narodni heroj. Rodil se je 19. februarja 1896 v Zagi pri Bovcu. Postal je uitelj in se je pred faisti umaknil v Jugoslavijo. Dobil je mesto olskega upravitelja v Dobravi pri Kropi. Ker je leta 1937 postal lan partije in je kot tak mnogo delal, je bil odpuen iz slube. Zatekel se je k svoji sestri Mileni, ki je bila od leta 1920 uiteljica na ljubeenski oli v Leskovcu v bliini kofje vasi. Pri n j e j je bila tudi druga sestra. Stane je dobil slubo na obini v kofji vasi. Pri sebi je imel odraajoe otroke Iztoka, Slavico in Duana, vsi so stanovali pri obeh tetah v Leskovcu. Ob izbruhu vojne se je Stanetov vpliv mono util. A e sredi prvih priprav za borbo ga je centralni komite pozval, da odide na Gorenjsko. Tam je bil konec junija ustanovljen vojni revolucionarni komite, v katerem je bilo poleg Toma Brejca in Lojzeta Kobeta doloeno mesto tudi Stanetu agarju, ki je bil tedaj e v kofji vasi. V zaetku julija je preko Ljubljane, kjer so mu dali navodila, e priel na Gorenjsko. Vodil je v Hotovljah posvetovanje, na katerem so se dogovorili, kdaj in kako prieti z borbo. e v istem mesecu se je na Mohorju sestal s predstavniki vojnorevolucionarnih komitejev iz kranjskega in jesenikega okroja. Delo se je uspeno razvijalo, prilo je do tekih borb. ki so zahtevale velike rtve. Sam Stane je padel 27. marca 1942 v borbi na Jasi nad Crngrobom pri kofji Loki. Bil je pravi junak in je postal

narodni heroj. Kot bivemu uitelju so nagrado, ki so jo ustanovili za priznanje zaslug v oli in vzgoji, imenovali po njem. Pokopan je na Dobravi. Ko je priel okupator, je nastanil neki vojaki oddelek v oli v Lesko vcu, Stane z otroki se je tedaj umaknil v kofj o vas h Kouhovim. Ko je odel na Gorenjsko, so otroci e ostali tam. Leta 1942 je Iztok odel med borce, bil je okrog 20 let star, vojno je preivel in je zdaj diplomatski zastopnik v Juni Ameriki. Mlaja dva, Slavica in Duan, sta odla v Ljubljano, k j e r so bile ena in stareji heri Dana, por. Bavcon, in Nada. Dana je spremljala oeta na poetku poti na Gorenjsko in je vojno preivela. Duan in Nada sta pa padla na Dolenjskem in so ju po vojni prenesli k oetu v skupni grob. Stanetovi sestri s ole v Leskovcu sta preiveli stara leta v marjeti v domu, ki sta ga zgradili s pomojo dobrega znanca Ambroa in dosmrtno uivali. Obe poivata na pokopaliu v Vojniku. Spomin na 2agarjeve je e iv med tistimi, ki so jih poznali.
Milena 2agar se je rodila 18. avgusta 1888 v 2agi pri Bovcu. Mati ji je bila uiteljica, oe pa lesni trgovec. Bila je e otrok, ko se je s stari preselila v Gorico. Tam je obiskovala ljudsko olo, pripravnico in uiteljie. Po maturi so jo poslali na olo v Lokvah pri Seani, kjer je bila 11 let. Po prvi svetovni vojni ji je slovenska olska oblast dala slubeno mesto v 2relcu pred Celovcem. Vkljuila se je v delo pri plebiscitu. Pri tem ji je pomagal brat Stane. Po plebiscitu je odla na olo v Leskovcu pri Krkem. Leta 1922 je pa bila premeena na Ljubeno. Tu je razen rednega olskega dela vodila e gospodinjsko olo, 15 let je bila knjiniarka Prosvetnega drutva, pripravljala je igre za Prosvetno in Gasilsko drutvo. Okupator jo je zaprl v Mariboru, nato pa izgnal v Uiko Poego. Ko se je po osvoboditvi vrnila nazaj, je delala kakor pred vojno v oli in drubi. Za vestno in portvovalno slubo je prejela red dela III. stopnje in pohvalo ter priznanje ministrstva za olstvo in prosveto.

V kofji vasi in okolici je nala zatoie Tonka eeva, preden je kot organizatorka odla na Kozjansko. V mesecu aprilu 1942 se je zatekla v blinjo Zadobrovo h Krianovim, ki so bili sosedje Vinarjevih (Novaanovih). Na Krianovem je tedaj po smrti svojega moa Franca (1931) gospodarila Marija Krian. V njenem domu je nael zaasno zatoie tudi Sergej Kraigher, ki je bil doloen za pokrajinskega sekretarja mariborskega okroja z nalogo, da se nastani na Kozjanskem. Po ugotovitvah Franja Fijava (Novi tednik, 7. sept. 1978) je Krianova dala Kraigherju in njegovemu spremljevalcu Martinu Znidariu sobo v pritliju, Tonki eevi in kurirki Cveti Praprotnik -Stefki pa v podstreju. Sestanki so se vrili navadno zgodaj zjutraj ali pozno zveer, veinoma ob delavskih izmenah, ko so eni hodili domov in drugi na delo. V kofji vasi in okolici je bilo izprva razmeroma varno. Vendar je okupator zaslutil, da se tu n e k a j pripravlja. 2e v zaetku leta 1942 je bil v Mariboru, kjer je obiskoval sadjarsko olo, aretiran Milan Kouh iz kofje vasi. V drugi polovici leta je pa postalo posebno nevarno. Dne 23. junija so bili v starem piskru ustreljeni: Albert Jeraj, Janez Okorn, Franc Frankovi, Franc Zohar in Janez Medved iz Trnovelj ter Franc

Stani iz kofje vasi, dne 7. julija je zadela ista usoda Jakoba Piliha iz Trnovelj. Okupator je posegel tudi po Krianovih. Mater in herko Milado, por. mid, je zaprl, mater je sicer izpustil, herko je pa n a j p r e j vlail po zaporih, nato pa jo je poslal v OwiQcim, od koder se je vrnila po osvoboditvi. V Zasavskem vestniku je leta 1950 objavila toplo obuten lanek Tonki eevi. V njem poroa, da je eeva muiteljem v obraz povedala, da bodo vojno izgubili. Ob odhodu v taborie ji je Nada Rajhova dala svoj pla, da bi bila bolje in lepe obleena. V taboriu so ji sotrpinke izkazovale posebno spotovanje. Podlegla je tifusu. Sin Krianovih Zvonko je uel, pozneje je po izdajstvu priel v roke Nemcem, ki so ga 7. julija v starem piskru ustrelili. Na Ostronem so Nemci pobrali Vodenikova sina Franca in Karla, prvega so v starem piskru ustrelili 21. maja, drugega pa 3. junija. Dne 22. julija so ustrelili Blaa Belaka in Jakoba Sitarja iz Zadobrove, Karla Stanteta in Stanislava Klinca iz Arclina, 15. avgusta Joefa Bornka s Prekorja, dne 30. julija Alojzija Vreka iz kofje vasi in brate Jerneja, Alojzija in Martina Dobrotinka z Dobrotina pri Sv. Tomau nad Vojnikom, dne 15. avgusta Franca Kouha iz kofje vasi, Ivan Jot iz Lipovca je pa moral v taborie. Razen navedenih treh Dobrotinkovih bratov je bil e etrti Jurij. Ker je bil ob asu, ko se je Stane s svojim odelkom zadreval na Dobrotinu, v Zreah, so ga Nemci v zadnjem trenutku pomilostili in poslali najprej v Owicim in nato v Gradec, od koder je pobegnil k partizanom. Dne 5. januarja je pri Grlavi blizu Ljutomera zgorel v neki hii, ki so jo Nemci obstreljevali in zagali. Mati Helena in njena herka Mimica sta pa umrli v Owi$cimu. Kaj je sam Vojnik v tistih letih pretrpel, je zelo nazorno prikazano v knjiici rtvam vojne in faistinega terorja 19411945, ki jo je ob priliki odkritja spomenika NOB dne 21. in 22. julija 1962 izdala Zveza borcev NOV Vojnik. Bilo je v trgu e iz avstrijskih asov n e k a j nemkutarjev in poznejih kulturbundovcev. Najhuji med njimi so bili bratje Kovai, ki so po prihodu okupatorja unievali vse, kar je spominjalo na Jugoslavijo. Najbolj strupenega med njimi je ustrelil umikajoi se oddelek stare jugoslovanske vojske, ki je pred Vojnikom e nudil n e k a j odpora. Okupator je ustreljenega poastil s tem, da je Akerevi ulici v Celju dal njegovo ime. Sicer je pa nastopal brutalno kakor drugod. V starem piskru je padlo vojnikih rtev: 22. julija 1942 13, 30. julija 1942 6, 15. avgusta 1942 5. Mnogo druinskih lanov so odpeljali v taboria, med njimi so bili tudi otroci. Vendar kljub nasilju okupator odpora ni zatrl, zaasno se je moral zatajiti. Iz ubonice so partizani stalno dobivali zdravila. Dne 7. novembra 1944 je bil skozi okno obinskega urada v kofji vasi ustreljen e drugi zloglasni Kova. Za maevanje so Nemci ob voj-

nikem pokopaliu 19. decembra 1944 ustrelili 8 talcev, ki so jih privedli iz raznih krajev. Leta 1944 so po prihodu XIV. divizije mlaji ljudje odhajali med partizane. Ker lei Vojnik ob glavni cesti, je ob umiku okupatorja in njegovih pomonikov ustaev in Vlahovcev mnogo trpel. Vendar so moje in fantje^ razoroili cele kolone nemkih vojakov, 24 kamionov so natovorili z orojem in municijo. Dne 9. maja 1945 je bil v Vojniku ustanovljen narodnoosvobodilni odbor, ki je prevzel obinske posle. Vzporedno z organizacijo so potekale tudi borbene akcije Imele so oporia po hribih okrog Celja. Najblie mestu se je izpoetka udejstvovala Celjska eta. Ponesla je borbeni duh v smeri proti Kozjanskemu. Tik za njo sta se dvignili Savinjska in Revirska eta. V borbi je e tudi bila aleko-pohorska eta. V splonem bi lahko razvoj oznaili tako:
Po kratki pripravi so zaeli akcije partizani. V zaetku leta 1942 je okupator izvajal protiudarce. Proti koncu leta so se partizani zaeli krepiti in niso vec popustih, celo v okolici centrov so se posamezniki zdaj pa zdaj pojavili. Leta 1944 so se zaele veje protiakcije, ki so postale zlasti uspene po prihodu XIV. divizije. Nastali sta dve svobodni ozemlji: na Kozjanskem in v Gornji Savinjski dolini, a tudi v centrih Nemci niso ve bili varni. Konec leta so Nemci mono okrepili svoje ete, ker so si pripravljali pota za umik. Zasedli so zopet osvobojeni pokrajini. Toda sunek od vzhoda je okrepil domae borce m prila je v zaetku maja 1945 svoboda.

I. Celjska eta lani partije in njihovi somiljeniki so na mnogih sestankih pretresali situacijo in njen verjetni razplet. Enega teh sestankov, ki je bil sredi julija na Ostronem, se je udeleil tudi Slavko lander, ki je bil tedaj e pokrajinski poverjenik v Mariboru. Le kak dan pozneje je bil sestanek na gramoznici pri Liscah. Udeleili so se ga med drugimi Peter Stante. Tone Grar, Ivan Plaskan, Milan Bori. Sklenili so, da je treba pospeiti nabavo oroja. Gorenjci so e 20. julija sklenili, da se posamezne ete strnejo v Cankarjev bataljon. Komunisti iz Maribora in Ru so se v istem asu sestali na Hlebovi domaiji nad Lobnico. Savinjani so ustanovili svojo eto 24. julija. Sredi meseca so se zaeli zbirati tudi revirci, 1. avgusta so se posamezni oddelki zdruili v Revirski eti. Za ustanovitev Celjske ete je dal nalog Pokrajinski komite za tajersko, oziroma njegov lan Leon Novak. Za teren svojega poetnega delovanja so si vodje celjskega terena izbrali juno ozadje entjurja in tor, saj so imeli za seboj delavske mnoice v torah in predmestju Celja, o katerih so vedeli, da jih bo mogoe razgibati, eprav so na terenu razen prijateljev in znancev bili tudi ljudje, ki so si v poetku obetali reitev iz socialne bede od okupatorja.

Odloili so se za Resevno. Pri kmetu Muleju v Resevni so se 20. julija 1941 zbrali Franjo Vrun, Peter Stante-Skala, Ivan Skvara-Modras, Joe Turk, Ivan Novak, Milan Bori, Karel Vovk, Miro Verkovnik, Joe Mlakar, Mirko irca, sam kmet Mulej, Rudi Hribar in ena Joica (iz Prebolda). Nato so odli v blinje taborie, kjer jim je govoril Franjo Vrun-Buzdo. Da bi bilo varneje, so se pomaknili e globlje k potoku v dolinico med gozdnatimi griki. Kmalu so se jim pridruili e nekateri drugi: Hermina Seniar, Joe Turk-Covek in dva angleka borca Krim in Junis, ki sta pobegnila iz nemkega ujetnikega transporta, se zatekla k Hercogovim v retu in z njihovo, Marjana Uria in Antona merca pomojo nala pot k Celjski eti. Pri Mulejevih in preko njih so dobivali hrano, ki sta jo kuhali Hribarjeva in Seniar jeva. Hribarjeva, Joe Turk-Covek in Karel Vovk so vzdrevali zvezo s Savinjsko eto, ki se je oblikovala v okolici Zabukovice, Gri in Prebolda, in. Igor Beli je vril kurirske posle s Celjem, Turk-Covek z aktivisti na terenu. Ponoi od 4. na 5. avgust je bila prva akcija: poig atrovega kozolca, ki je bil poln ita. Delo so izvedli Franjo Vrun, Peter Stante, Hermina Seniar in Kari Vovk. Nato so se odloili za napad na oroniko postajo v Slivnici. Na izvide so poslali Ivana Skvara-Modrasa. Toda ni se mogel neopazno pribliati oroniki postaji. Dopoldne 11. avgusta sta la na delo Franjo Vrun in Peter Stante. V spodnjem delu Slivnice sta se ustavila v gostilni pri Grasseliju. Natakarica je pri enem izmed njiju opazila pitolo. To je povedala oronikom, ki so bili v gostilni pri obedu. Oroniki so napravili na cesti zasedo in ju pozvali na oroniko postajo. Stante je zbeal proti gozdu in se reil. Vrun pa proti Voglajni. V strugi so ga dobili. Razvila se je borba. Ranjenega so ga odpeljali v stari pisker. Stante se je vrnil v taborie pod Resevno. Bili so opozorjeni, da so izdani. Preselili so se v Langerjeve pei nad Oderno pod Javornikom. Medtem so Nemci napadli prvo taborie. Streljali so v prazno. Popoldne 16. avgusta so napadli tudi taborie v peeh. Partizani so se reili, pa pa so pustili tam n e k a j oroja in opreme. Nekateri so se usmerili proti Drami jam h kmetu Mastnaku (Kopinku): Karel Vovk, Ivan Novak, Stanko Jakob, Tone Mulej, Hermina Seniar, Ivan Skvara-Modras, Joe Turk-Covek, Rudi Hribar. Peter Stante je v skalah padel in ranjen dospel h Kladnikovim v retu. Ko se je nekoliko pozdravil, je odel v Dramlje. Tja je kot kurir prila tudi Joica Hribarjeva. Druga skupina se je skrivala nasproti Teharju v gozdu nad Farnikom: Miro Verkovnik, Joe Mlakar, Junis in Krim. Ker ranjeni Stante ni mogel dalje voditi ete, je pokrajinski komite poveril vodstvo Vilu landru, bratu Slavka, ki so ga nekoliko poprej ujeli gestapovci. Dne 17. avgusta se je pri Farniku ves potolen javil Peter Stante. Najbr e naslednji dan je priel tudi Vil. Bobil je zvezo z borci v bliini. Odloili so se, da krenejo na Bohor: Mirko Verkovnik-Dono, Ivan Skvara-Modras, Joe Mlakar, Krim in Junis, Miran irca (skojevec Iztok). Med potjo so na Svetini napadli planinsko koo, a so bili odbiti. Dospeli

so do Dola pri Planini. Vovkova mama je 25. avgusta la v Planino zanje po meso in cigarete. Ko so jo vpraali, emu toliko mesa, je rekla, da so prili neki ivinski meetarji. andarmerija je sumila in odla v Dol. Partizani so leali na pojati. Ko je komandir lezel po lestvi, ga je eden izmed partizanov ustrelil. Vsi partizani so se reili, samo Krima, ki se je na begu izgubil, so naslednjo no ujeli. To je bilo 27. avgusta. Skupina se je vrnila in se zatekla v Zavkov mlin v bliini Langerjevih pei. Bila je izdana. Napadla jo je torska in entjurska andarmerija. Obkolila je mlin, ker se partizani niso vdali, ga je zagala. Vsi partizani so padli. Bilo jih je pet. II. Celjska eta Borci, ki niso bili v tej skupini, so ostali ivi. Odloili so se, da ustanovijo II. Celjsko eto. Raunali so na zavedne delavce, bivajoe v retu. Odtod je bilo e ve lanov I. Celjske ete, tu je bilo ve somiljenikov in podpornikov. Dne 1. oktobra 1941 so se sestali na Farnikovem seniku: Peter Stante, Ivan Skvara, Anton merc in Hermina Seniar. Dogovorili so se, da se oni in e drugi tovarii bilo jih je okrog 30 zbero zveer ob desetih pri Majdievem mlinu in odidejo proti Mrzlici in Dobrovljam v partizane. Na sestanku je bil tudi Albert Cerkovnik, ki je delal pri regulaciji Savinje. Zaupali so mu. Sestanek sta presenetila andarmerija iz tor in kriminalna policija iz Celja. Razen ranjenega merca in Cerkovnika so udeleenci pobegnili. merca so aretirali, Cerkovnika pa ne. Bil je nemki zaupnik in izdajalec. Po tem dogodku so sledile aretacije v retu in Celju. To je bilo v oktobru. Ustanovitev II. Celjske ete ni uspela. Posamezni borci iz Celja in okolice so vendarle prispeli v ete, ki so operirale juno in zapadno od Srednje Savinjske doline. Med njimi najdemo Skvaro-Modrasa (rojaka iz Zagorja, ki je bil, preden je odel v partizane, usluben pri kleparju Rebeku). Potlej je bilo za ve ko eno leto Celje neposredno izloeno iz borbenih akcij, ki so se vrile v hribih okrog revirjev, Savinjske in aleke doline in na Kozjanskem. Seveda so bili v borbenih oddelkih tudi borci s celjskega podroja, konec leta 1943 se je pa borbena linija pribliala Celju in je okupatorja v mestu spravljala v edalje vejo stisko. Prodori na borbeno podroje so se pa vrili tudi medtem. Prvi je bil tisti, ki ga je Franc Rozman-Stane v jeseni 1941 izvril s Savinjskim bataljonom, v katerem sta bili zdrueni Revirska in Savinjska eta, na Kozjansko z namenom, da prodre preko Bohorja in preprei izseljevanje iz Spodnjega Posavja. Dospel je do poboja Bohorja, a se je zaradi hude zime moral vrniti v izhodine hribe. Vraal se je skozi Loe nad Rimskimi Toplicami in preko mosta pred marjeto, ki je dobil ime: Stanetov most.

Na poti tja se je bataljon ustavil na Dobrotinu, veji kmetiji pri Vojniku, kjer je ostal od jutra do veera in so ga lepo pogostili. Okupator je za to zvedel in je ustrelil tri Dobrotinkove sinove, etrtega je izpustil, ker je bil tistega dne v Zreah. ola v Vojniku nosi ime bratov Dobrotinkov. Pohod sam je tudi zahteval nekaj rtev. Pri Leni (Sv. Heleni) vzhodno od Slivnice je okupator oDkolil eto. V hudi borbi je padel Peter prajc iz Migojnic pri Griah. Razen njega so padli e trije borci. Petra prajca sin Peter, e dijak, je bil kasneje ranjen na Bohorju. Zatoie je nael pri kmetu Lahu v Zegarju, k j e se je pozdravil. Pozneje se je boril v hrvatskem Zagorju v Kalnikem odredu. Organizacijski prodor na Kozjansko Za Iriem je centralni komite Slovenije imenoval za pokrajinskega sekretarja v Mariboru Sergeja Kraigherja-Andrej a, dotlej sekretarja v revirjih, kot pomonika mu je dodelil Toneta Znidaria. Vendar nista la v Maribor, ampak na Kozjansko. Vzela sta s seboj kurirki Cveto Praprotnik-tefko in Mileno Boka-Boo. Nastanila sta se pri kmetu Kamenku pri Sv. Katarini nad Rogako Slatino. Tedaj je obstajalo malo prej ustanovljeno okroje Rogaka Slatina, ki mu je bil sekretar Alojzij Platinovek. Vendar so Nemci Platinovka zajeli in okroje krvavo uniili. Meseca maja 1942 se je Sergej Kraigher preselil na pravo Kozjansko. Tam sta uitelj Joe/ Gaberc in trgovec Ivan Luskar z drugimi aktivisti zgradila za pokrajinski komite in pokrajinskega tajnika bunker v grapi pri Doberku. 2e pred Kraigherjem so se v njem nastanili Znidari in obe kurirki. Ko je priel Sergej Kraigher na Kozjansko, se mu je zdelo, da bunker ne ustreza. Odloil se je za nov bunker pri Mariji Senica (Grabenski mami) v Podpei pod t. Vidom. Iz kleti majhne Seniine hiice so izkopali poeven jaek, ki je vodil v majhno sobico. Marija Senica je ganljivo uvala svoje goste in skrbela zanje. Njena hi je bila zanesljiva obveevalka. Doberkovi so bili izdani. est lanov rodbine je dalo ivljenje za svobodo. Sergej Kraigher je imel na skrbi celotno tajersko pokrajino. Na samo Kozjansko je pa centralni komite kot okrono sekretarko poslal Tonko Ceevo, ki so ji pomagali pri delu: Svetozar oporda, Peter prajc, Pavel Baloh in Marjan Jerin. Toda bila je izdana in je padla sovraniku v roke. Umrla je v taboriu. Po tej nesrei sta s podroja Dobrovelj in revirjev odla na Kozjansko e dva oddelka. Z njihovo pomojo in z oporo tovariev iz Hrvatskega Zagorja je iz domaih borcev nastala Kozjanska eta, ki se je razrasla v Kozjanski odred, bojni oddelek, ki je e na poetku tel tri bataljone (nad 1.000 borcev) in je bil sposoben voditi operacije vejega obsega. Komandant mu je bil do konca vojne Marjan Jerin. Ko je bil e eta, je oddelek e pomagal XIV. diviziji pri njenem prodoru proti severnemu celjskemu gorskemu okolju. V naslednjih mesecih je pa sam prodrl do celjske Svetine in e ez ter s tem osvobodil

Kozjansko, branil ga je tudi v bojih, ki so sledili, preden se je premagani okupator umaknil. XIV. divizija je s podporo, ki jo je nudilo organizirano prebivalstvo na terenu, koder je prodirala, spravila okupatorja v Celju v teko stisko. Pri tem mu je zelo uspeno pomagala aviacija. Trpelo je tudi domae prebivalstvo, toda vojna je neizogibno zahtevala zelo bolee rtve. Leta 1944 so ob volitvah Nemci z Zidanega mosta in Rimskih toplic prodrli na Kozjansko. Bombardiranje Zaelo se je e leta 1944. Na to opozarja Fran Ro, ko pie o celjskem olstvu med okupacijo. V olskih kronikah je nael navedbe, kake muke so doivljali uitelji, ko so se morali z otroki zatekati v zaklonia (Celjski zbornik, 1961). Februarja 1944 sta ob zranem bombnem napadu padla v Stanetovi ulici (med okupacijo: Graki ulici 9) Janez Ludvik Grah in mainist Anton Berk. Dne 24. maja 1944 je bila ob bombnem napadu ranjena Marija Cibej iz Lakega, ki je umrla v celjski bolnici (napad je bil najbr v Lakem). Dne 5. novembra 1944 je umrl v bolnici mizar Filip Hugo Schiiller iz marja, ki je bil smrtno ranjen ob letalskem napadu, dan poprej je iz istega vzroka umrla v bolnici Emilija Brinovec-Janui. Hud letalski napad je bil 10. novembra 1944 ob 15. uri. Bombe so padale na Ljubljansko cesto v bliini Samevega mostu preko Lonice, (med okupacijo alska cesta 75). Smrtno so bili zadeti: Viktor migovc, vodja bolnikega zavarovanja delavcev, in njegova ena Marija v svoji hii ob cesti, Karolina Toplak-Oberan, njena herka uenka Karolina Toplak ter uenka Pavla Lidija-Dimec. Dne 23. novembra 1944 je umrl v bolnici v letalskem napadu ranjeni Maks Miheli, strojevodja iz Trbovelj. To je bil zaetek. Pravo bombardiranje se je zaelo po novem letu 1945. Med naimi mesti je bil najhuje bombardiran Maribor. Sorazmerno mono je bilo prizadeto Lako. Celje je bilo samo nekoliko za njim. Bombardirano je bilo vekrat, in sicer januarja in februarja 1945. Tedaj so ob obeh bokih zaveznike vojske potisnile Nemce e skoraj do Alp, v centrumu, kjer so bile glavne prometne ile, so pa e bili globoko na naem ozemlju. Nemci so si celo skuali ustvariti oporie, ob Gorjancih in ob Sotli so gradili zadnjo obrambno linijo. K delu so priganjali nae ljudi. Celo v blinji celjski okolici so kopali rove in delali nasipe. Na tem podroju so mono okrepili svoje borbene oddelke in skuali celo likvidirati osvobojena podroja v Sloveniji. Bombardiranje je imelo namen, da jih oslabi. Celje je bilo bombardirano v januarju, februarju in marcu 1945. Na podlagi vpisov v mrliko knjigo je mogoe doloiti datum letalskih napadov.

Prvi je bil verjetno okrog 5. januarja. Tedaj je umrl v bolnici agar Martin Pepelnjak iz Hruevca pri entjurju, ki mu je bomba smrtno ranila prsni ko in nadlaket. Izloiti pa je treba primer strugarja Franca veca in delavca Franca Polajarja iz Rogatca. Prvi je umrl v bolnici 1. januarja, drugi pa 10. januarja, oba sta bila smrtno ranjena ob partizanskem napadu na elezniko postajo v Grobelnem. Zanesljivo ugotovljeni so pa zrani napadi: 23. januarja ob 12. uri, 7. februarja ob 15,20 do 15,30, 14. februarja ob 13,45 do 14. ure, 4. marca ob 14,15 in 18. marca ob 10,05. rtve 23. januarju oh 12. uri Mihael Leskoek iz Zgornje Hudinje, ranjen v kolku in na levem kolenu, umrl v bolnici e isti dan; Marjeta Bauman, roj. Vinovi, zadeta od drobcev bombe na Polulah; Cita kerbec, roj. Sako, zadeta od drobcev bombe na Polulah; Franc Tacar iz Zagrada, zadet v glavo v Polulah na brvi preko Savinje. 7. februarja ob 15,20 do 15,30 Julijana Travnar, roj. Cilenek, iz Braslov, umrla zaradi notranjih in zunanjih pokodb, dobljenih ob 15,30 na Bregu; Pavel Wenzel iz Dresdena, policist na celjski postaji, zadet od drobcev bombe na postaji ob 15,20. 14. februarja ob 14. uri Kristina Majcen, frizerska vajenka, iz Proinske vasi, zadeta v Gosposki (Zidankovi) ulici; Franika Lubej, brivska vajenka, s Teharja, zadeta v Gosposki (Zidankovi) ulici; Franc Kalan, trgovec s premogom, rojen v Kranju, zadet v stanovanju v Poljski ulici; Marjeta Uri, roj. Valovsky, umrla 14. februarja ob 22,45 v bolnici zaradi zaduitve v jami; Joefina Brecl, sobarica, roj. v Lanperku pri martnem v Roni dolini, zadeta ob 14. uri; Janez Mirnik, dninar, roj. v kofji vasi, zadet v Poljski ulici 6; Franc Jeri, ravnatelj Ljudske posojilnice, stanujo v Ulici na grad, rojen v Velenju, zadet na poti domov nasproti Zelenemu travniku; Franc Ornik, sedlarski mojster, rojen v okolici Ptuja, zadet v Ozki ulici; Herman Zupane, mehanik, iz Arje vasi, zadet na Joefovem trgu (Trgu svobode); Jurij Blasch, vodja policijske strae, roj. na Rumunskem, zadet na Trgu Friderika Zanggerja; Leopold Mraz, delavec iz t. Ruperta, zadet; Ferdinand Hribernik, mehaniki vajenec, zadet v Vodnjaki ulici; Nikolaj Snedi, devetletni deek, zadet doma v Gosposki (Zidankovi) ulici 26; Olga Snedi, sedemletna deklica, zadeta doma v Gosposki (Zidankovi) ulici; Veronika Stoklas, desetletna deklica, zadeta doma v Vodnjaki ulici 13 a; Ana tepihar, roj. Stipi, zadeta doma v Poljski ulici 6; Franc Kolenc, pekovski mojster, rojen v okolici Novega mesta, zadet ob 14. uri; Ana Skuberna, zadeta na Joefovem trgu (Trgu svobode); Ana Lenko, roj. Planinek, perica, roj. na Ljubnem, zadeta na Ljubljanski cesti 1; Antonija Golej, roj. Pungerek, zadeta v Gosposki (Zidankovi ulici); Pavla Lah,

roj. Gole j, pismonoa, zadeta v Gosposki (Zidankovi) ulici; Pavla Giildner, roj. Kebli, telefonistka, zadeta na Joefovem trgu (Trgu svobode); Janez Vreko, skladinik, zadet na Joefovem trgu; Matilda Higersperger, roj. Rudolf, zadeta na Hitlerjevem (Titovem) trgu. 4. marca ob 14,15 Nea Poljak, zadeta Zagradom 58; Jurij Poljak, viniar, zadet Zagradom 58, ob 34,15; Marija Poljak, petletna deklica, zadeta Zagradom 58; Katarina Bevina, delavka, zadeta Zagradom 27; Stanislav Bevina, delavec, zadet Za gradom 27; Valentin Smerkol, brzojavni delavec, roj. v Litiji, zadet ob 14,15; Joef Albicz, vojak, roj. v Sakingenu, zadet ob 15. uri. 9. marca ob 14,25 ' Antonija Pere, zadeta, Zagradom 8; Mihael Plahuta, umrl 13. marca v bolnici, zadet pri zranem napadu; Anton Baumgartner, umrl 13. marca pri Sv. Vincencu na Korokem, zadet na Adolfa Hitlerja trgu 9 (v bivi Preernovi ulici); Marija Zibert, sobarica, zadeta na Adolfa Hitlerja trgu 4 (sedanjem Trgu V. kongresa); Jurij Trampu, uslubenec v tiskarni, roj. v Ljubljani, zadet v Gosposki (Zidankovi) ulici 20; Maks Sadovnik, knjigovez, roj. v Gutanju, zadet v Gosposki (Zidankovi) ulici 26. 18. marca ob 10,05
K a r e l G a j e k , r a n i r n i m o j s t e r , s t a n u j o v G r a k i ulici, z a d e t ob 10,05.

Negotovo je, ali so umrle zaradi letalskega napada nekatere osebe, ki so ranjene umrle v bolnici. Joef Hudi, delavec, umrl v bolnici; Joef Duak, delavec, umrl 28. decembra 1944. Ranil ga je drobec bombe in je umrl na prevozu med Velenjem in Celjem. Anton Coh, brivec, stanujo Zagradom, umrl 12. februarja 1945; Alojzij Brai, rudar v Velenju, umrl 21. marca 1945; Franc Gunser, carinski asistent, Kumljansko, umrl 29. marca 1945; Stanislav Rupnik, stanujo v Savinjski ulici, umrl 14. februarja ob 13,45; Janez Drnovek, Zagorje, kovaki pomonik, umrl 4. aprila 1945. Osamljen je primer Alojzija Plahutarja, tehninega vodje v mlinu v kofji vasi. Dne 25. marca 1945 se je namenil v Vojnik. Ko je bil iz vasi, ga je zadela bomba. Pokopan je v Vojniku. Iz navedb v mrliki knjigi in prilonostnih spisov, lahko ugotovimo, kod je 14. februarja 1945 letel avion in spual bombe. O tem pa govore tudi stavbe, glede katerih se poroa, da so bile tedaj poruene ali delno pokodovane: opatija, severna stena opatijske cerkve, noveji (severni) trakt stare gimnazije, hia med tristolpno hio in starim magistratom na Glavnem trgu, ozadje Celjske (prej Mohorjeve) tiskarne, stara hia z antikami ob vratih, hii t. 15 in 17 (Dobovinik in Korber), Ozka ulica, grofija, Trg svobode, severna stran Narodnega doma in tri hie na nasprotni strani Ljubljanske ceste: dvojna hia IpavicReiterKarlin in vogelna (Kirbieva) hia med Trgom svobode in Gledaliko ulico, est hi med tedanjim sreskim naelstvom in duhovniko hio pri Marijini (bivi minoritski) cer-

kvi, kjer je zdaj sodna palaa, hia Petek (kjer je zdaj Sluba drubenega knjigovodstva) in hie Sever, Oreek, Skoberne ob vzhodni strani Trga svobode, biva Koirjeva hia na Trgu bratov Vonjakov, dr. Rajha hia na vogalu sedanje Kocbekove in Mikloieve ulice, kjer je zdaj palaa s kmetijskimi prostori v pritliju, del bivega Zdravstvenega doma, poslopje z lesnim skladiem ob zaetku sedanje Vruneve ulice, nekdanja Kapusova hia s trgovino v zaetku sedanje Stanetove ulice, ki je po obnovitvi del blagovnice Tkanine, svet pod Kalvarijo zaetek ceste na Stari grad in proti Teharju, Polule (zaetek ceste proti oli), Stari grad (kjer so bombe zasule vodnjak in napravile ve lijakov). Bombe so padale tudi na dvorie starega piskra, ki je bil poln jetnikov in jetnic. Navedene so samo temeljne in najbolj znane toke. Takoj po osvoboditvi so urbanisti ugotovili, da je bilo po bombardiranju unienih 42 poslopij, delno pa poruenih 456. Obnova organizacije in borbe v bliini Celja Konec 194.1 in 1942 je okupator s svojim skrajno surovim postopkom dosegel, da je v mestu in neposreni okolici zavladal prividen mir. Obnova se je zaela leta 1943. lo je v prvi vrsti za obnovitev in utrditev organizacije. Na veje borbene akcije krajevne sile izprva e niso mogle misliti. Zaelo se je severno in severovzhodno od Celja. martno v Roni dolini, Frankolovo, Dramlje in entjur oziroma njihova okolica so bili v glavnem toke v obnovljeni borbi. Med entjurjem in torami so bile glavne stine toke z dogajanji na Kozjanskem. Tik nad Celjem je obnovitveno brazdo v zaetku leta 1943 zaoral Joef Fier-Mitja. Do vojne je bil naseljen v Gornji Radgoni, kjer je ob vdoru okupatorja stopil v stik z Jemevimi in Krenievimi. Iz okupatorjevega zapora ga je reil vicar Nobel. Okupator ga je konec leta 1942 pregnal na Lopato, kjer je imela mati manjo posest. Tu je takoj stopil v stik z osvobodilnim gibanjem. Betka Cilenek mu je v zaetku leta 1943 naroila, naj izvede organizacijo v svojem ojem podroju, ki je s severozahodne strani obkroalo mesto. Imel je lepe uspehe, znal je postopali z ljudmi. Njegova ena je vzpodbudno in organizacijsko vplivala na enski svet. Tedaj so nastali odbori OF v Lokrovcu, martnem v Roni dolini in v Gorici pri Frankolovem. V jeseni 1943 je prilo na teren veje tevilo aktivistov: Emilija Gabiovec-Lenka, Leon Cibic, Rado Cilenek in Mirko Gorenek-Toma. Svoje delo so razpredli na iroko od Medloga preko Ostronega, martnega, Strmca, Frankolovega, Stranic in vojnike okolice do Dramelj. Nastali so novi odbori. V Hrenovi pod Samevim vinogradom je imela skupina bunker, sestanke pa pri Zganku (Hudourjeku). V jeseni 1944 je bil na terenu ustanovljen mestni odbor OF. Prvi predsednik je bil Joe Zelinka-Oka, drugi Andrej Zemljak-Brejc in tretji Martin Klaniar-Nande. Odboru je pripadal tudi Riko Presinger, bil je vojni referent in je imel pod seboj skupino borcev; ko je bil dodeljen

propagandni komisiji okroja (kot tipograf), je prevzel vojni referat Dominik Lebi-Boris. Referent za preskrbo je bil Drago Komeriki, za narodno zaito Ivan Veber, za partijsko in politino delo tefka ater-Klaniar, za tisk in agitacijo Ivanka agar-Milovanovi, Milena Brglez-Dobrina je bila predsednica Antifaistine fronte ena (AFZ), Milena Klemen-Cimerman pa referentka za mladino. Odboru so pripadali tudi Senica, AdolI Okroni k in Joica Frece-Krinik. Odbor se je zadreval v bunkerjih v Zavrhu, v Slatnem pri Preniku, Pod goro pod entjungertjo. Konec marca 1944 je Emilija Gabrovec-Lenka organizirala tudi teren v vojniki okolici. Glavni sodelavci so bili: Silvij Vestl-Podobnik, sicer okroni sekretar Skoja, rojak iz Novega mesta. Mirko Gorenek-Marko, Bla Sodin-Zinko in e n e k a j Frankolovanov. Maja 1944 se je pridruil e Alfred Klos-Ivan, ki je bil teko ranjen v spopadu terencev z vojniko andarmerijo na Platu in je ranam podlegel. Delali so tudi na drameljskem podroju, k j e r e niso mogli ustanoviti pravih odborov, so se zadovoljili z zaupniki, ki so se kmalu ob pohodu XIV. divizije dobro izkazali. Nekateri vaki krajevni odbori: za Razgorce, renjevec in del Malih Dol ustanovljen pri imonu-Kolarju, prvi sekretar pogumna Terezija Terjaek, odborniki Slavko Kolar in Gapar pes; za Gmajno in trg Vojnik, ustanovljen avgusta 1944 pri Dolarju na Gmajni, pri ustanovitvi sta sodelovala Dominik Lebi-Boris in Jakob Zimuhar-Stanko, sekretar Alojzij Gmajner, med odborniki: Minka Samec, Milko Samec, Franc Breznik, Andrej Leben; imeli so zveze s sestrami v hiralnici, ki so dobavljale zdravila, svojega dobrega zaupnika in pomonika (Liebmana) tudi pri andarmeriji. Pri Trbovevih-Goropinikovih v Arclinu je bil okroni bunker, k j e r so zbirali papir za agitprop. Vaki aktivisti so ustanovili k r a j e v n e odbore v Dramljah, Dob ju, Slemenih, pitaliu, Ponikvi, Blagovni in Cerovcu. Proti koncu decembra 1944 sta morala ustaviti delovanje odbora v Blagovni in Cerovcu, kjer so Nemci izmed osmih pretirali est odbornikov in oba sekretarja. V entjurju so ustanovili krajevni odbor Osvobodilne fronte poleti 1944 in za sekretarja doloili zdravnika dr. Franca Svetino. V entjurju, znanem naprednem slovenskem trgu, je e od leta 1932 obstajalo Drutvo kmekih fantov in deklet, imenovano Deteljica. V Sokolu so se javljale napredne ideje, ki so jih podpirali zlasti nekateri intelektualci in tudentje. Leta 1938 sta v entjurju nastali komunistina celica in skojevska organizacija. Po vdoru okupatorja se je tudi v entjurju zaela iriti osvobodilna ideja. O kaki veji organizaciji ni mogoe govoriti, toda pojavilo se je veje tevilo portvovalnih zaupnikov, ki so bili medsebojno povezani. Marca 1942 so Nemci prili organizaciji na sled in so kakor povsod tudi tu nastopili neizreno kruto. Najizraziteje rtve so bili: Leon Dobrotinek, ki je na begu pred okupatorjem nael smrt v valovih Voglajne, ruska druina doktorja Mogilnickega in vdova profesorja Tofanta in njena gospodinjska pomonica.

Proti koncu leta so se delegati okronih in okrajnih aktivistov sestali v okolici Drcimelj. Na sestanku so sprejeli sklepe in naloge za nadaljnjo borbo. Vseh delegatov na sestanku je bilo okrog 60, vodila ga je Lenka in udeleil se ga je tudi Sergej Kraigher, ki je bil tedaj sekretar okronega odbora, Lenka pa lanica. Bivi entruperski rajon so kot okraj decembra 1944 prikljuili kozjanskemu okroju. O k r a j t. Rupert je v dolini segal do Voglajne in eleznike proge CeljeMaribor, zajemal je torej del celjske in entjurske okolice. Glavni kraji so bili: Slivnica, Kalobje, t. Rupert, Svetina. Za sekretarja so doloili Marjana agarja. V marcu 1945 sta se okrajna odbora Celje okolica in t. Rupert zdruila v okrajni odbor OF Celje okolica. eleznica kot ovira in meja je bila premagana. Novi okrajni odbor je imel svoj sede v okolici Dramelj. lani okrajnega odbora so bili: Marjan agar, Tine Brejc-Zemljak, Hinko Breko, Izidor Florjan, Milan Gorenek, Ivan Skale, Ciril Stojan, Rua Slapakova in Milan Skok. Sredi aprila 1945 je okrajni odbor sklical sestanek entjurskih aktivistov. Na njem so obnovili krajevni odbor za entjur in znova izvolili za sekretarja dr. Svetino. Po pohodu XIV. divizije, se je dvignila samozavest tako partizanov kakor tudi prebivalstva. Skupine partizanskih borcev so se veale, edalje ve mladih ljudi se jim je pridruevalo. Prvo veje dejanje so partizani, pripadajoi Kozjanskemu odredu, izvedli na Svetini 8. maja 1944. Kjer je zdaj planinski dom na Ramancah nad vasjo, tam je imel svoj hote] Evgen Himmer, brat celjskega hitlerjevskega upana. Hotel mu je bil postojanka, odkoder je poveljeval vermanom in iril propagando. Tistega dne zveer je imel v hotelu posvetovanje z ljudmi, ki so mu hote ali nehote sledili. Partizani so hotel napadli in Himmerja ubili. Poslej so se partizanske skupine zadrevale na Svetini tudi po ve dni. To je bilo vano. Iz Celja so dobivale razni material zdravila itd. in ga poiljale na Kozjansko. Nekega dne v juliju je bilo 12 partizanov v hotelu. Dobili so sporoilo, da prihaja nad n j e 100 vermanov in Nemcev. Priakali so jih v zasedi in jih pognali v divji beg. e isti dan je prihajalo proti Svetini ve nemkih kolon, partizani so se polagoma umikali proti Velikemu vrhu. Nastopil je mrak in Nemci se jim niso upali slediti. Konec leta 1944 so se Nemci odloili, da stro partizansko mo na Kozjanskem. Vedeli so, da jim bije zadnja ura, in hoteli so si zagotoviti neoviran umik. Dne 10. decembra se je zaela njihova zadnja velika hajka. Vekrat so se pojavili tudi na Svetini. Da se tu ne bi mogli utrditi, so partizani 20. januarja 1945 zagali hotel in delno tudi olo. Naslednji dan, 21. januarja, so bili Nemci zopet v Svetini. Iz maevanja so ustrelili partizana Franca Klinarja in Franca Kapla, na katera so zadeli pred Klinarjevo hio. Marca 1945 sta bila v Javorniku pod Svetino Kozjanski odred in Braieva XIII. udarna brigada. Odred je bil obkoljen, vendar se je prebil iz obroa.
3 Zgodovina Celja

33

Nemci so pojaali napade, pomnoili so svoje ete, streljali z lahkimi topovi in metali bombe iz avijonov. Partizani so se poasi umikali proti jugu. Padlo jih je tirideset. V Javorniku so tedaj zgorele 4 domaije. Svetina je na meji Kozjanskega, nasproti Celju, na meji je tudi sosedna Resevna, nasproti entjurju. Iz istega vzroka ko na Svetino so Nemci z monimi silami udarili tudi na Resevno. Bile so rtve. V zaetku borbe je bila smrtno zadeta Cvetka Jerin, sekretarka SKOJ za Kozjansko, mlaj a sestra komandanta Kozjanskega odreda Marjana Jerina. Mladi Duan Lah, veterinar pri tabu IV. operativne zone, sin ravnatelja entjurske kmetijske ole, je prihitel, da jo ranjeno odnese iz ognja, toda padel je tudi on. Leta 1955 so jima na jasi, k j e r sta bila zadeta, postavili spomenik. To je bil konec nemkih napadov. Zael se je umik. Nemcem so sledile trume ustaev, ki so nespametno vodili seboj ene in bedno deco. Njihov pohod se je zavlekel preko 9. maja, ko je nemka vojska kapitulirala. Medtem je Celje nemko kapitulacijo priakalo pripravljeno. Zadnje leto je mestni odbor, ki je imel tedaj sede v nekem bunkerju blizu ceste nad Prenikom in martnim v Roni dolini, ustanovil n e k a j novih OF odborov, tik v samem mestu, v kofji vasi, marjeti, Gaberju, Hudinji, Zavodnji. V tovarnah je ustanovil odbore Delavske enotnosti, v emajlirki, v cinkarni, v torski elezarni. V Metki je delala skupina Osvobodilne fronte, ki jo je sestavljala najve mladina. Mestni odbor je mislil na trenutek, ko bo treba prevzeti mesto. Prodrl je v dobro zastraeno mesto. Ponoi 15. decembra 1944 je poslal v a n j e skupino junakih ljudi, ki so izvrili drzen podvig. Napadli so stari pisker, v katerem je bilo okrog 400 ljudi, med njimi jih je bilo 80, ki so akali, da jih drugo jutro odpeljejo v Maribor na morie. V skupini partizanov so bili: Riko PresingerZarko, Martin Klaniar-Nande, Joe Zelinka-Oka, Ivan Grobelnik-Ivo, Dominik Lebi-Boris in Joe Gaber-Brus. Jetninico je po predhodnem dogovoru odprl paznik Ivan Grad. V jeseni 1944 so poklicali v martno v Roni dolini inenirje: Pavla Bergerja iz torske elezarne, Vladimirja Mikua iz cinkarne in Riharda Pompeja iz emajlirke. Zglasiti so se morali v kmeki hii nad Tratnikovo gostilno. Tam jim je Rudi Hribar v imenu Franca Leskoka-Luke naroil, n a j pazijo, da ob odhodu okupator podjetij ne unii. In. Berger je moral razen na tovarno paziti tudi na elezniko postajo. Okrajni odbor je 8. maja 1945 v Dramljah sprejel kapitulacijo nemkega korpusa, ki se je umikal skozi Dramlje. Nato se je preselil v entjur. Tisti dnevi so bili prav nevarni, zlasti v torah. Po rogaki eleznici so iz Krapine prihajali ustaki vlaki. Ustai so jih usmerjali proti Savinjski dolini. Mislili so, da jim pridejo naproti zapadni zavezniki in jim pomorejo, da se vrnejo. Med prvimi so z avtomobili prispeli v tore dr. Ante Paveli, dr. Vlado Maek in sarajevski upan. uvali so jih mladi Dalmatinci. Dr.

Paveli se v Celju ni ustavil, dr. Maek se je pa medpotoma v poslopju bivega okrajnega glavarstva razgovarjal z Dorfmeistrovim naslednikom. Kmalu se je torska eleznika postaja napolnila z ustakimi vlaki, ki so segali od Opoke do Godevega mosta. Ker je bila proga pri Celju zatrpana, niso mogli naprej. Ustai so zato ogroali postajnega naelnika, njegovo tajnico in in. Bergerja. Poloaj se je nekoliko olajal, ko je n e k a j vlakov odpeljalo. Del je pa ostal, med njimi kombinirani oklopni vlak, ki je stal pri Godevem mostu. Ustai so ga pred svojim odhodom minirali. Nastala je strahovita eksplozija. Municija je bila tudi v posameznih vagonih. Delavci so jih z rokami porivali na eno in drugo stran postajnega poslopja, da bi obvarovali tovarno, ako bi vagoni eksplodirali. Ko se je poloaj umiril, so prihajali ljudje in odnaali, kar so nali v zapuenih vlakih. Bilo je ogromno vsega, ivil in drugih predmetov. Delavcem iz Westnove tovarne se je posreilo, da so reili 32 vagonov ivil, ki so jih Nemci hoteli poslati v Nemijo. Ta ivila so dali na razpolago prehranjevalnemu odseku mesta Celja. Ustaev sla ubijanja tudi na begu ni minila. Grozili so z orojem. Na Teharju so Franca in Karla Gorieka ubili pred domao hio. V odloilnem trenutku je iz Gornje Savinjske doline prispel Ivan Dolniar-Jamak, politini komisar XIV. divizije, s landrovo in Zidankovo brigado. Z druge strani je pa Tlakar-Luka, teharski rojak, pripeljal skozi Teharje prekmurski bataljon. Medtem je celjski mestni odbor zapustil bunker pod martnim in odel v Celje. Predsednik je bil Zagorjan (iz Kotredea) Nande Klaniar. Vojni referent je bil Riko Presinger. Odbor se je naselil v Westnovi vili na Golovcu. Mlaji Westen je e n e k a j asa kazal voljo, da pomaga. Stopil je e bil v zvezo z Zgankom, upravnikom vojnih potrebin pod mohorjem. ef gestapa je dal Presingerju na razpolago avto. Pogajanja so bila pred novo gimnazijo, bivim protestantovskim upniem in poznejim sedeem okrajnega (obinskega) komiteta ZKJ. Na magistratu so bili tedaj ustai. Nemki komandant je bil pripravljen, da lepo odide, ustai so pa zahtevali, da jim puste oroje. Ko je prispela naa vojska, je Klaniar med pogajanji poudarjal, da ima borce krog in krog mesta. To je pomagalo. Ob veeru 8. maja je bilo mesto svobodno, 9. maja je bilo v zastavah, ljudje so bili presreni. Vsekakor je pa moralo biti prej v okolici mesta n e k a j bojev. To priajo vpisani mrtvi. Dne 9. maja je umrl v bolnici generaltabni major Stjepan Vugrin iz Zagreba. Vpis ne pove, ali je bil usta. Dne 14. maja je umrl usta Ivan Mogu iz Ogulina, za njim Milo Oruli, dorovnik hrvatskega puka. Sledilo je e kakih 10 drugih. Nemcev so zdravili v bolnici kakih 10. Med umrlimi je pa bil tudi ruski primarij dr. Okolo-Kulak Boleslav. Nali so pa tudi precej mrtvih: 13 neznanih v ustaki uniformi in prav tako neznanih v nemki uniformi prvi 36 in drugi 15. Po osvoboditvi Celja je Dolniar poslal skozi Savinjsko dolino en bataljon, glavni del obeh brigad je pa usmeril proti Mariboru in Dravi.

Pohod je bil teak, ker so bile ceste in pota natrpane z odhajajoimi Nemci in ustai. V Letuu se je v gostilni pri Mostnarju Dolniar pogajal z generalom Lohrom, komandantom nemkih vojsk na Balkanu. Zakljuna pogajanja z nae strani sta vodila Matev Hace, politini komisar IV. operativne cone, in naelnik taba Peter Brajovi v Topolici. Lohr se je vdal s svojo vojsko, ki je tela 700.000 mo, od tega jih je bilo na tajerskem 300.000. Pozneje se je na Korokem skual izmuzniti, a mu ni uspelo. Anglei so ga vrnili naim. Na poti skozi Savinjsko dolino do Korokega ni bilo borbe, pa pa je bil veji spopad med naimi in ustai nad Spodnjim Doliem na dnu Globokega pod Pakim Kozjakom, k j e r spominja na borbe lepo vzdrevan grob nad Ramakovo domaijo. Z nemko kapitulacijo borbe e ni bilo konec. tirinajsta divizija, ki sta ji bili 8. aprila 1945 prikljueni tudi landrova in Zidankova brigada, je tela 5 brigad: SNOUB Toneta Tomia, SNOUB Ljube ercerja, SNOB Mirka Braia, SNOB Miloa Zidanka in SNOB Slavka landra. Zdi se mi najbolje, ako za opis zadnjih bojev, ki so bili na Korokem, navedem kratek sestavek Franceta Sterleta, vodilnega borca, strokovnjaka: S prvimi tremi brigadami, s Korokim in Kokrkim odredom (ki je bil e na mestu) je 14. udarna divizija JA, tedaj podrejena Glavnemu tabu Slovenije, e 8. m a j a prekoraila mejo z republiko Avstrijo in naslednji dan (9. maja) osvobodila dolino Drave od Dravograda do Celovca. Tako se je 14. udarna divizija Jugoslovanske armade znala na poglavitni smeri umika nemkih in kvizlinkih sil z Balkana, ki jim je veinoma poveljeval generalpolkovnik Aleksander v. Lohr, in sicer v trenutku, ko so bile enote 3. Jugoslovanske armade e vzhodno od Ptuja, motorizirani odred 4. Jugoslovanske armade pa se e ni prebil iz doline Save na Koroko. Do 12. maja sta na Koroko prili e landrova in Zidankova brigada, tako da je bila v odloilnem trenutku za unienje nemkih in kvizlinkih sil na Korokem osredotoena vsa 14. udarna divizija s petimi tevilno in oboroitveno zelo monimi brigadami. 51. divizija je delovala od 12. maja 1945 dalje na pomoni smeri, s tem da je pomagala prepreiti preboj ustaev ez most pri Dravogradu, njena vloga je torej bila obrobnega pomena. Pred 12. majem 1945 ni prila v Dravograd nobena enota 3. Jugoslovanske armade. lo je zgolj za okrepitev enot iz sestava 14. divizije. Po 10. maju so z isto nalogo prili v Dravograd tudi Bolgari. Tekom 12. in 13. maja so prispele e tri brigade 51. divizije in 2. bataljon 1. slovenske prekmurske brigade. Pri Poljani je prilo 13. maja do boja s kolono 104. nemke divizije iz raznih razbitih delov drugih enot (vojne mornarice in letalstva), ki se je v dolino Mee prebila ez Sleme in rno. V Poljani na poloaju proti Holmcu jo je zaustavil 3. bataljon Tomieve brigade. Ker Nemci niso hoteli poloiti oroja, sta prila naim na pomo 1. in 2. bataljon iste brigade, ki sta zasedla poloaje od Srotia in Trove age po grebenu izpod Volinjaka do Poljane na desnem bregu Mee vzporedno z nemko kolono v oddaljenosti od n j e od 50 do 100 m, ter 2. bataljon 7. vojvodinske brigade, ki je zasedel poloaje na hribu izpod Kovka v oddaljenosti 600 do

800 m od ela nemke kolone. Ker so Nemci s tanki skuali izsiliti prehod proti Holmcu, so partizani vgali po njih z vsemi oroji. Po izredno hudi borbi so se Nemci vdali. 3. in 4. bataljon Tomieve brigade sta jih odvedla proti Sini vasi, od tam pa 16. maja 1945 ez elezno Kaplo in Jezersko v Kranj. Drugega dne, 14. maja 1945, je prilo do ogorenih bojev z ustai, ki so prodrli iz Mislinjske doline. 1. bataljon Tomieve brigade jih je napadel s poloajev na podroju Loma, nekako od kmeta Mrva mimo Ferija do Rutarja in Razdrtia, 1. bataljon landrove brigade pa s spodnjih podroij Volinjaka, nekako od kmeta Prapora do urnika. Boji so trajali od 9. ure dopoldne do veera. Mea je tekla isto rdea. Ustai so juriali ne glede na rtve. landrovci so svoje poloaje zadrali, ker so pa bili bono od smeri ustakega proboja, Tomievce pa so ob estnajstih ustai deloma zaobli deloma prepolovili. eta, ki ji je poveljeval Gustelj Mithans, je bila razbita in je utrpela hude izgube (27 mrtvih). Ustai so se skozi elezniki predor in skozi poloaje, ki jih je zapustil 2. bataljon 7. vojvodinske brigade, prebili na podroje Pliberka. Tam jih je Ivan Kovai-Efenka, komandant 14. udarne divizije, 14. maja pripravil s prevaro k vdaji. Ker do roka niso poloili oroja, so na ustae udarili 3. bataljon Tomieve in e nekatere druge enote 14. udarne divizije. To je bil zadnji boj druge svetovne vojne v Evropi. Razoarane ustae in rnogorske etnike so enote 14. udarne divizije odgnale ez most na Dravi proti Sabatu, k j e r so jih izroili enotam 3. Jugoslovanske armije. Nekaj ustaev je ponoi ulo po severnem obrobju Karavank proti zahodu, nekaj pa jih je preplavalo Dravo k Angleem na podroju Celovca, vendar jih je velika veina prila v jugoslovansko ujetnitvo. Zadnji boj na Poljani pri Prevaljah je bil torej 14. maja 1945, zadnji boj druge svetovne vojne v Evropi pa 15. maja pri Pliberku na Korokem. Te boje so vodile samo enote 14. udarne divizije JA, ki je prila v sestav 3. Jugoslovanske armade ele 15. maja 1945. Organizacija pred osvoboditvijo Prvotna razdelitev bive Spodnje tajerske v partijska okroja in okroja OF se preko okupacije ni v celoti ohranila. Isto velja za podrobno organizacijo OF po krajih in zaupnikih. V zadnjih letih okupacije se je organizacija zaela obnavljati. Na osvobojenem ozemlju (Gornja Savinjska dolina, Kozjansko) so v rednih volitvah namesto OF odborov izvolili narodno-osvobodilne odbore. e v zaetku vojne so bili sekretarji partije v okrojih in okrajih hkrati predsedniki narodno-osvobodilnih odborov, v krajih na osvobojenem ozemlju so pa obe funkciji po monosti loili. Za celotno Spodnje tajersko so v zaetku vojne ustanovili pokrajinski sekretariat (obe funkciji zdrueni), ki so ga po osvoboditvi Gornje Savinjske doline preimenovali v oblastni sekretariat. Dve leti tudi trboveljsko okroje po aretaciji in ustrelitvi sekretarja Frica Keria leta 1942 nekaj asa stvarno ni obstajalo.

aleka dolina je bila do leta 1943 pri Savinjskem okroju. Aprila 1944 je bila na tajerskem 14 okroij: Revirsko, Savinjsko, Celje, aleko-mislinjsko, KozjeBreice, RadeeLako, Ptuj, Maribor, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, marjeRogatec, Konjice Slovenska Bistrica. Sredi avgusta 1944 so prikljuili Savinjsko okroje Celjskemu, v zaetku septembra (na sestanku v Gaju pod Turjem) tudi revirsko. Konec septembra 1944 je pokrajinski odbor OF oblikoval pet okroij: Kozje. Celje, Dravograd, Maribor, Ljutomer na Korokem pa Celovec in Beljak. Konec leta 1944 je dodal e okroje LakoRadee. Po konani vojni je imelo okroje Celje 15 okrajev: Celje mesto in Celje okolica, alec, Vransko, Gornji grad, otanj, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Lako, Trbovlje, marje, Kozje, Sevnica, Breice, Krko. O k r a j alec je nastal iz bivih okrajev: Lurd in alec. Vransko iz bivih okrajev: t. Jurij (Tabor) in Vransko. V okraju Celje okolica je bilo prvotno 5 okrajev: I. Petrove, Lonica, Lopata, II. Frankolovo, III. Dramlje, IV. Ponikva, Sv. Jurij, V. okolica Celja. Kozjansko okroje je obsegalo okraje: Rimske TopliceRadee Lako, Zidani mostLoka, SevnicaBlanca, PlaninaDobje, Jurkloter, Zabukovje. Savinjski okraji: Lurd, alec, Dobrovlje, Gora Oljka, Dreta, Gornji grad, Raduha. Revirski okraji: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Huda Jama. aleko-mislinjsko okroje v aleki dolini: 4 okraji (Velenje, t. Ilj, otanj, Topolica), v mislinjski dolini 5 okrajev.

ORGANIZACIJA LJUDSKE OBLASTI

CELJSKO OKROJE (do 23. januarja 1947) Teritorij Dne 6. septembra 1945 je Predsedstvo Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta (SNOS) izdalo temeljni zakon, s katerim je dalo republiki Sloveniji doloen in enoten teritorialno-upravni okvir. Po tem zakonu je imelo okroje samo e sedem okrajev: Celje-mesto, Celje-okolico, Gornji grad, Slovenske Konjice, otanj, marje in Trbovlje. Okraje Lako, alec in Vransko je namre zakon prikljuil okraju Celje-okolica. Okraj Krko je od celjskega okroja odcepil in ga prikljuil okroju Novo mesto. Pri tem je biva okraja Sevnico in Breice zdruil z okrajem Krko. Okraj Slovenj Gradec je prikljuil okraju otanj, okraj Kozje pa okraju marje. Ob tej priliki se je skrilo tevilo krajev, ki so bili sedei krajevne samouprave (krajevnih ljudskih odborov KLO). Poslej so jih imeli: Celje-okolica 93, Gornji Grad 20, otanj 43, Slovenske Konjice 26, marje 53, Trbovlje 32. Celotno celjsko okroje je torej imelo brez mesta Celja 267 krajev. Celje-mesto z neposredno okolico je obsegalo etrti in naselja, skupno 22. Novomekemu okroju prikljueni okraj Krko je tel 80 krajev. Ta prvi organizacijski zakon je veljal samo dobrega pol leta. Dne 27. februarja ga je SNOS delno izpremenil. Pri tem je severozahodni del celjskega okroja nekoliko zmanjal. otanjskemu okraju je namre odvzel vse podroje Mislinje in njenega poreja s Slovenjim Gradcem kot srediem in ga je prikljuil okraju Prevalje. Ta okraj je obsegal dotlej samo del Podravja in Meiko dolino in je imel sredie v Dravogradu. Bivi manji dravograjski kakor sledei mu prevaljski okraj sta spadala k mariborskemu okroju. otanjski okraj je izgubil tedaj tudi kraja Doii in Sv. Florijan v Doliu, ki sta prila k okraju Slovenjske Konjice. Tako zmanjani otanjski okraj je zakon prikljuil okraju Gornji Grad, ki je obsegal Zadreko in Gornjo Savinjsko dolino. S tem je osnoval alekosavinjski okraj, ki je imel sede v stini toki vseh treh zemljepisnih de-

lov okraja, v Mozirju. Novi okraj je obsegal 20 prejnjih gornjegrajskih in 12 otanjskih krajev, skupno 32. Zakon, ki ga je izdal prezidij SNOS 10. septembra 1946, okroij in okrajev teritorialno ni izpremenil, pa pa je zelo skril tevilo krajev. Ostalo jih je: Celju-okolici 64, Slovenskim Konjicam 52, marju pri Jelah 32, Mozirju 29, Trbovljam 25. Skupno tevilo krajev v okroju se je od 267 skrilo na 150. Celjemesto je imelo potlej 8 poveanih naselij. Nekoliko se je tudi razirilo, kajti od Teharja je dobilo ret in Spodnje Zvodno. V svoji zadnji fazi torej celjsko okroje ni ve obsegalo Spodnjega Posavja, imelo je pa radeko in revirsko Zasavje s Kumljanskim, vendar brez litijskega podroja. Organizacija Za organizacijo in poslovanje okroja je veljal odlok predsedstva SNOS o krajih, okrajih in okrojih ter njihovih narodno osvobodilnih odborih, objavljen 8. maja 1944, ki ga je dopolnil sploni zakon o ljudskih odborih, sprejet 24. maja 1946. Okroje je vodil okroni odbor OF, ki so ga oznaevali tudi kot okroni narodni odbor. Njegov arhiv ni ohranjen, delno ga pa nadomea informacijski vestnik Nova pot, ki je kot tednik izhajal od 2. junija do konca leta 1945. V jeseni je bilo izhajanje za kratko dobo prekinjeno. Naslednje leto je okroni NO izdajal tednik Na delo. Leta 1947 je bilo okroje brez glasila. Po njegovi razpustitvi je leta 1948 zael izhajati Savinjski vestnik, ki se je leta 1955 preimenoval v Celjski tednik. Prvotno vodstvo okroja je prilo z borbenega terena. Sekretar je bil tedaj Maks Gapari. Njemu sta sledila: najprej Joe Lesar in nato Franc Popit. Sekretar okroja je bil hkrati sekretar partije. Kot drugi lani okronega odbora OF se navajajo: Vilko Videnik, Helena Borovak, Rudi Hribar, Franek Majcen, Liza Veninik, Franc Povh, Tone Radar, Iva Rakar, Rado Jenko, Ljuban Jake, in. Janko trukelj. Prvi tajnik okronega odbora je bil Cenko Jeni, sledila sta mu Franc Hribar in Nestl Zgank. lani okronega odbora so bili tudi vsi sekretarji okrajnih narodnoosvobodilnih odborov. Tako je Emilija Gabrovec zastopala Celje, Anica Vipotnik pa alec. V sestavu okronega odbora so bili poleg tega e poroevalci za posamezne okraje. Taki poroevalci so bili: Ivan Martelanc za Celje-mesto, Cenko Jeni za Celje-okolico, Martin Kidri za marje, Joe Brunek za otanj, Milo Gabriel za Trbovlje, Pavla Remic za Gornji Grad, Titel za Konjice. Ze v prvih mesecih so se oblikovali oddelki, ki so se po potrebi menjavali. Zavzemali so prav vse panoge javnega ivljenja in dela. Navaja se jih 33. Med njimi sta bila kot posebna oddelka Antifaistina fronta ena (AFZ), in Zveza mladine Slovenije (ZMS). Poimenovanje posameznih oddelkov ni bilo izvreno sistematino, nekateri izmed njih so bili oznaevani samo kot odseki, eprav niso bili

pododdelki oddelkov. Dela je bilo preobilo na vseh straneh. Zato so z organiziranjem zelo pohiteli. Za novo leto 1946 je republika vlada poslala odlok, naj gredo vsi spisi skozi roke tajnika, izvzemi tiste, ki jih je prejemal ali izdajal odsek za notranje zadeve. V ta namen bi bilo potreba organizirati enotno glavno pisarno s skupnim vloiem, toda to se ni dalo izvesti. Referenti so bili esto na terenu in nadomeale so jih administratorke, tako da za sprejem in odpremo spisov ni bilo ljudi. 2e iz leta 1946 imamo opozorilo republike vlade, n a j se spisi v registraturi skrbno uvajo. Ker se vse to ni dalo izvesti, se je veina spisov izgubila. Okroni odbor je kot celota s svojimi lani, oddelki, odseki in organi vzpodbudno vplival tudi na organizacijo in delovanje okrajnih in krajevnih ljudskih dborov. Teave e kar v poetku so se pojavile organizacijske teave. Ljudje so bili po dolgotrajnih naporih in mukah utrujeni in so si eleli odmora, pa e so bili e tako vneti, poleg tega so pa bili mnogi tudi nenormalno nervozni. Naravno je, da so ponekod silile na povrje tudi predvojne oblike in navade. O tem nas pouuje lanek, ki je 9. junija 1945 izel v Novi poti in nosi naslov: Utrjujmo nae krajevne odbore OF! Glavne misli lanka so naslednje: Krajevni odbori se v naem okroju e povsod ne znajdejo, oblika in funkcija nae oblasti sta temeljito drugani, kakor sta bili v stari Jugoslaviji, ko so organi oblasti z birokratskim in administrativnim pritiskom onemogoali ljudskim mnoicam sodelovanje pri poslovanju oblasti in opravljanju kontrole nad njo. V naem okroju se e v tej ali oni obliki vsiljuje sistem starih obin. Odbori na sedeih bivih obin si lastijo nekako nadoblast nad krajevnimi odbori manjih krajev, ki so prej spadali k obini. Ta oblast ima ponekod obliko pomoi, bivi obinski odbori namre odpravljajo vse dopise, e da kiajevni odbori za to niso sposobni. Ponekod so nai aktivisti sami zagreili bistveno napako: po manjih krajih so postavljali vake, na sedeih bivih obin pa krajevne odbore. Neki bivi obinski tajnik je celo priel na okrajni odbor OF in se pritoil, kako to, da si vaki odbori upajo urejati vane zadeve, ne da bi vpraali njega za nasvet. V vranskem okraju so ostali na sedeih prejnjih obin nekateri bivi obinski uslubenci, ki jih okrajni odbor dri, e da mu s svojo strokovnostjo koristijo. Marsikje okrajni odbori sami postavljajo kmetijske, prehranjevalne in prosvetne zaupnike kar po bivih obinah. Vsi, ki tako delajo, pozabljajo, da jemljejo s tem oblast iz rok ljudstva, jo birokratizirajo, duijo samoiniciativnost ljudskih mnoic in onemogoajo okrajnim odborom, da bi si pridobili pravi pregled nad tem, k a j se v okraju dejansko dogaja. Podpiranje sistema obin je politina kratkovidnost, ki se je morajo nai aktivisti znebiti. Ljudske mnoice moramo tako vzgojiti, da bodo same oblast in da jo bodo znale braniti proti vsakomur. Krajevni ljudski odbori, v katerih sodeluje vse prebivalstvo

kraja, so ljudski tip oblasti. Obine so sistem, ki je sluil reakciji. Z obinami moramo pomesti in utrditi krajevne ljudske odbore. Krajevnim ljudskim odborom in irokim mnoicam moramo nuditi vso potrebno politino vzgojo. Okroni aktivisti so bili doslej preve zaposleni z upravnim delom in skoraj niso nali asa za politino delo. Mislili so, da je edino odreilno, da vsaj upravni aparat normalno funkcionira. Takoj po osvoboditvi je bilo to do neke mere potrebno. Zdaj moramo iti dalje. Z nartnim politinim delom moramo ljudem dopovedati, kakne so pridobitve nae borbe in v em je bistvo nae oblasti. Oblik, v katerih se naj vri politino delo, je ve. Med njimi so konference, teh je bilo v okronem merilu e ve. Vani so tudi mitingi, a najpomembneji so vaki sestanki in najrazlineji teaji. Upravno je treba krajevnim odborom nuditi vso pomo, ki pa ne sme biti taka, da bi ljudsko dejavnost uduila, nasprotno, mora jo v vsakem oziru sprostiti. Pri politini in upravni izgradnji naih krajevnih odborov nam mora biti pred omi izrek vodilnega sovjetskega politika: Dobro bo na svetu, kadar bo znala vladati vsaka kuharica! Na drugem mestu v listu zopet najdemo opozorilo, da je treba odbore OF preistiti. V njih je mnogo takih, ki preve vzdihujejo, namesto da bi delali, in takih, ki bi jih radi izrabili. K delu za obnovo moramo res pritegniti vse ljudi, v ljudski odbor pa vsakdo ne spada. Podobno govori tudi ohranjeni slubeni spis. Razne zadeve Dela je bilo zares obilo. Poleg neposredne izgradnje oblasti od krajev do okroja je bilo treba napraviti tudi k a j drugega. Bila je perea preskrba in prehrana. Obnoviti je bilo treba celotno gospodarsko dejavnost. Za upravo prevzete posesti Narodne imovine je bila v okviru okroja ustanovljena komisija s prehodno nalogo. Pri muzeju so ustanovili zbirni center, ki je imel nalogo, da reuje kulturno in umetniko pomembne predmete vsega okroja; najve so jih nali po domovih, ki so jih opustili kulturbundovci in slini izdajalci, med njimi je bilo mnogo knjig. Profesor dr. Pavel Blaznik in Modest Golia sta dobila nalogo, da ugotovita vojno kodo na kulturnih spomenikih v vsem okroju. Narodna milica je imela izpoetka veliko nalogo, da je razoroila na tisoe Nemcev in ustaev. Bilo je e kar v prvih mesecih ve pomembnih politinih in kulturnih prireditev. Celjani so lahko kmalu po osvoboditvi pozdravili v svoji sredi samega Tita. Sredi julija je bilo veliko ljudsko zborovanje, na katerem je poroal Edvard Kardelj. 2e v juniju je bolgarski general-lajtnant Vladimir Stojev ob navzonosti prestavnika III. ukrajinske fronte Kapitohina in generala Kosta Nadja odlikoval borce III. jugoslovanske armije. Prav tako je bil e v juniju v Celju zbor kmetov, istoasno je pa bila tu tudi konferenca vseh 15 okrajnih oskrbovalnih centrov. Dne 15. junija je bilo v Celju veliko zborovanje zadrugarjev. Izvo ljen je bil iniciativni odbor, ki je dobil nalogo, da organizira okrajne ini

ciativne odbore. Osnoval se je tudi odbor za obnovo Posavja, zaele so se ustanavljati obnovitvene zadruge, ki so jim sledile nabavne in prodajne. Organizirala se je mladinska ekipa, ki je la delat na Krko polje, kamor so se polagoma vraali izseljeni prebivalci. Pri vseh okrajnih odborih OF so se takoj osnovale komisije za podporo potrebnih, potrjeval jih je okroni odbor OF. Zaeli so izplaevati pokojnine, pri emer se je okroni odbor prav tako opiral na sodelovanje okrajnih in krajevnih odborov. Potrebna denarna sredstva so preko republike prihajala od zvezne vlade. 2e 1. julija je Narodna vlada v smislu zveznega zakona ustanovila Federalni zavod za socialno zavarovanje, ki je imel v Celju svojo filialko Zdravstveni zavod je zael delati in 1. decembra je uvedel redne ordinacije za razline bolezni. 2e 21. junija je SNOS ustanovil Denarni zavod Slovenije in Celje je takoj dobilo podrunico. Dne 1. aprila 1946 je bil ustanovljen carinski oddelek. Sredi junija je bila v Celju konferenca uiteljev, ki jo je vodil delegat ministrstva Bogomil Gerlanc in se je je udeleil tudi uitelj in pisatelj Oskar Hudales. Vrhovno vodstvo olstva v okroju je imel tedaj tefan Trobi. Okroni olski nadzornik je bil najprej Fran Ro, za njim pa Stane Terak. V Celju se je vril pedagoki teaj, ki je bil posebno potreben, kajti v uiteljske vrste je zaradi pomanjkanja unih moi stopilo mnogo mladih ljudi, ki so imeli veselje za olska dela, a niso imeli ustrezne splone in pedagoke izobrazbe. Tak teaj je bil tudi v alcu. Organizator in predavatelj je bil Albin Podjavorek. Sicer je pa segalo iniciativno in organizatorino delo okroja prav na iroko v vse panoge javnega dela. Okroni odbor je poskrbel za to, da je bilo obnovljeno Prometno in olepevalno drutvo. Z njegovim sodelovanjem sta bila obnovljena port in planinski turizem. Pri tem se je pojavilo vpraanje, ali n a j se njuna organizacija vkljui v organizacijo drubeno-politine uprave ali n a j pa si sama ustvarita iri vseljudski drutveni okvir. Zmagalo je drugo naelo. Okroni odbor je poskrbel celo za to, da je bil napisan obseneji Vodi po Celju in njegovem zaledju, na njegovo pobudo so bili v njem prvi objavljeni tudi podatki iz narodne osvobodilne borbe v obsegu, ki jih je bilo v kratkem asu mogoe zbrati. S sodelovanjem okroja se je ustanovila okrona igralska druina, zaelo je delati gledalie in nastopili so hitro izvebani pevski zbori. V smislu zveznega zakona je okroje izvedlo prevedbo Sokola v Partizana. Nekatere znailne posebnosti Razen okronega in okrajnih sodi je zaasno delovalo tudi posebno sodie narodne asti. Na Dobovi je bilo v zaetku julija skupno zborovanje Slovencev in Hrvatov. V avgustu so bile volitve v krajevne in okrajne ljudske odbore. Okrajne skupine so delegirale odposlance za okrono skupino. Okraj-

ne skupine so izvolile tudi sodnike okrajnih sodi, za okrono sodisce pa odposlance, ki so na svojem zboru izvolili sodnike okronih sodisc. Dne 14. oktobra je imel v Celju veliko zborovanje Franc LeskoekLuka, a l i . novembra so bile volitve v ustavodajno skupino. Dne 20. julija je bila obnovitvena proslava I. gimnazije. V juliju je bil obni zbor nameencev okronega odbora. V gledaliu so bile recitacije in peli so Gobevo kantato: Hej partizan! . Delavstvo si je izvolilo svoj Krajevni strokovni svet m vrile so se volitve v Obrtniko okrono zvezo. V avgustu je bil traktorski teaj; v Celju sta bili tedaj dve konferenci: socialnih referentov in okronih aktivistov. V novembru so v Celju e lahko priredili Teden ljudske kulture, ki je prikazal prizadevanje v petju, dramatiki, telovadbi in portu. Vidimo torej: kljub teavam v prehrani in oskrbi je nae ljudstvo ob sodelovanju ljudske oblasti, ki jo je vodil okroni odbor OF, vztrajno celilo rane povsod, tudi na kulturnem podroju. Dan za dnem so se porajali novi problemi, ki jim delavci na terenu esto niso bili kos. Na pomo so jim prihajali delavci z okroja in jim dajali navodila. Kadar ni lo drugae, so tudi sami neposredno reevali doloene naloge. V Arji vasi je marca 1946 okroje priredilo upravni teaj, tudi na teaj upravno-politine ole, ki je bil decembra 1945 m januarja 1946 v Ljubljani, je okroje s svojega podroja poslalo nekaj ljudi. . i O teavah na terenu nam govori dejstvo, da so si nekateri krajevni javni delavci elili zdruitev manjih krajev v veje zato, da bi bili razbremenjeni. Kot primer navajam predsednika krajevnega ljudskega odbora v Lokovici pri otanju, ki je izjavil, da bo ob prikljuitvi kraja k otanju priredil veselico. A predsednik krajevnega ljudskega odbora v Novi tifti je elel zdruitev z Gornjim gradom kljub sploni ljudski elji, ki je bila proti zdruitvi. Krajevno delo je bilo silno teko. Razmere asa so zahtevale ivila in razne storitve, a kmetje so bili zaradi izrednih medvojnih obremenitev in dajatev izrpani. Skoraj vsesplono so trpeli pomanjkanje sami ivil, industrijskih proizvodov, delovne ivine in drugih sredstev. Ni lo drugae, treba jih je bilo pritegniti k pomoi m sodelovanju. Marsikateri javni delavec je znal nastopiti lepo in razumno, marsikateri pa tudi ne. Operativno vodstvo podjetij Okroni odbor OF se je uveljavil tudi kot operativni (neposredni) voditelj podjetij. Dva meseca po tem, ko je Narodna skupina sprejela Sploni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih, je na seji z dne 21. septembra 1946 odloil, da spadajo pod njegovo upravo naslednja podjetja: Zavora kovinska industrija v Reici, Ami galanterija v Celju, opekarna Bukovlak v Bukovlaku, Goriarjeva aga v Letuu,

Alojzija Goriarja in druga tovarna barvil v Letuu in Libiji pri Mozirju, Celjgrad gradbeno podjetje v Celju, Dravna gozdna uprava v Celju, Dravne gozdne uprave v Konjicah, martnem pri Litiji, Rogaki Slatini, Sevnici in Kozjem, mladinska domova na Dobrni in Polzeli, dom onemoglih v Vojniku, Tischlerjeva kovinska industrija v Vitanju in Kudieva tekstilna industrija v Celju. LJUBLJANSKA OBLAST (od 23. februarja 1949 do 13. januarja 1951) Celjsko okroje je obstajalo eno leto in dobrih sedem mesecev. Opravilo je veliko delo v upravno-organizacijskem pogledu in v politini vzgoji ljudstva in javnih delavcev. Okroni odbor je bil kot tretja instanca neposredno pod vlado ljudske republike Slovenije. Ko je republika vlada prila do preprianja, da je javno delo e toliko napredovalo, da zadostujeta samo dve podrejeni instanci, je s posebnim zakonom dne 25. januarja 1947 ukinila vsa okroja, med njimi tudi celjsko. Vendar se je sasoma pokazalo, da le ni bilo popolnoma nepotrebno. Z novim zakonom o upravni razdelitvi republike so v februarju 1949 vmesno tretjo instanco obnovili, toda v teritorialno razirjenem obsegu. Izla sta o tem dva zakona. S prvim zakonom so 16. februarja 1949 ustanovili dva rajona, enega za mesto Ljubljano in drugega za mesto Maribor, razen tega pa tudi posebno oblast za upravo Primorske. Z drugim zakonom so 23. februarja 1949 ustanovili e ljubljansko in mariborsko oblast. Okraja Celje-mesto in Celje-okolico so dodelili ljubljanski oblasti. Toda e 13. januarja 1951 so oblasti sploh ukinili. Zadeve, ki so jih upravljali oblastni organi, so dodelili deloma republiki, deloma pa okrajem.

OKRAJ CELJE-MESTO (do 26. marca 1954) Teritorij Teritorialno se je okraj Celje-mesto naslonil na predvojno mestno obino, samo postopoma so se izvrile neke korekture. Zakon o upravni razdelitvi republike Slovenije z dne 6. septembra 1945 pravi, da obsega okraj Celje-mesto samo mesto in e naselja: Babno, Breg, ret, Dobrovo, Gaberje, Spodnjo in Zgornjo Hudinjo, Konico, Lavo, Lisce, Lopato, Lonico, Lokrovec, Medlog, Miklavki hrib, Novo vas, Ostrono, Peovnik, Polule, Zagrad in Zavodno. To je tono predvojni obseg. Ustrezni zakon z dne 14. septembra 1946 je e popolneji. Okraju Celje-mesto dodeljuje naslednje katastrske obine z naselji (navedenimi tu v oklepaju): Celje-mesto (mesto Celje), Konico (Konico, Polule), Lisce (Breg, Lisce, Miklavki hrib), Medlog (Babno, Lavo, Lopato, Lonico, Med-

log), Ostrono (Dobrovo, Lokrovec, Ostrono), Spodnjo Hudinjo (Gaberje, Spodnjo Hudinjo, Zgornjo Hudinjo), Teharje del (ret, Osenico, Zvodno), Zagrad (Peovnik, Zagrad, Zavodno). Prikljuen je torej del katastrske obine Teharje z naselji ret, Osenica in Zvodno. Ustrezni zakon z dne 25. oktobra 1949 dodaja tem sestavnim delom e Tremarje, ki ga odceplja od Lakemu pripadajoega kraja Debro, in del Levca, ki ga jemlje Petrovam. Ustrezni zakon z dne 19. aprila 1952 daje Celju del Trnovelj (tj. Spodnje Trnovlje novo naselje na bivi gmajni onstran Majdievega mlina), ki ga jemlje katastrski obini in kraju Trnovlje. V jeseni 1953 so prikljuili okraju Celje-mesto tri samostojne obine: Skofjo vas, martno v Roni dolini in tore. Dne 26. marca 1954 je LRS sprejela zakon, s katerim jemlje Celju znaaj okraja in ga kot navadno mestno obino podrej u j e okraju Celje, kakor se poslej imenuje prejnji okraj Celje-okolica. Ob tej priliki so obine tore, kofja vas in martno v Roni dolini zopet postale samostojne. Zakon z dne 28. junija 1955, ki ustvarja velike obine (komune), vraa Celju prejnje obine tore, kofjo vas in martno v Roni dolini. Velikost in tevilo prebivalstva Pred vojno in leta 1945 je imelo Celje v sedmih katastrskih obinah 3.934 ha povrine in po tetju iz leta 1931 17.154 prebivalcev. Septembra 1946 se je s prikljuitvijo dela katastrske obine Teharje povrina poveala za 210 ha in je narasla na 4.144 ha. V tem obsegu so ob popisu leta 1948 nateli 21.701 prebivalca. Oktobra 1949 je povrina mestnega obmoja narasla za 53 nenaseljenih ha, pripadajoih katastrski obini Leve, in za 269 ha naselja Tremarje, Tako je Celje-mesto poslej merilo 4.466 ha in je imelo 21.850 prebivalcev. S prikljuitvijo Spodnjih Trnovelj aprila 1952 je pridobilo e 126 ha, tako da je merilo 4.592 ha in imelo 22.398 prebivalcev. Prikljuitev obin tore, kotja vas in martno v Roni dolini je poveala mestno obmoje za 9.153 ha in mu je dala 10.424 novih prebivalcev. Ko se je Celje drubeno-politino iz okraja spremenilo v komuno, je torej merilo 13.745 ha ali 137,45 km 2 in telo 32.822 prebivalcev. Narodnoosvobodilni odbor OF im je bilo mesto 9. maja 1945 osvobojeno, je prevzel v njem oblast narodnoosvobodilni odbor OF, ki je deloma priel s partizanske bojne fronte, deloma pa se je dopolnil z ljudmi iz mesta, ki so bili v ta namen e v naprej doloeni. Iz mesta so upravno organizirali tudi ojo in iro okolico, kar ni bilo teko, saj so v naseljih e obstajali krajevni narodnoosvobodilni odbori. Mestni narodnoosvobodilni odbor je takoj uredil svoje urade. Znailno je bilo, da so vsi lani odbora imeli v uradih doloene

stalne vodilne funkcije. Narodnoosvobodilni odbor je posloval v smislu odloka SNOS o krajih, okrajih in okrojih, ki ga je Predsedstvo izdalo po rnomeljskem zboru, ki je bil od 10. do 20. februarja 1944. Seveda je bilo treba dolobe odloka prilagoditi potrebam obnove in socialistine izgradnje. Pogajanja glede kapitulacije je kot predsednik mestnega ljudskega odbora na terenu zael Martin Klaniar, po preselitvi v mesto jih je pa kot sekretar partije in predsednik narodnoosvobodilnega odbora OF vodila Emilija Gabrovec-Lenka. Kot ef administracije je izza 26. maja 1945 posloval Vladimir Monik, imel je nalogo, da koordinira delo pri odboru OF in bil je pooblaen, da sodeluje z vsemi oblastmi in komandami. Drugi lani in njih funkcije: Hinko Kamnikar organizacijski sekretar, Marjan Petrak naelnik personalnega odseka, Joe Poganik naelnik odseka za vodstvo matinega oddelka, Mirko Presinger naelnik odseka za lokalni promet, Ivan Agre komandant narodne milice, Jernej Koir vodja kriminalnega oddelka, Ivan Veber vodja pisarne, Danica Valeni vodja prijavnega urada, Drago nidari namestnik naelnika za trgovino, obrt in industrijo, Peter prajc naelnik vojakega oddelka, Avgust Tratnik naelnik odseka za socialno skrbstvo, Drago Komeriki naelnik odseka za trgovino in preskrbo, Ivan Urbaek naelnik komisije za upravo narodne imovine Kuni, Janko Vagner naelnik odseka za finance, Joe Gaberek blagajnik, Rudi Cilenek naelnik Okrajne strokovne zveze, Marta parhakl namestnica naelnika stanovanjskega odseka, Joe Piek naelnik kmetijskega gospodarskega odseka, Rudolf emaar, Vilko Graner in Jakob Kresnik naelnik in lana komisije za ugotovitev zloinov proti narodu, Milena Berglez sekretarka odseka Antifaistine fronte ena, Stanko Goriek naelnik pogrebnega zavoda, Joica Plenik sekretarka Zveze slovenske mladine, Valentin David vodja mestnega vodovoda, Marica Presinger efinja vloia in informatorka, in. Franjo Grajn naelnik odseka za gradnje, in. Tone Ferlan, in. Stanko Terek, Ernest Jungdorfer, Veneslav Lang, Pavel Javornik in Hugo Hykel strokovni lani odseka za gradnje, Risto Gajek naelnik propagandnega odseka, Josip Kotnik naelnik prosvetnega oddelka. Na ustrezen nain so organizirali oziroma izpopolnili tudi tiri mestne etrti (kvarte) in nad dvajset krajev. Vsaka etrt odnosno vsak k r a j je imel v odboru OF poleg sekretarja in poveljnika milice tudi nekoliko lanov, ki so si med seboj razdelili naloge. Ti etrtni odnosno krajevni odbori so delali pod vodstvom mestnega okrajnega OF odbora, ki je dobival direktive za svoje delovanje n a j p r e j od okroja, nato pa od vodstva republike. Po vaseh so bili vsi zanesljivi moki in enske vkljueni v narodno milico. V juniju je organizacija narodne milice dobila e trdnejo obliko, slubo v n j e j so smatrali kot obvezno vojako slubo in so v tem smislu tudi podpirali druinske lane milinikov. V mestnem odboru so e v juniju ustanovili poseben odsek za notranje zadeve, ki ga je vodil

naelnik. Njegov izvrni organ je bila narodna milica s svojim komandantom. Viji organ je bil okroni odbor za notranje zadeve. Uline ali kvartne odbore so organizirali ele v juliju, ker so nekoliko poakali, da so se vrnili domov izgnanci. Prve naloge Najprej je bilo treba reiti celo vrsto nalog, s katerimi so neposredno likvidirali vojno. Tako je bilo treba prevzeti skrb za veliko tevilo vojnih ujetnikov, dajati so jim morali hrano, deloma so jih zaposlili posamezno, deloma so jih pa uporabili za skupno delo, npr. za ienje ulic. Pospraviti je bilo treba vojni plen, to delo je prevzela vojska, e dolgo so opozarjali na strelivo, najdeno ob cestah. Nemci so bili izkopali ve jarkov, npr. od Savinje proti Ostronemu in na Zgornji Hudinji. Treba jih je bilo zasuti s skupnim delom, da je bilo mogoe orati. Popisati je bilo treba Nemce (kulturbundovce) in tiste, ki so se omadeevali kot nemki sodelavci. Nekateri so prili pred ljudsko sodie, druge je oblast izselila, pri tem je notranja uprava sodelovala z Ozno. Zelo vana je bila preskrba. Odsek za trgovino in preskrbo je priel poslovati 15. maja 1945. Ena njegovih prvih nalog je bil popis zalog v trgovinah, ki je bil zdruen z zaporo blaga. Dne 17. julija so izdali prve nakaznice za stare zaloge v vsem okroju. V zaetku avgusta je prispel v Celje prvi kontingent blaga. Potrebnih je bilo mnogo: bivi interniranci, povratniki in drugi. V odseku, ki ga je vodila Marta parhakl, so delali samo tirje uslubenci. Dne 18. oktobra 1945 so vkljuili v popis tudi krajevne odbore. Mnogo je pripomogla tudi komisija za upravo narodne imovine, ki je proti poznejemu odplaevanju razdeljevala zaplenjeno pohitvo, perilo, obleko in dr. Prehranjevali so se ljudje izprva, kakor so se mogli. Letina leta 1945 je bila v splonem slaba. Krompir so si ljudje e nabavljali v svobodnem nakupu. Toda e takoj po koncu vojne je bilo ustanovljeno republiko preskrbovalno podjetje Navod. Uvedli so obvezno in svobodno prodajo. Racionirali so razdeljevanje in uvedli ivilske nakaznice za domaa in uvoena ivila. Leta 1946 je bila ustanovljena pri mestnem ljudskem odboru posebna uprava za odkup. Dr. Viktorja Tominka in za njim dr. Ivana Podpeana so namestili kot mestnega zdravnika. Vraajoe se izgnance in internirance so zaradi zdravstvenega pregleda po nekaj dni zadrevali v zbirni bazi v prejnjem zavodu olskih sester Slomkovem domu. Dodeljevali so jim po monosti stanovanja, v katerih so bili e pred vojno. Obleko so deloma zbirali s prostovoljnimi darovi. Bilo pa je e mnogo drugega. Tako nikakor ni bilo mogoe pozabiti na vojne dobikarje. Toda bilo jih je malo, saj so Nemci kulturbundovci in njihovi pomagai odli deloma pred koncem vojne, deloma so pa bili izseljeni. Nekaterim, omadeevanim z najtejimi zloini, so tudi sodili. Pripraviti in izvesti je bilo treba zameno denarja, pri emer so za tri

okupatorske marke dajali en dinar. Popisali so vojno kodo. Odstranjevati so zaeli ruevine, obnavljati pokodovana poslopja itd. Odgovorna naloga je bilo tudi dajanje karakteristik. Izprva so jih izdajali odbori OF, pozneje pa odsek za notranjo upravo. Ljudje so eleli na pot, brez potnih dovoljenj ni lo, ne samo, da je bilo treba uvati obnavljajoa se prometna sredstva, zabranjevati so morali prepovedano prenaanje in preprodajanje ivil in prepreevati z omejitvijo gibanja mono protinarodno delovanje posameznikov in morebiten pobeg preko meje. e marsikaj drugega je prinaalo ivljenje v tako odloilni prehodni dobi. Narodnoosvobodilni odbori in odbori OF Sredi dogajanj, ki ga je bilo komaj mogoe pregledati, so se vrile priprave za volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in posredno tudi v mestni okrajni narodnoosvobodilni odbor. Ti odbori so bili doloeni za opravljanje oblastvenih funkcij. Razen njih so pa volili tudi posebne odbore OF, ki so jim bile pridrane politine funkcije, zlasti organizacija mladine, sestave karakteristik, ugotovitev narodnosti. Obojne volitve so bile v avgustu 1945. Na celjskem mestnem teritoriju so izvolili 20 krajevnih narodnoosvobodilnih odborov, 4 v mestnih etrtih in 16 v okolikih naseljih. Pri tem so tevilo krajev zmanjali za tiri. Zdruili so namre Breg, Polule in Konico, Zagrad in Peovnik, Dobrovo in Lokrovec, pa pa so od Ostronega loili Lopato, ki si je sama tako elela, e da se v drubi z Ostronim ne pouti dobro. Izvoljeni so bili za predsednika in tajnika: I. etrt: Gojmir Gala, Ana Vreko; II. etrt: Franc uk, Franc Olip; III. etrt: Ivan Kogovek, Anton Zorkoj IV. etrt: Janko Vagner, Anton pes; Joefov hrib: Milan etina, Viktorija Grum; Gaberje: Valentin Hrastnik, Katica Mihelak; Dolgo polje: Anton Veber, Ivan Pavlin; Babno, Medlog in Lonica: Dane Mirnik, Avgust Ravnikar; Nova vas: Emil Bremec, Albin Frece; Lisce: Karel Peer, arko Presinger; Dobrova in Lokrovec: Franc Pogaar, Ivan Stermecki; Polule, Breg in Konica: in. Boidar Godec, Ferdinand Zerdoner; Zavodna: Ivan Veber, Milena Jovan; Ostrono: Karel Vedenik, Edi Grah; Lopata: Franc Lear, Rozalija Mirnik; Zagrad in Peovnik: Avgust Tratnik, Drago Tratnik; Spodnja in Zgornja Hudinja: Olga Gobec, Ivan Puncer; ret: Jakob Kresnik, Peter Faktor. Vsak krajevni odbor je poslal v okrajni narodnoosvobodilni odbor Celje-mesto po dva odposlanca, samo Gaberje je poslalo tri. Tako je tel okrajni narodnoosvobodilni odbor (okrajna skupina) 41 lanov. Dne 14. avgusta 1945 so se zbrali za mestni okrajni narodnoosvobodilni odbor izbrani kandidati, da bi se konstituirali. Domenili so se, da izberejo poseben izvrni odbor. V ta odbor so bili izvoljeni: Vlado Monik kot predsednik, Emilija Gabrovec kot podpredsednica, Hinko Kamnikar kot tajnik, Rudi Cilenek, Simon Leek, Anton Dobrotinek, in. Janko trukelj in Melhior Jot kot lani. Nato
4 Zgodovina Celja

49

so e izvolili: tiri sodnike za okrajno narodno sodie dr. Ivana Stojana, dr. Joka Poarja, dr. Franca Zupania in dr. Vladimira Krauta; tri nestalne sodnike Franca Zegna, Antona Kolarja in Silvo Turnkovo; poleg tega pa tudi 48 prisednikov porotnikov. Po izvrenih volitvah je imel Vlado Monik referat o najnujnejih potrebah asa. Opozarjal je na obnovo in potrebo stanovanj, na uradniko delo, na zadruge, na verjetno centralizacijo industrije in veletrgovine, na potrebo ogromnega tevila delavcev, na prepreevanje raznih bolezni in na nujnost socialnega skrbstva. Sejo so zakljuili s pesmijo: Hej Slovani! Ze v januarju 1946 si je izvrni odbor dodal e dva lana: Adolfa Sadarja in Antona Bonika. Ker je bila Emilija Gabrovec poklicana na okroje, so na drugi skupini, 13. januarja 1946, poverili mesto podpredsednika Jakobu Drakslerju, ki je bil sicer tudi sekretar okrajnega odbora OF. Kot naelnik odseka za notranje zadeve se je sej izvrnega odbora udeleeval tudi Zdravko tibric. Dne 19. januarja 1947 je okrajna skupina kooptirala v izvrni odbor Rika Jermana in Toneta Bregarja. V januarju 1946 so doloili, n a j ima vsak krajevni narodnoosvobodilni odbor 7 lanov. Urad mestnega narodnoosvobodilnega odbora je imel ob prvih volitvah e nad 100 nameencev. Po lastni uvidevnosti in po odredbi republike vlade so zmanjali njihovo tevilo na 60, vendar jih je bilo esto premalo, kajti dela je bilo veliko, zlasti so naraale gospodarske naloge. V februarju 1946 so urad mestnega okrajnega narodnoosvobodilnega odbora reorganizirali. Doloili so: n a j obsega tajnitvo (sekretariat) in tiri glavne odseke. Ti odseki so bili: gospodarski, socialni, finanni in prosvetni. Vsak odsek je imel ve referatov. Obnovili pa niso prejnjega odseka za lokalni promet, kajti njegove naloge je prevzel notranji odsek. Stanovanjski odsek so pa skrili. Vodstvo gospodarskega odseka je prevzel pravnik Adolf Reja, kot referent za pravne posle mu je bil dodeljen dr. Joe Bavdek; odsek za socialno skrbstvo so poverili Avgustu Jagriu; odsek za finance Janku Vagnerju; odsek za prosveto pa Ivani Zagarjevi. Na elu tajnitva sta bila poleg predsednika izvrnega odbora e tajnik in njegov pomonik. Iz lanov okrajnega narodnoosvobodilnega odbora in nameencev so se oblikovale stalne in zaasne komisije za posebno peree zadeve. Trenutno je bila gotovo najvaneja e omenjena komisija za upravo narodne imovine, ki je skrbela za zaplenjeno imovino dotlej, dokler je ni prevzela redna mestna okrajna uprava. Prevzeta podjetja proizvajalnega in trgovskega znaaja so prehodno vodili od vlade imenovani zaasni upravniki (delegati). V februarju 1946 so ukinili urade krajevnih narodnoosvobodilnih odborov, njihovo nalogo (predvsem izdajanje ivilskih in oblailnih nakaznic) so prevzele mnoine organizacije in odbori OF. V septembru 1946 je tajnitvo dobilo nalog, da organizira centralno vloie in uredi strojepisje. Zajelo je vse odseke razen notranjega in uprave narodne imovine.

Sploni zakon o ljudskih odborih Dne 24. maja 1946 je narodna skupina sprejela sploni zakon o ljudskih odborih, ki natanneje doloa, kako naj bodo sestavljeni in kako naj delujejo. Medtem se je e menjalo glavno vodstvo mestnega okraja. Moniku je namre julija 1946 sledil Andrej Svetek, najprej kot vrilec dolnosti, nato pa kot redni predsednik. Tudi tajnik Kamnikar je v zaetku leta 1946 odel v Trbovlje. Izprva so ga nadomeali posamezni lani izvrnega odbora, nato pa so se kot tajniki zvrstili Vili pat, Rafko Skomina in Florijan Pelko. Splonemu zakonu o ljudskih odborih so sledile volitve ele 18. januarja 1948. Po volitvah so izbrali za predsednika Staneta Kokalja. Ko je ta odel, je nekaj asa vodil predsednike posle Drago Komeriki kot podpredsednik. V septembru 1950 je pa bil za predsednika izvoljen Riko Jerman. Na osnovi splonega zakona o ljudskih odborih je mestni okrajni narodnoosvobodilni odbor dobil ime mestnega ljudskega odbora. (MLO). Glavno delo je e vedno pripadalo izvrnemu odboru. V jeseni 1946 so lane izvrnega odbora kot vodje ali usmerjevalce dela v odsekih zaeli oznaevati kot poverjenike. Prve poverjenike je mestni ljudski odbor doloil za gospodarstvo, socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo ter prosveto. Ker so gospodarske naloge rasle po irini in globini, so v februarju 1948 od poverjenitva za gospodarstvo odcepili poverjenitvo za trgovino in preskrbo ter delo, a 8. julija 1948 so preostali del poverejnitva za gospodarstvo (ki so ga oznaevali kot lokalno), razdelili v dve poverjenitvi: za industrijo in obrt ter za komunalne zadeve. Poverjenitvo za komunalne zadeve je vodilo izprva tudi kmetijske posle, vendar so e v jeseni 1948 ustanovili posebno poverjenitvo za kmetijsko gospodarstvo. Dne 22. marca 1949 so ustanovili posebno poverjenitvo za lokalni promet, poverjenitvo za socialno skrbstvo in ljudsko zdrastvo so razdelili v dve poverjenitvi: za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo. Mislili so tudi na posebno poverjenitvo za turizem in gostinstvo, vendar so to misel opustili in so referat o teh panogah prikljuili poverjenitvu za komunalne zadeve. Sredi leta 1949 se pojavi tudi poverjenitvo za dravne nabave. Medtem je narodna skupina FLRJ sprejela 28. maja 1949 nov sploni zakon o ljudskih odborih, ki pa prejnji zakon samo podrobneje dopolnjuje, zlasti v pogledu ustanavljanja, vodenja in nadzorovanja gospodarskih podjetij, glede cen in delitve dobika. Mestni ljudski odbor se je e nadalje v starem smislu izgrajeval. Dne 3. januarja 1950 so iz poverjenitva za komunalne zadeve izloili poverjenitvo za gradnje in poverjenitvo za turizem in gostinstvo. Dne 2. avgusta 1950 so zaradi znianja tevila nameencev zdruili poverjenitvo za zdravstvo in socialno skrbstvo ter poverjenitvo za kmetijstvo in gospodarstvo ter nabave, pa pa so loili obrt in lokalno industrijo ter za vsako izmed njiju ustanovili posebno poverjenitvo.

V tem asu se navaja tudi posebno poverjenitvo za notranje zadeve, ki se je razvilo iz notranjega odseka in je imelo poseben poloaj. Ker za tri poverjenitva ni bilo prostora v glavnem poslopju mestnega ljudskega odbora (bivem magistratu sedanjem muzeju revolucije) in so jih morali namestiti drugje, je mestni ljudski odbor doloil, da se 1. januarja 1949 enotno vloie razdeli: tajnitvo naj ima svoje in vsako poverjenitvo prav tako. Akte so shranjevali kakor-koli, ako so jih imeli na razpolago, v trgovskih mapah. Medtem se je izpremenila tudi krajevna uprava. V marcu 1947 se niso ve posluevali organov Osvobodilne fronte, ampak so ustanovili terenske pisarne kot nekake ekspoziture mestnega ljudskega odbora: izprva jih je bilo deset, izza 22. marca 1948 sedem. Mestni ljudski odbor in kmetijstvo Premoneji prebivalci starega mesta so imeli precej zemlji na Dolgem polju in na Otoku. Ta zemljia so bila ostanek nekdanje mestne gmajne, ki je obdajala naselje okrog in okrog. Ko se je leta 1934 biva okolika obina prikljuila mestu, je prilo v sestav nove obine zelo veliko kmetov. Po osvoboditvi so tudi te kmete pritegnili k temu, da so s svojimi proizvodi pomagali prehranjati mestno nekmeko prebivalstvo. Bile so teave tu in tam. Vendar je mestni ljudski odbor skual dvigniti stanje kmetijstva. Kolikor je mogel se je trudil, da bi kmetom preskrbel seme in gnojila, vplivati je skual tudi na izboljanje naina proizvodnje. Ze kar v zaetku je pomagal Konianom zgraditi suilnico za sadje. Ljudska oblast si je tudi nadela nalogo reorganizirati kmetijstvo. Izhodie je bila agrarna retorma, ki so jo zaeli izvajati takoj po osvoboditvi na osnovi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji z dne 23. avgusta 1945. iro osnovo je dala ustava FLRJ z dne 31. januarja 1946, ki v svojem 19. lenu postavlja naela: zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje; zakon doloa, koliko zemlje smejo imeti v rokah ustanove in osebe, ki niso kmetje; veleposestva ne morejo biti v zasebnih rokah; zakon doloa maksimum privatne lastnine. Dne 5. marca 1946 izdani zvezni zakon in ustrezni republiki zakon z dne 23. februarja 1948, ki sta doloala maksimum posesti, ki ga smejo imeti kmetje in nekmetje, kmetov ni prizadel, kajti na podroju Celja velikih kmetij niti ni bilo. Skoraj prav ni ni prizadel kmetov tudi dopolnilni zvezni zakon z dne 27. maja 1953, ki je znatno znial zemljiki maksimum. Pa pa je bilo s temi zakoni odvzeto precej zemlje nekmekim lastnikom. To zemljo so dodelili deloma raznim podjetjem, ki jim je bila poverjena skrb za prehrano njihovih delavcev in uslubencev. Veji del odvzetih zemlji so pa dodelili dravnemu kmetijskemu podjetju Lava, ki je nastalo z odvzemom veleposestva pri Zgornjem Lanovu, dvorcu, segaj oem s svojo osnovo e v dobo Celjskih grofov. Drug star dvorec, pri katerem je bilo tudi precej zemlji, je bil Spodnji Lanov. Ta je bil v mestni posesti e iz avstrijske dobe in je sluil kot mestna

ekonomija. Ljudska oblast ga je doloila kot oporie za mestni promet. Pri dvorcu je uredila potrebne garae in delavnice. Zemljia so pa itak e bila v znatni meri zazidana. Tretji dvorec, Medlog, je bil ob Ljubljanski cesti blizu Savinje. Kupila ga je mestna obina stare Jugoslavije in je v njem namestila mestno ubonico dom onemoglih. Ljudska oblast je dvorec in posestvo doloila za vrtnarsko olo. Leta 1946 je izel sploni zakon o zadrugah. V zvezi z njim se je pojavila tenja, da se osnujejo obdelovalne zadruge. Opirale naj bi se na zadrune domove. Na podroju mestnega celjskega okraja so leta 1948 zgradili samo zadruni dom na Babnem. Iz psiholokih in objektivnih vzrokov kmetijske obdelovalne zadruge niso uspele. Kmetje na Lavi in e nekateri drugi so pa pristopili k dravnemu posestvu Lava, vendar so svoj pristop kmalu umaknili. Mesto je imelo e izza srednjega veka velik gozd v Peovniku. Precej gozdov je bilo tudi v kmetiki lasti. Ti so bili sestavni del kmetij. 2e leta 1947 je izel Sploni zakon o gozdovih. Leta 1950 je sledil republiki zakon. Bilo je v mestnem okraju tudi nekaj gozdov, ki so postali drubena last. Ti gozdovi so prili pod upravo Gozdnega podjetja, medtem ko so usmerjanje gospodarjenja v kmekih gozdovih prevzeli okraji. To velja tudi za mestni okraj. Mestni ljudski odbor kot operativni voditelj podjetij in ustanov Prva drubena podjetja so izvirala iz zaplemb, ki so bile izvrene takoj po osvoboditvi. Njihovo tevilo so poveale nacionalizacije v letih 1946, 1948 in 1949. Prvi dve zajemata industrijska, trgovska in slina podjetja, tretji se pa nanaa na gostinska podjetja. Pravno podlago za gospodarjenje s podjetji je dal sploni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih, ki ga je narodna skupina sprejela 24. julija 1946. Glede na pomembnost njihove proizvodne dejavnosti deli zakon podjetja na zvezna, republika, pokrajinska, okrona (oblastna), okrajna in krajevna. Mestni okrajni ljudski odbor je prevzel precejnje tevilo drubenih podjetij. Po potrebi je ustanavljal tudi nove. Cesto jih je razpual, jih spreminjal, povezoval in loil. Zaplenjena podjetja je polagoma prevzemal od uprave narodne imovine oziroma od zaasnih upravnikov delegatov. Mnoil, ustanavljal in izpreminjal je tudi ustanove, socialne, zdravstvene in kulturne. V jeseni 1946 je bila v smislu splonega zakona o ljudskih odborih ustanovljena nartna (planska) komisija. Njena naloga je bila v razvoju lokalnega gospodarstva izredno vana. Preko poverjenitev je dajala podjetjem navodila za sestavo letnih nartov v okviru petletnega narta, sama je sestavljala generalne narte, kontrolirala je podjetja v pogledu izvedbe nartov, dajala je nasvete glede organizacije dela, razdeljevala je surovine in material, potreben za proizvodnjo. Nartni komisiji so pridruili biro za gospodarsko koordinacijo, kontrolno komisijo in inpekcijo za delo.

Prvi predsednik nartne komisije je bil Riko Jerman, podpredsednik pa Fedor Gradinik. Ko je Jerman postal predsednik izvrnega odbora (1950), je za kratko dobo vodil nartno komisijo Ivan Urbas, nato pa je prevzel njeno vodstvo Fedor Gradinik. Izprva so bila posamezna podjetja in ustanove neposredno pod izvrnim odborom. Januarja 1946 so ustanovili upravo mestnih podjetij, ki je poleg starih mestnih podjetij (pogrebni zavod, plinarna, vodovod) obsegala e na novo ustanovljena: gradbeno podjetje, cestno upravo, prevoznitvo. Ko je bila ustanovljena nartna komisija, je septembra 1946 stavila predlog, naj se vsa mestna podjetja razdele v devet skupin, ki so obsegale: gradbene obrate, obrtne obrate gradbene dejavnosti, vodovod, plinarno in instalacijska podjetja, obrate negradbene dejavnosti, obrate oblailne dejavnosti, trgovske dejavnosti, gostinske obrate, mesnice in pekarne, komunalne obrate, mestno hranilnico. Vse skupine so imele enotnega upravnika v osebi Adolfa Sadarja. Za gospodarska podjetja je bil izdelan poseben statut. Posamezne skupine so prehajale pod nastajajoa poverjenitva, ki so usmerjala njihovo delo s sodelovanjem stalnih odborov. Skupinam obratov so bili na elu upravniki, posameznim obratom pa poslovodje. Personalna sluba je bila v poetku pri poverjenitvih, kasneje pa pri obratih. Vodstvo je bilo torej komplicirano. Dne 15. decembra 1947 je nastala vana izprememba. Tedaj so namesto ene direkcije ustanovili tri: za proizvodna in uslunostna podjetja (tj. za lokalno gospodarstvo in komunalno gospodarjenje), za trgovino in preskrbo ter za komunalna podjetja in upravo ustanov prosvetnih, socialnih in zdravstvenih. Dne 16. julija 1948 so zdravstvene, socialne in prosvetne ustanove loili od komunalnih podjetij in jih dali tja, kamor so spadale, pod ustrezna poverjenitva, ki so e itak vodila njihovo strokovno delo. Vendar so e do 1. januarja 1949 kot celota bile neposredno pod mestnim ljudskim odborom; ele tedaj so zdravstvene in socialne ustanove dobile svojo in prosvetne tudi svojo upravo. V zaetku leta 1949 so skupne direkcije sploh ukinili ter posamezna podjetja neposredno podredili poverjenitvom. S tem se je konalo dvojno vodstvo. Ustanovitev delavskih svetov in upravnih odborov Leta 1950 je narodna skupina izdala zakon o delavskih svetih in upravnih odborih. V Celju so se na volitve pridno pripravljali. Navodila so dajale sindikalne podrunice. V podjetjih so se vrili zbori delavcev in uslubencev. Volitve same so bile proti koncu avgusta 1950. Za nekatera podjetja so datumi znani. V tovarni tehtnic so jih imeli 12., v tovarni perila 20. in v zlatarni 24. avgusta. Delavci in uslubenci so neposredno izvolili delavske svete, ti pa so volili upravne odbore. Direkcije podjetij so izroile podjetja v upravo upravnim odborom deloma takoj po volitvah, deloma nekoliko pozneje, in sicer na slavnostni nain. Direktor je pred-

sedniku upravnega odbora navadno izroil klju podjetja. V Cinkarni je bila taka slavnost 6., v tovarni emajlirane posode (Emo) pa 10. septembra 1950. V obeh podjetjih so na proslavi proglasili udarnike in racionalizatorje. Kolektivoma so podelili tudi prehodni zastavi. Slina slavnost se je v torah vrila 6. septembra. Tudi tam so proglasili udarnike bilo jih je 40. Z uvedbo samouprave v podjetjih se je zbrisala razlika med podjetji raznih stopenj. Sveti pri mestnem ljudskem odboru Dne 6. decembra 1950 so na podlagi odlobe vlade LRS ukinili poverjenitva za zdravstvo in socialno skrbstvo ter za prosveto in kulturo ter mesto njiju ustanovili ustrezna sveta. V naslednjih dveh letih so pa tudi veino ostalih poverjenitev spremenili v svete. Predsedniki svetov so bili lani izvrnega odbora, njihovi lani pa niso bili nujno izvoljeni lani mestnega ljudskega odbora. Smisel in namena svetov je bila neposredneja povezava z volilci samimi. Prvi predsednik sveta za prosveto in kulturo je bil tedanji ravnatelj uiteljia Anton Akerc, sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo pa Ivan Pavlin. Leta 1951 so prenehale delati terenske pisarne, kajti preskrbo z nakaznicami so odpravili; prehajali so na ekonomske cene in so primerno uredili plae. V februarju 1951 so pri poverjenitvih in svetih ustanovili komisije za ureditev arhivov (registratur). Izpremenjena sestava mestnega ljudskega odbora Dne 12. aprila 1952 je narodna skupina izdala zakon o reorganizaciji ljudskih odborov. Zaradi izvedbe tega zakona je republika ljudska skupina 30. junija 1952 izdala tri zakone: zakon o obinskih in okrajnih ljudskih odborih in zakon o delu ljudskih odborov mest in mestnih obin. Na osnovi teh zakonov se je mestni ljudski odbor po predpisanih izvrenih volitvah razdelil v mestni zbor in zbor proizvajalcev, prvi je imel 40, drugi pa 27 lanov. Ta razdelitev je postala trajna. Predsednik mestnega ljudskega odbora je ostal Riko Jerman, podpredsednik je pa posotal Fedor Gradinik. Doloenih je bilo tudi ve svetov in izvoljenih nekaj stalnih komisij za doloene zadeve. Prejnja poverjenitva so preimenovali v tajnitva, ki so bila upravni organi posameznih svetov. Splonega znaaja je bilo tajnitvo mestnega ljudskega odbora, ki je skrbelo za koordinacijo dela celotnega skupa tajnitev. Tajnik mestnega ljudskega odbora je postal Florjan Pelko. Problem prikljuitve k okraju Celje-okolica Dne 26. marca 1954 so bivi okraj Celje-mesto prikljuili okraju Celje-okolica. To so napravili tako, da so zdruili oba okrajna ljudska

odbora, mestnega in okolikega. V okviru novega okraja je Celje postalo mestna obina s vsemi pravicami. Ob tej priliki so tri pridruene obine tore, kofj o vas in martno v Roni dolini zopet loili. Pred zdruitvijo je bila na seji mestnega ljudskega odbora zanimiva razprava. Nekateri lani so dvomili o tem, da bi bila zdruitev smotrna, in izraali so bojazen, da bo mesto okodovano, menili so tudi, da je republiki izvrni svet izdal odlobo, ne da bi bili prebivalci mestne obine mogli poprej izraziti svoje mnenje. Predsednik Jerman je pa opozarjal na tesno naselitveno in gospodarsko povezanost mesta z okolico in dokazoval, da zaradi tega o kakem okodovanju ne more biti govora; zdruitev je nujen izraz naglega razvoja. Zanimivo je, da so ob tej priliki nekateri odborniki razpravljali tudi o olstvu. Pri tem je prila do izraza misel, da bi morali za tiste otroke, ki ne morejo obiskovati in dokonati nije gimnazije, ustanovili posebne razrede in jim omogoiti, da po dokonanem obveznem olskem pouku lahko stopijo v uk, saj obrt itak rabi podmladek. Na skupni seji obeh okrajnih ljudskih odborov so prejnjega predsednika mestnega ljudskega odbora Rika Jermana izvolili za predsednika okrajnega ljudskega odbora Celje, prejnjega predsednika okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica Mirana Cvenka pa za njegovega podpredsednika. Glede na to je ljudski odbor mestne obine (s posebnimi pravicami) izvolil za predsednika dotedanjega podpredsednika in predsednika sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve Fedorja Gradinika, za podpredsednika pa dr. Janeza Lovina, vijega zdravstvenega svetnika in upravnika mestnega zdravstvenega doma. Velika obina (komuna) Leta 1955 je nastala pomembna izprememba. Dne 16. julija je zvezna ljudska skupina sprejela sploni zakon o ureditvi obin in okrajev. Na njega podlagi so se osnovale velike obine (komune). Celju so definitivno prikljuili martno v Roni dolini, kof jo vas in tore. Vodstvo obine je prevzel obinski ljudski odbor, ki si je na prvi seji 18. avgusta 1955 doloil svoj statut. Po statutu je imel obinski ljudski odbor predsednika, podpredsednika in z njima 50 odbornikov. Obinskemu ljudskemu odboru in predsedstvu je bilo na pomo 12 svetov, ki so jim bili lani deloma tudi neodborniki. Sveti so bili naslednji: za gospodarstvo, gradnje in komunalne zadeve, splono upravo, stanovanjske zadeve, olstvo, prosveto in kulturo, zdravstvo, varstvo matere in otroka, socialno skrbstvo in delovna razmerja, telesno vzgojo, port, turizem in gostinstvo. Prejnje obine tore, kofja vas in martno v Roni dolini so po statutu dobile krajevne urade. Spremenjena skrb za gospodarstvo S tem, da so delavski sveti in upravni odbori prevzeli vodstvo podjetij v svoje roke, se mestni ljudski odbor ni reil skrbi za gospodarstvo. Nasprotno, ta je postala njegova glavna naloga, dobila je samo drug

znaaj: nadzorujo, regulirajo, usmerjajo, pomagajo tudijsko in nasvetovalno, po potrebi tudi materialno. lo je za dobrobit obanov, med katere so seveda spadali tudi delavci in uslubenci podjetij samih. Razlika med zveznimi, republikimi in mestnimi podjetji je prestala. Davke v starem smislu so ukinili in uvedli so akumulacijo, ki so si jo delili podjetja, mesto, republika in zveza. Doloena vsota je la tudi za amortizacijo, kar je ostalo, je bil isti dobiek, ki so ga delili na sklade in plae. Zavedajo se svoje gospodarske naloge, je mestni odbor po svojem presodku reorganiziral nekatera podjetja, v trgovini je leta 1952 ustanovil n e k a j grosistinih podjetij. Dne 7. avgusta 1951 je izvrni svet LRS izdal odlok, s katerim je na mestni ljudski odbor prenesel ustanoviteljske pravice za vsa podjetja, velika in majhna, s tem pa tudi nadzorstvo in skrb za napredek. Neprenesene so ostale ustanoviteljske pravice samo za tri podjetja: Koteks (prevzem in predelava ko), Odpad in ito. Pod pokroviteljstvom mestnega ljudskega odbora se je kemina tovarna zdruila s Cinkarno (1953), eprav se je kolektiv tovarne izprva upiral, ker mu ni bila takoj jasna prednost zdruitve. Cinkarna je tedaj e delala priprave za zadranje plinov in njihovo uporabo za proizvodnjo veplene kisline. Nekdanjo Kudievo tkalnico na Spodnji Hudinji je mestni ljudski odbor ukinil in njene prostore doloil za tovarno tehtnic, ki se je pozneje preselila v a n j e iz neposredne okolice notranjega mesta. Bive prostore tovarne tehtnic je pa doloil za majhno, toda uspevajoe podjetje Vrvica, kakor se je zdaj imenoval prejnji Ami. Mestni ljudski odbor je tudi zdruil podjetje Pohitvo z lesnim industrijskim podjetjem (Lip), ki je imelo svoj glavni sede na Spodnji Hudinji. Kot samostojno podjetje je pa ustanovil Lesno predelovalno podjetje, ki je imelo nalogo, da les kupuje, ga na bivi Kukovevi agi na Lavi aga in prodaja. Z obrtjo je bilo mnogo skrbi. Samostojnih obrtnikov je bilo premalo in mestni ljudski odbor je sam vzdreval n e k a j prevzetih podjetij, ve jih je ustanovil sam, nekatera je tudi naknadno prevzel od Zdruenja invalidov. Kot veje podjetje omenjam Zdrueno mizarstvo, kolarstvo in sodarstvo. Nekatera obrtna podjetja so stremela za tem, da uslunostni znaaj spremene v proizvodni in si pridobe s tem znaaj industrijskih podjetij, eprav so se jim zaradi tega poveale drubene dajatve. Tako je iz bivega Gradovega kljuavniarstva nastalo Kovinsko podjetje (Klima), iz manje nove delavnice se je pa razvila industrija finih mehaninih aparatov (Ifa). Tudi urejanje gostilniarstva je imel mestni ljudski odbor v svojih rokah. Bilo je e n e k a j privatnih gostilniarjev. Mestni ljudski odbor jim je nudil poloaj pavalistov, vendar ga je veina odklonila. Mestni ljudski odbor je v gostilnitvu teil za tem, da manje gostilne zdrui. Izmed vejih novih gostilnikih podjetij je v tem asu nastal Koper (na osnovi

znane stareje gostilne) in obnovila se je Pota, ki je pred tem zaasno sluila JNA in v drubene namene. V glavnih prehrambenih podjetij je bilo mnogo teko. Vsekakor najve pri Tovarni sadnih sokov in marmelade, ki jo je ustanovil okupator v bivi a t r o v i milarni na Spodnji Hudinji in je naa oblast v n j e j delo nadaljevala. Podjetje je imelo podrunice v Ptuju, Ljutomeru in Murski Soboti. Vendar je bilo za uspeno delo premalo primernega sadja. Leta 1952 se je podjetje preimenovalo v Tovarno za predelavo sadja Celeia Sad Celje. Leta 1957 je obina skuala tovarno pripojiti podjetju Fructal v Ajdovini. Leta 1962 jo je pa morala likvidirati, Osnovna sredstva so poslali deloma v Ptuj, deloma pa (sadje) podjetju Slovenija-Vino. Prav tako je ukinil podjetje Sadje zelenjava. Tekoe so bile tudi pri Mleku, ki je s kamioni dovaalo v mesto mleko, da je izginilo pomanjkanje; k temu so pripomogli tudi kmetje iz okolice, ki so prinaali mleko na dom. Mestni ljudski odbor je pri mleku ponovno kril primanjkljaj, tudi potem, ko ga je leta 1953 prevzela okrajna Zadruna zveza, in je dovolil, da se mu cene dvignejo. Higienski zavod je opozarjal na pomanjkljivost pri e 50 let stari mestni klavnici. Na njegovo zahtevo je mestni ljudski odbor loil od n j e predelovanje in prodajo mesa ter je v ta namen ustanovil dve podjetji: Mesnine in Planino, izmed katerih je vsaka imela n e k a j delavnic in prodaj alnic. Leta 1952 so dotlej prevzetim in e loenim pekarnam dali skupno vodstvo, pa pa so na novo ustanovili Delavsko pekarno, ki je imela svoj sede v Gaberju. Glede ivilskih obrti je mestni ljudski odbor mislil, da bo konkurenca med podjetji ugodno vplivala na cene. Iz istega razloga je ukinil obstojeo veletrgovino pecerija in omogoil, da so posamezne prodajalnice postale samostojne. Reorganiziral je tudi veletrgovino Potronik, medtem ko je pustil veletrgovino Koloniale ivila v prejnji obliki. Nastalo je tudi n e k a j veletrgovin, ki so se deloma opirale na staro tradicijo: Tehnometal, Zitar, pozneji Veleitar, Avtomotor, Kristalija itd. Pomnoilo se je tevilo trgovin z obutvijo in knjigarn. Mesto samo je imelo n e k a j vanih komunalnih podjetij, ki jim je dajalo samoupravno in finanno samostojnost: upravo pokopalia, upravo plinarne in vodovoda, upravo za ceste in kanalizacijo, p o d j e t j e za oskrbovanje raznih naprav in za snago ter upravo stanovanjskih zgradb in nepreminin. Tem komunalnim podjetjem je obliko vasih tudi menjalo. V okviru uprave stanovanjskih zgradb je ustanovilo manje remontno podjetje z raznimi oddelki, ki pa ni moglo prav zaiveti. Vana je bila gradnja, saj se je vsako leto dvignilo tevilo mestnega prebivalstva za okrog 1.000 oseb. Regulacijskega narta pa ni bilo. Poizkus da ga izdelajo v Ljubljani, ni uspel, pomagati so si morali z dodelitvami lokacije od sluaja do sluaja, kot veja gradbena okolia so e tedaj doloili Otok in okolje Dekove ceste. Najveje gradbeno podjetje je bil Beton (pozneji Ingrad), manji podjetji sta bila Stavbenik in Graditelj. Gradili so tudi posamezniki, zdrueni v zadrugi Dom, deloma pa tudi mesto, ki je k neposrednji gradnji pritegovalo tudi veja podjetja.

Veliko skrb je povzroala Savinja. Ze izza osvoboditve je mestni ljudski odbor ponovno razpravljal o njeni regulaciji, stopil je tudi v zvezo z upravo eleznice, kajti za uspeno izvedbo regulacije je bilo poprej treba prestaviti oba eleznika mosta in deloma tudi eleznico samo. Narti so bili gotovi. Velika povodenj dne 4. junija 1954 je napravila kode za preko 2 milijardi in pol. Kmalu po povodnji so zaeli delati. Mesto je podprla republika. To je samo bena slika; dopolnjuje jo skrb za ureditev ulic in cest, za raziritev elektrike na okolico, za preskrbo vode itd. Za razvijajoi se promet je bilo po vojni ustanovljeno Celjsko avtobusno podjetje, ki je v tem asu obnovilo svoja vozila in garae. Znatna so bila prizadevanja na kulturnem podroju. K njim spadajo: prietek obnove poslopja za vajeniko olo, prietek olske gradnje na Polulah, obnova gledalia, poetki obnove stare grofije za potrebe muzeja in tudijske knjinice, gradnja novih bolnikih objektov itd. Leta 1953 je mestni ljudski odbor poskrbel za to, da so tudi v olskih, kulturnih in zdravstvenih ustanovah prieli uvajati samoupravni sistem. Mestni ljudski odbor je s svojimi organi in kot celota vekrat posegel v notranjo upravo podjetij in ustanov: lo je za tarifne pravilnike in z njimi zvezano delitev dohodkov, lo je za pravi odnos med direktorji, samoupravnimi organi in poedinci, lo je za varnost pri delu itd. Mestni ljudski odbor je namestil inpektorja za delo in strokovnjakom poverjal finanno inpekcijo. Celo pri strokovno odlinih podjetjih (Beton) in ustanovah (bolnica) so se morale pojaviti komisije mestnega ljudskega odbora. Za reevanje trajnih nalog je v tem asu mestni ljudski odbor e imel prve sklade: za stanovanjsko izgradnjo, za negospodarske investicije. Mestno hranilnico so leta 1946 prilagodili splonemu zakonu o dravnih gospodarskih podjetjih in zakonu o ureditvi kreditnega sistema. Nekoliko pozneje so jo spremenili v komunalno banko, vendar so jo kmalu zopet obnovili pod starim imenom, toda podredili so jo kot podrunico na novo ustanovljeni komunalni banki. Mestni ljudski odbor je izdajal svoj bilten, izprva v ciklostilu, nato v tisku. Bilten je poleg slubenih poroil objavil tudi nekaj pomembnih aktualni razprav. OKRAJ CELJE (do 26. marca 1954 oznaevan kot okraj Celje-okolica) Okraj Celje-okolica je nastal na bojnem terenu leta 1943 in 1944. Njegovo ozemlje je obsegalo Celjsko kotlino z Vojnikim in entjurskim kotom ter zaledje, ki je bilo obseno zlasti na severni strani: podroje Dramelj, Frankolovega, Strmca in Dobrne. Po osvoboditvi so sede okraja preko entjurja in Teharja prenesli v Celje. V naslednjih letih se je okraj tako poveal, da je zavzemal vso juno polovico nekdanjega Slovenskega tajerja ter konno celo tudi Spodje Posavje. Poveevanje se je vrilo

s prikljuevanjem ukinjenih sosednih okrajev in njih delov. Pravna podlaga so bili ustrezni republiki zakoni o upravni razdelitvi. Zakon z dne 6. septembra 1945 prikljuuje okraju Celje-okolica ukinjene okraje Lako, alec in Vransko. S to poveavo je imel okraj 93 krajev. Z upravno razdelitvijo z dne 14. septembra 1946 se je tevilo k r a j e v zmanjalo na 64, kajti ve manjih k r a j e v se je zdruilo. Z zakonom 23. februarja 1948 je dobil okraj Celje-okolica od ukinjenega okraja marje pri Jelah 8 krajev, od ukinjenega okraja Slovenske Konjice pa 3 kraje. Tako je tel okrog 76 krajev. Njegova povrina je znaala 1.131 km 2 in po tetju z dne 15. marca 1948 je tel 88.663 prebivalcev. Po upravni reformi z dne 8. novembra 1949 se je tevilo k r a j e v skrilo na 70, kajti nekatere manje kraje so tudi tokrat prikljuili vejim. Z zakonom z dne 19. aprila 1952 je dobil okraj Celje-okolica dobro polovico ukinjenega okraja Poljane in dele okrajev Krko in Trbovlje. N e k a j manjih delov je pri tem odstopil okrajem Celje-mesto, otanj in Trbovlje. Povrina okraja se je dvignila na 1.508 km 2 , zajetih katastrskih obin je bilo 260. Leta 1953 so nateli v okraju 122.422 prebivalcev, 57.126 mokih, 65.296 ensk. Po poklicu se je bavilo s kmetijstvom 59,25% prebivalcev, nekmekih delavcev je bilo 24,75%, ostali prebivalci so bili uslubenci, vajenci, upokojenci in vzdrevanci. Navedeni zakon je k r a j e zdruil v obinah. Okraj Celje-okolica je imel 40 obin. Po velikosti so si sledile: Slovenske Konjice (7.084 ha 70,84 km 2 ), marje pri Jelah, Vitanje, Planina pri Sevnici, Rogaka Slatina, Slivnica pri Celju, Vransko, entjur pri Celju, Rogatec, Lako, Jurkloter, Loe, Braslove, Zree, alec, Prebold, Reica, Pristava, Lesino, Dobrna, tore, Tabor, Polzela, Ponikva pri Grobelnem, Kozje, Petrove, Podetrtek, martno v Roni dolini, Dramlje, kofja vas, Rimske Toplice, Zusem, Vojnik, Strmec, Breze, Frankolovo, Grie, empeter v Savinjski dolini. Polje, Gomilsko (1.090 ha 10,90 km 2 ). Z zakonom z dne 26. marca 1954 je postal bivi okraj Celje-mesto kot mestna obina s posebnimi pravicami sestavni del okraja Celje-okolica, ki se je imenoval poslej okraj Celje. Zakon z dne 28. junija 1955 je uvedel velike obine ali komune. Pri okraju Celje je prejnjih 40 obin zdruil v 11 velikih obin, ker mu je dodelil iz bivega okraja otanj obini otanj in Mozirje, je poslej imel 13 velikih obin. Celotna povrina okraja je znaala 2.313,46 km 2 , vseh prebivalcev pa je bilo v okraju 193.952. Potlej so se izvrile e manje izpremembe. Leta 1957 so obino Planino pri Sevnici prikljuili obini entjur, leta 1958 obini Kozje in Rogako Slatino obini marje pri Jelah, obino Vojnik obini Celje, obino Vransko pa obini alec. S tem se je tevilo obin okraja Celje skrilo na 8. Vano izpremembo je ustvaril zakon z dne 17. decembrom 1962. Ukinil je okraj Novo mesto in posavsko obino Breice, Sevnico in VidemKrko prikljuil okraju Celje. Zadnjo izpremembo je prinesel zakon z dne 18. marca 1963, ki je obini Hrastnik, pripadajoi okraju Ljubljana, odvzel

katastrsko obino Radee in e 7 sosednih katastrskih obin ter jih prikljuil obini Lako in okraju Celje. Potlej je imel okraj Celje 11 obin ali komun: Celje, Lako, Mozirje, Slovenske Konjice, entjur pri Celju, marje pri Jelah, Velenje, alec, Breice, Sevnico in Videm-Krko. Povrina celotnega okraja je znaala 328.796 ha ali 3.287,96 km 2 , prebivalcev je pa tel Organizacija in njene izpremembe V asu borbe nastalo vodstvo okraja je preko entjurja prelo v mesto v nekoliko razirjeni in spremenjeni obliki: na elu vodstva so bili: Marjan agar kot sekretar, Janez Ravtar kot naelnik oddelka za prosveto, Hinko Breko kot naelnik oddelka za izgradnjo narodne oblasti in organizacijski sekretar, Ivan Skale kot naelnik oddelka za trgovino in obrt. Marjanu agarju je kot sekretar sledil Slavo erneli. Okrajno vodstvo je imelo izprva svoj sede v palai Mestne hranilnice pred postajo, po ukinitvi okronega odbora se je pa preselilo v Narodni dom, ki so ga tedaj zaeli oznaevati tudi kot Dom ljudske prosvete. Ob osvoboditvi je tel upravni aparat okrog 60 ljudi in se je delil v oddelke, odseke in referate. Dne 5. avgusta 1945 je dobil okraj izvoljeno predstavnitvo, imenovano okrajni narodni odbor. Na prvi okrajni skupini so izvolili za predsednika izvrnega odbora Cenka Jenia, za lane pa Vinka Poteka, Ivana Dobrka, Karla Vovka, Marka Martina, Antona Jenia, Janeza Ravtar j a, Vero Suhar, Ivana Vodovnika. Nato so izvolili e pripadajoe tevilo sodnikov in sodnikov-prisednikov okrajnega sodia, ustrezno tevilo drugih je izvolil mestni narodni odbor. Po splonem zakonu o ljudskih odborih (1946) se je okrajni narodnoosvobodilni odbor preimenoval v okrajni ljudski odbor. Do leta 1955, ko so se osnovale velike obine ali komune, so bile e dvakrat volitve, leta 1949 in 1952. Izza leta 1951 tajnika niso ve volili pri rednih volitvah lanov okrajnega ljudskega in izvrnega odbora. Iz politinega predstavnika ljudstva se je izpremenil v uslubenca, sicer najvijega vodjo okrajne uprave. Alojzij Sua je ostal predsednik do 1. septembra 1946. Tedaj je na lastno eljo odstopil, ker ni mogel hkrati kmetovati in opravljati dolnosti predsednika. Izprva so se nasledniki hitro menjavali: Sui je sledil Ivan Ocvirk s Tabora, Ocvirku Zoran agar, agarju ponovno Ivan Ocvirk. Ko je Ocvirk oktobra 1950 odel v partijsko olo v Beograd, je postal predsednik Mio Bobovnik.
Ivan Ocvirk je bil rojen v Ojstriki vasi kot sin srednjega kmeta. Kot nadarjen deek je obiskoval meansko olo v Celju. Po prihodu okupatorja se je prikljuil narodnoosvobodilnemu gibanju. V vojski je postal komisar in je dosegel in kapetana. Decembra 1945 je bil demobiliziran. Do konca okroja je bil predsednik okronega odbora OF. Junija 1946 je postal predsednik okrajnega ljudskega odbora. Septembra 1948 je bil izvoljen za sekretarja OLO Celje

okolica. Leta 1951, ko je obiskoval partijsko visoko olo v Beogradu, je zbolel in umrl 25. decembra. Mrtvega so prepeljali v Celje in Tabor, kjer so ga pokopali z velikimi astmi.

Za Miom Bobovnikom je bil kratko dobo predsednik okrajnega ljudskega odbora Andrej Petelin. Konec leta 1951 je prevzel predsednitvo Miran Cvenk. Vodil ga je do leta 1954, ko je postal predsednik novega okraja Celje Riko Jerman, dotlej predsednik okraja Celje-mesto. Podpredsednik Steian Trobi je bil kmalu premeen iz Celja. Naslednik mu je postal Zoran agar. Dne 17. junija 1950 je postal podpredsednik Miran Cvenk, dotlej predsednik nartne komisije. Konec leta 1951 je postal Cvenk predsednik, ko je leta 1954 prevzel predsednitvo Riko Jerman, je Miran Cvenk bil zopet podpredsednik, po Jermanovem odhodu se je vrnil na poloaj predsednika. Ko je bil tudi Cvenk leta 1962 premeen v Ljubljano, je postal predsednik okraja Peter Sprajc, dotlej predsednik obine otanj Velenje. Leta 1960 so zaradi obilice poslov ustanovili mesto e za drugega podpredsednika, podelili so ga Florijanu Pelku. Ko je Cvenk po Jermanovem odhodu v Ljubljano iznova postal predsednik, so ostali pri enem podpredsednikem mestu, ki ga je po volitvah leta 1963 prevzela Milena Vrnik-tiftar. Hitro so se menjavali tajniki. Cenko Jeni je bil tajnik do prestanka okroja leta 1947. Tedaj je prevzel tajnitvo Nestl gank, dotlej tajnik okroja. Ko je Zgank leta 1949 odel v Ljubljano, je prevzel tajnike posle Rudi Hrovat, ki mu je sledil Joe Piki (poleti 1950). Julija 1955 je postal tajnik Ludovik Gorenjak, v jeseni 1959 Stane elih, marca 1961 Franjo Novak, novembra 1961 Franc Svetina. Zadnji tajniki so bili po tudiju diplomirani juristi. lani izvrnega odbora so e iz poetka imeli nalogo, da nadzirajo delo dodeljenih resorjev. Kakor pri mestu so se izza leta 1946 imenovali poverjeniki, njihovi oddelki so bila poverjenitva, izza leta 1950 so zaeli uvajati svete, ustrezni oddelki so bila tajnitva. Izza leta 1952 izvrnega odbora ni bilo ve, pa pa sta okrajni ljudski odbor sestavljala dva zbora: okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Tako je bilo tudi po letu 1955. Oba zbora sta imela loene, v posebno vanih zadevah pa tudi skupne seje. Sveti so bili pomembni sestavni len okrajnega vodstva. Izza leta 1955 jih je bilo tirinajst. Vsaka vana panoga je imela svoj svet. N a v a j a jih tudi statut iz leta 1957. Leta 1959 so tirinajstim dodali e petnajsti svet. lane svetov je okrajni ljudski odbor imenoval deloma iz vrst svojih lanov, deloma pa jih je poiskal med predstavniki gospodarskega in kulturnega ivljenja. Da bi okrepil vezi s posameznimi obinami, je okrajni ljudski odbor leta 1961 sprejel sklep, da mora biti v vsakem svetu tudi po en predstavnik ustreznega sveta vsake obine. Sveti so bdeli nad tem, da so se izvrevali sklepi okrajnega ljudskega odbora, poleg tega so imeli nalogo, da tudirajo vpraanja svojih podroij in stavijo okrajnemu ljudskemu odboru primerne naloge.

Okrajni ljudski odbor si je za tudij doloenih vpraanj in za predpripravo posebno vanih sklepov volil tudi ustrezne komisije, stalne in zaasne. Razen skupnih komisij sta imela lastne komisije tudi oba zbora. Kot upravni organi okraja so tajnitva fungirala do 31. decembra 1959. V smislu zakona o organizaciji ljudskih odborov je bila izvoljena posebna komisija, ki jo je vodil Bojan Volk in je imela nalogo, da zbere za reorganizacijo potrebne podatke ter jih analitino razleni in pretudira. Komisija je izdelala zelo obseen in izrpen referat, na osnovi katerega je okrajni ljudski odbor dne 29. decembra 1959 sprejel odlok o notranji organizaciji upravnih organov okrajnega ljudskega odbora in odlok o sistematizaciji njihovih delovnih mest. Odloka sta stopila v veljavo 1. januarja 1960. Na elu upravne organizacije je bil urad tajnika. Ostali oddelki so bili namenjeni: notranjim zadevam, splonim zadevam, financam, gospodarstvu, drubenim slubam. Delili so se v odseke s posameznimi referati. Samostojni organi so bili: oddelek za narodno obrambo, direkcija za ceste, zavod za planiranje, zavod za prosvetno-pedagoko slubo, posredovalnica za delo, katastrski uradi za Celje I, Celje II, za otanj in marje pri Jelah, sodnik za prekrke s senatom ter okrajno javno pravobranilstvo. Vseh sistematiziranih mest je bilo 225. Za vsa mesta je bila predpisana izobrazba, za vodilna visoka ali v s a j vija. Dne 27. decembra 1961 je sledila nova notranja reorganizacija okrajne uprave. Temeljnim upravnim organom (oddelkom) za notranje zadeve, za splone zadeve, za finance, za gospodarstvo in za drubene slube se pridruuje oddelek za narodno obrambo, med preostalimi posebnimi upravnimi organi (zavodom za planiranje in zavodom za statistiko, sodnikom za prekrke in senatom za prekrke ter okrajnim pravobranilstvom) pa ne najdemo ve zavoda za prosvetno-pedagoko slubo, ki je postal medobinski, posredovalnice za delo, ki so jo kot okrajni zavod ukinili, direkcije za ceste, ki je dobila drug znaaj, ker je kot uprava cest prevzela tudi ceste I. in II. reda (zvezne in republike), in katastrskih uradov, ki so postali obinski. olstvo in prosveto najdemo samo e med odseki in referati. Ako odtejemo upravo cest in katastrske urade, ki so (brez cestnih delavcev) zaposlovali nad 20 % okrajnih uslubencev, ugotovimo, da se tevilo preostalih uslubencev znialo za 25 %. Znaten del poslov je e preel na obino. Odlok je stopil v veljavo 1. januarja 1962. Manja upravna izprememba je nastala 12. septembra 1962, ko je okrajni ljudski odbor sprejel nov odlok o notranji organizaciji svojih upravnih organov, opirajo se na zakon o organizaciji uprave ljudskih odborov iz leta 1959 in na zakon o okrajnih ljudskih odborih iz leta 1952. V smislu tega odloka sta se zdruila oddelka za obo upravo in drubene slube ter zavoda za planiranje in statistiko. Te izpremembe v predstavnitvu in v okrajni upravi so bile v zvezi z obsegom poslov, ki jih je vril okrajni ljudski odbor. V prvih letih po

svoji ustanovitvi je okrajni ljudski odbor esto neposredno posegal v pravo ljudsko ivljenje, njegove kompetence napram krajevnim ljudskim odborom cesto pravno niso bile strogo loene in se tudi niso dale loiti. Ko so ukinili okroje 1947 in pozneje oblast 1949, je del njunih kompetenc preel na okraj. ele leta 1952 so z upravnim zakonom o obinskih in okrajnih ljudskih odborih toneje loili kompetence. Okrajnim ljudskim odborom je pripadalo poleg nadzorstva nad delovanjem obinskih ljudskih odborov e vedno mnogo poslov, ki so jih neposredno reevali oni sami. Z ustanovitvijo komun leta 1955 so se njegove kompetence nekoliko zmanjale. Toda zakon o pristojnosti obinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so bile urejene z dotedanjimi republikimi predpisi, e n a v a j a celo vrsto zadev, ki jih je okrajni ljudski odbor reeval neposredno. Ta zakon je izel 13. julija 1955. Toda e tedaj sta bila tendenca razvoja in program taka, da kompetence polagoma prehajajo na obinokomuno in se okrajne funkcije reducirajo na nadzorovalne, tudijske, usmerjevalne in usklajevalne.
Aktivna skrb za gospodarstvo in kulturni napredek

V dobi do leta 1950 so morali okrajni organi esto posegati na sam teren, krajevni ljudski odbori vasih dela niso zmogli, vasih so imeli tudi premalo avtoritete, ali jim je pa primanjkovalo volje. Treba je bilo izmeriti setvene povrine, doloiti, k a j n a j se seje, kako n a j se gnoji, kako n a j se drevje isti, kako n a j se zatira koloradski hro, k a j in koliko n a j se oddaja itd. Pri vsem tem je bilo treba pomagati krajevnim ljudskim odborom. Bilo je e mnogo drugega. Obnovitvene zadruge, zlasti okrog Planine, k j e r je bilo tako mnogo poruenega, so rabile pomo, klicale so ceste, ljudje so si eleli elektriko, vodo, ole, zdravstvene ustanove itd. Tudi okraj je ustanavljal podjetja, manja industrijska in obrtna, ter trgovine, e prva leta so mislili na teko delo ustanavljanja obdelovalnih zadrug, polagali so temelje sploni zadruni organizaciji itd. Okrog leta 1950 so prizadeli mnogo brige gozdovi, ki so bili na skrbi okrajev. Treba je bilo sekati les, da so se z izvozom dobila n u j n a sredstva za obnovo in napredek industrije. Skratka, okrajni organi so se morali brigati za vse: kot izvrevalec odredb vijih ljudskih oblasti, kot neposredno drubeno delujo in kot vzpodbujajo ljudski organ. S prehodom na nov gospodarsko-drubeni organizacijski sistem se je tudi pri okraju mnogo spremenilo. Poseg v ljudsko ivljenje je postal drugaen. Skrb je bila neprestano. V kmetijstvu se je polagoma vrila reorganizacija. Poleg rednih vsakoletnih skrbi so bili nujni tudi veji organizacijski ukrepi. Rezultat terenskih tudij je bil odlok o rajonizaciji kmetijske proizvodnje, ki ga je okrajni ljudski odbor sprejel 8. julija 1958. Njegov smoter je bil urediti kmetijsko gospodarjenje skladno s prirodnimi pogoji posameznih okoliev. Na teritoriju celotnega okraja je doloil naslednje oblike rajonizirane proizvodnje: alpsko ivinorejsko, pohorsko ivinorej-

sko, predalpsko ivinorejsko, savinjsko hmeljarsko, konjikoentjursko sadjarsko, obsotelsko sadjarsko-vinogradniko. V vsakem rajonu je bilo po kako dravno kmetijsko posestvo. Veinoma so bila posestva dolgo v organizacijskih in tehninih teavah, treba jim je bilo pomagati z zdruevanjem, s tehnino opremo, z boljo osebno politiko itd. Do leta 1956 je okraj vodil celotno gozdno upravo in politiko. Tedaj so zaela delati gozdna gospodarstva, ki so prevzela drubene gozdove, medtem ko so vodstvo gospodarjenja v privatnih gozdovih prevzele najprej Gozdarske poslovne zveze in za njimi ustrezne zadruge, dokler 1962 tudi teh gozdov niso prevzela gozdna gospodarstva in so obinam in okrajem ostale samo upravno-nadzorovalne funkcije kakor pri drugih podjetjih. Po letu 1950 je prestalo razlikovanje med zveznimi, republikimi, okrajnimi in krajevnimi podjetji, pa pa je okraj dobil pravice in dolnosti ustanovitelja za mnoga vana podjetja: odloal je pri imenovanju direktorjev, nadziral je gospodarsko-tehnino poslovanje, sestavo statutov in tarifnih pravilnikov itd. Leta 1957 je ta nadzor neposredno preel na obine, ki pa so okrajnim organom o vsem poroale. Vana je bila gradnja, ki je postajala prva leta e kar anarhina. ele uredba o uporabi zemlji v gradbene namene, ki jo je republiki odbor izdal 15. decembra 1953, je bila temelj za bolj smotrno gradnjo. Za izvritev je moral poskrbeti okraj, ki se je preko svojega sveta za urbanizem in odseka za gradnje (v sestavi oddelka za gospodarstvo) brigal za to, da so obine doloale gradbene okolie, poleg tega je uvedel inpekcijsko slubo, ki je gledala na to, da se je gradilo na pravem mestu in na pravi nain. Ko so bili okolii potrjeni, je okraju ostala e nadzorovalna oblast. Vana je bila tudi skrb za ole. Izpoetka je okraj vzdreval uno osebje na osnovnih olah, ki so bile sicer naelno v oskrbi obin, srednje in strokovne ole je pa okraj oskrboval v celoti sam. Z zakonom o financiranju olstva je s 1. januarjem 1962 celotno breme za vzdrevanje ol prelo na obine. Glede osnovnih ol je bilo to razmeroma jasno, glede srednjih in strokovnih ol je pa bilo teje, saj so sluile ve obinam. Pod vodstvom okraja je prilo do medobinskih dogovorov, nekatere strokovne ole so pa delno ali v celoti prile pod vodstvo gospodarske zbornice oziroma njenih odsekov. V olstvu so e leta 1953 zaeli uvajati samoupravo po vzorcu podjetij, leta 1962 pa v s a j delno nagrajevanje po uinku. Slino je bilo pri zdravstvu in socialnem skrbstvu; leta 1962 so zdravstvene in skrbstvene ustanove prele na obine, okraj je obdral samo zdravstveno-varstveno nadzorstvo. Zdravstvene ustanove so e leta 1952 imele samoupravo in od leta 1962 delno nagrajevanje po uinku. Sredstva so dobivali okraji iz davne participacije (dodelitve), ki se je dodeljevala z republiko odlobo. V njih je bil obseen tudi dele obin, ki jim je pripadal (poleg lastnih dohodkov). Obine od davnih deleev niso dobivale enakih odstotkov, ozirati se je bilo treba na siromane obine.
5 Zgodovina Celja

65

Zoevanje nalog in krenje upravnega aparata

eprav so se naloge zoevale, je okraj v tem asu e ustanovil nek a j zavodov in jih zaasno obdral pod svojim vodstvom: zavod za napredek gospodarstva (1957), ki se je pozneje zdruil z zavodom za urbanizem, zavod za razstave (1957), ki je pozneje postal zavod za prirejanje razstav in upravo nepreminin, gasilski zavod s poklicno gasilsko eto, raziril je upravo cest na ceste I. in II. reda, sprejel je od obine v svojo upravo celjsko Ljudsko gledalie (1957), ustanovil je tudi dve vodni skupnosti, eno za poreje Savinje in drugo za poreje Sotle, medtem ko je poreje Dravinje ostalo pri dravski (mariborski) in poreje Save pri novomeki vodni skupnosti. Ker so naloge odpadle, je okrajni ljudski odbor lahko opustil n e k a j skladov ali jih prenesel na obine in na skupnost obin, ve skladov je pa vendarle e na novo ustanovil. Okrajni ljudski odbor je razpravljal o vseh zadevah na sejah, v nekaterih zadevah sta razpravljala okrajni zbor in zbor proizvajalcev loeno, v posebno vanih zadevah pa skupno; to je bilo v zakonu doloeno. Seje so bile redno zelo dobro pripravljene. Navadno je sluilo kot osnova za razpravo poroilo strokovnega referenta ali predsednika doloenega sveta. Nekatera poroila so prave tudije s praktino noto. Sklepi so glede na to, da se je spreminjala vloga okrajnega ljudskega odbora, bolj in bolj deklarativnega, spodbujevalnega znaaja, vsako leto sprejemam drubeni narti so pa program, ki zajema celotno gospodarsko in kulturno ter zdravstveno drubeno problematiko. Za dobo 1957 do 1961 so izdelali petletni drubeni nart. Tiskana dokumentacija, ki ga spremlja, je zbirka pounih razprav, ki so jih izdelali strokovni vodje in delavci posameznih tajnitev. Podoben drubeni nart so izdelali tudi za naslednje petletje (19621967). Leto 1963 je pomembno tudi za zgodovino okrajnih ustanov. V smislu nove ustave, zvezne in republike, je okraj dobil novo predstavnitvo, ki je kakor e prejnje izlo iz obinskih skupin, vendar je imelo samo en zbor. Okrajno skupino je tvorilo sedemdeset odbornikov. Posamezne obine so poslale vanjo: Breice 6, Celje 13, Lako 5, Mozirje 4, Sevnica 4, Slovenske Konjice 5, entjur pri Celju 4, marje pri Jelah 8, Velenje 6, Videm-Krko 7, alec 8 odbornikov. Ker se je zoilo tevilo nalog, je okrajna skupina tudi zmanjala tevilo svojih svetov na sedem. Konno je preuredila tudi svojo upravo in zmanjala tevilo uslubencev. Po tej preuredivti je uprava okrajne skupine obsegala: urad tajnika, tajnitvo za notranje zadeve, oddelek za upravnopravne zadeve, oddelek za analitine in organizacijske slube, oddelek za narodno obrambo, oddelek za skupne slube, zavod za planiranje, zavod za statistiko, okrajni senat in sodnika za prekrke ter javno pravobranilstvo. Odlok o organizaciji okrajev z dne 28. decembra 1964 je zopet zmanjal tevilo oddelkov s tem, da je poleg tajnitva okrajne skupine obdral e samo tajnitvo za notranje zadeve, oddelek za narodno obram-

bo, okrajni senat s sodnikom za prekrke in okrajno javno pravobranilstvo. Tajnitvu skupine je neposredno podredil vse analitine in organizacijske, finanne in administrativno-tehnine slube.
Uprava: Sploni pregled

Kakor mestna se je tudi okrajna uprava razmeroma hitro spreminjala. Izpocetka so jo neposredno vodili lani okrajnega ljudskega odbora, ki so prili z borbenega terena ali so izvirali iz OF odborov. Za izvritev danih nalog je skrbelo tajnitvo. Avgusta 1945 so bile prve volitve. Tudi tajnika so v prvih letih volili. lani, ki so vodili posamezne odseke, so se od 2. maja 1946 imenovali poverjeniki, njihovi oddelki so bili poverjenitva. V asu od 1950 do 1952 so dobili svete, katerih lani so bili samo delno iz sestave izvrnega sveta. Poverjenitva so imela svoja tajnitva Leta 1960 so poverjenitva odpravili. Vodje posameznih upravnih odsekov (oddelkov) so kot naelniki izvrevali dane naloge preko enotnega tajnitva, katerega vodja ni bil ve voljen, ampak nameen od okrajnega ljudskega odbora, ki je po ustavi iz leta 1955 imel dva zbora, okrajni zbor m zbor proizvajalcev. Zbora sta imela loene in skupne seje, najvaneje zadeve so se obravnavale na skupnih sejah. Med uslubenci je bilo mnogo mladih ljudi, precej jih je prilo iz vrst borcev. Okupacija je bila vzrok, da mnogi med njimi niso imeli rednih sol in so si morali izobrazbo raziriti v slubi. Za to so skrbeli sami pomagala jim je pa tudi ljudska oblast s teaji, zlasti veernimi, ki so bili v uradih in v olah, zlasti na gimnaziji in v obnovljeni predvojni trgovski oli, ki je dobila zaasno ime ekonomski tehnikum, iz katerega je nastala ekonomska srednja ola. Pozneje se je prikljuila ljudska (delavska) univerza, a tudi vije ole, celo univerza, so e dajale svoje absolvente. Uslubenci v upravi so bili pomoni in redni, zanje so uporabljali oznake, prevzete iz prejnjih asov. Bili so pristavi (adjunkti), viji in niji referenti (poroevalci), svetniki in viji svetniki, kontrolorji, inpektorji in podobno. Poleg upravne (administrativne) stroke v ojem pomenu so bili med njimi tudi zastopniki kmetijske, tehnine, zdravstvene, prosvetne, prometne stroke. Nekateri niso bili niti v sestavu okrajne uprave, ampak so delovali na posebnih ustanovah (zavodih). Najmoneje je bila zastopana oja upravna (pisarnika, administrativna) stroka. Za razdobje 19451950 je v matini knjigi vpisanih 359 oseb te stroke, vendar jih je bilo v posameznih letih v redni slubi samo 20 do 30. Tako hitro so se menjavali. Upotevati moramo, da je bilo redno stanje vseh uslubencev okrog 150 oseb, za leto 1952 jih matina knjiga navaja 195. Po letu 1952 opaamo, da so pisarniki uslubenci slubovali e razmeroma dalje. Vzrok je pa v tem, da se je ivljenje poasi umirjalo, uinkovala je pa e tudi utrjena izobrazba, pridobljena na teajih in v rednih olah.
Navajam izraziteje primere med administrativci: Marija Gradinik-Po (19551965), Jakob Novina (19551965), Marija Stadler-Ostaevski (19561965) Pavla Vanovek-Zupanc (19531962), Marija Ambro-Aran (19521962), Marija

Hani (19501965), Ivana Slavs (19481965), Marija Pear (19561962), Ivan Rak (19481965), Ela Gajek-Veselak (19531965), Anica Mirnik-Uranjek (1951 1965), tefanija Verdel-Kraovec (19571965), Marija Rijavec (19461965), Lelja Dolniar (19521965), Mila Stameji-Borovak (19551965), Milenka Pikl-Tuek (19561965), Janko Peolar (19541961), Drago Brada (19541963), Ljudmila Jug (19561965). Romana Lonar-Vuk (19561965), Franc Stres (19551961), Ignacij Senar (19551961), Marjana Motaln-Vrusnik (19551965), Alojzij Fortnar (19531965), Joef Planine (19551965), Terezija Jagodic (19501961), Anica PozniCater (19501965), Urula Zirovnik (19531965), Olga Luncer-ikovec (19531961), Leopold Obid (19551961). Sorazmerno trajna je bila sluba zastopnikov finanne stroke (davna sluba, raunovodstvo), ki pa jih je bilo manj. Navajam tiste, ki so sluili razmeroma dolgo: Zdenka Vree-Vraj (19531965), Franja Mlakar-koberne (1945 1965), Ivanka Guek (19561966), Konrad rot (19561965), Viljem Vercegnasi (19541961), Anton Zliar (19561961), Stane Flander (19541965), Tilka Mastnak (19521965), Stanislava Bernard-uhel (1965), Julka uligo j-Primoi (19551961), Stane Tratnik (19501965), Ferdinand tiglic (19501962), Martin Margu (19651965), Ela Gajek-Veselak (19531965), Franc Cilenek (1948 1956), Milan Luar (19491959). Razmeroma dobro so bili zastopani tudi pravniki, eprav jih je sicer primanjkovalo. Tudi te navajam, sicer so veinoma odhajali v sodno slubo, vendar so se sorazmerno dolgo drali okraja (vmes so posamezniki z drugano vijo ali visoko izobrazbo). Slede si v redu vpisa: Joko lander (19511965), Mirko Maek (19511965), Janko Hoevar (1953 upokojitev), Martin Lipovec (1953 1965), Alojzij Cukala, dipl. ekon. (19591963), Franc Svetina, tajnik, (19611965), pozneje predsednik ob. skupine v entjurju, Anton Roje (19631965), Henrik Schmidt, dipl. ekon. (19631965), Ludovik Gorenjak (tajnik, 19551959, pozneje sodnik okronega sodia), dr. Ivo Ulrik (19531965), dr. Dragotin Vreko (1952 1957), Maks Badiura, fil. (19461959), Nikola idlovski, vojni akademik (1955 1960), Janez Rihteri, geolog (19541958), Martin Kocmur (19551956), dr. Joe Pezdirc (19571965), Silva Hoevar (1959), Majda Rode, dipl. ekon. (1951), Ladislav mer (1951).

Mnogi uslubenci so menjavali svoje delo veinom v oji stroki, tako so pedagogi od katedra prehajali k prosvetni upravi, nadzornitvu in svetovalstvu. Precej v matini knjigi vpisanih pa sploh ni delalo v oji okrajni upravi, ampak v raznih ustanovah (zdravniki, farmacevti, inenirji, pedagogi). Zlasti prva leta je okraj vril neposredno ali posredno neka gospodarska dela, ki jih je pozneje dal iz rok. Od tod neka poverjenitva, ki so pozneje odpadla:
a) za rudarstvo in obrt Franc Vidmajer (1948), Olga Oblak (1948), Franc Kolenc (1949), Franc Lisinger (1950), Ivanka Blatnik (1951), Leopold Ramak, Ivan Vrear (rud. ing., umrl 1954). Leta 1951 dva nameenca upravna. b) za lokalni promet Joef Pinter (1948), Valburga Guek (1948), Leopold Ramak, Franc Rojnik (1947), Ivan Rozman (1950), Franc Pezdir, nadzornik (1947). Leta 1951: trije nameenci. c) za lesno gospodarstvo Franc Zolnir (1950), Cvetko Stropnik (1950), tefan Novak (1950), Joica Lebi (1950), Anton Ropa. Leta 1951: trije nameenci.

) za gozdarstvo Oton ildenfeld, gozdarski tehnik (1950), Bojan Pogaar, gozdarski tehnik (1950), Joe Skoir, Anton Knez (1954), Ivan Rihtar (1954, 1964), Romana LonarVuk (1956, 1965), Milan Deko (19551964) gozdarski inenirji, Amalija Koser (uprava). Leta 1950: dva nameenca. Gozdarski inenirji so pozneje preli h Gozdnemu gospodarstvu, kjer so deloma e danes. d) za kmetijstvo kmetijski tehniki: Joef Fier (1949), Ivan Zupan (1945), Rudi Urek (1949), Janko Sporin (1945), Metod Bonik (1945), Janko Leskoek (1950), Franc Kuder (1949), Karel Sribar (1949), Franc Marinko (1949), Maks tern (1949), Franc Lenko (1950), Ivan Cvik (1950), Bogoljub Beajevic (1950), Janko Rojek (1949), Franc Umbreht (1947); planerji: Ela Kovai, Zlatko Jeriek (1949), Dragan Rojs (1949); uprava: Marija Mlakar (1948), Franc Teran (1949), Jurij Cater (1950), Ivan Robi, Anica Stajner (1946), Joe Samec (1949), Joe Deelak (1949), Marica Majcen (1949), Marija Novak (1949), Ela Kova (1950), Marija Grad (1950), Mija Hani (1950), Joe Juhart (1950), Evgenja Zupani (1949); inenirji agronomije: Dolfe Cizej (19561960), Marica Vukovi-Senica (19571959), Ivo Velikanja (1959). e) poverjenitvo za dravne nabave komercialisti in gospodarski pomoniki: Ivan Potrata (1948), Hinko Breko (1950), Ivan Zorko (1950), Karel Adrinek (1949), Franc Jager (1949), Mirko Dorn (1950), Karel Krofli (1950), Ivan Leben (1950), Franc Orovi (dipl. ekon. 1949); manipulanti: Marija Pir (1948), Manica Majcen (1949), Franjo Stros (viji administrativni manipulant, 1950), Vida agar, Justi Remenik (1950), Joe Berdnik (1950), Anka Rizman (statistik, 1949), Ivan Palir (gospodarski poslovodja, 1950). f) za delo inpektorja: Franc Kle (vodja, 19461965), Janko Peolar (1947), Roman Urbani, planer (1950), Ignacij Dernovek (1947), Martin Tovornik (1949), Matija Orehovec (1949), Viljem Kralj (1950). Pri poverjenitvu sta oddelek za zaposlovanje vodila Ivan Otavnik in Marica Rode. Posebne stroke: Inpektorji: Janko Obrez (1949), Franc Prelovec (1953), Franc Kle (1947) vsi trije za delo, Ivan Mravlje za trg (1953), Franc Pezdir in in. Komel (19471958) za gradnje. Kontrolna komisija: Ivan Francelj (1949), Joe Pozni (1950), Franjo Mogu kontrolorji; Ivan Ka, inpektor (1950); Ema Mlakar (1948) in Marika Zeleznik (1950) uprava; Vizoviek, manipulant (1950), Aleksander Cizmek (1951). Lokalno gospodarstvo in komunalne zadeve: Karel Marinek, gradbeni delovodja, Anton erne, gradbeni tehnik, Franc Pezdir, gradbeni nadzornik, Albin Tofant, industrijski tehnik (1951); Viktor Knez (1950), Viktor Podlunek (1948), Marinka Hofer (1948), Franc Rojnik, Ivan Rozman (1949), Slavica Taar, tefka Furka (1950), Franika Golob (1948), Joica Pere (1948), Matilda Senica (1949), Avgust Korber (1949), Ludvik Kopriva (1947), tefka Jurca, Fanika Borti (1950), Franjo Cirkulan (1950), Milko Medveek (1948). Turizem in gostinstvo: Milko Medveek, Ludvik Kopriva. Vodno gospodarstvo: in. Franc Lah (leta 1946 preel k Vodni skupnosti). Razne stroke : Franc Kincl (upravitelj), in. Jugovi, roj. Kenda (agr. fak.), Truda Cocej (prir. fak., 1965), Karel Lupine (prir. fak., 1955), Ernest Zvar (vija kmetijska izobr., 19521956), in. Franjo Pajenk (agr. fak.), in. Anton Drevanek (tehn. fak., 19541956), Ogorevc-Rotar (ekon. fak., 19531958), Stanislav elih (vojni ref., 1959), in. Franc Javovec (1959), dr. Ivan Umnik (1953), in. Bojana Trobi (1954), Igor Ponikvar (vija upr. izobr., 1959).

Ob ukinitvi okraja (1965) je znaalo tevilo uslubencev 90, kajti mnoge pristojnosti so e bile prele k obinam in k republiki upravi.
O tistih uslubencih, ki po svojem delu niso spadali v oji sestav uprav govorim veinoma v poglavjih, kjer obravnavam njihovo stroko. S tem v zvezi navajam, da je okraj v letih 19531955 zaposloval mnogo upokojencev, leta 1955 je pa delalo v njegovih pisarnah tudi 8 tudentov (tudentk). Kakor reeno, so celotni upravni sistem poenostavljali, saj so posrednike oddelke ukinjali in obstojee referate podrejali neposredno tajnitvu. V smislu ustreznih zakonitih predpisov je sestav celotnega okrajnega predstavnitva obseen v statutih okraja Celje. Statuti spremljajo stvarno ves ustavni razvoj. Zadnja dva nosita datum: 19. april 1957, 9. april 1964.

Zakon z dne 15. marca 1965 je okraj ukinil.

OBINA CELJE (19551965)

Teritorij

Obina Celje je naslednica bivega okraja Celje-mesto. Preden se je leta 1955 izoblikovala, je bilo precej razgibanega razpravljanja. Iz tenje, da bi bila obina im veja, je nastala misel, n a j bi se ji prikljuila entjurska kotlina in Slivnica z okolico j tako bi obina tela okoli 70.000 prebivalcev. To misel so kmalu opustili. Bolj vztrajno so pa zahtevali, n a j bi se Celju prikljuil Vojniki kot s frankolovskim ozadjem, glede Strmca (Nove cerkve) in Dobrne se je pa pojavilo mnenje, da bi se prikljuila Celju, ako ne bi prevladala tenja, da se dodelita aleki dolini. V resnici se pa tedaj ni Celju prikljuil niti Vojniki kot, ostalo je pri bivem okraju Celje-mesto, poveanem z obinami tore, kofja vas in martno v Roni dolini. ele 24. septembra 1958 so prikljuili tudi obino Vojnik, ki je leta 1955 nastala z zdruevanjem obin Dobrna, Strmec, Frankolovo in Vojnik. Navedene obine je bila ljudska oblast ustanovila 12. aprila 1952. Pri tem je veinoma zdruila ve krajev. Obina Dobrna je e pred tem obsegala samo en kraj. Obina Strmec je nastala z zdruitvijo k r a j e v Nova cerkev in Socka. Ob zdruitvi so staro ime Nova cerkev zamenjali z novim imenom: Strmec pri Vojniku. Obina Frankolovo je nastala iz kraja Frankolovo, ki so ga leta 1949 poveali s prikljuitvijo delov kraja renjice. Obina Vojnik je obsegala pred letom 1952 samo k r a j Vojnik, ki so mu pa bili razen trga dodali tudi neke dele, ki so pripadali pred vojno obinam kofja vas in Bezovica. Obina tore je nastala iz k r a j e v Sv. Lovrenc pri Preinu (Kompole), Svetina, Teharje in tore. Na obmoju obine kofja vas so bili leta 1945 tirje kraji: kofja vas, Trnovlje, Zadobrova in Ljubena, ki so se zdruili e pred letom 1952. Obina martno v Roni dolini je bila e leta 1945 zdruena v enem samem kraju. Ko je padla odloitev o definitivni zdruitvi s kofj o vasjo, martnim in torami, se je po predlogu Socialistine zveze osnoval iniciativni odbor, ki je sestavil predloge glede zdruitve in zaasne ureditve zdru-

ene obine. Dne 3. junija se je vrila skupna seja vseh treh odborov. Na seji so se domenili, n a j ima biva obina razen centralne pisarne v Celju e tri terenske pisarne v torah, kofji vasi in martnem in enajst krajevnih odborov: v torah, na Teharju, na Svetini, na Ronem vrhu, v Gorici, v kofji vasi, v Ljubeni, v Trnovljah, na Ostronem in v Zagradu. Doloili so tudi tevilo odborovih komisij, predvidenih svetov in organizacijskih sestav obinskega urada.
Organizacija

Dne 4, avgusta 1955 se je vrila zakljuna seja starega celjskega obinskega ljudskega odbora. Na n j e j so odborniki vzeli na znanje, da bo zaasni ljudski odbor zdruene velike obine po sklepu okrajnega ljudskega odbora tel 50 odbornikov, izmed njih jih izvoli ljudski odbor mestne obine 36, torski 7, kofjevaki 5 in martinski 2. Nato so na Pelkov predlog izvolili 36 odbornikov. Konno se je dotedanji predsednik obinskega mestnega ljudskega odbora Fedor Gradinik poslovil od tovariev, s katerimi je dolgo sodeloval, nazadnje kot predsednik. e avgusta se je vrila skupna seja zaasnega zdruenega ljudskega odbora. Za predsednika so izvolili Andreja Svetka, direktorja elezarne v torah, ki je s tem drugi prevzel vodstvo celjskega mesta. Za podpredsednika so izbrali zdravstvenega svetnika dr. Janeza Lovina, upravnika zdravstvenega doma. Tajnike posle so poverili Tonetu Uriu. Ko so na naslednji seji 18. avgusta 1955 izvolili e upravne odbore, komisije in svete, je imela obina pripravljeno predstavnitvo za povean obseg in razirjen delokrog. Sveti so v novem vodstvu imeli edalje vejo vlogo. Bilo jih je 10. Nekoliko pozneje so dodali e enega. Dne 1. septembra 1955 je zaela poslovati uprava velike celjske obine. Dne 15. decembra 1955 so doloili tevilo sistematiziranih delovnih mest pri centralnem uradu na 71 in pri krajevnih uradih na 7. Pomonih uslubencev pri tem niso teli. V zaetku leta 1956 so razne odloke bivega obinskega mestnega ljudskega odbora razirili na veliko obino. V tej obliki je obinsko predstavnitvo poslovalo dobri 2 leti. V oktobru 1957 so bile volitve v okrajne in obinske ljudske odbore. I za ene i za druge je zakon uvajal dva zbora: okrajni oziroma obinski zbor in okrajni oziroma obinski zbor proizvajalcev. Za celjski obinski zbor je bilo doloenih 40, za obinski zbor proizvajalcev pa 36 odbornikov. Za predsednika so izvolili Andreja Svetka, za prvega podpredsednika dr. Janeza Lovina in drugega podpredsednika Frana Rupreta. Tajnike posle so zopet poverili Tonetu Uriu. Obinski statut so nekoliko spremenili. Obino so glede na uporabo urbanistinih vpraanj razdelili na mestni in okoliki del. Nove krajevne odbore so dobili na Zgornji Hudinji, v Liscah, na Polulah in na Babnem. S tem se je njihovo tevilo dvignilo na 15, tevilo krajevnih uradov se pa ni spremenilo. Enajst prejnjih svetov so pomno-

ili na 16, nekatere so namre razdelili. Tudi komisije so se nekoliko menjale in pomnoile. Predsedstvo zbora proizvajalcev so poverili Marjanu Uakarju. Oktobra 1958 so prikljuili celjski obini obino Vojnik in so nanjo raztegnili celjske odloke. V decembru so v prikljueni obini izvedli volitve v oba zbora. tevilo odbornikov v obinskem zboru se je dvignilo na 55, v zboru proizvajalcev pa na 41. Preosnovali so tudi svete in deloma izvolili novo vodstvo. Prav tako so izvolili nove lane v okrajni ljudski odbor. V zvezi s prikljuitvijo Vojnika so morali v statutih spremeniti dolobe o obinskem teritoriju, poleg tega so dodali krajevne urade v Vojniku, na Dobrni, v Frankolovem in v Strmcu ter krajevne odbore v renjicah, na Dobrni, v Frankolovem, Lembergu, Pristavi, Socki, Strmcu, Vinji vasi pri Frankolovem. S tem se je tevilo krajevnih uradov dvignilo na 7 in krajevnih odborov na 24. Leta 1961, s prikljuitvijo Vojnika, je tela obina 50,.308 prebivalcev, 1. 1971 jih je bilo e 57.174, povrina pa je znaala 22.946 ha. Samo mesto je imelo leta 1961 31.361, leta 1971 pa 38.174 prebivalcev. Krajevne odbore so konno izpodrinile krajevne skupnosti. Po redakciji obinskega statuta z dne 5. maja 1964 so jih ustanovili: v torah, na Svetini, na Aljaevem hribu, v kofji vasi, Pod gradom, na Otoku, na Dolgem polju, v Medlogu, v Celju-center, v Gaberju, Vojniku, na Ostronem, na Dobrni, na Frankolovem, v renjicah, v martnem v Roni dolini, na Ljubeni, v Trnovljah in Strmcu. Po prikljuitvi Vojnika je Andrej Svetek prosil, da ga razreijo kot predsednika. Na njegovo mesto so izvolili Frana Rupreta, I. podpredsedniko mesto je e nadalje obdral dr. Janez Lovin, medtem ko so II. podpredsedniko mesto poverili Nui Marui. Leta 1959 je Maruievi sledil Bernard Krivec. Tajnitvo je leta 1959 za Uriem prevzel Vlado Bogataj, leta 1960 je prevzel tajnike posle Franjo Novak, njemu je kmalu sledil Slavko Grar in temu februarja 1962 Stane Polajnar. Dne 3. julija 1958 so sprejeli sklep, da se ustanove poravnalni sveti, in sicer v okolici povsod tam, kjer so bili krajevni odbori, v mestu pa tam, kjer so e bile stanovanjske skupnosti. Poravnalni sveti so bili v stiku z okrajnim sodiem, imeli so nalogo, da poravnavajo spore in odvraajo ljudi od tob. Volili so jih na zborih volilcev. Medtem je na pristojnost obin prelo od okraja e to in ono. Treba je bilo torej upravni organ obinskega ljudskega odbora reorganizirati in okrepiti v smislu zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov. V ta namen je obinski ljudski odbor marca 1959 imenoval posebno komisijo za organizacijo dela in sistematizacijo delovnih mest. Predsednik komisije je bil Tone Skok, lan sveta za splone in notranje zadeve ObLO. V aprilu je bil pri okrajnem ljudskem odboru poseben seminar. Maja je komisija zaela delati. Zbrala je obseen material o pomembnosti in napornosti posameznih delovnih mest in si je pri obdelavi posluila navodil tajnitva za obo upravo OLO Celje, objavljenega materiala Zveznega zavoda za javno upravo ter e izdelanih elaboratov ObLO

otanj in Ajdovina ter OLO Koper. Dne 30. aprila 1960 je obinski ljudski odbor sprejel elaborat kot osnovo za reorganizacijo. Na elu uprave je bil e nadalje tajnik s svojim uradom. Ostale agende so pa zdruili v okviru oddelkov, ki jih je bilo sedem. Poseben poloaj so imeli: sodnik za prekrke in krajevni uradi v tor ah, martnem.v Roni dolini, kofji vasi, Vojniku, na Dobrni, v Strmcu in na Frankolovem. olstvu in kulturi niso dali posebnega oddelka, ampak so ju prikljuili uradu tajnika. V sestavi oddelkov so bili referati, pri gospodarstvu, financah, gradbenih zadevah in v zdravstvu tudi inpektorati. Vseh sistematiziranih mest je bilo 142. Praktinega znaaja je bila uvedba sprejemne in glavne pisarne ter strojepisnice v sestavu oddelka za splone zadeve. Poskusno so uvedli novi sistem nagrajevanja. V zaetku leta 1961 so olske, prosvetne in zdravstvene zadeve zdruili v posebnem oddelku za drubene slube. Tedaj so kot III. podpredsednika izvolili Romana Bobna in mu poverili skrb zanje. Dne 3. maja 1962 se je Fran Rupret odpovedal predsednitvu. V pismeni odpovedi je opozarjal na proraunske teave in na nujno izdelavo regulacijskega narta. Ob tej priliki je odstopil tudi Roman Boben. Za novega predsednika so izvolili Joeta Jota, ki je bil pred prikljuitvijo predsednik vojnike obine in nato okrajnega sindikalnega sveta. Dr. Janez Lovin in Bernard Krivec sta obdrala svoji mesti do volitev leta 1963.
Gospodarske, kulturne, socialne in zdravstvene zadeve

Razdobje od 1955 do 1963 je bilo izredno vano v zgodovini velike celjske obine. Pozornost obinskega predstavnitva je bila v osnovi gospodarskega znaaja tudi tedaj, kadar je imela opravka s olskimi, kulturnimi in socialnimi zavodi. Gospodarska podjetja so bila sicer samostojna, toda po svojem zboru proizvajalcev in po organih svoje uprave je bilo obinsko predstavnitvo tesno povezano z gospodarstvom. Obinski ljudski odbor je sodeloval pri nastavitvi direktorjev in upravnikov, nadziral je vodenje gospodarstva in izza leta 1957 prejemal od podjetij ne samo letna, ampak tudi obdobna poroila in tarifne pravilnike, po uvidevnosti in potrebi je poiljal v podjetja svoje inpektorje, v skrajni potrebi je uvajal prisilno upravo in likvidacijo. Obinski ljudski odbor je podjetjem tudi jamil za posojila. Kakor na okrajni so tudi na celjskih obinskih vsakomesenih loenih ali skupnih zborih do podrobnosti pretresali posamezna vpraanja. Vsaka seja je bila posveena doloenemu vpraanju. Za osnovo je vedno sluilo poroilo kakega strokovnega referenta ali predsednika sveta. Nekatera taka poroila so bila prava remek dela. Opozarjam na poroilo zdravstvenega svetnika dr. Janeza Lovina o zdravstvu in Fedorja Pirkmajerja o kmetijstvu. Taki temeljiti referati so dajali pobudo za plodno razpravo. Rezultati razprav so bili razni odloki in resolucije, esto so pa dajali samo program, ki je nalagal gospodarskim podjetjem, kulturnim in socialnim ustanovam doloene naloge. Najobseneji taki programi so bili drubeni narti za eno leto ali za dalje razdobje.

Glavne tenje so bile: poveanje proizvodnje, izboljanje kvalitete izdelkov, prodaja brez zastoja, povean izvoz, dvig ivljenjskega standarda, izboljanje delovnih pogojev. Veliko vanost so polagali na organizacijo, vsesplono so prehajali k centralizaciji* podjetij, temeljei na medsebojnem dopolnjevanju, ki jo je v tarifni politiki spremljala delitev na poslovne enote. etudi je obina po svojem prebivalstvu preteno mestna in industrijska, je v tem razdobju mestni ljudski odbor bolj ko poprej posveal svojo pozornost tudi kmetijstvu. V Celju je bilo kmetijsko gospodarstvo Lava, ki je imelo na Zgornjem Lanovu posestvo, segajoe e v dobo Celjskih grofov. Okrog Lanova je bila znatna posest, mnogo pridobljenih parcel je bilo raztresenih dale naokrog, drug veji del posesti je bil na Zepini med Ljubeno in Teharjem. Leta 1954 so Lavi prikljuili tudi graino Preriik s posestvom, ki je ob cesti v martno. Gospodarstvo je bilo v splonem pasivno. Na bivem vojakem vebaliu ali poligonu, ki je bil severno od Lanova, so zasadili hmelj, ki mu tla niso prijala. Na Zepini so morali z drenaami osuiti velike zemljike parcele z ilovnato in malo rodovitno zemljo, kupili so mnogo krav, ki so bile slabe molznice, najve razprav pa so povzroili odprti hlevi, katerih nesmotrnost je e poveeval uinek cinkarnikih hlapov. Leta 1960 je nova uprava napela vse sile, da stanje popravi. Prejnje gospodarjenje po strokah je nadomestila z gospodarjenjem po rajonih. Zmanjala je deficit, popolnoma pa ga ni mogla odpraviti. Drugo drubeno posestvo je bilo v Vojniku in je imelo podrune okolie v Jankovi, na Strmcu in Dobrni. Leta 1960 se je prikljuilo celjskemu. Ob istem asu so celjskemu posestvu prikljuili tudi posest vrtnarske ole. Leta 1962 so vso to posest zdruili z drubenim posestvom v alcu. Tako je nastal kmetijski veleobrat Agrokombinat, ki je zavzel vso celjsko in alsko obino. Prikljuil si je tudi celjske Mesnine z mesnico, podjetje Mleko, ki je e imelo podrunico v Velenju, ter celjsko prodajalno semen Seme, ki jo je bila ustanovila Gospodarska poslovna zveza. Nova klavnica je bila leta 1965 zgrajena na Spodnji Hudinji pri bivem Majdievem mlinu, nova mlekarna pa leta 1962 v Medlogu ob cesti poleg bive graine. Na podroju celjske obine je bila ivinorejska postaja v Zepini, ki je imela nalogo, da goji mlada goveda. Na podroju obine je bilo ve kmetijskih zadrug. torska zadruga je nastala iz torske in teharske. Zadruge so bile tudi v Celju, Vojniku, Ljubeni, kofji vasi, Strmcu. V zaetku leta 1961 so se vse zadruge zdruile. Leta 1963 so se prikljuile alskemu Agrokombinatu, ki je za upravo pridobljenih zemlji organiziral krajevne postaje. Za sodelovanje s kmeti je pa ustanovil k r a j e v n e centre. V industriji je bilo zdruevanja nekoliko manj, saj so podjetja itak bila veja. Tovarno sadnih sokov so skuali spremeniti v obrtno podjetje, nato so jo pa likvidirali.

Tovarna organskih barvil, sicer novo podjetje, ni mogla sama izhajati in so jo leta 1961 prikljuili Cinkarni. Vojniko Pohitvo se je prikljuilo celjski Opremi (na Lavi). Tovarno Ifa so skuali pribliati tovarni tehtnic, vendar do zdruitve ni prilo. V gradbenitvu so podjetju Ingrad prikljuili vsa gradbena in sorodna podjetja, ker so eleli vejo tehnizacijo. Pa pa so od torske elezarne loili pridobivanje bentonitov in tehninih peskov ter osnovali posebno podjetje (1962), ki je imelo svoj sede n a j p r e j v entjurju, nato pa v alcu. Dali so mu ime Montana. Temu podjetju so prikljuili n e k a j manjih sorodnih podjetij. Tudi obrtna podjetja so zdruevali: brivnice, elektrine in radijske delavnice. V Gaberju so zgradili veliko elektrino pekarno, s katero so izprva imeli teave. Konno je pekarne prevzelo podjetje Veleitar, ki je prvotno skrbelo samo za nakup ita in ga mlelo v svojih mlinih. Trgovina z zelenjavo in sadjem se je zdruila v Agroprometu in v Agrokombinatu, ki je prevzel zelenjavni obrat na Lavi in pri vrtnarski oli. Trgovina s pecerijskim blagom je preko bivega podjetja Colonialeivila in Potronika (ki je nastal iz trgovin bive Gospodarske poslovne zveze) privedla do velikega p o d j e t j a MERX, ki je pritegnilo k sebi e ve raznih trgovin. Drugo zdruujoe trgovsko podjetje je bilo Center in tretje Rio. V manufakturni stroki je zdruevanje rodilo Modo (2962) in grosistino podjetje Tkanina-galanterija, ki so mu prikljuili tudi Ljudski magazin (Na-Ma). Samostojnost so ohranile samo konfekcijske in obutvene trgovine kot prodajalne raznih podjetij. Isto velja za trgovsko podjetje Usnje, ki ga je ustanovil konjiki Konus. Trgovine elektrotehninih in sosednjih strok (Kristalija itd.) je zdruil Tehnomercator, elezno pa Zelezninar. Tradicijo elezne veletrgovine vzdruje Kovinotehna. Leta 1960 so se zaele porajati samopostrene trgovine. Tudi v gostinstvu se je javljala tendenca po zdruevanju. Vendar imajo gostinska podjetja bolj individualistini znaaj in se je zdruev a n j e vrilo le s teavo. Starejim podjetjem se je pridruil hotel Celeia (1962), ki so mu doloili mesto ob prehodu v Gaberje, raunajo na to, da bo tam nastalo novo sredie velikega Celja. Izredno veliko skrb je morala obina posveati gradnjam, saj je vsakoletni prirast prebivalstva znaal blizu 1.000 oseb. Obina je ustanovila poseben sklad za stanovanjsko izgradnjo in je iz njega dajala kredit. Kot investitor oziroma soinvestitor je poslovala preko Biroja za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. K sodelovanju je pritegnila tudi podjetja, veja so gradila sama, manja so pa stanovanja kupovala. Privatniki so deloma gradili sami, deloma pa preko zadruge Dom. Mesto je ustanovilo Projektivni biro, bolj okrajnega znaaja je bil Projektivni atelje, ki je imel svoj sede v Gaberju. Leta 1960 so oba biroja zdruili in ju vkljuili v Zavod za napredek gospodarstva, ki je sicer nastal kot okrajna ustanova, a je pozneje dobil n a j p r e j obinski in konno medobinski znaaj.

Neprijetno je bilo, da mesto e vedno ni imelo celotnega regulacijskega narta. Tako so si morali pomagati z gradbenimi okolii, ki jih je vedno potrjeval okraj. To je rodilo mnoge rne gradnje. Zlasti so bodle v oi hiice, ki so na tak nain nastale juno od pokopalia tik nad vznojem slemena, ki se od grajskega hriba vlee proti vzhodu. Naselbini so dali ime Abesinija, kasneje so jo zaeli oznaevati kot Podgorje. Obinski ljudski odbor je sklenil naselje podreti, toda sklep je vezal na pogoj, da podj e t j a preskrbe stanovanja njihovim lastnikom, delavcem. To se ni zgodilo, hiice so ostale in obinski ljudski odbor je sklenil, da naselje na nekak nain komunalno uredi. Konno je obinski ljudski odbor ustanovil Zavod za urbanizem, a ga je kmalu vkljuil v Zavod za napredek gospodarstva. V tem zavodu se je zdruila mestna tudijska tehnina sluba, pri obini je ostal samo inpektorat, poleg sveta, ki je na predlog zavoda dajal gradbena dovoljenja. Zlasti ivahno je bilo gradbeno razpravljanje za predsednika Rupreta. Na dnevnem redu so bile poleg stanovanjskih zgradb: lokacija za Ingrad in ino, lokacija za teko industrijo, lokacija in gradnja klavnice, mlekarne, hotela, obnova vodovoda. Izza povodnji 1954 so pa regulacijska dela na Savinji zahtevala mnogo denarja in strokov. Ko so se e bliala koncu, je bila leta 1957 ustanovljena Vodna skupnost poreja Savinje in njenih pritokov, ki je delala na medobinski podlagi. Leta 1961 je bila razpisana in podeljena nagrada za idejni nart novega mestnega centra ob Mariborski cesti, ki pa e ni priel preko zametka. Nov sistem v vodstvu gospodarskih podjetij je vplival tudi na olske, kulturne in zdravstvene zavode. Leta 1953 so zaeli v njih uvajati samoupravo, izza 1961 so delno zaeli nagrajevati po uinku. olski in drugi zavodi so iz okrajne zaeli prihajati v obinsko kompetenco. Peree je bilo zlasti vpraanje srednjih ol. S posredovanjem okraja so jim dali medobinski znaaj. Neceljske obine so kot soustanoviteljice prevzele del strokov, ki so jih plaevale celjski obini. Podobno je bilo pri strokovnih olah. Ustanoviteljske pravice so veinoma prenesli na Gospodarsko zbornico, oziroma na njene oddelke. Da bi olajali upravo, ki je s finanno samostojnostjo postala precej zapletena, so manje osnovne ole podredile vejim, veinoma osemletkam, nastalim v jeseni 1957 in pozneje. Tudi kulturni zavodi so v celoti prili v upravno in vzdrevalno kompetenco obine: Ljudsko gledalie, Pokrajinski muzej, ki so mu leta 1964 pridruili Muzej revolucije, tudijsko in Ljudsko knjinico s podrunicami, Zgodovinski arhiv, Zavod za varstvo spomenikov, Likovni salon. Zdravstveni zavodi so skoraj izkljuno postali obinski, Zavod za socialno zavarovanje je dobil medobinski znaaj. Razen za nove je morala obinska oblast poskrbeti tudi za upravo in vzdrevanje starejih stavb. Prvotno jih je oskrbovala uprava narodne imovine. Nato je bil ustanovljen poseben upravni zavod, ki je leta 1964 v zavodu za prirejanje razstav in upravo nepreminin dobil e etrto

obliko. Glavno breme v stanovanjskih stavbah so prevzeli hini sveti, obstojei izza leta 1953, ki so kot nadstavbo dobili stanovanjske skupnosti. Mnoge stavbe so pa vzdrevala p o d j e t j a oziroma zavodi sami.
Preureditev obinske uprave: obinska skupina (19631965)

Znatne izpremembe v sestavu in vodstvu obinskega predstavnitva je prineslo leto 1963. Na osnovi novega zakona o upravni razdelitvi ljudske republike Slovenije se je obinski ljudski odbor poslej imenoval obinska skupina. Dobil je dva zbora, obinski zbor in zbor proizvajalcev. V vsakem izmed zborov je bilo po 40 odbornikov. Po izvreni volitvi so vodstvo obine kot predsedniku obinske skupine poverili Marjanu Uakarju, dotlej direktorju Kovinotehne, gospodarskemu strokovnjaku, podpredsedniko mesto so pa podelili Slavi Faletievi, raunski in finanni strokovnjakinji. Za tajnika so izbrali Bojana Volka. V le malo spremenjeni obliki nastopajo sveti, ki vre slej ko prej vano funkcijo. Celotna uprava sama se pa v bistvu ni spremenila. Novo obinsko predstavnitvo in vodstvo je hodilo po zartani poti, vodei k im popolneji demokratizaciji drubenega ivljenja in h gospodarskemu napredku; vidno je, da je posvealo im dalje vejo pozornost tudi kulturnemu in zdravstvenemu napredku, umevajo, da je druba celota in da je gospodarski napredek tesno povezan s kulturnim, ki ne daje samo poglobitve v svet dejstev, ampak tudi blai tiste loveke nagone, ki v svoji skrajni obliki nasprotujejo drubi in njenemu napredku. Celotna organizacija obine z vsemi njenimi nalogami je prikazana v obinskem statutu, ki je svojo najpopolnejo obliko dobil s sklepom obinske skupine z dne 5. m a j a 1964. Obinsko vodstvo ne more gospodarsko iveti od danes do jutri. Da zmore pravoasno zastaviti svoje sile tam, k j e r je treba, ima sklade, ki se financirajo iz prorauna in iz v odlobah in proraunu doloenih virov. 2e obinski ljudski odbor je leta 1955 kot obinski praznik doloil 20. julij, tj. dan, ko se je leta 1941 ustanovila Celjska eta.
Obina po ukinitvi okraja (19651971)

Z ukinitvijo okraja je izpadel vaen vmesni len v upravi republike. T o je bilo izprva neugodno, kajti obina je morala prevzeti velika bremena. Na drugi strani je pa akt ukinitve okraja pomenil demokratizacijo nae drube. V obini se je v veji meri kazal neposredni stik uprave z ljudstvom in preko obine se je tako ljudstvo priblialo republiki in njenemu vodstvu. To je bilo tudi gotovo ugodno za drubeno izobraev a n j e ljudi, ki ga rodi ivljenje samo. Mogli bi tudi rei, da se je uprava sama pocenila. V ivljenju celjske obine so poslej vidne tri poteze. Od okraja prevzete ustanove goji in razvija, kot vodilna obina v obirni regiji ustvarja in razvija nujne stike s sosednjimi obinami, poglablja pa tudi s v o j e sodelovanje z republiko.

V tem razdobju je e nadalje kot predsednik vodil obinsko skupino Marjan Uakar. Podpredsednica je pa bila Slava Faleti. Svoji funkciji sta obdrala preko volitev, ki so se vrile 28. marca 1965. Po volitvah so 6. julija 1965 kot drugega podpredsednika izvolili Zdravka Trogarja. On je prevzel gospodarske agende, medtem ko si je Slava Faleti obdrala kulturne, socialne in zdravstvene. Slava Faletieva je odloila svoje mesto 14. decembra 1965, da bi se mogla intenzivneje posvetiti delu v svojem podjetju. Marjan Uakar je pa na seji 30. marca 1966 prosil za razreitev. Kot razlog je n a v a j a l svoje slabo zdravstveno stanje. Bil je partizan prvoborec in je v dobi vojne obolel. Uakarjev naslednik je postal Zdravko Trogar. Izprva je bil samo namestnik, dne 13. maja 1966 ga je pa skupina izvolila za predsednika. Mesto Faletieve je prevzel Janez Kovai. Bojan Volk je maja 1967 prosil za razreitev. Kot naslednika mu je obinska skupina izbrala dipl. pravnika Oskarja Naglava, ki je bil kot pravnik e dotlej v obinski slubi. V septembru 1967 so se vrile nove volitve v obinsko skupino. Na osnovi novega zakona je imela nekoliko drugaen sestav. N j e n obinski zbor se ni spremenil, pa pa je nastala delna sprememba v njenem zboru proizvajalcev. Ta se je poslej imenoval zbor delovnih skupnosti, in je sestajal iz tirih zborov: gospodarskega, prosvetno-kulturnega, socialno-zdravstvenega in organizacijsko-politinega. Tako obinski zbor kakor tudi zbor delovnih skupnosti sta imela vsak po 40 lanov. Ko se je obinska skupina konstituirala, je izvolila za predsednico Olgo Vrabievo, ki je bila dotlej sekretar za socialno politiko in zdravstvo pri zveznem izvrnem svetu in je kot drubena delavka Celje dobro poznala e izza asa, ko je bila v tem mestu okrajna sekretarka ZKJ. Mesto profesionalnega podpredsednika je bilo poverjeno Zdravku Trogarju, mesto neprofesionalnega podpredsednika pa Joetu Maroltu. Trogar je prevzel gospodarske agende, Marolt pa kulturne in socialno-zdravstvene, poleg tega je kot profesor vril na gimnaziji tudi poklicno delo. Za predsednico obinskega zbora so izvolili Magdo Koarjevo, za predsednika zbora delovne skupnosti pa in. Draga eha. V aprilu 1969 so bile na osnovi istega volilnega reda volitve za polovico odbornikov, ki jim je tedaj iztekel mandat. Po konstituiranju skupine je bila Olga Vrabieva znova izvoljena za predsednico. Zdravku Trogarju je potekel tiriletni mandat in je zato nehal biti lan skupine in njen predsednik. Na njegovo mesto je bil izvoljen in. Duan Burnik, ki je prav tako prevzel gospodarske agende. Mesto drugega podpredsednika je e nadalje obdral profesor Joe Marolt, ki je bil medtem prevzel vodstvo muzeja revolucije. Znailno je, da je bil 10. septembra 1967 ustanovljen klub odbornikov. V sekretariat kluba so bili izvoljeni: Magda Koar kot predsednica, Slava Faleti, Ivan Hohnjec, Vlado Novak in Franc Petauer kot lani' Sveti so e nadalje ohranili svojo pomembno vlogo, saj je nova situacija po ukinitvi okraja rodila nove in peree vloge. Na novo je bil ustanovljen svet za narodno obrambo.

K a k o r p o p r e j so bile t u d i p o s l e j za r a z n e n a l o g e p o t r e b n e s t a l n e ali z a a s n e k o m i s i j e . V a e n p o m e n j e imel t a b za v a r s t v o p r e d n a r a v n i m i in d r u g i m i n e s r e a m i . D n e 13. j u n i j a 1967 j e o b i n s k a s k u p i n a s p r e j e l a o d l o k o r e o r g a n i zaciji in d e l o v n e m p o d r o j u u p r a v n i h o r g a n o v , k i g a j e z a h t e v a l a p o t r e b a p o p r i l a g o j e v a n j u n o v i m r a z m e r a m . O d l o k u k i n j a o d d e l e k za u p r a v n o p r a v n e z a d e v e in o d d e l e k za d r u b e n o e k o n o m s k e z a d e v e , u s t v a r j a p a tri n o v e o d d e l k e : o d d e l e k za g o s p o d a r s t v o in d r u b e n e slube, o d d e l e k za g r a d b e n e in k o m u n a l n e z a d e v e in o d d e l e k za s p l o n e z a d e v e , p r i t e m v k l j u u j e v o b i n s k o u p r a v o b i v i o d d e l e k za n o t r a n j e z a d e v e . Izza u k i n i t v e o k r a j a j e bil v s e s t a v u o b i n s k e u p r a v e t u d i p o s e b e n o d d e l e k in p e k t o r j e v , k i j e imel m e d o b i n s k i z n a a j . T e m u o d d e l k u so vzeli s a m o s t o j n o s t in so p o s a m e z n e i n p e k t o r a t e p r i k l j u i l i d r u g i m u s t r e z n i m oddelkom. D n e 19. n o v e m b r a 1971 j e bil n a t a j n i h v o l i t v a h i z v o l j e n za p r e d s e d n i k a o b i n e in. Duan Burnik, za p r o f e s i o n a l n e g a p o d p r e d s e d n i k a p a dipl. p r a v n i k Marjan Ai. To r a z d o b j e p r i p a d a p r a v z a p r a v e s e d a n j o s t i . e p r a v j e i z r e d n o v a n o , p o d a j a m o n j e m s a m o n e k a j k a r a k t e r i s t i n i h potez. V k m e t i j s t v u v o d i A g r o k o m b i n a t . V c e l j s k i obini ima o k r o g 900 h a zemlji. P r i d o b i v a n j e n o v i h z e m l j i j e t r e b a s m a t r a t i za z a k l j u e n o . V Z e p i n i e e k s i s t i r a f a r m a za m l a d o ivino. P r v a l e t a r a z d o b j a j e bilo n a n j e j ivahno, p o t e m se j e p o j a v i l a z n a n a n e p r i j e t n a r e c e s i j a , z d a j se pa ivljenje zopet obnavlja. Novi hmeljski nasadi nastanejo v marjeti in kof j i vasi. A g r o k o m b i n a t i m a m e d o b i n s k i z n a a j . S p r i k l j u i t v i j o m a r s k e , k o n j i k e in r a d e l j s k e z a d r u g e j e v z a d n j e m a s u p o s t a l n a j v e j e k m e t i j s k o p o d j e t j e v v z h o d n i p o l o v i c i r e p u b l i k e in za n a e r a z m e r e p r a v i v e l i k a n . Skrbi za n e p o s r e d n o p r o i z v o d n j o in za k o o p e r a c i j o s k m e t i . V i n d u s t r i j i se j e m o r a l a o b i n s k a s k u p i n a n e k o l i k o k r a t o d l o n o angairati. Z izdatno finanno podporo je dala Metki novega ivljenja. P o s r e d o v a l a j e m e d Libelo ( t o v a r n o tehtnic) in Ifo (izdelovalnico finih m e h a n i n i h p r o i z v o d o v ) . Do z d r u i t v e j u ni m o g l a spraviti, p a p a j e Ifo, k i j e bila v krizi, r e i l a s tem, d a ji j e d a l a z a a s n o prisilno u p r a v o . V e l i k a in s t a r e j a i n d u s t r i j s k a p o d j e t j a so r a b i l a v s a j a v t o r i t e t o obine, d a so m o g l a p r e m a g o v a t i t e a v e . R a z e n o b i n e jim j e p r i h a j a l a n a p o m o t u d i r e p u b l i k a . e l e z a r n a v t o r a h s e e v e let i r o k o p o t e z n o p r i p r a v l j a , d a raziri s v o j obrat. O t e m p r i a j o v e l i k e m o d e r n e s t a v b e n a b i v i h teharskih njivah. Cinkarna je zaradi neugodne cene cinkovih derivatov n a s v e t o v n e m t r g u z a b r e d l a v t e a v e . S v o j p o l o a j s k u a reiti s tem, d a p r e n a a t e i e s v o j e g a d e l a n a k e m i n o i n d u s t r i j o . T o v a r n a Emo o m e j u j e i z d e l o v a n j e p o s o d e , b o l j in b o l j se p o s v e a i z d e l o v a n j e m t a k i h proizvodov, k i jih lae p r o d a j a n a d o m a e m in t u j e m trgu, r a z n o v r s t n e pei itd. Skrb o b i n s k e s k u p i n e j e v z b u j a l o v p r a a n j e n a r a a j a v obrti in t e r c i a r n i h d e j a v n o s t i sploh. V e k r a t j e r a z p r a v l j a l a o tem, k a k o bi se m o g l a usposobiti za p r o d u k t i v n o delo m l a d i n a , ki ni d o k o n a l a o s e m l e t n e ole. Ni m a n j p e r e e ni bilo v p r a a n j e o d h a j a n j a d e l o v n i h l j u d i n a delo v t u j i n o , s a j so m e d n j i m i t u d i taki, k i j i h k t e m u ni prisilila

potreba po normalnem zasluku. Obinska skupina je utila, da utegne v tem biti tudi nevarnost za narodni in socialni znaaj nae drube. Slej ko prej je bilo na dnevnem redu vpraanje preskrbe potrebnih stanovanj, saj se je pojavil znaten zaostanek. Obinska skupina se je neposredne skrbi reila s tem, da je obstojei stanovanjski sklad izroila Kreditni banki, ki je sama uvedla domiselni in koristni nain stanovanjskega varevanja. V znatni meri se kot investitorji pojavljajo privatniki. Cesto grade s posredovanjem zadruge Dom in Biroja za stanovanjsko izgradnjo. V zadnjem asu nastopa kot iniciator in posrednik pri gradnjah na pobudo obinske skupine tudi Stanovanjsko podjetje. e vedno pomagajo svojim delavcem podjetja, da pridejo do lastnih ali drubenih stanovanj. Obe gradbeni podjetji, Ingrad in ljubljanski Gradi, gradita po naroilu in za prodajo. eprav razpolagata z znatno mehanizacijo, se pojavljajo tobe, da so nova stanovanja predraga zato, ker njihova mehanizacija in organizacija dela znatno zaostajata za inozemsko. Drubeni stanovanjski fond in manje poslovne lokale upravlja Stanovanjsko podjetje. Vendar oddaja stanovanja obina sama. Sedanje stanarine temelje na popisu in oceni, ki ga je Stanovanjsko podjetje izvedlo konec leta 1965. Za komunalno ureditev gradbenih zemlji skrbi obinska skupina sama, ki je v ta namen uvedla redni letni prispevek, ki ga plaujejo uporabniki stanovanj. Vana je tudi skrb za vode, ki jo na mestnem podroju upravlja Vodna skupnost poreja Savinje, razpolagajoa s skladom, ki je po nastanku in doprinosih republiko-obinski. V tem razdobju sta bili regulirani Voglajna in Hudinja. Razen tega se e ve let gradi velik jez pri Loah severno od Dobrove, s katerim so ob njunem sotoju zajezili Koprivnico in Brezovski potoek. Za jezom nastaja akumulacijsko jezero, ki bo dajalo potrebno vodo industrijskim podjetjem. Odtok iz jezera so nekoliko juneje usmerili proti zahodu, kjer se zdruuje z vodo potoka Sunice in se skupno z njo izliva v vejo Lonico, reguliran pritok Savinje. V olstvu so bile izprva znatne teave. To velja zlasti za srednje in strokovno olstvo, ki je medobinskega znaaja. S pomojo republike se je sedaj to vpraanje primerno uredilo. S tem v zvezi so ukinili Zavod za pedagoko slubo, ki je bil medobinski in ustanovili Zavod za olstvo SRS, ki je podrunica republikega zavoda. Za materialno vzdrevanje ol je obina takoj po ukinitvi okraja ustanovila poseben sklad, ki ima lastno upravo in je medobinskega znaaja. Omeniti bi bilo treba tudi dejstvo, da sta se Zavod za pouevanje tujih jezikov in delavska univerza zdruila, zdrueni zavod se v glavnem financira z lastnimi dohodki. Ze leta 1967 je obinska skupina ustanovila poseben odbor za uvedbo Temeljne izobraevalne skupnosti, ki je ele z letonjim letom priela delovati. Pod njenim okriljem so vse izobraevalne in vzgojne ustanove obine. V zdravstvu sta se zdruila Zdravstveni zavod in Zavod za zdravstveno varstvo, celjski bolnici se je prikljuilo zdravilie Topolica, kjer se zdravijo v glavnem pljuni bolniki. Iz Grmovja in eneka je obinska

s k u p i n a p r e m e s t i l a v N o v o C e l j e s t a r e j e in o n e m o g l e o b a n e , k i i m a j o t u lepi dom. V s p l o n e m l a h k o r e e m o , d a se j e v t e m r a z d o b j u p o m n o i l o tevilo p o m e m b n i h o b i n s k i h z a v o d o v , k i p a i m a j o t a k o r e k o v s i p o v r s t i oji ali iri m e d o b i n s k i z n a a j , o b i n a si j e p r i n j i h o b d r a l a s a m o u s m e r j e v a l n o in n a d z o r o v a l n o oblast, s e v e d a p a s k r b i za n j i h o v o m a t e rialno podlago. Leta p o s p e e n e g a delovanja (19701974) V t e m r a z d o b j u j e bila o b i n s k a s k u p i n a zelo d e l a v n a n a v s e h p o d r o j i h . P o v s o d j e bilo obilo n o v i h nalog. P e r e a j e bila s k r b za c e s t e in u l i c e in za s t a n o v a n j s k o i z g r a d n j o . N a te zadeve je javnost najee opozarjala. 2 e od l e t a 1969 j e bilo n a d n e v n e m r e d u v p r a a n j e h i t r e c e s t e M a r i b o r L e v e . C e s t a j e bila g o t o v a l e t a 1975. P r e k o c e l j s k e g a podr o j a t e e od Z e p i n e do M e d l o g a . M e d p r i p r a v a m i za g r a d n j o so m n o g o r a z p r a v l j a l i o tem, k o d n a j bi p o t e k a l a ali blizu m e s t a ali p r e k o n a j b l i j e g a g r i e v j a n a s e v e r n i strani, ali tik ob a l c u ali ob Lonici n a s e v e r n e m o b r o b j u doline. Odloili so se za s e v e r n o traso. N a c e l j s k e m p o d r o j u p o t e k a c e s t a skozi n a s e l j a : Zepina, L j u b e n a , Z g o r n j a H u d i n j a , Ostrono, Medlog. Zaradi odvzema zemlji je n a j v e utrpela Zgornja H u d i n j a , n j e n s k l e n j e n i k m e t i j s k i del j e c e s t a p r e s e k a l a n a d v o j e . N e k a j s t a v b j e bilo p o r u e n i h t u d i d r u g o d . K m e t j e so bili p r i z a d e t i t u d i z a r a d i i z g u b e t r a v n i k o v , p o l j in g o z d o v . M o d e r n o i v l j e n j e z a h t e v a rtve. C e l j e se j e t u d i m o n o z a v z e m a l o za a s f a l t i r a n o c e s t n o z v e z o z Z a g r e b o m , t a k o skozi R o g a t e c k a k o r skozi K r k o . O n s t r a n R o g a t c a j e bil e m a k a d a m s k i c e s t n i o d s e k . T u d i t e g a so asfaltirali. Za m o d e r n i z a c i j o z v e z e m e d p o s a v s k o c e s t o in m a g i s t r a l o o n s t r a n K r k e g a j e C e l j e s a m o p r i s p e v a l o z n a t n o v s o t o . K o n n o j e bilo t u d i to delo o p r a v l j e n o . R a z b r e m e n i t i j e bilo t r e b a n o t r a n j e m e s t n o p r o m e t n o o m r e j e . V t a n a m e n so u p o r a b i l i D e k o v o cesto, k i so j o S l o v e n c i n e k o zgradili, d a se i z o g n e j o t e d a j n e p r i j a z n e g a jim m e s t a . V a s u od 1969 do 1974 so to c e s t o m o n o razirili in p o p o l n o m a m o d e r n i z i r a l i , p r i t e m so n a vzhodu premaknili traso pod poboje Golovca. C e s t a v e e L j u b l j a n s k o c e s t o z M a r i b o r s k o . N a Lavi se p r i k l j u u j e n a p o d a l j e k o p o v e ulice, k i v o d i p r e k o m o s t u n a Lisce, ob M a r i b o r s k i cesti se p a n a d a l j u j e p r o t i v z h o d u t a k o p o T e h a r s k i cesti k a k o r p o Kidrievi ulici. Ker se n e k o l i k o j u n e j e ob c i n k a r n i g r a d i n o v a m a g i s t r a l n a zveza p r o t i Z a g r e b u o d s e k do T e h a r j a j e e g o t o v j e z d r u i t e v n o v e D e k o v e c e s t e z m a g i s t r a l o e d e f i n i t i v n o r e e n a . Odlono je obinska skupina posegla v prometno povezavo na j u n i strani m e s t a v s m e r i p r o t i Z i d a n e m u m o s t u in Z a g r e b u , p r i e m e r j e bilo t r e b a misliti t u d i n a n e p o s r e d n e l o k a l n e p o t r e b e . N a j u n i s t r a n i C e l j a j e bila do k o n c a s t a r e J u g o s l a v i j e p o d b i v o gostilno G r e n a d i r G r e n a d i r j e v a brv, N e m c i so p a m e d o k u p a c i j o zgradili n e k o l i k o j u n e j e leseni most, k i j e v e z a l n a s e l j e P o d g r a d o m s Polulami o z i r o m a s cesto p r o t i Lakemu. Po d a l j e m p r e t r e s a n j u v p r a a n j a se j e o b i n s k a
6 Zgodovina Celja

81

skupina odloila, da ob e popolnoma trhlem in nevarnem mostu zgradi betonski most. Nart je izvedla leta 1973. To je bil e tretji betonski most, ki ga je preko Savinje v Celju zgradila nova Jugoslavija: prvi je bil Kapucinski (1956), drugi je povezal Lisce z Otokom (1972). Onstran prvega mostu je stara cesta vodila skozi staro predmestno naselje Breg. Zaradi poveanega prometa so se tu pojavljale teave. im je bil zgrajen most na Polulah, se je obinska skupina lotila narta, da zgradi ob Bregu nov cestni odsek tik nad regulirano strugo. Delo je bilo izvreno leta 1974. Stara cesta skozi Breg slui zdaj samo krajevnim potrebam in za pece. Veje delo je bilo asfaltiranje ceste v martno v Roni dolini, izvreno leta 1973 za obinski praznik, ki so ga to leto praznovali v martnem. Avtomobilski promet je nujno zahteval tudi boljo cesto na Stari grad. En odsek so bili uredili e prej, ob ovinku pod gradom jih je ustavil plaz in je zadnji del ceste ohranil e prvotno obliko. Velik obinski teritorij je zahteval izboljavo e drugih prometnih zvez zunaj mesta. Tudi tod se je mnogo storilo, redno s sodelovanjem krajevnih skupnosti in prebivalstva samega. V starem mestu je bila obnovljena ulina povezava Ljubljanske ceste oziroma landrovega trga po prometni Vodnikovi ulici in njenem premortnem nadaljevanju, Cankarjevi ulici, pod viaduktom in po novem mestu preko reegulirane Voglajne s Teharsko cesto. To je hkrati stara zveza s Hrvatskim Zagorjem in Zagrebom. Tudi kanalizacije se je bilo treba lotiti, zlasti potrebna pa je bila izgradnja zbirnih kanalov s istilnimi napravami. To delo je bilo v s a j naeto. Tobe o oneienju Savinje, Voglajne in Hudinje zaradi od blizu in bolj od dale pritekajoih tovarnikih odplak so pa ostale na dnevnem redu. Mnogo skrbi je povzroalo odlaganje smeti. Z mesta pod Dobrovo so odlagalie prenesli za Bukovlak, k j e r pa smrad tleih smeti prav tako prebivalce vznemirja. Poleg tega jim delajo kodo tudi tovarniki in bencinski plini.* Nenehno skrb je povzroala nadaljnja izgradnja mesta. Strokovna in upravna dela, ki so bila s tem v zvezi, je izvreval oddelek za urbanizem. Pietetnega znaaja je bila ureditev porone dvorane v dvorcu na Trgu svobode. Tudi za veliko razstavno in druabno halo pod Golovcem je bil leta 1974 poloen temelj. Nanjo se bodo naslonili razni portni objekti. portno poslopje v parku je dobilo svoj krov. Razen tega je v teh letih nastalo e ve zelo pomembnih poslopij: veliko poslovno poslopje Kovinotehne v Gaberju in skladie istega podjetja na vzhodni strani velike ceste na Spodnji Hudinji, veliko skladie trgovskega p o d j e t j a Center (v Zavodnji ob mostu preko regulirane Voglajne), veliko skladie Tehnomercatorja pri cinkarni pod Beigradom, Merxov hotel poleg kopalia ob Ljubljanski cesti. Tik poprej so nastala pomembna gospodarska poslopja poleg nekdanjega Majdievega mlina
* O tem razpravlja zelo nazorno gozd. in. Duan Koutnik v Celjskem zborniku 19731974.

na Spodnji Hudinji: Merxovi silosi za ito, mestna klavnica, hladilnica za sadje, veterinarski zavod, v bliini tudi depandansa tiskarne Aero. V retu nasproti Cinkarni sta zaela poslovati tovorni kolodvor in javno skladie. Skrb je povzroalo gospodarsko stanje dveh velikih industrijskih podjetij: Cinkarne in EMA. Obe sta zaradi valutnih izprememb na svetovnem trgu prili v teave. V obeh je bil imenovan sanacijski odbor (1972). S skupnim prizadevanjem sta premagali teave. V duhu poglobljene samouprave in ustave z dne 21. februarja 1974, ki jo je zael X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, se je leta 1972, ko so izli ustavni amandmaji, zaela preobrazba drube v gospodarstvu, kulturi in upravi. Kot zakljuni rezultat je zvezna skupina v soglasju s skupinami republik in skupinama avtonomnih pokrajin sprejela novo ustavo, ki jo je Zbor narodov zvezne skupine razglasil 21. februarja 1974. V skladu z zvezno ustavo je skupina Socialistine republike Slovenije kot organ drubenega samoupravljanja in najviji organ oblasti v Socialistini republiki Sloveniji sprejela Ustavo Socialistine republike Slovenije in jo razglasila na skupni seji vseh zborov dne 28. februarja 1974. V duhu obeh ustav je skupina obine Celje dne 23. marca 1974 v i l . tevilki Uradnega lista LRS objavila svoj statut, ki dosledno u v a j a naela samoupravljanja v vseh panogah ivljenja in udejstvovanja svojih obanov. V V. oddelku govori Statut o organizaciji obinske skupine, o Zvezi komunistov v obini in o Socialistini zvezi delovnega ljudstva obine. Obinska skupina ima tri zbore: zbor zdruenega dela, zbor krajevnih skupnosti in drubenopolitini zbor. Zbor zdruenega dela sodeluje pri odloanju o vpraanjih, ki imajo pomen za delavce in druge delovne ljudi v drubenem delu, zbor krajevnih skupnosti sodeluje pri odloanju v vpraanjih, ki imajo pomen za delovne ljudi in obane v krajevnih skupnostih, drubenopolitini zbor pa sodeluje pri odloanju o vpraanjih uresnievanja razvoja in varstva z ustavo doloenega socialistinega samoupravnega sistema. Kadar so na dnevnem redu obinske skupine vpraanja, ki zadevajo samoupravne interesne skupnosti, sodelujejo skupine teh skupnosti v delu obinske skupine. V obini se oblikuje izvrni svet kot izvrilni organ obinske skupine. Izvrni svet je odgovoren obinski skupini za stanje v obini, za izvrevanje politike in izvrevanje predpisov in drugih splonih aktov obinske skupine kot tudi za usmerjanje dela upravnih organov. V tej vlogi je tudi opredeljena njegova pravica, da poda ostavko, e meni, da ne more zagotoviti izvajanja in izvrevanja splonih aktov skupine ali da ne more opravljati svoje funkcije. Zveza komunistov v obini kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije je s svojim usmerjevalnim, idejnim in politinim delom v pogojih socialistine demokracije in drubenega samoupravljanja glavni
6

83

pobudnik in nosilec politike socialistine revolucije in socialistinih samoupravnih drubenih odnosov, posebno pa krepitve socialistine drubene in demokratine zavesti, in je za to odgovorna. V Socialistini zvezi delovnega ljudstva obine delovni ljudje in obani, drubenopolitine organizacije in vse organizirane socialistine sile na elu z Zvezo komunistov u s t v a r j a j o politino in delovno enotnost socialistinih sil pri usmerjanju drubenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. V ta namen zlasti obravnavajo drubena vpraanja in dajejo pobudo na vseh podrojih drubenega ivljenja, usklajujejo mnenja, zavzemajo politina stalia glede reevanja teh vpraanj in predlagajo mone reitve; doloajo program drube za politino delo in merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratino predlaganje in doloanje kandidatov za lane delegacij in za opravljanje drugih javnih in drubenih funkcij; obravnavajo splona vpraanja kadrovske politike in vzgoje kadrov; spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih drubenih funkcij ter izraajo o njihovem delu svoje mnenje in ocene; u s t v a r j a j o pogoje za vsestransko udelebo mladine in njenih organizacij v drubenem in politinem ivljenju. Obina je dolna zagotavljati materialne in druge pogoje, da lahko Socialistina zveza vri z ustavo in statutom doloene funkcije v korist delovnega ljudstva v obini. Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatih, se zavzemajo za tak drubenoekonomski poloaj in za tako svojo vlogo v drubi in politinem sistemu, ki ustrezata interesom in tenjam delavskega razreda, prav posebno se pa zavzemajo za uresnievanje samoupravnih drubenoekonomskih odnosov, samoupravnih in drugih pravic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posaminih in skupnih interesov s splonimi interesi za usposabljanje samoupravnih in drugih drubenih funkcij, za demokratino doloanje kandidatov za lane delegacij pri izvrevanju funkcije oblasti in pri opravljanju drubenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarnosti. Pri uresnievanju teh ciljev jim daje sindikat popolno podporo. Zbor zdruenega dela sestavlja 80 delegatov. Izmed njih jih daje: 56 gospodarstvo 6 vzgoja in izobraevanje 3 kultura in telesna kultura 5 zdravstvo in zdravstveno varstvo 3 socialno varstvo 3 kmetijstvo dravne organizacije, drubenopolitine organizacije in drutva, neorganizirani 3 sodelavci v delovnih skupnostih 1 vojaki V zbor krajevnih skupnosti poiljajo skupaj 32 delegatov, in sicer: po 3 delegate Otok, Gaberje-Hudinja, Dolgo polje, Center, tore; po 2 delegata Vojnik in Pod gradom; ostale skupnosti po enega: Svetina, Alja-

ev hrib, kofja vas, Medlog, Ostrono, Dobrna, Frankolovo, Crenjice, martno v Roni dolini, Ljubena, Trnovlje, Strmec. Drubenopolitini zbor teje 30 delegatov, ki jih dajejo SZDL, ZKS, Zveza sindikatov, ZZB NOV, ZMS. Listo kandidatov za izvolitev delegatov doloa Obinska konferenca Socialistine zveze. Skupina si izvoli predsednika in po njegovem predlogu in s soglasjem Socialistine zveze podpredsednika in lane predsedstva, ki so hkrati predstojniki obinskih upravnih organov (oddelkov). Skupina ima stalne in zaasne komisije. Skupina voli predstavnike in sodnike obinskega sodia in porotnike, lane samoupravnega sodia, obinskega javnega toilstva, obinskega javnega pravobranilca, sodnike za prekrke, vodjo postaje milice. Sestava republike skupine je analogna. Zbor zdruenega dela teje 150 delegatov. Izmed njih jih daje: gospodarstvo 90, prosveta in kultura 18, socialno skrbstvo in zdravstvo 13, kmetijstvo 18, obrt 3, dravne in drubenopolitine organizacije 5, vojska 1. V zbor obin poilja vsaka obinska skupina enega izmed svojih delegatov. V drubenopolitini zbor pa pride k vsaki seji toliko delegatov, kolikor jih je treba za obravnavano zadevo. V splonem velja predpis, da mora biti pri vsaki seji n a j m a n j 1 delegat za vsak okoli in za vsako predmetno panogo v s a j 10 delegatov. Najtevilneji je zbor zdruenega dela. Njegove delegate doloajo po okoliih, ki obsegajo eno ali ve obin. Skupina za gospodarstvo teje 33 okoliev. V prvem okoliu je samo obina Celje, ki sama ima 4 delegate. Druge obine (delno) celjskega podroja imajo v enem okoliu delegatov: Lako 1, marje, entjur in Slovenske Konjice 2, alec 1, Velenje in Mozirje 3, Nova Gorica in Ajdovina 4, Idrija in Tolmin 2, Kranj 4, Jesenice 2, skupaj 19 delegatov. Prosveta in kultura imata 7 okoliev. V estem okoliu so obine Celje, Lako, entjur, marje, Slovenske Konjice, alec, Mozirje, Velenje, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, ki imajo skupaj 2 delegata. Skupina socialno skrbstvo in zdravstvo obsega 7 okoliev: v estem okoliu so obine: Celje, Lako, entjur, marje, Sevnica, Breice, Slovenske Konjice, alec, Mozirje, Velenje, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, ki imajo skupaj prav tako 2 delegata. V skupini kmetijstvo je 7 okoliev. V sedmem okoliu so obine: Celje, Lako, entjur, marje, Slovenske Konjice, alec, Mozirje, Velenje, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, ki imajo skupaj 3 delegate. Obrt, drubenopolitine organizacije in vojska (3, 5, 1 delegat) zaradi majhnega tevila niso zajete v okolie. Obine, ki niso tu navedene, so zajete v ostalih okoliih v obsegu, da je doseeno tevilo 150 (z obrtjo, drubenopolitinimi organizacijami in vojsko). Izvolitev delegatov velja za tiri leta.

Temeljne volitve se vre v okviru organizacij dela in skupnosti ter drubenopolitinih organizacij ter krajevnih skupnosti. Volilno pravico imajo vsi lani organizacij in krajevnih skupnosti, ki so dopolnili estnajsto leto, moki in enske. Kandidatne liste za zbore v obinske skupine pa sestavljao sindikati (za zdrueno delo, za dravne in drubenopolitine organizacije in vojake slube). Zvezna skupina ima dva zbora: zvezni zbor in zbor republik. Zvezni zbor sestavljajo delegati samoupravnih organizacij in skupnosti in drubenopolitinih organizacij v estih republikah (Slovenija, Hrvatska, Bosna in Srbija, rna gora in Makedonija) ter dveh pokrajinah (Vojvodina in Kosovo). Zbor republik in pokrajin pa delegacije skupin republik in skupin avtonomnih pokrajin. Zvezni zbor teje po 30 delegatov samoupravnih organizacij in skupnosti in drubenopolitinih organizacij iz vsake republike oziroma po 20 delegatov iz vsake avtonomne pokrajine. Zbor republik in pokrajin sestavlja po 12 delegatov iz skupine vsake republike in po 8 delegatov iz skupine vsake avtonomne pokrajine. Dne 29. aprila 1974 so se sestali delegati, voljeni v tri zbore obinske skupine, da se konstituirajo in izvolijo zakonodajno in izvrilno oblast: novo obinsko skupino. V tajnih volitvah so n a j p r e j izvolili: za predsednika skupine: profesorja Joeta Marolta, za podpredsednika skupine: Toneta Zimka, za predsednika izvrnega sveta: dipl. pravnika Marjana Aia. Za lane izvrnega sveta: 1. Draga Cuka, naelnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve, 2. Rista Gajka, naelnika oddelka za gospodarstvo in drubene slube, 3. Avgusta Jaketa, naelnika oddelka za narodno obrambo, 4. Eda Klovarja, naelnika oddelka za davno upravo, 5. J a n k a Rota, naelnika oddelka za notranje zadeve, 6. Gojmirja Mlakarja, naelnika geodetske uprave, 7. Mirana Krmanca, 8. Ivana Mravljeta, 9. Franca Petauerja, 10. Mitjo Pipana, 11. Vinka Preloga, 12. Zofko Stojanovievo, 13. Zdravka Trogarja, 14. Lojzeta Zunterja. Na predlog komisije za volitve in imenovanja so bili izvoljeni: Boris Rosina, za tajnika. V svet za ljudsko obrambo: 1. Joe Marolt, predsednik obinske skupine, kot predsednik, 2. Tone Zimek, podpredsednik obinske skupine, kot podpredsednik. Kot lani: 3. poveljnik taba obinskih partizanskih enot, 4. poveljnik taba za civilno zaito, 5. naelnik oddelka za narodno obrambo, 6. naelnik oddelka za gospodarstvo in drubene slube,

7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.

Stane Mavri, Stane Seniar, sekretar obinskega komiteja ZKS, Janko Zevart, sekretar konference SZDL, Ivan Kramer, sekretar obinskega sindikalnega sveta, Metod Trebinik, sekretar obinske konference ZMS, Franc Petauer, lan izvrnega sveta, Franc Rojek, predsednik obinskega odbora Zveze borcev NOB, dr. Joe ak, predsednik Zdravnikega drutva, predstavnik garnizona.

Za delegata pri prvem zasedanju zbora obin skupine SR Slovenije je bil izvoljen predsednik Joe Marolt, za njegovega namestnika pa podpredsednik Tone Zimek. Nato so bile izvedene volitve za lana predsedstva SR Slovenije in za delegate v zvezni zbor skupine SFRJ. V loenih sejah so bili izvoljeni: a) Leopold Slapnik kot predsednik in Mila Stameji kot njegova namestnica v drubenopolitinem zboru, b) Franc Zeli kot predsednik in Anica Kolman kot njegova namestnica v zboru krajevnih skupnosti, c) Joe Turnek kot predsednik in Peter Grdina kot njegov namestnik v zboru zdruenega dela. V posebnem samoupravnem sporazumu so se oblikovale skupine delegatov za podroja: prosvete in kulture, socialnega skrbstva in zdravstva, obrti, dravnih organov in kmetijstva. Izvolili so e skupino delegatov, ki je imela nalogo, da delegira delegate v zbor zdruenega dela skupine SR Slovenije. Ti delegati skupaj z delegati drugih obin oblikujejo predstavnitva za podroje prosvete in kulture, zdravstvenega in socialnega varstva, kmetijstva, obrti, dravnih organov. V republiki zbor obin je bil izvoljen en delegat. V ustanovnem zasedanju so delegati izvolili e razne komisije in zastopnike v raznih organih. Dne 30. marca 1976 je obinska skupina nekoliko spremenila sestav svojega vodstva in obinskih upravnih organov. Izvolila je: Rista Gajka za podpredsednika izvrnega sveta in predsednika sveta za pospeevanje gospodarskega razvoja in drubeno planiranje, Draga Cuka, naelnika oddelka za komunalne in gradbene zadeve, za podpredsednika z isto agendo; Joeta Kuerja za naelnika za notranje zadeve; Ivana Mravljeta za sekretarja skupine. Dotedanji naelnik za notranje zadeve Janko Rot je el v pokoj. Dotedanji tajnik skupine Boris Rosina je pa prevzel mesto v sestavu obinskega komiteja ZKS. Organizirali so obinski inpektorat, ki mu je postal naelnik upravni pravnik Stanko Gaberek (1976).

V sestav obinske uprave sta prila tudi tab partizanskih enot in tab za civilno zaito (odloka o tabu civilne obrambe leta 1970 in 1976). Isto velja za zavod za poarno varnost. V sestavu obinske skupine je poseben svet za ljudsko obrambo. Drubenopolitino vodstvo je pa presodilo, da je treba poskrbeti tudi za drubenopolitino izobrazbo delegatov, ki se esto pri obravnavi raznih vpraanj niso mogli znajti. V ta namen so v okviru delavske univerze ustanovili stalno olo delegatov, ki je prirejala zanje ustrezna predavanja. Ze v prvem letu je olo obiskovalo ve ko 1.000 delegatov. Poleg tega so poskrbeli za to, da so bili delegati in tudi javnost seznanjeni z vpraanji, obravnavanimi v obinski skupini. V ta namen so ustanovili pri obinski upravi poseben oddelek za obveanje, ki so ga imenovali intormacijsko-dokumentacijski center (Indok), ki je zael delati 1. aprila 1976. Center je imel nalogo, da izdaja asopis s poroili o vsaki seji obinske skupine. V njem se objavljajo vse pobude, izhajajoe s strani delegatov in s strani izvrnega sveta ter njene reitve v sprejetih odlokih in ukrepih. Sporoila so po potrebi podana e v obliki krajih in lahko razumljivih razprav. Pri tem delu je bilo zaposleno tudi osebje obinske uprave, saj so bile za reitev in izvedbo nartov in predlogov esto potrebne tudije. V smislu 193. lena ustave SR Slovenije so v januarju 1975 skupine obin Celje, Lako, Mozirje, Slovenske Konjice, entjur pri Celju, marje pri Jelah, Velenje in alec sprejele sporazum o ustanovitvi sveta obin celjskega obmoja. Naloga sveta je dogovorno reevanje skupnih zadev. V ta namen je bilo v sestavu sveta ustanovljenih ve stalnih komisij: 1. Komisija za drubenoekonomske odnose in razvoj. 2. Komisija za ljudsko obrambo in drubeno samozaito. 3. Kadrovska komisija. 4. Komisija za zdravstvo, socialno varstvo in zaposlovanje. 5. Komisija za vzgojo in izobraevanje ter za kulturo in telesno kulturo. 6. Komisija za varstvo okolja. 7. Komisija za usklajevanje drubenih dogovorov o osnovah in merilih za doloanje nadomestil osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem. 8. Komisija za usklajevanje dela upravnih organov. Po potrebi si svet ustanovi tudi obasne komisije. Svet vodi predsednik, nadomea ga po potrebi podpredsednik. Zaradi smotrnega poslovanja morata biti oba iz iste obine. Tudi nekateri delovni organi celjske obine so po dogovoru dobili medobinski znaaj, tako geodetska uprava (kataster), obinski inpektorat, veterinarska sluba. Prav tako nekatere samoupravne interesne skupnosti: za zdravstvo, za socialno skrbstvo, za novatorstvo, za varstvo okolja.

Ze prej, leta 1960, je obinska skupina sklenila dogovor o pobrat e n j u z obinama uprija in Doboj. Dogovor se nanaa na sodelovanje na podroju kulture, drubene politike in gospodarstva. Podoben dogovor so sklenili z obino Sisak in z obino Titov Veles (1978). O teh vpraanjih so n a t a n n e j e razpravljali na sestanku, ki je bil 18. novembra 1975 v Celju. Prejnji sveti za posamezne stroke u p r a v e so v novi ureditvi odpadli, pa pa se je pomnoil s lani izvrni svet. Na skupni seji vseh treh zborov dne 12. aprila 1978 so delegati izvolili glavne predstavnike za novo poslovno razdobje v duhu ustave z dne 21. februarja 1974: za predsednika obinske skupine dotedanjega predsednika profesorja Joeta Marolta, za prvega profesionalnega podpredsednika obinske skupine dipl. pravnika Antona Jelenka, za drugega profesionalnega podpredsednika dotedanjega tajnika Ingrada Ivana Bezlaja, za predsednika izvrnega sveta pa dipl. pravnika Veneslava Zalezino, dotlej predsednika obinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, za podpredsednika pa Rista Gajka, dotedanjega podpredsednika izvrnega sveta za podroje gospodarstva in dipl. psihologa Mitjo Pipana za podroje drubene dejavnosti, za s e k r e t a r j a izvrnega sveta: dipl. pravnika Ivana Mravljeta, za lane izvrnega sveta: magistra ekonomije J u r e t a Toplaka, odgovornega za planiranje; sociologa Janeza Kapuna, odgovornega za podroje kadrovske politike; tekstilnega tehnika V e l j k a Repia, bivega glavnega direktorja Metke, odgovornega za gospodarsko sodelovanje Celja v slovenskem, jugoslovanskem in irem prostoru; dipl. geod. kom. inenirja Janeza Kozmusa, dotlej t a j n i k a obinske komunalne skupnosti, odgovornega za urbanizem in varstvo okolja; vijega upravnega delavca Vikija Kranjca, komandanta obinskega taba teritorialne obrambe, odgovornega za ljudsko obrambo; dipl. pravnika M a r k a Brezigarja, v o d j o p r a v n e slube v zdrueni organizaciji dela Kovinotehna-Tehnomercator, odgovornega za drubeno samozaito, varnost in n o t r a n j e zadeve, Sonjo Ocvirk, odgovorno za k r a j e v n e skupnosti, dipl. ing. Joeta Buerja, odgovornega za kmetijstvo. dipl. ekonomista Nika Zimka, v. d. direktorja finannega sektorja DO Kovinotehna-Tehnomercator, odgovornega za finanno politiko, dotlej j e bil neprofesionalen, s tem izborom je postal profesionalen. Za neprofesionalne lane izvrnega sveta: vijo medicinsko sestro Marijano Dolenc, glavno medicinsko sestro Zdravstvenega doma; dipl. ekonomista Janeza Kuntaria, v o d j o oddelka za pripravo novih proizvodov v Topru; Leta 1979 so prejnjih 17 krajevnih skupnosti pomnoili na 25.

S podrobnostmi jih n a v a j a Indok, t. 4, 19. junija 1979:

obseg ha t. preb. t. gospod. kmpf t. delegat.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19.
20.

21. 22. 23. 24. 25.

Aljaev hrib 347 Center 48 Dekovo naselje 40 Dobrna 3.168 Dolgo polje 88 Frankolovo 213 Gaber je 180 Hudinja 200 K. Destovnik-Kajuh 26 Lava 222 Ljubena 947 Medlog 533 Nova vas 47 Ostrono 600 Pod gradom 2.020 Savinja 334 Slavko lander 19 Strmec 2.330 Svetina 1.163 Skofja vas 771 martno/R. d. 2.043 tore 1.780 Teharje 590 Trnovlje 286 Vojnik 3.047

2.932 4.326 1.961 1.985 4.058 1.600 2.385 3.197 3.240 3.031 1.588 1.278 2.262 2.437 3.182 2.103 3.862 2.175 446 2.107 1.557 3.872 1.160 1.350 4.108

800 1.400 680 515 1.500 500 1.000 900 1.131 800 424 395 1.150 2.000 950 717 1.306 700 106 613 400 1.400 400 439 1.925

0 0 1 1.230

600

80

4 250 250 12

300 96 17 580 80 80 47

0 0 3 4 29 4 20 9 6 3 4 19 2 4 3 2 4 2 2 6 1 22 1 4 9

Sorazmerno so razdelili tudi tevilo pripadajoih delegatov.

Davki

Svoje materialne potrebe krije obina z obinskimi davki, ki se pobirajo na osnovi Zakona o financiranju splonih drubenih potreb v drubenopolitinih skupnostih. Obinski davki so naslednji: davek iz dohodka temeljnih organizacij zdruenega dela; davek iz osebnega dohodka delavcev; davek iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti; davek iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter iz avtorskih pravic; davek iz dohodka od premoenja; davek od igranja na sreo; davek od nepreminin; upravne in komunalne takse ter denarne kazni. Ako je potreba, lahko skupina izglasuje po dolobah zakona e kak drug davek. V tem pogledu je precej samostojna.

Uslubenci (delavci) pri mestnem ljudskem odboru (mestni obinski skupini) Takoj po osvoboditvi so borci in delavci OF izvrevali vse posle uprave, prave razlike med politinim vodstvom in izvedbo ukrepov e ni bilo. Toda dela je bilo toliko, da je to trajalo le kratko dobo. Dajateljem odredb so se nujno morali pridruiti neposredni izvrevalci, uradniki nameeni uslubenci. Mnogi med njimi niso imeli ustrezne izobrazbe. Morali so si jo hitro pridobiti s prakso in pridnostjo. To so dokazovali z izpiti. Izprva so jih delali kar v uradu. K izpraevanju so bili pozvani olniki, profesorji, uitelji. Toda e po nekoliko mesecih je ljudska oblast naela prirejati redne in zlasti veerne teaje na gimnaziji in ekonomski oli, ki so dajali uslubencem dopolnilno znanje, izpriati ga je bilo treba ne samo v praksi, ampak tudi na izpitih. S pospeeno naglico se je v smislu potreb uredilo tudi redno olanje na srednji ekonomski oli, naslednici predvojne dvorazredne trgovske ole, v dveletni upravni (administrativni ) oli, na viji pravni, upravni in ekonomski oli in tako dalje. V estdesetih letih sreamo v obinski slubi tudi absolvente gimnazije, uiteljia, vije pedagoke in kmetijske ole, a tudi lepo tevilo ljudi s fakultetno izobrazbo, inenirjev in pravnikov, politologov, mokih in ensk. Zanimivo je dejstvo, da izvoljeni predsedniki in lani mestnega ljudskega odbora (obinske skupine) esto izhajajo iz vrst prejnjih uslubencev, kar ni brez pomena, saj je s tem dano doloeno porotvo za to, d a umevajo nalogo, ki jo prevzemajo. Za ustrezen pregled imam na razpolago dvoje matinih knjig, prva sega do leta 1960 in je zdaj v zgodovinskem arhivu, druga je pa e v rabi in jo vodi referentka za personalne zadeve v oddelku za splone zadeve. Delo, ki so ga uslubenci opravljali, in poloaj, ki so ga imeli, sta se po potrebi in sposobnosti menjavala, zato v knjigah nista vedno tono naznaena, ju tudi jaz navajam samo izjemoma. Sledim pa vrstnemu redu knjig. Da bi se videlo, do katere stopnje se je organizacija uprave razvila, navajam na koncu pregled za leto 1978. Opuam v splonem navedbo oseb, ki so bile v slubi kraji as.
Vinko Andolek (19491955, 19581967), nato pri okraju sodnik za prekrke; Rudolf Grosar (19501951, nato pri Volni v Lakem); Miroslava BavdiPetan (1949 , personalni referent); Avgust Sedej (19501954); Martin Lipovec (19461953, preel k okraju, se leta 1965 vrnil, a leta 1967 umrl, pravnik upravni refrent) ;Marica eligo (1945, od 1968 sodnik za prekrke); Joica Osterc (19501954); Vinko Kordi (19451951, finanni knjigovodja); Tine tancer (19461951, upravni referent poverjenitva za notranje zadeve); Anton Mulej (19461949); Ljubivoj Tomai (19501952, uprava stanovanjskih zgradb); Elza Vrear (19471952); Alojzija Sihrovska (19501952); tefka Pibrovc (19481952); Angela Kalan (19501954); Avgust Kutrin (19501952, poverjenik za trgovino); Marija Kotomaj-Skamen (19471953); Ivan Selar (19471952, 1960 ); Joe Koelj (19451954, veterinar, upok.); Neva Iri (1948 , naelnik); Ivan Jeri (19461955); Duan agar (19481951); Rudolf Pogaar (19491954); Stanko Dojer (19501952); Stanka Miheli-Jerin (19471963, naelnica poverjenitva za. prosveto, umrla); Ignacij Blatnik (19481952); Albert Medveek (19481952):

Dragotin Herzog (19481951, pravni referent); Karolina Polajner-Dobrajc (1949 1952); Viktor Veber (1950 , referent za zdravstvo); Viktor Klenovek (1950 , zdravstvo); Irena Furlan (1950 , socialno skrbstvo); Fanika Vonjak (1950 , socialno skrbstvo); Ivana Zaje (19451951, socialno skrbstvo pravna referentka); Alojzij Kralj (19491952, inpektor); Evgen Fon (19491952); Cvetko Pavline (19491952); Ivana Novak (19481955); Dragica Kovic (1946 ); Marija Zapuek-Horvat (19491952); Albin Fidler (19501954); Risto Gajek (19511952, 1973 , naelnik oddelka za gospodarstvo, 1978 podpredsednik izvrnega sveta); Zora Jelovek-Rehar (1947 , poverjenitvo za kmetijstvo); Drago Brada (19501954); Lea Novak (19481951); Marija Hercog (19451952, statistiarka); Franc Javornik (19491951); Pavla Taler (19481952); Draga Kalister (19491951); Danilo Breko (1948 , pravnik); Matija Hanc (19481953, telesna vzgoja) ;Anton Govedi (19491951, trgovski planer); Ivan Rojnik (19491952, trgovski planer); Peter Zeleznik (19491951, obrtni planer); Stanka Buar (19491952); Zinka Slaus (19481951); Viktor Cvahte (19491952, davkar); Janko Simoni (19451952, davkar); Franc Slander (19451947, davkar); Anton Gapari (19451952, davkar); Martin Podreberek (19471952, knjigovodja); Pavlina Arzenek (19451952, davna uprava); Joe Vajdeti (19481952, davkar); Milka Grah-Koi (1947 , davna uprava); Cecilija Kline (1945 1956, davna uprava); Anton Koroec (19491953, davni inpektor); Marica arlah (19451951); Franc Bauman (19451953, davkar); Marija Koi (19451951, davna uprava); Marija Mak (19491957, raunska reiserka); Valerija Rejc (19491954, raunska reiserka); Stanka Dreu (19491952); Amalija Kresnik (1945 ); In. Bla Pristovek ( 1957, gradbeni svetnik); In. Stane Trek ( 1959, hidrotehnini referent); Franc Hoevar (19451952, davkar); Franjo Stros (19491956); Adolf Presinger (19491952, upravnik stanovanjskih zgradb); Ana Ceh (1949 , babica); Mihael Udrih (19511955); Stane mid (1951 1952, logar); Pavel Blazuto (1948 , davkar); Ivana Hrastnik (19511953, reiser, umrla); Lovro Blain (19511955); Anica Urbani (19481955); Zoran Vudler (19521957, pravnik, naelnik poverjenitva za gradbene in komunalne zadeve); Ivo Svetlii (19521958); Mira Osterman (1952 ); Nada umrada (19521955, statistiarka); Joe Srabotnjak (19521954, logar); Duan agar (19521955); Joe Kolar (19521955); tefan Klopi (19521959, davkar); Bogomir Manfreda (19531956, davkar); Rozalija Koevar (19521954, matiarka); Angela Novak-Stergar (19531957, matiarka); Matilda Grilc (1953 , uprava ljudske milice); Vladimir Kutrin (19531955, statistik); Joe Jakop (19531955, davkar); Ivana Einfalt (1953 , davna uprava); Vida Tanko-Grafenauer (19531956, pravnik, prela v sodno slubo); Leopold Dojer (19541964); Milan Iri (19531955, pravnik, statistik); Riko Rinar (19531956); Vida Robi (1953 1957, gradbena tehnierka); Danica Klobuar (1954 , matiarka); Dragica Sedej-Lapornik (1953 , matiarka); in. Franc Cuk (19541957, gradbeni inenir); Marica Dojer (19541969, vodja pisarne); Adolf Mlja (19541958); Ivan Melik (19541956); Joica Tajnek (1954 , matiarka); Franc Kolenc (1954 ); Pavla Rovan (19541959); Ljuba Skrlj (1955 , Gozdno gospodarstvo); Fedor Gradinik (1946, postal predsednik mestnega ljudskega odbora); Riko Jerman (1950, postal predsednik mestnega in nato okrajnega ljudskega odbora); Mirko Mejavek (19551959, raunski referent); Joe agar (19551957, matiar v martnem); Konrad Turnek (19551958, administrator v martnem); Dragica Hriberek (19551959); Miha Petan (19551957); Vinko Prelog (19561959, ekonomist); Ladislav Pleterski (19561965, dipl. veterinar); Albin Cocej (19561959, prevzet od bive vojnike obine); Rafael Zgajner (19521970, davkar); Dana Kislinger-Rehar (19531973); Alojzij Kljuevek (19571959); Marijan Kopitar (19571959, ekonomist); Angela Kavtinik (19581959); Vlado Bogataj (1958 ); Franc Rupret (1958 ); In. Ivan Mare (19591963); In. Marta FranclZlajpah (19581960); Zofija Stojanovi (19581962); In. Majda Pristovek (1959); Vinko Aran (19581977, uprava za notranje zadeve); Pavel Blasutto (1958 1978, davkar, upok.); Stanko Bohinc (19581971, upokojen); Alojzij Brai (1959 1978, upokojen); Danilo Breko (19591978, upok. pravnik); Marjana Cvahte

(19591969); Avgust Cokan (19581965, upok.); Terezija Einfalt (19581970); Franc Fidler (19581965, davkar); Stanko Gaberek (1958 ); Rado Gabrovec (1958, leta 1967 sodnik za prekrke); Martin Glas (19581966); Matilda Grilc (19581966); Olga Tratnik-Guek (19581967, upok., reiserka); Anica Jures (19601966); Jelka Volf-Kolek (19571970); Albin Kova (19581977, upok. trni inpektor); Franc Krinik (19581967); Marija Krofli (19581967, upok.); Anica Kukovi (19591975, upok.); Hilda Mirnik (19551970, upok.); Marica Mirnik (19521967); Rajko Mirti (19581963, upok.); Franc Mauh (19581978, mv. upok.); Oskar Naglav (19591973, pravnik, tajnik); tefanija Andjelkovi (1959 ) Ivan Pavlin (19581965); Cedomir Pavlovi (19591970); Ana Pintar (19581970); Alojzij Podjavorek (19581970); Stanislav Polajner (19581967, nato posredovalnica za delo); Dorica Polovek (19581964, upok.); Katarina Premak (19581964, upok.); Leopoldina Puhfink (19581970, upok.); Joe Razgor 19581966); Anica Sentonik (1958 ); Slavko Sor (1958 ); Leopold Sovi (1958 ) Lidija Stibri (1958 ); Marija Slatau (1958 ); Bogdan Snabl (19581960, matiar); Joica Tajnek (19581966); Anton Terpin (1960 1962, pravnik, preel v sodno slubo); Ivana Udrih (19581965); C m l Umek (19581960, veterinar); Anica Uzar (19581965, upok.); Angela Vajdic (1958 ) ; Angela Videnek (19581966); Duan agar (1958 , inpektor dela); Vinko Zavrnik (19581977, upok.); Darinka Zupane (1960 , davni inpektor); Katarina erjav (19611966, uprava za notranje zadeve); Joe Modec (1959 ing oec.); Julijana Mravljak (19561965); Herma Dumhur (19591971, upok.); Franc Glui (19601966); Marjan Kopitar (1960, ing. oec.); Herman Musec (1960-1970, davni inpektor); Simon Srdi (19601972, vojake zadeve); Franc Novak (19601969); In. Majda Gaberek-Stiplovek (1960 , gozdarstvo); Karolina Zupani-Skorjanc (1960 , vodja pisarne in arhiva); Ferdo Gologranc (19491964, upok. gradbeni inpektor); Stanko Marec (19601969. zadeve borcev); Bernard Krivec (19591963, dipl. oec., prej direktor Kovinotehne); Franc Rupret (19581962, tehnik pri Ingradu kot obinski uslubenec izvoljen za predsednika obine); Bela Bukvi (19611964, in. gradb.); Pavel Javornik ( , naelnik oddelka za ceste in kanalizacijo); Joica Peternel H966 ); Zofija Gregori (1961 ); Anton Cuk (1960 , zadeve borcev); Bernard Vltavsky (honorarni do 1962); Ivan Petauer (19611973, dipl. oec.); Anton Zliar (19611971, trni inpektor); Milena Mrevlje (19621963, upok.); Franc Knaflec (19621964, urbanizem); Angela Plajh (1962 ); Pavla Vanovek-Zupanc (1962 ); Janko Rot (19621966, naelnik notranje uprave); Anton Erjavec (19631965); Franc Zaje (1964). ZARADI UKINITVE OKRAJA CELJE DODELJENI OBINI: Joe Zagorinik (19641971); in. Aleksander Bukanovski (pri okraju od 19561965, pri obini od 19651977, gradbeni inpektor); dr. Anton Kova (pri okraju 1957 , pri obini 19641977, veterinarski inpektor); Marjanca Kranjc (1965 , ekon.),- Ivana Novak (19651977, vodja statistike in dokumentacije); Stane Prelonik (1965 , sanitetni tehnik); Magda Koar (1965, ob ukinitvi okraja izvoljena za poslanca zvezne skupine); Ivana Crnej-Slavs (pri okraju od 19501965, potlej pri obini); Ivan Kenda (pri okraju 1950 do 1965, potlej pri obini gradbeni inpektor); Ivan Mravlje (pri okraju 19621965 potlej pri obini) ; Franc Lipovec, glej str.; Albin Reberek (pri okraju 19531965, 1967 sodnik za prekrke); Ana Pavlovi (pri okraju od 19581965, nato pri obim); Marija Tratnik (pri okraju od 19521965, pri obini od 19651966); Joe Pangeri (pri okraju od 19621965, pri obini od 19651975, planer); Ivan Pograjc (od 1965 do 1971 pri obini, upok.); tefka Smajdek (pri okraju 1965, pri obini 1965 ) ; Mila Stameji (kot ekonomist prela od okraja k obini, kjer je vodila oddelek za drubene dejavnosti, leta 1971 upokojena); Vojko Simoni (pri okraju postal leta 1955 naelnik za olstvo, kot tak prevzel leta 1966 sklad za olstvo in nato naelstvo zavoda za prosvetno slubo, leta 1977 upokojen); Alojzij Gaberek (od 1964 pri okraju, od 1965 pri obini); Amalija Olak (pri okraju od 1960 do 1965, nato do 1971 pri obini); Rado Novina (pri okraju od

1955 do 1965, nato od 1966 pri obini); Alojzij Paver (19611971, civilna zaita); Lidija Naglav-Stibri (19551958, gozdarstvo); Drago Cuek, dipl. in. gradb. in geod., od 1967 do 1971 predsednik sveta za urbanizem); Jurij Sadar (19661971, dipl. in., samostojni svetnik); Branko Rebek (19661970, dipl. in., mestni inenir); Tatjana Metrov-Jere (1967 , uprava za notranje zadeve); Herta Pinter-Koroec (1967 , vodja registra); Jasminka Zalokar-Tavar (1967 , uprava za notranje zadeve, davna uprava); Silvija Les-Tridan (1967 , volilni imeniki itd.); Katarina erjav (1967 , matiar); Janko Rot (19671976, upok. kot naelnik za notranje zadeve); Duan ega (1967 r odsek za notranjo upravo, vodja oddelka za promet); Ivanka Senica-Blatnik (1967 , notranja uprava, odd. za promet); Joica Peternel (1967 , odd. za notranjo upravo, administracija); Ivanka Kainik-Jelen (1967 , sodnik za prekrke); Rudolf Zugelj (19671971, upok. naelnik odd. za gradbene zadeve); Edvard Klovar (1969 , naelnik davne uprave); Franika Agre-Guek (19691978, davna uprava); Metod Trebinik (19691973, upravni pravnik, nato predsednik Zveze mladine Slovenije); Marija Hrastnik-Pintar (1969 , vodja registra); Olga Trebinik-Lorger (1969 , ekon. tehnik); Terezija Dorn (1969 1972, davni inpektor); Silva Robi (1970 , uprava javne varnosti); Anica afran (1970 , splona bolnica); Jurij Novak (19701976, davni inpektor); Cvetka Drozg-Mlakar (1970 , pravnica); Ivan Gaberek (1970 , davni inpektor); Ivanka Lavbi (1970 , vodja pisarne); Joe Volfand (19701971, referent za kadre); Mirko Gradinik (1970 , odmera davkov); Vikica Kavi (1970 , odmera davkov); Boris Rosina (19711977, pravnik); Dimitrij Pipan (1971 , analitik za telesno kulturo); Vincenc Antoni (leta 1971 upok. kot ekonomist); Spominka Kramberger (1971 ,odmera davkov); Joe Ozbi (1971 upok., odmera davkov); Duica Robi (1971 , konter); Elizabeta Rezak (1971 , davni inpektor); Radica Ozbi (1971 , davni knjigovodja in matiar); Rudolf Erman (1971 , programer); Josip Zilinski (1971 , referent za tehnine materialne zadeve in evakuacijo); Ivan Verbi (1971 , dipl. oec.); Marjan Ai (19711978, dipl. pravnik, predsednik izvrnega sveta); Slavica Iri (1972 ); Vincenc Dolan (1972 , trni inpektor); Danijela Horvat (1972 , odmera davkov); Terezija Markovi (1972 , odjava motornih vozil); Miroslava Re (1972 , urbanizem, tehnoloka dokumentacija); Antonija Zatler (19721974, analitik za kadre); Maks Leskovec (1972 , referent za poarno varnost); Mirko Rems (19721974, ofer); Ivan Pokli (1972 sanitarni inpektor); Slavica Koroec (1972 ); Peter Okronik (1972 davna izterjava); Alojzij Pape (1972 , civilna zaita, davni izterjevalec); Martin Volk (19721978, vodja civilne zaite); Ivan Ojsterek (1972 , davni izterjevalec); Boris Antoni (1972 ); Janko Drofenik (1972 , skrb za cestni promet); Edvard Kranjc (1972 , premoenjsko-pravne zadeve); Zlatko Galoi (19721973, vojake zadeve); Dragica Goriek (1973); Anton Bukovec (1973 , upravno-pravne zadeve); Drago Horvat (1972 ); Marija Storman (19731974, zdravstvo); Leopoldina Gradinik (1973 , kmetijske zadeve); Joe Kainik (19731978, vojake zadeve); Marija Morn (1973 ); Tatjana Uri (1973 , registracija vozil); Silva Zimek (1977 , odjave in prijave); Terezija Prtenjak (1973 ); Janez Peolar (1973 , davni kontrolor); Jitka Samec (1973 , davna izvedba); Bojana Vozli (1973 ); Stanka Nadlunik (1973 ); Martina Zohar (1973 ); Danica Plajhner (1973 ); Joe Kuer (1973 , predsednik komisije za voznike izpite); Viktor Kukec (1973 , prometna ola, lan izpitne komisije); Marjana Prevolnik (1973 , prijava za slube in registracija); Zvonka Rozman (1973 raunovodja skladov); Milan Lazanski (19731975, tajnik komisije za oceno premoenja); Joe Turnek (19731975, lan cestne izpitne komisije); Danica Klovar (1973 , kontorist cestnega podjetja); Antonija Cizelj (1973 ); Marjan Boi (19731977, prispevki za uporabo mestnih zemlji); Darinka Hribar (1973 , glavna pisarna); Ljubo Mavri (1973 , davni izterjalec); Leo Goetz 1973 , in. arh., gradb. in geodezije, gradbene zadeve); Stanislava irca (1973 , dipl. ekon., ocenitev skupnih dohodkov); Cecilija Vivod (1973 );

dipl. in. Joe Smodila (19741976, investicije); dipl. in. Janez Kozmus (1974 , predsednik sveta za urbanizem); Tatjana Ozis (19741977); Milica Podergajs (1974 ); Joe Koir (1974 , mestni stranik); Tone Zimek (1974_1976, dipl. biotehnik, podpredsednik ob. skupine); Nada Herti (1974 ); Sonja Vovk (1974 ); Anton Firt (1974 , vojake zadeve); Rudolf Hramec (1974 , prometna komisija); Alenka Ajdnik (1974 , upravni tehnik); Milutin Bojovi (1974 , ljudska obramba); Zdenka Pove (1974 1978); Biserka Erman (1974 , odmera davkov); Janez Hoevar (1974 davni kontrolor); Marjeta Paher (1974 ); Ilija Radoevi (1974 , referent za pozivno slubo); Majda Svajger (1974 , davni kontrolor); Veronika Krinik (1974); Ana Spat (1975 , samostojni svetnik za kadre); dipl. in. Janko Hartman (19751977, mestni inenir); Marija Hudej (1975 , samostojni svetnik za drubeno dejavnost); Erika Zalezina (1975 , davni izterjalec); Boris Sket (1975 , izpitna komisija za motorna vozila); Desa Lesjak (1975 referent za promet); Nea Zupan (1975); Leopold Jeenak (1975 ( , trni inpektor); Karel Kovai (1975 , obinski stranik); Zvonko Trnovek (1975 , davni kontrolor); Vlado Grenik (1975 , sekretar sveta osmih obin); Leja Fister (1975 , referent za osebne dohodke); Marija Deelak (1975 ); Henrika Fine (1975 , odmera davkov); Melita VohKrmanc (1975 ); Jurij Toplak (1975 , dipl. ekon., pomonik naelnika za gospodarstvo); Milan Turnek (1975 , vratar); Adalbert Pere (1975 ofer); Nada Tanek (1976 ); Ernest Cokan (1976 , inpektor za vodno gospodarstvo)v Milena Jarmek (1976 ), tefka Skrabl (1976 ); Ljubica Tanko (1976 ); Irena Prime (1976 ); Franc Romih (1976 , organizacija dela); Viktor Kranjc (1976 , naelnik odd. za ljudsko obrambo); Franc Dobnik (1976 , varstvo okolja); Zdenka Zohar (1976 ); Breda Verdnik (1977_ , statistika in evidenca); t prijava slube); Franc Rovere (1977 Terezija Bevc (1977 , kontoristinja); tefanija Budja (1977 , prijava slub); Nika Rovnik (1977 ); dipl. in. Igor Zupani (1977 , gradbena inpekcija); Matev Majcen (1977 , prometna izpitna komisija); Stane Ocvirk (1977 , vodja referata za civilno zaito); Zdenka Dobrajc (1977 ); Marija Marinek (1977 , tajnica izpitne komisije); Cecilija Kragl (1977 ); Franc Lamut (1977 , veterinarski inpektor); Alojzij Prime (1977 , samostojni svetnik za gospodarsko planiranje); Zoran Lah (1977 , civilna zaita); Jakob Kranjc (1977 , obrtna izobrazba); Gorazd Koar (1977 vodja obinske strae); Milan Lavbi (1977 , prometna ola in izpiti); Silva Jager (1977 ); Irena Avgutin (1978 , strokovni tajnik); Joef Pucko (1978 , vodja odseka za pripravo obrambe); Marija Faktor (1978 , zakloni); Franc Koprive (1978 , zakloni); Zdenka Bratuek (1978 , samostojni svetnik za gospodarstvo); Veljko Repi (1978 , lan izvrnega sveta); Ksenija Bibi (1978 ); Adolf Mlja (1975 , tajnik komisije za oceno premoenja); Alojzija Knez (1978 ); Breda Menart (1978 , civilna zaita); Vlado Ramor (1978 , samostojni svetnik); Janez Kapun (1978 odd. za splono zdravstvo); Sonja Ocvirk (1978 , lan izvrnega sveta); Emilija Sega (1978 ); Milivoj Rozman (1978 , referat za vzdrevanje); Gabrijela Graner (1978 ); Lidija Krumpak (1978 ); Edita Bole (1978 ): Magda Kos (1978 ); Anton Jelenko (1978 , podpredsednik obinske skupine); Cvetka Debeljak (1978 ); Veneslav Zalezina (1978 - predsednik izvrnega sveta); Andrej Pavl (1978 ); Ivanka Dover (1978 referat za splono zdravstvo); Slavica Jeranko (1978); Alojzij Kranjc (1978 poarni inpektor); dipl. in. Toma Jegli (1978 , samostojni svetnik za urbanizem); Anica Stoklas (1978 , knjigovodkinja); Irena Pavli (1978 referat za promet); Ludvik Zvonar (1978 , vodja odd. za splono zdravje); Janko Cak (1978 , vodja odd. za gospodarsko planiranje); dr. Ivo Umnik, (bivi sodnik v Ljubljani, pravni referent gospodarskih podjetij, zadnja leta pri obini, umrl leta 1956). OBINSKI INPEKTORAT: Stane Gaberek, naelnik inpektorata (1948); Antonija Cizelj, vodja pisarne (1973); Edita Bole, strojepiska (1978).

INPEKCIJA DELA: Janko Obrez, vodja slube (1961); M a r j a n Dojer (1958) in Duan agar (1958), inpektorja dela. . . ELEKTROENERGETSKA INPEKCIJA: Franc 2agar, elektroenergetski inpektor (1972). , . GRADBENA INPEKCIJA: navedena p n Svetu za urbanizem. GOZDARSKA INPEKCIJA: Marija Gaberek, gozdarski inpektor (1960). POARNA INPEKCIJA: Maks Leskovec, poarni inpektor (1972) in Alojzij Knm * SANITARNA lNzPEKCIJA: Ivan Urleb, vodja slube (1963); Bogoljub Konec (1975) in Stane Prelonik (1965), sanitarna inpektorja. _ v . . TRNA INPEKCIJA: Vincenc Dolan (1972), Leopold Jevsenak (1975) in Ivan Gabrek (1978), trni inpektorji. v VETERINARSKA INPEKCIJA: Franc Lemut, veterinarski inpektor (iy//). VODNOGOSPODARSKA INPEKCIJA: Ernest Cokan, vodnogospodarski in zaasno tudi kmetijski inpektor (1976). v ^ Ko OBINSKA STRAA: Gorazd Koar, vodja strae, Joe Koir in Karel KOvai, obinska stranika komunalna nadzornika. ODDELEK ZA SPLONE ZADEVE: Neva Irsic, v. d. naelnik (1948); Nika Rovnik (1977); Joica Cocej (1958); Mira Osterman (1952); Marija Hrastnik (1969); Metod Trebinik (1969); Ana Spat (1975); Irena Avgutin (1978); Zdenka Zohar SPREJEMNA PISARNA IN GLAVNA PISARNA: Dragica Zupani, vodja glavne pisarne in arhiva (1960); Nada Herti (1974); Rozika K o r o e c (1972); Joica Peternel (1961); tefka Skrabl (1976); Bojana Vozli (1973); T i l c k a Gologranc (1974); Anton Spegli (1927); Tone Kolar (1976); Milan Turnek (1975); Rado Kolar Slavica Iri (1972). Mft_.. A TEHNINE SLUBE: Vinko Antoni, vodja m ekonom (1971); Adi^ Skrinj ar (1964); Berti Pere (1975); Fanika Gaberek (1964); Justina Strelec (1969); Marija Skrinj ar (1968). .. SLUBA EOP (elektrina obdelava podatkov): M i r k o Gradinik, v o d j a (1970); Vikica Kavi (1970); Rudi Erman (1971); Boris Antoni (1972); Jasmina Zalokar (1973); Viktorija Jeriek (1976); Marjana Karo (1973). ^ ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE: Joe , naelnik (1973); tefanija Budja (1977); Ivanka Laubi (1970); Slavica Mravlja (1972); Vera Krinik (1974) ODSEK ZA JAVNI RED IN MIR: Duan ega, vodja (1967); Vinko Aran (1958); Neda Zupan (1975); Breda Verdnik (1977); Silva Zimek (1973); Silva LesFridau (1967). ODSEK ZA OSEBNA STANJA IN POTNE LISTE: Petra Plevnik, v o d j a (1964); Ivanka Senica (1967); Zofka Gregori (1961); Joica Nevenka Grilc (1967); Dragica Sedej (1967); Marija Deelak (1972); Tatjana Metrov (1967); Radica Ozbi (1971); Angela Vajdi (1955); Katica erjav (1967). ODSEK ZA PROMET: Boris ket, vodja (1975); Herta Pinter (1967); V i n k o Andolek (1975); Danica Klovar (1973); Zinka Markovi (1972); Tatjana Uric (1973); Branka Lotri (1976); Leopold Sovi (1958). IZPITNA KOMISIJA ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL: Rudi Hramec (1974); Viktor Kukec (1973); Mirko Rems (1972); Milan Lavbic (1977); Matev Majcen (1977); Sonja Vovk (1974). SVET ZA DRUBENE DEJAVNOSTI: Mitja Pipan, predsednik sveta m podpredsednik izvrnega sveta (1971). STROKOVNE SLUBE: Marija Hudej (1975), Janko Poklic (1972), samostojna svetnika; tefka Smajdek (1961). REFERAT ZA ZADEVE BORCEV NOB: Zvone Cuk, v o d j a referata (1960); Pavla Vanovek (1962); Slavka Sor (1958). ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO: Avgust Jake, naelnik in lan izvrnega sveta (1963), do 1. m a j a 1968, potlej Viktor Kranjc Jake Pa samostojni svetovalec za gospodarstvo in planiranje vojakih zadev; Ludvik Zvonar (1978);
(1976j

Tilka Basti (1964); Josip Zilinski (1971); Ema Medveek (1975); Marina Morn (1973); Zdenka Pove (19741978); Ksenija Bibi (1978). ODSEK ZA PRIPRAVE DRUBENOPOLITINEGA IN EKONOMSKEGA SISTEMA: Joe Pucko, vodja odseka (1978); Franc Romih (1976). ODSEK ZA CIVILNO ZAITO: Marija Faktor, referent za zaklonia (1978); Branko Krajnc, referent za obrambno izobraevanje (1977); Stanislav Ocvirk vodja odseka za civilno zaito (1977); Zoran Lah, referent za civilno zaito (1977). ODSEK ZA VOJAKE ZADEVE: Mile Bojovi, vodja odseka in referent za organizacijo mobilizacijskih zadev (1974); Ante Firt (1974) in Ilija Radoevi (1974), referenta za vojake zadeve,- Anica Pavlovi, referent za kadrovske zadeve (1965); Joe Kainik, referent za naborne zadeve (19731978), naslednik Peter Okronik; Cvetka Breko, referent za sprejem strank. SVET ZA GOSPODARSTVO: Risto Gajek, predsednik sveta in podpredsednik izvrnega sveta (19511952) in (1973 ); Zora Jelovek (1958); Danijela Plajhner (1973); Angela Plajh (1962). STROKOVNE SLUBE: Jure Toplak, predsednik sveta za gospodarstvo in lan izvrnega sveta (1975, oziroma 1978); Zdenka Bratuek (1978); Marjan Kopitar (1960); Melita Voh-Krmanc (1975) in Alojz Prime (1977), samostojni svetniki za gospodarstvo in planiranje; Lidija Naglav, referent za pripravo analiz (1958). STATISTINA IN DOKUMENTACIJSKA SLUBA: Marjana Prelog (1973); Ljubica Rovere (1977), referenta za statistiko in evidenco. UPRAVNO-PRAVNA SLUBA: tefka Bornek, samostojni svetnik za upravno-pravne zadeve (1970); Marjana Kranjc, referent za registracijo delovnih in unih pogodb (1965). DAVNA UPRAVA: Edo Klovar, naelnik in lan izvrnega sveta; Anica Zefran (1970); Zinka Prtenjak (1973); Silva Jager (1977); Alojzija Knez (1978); Gretica Paher (1974); Tanja Nadlunik (1973). KNJIGOVODSTVO: Olga Trebinik, vodja (1969); Marija Tomai (1963); Olga Pinosa (1960); Danica Robi (1971); Terezija Bevc (1977); Marija latau (1955); Ivan Gabrek (1978); Irena Pavlic (1978). ODSEK ZA ODMERO DAVKOV: Pavle Blasutto, vodja in samostojni svetnik (19581978); Vlasta Sterle-Vidmar, Milka Grah (1946); Anica Gregorin (1959); Spominka Kramberger (1971); Biserka Eman (1974); Henrika Fine (1975); Franc Zaje (1964); Darinka Kajer (1958); Cvetka Drozg (1970); Dragica Goriek (1973); Danijela Horvat (1977); Hedvika Pajk (1975); Francka Agre (1978); Andrej Pavi (1978). DAVNA INPEKCIJA: Stane Kralj, vodja davne inpekcije (1970); Joe Rezar (1971), I., Janez Peolar (1973) in Ljubica Tanko (1976) ter Majda Tratnik (1964) II. Zvone Trnovek (1975), Janez Hoevar (1974) in Majda vajger (1974). DAVNA IZTERJAVA: Peter Okronik, vodja referata (1972); Milan Kejar (1985); Ljubo Mavri (1973) in Ivan Ojsterek (1972). KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOENJA: Adolf Mlja, tajnik komisije (1975). PRORAUN. Darinka Zupane, vodja (1959); Anica Goriek (1962); Anica Sentonik (1962); Cilka Kragl (1977); Frida Bandi (1949); Zvonka Rozman (1973); Le j a Fister (1975); Zdenka Dobrajc (1977); Martina Zohar (1973); Lidija Krumpak (1978).

Sodia V socialistinem duhu so se morala preurediti tudi sodia. Liberalno pojmovanje, ki ga je na osnovi naukov prosvetljenstva uvedla v ivljenje francoska revolucija, je delila dravno oblast v tri samostojne veje: zakonodajno, izvrno in sodno. Socialistino pojmovanje pa smatra ljudsko oblast kot enotno. Zato tudi nae sodstvo sledi splonemu razvoju ljudske
7 Zgodovina Celja

97

oblasti, sodia vkljuuje v celoto izvrnih ustanov in u v a j a volilnost sodnikov. Na celjskem obmoju je organizacija sodstva zakonodajo prehitevala. Saj so sodni organi takoj po osvoboditvi na predvojnih temeljih znova zaiveli, to je bilo nujno v interesu drube same; seveda so jih prilagodili zahtevam novega asa in novih idej. Za poslovanje sodi je bil merodajen odlok, ki ga je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) izdalo 3. septembra 1944. Po osvoboditvi je 15. maja 1945 Narodna vlada ustavila poslovanje vseh sodi, ki niso bila ustanovljena v smislu tega odloka, to se pravi, ki ne bi bila delovala v navedenem smislu. V isti odredbi Narodna vlada odreja, da kazensko sodstvo e nadalje vre vojna sodia. Nepravdni oddelki okrajnih in okronih sodi poslujejo e nadalje v njihovih zadevah na prvi stopnji. Dne 18. maja 1945 sta bila za celjsko podroje na osnovi uredbe Narodne vlade doloena dva delegata: dr. Ivan keta, sodnik pri okrajnem sodiu v Ljubljani, za okrono sodie v Celju, in dr. Joe Juhart, posebni delegat ministrstva pravosodja Narodne vlade za obmoje okronih sodi v Celju, Mariboru in Murski Soboti, z nalogo, da uredita ljudsko oblast pravosodne stroke. Dne 5. junija 1945 je bilo ustanovljeno sodie za zloine in prestopke zoper narodno ast, ki je poslovalo do 21. septembra 1945. V Celju so bili po odredbi ministrstva za pravosodje Narodne vlade doloeni kot lani: Jakob Boi, sodnik okronega sodia, Julija Godnik, delavka, tefka Deman, delavka, Helena Fuka, delavka, Viktor ostar, zidar, Ivan Doberek, kmet, Franc mon, upnik v pitaliu, in Ivan Zupane, mehanik na Teharju, in Vlasta Bele, odvetnika pripravnica v Celju. Ko je sodie nehalo poslovati, je izroilo arhivalije vrhovnemu sodiu v Ljubljani. Formalnega znaaja je bil razpust upravnega sodia v Celju (28. septembra 1945). Arhiv je prevzel vrhovno sodie Ljudske republike Slovenije, knjige in inventar pa ministrstvo za pravosodje. Dne 12. avgusta 1945 je bil v Celju okroni zbor delegatov okrajnih narodnoosvobodilnih odborov Celje-mesto, Celje-okolica, Kozje, Mozirje, marje pri Jelah, Trbovlje (skupaj 20 lanov) z nalogo, da izvoli stalne sodnike okrajnega sodia v Celju. Izvoljeni so bili: Vladimir Kraut, sodnik okrajnega sodia, predsednik dr. Franc Zupani, sodni pripravnik okronega sodia, dr. Ivan Stojan, bivi javni notar, dr. Josip Poar, dravni toilec, Ivan Lesjak, sreski podnaelnik v Gornjem gradu, Franc Sok, notarski pripravnik; vsi razen Ivana Lesjaka in Mirka Roa, so bili poprej v pravni slubi v Celju. Razen tega je bilo izvoljenih e veje tevilo prisednikov-porotnikov. Dne 22. avgusta je bila seja okronega odbora OF, ki je imela nalogo, da izvoli sodnike okronega sodia v Celju. Izvoljeni so bili: dr. Ivan keta, sodnik okronega sodia v Novem mestu, Jakob Boi in Ludvik Lobe, sodnika okronega sodia v Celju, Alojzij mid, sodnik okrajnega sodia v Slovenjem Gradcu, Matev Mohori, sodnik okrajnega sodia

v Ljubljani, in Marjan Bele, javni notar v Marenbergu (Radljah). Predviden je bil tudi dr. Leon Berlic (prej sodnik okrajnega sodia v Celju), a je moral zaradi nujne slubene potrebe za eno leto prevzeti vodstvo okrajnega sodia v Slovenskih Konjicah, do septembra 1946, ko je bil izvoljen za sodnika okrajnega sodia v Celju. V obmoju okronega sodia v Celju je bilo v celoti imenovanih oziroma izvoljenih 33 sodnikovpravnikov, 397 prisednikov, 7 tajnikov, 2 tajnika pripravnika, 79 pisarnikih uradnikov, zvaninikov in sluiteljev. Ni ve okrajnih sodi: Lako, Radee, Slovenj Gradec, Vransko, Kozje, Rogatec tu se uvedejo uradni dnevi, prav tako v Vitanju, Mozirju, Loki pri Zusmu, kjer e pred vojno niso imeli sodi. Kmalu nato, 25. avgusta 1945, je zvezna skupina izdala Zakon o ureditvi narodnih sodi. Ta zakon so takoj zaeli dopolnjevati in spreminjati. V preienem besedilu je izel 21. junija 1946. Po teh ureditvah je 21. septembra 1945 izla uredba o likvidaciji dotedanjih in ustanovitvi narodnih sodi. Uredba doloa, da so v obmoju okronega sodia v Celju okrajna sodia v Celju, Gornjem gradu, Slovenskih Konjicah, otanju in Trbovljah. Vsako okrajno sodie se po teritoriju sklada z ustreznim okrajem. Za Mozirje je 15. aprila 1946 izla posebna uredba. V tem okraju sta do nadaljnjega dve sodii: eno v Gornjem gradu za obmoje Savinjske doline in eno v otanju za obmoje aleke doline. Notranjega poslovanja sodi se tie temeljni zakon o skrbnitvu iz leta 1947. Ta zakon jim jemlje skrbnike zadeve in jih daje ljudskim odborom. Dne 25. marca 1948 je izla posebna uredba o ustanovitvi okronih in okrajnih sodi LRS in o njihovi krajevni pristojnosti. Po njenih dolobah je na obmoju ljudske republike 5 okronih sodi: v Celju, Postojni, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Vseh okrajnih sodi v ljudski republiki Sloveniji je 27. Na obmoju celjskega okronega sodia so tri okrajna sodia. Okrajno sodie v Celju posluje za okraj Celje-mesto in za okraj Celje-okolica. Okrajno sodie za okraj Mozirje ima svoj sede v otanju, okrajno sodie za kratkotrajni okraj Poljane pa prehodno v Slovenski Bistrici. Leta 1948 je ljudska oblast obutno posegla v organizacijo sodi. Ker je ukinila okroja, je skladno s tem 21. marca odpravila tudi nekatera okrona sodia. V nai republiki sta bili prizadeti okrono sodie v Celju in Novem mestu, ostali sta samo okrono sodie v Ljubljani in Mariboru. Ljubljansko okrono sodie je dobilo od novomekega okronega sodia vsa okrajna sodia, od celjskega okronega sodia pa okrajna sodia Mozirje (s sedeem v otanju), Trbovlje in Celje, mariborsko okrono sodie je od celjskega dobilo okrajno sodie Poljane (s sedeem v Slovenski Bistrici). Z ukinitvijo okronih sodi je znaten del njihovih poslov preel, na okrajna sodia. Ko so podjetja prela v upravo delovnih kolektivov

se je pojavila monost, da med kolektivi nastanejo spori. Za vsak sluaj so uvedli dravno arbitrao (1947), ki so ji sledila gospodarska sodia na sedeih okronih sodi, uvedel jih je novi zakon o sodiih (1954). Taka zasnova je ostala. Toda e 8. junija 1951 se obnovita okroni sodii v Celju in Novem mestu, in sicer na podlagi lena 52 zakona o ureditvi ljudskih sodi z dne 21. junija 1946. V obmoje okronega sodia v Celju so prila okrajna sodia: v Slovenski Bistrici, ki se izloi iz obmoja okronega sodia v Mariboru, v Celju, otanju in Trbovljah, ki se izloijo iz obmoja okronega sodia v Ljubljani. Okronemu sodiu v Novem mestu pa so pripadla okrajna sodia v Novem mestu, Breicah, Koevju, Metliki in Trebnjem, po svoji ustanovitvi (1959) tudi okrajno sodie v Krkem. Obe obnovljeni okroni sodii sta zaeli poslovati 1. julija 1951. Ljubljansko in mariborsko okrono sodie sta konali vse tekoe kazenske in civilne zadeve, nenaete in tiste, proti katerim je bila vloena pritoba in je vija instanca odredila ponovno obravnavo. Odlok z dne 5. decembra 1955 je nekoliko spremenil obmoja nekaterih okronih in okrajnih sodi, prilagodil jih je istega leta izvreni novi upravni izpremembi. Celjsko okrono sodie je obsegalo poslej okraje: Celje, Sevnico, marje pri Jelah, otanj in Trbovlje. Okrajno sodie v Celju je obsegalo obine: Celje, Kozje, Lako, Planino pri Sevnici, Slovenske Konjice, entjur pri Celju, Vojnik, Vransko in alec. Okrajno sodie v Trbovljah se je pa raztezalo na tri revirske obine: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Leta 1954 so bila ustanovljena okrona gospodarska sodia v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Okrona gospodarska sodia so se ob ustanovitvi ujemala z obmoji okronih sodi. Leta 1956 so bila njihova obmoja na novo doloena. Vendar vejih izprememb ni bilo. Okronemu gospodarskemu sodiu v Celju so pripadla podroja okrajnih sodi v Celju, otanju, marju pri Jelah in Sevnici. Okronemu gospodarskemu sodiu v Kopru podroji okrajnih sodi Gorica in Koper, okronemu gospodarskemu sodiu v Ljubljani podroja okrajnih sodi v Ljubljani, Koevju, Kranju, Novemu mestu. Okronemu gospodarskemu sodiu v Mariboru pa podroja okrajnih sodi v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Dne 30. junija 1958 je sledila nova izprememba obmoja: podroje trboveljskega okrajnega sodia so izloili iz obmoja celjskega okronega sodia in ga dodelili ljubljanskemu. Mesec dni poprej, 30. maja 1958, so Radee odcepili od obine Sevnica in jih dodelili obini Hrastnik, s Hrastnikom so prile v obmoje okronega sodia v Ljubljani. Sevnica sama je prila k okronemu sodiu v Novem mestu.

Celjsko okrono sodie je reilo zadeve ki so bile v teku, ostale je pa izroilo Ljubljani. Pridralo je tudi spise, nanaajoe se na reene zadeve. Leta 1962 so bili okolii na novo doloeni. Celjskemu okronemu sodiu so pripadla podroja sodnih okrajev Celje, marje, otanj, alec in Mozirje. Ko so leta 1963 Radee z okolico odcepili od obine Hrastnik in jih dodelili obini Lako, je bilo treba spremeniti tudi obmoja sodi, prile so k celjskemu okrajnemu in okronemu. Okrono gospodarsko sodie v Celju je pa leta 1962 dobilo tudi obmoja okrajev (oziroma okrajnih sodi) Sevnica, Videm-Krko, Breice, ki so bili dotlej pri Ljubljani. Za stare Jugoslavije je bilo okrajno sodie nameeno v vzhodni polovici prvega nadstropja magistrata, okrono sodie v stari grofiji, ustavno sodie pa v mestni hranilnici. Po uvedbi nove ustave so se prejnja okrajna sodia preimenovala v obinska. Tipino ljudskega znaaja so bili poravnalni sveti pri obinah, ki reujejo manje spore med obani. Kot pomoni organ sodi je bilo ustanovljeno javno toilstvo (okrajno oziroma obinsko). Del kazenske pristojnosti je pripadal notranjim upravam. Z uvedbo sodnikov za prekrke je upravno sodstvo pripadlo njim. Zvezni temeljni zakon o prekrkih (1951 in 1955) je doloil, k a j pripada obinskim in k a j okrajnim sodnikom za prekrke, ki so nasproti obinskim sodnikom bili tudi prizivna instanca. Z ustanovo javnega pravobranilstva (zvezni zakon leta 1955) je bilo zagotovljeno pravno varstvo pravic obin in okrajev. Leta 1976 je izel nov odlok o organizaciji in financiranju javnega pravobranilstva. Celjski oddelek je imel pod svojim okriljem obine Breice, Celje, Lako, Mozirje, Sevnico, Konjice, entjur, marje, Velenje, alec. Sodnike imenuje obinska skupina za dobo 8 let. Poseben zvezni zakon d a j e odvetnitvu znaaj javne drubene slube. Uvaja pa tudi posebno slubo za pravno pomo dravljanom (1957). Okrono sodie je bilo v Savinjski ulici 3 (pred starim mostom). Tam je bilo tudi predsedstvo, prav tako zemljika knjiga in kazenski oddelek okrajnega sodia. Ostali oddelki okrajnega sodia so bili v sosednji Urhovi hii: nesporni, sporni in izvrni oddelek (Nabreje svobode 6). Medtem ko je bilo okrono sodie ukinjeno, so okrajno sodie preselili v poslopje sreskega naelstva (zdaj zgodovinski arhiv itd.). Po obnovitvi je prilo t j a tudi okrono sodie, zavzelo je II. nadstropje, okrajno sodie je ostalo v I. nadstropju, Zemljiko knjigo so pa dali v pritlije. Ko je bilo leta 1959 dograjeno poslopje v Gledaliki ulici, se je t j a preselilo okrono sodie. Gospodarsko sodie je bilo kot naslednik arbitrae nastanjeno v novem stanovanju nasproti gimnaziji (Malgajeva ulica). Ko je bilo na mestu zaradi februarja 1945 poruenih treh hi leta 1964 zgrajeno novo sodno poslopje, so se v a n j e preselila vsa tri sodia,

samo zemljika knjiga je ostala v bivem sreskem naelstvu, kjer je d o b i l a n a r a z p o l a g o I. n a d s t r o p j e . C e l j s k a s o d i a so i m e l a r a z m e r o m a v e l i k o o b m o j a in z a t o t u d i v e j e tevilo s o d n i k o v in s o d n o - u p r a v n i h u s l u b e n c e v . Po o d l o k u z d n e 7. n o v e m b r a 1958 j e bilo pri o k r a j n e m s o d i u v C e l j u 16 s o d n i k o v . Za p r i m e r e n a v a j a m n e k a t e r a d r u g a o k r a j n a s o d i a : L j u b l j a n s k o j i h j e imelo 26, m a r i b o r s k o 24, p t u j s k o 10. S a m o p o 2 s o d n i k a so i m e l a o k r a j n a s o d i a v Tolminu, Idriji in Ilirski Bistrici. Pri o k r o n e m s o d i u j e p a bilo s o d n i k o v : v C e l j u 12, L j u b l j a n i 30, M a r i b o r u 23, N o v e m m e s t u 9, K o p r u 7, N o v i Gorici 6, M u r s k i Soboti 6. O k r o n o g o s p o d a r s k o s o d i e j e p a imelo s o d n i k o v : l j u b l j a n s k o 9, m a r i b o r s k o 8, c e l j s k o 6, k o p r s k o 6. O k r a j n o o b i n s k o j a v n o toilstvo v C e l j u j e i m e l o u s t r e z n o t e v i l o toilcev. N j i h o v a n a m e s t i t e v j e bila z a a s n a . N a s l e d n i k i so p a bili v o l j e n i n a 8 let, o k r a j n e s o d n i k e j e volil o k r a j n i l j u d s k i o d b o r (skupina), p o z n e j e o b i n s k a s k u p i n a , o k r o n e in o k r o n e g o s p o d a r s k e s o d n i k e j e p a v o l i l a s k u p i n a f e d e r a t i v n e (poz n e j e socialistine) l j u d s k e r e p u b l i k e . N a v a j a m j i h v n a s l e d n j i h p r e g l e d i h . V a v g u s t u 1945 n a m e e n e s o d n i k e n a v a j a m o n a str. 98. OKRAJNO (OBINSKO) SODIE Predsedniki: Janko Karlovek (do 1956), Ivan Miic (19561961), Zdenko Pavlina (19611972), Marjan Bele ml. (1974 ). Sodniki: dr. Leon Berlic (19461951), Janko Cigoj (1956), Janko Karlovek (1956), Bojan Skerl (1956), Bbjan Zabel (1959), Benjamin Marui (19541957), Mirko Ro ( 1957), Stane elih (19551957), dr. Marjan Pavlic (19501954), tefan Mikec ( 1957), Jelka Fink (1957 ), Borut Jereb (19561959), Damjan Mozeti (19581959), Ivan Mii preds. (19561961), dr. Jakob Mlinar (19461962), Zdenko Pavlina (19551974), Adolf Reya (19481965), Vekoslav Tanko (19531962), Judita Trebar (19571970), Branko Verstovek (19561959), Vinko agar (19581960), Boris Beke (19581959), Zdenko Cegovnik (1958), Botjan Marki (19581961), Ludvik Maroa (19581965), Mihaela Neimar (19571961), Joe Jarh (19591960), Peter Klinar (19591961), Albert Mislej (19591962), Boris Strohsack (19601961), Joica mid (19611962), Bruno Inkret (19611969), Vida Grafenauer (19621973), Boris Debi (1962), Franc Novaan (19621973), Sonja Mokon (19631971), Janez Stojkovi (19631970), Bojan Planinek (1965), Milo Blagotinek (19651968), Vlasta Goriek (19661972), Janez Hoevar (1966), Tomo Petrovi (19671974), Jelka Vertanik (19671975), Marjan Bele (19691974), Zdravko Mili (19691973), Janez Novak (19701974), Matija Inkret (19701975), Marija Naraks (1970), Vladimir Klari (1970-1973), Janez Borovnik (1971), Franja Jager (19721974), Franc Duej (1973), Marija Juhart (1973), Vladka Petri-Filipov (1974), Erika Kovai-Germ (1974), Joefa Razbornik (1974). Duej Franc od 1975, Narad-Sibila Majda od 1975 dalje, Peri Tatjana od 1976 dalje, Kos Franc od 1975 dalje, inkar Drago od 1974 dalje, Mrvar Joe od 1976 dalje, mr. Janez Novak od 1974 do 1976, Vidic Alojz od 1976 do 1977. Majda Narad (19741975), Ana Fidler (1975), Joe Mrvar (19751976), Toma Kraovic (1975), Avgust Ribi (1975), Irena Testen (19751977), Alojz Vidic (19751976), Alenka Sokli (1975), Vesna Bernard (1976), Jasna Podergajs (1977), Sreko Uri (1977), Dragica Jure (1977). Borut Jereb, ki je umrl leta 1962 kot odvetnik v Slovenskih Konjicah, je bil kratko dobo okrajni sodnik v Celju.

OKRONO SODIE Predsedniki: Franc Sok (do 1951), Niko Pogaar (19561961), Drago Makarovi (19611973), Zdenko Pavlina (1973 ). Sodniki: dr. Leon Berlic (od 1951 dalje), Oskar Doboviek (19511964), Ludvik Gorenjak (19511960), Vinko agar (do 1960), Lojze mid (19511956), dr. Franjo Vrbnjak (1951 ), Janko Karlovek (1955), Ciril Golouh (19541965), Janko Cigoj (1955 ), Koloman Balaic (1956), Drago Makarovi (19561961), Drago Gregorin (do 1956), Bogomir Ro (19571963), Benjamin Marui (1957 ), Branko Verstovek (19591964), tefan Mikec (do 1959), Vladimir Majcen (do 1962), Mihaela Neimer (19611973), Boris Strohsack (19611968), Ivan Mii (19611963), Stanko Nemani (19611968), Anton Terpin (19621968), Drago Hercog (1964), Franc Duej od 1975, Majda Narad-ibila od 1975 dalje, Tatjana Peri od 1976 dalje, Franc Kos od 1975 dalje, Drago inkar od 1974 dalje, Joe Mrvar od 1976 dalje, mr. Janez Novak od 1974 do 1976, Alojz Vidic od 1976 do 1977, Ludvik Maroa (do 1964), Jure Lesjak (do 1965), Ludvik Gorenjak (1967 ), Vekoslav Tanko (19621973), Milo Blagotinek (19681973), Edvard Centrih (19681969), Boris Debi (1969 ), Ludvik Vidmar (1969 ), Janez Stojkovi (19691975), Anton Metlika (1970 ), Judita Trebar (1970 ), Jelka Fink (1970 ), Sonja Mokon (1971 ), Zdravko Mili (19731975), Vladimir Klari (1973 ), Jelka Vrtanik (1975 ), dr. Alfonz Terseglav, visokokvalificirani pravni svetnik pri okronem sodiu (19511962). OKRONO GOSPODARSKO SODIE Predsedniki: Ivan Dovgan (1954 ), Ivan Sever (19541957), Anton Skobir (19571959), Marjan Bele st. (19591975), Franc Poderaj (1975 ). Sodniki: Ivan Lesjak (19541973), dr. Peter Pavli (19571961), Stanko elih (19591960), Franc Poderaj (19591975), Bojan Grar (1964 ), Milo Blagotinek (1973 ), Sonja Mokon (1971 ). JAVNI TOILCI OD LETA 1945 DALJE Okroni: dr. Joe abkar, Milan Zinauer, Joe Pernu, Peter dr. Kobe, Viktor Lenjak, Edo Grgi, Boris Kmet. Namestniki: dr. Ivan Bele, Bogdan Jereb (umrl), tefan Simoni, dr. Vlado Fajfar, Vlado Dolenc, Drago Dular (umrl), Milan Sokli (e sedaj), Marjan Fink, Sonja Zdear (umrla), Joe Hebar (e sedaj), Tine Roanc, dr. Antonij Korun, Ludvik Gorenjak, Slane Kandu, dr. Vanek tiftar, Vida Kosi. Obinski: Joe Petri, Slavo erneli, Janez Stojkovi, Marko Prezelj, Joe Peterca, mr. Ivan Bele (e sedaj). Namestniki: Mara Kuzmin, Igor Ponikvar, Franc Pristovek, Joe Plahutnik, Milan Bakovi, Rudi Sotoek, Ivan elih, Miroslav Nagli, Tone Skubic, Anica Fidler (e sedaj), Otmar Jarh (e sedaj), Marjan Trbovek (e sedaj), Milan Birsa (e sedaj). J a v n o pravobranilstvo Sodie zdruenega dela Leta 1976 j e izel n o v z a k o n o j a v n e m p r a v o b r a n i l s t v u . C e l j s k a e n o t a ima p o d s e b o j 10 e n o t k a k o r p r e j . J e s a m o s t o j n i o r g a n d r u b e n o politine s k u p n o s t i , k i z a s t o p a n j o , n j e n e o r g a n i z a c i j e in s k l a d e p r e d sodii in d r u g i m i o r g a n i v z a d e v a h p r e m o e n j s k i h p r a v i c . Do k o n c a l e t a 1981 ima pooblastilo, d a v o b s e g u k a d r o v s k i h m o n o s t i z a s t o p a t u d i s a m o u p r a v n e i n t e r e s n e s k u p n o s t i t e r o r g a n i z a c i j e . T a k o j e bilo v tobi r e g i o n a l n e z d r a v s t v e n e s k u p n o s t i , ki j e toila n e k a t e r e obine, d a dobi o s k r b n i n o za z d r a v l j e n j e , k i j e s a m o p l a n i k i n i s o plaali. Drugi p r i m e r j e bila t o b a proti obini, k i j e p o z a b i l a p r e i s k a t i t e r e n , p r e d e n j e izdala

gradbeno dovoljenje, a je pozneje zaradi tega nastala koda. Vekrat nastopa tudi pri nakupu oziroma prodaji zemlji. Leta 1975 je bilo ustanovljeno e sodie zdruenega dela. Celjska enota je dobila 2 profesionalna sodnika (vkljuno s predsednikom) in 26 neprofesionalnih sodnikov. Glede na obsenost poslovanja bi rabilo za sestavo senatov 40 do 45 profesionalnih sodnikov, razen tega pa tudi monost, da se vre razprave v prostorih podjetij, na katere se primer nanaa. Leta 1975 je sodie reilo 189 spornih zadev. Drubeni pravobranilec samoupravljanja obine: Rudi Peperko. Predsednik sodia zdruenega dela: Joe Cerjak. Leta 1978 je republika skupina sprejela zakon o reorganizaciji sodne uprave. Mesto obinskih, okronih in okronih gospodarskih sodi so s 1. januarjem 1979 zaela poslovati enotna temeljna in vija sodia. Celjsko temeljno sodie je dobilo 5 enot: Celje, Velenje, alec, Slovenske Konjice in marje. Posameznim enotam pripadajo obine: enoti v Celju: Celje, Lako in entjur; enoti v Velenju: Velenje in Mozirje; enoti v alcu: alec; enoti v Slovenskih Konjicah: Slovenske Konjice; enoti v marju: marje. Za celotno temeljno sodie je bilo doloeno osebje: 1 predsednik, 55 sodnikov in 700 sodnikov porotnikov. Od sodnikov porotnikov jih odpade: na Celje 250, na Velenje 100, na alec 80, na Mozirje 30, na entjur 40, na marje 100. Javni toilec je pri enoti Celje (za temeljna sodia Celje, alec, Slovenske Konjice, marje) in pri enoti Velenje (za temeljno sodie Velenje). Celjski temeljni javni toilec ima 11, velenjski pa 3 namestnike. Sodnike in toilce temeljnega sodia volijo obinske skupine po predpisih zakona. Celje je dobilo tudi vije sodie. Olane voli republika skupina. Dne 6. decembra 1978 je izvolila: za predsednika Zdenka Pavlino, predsednika okronega sodia v Celju; za sodnike: Borisa Debia, Franca Due j a, Franca Kosa, Antona Metliko, Judito Trebarjevo, mg. Ludvika Vidmarja sodnike okronega sodia v Celju, Bojana Grarja sodnika okronega gospodarskega sodia v Celju, Joeta Unverdorbena predsednika obinskega sodia v marju. Rednih sodnikov je (poleg predsednika) 8, sodnikov porotnikov je pa 25. Podroji temeljnega in vijega sodia se teritorialno skladata. Zemljika knjiga Ko so zavezniki leta 1944 razen drugih vanih sovranikovih sredi zaeli bombardirati tudi Celje, je okupatorska uprava iz Celja prepeljala novo zemljiko knjigo v Neumarkt na Gornjem tajerskem, knjige temeljnih aktov in staro zemljiko knjigo je pa pustila v Celju.

Slovenske uradnike (vodjo Franca Blagotinka, Fortunata Stanovka in Ivana Mlakarja) je okupatorski vodja zemljike knjige odslovil, vendar jih je v septembru 1941 zaradi nujne potrebe poklical nazaj na delo. Po osvoboditvi je el v Neumarkt po knjige sam republiki ravnatelj zemljike knjige Spende. Posle so zopet prevzeli Blagotinek, Stanovek, Mlakar, pridruila sta se jim maharjeva in Guek. Vendar so jih po potrebi tudi poslali drugam, da tam urede poslovanje. Tudi sosednji okraji so zemljiko knjigo ohranili. Kjer so nastala nova sodia, jo je bilo treba urediti (npr. v alcu), e sodie ni bilo ve, jo je bilo treba prenesti k zdaj pristojnemu sodiu (npr. lako in deloma radeko v Celje, kozjansko in rogako v marje, vransko in gornjegrajsko v Mozirje). Mestoma so pa spisi propadli, to velja zlasti za Gornji grad, ohranil je samo zemljiko knjigo, ki je bila v kritinem asu v Celju, spisi so pa zgoreli. Staro generacijo uradnikov je polagoma zamenjala mlaja ekipa. Odon Va tvori prehod k mlaji ekipi, ki ji pripadajo: Jelka Gori, Anton Volavnik, Cirila Mlinar, Marija Poun, Janko Hebar, Joe Kranjec, Vinko Lah, Marija Drozg, Cilka Jeraj. Navedeni so v vrstnem redu nastopa slube, ki jo veinoma e danes opravljajo. Okrajni sodnik za prekrke in predsednik senata za prekrke Okrajni sodnik za prekrke je delal na prvi stopnji do leta 1955, in sicer je reeval vse prekrke. Leta 1955 so bili ustanovljeni obinski sodniki za prekrke in je bil tedaj pri okrajnem sodniku ustanovljen senat za prekrke, kot drugostopni organ za reevanje pritob na odlobe obinskih sodnikov za prekrke okraja Celje. Pri okrajnem sodniku za prekrke in pozneje v senatu so delali: dr. Josip Dolniar, sodnik in predsednik senata do upokojitve, Duan Hercog, Rado Novina, po upokojitvi dr. Dolniarja je bila predsednik senata Lelja Dolniar. Obinski sodniki za prekrke: Vinko Andolek (od 1955), Anton Trpin (19591961), Rado Gabrovec (19681971), Marica eligo (od 1963), Joe Tanko (19611964 in od 1971), Rudi Peperko (19711974), Anton Bukovec (od 1975). Odvetnitvo V asu okoli leta 1960 so se v Sloveniji pojavile tendence, da bi tudi v advokaturi preli na formiranje takih pisarn, ki bi po svoji formi in na zunaj kazale na podrubljanje advokature, da bi na ta nain bolj prila do izraza njena drubeno pomembna vloga. eprav so se v jugoslovanskem merilu pojavljale mone nasprotne tendence z utemeljitvijo, da bi utegnila biti pri tem ogroena odvetnikova neodvisnost in samostojnost, so politini forumi, vkljuno z nekaterimi lani ZK, vendarle predlagali ustanavljanje takih pisarn, ne glede na to, da zanje ni bilo formalne zakonite podlage. Tako so se ustanovile pravne pisarne v vejih mestih, zlasti v Ljubljani, nato v Celju, pozneje tudi v Novem mestu, Mariboru in Novi Gorici.

V Celju je bila n a j p r e j pri obinski upravi ustanovljena pravna pisarna, in sicer v letu 1961, ki n a j bi imela osnovno dolnost, da prevzame zastopanje in pravno pomo za gospodarske organizacije in obane ter drubenopolitine organizacije in drutva v obini Celje. V tej pravni pisarni so sodelovali kot navidez zunanji sodelavci, dejansko pa kot notranji delavci odvetniki dr. Alojzij Pavli, Jernej Gorian in Aleksej Vreko, ki so se orientirali predvsem na pravno pomo za gospodarske organizacije, tako da so obani, drubene organizacije in drutva, ostali e naprej brez tiste pravne pomoi, ki jo je obinski statut zagotavljal posameznim kategorijam obanov, zlasti neplaevitim obanom. Zato se je vodstvo bivega okraja Celje po svojem predsedniku zavzemalo za ustanovitev e enega takega zavoda, ki bi nudil v mejah bivega okraja pravno pomo obanom tudi v drugih obinah. Na ustanovitev takega zavoda so pristali in sklenili z bivim okrajem Celje pogodbo odvetniki Joe Jarh, Rudi Markovi, Marijan Medved in Vitodrag Pukl, in se je na ta nain ustanovil Zavod za pravno pomo v Celju. Ustanovitelj je bil bivi okrajni ljudski odbor Celje, ki je izdal odlobo 11.1963, po ukinitvi okraja pa je ustanoviteljske pravice z odlobo od 30. 1965 marca prevzela obina Celje. Zavod je bil vpisan tudi v register zavodov pri okronem gospodarskem sodiu v Celju in je priel z delom 1. julija 1973. Njegov upravnik je bil odvetnik Marijan Medved, zunanji sodelavec, prav tako kot ostali trije odvetniki. Z Zavodom za pravno pomo so sklenili pogodbo, da bodo vse svoje dohodke, ki jih pridobijo pri opravljanju pravne pomoi in zastopanju gospodarskih organizacij, drubenih organizacij in obanov, odstopili v celoti Zavodu za pravno pomo, ta pa bo po kritju reijskih strokov odvetnikom dajal meseno nagrado v po pogodbi doloeni viini. Zavod je praktino deloval kot gospodarska organizacija, kolikor se tie finannega poslovanja, sicer pa so v njem odvetniki samostojno nastopali in zastopali stranke ter jim dajali pravno pomo, pri emer v nobenem pogledu ni prilo do kakrnekoli okrnitve nael neodvisnosti in samostojnosti odvetnika. Seveda so se odvetniki izogibali monih kolizij in so odklanjali zastopanje nasprotnih strank. Pri ustanavljanju teh pravnih pisarn je bilo v vidu tudi izenaenje poloaja odvetnika s poloajem uslubencev v javni upravi tako v pogledu obveznosti kakor v pogledu pravic (socialno zavarovanje, otroki dodatek, dopusti, davne obveznosti ipd.). Med poslovanjem in delovanjem pravnih pisarn se zakoniti predpisi, ki bi podpirali formiranje takih pisarn, niso spremenili, v niemer se tudi ni spremenil statut odvetnika v teh pisarnah, ki je kot privatnik e naprej ostal okrnjen v prej omejenih pravicah, nasprotno, v zadnjem obdobju so celo politini, odnosno predvsem upravni organi, prieli tretirati te odvetnike tako, da se je oitno videla tendenca po ukinitvi zavodov. Z januarjem 1973 sta Zavod za pravno pomo in pravna pisarna z odlobo obine prela v redni likvidacijski postopek, e da za obstoj teh pisarn ni ve zakonite podlage. Ko je Marijan Medved leta 1953 odprl v Celju odvetniko pisarno, je bil esti odvetnik. Razen njega je od povojnih odvetnikov imel tedaj

e pisarno odvetnik Miroslav Rosina, od predvojnih odvetnikov pa so imeli svoje pisarne dr. Milko Hraovec, dr. Alojzij Gorian, dr. Ervin Mejak, dr. Rihard Pinter. V tistem letu pa so prenehali z delom dr. Ivan Stanonik, dr. tefan Rajh in dr. Franjo Lovrec. Leta 1975 je poslovalo v samem Celju estnajst odvetnikov, od katerih sta imela v nekaterih primerih po dva skupno pisarno: J e r n e j Gorian, Joe Jarh, Otmar Jarh, Rudi Markovi, Ludvik Maroa, Franc Novaan, Tomo Petrovi, Konrad Plausteiner, Vitodrag Pukl, Janez Stojkovi, Branko Verstovek, Aleksej Vreko, Alenka Zumer, Drago Zua, Zora Zua (prevzela za dr. Lovrecem), Vekoslav Tanko, Marijan Medved. Umrli so: dr. Franjo Lovrec (1951), Franc Novaan (1978), Drago Zua (1975), Marijan Medved (1976), dr. Milko Hraovec (1976).
Zveza borcev N O V

V zaetku leta 1948 se je osnovala v Beogradu Zveza borcev NOV Jugoslavije. To je bila pobuda, da se ustanove borevske organizacije tudi drugod po dravi. V Celju so pohiteli in ustanovili iniciativni odbor. Vodstvo so poverili Nestlu Zganku, ki je bil tedaj tajnik okolikega okrajnega ljudskega odbora. V juniju so ustanovili mestno organizacijo Zveze borcev NOV in izvolili za predsednika Staneta Kokalja st., za organizacijskega sekretarja pa Ivana Melika-Gojmirja. Ustanovili, so 7 krajevnih odborov. Za mesto so doloili dva (I. in II. center). Drugi odbori so pa zajeli okolico: Gaberje s Spodnjo in Zgornjq Hudinjo, Zavodno z Joefovim hribom in retom, Breg z Liscami, Polulami, Konico, Zagradom in Peovnikom, Dolgo Polje z Novo vasjo, Spodnjo in Zgornjo Dobrovo in Lokrovcem, Medlog z Babnim, Lonico, Lavo, Lopato in Ostronim. Zaradi prikljuitve tor in Vojnika ter osamosvojitve Ostronega in ostalih organizacijskih sprememb se je tevilo organizacij borcev NOV v obini dvignilo na sedanjih sedemnajst: Aljaev hrib (Janko Skvara), Center (Duan Kraigher), Dolgo polje (Franjo Vrun), Pod gradom (Tone Grar), Otok, Gaberje-Hudinja, Medlog, Lokrovec-Dobrova, Ostrono-Lopata, kofja vas, Strmec pri Vojniku, Dobrna, Frankolovo, Vojnik, Trnovlje, martno v Roni dolini in tore. Dne 18. marca 1954 je bila v Celju skupina mestnega in okolikega odbora Zveze borcev NOV, ki so se je poleg ostalih udeleili tudi Marjan Bertoncelj, sekretar glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije, narodni heroj Drago Maslo, predsednik Socialistine zveze delovnega ljudstva Vinko umrada, sekretar Mestnega komiteja Zveze komunistov Olga Vrabi in zvezni poslanec Helena Borovak. Dogovorili so se glede reorganizacije mestnega in okolikega odbora Zveze borcev NOV. Tako je takratni mestni odbor Zveze borcev NOV bil preimenovan v Obinski odbor Zveze borcev NOV Celje (izgubil je status rang okrajnega odbora), takratni Okrajni odbor za Celje-okolico pa se je preimenoval v Okrajni odbor Zveze borcev NOV Celje. Leta 1955 se je celjskemu okrajnemu odboru Zveze borcev NOV prikljuil e otanjski odbor Zveze borcev NOV. Aprila meseca 1962

so se takratne organizacije: Zveza borcev narodnoosvobodilne vojne r Zveza vojakih vojnih invalidov in Zdruenje rezervnih oficirjev in podoficirjev okraja Celje zdruile v enotno organizacijo pod skupnim imenom: Zveza zdruenj borcev NOV okraja Celje. Na obinski ravni se je ta ustanovitev izvedla na ustanovni skupini 18. marca 1966, vendar se je organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev odcepila od organizacije Zveze zdruenj borcev N O V v obini in ustanovila samostojno organizacijo Zvezo rezervnih vojakih starein, kakor je to bilo takrat izvreno povsod v Jugoslaviji. Predsedniki, podpredsedniki in sekretarji oziroma tajniki tako okrajnega in obinskega odbora Zveze borcev N O V so bili: Okrajnega odbora Zveze borcev NOV Celje (do 18. marca 1954 za Celje-okolico) Predsedniki: Nestl Zgank, Vili Reberak, Vinko umrada, Borut Rajer, Slavko Verdel, Helena Borovak, Ivan Kovai, Joe Jot. Podpredsedniki: Helena Borovak, Milan Lotrk, Ivan Divjak, Anton Grm. Sekretarji oz. tajniki: Helena Borovak, Slavko Verdel, Milan Lotrk. Mestnega oz. obinskega odbora Zveze borcev NOV Celje Predsedniki: Stane Kokalj st., Boo Logar, Olga Vrabi, Milan Lotrk, Franc Mavec, Cvetko Pelko, Joe Jot, Franc Rojek, Peter Sprajc. Podpredsednika: Franc Rojek, Peter prajc. Sekretarji oz. tajniki: Ivan Melik, Vlado Bogataj, Riko Presinger, Avgust Vouk, Miha Petan, ki je bil prvotno sekretar pri okrajnem odboru ZB, zdaj ima poloaj voljenega profesionalnega sekretarja. Naloge organizacije so bile zelo tevilne: gojitev tradicij NOB, zlasti med mladino, skrb za bolne lane, skrb za stanovanja borcev, skrb za zaposlitev borcev in njihovo usposabljanje, vzgoja partizanske mladine, u r e j a n j e grobov padlih borcev N O V in rtev faistinega nasilja, postavljanje spomenikov in drugih spominskih obeleij. Do leta 1952 je sestavil odbor 322 ivljenjepisov padlih borcev N O V in rtev faistinega nasilja, ki so pomemben zgodovinski vir. Leta 1956 je obinski odbor sklenil, da izda dokumentarno knjigo o osvobodilni borbi na svojem podroju. Nart se v celoti sicer ni realiziral, pa pa je ob raznih prilonostih izla mnoica spisov, ki v celoti nudijo dobro sliko o borbah na celjskem podroju in o trpljenju naih ljudi zaradi nasilnih d e j a n j okupatorja. Tudi sklep zbrati in izdati gradivo o vlogi ena v osvobodilni borbi se ni uresniil. Odbor je podpiral ustanovitev in razvoj Muzeja revolucije v Celju in mu je pomagal zbirati gradivo. Izdatno se je trudil z vzgojo odraajoe partizanske mladine. Izvedel je popis otrok padlih borcev. Leta 1962 je zadnji partizanski otrok (padlih borcev) dokonal osnovno olo, n e k a j jih je pa e bilo na vijih olah. Pri prireditvi obiskov krajev borb in pohodov po poteh Celjske ete in XIV. divizije ter ostalih enot je Zveza borcev N O V sodelovala zlasti s olami in mladinsko organizacijo. Izleti, ki jih prireja, so hkrati po-

linega, vzgojnega in zabavnega znaaja. Na tem podroju je dokajnje sodelovanje tudi s taborniko organizacijo. Tudi skrb za spomenike in spominska obeleja NOB deli obinski odbor Zveze borcev NOV s svojimi zdruenji borcev NOV na terenu. 2 e leta 1952 je mestni odbor Zveze borcev NOV razpisal tri nagrade za idejni osnutek spomenika, ki n a j bi se postavil na landrovem trgu poleg grobnice, v kateri so 11. decembra 1952 sveano poloili k poitku narodnega heroja Duana Kraigherja in Vero landrovo. Prva nagrada je znaala 50.000, druga 30.000 in tretja 20.000 din. Sprejet je bil idejni osnutek akademskega kiparja Jakoba Savinjka, predstavljajo idejo vojne in miru. Spomenik je bil odkrit aprila 1958 tik ob grobnici in spada med najveliastneje partizanske spomenike v Sloveniji. V grobnico poleg spomenika vojne in miru so pozneje poloili e narodnega heroja Ivana Kovaia-Efenka (1963), Mico landrovo (1973) ter narodnega heroja Franca Rojka-Jaka (1975). V obini so postavili e 8 spomenikov in spominskih plo: 92 potarjem Slovenije, rtvam za nao svobodo, pred palao celjske pote (1949), padlim borcem in talcem rudnika Peovnik (1949), obnovljenim leta 1971, na dvoriu opuenega rudnika. rtvam za svobodo, padlim konec leta 1944, nad Vranskim, padlim lanom TVD Partizan Gaberje na dvoriu doma Partizan Gaberje (1954), padlim borcem in rtvam faistinega nasilja s podroja Vojnika, v parku ob cesti v Vojniku (1962), Beve: Mihaelu in Joefu Kolku, Leopoldu Dolerju, Stanislavu Husu, 29. 10. 1975, obnovljena ploa, padlim borcem in rtvam faistinega nasilja s podroja kofje vasi, ob cesti pri igriu v kofji vasi, ki je bil obnovljen leta 1975, padlim borcem in rtvam faistinega nasilja s podroja Dobrne v srediu Dobrne (1956). Razen teh spomenikov so bili postavljeni e tirje spominski kamni z napisi: na Javorniku pod Svetino, padlemu II. bataljonu Kozjanskega odreda (1955), v Proinski vasi pri mostu, ki ga je XIV. divizija prela februarja 1944 (1953), na Pakem Kozjaku, k j e r si je XIV. divizija februarja 1944 izsilila preboj (1953), v Globoki med Kozjakom in Doliem lep spomenik z napisom: Tu je pokopanih 13 borcev 14. divizije in 24 borcev 17. in 51. divizije N O V Jugoslavije. Spominskih plo je v obini 50, posamezni grobovi padlih borcev N O V so 3, skupnih grobi je 11. Razen na landrovem trgu je grobnica tudi na Golovcu, ki je bila zgrajena leta 1961 po nartu in. arh. J a n k a Hartmana. V n j e j so telesni ostanki 114 borcev, ki so bili poprej pokopani na bolnikem in okolikem pokopaliu ter tu in tam v okolju, ter 4 are,

prenesene iz Gradca, ki so bile prvotno shranjene na podstreju stare grofije in jih svojci niso prevzeli. V zaporih stari pisker v Celju je spomeniko urejen kraj streljanja talcev in urejena spominska soba, kjer so muili zapornike. Vseh spominskih obeleij iz NOB v obini je 77. Zanje skrbe krajevne skupnosti v sodelovanju z Zdruenji borcev NOV v obini. Odbor skrbi tudi za to, da se bivim borcem v redu priznavajo pravice, ki jim po zakonih pristojajo. Razen tega pa gleda na to, da njegovi lani po monosti sodelujejo v drubenih organizacijah in soodloajo v vanih drubenih zadevah. Sindikalna organizacija Vano mesto v nai drubi zavzema tudi sindikalna organizacija. V Celju je zaasno kot nadaljevanje predvojne organizacije nastal Krajevni medvojni strokovni svet (KMS), ki mu je bil predsednik Andrej Svetek, tajnik je bil najprej Kunej, nato pa Jura. Takoj po vojni nastala organizacija Enotnih sindikatov Jugoslavije se je leta 1951 preimenovala v Zvezo sindikatov Jugoslavije. V Ljubljani je bila republika Zveza sindikatov Slovenije. Nije organizacijske oblike so se ravnale po upravni organizacijski shemi. Temeljne organizacijske oblike so bili sindikati po podjetjih (zavodih) in ustanovah. Zdruujoi znaaj so imeli krajevni sveti. Nad krajevnimi (pozneje obinskimi) sveti je bil okrajni sindikalni svet, v mestu Celju je pa bil mestni sindikalni svet nad sveti v podjetjih in ustanovah. Za prvega predsednika okrajnega sindikalnega sveta je bil junija leta 1948 izvoljen Joe Mravlje, njemu je sledil Albin Medved, prvi tajnik je bil Janez Trofenik, drugi pa Rudi Peperko. Administratorka je nekaj pozneje postala Ida Gregori. Posvetovalni dopolnilni organ je bilo predsedstvo sindikalnega sveta. lani predsedstva so vrili doloene funkcije. Ze prva leta je bilo dela toliko, da so na obnih zborih volili tudi komisije za reevanje trajnih ali trenutno pereih zadev. Vodilni lani predsedstva so delali izprva brezplano, nato so dobivali nagrade, konno pa stalne prejemke, saj je bilo dela toliko, da drugje niso mogli biti redno zaposleni. Albin Medved je bil izvoljen za predsednika leto za letom. Ko je bil poleti 1948 doloen za sprejem v vijo politino olo v Beogradu, je zaasno prevzel vodstvo Janez Trofenik, tajnik je postal tedaj Alojzij Culkar, a za blagajnike posle je bila nameena Vida Gril. Izvoljeni so bili tudi referenti za posamezne zadeve: za plane tarife in tekmovanja Janez Trofenik, za kulturo in prosveto Mirko Zupani za preskrbo in stanovanja Franc Ferk, za fizkulturo in port Rudi Peperko' za socialno zavarovanje in zdravstvo Franc Pipan, za iznajdbe in racionalizacijo Ferdo Zgomba, za zaito pri delu Franc Gerl. tirje lani so bili samo za prilonostne zadolitve: Mirko Punik, Slavko Udrih, Ivan Luar, Viktor Tratnik. V tem asu je bilo v mestu 48 in v okolici 35 sindikalnih podrunic. V dobi med obema vojnama je imel sindikat nalogo, da se briga za dobrobit in napredek delavcev, zdaj so pa naloge postale mnogo ire:

obsegale so celotno drubo in vse zadeve, ki so se je tikale. Pri tem je bilo izhodie drugo: delavec je prestal biti mezdni uslubenec, treba je bilo ubrati pot, da postane imprej kot del celote pravi gospodar in upravljalec podjetja in ustanove, kjer mu je bilo dodeljeno delo. Treba je bilo podjetja ustanavljati in organizirati. Delavci in vsi ljudje so morali imeti kruh, stanovanje in obleko. Poskrbeti je bilo treba za upokojence in bolne. Na reden nain to ni lo. Sindikat je moral poskrbeti za prostovoljno delo. Posebno vano je bilo delo v gozdovih: premoga je bilo malo, treba je bilo pomoi z drvmi. Povsod je bila potrebna organizacijska skrb sindikata. Posegel je prav izdatno tudi v kulturna dogajanja: vodil je skrb za olstvo, ustanovitev kulturnih in portnih drutev ter dijakih domov in njihovo delovanje. Okupator je uniil vse, kar je bilo v zvezi z narodno kulturo, le k a j malega je bilo mogoe skriti. Leta 1950 je bilo na obmoju okrajnega sindikalnega sveta e 18 knjinic, ki so imele primerno tevilo knjig. Seveda je sindikat delal z roko v roki z Zvezo komunistov, z Osvobodilno fronto, ki se je leta 1953 preimenovala v Socialistino zvezo delovnega ljudstva, in z ljudsko-upravnimi oblastmi. Leta 1949 je bilo delo nekoliko olajano s tem, da je skrb za prostovoljno delo prevzela OF, skrb za delo kulturno-prosvetnih drutev Okrajna zveza kulturno-prosvetnih drutev (naslednik Obinska zveza kulturno-prosvetnih drutev), za port Okrajna nato Obinska zveza za telesno kulturo. Ko je leta 1950 z ustanovitvijo delavskih svetov in upravnih odborov uvedena zaetna stopnja delavskega samoupravljanja, se je delo celotne sindikalne organizacije mono povealo. Z vsako nadaljnjo stopnjo v delavskem samoupravljanju je e naraslo. Pri volitvah se je bilo treba pobrigati za izbor pravih kandidatov in za pravilno izvedbo volitev, nato pa za stvarni prenos celotnega vodstva podjetij na delavske svete in upravne odbore. V zvezi s tem je bila stalno na dnevnem redu ureditev delavskih prejemkov. Prejnjemu mezdnemu razmerju ustrezajoe nagrajevanje po asu dela in akordu je bilo treba nadomestiti z bolj pravinim in primernim nagrajevanjem. Prva leta so ga merili po premij skem in tarifnem pravilniku. Dolobe premij skega pravilnika so stopile v veljavo ob ugotovitvi, da je ta ali oni zasluen za veji uspeh pri delu. Med delavci je nastalo preprianje, da dostikrat ni bilo mogoe pravilno ugotoviti, komu pripada zasluga. Ve let so delali na novem tarifnem pravilniku, ki n a j bi bil im bolj pravien. Prva tenja je bila, da se plailo na uro im bolj omeji. Na njegovo mesto n a j bi prilo plailo po enoti proizvoda ali po uinku. Za meritev obojega (kar je v bistvu precej enako) so zaeli uvajati toke. Pri tem so upotevali razne initelje: teino napora, vejo izobrazbo in trud, potreben, da se izobrazba pridobi. Drug problem je rodila ugotovitev, da je odloanje v delavskem svetu podjetja esto rezultat mnenja in elja posameznikov. Zato so po obratih, ki so postali tarifne enote, zaeli uvajati obratne svete. Preko njih je bilo lae dosei odloitve, ki so bile izraz volje in elje celokupnega delavstva. V asu uvedbe delavskih svetov se je zael uvajati tudi nov obraunski sistem na osnovi svobodnega formiranja cen. Poseganje uprave v vodenje poslov se je omejilo, ni pa se popolnoma odpravilo, ostale so

e monosti za obravnavanje raznih vpraanj na temelju razlinih osnov. V zaetku estdesetih let se je uvedlo enako postopanje za vse ustanove in dejstva. Ze od nekdaj je vladalo preprianje, da je za veji uspeh pri delu pomembna izobrazba. Odtod v sindikatih in med delavstvom poleg prirodne tenje po izobrazbi tudi skrb za sredstva in ustanove, k j e r se pridobi izobrazba: za ole (redne in izredne), za teaje, predavanja, praktine v a j e itd. Konno so stalno dala opravka volitve zdaj te, zdaj one vrste. Ko so bile z novo ustavo uvedene interesne skupnosti z delegatskim sistemom, je bila skrb za dobro in uvidevno ter socializmu predano vodstvo stalno na dnevnem redu. Skrb za kmetijska vpraanja so prvotno zanemarjali, zdaj pa so bolj in bolj postala perea. Kakor rastlino je treba tudi drubo stalno negovati. To je glavna skrb sindikatov. Dela jim zmanjkati ne more. eprav zunanji uinki niso vedno vidni. Ze v prvih letih je bil celjski sindikat izredno moan. Okrajni sindikalni svet je imel v svojem okrilju 11 obinskih sindikalnih svetov s 304 podrunicami in 34.559 lani (samo v Celju jih je bilo 16.020). Leta 1956 je bil ustanovljen poseben obinski sindikalni svet. Obinski sindikalni svet in podrunice so bili organi, preko katerih je okrajni sindikalni svet deloval. Vendar je esto posegal tudi neposredno do temeljev organizacije, do posameznih lanov kot varuh pravice in ustavnosti. Ko je Medved odel, je plenum zaasno izroil vodstvo sveta tajniku, ki je bil tedaj Ivan Cokan, nato pa je izvolil za predsednika Ivana Zmaherja iz torske tovarne. Ostal je na tem mestu eno leto. Dne 21. februarja 1958 je postal predsednik sindikata Joe Jot, ki je s svojim delom kot upan bive vojnike obine dokazal, da ima razen vpogleda v vpraanja drube in njenega vodstva tudi primeren takt. Za Jota se je nekoliko spremenila sestava vodstva. Najvijo oblast je dobil plenum, ki je volil predsednika in predsedstvo. Iz predsedstva so pa izloili tajnitvo, ki sta mu pripadala tajnik in blagajnik. Tajnik je bil za Trofenikom krajo dobe Hari Sentjurc. Po njegovi prezgodnji smrti je prevzel tajniko mesto e omenjeni Ivan Cokan. Tudi administratorka Gregorieva si je poiskala drugo mesto. Po dalji nezasedenosti ga je 1962 prevzela Majda Pritekel j. Joe Jot je vodil okrajni sindikalni svet do decembra 1962. Mesto pri sindikatu je odloil, ker je bil izvoljen za predsednika obinske skupine. Predsednik obinskega sindikalnega sveta je nato Joe Bevc, tajnik pa Emil Pepelnjak. Jotov naslednik je postal Vlado renik, ki je imel sindikalne izkunje iz Velenja, na politini oli si je pa e poglobil politino izobrazbo. Leta 1965, ko je e obina stopila na mesto ukinjenega okraja, je bilo v Celju bazensko posvetovanje predsednikov obinskih sindikalnih svetov, obravnavali so tekoe zadeve, ob preudarjanju, da je sindikat kolektivna politina organizacija delavcev, ki oblikuje svoja stalia na osnovi mnenja lanov.

Creniku je kot predsednik marca 1966 sledil Berni Strmnik, rojak iz Lu, absolvent celjskega uiteljia in nazadnje uitelj na Konjskem vrhu nad Luami. e v Mozirju je bil obinski sekretar ZK. V Celju je. leta 1961 postal poklicni sekretar ideoloke komisije ZK, nato obiskoval visoko olo za politine vede, na kateri je leta 1965 diplomiral. Po diplomi je postal sekretar za drubenoekonomska vpraanja. V marcu 1966 je obni zbor izvolil novi plenum in izvrni odbor, v katerem je bil Ivan Cokan podpredsednik in Vili Skrt tajnik. Za Strmnikom je postal predsednik Ivan Kramer (1. decembra 1967). Dne 30. septembra 1975 je Veneslav Zalezina, ki je bil od 29. marca 1971 tajnik, prevzel predsedniko mesto, tajnik pa je postal Vili Konan. V prvih letih so posamezne sindikalne organizacije pristopale k svetu neposredno. Pa pa je svet imel potrebno tevilo komisij za posamezne dejavnosti. Zaradi veje preglednosti so leta 1974 sklenili, da se uprava razdeli glede na posamezne dejavnosti v odbore, ki jih je bilo izprva 16, pozneje sta pa nastala e dva. Odbore so pa po posebnosti dejavnosti zdruili v treh podrojih, ki so jim na elu sekretarji s potrebnim tevilom pisarnikega osebja, med katerimi je bila na prvem mestu tajnica. I. podroje zdruuje odbore: za trgovino, obrt, kmetijstvo, gostinstvo, gradbenitvo in komunalo. Sekretar je Mirko Mustinski. II. podroje zdruuje odbore za panoge industrije: kovinsko, lesno in kmetijsko. Sekretar je Miro Medved. III. podroje zdruuje odbore za drubene dejavnosti: socialne in kulturne, vzgojo in izobraevanje, zdravstvo, upravo, pravosodje, drubenopolitine dejavnosti, bannitvo, zavarovalnitvo. Sekretar je Igor Ponikvar. 19. decembra 1975 so na pobudo republikega sveta Zveze sindikatov Slovenije ustanovili e Medobinski svet Zveze sindikatov za celjsko regijo. Predsednik je Ivan Kramer, tajnik pa Tone Erjavec. Socialistina zveza delovnega ljudstva Jugoslavije (SZDLJ) Osvobodilna fronta, ki je med narodnoosvobodilno vojno bodrila narodno in drubeno zavest ter krepila med ljudstvom odpornost, je po konani vojni ohranila kot Ljudska fronta svoj pomen s tem, da je med ljudskimi mnoicami budila voljo za obnovo in smisel za pravinejo socialistino ureditev drube. Na borbenem terenu zasnovano obliko so borci prenesli v mirnodopsko ivljenje. V sestavu okrone organizacije je bil prvi predsednik OF Ivan Ocvirk, sekretar je pa bil Joe Mravlje, nato Ivo Svetlii. Pri mestnem ljudskem odboru je pa zavzemala to mesto Emilija Gabrovec-Lenka. Ob osvoboditvi je bil predsednik Nande Klaniar.
8 Zgodovina Celja

Po ukinitvi okroja je bil okrajni odbor OF nadaljevatelj dela okronega odbora OF. Ko je Ivan Ocvirk prevzel vodstvo okrajnega ljudskega odbora, je postal predsednik okrajnega OF odbora Ivan Oso. Organizacijski sekretar je bil Joe Piki. Leta 1950 je bil predsednik mestnega odbora OF in hkrati sekretar mestnega komiteja KPS Lojze Terpin, sekretar mestnega odbora OF je pa bil Rudolf Klari (1949). Leta 1951 je bil na tem mestu Andrej Petelin. Sekretarka mestnega odbora OF je bila leta 1950 Darinka Zupane, leta 1951 pa Marica Pokaj. Dne 1. februarja 1953 so v smislu resolucije VI. kongresa na konferenci Ljudske fronte, kakor se je OF imenovala v vzhodnih delih drave, preimenovali organizacijo v Socialistino zvezo delovnega ljudstva (SZDLJ). S tem so e opredelili njuno nalogo: Socialistina zveza je organizacija delovnega ljudstva. Zveza komunistov Jugoslavije je pa usmerjevalec na poti socializma in marksizma ter bditelj nad tem, da se ta pot ne zgrei. Kmalu po preimenovanju, 27. junija 1953, je bil na okrajni konferenci plenuma izvoljen za predsednika Vinko umrada. Na I. seji 7. julija 1953 je pa bilo izbrano celotno predsedstvo. lani so postali: Helena Borovek kot sekretar, Franc Lubej kot blagajnik, Alojzij Krivec kot predsednik OLO Celje-okolica, Rudi Peperko kot tajnik OSS (Okrajnega sindikalnega sveta), Hinko Drnovek, Franc Cerjak in Vinko Uen. umrada je prevzel predsedstvo z vtisom, da lani Zveze komunistov kakor tudi lani Zveze sindikatov Jugoslavije Socialistino zvezo zapostavljajo in jo smatrajo kot nekak privesek njima obema. 2e kar ob nastopu svojega predsednikovanja je po ortu zunanjepolitinega poloaja, ki ga je zelo dobro poznal in pravilno ocenil, dal temu izraz v obirnem govoru. Njegova konna ugotovitev je bila: Socialistina zveza je stranka, temeljea na idejah socializma. Zveza komunistov ima nalogo, da n j e j in drubi kae pravo pot in bdi nad tem, da je ne zgreita, Zveza sindikatov je pa strokovna organizacija, kakor so taka organizacija tudi zadruge. Komunisti se morajo nujno udejstvovati v Socialistini zvezi, prav tako sindikalisti, toda s pravicami, ki jih imajo drugi lani. Pri tem je opozarjal na zakljuek VI. kongresa ZKJ, da Zveza komunistov ostane zveza ljudi, ki nimajo nobenih predpravic, ampak imajo iste pravice kot ostali dravljani, morajo pa po svoji razsodnosti delovati v vseh politinih organizacijah, paziti morajo, da bi politino ivljenje lo naprej po progresivni poti, in skrbeti, da se bosta znanje in zavest naih ljudi bolj jaala v smislu, ki ga je e naznail tovari Tito, da komunisti zamenjajo gajlo s knjigo. Prisotni so mu dali prav. Tako je tovari iz Zabukovice izjavil, da je med Socialistino zvezo in med sindikati premalo skupnega, kmet ne vidi delavca in delavec ne kmeta, to se posebno opaa v industrijskih centrih, vendar se je treba zavedati, da delavec brez kmeta in kmet brez delavca ne bi mogla iveti. Nujno je, da se brigata drug za drugega.

Tega se pa morata zavedati tudi Socialistina zveza in Zveza sindikatov, medsebojno se morata povezati. Podobno je govoril delegat s Kozjega, opozarjal je na rtve, ki jih je dalo Kozjansko in njega kmeko prebivalstvo bi zdaj zasluilo vejo pozornost. Sam umrada je bil komunist, prav tako tudi drugi lani predsedstva. Razprava je na vse delegate napravila globok vtis. V resnici so se razlike v miljenjih zabrisale in so poslej vse tri organizacije slono hodile po zartani poti v javnosti, delovnih kolektivih, kulturnih in portnih ter v politino-upravnih organizacijah. Pojavljale so se pa tudi tobe o lastni organizaciji. Ljudje se premalo brigajo zanjo, ne plaujejo redno lanarine, ponekod neredno hodijo na sestanke, odborniki ne vre svoje dolnosti. Slialo se je tudi, zakaj tako: med vojno so kmetje dajali, kar so mogli, zdaj pa mnogi ne razumejo, da je za obnovo treba rtev, zlasti e, ko je po prvih uspelih korakih priel udarec od vzhoda; poleg tega pa tudi nekateri aktivisti ne nastopajo, kakor bi morali. Bili so zaetki obnovljenega politinega ivljenja. V jeseni so bile volitve v razne ljudske odbore. Ponekod so ljudje razoarali, drugod je pa vse potekalo v redu. Ze leta 1954 so se razmere izboljale. Socialistina zveza se je vidno okrepila v lanstvu in v organizaciji. V tem letu je prilo na dnevni red vano vpraanje zdruitve mestnega okraja z okolikim, ki se je poslej imenoval samo okraj Celje. Dne 19. februarja je bila skupna seja mestnega in okrajnega odbora Socialistine zveze. Na elu mestnega odbora je bila tedaj Olga Vrabi. Poroevalec je bil Igor Ponikvar. Sprejeli so sklep, da izvolijo skupni sekretariat, ki n a j vodi posle do skupne konference Socialistine zveze. V skupni sekretariat so bili izvoljeni: za mesto Olga Vrabi, Albin Medved in dr. Marijan Pavli, za okolico pa Vinko umrada, Helena Borovak, Franjo Lubej, Rudi Peperko in Ivan Greak. S tem v zvezi se je razvila obirna razprava o novih obinah, o emer so govorili Franc Simoni, Riko Jerman, Viktor Avbelj in Olga Vrabieva. V tem letu se je okraju Celje prikljuil tudi okraj otanj. Zdruili sta se tudi obe Socialistine zvezi. Skupni sestanek je bil 6. novembra 1954. Na njem so izvolili za predsednika Socialistine zveze Franca Simonia, ki je bil hkrati sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov. Tajnik novega odbora je bil Jakob en, prej predsednik v otanju. Za lane odbora so pa bil izvoljeni Mio Bobovnik, Helena Borovak in Miran Cvenk. V sekretariatu so e bili: Stane Sotlar, Zvone Dragan, ing. Fanika Jugovi, Ivan Kova, Beno Krivec, Milan Lotrk, Ljubo Zeli, Janko Zevart (prej predsednik obinskega odbora v SZDL v otanju, ki so ga pred tem kooptirali v plenum). Celotni plenum je tel nad 80 lanov. Novi lani predsedstva so postali: Joe Marolt, Stane Sotlar, Franc Simoni, Cveto Pelko, Ljubo Zeli, Milan Lotrk, Zvone Dragan, dr. Anton
8*

115

Kova, Ivan Kova, Janko Zevart, Branko Gomba, Francka Bogataj, ing. Fanika Jugovi, Vojko Simoni, Stane elih, Franc Zupane. Simoni je konec leta 1959 odloil predsednitvo v Socialistini zvezi, obdral je pa funkcijo sekretarja okrajnega komiteja ZKJ. Za njegovega naslednika v Socialistini zvezi je bil izvoljen Fianjo Lubej. V zaetku leta 1960 je bil novi predsednik Joe Marolt. Mesto sekretarja je 23. j a n u a r j a 1962 prevzel Boo Lukman. Tedaj so kooptirali v odbor Andreja Marinca, dipl. in. kmetijstva, dotlej sekretarja obinskega komiteja ZK v marju, in Vlada Grenika, dotlej predsednika okrajnega Sindikalnega sveta v Celju. Ker je Lubej prevzel novo funkcijo v kmetijski organizaciji, so ga razreili in za predsednika izvolili in. Marinca. Podpredsedniko mesto so poverili Sotlarju. Ker je Lukman odel v alec kot sekretar komiteja, je prevzel mesto sekretarja Janko Zevart. Predsednik obinskega odbora Socialistine zveze je bil leta 1959 Sreko Pratnemer. Na seji 14. decembra 1962 so izvolili celotni izvrni odbor. V njem so bili razen in. Marinca, predsednika, in J a n k a Zevarta, sekretarja, e naslednji lani: Franek Knafelc, predsednik idejnovzgojne komisije, Franjo Lubej, predsednik gospodarske zbornice, Peter prajc, podpredsednik OLO, Mila Stameji, uslubenka OLO, Slavko Verdel, direktor Slube drubenega knjigovodstva, blagajnik, Sreko Pratnemer, novinar, in Duan Brelih, predsednik ob. odbora SZDL v Sevnici. Dne 1. julija 1963 se je od SZDL poslovil in. Marine, ker je postal sekretar komiteja ZK. Dne 19. septembra je bil izvoljen na njegovo mesto Joe Marolt. Istoasno ko Simoni pri okraju je pri obini odloil vodilno mesto pri Socialistini zvezi (in obinski ZKJ) Cvetko Pelko. Kot predsednik Socialistine zveze mu je okrog 1. julija 1960 sledil Drago pendl, dotlej v o d j a ole na Teharju. Ko je pendl leta 1963 prevzel mesto ravnatelja nove osemletke na Dekovi cesti, je postal predsednik Socialistine zveze Marjan Ravnikar. Ko je bil Ravnikar doloen za ravnatelja pokrajinskega muzeja, je dobil konec leta 1964 razrenico in predsednik obinske Socialistine zveze je postal Zdravko Trogar. Bilo je v asu, ko so se pripravljale splone volitve in organizacija krajevnih skupnosti. Predsednik izvrnega odbora je pa postal Janko Zevart (25. junija 1965), ki je v vodstvu e danes. Mesto podpredsednika je prevzel Joe Bevc, tajnik je pa postal Franek Knafelc. lani so pa bili: Karel Sagadin, Marica Frece, Edo Grgi, Anton Tofant, nato M a r j a n Uakar, Lovro Blaon, Slavo Cerjak, Janez Trofenik, Franc Sok, Ivan Zmaher. Po ukinitvi okraja leta 1965 je v vodstvu zopet nastala izprememba, ki pa je bila trajnejega znaaja. Joe Marolt je dve leti posvetil fakultetnemu tudiju zgodovine in zemljepisa in je odloil predsedstvo okrajnega odbora SZDL. V olskih letih 1967/68 in 1968/69 je pa predaval oba predmeta na gimnaziji. Dne 1. aprila 1969 je postal ravnatelj Muzeja revolucije, vendar je do konca olskega leta vril dvojno delo v oli in v muzeju.

Leta 1968 je obinska SZDL razirila svoj delokrog s tem, da je s sosednjimi obinskimi zvezami kot najviji skupni vodstveni organ ustanovila medobinski svet. Vodstvo je poverila Janku Zevartu. Naloga medobinskega sveta je irega znaaja: usklajuje dogovore o skupnih akcijah in daje pobude obinskim in medobinskim svetom in njihovim skupinam (konferencam), jih pa tudi zastopa, kjer koli je to potrebno. Vsaka prikljuena obina ima v medobinski konferenci tri lane svoje obinske konference, nadaljnja tiri mesta pa zavzemajo drugi lani. V sekretariatu medobinske konference ima pa vsaka obinska konferenca en mandat. Organizacija Socialistine zveze za obino Celje se imenuje obinska konferenca SZDL Celje. Najviji izvrilni organ je izvrni odbor. Prvi predsednik je e bil Janko Zevart, profesionalni podpredsednik je bil nek a j asa Joe Bevc, profesionalni sekretarji so pa bili Janez Kovai, Franek Knafelc in Bojan Volk. O tevilnih poedinih vpraanjih so razpravljali, sklepali ali predlagali reitev strokovni odbori ali komisije. Taki odbori ali komisije so bili med drugimi: volilna komisija, odbor za organiziranje in kadre, odbor za spremljanje drubenoekonomskih odnosov, konferenca za drubeno aktivnost ensk (nadaljevanje prejnje AFZ), odbor za zdravstvo in socialno politiko, odbor za verska vpraanja, odbor za kmetijstvo, odbor za delo s krajevnimi skupnostmi, odbor za olstvo in kulturo, odbor za sodelovanje z drubenimi organizacijami in drutvi. Spomladi leta 1975 je postal predsednik obinske konference SZDL Celje Joe Volfand, sekretar pa Tone Roman. Volfandovo mesto je leta 1980 prevzel Tone Roman. Sekretar je postal Drago Stokavnik. Mesto voljene sekretarke svetov in odborov je prevzela predmetna uiteljica Sonja Ocvirk, profesionalni sekretar v isti funkciji je postal Viki Krajnc, vendar je bil na tem mestu samo eno leto. Sekretarja svetov in odborov sta za Sonjo Ocvirk in Vikijem Krajncem postala Leon Mokotar in Vika Nendl. Tajnici sta Anica Krajnc (prej Irena Ratej) in Nada Pfajfer. Pri predsedstvu, izvrnem odboru in konferenci je po letu 1975 e 35 svetov, odborov, komisij in ena irija. 2e prej obstojeim odborom so se pridruili e novi (ali deloma izpremenjeni): koordinacijski odbor za kadre, koordinacijski odbor za stabilizacijo, koordinacijski odbor za mednarodne odnose, koordinacijski odbor za varstvo okolja, koordinacijski odbor za sodelovanje z drubenimi organizacijami in drutvi, koordinacijski odbor za kulturo in koordinacijski odbor za delo z mladino. Sveti in koordinacijski odbori tejejo od 11 do 24 delegatov. V okrilju Ljudske fronte je nastala Antifaistina fronta ena (AF), ki je e v naslovu izraala svojo nalogo. Leta 1948 je bila kot druga izvoljena za predsednico Anica Pirnat, za sekretarko pa Nada Krivec. Leta 1958 se kot naslednica e javlja ensko drutvo, ki mu je bila tedaj predsednica Ivanka Zagar-Milovanovieva. Mestno ensko drutvo se je povezalo z drugimi enskimi drutvi v okraju, s imer je nastala okrajna Zveza enskih drutev. Iz enskega drutva se je razvilo Drutvo za

napredek gospodinjstva. enske so pa smatrale, da v smislu enakopravnosti zastopa itak njihove pravice z monostjo javnega udejstvovanja Socialistina zveza. Zveza komunistov Jugoslavije Zveza komunistov se je prvotno imenovala Komunistina stranka (partija) Jugoslavije. To ime se je izpremenilo na osnovi velikega otvoritvenega govora, s katerim je predsednik Tito v novembru 1952 otvoril VI. kongres stranke. V tem govoru je Tito predlagal, naj se stranka preimenuje v Zvezo komunistov Jugoslavije, Ljudska (v Sloveniji Osvobodilna) fronta pa v Socialistino zvezo Jugoslavije. Pri tem je glede prvega predloga e posebej poudaril, da bo organizacija ohranila svoj komunistini program in znaaj. Oba predloga je kongres sprejel v svojo resolucijo. Preimenovanje Osvobodilne fronte v Socialistino zvezo Jugoslavije (oziroma Slovenije) je pa tudi potrdil IV. kongres Socialistine zveze, ki se je vril maja 1953 v Ljubljani. Temeljne organizacije Zveze komunistov Jugoslavije so komiteji. Na elu so jim sekretarji. Komunistina organizacija v celjskem okroju Celjsko okroje je obstajalo do 23. januarja 1947. Prvo njegovo vodstvo je prilo z borbenega terena. Sekretarji okronega komiteja so bili hkrati vodje uprave. Bili so drug za drugim naslednji: Martin Greii, Maks Gapari, Joe Lesar in Franc Popit. Komunistina organizacija do leta 1965

a) v okraju Celje-okolica (izza 26. marca 1954 oznaevana kot okraj Celje). Tudi prvi okrajni sekretarji so prili z borbenega terena. Bili so naslednji: Marjan agar, Slavko Verdel, Slavko ernel, Alojzij Sua, Zoran agar in Ivan Ocvirk. Med njimi je najbolj znan Ivan Ocvirk. Kot kmeki sin se je rodil leta 1909 v Ojstriki vasi pri Taboru. Leta 1941 je moral zbeati v Ljubljano, od koder je takoj odel med partizane. Po konani vojni je postal predsednik okronega odbora Osvobodilne fronte in je e leta 1946 za Suo prevzel vodstvo okraja Celje-okolica. Leta 1948 je Zoran agar prikazal na partijski konferenci razvoj partije (isto je za mesto storil Klari). Konec leta je bil premeen na enako, a e bolj odgovorno mesto v Ptuj. O odhodu je tajnik napisal, da je tri leta vodil okraj vsekakor kot sekretar ZKJ, v vmesnih razdobjih pa tudi kot vodja uprave. Na konferenci januarja 1949 je vodil delo Nestl Zgank, pa kot vrilec dolnosti sekretarja. Tedaj so bili izvoljeni v izvrni odbor Ivan Ocvirk, Rudi Resnik, Ivan Vrbnjak in Joe Piki. Sekretar je postal Ivan Ocvirk. Organizacijski sdkretar je bil najprej Ivan Kova, nato pa Joe Piki. Leta 1951 je Ocvirk odel v politino olo v Beogradu, kjer je

teko zbolel in umrl 23. decembra 1951. Pokopali so ga kot zelo zaslunega voditelja v Taboru. lani komiteja v Ocvirkovi dobi so bili: Ivan Urbani, Ivan Zdolek, Nestl Zgank, Tone Peterca, Vili Reberek, Joe Petri, Alojzij Culkar, Franc Mlakar, Joe Piki, Mio Bobovnik, Tone Dvojmo, Dolfka Paulus, Milo Gabriel, Drago Podreberek, Ivan Penik, Joe Mastnak, Slavko Verdel, Franc Lajevec, Franc Ulaga, Adela Pauker, Nada Krivec. Ocvirkovo mesto je prevzel Andrej Petelin. Temu je sledil Vinko umrada. Organizacijski sekretarji so pa bili: Joe Mravlje, Zvone Teran, Ivan Kova, Jakob Zen. Menjal se je tudi sestav komiteja. Pripadali so mu: Matev Babi, Vlado Birsa, Helena Borovak, Verner Breznik, Miran Cvenk, Rudi Grosar, Friderik Gradinik, Joe Jot, Ivan Kova, Alojzij Kotar, Justi Kozinc, Lojze Lipnik, Franc Lubej, Janko Oprenik, Ivan Penik, Rudi Peperko, Nina Pokorn, Albin Rehar, Anica olar, Ivan Stare, Viktor oster, Vinko umrada, Franc Teran, Ivan Vodovnik, Ivan Zdolek, Rajko Petri, Janko Cvetko, Viktor Grabar. Ko je umrada odel v Ljubljano tudirat, mu je sledil Miran Cvenk, ki je bil predsednik in sekretar do zdruitve obeh okrajev: Celje-okolica in Celje-mesto (1954). Ze pred zdruitvijo, 19. j a n u a r j a 1954, sta se mestni in okoliki komite zdruila v okrajni komite. Sekretar zdruenega komiteja je postal Franc Simoni, po poklicu kmetijski tehnik, rojak iz okolice Ljutomera, ki je bil dotlej sekretar v okraju Maribor okolica. Tako je bilo do srede marca. Tedaj so na skupni seji izvolili dva nova komiteja: okrajnega in poleg njega e mestnega, ki je imel znaaj obinskega komiteja. Zaasno sta oba komiteja imela e skupni sekretariat. Simonieva organizacijska sekretarja sta bila Stane Divjak in Joe Marolt. lani okrajnega sekretariata so bili: Vinko umrada, Miran Cvenk, Helena Borovak in Franc Lubej, za mesto pa: Olga Vrabi kot sekretar, Riko Jerman, Florjan Pelko in Ivan Golja. Dobra dva meseca je oba komiteja e skupno vodil Franc Simoni. Dne 2. in 3. aprila sta komiteja e enkrat imela skupno konferenco. Na tej konferenci so se domenili, da obdri Franc Simoni samo vodstvo okrajnega komiteja, njemu podrejen mestni obinski komite pa obdri svoje vodstvo. lani okrajnega sekretariata so postali: Olga Vrabi, Vinko umrada, Riko Jerman in Miran Cvenk. Celoten okrajni komite je imel iri sestav. Za njegove lane so bili izvoljeni: Anton Akerc, Helena Borovak, Miran Cvenk, Ivan Golja, Fedor Gradinik, Ivan Greak, Anton Germ, Riko Jerman, Joe Jot, Alojzij Kotar, Ivan Kova, Joko Lojen, Franc Lubej, Albin Medved, Milica Omladi, Florjan Pelko, Nina Pokorn, Albin Rehar, Franc Simoni, Vinko umrada, Anton Tofant, Franc Tran, Ivan Vii, Olga Vrabi, Konrad Zaberl.

Ko je leta 1954 aleki del okraja otanj priel k okraju Celje, je zaasno vodil komite Jakob en, nato pa sta bila v celjski okrajni komite poleg ena izvoljena lana iz bivega otanjskega okraja e: Tone Ulrik-Kristl, Franc Podvratnik. Ob tej priliki je Simoni postal tudi predsednik Socialistine zveze poveanega okraja, Jaka en, bivi sekretar okrajnega komiteja v otanju, pa njen sekretar. e pred zakonom, 14. decembra 1962, se je stari okrajni komite zaasno na novo konstituiral. Ob tej priliki se je tevilo njegovih lanov zmanjalo od 49 na 40. Od teh jih je bilo sedem iz prikljuenih treh obin. Sekretar komiteja je e nadalje ostal Franc Simoni. Organizacijski sekretar pa Joe Marolt, ki je bil na tem mestu e izza leta 1960. Ustanovile so se tri komisije: kontrolna, kadrovska in ideoloka. Franc Simoni je ostal na mestu sekretarja do junija 1963, ko je bil poklican k centralnemu komiteju v Ljubljano. Ob odhodu je zaradi svojih obilnih zaslug bil izvoljen za astnega obana celjske mestne obine. Izvoljen je bil nov komite. Posle sekretarja je pa prevzel Stane Divjak. Po krajem asu mu je sledil Tone Skok, ki je po ukinitvi okraja (1965) postal obinski sekretar. Mestna komunistina organizacija: (do ukinitve okraja 1965) V okraju Celje-mesto je kot zaasni predsednik narodnega odbora vrila dolnost sekretarja partije in predsednika Osvobodilne fronte z borbenega terena dola Emilija Gabrovec-Lenka. N j e n organizacijski sekretar je bil Trboveljan Hinko Kamnikar. Po volitvah 14. avgusta 1945 se je sekretariat loil od uprave mestnega okraja. Kot sekretarji so si sledili: Jakob Draksler, Lojze Trpin, Gojmir Melik, Rudolf Klari, Vinko umrada, Olga Vrabi, lani so pa tudi bili: Darinka Zupane, Stanislav Ota, Ivan Vidmar, Vlado Mrak, Slavko Koar. Najdalje (19521954) je ostala v tej funkciji Olga Vrabi, po poklicu magistra farmacije, ki je e pred vojno v otanju vrila partijske funkcije in bila delavna tudi med celjskim dijatvom. Med vojno je organizacijsko delovala na podroju Srbije. Po konani vojni je bila v Celju leta 1945 in 1946 delavni lan okronega komiteja, nato je bila eno leto sodelavka agitacijske in propagandne komisije pri republikem centralnem komiteju v Ljubljani. Leta 1947 je kot intruktor prevzela mesto pri Zveznem centralnem komiteju v Beogradu. Iz Beograda je prila v Celje, da prevzame mesto sekretarja pri mestnem okrajnem komiteju. lani komiteja v tem asu so bili: Ivan Oo, Slavko Koar, Stane Kokalj, Vladimir Zivkovi, Marica Pokaj, Ivan Golja, Franc Sotlar, Vladimir Mrak, Ivanka Vidic, Albin Medved, Martin Godler, Tone Gabri, Rudi Sotoek, Vera Krui, Milena Dobrina, Florjan Pelko, Gojmir Melik, Anton Akerc, Lojze Terpin, Joe Pernus. Organizacijski sekretar je bil Gojmir Melik (1950). Leta 1954, ko se je pripravljala prikljuitev mestnega okraja k okolikemu, je bila Olga Vrabieva 18. maja 1954 na III. kongresu Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani izvoljena v predsedstvo komisije za ideoloka vpraanja. Leta 1955 je pa bila izvoljena za lana izvrnega sveta Slovenije. S tem je prestalo tudi njeno vodstvo (zdaj obinskega) sekre-

tariata v Celju. Obinski sekretar (a hkrati tudi predsednik obinskega odbora Socialistine zveze) je postal Florjan Pelko. Ko je Pelko postal podpredsednik okraja, je pri obini razen predsedstva Socialistine zveze odloil tudi mesto sekretarja ZKJ. Njegovo mesto je za kratko dobo prevzel Stane Divjak, ki mu je sledil Tone Skok. Po Skokovem odhodu na visoko politino olo v Ljubljani je za dve leti postal sekretar Stane Divjak. Ko je Divjak oktobra 1964 postal direktor Cestnega podjetja, se je Skok vrnil na mesto sekretarja obinskega komiteja, kar je ostal e n e k a j asa po ukinitvi okraja. Organizacijski sekretar je bil v tem asu Ivan Kramar, predsednik ideoloke komisije pa Marjan Ravnikar (za Lotrkom). Julija 1965 se je zaela gospodarska reforma. V tem asu je bil izvoljen za sekretarja komiteja Tone Erjavec. Za Erjavcem je 1. februarja 1966 prevzel mesto sekretarja in. agr. Andrej Marine. Njegov organizacijski sekretar je bil Boo Lukman. V lanku, ki ga je objavil v Celjskem tedniku, je novi sekretar pojasnil, v em je bistvo reforme. Gre za to, tako je izvajal, da se preprei oblastveno, etatistino in nameensko (birokratsko-administrativno) poseganje v gospodarski razvoj, kajti ekonomske drubenopolitine zakonitosti veljajo tudi v socializmu. To ne pomenja, da je bila dotedanja pot, po kateri je el na razvoj, napana. Razdejanje, ki ga je povzroila vojna, in revolucionarno u v a j a n j e socialistinega gospodarskega in drubenega reda sta zahtevali hitro ukrepanje. Zdaj je ta stadij e prekoraen. Treba je pa poskrbeti za dvoje: 1. dvigati gospodarsko izobrazbo kadra, ki dela v gospodarstvu, 2. programirati socialistino-ekonomsko in ne administrativno. To je bila osnova, na kateri so razpravljali na konferencah v izvrnem odboru in po podrunicah. Pri tem so se drali naela svobodnega izraanja misli, zavedajo se, da smo na poti v samoupravno drubo. Ko je sklep na tej osnovi sprejet, je pa obvezen. Poskrbeti je treba, da se bo delo nagrajevalo po uinku. To bo prava delovna vzpodbuda stimulacija. Sredi leta 1966 je bil na Brionih plenum Zveze komunistov Jugoslavije, ki je pospeil reorganizacijo partije, katere delo n a j bi postalo bolj uinkovito. V izvrnem odboru in po podjetjih se je poveala aktivnost. Trajno se je e utila potreba po tesneji organizaciji dela partijskih komitejev osmih obin celjske regije (pokrajine). O tem so v marcu 1968 razpravljali na sestanku njihovih sekretarjev na Teharju. Imeli so e na razpolago teze, ki jih je o tem vpraanju vrsta tudij, med katerimi so posebno obsene in pomembne: Perspektivni razvoj Kozjanskega ter Dosedanji regionalni-ekonomski razvoj ter model monega in verjetnega razvoja celjske obine do leta 1986. Delo Fedorja Gradinika ml., ki je izlo v Celjskem zborniku leta 1972. Perspektivni olski in kulturni razvoj Celjske regije. Zelo obsena tudija Joeta Volfanda, ki je na razpolago samo v netiskanem izvodu v Osrednji knjinici.

Andrej Marine je bil sekretar do 15. marca 1968. Njemu so slediliZvone Dragan (od 21. maja 1967 do 31. avgusta 1969), mag. ekon. tefan Koroec (od 1. septembra 1969 do 2. decembra 1971), Stane Seniar (od 2. decembra 1971 do 1980) in Ale lic (1980). V obinskem komiteju je bilo dela dovolj. Kot organizacijski sekretarji so ga v zadnjih dvajsetih letih opravljali: Ivan Kramer (od 1. maja 1960 do 30. junija 1967), Joe Gajek (od 1. oktobra 1963 do 28. februarja 1968), Tone Erjavec (od 1. aprila 1965 do 30. junija 1967), prof. Emil Roje (od 1. julija 1968 do 28. februarja 1971), in. Tone Zimek (od 16. decembra 1971 do 30. aprila 1974). Namestniki sekretarjev (izvrni sekretarji) so bili: Ivan Andrea, za negospodarska vpraanja (od 16. aprila 1974 do 15. julija 1977), za gospodarska vpraanja dipl. ekon. Franc Gazvoda. Andreau je sledil Slavko Sotler (prej strokovni sodelavec) in Sotlerju Boris Rosina (do premestitve v Razvojni center). Tajnici sta bili Mara Radiek (do februarja 1963) nato pa tefka Bitenc (do 1975). Statistino slubo so opravljale- Vera Musec (od 19601975), nato pa Majda Cmok. Sedaj sta (pri politinem sekretarju licu) profesionalna sekretarja Sreko Pratnemer in Franc Puser, neprofesionalni sekretar je pa prof. Joe Zupani. Zveza mladine Slovenije Mladinska organizacija je delno nadaljevanje predvojnega SKOJ, delno je pa ob koncu vojne nastala kot vzporedna organizacija Osvobodilni fronti oziroma Socialistini zvezi delovnega ljudstva. Oznaevali so jo tudi kot Ujedinjeno zvezo antifaistine ljudske mladine Jugoslavije Na kongresu v Zagrebu leta 1946 so sprejeli ime Ljudska mladina Jugoslavije. Leta 1948 sta se pa SKOJ in Ljudska mladina Jugoslavije zdruili v Ljudski mladini Jugoslavije. Na kongresu leta 1963 se je pa organizacija preimenovala v Zvezo socialistine mladine Jugoslavije. V sestavu okronega ljudskega odbora v Celju je zastopal LMS Mirko Gore-Iztok. V Sloveniji je bila leta 1948 prav tako skupna konferenca SKOJ in LMS. Za predsednika konference je bil izvoljen Ciril Trek, naelnik kmetijskega oddelka pri glavnem odboru Ljudske mladine Slovenije. lani so postali Dolfka Paulus, Rudolf Lukman in Martin Kodrun. Celjsko mladino so neposredno zastopali Joe Grabner, sekretar okrajnega odbora LMS, Milan Strika, predsednik odbora v Emu, in Stane Kranjc, naelnik finannega oddelka pri glavnem odboru LMS. Kot mladinski intruktor se leta 1948 navaja Joe Mravlje (preden je postal predsednik sindikalne organizacije). Naloga mladinske organizacije je bila uvajanje mladine v spoznavanje osnov socializma, zlasti marksizma in drubenega samoupravljanja, vzbujati v n j e j tenjo po oivotvorjenju teh osnov in e tudi uvajati v sodelovanje z odraslimi pri organizaciji in uspenem delu v socialistinem samoupravljanju. Aktivisti organizacije so bili po podjetjih in olah. Tam so se zdruevali v odborih, ki so se pa, kjer je bilo veliko lanov, lahko delili tudi

v pododbore. Centralna organizacija v (obini) mestu je bil (obinski) mestni komite. V Celju so si v vodstvu sledili mladinci, ki so po sodbi tovariev bili najbolj spretni, najbolj sposobni in najbolj vdani. Leta 1948 je bil v Celju okroni mladinski festival. Ze prva leta po vojni sreamo mladince v delovnih akcijah doma in drugod. Leta 1946 je delala naa brigada uspeno na progi BrkoBanovii. Dne 4. marca 1950 je bil na letni konferenci Zveze mladine izvoljen za sekretarja Niko Jankovi. Po letu 1950 so vodili celjsko mladinsko organizacijo: Niko Jankovi, Franc Rifelj, Franc Marovek, Stanko Pavli, Slavica Gozdnikar, Alojzij Borinc, Joica Zorko, Ivan Zupane, Stane Vengust, Franc Es, Andrej Drole, Ivan Apat, Albert ibli, Tonka Curk, Pavlica Taler, Biserka Lesjalc, Pavle Blai, Anica Medved, Edi uka, Franc Novak. Posebno mladinsko organizacijo je imel tudi okraj. Vodstvo: Rafko Kirn (19451946), Boris Debi, organizacijski sekretar in zaasni predsednik, nato organizacijski sekretar mestnega komiteja, Slavko Brene, predsednik (1947), Mirko Zavrnik, organizacijski sekretar (1947), Boo Lukman, organizacijski sekretar (1947), Mirko Mirnik, Dolfka Paulus (19481953), Stane Ravljen (1954). Mestni in okrajni mladinski komite sta se zdruila na okrajni konferenci 20. februarja 1954. Predsednika sta bila tedaj: pri okrajnem komiteju Ljuban ega, pri mestnem pa Frido Gradinik. Nadaljnje skupno vodstvo: Edo Grgi, sekretar (1955), Stane Ravljen (1956) ,Emil Roje (1960), Janez Kovai (1960), Franc Vidmar (1961), nato pa so imeli vodstvo Berni Strmnik, Zvone Dragan in Joe Volfand, ki zavzemajo e danes vidno mesto v Zvezi komunistov in v drubi. Leta 1960 je nastalo v organizaciji vznemirjenje. tudentje so osnovali samostojno tudentovsko organizacijo Jugoslavije, vendar so se leta 1974 vrnili v Zvezo socialistine mladine Slovenije (na kongresu v Moravcih) in Jugoslavije (na kongresu v Beogradu). Najviji vodstveni organ je postala konferenca, katere najviji organ j e bilo predsedstvo s sekretariatom. Kot predsedniki in sekretarji oziroma oboje hkrati so si sledili: Franc Ribi, predsednik (1. X. 19621. VIII. 1965), Zvone Perli, sekretar in predsednik (19. IX. 196331. VIII. 1966), Joica Rode, tehnini sekretar (21. X. 196330. VI. 1967), Joe Volfand, sekretar (1. IX. 196419. XII. 1965). Po ukinitvi okraja: Dagmar uster, predsednik in sekretar (1. IV. 196515. I. 1967), Stane Seniar, predsednik (1. IX. 19671. IV. 1970), Viktor Kranjc (1. IV. 19701973), Franc Ramak, sekretar (1. X. 1972 10. XII. 1974), Metod Trebinik, predsednik (1. IV. 197310. XII. 1975), Mirko Povalej, sekretar (11. X. 197416. IX. 1976), Franc Pusar, predsednik (10. XII. 1975 ), Franc Sredovnik, sekretar (16. IX. 1976 ). V sestavu organizacije (komiteja, pozneje konference) so bile komisije. Za leto 1961 se n a v a j a j o : komisija za idejno-vzgojno dejavnost (Rado Jonak), komisija za delavsko samoupravo (Peter Videnek), komis i j a za delovne akcije (Fredi Golavek), komisija za informacijsko slubo

(Janez Terek), komisija za drutveno udejstvovanje (Peter Jovanovi), komisija za olsko izobrazbo (Tonka Jake), komisija za organizacij skokadrovska vpraanja (vodi jo sekretar Marinkovi). Odlino mesto v organizaciji je zavzemal odbor v tovarni Emo. Tu je bil za prvega predsednika izvoljen tov. Melina. Za tov. Melinom so sledili kot predsedniki Konrad Kos, Franc Mahne itd. Od vsega zaetka so v posameznih obratih obstajali podaktivi mladinske organizacije, kateri so imeli svojega predsednika in tajnika. Organizacijske enote so bile delovne brigade. Akcijski program je baziral na izobraevanju predavanja, kulturno-zabavnem in portnem programu. Za predavanja je skrbel primarij dr. Rudolf ik. Posebno privlani so bili veseli veeri in plesi, katere je organizacija solidno izvajala. Pri mladinski organizaciji j e deloval poseben odsek klub mladih proizvajalcev, ki se je delil v tri skupine: samoupravno, tehnino in kemino-emajlirsko. Mladina se je udeleevala delovnih akcij, doma je pomagala urediti Mariborsko cesto, okolje tovarne in portne prostore v Gaberju. Udeleila se je zvezne akcije na progi BrkoBanovii. 1963. leta je mladina s svojo delovno skupino sodelovala pri izgradnji pomonih bivali (barak) za meane Skopja, ki jih je prizadel katastrofalni potres. V sklopu mladinske organizacije se je ustanovila Poitnika zveza. Ta je prirejala ceneja letovanja in vonje z javnim prometom svojim lanom, katerim je popust znaal celo do 75 %. Za glavno letovie si j e izbrala Makarsko, k j e r si je sama uredila taborie. Ko se je leta 1965 razel okraj, si je 8 obin, ki so mu dotlej pripadale, izbralo Medobinski mladinski svet, ki mu je bil predsednik Metod Trebinik. lanstvo mladincev v organizaciji traja do dovrenega 27. leta, po elji pa lahko e dalje. Mladinci se seveda udejstvujejo tudi v strokovnih organizacijah, npr. pri portu, telovadbi, planinstvu, tabornitvu. Cesto ujemo, da so na pohodu po poteh XIV. divizije in drugih vojnih enot. V zadnjih letih se zlasti zaradi prirodnih nesre (potres na Kozjanskem. Tolminskem) in potreb nerazvitih podroij ponovo vkljuujejo v mladinske delovne akcije, organizirane v brigadah. Sicer so pa take akcije tudi v posameznih krajih za doloene krajevne cilje. Za poivitev drutvenega ivljenja slui mladinski klub. Do leta 1965 je imel na razpolago dvorano v predvojnem Delavskem domu na landrovem trgu, potlej pa uporablja prostore nekdanje Junotajerske hranilnice in posojilnice na vogalu Cankarjeve in Akereve ulice. Ve let obasno izhaja mladinsko informativno in literarno glasilo Obrazi, ki se je v zadnjih letih, ko je izdajanje prevzela Kulturna skupnost obine Celje, razvilo v pravo revijo. Bilo je e n e k a j sorodnih mladinskih organizacij. Prva med njimi je bila Ljudska tehnika. Podpirala so jo podjetja sama. Zanje se je mnogo zavzemal sam Franc Leskoek. Znana in skrbna vodja vzgojitelja sta bila Rudi Peperko in Skomba. Posebno znana je bila Ljudska tehnika v Emu. Poleg raznih drugih je imela celo poseben oddelek za gospodinjstvo,

ki ga je vodila enska. Posamezne organizacije so imele glavno vodstvo v Okrajni zvezi Ljudskih tehnik. Poitnika zveza je imela poverjenike v podjetjih in tudi po olah. Sorodnega znaaja sta imeli Drutvo prijateljev mladine in Pionirska organizacija, ki so jo pa vodili odrasli, primerno samoupravo je sicer imela pionirska organizacija. Seveda se je mladina udejstvovala tudi pri telovadnem Partizanu, pri Planinskem drutvu in pri svojstvenih portnih organizacijah. Kar tevilna je bila organizacija Tabornikov. Leta 1955 je imela 200 lanov: rni sokoli so bili na I. gimnaziji, umei topoli na Tehniki oli, Munice na osnovnih olah, Pajki v Metki.

GOSPODARSKI, DRU2BENO-SOCIALNI IN GOSPODARSKO-TEHNICNI TEMELJI OBNOVE IN IZGRADNJE MESTA IN CELE OBClNE Prva leta po osvoboditvi je bil pobudnik in tehnini usmerjevalec obnovitvene gradbene dejavnosti in. Bla Pristovek. im se je vrnil iz Srbije, je na mestnem ljudskem odboru prevzel tehnino vodstvo in delo, kakrno je na bivem magistratu opravljal pred vojno e dobro desetletje in pol. Ena prvih nalog je bila ustanovitev projektivnega biroja. Vodstvo so poverili gradb. in. Francu Korentu. Kot sodelavec se je pridruil gradb. in. Savek, ki je pred vojno e delal v Celju. In. Vide je pa prevzel izdelavo tehninih predraunov za projekte. Na vsa navedena in e druga z njimi povezana dejstva je morala paziti inpekcijska sluba, gradbena in urbanistina. Mestni okraj oziroma njegova naslednica obina je imela izprva sama gradbeno inpekcijo, ki jo je vril gradbeni podjetnik iz prve Jugoslavije Konrad Gologranc. Leta 1961 se je v smislu zakona pri okraju osnoval inpektorat, v katerega sestavu so bile inpekcije z inpektorji za razne panoge: ceste, delo, elektrino energijo, gozdarstvo, kmetijstvo, veterino, saniteto, trg, vodno gospodarstvo, poarno varnost. Za zadeve, ki so bile v zvezi z gradnjami, sta bili gradbena in urbanistina inpekcija. Ko je bil okraj ukinjen (1965), sta kakor druge inpekcije prili k obini. Gradbeni inpektor je pazil na pravilen in strokovni nain dela ter na upotevanje odobrenega narta. Od okraja je leta 1964 preel k obini gradbeni inenir Aleksander Bukanovski, strokovnjak z dolgo prakso: preden je leta 1957 kot uslubenec Ingrada priel k okraju, je e izza osvoboditve delal pri obnovi Trbovelj. Slubo gradbenega inpektorja je pri obini vril do leta 1977, ko je bil upokojen Sledil mu je dotedanji mlaji sodelavec in. Igor Zupani, ki je bil pred prihodom v Celju direktor Splonega gradbenega podjetja v Rogaki Slatini. LTrbanistini inpektor pa je moral prvenstveno gledati na to, da se vri gradnja tono na odobrenem mestu in se tudi mesto doloa v smislu zgoraj navedenih tirih zahtev. Mesto ima e od ukinitve okraja gradbeni strokovnjak Franc. Kenda, sin rudarskega in. v Velenju in Zabukovici ter vnuk vijega tehninega uslubenca v Idriji. Po osvoboditvi je bil

n a j p r e j kot tehnini strokovnjak v javni slubi v Beogradu, leta 1957 je priel v 2alec kot direktor Savinja-projekta, leta 1962 je pri okraju nastopil slubo kot samostojni referent za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Leta 1964 je prevzel okrajni cestni inpektorat in leta 1965 je 1. aprila postal urbanistini inpektor pri celjski obini. Za statiko se je biro izprva poslueval zunanjega sodelavca gradb. in. Duana Berceta. Lastnega statika si je pridobil, ko se je prikljuil gradb. in. Maks Lipinik. Leta 1951 so se biroju prikljuili gradb. in. Ana Ocvirk in gradbeni tehnik Bernard Znuderl, Joe in Pavla Jeraa, statik Ivanka Velkavrh, arhitekt Ema pegli, gradbeni tehnik Stanislav Peri in geometer Kostja Kuzmin. Nekako konec leta 1953 je v biroju nastala secesija, priblino dve tretjini sodelavcev sta odli k okraju, ki je ustanovil lasten projektivni atelje. Vodstvo je okrajni ljudski odbor poveril Bernardu Znuderlu. V projektivnem biroju je ostala samo ena tretjina sodelavcev. Tudi v o d j a Korent je odel, vendar ne k ateljeju. Srea za biro je bila, da sta se mu v zadnjem asu pridruila gradbena inenirja Aleksander Janui in Janko Harlman. Nov sodelavec je bil tudi in. arh. ivorad Milovanovi, ki je kot direktor prevzel vodstvo. Na tem poloaju so mu sledili: gradb. in. Aleksander Janui, ekonomist Adolt Sadar in kot vrilec dolnosti in. Ivan Reya. Projektivni atelje je izprva vodil Bernard Znuderl. Po muni nerednosti, ki jo je zakrivil, so mu vodstvo odvzeli. Direktor je postal gradb. in. Maks Lipinik. Ker v Narodnem domu, k j e r je bil nastanjen okrajni ljudski odbor, ni bilo dovolj prostora, se je preselil v Gaberje. V tem asu je izla odredba, ki je uvedla poloaj odgovornih glavnih projektantov za vsa veja in poloaj odgovornih projektantov za manja dela. Odgovorna projektanta sta postala gradb. in. Ana LipinikOcvirk in gradb. in. Joef Savek. Kot statik je bila razen in. Lipinika zaposlena in. Ema pegli. Atelje se je bavil tudi z vpraanji urbanizma. Teren je snemal geometer Joe Ocvirk. Zunanja sodelavca sta bila med drugimi: za arhitekturo univ. prof. Ivan Vurnik in za statiko univ. prof. Stojan Globonik. V sporazumu z zunanjimi sodelavci (1. junija 1957) sta leta 1960 oba zavoda za projektiranje prela v sestav Zavoda za napredek gospodarstva. Izvajanje gradbenih del je imelo v prvih zaetkih znaaj improviziranosti. Dolgo tako ni moglo ostati. Bilo je toliko obsenih del, da bi jih manja predvojna podjetja ne bila mogla izvrevati. Najveje podjetje, Gologranevo, so itak razvlekli, ko so lastnika gradbenika Konrada Gologranca izselili. Mestni ljudski odbor je takoj po zaetku dejavnosti ustanovil Mestno gradbeno podjetje, ki so mu dali ime S(plono) G(radbeno) P(odjetje) Graditelj. O k r a j Celje-okolica je ustanovil Okrajno gradbeno podjetje (Ograd), pozneje oznaevano kot Savingrad. Obe podjetji sta se umaknili dvema velikima gradbenima podjetjema, Betonu (Ingradu) in Gradisu. O obeh podjetjih govorim na prikladnem mestu v sestavu nadaljnjega razvoja gradbene dejavnosti.

Leta 1955 je prilo do reorganizacije gradbene dejavnosti na iri osnovi. In. Bla Pristovek se je pred svojo upokojitvijo umaknil iz operative in vodil e samo projektivni biro. Gradbene in komunalne zadeve so zdruili v samostojnem oddelku za gradnje in komunalne zadeve, ki ga je kot naelnik vodil dipl. pravnik Zoran Vudler s sodelavci: in. Emilom Mareem kot referentom za gradnje, in. Stankom Trekom kot referentom za geodezijo ter uglednim strokovnjakom Konradom Golograncem kot gradbenim inpektorjem. Ni pa e mesto imelo lastnega referenta za urbanizem. Celotno gradbeno in komunalno dejavnost v celjski obini je vodil in usmerjal svet za gradnje in komunalne zadeve, naeloval mu je predsednik Rado Jenko, sicer direktor podjetja Aero in predsednik Turistinega in olepevalnega drutva. Konec leta 1955 so republike oblasti izdale ostre predpise o smotrnejem razvoju gradbene dejavnosti tako v korist zaite kmetijskih zemlji kakor pravilnejega izoblikovanja mest in naselij. Takoj so pristopili k doloitvi gradbenih okoliev in izdelavi zazidalnih nartov. Oddelek za gradnje in komunalne zadeve je s pomojo zunanjih sodelavcev kot prvi v Sloveniji izdelal predlog odloka in zazidalne narte, ki so bili javno razstavljeni in odobreni v prvi polovici leta 1956. Na regulacijski nart iz leta 1939 se je lahko naslonil samo po spominu, kajti med okupacijo je propadel. Imel pa je v vidu misli, ki jih je in. Pristovek, glavni pobudnik narta iz leta 1939, razloil v asopisu Na delo leta 1946. Vzporedno s tem so pristopili tudi k pospeenemu zbiranju dokumentacije za urbanistini nart in zazidalni projekt, ki so ju naroili leta 1954 pri Projektivnem ateljeju v Ljubljani. Oba sta bila gotova jeseni 1957. Ta urbanistini nart je izdelal in. arh. Viljem Stermecki, dodatni investicijski program pa dipl. ekonomist Merek s sodelavci. Nart je bil dobra osnova za nadaljnje delo, v celoti ga pa obinski in okrajni ljudski odbor nista sprejela. Za pregled lokacij je bila ustanovljena posebna lokacijska komisija, ki ji je bil naelnik Slavko Kukovec. Lokacijske in revizijske odlobe je izdajal sam oddelek za gradnje in komunalne zadeve na osnovi lokalnih ugotovitev, in sicer v mejah gradbenih okoliev ob soglasju sveta za urbanizem okrajnega ljudskega odbora Celje. Projekte je revidirala komisija za revizijo glavnih projektov pri okrajnem ljudskem odboru Celje. To komisijo je vodil in. Sreko Cvahte. Projekte za veje poslovne in javne zgradbe je pa odobravala republika revizijska komisija v Ljubljani. Seveda je vsak postopek zael in zakljuil mestni (obinski) oddelek za gradnje in komunalne zadeve. Poleg gradbene dejavnosti je bila v pristojnosti oddelka e celotna komunalna sluba, ki so jo izvajale obinske komunalne organizacije Uprava za ceste in kanalizacijo, Javne naprave, Plinarnavodovodraz-

svetljava, Stanovanjska uprava, Mestna vrtnarija in Biro za stanovanjsko izgradnjo. V teku leta 1955 se je zaela nova izmera mesta, ki se je konala v petih letih. Na osnovi te izmere je Zavod za napredek gospodarstva izdelal elaborat o razvoju mesta v razdobju 1964 do 1995. Elaborat je stvarno urbanistini nart za celo mesto in okolico. Obinska skupina ga je sprejela (1968), doloila je pa tudi, da se mora vsaka tiri leta na novo pregledati in glede na mone spremembe razmer revidirati, tj., doloiti je treba nove normative. Istoasno so proglasili Dobrno in Frankolovo za urbanistini naselji, tj., da veljajo zanje isti gradbeni predpisi kakor za Celje. Kot spalna ali satelitska so pa bila proglaena naselja: Vojnik, Ljubena, Kompole, Medlog, Ostrono in Smarjeta. Zavarovanih je bilo n e k a j prirodnih obmoij in naselij: okolica Svetine, Grmade in Celjske koe, martinsko jezero in zbiralia vod pod renjicami, pod Lindekom in okrog Frankolovega, Stari grad, Miklavki hrib in Golovec, zeleni pas v smeri proti Babnemu in Ostronemu tod je do izida zazidalnega narta prepovedana vsaka gradnja, izjemoma jo lahko dovoli samo obinska skupina. Za Dobrno je izel e poseben zaitni odlok: v irem obmoju zdravilia je prepovedano vsako razstreljevanje in kakrnokoli delo, ki bi neugodno vplivalo na vrelce. Oddelek za gradnje in komunalne zadeve je mestni obinski ljudski odbor leta 1957 razbremenil s tem, da je ustanovil Investicijski biro. Nadaljnjo razbremenitev je izvedel, ko je leta 1962 del poslov izroil Zavodu za napredek gospodarstva in leta 1965, ko je ustanovil Sklad za komunalno urejanje zemlji. Vseeno je bilo pri oddelku za komunalne in gradbene zadeve toliko dela, da je bilo treba namestiti veje tevilo inenirjev in tehninega ter upravnega osebja. Ko je Zoran Vudler prevzel na ekonomski oli mesto profesorja in se hkrati posvetil intenzivnemu delu na turistinem podroju, je postal naelnik oddelka dipl. in. Franc uk. Njemu so sledili: dipl. gradb. in. Emil Mare, dipl. gradb. in. Bela Bukvi, dipl. pravnik Marjan Ai, dipl. in. kom. Drago uek. V sestavu oddelka so bili tudi: dipl. in. arh. Valter Ernst, dipl. in. kom. Janez Kozmus in dipl. in. arh. Leon Goetz. Oddelku za gradnje in komunalne zadeve so sledili: Oddelek za upravno-pravne zadeve. Vodil je postopek glede gradbenih zadev in je izdajal odlobe. Kot naelnik ga je vodil dipl. pravnik Marjan Ai (19651969). e za Aievega vodstva se je oddelek preimenoval v Oddelek za gradbene in komunalne zadeve (19661971). Od 1969 do 1971 ga je kot naelnik vodil dipl. pravnik Rudi ugelj. Od leta 1971 do 1976 se je oddelek imenoval Oddelek za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. Kot naelnika sta ga vodila dipl. pravnik Alojzij Pavli (19711973) ter dipl. komun. in. Drago Cuek (19741978).
9 Zgodovina Celja

129

 n-

- rsu

^ mm*

* - -

- - H .

Od 19761978 se je oddelek imenoval Oddelek za gradbene, gospodarske in splone zadeve. Vodil ga je in. Drago Cuek kot podpredsednik obinske skupine. Oddelku je bil dodeljen strokovni sosvet. Od 1. j a n u a r j a 1978 posluje oddelek kot strokovni svet za gradnje, ki je sestavljen iz delegatov gospodarskih, strokovnih in drubenih organizacij. . Izvrevalca posebnih urbanistinih strokovnih nalog: mestni inenir dipl. in. arh. Branko Rebek (19661975), dipl. in. arh. Janko Hartman (19751977), svetovalec za prostorsko planiranje. Gradbeni referenti: dipl. in. arh. J u r e Sadar (19661971); dipl. in. arh. Smilja Presinger (19701973); dipl. in. arh. Ernest Valter (1971 1974) in dipl. in. arh. Leo Gotz (1974 ). Pravna sluba: Joe Tanko (19661971); J u r e Plei (19711972); Tone Bukovec (19731975); Danica Milinkovi (1973 ); M a r i j a n Boi (19751977) in Cecilija Vivod (1977 ). Komunalni referenti: dipl. in. kom. Drago Cuek (19671973), nato naelnik; dipl. in. gradb. Iva Lobnik (19701973); dipl. in. gradb. Joe Smodila (19741976) in dipl. in. kom. Janez Kozmus (19741976). Administracija: Ivica rne j, v o d j a pisarne, tefka Andjelkovi in Milica Podergajs. strojepiski. Odsek za urbanistine, gradbene in komunalne zadeve: Leo Gotz, v o d j a ; Cilka Vivod in Danica Milinkovi, referentki za upravno -pravne gradbene zadeve. Ivan eler, referent za komunalne ceste in promet, J a n k o Drofenik, samostojni svetnik za promet, Franc Kolenc, referent za stanovanjske zadeve, Emil Ozbi, referent za odmero prispevka za uporabo mestnih zemlji in hinih tevilk. Referat za premoenjskoo-pravne zadeve: Edi Kranjc, samostojni svetnik za premoenjsko-pravne zadeve in v o d j a referata; Irena Prime, referent za premoenjsko -pravne zadeve in drubeno lastnino. Sluba za varstvo okolja: Franc Dobnik, samostojni svetnik za varstvo okolja. Obinska komunalna skupnost: Janez Kozmus, v o d j a strokovne slube, Joe Smodila, nadzorni inenir, Truda Koak, v o d j a pisarne, Dare Popovi, nadzorni tehnik. Kot izraz obinske komunalne skupnosti: 1. Svet za urbanizem in komunalne zadeve (19661974), 2. Urbanistina komisija (19721974), 3. Komisija za prostorsko planiranje (19741978), 4. Svet za urbanizem (1.1. 1978 ). Izza leta 1955 je silno rasla gradbena dejavnost. Pripravljalna dela ji vedno niso mogla uspeno slediti. Delna posledica tega so rne gradnje, ki so se mono razrasle. N a j b o l j znailna je izgradnja tako imenovane Abesinije na spodnjem robu gozda nasproti pokopaliu. Ker ni bilo mogoe drugje ljudi spraviti pod streho, je obinski ljudski odbor stanje priznal. Z a n j o se je uvedlo ime Podgorje.

Pri pripravi za gradnje je bilo treba upotevati mnogo dejstev: a) monost ustrezne izgraditve, b) uvanje kmetijskih povrin, c) obstojea in bodoa prometna pota, ) potrebe industrije, d) interese trgovine, e) kemino istost okolja. GEODETSKA IN KATASTRSKA SLUBA Takoj po osvoboditvi sta bila za izvrevanje geodetsko-katastrskih poslov v Sloveniji osnovana dva urada: pri ministrstvu za gradnje geodetski odsek, pri ministrstvu za finance pa oddelek za kataster. V zvezi s to ureditvijo sta bila v Celju ustanovljena dva katastrska oddelka: pri okrajnem mestnem ljudskem odboru leta 1945 in pri okrajnem ljudskem odboru Celje-okolica leta 1946. Dne 29. marca 1947 je vlada LR Slovenije ustanovila posebno Geodetsko upravo z odseki pri mestnih in okrajnih ljudskih odborih. Kar je e bilo osebja geodetske stroke pri ustanovah in podjetjih, je z instrumenti prelo k novi upravi. Leta 1948 je bila pri Geodetski upravi LRS osnovana Uprava za kataster. Dotedanji katastrski referati pri okrajnih ljudskih odborih so se reorganizirali v urade za kataster okrajnih ljudskih odborov. Geodetskemu zavodu je pa bilo naroeno, da za izvrevanje geodetskih del ustanovi potrebno tevilo svojih podrunic, in sicer za obmoje enega ali ve okrajev. Osebje z instrumenti se porazdeli med katastrske referate in podrunice Geodetskega zavoda. Geodetski zavod je ustanovil podrunice v Mariboru, Celju in Kopru. Te so se leta 1955 oblikovale v samostojne zavode. Geodetski zavod v Celju je bil kot zavod s samostojnim finansiranjem ustanovljen z odlobo okrajnega ljudskega odbora Celje z dne 31. marca 1955. Ob ustanovitvi je prevzel zaposlene delavce in instrumentarij dotedanje podrunice (sekcije) Geodetskega zavoda Ljubljana. Naloge, ki so mu bile dane, so bile: izvrevanje izmer, geodetska dela pri agrarnih operacijah, izdelava nartov (projektiranje, urbanizem) za razline tehnine posle. Sestav zaposlenih pri Geodetskem zavodu v Celju se je prva leta gibal okrog tevila 20. Prvi direktor zavoda je bil Vinko Steiner. Leta 1963 mu je sledil Milan Naprudnik. Od leta 1964 do 1966 mu je bil na elu Ladislav Zima, a temu je do leta 1968 sledil Vinko Klemen. Leta 1968 je prevzel vodstvo Sreko Naraks, ki je bil na tem mestu do 1977, nakar mu je sledil kot v. d. direktor dipl. in. Franjo Vuk. Leta 1979 pa je naloge in opravila direktorja zavoda prevzel dipl. in. Egon Kotomaj. Dne 1. marca 1951 je izla uredba, s katero je bil ustanovljen strokovni svet kot posredovalni organ geodetske uprave.

Naloge katastrskih referatov so pa bile: a) zbiranje katastrskih podatkov; b) ugotovitev sprememb na zemljiih; c) vnaanje podatkov in sprememb v mape. Naloga je bila posebno teka. Ob koncu vojne je bil katastrski operat v velikem delu unien. Po nalogu zadnjega okupatorskega efa Joefa Wittineja je bil veji del prenesen n a j p r e j v kletne prostore dananje pote, nato pa odpeljan v Avstrijo. Po koncu vojne so del operata nali v Leobnu, vendar je bilo veliko unienega ali neuporabnega. Obnova operata je zahtevala veliko truda, saj je bilo treba obnoviti katastrske narte, parcelne sezname in posestne liste. V ta namen so se posluevali nepopolnih matric katastrskih nartov, ki so jih nali v Mariboru, delilnih nartov, ki so se ohranili v arhivu, ter listin iz zbirke pri zemljiki knjigi. Pri obnovi posestnih listov in seznamov parcel so med drugim koristili tudi posestni listi posestnikov, ki so jih na poziv dostavili katastrskemu uradu. Ker je katastrski urad zajemal obmoje takratnega celjskega okraja, je bila koliina tega dela zelo velika. Prej samostojni mestni katastrski urad se je po prikljuitvi mesta k okolikemu okraju ukinil. Od leta 1948 do 1951 je vodil katastrski urad Bla Kanduer. Od leta 1952 do svoje upokojitve leta 1969 pa Alojzij Trobi kot direktor Zavoda za izmero in kataster. Do leta 1954 je bilo sicer glavno delo opravljeno. Toda tedaj je imela katastrska uprava na razpolago samo enega geometra z dvema tehninima pomonikoma. Zopet se je bilo treba zatei h Geodetskemu zavodu. Do konca leta so dokonali delo za sestavo katastra v 144 katastrskih obinah, tako da so lahko zaeli odmerjati davek po katastru. Obmoje, ki je bilo dano v upravo katastrskemu uradu v Celju, se je v povojnih letih spreminjalo. Leta 1950 je zajemalo obmoje dananjih obin Celje, Lako, Slovenske Konjice, entjur pri Celju, marje pri Jelah in alec. Delo se je nekoliko olajalo, ko je bil leta 1956 ustanovljen katastrski urad v marju z obsenim kmetijskim podrojem. Od 1958 do 1960 sta bila v Celju zopet dva katastrska urada: 1. za obmoje obine Celje in 2. za obmoje obin Lako, Slovenske Konjice, entjur in alec. Prvi urad je vodil Alojzij Trobi, drugega pa Franc Mrzel. Ko sta se leta 1960 ustanovila katastrska urada v Slovenskih Konjicah in alcu, j e v Celju posloval en sam katastrski urad z dananjim obmojem obin Celje, Lako in entjur pri Celju. Katastrski urad v Celju se je 1. 1. 1962 na osnovi odloka okraja Celje preimenoval v Zavod za izmero in kataster zemlji. V odloku je doloeno, da je zavod skupni upravni organ obinskih ljudskih odborov Celje, Lako in entjur pri Celju. Razen katastrske slube vri tudi nadzor nad vsemi geodetskimi deli v obinah, tako strokovno kot finanno, razen tega vri razna geodetska tehnina dela: opazovanje premikov zgradb, zakolibo objektov in obnavljanje mree stalnih geodetskih tok, voditi

mora tudi evidenco nepreminin v drubeni lastnini, zbirati mora podatke o nosilnosti tal in registrirati podatke o podzemnih napravah. V sluaju potrebe lahko vri svoje delo tudi v drugih obinah. Finanna sredstva mu d a j e j o obine ustanoviteljice. Vodstvu zavoda je dodeljen koordinacijski odbor, ki obsega razen direktorja e po dva lana iz vsake obine. Po osvoboditvi so bili na razpolago samo narti v merilu 1:2880. Ti pa ne ustrezajo potrebam izgradnje mesta in niso dovolj natanni pri evidentiranju zemljikih parcel. Zavod je zael pripravljati narte v merilu 1:1000. Znatni del tega dela je e opravil. Leta 1964 je skupina obine Celje v sporazumu s skupinama Lako in entjur izdala novo odlobo o delovanju zavoda. Razen koordinacijskega odbora (iz leta 1962) so upravi dodelili e svet delovnega kolektiva. Leta 1970 je izel enoten republiki zakon o geodetski slubi. Na osnovi tega zakona so vse tri obine Zavod za izmero in kataster zemlji preimenovale v Medobinsko geodetsko upravo Celje kot skupni upravni organ obin Celje, Lako in entjur, ki pa nima ve svoje finanne in personalne slube, temve se te zadeve vodijo skupno z ostalimi upravnimi organi obine Celje. Skupaj z delavci obine izvrujejo delavci zavoda svoje samoupravne pravice. Upravo vodi naelnik, ki ga imenujejo skupina obine po razpisu. Med novimi deli je zlasti pomembna izdelava katastra komunalnih naprav. Z Geodetskim zavodom dela Medobinska geodetska uprava lepo slono. Zavod dela na iroko, kot p o d j e t j e na svoj raun tudi preko m e j a republike. Sprejema tudi naroila medobinske geodetske uprave. Zaposluje 45 delavcev, geodetska uprava jih pa ima trenutno le 21. Zelo pomembno delo zavoda je turistina karta Celja in okolice, ki je n a m e n j e n a izdelavi novega urbanistinega narta. Se kot okrajni uslubenci so delali v geodetski slubi

Joef Mrvar, Franc Cegnar, Vida Cegnar-Tomain, Franc Polovek, Silva Leban-Rotovnik, Jevnik-Cebulova, Kristina Vendnik-Kosi, Maks Modic, Ignacij Fabjan. Alojzij Trobi, Franjo Vrani, Rafko Urelkar, Franc Gajek, Cvetka Bornek-Salobirjeva, Danica Pevec, Magdalena Bean, Leopold Salobir, CizerleStaretova, Leopold Obid, in. Peter Dotti, in. Anton Tirek, Franc Merzel, Franc Verkovnik, Drago Koi, Vera Zupani, Anica Steinerjeva, Joica Rozman, Vida Tomain, Milena Piano, Marjan Neimer, Irena Belalk, Silvo Cegnar, Terezija Smeh, Ivan Klemeni, Marija Veber, Milena Ro, Anton Zavrnik, Pavel Fidler, Franjo Huzel. Obinski uslubenci (geometri, geod. inenirji, dipl. geod. inenirji): geodeti: Alojzij Trobi, Vinko Steiner, Viktor Stani, Anton Peri, Bogoljub Rabzelj, Franc Mrzel, Rafko Urekar, Franjo Vrani, Ivo Gajek, Jure Adam, Vlado Mlakar, Franc Zavrnik, Sreko Naraks, Peter Kavalar, Maks Modic, Emil Bremec, in. geod. Leopold Salobir, in. geod. Marija Veber-Skubic, Albin Martonoi, Alenka Gorak (gradb. tehnik). Referenti zo. izvedbo (katastrski knjigovodje): Bla Kantuar, Ferdo Deelak, Joica Rozman, Olga ikovec, tefka Steblovnik, Anica Steiner, alec, Duan ega, Stane Vengust, Vera Zupani, Drago Koi, Betka Cepu, Marija Ka,

Joe Mrvar, Joe Oder, Janko Vovk, Fanika Stare, Anica Slakonja, Alenka Gorenj ak, Nada agar, Marija Salobir, Danica Pevec, Leopold Obid, Cvetka Salobir, Magda Rehar, Lea Gradinik, Jitka Samec, Alenka Boi, Helena Zlof, Marjan Marinek, Mile Roman, Slavica Jeranko. Risarji: Milena Ro, Boris Fabjan, Valika Pavlin, Vera Zavrnik, Rezika Tome, Andreja Pristovek, Marija Radoevi, Anton Bitenc, Alenka Kavtinik, in, Marija Veber-Skubic. Raunovodja in administrator: Anica Zeli. Agronom: in. Peter Dotti. Naelnik: dipl. in. geod. Gojmir Mlakar. Pred vojno in po njej (do upokojitve 1965) je obinska uprava za parcelacije in gradbene namene zaposlovala in. geod. Stanka Treka. Okrajni ljudski odbor je za gozdarstvo zaposloval geodeta Antona Peria, kot civilni geometer je pa od 1941 vril meritve Rudolf Didek.

Sedanje

vodstvo

in delovno

osebje

Geodetskega

zavoda

V. d. in. Franjo V u k (19771979), direktor dipl. in. Egon Kotomaj (1979 ), vodilni inenir: dipl. in. F r a n j o Vuk. Vodje oddelkov: Bernard Leskovar zemljiki kataster, Vinko Klemen fotogrametrija, Franc Bevc kataster komunalnih naprav, in. M a r j a n trozak kartografija ( 1979). Skupne slube: Fanika Brinar raunovodja, Irena Demar knjigovodja, M a j d a Kiker administracija, N a d a Zupane tajnica. Geometri: Maks Ai, Lojzka Okrogar, Vlado Muhi, Marija Obu, Ivica Pintari, Iva Grar, Boo Razlag, Friderik Krajnc, Rajko Mojovi, Anton Bevc, Igor Skrinjar, in. Milan Tisel, Dejan Neimer, dipl. in. Toma Cink (trenutno v JLA), dipl. in. Vili Golouh (trenutno v JLA). Gradbeni tehniki: Mirjam Con, Karmen Leben, M a r j a n Lipu, Zinka Puhan, M a r j e t a Prelesnik. Geodetski pomoniki: Ivan Kamenek, Matja Kodre, Herman Pepelnak, Joe Jehart, Joe Vrbek, Duan Sre. Risarji: Zdenko Vii, Franc Simoni, Zdenka Roman, Boris Fabjan, Barbara Faganeli, Vlasta Fabjan, Stevo Stojanovi.

INVESTICIJSKI BIRO ZAVOD ZA INVESTICIJE Leta 1957 je obinski ljudski odbor Celje ustanovil Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo kot finanno samostojni zavod. Doloil mu je obseen delokrog: a) izbiranje primernih nartov za zgradbe, komunalne n a p r a v e in urbanistine reitve; b) nartno i z v a j a n j e g r a d e n j v vlogi investitorja; c) evidenco in preskrbo zemlji; ) analiziranje p r o j e k t o v stanovanjske in komunalne izgradnje; d) izdelavo investicijskih programov; e) nadzorno slubo pri gradnjah; f) pripravo planov za bodoe izgradnje; g) i z v a j a n j e nalog, ki jih zavodu poveri obinski ljudski odbor.

Te naloge je zavod lahko le delno izvreval, bile so tudi preobsene. Marsikaj so prevzele druge ustanove. Tako je 28. julija 1960 obinski ljudski odbor potrdil skrajan delovni delokrog, ki obsega: a) strokovno zastopstvo investitorja v vseh poslih investicijske izgradnje; b) izdelavo investicijskih elaboratov za objekte, ki jih lahko gradi investitor brez vpisa v register; c) sestavo investicijskih programov za objekte visokih in nizkih gradenj normalnega znaaja; ) nadzorno slubo pri gradnjah v mejah strokovno pooblaenega nadzornega organa. Stvarno se je delovanje zavoda skrilo na strokovno zastopstvo in nadzorno slubo. S tem v zvezi se je zmanjalo tudi tevilo uslubencev od 23 na 7 oseb. Ti so pa mono zaposleni. Svoje delo izvrujejo ne samo v Celju, ampak v vseh obinah bivega okraja. Upravniki zavoda: Anton Uri (19571958), dipl. tehniki: Ivan Kovai (19581968), v. d. Lavoslav Levstik (19681970) dipl. arh. gradb. tehnik Stanislav Peii (1970 ). ef komerciale je bil Anton Uri (19581977). Po nalogu zavoda za investicije je in. Andrej Zakonjek izdelal program, po katerem je zavod za ceste in kanalizacije zael graditi kanalizacijske zbiralnike. SKLAD ZA GOSPODARSKE INVESTICIJE SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJI Velike tekoe je vsa leta delalo vpraanje dobave ustreznih gradbenih parcel in njihova komunalna ureditev. Komunalna ureditev je obsegala vsa dela, ki so bila potrebna, da je kako zemljie (njiva, travnik itd.) bilo sposobno, da se na njem zane v smislu urbanistinih gradbenih predpisov graditi. Taka dela so obsegala gradnjo dovoznih cest, kanalov, vodovodov, eventualna osuitev. Ustrezne parcele je bilo mogoe dobiti po odkupu v smislu zakonov. Za izvedbo teh del je obinska skupina 12. februarja 1965 ustanovila poseben zavod, imenovan Sklad za negospodarske investicije, ki ga je leta 1969 preimenovala v Sklad za komunalno urejanje zemlji. Sklad nastopa kot investitor, ker gradbene operative nima. Deloma ima sam nadzor nad gradnjami, kar je vejih, jih pa pogodbeno prepua investicijskemu biroju. Po ustanovitvi je vodil sklad Adolf Presinger. Njemu je za kratko dobo sledil Pavel Javornik. Aprila 1967 je prevzel vodstvo dipl. in. ekon. Joe Jakop, ki ga vodi e danes. Kot vodja tehninih del je pri skladu nameen dipl. in. gradb. Darko Maligoj, dodeljen mu je pa tudi in. Anatolij Sazonov.

Drugi uslubenci: Vida Baudek, pravnik, Franc Gabrijan, tehn. koordinator, Julijana Mravljak, raunovodja, Vera Majheni, vodja pisarne, Darja Svetii, gradbeni referent.

ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA Zavod je ustanovil okrajni ljudski odbor z odlobo z dne 29. oktobra 1958. Doloil mu je nalogo, da na okrajnem podroju tudira osnovne initelje gospodarskega ivljenja in daje pobude za ukrepe, ki bi pospeili njegov razvoj. Za direktorja je okrajni ljudski odbor imenoval Fedor j a Gradinika ml., ki si je kot predsednik nartne komisije pri MLO ter kot podpredsednik in predsednik MLO ter z marljivimi tudijami in s smislom za organizacijo pridobil pogoje za uspeno vodstvo zavoda. Prvi vpis v register pri gospodarskem sodiu nalogo zavoda natanneje precizira: Glasi se tako: Predmet delovanja zavoda je pospeevanje in organiziranje dela in varnosti pri delu. V gospodarskih in drugih organizacijah pa zajema: izdelovanje raznih vrst analiz, investicijskih programov, elaboratov za organizacijo in rekonstrukcijo gospodarskih in drugih organizacij in njihovih enot, izdelovanje pravil, pravilnikov in internih predpisov za gospodarske in druge organizacije, organiziranje izobraevalnih teajev, posebno raunovodskih, evidennih, reklamnih in pravnih, izvrevanje zalonike dejavnosti za strokovne reklame in propagandne publikacije ter biltene, ki se bavijo z dejavnostjo zavodov. Vendar se je dejavnost zavoda kmalu razirila. Leta 1960 je namre prevzel tudi naloge projektivnega biroja in z njim zdruenega projektivnega ateljeja. Leta 1962 mu je pa tudi obina prepustila tiste naloge, ki jih je dotlej tri leta vril njen svet oziroma oddelek za gradnje. Ko si je zavod v sporazumu z nekaterimi drugimi podjetji nabavil elektronski raunalnik, se je bistveno spremenila tudi metoda dela. Stopnje, ki jih je zavod pri svojem delu napravil, izraajo ponovni spisi v register (2. februarja in 12. julija 1962, 19. januarja 1966, 12. februarja 1969 in 14. septembra 1972). Zadnja dva vpisa povzemata razen novih tudi vse prejnje naloge in veljata e danes. Vpis 12. februarja 1969 se dopolni in obsega doslej: 1. projektiranje vseh vrst visokih, nizkih in industrijskih zgradb, instalacije in opremo za objekte normalnega in specifinega znaaja; 2. projektiranje elektrinih instalacij in vodov, centralne kurjave, ibkega toka, strelovodov in klima-naprav; 3. projektiranje dvigal, inic in vlenic; 4. urbanistino in prostorsko planiranje, izdelovanje ekonomskih in tehninih elaboratov ter elaboratov o organizaciji dela; 5. izvajanje ineniringa z nadzorom ob pogodbenem sodelovanju z izvajalci; 6. izvajanje strokovnega nadzora pri objektih normalnega in specifinega znaaja v mejah strokovnih pooblastil nadzornih organov;

7. opravljanje ekonomske propagande; 28. septembra 1970: raziritev predmeta na ekonomsko obdelavo podatkov; 14. septembra 1972: ponovna raziritev: organizacija in izvajanje izobraevalnih teajev v podrunih organizacijah dela in organiziranje podjetij, elektronska obdelava podatkov; opravljanje zalonike dejavnosti za strokovne, reklamne in propagandne publikacije in prironike z gospodarskega podroja in s podroja elektronske obdelave podatkov. Leta 1976 se je zavod reorganiziral. Zdruil je projektivno in nadzorno slubo ter je skupno z drugimi oddelki lahko nudil kompletni (popolni) ineniring. Direktor (19581978): Fedor Gradinik. Ekonomske raziskave in organizacije dela. TYR AOP: direktor, mgr. Aleksander Jezernik, mgr. Jurij Vuga, mgr. Vinko Prelog. Glavni kreativni (ustvarjalni) delavci: dipl. in. oec. Joe Jakop, dr. Dane Melavc, mgr. organizacije dela Svetomir Drofenik. Projektiranje in urbanizem: dipl. in. Janko Hartman, dipl. in. Jure Sadar, dipl. in. Joe Kopitar, dipl. in. Danilo, dipl. in. Jurij Plahutar, dipl. in. Ivo Murec, arh. Dane Jagri. RAZVOJNI CENTER Razvojni center je prevzel naloge, ki so ga doslej vrili Geodetski zavod. Zavod za gospodarstvo, Investicijski biro in Sklad za urejanje zemlji. Njegovo delo temelji na dveh predpostavkah, ki izvirata iz dolgotrajne izkunje: 1. lovek je bitje, ki hrepeni po ohranitvi ivljenja in po napredku, 2. sredstva za oboje mu daje priroda, v pravem smislu zemlja. Proizvodi prirode se v doloenih razdobjih obnavljajo sami od sebe (rastlinstvo), pri emer jim k rasti bolj in bolj pomaga lovek, deloma pa rabijo geoloke vekove, preden se razvijejo (rudnine, kovine). Na proizvodih prve vrste temelji v znatni meri kot osnova nadaljnjemu preobraanju kmetijstvo s svojimi panogami, na proizvodih druge vrste pa rudarstvo, katerega proizvodi se prav tako v znatni meri predelavajo v industriji. Toda lovek rabi tudi take proizvode prirode, ki se ne obnavljajo ve, ali vsaj ne vidno. Rabi dele zemeljske povrine, na katerih gradi hie, delavnice, gospodarska poslopja, ceste, eleznice, vodna pota itd. To se zlasti intenzivno dogaja v noveji dobi, ko hitro naraa lovetvo, ko postajamo im dalje bolj zahtevni, ko se bolj in bolj kopiimo v vejih naseljih, ko hoemo v najveji meri napredovati. Pri tem nastaja nevarnost, da bi jemali osnovo kmetijstvu, njegovo zemljo, nae prizadevanje pri gradnjah mora biti usmerjeno tako, da se to ne bi delalo. V ta namen je rodilo teorijo in prakso: urbanizem. Urbani-

zem ima irok obseg in v najveji meri uporablja izsledke vseh drugih znanosti: od geologije in geografije do raznovrstnih tehninih strok, do matematike in duhovnih ved. lovek je kot celota univerzalen. Na Razvojni center ima za svoj predmet celjsko pokrajino in njegove razvojne potrebe, ki pa jih obravnava s irega vidika. Njegovo miselno in praktino delo ima globlji, univerzalni znaaj, eprav je omejeno na doloeno podroje, njegove posebnosti in potrebe prebivalstva. Razvojni center je nastal 30. januarja 1976 z dogovorom 68 delovnih organizacij, ki so se obvezale, da strnejo svoje zmogljivosti v dosego skupnega smotra v obliki temeljnih organizacij zdruenega dela ali TOZD, ki jih na osnovi gospodarskih in sociolokih ugotovitev predpisuje na sedanji samoupravno-socialistini red. Drubeni dogovor

Dogovor so sklenile naslednje organizacije: obinske skupine, organizacije SZDL, Gospodarska zbornica SR Slovenije, medobinski odbor za obmoje Celje, k r a j e v n e interesne skupnosti, organizacije zdruenega dela, druge delovne skupnosti z obmoja skupnosti osmih obin. Drubeni dogovor obsega 9 poglavij. Posebno vana so 3., 4. in 5. poglavje, ki n a v a j a j o bistvene delovne obveznosti, izhajajoe iz drubenega dogovora, in se glasijo tako: S tem drubenim dogovorom se ustvarjajo potrebni pogoji za delov a n j e RC, ki bo deloval vsklajeno s potrebami drubeno-ekonomskih subjektov v regiji in obini ter zbiral in zdrueval strokovne in kadrovske potenciale ter deloval na vseh podrojih kot iniciator pri uveljavljanju novih oziroma najustreznejih reitev. V tem okviru bo RC opravljal zlasti naslednje naloge: sodelovanje pri snovanju dolgo- in kratkoronih ciljev ter potrebnih strategij drubeno-politinih, samoupravnih interesnih skupnosti in gospodarskih asociacij v doloenem prostoru; predlaganje metodolokih pristopov za ugotavljanje vsakokratnih doseganj planskih ciljev, spremljanje in prikazovanje predvidenih dosekov ter predlaganje potrebnih ukrepov; spremljanje opravljenih aktivnosti v gospodarski in socialni sferi in raziskovanje posledic, ki pogojujejo n j u n nartovan in skladen razvoj; snovanje predlogov alternativnih reitev, kot podlage za sprejemanje stratekih in taktinih odloitev na poslovnih in organizacijskih podrojih; oblikovanje informacijskih sistemov drubeno-politinih skupnosti, gospodarskih asociacij in njihovo praktino u v a j a n j e ; permanentne iniciative glede oivljanja in spremljanja inovacij v tehnologiji, organizaciji dela in organizaciji podjetja; gradbeno projektiranje po naelih specializacije podroij in programsko svetovanje ter usmerjanje; prostorsko planiranje in spremljanje sprememb v prostoru obine in regije ter predlaganje potrebnih ukrepov;

 prevzemanje kompleksnejih del v smislu izvajalnih ineniringov z vkljuevanjem monosti uporabe proizvodov in proizvodnih zmogljivosti gospodarskih asociacij z obmoja podpisnikov dogovora; izdelovanje raziskovalnih nalog, predvsem za tista podroja, ki so specifina za obmoje podpisnikov tega dogovora. S podpisom tega drubenega dogovora prevzemajo podpisniki pravice in obveznosti, ki izhajajo iz drubenega dogovora zlasti pa: Obinske skupine in k r a j e v n e skupnosti bodo skladno z dogovorom opredelile medsebojna razmerja s podroja planiranja z gospodarskega, socialnega in prostorskega vidika, za kar bodo sluili kot osnova srednjeroni razvojni narti obin; Samoupravne interesne in k r a j e v n e skupnosti bodo na osnovi srednjeronih planov opredelile medsebojna razmerja na podrojih planiranja, sooblikovanja vsebine, konkretnih nartov, vsklajevanja, priprave dokumentacije, izvedbe projektov; Organizacije zdruenega dela s podroja komunale in gradbenitva, zavodi in biroji bodo sodelovali z RC in doloali medsebojna razmerja na podroju vsklajevanja programov, soizvajanja kompleksnejih nalog in medsebojne delitve dela; OZD s podroja gospodarstva in drubenih slub bodo v skladu s svojimi narti opredelile medsebojne odnose zaradi sodelovanja lastnih razvojnih nartov, investicijskega programiranja, sodelovanja na podroju njihove mikroekonomike, investicijske dokumentacije, ineniringa ter AOP in informacij; V okviru sodelovanja s centrom, ki je dogovorjeno s tem dogovorom, bodo podpisniki omogoili strokovnim sodelavcem delovanje v strokovnih svetih RC; Za izvajanje konkretnih nalog, ki izhajajo iz tega dogovora se podpisniki obvezujejo, da bodo na podlagi sporazumnega dogovora omogoali sodelovanje svojim delavcem v strokovnih teamih RC v skladu z doloili 8. lena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v zdruenem delu; Podpisnice drubenega dogovora se bodo zavzemale za optimalno izkorianje sposobnostnih potencialov in bodo po potrebi omogoale nemoteno prehajanje strokovnih kadrov v RC, skladno z drubenim dogovorom o kadrovski politiki in sporazumno; RC in podpisniki drubenega dogovora se zavezujejo zagotoviti ustrezno medsebojno obveanje s podroja dejavnosti, za katera so se s tem dogovorom sporazumeli. Za realizacijo te naloge bo RC izoblikoval konkreten predlog sistema informiranja, podpisnice pa bodo zagotovile redni dotok potrebnih informacij: Podpisniki se zavezujejo sporoati RC svoje potrebe tudi v okviru drugih nalog, za katere ocenijo, da je sodelovanje RC koristno in racionalno. RC bo svoje dolgorono organizacijsko in kadrovsko razvojno politiko oblikoval tako, da bo v celoti usposobljen za kvalitetno in pravoasno izvrevanje nalog, ki jih bo prevzel od podpisnikov.

RC se zavezuje zagotoviti podpisnikom dogovora za izvrevanje prevzetih obveznosti prednostno pravico. Nadzorstvo nad izvajanjem dogovora vri skupina podpisnikov. Vsak podpisnik poilja vanjo po enega delegata. Skupina ima naslednje pristojnosti: 1. Spremlja izvajanje dogovora; 2. Predlaga spremembe in dopolnitve dogovora; 3. Predstavlja globalno politiko izhajajoo iz tega dogovora in jo reprezentira v stalnem u v a j a n j u v razvojne naloge podpisnikov; 4. Soustvarja in se aktivno vkljuuje v razvojno politiko RC v razmerju do podpisnikov dogovora; 5. Izmed lanov skupine voli predstavnike javnosti v svete TOZD RC; 6. Opravlja arbitrane funkcije v morebitnih sporih med podpisniki dogovora. Podpisnice se obvezujejo, da bodo prispevale za skupne izdatke na osnovi letnega obsega nalog in po njihovem finannem ovrednotenju. Vpis v register gospodarskega sodia

Podrobneja in v register gospodarskega sodia v Celju vpisana ureditev in delovna obveznost organizacije in njenih lanov je naslednja: Firma: RAZVOJNI CENTER CELJE, neomejena solidarna odgovornost, Celje, Trg V. kongresa 9; Obveznost vodenja knjig: Za vse TOZD vodi knjigovodstvo delovna organizacija, ki sestavlja zakljune raune za posamezno TOZD in zbirni zakljuni raun; Poslovni predmet: izvajalski ineniring, zalonika dejavnost iz lastnega podroja dela, izdelava in spremljanje drubenih planov drubeno-politinih skupnosti obin in regije socialno, gospodarsko in prostorsko nartovanje, izdelava tehnine dokumentacije urbanistinega planiranja, izdelava zazidalnih nartov, izdelava lokacijskih dokumentacij, izdelava investicijske dokumentacije (pripravljalna dela za investicije), izdelava kompletne tehnine dokumentacije za vse vrste nizkih in visokih gradenj ter komunalnih objektov, izdelava zazidalnih nartov za naronike, ki niso podpisniki drubenega dogovora o vlogi RC, izdelava tehnine dokumentacije za tehnoloko opremo, izdelava tehnine dokumentacije za dvigala, inice in vlenice, izdelava tehnine dokumentacije za alarmne in varnostne naprave, industrijsko in grafino oblikovanje,

izdelava tehnine dokumentacije za oblikovanje enteriera (not r a n j e opreme), ekonomsko in organizacijsko svetovanje, analiza, raziskava in obdelava tria, opravljanje notranjih pregledov poslovanja v TOZD in delovnih organizacijah, uporaba znanstvenih in izkustvenih dognanj s podroja organizacije, ekonomike in tehnologije v TOZD in delovnih organizacijah, uporaba sodobnih dognanj organizacije dela v TOZD in delovnih organizacijah, izdelava razvojnih, investicijskih in sanacijskih programov, izdelava predlogov integracijskih posegov v gospodarski in negospodarski sferi, organiziranje in izvajanje dopolnilnega izobraevanja, opravljanje dejavnosti drubenega informacijskega sistema, opravljanje dejavnosti podjetnikih informacijskih sistemov, avtomatska obdelava podatkov z zajemanjem in kontrolo podatkov, obdelava podatkov na sistemu, posredovanje rezultatov koristnikom, tudij sistemskih softwarov, sistemsko programiranje ter sodelovanje, strokovno zastopanje investitorjev v vseh poslih investicijske izgradnje pred organi dravne uprave in pravosodja, bankami ter nasproti delovnim in drugim organizacijam, skupnostim in fizinim osebam, izvajanje strokovnega nadzora pri gradnjah objektov normalnega in specifinega znaaja vse v mejah strokovnih pooblastil nadzornih organov. Pooblastila OZD: TOZD so s samoupravnim sporazumom prenesle na delovno organizacijo pooblastila za sklepanje poslov s tretjimi osebami v naslednjih zadevah: vodenje dejavnosti ineniringa, opravljanje splono kadrovskih in pravnih poslov, opravljanje informacijske dejavnosti, opravljanje dejavnosti trenja in finannega planiranja, opravljanje poslov s podroja razvoja, opravljanje organizacijsko planskih poslov, opravljanje poslov investicijske dejavnosti, opravljanje slube varstva pri delu, opravljanje poslov drubenega standarda; Odgovornost OZD: Za obveznosti delovne organizacije odgovarjajo TOZD neomejeno solidarno. Pooblaene osebe za zastopanje: Tone Zimek, dipl. in., zaasni predsednik kolegijskega poslovodnega organa, zastopa delovno organizacijo neomejeno;

Pooblaene osebe za podpisovanje: Tone Zimek, dipl. in., zaasni predsednik kolegijskega poslovodnega organa, brez omejitve, Aleksander Jezernik, mag. oec., zaasni vodja slube trenja in finannega planiranja, podpisuje DO v trnih in finannih zadevah in iro raune v odsotnosti zaasnega predsednika KPO, brez omejitev, Stane Dojer, planer-komercialist, podpisuje v okviru zadev, ki jih opravlja, in sopodpisuje finanne dokumente in iro raun, Janez Kovai, vodja splonih poslov, podpisuje v okviru zadev, ki jih opravlja, in sopodpisuje finanne dokumente in iro raun. Temeljne organizacije zdruenega dela (TOZD)

V delovno organizacijo so se zdruile naslednje temeljne organizacije zdruenega dela: I. TOZD PLANIRANJE z neomejeno subsidiarno odgovornostjo Celje, Vodnikova ul. 3; Obveznost vodenja knjig: Za TOZD vodi poslovne knjige in sestavlja zakljuni raun delovna organizacija; Poslovni predmet: izdelava in spremljanje drubenih planov drubeno-politinih skupnosti obin in regije socialno, gospodarsko in prostorsko nartovanje, izdelava tehnine dokumentacije urbanistinega planiranja, izdelava zazidalnih nartov, izdelava lokacijskih dokumentacij; Pooblastila TOZD: TOZD nastopa v pravnem prometu z drugimi samostojno v svojem imenu in za svoj raun razen v zadevah, ki jih je prenesla na delovno organizacijo in so natete na RL 3 za DO; Odgovornost TOZD: Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi; Za obveznosti drugih TOZD odgovarja neomejeno subsidiarno; Pooblaenci za zastopanje in podpisovanje TOZD: Mirko Ulaga, dipl. in. arh., zaasni direktor, zastopa in podpisuje za TOZD v vseh zadevah, ki niso prenesene na delovno organizacijo. II. TOZD PROJEKTIVA CELJE z neomejeno subsidiarno odgovornostjo, Celje, Vodnikova 3; Obveznost vodenja knjig: Za TOZD vodi poslovne knjige in sestavlja zakljuni raun delovna organizacija; Poslovni predmet: izdelava investicijske dokumentacije (pripravljalna dela za investicije),

izdelava kompletne tehnine dokumentacije za vse vrste nizkih in visokih gradenj ter komunalnih objektov, izdelava zazidalnih nartov za naronike, ki niso podpisniki drubenega dogovora o vlogi RC, izdelava tehnine dokumentacije za tehnoloko opremo, izdelava tehnine dokumentacije za dvigala, inice in vlenice, izdelava tehnine dokumentacije za alarmne in varnostne naprave, industrijsko in grafino oblikovanje, izdelava tehnine dokumentacije za oblikovanje enteriera (notranje opreme); Pooblastila TOZD: TOZD nastopa v pravnem prometu z drugimi samostojno v svojem imenu in za svoj raun razen v zadevah, ki jih je prenesla na delovno organizacijo in so natete na RL 3 za DO; Odgovornost TOZD: Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi; Za obveznosti drugih TOZD odgovarja neomejeno subsidiarno; Pooblaenci za zastopanje in podpisovanje TOZD: Peter Obersnel, dipl. in. arh., zaasni direktor, zastopa in podpisuje za TOZD v vseh zadevah, ki niso preneenee na delovno organizacijo. III. EKONOMSKO IN ORGANIZACIJSKO SVETOVANJE, INFORMATIKA IN AOP CELJE z neomejeno subsidiarno odgovornostjo, Celje, Mariborska 91; Obveznost vodenja knjig: Za TOZD vodi poslovne knjige in sestavlja zakljuni raun delovna organizacija; Poslovni predmet: ekonomsko in organizacijsko svetovanje, analiza, raziskava in obdelava tria, opravljanje notranjih pregledov poslovanja v TOZD in delovnih organizacijah, uporaba znanstvenih in izkustvenih dognanj s podroja organizacije, ekonomike in tehnologije v TOZD in delovnih organizacijah, uporaba sodobnih dognanj organizacije dela v TOZD in delovnih organizacijah, izdelava razvojnih, investicijskih in sanacijskih programov, izdelava predlogov integracijskih posegov v gospodarski in negospodarski sferi, organiziranje in izvajanje dopolnilnega izobraevanja, opravljanje dejavnosti drubenega informacijskega sistema, opravljanje dejavnosti podjetnikih informacijskih sistemov, avtomatska obdelava podatkov z zajemanjem in kontrolo podatkov, obdelava podatkov na sistemu, posredovanje rezultatov koristnikom, tudij sistemskih softwarov, sistemsko programiranje ter sodelovanje;

Pooblastila TOZD: TOZD nastopa v pravnem prometu z drugimi samostojno v svojem imenu in za svoj raun razen v zadevah, ki jih je prenesla na delovno organizacijo in so nateta na RL 3 za DO; Odgovornost TOZD: Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi; Za obveznosti drugih TOZD odgovarja neomejeno subsidiarno; Pooblaenci za zastopanje in podpisovanje TOZD: Aleksander Jezernik, zaasni direktor, zastopa TOZD v vseh zadevah in podpisuje za TOZD neomejeno v zadevah, ki so ostale v pristojnosti TOZD. IV. TOZD NADZOR CELJE z neomejeno subsidiarno odgovornostjo, Celje, Ljubljanska cesta 32; Obveznost vodenja knjig: Za TOZD vodi poslovne knjige in sestavlja zakljuni raun delovna organizacija; Poslovni predmet: strokovno zastopanje investitorjev v vseh poslih investicijske izgradnje pred organi dravne uprave in pravosodja, bankami ter nasproti delovnim in drugim organizacijam, skupnostim in fizinim osebam, izvajanje strokovnega nadzora pri gradnjah objektov normalnega in specifinega znaaja vse v mejah strokovnih pooblastil nadzornih organov; Pooblastila TOZD: TOZD nastopa v pravnem prometu z drugimi samostojno v svojem imenu in za svoj raun razen v zadevah, ki jih je prenesla na delovno organizacijo in so nateta na RL 3 pri DO; Odgovornost TOZD: Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi; Za obveznosti drugih TOZD odgovarja neomejeno subsidiarno; Pooblaenci za zastopanje in podpisovanje TOZD: Drago lajpah, dipl. arh. tehn., zaasni direktor, zastopa TOZD v vseh zadevah, ki niso prenesene na delovno organizacijo in podpisuje neomejeno v zadevah, ki so ostale v pristojnosti TOZD. Po sklenjenem dogovoru so si zdruene organizacije izbrale kolegijski poslovodski organ in se razdelile v tiri temeljne organizacije zdruenega dela ali TOZD. Poslovodski organ vodi predsednik. Predsednik je Tone Zimek, dipl. in. Koordinator svetovalnih aktivnosti je Aleksander Jezernik, mag. oec., direktor TOZD Planiranje je Friderik Polutnik, dipl. oec., direktor TOZD Nadzor je Drago Zlajpah, dipl. in., v. d. direktorja TOZD Ekonomsko in organizacijsko svetovanje je Aleksander Jezernik, mag. oec.

Leta 1977 sta bili ustanovljeni e dve TOZD: Informacijsko-raunalniki center, ki ga kot direktor vodi Sreko Naraks, dipl. in., in TOZD Urejanje stavbnih zemlji, ki ga je kot direktor vodil Joe Jakop, dipl. oec., sledil mu je Peter Drozg, dipl. oec. Nekateri najpomembneji doseki Razvojnega centra in njihovi ustvarjalci v letih 19751978 Podroje planiranjaJakhel-Dergan Olga, dipl. oec. Pomemben strokovni prispevek pri oblikovanju celovitega prostorskega planiranja. Podroje ekonomskega in organizacijskega svetovanja: Jezernik Aleksander, mag. oec. Pomemben prispevek pri uvajanju informatike, raunalnitva in industrijskega ineniringa. Bonajo Leopold, dipl. in. Pomemben strokovni doprinos na podroju industrijskega ineniringa. Felicijan Justin, dipl. oec. Velik strokovni prispevek pri razvoju in uveljavljanju stratekega svetovanja. Podroje projektiranja: Polutnik Friderik, dipl. in. arh. Strokovno in oblikovno dognano projektiranje olskih objektov. Kopitar Joe, dipl. in. arh. Funkcionalno in strokovno dognano projektiranje portnih objektov. Plahutar Jure, dipl. in. arh. Oblikovno dognano in funkcionalno projektiranje hotelskih objektov. Jagri Daniel, gradb. tehnik Pomembne ambientalne urbanistinoarhitektonske reitve v Savinjski dolini. Podroje raunalnitva: Naraks Sreko, dipl. in. geodezije Velik strokovni in organizacijski prispevek pri oblikovanju Drubenega raunalnikega centra. To so najvaneji delavci. Njihovo tevilo kakor sploh tevilo osebja se je po ustanovitvi zelo pomnoilo, saj sega delovno podroje iroko preko celjske pokrajine, celo do kofje Loke in preko Sotle (Kozjanskega in Posotlja, okolico, k j e r je Tito preivel mlada leta, 1980).
Ob svoji ustanovitvi je ostala celotna zdruena delovna organizacija s svojimi TOZD e v prostorih delovnih skupnosti, iz katerih je nastala: v Vodnikovi ulici, na Trgu V. kongresa, v Mikloievi ulici in Narodnem domu. V zaetku maja se je pa preselila v novo poslovno zgradbo v Ulici XIV. divizije pred dohodom na most preko Savinje.

SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Razen na navedena deloma od okraja, deloma od nje ustanovljena podjetja je obina v smislu ustave iz leta 1974, ki je pospeila razvoj samoupravne drube v smislu kolektivistinega (podrubljenega) socia10 Zgodovina Celja

145

lizma prenesla del svojih agend na takoimenovane samoupravne interesne skupnosti (ki vzbujajo v nas spomin na prve komunistine vsestranske delovne organizacije, ki so po Napoleonovem padcu nastale v Franciji, na Anglekem in v Ameriki). v Te skupnosti so bile deloma nastale na osnovi finanno samostojnih ustanov, ki sta jih okraj in obina ustanovila postopoma e prej m so morale gospodariti samo s sredstvi, ki sta jim jih okraj oziroma obina dodeljevala iz svojih proraunov. Deloma so pa te ustanove nastale na novo Prvi upravni korak je bil, da so dobile skupino izvajalcev m uporabnikov. V prvi skupini so bili lani delovne skupnosti ustanove, v drugi pa delegati, izvoljeni v organizacijah zdruenega dela m v krajevnih skupnostih po delegatskem naelu. Oba zbora sta veinoma zborovala skupno. Celotna skupina je dobila svojega predsednika m izvrni odbor s predsednikom. Vodja delovne organizacije, ki je imela poloaj nameencev, je postal sekretar. Prve tri take samoupravne skupnosti so nastale na osnovi formalno loenih republikih zakonov, ki so bili sprejeti 11 decembra 1974. To so bili: zakon o izobraevalnih skupnostih, zakon o raziskovalni dejavnosti in o raziskovalnih skupnostih ter zakon o zdravstvenem varstvu. Druge samoupravne interesne skupnosti so nastale pozneje. Popolnoma so mogle zaiveti, ko so leta 1977 z zastopniki temeljnih organizacij zdruenega dela in drugih delovnih skupnosti sklenile sporazum, veljaven od leta 1976-1980, v katerem so poleg njihovih dolnosti doloena tudi sredstva, ki jih v dogovorjeni kvoti dajejo delovne organizacije za njihovo delo in vzdrevanje. Te samoupravne interesne skupnosti so: Obinska skupnost socialnega skrbstva Celje: Majda Breni, sekretar (do 1977), Zofka Stojanovi, predsednik skupine, Fanika Jagodi, predsednik izvrnega odbora. Skupnost otrokega varstva Celje: Luka Sotlar, sekretar (do 1977), nato Majda Breni, Slavko Verdev, predsednik skupine, Slava Vuajnk, predsednik izvrnega odbora. Obinska izobraevalna skupnost Celje: Vojko Simoni, sekretar (do 1977), Anica Jure, v. d. sekretarja, Marjan Turinik, sekretar (od jeseni 1977), Joe Zupani, predsednik izvrnega odbora. Kulturna skupnost obine Celje: Juro Kislinger, sekretar (do 1974), nato Dane Debi, Anton Akerc, predsednik skupine, Stane Mrvi, predsednik izvrnega odbora. Za Akercem je prevzela predsedstvo skupine Aleksa Gajsek-Kranjc. Tenja po organizaciji kulturnih delavcev se je javljala e v petdesetih letih. Izrazila sta jo tudi pisatelja Vladimir Levstik in Joe Curk. Svet za znanost in kulturo v sestavu obinskega ljudskega odbora ni zadoal. Leta 1969 je ta svet sestavil predlog o ustanovitvi kulturne skupnosti.

Telesnokulturna skupnost obine Celje: Mirko Kolnik, sekretar (do 1977), nato Pavle Bukovac, Franci Gazvoda, predsednik skupine, Toni Erjavec, predsednik izvrnega odbora. Obinska zdravstvena skupnost Celje: Vlado Kutrin, sekretar, Franc Potonik, predsednik skupine, Franc Puncer, predsednik izvrnega odbora. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS: Janez Gori, vodja obmone delovne enote SPIZ v Celju, Milan Lotrk, predsednik zbora delegatov, Franc Zmahar, predsednik izvrilnega odbora. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SRS: Celjska obina poilja v republiko skupino skupnosti starostnega zavarovanja kmetov samo enega delegata, ki ga izvoli delegacija kmetov. Samoupravna stanovanjska skupnost Celje: Vili Skrt, sekretar, Ervin Belak, predsednik skupine, Franjo Novak, predsednik izvrnega odbora. Skupnost za izgradnjo objektov posebnega pomena: (rekreacijskega centra Golovec, tehnikega olskega centra, telovadnice pri ekonomskem olskem centru). Dogovor organizacij zdruenega dela in drugih delovnih skupnosti. Nace Krumpak, sekretar (do 1977), Branko Verstovek, predsednik skupine, Drago eh, predsednik izvrnega odbora. Obinska raziskovalna skupnost Celje: Ustanovljena na skupini 20. marca 1975. Zvone Pelikan, generalni direktor Hmezada, predsednik skupine (do 25. novembra 1976), Miro Janigaj, namestnik (od 25. novembra 1976), Sreko Pukl, direktor Zlatarne, predsednik izvrnega odbora (do 15. julija 1976), Sreko Naraks, direktor Geodetskega zavoda (od 15. julija 1976), Peter Drofenik, neprofesionalni tajnik iz Razvojnega centra (do 15. julija 1976), Zoran Tratnik, profesionalni tajnik in direktor (od 15. julija 1976). Skupnost za varstvo pred poari, Celje: Joe Godec, sekretar, Stane Ocvirk, predsednik skupine, Janko Rebov, predsednik izvrnega odbora. Skupnost za varstvo zraka, Celje: Dr. Vlado Mayer, neprofesionalni sekretar, Roman Lonar, predsednik skupine, Zdravko Smrkolj, predsednik izvrnega odbora. Skupnost za zaposlovanje: Boo Lukman, sekretar in direktor, Joe Jordan, predsednik skupine.

Skupnost krajevnih skupnosti, Celje: Janez Kozmus, sekretar, Vlado Grenik, predsednik skupine, tefan Jager, predsednik izvrnega odbora. Obinska komunalna skupnost Celje: Janez Kozmus, predsednik, Joe Smodila, nadzorni inenir, Truda Koak, vodja pisarne, Daro Topovi, nadzorni tehnik. Ljudska obramba: Viki Kranjc, naelnik, Ludovik Zvonar, vodja splonega sektorja, namestnik. tab za civilno zaito: Dipl. in. Drago uek, poveljnik, in. Stane Ocvirk, naelnik. irokopoteznega znaaja je Skupnost o varstvu okolja. Dne 28. februarja 1978 so delegati vseh treh zborov skupine obine Celje sprejeli Drubeni dogovor o varstvu okolja. Poslali so ga v podpis 231 organizacijam zdruenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, drubenopolitinim organizacijam in drugim ustanovam ter drubenim telesom. Dogovor je podpisalo 205 udeleencev. Sprejet je bil za obdobje 1976 in je zael veljati 1. junija 1978. Podpisniki so se obvezali, da bodo na svojem podroju in z vsemi razpololjivimi silami skrbeli za to, da se okolje ouva v svoji lepoti, da se ohrani koristno za zdravje in vsakrni napredek. Za vskladitev prizadevanj je bil pri okrajni konferenci Socialistine zveze delovnega ljudstva (OK SZDL) za razdobje september 1978 september 1979 ustanovljen poseben koordinacijski odbor. Ze leta 1969 je imel ZK ve razgovorov o regionalnem razvoju celjskega podroja. Sredi leta je priredila o tem iri posvet v Narodnem domu. Zavod za napredek gospodarstva je pa o tem predmetu izdelal ve izrpnih tudij: o Celju, Savinjski dolini, o Kozjanskem, o Konjikem podroju. Novembra 1977 je Raziskovalna skupnost razpisala anketo, s katero je v glavnem ugotovila:
V obini ima: razvojne oddelke investicijske oddelke tehnoloke oddelke konstrukcijske oddelke trne raziskovalne oddelke posebne kontrolne enote razne laboratorije merilne laboratorije in preskuevalia prototipne in vzorne delavnice strokovne knjinice 20 5 21 9 8 14 18 organizacij, oziroma TOZD organizacij, oziroma TOZD organizacij, oziroma TOZD organizacij, oziroma TOZD organizacij, oziroma TOZD organizacij, oziroma TOZD organizacij, oziroma TOZD (brez zdravstvenih) 7 delovnih organizacij, oziroma TOZD 5 delovnih organizacij, oziroma TOZD 12 delovnih organizacij, oziroma TOZD delovnih delovnih delovnih delovnih delovnih delovnih delovnih

V delovnih organizacijah, ki so se odzvale, je bilo 32.286 delavcev. Nekatere organizacije so najavile, da bodo ustanovile razvojne enote, laboratorije in uvedle naprave za poskusno proizvodnjo. V razvojnih enotah je ob asu ankete bilo zaposlenih v razvojni dejavnosti 245 delavcev, in sicer 1 doktor tehninih znanosti, 3 magistri, 33 delavcev z visoko, 41 z vijo, 52 s srednjo izobrazbo.

ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV IN POKLICNO USMERJANJE SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE Zavod je naslednik borze dela, ki je nastala v zadnjih letih stare Jugoslavije in bila nastanjena na tedanjem Vrazovem, sedanjem landrovem trgu v poslopju, zgrajenem za potrebe delavcev (prenoia, prehrana, zaposlitev). Tudi v novi Jugoslaviji se je ta potreba kmalu obutila. Ustanavljati so zaeli okrajne biroje za zaposlovanje. Celjski okrajni biro je nastal v septembru 1955. Vodil ga je Ivan Melik-Gojmir. Za njim je prevzel vodstvo Franjo Romih. Posloval je za obmoje obin: Celje, Lako, entjur, marje. Drug tak biro je nastal v Velenju, vodil ga je Franjo Cepin. Sledili so zavodi: v alcu, Slovenskih Konjicah, Sevnici, Breicah (1. januarja 1961). Po matini knjigi bivega okraja so bili zaposleni v birojih: Ivan Melik, Ivan Antolovi, Joe Kompare, Alojzij Gajek, Janez trigl, Cecilija Gogala, Milan Zabavnik, Milica Hoevar, Marija Zuelj, Franc Jovan, Janez Jezernik, Marija Polein-Dolar, Draga Vanda, Stana prajc, Irma Moj silo vi, Cvetka Prelonik, Stane Flander, Ciril Zavolovek. Po ukinitvi okrajev je 5. aprila 1965 izel temeljni zakon o organizaciji in financiranju zavodov za zaposlovanje. Dne 29. decembra 1965 je sledil republiki zakon. V smislu obeh zakonov, so se obine, ki so prej pripadale okraju Celje, zaele razgovarjati o tem, da se osnuje komunalna skupnost za zaposlovanje s sedeem v Celju. Razgovori so se zaeli februarja 1966, dne 15. marca je osem obin pooblastilo obino Celje, da izda odredbo o ustanovitvi komunalne skupnosti za obmoje obin Celje, Breice, Lako, Sevnica, Slovenske Konjice, entjur, marje pri Jelah, alec (med njimi ni Velenja, ki je imelo lastni zavod za zaposlovanje). Skupina komunalne skupnosti n a j bi imela razen direktorja 23 lanov. V zvezi z Zavodom za zaposlovanje so obravnavali tudi problem poklicnega usmerjanja, ki je zelo vaen za gospodarstvo, a je bil hkrati pedagokega znaaja, saj je bilo njegovo bistvo v tem, da se mladini pokae pravo pot glede na sposobnosti in nagnjenja posameznikov in na potrebe gospodarstva in drubene organizacije. V stari Jugoslaviji je bila edina poklicna svetovalnica ustanovljena v Ljubljani leta 1938, a je okupacija njeno delo prekinila. Po vojni je leta 1952 v okviru Centralnega higienskega zavoda nastal Institut za psihologijo dela. Ko je bil kmalu nato ustanovljen Zavod za organizacijo dela in varnost pri delu, je priel v njegov sestav tudi Institut za psihologijo dela z ustreznejim

imenom Centralna poklicna svetovalnica za Slovenijo in z nalogo, da organizira poklicne svetovalnice po okrajnih srediih. Pod vodstvom Sveta za zdravstvo in socialno politiko so se vrile priprave za nartno ustanavljanje takih posvetovalnic. Odloili so se, da jih dodele pravkar ustanovljenim zavodom za zaposlovanje delavcev. Odloba o tem je prila v Zakon o slubi za zaposlovanje delavcev, in sicer kot njegov 29. len. Leta 1961 je sledil republiki predpis. Medtem je leta 1956 nastalo Jugoslovansko udruenje za poklicno usmerjanje. Leta 1958 je bila ustanovljena sekcija za SRS. Predsedstvo sekcije je bilo poverjeno profesorju Albinu Podjavorku, ki je kot poklicni usmerjevalec e deloval v sestavu Zdruenja za varstvo mladine. Septembra 1956 je bila ustanovljena Okrajna poklicna posvetovalnica, ki jo je prav tako vodil prof. Podjavorek. Nehala je delati 31. decembra 1961. Tedaj nastalim tirim samostojnim zavodom za zaposlovanje delavcev so bili dodeljeni referati za poklicno usmerjanje. Glede potrebe obirnega podroja je bilo treba pomnoiti tevilo sodelavcev. Delovna organizacija ima obseno podroje tako v teritorialnem kakor v poslovnem pogledu. Zato so jo razdelili v tri sektorje: Uprava (skupne slube): direktor Stane Polajnar (1963). Dne 15. marca 1973 mu je sledil Boo Lukman; analitik: Franc Omladi z Vero Marolt; raunovodja: Mojca Omerzu z Miro Gradinik in Ido Koroec; tajnica: Justina Aran; honorarni uslubenec: Vlado Bogataj. Zaposlovanje (s posebnimi enotami): vodja: Milan Kraovec; Metoda Dolealek, Danica Zimek, Roman Urbani (tujina), Fani Robi (alec), Zdenka Kova (Slovenske Konjice), Koloman Smilec (entjur, marje), Joica Fuks (Breice), Boris Slapak (Sevnica), Slavica Znidarec, Suzana agar, Margareta Kranjc (operativni evidentiarji). Poklicno usmerjanje: V tem sektorju so za prof. Albinom Podjavorkom delovali: Mitja Umnik, Peter alej, Breda Vuk-Pilih, Roman Boben, Marinka Hazenbihl, Joica Cokan, Bojana Korent, Ivana Vernak (kot analitik); zdaj e delujejo: Marija Kos (vodja), Mojca Ceglar, Janko Peolar, Sonja Zevart, Rudi Pasari (Lako), Karli tante (alec in Konjice), Anka J u r j e v e c (entjur in marje), Toni Koren (Breice); Elica Vreko in Stanka Trdin (administracija). Kot posebna sekcija se je e prikljuil sklad za socialne tipendije. Celotna organizacija predstavlja skupnost za zaposlovanje. Sekretar, -a hkrati tudi direktor je Boo Lukman. Predsedstvo skupine je pa prevzel Joe Jordan.

GRADI Prvi korak na poti k organizirani gradbeni dejavnosti je napravila vlada LRS, ko je 4. oktobra 1945 izdala uredbo o ustanovitvi gradbenega podjetja Gradi. Mladi kolektiv se je spoprijel z odgovornimi nalogami: obstojea sredstva in razline delovne metode je moral organsko povezati, da bi ustvaril podjetje, ki bi bilo kos potrebam asu in sposobno za razvoj. Glavno podroje dela je bila seveda Ljubljana, toda e po enem letu je imelo podjetje gradbia tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Kamniku, na Jesenicah, v Novem mestu in na Reki. Celjska gradbena enota se je izprva imenovala Pionir. Ustanovil jo je Bogdan Vivod, pred vojno tehnini v o d j a Neradovega gradbenega podjetja. Vivod je enoto prikljuil Gradisu in ostal n j e n vodja, dokler je bila v Celju. Leta 1947 je podjetje prevzelo dela pri elektrarni in vodovodu v otanju. Tja se je preselila celjska operativa. Tu je imel vodstvo n a j p r e j in. Vladimir Cade. Kmalu mu je pa sledil in. Sreko Cvahte, dotlej direktor ptujskega p o d j e t j a za melioracije in regulacije. In. Cvahte je postal direktor Splone vodne skupnosti Savinje. Obrat Gradisa, ki se je medtem vrnil v Celje, je prevzel in. Drago Sever: sedanji direktor je Albert Praprotnik ki kot uslubenec p o d j e t j a dela v Celju e od leta 1955. Tehnini v o d j e so bili drug za drugim inenirji: Vasilij Kajni, Janez iro vnik in Ferdo C viki. Pomembne gradnje in projektanti

V asu od 1955 do 1911 je podjetje v Celju izvrilo 38 velikih gradenj 2 stolpnici in 6 blokov na Otoku, 1 blok in upravno zgradbo DOZ v Ulici XIV. divizije, 2 bloka v Vrunevi ulici, Samski dom Cinkarne v Vrunevi ulici, samski dom Gradisa na Hudinji, poslopje Zlatarne v Kersnikovi ulici, Kovinotehne na Mariborski cesti, Slovenija lesa v Zidankovi ulici, Tehnomerkatorja - - v Gubevi ulici, kirurki blok bolnice, Skladie Merx in Veleitarja na Hudinji, mlin Merx in silos za ito na Hudinji, grobnico NOB na Golovcu, obratno halo Libele, praarno Cinkarne, obratne prostore AERO v Ipavevi ulici, delavnice Elektra v Selcah in RTP Lava, Elektra na Lavi, brv ez Savinjo v parku, most ez Voglajno na Teharski cesti, 2 kanalska kolektorja na Otoku. V naslednjih tirih letih se je tevilo velikih gradenj dvignilo na 58. Med njimi so: skladie za polfinale podjetja Slovenija les v Medlogu, hotel zdravilia v Lakem, 167 stanovanjskih blokov v Velenju, novi olski center za blagovni promet v Celju, skladie papirja AERO, livarna barvnih kovin Ferralit v alcu, proizvodna hala in pocinkovalnico EMO, proizvodna hala Toper, upnie in cerkev v otanju, TFF Etol-obrat za predelavo sadja. Osnovna ola Slavka landra na Otoku, podaljek edhale Libele v Celju, skladie Kovinotehne na Zgornji Hudinji, bolnica prosektura z otrokim oddelkom, dom kulture otanj, delavnice, skladia in garae otanj, samski dom Nivo na Lavi, javna skladia ret v Celju carina in Interevropa, telovadnica ole Biba Rok v otanju.

Najve projektov je izdelala lastna projektivna organizacija v Ljubljani in. Drago Umek, in. Boris Vede, in. Niko Reja, in. Ljudevit Skaberne, in. S. Skulj, in. Cerkovnik, in. Milan Arne. Druge projekte so pa izdelali: Projektivni biro Celje, Slovenija-projekt SGP Beton Celje, Savinja projekt alec, elezniko proj. podjetje Ljubljana Konstrukta Ljubljana, Zavod za napredek gospodarstva Celje Tehnika Zagreb, Komuna projekt Maribor, Nizke gradnje Ljubljana G. P. Dravograd, IBT Trbovlje, Projmetal Beograd, Elektroprojekt Ljubljana, SGP Rogaka Slatina. Dodatek (19751977) Velike gradnje: proizvodna hala Aurea, Celje (1954), obrat EFE rudnika Velenje (1954), stolpnica SI in S2 na Otoku (1954), pekarna Velenje (1954), Drubena prehrana Velenje (1975), garani objekt Uprave javne varnosti v Celju (1977), dimnik, visok 360 m, pri Elektrarni Trbovlje projektant Karrena v Diisseldorfu (1975), regalno skladie Aera v Celju (1975), obrat Eso rudnika Velenje (1975), praarna Merx pri bivem Majdievem mlinu (1975), mehanina delavnica Gozdnega gospodarstva v Celju (1975), Elektrarna v otanju, najveji objekt, zgrajen v letih 1975 1977, Rdea dvorana v Velenju (1976), Zlatarna v Celju (1976), skladie elektrarne v Trbovljah (1976), delavnica podjetja Nivo v Celju (1976), delavnica Elektrosignala na Lavi (1977), Gradisov (lastni) samski dom v Velenju (1977), trgovinsko poslopje Hmezada v alcu (1977), bencinski servis magistrale Vzhod v Celju (1977), centralna kotlarna bolnice v Celju (1977), zdravstvena postaja v Preboldu (1977), poslopje Kljuavniarja v Celju (1978), hotel Atomske toplice v Podetrtku. Kot projektante je e treba dodati inenirje: Jurija Plahutarja in Milana Polutnika (od Zavoda za napredek gospodarstva v Celju), Pavla ifer ja, Andreja mita, Matija Suhadolca in Kri s to Koi (od projektivnega biroja Vegrad v Velenju), Franca Korenta (od Projektivnega biroja v Dravogradu), Metko Gabrijeli (od Industrijskega biroja v Ljubljani), Janeza Grolja (od Industrijskega biroja v Trbovljah), Stojana Ribnikarja (od Projektivnega biroja v Ljubljani), Mitjo Kilerja (od lastnega biroja v Ljubljani), Vladimirja Aanskega (od lastnega biroja v Mariboru). Podjetje je organizirano tako, da ima centralo v Ljubljani in sedem stalnih gradbenih operativnih enot z velikim tevilom gradbi, lesno industrijski obrat, strojno-prometni obrat, dva kovinska obrata, industrijski obrat gradbenih polfabrikatov in prednapetih elementov ter lasten projektivni biro. Lesno industrijski obrat izdeluje stavbno pohitvo, ostreja in vse vrste opaev za potrebe podjetja. Letno predela preko 10.000 kubinih metrov. Strojno-prometni obrat razpolaga s skupno mojo vseh strojev ca. 20.000 KM. Kovinski obrati imajo v svoji sestavi tevilne delavnice; obrat gradbenih polizdelkov pa proizvaja letno 50.000 ton raznih betonskih proizvodov. Projektivni biro projektira predvsem objekte, ki jih gradi podjetje samo. V asu 16 let-

nega obstoja je biro sprojektiral preko 900 razlinih objektov, kot so: mostovi, industrijski objekti, skladia, kmetijski in prehrambeni objekti, silosi, stanovanjski objekti, hotelski in turistini objekti itd. V celotnem podjetju je zaposlenih 5.000 delavcev, od tega 200 inenirjev in tehnikov, 170 gradbenih delovodij ter preko 2.000 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Po sestavu in specializaciji delovne sile ter izbora gradbenih strojev je podjetje sposobno, da prevzame in kvalitetno izvri vse objekte iz visokih gradenj, nizkih gradenj, industrijskih gradenj in razne pomorske gradnje. Organiziran imajo poseben center za izobraevanje, skozi katerega gre vsako leto preko 600 delavcev. V celjskem obratu je 492 (33) zaposlenih.

INGRAD Skoraj istoasno so zaela nastajati neposredno celjska gradbena podjetja. Mesto je ustanovilo mestno gradbeno podjetje, imenovano pozneje S(plono) G(radbeno) P(odjetje) Graditelj. Okraj Celje okolica je ustanovil Okrajno gradbeno podjetje (Ograd), imenovano pozneje G(radbeno) P(odjetje) Savingrad. Ko je podjetje Gradi preneslo svoj celjski obrat v Velenje, je prepustila celjska tehnina sredstva novemu Celjskemu gradbenemu podjetju Cel j grad, ki ga je ustanovilo okroje. Ko je bilo okroje leta 1947 ukinjeno, se je p o d j e t j e preimenovalo v S(plono) G(radbeno) P(odjetje) Beton. Podjetje je delalo na iroko, do leta 1967 tudi v trboveljskem bazenu. Dela je bilo toliko, da je pozneje nastalo e G(radbeno) P(odjetje) Stavbenik, ki ga je prevzela Zadruna zveza. Zanjo je gradil predvsem zadrune domove in druge zgradbe, potrebne za zadruno kmetijsko gospodarjenje. Pisarna je bila v Narodnem domu. Dne 1. januarja 1959 so se podjetja Graditelj, Stavbenik, Savinjgrad in Cementnine in Beton razpustila in zdruila v novem GJP. Tako je nastalo mono podjetje Ingrad ( = industrijske gradnje). Strokovni ljudje in javnost so se za zdruitev mono potegovali, ker so od tega priakovali korist. V knjiici Ingrad je vodstvo podjetja navedlo, da so k integraciji silila razen elje po osvajanju modernih principov gradbene tipizacije, standardizacije in u v a j a n j a novih materialov tudi tenja: preiti v glavnem na gradnjo po industrijskem nainu-, uvesti specializacijo povsod tam, kjer je to mogoe; z izpopolnjeno mehanizacijo graditi hitreje; z isto ali celo manjo delovno silo dosei veji delovni uinek; v stalnih obratih uvesti serijsko proizvodnjo; postopoma preiti na znievanje cen; ustvariti bolje delovne pogoje in skrbeti za bolji standard kolektiva. Ob nastanku je podjetje imelo le 2 bagra, 4 buldoerje, 27 kamionov, 3 stolpne erjave, 3.200 m 2 odrov in 400 m 2 opaev.

V prvem letu je zgradil 4 industrijske objekte, 8 stanovanjskih objektov s 187 stanovanji in 4 druge objekte, kot so upravne stavbe in kmetijski objekti. Vrednost osnovnih sredstev je znaala 7,474.831 din, vrednost delovnih priprav pa 5,113.387 din ali 2.225 din na zaposlenega. Celotni prihodek v prvem letu poslovanja je znaal 22,966.636 din. Skupno je bilo zaposlenih 2.125 delavcev. Od tega 141 uencev. Po kvalifikacijski in strokovni izobrazbi pa je bilo: 7 gradbenih inenirjev, 1 ekonomist, 42 gradbenih tehnikov, 55 gradbenih delovodij, 626 VK in KV delavcev, 325 PU in PK delavcev ter kar 788 NK delavcev. Ostalo odpade na upravno-administrativni kader. Ze iz opremljenosti in kvalifikacijskega sestava delavcev je mogoe zakljuiti, da je bilo podjetje ob svojem nastanku leta 1959 bolj obrtno kakor industrijsko podjetje. Ze v prvem letu se je podjetje primerno organiziralo, uvedlo nov enoten sistem poslovanja, sodobnejo organizacijo zastarelih in razlinih tehnologij ter pripravilo kadre za delo v novih okolnostih. V tem letu je dogradilo tudi prvi samski dom in odprlo lastno obratno ambulanto. Tako organizirano je v naslednjem letu 1960 e doseglo prve rezultate, saj je povealo proizvodnjo kar za 3 5 % ob minimalnem poveanju zaposlenih delavcev (4%). Iz ostanka dohodka (dobika) je pa opravilo prve nabave mehanizacije. Tako uspeen zaetek in razvoj podjetja pa je zavrla leta 1961 in 1962 gospodarska kriza. Z upravnimi ukrepi smo stabilizirali nae gospodarstvo in mono zmanjali obseg investicij. Takih ukrepov je bilo v kasnejih letih e ve, vendar so bili ti za podjetje najhuji. To se vidi tudi iz tega, da je bilo treba odpustiti kar 25 % vseh delavcev. Na trgu je bila izredno huda konkurenca, licitiralo se je brez vsake akumulacije in na kodo standarda in osebnih dohodkov delavcev. V letu 1963 je gradbena dejavnost nanovo oivela. Ob polni zaposlenosti je podjetje prielo uvajati montani sistem Jugomont v stanovanjsko gradnjo. S tem je povealo udelebo mehanizacije v proizvodnji, skrajalo as gradnje in povealo produktivnost. V letu 1965 je bila gospodarska reforma in uvedeni so bili novi dinarji. Kolektiv se je z vsemi silami vkljuil v gospodarsko reformo, iskal notranje rezerve, zvial produktivnost dela in poveal lastno proizvodnjo kar za 50 %. V letu 1973 je podjetje v smislu ustavnih amandmajev ustanovilo tri temeljne organizacije zdruenega dela. To leto je tudi leto zdruitve in ustanovitve ZGP GIPOSS. Pred tem je bilo Poslovno zdruenje GIPOSS. V letu 1975 so se prieli delavci organizirati v smislu osnutka Zakona o zdruenem delu in nastalo je est temeljnih organizacij gradbene operative in pet temeljnih organizacij drugih dejavnosti: IGM, Zakljuna dela, Projektiva, Mehanizacija in Drubeni standard. V naslednjih letih 1976 in 1977 je na obmoju celjske regije iroka drubenopolitina aktivnost v smeri povezovanja in zdruevanja dela. Manji gradbeni kolektivi vidijo svojo prihodnost in uresniitev pridobitve pravic Zakona o zdruenem delu v povezovanju in zdruevanju.

O p r a v l j e n e so uspene integracije. V delovno organizacijo Ingrad se zdruijo v letu 1976 obrat kamnolom Liboje iz Montane alec, v letu 1977 pa SGP Rogaka Slatina in TOZD Gradbenitvo Hmezad alec. V letu 1976 je podjetje uvedlo v proizvodnjo lastni montani sistem Ingrad, ki je rezultat dela in izkuenj strokovnih delavcev Ingrada. Moderniziralo in opremilo je vrsto obratov, povealo in razirilo proizvodnjo na nove proizvode. Uspenost lastnega montanega sistema na trgu dokazuje tudi dejstvo, da je podjetje e v prvem letu uvedbe tega sistema ogradilo tiri objekte z 9.780 m 2 povrine, v letu 1977 je bilo zgrajenih 20 objektov s 35.734 m2, v letu 1978 pa zgradili 27 objektov z 41.328 m 2 povrine. Ker je Ingrad v proizvodnji preteno usmerjen v stanovanjsko gradnjo, je pomembno, da so v letu 1974 vpeljali v proizvodnjo najmodernejo tehnologijo gradnje stanovanj Outinord. Na splono lahko ugotovimo, da je delovna organizacija naredila najveji razvoj in vzpon v zadnjih petih letih in s tem dejansko tudi uresniila cilje zdruitve pred dvajsetimi leti. Nabavljena je bila oprema za novo tehnologijo, zgrajeni novi proizvodni prostori, izboljani pogoji dela, poveani osebni dohodki in drubeni standard, izvrena reorganizacija poslovanja, organizirane temeljne organizacije in sprejeti vsi samoupravni akti v smislu Zakona o zdruenem delu ter poveana gospodarska osnova poslovanja. Delovna organizacija Ingrad se dejansko lahko uvra z nad 3.000 zaposlenimi, z realizacijo nad 200 milijard starih dinarjev in z vrednostjo nad 30 milijard starih dinarjev poslovnih sredstev med n a j v e j e in najuspeneje gradbene kolektive v Sloveniji. Na grobo je bilanca zgrajenih objektov po delavcih Ingrada v dvajsetih letih naslednja: 199 industrijskih objektov, 101 ol, vrtcev in upravnih stavb, 72 trgovskih, gostinskih in objektov za kmetijstvo, 74 objektov nizke gradnje, 241 stanovanjskih stavb s 7.141 stanovanji. V delovno organizacijo Ingrad je danes zdrueno 12 temeljnih organizacij zdruenega dela. Za opravljanje skupnih nalog in funkcij pa so temeljne organizacije ustanovile delovno skupnost skupnih slub. Sedem temeljnih organizacij gradbene operative opravlja svojo glavno dejavnost, izvajanje visokih gradenj. Svoje sedee imajo v Celju, Slovenskih Konjicah, v entjurju pri Celju, Rogaki Slatini, Lakem, alcu in v Ljubljani. Proizvodnja temeljnih organizacij gradbene operative je usmerjena v tri osnovne specializacije: a) stanovanjska gradnja predstavlja nad 50 % vrednosti vse proizvodnje. Pribliujemo se letni zmogljivosti 1.200 stanovanj. Stanovanjska gradnja se izvaja preteno po sistemu litega betona Outinord, katerega je podjetje razvilo in izpopolnilo z lastnimi projekti in elementi.

b) gradnja industrijskih in drugih objektov visoke gradnje. Razvilo je lastni odprt montani sistem, uporaben za industrijske objekte, ole, vrtce, trgovine, upravno poslovne stavbe, kmetijske objekte ipd. Sledi potrebam trga in ta lastni sistem nenehno dopolnjuje. V letu 1979 bomo po montanem sistemu Ingrad zgradili raznih objektov ca. 70.000 m2. c) gradnja mostov. Zgrajenih je bila vrsta mostov in viaduktov po sistemu Hiinnebeck. Zaeli so tudi uvajati najnovejo nemko tehnologijo, gradnjo betonskih mostov brez podpiranja. Z obema tehnologijama bo mogoe zadovoljiti najzahtevneje tovrstne gradnje. Letna zmogljivost gradnje mostov je do 3.000 tekoih metrov. V izvajanje gradbenih del je podjetje s svojimi dejavnostmi in zmogljivostmi vkljuilo tudi ostale temeljne organizacije, zdruene v GIP Ingrad. S povezanostjo in zdruevanjem dela vseh temeljnih organizacij j e ele delokrog sklenjen. Glavne dejavnosti ostalih temeljnih organizacij so: T G Mehanizacija Celje, v kateri je zdruena vsa mehanizacija za potrebe gradbene operative. Le na ta nain je mogoe mehanizacijo racionalno koristiti, vzdrevati in obnavljati. TO IGM Medlog je ena najvejih temeljnih organizacij z najbolj pestro dejavnostjo. V n j e j so zdrueni kamnolomi, peskokopi, centralna betonarna, elezokrivnica, tovarna elementov montanega sistema Ingrad, tovarna betonskih montanih elementov za trafo postaje, obrat betonskih INAS oken, obrat za izdelavo betonskih votlakov, betonskih cevi, robnikov, plo in drugih izdelkov iz betoname za potrebe proizvodnje v delovni organizaciji, kakor tudi za iroko potronjo. TO Proizvodni obrati Celje opravlja naslednja zakljuna dela: elektroinstalacije, kleparstvo, krovstvo, vodovodne instalacije, stavbno kljuavniarstvo, centralno kurjavo, instalacije plina, prezraevanje in slikopleskarstvo. Vse proizvodne kapacitete so vkljuene v lastno proizvodn j o in zadovoljujejo le okrog 3 0 % potreb. Ker so te dejavnosti na obmoju Celja in tudi v irem slovenskem prostoru zelo deficitarne, jih bomo v prihodnje pospeeno razvijali. TO Lesni obrati Gomilsko opravljajo dejavnosti mizarstvo, tesarstvo in aganje okroglega lesa. Tudi zmogljivost te temeljne organizacije pokriva le okrog 25 % lastnih potreb. TO Projektivni biro je z vsemi kapacitetami projektiranja vkljuena v gradnje, ki jih izvajajo TO Ingrad. Izvajajo veliko stanovanjskih, industrijskih in objektov drubenega standarda po tipskih projektih in reitvah strokovnjakov te temeljne organizacije. Podjetje pridobiva gramoz iz lastnih gramoznic. Rabi ga zelo mnogo. Gramoznica ob Savinji ji ga daje zdajle bolj malo. Mono je e izrpana gramoznica na Frankolovem, odprta je pa na novo velika gramoznica v Stranicah. Nadalje ima p o d j e t j e obrat za proizvodnjo montanih elementov, centralno betonarno in maltarno, izdelovalnico betonskih votlakov, cementnih, betonskih cevi in oken, lastno ago, instalacijske in zakljune obrate ter lasten projektivni biro. Uvedba mehanizacije in modernizacije

dela se mono pozna, zdaj dela podjetje ve, a z manjim tevilom ljudi ne preko 2.000, nekdaj jih je imelo tudi 4.000. Izpoetka je ve let vodil podjetje Veneslav Jeras. Ob nastanku Ingrada je bil tehnini direktor ing. Franc Cuk. Druga vana mesta so zavzemali inenirji Edvard Bonik, Ivan Cijan, Drago Zlajpah. Leta 1962 je kot glavni direktor prevzel vodstvo podjetja in. Vital Mlejnik, njegov tehnini direktor je bil in. Henrik mak. Po Mlejnikovi smrti je leta 1969 postal direktor podjetja in. Cmak, za efa tehnine slube so pa imenovali in. Staneta Zagodeta. Mesto glavnega direktorja je 1. aprila 1974 prevzel dipl. in. Marjan Prelec. Dipl. gradb. in. mak je prevzel vodstvo obnovitve Kozjanskega in ima slubeno mesto v marju. Namestnik glavnega direktorja je Franjo evnik, dipl. pravnik. Med prvimi vejimi deli je bila obnova mestnega gledalia (1952). Izmed velikih del v Celju je podjetje zgradilo: plavalni bazen na Otoku II., hotel Merx, hotel Celejo, vse stavbe v torah in na Lipi, stolpnice na Otoku, stolpnico ob Malgajevi ulici, poslovno zgradbo Tehnomerkatorja, skladie Tkanine, skladie Tehnomerkatorja, most preko Voglajne na Teharski cesti, most preko Savinje, posebno olo, del velikih stavb pri Zelenici itd., delno Toper, stolpnico in plato Slovenija-Avto v Kocbekovi ulici in Mikloievi ulici, sodno palao in palao Drubenega knjigovodstva (SDK). V duhu ustave in samoupravnih zakonov se je podjetje organizacijsko razdelilo v tri TOZD: 1. TOZD gradbena operativa direktor dipl. gradb. in. Leon repinek, 2. TOZD proizvodni obrati direktor Ratko Funkel, 3. TOZD industrija gradbenega materiala direktor Bojan Okrogar. TOZD so se zdruile v podjetju Ingrad enotni organizaciji zdruenega dela glavni direktor dipl. gradb. in. Marjan Prelec. On je hkrati glavni direktor skupnih slub. Te so naslednje: 1. tehnoloka projektiva direktor dipl. in. arh. Atonasije Bresjanec, 2. komerciala direktor Ivan Cijan, dipl. gradb. ing., 3. kadrovsko-pravna sluba direktor dipl. psih. Franc Berginc, 4. finanna sluba direktor Janko Golob, dipl. eoc., pred njim Franc Gazvoda, dipl. oec., 5. plansko-analitski sektor direktor Ludvik Arno, dipl. oec. Z raziritvijo podjetja po novih pridobitvah se je tevilo TOZD dvignilo na 12, to je razvidno iz naslednjega pregleda. Nekateri v o d j e so medtem e menjali svoje mesto. Tako je Anton Akerc Gradbeno operativo entjur zamenjal z Gradbenitvom Rogaka Slatina. GLAVNI DIREKTOR: MARJAN PRELEC, diplomirani inenir gradbenitva, TOZD Gradbena operativa Celje: AJSTER ROMAN, inenir organizacije dela,

TOZD Gradbena operativa Lako: FIFER EGIDIJ, gradbeni tehnik, TOZD Gradbena operativa Ljubljana: BRODNIK JOE, diplomirani inenir gradbenitva, TOZD Gradbena operativa Slovenske Konjice: RIHTARI LEOPOLD, diplomirani inenir gradbenitva, TOZD Gradbena operativa entjur: AKERC ANTON, gradbeni tehnik, TOZD Gradbena operativa alec: GAJEK ANTON, gradbeni tehnik, TOZD Gradbenitvo Rogaka Slatina: v. d. TESKERA TOMO, diplominari inenir gradbenitva, TOZD Projektivni biro: PELKO JERNEJ, diplomirani inenir arhitekture, TOZD Mehanizacije: COLARI MILAN, inenir organizacije dela, TOZD Proizvodni obrati: PINTAR JOE, inenir organizacije dela r TOZD Lesni obrati Gomilsko: FUNKL RAFKO, lesarski tehnik, TOZD IGM Medlog: STERGAR FRANC, diplomirani inenir strojnitva; OKROGAR BOJAN, diplomirani inenir gradbenitva; ZAGODE STANE, diplomirani inenir gradbenitva, TOZD DRUBENI STANDARD: BORINC ALOJZ, DIREKTORJI STROKOVNIH SLUB: pomonik glavnega direktorja: CEVNIK FRANJO, dipl. pravnik, direktor tehninega sektorja: REPINEK LEON, diplomirani inenir gradbenitva, direktor komercialnega sektorja: CIJAN IVAN, diplomirani inenir gradbenitva; STUDNlCKA TOMO, gradbeni inenir, direktor finanno-raunovodskega sektorja: GOLOB JANKO, diplomirani ekonomist, direktor plansko-analitskega sektorja: ARNU LUDVIK, diplomirani ekonomist, direktor kadrovsko-pravnega sektorja: BERGINC FRANC, diplomirani psiholog. Podjetje zaposluje okrog 50 uslubencev z visoko, veinoma tehnino izobrazbo, okrog 300 uslubencev s srednjo tehnino ali ekonomsko izobrazbo ter okrog 2.500 drugih delavcev s strokovno izobrazbo, nekvalificiranih delavcev je sorazmerno malo. Velika veina delovnega osebja se je pod vodstvom mojstrov in v teajih izuila v samem podjetju, za izobrazbo vijega kadra je pa podjetje tipendiralo ve kot 200 tudentov in dijakov. Poleg sredstev za strokovno izpopolnjevanje vlaga Ingrad velika sredstva za nastanitev, prehrano in oddih svojih lanov. Ingradovi uenci so nastanjeni v mladinskem domu s 150 leii, v samskih domovih je pa nastanjeno preko 700 delavcev. Naselja s samskimi stanovanji so opremljena s kuhinjami in jedilnicami. V naselju Celje ima podjetje splono in zobno ambulanto, v Piranu, Umagu in Puli pa poitnike domove. Podjetje skrbi tudi za port svojih ljudi. V njegovem kolektivu se je rodila ideja tradicionalnih portnih iger gradbenih delavcev.

Najbolj

reprezentativni

gradbeni

objekti

Industrijski objekti AERO, Celje Alpos, entjur Avto Celje servisna delavnica, Celje Comet, Zree (19731974) Emo Celje, tovarna radiatorjev Glin Nazarje, gozdarstvo in lesna industrija (1976) Konus Slovenske Konjice (1975) Opekarna Ljubena (1975) Pivovarna Lako (1976) Sinalco, polnilnica brezalkoholnih pija, alec Tehnomercator Celje Termoelektrarna II. Trbovlje Tovarna izolacijskega materiala Tim, Lako (1973) elezarna tore, hala traktorjev Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja, Radee (197 ) Sip, empeter v Savinjski dolini (1975) Proizvodna hala Medlog GIP Ingrad Celje Rudnik rjavega premoga Senovo Stanovanjski objekti Stolpnica ST 13-7, Celje Stanovanjska soseska Lava v Celju Stanovanjska-poslovna stolpnica, Kocbekova ulica, Celje Terasasti bloki Koseze, Ljubljana Stanovanjski blok empeter v Savinjski dolini Stanovanjski stolpi v Slovenskih Konjicah Dom upokojencev v Celju Dom starejih obanov v Ljubljani Soseska S-7/1 v Ljubljani (1977) Upravne in poslovne zgradbe SDK v Celju Tovarna nogavic Polzela, upravna zgradba (1976) Agrotehnika v Celju (1973) Samopostrena trgovina Merx, Celje tudijska knjinica v Celju Blagovna hia, alec (1976) Turistini in portni objekti Atletski stadion Kladivar Celje, tribuna s telovadnico Rekreacijski center Golovec v Celju, prireditvena dvorana (1977) Hoteli Uvala Scott, Kraljevia Hotel Merx v Celju Hotel Celeia v Celju Drsalie v Celju

ole in varstveni objekti Posebna ola v Celju Otroki vrtec na Otoku III v Celju Otroki vrtec na Lavi v Celju (1975) Otroki vrtec v Lipi, tore (1974) Osnovna ola empeter (1974) Tehniki olski center, Celje (1976) Osnovna ola Horjul Nizke in prometne gradnje Most ez Savo v Sevnici Most ez Savinjo v Celju Viadukt Verd na avtocesti VrhnikaPostojna Odsek avtomobilske ceste LjubljanaZagreb Bencinska rpalka Petrol Celje Garana hia Triplex v Ljubljani Podjetje lngrad je v poslovni povezavi z drugimi gradbenimi podjetji: GIPOSS v Ljubljani, TEHNO-IMPEX v Ljubljani, RUDIS v Trbovljah, IMOS v Ljubljani, STA VB AR v Mariboru, PIONIR v Novem mestu, SGP Gorica v Novi Gorici. Podjetje je vpisano pri gospodarski komori za dela in projektiranja v inozemstvu in za uvoz potrebnih materialov. Ima podrunico v Monakovem (Miinchen) in na Dunaju. Gradi tudi v inozemstvu mostove, v Miinchenu je zgradilo samopostrenico in na Dunaju kavarniko stavbo.

APNENIK Apnenik v Peovniku sega v zadnja leta Avstrije, a je v stari Jugoslaviji bil last ruke tovarne duika. Mestni ljudski odbor ga je pravno obnovil leta 1954 s pravico proizvajati apno, gramoz in pesek. Prvi direktor mu je bil Valter Dvorak. Izza leta 1956 ga nepretrgoma vodi Adolf Sedlar. V podjetju je 51 (11) zaposlenih. Leta 1973 je priel v sestav podjetja Ceste in kanalizacija, ki je pa zaradi nerentabilnosti ustavilo delo in se omejilo na izdelavo posipnega materiala.

OBNOVA Ingradu se je obremenitev delno zmanjala z nastankom Obnove. Kot komunalno podjetje jo je ustanovil OBLO z odlobo z dne 25. aprila 1960 s tem, da je osamosvojil gradbeno skupino stanovanjske uprave. S prikljuevanjem manjih obrtnih obratov je podjetje hitro raslo. Prvi v. d. direktorja je bil Dolfe Presinger, sicer v o d j a stanovanjske uprave. Raunovodja je bil Mirko Razlag.

Dne 16. decembra 1960 je kot direktor postal Presingerjev naslednik Anton Mavri. Prvotna naloga p o d j e t j a je bilo vzdrevanje in popravilo stanovanjskih zgradb. Dne 2. marca 1962 je pa OBLO odloil, da je treba podjetje smatrati za gospodarsko organizacijo storitvene obrti (gradbene stroke), ki se ukvarja preteno s storitvami (z zidarstvom, fasadarstvom, mizarstvom, polaganjem parketa itd.). Ze 12. februarja 1962 je OBLO pristal na to, da se podjetje imenuje Splono obrtno podjetje Obnova in da so mu predmet poslovanja: izvajanje zidarskih, tesarskih, slikarskih, pleskarskih, kljuavniarskih, teracerskih in notranjih intalaterskih, steklarskih, parketarskih in mizarskih del, adaptacije, vzdrevanje in gradnja manjih objektov. Dne 1. maja 1965 je Ingrad prepustil Obnovi kamnosetvo, 1. janua r j a 1964 se je prikljuilo Lesno podjetje Celje-Lava (pred vojno Kukovevo podjetje z ago), 1. januarja 1965 slikarstvo Dom servis Stanovanjskega podjetja Dolgo polje in obrtno gradbeno podjetje Dolomit Frankolovo. Leta 1973 je kolektiv sklenil da se razdeli podjetje v tri TOZD: 1. Gradbeni sektor direktor Martin Goriek. Gradbena operativa, Cementnine, Peskolom (na Frankolovem), Betonarna, Avtopark, Strojni park, Zaga. 2. Obrtni sektor I. direktor Joe Herman. Slikopleskarstvo, Crkoslikarstvo, Parketarstvo, Pearstvo, Kamnosetvo. 3. Obrtni sektor II. v o d j a Stane ehovin, Bogomil Dra (1978). Kljuavniarstvo, Kleparstvo, Intalacije (vodovod, centralna kurjava), Mizarstvo. Skupne slube: 1. Tehniko-komercialna sluba vodi gradb. in. Zoran Bonak, 2. Raunovodska sluba vodi Joe Lubej, 3. Splona sluba v o d j a Koloman ulec, pravnik. Za Mavriem je kot v. d. 23. novembra 1966 prevzel vodstvo podjetja Joe Cimerman, a za njim 17. decembra 1967 kot glavni direktor dipl. in. Drago Zlajpah. Leta 1977 je in. Zlajpah preel k Razvojnemu centru in v. d. glavnega direktorja je postal Franc Kragl. Leta 1974 si je na Lavi II (ob stranskem podaljku Dekove ceste) zgradilo veliko zgradbo, ki obsega veliko halo in shrambe, upravno poslopje in samski dom. Gradnje bo e nadaljevalo. Zdaj so obrati e na raznih mestih. Gradbena operativa I jih ima v Zgornjem Lanovu: Cementnine, betonarno, strojni park in v bliini (aga). Obrtni sektor I. v Zidankovi ulici in poleg tovarne EMO (kamnosetvo). Obrtni sektor II. na Ostronem (Cesta na Ostrono). Leta 1974 je imelo podjetje 434 zaposlenih in 44 vajencev. Leta 1966 je ustvaril kolektiv 13,8 milijonov dinarjev prihodka, leta 1977 je pa narasel prihodek na 132 milijonov.
11 Zgodovina Celja

161

OBRTNO GRADBENO PODJETJE REMONT CELJE Podjetje Remont je nastalo leta 1957 kot zidarska delavnica iz ekipe estih lanov, ki je v slubi Turistinega in Olepevalnega drutva opravljalo obnovitvena dela na Starem gradu. Delavnico je ustanovil Franc Bincl, vodja ekipe, in bil je njen prvi poslovodja. Predmet delavnice je bila izprva: poprava in obnova zidarskih objektov Leta 1961 so e dodali: popravo in gradnjo montanih hiic, leta 1962 e gradnjo vrstnih hiic, in leta 1966 tudi prevoz z motornimi vozili ter gradnjo pritlinih in enonadstropnih objektov. Podjetje je zaelo z malim. Za pisarno si je pridobilo sobo v dvorini stavbi na landrovem trgu, ele leta 1965 se je lahko preselilo na Cesto na Ostrono, v hio, k j e r so med obema vojnama imeli stanovanje in trgovino. . . . . Prvi kamion si je podjetje nabavilo leta 1963, leta 1967 je imelo ze tiri kamione. Do leta 1967 si je oskrbelo e tudi 2.500 m gradbenih cevi za odre. , _ Tedaj je tel kolektiv 140 lanov, med njimi je bilo 6 tehnikov. Leta 1965 je postal direktor Franc Bebar, tehniki vodja je Franjo Kleme, raunovodja je Ivan tor, vodja komerciale je Vlado Tomi, v o d j a splone slube je pa Majda Dobriha. Danes (1975) je v podjetju popreno zaposlenih 165 delavcevj med njimi je tudi e vseh pet ustanoviteljev, ki so v p o d j e t j u od ustanovitve do danes. Podjetje je tedaj razen zidarskih izvrevalo tudi mizarska, pearska in teracarska dela ter izdelovalo mavne obloge na strope. Izvedlo je tudi n e k a j vanih del: obnovilo je Soo, elezniko postajo, drogerijo, sodelovalo je pri obnovi opatijske cerkve, uredilo nosilne elemente za tribuno pri stadionu Borisa Kidria, adaptiralo in uredilo je Ljudski magazin, Volno, Varteks, Evropo itd. Dne 30. 9. 1971 je podjetje kupilo od LIK Savinja Celje obrat Zaga in papirnico Vinja vas. Ker je bila sama papirnica nerentabilna, je podjetje v letu 1972 demontiralo vse strojne naprave papirnice in prostore preuredilo v skladine prostore. Zaga polnojarmenik je takoj po prevzemu nadaljevala z aganjem hlodovine. Podjetje je v letu 1973 kupilo novo horizontalno trano ago za rezanje hlodovine in jo montiralo v adaptirani bivi suilnici papirja. Danes obratujeta obe agi (polnojarmenik in trana horizontalna aga) za potrebe podjetja, vrita pa tudi agarske usluge za zasebnike in ostala celjska podjetja, saj je danes edina aga v drubeni lasti v celjski obini, ki se u k v a r j a s storitvenim aganjem hlodovine. STANOVANJSKA ZADRUGA DOM Tem podjetjem se je pridruila Zadruga Dom, ki e s svojim imenom spominja na Lastni dom, ki ga je leta 1900 ustanovil dr. Ivan Deko in pa na Uradniko stanovanjsko zadrugo, ki je pred prvo vojno in pozneje zgradila n e k a j tiristanovanjskih hi ob Savinjski eleznici.

Zadruga je ustanovljena 20. avgusta 1946. N j e n a naloga je bila: zbiranje sredstev po naelu vzajemnosti, gradnja stanovanj in stanovanjskih hi, ustanavljanja obrti, obratov in servisov, ki so v zvezi z njeno dejavnostjo. Predsednik upravnega odbora je bil M elhijor Jot, direktor pa Tone Uri, kot tehnini strokovnjak je delal pri zadrugi in. Maks Lipinik. Leta 1967 je bila razirjena in toneje naloga zadruge: gradnja in popravilo stanovanjskih hi ter podobnih objektov, opravljanje intalacijskih del v stanovanjskih hiah in podobnih objektov, nakup gradbenega materiala in drugega materiala. Stanovanjska zadruga Dom je bila v registru gospodarskega sodia ustanovljena 20. avgusta 1946. Vendar pa tedaj e ni zaela delovati. Leta 1955 je bil po zapisku v Celjskem tedniku nov ustanovni obni zbor. V nartu so imeli 60 stanovanj. Mislili so na Otok, Joefov (Aljaev) hrib, severozapadno stran Golovca, Dekovo cesto. Leta 1956 so nekateri lani e gradili, prijavljali so se pa novi. Zadruga si je doloila kot predmet privatne zgradbe, vejih zgradb ne bi zmogla, te n a j bi prevzeli obina oziroma podjetja. Za leto 1956 je zadruga priakovala do 60 milijonov din kredita iz stanovanjskega fonda. Vpisnina je znaala 50 in lanski dele 5.000 din. Gradbeni dele lana je bil 25 %. Odbor je raunal, da bi trisobno stanovanje stalo 1,800.000 do 2,000.000 din. Gradbena podjetja so tedaj raunala 2 milijona 500.000 din. Ob vselitvi je moral lan vplaati 400.000 din, ostalo vsoto 1,500.000 je pa odplaeval z 2.800 din meseno. Leta 1956 je zadruga zaela graditi vrstne hiice ob Trubarjevi ulici, hiica je prila na 2,500.000 din, saj je obsegala samo tri sobi. Pri gradnji je Zadruga sama na licu mesta izdelovala opeko. V asu od 19561958 je zgradilo 28 enot hiic v vrsti. Razen tistih ob Trubarjevi ulici, tudi one od kriia Trubarjeve in opove ulice do mosta na Lisce. V tem asu je pa prevzela v izgradnjo tudi tri 32-stanovanjske bloke. tevilo njenih lanov se je dvignilo na 225. Veinoma so bili dravni uslubenci in nameenci. Predsednik zadruge je bil Melhijor Jot, upravnik pa Tone Uri. Leta 1959 je izel nov zakon o stanovanjskih zadrugah. Vriti se je moral nov obni zbor. Na njem so doloili, n a j se zadruga imenuje Stanovanjska zadruga Dom Celje in n a j se smatra kot trajno gospodarska, kakor doloa navedeni zakon. Sledil je moan porast lanov. Leta 1967 jih je bilo e preko 800. Spremenila se je tudi njihova struktura, tevilo lanov iz vrst uslubencev je padlo na 3 5 % , tevilo lanov delavcev se je pa dvignilo na 6 5 % . Zlasti so gradili preko zadruge tisti, ki pri podjetju nikakor niso prili do stanovanja, preko zadruge so pa iz sklada skupne porabe dobili dolgorona posojila. V zvezi s tem, se je dvignila individualna gradnja, v kodo blokovske. Tudi zemljia so bila razmeroma poceni, niti komunalni prispevek ni bil previsok. Tako je bilo zlasti v poetku. Kasneje (do leta 1963) so se za individualno gradnjo dodeljevale zlasti krbine v mestnem obmoju. To je povzroalo znatne teave pri izvajanju gradbenih del.

Sredi leta 1963 je pa zadruga kupila veji kompleks na Spodnji Hudinji za 50 individualnih stanovanjskih enot (vrstne hie in enojki), leta 1965 istotam za 100 in na zapadni strani mesta (v Medlogu) za 130 enakih stanovanjskih enot. Gradnja se je zaela takoj, komunalna ureditev je pa sledila 2 leti pozneje. To je povzroilo znatne teave. Do leta 1963 je plaevala zadruga manje komplekse za 5 do 20 stanovanjskih objektov po uradni ceni za 1 m2, po letu 1963 je pa kupovala veje komplekse neposredno od lastnikov po ceni od 300 do 2.000 din za m2. Po letu 1966 pridobiva zadruga zemljia po nateajih in plauje za posamezno parcelo 20 do 40 tiso N din. Vendar je v ceni zaraunana tudi komunalna taksa. To je postalo splono leta 1968. V obdobju 1956 do 1960 prevladuje blokovna gradnja napram individualni v odnosu 96:74. Pri blokovni gradnji znaa udeleba kupca in njegove gospodarske organizacije 5 0 % , drugih 5 0 % je pa posojilo iz stanovanjskega sklada. V drugem razdobju, 1960 do 1967, ko prevladuje individualna gradnja, mono sodelujejo lani sami, zadruga jim pa daje pomo pri pridobitvi zemlji, nakupu materiala pri gradnji in ureditvi pravnih odnosov. V razdobju 1967 do 1970 gradi zadruga stanovanjski objekt do dogovorjene faze. Letno je n a j m a n j pri 40 stanovanjskih objektih izvrila vsa zidarska in obrtnika instalacijska dela, v nekaterih primerih prav do kljua. V asu od 1956 do 1966 je zadruga zgradila 232 stanovanj v blokovni gradnji z vrednostjo 11,520.000 din, v asu od 1961 do 1970 pa 884 stanov a n j v individualni gradnji v skupni vrednosti 80,731.000 din. Izza leta 1966 zadruga blokovne gradnje ni vrila. V splonem lahko reemo, da je izza leta 1961 zgradila letno blizu 90 stanovanj, najve leta 1964 (136 stanovanj) in leta 1967 (141 stanovanj), n a j m a n j leta 1969 (58 stanovanj) in leta 1970 (48 stanovanj). Potem je tevilo naraalo. V navedeni vrednosti pa ni navedena vrednost dela, ki so ga opravili investitorji sami. Do leta 1967 je zadruga nastopala predvsem kot organizator, najsibo blokovne izgradnje ali individualne. Blokovno izgradnjo so izvajale gradbene firme, individualne pa kooperanti obrtniki. V letu 1967 je zadruga ustanovila gradbeni obrat. tevilo zaposlenih je bilo majhno, vealo pa se je iz leta v leto. V letu 1973 je bilo zaposlenih v zadrugi od 30 do 40 delavcev, v letu 1974 pa e od 60 do 70 delavcev. Od leta 1970 dalje je zadruga gradila predvsem za individualne investitorje lane zadruge. Opuati je priela kooperante in to predvsem zidarske stroke. V letu 1970 je bilo sklenjenih 51 pogodb za razlina dela pri gradnjah. V letu 1971 je bilo sklenjenih 65 pogodb, v letu 1972 67 pogodb, v letu 1973 62 pogodb in v letu 1974 51 pogodb. Zadruga je v letih 1973 in 1974 priela opuati obrtnika dela in izvajati preteno gradbena dela do III. in IV. gradbene faze pri individualnih gradnjah. V letu 1973 je bila doseena realizacija 5,200.000, v letu 1974 pa e 7,900.000,.

V letu 1973 je zadruga priela z gradnjo tudi v Velenju in to s skupino 1015 ljudi. Do leta 1973, v asu zelo mone dejavnosti, je vodil podjetje Emil Pepelnjak. V letih 1973 in 1974 so nastale personalne spremembe v zadrugi in sicer je 1973 priel za tehninega vodjo tov. Anton Hribar, leta 1974 pa direktor Miha Cvetrenik. 21. junija 1977 je obinska skupina zadrugo likvidirala. STANOVANJSKO PODJETJE Ze za stare Jugoslavije je morala mestna obina skrbeti za nekoliko stavb, za tiste, ki so bile v neposredni zvezi z obinsko upravo in obinskimi gospodarstvi in za ole. Za nove Jugoslavije so v celoti prili v upravno in vzdrevalno kompetenco obine: ljudsko gledalie, pokrajinski muzej, ki se mu je leta 1964 pridruil muzej revolucije, tudijska in ljudska knjinica, zgodovinski arhiv, zavod za varstvo spomenikov, likovni salon. Zdravstveni zavodi so skoraj izkljuno postali obinski, zavod za socialno zavarovanje je postal medobinski. Mnogo stavb je dobila obina v upravo delno z zaplembo in deloma z zakonom. Prvotno jih je oskrbovala Uprava narodne imovine, nato je bil ustanovljen poseben upravni zavod, ki je leta 1964 v Zavodu za prirejanje razstav in upravo nepreminin dobil dolonejo obliko. Glavno breme v stanovanjskih stavbah so pa imeli hini sveti (izza 1953), ki so kot nadstavbo dobili stanovanjske skupnosti. Mnoge stavbe so pa vzdrevala podjetja oziroma zavodi. Dne 14. decembra 1965 je obinska skupina sprejela odlobo o ustanovitvi Stanovanjskega podjetja, ki je hinim svetom, ki so dobili znaaj prostovoljnih organizacij, prepustil samo pomono vlogo: pobiranje stanarine, obveanje o potrebnih popravilih. Upravni zavod je vodil Mirko Presinger, Zavod za prirejanje razstav in upravo nepreminin (brez stanovanjskih podjetij) Janez Zakrajek, Stanovanjsko podjetje v zaetku e Janez Zakrajek, nato pa Vlado resnik, ki je odel 31. januarja 1975, ko je postal medobinski sekretar sveta celjskih obin. Njegov naslednik je postal Vili krl, ki vodi Stanovanjsko podjetje e danes. Raunovodja je bil izprva Mirko Vovk, leta 1967 je kot ef gospodarsko-tehninega oddelka prevzel to mesto dipl. ekon. Joef Jelene. Njega je 1. januarja 1975 zamenjal Zvone Novak. Podjetje je imelo tudi pravnika. Do 31. decembra 1977 je zavzemal to mesto dipl. pravnik Bojan Tajnek. Ko je stopil v pokoj, mu je sledila dipl. pravnica Dragica Grukovnjak. Konec leta 1974 je Stanovanjsko podjetje dobilo drubeno-pravni znaaj samoupravne stanovanjske skupnosti, razdeljene v tri enote prva je za gospodarstvo, druga za gradnje in tretja za drubeno pomo.

Vsaka enota ima svoj izvoljeni zbor delegatov. Zbori volijo po 10 delegatov, ki tvorijo skupino samoupravne stanovanjske skupnosti. Med skupino in bivim Stanovanjskim podjetjem je bil e v zaetku sklenjen dogovor, po katerem je stanovannjsko podjetje postalo strokovna sluba samoupravne stanovanjske skupnosti. K prejnjim nalogam uprave in vzdrevanja stanovanjskih zgradb je Stanovanjsko podjetje (v imenu skupnosti) leta 1977 prevzelo e nadzor nad novimi gradnjami in prodajo novih stanovanj usmerjene drubene gradnje. Kakor prej vodi tudi poslej delo prejnje vodstvo: direktor Vili Sket s centralno upravno pisarno; gospodarsko-finanni sektor: Zvone Novak; tehnini sektor: zdaj ima samo koordinatorje tajnike; sploni sektor: Dragica Grukovnjak s tajnico Marto Vidmar. Samoupravna stanovanjska skupnost je dobila v gospodarjenje: 8.613 stanovanj na stanovanjski povrini 414.311,20 m 2 in 503 poslovne prostore na povrini 51.931 m2. Nabavna vrednost stanovanjskega fonda je znaala 691 milijonov, revalorizacijska 433 milijonov. 71 % hi je pa bilo starih do 40, 2 9 % pa nad 40 let. Na dohodek je odpadlo: od stanarine 7 1 % , od najamnine 2 6 % , od etane lastnine 2 %, od ostalega 1 % . Leta 1976 je lo na izdatke 9 8 % , na prenos za naslednje leto sta ostala 2 % , v denarju 334 tiso dinarjev. Od uporabljenih sredstev je odpadlo na investicijsko vzdrevanje 12,281.494, kar znaa 4 5 % , na amortizacijo 17%, na strokovno vzdrevalno slubo 15%, na upravo skupnih delov hie 5 % , v tekoe vzdrevanje hinih delov in naprave 9 % , s katerimi razpolagajo hini sveti, na revitalizacijo 3 %, vendar je bilo od tega treba plaati kredit 605.132 din, na investicijska sredstva za obnovo fasad 2 %. Investicijsko zdrevanje v posameznih odsekih (krajevnih skupnostih): Center 37,18%, Dolgo polje 9,24%, Nova vas 4,96%, Savinja 9,38 %, Karel D. Kajuh 2,34 %, Gaberje Hudinja 13,09 %, tore 5,17%, Aljaev hrib 3,29 %, Ostrono Lopata 0,28%, kofja vas 0,04%, Trnovi je , Vojnik 0,98%, Medlog 0,71 %, Dobrna 13,3%, Pod gradom 3,14 % , Strmec 0,71 %, Frankolovo 0,27 %. GRADBENA DEJAVNOST* Obnovitvena gradbena dejavnost Takoj po osvoboditvi so razen drugih odsekov ustanovili tudi odsek za gradnjo. Vodstvo je kot naelnik prevzel in. Franjo Grajn, kot stro kovni lani so bili pridrueni in. Tomo Ferlan, in. Stanko Terek, Ernest * Kot pripomoek pri poglavjih o gradnji lahko itatelj s pridom uporablja nart mesta, ki je dodan Krajevnemu leksikonu

Jungdorfer, Veneslav Lang, Pavel Javornik in Hugo Hykel. Ko se je in. Bla Pristovek, predvojni dolgoletni mestni inenir, vrnil iz izgnanstva, je pripadla glfvna iniciativa njemu. Prvi dve leti so bili v glavnem zaposleni s tem, da so s pomojo prostovoljnega dela odstranjevali ruevine in popravljali n a j v e j e pokodbe pri stavbah, kar je bilo teko, kajti gradbenega materiala je primanjkovalo. Oddelek ga je nakazoval, kolikor ga je mogel dobiti. N e k a j gradiva, zlasti opeke, je bilo mogoe najti tudi v ruevinah. Dokler je bilo mesto okraj, so njeni organi v gradbenih zadevah odloali sami, po zdruitvi mesta z okolikim okrajem je pa predloge za gradnjo potrjeval okrajni ljudski odbor s svojimi organi. Sistematina izgradnja se je zaela, ko je Zavod za napredek gospodarstva izdelal velik elaborat o razvoju mesta v razdobju 1964 do 1994. Elaborat obsega 8 knjig in mnogo nartov ter zajema tudi zunanje podroje obine. Kaj kmalu se je zaelo tudi v gradnji ustvarjalno delo. Nekateri privatniki so se posluili ugodnosti nakupa po znianih garantiranih cenah in si zgradili hiice ali vile. Zatekali so se k obnovitveni zadrugi, ki je bila ustanovljena tudi v Celju. Zidali so tudi potem, ko te ugodnosti ni bilo ve; ker veinoma niso imeli dovolj sredstev na razpolago, so gradili po ve let in se pri gradnji trudili tudi sami s svojci. Posluevali so se tudi javnega kredita in ljudska oblast jim je dovoljevala gradnje v lastni reiji, toda pod strokovnim vodstvom, tako da so privatne hie in vile nastajale v popoldanskih urah, ob nedeljah in praznikih. Mnogo ve je zaleglo prizadevanje Mestnega (obinskega) ljudskega odbora in vejih podjetij. Med prvimi vejimi izvrenimi deli je bila obnovitev severnega trakta Narodnega doma, ki je bila zaradi n u j e in naglice izvrena tako, da bo v bodonosti celotni stavbi le z velikimi rtvami mogoe dati lep izgled, ki ga je imela, preden so jo okupatorjevi ljudje okresali. V nekaterih vejih stavbah so zgradili majhna podstrena stanovanja, enonadstropni hii na voglu Stanetove in Vodnikove ulice, v kateri je zdaj Centralna lekarna, so nadzidali drugo nadstropje. Do jeseni 1952 je bilo obnovljeno tudi gledaliko poslopje. Na mestu dveh poruenih hi v Zidankovi ulici, Martinijeve in Motoh-Rakuscheve, so e leta 1949 zgradili enojno hio. Do leta 1955 je pa nastalo n e k a j vejih novih vil v e obstojeih, vendar novejih mestnih delih ali tik ob njih. Tovarna Emo je v Kersnikovi ulici zgradila blok petih velikih hi (1947 do 1953). Na drugi strani se je irila bolnica. Na vogalu med Levstikovo in Vrunevo ulico je leta 1953 Cinkarna zaela zidati blok, ki ga je mestna obina leta 1955 dokonala. Projekt je v okviru Projektivnega biroja napravil in. Franc Korent. Stavba ima obliko kvadrata. Zamiljena je bila kot stolpnica, vendar je glede na slabo trdnost terena ostalo pri petem nadstropju. Zdaj je v pritliju podrunica Ljubljanske banke. Na voglu Mikloieve in Kocbekove ulice je Beton po nartu in. Franca Korenta zael zidati velik blok. Pred zakljukom gradnje ga je prevzel obinski ljudski odbor. Poslopje je bilo gotovo

leta 1955. V pritliju so po nartu in. Aleksija Januia uredili poslovne in drubene prostore Zbornice za trgovino. V bliini, v Gregorievi ulici, so leta 1948 zaeli graditi veliko poslopje za Zavod za socialno zavarovanje. Ulini trakt je bil gotov leta 1953 in se je v njem nastanil mestni ljudski odbor. Vsi deli poslopja, ki ima obliko dvojnega kria, so bili gotovi ele leta 1958. Projekt za stavbo je napravil in. Drago Umek, gradil ga je Beton. Razen prednjega trakta uporablja zdaj poslopje Zdravstveni dom. Blok na mestu bive Kljuavniarske ulice pred sedanjim Trgom oktobrske revolucije je mestna obina po projektu in. H. Drofenika iz mariborskega projektivnega biroja v letih 19541955 zgradila mestna obina. Delno je poslopje prevzela vojna uprava. Poleg gledalia na landrovem trgu je prav tedaj (1953) nastalo poslopje, v katerem je zdaj Ljudska knjinica. Nart za obe stavbi je napravil in. Korent. In. Janko Hartman je pa napravil projekt za velik blok, ki lei nasproti gledaliu in sega poez od Vodnikove do Gregorieve ulice. Blok je zgradil Beton leta 1956. Severno od mesta, za Dekovo cesto, je nastalo e tedaj kar celo naselje: na vzhodu (v sklopu Nove vasi) privatnih hi, na zahodu pa blokov. e bolj oddaljeno od mesta je naselje Selce (za Aljaevim hribom). Njega spodnji del so zaradi omejitve stanovanjske stiske na priporoilo in. Pristovka zgradili e leta 1945. Hiice so bile prav skromne, vendar so jih doslej pridni ljudje tako razirili in uredili, da nudijo prav primerna bivalia. Projektiranih je bilo 50 hiic, vendar vseh tedaj niso zgradili. Lotili so se tudi Otoka, to je obsenega podroja med Savinjo in Ljubljansko cesto, med starim mestom in spodnjo Lonico. Tu so svet delno zazidali do sedanje Kajuhove ulice, k j e r so razen gimnazije zgradili tudi tri vile, e pred prvo vojno. Za stare Jugoslavije so pa juno od gimnazije, ob tedanji Trubarjevi ulici, dodali e tri. Po obnovitvi svobode je v Kajuhovi ulici Cinkarna leta 1948 zgradila veji stanovanjski blok. Nasproti so pa v istem asu po zamisli in po pomoi dr. Josipa Tominka napravili otroko igrie. Na severni strani gimnazije poteka zdaj Malgajeva ulica. Tu so leta 1952 nasproti parku, ki obdaja zdaj Dom igre in dela zgradili en blok, dva druga nasproti gimnaziji pa leta 1954. Delali so po nartu in. Franca Korenta. Oba skrajna bloka je zgradila obina, srednjega pa cinkarna. Ta vrsta stavb je nastala do leta 1955. Tedaj mesto e ni imelo novim potrebam ustreznega regulacijskega narta, tudi pred vojno izdelan nart je med okupacijo propadel. Kar na slepo pa le niso gradili. In. Bla Pristovek je bil dober svetovalec. Vedel je, kje je treba najprej zaeti, pri tem se je pa ravnal po zdravem naelu, da je e v poetku treba tediti s prostorom. Brez narta, narejenega za dalje razdoblje, pa le ni moglo ostati. Kljub poetnim teavam je bilo jasno, da aka mesto nagel razvoj.

Gradnja na osnovi rednega regulacijskega narta; gradbeni okolii Leta 1954 so okraj Celje-mesto zdruili z okrajem Celje-okolica. To je zahtevalo delno reorganizacijo uprave MLO. Pri tem so gradbene posle zdruili z drugimi komunalnimi posli in ustvarili oddelek za gradnje in komunalne zadeve. Vodstvo so kot naelniku poverili dipl. pravniku Zoranu Vudlerju. To je bilo v asu, ko so republike oblasti izdale ostre predpise o smotrnejem razvoju gradbene dejavnosti tako v korist zaite kmetijskih zemlji kakor pravilnejega izoblikovanja mest in naselij. Otok Ena izmed prvih nalog, ki se je je lotil oddelek za gradnje in komunalne zadeve, je bila pospeitev gradnje na Otoku. Ob starem delu mesta leei del Otoka je bil naet e pred prvo svetovno vojno. Tedaj je med drugimi zgradbami nastalo tu gimnazijsko poslopje. Nekaj zgradb je bilo dodanih za stare Jugoslavije. Do leta 1955 se jim je pridruilo nekaj velikih zgradb v soseini gimnazije. Od prej so e stale naslednje stavbe ob severnem robu Otoka ob Ljubljanski cesti- hiice med bivim mostikom, ki je vodil na Otok in bivim mostikom pred vhodom na Glazijo, nastale okrog 1870, Avtomotor (1938), Gozdno gospodarstvo (1955, nart in. Ivan trukelj pri Slovenijaprojektu), olski center Borisa Kidria (nekdanje vojako skladie, 1900 prenovljeno za olske namene in. Zivorad Milovanovi) mestna plinarna (1873), hia s kovanico (1904), dve veji hii (1905, 1904). Te stavbe e stoje. Poruene so vrtnarija Alojzija Zelenka s hio (1900), Rakunova hia (bivi Bavarski dvor 1886), Bajdetova hiica (1891). Na severni strani ceste je bilo ve stavb; stoje e: veliko nizko poslopje, ki ga je Ingrad e raziril in priredil za zaasno upravo; nekaken dvor, ki ga je v nemkem kmekem stilu zgradil okupator. Poruili so pa: Siretovo gostilniko hio, bivo veliko Stigerjevo vilo in Zumrovo pristavo, kjer je bil po osvoboditvi veterinarski zavod. Stojita pa: nova hia dr. Maksa Sevka in stareja Jot-Berglezova, kjer se je naselila uprava Vodne skupnosti poreja Savinje, oz. vodnogospodarsko podjetje Nivo. Vsa notranjost Otoka je bila prvotno gmajna. ele leta 1873 so na sredi ob kriiu sedanje Trubarjeve in opove ulice zgradili Savinjski dvorec, ki ga je sedanji lastnnik Rajer smiselno prilagodil novim stavbam. Rajer je bil tudi lastnik precej obsene zemljike posesti okrog hie dvorca. Po letu 1955 je bila na Otoku zelo ivahna gradbena dejavnost. Na severni strani Malgajeve ulice so nadalje gradili bloke in stolpie, k j e r so se morali izogniti plinarni, so postavili vrsto gara. Na zahodni strani gimnazije so uredili velik portni prostor za dijatvo, pred vojno je bil ta svet doloen za II. gimnazijo. Na zahodni strani portnega prostora so dva bloka postavili poez. Onostran gimnazije je dolga Trubarjeva ulica, ki posredi med Ljubljansko cesto in Savinjo vodi proti zahodu.

Na juni strani ulice je leta 1957 nastala dolga vrsta vrstnih hiic. Med to vrsto in Savinjo so v naslednjem letu sledile tri kraje vrste. V podaljanju prve vrste je nastala nizka samopostrenica s toilnico in pralnico. Vrstne hiice je zgradil Dom. Ker so vrste na strani proti Savinji kraje od vrste ob Trubarjevi ulici, je na njuni zahodni strani ostal veji nezazidani prostor, kjer je Ingrad leta 1958 zgradil dve stolpnici, Gradi pa leta 1964 e eno. Ostalo je e precej prostora, kjer je zdaj trata z drevjem. Kot zakljuek proti novi opovi ulici je Dom zgradil e tretjo vrsto hiic, ki pa imajo isto smer ko opova ulica; ulica poteka namre od Ljubljanske ceste proti novemu mostu, ki vodi na Lisce, tono v smeri sever-jug. Pred zaetkom etrte vrste hiic stoji ob kriiu opove in Trubarjeve ulice e omenjeni Savinjski dvorec. Ob opovi ulici se kona soseska, ki jo zdaj oznaujemo kot Otok I. Onstran ulice, na njeni zahodni strani, so zgradili sosesko Otok II. Trubarjeva ulica jo deli v juni in severni del. Oba sta e zazidana. Juni del se zaenja ob opovi ulici z vejo, e pred vojno nastalo vilo. Nato slede manje noveje vile, ena vrsta spremlja Trubarjevo ulico, ena pa Savinjo. Del soseske na severni strani Trubarjeve ulice je podjetje Ingrad zazidalo po licenci zagrebakega Jugomonta po montani metodi z bloki in stolpnicami, katerih severna stran spremlja Ljubljansko cesto. Vrsto stolpnic zakljuuje nije, toda zelo moderno poslopje, v katerem je na vzhodni strani Avto-Moto drutvo, na zahodni strani pa Merxov hotel, ki ga bodo e poveali. Pred hotelom je junostranska bencinska rpalka. Na voglu med Ljubljansko in opovo ulico je na tratici pred bloki skulptura kiparja Setkovia, ki simbolino prikazuje ivljenje. Del Otoka II. ob Savinji je kraji od dela ob Ljubljanski cesti. Zato je tam v ozadju hotela na nekdanji gmajni v bliini izliva Lonice v Savinjo dovolj prostora za odprto kopalie s stalno se menjajoo in isto modro vodo, zgrajeno po nartu ing. Bloudeka. Pripominjem, da sta v sestavu blokov in stolpnic med Trubarjevo ulico in Ljubljansko cesto pe in dimnik za centralno kurjavo vejega dela Otoka. Otok II. je bil zazidan do okrog leta 1970. Pa pa je v sestavu pred vojno zazidanega Otoka v Jurievi ulici ob Savinji mesto leta 1972 na prostoru veje predvojne meanske vile zgradili svojevrsten visok dom upokojencev z mnogimi vogli, ki love sonce in je za stare ljudi primerno bivalie. Stara mestna plinarna ob vzhodnem delu Ljubljanske ceste se je pa letos (1978) zaela umikati nastajajoemu velikemu dijakemu domu. Imamo pa e tudi Otok III. Leta 1970 so ga zaeli graditi in sicer tako, da so li od zapada proti vzhodu od bivega Jotovega-Brglezovega doma (nasproti Merx-ovemu hotelu) pa do Glazije in njenega portnega prostora ob zaetku starejega mesta.

Zahodna nasproti Merxovemu hotelu zaenjajoa se skupina obsega severno-stransko bencinsko rpalko, kavarno, samopostreno trgovino, poto, lekarno, banko in stanovanjske stolpnice in sega do podaljka opove ulice. Vse lepo moderno. Vzhodna skupina sega do Glazije. Zaenja se v skupini blokov, ki je izpodrinila bivo vejo Stigerjevo vilo, nekoliko odmaknjeno od ceste, in Siretovo gostilniko hio ob cesti. Med v kvadratasti obliki zgrajenimi bloki je travnata pload, ki ima na sredi kopec, posejan s travo. V nadaljevanju proti vzhodu sta dve razlini skupini. Za cesto e stojita velika, nizka hia, v nekaknem v nemkem kmekem slogu zgrajen dvor, ter veliko, e nije poslopje, ki ga je Ingrad smotrno priredil za zaasno upravo, poleg njega pa e v istem stilu zgradil drugo poslopje, ki slui drubenim namenam. Ta skupina sega na severni strani do preproste ceste, ob kateri e stoji nekdaj dr. Serneevo poslopje, nekdaj veja pristava, medtem ko je na obeh straneh ceste e n e k a j lesenih od okupatorja v obliki vil zgrajenih lesenih enodruinskih hi. Sicer je pa onostran ceste na vzhodni strani e n e k a j modernih delavnic tehnike srednje ole. Njim ob strani se na vzhodni strani letos (1975) gradi moderno poslopje tehnike srednje ole. Njena soseda je do Glazije segajoe v paviljonskem slogu zgrajeno poslopje posebne ole. Otok III. sega na severni strani do Savinjske eleznice, na severovzhodni strani pa do zasute bive struge Sunice. Tu sta e dve stareji hii, tista, ki je nekoliko odmaknjena od bive struge in izgleda kot skromna kmeka domaija, spominja na nekdanjega lastnika teh zemlji, dr. Alojzija Brenia, Ves svet, k j e r je zdaj Otok III. je poprej pripadal kmetom naselja Lava, ki je na drugi strani eleznice. Spodnja Lonica in Medlog

Na zahodni strani je pa Otok III. posegel tudi na zemljia kmetov s Spodnje Lonice. Ze v drugi polovici medvojne dobe je onostran JotBerglezove vile nastala ob cesti, ki od Spodnje Lonice navpino poteka k eleznici in Ljubljanski cesti vrsta v glavnem enodruinskih his. Na njihovi zahodni strani so leta 1974 zgradili izredno moderno osemletko, imenovano po Slavku Slandru, igar spomenik, delo kiparja Maksa Pirnata krasi pload pred olo. Tu se je umaknila biva Kruieva hisa. N e k a j modernih dvostanovanjskih in enostanovanjskih novih hi je tudi med Ljubljansko cesto in Savinjo. Na obeh straneh Lonice so e tla, ki so pripadala Spodnjemu Medlogu. Tri hie so e stare, toda obnovljene. Onostran mosta preko Lonice, ki nosi e precej pozabljeno ime po inenirju Butju, vodji prve sistematine regulacije Savinje, in je znan po mnogih avtomobilskih rtvah v asu, ko je bil e oji, je modernizirana hia, nekdanja Sameva gostilna. Malo bolj proti zahodu sta na severni strani lepa okrog 80 let stara hia, kjer se je mojster Ropa bavil z uglaevanjem klavirjev, in delavnica, kjer je kot prvi veak v Celju popravljal avtomobile. Druino dela n e k a j dvodruinskih modernih hi. Tudi v prilinih razmakih sledee

stareje hie e dobivajo v ozadju nove domove. Na juni strani ceste so pa razen stanovanjskih hi leta 1962 zgradili moderno mlekarno, ki razen Celja zalaga z mlekom tudi Trbovlje. Pozornost vzbuja tudi dvorec Medlog, naslednik propadlega Freienberga na drugi strani Savinje, ki ga izkoria podjetje Vrtnarstvo, prikljueno alskemu kmetijskemu kombinatu Hmezad. Zahodno od dvorca so od 1960 do 1964 zgradili dve veji poslopji, v katerih se je naselila vrtnarska ola z internatom. Tudi vrtnarska ola ima v okolju za svoje olsko delo potreben svet. Tu je tudi sede Kmetijskega olskega centra. kajti oli so prikljuili nije kmetijske ole (v Vrbju pri alcu, entjurju in Radljah). Tudi ob cesti je n e k a j novih hi. Na severni strani je pa ob potoku Lonica znani Jotov mlin (o njem na str. 9). Nekoliko za mlinom stoji dvorec, ki je bil do okrog 1750 sede gozdnega gospodarstva habsburkih vladarjev. Gozd je segal na eni strani do cerkve sv Duha, na drugi strani do Lonice in preko nje, ter je zajemal v celoti ali skoraj v celoti: Ostrono in Babno, deloma pa tudi Lopato. Deloma so bile v gozdu travnate jase, paniki. V pojaani meri je delal vtis, ki ga e sedaj nudi pokrajina med Smartinsko cesto in Arclinom, samo da je bilo gozdov e ve, domaij in za kmetijstvo izrabljenih povrin pa manj. Babno Pred Samevim mostom se na levem bregu Lonice odcepi cesta, ki vodi na Babno, ki se danes smatra za sosesko mesta. Velika v starejem slogu zidana hia z vrtom, ki mu delajo senco koati kostanji, kjer je dekdaj Babek in za njim Jani postregel gostom, danes sameva. Pa pa je ivahneje v veliki stavbi, ki je na nekdaj Janievem svetu nastala na drugi strani ceste. Stavba je bila zgrajena leta 1949 kot zadruni dom. Danes zavzema glavni del poslopja in veji pozneji prizidek velika mizarska delavnica podjetja Oprema. Poslopje v s a j po svojem postanku govori o tem, da so tu eleli imeti sede razvitega kmetijstva za iri okoli. Naselje ima e mnogo kmetikega. iroko naokrog je pa itak e mnogo lepega kmetikega sveta. Do dobe Marije Terezije je bil po svetu velik gozd. Razen Babekove je bila tu dotlej samo e Jeretinova kmetija, s katere so izhajali Jeretini, ki jih dobro pozna polpretekla zgodovina Celja. Babnega se na vzhodu dri kmetika Spodnja Lonica. O zazida vi njenih polj ob eleznici sem e govoril v zvezi z Otokom III. Lava Otok III. je pravzaprav zavzel tisti del Lave, ki je bil med eleznico in Ljubljansko cesto. Vaki del Lave je pa sicer na drugi strani eleznice in je ohranil e precej vakega znaaja. Na vzhodu je lavski svet segal do bive struge Sunice. Odkar tu potoka ni ve so pojem naselja Lava razirili proti vzhodu do ceste, ki vodi skozi Ostrono, na Lopato in martno v Roni dolini. Ob tej cesti leei svet je bil prej Spodnje Ostro-

no. Svet je bil nekdaj precej moker, odtod ime. Na tleh celotne dananje Lave je tudi precej novih vil, v s a j v stari Jugoslaviji nastalih hi. Prostor, ki ga je naselje odvzelo Spodnjemu Ostronemu, je urbanistini nart doloil v glavnem za industrijske namene. Na mestu, kjer skozi naselje vodea stara trasa Dekove ceste seka cesto na Ostrono, nekdaj imenovano Smartinsko cesto, je Nivo (podjetje za nizko in vodne gradnje) leta 1973 zgradilo zelo uinkovit stanovanjski blok. V severni smeri mu slede upravne in poslovne zgradbe komunalnega podjetja Ceste in kanalizacija, za njimi so se e prej na iroko razmahnile poslovne zgradbe Ingrada. V njegovem ozadju je velik prostor, ki ga namerava Ingrad za svoje namene zazidati sam, za njim vzbuja pozornost lepa leta 1975 zgrajena zgradba podjetja Obnova, ki zdruuje pod enotno streho upravne in poslovne prostore ter Samski dom. V severni smeri sledi najprej od zapada proti vzhodu razmeena vrsta enodruinskih hi. Za njimi je nova moderna ola Veljka Vlahovia. Ostrono Novo Ostrono je precej severneje. Tudi staro jedro ni staro. Do Marije Terezije je bil tam Ostroenski gozd. ele tedaj se je jel umikati kmetijam in koarijam. Opazimo ga e danes v ozadju na valoviti planoti, kjer se iri na vzhod proti Lokrovcu in na sever proti martnemu. Na sedanje Ostrono nas pripelje martinska cesta. Nekdaj je imela izhodie na sedanjem landrovem trgu, nove gradnje so jo pa prisilile, da so jo prikljuili na Dekovo cesto, ki je zdaj n a d a l j e v a n j e opove ulice, vodee skozi Otok na gornji most preko Savinje. Cesta je e ob nastanku iroka, kar ni udno, kajti Ostrono se je v zadnjem desetletju spremenilo v pravo mestno sosesko. Med njenimi novimi stavbami e od dale vzbujajo pozornost visoki bloki, zgrajeni leta 1975 iz solidarnostnega sklada. N e k a j starejih stavb se je moralo umakniti, med njimi tudi domaija bivega znanega in uglednega upana okolike obine Franca Fazarinca. Skozi naselje tee povprek nova struga Koprivnice, ki se kmalu zdrui s Sunico, nato pa izliva v Lonico. Dolgo polje Prvotno Dolgo polje je zavzemalo podroje severno od drugega mestnega okolnega pasu in je segalo nekako do rte Zgornji in Spodnji Lanov. Do konca stare Jugoslavije niti e ni bilo popolnoma zazidano. Bile so pa e skoraj v celoti nakazane ulice: Ipaveva, Kersnikova, Cesta 29. novembra in v eno traso povezane Vruneva in Drapinova ulica ter Cesta na Dobrovo. Ob Ipavevi ulici sta novi stavbi: Invalidski dom in garano poslopje narodne milice: med Ipavevo in Kersnikovo ulico se irijo zgradbe splone bolnice, ob vzhodnem kraku Ipaveve ulice so se obnovile in razirile tovarne: Etol, ina in Metka. Na zahodni strani tega kraka je velika delavnica z garaami in skladii podjetja Avto-Celja zasedla velike njivske parcele Zgornjega Lanova, na zakljuku pred Dekovo cesto

so pa obe strani glavnega k r a j a Ipaveve ulice zavzela delovne hale in skladia tovarne Aero. Ob stranskem kraku Ipaveve ulice je bilo doslej manj sprememb- biva Kukoveva aga je dobila neke dodatke, pred njim so zgradili invalidsko delavnico; na dvoriu med zgradbami Zgornjega Lanova so se razmestila delovia podjetja Obnova. Ker je struga Sunice zasuta, se bo lahko gradilo tudi preko n j e in ob njej. Ob Kersnikovi ulici je v prvih letih nastalo pet blokov tovarne emajlirane posode, v zgornjem delu je Zlatarna zgradila svoj dom, e severneje si je AD Kladivar, vzhodni sosed Aera, uredilo svoj stadion s potrebnimi zgradbami. Ob Ulici 29. novembra so se naselili olski in vzgojni zavodi: ola za blagovni promet (1974), Gostinska ola (leta 1974 prevzela od olskega centra za blagovni promet leta 1958 zgrajeno poslopje), dom Cvetke Jerinove, vajeniki dom Ivanke Uranjekove. Ipaveva in Kersnikova ulica, Ulica 29. novembra ter Vruneva ulica, ki se zdaj e tejejo k Dolgemu polju, segajo na severu do nove trase Dekove ceste. Tu je ob cesti na levi nastala nova osnovna ola, na desni pa dom poklicnih gasilcev, ki so ga zgradili leta 1961. Sicer so pa na obeh straneh ceste svet e do dobrega zazidali. Nova vas

Nekoliko severneje odtod, pod Golovcem, k j e r je opueno okoliko pokopalie, je bila za stare Jugoslavije na bivi gmajni z manjimi stavbami pozidana Nova vas. V zadnjih letih so pa med njimi nastala mogona poslopja. Med njimi najdemo samopostrenico in otroki vrtec v paviljonski zgradbi. Stavbe se vzpenjajo tudi po poboju Golovca, ustavile se niti niso pod rnim lesom, k j e r je bilo poprej bolniko pokopalie. Na severu je vrh slemena in preko njega nastala vrsta zelo moderno zgrajenih vil. isto na vznoju severnega poboja, ki nosi ledinsko ime Breznica, ie zaela letos (1980) delovati osnovna ola Frana Roa v velikem modernem paviljonskem poslopju. Tu v bliini se stika svet treh naselij Nove vasi, Zgornje Hudinje in Dobrove. Gaber je Gaberje je zdaj popolnoma poslovni in mestni okoli. Kjer ga seka eleznika proga, je na mestu nekdanjega Rakuevega mlina in Lesnega podjetja nastalo veliko podjetje Kovinotehna z upravno stavbo, skladii in poslovnimi prostori. V soseini je hotel Celeia. Na mestni strani je tam, k j e r je stala neko cerkev sv. Duha, in k j e r je poar uniil ve stavbi, nastalo veliko stavbie. Na nasprotni strani je upravno poslopje elektrarne (nekdanje usnjarne, dijakega doma in rudarske ole) s cerkvijo sv. Maksimilijana, med njimi in eleznico pa je novo poslopje Izletnika. Na severni strani Gaberja, tik ob meji Spodnje Hudinje, je velika tovarna Emo, ki je po vojni z modernizacijo spremenila svojo zunanjost in v znatni meri tudi notranjost.

Njena soseda Cinkarna, se je po vojni umaknila preko Hudinje na svet teharskega ieta in pod Bukovlak. Hudinja Preteklost pozna Spodnjo in Zgornjo Hudinjo. Danes so meje med njima le deloma spoznavne. Gospodarsko sredie Spodnje Hudinje je bivi Majdiev mlin. Tu so zdaj podjetja in ustanove: Merxov motorni mlin in Silos za ito in moko, skladie za plin in poslovni prostori podjetja Plinarna in vodovod, shranjevalnica za konserviranje sadja, veterinarski zavod in klavnica ter stranska delavnica tiskarne Aero. Na zahodni strani med Mariborsko cesto in Golovcem se je razrasla zelo moderna tovarna Libela. N j e n najmlaji del, upravno poslopje (1974), loi od Golovca iroka in lepo urejena pload. Prej je bil tu stadion tovarne Emo, ki je nosil Kidrievo ime. Zametek celotne tovarne je bila predvojna Kudieva tekstilna tovarna. Nova Hudinja je zajela ravnino, nekdaj gmajno, med bivo Spodnjo in Zgornjo Hudinjo. Prva zgradba je bila tu hudinjska ola. Zgradili so jo leta 1959 in je obdana z lepim parkom. Pred vhodom so postavili spomenik Francu Vrunu. V bliini ole so stolpnice, ki jih je zgradilo p o d j e t j e Emo. V smeri proti Zgornji Hudinji pa so bloki, vrstne in enodruinske hie. V sredi je ob iroki povpreni cesti, ki prehaja v podolno, samopostrena trgovina. N j e j nasproti je na severni strani otroki vrtec, zgrajen v paviljonskem sistemu. e prej ko na ravnem so enodruinske hie nastale na poboju nizkega slemena na obeh straneh opekarne, na zahodni strani ravnine, na Gaveku (nadaljevanje Golovca) in zlasti na Cigoncah, tu so domovi nastali celo prej ko na ravnem. Opekarno so letos (1975) opustili, ker so leia gline na dostopnih mestih izrpana (na slemenu so hie). Na njeno mesto bo predvidoma priel z Glazije portni prostor. Nove stavbe so deloma zajele tudi staro kmetiko naselje na rahlo se dvigaj oem svetu. Velika magistrala bo v smeri vzhodzahod ta del naselja presekala. marje ta Prekorje Med Zgornjo Hudinjo in marjeto je nastalo n e k a j vilskih domaij pod gozdom na poboju Vrha zahodno od velike ceste. Med marjeto in kofjo vasjo se od glavne ceste odcepi stranska, ki po polagoma se dvigajoem klancu vodi na Prekorje. Tudi tu je okrog leta 1970 zaelo nastajati zelo lepo naselje modernih hi z vrtovi. Sleme je toliko dvignjeno, da je z njega lep razgled sorazmerno dale naokrog. Obinska cesta vodi skozi naselje, k j e r je e tudi n e k a j kmetij, k martinskemu jezeru in skozi Leje do ceste Vojnikmartno. Aljaev hrib Razgibana blinja okolica, loena od pravega mesta po strugi Voglajne in Savinje. Most preko Voglajne in most preko Savinje nas popeljeta iz mesta v ta svet. Ze v novi Jugoslaviji se je pri Voglajni in Savinji marsikaj spremenilo. Voglajno so ob zadnji regulaciji leta 1968 premestili

z zahodne strani hie, v kateri je danes pogrebni zavod, na njeno drugo stran. Ob tej priliki so poruili znano gostilno Zeleni travnik in leta 1899 zgrajeno mestno klavnico in napravili vejo zelenico. Prej je bilo med gostilno in starim mestom celo prostora za svinjske sejme. Smo tu v osrju Zavodne, ki se vlee od ceste na Stari grad proti jugu, k izlivu Voglajne v Savinjo, in ob Teharski cesti proti severovzhodu do mesta, kjer se po poboju vije odcepljena cesta k mestnemu pokopaliu na Sevcih. Ob odcepku se zaenja ret. Nad cesto Zgornji, pod cesto Spodnji ret. Zaetek reta oznauje zdaj predelani bivi veliki C y p p l o v maroi, ki je zagospodaril nad nekdanjimi tirimi zavodenskimi in dvema retskima kmetijama, za marofom sta se po poaru prejnjega sedea ob zaetku Mariborske ceste naselili podjetji Tapetnitvo in Vrvica v novih in lepih delavnicah. Nadaljnji del Spodnjega reta je bil na obeh straneh Voglajne. V sedanji dobi je spremenil svojo sliko. Ostalo je ob poetku e n e k a j skromnih domaij, ostale, veje, e v precejnji meri kmetike, so se umaknile zgradbam Cinkarne, novemu tovornemu kolodvoru in glavnemu skladiu s carinarnico. Sam Aljaev hrib je ohranil podobo iz stare Jugoslavije, zato pa je v dolu med njim in Sevcami e takoj po letu 1945 nastal delavski zaselek Sevce. Ta se je v estdesetih letih raziril po dolu navzgor, kjer so si delavci Cinkarne zgradili veje domove, do danes so se pa tudi spodnje hiice s prizidki poveale in olepale. Nad Selcami ne samuje ve sam kmetiki Marovek, ki mu e ime oznauje zgodovino, bil je nekdaj tu marof minoritov. Na dnu dola stoji izza leta 1954 velik transformator. Mimo njega nas pripelje pot na poboje podaljka Grajskega hriba, kjer so si ljudje s skromnimi sredstvi zgradili naselje, ki so ga zaradi njegove lege in njegovega znaaja zaeli oznaevati kot Abesinijo, ko mu je obinska skupina priznala zakoniti obstoj, je pa dobilo ime Podgorje. Veina prvotnih hiic so medtem lastniki razirili in olepali. Naselju nasproti je na podroju Sevc zdaj e veliko mestno pokopalie. Lisce Iz opove ulice vodi leta 1972 zgrajeni betonski most v Lisce. Naselje Lisce so zgradili po letu 1892 in za stare Jugoslavije na ravnici pod hribom Lisce. Nova vrsta domaij je nastala tik ob Savinji po uspeni regulaciji. Betonski most je nadomestil strohnelega, lesenega, ki je priel sem leta 1956, ko so nie zgradili preko Savinje betonski most in je bilo tako leseno gradivo na razpolago. Prej je ta leseni most vezal Slomkov trg (ob upni cerkvi) s kapucinskimi stopnicami. Poleg Kapucinske cerkve je tovarna EMO e leta 1961 zgradilo veliko poslopje, ki n a j bi kot sindikalni dom sluilo tudi za namestitev samcev. Iz tega ni bilo ni. Poslopje so spremenili v hotel z restavracijo. Tudi to so opustili. Poslopje je zdaj dijaki dom. Pod Miklavkim hribom s kapucinsko cerkvijo je staro predmestno naselje Breg. Ko so gradili nov most, so tri hie ob bregu poruili. Eno hio sredi naselja je pa poruila bomba 15. februarja 1945. Sicer je pa

naselje kakor je bilo, samo da je zaradi prejnjih Savinjinih poplav in pozneje regulacije zgubilo precej sveta. Pa pa so Polule, sosedno naselje nad cesto proti Lakemu, postalo prava soseska (satelitsko naselje) mesta. Nekatere domaije res segajo e v prejnja stoletja, druge so nastale za stare Jugoslavije, veina pa pripada po nastanku novi Jugoslaviji. V soseski ima viden poloaj leta 1955 v paviljonski obliki zgrajena osemletka. Grad in Zagrad je pa razgibano naselje na nasprotni strani Polul. Letos (1972) so ju povezali z betonskim mostom, ki ga je zgradil Ingrad. Prejnji leseni most, ki ga je zgradil okupator, je namre propadel. Voda je pa leta 1954 odnesla leseno brv, ki je vodila na drugo stran tik pod Grenadirjem (Grenadirjeva brv) oziroma nasproti Korocu Belaju. Nad irokim okoljem dominira Stari grad. Turistino in Olepevalno drutvo se je takoj po vojni lotilo naloge, da ga s pripravnimi gradbenimi posegi ouva. V glavnem grajskem poslopju je uredilo tudi gostilno. Po nalogu Zavoda za varstvo spomenikov in Slovenske akademije znanosti in umetnosti je dvakrat kopala na gradu ekipa pod vodstvom arheologinje dr. Tatjane Bregant. Odkrila je plasti, ki izpriujejo, da je pred sedanjim gradom katerega poetki so listinsko precej izpriani za prvo etrtino XI. stoletja, moralo biti na hribu e stareja lesena stavba. Bodoa izkopavanja bodo pokazala, kako dale nazaj smemo iti. Verjetno je, da so Rimljani imeli na Starem gradu svojo postojanko, v s a j ena najdba govori za to, drugovala je pa naselju na Miklavkem hribu. Stari grad je zavzemal dva kopca, ki sta bila oba utrjena. Vzhodno od njiju je bil e tretji kopec, ki ima na juni strani e danes vinograde, medtem ko ie na severni strani veinoma gozd, ki usiha pod vplivom kodljivih tovarnikih plinov. Na slemenu je pa nekaj hiic, deloma bivih zidanic Drugi kopec se nadaljuje v slemenu, ki se polagoma zniuje, pri tem se iri in dosee Voglajno med teharskim in torskim mostom. S te strani je vodila prvotna pot na Stari grad. Zaela se je vzpenjati pri Teharju, kjer so imeli grofje svoje najbolje podlonike, koseze kmeke plemie. Dananja pot se pa vije navzgor med Grajskim in Joefovim hribom ter po ovinku privede do hie, kjer je bila poprej znana gostilna. Pravi sedanji Zagrad je v udolju med Grajskim hribom in Grmado. Ob vhodu v dolino stoji zdaj opuena, a e v avstrijsko dobo segajoa apnenica. Tudi stare kmetije e niso popolnoma zatajile. Celo vinogradi na poboju Grajskega hriba e oivljajo okolje in spominjajo na ase, ko so premoneji sloji iskali oddiha v bliini mesta. Manji rudnik, ki je sicer skromno deloval okrog 150 let, je zalila voda. Globlje v notranjosti je e strelie, ki ga uporablja vojska. Sledei zaselek, Pristava, ki e po imenu spominja na slubo, ki jo je imel za celjskih grofov, s svojo zunanjo skromnostjo e spominja na stare ase. Tu se
12 Zgodovina Celja j 77

po uredbi obinske skupine zakljuuje mestni teritorij. Odtod pridemo skozi Zgornje Z vodno k Hudievemu grabnu, ki je eden izmed sicer malo obiskovanih dostopov k Celjski koi. Zagrad ima poleg svojih prirodnih in zgodovinskih slikovitosti se drugo posebnost. V znatni meri je zavarovan pred kodljivim ozrajem, ki ga ustvarjajo izpuhi iz tovarnikih dimnikov. To so izkoristili e ebelarji ki so si po svojem ebelarskem drutvu nad Apnenikom nad pepotjo zgradili ebelnjak, v katerem je okrog 3.000 panjev. A tudi ljudi same so svojstvene posebnosti tega okolia zaeli v veji meri privlaiti. Kjer se zgornji del doline ob severnem poboju zane dvigati proti zaselku Osenici, tam rasle mina nova mestna soseska vil. Celjski stari grad k r a l j u j e e danes nad iroko okolico in napravi na gledalca, ki si ga ogleduje bodisi iz notranjosti razvalin samih, bodisi od zunaj, mogoen vtis, ki jim je tem veji, e ga povee z davno preteklostjo. Grad je nastal v asu, ko je bila celjska pokrajina e v sestavu Koroke in je v ivljenju naega ljudstva e ivel odsev dobe, ko je na irokem podroju e ivelo v sestavu Karantanskega vojvodstva. Grad se v svoji prvotni obliki prvi javlja okrog leta 1125, ko so mu bili gospodarji koroki grofje Vovbrki, ki so imeli staro pomembno ime. O njihovih dediih in naslednikih gospodih Zovnekih (grofih Celjskih) se pa upravieno trdi, da so bili potomci tistega Preslava, ki je bil okrog leta 1025 odvetnik mogone in plemenite grofice Heme, enske slovenskega rodu. Grofje Celjani so preko habsburke oblasti s svojim vplivom m svojo mojo segali v severni smeri na eko in Poljsko, na juni strani pa do morja, Bosne in Srbije. Zahrbtni uboj, ki so ga nad Ulrikom II. izvrili ogrski velikai, je sicer razvoj v oznaeni smeri zakljuil, toda spomin je ostal. Grad je kljuboval stoletjem. Habsburani so konec XVI. stoletja popravili okvare, ki so se pojavile v njegovi zgradbi, tudi pozneje so k a j malega rtvovali za ohranitev, sicer so pa na splosno prepuali njegovo usodo zobu asa. Do konca XVIII. stoletja so e bivali v njem skromni ljudje, potem pa je hitro lo navzdol. V sedanjost zaverovani ljudje preteklosti niso bili naklonjeni. Proti koncu XIX. stoletja se je spomnilo na razvaline Muzejsko drutvo. Za stare Jugoslavije je zaela zanj skrbeti obina, nato pa so prila leta zapuenosti. Bombe med okupacijo so Dadale tudi na razvaline. ele v novi Jugoslaviji je prevzelo zanje skrb Olepevalno m turistino drutvo. Vkljuilo jih je kot dragoceno starino v ivljenjski ritem in jih odprlo turistinemu svetu, ki zna preteklost povezovati s sedanjostjo in jo zna ceniti kot del lastne realnosti. (O tem v tej knjigi v poglavju, ki govori o Olepevalnem in turistinem drutvu.) POVODNJI Prirodna lega Celja je ugodna in neugodna. Ugodnosti ji daje krianje raznih poti, neugodnosti pa sotoje vod. Dolgo stoletja se je moralo Celje boriti z nemirnimi vodami in ele v sedanji dobi jih je, tako izgleda,

ukrotilo. Razen mesta je od njih trpela tudi oja in ira okolica. Gorski znaaj voda je e krepil njihovo pogubnost. Povodnji so spodbujale k obrambi. V noveji dobi je bilo prvi tako po povodnji leta 1873. Sledila so ji regulacijska dela od izliva Lonice do Prihove pri Nazarju. Za Savinjsko dolino so bila uinkovita, samo Celju so pa zaradi izravnane struge e hitreje kakor prej dovajala vodne valove. Drugo veliko pobudo je dala katastrofalna povodenj leta 1933. Dala je pobudo za regulacijska dela, ki jih je stara Jugoslavija zaela pod Tremarjem. Regulirala je reko do bive Grenadirjeve brvi, ki je bila nasproti sedanji Kotomajevi (Koroec-Belajevi) gostilni. Okupator je delo bolj povrno nadaljeval in je priel samo do Savinjinega ovinka. Novi Jugoslaviji je dala pobudo za nadaljevanje del katastrofalna povodenj v noi med 4. in 5. junijem 1954. Predtem je pet tednov deevalo. Zveer 5. junija je pa nastalo silno neurje, ki je zajela podroje od zapadnega Pohorja preko Pakega Kozjaka in Celjske kotline do Krkega, Breic in Sotle ter vzhodnih Gorjancev v okrog 15 km irokem pasu. Po mnenju prof. Antona Melika so nalivi nastali zaradi meanja dvigajoega se toplega zraka s hladnim, ki je bil v viini. N a j h u j e je divjala Hudinja s pritokoma Dobrnico Topliico, svoj bes je prenaala na Voglajno, v katero se izliva tik pred Celjem. Silovita je bila tudi manja Pireica. Juno od Celja, na lakem podroju, se je najbolje razvnela od Jurklotra prihajajoa Granica. Valovi Hudinje, Dobrnice in Topliice so si ob ovinkih kopali novo strugo, izpodjedali so bregove preozkih strug, odnaali mline, age, preplavljali in zasipali travnike in polja, preplavljali pa tudi naselja: Celje, Gaberje, Sp. Hudinjo, rnarjeto, kofjo vas, Vojnik, Hudinjo Pole in Razdelj pri Strmcu itd. Voda je odnaala tudi brvi in mostove, v Celju je vzela brv preko Voglajne in Grenadirjevo brv. Samo v Celju in okolici so cenili kodo na 3 milijarde in 192 milijonov dinarjev tedanje veljave, vsa potrebna regulacija bi pa bila stala priblino 1 milijardo 84 milijonov dinarjev. Bile so tudi loveke rtve: v Celju je v baraki ob Kersnikovi ulici v spanju presenetila petlansko druino, v kofji vasi so v stanovanju, kjer so spali, utonili trije pekovi, v Vinji vasi je utonila 10 let stara deklica. Ako upotevamo e ire obmoje, lahko navedemo, da je pri Kotniku v Globoki na severni strani Pakega Kozjaka hia, ki se je podrla, pokopala pod seboj pet ljudi, ena oseba je utonila v Pes jem in ena v otanju. Vseh smrtnih rtev te katastrofe je bilo torej estnajst.

REGULACIJA SAVINJE IN PRITOKOV Velike povodnji so bile redno povod za veje regulacije. Povodnji leta 1873 je sledila regulacija, ki je od Prihove pri Nazarju do izliva Lonice pri Levcu v letih 18761893 uredila tek nemirne reke, s tem pa hkrati tudi pripomogla, da so ob velikih nalivih vodni valovi hitreje do-

segli mesto. Pogubni povodnji leta 1933 je sledila regulacija, ki se je zaela pod Tremarjem in je do zaetka vojne dospela do Grenadirjeve brvi na spodnjem koncu Brega. Okupator je delo nadaljeval z majhno vnemo in povrno ter je priel samo do gornjega konca Brega. Nova Jugoslavija zaradi tevilnih nalog izprva ni mogla misliti na regulacijo. Toda velika povodenj leta 1954 je bila hud opomin. Naloga je pa bila zdaj najbolj zahtevna. Nasproti Bregu je bilo treba zmanjati ovinek in napraviti za Savinjo novo strugo, medtem ko je Voglajna pred izlivom lahko uporabila del stare Savinjine struge. Teave so bile tudi z eleznico, saj je v obmoju Celja imela kar dva mosta, ki sta zelo ovirala odtok vode. Treba se je bilo dogovoriti z upravo eleznice, ki se je branila strokov. Konno so se le dogovorili. Podreti so morali oba eleznika mostova in na sredi med obema bivima mostoma zgraditi zasilni most za eleznico. S prvo etapo so regulacijo nadaljevali do bivega kapucinskega mosta, ki je s Slomkovega trga vodil naravnost do kapucinskih stopnic. Nart za regulacijo je napravil in. Virikovski iz projektantskega podjetja Projekt nizke gradnje. Regulacijski odbor obine Celje, ki ga je vodil predsednik obine, je nastopal kot investitor. Izvajalec je pa bilo podjetje Beton, ki je e leta 1956 zgradil nov betonski most preko Savinje, ki vee Titov trg pred elezniko postajo v ravni rti z Bregom, medtem ko je prejnjemu mostu na drugi strani reke sledil neprijeten ovinek. Gradivo starega lesenega mostu so prenesli na Otok in so ga, im fh regulacija dospela do tja, postavili tako, da je vezal opovo ulico med Otokom I in Otokom II z Liscami. Leta 1972 so ga e morali nadomestiti z betonskim mostom. Dela do starega mosta so trajala od 1954 do 1957. Obraunski stroki za v tem asu izvrena dela so znaala 239 milijonov dinarjev. Sam cestni most je stal 91 milijonov. Dela, ki so se tikale eleznice, je pa plaala Direkcija jugoslovanskih eleznic. Stroki so znaali blizu 219 milijonov dinarjev, pri emer ni bil raunan stalni most preko Voglajne, ki ga je e bilo treba napraviti. Zadnja etapa, od ovinka nad cestnim mostom do izliva Lonice, dolgo 1730 m, je pa gradilo podjetje Hidromontaa. Tehnini vodja je bil in. Vrkovi, poslovodja pa France Blaevi. Delavci, Liani, so delali zelo pridno in dobro. Dela so se vrila od maja 1958 do decembra 1960. Stroki so znaali 455 milijonov, na tekoi meter 251.000 dinarjev. Lomi j enec za tlak so morali dobavljati iz kamnoloma v Pireici, ker iz celjskih kamnolomov ni bil dovolj obstojen. Naknadno je bilo na desnem bregu e treba izvriti n e k a j del, da se je prepreilo zajedanje vode v breg.

(SPLONA) VODNA SKUPNOST SAVINJE PODJETJE ZA UREJANJE VODA (NIVO) Ustanovni obni zbor Vodne skupnosti Savinja je bil 10. julija 1957. Pred n j o je e bila ustanovljena vodna skupnost Primorske, Savinjski so pa sledile Murska, Obsotelska in e druge vodne skupnosti, tako da je bila konec leta v tem pogledu organizirana e vsa Slovenija.

Na obnem zboru Savinjske vodne skupnosti je po svojih delegatih sodelovalo 317 lanov, ki so predstavljali okraj Celje, 9 obin, 43 industrijskih podjetij, 18 kmetijskih zadrug, 115 vodnih mlinov, 75 ag in ribiko drutvo. Dne 26. julija 1957 je takratno upravni organ Uprava za vodno gospodarstvo Slovenije izdal odlobo, s katero je potrdil pravila vodne skupnosti in jo vpisal v register. Kot predmet udejstvovanja je registracija obsegala: obrambo pred poplavami, uporabo, vzdrevanje in urejanje voda, prepreevanje erozije zemlji, varstvo kakovosti voda, urejanje hudournikov, izvajanje melioracij. Za obmoje udejstvovanja je bil doloen takratni celjski okraj, za sede je pa bilo izbrano Celje. V novo vodno skupnost, sta se takoj vkljuili Podvinska in Lonika skupnost, ki sta na svojem podroju v sporazumu s Hmezadom e opravljala regulacijska dela, Obsoteljska vodna skupnost se je po odloitvah obeh zborov pridruila 15. maja 1964. Vodstvo Vodne skupnosti je bilo poverjeno in. Sreku Cvahtetu, ki je imel za seboj e dolgo prakso, ko je delal na regulacijskih in melioracijskih delih na ptujskem podroju. Neposredno pred tem je in. Cvahte delal v Loniki skupnosti. Ta mu je dala zaetni kader, ki ga pa je bilo treba raziriti in poskrbeti za nabavo potrebne mehanizacije. Istoasno so se vrila pripravljalna dela za regulacijo Dobrnice v lastni reiji. Zbrala se je potrebna dokumentacija za oddajo regulacije Savinje od starega kapucinskega mostu navzgor. In. Cvahte v svojih spominih kot svoje prve sodelavce izrecno navaja Marjana Koroca, ki je kot direktor Lonike vodne skupnosti s svojim tabom in okrog 200 zaposlenimi reguliral Lonico, Franca Solina, ki je z malo skupino delavcev zastavil prve lopate na povsem podivjani Dobrnici, in Aleksandra Majcena, ki je organiziral licitacijo in oddajo del zagrebki Hidromontai. Cim je bila izvrena regulacija Savinje, je vodna skupnost v ojem celjskem podroju opravila n e k a j izredno pomembnih del. Tako je regulirala Voglajno od Celja do tor, poasno tekoi veliki potok se je javil s poplavo leta 1964. Njegovo strugo so izravnali, poglobili in obzidali. Prav ob starem Celju so jo celo premestili proti vzhodu, pri emer so morali podreti gostilno Zeleni travnik in bivo mestno klavnico ter zgraditi nov most. Delno so tudi regulirali pritok Voglajne Hudinjo. Posebno pozornost pa zaslui dejstvo, da so pri Loah pod martnim v Roni dolini zajezili Koprivnico ter ustvarili tako slikovito martinsko jezero. Odtok jezera pa usmerili proti zahodu preko sredine Ostronega, ga zdruili s Sunico in nato njuno skupno strugo speljali v poglobljeno Lonico. Tako so odvrnili od Celja sicer majhna potoka, ki sta pa ob nalivih esto poplavljala. Dela, ki jih je doslej izvrila splona vodna skupnost Savinja, so zelo tevilna. Nanaajo se na: pregrade, jezove, ceste, parkiria, okolja vejih stavb, mostove, rezervoarje, komunalne in industrijske vodovode, vodna zajetja iti rpalia, kanalizacije, istilne naprave, osuevanje, namakanje in bioloke melioracije zemlji, kamnolome, separacije in in-

dustrijske objekte, v prvi vrsti pa seveda regulacije: Savinje (pri Lakem, Celju, Mozirju), Voglajne (pri Celju, torah), Pake (v Penku, pri otanju, Velenju), Bolske (pri Preboldu), Lonice (pri Celju, Podlogu). Podjetje je pa razen za Celje delalo tudi za Ljubljano, Maribor, Mursko Soboto in Trbovlje, Slovenske Konjice in Rogako Slatino. Dipl. in. Sreko Cvahte je vodil podjetje do konca leta 1970. Druga vodilna mesta so zavzemali: Stevo Roanski, vodja splonega oddelka, Zdravko Derek, vodja finannega oddelka, Aleksander Majcen, vodja tehninega oddelka. V zaetku leta 1971 je postal direktor podjetja dipl. in. geodezije Niko Roi, finanni sektor je leta 1971 prevzel dipl. oec. Mirko Ulaga, sploni sektor Ivan Andreja, za njim pa leta 1974 dipl. in. Janez Lampret. Dne 29. oktobra 1974 sta bila pri gospodarskem sodiu registrirana dva TOZD, ki hkrati ponazorujeta, da je podjetje v tem asu specifiralo svoje naloge v vodno gospodarstvo in v vodne in nizke gradnje (odtod skrajan naziv: NIVO). Prvi TOZD: Vodno gospodarstvo direktor dipl. in. Bela Bukvi. Drugi TOZD: Nizke gradnje direktor dipl. in. Aleksander Majcen. Ker ima podjetje tudi nizke gradnje, je umljivo, da je lahko prevzelo v izdelavo vzhodno magistralo cesto iz Celja proti Zagrebu. V podjetju leta 1970 436 (37) zaposlenih.

KOMUNALNA PODJETJA Komunalna podjetja so tista, ki jih je ustanovila obina za naloge, ki imajo izrazit socialni znaaj in jih v poetku ni bilo mogoe zaupati privatnikom. Ta podjetja so naslednja: Plinarna in vodovod, Ceste in kanalizacija, Snaga Javne naprave, Pogrebni zavod. Pred vojno je vsakega izmed teh podjetij (razen njih tudi elektrarno) posredno upravljal poseben odsek ali poverjenik obinskega odbora, neposredno pa njemu podrejen mestni uslubenec, ki je imel na razpolago potrebno tevilo nijih uslubencev (kvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev). Po osvoboditvi je v bistvu e veljal stari sistem, saj so pod operativno (delovno) vodstvo mestnega ljudskega odbora spadala tudi druga podjetja, dokler ni bilo leta 1950 uvedeno delavsko samoupravljanje, ki je obveljalo tudi za prvotna komunalna podjetja. Komunalna podjetja oznaujemo zdaj kot infrastrukturo. K njim pritevamo tudi elektrino napeljavo, poto in prometne naprave. Plinarna in vodovod Poprej loeni podjetji Plinarna in vodovod sta dobili po osvoboditvi skupno upravo, ki je bila v poslopju plinarne na Ljubljanski cesti.

Izredno veliko skrb je bilo treba posveati vodovodu, kajti vpraanje preskrbe mesta z vodo je bilo e dolgo peree. Tedaj e malo mesto z okrog 7.000 prebivalci je leta 1908 dobilo vodo po vodovodu iz Pokiievega studenca pod Stenico, ki je nasproti tovarni v Fuini. Domnevali so, da bo vode dovolj do leta 1958, toda primanjkovati jo je zaelo e tik pred drugo vojno. Prvotno zgrajeni vodovod je dajal 161/sek in je imel 27 km cevovodov, med obema vojnama so jih dogradili e 19 km. 2e leta 1926 je nameravala mestna obina zgraditi vodnjak v mestnem parku, vendar tedaj narta niso izvedli. Pa pa so zaradi prevelike porabe vode prepovedali pranje v domaih pralnicah in leta 1930 in 1931 so nabavili vodomere in preiskovali talnico med Akerevo ulico in Savinjo. Po osvoboditvi je vodstvo zdruenega p o d j e t j a Plinarna vodovod prevzel dipl. in. Boris Lavreni, ki ga je e vodil konec stare jugoslovanske dobe. Ko je Lavreni leta 1946 odel v Velenje, mu je sledil Anton Macuh. Leta 1950 je pa prevzel vodstvo Melhijor Jot, ki ga je obdral do svoje upokojitve leta 1959. Sledil mu je Drago Cerneti, ki je vodil podjetje v zelo kritinem asu. Leta 1974 je prevzel vodstvo Drago Polajnar, ki ga je obdral do 1. septembra 1978, ko je stopila v veljavo nova in razirjena uprava. Ob koncu stare Jugoslavije in e pozneje je vodil plinarno kot obratovodja Ludvik Kompan, sledila sta mu drug za drugim Franc Kova in in. Silvo Reya. Nato je prevzel vodstvo J u r i j Cerneti. Izmed monterjev n a v a j a m Franca Oblaka, Miho Leskoka in Danijela Rojca. Vodovod je e vedno vodil mojster Valentin David. Njegov pomonik je bil Ivan Bortner. Davidu sta kot obratovodji sledila drug za drugim Stane Tratnik in Franc Kumar. Njima je sledil in. Niko Krivec, a temu Erih Poljanec. Leta 1950 je bil obratovodja Franc Kumer izvoljen za predsednika delavskega sveta. Bil je prvi v Celju. Od 23. decembra 1969 je bilo tehnino vodstvo zdruenega obrata v rokah in. Alberta Jarha. Preden je leta 1962 odel za profesorja na tehniko olo, je bil dipl. in. Leander Litera n e k a j let vodja izgradnje vodovoda Vitanje Celje. Ferdo Kotomaj je leta 1961 prevzel mesto vodje priprave dela za skupno podjetje in je v slubi e danes. Stareji mojstri pri vodovodu so: Joe Guek, Franc Rednak, Franc Cebular. Pri zdruenem podjetju je bila tudi tirilanska ekipa za elektrino razsvetljavo, ki jo je vodil Ivan Umek. Leta 1960 se je prikljuila podjetju Elektrarna. Elvira Lenassi, roj. Fazarinc, je leta 1961 postala vodja komerciale in pisarne, kar je e danes, Peter Vindi (1963) in Miro Gradi sta bila drug za drugim sekretarja. Beatrica Segala (1969) in Stanko Zupane (1970) sta bila drug za drugim raunovodji, leta 1972 je prevzel to mesto Ivan endak. V podjetju je bilo zaposlenih 112 oseb, med njimi 28 ensk.

Ceste in kanalizacije Podjetje je nastalo iz skupine okrog 10 delavcev, ki jo je pred vojno kot vodja prevzel Pavel Javornik. Skupina je skrbela za istoo mesta, posipanje cest, odvoz fekalij itd. Po vojni se je delo nadaljevalo v razirjenem obsegu. In. Bla Pristovek in Pavel Javornik sta se za to vneto zavzemala. MLO je ustanovil posebno podjetje Uprava za ceste MLO, ki je dobilo za sede prostore, ki jih je ob zaetku Ulice 29. novembra pivovarna uporabljala za skladie. Prostore so poveali in izpopolnili. Za zaetek je zadostovalo. Ob koncu vojne je bil asfaltiran samo Titov trg pred postajo. Veje ceste so bile tlakovane. Ko je bil na razpolago potreben material, se je podjetje intenzivno lotilo asfaltiranja. Do leta 1960 so bile skoraj vse ulice v mestu asfaltirane. Potlej so postopoma asfaltirali tudi ceste v nastajajoih novih mestnih delih. Okrog 1970 je bila letna norma okrog 10 km na novo asfaltiranih cest. Tudi kanalizacija je bila stalno na dnevnem redu. Leta 1960 je nastala prva popolna tudija o ureditvi mestne kanalizacije, S irenjem mesta je postalo vpraanje edalje bolj peree. Leta 1966 je izel zakon o ureditvi gradbenih zemlji, ki doloa, da je treba pred zidavo poskrbeti za osnovo kanalizacije. Leta 1965 so zaeli graditi prvi kanalski zbiralnik. Ko so Sunico in Koprivnico speljali v Lonico, so prejnji stari strugi na mestnem podroju uredili v kanalska zbiralnika. Nanje je prikljuenih okrog 7.300 zbiralnih kanalov in ve deset kilometrov lokalne kanalske mree. Podjetje vzdruje 122,61 km makadamskih in 22 km asfaltiranih cest ter 81 km mestnih ulic, v celoti 225,63 km. Kanalov ima na skrbi 80.640 km, pri emer sta vkljueni satelitski naselji Vojnik in tore. Rajonskih zbiralnikov je 8,6 km, predvideni so e novi, tako da jih bo po programu 10. Tudi glavni zbiralnik je e v nartu, potekal bo vzdol Savinje in bo imel istilno napravo. Podjetje skrbi tudi za komunalno ureditev okolij okrog blokov. Leta 1956 je uprava za ceste in kanalizacijo izdelala predlog za preselitev obratnih prostorov na Lavo (Spodnje Ostrono). Leta 1972 je bilo poslopje za upravo in skladia gotovo. Nabavljal se je tudi nov strojni park. Leta 1963 je imelo podjetje 165, leta 1972 pa 286 zaposlenih. Delovni uinek je pa bil mnogo veji, saj se je realizacija poveala osemkratno ob samo za dobro tretjino poveani vrednosti osnovnih sredstev. Podjetje je do leta 1960 vodil Pavel Javornik (ki je umrl e kot upokojenec leta 1966). Kot direktorja sta mu sledila Rafko Skomina (19601972), Anion Kamenek (19721974). Za Kamenkom je prevzel vodstvo kot v. d. dipl. in. Oton Centrih. Snaga Javne naprave Po osvoboditvi je po odcepitvi od podjetja Ceste in kanalizacije nastalo posebno podjetje, imenovano Snaga.

Leta 1953, 17. julija, je na osnovi temeljne uredbe o ustanovah s samostojnim finansiranjem oddelek za gospodarstvo in komunalo pri MLO Celje na prijavo ravnatelja gospodarske ustanove Snage Ruigaj Ivana izdal sledeo odlobo: V register gospodarskih ustanov, ki ga vodi oddelek za gospodarstvo in komunalo, se vpie pri e registrirani gospodarski ustanovi Snaga sledea izprememba: naziv ustanove odslej: Mestna gospodarska ustanova Javne naprave, Celje. Poslovni predmet odslej: ienje in kropljenje ulic, trgov in cest, odvoz fekalij, odvoz smeti in urejevanje smeti, vzdrevanje istoe v javnih strani; desinfekcija in deratizacija ter predelava in prodaja vseh predmetov, ki so potrebni za vzdrevanje istoe, eksploatacija toplovodnega kopalia, landrov trg 6, letnega kopalia v mestnem parku, pralnice na landrovem trgu, trnice na Trgu V. kongresa in sejmia, shranjevalnice koles, javne tehtnice, kemine istilnice, prijavljanje prekrkov o odloku o vzdrevanju reda in istoe na javnih cestah, ulicah in trgih. Pri podpisnikih se e vpie: v odsotnosti ravnatelja podpisuje Goriek Stanko v istem obsegu, v odsotnosti raunovodje pa podpisuje vse finanne listine Lah Zlata. Dne 18. januarja 1955 je MLO izdal odlobo z bistveno isto vsebino. Leta 1962 je bila iz obveznosti brisana skrb za letno in leta 1963 tudi za toplovodno kopalie. Dne 28. septembra 1971 je mestna skupina na seji enotnega zbora sprejela sklep o soglasju k raziritvi dejavnosti komunalnega podjetja Javne naprave Celje, ki se glasi tako: Daje se soglasje k raziritvi poslovnega predmeta podjetja Javne naprave Celje za opravljanje naslednjih dejavnosti: a) ienje izlobenih oken in reklamnih napisov, b) stanovanjskih povrin v skupni uporabi meanov, c) ienje in pranje plonikov in poslovnih povrin pred poslovnimi prostori, d) ienje hinih odtokov do skupne kanalizacijske mree, e) popravila, kemina zaita in desinfekcija posod ter prevoznih sredstev za javno uporabo, f) dostava materiala in blaga po naroilu, g) storitve obanom in delovnim organizacijam v zvezi z odpadnim materialom, ki ne spada v kategorijo rednega odvoza smeti, h) varnostni nadzor v nonem asu. Sklep je podpisala predsednica obinske skupine Olga Vrabi. Ivan Ruigaj je kot direktor vodil podjetje do 21. novembra 1953, t e d a j je postal direktor Viktor Gorinek, a Ruigaj je ostal v podjetju kot njegov pomonik. Gorinek je stopil v pokoj 14. decembra 1970. Vodstvo je kot direktor prevzel dipl. oec. in in. strojnitva Drago Dolan. Dne 1. septembra 1973 mu je sledil kot vrilec dolnosti dipl. in. Bojan

Kolesa, ki je vodil podjetje do 15. maja 1975. Od 1. avgusta 1975 je na elu podjetja Franc Bervar. Obratovodja podjetja je bil od 1954 do 1974 Franc Es. Komercialno-tehniko slubo je opravljal Branko lander. Joica ater je bila od 1953 do 1971 raunovodja, sledila ji je J a n j a Naraks. Po izvedeni organizaciji komunalnega podjetja Celje n. sol. o. je bilo podjetje kot TOZD Javne naprave Celje n. sub. o. Celje, Teharska cesta 49, vpisano v sodni register organizacij zdruenega dela s sledeo dejavnostjo: ienje in kropljenje javnih povrin ulic in trgov, odvoz fekalij in industrijskih odplak, odvoz smeti in industrijskih odpadkov, vzdrev a n j e javnih sanitarij, desinfekcija in deratizacija, upravljanje trnic in sejmi, upravljanje shranjevalnic koles, upravljanje javnih tehtnic, uv a n j e motornih vozil na parkirnih prostorih, izdelava in prodaja vseh vrst predmetov, ki so potrebni za vzdrevanje istoe, ienje izlobenih oken in reklamnih napisov, ienje stanovanjskih povrin v skupni uporabi obanov, ienje in pranje plonikov ter poslovnih povrin pred poslovnimi prostori, ienje hinih odtokov do skupne kanalizacijske mree, popravila, kemina zaita in desinfekcija posod za smeti in prevoznih sredstev za javno uporabo, dostava materiala in blaga po naroilu, prevozne storitve obanov in organizacij zdruenega dela v zvezi z odpadnim materialom, ki ne spada v kategorijo rednega odvoza smeti, zimska sluba za odstranjevanje snega, varnostni nadzor v nonem asu, vzdrevanje vseh vrst komunalnih in drugih vozil ter popravila teh vozil, upravljanje javnih kopali. i e n j e javnih povrin mesta Celja je do konca leta 1977 opravljalo 21 ali 22 ljudi, ker je bilo mnogo boleznin, jih je stvarno delalo e manj, potrebno bi jih bilo 30. S 1. januarjem 1978 so pa zaeli uporabljati na novo nabavljen istilni stroj za pometanje, s tem se je tevilo istilcev zmanjalo na 15. Vseh uslubencev v podjetju je pa zdaj 105 do 110, med njimi je 14 ensk. * Leta 1974 je stopil v veljavo dogovor med obinskimi skupinami obin Celje, alec in entjur glede organiziranja slube po skupnem programu. Dogovor se u v a j a v ivljenje postopoma glede na monosti in potrebe v posameznih naseljih, o samem izvajanju izdajajo odloke posamezne obinske skupnosti. Obina Mozirje je pa izstopila iz drube, ker si je uredila lastno komunalno slubo. Staro odlagalie smeti je bilo od prehoda Dolgega polja (za Novo vasjo) v Dobrovo. Novo odlagalie je na podroju Bukovlaka Zepine v soseini odlagalia Cinkarne. Tam se smeti odlagajo in buldoirajo. Sestavlja se elaborat, ki bo veljal za 10 let. Uvedel se je tudi odvoz kosovnih odpadkov po programu, ki zajema vse krajevne skupnosti. Izmenoma se po njih na doloenih tokah razmeajo kontejnerji, v katere obani odlagajo kosovne odpadke. Postopoma se vri tudi zamenjava, popravljanje in ienje smetinih kant in kontejnerjev, kar je zvezano z znatnimi stroki.

Podjetje ima od leta 1964 nov dom na Teharski cesti 49. Poleg doma je tudi mehanina delavnica. Od marca 1975 je direktor TOZD Javne naprave Franc Bervar, tajnica je Ivanka Plenik (od januarja 1976), vodja samoupravne in kadrovske slube pa Anica Moenik (od ), referent za parkirne prostore je Anton Jazbinek. V dobi med obema vojnama je predhodnica podjetja poleg Olepevalnega drutva skrbela tudi za red in istoo v parku, po vojni je vso skrb za nasade v parku in drugod prevzelo Vrtnarstvo v Medlogu. Pogrebni zavod Ko je posloval e v starem okviru, ga je vodil Stanko Goriek. Njemu so sledili kot upravniki: Anton Brglez, Vinko Koreni, Franc Tran (19631967), Ivan Mirt (1967), Franc Bevc (19671968). Leta 1955 je obinski ljudski odbor priznal zavod kot pomembno poslovno enoto. Leta 1968 pa kot gospodarsko organizacijo. Tedaj mu je tudi natanneje doloil obseg dejavnosti: vzdrevanje pokopalia v primernem redu, pogrebe in ekshumacije, mizarske storitve, prodajanje krst, vencev in drugih pogrebnih potrebin, kamnoseka dela. Leta 1968 je bil za direktorja zavoda imenovan in. Janez Ogner, ki vodi zavod e danes. Upravnik pokopalia je bil poprej Alojzij Pisanec. Leta 1958 mu je sledil Anton Stopinek. Prejnji referenti sprejemne pisarne Joici Stopinek je leta 1964 sledila Marija Ramak. Raunovodkinja je bila od 1963 do 1970 Erika Selan, sledila ji je Nada Ivani. Mrlika vea je bila obnovljena od 19501952 (za direktorja Brgleza). Krste izdeluje deloma zavod sam (vodja mizarskih del izza leta 1969 Franc Kelhar), deloma mu jih pa dobavlja tovarna pogrebnih potrebin Menina v Kamniku. Uprava je bila poprej v Ipavevi ulici, zdaj je na Teharski cesti. Pokopalie ima sedem oddelkov. Krilni oddelek na vzhodni strani se je zael uporabljati posamezno okoli leta 1930, tevilne je leta 1940, veji oddelek na zahodni strani pa leta 1950, tevilneje leta 1960. Pod mednarodno zaito je vojaki oddelek, ki je deloma pod glavnim pokopaliem, deloma ob vzhodnem krilu. Ker ga je okupator popolnoma zanemaril, je v njem samo e nekaj skromno oskrbovanih grobov. Letos (1975) se delajo priprave, da se pokopalie raziri nasproti zahodnemu krilu na severni strani ceste Mirne poti. Raziritev bo zadoala za kako desetletje. Pojavlja se vpraanje, k a j potem, ko se pokopalie na Sevcih ne bo imelo kam iriti. Okoliko pokopalie na Golovcu je doloeno za zeleno povrino ali park velikega Celja. Tu se za pokop lahko uporabljajo samo e grobnice. Sosednje bolniko pokopalie v rnem lesu je izjemoma e uporabljal okupator za rtve svoje divjosti. In. Bla Pristovek je v letih pred drugo vojno mislil na Zagorje v gozdnem kotu med Zgornjo Hudinjo in Dobrovo.

Reorganizacija V podjetju je 13 (4) zaposlenih. Od leta 1974 do 1978 je bilo vseh pet podjetij zdruenih pod imenom Komunalno podjetje. Leta 1978 se je zaelo uporabljati ime Komunala Celje. Podjetje je od leta 1974 kot direktor vodil Stane Polajner, dne 1. septembra 1978 mu je kot generalni direktor sledil Joe Gaberek, in. org. dela. Leta 1974 so se v Komunalnem podjetju zdruena biva podjetja preuredila v samoupravne TOZD. Vodje so jim direktorji: Ceste in kanalizacije: in. Oto Antauer do upokojitve konec leta 1979, nato v. d. Stane Antauer. Javne naprave: Franc Bervar. Plinarna: Jure Cerneti. Pokopalika sluba: in. Janez Ogner do 1980, ko je prevzel tudijski referat o razvoju pokopalia, sledil mu je in. varstva dela Karel Lorenak. Vodovod: Erik Poljanec. Skupnost skupnih slub Ima tri sektorje: 1. Razvojno-tehnini sektor. Vodja in. Niko Krivec. Med uslubenci se je do leta 1980 in. Ivan Pfajfer preteno bavil s kanalizacijo. Tedaj je postal vodja strokovne slube samoupravne stanovanjske skupnosti. Sledila mu je dipl. in. Milka Leskovek, ki je razvojni inenir za podroje oskrbe z vodo. Dipl. in. Ivan Jurak ima razvojni referat za preskrbo s plinom. 2. Sploni sektor. Vodja Miro Gradi. 3. Raunsko-finanni sektor. Vodja Ivan endak. Finanno knjigovodstvo opravlja Anica Pungerek. 4. Organizator zahtevnejih investicijskih del je gradbeni tehnik Anica Kolenc, manj zahtevnejih del pa Avgust Umek. Ekonomsko-finanna komunalna dejavnost je poverjena ekonomistu Andreju Marinku. Leta 1976 je bila ustanovljena skupnost obinskih samoupravnih podjetij, ki ji pripada tudi komunalno podjetje. Njeni skupini je na elu predsednik Vlado Crenik, tajnik je bil do 1978 in. Janez Kozmus, potlej je pa Stane Polajnar. Skupina se deli v zbor izvajalcev komunalnih storitev in v zbor uporabnikov komunalnih storitev. Prvi zbor teje 20 delegatov; izmed njih jih je 16 iz komunalnih podjetij, po eden pa iz TOZD Vrtnarstvo, iz TOZD Elektro, iz TOZD Izletnik, iz TOZD Veterinarski zavod in Dimnikarstvo. Drugi zbor teje 40 delegatov, izmed njih jih je 30 iz krajevnih skupnosti (KS) in 10 iz zdruenega dela (ZD).

PROMET IN TURIZEM

AVTOTURISTICNO PODJETJE (IZLETNIK) Podjetje se je prvotno imenovalo Avtobus-promet, ki je bil naslednik enakega medvojnega podjetja, nastanjenega prav tako v Spodnjem Lanovu, majhni graini iz poetka novega veka. Avtobus-promet je kot obnovljeno podjetje ustanovila vlada republike Slovenije z odlobo z dne 26. julija 1951 in je bilo vpisano v sodni register dne 22. januarja 1955. Vpis na kratko oznauje predmet poslovanja: prevoz potnikov z avtobusi in osebnimi avtomobili. Z odlobo obinskega ljudskega odbora z dne 19. septembra 1961 je podjetje dobilo status komunalnega podjetja. Dne 14. oktobra 1964 je z odlobo skupine podjetje dobilo ime Avtoturistino podjetje Izletnik Celje, kratko Izletnik. Dne 9. januarja 1965 je menjalo svoj status: iz komunalnega podjetja se je spremenilo v gospodarsko podjetje. Dve leti poprej, 10. junija 1963, se je z odlobo obinskega ljudskega odbora raziril predmet poslovanja. V sodnem reegistru je oznaen s petimi tokami: 1. Organiziranje izletov in prevozov v tuzemstvu. 2. Posredovanje pri dobivanju potnih listov, vizumov in valut. 3. Prodaja vozovnic, eleznikih, ladijskih in avionskih, domaih in mednarodnih, tudi spalnikih. 4. Menjava tujih valut. 5. Rezervacije sob in penzionov, d a j a n j e informacij. Promet je hitro rasel. Podjetje je otvarjalo nove poslovalnice: v Kopru in Piranu (1959, v Kopru 1962 izbrisana), v Hrastniku (1963, sede v Studencih gornji Hrastnik, leta 1967 premeen na Cesto 1. maja v kriie, k j e r je odcepek proti Dolu), v Krkem (1962), v Velenju (1964), v Mozirju (1965), v Krapini (1966), v otanju (1967), na Viu pri Dravogradu (1968, menjalnica valute in d a j a n j e turistinih uslug, leta 1973 ukinjena). Dne 15. novembra 1967 je podjetje dalo vpisati v sodni register razirjen predmet poslovanja: opravljanje prevoza potnikov v mednarodnem

cestnem prometu, turistine storitve v inozemskem turizmu za tuje in domae turiste, gostinske storitve za inozemske goste ali turiste. Podjetje se je medtem zaelo baviti tudi z gostinstvom: leta 1967 je na osnovi dvostranskega referenduma prevzelo novi celjski hotel Celeio, e istega leta je v Hrastniku poleg postajalia na kriiu otvorilo bife, leta 1968 je prevzelo Celjsko koo pod Tovstom in restavracijo pri celjskem stadionu, otvorilo je pa tudi bife v Ipavevi ulici pri avtohali, k j e r so zaeli pripravljati tople malice, dne 17. januarja 1974 je od Planinskega drutva prevzelo Mozirsko koo na Golteh, leta 1976 p a Planinski dom v Logarski dolini. Ob ustanovitvi je kot direktor prevzel vodstvo podjetja izkueni strokovnjak Slavko Prelovec, njemu je 4. februarja 1961 sledil Franc Baje, a Bajcu kot generalni direktor 10. decembra 1970 dipl. phil. Leopold Pere, ki vodi podjetje e danes (1980). Joe Zupane in Ludvik Rai sta bila pravnika-sekretarja. Joica Samec je raunovodkinja e danes. Zlata Voh je bila mezdni in materialni knjigovodja, sledil ji je Arnolf Gorek. Ko je podjetje sprejelo v program turizem, je prevzel vodstvo ustreznega oddelka Joe Zupani (19671971). Sledila sta mu Edo Gaberek in Dragica Sorak. efa prometne sekcije sta bila Stanislav Pristovek in Viktor Cvahte. Poslovalnice so vodili: Dragica Kosani (Piran), Ernest Boko in Karmen Rak (Hrastnik), Ernest Stoklas, Bla Drani, Mijo Tot in Ernest Petrii (Krko), Ernest Stoklas (Velenje), Gregor Verba in Franc Pogelek (Mozirje), Verica Serti (Krapina), Angela Lubarda (otanj). Hotel Celeio in ostala gostinska podjetja vodi vso dobo direktor Joe Bevc. Raunovodkinja je pa Dora Jager. Dne 31. decembra 1974 je bila izvedena reorganizacija podjetja z razdelitvijo v temeljne organizacije zdruenega dela (TOZD). Vodstvo skupnih slub je kot glavni direktor prevzel prof. Leopold Pere, finanni sektor je prevzela Ana Jovanovi, dipl. ekon., direktor, sploni kadrovski sektor Ludovik Rai, dipl. iur., direktor, vodstvo centralnega knjigovodstva Joica Samec. TOZD, vodje, direktorji: Promet in. prometa Ivan Cesar, Delavnice in. Slavko Tripi, Hotel Celeia politolog Zdravko Turinek, Golte Ivan Drolc, Turistina agencija dipl. oec. Edvard Gaberek, nato Dragica Sorak. Po letu 1970 je podjetje zelo napredovalo. Leta 1970 je imelo 127 avtobusov, zdaj jih ima 250. Poprena starost avtobusov je 3,2 leta. Poleg Spodnjega Lanova je lani dokonalo zelo moderno delavnico. Za avtobusni promet skrbi v 28 obinah. Poleg Celja so zlasti mone postojanke: Velenje, Posavje (Krko, Sevnica), Krapina, Konjice, marje, alec, Mozirje. V Trebah (delu spominskega parka KumrovecKozjansko) je zgradilo gostie, pripravlja se na raziritev Celeie.

Golte delajo tekoe, a so skupna zadeva vseh initeljev, ki jim je mar turizem in zimski port. Avtobusna postaja je bila do pomladi 1980 pred elezniko postajo. Tedaj se je preselila v novo zelo moderno zgradbo v ozadnju cerkve sv. Maksimilijana pri prehodu Akereve ulice v Mariborsko cesto. Samo za mestni lokalni promet je ostalo postajalie na starem mestu. Glavna uprava je bila poprej v Gregorievi ulici 7 (v bivi Kalanovi hii vzhodni sosedi zdravstvenega doma). Turistina agencija pa v Stanetovi ulici 2. Po preselitvi avtobusne postaje se je glavna uprava z oddelkom agencije preselila v novo moderno poslopje, ki je gradbeno povezano s postajo. Poleg gara na Spodnjem Lanovu je podjetje leta 1971 zgradilo veliko moderno delavnico. Leta 1945 je imelo 2 vozili, ki jih je prevzelo od Nemcev, leta 1978 pa je njihovo tevilo e naraslo na 271 enot. Zimsko-portni sektor na Golteh je podjetje zgradilo leta 1967 in dopolnilo leta 1969. Leta 1974 ga je vkljuilo v TOZD Hotel, pozneje ga je pa pod vtisom krize izloilo in prikljuilo velenjski Rdei dvorani.

DELOVNA ORGANIZACIJA KOMPAS V stari Jugoslaviji je bila najvaneja organizacija za pospeevanje tujskega prometa delnika druba za tujski promet Putnik. N j e n a ljubljanska podrunica je bila ustanovljena leta 1923. Podjetje je bilo poldravno. Po drugi svetovni vojni je bilo e leta 1945 ustanovljeno zvezno podjetje za promet potnikov in turistov Putnik, ki je imelo svoj sede v Beogradu. Leta 1951 se je zvezno podjetje decentraliziralo, iz njega je nastalo deset turistinih podjetij. Odlobo o decentralizaciji je izdala centralna vlada. Ljubljansko je dobilo ime Putnik Slovenija. Dne 1. 10. 1959 je v programu za leto 1960 sprejelo ime Kompas. Pod tem imenom posluje od 14. oktobra 1971. V zaetku je imelo podjetje 10 poslovalnic na teritoriju Socialistine republike Slovenije. Razpolagalo je z osmimi avtobusi in imelo zaposlenih 80 delavcev. Njegova pospeena rast se je zaela leta 1957, ko se je mrea poslovalnic razirila na sosednjo Hrvatsko. Leta 1965 so sledile poslovalnice v Srbiji, leta 1966 v Makedoniji in leta 1970 v Bosni in Hercegovini. Izprva je poslovalo podjetje v najetih poslovnih prostorih, garae za svoje avtobuse je zgradilo z udarnikim delom in lastnimi sredstvi. Leta 1961 je zrasla poslovna hia v ljubljanski Dvorakovi ulici, v razdobju 1963 1976 pa je zgradilo nove turistine poslovalnice ob dravnih mejah od Korenskega sedla do Dimitrovgrada in hotele na Ljubelju, Bledu, v Dubrovniku, Kranjski gori in Ljubljani, k j e r je zgradilo tudi drugo, moderno poslovno hio. Da bi se uinkoviteje uveljavil na inozemskem trgu, je Kompas leta 1964 osnoval Rent-a-car slubo za izposojanje motornih vozil. V naslednjih letih so se Kompasu pridruili: motel v Kranjski gori

(1966), hotel Stane agar v Bohinju (1970), motel v Mednem (1974), gostinsko podjetje Pohorje v Slovenjem Gradcu (1974). V razdobju 1951 do 1962 je dobilo podjetje delavsko samoupravo: delavski svet in upravni odbor. Leta 1962 je pri svojih poslovnih enotah zaelo ustanavljati svete. Ustavne amandmaje so pri podjetju zaeli uveljavljati leta 1972. im je izel Zakon o konstituiranju organizacije zdruenega dela, so izdelali ekonomske analize, na osnovi katerih so bili dani pogoji, da se v skladu z doloili zakona lahko organizirajo temeljne organizacije zdruenega dela. Ugotovili so, da imajo pogoje za to vsi hoteli, domai turizem, inozemski turizem, avtobusni promet, mejni turistini promet in rent-a-car. Po vsestranskem razpravljanju so se delovni ljudje Kompasa odloili, da se organizirajo v TOZD. Samoupravni sporazum so podpisali 18. decembra 1973. S tem se je v turistinem in gostinskem podjetju Kompas Jugoslavija zdruilo dvanajst temeljnih organizacij zdruenega dela in delovnih skupnosti skupnih slub. Centralni delavski svet podjetja sestavljajo po trije delegati vsake TOZD in DSSS (temeljne organizacije zdruenega dela in delavskega sveta skupnih slub). Doloene skupne izvrilne funkcije se p o v e r j a j o enemu izmed sedmih kolegijskih organov, v katerem ima vsaka TOZD in DSSS po enega zastopnika. Leta 1976 je bilo e tirinajst TOZD. Prvi generalni direktor Kompasa Jugoslavije je bil Zvone Tanko, drugi je bil Cene Iskra. Turistino in gostinsko podjetje Kompas Jugoslavija je najveje in najmoneje podjetje turistine stroke v Jugoslaviji. Leta 1976 je imelo 1.680 zaposlenih. Njegov sestav je bil tedaj naslednji: I. Vodstvo delovne organizacije: predsednik DS DO: dipl. geogr. Vlado Plantari, generalni direktor: dr. Miha Hlade, pomonik in namestnik generalnega direktorja: Joe Vidic, pomonik generalnega direktorja: dipl. iur. Viktor Ro. II. Samoupravni in poslovodni organi TOZD in v DSSS delovne organizacije: TOZD Domai turizem: predsednik DS Mladen Petra, direktor Zore Roter. TOZD Inozemski turizem: predsednik DS Janez Bakari, direktor Branko elan. TOZD Avtobusni promet: predsednik DS Janez Trnovec, direktor Ivan Gorenc. TOZD Rent-a-car: predsednik DS Milan Virant, direktor in. Peter Podkrajek. TOZD Mejni turistini servis: predsednik DS Jordan Dimitrov, direktor prof. Veronika Sketa. TOZD Hotel Bled: predsednik DS Franc Jazbec, direktor Joica Zlatnar.

TOZD Hotel Stane agar Bohinj: predsednik DS Franc Malej, direktor tefka Malej. TOZD Hotel Dubrovnik: predsednik DS Zeljko Zuvela, direktor Ferdo Zivkovi. TOZD Hotel Kranjska gora: predsednik DS Andreja Malenek, direktor Bojan Plahuta. TOZD Hotel Ljubelj: predsednik DS Janez Dolan, direktor Darko Hribar. TOZD GO Avtocesta Postojna: predsednik DS Damjana Furlan, direktor Zlatko Zor. TOZD Motel Medno: predsednik DS Vlado Fijav, direktor Franc Matko. TOZD Hotel Ljubljana: predsednik DS Zvone Jeras, direktor Alfred Polak. TOZD GO Slovenj Gradec: predsednik DS Elza Savinek, direktor Ivan Merzdovnik. DSSS: predsednik DS Franc Zaje, v. d. direktor dipl. oec. Vinko Marlot. Poslovne enote TOZD Domai turizem: Beograd, Celje, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Ni, Novi Sad, Novo mesto, Sarajevo, Skopje, Slovenj Gradec, Subotica, Zagreb. Stalne poslovne enote TOZD inozemski turizem: Bled, Budva, Crikvenica, Dubrovnik, Hercegnovi, Koper, Makarska, Opatija, Petrovci v Prekmurju (Gojitveno lovie), Pore, Portoro, Postojna, Pula, Rabac, Rovinj, Split, Zadar. Poslovne enote TOZD Rent-a-car: Beograd hotel Jugoslavija, Bled hotel Kompas, Brnik letalie Ljubljana, Budva poslovnica Kompas, ilipi hotel Croatia, Cavtat letalie Dubrovnik, Dubrovnik hotel Kompas, Ljubljana Mikloieva, Maribor aerodrom Slivnica, Ohrid hotel Palae, Opatija poslovnica Kompas, Osijek Veljka Vlahovia, Pleo Zagreb letalie Zagreb, Pore poslovalnica Kompas, Portoro poslovalnica Kompas, Pula letalie Pula, Rabac Turistino drutvo, Rijeka letalie Krk, Sarajevo letalie Butmir, Skopje letalie Skopje, Split letalie Katel, Surin Beograd letalie Beograd, ibenik poslovalnica Atlas, Zadar letalie Zadar, Zagreb hotel Laguna. Poslovne enote TOZD Mejni turistini servisi: Fernetii, Gradina, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret, Ratee, Seana, entilj, kofije, Vatin, Vrac. Poslovalnica za blagovni promet Ljubljana: Praakova 4. TOZD Avtobusni promet Ljubljana: Celovka 206. Hoteli in moteli: TOZD Hotel Kranjska gora, motel Kranjska gora, hotel Alpina Kranjska gora, TOZD hotel Bled, Izletniki dom Ribno Bled, TOZD hotel Stane agar, Bohinj, TOZD Turistino gostinski objekti Ljubelj, restavracija Deteljica Tri, inica Zelenica Ljubelj, TOZD hotel Ljubljana, TOZD motel Medno, TOZD hotel Dubrovnik, TOZD gostinski objekti Avto cesta Postojna, TOZD gostinski objekti Slovenj Gra13 Zgodovina Celja i go

dec (hotel Pohorje, hotel Korotan, restavracija Letalie, Turika vas, restavracija Turist, gostie Dom, gostilna martno martno, gostilna Lovec Doli). Zdruenje avstralskih turistinih agencij. As ta Zdruenje amerikih turistinih agencij. Poslovno zdruenje turistinih gospodarskih organizacij Jugoslavije. Cotal Zdruenje turistinih agencij Latinske Amerike. Svetovna zveza turistinih agencij. DRV Zdruenje nemkih turistinih agencij. Jata Mednarodna zveza avionskih prevoznikov. Ista Mednarodno zdruenje agencij za organizacijo ogledov in izletov. Jugo-banka Beograd. Jugohoteli Zdruenje jugoslovanskih hotelov. Jugoslovanska kmetijska banka Beograd. Turistina zveza Hrvatske. Turistina zveza Slovenije. W A F A Svetovno zdruenje turistinih agencij. Centralna poslovalnica: Ljubljana, Praakova 4. Poslovalnica v Celju: Tomiev trg 1. PREVOZNITVO Podjetje je nastalo takoj po osvoboditvi, kot naslednik medvojnega podjetja, ki je opravljalo tovorni in avtomobilski promet. Stvarna podlaga za nastanek je bila skromna. Bilo je n e k a j propadajoih avtomobilov in n e k a j avtomobilskih delov, ki jih je zapustil okupator. Kakor pred vojno je bilo nastanjeno na Spodnjem Lanovu, k j e r je bila na razpolago tudi skromna delavnica. S hitrim delom se je postavilo na noge. Obnova gospodarstva je to terjala. Dne 25. novembra 1947 je mestni ljudski odbor izdal formalno odlobo o ustanovitvi, podpisala sta jo Andrej Svetek kot predsednik in Janko Vagner kot tajnik. Odloba se opira na Sploni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih ter Sploni zakon o ljudskih odborih in se glasi tako: Odloba o ustanovitvi dravnega gospodarskega podjetja lokalnega pomena za prevoz tovorov in oseb. 1. Ustanovi se dravno prevozniko podjetje, ki bo poslovalo pod firmo Prevoznitvo MLO Celje s sedeem v Celju. Podjetje mora ustanavljati svoje poslovalnice na sedeu podjetja.

2.
Podjetje ima ob ustanovitvi v upravljanju: a) osnovna sredstva, obstojea iz prevoznikega parka, orodja, inventarja v vrednosti din 1,084.180,87, b) obratna sredstva, obstojea in denarja v vrednosti 61.350,97 din.

Predmet poslovanja podjetja je prevoz tovorov in oseb z motornimi vozili. 4. Prevoznitvo MLO Celje je samostojno prevozniko podjetje pod operativnim upravnim vodstvom Direkcije gospodarskih podjetij MLO Celje, ki predpie pravila o organizaciji in poslovanju podjetja. Na osnovi tega akta je odsek za finance Mestnega ljudskega odbora dne 10. novembra 1947 izdal dopolnilno odlobo, ki jo je podpisal Janko Vagner kot poverjenik odseka za finance. Iz odlobe vidimo, da je bil ravnatelj podjetja Janko Mirnik, raunovodkinja je pa bila Magda Koar. Tedaj je imelo p o d j e t j e razen n e k a j avtobusov samo 4 tovorne avtomobile. Leta 1950 je dobilo podjetje delavski odbor in upravni svet. S tem se je zaelo zelo hitro napredovanje. Pri tem se je podjetje leta 1951 omejilo na tovorni promet, kajti 26. julija 1951 je vlada republike Slovenije s svojo odlobo loila od njega avtobusni promet, za katerega je ustanovila podjetje Avtobus promet, ki je leta 1964 dobil ime Avtoturistino podjetje Celje. Leta 1950 je znaal promet podjetja 10,612.024 ton, zaposlenih je imelo 43 oseb, vrednost osnovnih sredstev je znaala 4,116.328 din. Leta 1951 je zaradi odcepitve Avtobus prometa promet padel za 2 milijona ton, tevilo zaposlenih se je dvignilo na 54 oseb, vrednost osnovnih sredstev pa na 9,659.992 din. Leta 1960 je bil promet e dvajsetkraten, zaposlenih je bilo 65 oseb, osnovna sredstva so pa dosegla vrednost 203,304.000 milijonov. Do danes se je prevozna kapaciteta dvignila od 14 na 1.400 ton, to je stokratno. Leta 1966 se je p o d j e t j e preselilo v Spodnje Trnovi je tik na levo stran Hudinje, k j e r si je v nadaljevanju zelo lepega upravnega poslopja s pisarnami, jedilnico in veliko dvorano zgradilo garae in delavnice. Obiren okolni svet lahko sprejme zelo veliko tevilo vozil, ki jih pregledujejo pred vsakodnevno vonjo, znaten del zemljia pa obdelujejo uslubenci, ki jih je e okrog 250. Leta 1974 je podjetje razirilo predmet svojega poslovanja in se je na novo konstituiralo z naslednjim vpisom v sodni register: Podjetje opravlja vse transportne storitve z motornimi vozili v dravi in v zamejstvu. Vsa motorna in servisna dela za lastne in tuje potrebe izvruje v lastnih delavnicah. Podjetje sme brez posebnega vpisa v register opravljati poleg svoje dejavnosti v manjem obsegu tudi druge dejavnosti, ki neposredno sluijo registrirani dejavnosti in pripomorejo k popolnemu izkorianju zmogljivosti opreme in pomonega materiala, ki se uporabljajo pri opravljanju registrirane dejavnosti. Dne 16. februarja 1963 je bilo Prevoznitvu pripojeno podjetje Avtousluge Celje.

Dne 29. maja 1958 je podjetje ustanovilo poslovalnico v Zagrebu in 20. novembra 1972 poslovalnico v Osijeku. Podjetje sodeluje z Avtomotodrutvom Celje, Slomkov trg, tako v pogledu olanja in vebanja kakor tudi v pogledu namestitve strokovnega osebja. Raunovodstvo je za Magdo Koarjevo leta 1955 prevzela Franka Stros, Magda Koar je postala njena sopodpisnica, a leta 1956 ji je sledila Silva Germ. Joe Bevc je leta 1974 za Jaketom vpisan kot komercialni direktor in Silva Germ kot vodja socialno-kadrovskega sektorja. Vodstvo poslovalnice v Zagrebu je leta 1958 prevzel Dobrila Proti, poslovalnice v Osijeku pa leta 1972 Mirjana Mikuli. Janko Mirnik je vodil podjetje do leta 1955. Tedaj mu je sledil Franc Pipan. Dne 7. aprila 1966 je vodstvo podjetja kot vrilec dolnosti prevzel komercialni direktor Joe Jake. Dne 10. novembra 1966 je bil Ivo Resnik potrjen kot direktor, 19. septembra 1971 je bil po ponovni izvolitvi zopet potrjen. Dne 25. septembra 1974 je postal direktor Ivo Belle, dotlej vodja splonega sektorja, ki je na elu podjetja e danes. Leta 1973 je bilo podjetje vpisano v novi sodni register pod t. 32,00.

ELEKTRIKA Mesto je od leta 1912 dobivalo elektriko iz Westnove tovarne, od leta 1926 od Fale (razdelilna transformatorska postaja Lako), od leta 1935 od Kranjskih deelnih elektrarn (razdelilna transformatorska postaja Podlog). Okupator je leta 1942 zgradil za mesto manjo razdelilno postajo na Ostronem: napetost je dvignil od 20 na 5.000 voltov, jakost pa na 800 KVA. Po osvoboditvi so mestno elektrarno vkljuili v sestav Dravnih elektrarn Slovenije (DES). Delokrog podrunice je segal prvotno na jugu do Rade in na severu do Strmca (Nove cerkve), ob osvoboditvi je bilo omreje do polovice pokodovano. Vodstvo podrunice se je nastanilo v predvojni rudarski oli. Tam si je tudi uredilo delavnico. V kleti je zaasno namestilo transformator in razdelilno postajo na napetost 380220 voltov. Toda leta 1954 je e zgradilo veliko transformatorsko postajo v Selcih. Bilo je nujno, kajti brez nje prav tedaj zgrajeni torski elektroplav ne bi bil delal. Prejnje naprave s pet in dvajset kilovatno napetostjo so dotrajale. Obnoviti so morali visokonapetnostno prostozrano in kabelsko mreo z napetostjo 35 in 10 KV. Novi napajalni transformatorski postaji so dali napetost 110/35/10 KV. Postaja ima montani stolp, stikalie in komandni oddelek, lei ob daljnovodu 110 KV, ki ji omogoa prikljuek v mariborski kakor laki smeri. V asu od 1950 do 1960 so postopoma dvignili napetost od 5.000 na 10.000 voltov in jakost od 125/210 na 380/220 KVA.

Leta 1967 so zgradili e manjo razdelilno transformatorsko postajo RTP Lava z jakostjo 110/10 KV, leta 1972 pa drugo RTP Trnovlje z isto jakostjo. Leta 1965 se je podjetje organiziralo kot Elektro Celje. Vendar se je leta 1971 upravno in finanno prikljuilo Zdruenemu podjetju Elektro Slovenija. Celjsko podjetje se deli v tri poslovne enote: Celje, Slovenj Gradec, Breice. Ob zdruitvi je bil direktor podjetja Mirko Zupane, njegov pomonik pa Stanko Lavreni, posamezne sektorje so vodili: dipl. elektroinenirji: Leopold Blaznik, Franc Strnia, Milan Fier. Po novi samoupravni ureditvi obsega TOZD Elektro Celje podroje sedmih obin: Celje, alec, Mozirje, Lako, entjur, marje. Direktor TOZD je dipl. elektroin. Joe Bertalani; pomonik Franc Raspret. Posamezne oddelke pa vodijo: oddelek za obratovanje: Vladimir Prezelj; oddelek za gradnje: Franc Cuje; oddelek za servisne slube v Selcih: Franc Plevak; oddelek za projektiranje: in. Ivan Bratani; oddelek za razvoj: in. Marjan Zumer; konzumni oddelek: Milan Petrovi; sploni oddelek. Slavko Trobi; gospodarski oddelek: naelnik Ivan Jug; oddelek za avtotransport: Ivan Konan; strokovni svetovalec: in. Milan Fier. Za celotno skupnost je poseben TOZD, ki mu je na elu direktor Boris Boi. CESTE V stari Jugoslaviji so za ceste skrbeli, kolikor je dopuala monost. Nekatere ceste, npr. CeljeZidani most, so modernizirali, druge so ele zaeli graditi, pri emer so prili tu manj, tam bolj dale (npr. cesti FrankolovoCrenjice, Vojnikmartno v Roni dolini). Okupator je skrbel samo za tiste ceste, ki jih je rabil za prevoz vojske in vojnih potrebin. Po osvoboditvi je izpoetka primanjkovalo sredstev, bile so pa bolj nujne gradbene potrebe. Izprva je skrbelo za ceste ministrstvo za gradnje, ki je imelo v svojem sestavu Direkcijo cest. Pod to direkcijo sta bila odseka za ceste pri oddelku za gradnje okronega odbora Osvobodilne fronte v Ljubljani in Mariboru. V sestavu mariborskega odseka so bile izpostave cest v Celju, Mariboru, Ptuju in Ljutomeru. Pri izpostavah so bila cestna nadzorstva. Direkcija za ceste je upravljala ceste I. in II. ter vane ceste III. reda. Stroke je financiral OOF gradbeni odbor. V decembru 1946 so Direkcijo za ceste preosnovali v Glavno upravo za ceste, ki je bila e vedno pod ministrstvom za gradnje. Glavni uprava je imela na terenu uprave za ceste: v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu. Pod upravami so pa bile baze s e ojim podrojem. Ze leta 1946

je zaela vlada izdajati ukrepe za izboljanje cest in gradnjo mostov. Tako sta bila leta 1946 zgrajena v Savinjski dolini dva nova mostova: prvi v Nazarju in drugi v Letuu. Nart za oba mostova je napravil in. Lavoslav Viher, gradil ju je Gradi, delo sta vodila in. Milan Gjud (v Nazarju) in Janez agar (v Letuu) s pomojo delovodje Viktorja Mastnaka. Leta 1947 je bil definitivno zgrajen Grobeljski most, ki ga je leta 1973 vzela voda, a je bil naslednje leto obnovljen in okrepljen. Za Grobeljskim je nastal most na Polzeli. Slubo so financirali iz republikega, za manj pomembne ceste pa iz okronega in okrajnega prorauna. Glavno upravo za ceste so v zaetku leta 1947 ukinili, posle je za kratko dobo prevzel poseben odsek pri ministrstvu za gradnje, v marcu 1947 je pa e bilo ustanovljeno posebno Gradbeno podjetje za LRS, ki je imelo direkcijo v Ljubljani. To podjetje je ukinilo manje baze cest in jih prikljuilo vejim v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, ki so neposredno skrbele zanje. Po prikljuitvi Primorja je septembra 1947 sledila e baza v Ajdovini. Pri celjskem okroju je bila skrb za ceste ena izmed pereih nalog. Cim je bilo ustanovljeno, je naelnik okronega gradbenega oddelka Matko Pear poveril skrb za ceste cestnemu mojstru Antonu Senici, ki je bil pod Tonetom Cernetom, dipl. tehnikom in vodjem tehnine cestne slube, zaposlen pri cestnih delih e za stare Jugoslavije. Leta 1946 je pa postal upravnik okrone cestne uprave dipl. gradb. tehnik Lavoslav Levstik. Senica je postal nadzornik doloenega cestnega rajona. Gradbeno podjetje s cestnimi bazami je poslovalo kot podjetje. Pogodbe je sklepalo z ministrstvom za lokalni promet, ki je skrbelo za denarna sredstva. V zaetku leta 1948 je bilo pri ministrstvu za lokalni promet ustanovljena Glavna uprava za ceste, ki je imelo na terenu uprave za ceste v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ajdovini. Upravam so bila podrejena cestna nadzorstva. Poslovala so prav tako na podjetniki nain. Spomladi 1949 so pri ministrstvu za lokalni promet odpravili Glavno upravo za ceste. Na njegovo mesto je stopila Uprava za ceste ministrstva za lokalni promet, ki je vse ceste L, II. in III. reda vzdrevala po okrajnih ljudskih odborih. Ti so pogodbeno izroali delo cestnemu gradbenemu podjetju. Maja 1949 so bila ukinjena okroja in ustanovljeni oblastni odbori v Ljubljani, Mariboru in Postojni. Ti odbori so imeli predstavnitva ali uprave za ceste. Po ukinitvi oblasti je vrhovno skrb za ceste zopet prevzelo ministrstvo za lokalni promet po svoji Upravi za ceste (1950) in po okrajnih ljudskih odborih. Marca 1949 je v sestavu Uprave za ceste nastalo cestno gradbeno podjetje Cegrad, ki je imelo sredie v Ljubljani, odseke pa v Ljubljani, Mariboru in Ajdovini. Aprila 1951 ze bilo ukinjeno ministrstvo za lokalni promet in njegove posle je prevzel Svet za gradbene in lokalne zadeve po svoji Upravi za ceste.

Dne 27. marca 1952 je vlada ukinila Cegrad in Uprave za ceste je na mestih, k j e r so bili poprej sedei Cegrada, ustanovila tehnine sekcije, tako je uprava lahko izvrevala cestna dela neposredno. Julija 1952 je bil ukinjen Svet za gradbene in komunalne zadeve. Uprava za ceste je prila v sklop Gospodarskega sveta LRS, v zaetku leta 1953 pa v sestav Dravnega sekretariata za gospodarstvo. Dne 20. novembra 1953 je bila zopet ustanovljena Uprava za ceste kot samostojen republiki organ, podvren izvrnemu Svetu LRS, pri katerem je bil poseben cestni svet kot posvetovalni organ. Leta 1961 so Upravo za ceste in n j e n e tehnine sekcije prele v samostojna cestna podjetja. Teh je bilo 7: v Celju, Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani in Novem mestu. Centralni cestni upravi je bila prilagojena tudi okrajna. Z uredbo z dne 12. decembra 1951 o kategorizaciji cest II. reda, ki pripadajo republiki, je bilo tudi trajno doloeno, da pripadajo okraju ceste III. reda, okrajni ljudski odbori morajo po preteku enega meseca po sprejetju te uredbe doloiti, katere so ceste III. reda, krajevni ljudski odbori pa morajo za ceste IV. reda izvriti to nalogo v nadaljnjem mesecu. Za ceste IV. reda e nadalje skrbe krajevni ljudski odbori. V ojem celjskem podroju so bile kot ceste II. reda kategorizirane ceste CeljeLakoZidani mostRadeeBotanjKrkoVidemBreice; CeljemarjeRogatecSv. Rok in Letumartno ob PakiotanjVelenjeSlovenjgradecDravograd. Okraji so prevzeli svojo nalogo 1. januarja 1952. Pripadle so jim ceste I. do III. reda, ceste IV. reda so preostale obinam. Poseben okrajni cestni odbor je v Celju na osnovi naredbe z dne 20. novembra 1953 o Upravi za ceste nastal e leta 1953 kot posvetovalni organ cestne uprave. Oskrboval je ceste III. reda na preteno hribovitem svetu. Na teh cestah je bilo 62 lesenih, 28 elezobetonskih, 10 kamenito-betonskih in obokanih ter 2 elezna mostova. V slubi je imel 98 cestarjev in 328 pomonih delavcev, ki so bili zaposleni deloma na cestah, deloma v kamnolomih. Mlaje so poiljali v cestarsko olo, ustanovljeno leta 1953 pri gradbenem tehnikumu v Ljubljani. Tehnino vodstvo je imel vso to dobo viji gradbeni tehnik Lavoslav Levstik, ki je imel za izvrevanje svoje slube na razpolago podrone cestne nadzornike: v otanju, Radmirju, na Vranskem, v Celju, v Radeah, marju in Breicah. Vsak cestar je moral skrbeti za cesto v dolini 4 km. V suhem letnem asu so cestarji delali v kamnolomih. Okrajni cestni odbor je imel na razpolago: 2 tovorna avtomobila, 1 osebni avtomobil in eno motorno kolo ter 6 koles. Nadalje: 4 drobilce, 2 stabilna dieselmotorja za pogon drobilcev, 2 kompresorja za vrtanje (eden je bil neuporaben) in e 6 koles. Okrajni cestni odbor ni imel samostojne finanne uprave, vse denarne posle je opravljal odsek za proraun; v pisarni je imel 4 admini-

stratorke, 2 tehnina uslubenca in tiri nadzornike. Cestno upravo je vodil ef uprave za ceste. Leta 1954 je znaal proraun okrajnega cestnega odbora (oziroma njegove uprave) okrog 85 milijonov din, razen tega je to leto porabil za popravo pokodb, ki jih je na cestah povzroila povodenj, 35 milijonov din. To so bile za tedaj znatne, vendar premajhne vsote. Za proraun je bilo ugodno, da je cestna uprava 70 % gramoza pripravila s svojimi delavci, 30 % ga je dobavila od drugih podjetnikov, vendar na osnovi licitacije. V Celju je bila poslej poleg okrajnega cestnega odbora tudi sekcija republike uprave za ceste. Prva je imela svoj sede v Narodnem domu pri okrajnem izvrnem svetu, druga pa na Lavi, kjer so bila skladia za tehnine priprave in material. Dne 9. julija 1954 je izla odloba, ki uvaja republike, a ustrezno tudi okrajne cestne sklade. Dne 20. julija 1956 je okrajni ljudski odbor izdal uredbo o novi kategorizaciji ceste III. reda, ki nekoliko dopolnjuje prejnje uredbe (iz leta 1951, 1952). Dne 6. julija 1957 je izla nova uredba o organizaciji in delu Uprave za ceste LRS. Pripada ji skrb za ceste I. in II. reda. Decembra 1962 je izel zakon o javnih cestah, ki je bil za Slovenijo objavljen v Uradnem listu t. 39/275 z dne 20. decembra. Po tem zakonu upravljajo in vzdrujejo javne ceste (ki jih kot take mora proglasiti ustrezna oblast), naslednji organi za promet: sekretariat izvrnega sveta za promet za ceste I. in II. reda; okrajni upravni organ za promet za ceste III. reda, obinski upravni organ za ceste IV. reda. Ti upravni organi zaposlujejo cestna podjetja, ki so po posebnem zakonu povezana v Skupnosti cestnih podjetij. Zakon iz decembra 1962 ima tudi predpise o tem, kakne morajo biti ceste doloene kategorije, kako se grade in kako se uporabljajo. Uvaja tudi nove oznabe. Javne ceste I. reda so magistralne, javne ceste II. reda (v katerega je preel tudi prejnji III. red) so regionalne, javne ceste IV. reda so pa obinske. Da je kaka cesta javna, mora to proglasiti ustrezni upravni organ. Navedeni posebni zakon o cestnih podjetjih in o Skupnosti cestnih podjetij je izel e prej, 28. junija 1961. Na dan 28. junija imajo cestni uslubenci svoj praznik. Nato sta leta 1972 izla e temeljni zakon o javnih cestah in zakon o javnih cestah. Republika skupnost za ceste je dobila skupino in izvrni odbor. V n j e j so predstavniki skupine SR Slovenije, predstavniki obin, regionalnih cestnih skupnosti in obanov, ki imajo prevozna sredstva. Republika skupnost dobiva sredstva za upravo in vzdrevanje cest iz dajatev od nadrobne prodaje bencina in plinskega olja ter od tujih motornih uporabnikov cest.

Leta 1959 je bila v sklopu reorganizacije okrajne uprave ustanovljena okrajna direkcija za ceste. Leta 1961 je ta direkcija prevzela tudi ceste I. in II. razreda, ko je bila republika tehnina sekcija razformirana.
Vodstvo okrajne cestne uprave je za Levstikom prevzel Franc Pezdir, ki mu je kmalu sledil viji gradbeni tehnik Bogdan Vivod. Pezdir pa je postal njegov pomonik. Vivod je bil direktor celjskega cestnega podjetja od 1. januarja 1962 do 31. oktobra 1964. Od Vivoda je prevzel vodstvo gradbeni tehnik Stane Divjak ki je 24. oktobra 1972 izroil podjetje gradb. inenirju Francu Radiku. Dne 1. decembra 1975 je pa postal direktor gradbeni inenir Andrej Kamenek.

Dne 17. julija 1975 je bila pri gospodarskem sodiu v Celju vpisana nova registracija pod imenom Organizacija zdruenih cestnih podjetij s tirimi temeljnimi organizacij arni (TOZD): 1. TOZD vzdrevanje cest, vodja in. Franc Radiek, 2. TOZD mehanizacija, vodja Vili Vengust, 3. TOZD gradnje, vodja in. Bogomir Mesner, 4. TOZD kamnolom v Veliki Pireici in proizvodnja asfalta, vodja Aleksander Kerstein. Skupne slube: in. Andrej Kamenek, direktor; dipl. in. Ivan Gabrijan, vodja splonega sektorja; dipl. oec. Franjo Tratar, vodja gospodarskega sektorja. Leta 1976 je republika cestna uprava razpisala posojilo za ceste. Podpisana je bila vsota 50,226.640 din. POTA Celje je imelo e izza srednjega veka svojo poto. Bila je deelnokneja ustanova, toda do srede 2. polovice 19. stoletja je imela znaaj donosnega najemnega gospodarskega podjetja. Kolikor je znano, je imela nazadnje sede v poslopju, kjer je zdaj tiskarna AERO, pred tem v njegovih dveh predhodnicah. Kot dravno podjetje se je leta 1881 preselila na postajo. Tu je ostala, dokler leta 1898 ni dobila novega mogonega doma na vogalu sedanjega Titovega trga in Cankarjeve ulice, kjer je bila proti koncu rimske dobe kranska cerkev, v fevdalni dobi in e n e k a j desetletij pozneje pa mona kmeka domaija. Za stare Avstrije je bila pota ena izmed nemkih postojank, v prvi Jugoslaviji jo je vodil zaveden narodnjak Mirnik. Okupator je iz nje pregnal slovenske uslubence in uslubenke. Da so mnogi izmed njih v narodnoosvobodilni borbi dali svoje ivljenje za domovino, o tem pria spomenik, ki ga je napravil kipar Napotnik iz Zavodnjega pri otanju, in so ga leta 1949 postavili tik ob vzhodni fronti potnega poslopja. Na spomeniku je besedilo, ki pria, da velja 92 rtvam potarjem. im je okupator odel, so zavzeli poto nai ljudje in jo usposobili za delo.

Uredba o ustanovitvi in organizaciji generalne potne direkcije, potnih direkcij in okrajnih pot vkljuuje celjsko poto v sistem pot federalne ljudske republike Jugoslavije, uredbo je na predlog ministra za poto izdala vlada 23. novembra 1947. Uredba ustanavlja za vritev (eksploatacijo) potne slube generalno potno direkcijo, potne direkcije in okrajne pote. Vse pote so pod upravnim vodstvom ministrstva za pote. Generalna potna direkcija ima svoj sede v Beogradu. Potne direkcije so v glavnih mestih republik: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Cetinju, Skoplju, Novem Sadu, Splitu in na Reki. Okrajne pote so na sedeih okrajev. Pod njihovim vodstvom so kot pomone enote ali podrunice pote in pomone pote v posameznih krajih okraja. Okrajna je postala tudi pota v Celju. Njeno vodstvo je bilo neposredno podrejeno potni direkciji v Ljubljani. Vodja je imel naslov upravnika. Naloga upravnika in njihovih sodelavcev je bila zlasti: da predlagajo plan eksploatacije in obdelujejo potrjen plan; da skrbijo za izvedbo plana; da predlagajo svoj predraun dohodkov in izdatkov; da v mejah predrauna vodijo finanno poslovanje; da skrbijo za racionalno uporabo sredstev, ki so jim dana v upravo, pri emer se morajo ravnati po smernicah in nalogah potne direkcije; da organizirajo in vodijo popolno evidenco in kontrolo nad celotnim poslovanjem; da skrbijo za organizacijo in poslovanje svojih filialk (podrunic). Potam (filialkam okrajnih pot) naelujejo stareine pot, zadeve pomonih pot pa opravljajo uslubenci krajevnih odborov po predpisih o pomonih potah. Istega dne (23. novembra 1947) je vlada FLRJ na predlog ministra za poto izdala tudi uredbo o ustanovitvi in organizaciji generalne telegraf sko-telefonske direkcije, telegrafsko-telefonskih direkcij ter telegrafsko-telefonskih centrov. Predpisi so v celoti paralelni s predpisi o potah. eprav se o tem v uredbi ne govori, se je vendar uprava telegrafsko-telefonske slube prikljuila in spojila z upravo potne slube. V oznaki je na niji stopnji razlika; okrajnim potam ustrezajo telegrafsko-telefonski centri, potampodrunicam pa telegrafi-telefoni. Poslovanje pot s telegrafsko-telefonskimi oddelki je imelo dvojni znafej: upravno-uradni in tehnini. Od drugih upravnih uradov se je pa loilo tudi v tem, da poverjena dela niso bila normalno izvrena na istem mestu, ampak so bila podeljena na ve tok, tako je bilo naprimer delo s poiljkami podeljeno na prevzem, odpoiljatev in prevoz ter na vroitev. Celjska pota je bila z navedenim odlokom priznana kot okrajna. 2 e leta 1947 ji je potna direkcija v Ljubljani kot nadzorni poti podredila 29 krajevnih pot. Te so bile:

Dobrna, Dramlje, Frankolovo, Grobelno, Jurkloter, Lako, Loe pri Poljanah, Loka pri Zusmu, Makole, Nova cerkev, Oplotnica, Podetrtek, Podplat, Poljane, Ponikva, Pristava, Rimske Toplice, Rogaka Slatina, Rogatec, Slivnica pri Celju, Slovenske Konjice, Studenice pri Poljanah, Sv. Jurij (entjur) pri Celju, marje pri Jelah, tore, Teharje, Vitanje, Vojnik, Zree. Leta 1959 je pa bilo takih pot 56, okraj Celje se je namre medtem poveal s prikljuitvijo okraja otanj (1955). Ta upravni sistem je veljal do reorganizacije leta 1960. Kot prvi upravnik celjske okrajne pote se navaja Vladislav Mrak, spomladi leta 1949 mu je sledil Edi epec, ki je priel iz Tria. epec je kot demobiliziran kapetan jugoslovanske ljudske armije priel v Tri, kjer je uredil poto. Bil je strokovnjak, vesten in zelo pravien upravnik. Ko je priel v Celje, je nael v potni slubi vrsto starejih tovariev, ki jim je potekala slubena doba. Pripadla mu je naloga, da uvede v delo mlaje tovarie in tovariice. To delo je uspeno vril po vsem okraju. Bil je pa tudi mono drubeno delaven. Ze pred prihodom v Celje je vril ve vanih funkcij, v Celju je pa bil odbornik obinskega ljudskega odbora. Predsednik Republike ga je odlikoval z Redom dela III stopnje in z Ordenom za zasluge III. stopnje. Njegov pomonik je bil nekaj let Joef Dobnik, ki je kot bivi upravnik v otanju po ukinitvi okraja priel v Celje. Dolgoletni sodelavec mu je bil sekretar Matja. Ne samo do reorganizacije leta 1960, ampak e dalje. Tega leta je Celje dobilo lastno poto, telegrafsko in telefonsko direkcijo. Nastala je postopoma. Julija 1960 jo je ustanovil delavski svet potnega, telegrafskega in telefonskega podjetja pri ljubljanski direkciji (PTT) na svojem XIII. rednem zasedanju 1960 pod nazivom Podjetje za PTT promet v Celju. Medtem je bil 2. decembra 1960 sprejet zakon o organizaciji jugoslovanske pote, telegrafa in telefona (JPTT). Zdaj je delavski svet bivega podjetja v Ljubljani ponovno razpravljal o svojem predhodnem sklepu in je nato na svojem II. izrednem zasedanju dne 30. decembra 1960 sprejel definitivni sklep, da se ustanovi posebno potno, telegrafsko in telefonsko podjetje v Celju, z nazivom Podjetje za PTT promet v Celju. Registracija je bila izvedena pri okronem sodiu pod t. Rg. IV. 25. z dne 11. januarja 1961. Nato sta bila izvoljena nov delavski svet in upravni odbor. Delavski svet je sprejel nova pravila dne 10. maja 1961. Podroje in obseg potne, telegrafske in telefonske dejavnosti sta bili doloeni v smislu zakona o organizaciji jugoslovanskih pot, telegrafov in telefonov. Promet v Celju obsega torej sledea opravila: prenos potnih poiljk ter telegrafskih in telefonskih sporoil v notranjem in mednarodnem prometu, izvrevanje vplail in izplail po tekoih raunih, vplail in izplail hranilnih vlog, izterjavanje asopisnih naroil, prodaja in izplailo srek Jugoslovanske loterije, opravljanje javnega prevoza potnikov in prtljage s potnimi prevoznimi sredstvi,

 vzdrevanje sredstev potnega, telegrafskega in telefonskega prenosa ter postavljanje, rekonstrukcija in investicijsko vzdrevanje telegrafskih in telefonskih sredstev. Poleg navedenih opravil lahko Podjetje za PTT promet opravlja tudi druge naloge, za katere dobi pooblastilo s posebnimi predpisi. Med navedenimi nalogami je tudi ena, ki je bila nekdaj, ko e ni bilo avtomobilov in ne eleznic, osebno pomembna prevoz potnikov, zdaj je pa popolnoma zamrla. Nadaljnji korak v organizaciji je bil izvren meseca marca 1961, k o je bilo celjsko podjetje razdeljeno na osnovne enote in te na izvrne enote (posamezne pote). Osnovne enote so bile prilagojene teritorialni razdelitvi okraja v obine. Izjema sta bili edino Celje in Rogaka Slatina. Osnovna enota Celje je dobila obmoje treh obin, osnovna enota Rogaka Slatina pa ni bila na sedeu obine. Pri ustanovitvi osnovnih enot so teili k temu, da bi se teritorialno skladale z obinami, a da bi poleg tega ustrezale posebnim potrebam stroke, boljemu poslovanju in samoupravljanju. Vzdrevalna sluba se je zdruila z e poprej obstojeo eksploatacijsko (poslovalno) slubo kot sestavni del novih osnovnih enot. Glavno vodstvo j e seveda ostalo pri podjetju oziroma direkciji v Celju. Temeljna slika je bila naslednja: Osnovne enote: Celje 18, Mozirje 8, Rogaka Slatina 12, Slovenske Konjice 4, otanj 4 in alec 10 izvrnih enot. Leta 1963 sta bili ukinjeni osnovni enoti Slovenske Konjice in Mozirje. Konjike izvrne enote so prile k Celju, mozirske pa k otanju. Osnovna enota Celje je imela potlej 22, osnovna enota otanj pa 12 enot. Ostali sta e tudi enoti Rogaka Slatina in alec. Leta 1964 sta bili ukinjeni osnovni enoti Rogaka Slatina in alec, obe sta prili k Celju. Trajno sta ostali poslovni enoti Celje in Velenje (ki je prilo na mesto otanja). Celje je imelo poslej 44 izvrnih enot, Velenje pa 12. Razen stalnih izvrnih enot je bilo tudi n e k a j pomonih (leta 1961: 5). Mislili so jih ukiniti, a se ni izvedlo. Na osnovno enoto Celje je prilo leta 1961 79.967, na osnovno enoto alec 31.180, na osnovno enoto Rogaka Slatina 31.166 prebivalcev. Na eno izvrno enoto je prilo 3.663 prebivalcev, kar je bilo po mednarodnem merilu preve. Nekaj izvrnih enot so spremenili v pomone: Podsreda, martno v Roni dolini, Jurkloter. Stalno je bilo treba misliti na tehnino izboljavo. V potnem poslovanju je bila posebno vana nabava furgonov za dostavo potam, ki niso imele javne prometne zveze, vozikov itd. Zlasti je pa bilo treba stalno izpopolnjevati telegrafsko in telefonsko slubo: nabavljati novo aparaturo, popravljati linije, zrane in podzemeljske (kable). Seveda je bilo treba ustrezno vebati tudi osebje, kar je zahtevalo znaten dvostranski napor.

Pri telefonu in telegrafu so neutrudno uvajali mehanizacijo v zvezi s irenjem mree. Dne 15. marca 1968 je bila omrena skupina Celje vkljuena v avtomatski medkrajevni promet. Med glavno avtomatsko telefonsko centralo Celje (ATC Celje) in tranzitno (prehodno) centralo Ljubljana imamo zaenkrat 60 spojnih zvez, razen tega pa tudi dodatnih 20 zvez za Maribor, ki sluijo za avtomatski promet med omrenima skupinama Celje in Maribor. V omreno skupino Celje je vkljuenih 13 avtomatskih central in 18 pot. Tudi te pote si lahko neposredno same vzpostavijo medkrajevne zveze z vsemi centralami, ki so vkljuene v avtomatski medkrajevni promet. Na novo so bile v letonjem letu vkljuene avtomatske telefonske centrale Lako, Rogaka Slatina in Vransko. V te centrale pa so polavtomatsko vkljuili naslednje pote: Rimske Toplice, Podplat, Rogatec in marje pri Jelah. Za nemoteno odvijanje telefonskega prometa, in sicer tedaj, kadar ni mogoe telefonskega pogovora vzpostaviti po avtomatskih zvezah, pa imamo v medkrajevno telefonsko centralo vkljueno naslednje tevilo ronih zvez: CeljeLjubljana 6 zvez, CeljeMaribor 3 zveze, Celje Zagreb 3 zveze, CeljeBeograd 1 zvezo in CeljeMurska Sobota 1 zvezo. Te zveze nam sluijo za rono vzpostavljanje telefonskih pogovorov. Velike teave pri odvijanju telefonskega prometa pa povzroa e vedno nezadostno tevilo spojnih zvez na podroju celotne Jugoslavije (SFRJ). Na naem podroju imamo najve teav z avtomatsko telefonsko centralo alec, ki je preobremenjena in popolnoma izkoriena. Teave se pojavljajo pri klicanju odnosno vzpostavljanju zvez. To stanje je mono izboljati samo s poveanjem kapacitete odnosno tehnino preureditvijo. Ostali predeli, kot sta Kozjansko in Gornja Savinjska dolina, zaenkrat e niso avtomatizirani ter se promet odvija z ronim vzpostavljanjem zvez. Teh je e zadosti in se promet odvija normalno in brez zastojev. Telegrafske centrale in prikljuki 1 Avtomatska centrala 60 Kapaciteta ATgC prikljukov 16 Slubeni prikljuki 36 Naroniki prikljuki 19 Teleprinterji v prometu 35 Teleprinterji v lasti naronikov ATgC ATgC ATgC ATgC Celje Celje Celje Celje Stanje TAT TGF TGF TGF telegrafskih Ljubljana Dobrna Lako Mozirje zvez 12 1 1 1 zvez zveza zveza zveza

1 zveza 1 zveza 1 zveza 1 zveza 1 zveza 1 zveza Pri zbirnih telegrafih je vkljuen samo 1 teleprinter, ki slui za odpravo in prevzem telegramov, kar zadostuje pri normativu za vkljuev a n j e teleprinterjev. V telegrafu Celje pa imamo vkljuenih 8 teleprinterjev z 8 delovnimi mesti, od tega sta dva za odpravo, 4 za prevzem telegramov in 2 za teleks promet. Vseh slubenih prikljukov na ATgC Celje je 19. Mrena telegrafsko skupina Celje obsega telegrafske centrale vozelne: Celje, Slovenske Konjice, Velenje, alec in Rogaka Slatina; konne: Lako, Polzela, Prebold, entjur pri Celju, otanj, Store, Vojnik in Vransko. Rono se telefonski promet odvija s 87 vodi, od tega je vkljuenih v centralo Celje 41 vodov. Telegrafsko je Celje povezano z zbirnimi telegrafi z 21 spojnimi vodi (in e s tranzitno povezavo ATgC Ljubljana). Leta 1968 je bilo na podroju celjskega podjetja 360 km nadzemnih telegrafsko-telefonskih (tt) linij oziroma 889.398 km vodov. Kabelska ekipa je vzdrevala 68,6 km parov krajevnih tt kablov. Samo mesto Celje je imelo 1.800 telefonskih prikljukov. Leta 1976 je pa imelo Celje o. 2.000 prikljukov in Velenje 1.600. Vodstvo in drugo osebje

ATgC ATgC ATgC ATgC ATgC ATgC

Celje Celje Celje Celje Celje Celje

TGF TGF TGF TGF TGF TGF

Rogaka Slatina Slovenske Konjice otanj Velenje entjur pri Celju alec

Vodstvo podjetja se vso to dobo ni izpreminjalo. F.di Sepec je bil direktor od 1949 do 1975, ko je stopil v pokoj. Sledil mu je Dane Rine, ki je na elu podjetja e danes. Sekretarju Antonu Matjau, ki se je leta 1960 smrtno ponesreil pri vonji z motorjem, je leta 1960 sledil Alojzij Presekar. Leta 1980 je kot direktor splone kadrovske slube prevzel posle sekretarja Vojko Starovi, Presekar je pa postal svetovalec uprave. Drugi vodilni uslubenci, ki jih n a v a j a Poslovno poroilo, so naslednji: Leopold Lipovek, ef ptt eksploatacije (1963); Franc Horvat, ef gospodarske slube (1963); in. Djordje Kapor, ef tehnine slube (1963); Stanko Hvala, v. d. naelnik tehninega sektorja (1964); Karel Culk, pravni referent. Predstavniki delavske smouprave so bili: Predsedniki upravnega odbora: Anton Kriter (1961, 1962), Draga Soba (1963, 1964), Stane Vengust (1965, 1966), Janko Franoli (1967), Zdenka Cijan (1968), Janko Buh (1969 in 1970), Izidor Sodja (1971, 1972), Franc Potonik (1973, 1974). Predsedniki delavskega sveta: Stane Hvala (1961), Franc Lenko (1962, 1963), Izidor Sodja (1964), Stane Vengust (1965), Anton Kuhar

(1966), Danica Hanko (1967), Stane Vengust (1968), Draga oba (1969, 1970), Ivan Slamnik (1971, 1972), Draga oba (1973), Veneslav agar (1974), Maksimiljan oba (1975, 1976). Predsedniki izvrnega odbora delavskega sveta: Leopoldina Zagorc (1975). tevilo uslubencev (uslubenk) je polagoma raslo. Leta 1961 jih je bilo (na celotnem podroju): 434, med njimi jih je pripadalo 342 osebju v PTT eksploataciji, 48 osebju v tehnini slubi, 39 osebju v upravi, 4 so bili oferji. Zaradi decentralizacije (osamosvojitve v posebnem podjetju) se je tevilo napram prejnjemu razdobju nekoliko dvignilo. Leta 1973 je pa bilo vseh uslubencev (v celjski in velenjski skupini) 506. V letnih poroilih se navadno navaja, da pri mnogih uslubencih njihova olska izobrazba ne ustreza docela predpisom, dostavlja pa se, da so si ustrezno sposobnost veinoma pridobili s prakso in teaji, splonimi in specialnimi. Mnogi so se e tudi posvetili tudiju ob delu. Nekaterim je delavski svet odobril tudijske tipendije. Za posebno strokovno izobrazbo je bila srednja poklicna ola v Ljubljani, za vijo pa v Zagrebu. Za vodilna mesta je bila potrebna fakultetna izobrazba potrjena z diplomo ali pa priznana na osnovi z delom prikazane sposobnosti. N e k a j let so v s a j v Celju pripravljali malico za tiste uslubence, ki so si jo eleli. Ker pa je bilo to zaradi razlinega delovnega asa nepraktino, je delavski svet sklenil, da se preide na denarno nadomestilo. Za dopust je p o d j e t j e uvedlo poseben dodatek. Sicer so pa dopust uslubenci sorazmerno redko uporabili za letovanje. Navadno so letovali na tem ali onem potarskem domu (najbliji pod Urljo goro ali Pleivcem) ali v kakem drugem poitnikem domu. Potna sluba ima izrazit znaaj vzajemnega dela, zato so se tudi obrauni dohodka in razhodka s plaami vred e po ustanovitvi posebnega podjetja obraunavali trimeseno v Ljubljani. Tako se je kmalu pojavila misel o poslovni zdruitvi celjskega in ljubljanskega podjetja ob ohranitvi avtonomije. Delavska sveta obeh podjetij sta razpisala referendum za zdrueno podjetje. Bil je tu in tam 14. julija 1965. Na obeh straneh je bilo nad 90 % glasov za zdruitev. Istega dne je bil referendum tudi drugod po Sloveniji (SRS). Povsod je bilo glasovanje pozitivno. Bistveno izpremembo v poglobitvi in raziritvi delavske samouprave je rodil nov ustavni zakon iz leta 1971, ki je uvedel pojmovanje podjetij kot organizacije zdruenega dela z njihovo delitvijo v temeljne organizacije zdruenega dela (TOZD) ob potrditvi obveznosti medsebojne solidarnosti vseh TOZD kot sestavnih delov organizacij zdruenega dela. Celjsko PTT podjetje je uvedlo novo organizacijo z upotevanjem svojega specifinega znaaja. Celotno podjetje je kot temeljni organ dobilo zbor delovnih ljudi, ki je volil: delavski svet, direktorja in samoupravno delavsko kontrolo. Prejnjega upravnega odbora ni bilo ve. Na njegovo mesto je stopil

izvrni odbor delavskega sveta, ki je bil odloujoi organ in si je po potrebi volil tudi komisije. Samoupravno je sodeloval pri izvritvi sklepov tudi direktor z doloenim kolegijem strokovnjakov. Organizacija zdruenega dela Sicer se je pa celotno podjetje kot organizacija zdruenega dela delilo v tri TOZD, ki so bili: TOZD za PTT promet Celje, TOZD za PTT promet Velenje in TOZD za tehnino izvrno slubo Celje. Delovni ljudje TOZD so si volili svoje organe kakor celotno podjetje. Upravo je za celotno podjetje vrila delovna skupnost skupnih slub, ki se je delila v sektorje. Ti so bili: sektor PTT prometa, tehnini sektor, gospodarski sektor, sploni kadrovski sektor z referati: delovna razmerja, kadrovskosocialna sluba, izobraevanje, samoupravljanje, informiranje, administracija, inpektorska notranja kontrola. Vrhovno vodstvo je imel direktor, kolegij so pa tvorili sekretar in naelniki sektorjev. Podjetje je po TOZD izbiralo doloeno tevilo lanov delegatov za obinsko skupino: v Celju 23, v alcu 5, v marju 5, v Velenju 5. Poleg tega je dajalo tudi delegate za solidarnostne interesne skupnosti. Nova uprava je na temelju samoupravnega sporazuma sklenjena za obmoje obine Celje, Lako, entjur pri Celju, marje pri Jelah, Slovenske Konjice, alec 17. junija 1973 in obini Velenje in Mozirje 16. junija 1973 ter delavcev tehnine slube 21. junija 1973 stopila v veljavo 17. maja 1974. Po najnoveji organizaciji je podjetje postalo SIS PTT prometa in ima dva zbora, zbor izvajalcev in zbor uporabnikov, ki tvorita skupino.
RAZVOJ ELEZNIKE POSTAJE CELJE OD LETA 1945 DALJE

Stanje leta 1945 Proga Zidani mostMaribor je potekala pred uvozom v celjsko elezniko postajo preko dveh mostov ez Savinjo. Na elezniki postaji Celje je bilo devet tirov, od katerih so sluili za uvoze in izvoze vlakov tiri od tevilke 1 do tevilke 7, tira 8 in 9 sta bila slepa tira. Pred tovornim skladiem (na cestni strani) so bili trije tiri za carinjenje vozovnih poiljk.

 Na nasprotni strani ivinskega sejma v Cretu je bila nakladalna klanina (rampa), za razkladanje in nakladanje vojnih poiljk, kasneje pa tudi ostalih. Industrijskih tirov je bilo ca. 8 km, vkljuno z matinim industrijskim tirom (na njega se navezujejo ostali tiri). Vleka vlakov je bila izkljuno parna. Na progi Zidani most Maribor so vozile vlake lokomotive serije 06, 03, 29 in 25. Na progi CeljeVelenjeDravograd serije 53 in 24. Na progi CeljeRogatec Zabok pa serije 151, 152, 116 in 131. Postajni premik se je vril z lokomotivami serije 62 (UNRA). Signalno varnostne naprave so bile elektro-mehanine (samo likovni-mehanini signali). Modernizacija eleznikega prometnega vozlia Celje Zaradi regulacije Savinje je bilo nujno potrebno rekonstruirati po stajne tire. Z temi deli so prieli leta 1952. Na juni strani postaje (v smeri postaje Lako) je bil zgrajen lesen most, katerega so kasneje zasuli, po nasipu pa pelje sedanja trasa eleznike proge. Po konani regulaciji Savinje je bil preko Voglajne zgrajen leseni most, promet pa je bil preko mostu enotiren vse do leta 1960, ko je bil poleg njega zgrajen obstojei elezobetonski most. Na juni strani eleznike postaje so bili ukinjeni carinski tiri, tira 8 in 9 pa sta bila podaljana do glavnega uvoznega tira (leta 1956). Za nadomestilo ukinjenih tirov so prieli e leta 1952 z gradnjo T-tirov v smeri tore. V prvi fazi niso bili vezani na severni strani z uvoznim tirom, ampak so sluili samo za raniranje tovora predvsem za smer CeljeDravograd. V tem asu je industrija na celjskem podroju potrebovala veliko voz (rudnik lignita Velenje do 500 voz dnevno, Cinkarna Celje do 60, elezarna tore 100 voz). Za dokonno rekonstrukcijo eleznike postaje Celje je bilo izdelanih kar 5 idejnih projektov, od katerih je bil osvojen ta, ki je sedaj v teku (na predlog ministra za industrijo tov. Franca Leskoek-Luke). Leta 1962 je bil zgrajen prvi tir na sedanji tovorni postaji CeljeCret. Gradnja tirov je potekala postopoma. Danes je na tovorni postaji Celje-Cret 29 tirov, vkljuno z nakladalno razkladalnimi. Leta 1960 je bila konana prva faza izgradnje elektro-relejne varnostne naprave. Svetlobni signali (elektrini) so bili postavljeni za uvoz in izvoz vlakov v smeri Lako in tore. Istega leta so bile aktivirane prve 4 kretnice na elektrino prestavo. Leta 1961 so se pojavile na progi Zidani mostMaribor prve diesel lokomotive 642 in 643. Prietek elektrifikacijskih del na postaji Celje je bil leta 1970 (Rimske Toplice e 1969). Elektrifikacija je potekala postopoma vse do leta 1976, ko so bili elektrificirani vsi uvozno-izvozni tiri.
14 Zgodovina Celja

 Zadnja parna lokomotiva je vozila tovorne vlake na progi Celje GrobelnoRogatec do leta 1977. Istega leta je bil na postaji Celje ukinjen zadnji parni premikalni stroj (na postaji Rogatec je parna lokomotiva razstavljena kot muzejski eksponat). Leta 1959 so prieli z vonjo prvi motorni potniki vlaki (Fiat in Goa), leta 1970 pa e elektromotorni potniki vlaki, kateri so od leta 1976 dalje dokonno izpodrinili dvo in tiriosne klasine potnike vozove (uvreni so samo e v brze in ekspresne mednarodne vlake). Organizacija Od leta 1945 do leta 1955 so bile eleznike postaje vdruene v elezniko direkcijo, ki je bila v Ljubljani. eleznike postaje so bile samostojne organizacijske enote. Leta 1955 se je eleznika direkcija preimenovala v elezniko transportno podjetje Ljubljana. Leta 1960 so bila na podroju Slovenije in Istre ustanovljena 3 transportna podjetja (Maribor, Ljubljana in Postojna). eleznika postaja Celje je bila v transportnem podjetju Maribor. Ze leta 1954 so bile ustanovljene prometne sekcije, vendar samo zaradi nadzora nad prometno-transportno slubo. Prometne sekcije so postale organizacijska oblika z ustanovitvijo transportnih podjetij. Prvi ef eleznike postaje Celje (po letu 1945) je bil Gojmir Gala, za njim so se izmenjali e Franc Medic, Janez Vovk, Milan Ofentavek, Leopold Lenik, Marij Gabrovek in Miroslav Klampfer. efi prometnih sekcij so bili Janez Vovk, Ivan Javorek in Joe Rajtmajer. Od leta 1945 je v Celju kurilnika izpostava, ki je podrunica matine kurilnice v Mariboru. Progovzdrevalna dela vri od osvoboditve dalje Sekcija za vzdrevanje prog, ki se je ob ustanovitvi imenovala Podjetje za popravilo prog. Za vzdrevanje signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na postaji Celje se danes ukvarja Sekcija za SV in TK naprave. Po osvoboditvi je bila v Celju samo podsekcija, vzdrevanje pa so opravljali nadzorniki (do leta 1960). Za medsebojno sporazumevanje pri opravljanju prometne slube se je poleg telefona uporabljal do leta 1959 e morzijev telegrafski aparat, od leta 1964 dalje pa je eleznika postaja Celje vkljuena v teleprintersko linijo. Samo postajno poslopje je bilo okoli 1960 obnovljeno po prizadevanju Karla mavca, vodje gospodarskih in prometnih poslov na glavni progi Zidani mostPragersko in na odcepkih proti Dravogradu in Rogatcu ter Imenu. V zvezi s tem je bil uveden tudi dopolnilni avtobusni promet.

Razvoj samoupravljanja Prvi delavski sveti so bili ustanovljeni ele leta 1954. Vloga lanov se je postopoma krepila vse do leta 1960, ko je bil za podroje TP Maribor izvoljen centralni delavski svet. Pomembnejo vlogo je imel upravni odbor, saj so lani razpravljali tudi o tistih problemih, kateri so danes domena delegatov v delavskem svetu. S sprejetjem ustave je bila na podroju prometne sekcije formirana temeljna organizacija. eleznika posotaja Celje je od tega dne dalje organizacijska enota, ki ima poleg prometne enote e transportno komercialno slubo in elezniki avto promet. Ostalo Leta 1960 je bil ustanovljen na postaji Celje elezniki avto promet, ki je bil kot dopolnilna dejavnost eleznikemu prometu (prevoz poiljk od komitentov do eleznike postaje in obratno). Leta 1972 je bilo odprto tovorno skladie v Oretu. Celotna transportno-komercialna sluba (tudi elezniki avto promet) je bil prestavljen v Cret. Obrat drubene prehrane na postaji Celje je bil ustanovljen leta 1958. Zobna ambulanta je priela obratovati leta 1957 (dr. Breni), splona ambulanta pa obratuje neprekinjeno od leta 1945. Prva drubena stanovanja so bila zgrajena leta 1956.
Informacije o razvoju eleznike postaje Celje je sestavil tov. Leopold Lenik.

KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Kmetijska politika (19451976) Vojna je spravila v nered vse gospodarstvo, tudi kmetijsko. Treba je bilo smotrnega dela, da se obnovi in postavi na novo podlago, ustrezaj oo socialistini drubi in naglim izpremembam v svetovnem merilu. Prva skrb je bila zaasna. Iz kmetijstva je bilo treba pridobiti ivila, ki so bila nujno potrebna. Prve mesece se je vril nakup na prostovoljni podlagi. Nato je bilo treba preiti k obvezni oddaji. To je zahtevalo posege v proizvodnjo in prodajo. Obvezna oddaja se je konala leta 1952. Vendar se je zakonito urejevanje vrilo pozneje. Pri tem kmetijstvo ni bilo izjema, eprav je bilo posebno prizadeto. Ti posegi so bili bolj zaasni. Sledili so jim ukrepi, ki so imeli trajneji organizacijski znaaj. Izhodie je bila agrarna reforma, ki so jo zaeli izvajati takoj po osvoboditvi na osnovi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji z dne 23. avgusta 1945. iro osnovo ji je dala ustava FLRJ z dne 31. januarja 1946, ki v svojem lenu postavlja naela: Zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje; zakon doloa, koliko zemlje smejo imeti v rokah ustanove in osebe, ki niso kmetje; veleposestva ne smejo biti v zasebnih rokah; zakon doloa maksimum privatne lastnine. Prvo izmed teh nael je bilo e v programu stare Jugoslavije, vendar so ga zelo nepopolno izvedli. Na osnovi lena 136 ustave so zakon o agrarni reformi na novo pregledali in ga 5. marca 1946 izdali kot zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Na osnovi pooblastila v 29. lenu tega zakona so republike izdale svoje zakone o agrarni reformi. V Sloveniji je ljudska skupina sprejela ustrezen zakon dne 23. februarja 1948. Po tem zakonu smejo kmeka posestva imeti 20 do 35 ha obdelovalne zemlje in 10 do 25 ha gozda, tako da skupna povrina obdelovalne zemlje in gozda ne sme presegati 45 ha. Vendar zakon dopua izjeme glede posestev z izredno slabo donosnostjo. Nekmetje (razen delavcev in izseljencev) smejo imeti 3 ha obdelovalne zemlje oziroma 5 ha gozda, verske ustanove do 10 ha v celoti, e so pomembneje, do 30 ha obdelovalne zemlje in do 30 ha gozda. Iz razlaene zemlje in vikov se osnuje agrarni sklad, iz njega se daje zemlja potrebnim in za osvoboditev za-

slunim poedincem in ustanovam, viek se pa uporabi za ustanovitev dravnih posestev. Dopolnilni zakon je zvezni zakon o kmetijskem zemljikem skladu splonega ljudskega premoenja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam z dne 27. maja 1953, ki odvzema kmetom viek obdelovalne zemlje nad 10 ha. Vodilno je bilo naelo, da dobi zemljo obdelovalec. Za socialistino obdelavo primerne komplekse, zlasti gozdove, je prevzela ljudska oblast kot celota, kajti podpreti je bilo treba drubena gospodarstva, izprva e urejena po naelih dravnega socializma. Toda e leta 1946 je izel sploni zakon o zadrugah. Oprl se je lahko na zadruno misel, ki je e pred vojno rodila mnogo zadrug, tako v kmetijstvu kakor v obrti, trgovini in denarnitvu. Ljudska oblast je polagala izredno vanost na gozdove. Kar jih je poprej pripadalo veleposesti in tisti, ki so presegli posestni maksimum, so postali dravna lastnina in so prili po svoji pomembnosti v zvezno, republiko, oblastno, okrajno ali obinsko upravo. Mnogo gozdov je pa bilo v kmeki lasti. Ti so bili sestavni deli v gospodarjenju kmetij. Ze leta 1947 je izel sploni zakon o gozdovih. Leta 1950 je sledil republiki zakon o gozdovih. Za dravne gozdove so ustanovili posebna gozdna podjetja. Usmerjanje gospodarjenja v kmekih gozdovih so pa prevzeli okraji, ki so se pri tem deiu opirali na k r a j e v n e (obinske) ljudske odbore. Pozneje (1957) so prevzele vodstvo gospodarjenja v kmekih gozdovih zadrune gozdne poslovne zveze. Gozdni zakon iz leta 1961 pa tudi urejanje privatnih gozdov izroa Gozdnim gospodarstvom. Gozdni zakon iz leta 1965 poslovanje e natanneje doloa. Uporaba gozdov se je vrila z dajanjem senih dovoljenj in s pogodbami. Gozdna gospodarstva so zgradila mnogo gozdnih cest, ki so koristne tudi za turizem. Z gozdovi je bil tesno povezan lov. Ze leta 1946 je izel zaasni republiki zakon o lovu. Zvezni sploni zakon o gozdovih (1947) tudi govori o lovu. To so bili prvi zakonodajni temelji. Nadaljnji razvoj se vri v smislu, da se kmetijstvo v svoji, organizaciji im bolj priblia idealom socialistine drube. Obel je individualnega kmeta. Kmalu se je pa povrnil k njemu z namenom, da ga kot takega smotrno vkljui v socialistini drubeni sestav. Plodna je bila e omenjena z realnostjo vsklajena ideja o zadrugah. Kjer je bilo e k a j ivljenja v predvojnih organizacijah, jih je ljudska oblast zaitila in jim omogoila okrepitev, k j e r ni bilo ve vodstva, a so bile sposobne ivljenja, jim ga je zaasno dala. Prepreiti je bilo treba zlorabo. Na celjskem podroju je bila najvaneja zadruga Hmeljarna v alcu, ki so jo na na pobudo Josipa Sirce in Franca Robleka ustanovili Savinjani leta 1902. Po ustanovitvi Jugoslavije se je Hmeljarna preimenovala v Hmeljarsko drutvo za Slovenijo. Tajnik mu je bil 51 let naduitelj Anton Petriek. Drutvo se je bavilo z navajanjem hmeljarjev na smotrno hmeljarjenje in na predprodajno prepariranje hmelja.

Okupator je savinjskemu hmeljarstvu zasekal bolee rane, treba jih je bilo zaceliti in hkrati misliti na napredek v duhu socialistinega reda. Hmeljarsko drutvo ni bilo ve zadovoljiva baza, kajti treba je bilo misliti tudi na organizacijo prodaje, ki je bila mona samo na socialistini osnovi le v juliju 1946 se je vril ustanovni obni zbor Hmeljarske zadruge. Morala je nujno poskrbeti za kredit, potreben za obiranje, susenje in prodajo hmelja, in najti tudi pot na trg. Ljudska oblast je preko zaveznike vojne uprave poskrbela za prevoz 1.500 q hmelja iz Trsta v Ameriko in za deblokiranje dolarjev po ceni 96 din. Kar je bilo pridelka preko 1.500 q, ga je po ceni 77 din prevzelo Centralno prometno drutvo, ki ga je skupaj s hmeljem, izvirajoim iz narodne imovine, veinoma prodalo v SSSR. Po isti ceni so n e k a j hmelja prevzele tudi domae pivovarne. Kmetje so imeli tudi n e k a j hmelja, ki bi ga bili morali oddati okupatorju, a so ga reili. Minister Franc Leskoek je izposloval, da so ta hmelj lahko prodali po 15 din kg. . . Oblastveno kontrolo pri odpremi hmelja je vrila Hmeljska komisija, ustanovljena leta 1940 in zdaj obnovljena; v n j e j so bili zadruniki poleg ministrskega delegata. Leta 1946 so na obnem zboru sklenili, da se Hmeljarsko drutvo, Hmeljarska zveza in Hmeljarska zadruga poveejo v enotno organizacijo: Hmeljarsko zadrugo Hmezad. Predsednik zadruge je postal Martin Jot. Hmeljarska zadruga je prevzela celotno skrb za hmeljarstvo. Posamezni hmeljarji so bili njeni lani. Vodstvo Hmezada je zaelo misliti tudi na znanstveno obravnavo hmeljarstva. le leta 1946 je kupilo zemljie, na katerem je pisatelj J a n k o Ka uredil selekcijske nasade. Leta 1948 sta ing. Lojze Ka in ing. Janko Petriek zaela delati preiskave v alcu, prvi kot genetik, drugi kot kemik. V letih 1948 do 1953 j e bil zgrajen in opremljen hmeljarski institut. Potrebna je bila tudi zadruna povezava kmetov po naseljih, na samem terenu, le leta 1944 je bil ustanovljen Iniciativni zadruni odbor za Slovenijo. Dne 20. januarja 1946 ga je SNOS (Slovenski narodni osvobodilni svet) potrdil in mu znova doloil pristojnost, le leta 1945 so bili ustanovljeni okroni iniciativni zadruni odbori v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu ter okrajni po vseh okrajih. Leta 1945 in 1946 so zaeli ustanavljati nabavno-prodajne zadruge (naproze) za preskrbo kmetov in drugih ter za prepreitev pekulacij dravnih in zasebnih trgovin, ki so tedaj e obstajale. V Celju je 12. februarja 1946 nastala okrona centrala nabavno-prodajmh zadrug. Leta 1947 so naproze likvidirali. Po mestih in industrijskih srediscih so iz njih nastale potronike zadruge (splone, obrtne, delavske), na vasi p a kmetijske nabavno-prodajne zadruge. . ,.. Okrone centrale nabavno-prodajnih zadrug so likvidirali ter julija in avgusta 1947 v vseh okrajih ustanovili okrajne poslovne zveze. Tudi v Celju za okolico. Te zveze so na obnem zboru 3. septembra 1947 zdruili v Republiki poslovni zvezi. N j e n a naloga je bila, da preko okrajnih poslovnih zvez oskrbuje kmetijske nabavno-prodajne zadruge. Pod iniciativnim zadrunim odborom Slovenije so ostale samo obrtne

zadruge do zakona o obrtnitvu in ustanovitve Republike zveze obrtnih zadrug. Bile so pa tudi specialne zadruge, deloma e od prej, deloma na novo ustanovljene: ivinorejske, vinogradnike, elektrofikacijske, vodovodne, lesno-produktivne, kmetijske pospeevalne. Vana izprememba j e nastala f e b r u a r j a in v prvi polovici leta 1948 na osnovi spisa, ki ga je Edvard Kardelj leta 1947 objavil v 3. tevilki Komunista. Skoraj v vseh krajevnih ljudskih odborih so ustanovili splone kmetijske zadruge ali pa so v n j e spremenili kmetijske naproze. Splone kmetijske zadruge so imele obseen delokrog: odkup kmetijskih pridelkov, pospeevanje kmetijstva z u r e j a n j e m novih metod, ustan a v l j a n j e m oplemenitvenih postaj, gradnjo silosov, strokovnim dvigom kmekega prebivalstva, ustanavljanje delavnic; n a k u p in prodaja za kmetijstvo potrebnih proizvodov in splonih potrebin. V aprilu in v zaetku m a j a so iz okrajnih poslovnih zvez napravili okrajne zveze kmetijskih zadrug, le nekatere so ustanovili na novo. Njihova naloga je bila, da d a j e j o kmetijskim zadrugam navodila, da organizirajo in pospeujejo gradnjo zadrunih domov. lanice okrajne zadrune zveze so lahko postale vse zadruge kmetijskega znaaja (ne samo splone), izvzete so bile samo kmetijsko obdelovalne zadruge. V jeseni 1948 so zaele nastajati zadrune ekonomije. Iz splonega ljudskega premoenja so jim dovoljevali zemljo, lahko so jo pa v njihov sestav vlagali tudi privatniki. Dne 7. maja 1950 je pa nastala tudi republika Zveza kmetijskih zadrug. Socialistina misel, okrepljena z mislijo, da mala posestva niso rentabilna, je rodila idejo o vkljuitvi kmetov v delovne zadruge. Tudi v Savinjski dolini so nastale nekatere: v Vrbju, A r j i vasi, empetru. Viek je ustanavljanje doseglo leta 1951. Kmetje se v splonem s tem niso strinjali. Neugodno so e obutili obvezno oddajo ivil in ivine ter delno delovno obveznost, ki ju je ljudska oblast po sili razmer uvedla, da prehrani nekmeko prebivalstvo in omogoi uspeh obnove. Delovne zadruge se niso mogle uvesti oziroma ohraniti. Obvezna oddaja je pa, ko se je proizvodnja dovolj dvignila, postala nepotrebna. Spomin na to prvo dobo so zadruni ali hmeljarski domovi, poleg hmeljskih suilnic nova, eprav bolj redka posebnost doline. Ti domovi niso samo koristni, ampak so naseljem v okras, skoraj vsi imajo na proelni strani slike, v katerih so upodobljeni hmeljski motivi, delo slikarjev uke, Lavrenia in Salezine. Dne 10. m a j a 1952 je republika Zveza kmetijskih zadrug naroila vsem okrajnim zvezam, n a j kmetijske delovne zadruge reorganizirajo tako, da jih bodisi kot zadruna posestva prikljuijo kmetijskim zadrugam, bodisi da jih razpuste in kmetom v r n e j o posest. V maju in juniju 1952 so se okrajne zveze kmetijskih zadrug preimenovale v okrajne zadrune zveze, ki so samo revizijsko -instrukcijslci organ in se same ne bavijo z gospodarstvom. S tem se bavijo posamezne zadruge, ki so v tem letu zaele graditi mlekarne, vinske kleti, klavnice, zasajati trsnice, drevesnice itd.; imele so lahko proizvodna, trgovska in

uslunostna podjetja. Zlasti v letu 1952 so kmetijske zadruge mono zaivele. Kmetom so ustrezale in jih niso odklanjali. Leta 1954 so se njihova pravila spremenila, tudi kmetijski delavci so lahko postali lani tako zadruge kakor upravnih odborov, pa pa so se zaeli osamosvojevati njihovi nekmetijski obrati: gostilne, obrti, trgovine splonega znaaja. To se je vrilo zlasti v letih 1957 do 1959. Zadruge so obdrale tiste trgovske dejavnosti, ki so se bavile samo s prodajo predmetov, vezanih s kmetijsko dejavnostjo. Zato se je pa mnoila njihova zemljika posest: z melioriranjem, jemanjem v zakup, zamenjavo. Nastajali so pitalia, paniki obrati, drevesni nasadi. Z uredbo z dne 14. aprila 1958 so bile izjemoma dovoljene dejavnosti, ki niso kmetijsko-proizvodne. Zadruge so imele razne odseke: za ivinorejo, poljedelstvo, sadjarstvo, ebelarstvo, hranilnitvo in posojilnitvo. Hranilno in posojilno slubo je od njih prevzela Zadruna hranilnica in posojilnica, ustanovljena v Celju leta 1954. V Savinjski dolini je bil posebno vani odsek za hmeljarstvo. Septembra 1952 sta okrajna ljudska odbora v Celju in otanju izvrila reorganizacijo v vodstvu hmeljarstva. Hmezad je prestal biti enojno hmeljarsko podjetje in se je pretvoril v zadruno trgovsko podjetje za nabavo potrebnih hmeljarskih predmetov ter za prodajo hmelja. Celotno vodstvo sta prevzeli okrajni zadruni zvezi celjska in otanjska ki sta imeli poseben hmeljarski odbor. Hmeljarji so poslej lani odseka svoje zadruge in so preko njega povezani z okrajno zadruno zvezo. Hmeljarski institut je postal samostojna ustanova. Hmeljarski odbor in Hmeljarska komisija sta sestavljala komisije, ki so ugotavljale kakovostno stopnjo hmelja, namenjenega prodaji. Leta 1956 je zopet prilo do veje organizacijske izpremembe. V juniju sta bila dva obna zbora, na prvem (29. junija) so ustanovili Gospodarsko poslovno zvezo (za nakup in prodajo, na drugem pa Kmetijsko proizvajalno poslovno zvezo. Gospodarska poslovna zveza je imela svoj sede v Celju, Kmetijska proizvajalna pa v alcu. Zaeli sta poslovati 1. septembra 1956. V Kmetijski proizvajalni poslovni zvezi je bilo vlanjenih 33 kmetijskih zadrug in 8 dravnih, oziroma zadrunih obratov. Kot finanno samostojni ustanovi sta ji bili podrejeni Hmeljarski institut in Hmezad. Dne 1. januarja 1958 se je kot finanno samostojno podjetje prikljuil empeterski Agroservis. Leta 1957 je izel zakon o komasaciji zemlji. Izdan je bil z namenom, da bi se omogoila uporaba strojev, bolja in ekonomineja obdelava in poveal donos. Ta zakon so zaeli smotrno izvajati, ko se je leta 1961 znova uvedla reorganizacija. Proizvajalno poslovno zvezo so ukinili in ustanovili Poslovno zdruenje. To zdruenje je veljalo za vso Slovenijo, v njem so bili vlanjeni vsi proizvajalci hmelja. Naloga zdruenja je bila praktino koordinacijska. Samo proizvodnjo so pa regulirale kmetijske zadruge. Ker so se nekatere med njimi zdruile, jih je bilo konec leta 1960 tirinajst. Po njihovi skupni zdruitvi je 1. januarja 1961 nastala Kmetijska zadruga Sa-

vinjska dolina alec, ki je zajemala vse podroje obine alec in je tela 12 ekonomskih enot (proizvajalni okoliev): Braslove, Gomilsko, Gotovlje, Grie, Petrove, Polzela, Prebold, empeter, Tabor, Trnavo, Vinsko goro in Vransko. Prva naloga zadruge je bila lastna proizvodnja, ki je obsegala skoraj izkljuno pitanje goveje ivine in sicer v tirih pilaliih na Ponikvi, Vranskem, empetru, Braslovah in obeh Trnavcih. Druga naloga je bila hmeljska kooperacija. Kmetje so se obvezali, da preko zadruge oddajo hmelj Hmezadu. Leta 1961 jih je bilo 4.572, takoreko vsi. Leta 1962 so se zdruile zadruge Savinjska dolina in vsa kmetijska gospodarstva na obmoju obin alec in Celja. Tako je nastal Kmetijski kombinat alec. V alski obini so bila naslednja kmetijska gospodarstva: Arja vas pri Petrovah, Mirosan v Kasazah pri Petrovah, Vrbje, Zaloe-empeter, Latkova vas, Zovnek in Vransko. V celjski obini sta pa bila: Lava in Vrtnarstvo v Medlogu. Kot samostojni obrat so se v kombinat vkljuila tudi podjetja: Kmetijska strojna postaja v alcu ter Mesnina, Mleko in Seme v Celju, pozneje (1972) tudi lekarna. Mesto Celje je bilo do leta 1954 poseben okraj. ele tedaj se je prikljuilo okraju Celje (dotlej Celje okolici). Ze prvotno je bilo pri mestu znatno tevilo kmetov, pridobilo jih je s prikljuitvijo okolike obine leta 1935. Po zdruitvi z obinami tore, kofj a vas in martno v Roni dolini (1955) in Vojnika (1958) se je teritorij raziril do meje med Svetino in Brezami ter do slemena Konjike gore, Stenice in Pakega Kozjaka. S tem se je tevilo kmetov e povealo. Leta 1971 je bilo v obini 5.300 kmekih prebivalcev. istih kmetij je bilo 1.350, meanih 2.000. Kmetijskih zemlji je bilo 10.224 ha, od tega jih je imel agrokombinat 900 ha, v kmeki posesti okoli 9.324 ha, gozdov je bilo 8.777 ha. Tudi v celjskem mestnem okraju se je ob izidu splonega zakona o zadrugah pojavila tenja, da se osnujejo obdelovalne zadruge. Opirale naj bi se na zadrune domove. Na podroju mestnega celjskega okraja so leta 1948 zgradili samo zadruni dom na Babnem. Iz psiholokih in objektivnih vzrokov ni prilo do obdelovalnih zadrug. Kmetje na Lavi in e nekateri drugi so raji pristopili k dravnemu posestvu Lava, a so svoj pristop kmalu umaknili. Zakon o agrarni reformi iz leta 1946 in ustrezni republiki zakon ter zvezni zakon iz leta 1953, ki je znatno znial posestni maksimum, kmetov na celjskem okrajnem oziroma obinskem podroju nista prizadela, pa pa precejnje tevilo nekmekih lastnikov. Odvzeto zemljo so dali raznim podjetjem, ki so skrbela za prehrano svojih delavcev in uslubencev. Veji del odvzetih zemlji so pa dodelili dravnemu kmetijskemu posestvu Lava, ki je nastalo z odvzemom posestva pri Zgornjem Lanovu, dvorca, segajoem s svojo osnovo e v dobo Celjskih grofov. Drug star dvorec, pri katerem je bilo tudi precej zemlji, je bil Spodnji Lanov. Ljudska oblast ga je pridrala kot oporie za mestni promet. Pri dvorcu je uredila potrebne garae in delavnice. Zemljia so pa itak e bila v

znatni meri zazidana. Tretji dvorec Medlog, je bil ob Ljubljanski cesti blizu Savinje. Kupila ga je mestna obina stare Jugoslavije in je v njem namestila mestno ubonico dom onemoglih. Ljudska oblast je dvorec in posestvo doloila za vrtnarsko olo (1946). Veji zemljiki kompleks je bil na Zepini med Ljubeno in Teharjem, pridobljen deloma z arondacij skim odkupom, medtem ko je dvorec Beigrad v blinjem Bukovem laku dobila narodna armija. Pa pa so leta 1954 prikljuili k posestvu Prenik, ki je ob cesti v martno. Gospodarstvo je bilo pasivno. Na bivem vojakem vebaliu (poligonu) pri Zgornjem Lanovu so zasadili hmelj, a mu tla niso prijala. Na Zepini so morali z drenaami osuiti velike zemljike povrine z ilovnato in malo rodovitno zemljo, kupili so mnogo krav, ki so bile slabe molznice, a najve razprav so povzroili odprti hlevi, njihovo nesmotrnost je e poveal uinek cinkarnikih hlapov. Leta 1960 je nova uprava napela vse sile, da stanje popravi. Prejnje gospodarjenje po strokah je nadomestila z gospodarjenjem po rajonih. Zmanjala je deficit, popolnoma ga ni mogla odpraviti. Drugo drubeno posestvo je bilo v Vojniku. Imelo je podrune okolie v Jankovi, na Strmcu in Dobrni. Leta 1960 so ga prikljuili celjskemu. Ob istem asu so mu prikljuili tudi posest vrtnarske ole. Leta 1962 so vso to posest zdruili z drubenim posestvom v alcu. Na podroju obine je bilo ve splonih zadrug, ki so imele tudi zemljiko posest. torska zadruga je nastala iz torske in teharske. Zadruge so bile tudi v Celju, Vojniku, Ljubeni, kofji vasi, Strmcu in Dobrni. Leta 1961 so se te zadruge zdruile in prikljuile kmetijskemu gospodarstvu. Ob ustanovitvi Kombinata je znaala povrina njegovih obdelovalnih povrin 2.556 ha, nato se je n e k a j let z nakupom od kmetov, ki niso ve mogli zemlje sami obdelovati, povrina veala, mestoma so jo tudi arondirali, zadnja leta se je pa ustalila. ivinoreja je prva obetala uspeh, e leta 1965 je kombinat zgradil v Podlogu in Zalogu mleni farmi za 850 krav. Tudi plemenska ivina je kazala dobro. Leta 1965 je zaradi gospodarske krize razvoj zaasno zastal. Bilo je izdanih n e k a j pravnih ukrepov, ki so uinkovali zadrujoe. Ko so se ukrepi ublaili, se je pa e util zastoj v zunanji trgovini, manj pri hmeljarstvu, bolj pri ivinoreji, ker so se zahodne drave proti uvozu ivine zaele ititi z vijimi carinskimi postavkami. Kombinat je leto za letom v sicer skromnem obsegu kril tevilo zaposlenih: leta 1965 jih je imel 1.829, leta 1970 pa 1.270. Koliina proizvodnje je sicer skromno naraala. Pri ivinoreji je kolebala, vendar je izpadek nadomealo perutninarstvo. Leta 1970 je bil kombinat na robu rentabilnosti. Vzrok je bila hladilnica na Spodnji Hudinji, blizu nekdanjega Majdievega mlina, ki jo je prejnje leto zgradil skupaj s kmetijskimi zadrugami: Slovenske Konjice, marje in entjur. Uskladiena jabolka so namre prehitro prodali, kar je povzroilo vemilijonsko izgubo, ki jo je izprva vpisal v svoje raune Kombinat ko so mu soudeleene zadruge povrnile svoj dele, se je izguba poravnala.

Na celjskem podroju je imel Kombinat n e k a j hmelji: v kofji vasi, Vojniku Arclinu in na Dobrni. Vana je bila ivinoreja. V ivinorejskemu pogledii je prej prevladovala pomurska pasma peninega goveda, ki je imela pri nas svoje sredie v entjurju in njegovi iri okolici. V Savinjski dolini so e kmalu po osvoboditvi zaeli oivljati ivinorejo z u v a j a n j e m r j a v e g a goveda, katerega krave so dajale ve mleka. Krave in telice te pasme so leta 1954 zaeli nakupovati na Dolenjskem in Primorskem. Ta pasma je nastala s krianjem domaega dolenjskega goveda z ivalmi montafonske pasme, ki so jih dobivali iz vice in Tirolske. Leta 1958 so pa zaeli uvaati tudi plemenice rno-bele barve, pripadajoe vzhodnofrizijski pasmi, ki so jih uvaali iz Danske. Imele so e ve mleka. Konno so deloma li e dalje. Zaeli so uvaati ivali holstein-frizijske pasme, ki so jih iz vzhodnofrizijske pasme vzgojili v Kanadi in Zdruenih dravah Amerike. Krave te pasme dajejo do 7.000 1 mleka na leto. . . Drubena kmetijska posestva v celjski obini so imela hleve z ivino na Lavi, v Vinji vasi pri Vojniku, na Dobrni. Nov odprti hlev so zgradili v Zepini pri Ljubeni, k j e r je gospodarstvo deloma prevzelo ve travnikov, ki so bili ob Vzhodni Lonici in deloma zamovirjeni. Odprti hlevi se kakor v Savinjski dolini tudi tu niso obnesli. Kombinat jih je pozneje spremenil v zaprte in jih uporabil za rejo plemenske ivine. V Zepini je uredil zanjo 104 stojia. Drugo vzgajalie za plemensko ivino na celjskem podroju je uredil na Dobrni, v hlevih ki so bili zgrajeni e pred vojno. Tu je pripravil 120 stoji. Kombinat je poskrbel tudi za razvoj zasebnega kmetijstva. V obliki kooperacije (gospodarskega sodelovanja) ga je pritegnil v svoj krog. Izprva posameznike. Leta 1969 je pa v sporazumu z njimi osnoval samostojno operacijsko delovno enoto, ki se je delila v enajst poslovnih enot. Tako je e danes. Na celjskem podroju sta dve poslovni enoti, ena ima svoj sede v Celju in druga v Vinji vasi. Obe skupaj sta imeli 600 kooperantov. Velika veina zasebnih kmetov je pristopila k kooperaciji. Pri vodstvu kombinata je svet kooperantov celotne delovne enote, pri poslovnih enotah so pa sveti poslovnih enot. Svet celotne delovne enote sestoji iz zastopnikov svetov poslovnih enot in iz nameencev. Pri celotni delovni enoti so tudi tirje odbori: hmeljarski, ivinorejski, perutninarski in odbor za mehanizacijo. Pri poslovnih enotah sta navadno samo hmeljarski in ivinorejski odbor. Odbori se bavijo predvsem s strokovnimi vpraanji in sodelujejo pri vseh vanejih strokovnih odloitvah. Kooperacija je imela tudi hranilno in posojilno slubo. V obrobnih delih celjske obine je bilo e precej hribovskih kmetov. Njim v korist je bila odloba bivega okraja iz leta 1964, ki je razdelila obinsko podroje v tiri kmetijske okolie. Hribovski kmetje IV. okolia so bili davka prosti. V celjski obini je to veljalo dve leti, potem pa ne ve. Sicer so pa kmetje kot teko breme obutili tudi prispevek za socialno zavarovanje. Pokojnina ostarelim kmetom pa zaradi padanja vrednosti dinarja le malo zalee. V splonem si tudi veji kmetje iejo postranske dohodke, e ne gre drugae, z delom v tovarni; saj se zele

vkljuiti v tempo in navade sedanjega ivljenja. Kmetijski proizvodi vsekakor ne dosegajo relativno predvojne cene. Dne 1. januarja 1962 se je Kmetijskemu kombinatu v alcu prikljuila celjska mlekarna ki se je v juniju iz skromnih prostorov v Kocbekovi ulici preselila v novo zgradbo poleg vrtnarstva v Medlogu. Tedaj je znaala kapaciteta 20.0001 na dan. Leta 1968 so mlekarno poveali in modernizirali, s tem so kapaciteto dvignili na okrog 40.000 1. Hkrati so zaeli v smislu higienskih nael preurejati tudi sprejemne postaje. Zdaj (1978) je mlekarna e mono premajhna. Mislijo na novo gradn j o na Spodnji Hudinji poleg bivega Majdievega mlina v soseini drugih podobnih ustanov. Dne 1. marca 1962 se je podjetju prikljuil celjski obrat Mesnine. Leta 1965 je Kmetijski kombinat ob cesti blizu Majdievega mlina zgradil novo klavnico. Do leta 1964 je hmeljsko trgovino opravljalo trgovsko podjetje Hmezad, tedaj se je pa prikljuilo Kmetijskemu kombinatu, ki je leta 1975 sam prevzel ime Hmezad. Trgovski obrat je pa vril tudi nabavo vseh sredstev, potrebnih za uspeno pridelovanje hmelja in njega preobrazbo za prodajo. Leta 1962 je kombinat ustanovil v Vrb ju mealnico monih krmil, v Celju pa n e k a j pozneje prodajalno semen. Leta 1972 je kombinat prevzel strojno postajo alec in leta 1974 gradbeno in obrtno podjetje Usluge, ki ga je s Polzele premestil v alec. Prvotno tevilo gospodarskih enot v alskem kmetijskem kombinatu se je deloma spremenilo, ker so se nekatere enote zdruile. Nasprotno se je pa Vrtnarska ola v Zalogu osamosvojila, ker se je odcepila od celjske gospodarske enote. Hmeljarstvo je dalo pobudo, da se je Kmetijskemu kombinatu v alcu pridruilo kmetijstvo Radlje, ki je bilo takrat v sklopu semenarskega kombinata Semenarne Ljubljana (1. januarja 1970). Istega dne se je prikljuil tudi Kmetijski kombinat marje pri Jelah ki se je bavil predvsem z ivinorejo, vinarstvom in predelavo sadja v sokove in delno gane pijae (obrat Vital v Mestinju). Dne 1. januarja 1975 je sledilo e Kmetijsko gospodarstvo v Ilirski Bistrici. Leta 1964 je kombinat najve pripomogel, da se je ustanovila Zadruna hladilnica Celje poleg Majdievega mlina. Med lani konzorcija pa je bil med drugimi Kmetijski kombinat marje pri Jelah (naziv Kmetijstvo marje je dobilo ele v sestavu KK alec). Leta 1969 je Kombinat prevzel gostinsko podjetje v Gaberju, ki je leta 1976 dnevno pripravljalo 5.500 obrokov za delavce 15 podjetij v Celju. 6 v alcu in tovarno v Libojah. V Preboldu je Kombinat zgradil hotel skupaj s tekstilno tovarno. V alcu je njegovo delo trnica in e to in ono. Od ustanovitve tj. od zdruitve savinjskih zadrug leta 1961 je vodil kombinat kot glavni direktor Milovan Zidar. Ko je prevzel vodstvo republikega sekretariata za kmetijstvo, je prevzel njegovo mesto Veljko

Krinik, ki je vodil podjetje do 31. marca 1976, ko je postal direktor Zvezne direkcije ivil. Za njim je 15. julija 1976 postal glavni direktor Zvone Pelikan. Leta 1976 je podjetje imelo 2.506 delavcev in 3.200 kooperantov sodelujoih kmetov. Na osnovi samoupravnega sporazuma se je podjetje kot drubena organizacija leta 1974 razdelilo v 16 temeljnih organizacij zdruenega dela (TOZD) in v delovno skupnost skupnih slub in ima tako danes naslednji sestav: 1. Kmetijstvo alec, empeter v Savinjski dolini 2. Kmetijstvo marje, marje pri Jelah 3. Kmetijstvo Radlje, Radlje ob Dravi 4. Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Ilirska Bistrica 5. Kooperacija alec 6. Sadjarstvo Mirosan, Petrove 7. Vrtnarstvo Celje 8. Mesnine Celje 9. Mlekarna Celje 10. Mealnica krmil alec 11. Hmezad, export-import alec 12. Strojna alec 13. Gostinstvo alec 14. Gradbenitvo alec 15. Zdruena hladilnica Celje 16. Notranja trgovina alec 17. Delovna skupnost skupnih slub alec Ob razdelitvi v TOZD je celotna organizacija prevzela ime Hmezad. Leta 1974 se je pokazalo, da celjska in sosedna trgovska podjetja ne morejo kriti vseh potreb prebivalstva. Zato so se dogovorila s Hmezadom in drugimi kmetijskimi podjetji, da osnujejo veliko kombinirano trgovsko podjetje Dobrina, ki bi dogovorno nudila ljudem, esar, potrebujejo. Vendar se dogovor v zamiljeni obliki ni izvedel. POSLOVNO ZDRUENJE ZA PROIZVODNJO HMELJA, SADJA IN IVINE STYRIA CELJE-MARIBOR V okviru okraja so na osnovi zakona iz leta 1951 zaele nastajati zbornice za posamezne panoge gospodarstva kot njihov zdruujo in pospeujo samoupravni organ. Med njimi je bilo tudi kmetijstvo. Leta 1962 so te zbornice zdruili v enotni Okrajni gospodarski zbornici, ki pa so jo leta 1965 ob ukinitvi okraja razpustili. Kmetijstvo je tako zdruenje potrebovalo. Pobuda za ustanovitev je prila iz vrst pridelovalcev hmelja. Ti so e leta 1960 ustanovili prvi iniciativni odbor. Njemu je leta 1961 sledilo Hmeljarsko poslovno zdruenje, zametek organizacije, ki je deloma zdruila tri glavne organizacije, ki so

se bavile s hmeljarstvom: Institut za hmeljarstvo, Hmeljno komisijo in Zadruno trgovsko podjetje Hmezad. Zdruenje je imelo svoj sede v alcu. Ze v letu ukinitve okraja in skupne okrajne gospodarske zbornice je prilo do dogovora med Hmeljarskim poslovnim zdruenjem, Kmetijskim zdruenjem v Mariboru in ivinorejskimi zdruenji, da se osnuje skupno zdruenje za pospeevanje hmeljarstva, sadjarstva in ivinoreje, imenovano Poslovno zdruenje za hmeljarstvo, ivinorejo in sadjarstvo, Styria Celje-Maribor. Leta 1965 so pa naslov skrajali v Poslovno zdruenje Styria CeljeMaribor. Za sede uprave so si zbrali Celje (Cankarjeva 1) in Maribor. Delo zdruenja je temeljilo na znanstveno-praktinem prouevanju, bilo je smotrno zasnovano in je rodilo vidne uspehe zlasti v hmeljarstvu in sadjarstvu, teje je bilo v ivinoreji, kjer so bile prilike manj ugodne. Ze leta 1968 je svoje delovanje razirilo tudi na vinogradnitvo, vinarstvo in jagodiarstvo. Meseca marca 1967 so se v Ljutomeru zbrali vinogradniki in vinarji. Izbrali so iniciativni odbor za ustanovitev vinogradnikega in vinarskega zdruenja, ki je predlagalo prikljuitev k Styriji. Po izvrenih formalnostih se je prikljuitev izvedla leta 1968. Predsedstvo je pospeilo tudi navezavo stikov s privatnimi kmeti ter s tem olajalo delo kmalu nato ustanovljeni Zadruni zvezi Slovenije oziroma njenim medzadrunim odborom. Poslovno zdruenje je pospeevalo koncentracijo obratov in delo, pomagalo je navezovati stike glede nabave obratnih pripomokov in prodaje proizvodov, nudilo je pravno pomo, priredilo je mnogo teajev in vzdrevalo bodrilne stike s proizvodnimi kolektivi. Zdruenje je omogoilo tudi ogled vzornih inozemskih kmetijskih obratov in ustanov ter stike z njihovimi strokovnjaki in posamezniki. Ze v zaetku je bilo organizirano na nain, ki je bil v bistvu delegatski. Zdruenje je imelo izprva upravni in izvrni odbor ter upravo (biro). Prvi predsednik upravnega in soasno tudi izvrnega odbora je bil takratni ravnatelj Instituta za hmeljarstvo dipl. in. Zvone Pelikan, za efa biroja je pa bil imenovan dipl. in. Alojz etina, za raunovodjo pa Olga Sotler. Hmeljarsko poslovno zdruenje je bilo nastanjeno v poslovnih prostorih Instituta za hmeljarstvo v alcu. Kot Styria se je vodstvo zdruenja delilo v panone izvrne odbore (sekcije), ki so imeli svoje zastopnike v centralnem upravnem odboru. Centralni upravni odbor je imel svoje predsedstvo z 9 do 15 lani, po potrebi so si izvolili predsedstva tudi panoni izvrni odbori. Leta 1967 je bil ponovno izvoljen za predsednika upravnega odbora dipl. in. Zvone Pelikan, predsednik izvrnega odbora za hmeljarstvo je bil Karel Ka, predstavnik Kmetijskega kombinata alec, predsednik izvrnega odbora za ivinorejo Stane Rebernik, predstavnik Kmetijske zadruge Breice, predsednik izvrnega odbora za sadjarstvo pa dipl. in. Janko Zivko, predsednik Agrokombinata Maribor.

Za direktorja biroja je bil imenovan Boo Jurak, dotedanji predsednik o k r a j n e gospodarske zbornice v Celju, za organizacijskega tajnika in pravnega svetovalca dipl. iur. Fedor Pirkmajer, za strokovnega tajnika za hmeljarstvo in. Vinko Molari, za strokovnega tajnika za ivinorejo in. Ernest Ermenc, za strokovnega tajnika za sadjarstvo dipl. in. France Sitar, za raunovodjo pa Vida Sevek. Leta 1970 je postal predsednik upravnega odbora mg. Cveto Doplihar, direktor kmetijskega kombinata Ptuj, podpredsednik upravnega odbora dipl. in. Ivan Uri, direktor Kmetijske zadruge Slovenj Gradec, predsedniki panonih izvrnih odborov so pa postali: za ivinorejo in u r e j a n j e kmetij Peter Hlastec, direktor Kmetijskega kombinata entjur pri Celju, za hmeljarstvo in. Vinko Kolenc, pomonik glavnega direktorja Hmezada v alcu, za vinogradnitvo in vinarstvo Matija Ratek, direktor Slovina Jeruzalem in za njim (leta 1972) Jani Gonc, direktor obrata Slovenske gorice Kmetijskega kombinata Ptuj, za proizvodno sodelovanje s kmeti Peter Je, kmet, delegat Kmetijske zadruge Mozirje. Leta 1974 za prilagoditev delegatskemu sistemu ni bila potrebna nobena bistvena izprememba. Leta 1971 je bilo zaradi raziritve dejavnosti treba pomnoiti tevilo delovnih mest tako v Celju kakor v Mariboru, a e tako so delo zmagovali samo z velikim naporom. Zaposlitev v biroju: (1974) 1. Direktor v. d. Fedor Pirkmajer, dipl. iur. 2. Organizacijski tajnik in svetovalec za pravne zadeve: Fedor Pirkmajer 3. Strokovni tajnik hmeljarstva- Vinko Molan, in. agr., Kmetijski zavod Maribor 4. Strokovni tajnik za sadjarstvo: Aleksander Kravos, dipl. in. agr. 5. Strokovni tajnik za vinogradnitvo: Boris Beloglavec, dipl. in. agr. 6. Strokovni tajnik za ivinorejo in u r e j a n j e kmetij: Marko Amon, dipl. vet. 7. Strokovni tajnik za jagodievje: Janez Lenik, in. agr. (1974) 8. V o d j a preskrbe: Ivan Verboten 9. Svetovalec za finanne zadeve in raunovodja: do m a j a Vida Sevek, dalje Silva Palnik 10. Administrator -blagajnik Celje: do novembra Lucija Sotlar, dalje Marika Vodovnik 11. Administrator Maribor: Milena Suhadolnik 12. Kurir: Jurij Zabav 13. Snailka: Marija orko 1976 1. Direktor: Fedor Pirkmajer, slub Celje Maribor dipl. iur., poslovna enota skupnih

2. Organizacijski tajnik in svetovalec: Fedor Pirkmajer 3. Strokovni tajnik za hmeljarstvo: Vinko Molan, in. agr., Kmetijski zavod Maribor 4. Strokovni tajnik za sadjarstvo Maribor: Aleksander Kravos, dipl. in. agr., Kmetijski zavod Maribor 5. Strokovni tajnik za sadjarstvo in vinogradnitvo Nova Gorica: Hilarij Kosta, dipl. in. agr., Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica 6. Strokovni tajnik za vinogradnitvo in vinarstvo Maribor: Boris Beloglavec, dipl. in. agr., Kmetijski zavod Maribor 7. Poslovni tajnik: Anatolij Gorian, dipl. in. agr., Poslovna enota skupnih slub CeljeMaribor 8. Poslovni tajnik Nova Gorica: Aldo Vouk, dipl. in. agr., Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica 9. Poslovni tajnik za promet s sadjem in z vinom: Mirko Peternelj, dipl. in. agr., Poslovna enota skupnih slub, Ljubljana 10. Vodja preskrbe in propagande: Ivan Verboten, CeljeMaribor 11. Vodja gospodarsko-raunske slube: Silva Palnik, Celje Maribor 12. Finanni knjigovodja: Danica Rozman, CeljeMaribor 13. Tajnica blagajniarka, Celje: Marika Vodovnik, CeljeMaribor 14. Tajnica Maribor: Milena Suhadolnik, CeljeMaribor

RAZVOJ KMETIJSKE ZADRUGE CELJE Konec leta 1947 in v zaetku leta 1948 so se iz bivih NAPROZ (Nabavno prodajnih zadrug) ustanavljale Kmetijske zadruge domala v vsaki veji vasi. V celjski obini so bile v Celju, Teharju, torah, Ostronem, Hudinji, martnem, kofji vasi, Ljubeni, Vojniku, Strmcu, Frankolovem, Dobrni. Manje zadruge so se poasi prikljuevale vejim, tako je leta 1959 bilo v celjski obini e 6 zadrug, in sicer: Celje, Ljubena, tore, Vojnik, Strmec in Dobrna. Teh est zadrug se je leta 1961 zdruilo v Kmetijsko zadrugo Celje, pri emer je vsaka kmetijska zadruga ostala ekonomska enota. V asu od 1948 do 1960 so pa bile vse te zadruge zdruene v okrajni Zadruni zvezi, ki je obsegala celotno celjsko regijo, Krko, Gornje Savinjsko in Mislinjsko dolino ter Slovenske Konjice. Dolgoletni predsednik okrajne Zadrune zveze je bil Franc Lubej. Za organizacijo in vzgojo kadrov so se pa tudi uspeno trudili: Ernest Zvar, dr. Peter Pavlic in Lev Tiar. Najviji organi zadruge so bili obni zbori. Vsaka zadruga je pa imela svoj upravni in nadzorni odbor, katerih lani so bili kmetje. Posebno zasluni predsedniki upravnih odborov so bili: v Celju Melhijcr Jot, v torah Martin Rozman, v kofji vasi Anton Prekorek, v

Ljubeni Ivan Mahen, v Vojniku Anton Gmajner, na Dobrni Franc Verdelj. Leta 1964 se je navedena Kmetijska zadruga Celje prikljuila Hmezadu. Tudi v sestavu Hmezada je pa s svojimi ekonomskimi enotami ohranila samostojni obraun. Medtem se je razdelila v dve poslovni enoti: Kmetijstvo Celje z enotami Celje, tore, Ljubena in Kmetijstvo Vojnik z enotami Vojnik, Strmec in Dobrna. Leta 1969 sta se obe Kmetijstvi pridruili Kmetijskemu kombinatu alec. Dne 1. januarja 1979 se je na pobudo drubenopolitinih organizacij in kmetov kooperantov organizirala samostojna Kmetijska zadruga Celje z dvema temeljnima organizacijama zdruenega dela Celjem in Vojnik om. Zadruga stremi za tem, da povea kmetijsko proizvodnjo, ki naj ne bi delala samo za domae kmeke potrebe, ampak tudi za trg. Ustanavljati je zaela kreditne oddelke, ki sprejemajo vloge, a dajejo tudi kredite za nabavo semen, strojev itd. V Zepini je za izboljanje krmne baze meliorirala okrog 100 ha zemlji.
Plan zdruene Kmetijske zadruge Celje oziroma zasebnega kmetijstva na podroju obine Celje za leto 1979

Kmetijska zadruga Celje se je v skladu z zakonom o zdruenem delu konstituirala v letonjem letu v mesecu marcu in zajema kooperacijsko kmetijsko proizvodnjo v celjski obini z vsemi oblikami sodelovanja s kmeti. V sodelovanju s kmeti prideluje kmetijska zadruga vse vrste kmetijskih pridelkov, proizvodnjo mleka in vzrejo ivine v kooperacijski proizvodnji. Izvaja vse vrste kmetijsko-strojnih storitev in prevoznih storitev za kooperante in druge naronike. Odkupuje in prodaja kmetijske pridelke in gozdne sadee ter preko svojih kmetijskih preskrb oskrbuje kmete-kooperante z reprodukcijskim materialom in zaitnimi sredstvi, gradbenim materialom, kmetijskimi stroji in orodjem itd. Glavna in osnovna proizvodna usmeritev je ivinoreja (goveji pitanci in mleko, brojlerji, bekoni in deloma tudi ribe). Druga panoga je hmeljarstvo, pridruujejo se e rastlinski trni proizvodi: fiol v zrnju, rdea pesa, kumare, sadje in jagodije (ribez, maline, jagode). V obini je v zasebni lasti 10.786 ha kmetijskih zemlji, od tega jih je e v privatni lasti okrog 9.640 ha, tj. 80 %. istih kmetij, ki se izrecno bavijo s kmetijstvom, je okrog 430, manjih pa okrog 1.150. Cisto kmekega ivlja je v obini samo e 7 % . Poprena velikost kmetije znaa 4 ha kmetijskih zemlji. V obini je 393 zaitenih kmetij. Ker odpade okrog 2/3 zemljikih povrin na hribovit svet, je uporaba kmetijskih strojev sorazmerno skromna, zato je ivinoreja najbolj donosna kmetijska panoga.
15 Zgodovina Celja

225

N a j t e s n e j e povezani so z zadrugo zdrueni kmetje. Prirodnim okolnostim ustrezno se jih ve tako tesno zdrui, da svojo zemljo skupno obdelujejo in izrabljajo ter donos delijo glede na koliino vloge in glede na delovni prispevek. Drugi se pa poveejo z zadrugo tako, da po dogovoru z n j o ustvarj a j o doloene rastlinske ali ivalske proizvode ter jih preko n j e prodajajo. Osnovo za g o s p o d a r j e n j e lahko tudi od zadruge prevzamejo (ivali v vzrejo, seme, gnojila itd.). V tem asu je v celoti vezanih na zadrugo v okoliu Celja 126 in v okoliu Vojnika 180 lanov, delno pa 1.051 kmetovkooperantov (to pomeni: sodelujoih). Sama zadruga ima 30 nameencev, med njimi ima eden visoko izobrazbo, 4 imajo vijo in 14 srednjo kmetijsko izobrazbo. Med nameenci je 14 ensk. Oji upravni organ je zadruni svet, nadzorni odbor vri nadzorstvo nad poslovanjem, temeljne smernice d a j e obni zbor. Obnova se vri z volitvami. Ker so lani raztreseni na iroko, so zdrueni v dveh temeljnih organizacijah, katerih vsaka ima svoje drubene organizacije, tudi aktiv mladih zadrunikov. V zimskem asu se vre strokovna p r e d a v a n j a za kmetovalce. Leta 1978 je tela zadruga 3.359 k r a v in brejih telic 2.430 telet za pitanje 980 telet za pleme 211 volov Skupaj 7.031 glav goveje ivine (tevilo juncev in telic junic) ni navedeno. Leta 1978 je znaala proizvodnja mleka okoli 1,700.0001. T e d a j je bilo v obini 14 zbiralnic mleka. T r a k t o r j e v je bilo 598, kosilnic 692, obraalnikov za seno 502, ustrezno tevilo tudi drugih strojev.
Uprava: Franc Dera, direktor, in. Zvonko Tanc, tehnini vodja, Irena Dover, tajnica, Anica Jurkovi, roj. Gmajner, raunovodja, Katica Vidmajer, knjigovodja; Julko Kouh, upravnik TZO Celje; Karel Zibret, upravnik TZO Vojnik. Samouprava: Skupni zadruni svet predsednik Joe Dimec, Roni vrh; zbor delavcev predsednik Joe Pekoak, Strmec; konferenca sindikalne organizacije pri KZ Celje predsednik Miro mer.

VETERINARSTVO lovek je e imel od prapoetka stike z ivalmi in uival je od njih korist. Zato je umevno, da se je zanimal za njihovo zdravstvo in zdravljenje. To je dolgo delal na preprost in izkustveni nain. Spretneje je pri tem postalo s r e d n j e v e k o vitetvo,, ki je bilo zelo navezano na konje, pozneje je naravno to skrb prevzela vojska.

V srednjem veku so zaele nastajati univerze, na katerih je bila ena izmed glavnih panog medicina. Njena skrb je veljala loveku, toda polagoma so zaeli misliti tudi na zdravljenje ivali. O tem se lahko nazorno pouimo tudi pri naem zaslunem zdravniku in narodnem buditelju dr. Janezu Bleiweissu. Od leta 1826 do 1832 je tudiral na dunajskem vseuiliu, k j e r je na podlagi disertacije postal doktor medicine in leta 1833 diplomiral kot porodniki magister, leta 1834 je kot penzijoner (praktikant) vstopil v ivinozdravniki zavod na Dunaju, postal leta 1835 diplomirani ivinozdravnik ter suplent, leta 1836 pa korepititor na dunajskem ivinozdravnikem zavodu, priel kot prof. ivinozdravnitva in sodne medicine na medicinsko in kirurgino uilie v Ljubljani, leta 1849 pa za ravnatelja podkovske in ivinozdravnike ole, ki jo je vodil do svoje smrti (1881). Po razpustu medicinskega in kirurginega uilia v Ljubljani (1850) je obdral naslov profesorja in bil leta 1851 imenovan za lana stalne zdravstvene komisije za Kranjsko, leta 1856 je pa postal c. kr. ivinozdravnik in je opravljal ta posel do svoje upokojitve leta 1874. Redno veterinarsko visoko olo so ustanovili na Dunaju leta 1767, toda bila je pod okriljem vojnega ministrstva. Pravi veterinarji so lahko postali samo tisti, ki so redno konali tudij medicine in nato e dve leti tudirali na tej oli. Dunajska univerza je dobila veterinarsko fakulteto leta 1908. Prva slovenska generacija naih veterinarjev je diplomirala na Dunaju. Nekoliko mlaja se je pa morala zatei po konani vojni v Prago, Brno, Lvov. V Zagrebu je bila veterinarska fakulteta ustanovljena leta 1919. Pridruila se ji je beograjska, na ljubljanski univerzi je pa bil veterinarski tudij (v sestavu biotehnine fakultete) uveden po drugi svetovni vojni. 2e med narodnoosvobodilno vojno so vodilni predstavniki porajajoe socialistine drube mislili na obnovo veterinarske slube in na njeno preureditev v smislu socializma. Zavedali so se njene vanosti za ljudsko ivljenje in zdravje. V Celju je takoj po osvoboditvi zael organizirati veterinarsko slubo dr. Anton Kova. Okroni ljudski odbor mu je v jeseni 1945 dal na razpolago bivo Zumerjevo posest na Lavi med cesto in eleznico: veje ograjeno zemljie s hio in gospodarskim poslopjem. Denar je dal na razpolago okroni ljudski odbor. 2e naslednje leto (1946) je bila urejena veterinarska bolnica z delovnimi in stranskimi prostori ter hlev za stacionarno zdravljenje ivali. Bila je ena izmed prvih veterinarskih ustanov v Sloveniji. Leta 1947 so na zavodu osemenili prvo kravo. Poizkus, prvi pri nas, je uspel. Kmetje so kmalu zaeli izgubljati nezaupanje. To je bila pomembna stvar. Zdravstveno stanje ivine je bilo zelo neugodno. Pri mono zdecimiranem tevilnem stanju ivine so razsajale ivalske kune bolezni, kot svinjska kuga, svinjska rdeica, kokoja kuga, kuna slabokrvnost konj, kuna ohromelost svinj pa se je pojavljala v enzootini obliki in grozila uniiti svinjerejo. Razsajale so tudi ivalske spolne bolezni, ki so povzroale velik padec brejosti in so bile zelo resna ovira za nadaljnje normalno razmnoevanje goveje rede.

Veterinarska bolnica je skrbela od zaetka za zdravstveno varstvo ivali na irokem podroju od Vranskega do Sotle. Cesto je posegala e dalje, v Gornjo Savinjsko dolino, do Slovenjega Gradca in Raven ter do Maribora. Ker je bilo premalo veterinarjev, je skuala pomagati s koncentracijo zdravljenja v sami bolnici in z nepretrgano slubo. Ker je bila veterinarska bolnica na mestnem obmoju, mestni ljudski odbor ni organiziral lastne veterinarske zdravstvene (kurativne) slube, imel je samo upravnega veterinarja, ki je hkrati vril veterinarski nadzor v mestni klavnici. Poleg preventivne in kurativne zdravstvene slube je veterinarska bolnica leta 1947 zaela osemenjevati krave na obmoju tedanjega okraja Celje-okolica. Priskrbela si je e v prvih letih 16 prvovrstnih bikov-plemenjakov sivorjave in penine pasme. Veterinarji so dnevno opravljali osemenjevalno in sploh veterinarsko delo na dveh progah. Prva je imela postaje: alec, Grie, ee, Groblje, Gomilsko, Tabor, Vransko, Braslove, Polzelo, empeter; druga pa tore Ljubeno, kofjo vas, Ponikvo. Nato je bolnica prevzela e Gornjo Savinjsko in aleko dolino. Po potrebi je poiljala svoje lane e dalje: do Maribora, Slovenjega Gradca, Prevalj. J a n u a r j a 1948 je dr. Kova odel v Ljubljano da tam organizira veterinarsko slubo. Vodstvo celjskega zavoda je prevzel dr. Ivo Vomer. Pomnoilo se je tevilo veterinarskih sodelavcev, ki so visoko dvignili strokovno raven ustanove. Bolnica je bila tudi sredie, k j e r so se usposabljali mladi kadri, ki so prili s fakultete. Pokazalo se je pa tudi, da sama skrb za zdravljenje ne jami za primeren napredek ivinoreje. Dr. Vomer je zato okrog leta 1960 uvedel na zavodu tudi pospeevalno slubo, ki ji je bila poverjena skrb za izbor rase, rastlinsko proizvodnjo in svetovalska sluba za preusmerjanje kmetij. Zavod je postal ivinorejsko-veterinarski. Pridobil si je velik ugled ne le doma, ampak tudi onostran republikih in dravnih meja. Prvi vodja pospeevalne slube je bil kmet. in. Anatolij Gorian. Celjski ivinorejsko-veterinarski zavod si je pridral vlogo vije strokovne ustanove, ki je skrbela za napredek stroke in je pospeevala ivinorejsko proizvodnjo. Pri bolnici je medtem ustanovila klinini laboratorij, ki je preiskoval kri, blato in se. Mnogo tiso govedi so v bolnici operirali zaradi tujkov v predelodcih. Izvrili so neteto carskih rezov, n a j p r e j pri svinjah, pozneje tudi pri kravah. V podkovski delavnici so se pod nadzorstvom veterinarja pribijale podkve na bolna kopita itd. Dr. Kova je imel ve sposobnih in portvovalnih sodelavcev. Med njimi je bil dipl. vet. Maks ribar, ki se je po upokojitvi preselil v Oreje na Bizeljskem. Ko je dr. Kova leta 1948 odel v Ljubljano kot republiki naelnik veterinarske slube, je njegovo mesto v Celju prevzel dr. Fedor Jerina. e kot okrajni veterinar je sluboval v Celju dr. Viktor migovc. Ko se je dr. Kova vrnil v Celje, je postal okrajni in po ukinitvi okraja leta 1965 obinski veterinarski inpektor. V Celju so e dalji ali kraji as delovali dr. Goler in za njim po letu 1963 dr. Ivo Vomer, kot vodji bolnice (dr. Vomer je leta 1965 postal

profesor veterinarstva na biotehnini fakulteti v Ljubljani), diplomirani veterinarji dr. Franc Kova, Slavko Lukanc, Marko Cerar, Milan Uri, Anton Sok, Milan Veber, dr. tefan Sedmak, Karel Andrenek, dr. Janez Brglez, dr. Ciril Mastnak, Joe Prevornik, France Vilar, Alojzij Mari; veterinarski tehniki: Duan Kavi, Anton umej, Janko Knapi, Janez Vrhunc, Joe Zalonik, Pavel olnar in Oton Lasbaher; veterinarski bolniarji: Alojzij Ani, Pavle Podjed, Alojzij Krajnc, Joe Potonik, Joe Jevnik, Franc Pere, Franc Petri, Jurij Florjane; laborantke: Vida Likar, Alenka Kovai, Pepca lavs in Pavla Orenik. Dipl. vet. Joef Koelj je bil e pred vojno mestni veterinar in nadzornik klavnice, okupator ga je izselil, po vojni je bil na tem mestu do upokojitve. V kmetijski zadrugi je delal dipl. vet. Boris Gerl, v zavarovalnici DOZ pa dipl. vet. Miro Kriaj. Direktor Zavarovalnice Sava je bil vet. tehnik Janez Tomi, v mlekarni je kot tehnolog delal dipl. vet. Armin Tomai, v klavnici in pri predelavi mesa pa dipl. vet. Joe Urbajs. Medtem so se z reorganizacijo uprave leta 1952 in 1955 ter s poznejimi zdruitvami v enoten okraj Celje razvile mone obine, ki so si v skrbi za zdravje ivine ustanavljale lastne veterinarske postaje in lastno veterinarsko slubo. Tudi mladi veterinarji so e bili na razpolago. S tem se je delo celjskega zavoda olajalo, zlasti glede dela na terenu. Preostala mu je pa poleg lastnega dela e nadzorna sluba. Do ukinitve okraja je bil zavod podrejen okrajnemu upravnemu vodstvu, potlej pa obinskemu. Nove postaje ali ambulante so nastale ali so se obnovile deloma takoj po osvoboditvi, deloma pa pozneje. Najdemo jih v naslednjih krajih: Brestanica, Breice, Bizeljsko, Dobova, Ljubno, Radmirje, alec. Vransko, Gornji grad, Braslove, otanjVelenje, marje, Lako, HrastnikRadee, Slovenske KonjicePrevrat, entjur. Ob prikljuitvi so bili vpisani v okrajni register, vendar so ostali na svojih slubenih mestih: dr. Slavko Malenek (Lako), dipl. vet. Ignacij Baa in dr. Viktor migovc ter Mihael Gajser (Poljane), dipl. vet. Franc Peec, dipl. vet. Joe Mermol, dipl. vet. Anton Vrabi in dipl. vet. Ivan Nagli (otanj), vet. tehnik Ivan Mulej in vet. tehnik Janez Kober (otanj), dipl. vet. Valentin Soavec (Braslove). Ker je bilo po urbanistinem nartu mesto, k j e r je veterinarska postaja, namenjena za stanovanjsko gradnjo, je bilo treba misliti na zgraditev novega poslopja za veterinarski zavod. Mesto zanj so doloili v bliini nekdanjega Majdievega mlina na Spodnji Hudinji, in sicer onostran Hudinje, e na tleh Spodnjih Trnovelj. Preselitev 1. junija 1968. Odloilna za izbor je bila bliina nove mestne klavnice, zgrajene leta 1965. V poslopju sta dve ustanovi: ivinorejsko-veterinarski zavod in veterinarska postaja. Ko je dr. Ivo Vomer leta 1965 prevzel profesorsko mesto na biotehnini fakulteti v Ljubljani, je prevzel vodstvo pospeevalne slube kmetijski in. Bojan Nendl, vodstvo veterinarske slube pa veterinar Ivan Pleterski kot direktor.

Drugi strokovni delavci: mag. vet. Ciril Umek, dipl. vet. Sreko Sluga, mag. vet. Marjan Tiselj, dipl. vet. Milan Knez, dipl. vet. Viktor tokojnik, dipl. vet. Janez Crnej, dipl. vet. Joe Pajtler, dipl. vet. Marko Amon. vet. tehnik Duan Kavi, vet. tehnik Anton Trunkl. Kot veterinarski inpektor: dipl. vet. Franc Lamut, mag. vet. Marjan Tiselj. Mnogo pobud in koristnih nasvetov za dvig veterinarske slube je dalo Veterinarsko drutvo, ki s svojimi temelji sega nazaj do leta 1853, kot drutvo veterinarjev in tehnikov pa do leta 1923. Med okupacijo je zamrlo, leta 1948 je pa bilo obnovljeno s sedeem v Mariboru. Celjska podrunica je leta 1962 postala samostojno drutvo. Njeni predsedniki so bili: Ignacij Baa, dr. Ivo Vomer, dr. Anton Vrabi, Edi Bezenek, Milan Knez, Karel Andrenek, Mirko Mikeln, Franc Kova. Tajniki so pa bili: dr. tefan Sedmak, dr. Janez Brglez, mag. Marjan Tiselj in Fran Lamut. Dr. Vomer je astni, dr. Kova pa zasluni lan drutva.

EBELARSTVO Celjsko kmeko gospodarstvo se je zaelo dvigati konec sedemdesetih let. Na celjskem podroju se je mono brigal zanj zasluni slovenski poslanec vitez Berks, tedaj predsednik podrunice Kmetijske drube. Leta 1878 je priredil v Celju v Laznikovi usnjarni (sedanjem sedeu uprave TOZD Elektro Celje) razstavo, ki je imela v svoji osnovi kmetijski znaaj. Dobro zastopano je bilo tudi ebelarstvo. Nekoliko mesecev poprej je bila v Celju lepa ebelarska razstava, ki jo je priredilo mlado ebelarsko drutvo, katerega predsednik je bil naduitelj okolike ole Jakob Lopan. Za najboljega ebelarja celjske okolice je veljal Miha Kresnik. Ko so si celjski Nemci pri Kmetijski drubi pridobili prevladujo vpliv in ko je naduitelj Lopan umrl (1897), je opeala vnema tako za napredek kmetijstva kakor ebelarstva. Vendar ne za dolgo. Pri kmetijstvu se je kmalu obutil vpliv delavnih potovalnih kmetijskih uiteljev. ebelarstvo se je pa dvignilo na drutveni podlagi. Iz glasila Slovenskega ebelarja, ki je zael izhajati leta 1898 v urednitvu uitelja Franika Rojine, vidimo, da se je na slovenskem vzhodu prebudilo veselje do ebelarjenja. Ze v prvih letnikih sreamo lanke dveh uiteljev-praktikov, Tomislava Kurbusa in Jana Jurania. Kurbus je bil naduitelj v Slivnici pri Celju, Ivan Jurani pa posestnik in ebelar v Andrejevcih pri Andrau v Slovenskih goricah. Kurbus je e leta 1901 absolviral 14-dnevni ebelarski teaj na dunajski ebelarski oli. Bil je edini Slovenec oziroma Slovan med dvajsetimi teajniki. Jurani je tak teaj opravil leta 1902. Znanje, ki sta si ga pridobila na teaju, sta nesebino prenaala na soebelarje, s predavanji, lanki in teaji. Ze leta 1902 je Kurbus s pomojo Jurania organiziral tak teaj v marju pri Jelah. Vril se je 6. in 7. oktobra in je bil prvi

na Slovenskem. Med 18 udeleenci je bilo 12 uiteljev. Naslednjega leta je Jurani organiziral dvodnevni ebelarski teaj pri Sv. Andrau v Slovenskih goricah. Udeleencev je bilo preko 200. Na dnevnem redu je bila tudi ustanovitev ebelarske organizacije za tajersko. Centralno ebelarsko drutvo za Avstrijo je elelo, da se ustanovi podrunica v Ptuju, ki bi seveda dobila nemki znaaj. Slovensko ebelarsko drutvo v Ljubljani je pa pozvalo tovarie na tajerskem, n a j ustanove slovensko ebelarsko drutvo. Poslalo je hkrati pravila, ki jih je bil pomagal sestaviti tudi Jurani. Poziv je imel uspeh. Leta 1903 so domoljubi v Ptuju ustanovili Slovensko ebelarsko drutvo za Spodnje tajersko. Predsednik mu je bil ptujski profesor Josip Zelenik. V prvem letu je e imelo 21 podrunic in 900 lanov. Leta 1906 se je pa sede drutva prenesel v Celje. Medtem je leta 1902 sodnik Anton Zdolek v Lakem zbral ebelarsko druino, pozneje se je pa zlasti brigal za ebelarsko drutvo v Celju. Na svojem posestvu v Teharju si je postavil ebelnjak, ki stoji e danes. Tudi to drutvo je imelo obseno podroje. V njegovem sestavu je bila vrsta druin. Taka druina je bila tudi v Celju. Nastala je e leta 1902 na obnem zboru pri Samcu na Lonici (onostran Butjevega mosta) in jo moramo loiti od drutva. Za predsednika je bil izvoljen Anton Zdolek, za namestnika Milo Levstik. Leta 1912 je celjsko ebelarsko drutvo priredilo v Celju drugo ebelarsko razstavo v Gornjem Lanovu, ki mu je bil tedaj lastnik zaveden narodnjak Sunik. Razstave se je udeleilo 110 ebelarjev, razstavili so 55 ebelnih druin v razlinih panjih, 1.500 kg medu v kozarcih, 100 kg medu v devikem satovju, 100 kg voska itd. Podeljenih je bilo 112 kolajn, dravnih, deelnih, tajerske kmetijske drube in drutvenih. Med nagrajenci so bili Anton Zdolek, Anton Ungar, olska voditelja Milo Levstik in Ljudevit ernej, Peter Majdi itd. V Slovenskem ebelarju je poroal o razstavi kmetijski potovalni uitelj Franc Gorian, posestnik v Vinji vasi in znan strokovnjak. V ebelarskem muzeju v Radovljici so pa tri slike z razstave, ki jih je muzeju zapustil Anton Zdolek. Na eni izmed njih so razen dr. Rajia, gosta iz Hrvatske, predstavljeni lani razstavnega odbora: Ivan Jurani, Anton Zdolek, Toma Kurbas, Anton Kosi, Anton Znidari, naduitelj v entjurju Anton Sivka, Jakob Prenidl, uitelj Milo Levstik, posojilnini uradnik Anton Jot, potni uradnik Anton Mirnik, naduitelj Ludovik ernej, tapetnik Ivan Strelec in uradnik Andrej Piki. Prva svetovna vojna je delo zavrla. Po vojni se je zaelo znova. Leta 1919 se je sestal obni zbor ebelarskega drutva za Spodnje tajersko, na njem so za predsednika izvolili okrajnega olskega nadzornika Ljudevita erneja, bivega naduitelja v Griah in pisatelja. Njemu je sledil prof. Slavko Rai. Leta 1926, po razdelitvi Slovenije v ljubljansko in mariborsko oblast, se je drutvo reorganiziralo. Dobilo je nova pravila in se je preimenovalo v Zvezo ebelarskih podrunic za mariborsko oblast. Zveza je imela sede

v Celju. Predsedoval ji je Henrik Peternel, upnik, primorski begunec, ki si je v Bukovem laku kupil majhno posestvo, k j e r si je uredil vzorno ebelarstvo. Leta 19 ga je okupator izselil na Hrvatsko in postavil za vodjo vseh ebelarskih organizacij na bivem Spodnjem tajerskem nekega Otona Tschrepinka. Po vojni se je ebelarsko drutvo za Slovenijo reorganiziralo v ebelarsko zadrugo. Tudi v Celju se je prejnja podrunica drutva spremenila v ebelarsko zadrugo. Ustanovni obni zbor je bil 25. novembra 1945 v Obrtnem domu nasproti gledaliu. Za predsednika je bil izvoljen Peternel, ki se je vrnil iz pregnanstva, za tajnika Joe Gaberek, tajnik okolike obine, za blagajnika gradbeni tehnik pri bivi mestni obini Veneslav Lang, za odbornika pa Ivan Rak in in. Joe Rehar. Ljudska oblast s poslovanjem zadruge ni bila popolnoma zadovoljna in izrazila je eljo, da se ustanovi ebelarsko drutvo. Obni zbor je bil v nedeljo, 18. februarja 1951 ob 9. uri v dvorani OLO Celje-okolica (v Narodnem domu). Navzoi so bili zastopniki ebelarskih druin: Vojnik: Franc Novak, Stanko Jurak, Oton Samec, empeter v Savinjski dolini: Filip Udrih, Celje: Franc lander. Jakob Kresnik, Bla Kanduer, Veneslav Lang. Ivan Fege, Martin Pere, Lako: Anton korja, Helebrand, Valent, Kraovec, martno v Roni dolini: Vinko Poar, olski upravitelj, Galicija: Alojz Oseti, Planina pri Sevnici: Franc Romih, Vransko: Avgust Piki, alec: Ivan Rak, entjur pri Celju: Rudolf Ferle, Franc Kavi, Franc Zmahar, Joe Jani, Karel Ferle, Avgust Vovk. Kot udeleenci se e navajajo: Ladislav Cmer iz kofje vasi, in. Dolfe Cizej, profesor Kmetijske ole v entjurju, Franc Kainik iz entjurja. Obni zbor je otvoril Ivan Zupan, okrajni kmetijski referent, zastopnik ministrstva za kmetijstvo. Mlakar je pa pojasnil, zakaj je ministrstvo elelo, da se zadruga nadomesti z drutvom. Po dalji razpravi so bili izvoljeni: Upravni odbor: Ladislav mer, kofja vas, predsednik; Rudolf Ferle, entjur pri Celju, podpredsednik; Jakob Kresnik, Celje, tajnik; Veneslav Lang, Celje, blagajnik; Bla Kanduer, Celje, in. Dolfe Cizej, entjur pri Celju, Joe Jani, entjur pri Celju, Stanko Jurak, Vojnik, Anton korja, Debro pri Lakem, Oto Samec, Pole-Strmec, Helebrand, Celje, odborniki. Nadzorni odbor: Franc lander, Celje, Franc Kainik, entjur, Franc Romih, Prevorje. Delegati za Zvezo drutev: Ladislav Cmer kot predsednik, Jakob Kresnik in Bla Kanduer.

Doloila se je lanarina (za list in lanstvo): 50 din do 10 panjev 100 din od 1120 panjev 150 din od 2150 panjev 300 din preko 50 panjev 3 kranjii se raunajo za 1 Znidariev panj. Vpisnina se doloi na 50 din. Dogovorili so se, da bo drutvo ustanovilo lastno prodajalno. Martin Pere bo dal na razpolago potreben prostor. Kvote, ki so predvidene za prehrano ebel, so prenizke. Dajatve so previsoke. Treba je uvajati v ebelarstvo tudi mladino. Ladislav mer, rojak iz kofje vasi, diplomiran pravnik, je bil predsednik od 1951 do 1953. Za njim je prevzel predsedstvo Joko lander, prav tako diplomiran pravnik, ki je vodil drutvo neprekinjeno od 1953 do 1976, torej polnih 23 let. Rodil se je 22. februarja 1906 kot sin kmekih starev v Sedrau (Jederti) nad Lakim. Ze v otrokih letih se j e pa s stari preselil na kmetijo v Konici pri Celju. Sluboval je v upravni slubi v ve krajih. Iz Kranja ga je okupator poslal n a j p r e j v taborie, a e leta 1941 ga je izselil v Srbijo. Posreilo se mu je, da je priel v Ljubljano, kjer je ostal do osvoboditve. Od leta 1945 ivi stalno v Celju. Kot pravnik je bil usluben pri okraju do njegove ukinitve leta 1965, nato pa pri obini. Leta 1973 se je upokojil. Njegovo ivljenje je bilo tesno povezano s ebelarjenjem, na domu svojih starev se je n a j p r e j seznanil z njim. V skrivnosti umnega ebelarjenja ga je pa uvedel sosed ebelar Martin Rebov. Njemu je z veseljem pomagal. Zdaj ima ebele na domai kmetiji pri bratu Francu, ki mu je skrbel zanje e med okupacijo. Joko lander se je e leta 1923 vlanil v ebelarsko organizacijo in postal naronik glasila. Za asa njegovega vodstva je ebelarsko drutvo Celje lepo napredovalo, Vsaki ebelarski druini na svojem obmoju je nudil letno brezplano dve predavanji. Imel je zelo skrbne in vee pomonike. Razen njega samega so kot predavatelji nastopali: tajnik Jaka Kresnik in odborniki Ivan Fege, brat Franc lander, Rudolf Ferle iz entjurja, in. Ludovik Krese iz Lakega, Anton Kolenc in e drugi razen s pouevanjem tudi z vzgledom. Na podeelju so nastajale nove druine, ki so pristopale k ebelarskemu drutvu v Celju. Njihovo tevilo je od 11 naraslo na 36. Sreamo jih od Sotle do Logarske doline. Zveza ebelarskih drutev Slovenije je to ocenila in drutvo in njegovega predsednika odlikovala s I. stopnjo reda Antona Jane, ki ga do leta 1976 e ni dobilo nobeno drutvo. Joko lander je deloval tudi pri republiki Zvezi ebelarskih drutev od leta 1956 do 1974. Ves ta as je bil lan upravnega ali izvrnega odbora, 6 let podpredsednik, ve let predsednik komisije za podelitev odlikovanj, komisije za vzrejo in odbiro in 12 let lan urednikega odbora

Slovenskega ebelarja. Leta 1974 mu je podelil Savez Pelara Jugoslavije diplomo za uspeno delovanje na podroju ebelarstva. Enako diplomo prejel tudi Ivan Fege. Leta 1980 je ebelarsko drutvo Celje v povezavi s Hortikulturnim drutvom v sestavu njegove razstave priredilo zelo uspelo ebelarsko razstavo v parku. Znatno pozornost je drutvo posvealo tudi skrbi za naraaj. ebelarske druine so ustanavljale na olah kroke, ki so jih stareji ebelarji vodili kot mentorji. Leta 1974 je predsednik lahko poroal na obnem zboru, da delujejo ebelarski kroki na gimnaziji in uiteljiu ter na osnovnih olah Hudinja, Vojnik, entjur, Reica pri Lakem, Podetrtek, empeter, Polzela, Tabor, Strmec, Rogaka Slatina in Jedert nad Lakim. Pozneje se je pridruila e Slivnica. Na gimnaziji in uiteljiu je kot mentor predaval in usmerjal delo Ivan Fege, na hudinjski in vojniki oli pa Anton Kolenc. Kroki v Podetrtku, Taboru, Polzeli in Slivnici imajo svoje ebelnjake, ki jih upravljajo krokarji. Kroki na gimnaziji in uiteljiu, v entjurju in Reici so prenehali z delom. Pa pa se je 10 ebelarskih druin s podroja obine alec na pobudo ebelarstva Mirosan odcepilo od ebelarskega drutva Celje in ustanovilo ebelarsko drutvo za obino alec. V letu 1976 je izel nov zakon o drutvih. Prilagodila se mu je tudi ebelarska organizacija na celjskem podroju. Druine so se registrirale kot samostojne organizacije in se povezale v obinske zveze, te pa v medobinske. Celjska medobinska zveza zajema 8 obin celjskega bazena ter vodi tudi ebelarno, tj. bivo ebelarsko trgovino, ki oskrbuje ebelarje s ebelarskimi potrebinami. Prvi predsednik Medobinske zveze je bil Slavko Verdel, direktor Slube drubenega knjigovodstva. Leta 1978 je pa prevzel njegovo mesto Joko lander, ki je bil dotlej podpredsednik. Neki zelo zasluni vodilni celjski ebelarji ne delajo ve, deloma jih je k temu prisilila starost, deloma jih je pobrala smrt. Prvi med njimi je Henrik Peternel. Mo idealist je imel teko ivljenjsko pot. Rodil se je leta 1876 v Gorici. Oe je bil logar, mati pa ehinja. Po gimnazijski maturi je dve leti tudiral pravo, nato pa bogo slovje v Gorici. Kot zavednega narodnjaka so ga poslali v gorike hribe. Tu je postal ebelar. Konec leta 1917 je kot vojni begunec priel v Celje. Seboj je pripeljal nekaj panjev. N a j p r e j je bil zaposlen na prehranjevalnem uradu na magistratu, nato je bil n a j p r e j kaplan na Teharju in zatem upnik v renjicah. Ko je stopil v pokoj, se je naselil v Bukovem laku in se bavil s ebelarstvom. Nabavil si je tujo literaturo in postal pravi strokovnjak. Delal je v ebelnjaku poizkuse in objavljal spise v Slovenskem ebelarju in v dunajskem listu Bienenvater. Ko je bila ustanovljena Zveza ebelarskih drutev v Celju (1927), je postal Peternel n j e n predsednik, pri Zvezi v Ljubljani je pa bil ve let podpredsednik. Ljubljanska zveza ga je imenovala za ebelarskega uitelja v mariborski oblasti. Pridno je pisal v Slovenskega ebelarja in prepotoval vso oblast od Prekmurja do Korokega, Savinjskih Alp in Sotle.

Zanimivi in drubeni so bili teaji pri njegovem ebelnjaku, kjer je svojim sluateljem postregel z medico. Okupator ga je pregnal na Hrvatsko. Po povratku je s teavo nael n e k a j svojih panjev. Izvolili so ga za predsednika ebelarske zadruge. Toda leta 1948 je moral izprei. Med okupacijo si je pridobil kal bolezni. Pisal je do konca. e v zadnjem mesecu ivljenja je Slovenski ebelar objavil njegov lanek. Bolelo ga je, da mu je ljudska oblast, ki ji je bil s srcem vdan, ni priznala nikake pokojnine. Na mrtvakem odru je leal doma. V sprevodu so ga spremili na mestno pokopalie. Na grobu sta se poslovila od njega dr. Peter Kovai in Joe Gaberek, ki mu je pri ebelarskem drutvu in zadrugi dolga leta bil kot tajnik desna roka. Peternel je v oporoki volil drutvu hiico v Gaberju, del pohitva in ebelarskih potrebin, za drugega dedia je doloil slepe. V oporoki je izrekel svojo eljo, n a j bi mu drutvo postavilo skromen spomenik. To je storilo. V spomenik na pokopaliu je dalo vklesati znailne verze Cvetka Golarja: Za ebele drobne je skrbela moja roka. Nadaljujte moje delo, to je moja oporoka. Celjski ebelarji so pa v okviru ebelarske druine napravili e drugo, prisrno dejanje. Leta 1958 so v spomin postavili za gradom na lepi toki nad stransko dolinico, ki nad Dornom in bivo apnenico vodi navzgor proti Kolencu, spominski ebelnjak. Nad vhodom v ebelnjak so namestili ploo z napisom: Drevesa, travniki in njive ne rodile bi sadu, e cvetja ne bi opraile ebele pri nabiranju medu. V samo zgradbo so pa vzidali tudi spominsko ploo s tu e navedenim napisom z nagrobnega spomenika. ebelnjaku so dodali veji opremljeni prostor, kjer so se vrila predavanja za odrasle in za mladino. Za postavitev spominskega ebelnjaka so se trudili: predsednik druine Franc lander, tajnik druine Joe Gaberek, upravljalec ebelnjaka neutrudni Ivan Fege, tajnik Veneslav Lang, ki je brezplano napravil nart, in skrbni Bla Kanduer. Dolgoletni sodelavec Peternelov je bil Joe Gaberek. Od leta 1926 do 1939, ko se je podrunica preselila v Maribor, je bil njen tajnik, sicer je od leta 1924 redno bil odbornik, tajnik ali predsednik bodisi podrunice bodisi druine. Leta 1962 je pa zaradi bolezni moral odloiti svoje dolnosti. Tedaj ga je ebelarska podrunica izvolila za svojega astnega predsednika in

mu izroila lepo diplomo. Leta 1967 je umrl tudi on. Bil je star 77 let. Pogreba so se udeleili vsi lani druine. Pred odprtim grobom mu je tedanji predsednik podrunic Ivan Fege izrekel besede, polne prisrnega priznanja: Kdo bi mogel popisati tvoje delo, ki si ga opravil za strokovno vzgojo naega lanstva, posebno za olsko mladino, saj se je v 50-letni dobi tvojega ebelarjenja zvrstilo neteto olskih otrok pri tvojem ebelnjaku, k j e r si jim s strokovno in poljudno besedo razodeval tajne ebeljega ivljenja in jim vcepljal v srce ljubezen do ebelic. Odel je e tudi v venost Bla Kanduer. Rodil se je pod Tovstom v hribovski hii blizu Celjske koe. Po vojakem roku je postal katastrski uradnik. S ebelarstvom se je zael baviti v Ljutomeru, kjer je imel prvo slubo. Bil je ustanovitelj tamkajnje ebelarske druine. Ko je pozneje priel v Celje, je delal ali v podrunici ali v druini. Vekrat je podrunico zastopal na obnih zborih v Ljubljani. Vekrat ga sreamo v Slovenskem ebelarju, misel mu je lepo tekla in pero mu je bilo pokorno. ivi pa e Jaka Kresnik, ki je e prekorail 80. leto. Svoj dom j e prvotno imel v retu. Pred vojno se je bavil s sadjarstvom in vrtnarstvom. Njegova sinova Rajko in Miha sta pa bila vestna ebelarja. Okupator mu je ustrelil oba sinova, njega in eno je pa poslal loeno v taborie, ena mu je umrla v OswiQcimu, on se je vrnil. Bla Kanduer, boter njegovih sinov, mu je od Nemcev odkupil nek a j panjev, sinovskih ebel, zvesto jih je negoval in jih izroil Kresniku, ko se je ta vrnil domov. Iz pietete do sinov je Jaka Kresnik postal ebelar. Tovarii so ga izvolili v oji drutveni odbor, ki mu je bil leta 1970 e 19 let tajnik, nato je pa postal predsednik nadzornega odbora. Udejstvoval se je tudi kot predavatelj. Ulico ob njegovi hii v Cretu je mestni ljudski odbor preimenoval v Ulico bratov Kresnikov. Ne smemo pozabiti v s a j e enega moa, ki je bil ebelar z duo in srcem. Mislim na profesorja Slavka Raia, ki se je rodil kot uiteljski sin na Gomilskem. Uitelj Lukman mu je dal dva roja in ga s tem za trajno napravil za ebelarja. Kot profesor je Rai n a j p r e j sluboval v Mostarju, kjer je e gojil ebelice. Leta 1921 je bil premeen v Celje. Za Cernejem so ga e istega leta izvolili za predsednika podrunice. Leta 1927 se je profesor preselil v Ljubljano. V Celju mu je sledil Peternel. Tudi v Ljubljani so ga izvolili v odbor, leta 1928 so ga pa napravili za astnega predsednika. Cesto je pisal v Slovenskega ebelarja. Njegovi spisi se odlikujejo po biolokem poznavanju ebel in njihovega ivljenja ter po lepem in dovrenem podajanju misli. Nekoliko mlaji generaciji pripada Ivan Lipinik, gradbeni tehnik, n e k d a j zaposlen pri Cestnem podjetju. Umrl je 22. marca 1977. Pri novem domu na Lopati si je zgradil ebelnjak in vzorno ebelaril. Bil je tudi odbornik drutva. Za njim je prevzel skrb za ebele zet Joe Kolar. Ivan se je nauil ebelarjenja pri svojem oetu v Smartnem v Roni dolini. Tam

je tudi pridno ebelaril olski upravitelj Vinko Poar. Mladino s podeelja vzgaja za ebelarjenje z vso vnemo tudi celjski obinski uslubenec Anton Kolenc. GOZDARSTVO Prvi dan po osvoboditvi, 10. maja 1945, je bil kot oddelek okronega odbora Osvobodilne fronte ustanovljen odsek za gozdarstvo, ki je poleg okolia MLO zajemal tudi podroje sosednih krajevnih ljudskih odborov. Njegova naloga je bila, preskrbeti gorivo za prebivalstvo, tehnini les za obnovo poslopij in lesnih surovin za industrijo. Odsek je izprva vodil Ivan Mogu, bivi uslubenec pri upravi kofijskih gozdov v Nazarju in pozneje, leta 1948, direktor gozdnega gospodarstva Nazarje. Kmalu nato so bili za vodstvo gozdarske slube v posameznih okrajih imenovani okrajni gozdarji, ki so bili po politini liniji podrejeni poverjeniku za gozdarstvo. Mesto Celje je imelo sicer svoj okraj, vendar je gozdarsko slubo na njegovem podroju vodil gozdar okraja Celje-okolica. Podroje le tega se je razirilo s prikljuitvijo sosednih okrajev k okraju Celje-okolica. Zaradi tega je bilo treba pomnoiti tevilo gozdarskih uslubencev. Za Celje-mesto je vodil gozdarske posle Joe Srebotnik. Okrajni gozdarji so imeli tudi inpekcijo nad dravnimi gozdovi. Drug za drugim so opravljali to funkcijo: gozd. in. Dominik Oberstar, viji gozd. tehnik Alojzij Mui in viji gozd. in. Joe Skoir. Dne 1. junija 1954 je bila ustanovljena okrajna gozdna uprava, ki je v nedravnem sektorju vrila tako logarske kakor tehnine posle. ef je bil gozd. in. Anton Knez. Leta 1957 je posle okrajne gozdne uprave prevzela Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo. Za upravnika, pozneje direktorja, je bil imenovan gozd. in. Franjo Urlep. Pri posameznih obinah so vrili gozdarske posle obinski gozdarji, pri celjski obini najprej tehnik Drago Kalister in za njim gozd. in. Marija Stiplovek. Leta 1960 so pa upravo (operativno) nad privatnimi (nedravnimi nedrubenimi) gozdovi prevzele zadruge, oziroma njihove gozdne poslovne enote. Poslovno gozdno enoto celjske Kmetijske zadruge je vodil gozd. in. Joe Skoir. Drugo pot je izprva imela uprava dravnih gozdov, ki so nastali na osnovi zaplembe in zakona o nacionalizaciji. Izprva jih je upravljala Krajevna uprava narodne imovine (KUNI), ki je bila podrejena naelniku gozdarstva pri okroju. Ze marca 1946 sta pa bila za celjsko regijo ustanovljeni dve upravi dravnih gozdov, ena s sedeem v Celju in druga s sedeem v Rogaki Slatini. Gozdni gospodarstvi sta razen zaplenjenih in nacionaliziranih gozdov prevzeli v svojo upravo tudi bive dravne, banovinske, okrajne (sreske), obinske in vake gozdove. Posamezne veje gozdne povrine so upravljala podrejena oskrbnitva. Toda e v drugi polovici leta 1946 so obe upravi dravnih gozdov ukinili in ustanovili Gozdno gospodarstvo Celje, prejnja gozdna oskrbni-

tva so pa preimenovali v gozdne uprave. Celjsko gozdno gospodarstvo je sprejelo v svoj sestav tudi obmoje Gornje Savinjske doline in se je zato imenovalo Savinjsko gozdno gospodarstvo. Leta 1947 je bilo za podroje Gornje Savinjske doline osnovano Gozdno gospodarstvo Nazarje. Leta 1948 je bilo osnovano Gozdno gospodarstvo Breice. Ko je bil leta 1952 ukinjen okraj Poljane sta prila k celjskemu gozdnemu gospodarstvu konjika in (nova) vitanjska gozdna uprava. Celjska gozdna uprava se ni omejevala na samo celjsko obino, ampak je obsegala tudi obsene drubene gozdove v sosednih obinah. Leta 1966 so gozdna gospodarstva prevzela tudi upravo zasebnega gozdnega sektorja. Poleg tega so upravljala tudi lovia. Do leta 1950 so se bavila tudi z izkorianjem gozdov. Tedaj so to dejavnost prevzela lesna industrijska podjetja. Ob koncu prve petletke je pa bilo izkorianje gozdov vrnjena gozdnim gospodarstvom kot njihova osnovna dejavnost. V dobi petletke, ko je e bila obvezna oddaja, so zaporedoma vodili celjsko Gozdno gospodarstvo: gozd. in. Anton Knez, gozd. in. Joe Miklavi, gozd. tehnik Robert Koren, gozd. tehnik Franc Malavai. Postavljalo jih je ministrstvo za gozdarstvo. Izza leta 1952 se pa volijo in imenujejo v smislu drubene samouprave. Do danes so poslovali kot direktorji: gozd. in. Mar;'an Preenik (19521957), gozd. in. Rudo Strohmajer (19581972), gozd. in. Milan Kolar. Prvo m e r j e n j e gozdov, zdrueno z inventarizacijo in ugotovitvijo lesnih zalog, se je vrilo leta 19471948, drugo, kontrolno, pa leta 1952. Gozdno gospodarstvo skrbi za izkorianje gozdov, njihovo ien j e in pomlajevanje, a tudi za gozdna pota. Bdi tudi nad pravilnim gospodarjenjem privatnih gozdov. Lov so pa po lovskem zakonu iz leta 1954 prevzele lovske druine. Za obnovo gozdov si je na podroju obine celjsko gozdno gospodarstvo uredilo drevesnice: v Polulah, na Preniku, na Starem placu v Peovniku. Posek lesa izvajajo skoraj v celoti neposredno gozdni posestniki sami. Le del stojeega lesa, ki ga gozdni posestniki prodajo gozdnogospodarski organizaciji na panju, poseka, spravi in proda gozdnogospodarska organizacija s svojimi delavci. V kooperantskih odnosih z gozdnimi posestniki pa del stojeega lesa posekajo uslunostno delavci obrata za kooperacijo. Spravilo posekanega lesa opravijo do kamionske ceste skoraj izkljuno gozdni posestniki sami. Transport gozdnih sortimentov za blagovno proizvodnjo opravi v celoti gozdnogospodarska organizacija s svojimi kamioni. Gozdnogojitvena in varstvena dela opravljajo v zasebnih gozdovih gozdni posestniki sami ali pa ta dela opravijo v njihovih gozdovih delavci obrata. Za neposredno opravljena gojitvena dela prejmejo gozdni posestniki ustrezno plailo.

Gradnjo in vzdrevanje gozdnih prometnic izvaja v zasebnih gozdovih TOZD Gradnje in mehanizacija pri gozdnogospodarski organizaciji. Gozdne sortimente daje v promet obrat za kooperacijo. Z vsemi gozdovi, drubenimi in zasebnimi se gospodari po gozdnogospodarskih nartih, ki se sestavljajo za obdobje 10 let. Narte sprejemajo samoupravni organi kmetov-lastnikov gozdov pri obratih za kooperacijo, potrjuje jih pa republiki sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. K nartu daje svoje mnenje obmona samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo ter za gozdarske zadeve pristojen obinski upravni organ. Skupino samoupravne interesne skupnosti sestavlja 48 delegatov, 24 iz vrste upravnikov in 24 iz vrste proizvajalcev, predsednik je dipl. in. Duan Hus. Raunovodske zadeve opravljajo delavci obrata za kooperacijo in delavci Delovne skupnosti skupnih slub pri gozdnogospodarski organizaciji zdruenega dela. Za izvajanje dejavnosti posebnega drubenega pomena, kamor pritevamo varstvo in gojenje gozdov, gozdno semenarstvo in drevesniarstvo, urejanje gozdov in odkazovanje gozdnega drevja za posek se od posekanega lesa plauje prispevek za bioloka vlaganja. Ta znaa najmanj 1 0 % od prodajne vrednosti gozdnih sortimentov blagovne proizvodnje in tistega tehninega lesa za neposredno uporabo, od katerega se plaa prispevek za bioloka vlaganja. Gozdno gospodarstvo Celje in njegova organizacija Z dne 31. 12. 1965 so bili pri Okronem sodiu v Celju vpisani v register gospodarskih organizacij navedeni gozdni obrati: Celje, Lako, Rogaka Slatina, Slovenske Konjice, empeter, entjur, Vitanje, Podetrtek, Vransko ter obrat za gradnje in obrat za transport, oba s sedeem v Celju. Uprava podjetja pa je imela naslednje sektorje: tehnini sektor, gospodarsko-planski sektor, raunovodski sektor, splono kadrovski sektor. Leta 1966 se je registrirala kot posebna enota Enota za gospodarjen j e s stanovanji in sicer kot obrat s samostojnim obraunom. Enako se je registriral poitniki dom kot posebna organizacijska enota za nudenje storitev za rekreacijo lanov kolektiva. Poitniki dom je bil registriran s statusom obrata z samostojnim obraunom. Konec leta 1966 so v okviru uprave podjetja poslovale naslednje samostojne obraunske enote: izobraevalni center, Enota za gospodarjenje s stanovanji, drevesnice, poitniki dom. Nadalje je podjetje sodelovalo v kooperaciji z GG Breice pri izobraevanju kadra. V letu 1967 je priela poslovati Trgovina z lesom na drobno. V registru gospodarskih organizacij je bila vpisana na podlagi sklepa Okronega gospodarskega sodia z dne 9. 6. 1967. Predmet poslovanja: bla-

govni promet z gozdnimi sortimenti in z rezanim lesom. Akt o ustanovitvi te enote je potrdi] DS podjetja dne 11. 4. 1967. Konec leta 1969 je organizacija zdruenega dela Gozdno gospodarstvo Celje imela 9 gozdnih obratov: Celje, Lako, Rogaka Slatina, Slovenske Konjice, alec, entjur, Vitanje, Vransko ter obrat za gradnje. Uprava podjetja je bila razdeljena na 6 sektorjev: razvojno-tehnini sektor, planski sektor, sektor za urejanje, komercialni sektor, raunovodski sektor in splono-kadrovski sektor. V okviru uprave pa so poslovale naslednje samostojne obraunske enote: Enota za gospodarjenje s stanovanji, Trgovina z lesom in gradbenim materialom, Hranilno kreditna sluba, sluba varstva pri delu in izobraevanje, poitniki dom, drevesnice. Konec leta 1970 je bilo Gozdno gospodarstvo Celje vpisano v register gospodarskih organizacij in obratov pri Okronem gospodarskem sodiu v Celju z naslednjimi organizacijami zdruenega dela: 1. Gozdni obrati: Celje, Lako, Rogaka Slatina, Slovenske Konjice, Vitanje, 2alec, entjur, Vransko, Podetrtek; 2. Gradbeni obrat; 3. Trgovina z lesom na debelo in drobno ter gradbenim materialom; 4. Enota za gospodarjenje s stanovanji; 5. Hranilno kreditna sluba. Uprava podjetja je imela sledee sektorje: razvojno tehnini sektor, vodja dipl. in. Duan Jug, sektor za urejanje in gojenje gozdov, vodja dipl. in. Janez Rihtar, komercialni sektor, plansko raunovodski sektor, vodja dipl. ekon. Stane Koel, splono kadrovski sektor, dipl. in. Romana Lonar. V okviru splonega kadrovskega sektorja posluje e: kataster, upravlja dipl. in. Joe Skoir, enota za gospodarjenje s stanovanji, hranilno-kreditna sluba, sluba varstva pri delu in izobraevanju, upravlja dipl. in. Pavle Komar, poitniki dom, drevesnice. Gozdne proizvodne enote so gozdni obrati, ki so razdeljeni na gozdarske okolie, ti pa se nadalje delijo na delovodske okolie. Na nekaterih obratih zajemajo logarski okolii samo drubene gozdove, drugje pa skupno gozdove obeh lastnitev ali pa samo zasebne gozdove. Od 1. 3. 1972 dalje je direktor delovne organizacije Milan Kolar, dipl. in. gozd. S 30. 6. 1975 pa je bila delovna organizacija GG Celje registrirana pri Okronem gospodarskem sodiu v Celju z naslednjimi organizacijskimi enotami:

1. TOZD >/BO Podetrtek 31/a vodja Mitja Cimperek, dipl. in. gozd. 2. TOZD GOZDNIK alec, Savinjska cesta 134/a vodja Edo Pulko, dipl. in. gozd. 3. TOZD POHORJE Vitanje 106 vodja Joe Zupane, dipl. in. gozd. 4. TOZD PRESKE Lako, Titova 35 vodja Marko Kmecl, dipl. in. gozd. 5. TOZD Gradnje-mehanizacija, Celje, Lava 6 vodja Ivan Zabukovec, dipl. in. gozd. 6. TOZD TRGOVINA Celje, Ljubljanska cesta 13 vodja Heri Kope 7. Obrat za kooperacijo Celje, Celje, Lava 6 vodja Duan Koutnik, dipl. in. gozd. 8. Obrat za kooperacijo Lako, Titova 35 vodja Bela Car 9. Obrat za kooperacijo Kozjansko Rog. Slatina, Ul. XIV. divizije 17 vodja Viktor Valant 10. Obrat za kooperacijo VitanjeSlovenske Konjice, Slovenske Konjice, olska ulica 19 vodja Branko Korber, dipl. in. gozd. 11. Obrat za kooperacijo entjur, entjur n. h. vodja Milan Deko, dipl. in. gozd. 12. Obrat za kooperacijo Vranskoalec, Vransko 16/a vodja Vlado Vrtanik, dipl. in. gozd. Delovna skupnost skupnih slub pa je imela naslednje sektorje: 1. Proizvodni sektor, dipl. in. Duan Jug, 2. Komercialni sektor, vodja dipl. in. Milan, Kolar, direktor, 3. Raunovodski sektor, dipl. ekon. Stane Koel, 4. Planski sektor, vodja in. Dani oster, 5. Sektor za urejanje gozdov, vodja dipl. in. Janez Rihtar, 6. Splono-kadrovski sektor, v o d j a dipl. in. Roman Lonar. V okviru uprave e poslujejo: Alenka Zalonik vodja pisarne splonega sektorja, dipl. in. Marjan Pulko, AOP (je avtomatina obdelava podatkov), dipl. in. Pavel Kumer, varnostni inenir, dipl. in. Zdravko Ceroveki, referent za gojenje gozdov. Skupno gospodarjenje z drubenimi in zasebnimi gozdovi se uresni u j e v gozdnogospodarski organizaciji zdruenega dela tako, da odloajo o zadevah, ki se nanaajo na vse gozdove, skupaj in enakopravno delavci in kmetje lastniki gozdov. O zadevah gospodarjenja, ki se nanaajo samo na zasebne gozdove, 'odloajo kmetje lastniki gozdov v obratih za kooperacijo. Obrat za kooperacijo ima poloaj temeljne organizacije zdruenega dela. Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi vsebuje odkazovanje gozdnega drevja za posek, senjo, spravilo, transport, gojenje in varstvo gozdov,
16 Zgodovina Celja

241

gradnjo in vzdrevanje gozdnih prometnic ter d a j a n j e gozdnih sortimentov v promet. Odkazovanje gozdnega drevja za posek opravljajo delavci obrata za kooperacijo revirni gozdarji in delovodje. LOV Med obema vojnama je bil lov na celjskem podroju v slovenskih rokah. Samo lovie Hum si je nemki trgovec Rakusch delil s Slovenci, na juni strani Savinjske doline je pa imel v zakupu poboje Gozdnika, tako na Humu kakor pod Gozdnikom je imel lovsko koo. Celjski lovci so bili veinoma lani leta 1907 ustanovljenega Slovenskega lovskega drutva. Za posamezna lovia, ki so jih jemali od obin v zakup, so bili organizirani v lovskih druinah. Po konani vojni je bilo takoj treba prijeti za delo. Dne 24. julija 1946 je bil sprejet zaasni lovski zakon. V smislu tega zakona je bil 16. marca 1947 ustanovljen Lovski svet LRS. Celjski lovci so v tem pogledu republiko prehiteli in so 30. novembra 1946 ustanovili okroni lovski svet, ki je po ukinitvi okroja postal okrajni. Za predsednika so izvolili prof. Frana Mravljaka, predvojnega gimnazijskega ravnatelja in vodilnega celjskega lovca. Dodali so mu 11 odbornikov, 2 lana nadzornega odbora, delegata za Lovski svet LRS in njegovega namestnika. Leta 1951 je obni zbor izvolil za predsednika Staneta Kokolja, leta 1952 Franka Soka iz Braslov. Leta 1954 je izel definitivni zakon o lovu, v Uradnem listu LRS so ga objavili 8. julija. Zakon n a v a j a lovske druine, okrajne lovske zveze in republiko lovsko zvezo. Osnutek zakona je izdelala Lovska zveza LRS. V tem asu se je izpremenila. Mesto enotnega drutva so se ustanovila drutva v posameznih okoliih, ki so bila povezana v Zvezi lovskih drutev. Zveza je imela svoje sredie v Ljubljani. To je bil izraz veje demokracije. Na celjskem podroju so bile druine: Hum (1956), Grmada (1956), tore (1950), Vojnik (1950), kofja vas Kajuh (1967), Dobrna (1946), izpoetka tudi Strmec in martno v Roni dolini (Kajuh, 1950). Vsaka druina je imela svoje dogovorjeno lovie. alec: alec (lovski klub, 1918, druina, 1946), Grie (1947), Polzela (1952), Prebold (lovsko drutvo, 1924, druina, 1946), Vransko (1946), Marija Reka, Tabor (1947). Mozirje: Mozirje (1935, 1945), Dreta-Nazarje (1946), Gornji grad (1946), Ljubno (1946), Lue (1946), Reica ob Savinji (1946), Solava (1946). Velenje: Velenje (1947), Smrekovec (1945), kale pri Velenju (1947), martno ob Paki (Oljka, 1946), otanj (Velunja, 1955 nastala iz dveh manjih druin). Lako: Lako (1948, prikljuen tudi Sv. Lenart-Vrh), Jurkloter (1949, prej Gozdna uprava), Reica pri Lakem (1946).

Slovenske Konjice: Slovenske Konjice (1945), Dramlje (1954, prej 4 lovske druine), Loe (1946, prvotno ime Zie), Vitanje (1950), Zree (1948). entjur: (1924, 1945), Bohor (sede entvid, 1954), Dobje pri Planini (Handil, 1946, leta 1941 pristopili e druini Kalobje in Slivnica), Loka pri Zusmu (1946), Ponikva (1945). marje: marje (1947), Bistrica ob Sotli (1945), Podplat (leta 1953 Lemberg, za njim Bo v Podplatu, 1964), Kozje (1947, o. 1950 se je pridruila druina Polje ob Sotli, o. 1966 e Zagorje), Log-Grobelno (1946, sede entvid, 1949 dodeljena e okolia Vinski vrh in Tratna v obini entjur), Podsreda (1946), Podetrtek (1946), Pristava (1945, prvotno Zibika), Rogatec (1946), Rogaka Slatina (1946). V loviih je bila obiajna divjad (zajci, srne, lisice, divji petelini). Drago Predan v Lovcu upravieno opozarja na to, da so se po vojni razmnoili divji praii, preko emenike planine, Gozdnika in Malia so se pomaknili od Tolstega vrha in do jurklotrskih hribov. Sreali so jih e tudi na Pakem Kozjaku. Na junih pobojih hribov prevladujejo bukve, v njihovi soseini so hrasti, ir in elod privlaili svinje, v mlakuah, ki jih je na tratah obilo, se pa valjajo. Nova perjad so fazani, ki jih je kot prvi zael uvajati dr. Fran Ro v svojem loviu v Reici. Muflone je na opuene mohorske kmetije med Gozdnikom in Maliem uvedla laka lovska druina. Nekaterih lovskih ivali preteklih asov sicer v naih loviih ni ve. Okrog Svetine pa e niso izginili polhi, ki so bili tudi in v jurklotrskih gozdovih tako tevilni. Tudi o jerebih se uje manj. Mestoma se srea e kak jelen ali medved, v solavskih planinah tudi kak plaen gams. Nedavno umrli meanskoolski ravnatelj Ivan rnej se je ob spominu na predvojne lovske ase takoj po konani vojni podal v Dobravo (med Frankolovim in Strmcem), da v tem predvojnem kraljevstvu jerebov privabi k sebi predstavnika tega ptijega rodu. Lovske vrste so se zdaj pomnoile in demokratizirale. V njih najdemo tudi zastopnike delavcev. Celjski lovci so si uredili predvojni lovski koi na Humu in na Vipoti, griki sosedje pa pod vrhom Gozdnika. Vsekakor so imeli v bliini planinske domove. Poleg obiajnih zabav po konanih lovskih pohodih so zaeli prirejati tudi druge prireditve. Leta 1955 so na Griku proslavili desetletnico svoje povojne organizacije, leta 1963 so se zbrali v domu OF v Celju, 15. avgusta 1965 je bil lovski in turistini dan na Dobrni. Razstavo lovskih fotografij, ki so jo maloprej imeli v Celju, so priredili tudi na Dobrni. Naslednje leto so se 17. in 18. avgusta udeleili praznika piva v Lakem. Ob tej priliki so pokazali obinstvu II. razstavo lovskih umetnikih fotografij. Leta 1952 so za mlaje lovce uvedli lovske izpite, ki so jih opravljali pri Okrajni lovski zvezi. Leta 1957 so na obnem zboru zvezo preimenovali v Lovsko zvezo Celje. Tedaj je bil za predsednika izvoljen Joe Anik. Zveza si je zadala nalogo, da izdela lovski kataster z oceno lovi. Teava je bila z nakupom lovskih potrebin. Da se to uredi, je zveza dosegla, da se je trgovina Jelen pripojila lovski zadrugi v Ljub-

ljani. Hkrati je zveza organizirala odkup divjaine v Celju. Nabirali so tudi sredstva za odkup Zlatoroga v Ljubljani. Leta 1964 so na obnem zboru podprli lovsko druino v okolici Ptuja, ki ji je lovia hotelo prevzeti podjetje Perutnina v Ptuju. Tedaj so funkcijo predsednika e nadalje poverili Joefu Kuntariu, ki je bil za to dolnost izvoljen e na prejnjem obnem zboru. Leta 1971 je bil pripravljen prvi samoupravni sporazum o lovstvu, ki je bil dan na javno razpravo lovskim druinam in nato na obnem zboru leta 1972 sveano podpisan. Leta 1974 je bil na obnem zboru zveze 2. maja izvoljen za novega predsednika Zvone Vidic iz otanja, ki je po reorganizaciji zveze leta 1976 postal prvi predsednik skupine Zveze lovskih druin v Celju. Od vsega poetka skrbi zveza za vzgojo naraaja. Prireja predav a n j a in skrbi za to, da se izpiti redno polagajo. Posamezni lovci so obiskovali tudi teaje za lovske uvaje in so jih zakljuevali z izpiti. N e k a j lovcev se je v dopisni oli izobrazilo za lovske tehnike. Lovce je pretresel odhod mo, ki so bili desetletja dua njihove drube. Umrli so: Anton Zorko (1955), Fric Konfidenti (1956), Karel Pajk (1960), dr. Boidar Lavri (1961), Rihard Kraupner (1966), prof. Franc Mravljak (1970), upok. ravnatelj Ivan rnej (1971), Anton Zupan iz Mozirja, tefan Avgutin iz Rogatca, Kristl Vezonik iz Ljubnega, Tone Valenak iz Prebolda, Marko Marinkovi iz Rogake Slatine, Karel Stagoj iz Velenja, Tone tepinc iz otanja, Hinko Frikovec iz Vitanja. Ve let je imela zveza svojo pisarno v Domu drubenih organizacij na Gledalikem trgu. Leta 197? se je preselila na Tomiev trg, poleg hie z restavracijo Pod obokom. RIBITVO Tudi pri ribitvu je bilo treba zaeti znova. Med vojno je vse opustelo. Ze leta 1946 je izel ribiki zakon. Ta u v a j a ribike zadruge. Okrajne ribike zadruge so bile povezane v Ribiki zadrugi LRS. Na elu celjske ribike zadruge je bil Anton Zorko. Na ustanovni skupini republike ribike zadruge so ga izvolili za njenega prvega podpredsednika. Leta 1954 je izel nov republiki zakon. Ta u v a j a Ribiko zvezo Slovenije. Zveza zdruuje drutva, drutva pa druine. Predsednik celjskega Ribikega drutva je bil Anton Zorko, podpredsednik pa in. Vladimir Miku. Prva skrb drutva je bila ribogojnica. Medvojna ribogojnica v Peovniku je bila zaradi zapuenosti in dotoka fekalij popolnoma uniena. Do februarja so zgradili novo ribogojnico v Zvodnem, ki so jo napajali trije izviri. Imenovali so jo Zorkovo ribogojnico. Doloena je bila, da vzgoji letno v 80 valilnih koritih 320.000 iker potone postrvi, lipanov in sulkov. Toda e leta 1959 so se pojavile teave. Zaradi rudarskega dela v notranjosti, je najmoneji vir usahnil. Leta 1946 je celjsko Ribiko drutvo v Zlaborju pri Nazarju zgradilo posebno ribogojnico za lipane s kapaciteto 450.000 iker.

Leta 1957 je sledila ribogojnica ob Lunici v Podvolovljeku. Leta 1960 in 1961 so zgradili dva ribnika v Preboldu za arenke (amerinkanske postrvi). V njih so gojili porcijske (namizne) ribe. tirje portni ribniki so bili pri Blagovni. Bili so nekdaj grainski in stari ve stoletij. Vsako leto so pred zimo izpustili vodo. Tedaj so nabrali krapov do pol tone ali celo do tone. Takoj so jih spravili v kamion in odpravili v ribogojnico. Kupovalo jih je tudi Turistino drutvo Braslove. Zanimala se je pa zanje tudi Mariborska zveza ribikih druin, ki jih je vlagala, tako imenovani ribiki plevel je pa el v ribogojnico Bukovlje. Drug portni ribnik je bil v Preniku, pri podrubljeni graini. N a j v e j a ribogojnica je pa nastala v Bukovlju pri Stranicah, e v konjiki obini v neposredni bliini celjske obine, z zajetjem izvira potoka, ki se okrog 700 m nie v Grabnu (blizu grobov stranikih frankolskih rtev) izlival v Tesnico ali Frankolski potok. Tam voda vre na dan in je prvotno ustvarjalo movirje, iz katerega je odtekal potoek, tako moan, da je ob izlivu v Tesnico gonil ago. Ko je celjski trgovec Zangger valilnico v Peovniku odstopil slovenskemu Ribarskemu drutvu, je leta 1931 kupil ob izvirih 3 3 A h a zemlje s propadajoim poslopjem. V tem poslopju s slamnato streho, ki ga je sasoma spremenil v enonadstropno hio, je napravil zasilno valie. Prvotno je ikre dobival iz drugih ribogojnic. Kasneje je preel na lastne plemenke potokih postrvi, ki so jih gojili v Tesnici in Hudinji. Postrvi so v jeseni odlovili, osmukali in zopet spustili v vodo. Vzgojene postrvce so sluile za poribljavanje okolikih voda. Izprva so bile teave. Polagoma je zael graditi ribnike, izprva manje, pozneje veje, ob zaetku okupacije jih je bilo 16. Leta 1937 je gojitev potonih postrvi zelo omejil in mesto njih zael gojiti arenke (amerikanske postrvi). Te hitreje rasto in se dobro prodajo kot namizne ribe. Polagoma je Zangger zgradil tudi razna poslovna poslopja, hladilnico, strojnico, klavnico, lastno elektrarno, stanovanjsko zgradbo in valilnico, ter jih opremil s potrebnimi napravami. Ob okupaciji je bilo vse to e zgrajeno, celotni nart pa e ni bil izveden. Podjetje je dnevno porabilo za krmo konja in pol, to je bila hrana za okrog 8.500 rib. Razen e navedenih 16 ribnikov za ribe (namizne in plemenske) so bili e 4 ribniki za zarod, in 1 za led, ki ga je potrebovala hladilnica. Od izvira so vodile betonske cevi v ribnike. Nad zbirnim kanalom je bila valilnica. Po srednjem nasipu so bile poloene tranice za prevoz hrane. Odtok iz zbirnega kanala je gnal turbino. Zangger je bil rtev vojne. Po njegovi smrti je vse propadlo. Leta 1946 so odnesli iz ribnikov zadnje postrvi, plemenite in namizne. V tem asu se je Ribarsko gospodarstvo v Ljubljani zanimalo za podjetje. Toda tedanja obina Stranice je izjavila, da se ga bo sama lotila. Ni pa niesar storila. Dne 11. julija 1954 je od vdove pok. Zanggerja kupilo podjetje Ribiko drutvo v Mariboru. Ker se je ribarjenje na Dravi zaradi nastajajoih novih elektrarn bolj in bolj oilo, je iskalo nadomestilo drugje. Poslalo je na delo brigado vajencev industrijsko-kovinarske ole, ki je oistila kanale in posekala grmovje. Od bivega podjetja so nali samo

temelje. Ugotovili so, da je jakost izvira 901001 na sekundo. Od izvira do prvega ribnika je bilo 150 m. Voda je imela stalno temperaturo 10 11 C. Drutvo je dalo skopati gnojne jame, da je hitro rastel plankton za prehrano, prav tako bazen za segrevanje vode, ki je bila sicer v poletnem asu za plemenske potone postrvi prehladna. Zgradilo je tudi hladilnico, delavnico, stanovanje in valilnico. Ze v prvem letu je obnovilo 4 ribnike in vloilo v a n j e 250 mladic arenke iz ribogojstva v Dragomljah. Odloilo se je, da goji predvsem arenke (amerikanske postrvi). Podjetje je hitro raslo, leta 1957 je imelo usposobljenih e 16 ribnikov, zdaj jih ima okrog 20. Poleg podjetja je Zveza mariborskih ribikih druin (kot naslednica drutva) zgradila tudi stanovanje za oskrbnika. Danes izgleda podjetje kot majhno naselje. Pota ima zanj ime Ribnik pri Stranicah. Mladice potonih postrvi vzgaja za dravske izvire in druge odjemalce, arenke pa kot namizno blago. Delo je vodil gospodar Zveze Oton Voka. Stroki so znaali 27,546.000 din. Okrog 19 milijonov je znaala odkodnina od hidrocentral, ostalo je pa morala Zveza pripraviti sama. Celjska zveza ribikih druin je pa imela e posebne skrbi. Zaradi onesnaenja Savinje in pritokov po industrijskih podjetjih in odplakah iz naselij. Potrebna je bila trda borba, v s a j gornji tok Savinje in pritokov je bilo mogoe ohraniti relativno ist. Najteje je bilo tik pod Celjem, kjer se Voglajna izliva v Savinjo. V Voglajni od tor do Celja je ivljenje popolnoma zamrlo, le k d a j pa k d a j so ulovili kakega neuitnega krapa. Nekoliko bolje je bilo v smeri proti entjurju. V pritoku Kozarici je bilo precej rakov jelevcev. Mono je bila prizadeta tudi Savinja v smeri proti Lakemu. Sulci velikani, kakrnih je bilo neko mnogo na podroju Lakega in Rimskih Toplic, so iveli samo e v kroniki. Od izliva Voglajne navzgor je ostal e podust, razbohotil se je samo e roparski klen, postrvi in sulci so postali redki, lipan ljubi mir, z regulacijo Savinje je izgubil zatoke in se umaknil navzgor, isto pot je tudi la mrena. Podroje celjske druine se kona pri petrovkem mostu. Tam se zaenja podroje empetrske druine. V njem se zadrujejo mrene, lipani, sulci, tudi postrvi; zlasti mogoni so sulci pod Podvinskim jezom, so pa neprijetni, ker uniujejo druge ribe, tudi lipane in postrvi. Na podroju Gornje Savinjske doline je v Savinji in pritokih mnogo postrvi. Manj lagodno jim je postalo, ko je propadlo mnogo jezov, k j e r so se najraji zadrevali.

OBRT, GOSTINSTVO, TRGOVINA SODOBNA OBRT (19451971) Po osvoboditvi je bilo treba obrt obnoviti v smislu socialistine preuredbe drube. Praktina izvedba ni bila isto nova. 2e v kapitalistini drubi so bile nekatere dejavnosti drubene, to velja zlasti za kulturne dejavnosti (olstvo itd.), deloma pa tudi za tehnino-gospodarska dela, ki jim posameznik ni bil kos. Vse to je nekako nosilo znaaj dravnega (deelnega, obinskega) socializma. Tendenca podrubljanja je prevladovala tudi v obrti, ne da bi bila zanikala temeljni element posameznika. 2 e prva leta se je razvoj vril v duhu socializma, vsesplono pravno osnovo je pa dobil ele leta 1949 z zveznim splonim zakonom o obrtnitvu, ki mu je 13. junija 1950 sledil republiki zakon o obrtnitvu. Ta zakon v I. lenu splonih dolob ugotavlja, kaken je pomen obrti in emu ji je treba posvetiti posebno skrb: Da bi se zaradi vsestranskega zadovoljevanja ljudskih potreb in dviga ivljenjskega standarda prebivalstva ob socialistini graditvi drave obrt pravilno razvijala in pospeevala, drava organizira in podpira obrtnitvo ter skrbi za usposabljanje obrtnikega naraaja in za to, da se ohranita ter razvijata strokovno obrtniko znanje in spretnost, ki sta odvisna od osebnih izkuenj in strokovnih sposobnosti obrtnikov. Skrb za obrt izroa zakon komiteju vlade LRS (Ljudske republike Slovenije), za lokalno industrijo, ki jo vri preko okrajnih ljudskih odborov oziroma preko ustreznih okrajnih poverjenitev. Glede na organizacijsko osnovo se dele obrtna podjetja v dravna, zadruna in zasebna. V tem smislu se morajo tudi registrirati. Obrtno osebje raste iz vajencev. Una doba vajencev, zdruena z obiskom vajenikih ol, traja normalno tri leta, je pa pri doloenih obrtih lahko dalja ali kraja. Po konani uni dobi polaga vajenec pomoniki izpit. Izpitne komisije se normalno oblikujejo po okrajih. Predsednika doloi OLO (okrajni ljudski odbor), prav tako tudi lane prisednike komisije, ki jih v soglasju z okrajno obrtno zbornico izbere iz vrst obrtnih mojstrov. Manji okraji imajo lahko skupno komisijo. Pomonik lahko po tirih letih polaga mojstrski izpit. Za mojstrsko izpitno komisijo doloi

predsednika vladni komite za lokalno industrijo, lane prisednike pa izbere iz vrst mojstrov v soglasju z republiko obrtno zbornico. Ako je kandidat dovril ustrezno srednjo obrtno olo, ne polaga ne pomonikega ne mojstrskega izpita. Dravni obrtni obrati se vodijo po splonem zakonu o dravnih gospodarskih podjetjih, ki ga je Ljudska skupina sprejela e 24. julija 1946 in je veljal do uvedbe delavskega samoupravljanja leta 1950. Dravni obrtni obrati so zaprti, e delajo samo za notranje potrebe gospodarstva, in odprti, e delajo tudi za iro, zasebno javnost. Kot obratovodje so jim na elu obrtni mojstri. Posebno sposobni med njimi dobe naslov dravnih obrtnih mojstrov. Zasebni mojster, ki hoe postati dravni obrtni mojster, izroi dravi obrat in dobiva zanj odkodnino v mesenih obrokih. Ako ostane v s a j pet let v dravni slubi, se mu tejejo v pokojnino vsa prejnja pomonika in mojstrska leta. Ako umre prej, pripada rodbini ista skrb, ki velja splono za dravne nameence. Zadruni obrtni obrati nastajajo s tem, da se zdrui ve mojstrov v svrho skupnega dela, ob vstopu vplaajo dele, ki se jim ob monem izstopu ne vrne. V obrtnih delovnih zadrugah delajo praviloma samo zadruniki, s posebno odobritvijo pa lahko sprejmejo na delo tudi pomonike. Zadruge se pri svojem delu lahko posluujejo tudi splonega ljudskega premoenja. Razen zadrunih obrti pozna zakon tudi obrtne nabavne in prodajne zadruge, kakrno smo sreali e v dobi kapitalizma. Tudi pri zasebnih obrtnih obratih je mona zdruitev, toda samo dveh mojstrov. Ako mojster umre, lahko vdova ali mladoletni otroci nadaljujejo obrt s pomojo poslovodje e eno leto, ako pa vdova in mladoletnik ne morejo drugae iveti, dokler je treba. Obrt mora praviloma imeti delavnico, toda zakon pozna tudi obrti, ki delavnice ne potrebujejo (npr. zidarstvo). Za kmeke obrti veljajo olajave glede formalne usposobljenosti in opreme obratov, vendar kmeki obrtniki ne smejo imeti vajencev in pomonikov. Prejnja obrtna zdruenja pridejo mesec dni po objavi zakona pod likvidacijo. Premoenje okrajnih obrtnih zdruenj prevzamejo okrajne obrtne zbornice, premoenje obrtnike zveze pa republika obrtna zbornica. Okrajne obrtne zbornice delajo pod nadzorstvom izvrnih okrajnih ljudskih odborov, republika obrtna zbornica je pa podrejena republikemu komitetu za lokalno industrijo. Pridobljene pravice ostanejo vsem tistim obrtnikom, ki imajo ustrezne pogoje. Kdor pa je 9. julija 1949 vril obrt brez pogojev, ki jih doloa novi zakon, si mora v doloenem roku pridobiti ustrezno usposobljenost ali pa obrt opustiti. Leta 1954 je izlo ve dopolnilnih in pojasnjevalnih republikih uredb, ki zakon dopolnjujejo. V prvi izmed njih se govori o sorodnih strokah in o takih, ki se medsebojno dopolnjujejo. Ako ima obrtnik usposobljenost za ve takih strok, lahko dobi odobritev za izvrevanje vseh, vendar morajo biti v odobritveni listini posebej navedene. Druga uredba navaja take obrti, za katere se daje obrtno dovoljenje po pro-

stem preudarku: pukarstvo, kozmetika, ganjekuha, dimnikarstvo, svearstvo, mlinarstvo in podobno. Nadaljnja uredba govori o obrtih brez poslovnega mesta: brusastvo, krpanje posod, denikarstvo. Posebna uredba e govori o spregledu obrtnike izobrazbe za delo v naseljih, ki imajo manj ko 300 prebivalcev, izjemoma tudi v takih, ki jih imajo od 300 do 1.000. . Pomemben je e republiki zakon o obrtnih delavnicah, ki je bil objavljen leta 1964 v 5. tevilki Uradnega lista LRS. Zakon doloa: Kdor ima pogoje za obrtnika, lahko ustanovi higienskim in tehninim predpisom ustrezajoo delavnico. Okrajna gospodarska zbornica izjavi ali je obrt storitvena ali proizvodna. Mojstru lahko pomaga pri delu najve 5 delavcev. tevilo vajencev doloi posebna uredba. Mojstri imajo lahko skupno delavnico, vendar sme v n j e j delati samo 6 oseb. Obrtniki lahko prodajajo ne samo svoje izdelke, ampak tudi take tuje predmete, ki so potrebni za uporabo teh izdelkov, poleg tega e predmete ki se v kakem kraju obiajno prodajajo v obrtni delavnici, o teh pa obvezno odloa pristojna gospodarska zbornica. Republiki sekretariat za industrijo odloa o tem, katere obrti ne potrebujejo delavnice. Mojster take obrti ne sme imeti vajencev Ako obrtnik zboli, lahko ima eno leto poslovodjo ali pa obrt ustavi za eno leto. Ako obrtnik umre, lahko vdova oziroma nedoletm otroci nadaljujejo obrt, e dohodki katerega izmed njih ne dosegajo dohodkov obrtne panoge vkljuno z dodatki za otroke. Ako je preiveli zakonec usposobljen, ne potrebuje poslovodje. Samostojni obrtnik se lahko pogodi z dravnim podjetjem za prilonostno ali dolgorono opravljanje doloenih storitev. Lahko se pa tudi v podjetje popolnoma vkljui, pri tem si pridobi pravico na odkodnino za vloena sredstva ter na bolniko in starostno zavarovanje. Ta zakon u v a j a tudi obrtne storitve kot postransko opravilo, ki ga lahko opravlja oseba v delovnem razmerju, vojni invalid, gospodinja in kdo drug, vendar se zahteva strokovna usposobljenost in delo je treba opravljati brez pomone osebe. Nadalje govori zakon o gospodarski dejavnosti, ki je podobna obrtni dejavnosti, a zanjo ni potrebna strokovna izobrazba ali usposobljenost in se mora vriti brez pomonih delavcev. Republiki sekretariat za industrijo doloi take dejavnosti. To je storil kmalu nato s posebno uredbo. V n j e j n a v a j a 83 takih dejavnosti. V isti uredbi n a v a j a tudi obrti, ki ne potrebujejo delavnice (npr. zidarska). Potem n a v a j a v 29 tokah dejavnosti postranskega poklica, za katere je potrebna strokovna usposobljenost. Uredba govori tudi o umetniki dejavnosti. Republika gospodarska zbornica doloi, katero dejavnost je treba smatrati za umetniko. Znailnosti zanjo so: posebna spretnost oblikovanja, tvorba po zgodovinskih modelih, izbor pristnih narodnih motivov. Republiki sekretariat lahko za umetniko dejavnost predpie olajave.

Se v istem letu je izel tudi zakon o opravljanju javnega prevoza z motornimi vozili zasebnikov. Tak prevoz mora biti glavni poklic. Prevoznik ima lahko dve vozili: kamion in avtotaksi. Zaposli lahko samo enega loveka. Vozi lahko samo v svoji, oziroma v eni obini. Ako pa vozi po dogovoru za dravno gospodarsko organizacijo, omejitev na eno obino odpade. . Medtem je sicer izlo e n e k a j znailnih uredb. Ena izmed njih, ki je bila objavljena leta 1961, govori o pavaliranju davka. Po tej naredbi ga lahko pavalirajo samo tistim obrtim, katerih dejavnost je za vec ko 50 % storitvenega znaaja. Dela, izvrena za industrijske, gradbene, prometne ali druge trgovske organizacije, se tejejo med proizvodne in ne med storitvene dejavnosti. To pa ne velja za dela, izvrena za dravne organe, sole m druge drubene negospodarske organizacije. Nasprotja med evljarji in krojai na eni in trgovinami s evlji in konfekcijo na drugi strani je popustilo, evljarji in krojai so se nali delo, eprav so se pri izdelavi nove obutve in obleke morali nekoliko omejiti. Pesimizma niso izgubili. Sicer itak malotevilni klobuarji in denikarji so prili v e vejo stisko. Tehnini obrtni poklici so se pomnoili, eprav so njihove izvajalce privabljala tudi industrijska podjetja. A tudi samostojni obrtniki so morali bolj in bolj uporabljati stroje. Ni bilo opaziti, da bi jih vznemirila uredba iz leta 1963, ki dovoljuje specialnim trgovskim podjetjem, da s svojim strokovnim kadrom popravljajo predmete, ki jih prodajajo: vozila, gumijaste instrumente in podobne proizvode. Samoupravna organizacija obrti je dobila drugo obliko. Prejnja zdruenja so v smislu zakona o obrnitvu leta 1950 nadomestile obvezne okrajne zbornice, ki so bile obvezno vlanjene v republiki obrtni zbornici Leta 1962 so se obrtniki vkljuili v Okrajno gospodarsko zbornico, ki je zdruila prejnje trgovske, obrtne in gostinske zbornice in zvezo kmetijskih zadrug v enotno organizacijo. N j e n znaaj in pomen n a v a j a 2. toka zakona o ustanovitvi gospodarskih zbornic: Gospodarska zbornica je samoupravna organizacija, ki zdruuje gospodarske organizacije, samostojne obrtnike in imetnike zasebnih gostisc in deluje na obmoju okraja Celje zaradi skupnega pospeevanja proizvodnje in drugih gospodarskih dejavnosti. Okrajne gospodarske zbornice so poslovale do ukinitve okrajev leta 1965. Potlej je obstajala samo republika gospodarska zbornica. Se preden je bila okrajna gospodarska zbornica ukinjena, je 27. marca 1965 po sklepu delavskih svetov 118 obrtnih, gostinskih in komunalnih podjetij in celjskega in mariborskega podroja sklenilo, da osnujejo Poslovno zdruenje za obrt, gostinstvo in komunalo z nalogo, da skrbi za napredek vseh treh strok na celotnem podroju severovzhodne Slovenije. Ko je bila okrajna gospodarska zbornica ukinjena, je Poslovno zdruenje prevzelo tudi agende strokovnega odbora Gospodarske zbornice SR Slovenije v obinah Celje, alec, Mozirje, Velenje, Konjice, entjur, marje in Lako.

Obine Sevnica, Krko in Breice, ki so poprej tudi pripadale celjskemu okraju, so dobile strokovni odbor s sedeem v Krkem. V Mariboru so ustanovili strokovni odbor za mariborsko in pet sosednjih obin, pri tem so podravsko-meiko podroje loili in za tiri tamkajnje obine ustanovili strokovni odbor v Dravogradu. Lasten strokovni odbor so dali tudi tirim pomurskim obinam. Poslovno zdruzenje v Celju vzdruje stike s posameznimi obrtnimi podjetji (oziroma obrtniki) ter z Gospodarsko zbornico SR Slovenije in njenimi strokovnimi odbori. Direktor zdruenja je bil od njegove ustanovitve Ivan Uranjek, predsednik UO pa Fedor Gradinik, sicer direktor Zavoda za napredek gospodarstva. Leta 1969 je sprejelo zdruenje e dodatno ime Agens kot simbolino oznako za napredek truda in prizadevnosti. Leta 1972 je ime Agens zamenjalo z imenom Formator , kar pomeni oblikovalec. Agens je leta 1972 izdal v ciklostilu obseno delo Zgodovina obrti v Celju in severovzhodni Sloveniji, ki ga je napisal pisec te knjige. Ko je Ivan Uranjek leta 1973 postal direktor zdravilia v Dobrni, je njegovo mesto pri Formatorju prevzela Majda Trogarjeva. Zdruenje samostojnih obrtnikov obine Celje Nastalo je na obnem zboru 22. junija 1969. Pripravljalni odbor je vodil Albert Leskoek. Njega so zbrani obrtniki tudi izvolili za predsednika prvega upravnega odbora, ki je tel 15 lanov. Njemu je kot predsednik sledil Leopold Drame, ki vodi drutvo e danes. Celjsko obrtno zdruenje teje 1.226 zaposlenih lanov, med njimi je 401 lan nosilec obrtne dejavnosti. Zdruenje ima svoj sede v Gregorievi ulici, nekdanji vojanici, poznejem invalidskem in e kasnejem zdravstvenem domu. Obrtna zadruga Obrt Celeia, Gregorieva 6 Na podlagi ekonomskih potreb v obini Celje in potreb obrtnitva se je v letu 1977 rodila tenja da se ustanovi Obrtna zadruga v Celju. Dne 16. 6. 1977 je bila sklicana ustanovitvena skupina, na katero je prilo 20 obrtnikov, ki so podpisali ustanovitveno pogodbo. Na tej ustanovitveni skupini je bil sprejet zaasen Statut zadruge in izvoljen 15-lanski zadruni svet in 5-lanski poslovni odbor ter imenovan v. d. direktor in v. d. raunovodja. Priblino dva meseca po ustanovitvi so bile urejene vse formalnosti in zadruga je priela uradno poslovati. Po enoinpolletnem poslovanju je bilo vlanjenih e preko 80 obrtnikov, kar zgovorno dokazuje, da je bila ustanovitev potrebna in upraviena. Predsednik zadrunega sveta je Franc Kravanja, predsednik poslovnega odbora Herman M alga j, raunovodja Janko Kline, direktor Mihael Cvetrenik.

e preden je izel zakon o obrtih, so krajevni in okrajni ljudski odbori vzeli v roke u r e j e v a n j e obrti. V prvi vrsti so mislili na dravne obrate. Ustrezali so socialistini zamisli, bili so veji in lae jih je bilo oskrbeti z obratnimi sredstvi in pridobiti zanje potrebne ljudi. N e k a j delavcev so e imeli kar na razpolago na osnovi zaplemb sicer razmeroma malotevilnih obrtnih delavnic, katerih lastniki so se bili vdinjali okupatorju. Nekaj obratov, ki so po svoji razsenosti e merili na industrijska podjetja, je bilo podravljenih na osnovi zakona o nacionalizaciji z dne 5. decembra 1946 in zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij z dne 28. aprila 1948. Pravno podlago za gospodarjenje je dal sploni zakon o dravnih gospodarskih podjetjih z dne 24. julija 1946. Nekateri obrtniki so pa iz svoje volje odstopili svoje delavnice in sami stopili v dravno slubo. V okraju Celje mesto je e v poetku nastalo ve dravnih obrtnih podjetij. Usmerjevalno vodstvo podjetij in nadzorstvo nad njimi je imel izvrni odbor okrajnega ljudskega odbora s svojim odsekom za gospodarstvo, ki so ga v jeseni 1946 zaeli oznaevati kot poverjenitvo, njegovega voljenega vodjo pa kot poverjenika. Iz poverjenitva za gospodarstvo se je do leta 1950 izloilo ve posebnih poverjenitev. Tako je e 8. julija 1948 nastalo poverjenitvo za lokalno industrijo in obrt, a 2. avgusta 1950 so za vsako izmed teh panog osnovali posebno poverjenitvo. Neposredno so izprva vodili prevzeta podjetja od odseka za gospodarstvo imenovani upravniki. V januarju 1946, so ustanovili skupno upravo za stara mestna podjetja (pogrebni zavod, plinarno, vodovod), ki so jim dodali e nanovo ustanovljena podjetja izrazito komunalnega znaaja: gradbeno podjetje, cestno upravo, prevoznitvo. Medtem se je v obmoju poverjenitva za gospodarstvo nabralo precej obrtnih obratov in pravkar ustanovljena nartna komisija je predlagala, daj bi se vsa mestna podjetja razdelila v devet skupin. Izvrni svet je ta predlog sprejel. Te skupine so bile: gradbeni obrati, obrtni obrati gradbene dejavnosti, vodovod, plinarna, intalacijska podjetja, obrati negradbene dejavnosti, obrati oblailne dejavnosti, obrati trgovske dejavnosti, gostinski obrati, mesnice in pekarne, komunalni obrati, mestna hranilnica. V irem smislu so bili skoraj vsi obrati obrtnega znaaja. Vse skupine so imele skupnega upravnika v osebi Adolfa Sadarja. Dne 15. decembra 1947 je nastala v upravi podjetij vana izprememba. Tedaj so mesto ene direkcije ustanovili tri: za proizvodna in uslunostna podjetja (za lokalno gospodarstvo in komunalno gospodarjenje); za trgovino in preskrbo; za komunalna podjetja in upravo ustanov (prosvetnih, socialnih in zdravstvenih). Konno, 16. julija 1948, so zdravstvene, socialne in prosvetne ustanove loili od uprave komunalnih podjetij in jih dali pod ustrezna poverjenitva, ki so e itak vodila njihovo strokovno delo. V zaetku leta 1949 so ukinili tudi tri skupne direkcije in podjetja neposredno podredili po-

verjenitvom. V letih 19501952 so poverjenitva spremenili v svete, njihove upravne organe pa v tajnitva. Medtem so leta 1950 prevzeli podjetja upravni odbori in delavski sveti Vodstvo mestnega ljudskega odbora (oziroma izvrnega odbora, poverjenitev in svetov) je postalo bolj tudijskega, usmerjevalnega in nadzorovalnega znaaja. Dobren del teh nalog so prevzele obrtne zbornice, ki so posamezne obrtne stroke notranje povezovale in vplivale na njihov razvoj. Po splonem zakonu o gospodarskih podjetjih (1946) so bila najveja in najvaneja gospodarska podjetja zvezna, nekoliko manj pomembna so bila republika, okrajna, oziroma krajevna so pa bila tista z nijo stopnjo pomembnosti. V celjskem mestnem okraju je bilo pod operativnim vodstvom poverjenitva oziroma sveta za lokalno industrijo (1950) osem industrijskih podjetij, in sicer Zlatarna, Instalacije, Cementnine, Lesno-predelovalno podjetje, Tekstilna tovarna, Tovarna perila, Oblaila in Tovarna pohitva. Poverjenitvo (svet) za obrt je opravljalo operativno-upravne posle nad lokalnimi obrtnimi podjetji z 18 obrati in e nad 341 obrati drubenega, zadrunega ali privatnega sektorja. Medtem ko je v industriji ostal samo drubeni, je v obrti v smislu zakona o obrtih poleg drubene (in zadruznike) ostala in se razvijala tudi zasebna (privatna) obrt. Na drugi strani je z uvedbo samoupravljanja prestalo Kovinsko podjetje in se kot Ifa spremenilo v podjetje za finomehaniko. Mestne pekarne so se zdruile z Veleitarjem (1961) in preko njega z Merxom. Mesnine so se pridruile Agrokombinatu v alcu. Moko in ensko krojatvo se je preosnovalo v novo podjetje Elegant (1960), Vezenine so se prikljuile Kreatorju (1971), evljarstvu se je pridruilo podjetje Obutev in ohranili so se Fotolik, dva frizerska obrata in Urarstvo in optika. Na novo je nastalo kombinirano podjetje Elektrosignal. Leta 1968 so bile ustanovljene obrtne delavnice Rinka z obrati.

Obrtna kljuavniarska delavnica v A k e r e v i ulici

Podjetje je nastalo na pobudo Klime leta 1954 kot splono kljuavniarstvo, ki pa mu je e kmalu po ustanovitvi dodalo tudi instalaterstvo in kleparstvo. Ko si je izgradilo novo delavnico, so se delovni pogoji izboljali. Prvi poslovodja je bil Franjo Lesar. Leta 1955 je postal upravnik Ivan Novak. Leta 1962 je postal direktor tefan lic, leta 1964 kot v. d. in leta 1965 direktor Joe Arbeiter. Leta 1962 je prevzel tehnino vodstvo Milan Kralj. Raunovodkinji Zinka Dobnik (19601972), Hartviga Simoni ( 1 9 7 2 ), finanna knjigovodkinja Marica Mazilj-Jager (1962 ).

Steklarsko podjetje Steklar

e pred vojno je bilo steklarstvo v Celju precej mono. V Celju j e bil sede zadruge steklarjev za Slovenijo. Naeloval ji je ugledni narodni mojster Franc Strupi. Med vojno je delo zastalo. Po vojni se je obnovilo v okviru drubenega obrtnega podjetja v skromni obliki. Leta 1959 je bilo ustanovljeno podjetje Steklar. Nastanjeno je bilo v Ozki ulici. Oddelek, ki dela za oje potrebe, je tam e sedaj. eprav so bili prostori tesni, je delo napredovalo. Leta 1962 je kolektiv ustanovil svojo enoto v Trbovljah, leta 1966 v alcu in leta 1972 v Velenju. Za ire potrebe si je leta 1968 zgradil v Cretu ob Teharski cesti veliko proizvodno halo, v kateri opravlja vsa dela, ki jih zahteva razvita gradbena dejavnost: velika dvojna okenska stekla, steklena vrata, steklene stene. V obeh delavnicah izdeluje tudi steklene okrasne predmete iz barvnega stekla, izolacijske proizvode itd. Hala je e postala pretesna in nova je tik pred otvoritvijo. Podjetje zaposluje zdaj 85 delavcev, njihovo tevilo e raste. Ob ustanovitvi je vodil podjetje Martin Javornik. Kmalu mu je sledil Otmar Riva, ki mu je bil na elu do svoje upokojitve leta 1970. Tedaj je prevzel vodstvo Stane Jurko.
Poedine obrti

Pekovstvo: 19181941: Leta 1939: v mestu: 8, v okolici: 10 obratov; leta 1952 so privatni peki odstopili svoje obrate mestu. Mestni ljudski odbor jih ni zdruil, ampak je na novo ustanovil Mestno pekarno, ki jo je zgradil v Gaberju. Poleg n j e je ostala samo podrubljena pekarna v Storah. e nadalje je pekel kruh tudi Rudolf Mlakar v Komenskega ulici, ki je z obino sklenil pavalno pogodbo. Leta 1961 so Mestne pekarne prikljuili Veleitarju in nato preko njega k Merxu. V Trnovljah je obdral privatno pekarstvo Franc Gerak. Slaiarstvo: Leta 1939: 5 obratov v starem mestu. Med njimi 3 prave in 2 orientalski slaiarni. Leta 1970: v Preernovi ulici drubeno podjetje Zvezda. Razen tega v mestu ena navadna in ena orientalska slaiarna: Kosta Mihajlovi (Ljubljanska cesta), Hasan Bakijevi (Tomiev trg), v Gaberju ena navadna in ena orientalska slaiarna (Anton Zimek, Ibrahim Rizvan), v torah in na Dobrni po ena orientalska slaiarna (Naim Bedjetovi in Hazbij Cazimi). Vseh obratov: 7. Mesarstvo: Leta 1939: v mestu 26, v oji okolici 13 obratov. Takoj po vojni j e okrajni mestni ljudski odbor preskrbo z mesom prevzel v svoje roke. Pri tem je Higienski zavod redno opozarjal na pomanjkljivosti pri e 50 let stari mestni klavnici v Zavodni.

Na njegovo zahtevo je Mestni ljudski odbor loil od n j e prodajo in predelavo mesa ter je v ta namen ustanovil dve podjetji Mesnine in Planino, izmed katerih je vsako imelo n e k a j delavnic m prodajalmc. Pozneje so Planino ukinili in Mesnine leta 1962 prikljuili Agrokombinatu v alcu, ki je nastal z zdruitvijo d r u b e n i h posestev m zadrug v Spodnji Savinjski dolini. Konno sta se Agrokombinatu prikljuila tudi kombinat v entjurju in kombinat v marju. V Vojniku je leta 1970 obnovil privatni obrt Ludvik Prekorsek. evljarstvo: Leta 1939: 40 delavnic v starem mestu, 23 v stari okolici (biva okolika obina). Leta 1970: drubeni obrat evljarstvo na Trgu svobode. Leta 1972: drubeni obrat Obutev v Zavodni (stara okolica). Privatni obrati: v starem mestu: Minka Berglez (Trg svobode), Viktor Bevc (Zidankova ul.), Vilko Cestnik (Zidankova ul.), Jakob Kranjc (Zidankova ul.), Joe Perko (Zidankova ul.), Joe Teodorovic (Akereva Ul.); . v okolici: (stari): Franc Kladnik, Mariborska c., Rudolf Kolar (Mariborska c.), Rudolf Travner (Teharska c.) ; v novi okolici: Franc Cernec (Dobrna), Joe Fluks (Gorica martno v Roni dolini), Ivan Hrvati (Teharje), Anton Jot (Vojnik), Ivan Kamenek (Bukovlak), Alojz Kerner (Lokovina Dobrna), Viktor ibanc (kofja vas), Mihael Vinar (Dobrna), Ivan Apat (Store). Vseh obratov v starem mestu: 6, v stari okolici: 3, v novi okolici: 9, skupaj 18. Sedlarstvo in jermenarstvo: Leta 1939: v starem mestu 2, v stari okolici 2. Leta 1970: 1 privatni obrat na Teharju: Martin Rakef. Tapetnitvo in dekoraterstvo: Leta 1938 v starem mestu: 7, v stari okolici: 5. Leta 1970: drubeni obrat tovarnike razsenosti na Teharski cesti. Privatni obrati: v mestu: Ivan Oretnik (Zidankova ul.), Franc Zorko (Zidankova ul.), Ivan Cizej (Na okopih), v novi okolici: Edvard Fidler (Ivenca Vojnik), skupaj 4 obrati. Izdelovanje usnjene galanterije: obrata: Franc Jakli (Tomiev trg), Adolf Oblak Leta 1970 privatna (Mikloieva ul.).

Izdelovanje predmetov iz usnjenih odpadkov: Leta 1970: privatna obrata: Mojca Mavri (Kocenova), Marolina Truglas (Stanetova ul.). Krojatvo: Leta 1939: v starem mestu: 36, v stari okolici: 16; trgovina s krojako delavnico: Stermecki.

Leta 1970: drubena obrata: Elegant na landrovem trgu in ElitaKreator v Stanetovi ul. Privatni obrati v starem mestu: Maks Anderli (Zidankova ul.)( Anton Andreek (Linhartova), Viljem Belina (Teharska ul.), Bernard Bori (Trg svobode), Hinko uvan (Mariborska c.), Ivan Gerjevi (Ljubljanska c.), Justin Grilanc (Trg svobode), Mirko Hajdinjak (Mariborska c.), Jakob Hrovat (Trg svobode), Jernej Jurkoek (Cankarjeva ul.), Franc Meko (Preernova ul.), Milena Oraem (Gledalika ul.), Franjo Ozvald (Tomiev trg), Rafael Pesjak (Zidankova ul.), Jovan Popov (Stanetova ul.), Josip Skrubej (Trg svobode), Anica Klokoovnik (Kersnikova ul.), Alojzij Lednik (Lilekova ul.), Mirko Marovek (Zagata). V stari okolici: Viljem Belina (Teharska c.), Ivan Cerovek (Japljeva), Hinko uvan (Mariborska ul.), Bogomir Kebli (Hribarjeva ul.), Ivan Kmecl (Bernekarjeva), Anton Kramar (Ostrono), Ivan Kuder (Zgorn j a Hudinja), Alojzij Leben (Mariborska c.), Karel Mlakar (Teharska c.), Karel Pajk (Grarjeva ul.), Joe Petek (Partizanska c.), Josip Peak (Mariborska c.). V novi okolici: Joe Klari (tore), Franc Muha (Vojnik), tefan Zagruovcem (reskova). Vseh obratov: v starem mestu: 19, v stari okolici: 13, v novi okolici: 3, skupaj 35. iviljstvo: Leta 1939: v starem mestu 43, v stari okolici 19, skupaj 62 obratov. Leta 1970: drubeni obrat Elita-kreator. Privatni obrati: v starem mestu: Nada Dvorak (uprijska ul.), Ivan Lamut (Tomiev trg), Milena Stoir (Trg svobode), Sonja Dotti (Trubarjeva ul.), Joica Faktor (Malgajeva), Stanka Pipan (Cankarjeva ul.), Marija Bukek (Kocenova). V stari okolici: Lidija Kainik (Mariborska ul.), Terezija Deman (Grarjeva), Amalija Fajgelj (Mariborska ul.), Cecilija Kriane (Teharska c.), Slava Lang (Cesta na Ostrono), Joica Podleek (Bezenkova). Vseh obratov: v starem mestu: 7, v stari okolici: 6, skupaj 13. Splono krojatvo: v starem mestu: Ivan Baumkircher (uprijska ul.), Milan Podlunek (landrov trg), Vinko Aristovnik (Zidankova ul.); v stari okolici: Franc Prezelj (Opekarnika ul.). Vseh obratov: v starem mestu: 4, v stari okolici: 1. Izdelovanje drobnih predmetov iz tekstila: Leta 1970: v starem mestu: Ivica Klannik (Drapinova ul.), Nua Poznik (Zidankova ul.), Milena Punik (opova), Pavla Jurak (Zoisova); v stari okolici: Amalija Grobelnik (Boieva ul.), Vida Stepinek (Primorska ul.). Vseh obratov: v starem mestu: 3, v stari okolici: 3, skupaj 6. Modistinje: Leta 1939: v mestu: 11 obratov. Leta 1970: v starem mestu: Mara Premak (Stanetova ul.), Sonja Vreko (Tomiev trg).

Krznarstvo: Leta 1939: v mestu: 3 obrati. Leta 1970: v mestu 1 obrat: Stevo Pavi (Zidankova). Klobuarstvo: Leta 1939: v mestu: 2 obrata. Leta 1970: v mestu: Dominik in Zivko Tomain (Tomiev trg). etkarstvo: Leta 1939: v mestu: 2 obrata. Leta 1970: v mestu: Ignacij imenc (Levstikova ul.). Pletilstvo vezninarstvo: Leta 1939: v mestu: 9 obratov, v stari okolici: 1 obrat. Leta 1970: v mestu: Marija Kos (Ulica 29. novembra), Angela ate (Mikloieva ul.). V stari okolici: Marija Jani (Partizanska c.), Marija Koelj (Plenikova ul.), Marija Straek (Mariborska Gaberje), Stanka Sluga (Partizanska c.). V novi okolici: Marija Logar (Bukovlak). Vseh obratov: v starem mestu: 2, v stari okolici: 3, v novi okolici: 1, skupaj: 6. Denikarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 4, v stari okolici: 1 obrat. Leta 1970: nobenega obrata. Vrvarstvo in sorodne stroke'.

Leta 1939: v mestu: 2, v stari okolici: 2 obrata. Leta 1970: nobenega obrata. Lonarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 1, v stari okolici: 2 obrata. Leta 1970: v starem mestu: Vinko Jakob (Savinjsko nabreje pearstvo), Viktor Verk (Akereva pearstvo); v stari okolici: Franc Cmereek (Medlog), tefan Krofli (Ulica bratov Kresnikov). Vseh obratov: 4. Kovatvo: Leta 1939: v starem mestu: 4, v stari okolici: 4. Leta 1970: 2 obrata, v stari okolici: Joe eko (Delavska Gaberje), Anton Zabret (Mariborska Zgornja Hudinja). Kolarstvo: Leta 1939: v mestu: 2, v stari okolici: 3 obrati. Leta 1970: nobenega obrata.
17 Zgodovina Celja 257

Tesarstvo: Leta 1939: v stari okolici: 2 obrata. Leta 1970: nobenega obrtnikega obrata, ker tesarske posle opravljajo gradbena in gradbena obrtna podjetja sama. Mizarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 13, v stari okolici: 23 obratov. Leta 1970: veja drubena podjetja: Mizarsko obrtno podjetje v Akerevi ul., Pohitvo v Kersnikovi ul., Oprema na Babnem. Privatni obrati: v starem mestu: Joe Ramak (Zidankova), Ivan Udovi (Ulica 29. novembra), Mihael Vrenko (Muzejski trg). V stari okolici: Pavel Delnjak (Mariborska c.), Franc Kerin (Delavska Gaberje), Ivan Klokoovnik (Mariborska c.), Zdravko Kolar (Ljubljanska), Ivan Krivec (Mariborska c.), tefan Mlakar (Kosovelova Aljaev hrib), Joe Planinec (Hudinja), Karel tuklek (Kolmanova), Joe Cernik (Lokrovec), Milan Jezernik (Ostrono). V novi okolici: Anton Cepin (Dobrova), Avgust Avberek (Lokovina Dobrna), Bernard retnik (Lindek Frankolovo), Evgen Glei (Zadobrova), Stanko Kline (Razdelj), Joe Kralji (Arclin), Ivan Kregar (Trnovlje), Joe Selan (Vojnik), Martin Stojan (Teharje), Ivan Tomi (ret Teharje). Vseh obratov: v starem mestu: 3, v stari okolici: 11, v novi okolici: 9, skupaj: 22. Zidarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 4, v stari okolici: 4 obrati. Leta 1970: v starem mestu: Alojzij Pilih (Akereva), Matija Trstenjak (Linhartova), Danica Berghaus (Vruneva). V stari okolici: J u r i j Pilih (Ostrono), Ivan Stiplovek (Ribarjeva), Franc Planko (Ostrono), Mirko Arhani (Zoisova), Matija Harinski (Ribarjeva), Friderik Hribernik (Lesniarjeva). V novi okolici: Viktor Drame (Trnovlje), Stanko Hrastnik (Ljubena), Karel Mirnik (Leskovec), Boris Platovek (Zadobrova), Anton ket (Vrhe), Joe Vrane (Vojnik). Vseh obratov: v starem mestu: 3, v stari okolici: 7, v novi okolici: 6, skupaj: 16. Kamnosetvo in cementninarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 3, v stari okolici: 2 obrata. Leta 1970: v stari okolici: 2 obrata: Edvard Vreko (Cesta na grad), Franc Gregori (Traka). V novi okolici: Maks Lipinik. Veja gradbena podjetja imajo svoje cementninarske obrate. Kljuavniarstvo in strojno kljuavniarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 9, v stari okolici: 4 obrati. Leta 1970: v starem mestu: Milo Klinar (Vruneva ul.), Ivan Kolenc (Akereva ul.), Franc Kumer (Linhartova), Lovro Oek (Stanetova), Anto-

nija koflek (Kersnikova), Mihael Knez (Zidankova), Bernard Globonik (Zidankova), Stane First (Zidankova). V stari okolici: Anton Hladin (Partizanska), Matija Intihar (Mariborska), Ivan Roencvet (Mariborska), Joe Pevec (Veselova), Slavko Domek (Mariborska), Aleksander Erjavec (Babno), Franc Krajnc tefan Grajl (Ostrono), Franc Kravanja dipl. in. Oskar Hudales (Lava), Leopold Drame (Medlog), Ivan Habjan (Mariborska Gaberje), Anton Planinek (Mariborska). V novi okolici: Marjan Dobovinik (Teharje), Ivan Punik (Arclin), Horst Sikoek (Slance Teharje), Vlado Zupane (Leve Petrove, obina alec). Vseh obratov: v starem mestu: 8, v stari okolici: 11, v novi okolici: 4, skupaj: 23. Kleparstvo, vodovodno instalaterstvo, centralna kurjava: Leta 1939: v starem mestu: 5, v stari okolici: 3 obrati. Leta 1970: v starem mestu: Franjo Dolan (Linhartova), Joef tok (Ulica 29. novembra), Stane Mirnik (Muzejski trg), Drago Klukej (landrov trg), Stane Prevolnik (Stanetova), Rado Lukanc (Vodnikova), Franc Potonik (Akereva), Alojzij Jauh (Tomiev trg), Vlado Slemenek (Jenkova) . V stari okolici: Joe inkovi (Mariborska), Karel Rudnik (Mariborska), Joe Brenik (Ostrono), Stane Ako (Teharska), tefan Banovek (Skaletova Zgornja Hudinja), Marjan Butinar (Dobojska), Joe Kukovi (Dekova), Anton Planinek (Mariborska), Adolf Okronik (Veselova), Krovstvo: Karel Gaberek (Ostrono), Marjan Blazinek (Mariborska). Obratov v starem mestu: 9, v stari okolici: 11, skupaj: 20. Leta 1939: v starem mestu: 1 obrat. Leta 1970: brez specialnega obrata, posebni obrati pri gradbenih podjetjih. Mehanika: Leta 1939: v starem mestu: 19, v stari okolici: 5 obratov. Leta 1970: (precizna mehanika): Joko Aman (Trg svobode), Dominik Grobelnik (landrov trg), Berta Javorek (Ipaveva). V stari okolici: Janko Vehovar (Veselova). Vseh obratov: v starem mestu: 3, v stari okolici: 1, skupaj: 4. Avtomehanika: Leta 1970: v starem mestu nobenega. V stari okolici: Anton Dobnik (Veselova), Anton Gajek (Ostrono). V novi okolici: Hinko Hotko (Vojnik), Anton Lesjak (Strmec pri Vojniku), Marjan Cerar (Trnovlje), Stanko Bombek (marjeta kofja vas). Vseh obratov: v stari okolici: 2, v novi okolici: 4.

Veja servisna obrata: Avto-Renault Celje (v Ipavevi ulici) in Ljubljanski cesti), Slo veni j a-Avto (v Mikloievi). Avtokleparstvo: Leta 1970: v stari okolici: Franc Ocvirk (Babno), Ivan tefani (Tovarnika Gaberje), Rudolf Ravnak (Mariborska). V novi okolici: Franc G orjak (Trnovlje). Vseh obratov: v stari okolici: 3, v novi okolici: 1, skupaj: 4. Radijska tehnika:

Leta 1939: v mestu: 3 obrati. Leta 1970: drubeno podjetje Elektrosignal, delavnica Tehnomerkatorja. Finomehanika: Leta 1939: v starem mestu: 1 in v stari okolici: 1 obrat. Leta 1970: drubeno podjetje Finomehanika v Kocbekovi ulici. Privatne delavnice: v starem mestu: Franc Ozimek (Stanetova), Albin Veber (Zidankova). V stari okolici: Pavle Boi (Mariborska Spodnja Hudinja), Rudolf Perdan (Mariborska Gaberje). Pukarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 1. Leta 1970: v starem mestu: Milan epi (Tomiev trg). Lesno strugarstvo: Leta 1939: 0 obratov. Leta 1970: v starem mestu: Anton Lovin (Zidankova), Alojz Poivaek (Cuprijska). Kovinsko strugarstvo: Leta 1939: 0 obratov. Leta 1970: v stari okolici: Stanko Hajsinger (Cesta v Trnovlje), Marjan Brance (Trnovlje). Sodarstvo: Leta 1939: v mestu 1 in v stari okolici 1 obrat. Leta 1970: v stari okolici: Ludovik Lonar (Lonica). V novi okolici: Ivan Jazbec (marjeta). Vulkanizatorstvo: Leta 1939: v starem mestu: 2 obrata. Leta 1970: drubeno podjetje Vulkanizacija na Ljubljanski cesti. Sobno slikarstvo in pleskarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 8, v stari okolici: 2 obrata. Leta 1970: v starem mestu: Jurij Belina (Jenkova), Branko Dobrave

(Tomiev trg), Silvester J u r j e v e c (Stanetova), tefan Zdolek (Linhartova). V stari okolici: Ivan Kloi (Partizanska Lisce), Franc tumberger (Breg), Vlado Zdolek (Teharska). Vseh obratov: v starem mestu: 4, v stari okolici: 3, skupaj: 7. Dimnikarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 2 obrata, na Bregu, v Gaberju, Vojniku in Lakem po eden. Leta 1970: drubeno podjetje Dimnikarstvo v Zidankovi ulici. Nagaevalci, preparatorji:

Leta 1939: v starem mestu: 1. Leta 1970: v starem mestu: 1. Zlatarji ur ar ji: Leta 1939: vsi v starem mestu: 22, med njimi tovarna Knez & Pacchiaffo. Leta 1970: vsi v starem mestu: Ana Dvorak (Kocenova), Duan Godnik (Stanetova), Henrik Grobelnik (Tomiev trg), tefka Kilek (Zidankova), Anton Lenik (Zidankova), Ivan Oder (Stanetova), Ivo Terglavnik (Stanetova), Alojz Weissenbach (Zidankova), Viktor Lenik (Akereva), Ivan Terbovc (Preernova) urarji; Robert Konan (Zidankova), Milan Koren (Stanetova), Vili Kragolnik (Zidankova), Edvard Tajnek (Zidankova) zlatarji. Vseh obratov 14. Razen tega Zlatarna v Kersnikovi ulici. M ediarstvo svearstvo:

Leta 1939: v starem mestu: 2 obrata. Leta 1970: v starem mestu: Joe Preskar (Savinjska), Nikola Mikovski (Zidankova) izdeluje oblate. Steklarstvo: Leta 1939: v starem mestu: 3. Leta 1970: v starem mestu: drubeno. Kozmetika: Leta 1970: Radojka Aleksi (Vodnikova), Vera Menhart-Hohnjec (Zvezna). Fotografi: Leta 1939: v starem mestu: 12 (vteti 2 drogeriji). Leta 1970: v starem mestu: veji drubeni obrat Fotolik. Privatni obrati: Krista Domanjko (Vodnikova), Boena Pelikan (uprijska), Joe Zorko (Zidankova). V stari okolici: Branko Spindler (Mariborska Gaber je), Bato Batalaki (Cesta na grad Zavodna), Emil Toman (Teharska Zavodna).

Vseh ateljejev: v starem mestu: 4, v stari okolici: 3. Razen tega ima (izza 1971) poseben interni atelje tudi Pokrajinski muzej; v njem dela Viktor Berk. (Od 1963 do 1971 je enak atelje delal pri Zavodu za spomeniko varstvo.) Podobarstvo, pozlatarstvo:

Leta 1939: v starem mestu: 2 obrata. Leta 1970: v starem mestu: Alojzij Lenik (Zidankova). Knjigovetvo: Leta 1939: v starem mestu: 6 obratov (med njimi Mohorjeva tiskarna), v stari okolici: 1 obrat. Leta 1970: interna knjigoveznica tudijske knjinice (v njej dela Cveto unko), Cetisa oziroma Aera, Fotolik in privatni obrat Branko Bogataj v Zidankovi ulici. Elektromehanika in elektroinstalaterstvo:

Leta 1939: v starem mestu: 5, v stari okolici: 2 obrata. Leta 1970: drubeno podjetje Elektrosignal. Privatni obrati: v starem mestu: Joe Dolinar (Mikloieva), Herbert Kuzma (Linhartova), Stanko Oprenik (Mikloieva), Emanuel Dolinek (Trg svobode), Ivan inkovec (Akereva), Janez Novak (Jenkova), Josip in Sever (Vodnikova). V stari okolici: Ludvik Grajl (Teharska Zavodna), Mihael Velenek (Mariborska), in. Velislav Jani (Mariborska), Tone Jane (Nazor jeva), Anton Griar (Mariborska), Zdenko Golavek (Ostrono), Franc Koi (Mariborska Gaberje), Ludovik Regorek (Mariborska), Ivan Arli (Mariborska). V novi okolici: Zvonko Juterek (Arclin Vojnik), in. Vilko Kotomaj (Vojnik), Maks Petere (Trnovlje). Vseh obratov: v starem mestu: 7, v stari okolici: 9, v novi okolici: 3, skupaj: 19. Frizerstvo, moko in ensko:

Leta 1939: v starem mestu: 17, v stari okolici: 12 obratov. Leta 1970: v starem mestu: Hedvika in Vladimir Barii (Drapinova), Magda Sadik-Brki (Tomiev trg), Avgust Catovi (Tkalska), Stanislava Farnik (Ulica bratov Vonjakov), Franjo Frajle (Stanetova), Anica Kogovek (Ljubljanska), Vida Krajnc (Guprijska), Milica Lorbek (Tomiev trg), Kiro Nuev (Ljubljanska), Franjo Peri (Lilekova), Ivan Plas (Lilekova), Jana Rebevek (Trg svobode), Milan ter (Stanetova), Karel unko (Zidankova), Ivan Vozli (Cankarjeva). V stari okolici: Joe Satler (Mariborska), Rihard Simoniek (Mariborska), Julijana Solina (Partizanska Lisce), Franjo najder (Cesta na Otrono), Anica traus (Mariborska), Dragica tuklek (Cesta na grad), Marija Tovornik (Ostrono), Vera Kalapati (Teharska), Silva Zadravec (Mariborska), Terezija Zakoek (Mariborska), Marjan Zgajner (Mariborska), Erna Esterer (Mariborska).

 V novi okolici: Marjan Bonik (Dobrna), Cita Dupelnik (Vojnik), Stane Jake (Store), Franc Kozamurnik (Teharje), Anton Lovasic (Dobrna), Dragica Ostronik (Teharje), Milica Novak (Strmec pri Vojmku). Vseh obratov: v starem mestu: 15, v stari okolici: 12, v novi okolici: 7j skupaj v vsej obini: 34. Avtoprevoznitvo: Leta 1939: 23 avtoizvokov.

Leta 1970: 9 avtotaksijev in 105 avtoprevoznikov.

GOSTINSTVO

Po osvoboditvi je v mestu ve gostinskih obratov postalo drubenih, le nekateri gostilniarji so krajo dobo kot pavalisti p o s l o v a l i privatno. V kmekih naseljih se je tevilo gostiln mono zmanjalo. Kar jih je ostalo, so bile e nadalje privatne. Mestni ljudski odbor se je trudil, da posamezne gostinske obrate zdrui. Tako so nastala zdruena gostinska podjetja: Brambor, Na-Na, Kolodvorska restavracija, Pota in M ajolka. V gostinsko podjetje Branibor so se leta 1962 zdruzile poslovne enote: Branibor, Stanetova ulica 27, gostilna Gaber je- Amerika, Mariborska cesta 79, gostilna Pod Golovcem, Vruneva ulica 39. Leta 1963 se je pridruilo e gostinsko podjetje Lovec v Vojmku. Podjetje Branibor so vodili: Drago Komeriki kot v. d. direktor (do 1957), Leopold Hrastnik (do 1959), Cvetko Krpan (do 1967) kot direktorja in Fanika emlja (po 1967) kot v. d. direktor. Raunovodje so bili: Ivanka Cankar, Marjana Kozole, Anica Bozic, Franc Skala. , , , . Leta 1956 je vpisan Janez Jurko kot predsednik delavskega sveta. Leta 1958 je podpisnica tudi Lidija Komeriki. V Ameriki je bil leta 1962 poslovodja Ivan Jurko, sledila mu je Fanika lemlja, gostilno pod Golovcem je upravljal Cvetko Doplihar (bivi lastnik). . Na Mariborski cesti je bil bife, ki so ga leta 1965 ukinili. Podjetje Branibor so leta 1967 pripojili k podjetju Ojstrica. Gostinsko podjetje Na-Na je imelo leta 1956 prikljuene enote: bife Dalmacijo, Trg muenikov, gostie Pri turki maki. Gledalika ulica 5, gostie Volk, Mariborska cesta, ki je prenehalo leta 1963. Leta 1959 si je pridobilo slaiarno Mignon, Titov trg, ki jo je ustanovil delavski svet, leta 1962 se je pa prikljuila restavracija Koper v Preernovi ulici.

Direktor gostinskega podjetja je bil e leta 1954 Mirko Metrov, raunovodkinja je bila Sonja Pasari. Enote so vodili: Na-Na: Vinko eligo, Tone Kmecl, Sonja Gregorin; Dalmacijo: Rok Metrov (prejnji lastnik), Vinko eligo, Tone Kmecl, Sonja Gregorin; Gostie Pri turki maki: Franjo tolfa (prejnji lastnik), Erika Grabar, Danica Valent; Mignon: Franc Markovi, Peter Metrov, Karel Pintar; Restavracijo Koper: Mirko Metrov, Erika Grabar, Ana Cverlin. Gostinsko podjetje Na-Na je leta 1965 ustanovilo v Tijesnem pri ibeniku poitniki dom. Poslovodje: Franc Markovi, Slavko , knjigovodja: Nanda Vogelsang. Gostinsko podjetje Kolodvorska restavracija. Leta 1956 je vpisan kot direktor Joe Doboviriik in kot raunovodja Milena Borovi. Pozneje (1958) je bila raunovodja Dora Kandorfer, por. Jager. Leta 1956 je bila pripisana restavracija s hotelom Savinja (poleg cerkve na Bregu). Tu je bila poslovodja Pavla Brinik in za njo Marija Les. Leta 1957 so hotel Savinjo izbrisali. Razen tega tudi Bife pri mostu. Leta 1962 so pripisali hotel Celeio v izgradnji. Leta 1963 so obrat Kolodvorska restavracija izbrisali iz sodnega registra, vodstvo je prelo na hotel Celeio, ki ga je kot v. d. direktorja vodil Joe Dobovinik, raunovodstvo so upravljali: Maks Samec, Katica Bataljaka in Majda Olfacius. Leta 1967 so na osnovi referenduma hotel Celeio prikljuili k avtoturistinemu podjetju Izletnik, Kolodvorsko restavracijo so pa prepisali k Zdruenemu elezniarskemu transportnemu podjetju Ljubljana-Maribor. Prejnji hotel in restavracijo Pota so leta 1955 registrirali kot Gostinsko podjetje Restavracija Pota. Ravnatelj je bil Milo Planinek. Sledila sta mu: Justina Rigler (1959) in Voinek (1972). Raunovodsko slubo so opravljali: Janez Frelih, Mira Furlan, Anica Bonik. Leta 1955 so pripisali gostilno Svetel v Gaberju; poslovodja je bila Justi Berglez. Enoto so leta 1965 izbrisali. Tedaj pa so pripisali Gostilno ob Savinji (nekdanji Berger), s poslovodjem Marjanom Kunstljem. Gostinsko podjetje Majolka. Na osnovi obnovljenega predvojnega podjetja ga je mestni ljudski odbor ustanovil leta 1951. Ravnateljica je bila Ana Vuer, leta 1973 je pa bil vpisan Joe Demar. Raunovodkinja je bila najprej Marija Otorepec, por. Macarol. Leta 1955 je bila pripisana gostilna Zagrad, ki so jo e istega leta pripisali h gostinskemu podjetju Polule. Leta 1952 je bilo ustanovljeno gostinsko podjetje Vino Koper. Nekdaj je bila tu (kakor tudi pri Majolki) delikatesna trgovina in toilnica Italijanke Roze Zamparutti, nato gostilna Savinja. Prostore so obnovili po nartu arhitekta Korenta, za slike in freske sta poskrbela podobar in slikar Milo Hohnjec ter akad. slikar Avgust Lavreni, za opremo pa mojster Kerin in polzelsko podjetje Garant. Prvi upravnik Kopra je bil Aco Korene.

Gostinsko podjetje

hotel

Evropa

Leta 1951 je bil legaliziran kot kavarna, restavracija, bar in hotel. Direktor Oskar Naglav, raunovodkinja Milica Golob. Leta 1959 je postal direktor Milo Planinek, ki je bil leta 1968 ponovno izvoljen. Dne 8. maja 1974 so Evropo pripojili k ljubljanski Emoni, podjetju za proizvodnjo, trgovino, turizem in engineering. Preobrazba 1. 19741976 Leta 1974, v mesecu septembru, so bili v gostinskih podjetjih Na-na, Ojstrica, Ljudska restavracija, Majolka, Pota, v bifeju in slaiarni Zvezda zbori delovnih ljudi, ki so sklenili, da kot temeljne delovne organizacije (TOZD-i) pristopijo k skupni delovni organizaciji Gostinsko podjetje Celje, n. sol. o. To podjetje je bilo vpisano v register gospodarskega sodia v Celju dne 30. maja 1975 in nato 15. julija 1976. Dne 9. oktobra 1977 je bila kot temeljna organizacija vpisano e gostinsko podjetje Savinja Lako. Direktor delovne organizacije je postal Tone Ocvirk, dipl. oec., njegov namestnik je bil Vinko Medveek, vodja komerciale in razvojnega sektorja, vodja finannega sektorja je bila Ivanka Cankar, namestnica pa Malka Pasari. TOZD Majolka. Direktor Emil antl, vodja knjigovodstva in finanne dokumentacije Franka Ki. Enote: Pota (Akereva ulica), Ob Savinji, bife in slaiarna Zvezda (Preernova ulica), restavracija Majolka (Preernova ulica), bife Hokej (Partizanska cesta), Ljudska restavracija (Zidankova ulica). TOZD Na-Na. Direktor Erika Grabar, finanni knjigovodja Malka Pasari. Enote: restavracija Na-Na (Stanetova ulica), bife Dalmacija (Linhartova ulica), gostilna Turka maka (Gledalika ulica), slaiarna Mignon (Titov trg), restavracija in pivnica Koper (Preernova ulica), bistro in bomboniera Pri vrtnici (Malgajeva ulica), poitniki dom TOZD Na-Na, Tijesno pri ibeniku. TOZD Ojstrica. Direktor Maks Samec (pri Ribiu), knjigovodja Anica Bonik. Enote: restavracija in prenoia Ojstrica (landrov trg) direktor Ivan Lebi, gostilna Ribi (Zidankova ulica), gostilna Bizeljan (Store), gostie Turist (Frankolovo), gostilna Branibor (Stanetova ulica), gostilna Amerika (Mariborska cesta), gostilna Lovec (Vojnik). TOZD Savinja, Lako. Direktor Peter Metrov. Enote: hotel Savinja (Valvazorjev trg), restavracija Hum (Trg 2. julija), restavracija Stara pota (Rimske Toplice, pri zdraviliu), restavracija Nova pota (Rimske Toplice, Globoko, pri el. postaji), pivnica Rotov, Lako, Valvazorjev trg), bife v turistinem paviljonu Lako (Trg 2. julija), bife Nabreje, Lako (Trubarjevo nabreje). Vkljueni niso hoteli: Evropa (pri ljubljanski Emoni), Celeia (pri celjskem Izletniku) in Merxov hotel na Otoku.

Privatni gostilniarji

v obini

Celje:

a) V oji okolici: Marija Culk, Lava 20, Terezija Koec, Lisce 59, Marija Irmannik, Ostrono 91, Irma Kotomaj, Breg (Kukoveva 2), Rudolf Kraovec, Zagrad 79, Franc Loger, Polule (Cesta v Lako 8), Ivan Miklavin, Vruneva 39, Anton Poenel, Maistrova 2, Matilda eligo, Zavodna) Teharska 51, Marija Vedenik, Ostrono 19, Karolina Zupane, Skaletova 9, Angela Jager, Cesta na grad 41. b) V iri okolici (zunanje krajevne skupnosti): Urula Cilenek, Bukovlak 39 Teharje, Ana Draksler, Tremarje 13, Terezija Gajek, Kompole 28 tore, Valerija Gajek, martno v Roni dolini 31, Ladislav Gobec, entjan 26 tore, Ana Hrastnik, Vrhe 3 Teharje, Josip Hren, Lemberg 15 Strmec pri Vojniku, Marija Jevevar, kofja vas 35, Justina Ka, Arclin 72 kofja vas. TRGOVINA IN NJEN RAZVOJ (19451970) Predhodne oblike Sedanjost nam je doba po drugi svetovni vojni. To je doba hitrih izprememb, ki imajo revolucionarni znaaj. V trgovini so bile te izpremembe dobro vidne, eprav so imele jasen cilj, kakor vse nae prizadevanje: premagati stisko, v katero nas je zavedla kruta okupacija in po poti napredka dosei obliko, ustrezajoo potrebam in naelom socialistine preobrazbe drube. Prva leta po vojni so bila odloilna. Takoj je bilo treba zavzeti socialistino smer. Prva oblika naega socializma je bila nujno dravno dirigirana. Delovni ljudje v sploni zbeganosti in pomanjkanju ne bi bili mogli sami izvesti potrebne reorganizacije. To je storila sicer na ljudski volji slonea ljudska oblast, ki je dobila osnovne oblike e med narodnoosvobodilno borbo in se je nato po potrebi preobraala in dopolnjevala. , V Celju je kakor tudi drugod nastalo nekaj dravnih trgovin na osnovi zaplenjenih trgovskih podjetij. Blago se je prodajalo na nakaznice. V letu 1945 so bile osnovne nakaznice za hrano za vse potronike enake. Leta 1946 so kategorizirali potronike. Ta sistem so postopoma dopolnjevali. Poleg osnovnih nakaznic so obstajale dodatne nakaznice za bolnike, nosee ene, udarnike in kasneje e nakaznice za nakup industrijskega blaga. Poleg osnovne preskrbe z ivili je vano vlogo odigrala republika dopolnilna preskrba. Slonela je predvsem na blagovnih skladih, katerih ni zajel obvezni odkup ali jih ni zajel v celoti. Ti predmeti so bili mleko, sir, fiol, jeprenj, krompir, marmelada itd. Ta preskrba je zlasti koristila delavstvu. Ta nain preskrbe je bil nujen. Drugae sploh ni lo. Izpoetka je ivljenjska raven kljub temu zaostajala za predvojno, vendar se je postopoma boljala.

Leta 1948 so e lahko uvedli tako imenovano zagotovljeno preskrbo. Potronike, ki so se lahko preskrbovali iz lastnih virov, so izloili iz zagotovljene preskrbe. Kmetje so morali oddajati ivilske proizvode po obveznih cenah. Ako so mogli utrpeti e vejo koliino, so jo lahko kot prosti viek prodali po tako imenovanem sistemu vezanih cen. Dobivali so bone, ki so jim sluili za nabavo industrijskih proizvodov po nijih vezanih cenah. Z nakupom prostih vikov je trgovina veala svoje sklade, s katerimi je lahko izboljevala prehrano delovnih ljudi. Iz teh skladov je pa tudi prihajalo blago za prosto prodajo, ki so ga nakupovali tisti, ki so bili izloeni iz zagotovljene preskrbe. Prav so prili tudi pri zalaganju menz in delavsko-uslubenskih restavracij in pri preskrbovanju delavcev, ki jim je zaradi tekega dela pripadal dodatni (tako imenovani) IV. obrok. Za nakup industrijskih izdelkov so leta 1948 uvedli bone, s katerimi je bilo treba varevati, vendar so pa bili dovoljna pomo v sili. Leta 1951 so postopoma prehajali k prosti prodaji. Tedaj so tudi ukinili obvezni odkup. Seveda so se cene sorazmerno dvignile, a dvigniti se je moral tudi osebni dohodek. Tak nain je bilo mogoe izvesti in postopoma izpopolnjevati, ker je trgovina prehajala v dravne (drubene) roke. Prvi fond za dravne trgovine je bil dan z zaplembami sovranim tujcem in narodnim izdajalcem. Drugi fond je pa dal zakon o nacionalizaciji, ki je izel 5. decembra 1946 in je poleg industrije in prometa zajel tudi veletrgovino. Vsa trgovska podjetja so poleg mnoice drugih postala dravna na osnovi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (1948). Zaplenjenim trgovinam je kakor ostalim podjetjem ljudska oblast doloila upravnike. Sicer so se prav tako delile na zvezne, republike, okrajne in krajevne, dokler po letu 1950 niso dobile poloaja, slinega tistim, ki so ga dali industrijskim in vejim obrtnim podjetjem. Nekatere prevzete, obnovljene in na novo ustanovljene trgovine so pa dobile zadruni znaaj, pribliale naj bi se delovnim ljudem in izgubile znaaj prisilnosti. Imenovale so se nabavno-prodajne zadruge (Naproze). Pobudo za ustanovitev celjske nabavno-prodajne zadruge je dala kovinarska strokovna organizacija. Pripravljalni odbor so doloili 24. junija 1945. Ustanovni obni zbor je pa bil 1. julija 1945. Udeleili so se ga najpomembneji lani okronega narodnega odbora. Ze kar v poetku je tela 275 lanov, ki so vplaali delnice po 50 din. tevilo lanov je hitro raslo. Poslovalnice so bile v mestu in okolici. Sploni zakon o zadrugah, ki je izel 23. julija 1964, je prinesel izpremembe. Podjetje v mestu se je spremenilo v delavsko-nameensko potroniko zadrugo, poslovalnice v okolici so pa postale kmeko nabavnoprodajne zadruge (o nadaljnjem razvoju teh na strani 275). Poslovalnice potronike zadruge so 15. marca 1948 postale samostojne. Dne 30. novembra 1948 so se pa zopet povezale v Zvezi potronikih zadrug v Celju. Razen sedmih pecerijskih in ene manufakturno-galanterijske trgovine je obsegala e 3 gostilne (Branibor, Beli vol, Savinja) 6 pekarn, 1 mediarno

in 1 slaiarno. Vodstvo je bilo na Tomievem trgu, kjer je zdaj Center Dne 30. aprila 1952 je bila potronika zadruga ukinjena. Trgovske poslovalnice so vkljuili v splono trgovsko mreo, gostilne gostinstvu, pekarne pa podjetju Mestne pekarne. Izprva je bilo e nekaj privatnih trgovin, a te so bile leta 1951 ukinjene, samo drobno prodajo ivil na trgu in doma so e lahko izvrevali neposredni proizvajalci in privatniki. Da bi bilo poslovanje uspeneje. so mala podjetja zdruevali in ustvarjali veja podjetja s centralami in prodajnimi poslovalnicami. V Celju mestu so bile trgovine kakor ostala podjetja izprva posamezne neposredno pod izvrnim odborom. Januarja 1946 so ustanovili Upravo mestnih podjetij. Ko so po ustanovitvi nartne komisije septembra 1946 mestna podjetja razdelili v devet skupin (s skupnim enotnim vodstvom), so podjetja trgovske dejavnosti prila v esto skupino. Dne 15. decembra 1947, ko so ustanovili tri direkcije, so trgovska in preskrbovalna podjetja zdruili v drugi direkciji. Vrhovno vodstvo je pa ostalo e vedno pri izvrnem odboru. V jeseni 1946 so v smislu splonega zakona o ljudskih odborih v njihovem sestavu zaeli doloati poverjenitva. Trgovina je prila v sestav poverjenitva za gospodarstvo. V februarju 1948 so od njega odloili posebno poverjenitvo za trgovino, preskrbo in delo. Dne 28. maja so od njega odcepili turizem in gostinstvo, ter ju prikljuili poverjenitvu za komunalne zadeve. Poverjenitvom so izza 6. decembra 1950 sledili sveti. Vendar so imeli izpremenjeno vlogo, kajti leta 1950 so podjetja prevzeli upravni odbori oziroma delavski sveti. Zbornice Po prestanku direkcij in ministrstva za lokalno gospodarstvo ni bilo zdruujoega organa, ki bi usmerjal posamezne panoge gospodarstva in bi skrbel za njihovo skladno sodelovanje. Za to je bilo treba poskrbeti v duhu, ki bi ustrezal e uvedeni samoupravi. V aprilu 1952 je izla zvezna uredba, ki doloa, naj se za posamezne panoge ustanove zbornice. V smislu zvezne uredbe je MLO imenoval poseben iniciativni odbor z Ivanom Uranjekom kot predsednikom. V okviru tega odbora so se osnovali pododbori za posamezne panoge. Predsednik pododbora za trgovino je bil Stane Zagorinik, za gostinstvo pa Mirko ic. Ze v iniciativnem odboru se je razvila razprava o tem, ali naj se mestne okrajne zbornice zdruijo z okolikimi ali ne. Odloili so se za samostojne zbornice. Ker pa je bilo gostinstvo preibko, da bi vzdrevalo lastno zbornico, se je prikljuilo trgovini. Tako je nastala Trgovsko-gostinska zbornica. Dne 28. avgusta 1952 se je vril ustanovni obni zbor. Predsednik Uranjek je v uvodu poudaril, da se zbornica ustanavlja kot organ drube, ne pa v starem smislu kot zastopnik trgovskega sloja. Temeljila bo na prostovoljnem pristopu, ne bo torej ukazujo oblastveni organ. Do ustanovitve je javilo svoj pristop 7 industrijskih, 24 trgovskih in 38 gostin-

skih podjetij. Industrijska podjetja so se vkljuila, ker je pri njih razen proizvodne zelo pomembna tudi trgovinska funkcija. 2e na obnem zboru so se domenili, naj ima zbornica dve sekciji {odseka), trgovinsko-proizvodno in gostinsko. Na pozneji seji so se domenili, da se trgovinsko-proizvodni odsek deli na est pododsekov: ivilskega, manufakturno-galanterijskega, lesnega, keminega, kovinskega in industrijskega.

Na obnem zboru so tudi ustanovili odbor za olstvo, odbor za kulturni dvig uslubencev in odbor za reklamo, poleg tega e komisijo za ureditev notranje organizacije podjetij in komisijo za ekonomsko finanna vpraanja.
K temu so pozneje dodali e ekonomsko-pravno komisijo. V prvi upravni odbor so bili izvoljeni: Ivan Sepec, Franjo Stolfa, Stane Zagorinik, Ivan Uranjek, Vinko eligo, Otmar Riva in Ivan Miklavin. Vodstvo odseka za trgovino in proizvodnjo so poverili Stanetu /.agoriniku, za gostinstvo pa Dragu Komerikemu. V olskem odseku je prevzel vodstvo Ludvik Rebeuek. V olski odbor so nekoliko pozneje kooptirali tudi tri tovarie iz okolike zbornice. Na elu odbora za kulturni dvig so imenovali Ivana epca, za reklamo Ivana Laha, vodstvo komisije za ekonomsko -finanna vpraanja je prevzel Ivan Uranjek. Izbrati je bilo treba tudi osebje za upravo. Tajnike posle je prve mesece prostovoljno vril Zoran Vudler, diplomirani pravnik in naelnik oddelka MLO za komunalo, turizem in gostinstvo. Dne 1. marca 1954 jih je pa na osnovi lazpisa prevzel Risto Gajek, ki je pozneje postal direktor. Referat za trgovino je v upravi zaasno vodil Gajek, pozneje ga je pa prevzel Franc Petauer, referent za gostinstvo je bil zaasno Avgust Kutrin, pozneje pa administracijo in knjigovodstvo pa so poverili Zlatki Koelj. Zbornica je izprva poslovala v prostorih bivega gostinskega zdruenja, ki je bilo po vojni na novo ustanovljeno, a so ga zdaj postopoma likvidirali. V predvojnih prostorih v Razlagovi (Cuprijski) ulici sta bili dve stranki in jih niso hoteli izseliti. Po ureditvi poslovanja je zbornica gostovala v prostorih mestne obine. Obstajala je do leta 1955, po zdruitvi mestnega okraja z okolikim se je morala mestna zbornica zdruiti z okoliko. Pri tem sta se loila trgovinsko-industrijski in gostinski odsek, kajti v vejem okolikem okraju sta se lahko ustanovili loeni zbornici za oba odseka. V tem asu so se e pripravljali, da zgrade posebno zgradbo za vodstvene gospodarske organizacije na voglu Kocbekove in Mikloieve ulice. Zbornica se je morala baviti prav z vsemi vpraanji, ki so se tikala trgovine in gostinstva posredno pa tudi turizma. Prva njena naloga je bila tudijskega znaaja. Treba je bilo ugotoviti potrebe trga doma in e tudi v tujini, potrebe izobrazbe v oli in tudi v podjetjih.

Odloili so se, da e leta 1953 prirede potrebne teaje, do konca leta pa izpite. V okviru zbornice so ustanovili poseben aranerski zbor zahtevala ga je tenja po estetskem dvigu uslubenstva in obinstva. Glede ole se je zbornica postavila na stalie, da ne sprejme predloga republike zbornice o centralizaciji prispevkov in vodstva. Dotlej sta vzdrevala olo mestni okrajni in okoliki okrajni ljudski odbor. Zdaj je prevzela pokroviteljstvo in skrb zanjo zbornica. ivela je od prispevkov lanov, ki so razumeli njeno potrebo. Ko se je leta 1954 mesto prikljuilo bivemu okraju Celje okolica, so se zdruile tudi ustrezne zbornice. Leta 1962 je bila ustanovljena enotna okrajna gospodarska zbornica za vse panoge gospodarstva. Njen upravni odbor je tel 35 lanov. Predsedstvi upravnega odbora pa 13. Bili so naslednji: Franjo Lubej, Fedor Gradinik, in. Veljko Krinik, Karel Vitez, Risto Gajek, Stane Selek, Albin Rehar, Mirko Metrov, dr. Anton Kova, Jakob Razpotnik, in. Lojze Diacci, Janez Videni, Tone Avec. Prva petorica so bili vodstveni lani celotnega upravnega odbora: Franjo Lubej, predsednik, Fedor Gradinik, podpredsednik, Karel Vitez, podpredsednik, in. Veljko Krinik, podpredsednik, Risto Gajek, glavni tajnik, ostali lani predsedstva so bili iz vrst upravnega odbora. Kot vodstveni strokovni organ je fungiral tudi kolegij, ki so mu pripadali vodilni lani upravnega odbora in e tajniki za posamezne oddelke. Svetov za posamezne panoge gospodarstva je bilo 12. Odbori so bili 3. Komisij je bilo 6. Razlemba vodstvenih organov kae, da je bilo mnogo ljudi pritegnjenih na delo v zbornici in da so bile vse panoge zelo dobro in temeljito zastopanje. Organizacija se skoraj ni menjavala. Vodstvo je v zadnjem letu prevzel Stane Selek. Sicer pa ni bilo vejih osebnih izprememb, tudi v nameencih ne. Se pred ukinitvijo okrajne gospodarske zbornice se je 22. marca 1965 sestalo 17 zastopnikov vejih trgovskih podjetij, ki so podpisali pogodbo o ustanovitvi posebnega Poslovnega zdruenja za trgovino. Dne 9. aprila 1965 so se sestali predstavniki organizacij, ki so bile podpisale pogodbo, da se konstituirajo. Sejo je vodil Stanko Selek, ki je bil e dotlej predsednik iniciativnega odbora. Potrdili so statut, ki sta tolmaila v. d. direktorja Risto Gajek in pravnik Fedor Pirkmajer. Za predsednika upravnega odbora, ki so ga sestavljali zastopniki vseh vlanjenih organizacij, so izvolili Stanka Selka, za podpredsednika pa Joefa Hreaka. V izvrilni odbor upravnega odbora so razen njiju dveh izvolili e pet lanov: Mihaela Krofla, Franca Petaverja, Miloa Klanjka in Karla Podsedenka, Risto Gajek je odboru pripadal po slubeni dolnosti. Nato so izvolili e strokovne odbore: za tehnino blago in eleznino, za tekstil in usnje, za ivila in meano blago, poleg tega e komisijo za pregled projektov. Kot uslubence so potrdili Staneta Bizjaka, Mirka Lipnika in Slavo Jezernikovo, ki so jih prevzeli od bive okrajne gospodarske zbornice.

Risto Gajek je vodil upravo kot vrilec dolnosti, dokler ni bil po redni poti izvoljen za direktorja. Direktor in uslubenci so tvorili biro zdruenja. Izmed njih je bil Stane Bizjak finanni, Mirko Lipnik strokovni sodelavec za trgovino, Slava Jezernik pa administratorka. Naknadno je bila sprejeta v biro Anica Maek, ki je prevzela posle raunovodje. Mirka Lipnika je drugo leto zamenjala Vida Sevek.

V taki sestavi posluje biro do danes. Vsi lani imajo ustrezno strokovno izobrazbo.
Vekrat je biro potreboval pravniko pomo. Da bi pravnega zastopnika ne menjavali, so se dogovorili z odvetnikom Brankom Verstovkom, da bo za biro in preko njega za lane zdruenja po potrebi opravljal pravne posle. Vpraanje tehnine ureditve trgovskih lokalov je postajalo bolj in bolj peree. Najprej so se dogovorili z ravnateljem Zavoda za napredek gospodarstva v tem smislu, da bodo trije arhitekti zavoda na razpolago zdruenju in njegovim lanom. Dne 15. aprila 1969 je pa zdruenje za dobo enega leta sprejela v slubo arhitekta diplomiranega inenirja Rudolfa Jakhla. Statut so sprejeli na seji dne 9. aprila 1965 na osnovi pogodbe z dne 22. marca 1965 in ob smiselni uporabi dolob zakona o zdruevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu iz leta 1960 ter dopolnilnega zakona iz leta 1965. Posebno vane so tiste dolobe statuta, ki govore o poslih, ki naj jih zdruenje opravlja za svoje lane. Te dolobe obsegajo 39 tok in so bile predloene v registracijo pri okronem gospodarskem sodiu v Celju kot predmet poslovanja. Predmet je bil v marsiem prevzet iz registracije bivih okrajnih zbornic, zato govori obirneje tudi o zadevah, ki so izgubljale aktualnost. Manjkale so pa neke karakteristinosti delovanja zdruenja. Zaradi tega je upravni odbor na svoji seji dne 26. septembra 1968 te dolobe predelal in izrazil njihovo stvarnosti bolj odgovarjajoo vsebino v 17 tokah. Na 18. razirjeni seji upravnega odbora, ki je bila 14. 4. 1970, je direktor Gajek navedel predmet poslovanja v celo e bolj skrajani obliki. gaali je individualna s tokami: nabava investicijske in tehnine opreme; Izrazil skupna izdelava zasnovnih programov, elaboratov in tehnoloke dokumentacije; pomo pri notranje-organizacijskih vpraanjih; pomo pri normativni dejavnosti; razreevanje problemov, ki imajo pomen za lojalnost v konkurenci; organizacija ekonomske propagande; zastopanje interesov lanstva pri drubeno-politinih organizacijah; seminarji za izobraevanje kadrov; izdelava primerjalnih ekonomsko-finannih in drugih analiz za potrebe lanstva;

 sodelovanje pri izdelavi perspektivnih razvojnih nartov za trgovino; posredovanje komercialnih, finannih in drugih informacij in podobno. Zdruenje je konno imelo 28 lanov. tevilo ni veliko, toda to so bile skoraj izkljuno zdruitve vejega, esto celo velikega tevila podjetij. Navajati vse akcije, ki jih je zapoelo in izvedlo poslovno zdruenje v estih letih svojega obstoja, je nemogoe, reemo lahko, da so vkljuene v razvojno pot, ki jo je v tem asu napravila trgovina na njegovem vplivnem podroju. Navajam samo najbolj izrazite momente. V letu, ko je nastalo zdruenje, so zvezni organi zaradi inflacijske krize, v kateri smo se znali, zaeli izvajati gospodarsko reformo. Zakon o zamrzitvi cen je bil napoti razvoju trgovine. Izla je mnoica dopolnilnih uredb, v katerih so se ljudje, ki so bili sredi poslovnega ivljenja, le teko spoznali. Tako je bilo tudi ob postopni zamrznitvi. Nejasnosti so bile tudi v odlobah glede prometnega davka. Zdruenje je netetokrat iskalo pojasnil pri zavodu za cene in pri finannih oblasteh. Zelo vano je bilo vpraanje kreditov. Nagel razvoj trgovine je bil od njih odvisen v veliki meri. Prav v letu 1965 se je vrila preobrazba Komunalne banke v Kreditno. V zdruenju so v poetku govorili celo o Komercialni banki. Porazgovorili so se na skupnem sestanku med vodji snujoe se banke in poslovnim zdruenjem. Kreditni sklad banke naj bi znaal 1 milijardo dinarjev. Upravni odbor poslovnega zdruenja se je obvezal, da v treh letnih obrokih prispeva po 1 milijon. V upravni odbor banke je zdruenje poslalo dva zastopnika. Leta 1966 je bila med lani zdruenja velika investicijska vnema. Upravni odbor je zbiral podatke o potrebnih sredstvih. Skupna vsota je znaala okrog 752 milijonov. Priblino polovico so imela podjetja sama, za drugo polovico je bil potreben kredit. Banka je ustregla skoraj v celoti. Zdruenje je poslovalo kot posrednik in razdeljevalec. Podjetja so potrebovala tudi kratkorone kredite. Banka je la do skrajnosti razpololjivih sredstev. Vendar jih je bilo za trgovino esto premalo. V veliki meri je imela trgovina interes za potronika posojila. Izprva jih je banka podeljevala neposredno. V oktobru 1966 sta se pa banka in uprava biroja sporazumela v tem smislu, da se podeljevanje teh posojil prenese na podjetja, v katerih se opravlja prodaja. V ta namen je banka dala leta 1966 na razpolago 200 milijonov starih dinarjev kredita. Pozneje je ta vsota narasla na 350 milijonov. Poleg tega si je banka rezervirala znatno vsoto za neposredno podeljevanje. Leta 1968 je lo za investicije v regiji (na podroju Kreditne banke v Celju) 22,630.000 din, od tega je bilo uporabljenih lastnih sredstev 11,500.000 in bannih 14,130.000 milijonov. Za stalna obratna sredstva je banka posodila v tem letu 2,700.000 in za kratkorona 145,000.000 din. Peree je bilo tudi vpraanje izobraevanja trgovskih uslubencev, zlasti vodstvenega kadra, direktorjev in poslovodij. Razvoj se je vril tako naglo, da redna ola in neposredna praksa nista zadoali.

Na oli za blagovni promet so zaeli prirejati pouna predavanja, ki jih je zahteval napredek v trgovini. Dober obisk je potrjeval potrebo. Zdruenje je stopilo tudi v zvezo z Vijo olo za organizacijo dela v Kranju iz elje, da bi v Celju otvorila svoj oddelek. Ker ni bilo dovolj prijavljenih, se nart ni izvedel. Stalno se je pa zdruenje zavedalo, da mora trgovina v regiji iti v korak s asom. Da bi se to vrilo smotrno, je zdruevanje leta 1966 ob sodelovanju Zavoda za napredek gospodarstva izdelalo smernice za bodoi razvoj trgovine na svojem obmoju. Razprava temelji na ugotovitvi, koliko m2 poslovne povrine je na razpolago glede na tevilo prebivalcev. Pri tem pride do ugotovitve, da je sama obina Celje na slabem ko bivi okraj brez mesta. Za tako imenovano osnovno preskrbo, ki obsega ivilsko trgovino z gospodinjskimi potrebinami, razen tega e npr. tobak, papir, olske potrebine, bi samo obina Celje potrebovala okrog 1.829 m2, za preskrbo s predmeti oblailne stroke, gospodinjsko in ostalo opremo pa 1.800 m2, torej v celoti 4.285 m 2 poslovnih povrin. V bivem okraju Celje je pa poslovnih povrin celo 4.389 m2 ve, kakor bi jih bilo treba glede na tevilo prebivalstva, toda glede na smotrnost so nepravilno porazdeljene, ponekod jih je bilo preve, ponekod premalo. Upotevati je pa tudi treba, da prebivalci bivega okraja zlasti predmete oblailne stroke in opreme kupujejo v mestu, i eni i drugi gredo e tudi dalje. Take in podobne ugotovitve so bile osnove za trgovinsko politiko zdruenja. Ugotavljala je tudi potrebo po skladnosti med veletrgovskimi podjetji samimi, med trgovino na veliko in trgovino na malo. Ugotovila je, da bi bilo treba organizirati skupen izvozniki center s iroko registracijo. Zdruenje je v stiku z Gospodarsko zbornico glede vpraanj trgovine. Prav tako s Centrom za napredek trgovine in embalae. Leta 1968 je skupaj z njimi priredilo na Bledu razstavo trgovske opreme, leta 1969 pa v Celju v dograjenem trgovskem domu Tehnomerkatorja. V tem letu je sprejel upravni odbor za zdruenje naslov Koneks = vez, zveza, soodvisnost. Dozorelo je tudi zanimanje za mehanografsko tehnino opremo trgovin, ki jo je zael pri nas propagirati Birostroj v Mariboru. Za leto 1970 si je pa zamiljalo veliko industrijsko razstavo v novem domu Kovinotehne, ki je v tem asu raziril svoje poslovanje na ineniring dobavo celotne opreme za tovarne. Leta 1970 je dal medobinski komite KPS pobudo, da se obdela gospodarski razvoj vseh obin Slovenije. Zdruenje je pobudo podprlo. Vekrat se je tudi bavilo z vpraanjem najemnine, ki so jo morala podjetja plaevati stanovanjskim podjetjem, in se potegovalo za to, da se jim dado prostori v popolno upravo. Saj bi to bilo v skladu s socialistinimi naeli. Lastne gradnje niso bile vedno mone, ker bi bilo e za sama zemljia treba velikih vsot. Zdruenje je bilo organ, preko katerega je trgovina izraala svoje tenje. Izdajalo je tudi informacije in je z njimi merodajne initelje seznanjalo s stanjem trgovine v lastnem podroju, v Sloveniji in v vsej dravi.
18 Zgodovina Celja

273

MESTNI IN OKRAJNI MAGAZIN Prvi centri trgovine, ki so v Celju nastali na prevzetih temeljih, so bili Mestni magazin, Okrajni magazin in zadruno-potroniko trgovsko podjetje na Tomievem trgu, imenovano Potronik. Mestni magazin je nastal na osnovi trgovine Stermeckega. Okrajni magazin na osnovi Werenove in Zadruno-potroniko podjetje na osnovi

Stigerjeve trgovine.

Vsaka izmed teh centralnih trgovin je imela ve poslovalnic. Kot prehodno podjetje je nastal Navod, ki je v prvih letih zalagal trgovine s proizvodi domaega kmetijstva. V okviru Mestnega magazina, v domu Stermeckega, so sodelavci magazina, ustanovili poslovalnico Nama (Narodni magazin). Ker je bilo poslopje mono pokodovano, so se sotrudniki magazina potrudili in so ga, z lastnim delom do leta 1952 toliko obnovili, da je trgovina postala veleblagovnica. Stermecki je imel tudi veliko trgovino z manufakturnim blagom na debelo, ki je bila na severni strani prvotne stavbe. Sotrudniki magazina so se lotili tudi obnove te stavbe. Za to delo jim je zmanjkalo sredstev. Prili so jim na pomo tovarii iz sosednega Okrajnega magazina. Skupaj so poslopje obnovili in namestili v njem trgovino za tkanine in galanterijo, ki je trgovala na debelo in kmalu prestopila meje Slovenije. Obe poslopji so e nadalje urejali in modernizirali. Nama je leta 1961 sprejelo ime Ljudski magazin. Konec leta sta se obe podjetji pravno zdruili. Leta 1964 so v Stanetovi ulici ustanovili poslovalnico Dekor (za opremo stanovanj). Leta 1966 so se lotili adaptacije celotnega dvojnega poslopja. S tem so pridobili toliko prodajne povrine, da je veleblagovnica lahko zamenjala klasino prodajo s samoizbiro. Leta 1970 so v veleblagovnici zgradili pomine stopnice. Za grosistino dejavnost so pa leta 1968 v Zavodni ob novi strugi Voglajne zgradili veliko in lepo poslovno stavbo, ki so jo leta 1976 e poveali. Leta 1969 so podjetje preimenovali v Tkanino. Leta 1971 so v Zidankovi ulici obnovili prodajalno za ensko perilo na drobno, imenovano Veronika. Veleblagovnico je kot prvi direktor vodil Ivan Sepec. Tkanini in galanteriji je bil prvi v. d. direktor Franjo Stojan, nekaj asa je bila v. d. Lea Ljubii, leta 1953 je postal direktor Joe Grobler, leta 1958 v. d. Rudi imenc, e istega leta mu je sledil dipl. oec. Leon Mlinari, ki vodi podjetje e danes. Leta 1970 je bila vodja splonega sektorja Lelja Dolniar, glavni raunovodja Matilda Miheli, vodja komerciale pa Joe Vrtanik. Tudi Okrajni magazin se je razel v razne prodajalne v velikem okraju (1952). Na prvotnem mestu je ostala samo prodajalna Volna. Leta 1962 sta se ji pridruili dve veji trgovini Vesna in Manufaktura. Vesna je nastala iz bive Kramar & Mislejeve, Manufaktura iz bive Hladinove. Manufaktura se je leta 1958 preselila na vogel med Cankarjevo in Stane-

tovo ulico, kjer je e danes. Zdrueno podjetje je dobilo ime Moda. Sede je na mestu osnovnega podjetja Volne. Direktor Okrajnega magazina Franc Cokan, direktor Volne in pozneje Mode Ivan Podsedenek, leta 1972 mu je sledil Milan Medveek. PECERIJA CENTER pecerija, je bilo podjetje, ki se je odcepilo od Mestnega magazina. Sede je imelo v bivi Zanggerjevi trgovini. Imelo je ve poslovalnic. Ker je podjetje slabo uspevalo, so ga leta 1945 razpustili. Izmed osamosvojenih trgovin je bil najmoneji RIO v Preernovi ulici, ki je bil 8 let samostojen in se je leta 1958 spremenil v samopostrenico (ravnateljica Anica Herman). Iz bive zadrune potronike trgovine (na bivem Stigerjevem) na Tomievem trgu je leta 1952 nastala veja trgovina Potronik. Imela je ve poslovalnic. Leta 1954 je bila na istem mestu ustanovljena trgovina Center. Ze leta 1951 je iz pecerijskega dela Okrajnega magazina nastala veletrgovina Koloniale-ivila, ki sta jo izmenovalno vodila Ivan Uranjek in Anton Fazarinc. Mestni obinski ljudski odbor je leta 1954 zdruil Koloniale-ivila in Potronika v veletrgovsko podjetje Mera. Tako so mesto treh bile zdaj dve veliki pecerijski trgovini: Center in Merx. Center je obinski ljudski odbor doloil za trgovino na drobno, Merx pa za trgovino na debelo. Center je dobil kot centralo glavno poslopje na Tomievem trgu 3. Merx pa dvorini del, lee med Tomievim trgom in Kocenovo ulico. Obe podjetji sta si pridobili trgovine, nastale po razpustu pecerije, in e druge. Dne 21. novembra 1959 je Center v bivem eleznem dvoru poleg Manufakture otvoril svojo prvo veliko samopostrenico. Dne 1. januarja 1960 si je prikljuil Logarsko, leta 1962 pa samopostrenico Rio s poslovalnicami. Dne 1. marca 1961 je Center v novem trgovskem paviljonu na Otoku otvoril svojo drugo samopostrenico in 29. aprila 1968 tretjo v novi stavbi v Kersnikovi ulici, kamor je premestil tudi upravo. Prvotna trgovina na Tomievem trgu je tudi postala samopostrenica. Podjetje vodi od poetka do danes Ivan Juhart. Raunovodkinja je izza leta 1956 Ivanka Skale. TRGOVSKO PODJETJE MERX Ze leta 1951 j e bila ustanovljena veletrgovina Koloniale-ivila, ki se je bavila z uvozom naslovu ustreznega blaga. V d. direktorja je bil Anton Fazarinc. Leta 1955 je kot direktor prevzel vodstvo podjetja Ivan Uranjek, medtem ko je Fazarinc postal komercialni direktor.

Leta 1954 je bil ustanovljen Potronik, ki je trgoval z ivili, kolonialnim blagom in gospodinjskimi potrebinami. Direktor Potronika je bil od zaetka Stane Zagorinik. Leta 1958 sta se obe podjetji zdruili. Tako je nastal Mere. Za direktorja je bil imenovan Stane Zagorinik. Leta 1959 je postal generalni direktor Franc Petauer. Sedanji generalni direktor je Franc Ban. Sodelavci: Branko Vrstovek, ef splonega sektorja (1960), Rupert Pirker, ef komerciale (1961), Marta Ulipi in Ivan Zore, raunovodje (1958), Milan Oo, ef grosistinega sektorja (1963), Vitomir Dolinek, ef raunovodsko-gospodarskega sektorja (1963), Terezija Komik, namestnica raunovodje (1963), Ludovik Zupane, ef splonega sektorja (1967), dipl. pravnik Marjan Bele, ef pravnega sektorja (1967), dipl. pravnik Ladislav Cmer, sodelavka Vilma Thaler, dipl. pravnik. Leta 1962 sta se Merxu prikljuili dve veji trgovini, Postreba in Enotnost. Postreba je nastala leta 1954 kot kmetijska zadruga in je poslovala kot trgovina z meanim blagom in kmetijskimi pridelki. Imela je poslovalnice v okolici. Leta 1958 se je prikljuila biva Fazarineva trgovina Soa v Stanetovi ulici (izza 1967 samopostrenica). Enotnost je bila kot trgovina z meanim blagom na drobno in debelo ustanovljena leta 1954. Pridruilo se ji je ve poslovalnic, med njimi leta 1959 Rimski dvor, stara Zanggerjeva trgovina. Leta 1962 se je Merxu prikljuil leta 1959 v torah ustanovljeni Plamen s poslovalnicami. Leta 1962 se je pridruila tudi Kozmetika, biva Kramerjeva drogerija. Tedaj je prila v Merxov sestav v novi stavbi na Mariborski cesti ustanovljena velika samopostrena trgovina. Leta 1963 je v mestu sledilo ve obratov, trgovskih in pomonih. Leta 1966 je bil Rimski dvor spremenjen v samopostrenico. Leta 1967 je podjetje ustanovilo samopostreni Merx-market ob Ljubljanski cesti v novi soseski Otok III. in samopostrenico na Dolgem polju sredi prav tako novega naselja. Leta 1968 sta sledila M erx-market na Lipi in Merx-market na Zgornji Hudinji. Leta 1968 je nastal Merx-market v Vojniku, kjer je Merx e imel Izbiro. V krajih okrog Vojnika je Merx prevzel e ve poslovalnic, Gozdarja in Fuinarja tudi v Velenju. Z nekaterimi obrati se je pojavil tudi v Savinjski dolini. Zaradi pregleda je moralo podjetje obstojee in nastajajoe poslovalnice razdeliti v sektorje. Celje in ojo okolico sta zajela sektor I. in sektor 11. Nadalje so nastali sektorji: Lako, entjur, otanj, Ravne (z vso nao Koroko od Spodnjega Dolia do rne). Leta 1968 je Merx prevzel podjetje Veleitar z itnim skladiem poleg nekdanjega Majdievega mlina, z mlini in pekarnami (novo celjsko in druge). Leta 1968 je Merx sprejel v svoje okrilje Agroprom in s tem obveznost, da pomaga preskrbovati prebivalstvo tudi s sadjem, zelenjavo, krompirjem in kmetijskimi pridelki sploh.

Leta 1969 je Merx posegel tudi na gostinsko podroje. Ustanovil je turistino gostinske centre: Ravne, Prevalje, Radlje, s gostinskimi podjetji od rne do Radelj, Mute, Vuhreda in Ribnice na Pohorju. Najveje tako podjetje je vsekakor leta 1971 na Ljubljanski cesti poleg bencinske rpalke in kopalie ustanovljen M erx-hotel II. kategorije z garao. Z okrog 230 poslovalnicami in obrati spada Merx med najveja slovenska trgovska podjetja. Leta 1974 se je na osnovi samoupravnega sporazuma podjetje preoblikovalo v samoupravno organizacijo zdruenega dela, sestojeo iz dvanajstih temeljnih organizacij zdruenega dela, TOZD. Naknadno sta se prikljuili e dve podjetji: enovita delovna organizacija trgovsko podjetje Zarja v otanju dne 14. avgusta 1975 in enovita delovna organizacija Pekarna in slaiarna v Rogaki Slatini dne 30. januarja 1976. Temeljne organizacije zdruenega dela in vpis v register gospodarskega sodia Vpis v sodni register je bil prvotno izvren 3. oktobra 1974. Zdruena organizacija si pridri celotno knjigovodstvo in zakljune raune, od TOZD Rue, otanj, entjur in Ravne pa samo zbirne. TOZD Prodaja Celje, n. sub. o., Beigrajska 13. Direktor Stanko Godec, dne 26. maja 1977 za njim Stanko Golavek. Poslovalnic: 58
1. MERX MARKET LJUBLJANSKA, Ljubljanska cesta 31/a; 2. MERX MARKET DOLGO POLJE, Saranovleva 13, Celje; 3. MERX MARKET ZGORNJA HUDINJA, Zgornja Hudinja n. h.; 4. MERX MARKET LIPA, Store; 5. SAMOPOSTREBA SOA, Stanetova ul. 14, Celje; 6. SAMOPOSTREBA DELAVSKA, Delavska t. 6, Celje; 7. SAMOPOSTREBA TRNOVLJE, Trnovlje; 8. SAMOPOSTREBA TEHARJE, Teharje 12; 9. SAMOPOSTREBA OSTRONO, Ostrono 24; 10 .SAMOPOSTREBA POD GRADOM, Cesta na grad 9, Celje; 11. SAMOPOSTREBA RIMSKI DVOR, Zidankova 1, Celje; 12. PRODAJALNA KRUHA ADA, Stanetova 21, Celje; 13. PRODAJALNA KRUHA PRESTA, Tomiev trg 3/a, Celje; 14. PRODAJALNA KRUHA TRNICA, Celjska trnica, Celje; 15. PRODAJALNA KRUHA ALEC, alec 89; 16. POSLOVALNICA GABERJE, Mariborska 10, Celje; 17. POSLOVALNICA HUDINJA, Mariborska 119, Celje; 18. PRI CINKARNI, Celje, Mariborska 31; 19. LIVAR TORE, tore 21; 20. PLAV TORE, tore 19; 21. POSLOVALNICA SVETINA, Svetina nad torami 13; 22. BONBONIERA CELJE, Preernova 3, Celje; 23. PRESKRBA CELJE, Cesta na Dobrovo 1, Celje; 24. BREG CELJE, Breg 46; 25. PECOVNIK CELJE, Zagrad 43; 26. EXPRESSO CELJE, Stanetova 21, Celje; 27. TEKSTIL OTOK CELJE, Ul. V. prekomorske brigade 4, Celje; 28. HRUKA CELJE, Tomiev trg 18; 29. JABOLKA CELJE Mariborska 61, Celje; 30. LAVA CELJE, Stanetova 13, Celje; 31. KIOSK I Celje, Kersnikova ul., Celje; 32. ENJA CELJE, Savinova 79; 33. ZELENJAVA CELJE, Cankarjeva 1, Celje; 34. STOJNICA TRG CELJE, Celjska trnica; 35. POVRTNINA S KIOSKOM ALEC, landrov trg 20; 36. LOZNICA CELJE, Ljubljanska c. 67; 37. MARELICA PREBOLD, Dolenja vas 29, Prebold; 38. PRI RIMLJANU EMPETER, empeter v Savinjski dolini 17; 39. KIOSK POLZELA, Polzela; 40. MALINA LJUBNO, Ljubno 29; 41. MARKET VOJNIK, Vojnik; 42. IZBIRA VOJNIK, Vojnik; 43. PRI VRELCU, Dobrna l l / a ; 44. SAMOPOSTREBA TOPLICE, Dobrna 18; 45. SAMOPOSTREBA LINDEK, Frankolovo 10; 46. GRADIE ARCLIN Arclin 72; 47. OPEKA LJUBECNA, Ljubena 56/a; 48. PRESKRBA STRMEC, Strmec 27; 49. POTRONJA SOCKA, Socka 19; 50. SLOGA, kofja vas 17; 51.

Sborska ^ ^ r S ^ a r i b r S k a l l S > 5 Z SAMOPOSTREBA GABERJE, Mariborska 68; 53. GORICA, martno v Roni dolini 32; 54. FUIN AR Vitanip. ss Vitanje 82; 56. SAMOPOSTREBA VITANJE ^ ^ O D A I A L PRODA S LNA^CRUHA DOBRNA^Dobrna. VINJA, Dobrna 23; 58.

TOZD Prodaja entjur, n. sub. o., entjur. Direktor Martin Arli, za njim (14. julija 1976) Joe Plemenita, raunovodkinja Joica Renik, referentki Vida Zabukoek in Betka Nova Poslovalnic: 17
MARI NIKVA ' S 5 E T PLANINA, Planina pri Sevnici; 2. MERX MARKET PONIKVA, Ponikva n. h.; 3. SAMOPOSTREBA GLINICA Gorica Dri Slivniri 90-

S T I L N ^ O n n P ^ fS^ f E N " U R ' S e n t j U r 5 9 ; 5 - R E S8E ^ A Sentjur S t l S t A V M e n t J U r 5 9 ; l J A K O P ' S e n t J u r - PAPIRNICA, entjur 83; li V A S . N o v a vas; pri entjurju 15; 10. DOBJE, Dobje pri Planini n. h. 11. KAMENO, Gornji trg 183, entjur; 12. LIPOGLAV, Lipoglav 1; 13 DRAMLJE ^ ^ p v n i r p - t S E N ' S e n t v i d Pri P l a n i n i 15. BLAGOVNA, B l a g i m a 2; 16. PREVORJE, Lopaca 32; 17. LOKA, Loka pri Zusmu 4.

TOZD Prodaja Lako, n. sub. o., Titova cesta 31. Direktor (od 3. oktobra 1975) Maks. Vodopivec. Poslovalnic: 18
o
E T R M S LASKO

- ^ k o ; 2. MERX MARKET SEVNICA, Sevnica-

Rimske T 4 IZB^S LA4o T JE P l i c e n- SAMOPOSTREBA IZBIRA LASKO, Lako 310; 5. TEKSTIL, Lako 5; 6. ZELEZNINA LASKO Lako 9 T E V C E K T p N F E K C I J t A L , A S K o 0 ' L a k 7 ; 8" M A R I J A GRADEC, Mar^a Gradec 2; t Lakem 2; 10. VRH, Vrh nad Lakim; 11. BREZE, Breze nad S 14 SEDP A? ' ss H MOHOR Reica pri Lakem; 13. REICA," Reica pri L a t a 18 draz n a d L a s k l m , 7; 22; 15. GRACNICA, Loe 6; 16. PAPIRNICA IASKO, Lako 20; 17. PRODAJALNA ZELENJAVE JAGODA Lako 185 18 SAMOPOSTREZBA TRBOVLJE, Trbovlje. '

TOZD Prodaja Ravne na Korokem, n. sub. o., Ceevje 6. Direktor Avgust Hric, poslovodja Duan Juki, raunovodkinja Helena Kotnik, pomonik direktorja Drago Pestotnik. Poslovalnic: 26
1. SADJE-SPECERIJA, Ravne Ceevje; 2. PAPIRNICA-TRAFIKA Ravno Ceevje 6; 3 TRIKOTAZA-CECEVJE, Ravne Ceevje 58; 4. SPECERUA LESE Lee pri Prevaljihj 5. MANUFAKTURA RAVNE, Ceevje; 6. SPECERIJA N A VASI Preval e,- 7. TOClLNICA-PRODAJALNA PIJA, D^vograd; 8. K N J I G A ! - MANUFAKTURA, Prevalje 99; 10. JAMNICA, Sveti D a n i e l T l i : m Korokem, Partizanska 9; 12. KOVINA, Prevalje; 13. SAMOxr?xrT ^ B A P R E V A U E ' Prevalje; 14. KEMOELEKTRO, Prevalje 120; 15. ZELEZINA fl ' rna na Korokem; 16. OPREMA, Ravne na Korokem, Preihova ulica; 17. SPECERIJA, Prevalje; 18. TEKSTIL, Meica; 19. SAMOPOSTREBA MEICA ^ T a L n p n ^ R a V n e C e e v i e j 21 " M O J C A ' R a v n e na Korokem;' 22. SAMOPOSTREBA TRG RAVNE, Ravne na Korokem; 23. SPECERIJA Holmec; 24 SPECERIJA JELKA, rna na Korokem; 25. PRESKRBA, rna na Korokem; 26. GRADBENI MATERIAL, Prevalje.
Px Ff al

J f >

TOZD Prodaja Slovenj Gradec, n. sub. o. Direktor Primo Krempu, poslovodja Albin Nagli, raunovodkinja Helena Kosnik, pomonica raunovodkinji Anica Strmnik, pomonik direktorja Drago Pistotnik. Poslovalnic: 17

1. BISERKA, Slovenj Gradec, Trg svobode 2; 2. KOLONIALE, Slovenj Gradec, Trg svobode 7; 3. ELEGANCA, Slovenj Gradec, Glavni trg 27; 4. VESNA, Slovenj Gradec, Glavni trg 29; 5. OBRTNI SERVIS Slovenj Gradec, Glavni trg 31, 6. Slovenj Gradec, Glavni trg 29; 7. KONFEKCIJA-EVLJI, Slovenj Gradec, Glavni trg 29; 8. TEHNINI PREDMETI, Slovenj Gradec, Glavni trg 26; 9. SAMOPOSTREBA Slovenj Gradec, Glavni trg 22; 10. PRESKRBA, Dove 27; 11. ELEZNINAR, Mislinja; 12. GOZDAR MISLINJA, Mislinja 27; 13. PRI POHORCU Mislinja; 14. PRI SOLI, Mislinja; 15. PLANINKA, Mislinja; 16. DOM SPODNJI DOLIC; 17. PRI RIMSKI CESTI, Slovenj Gradec, Stari trg.

TOZD Prodaja otanj, n. sub. o., otanj n. h. Direktor Cvetka Berlonik, za njo Joe Brinovek, raunovodkinja Fani Grazer, poslovodja trgovine Ivan Donko, referent Olga Stelzer. Poslovalnic: 14
1. DELIKATESA, otanj; 2. IVILA otanj, Trg svobode 10; TOPOLICA, Topolica; 4. DRUMIRJE, otanj, Dom svobode; 5. POSLOVALNICA VELENJE, Velenje; 6. GRUDA, martno ob Paki; 7. OLJKA, martno ob Paki; 8. STARI TRG Velenje, Celjska cesta 40; 9. SAMOPOSTREBA MARTNO pri Velenju; 10. MARKET, martno ob Paki; 11. MARKET BIFE, martno ob Paki; 12. BLAGOVNICA otanj; 13. BLAGOVNICA BIFE otanj; 14. GALANTERIJA otanj.

TOZD Prodaja Rue, n. sub. o., Rue. Direktor Vojnimir Nussdorfer, raunovodkinja Marjana Rola, nato Cvetka erc, poslovodja trgovine tefka Harnik. Poslovalnic: 6
1 RUSE, Rue 25; 2. Posl. BISTRICA, Bistrica; 3. SAMOPOSTREBA LIMBU, Limbu; 4. KNJIGARNA, Rue 25; SELNICA, Selnica 31; 6. POSLOVALNICA GAJ, Gaj.

TOZD Grosist, n. sub. o., Celje, Beigrajska 13. Direktor Larislav Zagorinik. Skladia: 114
1. SKLADIE I, Celje, Serneeva 1; 2. SKLADIE SLOVENJ GRADEC, Trg svobode 7; 3. SKLADIE KRKO, Krko; 4. SKLADIE DELIKATESA CELJE, Zidankova 1; 5. SKLADISCE ITARIC CELJE, Celje, Resljeva cesta; 6. SKLADISCE MARTNO OB PAKI, martno ob Paki; 7. SKLADIE TRBOVLJEZAGORJE, Trbovlie; 8. SKLADIE SEVNICA, Sevnica; 9. MLIN CELJE, Celje, Resljeva cesta; 10'. MLIN SLOVENSKE KONJICE, Slovenske Konjice; 11. SILOS CELJE, Celje, Resljeva cesta; 12. SKLADIE SADJA, VRTNIN IN PIJA CELJE, Celje, Beigrajska 13; 13. SKLADIE IN KISARNA EMPETER V SAVINJSKI DOLINI empeter; 14. EMBALIRNICA KAVE, DIAV, SLADKORJA IN MLEVSKIH IZDELKOV S PRAARNO KAVE IN IZDELOVALNICO BONBONOV, Serneeva 1.

TOZD Gostinstva in turizma, n. sub. o., Ljubljanska cesta. V. d. Edi Podpean. Obratov: 5
1. HOTEL MERX, Celje, Ljubljanska cesta; 2. SLAClCARNA-ESPRESSO, Celje, Ljubljanska cesta; 3. GOSTIE STARI GRAD Celje, Stari grad; 4. GOSTIE ZARJA, Gorica pri Slivnici; 5. KAVARNA-ESPRESSO, entjur.

TOZD Gostinstva in turizma, n. sub. o., Ravne na Korokem. Direktor Joe Rutnik, raunovodkinja Helena Kotnik, pomonica raunovodkinje Anica Strmnik, pomonik direktorja Drago Pistotnik.

1. BIFE RIBNICA N A POHORJU, Ribnica na Pohorju; 2. Hotel KOZJAK, Radlje ob Dravi 83; 3. Gostilna NAD KLANCEM, Muta; 4. Gostilna PRI KOLODVORU, Vuzenica; 5. SMUARSKA KOA, Podgora; 6. KOROKI DOM Prevalje, Trg t. 25; 7. BIFE ESPRESSO Z BIFE KINO N A AVTOBUSNI POSTAJI, Ravne na Korokem; 8. Gostilna MARClC, Slovenj Gradec; 9. BIFE ESPRESSO, avtobusna p., rna na Korokem; 10. POD GRADOM, Slovenj Gradec, Stari trg; 11. Gostilna VESNA, Ribnica na Pohorju; 12. KARAVANING MUKA, Dobrova pri Vuzenici; 13. ESPRESSO-BIFE, Prevalje; 14. Gostie STARA POTA, Prevalje; 15. Gostinski obrat PRI KOLODVORU, Prevalje 94; 16. PRI MLINEH, Brezno 25, Radlje ob Dravi; 17. Gostinski obrat KOLODVORSKA, Podvelka; 18. Obrat DALMATINKA, Vuhred; 19. Gostinski obrat PREVALJE, Prevalje, Trg t. 25; 20. Gostilna JEKL, Radlje ob Dravi.

TOZD Pekarn in slaiarn, n. sub. o., Celje, Trg oktobrske revolucije 2. Direktor Ladislav Pleterski. Obratov: 15
1 PEKARNA GABERJE, Celje; 2. PEKARNA CENTER, Celje; 3. PEKARNA DOLGO POLJE, Celje, Vruneva 22; 4. PEKARNA STORE, Store; 5. PEKARNA VOJNIK, Vojnik; 6. PEKARNA DOBRNA, Dobrna; 7. PEKARNA ALEC, alec; 8. PEKARNA VELENJE, Velenje; 9. PEKARNA HRASTNIK, Hrastnik; 10. PEKARNA ZAGORJE, Zagorje; 11. PEKARNA SEVNICA, Sevnica; 12. PEKARNA BREICE, Breice; 13. PEKARNA CERKLJE, Cerklje; 14. SLAIARNA ADA, Celje, Stanetova ul. 21; 15. PEKARNA MOZIRJE, Mozirje.

TOZD Transport in pomoni obrati, n. sub. o., Celje. TOZD Pekarna in slaiarna Rogaka Slatina. Direktor Oton Drobne, izza 20. oktobra 1976 Slavko Eisinger, raunovodkinji Josipina Zuiner in Erika Bosnak.
1. TRANSPORT CEUE, S e m e e v a 1; 2. POMONI OBRATI, Celje, Mariborska 10.

ZDRUEVANJE V SOZD DOBRINA Sasoma se je pokazalo, da kljub velikim uspehom trgovina ne more kriti vseh potreb naraajoega prebivalstva, zlasti v prehrani. V okviru Trgovskega zdruenja so ugotovili, kaj Celje potrebuje za prehrano svojih ljudi. Doma lahko zanje nabavi le 25% potrebne koliine. Letno je treba: hruk 2.000 ton, jabolk 1.100 ton, fiola 1.350 ton, zelja 1.600 ton, ebule 1.200 ton, solate 250 ton, esna 100 ton, penice 25.000 ton, koruze 30.000 ton, govedine 3.000 ton, svinjine 1.800 ton, teletine 400 ton, mesnih izdelkov 3.000 ton, mleka 15.000 litrov in sira vseh vrst 1.000 ton. Dovolj je samo jabolk, zelja, mleka in delno govedine. Mene ima 7.000 m2 skladi za sadje in zelenjavo, kar je premalo. Druga skladia so precej dobra, a e premajhna. Hladilnica je dobra. Tudi mlin, praama kave in embalirnica prehrambenega blaga ustrezajo. Klavnica in mlekarna sta sicer precej novi, a e premajhni; prodajnega prostora je premalo in je e mono zastarel, nova je samo samopostrenica na Lavi. Za izvedbo vseh nartov, tako so raunali leta 1976, bi bilo v srednjeronem razdobju treba okoli 300 milijonov dinarjev.

V obini je 63 prodajnih enot s prodajno povrino 4.142 m2 in 480 delavci. Po pravilu bi bilo treba za 62.000 prebivalcev okrog 6.200 m2 prodajne povrine in okrog 600 delavcev. Da bi se pomoglo tem stiskam, so leta 1975 ustanovile ivilske trgovine, Hmezad in ivilska industrija SOZD Dobrino, ki naj bi bila podlaga za izvedbo velikega narta, ki bi dvignil celjsko prehrambeno industrijo in trgovino na ustrezno sodobno viino. Leta 1977 so se priele priprave za gradnjo velikega trgovskega doma na Stanetovi ulici. Veje in tevilne narte imajo tudi posamezna podjetja, zlasti Merx. Pri tem je razen mesta zajeta tudi oja in ira okolica. lanice zdruene gospodarske organizacije SOZD Dobrina so:

1. Center, trgovska delovna organizacija Celje, p. o. 2. Dravinjski dom, trgovsko-gostinska delovna organizacija Slovenske Konjice, n. sol. o. 3. Hmezad, kmetijstvo, industrija, trgovina in gostinstvo, alec n. sol. o. 4. Jela, trgovska delovna organizacija, marje pri Jelah, p. o. 5. Kmetijski kombinat entjur, trgovsko-proizvajalno podjetje, entjur pri Celju, n. sol. o. 6. Kmetijska zadruga Lako, p. o. 7. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, p. o. 8. MERX, veletrgovsko, gostinsko-turistino in proizvodno podjetje, Celje, n. sol. o. 9. Moda, trgovsko podjetje Celje, p. o. 10. Radee, splono trgovsko podjetje, Radee, p. o. 11. Savinja, trgovsko podjetje, Mozirje, p. o. 12. Savinjski magazin, trgovsko podjetje, alec, p. o. 13. Sevnica, trgovsko podjetje, Sevnica, p. o. 14. Tehno-mercator, export-import, Celje, n. sol. o. 15. Tkanina, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Celje, n. sol. o. Samoupravni sporazum je bil sklenjen 30. decembra 1974 in dopolnjen 15. januarja 1976. Reorganizacija, ki se izvede oktobra 1980

SOZD Dobrina se razpusti. Sedanji TOZD grosist Celje se preoblikuje v tri TOZD, in sicer: 1. TOZD za prehrambeno blago Celje, 2. TOZD agropromet Celje, 3. TOZD praarna in embalirnica Celje, ki se skupno s TOZD transport Celje zdruuje v delovno organizacijo Blagovni center Celje. TOZD, ki so zdrueni v sedanji delovni organizaciji Trgovina na drobno Celje sestavljajo poslej delovno organizacijo Potronik Celje. TOZD mlin Celje, pekarne in slaiarne se zdruuje v DO Mlinsko predelovalna industrija Celje.

TOZD gostinstva in turizma se zdruijo v DO Gostinstvo in turizem Celje, ostale delovne organizacije se zdruujejo v SOZD Merx Celje v neizpremenjeni obliki. To so: Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah, Kmetijska zadruga Celje, Lako in Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat entjur, DO Moda Celje, DO Savinja Mozirje, DO TP Sevnica, DO Teko Celje, DO Tkanina Celje. Skupne slube obsegajo: 1. Interno banko, 2. Marketing zdruitev delov SOZD glede na skupne zadeve, slubo za razvoj in investicije, slubo za plan in analize, slubo AOP (avtomatska obdelava podatkov). splone slube (pravo, registracije, pripravo aktov itd.). Skupni SOZD Merx vodi kolegijski poslovni organ. KOVINOTEHNA Kovinotehna je eno izmed najvejih podjetij v dravi. Nastalo je na osnovi bivega Rakuschevega elezarskega veletrgovskega podjetja, je pa predmet svojega poslovanja postopoma razirila na vse z elezarstvom kolikor toliko povezane panoge, tako reko na vse. Kmalu po svojem nastanku se je namestilo v bivem Rakuevem mestnem mlinu, kjer je imelo poleg manjih pisarnikih na razpolago velike skladine prostore. Izprva se je podjetje imenovalo Industrijski servis. Kmalu se je preimenovalo v Kovinski servis. Ze leta 1948 je imelo 80 delavcev in nameencev ter je posredovalo nabavo blaga za 3.544 vagonov. Oskrbovalo je v celoti zvezno, republiko in lokalno industrijo bazena, pozneje tudi obrt. Dne 1. julija 1952 je prevzelo ime Tehnometal, a dne 31. decembra 1953 se je zaelo oznaevati z imenom Kovino-tehna. Tedaj se je prikljuil e Metalurki servis, ki je trgoval s kovinskimi odpadki. Podjetje je leta 1952 mestni ljudski odbor potrdil kot uvozno in izvozno podjetje. Za izvrevanje izvoza in uvoza se je podjetje izprva posluevalo podjetja Slovenija-Impex. Na seji trgovinsko-gostinske zbornice dne 10. decembra 1953 je Marijan Uakar, direktor izza leta 1952, ugotovil, da Slovenija-Impex vsega dela ne zmore in je predlagal, naj se ustanovi potrebno podjetje tudi v Celju. Predlog je bil uradno potrjen, in Kovinotehna se je glede zunanje trgovine postavila na lastne noge. V letih 19571959 je med bivim mlinom in eleznico zgradilo zelo moderno skladie. Ob cesti je pa v paviljonski zgradbi otvorilo trgovino Kovinar (1966). Leta 1965 je preciziralo svoje ime: Kovinotehna, veletrgovina s tehninim blagom. Leta 1968 je Kovinotehna prevzela podjetje Kurivo. Pridobila si je tudi koncesijo za izdelavo cementnin. Leta 1970 je na vogalu Stanetove in Levstikove ulice ustanovilo prodaj alnico Galeb. Leta 1971 si je dogradilo veliko moderno poslovno in upravno poslopje. V njem je v pritliju dobila svoje prostore prodajalna Ideal.

V Celju je podjetje e ustanovilo prodajalne elezninar, Labod in Merkur. Ze leta 1965 je prevzelo in prenovilo prodajalno Mavrico (barve itd.) prav tako prodajalno Radio (glasbila). Leta 1966 je v Celju otvorilo prodajalni Plastiko in Elektro. Leta 1969 je ustanovilo celotni ineniring za klimatske, elektrine in vodovodne naprave. V alcu, Preboldu in na Vranskem je ustanovilo Z elezninarja, v Mengeu pa Tehniko. V vejih mestih je najprej ustanovilo predstavnitva (ki so jim pozneje veinoma sledile trgovine in skladia): Maribor (1959), Ljubljana (1961), Zagreb (1961), Sarajevo (1965). V Mariboru je zgradila centralno skladie leta 1962. Nato sta sledili dve prodajalni, Maribor in Kovina (1964), konno je nastal Marke t (1972). V Ljubljani je podjetje razen skladia ustanovilo veliko podrunico Opremotehno (1963), ki se je delila v detajlno prodajalno in v Opex. Zaasno je bila v Ljubljani celo posebna direkcija za zunanjo trgovino. Zaloba je bila enako bogata kot v Celju. Dne 1. julija 1965 si je Kovinotehna pripojila trgovsko podjetje na veliko in malo Univerzal na Jesenicah, ki je imelo prodajalni Zeleznino in Optiko ter prodajno skladie. Zdrueni podjetji sta na Jesenicah ustanovili blagovnico Fuinar (1971). V Zagrebu je nastal Elektroproizvod (1966). V Poarevcu je skladiu (iz leta 1970) sledila leta 1972 Robna kua. Direktor Marjan Uakar je vodil podjetje do leta 1963. Dne 10. septembra 1963 mu je kot glavni direktor sledil Bernard Krivec, ki je bil 11. maja 1972 ponovno izvoljen. Direktorja Uakarja in generalnega direktorja Bernarda Krivca sotrudniki so bili. Franjo Stros, raunovodja in pomonik direktorja, Justin Feliciian in Ivan Jakob, pomonika direktorja, Stanko Blagotinek, direktor direkcije za zunanjo trgovino, Ciril Ilovar, Ivan Pfajfer in Branko Korbar, efi komerciale, Drago Cater, sekretar, Bogomir Manfreda in Fortunat Kautinik, knjigovodji, Eva Likovec, pomonica knjigovodje, Majda Lavreni, najprej pomonica knjigovodje, nato ef raunovodstva, Albina Lamper, raunovodja. Leta 1974 je imelo podjetje 874 zaposlenih in je ustvarilo 3 milijarde din skupnega dohodka. Notranji trgovinski promet: tefan Koroec, Adolf Lipmk, Klementina Skale, Vojko Faleti, Milan Graselli. Zunanji trgovinski promet: Adolf Hrastnik, Vinko Kremar, Marica Kremar, Vili Belcer, Mirko Manfreda, Vinko Herman, Ivan Bezjak, Franjo Planine (uvozna carina), in. Franc Janu (povezava s tujimi firmami), Eva Belle, Danica Gornik, Olga Jeri, Bogomir Arzenek. Kovinar: Vili Vidali, Anton Jelenko, Milan Lonarevi. Galeb: Rado Marki. Blagovnica Ideal: Anton Jelenko, Zdenko Matija.

Kurivo: Milan truc. Poslovni obrati v Ljubljani: Stane Janei, Miroslav Amon. Poslovni obrati na Jesenicah: Joe Rezek, Peter Bergant, Ivan Kopriva, Ivan Klanjek, Marija Novak, Andrej Sajevi, Janez Egart, Janko Bogataj, Vida Vrhovek, Vinko Mesec, Matev Kolar, Miha Poslovni obrati v Mariboru: Milan Jelenko, Slavko Sternad, Albert Zohar, Aleksander Vogri.

Menge: Ivan as, Rafael Urbancl. Poarevac: Risto Markovi:, Dragoslav Jereni.
Zagreb: Ivan Bakoti. Rijeka: Rudolf Jugo. Sarajevo: Rado arani. Temeljne organizacije zdruenega dela (TOZD) Leta 1973 so bili ustanovljeni TOZD. V februarju in marcu 1974 so bili v TOZD sprejeti sklepi o zdruitvi. Vpis v sodni register 2. aprila 1974. TOZD Maloprodaja. Direktor Emil Hedet, za njim 12. julija 1976 Ivo Potonik. Pomonik direktorja Leopold Jevenak, za njim 12. julija 1976 Ludovik Akerc. Obrati: Tehnika Menge, Optika Jesenice, Opex Ljubljana, Market, Kovina in Skladie Maribor, Galeb in Kovinar Celje, Univerzal Jesenice, Robna kua Poarevac.

TOZD Velepiodaja. Direktor Adolf Lipnik, pomonik direktorja dipl. oec. Franjo Zolnir, komercialni svetovalec Emerik Bernard. Izpremembe 10. decembra 1975.
Direktor Vinko Kremar, pomonik direktorja Bogomir Arzenek in Bogdan Kenda; Cedo Vasic (Poarevac), efi poslovalnic: Olga Jeri, Otmar Cvikl, Vili Belcer, Igor Vovk, Oskar Kuzman, Jakob Studen, in. Stane Zahradnik, Danica Goriek; ef carinske slube Franjo Planine. Glavni inenir Marjan Divjak. Dne 14. junija 1975 izstopijo pomonik direktorja Jurij Godec ter inenirja Viljem ulgaj in Marjan Divjak. Na novo vstopi dipl. oec. Danica Gornik. TOZD Opremotehna. Direktor dipl. pravn. Avgust Metlika, ef splonega sektorja dipl. pravn. Ratomir Andri, raunovodja dipl. oec. Uro Jekli, vodja glavne knjige Karmen Buak. Sprememba 6. avgusta 1975. Uro Jakli izstopa, Karmen Buak postane ef gospodarsko-raunskega sektorja, Olga Boi in Boris Debevc pa dobita mesti samostojnih referentov. TOZD Ineniring. Direktor in. Marjan Divjak. Dne 2. aprila 1974 je podjetje sklenilo z raznimi podjetji dogovor o ustanovitvi zdruene organizacije, ki se je imenovala ITC (industrija, trgovina Celje). Ta podjetja so: Libela, Klima, Feralit alec, Kovinska industrija IB v Igu pri Ljubljani.

SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUENEGA DELA ITC (industrija, trgovina Celje) Sestavljena proizvodno-trgovska organizacija zdruenega dela ITC (industrija-trgovina Celje) Celje je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o zdruevanju delovnih organizacij dne 2. aprila 1974. Organizacije: Elektrosignal Celje, Ferralit alec, Kovinska industrija Ig pri Ljubljani, Klima Celje, Kovinotehna Celje, Libela Celje se sporazumejo ter predstavljajo povezovanje dobrnega dela celjskih proizvodnih organizacij in trgovinske organizacije Kovinotehne. Dolnost v. d. generalnega direktorja SOZD opravlja Ljubomir Eimovi, dipl. in. Bivi generalni direktor Kovinotehne Bernard Krivec je bil poklican v Ljubljano k Trgovski zbornici. Njegov naslednik Janez Lenasi je izprva vodil celotno podjetje ITC, nato pa je obdral samo Kovinotehno. Dejavnost SOZD ITC: SOZD ITC zdruuje proizvodne, prodajne, montane in servisne dejavnosti svojih lanic; nudi kompleksne usluge pri prodaji, projektiranju in izvajanju investicijskih objektov, predvsem s podroja toplotne in hladilne tehnike, kmetijske proizvodnje, tehtalno-dozirne tehnike, varstva okolja in ineniring pri izgradnji trgovskih, poslovnih in proizvodnih objektov. TEHNOMERCATOR Veliko trgovsko podjetje, ki ima za seboj kratko, toda pestro predzgodovino. Nastalo je iz ve manjih podjetij elektrotehnine stroke. Prvo podjetje je bil Elektroradio center, ki je bil ustanovljen leta 1952 in ga je vodil Franjo Kopitar. Drugo podjetje je bila Jugotehnika. Nastala je leta 1953 in jo je vodil Milan Testen. Leta 1958 sta se obe podjetji zedinili v podjetju Elektroradiotehnika, a je imela sede na Ljubljanski cesti, kjer je zdaj poslovalnica Tehnomercatorja. V. d. direktor Elektroradiotehnike je bil izprva Hinko Breko. Kmalu je pa kot direktor prevzel to mesto Stanko Selek. Predmet poslovanja je bil raznovrsten tehnini in elektrotehnini material. V letu 1958 se je podjetje preimenovalo v trgovsko podjetje Elektromerkator. Leta 19611962 sta se Elektromerkatorju pridruili dve drugi trgovski podjetji: Kristalija (za steklo in porcelan) in Jadran (za barve in kemikalije). Podjetje Jadran, trgovina z barvami in kemikalijami, pa je bilo ustanovljeno z odlobo mestnega ljudskega odbora leta 1952.

Predmet poslovanja: trgovanje z naftnimi derivati, mazivi, oljem, barvami, laki, milom, pralnimi in istilnimi praki ter ostalimi keminimi proizvodi na debelo in drobno; z drogerijskim blagom, z zdravilnimi zelii, parfumerijskim blagom, fotografskimi in optinimi aparati ter ostalimi v stroko spadajoimi potrebinami na drobno. V podjetju je bilo 30 zaposlenih, direktor je bil Joe Bratina. Podjetje se je hitro dvignilo in je prilo v vrsto najvejih podjetij v dravi. Dne 1. marca 1962 se je podjetju prikljuil tisti del Agroprometa, ki je trgoval z gradbenim materialom, meseca aprila sta sledili prodajalni Reprodukt martno ob Paki in Zeleznina otanj. Dne 1. januarja se je prikljuilo podjetje Zelezninar s estimi prodajalnami: Zelezninar, Labod in Merkur v Celju, Zelezninar v alcu, Preboldu in na Vranskem. Leta 1965 je podjetje prevzelo in prenovilo prodajalno Mavrico (barve itd.), prav tako prodajalno Radio (glasbila). Leta 1966 je otvorilo prodajalni Plastiko in Elektro v Celju ter Elektroproizvod v Zagrebu. Leta 1969 je v martnem ob Paki odprlo prodajalno gradbenega materiala na veliko in malo. Leta 1970 je ustanovilo skladie Elektromaterial v Mariboru. Zaradi preutesnjenosti je podjetje spremenilo sede in najelo prostore v Gubevi ulici 2. Dne 1. januarja 1964 se je matinemu podjetju Tehnomercator pripojilo trgovsko podjetje Zelezninar s prodajalnami: Zelezninar, Merkur, Labod v Celju, Zelezninar alec, Zelezninar Prebold, Zelezninar Vransko. Leta 1965 je bila odprta prenovljena prodajalna Mavrica trgovina z barvami, istili itd. V tem letu je podjetje razirilo predmet poslovanja tudi na glasbila, s katerimi je opremilo na novo ustanovljeno prodajalno Radio. Leto 1966 je bilo prav tako uspeno, saj sta bili odprti na novo urejeni prodajalni Plastika v Stanetovi ulici in Elektro na Titovem trgu. Prav na zakljuku istega leta pa je bila pripojena e prodajalna Elektroproizvod v Zagrebu, ki je do tedaj poslovala v sklopu istoimenskega podjetja v Donji Zelini. Najpomembneji dogodek v letu 1967 je pa bil prav gotovo sklep o odkupu zemljia za gradnjo velike moderne veleblagovnice, ki naj bi predstavljala najveji nakupovalni center v Celju. V letu 1969 je podjetje razirilo predmet poslovanja v prodajalni Merkur na gumijaste izdelke, vodovodnointalacijski material, sanitarno keramiko itd. Razen tega je v tem letu odprlo tudi prodajo gradbenega materiala na veliko in malo v martnem ob Paki. Z eljo, da se povea prodajno podroje in da se blago im bolj priblia kupcu, je podjetje Tehnomercator odprlo v letu 1970 skladie Elektromaterial v Mariboru. Leto 1971 predstavlja za podjetje veliko prelomnico. 27. marca na Dan T je odprlo novo sodobno veleblagovnico T in z njo pridobilo okrog tri tiso m2 prodajne povrine. Za efa Veleblagovnice je bil imenovan Vinko Penik.

Na osnovi vsesplone tenje v jugoslovanskem gospodarstvu, da naj bi se trgovina im bolj pribliala industriji, je podjetje v letu 1973 sklenilo dolgorono pogodbo o poslovno-tehninem sodelovanju s Cinkarno Celje. Istega leta je zaelo graditi lastna sodobna centralna skladia v Bukovlaku, v katerih naj bi imela prostore vsa skladia engro enot, avto park in prodajni oddelki. Na osnovi sprejetih ustavnih dopolnil je podjetje 22. decembra 1973 ustanovilo tri temeljne organizacije zdruenega dela. Prav tako pa se je v tem letu delavski svet podjetja odloil na raziritev dejavnosti na podroje zunanje trgovine. Ves ta razvoj od zaetka do danes je terjal od kolektiva mnogo truda, zavestnega samoodrekanja in trdne volje za uresniitev zadanih ciljev. Edina elja kolektiva TMC pa je ustvariti im vejo, monejo in sodobno delovno organizacijo, ki bo nudila potronikom pa tudi njim samim boljo prihodnost. Temeljna organizacija zdruenega dela in vpis v register gospodarskega sodia Dne 24. septembra 1974 se je podjetje pri okronem gospodarskem sodiu registriialo kot zdrueno podjetje dveh velikih temeljnih organizacij: TOZD Maloprodaja in TOZD Veleprodaja. Glavni direktor celotnega podjetja je Stanko Selek. Skupne slube (Gubeva ulica 1). Direktor in ef splonega sektorja Veneslav Zalezina. Finanno-raunovodski sektor direktor Karla Kajba, ef finanne slube Roman Perli, ef knjigovodske slube Andrijana Mravlje. Trgovski sektor direktor Emil Kolenc, Bruno Medveek, ef slube za zunanjo trgovino. TOZD Maloprodaja (Gubeva ulica 1) direktor Vinko Penik, sektor za tekstilno blago ef Pavel Colner, sektor za tehnino blago ef Franc Kovai, sektor za meano blago ef Milan Zaje, sektor za ivila ef Ivan Filipi. Podjetje ima za maloprodajo 17 poslovalnic. Med njimi je najveja Veleblagovnica, ki ima sama 20 oddelkov. Poslovodja je Vinko Penik, namestnika sta Milan Zaje in Pavel Colner. TOZD Veleprodaja direktor Zvonko Perli. ef sektorja Nemetali Joe Bratina. Eksport import na debelo v Gubevi ulici 1. Poslovna enota: Elektromaterial, Mariborska cesta 17. ef Stane Rupnik. Ta poslovna enota ima 4 poslovalnice. Bukoviak. Poslovne enote: Steklo ef Anton Tev, Barve ef Marjan Planinek. Gradbeni material ef Avgust Cverlin. elezninar, Stanetova ulica. Na mestu bive Rakuscheve trgovine v Stanetovi ulici je Kovinotehna leta 1953 ustanovila trgovino Zelezninar, ki trguje na drobno z eleznino in z njo povezanimi predmeti in materiali.

Leta 1960 je bila pripojena tergovina Merkur (bivi Jagodic) v Gubevi ulici. Prvi direktor je bil Viktor Sinkovi, leta 1960 mu je sledil Rudolf Grivic. Poslovalnici v Preboldu in na Vranskem sta bili ustanovljeni leta 1963. Leta 1965 so celotno podjetje prikljuili k Tehnomercatorju. SLOVENIJA MERKUR CELJE Trgovsko podjetje na veliko in malo, podjetje zdruenega dela s sedeem v Celju, Stanetova 20. Njen pravni predhodnik Posrednik Celje, ustanovljen po odlobi MLO Celje leta 1946. Pod tem naslovom je podjetje poslovalo do 1963, ko se je preimenovalo v Slovenija Merkur. V asu 19461971 je bilo podjetje organizacijska celota. Leta 1971 se je na podlagi 21. ustavnega dopolnila reorganiziralo tako, da ima sedaj 6 temeljnih organizacij zdruenega dela. Od takrat naprej posluje kot podjetje zdruenega dela Slovenija Merkur Celje s svojimi filijalami: Celje, Maribor, Zagreb, Beograd, Skopje in Sarajevo. Samostojne enote (TOZD) poslujejo kot pravne osebe s samostojno pravico delitve dohodka in razpolaganje s sredstvi na svojih iro raunih. Podjetje zastopajo predstavniki individualnih izvrilnih organov direktorji enot. Celjsko filialo vodita Emil Koprive in raunovodja Marjetka Dom. Predmet poslovanja je bil konec leta 1972 dopolnjen tako, da ima podjetje zdruenega dela registriran e uvoz in izvoz. Temeljne enote to pravico pridobivajo po odobritvi centralnega delavskega sveta s tem, da izpolnjujejo materialne pogoje in druga zakonita doloila. Zaenkrat temeljne enote izvozno-uvozne pravice nimajo. V sestavu celjske enote je skladino poslovanje prodaja na veliko in na drobno. Trgovska organizacija posluje od leta 1972 dalje le v rednem trgovskem prometu, doim je posredovanje v celoti opueno. Izjema je komisijska prodajalna na Tomievem trgu. Tu pa velja prodaja za tuj raun le s prinesenim blagom. Direktor podjetja zdruenega dela: Milan Grasselli, vodja oddelka uvoz-izvoz Mihael Vutkovi, dipl. eoc. Podjetje je v Celju leta 1975 nehalo poslovati in leta 1978 je bilo izbrisano iz registra. USNJARSKA STROKA Usnje Trgovsko podjetje Johann Jellenz, Celje, Preernova ul. 19, je bilo leta 1945 podravljeno. Trgovina lastnika Jelenca se je bavila s prodajo vseh vrst zgornjega usnja, spodnjega usnja, usnja za sedlarje in tapetnike, vseh vrst potrebin za obrt evljarjev, sedlarjev, tapetnikov in torbarjev. Imela je tudi prevzem surovih ko vseh vrst. Leta 1945 je odkup

prevzelo podjetje Koteks. Trgovina se je formirala kot samostojno dravno trgovsko podjetje, vodja podjetja je bil upravnik Ivan Kogovek. Leta 1946 se je podjetje zdruilo s takratnim Mestnim magazinom in poslovalo kot poslovalnica Usnje, njen poslovodja je bil Franjo egula. Poslovalnica je poslovala v okviru Mestnega magazina do 1. 10. 1952. Tedaj se je poslovalnica odcepila od Mestnega magazina ter formirala v novem trgovskem podjetju Kemini proizvodi-usnje. To podjetje je zdruevalo ve dejavnosti, in sicer: prodajo usnja in potrebin na veliko in malo, barv, lakov, stekla, kristala in drugega. Vodja je bil direktor Stane Stupica. To podjetje je poslovalo do konca leta 1953. V zaetku leta 1954 se je trgovina formirala kot samostojno trgovsko podjetje Usnje na veliko in malo, temu podjetju se je leta 1960 pridruilo e trg. podjetje Podplat Celje, Stanetova ul., ki se je bavilo s prodajo istih izdelkov. Vodja zdruenega podjetja je bil do leta 1964 Stane Stupica. 1. 4. 1964 se je trgovsko podjetje Usnje zdruilo z usnjarskim kombinatom Konus Slovenske Konjice. Od tega asa dalje posluje kot poslovna enota industrijskega kombinata Konus Slovenske Konjice kot blagovna hia Konus Celje. Dejavnost je ostala ista, podjetje prodaja na veliko in malo vse izdelke svojega kombinata in drugih proizvajalcev. Leta 1956 je zaelo prodajati tudi asortiment blaga za osebno zaito, ki je doloeno z zakonom za varstvo pri delu. Blagovno hio je od leta 1964 do upokojitve leta 1970 vodil Marjan Peer, od njega je prevzel vodstvo Leon Budna. Podjetje se je razvijalo v okviru svoje dejavnosti, ki je sprio naraanja industrijske proizvodnje gotovih izdelkov (poveanje prodajaln evljev in pohitva posteljnih vlokov) kljub vsemu obdralo postrebo polizdelkov za obrtnike (evljarje, tapetnike, sedlarje in torbarje). Tovrstna dejavnost je kljub razviti industrijski proizvodnji, ki iz leta v leto naraa, nujna na irem celjskem obmoju. Sicer je mono upadla trgovska dejavnost na drobno na podeelju, katera se je zalagala preko naega skladia. Leta 1974 se je celotno podjetje (usnjarna v Konjicah z blagovnimi hiami) reorganiziralo v 21 TOZD. Celjsko blagovno hio je e nadalje vodil Leon Budna. Dne 6. 10. 1975 je bil kot njegov namestnik registriran Janez Klanj ek. Tedaj sta e bila registrirana Greta Gmajner kot poslovodja in Joe Zohar kot nabavni referent. Nevezane trgovine Varteks, poslovalnica tekstilne tovarne v Varadinu (1952), najprej Trg V. kongresa, nato na vzhodnem voglu Preernove in Stanetove ulice. Trgovsko podjetje Slovenija-Sport (1952). Stanetova ulica. Universale, tovarna klobukov, slamnikov in konfekcije v Domalah in konfekcija v Domalah (1957), Stanetova ulica 12. Poslovodja: Joe Tabor. Modna kontekcija Kluz Beograd (1960).
19 Zgodovina Celja

289

Ivanica, podjetje za izdelovanje konfekcije in denikov (19611965) Preernova ul. 6. Oblaila Ideal, Nova Gorica (19611964). Preernova ul. 6. Vesna, trgovina modnih in otrokih oblailnih predmetov in perila. Zagreb (1959), Stanetova ul. 11. Prodajalna konfekcije Naprijed, tvornice odijea, Zagreb (1954), Tomiev trg 2. Leta 1966 pripojena k Poslovnemu zdruenju Standard konfekcija Zagreb. SLOVENIJA AVTO LJUBLJANA TOZD AVTOMOTOR CELJE Trgovska avtotehnina stroka je dokaj mlada veja trgovine, ki je zavzela svoj razmah po konani drugi svetovni vojni. V letu 1948 je bila v Ljubljani ustanovljena trgovina za prodajo nadomestnih delov in splonega avtomateriala razen osebnih avtomobilov, ki jih tisti as e nismo proizvajali. Ta ljubljanska trgovina, imenovana Slovenija Avto, je ustanovila svojo podrunico v Celju na Mariborski cesti t. 21 pri takratnem lastniku hie Ivanu Martiniu (1952). V letu 1954 je trgovina Slovenija Avto odstopila celjskemu gospodarstvu trgovino na Mariborski cesti in register jo vodi v nadalje kot Avtomotor Celje, trgovsko podjetje na veliko in malo. Avtomotor se je hitro razvijal. Od prometa v letu 1954, ki je znaal okrog 83 milijonov, se je povzpel v letu 1962 na 1 milijardo 681 milijonov, v letu 1970 na 9 milijard 255 milijonov in v letu 1973 na 23 milijard 256 milijonov dinarjev. Od leta 1954 do leta 1958 je trgovsko podjetje kot direktor vodil Dominik Uri, od leta 1959 do leta 1960 Rajko Petri, kraji as kot v. d. direktor Drago Vizoviek, od leta 1961 dalje do danes pa Jure Klajnek. V letu 1962 je bilo uvedeno poslovno tehnino sodelovanje z obrtnim podjetjem 2a service in remont avtomobilov Avtoobnova Celje, naslednjega leta 1963 pa je bila izvrena integracija Avtomotorja in Avtoobnove v trgovsko in obrtno podjetje AVTO Celje. Ustavno sodie je potrdilo referendum o razdruitvi in ponovno se je v letu 1967 ustanovilo samostojno trgovsko podjetje na veliko in malo Avtomotor Celje. Leta 1968 se je Avtomotor pripojil k trgovskemu podjetju s servisi Slovenija Avto Ljubljana. V sklopu tega podjetja posluje Avtomotor kot samostojna organizacija zdruenega dela. Medsebojna razmerja urejuje integracijska pogodba. Kolektiv, ki teje 165 lanov in posluje na podroju 9 obin, se je organiziral in registriral kot Slovenija Avto, temeljna organizacija zdruenega dela Avtomotor Celje s specializirano grosistino dejavnostjo v Celju, servisom v Mozirju in maloprodajnimi trgovinami v Celju (5), empetru, Mozirju, Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah na Korokem, Ptuju, Rogaki Slatini in Brestanici po eno. Dne 1. julija 1974 sta bila za poslovanje v Celju registrirana dva TOZD: 1. TOZD Prodaja motornih vozil ter kmetijske mehanizacije, direktor in. Jurij Klanjek. Nadomestna (subsidiarna) podpisnika Joica Ko-

elj in Marija Oetina. Dne 26. novembra 1975 je bil Koelj izbrisan in na novo vpisan Ignacij Derek. 2. TOZD Avtomotoi, prodaja na drobno in na debelo. Direktor Adolf Cehnei. Namestnik Bogomir Kolenc. Dne 2. julija 1976 je bil Bogomir Kolenc izbrisan, vpisana je pa bila Boena Kolenc. Dne 1. julija 1974 sta bila kot nadomestna podpisnika vpisana tudi Joe Horvati in Danilo Kojnik. AVTO CELJE CELJE Trgovsko podjetje na malo in veliko s servisi Prvi, skromni zametki dananjega sodobnega podjetja, ki opravlja servisno remontno in trgovsko dejavnost v avto stroki, segajo v prva povojna leta. Podjetje Avto Celje je nastalo iz podjetja Avtoobnova Celje. Ustanovljeno je bilo 23. junija 1948, iz delavnic Direkcije za avto-delavnice pri glavni upravi vlade SRS s poslovnimi prostori na Hudinji. V prvih povojnih letih so se popravljala razna cestno-motorna vozila tako imenovani vojni plen. Leta 1952 je podjetje Avtoobnova med prvimi v Sloveniji prielo s servisiranjem in vzdrevanjem tovornih vozil tovarne avtomobilov v Mariboru. Takratne zmogljivosti so dovoljevale sprejem vsega 814 vozil dnevno. Z naraanjem tevila avtomobilov tovornih in osebnih, pa so se e pojavile prve teave s prostori, opremljenostjo in kadri, za kvalitetno opravljanje servisne in remontne dejavnosti. Leta 1954 so bili za potrebe podjetja adaptirani in na novo jgrajeni prostori v Medlogu 16. V teh prostorih je podjetje e leta 1958 med prvimi v Jugoslaviji zaelo vriti servisno slubo za osebna vozila zavoda Crvena zastava v Kragujevcu. Skokovit razvoj domae industrije in cestnega prometa je vplival na podjetje, da se je odloilo za raziritev in modernizacijo dejavnosti. Odloilo se je, da bo skrbelo predvsem za vozila domaih proizvajalcev. Ta program je v prvi fazi zaelo izvrevati leta 1968, ko se je e imenovalo Avto Celje. ZEL vzdrevanje osebnih vozil je v Ipavevi 21 zgradilo prvo halo na povrini 5.400 m2. Zavod za napredek gospodarstva je za podjetje izdelal dolgoroni razvojni program do leta 1980. Kmalu se je izkazalo, da je ta program pravilen. Podjetje je zato e pospeilo svojo dejavnost. 2e leta 1973 je konalo II. fazo na Ipavevi 21 s povrino 5.400 m2, namenjena je bila za vzdrevanje tovornih vozil in prodajo avtomobilov in rezervnih delov. V asu investicijske aktivnosti, do leta 1973, so zgradili e moderno trgovino za prodajo rezervnih delov v Velenju, Partizanska 3. V Ljubljani so odkupili in adaptirali prostore za prodajo rezervnih delov na Frankopanski 5. Leta 1974 so adaptirali bive delavnike prostore v Medlogu 16 in formirali oddelek za prodajo, zamenjavo, montao in uravnoveenje koles za osebna, tovorna vozila in avtobuse. V to razvojno obdobje spada tudi adaptacija prostorov na Ljubljanski 11 za potrebe skupnih slub, prodaje rezervnih delov in prodaje avtomobilov.

Vsi dosedanji ukrepi poslovne politike so teili k dolgoronosti, katere osnova je bila nenehna skrb za kupca uslug ali proizvodov kot najpomembnejega dejavnika v poslovanju. Od skromne osnove, ki je v prvih letih razvoja znaala 2.800 m2 zemljia, 1.800 m2 pokritih povrin, 35 zaposlenih in doseene realizacije 162.000 din, se je delovna organizacija Avto Celje razvila v eno najmonejih delovnih organizacij avtoremontne stroke, ki je leta 1975 imela: 52.071 m2 zemlji, 14.015 m2 pokritih povrin, 33.340 m2 povrin, ki so predvidene za III. fazo izgradnje, 270 zaposlenih, 120 uencev in doseene realizacije 204,800.000 din. S svojo dejavnostjo pokriva potrebe celjske regije in z lastnim kadrom, kateremu posvea najvejo skrb, predstavlja kot nosilec razvoja vzdrevanja motornih vozil solidnega garanta za to dejavnost. Organizacija tipendira v tem asu 83 rednih dijakov na raznih olah; za izredni tudij jih pa tipendira 28. Leta 1975 je kolektiv proslavil 25-obletnico obstoja podjetja. Ob tej priliki se je poslovil od kolektiva direktor Stanko Klemene, ki je vodil delovno organizacijo 22 let. Delavski svet je hkrati imenoval za novega direktorja Ivana Polepa, dipl. oec. in in., dotlej tehninega direktorja, ki je v podjetju e od leta 1952. Vodilni uslubenci so e: Slavko Podplatan, vodja splonega sektorja, ki spada med najstareje lane kolektiva; in. Vili Kregar, vodja komercialnega sektorja; oec. Marija Plausteiner, vodja gospodarsko-raunskega sektorja.

SODOBNA INDUSTRIJA

Njen napredek kaeta temeljni tevilki: pred vojni je bilo v celjski industriji zaposlenih okrog 3.000, leta 1974 pa okrog 15.000 aktivnih delavcev.Vendar se je povojna industrija skoraj stalno borila z velikimi tekoami: na svetovnem trgu so nihale cene surovin in gotovih izdelkov, proizvodna sredstva so bila zastarela, ne samo pri treh starih in najvejih podjetjih, ki so nastala za stare Jugoslavije, ampak tudi pri tekstilnih tovarnah in manjih obratih. Najve kode je pa povzroila vojna. Potrebni sta bili iznajdljivost in pridnost, da se je industrija ohranila in opomogla. ELEZARNA V TORAH Okupator je v torski elezarni nael mono petokolonako postojanko. Sam ravnatelj Hruschka, sicer zagrizen Nemec, je trdil, da ni nacist, toda njegov sin je postal lan stranke in vodja krajevne skupine tajerske domovinske zveze. lan direkcijskega sveta Deziderij v. Blinje kot major nemke vojske pogosto prihajal v tore in s tem dajal nemkemu znaaju tovarne poseben poudarek. Dr. Filip v. Neufeld Schoeller, sin Gustava, ki je e nadalje bival v vici, je bil vsak dan v tovarni in je nadziral poslovanje. Martinarna med okupacijo ni delala. Valjamo so leta 1941 ustavili, valjano elezo, kar ga je bilo na zalogi, takoj razprodali, stroje srednje proge so pa izroili neki tovarni v Nemiji. V pogonu je bila samo livarna. Izdelovala je strojne litine in kokile za Bohlerjevo tvrdko v Kapfenbergu ter odlitke za manje bombe, s katerimi je dopolnjevala izdelke raznih tovarn v Nemiji. Okupator je tore preimenoval v Stockenhammer. Ko je e bil blizu konec, se je od nemkih vodij 90 letni Anton Hruschka odpeljal sredi februarja v Gradec. Ostali so odli pozneje. Pred odhodom so Emil Hruschka, Handl Helmut Gutschreiber in Vili Pukmeister imeli posvetovanje, nato so celo no v kotlarni zaigali dokumente. Odpeljali so se s kolesi. Hruschka je zbeal preko meje, Gutschreiber se je zatekel k sorodnikom v Tuhinj (ena je bila Slovenka), Handla in Pukmeistra so zajeli.

Sterman in Rakuschev prokurist Sima so se z drugimi odpeljali skozi Maribor v Labot k delniarju majorju Bitziju. Handla je sodie oprostilo. Kot svetovalca (bil je Koroec) so ga namestili pri Litostroju, je pa ez hribe uel. Pukmeister, ki je zakrivil izselitev in usmrtitev mnogih Sentjuranov, je v bolnici skoil skozi okno. Okrajno sodie v Celju je 29. decembra 1945 odloilo, da se tovarna zapleni. Ljudska oblast je pooblastila dr. Maksa Obersnela, da pretudira gradivo in poda sliko nelegalnega in protidravnega poslovanja zadnjih lastnikov in njihovih pomonikov. V zaetku junija 1945 je prila v Store vladna komisija z nalogo, naj proui, kako je stanje in ali se sploh e splaa delati. V komisiji so bili dr. Kersni in profesorja Feliks Lobe in Matija Zumer. Komisija je bila mnenja, da se delo ne izplaa. Toda v tovarni je e delalo 90 delavcev, ki niso hoteli nehati. Delali so za vojsko: v Mariboru in Celju j e bilo veliko vojakih avtomobilov brez obrokov. Sredi maja se je v tovarni oglasila vojaka komisija, v kateri je bil tudi sovjetski zastopnik., ki je zahteval, da zano izdelovati puice in obroke. Prvi delegat, ki ga je narodna vlada poslala v Store, je bil odvetnik dr. Boris Menart. Ni se obnesel. Sledil mu je Ivan Drev, ekonomist z visokoolsko strokovno izobrazbo, ki je podjetje dobro vodil. Kot tehnini vodja je priel Sergij Cernivec, ki je ostal v podjetju tri ali tiri leta in si pridobil lepih zaslug. Leta 1951 je postal direktor tovarne Andrej Svetek, njegov pomonik je bil in. Alojzij Heri. Leta 1957 je Heria kot pomonika zamenjal Tugomer Vuga, ki je leta 1961 Sveteku sledil kot direktor. Vuga je vodil tovarno do 1976. Od tedaj pa jo vodi dipl. in. Duan Burnik. Tovarna je bila po osvoboditvi v slabem stanju. Najprej so usposobili za delo martinarno, srce livarne. Ves material za obnovo so imeli doma. Generatorje so uredili na premogovni plin. Dne 12. junija so prebili steno. Curek raztopljenega eleza se je vlil v kotel. Pri tem so bili navzoi Tomo Brejc, Franc Leskoek in Dolinek. Ob tej priliki so odlikovali 57 delavcev. Pri tem se niso ustavili. Leta 1950 so zaeli ulivati valje, e leta 1947 so tovarno prikljuili na omreje celjskega elektrogospodarstva, zgradili so 3 km normalne in 11 km ozkotirne proge. Pri martinarni so rono nakladanje zamenjali z elektrinim. Zaasno so rekonstruirali tudi staro valjamo. Opremili so jo z moderno premino Custodis pejo in postopoma elektrificirali vse proge; s tem so jo usposobili za predelavo jekla vijih kakovosti. Leta 1952 so se lotili modernizacije topilnitva. V stari visoki pei je bilo mogoe topiti samo elezno rudo. Tovarna je dobivala magnelit iz Rudne glave in siderit iz Ljubije, kot dodatek pa apnenec iz Peovnika. V visoki pei pa ni bilo mogoe topiti elezo vsebuj oih odpadkov lastne tovarne, tovarne v Kidrievem in keminih tovarn. To je pa omogoal elektroplav. Ze pred vojno so v Jesenicah pripravili potreben material., da bi elektroplav zgradili. Preden so se lotili dela, je priel okupator, ki je material razvlekel. V zaetku obnove je Franc Leskoek, zvezni minister za industrijo in rudarstvo, presodil, da bi bilo najbolj smotrno,

zgraditi elektropiav v torah. Gradbena dela so poverili Betonu, ki se je ravnal po nartih, izdelanih v Slovenija-projektu. Glavno konstrukcijo plava so pa izvedli po nartih firme Siemens Demag. Potreben obdelani material so dobavila veinoma jugoslovanska podjetja, uvozili so ga samo za 18 %. Gradnjo sta vodila inenirja Alojzij Heri in Stanislav Turk ob sodelovanju in. Milka Starca, ki je bil doloen za bodoega obratovodjo plava, in strokovnjaka Draga Cerarja iz Jesenic. Gradnja je trajala dve leti, dne 7. avgusta 1954 je plav zael obratovati. Potrebno elektrino energijo je dobil iz transformatorja, ki so ga prav v ta namen zgradili v Selcih, dolu, med celjskim pokopaliem in Aljaevim (Joefovim) hribom. V tovarno so napeljali tri daljnovode, dva izmed njih v plav. Z veliko vroino, ki jo je dala elektrika, so topili rudo oziroma elezo vsebujoe odpadke in koks (iz Zenice), ki je imel nalogo, da rudo reducira, tj. da ji odvzame kisik. Iz plava je prihajal isti beli in sivi grodelj, isteji, kakor ga je dajala visoka pe, in zato pripravneji za proizvodnjo finega jekla v martinarni. Beli grodelj je prihajal v martinarno e v tekoem stanju. Postopek je bil tudi ekonomineji, potronja premoga se je zelo zmanjala, proizvodnja grodlja se je pa poveala. Poleg tega je bilo segrevanje enakomerneje in delo se je lahko vrilo, etudi je bil morda tok reduciran. Prosti plin, ki je v plavu nastajal, so pa speljali v martinarno za pospeek taljenja. Dve leti pozneje, 1956, so elektroplavu v pomo zgradili e aglomeracijo. V njej so rudo drobili in predelali ter s tem omogoili plavu laje in e popolneje delo. Aglomeracija je bila posebno koristna za obdelavo odpadkov. Leta 1956 so poleg stare livarne valjarne (za valjamo) zgradili novo. Stara livarna valjarna je imela 42, nova pa 120 m dolgo halo. V novi livarni valjarni so namestili tri nove kupolne pei, dve plamenici in tiri suilne pei. V velikih jamah so ulivali valje iz kokil. Za prenaanje tekih ponev tekoega eleza in gotovih izdelkov so namestili 7 erjavov. Dvojna erjavovodna proga ob livarni je bila zgrajena za nakladanje, prevoz in razkladanje surovin in gotovih izdelkov. Iz livarne valjarne so prihajali do 25 ton teki valji in kokile za vso jugoslovansko industrijo, raznovrstni drugi valjani proizvodi, odlitki sive litine. Iz livarne valjarne so prihajali dokonni proizvodi. Mislili so e tudi, da jo dokonno rekonstruirajo. Ostala naj bi na starem mestu, toda poveala naj bi se tako, da bi segala od sedanje kovanice nad potokom do eleznike proge na drugi strani potoka. Ta nart bi bil zahteval dolgotrajni izpad proizvodnje valjanega jekla, ki je bil glavni vir dohodkov. Ker se je pokazalo, da bi bilo treba popolnoma rekonstruirati tudi druge obrate, se je rodila ideja, da bi zgradili novo valjamo na teharskih Prepasteh med elezniko progo in Voglajno, ki so jo v tem asu zaeli regulirati. Po dolgem tudiju so leta 1961 izdelali dokonni investicijski program in ga predloili revizijski komisiji zveznega izvrnega sveta, ki ga je potrdila.

Jugoslovanska investicijska banka je pa odobrila kredit. Tretjino sredstev bi prispevalo podjetje samo. Vendar se je stvar zavlekla. Najve teko so delale finance. ele leta 1964 so zaeli urejevati teren in pripravljati gradbeno zasnovo. Nart za valjamo je napravil dipl. in. Josip Didek pri Slovenijaprojektu, statiko in projekt jeklene konstrukcije je pa obdelal dipl. in. Karel Dolenc pri Metalni v Mariboru. Gradbena dela je prevzel celjski Ingrad. Ker je bil teren netrden, so morali vso stavbo pilotirati po belgijski metodi franki-pilotiranja. Jekleno konstrukcijo je izdelala in montirala mariborska Metalna. Oblogo fasad in strehe z Durisol ploami je izvedlo podjetje Kongrap iz Beograda, hidroizolacijo pa Izolater iz Zagreba. Osnovni tehnoloki projekt so izdelali v tovarni sami, pri tem so se posluevali razlinih inozemskih ponudb. Leta 1962 so se povezali s poljskimi dobavitelji. Inenirji biroja za Metalurgijo Biprohut iz Glivic so izdelali definitivni koncept. Po tem konceptu je podjetje Centrozap v Katovvicah naroilo podjetju Huta Zygmund, da napravi mehanski del opreme. Elektrini del opreme sta dobavila Dolmel (Poljska) in Rade Konar (Zagreb). Montao celotne mehanske opreme je izvedla Hidromontaa iz Maribora. Opreme pei je po poljski dokumentaciji izdelala Strojna tovarna v Trbovljah, montao je pa izvrila lastna mehanina delavnica. erjave sta izdelala Litostroj in Metalna. Pri marsiem so bila udeleena manja domaa podjetja. Celotni nadzor nad izvrevanjem del je opravljala uprava osnovnih sredstev s svojimi strokovnimi slubami. Dolina hale znaa 410, irina pa 75 m, povrina zgrajenega objekta je 28.260 m2, tea same jeklene konstrukcije je 2.703 tone. Tea opreme znaa 3.265 ton. Poljaki (deloma tudi vedi) so je dobavili za 2.715 ton, doma so je izdelali za 550 ton. Celotna kapaciteta valjarne je ob triizmenskem 24 urnem delavniku 100.000 ton. Kapaciteta je prilagojena potrebam: Slovenija je dobila 60, ostale republike drave po 3 0 % izdelkov, 10% bi bilo odloenih za izvoz. Investicijski stroki so znaali 108,225.736 din, rauna se na realizacijo 320 milijonov dinarjev, tako da bi vsak vloen dinar proizvedel na leto 2,5 din. Na mesec bi 127 ljudi proizvedlo 60 ton valjanih izdelkov. Pod vodstvom obratovodje Ferda Halerja se je 24. novembra 1970 zaelo poizkusno obratovanje. Dne 20. julija 1972, na obinski praznik, so valjamo sveano otvorili in jo izroili v upravo predsedniku delavskega sveta metalurkega oddelka in obratovodji Halerju. Direktor tovarne Tugomer Voga, predsednik obinske skupine Duan Bumik, dipl. in. metalurgije, generalni direktor Zveze podjetij slovenskih elezarn (ZPSZ) Gregor Klannik, obratovodja Ferdo Haler in in. Zygmunt Fraszak iz Katowic, predstavnik Zdruenja rudnikov in elezarn, so zbranim predstavnikom ljudske oblasti in gostom predoili pomen novega obrata. Delo e ni zakljueno, sledijo e livarna I., obdelovalnica valjev in odlitkov ter elektrotopilnica za gredice Bentonit. elezarna je pa sicer tudi celotnim toram dala novo podobo. S poveanjem livarne in z zgraditvijo elektroplava in aglomeracije so raz-

irili tovarno do amotnice. V ozadju amotnice so povezali nastajajoo cesto proti Svetini (po ozki dolini Toplice) s cesto, ki so jo ez sleme in planoto Lipe usmerili proti Godcu, kjer so preko Voglajne zgradili most in nadaljevali cesto proti Teharju. Na Lipi, kjer so izginjale kmeke hie so zaeli graditi na iroko razloeno tovarniko naselje kot nadaljevanje manjih hiic, nastalih na robu slemena v prejnjih asih. tiri stanovanjske bloke so zgradili leta 1950, dva leta 1952, enega leta 1957, dva leta 1958, leta 1959 dva, leta 1961 enega. Leta 1968 je blokom sledila stolpnica na Lipi. Tej je sledila samopostrenica s toilnico. elezarna je pa s kreditom podprla mnogo delavcev, da so si zgradili druinske stanovanjske hiice deloma na Lipi in deloma v Kompolah, zlasti na vznoju Gorice. Za sebe je elezarna na robu slemena leta 1962 zgradila veje poslopje, kjer je nastanila laboratorije in knjinico. Tu je tudi dala mesto raznim organizacijam, npr. Ljudski tehniki. Leta 1950 je elezarna dogradila metalurko olo. Leta 1959 je zgradila internat za vajence, poleg internata tudi telovadnico. Igrie pri metalurki oli je pa bilo urejeno e leta 1952. Postopoma je na Lipi nastajal portni stadion. Urejevati ga je leta 1950 zael nogometni klub Kovinar. Bivi Sokolski dom so pa preuredili v stanovanja. Za prireditve so izprva uporabljali dvorano v elezarni, nato manjo dvorano v domu gradbenega podjetja Beton. Leta 1954 so poleg osnovne ole v kotlinici na desni strani Voglajne zgradili Kulturni dom, v tem letu so v bliini e tudi gradili Gasilski dom. Leta 1960 je poleg eleznike postaje nastalo avtobusno postajalie. Teko je bilo s olskim poslopjem. Postajalo je premajhno. Novo in veliko olsko poslopje so leta 1968 dogradili na lepi planoti na zahodni strani Lipe. Ze v petdesetih letih so ceste skozi naselje asfaltirali. Cesto do Celja so asfaltirali leta 1957. Leta 1964 je Voglajna poplavila del Stor in entjurja ter svet med obema krajema. Prodrla je v nizko leee kleti in tudi stanovanja, mestoma so gasilci reevali ljudi. Regulacija, ki so jo v zvezi s Storami II (novo valjamo) izvajali v smeri proti Teharju in Celju, bo vsekakor onemogoila veje bodoe poplave. Teave so bile s pitno vodo. elezarna je popravila zajetje v Kresnicah. To ni zadoalo. Poleti 1968 so s cisternami vozili vodo iz Celja. Nato so pa z zajetjem v ozadju Bojanskega grabna (v Peovju) znatno izboljali preskrbo s pitno vodo. Za elektroplav so jo pa e prej dobivali iz Voglajne. V elezarni 2.421 (201) zaposlenih. Kakor v vseh podjetjih je bil tudi v torski elezarni leta 1950 napravljen prvi odloilni korak k samoupravljanju. Tovarna je dobila delavski svet in upravni odbor, za pravo usmerjanje v socialistinem samoupravnem smislu so pa skrbele drubeno-politine organizacije, ki so se v delovni skupnosti krepko zasidrale.

Leta 1973 in 1974 je bil izveden odloilni organizacijski ukrep za uvedbo e popolnejega samoupravljanja. Dne 26. decembra 1973 je bil podpisan samoupravni sporazum o zdruitvi vseh oddelkov elezarne v organizacijo zdruenega dela z dvema temeljnima organizacijama (TOZD) in z organizacijo skupnih slub. Prva temeljna organizacija naj bi obsegala proizvodne panoge skupine 114, druga pa proizvodne panoge skupine 117. Podpisnike sporazuma so pozdravili predsednik delavskega sveta dipl. in. Feliks ernak, predsednik osnovne sindikalne organizacije Frido Gradinik in glavni direktor Tugomer Vuga. Ta organizacijska struktura je pa bila samo zaasna. Dopolnjena je bila 17. in 19. aprila 1974, ko so se zbrali delavci vseh obratov in skupnih slub ter sprejeli definitivni sklep o samoupravni organizaciji. S tem je elezarna dobila 6 temeljnih organizacij zdruenega dela (TOZD): Prvi TOZD obsega naslednje proizvodne obrate panoge 114: elektroplav, jeklarno I, jeklarno II, valjamo I, valjamo II, jeklovlek, kalibri rnico ter pripravo proizvodnje in vodstvo. Drugi TOZD obsega proizvodne obrate panoge 117: livarno valjev, livarno sive litine, modelno obdelovalnico valjev, orodjarno, obdelovalnico litine, vodstvo in pripravo proizvodnje. Tretji TOZD obsega energetiko z energetskim obratom in merilno slubo. etrti TOZD obsega vzdrevanje in transport, ki jima pripadajo obrati: mehanina delavnica, elektroobrat, promet, eksport, oddelek vzdrevanja transportnih naprav s pripadajoimi strokovnimi slubami in pripravo vzdrevanja. Peti TOZD obsega gradbeno, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo z gradbenim in tesarsko-mizarskim oddelkom, s komunalnim oddelkom in z vzdrevanjem stanovanjskih hi, ki so pod upravo delovne organizacije. esti TOZD zdruuje drubeno prehrano in gostinstvo z obratom drubene prehrane (kuhinje, jedilnice in bifeje), z obratnim gostinstvom, s poitnikimi domovi in domom elezarjev na Teharju. Na sedmem mestu je organizacija skupnih slub (OSS), ki obsega vodstvo delovne organizacije, sekretariat (dotlej sploni sektor), ekonomsko organizacijski sektor, sektor za novogradnje (dotedanjo UOS), sektor za kakovost in razvoj proizvodov (ZOTK), laboratorije, oddelek za varstvo pri delu (dotlej tehnini sektor), komercialni, skladini, finanni in kadrovsko-sploni sektor. TOZD in OSS sestavljajo delovno organizacijo elezarne tore. Na elu TOZD in sektorjev so vodje. Celotno organizacijo vodi direktor, uvede se mesto pomonika direktorja. Vodstvo posameznih organizacijskih enot je bilo prve mesece samo zaasno. Na sejah od 14. junija do 10. julija 1974 so pa organi upravljanja vseh enot na skupnih sejah imenovali definitivno vodstvo: Direktor celotne organizacije Zdruenega dela je ostal Tugomer Vuga, njegov pomonik je bil dipl. in. Duan Burnik, dotlej predsednik obinske skupine. Leta 1976 je Duan Burnik postal generalni direktor.

Vodstvo TOZD in sektorjev so pa prevzeli: TOZD panoge 114 dipl. in. Sreko Seni, TOZD panoge 117 dipl. in. Ciril Goriek, TOZD energetike dipl. in. Niko Zakonjek, TOZD vzdrevanje in transport dipl. oec. Stane Gajser, TOZD gradbenega in stanovanjskega gospodarstva mojster strojnega kljuavniarstva telan Arzenek, TOZD za gostinstvo in prehrano je prevzel strokovnjak Anton Kajbam, sektor za kakovost in razvoj dipl. in. Milko Stare, sektor za novogradnje dipl. in. Vekoslav Plamik, za komercialo oec. Marjan Belej, sektor za finance Olga uvan. Med oddelki pa ne najdemo amotarne, konec maja 1974 je bilo njeno obratovanje ukinjeno. Od leta 1969 je elezarna lan skupnosti Zdrueno podjetje slovenskih elezarn (ZPSZ). Zastopniki zdruenega podjetja so izbrali za generalnega direktorja Gregorja Klannika, direktorja elezarne v Ravnah. Vodstvo upravnega sveta so pa poverili dipl. in. Borisu Bregantu. Za sede delovnega vodstva je bil zaasno doloen Metalurki institut v Ljubljani. CINKARNA Prva leta po vojni je bila cinkarna v stalnem porastu. Proizvodnja cinka je leto za letom rasla, saj je bilo celjsko podjetje edina cinkarna v Jugoslaviji. Tudi svetovni trg je bil dober prevzemnik. Pred vojno je cinkarna proizvedla letno okrog 4.000 ton surovega cinka, leta 1967 1968 pa okrog 8.000 ton. Leta 1962 so zgradili novo praarno. Tudi sicer se je podjetje irilo. Leta 1953 so obrat bive Metalne (Kemine tovarne) zdruili s cinkarno. Leta 1961 so prikljuili leta 1949 nastalo tovarno organskih barvil, istega leta so pa tudi kupili kemino tovarno v Ljubiji pri Mozirju (nekdanjo tovarno barv in lesnih izdelkov, last Alojzija Goriarja in dr.), ki so jo modernizirali. Ker je potreba po vepleni kislini stalno rasla, so opustili stare obrate za njeno proizvodnjo in leta 1959 zgradili nov obrat po licenci firme Peterson v Wiesbadenu. Mesto prejnjih 12 ton Be na 24 ur so jih proizvodih zdaj 60 ton Be. V zvezi s tem so zgradili 50 m visok dimnik, ki naj bi veplene pline spravljal v veje viine. Staro napravo litopona iz leta 1939, ki je praktino e popolnoma razpadla, so nadomestili z veliko napravo (novo) v obmoju tovarne organskih barvil (1963). Poleg stareje naprave za cinkovo belilo so leta 1956 zgradili dvojek. Na novo so leta 1965 zaeli izdelovati antikorozijske (rja prepreujoe) premaze na osnovi cinkovega praha in svinenega minija. Leta 1967 je sledil obrat za rektifikacijo cinka.

Tedaj so tudi nastali obrati za rondel in cinkove aice; za lebe in cevi ter za cinkovo ico. Poleg stareje pei za cinkovo belilo so leta 1956 zgradili dvojek. Proti koncu estdesetih let je na svetovnem trgu nastal preobrat v trgovini s cinkom in cinkovimi proizvodi. Z njimi se je na trgu pojavila Poljska. Doma ima ogromno koliino cinkovih surovin. Zaela jih je izvaati tudi v Zapadno Nemijo, ki je bila glavni odjemalec celjske cinkarne. Cene surovega cinka in cinkovih proizvodov so zaele padati, cinkova ruda je pa ohranila staro ceno. Proizvodnja je postala nerentabilna. Ustavili so proizvodnjo surovega cinka. e nadalje so pa izdelovali nekatere manj obteevalne cinkove derivate. Krizo so v podjetju zaeli utiti leta 1966 in je dosegla svoj viek leta 1970. Na kocki je bila bodonost kakih 2.000 ljudi. Tovarna je dobila sanacijski odbor (1969). Reilna bilka je bil titanov dioksid, najfineja izmed treh belih barv (litopon, cinkovo belilo, titanov dioksid), ki jih uporabljajo zlasti v tekstilni, usnjarski in tiskarniki industriji. Za proizvodnjo titanovega dioksida je potrebna ogromna koliina veplene kisline. Za razkroj 1 tone limonita, surovine za proizvodnjo titanovega dioksida so potrebne 3 tone monohidrata veplene kisline. Pri proizvodnji 25.000 ton titanovega dioksida je treba letnih 75 ton veplene kisline. Ko so zgradili nov obrat za vepleno kislino, so e bili na pravi poti. Leta 1963 so zgradili obrat za predelavo modrega bakra, leta 1966/67 dve novi praarni. S tem so e poveali proizvodnjo veplene kisline. Zaeli so graditi veliko stavbo za proizvodnjo titanovega dioksida. Podjetje je napravilo pogodbo z vzhodno-nemkim podjetjem Lacke und Farben Berlin, ki je prevzelo 49 % strokov, proti obvezi, da dobi ustrezni del dobika, zagotovilo je tudi, da po potrebi prevzame vso proizvodnjo, tedaj je bilo podjetje e iz najveje krize, leta 1971 in 1972 je e zakljuilo z majhno pozitivno bilanco. Leta 1973 je nastal v obratu poar, zgoreli so filtri, to je zmanjalo proizvodnjo na 25 %. Izguba pri obratu je bila precejnja. Domae in nemko podjetje sta jo po dogovoru krili v treh letih. Na domae je odpadla vsota 11,724.669 din. Celotno podjetje je pa vendarle bilo aktivno in je v sklade vloilo 20,603.198 din. Za leto 1974 so si obetali e velik dobiek. Nov obrat je bila uvedba sodobne grafike, ki proizvaja proizvode visoke kvalitete (zaetek 1968, zakljuek 1972). Niti pred preobnovo niti potlej niso mogli popolnoma ustaviti veplenega dioksida, da ne bi uhajal v zrak. Tudi Voglajna je sprejemala nepreiene odplake. Trpeli so zlasti kraji okrog Teharja in tor, a tudi ribii so bili polni pritob. Danes ima podjetje oddelke: metalurgija, kemija, grafika, titanov dioksid in vzdrevalne skupne slube. Ustreza jim delitev v TOZD. V tem asu so vodili tovarno direktorji: in. Vladimir Miku (1945 1946, ki je prosil za razreitev), Franjo Vreko, ekonomist, absolvent du-

najske eksportne akademije (19461950), Stane Kokalj (19501953), Kamilo Hilbert (19531961), in. Drago Ceh (19611968), in. Franjo Klinger (19681976), Bernard Krivec (19761979). Iz stareje jugoslovanske dobe so bili samo e posamezni strokovnjaki: in. Iskren Pipu (do 1958, direktor metalurkega obrata), Vladimir Miku, (glavni inenir investicijskega obrata), in. Klemen Stegenek (pomonik glavnega direktorja Ceha, nato glavni inenir varnostnega sektorja). Imena nekaterih drugih vodilnih inenirjev: Aleksander Rojnik, Zoran Horvat, Bogdan Zalar, Jakob Razpotnik, Vili Lipu, Slavko Vrhovec, Bernard Kostevc, Joe Stumberger, Alojzij Rupnik, Feliks Zdravko, Boo Lukman, Alojzij Pelan, Milan Zupani, ranjo Tovornik, Franjo Kapus. Ekonomske zadeve je v prvih letih nove Jugoslavije vodil dipl. ek. Justin Felicijan. za njim pa Boris Makarovi. Tovarna ima laboratorij in strokovno znanstveno knjinico. V tovarni 1.499 (332) zaposlenih. Po zakonu je bilo podjetje pri okronem gospodarskem sodiu v Celju 25. marca 1975 (naknadno 13. aprila 1976) na novo vpisano kot organizacija zdruenega dela z naslednjimi temeljnimi organizacijami (TOZD): 1. Metalurgija, 2. Kemija, 3. Grafika, 4. Titanov dioksid, 5. Vzdrevanje in energetika, 6. Transport. Naknadno je bila 4. aprila 1978 vpisana e Kemija Mozirje, Ljubija 16. 1. Metalurgija Poslovna dejavnost: proizvodnja in prodaja Zn, valjanih, vleenih in drugih proizvodov na bazi cinka; proizvodnja in prodaja veplene kisline; proizvodnja in prodaja kovinskih gradbenih elementov; proizvodnja in prodaja samotnega gradbenega materiala; proizvodnja in prodaja stranskih proizvodov, ki izhajajo iz glavne proizvodnje; prodaja in nabava uslug; nabava surovin, repro-materiala in opreme. Direktor: dipl. in. Anton Bencina. 2. Kemija Poslovna dejavnost: proizvodnja in prodaja soli in pigmentov; proizvodnja in prodaja barv in zaitnih sredstev; proizvodnja in prodaja rastlinskih zaitnih sredstev; proizvodnja in prodaja rastnih substratov; proizvodnja in prodaja umetnih gnojil; proizvodnja in prodaja organskih barvil; proizvodnja in prodaja stranskih proizvodov, ki izhajajo iz glavne proizvodnje; nabava in prodaja uslug; nabava surovin, repro-materiala in opreme; proizvodnja in prodaja gradbenih lepil in izravnalnih mas. Direktor: dipl. in. Franjo Kapus, dipl. in. Dimitrij Veber, dipl. in. Karel Cmok. 3. Grafika Poslovna dejavnost: proizvodnja in prodaja tiskarskih plo; proizvodnja in prodaja tiskarskih barv; proizvodnja in prodaja tiskarskih

valjev; proizvodnja in prodaja preparatov ter pomonih materialov za grafino dejavnost; proizvodnja in prodaja stranskih proizvodov, ki izhajajo iz glavne proizvodnje; prodaja uslug tiskarne; nabava in prodaja uslug; nabava surovin, repromateriala in opreme. Direktor: dipl. in. Nenad Novakovi; dipl. in. Daniel Podpean, vodja servisnega in kontrolnega oddelka; dipl. in. Boris Kramberger, vodja oddelka za razvoj in investicije; dipl. in. Vlado Simoni, vodja komercialnega oddelka. 4. Titanov dioksid

Poslovna dejavnost: proizvodnja in prodaja titanovega dioksida; proizvodnja in prodaja stranskih proizvodov, ki izhajajo iz glavne dejavnosti; prodaja in nabava uslug; nabava surovin, repromateriala in opreme. Direktor: dipl. in. Jakob Razpotnik, dipl. in. Vili Raznonik, vodja proizvodnje; dipl. in. Joe Stumberger, vodja oddelka za razvoj in investicije; dipl. in. Avgust Berk, vodja komercialnega oddelka. 5. Vzdrevanje in energetika

Poslovna dejavnost: nabava in prodaja uslug vzdrevanja v okviru podjetja in izven njega; proizvodnja in prodaja energetskih virov; galvaniziranje kovinskih proizvodov; nabava in prodaja repromateriala in opreme. Direktor: dipl. in. Anton erjav; dipl. in. Mihael Burnik, vodja oddelka za energetiko, Milan Nikoli. 6. Transport Poslovna dejavnost: prodaja transportnih uslug eleznikega in motornega prometa; nabava ustreznih transportnih potreb. Direktor: Viktor Skale, Rudi Malinovski. 7. Kemija Mozirje V. d. direktorja Ferdinand Skupne slube podjetja Erjavec.

Cinkarna, metalurko-kemina industrija, Celje, Kidrieva 19, n. sol. o. Vpis v register okronega gospodarskega sodia v Celju: 25. marca 1975, naknadno: 13. aprila 1976. 1. Glavni direktor: dipl. in. ranjo Klinger (do 1976), za njim Bernard Krivec, 2. dipl. oec. Rudi ibli, direktor zunanje trgovine, 3. Aleksander Rojnik, direktor finanno-raunovodskega sektorja, 4. Franjo Tovornik, pravnik, direktor kadrovskega sektorja, 5. dipl. pol. Leopold Slapnik, direktor splonega sektorja, 6. Hinko Haas, vodja plansko-analitske slube, 7. Avgust Praznik, pravnik, vodja pravne slube, 8. Marija Bernjak, vodja raunovodstva,

9 Joica Dimec, vodja finanne operative, 10. Bojan Horvat, pomonik direktorja zunanje trgovine, 11. Joica Zaje, raunovodja, 12. Marija Vrear, vodja oddelka dolgoronih poslov in zavarovanja, 13. Marija Kolari, vodja interne banke. V tem razdobju se je sredie tovarne premaknilo preko Hudinje pod Bukovlak in proti teharskemu mostu. Teave, ki so nastale pri proizvodnji titanovega dioksida, delavci solidarno polagoma premagujejo in obeta se veja uspenost dela. Ze desetletja delajo skrbi tudi izpuni plini, ki spremljajo proizvodnjo veplene kisline in jih javnost smatra za glavnega povzroitelja slabega zraka v kotlini. Tudi pri tem se obeta izboljanje. EMO (tovarna emajlirane posode) Med vojno so v tovarni delali samo za vojno: stabilizatorje za bombe, oklopne ploe, morske mine, utare in porcije iz aluminija, popravljali so pa tudi trupe in krila za avione. Pritisk na delavce je bil velik, kljub temu je proizvodnja padala. Leta 1940 je dala tovarna 5.629, leta 1942 5.937 in leta 1944 samo 1.784 ton proizvodov. Zaposlenih je bilo leta 1940 2.370, leta 1945 pa 1.079 delavcev. Okrog 100 delavcev je bilo v enotah narodnoosvobodilne vojske, 46 jih je padlo oziroma jih je okupator uniil, 17 druin je bilo v internaciji, mnogo pa izseljenih. Ob koncu vojne je bila tovarna v razmeroma dobrem stanju, tehnino je pa vendarle bila e mono zastarela. Nae vodstvo je v glavnem angairalo e obstojee kapacitete ter je s tem razmeroma hitro dvignilo proizvodnjo emajlirane in pocinkane posode na predvojno stanje. Istoasno je zaela izdelovati vrsto novih predmetov: kotle za centralno kurjavo, odpreske za kamione in traktorje, predmete za Iskro v Kranju in Elmo v rnuah, za tedilnike tovarne v Bistrici pri Limbuu, delala je tudi za vojsko in proizvedla ploevinaste konstrukcije za novo tovarno organskih barvil, nato je v velikem obsegu zaela izdelovati pei na olje in trdo gorivo, razne tipe radiatorjev, sanitarne naprave in posodje, ustrezajoe sodobnim zahtevam. Delavci so se zavedali, da je v veliki meri od njih odvisen uspeh podjetja. Zato so zelo pridno delali. Prva leta po vojni so bila leta udarnitva. Leta 1950 je tovarna dobila delavski svet in upravni odbor, kot prva initelja samouprave. Skrbela sta za tehnini napredek, a tudi za potrebe delavstva. Ze v poetku so sestavili tarifni pravilnik, ki so ga po potrebah in izkustvih izpopolnjevali. Lotili so se tudi obnove tovarne, zgradbe niso ve ustrezale ne tehniki ne zdravju ljudi. Ze leta 1953 so izdelali investicijski program za temeljito rekonstrukcijo. Najprej so se lotili upravnega poslopja. Leta 1957 je bilo e delno in leta 1958 popolnoma uporabno. Nato so se lotili obnove tovarne same. Zaradi strokov so delo izvrevali v etapah. V letih 1959 do 1962 je bila zakljuena I. eta-

pa rekonstrukcije; zajela je posebno vane in obnove potrebne objekte: oblikovalnico posode, prirezovalnico, skladie ploevine, pocinkovalnico in radiatorski oddelek, trafopostajo, kolesarnico. Izenaili so tudi nivo tovarne in nartno uredili potrebne instalacije. Celotna povrina obnovljenih objektov je znaala 5.645 m2, ureditev tal celo 15.445 m2. Potem so obnovo nadaljevali korak za korakom. Treba je bilo tudi na novo graditi. Dne 25. decembra 1965 je delavski svet preimenoval podjetje v EMO emajlirnica, metalna tovarna, orodjarna. V naslovu je bil e izraen program dela. Leta 1971 je podjetje po sklepu delavskega sveta ustanovilo posebno tovarno, imenovano Emokontejner Celje z nalogo, da na industrijski nain proizvaja kontejnerje in druge transportne naprave. Zgradili so tudi novo, veliko halo za proizvodnjo radiatorjev. Tovarna je ustanovila poseben tudijski institut EMAJL, ki je bil izprva samostojen, nato ga je pa kot poseben obrat prikljuila podjetju (1967), poleg tega pa e mehanografski center. Leta 1968 je sprejela tovarna v svoje okrilje emajlirnico kopalnih kadi (pei itd.) v Kruevcu in nato tovarno Tobi v Bistrici pri Limbuu. Leta 1970 je imela tovarna povpreno 3.841 zaposlenih, od tega 53 % mokih in 4 7 % ensk, vstopilo jih je v tem letu 580, izstopilo pa 617, 52,4 % uslubenih je bilo mlajih od 30 let. Leta 1970 je uvedla 42 urni delavnik. Do leta 1964 je kot glavni direktor vodil podjetje Vladimir Veber. Nato so si sledili: in. oec. Lojze ligo (19631967), dipl. oec. Ernest Vre, v. d. (19671968), dipl. oec. Rado Bremec (19681972), dipl. in. strojn. Miro Janigaj (19721976), Franc Gazvoda (od 1976). Pomonik direktorja Vebra je bil Milan Zupanek. Tehnini direktor celokupnega podjetja je bil v dobi obnove dipl. in. elektr. Rihard Pompe. Vodstvo Emokontejnerj a je prevzel dipl. in. Joe Jonke. Ko se je Jonke leta 1974 smrtno ponesreil, mu je sledil dipl. in. Zoran Tratnik (1974). Leta 1976 je dobil pooblastilo Edvard Marke, leta 1978 pa Anton Krebs, in. org. dela. Konec leta 1973 se je podjetje kot organizacija zdruenega dela (OZD) po samoupravnem sporazumu organiziralo v 8 temeljnih organizacij zdruenega dela (TOZD). V register pri okronem gospodarskem sodiu v Celju je pa bilo 30. decembra 1974 vpisano kot organizacija zdruenega dela z 9 temeljnimi organizacijami. Te so: 1. Tovarna irit. Direktor: dipl. in. Joe Jot. 2. Tovarna radiatorjev. Vodja: Drago Hempt. 3. Tovarna kotlov. Vodja: Ivan Gostenik. 4. Tovarna orodja. Vodja: Ludvik Krese. 5. Tovarna odpreskov in avto-koles. Vodja: Albin Lesjak. 6. Elektronsko-raunski sektor. Vodja: Anton Krebs. 7. Tvor nia kupaih kada v Kruevcu. Vodja: Dragoslav Vui.

8. Tovarna Tobi v Bistrici pri Mariboru. Vodja: Rudi Kreuh. 9. Tovarna posode. Direktor: dipl. in. Dimitrij eme. 10. Tovarna Emokontejner (vkljuena kot TOZD leta 1976). Obrat v Kruevcu je vodil Dragoslav Vui, obrat v Bistrici najprej Rudi Krevh, nato pa Franc Kuhta. Skupne slube:

Glavni direktor: dipl. in. Miro Janigaj, (za njim Franc Gazvoda, 1976), Zoran Tratnik, dipl. in., pomonik glavnega direktorja do 1976, za njim Miro Janigaj; Joe Turnek, pomonik glavnega direktorja za marketing; Anton Roje, dipl. iur., vodja pravne slube; Drago Mravljak, direktor gospodarsko-analitskega sektorja; Angelca Mihelin, vodja finanne slube; Marjan Pilih, dipl. oec., vodja zunanje-trgovinskih poslov; Rafael elik, dipl. oec., vodja zunanje trgovine; Joe Vajdeti, dipl. in., vodja slube uvoza; Vera Tran, vodja oddelka izvoza; Marija Vovk, samostojni referent izvoza; Angelca Gerak, samostojni referent izvoza; Olga Cokan, samostojni referent uvoza; Teodor Beltram, samostojni referent izvoza; Jaroslava Kolari, samostojni referent izvoza; Justina Vengust, samostojni referent izvoza; Stojan Predi, samostojni tehnini delavec v nabavi; Marjana Lorber, dipl. agr., samostojni referent uvoza. Dne 1. 7. 1975 je bil pri okronem gospodarskem sodiu v Celju vpisan razirjen predmet poslovanja, ki se glasi v celoti tako: Izdelovanje na industrijski nain: kremeneve in iveve moke, emajlov, frit in drugih surovin za emajliranje, pocinkanje in pokositranje; emajlirane, pocinkane, pokositrene, bruene, aluminijaste in druge posode; gospodinjskih in kuhinjskih aparatov in opreme kovinske in druge stroke, ki jo proizvaja na osnovi pogodb o posebnem poslovnotehninem sodelovanju; raznovrstnih orodij in investicijske opreme za emajlirnice in pocinkovalnice ter za drugo kovinsko in predelovalno industrijo; higienskih in sanitarnih artiklov, kopalnih kadi, sennikov za elektrino razsvetljavo, kovinske transportne embalae, vkljuno butanke, cestnoprometnih znakov, ulinih in napisnih tablic, garderobnih omaric ter drugih drobnih predmetov za investicijsko vzdrevanje, kotlov za centralno ogrevanje in raznih klimatskih naprav in aparatov; radiatorjev in drugih grelnih teles; avtomobilskih koles; sestavnih delov strojev in naprav, odpreskov in odkovkov, delov za proizvodnjo motornih vozil, strojegradnjo, elektro in ostalo kovinsko industrijo; raznih kuhinjskih in gospodinjskih aparatov, naprav za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov; raznih sanitarnih in elektrino-toplotnih naprav; kopalnih kadi; raznovrstnih orodij za kovinsko in drugo predelovalno industrijo; opravljanje storitev: na emajliranju, pocinkanju, strojni obdelavi raznih kovinskih predmetov, obdelavi podatkov na elektronskih strojih, usposabljanje kadrov za elektronsko obdelavo podatkov; organizacija in tudij elektronske obdelave podatkov; prodaja izdelkov na drobno, ki jih proizvaja podjetje; opravljanje servisnih storitev za proizvode podjetja, izvrevanje preiskav materiala in konstrukcij v kovinski in emajlirski stroki, opravljanje uslug in storitev
20 Zgodovina Celja

305

lanom podjetja ter gospodarjenje s stanovanjskimi hiami pod upravo podjetja, opravljanje prometa blaga na debelo in drobno nadomestnih delov lastnih proizvodov, projektiranje investicijskih objektov in naprav ter izvajanje ineniringa, vse za podroje centralnega ogrevanja in klimatizacije. . . Medtem je podjetje sklenilo pogodbo za medsebojno sodelovanje in pomo s kranjsko tovarno Iskra. Pogodba je zaela veljati 1. januarja 1973. Kot len v sestavi zdruenja je EMO dobil ime: Iskra tovarna emajlirane posode ir, metalne opreme Celje v zdruenem podjetju ISKRA Kranj, v skrajanem besedilu pa: ISKRA-EMO Celje ISKRA Kranj. Ker je nato ISKRA stopila v sodelovanje z velenjskim Gorenjem, je EMO postalo len e irega zdruenja. Podjetje zavzema preko 43.000 m2 skupnega tovarnikega zemljia, ki meri 177.200 m2. V podjetju je preko 6.032 raznih strojev in naprav ter ogrodij, v emer so zapopadeni tudi stroji in naprave ter drugi inventar industrijske ole, tovarnike ambulante in poitnike kolonije. Podjetje ima 48 hi s 715 stonovanji. Novo naselje na Hudinji ima ve stolpiev, ki so last tovarne EMO, a tudi ve enodruinskih in vrstnih hiic, ki so nastale z njeno pomojo. Velik je tudi prispevek podjetja v solidarnostni sklad za gradnjo stanovanj. ZLATARNA Zlatarstvo v Celju ima izmed vseh proizvodnih panog razen kmetijstva najdaljo, petstoletno tradicijo. Gojilo se je stoletja na obrtni nain. ele leta 1894 je Franc Pacchiaffo dal svoje podjetje registrirati kot Prvo tajersko draguljarsko tovarno. Zaposloval je tedaj okrog 100 oseb. . . Po prvi svetovni vojni je Franev sin Avgust dal podjetje izbrisati iz registra. Nastalo je novo podjetje Zlatarka, in sicer kot podrunica zagrebkega podjetja. Ni pa uspevalo. Leta 1921 sta brata Alojzij in Ivan Knez osnovala novo podjetje v Zidankovi ulici, odkoder sta se naslednje leto preselila v Gaberje. Leta 1924 se jima je pridruil Avgust Pacchiaffo. Podjetje je zopet vzcvetelo. Na leto je predelalo okrog 60 kg zlata in okrog 500 kg srebra. Med drugo svetovno vojno je okupator vzel podjetju moke delavce in Ivan Knez (brat Anton in August Pacchiaffo sta umrla v avtomobilski nesrei v Trstu leta 1934), ga je komaj reil in vzdreval z nekaterimi delavkami. Po osvoboditvi je podjetje zaelo znova delati. V smislu zakona je bilo podruabljeno in je dobilo ime Zlatarna. Do leta 1956 ga je kot direktor vodil Viktor Kodre. Sledil mu je Ludovik Leskoek. Leta 1964 so pa vodstvo poverili Vladimirju Vebru, ki mu je kot glavni direktor 7. junija 1979 sledil Stane Seniar. Leta 1969 se je podjetje iz Gaberja (Cinkarnika ulica) preselilo v svetle in zrane prostore nove zgradbe v Kersnikovi ulici. Izza leta 1950 je imelo samoupavo z delavskim svetom in upravnim odborom. Delavski

svet se je v svojem vodstvu menjaval. Nekoliko manj upravni (poslovni odbor). Leta 1969 mu je bil na elu Franc Rak, potlej pa dipl. in. Sreko Pukl. Po poslovno-tehninem sodelovanju z Zlatarstvom Trbovlje in Ateljejem za zlatastvo Ljubljana je prilo leta 1970 do zdruitve vseh treh podjetij v organizacijo zdruenega dela Zlatarna Celje. Konec leta 1970 se je organizaciji zdruenega dela pridruilo e podjetje Aurodent Ljubljana. Zdrueno podjetje si je izbralo skupen delavski svet in skupen poslovni odbor (voljen na 4 leta). Konec leta 1971 je bil sklenjen sporazum o poslovno-tehninem sodelovanju tudi s podjetji Zlatar Sarajevo, Rubin Zagreb, Tehniar Split in Filigran Prizren. Za koordiniranje dela so izvolili koordinacijski odbor. Nekaj let je podjetje sodelovalo tudi s steklarno v Rogaki Slatini. Podpisniki zdruenega podjetja, vpisani v registru pri gospodarskem sodiu, so bili naslednji: a) Zlatarna Celje direktor Vladimir Veber, njegov namestnik Ivan Meke, raunovodja Ljudmila Cizej, vodja skupnih strokovnih slub Anica Berglez in Ljubica Kranjc (za poitniki dom), b) za Zlatarstvo Trbovlje direktor Janez Zavolovek, namestnik Oton Ranigaj, raunovodja Zlata Ikica, c) za Zlatarstvo Ljubljana direktor dipl. in. Boris Rahovski, raunovodja Zdenka Lombar, ) za Aurodent Ljubljana direktor Zdenko Jerala, raunovodja Majda Favai. Celjsko podjetje se je delilo v tri delovne enote: proizvodno I, proizvodno II in delovno enoto prodaje na drobno in veliko. Do leta 1974 se je tevilo njegovih prodajaln dvignilo na 24, bile so v razlinih mestih Jugoslavije. tevilo zaposlenih na matinem podjetju se je dvignilo na blizu 300, v vseh podjetjih skupaj na okrog 450. Zlata so predelali v matinem podjetju leta 1972 1.243 kg, srebra pa 3.141 kg, v ostalih podjetjih zlata okrog 300 kg, srebra pa v Trbovljah 300 kg. Leta 1974 je znaal promet v vseh podjetjih okrog 450 milijonov din. isti dobiek pa okrog 56 milijonov din. Vteto je e v tem letu prikljueno podjetje Aurea, ki je bilo prvi vpisano v sodni register 8. julija 1954 kot Aurea predelovalnica vseh vrst kovin, dne 3. julija 1962 je bilo vpisano ime v spremenjeni obliki: Gospodarsko podjetje Aurea, obrtno-kovinska predelovalnica kovin Celje. Leta 1974 je imelo podjetje 102 zaposlena in okrog 25 milijonov din prometa. Po preselitvi v novo zgradbo, ki bo poleg matinega podjetja, se bo tevilo zaposlenih dvignilo na 180, promet pa na 40 milijonov din. Leta 1978 se je Aurea zopet osamosvojila.

V smislu novega zakona se je podjetje 10. julija 1974 vpisalo pri okronem gospodarskem sodiu v Celju kot organizacija zdruenega dela, obsegajoa 5 temeljnih organizacij zdruenega dela: 1. TOZD Zlatarna Celje Direktor: dipl. in. Sreko Pukl, Ivan Vok, vodja proizvodnje, Ljudmila Cizej, raunovodja, Ljubica Krajnc, vodja financ. 2. TOZD Atelje za zlatarstvo, Ljubljana Direktor: aipl. in. Vladimir Rahovsky, Duan Kobler, tehnini vodja, Marjeta Babi, raunovodja. 3. TOZD Zlatarstvo Trbovlje Direktor: Janez Zavolovek, Oton Ranigaj, tehnini vodja, Zlata Ikica, raunovodja. 4. TOZD Aurodent, Ljubljana, rafinerija dragih kovin Direktor: Zdenko Jerala, Franc Trtnik, tehnini vodja, Majda Favai, raunovodja. 5. TOZD Aurea, Celje Direktor: Drago Kosaber, raunovodkinja prej Angelca Majcen, za njo Albin Punik. 6. TOZD Trgovina Zlatarne Celje Direktor: Anica Berglez, Slavko Jeri, vodja komerciale, Berta Lednik, finanni raunovodja. Skupne slube Vladimir Veber, direktor. Predmet dejavnosti: Zlatarna Celje a) proizvodna dejavnost: rafiniranje, legiranje in predelava plemenitih in neplemenitih kovin, proizvodnja polizdelkov in finalnih izdelkov iz plemenitih in neplemenitih kovin ter okrasnega kamenja (vseh vrst nakita, biuterije, jedilnega pribora in okrasnega posodja, anod, spajk, elektrod, kontaktov itd.), predelava in proizvodnja vseh vrst zobnega zlata in nadomestil, opravljanje uslunostne dejavnosti iz gornjega proizvodnega podroja (zlatenje, srebrenje, platiniranje, rodiniranje itd.), montaa stenskih ur in popravilo vseh vrst ur; b) iz postranske dejavnosti: opravljanje gostinskih, penzionskih storitev za domae in tuje goste (za lane kolektiva in nelane) v lastnem poitnikem domu, nakup in prodaja kontaktov itd. iz istih plemenitih in neplemenitih kovin, nakup in prodaja znak, plaket, spominkov ter darilnih predmetov vseh vrst, izdelanih iz kovin, jedilnega pribora in namiznega posodja, opreme orodij in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo nakita, biuterije itd.

Trgovina Zlatarne Celje Blagovni promet na veliko nakup in prodaja: medicinski in farmacevtski izdelki in medicinski instrumenti, in sicer: zobno zlato in njegovih nadomestkov, odkup lomljenega zlata in zamenjava zobnega zlata za lomljeno zlato, nakup in prodaja paladija in auropala in njih odpadkov, nakup in prodaja vseh vrst dentalnih pripomokov, instrumentov in aparatov; valjani in vleeni izdelki neelezne metalurgije, in sicer: nakup in prodaja plemenitih in neplemenitih kovin, njih polizdelkov, nakup in prodaja spojk, anod, talil itd. iz istih ali legiranih plemenitih in neplemenitih kovin; kovinsko-predelovalno in tehnino blago, in sicer: nakup in prodaja izdelkov, konnih izdelkov iz plemenitih in neplemenitih kovin. steklo, porcelan in keramino blago, in sicer izdelki iz navadnega in kristalnega stekla. a) blago iroke potronje galanterijsko in bazarno blago in igrae, in sicer: okrasno kamenje, briljanti, biseri itd. ter njihovi izdelki, polizdelki, prodaja biuterije vseh vrst, prodaja znak, plaket, spominkov ter darilnih predmetov vseh vrst iz nekovin, lesa, jantarja, slonove kosti itd, prodaja izdelkov domae obrti, prodaja vseh vrst embalae za nakit, biuterije, stekla, ur itd. b) blago iroke potronje ure in izdelki iz plemenitih kovin, in sicer: prodaja vseh vrst ur in njihovih delov, vkljuno pasove, etuie, prodaja nakita vseh vrst. Blagovni promet na drobno: medicinski in farmacevtski izdelki in medicinski instrumenti, in sicer: prodaja zobnega zlata in njegovih nadomestkov. Atelje za zlatarstvo, Ljubljana V proizvodni dejavnosti: izdelovanje nakita iz plemenitih kovin. Zlatarstvo Trbovlje V proizvodni dejavnosti: izdelovanje nakita iz plemenitih kovin, opravljanje juvelirskih, umetno-kovakih in filigranskih storitev, popravilo ur, izdelava in popravilo oal (optika). Aurodent, Ljubljana V proizvodni dejavnosti: rafinerije, legiranje in predelava plemenitih in neplemenitih kovin, proizvodnja polizdelkov in finalnih izdelkov iz plemenitih kovin (ica, spojke, anode, ploevina, trakovi itd.), proizvodnja in predelava vseh vrst zobnega zlata, njih nadomestkov in pripomokov, opravljanje uslunostnih dejavnosti iz gornjega podroja, zamenjava zobnega zlata za lomljeno zlato, odkup lomljenega zlata. Aurea Celje V proizvodni dejavnosti: proizvodnja biuterije vseh vrst, znak, plaket, emblemov, proizvodnja vseh vrst kontaktov, izdelava raznih kovinskih predmetov iroke potronje, galvanizacija, montaa stenskih ur.

INDUSTRIJA TEHTNIC IN FINOMEHANIKE LIBELA Kot zaetek Libele se smatra leto 1894 ko je mlad kljuavniarski mojster Ivan Rebek ustanovil na Bregu majhno delavnico. Kljub nasprotovanju Nemcev se mu je posreilo, da je naslednje leto prenesel obrat v mesto, v Poljsko ulico (ki je bila tik za Braniborom, in so jo pozneje po Rebeku oznaevali kot Kljuavniarsko), leta 1923 se je pa preselil v prvo hio Mariborske ceste, v soseino tedanje cerkve sv. Duha. Poleg kljuavniarskih del je zael tudi popravljati tehtnice. Okrog leta 1907 je izdelal prvo mostno tehtnico z nosilnostjo 3.000 kg. Tik pred prvo svetovno vojno je imel e okrog 20 pomonikov. Med vojno so skoraj vse pomonike poklicali k vojakom in mu delavnico zasegli, S preostalimi delavci in vajenci se je preselil v zasilne prostore. Po vojni se je podjetje opomoglo, izza leta 1923 je delalo v novih prostorih t. 1 ob zaetku Mariborske ceste v soseini tedanje cerkve sv. Duha. Ze leta 1923 je Rebek izdeloval mostne tehtnice vejih nosilnosti. Proti koncu desetletja ga je svetovna gospodarska kriza mono prizadela. Tedaj je prevzel vodstvo podjetja Ivanov sin Anton, ki ga ni samo reil, ampak ga je tudi dvignil. Izreden uspeh je dosegel leta 1928, ko mu je uspelo, da je kljub hudi konkurenci zmagal s prvo vagonsko tehtnico. Bil je varen in je vsa sredstva vlagal v podjetje. Tako si je nabavil ve novih in sodobnih strojev. Leta 1939 je izdelal prvo lokomotivsko tehtnico. Okupator je podjetje zaplenil in izroil vodstvo komisarju. Antona Rebeka je zaprl, on se je sicer e reil, brata Bratomila in sestro mu je pa ustrelil. Se nekaj drugih delavcev je padlo v vrsti talcev. Iz Rebekove delavnice je bil narodni heroj Janko Skvara ki je decembra 1943 padel v Bistrici ob Sotli kot komandant Kozjanske ete v boju s koevskimi vermani. Po osvoboditvi je Anton Rebek obnovil obrat, delavci so se vraali in pridno delali Decembra 1946 je bilo podjetje v smislu zakona nacionalizirano. Vodstvo je prevzel Albin Zupane. Anton Rebek je dobil slubeno mesto v tovarni emajlirane posode. Ob nacionalizaciji je podjetje dobilo ime Tovarna tehtnic Celje. Leta 1947 so prikljuili k njej podjetji ino in Perioracijo. Podjetje se je preimenovalo v Tovarno tehtnic in sit. Leta 1952 se je ina osamosvojila in tovarna si je vrnila prejnje ime, Perloracija je pa e danes v sklopu Libele kot samostojen storitveni obrat. V razdobju 1947 do 1952 je nastalo v tovarni marsikaj novega, najpomembneja je pa bila konstrukcija plavajoih vagonskih tehtnic, ki so se razlikovale od prejnjih razbremenilnih. S tem je bila premagana meja 100 ton, poslej je lahko tovarna izdelovala tudi najveje tehtnice za tirna vozila. Drug pomemben proizvod so bile avtomatske silosne tehtnice, kakrne rabi zlasti mlinska industrija. Novost so bili registrirni aparati za vagonske in cestne tehtnice, ki so jim sledili registrirni aparati za tehtnice do 30 ton. Oktobra 1950 so v tovarni izvolili prvi delavski svet in upravni odbor. Predsednik delavskega sveta je bil Stanko Avdi, upravnega odbora

pa Janko Kraovec. Leta 1952 se je poslovil od podjetja Albin Zupane, na njegovo mesto je obinski odbor imenoval Janeza Trofenika. Leta 1952 se je del tovarne preselil na Spodnjo Hudinjo v bivo Kudievo tekstilno tovarno. V letih 1952 do 1954 je podjetje osvojilo izdelovanje merilnih kronih glav KG I in KG II, avtomatskih tehtnic za transportne trakove, model ATT, in polavtomatskih tehtnic za vreavanje. Leta 1954 je kolektiv zgradil na Spodnji Hudinji prvi del montane hale, vanj se je preselila proizvodnja tekih tehtnic, ki so jo dotlej opravljali na prostem. Zdaj so lahko tevilo zaposlenih dvignili na 200. Leta 1957 si je podjetje nadelo nalogo, da delovni postopek bolj in bolj racionalizira. V zvezi s tem je leta 1958 zael delati tehnoloki oddelek. Uspeh se je kmalu pokazal, saj so pri posameznih proizvodih zniali delovni as za 50 ali celo ve %. Zaeli so tudi izdelovati razne kuhinjske in industrijske, zlasti dozirne tehtnice. Prvo elektrino upravljano dozirno tehtnico so izdelali leta 1960 za tovarno ivilske krme v Futogu. Leta 19G8 so e veje tevilo elektromehanskih arno-dozirnih tehtnic prodali v Sovjetsko zvezo. Leta 1961 so zgradili drugi del velike montane hale in e ve pomonih objektov. V naslednjih letih so proizvodnjo izpopolnjevali. Leta 1964 so pridelali prvo elektro-mehansko trano tehtnico za rudnik pri Gornjem Milanovcu. Leta 1964 so tehnini sektor razdelili v dva: v proizvodnega in tehninega. Tehnini sektor je prevzel vlogo priprave. Komercialni sektor se je pa razdelil na prodajni in nabavni sektor. Tovarna je toliko napredovala, da je sama krila 8 0 % jugoslovanskih potreb. Leta 1964 si je podjetje po javnem nateaju nadelo ime LIBELA. Trde predpise glede cene so leta 1965 nekoliko sprostili, kar je omogoalo vejo akumulacijo. To je tovarni omogoilo, da si je zgradila e juno halo. V tem asu je tovarna kot novost dodala dozirne elektromehanine trane tehtnice DTT. Leta 1968 je prila na vrsto serijska proizvodnja kopalnikih tehtnic. Leta 1968 se je Libeli prikljuilo podjetje iinomehanike 1FA, ki je prilo v tekoe. Tudi to podjetje je nastalo iz obrtne delavnice, ki jo je pred vojno v Vrunevi ulici za izdelavo fotografskih potrebin ustanovil Ivan Dioienik. Po vojni se je podjetje nekoliko povealo. Leta 1948 je bilo nacionalizirano in je prilo v sestav celjskih mehaninih delavnic. Njeni izdelki so bili kvalitetni in znani po vsej Jugoslaviji pod imenom IDRO. Septembra 1950 se je Idro prikljuil k Instalacijam Celje, dananji Klimi. Leta 1953 se je obrat osamosvojil. Direktor je bil Ivan Drofenik. Zael je izdelovati e druge izdelke, med njimi risalne mize tipa AO. Leta 1950 se je podjetje preselilo v nove prostore v Kidrievi ulici, kjer je e danes. tevilo zaposlenih se je dvignilo na 200. Zaeli so izdelovati raznovrstne aparate, fotografske potrebine so opustili. Leta 1960 so sprejeli novo ime IFA (industrija finomehaninih aparatov). Leta 1966 je prilo podjetje pod prisilno upravo.

Dne 1. januarja 1968 se je pridruilo Libeli, ki mu je odstopila nekaj svojih izdelkov in mu pomagala, da se je opomoglo. Oktobra 1971 je Libelo zadela nesrea. Stara delavnica na Mariborski cesti je zgorela. Podjetje je pa istoasno mislilo na izpolnitev svoje proizvodnje. Leta 1972 je v sestavu tovarne na Spodnji Hudinji zgradilo novo proizvodno halo, v kateri je namestila predmontao, lakirnico in finalno montao. Tu je proizvodnja stekla 1. maja 1973. Nato so zgradili e mehanino delavnico in podaljali montano halo. Poleti 1973 je direktor Janez Drofenik prosil za razreitev. Sledil mu je Joe Bobnar, ki je dotlej 9 let vodil tehnini sektor. Na zagrebkem velesejmu 1974 je poleg drugih izdelkov vzbujala posebno pozornost elektronska raunska tehtnica 5 kg. Med novimi izdelki je bil tudi nov registrirni aparat za teke tehtnice. To leto je bilo zgrajeno izredno lepo novo poslopje za upravo in strokovne slube. Gradilo ga je podjetje Gradi. Podjetje zaposluje okrog 700 uslubencev. Dnevna proizvodnja je e leta 1970 znaala okrog 10 ton raznih tehtnic in finomehaninih proizvodov. Proizvaja naslednje vrste tehtnic in drugih izdelkov: tehtnice za osebno uporabo v gospodinjstvu, za trgovino in gostinstvo, za kmetijstvo, za transport, za industrijo in rudarstvo, birotehnino opremo (risalni aparati itd.), opremo za gostinstvo, etiketirne aparate, oljne in plinske gorilce, fotografsko opremo, varilno-tehnine aparate. V sestavu ima delovno drutvo Ljudske tehnike. Predstavnitva in servise ima: v Beogradu, Cupriji, Niu, Novem Sadu, Sarajevu, Skopju, Subotici, Zrenjaninu in Trebinju. Nazadnje je bilo podjetje registrirano pri okronem gospodarskem sodiu v Celju 23. maja 1975. Dotedanji v. d. Joe Bobnar je bil vpisan kot direktor z neomejenim pooblastilom za podpisovanje; dipl. oec. Dominiku Bovhi je kot v. d. vodja finannega sektorja sledila Tonika Mernik, oec. tehnik. Kot vodja prodajnega sektorja je pa vpisan Vinko Rehar, oec. Podjetje proizvaja in prodaja sledee proizvode: vse vrste tehtnic za industrijo, kmetijstvo, trgovino in iroko potronjo, naprave in opreme za pisarne ter projektivne biroje, foto potrebine, aparate in strojke za gostinstvo in trgovino (aparate za ekspres kavo, kavne mline, stroje za pomivanje posode, risarske deske itd., gorilce na olje in plin (razne velikosti), pnevmatske elemente, pnevmatske stroje in pnevmatsko opremo, izdelke za otroke igre. Opravlja razne vrste strojnih in drugih storitev (pletenje inih trakov, perforiranje ploevine, razne vrste strojnih obdelav, kovinolakiranje, galvanske in termine obdelave), opravlja servisiranje za celotni proizvodni program s servisno mreo na podroju Jugoslavije. Na razstavi v Zagrebu (1967) in nato v Moskvi je podjetje doivelo veliko priznanje. Doma je ustanavljalo zastopstva (Beograd, Zagreb) in

servisne delavnice. Zaelo je tudi izvaati ne samo na Vzhod, ampak tudi na Zahod. Leta 1971 je imelo podjetje 678 zaposlenih. Libela je izdelala v tem letu proizvodov za 2.273,3, IFA pa za 202,1 ton. Libelina proizvodnja je bila vredna 47,600.000, Ifina pa 15,264.000 din. Avgusta 1972 je imelo podjetje 705 (164) zaposlenih. TOVARNA INA CELJE Nastala je iz dveh predvojnih podjetij za ine izdelke: Fuchsovega in Vrabievega. Fuchsovo (Prva jugoslovanska industrija) je bilo v Gaberju in Vrabievo na Dolgem polju ob Ipavevi ulici. Po vojni sta se zdruili pod imenom Tovarna ploevinastih in inih sit in se leta 1949 fuzionirali s Tovarno tehtnic. Leta 1952 sta se kot Tovarna inih izdelkov osamosvojili. Leta 1969 je podjetje svoj proizvodni program razirilo, tako da proizvaja: vibracijska sita, transportne trakove, vzmetnice za pohitvene izdelke in avtomobilsko industrijo, ina pletiva in vrvine mree za gradbenitvo. Proizvodni sektor direktor dipl. oec. Livio Rajko. Komercialni sektor direktor dipl. in. Strahimir Vukovi. Raunovodsko-iinanni sektor direktor ekonomist Ivan Spes. Sploni (kadrovski) sektor direktor dipl. pravnik Ale Germ. Vodja razvojno analitinega oddelka dipl. in. Ervin Zeme. Vodja plansko-analitinega oddelka dipl. oec. Marija Rotar. Predsednik delavskega sveta Vita Kuzman. Sekretar osnovne organizacije ZK Franjo Zamosko. Predsednik sindikata in. Ivan Hrastnik. Prvi direktor je bil Konrad Kos. Leta 1956 mu je sledil Stanko Kokol. Leta 1972 je krajo dobo bil v. d. direktor dipl. in. Franc Razpotnik, novembra 1972 je kot generalni direktor prevzel vodstvo dipl. in. Franc Dragan, dipl. in. Razpotnik je postal njegov pomonik. KLIMA, INDUSTRIJA AEROTERMlCNIH NAPRAV CELJE Izza 1966 industrija aeroterminih naprav. Naslednica predvojnega Gradovega kljuavniarskega in vodovodnega podjetja ter e nekaterih manjih delavnic. Po osvoboditvi se je najprej imenovalo Kovinsko podjetje. Proizvajalo je: tedilnike, stranine koljke, uavce. Leta 1966 so bili vpisani v sodni register naslednji predmeti: proizvodnja in montaa terminih aparatov in naprav, ventilacijskih aparatov in naprav, klimatskih aparatov in ogrevalnih naprav, vodovodov in cevnih mre, terminih posod, odvajalcev kondenzatov, prirodnih strojev in konstituiranje vseh v to proizvodnjo spadajoih izdelkov in naprav. Nadalje: prodaja lastnih in kooperacijskih izdelkov, opreme in storitev, ki so z lastnimi in kooperantskimi izdelki tehnoloko zakljuena enota oziroma njen sestavni del.

Izvajanje del po naelu ineniringa (na klju), ki obsega: a) sodelovanje pri sestavi projektov opreme, ki jo bo izdelovalo podjetje, b) izvajanje naroenih del s korienjem lastnih sredstev, c) montao opreme, ) spustitev montae v pogon. Razen tega vri podjetje servisno delavnost, prodaja rezervne dele za lastno in kooperantske izdelke ter za izdelke tretjih oseb, prodaja pa tudi vike neproduktivnega nekurantnega in odpadnega materiala. Pivi direktor Hari entjurc je umrl leta 1957. Sledil mu je Marjan Mazej, ki je vodil podjetje do 1978. Mazej je bil prej tehnini vodja, to mesto za njim prevzel Franc Boben. Raunovodstvo je do leta 1956 vodil Vojko Vuer, potlej pa Peter Oder, finanni sektor Majda Ogrizek-Lednik, prodajni sektor najprej in. Boris Laar, nato Ivan Gobec (19631966) in konno Oskar Skoir. Pomonik direktorja Drago Capuder. Leta 1974 so e bili v vodstvu podjetja: Joef Zidanek, dipl. oec., direktor skupnih slub, Vodeb Anica, finanni knjigovodja, in. Valter Spegli, vodja prodajnega sektorja, tefan Jug, vodja nabavnega sektorja. Dne 3. decembra 1974 je podjetje kot organizacija zdruenega dela pri okronem gospodarskem sodiu v Celju registriralo dve temeljni organizaciji zdruenega dela: 1. Industrijsko proizvodnjo. Vodja dipl. in. Norbert Verhovec, 2. Montano proizvodnjo. Vodja in. Anton Klakoer. Skupne slube Marjan Mazej, glavni direktor, umrl leta 1978; Joe Zidanek, dipl. oec., direktor skupnih slub; Majda Lednik, raunovodja; Anica Vodeb, vodja finannega knjigovodstva; in. Valter Spegli, vodja komercialnega sektorja; Cveto Kova, oec., vodja nabavnega oddelka; Ivan Kajba, dipl. oec., vodja plansko-ekonomskega sektorja; Andrej Drolle, vodja splonega sektorja. Predmet dejavnosti V notranjem prometu: 1. Glavne dejavnosti: proizvodnja in montaa terminih aparatov in naprav, ventilacijskih aparatov in naprav, klimatskih aparatov in naprav ogrevanja, vodovoda, cevnih mre, terminih posod, odvajalcev kondenzatov, prirobnih strojev in konstruiranje vseh v proizvodnjo spadajoih izdelkov in naprav, prodaja lastnih in kooperantskih izdelkov, opreme in storitev, nakup in prodaja takih izdelkov, opreme in storitev, ki so z lastnimi in kooperantskimi izdelki tehnoloko zakljuena enota oziroma njihov sestavni del, izvajanje del po naelu ineniringa (na klju), ki obsega: a) sodelovanje pri sestavi projektov opreme, ki jo bo izdelovalo podjetje, b) izvajanje naroenih del s korienjem lastnih in kooperantskih kapacitet,

c) montao opreme in d) spustite v opreme v pogon. 2. Stranske dejavnosti: servisiranje lastnih izdelkov in storitev ter izdelkov in storitev poslovnih partnerjev, prodaja rezervnih delov in opreme za lastne in kooperantske izdelke ter izdelke tretjih oseb, opravljanje in prodajanje storitev kooperantom in tretjim osebam z razpololjivimi stroji in napravami, prodaja vikov zalog reprodukcijskega, nekurantnega in odpadnega materiala. OPEKARNA Obrat na Hudinji sega po zgodovinskih poroilih e v zaetek novega veka, najbr je pa e stareji. Zadnji lastniki v avstrijski in v prvi jugoslovanski dobi so podjetje modernizirali. Toda zaloge gline so se zaele bliati koncu. Regulacijski plan mesta tovarne e ni ve upoteval. Leta 1974 je delavski svet zdruenih opekarn sklenil, da obrat opusti. Tem vejo pozornost je posvetil obratu v Ljubeni. Tu so e leta 1856 zaeli uporabljati krine pei po naelu trajnega ogrevanja v komorah s stopnjevanjem porasta toplote. Leta 1892 so zgradili krono pe s 14 celicami. Leta 1940 so uvedli polavtomatsko obratovanje. Okrog 1960 so nabavili najnoveje kurilne aparate na mazutski pogon. S tem so hitrost ganja in kvaliteto opeke podvojili. Leta 1972 so pa zgradili zelo moderen popolnoma avtomatiziran obrat Ljubena II s kapaciteto 24 milijonov openih enot v eni izmeni letno. Ze tedaj so raunali na dvoizmensko obratovanje. Proizvodni program opekarne je obseen. Poleg vseh vrst zidne opeke izdelujejo e stropne elemente, porolitne ploe, fasadno opeko in visoko kvalitetno klinker opeko in visoko kvalitetni klinker zidak. Po posebnem naroilu izdelujejo tudi radialno opeko za tovarnike dimnike. Kot kooperant Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje izdelujejo v opekarni tudi protiutei za pralne stroje, samotno opeko in amotno moko za tedilnike. Leta 1973 so v kooperaciji zaeli izdelovati montane strope, sestavljene iz nosilcev kvalitetnega armiranega betona z openo oblogo in openim polnilom. Oba obrata delata na industrijski nain. Obrat na Spodnji Hudinji je proizvajal razen navadnih vrst tudi amotno opeko in klinker izdelke, primanjkalo pa mu je e gline. Do leta 1973 je bil direktor podjetja Stanko Sodin, prejnji lastnik, njemu sta sledila dipl. oec. Janez Lenasi in Anton Pevec. Raunovodje: Martin Kordi (19551959), Albert Prodan (195 1978, pozneje ef investicijske izgradnje). Komercialni vodja: Vinko Rehar (19551957) in Ivan Mihelin (19571969). V tovarni je 308 (72) zaposlenih. Opekarstvo v Ljubeni, almanah, 1972.

METKA, TEKSTILNA TOVARNA, KONFEKCIJE IN INDUSTRIJSKA PRODAJALNA CELJE Tovarna Melka je nastala iz dveh predvojnih tovarn, ki sta bili zgrajeni obe blizu kriia sedanje Ipaveve ulice in Dekove ceste na svetu, ki je bil mestna last in je pripadal graini Spodnji Lanov. Obe tovarni sta nastali leta 1929, eni je bil lastnik Henrik Weinberger, ki se je zatekel k nam z Dunaja, druga je pa bila last sudetskega Nemca Bergmanna. Tovarni sta se do vojne toliko dvignili, da je vsaka izmed njiju imela nad 100 statev, zgradila tkalnico, dopolnjujoe obrate in zaposlovala 150 do 200 oseb, veinoma ensk. Vodilna mesta so imeli tujci, le Weinberger je pred vojno med vodilnimi imel e tudi nekaj Slovencev. Predilnic tovarni nista imeli in sta prejo uvaali. Pa pa sta polagoma dobili oddelke, ki so tkalnici nujno dopolnjevali: barvarno, belilnico, smodilnico, kosmatilnico, oddelek kalandrov in merilnico tkanin. Weinberger je izdeloval popeline za srajce, damaste, podloge, rokavino, inlete, imno podlago, flanele in vrsto tovrstnih tkanin, Bergman pa razne vrste hlaevine, kepre, flanele, oksforde in podobne tkanine. Ko je izbruhnila vojna, je Weinberger (ena je bila rancozinja) pobegnil, Bergmannu je pa bil okupator dobrodoel. Weinbergerjevo tovarno je okupator izroil koevskemu Nemcu Kressetu. Med vojno so zaradi pomanjkanja surovin vrsto izdelkov zmanjali, proizvodnja je silno padla. Proti koncu so pobegli tujci vzeli seboj, kar so mogli. Po vojni so delavci pridno prijeli za delo in e konec 1945 dosegli predvojno proizvodnjo. Weinberge r je svojo tovarno poklonil dravi, Bergmannova je pa bila zaplenjena. Obe tovarni so zdruili v eno, Metko = mehanino tkalnico (1946). Polagoma so podjetje dopolnjevali: montirali so nove statve in raznovrstno opremo, leta 1956 so okrepili elektriko z dvema transformatorjema po 400 KVA in napeljali centralno kurjavo. 2e leta 1952 so mesto predvojnih preprostih tkanin zaeli izdelovati fine in najfineje bombane tkanine. Leta 1959 je tovarna prevzela majhen obrat v Kozjem, nameen v bivi graini, ki je poleg predilnice imel nekoliko statev in konfekcijo. 2e leta 1964 je podjetje registriralo predmet proizvodnje s sledeimi navedbami: Proizvodnja raznih tkanin iz prirodnih in sintetinih surovin, konfekcija robcev, posteljnega perila, raznih pregrinjal, zaves in gospodinjskih tekstilnih predmetov; prodaja izdelkov, polizdelkov in odpadnega materiala na debelo in drobno, nakup neobdelanega blaga z namenom oplemenitenja in prodaje; nakup gotovega blaga z namenom konfekcioniranja. Vendar je tovarna ivotarila. Leta 19681969 so pa izvedli v njej temeljito rekonstrukcijo. Nabavili so sodobne avtomatizirane statve in avtomatizirano plemenitilnico. Odloili so se, da izdelujejo 25 artiklov,

razdeljenih v 7 skupin. Predvsem pa so se odloili za izdelovanje posteljnine, in sicer e izdelane, konfekcionirane. Celotno delo so razdelili v naslednje sektorje: proizvodnega, splono-kadrovskega, nabavnega, prodajnega in raunovodskega. Proizvodni sektor je prevzel Drago Punik, analitsko proizvodni Valter Gorinek, prodajni Vlado Koar. Obnovo je podprla obinska skupina s sredstvi sklada skupnih rezerv. Direktorji: Janko trukelj (19451946), Alojzij Ai (19471948), Albin Bicman (19481950), Evgen Ferlan (19501964), Ralael Petri (19641965), Ladislav Rozin (19651967), Veljko Repi (19671977), dipl. in .Zvone Denak (od 1. novembra 1977). Tehnini vodja: Rafael Petri (19561976). Raunovodje: Gotzl (19451955), Slava Kriani, por. Faleti (19551963), Ivan Breznik (19631967), Julija Sternia (1967 ). Finanni knjigovodja: Anica Bogovi (19451957). Vodja komerciale: Cveta Malai (1955 ). Namestnica finanne knjigovodkinje: Fanika Kotomaj (19571960). Vodja gospodarskega analitskega sektorja: Marjana Zeleznik-Kislinger (19671974). Vodja splonega kadrovskega oddelka: Vlado Ramor (1965 ). Od 19591960 je imelo podjetje tudi industrijski obrat v marju, ki ga je vodil Ivan Lesar. Industrijsko podjetje v Kozjem Kozjanko, prikljueno leta 1959, je vodila Valburga Jevnik. Dne 22. oktobra 1974 je podjetje registriralo dva TOZD: 1. TOZD proizvodnja tkanine v. d. direktor Drago Punik. Temu TOZD pripada tudi industrijska prodajalna v Savinovi ulici, ki ji je poslovodkinja Greta Lorenak. 2. TOZD proizvodnja konfekcije v Kozjem direktor Veljko Kolar. Drugi vodilni uslubenci so isti kakor pred uvedbo TOZD. Na novo se navaja samo: Anton Skrubelj, finanni knjigovodja. TOPER Tovarna je edino podjetje, ki je nastalo v dobi okupacije. Okupatorjevi ljudje so ustanovili dve podjetji: Hido in Oberbauer. Znaaju Topra je ustrezalo podjetje Hido, imenovano tako po dunajski firmi Lang & Lichtenecker. Hido je pri Pajku v Gaberju in pri Stermeckem pobralo stroje in blago in vse to namestilo v Kudievi tekstilni tovarni na Spodnji Hudinji ter ustanovilo veliko ivalnico. Drugo podjetje je ustanovil neki Oberbauer. Najprej je pri Stermeckem v ozadju stavbe zael izdelovati gumijasto blago, npr. steznike. Potem je pa v Zavodni nasproti Zelenemu travniku zgradil prvotni del sedanjega Topra. Takoj po osvoboditvi so iz Kudieve tovarne prenesli sem stroje m material. Sledile so delavke in delavci. Vodstvo je ljudska oblast pove-

rila Videnku, ki je bil e prej v podjetju. Nekako v jeseni je bila za direktorja imenovana Pepca Vidmajerjeva, Kardeljeva sestra. Ko je Vidmajerjeva odla v Ljubljano, je krajo dobo vodil podjetje Julij Sadnik, pred vojno direktor tekstilne tovarne v Preboldu, po vojni pa ve let raunovodja pri Topru. Od Sadnika je prevzel vodstvo Zoran Vudler. Mestni ljudski odbor je izdal leta 1948 odredbo o ustanovitvi podjetja Tovarna perila, konfekcije, preitih odej in pletenin. To ime je podjetje obdralo do leta 1965, ko so ga preimenovali v Tovarno perila T oper. Za Vudlerjem je podjetje ve let vodil Franc Poun. Leta 1965 mu je sledil Franjo Plevnik. Ze izza Vidmajerjeve je bil v podjetju Marko Jezernik, ki je pozneje postal tehnini vodja, za Plevnika in Antona Skoka, ki je postal direktor leta 1970, je bil Marko Jezernik pomonik, leta 1972 je pa sam postal direktor in ostal na tem mestu do 1979. Leta 1965 je podjetje zaelo izdelke izvaati, to je bilo deloma v zvezi z uvozom: iz tujine, zlasti iz Nemije je dobivalo blago, ki ga je predelovalo in izdelke vraalo (poplemenitene). Podjetje obilno zalaga jugoslovanski trg, a tudi izvaa. Prvotno se je posluevalo Jugotekstila, izza leta 1965 pa izvaa samostojno. Glavne izvozne drave so: Zahodna Nemija, Holandska, vica, Velika Britanija, Italija, Kitajska, uvoz pa prihaja iz Nemije, eke, Holandske, Japonske. Podjetju se je v zadnjih letih prikljuilo ve zunanjih obratov, ki jih je pomagalo ustanoviti: v marju, entjurju, Slovenjem Gradcu. Na osnovi sklepa sprejetega na zboru delovnega ljudstva dne 25. decembra 1973, obsega organizacija zdruenega podjetja naslednjih Det TOZD: * 1. TOZD moko perilo direktor in. Drago Klepac izdelovanje vseh vrst lahke moke konfekcije opravljanje blagovnega prometa z izdelki lastne proizvodnje opravljanje blagovnega prometa z izdelki iz uvoza, ki dopolnjujejo proizvodni program mokega perila 2. TOZD damsko perilo direktor Anka Celina, prej Leek izdelovanje vseh vrst lahke enske konfekcije opravljanje blagovnega prometa z izdelki lastne proizvodnje opravljanje blagovnega prometa z izdelki iz uvoza, ki dopolnjujejo proizvodni program damskega perila 3. TOZD Elegant direktor dipl. in. Zvone Denak (do 1977) serijska izdelava vseh vrst tekstilne konfekcije izdelovanje vseh vrst oblail po meri, ter izdelovanje vseh vrst uniform (krojako-ivilske usluge) kemino ienje vseh vrst oblail in tkanin opravljanje blagovnega prometa z izdelki lastne proizvodnje opravljanje blagovnega prometa z izdelki iz uvoza, ki dopolnjujejo proizvodni program iz Eleganta

4. TOZD portna konfekcija direktor Dominko Uri izdelava vseh vrst portne konfekcije in portne opreme opravljanje blagovnega prometa z izdelki lastne proizvodnje opravljanje blagovnega prometa z izdelki iz uvoza, ki dopolnjujejo portni program 5. TOZD Prevent direktor Valter Grah. izdelovanje zaitne delovne obleke konfekcija Sede Slovenj Gradec prikljueno podjetje. Splone slube direktor Marko Jezernik. Organizacijsko-kadrovski sektor: Vili Skrl. Raunsko-finanni sektor: Manfred Belcev. Razvojni sektor: Alojzij Justin. Plansko analitski sektor: Friderik Kotomaj. Matino podjetje ima 1.200 zaposlenih, s prikljuenima podjetjema (Elegant in Prevent) jih je 1.850. Med zaposlenimi je 9 0 % ensk. tevilo zaposlenih raste. Nov naziv: Tovarna modne konfekcije Toper Celje, Teharska cesta 4. Prvotne prostore je podjetje zelo povealo z zgraditvijo dveh modernih hal: I (1964), II (1974). Graditelj: Gradi. TOVARNA VOLNENIH ODEJ, SKOFJA VAS PRI CELJU Tovarna je naslednica nekdanjega Premakovega mlina in bivega Majdievega podjetja, ki je e v avstrijski dobi nastalo na mestu mlina in izdelovalo odeje na industrijski nain. Tako dela e danes. Po zakonu o nacionalizaciji je vlada Ljudske republike Slovenije prevzela podjetje in ga z odlokom z dne 24. septembra 1946 obnovila kot republiko podjetje. Za registracijo pri sodiu je bilo prijavljeno 23. decembra 1954. Direktor podjetja je od obnovitve do danes Janko Belak. Drugi vodilni uslubenci so bili: Rezika Srnovek (19461970) in Olga Gabrovek (1970 ), prva vpisana kot knjigovodkinja, druga kot raunovodkinjaj Martina Klannik (1960 ), finanni knjigovodja, Edvard Jeri (19641974) in Ljubomir Pavlovi (1974 ), tehnini vodji obrata. Po zakonu o samoupravi je bilo podjetje na novo vpisano 16. maja 1974, ta vpis je bil obnovljen 18. maja 1976. Po obnovljenem vpisu (1974) vodijo podjetje: Janko Belak, direktor, Olga Gabrovek, raunovodja, Martina Klannik, finanni knjigovodja. Dne 13. julija 1973 je bilo podjetje vpisano kot lan Poslovnega zdruenja tekstilne industrije v Ljubljani, isti datum pa ima tudi vpis lanstva pri Poslovnem zdruenju proizvajalcev tekstila in konfekcije v Ljubljani. Podjetje je imelo leta 1975 132 (91) zaposlenih. Vodi samostojno knjigovodstvo in sestavlja zakljuni raun. Sklepa s polno odgovornostjo vse pogodbe, ki so v zvezi z poslovanjem.

TAPETNITVO Tapetnitvo je v okviru podjetja MLO Mizarstvo leta 1947 ustanovil njegov direktor Karel Golob. Imelo je svoj sede v Zidankovi ulici v prostorih prejnje Dobovinikove trgovine. Mizarstvo kakor Tapetnitvo sta se leta 1949 prikljuili lesnemu podjetju Savinja. Leta 1956 sta se od Savinje loili, pri tem se je Tapetnitvo osamosvojilo. MLO je osamosvojitev potrdil. Leta 1968 je podjetje razirilo svojo obrtno dejavnost e z drugimi deli: oblaganjem s plastinimi masami, izdelovanjem in nameanjem tapet na pod. Leta 1972 se je pripojilo tedaj ustanovljeno obrtno podjetje Mizar. Medtem je Tapetnitvo ustanovilo nekaj zunanjih delavnic: v Velenju, Vojniku in empetru ter e Torbarstvo vsa v Celju! te delavnice so se osamosvojile. Iz Zidankove ulice se je podjetje preselilo na Mariborsko cesto, v prostore, ki jih je izpraznila Libela. Po poaru 1971 se je podjetje s svojimi delovnimi prostori razkropilo. Leta 1974 si je pa zgradilo e lepo dvojno tovarno v Kosovi ulici za bivim Cypplovim marofom med Teharsko cesto in Savinjo. Tapetnitvo z upravo je v enem in mizarstvo v drugem poslopju, vmes je prostorno dvorie, ki ga na jugovzhodni strani omejujejo skladia, na severozahodni strani pa nekoliko manje vendar lepo obratovalno poslopje Vrvice. Celotno podjetje vodi e od leta 1956 Vinko Jovan. Tehnini vodja Tapetnitva je od leta 1966 Silvo Lampret, tehnini vodja mizarskega obrata je pa Zapuek. Raunovodkinja je Marija Urbancl. Zdaj ima podjetje 95 zaposlenih. Dela po naroilu. Tudi po dogovoru za ladjedelnice in Slovenijales.

VRVICA Podjetje je v stari Jugoslaviji pod imenom Ami ustanovil trgovec Anton Mislej in je izdelovalo trakove in okraske. Leta 1940 je v sestavu podjetja Oblailne delavnice MLO obnovilo delo. Bilo je nastanjeno v Belakovi vili na Hudinji, odkoder se je preselilo v Stanetovo ulico v hio Nana. Leta 1949 je bilo prikljueno k Tekstilni tovarni MLO na Spodnji Hudinji, kamor se je preselilo. Leta 1950 je bilo podjetje registrirano kot samostojno podjetje. Leta 1954 se je tik pred poplavo preselilo v prostore, ki jih je prej na zaetku Mariborske ceste imelo podjetje Libela, tam jo je zadela poplava. Hudo je bilo prizadeto ob poaru leta 1971. Leta 1973 se je preselilo v nove in moderne prostore z novo tovarniko opremo na Teharski cesti. Do leta 1970 je vodila podjetje Dana Marine. Odtlej ga vodi Franjo Konan. Delovodja je od poetka Dragica Perni, tehnini vodja je Ana Marija Golob-Zajc (od 1974), raunovodja pa Fanika Kotomaj. Zdaj zaposluje podjetje 36 oseb. Cim bodo okoliine dopuale, bo znatno razirilo obrat.

ETOL, TOVARNA AROMATlCNIH IN ETERINIH OLJ Etol je naslednica za stare Jugoslavije nastale tovarnice za izdelavo esenc in eterinih olj. Glavni ustanovitelj je bila tovarna Schimmel et comp. v Miltitzu pri Lipskem, soustanovitelja sta bila Kari Claus, trgovec v Liesingu pri Dunaju, in mag. pharm. Vojko Arko, lekarnar v Zagrebu (oziroma v Celju), kjer je bila glavna lekarna njegova podrunica. Tovarnica je torej imela znaaj meanega podjetja. Kapitalna udeleba je znaala: Schimmel et comp. 60%, Carl Claus 30%, Vojko Arko 10%. Podjetje je poslovalo preko celjske podrunice Ljubljanske kreditne banke in preko Hranilnega in posojilnega drutva v Celju. Podjetniki kapital 1 milijon, obratni pa 2,368.131,15 din, rezerve so bile v viini 189.809,89 din. Poslopje je bilo na Ipavevi ulici na severni strani prehoda ez eleznico. Kot pogonsko silo je imelo podjetje elektrini motor AEG z dvema konjskima silama in parni kotel za 8 atmosfer proizvodnje Neurath v SR. Nepreminine so bile cenjene na 189.809,89 din, oprema pa na 94.468 din. Podjetje je bilo osnovano in registrirano leta 1928 s predmeti: izdelovanje in trgovanje z eterinimi olji, naravnimi in umetnimi diavami, ekstrakti in sadnimi sokovi, z omejitvijo tudi z izdelki iz formalina. Poslovodja je bil Herman Traugott Fritsche, po poklicu trgovec iz Lipskega. Za pomo je imel tehnino usposobljene osebe. Povprena plaa poslovodje in tehninih pomonikov je bila za vsakega okrog 7.890 din na mesec. Zaposlenih je bilo tudi nekaj domaih pomonih moi, med njimi so zasluili moki okrog 990 in enske okrog 184,75 din na teden. Letna proizvodnja je znaala okrog 8.677 kg in so jo ocenili na 1,113.906 din. Za surovine so uporabljali na stotine vrst proizvodov, dobavljalo jih je nemko matino podjetje, deloma so pa bile domaega izvora. Premoga so porabili na leto okrog 20 ton. Po osvoboditvi je bila tovarna od 19491952 prikljuena Aeru. Esence je podjetje dobavljalo prehrambeni industriji, eterina olja so pa sluila kozmetiki. Po vojni se je podjetje mono razvilo. Leta 1969 je zaelo izdelovati tudi sirupe vseh vrst in koncentrate za brezalkoholne pijae. Leta 1971 se je glavni del preselil v nova poslopja, ki si jih je podjetje zgradilo v kofji vasi, ob odcepku ceste v Prekorje. Na starem mestu sta ostala uprava in laboratorij. Prvi direktor po osvoboditvi je bil Martin Zavernik. Leta 1962 mu je sledil in. Miran Krmanc, a temu leta 1974 tefan Kova. Krmanc je tedaj prevzel mesto pomonika direktorja. Vodja tehninega sektorja: Lojze Sotlar. Vodja splonega kadrovskega sektorja: Aleksander Videnik (1966 1969), Marjan Ai (19691972), Zoran Vudler (1972), Janez Terek (19721976). Vodja komerciale: Slavko Mlakar (19551965), Mirko ic (1965 1969), Janez Lenasi (1969), Aleksander Pere (1976); vodje zunanjetr21 Zgodovina Celja 321

govinskih poslov: Henrik Schmidt (19671969), Janez Ferme in Zdravko Flis; vodji finannega knjigovodstva: Mija Hlaer (19621974) in Danica Kotomaj (1974); glavni raunovodji: Karel Loinik (1957), Viktor Herman (1975) in Milena Aleksandrov (1976). V podjetju 873 (440) zaposlenih, med njimi 125 visoko kvalificiranih. Podjetje ima poitniki dom na Voglu (1972).

AERO, KEMINA, GRAFINA IN PAPIRNA INDUSTRIJA Sedanja tovarna je naslednik predvojne Braunsove tovarnice, podrunice tovarne v Mostu na ekem. Prvotno trgovsko podjetje, ki je samo konfekcioniralo od centrale poslane izdelke, pozneje je prelo na deloma e samostojno proizvodnjo karbonskega papirja ter pisalnih trakov, je pa le e uporabljalo polizdelke matinega podjetja. Leta 1939 je znaala vrednost proizvodnje po takratnih cenah 6,247.000 din, to je pa bilo okrog 10 milijonov novih dinarjev. Zaposlenih je bilo le 25 delavcev. Obrat je bil v Kocenovi ulici. Poseben oddelek za izdelavo Persila si je podjetje zgradilo ob prehodu Ipaveve ulice na Dekovo cesto. Leta 1945 se je pod vodstvom Rada Jenka, ki je bil pred vojno kot mlad deko pri podjetju, zaelo smotrno delo. Vsako leto je dodalo kaj novega. Leta 1945 so zaeli proizvajati lepikol, leta 1946 akvarelne olske barvice, leta 1948 matrice, leta 1949 tempera plakatne barve in rnila, leta 1950 umetnike oljnate barve in Jasnitpapir, leta 1952 barve za razmnoevanje, leta 1953 Mico, belilno sredstvo, leta 1956 vsaj delno lepilne trakove, leta 1959 kopirne raunske trakove, leta 1963 paleniziran papir ASrol, leta 1965 kompletno vrsto lepilnih trakov, samolepilne etikete, JKS lepila in termo lepilne trakove, leta 1969 osveilne robke print in kontakt papir. Leta 1970 so mono razirili vrsto barvastih papirjev za kopiranje in lepilnih etiket, uvedli so pa tudi kot nova proizvoda peki papir za peenje in samolepilne foto-ogle. Izbor proizvodov so stalno izpreminjali in kakovost izboljevali. Leta 1970 je bila proizvodnja 12-krat tolikna kakor leta 1939. Gospodinjskih pripomokov je bilo le 7 %, olskih keminih proizvodov 9 %, pisarnikega pribora pa 84 %. Vzporedno z veanjem proizvodnje je podjetje nabavljalo moderne stroje, ob naslonitvi na tovarno za Persil je 1956/57 zgradilo veliko in zrano tovarniko poslopje. Leta 1966 je na zahodni strani Ipaveve ulice zgradilo nov objekt, imenovan pomoni obrati. Jeseni 1966 je bila postavljena e velika hala, doloena za proizvodnjo tehnikih papirjev. Leta 1961 je podjetje kupilo v empetru objekte, kjer je poprej avstrijski dravljan Ogrizek izdeloval belo platno. Sem je preselilo proizvodnjo predmetov iz lahko vnetljive surovine: matric, srebrno-bronenih

lepil za gumo in lepilnih trakov. Objekti niso bili v najboljem stanju in marsikaj je bilo treba popraviti in dozidati. Leta 1971 je postavilo tu halo za izdelavo selotejpa, novega, vanega artikla. Izza leta 1959 je podjetje v petih objektih zgradilo 156 modernih stanovanj, svojim uslubencem je pa pomagalo, da so si sami zgradili 113 stanovanj. Leta 1962 je podjetje uvedlo 45- in leta 1963 42-urni teden. Vse, kar je podjetje storilo, je napravilo z lastnimi silami. Osebni dohodki v Aeru so pa bili viji kakor v katerikoli tovarni v Celju. Samoupravljanje je bilo uvedeno leta 1950. Aeru sorodno podjetje je bil Cetis, naslednik bive Mohorjeve tiskarne, ki se je preselila v Celje leta 1927. Ker je po vojni njegova tiskarna ostala edina v Celju, a so se potrebe tiska poveale, je bilo v prostorski stiki, ki so jo skuali odpraviti s tem, da so stare zgradbe nekolikokrat poveali. Leta 1970 je bila podjetju odobrena nova lokacija na Lavi, obsegajoo povrino 15.000 m2. V istem letu je AERO odstopilo Cetisu skladine prostore na Mariborski cesti, kamor je lahko prenesel del tiskarnike proizvodnje. Leta 1949 je podjetje opustilo ime Mohorjeva tiskarna in se je preimenovalo v Celjsko tiskarno. Od 1959 do 1965 je skupaj s Celjskim tednikom tvorilo enotno podjetje Celjski tisk. Nato se je osamosvojilo in je leta 1970 ime Celjski tisk skrajalo v Cetis. Z Aerom se je zdruilo zaradi sorodnosti proizvodnje in v preprianju, da bo tako lae in uspeneje vrilo svoje delo. Direktor Celjske tiskarne je bil izprva Vinko Moderndorfer, za njim Riko Presinger. Ko je Presinger prevzel komercialni oddelek, mu je kot vodja podjetja sledil Ivan Melik-Gojmir. V stari Jugoslaviji so bile v Celju tiri tiskarne: Celeia, kot naslednik starejih celjskih tiskarn, ki se zaenjajo z letom 1788, Zvezna tiskarna, ustanovljena leta 1891, tiskarna Brata Rode & Martini, nastala leta 1921, in Mohorjeva tiskarna, prenesena v Celje leta 1927. Celeia je bila najmanja in so jo lastniki opustili e leta 1938. Zvezno tiskarno je pa okupator opustil in njeno opremo prenesel v Mohorjevo tiskarno, ki jo je izprva imenoval Cillier Druckerei, pozneje pa kot Siidost-Druck. Trpel je tudi Rode & Martinievo tiskarno. Po osvoboditvi je bila leta 1946 Rode & Martinieva tiskarna nacionalizirana in je delovala kot Celjska tiskarna do 1. julija 1948. Tedaj so jo prikljuili Blasnikovi tiskarni v Ljubljani in po dveh mesecih vso njeno opremo prenesli v Ljubljano. Osebje se je pa vkljuilo v Mohorjevo tiskarno. Mohorjeva tiskarna se je preimenovalo v Tiskarno drube sv. Mohorja. Leta 1949 so tudi njo nacionalizirali in ji dali ime Celjska tiskarna. Po letu 1956 je polagoma obnavljala svojo zastarelo opremo. Leta 1956 je nadzidala obratno stavbo za eno nadstropje, kamor se je preselila knjigoveznica. Leta 1956 si je uredila lastno kliarno. Prostore je dobila v novem dvorinem prizidku. Prvi predsednik upravnega odbora je bil Stane Sotler.

Ko se je podjetje leta 1959 zdruilo s Celjskim tednikom, je bilo ustanovljeno asopisno podjetje Celjski tisk Cetis. Leta 1962 si je podjetje uredilo v prejnjih gasilskih garaah na dvoriu starega magistrata lastno kartonao. Leta 1970 je prielo proizvajati neskonne obrazce za mehanografsko obdelavo v vejih gospodarskih podjetjih in ustanovah. Nabavilo si je razmeroma drage stroje, ki jih je namestilo v preurejenem skladiu Aera na Spodnji Hudinji. Sredi estdesetih let je oprema Cetisa, vsaj kar se tie tevila objektov, e zaostajala za opremo, ki so jo pred vojno imela vsa tri tiskarnika podjetja v mestu. To je razvidno iz naslednjih tevilk: Veliki tiskamiki stroji Srednji tiskamiki stroji Mali tiskamiki stroji Stavni stroji 1936 9 4 12 3 1966 4 3 6 4

Vendar se je stanje kvalitetno kmalu izboljalo. Cetis je uvedel samo tri tipe tiskarnikih strojev. Proizvodnja je razmeroma hitro rasla. Tako je tiskarna porabila papirja: leta 1954 239 ton leta 1960 359 ton leta 1964 835 ton (Po spisu direktorja Melika v Celjskem tedniku, 1966.) Aero je e leta 1961 za svoje potrebe ustanovil tiskarski obrat za ofset in vebarvni tisk. V tiskarski delavnici je bilo zaposlenih 390 ljudi. Leta 1968 si je tiskarski obrat za ofset tisk ustanovila tudi Cinkarna. V njem dela 41 ljudi. Manji tiskarski obrat si je leta 1968 uredil tudi Fotolik. Ima tudi knjigoveznico. Zaposluje 15 ljudi. Aero in Cetis sta stvarno imela mnogo skupnega. Tako se je lahko rodila ideja o zdruitvi. V decembru 1971 sta delavska sveta obeh podjetij sprejela sklep o zdruitvi. Zdiuitev so zaeli izvajati 1. januarja 1972, v sodni register pa je bila vpisana 20. aprila 1972. Zdrueno podjetje je prevzelo ime: Aero, kemina in grafina industrija, Celje. Medtem je bil dne 26. februarja 1970 Rado Jenko ponovno izvoljen za direktorja. V jeseni 1970 je pa prosil za razreitev. Kljub prigovarjanju je vztrajal pri svoji odloitvi. Kot v. d. je prevzel vodstvo Sreko Franko, sicer vodilni komercialist podjetja. Druge vodilne moi, ki so dotlej e deloma zapustile podjetje, so bile: Mateja Movirnik, ef komerciale (do 1964), Karel Zirovnik, pomo-

nik vodje prodajnega sektorja (do 1968), Maks Bastl, pomonik vodie finannega sektorja (1969), Rudolf Cizej, poslovodja v empetru (1964). Kot novi direktor je v zaetku januarja 1972 nastopil slubo dipl. in. Miran Mejak, tehnini, komercialno-gospodarski in politino-upravni strokovnjak. Ze v tem letu so v podjetju resno mislili na zdruitev s tovarno Celuloze v Medvodah, ele si s tem ustvarjati monost za lastno proizvodnjo papirja. Strokovnjaki obeh podjetij so pretudirali vpraanje zdruitve, izvoljeni sta bili dve komisiji. Od njiju izvoljena skupna delovna skupina je potrdila 114 tipkanih strani obsegajo elaborat, ki ga je v smislu njenih predlogov sestavil Marjan Nuni. Dne 17. aprila 1973 sta oba kolektiva v referendumu dala svoj pristanek. Statutarna pogodba je zaela veljati 1. julija 1973, z dnem, ko se je zaelo skupno poslovanje. e leta 1973 sta se vodstvi podjetij odloili, da v Medvodah zgradita veliko tovarno za proizvodnjo papirja na najmoderneji nain. Pogodili so se s tremi firmami: tovarno Andritz v Gradcu za dobavo tiskarskega stroja, s tovarno A. Waagner za izdelavo parnega kotla s kapaciteto 40 ton pare na uro in pomonega z jakostjo 15 ton na uro ter s firmo Siemens Erlangen za dobavo parne turbine in vse elektrine opreme. Montana dela je pa prevzela mariborska Hidromontaa. V prvi polovici leta 1974 so bile izvrene predpriprave, v juliju 1974 so e kopali za temelje poleg e obstojeih stavb ob Ipavevi ulici. Medtem so dopolnili z gorenjskim Gozdnim gospodarstvom e izza leta 1972 obstojeo pogodbo za dobavo lesa, saj so proizvodnjo celuloze, predprodukta papirja, hoteli dvigniti na letnih 40.000 ton. Sicer so pa e mislili tudi na dobavo e drugega stroja, ki bi podvojila proizvodnjo papirja na 40.000 ton. Pozabili tudi niso na predelavo sulfitne lunice in proizvodnjo ekstraktov iz nje. Leta 1974 je zdrueno veliko podjetje zaelo graditi e eno veliko skladie ob Ipavevi ulici. Izvrilo je pa e tudi pripravna dela za novo tiskarno na svetu med Ipavevo ulico, Dekovo cesto in opovo ulico. Leta 1974 je pa bila izvedena tudi reorganizacija podjetja v smislu raziritve in poglobitve samouprave. Dne 29. oktobra 1974 so bili registrirani naslednji TOZD: TOZD kemija, grafika in papirnica Celje, vodja dipl. in. Danilo Bregar, TOZD grafika Celje, vodja Drago Vraun, TOZD kemija empeter, vodja dipl. in. Jelisaveta Podgornik, TOZD tovarna celuloze, Medvode, direktor dipl. oec. Slavko Zula, dipl. in. Franc Mlakar, dipl. oec. Henrik Roje. Vsi celjski TOZD imajo skupno raunovodstvo in enoten zakljuni raun, TOZD Medvode je pa v tem samostojen. Skupne slube: dipl. in. Miran Mejak, glavni direktor; dipl. in. Milan Zupani, pomonik glavnega direktorja; dipl. oec. Maks Bastl, vodja finanno-raunovodskega sektorja; Ersilja Vai, raunovodkinja; Karel Zerovnik, pomonik vodje komerciale; Milan kerbec, pomonik

vodje komerciale; Marija Marulec, vodja prodajne slube; Milan Rudnik, vodja izvoza. Generalni direktor dipl. in. Miran Mejak je ob novem letu 1975 odel v Ljubljano, kjer je prevzel mesto lana republikega izvrnega sveta, na njegovo mesto v podjetju je priel dipl. in. Milan Zupani. SLOVENIJALES LESNO INDUSTRIJSKI-KOMBINAT SAVINJA CELJE Prvi dan po osvoboditvi, 10. maja 1945, je bil kot oddelek okronega odbora Osvobodilne fronte ustanovljen odsek za gozdarstvo. Osnova za Savinjo je bila atrova aga na Spodnji Hudinji. Kakor vsi lesni obrati je bila izza 10. maja 1945 v sklopu Savinjskega gozdnega gospodarstva. Dne 1. oktobra so bila podjetja izloena iz sestava Gozdnega gospodarstva. Tako je bilo ustanovljeno Lesno industrijsko podjetje Celje (LIP), ki je imelo v svojem sestavu ve obratov: Spodnjo Hudinjo, Jurkloter, Poljane, entjur, Podvin, Teharje in Rakovec pri Vitanju. Ko se je 1. januarja 1950 razformiralo Gozdno gospodarstvo, so se podjetju LIP prikljuile tudi gozdne obratovalnice Braslove, Tabor, Rogatec, Rogaka Slatina in Lako. V letu 1952 je bila dograjena zabojarna na Spodnji Hudinji, konec leta sta pa bila ukinjena obrata Podvin in Jurkloter. Dne 1. januarja 1953 so obnovili Gozdno gospodarstvo Celje, ki je prevzelo gozdne obratovalnice Braslove, Tabor, Rogatec, Rogako Slatino in Lako, obrat Poljane je pa prevzel LIP Slovenske Konjice. Dne 1. marca 1953 sta bila ukinjena obrata Vitanje in Rakovec, med letom se je pa sodarna v Medlogu preselila v Celje in bila prikljuena k LIP Celje. 1. oktobra 1953 je prilo do zdruitve podjetja LIP in Pohitvo Celje. Novo podjetje je dobilo naziv Savinja, lesna industrija Celje. Obsegalo je obrate: Spodnja Hudinja, Teharje, entjur, mizarstvo v Kersnikovi ulici in Tapetnitvo Celje. Dne 1. januarja 1955 se je osamosvojil obrat entjur, na Spodnji Hudinji so pa med letom dogradili nov obrat za proizvodnjo lesne galanterije. Dne 1. aprila 1956 se je osamosvojil pohitveni obrat v Kersnikovi ulici, ki mu je naslednje leto sledilo e Tapetnitvo. Tako je v sestavu matinega podjetja ostalo samo e Teharje. Ze tedaj so mislili na to, da bi ta obrat preselili na Spodnjo Hudinjo. V ta namen so tu dogradili prirezovalnico in strojnico. Ko je leta 1958 obrat na Teharju pogorel, so stroje in strojne naprave preselili v nove prostore, rone delavnice in povrinsko obdelavo so pa uredili v prostorih bive Tovarne sadnih sokov. Dne 1. januarja se je prikljuila podjetju papirnica v Vinji vasi. Podjetje jo je upravno in tehnino moderniziralo. Nato se je pa zdruila s podjetjem Remont Celje, ki jo je opustilo in povealo agarski obrat.

Dne 1. januarja 1964 se je v smislu sklepov delavskih svetov prikljuila podjetju tovarna pohitva Garant z obratoma na Polzeli in empetru. Obdralo je status poslovne enote s samostojnim obraunom do konca leta 1964, ko je prilo do popolne zdruitve. Obe enoti sta se v pogledu pravic in dolnosti izenaili z ostalimi delovnimi enotami. Zaradi izprememb gospodarskih predpisov je prihajala delovna enota Polzela v vedno veje teave. Ta enota se je ponovno osamosvojila 31. julija 1965, enota empeter je pa e nadalje ostala v sestavu podjetja. V letu 1965 je podjetje dogradilo kotlarno, ker stari kotlarni nista ve zmogli zadovoljiti naraajoih potreb. Kapaciteta furnirnice se je z nabavo novih strojev dvakrat poveala. V letu 1966 je podjetje intenzivno mehaniziralo notranji transport hlodovine in aganega lesa z erjavi in viliarji. Nato je zgradilo skladie za furnir in delovne prostore za proizvodnjo embalanih sodov. Delovna organizacija ima v sestavu 9 delovnih enot, in sicer ago, furnirnico, pohitvo, parketarno, embalao, pohitvo in ago v empetru, pomono dejavnost, ki opravlja vsa tekoa in investicijska vzdrevalna dela za delovne enote osnovne dejavnosti, proizvaja tehnoloko in ogrevalno paro, opravlja ves medobratni transport. Delovna organizacija je imela leta 1967 950 zaposlenih, celotni dohodek je znaal 55 milijonov dinarjev, 5 0 % celotne proizvodnje je izvaala, od tega 80 % na podroje konvertibilnih valut. Podjetje proizvaja: agan les (v veliki koliini), lesno embalao (tudi sodke iz veslojnih vezanih plo), furnir (iz domaih in eksotinih drevesnih vrst), lamelni parket, pohitvo (sestavne omarice, omarice za evlje, kuhinjske mize, kuhinjske stolke, stojala za roe, stenske obloge). Ob ustanovitvi je postal direktor podjetja Edo Gole, druga mesta v upravi so tedaj ali nekaj pozneje zavzeli: sploni sektor Vlado Bogataj, Boris Arzenek (1968); raunovodski sektor Marija Lubej, Slava Faleti (1968 ); glavno knjigovodstvo Marija Kunej (1968); komercialni sektor Anton Kopuar, Marija Cerjak (1968), Franjo Novak; tehnini sektor dipl. in. Oto Rak. Dne 30. maja 1973 je kot direktor prevzel vodstvo podjetja dipl. in. Janez Petauer. Dne 25. decembra 1973 je bil v podjetju sklenjen samoupravni sporazum, TOZD: ki podjetje kot organizacijo zdruenega dela deli v naslednje 1. TOZD Zaga Celje, 2. TOZD Furnirnica, 3. TOZD Polfinale, 4. TOZD Vzdrevalni obrati, 5. TOZD Pohitvo Celje, 6. TOZD Pohitvo empeter. Skupne slube: direktor (hkrati vodja celotnega podjetja): dipl. oec. Ivan Petauer; tehnini sektor: dipl. in. Oton Rak; sploni kadrovski sektor: Stane Jurjovec; komercialni sektor; finanno-raunovodski sektor; ekonomsko-organizacijski sektor.

Registracija pri okronem gospodarskem sodiu v Celju je bila izvedena 28. maja 1976 z izpremembo v vrstnem redu TOZD in dopolnili glede oseb in predmeta dejavnosti: 1. TOZD Zaga. Vodja: Ernest Poteko, Marija Kunej, raunovodja, 2. TOZD Furnirnica. Vodja: in. Franc Gorjanc, Marija Kunej, raunovodja, 3. TOZD Pohitvo Celje. Vodja: Franc ale, Marija Kunej, raunovodja, 4. TOZD Pollinale Celje. Vodja: Edvard Ianc, Marija Kunej, raunovodja, 5. TOZD Pohitvo empeter. Vodja: Janez Sirca, Marija Kunej, raunovodja, 6. TOZD Vzdrevalni obrati Celje. Vodja: Drago Naprudnik, Marija Kunej, raunovodja. Skupne slube Glavni direktor: Ivan Petauer, dipl. oec.; Oton Rak, dipl. in., vodja tehninega sektorja; Franjo Novak, vodja komercialnega sektorja; Marija Cerjak, pomonik vodje komercialnega sektorja; Stane Jurjovec, vodja splono-kadrovskega sektorja; Marija Kunej, v. d. raunovodja. Predmet dejavnosti: aganje in predelovanje vseh vrst mehkega in trdega lesa, izdelovanje in prodaja na debelo in drobno vseh vrst mehkega in trdega lesa, vseh vrst zabojev in sodov, vseh vrst plemenitega in slepega furnirja, vseh vrst lesne galanterije, finega in navadnega pohitva, tapetnikih izdelkov in mozaik parketa; opravljanje proizvodnih uslug za tretjo osebo iz obratne dejavnosti strojnega kljuavniarstva (struenje, rezkanje, bruenje, vrtanje) in kot stranska dejavnost dajanje malic in toenje brezalkoholnih pija lanom kolektiva; nakup aganega lesa od lastnikov gozdov; odkup sadnega drevja in ostalih drevesnih vrst iz negozdnih povrin. OPREMA Z zdruitvijo raznih mizarskih podjetij je prvotno nastala Tovarna pohitva. Zaetek je bila zaplemba peglieve obrtne delavnice ter dodatni prenos osnovnih sredstev manjih obratov. Bistveno se je podjetje razirilo s prikljuitvijo mizarske delavnice v Gaberju, ki jo je ob osvoboditvi izvril mizarski mojster Martin Golob. Izprva je bilo kot Mizarstvo v sklopu Lesnega predelovalnega podjetja, ki je obsegalo tudi bive Gumzejevo sodarstvo ob Lonici, bivo Sodinovo ago na Mariborski cesti (kjer stoje zdaj nova poslopja Kovinotehne) in bivo Kukovevo ago. Leta 1955 je OBLO potrdil podjetje, ki si je nadelo ime Oprema. Leta 1957 je podjetje razirilo svoj obrat na parketarstvo in leta 1963 tudi na oblaganje z gumo in plastinimi masami pa se je poslej imenovalo s celotnim imenom: Mizarstvo, parketarstvo in plastine mase. Svojo de-

lavnico je prinesla iz Gaberja na Babno v veliko poslopje Zadrunega doma, kjer je obratne prostore z prizidavo e razirilo. Leta 1962 je bila prikljuena mizarska delavnica v Vojniku. Prva leta je vodil podjetje Ludovik Golob. Po njegovi smrti je leta 1961 prevzel vodstvo Ivan Sket. Raunovodji: Joe Sumrak (1958), Franc Canek (1973), blagajniarka: Alojzija Hani-Klemen (1961), materialni knjigovodja: Mara Smodi (1971), administratorica: Joica Planinek (1972). V podjetju 65 (6) zaposlenih. POHITVO Osnova podjetja je biva velika delavnica Franja Vehovarja v Kersnikovi ulici, ki je bila v smislu zakona nacionalizirana. Prikljuila se je Lesnemu industrijskemu podjetju (LIP), ki se je razvilo v veliko podjetje na osnovi Catrove age na Spodnji Hudinji in je prevzelo ime Savinja. Leta 1975 se je na osnovi sklepa delavskega sveta osamosvojilo kot Pohitvo, stavbno in mizarsko podjetje. Prvi vrilec dolnosti direktorja je bil Franc Mlakar, leta 1968 je kot direktor prevzel vodstvo tefan Fras. Obratovodja: Stanko Primoi; vodja komerciale: Ivan Centrih; raunovodje: Franc Skala, Joe Sumrak (19571959), Antonija OgrinAvbreht (1960 ). Podjetje zaposluje 109 ljudi (med njimi 27 ensk). Izdeluje deloma stilno pohitvo: za podjetja Slovenijales, Lesnino, Alpos. Proizvaja tudi po naroilu: opremo za trgovino, hotele, bolnice. Hotelsko opremo dela tudi za izvoz (v Sovjetsko zvezo, Nemijo).

DENARNITVO IN ZAVAROVALNITVO DENARNITVO

Okupator je zdruil Mestno hranilnico in celjsko podrunico Banovinske (bive Junotajerske) hranilnice in osnoval s tem Mestno in okrono hranilnico. Dodal je e malopomembno Okrajno hranilnico v Rogatcu. Ukinil je Ljudsko posojilnico, Ljubljansko kreditno banko in Prvo hrvatsko tedionico. Prav tako je ukinil manje podeelske zavode in njihove vloge prenesel na veje. Nae ljudi je mono okodoval s tem, da je zamenjal jugoslovanske dinarje za marke po relaciji 20:1. Kar se je pri nas v denarnih zavodih nabralo denarja, je prenesel v svoje nemke in avstrijske denarne zavode. Slovenske uslubence je veinoma odslovil. Tik pred kapitulacijo so nemki uslubenci odli in Mestno hranilnico izpraznili. Po osvoboditvi je bila obnovljena finanna uprava, ki sta jo tvorila finanni odsek okroja in Mestna hranilnica. Dne 1. junija 1945 je pa bila ustanovljena podrunica Denarnega zavoda Slovenije, ki je poslovala preko Mestne hranilnice. Dne 12. oktobra 1946 se je pa Denarni zavod Slovenije spojil z Narodno banko. Kmalu sta sledili e Mestna hranilnica in Zadruna gospodarska banka. Mestna hranilnica je postala zdaj poslovalnica Narodne banke, ki je bila nastanjena v njenih prostorih. Dne 15. novembra 1950 se je celjska podrunica Narodne banke razdelila v dva zavoda s tem, da se je ustanovila posebna podrunica Narodne banke FLRJ Celje-okolica. Po vkljuitvi mestne obine v enoten okraj Celje, se je okolika podrunica preosnovala v Komunalno banko (1955). Vodstvo Narodne banke je imel po stanju leta 1957 Albin Lobnikar kot direktor, njegov namestnik je bil Mirko Presinger, pred vojno uslubenec finannega oddelka mestne obine, predsednik upravnega odbora je bil Milan Zupanek, pomonik direktorja Tovarne emajlirane posode (Emo). Leta 1959 so dodelili zavodu e Slubo drubenega knjigovodstva. Tedaj je bil zavod e pod vodstvom novega direktorja Slavka Verdela.

Njegov pomonik je bil Mirko Presinger. Zavod je imel v osmih obinah okraja 11 poslovnih enot in 99 zasedenih delovnih mest. Leta 1967 je podrunica Narodne banke kot Sluba drubenega knjigovodstva postala organ zvezne skupine in kot taka glavni kontrolor in tudijski organ gospodarstva. Komunalna banka je po zakonu o bankah leta 1961 postala obinska. Med drugimi zavodi ji je bila prikljuena tudi Celjska mestna hranilnica (1962). Direktor Komunalne banke je bil za Verdelom Karel Vitez, leta 1962 je prevzel mesto Franjo Vuajnk, pomonik direktorja je bil Milan Hohnjec. Leta 1965 se je Komunalna banka v smislu svojih nalog preimenovala v Kreditno banko. Imela je tedaj 6 podrunic in 13 ekspozitur. Med podrunicami so bile tri v Celju: osrednja poslovna enota, Celjska mestna hranilnica in podrunica za kreditiranje kmetijstva v Celju, kakor se je preimenovala leta 1954 ustanovljena Zadruna hranilnica in posojilnica. Ravnatelja Mestne hranilnice sta bila v tem asu Ivan Kocuvan in nato Stane Brinovec, ravnatelji Podrunice za kmetijstvo so pa bili Stane Hudnik, Karel Vitez, Franjo Lubej, Ivan Gedlika. Dne 26. februarja 1971 se je Kreditna banka prikljuila kot podrunica Ljubljanski banki. Na elu banke in osrednje enote je bil Zdravko Trogar, namestnik pa Milan Hohnjec. Ravnatelj Kmetijske podrunice je bil Franjo Lubej, Mestne hranilnice pa Aleksander Videnik. Sluba drubenega knjigovodstva Sluba drubenega knjigovodstva je bila ustanovljena leta 1959 ter vse do leta 1965 poslovala v sklopu Narodne banke FLRJ. Vodstveni kader je pri Podrunici v Celju od ustanovitve bil slede: Direktorji: Albin Lobnikar 1959 do 31. 3. 1960 (premeen na Centralo v Ljubljano), Slavko Verdel od 1. 4. 1960 do 31. 10. 1975 (upokojitev). Leta 1965 je bila Sluba drubenega knjigovodstva izloena iz Narodne banke in je postala samostojna kot organ Zvezne skupine. Franc Knafelc od 1. 11. 1975 dalje. Pomoniki direktorja: Mirko Presinger 1959 do 1965 pomonik direktorja za Slubo drubenega knjigovodstva, od leta 1966 do 1972 pomonik direktorja za banno-tehnine posle (1972 upokojen). Franc Marolt od 1972 dalje pomonik direktorja za banno-tehnine posle (prevzel posle od tov. Presingerja). Andrej Malai od 1959 do 1965 pomonik direktorja za bannotehnine posle, od 1965 do 1967 vodja kontrole za negospodarske organizacije, nato premeen v finanno inpekcijo kot svetnik.

Franc Maroh 1965 do 1972 pomonik direktorja za kontrolo, ko je bil po slubeni potrebi premeen na Centralo SDK za Slovenijo v Ljubljano kot pomonik generalnega direktorja SDK za Slovenijo. Oskar Naglav od 1973 dalje pomonik direktorja za kontrolo (prevzel posle od tov. Maroha). Marjan Ai od 1. 5. 1978 tretji pomonik direktorja za sploni in kadrovski sektor (nanovo odprto delovno mesto). Sekretarji e/i splonih poslov:

Anica Tovornik 1959 do 1962 (upokojena), Edo Novaan 1962 do 1965 (odpovedal delovno razmerje), Pavle Cremonik 1965 do 1976 (upokojen), Truda Neme 1976 do 1977 (odpovedala delovno razmerje). To delovno mesto je bilo leta 1978 ukinjeno in je prelo v sklop splonega in kadrovskega sektorja, ki ga vodi tretji pomonik direktorja Marjan Ai. Kontrola gospodaiskih organizacij vodje Zvone Novak 1959 do 1966 (premeen v finanno inpekcijo), Marica Aran 1967 do 1975 (upokojena), Sonja Turk 1975 dalje. Kontrola negospodarskih organizacij vodje Vida Rebeuek 1959 do 1965 (odpovedala delovno mesto), Andrej Malai 1965 do 1967 (premeen v finanno inpekcijo kot svetovalec), Sonja Turk 1967 do 1975 (nato prevzela mesto kontrole za gospodarstvo), Irena Prelovec 1975 do 1976 (odpovedala delovno razmerje), Anica Golavek 1976 dalje. Devizna kontrola vodja Kancijan Kurent 1959 do 1965. Te posle je leta 1965 prevzela na novo ustanovljena Ekspozitura Narodne banke FLRJ Celje ef te nove ekspoziture je e nadalje ostal Kancijan Kurent. Finanna inpekcija vodje Franc Maroh 1959 do 1972 (od leta 1965 dalje je bil tudi pomonik direktorja). Jovan Leji 1972 dalje. Analize vodja Boo Koelj 1959 do 1966 (odpovedal delovno razmerje), Vera Irmannik 1966 do 1971, Franc Marolt 1971 do 1972 (prevzel posle pomonika direktorja), Vera Irmannik 1972 do 1975, Franci Prepadnik 1975 dalje. Raunovodstvo vodja Mira Godec od 1959 dalje. Plailni promet vodja Nada Simoniti od 1959 do 1973. Leta 1973 je prela obdelava nalogov na avtomatsko obdelavo podatkov, formiral se je nov oddelek AOP, ki sedaj zdruuje opravila prejnjega plailnega prometa in drubenega raunovodstva. Golob Amalija 1973 dalje (AOP). Drubeno raunovodstvo in statistika vodje Magda Koar 19591963, Marija Nerad 19631973 (tega leta se je te posle preneslo na novo formiran oddelek AOP glej plailni

promet), Alfred Solak 1959-1972 vodja statistike (odpovedal delovno razmerje), Elica Pavlovi 1972-1973 vodja statistike, Ivanka Ladiha 1973 dalje. Odsek proraun vodja Marija Centrih od 1974 dalje ta odsek je bil na novo formiran leta 1974. Blagajna in likvidatura vodja Viktor Furlan 1959 do 1974 (upokojitev), Nada Mirnik 19r4 do 1977 (odpovedala delovno razmerje), Majda Berkovi 1977 dalje. Poleg navedenih oddelkov oziroma odsekov so na podroju celjske regije od leta 1959 obstojale podrunice Slube drubenega knjigovodstva v sklopu Narodne banke, od leta 1965 pa so podrunice bile preimenovane v ekspoziture Slube drubeneega knjigovodstva, ki so spadale pod podrunico SDK Celje. . Ekspozitura Lako ef (do leta 1965 podrunica glej zgoraj) Alojz Zaje 1959 do 1961, Marija Nerat 1961 do 1973 (premeena v podrunico Celje), Zlata Krese 1963 dalje. Ekspoziture (podrunica) Slovenske Konjice ef Karel Vitez 19591960 (premeen v Komunalno banko Celje), Martin Grum 1960 do 1969 (umrl), Anton Turnek od 1969 dalje. Ekspozitura (podrunica) marje pri Jelah ef Stane Glavnik 19591964 (premeen v Centralo SDK v Ljubljano), Leopold Pelko 1964 dalje. Ekspoziture (podrunica) alec ef Zofka Cvenk 19591975 (upokojitev), Joica Pinter 1975 dalje. Ekspozitura (podrunica) otanj ef (leta 1973 preselila svoj sede iz otanja v Velenje) Ciril Pilih 19591957 (preel v Komunalno banko Velenje), Mira Pleterski 19571973 (leta 1973 je bila v Velenju postavljena nova podrunica samostojna, ne ve vezana na Celje SDK). Ekspozitura (podrunica) Mozirje ef Ivka Lamut 19591973 (vkljuena v podrunico SDK Velenje). Leta 1973 sta bili ekspozituri Velenje in Mozirje izloeni iz podrunice SDK Celje, ker je bila za podroje obin Velenje in Mozirje formirana samostojna podrunica SDK s sedeem v Velenju (direktor Lojze Napotnik), ekspozitura v Mozirju pa je e nadalje obstojala v okviru podrunice v Velenju. Ekspozitura entjur pri Celju ef Franjo Krajek 1978 dalje. Ta ekspozitura je bila na novo formirana 1. 4. 1978 zaradi priblianja SDK komitentom. Ta izrpni pregled je sestavil Mirko Presinger, prvi pomonik direktorja v pokoju. Obnova podrunice Narodne banke Leta 1967 se je podrunica Narodne banke preosnovala v SDK. Vse osebje je prelo v novo ustanovo. Kmalu nato se je od SDK loil del uslubencev in je tvoril osnovo za obnovljeno podrunico Narodne ban-

ke, ki je prevzela zunanjo trgovino (devizne posle). Vodja podrunice (tudi kot ekspozitura oznaevane) je bil Kancijan Kurent, ki je ostal na tem mestu do svoje smrti. Ob obnovitvi podrunice so se vrnile v Narodno banko med drugim Mira Brada, Danica Udrih in Marija Lipotnik. Udrihova in Lipotnikova sta pozneje odli v Ljubljano, Bradaeva je pa ostala v Celju in je bila Kurentova namestnica, po njegovi smrti tudi vrilka dolnosti. V jeseni 1978 je stopila v pokoj. Po odhodu Lipotnikove je prevzela njeno mesto Zofija Straek. Nada Jaroin in Joica Fuchs sta odli v SDK, a sta tudi upokojeni. Mesto vodje je leta 1978 prevzel Ocvirk. Delo podrunice je zelo naraalo, tako da so ga uslubenke komaj zmagovale. Pomislimo samo, kako je raslo Gorenje! A tudi tevilni TOZD so zahtevali poveani napor! Podrunica je bila izprva nastanjena v novem poslopju SDK, 31. avgusta 1976 se je preselila v palao Mestne hranilnice. Investicijska banka V Narodnem domu, kjer je zdaj umetnika razstavna dvorana, je medtem nekaj let delovala Investicijska banka, ki jo je vodila Spela Steinbiichlerjeva. REORGANIZACIJA BANNEGA IN KREDITNEGA SISTEMA Ko je bila konana reorganizacija podjetij zdruenega dela v smislu naela, da pripada zasluek tistemu, ki ga ustvarja, in s tem povezane popolneje samouprave, so prile na vrsto tudi banke in manji kreditni zavodi, tj. celotni banni in kreditni sistem. Pravno osnovo za to reorganizacijo je dal Zakon o temeljih kreditnega in bannega sistema, ki je izel v Uradnem listu SFRJ 2. januarja 1977 v zvezi z ustavo in Zakonom o zdruenem delu. Smoter reorganizacije je bil, da se denarni zavodi tesneje poveejo z organizacijami zdruenega dela in jim nudijo svojo pomo pri izvrevanju finannih poslov. Denarni zavodi prejemajo od tistih svojih uporabnikov, ki si denar izposojajo, nagrado v obliki obresti, tistim uporabnikom, ki jim sredstva dado na razpolaganje, pa obresti plaujejo po nijih odstotkih, ker pa morajo dobiti nagrado za svoje delo in za posebne stroke, ki pri tem nastajajo. Ako pri celotnem obraunu nastane vmesni viek na dohodku, tvori ta posebno kategorijo, ki o njej sklepa po zakonu na delegatskem temelju izvoljeno vodstvo. Zakon razlikuje interne, temeljne in zdruene banke glede na obseg in viino poslovanja. Interna banka posluje samo v okviru organizacij zdruenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih drubenih pravnih organizacij ter temeljnih skupnosti in enot, ki so v njihovem sestavu s tem, da po eni strani sprejemajo od svojih delovnih pripadnikov vloge, po drugi strani jim pa dajejo posojila. Preko okvira svojih organizacij posegajo le, e imajo vloenih sredstev ve, kakor jih za svoje posojilojemalce rabijo.

Temeljne (osnovne) banke segajo bolj na iroko, izravnajo potrebe po nalaganju in izposojevanju denarnih sredstev med razlinimi drubenimi (gospodarskimi in negospodarskimi) organizacijami in tudi med posamezniki v njihovem sestavu ter opravljajo vse raznovrstne banne posle, ki jih zahteva zapleteno sodobno ivljenje. Temeljne banke ustvarjajo drubene organizacije, ki se iz gospodarskih potreb zdruijo in s tem postanejo njene lanice. Zdruitev se izvri na osnovi samoupravnega sporazuma, v katerem sta doloena vrsta in obseg poslov, ki jih bo temeljna banka opravljala. Organ upravljanja je zbor banke, njen izvrilni organ je izvrilni odbor. Razen tega ima temeljna banka e kreditni odbor, lahko pa njen zbor izvoli e druge organe, doloene za posvetovanje o doloenih zadevah in za izvrevanje sprejetih sklepov. Za izvrevanje sprejetih sklepov je na najvijem mestu odgovoren poslovodski organ, ki je individualen ali kolektiven. Temeljne (osnovne) banke so lahko zdruene v zdrueno banko. Takno odloitev sprejmejo s samoupravnim sporazumom, v katerem doloijo namen, obseg in vrsto poslov. Namen takega sporazuma je zdruitev toliknih denarnih sredstev, da se nastala zdruena banka lahko loti najobsenejih gospodarskih in drugih drubenih planov, ki bi jih sredstva posameznih temeljnih (osnovnih) bank ne zmogla. Zdruene banke imajo kakor temeljne svoj zbor in izvrni odbor, lahko pa zbor izbere organe e za druge potrebne zadeve. Na elu organizacije je individualni ali kolektivni poslovodski organ. Druge denarno-kreditne institucije omejenega obsega so: banni konzorcij, samoupravni skladi, hranilnice in posojilnice (oblastvene in zadrune), teritorialno najiri obseg ima Potna hranilnica. V Sloveniji so se e v zaetku leta 1977 lotili reorganizacijskega dela z vso odgovornostjo. Na elu je bila Gospodarska zbornica, ki je sestavila poseben odbor strokovnjakov in odgovornih ljudi. Reorganizacija je zajela tudi Ljubljansko banko. Glavno pripravljalno delo je bilo izvreno leta 1977. Potrebno analizo je opravil koordinacijski odbor delovnih skupin, v katerem so bili delegati vrilci bannih poslov z vseh podroij in obmoij, kjer je banka imela svoje poslovalnice. Drugi lani so bili: predstavniki drubeno-politinih organov banke, predstavnik drubenopolitinih organov republike in gospodarske zbornice, znanstveni finanni delavci in predstavnik Kreditne banke v Mariboru in Kopru. Analiza je bila zelo razlenjena in temeljita. V aprilu 1977 so na zboru Ljubljanske banke razpravljali prvi in v juliju 1977 na iri konferenci drugi. Nato so dali osnutke dokumentov v javno razpravo. Dne 12. januarja 1978 je bil ustanovni obni zbor, ki je sprejel definitivne sklepe. Pod okriljem zdruene Ljubljanske banke so se konstituirale temeljne (osnovne) banke. Te so bile: Osnovna banka Ljubljanska banka Beograd, Temeljna banka Gorenjska, Kranj, Temeljna Posavska banka, Krko, Temeljna Po-

murska banka, Temeljna Koroka banka, Slovenj Gradec, Temeljna banka, Zasavje, Trbovlje, Temeljna banka Velenje, Temeljna banka Nova Gorica, Temeljna banka Novo mesto, Osnovna banka Zagreb, Osnovna banka Vojvodina, Novi Sad, Osnovna banka Sarajevo, Osnovna banka Skopje. Nekatere temeljne banke se v naslovu ne oznaujejo kot temeljne, vendar so take bile: Splona banka Celje, Banka Domale, Gospodarska banka Ljubljana. V Mariboru in Kopru sta bili dotlej razen Kreditnih bank Maribor in Koper tudi poslovalnici Ljubljanske banke. Oba para sta se zdruila, tako sta nastali Ljubljanska banka zdruena banka Maribor, ki je sprejela tudi prejnjo Kreditno banko v Slovenski Bistrici, ter Ljubljanska banka zdruena banka Koper. Razen tega se je kot temeljna (osnovna) banka prikljuila tudi Podravska banka v Koprivnici, katere podroje se je e prej prepletalo s posavskim podrojem Ljubljanske banke. Skupna velika organizacija Ljubljanske banne centrale je obsegala 5.066 lanic (organizacij zdruenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih drubenih upravnih organizacij, ki so imele vse skupaj nad 800.000 delovnih lanov (lanic). Celotna skupna organizacija je tela 20.216 deponentov in 2,200.000 varevalcev. Zdruevala je pa preko 148 milijard 682 milijonov kapitala. Splona banka Celje je obsegala 546 lanic, 2.475 deponentov in 137.370 varevalcev. Njena bilanna vsota je znaala 6.625,000.000 din. Imela je v svojem sestavu 7 hranilnic in ekspozitur, razen tega pa e 13 agencij in poslovnih enot. Skupno je zaposlovala 469 uslubencev.

LJUBLJANSKA BANKA, SPLONA BANKA CELJE Ustanovitelji: Aero, kemina in grafina industrija: TOZD Kemija Celje, TOZD Kemija empeter, TOZD Grafika, Skupne slube; AMD lander Celje; Avto Celje trgovina na veliko in malo s servisi, Celje; Celjske lekarne; Center za praktino usposabljanje in zaposlovanje invalidov; Center, trgovsko podjetje, Celje; Center za socialno delo. Odnos do ustanoviteljev je obseen v Samoupravnem sporazumu o zdruitvi v temeljno banko. Sporazum je zael veljati 1. januarja 1978. Dopolnjuje ga Statut Ljubljanske banke Splone banke, ki je zael veljati 1. januarja 1978. Tedaj so prenehala veljati pravila Ljubljanske banke Podrunice Celje, sprejeta dne 26. februarja 1973. Najviji upravni organ je zbor banke. Organi soupravljanja pa so: svet deponentov banke, svet varevalcev banke in zbor udeleencev samoupravnega sporazuma o zdruevanju dela in sredstev za doloene namene. V zboru sodelujejo razen delegatov lanic ustanoviteljev tudi delegati deponentov in varevalcev, in sicer v zadevah, ki se njih neposredno

tiejo. V zboru pripada delegatom lanic 100 delegatskih mest, delegaciji deponentov in varevalcev pa po 7. Zbor se sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat v koledarskem letu. Izvrilni organi upravljanja banke so: izvrilni odbor banke, kreditni odbor banke in drugi odbori ali komisije, ki jih doloi statut ali jih imenujejo organi banke. Kot taki se navajajo: svet deponentov, svet varevalcev, nadzorni odbor, kreditni odbor za stanovanjske in komunalne zadeve, komisija za spremljanje samoupravnih splonih aktov (mandat 2 leti). Najviji interni upravni organ ima kolegialni znaaj. Imenuje se poslovodni odbor in ga je zbor banke v smislu statutov izvolil za 4 leta z veljavnostjo od 1. junija 1978. Predsednik: Zdravko Tiogai, dipl. politolog; lana: Vida Sevek in Fanika Jugovi. Poslovodnemu odboru dodeljene (t. i. tabne) slube: organizacija in tehnika dela, pravna sluba, sluba notranje kontrole, sluba plana in analize. Celotno delovno podroje poslovanja se deli na 7 sektorjev: 1. Sektor zdruevanja dela in sredstev: vodja ing. Niko Ka, a) Sluba kratkorone nalobe. Erna Vrabi. b) Sluba dolgorone nalobe. Boena Jazbec. Obe slubi sta bivi direkciji. c) Finanna sluba. Albin Cocej, nadomea ga Marica Poharc. 2. Sektor ekonomskih odnosov s tujino. Vodja: Joe Hlaer. 3. Sektor za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Vodja: Bernard Poljanec, za njim Franc Dobovinik. 4. Sektor za poslovanje s prebivalstvom. Vodja: Pavle Buh. 5. Sektor za raunovodstvo. Vodja: Karla Kajba. 6. Sektor za opravljanje poslov delovne skupnosti. Vodja: Vida Rebeuek. 7. Tajnitvo banke. Vodja: Antonija Zatler. Splona banka: Vodnikova ulica. Vodja: Martina uhel, namestnik Vili agar, vodja dinarskega odseka: Metka Seles, vodja deviznega odseka: Marija Jelenko. Agencije: Otok, Ulica Prekomorske brigade, Vojnik 23, Hudinja, Trg V. kongresa. Zadnja agencija je vrila posle s tujino. Bila je nastanjena v bivi kresiji. Po polnoi 29. januarja 1979 je poslopje mono pokodovala eksplozija plinske grelne naprave, zato so ga poruili. Agencijo je vodil Joe Hlaer. Po nesrei so morali njene posle zaasno porazdeliti na druge poslovalnice banke. Celjska mestna hranilnica. Vodja: Joica Herman, namestnica: Fanika Vitez vodja likvidature, Marija Kovaec, vodja kreditov, Danica Poropat, tajnica.
22 Zgodovina Celji

337

Ekspozitura Lako, Valvazorjev trg Vodja: Julij Podlesnik, nato Ivanka Flander, nato Karel Koak. Agencija: Radee. Ekspozitura marje Vodja: Ljudmila Kecur. Agenciji: Bistrica ob Sotli in Kozje. Ekspozitura Rogaka Slatina Vodja: Cvetka Leskovar. Ekspozitura entjur Vodja: Fanika Ulaga. Agencija: Planina. Ekspozitura Slovenske Konjice Vodja: Pavla Jane. Ekspozitura alec Vodja: Ivanka Vrbi. Agencije: Eraslove, Polzela, Vransko, Prebold, empeter. Ekspoziture Mozirje (s pomono ekspozituro Ljubno) je zdaj prikljuena temeljni banki v Velenju, ekspozituri BreiceKrko in Krko Sevnica sta pa pri temeljni banki Novo mesto. Prejnja temeljna banka podrunica za kmetijstvo je zdaj sektor za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Jugobanka Jugobanka za zunanjo trgovino, Beograd, Centrala v Ljubljani, ekspozitura v Celju, Titov trg. ef: Rudi Mutec, kontrolor: Ida Polinik, referent: Ida Janu. Vpis v Celju: 4. februarja 1971. Prepis v register v Beogradu: 3. maja 1971. Ekspozitura vri vse banne posle izkljuno s prebivalstvom. Ti posli obsegajo: dinarsko in devizno poslovanje, menjavanje denarja in kreditiranje. Rudiju Mutcu je 1. junija 1976 sledila kot vodja Katarina Kline, Ida Janu in Marija Dobriek sta pa vodji izmene. Ekspozitura posluje v sestavu temeljne banke v Ljubljani. V Mariboru je filiala, sicer so pa v Sloveniji e ekspoziture v Ljubljani (tri), na Jesenicah, v Murski Soboti, Seani, Novi Gorici, Novem mestu in Kranju. Sede Jugobanke Udruene banke je v Beogradu, njene temeljne banke, poslovne enote (filiale), ekspoziture in agencije so pa po vsej dravi. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Tako kot so po osvoboditvi zaele oivljati razne dejavnosti, ki med okupacijo niso delovale, se je zaelo obnavljati tudi zavarovalnitvo. Znano je, da je do leta 1941 delovalo v Jugoslaviji okoli 35 zavarovalnih drub, ki so bazirale veinoma na tujem kapitalu. Ena izmed domaih zavarovalnic je bila tudi Vzajemna zavarovalnica. Uslubenci bive zavarovalnice so e v maju 1945 prieli z obnovo zavarovalnitva v Celju. Ta zavod se je imenoval:

Zavarovalni zavod Slovenije s sedeem v Vodnikovi ulici (objekt sedanje Ljubljanske banke). Ravnatelj zavoda je bil tov. Hugo Krameri, ki je opravljal vse posle. V interni slubi so bili zaposleni le trije delavci. Naslednik bive zavarovalnice Dunav je bil Dravni zavarovalni zavod za zavarovanje in pozavarovanje s sedeem v Cankarjevi ulici. Direktor je bil tov. Joe Jurh, raunovodja in blagajnik pa Radovan Boi. Tretja zavarovalna druba v Celju je bila Slavija, ki je prevzela posle vseh ostalih domaih zavarovalnic (predvojnih). Sede je imela v Preernovi ulici. Direktor je bil Stane Koprol. Vse tri zavarovalne drube so se v letu 1946 zdruile v Dravni zavarovalni zavod DOZ. To je bila enotna zavarovalnica v Jugoslaviji, v Celju pa je imela svojo podrunico. Posli vseh treh zavodov so se zdruili in nadaljevali s poslovanjem v Vodnikovi ulici. Nadaljnja lokacija DOZ je bila v poslopju bive Hrvatske tedionice v Ulici XIV. divizije, nato v domu OF od koder se je leta 1960 preselila v svojo stavbo v isti ulici, kjer je e danes. Dravni zavarovalni zavod je bil likvidiran v letu 1962, ko so zaele delovati samostojne zavarovalnice po republikah, okrajih in obinah. Celjanom je uspelo ustanoviti Zavarovalnico Celje. Ta je delovala na obmoju celotnega okraja. Ponovno reorganizacijo je zavarovalnitvo doivelo v letu 1967. Takrat so se vse samostojne zavarovalnice zdruile v slovensko zavarovalnico Sava; v Celju je imela svojo podrunico. V zdruitev ni vstopila takratna Zavarovalnica Maribor, zaradi esar je imela Slovenija dve zavarovalnici vse do 1. 1. 1977. S tem letom je zavarovalnitvo sledilo ustavni preobrazbi in formiralo Zavarovalno skupnost Triglav s centralo v Ljubljani. Tako je Slovenija ponovno dobila eno zavarovalnico, v Celju pa Zavarovalno skupnost Triglav, Obmono skupnost Celje. Poleg ZST deluje v Sloveniji e Pozavarovalna skupnost Sava, ki se ukvarja s pasivnim zavarovanjem in po obmojih nima poslovnih enot. Direktor: Boa Jurak (19781980), Vinko Jagodic (1980); sekretar: Pero Malovi; raunovodja: Vinko Krofelj (do 1980), larko Mravlje (1980). tevilo zaposlenih: 253, od tega 93 terenskih zastopnikov v regiji Celje.

 OLSTVO OBNOVA OLSTVA V stari Jugoslaviji je bilo v Celju lepo razvito olstvo. V mestu so bile tiri osnovne ole: mestna deka in deklika, okolika deka in deklika ola olskih sester; tri meanske ole, deka in deklika ter meanska ola olskih sester; dravna realna gimnazija in prvi razredi nastajajoe klasine gimnazije, ki sta imeli skupaj preko 1.400 dijakov (dekov in deklic); dvorazredna (srednja) trgovska ola", vajenika obrtna, trgovska in gostinska ola; rudarska ola, glasbena ola Glasbene matice. Otroki vrtci so bili trije, eden pri deki mestni, eden pri okoliki oli in eden pri olskih sestrah. olska kuhinja je bila pri gimnaziji, meanski oli in zdravstvenem domu. Okupator je slovensko olstvo takoj uniil, uitelje in profesorje je veinoma izselil in na njihovo mesto poslal svoje ljudi, ki esto niso imeii ustrezne izobrazbe in so kot svojo edino nalogo smatrali Hitlerjevo naroilo, da napravijo Spodnjo tajersko zopet nemko in da imprej prepriajo nae otroke, da so Nemci. Zaudenje se loteva loveka, ko ita v olskih kronikah trditev, da je stara Jugoslavija iz nemkih otrok napravila slovenske, in gnus, ko ita v olski kroniki bive okolike ole trditev, da je slovenski reim poiljal v to olo bedne in zanemarjene delavske in kmeke otroke, v mestne pa mestne otroke bogatih ljudi; ko je vendar znano, da je v avstrijski dobi morala okolika obina ustanoviti svojo olo, ker so mestni mogotci iz mestnih ol slovenino popolnoma izgnali in da so slovenski stari iz mesta poiljali svoje otroke v okoliko olo. Nemci so v Celju ustanovili deko in dekliko osnovno olo, deko in dekliko meansko olo, ki so jo imenovali glavno olo (Hauptschule), ter gimnazijo ali vijo olo (Oberschule). Mesto prejnje trgovske ole in vajenikih ol je zavzemala gospodarska ola (Wirtschaftsschule). Za ole je bilo na razpolago samo olsko poslopje v Gregorievi ulici (kjer je zdaj pedagoki olski center). Gimnazija (glavna ola) je pa imela pouk v Serneevi hii na landrovem trgu. Petje, telovadba in nemki jezik so bili povsod vodilni predmeti. Tudi v gimnaziji je bil pouk skrajno nepopoln. Slovenski jezik je bil najstroe prepovedan. Zaradi slovenskega govorjenja so iz gimnazije

nekaj deklic izkljuili. Nemki uitelji so si izprva domiljali, da bodo zlepa in zgrda dosegli svoj cilj, zadnja leta so morali ugotoviti, da so se varali, mladina je e oitno kazala narodno zavest. Naduitelj Rentmeister (pred prvo vojno naduitelj nemke ole v Rogaki Slatini), ki so ga bili v poetku poslali v Celje kot poverjenika, je moral ugotoviti, da mu je izpodletel ivljenjski cilj, za katerega je po lastni izjavi doloil: ponemenje slovenskih otrok. Cim bolj je slabela nacistina mo, tem ibkeja je bila nemka ola. Nekaj dni pred propadom nemke oblasti so tuji olniki odli. Dne 9. maja je naa osvobodilna vojska prispela v Celje in zaelo se je veliko delo obnove in napredka. 2e naslednji dan, 10. maja, je prosvetni referent Osvobodilne fronte v Celju naroil bivemu direktorju II. dravne (klasine) gimnazije Ivanu Braku, naj sklie na posvetovanje glede prietka dela vse v Celju se nahajajoe une moi. e istega dne so prili k njemu profesorji: Valentin Stante, dr. Franjo 2ge, Janko Preskar, Cvetko uka in Franjo Krusic. Po kratkem razgovoru so si ogledali gimnazijsko poslopje in zbirke. Ugotovili so, da je poslopje v dobrem stanju, da pa so uniene vse slovenske in slovanske knjige, da je izginilo mnogo starejih znanstvenih knjig, da je bila uniena velika zaloga ubenikov Podpornega drutva, da so zbirke mnogo trpele, da je samo bioloka zbirka (po zaslugi dostojnega profesorja nenacista) ostala ohranjena. V poslopju je bilo vse polno municije in drugih predmetov. Tudi nae vojatvo je e bilo v poslopju. Naslednji dan, 11. maja, je e bil v Celju delegat ministrstva prosvete za celjsko okroje Bogomil Gerlanc. Sklical je uiteljstvo vseh vrst na posebno posvetovanje, ki se je vrilo na bivem okrajnem glavarstvu (v poslopju, kjer je zdaj poleg drugega zgodovinski arhiv). Gimnazijo so zastopali Ivan Brako, Cvetko uka in Franjo Krui. Delegat Gerlanc je orisal sploni poloaj in pozval zbrane, naj vsak na svojem podroju stori vse, da se zane pouk. Glede gimnazije je poudaril, da bodo v pravem asu dana potrebna navodila. 2e dne 12. maja je okroni odbor Osvobodilne fronte imenoval prof. Braka za delegata na gimnaziji in mu naroil, naj uredi zavod in pripravi vse potrebno za prietek pouka. To imenovanje je dne 24. maja potrdilo ministrstvo prosvete, ki je Braku dalo pooblastilo, naj kot zaasni delegat upravlja gimnazijo in izvruje naredbe Narodne vlade. Profesor Krui je prevzel tajnike posle. Dne 16. maja je delegat Gerlanc izdal posebna navodila o obnovi pouka. Hkrati je ministrstvo prosvete v vseh asopisih objavilo lanek Ozdravljenje nae srednje ole. V njem poziva uiteljstvo, naj se vrne na svoja slubena mesta, in dijake, naj se vpiejo v razrede, ki so jih obiskovali zadnje olsko leto; za dijake, ki so se aktivno udeleevali osvobodilnega gibanja, pa lanek napoveduje posebne teaje, ki jim bodo omogoili, da skrajajo tudijsko dobo. Dne 15. junija je imel Gerlanc v Celjskem domu okrono uiteljsko zborovanje z unimi momi za osnovno olo, ki so e bile v Celju in sosednjih krajih. Na zborovanju je dal nova navodila in povedal, da se bodo

z novim olskim letom meanske ole spremenile v nije gimnazije in da bo ljudska oblast zaela ustanavljati dijake konvikte. To je bil uvod za reden zaetek dela. Mladino je bilo na redno delo treba pripraviti. Na olah vseh vrst so bili pripravljalni teaji, ki so s poitnikim presledkom trajali nekaj tednov in so omogoili, da se je mladina potlej lahko vkljuila v redno olanje. Redni pouk so spremljale preobrazbe olske strukture. V olskem letu 1947/48 so poizkusno uvedli sedemletno osnovno olanje, nija skupina je imela tiri, vija pa tri razrede. Tako so pouevali na II. osnovni oli (v Gregorievi ulici). Druge osnovne ole so bile tirirazredne. Skladno s tem je bila nija gimnazija skrajana za en niji razred. Obe meanski oli, deklika in deka, sta bili v olskem letu 1945/46 preimenovani v dekliko oziroma v deko nijo gimnazijo. Hkrati z uvedbo sedemletnega osnovnega olanja so obe niji gimnaziji zdruili v enem zavodu, tako je nastala II. gimnazija, ki je postopoma dobila vse vije razrede. 2e v olskem letu 1950/51 so sedemletke ukinili, v zvezi s tem so gimnazije zopet postale osemletne, osnovne ole so postale tirirazredne. Celjski sedemletki (II. osnovni oli) so nastajajoe razrede vije skupine odvzeli in jih prikljuili II. gimnaziji. Drugod so pa vije razrede sedemletk, dopolnjene s etrtim razredom, preimenovali v nije gimnazije. Tako je ostalo do olskega leta 1957/58. Tedaj so osnovne ole v vejih krajih spremenili v osemletke, ki so jim pozneje upravno in pedagoko prikljuili osnovne ole v manjih krajih, in doloili, da stareji otroci iz teh krajev obiskujejo vije razrede matinih ol (osemletk), kjer je potrebno, poskrbe obine za prevoz. Gimnazijam so pustili samo vije razrede. Celjska II. gimnazija se je zaradi tega sama spremenila v osemletko, kajti prva gimnazija je z nijimi razredi izgubila ustrezno tevilo uencev in je zato lahko sprejela tudi uence bive II. gimnazije. Tako je poslej mesto Celje (brez novih pridobitev) imelo tri popolne (osemletne) osnovne ole. V nadaljnjem prikazu bomo videli, da je zaradi poveanja mesta in porasta tevila prebivalstva bilo treba poskrbeti e za nove ole. To je bila pot splono-izobraevalnega olstva. Misliti je pa bilo treba tudi na varstvene ustanove za predolsko ter duevno obremenjeno mladino. olska politika je stremela za tem, da razredi ne bi bili preobseni. S tem je bilo unim moem omogoeno, da so pri pouku uporabljali moderneje metode, da so lahko uni postopek bolj individualizirali in v veji meri navajali mladino k samodelavnosti. Samodelavnosti niso omejevali samo na une ure. 2e v olskem letu 1946/47 so jeli v olah ustanavljati pionirske oddelke, tem so kasneje sledili mladinski oddelki za stareje letnike. V letih 1951 do 1953 so pionirje imele v skrbi izvenolske organizacije, ki jim je pomagalo uiteljstvo, pozneje so jih pa zopet vrnili olam. Pionirji in zlasti mladinci so ustanavljali kroke, v katerih so utrjevali snov, ki so se je uili v oli, a tudi kroke, v katerih so se izpopolnjevali v najrazlinejih smereh: v krepitvi telesa, v sestavljanju spisov, dramatiki, petju, slikanju, ahu itd. Uiteljstvo jim je pri tem pomagalo. Ponekod se navaja tudi tabornitvo. Istoasno s pionir-

skimi so se v olah zaele ustanavljati tudi organizacije Podmladka Rdeega kria. . . Mladina je pa naroevala mladinske liste: Cicibana, Pionirja, Pionirski list ter knjige mladinskih zbirk: Sinjega galeba, ebelice. Vse to so bila sredstva ne samo za izobrazbo, ampak tudi za vzgojo mladine. Praksa kae, da esto ni bilo mogoe zadostiti vsem potrebam. Obojna zaposlenost starev je nalagala drubi velike naloge, ki jih je reevala z najboljo voljo, vendar so esto nove naloge kar sproti rasle. ola je morala vzgojno spremljati tudi dogodke v drubi, tiste, ki so se tikali tudi miadine. Te dogodke je ola redno praznovala. Pri nas so se kot taki ustalili: zaetek in konec olskega leta, dan Preernove smrti, Titov rojstni dan, dan borca, praznik republike. Dodati bi bilo treba e marsikak dan: praznik matere in otroka, dan ena, teden tednje, istoe, varnosti na cesti, Titovo tafeto itd. Vano je bilo, da je pri tem mladina sama sodelovala, ne samo po posameznih predstavnikih, ampak tudi mnoino. Vzgojitelji so se zavedali, da je mladino treba zaposliti, sicer tako, kakor ustreza njenim letom in znaaju. Voditelj Partizana je pa o priliki napisal, da bi elel videti veje tevilo mladine v svojih naraajskih in mladinskih oddelkih. olsko nadzorstvo Nadzorstvo nad olskim delom je pripadalo izpoetka okronemu ljudskemu odboru, po ukinitvi okroja pa mestnemu ljudskemu odboru za ole v mestu in okrajnemu ljudskemu odboru za ole v okolici. Vije nadzorstvo je pripadalo republikemu ministrstvu za olstvo in prosveto. Okroje je imelo v sestavu svoje uprave poseben oddelek za ole in prosveto, ki ga je kot naelnik izprva vodil Slane Terak, izza marca 1945 pa tefan Trobi, olski nadzornik je pa bil Franjo Ro. Mesto je po osvoboditvi tvorilo poseben okraj Celje-mesto. Upravo je imel narodno-osvobodilni odbor, ki je priel z borbenega terena. V njegovem sestavu je bil prosvetni oddelek, ki ga je kot naelnik vodil Josip Kotnik. V februarju 1946 so narodnoosvobodilni odbor reorganizirali. Razen tajnitva je obsegal tiri glavne odseke. Eden med njimi je bil prosvetni odsek. Na elu mu je bila Ivana Zagarjeva. Maja 1946 je izel splosni zakon o ljudskih odborih. Mestni narodnoosvobodilni odbor je dobil ime mestnega ljudskega odbora. Odseki so postali poverjenitva. Njihovi vodje so bili poverjeniki. Poverjenik za prosveto je postal Anton Akerc. Septembra 1950 so poverjenitvom sledili sveti. Predsednik sveta za prosveto in kulturo je bil prof. Anton Akerc. Kot olska nadzornika sta si sledila Vinko M oderndorfer in Izidor Horvat. ' Ko so okroje ukinili, so prosvetne in olske agende za okolico prele na okraj Celje-okolica. Poverjenitvo za prosveto in kulturo v okraju je prevzel Franjo ega. Njemu je sledil Boris Debi, prosvetni referent je bil Ivan Mikek. Nato je bil imenovan Albert Borut Rajer za naelnika oddelka za prosveto in kulturo. To dolnost je opravljal do leta 1955, ko mu je bil imenovan za naslednika Vojko Simoni.

Kot prosvetni inpektorji so delali pri okraju Riko Pestevek, Bogomir Lunik, Leopold Veber, Drago Cucek, Lojze Neimer, Drago Predan, Mirko Koelj, Edmund Boiek, Mirko Strehovec, Jakob Majcen, Joe Doberek, Joe Gluk. Nadzornik za olske vrtce in domove je bil Mirko Goriek. Leta 1961 mu je sledila Lojzka Jani in tej leta 1965 Marica Volferl. Ko je bilo leta 1954 Celje kot mestna obina prikljueno okraju, se je zdruilo tudi olsko nadzorstvo s svetom za olstvo in tajnitvom. Kot prosvetni uslubenci se tudi navajajo: dr. Ivo Ulrik (19531956), Milan Habjani (19551959), Hermina Turnek, Milan Kraovec, Helena Kosec, Ferdo tiglic. Izpoetka je okraj vzdreval uno osebje na osnovnih olah, ki so bile sicer naelno v oskrbi obin, srednje in strokovne ole je pa okraj oskrboval v celoti sam. Z zakonom o financiranju olstva je s 1. januarjem 1962 celotno breme za vzdrevanje ol prelo na obine. Glede osnovnih ol je bilo to razmeroma jasno, glede srednjih in strokovnih ol je pa bilo teje, saj so sluile ve obinam. Pod vodstvom okraja je prilo do medobinskih dogovorov, nekatere strokovne ole so pa delno ali v celoti prile pod vodstvo gospodarske zbornice, okraju je bil torej poseben organ za materialno oskrbo olstva nepotreben. Zato je leta 1961 okrajna skupina ustanovila poseben zavod, temeljno izobraevalno skupnost, ki je prevzela vso skrb za vzdrevanje osebja ol in sorodnih kulturnih ustanov vseh obin v okraju oziroma pozneje v regiji. Vodstvo zavoda so poverili Vojku Simoniu. Zavod je skrbel tako za osnovne kakor tudi za srednje ole in ustanove otrokega varstva. Tako je bilo tudi, ko ga je po ukinitvi okraja prevzela celjska obina. Vendar so nastale teave glede srednjih ol, neceljske obine zanje ne bi bile mogle prispevati tevilu svojih srednjeolskih uencev ustrezni del. Zato je to skrb prevzela republika. Pozneje je prispevala doloen del tudi za ole siromanejih obin. Za skupnost otrokega varstva je pa bila leta 1976 ustanovljena posebna sluba. Leta 1976 je nastala posebna samoupravna izobraevalna skupnost. Njen sekretar je postal Vojko Simoni. Ko je 30. julija 1977 stopil v pokoj, je kot v. d. prevzela vodstvo Anica Jure, analitik zavoda. V septembru 1977 je bil imenovan za sekretarja Marijan Turinik. Upravni odbor medobinskega sklada za financiranje olstva II. stopnje je prenehal delati 30. junija 1967, ko se je po zakonu o izobraevalnih skupnostih in o financiranju vzgoje izobraevanja v Sloveniji pri temeljni izobraevalni skupnosti ustanovil nov svet za financiranje srednjih ol in domov iz predstavnikov 11 obin regije Celje. Ta svet je imel nalogo, da realizira finanni plan v prvotni zamisli, e bodo vse obine soustanoviteljice prispevale potrebni dele iz gospodarskih ali proraunskih sredstev. Istega leta, 1. septembra, je izel republiki zakon, na osnovi katerega je bil ustanovljen zavod za prosvetno in pedagoko slubo, ki je bil doloen, da prevzame pedagoko vodstvo, svetovalstvo in nadzorstvo nad

vsemi olami v okraju (oziroma pozneji regiji). K temu so dali soglasje obinski ljudski odbori obin: Celje, Lako, Mozirje, Slovenske Konjice, entjur, marje, otanj in alec. Po dobljenem soglasju je vodstvo okraja 29. septembra odloilo, da velja zakon od 1. septembra 1961. Zavod za prosvetno in pedagoko slubo je vril tri funkcije: pedagcko-svetovalno slubo; slubo za strokovno in pedagoko izpopolnjevanje uiteljstva; slubo za pedagoko dokumentacijo in analizo ter administracijo. Za direktorja je bil imenovan Miro Lunik, predsednik sveta zavoda je pa postal prof. Joe Marolt. Stalni prosvetni svetovalci so bili: France Strenovec za osnovne ole obine Celjej Mirko Koelj za osnovne ole v obinah Lako in entjur pri Celju; Joe Deberek za osnovne ole v obini Mozirje; Drago Cuek za osnovne ole v obini Slovenske Konjice in za tehnini pouk; Franjo Zupane za osnovne ole v obini marje pri Jelah; Rudi Kobolt za osnovne ole v obini otanj; Stane Pejovnik za osnovne ole v obini alec; Lojzka Gostennik za srednje ole; Leopold Veber za strokovno olstvo, pozneje za osnovne ole v obinah entjur in marje pri Jelah; Lojzka Jani za vzgojno-varstvene ustanove in domove; Karel Jug za telesno vzgojo; Joe Gluk za izobraevanje odraslih. Honorarni svetovalci so bili: prof. dr. Joe Sirec, za srednje ole; ped. svetnik prof. F.gon Kunej, za glasbene ole.- prof. Karel Arko, za slovenski in srbohrvatski jezik; predrn uiteljica Dragica Rauter, za slovenski in srbohrvatski jezik; prof. Alenka Gorian, za angleki jezik; prof. tefanija Videnek, za nemki jezik- prof. Franjo Jakhel, za matematiko in fiziko; prof. Zdenka Basa, za matematiko in fiziko; prof. Ljerka Godicl, za biologijo in kemijo; prof Ivo Grobelnik, za zgodovino; prof. dr. Anton Sore, za zemljepis; prof. Milan Lorenak, za likovno vzgojo; predm. uitelj Joe Majcen, za likovno vzgojo; ped. svetnik Jure Vree, za glasbeni pouk; predm. uitelj Boris Ferlinc, za glasbeni pouk; predm. uiteljica v pokoju Milica Zabovnik, za gospodinjstvo; predm. uiteljica Dana Vodeb, za gospodinjski pouk; upravitelj osn. ole Joe Brilej, za tehnini pouk; upok. ravnatelj Joe Unverdorben, za posebne ole; predm. uitelj Ljuban Sega, za predvojako vzgojo; prof. Viktor Cop, za drubeno-ekonomsko vzgojo. Upravno slubo so pa vrile: Jelka uligoj kot tajnica, Roza Herzog kot raunovodja, Hermina Sikoek kot administratorka. Dne 31. avgusta 1962 je bil razreen dolnosti direktorja zavoda prof. Miro Lunik, ki je zasedel delovno mesto samostojnega svetnika na republikem sekretariatu za olstvo v Ljubljani. Dne 1. novembra 1962 je bila imenovana za direktorja zavoda prof. Lojzka Gostennik. V jeseni 1963 je nastopil slubo Franc Sedmak kot svetovalec za obino alec.

Dne 1. novembra 1963 je prila na zavod Viktorija Kavi kot strokovnjak za analitino delo in dokumentacijo, a je v zaetku leta 1965 zapustila zavod na lastno eljo. Dne 1. marca 1966 je bil imenovan za v. d. direktorja zavoda prof. O/o Pungartnik, dne 21, novembra 1966 je pa postal redni direktor. Dne 30. junija 1966 je zaradi upokojitve zapustil kolektiv Mirko Koelj. Dne 1. novembra 1966 je kot svetovalka za matematiko in fiziko nastopila slubo prof. Zdenka Ba. Na zavodu sta bili dve strokovni grupi: 1. Strokovna grupa za sestavo sedemletnega plana razvoja olstva II. stopnje, ki je v preteklih dveh letih zbrala ves dokumentacijski material o razvoju ol II. stopnje za obdobje od leta 1957 do 1963 ter izdelala perspektivni nart razvoja teh ol do leta 1970; delala bo pa e dalje ter vnaala v nart pojavljajoe se potrebne korekture. 2. Strokovna grupa za sestavo testov iz matematike, slovenskega in tujih jezikov za preizkus znanja pri prehodu uencev na srednje ole v juniju 1965; vodja grupe je bil dr. Joe Sirec, sodelavci so pa bili vsi svetovalci za navedene predmete in predmetni uitelji osnovnih ol obin: Celje, Lako, Mozirje, Slovenske Konjice, entjur, marje, otanj in 2alec. Po dobljenem soglasju je vodstvo okraja 29. septembra 1961 odloilo, da velja zakon od 1. septembra 1961.

ZAVOD ZA OLSTVO SRS Dne 31. avgusta 1969 so bili ukinjeni vsi zavodi za prosvetno-pedagoko slubo in ustanovljen je bil enoten Zavod za olstvo SRS v Ljubljani z organizacijskimi enotami na dosedanjih sedeih zavodov za prosvetno-pedagoko slubo. Leta 1970 jc nastopil slubo prof. Joe Upnik kot svetovalec za slovenski jezik. Leta 1975 je pa zavod zapustil in odel na pedagoko akademijo. Leta 1973 je nastopil slubo Fric Dosedla kot svetovalec za obini alec in Mozirje. Leta 1977 je postal ravnatelj Osnovne ole Veljka Vlahovia v Celju. Leta 1974 je prof. Zdenka Ba odla na pedagoko akademijo, njeno svetovalsko mesto za matematiko in fiziko je prevzel Emil Prah, ki je pred tem postal e tudi svetovalec za obino Velenje. Vobe je pa tudi glede sodelavcev Zavod za olstvo SRS bil direkten naslednik zavoda za prosvetno-pedagoko slubo.
Sestav organizacijske enote konec leta 1980: Predstojnik: Oto Pungartnik, prof. geografije. Pedagoki svetovalci: Vida Bukovac, PRU, razredni pouk; Herman Cater, PRU, angleki jezik; Joe Gluk, prof. ind. pedagogike; Janko Krinik, prof. telesne vzgoje; Emilija Peec, PRU, razredni pouk; Emil Prah, PRU, matematika; Majda Urank, prof. zgodovine; Joe Znidari, PRU, biologija kemija; Vera Zuej, PRU, razredni pouk. Tajnica: Jelka uligoj.

ZAETEK DELA V OLAH Dne 15. julija 1945 so se na dvoriu osnovne ole v Gregorievi ulici zbrali uenci vseh prejnjih tirih osnovnih ol. Nagovoril jih je Bogomil Gerlanc. Navzoi so bili tudi uitelji in uiteljice, ki so e bili v Celju: Alojzij Gobec, Janko Kramer, Franjo Voglar, Marica Vudler, Ana Piano, Julija Fabian, Kristina Znuderl, Joe Jere, Antonija Kova, Angela Sadar, Boena Terak, Branko Zemlji in Joe Zupan. Uitelji in uiteljice so razdelili uence v tiri skupine in jih pouevali na olskem dvoriu navedene ole in na vrtu upravitelja okolike osnovne ole. Cez tri tedne je bilo poslopje toliko urejeno, da se je pouk lahko vril v sobah. Pod vodstvom uiteljstva so uenke sobe same oistile. V razredih so pouevali: Marica Vudler, Marica Podjaverek, A. Majcen in Janko Stani. Dne 15. avgusta so se zaele poitnice, vendar so jih za 4. razrede po 14 dneh prekinili, kajti ti razredi so bili doloeni za vadnice teajnikom, ki so imeli predavanja v Celju in alcu. Posamezni teaji so trajali 3 mesece. Na njih so predavali izkueni pedagogi. Posebno skrb jim je posveal profesoi Albin Podjavorek, pedagog z dolgoletno prakso na osnovnih olah. Teaji so se vrili izmenoma do leta 1948, ko je bilo v Celju ustanovljeno uiteljie. Dne 16. oktobra se je priel redni pouk. Prijavilo se je 770 otrok. Vril se je v zaetku za vse ole in razrede v istem poslopju, ele 25. februarja 1946 so se razredi okolike ole vselili v svoje poslopje (v Drapinovi ulici), ki je e bilo primerno obnovljeno. Razen treh osnovnih ol sta pa v poslopju v Gregorievi ulici to leto ostali e ekonomska in obrtna ola. Za olsko leto 1946/1947 je mestni ljudski odbor sklenil, naj bi bile v Celju samo tri osnovne ole, ki bi imele priblino enako tevilo otrok in bi bile meane. Bilo je e nekoliko zaasnih motenj, ne pa trajnih. I. OSNOVNA OLA (Naslednica okolike ole) Tako se je poslej oznaevala biva okolika ola v Vrunevi ulici. Do leta 1958/59 je bila tirirazredna. Razen nje je e tedaj prila v poslopje tudi pomona ola. V olskem letu 1946/47 je bilo za I. osnovno olo doloenih 270 dekov in 220 deklic, skupaj 490 otrok. V razredu jih je bilo 35 do 40. Vsi razredi so imeli paralelke. Upravi ole je bil prikljuen tudi otroki vrtec v Gaberju, ki je v dveh oddelkih imel 75 otrok. Ob koncu naslednjih olskih let je imela ola: Deklic Skupaj otrok Dekov 501 229 272 1947/48 727 353 374 1949/50 946 474 472 1952/53 832 418 414 1955/56 932 457 475 1957/58 826 1975/76

V olskem letu 1958/59 se je ola spremenila v osemletko. Nija skupina je tela ob koncu olskega leta 462 dekov in 484 deklic, skupaj 946 otrok; vija skupina je pa imela 170 dekov in 194 deklic. Celotna ola je torej tela 1.310 otrok. Vija skupina se je morala nastaniti v poslopju III. osnovne ole v Vodnikovi ulici. Prihodnje leto je sicer prela k niji skupini v Drapinovi ulici, toda pouk se je vril izmenoma, en teden dopoldne in en teden popoldne. Olajanje je nastalo v olskem letu 1959/60, ko je zaela delovati osemletka na Hudinji, ki je prevzela viek. Leta 1960/61 je bilo na oli 871, leta 1961/62 988, leta 1962/63 851, leta 1963/64 742 uencev (uenk). Skupaj V nijih razredih V vijih 788 450 338 1964/65 749 432 317 1965/66 680 292 388 1966/67 677 385 292 1967/68 1968/69 1969/70 1970/71 295 330 326 343 314 294 638 644 620

tevilo uencev (uenk) je torej od 1958/59 do 1970/71 padlo od 1.310 na 620.

Do konca olskega leta 1955/56 je kot upravitelj vodil olo Joe Jere, po njegovi upokojitvi pa kot ravnatelj Marjan Jerin, v zgodovini NOB znan kot komandant Kozjanskega odreda. Ko je Marjan Jerin stopil v pokoj, mu je 1. septembra 1969 sledil v isti lastnosti profesor Martin Lupe. Jerinov pomonik je bil od 1958 do 1961 Alojzij Zabukovek, potlej pa sta bili druga za drugo pomonici Anta Trobej in M ajda Rode. Ko se je Zabukovek vrnil s III. osnovne ole, kjer je bil ravnatelj, je zopet postal pomonik, izprva Jerinov, nato Lupev (do 1975). Uno osebje: Martin Ambro (19451948), Albina Horvat (1945), Pavla Gande (19451946), Ana Jeleri (1945), Vojteh Jerin (19451946), Marija Lah (19451969), Peter Mavri (19451946), Albin Podjavorek (1945), Joica Svegl (19451959), Ludovika Terek (1945), Joe Unverdorben (1945), Boena Zelinka (1945), Milovan Zidar (19451946), Vladimir Birsa (1946), a D r i n k a Fortunat (19461947), Tekla Oberstar (1946, 19501963), Marija Poganik (19461951), Boena Terak (19461959), Anton Vuk (1946), Vera Zelenko (1946), Ivan Zupan (19461947), Danica Bervar (1947), Stana Jerin (1947), Irma Turk (1947), Marija Antlej (19481950), Kristina Znuderl (19451959), Elizabeta Horvat (19481965), tefanija Jesih (19481955), Alojzija Kova (19481949), Pavla Leben (1948 1952), Zlatka Marek (1948 ), Antonija Prelec (19481950), tefanija Sok (19481950), Ljudmila Zavrnik (19481949), Marjeta Jakhel (19491966), Silva Turnek (19491950), Marija Ramak (19501954), Ana Rus (19501953), Bogomil Spacapan (19501956), Ida Fabjan (19511959), Milica Gregori (1947, 1951 1972), Marija Hrabalek (19511956), Sonja Cigoj (19521959), Izidor Horvat (19521953), Silvo Koutnik (19521960), Franc Kolenc (19531972), Dragica Spacapan (19531959), Milica truc (19531955), Marija Vehovec (1953), Zinka

Pavlica (1950 ), Anica Sore (1953 ), Vinka Simoni (1954), Mira Bukanovsky (195519711, Marija Lunik (19551963), Vladimira Hercog (19551977), Milena Bekovnik (19561958), Rua Kos (19561959, 19601968), tefanija Gori (19571958), Antonija Planinek (19571976), Boena Bofulin (1956 ), Natalija Vrtanik (19571959), Boa Atlagi (19581959), Silva Bremec (1958 1970), Marija Drobne (19581959), Rajko Hafner (1958), Marija Jagri (1958 1959), Anton Kolek (19581961), Joe Kores (19581971), Milan Lorenak (1958 1963). Stanko Modic (1958), Anja Maek (19581960), Marija Novak (19581975), Ivana Kova (1958 ), Joica Lorger (1958 ), Tatjana Sadnik (19581960), Valentin tante (1958), Nika Sile (1958), Vera tiglic (19581966), Nina Trdina (19581959), Anta Trobej (19521962), Vladimir Veber (19581959), Alojzij Zabukovek (19581962, 19681975), Aleksander Jezernik (19591960), Marija Lapomik (19591969), Janko Roker (19591960), Zora Cilenek (19591975), Miroslav Kolnik (19601961), tefan Cuk (19611963), Jerka Repi (19611963), Herta Cvenk (19611976), Anica Rihteri (1961 ), Milan Cepin (19621963), Milena Krepek (1963 ), Majda Rode (1963 ), Vincenc Mirnik (1964 1968), Stanko Krajnc (19641965), Alenka Maroa (1964 ), Majda Umnik (1964 ), Metod Klemene (19651969), Persida Franko (19661969), Pavla Kova (1966 ), Gordana krinjar (1967), Karel tante (19671973), Ignac Petelin (1968 ), Ida Stibri (19681969), Ingo Vraj (1968 ), Tatjana Bavcon (1969), Marjana Klepec (1969 ), Antonija Mel (19691978), Marija Pejha (1969 ), Mihael Rakun (19691980), Janko Veligoek (1969 ), Jelka Vouek (1969 ), Marina Ulaga (1970 ), Joica Boi (1972 ), Darinka Bregar-Kotnik (1972 ), Vera Cervan (1972 ), Joica Soko (1972 1980), Nevenka Petelin (19701971), Albina Kolar (19731974), tefka Vehovar (1973 ), Anton Arnol (19731974), Natalija Lakner (1974), Vojmira Leskovek (1974), Dragica Pozni (1974), Ljudmila Conradi (19751980), Boa Domitrovi (1975 ), Tatjana Seler (1975 ). Administrativno osebje: Marija Kotomaj (1953 ), Tinka Hribar (1962 1972), Marija Dobnik (1974 ). Sluitelji (z daljo slubeno dobo): Franc Tovornik (19571964), Ivan Hudina (19591964), Ivan Perkovi (19651969), Franc Kraek (1974 ). Kuharice: A n a Tovornik (19621973), Terezija Kresnik (1969 ), tefan Jamek (1973 ), Vera Kukovi (19461960). Cistilke: Terezija Peni (19531957), Ida Oblak (19531957), Marija Kunst (1953 ), Joica Petri (19601970), Angela Buser (19661971), Olga Filej (1974). Svet ole: Antonija Mel, predsednica.

Svet starev: Alojzij Banii.

II. OSNOVNA OLA OLA SLAVKA LANDRA (v Gregorievi ulici na Ljubljanski cesti) V olskem letu 1946/47 je bila ola tirirazredna, imela je v 21 oddelkih 250 dekov in 321 deklic, skupaj 571 otrok. V olskem letu 1947/48 je bila ola sedemletna, nija skupina je imela 192 dekov in 176 deklic, skupaj 368 uencev (uenk), vija skupina (s tremi razredi) pa 132 dekov in 155 deklic, skupaj 287 uencev (uenk). Celotna ola je tela 324 dekov in 331 deklic, skupaj 655 otrok. V olskem letu 1948/49 so bili viji trije oddelki prikljueni k II. gimnaziji.

Od 1948/49 do 1957/58 je bila ola tirirazredna, vendar je tela v olskih letih: Dekov Deklic Skupaj uencev (uenk) 1948/49 368 327 695 1949/50 372 340 712 1950/51 406 400 806 1951/52 460 397 857 1952/53 454 403 857 1953/54 477 425 902 1954/55 562 518 1.080 1955/56 466 429 895 1956/57 485 454 939 1957/58 504 508 1.012 V olskem letu 1955/56 se je tevilo uencev (uenk) znialo, ker je tedaj zaela delati osnovna ola na Polulah. Zaradi velikega tevila oddelkov (leta 1957/58 29) se je pouk vril v dveh izmenah. Nekaj oddelkov je moralo imeti pouk v Vodnikovi ulici. tirje oddelki so bili doloeni, da sluijo za vadnico uiteljiu. oli sta bila prikljuena otroki vrtec v Akerevi ulici in dnevno zavetie za uence zaposlenih starev. V olskem letu 1958/59 je ola postala osemletna. Potlej je imela naslednje tevilo uencev (uenk): 1958/59 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 1963/64 1964/65 1965/66 1957/68 1970/71 1972/73 1974/75 Dekov 504 412 488 443 277 269 266 273 278 221 226 341 Deklic 508 380 425 440 248 267 265 259 253 222 209 339 Skupaj 1.012 792 913 883 525 536 531 532 531 443 435 680

V olskem letu 1959/60 se je zmanjalo tevilo uencev, ker je bila tedaj otvorjena nova osemletka na Hudinji, e bolj je pa padlo leta 1962/63 zaradi nove osemletke na Dekovi cesti. Izza leta 1960/61 je bilo na oli vadnikih 5 oddelkov, izza leta 1963/64 pa 10. Leta 1965/66 od 532 pozitivno ocenjenih 88 %, z nezadostno oceno jih je bilo doloenih za napredovanje 24. V celoti je torej napredovalo 92,5%. Popravni izpit sta imela 2 % uencev, izdelalo jih ni 5,5%. V nijih razredih je bil celotni uspeh 95%, v vijih 81,2%. Dva razreda sta imela 100% uspeh, eden pa samo 61,3%. Najteji predmet je bila matematika.

Izpoetka je vodila olo M arija Podjaverek, v olskem letu 1948/49 je kot upravitelj vodil olo Janko Poganik. Ko je postala ola osemletna, je dobil naslov ravnatelja. Vera Strehovec mu je bila namestnica. Ko je v olskem letu 1963 Janko Poganik stopil v pokoj, je Strehoveva postala ravnateljica.
Une osebe: Emilija Aman, Josipina Fohn, Vida Jagodic, Angela Krulc, Eleonora Milovanovi, Marija Penik, Marija Podjaverek, Ljudmila Sepe, Neka Svetlii, Drago Trobi, Franja Vudler, Bogdana Blaon, Stanislava Budin, Alojzij Bobec, Albin Podjaverek, Janko Poganik, Anton Soi, Janko Stani, Silva Turnek, Jurij Vree, Joe Zupan, Elza agar, Bogomir Zdolek, Anton Bregar, Pavla Leben, Veronika Peterca, Danila Kunej, Martin Ambro, Vera StrehovecPenik, Karolina Amejc, Matilda Bornek, Helena Cepin, Pavla Federnsberg, Silva Jurii, Albina Kolar, Ela Komel, Ivana Lunik, Marija Naglic, Marija Pokaj, Leopoldina Vree, Olga Berce, Ana Intihar, Gabriela Rotar, Irma Turk, Dana Bervar, Franc Lunik, Marjana Zdolek, Branislava Cerjak, Marija Jugovi, Marija Kelhar, Zofija Kular, Zora Orel, Ciril Ravbar, Leonida Amerek, Milena Bekovnik, Mara Boi, Duica Cucek, Edvard Gori, Ignacij Gregori, Ema Grum, Joica Klanjek, Darinka Lorenak, Nada Maroh, Mara Milisavljevi, Hilda Simoni, Mara Trofenik, Slava Vuajnk, Ivan Vulovi, Milica Dovgan, Breda Vozli (tajnica), Danica Kmecl, Miro Pejovnik, Milan Farnik, Krista Jelen (finanni referent), Pavla Jurak, Justina Kebli, Silva Koprivek, Darja Pirnat, Roman Leek, Boa Mlakar, Marija Obreza, Smilja Rotar, Mihaela Rozman, Sonja Rubini, Lucija Umah, Danica Brinovar, Marija Dosedla, Milka Lipnik, Drago Cehner, Angela Anti, Marija Kali, Zofija Mestnik, Francka Ovari, Metoda Uranjek, Marija Zibert, Marija Zmavc, Majda Makovek, Bernarda Jake, Marija Smerc, Sonja Kaseznik, Nada Prodan (socialna delavka), Bogomil Pejha (raunovodja); Angela Premrl, Marija Stravs, Joica LeskovSk, Joica Stilin, Ljudmila Turnek (kuharice); Anton Kouh (kurja); Ivanka Kore, Elza Majoranc, Olga Ravnjak, Rozalija Romih, Ivanka Vodiek (snailke).

Novo olsko poslopje V starem olskem poslopju, zgrajenem leta 1912, je postalo oli pretesno, saj je nael v njej streho tudi pedagoki olski center, ki je mnoil svoje oddelke in rabil zato edalje ve prostora. Na drugi strani se je ob Ljubljanski cesti hitro razraal Otok. Tja so sklenili premestiti II. osnovno olo, tem lae, ker so bile v starejem mestu itak tri osemletke (dve redni in ena posebna). Dne 6. februarja 1972 se je vril referendum in kot prva olska stavba je bila zgrajena nova II. mestna osnovna ola, ki je po zgraditvi dobila ime po narodnem heroju Slavku Slandru, zgodnji rtvi okupatorjevega nasilja. Prostor za olo so izbrali na zapadnem koncu Ljubljanske ceste, od koder je odprt pogled na ravno okolje in na lepo sleme, ki spremlja Savinjo na juni strani. V mesecu marcu 1972 so zasadili prvo lopato za novo olo. Gradnjo je nadzoroval gradbeni odbor, v katerem so bili lani: Vera Strehovec, predsednica, ravnateljica ole, Franc Sedmak, lan, svetovalec Zavoda za olstvo, ing. Cijan, lan, Janez Lenasi, lan, Pavel Golmajer, lan, tajnik sklada za gradnjo ol in VVZ. Glavni nart stavbe in okolja je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju, projektant je bil Miran Polutnik, dipl. in. arh. Izvajalec

del je bilo gradbeno podjetje Gradi TOZD Celje s svojimi enotami in kooperanti: Obnovo, Elektrosignalom in Komunalnim podjetjem za ceste in kanalizacije Celje. Uilnice in ostale prostore je opremilo trgovsko podjetje Slovenijales. Investitor je bil Sklad za gradnjo osnovnih ol in vzgojnovarstvenih zavodov Celje. Vrednost objekta z opremo je ob zgraditvi znaala 17,066.738,20 din. Pri tem je upotevana tudi ureditev okolja. Spomenik Slavku Slandru prispevek organizacije Zveze zdruenja borcev NOV Celje ki stoji pred olo, je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Solo so otvorili 28. novembra 1974. Ob odkritju je govoril predsednik komisije za vzgojo in izobraevanje pri CK Slovenije prof. Emil Roje, ki je v govorih ortal tudi lik revolucionarja narodnega heroja Slavka landra. Pri otvoritvi so bili tudi drubenopolitini delavci Celja in republike. Spomenik je odkril Franc Rojek-Jaka, narodni heroj. Nova olska stavba je bila e ob prietku olskega leta opremljena in oskrbljena z nujnimi uili in didaktinim materialom. Veliko materiala so prinesli iz stare ole. V poslopju je: 8 matinih uilnic, 12 kabinetnih uilnic, 1 tehnina delavnica, 1 telovadnica, 1 venamenski prostor, 1 mediacenter s knjinico in zbornico, 5 upravnih prostorov, 1 kolska kuhinja s shrambo, 1 kurilnica, 1 zobna ambulanta. Pouk je eno in pol izmenski, od V. do VIII. razreda je kabineten. Zavod je e vso dobo po osvoboditvi teil za tem, da dela po najmodernejih didaktinih in vzgojnih metodah, nazorno individualno. Med drugimi je tudi e leta 1970 zael uporabljati pri poetkih matematinega pouka novo metodo, temeljeo na enotah. 2e ob zaetku gradnje je zavod dobil tudi nov okoli, ki obsega podroja in ulice v svoji sedanji soseini, vendar dovolj na iroko: Babno, Badovinevo, Roievo, opovo, ufarjevo, Kamniko, Kettejevo, Ljubljansko (od t. 26 in 27. navzgor), Markovo, Murnovo, Nazorjevo, Pinterjevo, Ronkovo, Simonievo, Stritarjevo, ercerjevo, kvarevo, Trubarjevo (od t. 26 in 67 navzgor) in Vojkovo ulico ter Ulico Tonke eeve pa e Lonico, Medlog in podroje ob eleznici in Ulico V. prekomorske brigade.

III. OSNOVNA OLA OLA I. CELJSKE ETE (Naslednica dveh meanskih ol in II. gimnazije) Ko je bil izgnan okupator, je predvojni ravnatelj deklike meanske ole Franjo Cilenek dobil od okrajnega ljudskega odbora naroilo, naj kot delegat ministrstva prosvete organizira deko in dekliko meansko olo. Ker je bila v meanskoolskem poslopju vojska, je bilo treba iti v poslopje realne gimnazije. Zaeli so s teaji. Prvi teaj se je zael

27. julija. Drugi teaj se je zael 1. oktobra in je e delal v lastnem poslopju, tu mu je 1. decembra 1945 sledil tretji teaj. Prvi teaj je imel 129, drugi 374 in tretji 137 obiskovalcev. Po teaju so obiskovalci delali izpit ez ustrezni razred. Tisti uenci, ki so dovrili posamezne razrede na nemki oli, so delali izpit samo iz slovenine, zgodovine in zemljepisa Jugoslavije. Redno olsko leto 1945/46 se je prielo 24. novembra. Biva deklika in deka meanska ola sta bili preimenovani v dekliko oziroma deko nijo gimnazijo. Za ravnateljico deklike nije gimnazije je ministrstvo imenovalo Vero Levstikovo, za ravnatelja deke nije gimnazije pa Alfreda Kosa. Na dekliki niji gimnaziji je bilo to leto 328 uenk, izdelalo jih je 96 %.
Na oli so pouevali: Ivan Crnej (upok. ravnatelj meanske ole), Julija Hladnik (pozneje premeena v Istro), Marija Kern, Marija Kovai, Franjo Lotri (kmalu upokojen), Kristina Lovin, Bojan Luzner, Ana Mencin, Danica Mui (premeena v Ljubljano), Terezija Okorn, Zora Oset, Anton Pogaar, Josip Rajhman, Ivan Verhi in Nea Zadnik.

V olskem letu 1946/47 je bilo na dekliki niji gimnaziji 430 dijakinj. Izdelalo jih je 78,6 %.
V tem letu s o prili na olo: Zofija Debelak, Justina Kovai, Fran Ro (dotlej okroni olski nadzornik), Danica Rojnik, Ivan Verbi, tefanija Videnek, Nea Napotnik. Na druge ole so pa odli Marija Kova, Bojan Luzner in Anton Pogaar.

V olskem letu 1947/48 sta se nija enska in moka gimnazija zdruili v en zavod, ki je dobil ime: II. gimnazija. Ravnatelj je postal Tine Orel. Vera Levstikova je bila premeena na I. gimnazijo, Alfred Kos pa kot ravnatelj na nijo gimnazijo v Slovenjem Gradcu.
Kot nove une moi so prili na olo: Tamara Kiseljev, Joe Leke, Adalbert Lipinik, Petrina Ocvirk, Ana kerl, Fortunat Turk. Premeeni so pa bili: Terezija Okorn, Ana Mencin in Joe Tomai. Sicer so e pouevali na oli: Nikolaj Antipin, Zofija Debelak, Franc Jauovec, Karel Jug, Marija Kern, Bogomila Kolenko, Justina Kovai, Joe Leke, Kristina Lovin, Gustav Luner.

Leta 1947/48 je imela ola 286 dekov in 396 deklic, skupaj 682 dijakov, od katerih je izdelalo 76,83 %. V olskem letu 1948/49 je ola prevzela vije razrede I. osnovne ole, ki je prenehala biti sedemletka. Dne 2. marca 1949 je Tine Orel odel za ravnatelja na I. gimnazijo in njegovo mesto na II. gimnaziji je prevzel Anton Akerc.
N a oli so pouevali: Nea Napotnik, Petrina Ocvirk, Joe Rajhman, Danica Rojnik, Franjo Ro, Ana Skerl, tefan Svegel, Milena Trek, tefanija Videnek, Anton Zorko. S sedemletke so prili: Alojzij Gobec, Joe Kotnik, Angela Krulc, Janez Ravter (iz Ljubljane), Joe Zupan, Elza agar (s prosvetnega oddelka), Zora Cilenek iz Varea. Toda Ro, vegl in Terkova so odli na uiteljie. Leke in Ocvirkova pa na ekonomski tehnikom.
23 Zgodovina Celja

353

Z odlokom z dne 8. avgusta 1950 je bilo doloeno, da se ola postopoma razvija v popolno gimnazijo. Ker je Anton Akerc v jeseni 1950 postal okrajni poverjenik za prosveto, je vodstvo II. gimnazije prevzel Emil Kline, ki je priel s prve gimnazije. Dne 8. aprila 1954 je postal direktor II. gimnazije Franjo Jakhel in Kline se je vrnil na I. gimnazijo. tevilo dijakov (dijakinj) leta: Dekov 1950/51 1952/53 1953/54 1954/55 1955/56 1956/57 1957/58 430 415 469 513 563 544 Deklic 471 447 508 545 593 610 Skupaj 795 901 862 977 1.058 1.156 1.154

Leta 1953/54 je imela ola e 8 razredov. Dotlej je padlo vsako leto nad 30 % dijakov (dijakinj), potlej priblino za polovico manj. Pri maturah je uspelo okrog 8 8 % dijakov (dijakinj). ivljenje na II. gimnaziji je bilo primerno razgibano. Dijaki (dijakinje) so se udejstvovali tudi v mnogih krokih. Ze po svoji naravi sta bila vidna mladinski pevski zbor (vodil ga je prof. Jure Vree) in literarni kroek (vodil ga je prof. France Jesenovec).
Une moi: Marija Kern, Franjo Jauovec, Elza agar, Franjo Krui, Vincenc Mirnik, Josip Kotnik, Marjan agar, Dragica Spacapan, Joe Zupan, Angela Krulc, Fortunat Turk, tefanija Miloevi, Janez Ravtar, Zofija Debelak, Kristina Lovin, Alojzij Gobec, Joe Rajhman, Adalbert Lipinik, Karel Jug, Zora Oset, Nikolaj Antipin, Josip Belak, Franc Cetina, Rudolf Drobne, Jurij Vree, Franc Jesenovec, Anton Zorko, Hilda Bolka, Tatjana Mravljak, Boa Atlagi, Marjan Zdolek, Milena Prek, Franc Lunik, Franc Mravljak (pred vojno ravnatelj gimnazije), Marija Hvala, Ladislav Pavliha, Vida Co, Marija Novak, Karel Arko, Zora Cilenek, Marija Radinja-Nuni, Danica Crepinek, Iva Stojan, Majda Klander, Janja Bezenek, Nikolaja Sile, Miran Horvat, Alojzij Bolhar, Ladislav Pavliha, Albina Zabukovec, Marija Volferl, Ana Vremer, Elza agar, Anton Kolar, Matilda Bornek, Ivanka Derganc, Milan Farnik, Josip Graselli, Darinka Lorenak, Milan Lorenak, Zvonka Milovanovi, Bibijana Grobelnik, Marta Javornik-Okom, Tatjana Lesniar, Bojan Lorger, Marija Drobne, Ivan Grobelnik, Stane Krevelj, Branko Perko, Anton Sore, in. Bogdan Zalar, A. Zabukovek, Meta Turnek, Ivo Svarc.

Na II. gimnaziji je bila nekaj let tudi veerna gimnazija. Leta 1957/58 se je v smislu uredbe ustanovilo osemrazredne osnovne ole (osemletke). Obstojee nije gimnazije so se spremenile v vijo stopnjo osnovnih ol (V.VIII. razred). Celjska II. gimnazija je bila prizadeta ele naslednje leto. Tedaj so njene vije razrede dodelili I. gimnaziji, iz nijih razredov so pa napravili vije razrede III. mestne osnovne ole, ki je zavzela tudi poslopje II. gimnazije. Dne 1. septembra 1966 je ola dobila ime: Osnovna ola I. celjske ete. Ravnatelj ole je bil prva

leta Emil Kline. Dne 6. septembra 1962 je prevzel njegovo mesto Alojzij Zabukoviek. Njegova pomonica je bila Zorana Vivod. Po njeni upokojitvi France Boi (1967/68). Dne 2. avgusta 1968 je bil izvoljen za njegovega naslednika Jaka Majcen, ki je prevzel posle 31. avgusta. Sola je bila zelo tevilna. Tu navajam za nekatera leta tevilo uencev (uenk), poleg tega pa v oklepaju tevilo oddelkov: Leto 1958/59 1.453, 1961/62 1.345, 1963/64 1.231 (34), 1964/65 1.158 (34), 1965/66 1.115 (34), 1966/67 1. 077 (32), 1967/68 1.025, 1968/69 1.018. Leta 1964/65 se je zmanjalo tevilo uencev (uenk), ker je bila ustanovljena osemletka na Dekovi cesti. Vidno je, da je tevilo potem po malem padalo, stalno je bilo pa nekoliko ve deklic ko dekov. Razmeroma redno je izdelalo razred 88 do 9 0 % uencev (uenk), zadnja leta celo nekoliko ve (leta 1970/71 93%).
Une osebe (na osemletki): Marjeta Fajs (19611972), Slavica Janek (1960), Rozalija Jesenek, Jelka Rotar, Francka Toplak, Mira Zelinka (19601972), Jakob Majcen (19631976, ravnatelj), Vera Majcen (1961), Zlata Prodan, Nada Vukovi, Ida Kranjc, Ida Fabjan, Jelka Maligoj (tajnica, 19611972), Drago Stameji, Boleslava Horvat, Ivica Pregelj (tajnica, 19641974), Vida Rebeuek (raunovodja, 19651970), Vid Maren (19681971), Tatjana Riva, Anica Selih, Dana Tilen, Neli Vajdi, Silva Grabenek, Milan Dobnik, Tonka Filipovi, Magda Ganik (1970 j, Anton Jauevec, Cvetka Krofli, Vali Pipan (1971), Bogdana Blaon (19681973), Pavla Federnsberg (19581973), Ivanka Lunik (19581971, upok.), Eva Ravtar (19581971, upok.), Sonja Cigoj (19591973, upok.), Marija Jagri (19591973, upok.), Gabrijela Rotar (19591973, upok.), Anton Arnol (19651973), Franika Petelinek (19581971), Antonija afran (19671973, snailka), Ljudmila Bervar (1975), Cveta Krofli (1974), Marija Kovad (1975), Ljudmila Kajtner (1976), Marija Ceglar (psihologinja, 1973), Magda Ganik (1970), Tonka Filipovi (1970), Dragica Zvar (1971), Marjan Petan (1972), Duan Kouta (1972), Alojzij Munda (1932), Antonija Ostruh (1972), Janez Domitrovi (1972), Hedvika Leki (1973), Zdenka Rebek (1973), Stanka Bukovnik (1974), Zvonka But (1974), Franika Kosanovi (1974), Bronislava Podpean (1973), Joica Olenek (1974), Zvonka Sevek (1975), Marinka Dobnik (1971), Zorislava Sevek (1974), Pavel Bukovac (1976), Stane Jani (1976), Andrej Soba (1976), Gabrijela Stare (1976), Slavka olar (1970), Marija Kugler (1976), Hermina Hostnik (1976), Marija Pavli (1971), Antonija Stiplovek (1975), Ana Mehle (1976). Se leta 1975/76 so bili v slubi: Ivanka Drganc (1958), Milan Farnik (1958), Marija Ramak (1958), Franc Boi (1959), Ida Fabjan (1959), tefka Gori (1959), Slavica Janek (1960), Olga Zabukovec (1959), Milica Dovgan (1961), Nevenka Tiselj (1962), Vera Majcen (1961), Marta Hus (1963-), Ida Kranjc (1963), Bogomir Sipec (1963), Franc Strajher (1965), Viktorija Janekovi (1966), Gordana Skrinjar (1967)j Ivanka Zorko in Ivanka Robi, olski kuharica; Emil Kugler, hinik; Pavla Lokan-Slavs in Marija Zabukovek, snailki.

Leta 1970/71 so uvedli petdnevni teden. Razen pionirske in mladinske organizacije je bilo na oli (v vijih razredih) ve obiajnih krokov. Pouk je bil izmenien. Uni uspeh je bil kljub temu redno zelo visok: 1974/75 98,77 %. Vseh oddelkov je bilo v tem letu 23. ibkeji uenci so imeli dodatni pouk. Na oli sta bila dva varstvena oddelka. Velika veina uencev (uenk) je imela v oli malico, uboni brezplano.

Uno osebje je bilo razdeljeno v tri strokovne skupine za nijo, srednjo in vijo stopnjo. Nija stopnja: I,III. razred, srednja stopnja: IV.'V. razred, vija stopnja: VI.VIII. razred. Ta razdelitev je omogoala vejo smotrnost in harmoninost dela. Na oli je bila izza leta 1966/67 mala ola. OLA NA POLULAH OLA FRANCA KRANJCA Po konani vojni se je kmalu pokazala potreba, da je juno okolje Celja dobilo lastno olo. Naraslo je tevilo otrok. Mestne ole so bile prenapolnjene, a do njih je bilo otrokom dale. lo je za naselja Breg, Polule, Konica in Tremarje na desni, Zagrad, Peovnik in del Rifengozda na levi strani reke. Dne 18. januarja 1953 so se domaini zbrali in sestavili pripravljalni odbor, inenirju Ferantu so naroili, da je napravil nart. ola naj bi stala nad hio, ki jo je s 70 ari zemljia leta 1939 volil Ciril-Metodovi drubi domoljubni uitelj Fran Kranjc. To je bila pobuda. Za stvar se je zavzel mestni ljudski odbor in sklical mnoini sestanek, ki je bil pri Belaju 12. aprila 1955. Na njem sta bila izvoljena nov pripravljalni in izvrni odbor. lani izvrnega odbora so bili: Joe Dolenc (Polule) kot predsednik, uitelj Joe Kotnik, predsednik sveta za olstvo, kot tajnik, Riko Rinar kot blagajnik in in. Franc uk, vodja komunalnega gradbenega oddelka. Odloili so se za amerikanski paviljonski sistem. Nart so izdelali v Ljubljani. Gradnjo je prevzelo podjetje: Savingrad. Trajala je od oktobra 1954 do septembra 1955. Po proraunih je bilo doloeno za gradnjo okrog 60 milijonov, med gradnjo je obini zmanjkalo denarja. Tedaj je predsednik Joe Dolenc ustanovil Drutvo za pospeevanje olstva. Drutvo je najelo 40 milijonov in delo se je nadaljevalo. Dne 15. septembra 1955 je bila slavnostna otvoritev. Na njej je goste pozdravil uitelj Anton Bregar. Upravitelj Franjo uk ni mogel biti navzo. Poslopje je imelo 4 uilnice, veliko avlo in potrebne dopolnilne prostore. Telovadnico je na osnovi pogodbe uporabljal tudi Partizan, ustanovljen leta 1950. ola je bila ustanovljena kot tirirazrednica. Ob otvoritvi je imela 94 dekov in 106 deklic, skupaj 200 uencev (uenk). 2e tedaj se je videlo, da bo poslopje kmalu premajhno. Uenci (uenke) so bili razdeljeni na est oddelkov. Potlej je raslo tevilo uencev, razredov in oddelkov. ola je imela leta: Razredov Oddelkov Uencev 9 5 290 1958/59 12 6 338 1961/62 14 7 349 1963/64 16 8 378 1964/65 16 8 372 1966/67 16 8 376 1968/69 16 8 381 1970/71

Leta 1964/65 je torej ola postala popolna osemletka. Leta 1966/67 je dobila dva oddelka male ole, ki sta imela skupaj 42 otrok. Leta 1968/69 so uvedli en oddelek s podaljanim bivanjem v oli in v naslednjem letu e drugega. Za pouk so morali uporabiti tehnino delavnico, kabinet in jedilnico, poleg tega je e bilo treba uvesti dve oziroma tri izmene. Prizadevanja, da bi se potrebne uilnice prizidale, niso imela uspeha. portno igrie je ob petnajstletnici ustanovitve vodstvo ole samo zgradilo. Zbralo si je v ta namen prostor med staro Kramerjevo hio in olo. Kopali in izravnavali so svet uenci. ola ima lepo lego, okolica se je e polepala, ko so asfaltirali cesto, ki vodi tik nad njo v gornji del naselja. Franjo uk je kot upravitelj vodil olo do konca olskega leta 1962/63. Sledil mu je kot ravnatelj Milan Gomba.
Daljo ali krajo dobo so uili na oli: Anton Bregar, Boena Butolin, Marija Gabrovec, Alojzij Lorger, Helena Rupi, Marica Brglez, Marija Hrabalek, Ivana Kova, Marjana Stegu, Marija Stres, Marija Kolar, Magdalena Klarer, Ivanka Orel, Franc Borko, Antonija Nosan, Vladimir Wissiak, Dane Hriberek, Majda Fier, Ljudmila Penik, Marija Ivani, Ivan Zupan, Vlado Knez, Herman Cater, Vera Bavcon, Dora Gomba, Breda Ravbar, Hilda Brada, Amalija Nahtigal, Emil Lenari, Milena Penik, Luka Umah, Marija Gerelj, tefanija Kovai, Vlada Rode, Marija Cater, Vera Zgornik, Edvard Tratnik, Marjana Cepin, Joica Peni, Emil Lenari, Betka Hoevar, Karla Cesar, Silva Jontes, Gabrijela Lenari, Tone Arnol, Peter Zmavc, Viktorija Lenik, Helena Zgonik.

Pouk je bil intenziven, kolikor so dopuale okoliine, so se uitelji posluevali modernih prijemov, ki navajajo uence k samodelavnosti. Razni kroki, ki so pod vodstvom uiteljstva delali v okviru pionirske in mladinske organizacije, so dopolnjevali uno in vzgojno delo, med njimi najdemo pevski zbor, literarni, instrumentalni in hortikulturni kroek. Uenci so nastopali v olski avli, vasih pa tudi v dvorani pri Steguju Za gradom. Na telovadnici ob cesti v Polule so 28. maja 1967 vzidali ploo v spomin na rtve okupacije in narodnoosvobodilne borbe. Na ploi je 70 imen. Na elu je 5 lanov Majerjeve druine iz Konice, Ocvirkovih je 6 itd. Seznam zakljuujejo verzi: Za svobodo domovine ste prelili srno kri Va spomin nikdar ne mine v soju sonca novih dni.

Pri oli je bil otroki vrtec, ustanovljen leta 1961, in nastanjen v Polulah v hii, ki jo je v svoji oporoki volil Drubi Cirila in Metoda uitelj nekdanje okolike ole Franc Kranjc (umrl 1939). Leta 1975 je dobil vrtec dva nova oddelka, otvorili so ju 29. aprila 1975 ob proslavi 1. maja in tridesetletnice osvoboditve. Tedaj so vrtec prikljuili vzgojno -varstvenemu zavodu Anice Cernejeve. Gradila je Skupnost otrokega varstva iz samoprispevka. V dveh oddelkih sprejme 40 otrok.

Leta 1976 je pa ola dobila prizidek, ki je bil otvorjen 17. julija v zvezi z obinskim praznikom. Nart za prizidek je napravil arhitekt in. Miran Polutnik. Gradili so iz sredstev samoprispevka. V prizidku je 6 specialnih uilnic za kabinetni pouk. Uporabna povrina starejega poslopja znaa 1.418 m2, novega prizidka pa 898 m2. Osemrazrednica ima zdaj (1976/77) 18 oddelkov. Pred dozidavo je bil pouk 2, 3-izmenski, zdaj pa ima 1 1 / 2 izmenskega. Za nekatere razrede je ola v olskem letu 1976/77 uvedla podaljano bivanje. OLA NA HUDINJI OLA FRANJA VRUNA Na severni strani mesta so bila e od nekdaj veja naselja. Po vojni so tu hitro rasle nove soseske. Leta 1957 je mestni obinski ljudski odbor sklenil, da se zgradi na Spodnji Hudinji nova ola za okolna naselja in soseske. Ustanovil se je gradbeni odbor, ki ga je vodil Vili Spat, obratovodja v cinkarni. Tajnik je bil uitelj Josip Kotnik, lani pa so bili: Janko Poganik, ravnatelj II. osnovne ole, Anton Lednik, mehanik, Konrad Gologranc, mestni gradbeni nadzornik, Joef Modic, ekonom in mestni inenir Emil Mare. Nart za stavbo je napravil in. arh. Emil Navinek, gradnjo je prevzelo podjetje Gradi. V jeseni 1959 se je v novem poslopju e zael pouk. Toda okrog njega je bilo treba e mnogo napraviti. e preden so se zaela zidarska dela, je uitelj Janko Prislan izravnaval in pripravljal teren, ki je precej moviren, za stavbo samo in estmetrski pas okrog nje je bilo teren celo treba nasuti. Ko je e bila stavba gotova, so se ureditvena dela okrog nje nadaljevala e nekaj let. Janka Prislana so ve let nameali kot vrtnarja z obveznostjo, da uredi okolje ole ter svetuje in pomaga pri vrtnarskih delih tudi tovariem drugih ol. Prislan je delal v glavnem s pomojo pionirjev in mladincev, kopal je jarke in uredil pot do ceste in na Zgornjo Hudinjo. Ploe je dobil z Gorenja pri Zreah in granit iz Oplotnice. Podjetja so la na roko. Medtem in pozneje je Prislan okrog ole zasadil in uredil pravcat park. Ravnatelj ole Medved je za to kot biolog in geograf seveda imel smisel. Prislan je zasadil grmievje, lepotno in sadno drevje, uredil cvetline grede, terarij, alpinetum, akvarij in pload za pouk na prostem. Pri urejanju sta pomagala tudi tudent Joe Zupane in in. Duan Ogrin z agronomske fakultete. Med ljudmi se je z veliko skrbjo zavzemala za olo rodbina Golobova v Gaberju. Sicer so je pa ljudje sploh bili veseli in nanjo ponosni. Leta 1960/61 je ravnateljstvo s olskim svetom in odborom izdalo o oli spominski album. ola je dobila ime po Franju Vrunu, mladem uitelju in heroju. Leta 1969 so mu pred vhodom v poslopje med rastlinjem postavili lep doprsni spomenik. Zbirali so tudi zgodovinsko gradivo o njem. ola je bila ustanovljena kot osemrazrednica. V letu ustanovitve jo je obiskovalo 395 dekov in 407 deklic, skupaj 802 uencev, porazdeljenih na 24 oddelkov.

V olskem letu 1963/64 je tevilo naraslo na 504 deke, 491 deklic, skupaj na 995 otrok, in na 31 oddelkov. V naslednjem letu je zaradi nove ole na Dekovi cesti tevilo uencev padlo na 847 in tevilo razredov na 29. Tako je priblino ostalo do danes. Leta 1964/65 je dobila ola dva varstvena oddelka (50 otrok), ki se jima je leta 1967/68 pridruil e tretji (73 otrok). Leta 1964 se je osemletki kot matini oli pridruila tirirazrednica na Ljubeni. Po uspehu je bilo najslabe leto 1967/68, ko je izdelalo samo 76,6% uencev. Sicer je bil uspeh vedno nad 80%, najuspeneje je bilo leto 1971/72 96,9%. Do konca leta 1961/62 je vodil olo ravnatelj Jakob Medved, ko je po poloenem doktoratu iz geografije dobil mesto na ljubljanski univerzi, mu je kot ravnatelj sledil Edo Mari, dotlej ravnatelj na Dobrni. Pomonik ravnatelja je je bila: Erna Kremenek. Unih moi dolga vrsta. Dalji ali kraji as so slubovali na oli:
Milka Flis-Petrovi, Slavka Mulej-Ferenak, Joica Motoh, Jakob Majcen, Vera Majcen, tefanija Vehovar, Alenka Znuderl, Danica agar, Slava Salamon, Janko Prislan, Boris Sinigoj, Mira Zelinka, Sonja Bregar, Marija Kotomaj, Ernest Tiran, Franc Rozman, Anica Brumen, Boena Bofulin, Rua Majerhold, Emil Kolenik, Milena Kotnik, Alenka Koelj, Hilda Pukmajster, Alenka Maroa, Helga Wagner, Nada Bavcon, Irena Zgank, Ksenija Zeleznik, Sonja Bregar, Darinka Velenik, Rozika Brance, Ljudmila Benkovi, Stane Kotomaj, Avgust Lavrenic, Roman I.eek, Peter Naraks, Marija Rupnik, Joef Zeleznik, Janja Cafuta, Julija Hoevar, Ivan Hriberek, Ana Jarh, Joica Pocek, Lucija Umah, Jelena Tomani, Janez Bervar, Silva Izlakar, Pavel Bukovac, Vinko Pevcin, Renata Potonik, Marta Horvat, Joica Jazbec, Vida Bukovac, Rozalija Mikulan, Vlado Dostal, Darinka Benda Alenka Milenkovi, Marija Ramak, Marija Leskoek, Darinka Bervar, Dragica Mari, Matilda Premak, Renata Rakun, Vlado Koroec, Milica Bukvic, Ivanka Kikelj, Hana Kelne, Karel Rauter, Branimira Godler, Ljudmila Pukl, Peter Zalokar, Peter Kati, Ivanka Grobelnik, Zvonko Brilej, Marko Bole, Egida Fnskovec, Mirko Kolnik, Gabriela Tuek, Karolina Volavek, Ivan Volavsek, Iva Lipovek, Zinko Teran, Ida Groek (socialna delavka); Olga Gabrovek, Sonja Hochkraut, Antonija Zalaek (nameenke v upravi). Rajko Krinik, Ivan Tomai, Mira Aniak, Margareta Juterek, Joica Sumer, Anton Roje (vrtnar), Terezija Brance Irena Praznik, Drago Rauter, Ljudmila Zua, Milena Carli, Rozalija Skornik Vlado Jereb, Vida Brenik, Ivana Zagoen, Milena Majzelj; tehnino osebje: Helena Cremonik, Franika Pondelak, Anton Lugari, Kristina Lugari (hinik in snailka).

ola je bila tako urejena, da je uiteljstvo lahko uporabljalo metodo, temeljeo na samodelavnosti otrok. Pouk so dopolnjevali kroki, ki so delovali v okviru pionirske in mladinske organizacije pod pedagokim vodstvom uiteljstva. Nekateri kroki so bili v neposredni zvezi s posameznimi unimi predmeti, veinoma pa z njimi niso bili neposredno povezani, vendar so sluili izobrazbeni in osebni ter drubeni vzgoji. Razen tistih, ki so bili na olah redni, sreavamo na Hudinji tudi ahovski, esperantski, fotografski in tudi ebelarski kroek. Hudinjski uenci so z uspehom nastopali kot pevci, portniki, ahisti, esperantisti na obinskih, okrajnih, republikih in celo zveznih prireditvah. Njihovi ahisti in

esperantisti so se dopisovali ne samo z domaimi, ampak tudi z inozemskimi tovarii. Literarni kroek je izdajal glasilo Nova Hudinja. Lutkovni kroek si je uredil lutkovni oder. Iz leta 1961/62 je broura: Kaj smo delali. Na oli je delovala mlena kuhinja, v kateri so dobivali malico skoraj vsi uenci, ostali pa za nizko ceno. olska kuhinja je pa kuhala tudi kosilo za znatno tevilo uencev. Izza leta 1970/71 je na oli socialna delavka. IV. OSNOVNA OLA IVANA KOVAClCA-EFENKA (na Dekovi cesti) Zaradi naraajoega tevila prebivalstva in otrok v severnem okolju mesta je bilo treba misliti na novo postojanko, ki naj bi razbremenila ole v starem mestu in olo na Hudinji. Tako se je rodila misel, da zgrade olo na Dekovi cesti. Zakolienje so opravili 8. avgusta 1961, aprila 1962 je bilo poslopje pod streho in 1. septembra 1962 gotovo. Gradilo ga je podjetje Ingrad. Stroki gradnje so znaali okrog 220, oprema ter uila nad 32 milijonov. olo je ob veliki udelebi pozvanih gostov otvoril predsednik obine Joe Jot 8. septembra 1962. Poslopje je moderna olska stavba z veliko avlo v pritliju in v obeh nadstropjih. Ob straneh so uilnice in poslovni prostori, ki omogoajo vsestransko smotrno delo. Kako potrebna je bila ola, potrjuje dejstvo, da je poleg osnovne ole I. celjske ete imela in ima najveje tevilo uencev: nad 1.000. Za primer navajam nekatera olska leta: 1962/63 1.044 uencev (uenk), 1965/66 561 dekov in 562 deklic, skupaj 1.123 uencev (uenk). 1969/70 518 dekov in 499 deklic, skupaj 1.017 uencev. Najslabi uni uspeh je bil leta 1965/66 88,5%, najbolji pa leta 1962/63 91,5%, oziroma 1967/68 91,4%. Direktor ole je od poetka do danes Drago pendl, njegov pomonik Matija Palir, izza 1966/67 Vera Kraovec. Unih moi je bilo zaradi velikega tevila oddelkov (okrog 30) na oli mnogo, vendar so se nekoliko manj menjavale, kakor se je to dogajalo v letih po osvoboditvi. Navajam jih razvrene po letih, ko so nastopile slubo:
Marija Jelen, Helena Cepin, Karolina Enejc, Ljudmila Senica, Marija Marine, Mirjana Veselko, Anica Jurkovnik, Kristina Dostal, Ljudmila Bojovi, Avgusta Lah (1972), Franika Vodopivec, Anica Hrumen, Joefa Motoh, Joe Valenak (1973), Zinka Hartman, Ela Komel, Terezija Brance (1973), Hilda Pukmeister, Vlado Kriman, Elizabeta Palir, Desanka Videnik, Marija Kriman, Justina Toaj, Zdenka Melavc, Marjana Goriek, Breda Planine, Ivana Zaje, Francka Urani, Ljudmila Slemenek, Nada Orenik, Ivan Zaje, Marija Kali (1974). Francka Toplak, Vera Kraovec, Mira Cop, Radmila Tratnik, Breda Mededovi, Vida Bobera, Avgust uvan, Ivanka Zuntar, Vilma Ekselenski, B o n s Ferlinc, Anka Demar, Anka Gorian, Roman Leek, Marija Zupane, Tonica Nosan, Slavko Pozni, Ivan Kramar, Fran Strajhar, Janko Stani, Marija Jarh, Milena Kular, Hermina Sikoek, Roman Leek, Joe Volfand, Zlata Rajhman, Darinka Jot, Marija Marine, Joica Motoh, Matija Palir, Vlado Krimanc, Miha

Rakun, Zora Vivod, Joe Valenak, Ingo Vraj, Desanka Videnik, Elizabeta Palir, Milena Arbajter, Darinka Vizjak, Marjan Marinek (1975), Marija Knez, Rudi Vizjak (1970), Mara Meko (19711976), Ljudmila Studen (1971), Zofija Trstenjak (1971), Marija Kolar (socialna delavka, 1971), Antonija Badovinac (1971), Renata Rakun (1972), Cecilija Lipndk (19721974), Joica Gubenek (1972 1973), Magdalena Klarer (1972), Barbara Koevar (19731975), Joe Svegl (1973), Suzana Tratnik (1973), Danica Brinovar (19731974), Irena Krinik (1975, psiholog), Cecilija Lipnik (19741975), Marija Jezernik (1975), Egida Frikovec (1975), Stanko Vizjak (1976), Roman Leek (1976), Milena Toman (1976), Nuka Markovi (1976), Vera Ojcinger (1976).

V kratkem asu si je ola nabavila toliko novejih uil, da se je lahko pouk vril po modernih naelih, tudi v kabinetni obliki. Vsekakor vzbuja pozornost veliko tevilo knjig, ki so jih konec leta 1969/70 e imeli v knjinici na zavodu: uiteljski 1.917, mladinski 1.361, pionirski 1.555. Mnogo je bilo na oli krokov. Spremljali so vse glavne predmete. Mnogo je pa bilo tudi izrednih: strelski, rokoborbeni, prometni, ahovski, stenografski, instrumentalni, folklorni, plesni (izza leta 1968/69). Kakor tovarii hudinjske tako so tudi uenci te ole tekmovali na raznih prireditvah (obinskih, republikih, zveznih). Leta 1968/69 so mladinci na oli izdajali list Utrinki z Dolgega polja. Dramski odsek je nastopil na televiziji s sliko Ptiki brez gnezda.

OSNOVNA OLA VELJKA VLAHOVICA NA LAVI Celjska obina ima danes 7 podrunih ol, vse so starejega postanka, imajo pa obnovljena ali celo razirjena olska poslopja. Osemletk je v obini 11, est jih je nastalo na osnovi predvojnih ol, imajo pa obnovljena in razirjena ali celo na novo zgrajena poslopja, 4 pa so nastale popolnoma na novo. Med njimi je najmlaja osnovna ola Veljka Vlahovia na Lavi. To staro kmeko naselje lei tik ob mestu na desnem bregu spodnje Sunice. Po letu 1970 so naselje razirili na levem bregu, kjer so razen industrijskih stavb zgradili veliko novih enostanovanjskih hi in velikih stanovanjskih stavb,- in sicer na ostroenskih kmetijskih zemljiih. Ker je naselje Ostrono nekoliko severneje, so novemu naselju dali ime Lava. Za otroke novega naselja je bila potrebna ola. Zgradili so jo ob naselju na bivem polju. Njen olski okoli lei med okoliema osemletke Slavka landra ob Ljubljanski in osemletke Ivana Kovaia-Efenka na Dekovi cesti. olo so zgradili iz sklada za obnovo in izgradnjo olskih stavb, ki so ga nabrali s samoprispevkom za gradnjo ol in mladinskih varstvenih zavodov. Poslopje zavzema brez okolja 3.808 m2, z okoljem pa 48.000 m2 povrine. Nart za olo je napravil dipl. in. Miran Polutnik, nadzorni organ je bil dipl. in. Drago Zlajpah. Izvajalec del je bilo gradbeno podjetje Ingrad.

Razen osemletke sta dobili v stavbi prostore tudi zobna ambulanta za uence in splona ambulanta za preventivni pregled. Meteoroloki zavod SRS pa ima pri oli vremensko postajo. Stavbo so gradili eno leto. Pouk se je zael 8. septembra 1977, ko stavba e ni bila popolnoma dovrena. Za bodoega ravnatelja je bil doloen Friderik Dosedla, ki je bil maja 1977 imenovan z nalogo, da kadrovsko, organizacijsko in materialno pripravi olo za normalno delo. Vendar je bil kot svetovalec na Zavodu za olstvo razreen ele 1. avgusta 1978. Tedaj se je lahko ele v celoti posvetil oli. V olskem letu 1977/78 je bilo vpisanih: na razredni stopnji 346, na predmetni stopnji 266 uencev, skupaj 612 uencev.
Uno osebje (s srednjo in vijo izobrazbo): Ida Bertalani, Pavla Eimovi, Margareta Gabriel, Magda Ganik, Dora Gomba, tefka Gori, Silva Jontes, Anica Jurkovnik, Majda Klarer, Miro Kocuvan, Mira Kodrun, Branka Kosanovi, Nua Markovi, Mio Mija, Elizabeta Palir, Matija Palir, Nevenka Petelin, Slava Podpean, Irena Praznik, Hilda Pukmaister, Ivica Purger, Renata Rakun, Smilja Rotar, Pavla Kramer, Margareta Malus, Ivanka Mijoek, Marija Petrinovi, Marija Samec, Anica Sitar, Drago maran, Vesna tori.

ola je e prvo leto dosegla lepe uspehe (na niji stopnji nad 98 %, na viji stopnji nad 97 % pozitivnih). Imela je pionirsko in mladinsko organizacijo, pionirsko hranilnico, mladinski list in ve krokov. olsko delo je povezano s krajevno skupnostjo. Vsekakor je zanimivo, da so v zvezi s poklicnim usmerjanjem popeljali uence osmih razredov v vojako gimnazijo v Ljubljano in na vojako akademijo v Sarajevo. Z istim namenom so jih testirali delavci skupnosti za zaposlovanje. Na oli je olska kuhinja, ki je dajala siromanejim uencem brezplano malico in kosilo, eno ali oboje. OSNOVNA OLA IVANKE URANJEK V to osnovno olo do leta 1960 oznaevano kot posebno pridejo uenci, glede katerih strokovna komisija smatra, da ne bi mogli uspeno napredovati v redni osnovni oli. Posebna ola ima pa nalogo, da jih s smotrnim pedagokim postopkom usposobi, da se lahko pozneje s pridom posvetijo kakemu poklicu, v katerem prevladuje mehanina tehnina spretnost. Ni pa izkljueno, da se takemu uencu pozneje odpre tudi razumska sposobnost. Izkunje kaejo, da ola dosega svoj namen. Zanjo je res treba rtvovati ve ko za navadno olo, toda to je moralna dolnost drube. V stari Jugoslaviji je bila pomona ola prikljuena okoliki oli (v Drapinovi ulici). Ustanovljena je bila z ministrskim odlokom, izdanim 1. maja 1934. Za prvega uitelja je bil doloen Zdravko Kova. V letu 1934/35 je imela ola 19, v olskem letu 1935/36 pa 20 otrok. Naslednja tiri leta pred okupacijo je bila ola dvorazredna, obiskovalo jo je okrog 40 otrok. Kova je bil vodja in uitelj II. razreda, I. razred je

tri leta pouevala Ludovika Polak, zadnje leto pa Ludovika Trek. Kako je bilo v nepopolnem letu pred okupacijo (1940/41), ni prav jasno, v olski kroniki se kot uiteljica 40 otrok navaja samo Ludovika Trek. Po osvoboditvi se je kot prva vrnila Trkova. Dne 30. junija je sicer zaela uiti, vendar je kmalu odla v Ljubljano. Dne 27. avgusta 1945 je bil iz Rogake Slatine premeen v Celje Josip Unverdorben, izpraan defektolog-strokovnjak (uitelj otrok s hibami). Vrnil se je sicer Zdravko Kova in je zael uiti, toda zaradi bolezni je bil kmalu upokojen. Februarja 1946 je prila Marija Koman in marca Anton Vuk. Tako je bilo mogoe v treh oddelkih uiti otroke, ki jih je bilo 53. Unverdorben se je obrnil na ljudsko oblast s pronjo, naj bi pomona ola postala samostojna. Ministrstvo prosvete je na to pristalo in 30. oktobra 1946 je mestni ljudski odbor izdal ustrezen odlok (ef prosvetnega odseka je bil Albin Podjavorek). Bila je dvorazredna in je imela okrog 60 otrok. 2e to je bilo za dva uitelja preve, a raunati je bilo na veje tevilo otrok. Ministrstvo je celo izdalo odlok, naj bi bila ola s poetkom olskega leta 1947/48 petrazredna. Ker ni bilo unih moi, je ostala tirirazredna do konca olskega leta 1951/52. Imela je pa 6 oddelkov, kajti obiskovalo jo je (ob koncu olskega leta) 105 otrok. V pritliju I. osnovne (bive okolike) ole je dobila v uporabo 5 sob in pisarno, vendar je 5. sobo izprva uporabljala poslovna zveza za knjigovodske teaje. ola je pozneje razen nje dobila e obednico v kleti in e eno sobo, tako da je razpolagala s estimi uilnicami in e delom kleti, kjer je namestila delavnico. Ker je raslo tevilo uencev, razredov ter oddelkov, si je morala ola pomagati s poukom v dveh ali celo treh izmenah. V olskem letu 1952/53 je imela ola v petih razredih z osmimi oddelki 110 otrok. V olskem letu 1953/54 je imela v estih razredih z desetimi oddelki 125 otrok. Naslednje olsko leto, 1954/55, se je tevilo otrok dvignilo na 134, tevilo razredov na sedem, oddelkov pa na 12. Sedemrazrednica je bila potlej ola do vkljuenega olskega leta 1956/57. tevilo otrok je naraslo na 152 (82 dekov, 70 deklic), oddelkov je pa ostalo 12.letu sta e obstajala 2 razreda v torah, ki sta imela 15 otrok. V tem V Celju je pa v tem olskem letu ola ustanovila logopedski oddelek (za gluhoneme), ki ga je morala namestiti v Cuprijski ulici v sobi Drutva prijateljev mladine. Zavod za socialno zavarovanje je dal na razpolago 300.000 din. S tem denarjem je ola nabavila nekaj strojev za kovako in mizarsko delo, nekaj kuhinjske opreme in ivalnih strojev. Tako je lahko v kleti uredila delavnico, gospodinjsko olo pa v prostorih Zavoda za napredek gospodinjstva v Cankarjevi ulici.

Razen tega je 4. oktobra 1956 okrajni ljudski odbor ustanovil vzgojni zavod za duevno nerazvito mladino in doloil za njegovo namestitev nekdanjo Westnovo vilo na Golovcu, v kateri je bila dotlej otroka bolnica. Ker se je preselitev bolnice zavlekla, je bil vzgojni zavod stvarno ustanovljen ele v zaetku olskega leta. Potrebno pohitvo je dobil iz likvidacijske mase dijakega doma v marju. Upravo doma so poverili Unverdorbenu, upravitelju pomone ole. Vzgojni zavod je bil okrajna ustanova. Dne 1. aprila 1957 je bila za okrajno ustanovo proglaena tudi pomona ola. Oba zavoda sta imela skupen upravni organ, sedemlanski upravni odbor, ki ga je imenoval svet za olstvo pri okrajnem ljudskem odboru. V olskem letu 1957/58 je postala ola osemrazredna. Uencev je imela tedaj 182 v 13 oddelkih in novem pripravljalnem razredu. V Slorah je bil pomoni oddelek s tremi razredi in 13 uenci. V vzgojnem zavodu na Golovcu je bilo 34 gojencev. Priblino enako je bilo naslednji dve leti, samo da se je tevilo gojencev v zavodu dvignilo na 49. V olskem letu 1960/61 so bile zopet izpremembe. Zavod je zopet prevzela obina in je dobil ime Zavod Ivanke Uranjekove. Imel je 15 oddelkov in e poseben pripravljalni oddelek, v celoti 204 uence. Razred v torah so ukinili, ustanovili so ga pa na Dobrni, kjer je imel 12 uencev (6 dekov in 6 deklet). V olskem letu 1962/63 so VIII. razredu dodali kombiniran razred, v katerem so bili tisti uenci, ki so sicer izpolnili osemletno olsko obveznost, a niso dobili zaposlitve. Kot nov se v tem olskem letu javlja razred v Vojniku. Vseh gojencev je bilo 240 (143 dekov in 97 deklet), od teh jih je bilo v Celju 214, na Dobrni 26 in v Vojniku 10. Dobrnski uenci so deloma bivali v domu Mihe Pintarja-Toleda. V domu na Golovcu jih je bilo 48, bili so razdeljeni v sedem unih skupin s po enim vzgojiteljem. V olskem letu 1964/65 je nastala v alcu podrunica s tremi razredi. Vseh uencev je bilo 323 (202 deka in 121 deklic). Bili so porazdeljeni na 31 oddelkov, od tega jih je bilo 21 pri matini oli v Celju, 5 na Dobrni, 3 so bili v alcu in 2 v Vojniku. V olskem letu 1966/67 je prirastla podrunica v martnem. tevilo uencev se je povzpelo na 401 (242 dekov, 159 deklic). Bili so porazdeljeni na 36 oddelkov. Na Dobrni je bilo 60 uencev (6 oddelkov), v Vojniku 18 uencev (2 oddelka), v alcu 67 uencev (5 oddelkov), v martnem 26 uencev (2 oddelka), v Celju torej 281 uencev (21 oddelkov). tevilo je raslo. Leta 1967/68 je bilo vseh uencev 439, leta 1968/69 467, leta 1969/70 496 (294 dekov in 202 deklic). Centralna ola v Celju je imela v 8 razredih z 20 oddelki 232 uencev; enota v Dobrni v 6 razredih s 7 oddelki 91 uencev; enota v Vojniku v enem razredu 11 uencev; enota v martnem v enem razredu (oddelku) 6 uencev; enota v torah v 2 razredih (oddelkih) 12 uencev.

Une moi: Zdravko Kova, Marica Koman, Draga Mohori, Josip Unverdorben, Anton Vuk, Vida Nahtigal, Albin Podjavorek, Marjeta Miklavec, Milena Jurca, Alojzija Medved, Antonija Podjavorek, Nataa Ivane, Boena Lampret, Marija Mimik, Veronika Mlinar, Janko Kincl, Ana Berani, Meta Turnek, Marjan Jerin, Nua Marui-Buar, Marija Puh, Valentin Brdnik, Ana Piorn, Vida Bokovi-Skobeme, Boena Kuar-Jeras, Roman Boben, Dana Vodeb, Karel Golob, Alojzij Napret, Drago Supani, Vida Hafner-Kotnik, Lojze Keman, Nataa Graul, Janez Merjasec, Valentin Brdnik, Matija Les, Marija Jeri, Marija Kompan, Marija Breko (tajnica), Marija Tuar, Joica Hvale, Mira Cvikl, tefka Vehovar, Majda Klacer, Alojzij Gobec, Mara Lipinik-Repe, Marjan Poganik, Anica Tuar-Zibert, Franc Lorger, Mira Rojnik-Cvikl, Dupan Parazajda, Marija Jagodi, Marjan Vuajnk, Milica Bizjak, Silvo Koutnik, Joica Svegl, Lojzika Unverdorben-Medved, Anka Vovk, Krista Znuderl, Franc Lorger, Joe Drofenik, Ida Kranjc, Cilka Hohnjec, Angela Krpan, Mira Rojnik, Viktorija Spes, Ida Martjono, Lojzka Kova, Janez Goloti, Pavla Leben, Ana Pejanovic, Olga Ziher, Vika Janekovi, Ana Kincl, Slava Romih, Danica Sotoek, Alenka Teran, Marija Veber, Marjana Verstovek, Joe Zeleznik, Danilo Kralj, Marija RadotiLeskovar, Darinka Urh, Boris Sinigoj, Viktor Roanc, Vera Sua, Angela Vovk, Silva Glui (tajnica), Veselka Koroec (socialna delavka), Meta Leskovec, Milica Herman, Tonka Bjelevi, Martina Bevc, Danica Sotoek, Marija Aman, Alenka Koelj, Ana Kline, Nika Leskovar, Hermina Cesnik, Jana Golob, Ivana Zaje, Ana Pompe, Irena Gradinik, Marta Pohne, Rosana Kusterle, Tone Dolenc, Helena Pevec, Vera Perbil, Anica Zorko, Milica Bizjak, Stane Kranjc, Meta Leskovec, Cirila'Vipotnik, Elizabeta Sever, tefka eligo, Marija Posinek, Darinka Stanjko, Angela Suster, Justina Sirotka, Vera Sua, Danica Besimi, Breda Fric, Ljudmila Gole-Grum, Tatjana Horvat, Manica Orli, Marija Seniar, Elizabeta Sever, Anica Spom, tefka Ulaga, Olga Ziher, Meta Zeleznik, Hasan Besimi, Bala Remzi, Olga Milic, Angela Krpan, Alojzij tefanoi, Henrik Zge, Jolanda Lipovek, Nua Drofenik (medicinska sestra), Joica Germ, Danica Roi, Avgust Kotomaj, Martin Bevc, Jelena Goriek, Martina Majcenovi, Fanika Marine, Irena Jakob, Justina Lesnika, Karla Kozari, Ivanka Simon, Berta Zupan.

Od obnove leta 1946 do jeseni 1960 je vodil posebno olo zasluni ravnatelj Joe Unverdorben. (rojen leta 1898 v Rogaki Slatini), ki je umrl 25. maja 1961. Za Unverdorbnom je prevzel vodstvo ole Roman Boben. V avgustu 1968 pa je bila ob reelekciji izbrana za ravnateljico Milica Bizjak. Boben je postal pri Zavodu za zaposlovanje kot psiholog poklicni svetovalec. I. dodatek (19701976) Leta 1970/71 je imel zavod 511 uencev, vkljuenih v 56 oddelkih, ki so delovali v Celju (na matini oli), na Dobrni, v alcu, torah, Vojniku in v martnem v Roni dolini. ola je bila tedaj e kot gost v poslopju I. osemletne osnovne ole, kjer je pa bilo pretesno za uilnice in delavnice. Leta 1966 je dobila v osemletki na Dekovi cesti sobe za gospodinjski in uilnico za en peti razred. Ze nekaj let je bilo na dnevnem redu vpraanje zgraditve novega poslopja za posebno olo. Nart za stavbo je pri Slovenija projektu napravil arhitekt dipl. in. Milivoj Lapuh, izvedbo je pa prevzel celjski Ingrad. Izvedbo je nadzoroval poseben gradbeni odbor, ki mu je bil na elu pomonik ravnateljice prof. A. Keman. Dne 17. novembra 1970 je predsednica obinske skupine mg. Olga Vrabi vgradila v temeljni kamen pergamentno listino o zaetku gradnje.

olsko leto 1972/73 se je e zaelo v novi zgradbi. Z njo je ola Ivanke Uranjekove dobila dostojen dom, kjer je lahko razvila na modernih osnovah svojo pouno in vzgojno delavnost. Tudi za delavnice, telovadbo in port je bilo dobro poskrbljeno. Leta 1970 je bila v sestavu otrokega dispanzerja ustanovljena pedopsiholoka ambulanta, v kateri so delali: ef zdravnica Ljerka dr. Laknerjeva, medicinska sestra kot socialna delavka, dva psihologa iz olske ustanove: proi. Albin Podjavorek in psihologinja Helena Jeri, prav tako iz ustanove logopedinja Marija Marti in ortopedegoginja Danica Besimi. Za strokovno delo je bil pri ravnateljstvu poseben strokovni kolegij, uno in vzgojno osebje razredov in njih oddelkov se je pa meseno ali po potrebi sestajalo in pretresalo probleme, ki so se pojavljali. 2e izza prvih let so sorazmerno veliko tevilo uencev v poitnicah vodili v Strunjan na morju. Pri tem je zavodu med drugimi pomagalo tudi republiko drutvo za pomo. Pozneje je v Celju nastalo tako drutvo. Pri ustanovi je poseben odbor skrbel za zaposlitev absolventov. Uenci VIII. razreda so zadnji mesec stopali v prakso v tovarnah in pri obrtnikih. Nekateri so se zaposlili e v poitnicah. Konno pa so dobili zaposlitev vsi, bili so pridni in so si v olskih delavnicah in v praksi pridobili veselje do dela. Ravnateljica Bizjakova je 1. januarja 1973 stopila v pokoj. Bila je vzorna pedagoginja. Po elji veine lanov kolektiva je za njo kot vrilec dolnosti prevzela vodstvo zavoda ortopedagog Rosana Kusterle. Bizjakova je bila poprej (od 1960) pedagoki vodja v domu na Golovcu. Tam ji je leta 1973 sledila Anka Vovk. Na zavodu so se ivahno udejstvovali tudi uenci. O tem pria cela vrsta krokov. Imeli so razen pionirske organizacije in Podmladka Rdeega kria tudi pevski zbor in izdajali so celo svoj list. Uno in vzgojno osebje je poskrbelo tudi za to, da so hodili na predpisane izlete in ekskurzije. Na skupnih tekmovanjih posebnih ol so se uenci celjske ole vedno dobro izkazali. Zavod za olstvo je celjski zavod Ivanke Uranjekove doloil kot hospitacijsko olo gojencev pedagoke akademije. Leto 1975j76: Direktor zavoda: Mirko Galea, profesor; ravnateljstvo: Rosana Kusterle, ortopedagog.
Oddelek delovnega usposabljanja in njega varstvo:

uit. Mira Rojnik in ortop. Irena Gradinik. 1. a, b: ortop. Cilka Vranjec in Slavica Romih. 2. a, b, c, (Dobrna): ortop. Brigita Volmut, uit. Tonka Bjelevi, abs. gimn. Tanja Gobec in uit. Danica Roi. 3. a, b, c, , d (Dobrna): ortop. Ana Pejanovi (v pok.), Milica Gole, Borica Zavrnik ter uit. v pok. Krista Znuderl in Joica vegl. 4. a, b, c, (Dobrna): ortop. Ivanka Simon in tefka Ulaga, uit. Betka Sever in abs. gimn. Sanda Dumkur. 5. a, b, c. (Dobrna): ortop. Marija Seniar, Danica Besimi, Mojca Kuzman, 2 .polletje tefka Verber, abs. ped. akad. Jelka Lovin-Umek, ortop.

6. a, b, c, c, d (Dobrna): Danica Orli, Tatjana Horvati, Ivanka KraunGrobelnik, Irena Artnak; drugo polletje: Jolanda Memon, uit. Viktor Roanc. 7. a, b, c, : ortop. Marjana Zlatean, Sonja Keman, Berta Zupan; drugo polletje: Danica Roje, Anka Vovk; inval. obveznost dopolnjeval: uit. v pok. Silvo Koutnik. 8. a, b, c, : Darinka Spolenak, Pavla Leben in uit. Jana Golob, Angela utar.
Oddelki podaljanega bivanja:

ortop. Marjan Lenik, abs. ped. akadem. Milena Pirnat, hon. Milka Kranjec razredniarka. Telesna vzgoja: strok. uit. Elica Kranjc, abs. ped. akad. Janez elar. Glasbena vzgoja: ortop. Alenka Koelj. Tehnina vzgoja: strok. uit. Angela Krpan, Marija Jeri (Dobrna), abs. ped. akad. Cvetka Pangerl. Obdelava lesa: strok. uit. Vili Ulaga. Obdelava tekstila: strok. uit. v pok. Ana Pompe. Obdelava kovin: mojstra Edi Modre, Silvo Krumpak. Socialna sluba: soc. del. Joica urek. Psiholoka sluba: prof. Helena Jeri-Jahvefendi, psiholog. Logopedska sluba: ortop.-Iogop. Marija Marti. Knjinica: uit. v pok. Boena Kuar. Vzgojitelji v Domu na Golovcu: Janja Peterman, prof., Zdenka Povalej, ortop., Irena Duri, ortop., Branko Kranjc, uit., Henrik Zge, uit., Darinka Stanjko, uit., Milena Toman, uit., Stane Cernoa in Vinko Penik, tudenta, honorarna nona vzgojitelja. Na Dobrni: ravnatelj Lojze Keman, prof., Bala Remzi, ortop., Janda Belak, prof. biologije, Ljubica Ojsterek, abs. ped. akad., logop., Silva Turk, vzgojiteljica, Marjeta Sarlah, abs. gimn., Romana Skok-Jus, abs. gimn., Vera Jus-Trafela, ekon. tehn., Peter Zalokar, uit., Martin Pukmajster, ortop. Vseh uencev je bilo 355, in sicer 255 v Celju in 100 na Dobrni. Od vseh uencev je bilo 127 vozaev, v domu na Golovcu je bilo 50 gojencev, v domu na Dobrni 86, ostali so stanovali pri starih. Letni zakljuni uspeh je znaal 93,9%. Svobodna aktivnost je bila ivahna. V pevskem zboru je prepevalo in muziciralo 58 uencev. V olski asopis je pisalo 54 uencev. Z dramatiko in lutkarstvom se jih je ukvarjalo 20. V pionirski hranilnici jih je tedilo 260. Vodili so jo uenci sami. Vezlo je 18 uencev. V modelarskem kroku jih je delalo 16. Prometni kroek jih je obiskovalo 250. SSD jih je telo 39. V likovnem kroku jih je sodelovalo 12. Iz vseh vijih razredov so posamezniki in skupine delali na vrtu in v kuhinji. Vsi uenci so bili lani pionirske organizacije in podmladka Rdeega kria. lani netetih skupin so svoje znanje in spretnosti pokazali pri vajah samih, pri olskem delu, zlasti pa na raznih prireditvah, na olskih proslavah, ob praznikih in raznih sprejemih, na olskem in obinskem prometnem tekmovanju, na obinski reviji pevskih zborov, na olskem vrtu, na obinskem in republikem portnem tekmovanju itd. Uenci so obiskali kino- in lutkovne predstave, gledali so mladinske uprizoritve v celjskem gledaliu, posluali petje zborov drugih os-

novnih ol in gimnazije. Obiskal jih je tudi pisatelj Fran Ro in jim ital svoja dela. Pedagoko delo na zavodu je usmerjal in vodil direktor Mirko Galea. Temeljilo je na razrednih aktivih, a tudi strokovni kolegij je bil zelo aktiven. olsko delo so izredno pogosto obiskovali pedagogi in socialni delavci. Z njimi so prihajali tudi tudenti zagrebke visoke defektoloke ole. Na osnovno olo so prili naslednji pedagoki delavci: 1970: Janko Rednak, Danijela Deman, Peter Kati, tefka Verber, Ivanka Kikelj, Zdenka Povalej, Stana Vignjevi, Tanja Palhaltinger; 1971: Nua Drofenik, Cvetka Pangerl, Marija Bonik, Vili Ulaga, Kristina Jakob, Janez Selar; 1972: Milan Cretnik, Alenka Fabian, Avgusta Lah, Elica Krajnc, Branko Kranjc, Ivanka Grobelnik, Zora Vinkovi; 1973: Janja Peterman, Borica Zagorac, Nada Kneevi; 1974: Mojca Kuzman, Darinka Hribar, Gusti Sepetavc, Mirko Galea, Vera Jus, Daniela Umek, Milena Toman, Mirjana Belak, Marjanca Kirn; 1975: Marjeta Sarlah, Ljubomira Ojsterek, Milena Pirnat, Romana Jus, Darko Medveek, Brigita Volmut; 1976: Vlasta Beg, Truda Bregar, Martina Erulj, Marija Cene, Lea Koenina, Marta Lapornik, Danica Roje; 1977: Drago Tacol, Karmen Magyar, Jasna Radel, Stana Koec, Anica Reberak, Stane Cernoa, Irena Lampensberger, Ivan Pajtler; 1978: Rajko Florjan, Tea Moan, Romana Kranjc, Zdenka Vrhovek, Joefa Sitar, Ana Veglez, Danica Jagri, Dalibor Zupani, Dragica Zalonik, Joica Lamovek, Joe Seyfried, Tatjana Boinik; 1979: Pavla Rek, Marija Jakcup (samo za olo in Golovec, Dobrna vodi svojo personalno evidenco); 1980: Lidija Hrni-Tominek. S ole so odli: 1970: Anica Zorko, Duan Parazajda, Angela Volk, Vera Sua; 1971: Janko Kincl, Joe Zeleznik, Meta Zeleznik, Martina Bevc, Daniela Deman, Joica Fonda, Bogdan Povalej, Vera Perbil, Jelena Pevec, Olga Milic, Cirila Vipotnik, Breda Fric, Hasan Besimi, Fanika Hu; 1972: Milica Bizjak, Joe Drofenik, Marcela Lenik, Marija Zeleznik, Dominik Braun, Karolina Kozari, Milan Cretnik, Alenka Fabjan; 1973: Janko Rednak, Ana Kline, Marija Bonik, Zora Vinkovi; 1974: Nada Kneevi, Darinka Hribar, Avgusta Lah; 1975: Milica Herman, Teodor Kalinek, Peter Kati, Ivanka Kikel, Stane Krajnc, Kristina Jakob; 1976: Darinka Stajnko, Nua Drofenik, Sanda Dumhur, Mirjana Belak, Helena Jeri, Remzi Bala, Milena Toman; 1977: Brigita Volmut, Irena Gradinik, Ljubica Ojsterek, Vera Jus; 1978: Anka Pompe, Gabriela Umek, Milena Pirnat, Jasna Radel, Anica Reberek, Rajko Florjan, Irena Purg, Branko Krajnc; 1979: Tanja Palhartinger-Gobec, Vlasta Beg, Truda Bregar, Marija Cene, Lea Koenina, Danica Roje, Dalibor Zupani, Stane Cernoa; 1980: Janez Selar, Pavla Rek, Pavla Leben, Anka Vovk, Janja Peterman (samo za olo Celje in internat Golovec). Vaneje organizacijske spremembe:

31. avgusta 1971 so se osamosvojili oddelki v alcu v samostojno posebno olo.

2. septembra 1972 otvoritev nove olske stavbe Zavoda Ivanke Uranjekove Celje. 27. decembra 1973 je Zavod Ivanke Uranjekove kot delovna organizacija formirala tri temeljne organizacije: TOZD Posebna osnovna ola Celje, TOZD Dom Golovec, TOZD Dom s posebno osnovno olo Dobrna in DSSS. 1. januarja 1974 je postal direktor delovne organizacije prof. Mirko Galea. 1976 je zakon za izobraevanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duevnem razvoju prinesel spremembo v poimenovanju posebnih osnovnih ol v osnovne ole. 1. januarja 1980 so se trije TOZD zdruili z osnovnimi olami v celjski obini v Zdrueno osnovno olo Celje. S tem je bil iz registra izbrisan Zavod Ivanke Uranjekove kot delovna organizacija. Tako delujejo v okviru Zdruene osnovne ole: TOZD Osnovna ola Ivanka Uranjek Celje, TOZD Dom Golovec Celje in TOZD Dom z osnovno olo Miha Pintar Dobrna. OSNOVNA OLA FRANA ROA v Novi vasi Golovcu ola je zaela delovati letonjo jesen (1980). Zgradili so jo na mestu, kjer poboje skrajnega severnega odrastka Golovca, imenovano prvotno Brezina (Bovhove njive), prehaja v iroko njivsko planoto, ki je na vzhodni strani rahlo nagnjena proti Zgornji Hudinji, na zahodni pa proti Dobrovi. Tu se stika svet treh naselij: Nove vasi, Dobrove in Zgornje Hudinje. Dostop iz Celja je najlaji: po Vrunevi ulici od mesta, kjer se odcepi od Stanetove ulice, ter po cesti tik ob vznoju Golovca (z okolikim pokopaliem), nasproti Dobrove je treba kreniti ob tu e nizkem slemenu na desno. Nart za gradnjo je napravil in. arh. Miran Polutnik. Poslopje je zgrajeno v paviljonskem slogu in zelo prostrano. Tudi naokrog je na spodnjem delu poboja mnogo prostega sveta. V oli je podaljano bivanje, otroci imajo tu tudi kosilo. V posebnem prostoru je poliklinika. Nekoliko nad poslopjem je zavetie pred letalskimi napadi, nekaj teko tu e vedno dela talna voda. Poslopje je bilo zgrajeno na osnovi referenduma s prispevki obanov. Sklep o ustanovitvi celodnevne Osnovne ole Frana Roa je sprejel Zbor zdruenega dela Skupine obine Celje na svoji seji dne 26. junija 1979.
Delavci ole

Pedagoki delavci: ravnateljica: Tonka Mel; predmetni uitelji: Franc Purg, Egida Frikovec, Mojca Loinik, Ljudmila Zua, Martina Mejavek, Milena Smisl, Tatjana Selar, Janez Selar, Ljudmila Conradi, Joica Janei, Bojan Kmecl, Vlado Murko, Barbara Zeleznik, Zofija Petri; razredni uitelji: Elizabeta Trobentar, Stanka Kodrnja, Inge Vasle, Milena Toman, Francka Urani, Marija Jezernik, Alojz Cepu, Danica Grabar, Zdenka Jelen,- psiholog: Olga Petrak.
24 Zgodovina Celjt

369

Administrativni in tehnini delavci: raunovodkinja Sabina Kolenc, tajnica Milena Klemeni, hinik Vinko Lonar; kuharice: Stanislava Resnik, Amalija Pei. Rozalija Kraek, Helena Zibred; istilke: Olga Koroec, Zdenka Stojanovi, Milena Radi, Marta Amon, Boena Cvek. Zunanji sodelavci ole: Brigita Hostnik, Vojko Strahovnik, Darja Leben, Saa op, Mateja ater, Karmen Brinovar, Liljana Potisk, Tatjana Malari, Vanja Presekar, Bruno Gabrek, Marjan Peterle, Matja Petrovec, Bojan Koar, Marjan Jerin, tefan Krumpak, Ivica Fier, Rado Palir, Emil Janar, Mila Stameji, Drago Medved. STORE Kakor drugod so Nemci tudi v torski oli s silo zatrli vse, kar je bilo slovenskega. Da bi im hitreje mladino ponemili, so morali stari tudi iz soseine tiriletne otroke spravljati v otroki vrtec. Tudi zadnji meseci vojne so bili v torah teki. V asu prehoda so ogroali ljudi e kozaki in ustai. Po osvoboditvi je bil od 1. junija do 1. avgusta 1945 pripravljalni pouk. Udeleevalo se ga je 98 dekov in 95 deklic, skupaj 193 otrok. Priprava je bila glede na starost uencev v smislu petrazredne ole, kakor je bila pred okupacijo. Upravitelj je bil Slavko ernigoj. Pouevali so: Stana Jerin, Stane Ravtar, Angela Ocvirk, Marjan agar in Antonija Knap. V olskem letu 1945/46 je bila ola petrazredna in jo je obiskovalo 189 otrok, 99 dekov in 90 deklic. Petrazredno je bila tudi v olskem letu 1946/47, imela je 162 uencev (uenk). Naslednja tri olska leta je veljala ola za sedemletko, vendar je imela samo est razredov, uencev (uenk) pa prvo leto 150, drugo 216 in tretje 230. V olskem letu 1950/51 se je sedemletka razdelila v nijo gimnazijo in v tirirazredno osnovno olo. Takoj po osvoboditvi se je pojavila stiska s prostorom. V jeseni 1954/55 sta dva razreda imela pouk v lesenih barakah ob gozdu za naseljem, kjer so bila poprej stanovanja. V vsakem razredu je bilo 40 otrok. Pozneje je tovarna dala na razpolago stanovanjski provizorij ob cesti proti Teharju, tja so prili niji razredi. Nasprotno so pa nekateri teharski otroci hodili v olo v tore saj tam je bila nija gimnazija. tirirazredna osnovna ola Imela je uencev (uenk) leta: 1950/51 1955/56 1956/57 Dekov 84 93 97 Deklic 80 85 92 Skupaj 164 178 189

Uni uspeh je bil okrog 85 %.

Nija gimnazija Zaradi stiske s prostorom so nijo gimnazijo ustanovili ele v olskem letu 1953/54. Osemletka Leta 1958/59 je postala ola osemletna. 2e prvo leto je imela 470 uencev (uenk), 226 dekov in 244 deklic. V naslednjih letih je tevilo uencev (uenk) raslo: 1962/63 1965/66 1968/69 Dekov 299 322 Deklic 273 268 Skupaj 572 590 600

Povpreno je izdelovalo razred okrog 85% uencev (uenk). Za toliko tevilo uencev (uenk) staro olsko poslopje ni ve zadoalo, tudi ne pri izmeninem pouku. V olskem letu 1954/55 so stisko nekoliko ublaili s tem, da so poleg olskega poslopja zgradili provizorij, leta 1965/66 so celo tiri oddelke poslali na podrunino olo na Teharju. Medtem so namre torski prikljuili tri podrunine ole: teharsko (1963/64), kompolsko (1962/63) in svetinsko (1969/70). Leto za letom so mislili na novo olsko poslopje. Leta 1963/64 je obinska skupina odobrila za narte 5 milijonov din. Sestavil se je gradbeni odbor, v katerem so bili in. Milko Stare kot naelnik, Franc Zeli, njegov namestnik, in. Slavko Plevnik, Ivan Perme, Milan Stravs (ravnatelj ole), Sonja Ocvirk, Anton kautelj. Doloili so lokacijo. Nart je izdelal Projektivni biro v Murski Soboti. ola je bila zamiljena kot velika enonadstropna stavba z vhodom ob voglu na juni strani, z avlo pred stopniem v pritliju in s sredino avlo vzdol vsega poslopja v nadstropju. Dela je prevzel celjski Ingrad z dograditvijo do kljua za 319 milijonov dinarjev. Septembra 1965 so zaeli gradnjo z majhno kulturno slovesnostjo, za katero je pisatelj Fran Ro spesnil prilonostno pesem Na novi dom. Ker je bila zima lepa, je bilo spomladi poslopje pod streho. Dne 2. septembra 1967 so olo slavnostno otvorili. Na programu je bilo tudi petje, ki ga je vodil profesor Leopold Pere. Prilonostno pesem je uglasbil Radovan Gobec. Nova ola je imela 16 rednih in tiri posebne uilnice za kabinetni pouk, razen tega vse prostore, ki so bili potrebni za vodstvo ole, za vzgojo in zdravje uencev (uenk). Takoj po otvoritvi se je e lahko zael pouk v novem poslopju, stojeem na iroki, rahlo proti dolini nagnjeni planoti, s torami na vzhodu in Teharjem na zahodu. Zunanjost ole so uredili kot velik in ustrezen park. Dela je vodil predmetni uitelj Vinko Pevcin. V novi oli so lahko uporabljali moderne vidne in slune pripomoke za pouk. Razvilo se je ivahno delo v krokih. Omenjam planinsko sekcijo, portno drutvo, ahovski kroek. Uenci so se vadili tudi v sestavljanju literarnih del. Vodili so jih po poteh I. celjske ete.

Leta 1945 je za Slavkom einigojem prevzel vodstvo ole Simon Goriek. Njemu je leta 1948/49 sledil Milan Stiavs. Ob delitvi leta 1950 je Stravs prevzel nijo gimnazijo, medtem ko so vodstvo osnovne ole poverili Angeli Ocvirk. Osemletki je bil na elu Milan Stravs. Leta 1965 je Stravs stopil v pokoj in sledil mu je Janez Ravtar. Prof. Martin Lupe je postal njegov namestnik. Ravtar je leta 1971 stopil v pokoj. Za novega ravnatelja je bil izvoljen prof. Joe Zupani.
V razdobju 1945 do 1970 so slubovale na oli naslednje une moi: Marija Hrabalek, Marija Antlej, Stanko Cernigoj, Angela Ocvirk, Vera Penik, Franja Zupan, Ilijica Jani, Zlata Rajhman, Lea Auernik, Iva Ocvirk, Gabriela Glui, Valerija Arzenek-Cizelj, Marija Sibli, Amalija Javorek, Friderik Robi, Avgust uvan. Boena Svetek-Zelinka, Marija Sruk, Elizabeta Jeleri, Marija Jelen. Milka Flis, Fanika Rajhman, Franka Mum, Mihael Rakun, Milena Kolnik, Sonja Knez, Janez Plahutnik, Franc Surc, Ema Grum, Breda Ravbar, Silvestra Gapar, Daniel Hoevar, Joica Boi, Ljudmila Studen, Joica Kova, Janko Kranjc, Nina Trdina, Franc Korenjak, Vera Bavcon, Bogomila kantelj, Ana Vinkovi, Joica Gubenek, Joica Urbani, Marija Breznik, tefan uk, Veronika Kurnik, Marjana Smigovc, Tonka Urlep, Jelka Vovek, Marija Azarov, Peter Naraks, Zofija Mestnik, Alenka Doplihar, Joica Urbani, Karla Cesar, Viljem Pavli, Majda Ganik, Vinko Pevcin, Tatjana Oo (vrtec), Marjana Pinter, Vlado Novak, Franja Jazbinek, Vida Vuk, Marija Kralj, Krista Verner, Vera Vinkovi, Ana Zibret, Peter Naraks, Vera Marinek, Ljudmila Lampret, Darinka Poteko, Boia Padli, Ana Rovmik, Ana Vukovi, Elizabeta Hoevar, Vanda Kordi, Zofija Mestnik, Franjo Cuk, Vida Beki-Zupan, Mira Kordun, Zofija Mestnik, Aleksandra Kordi, Mihaela Leskovek, Anica Ora (raunovodkinja).

V rednem delovnem razmerju je bilo: v torah 40, na Teharju 5, v Kompolah 5, na Svetini 6 in v varstvenih ustanovah 4, skupaj 60 unih moi. Varstvena ustanova se javlja izza leta 1968/69. V torah je bilo kulturno ivljenje sorazmerno razgibano. V okviru Prosvete je bilo ve odsekov: dva pevska zbora, tamburaki zbor, knjinica. Nastala je tudi ljudska univerza. Primanjkovalo je pripravnih prostorov. Od kraja je bila razen ole na razpolago samo tovarnika dvorana. Leta 1952 je Prosveta zgradila kulturni dom. Leta 1956 je nastal lep Gasilski dom. Za port so sorazmerno hitro poskrbeli z ureditvijo portnega prostora na Lipi, Telovadno drutvo Partizan je pa ele dobilo primeren prostor, ko so leta 1960 poleg internata industrijske kovinarske ole zgradili telovadnico. Naravno je bilo, da se je uiteljstvo udejstvovalo tudi zunaj ole v drubenem in kulturnem delu.
V olskem letu 1975/76 so slubovali na torski oli: prof. Joe Zupani, ravnatelj, Veronika Kurnik, Ute Kruec, Irena pendl, Joica Urbani, Irena Jovanovski, Mira Kodrun, Helena Kristan, Kristan Verner, Joica Krajnc, Vlado Novak, Irena Ritovek, Tatjana Soran, Margareta Gabriel, Vida Vuk, Joica Gorjup, Silvestra Gapar, Joica Kova, Terezija Ora, Vinko Pevcin, Anica Rovnik, Inge Vasle, Ana Zibret, Alojz Jazbinek, Slavica Gaparu-Dronjak, Katarina Jude, Lidija Seli, raunovodkinja Greta Soran, tajnica Cveta Doberek. Dne 1. novembra 1976 je prof. Joe Zupani prevzel vodstvo gimnazije v Celju in v Storah mu je sledil Vlado Novak.

TEHARJE Na Teharje so Nemci mono pritisnili. Raunali so, da najdejo tu e kaj somiljenikov iz asa Avstrije. Uiteljstvo, oba duhovnika in ve drugih so izselili. Vendar je dal kraj ve partizanov, Ivan Pocajt z mlina Mlinarjevega Janeza in N. Kouh z Vrha sta padla. ola je bila kakor povsod. Raunali so, da bodo brez teave ponemili najmlaje, dvoletne otroke so hoteli imeti v vrtcu in materam so se laskali z darovi, ki so jih nakradli. Proti koncu so uitelji popustili. Naduitelj Anton Jungmayer-Tonek je vasih celo dovolil otrokom, da so zapeli kako slovensko pesem. Tik pred umikom so Nemci privedli na Teharje Ukrajince, naselili so jih v oli, telovadnici in drugje. Ustai, ki so prili pozneje, so pred domao hio ustrelili brata Franca in Karla Gorika. Po osvoboditvi in ureditvi olskih prostorov se je 11. junija zael pouk, ki je trajal do 1. avgusta. Pouevali so: Federnsberg, Habinc, Zupane in M. Presker. Pouk je vodil olski upravitelj Franjo Cuk, ki se je e tudi vrnil. Po krajih poitnicah se je zael redni pouk v estih razredih. Prvo leto je bilo 218, drugo pa 196 uencev (uenk). V olskem letu 1947/48 je tevilo uencev padlo na 168, kajti stareji otroci so hodili v tore, kjer je bila ustanovljena sedemletka. Leta 1948/49 je bilo na oli celo samo 144 otrok. Potlej je tevilo malenkostno kolebalo, leta 1963/64 je imela ola 134 uencev. V olskem letu 1963/64 so olo kot podrunico prikljuili torski. Na njej je ostalo vpisanih 97 otrok. olsko poslopje se je vseeno napolnilo, kajti v prvem nadstropju se je uilo 95 otrok matine centralne ole. Ta jih je od podrunice trgala leto za letom, leta 1970/71 jih je ostalo e 39. Leta 1963 je celjski obinski svet za olo priporoal, da se teharska ola ukine. Nastalo je veliko razburjenje. Predstavniki obine so sklicali sestanek, ki so se ga udeleili tudi olniki. Ljudje so opozarjali na to, da bi bilo za majhne otroke nevarno hoditi v tore po prometni cesti. Bili so vsekakor tudi ualjeni, da bi se morali s svojo 150 let obstojeo olo umakniti mladim toranom. Franjo Cuk je vodil olo do leta 1956/57, ko je prevzel vodstvo ole na Polulah. Kot upravitelji so mu sledili: Josip ustari (do 1948/49), Pavla Leben (1949/50), Leopold Smeh (do 1958/59) in Drago Spendl (1959/60). Po prikljuitvi k torski oli Silvestra Gapar, sledila ji je Joica Boi.
Druge une moi: Marija Deelak, Marija Presker, Minka Piek, Justina Sua Drago Simenko, Albina Horvat, Pavla Prohinar-Koenina, Vlasta Bavdek, Maks Pivc Izidor Horvat (1. 1952/53 in 1953/54, prej okrajni olski nadzornik', Marija Stibli-Planei, Milo Leskovek, Pavle Ganik, Janko Kranjc, Silvestra Ganik, Joica Boi, Anica Zibret, Zofija Mestnik, Aleksandra Kordi, Antonija Meel, Anica Palonik, Anica Rovnik.

eprav je imela ola samo nije razrede, je tudi na njej razen pionirske organizacije nastala mladinska s primernimi kroki. Kot nekako nadaljevanje predvojnega kmetijskega pouka lahko smatramo pogozdovanje, zatiranje koloradskega hroa in skrb za cvetline grede. Izjemoma itamo o gospodinskem teaju, o kakem kmetijskem teaju pa ni govora. V olskem letu 1975/76 sta delovala na oli Ivanka Leskovek in Dragica Kolar.

KOMPOLE Predvojna ola v Kompolah je imela 3 razrede. Iz povojne dobe manjkajo zapiski do olskega leta 1953/54. Tega leta je ola imela 93 uencev (uenk). Stareje uence je namre odtegnila nija gimnazija v torah. V naslednjih letih se tevilo ni znatno spreminjalo. Imela je pa ola redno tiri razrede. ele potem, ko je bila leta 1962/63 kot podrunica prikljuena osemletki v torah, je tevilo uencev polagoma padalo, najnijo toko je doseglo leta 1971/72: 67. Leta 1957/58 so poslopje obnovili in prizidek dvignili, tako so dobili novo uilnico. Uredili so tudi portni prostor in telovadie. Za ves kraj je bilo pomembno, da so po prizadevanju olskega upravitelja Ivana Rutarja zgradili vodovod. Zajeli so izvir pri Godicelju na Babnem vrhu. Na Gorici so napravili rezervoar, odkoder so speljali vodo v olo in hie. Mnogo so storili prebivalci sami, pomagala je tudi obina. Leta 1962 je bila kolavdacija. Upravitelj ole je bil vnet ebelar in sadjar. Pri oli je zgradil ebelnjak in suilnico za sadje, ki so jo lahko uporabljali tudi drugi. V olski kroniki je zapisal, da so mu pomagali naelnica za prosveto in olstvo Stana Jerin-Miheli, predsednik sveta za prosveto in kulturo Janko Poganik in tedanji predsednik obine Andrej Svetek. Uence je uvajal v kmetijsko delo in z njimi uredil okolje ole. Na oli so bile ustrezne mladinske organizacije. Uenci, eprav mlaji, so kdaj pa kdaj priredili kako igrico tudi za javnost, poleg dramskega so imeli tudi lutkarski kroek. Leta 1966/67 so zbirali narodopisno gradivo. Bilo je znailno, da se je s olo povezal Vinko Pevcin, predmetni uitelj, leta 1908 e na Hudinji, pozneje v torah. On je v oli uredil stalno umetniko razstavo, leta 1969/70 je razstavil svoje elezne kipe. Leta 1967/68 je bila pri oli ustanovljena mala ola. Delo je od 1953/54 do 1972 vodil Ivan Rut ar, ki je priel nanjo z nije gimnazije na Vranskem, prevzel jo je od Janka Kincla, ki je leta 1953/54 odel na posebno olo v Celju. Do leta 1959 je bila ola vadnica celjskega uiteljia, kar ji je gotovo lepo priznanje.
Druge une moi: Marija ibli, Joica Motoh, Milena Krevl, Zora DobnikHrastnik, Slava Mulej-Ferenak, Meta Lipinik-Grmek, tefka Premrl-Plank, Tajda Pevcin-Kocjan, Ljudmila Studen, Marija Spolenak.

V olskem letu 1975/76 so delovali na oli: tefka Plank, Jani Starlekar, tefka Galoi in Fanika Opali.

SVETINA Svetina je imela pred vojno tirirazrednico, ki jo je obiskovalo okrog 160 otrok. Prvotna olska zgradba je bila pritlina, leta 1938 so jo dvignili v nadstropje in lepo opremili. Med vojno je Svetina doivela hude dni. ola je pogorela. Pripravljalni pouk se je priel 11. junija in je trajal do konca julija 1945. Bilo je 126 otrok. Uila sta Drago Kotnik in Slavko Jazbec v kmeki hii in gostilni Joefa Rozmana. Redni pouk se je zael v jeseni v hii Janeza Jurkoka in gostilniarja Rozmana. Konec januarja sta prili e dve uni moi: Vladimir Kranjc in Dora Pibrovc. Bilo je 135 otrok. Spomladi so otroke uporabljali pri pogozdovanju, a tudi pri odstranjevanju ruevin pogorele ole. Kmetje so brezplano opravljali vonje, zgradili apnenice in gali apno. Za obnovo se je zavzel obnovitveni odbor, ki mu je bil na elu Joe Klinar. olsko leto 1946/47 se je zaelo deloma v oli, ki je bila izprva e brez stekla in deloma pri Rozmanu. Konec februarja so pa bili vsi razredi v oli. Razen Kranjca in Pibroveve je pouevala tudi Zora Hrastnik. Stanovali so v bivem upniu. tevilo otrok je kolebalo med 110 in 120. ele ko so leta 1966/67 stareje otroke zaeli voziti v tore, je padlo njihovo tevilo najprej na 97 (1967/68) in konno na 55 (1970/71). Pouk in samodelavno udejstvovanje otrok sta bila kakor na dolinskih olah. V posebnem kroku so se navajali, kako je treba zasajati in negovati sadno drevje. Otroci so priredili celo kako mladinsko igro in se udeleevali tudi pevskih festivalov. Uitelji so toili, da so otroci zlasti pozimi slabo obleeni. Ubogim so pomagali z obleko in obutvijo. V mleni kuhinji so jim dajali hrano brezplano. Velika pridobitev za kraj je bila elektrifikacija, izvedena iz Lakega (1955). Leta 1958 so imeli elektriko tudi najbolj oddaljeni zaselki. Centralno naselje je leta 1955/57 e imelo vodovod. Leta 1959 je bila zgrajena cesta do Svetine in do planinske koe. S tem je bil omogoen brezplani prevoz otrok v tore, ki se je zael leta 1968/69.
Une moi (izza leta 1947/48): Herta Cvenk, Franc Golavek, Angela Hrastnik, Drago Koroec, Ivana Avner, Anica Modic, Tine Kramar, Marija Jagri, Vida Bukovac, Pavel Bukovac, Agata Brilej, Martina Bosti, Joica Tiler, Marijana Stegu, Ivan Peaver, Magda Zaverek, Joica Jurkovek, Magda Ganik, Ivanka Simon, Marija Gorjup, Ivan Volk, Helena Leban, Franc Vozli, Lenka Bertok, Rozika Novak, Marija Cater, Jani Stariekar, Franc Klepej, Ivica Luar, Ivica Cretnik. Med njimi so bili upravitelji (upraviteljice) oziroma nazadnje pedagoki vodje: Franc Golavek, Pavel Bukovac, Martina Bosti, Magda Ganik, Marija Gorjup, Franc Klepej. Bila so leta, ko so se zamenjale v s e tiri une moi. Po upokojitvi (1972) je bil na oli tudi Ivan Rutar. V olskem letu 1975/76 sta uila tu: Franc Klepej in Rajko Cepu.

LJUBENA Po osvoboditvi so 1. junija 1945 Drago Krepek, Mira Tiran in Leopoldina Stropnik zaeli pouevati 147 dekov in 128 deklic, skupaj 275 otrok. Pouk so zakljuili 29. julija 1945. Reden pouk se je zael v jeseni 1945. ola je bila petrazredna do leta 1953/54. Imela je popreno nekaj nad 200 uencev. V zadnjem letu jih je bilo nekaj ve: 228. Nato je imela ola vsako leto en razred ve, tako da je leta 1956/57 postala osemrazredna. Tedaj je imela najvije tevilo uencev: 295. Z letom 1959/60 se je ola skrila na tiri razrede. Uenci vijih razredov so zaeli obiskovati osemletko na Hudinji. Potlej je imela okrog 150 uencev ali celo nekoliko manj. Znailno je, da je bilo vsa leta, razen 1969/70, med uenci ve dekov kakor deklic. Uni uspeh ob koncu olskih let se je menjaval, kolebal je med 75 in 94 %. olo so vodili: Drago Krepek (1945/46), Milena agar (1946/47 1952/53), Martin Urleb (1953/54), Ernest Tiran (1957/581958/59), Genove ia Kova (1959/60). ola je bila leta 1964/65 kot podrunica prikljuena osemletki na Hudinji. olsko in vzgojno delo se je vrilo podobno kot na drugih olah. Imelo je pa neko posebnost: v prvih letih so na njej pouevali stareje deke v kmetijstvu (tudi cepili so), deklice pa v gospodinjstvu. Stareje deke so vodili na pogozdovanje. Razen tega so nekolikokrat otroci zbirali staro elezje in posodo. Uiteljstvo je bilo sicer mnogo zaposleno z drubenim delom. Ker je bilo poslopje staro, je zahtevalo mnogo popravil. Ljudje so li oli radi na roko, najve je storila zanjo opekarna. V oli je bila mlena kuhinja.
Uno osebje: Boena Oset, Angela Gerak, Leopoldina Stropnik, Milena agar, Drago Krepek, Franja Tiran, Mira Kutrin, Josipina Milanez, Ernest Tiran, Olga Pejha, Herta Cvenk, Gabriel Sudar, Darinka Bevc, Genovefa Kova, Alojzija Urlep, Martin Urlep, Bogomira Kutrin, Slavica Hojnik, Silva Roje, Joef Stukelj, Silva Izlakar, Mira Mlakar, Drago Ravtar, Joe Ceek, tefka Ceek, Karolina Volavek, Ivan Volavek, Franc veplan, Angela veplan, Smilija Cernoa. Kot kuharica je bila do leta 1970/71 zaposlena Karolina Jane. Ko je odla, ji je sledila Justina krubej. Kurja je bil upokojenec Joe Kotomaj.

VOJNIK Dne 28. maja 1941 so prile v Vojnik prve nemke une moi. Prvi upravitelj Artur Hansky je zapisal v olski kroniki uvodne besede: Spodnja tajerska je svobodna! Zahvaljujemo se Adolfu Hitlerju. Ta krasna deela bo zdaj po prizadevanju tajerskega uiteljstva postala nemka in bo za vene ase nemka ostala. Mesec dni pred kapitulacijo nemke vojske je nemko uiteljstvo odlo. Otrok niso niesar nauili, e manj so jih pridobili za nemtvo, prizadejali so jim veliko duhovno kodo, a odprli so jim e mladim oi.

olsko leto 1945 se je prielo po umiku Nemcev in odhodu vlasovcev, kozakov in ustaev. Mladina je eljno priakovala dni, ko bo v oli sliala slovensko besedo. Za otroke osnovnih ol se je priel pouk 28. maja, za uence meanske ole, ki so jo zdaj preimenovali v nijo gimnazijo, meseca julija. Une moi so se vraale postopoma. Ta pouk je imel namen, da pripravi uence na redno olsko delo v jeseni. Prve une moi na osnovni oli so bile: Marija Ahtik, Ema Lapajne, Matilda Poar, Lizika Skoir, Peter Jankovi, tefka Tekavc, Marija Kvac, Drago Rebernik, Julijan inigoj in Marija Burdian. Od bivih uiteljev meanske ole so se vrnili ravnatelj Joe Leke, Milena Konenik in Marija Pahor. Vrnil se ni Janko Hrabalek, ki je bil februarja 1941 mobiliziran in je ob izbruhu vojne padel nekje v Bosni. Bogomir Arko je baje tik pred svobodo umrl v Dachauu. Uiteljica Boekova, ki je bila izseljena v Srbijo, je ostala tam. Predvojni ravnatelj meanske ole Ivo Lapajne je sprejel slubo v Novem mestu. Meanskoolski uitelji so v pripravi pouevali v drubi z uitelji osnovne ole. V zaetku avgusta so bili izpiti, ki so omogoali vpis v nijo gimnazijo (prejnjo meansko) olo. V avgustu je bil poseben izpit, ki je doloal, v kateri razred kak uenec pride. Osnovna ola (1945/46) Kakor pred vojno je bila osnovna ola tudi zdaj petrazredna. Zajemala je velik okoli, najbolj oddaljeni otroci so imeli do nje celih 9 km. V olskem letu 1945/46 je bilo v njenem okoliu 383 oloobveznih otrok. Ker je obiskovalo olo tudi nad 30 otrok iz drugih olskih okoliev, se jih je v zaetku leta vpisalo 416, 236 dekov in 180 deklic, med letom pa e 14, 11 dekov in 3 deklice. S paralelkami je imela ola 11 oddelkov. Ti so bili kar tevilni, saj je tel IV. razred 57, II. a oddelek pa 56 otrok, najmanj otrok je imel III. a razred (31). Ker je bilo unih sob premalo, sta imela 2 oddelka popoldanski pouk. Upravitelj ole je bil Drago Rebernik, sicer pa uno osebje e ni bilo ustaljeno. Pouevali so vse olsko leto: Marija Ahtik, Matilda Poar, Lizika Skoir (razen 2 mesecev, ko je obiskovala politini teaj), tefka Tekavc, Peter Jankovi (pred vojno dolgoletni upravitelj), Julijan inigoj, Marija Burdijan. Krajo dobo pa: Ema Lapajne (do 19. decembra 1945). Marija Kvac (do 19. decembra 1945), Marta Jurko (izza 15. februarja 1945). enska rona dela je na tej oli kakor tudi na Strmcu in v Socki pouevala Ana Smolnikar. Veronauk je na osnovi ministrskega dekreta izza 14. marca 1946 poueval Martin Lupe. Pri oli je bil otroki vrtec, ki ga je vodila Marija Burdian. Otroci so se lepo viveli v olsko delo. Vneti so tudi bili za mladinske organizacije. Najtevilneji je bil Podmladek RKS. Pionirski pevski zbor, ki je nastal takoj po osvoboditvi, je vodil upravitelj Drago Rebernik. Cicibana in Pionirja so uenci e pridno itali. olski vrt je vodil upravitelj, med vojno je bil zanemarjen, vendar je zdaj sluil za praktini gospodarski pouk. Pri oli je bil roditeljski svet, stari so se zelo zanimali za na-

predek svojih otrok. Uiteljstvo se je brigalo tudi za socialno dobrobit uencev (ivilske karte, obleka, obutev, olske potrebine). V decembru je pod vodstvom Petra Jankovia zaela delati obrtno-nadaljevalna ola to leto kot pripravljalni teaj. Nija gimnazija (kot nadaljevanje predvojne meanske ole) Ravnatelj nije gimnazije je bil Joe Leke. 2e v zaetku olskega leta sta pouevali predmetni uiteljici: Milena Konenik in Marija Pahor. Med letom so bile nameene nove une moi: Flora unko, dipl. lil., Valentin Stante in Karel Kouh, profesorja. Januarja 1946 je Milena Konenik odla v Gornjo Radgono, Flora unko pa v Celje. Marca 1946 je ravnateljske posle prevzel Joe Heinz. Dne 14. septembra 1946 je bila nija gimnazija ukinjena. To se je zgodilo v zvezi z reorganizacijo nijega srednjega olstva, s katero so v mestih uvedli poizkusne sedemletke. Sedemletka (1946/471949/50) Sedemletka je zdruevala tirirazredno nijo in triletno vijo osnovno olo, ki je ustrezala triletni niji srednji oli. Ravnatelj ole je bil Drago Rebernik. V viji osnovni oli je bil predmetni pouk. Celotna sedemletka je razpolagala z dvema olskima stavbama: s prvotno osnovno olo in nijo gimnazijo. Vija osnovna ola je e prvo leto imela dva razreda (enega iz nije osnovne ole in drugega kot nadaljevanje nije gimnazije).
Razen ravnatelja so kot predmetni uitelji pouevali: Marija Ahtik, Matilda Poar (1946/47), Marta Jurko, Matilda Bornek (do 1947/48), Marica Kvac (do 1947/48), Lizika Skoir (1946/47), Zdenka eleznik, Nika Zeleznik (do 1948/49), Vanda Brinar (izza 1948/49), Divna Derna (izza 22. januarja 1949), Nikolaj Kontler (1949/50), Alojzij Kova (1949/50), Zdenka Voga (1949/50), Marija Deelak (1949/50), Vera Penik (1949/50).

V olskem letu 1947/48 je bilo na oli 207 dekov in 188 deklic, skupaj 395 otrok, od tega 42 v V. razredu. V olskem letu 1949/50 je pa bilo na oli 475 otrok, najmanj uencev je imel VII. razred (22), trije oddelki (dva etrta in peti) sta jih pa imela po 47. Razen v zadnjem letu je bil za prehod iz IV. v V. razred potreben izpit iz slovenine in matematike, pa pa so absolventi VII. razreda zadnje leto delali niji teajni izpit. Osnovna ola Bila je tiiirazredna. V olskem letu 1950/51 jo je obiskovalo 176 dekov in 156 deklic, skupaj 332 uencev. ola je imela 8 oddelkov, v najmanjem oddelku je bilo 37, v najvejem 46 uencev.

V olskem letu 1955/56 je bilo na oli 178 dekov in 178 deklic, skupaj 356 uencev. Oddelkov je bilo 8, v najmanjem oddelku je bilo 40, v najvejem. 52 uencev.
Uno osebje je bilo precej stalno. V tem razdobju so na oli pouevali: Boena Zelinka (1950/511951/52), Alojzija Kova, Marija Ahtik, Jurij Zdovc (1950/51), Gabriela Gorjanc, Julijan inigoj, Boena Kuar (1953/541956/57), Sava Plego (1953/54), Marija Deelak (izza 1953/54), Hermina Loinik (izza 1953/54), Valburga Klarec (izza 1955/56).

Otroki vrtec je vodila Gabriela Burdian, za pomonico je leta 1951/52 dobila Marijo Potonik, pozneje pa Marijo Kink. Upraviteljica ole je bila vse obdobje Marija Kvac (izza leta 1955/56 kot upokojenka honorarno). Nija gimnazija Pred zaetkom olskega leta 1950/51 so bile v vsej Sloveniji z odlokom ministrstva prosvete SRS sedemletne osnovne ole ukinjene in viji razredi preimenovani v nije gimnazije, ki pa so bile tirirazredne. Tako je v Vojniku poleg osnovne ole zopet nastala nija gimnazija. Tako je ostalo do olskega leta 1958/59. Ravnatelj nije gimnazije je bil vse razdobje Drago Rebernik. V olskem letu 1950/51 je imela (v treh razredih) 183 dijakov, 70 dekov in 113 deklic. Najmanji razred je imel 33 dijakov, najveji 45. Razred je uspeno izdelalo 7 6 % dijakov. V olskem letu 1956/57 je bilo vpisanih 280 dijakov, 127 dekov in 153 deklic. V najmanjem razredu je bilo 27, v najvejem 45 dijakov. Ob koncu leta je (po popravnih izpitih) izdelalo razrede 80,4 % dijakov. V nasprotju z osnovno olo je bilo na gimnaziji ve deklic kakor dekov. Uno osebje je bilo veinoma redno, izprva pa deloma tudi honorarno.
Redne une moi: Vanda Brinar, Vera Penik (1950/51), Milan Gomba (1950/51), Marija Deelak (1950/511952/53), Zdenka Zeleznik (1950/511951/52), Francka Brodnik (izza 1951/52), Milan Slemenek (1951/521952/53), Nande Doganovi (1951/521954/55), Majda Vertanik-Lebi (izza 1951/52), Breda MlinekCeler (izza 1953/54), Silva Arli (1953/54), Marjan Lebi (izza 1954/55), tefka Tajnek (1954/55), Olga Tiar (izza 1955/56), Ivan Leskoek (izza 1955/56). Honorarno so po nekaj ur in v posameznih letih pouevali: prof. Valentin Stante, bivi ravnatelj meanske ole Ivan ernej, Marta Jurko. Tudi nekateri redni predavatelji so bili izjemoma honorarni.

V oli sta bila Rdei kri in Mladinska organizacija. Mladina je pridno obiskovala telovadnico Partizana. Tudi smuarstvo so gojili. Male mature je nadomeal sprejemni izpit (slovenina, matematika), ki so ga dijaki uspeno prestajali. Osemletka V olskem letu 1958/59 je bila zopet izvedena reorganizacija osnovnega in srednjega olstva. Nije gimnazije so ukinili, zato pa so osnovne ole v vejih srediih spremenili v osemletke, prejnjim tirim razredom

so dodali tiri vije, ki so po svojem predmetniku smiselno nadomeali nijo gimnazijo. Osemletko je do olskega leta 1960/61 vodil Drago Rebernik. Sledil mu je Juro Toplak, po njegovi upokojitvi leta 1968 je bil za ravnatelja izvoljen Miro Klannik, ki je bil poprej ravnateljev pomonik. Po tevilu uencev in oddelkov je ola zrasla v velik zavod. V olskem letu 1957/58 je imela v nijih razredih 191 dekov in 173 deklic, skupaj 364 uencev in 9 oddelkov, v najmanjem 31, v najvejem 48 uencev. V vijih razredih 141 dekov in 173 deklic, skupaj 314 uencev in 9 oddelkov, v najmanjem 24, v najvejem 42 uencev. V nijih in vijih razredih je bilo torej skupaj 679 uencev, 332 dekov in 347 deklic. olsko leto 1964/65 Niji razredi: 142 dekov, 144 deklic, skupaj 286 uencev, 8 oddelkov, v najmanjem 31, v najvejem 38 uencev. Viji razredi: 181 dekov, 187 deklic, skupaj 368 uencev, 10 razredov, najmanji 33, najveji 36 uencev. Vsa ola: 323 dekov, 331 deklic, skupaj 654 uencev. olsko lete 1967/68 Niji razredi: 140 dekov in 128 deklic, skupaj 268 uencev, 8 oddelkov, v najmanjem 28, v najvejem 40 uencev. Viji razredi: 260 dekov, 259 deklic, skupaj 519 uencev, 13 oddelkov, v najmanjem 31, v najvejem 50 uencev. Skupaj v nijih in vijih razredih 787 uencev (med njimi 87 ponavljalcev). Pozitivnih ocen je bilo med 80 in 90 %
V nijih razredih so v tem razdobju pouevali: Hermina Loinik (1969/70), Valika Klarer (1957/58), Vera Bomba (1957/581958/59), Marija Kvac (1957/58 1962/63), Marija Ahtik (1972/73), Janko Prislan (1957/581958/59), Marija Deelak (1957/581960/61), Julij Sinigoj (1957/581958/59), Ivan Murn (1960/61), Marija Dolinek (1960/611961/62), Marta Hus (1960/611962/63), Marija Kincl (1960/61), Marija Kralji (izza 1961/62), Iva Cerin-Brodnik (1961/621965/66), Marija Klannik (izza 1961/62), Betka Hoevar (1961/621962/63), Marija Kunej (izza 1962/63), Darinka Vizjak-Fortunat (1963/64), Ivica Bogovi (izza 1963/64), Ljudmila Veber-Sunik (izza 1963/64), Angela Suster (1963/641964/65), Helga Trobi (1963/641968/69), Marija Volasko (izza 1965/66), Milka Cernoa, Olga Krui, Pavla Rak, Joica Seelj, Joe Blazinek. Se tevilneje so bile une moi, ki so kot predmetni uitelji pouevali na vijih razredih, deloma pa tudi na nijih: Bogomil Pejha, Ljudmila Bukvi (1957/581960/61), Olga Tiar (1957/581961/62), Ivan Leskovek (1957/58 1958/59), Marjan Lebi (izza 1957/58), Francka Brodnik (1957/58), Majda Lebi (izza 1957/58), Vanda Brinar (1957/58), Drago Cvetko (1958/591960/61), Francka Toplak (1958/591959/60), Vera Apamik (1960/61), Anica Kocjan-Selih (1961/621964/65), Marija Kincl (1961/62), Miro Klannik (izza 1961/62), Angela Pokli (1961/62 1968/69), Hermina Loinik (1961/621969/70), Helena Sega-Vidic (1961/62 1966/67), Francka Tanc (izza 1961/62), Angela Suster (1962/63), Marija Seniar (1963/641965/66), Ivica Bogovi (1963/641966/67), Darinka Vizjak-Fortunat (1964/651966/67), Marija Vodenik (1965/66), Marija Volasko (1965/66), Peter Krivec (izza 1965/66), Marija Primoi (1966/67), Gerhard Skaza (1967/68)1968/69), Anica Mernik (1967/68), Pavla Rak (1967/68), Hilda Dobovinik (1967/68), Hinko Modrijani (1967/68), France Selih (1967/681971/72), Jelka Preskar (1967/68 ), Magda Jurak (1967/681968/69), Karolina Zagode (1967/68 ),

Slavko Lipovec (1967/68 ), Danica Argirovi (1967/68 ), Marija Kvac (1967/68), Dragica Gregorc, Lea Jurak, Leon Kere, Mirjana Kranjc, Magda Fabi, Branka Paver, Marjan Pojavnik, Tatjana Riva, Zorica Sevek, Milena Stokojnik, Bruno Toplak, Joe Vurcer, Olga Vurcer.

Mono razvita je bila prostovoljna dejavnost uencev, ki se je javljala v raznih krokih: dramskem, filmskem, prometnem, fotografskem, tehninem. Uenci so izdajali list Stopinjice. Imeli so olsko zadrugo in delali so na vrtu, pri emer so dobivali tudi nauke za kmetijsko delo. Skoraj vsi uenci so bili lani Podmladka Rdeega kria in pionirske organizacije. Stareji so bili v mladinskem aktivu Zveze mladine Slovenije. olo martno v Roni dolini so leta 1964 prikljuili k IV. osnovni oli v Celju, z odlobo 13. junija 1967 pa k oli v Vojniku. V olskem letu 1974/75 je obiskovalo olo 373 dekov in 378 deklic, skupaj 751 uencev.
Tedaj so pouevali na niji stopnji: Milka Cernoa, Marija Klannik, Olga Krui, Marija Kunej, Marija Kralji, Marija Primoi, Pavla Rak, Joica Seel, Marija Volasko, na viji stopnji: Ivica Bogovi, Hilda Dobovinik, Dragica Gre" aorc, Lea Jurak, Leon Kere, Miro Klannik ravnatelj, Mirjana Kranjc, Peter Krivec, Majda Fabi, Anica Mernik, Martin Lorger pomonik ravnatelja, Branka Paver, Marjan Pojavnik, Tatjana Riva-Ledinek, Zorica Sevsek, Milena Stokojnik, Francka Tanc, Bruno Toplak, Joe Vurcer, Olga Vurcer, Marija Vodenik.

Vsaka izmed unih moi je imela e kako posebno delo: kroek, knjinico, zbirko itd. Milko Pejha je bil tajnik do leta 1968/69, tedaj je prevzel rezisersko -finanne posle. Tajnitvo je prevzela uiteljica Katica Peak. Dne 1. oktobra 1973 je prevzela dolnost socialne delavke Zinka Lorger. Ravnatelj je bil do olskega leta 1968/69 brez pomonika. Tedaj mu je bila kot pomonik dodeljena Francka Tanc. Ker je zbolela, je v olskem letu 1970/71 prevzel mesto pomonika Martin Lorger. Zavod je imel dve olski poslopji: gornjo (pred prvo vojno slovensko) in spodnjo (pred prvo vojno nemko) olo. Obe sta e bili nesodobni in pretesni. Dne 6. februarja 1972 se je vril referendum o samoprispevku za zgraditev (deloma obnovo) ve vzgojno -varstvenih zavodov in ol. Med njimi je bila tudi osemletka v Vojniku. Dogovorili so se, da dobi prizidek in telovadnico. Narte je leta 1972/73 izdelal dipl. in. Miran Polutnik. Dne 1. decembra 1973 je bil poloen temeljni kamen. Dne 7. junija 1975 je bilo obnovljeno poslopje s olsko in obo krajevno slavnostjo izroena svojemu namenu. ola si je poprej pomagala z zasilnimi uilnicami. Zdaj pa je dobila deset novih uilnic (deloma za redni, deloma za kabinetni pouk, venamenski prostor, telovadnico in lep prostor pred olo (amfiteater) za prireditve. ola je dobila ime po Dobrotinkovih, druini, ki je med 79 Vojniani sama dala 6 rtev za svobodo: tiri sinove, mater in herko. Uiteljica Marija Ahtik je sesta-

vila napis, ki ga itamo na spominski ploi in ga je oli daroval kolektiv Ingrada, ki je izvril gradbena dela. Napis se glasi: Na Dobrotinu so iveli fantje vsem v ko je zasedel zemljo nam sovrag, za svobodo so dali vsi ivljenje, e v smrti bil od njih je vsak junak. Po njih se naa ola imenuje, naj mladi rod njih delo nadaljuje. veselje,

olo so opremili z vsemi potrebnimi pripomoki, tudi didaktinotehninimi, tako da omogoa delo ne samo po klasinih, ampak tudi po modernih didaktinih naelih. Pouk in udejstvovanje uencev v mladinskih organizacijah pod vodstvom unih moi sta se razvijala v duhu socializma in naprednih pedagokih nael. V zadnjem letu razdobja je bil v Vojniku pionirski dan za vojniki sektor (s telovadbo). Dne 2. januarja 1949 je bila prvikrat postavljena novoletna jelka. V olskem letu 1949/50 je Podmladek Rdeega kria za Slovenijo otvoril olsko kuhinjo, ki je to leto brezplano razdelila 4.878 kosil in okrog 4.000 porcij kakaa s kruhom. V letu 1948/49 sta katehet Mirko Avner in upnik Martin Lupe e na oli pouevala verouk. Socialno ibkim starem so dajali podporo za predolske otroke, ki so poseali otroki vrtec. V zvezi s skrbstvenim svetom KLO so vrtnarice obiskovale uence na domovih in o tem poroale. Socialno skrbstvo je vodila Anka Kristan, predsednik KLO je pa bil uitelj Julijan Sinigoj.

STRMEC Nemko uiteljstvo je izginilo iz Strmca, ko so 4. julija 1944 terenci in aktivisti izvrili napad na Strmec. Tu so nekaj asa gospodarili in poruili most pri tepu (med Strmcem in Vinjo vasjo) in most pri Kljuarju (med Strmcem in Hrenovo). Po odhodu nemkega uiteljstva so se v oli nastanili nemki vojaki, marca 1945 so pa prili na njihovo mesto Ukrajinci. ola je zaradi tega mnogo trpela. A e 7. aprila 1945 je organizacijski sekretar Brejc pri Ivanu Goreanu, p. d. Krajncu, na Gorici pri Socki, sklical sestanek, na katerem se je osnoval odbor OF z nalogo, da na dan osvoboditve prevzame oblast. Doloeni so bili za sekretarja Franc Gobec iz Nove Cerkve, za poveljnika Narodne zaite Alojzij Krajnc iz Pol, za KUV Jurij Rom, za gospodarstvo Anton Skoir iz Nove Cerkve, za sadjarstvo Anton Zagruovan, za Zvezo mladine Slovenije Gretica Verani, za Antifaistino fronto ena pa Eliza Pekoek.

Ko so se Nemci umikali, so strmski partizani prevzeli vodstvo Narodne milice v Vojniku in pridno so razoroevali ustae, domobrance in Nemce, ki so se morali umikati proti Dobrni, kajti poruen je bil most v Socki in pri Fuinah. Poverjenica za prosveto Slavica Gorian je poskrbela, da je bila razmeroma hitro oiena ola in da se je 1. junija e lahko zael pouk. Poverjenica je samo opravila vpis: prijavljenih je bilo 159 dekov in 119 deklic, skupaj 278 otrok, in sicer brez novincev. Na dan otvoritve je bil prvi roditeljski razgovor. Bile so na mestu tiri une moi: Barbara in Adolf Seneganik ter sestri Joefa in Marija Grajl. Pouk so zakljuili s primerno slavnostjo. Novo olsko leto so z;aeli 15. oktobra 1945. Vpisalo se je 141 dekov in 104 deklice, skupaj 245 otrok, bilo jih je torej manj, kakor pred prvim vpisom. Okrajni ljudski odbor je namre dovolil, da se ustanovi dvorazrednica v Socki, ki je pritegnila k sebi 110 otrok. V gimnazijo v Vojnik se je pa vpisalo 6 dekov in 3 deklice. ola je imela 4 oddelke (prvega razreda). V olskem letu 1946/47 se je vpisalo 91 dekov in 78 deklic, skupaj 169 otrok, tevilo je zopet padlo, ker so otroci od 5. do 8. olskega leta obiskovali olo v Vojniku, drugi oddelek je pa sicer imel paralelko. Naslednji dve olski leti (1947/48 in 1948/49) je ostalo tevilo uencev priblino isto (162, 171), v olskem letu 1949/50 je pa padlo na 146. Pa pa so v tem letu imeli na oli analfabetski teaj, d'a bi odpravili posledice nemke okupacije. V olskem letu 1953/54 je postala ola nepopolna osemrazrednica, dobila je namre e 5. in 6. oddelek (V.VII. razred). tevilo uencev se je dvignilo na 196 (88 dekov in 98 deklic). V olskem letu 1954/55 je imela prav tako 6 oddelkov (vendar je 6. oddelek obsegal VI.VIII. razred, v njem je bilo uencev: 25 + 5 + + 4 = 34). V olskem letu 1955/56 so dodali e sedmi oddelek (s VII. in VIII. razredom). tevilo uencev se je dvignilo na 238. V olskem letu 1961/62 so dodali e 8. oddelek, eprav je prav v tem letu tevilo uencev padlo na 204 (99 dekov in 105 deklic). V olskem letu 1962/63 je obinski ljudski odbor ukinil VII. in VIII. razred (7. in 8. oddelek) in uence teh razredov preolal v Vojnik. V zvezi s tem je tevilo uencev padlo na 156 (80 dekov in 76 deklic). Z odlobo skupine obine Celje z dne 13. avgusta 1963 je bila ola spremenjena v podrunino olo osnovne ole v Vojniku in je ohranila samo prve tiri razrede (oddelke). Zaradi tega je v olskem letu 1964/65 tevilo uencev padlo na 92. Upravitelj ole je bil kot tak razreen in imenovan za vodjo ole. tevilo uencev je kolebalo (leta 1965/66 81, 1966/67 72, 1967/68 76, 1968/69 77, 1969/70 89. 1970/71 90). Upravitelji (ravnatelji) ole: Adolf Seneganik (1945 januar 1951), Svetomir Drofenik (1951 1953/54), Rudi Vizjak (1954/55 1969/70), Tone Peak, vodja ole (1970/71).

Une osebe: Pavla Zupanek (1945), Barbara Seneganik (19451952/53), Joefa Grajl (1945), Marija Grajl (19451946/47), Adolf Seneganik (1945 1948/49) Vera Cevna (1945/461946/47), Milica Bajt (1945/46), Antonija Zalezina (1946/471947/48), Elizabeta Skoir (1947/481948/49), Albina Berce (1948/49 1950/51), Silva Ogrizek-Drofenik (1951/521953/54), Lizika Gorean (1950/51 1970/71), Svetomir Drofenik (1951/521953/54), Milan Uran (1952/53), Roman Boben (1953/541954/55), Sidonija Juhart (1953/541955/56), Ivan Avner (1953/541957/58), Rudi Vizjak (1954/551969/70), Darinka Vizjak-Fortunat (1954/551962/63), Janko Prislan (1955/56), Helena Sterle (1956/57), Rudi Ravnak (1956/571957/58), Ivica Bogovi (1957/581962/63), Marija Rajner (1958/59), Duan Mavric (1958/591959/60), Marija Bonak (1959/601961/62), Marta Sluga (1960/611970/71), Terezija Cepin (1960/61), Marija Vodiek (1961/621962/63), Marija Primoi (1964/651965/66). Hinko Modrijani (1969/701970/71), Tone Peak (1970/71), Marija Smerc (1970/71), Joica umer (1970/71).

olsko poslopje so ponovno popravljali, sicer je bilo ob prihodu okupatorja v dobrem stanju. Leta 1951 je s soseino dobilo elektrino lu. Vanje so napeljali tudi vodovod. Leta 1950/51 so v eni sobi namestili prosvetni oder. Ko je leta 1959 kmetijska zadruga zgradila hmeljsko suilnico, je dvorano v njej dala na razpolago tudi KU drutvu. Leta 1955/56 je bila na oli gospodarska in gospodinjska ola, ki jo je obiskovalo 16 mokih in 16 enskih. Kmetijske predmete (kmetijstvo, gozdarstvo, ivinorejo, veterino so pouevali strokovnjaki), v naslednjih letih ni bilo dovolj prijav, pa pa so pri oli zasadili pritlino drevje in divjake, sadike rnega ribezlja, malin in vinske trte. Uenci so razen drugih krokov imeli tudi kmetijskega, ustanovili so celo kmetijsko hranilnico in so denar vlagali v zadruno hranilnico. Dodatek V letu 1970/71 je imela ola (tirirazredna) 90 uencev, v olskem letu 1974/75 jih je pa bilo 84 (43 dekov in 41 deklic). Spremembe v unem osebju leta 1970/71: Rudi Vizjak, vodja ole, je odel v Celje, kjer je bil nameen na IV. osnovni oli. Na njegovo mesto je priel Tone Peak, ki je to leto bil tudi vodja osnovne ole v Socki. Zaradi invalidske upokojitve je zapustila olo Lizika Gorian, prili sta pa nanjo: Joica umer z matine ole v Rimskih Toplicah in Marica merc s predolske ustanove v Vitanju. V olskem letu 1971/72 je Marica merc odla v Socko, Tone Peak je pa bil tudi to leto vodja tako v Strmcu kakor v Socki. V olskem letu 1972/73 je odla na Hudinjo Joica umer, v Strmec je pa iz martnega v Roni dolini prila Anica Drev. V olskem letu 1973/74 je Anico Drev zaasno nadomeala Viktorija Goler. Ko pa je odla v Socko, je poleg svojega tudi njen razred uil Tone Peak, dokler se Drevova ni vrnila v olo. V olskem letu 1974/75 so bile na oli naslednje une moi: Tone Peak, razredni uitelj in pedagoki vodja, Anica Drev, Marta Sluga in Hinko Modrijani. Otroci so se v oli v krokih in po unem postopku navajali na samostojno delo in na samoupravno vodenje svojih zadev. Uiteljstvo je

pa delovalo tudi v Prosvetnem drutvu in imelo iv stik s stari otrok in s prebivalstvom. Leta 1972/73 se po zaslugi ravnateljice Vilme tucinove prvi omenja v kraju potujoi vrtec. Patron ole je celjsko gradbeno podjetje Ingrad. SOCKA Sola je bila ustanovljena ele po osvoboditvi. Odlobo o ustanovitvi je izdalo ministrstvo prosvete v Ljubljani dne 14. novembra 1945 na predlog okrajnega narodnoosvobodilnega odbora. ola je bila ustanovljena kot dvorazredna (dvooddelna) za vseh osem letnikov. Narodnoosvobodilni odbor je pripravil zanje dve sobi v graini, tam je pripravil tudi uiteljska stanovanja. Za pouk se je prijavilo 60 dekov in 50 deklic, skupaj 110 otrok. Pouk se je zael 15. oktobra 1945 in je olsko leta 1945/46 preteklo v lepem redu. tevilo otrok se je v naslednjih letih dralo na isti viini: 122 (1946/47), 127 (1947/48), 127 (1948/49), 114 (1949/50), 122 (1950/51), 118 (1951/52), 113 (1952/53). V naslednjem letu (1953/54) je pa nastal v oli preobrat: svet za olstvo in prosveto okraja Celje je tiri vije letnike (razrede) preolal v Strmec, tako da so ostali v Socki samo tirje niji letniki (3 razredi). Dotlej so vodili olo: Radoslav enovar (od poetka do 29. marca 1946), Franc Lobnik (od 6. maja 1946 do 29. novembra 1948), Rudi Vizjak (od 29. novembra 1948 do konca olskega leta 1953/54). Druge une moi: Angela Hrastnik (1945 do 31. januarja 1948), Joefa Grajl (1945 do 29. februarja 1948), Marija Kvac (od 4. aprila 1946 do 6. maja 1946), Darinka Vizjak-Fortunat (od 31. julija 1948 do konca olskega leta 1953/54), Emilija Zabovnik (od 25. avgusta 1948 do konca . 1. 1948/49), Marica Kotnik (od 19. decembra 1949 do 15. januarja 1950), Lida Juhart (1952/53). Izza olskega leta 1953/54 do 1. septembra 1964 je bila ola samostojna upravna enota s tirimi nijimi letniki (razredi). Razen upravitelja Antona Peaka (1954/551970/71) je pouevala njegova ena Katica Novaan-Peak (19451970). tevilo otrok: 80 (1953/54), 85 (1954/55), 74 (1955/56), 68 (1956/57), 67 (1957/58), 62 (1958/59), 62 (1959/60), 60 (1960/61), 65 (1961/62), 62 (1962/63), 65 (1963/64), 70 (1964/65), 77 (1965/66), 82 (1966/67), 80 (1967/68), 84 (1968/69), 81 1969/70), 83 (1970/71). Uni uspeh je bil vseskozi dober. Pedagoki delavci so znali ustvariti med seboj iri otroki ter njihovimi stari prisren odnos. Ko je Katica Peak-Novaan dobila akutno vnetje grla in ker je izza olskega leta 1965/66 naraalo tevilo otrok, so bile poslane na pomo za daljo ali krajo dobo e nekatere druge une moi: Hinko Modrijani (1965/66 1968/69), Hilda Dobovinik (1966/67), Edica Krofli (1967/681970/71), Milena Prekorek (1969/701970/71), Milica Pukl (1970/71). S primerno slavnostjo in prisrnostjo so sprejemali novince v olo, cicibanske in pionirske kroke, z nagradami in pohvalami so zakljuevali olska leta. Upravitelj Peak in ena sta znala s olo povezati tudi stare.

Nenavadno nmogo je bilo olskih prireditev z mladinskimi igrami. A tudi Prosvetno drutvo je bilo ob sodelovanju uiteljstva izredno delavno. Najprej se je posluevalo dvorane v Gasilskem domu, pozneje je pa obina omogoila ureditev dvorane v graini. ola je dobila tudi kinoprojektor in je prirejala predstave za mladino in odrasle. Otroci so tekmovali za Cicibanovo in Kajuhovo bralno znako. Imeli so pevski zbor. Leta 1964 so si pridobili patronanco celjskega Prevoznitva, ki je otrokom vekrat dejansko izkazalo naklonjenost. Na obinski tekmi in iz prometne vzgoje so si olski otroci pridobili prvo mesto. Leta 1970/71 je Vida Zagruoveva iz 4. razreda postala obinski prvak iz znanja vesele ole za 4. razred v obini Celje, na medobinskem tekmovanju je pa dosegla III. mesto. Uenci so vsako leto vekrat obiskali grob partizanov na Veliki ravni. olski upravitelj Tone Peak je leta 1968 kot priznanje dobil zlato znako Drutva prijateljev mladine. Na oli je bila mlena kuhinja, v zadnjih letih so kuhali tudi kosilo. Dodatek V olskem letu 1970/71 je Tone Peak prevzel vodstvo osnovne ole v Strmcu, obdral je pa e vodstvo v Socki. Njegova ena Katica, ki je e bila zaposlena na centralni oli v Vojniku kot tajnica, je e vodila v Socki malo olo, kar je pomenilo veliko obremenitev. V olskem letu 1971/72 sta na novo prili na olo Marica merc iz Strmca in Erika Ravnak iz Vitanja. V olskem letu 1972/73 je od Toneta Peaka prevzela vodstvo ole Erika Ravnak. Edica Krofli-Jevnik je pa imela zaasno bolniki dopust. Med olskim letom je iz Avstralije prila na olo Rozika Zupane. V olskem letu 1973/74 sta prila na olo Marjan Cretnik in Stanislava Stravs, oba absolventa pedagoke akademije. Stravsova je prevzela tudi malo olo. V olskem letu 1974/75 so pouevali na oli: Stanislava Stravs, Viktorija Goler, Erika Ravnak, razredna uiteljica in vodja ole, ter Marijan Cretnik. olskih otrok je bilo leta 1970/71 83, leta 1974/75 pa 70. ola je bila nastanjena v graini. olski vodja Peak se je moral zelo truditi, da je poslopje z izdatno pomojo domaih gospodarjev, veinoma kmetov, spravil v uporabno stanje. Oba z eno sta bila v prijateljskem stiku z ljudmi, vplivala sta nanje ne samo s skrbnim delom v oli, ampak tudi z gledalikimi igrami in kulturnimi prireditvami. Dobila sta za to delo ve priznanj ljudske oblasti. MARTNO V RONI DOLINI martinsko podroje je bilo v zadnjih letih vojne mono partizansko oporie. Iz strahu je e poleti 1944 odlo nemko uiteljstvo. Ob konani vojni je bilo olsko poslopje zapueno in popolnoma izropano. Ko so se po nemki kapitulaciji zaeli vraati uitelji iz pregnanstva, je

bilo najprej treba poslopje pripraviti za pouk. To ni lo tako hitro in pouk, ki se je zael 15. junija, je bil izprva v dvorani Prosvetnega (bivega Slomkovega) doma. V olo je prilo 194 otrok in pouevali so jih v 4 razredih (oddelkih). Pouk je trajal do 31. julija. Une moi so bile: Vinko Poar upravitelj, Ivanka Poar, Lucija Kok in Mara Lipinik. Poitnice so bile do 15. oktobra. Tedaj se je pouk zael v tirih razredih, tretji razred je imel dva oddelka (letnika) in etrti tri. Pouevali so: Vinko Poar (upravitelj), Ivanka Poar, Mara Lipinik in Stanislava Kova. Poar je v februarju 1946 padel s kolesa in si zlomil stegnenico. Ve mesecev je bil privezan na bolniko posteljo. V marcu 1946 je prila na olo Zinka Mulej, ki je prevzela njegov razred. Vseh uencev je bilo 186, in sicer 89 dekov in 97 deklic. Mulejeva je ostala v martnem e naslednje leto, tako so lahko etrtemu razredu dodali e petega. Pri tem je ostalo e prihodnje leto (1947/48), eprav sta Stanislav Kova in Zinka Mulej, zdaj poroena Lorger, odli in je v njuno zameno prila samo Gabriela Gorjanc. Leta 1949/50 so ostali na oli samo oba Poarja in Lipinikova, kajti Gorjaneva je bila premeena. ele naslednje leto sta prili v pomo Ida Tanek in Rozalija Kobale. Vinko Poar in njegova ena sta ostala na oli do konca olskega leta 1953/54, ko sta stopila v pokoj. Ob tej priliki jima je KLO zaradi zaslug, ki sta si jih pridobila med tridesetletnim slubovanjem v martnem, podelil astno obanstvo. Za Vinkom Poarjem je postala upraviteljica ole Mara Lipinikova. eprav se tevilo uencev ni bistveno spremenilo, bilo jih je stalno okrog 190, je leta 1954/55 postala ola estrazredna in je imela v najmanjem razredu 26 in v najvejem 35 otrok. Kobaletova in Tajnkova sta sicer zapustili olo, vendar so jima izmenoma sledile druge une moi: Justa Toaj, Marija Kriman, Vlado Kriman, Ivanka Vodovnik, Mara Lapornik, Ivanka Grobelnik in Marija Ranigaj-Cater. V olskem letu 1959/60 je prevzel vodstvo ole Tine Lorger. Razen njega so bili naslednja leta na oli: Marija Kriman, Justa Toaj, Marija Ranigaj-Cater, Zinka Lorger, Marija Bona. Leta 1964/65 so olo kot podrunico prikljuili IV. osnovni oli v Celju, leta 1967/68 pa osnovni oli v Vojniku. S tem se je ola skrila na nije tiri razrede. Padlo je tudi tevilo uencev. Leta 1964/65 jih je bilo e 131, leta 1970/71 pa samo 79. Tine Lorger je bil upravitelj (oziroma pedagoki vodja ole) do konca olskega leta 1970/71, ko je postal ravnatelj pomonika na matini oli v Vojniku. Razen njega so bile dotlej na oli Zinka Lorger, Marija Bona, Marija Ranigaj-Cater in Zofija Verdev. Pa pa je ola leta 1967 dobila dva pomona razreda (pouevali sta Milica Germ in Danica Lokoek-Besimi). V njih je bilo 27 uencev. Leta 1968/69 so dodali oli malo olo.

Leta 1964 so obnovili in razirili olsko poslopje, pri emer so pridobili eno uno sobo. V tem letu je kraj dobil zdravniko ambulanto, vendar so jo naslednje leto odpravili, ker je bil premajhen obisk. martno in ola imata neke posebnosti. Ljudje so bili navajeni na prireditve. Po osvoboditvi je skrb za to prevzelo uiteljstvo. Z njegovo pomojo je olska mladina stalno prirejala razne mladinske igre. To je bilo v zvezi z ivahnim delovanjem krokov. Ze skoraj posebnost je bil sadjarski in vrtnarski kroek. Upravitelj Poar je bil sam vnet ebelar, sadjar, vrtnar in kmetovalec. im je po osvoboditvi prevzel delo, je v to delo uvajal mladino tudi cepili so. Po njem so se ravnali sodelavci. Vsi so tudi vneto pomagali pri Prosvetnem drutvu. Poarju je pri tem mono koristila njegova veina v risanju in slikanju. Leta 1970/71 je bilo na oli 79 otrok, leta 1974/75 pa 78. Leta 1970/71 so na oli pouevali: Zofka Verdev, Zinka Lorger, Tine Lorger, ki je bil tudi pedagoki vodja ole, ter Marija Ranigaj. Leta 1971/72 je odel s ole Tine Lorger, ki je sprejel mesto pomonika ravnatelja na centralni oli v Vojniku. Pedogoko vodstvo je prevzela Zinka Lorger. Na novo je prila na olo Anica Krajek. Leta 1972/73 je odla Anica Krajek, por. Drev, na njeno mesto je iz Kozjega prila Gizela Vonina. olo je e nadalje vodila Zinka Lorger. Na oli je bila tudi mala ola, ki jo je e drugo leto vodila Zofka Verdev. Uenci so delali v raznih krokih. V prometni in Veseli oli so tekmovali v obinskem merilu. V tem letu je zael v kraju delovati potujoi vrtec*, vzgojiteljica je prihajala iz Celja. Dne 22. julija 1973 je bil v martnem obinski praznik, ob tej priliki so olepali olsko okolje, ki ga je ola z otroki e pozneje vzdrevala v lepem redu. Urejena je bila tudi dvorana v Prosvetnem domu, na katerem so odkrili spominsko ploo rtvam vojne. V dvorani so tedaj mladi igralci igrali Desetega brata, ki ga je reirala Zofka Verdev. V olskem letu 1973/74 je Zinka Lorger odla na centralno olo v Vojniku, pedagoko vodstvo je pa prevzela Gizela Vonina. V drugem polletju je honorarno pouevala upokojena uiteljica Pavla Federnsberg. V olskem letu 1974/75 so pouevali na oli: Zofka Verdev, Anka Zabkar, Gizela Vonina, Marija Ranigaj. Zaitnik ole je bila Ljudska tehnika tovarne EMO. Kakor v centralni in v obeh podruninih olah je tudi v martnem veina otrok dobivala toplo malico, posebno potrebni pa tudi kosilo. FRANKOLOVO Med okupacijo so kakor drugod hoteli uporabiti olo kot sredstvo za ponemenje. Prvo leto je vodil olo nerazsodni in skrajno zagrizeni hitlerjanec Ludvik Roth. Ko je bil poklican v vojsko, mu je sledil Viljem Tiirk. Na oli sta bili navadno e dve drugi uni moi. Za odrasle so Nemci uvedli jezikovne teaje in nad 300 mokih so vkljuili v oddelek vermanov. Sicer so se vodje in ostale une moi hitro menjavali. e so priakovali uspeh, so se varali.

Leta 1943 so se v maju partizani pojavili v Lipi. Ljudje so jih podpirali. Moje, fantje in dekleta so stopali v njihove vrste. Dne 4. maja in 2. junija 1944 so partizani obiskali olo. Nemko uiteljstvo je odlo. V olskem poslopju so se naselili nemki oboroenci in so ga mono zdelali. Meseci so e bili teki. V aprilu so Nemci odhajali, kozaki in ustai so jim sledili. Dne 9. maja so v kraju zaplapolale slovenske zastave. Odbor OF je spravil olsko poslopje v red. Junija je uiteljica Vida Stukelj zaela s pripravljalnim poukom. Proti koncu teaja, 22. julija, sta se vrnila iz Srbije olski upravitelj Ignacij Pejha in ena Marijana. Pripravljalni pouk je obiskovalo 92 dekov in 110 deklic, skupaj 202 otroka. 1945j461957/58 V jeseni 1945 je vstopilo v olo 113 dekov in 223 deklic. Potlej je tevilo padalo, leta 1951/52 je bilo na oli samo 88 dekov in 98 deklic, skupaj 186 otrok. V naslednjih letih se je tevilo dvignilo na 218 (1954/55), nato je zopet padalo in 1957/58 znaalo 97 dekov, 98 deklic, skupaj 195 otrok. Leta 1945/46 so bili uenci porazdeljeni na tiri razrede, v naslednjih treh letih se je vsako leto dodal en naslednji razred. Tako je ola leta 1951/52 imela sedem razredov, leta 1954/55 je sledil e osmi. Do olskega leta 1952/53 je imela ola normalno pet unih moi, potlej pa est. Za prestop v peti razred (ki je bil prvi razred vije osnovne ole) so tri leta delali uenci prehodni izpit, potlej pa ne ve. Do konca olskega leta 1955/56 je vodil olo olski upravitelj Ignacij Pejha. Zaradi bolehnosti je moral stopiti v pokoj. Imel je za seboj 44 let uiteljske slube. Na Frankolovem je bil od leta 1921, od 1925 kot olski upravitelj. Uitelji vojnike obine in tovarii iz celjske in konjike obine so se na sveanem sestanku na Frankolovem dne 11. VI. 1956 poslovili od njega in tovariice Toplakove in Seneganikove (z Dobrne), ki sta prav tako odhajali v pokoj. Stanovski tovari Matko Matjan je orisal Pejhovo ivljenjsko in poklicno pot ter opozarjal na njegove osebne in poklicne vrline. Pejha je bil v resnici rojen uitelj, z vsem srcem vdan svojemu poklicu in neumoren. Predsednik republike mu je maja 1951 podelil red za zasluge III. stopnje. Ganljiva je bila tudi loitev od olske mladine, ki mu je na sklepni letni sveanosti zapela pesem Ob slovesu. Kot naslednica je eno leto vodila olo Marija Piek-Pejha, nato pa je prevzela vodstvo Olga Pejha, ki je na elu ole e danes (1973).
Ostale une moi: Vida Stukelj (19451958), Josipina Milavez (1945/46), Roza Kolar (1945/46 in 19501958), tefanija tor (1946 in 1957/58), Marija PiekPejha (19461950), Irmina Koenina (1947/48), Marcela Jeraj (19521957), Karel Smajs (19531958), Marija Piek-Pejha (1957/58), Hilda Krajnc (1957/58).

Uenci so bili lani pionirske organizacije in Podmladka Rdeega kria. Imeli so pevski zbor, ki ga je leto za letom vodil olski upravitelj. Sodelovali so pri vseh proslavah s petjem, deklamacijami, z gledalikimi

prizori in igricami. Bili so na alni sveanosti ob pogrebu partizanov, ki so jih svojci dali prenesti na domae pokopalie. Dne 13. februarja so redno vsako leto ob primerni sveanosti okrasili grobove 99 okupatorjevih rtev v Stranicah. Bili so pri odkritju obeh spomenikov, ki jih je leta 1951 na grobovih rtev postavil kolektiv celjskega Ema. Dne 22. julija istega leta so pa bili na Lindeku pria odkritju spominske ploe borcem XIV. divizije. Leta 1946/47 so pionirji ustanovili olsko zadrugo, ki je oskrbovala uence s knjigami, zvezki in drugimi olskimi potrebinami. Podmladek Rdeega kria je skrbel za red v olskem poslopju in okrog njega ter je vzbujal v uencih ut za telesno istoo. V okviru pionirske organizacije so delovali kroki: dramatski, pevski, ahovski. Uenci so tekmovali med seboj, imeli so pionirsko zastavo. Teden istoe, materinski dan, novoletna jelka, zimski port so imeli vzgojni pomen. Kroki so delovali pod vodstvom unih moi. Uiteljska in pionirska knjinica sta se dopolnjevali, uenci so zelo radi itali. Skoraj vsi so imeli naroene mladinske liste: Cicibana, Pionirja in druge publikacije. V vijih razredih je bil e deloma predmetni pouk. Uenci so pogozdovali. V nekaterih letih je bil na oli zimski izobraevalni in gospodinjski teaj. Na olskem vrtu so se vzgajala mlada drevesca, ki so jih uenci presajali na domaih posestvih. ivljenje v kraju je bilo nenavadno razgibano. Prav vse une moi so sodelovale v krajevnih organizacijah. Leta 1952 je bilo urejeno letno igrie, leta 1953/54 so uvedli obvezen portni dan in so v ta namen doloili zadnji etrtek v mesecu. Frankolovo je imelo svoj krajevni ljudski odbor, ki je kot upravno obmoje obsegal nekdanja podrona naselja, leta 1949 so se prikljuile renjice, ki so poprej pripadale obmoju Slovenskih Konjic. Leta 1952 je nastala samostojna obina, ta se je leta 1955 zdruila z vojniko in leta 1958 z njo vred s celjsko. Leta 1952 je bila otvorjena cesta do renjic, ki so jo zaeli delati e pred vojno, a je tedaj dosegla samo Bezenkovo Bukovje, leta 1953 je v kraju zasvetila elektrika. Zvezo med olo in krajevnim ljudskim odborom, stari in olo je tvoril olski odbor. 1958/591969/70 To je doba osemletke. V tem razdobju je tevilo uencev naraslo od 176 do 236. Nekoliko je vplivalo na to tudi dejstvo, da je bila leta 1967/68 ola v renjicah prikljuena frankolovski kot njena podrunina ola. Zaradi vstopa starejih letnikov se je tevilo frankolovskih uencev dvignilo za 21. Izza leta 1961/62 je imela ola redno 7 oddelkov, leta 1967/68 je pa tudi po tevilu oddelkov postala popolna osemrazrednica. V vijih razredih se je definitivno uvedel predmetni pouk. Prostorno stisko so zaasno omejili s tem, da so sobico v stari oli, kjer je bilo zaasno nastanjena krojaka delavnica, uredili za majhno uilnico. Leta 1967 so pa noveje izmed obeh starih olskih poslopij do pritlija podrli in na njegovi osnovi zgradili moderno olsko poslopje s centralno kurjavo, estimi uilnicami in vsemi potrebnimi prostori, ki omogoajo mo-

derneji nain pouka. ola si je pridobila tudi ve avdiovizuelnih sredstev za nazorneji pouk. V poletni dobi pa uence vodijo tudi v prirodo in jih tam ue, pogled v svet si razirjajo tudi z ogledom gospodarskotehninih podjetij, z ekskurzijami in izleti. Kljub estim unim sobam je pa delno e vedno potreben dopoldanski in popoldanski izmenini pouk. Le telovadnice ola nima. tevilo krokov se je e pomnoilo, e obstojeim so se pridruili: prometni, folklorni, izpopolnjen kmetijski in vrtni (pozneje bioloki) kroek. Uni uspeh se je dvignil na 94%. Leta 1964/65 je olski odbor nadomestila delovna skupnost, oja uprava je pa bila v rokah ravnateljice in upravnega odbora (tj. unih moi). Kakor poprej je tudi zdaj uno osebje velik del svojih moi posvealo drutvenemu delu, zlasti prosvetnemu.
Druge une moi: Vida tukelj (19581962), Marija Piek-Pejha (1958 1969) Hilda Krajnc (1958/59), Rozika Kolar (19581970), Karel Smajs (19581967), Joica Boi (1959/60), Nada Znidari-Orenik (19601963), Ivanka Smajs-Hnbemik (19621967), Anton Drev (19621971), Emilija Kramar-Crnila (19631971), tefan tor (19641971), Milica Belina (19661970), Julijana Novak-Hrovat M9671971) Rozika Novak (19671969), Marta Kangler (19671969), Marta Koprivnik (19681971), Marija Hrabalek (1969/70), Hedvika Trobi (1970/71), Slavica Sancer (1970/71), Marjan Pojavnik (1973), Janja Stojkovi (1974), Olga Ferle (1972), Albina Petrov-Lenik (1972), tefka Iri (1972).

Leta 1975/76 je bilo na oli: 111 dekov in 105 deklic, skupaj 216 otrok. Od Vide Stukljeve so se ob koncu olskega leta 1961/62 poslovili tovariice in tovarii ter uenci. Stopila je v pokoj. Ostala je pa zvesta svojemu rodnemu kraju in njegovi oli, s katero je ivela kot otrok in nato ves povojni as. RENJICE V zaetku okupacije je kot upravitelj prevzel olo Ludovik Roth. Iz odstavkov, ki jih je napisal v olski kroniki, je vidno, da je bil sramotno zaslepljen in kratkoviden. eprav priznava, da otroci ne znajo nobene nemke besede trdi, da je z Nemci priel reevat ljudstvo, trpee pod srbskim nasiljem in hrepenee po nemki svobodi. Rothu je sledilo e nekaj nemkih unih moi, toda razen Rothovih uvodnih odstavkov, ni v olski kroniki niesar. Po osvoboditvi se je zaela ola 15. oktobra 1945. Vpisalo se je 43 dekov in 31 deklic, skupaj 74 otrok. Bila sta dva oddelka. Una soba je pa bila samo ena. Kot zaasna upraviteljica in edina una mo je prila na olo Joica Kas. Obisk je bil kar dober. Zdravstveno stanje je bilo povoljno, eprav so bili otroci slabo obuti in obleeni. Dne 26. maja 1946 je otroke pregledal in cepil zdravnik dr. Ante Goriar. Uenci so pri olskih proslavah radi sodelovali in stari so v povoljnem tevilu prihajali na roditeljske sestanke.

Ker so Crenjice pred vojno pripadale k Slovenskim Konjicam, sta prvo leto nadzorovala olo nadzornika Maks Sekirnik in Julij Titi iz Slovenskih Konjic. V olskem letu 1946/47 je bilo vpisanih 45 dekov in 31 deklic, skupaj 76 otrok. V naslednjih letih je bilo vpisanih otrok: 76 (1947/48), 70 (1948/49), 71 (1949/50), 65 (1950/51), 64 (1951/52). Vidi se, da je tevilo otrok padalo. Dekov je bilo nekoliko ve ko deklic, samo leta 1951/52 je bilo tevilo izravnano (32 :32). Do 1. marca 1948 je vodila olo Joica Kas. Od nje je zaasno prevzela vodstvo Hilda Kranjc. Njej je v zaetku olskega leta 1948/49 sledila M arija Kvac. V zaetku olskega leta 1950/51 je pa bila kot upraviteljica nameena Marija Piek-Pejha. Razen upraviteljice je bila na oli redno e ena una mo: Hilda Kranjc (1946), Anton Gosti (od 9. maja 1948 do konca olskega leta). Sola je imela dva oddelka, prvi je obsegal I. in II., drugi pa III. do VI. razred (letnik). olska upraviteljica je bila hkrati razrednica 2. oddelka. K olskemu okoliu so spadali kraji Crenjice, Podgorje, Brdce, Sojek in Kamna gora. Ker so bili v smislu nove upravne razdelitve prvi trije kraji prikljueni obini Vojnik (izza leta 1955 obini Celje), zadnja dva pa obini Slovenske Konjice, ima ola uence iz dveh obin. Vije razrede so uenci izza uvedbe sedemletk (1947/48) obiskovali na Frankolovem, morali so pa poprej napraviti na domai oli pred komisijo izpit o sposobnosti za prestop. V olskem letu 1950/51 je upraviteljica Marija Piek-Pejha imela na oli kuharski teaj, ki ga je s pridom obiskovalo 7 teajnic. Zakljuek teaja je sluil k poglobitvi stikov s stari. Vsi uenci so bili vlanjeni v pionirski organizaciji in pri Podmladku Rdeega kria. V okviru pionirske organizacije sta bila dramatski in pevski kroek. Vsi uenci so bili zavarovani pri DOZ. Dodatek (19501976) tevilo uencev v olskem letu 1975/76: 111 dekov, 105 deklic, skupaj 216 uencev.
Izpremembe v unem osebju: Razen Hilde Kranjc, ki je (razen v olskem letu 1958/59) e vedno na oli, so se v tem razdobju une moi menjavale. Marija Kvac je bila v zaetku olskega leta 1949/50 premeena v Vojnik. Marija Peiha, rojena Piek, na oli upraviteljica, je v zaetku olskega leta 1955/56 odla na olo v Frankolovem. Lojzka Kova je bila na oli v solskem letu 1956/57 premeena je bila na Dobrno. Pavel Bukovec in ena Vida sta bila na o l i ' o d 1957/58 do 1958/59, odla sta v otanj. Marta Horvat, roj. Busar, je bila po petletnem slubovanju (1959/601963/64) premeena na Hudinjo. Hedvika Trobi j'e po estletnem slubovanju (1964/65 do 1969/70) odla na Frankolovo. Druqe une moi so bile na oli: Nada Znidari, v letu 1961 tri mesece, Helqa Plajhner, roj. Trobi, od 1961/62 do 1963/64, Francka Urani roj. Cvetko, od 1964/65 do 1965/66), odla je na IV. osnovno olo v Celju. Anica Mernik, v olskem letu 1966/67, odla je v Vojnik, Eda Teslic, v solskem letu 1961/62 odla je v Piran, Teodora Deman, roj. Dllinger, je na soli od solskega leta 1967/68.

DOBRNA Na Dobrni je bilo med okupacijo hudo kakor povsod. Oblast sta imela v rokah upan Kompo in olski upravitelj Rudolf Fabec, ki sta imela na razpolago moan andarmerijski oddelek. Ljudje so se dobro drali. Bili so samo tirje, ki so e iz poetka delali z Nemci. Po olski kroniki je okupator takoj po svojem prihodu izselil 105 ljudi. Pozneje so jih mnogo poslali v taboria. Leta 1942 so se pojavili v okolici Dobrne aktivisti in kurirji, leta 1943 tudi skupine partizanov. Po prihodu 14. divizije februarja 1944 je Paki Kozjak postal eno izmed vanih partizanskih opori. V noi med 30. in 31. julijem so partizani napadli andarmerijo, ki so bili nastanjeni v Gollovi vili. Napad sicer ni uspel, ker je bilo tedaj na Dobrni preve andarjev. Vendar so se andarji premestili v olsko poslopje. Uitelji so zbeali in nemke ole je bilo konec. Avtobusni promet s Celjem je bil ustavljen. Nemki oboroenci na Dobrni so se pomnoili na preko 250 mo. Ko se je blial konec, se je njihov del iz previdnosti preselil v Vitanje, odkoder je bil umik laji. Dne 8. maja so se partizanski oddelki isto pribliali Dobrni. Trije partizani so se v hotelu Triglav pogajali z nemkim komandantom in tedanjim upanom Bichlerjem. Dovolili so Nemcem svoboden odhod. Odli so zveer, z njimi so izginili tudi glavni izdajalci. Preden se je zael pouk, je bilo treba prostore v oli oistiti in po monosti opremiti. Krajevni narodnoosvobodilni odbor je el pri tem na roko upraviteljici Ani Pavline, ki se je izmed unih moi prva vrnila. Kmalu sta se ji pridruili uiteljski pripravnici Majda Hibi in Mira Kutrin. Dne 15. junija se je zael pripravljalni pouk, ki je trajal do 20. julija, zaetka poitnic. Pouk je obiskovalo 217 otrok, razdeljenih na posamezne razrede po starosti in po priblino ugotovljeni sposobnosti. V jeseni 1945 se je zael redni pouk po unem nartu estrazrednice. ola je imela 252 uencev, 128 dekov in 124 deklic. V olskem letu 1946/47 je imela ola 277 otrok, 144 dekov in 133 deklic. V olskem letu 1947/48 pa 300. Razen domaih otrok jo je obiskovalo 12 nemkih vojvodinskih otrok, ki so bili v mladinskem domu, od bosanskih, ki so bivali v domu Miha Pinter-Toledo, pa samo dve gojenki. V olskem letu 1948/49 se tevilo uencev gotovo ni znatneje spremenilo. Upravitelj ole je bil Jure Toplak. Razen njega so pouevali na oli: Irmina Koenina, Valerija Toplak, Mareja Jeraj, Katarina Nagode, Genovefa Ulaga, Miroslava Kosi, Matko Matjan, Ljudmila Matjan, Marica Kotnik, Mara Petz, Marica Volferl. Une moi so se sicer menjavale, tako, da so bili v olskem letu 1948/49 na oli: Juro in Valerija Toplak, Petzova, Kotnikova, Volferlova, Matko in Ljudmila Matjan. V olskem letu 1949/50 je bila ola organizirana kot sedemletka. Imela je 315 otrok v estih razredih. Kot sedemletka je obstajala samo to olsko leto. Imela je e samo 6 razredov, pouk v IV.VII. razredu je bil predmetni. V nijih razredih so pouevali Marica Volferl, Marica

Kotnik, Ljudmila Matjan in Valerija Toplak (II. razred je imel paralelko), v vijih razredih pa: Juro Toplak, Matko Matjan, Mara Petz, Ljudmila Matjan, Marica Volferl in Marija Kotnik prvi trije so bili hkrati razredniki. V olskem letu 1950/51 se je ola razdelila v nijo gimnazijo in v tiriletno osnovno olo. Vodstvo nije gimnazije je prevzel Juro Toplak, vodstvo osnovne ole pa Mara Petz. Petzovi je kot upravitelj sledil: Sreko Vukovi (1951/52), oktobra 1953 so Juriju Toplaku poverili tudi vodstvo osnovne ole. V olskem letu 1954/55 pa je bila upraviteljica Angela Vukovi. V osnovni oli je zaradi cepitve tevilo otrok nekoliko padlo. Bilo jih je leta: Dekov Deklic Skupaj 1951/52 153 143 296 1953/54 165 135 300 1955/56 152 116 268 V zadnjem letu je imela ola 9 oddelkov, tako da je prilo na oddelek povpreno 30 otrok. Na oli so pouevali: Sreko Vukovi, Lenart Pelicon, Helena SterleRoanec, Barbara Seneganik, Iva Mari, Anica Romih, Daniela Machiedo, Adolf Seneganik, Milica Herman, Ljudmila Matjan, Marjeta Hostnik, Helena Sterle. Teave so bile z uilnicami. Stara ola, zgrajena leta 1861, ni ve ustrezala, tako se je moral pouk deloma vriti v tujih prostorih. Leta 1952 so krajevne organizacije osnovale gradbeni odbor. Obdelovalna zadruga je dala na razpolago Justinovo njivo blizu cerkve. Komisija iz Ljubljane je prostor zavrgla in se odloila za bivo grainsko njivo na ravnem pod cesto. In. Gaspari je napravil skico po paviljonskem sistemu. Vendar se je zadeva zavlekla. Oktobra 1954 je bil odobren zaetni kredit. Delo je prevzelo gradbeno podjetje Granit iz Slovenske Bistrice. Projekt je izdelal in. arh. Drago Umek. Prili so do ploe, nato pa se je delo do novega kredita ustavilo. ola je e kot sedemletka imela olsko kuhinjo. Ubogi so kosilo dobivali zastonj. To je bilo potrebno. Teren okrog Dobrne je hribovit in otroci so imeli dale do ole. Stiki s stari so bili prav dobri, prav tako s KLO (do 1955) ter z obino. Ravnatelj zdravilia je el oli na roko, za zdravje otrok se je pa brigal zdravnik dr. Alfonz Debeljak. Uenci so imeli organizacije in kroke za samostojno delo kakor drugod. Kraj je v bistvu kmetiki, zato ni udno, da se je vodstvo ole vsaj v prvih letih pobrigalo za pouk v kmetijstvu. Uence so vodili na pogozdovanje. Naloena jim je bila tudi skrb za partizanske grobove (v Brdcah, na Petelinjeku). Ko so zaeli olsko poslopje graditi, je pripadala Dobrna vojniki obini. Leta 1958 je bila vojnika obina prikljuena celjski. Celjska ob-

ina je bila finanno moneja in je leta 1961 olo dogradila. Dobila je ime po XIV. diviziji. olsko poslopje ustreza modernim pedagokim zahtevam. Ima dvanajst uilnic. V estih se vri kabinetni, v ostalih pa razredni pouk. Ima tudi tehnino delavnico. Pa pa 14 let ni imela telovadnice. Sele leta 1974 so jo zaeli graditi na jugozahodni strani in jo s koridorjem povezali s olskim poslopjem. Leta 1975 so jo zaeli uporabljati. Uenci in uenke radi telovadijo. Telovadnica je edina na Dobrni. ola ima v kletnih prostorih olsko kuhinjo; v njej dobiva kosilo okrog 100 uencev. Siromanim ga plauje Center za socialno delo, leta 1974 je bilo takih uencev in uenk 62. V sestavu ole je tudi en oddelek predolskega otrokega varstva, ki ga obiskuje tirinajst do osemnajst malkov. Ko so olo gradili, na otroki vrtec niso raunali. Nastaniti so ga morali v prostorih, ki so bili predvideni za hinikovo stanovanje. Uiteljski kolektiv se je odloil, da e v jeseni 1975 uvede na oli podaljano bivanje otrok. ola je leta 1974 imela 367 uencev. Mnogo jih je iz oddaljenih krajev, iz Lemberga, Strmca, Vinske gore, Hrani. V olo se vozijo z Izletnikovimi avtobusi. Med njimi jih je mnogo, ki imajo dale do avtobusne postaje. Zlasti pozimi je teko, ko morajo gaziti sneg. So pa pogumni in vztrajni. Lepo je, da imajo v takih okoliinah viji razredi znaten U S peh nad 8o' odstotkov, v nijih razredih je uspeh e veji. Uenci, ki imajo dale do ole, tudi ne morejo sodelovati v krokih, eprav bi radi. Na oli imajo prometni, ahovski in strelski kroek. Dva pevska zbora prepevata na olskih in krajevnih proslavah. Tekmovalci Vesele ole so imeli leta 1972 v svojih vrstah obinsko prvakinjo. V tekmovanju matematikov se je Duko Kos leta 1972 uvrstil med republike tekmovalce. Na oli sta pionirska in mladinska knjinica. Uenci in uenke pridno bero, leto za letom tekmujejo za Kajuhovo bralno znako. Izdajajo svoj list Kresnice. Imajo tudi folklorni kroek, radi pleejo in v domaih narodnih noah nastopajo na proslavah. Leta 1958 je ola kot naslednica nije gimnazije in tiriletne osnovne ole postala osemletka. Prvi ravnatelj je bil Adi Mari, po njegovem odhodu na Hudinjo je prevzel vodstvo ole Ciril Marinek. Na oli je leta 1973 bilo 19 unih moi. Ker na Dobrni ni dovolj stanovanj, se tirje vozijo v Celje. Poleg ole so zaposleni s tudijem in tudi z delom v drubenih organizacijah. S olo pridno sodeluje Gasilsko drutvo, ki ima v svojem pionirskem oddelku tudi ve uencev z osemletke. V blinji graini je posebna ola z internatom. Ima okrog 180 gojencev, bila je do letos podrunica matine ole, zdaj pa je kot osnovna ola samostojna. 19701976
Une osebe, ki so olo zapustile po letu 1970: Franc Ambro, 1972; Joefa Olenek (Kunej), 1974; Gabriela Poteko (Gorjanc), 1975; Gabriela Lenari (Pukl), 1975; Ivan Seneganik, 1974; Olga Skoflek, 1975. Une osebe, ki so prile po letu 1970: Urula Skarlovnik (Repolusk), 1971; Boo Srdi, 1972; Tjaa Senica (Zupane), 1972; Olga Skoflek, 1974; Joefa Vengust (Planinek), 1975; Lea Sre (Lesjak), 1975; Zofija tor (Lonikar), 1970; vzgojiteljica v vrtcu.

tevilo uencev v olskem letu 1975/76: 340.

Uno osebje v olskem letu 1975/76: Ciril Marinek, ravnatelj, Nuka Markovi, Herta Roer, Marjana Plajhner, Urka Skarlovnik, Joe Sluga, Boo Srdi, Lea Sre, Franc Horjak, Marija Ambro, Milan Kos, Cecilija Okronik, Vera Roanc, Tjaa Senica, Hela Strmnik, Joefa Vengust, Zofija tor.

ZDRUENE OSNOVNE SOLE CELJE Organizacija je nastala na osnovi referendumov, ki so se vrili od 25. maja do 27. novembra 1978, na katerih je bil potrjen samoupravni sporazum o zdruitvi v delovno organizacijo Zdruene osnove ole o. sol. o. Celje. ole so dobile status TOZD, ki so zdruene v osnovni organizaciji estnajstih TOZD, vpisanih na osnovi sodnijskega sklepa v sodnijski register dne 25. oktobra 1979 in 6. decembra 1979 pod t. 548. Zapopadene so vse tedaj obstojeee osnovne ole (brez pozneje nastale ole Frana Roa), osnovna ola Ivanke Uranjekove s tremi TOZD, Glasbena ola, Pionirski dom Cvetke Jerinove in Dom Dobrna z osnovno olo. Predmet delovanja: Dejavnost zdruenja obsega vzgojo in izobraevanje otrok, mladine ni odraslih: osnovna vzgoja in izobraevanje otrok in mladine se opravljata po posebnem programu, prilagojenem njihovim motnjam v telesnem in duevnem razvoju, osnovna vzgoja in izobraevanje otrok in mladine v glasbi, dnevno varstvo olskih otrok. V drugem delu vpisa so pa vpisane toke pravic in nalog, ki jih dogovor daje delovni organizaciji: TOZD so v pravnem prometu s tretjimi osebami prenesli na delovno organizacijo pooblastilo za sklepanje naslednjih poslov: investicijske pogodbe do viine predhodno dogovorjenih in zdruenih sredstev, pogodbe o nakupu stanovanj do viine zdruenih sredstev, pogodbe o tipendiranju in usposabljanju delavcev do viine zdruenih sredstev. Ravnateljica zdruenja je prof. Alojzija Gostennik. Sede: Vodnikova 1 a. GIMNAZIJA Ob nemkem napadu na Jugoslavijo je bil ravnatelj gimnazije Franc Mravljak (ki je kot profesor sluboval e v samostojnih gimnazijskih razredih). Direktor leta 1940/41 ustanovljene II. dravne gimnazije je bil Ivan Brako (v predvojni dobi prav tako profesor na samostojnih razredih).

Profesorji, suplenti in uitelji vein, ki jih najdemo v seznamu unih moi za olsko leto 1939/40, so slubovali na zavodu razlino dobo: Pavel Holeek (izza 1918/19), Josip Napotnik (izza 1922/23), Valentin Stante (izza 1923/24), Janko Oroen (izza 1924/25), Alojzij Bolhar, Danilo Modrijan in Franika Trdina (izza 1925/26), dr. Karel Zelenik (izza 1926/27), dr. Peter Kovai (izza 1927/28), dr. Pavle Blaznik (izza 1928/29), Ivan Mlinar, Mirko Bitenc in Stanko Tavelj (izza 1929/30), Milan Fabjani in dr. Kajetan Gantar (izza 1930/31), Josip tor (izza 1931/32), Rudolf Drobne, dr. Rudolf Haneli in dr. Franc Sijanec (izza 1932/33), in. Marija Perpar in Cvetko uka (izza 1933/34), Franc Rojek, Anton Knap, dr. Franc Zge, Nada Fingar-Cerani in Ivan Krasna (izza 1934/35), dr. Pavel Strmek in Janko Presker (izza 1935/36), Franc Cetina, Ana Kuni in Julija Anti (izza 1936/37), Valentin Orel, Eleonora Kernc, Etbin Kovai, Milena Bean, Vendelin Legia in Albert Sirk (izza 1937/38), Ljudevit Cimperman, Bogomila Bernik in Eva Stopar (izza 1938/39), Marija Krei-Kaplar, Milan Potokar, Ivan Krei, Marjan Tavar, Marjan Cade, Marija Dolgan, Josip Mauec, Zdenka Serajnik, Dimitrije V u e n o v in Alojzij Zupan (izza 1939/40); tefanija Sparhakel (1939/40 kot tajnica); trije zaasni uitelji verouka, katoliki, pravoslavni in evangelistini. V tem obdobju, pred olskim letom 1939/40, so (vsaj eno leto) slubovali na celjski gimnaziji: Jakob Cimerman, Mirko Kmet in dr. Franc Mii (1918/19), Emilijan Lilek, nekdanji vodja samostojnih razredov (1918/19 ravnatelj, 1919/20 do 1923/24 profesor), Davorin Berani (1918/19 do 1919/20), Henrik Klenik, nekdanji profesor samostojnih razredov, in Rudolf Lavreni, med vojno profesor samostojnih razredov (1918/19 do 1920/21), Josip Kouh, nekdanji profesor samostojnih razredov, in dr. Josip Roman (1918/19 do 1921/22), Matej Suha, nekdanji profesor vije mestne gimnazije (1918/19 do 1923/24), Anton Cestnik, nekdanji profesor katehet na samostojnih razredih (1918/18 do 1926/27), Josip Kardinar, nekdanji profesor katehet na nemki viji gimnaziji (1918 do 1927/28), pozneje e v e let honorarno; Martin Mastnak (1918/19 do 1931/32), Maks Wudler (1919/20), Rudolf Kranjec (1919/20 do 1920/21), Slavko Rai (1919/20 do 1926/27), Vinko Levinik (1919/20 do 1931/32), dr. Josip Zontar, Rajko Pirnat in Franc Horvat (1920/21), Ludovik Vagaja (1920/21 do 1923/24), A. Mlievskij (1921/22), Joef Gorean in Ciril Pregelj (1921/22 do 1924/25), Sreko Brodar (1921/22 do 1938/39), in. Ivan Krulc (1922/23), Stane Jurko (1923/24), Franc Kuar (1924/25), Joef Medve (1924/25 do 1927/28), dr. Marjana Zalaznik (1925/26), Vilko Rus (1925/26 do 1927/28), dr. Roman Savnik (1925/26 do 1928/29), Viktor Kova (1926/27), Vera Bolhar (1926/27 do 1934/35), Mara Milenkovi (1927/28 do 1928/29), Anton Gorup (1927/28 do 1933/34), Matija Trobej (1928/29 do 1929/30), Mavricij Bregant (1928/29 do 1931/32), zadnji dve leti gimnazijski tajnik, Ivan Sajevic (1928/29 do 1932/33), Ante Neimarovi in zdravnik dr. Jakob Rebernik (1929/30), Alojzij Pavli (1930/31), Gjorgija Pegan in Ljubica Djakovi (1930/31 do 1931/32), Miroslav Adlei (1930/31 do 1932/33), Branko Rudolf (1930/31 do 1933/34), zdravnik dr. Josip Fier (1931/32), Olaf Globonik in Marija Sovdat (1932/33), dr. Ema Dembic (1932/33 do 1933/34), Janko Lika (1932/33 do 1934/35), Boena Jurievi (1933/34), dr. Marija Bornik (1933/34 do 1935/36), Stane Melihar (1933/34 do 1936/37), Desa Mrvo (1933/34 do 1938/39), akad. slikar Miroslav Modic (1934/35 do 1936/37), Joef Karba (1937/38 do 1938/39).

V olskem letu 1940/41 je tevilo dijakov obeh gimnazij narastlo na 1.419. Profesorski zbor je dobil 5 novih lanov: Ano Kuni, Ido Gutin. Cvetka Skoka, Franca Peternela in Rudolfa Bajlja. Toda profesorje mlajih in srednjih let so ee in ee klicali na orone vaje. Tudi politini dogodki so neugodno vplivali na une moi in dijatvo. Zasedba Avstrije in zlasti nesrea slovanskih drav ekoslovake in Poljske sta povzroili zaskrbljenost in nemir. Deloma se je kazal vpliv tudi v pojavih disciplinskega znaaja. Gimnazijsko vodstvo in profesorski zbor sta morala ve-

krat zavzeti svoje stalie, pri emer je bilo navadno treba upotevati mnenje vije olske oblasti in tudi policije. Postopala pa sta skrajno previdno, ker sta imela pred omi interese mladine in ogroene domovine. Evakuacija zavoda, ki je bila predvidena za primer napada, se ni mogla izvriti. Zadnje sporoilo, ki ga je ministrstvo prosvete preko banske uprave poslalo vodstvu obeh gimnazij, je bilo naroilo z dne 31. marca 1941, naj se do nadaljnje odredbe takoj ustavi delo na vseh javnih in zasebnih olah. Ravnatelja sta dijake odpravila domov in zaprla poslopje, nato pa sta s pomojo starejih profesorjev, ki niso bili pod orojem, na osnovi vpisanih ocen zakljuila klasifikacijo za olsko leto 1940/41. Ko sta ravnatelja s profesorji zakljuevala svoje delo, so bili v gimnazijskem poslopju veinoma bogato opremljeni kabineti in dve knjinici: profesorska knjinica, ki je nastala iz knjinice nekdanje vije nemke gimnazije in knjinice nekdanjih samostojnih razredov, je tela okrog 13.000, dijaka knjinica pa okrog 2.500 zvezkov. Precej knjig sta obe knjinici dobili v dobi prve Jugoslavije. Nesrea je prila prehitro. Dne 6. aprila je Hitler napovedal vojno Jugoslaviji in 11. aprila okrog 11. ure so prispele nemke ete v Celje. Vojski je sledila civilna oblast s policijo. Z namenom, da dajo mestu in vsej pokrajini na mah nemki videz, so udarili z vso silo po inteligenci in po vseh, glede katerih so mislili, da se jim ne bodo uklonili. Po spiskih, ki jih je s pomojo tukajnje malotevilne, toda fanatine in krivine narodne manjine sestavil zamejski urad v Gradcu, so sredi aprila in v prvih dneh maja poleg drugih ljudi zaprli tudi skoraj vse profesorje, ki so e bili v mestu. Nekateri so e prej odli v Ljubljano. Policija je prihajala po nje v poznih nonih urah in jih vodila najprej v stari pisker in vojanico v mestu, nato pa v samostan h kapucinom. Med aretacijo in pozneje so grdo in surovo z njimi ravnali. Preko zbirnih centrov v Mariboru in Rajhenburgu (Brestanici) so jih z vojakim spremstvom poiljali v Srbijo in na Hrvatsko. Z njimi so bile tudi njihove rodbine, ki so jih pred odgonom prignali z domov. Samo nekoliko posameznikov so pustili iz zapora, poiskati so si morali zasluek, ele pozneje so jih namestili kot profesorje, toda na tujih zavodih, kajti primanjkovalo jim je lastnih unih moi. Najteja je bila rtev prof. Josipa tera. Iskal je zavetje v Triu, svojem rojstnem kraju, toda Nemci so ga prijeli, zaprli v Begunjah ter ga konno z veliko skupino vojakov odgnali na Koroko, kjer so jih ustrelili, da bi Koroce preplaili. olstvo v Celju je dobilo izrazit nemkonacionalni peat. Deelni olski svet v Gradcu je izdal navodila, ki so jih takoj prieli izvajati. Celjska gimnazija je postala dravna vija ola (Staatliche Oberschule). Bivim dijakom so dali letna izprievala v nemkem jeziku, in sicer z ocenami, ki so jih doloili slovenski profesorji na zakljuni konferenci. Dijake, ki so izjavili, da so nemke narodnosti, so takoj izloili in priredili zanje e poleti poseben preusmeritveni teaj (Umleitungskurs fiir Volksdeutsche). Pouevali so jih loeno po razredih, ni jih bilo mno-

go, samo 60. Vsi so izdelali. Priredili so tudi teaj za maturante, predizpite in v decembru maturo. V teh teajih so pouevali profesorji pod vodstvo dr. Viljema Herzoga, ravnatelja vije ole, ki je sam uil nemino in zgodovino. Tudi za slovenske uence so priredili nekake teaje, ki so jih vodili najrazlineji ljudje, pogosto Hitlerjevi mladinci. Nemki jezik, telovodstvo dr. Viljema Herzoga, ravnatelja vije ole, ki je sam uil nemso jih uili. V juliju so bili sprejemni izpiti za posamezne razrede. Sprejemali so tudi Slovence. Izprva samo tiste, ki jih je priporoala tajerska domovinska zveza (Steirischer Heimatbund), pozneje pa tudi druge, saj svojih niso imeli dovolj. Toda sila so pazili nanje. Spregovoriti niso smeli slovenske besedice, kogar so zalotili, so ga izkljuili. Mnogi so tudi prostovoljno izstopili, ker niso mogli prenaati ikaniranja. Profesorji so pazili na dijake tudi na ulici, a te kakor druge je nadzoroval okroni urad, ki je budno pazil zlasti na strumno izveden nemki pozdrav. Uni nart je ustrezal srednji stopnji. Na nemino so polagali veliko vanost, kadar se je pa profesorjem zdelo, da so dosegli svoj nacionalni cilj, so pogledali tudi skozi prste. Latinino so uvedli v tretji razred. Izmed ivih jezikov so pouevali francoino v vijih, a angleino v nijih razredih, gotovo zaradi naslonitve na prejnji jugoslovanski uni nart. Gimnazijsko poslopje so takoj v zaetku zasedli vojako-policijski oddelki. Pouk je zato bil v bivi okoliki osnovni oli na Dolgem polju, v poslopju olskih sester in v Serneevi vili (na sedanjem Slandrovem trgu). Dr. Herzogu, ki je bil poklican v vojsko, je sledil dr. Schneehen, ki so ga enako sovraili mladina in stari. Tudi profesorji so bili izprva hudi nemki nacisti. Pozneje pa so kazensko poslali na zavod nekaj profesorjev netajercev, ki so bili neprijatelji reimu in dostojni ljudje. Cim so Nemci prevzeli gimnazijo, so takoj uniili slovenske knjige profesorske in dijake knjinice ter bogato zalogo knjig Podpornega drutva. tevilo dijakov ni bilo veliko. V olskem letu 1944/45 so teli vsi razredi komaj 339 uencev, od tega 248 domainov. V olskem letu 1944/45 se pouk ni ve redno vril, prekinjali so ga letalski alarmi in bombni napadi. Dijaki in profesorji so zdaj pa zdaj hiteli v zaklonie. Nekaj dni pred zlomom so z naglico izginili nemki profesorji in velika veina nemkih dijakov. Hoteli so pouk nadaljevati na Korokem in Zgornjem tajerskem in so odnesli s seboj ve velikih zabojev ubenikov, znanstvenih in pounih knjig, unih pripomokov in uil ter vse vpisnice in kataloge za olski leti 1943/44 in 1944/45. Dne 9. maja 1945 je naa osvobodilna vojska prispela v Celje in zaelo se je veliko delo obnove in napredka. Ze naslednji dan, 11. maja, je prosvetni referent Osvobodilne fronte v Celju naroil bivemu direktorju II. dravne gimnazije Ivanu Braku, naj sklie na posvetovanje glede prietka dela vse v Celju se nahajajoe

une moi. e istega dne so prili k njemu profesorji: Valentin Stante, dr. Franjo 2ge, Janko Presker, Cvetko uka in Franjo Krui. Po kratkem razgovoru so si ogledali gimnazijsko poslopje in zbirke. Ugotovili so, da je poslopje v dobrem stanju, da so bile uniene vse slovenske in slovanske knjige, da je izginilo mnogo starejih znanstvenih knjig, da je bila uniena velika zaloga ubenikov Podpornega drutva, da so zbirke mnogo trpele in utrpele, da je samo bioloka zbirka (po zaslugi dostojnega profesorja nenacista) ostala dobro ohranjena. V poslopju je bilo vse polno municije in podobnih predmetov. Tudi nae vojatvo je e bilo v poslopju. Dne 11. maja je e bil v Celju delegat ministrstva prosvete za celjsko okroje Bogomil Gerlanc. Sklical je uiteljstvo vseh vrst na posebno posvetovanje, ki se je vrilo na bivem okrajnem glavarstvu. Gimnazijo so zastopali Ivan Brako, Cvetko uka in Franjo Krui. Delegat Gerlanc je orisal sploni poloaj in pozval zbrane, naj vsak na svojem podroju stori vse, da se zane pouk. Glede gimnazije je poudaril, da bodo o pravem asu dana potrebna navodila. 2e dne 12. maja je okroni odbor Osvobodilne fronte v Celju imenoval prof. Braka za delegata na gimnaziji in mu naroil, naj uredi zavod in pripravi vse potrebno za prietek pouka. To imenovanje je dne 24. maja potrdilo ministrstvo prosvete, ki je Braku dalo pooblastilo, naj kot zaasni delegat upravlja gimnazijo in izvruje odredbe Narodne vlade. Profesor Krui je prevzel tajnike posle. Dne 16. maja je delegat ministrstva prosvete za celjsko okroje izdal posebna navodila za zaasno delo na olah. Dne 26. maja so izla tudi ministrska navodila o obnovi pouka. Hkrati je ministrstvo prosvete v vseh asopisih objavilo lanek Ozdravljenje nae srednje ole. V njem poziva uiteljstvo, naj se vrne na svoja slubena mesta, in dijake, naj se vpiejo v razrede, ki so jih obiskovali zadnje olsko leto; za dijake, ki so se aktivno udeleevali osvobodilnega gibanja, pa lanek napoveduje posebne teaje, ki jim bodo omogoili, da skrajajo tudijsko dobo. Dne 15. junija je bilo v Celju okrono uiteljsko zborovanje, na katerem je dal delegat nova navodila in povedal, da se bodo z novim olskim letom meanske ole spremenile v nije gimnazije in da bo ljudska oblast zaela ustanavljati dijake konvikte. Delegat prof. Ivan Brako je s tovarii, ki so se e vrnili v Celje, takoj zael delati v smislu navodil, ki jih je prejel od okronega odbora Osvobodilne fronte 11. in 12. maja, od delegata ministrstva prosvete Bogomila Gerlanca 16. maja, in navodil ministrstva prosvete z dne 26. maja. Najprej so pregledali olsko poslopje in pripravili vse potrebno za pouk. Vojaka oblast je dala na razpolago vojne ujetnike, ki so odstranjevali municijo in druge vojake predmete. Nato so vse prostore temeljito oistili. Profesorji sami so se pa lotili urejevanja zbirk, kabinetov, arhiva in uiteljske ter dijake knjinice.

Nato je sledilo delo z dijaki. Ugotoviti je bilo treba, kateri dijaki imajo pravico do nostrificije sprieval in kateri dijaki imajo pravico, obiskovati teaje, da bi potem mogli delati ustrezni izpit. Do konca januarja 1945/46 so bile trije taki turnusi, trajajoi po est tednov ali nekoliko dalje. Potlej je sledil e etrti turnus, in sicer samo za 8. razred. Izpiti so se stvarno vrili vse olsko leto 1945/46. Mnogi dijaki namre zaradi vojake slube ali drugih opravienih vzrokov niso prihajali k izpitom ob doloenih rokih. Do konca prvega olskega leta so dijaki opravili 1.351 deloma dopolnilnih, deloma posebnih izpitov. Posebni izpiti niti tedaj e niso prestali, ampak so se nekateri vrili e v olskem letu 1949/50. Delo je bilo toliko teje, ko je bilo pri nekaterih dijakih-dijakinjah treba ugotoviti moralno upravienost, da lahko delajo izpit ali da nadalje tudirajo. Dijaki sami so bili v tem pogledu stroji kakor profesorji. Zahtevali so izkljuitev. Profesorji so upotevali razne olajevalne okoliine, nekaj primerov so pa predloili ministrstvu. Nikomur ni bila vzeta monost, da tudira, nekaterim so bile odreene samo posamezne olajave. Takoj po zaetku prvega teajnega turnusa se je izvrila izprememba v vodstvu gimnazije. Dne 30. avgusta 1945 je ministrstvo postavilo za svojega delegata na zavodu profesorja Tineta Orla. Prejnji delegat Ivan Brako je e imel polno slubeno dobo in je kmalu nato stopil v pokoj. 6. oktobra 1945 je prevzel vodstvo zavoda profesor dr. Pavle Blaznik, ministrstvo ga je imenovalo za vrilca dolnosti ravnatelja. Tudi v profesorskem zboru so se postopoma vrile spremembe. Nekateri profesorji so odhajali, drugi so prihajali, med poslednjimi jih je bilo mnogo, ki so poprej leta in leta sluili na zavodu in so predstavljali nekako tradicijo. Redni pouk se je priel po zakljuku prvega teajnega turnusa, dne 18 oktobra, in sicer samo za prvi in drugi razred (nije gimnazije). Vpis v 1. razred se je vril s sprejemnim izpitom. Ministrstvo prosvete je s posebno uredbo uiteljem naroilo, naj tiste uence, ki hoejo prestopiti v gimnazijo, za izpit pripravijo. V ostalih razredih se je zael pouk ele po konanem drugem turnusu, to je 1. decembra. Po poloenem izpitu so dijaki vstopili v ustrezajoi razred. Ker so se izpiti vrili vse leto, zato sestav razredov do konca leta ni bil popolnoma ustaljen. Male in velike mature pa dijakom ni bilo treba delati, po uredbi jim je sprievalo o uspeno prestanem izpitu ez etrti in osmi razred dajalo pravice malih odnosno velikih maturantov, stopali so lahko v 5. razred odnosno na univerzo. Dijaki, ki so opravili izpit ez 8. razred, so bili veinoma pogojno e vpisani na univerzi. Tretji teaj in prvi semester so na zavodu zakljuili konec februarja 1946. Naslednji dan, 1. marca, so dijaki pod vodstvom mladinske organizacije priredili v Domu ljudske prosvete (Narodnem domu) sveano akademijo. S tem se je konalo obnovitveno razdobje in nastopila je doba normalizacije olskega dela.

Dr. Pavle Blaznik je kot ravnatelj vodil zavod do decembra 1949. Tedaj je kot zgodovinski strokovnjak odel v Monakovo zaradi ugotovitve arhivskega gradiva, ki se nanaa na slovensko zgodovino. Po vrnitvi je bil kot znanstveni sodelavec nameen na ekonomski fakulteti v Ljubljani. 1. decembra 1957 je kot viji znanstveni svetnik in pomemben zgodovinar prevzel vodstvo zgodovinskega instituta Slovenske akademije za znanost in umetnost v Ljubljani. Profesor Tine Orel je bil ravnatelj zavoda do februarja 1963. Odel je v Ljubljano, kjer je postal lan republikega Zavoda za pedagoko slubo, zdaj je profesor na pedagoki akademiji, hkrati kot strokovnjak e vso povojno dobo urejuje Planinski vestnik. Za Orlom je kot v. d. vodila zavod prof. Zdenka Ba. Dne 1. septembra 1963 je kot ravnatelj prevzel vodstvo prof. Ivan Grobelnik, ki se je uveljavil kot pisec zgodovinskih unih knjig in razprav. Dne 1. novembra 1976 mu je sledil prof. Joe Zupani, zemljepisec in vnet kulturni in pedagoki delavec.
Profesorski zbor: Anton Akerc (1945/56, 1947/48), Ludovik Cimpennan (1945/461952/53), Franc Cetina (1945/461962/63), Antonija Trobej-Horvat (1945/461957/58). Marjan Kastelic (1945/461949/50), Zdenka Baa (1945/46 1967/68), Slavko Kokot (1945/46), tefan Kolenko (1945/461947/48), Emil Kline (1945/461969/70), Edvin Kova (1945/46), Karel Kouh (1945/46 1957/58) Egon Kunej (1945/46), Sonja Martecchini (1945/46), Danilo Modrijan (1945/461947/48), Franc Mravljak, bivi ravnatelj (1945/46), Josip Napotnik (1945/46, 1946/47), Zora Cilenek (1946/471947/48), Marija Gaperi (1946/471955/56), Milena Gratza (1946/47), Franjo Krui (1946/471965/66), Vera Milo (1946/471950/51), Ivan Mlinar (1946/47-1965/66), Josipina N o v a a n (1946/47-1955/56), Janko Oroen (1924/251953/54), Sonja Pestotnik (1946/471961/62), Sonja Prelovsek (1946/47), Valentin Stante (1923/24-1965/66), Stane Suhadolnik (1946/47-1948), Franc Rojek (1946/47), Edi Salezin (1946/47), Joica Stegu (1946/47), Anton Zorko (1946/47) Tamara Kiseljev (1947/481950/51), Vera Levstik (1947/48), Franc Lunik 1947/481948/49), Anton M e d v e d (1947/48), tefan Mlakar (1947/48), Stanko Modic (1947/481970/71), Janko Preskar (1947/481961/62), dr. Karel Zelenik (1926/271951/52), Nikolaj Antipin (1947/48), Zora Koprivnik (1947/48), Petrina Ocvirk (1947/48). Josip Belak (19481963/64), Bogdan Blaon (1948/491949/50), Zdenka Jenko (1948/49-1951/52), Sonja Pestotnik (1948/49-1961/62), Viktor Rom (1945/461947/48), Joe Rotar (1945/46), Franc Rojek (1945/46), Ivan Simoni 1945/46), dr. Pavel Strmek (1945/461951/52), Viktor Suni (1945/46), Ljubinka Suni (1945/46), Cvetko uka (1945/46-1947/48), Jan ediy (1945/46 1949/50), Marjan Tavar (1945/46), Joko Trobej (1945/46 1959/60) Nina Trdina (1945/461957/58), A n a Ziherl (1945/46), dr. Franjo Zge (1945/461948/49) Ivan Brako, bivi ravnatelj klasine gimnazije (1945/46), Franc Cilenek (1945/46), Rudolf Drobne (1945/46), Joe Hainz (1945/46), Danica Hudales (1945/46), Vera Ivanek (1945/46), Pavel Lonikar (1945/46), Martin Mastnak ( 1 9 1 8 - 1 9 3 5 nato ravnatelj v Mariboru, leta 1945/46 profesor v Celju), Tine Orel (1945/46) .Albert Sirk (1945/46), Boris Sokolov (1945/46), Zora V i v o d (Janezic) (1945/461957/58), Majda Zorko (1945/46), Josip Bajde (1946/47-1956/57), Olga Zivanovic ( 1 9 4 8 / 4 9 1951/52), Marija Svikeri (1948/49), Marija Gerdina (1949/50-1955/56) FraniO Jakhel (1949/50-1953/54), Bogomila Kolenko (1949/50) Ivanka Habes ( i a 5 0 / 5 1 1971/72), Marija Kran (1950/511955/56), Milan Lorencak (1950/511957/58), Darinka Lorenak (1950/51-1957/58), Majda Smole (1950 51) Martm Silvester (1950/51-), Franc Stancer (1950/51), tefanija Vidensek-SparhakeMigSO/M1972/73), Zdenka Zupani (1950/51-1954/55), Alenka Gorican (1951/52-1969/70), Kristina Lovin (1951/52-1952/53), Julka Marini ( 1 9 5 1 / 5 2 - ) , Franc Sirk 95 5 2 1959/60), Vera Penik-Strehovec (1951/521957/58), Olga Slander (1951/521957/58), Vera Stiglic (1951/521957/58), Mila Zavrl, tajnica (1951/521972/73),

Alojzij Zabukovek (1951/521957/58), Miran Horvat (1952/53), Danica KunejGrilanc (1952/531957/58), Slavko Marolt (1952/531955/56), Flora unko (1952/531973/74), Radmila Tratnik-Bogdanovi (1952/531967/68), Anja Maek (1953/541957/58), Nua Skobir-Hrovat (1953/54), Vlado Veber (1953/541957/58), Albina Horvat-Zabukovec (1953/54), Ana Graselli-Nadrah (1955/561957/58), Zvezdana Knez-Sterbenc (1955/56), Anton Kolek (1955/561957/58), Joe Kores (1955/561957/58), Albin Podjaverek (1955/561958/59). Zaradi organizacijskih sprememb so bili 1. septembra 1958

a) z gimnazije premeeni:
na I. osnovno olo: Anton Kolek, Joe Kores, Anja Maek, Milan Lorenak, Tatjana Sadnik, Vera Stiglic, Anta Trobej, Nina Trdina, Vlado Veber, Alojzij Zabukovek: na II. osnovno olo: Josip Bajde, Darinka Lorenak, Vera Strehovec; na III. osnovno olo: Karel Kouh, Franc Korenjak, Olga lander, Zora Vivod; na VIII. osnovno olo Frana Levstika v Ljubljani: Ana Grasseli; na osnovo olo v Kopru: Danila Kunej.

b) na gimnaziji nameeni:
z bive I. gimnazije: Valentin Orel ravnatelj, Zdenka Baa, Josip Belak, Alenka Gorian, Ivanka Habe, Albina Horvat, Zvezdana Knez-terbenc, Slavko Kokot, Julka Marini (umrla 20. 3. 1978), Ivan Mlinar, Stanko Modic, Boena Oroen, Sonja Pestotnik, Janko Presker, Joe Rotar, Martin Silvester, France Sirk, Valentin Stante, Nika ile, Flora unko, Radmila Tratnik, Joko Trobej, tefanija Videnek, Mirko Vivod, Mila Zavrl; z bive II. gimnazije: Franc Cetina, Vera Hvala, Franc Jesenovec, Franjo Krui, Lado Pavliha, Ivan Zerovnik; z gimnazije v rnomlju: Ivan Erklavec; s pomone ole v Celju: Albin Podjaverek; s ole za trgovske uence: Nua Strohsack; od drugod so bili nameeni: Meta Turnek (1958/59), Dane Hriberek (1959/60), in. Boidar Jordan (1959/60)1960/61), Vida Pavliha (1959/60), Vlado Sruk (1959/60), Joica Dolenek (1960/61), Adelaida Jamniek-Borkovi (1960/61 1967/68), Rua Kristalovi-Jovanovi (1960/611962/63), Joica Mikac (1960/61), Marjeta Pocajt-Kragelj (1960/611962/63), in. Nada Jug-Potnik (1961/621973/74), Peter Prelog (1961/62), Franjo Puncer (1961/621971/72), Angela Blaznik-Zitko (1962/631969/70), tefan uk (1962/63), Kazimira Griar-Krinik (1962/63), Miran Horvat (1962/631963/64), Blaenka Kene-Lebar (1962/63), Jakob Kralj (1962/63 1964/65), Vladimir Langus (1962/63), Vlado Modic (1962/63), Matej Rode (1962/63), Melita Tomai-Coi (1962/631963/64), Ivanka Ahai-Vrankovi (1962/63 1964/65), Joe Zupani (1962/631965/66), Bojana Ovsenak (1963/64), Tanja Predan-Knez (1963/64), Jelka Suha-Ratej (1963/64), Julijana Kamer, laborantka (1964/65), Milan Cepin (1964/65), Milan Dojer (1965/661973/74), Dubravka Koutnik (1964/65), Milan Mlanik (1965/66), Ivan Stambol (1964/651973/74), Dragica tojs-Strmole (1965/66), Milan Rebek (1964(65), Vekoslav erjav (1965/66), Ivan Kozinc (1. april 1965), Ciril Murnik (1965/661972/73), Joe Marolt (1967/681968/69), Ivana Pove (1966/67), Emil Roje (1967/68), Bernarda enk (1967/681968/69), Jelena Tomani (1966/67), Ciril Vertanik (1966/671975/76), Frida Vrbani (1966/671975/76), Tatjana Zidar, raunovodkinja (19651968/69), Romana Lavrinek (1968/69), Vera Babek (1969/701975/76), Vanda Kava-Zyder (1969/701976/77), Breda Simonovski-Hribar (1970/711973/74), Mila Zavrl, tajnica '1951/521972/73), Dana Pirkmajer, tajnica (1973/74), Marija Knez (1970/71), Majda Omahen (1970/71), Breda Hribar (1970/71), Milan Dobnik (1972/73), Bibijana Grobelnik (1972/73), in. Zdenko Stojan (1973/74), Slavko Derek (1973/74), Marjana Hribar (1973/74), Irma Jeri (1973/741976/77), Alojzij Zlatolas (1973/74), Marjeta Turk (1973/74), Majda Fischer (1974/75), Darinka Ai (1974/75), Maja Krajnc, Zlatko Galoi (1975/76), Marija Cankar (1977/78), Angela tor (1. 1. 1978, upok., raunovodkinja), Mila Loibner, raunovodkinja (30. 9. 1977 upok.).

Leto 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 1951/52 1952/53 1953/54 1954/55 1955/56 1956/57 1957/58 1958/59 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 1963/64 1964/65 1965/66 1966/67 1967/68 1968/69 1969/70 1970/71 1974/75

tevilo
dekov 391 448 434 455 519 499 531 526 499 532 562 601 375 406 429 450 447 444 418 414 372 325 320 299 344 370 deklic 363 401 399 388 452 439 469 480 486 543 685 640 347 408 416 496 552 591 606 594 562 533 505 493 507 530 vseh 754 849 833 843 967 938 1.000 1.006 985 1.075 1.147 1.241 722 814 845 946 999 1.035 1.024 1.008 934 858 825 792 851 900 pozitivnih v % 87 86,80 90,4 89,32 85,10 78 90 87 89 94 92,5 93,56 97,76 97,79 96,45 94,92 94,29 97,20 95,5 95,44 95,5 94,30 95,3 95,2 93,9 maturantov

54 59 50 81 89 43 98 150 194 238 197 165 170 173 189 181 138 113 98 186

tevilke kaejo, da je gimnazija velik zavod. Do leta 1957/58 je tevilo uencev (uenk) naraslo na 1.241, ker so bili naslednje leto niji razredi prikljueni osnovnim olam, je tevilo uencev na gimnaziji znatno padlo, prevzem vijeolcev druge gimnazije padca ni odpravil. Tako je v letu 1958/59 imel zavod le 722 uencev. Potlej je tevilo 5 let naraalo in se je leta 1963/64 povzpelo na preko 1.000 Po letu 1966/67 je zopet padalo. tevilke imajo e drugo znailnost. Prvih 10 let je bilo na zavodu ve dekov kakor deklic. Naslednjih 6 let je tevilni odnos kolebal. Nato pa je tevilo deklic bolj in bolj presegalo tevilo dekov. Konno je odnos dosegel priblino stopnjo 2 :3. Zaradi velikega tevila uencev so imeli posamezni razredi po ve oddelkov. Ti so bili tevilno priblino enaki oddelkom na osnovnih olah. Njihovo tevilno stanje se je gibalo med 30 in 40. Vasih je pa kak oddelek imel tudi blizu 50 uencev, le izjemoma je njihovo tevilo padlo na blizu 20. Omenjam tudi, da so za maturo po letu 1958/59 uporabljali slubeni naziv: zakljuni izpit. Ze od poetka je bilo na gimnaziji mnogo izpitov privatnikov. Bilo je tudi ve teajev. Leta 1958/59 je bila prikljuena veerna gimnazija, ki je bila poprej na bivi II. gimnaziji. Leta 1961/62 se e uporablja zanjo

ime oddelki za odrasle, leta 1965/66 in 1966/67 se navaja samo oddelek za odrasle, potlej tudi tega ni, saj je skrb za izobrazbo odraslih prevzela Delavska univerza. Kot samoupravni organ se izza leta 1953 javlja olski odbor. Leta 1964/65 stopata na njegovo mesto svet ole in upravni odbor. Profesorje in druge uslubence zavoda je zdruevala Sindikalna podrunica prosvetnih delavcev gimnazije in Glasbene ole v Celju. Gimnazija je z vztrajnim delom unega osebja svoje une pripomoke tako uredila, da je z odlobo Republikega sekretariata za prosveto in kulturo z dne 22. decembra 1965 dosegla verifikacijo. Pouk so seveda zaeli na starih osnovah, vendar so bolj ali manj smotrno spreminjali organizacijo zavoda in predmetnik. Ob zaetku je imel zavod osem razredov kakor pred vojno. Za sprejem v gimnazijo so bili potrebni tiri razredi osnovne ole ali bolje: tiri uspeno dovrena leta. V nadaljnjem razvoju je bila leta 1947/48 uvedena sedemletna olska obveznost. Popolna osnovna ola je bila sedemletna. Njeni zadnji trije razredi so vsaj asovno ustrezali niji gimnaziji. Ta je torej imela tri, celotna gimnazija pa sedem razredov. Tako je ostalo dve leti. Nato smo se zopet povrnili k osemletni osnovni oli in k osemrazredni (osemletni) gimnaziji. Poloaj celjske I. gimnazije je bil olajan, ker so vije razrede osnovnih ol in prejnje meanske ole po monosti spremenil v nije gimnazije, bivo celjsko zdrueno meansko olo so pa stopnjema dopolnili v vijo gimnazijo. Tako je ostalo ve let. Leta 1957 so uvedli osemletko, kjer je bilo zanjo dovolj uencev. tirje viji razredi so prevzeli vlogo bivih nijih gimnazij. V zvezi s tem je leta 1958/59 I. celjska gimnazija obdrala samo tiri vije razrede, II. gimnazija je pa bila ukinjena in njeni uenci preolani na I. gimnazijo. Pri tem so se izvrile tudi izpremembe v unem kadru. Predmetne uitelje(ice) so z obeh bivih gimnazij poslali na osemletke, kjer so prevzeli predmetni pouk v vijih razredih. Z njimi so li tudi nekateri profesorji, zlasti tisti, ki na gimnazijah niso bili potrebni, ker so bili usposobljeni za predmete, ki se na gimnazijah niso ve v prejnjem obsegu pouevali (npr. latinina). Drugi profesorji II. gimnazije so pa preli na prvo. Precej izprememb je bilo tudi v predmetniku. Prvi dve leti je e bil obvezen verouk, nato je postal neobvezen in konno prepuen samo cerkvi. Srbohrvaina se je pouevala samostojno v nijih razredih, v vijih razredih (pozneji tiriletni gimnaziji), se je pa vsa jugoslovanska knjievnost obravnavala v sestavu slovenine. Ruina se je izprva uila v vseh razredih. Leta 1952/53 je bila omejena na vije razrede, kjer je kot drugi tuji jezik imela tekmeca v angleini. Kot prvi tuji jezik (v vseh razredih) nastopa angleina ali nemina. Leta 1953/54 pa ruina ni ve med tujimi jeziki, ampak nastopa samo eden, angleina ali nemina. Leta 1955/56 je drugi tuji jezik nemina ali francoina (v dveh razredih). Leta 1958/59 je drugi

tuji jezik samo francoina. ele leta 1962/63 se vrne ruini vloga monega drugega tujega jezika (v vseh vijih razredih). Latinski jezik se je do leta 1953/54 (ali 1954/55) poueval obvezno v vseh vijih razredih, potlej se pojavi samo v enem razredu, leta 1956/57, leta 1957/58 nastopi kot neobvezni predmet, leta 1962/63 izgine, leta 1963/64 pa najde zatoie v kroku. Dravna in drubena ureditev FLRJ se je izprva porajala kot poseben predmet, izza leta 1955/56 v sestavu zgodovine, izza leta 1965/66 se pa javlja poseben predmet uvod v sociologijo s temelji drubeno politine ureditve (v zadnjih dveh razredih). Nekdanja filozofska propedevtika (uvod v filozofijo: psihologija in logika) se javlja kot temelji filozofije in psihologije. Leta 1952/53 najdemo v predmetniku drubeno in moralno vzgojo, ki ji je v estih razredih posveena po ena ura, leta 1955/56 ji sledi pouk o morali (v prvih tirih razredih), leta 1958/59 pa tega predmeta v gimnaziji ni ve. Leta 1974/75 postane redni predmet nauk o osnovah samoupravljanja. Do leta 1955/56 je bilo petje v nijih razredih uni predmet, potlej pa stopa na njegovo mesto pouk o osnovnih pojmih glasbe. Risanje so izprva pouevali v estih, izza leta 1955/56 pa v nijih tirih razredih. Po omejitvi gimnazije na vije tiri razrede se ele leta 1962/63 javlja kot nadomestilo predmet umetnostna vzgoja z dvema urama v prvem razredu. Leta 1963/64 se javita v predmetniku dva predmeta: osnove umetnostne in osnove glasbene vzgoje, ki sta leta 1969/70 e strnjena pod skupni naslov osnove umetnostne vzgoje. V letu 1955/56 so uvedli ensko rono delo v nijih razredih, ki so mu naslednje leto dodali e moko. V reformirani gimnaziji so leta 1963/64 kot poseben predmet uvedli tehnino vzgojo z delom v proizvodnji, ki so jo dodelili prvima dvema razredoma, leta 1964/65 pa e praktino poglabljanje v obravnavano osnovo. Posebno znailnost, ki sedanjo gimnazijo mono loi od predvojne, so tevilni kroki. Dokler je bila gimnazija osemletna, so imeli dijaki pionirsko in mladinsko organizacijo. Po reorganizaciji leta 1958 je ostala samo Zveza mladine Slovenije. Kroki in organizacijske oblike z drugimi imeni so zaeli nastajati takoj po osvoboditvi. Tu jih navajam po stanju leta 1970/71, ki se pa v bistvu ujema s stanjem v prejnjih letih: aktiv Zveze mladine Slovenije, Dijaka skupnost, klub Organizacije zveze narodov, Kulturno drutvo Anton Akerc s posebnim Recitacijskim krokom, Literarni kroek, ki je izdajal Brstie lepo dijako revijo (razen nje so pozamezni razredi izdajali e svoje liste), prvo leto v tretjem, drugo leto pa v obeh vijih razredih. Telesna vzgoja se je kot predmet gojila stalno, predvojaka pa v vijih razredih. Izza leta 1966/67 so v vseh razredih po eno razredno uro tedensko posveali drubeni vzgoji. Najbolj znan je mladinski meani pevski zbor. Dolga leta ga je uspeno vodil prof. Egon Kunej. Leta 1966/67 je za njim prevzel vodstvo prof. Ciril Vertanik (do 1975/76). Kot honorarni vodja mu je sledil Edi Gori, ki vodi zbor e danes (1980).

Dodatek (19701975) tevilo uencev in uenk 1970/71: 344 + 507 = 851; 1974/75: 370 + 530 = 900. tevilo razredov (oddelkov) 1970/71: 4 (30); 1974/75: 4 (31).
V olskem letu 1975/76 so pouevali na zavodu: Ivan Grobelnik (ravnatelj) Milan Cepin, Slavko Derek, Milan Dobnik, Joica Dolenek, Janez Erklavec,' Majda Fischer, Zlatko Galoi, Kazimira Griar-Krinik, Bibijana Grobelnik, Albina Horvat, Dane Hriberek, Irma Jeri, Marija Kastelic, Blaenka Kene-Lebar, Marija Knez, Zvezdana Knez-Sterbenc, Slavko Kokot, Dubravka Kosutnik, Ivan Kozinc, Maja Krajnc, Tatjana Leniar, Julka Marini, Joica Mikac, Majda Omahen-Zlatolas, Boena Oroen, Vida Pavliha, Ivana Pove, Tanja Predan-Knez, Ivan Rebek, Matej Rode, Joe Rotar, Martin Silvester, Zdenko Stojan, Nika Sile, Dragica Stojs, Jelena Tomani, Meta Turk, Frida Vrbani, Alojz Zlatolas, Vanoa Zvdar, Slavko erjav, Ivica Zerovnik, Danijel Grum, Tatjana Hudales Danica Kmecl Ernest Piki, Flora unko, Janez Terek, Ciril Vertanik, Darinka Asic, Julijana Kamer, Mila Loibner; Dana Pirkmajer (tajnica). Skupaj 55 oseb.

Zavod je izza leta 1951/52 izdajal Letno poroilo, ki je vedno zelo pouno. Razen sestavkov, ki se neposredno tiejo olskega dela, je objavil tudi nekaj spisov, ki so v zvezi z njeno zgodovino, bivimi dijaki in profesorji. . Leta 1951/52 je na eljo vodstva zavoda prof. Janko Oroen kot nadaljevanje svoje Zgodovine celjske gimnazije iz leta 1928 objavil Kratko zgodovino celjske gimnazije, v kateri je prikazana tudi obnova olskega dela na zavodu po letu 1945. Leta 1958/59 je prof. Ivan Mlinar objavil vaen spis rtve NOB med bivimi dijaki celjske gimnazije, leta 1957/58 je pa v Celjskem zborniku opisal ivljenje in delo njenih profesorjev. Leta 1959/60 je objavil tudi zelo vzpodbuden spis Zgodovino mladinskega pevskega zbora celjske gimnazije. Ravnatelj prof. Tine Orel je leta 1960/61 priobil nekaj dokumentov iz okupatorjevega olskega arhiva. V Poroilih najdemo tudi ve nekrologov: gimnazijskemu ravnatelju Martinu Mastnaku in prof. Ljudevitu Cimpermanu (1957/58), prof. Francu Rojku (1960/61), gimn. ravnatelju Francu Mravljaku (1969/70), prof. Nini Trdinovi, prof. Veri Hvalovi (1962/63), prof. Franju Krusicu (1967/68), postajnemu naelniku in eleznikemu inpektorju Janku Vranjeku ki je z veliko vnemo dijake uil esperanto (1958/59), prof. Emilu Klincu (1971/72), prof. Stanku Modicu (1971/72), prof. Janku Preskerju (1976/77). ^ . . Nadalje: spominski spis rtvi okupatorja dijaku Duanu FinzgarjuFidiju (1958/59), dijakinji Sonji Veselovi (1961/62), dijakinji Magdi Perkovi (1971/72). Spominski in zahvalni spis prof. Joku Trobeju ob odhodu v pokoj (1959/60), ravnatelju Tinetu Orlu ob odhodu z gimnazije (1962/63) in ravnatelju Francu Mravljeku ob njegovi osemdesetletnici, Francu Jesenovcu ob sedemdesetletnici (1976/77), pevskemu zboru ob tridesetletnici (1974/75).

Nekatere izmed teh spisov so napisali dijaki-dijakinje (Duanu Fingarju Metka Pevec, Tinetu Orlu Joe lander, Franju Kruiu Erna Obrez, Magdi Perkovi Tanja Jurko). UITELJIE GIMNAZIJA PEDAGOKE SMERI, PEDAGOKI OLSKI CENTER Ob nastanku nove Jugoslavije je primanjkovalo uiteljev. Nekateri so se postarali ali oboleli, mnogi so postali rtev okupatorjevega nasilja, nekateri so padli v borbi kot partizani. V prvi stiski si je ljudska oblast pomagala s tem, da je mlade ljudi, ki so imeli veselje, v posebnih teajih usposabljala za olsko delo. Teajniki so se pozneje e sami izobraevali. Veinoma so se s pridnim delom vkljuili v vrste tovariev, ki so se pred vojno redno olali. Vendar so bili teaji samo pomo v sili. Treba je bilo misliti na pomnoitev in pomladitev uiteljskih vrst z rednimi olami. Predvojni uiteljii v Mariboru in Ljubljani nista zadoali, zato je ljudska oblast ustanovila nova uiteljia: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu in Kopru. Odlok o ustanovitvi uiteljia v Celju (in Novem mestu) je podpisal minister za prosveto dr. Joe Potr 8. aprila 1948. Profesor Tine Orel, tedaj ravnatelj nije gimnazije, je dobil naroilo, naj poskrbi, da se bo v jeseni lahko zael pouk v poslopju nije gimnazije, v katerem je zdaj osnovna ola I. celjske ete. Za ravnateljico zavodu je bila imenovana Danica Glinek. Drugo leto se je uiteljie preselilo v poslopje II. osnovne ole v Gregorievi ulici, kjer je dobilo pritlije in prvo nadstropje. Tu je ostalo. V olskem letu 1955/56 je dobil zavod e peti letnik. Leta 1963/64 so se vpisali v prvi letnik zadnji gojenci. Prvo leto (1948/49) je obiskovalo zavod 87 gojencev (17 mokih in 70 ensk). V naslednjih letih je tevilo raslo. V posameznih letih je bilo: 1952/53 1955/56 1960/61 1963/64 Mokih 54 78 91 66 ensk 327 226 292 291 Skupaj 381 304 383 357

V olskem letu 1951/52 so zapustili zavod prvi maturanti. Bilo jih je 75. Leta 1952/53 jih je bilo 108, leta 1955/56 39, leta 1960/61 48, leta 1965/66 36. V splonem je tevilo mokih gojencev redno padalo, enskih je pa raslo. Skupno tevilo je pa precej kolebalo. Iz Celja jih je bilo vedno ve, eprav je tudi tevilo vozaev raslo. tipendistov je bilo edalje

manj, prav tako v internatih bivajoih. Najve gojencev je bilo iz delavskih druin, na drugem mestu so bili uslubenci, mono za njimi pa kmeki in obrtniki otroci. Razen obiajnih splono izobraevalnih predmetov je imel zavod kot uiteljie v svojem predmetniku obo pedagogiko in didaktiko, zgodovino pedagogike, obo psihologijo z logiko, mladinsko in pedagoko psihologijo, metodiko, nauk o glasbi z glasbilom, risanje in olsko administracijo. Ko je zavod dobil V. razred, je bilo teie pedagokih predmetov preneseno v V. letnik. Gojenci IV. in V. letnika so hospitirali pri vzornih urah v nekaterih razredih II. osnovne ole, ki je bila v istem poslopju, tam so imeli tudi praktine nastope. II. osnovna ola je torej uiteljiu sluila kot vadnica. Deset unih moi, vadnikih uiteljev in uiteljic, je uvajalo gojence in gojenke uiteljia v olsko delo. Celotno hospitacijsko delo je vodil upravitelj Janko Poganik. Deloma so se vrile hospitacije tudi na I. osnovni oli. tu jih je vodil upravitelj Joe Jere. Izjemoma so gojenci hospitirali tudi na III. osnovni oli. Za Poganikom sta vodstvo hospitacij prevzela ravnateljica II. osnovne ole Vera Strehovec in profesor Albin Podjaverek. Da bi se gojenci spoznali s kombiniranim poukom, so hospitirali tudi na okolnih osnovnih olah, ki so imele manj razredov, npr. v Kompolah. To je vseboval redni predmetnik. Razen tega je pa imelo uiteljie e dva stranska predmetnika. Prvi je od 2. letnika dalje predpisoval po dve uri na teden tudij posebnega praktinega predmeta, ki si ga je izbral dijak sam in ga po konanem prvem letniku lahko menjal; taki predmeti so bili: gospodinjstvo (za dekleta), kmetijstvo, tehnina vzgoja, glasbena vzgoja, dramatika itd. Drugi stranski predmetnik je pa veljal za 5. letnik: vsak dijak si je moral izbrati predmet ali omejeno skupino predmetov, ki bi jih lahko v sluaju potrebe poueval v vijih razredih osemletk, ob njihovi uvedbi pedagoka akademija namre ni mogla dovolj hitro izolati dovoljno tevilo gojencev za predmetni pouk. Razen tega se je pa moral vsak dijak nauiti plavati in smuati. Za tudij po obeh stranskih predmetnikih so se nameale honorarne une moi, izjemoma so pa ta pouk opravljali tudi redni nameenci. Leta 1964/65 je bil zavod spremenjen v gimnazijo pedagoke smeri. Pouk so zaeli vriti po unem nartu za gimnazije, vendar so gojili tudi neke predmete, ki so bili potrebni za pripravo bodoih uiteljev: glasbo z instrumentom, likovno vzgojo, tehnine spretnosti. Pedagogika je bila omejena na etrti letnik. Gojenci, vpisani prejnja leta, so seveda konali olanje po unem nartu za petletna uiteljia. Uenci pedagoke gimnazije so dobivali pravo pedagoko izobrazbo in uno prakso na pedagoki akademiji (veinoma v Mariboru in Ljubljani).

V vseh tirih razredih je bilo na pedagoki gimnaziji: leta 1969/70 41 mokih, 264 ensk, skupaj 305; leta 1973/74 44 mokih, 325 ensk, skupaj 369. Predstojnik pedagoke gimnazije je bila od 1973 do 1977 Irena Mrvi. Stanje po socialnem izvoru se v splonem ni spremenilo. Tudi ne tevilo vozaev, naraslo je pa tevilo tipendistov. Pomembna je bila svobodna dejavnost gojencev. Razen krokov za posamezne predmete so bile na zavodu e naslednje organizacije: Zveza mladine Slovenije, olska dijaka skupnost, marksistini kroek, Klub OZN, strelski kroek, literarni kroek, glasbeni kroek (z instrumentalnim poukom, godalnim orkestrom in deklikim pevskim zborom), olsko portno drutvo. Pedagoko gimnazijo je bilo za moderno obliko pouka treba preskrbeti s primernimi kabineti in uili. V ta namen je dobila 21 milijonov starih dinarjev, ele potem je bila leta 1966 potrjena ali verificirana. V olskem letu 1971/72 se je zavod spremenil v pedagoki olski center. Dobil je novo ustanovo: vzgojiteljsko srednjo olo, ki se ji je pridruil e oddelek za otroke varuke. Vzgojiteljska srednja ola je petrazredna. Razen splonih srednjeolskih predmetov ima tudi nekatere, ki so potrebni za izobrazbo in vzgojo bodoih vzgojiteljic: higieno, glasbeno vzgojo, zborovo petje, likovno vzgojo, oblikovanje, ritmino vzgojo in gospodinjstvo. Od splonih srednjeolskih predmetov je v naem nartu samo en tuj jezik (angleina ali nemina). V olskem letu 1973/74 je imela ola ele prve tri razrede in jo je obiskovalo 169 gojenk. Imele so tudi poseben lutkovni kroek. Bile so tudi v drugih krokih, npr. v glasbenem. Na oli pouujejo tudi profesorji pedagoke smeri. Predstojnik vzgojiteljske srednje ole je prof. Marica Kotnik-Sipec. Oddelek PA Maribor za razredni pouk v Celju je zael delovati v jeseni 1971. Da se je ustanovil, je veliko pripomogel direktor mariborske pedagoke akademije dr. Vladimir Brai. Prvo leto je imel 23 tudentov v olskem letu 1973/74 jih je bilo e 35. Obiskujejo ga abiturienti pedagoke gimnazije, med njimi so pa tudi nekateri, ki so dovrili gimnazijo v Celju ali Mariboru. Predavajo profesorji iz Maribora, med njimi je pa tudi nekaj celjskih. Predstojniki: prof. Rajko Kladnik, prof. Mladen Tancer, prof. Viktorija Kavi, prof. Zdenka Baa, prof. Joe Lipnik sedaj. Vsa pretekla leta je bil zavod nastanjen v poslopju II. osnovne ole. Ker je leta 1974 osnovna ola dobila novo zgradbo na Otoku III., je njeno poslopje v celoti prevzel pedagoki olski center in zagotovil prostore tudi za delo oddelka za razredni pouk in za VEKS. Danica Glinkova je vodila zavod do svoje upokojitve leta 1952. Kot ravnatelji so ji sledili: Anton Akerc (19521966), Viktorija Kavi (19661970), Emil Roje (19711974), Ivan Kap (1974).

Profesorji: Nikolaj Antipin, ru. (19461952), Vlado Kranjc, mat. (1950), Bojan Luznar, kern., ped. (19501958), Danijela Rojnik, kern., bio. (19491979), Franjo Ro, zgod., si. (1949), Cvetko uka, ris. (1949), Ivo Svarc, ped. (1950 1955), tefan Svegl, zem., zgod. (19481951, umrl), Joko Trobej, mat. (1949 1951), Milena Trek, mat., nem. (19491965), Konrad Straar, slov. (1951), Majda Zorko, tel. vzg. (1950), Danica Glinek, nem., slov., ravn. (19461952, upok.), Anton Janei, slov. (19511969, upok.), dr. Anton Sore, zem. (1961), Ljuban Sega, predv. vzg. (19521962), Albin Podjaverek, ped. (19511969, upok.), Vlasta Rebec, gled. (19511952), Duan Modic, mat., fiz. (19511952), Nada Vrhovek, glasba (1952), Ana Sivcov, ru. (1953?), Ciril Cesar, ris. (19531963), Boris Ferlinc, petje (19531962), Klio Ciuha, gled. (19601961), Franika Javorek (?), Tamara Kiseljev, ru. (1951?), Zlata Prodan, glasba (1948), Olga Sua, tel. (1949?), Josip Bajde, glasba (19591962), Karel Arko, slov. (1956 1972), Anton Arnol, tehn. vzg. (19591966), Ljerka Godicelj, biol. (19541960), Ivan Grobelnik, zgod. (19541963), Danijel Grurn, gl. (19601973), Franjo Jakhel, ma.t, fiz. (19581961), Karel Jug, tel. vzg. (19581961), Vika Kavi, ped. (1952 1963 kot profesor, nato do 1970 ravn.), Milica Krofli, glasba (1959), Marinka Kriaj, gled. (19571965), Vlado Modic, glasba (19591964), Janez Plahutnik, biol. (1959?), Danica Rihtar, angl. (19591979), Minka Tiller, glasba (1958, upok.), Joica Vipotnik, tel. vzg. (19591964), Sonja Zalaek, psih. (19501960), Slavko Belak, gled. (19611962), Andrijan Lah, slov. (19611965), Milena Marki, (19591961), Marija Mernik (1961), Duan Gogi (1962), Zora Gomilek, mat., fiz. (19621971), Miran Horvat, tel. vzg. (1962), Vilko Hribar (19621973, umrl), Olga Tiar, viol. (1962), Mitja Znidari, gl. (19571962), Milan Divjak, ped. (1963 1965), Milan Lorenak, lik. vzg. (1963), Erika Gaberek, fr., ru. (1966), tefanija Vdovi (19691970), Duan Gogi, predv. vzg. (1955, 1972), Vilko Hribar, glasba (1962), Marica Kotnik-Sipec, ped., slov. (1963), Vlado Pavliha, zgod. (1963), Ana Klampfer, tel. vzg. (1964), Gerlina Nagli, nem., fr. (19651968), Ana Cetkovi-Vodovnik, ped., psih. (19661968), Ivan Kramer, fiz. (19661978), Bogomir Cater, tehn. pouk, fiz. (19661968), Emil Roje, soc., psih. (19671968 prof., 19711974 ravn.), Andreja Tomec, mat., fiz. (1968), Stanislav Pimat, mat., fiz. (1970), Nada Vukovi (1970), Helena Kos, biol. (19711972), Marija Pegan, angl., fr. (19711972), Irena Mrvi-Jug, zg. (19721977), Jurij Rojs, ru., slov. (19721976), Irena Gorian, slov., angl. (1973), Elizabeta Georgijev, angl. (19731978), Vid Maren, glasba (19731976), Ana Vovk, tel. vzg. (1974), Darinka Pavleti-Lorenak, lik. vzg. (19741979, upok.), Ivanka Medved, dem., ru. (1974), Fegic-Miiller, glasba (1974), Podpean-Polanc, slov. (1975), Janez Krinik, tel. vzg. (19751980), Alojzij Zabukovek, mat. (1975), Ljudmila Herman, gospod. (1975), Janez Terek, politolog (1975), Nada Kosmina, pedag. (1975), Darja Marolt-Valant, geog., soc. (1976), in. Majda Metliar, kemija (19761978), Ljudmila Kajtner, slov., fr. (1976), Joef korjanc, zem., zgod. (1976, nato voj. rok), Mojca Utroa, slov. (1976), Zvonko Utroa (1976, nato voj. rok), Alenka Tacol, psih. (1976), Igor Majerle, fiz., mat. (1977, voj. rok), Ernestina Strehovec, psih. (1977), Franc Koec, slikar, lik. vzg. (1977), Silva Georgijevski, AO (1977), Carmen Jezernik, fr., angl. (1977), Alojzij Pezdir, slov. (19771980), Uro Peec, soc. (19771979), Janko Germadnik, slov., nem. (19781980), Duan Jarh, kem., tehnol. (1978), Henrik Jug, angl., nem. (1978), Ivan Ravnjak, glasba (1978), Jasna Kobal, angl., nem. (1978), Marko Zigon, glasba (1978), Irena Petek, angl., nem. (1980). Razen rednih je pouevalo na zavodu tudi veje tevilo honorarnih unih moi (zlasti za glasbo). Tajnice: Silva Turnek (19541958), Olga Cesar (19591960), Olga Marolt (19611980), Gabrijela Kramer (1978). Raunovodkinje: Marica Mirnik (19631968), Krista Jelen (19681970), Dragica Planine (19701974), Anica Kolman (1974), Helena Roje.

EKONOMSKA SREDNJA OLA EKONOMSKI OLSKI CENTER ola ima za seboj dobro tradicijo, njena predhodnica v stari Jugoslaviji je bila dvorazredna trgovska ola. Okupator je trgovski tudij v skreni obliki prikljuil svoji gospodarski oli (Wirtschaftsschule). Dvorazredna trgovska ola je dala okrog 60 partizanov, vsaj 15 jih je rtvovalo mlado ivljenje. Ljudska oblast je takoj po osvoboditvi olo obnovila. Ker je predvidevala, kake strokovne sposobnosti bodo potrebne gospodarstvu na socialistini osnovi, je za olo predpisala tiriletni tudij in upotevanje vseh panog gospodarstva. Predmetnik, ki ga je ministrstvo izdalo, predpisuje naslednje predmete: slovenski jezik, ruski in angleki oziroma nemki jezik, zgodovino, gospodarski zemljepis, matematiko, gospodarsko raunstvo, politino ekonomijo, pravo, blagoznanstvo s tehnologijo, gospodarsko tehniko, knjigovodstvo, obo statistiko, stenografijo, strojepisje, telesno vzgojo, predvojako vzgojo .drubeno in moralno vzgojo. tudij je bil zahteven, saj je predmetnik predpisoval po 37 ur na teden v vsakem razredu. Vidno je, da je bila ola splono izobraevalna in strokovna. Posebna uredba o strokovnih olah je uvedla tudi posebne delavskouslubenske oddelke, za katere se je pouk vril popoldne in zveer. Za te oddelke je bil predpisan samo en tuji jezik. Ker so bili sluatelji stareji ljudje, niso imeli telovadbe in predvojake vzgoje. Diplomirani dijaki ole in njenih delavsko-uslubenskih oddelkov so dobili monost, da se vpiejo na katerokoli fakulteto, pri nekaterih fakultetah je bil za to potreben poseben sprejemni diferencialni izpit. Prva leta je bila v sestavu ole tudi enoletna gospodarska ola. Poleg tega so njeni profesorji predavali tudi na mnogih knjigovodskih in drugih teajih za strokovne kadre. Moen je bil tudi izreden tudij za vse razrede. Po osvoboditvi so se javili za izpite tisti, ki so bili leta 1940/41 vpisani na tedanji dvorazredni trgovski oli. Bilo jih je 140, izpit jih je napravilo 115 (med njim 27 mokih in 88 ensk). Za priznanje sprieval so prosili tudi taki, ki so tudirali med okupacijo na gospodarski oli. Izdano je bilo 45 priznanj (18 mokim in 27 enskam), dopolnilni izpit za celotno olo je napravilo 65 prijavljenih (10 mokih in 55 ensk), za posamezne razrede pa 84 (22 mokih in 62 ensk). Pod doloenim pogojem je bil odobren tudi skren triletni tudij. Na tej osnovi je do leta 1950/51 dokonalo olo 139 oseb (40 mokih in 99 ensk).

tevilo

gojencev

v rednem

tudiju

(V oklepaju tevilo absolventov Mokih 1945/46 1946/47 1947/48 1948/49 1949/50 1950/51 1951/52 1952/53 1953/54 1954/55 1955/56 1956/57 1957/58 1958/59 1959/60 1960/61 1961/62 1962/63 1963/64 1964/65 1965/66 1966/67 1967/68 1968/69 1969/70 1970/71 1971/72 1972/73 38 36 45 36 42 35 38 38 33 33 49 44 40 60 59 46 48 48 52 67 ensk 64 86 127
180

z rednim ali izrednim tudijem.) Skupaj

162
122 172 216 259 235 252 190 176 212 279 315 294 426 435 464 498 495 485 526 499 482 490 502 admin. ol.) 640 admin. ol.) 757 admin. ol.) 840 admin. ol.)

(31 + 103 = 134) ( 7 + 77 = 84) ( 3+ 6= 9)

217 200 214 152 143 179 230 271 254 366 376 418 450 446 433 459 438 424 442 449 (15 576 (14 689 (93 742 (118

( ( 1 + 23 = ( 1 6 + 13 - f 5 popr. = ( 2 2 + 32 + 8 popr. = (31+ 5 1 = (39+ (19+ (71 + (71 + (45 + (23 + (18 + (30 + (22 + (12 + (20+ 75= 61= 118= 118 = 142 = 107 = 115= 105 = 125 = 122 = 99 =

32) 24) 34) 62) &2) 114) 80) 189) 189) 187) 130) 133) 135) 147) 134) 119)

61
58 48 53 68 68 98

v upr. v upr. v upr. v upr.

(12 + 101 = 123) ( 5+ 97 = 102)

(14 + 132 = 146)

Prvotno se je zavod imenoval ekonomska ola. Leta 1965/66 so ga preimenovali v ekonomsko srednjo olo. Ko so mu leta 1968/69pnk juiU Spravno administrativno olo, so mu dali ime: ekonomski olski center. Upravno administrativno olo je ustanovil Mestni ljudski odbor leta 1960/61 Bila je dvoletna strokovna ola in je bila nastanjena v bivem otrokem vrtcu na Dekovi cesti v Gaberju. Njen ravnatelj je bil prof. Gustav Grobelnik, ki se je ob njenem nastanku loil od ekonomske srednje ole in se ob zdruitvi obeh zavodov k njej povrnil. Oddelki turistine smeri Leta 1971/72 in 1972/73 je bil po en moki oddelek, 1973/74 sta pa bila dva.

olo je po njeni ustanovitvi upravljal direktor s sodelovanjem delovne skupnosti (profesorskega zbora). Po doloilih splonega zakona o vodstvu ol, objavljenega v 11. tevilki Uradnega lista FLRJ iz leta 1955, je ola kot organ drubenega upravljanja dobila olski odbor, sestoje iz 15 lanov, med njimi so pripadali delovni skupnosti direktor (ravnatelj) in dva njena lana, dijake ole je zastopala uenka II. razreda, medtem ko je bilo zunanjih lanov 11. Predsednik odbora je bil Miroslav Bele, tedaj ef gospodarsko-raunskega sektorja elezarne v torah. V olskem letu 1964/65 se je nekoliko spremenila uprava zavoda. Po 40. lenu temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja (Uradni list SSRJ, t. 15 iz leta 1964) je bil na volitvah 15. oktobra 1964 iz vrst delovnega kolektiva izvoljenih 8 notranjih lanov sveta, tem se je razen ene dijakinje pridruilo e est od obinske skupine doloenih zunanjih lanov, zastopnikov javnosti. Skupni svet oli je na seji 28. oktobra 1964 izvolil upravni odbor, ki so mu razen ravnatelja pripadali e 4 lani delovnega kolektiva. Svet ole se je delno obnavljal vsako leto. Tako je v bistvu ostalo. Vendar je bilo nekaj izprememb. Tako se je 1. decembra 1952 uvedel pouk moralne vzgoje, v I. in II. razredu kot poseben predmet, v III. razredu so jo vkljuili v tudij prava in v IV. razredu v tudij politine ekonomije, ne da bi bili pri tem poveali tevilo tedenskih ur za oba predmeta. Po sklepu X. redne seje republikega sveta za prosveto in kulturo dne 22. januarja 1954 so v I. in II. razredu omejili pouk drubene in moralne vzgoje na prvo olsko polletje. V olskem letu 1955/56 je pa drubena in moralna vzgoja izginila iz unega narta. Srbohrvaina dolgo ni bila v unem nartu, verjetno zaradi mnenja, da slovenina sama zadostuje kot materinski jezik in da se Slovenec brez posebnega truda navadi na srbohrvaino. Leta 1968/69 so jo pa uvedli v uni nart z oznako srbski in hrvatski jezik. Ruino so kot drugi tuj jezik pouevali do leta 1953/54. V tem letu so jo e imeli tisti etrtoolci, ki so se odloili, da bodo opravljali diplomski izpit iz tega jezika. Ostal je v nartu torej samo en tuj jezik: angleina ali nemina. Leta 1972/73 so sprejeli vanj e drugi tuj jezik, ne da bi bili doloili, kateri jezik naj bo to. Tudi pri drugih predmetih so bile neke izpremembe, ki so se pa esto vsaj delno odraali samo v naslovu. Na mesto prava je leta 1955/56 stopila pravna oziroma drubena ureditev FLRJ. Leta 1955/56 se pri blagoznanstvu tehnologija ve ne navaja; za gospodarsko tehniko se uporablja izraz gospodarsko poslovanje, oba statistika se oznauje kot statistika, kot nov predmet se navaja korespondenca s stenodaktilografijo. Leta 1967/68 prideta v uni nart organizacija in ekonomika podjetij ter pisarnika mehanizacija, leta 1968/69 sreavamo v nartu pred-

met upravni postopek, leta 1969/70 se navaja v njem kot predmet javna uprava, leta 1970/71 tudi te ni ve. Uni nart za leto 1969/70 govori o fono-stenodaktilografiji, naslednje leto pa samo o stenodaktilografiji, leta 1971/72 sreamo v njem mesto stenodaktilografije mehanografijo in v letu 1972/73 uvod v mehanografijo. Leta 1955/56 so skrili tevilo unih ur v I.III. razredu na 32, v IV. razredu na 34, v IV. razredu je v naslednjih letih tako ostalo, v I., II. in III. razredu so pa po potrebi li za 1 ali 2 uri navzgor. Leta 1969/70 so v prvem razredu li nazaj na 29 ur, v II. in IV. razredu so se pa ustavili pri 30 urah. Leta 1956/57 so loili telesno in predvojako vzgojo, ki sta se doslej gojila kot en predmet. Do leta 1956/57 so dijaki opravljali enomeseno poitniko prakso samo po konanem III. razredu, tega leta so jo uvedli tudi za drugi razred, in sicer tako, da so jo absolventi II. razreda opravljali v trgovskih, absolventi III. razreda pa v industrijskih podjetjih. Profesorji so dobili dolnost, da to prakso nadzorujejo. Leta 1970/71 je bilo odrejeno, da piejo uenci o praksi dnevnik. V olskem letu 1970/71 so uvedli predmet obrambo in zaito, leta 1973/74 pa teorijo in prakso samoupravljanja. Leta 1971/72 so uvedli petdnevni delovni teden. Upravno administrativna ola se po unem nartu le malo loi od temeljne ekonomske. Predpis iz leta 1972/73 uvaja en sam tuji jezik (angleki ali nemki), sploni zemljepis (ne gospodarski), fiziko, politino ekonomijo (brez posebne navedbe SFRJ), upravni in sodni postopek, ekonomiko podjetij s poslovno tehniko in evidenco, ima tudi stenografijo, ne pa mehanografije. Do konca olskega leta 1964/65 je kot ravnatelj vodil olo prof. ekon. Konrad Lenasi. V olskem letu 1959/60 mu je bila kot pomonica dodeljena prof. ekon. Milena Vrnik-tifter, ki je bila 11. novembra 1968 postala tudi vodja oddelka za odrasle. Vendar je v olskih letih 1963/64 in 1964/65 ne najdemo med lani profesorskega zbora, bila je namre podpredsednica obinske skupine. V olskem letu 1965/66 je prevzela vodstvo zavoda. Dne 1. januarja 1964 je postal pomonik ravnatelja prof. ekon. Drago Loibner, 1. septembra 1979 je pa postal ravnatelj. Do leta 1970 je stopilo v pokoj razen ravnatelja e pet unih moi Zelo se je v tem asu pomnoilo tevilo stalnih profesorjev, vseskozi mladih unih moi. To je bilo nujno saj je naraalo tevilo dijakov (dijakinj). Posebna znailnost profesorskega zbora je v tem, da noben lan v vsej tej dobi ni preel na kak drug zavod. Poleg rednih je bilo na zavodu vedno nekoliko honorarnih unih moi, njihovo tevilo je pa padalo. Izprva je bilo za nekatere predmete toliko ur, da bi bila potrebna namestitev redne une moi, pozneje je pa vekrat preostajalo nekoliko ur, ki jih redne une moi niso zmogle, za drugo redno uno mo jih je

pa bilo premalo, zato je bil izdan odlok o ustanovitvi teajev za odrasle, prav tako za vse tiri razrede, ki so postali kar trajna ustanova. Predavali so zanje po unem nartu za redno olo, vendar z nekaterimi olajavami, tako ni bilo v unem nartu stenografije in strojepisja, tuji jezik so uvedli ele leta 1963/64. Pouk je bil zveer, tedenskih unih ur je bilo najve 20. Prvo leto so bili teaji razen v Celju tudi v alcu, naslednja leta so sledili v Velenju, Slovenskih Konjicah in Rogaki Slatini. V Celju in alcu so pouevali profesorji z matine ole, v ostalih krajih pa profesorji in predmetni uitelji tamkajnjih ol in strokovnjaki iz podjetij. Leta 1964 je olski kolektiv sklenil, da izven Celja ne bo ve sprejemal teajnikov. Teaji so se vzdrevali s olnino, ki so jo plaevali obiskovalci deloma iz svojega, deloma so jih pa podpirala podjetja. Izprva je bila ola za odrasle triletna, v prvih tirih semestrih so pouevali splono izobrazbene, v naslednjih dveh pa strokovne predmete. Poseben je bil poloaj dopisnikov dopisne ole v Ljubljani. Ti so delali domae naloge, e so bili s celjskega podroja so jih pregledovali profesorji celjske ole. Zanje so tudi imeli prilonostne teaje. Privatne izpite so imeli v Celju. Izpitni roki so bili vekrat na leto. Ljubljanska dopisna ola je bila verificirana leta 1968/69. Ob koncu olanja so dijaki polagali diplomske izpite, izza olskega leta 1959/60 so jih oznaevali kot zakljune. Dijaki z odlino oceno v IV. letniku izpita niso polagali. Za pismeni izpit so bile do avgusta 1959 predpisane tiri naloge: iz slovenine, gospodarskega raunstva, knjigovodstva in iz tujega jezika. Novi predpisi, ki jih je 30. decembra 1959 izdal Svet za prosveto in kulturo LRS, uvajajo samo eno nalogo, iz slovenine, septembra 1965 so pa e pisali nalogo iz slovenine in knjigovodstva. Absolventi ekonomske srednje ole so imeli pravico vpisa v vse visoke ole, na nekatere z dopolnilnim izpitom. Vendar se je veina odloala za slubo. Dijaki (dijakinje) so do 4/7 izhajali iz delavskih, do 2/3 iz uslubenskih, do 1/7 iz kmekih in delno obrtnikih druin. Veinoma so stanovali pri starih, v Celju okrog 2/7, izven Celja (kamor se vozijo) okrog 4/7, v domovih in zasebno pa okrog 1/7 (po stanju leta 1972/73). V olskem letu 1972/73 je uivalo tipendije in podpore 64,5%, po tevilu 543 od 722 (uspenih). Zdravstveno stanje ni posebno ugodno. Poroilo olskega dispanzerja za leto 1972/73 pravi, da je bil zelo visok odstotek slabo prehranjenih dijakov; dijake z deformacijami hrbtenice in prsnega koa, motnjami vida, zobno gnilobo, slabokrvnostjo in drugimi pomanjkljivostmi je vodja dispanzerja (dr. Marjan Veber) napotil na ponovne natanneje laboratorijske preglede, takih pregledov je bilo 281. Ker je ola zelo zahtevna, zato se uni uspeh z ve ko 90 % zakljunih pozitivnih ocen ne more smatrati kot neugoden. ola je prva leta doivljala veliko prostorsko stisko. Bila je nastanjena v bivi osnovni in meanski oli olskih sester iz leta 1880, ki ni niti po razsenosti in tevilnosti prostorov ustrezala modernim olskim potrebam. Delila je prostor z uenci ole za trgovske uence. Najprej so vse olske prostore obnovili. V olskem letu 1957/58 so izgradili pod-

streje in dobili tako nove prostore za zaasno uilnico, knjinico, zbirko za predvojako vzgojo in mladinsko olo. Z izselitvijo ole za uence v trgovini so dobili tudi eksperimentalno uilnico za blagoznanstvo, ki je bila v jeseni 1958 e urejena. V olskem letu 1959/60 je bil v Kajuhovem domu (kjer stanujejo dijakinje) urejen prostor za telovadnico in za olske prireditve in obnovljena oprema v nekaterih razredih. olski odbor se je trudil, da dobi sredstva za prizidek k olski stavbi na njeni vzhodni strani. Leta 1963 so bila v okrajnem in obinskem proraunu zagotovljena sredstva za prvo fazo dozidave. Leta 1964 so se dela e priela. olsko leto 1965/66 se je e lahko prielo v obnovljenem in z dozidavo ve ko podvojenem olskem poslopju. eprav se je delo vrilo v dveh izmenah, je bil vendarle omogoen normalni pouk. V letnem poroilu za 1965/66 itamo navedbo, da je ola dala dotlej nad 1.500 absolventov, naslednja leta jih je dala vsaj e enkrat toliko. ola se je sorazmerno dobro oskrbela z uili. Ko je priel okupator, je dijako in profesorsko knjinico uniil. Konec leta 1972/73 je imela dijaka knjinica (varuh Petrina Ocvirk) 2.598, profesorska strokovna knjinica pa 3.283 knjig. Manj so zaradi okupacije trpele zgodovinska in zemljepisna, fizikalno-kemijska in blagoznanska zbirka. Da bi se uni postopek moderniziral, je bilo treba na novo zasnovati zbirko avdovizualnih uil (varuh Lojze Zuntar), strojepisno zbirko (varuh Magda Lenasi), zbirko uil za telesno vzgojo (varuh Meta Cafuta) in zbirko uil za predvojako vzgojo (varuh Ljuban ega). Ko je bila zavodu prikljuena upravno-administrativna ola, je strojepisna zbirka (varuh Martina Repov) dobila 51 raznih pisalnih strojev, 1 metronom in tiri diktafone. V olskem letu 1971/72 je imela ola e dve na novo urejeni uilnici. Prva je bila v prizemlju in je imela 36 delovnih mizic in starejih strojev za pouk v prvih razredih. Druga strojepisnica (varuh Poldka Prelog) je bila urejena v I. nadstropju novega trakta. Opremljena je bila sodobno. V njej je bilo 33 strojepisnih mizic z delovnimi pulti in 33 novih pisalnih strojev znamke 01ympia. V strojepisnici so tudi 4 diktafoni znamke Rex Rotary in 2 diktafona znamke Phillips. Strojepisnica je ozvoena, stene so posebej ozvoene za blaitev zvoka in hrupa. Zelo pomembna pridobitev je mehanografski kabinet (varuh Aleksandra Lovrec). Namesto stenodaktilografije je ola v 4 razredih uvedla mehanografijo, jo opremila s sredstvi nizke in srednje mehanizacije. V zbirki so namestili sodobne pisalne stroje, razmnoevalne, raunske in knjigovodstvene aparate. Nabavili so e tele nove aparate: elektrini pisalni stroj IBM z vrtljivo glavo, elektrini pisalni stroj IBM s proporcionalno glavo, elektronski pisalni stroj IBM z magnetno kartico, kopirni aparat znamke Lumoprint, 4 elektronske raunske stroje znamke Sharp. Deloma so e prej nabavili sami, deloma so dobili od raznih celjskih podjetij e razmnoevalne stroje: piritni ciklograf, elektrini ciklostil Rex Rotary, roni ciklostil Gestetner, vrsto raznih raunskih strojev na roni ali elektrini pogon, fakturirni in knjigovodski stroj. Tako dobijo absolventi ole temeljit vpogled v razne vrste birotehninih in raunovodskih aparatov.

Na oli je e v poetku nastala mona mladinska organizacija. Do leta 1954/55 se je opirala samo na razredne aktive. Dne 6. oktobra 1955 je bil na mladinski konferenci izvoljen za enotno vodstvo prvi mladinski komite. Njegova predsednica Olga eligo je umrla tik pred maturo (diplomskim izpitom) 24. aprila 1956. Za njo je prevzel predsednitvo Viljem Roje. V olskem letu 1958/59 se je v okviru mladinske organizacije organizirala marksistina skupina, ki je poslej spretno vodila delo mladinske organizacije. Poverjeniki mladinske organizacije so bili: Milena Vrnik-Stifter (do 1957/58). Vika Mii (1958/59) in Viktor Cop. Tz mladinske organizacije in poleg nje so se razvile posamezne organizacije s posebnimi smotri: Pomladek Rdeega kria (vlanjeni so bili vsi uenci). Po kratkem zastoju se je izredno delo z izpiti mono pomnoilo. 2e leta 1954/55 so bili prvi izpiti aktivistov. Po posebnem razpisu sveta za prosveto in kulturo LRS z dne 13. julija 1955, so se zaeli v olskem letu 1955/56 teaji za politine aktiviste iz vseh tirih razredov, ki so se vrili 4 olska leta in so se zakljuevali z letnim in zakljunim izpitom. Poitnika zveza. Izprva je zdruevala tako profesorje kakor uence. Skrbela je za potovanja in letovanja. Pevski zbor. Vaje je redno vodil Gustav Grobelnik, razen v letih, ko je bil ravnatelj upravno-administrativne ole. Tedaj ga je vodila najprej Vera Naraks, nato pa dr. Joe Pezdirc. Mladinska sekcija Planinskega drutva, ustanovljena leta 1958/59. Fotograiski kroek, strelska sekcija, ahovska sekcija, mladinske delovne brigade. Kulturna skupina, literarni kroek (poverjenica Petrina Ocvirk), izdajal je list Mladi ekonomist. olsko portno drutvo s pravico, souporabljati portni prostor v Kajuhovi ulici. Tabornika organizacija: eta dveh akacij. olska zadruga. Izprva skrbela za zvezke in druge potrebine, pozneje tudi za skripta. Povezava s olsko ekonomsko zadrugo v Ljubljani. Prometna vzgoja (poverjenik Zoran Vudler). olska skupnost. Imela je 3 komisije: za uni uspeh, za red in disciplino, za okrasitev ole. Klub tipendistov. Risarski kroek. Mladinsko iilmsko gledalie, filatelistini klub, hortikulturni kroek, Klub OZN, dramski kroek, olsko portno drutvo (mentor Meta Cafuta). olska zadruga, olska kuhinja. Izprva samo mlena kuhinja: mleko kava, aj. Pozneje pa tudi hladne malice. Za kuhanje jedi ni bilo monosti.

V olskem letu 1961/62 uvedene mladinske ure. Poleg tega portni dan (enkrat na mesec). Mladinska organizacija je skrbela za slavnosti, a tudi za plesno zabavo. etudi je zavod do leta 1959 imel na razpolago samo oddaljeno Partizanovo telovadnico v Gaberju, je vendar zanimivo, da so dijakinje portnice v zavodu cesto uspeno tekmovale s tovariicami drugih zavodov. Pri dijakih je bilo to teje, ker jih je bilo malo. Mladinska organizacija je bila lan Zveze mladinskih aktivov ekonomskih ol Slovenije. Leta 1965/66: Pomlad sodelovanje: Naa beseda (1970/71). Ekskurzije- povezane s olskim delom.
Stalni lani profesorskega zbora: Joe Aman, in. ekon. (19451957, upok.), Duan Beg, zem., zgod. (19451959, upok.), Gustav Grobelnik, ekon., predstojnik upravno-administrativnega oddelka (1945), Vera Hvala, slov. (19521954), Joe Leke, nem., slov., zgod. (19451965, upok.), Magda Lenasi, strojep. (19451966, upok.), Drago Loibner, ekon. (1948, od 1979 ravnatelj), Petrina Ocvirk, slov. (1978), Joe Poganik, pravo (19451966, upok.), Miha Prime, nem., srbohrv. (19451968, upok.), Milena Vrnik-tifter (19541979, od 1965 ravnatelj), Zoran Razborek, ekon. (19461978), Viktorija Mii, ekon. (19461977), Martina Repov (1957), in. Branko Kraovec, ekon. (1957), Majda Klander, angl. (1958), Meta Turnek, tel. vzg. (1958), Alojz untar, ekon. (1958^-1974), in. Franika Komeriki-Veronek, ekon. (19591961), Meta Cafuta, tel. vzg. (1959), Zoran Vudler, pravo (1954), France Sirk, slov. (1959), Joica Davidovac-elik (1960), Nada Peterlin (1961), Antonija Polinik (1961), Marija Ceri, tel. vzg. (1962), Viljem Kralj, angl., slov. (1962), Stanko Lorger, mat. (1962), Ljuban Sega, predv. vzg. (1962), Anton Lesjak, ekon. (1963), Franka Rode, angl., nem. (1963), Lavra Cilenek, zgod. (1964), Silva Puntar-Vrhovec, ekon. (1964), tefanija Luar, zgod., zemlj. (1965), dr. Joe Pezdirc, pravo (1965), Martina Repov, zemlj., sten., stenodaktilogr., strojepis (1965), tefanija Luar-Kumperger, zgod., zemlj. (1966), Marija Ferle, ekon. (1968), Aleksander Hraovec, ekon. (1968), Antonija Arnol, ekon. (1969), Persida Franko, nem., angl. (1969), Leopoldina Prelog, sten., strojep. (1970), Erika Simoni, pravo (1970), Aleksandra Kubala, ekon. (1971), Erna Zajamek, slov. (1970j, Ana Lesjak, angl., nem. (1971), Alenka Buh, ekon. (1971), Aleksandra Lovrec, komerc. (1971), Ivica Skok, viji soc. del., stenogr., strojep. (1971), Meta Fajs, angl., slov. (1972), Ida Vasle, ekon. (1972), Marjana Klanjek (1975), Peter Vipotnik (1975), Ivica Roje, strojep., stenogr. (1970), Silva Cerovek, strojep., stenogr. (1973), Nada Jug, in. gozd., blagozn. (1973), Janez Lupe, mat. (1973), Miran Horvat, tel. vzg. (1973), Vida Nedoh, strojep., tel. vzg. (1973), Alojz Zuntar, ekon. (1973), Tatjana Sinti, ekon. (1974), Dragica Zabukovek, ekon. (1974), Karel Jug, tel. vzg. (1974), Stanko Koelj, ekon. (1974), Stane Verbi, obr. in za. (1975), Aleksandra Kabale, stroj. (1976), Joe Svegl, tel. vzg. (1976), Stanka Tilinger, ekon. (1976), Rado Gabrovec, obr. in za. (1976), Bogdana Mazej, raunov. (1978), Janko Cak (1978), Vesna Krelj, ekon. (1978), Damjana Lovreni, ekon. (1977), Mirjam Dreak, ekon. (1978), Terezija Dreak (1979), Maksim Klemen, mat., prirod. (1979), Ignacij Petelin, obr. in za. (1979), Marija Reher, slov. (1979), Ana elih, slov. (1979), Irena Govedi, ekon. (1979), Borka Krinik, ekon. (1979), Joica Legat, stroj. (1979), Milena Lesjak, pravo (1979). Iztok Naraks, ekon. (1979), Breda Pilih, psihol. (1979), Aci Polajner, programer (1979), Marija Sirk, in. tehn. (1979). Zunanji sodelavci: Slavko Kokot, tel. vzg., Ljuban ega, tel. vzg., Albina Zabukovec-Horvat, tel. vzg., Karel Arko, slov., Mate Turnek, tel. vzg., France Jesenovec, slov., Viktor Cop, zgod., in. Boko Marjanovi, metal., Stanko Modic. kem., dr. Anton Sore, zem., tefanija Videnek, nem., angl., Joe Zupan, slov., srbohrv., Janez Erklavec, slov., Karel Jug, tel. vzg., Zdenka Kastelic, mat., Janez Mlinar, zgod., zem., Ladislav Pavliha, zgod., zem., Alojzij Zabukoek, mat.,

fiz., Lojze Cukala, komerc., Anica Zerovnik, mat., fiz., Marija Bezovek, ekon., Joko Trobej, mat., fiz., Metod Klemene, tel. vzg., Miran Horvat, tel. vzg., Vili Koraija, tel. vzg., Marija Pavi, mat. knjig., Silva Cerovek, stenog., stroj., Ivan Grobelnik, zgod., Stanko Koelj, ekon., Majda Omahen, zgod., Danica Kmecl, biol., Slavica Podkrajek, srbohrv., Emil Kolenik, zem. Administrativno osebje: Jana Hojker (1957), Franika Javorek (1958), Bogdana Mazej (1959), Branka Dolan (1960), Joef Kolar, hinik (1968), Alojzij Rozman, hinik (1968).

V olskem letu 1978/79 je obiskovalo olo 989 uencev, med njimi je bilo 120 mokih in 869 ensk. Izmed njih jih je bilo iz obin: Breice 9, Celje 255, Hrastnik 10, Jesenice 1, Krko 20, Lako 93, Mozirje 65, Sevnica 28, Slovenska Bistrica 2, Slovenske Konjice 95, entjur 71, marje pri Jelah 79, Trbovlje 1, Velenje 79, Zagorje 1, alec 172, druge republike 8. Mnogo uencev se je vozilo, veje tevilo jih je bivalo po tudentskih domovih. Glede na socialno poreklo so bili stari: delavci 526, kmetje 125, obrtniki 33, uslubenci 203, upokojenci 99, JLA 3. Po osvoboditvi se je ola najprej imenovala srednja gospodarska ola (18451947), nato je po vrsti nosila ime: ekonomski tehnikum (1947 1950), ekonomska srednja ola (19501959), ekonomska ola (19591965), ekonomska srednja ola (19651968). Od leta 19601969 je poleg nje obstajala administrativna ola, ki je bila nastanjena v Gaberju. Leta 1968 je pa bil ustanovljen ekonomski olski center, ki obsega: ekonomsko olo, upravno-administrativno olo (1968) in izza leta 1979 poklicno administrativno olo. Vodja administrativne in upravno-administrativne ole je bil vso dobo prof. Gustav Grobelnik. Po osvoboditvi je olo obnovila drava. Leta 1951 jo je prevzel svet za prosveto in kulturo LRS. Leta 1955 jo je prevzel v upravljanje olski odbor. V njegovem sestavu so bili: direktor ole, dva lana profesorskega zbora, ena uenka in enajst predstavnikov drubene skupnosti. V olskem letu 1964 je bil imenovan svet ole, sestavljen iz notranjih in zunanjih lanov. Imenovan je bil tudi upravni odbor. V letu 1970 je bil izvoljen svet centra. V njegovem ojem sestavu so bili lani delovne skupnosti in uencev, v irem sestavu so pa bili predstavniki drubene skupnosti, ki jih je imenovala obina. Leta 1973 je bila uprava e natanneje doloena. Najviji upravni organ je delovni kolektiv. V njem so tudi delegati drubene skupnosti in uporabnikov, ki jih imenujejo skupina obine Celje (pet delegatov), obinska konferenca SZDL in Drutvo ekonomistov (po enega delegata) in pet delegatov uencev. Izvrilni odbor ima sedem lanov, poleg njega pa dela e nekaj odborov in komisij. Uiteljski zbor na koncu olskega leta 1979/80
Stalni lani: Drago Loibner, ravnatelj, Janko Cafuta, Gustav Grobelnik, Antonija Arnol, Meta Cafuta, Lavra Cilenek, Mirjan Dreak, Terezija Dreak, Joica Davidovac-Celik, Marjeta Zaje, Marija Ferle, Ida Franko, Aljoa Hrao-

vec, Nada Jug, Maks Klemen, Fani Komeriki-Veronek, Viljem Kralj, Vesna Krelj, Silva Krui, Aleksandra Kabale, Anton Lesjak, Anka Lesjak, Stanko Lorger, Damjana Lovreni, tefka Luar-Kumperger, Ignacij Petelin, Silva Puntar, Marija Reher, Martina Repov, Franka Rode, Erika Simoni, Tanja Sinti, Ivica Skok, Ana elih, Joe vegl, Stanka Tilinger, Ida Vasle, Zoran Vudler, Dragica Zabukovek. Zunanji sodelavci: Erna Zajamek, dr. Alojzij Boi, Rado Gabrovec, Irena Govedi, Mirjana Janakovi, Zorka Krinik, Joica Legat, Milena Lesjak, Iztok Naraks, Petrina Ocvirk (upok. prof.), Breda Pilih, Aci Polajner, Vlasta Pospeh, Anton Primoi, France Sirk (upok. prof.), Marja Sirk, Stane Verbi. Administrativno osebje: Branka Dolan, tajnik centra, Julija Strnia, raunovodja, Danica Mazej, blagajnik.

Zavod ima demokratino vodstvo, ki ga predstavljajo svet centra z izvrilnim odborom ter zbor delovnih ljudi z nekaterimi odbori in komisijami. Najviji izvrilni organ je ravnatelj. Konec olskega leta 1978/79 je zavod proslavil sedemdesetletno pot, ki jo je napravil od trgovske ole, nastale leta 1909, do ekonomskega olskega centra. Slovo od upokojenih profesorjev Ob tej priliki sta se uiteljski zbor in dijatvo poslovila od svojih priljubljenih uiteljev in vzgojiteljev: ravnateljice Milene Vrnik-tifter in profesorjev Franceta Sirka in Janeza Lupeta.
Milena Vrnik-tifter, gornjegrajska rojakinja, je prila kot profesor ekonomskih predmetov na olo 16. decembra 1950. Od 1959 do 1963 je bila pomonik direktorja, od 1963 do 1965 je pa bila podpredsednik skupine okraja Celje. Ko je bil okraj ukinjen, se je vrnila kot ravnatelj na zavod, ki je leta 1968 postal ekonomski olski center. Z vzgledno marljivostjo in uvidevnostjo ga je vodila do konca olskega leta 1978/79, ko je stopila v pokoj. Franc Sirk, rojak iz okolice Litije, je priel po vojni kot profesor na celjsko gimnazijo, dne 16. septembra 1959 pa na tedanjo ekonomsko srednjo olo, kjer je kot profesor slovenine negoval na rodni jezik in med svojimi uenci in uenkami vzbujal ut za njegovo pravo podobo in lepoto. Kot planinec je mladino opozarjal tudi na lepoto naih gora. Janez Lupe je kot profesor matematike uvajal mladino v zakonitost tevilk, ki obvladuje svet. Ob tej priliki so s e na zavodu spomnili tudi Lajlerjeve Poldke, snailke, ki je odhajala v pokoj, ko je imela za seboj 12 let slube na zavodu.

Smrtne rtve med profesorji

Miha Prime. Rodil se je 27. septembra 1901 v Vrbici pri Ilirski Bistrici. Med prvo vojno je zapustil domai kraj in je tudiral gimnazijo v raznih mestih. Leta 1928 je diplomiral na ljubljanski univerzi iz primerjalne knjievnosti in nemine. Od 1928 do 1945 je sluboval na trgovski akademiji v Sarajevu. V tem asu je napravil izpit tudi iz srbohrvaine. Okupator ga je kot rezervnega oficirja pregnal in se je ele ez pol leta lahko vrnil v Sarajevo k druini. N a celjsko ekonomsko srednjo olo je priel v jeseni leta 1945. Umrl je nenadoma. N a celjskem pokopaliu so ga poloili v grob 29. januarja 1972. Joe Poganik. Rodil s e je 16. marca 1900 v Kaliah v Selki dolini. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in je dovril pravo na ljubljanski univerzi. Leta 1927 je dobil slubo na celjskem magistratu. Leta 1945 je postal profesor na ekonomski oli, kjer je sluboval 20 let. Tudi on je nenadoma umrl. Sodelavci in hvalena mladina so s e od njega poslovili dne 11. januarja 1974.

Joe Leke. Tretja smrtna rtev med profesorji je bil Joef Leke, sin Savinjske doline. Rodil se je 20. februarja 1901 v Mozirju. Pred vojno je bil ravnatelj meanske ole v Vojniku. Okupator ga je z druino izgnal v Srbijo. Leta 1945 se je vrnil v Vojnik. Leta 1948 je nastopil slubo na ekonomski oli v Celju, kjer je poueval ve ko 17 let zgodovino, zemljepis, matematiko in nemki jezik. Ko je stopil leta 1965 v pokoj, je imel za seboj 43 let slube. Sodelavci so ga spremljali k venemu poitku v Ljubljani 18. aprila 1978. Konrad Lenasi, bivi ravnatelj, je nenadoma umrl 5. decembra 1977. Rodil se je 23. novembra 1899 v Hrenovicah pri Postojni. Gimnazijo je dovril v Idriji. Ekonomske vede je tudiral v Frankfurtu in na Dunaju. Po diplomi je sluboval nekaj let v Ljubljani. Leta 1929 je priel v Celje za profesorja na tedanji ugledni dvorazredni trgovski oli. Po osvoboditvi se je kot ravnatelj vrnil in iz ole napravil vzoren zavod. Ko je leta 1965 stopil v pokoj, je imel na njej 36 let slube. Uiteljski zbor in uenci so se od njega poslovili 7. decembra 1977 na celjskem pokopaliu.

VISOKA EKONOMSKO KOMERCIALNA SOLA MARIBOR - ENOTA CELJE (oznaevana tudi kot VEK) Na pobudo skupine obine Celje je bil ustanovljen leta 1971 v Celju redni oddelek I. stopnje visoke ekonomsko komercialne ole s sedeem v Mariboru. Ustanovitev so narekovale potrebe celjske regije po kadru z vijo ekonomsko in komercialno izobrazbo. tevilo vpisanih tudentov po letu vpisa: 1971 43, 1972 46: 58, 1974 96, 1975 81, 1976 77, 1977 80, 1978 83, 1973 _ 1979 _ n o , 1980 82. Potrebam regije so vedno prilagojene tudi smeri tudija (II. letnik): 19711974 smer za notranjo trgovino, 19741978 smer za notranjo trgovino in smer za zunanjo trgovino, 19781980 smer za poslovne finance in smer za zunanjo trgovino. Pedagoki proces opravljajo uitelji VEK iz Maribora s pomojo honorarnih sodelavcev iz Celja. Predstojnik rednega oddelka v Celju je e od njegove ustanovitve mr. Vinko Prelog. Od leta 1978 ima oddelek svoj referat za tudijske in tudentske zadeve, ki ga vodi Zdenka Melavc. Do leta 1978 je delal oddelek v zelo tekih pogojih, selil se je po razlinih najetih prostorih (DU, I. osnovna ola, Pedagoki olski center, Srednja tehnika ola, Gostinska ola), od leta 1978 dalje pa ima oddelek svoje stalne prostore v preurejenem II. nadstropju bivega Kajuhovega dijakega doma v Vodnikovi ulici. TRGOVSKA OLA OLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET Kot olo, ki je dajala obrtnim in trgovskim vajencem dodatno (vasih tudi poetno) izobrazbo, lahko smatramo nedeljsko olo za mestno mladino, prikljueno glavni oli, ustanovljeni za Marije Terezije leta 1777. Istoasno z uvedbo nove osnovne ole leta 1869 je v Celju nastala nedeljska ola za trgovske praktikante in vajence, ki je obstajala do leta

1890/1891. Vajenci so obiskovali olo tri ali tiri leta. Tisti, ki so stopili vanjo z vijo predizobrazbo, so imeli monost, da postanejo v slubi knjigovodje, blagajniki in podobno. S olskim letom 1891/1892 je zavzela njeno mesto tako imenovana trgovska nadaljevalna ola, ki je imela tri razrede, pripravljalnega in dva redna. Bila je v sestavu deklike meanske ole in se je pouk v njej vril v veernih urah. Leta 1907 so pri dekliki meanski oli ustanovili dvorazredno dekliko trgovsko olo. Tej so prikljuili trgovsko nadaljevalno olo. Na njej so uili naslednje predmete: nemino, zemljepis, lepopis, raunstvo in trgovsko raunstvo, trgovsko korespondenco, knjigovodstvo in v zadnjih devetih letih tudi blagoznanstvo. Uni jezik je bil nemki, eprav je zlasti v trgovski nadaljevalni oli bilo mnogo slovenskih uencev in uenk in je celjska trgovina preteno ivela od Slovencev. 2e prve dni Jugoslavije je bila trgovsko-nadaljevalna ola prikljuena dvorazredni srednji trgovski oli, ki jo je vodil ravnatelj Franc Mannek Uni nart je ustrezal novim razmeram. ola je bila tnrazredna, pouic se je vril deloma v nedeljo popoldne, deloma v veernih urah. Za vzdrevanie ol je skrbel poseben kuratorij, ki mu je bil na elu mestni upan. Potrebna sredstva so se veinoma dotekala iz olnin, ki so jih plaevali trgovci. tevilo uencev in uenk je bil od leta do leta veje. Okupator je dal oli znaaj ponemevalnice. Po osvoboditvi je bil zavod kot gospodarska ola za vajence trgovskih podjetij pod vodstvom ravnatelja ekonomske srednje ole Konrada Lenasija (19451950). Pisarno in uilnice je imela v pritlinih prostorih ekonomske srednje ole. Pouk se je pa lahko vril samo popoldne. Prvi dve leti je imela ola tri, naslednja tri leta pa dva razreda. tevilo uencev gospodarske ole za vajence (19451950) Mokih 62 9 ensk 73 58 trgovskih Skupaj 135 67 podjetij

1945/46 1949/50

Na oli so pa bili tudi teaji za tiste nameence v trgovini, ki niso imeli ustrezne izobrazbe. v _ T . Na oli so pouevali predavatelji ekonomske srednje sole. Leta 1947 je kot zunanji sodelavec e bil med njimi Ludovik Rebeuek. V olskem letu 1950/51 se je ola osamosvojila kot ola za trgovske uence (1950-1961), vodstvo je prevzel mr. oec. Ludovik Rebeuek, ki vodi zavod e danes. . ola je e vedno gostovala v prostorih ekonomske srednje sole s poukom v popoldanskem asu. Tedenskih unih ur je bilo 24. Od poletja 1950 je ola delovala kot mestna proraunska ustanova. Polagoma si je nabavljala najnujneji inventar in strokovne knjige, pri emer so pomagala tudi trgovska podjetja.

Poleti 1951 se je osnoval olski odbor, ki so ga sestavljali poverjeniki za trgovino in gostinstvo okrajev Celje-mesto, Celje-okolica, Trbovlje, otanj, Slovenj Gradec, Poljane in upravitelj ole. Zaradi pomanjkanja prostorov za internat je ola v olskem letu 1951/52 zajela samo uence iz obmoja okrajev Celje-mesto in Celjeokolica. Zato sta e naprej delovali oli za trgovske uence v Trbovljah in otanju. Kot pogoj za sprejem v I. razred se je zahtevala dovrena nija gimnazija, kandidati so pa morali opraviti sprejemni izpit iz slovenine in matematike. Delo na oli je oteevalo dejstvo, da so se istoasno vrili na njej sesttedenski in trimeseni teaji za kvalificirane in visokokvalificirane delavce v trgovini. Tudi vajenci gostinske stroke so se olali tedaj na gospodarski oli za vajence trgovskih podjetij. Bila je pa velika stiska za olske prostore. Mestna obina in okraj nista bila voljna, da se v tem pogledu obveeta. Ravnatelj sam se je z moralno pomojo trgovske zbornice trudil, da si zagotovi potrebna sredstva. Po petih letih so preli k realizaciji. Gradbena dela je prevzelo gradbeno podjetje Beton (sedanji Ingrad). Gradbie so odprli 12. novembra 1956. Aprila 1957 so poloili betonsko ploo nad It. nadstropje. Delovodja je pri temeljnih fazah gradnje bil tehnik Franji, nadzorstvo je opravljal viji gradbeni inpektor Konrad Gologranc. Obilo dela je imel gradbeni odbor, ki se je med gradnjo spremenil in je tel 5 lanov: Antona Fazarinca kot predsednika, Ludovika Rebeuka kot tajnika, Ernesta Zvara, Rista Gajka in in. uka. Najvejo skrb je seveda imel ravnatelj ole. Zadnja dela so bila zamudna. Zdaj ni bilo dovolj primernega gradiva, zdaj je primanjkovalo ljudi. Tako se je moralo olsko leto 1957/58 zaeti e v starih prostorih. Drugi semester so pa 10. februarja e prieli v novi stavbi. Dne 22. februarja 1958 je bila slavnostna otvoritev. Dogodek je bil pomemben. Govorniki so to poudarjali. Potek gradnje je z izbranim govorom pojasnil sam ravnatelj. Zahvalili so se bivi in tedanji uenci. Uenka III. a razreda Ljudmila Mlakar je deklamirala znailno in vzpodbudno pesem Na dom, ki jo je za to prilonost spesnil Franjo Ro. V oli so lahko uvedli nain pouka, ki je zagotavljal veji uspeh, manj bremenil mladino in omogoal boljo povezavo med olo in podjetjem: tri dni na teden so bili uenci v oli in tri dni v podjetju. Tako so se lahko menjavali in prostori so bili bolje izkorieni. V olskem letu 1958/59 se je v drugem nadstropju naselil gostinski oddelek. V olskem letu 1960/61 se je oddelek osamosvojil in je zael delovati kot gostinska ola. Imela je tri letnike s po enim razredom. Ravnateljske posle je zaasno upravljal tajnik okrajne gostinske zbornice Riko Rinar. Okrajna gostinska zbornica je pa oli dodala e center za izobraevanje gostinskih delavcev.

Mesto upravnika tega centra je prevzel dotedanji strokovni tajnik gostinske zbornice Albin Bernard. Gostinska ola je ostala v poslopju do konca olskega leta 1964/65. Tedaj se je preselila v Celjski dom. Trgovsko olstvo se je toliko razvilo, da je samo rabilo vse prostore. Ravnatelj se je tudi trudil, da absolventom trgovske ole zagotovi nain, ustrezajo njihovi izobrazbi. Izhajal je s pravilnega stalia: Ob vstopu v olo se od uencev zahteva nija srednja ola oziroma popolna osemletka. Ko po triletnem olanju in zakljunem izpitu odhajajo s ole, pa imajo isti in. Pravino bi bilo, da se jim priznata dve leti srednje ole ali nepopolna srednja ola. Leta 1958 so njegova prizadevanja dosegla uspeh. tevilo uencev (uenk) ole za trgovske uence 19501961 Leta 1950/51 9 mokih, 58 ensk, skupaj 67; 1955/56 24 mokih, 80 ensk, skupaj 104; 1960/61 93 mokih, 303 ensk, skupaj 396. Uno osebje Razen ravnatelja je imela ola dolgo navadno samo eno stalno uno mo, in sicer za ekonomsko stroko. Ekonomiste je bilo za olo sploh teko dobiti, ker so v gospodarstvu imeli veje dohodke. Vodstvo ole si je moralo pomagati s honorarnimi unimi momi, zlasti za predmete splone izobrazbe, a tudi za ekonomistiko. Do leta 1961 je razen direktorja pouevalo na oli 13 stalnih in 26 honorarnih predavateljev, razen tega je v asu od 1957 do 1961 delalo e 13 predavateljev-praktikov na blagoznanskih seminarjih. Tu navajam samo tiste redne une osebe, ki so bile na oli ve let, glede drugih opozarjam na Letopis ole. Vodja ole Mag. Ludovik Rebeuek, direktor (1947 do danes). Stalni predavatelji Lojza Cukala, ekon. (19511954), Majda Jarh, ekon. (1952 do danes), Milena Erklavec, za slov. (1958 do danes). V poetku estdesetih let je e dala ola toliko absolventov, da je bila priblino krita tedanja potreba po trgovskem naraaju, ker je tevilo uencev stalno naraalo, tudi ni bilo ve tolikne skrbi za bodonost. Ker pa je trgovina zahtevala edalje ve znanja, je bilo treba gledati na to, da se dvigne usposobljenost trgovskega kadra. To je pa bilo mogoe dosei le tako, da se dopolni usposobljenost obstojeega kadra in dvigne do viine, ki bi oli dala znaaj srednje ole. Prva stopnja je bila ustanovitev poslovodske ole, ki je sluila izobrazbeni izpopolnitvi poslovodij, vodij oddelkov, glavnih skladinikov in aranerjev. Se istega leta, v septembru, je trgovinska zbornica za LR Slovenijo izdala predmetnik in uni nart za oddelke za srednje komercialiste, ki so prieli z delom v okviru olskih centrov za blagovni promet, najprej v Ljubljani in Kranju, v zaetku olskega leta 1962/63 pa tudi v Celju. V naslednjem olskem letu se je oddelek spremenil v redno srednjo komercialno olo, ob koncu olskega leta je bila prva matura pred komi-

sijo, ki jo je imenoval republiki sekretariat za olstvo. Vseh 22 kandidatov jo je uspeno napravilo. Dne 13. avgusta 1964 je republiki sekretariat za olstvo olske centre za blagovni promet verificiral in jim s tem potrdil trajni znaaj. Dne 28. januarja 1964 je bila na sestanku kolektivov vseh olskih centrov za blagovni promet Slovenije soglasno ustanovljena Skupnost olskih centrov za blagovni promet SR Slovenije. Za predsednika je bil izvoljen direktor prof. mag. Ludovik Rebeuek, ki zavzema to mesto e danes. Ustanovitev je bila zelo pomembna za koordinirano uspeno delo. Drubeno samoupravljanje v centru je prevzel zbor delovne skupnosti, za reitve vanih vpraanj pomnoen z zastopniki podjetij, obine Celje in stari zaradi sorazmerno majhnega tevila rednih predavateljev najbolj smotrno. Ker je potreba trgovine po kadrih naraala, je vodstvo centra zdaj pa zdaj organiziralo tudi oddelek za priuene trgovske delavce, dne 4. maja 1972 je pa zaelo pouk tudi v seminarju za prekvalifikacijo absolventov drugih poklicnih ol, ki so se zaposlili v trgovini in eleli, da se jim prizna kvalifikacija za prodajalce. Slednje ime je medtem dobila ola za trgovske uence. V olskem letu 1971/72 se je v 2. in 3. razredu ole za prodajalce organiziral predmet obramba in zaita predvojaka vzgoja. Na oli sta ji sluili mladinska organizacija in organizacija Rdeega kria. Vodstvo ole je poiljalo mladino k primernim predstavam v gledalie in kino in je poskrbelo za smotrne ekskurzije ter gojitev porta. Solo za prodajalce je financirala najprej obina (do konca leta 1968), pozneje pa Izobraevalna skupnost Slovenije. Sluatelji poslovodske in komercialne ole, seminarja za prekvalifikacijo in oddelka za priuene trgovske delavce so pa morali stroke nositi sami, e jih ni prevzelo podjetje, pri katerem so bili uslubeni. Izprva so se uenci za prodajalce sprejemali neposredno. Leta 1971 je pa republiki sekretariat za prosveto in kulturo potrdil predlog skupnosti olskih centrov, da pred vpisom v I. redni razred organizacija sklene s kandidatom za vpis pogodbo o praktinem pouku v medsebojni obveznosti. ola je pa po zakonu o srednjem olstvu za poklicne ole iz leta 1969 sprejela odgovornost za teoretini in praktini pouk. olski svet je doloil enega izmed lanov delovne skupnosti za nadzornika praktinega pouka. Nekaj praktikov iz podjetij je prevzemalo na oli vodstvo praktinih vaj. Leta 1971 je skupnost olskih centrov izvolila posebno komisijo, ki je izdelala osnutek za delitev dohodkov. V smislu osnutka so na nai oli prilagodili zadevne pravilnike, ki jih je nato uporabila Sluba drubenega knjigovodstva za izraun in delitev. Od leta 1961/62 do 1969/70 se je tevilo rednih uencev (ole za prodajalce) ve ko podvojilo: 1961/62 81 mokih, 232 ensk, skupaj 303; 1969/70 201 mokih, 417 ensk, skupaj 618.

K temu so prili oddelki novih skupin: dvoletna poslovodska ola: 32 mokih, 28 ensk, skupaj 60; dvoletna komercialna ola: 27 mokih, 22 ensk, skupaj 49; oddelek za priuene trgovske delavce: 9 mokih, 8 ensk, skupaj 17; oddelek za prekvalifikacijo: 13 mokih, 12 ensk, skupaj 25. Celoten olski center je imel v olskem letu 1969/70 e 792 gojencev (gojenk). ola za prodajalce je imela do konanega olskega leta 1963/64 dva, potlej pa tri razrede. Ko je bil ob zaetku olskega leta 1961/62 dograjen dom strokovnih ol Vere lander, je bilo v njem rezerviranih 80 mest za trgovske uence. Tedaj je pouk postal celodneven. Vril se je v dveh izmenah. tevilo predavateljev (predavateljic) se je seveda pomnoilo. Izza leta 1951 sta e bili razen ravnatelja na oli dve redni predavateljici: Majda Jarh in Milena Erklavec.
V desetletju 19611970 so po v e let delali na oli kot redni predavatelji: Miroslav Merman, ekon. (19611967), Marija Trpin, ekon. (19621965), Mira Stras. angl. in nem. (19631968), Franika Stiglic, ekon. (19651969), Zmagoslava Zuntar, slov. (19651968), Marija Roanec, ekon. (19661969), Rudolf Drobne, nem. (1967 ), Aleksander Hraovec, ekon. (19661969), Alenka Nardin, ekon. (1964 ), Vida Beki-Zupan, aran. (1968 ), Marija Fink, ekon. (1968 ).

Ako setejemo vse predavatelje (stalne in honorarne), ki so predavali na oli tudi krajo dobo, dobimo 83 oseb, pri emer niso raunani predavatelji s podjetij na blagoznanskih seminarjih. Teh seminarjev je bilo leto za letom manj in so jih konno opustili. olsko poslopje je z leti postalo popolnoma pretesno. Mislili so na poveanje. Izprva so mislili na prizidek in pa na telovadnico, ki je ola e ni imela gostovala je v II. osnovni oli. Slovenija projekt v Ljubljani je v letu 1972 napravil proraun in glavni projekt. Pri poslovnem zdruenju Koneks je bila sestavljena komisija, ki je zbirala denarna sredstva. Pristopali so podpisniki iz vsega bivega celjskega okraja. Kar kmalu so ugotovili, da prizidek in telovadnica ne moreta zadoati. Zato so se odloili, da zgrade posebno stavbo, sestojeo iz telovadnice in poslopja za dopolnilo poslopja iz leta 1958. Gradilo se je v letu 1974. Delo je prevzelo gradbeno industrijsko podjetje Gradi. Medtem se je porodila ideja, da bi se prejnje poslopje prepustilo gostinski oli, ki je gostovala v Celjskem domu. Za trgovski olski center pa naj bi se na vzhodni strani novo poslopje podaljalo z vejim, a skladnim prizidkom. To delo je pa prevzel Ingrad. Dne 27. oktobra 1974 je bila otvoritev. Slovesnost je otvoril prof. Marjan Lebi, predsednik zbora delovnih ljudi. Ravnatelj prof. Ludovik Rebeuek je podrobneje orisal potek gradnje. Predsednik gradbenega

odbora Ivan Juhart, direktor trgovskega podjetja Center, je poroal o delu iniciativnega in gradbenega odbora, predsednik obinske skupine prof. Joe Marolt se je zahvalil vsem, ki so se mono potrudili da je nastal tako lep olski hram, ki je v ast vsej regiji. Zahvalili so se tudi uenci in zastopniki bivih absolventov ole in njenih oddelkov. Opravljeno je bilo veliko delo, ki pa e ni popolno. V nartu je e poslopje, kjer bi bila stanovanja za hinika in predavatelje ter manja prodajalna za praktine vaje. ola tudi nima portnega prostora. Lega v Ulici 29. novembra, v soseini prejnjega olskega doma, je sicer zelo ugodna. tevilo uencev in sluateljev leta 1974/75 ola za prodajalce: 23 mokih, 640 ensk, skupaj 853; Poslovodska ola: 22 mokih, 39 ensk, skupaj 61; Komercialna ola: 56 mokih, 59 ensk, skupaj 115; Oddelek za prekvalifikacijo: 22 mokih, 13 ensk, skupaj 35. Vseh 313 mokih, 751 ensk, skupaj 1.064. Dislocirani oddelek I. razreda komercialne ole v Slovenskih Konjicah 28 sluateljev, v Velenju pa 26 sluateljev.
Delovna skupnost 1974/75 Redno zaposleni: ravnatelj Ludovik Rebeuek, prof. mag. oec. Stalni predavatelji: Magda Jarh, dipl. oec., pomonik ravnatelja, Zdenka Bratuek, dipl. oec., Demal Dokovi, akad. slik., Milena Erklavec, prof. slov., Zlatko Galoi, por. JLA, Daniela Jovan, prof. biol., Jolanda Juri, abs. angl. in nem., Jasna Kobal, prof. angl. in nem., Irena Kavi, prof. slov., Milica Kralj, oec., Marjan Lebi, prof. zgod., Marija Majcen, oec., Vera Orovi. oec., Nevenka Petelin, predm. u., Terezija Petkovnik, prof. biol., Ratimir Puelja, akad. slik. spec., Petra Sibli, predm. u., Marija Roanec, predm. u., Vera Valeni, predm. u., Joe Valeni, prof. ing. agr., Albina Zuti, prof. nem. in franc., Ante Zuti, prof. slov. Nadzorniki praktinega pouka: Franc ulk, viji komercialist, Edvard Lah, viji komercialist, Vinko Ravnjak, viji komercialist. Tajnitvo raunovodstvo: Helena Kotomaj, Karolina Jamnikar, Marija Zupane, raunovodkinja. Pomone slube: hinik, 5 snailk, kuharica. Zunanji sodelavci predavatelji: v Celju 17 oseb, v Slovenskih Konjicah 10 oseb, v Velenju 8 oseb.

Zavod je izza leta 1951/52 izdajal Letopis z bogato vsebino. Poroila, ki so se tikala vsega zavoda, je pisal direktor, druga poroila pa razredniki in varuhi zbirk. Gustav Giobelnik in Konrad Fink sta pisala o zgodovini celjskega trgovskega olstva. Lojze Cukala o metodiki pouka, upok. ravnatelj Franc Mravljak (umrl 26. marca 1970) je pa v letniku 1962/63 v daljem uvodnem spisu Moja ivljenjska pot, ki ima iri pomen, opisal svoje ivljenje od kmekega pohorskega deka preko tudenta klasine filologije, slovenine in nemine, mladostnega borca za narodni znaaj Podravja in Maistrovega adjutanta do pedagoga, ki je estdeset let vzgajal nao mladino. O zgodovini svojega zavoda in o gradnji prvega in drugega poslopja je izrpno pisal ravnatelj prof. mag. Rebeuek.

Razen v Letopisih so neki podatki o oli tudi v zapiskih poslovnega zdruenja za trgovino Koneks. Dodatek (19751978) V olskem letu 1975/76 je bila novemu olskemu poslopju e prizidana telovadnica. Bila je sicer majhna, toda lepo opremljena. Razen za telovadbo je lahko sluila tudi za port, za sestanke in predavanja ter za plesne vaje. tevilo uencev in sluateljev je skromno raslo. Leta 1974/75 jih je bilo ob koncu leta: v trirazredni oli za prodajalce 851 (mokih 208, ensk 643); v srednji dvoletni poslovodski oli 59 (mokih 23, ensk 36); v dvoletni srednji komercialni oli 114 (mokih 57, ensk 114); v enoletnem oddelku za prekvalifikacijo 35 (mokih 22, ensk 13). Skupaj 1.059 tudirajoih. V dislociranem I. razredu komercialne ole v Velenju jih je bilo 26 (mokih 6, ensk 20), v Slovenskih Konjicah pa 28 (mokih 12, ensk 16). V olskem letu 1977/78 je pa bilo naslednje stanje: ola za prodajalce 885 (mokih 180, ensk 705); poslovodska ola 60 (mokih 21, ensk 39); komercialna ola 129 (mokih 49, ensk 80); oddelek za prekvalifikacijo 26 (mokih 13, ensk 13). Skupaj 1.130 tudirajoih. Dislocirani oddelek komercialne ole je imel tudirajoih: v Breicah 26 (mokih 12, ensk 14); v Mozirju 27 (mokih 11, ensk 16); v Slovenskih Konjicah 34 (mokih 19, ensk 15); v Velenju 28 (mokih 6, ensk 22). Dislocirani oddelki ustanovljeni: v Velenju leta 1973/74 (ola za prodajalce), leta 1975/76 oddelek komercialne ole; v Slovenskih Konjicah leta 1975/76 oddelek komercialne ole; v Breicah leta 1975/76 oddelek komercialne ole; v Mozirju leta 1977/78 oddelek komercialne ole.
Spremembe v delovni skupnosti: Konec olskega leta 1974/75: Zlatko Galoi odel. 1975/76: Milan Pivec ( , soc.), priel zaasno, Jolanda Juri, odla. 1976/77: Vera Valeni, odla. Petra Sibli, odla. Edvard Lah, odel. 1977/78: Zlata Lah, raunovodkinja, prila zaasno, Milan Pivec (priel zaasno). Honorarni predavatelji 1973/74: Ludvik Gorenjak, dipl. pravnik (zakonodaja), Alojzij Jager, dipl. pravnik (zakonodaja), Lidija Kokot, predavatelj (strojepisje), Stane Koelj, dipl. oec. (knjigovodstvo), Stane Prelonik, v. san. tehn. (zdravstvena vzgoja), Anton Roje, dipl. pravnik (uzance), Bogomir Slapar, dipl. ing. kem. (kemija), Janko Poklic, v. san. tehn. (zdravstvena vzgoja), Janko Veligoek, predm. u. (telovadba), Joe Zidanek, dipl. ekon. (korespondenca), Sonja Zalaek, prof. psih. (psihologija).

Izpremembe:
1974/75 prili: Ivica Kova, predm. u. (angl.), Emil Kolenc, dipl. oec. (knjigov., gosp. matern.), Ivanka Medved, prof. nem. (nem.), Anton Ocvirk, dipl. oec. (organizacija), Stane Prelonik, v. san. tehn. (zdrav, vzgoja), dr. Anton Sore, prof. (gospod.), Joe Zidanek, dipl. oec. (korespond.), Veneslav Zalezina, dipl. iur. (samoupravljanje). Odli: Janko Veligoek.

/975/76 prili: Rudolf Drobne, prof. (nem.), Franjo Kle, in. varstva pri delu (varstvo pri delu), Martin Kordi, oec. (knjigov.), Gojko Lazarevi, p. polk. (obramba in zaita), Franjo Planine, oec. (trg. ra.), Breda Pilih-Vuk, prof. psih. (psih.), Ivan Urlep, v. san. tehn. (zdrav, vzgoja). 1976/77 prili: Milena Bratua, dipl. iur. (zakonodaja), Joe Zidanek, dipl. oec. (korespond.). Odli: Gojko Lazarevi. 1977178 prili: Duanka Ferme, dipl. iur. (samoupravljanje s temeji marksizma), Roman Leek, predm. u. (telovadba), Angela Svec, predm. u. (telovadba), Gregor vab, araner (aranerstvo). Odli: Ivica Kova, Ivanka Medved, Janko Pokli. Slovenske Konjice 1974/75: Rado Bremec, dipl. oec. (knjigovodstvo), Majda Groleger, pravnik (zakonodaja), Dragica Kohne, ekon. teh. (strojepisje), Joe Novak, prof. (kemija), Ivan Pristovnik, dipl. oec. (gospod, matematika), Zdenka Serajnik, prof. (slov.), Janko ibanc, oec. (stat.), Ivan Trpkar, dipl. oec. (uzance, organiz.), Joe Viner, predm. u. (samoupravljanje), Jure Zdovc, predm. u. (nemina). 1975/76 prili: Marija Jevenak, ekon. tehn. (strojepisje), Marinka Stefanovi, predm. u. (angleina). Odla: Dragica Kohne. 1976/77 prila: Lidija Pratnemer, dipl. iur. (samoupravljanje s temelji marksizma). Odel: Rado Bremec. 1977/78 prila: Breda Grum, oec. (knjigovodstvo). Odla: Majda Groleger. Velenje 1974/75: Joe Comloh, prof. (gospod, matem.), Janko Deelak, dipl. oec. (stat., knjigov.), Valter Konan, dipl. iur. (samoupr., uzance, zakonodaja), Janez Napotnik, dipl. in. kem. (kemija), Ana Natek, ekon. tehn. (strojepisje), Marjan Rabi, dipl. oec. (organiz., korespond.), Boo Vrako, prof. (slov.), Francka Vogrinc, prof. (nem., angl.). 1975/76 prili: Valter Demar, dipl. oec. (organizacija), Ludvik Kastelic, dipl. oec. (gospod, matem.), Franc Vogrin, prof. (angl. nem.), Nada Zavolovek, abs. ped. akad. (gospod, geogr.). Odli: Joe Comloh, Janko Deelak.

1976/77 isti.
1977/78 prili: Joe Comloh, prof. (gospod, matem.), Hubert Golob, dipl. oec. (organizacija), Majda Lomek, prof. angl. in nem. (angl., nem.), Judita Lorger, dipl. oec. (knjigov., stat.). Odla: Marjan Rabi, Francka Vogrinc. Breice 1975/76: Adolf De Costa, prof. (vodja odd., samoupravljanje, temelji marksizma), Joe Antolovi, prof. (gospod, matem.), Jelka Barli, dipl. oec. (knjigov.), Zinka Bertole, prof. (nem.), Marija Kastner, predm. uit. (slov.), Slavko Lubina, dipl. pravnik (uzance), Stanislava Molan, dipl. in. kem. (kemija), Bogdana Petruevski, dipl. oec. (gospod, mat.), Roman Rajer, dipl. oec. (statistika), Nua Stritof, (strojepisje), Ivanka Trajkovi, dipl. pravn. (zakonodaja), Jana Videni, dipl. oec. (organizacija).

1976/77 prili: Zlata Gradiek, prof. (angl.), Nada Krajnc, ekon. tehn. (strojepisje), Duanka Orani, prof. (gosp. geogr.), Drago Vidmar, dipl. iur. (uzance). Odli: Slavko Lubina, Nua tritof, Bogdana Petruevski. 1977/78 prili: Tone Markelj, dipl. iur. (zakonodaja), Irena Sua, predm. u. (angl.). Odli: Zinka Bertole, Roman Rajer, Ivanka Trajkovi.

Celotni zbor delovnih ljudi je opravljal naloge najvijega samoupravnega organa, delavskega sveta. Poleg notranjih lanov so bili v zboru delovnih ljudi tudi zunanji lani: delegati podjetij in treh skupnosti ol: prodajalske, poslovodske in komercialne. Predsedniki zbora delovnih ljudi: Marjan Lebi (do februarja 1975), Terezija Petkovnik (do 31. 12. 1976), Marija Roanec (31. 12. 1976). Zbor delovnih ljudi je priredil leta 1976/77 celo vrsto predavanj, v katerih so obravnavali vpraanje usmerjenega izobraevanja, zlasti kar se tie ol za blagovni promet. Po obirnih razpravah so sprejeli naslednje pripombe: prva faza usmerjenega izobraevanja naj bi bila v Jugoslaviji enotna, brez posebnih usmeritev; gospodarstvo eli biti seznanjeno s celotnim programom usmerjenega izobraevanja za posamezne profile in poklice, preden bi zaeli s prvo fazo usmerjenega izobraevanja; pred izdelavo novih predmetnikov in unih programov bo potrebno pregledati in izdelati profile in nomenklaturo poklicev. Tudi nomenklatura poklicev naj bi bila imbolj enotna, ker imajo nae trgovske delovne organizacije svoje poslovalnice v drugih republikah, trgovske delovne organizacije iz drugih republik pa poslovalnice tudi v Sloveniji; obe fazi usmerjenega izobraevanja naj bi izvajali na naem olskem centru za blagovni promet; dosedanja monost nadaljevanja olanja absolventov ole za prodajalce na poslovodski ali komercialni oli v okviru olskega centra za blagovni promet ustreza predlogu o organizaciji srednjega olstva v usmerjenem izobraevanju (po vertikalni liniji), zlasti pa ustreza osnovni zahtevi glede monosti nadaljevanja olanja iz dela, ob delu in za delo. Podprt je bil predlog za ustanovitev posebne izobraevalne skupnosti za trgovino. Ostali tirje predlogi se tiejo prehoda iz sedanjega periodinega olanja v redno, finannega kritja, sodelovanja z gospodarskimi organizacijami in poklicnimi olami, obinsko izobraevalno skupnostjo ter ustrezno komisijo pri obinskem svetu Zveze sindikatov. Predavateljski zbor je imel za izpopolnjevanje na zavodu strokovno knjinico z izbrano literaturo in mnogimi strokovnimi revijami in asopisi. Prirejal je tudi poune izlete, redno vsako leto tudi veji izlet v inozemstvo. Uenci imajo kroke kakor na drugih olah in prirejajo med seboj in z njimi tekmovanja, zlasti portna. Leta 1977/78 so imeli njeni absolventi s tovarii z gostinske ole prvikrat maturantski venek v dvorani Golovec.

Skupnost delovnih kolektivov olskih centrov za blagovni promet, ustanovljena februarja 1964: Breice, Celje, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Maribor, Nova Gorica, Ptuj, Slovenj Gradec, Koper, Trbovlje. Predsednik je ravnatelj celjskega olskega centra za blagovni promet mag. Ludvik Rebeuek. Vsako leto je zborovanje v tem ali onem kraju, kjer je ola za blagovni promet. Zborovanja se udelee vsi lani olskih zborov, na njih se dogovore glede smernic za prihodnje olsko leto. GOSTINSKA OLA (19581960) Gostinska ola je bila ustanovljena leta 1958 v okviru ole za trgovske uence, ki je tistega leta dobila svoj dom. Gostinski uenci so se izobraevali v posebnih oddelkih in po posebnem programu. Meseca julija 1960 je obinski ljudski odbor Celje na predlog gostinske zbornice ustanovil gostinsko olo kot samostojen izobraevalni zavod. Dne 5. maja 1961 je pa prenesel ustanoviteljske pravice in dolnosti na gostinsko zbornico za okraj Celje (predsednik zbornice je bil Zmago Likar, direktor zdravilia Dobrna, tajnik pa Riko Rinar). Leta 1963 so prikljuili oli gospodinjsko olo v entjurju, ki se je tedaj preusmerila v gostinsko, leta 1966 pa prenesli v Celje, s imer je tevilo uencev celjske ole naraslo na 297. Pouk samostojne gostinske ole se e nadalje vri v poslopju ole za trgovske uence, kjer je dobila ola v drugem nadstropju na razpolago sobo za pisarno in dve uilnici, eno je uredila za teoretini pouk natakarjev, drugo pa za pouk kuharjev. Praktini pouk v strebi oziroma v kuhanju so dobivali uenci v svojih gostinskih obratih, kjer so bili vajenci. Ze v poetku je bilo v teh prostorih tesno. Saj se je e prvo leto vpisalo v olo 97 uencev vajencev. Bili so porazdeljeni v tri razrede. Pouk je bil urejen tako, da so uenci istoasno napredovali v teoriji in praksi, tri dni v tednu so imeli pouk v oli, tri dni so pa delali v svojih podjetjih. O delu pri podjetjih so vodili uenci dnevnike. Uni predmeti so bili deloma splono izobraevalni, deloma strokovni. V posameznih letih so bile manje izpremembe. Izmed tujih jezikov je bila prvo leto v predmetniku nemina, pozneje se ji je pridruila italijanina, zaasno tudi angleina in celo esperanto. Prvo leto je bil za bodoe natakarje in kuharje enoten predmetnik. V olskem letu 1961/62 je bilo priblino isto tevilo uencev. Bila sta pa samo dva razreda. V prvem razredu so bili natakarji in kuharji po predmetniku glede na strebo in kuhanje e loeni, drugi razred je pa e bil enoten. Na koncu olskega leta je bil pred komisijo zakljuni izpit iz najvanejih predmetov. V olskem letu 1962/63 sta pa bila oba razreda loena po predmetniku glede na natakarje in kuharje. tevilo uencev se je e dvignilo na 121 v zaetku olskega leta.

Deklet je bilo v splonem redno priblino tirikrat toliko kakor dekov. V tem olskem letu je bila ukinjena okrajna gostinska zbornica in uvedena enotna, gospodarska. Prehodno je olo prevzela enotna gospodarska zbornica, nato pa je prila iz proraunske osnove v skrb sklada za olstvo v Celju in se je s tem osamosvojila. Zautila se je pa potreba, da postane ola zopet triletna. V olskem letu 1963/64 se je v sistemu pouka izvrila vana izprememba. Za sprejem v olo ni bila ve potrebna vajenika una pogodba, ampak so sprejemali uence v olo neposredno, e so le prestali izpit iz slovenine in raunstva. ola je zopet postala triletna. Pouk se je vril izmenoma po polletjih, ena skupina je v doloenem semestru obiskovala teoretini pouk v oli, druga pa delala v gostinskem podjetju. Velika veina uencev se je vozila, zato jim je ola skrbela za podpore oziroma tipendije. Na pomo jim je bila tudi olska kuhinja. V tem olskem letu je bila oli prikljuena gospodinjska ola v entjurju, ki je imela svoj dijaki dom. Tam je bil en razred. Uitelji so se vozili sem in tja. V eni izmeni jih je bilo v Celju 108, v drugi pa 99 uencev. olsko leto 1964/65 je bilo prelomno. Doseen je bil dogovor, da se ola naslednje leto preseli v Celjski (OF) dom, kjer naj dobi dovoljne prostore v II. nadstropju, ni pa e bilo reeno vpraanje delavnic za praktini pouk (kuhinje, streba) v oli. Medtem se je vrila tudi organizatorina izprememba v vodstvu ole in v uiteljskem zboru (pri pedagokih delavcih). Do konca marca 1963 je v. d. ravnatelja vodil olo viji referent Riko Rinar. Za njim je v isti lastnosti prevzela vodstvo Tonka Podjavorek. V tem letu je ola dobila dve prvi stalni uni moi: dne 1. septembra 1962 sta bili kot taki nameeni predmetna uiteljica Tonka Podjavorek in strokovna uiteljica Rozina Botevc. V zaetku olskega leta 1963/64 je dobila ola tudi definitivno vodstvo. Francka Vidovi, dotlej upraviteljica gospodinjske ole v entjurju, je postala ravnateljica. Jakob Majcen je pa bil v olskem letu 1963/64 in 1964/65 njen pomonik.
Drugi pedagoki delavci: Joe Belak (1960/611961/62), Joe Dobovinik (1960/611964/65). Vinko Medveek (1960/611961/62), Mojca Penik (1960/61 1961/62), Milo Planinek (1960/611964/65), prof. Albin Podjavorek (1960/61 1961/62), Tonka Podjavorek (1960/61 do stalne namestitve), Zdravko Trogar (1961/621964/65), prof. Zoran Vudler (1960/611961/62), Joe Drofenik (1961/62 1964/65), Petra Sibli (1961/62). Joe Demar (1960/611964/65), Vida BerglezBezovek (1961/621962/63), Vinko Medveek (1961/621962/63), Mirko Lenik (1962/63), prof. Rudolf Drobne (1963/64), Mojca Penik (1962/63), Sonja Kavzar (1963/641964/65), Marta Kos (1963/64, pomonica ravnateljice), Terezija Knez (1964/65).

V naslednjih olskih letih je bilo precej drugae. ola je bila nameena v domu OF v prostorih II. nadstropja, odkoder se je izselila delavska univerza. V olskem letu 1965/66 so uenke iz entjurja premestili v Celje, kjer so imele monost stanovati v internatu. tevilo uencev je raslo. V olskem letu 1965/66 jih je bilo (ob vpisu) 323, med

njimi 17 odraslih, izdelalo jih je 95,1 %. Zakljuni izpit je napravilo 44 kuharjev in 31 natakarjev (vsi prijavljeni). V olskem letu 1968/69 jih je bilo ob vpisu 372, med njimi odraslih 14, izdelalo jili je 98,7%. Zakljuni izpit je napravo 54 kuharjev in 41 natakarjev, 97,8 %. V olskem letu 1970/71 je bilo vpisanih 420 rednih uencev, v oddelku za odrasle jih je bilo 28. Zakljuni izpit je napravilo 63 % kuharjev in 51 % natakarjev, 98,8 %. Slej ko prej so kakor v prvih letih prevladovale enske. Ze iz navedenih tevil je razvidno, da je ola nujno potrebovala definitivne in primerno opremljene olske prostore.
Une moi so veinoma stalne: Francka Vidovi, ravnateljica, Rozina Botevc, strok, uit., Joe Demar, VK kuhar (uitelj prakt. pouka), Sonja Kavzar, predm. u., Majda Kuk, u. prakt. pouka, Mirko Lenik, VK natakar, uitelj prakt. pouka, Jakob Majcen, predm. u., Boa Skerjanc, abs. fil. fakultete, Joica Struk, u. predm. pouka, Anica Tuan, strok, u., Hinko Vidovi, predm. u. Honorarna sodelavka po upokojitvi je postala Tonka Podjavorek. V olskem letu 1966/67 je kot redni nameenec nastopil slubo uitelj telovadbe Viljem Koraija, Franjo Cuk pa prevzel honorarni pouk italijanine, v olskem letu sta bili redno nameeni strok. u. Majda Golena in Nada Suteri. Zunanji sodelavci so pa bili: Tonka Podjavorek, Franjo uk, Boris Ferlinc (za glasbeno vzgojo) in Avgust Lavreni (za likovno vzgojo). V olskem letu 1968/69 sta odla Hinko Vidovi in Viljem Koraija, redno so pa bili nameeni Majda Petroriki, predm. u., Hubert Golob, predm. uit. in Bruno Toplak, u. tel., v olskem letu 1969/70 je po prvem semestru odel Hubert Golob, prila je pa Marjeta Krelj, kot zunanji predavatelji so nastopili zdravnik dr. Marjan Veber, prof. Vera Babek, Dane Hriberek in Boris Ferlinc ter ekon. Marjeta Tennik. V olskem letu 1970/71 sta bila na novo nameena prof. Jurij Rojs in uitelj telovadbe Peter Podsedenek. Pouk italijanine je to leto prevzel prof. Mirko Vivod. Pa pa je bilo za nadzorstvo praktinega pouka honorarno nameenih ve VKV strokovnih gostinskih delavcev: Joe Dobovinik, Vinko Medveek, Rezika Hine, Mirko Lenik, Joe Planinek.

V smislu novega zakona o srednjih olah so si morali vsi strokovni uitelji pridobiti usposobljenost z izrednim tudijem na hotelski oli, vsi ostali pa na viji oli oziroma fakulteti. Do 30. junija 1967 je ola dobivala finanna sredstva od sklada za olstvo, potlej pa od izobraevalne skupnosti. To je bilo premalo. Ustvarjati je bilo treba lastne dohodke s teaji, predavanji in podobno. Na oli je vladalo ivahno ivljenje v okviru razrednih skupnosti (hkrati mladinskih krokov). Nekaj let so uenci pod vodstvom predavateljice za slovenino izdajali celo list Naa obzorja. ola je polagala veliko vanost na smotrne ekskurzije in izlete. Roditeljski sestanki so bili redni in so jih stari zelo pridno obiskovali. Stiku z drubo so sluili izprva olski odbori, pozneje olske skupnosti, razredne skupnosti in mladinski kroki. Razredne skupnosti, zdruene v dijako skupnost, so bile vkljuene v Zvezo mladine. Skrbele so za izlete, za obiske v kinu (ob doloenih predstavah) in v gledaliu, za sodelovanje ob proslavah (olskih, a tudi drugih). Podjetja, s katerimi so navezali delovne stike, so jim nudila tudi denarno pomo.

olska leta 19711721978/79 V olskem letu 1970/71 je bil estdnevni delovni teden. Uni prostori so bili v OF domu v Celju. Na razpolago je bilo samo pet uilnic (od tega so bile tri premajhne), prostori za ravnatelja, tajnitvo in raunovodstvo ter majhna zbornica za uiteljski zbor. Praktini pouk se je vril v Cankarjevi ulici v premajhnih in higiensko neustreznih prostorih vse do leta 1979. Teoretini pouk je pa bil v OF domu do konca leta 1973/74. Tedaj je ola dobila v upravljanje celotno bive poslopje olskega centra za blagovni promet in si s tem pridobila ustrezne une prostore za teoretini pouk, in sicer 9 uilnic, mladinsko sobo, 3 kabinete, zbornico in tri pisarne za upravno poslovanje. Spodnji prostori so bili oddani v najem najprej DO Zlatarni, v letu 1977 pa univerzi v Mariboru za redna predavanja vije ekonomske ole. V januarju 1979 je pa prevzela ola tudi spodnje prostore in je vanje preselila oddelke za praktini pouk in proizvodno-tehnine oddelke. Ti prostori obsegajo: dve uilnici za kuharstvo in dve uilnici za strebo ter gospodarski del teh uilnic; poleg tega pa e tudi dobre sanitarije, garderobo in olsko kuhinjo. Do olskega leta 1974/75 je bila ravnateljica ole e Francka Vidovi, v olskem letu 1975/76 je pa prevzel vodstvo predm. uitelj Jaka Majcen, ki je na tem mestu e danes. tevilo sluateljev je veinoma od leta do leta raslo. Leta 1971/72 je bilo rednih 506 in izrednih 76, zakljuni izpit jih je napravilo 76, tj. 85,4%. Leta 1975/76 je bilo rednih 490 in izrednih 18. Zakljuni izpit jih je napravilo 166, tj. 97 %. Leta 1978/79 je bilo rednih 679 in izrednih 27, zakljuni izpit jih je napravilo 159, tj. 100%. V letu 1976/77 je bil organiziran dislocirani (zunanji) oddelek v Slovenjem Gradcu z natakarskim in kuharskim oddelkom. V letu 1977/78 je imel 4 oddelke s 100 sluatelji, leta 1978/79 pa 6 oddelkov s 146 uenci, od katerih je napravilo zakljuni izpit 34 sluateljev. V olskem letu 1977/78 je zaela delati tudi poslovodska ola za izobrazbo poslovodij strebe in poslovodij kuharstva. Imela je 33 sluateljev, od katerih je konec naslednjega leta uspeno zakljuilo olanje 30 kandidatov. Za leto 1979/80 se je vpisalo 30 sluateljev. Uno osebje Leta 1970/71
Redni uiteljski zbor: Francka Vidovi, ravnateljica, Zinka Botevc, Joe Demar, Majda Golena, Boa Guek, Sonja Kavzar, Viljem Koraija, Majda Petrovski, Jurij Rojs (na novo zaposlen), Meta Kralj, Joica Struk, Nada uteri, Anica Tuan, Peter Podsedenek (na novo zaposlen). Zunanji sodelavci: prof. Mirko Vivod, dr. Marjan Veber, Joe Dobovinik, Vinko Medveek, Rezika Kene, Mirko Lenik, Joe Planinek.

1971/72
Uiteljski zbor: odel Viljem Koraija, prila Marjetka Zliar. Zunanji sodelavci: dr. Marjan Veber, Ivan Stambol, prof. Mirko Vivod, Zmaga Zuntar, prof. Rudolf Drobne, Joe Dobovinik, prof. Joko Pezdirc.

1972/73
Uiteljski 2bor: isti. Uiteljski zbor: isti. Zunanji sodelavci: dr. Marjan Veber, Ivan Stam'bol, prof. Mirko Vivod, Zmaga Zuntar, Joe Dobovinik.

1973/74
Uiteljski zbor: odel prof. Jurij Rojs, prili Marija Duej in Ljudmila Poun. Zunanji sodelavci: dr. Marjan Veber, Ivan Stambol, prof. Mirko Vivod, Hinko Vidovi, Rezika Kene, Joe Dobovinik, Zlatko Galoi, Rudolf Drobne, Joko Pezdirc, Rudi Peperko.

1974/75
Uiteljski zbor: prila Robert Miheli in Marija Sedmak. Zunanji sodelavci: Joe Dobovinik, Zlatko Galoi, dr. Marjan Veber, prof. Mirko Vivod.

1975/76
Uiteljski zbor: prila Zvone Koren in Jaka Majcen, novi ravnatelj. Zunanji sodelavci: Zlatko Galoi, Zvezdana Knez, Majda Omahen, Rudolf Drobne, Joe Dobovinik. /976/77 Uiteljski zbor: isti. Zunanji sodelavci: Ernest Piki, dr. Marjan Veber, Marija Schuler, prof. Rudolf Drobne, Joe Dobovinik.

1977/78
Uiteljski zbor: isti. Zunanji sodelavci: Ernest Piki, Viktorija Rehar, Regina Rozman, Zora Cilenek, Anica elih, Joe Dobovinik.

1978/79
Uiteljski zbor: prili Danila Lakner, Antonija Mikli, Ksenija Steiner, Zinka Toni, Janua Turk, Amalija Veren. Zunanji sodelavci: Zora Cilenek, Ernest Piki, Karel Dimec, Marjana Dolenc, Viktorija Rehar.

1979/80
Uiteljski zbor: isti. Zunanji sodelavci: Zora Cilenek, Ernest Piki, Karel Dimec, Marjana Dolenc, Viktorija Rehar, Gerhard Skaza.

Spremembe

organizaciji

Poklicna ola je enovita delovna organizacija. Do leta 1974 sta delovala kot samoupravni organ upravni odbor in zbor delovnih ljudi. Po letu 1974, po sprejetju nove ustave, se je tudi ola delegatsko organizirala. Ker ola nima 30 lanov, nima svojil posebnih delegacij in je vkljuena v 43. volilno enoto. Najviji samoupravni organ v oli je zbor delovnih ljudi, ki se sestaja po potrebi. V zboru izvajalcev so pa vsi lani kolektiva.

Spremembe

v unem nartu

Predmetnik za Poklicno gostinsko olo za poklic kuhar, natakar se je od leta 1970 do 1975 ni spreminjal. Manje spremembe doivi predmetnik v olskem letu 1975/76, ko sta bila uvedena v predmetnik predmet samoupravljanje s temelji marksizma in predmet obramba in zaita. Od tega leta dalje predmetnik ni bil bistveno spremenjen. Spremembe v predmetniku leta 1975/76 so le predvsem na raun slovenskega jezika in drugega tujega jezika. METALURKA OLA TORE OLSKI KOVINARSKI IN METALURKI CENTER Predhodnik ole je bil tromeseni strokovni teaj, ki je bil v jeseni 1945 in sta ga priredila in. Alojzij Heri in tehnik Erik Hajnek. Pedagoki vodja je bil Josip uteri. Udeleilo se ga je 35 vajencev raznih strok. Leta 1946/47 je bila ustanovljena nija strokovna ola elezarne tore. V olskem letu 1947/48 se je preimenovala v metalurko industrijsko olo tore. V tem je e bila izraena naloga, da vzgaja tehnini naraaj. Ker v torah ni bilo prostora, se je teoretini pouk vril v teharski osnovni oli pod vodstvom torskega upravitelja osnovne ole Simona Gorika. Praktini pouk e ni bil dovolj sistematien. Vajence so dodelili posameznim pomonikom. Ob podpori ministrstva za teko industrijo so se v elezarni odloili, da zgrade za olo primerno poslopje. Za to so se zlasti zavzemali direktor Andrej Svetek in inenirja Rudolf Lavri in Alojzij Heri. Podprl jih je minister Franc Leskoek-Luka. Prostor za stavbo so si izbrali na Spodnji Lipi v bliini tovarne. Dne 1. oktobra 1948 so zaeli graditi. V olskem letu 1949/50 se je zael pouk v novem poslopju, eprav e ni bilo popolnoma dovreno. Praktino je bilo treba gojence usposobiti v kovinarstvu in livarstvu. Kovinarska una delavnica je bila na oli, livarska pa v elezarni. Uencev je bilo e blizu 100, stalnih unih moi pa malo, zato je bil potreben poseben trud na obeh straneh, pri uencih in pri predavateljih. Julija 1950 je bilo olsko poslopje zgrajeno, treba ga je e bilo opremiti z napravami, orodjem in stroji za praktini pouk. Ze v zaetku olskega leta 1949/50 je bil z metalurke industrijske ole v Jesenicah premeen v tore Anton Klinar. Pod njegovim vodstvom se je uredil pouk v livarski in kovinarski delavnici, doloili so intruktorje in uvedli sodobne metode. Bilo je neprijetno preseneenje, ko je svet za prosveto in kulturo LRS po sugestiji sveta za industrijo LRS izdal odlobo, da se ukine metalurka industrijska ola ob koncu olskega leta 1951/52. Vodstvo elezarne s tem ni bilo zadovoljno. Na njegovo zahtevo je svet za prosveto in kulturo izdal novo odlobo, na podlagi katere so v torah za potrebe tevilnih industrijskih

podjetij ustanovili vajeniko olo periodinega tipa. Pouk na njej se je priel 1. septembra 1952. Toda vril se je v dveh smereh: uence iz elezarne so olali e nadalje teoretino in praktino po sistemu industrijske ole, vajenci iz drugih podjetij pa so imeli strnjeni teoretini pouk. Industrija je hitro napredovala, potreba po izuenih kadrih je rasla. Tako je prilo elezarni prav, ko je leta 1953 izel temeljni zakon o finanno samostojnih zavodih. Na osnovi tega zakona je delavski svet elezarne 3. julija 1954 sklenil, da se na novo ustanovi metalurko-industrijska ola, in sicer kot finanno samostojen zavod. Okrajni ljudski odbor je 3. novembra 1954 ta sklep potrdil. Tako so bile poslej druga poleg druge tri ustanove: metalurka ola, vajenika ola in internat, ki je pa razpolagal samo z dvema pritlinima provizorijema, v katerih je bilo uencem tesno. Stroki so bili veliki. ola si jih je v glavnem krila sama z delom v livarni, kjer si je sama izdelala svojo kupolko. Na osnovi uredbe o ustanovitvi skladov v gospodarstvu je dobila ola sredstva, da je v letih 19561957 zgradila prizidek une strojne delavnice. Leta 1958 je pa bil dograjen sodobni dom za 120 uencev. Leta 1959 so poleg njega zgradili e telovadnico. A v bliini, med olo in domom, je bil velik portni prostor, ki so ga polagoma dograjevali in izpopolnjevali. Po doloilih splonega zakona o olstvu je obinski ljudski odbor Celje 16. oktobra 1961 sklenil, da se osnuje olski industrijski kovinarski center Store, ki naj zdruuje metalurko-industrijsko olo, vajeniko olo in Dom uencev. Leta 1962/63 so samoupravni organi sklenili, naj ola slui potrebam tako elezarne kakor cinkarne in tovarne Emo, konec olskega leta 1965/66 so vajeniko olo opustili. Direktor ole je bil dolga leta Anton Klinar, ele v novejem asu mu je sledil Franc Zeli, sicer vodja praktinega pouka. Tehnolog je bil Franc Renelj, pedagoki vodja Drago Zavrnik, predmetna uiteljica Suzana Tratnik, strokovni uitelj Vladimir Gorjup, uitelji praktinega pouka so bili: Jurij ehovin, Vinko Kladnik, Franc Tajhmajster, Boidar Zohar. Pomonica pri vzgoji je bila uiteljica Anda Bavdek. 19701076 V letu 1972 je bil prejnji olski industrijsko-kovinarski center Store preimenovan v olski kovinarski in metalurki center tore. Od leta 1969/70 do 1972/73 je ola usposabljala delavce v 6-mesenih teajih za kovinarske poklice po naroilu Republikega zavoda za zaposlovanje v sodelovanju s tujimi firmami iz ZR Nemije. Skupno so usposobili 295 delavcev, od teh je bila veina iz BiH. Po enakem, sistemu so v letu 1970/71, 1971/72 in 1976 usposabljali tudi delavce za predelovalne obrate elezarne Store: (82 delavcev) ter tovarne Alpos v entjurju (20 delavcev). V decembru 1974 je bil olski kovinarski in metalurki center organiziran kot organizacija zdruenega dela, obsegajoa:

a) TOZD Poklicna kovinarska in metalurka ola tore, b) TOZD Dom uencev tore, c) Delovno skupnost skupnih slub. Sama ola je stvarno obsegala: Poklicno kovinarsko in metalurko olo tore in olo za metalurke in kovinarske delavce tore. Prva je v olskem letu 1975/76 tela 525, druga pa 60 uencev. Une osebe, ki so prile na novo: in. Joe Cernezel, Vladimir Deelak,
uitelj vzgojitelj v Domu uencev, Maks Fras, uitelj, Vladimir Gorjup, predmetni uitelj, Franc Gajek, uitelj upravnik Doma uencev, Franc Heri, uitelj-vzgojitelj, Marija Tajhmajster, uiteljica, Suzana Tratnik, predm. uiteljica, Boidar Zohar, uitelj prakt. pouka, odel v pokoj, Franc Renelj, uitelj prakt. pouka, odel v pokoj. Une osebe, ki so odle: Stanislav Arzenek, uitelj prakt. pouka, Irena Babnik, vzgojiteljica, Vladimir Deelak, uitelj-vzgojitelj, in. Joe Cernezel, Maks Fras, uitelj, Vladimir Gorjup, predm. uitelj, in. Mihael Knep, Valentin Kubale, predm. uitelj. Anton Krui, predm. uitelj-vzgojitelj, Darinka Odlazek, vzgojiteljica, Vladimir Podgorek, vzgojitelj, predstojnik Doma uencev, in. Silva Resman, Franc Raku, uitelj prakt. pouka, in. Toma Stolfa, Irena Sume, predm uiteljica, Slobodanka Vukmir, predm. uiteljica-vzgojiteljica, prof. Vladimir Virant, Cveta Zagode, predm. uiteljica, Drago Zavrnik, predm. uitelj.

tevilo honorarnih unih oseb: popreno 4 predavatelji. Preolanje uencev iz olskega centra B. K. Celje je potekalo postopno v olskih letih 1972/73, 1973/74 in 1974/75. Pregled poklicev:

a) poklicna kovinarska in metalurka ola tore (3-letna): strojni kljuavniar, kljuavniar, strugar, skoblar, orodjar, rezkalec, brusilec, kova, livar-kalupar; b) ola za metalurke in kovinarske delavce tore (2-letna): jedrar, strojni kalupar, talilec pri elektropei. V letu 1974/75 je bil dograjen prizidek unih delavnic v velikosti 800 m2. V letu 1976 pa so bili adaptirani prostori bivih unih delavnic v garderobe, jedilnico ter sanitarije. TEHNIKA OLA Ob nastanku nove Jugoslavije so bila v Celju tri velika kovinarska podjetja: tovarna emajlirane posode (EMO), cinkarna in elezarna v torah. Kovinarsko olo so imeli e prejnji lastniki tovarne emajlirane posode, cinkarna in elezarna sta ju ustanovili po osvoboditvi. V nadaljnjem razvoju se je torska ola razvila v nijo kovinarsko olo za vsa tri podjetja, cinkarna je svojo olo, ki je po predmetniku e imela znaaj tehnike srednje ole, opustila, kovinarska ola Tovarne emajlirane posode je pa postala osnova za tehniko (srednjo) olo. Naselila se je v njenih prostorih, bivem salezijanskem zavodu, zgrajenim

v Gaberju nekoliko pred drugo svetovno vojno. olo je ustanovil okrajni ljudski odbor z odlobo z dne 18. januarja 1959. Ze izza poetka ima dva redna odseka, strojnega in gradbenega, in e poseben odsek za odrasle. Izprva je bilo zelo teko za predavatelje, ola si je morala pomagati s honorarnimi, ne samo za splono izobraevalne, ampak tudi za strokovne predmete. Sasoma se je v tem pogledu stanje popravilo, tako da so konno honorarni predavatelji postali izjema. Naval na olo je bil e izpoetka velik, etudi je ola leto za letom veala tevilo sprejetih, je redno morala odklanjati mnoge prijavljence. Kot strokovna ola je e v poetku morala uvesti sprejemni izpit. Strojni odsek je prvo leto sprejel 43 kandidatov. V olskem letu 1962/63, ko je ola e imela vse tiri letnike, je bilo vseh dijakov 210. Tega tevila so se drali tudi naslednja leta. Leta 1962/63 je poslala ola v svet 34 absolventov. Naslednja leta pa redno okrog 40. Na gradbeni odsek so prvo leto sprejeli 44 dijakov, ko je ola leta 1962/63 postala tirirazredna, jih je imela 150, leta 1969/70 pa 193. Odsek ima oddelek za nizke in oddelek za visoke gradnje. V desetih letih je oddelek dal naemu gospodarstvu 230 gradbenih tehnikov. Oba redna odseka pa 489. Strojni odsek je izolal skoraj samo moke, gradbeni odsek pa tudi precej ensk. 2e prvo leto je imela ola posebno enoto za odrasle. Obiskovali so jo sluatelji s primerno strokovno izobrazbo. Zato je izprva pouk trajal 6 semestrov, pozneje so ga podaljali na osem semestrov. Zlasti prva leta je bil vpis celo moneji ko na redni oli. Niti danes prijave niso prestale. Enota ima razen strojnega in gradbenega tudi elektro in lesno industrijski oddelek. V desetih letih je dal oddelek 267 maturantov, med njimi samo dve enski. ola je dolgo pogreala delavnice. Leta 1972 so jih zgradili na Zelenici blizu Glazije na zapadni strani starega mesta. Leta 1974 so zaeli graditi tudi glavno poslopje. Prvi del so dokonali leta 1976, drugi del, ki so ga zaeli graditi leta 1979, bo dograjen leta 1981. ola pa tudi v splono-vzgojnih predmetih ne zaostaja. Dijaki se vzgajajo v smislu za umetnost, tudi poklicna usmerjenost jih nanjo vee, zlasti gradbenike. Recitacijski kroek je pod vodstvom in. Bela Bukvia e vekrat zbudil posebno pozornost. Poleg redne telovadbe je na oli tudi portno drutvo, ki goji poleg telovadbe tudi raznovrstne portne panoge, moke in enske. olski kolektiv predavateljski zbor T. .
Alfonz Urbancl, prof., dipl. in., direktor (do 1976), Joe Greak, dipl. in. (od 1. 9. 1976), Boo Jordan, prof., dipl. in., predstojnik strojnega odseka, Leander Litera, prof., dipl. in., predstojnik gradbenega odseka, Emil Kolenik, prof., predstojnik T za odrasle.

Predavatelji.
a) dipl. in.: Dane Tovornik, Joe Gerak, Cveta Sadar, Marija Ocvirk, Franc Sovine, Rasti Znuderl, Andrej Komel, Branko Karner, Marjan Zuraj; b) profesorji: Ivan Kap, Tatjana Sadnik-Vrhovec, Joica Berce, Marija Mernik, Julij Ermenc, Jelka Ravbar.

Predstojnik

olskih delavnic: Ivan Repe, in. stroj.

Uitelji praktinega pouka: tefan Potonik, Rajmund Pukl, Stane Pahi, Joe Juniko, Karli Gradinik, Rudi Ferle, Beno Robi, Jurij Arh, Aleksander Zdovc. Tehnino osebje: Franc auberger, skladinik, Vojko Urbane, Sreko Lebar in Franc Valand, KV delavci v delavnicah; Marjana Kap, materialni knjigovodja, Joica Valenak, raunovodja, tefka Jordan, tajnica, Nea Pirnat, istilkahinica.

Prostori v Gaberju v poslopju, ki so ga blizu tovarne EMO tik pred vojno zgradili lazaristi, so bili za potrebe tehnine ole popolnoma nezadostni. est razredov ole za mladino je imelo pouk v improviziranih prostorih delavnic. Zaradi pomanjkanja uilnic sta bila dva razreda uencev na praksi. Sedem oddelkov zaposlenih ni moglo prieti s poukom. akalo je pa na prostore tudi 150 rednih in 200 izrednih tudentov vije ole. Nart za stavbo je projektiral celjski Zavod za napredek gospodarstva (zdaj Razvojni center), gradnjo je izvrilo gradbeno podjetje Ingrad s kooperanti, pri ureditvi okolja je delalo Cestno podjetje. Mnogo prostovoljnega dela je opravila mladinska organizacija Tehnike ole, nadzorno skupino so pa tvorili lani olskega kolektiva. Temeljni kamen je bil poloen 20. septembra 1974, gradbena dela so se priela aprila 1975. Zgradba ima 9.500 m2 bruto povrine. Gradbeni stroki na 1 m8 povrine znaajo 592.000 S din, kar predstavlja eno izmed najcenejih gradenj tovrstnih objektov v Sloveniji. Za kritje strokov so se obvezali za prispevek: Skupnost za izgradnjo objektov posebnega pomena Celje Skupina obine alec Skupina Izobraevalne skupnosti Lako Skupina obine Slovenske Konjice Skupina obine Mozirje Izobraevalna skupnost Slovenije

42,000.000 din 4,318.000 din 1,358.000 1,239.000 285.000 19.800 67,285.800 din din din din din

S to gradnjo je dovren ele prvi program. Novo poslopje ima poleg soprostorov 24 uilnic, a za strojno tehniko olo za mladino jih je treba 16, za gradbeno srednjo in delovodsko jih je treba 12, za kemijsko tehniko in laborantsko 6, za elektrotehniko olo za odrasle 2, za vijo strojno in gradbeno pa 4. Treba bo e dodati 16 uilnic, da jih bo skupaj 40. S tem bo konana prva faza. Zdaj se bo e torej moral veinoma vriti izmenini pouk. V drugi fazi bi pa bilo treba zgraditi za poklicno olo: 10 uilnic za kovinarje-zlatarje, graverje, urarje, avtomehanike, 6 uilnic za gradbenike. Poleg tega e 4 uilnice srednje tehnike kemijske in poklicne kemijske ole. Verjetno bo pa usmerjeno izobraevanje zahtevalo e kake izpremembe.

Izpremembe

v unem

osebju:

prof. Ivan Kap, je zapustil olo 31. avgusta 1974, ko je kot direktor prevzel vodstvo pedagokega olskega centra. Istega dne je zapustil olo dipl. in. Alojzij Agre. Dne 30. decembra 1976 je pa bil upokojen Rajmund Pukl, uitelj praktinega pouka. Na novo nameene une osebe: Mara Cak (1971), Ana Ocvirk-Lipinik
(1972), Janez Peterman (1972), Eva Franc Kokli (1973), Marija Marovt Alojz Agre (1974), Martin Lipinik (1975), Ljuban Sega (1975), Marjan Volf (1976), Katja Jug (1976), Jelka Gril-Strnad (1972), Janez trubelj (1973), Rudi Jeri (1973), Janez Sotar (1975), Marijan Turinik (1975), Peter Bregar (1976), Ludvik Akerc (1976), Selevek (1976). (1972), (1973), Prelog tefan

tevilo uencev v olskem letu 1976/77 Redna (srednja) uencev Gradbeniki Strojniki Kemiki 392 379 37
808

Veerniki Strojniki Elektro Gradb. delov. Skupaj: Vija izredna Gradbeniki Strojniki Kemiki Elektro Konfekc. Skupaj :

84
16

47 147 tudentov 32 54 22 41 4 153

Skupaj:

Vija

redna

tudentov 70 76 146

Gradbeniki Strojniki

Skupaj :

OLSKI CENTER BORISA KIDRIA Skrb za splono, ne samo za strokovno izobraevanje vajencev sega precej dale nazaj. Ze v zaetku prejnjega stoletja so morali vajenci obiskati nedeljske ole. Po uvedbi nove ole (1869) je bila ta obveznost potisnjena v ozadje. Novela iz leta 1883 pa predpisuje veerni in nedeljski pouk v tako imenovanih obrtnih nadaljevalnih olah. Ze tisto leto je bila taka ola ustanovljena tudi v Celju. Med prvo svetovno vojno je pouk v oli popustil, po konani vojni ga je bilo treba obnoviti. Druga svetovna vojna je bila pogubna tako za obrt kakor za vajeniko olstvo. A e v jeseni 1945 se je olanje vajencev obnovilo. Ze tedaj jim je socialistina praksa nudila posebno zaito, ki so ji dali tudi pravne oblike. Pouk se je vril v glavnem v poslopju II. in III. osnovne ole in v Obrtnem domu. ola za oblailne stroke je bila prva leta v Gaberju, v hi-

i za vojanico. ola je postala samostojen zavod s stalnim uiteljskim osebjem in honorarnimi predavatelji. Spomladi 1955 je dobila svoj dom v preurejenem vojakem skladiu na Ljubljanski cesti. Glavne stroke, kovinarska, lesna in oblailna, so dobile svoje specialne predavatelje. V olskem letu 19551956 so zaeli olo obiskovati frizerski in v naslednjem letu e slikarsko-pleskarski vajenci. Leta 1959 je imela ola e 22 razredov in 480 uencev. Tedaj so ji dali ime vajenika ola Borisa Kidria. Dotlej je bil pouk veinoma v tromesenih teajih, tedaj je pa postal celoleten: dva dni ola, ostale dni v tednu praktino delo v delavnici. Le slikarsko-pleskarski vajenci s podeelja so imeli e nadalje strnjen pouk. Manje vajenike ole za posamezne stroke so bile tudi drugje: v Lakem, Rogaki Slatini, Slovenskih Konjicah, otanju, Velenju, alcu zadnja je sprejela tudi vajence prejnjih ol v Braslovah in Preboldu. Te ole so postopoma ukinili. Uence je prevzela celjska vajenika ola Borisa Kidria za razne stroke. Bila je e nadalje celoletna. Razen tega sta bili v celjski obini e dve vajeniki oli kovinarske stroke, katere so v treh letnih izmenah pouevale vajence. Prva je bila v Celju, obiskovali so jo kovinarji, zlatarji in urarji s podroja vse republike. Stanovali so v Domu Duana Fingarja. Druga je pa bila v torah in so ji tudi zgradili internat. Tovarna emajlirane posode je imela e svojo industrijsko in elezarna v torah svojo posebno metalurko olo, ki sta bili celotni in se je v njih pouk vezal s praktinim delom. Podobno olo za vso dravo so ustanovili pri steklarni v Rogaki Slatini. Tako olo je za svoje potrebe ustanovil rudnik Velenje, razen rudarskega je dobila tudi elektrotehnini oddelek. Dne 10. julija 1962 je bil z odlobo obinskega ljudskega odbora v Celju ustanovljen olski center Borisa Kidria z zdruitvijo vajenike ole Borisa Kidria v Celju, vajenike ole za kovinarsko stroko v Celju in vajeniko olo v alcu. Ustanovitelj zavoda je bil obinski ljudski odbor v Celju, soustanovitelj pa obinski ljudski odbor v alcu. Center je e ob ustanovitvi dobil loene oddelke za mladino (od 14. do 18. leta) in za odrasle (nad 18 let). Zdruil je pod enim vodstvom pet ol: 1. poklicno olo kovinarske stroke (za vzgojo kljuavniarjev, orodjarjev, strugarjev, kleparjev, kovaev, finomehanikov, urarjev, zlatarjev, graverjev, optikov); 2. poklicno olo avtomehanine stroke (za vzgojo avtomehanikov in kleparjev); 3. poklicno olo oblailne stroke (za vzgojo krojaev, ivilj, modistinj, krznarjev); 4. poklicno olo frizerske stroke (za vzgojo mokih in enskih frizerjev in pedikerjev); 5. olo za poklicne voznike motornih vozil. Vse ole imajo skupno nad 1.000 uencev (mladine in odraslih) in nad 40 oddelkov, raunajo na vsakega okrog 30 uencev. Bilo bi jih e

ve, ako bi jih nekaj ne bili poslali drugam: pleskarje v Kranj (1963/64), pearje in vodovodne intalaterje v Ljubljano (1963/64), mizarje v Sevnico (1964/65), 50 kovinarjev v rudarsko-industrijski center v Velenju (1967/68), en oddelek usnjarske stroke leta 1968/69 h Konusu (tovarni usnja) v Konjice. Za frizerje so pa strnili pouk na 24 tednov, ki jih po 12 opravijo v enem letu. Uencev je bilo: leta 1963/64 793, 1964/65 828, 1965/66 855, 1966/67 1.131, 1967/68 1.122, 1969/70 1.209, 1970/71 1.297, 1971/72 v 47 oddelkih 1.301, kar je viek v tevilnem obsegu zavoda, 1972/73 1267, 1973/74 1.106, 1974/75 955 v 36 razredih. V olskih letih 1971/721974/75 se je tevilo uencev zmanjalo, ker so jih za nekatere kovinarske poklice kljuavniar, strugar, orodjar zdruevali v olskem kovinarsko-metalurkem centru v torah. Poleg mladinskih oddelkov so bili v centru formirani oddelki za odrasle kovinarje, po dva oddelka do leta 1965, ko je zaradi zahtevnosti unih programov, ki so bili izenaeni z redno olo, zanimanje upadlo. ola za poklicne voznike motornih vozil, ki obsega 520 unih ur, je bila formirana leta 1964/65. Doma so trije oddelki, nekaj oddelkov je pa v drugih krajih dislociranih. Sedanja struktura Centra (1976177) Uencev Avtomehanina poklicna ola Kovinarska poklicna ola Oblailna poklicna ola Frizerska poklicna ola Skupaj 385 202 254 114 955 Oddelkov v dveh izmenah 13 8 11 4 36

ola voznikov motornih vozil: 10 oddelkov (3 doma, 7 dislociranih: v Kopru, Gornji Radgoni, Rogaki Slatini, Poljanah, Slovenski Bistrici, Mozirju in Breicah) z 250 sluatelji za C in E kategorijo ter 2 oddelka teajnikov za A in B kategorijo. Za realizacijo programa je planiranih 26.320 ur pouka. Celotni Center ima 1.267 uencev in 47 oddelkov. Uilnic je pa samo 14, izmed katerih jih ustreza 6 za oddelke po 3035 uencev, ostale so pa tesne. Uspeh je pa kljub temu dober: dosega (po popravnih izpitih) 94 do 97,15%. Do leta 1960 sta bili na oli dve obliki pouka: celotni, pri emer so bili uenci 2 dni v tednu v oli in 4 dni v delavnicah; periodini za

uence iz oddaljenih krajev, ki so morali stanovati v domu Ivanke Uranjekove in so hodili v olo 72 dni, ostale dneve so pa bili v delavnici. Po letu 19G0 se je vril praktini pouk tudi v oli in se je zato tevilo delovnih dni podaljalo od 72 na 105, na dan je prilo blizu 7 unih ur. Po zakonu o srednjem olstvu iz leta 1967 je pa vkljuen v olsko delo tudi praktini pouk v delavnicah. Po letonjem predpisu nadzoruje ola praktini pouk v delavnicah po svojih uiteljih praktinega pouka. Odnos med splonoizobraevalnimi in strokovnimi predmeti je bil v letu 1955/56 1:1,5, v letu 1974/75 pa 1:1,8 za prve in 1:1,3 za tretje razrede. Z uvedbo novega predmeta samoupravljanje s temelji marksizma se uvajajo uenci v pojmovanje v duhu marksizma in leninizma urejene drube, pri tem morajo samoupravo izvajati tudi praktino v svojih razrednih in olskih skupnostih. Po perspektivnem planu je predvideno, da prideta sedanja avtomehanina in kovinarska ola v sestav tehninega centra v Celju. V sedanjih prostorih bi ostali poklicna frizerska in oblailna ola, v katerih bi se uvedel kabinetni pouk. Sicer se predvideva, da bi se splonovzgojni pouk podaljal e za dve leti, sledili bi mu pa dve leti strokovnega pouka. S tem bi poklicna ola dobila znaaj sedanje srednje ole.
Ravnatelji: Bogomir Zdolek (19451947), Rudolf Macarol (19471978), Zlata Marek (19481955), Darinka Jot (19551957), prof. Ivan Leskovek (19571963, 19631977), in. stroj. Daniel Tovornik (1977 , prej prof. tehnine srednje ole). Predmetni uitelji: Fina Cernel (19571977), Marija mak (19581972), Franc Lunik, Franjo Sega, Bogomil pacapan (19621977), Leopold Veber (1965 1966), Rudi Avgutin (1968), Bogomir Goriek, Franc Kolar (19621965), Vlado Gorjup, pomonik ravnatelja (19621972), Franc Plevak (19701971), Ludovik Zupane ( 1976), prof. Irena Mrvi-Jug (19691972), Tatjana Debi (1962 1973), Peter Vipotnik (19681973), prof. Irena Sume (19711974), Vera OrenikJuhart (19691973), Martin Stajner (19661970), prof. Irena Krepel (19691970), Avgust Dosedla (19661969), Boena Mlakar-Lorbek (19651973), Marija Kriaj (1969), prof. Franc Verdev, namestnik ravnatelja (1969), prof. Elizabeta Veber (1969), prof. Franc Erjavec (1970), prof. Marija Erjavec-Zupani (1971), Franc Vravnik (1971), prof. Vlado Veber (1972), prof. Milko Mikola (1972), prof. Ivica Rojnik (19731975), Niko Veber (1977), Vanida Zyder (1977). Strokovni uitelji: Karel Golob, slikarski mojster (19451963), Ludovik Seliek, krojaki mojster (19451963), Franjo Verdnik, elektrotehnini mojster (19451963), Branko Dobrave (19451960), Ivan Drofenik, strojni tehnik (1961 1972), Marija Negli-Zupani (1950 ), dipl. in. stroj. Joe Jarh (19731975), tefan Simoni (19711972), Mirko Menar (19711973), Marija Fink (1970 1973), dipl. in. stroj. Cvetan Stojilkovi (19691973), in. org. dela Vekoslav Robida (19731974), Slavko Tere (19691970), Franc Medved, strojni tehnik (19661969), Alojzij Napret (19621974), Dimitrij Pipan (19661971), Franc Rojnik, strojni tehnik (1964), Stanislav Storman, strojni tehnik (1962), tekst. in. Irena Terek-Kresnik (1966), Milan Sitar (1978), Franc Fermentini, strojni tehnik (19711975), Edvard Uanjek (1972), Viktor Kukec, prom. tehnik (19721973), Ivan Schuller (1973), Milan Leutek (1973), Joe ild, strojni tehnik (19731974), Edo Bah, strojni tehnik (19751976), Rajko Krinik, ped. akad. (1975), Marija Praznik-Kralj, ped. akad. (1975), stroj. in. Iztok Ber-

toncelj (1976), Ivan Kuar, Milan Lah (1959), Stanko Leskovek (19651969), Franjo Medved (1969), Ferdo Lorbek (1961), Alojzij Napret (19621974), Franc Rojnik, Viktor Kukec (19721973), Milan Ster (19721973), Zvonimir Horvati (1964), Janko Drofenik (19671972), Joefa Ravnak (1975), Majda Hohnjec (19691972), Miroslav Kralj (19701973), Marija Veber (1964), Marija Ahtik (1969), Ivan Dreek (1970), Marija Kumer (1972), Vinko Tajnek (1974), Joefa Ravnak-Siter (19751976), Vida Beki-Zupan, akad. slikar (1976), Janko Zliar (1976), Franc Turnek, modni modelar (1977). Upravni delavci: tefka Ocvirk, tajnik (19661970), Marija Dojer-Guek, upravni pravnik (19541969 na okraju, od 1970 tajnik Centra), Marija Breko, raunovodja (19651970), Vida Vidmar, ekon. tehnik, raunovodja (19711977), Dolores Sotari, ekon., raunovodja (1977), Milena Kunej-Grmi, administrator-blagajnik (1978), Veronika Stingl-Berlonik, materialni knjigovodja (1960 1970), Terezija Kos-Bevc, kuharica (19741977). Uno in upravno osebje (1977): Franc Erjavec, prof., Milko Mikola, prof., Vlado Veber, prof., Marija Kriaj, predm. u., Marija Cmak, predm. u., Franc Verdev, predm. u., Irena Kresnik, predm. u., Marija Erjavec, predm. u., Franc Vravnik, predm. u., Elizabeta Fier-Veber, predm. u., Edvard Uajnek, predm. u Franc Rojnik, strokovni u., Stane Storman, strok, u., Marija Veber, u., Ivan Kuar, strok, u., Vinko Tajnek, u., Marijana Kumer, u., Marica Ahtik, u., Franc Oreek, u., Ivan Schuller, nadzornik, Milan Leutek, intruktor, Marija Dojer, tajnik, Vera Stingl, administrator upok., Veneslav Jot, hinik, Ivan Hudina, hinik, Helena Ocvirk, snailka, Rajko Krinik, predm. u., Marija Praznik, predm. u., Marija Erjavec, prof., Mihaela Zalokar, snailka, Vida Beki-Zupan, akad. slik., Silvo Gorenek, nadzornik praktinega pouka, Iztok Bertoncelj, strokovni uitelj, Janko Zliar, uitelj praktinega pouka, Ignacij Sivec, predavatelj OZ, Ivica Oberan, istilka, Jovana Hai, istilka, Niko Veber, predm. u., Albin Spegli, hinik, Danijel Tovornik, ravnatelj, Vanda Zyder, prof. Franc Turnek, uitelj praktinega pouka, Dolores Sotari, raunovodkinja, Vida Fermentini, raunovodja izstopila. Zunanji sodelavci (1977): Ivan Koenina, dipl. in., Martin Senica, in., Alojzij Melavc, elektrotehnik, Mojmir Roi, optik, Silvo Komplet, uitelj, Ivan Leskovek, zlatar, Rihard Stani, instrumentar, Ana Lisac, u., Franc Mlakar, kroja, Duan Godnik, urar, Olga Gmajner, pred. u., Franc Razpotnik, dipl. in., Milan Zevart, dipl. oec., Ivan Leskovek, prof., Marjan Gole, prof.

KMETIJSKI IZOBRAEVALNI CENTER Na zaetku je srednja vrtnarska ola, ki jo je ustanovilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS spomladi leta 1946 na dravnem posestvu v Medlogu. Ko je bil leta 1947 v Mariboru ustanovljen kmetijski tehnikum, se je srednja vrtnarska ola preselila v Maribor, v Celju ji je pa sledila enoletna nija vrtnarska ola zelenjadarske smeri. Ustanovitelj te ole in operativni organ je bilo ministrstvo za kmetijstvo LRS oddelek za strokovno olstvo. Za lokacijo v Celju se je ministrstvo odloilo zaradi ugodnih podnebnih in talnih razmer ter zaradi ugodnega gospodarskega in zemljepisnega poloaja. Vrtnarska ola je imela poleg pouka tudi nalogo, da pomaga preskrbovati delovno ljudstvo z zelenjavo in drugimi kmetijskimi proizvodi. olsko posestvo je obsegalo okrog 60 ha kmetijske obdelovalne povrine. Za proizvodnjo zelenjave je bilo namenjenih 10 ha. Ostali svet so

uporabljali za poljedelstvo, sadjarstvo in ivinorejo. Potreben je bil tudi gnoj, saj so morali im ve pridelati, kar brez gnojenja ne bi bilo lo. Ko je bila ola ustanovljena, je bilo na posestvu le nekaj lesenih zaprtih gred in zastarel enokapni rastlinjak. Hitro so zaeli delati in so v prvi etapi zgradili okoli 1.000 m2 sodobnih oknjakov in en dvokapni rastlinjak z leseno konstrukcijo v izmeri 100 m2 s prizidkom za pomone delovne prostore in kotlarno za centralno gretje. Ko se je preskrba izboljala, se je pokazala tudi potreba po cvetju. Tedaj so dogradili e en cvetlinjak v izmeri 200 m2 in postopoma razirili zaprte grede na 3.000 m2 koristne povrine. S tem so si ustvarili monost, da so razirili proizvodnjo zgodnjih vrtnin vseh vrst. Leta 1953 so prikljuili vrtnarstvu podjetje Javni nasadi in prejnjo mestno cvetliarno. S tem se je poveala okrasna vrtnarska proizvodnja. Na povrini 3 ha so uredili tudi drevesnico okrasnih rastlin vseh vrst od trajnic do drevnin. Skrbno so se bavili z govedorejo zaradi mleka in gnoja, ukinili so pa praijerejo in kokojerejo. Poleg tega so 8 ha zemlji zasadili s hmeljem in zgradili novo hmeljsko suilnico. V stranskem poslopju nasproti graini so uredili internat za deke in kuhinjo s pomonimi prostori, v nekdanji Stigerjevi vili ob Ljubljanski cesti so pa uredili 1 uilnico, zbornico s kabinetom in knjinico, internat za dekleta ter nekaj stanovanjskih sob za predavatelje ole. Ti prostori niso ustrezali. V internatskih oddelkih ni bilo dovolj spalnic, imeli pa tudi niso bolnikih sob in kopalnic. Za 3 stalne predavatelje in ravnatelja so bile na razpolago le tiri manje sobe brez pritiklin. Leta 1950 je zato Okrajni ljudski odbor v sporazumu s Svetom za strokovno olstvo loil olo z internatom od vrtnarije. olo in internat je prevzelo v svojo skrb mesto, vrtnarija je pa postala mestno gospodarsko podjetje. Tako je ostalo do leta 1961. Tedaj je mestni ljudski odbor vrtnarijo gospodarsko zdruil s svojim kmetijskim posestvom na Lavi (sede Zgornji Lanov). Leta 1963 se je kmetijsko posestvo zdruilo s Kmetijskim kombinatom v alcu. Vrtnarska ola se je pa spojila s poljedelsko olo v Vrbju, ki se je preselila v Celje (1961), prikljuili so tudi kmetijsko olo v entjurju in je tako nastal Kmetijski izobraevalni center s sedeem v Medlogu. Uenci in uenke so bili iz raznih krajev Slovenije. Treba jih je bilo spraviti pod streho v internatu. Deke so nastanili v starem poslopju (bivi graini), kjer so bili razen kuhinje s shrambo in jedilnico tudi prostori, potrebni za pouk. Deklice so pa ostale v bivi veliki Stigerjevi vili ob Ljubljanski cesti, precej dale od unih in prehrambenih prostorov in delovi. Tudi uno osebje je e imelo v vili na razpolago nekaj sob. Vse je pa bilo silno pomanjkljivo in v celoti provizorno. Za praktino delo svojih uencev je ola dobila od vrtnarije potrebna zemljia. Medtem se je tudi izboljevala nastanitvena sposobnost. Leta 1964 je LRS poleg stare zgradbe (bive graine) zael graditi dopolnilni olsko-internatski objekt za 50 uencev. Vendar je bilo e premalo, saj so se na zavodu vrili tudi razni teaji, zato so leta 1964 na zahodni

strani prve nove zgradbe zgradili e eno, v kateri je bilo razen za olsko delo dovolj prostora za nastanitev okrog 200 gojencev, mokih in enskih. Sasoma se je menjal notranji ustroj same ole. Izprva je bila zelenjavska, nato tudi cvetlina, v nartu je pa imela celo pouk v poljedelstvu in ivinoreji. Leta 1953/54 je postala ola specialno vrtnarska. Uni program v vrtnarski stroki je poslej obsegal cvetliarstvo z dendrologijo (drevesniarstvo) vezanje cvetja, vrtno in parkovno tehniko ter organizacije vrtnarske proizvodnje. V olskem letu 1962/63 so po novem unem programu razdelili uence v dva specialna oddelka: zelenjadarski ter cvetliarski. V olskem letu 1964/65 so dodali e oddelek za parkovne vrtnarje. V prvem letniku so uredili pouk tako, da je bil od 1. novembra do 31. marca teoretien, vendar ga je spremljala tedenska praksa 12 ur. Potlej je sledila tedenska praksa 42 ur. Za poitnice je bilo doloenih mesec dni v drugem letniku, ki je imel pouk od 1. novembra do junija. V olskem letu 1971/72 je bilo vpisanih v oli: 117 fantov in 170 deklet, skupaj 287. Oddelki leta 1973/74: vrtnarska ola v Medlogu (cvetliarsko-parkovno vrtnarstvo), ola za kmetovalce v entjurju, kmetijsko-gospodarska ola v entjurju, podruni oddelek na Muti. Vrtnarska ola je imela celotni in periodini pouk. V zadnjih dveh letih so imeli gojenci pozimi teorijo povezano s prakso; poleti pa so pouk prekinjali z obasnimi praktinimi vajami. Uenci ole so bili iz raznih krajev Slovenije. V zgradbi v Medlogu so uredili fantovski internat z delovno sobo. Ukinjeno je pa bilo delo kmetijskega iz Vrbja v Medlog preseljenega oddelka.
Vodstvo ole: prof. Franc Vardjan (19451948), Franc Korber (19481953), in. Janez Ogner (19531964), dipl. in. agr. Tone Jenterle (19641975), dipl. in. agr. Marijan Drobne (1975). Uno osebje: Anica utari (19471954), Marija Vatovec (19471949), Lojze mid (19471949), Zora Oset (19471950), Slavko Kokot (s presledki do 1971), Valentin Stante (19471948), Franc Vardjan (19471948), Martin Cimerman (19471948), Janez Ogner (19481968), Franc Korber (19481953), Ljubinka Penik (19491950), tefka Belej (19491950), Milko Jelovek (19491951), Jakob Boi (1949), Ivo Podpean (19491950), Ludvik Dermol (19491963, 19681971), Hilda Bolka (19501952), Vida kljarevski (19501954), Karel Arko (1952 19601, Joe Jauk (1953), Breda Zupani (19541958), Albina Horvat (19541958), Avgusta Zavrnik (19581960), Antonija Sodja (19601965), Breda Svetina (1960/61), Milica Vuga (19611969), Anica Nosan (1962), Franc Gril (1962), Izidor Horvat (19621964), Jernej Borovnik (1962), Maks Pelinik (1962), Ivan Veber (19621975), Ivo Velikanje (1962/63), Tonka Podjavorek (1963/64), Branko Resman (1964), Zvonimir Kavi (1964), Bojan Vrabi (1965), Slavko Kokot ml. (1969/70 in 1974), Vanja Korbar (1969), Irena Roje (1971), Slavko Ale (1971), Jerica Ambro (1975), Branka Cerovac (1975).

OLA ZA MEDICINSKE SESTRE OLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA 2e prva leta po osvoboditvi se je pojavilo silno pomanjkanje srednjega medicinskega kadra, zlasti medicinskih sester. Ne samo zato, ker so sestre redovnice zapustile bolnico, tudi delo je silno naraslo. To velja za bolnice sploh, v izredno veliki meri pa za celjsko. V splonem po mednarodnem merilu naj bi na enega zdravnika prili dve medicinski sestri. V republiki Sloveniji je pa bilo v zaetku leta 1955 priblino 1.000 zdravnikov in 600 medicinskih sester. Celjska bolnica je e imela ve ko dvakrat toliko postelj kakor pred vojno. Letno se je v njej zdravilo okrog 15.000 bolnikov. tevilo oskrbnih dni je naraslo na okrog 175.000. Priakovali so, da bo obojno tevilo hitro naraalo. Umevno je, da je vodstvo celjske bolnice (ravnatelj primarij dr. Zvonimii uteri) svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pri republiki vladi na to opozarjalo, izjavljalo je tudi, da bo po svojih moeh pomagalo. V Ljubljani so to razumeli. Bili sta tedaj v Sloveniji dve oli za medicinske sestre, ljubljanska in mariborska, ki stanja ne bi bili mogli popraviti. Za tretjo olo je v prvi vrsti prilo v potev Celje. Tu se je bolnica izgrajevala in v gradbeni program je bilo mogoe vkljuiti tudi olo. 2e sredi leta 1954 je svet za zdravstvo in socialno skrbstvo na osnovi uredbe o strokovnih olah v sporazumu s svetom za prosveto in kulturo izdal odlok, da se ola ustanovi. Po besedah odloka se ola za medicinske sestre ustanovi kot srednja strokovna ola. Ustanovitelj je svet za zdravstvo in socialno politiko LRS. V nadaljnjih dolobah odloka se navaja: Namen ole je usposobiti uenke za nego bolnikov, za pomo zdravnikom, za nadzorstvo nad nijim strokovnim osebjem pri negi bolnikov, za vodstvo sestrske slube manjih oddelkov bolnic, za delo v dispanzerjih, za patronano slubo ter zdravstveno vzgojno delo. olanje traja tiri leta. Pouk je teoretien in praktien. Uni program predpie svet za prosveto in kulturo na predlog sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS. Pri oli se ustanovi internat. V olo za medicinske sestre se lahko vpiejo uenke, ki so uspeno konale nijo gimnazijo ali osemletko, ki so stare najmanj 18 let, vendar ne ve kot 24 let, ki so duevno in telesno zdrave. Pred sprejemom v olo morajo biti uenke zdravniko pregledane. Diplomski izpit na oli daje kvalifikacijo za naziv zdravnikega pomonika (medicinske sestre). olo za medicinske sestre vodi ravnatelj, ki mora biti zdravnik ali medicinska sestra z najmanj 10-letno prakso. Vsi zdravstveni zavodi v Celju morajo dajati oli za medicinske sestre v Celju pomo pri praktinem pouku uenk.

S t r o k e za vzdrevanje ole do konca leta 1954 in stroke investicij nosi ustanovitelj. Odlok sta podpisala predsednik sveta za prosveto in kulturo LRS dr. Adolf Vogelnik in predsednik sveta za zdravstvo LRS Tone Fajfar. Leta 1955 je skrb za vzdrevanje ole prevzel okraj Celje, ki je tudi postal ustanovitelj. Z odlokom z dne 31. januarja 1955 je okrajni ljudski odbor imenoval prvi upravni odbor ole, ki je po pravilu posloval za tekoe olsko leto. V njem so bili: Slava Skrabec, upraviteljica ole; Dominika Marini, zastopnica mestne poliklinike; dr. Franja Zavrnik, ef dermatolokega oddelka; Borut Pajer, zastopnik sveta za prosveto OLO; Stane Polajnar, zastopnik sveta za zdravstvo in socialno politiko OLO; Anica Pirnat, zastopnica Socialistine zveze delovnega ljudstva; Elizabeta oln, gojenka ole. Za strokovnega intruktorja ole je svet za zdravstvo in socialno politiko imenoval mariborskega primarija dr. Emana Pertla. olski odbor, imenovan 22. septembra 1955, je imel sestav, ki je v veji meri ustrezal znaaju ole. V njem so bili: Anica Pirnat, zastopnica sveta za zdravstvo in socialno politiko; dr. Franja Zavrnik, zastopnica splone bolnice; dr. Franc Verdelj, zastopnik mestnega sindikalnega odbora zdravstvenih delavcev; Gabriela Ka, zastopnica Drutva medicinskih sester; Helena Bitenc, zastopnica Socialistine zveze delovnega ljudstva za III. etrt; Franc Sirk in Marija Kran, zastopnika profesorskega zbora; Slava Skrabec, direktorica; Tone Grm, zastopnik mestnega odbora Zveze borcev NOB. Za predsednika je odbor izvolil profesorja Franca Sirka. Ob zaetku prvega olskega leta se je vpisalo v olo 52 uenk. Izdelalo jih je 38, med njimi 9 s popravnim izpitom. Pouk se je zael s tirinajstdnevno zakasnitvijo 1. oktobra 1954. Za uilnico je bolnica dala na razpolago svojo predavalnico, za olski konvikt pa drugo nadstropje e nedograjenega bolninega trakta. Otvoritvena slavnost je bila ele 25. novembra. Razen drugih predstavnikov se je je udeleil pomonik sekretarja sveta za zdravstvo in socialno politiko dr. Ravnikar. Direktorica je pozdravila udeleence s primernim nagovorom, dr. Ravnikar je pa naslovil na dijakinje primerne spodbudne besede. Pred zakljukom slavnosti so dijakinje nastopile s primernim programom. Ker ola ni imela svojih prostorov, je prila takoj na dnevni red njihova preskrba. Ravnateljica Skrabeva je menila, da bi ola morala imeti svoje poslopje z lastno kuhinjo in vrtom. Gojenke bi imele v lastnem poslopju in v vrtu bolji zrak, kar bi vplivalo na njihovo delovno sposobnost, v lastni kuhinji bi se pa praktino uile gospodinjstva. Vendar so se odloujoi initelji odloili, da se potrebni prostori zgrade v sestavu bolnice. Sploni projektivni biro je dobil nalogo, da izdela glavni projekt. Delo je kot zunanji sodelavec izvril in. arh. Platner s pomojo tehnika Janeza Kloparja,. oba sta bila sotrudnika oddelka za sanitetno arhitekturo pri Centralnem higienskem zavodu. Svet za zdravstveno in socialno

politiko je projekt sprejel in izvrni svet LRS je potrdil investicijski program. Stroki so bili proraunani na 165,000.000 din. Gradnja naj bi se v pravem kotu naslonila na e obstoje jugovzhodni trakt bolnice na njegovi zahodni strani. Projekt je zajemal kletne prostore, pritlije, I. in II. nadstropje. Kletni prostori so bili predvideni za ivilske shrambe in delno tudi za premog in drva, pritlije za bolnino kuhinjo s kapaciteto okrog 1.800 obrokov, kuhalo bi se na elektriki, ako bi sluajno odpovedala, na trdem gorivu. V prvem nadstropju bi bile slaiarna, jedilnica za zdravnike in jedilnica za drugo osebje, vzhodni del s teraso bi pa sluil oli in konviktu. Drugo nadstropje bi v celoti sluilo oli in konviktu, ki bi mu pripadala tudi veranda v nadstropju. Prvo leto so bile vaje samo v negi bolnikov, za pouk v gospodinjstvu ni bilo prave monosti, ker ola ni imela lastne kuhinje. e v zaetku se ravnateljica pritouje, da ima za uvajanje gojenk v prakso, bolniko sestro kot instruktorico samo v kirurgiji, v internem oddelku dela z gojenkami sama, pri ginekologiji pa nima nikogar. Tudi v sobah in pri leiih ni pravega reda, ki bi bil potreben, da se ga gojenke naue. To je bilo v zaetku. Pozneje je bilo bolje. O tem poroa ravnateljica v Savinjskem tedniku leta 1956. Po njenem poroilu so dekleta zelo pridna. V internatu vse pospravijo in poistijo same, tako da ni treba za pomo nobene enske. Je pa tesno. Imajo sicer zrano verando, a potreben bi bil vrt, kjer bi se lahko sprehodile in odpoile. Ravnateljstvo bolnice ureditev vrta obljublja, ima pa toliko brig, da vsega ne more napraviti. Dekleta delajo v oddelku dopoldan 3 do 5 ur, opoldne imajo uro odmora, popoldne pa olo. V vsakem oddelku delajo 3 do 6 tednov, nato delajo kolokvij, ob koncu leta pa imajo izpit ez vso v letu obdelano snov. Gojenke II. in III. razreda imajo v poitnicah enomeseno prakso v bolnici ali v preventivni slubi. Za vzdrevanje reda niso potrebna nikaka prisilna sredstva, zadoa samo stroga doslednost. Na zavodu je mladinska organizacija, ki je vano dopolnilo pri vzgoji in pouku. Na zavodu sta samo dve stalni nameenki: ravnateljica sama in ena medicinska sestra. Pozneje so pa bile stalno pri internatu in oli medicinske sestre: Boa Centrih, Tonka Podgorek, Marija Karlin, Antonija Jake, Bogomila Romih. Vsi predavatelji so bili honorarni. Prva leta se je utilo pomanjkanje strokovnih unih knjig. Predavatelji so sestavljali skripta, deloma so pa nudili vsaj sestavke za najvaneja vpraanja. Uni nart je obsegal splone izobraevalne in strokovne predmete. V bistvu je e tak, kakren je bil v poetku, v podrobnostih se je seveda nekoliko menjaval. Tu navajam une predmete, ki so se uili prva tiri leta. Splonim izobraevalnim predmetom slede v pregledu strokovni predmeti:

I. razred: slovenski jezik, angleki jezik, latinski jezik, matematika, biologija, gospodinjstvo, zgodovina, telesna vzgoja, petje, anatomija, higiena, nega bolnika. II. razred: slovenski jezik, angleki jezik, matematika, zemljepis, predvojaka vzgoja, telesna vzgoja, mikrobiologija, higiena, farmakologija, notranje bolezni, kirurgija in prva pomo. III. razred: slovenski jezik, angleki jezik, temelji drubene in dravne ureditve F1JRJ, psihologija in pedagogika, predvojaka vzgoja, higiena, fizkultura, tuberkuloza, dermatologi j a, otroko zdravljenje. IV. razred: slovenski jezik, angleki jezik, telovadba, predvojaka vzgoja, nevropsihiatrija, porodnitvo in ginekologija, okulistika, zdravstvena prosveta, statistika, zdravstvena zakonodaja, administracija. Predmeti diplomskega izpita so bili: slovenski jezik, higiena, notranje bolezni, kirurgija in prva pomo, infekcijske bolezni, otroko zdravljenje. Videti je, da v prvem razredu e prevladujejo splono izobraevalni predmeti, v naslednjih letih se pa bolj in bolj umikajo strokovnim. Tudi si slede sorodni predmeti v stvarnem loginem redu: za biologijo pride mikrobiologija, za psihologijo in pedagogiko nevropsihijatrija itd. Latinina je samo v I. razredu, pozneje izgine in se pojavi ele v naslednjem tiriletnem ciklu. Vpis v olo je bil vsako drugo leto. Prvi diplomski izpit se je vril ob koncu olskega leta 1957/58. Napravile so ga razen ene vse uenke, ki so bile tri leta poprej uspeno konale I. razred, 37 po tevilu. Drugi diplomski izpit je bil na koncu olskega leta 1959/60. Od v I. razred leta 1956 vpisanih 32 dijakinj jih je e bilo v IV. razredu 30, vse so diplomski izpit uspeno prestale. Dne 9. januarja 1960 je izel odlok, ki je olo deloma reorganiziral in preimenoval. Poslej se je imenovala Srednja ola za zdravstvene delavce. To ime ima e danes. Naelno je bila dostopna tudi mokim vendar najdemo posameznike samo v razredih za izredne gojence. ola je upravno in finanno samostojen zavod. Dopolnilna sredstva za delo ole se lahko zagotove tudi z dotacijami dravnih organov, zavodov, gospodarskih in drubenih organizacij ter iz posebnih v ta namen ustanovljenih skladov. Naloga ole je, da vzgaja zdravstvene kadre s srednjo strokovno izobrazbo in jih praktino usposablja za delo v bolnicah in ambulantno klininih zavodih. ola ima oddelek za splono-ambulantno-bolnino smer. Una baza za to olo sta splona bolnica Celje in zdravstveni dom Celje. Notranjo ureditev in delo ole, tudij in izpitni reim urejajo pravila ole. Pravila predpie olski odbor, potrdi jih pa svet za olstvo okraja Celje. Uni program sprejmejo splona bolnica Celje, zdravstveni dom Celje in olski odbor v skladu s potrebami okraja. Program potrdita svet za zdravstvo in svet za olstvo okraja Celje. ola se vodi po naelih drubenega upravljanja. Organi ole so olski odbor, uiteljski zbor in ravnatelj.

Sestav in naloge organov se doloijo s pravili ole. Ravnatelja ole imenuje in razreuje okrajni ljudski odbor. Pouk traja tiri leta. Ob koncu tudija je zakljuni izpit. Srednja strokovna izobrazba daje pravico do ustreznih nazivov v zdravstveni slubi. Dijaki so redni in izredni. Pogoje za vpis doloa olski odbor. Za vpis je potrebna dokonana osemletka. Reorganizirana ola zane z delom v olskem letu 1960/61. Naslednje leto, 16. februarja 1961, je obinski ljudski odbor Celje izdal nova pravila glede internata. Po teh pravilih se internat preimenuje v Dom ole za zdravstvene delavce. Internat mora gojenkam omogoiti izvrevanje praktinih vaj iz gospodinjstva. Hini in dnevni red mora biti tak, da v gojenkah goji ut odgovornosti, portvovalnosti in pridnosti ter vse ostale etine vrline, ki jih terja poklic medicinske sestre. Vrednost osnovnih sredstev internata je 2,615.960 din. Internat zastopa in podpisuje Skrabec Slava. Listine finannega znaaja sopodpisuje raunovodja Kocmur Lucija. Internat pri oli za medicinske sestre v Celju se vpie v register zavodov s samostojno finanno upravo, ki ga vodi oddelek za finance obine Celje. Ustanovitelj je postal okrajni ljudski odbor Celje z odlobo z dne 3. novembra 1954. Organ, pristojen za zadeve zavoda, je tajnitvo sveta za zdravstvo pri okrajnem ljudskem odboru Celje. Delovno podroje in naloga zavoda: Naloga internata je, da nudi gojenkam hrano in stanovanje v higienskih pogojih. Internat je funkcionalno povezan s olo za medicinske sestre. Gojenke mora vzgajati za poklic medicinske sestre ter pri tem najtesneje sodelovati pri izvajanju narta ole. Ta odlok je vsekakor nastal, ko so vse prvo nadstropje trakta doloili za internat, vse drugo nadstropje pa za olo. Internat je obstajal do leta 1971. Tedaj so ga ukinili, ker je bolnica sama rabila nove prostore. V olskem letu 1966/67 se je na oli zael redni vsakoletni vpis. tevilo vsako leto na novo vpisanih gojenk je bilo prilino konstantno: 3040. Do olskega leta 1966/67 je delalo zakljuni (diplomski) izpit pet letnikov, ki so dali skupaj 205 medicinskih sester. V jeseni 1960 so prvi sprejemali prijavljene v oddelek za odrasle, bolnike sestre in strenike. Pogoj za sprejem je bila dovrena osemletka in najmanj triletna praksa. Prvi se je prijavilo 20 ensk in 2 moka. V drugem razdobju ole (po letu 1960) je veljal v glavnem prvotni uni nart, nekaj izprememb je pa le bilo. Mesto angleine se nekolikokrat javlja nemina. Leta 1965 najdemo v unem nartu kot poseben predmet navedeno medicinsko terminologijo. Zanimiv korak je bil narejen v olskem letu 1968/69, ko je bila latinina uvedena kot uni predmet ne samo v prvem, ampak tudi v drugem razredu.

Med novimi strokovnimi predmeti sreamo pediatrijo, dietetiko in otorinolaringologijo. Izpremembe so razvidne iz unega narta za leto 1969/70: I. razred, slovenski jezik, angleki jezik, latinski jezik, zemljepis, biologija, matematika, fizika, kemija, telesna vzgoja, nega bolnikov, gospodinjstvo. II. razred; slovenski jezik, angleki jezik, latinski jezik, telesna vzgoja, interna medicina, prva pomo, farmakologija, pediatrija, mikrobiologija, kirurgija, nega bolnikov. III. razredslovenski jezik, angleki jezik, obramba in zaita, telesna vzgoja, interna medicina, kirurgija, infekcijske bolezni, higiena, medicinska psihologija, praksa. IV. razred: slovenski jezik, angleki jezik, obramba in zaita, telesna vzgoja, zdravstvena zakonodaja, interna medicina, kirurgija, porodnitvo in ginekologija, nevropsihologija, statistika, socialna medicina, hina nega, praksa.
Une moi Slovenski jezik: Franc Sirk, Petrina Ocvirk, Viljem Kralj; angleki jezik: Marija Kran, Tatjana Lesniar, Drago Cvetko; nemki jezik: Miha Prime; latinski jezik: Rudolf Drobne, Zlatko Brako; matematika: Zdenka Kastelic, Ivan Rebek, Zora Gomiljek, Mladen Tancer; biologija: Joe Rotar; gospodinjstvo: Darinka Jot, Sonja Kosovel, Tonka Nosan; zgodovina: Janez Mlinar,- telesna vzgoja: Zora Oset, Krui Silva, Cvetka Krofli; petje: Boris Ferlinc, Boris inigoj; zemljepis: Janez Mlinar, Anton Sore; temelji drubene in dravne ureditve: Anton Sore; predvojaka vzgoja: Ljubo ega; psihologija in pedagogika: Bojan Luzner; telovadba: Treo ega; administracija: Franjo Stros, Stane Tratnik, Zdenka Vraj; sociologija: dr. Anton Sore, lizika: Fortunat Turk; kemija: Mihaela Granda,- drubena ureditev FLRJ: dr. Aleksander Hraovec; obramba in zaita: Ljubo Sega; anatomija: dr. Milan Duncer; higiena: dr. Gabriel Hruovar, dr. Herbert Zavernik, dr. Franc Planinek; mikrobiologija: dr. Franc Planinek; higiena: Slava krabec, dr. Franc Fludernik, dr. Franc Planinek; larmakologija: dr. ph. Helena uteri, mr. ph. Vida Gaperi; notranje bolezni: dr. Herbert Zavernik; kirurgija in prva pomo: dr. Zvonimir uteri; tuberkuloza: dr. Avgust Hribovek; dermatologi/a: dr. Franja Zavrnik; otroko zdravstvo: dr. Aleksander Poznik; nevropsihijatrija: dr. Milan Miklavi, dr. Jurij Zalokar, dr. Zvone Lamovec,- porodnitvo in ginekologija: dr. Franc Kokal, dr. Slavko Peterlin, dr. Rudolf Cik; okulishka: doc. dr. Karmen Dereani, dr. Stane Jurko, dr. Janez Vrhovec; zdravstvena prosveta: Fina Urbani; statistika: Zvone Odar, dr. Anton Fazarinc, Ciril Kavi, dr. Vladimir Majer; zdravstvena zakonodaja: dr. Aleksander Hraovec; nega bolnikov: Slava krabec, Marija Karlin; infekcijske bolezni: dr. Janko Lesniar, dr. Zora Brumen, dr. Stane Petrovi; pediatrija: dr. Marjan Stegnar, dr. Milena Zele; zdravstvena vzgoja: Boa Centrih, Tonka Podgorek, Marija Karlin; anatomija in iiziologija: dr. Janez Marchetti; interna medicina: dr. Rudolf Poun, dr. Peter Peji, dr. Peter Vovek; medicinska psihologija: Breda Pilih; kirurgija: dr. Edo Lakner, dr. Zvonimir uteri; otorinolaringologija: dr. Gvido Cade; socialna medicina: dr. Joko Majhen, dr. Vladimir Majer; specialna nega bolnikov: Tonka Podgorek, Marija Karlin; hina nega: dr. Viktor Rehar; prva pomo: dr. Anton Zuntar.

Une moi so bile veinoma honorarne: za splone predmete profesorji, za strokovne predmete pa zdravniki in medicinske sestre, ki so morale napraviti izpit iz pedagogike ter so bile redno nameene. Pri praksi v bolnici so pomagale bolnike medicinske sestre.

Ohranjene so pogodbe, iz katerih je razvidno, da so nekateri zdravniki in sestre imeli v svojih oddelkih seminarje, deloma tudi predavanja za gojenke: dr. I.akner, Vida Brglez, Zofka Petek, Zora Postnak, dr. Stravsova, dr. ade, dr. Milica Gajek-Zima, dr. Franja Zavrnik, dr. Janko Lesniar. V olskem letu 1966/67 so uvedli vsakoletni vpis. V vseh tirih razredih je bilo vpisanih 100 uenk. Leta 1967/68 jih je bilo 130, leta 1968/69 prav tako 130. Prvi razjred jih je redno imel po 35. Do leta 1974/75 je diplomiralo 349 medicinskih sester. V internatu ni bilo mesta za vse gojenke. Leta 1971 je pa bil ukinjen, ker je bolnica rabila prostore. Tedaj je tudi ola sama izgubila nekaj prostorov. Zato so morali v II. nadstropju dva manja prostora uporabiti za uilnici. Delno so morali celo omejiti sprejem. V olskem letu 1974/75 se je prijavilo 80 deklet, sprejeli so jih lahko 72. V tem olskem letu je imel zavod 192 rednih in 60 izrednih gojenk (vmes nekaj izrednih gojencev). Nujno je potrebna lastna olska zgradba z internatom. Prikladno mesto bi bilo nasproti bolnici: med posebno olo in tehnino srednjo olo. Ker ni bilo unih knjig za strokovne predmete, je bilo treba pisati skripta ali uporabljati srbohrvatske ubenike. Dr. Planinek je napisal ubenik za pouk higiene. Dne 31. avgusta 1972 je postal ravnatelj prof. biologije Franjo Puncer. LJUDSKA UNIVERZA DELAVSKA UNIVERZA Ljudska univerza je nadaljevanje predvojne ljudske univerze, vendar z zelo razirjenim obsegom delovanja. Po osvoboditvi je zaela neoficielno delati leta 1950. Organizatorji so ji bili: Anton Akerc, Vlado Novak, Stane Terak, Danica Glinek, Albin Podjavorek in Janko Stani. Vodstvo ustanove so poverili Ivu Svarcu. Razen predavanj je e leta 1950 bilo na ljudski univerzi ve jezikovnih teajev: za nemino, francoino, esperanto. Pridruila sta se tudi teaj za stenografijo in strojepisje. Na literarnem veeru so pa itali svoja dela pisatelji: France Bevk, Mile Klopi in Matej Bor. Decembra 1952 je bil z odlobo okrajnega ljudskega odbora ljudski univerzi priznan znaaj samostojne ustanove. Prvo predavanje je imel Stane Terak. Govoril je o XIV. diviziji. Na posebnem diskusijskem veeru so razpravljali o duevnih in ivnih boleznih. Razna druga predavanja so oivljali s slikami, filmi in diafilmi. Pomnoili so tevilo jezikovnih, stenografskih in strojepisnih teajev. Predavanja so bila v glavni predavalnici na uiteljiu, a tudi po podjetjih. Leta 1953/54 so v okviru ljudske univerze ustanovili posebno mladinsko univerzo. Leta 1959 je dobila Ljudska univerza pravi znaaj okrajne ustanove. Z odlobo okrajnega zbora SZDL in okrajnega sindikalnega sveta Celje

z dne 19. oktobra 1959. Pri tem je dobila slubeni naziv Delavska univerza okraja Celje. Dne 17. decembra 1959 so se na seji sestali zastopniki kulturnih in drubenih organizacij; sprejeli so navedeno odlobo in predlagali, da se Ljudska univerza kot delavska univerza prizna kot pravno in finanno samostojen zavod. Za predsednika upravnega odbora so doloili Joeta Jota, tedaj predsednika okrajnega sindikalnega sveta, za ravnatelja pa Lojzeta Selana in za sekretarja Ivana Justineka. Izrazili so pa eljo, da se da ustanovi obinski znaaj, saj so nastajale take ustanove tudi po drugih obinah. Tej elji je bilo ustreeno dne 16. februarja 1961, ko je obinska skupina sprejela sklep, da se ustanova prizna kot Delavska univerza Celje. Okrajni ljudski odbor se je s tem strinjal in je skupaj z obinskim ljudskim odborom dal na razpolago potrebna osnovna sredstva, doloil je tudi, da posluje ustanova pod nadzorstvom okrajnega odbora Socialistine zveze delovnega ljudstva in okrajnega sindikalnega sveta. Tehnika ola je dala delavski univerzi na razpolago prostore za seminarje in vsa tista izobraevalna dela, ki jih je dotlej opravljal Zavod za napredek gospodarstva. V zvezi s temi odlobami je Delavska univerza dopolnila svojo organizacijo. Razdelila se je v tri sektorje: za drubeno-politino izobraevanje (vodja Miro Mastnak), za drubeno-ekonomsko izobraevanje (vodja tefan Marcijan), za splono izobraevanje (vodja prof. Franjo Jakhel). Medtem sta v Celju nastala Zavod za pouevanje tujih jezikov (vodja prof. Mirko Vivod) in Zdruenje tudijskih centrov vijih ol (vodja prof. Viktor Cop). Obe ustanovi sta se leta 1965 prikljuili Delavski univerzi, kar je potrdila skupina obine Celje s svojima odlokoma z dne 16. septembra 1965 (za Zavod za pouevanje tujih jezikov) in z dne 24. decembra 1965 (za Zdruenje tudijskih centrov vijih ol). Po republikem zakonu so nastale delavske univerze v vseh obinah. Leta 1960 jih je bilo v vsej Sloveniji 75, leta 1970 pa samo 43. Nekatere so se namre zdruile, med njimi 1. januarja 1970 celjska, alska in entjurska pod vodstvom celjske. alska je bila pozneje obnovljena. Delavska univerza je pravna oseba in je kot taka vpisana v sodni register pri okronem gospodarskem sodiu v Celju pod t. reg. lista 62, zvezek X. str. 143. Republiki sekretariat za prosveto in kulturo je z odlobo 22/5-73 od dne 19. decembra 1973 verificiral Delavsko univerzo za naloge, ki jih trajno opravlja in so doloene z ustanovitvenim aktom. Ta akt doloa, da delavska univerza opravlja naslednje osnovne dejavnosti: ugotavlja potrebe, programira, izobrauje in vrednoti izobraevanje delavcev oziroma obanov, ki se izobraujejo pri delavski univerzi; organizira zlasti tiste izobraevalne oblike, ki omogoajo delavcem in obanom izobraevanje pri delavski univerzi; organizira zlasti tiste izobraevalne oblike, ki omogoajo delavcem in obanom izobraevanje in izpopolnjevanje idejnopolitinih, stro-

kovnih in splonih znanj, ki so potrebna za samoupravljanje, za delo in za osebno ivljenje delavcev in obanov; razvija in izvaja oblike izobraevanja v skladu z zakonskimi predpisi ter strokovnimi navodili pristojnih organov; posreduje informacije in spoznanja o izobraevanju odraslih ter nudi andragoko pomo drugim organizacijam; z dogovori in samoupravnimi sporazumi z organizacijami zdruenega dela organizira in izvaja izobraevanje za njihove potrebe; organizira pomo za individualno uenje ter preverjanje znanj; za potrebe izobraevanja nabavlja in posreduje udeleencem izobraevanja ter delovnim organizacijam uila, une pripomoke in opravlja razmnoevalne storitve. Za izvajanje svojega programa ima Delavska univerza naslednje tudijske enote: 1. Strokovne ole: lesno, kovinarsko, gradbeno in elektrodelovodsko, tekstilno tehniko in administrativno. 2. Center za izredni tudij na vijih in visokih olah, ki posluje ob sodelovanju z visoko ekonomsko-komercialno, vijo tehniko, vijo pravno in vijo agronomsko olo v Mariboru, pedagoko akademijo v Ljubljani in vijo olo za organizacijo dela v Kranju. 3. Oddelek za prirejanje seminarjev za lane samoupravnih organov in vodij sindikalnih organizacij, za drubeno politine seminarje za prosvetne delavce, za seminarje za na novo sprejete lane ZK. 4. Oddelek za prirejanje predavanj drubenopolitine in ekonomske vsebine ter teajev za strokovno izobraevanje: kurjaev centralnih naprav, skladinikov, voznikov viliarjev, varilcev; za strojepisje, za tehnino risanje, za varstvo pri delu, za interno kvalifikacijo; za seminarje za prouevanje psihologije potronika, za ole za specializirane poklice in seminarje za funkcionalno izobraevanje kadrov v gospodarstvu. 5. Osnovno olo za odrasle, teaje tujih jezikov (za angleino, nemino, italijanino, francoino in ruino), pripravljalne teaje za vpis na vije in visoke ole, seminarje za strokovne izpite prosvetnih delavcev, olo za stare, olo za ivljenje, gospodinjski pouk, teaje o kozmetiki, teaje o uporabi in vzdrevanju gospodinjskih strojev, razna predavanja za obane. Posamezni profesorji organizirajo in vodijo: Hasan Besimi in Zlata Zupani sektor za olanje delegatov in drubenopolitino usposabljanje odraslih; Silva eleznik sektor za izobraevanje po programu vijih in visokih ol; Janez Kranjc in Anton Lesjak sektor za srednje tehnike in delovodske ter sploh poklicne ole. Vodje sektorjev se ravnajo po navodilih matinih ol (v Mariboru, Kranju). Za vse oblike teajnega izobraevanja skrbita Gerhard Skaza in Reinhold Jelen. Prvemu direktorju Lojzetu Selanu je leta 1970 kot vodja zavoda sledil Viktor Opaka.

V zaetku olskega leta 1978/79 je pa za njim prevzel vodstvo Milan Stumberger, dipl. andragog in industrijski pedagog. Na zavodu je v celoti zaposlenih 20 delavcev. Delajo na osnovi samoupravljanja in ob soodloanju zunanjih predstavnikov in izvoljenih organov. tevilo tudirajoih letno raste. Leta 1976 je obsegala celotna dejavnost: na drubenopolitinem usposabljanju 124 ol, seminarjev, teajev, predavanj s 5.067 sluatelji in 2.203 izobraevalnimi urami, na podroju izobraevanja za delo in delovne funkcije 40 teajev s 1.071 sluatelji in 3.935 izobraevalnimi urami, na olskih oblikah (srednje, vije in visoke ole) 51 oddelkov s 2.274 sluatelji ter 13.674 izobraevalnimi urami. Skupno je bilo torej: 19.812 izobraevalnih ur in 8.413 vkljuenih udeleencev. Razen direktnega izobraevanja so andragoki in drugi delavci delavske univerze opravili mnogo nalog, ki nimajo neposrednega izobraevalnega znaaja, so pa potrebne, ker zagotavljajo rast kvalitete izobraevanja. Delavska univerza se vzdruje s olnino, ki jo plaujejo bodisi sluatelji osebno, bodisi ustanove, kjer so zaposleni. Neugodno je, da nima enotne stavbe in dela v najetih predavalnicah, trenutno v hii Cankarjeva 1, ki jo upravlja Zavod za izobraevanje, deloma (e drugo leto) v Celjskem domu na Titovem trgu in drugod. V olskem letu 1976 je uporabljala poleg skromnih upravnih prostorov 32 uilnic. To seveda silno otekoa pedagoko delo.

KULTURNA DEJAVNOST ZAVOD ZA VARSTVO SPOMENIKOV V Avstriji so imeli za konservatorsko slubo deelne in okrajne konservatorje. V stari Jugoslaviji je za vso Slovenijo vril konservatorsko slubo dr. France tele v Ljubljani. V novi Jugoslaviji so bili izprva nepoklicni konservatorji za posamezne okolie. Nato so preli na konservatorske urade. Za vso Spodnjo tajersko je bil ustanovljen skupni konservatorski urad v Mariboru. Leta 1954 je bil za celjsko regijo doloen poseben referent, ki je bil dodeljen okraju. Mesto je dobil Joe Cuik. Curk je bil priden in nagel delavec. Sestavil je za vse podroje register vseh v potev prihajajoih stavbnih in drugih likovnih spomenikov. Nekatere je natanneje opisal, npr. celjsko staro grofijo in celjski stari grad. Napisal je tudi nekaj umetnostno-zgodovinskih pregledov za posamezne regije. Ko je Joe Curk leta 1960 odel v Maribor, je skrb za spomenike celjskega podroja zaasno prevzel mariborski zavod. Ta je poskrbel, da so se opravila ohranitvena dela na ostankih kartuzijske cerkve v Zian, znamenitem spomeniku gotske umetnosti. I.eta 1962 je bil z odlobo skupine obine Celje dne 3. maja ustanovljen Zavod za spomeniko varstvo, kot soustanoviteljice so pristopile obine Lako, Mozirje, Slovenske Konjice, entjur, marje, otanj in alec. Za ravnatelja je bil imenovan Ivan Stopar. Priel je z delom 1. januarja 1963. Kot sodelavca so mu dodelili: fotografa Viktorja Berka (19631969) in Betko Cepu kot tajnico in raunovodjo (1963). Razen tega so delali v zavodu e naslednji sodelavci: Emil Dolan, fotograf (19631965), Anton Kotomaj, tehnik (19641965), Viktor Pove, akademski slikar in restavrator (19641966), Anton Podkrinik, rezbar (19641966), Mia Logar, konservator (1969), Anka Akerc, konservator (1969), Roman Fonda, dokumentarist (1970), Ivan Griar, gradbeni tehnik (1972), Lenka Molek, arhitekt (19741976), Branka Prime, konservator (1976). Anica Akerc je 1. januarja 1975 kot ravnateljica prevzela vodstvo. Ivan Stopar, ki je leta 1976 kot umetnostni zgodovinar postal doktor, je ostal na zavodu

Delo zavoda: Opravljanje z zakonom doloene osnovne dejavnosti. Sodelovanje pri obnovi spomenikov, izdelava elaboratov za potrebe urbanistine slube (za urbanistine programe, zazidalne narte itd.), sodelovanje pri posegih znotraj historinih aglomeracij. Pomembneje akcije marje pri Jelah, kapele sv. Roka Vse kapelice so bile na novo prekrite s kriljem. Akcija se nadaljuje. Sv. Barbara pri marju V prezbiteriju so bile odkrite in prezentirane renesanne freske. Bistrica ob Sotli Zavod je strokovno sodeloval pri odkrivanju gotskih fresk v prezbiteriju in prezentaciji stavbe. Lemberg pri marju Saniran in prezentiran je bil stari trki rotov. Marija Gradec Prezentirana je bila notranjina. Vzporedno so bile odkrite in obnovljene freske v sklepu prezbiterija in na oboku ter restavriran renesanni oltar. Svibno upnijska cerkev Priela so se sistematina sanacijska in prezentacijska dela. Sevnica grad Zavod sodeluje pri sistematinem urejanju in prezentaciji gradu. V sklopu teh prizadevanj so bile v enem izmed stolpov odkrite barone freske s prizori tirih letnih asov. Celje opatijska cerkev Sodelovanje in konservatorsko spremljanje vseh sanacijskih in prezentacijskih del. Celje stari grad Prietek sistematinih raziskovalnih, sanacijskih in prezentacijskih del. Arheoloko je bilo raziskano celotno grajsko jedro, priela se je sanacija Friderikovega stolpa, statino je bilo sanirano juno obrambno zidovje ob grajskem jedru. Svetina taborna cerkev Urejena in statino sanirana je bila celotna stavba. Obnovljena je bila streha nad prezbiterijem in zvonikova kapa, prezentirana je bila notranjina.

Lemberg pri Dobrni Obnovljena je bila streha nad grajskim stolpom in sodna dvorana. Podsreda grad Obnovljena je bila streha na celotnem gradu. Podetrtek grad

Obnovljena je bila streha na celotnem gradu. Slake pri Podetrtku, cerkev Marije na Pesku Obnovljena je bila zvonikova kapa, obnovljena celotna streha na stavbi in drenaa Vitanje upnijska cerkev Zavod je strokovno sodeloval pri prezentacijskih delih prezbiterija. Slovenske Konjice upnijska cerkev Zavod je strokovno sodeloval pri prezentaciji stavbe in odkrivanju fresk v njeni notranjini. Sladka gora upnijska cerkev Zavod je strokovno sodeloval pri obnovi barone arhitekturne poslikave na zunanjini. Sv. Rozaiija pri entjurju Zavod je sodeloval pri restavraciji in delni rekonstrukciji rezljanih baronih vrat. Velenje grad Zavod sistematino sodeluje pri ureditvenih delih. Kneec Kidrieva domaija Sodelovanje pri sanaciji in prezentaciji objekta. Sveta gora nad Bistrico ob Sotli Strokovno sodelovanje pri ureditvenih delih na celotnem kompleksu in posebej pri odkrivanju gotskih fresk v kapeli sv. Botjana in renesannih fresk v Lurki kapeli. Slovenske Konjice Oievalna dela na celotnem kompleksu starega grajskega jedra. Najnujneja zavarovalna dela na razvalini. Brunk nad Radeami Obnova strehe na podrunici. Planina pri Sevnici Sodelovanje pri ureditvenih delih na gradu.

Sv. Jol nad

Dreto

Odkrivanje fresk v prezbiteriju. Podrobneja poroila o strokovnem sodelovanju zavoda v okviru razlinih obnovitvenih del na spomenikih so bila objavljena v Varstvu spomenikov.
Smiglova zidanica

Sodelovanje pri sanaciji in prezentaciji objekta. Celje Jotov mlin Sodelovanje pri obnovi in prezentaciji fasade. Trebe Sodelovanje pri ureditvenih delih v spominskem parku. Dokumentacijska dejavnost Dokumentacija gotske plastike, gotskih fresk, plastike 17. in 18 stoletja. Sistematino tehnino snemanje pomembnejih spomenikih objektov: meanskih hi, gradov, sakralnih objektov. Marsikatero delo je za zavod opravil akad. slikar Viktor Pove. Tako je restavriral freske v Marija Gradcu, v sevnikem gornjem gradu, v cerkvi sv. Barbare pri marju, v vitanjski upnijski cerkvi. Oltarje v Marija Gradcu je pa restavriral Anton Podkrinik. Sicer je pa Viktor Pove restavriral e ve drugih cerkev, tako cerkev sv. Trojice na Cimernem pri Radeah in sv. Kria v Svibnem, zlasti pomembno pa je njegovo restavratorsko delo v celjski opatijski cerkvi (strop, presbiterij, kapela Matere boje), ki se mu e pridruuje delo v Marijini cerkvi na zaradi ognja pokodovani Schifferjevi sliki. Ustvarjen je bil razvid nad posaminimi spomenikimi zvrstmi na celotnem obmoju, ki ga zavod pokriva. Izdelana je bila kartoteka zgodovinskih in arheolokih spomenikov, spomenikov NOB in delavskega gibanja, nad grajsko, sakralno in pomembnejo meansko arhitekturo Etnoloka topografija je bila izdelana za obmoja obin marje pri Jelah, entjur in Velenje, topografsko pa so bili e posebej obdelani premini in nepremini sakralni spomeniki na obmoju obin Sevnica, Lako desni breg Save, Trbovlje in Hrastnik. Topografsko gradivo s popisom sakralnih spomenikov, ki ga je obdelal Joe Curk, je zavod izdal v devetih zvezkih. Ti obsegajo popis spomenikov na obmoju obin Celje, Velenje, Lako, Slovenske Konjice, marje pri Jelah, entjur, alec in Mozirje. Zavod je izdelal spomenikovarstvena izhodia za urbanistine dokumente obin, ki jih pokriva s svojo dejavnostjo. O istih predmetih je Joe Curk pisal tudi v Celjskem tedniku (1958 itd.). Dr. Ivan Stopar je pripravil spomenike vodnike za grad Celje, opatijsko cerkev v Celju, mesto Celje, Vrbovec z okolico, Rogako Slatino,

Velenjski grad, Salek, Slovenske Konjice, alec z Novim Celjem, Dobrno, Bistrico ob Sotli, Svetino in Vitanje. V periodinih glasilih (Celjski zbornik, Savinjski zbornik, Varstvo spomenikov, ZN) je izlo ve strokovnih razprav, ki so jih pripravili sodelavci zavoda. POKRAJINSKI MUZEJ Celjski muzej, ustanovljen leta 1882, je bil nastanjen v prostoru, ki je zavzemal skoraj vse drugo poslopje nekdanje glavne ole na Slomkovem trgu, nasproti opatijski cerkvi. Prostor je bil hkrati skladie. Z leti se je v njem nabralo precej muzejskih predmetov, ki so dragoceni e danes. Med prvo vojno so bili vsi predmeti v dvorani, kjer je bil muzej nastanjen, zmetani na kup, kajti dve tretjini prostorov je zavzela vojska. Dragoceni spomeniki lapidarija so bili prav tako brez reda nakopieni na dvoriu pod propadajoo streho. Vse predmete je bilo treba na novo identificirati m urediti. Delal je predsednik Muzejskega drutva, obina je dala najpotrebneja finanna sredstva. Vendar si je muzej pridobil precej rimskih izkopanin: iz Rimskih Toplic, iz Gorenja, z Rifnika, ostanke luteranske cerkve v Govah, razkril je rimsko vilo na Vrheh pori Smarjeti, zidovje v Smartnem v Roni dolini, rimski oporni zid nad parkom pod planoto Miklavkega hriba, relief ob vhodu v Lemaievo vilo na kriiu Akereva ulicaVrtna ulica, tlak rimske ceste pred sedanjo Kovinotehno. Zlasti je pa pomembno odkritje Potoke zijalke, delo prof. dr. Sreka Brodarja. Artefakti (uporabni ljudski izdelki) iz zijalke so se ohranili v muzeju. To pa ne velja za ogromne koliine skeletov in skeletnih ostankov jamskega medveda, ki jih je bila polna velika una soba stare gimnazije na juni strani opatijske cerkve. Februarja 1945 je avionska bomba poruila trakt gimnazije, ki je pokopal pod seboj vse medvedje kosti. Ni jih bilo mogoe reiti. Prof. Ivan Mlinar je pa odkopal rimske stavbne ostanke v Zavrju nad Bizeljskim, ki so pomembni za staro preteklost Posotlja, mejnega podroja med Norikom in Panonijo. Po vojni je Muzejsko drutvo sicer obnovilo delo. Toda leta 1946 je republiko ministrstvo poslalo v Celje umetnostnega zgodovinarja Antona Stupico. ki je kot ravnatelj prevzel vodstvo muzeja. Ko so obnovili staro grofijo, so dali muzeju zahodni del pritlija, prvo nadstropje in podstreje za skladia. Tja so prenaali zbirke iz starega prostora. Lapidarij so pa premestili e pozneje, ko je vinska trgovina izpraznila klet in so jo preuredili tako, da tudi kot prostor izredno dviga uinek razstavljenih spomenikov in stavbnih ostankov (1963). Preureditev so lahko dokonali, ko so po dograditvi trakta k stari grofiji dobili na razpolago tudi pritlije novega trakta z lepimi in ustreznimi prostori za upravo in arheoloko zbirko. A. Stupici je leta 1964 sledil kot ravnatelj Marjan Ravnikar, po njegovi upokojitvi leta 1971 je pa na osnovi izvolitve postala ravnateljica arheologinja Vera Kolek-Berce, ki vodi zavod e danes. Med leti 19461955 so se v muzeju formirali sledei oddelki: oddelek za arheologijo, oddelek za umetnostno in kulturno zgodovino, oddelek za etnologijo.

Oddelek za arheologijo ima sledee zbirke: prazgodovinsko s posebnim poudarkom na najdbah iz Potoke zijalke in z Rifnika, antino zbirko z lapidarijem in numizmatiko. Po drugi svetovni vojni so se arheoloka izkopavanja razmahnila. Muzej raziskuje e 20 let na Rifniku, kjer je poleg prazgodovinske naselbine s tremi grobii e antina, ki sega do preseljevanja narodov. Dragoceno je grobie iz tega asa. Eno najvejih odkritij v povojnem asu je antino grobie v empetru v Savinjski dolini. Rekonstruirane grobnice so na kraja samem, ves inventar grobov pa hrani muzej, kjer je bil preuen in izide gradivo v posebni publikaciji. Pri intenzivni gradnji v Celju je muzej opravil 7 vejih zaitnih izkopavanj: v Kljuavniarski, Zidankovi, Gubevi, Vrtni, Kocbekovi, Stanetovi in Muzejski ulici. Veja arheoloka dela so bila opravljena tudi ob regulaciji Savinje v Celju. Vsi izsledki so objavljeni v strokovnih glasilih. Leta 1946 je arheoloki oddelek dobil svojo stalno razstavo, ki se je omejevala na en sam prostor, leta 1956 se je razstava razirila na tri prostore, leta 1969 pa je dobila svoj dananji prostor v pritliju Studijske knjinice. Razstava je moderno urejena in ima tiskan vodnik. Vodnik po razstavi ima tudi lapidarij, ki je urejen v 10 prostorih v kleti Stare grofije in na Muzejskem vrtu. Oddelek je priredil vrsto obasnih razstav. Prvega kustosa za arheologijo je dobil muzej leta 1947, bil je to dr. Rudolf Brctani, strokovnjak za numizmatiko, ki je v asu svojega slubovanja (do 28. 2. 1951) uredil muzejsko numizmatino zbirko. 1. marca 1951 je nastopil slubo v muzeju Lojze Bolta, dipl. arheolog, ki je prevzel delovno mesto kustosa za prazgodovino in staroslovansko arheologijo. Leta 1972 je dobil naziv vijega kustosa, leta 1974 pa naziv muzejskega svetovalca. 1. 9. 1955 je zasedla delovno mesto kustosa za klasino arheologijo Vera Kolek, dipl. arheologinja. Leta 1972 je prejela naziv vijega kustosa, leta 1974 pa muzejskega svetovalca. Poleg tega je od aprila 1971 ravnateljica muzeja. Oddelek za umetnostno in kulturno zgodovino

Svoje osnove je dobil oddelek e takoj ob ustanovitvi muzeja, kajti poleg arheolokih je takratni muzej zbiral predmete tudi s tega podroja. Po drugi svetovni vojni je oddelek doivel velik razmah in formirale so se sledee zbirke: umetnostno-zgodovinska zbirka s slikami in kipi od srednjega veka do 20. stoletja s posebno zbirko celjskega baronega kiparja Ferdinanda Galla; zbirka stare grafike domaih in tujih avtorjev s posebno zbirko vedut Celja in okolice; kulturno-zgodovinska zbirka z zbirko oroja in zbirko stare libojske keramike (Schiitz, Nemki dol, Gotovlje).

Oddelek si prizadeva, da bi zbral im ve gradiva za prikaz zgodovine Celjskih grofov. Prva stalna razstava v Stari grofiji je obsegala 5 razstavnih prostorov. S postopno adaptacijo stavbe se je obseg razstave spreminjal. Obasno je bila razstava tudi deponirana. Dokonna postavitev se je zaela uresnievati z ureditvijo srednjeveke sobe, sobe Celjanov, Gallove sobe in dokonno z letom 1974, ko je bilo celotno prvo nadstropje Stare grofije urejeno s stalno razstavo oddelka in odprto za javnost. Stalna razstava ima svoj vodnik. Oddelek je opravil pomembna dela v zvezi s sistematino ureditvijo celotnega fonda (selitve in urejevanje depojev, celotna inventarizacija in zaita najbolj ogroenih eksponatov). Izdelanih je veliko tudij, predvsem v zvezi z domaimi muzealijami. tudije so bile e objavljene. Oddelek je priredil v letih 19551975 49 samostojnih obasnih razstav v Celju in drugih krajih drave, sodeloval pa je z gradivom tudi na razstavah republikega znaaja. Oddelek opravlja doloene naloge na podroju sodobne likovne umetnosti na teritoriju celjske regije. 1. maja 1955 je oddelek dobil kustosa za umetnostno in kulturno zgodovino, in sicer Mileno Mokon, dipl. umetnostno zgodovinarko. Leta 1972 je dobila naziv vijega kustosa, leta 1974 pa naziv muzejskega svetovalca. Oddelek 7.a etnologijo se je formiral po letu 1950. Svojo stalno razstavo je dobil leta 1957, ki pa je bila deponirana e leta 1962 zaradi adaptacijskih del na Stari grofiji. Razstava je nartovana v pritliju grofije, ko bodo usposobljeni prostori. Pri preuevanju terena je delal muzej v etnografskih ekipah. Prvo je vodil dr. France Kotnik, ki je obdelala Gornji grad z okolico, Jurkloter z okolico in marje pri Jelah z okolico. Pozneje je vodil ekipo univ. prof. dr. Vilko Novak. Ta ekipa je obdelala entvid nad otanjem z okolico, Bele vode in Lue z okolico. Od leta 1958 je vodil etnografsko ekipo muzej sam s pomojo tudentov etnologije in arhitekture. Ekipa je delala na podroju Zadreke doline, Zgornje Savinjske doline, na Dobrovljah in Svetini. Slovenski etnografski muzej pa je preueval Vitanje z okolico. Sele 1. 8. 1973 je dobil oddelek kustosa za etnologijo, Slibarja, dipl. etnologa. VladimirjA

Oddelek ima sledee zbirke: narodopisno zbirko celjskega obmoja s posebno zbirko panjskih konnic iz Zgornje Savinjske in Zadreke doline, ljudskih in lonarskih izdelkov; izvenevropsko zbirko Alme Karlinove; azijsko zbirko. tudije s terena so bile objavljene v Kotnikovem in Celjskem zborniku. Oddelek je pripravil iz svojega materiala ve samostojnih obasnih razstav, sodeloval pa je tudi na republikih razstavah. O novih in zanimivih pridobitvah kustos redno poroa v celjskem Novem tedniku.

MUZEJ REVOLUCIJE Leta 1950 je bil v pokrajinskem muzeju ustanovljen in 27. aprila 1951 odprt oddelek za zgodovino NOB. Stane Terak, udeleenec pohoda XIV. divizije, je dobil nalogo, da ga izpopolni in uredi. Zaelo se je intenzivno delo. Stane Terak se je oprl na organizacijo Zveze borcev. Zveza borcev je izdala proglas, s katerim je pozivala ljudi, naj zano zbirati gradivo. Hkrati je po svojih krajevnih organizacijah zaela popisovati rtve vojne. S tem v zvezi je postavila tudi ve spomenikov in napisnih plo rtvam okupatorskega terorja in padlim borcem. Glavno delo je pa opravil Terak sam. Priredil je tudi ve razstav. Posebno pomembno ob priliki prireditve tajerska v borbi, ki je bila 18. septembra 1954 na Ostronem. Za dvajseto obletnico zaetka narodnoosvobodilne borbe je pa priredil veliko potujoo razstavo, ki je obla veje kraje v celjski regiji od Solave do Rogake Slatine. Leta 1962 je skupina mestne obine sprejela sklep, da se zbirke preneso v poslopje bivega magistrata na Trgu V. kongresa in naj kot celota dobijo ime Muzej revolucije. In. arh. Duan Samec je napravil nart za smotrno obnovo stavbe, kiparja Vladimir Stoviek in Stojan Bati sta poskrbela za plastini okras. V decembru 1963 je bil muzej odprt. Dne 27. novembra 1965 so dodali e stalno spominsko razstavo v Starem piskru, ki so jo popestrili z umetnikimi stvaritvami kiparjev Petra Cerneta in Cirila Cesarja. Stane Terak se je kot bivi uitelj po posvetu s.pedagokimi strokovnjaki odloil, da s pomojo magnetofonskega traku ob spremljavi glasbe podaja v lepi in jasni obliki mladini razlago predmetov, ki jih opazujejo. Lepo preurejeni prostori v pritliju stavbe so namenjeni obasnim razstavam, ki so v zvezi z NOB. Ob otvoritvi muzeja je bil za ravnatelja imenovan Florijan-Cvelo Pelko, njegov glavni sodelavec je pa ostal Terak, ki je sicer znan kot najuspeneji pisec razprav o narodnoosvobodilni borbi v celjski regiji, razprav, ki so podane z estetskim utom in s smislom za realni prikaz dejstev. Nekatera veja dela je izdal v sodelovanju z ravnateljem mariborskega NOB muzeja. Leta 1969 je Pelko stopil v pokoj in ravnateljstvo je 1. aprila prevzel prof. Joe Marolt. Stane Terak se je leta 1972 preselil v Maribor, vendar se tudiju narodnoosvobodilne borbe na celjskem podroju ni odrekel. Smrt je leta 1976 prekinila njegovo nadaljnje delo. Za prof. Maroltom je 1. junija 1974 kot ravnatelj prevzel vodstvo muzeja prof. Stanislav Mrvi, ki je bil e poprej muzejski kustos. Stanislavu Mrviu je leta 1978 sledil prof. Emil Lajh, dotlej kustos. Delavci v Muzeju revolucije Celje:
Stane Terak, strokovni sodelavec, od 1. 1. 1964 do 31. 12. 1970; Kristjana Mejavek roj. Dobnik, tajnica-dokumentator, od 1. 1. 1964 dalje; Marija Boi roj. Polinik, snailka, od 1. 1. 1964 do 31. 8. 1972; Ivan Boi, uvaj, od 1. 1. 1964 do 31. 3. 1972; Florijan-Cvetko Pelko, ravnatelj, od 1. 4. 1964 do 31. 3. 1969;

Ema Rebek roj. Grossmann, honorarni raunovodja, od 15. 1. 1965 do 28. 2. 1973; Alojz Poun, kustos, od 1. 11. 1966 dalje; Krista Jelen, honorarni raunovodja, od 1. 3. 1973 dalje; prof. Joe Marolt, ravnatelj, od 1. 4. 1969 do 15. 5. 1974; prof. Stane Mrvi, kustos, od 1. 2. 1971 do 31. 5. 1974; od 1. 6. 1974 ravnatelj do 31. 8. 1978; Ivan Javornik, hinik, od 1. 4. 1972 do 2. 9. 1978; Marta Javornik roj. Cerar, snailka, od 1. 9. 1972 dalje; prof. Emil Lajh, kustos od 1. 9. 1975 do 31. 8. 1978,- ravnatelj od 1. 9. 1978 dalje; prof. Gvido Stres, kustos, od 1. 9. 1978 do 19. 8. 1979; Albert Roje, hinik, od 1. 9. 1978 dalje; prof. Janez umrada, kustos, od 1. 10 1978 dalje; prof. Joe Vurcer, kustos, od 1. 9. 1979 dalje.

Uslubenci muzeja (Stane Terak, Lojze Poun, Joe Marolt, Stane Mrvi, Emil Lajh, Gvido Stres in Janez umrada) so napisali ve daljih in krajih spisov, ki obravnavajo zgodovino delavskega gibanja, zlasti pa trpljenje med okupacijo in narodnoosvobodilno borbo na irokem celjskem podroju in so trdna podlaga za nastajajoe sintetino delo o dobi, ki je zahtevala ogromne rtve in skrajni napor ljudskih sil. Med zunanjimi sodelavci muzeja omenjam Franja Fijava, ki zlasti pridno in uspeno zbira spominsko gradivo med ljudmi na podroju mesta, v Savinjski dolini in na Kozjanskem. Pomembna je tudi pomo, ki jo je muzeju dala Zveza borcev, uvarica slavnih tradicij. Velikega vzgojnega in pounega pomena so bile tudi obasne razstave, ki jih je muzej leto za letom prirejal v svojih pritlinih in za take razstave zelo primernih prostorih. Na njih je predstavil obiskovalcem zaslune moe, borbene oddelke in njih junaka dejanja, tragine in herojske dogodke v narodnoosvobodilni vojni; poleg tega je pa posegel tudi v prikaze pomembnih kulturnih dejavnosti.
Razstave: Slavko lander (1966), Narodni heroj Duan Kveder-Toma (1967), Veliki oktober (1967), Koroka v borbi (1967), Boris Kidri (1968), Slovenski izgnanci v Srbiji 19411945 (1968), tirinajsta udarna divizija (1969), Peta prekomorska brigada (1969), Koncentracijsko taborie Auschwitz (1970), Razvoj Celja v obdobju 19451970 (1970), Vietnam (1971), Nemka koncentracijska taboria (1971), tajerska in Koroka v osvobodilnem boju (1971), Druga grupa odredov (1972), Partizanska saniteta v Sloveniji (1973), landrova brigada (1973), Pohod XIV. divizije itd. Likovne razstave: Partizanska grafika akademskega slikarja Boidarja Jakca (1964), Dore Klemeni-Maj, slike iz narodnoosvobodilne boTbe (1964), Franjo Golob in Lojze umelj (1965), Risbe in grafike Staneta Kumra (1966), Vladimir Stoviek, plakete in portreti znamenitih osebnosti iz narodnoosvobodilne borbe ter iz povojne drubene obnove (1966), spominska razstava akademskega slikarja Alberta Sirka (1967), spominska razstava slik Moe Pijade (1969), Otroke risbe o temi NOB (1971), Osnutki za spomenik Slavka Slandra (1971), Narodnoosvobodilna borba v delih likovnih umetnikov Jugoslavije (1972) itd.

Dislocirane razstave Muzeja revolucije Celje:

1. Spominska soba in dvorie v Starem piskru odprta 27. 11. 1965. 2. Boris Kidri na Knecu pri Rogaki Slatini, prva postavitev 1. 5. 1970 popolnoma prenovljena 10. 4. 1978. 3. Kozjansko med NOB na Knecu pri Rogaki Slatini 10. 4. 1978. 4. Koroka med NOB Osnovna ola Solava 24. 10. 1971. 5. Frankolovski zloin Osnovna ola Slovenske Konjice 1972. 6. Slavko Slander Osnovna ola Prebold 1968. 7. Ukradeni otroci I. osnovna ola Celje 1973. 8. I. celjska eta Osnovna ola I. celjske ete v Celju 1975. 9. Partizanska bolninica ZIMA v Dramljah 1976.

10. I. partijska konferenca KPS leta 1938 v miglovi zidanici nad Grajsko vasjo pri Prebolda 1978. . , T .. <n_Q 11. Kozjansko med NOB Osnovna sola Lesicno 197. 12. II. konferenca KPS v Jotovem mlinu pri Celju 1979. 13. Kapitulacija v Topolici 1980.

KNJINICE Mestna ljudska knjinica Predvojno lepo mestno knjinico, ki je imela prostore na landrovem trgu, je okupator popolnoma uniil. Osnoval je svojo knjinico na Glavnem (zdaj Tomievem) trgu. Cim se je predmetna uiteljica matematike in fizike Vera Levstikova, ki je pred vojno knjinico brezplano oskrbovala, vrnila domov, je s pomojo sindikatov po podjetjih in privatnikih brezplano nabrala 1.810 knjig. Izposojala jih je trikrat na teden. Ko je prevzela mesto ravnateljice na II. gimnaziji, je vodstvo knjinice za kratko dobo prevzela Marica Rode. Njej je v jeseni 1946 sledil Franc Jovan, a njemu Zlatko Denisa. Knjinica je uspevala. V letu 1947 se je nabralo precej sredstev: mestni ljudski odbor je dal 5.000 din, sindikat je nabral za knjinico 12.000 din, izposojnina je prinesla 44.000 din. Tako je bilo mogoe kupiti precej knjig. Razen tega so zopet nabirali po hiah in tudijska knjinica je izroila ljudski 3.287 knjig. V tem letu je imela knjinica 1.287 rednih lanov in 9.483 obiskov. Denii je morala pomagati ena Justina. Leta 1948 se je knjinica preselila v preurejene kavarnike prostore na Titovem trgu, nasproti hotela Evropa. tevilo knjig se je povzpelo na 5.710, dvignilo se je za 73 %. Izposojnina in podpora mestnega ljudskega odbora sta znaali 80.000 din, okrajni sindikalni svet je prispeval 50.000 din. Med obiskovalci knjinice je bilo 4 0 % dijakov in uiteljev, 30 /o nameencev m 2 5 % delavcev. Leta 1949 je vodstvo knjinice zaelo prirejati knjievne veere, deloma v prostorih centralne knjinice in italnice, deloma v manjih knjinicah. Veeri so bili posveeni spominu knjievnikov. Na njih so govorili o njihovem ivljenju, itali njihove spise in recitirali njihove pesmi. Spored je poivljala glasba: igrali so tamburai SKUD France Preeren, pel je vaki kvintet ali igral Sancinov godalni kvintet. V Celju je bilo tedaj e 25 manjih knjinic. Najbolje so bile: Delavska v Gaberju, tovarnika v Tkalnici hlaevine (Metka), v Cinkarni, delavska pri rudniku in apnenici v Peovniku, zadruna v Medlogu (na Babnem), podrunina v Zavodni. Vodja ljudske knjinice je imel obveznost, da gleda tudi na stanje drugih ljudskih knjinic v obini. V centralni knjinici se je e leta 1949 tevilo lanov dvignilo na 3.000. Temu primerno se je dvignila vpisnina. Knjinica je dobila nove prostore. Imela je poleg slovenskih e ruske, srbske, nemke in francoske knjige. tevilo lanov se je dvignilo na 4.000, obiskov na 41.448. Dnevno so bili na razpolago asopisi in revije. italnica je bila stalno polna, otroci in dijaki so imeli za itanje poseben oddelek.

V letu 1950 sta bila v Celju dva kraja teaja za knjiniarje, na dalji teaj v Rogako Slatino so pa poslali iz Celja 5 knjiniarjev. Denisa je dobil priznanje v obliki Preernove nagrade. Bil je po poklicu izuen fotograf, a je imel ut za kulturo in ljubezen do lepe knjige. Leta 1954 je postal direktor mestnega podjetja Foto ideal. Vodstvo knjinice je prevzela Marica Frece, znana borka za OF, ki se je po vrnitvi iz internacije vneto kulturno udejstvovala. Preden je prevzela vodstvo knjinice, je delala v raznih drubenih organizacijah. Od 1954 do 1962 je knjinica delovala v prostorih nekdanje Junotajerske hranilnice na Cankarjevi c. 13, leta 1962 pa se je preselila v nove prostore na landrovem trgu poleg gledalia. Tu so bili prostori primerni in ustrezno opremljeni, tako da se je knjinica lahko razvila v lepo kulturno ustanovo. V novem poslopju na nasprotni strani trga so kot njen odsek namestili Pionirsko knjinico, ki je bila poprej v Cuprijski ulici poleg Evrope, ustanovilo jo je Drutvo prijateljev mladine. Leta 1956 je mestni ljudski odbor potrdil knjinini statut. Leta 1966 je Marica Frecetova stopila v pokoj. Tedaj je postal ravnatelj knjinice prof. Anton Akerc, dotlej ravnatelj uiteljia. Leta 1974 se je knjinica upravno zdruila s tudijsko knjinico.
Osebje v obdobju Marice Frecetove in Antona Akerca: Ivanka Smola, Viktorija Sekoranja-Vajdeti, Nada Zavrnik, Franc Kink, Slava Marinek (1963 1978), Helena Luevi (19641973), Tea Sue (19641971), Rezika Krajnc (1964). Marija Berk (19561959, 19721973), Pavla Arzenek (19541965), Marjanca Pear (19651971).

Ljudska knjinica DPD Svoboda Leta 1952 je bila v Gaberju ustanovljena Ljudska knjinica na predlog kulturne komisije pri MLO in je bdela nad njo sindikalna komisija. Razen sindikalnih podrunic so ji knjige darovali tudi itatelji oje in ire okolice Gaberja. Kmalu po ustanovitvi je knjinico prevzela Svoboda, ki je prejemala tudi namenska sredstva za nabavo knjig in za vzdrevanje knjinice. Z nakupovanjem novih knjig je tevilo bralcev leto za letom naraalo. Leta 1965 jih je bilo 7.794, ki so si izposodili 19.659 knjig. Leta 1966 je e bilo 8.945 bralcev z 329.113 izposojenimi knjigami. Med njimi je bilo 6 8 % mladine. Marca 1969 je tela knjinica okrog 12.000 knjig. Leta 1972 je prila knjinica pod upravo tudijske knjinice. To je bil poetek zdruevanja knjinic v en zavod.
V knjinici Svobode v Gaberju so delali: Slava Marinek (19541963), Marija Jovan (19601965), Marija Stante (19631973), Alma Pozni (19651977), Dragica Smodej (od 1973).

Studijska knjinica (19461973) Cim je okupator v maju 1945 zapustil Celje, so lani predvojnega Muzejskega drutva, ki so se med prvimi zbrali v Celju, zaeli reevati kulturno blago: listine, knjige, glasbila, pohitvo in druge predmete. Vse

to so spravljali v zbirnem centru v stari grofiji in v kapucinskem samostanu. Eden izmed zbirateljev, Martin Pere, je e med vojno, kolikor mu je bilo mqgoe, skrbel za to, da so ostajali kulturni predmeti doma. Na Gornje tajersko, v okolico Muraua odpeljani predmeti, so se po skrbi naih delegatov, ki so stopili v zvezo s sovjetskimi vojakimi poveljstvi, vraali domov. V Celje je kot delegat ministrstva za prosveto in ef okronega zbirnega centra prispel Bogomil Gerlanc, ki se je pred vojno udejstvoval tu kot uitelj ii! kulturnik. Imel je svoje mesto v najvijem nadstropju ohranjenega dela Narodnega doma. Ko se je iz ibenika vrnil v Celje proi. dr. Pavle Blaznik, mu je Gerlanc poveril skrb za kulturno blago. V jeseni 1945 je ministrstvo za prosveto poslalo v Celje Antona Stupico, kot vodjo okronega zbirnega centra za kulturnozgodovinske predmete, dr. Blaznik pa je prevzel vodstvo gimnazije. 2e naslednje leto je zbiranju sledilo razvranje kulturnih predmetov po strokah. 1. marca 1946 je priel v Celje prof. Vlado Novak z nalogo, da iz knjine zaloge zbirnega centra, za katero je dotlej skrbela Vera Levstikova, osnuje tudijsko knjinico. Naloga je bila v resnici dvojna. Staro grofijo, kjer naj bi v pritliju dobila prostore (vsaj zaasno) tudijska knjinica, prvo nadstropje pa je bilo namenjeno za muzej, je bilo treba ele pripraviti za nove namene. 2 e pred vojno je bila v takem stanju, da so morali strope podpirati. Med vojno je bila e bolj zrahljana, vzhodna in zahodna stena sta bili zaradi bombardiranja mono prizadeti. In. arh. Drago Umek, takratni vodja okronega projektivnega biroja, je pomagal pri obnovi 350 let starega poslopja. Upravnik knjinice Vlado Novak ter Anton Stupica, delegirani bodoi upravnik muzeja, sta bila strokovna kulturna svetovalca. Treba je bilo poleg drugega predvsem utrditi nosilnost stropov, kar je bilo izvreno zelo strokovno in uspeno. Te asanacijske posege je od leta 1952 do 1960 z velikim znanjem in zavzetostjo vodil predvojni magistratni gradbeni tehnik Hugo Hykl. tevilo knjig in obseg dela v knjinici sta hitro naraala, tako da se je leto za letom bolj utila potreba po novih prostorih. Stalna misel je bila, da se na mestu propadajoega podaljka stare grofije v skladu z njo zgradi novo poslopje. Pod vodstvom in po zamisli univ. prof. in. arh. Marijana Muia so izdelali v njegovem seminarju na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani ve tudijskih nartov. Zadnja varianta, ki jo je izdelala in. arh. Cveta Varlec-Sadarjeva, je bila sprejeta kot idejni projekt. Na tej osnovi sta in. arh. Cveta Sadarjeva in in. arh. Jure Sadar s sodelavci v projektivnem biroju GIP INGRAD izdelala podrobni izvedbeni projekt, po katerem so od 1964 do 1967 zgradili novo knjinino poslopje. Knjinica se je preselila ob koncu leta in po pilih dveh mesecih prekinitve zaradi selitve spet zaela poslovati za bralce. Uradno pa s o jo odprli s skromno slovesnostjo 3. julija 1968. Delo predvojnega Muzejskega drutva je pripravilo predvsem monost, da je ljudska oblast v novih razmerah ustanovila v Celju muzej kot ustanovo (zavod) s poklicnimi strokovnimi delavci. Nekoliko pa je s svojimi domoznanskimi prizadevanji pripomoglo tudi k odloitvi, da je

Celje poleg obnovljene ljudske knjinice dobilo e tudijsko knjinico, za katero je e med obema vojnama zbirala knjino gradivo, zlasti stareje celjske slovenske tiske Vera Levstikova s pomojo Bogomila Gerlanca in drugih tedanjih celjskih kulturnih delavcev, eprav ni mogla uresniiti zamisli, da bi v okviru tedanje Javne mestne knjinice uredila poseben tudijski oddelek. Celje je bilo poleg Maribora in Novega mesta med prvimi tremi tedanjimi okronimi sredii, v katerih je ministrstvo za prosveto LRS 1. marca 1946 ustanovilo okrone tudijske knjinice. V drugih pokrajinskih srediih so bile tudijske knjinice ustanovljene ele v naslednjih letih. V skladu s potrebami drubenega razvoja po konani osvobodilni vojni je uredba ministrstva za prosveto nalagala okronim tudijskim knjinicam: naj nudijo oblastvom in ustanovam prirono strokovno knjinico, drutvom pa pripomoke za kulturno delo, naj dajejo znanja eljnim sredstva za izobraevanje in znanstveno delovanje, da zbirajo slovstveno, zgodovinsko, narodopisno in drugo tiskano in rokopisno gradivo, ki se tie okroja. Prvi temelj knjinemu fondu je bila sorazmerno bogata gimnazijska profesorska knjinica. V njej je bilo zlasti mnogo del, ki so se nanaala na zgodovino tajerske in na jezikoslovje (tudi glavna Mikloieva dela so bila med njimi). Zelo mnogo knjig se je nabralo v okronem zbirnem centru, ki jih je bilo mogoe vkljuiti v sestav knjinine zbirke. Med te je treba teti tudi knjino gradivo, ki ga je okupator nakopiil v kapucinski cerkvi. Marsikaj je knjinica dobila od mariborske tudijske in ljubljanske univerzitetne knjinice. Potlej pa so jele pritekati knjige iz obveznih izvodov novih slovenskih tiskov. Ze leta 1948 je lahko ravnatelj v Celjskem tedniku poroal, da ima knjinica nekaj starejih slovenskih knjig iz 17., 18. in prve polovice 19. stoletja, med njimi tudi stareje slovenske celjske tiske, npr. Zagajkovo Slovensko slovnico, Golinikovo Popolnoma podvuzhenje sa vse zhebelarje, Slomkovo knjigo Blae in Neica. Ignaca Orona Celjsko kroniko i dr. Leta 1951 pa je knjinica dobila obe svoji najdragoceneji slovenski knjigi: Trubarjev Novi testament (15571561) in Dalmatinovo popolno Biblijo (1584), ki ju je v Nazarju kot partizanski borec reil stavbenik in ljubitelj starin Vinko Jordan. S knjinim fondom iz ostankov gimnazijske profesorske knjinice in iz knjig v okronem zbirnem centru je knjinica lahko zaela izpolnjevati predvsem tretjo, deloma tudi drugo od omenjenih treh osnovnih nalog. Za popolno izpolnjevanje druge naloge (nuditi gradivo za vsestransko splono in strokovno izobraevanje obanov), zlasti pa za izpolnjevanje prve naloge je bilo treba s smotrno nabavno politiko dosei im bolj vsestranski in vsebinsko uravnoteeni knjini fond (poleg zgodovinskih in jezikoslovnih del tudi dela s podroja druboslovja, prirodoslovnih, tehnikih, medicinskih in drugih uporabnih ved, razne strokovne prironike ter splone in strokovne enciklopedije). Kolikor niso taka dela

pritekala med obveznimi primerki sodobnega slovenskega tiska, jih je bilo treba zagotoviti z nakupi. Knjinica je ves as kupovala najpomembnejo znanstveno in strokovno literaturo, ki je izhajala v Jugoslaviji, v okviru finannih monosti pa tudi tako literaturo v tujih jezikih (rusko, angleko, nemko, francosko, eko, italijansko in drugo). Leta 1961 je knjinica postala matina za vso obino in sprejela nalogo, dat skrbi za enakomeren razvoj knjiniarstva v celjski obini, za strokovno izpopolnjevanje knjiniarjev (s teaji, predavanji in strokovnim svetovanjem). V knjinici je e od leta 1957 sede podrunice Drutva bibliotekarjev Slovenije za celjsko obmoje.
Osebje: Upravnik oziroma ravnatelj: Vlado Novak. Slubo v Celju je nastopil 1946 kot dipl. slavist s predhodno gimnazijo klasine smeri in z bibliotekarsko prakso, ki jo je pridobil kot asistent in knjiniar v Institutu za slovansko filologijo na univerzi v Ljubljani (19421944) ter kot knjiniar in arhivar Propagandne komisije IOOF v Ljubljani (19451946). Kot bibliotekar oziroma viji bibliotekar se je poleg upravnega vodstva posveal predvsem organizaciji strokovnega dela od nabave in bibliotekarske obdelave knjininega gradiva do izposoje in ostalega dela z bralci. Ostali knjinini sodelavci: Anica Hacin, knjiniarka (19471953), Olga Dekleva, knjiniarska manipulantka (19481963), Dora Krajnc, knjiniarka (19481978), Ljubo Osterc, bibliotekar (19501955), Drago Ham, bibliotekar (od 1. oktobra do 31. decembra 1956), Alenka Vrabl, bibliotekarka (19541963, od 1956 do 1963 vodja oddelka za katalogizacijo), Janez Zmavc, knjiniar (1955 1960), Ivanka Bauman, bibliotekarka (od 1957, od 1963 dalje vodja oddelka za katalogizacijo), Marija Berk, knjiniarka (19591964), Nada Melavc-etina, knjiniarka (19611963), Drago Cvetko, viji knjiniar (od 1962, od 1964 vodja oddelka za nabavo knjininega gradiva), Marija Krui-Kaufman (1963 1967), Marinka Pristovek-Stiovi, knjiniarska manipulantka (od 1960), Erna Deelak-Vertanik, knjiniarska manipulantka (od 1961), Gizela Skrabl-Kovai, knjiniarska manipulantka (od 1963), Stana Vertanik, knjiniarka (od 1964), Silva Radenko (19661969), Irena Ai-Avgutin, vija knjiniarka (19681978), Vanda Stefancioza-Cetina, bibliotekarka (od 1970), Zdenka Rebek, bibliotekarka (19711973), Franc Kink, knjiniar (19691977), Sonja Knez, knjiniarka (od 1972), Milica Blazinek, vija knjiniarka (od 1973). Kot volonterka je inventarizirala knjinino gradivo Nea Napotnik, upokojena predmetna uiteljica (19521973). Administrativne in raunovodske posle sta sprva poleg upravnika opravljali Anica Hacin in Dora Krajnc, kot stalno delovno dolnost pa Franc Cilenek, upok. gimn. ravnatelj (honorarno, 19511952), Angela Pavli (19521959), Tonka Mavec (19591961), Fanika Gologranc (19611977). Knjigoveka dela so poleg nekaterih honorarnih in pogodbenih knjigovezov opravljali: Cveto unko (od 1955), Franc Roje (19621970), Henrik Borovnik (19611962).

Osrednja knjinica (19741979) Knjinica Edvarda Kardelja (od 1979) V skladu z novo koncepcijo slovenskega splonoizobraevalnega knjiniarstva, pripravljeno v strokovnih bibliotekarskih krogih in sprejeto v kulturnoprosvetnem zboru skupine SRS leta 1971, sta se tudi v Celju ob koncu leta zdruili tudijska knjinica s poldrugo leto poprej pridrueno podrunino knjinico v Gaberju ter Mestna ljudska knjinica s pionirskim oddelkom v enotno organizacijo zdruenega dela z imenom Osrednja knjinica v Celju. Od zaetka 1974 se delovno izroilo obeh prejnjih knjinic nadaljuje v smotrno integrirani in racionalizirani obliki,

tako da knjinini fondi im bolje opravljajo svojo vlogo v procesu nepretrganega izobraevanja obanov, to je poglabljanja splonega in strokovnega znanja, da bodo njihove samoupravljalske odloitve im bolj premiljene in im bolj drubeno uinkovite. Leta 1976 je knjinica v sodelovanju z drubenopolitinimi organizacijami uredila poseben oddelek za marksistino literaturo. Organizacijska struktura zdruene knjinice je razvidna iz popisa sodelavcev na koncu tega poglavja. Ob koncu leta 1978 je knjini fond v vseh oddelkih narasel na 242.465 enot. Od tega je v oddelku za tudij 149.465, v oddelku za marksistino literaturo 8.444, v oddelku za odrasle in mladino 50.721, v oddelku za otroke 18.828, v podrunini knjinici v Gaberju 15.240, v posebnih zbirkah (v okviru oddelka za raziskovalno delo) pa 14.784 enot. Delavci Osrednje knjinice oziroma Knjinice Edvarda Kardelja:
Ravnatelj: Vlado Novak, viji bibliotekar (od 1. 1. 1974 do 30. 11. 1975); Ivan Seniar (od 1. 12. 1975 do 29. 2. 1980), dipl. primerjalne knjievnosti. e kot dijak celjske gimnazije je kazal literarne ambicije. Po opravljenih univerzitetnih tudijah je diplomiral iz svetovne knjievnosti. Kot profesor je poueval na Polzeli, nato pa je kot ravnatelj v e let vodil Delavsko univerzo v Celju. Iz Celja je el v Beograd, kjer je najprej delal v Centralnem komiteju ZKJ in nato v zveznem Sekretariatu za zunanje zadeve. Leta 1973 je odel za konzula v Cleveland v ZDA. Leta 1975 se je vrnil v domovino in se kot ravnatelj celjske Osrednje knjinice spet posvetil prosvetnemu delu. N a tem delovnem mestu je ostal do februarja 1980, ko je odel v Ljubljano. Dne 1. 9. 1980 je prevzel ravnateljsko mesto pisatelj Dane Debi.

I. Oddelek za delo z bralci:

1. Oddelek za tudij: Dora Krajnc, knjiniarka, vodja oddelka (do 1978), Stana Vertanik, knjiniarka, Marija Berk, knjiniarka (19761979), Tatjana Ka, bibliotekarka, vodja oddelka (od 1979), Vesna Kotnik, vija knjiniarka (19781979), Aleksandra Peec, knjiniarka (19781979), Marinka Stiovi, knjiniarska manipulantka, Erna Vertanik, knjiniarska manipulantka. 2. Oddelek za marksistino literaturo: Milena Jontes, knjiniarka, izredna tudentka knjiniarstva in slovenine na PA (od 1976). 3. Oddelek za odrasle in mladino (prejnja Mestna ljudska knjinica): Slava Marinek, knjiniarska manipulantka, vodja oddelka (od 1974 do 1977), Franc Kink, knjiniar (od 1977 do 1978 vodja oddelka), Rezika Krajnc, knjiniarka, Majda Koar, knjiniarka, absolventka knjiniarstva in slovenine na PA (od 1976), Terezija Dobravc-Pozni, knjiniarka, vodja oddelka (od 1978), Silva Kolenik, knjiniarska manipulantka (od 1974), Marija Sinkovi, knjiniarska manipulantka (od 197 ), Milka Kink, knjiniarska manipulantka (od 1975). 4. Oddelek za otroke (prejnja Pionirska knjinica): Metka Lipinik-Grmek, knjiniarka, vodja oddelka (od 1962), Ivica Frece, knjiniarska manipulantka (od 1963). 5. Knjinica GaberjeHudinja: Terezija Pozni, knjiniarka, vodja oddelka (do 1977), Marija Senica, knjiniarka, tudentka knjiniarstva in slovenine na PA, vodja oddelka (od 1978), Dragica Smodej, knjiniarska manipulantka (od 1973).

II. Oddelki za pripravo in bibliotekarsko obdelavo knjininega gradiva:

o. Oddelek za dopolnjevanje knjininega gradiva: Drago Cvetko, viji knjiniar, vodja oddelka (od 1964), Milica Blazinek, vija knjiniarka, inventarizatorka in analitiarka (od 1973), Milena Simoni, vija knjiniarka, inventarizatorka (19781979), Mirko Rutar, knjiniarski manipulant, odpisovalec knjig

(prej v MLK, od 1969), Slava Marinek, knjiniarska manipulantka (honorarno s polovinim delovnim asom, od 1979). -7. Oddelek za obdelavo knjininega gradiva (sestava katalogov): Ivanka Bauman, bibliotekarka, vodja oddelka, Vanda Cetina, bibliotekarka, Irena Avgutin, vija knjiniarka (do 1978), Jelka Luevi, knjiniarka, Sonja Knez, knjiniarka, Gizela Kovai, knjiniarska manipulantka. 8. Oddelek za razvoj knjiniarstva: Franc Kink, knjiniar (19691976), Teja Suec-Seniar, knjiniarka (od 1977). 9. Oddelek za raziskovalno delo: Vlado Novak, bibliotekarski svetovalec, kustos posebnih zbirk, hkrati vodja oddelka in namestnik ravnatelja, Vera Kolar, vija knjiniarka, dokumentalisti a.

III. Uprava in pomone slube:

10. Tajnitvo in raunovodstvo: Fanika Gologranc, raunovodkinja (do 1977), Irena Kore, tajnica (19741977), raunovodkinja (19781979), Pepca Kirn, tajnica (od 1977), Zalika Mari, raunovodkinja (od 1979). 11. Tehnina sluba in vzdrevanje prostorov: Cveto unko, knjigovez, vodja oddelka, Ivan Kostevc, honorarni vzdrevalec naprav in pomoni delavec (od 1978), Milan Kneevi, kurja in kurir (od 1972), Vilma Urankar, snailka (e v K, od 1966), Bernardina Grum, snailka (19671977), Anda Kneevi, snailka (od 1978), Joica Rutar, snailka (e v MLK, od 196 ).

ZGODOVINSKI ARHIV V Celju in okolikih krajih se je v teku stoletij ustvarilo mnogo arhivalij. Veina jih je propadla, precej jih je ostalo. Najstareje med njimi so v avstrijski dobi prile v graki deelni arhiv: celjski mestni in vojniki trni spisi, gospoinske listine, urbarji, prvotne zemljike knjige in podobno. Nekaj starega gradiva je pa le ostalo doma: stari zapisniki mestnega sveta so prili v mestni muzej, veino starejih zemljikih knjig in zbirk listin je pa e uvalo okrono sodie, veina sodnih uslubencev ni bila pristala na to, da bi jih izroili deelnemu arhivu. Druga svetovna vojna je marsikaj uniila, zlasti vse arhive slovenskih drutev in okolikih obin, tudi okrajnega glavarstva (sreskega naelstva). Ostala sta pa skoraj nedotaknjena mestni obinski in stareji sodni zemljiko-knjini arhiv, tudi gradivo v muzeju je veinoma ostalo in prizaneseuo je bilo olskim kronikam, medtem ko so na Stolzalpe pri Murauu z drugimi cerkvenimi listinami odpeljane upnijske kronike deloma propadle. Po vojni so bile ohranjene arhivalije mestne obine in sodia v veliki stiski, ker je pa primanjkovalo prostorov. Po prizadevanju stavbnega svetnika in. Blaa Pristovka so mestne listine spravili najprej v pritline dvorine prostore starega magistrata, nato pa v kletne prostore novega zdravstvenega doma v Gregorievi ulici, kjer se je zaasno naselila uprava MLO. Sodni spisi so pa prili v podstreje stare grofije, kjer so se znali tudi na kup zmetani ostanki okupacijskega arhiva. Velika povodenj, ki je v juniju 1954 prizadela Celje, je napravila pri arhivalijah v kletnih prostorih zaasne uprave mestne obine straansko pusto.

Na iniciativo tedanjega naelnika komunalnega oddelka Zorana Vudlerja je podpisani prevzel urejevanje kaotinega gradiva v kleti, kjer se je nabralo e tudi mnogo leta 1954 deloma prizadetih spisov iz povojne dobe. Najstareji spis je iz leta 1693. Precej e starejih spisov je v Gradcu. V celoti je bilo leta 1961 katalogiziranih 1.171 fasciklov. Popreno je prilo na policah 6 fasciklov na dolinski meter. Pri tem ni bilo pritetih okrog 100 delovodnikov. Seveda je urejevalec spise tudi pretudiral, saj mu je vsebina delno sluila pri spisovanju knjige Zgodovine Celja in okolice. V jeseni 1961 je obinski ljudski odbor dal mestnemu arhivu v pritliju starejega poslopja bive poliklinike na razpolago eno sobo in tri sobice. Toda prostora je bilo za razmestitev samo etrtine gradiva. Dne 1. septembra 1961 je dobil mestni arhiv e enega arhivarja, prof. Antona Kolka. Leta 1962 je pa dobil arhiv nove prostore v bivem Prothasijevem dvorcu, ki je poprej okrog 140 let sluil politini upravi prve instance in nekaj let po osvobodilni vojni okronemu in okrajnemu sodiu. Novi prostori so imeli okrog 130 m2 talne povrine. Ker so bili deloma temni, slabo medsebojno povezani ter mestoma tudi nekoliko vlani, niso bili idealni, vendar so omogoali namestitev novega gradiva, ki so ga dali prikljueni okraji in obine. Pomembna je bila pridobitev iz alca, ki je dala skoraj v celoti ohranjeno zbirko avstrijskih dravnih in deelnih uradnih listov izza leta 1850. Iz Vojnika je priel arhiv hiralnice poleg novejih spisov prikljuene obine in njenih krajevnih odborov. Leta 1963 je obsegal arhiv e 4.000 arhivskih enot, fasciklov in debelih knjig, poleg tega pa e okrog 200 izloenih posameznih listin: skoraj do konca srednjega veka nazaj segajoih privilegijev, fevdalnih podelilnic, kmekih zaitnih pisem in obrtnih aktov, 220 zvezkov (oziroma fasciklov) uradnih listov in osnutek prirone knjinice. Leta 1963 je obinska skupina arhivu priznala znaaj Zgodovinskega arhiva. V tem letu je vodstvo arhiva zbralo in redigiralo svoje gradivo za Vodi po arhivih Slovenije, ki ga je pripravil Dravni arhiv SRS v Ljubljani. Vodstvo arhiva je ob izdatni podpori predsedstva okrajne skupine in predsedstva obinskih skupin v Celju in Velenju pripomoglo k temu, da se je moglo v Celju 11. in 12. oktobra vriti zborovanje Drutva arhivarjev SRS, ki se ga je udeleilo okrog 100 arhivskih delavcev in ni lo neopazno mimo kulturne javnosti. Leta 1962 je bil ukinjen okraj Krko, kar je dalo arhivu precej novega gradiva, leta 1965 je pa bil ukinjen tudi okraj Celje. Zdaj se je moralo stareje arhivsko gradivo umakniti novemu v kletne prostore novega Doma drubenih organizacij v Gledaliki ulici. Leta 1965 je profesor Oroen stopil definitivno v pokoj in vodstvo arhiva je prevzel dotedanji arhivar Anton Kolek. Za njegovega poslovanja so bili v arhivu nameeni:

Ivan Zaje, honorarni sodelavec (19651969), Daniel Pfeifer, arhivski referent (19661967), Silva Seko, raunovodja (19661974), Hilda Bezgovek, arhivski referent (19671973), Ivan Marjan Terbovc, arhivski strokovni sodelavec (19671972), Stanislav Zupane, arhivski referent (19681971), Terezija Hlupi, arhivski pomonik (1968), Rastislav Hribovek, arhivski strokovni sodelavec (1971), Rudolf Koelj, arhivist (19711979), Stanislav Drev, arhivski strokovni sodelavec (19721974), Majda Srebotnik, arhivski strokovni sodelavec (1974), Zofija Koec, arhivski referent (1973), Franc Taker, arhivski referent (19731974), Trma Konovek, arhivski referent (1973), Aleksander Medveek (19731978), Tatjana Fale, arhivski strokovni sodelavec (1975).

Dne 1. 3. 1980 je Antonu Kolku kot ravnatelju sledil Franc Sedmak, olnik in pedagoki svetovalec. Kolek, ki je bil e daljo dobo bolehen, je 9. avgusta 1980 podlegel srni kapi.

GLEDALIE im je bil okupator pregnan, je prila na dan dotlej smrtno ogroena ljubezen do narodne svojstvenosti in njegovega jezika. To je takoj zbudilo mono tenjo po obnovi gledalikega udejstvovanja. Kot prva sta na tem podroju zaela delati dva mladinca: Gustav Grobelnik in Milan Stante. Pripravljala sta igro. Kmalu so se znali v Celju tudi drugi ljubitelji gledalia. Ko se je julija 1945 vrnil domov mr. Fedor Gradinik, je bila zbrana e dovolj velika druina za uspeen nastop pred obinstvom. Igrali so Razlrgance, med vojno nastalo dramo Mateja Bora-Pavia, ki je po svojem motivu izraz dogodkov medvojne dobe. Igralska druina se je utila tesno povezana z okrojem, ki je imelo za glavno nalogo gospodarsko in kulturno obnovo narodnega ivljenja na vsem svojem podroju. Druina je svojo organizacijo oznaevala kot okrono gledalie. Tako je bilo prvo leto. Nato so ga tiri leta oznaevali kot ljudsko. Ker je okupator gledaliko poslopje v bistvenem delu uniil, je bilo treba iskati streho drugje. Prvo leto so igrali v Narodnem domu, ki so ga po osvoboditvi zaeli oznaevati kot Dom ljudske prosvete. Drugo leto je mestni ljudski odbor dal gledaliu v uporabo lepo dvorano Ljudske posojilnice. Bila je pripravneja od prejnje, ni pa tudi imela stranskih prostorov in je bila premalo akustina. Bile so torej e vedno teave. Nekoliko so se zmanjale, ko je gledalie dobilo za shrambo kulis na razpolago prostore v bivem eleznem dvoru na voglu Stanetove in Cankarjeve ulice. Na trajno posest ni bilo mogoe misliti, ker so se za elezni dvor potegovale razne gospodarske organizacije. Gledalie samo je pa po odhodu okupatorja bilo prava podrtija. Treba je bilo akati. Gledaliko vodstvo in osebje sta prva leta delovali kot drutvo. Vodstvo in umetniki sodelavci so delali brezplano. Nagrajevali so pomono osebje. Razen prilonostnih podpor je bila edini vir dohodkov vstopnina.

Predsedniki gledalikega odbora so bili prva leta: Avgust Sedej, tefan vegl, Tone Zorko (1947), Peter Boi. Ze izza poetka stare Jugoslavije je bila tenja, da se gledalie spremeni v poklicno. Mestni ljudski odbor je to razumel. Dne 1. aprila 1949 je naroil gledalikemu vodstvu, naj ukrene vse potrebno, da se to lahko izvri, tj. da se organizacijsko izpopolni. V smislu tega naroila je gledaliko vodstvo predlagalo mestnemu ljudskemu odboru, da imenuje mr. Fedoija Gradinika za upravnika. Mestni ljudski odbor ga je potrdil v mesecu aprilu. Fedor Gradinik je opustil lekarnitvo in se je ves posvetil gledalikemu delu. Tedaj so gledalie zaeli oznaevati kot mestno. V tem asu je imelo gledalie razen lanov uprave in reiserjev e 41 sodelavcev igralcev, na katere je moglo raunati. Reiserja sta bila izpoetka Fedor Gradinik in Joe Tomai. Ko je Tomai leta 1948 odel na Jesenice, je Gradiniku po potrebi priskoil na pomo e kdo drug izmed veih gledalinikov (npr. Gustav Grobelnik, Tone Zorko, Branko Gomba). Prav kmalu je bila glede na vrsto predvajanega dela potrebna e nadaljnja specifikacija (dramaturg umetniki vodja, inscenator, odrski mojster, epetalka itd.). V jeseni 1950 se je vodstvo gledalia odloilo, da osnuje umetniki svet. Na njegovi otvoritveni seji je bil med drugim sprejet predlog o ustanovitvi mladinskega odra v okviru mestnega gledalia. To je bilo v asu, ko so se pripravljali, da postavijo na oder mladinsko igro Pastirek Peter in kralj Briljantin. Vodstvo mladinskega odra je umetniki svet poveril mlademu reiserju Branku Gombau. Mladinske igre naj bi se prirejale v Naiodnem domu (Domu Ljudske prosvete). Odlobo o proglasitvi gledalia za poklicno je MLO sprejel 6. decembra 1950 na svojem 8. rednem zasedanju. Odloba doloa, da pride gledalie pod splono vodstvo in nadzorstvo poverjenitva za prosveto in kulturo MLO Celje. Naeluje mu upravnik, ki ga imenujejo izvrilni odbor MLO Celje. Umetniko osebje I. in II. vrste imenuje in sprejema v slubo predsednik IO, osebje III. in IV. vrste imenuje in sprejema v slubo upravnik ob soglasju poverjenika za prosveto in kulturo MLO. Umetniko osebje se sprejema v slubo glede na naloge, ki jih ima gledalie v zvezi z nartom svojega umetnikega delovanja. Finansiranje gledalia se vri po lastnem predraunu dohodkov in izdatkov iz sredstev poverjenitva za prosveto in kulturo MLO. Gledalie posluje kot gospodarska ustanova po 30. lenu osnovnega zakona o predraunu. Odlobo sta podpisala predsednik zasedanja Riko Presinger in predsednik IO Riko Jerman. Za zaetek je bilo iz vrst dotedanjih sodelavcev imenovanih 15 igralcev, tistih, ki so se odloili za gledaliko poklicno pot. Dne 12. septembra 1951 je mestni plenum Ljudske prosvete sklenil, da se ustanovi samostojen amaterski Ljudski oder. Mesec dni nato se je vril ustanovni sestanek ob tevilni udelebi celjskih igralcev amaterjev, na katerem so izvolili prvi odbor s predsednikom Albinom Pod-

javorkom na elu. Predstave naj bi se vrile na odru bivega Narodnega doma. Vodstvo gledalia je ustanovitev Ljudskega odra pozdravilo, ni se pa odreklo pomoi igralcev-amaterjev, saj poklicnih igralcev za veje igre niso imeli dovolj. Ljudski oder so pozneje preimenovali v Delavski oder. Poklicno gledalie je bolj in bolj postajalo umetniko in se preprosteji duevnosti ni moglo vedno dovolj pribliati. Tako mladinski kakor Ljudski (Delavski) oder se nista trajno obdrala, saj je prvotni zanos popustil, s tem pa je naloga gledalia zopet postala ira. Vodstvo gledalia se je organizacijsko e izpopolnilo z gledalilikim svetom, ki ga je ustanovil svet za prosveto in kulturo z odlobo, sprejeto na seji dne 17. novembra 1951. Za lane sveta je imenoval: Tineta Orla, ravnatelja I. gimnazije, kot predsednika, Vladimirja Novaka, ravnatelja tudijske knjinice, Antona Janeia, profesorja uiteljia, Fedorja Gradinika, upravnika mestnega gledalia, Branka Gombaa, gledalikega igralca in reiserja mladinskega gledalia. Po odlobi je gledaliki svet organ Sveta za prosveto in kulturo pri MLO, njegova naloga je, da prouuje vse probleme gledalia kot kulturne in vzgojne ustanove ter daje svetu za kulturo in prosveto tozadevna poroila in predloge. Predvsem soodloa o vpraanjih repertoarjev, kadrovske politike in popularizacije gledalia, Svet za prosveto in kulturo lahko pooblasti gledaliki svet, da sam odloa o tekoih zadevah. Taki sklepi gledalikega sveta morajo biti soglasni, v nasprotnem primeru pa odloa svet za prosveto in kulturo. Gledaliki svet sam sestavi poslovnik. Sejam gledalikega sveta lahko prisostvuje predsednik Sveta za kulturo ali kak drug pooblaeni lan Sveta za prosveto in kulturo. Po potrebi lahko gledaliki svet povabi na seje tudi druge osebe, da pomagajo s svojimi nasveti, nimajo pa glasovalne pravice. Navedeno odlobo sta podpisala: Janko Stani kot tajnik in Anton Akerc kot predsednik sveta za prosveto in kulturo. Leta 1953 je postal peti lan gledalikega sveta Lojze Filipi, ki je pri gledaliu prevzel vodstvo dramaturga in umetnikega vodje. Gomba se je zaasno posvetil gledalikemu tudiju. Sprio velikih uspehov in nalog je postalo bolj in bolj peree vpraanje obnove gledalike stavbe. Dotlej je bilo mnogo gledalikih predstav in drugih prireditev:
1945/46: Matej Boi: Raztrganci. Radovan Gobec: Hej, Partizan in zborska recitacija Slovenska pesem. Teden ljudske kulture prirejen v zvezi z drugimi odseki umetnosti. Gledaliniki: Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. Glasbena Matica: Duan Sancin, koncert mladih pevcev in glasbenikov kot prvi okroni pevski festival. Slikarji in kiparji: razstava del likovne umetnosti, ki so bila veinoma odraz borbene sedanjosti. Dijaki: recitacija Lanevega pesnikega ciklusa iva kri ob glasbeni spremljavi, pod vodstvom Milana Stanteta. Cvetko Golar, Vdova Rolinka, reiral Joe Tomani. Teden

Rdeega kria (meseca novembra): akademija. Nikolaj Vasiljevi Gogolj,

Revizor.

1946/47: Pavel Golia: Triglavska bajka. Bratko Kreit: Celjski grofje.

Slavnostnia predstava za otvoritev druge gledalike sezone v drugem letu svobodne domovine, dne 23. oktobra 1946. Reiral Fedor Gradinik. Igrali: Fedor

Gradinik (grof Herman II), Joe Cuk (grof Friderik II), Tea Rakua (Barbara), Milan Kraovec (grof Ulrik II), Sonja Rakua (Veronika Desenika), Janko Cigoj (Jot Soteski), Gustav Grobelnik (pater Gregor), Enej Silvij Piccolomini (tefan Svegl). Ciril Veluek (sodnik), Joe Tomani (Pravda), Bogo Kotnik (oroar), Emerik Drovenik (padar), Anton Zorko (pekovski mojster), Evgen Burdych (trgovec), Avgust Sedej (gvardijan). Glasba: Anton Pogaar (vodstvo), Duan Sancin (dirigiranje). Scena: Karel Golob in Stojan Kolobar. Josip Juri Franc

Govekar: Deseti brat. Ladislav Fodor: Matura. Pavel Golia: Sneguljica. G K Bulgakov: Novi dom. Bralko Kreft: Celjski grofje. Ivan Cankar: Pohujanje v dolini entflorjanski. Branislav Nui: Gospa ministrica. Mile

Klopi: Mati. Brunstein: Katjua. 1947/48: Ivan Cankar: Za narodov blagor. Ivan Drev: Talci (iz Smartna
ob Paki). Dekleta gredo s pesmiio v smrt. Dramatizacija povesti Jakoba Sketa:

Miklova Zala. Fran Milinski: Mogoni prstan. Kulturni teden: (od 25. do 30. aprila 1948): simfonini orkester ljubljanske filharmonije; predavanje knjievnika Mateja Bora: proslava obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda: slavnostni govor in Borova igra Teka ura. Koncert mladinskega pevskega

zbora I. gimnazije, akademija pevskih, glasbenih in dramatskih sekcij: KUD

Ivan Kljuar, >.France Preeren in aktiva LMS ekonomskega tehnikuma; na-

stop zdruenih pevskih zborov ob spremljavi godbe na pihala, folklorni plesi in

promenadni koncert godbe na pihala. 1948/49: Ivan Cankar: Jakob Ruda. Franjo Ro: Uesa carja Kozmijana.

Veer Preernove poezije: 6. februarja 1949. Aleksander Nikolajevi Afinogenov: V tajgi. S. Mihalkov: Posebna naloga, mladinska igra. Georg Ber-

nard Shaw: Pygmalion, komedija. Bratko Kreft: Kreature, komedija s satirino ostjo, naperjeno na politine neznaajnee.

1949/50: Bratko Kreft: Komedija v treh aktih, katera se Linhartove Zupanove Micke tie. Igrana 15. novembra 1949 v spomin na stoletnico, ko se je pod vodstvom Janeza Jeretina v celjskem gledaliu prvi igrala Zupanova Micka. Mira Pucova: Ogenj in pepel, notranji politini razkol v dobi okupacije. Ivan Cankar: Naa domovina je boj in prihodnost, recitacijski veer v poastitev spomina najvejega slovenskega pisatelja, s klavirsko spremljavo. Josip Ribii: Tine in Bine. Friderik Schiller: Kovarstvo in ljubezen. Branislav Nui: Pokojnik. Miroslav Krlea: V agoniji. Gostovanje lanov Hrvatskega narodnega pozorita v Zagrebu. 1950/51: Marin Dri: Dundo Maroje, gostovanje entjakobskega gledalia

v Ljubljani. Komorni moki zbor: Koncert. Calderon de la Barca: Dama

krat. Gostovanje ljubljanske drame. Marin Dri: Plakir, gostovanje mariborske drame. Fran Ro (besedilo) in Ciril Raku (glasba): Pastirek Peter in Kralj Briljantin. F. Garda Lorca: Dom Bernarde Albe. Gostovanje ljubljanske drame. J. N. Nestroy: Utopljenca. Mira Pucova: Operacija. Iz dobe

okupacije.

Danilo Goriek: Rdea kapica. tefan Zweig: Siromakovo jagRossini:

nje. Tragikomedijs iz ivljenja Napoleona Bonaparteja. G iacchomo

Seviljski brivec. Komina opera. Josip Juri Janko Kersnik: Rokovnjai.

Po Kersnikovem romanu in Govekarjevi dramatizaciji spisal Fedor Gradinik.

1951/52: Friedrich Schiller: Marija Stuart. Pecija P. Petrovi: Ploha.

Jaka Spicar: Pocumni Tonek Pisec verzov za predigro in petje: Fran Ro, glasba Avgust erer, dirigent Ciril Vertanik. Franc Ksaver Meko: Pri

Hrastovih. Marcel Achard: ivljenje je lepo. Fran Ro Danilo Gormsek:

Desetnica Alenica. Ivan Cankar: Hlapci. J. B. P. Molieie: Sola za ene.

Drago Gervais: Za stanovanje. 1952/53: John Boynton Priestley: Od raja do danes. Pavel Golia: Sneguljica. Ivan Potr: Krefli. Norman Krasna: Draga Ruth. Janez Zmavc:
Izven drube. Friedrich miljeni bolnik. Forster: Robinzon ne sme umreti. Moliere: Na-

Okupator je bistven del gledalia poruil v nameri, da kot manifestacijo svoje zmage na starih temeljih zgradi novo mogono stavbo. Temelje je res napravil, dalje pa ni priel, ker se mu je priblieval poraz. 2e prve mesece po osvoboditvi so mislili na obnovitev. Dne 15. novembra 1945 so se v magistratni dvorani zbrali Zastopniki okrajnega in mestnega ljudskega odbora, sindikatov, prosvetnih ustanov in drubenih organizacij, da se posvetujejo. Sklenili so, da ustanove oji in iri odbor. Obnovljeno Tujsko-promelno in Olepevalno drutvo je sklep podprlo. Prav tako sindikalne podrunice, ki so se 14. aprila 1946 po svojih zastopnikih sestale v Narodnem domu. Vendar je zadeva zastala. Novo pobudo so dali obrtniki. Na 2. letni skupini Okrone obrtnike zveze so na predlog svojega predsednika Stojana Holobarja sklenili, da podpro nart z brezplanim delom, denarjem in materialom. Pri Zvezi so ustanovili odbor, ki so mu izvolili za predsednika Toneta Uria, tedaj naelnika obrtnega odseka pri okronem ljudskem odboru. Razen tega so poklicali v odbor e druge predstavnike mestnega in okrajnega ljudskega odbora in Osvobodilne fronte. Odloili so se, da delajo po nemkem nartu. Stavbenik Karel Jezernik je prevzel delo. Da bi pridobili sredstva, so 1. septembra 1946 priredili izlet obrtnikov, v parku so pa gledaliniki igrali Triglavsko bajko. Precej sredstev je bilo zbranih prostovoljno, ministrstvo prosvete je pa odobrilo znatno posojilo in naroilo Denarnemu zavodu, naj izplaa doloen znesek. Odbor so izpopolnili. Ministrstvu je predloil nemke narte. Zaeli so delati. Prila je komisija iz Ljubljane in je dela ustavila. Sodila je, da bi projektirana dvorana bila neakustina in premajhna. Leta 1947 so se brez uspeha dogovarjali s Projektivnim birojem v Ljubljani glede novih nartov. Da zadevo pokrene, je izvrilni odbor MLO 23. februarja 1948 sklenil, da zane delati po starih nartih. Sklical je v ta namen komisijo zastopnikov gledalia in gradbenih strokovnjakov. A niti tisto niti prihodnje leto ni prilo do odloitve. MLO je okleval zaradi strokov. Potrebna je bila nova pobuda. Tokrat je prilo s strani KPS in mnoinih organizacij. Zbora so se udeleili tudi tehnini strokovnjaki. Novi MLO se je odloil. Brez pristanka ministrstva seveda ni lo. V Ljubljano je odla komisija, v kateri sta bila kot vodji predsednik MLO Riko Jerman in predsednik sveta za kulturo in prosveto prof. Anton Akerc. Komisija je prosila za potrditev na osnovi revidiranega nemkega narta. Uspela je. MLO je sprejel sklep o krajevnem samoprispevku. Delovni ljudje niso nasprotovali. Sestavili so nov odbor, ki mu je bil na elu in!. Rihard Pompe, pomonik direktorja tovarne emajlirane posode. Za nadzorstvo je bil doloen Adolf Presinger, kmalu mu je sledil Anton Uri, ki je bil nadzornik do konca. Stari nart je priredil in. Franjo Korent. Delo je prevzelo gradbeno podjetje Beton (sedanji Ingrad). Na gradiliu je bil vodja Maks Kmecl. Po projektu so tevilo sedeev dvignili od 300 na 420. Glavni vhod so prenesli iz Gledalike ulice na nasproti leei Slandrov trg, kjer so ga

prekrili s primernim vestibulom, vodeim v avlo pred stopniem. Nad stopniem v nadstropju je bil predvidel foajer, pripraven tudi za likovne predstave. Gledalika dvorana je dobila smotrno ureditev, isto velja tudi za upravne in poslovne prostore v severnem delu stavbe. Ti so dobili stranski vhod skozi nekdanji vogelni obzidni stolp. Drugi projektanti so bili: viji tehnik Marjan Mazej (termostatine, sanitarne in klimatine naprave), ind. tehnik Makso Pohlin (elektroinstalacije in mehanine naprave), viji industrijski tehnik Ludovik Pavi (scenski regulator, arometi, projekcijski aparat). Obrtna dela so skrbno opravili celjski obrtniki. 2e 28. novembra 1952 je bila notranjost v tolikem obsegu gotova, da se je v dvorani lahko vril koncert komornega mokega zbora. Slavnostno otvoritev so pa preloili na 9. maj 1953. Otvoritev je najavil naslednji razglas: PRVA PREDSTAVA V NOVEM DOMU GLEDALIKE UMETNOSTI Mestno gledalie v Celju vnovi oivlja Celjske grofe, dramo Bratka Krefta iz ivljenja srednjevekih fevdalcev, kateri so tlaili nae prednike, in to kot prvo predstavo v svoji novi gledaliki hii in kot osmo premiero v sezoni devetnajststo dvainpedeset-triinpedeset. Hermana igra Fedor Gradinik, Friderika Bert Sotler, Barbaro Nada Boieva, Ulrika Janez kof, Veroniko Bogdana Vrekova, Jota Milan Brezigar, patra Gregorja Peter Boi, Piccolominija Lojze Drenovec, sodnika Vladimir Novak, Pravdaa Gustav Grobelnik, oroarja Vinko Podgorek, padarja Cvetko Vernik, peka Tone Vrabl, trgovca Tone Zorko in gvardijana Avgust Sedej. Reijsko vodstvo je imela Balbina Battelino-Baranovieva, inscenator je inenir arhitekt Milo Hohnjec in kostumograf Mija Jareva, scensko glasbo je zloil Vilko Ukmar, ples je natudiral Maks Kirbos, sodelujejo Marija Gorieva, Neda Sirnikova, Zora ervinkova in ve nepoklicnih igralk ter igralcev, inspicient je Vinko Podgorek, suflerka Tilka Svetelkova, razsvetljavo vodi Bogo Les, lasuljar je Vinko Tajnek in odrski mojster Franjo Cesar. Sceno je pripravilo tehnino osebje gledalia pod vodstvom Franja Cesarja, kostume pa pod vodstvom Amalije Palirjeve in Joeta Gobca. Slavnostna otvoritvena predstava za povabljene goste iz vse Jugoslavije v soboto, devetega velikega travna devetnajststo triinpetdesetega ob devetnajsti uri, uvodno besedo govorita predsednik mestnega ljudskega odbora Celje Riko Jerman ter dramaturg in umetniki vodja gledalia Lojze Filipi. Premiera v nedeljo, dne devetega velikega travna devetnajststo triinpetdesetega ob dvajseti uri. V stavbo so vzidali ploo z napisom: Po ivi in skupni volji Celjanov in z njihovimi svobodnimi rokami je bilo to poslopje ob 500 letnici Celja obnovljeno in slovensko gledaliki umetnosti posveeno.

astni odbor za otvoritev njegovega gledalia: Boris Ziherl, France Kimovec, prof. dr. France Koblar, Franc Leskoek, Riko Jerman, Adolf Urbani, Peter Stante. Pripravljalni odbor za otvoritev novega gledalia: Anton Akerc, Fedor Gradinik, Zoran Vudler, Risto Gajek. Gledaliki svet: Tine Orel, Vlado Novak, Anton Janei, Fedor Gradinik, Lojze Filipi. Ansambel ob zgraditvi: Lojze Filipi, dramaturg in umetnostni vodja, Balbina Battelino-Baranovi, reiser, Andrej Hieng, reiser, Branko Gomba, mladinski reiser; igralci: Marija Gorieva, Nada Boieva, Bogdana Grobelnikova, Janez kof, Vladimir Novak, Neda Sirnikova, Milan Brezigar, Vinko Podgorek, inspicient in igralec, Peter Boi, igralec in inspicient. Nepoklicni igralci, ki stalno sodelujejo: Evgen Burdych, Silva Cvahte, Zora Cervinkova, Janez Drozg, Gustav Grobelnik, Bogo Kotnik, Ida Marineva, Franc Mimik, Angela Sadarjeva, Avgust Sedej, Cveto Vernik, Tone Vrabl, Tone Zorko. Pomono umetniko, tehnino in pomono osebje gledalia: Amalija Palirjeva, krojaica, Pavla Pristovkova, rekviziterka in garderoberka, Franjo Klobuar, odrski delavec, Franjo Cesar, odrski mojster, Cilka Vrear, snailka, Joef Gobec, kroja, Franc Mirnik, tehn. ef in ekonom, Slavko Herman, honorarni pomonik razsvetljevalca, Tilka Svetelkova, suflerka, Anton Pangerl, odrski delavec, Vinko Tajnek, lasuljar, in Ivan Jeram, pomonik odrskega mojstra. Upravno in administrativno osebje: raunovodja Gustav Grobelnik, admin. tajnik Vera Koutnik-Aleksandrin. Prva umetnika razstava Grafike ob otvoritvi: France Miheli, Maksim Sedej, Vladimir Lamut, Veno Pilon, Tinca Stegovec, Riko Debenjak, Boidar Jakac, Tone Kralj, Miha Male. Gledaliki festival leta 1953

'e v mesecu obnovitve gledalike hie je gledaliko vodstvo priredilo v njej prvi slovenski gledaliki festival, ki so se ga udeleila gledalia iz Ljubljane, Maribora, Trsta, Postojne, Kranja in Celja. Festival je trajal od 19. do 31. maja. Uprizorili so:
Slovensko narodno gledalie za svobodno trako ozemlje: James Gotz

Mihelieva: Dedinja.
Mestno gledalie Celje: M oliere Moder: Namiljein bolnik. Gledalie za slovensko Primorje v Postojni: Klabund Zupani: Krog s kredo. Preernovo gledalie v Kranju: Williams Tennesse: Tramvaj poelenje. Opera Slovenskega narodnega gledalia v Ljubljani: Koncert opernih arij

(Rossini, Verdi, Bizet, Smetana), Giacomo Puccini, Madame Butterfly, Antonin

Dvorak, Rusalka.
Mestno gledalie v Ljubljani: Puget Kosma: Sreni dnevi. Drama slovenskega narodnega gledalia v Mariboru: Budak Mete. Rudolf:

Mestno gledalie v Celju: Bratko Kreft: Celjski grofje. Drama slovenskega narodnega gledalia v Ljubljani: Anton Toma Linhart: Veseli dan ali Matiek se eni.

19531970 Fedor Gradinik je vodil gledalie do zaetka sezone 1962/63, ko je stopil v pokoj. Dne 4. oktobra 1962 so se na primerni prireditvi poslovili od njega gledaliki sodelavci in predstavniki drube. V poslovilnih besedah so kratko ocenili velike zasluge odhajajoega: dr. Vladimir Kralj, rektor igralske akademije, Boris Strohsack, predsednik gledalikega sveta, in Bruno Hartman, novi upravnik Slovenskega ljudskega gledalia v Celju. Gradiniku so kot upravniki sledili: Bruno Hartman, Juro Kislinger, Slavko Belak, Bojan Stih. Branko Gomba je bil pomonik upravnika. Ko je Filipi odel iz Celja, je postal umetniki vodja in dramaturg Herbert G run. Leta 1961 se je Griin pri vonji z avtomobilom v Levcu ponesreil in nato umrl v bolnici. Njegovo mesto je prevzel reiser Andrej Hieng. Nato se je Lojze Filipi vrnil v Celje. Bojan Stih je razen upravnikih vril nekaj asa tudi posle umetnikega vodje. Za njim sta jih drug za drugim vrila Janez Zmavc in Igor Lampret. Kot reiserji so delovali (deloma istoasno, deloma zaporedoma): Balbina Battelino-Baranovieva, Djurdjica Fleretova, Emil Frelih, Branko Gomba, Fedor Gradinik, Herbert Griin, Andrej Hieng, Sveta Jovanovi, Juro Kislinger, Mile Korun, Miran Herzog, Mir Kragelj, Milo Mikeln, Dino Radojevi, Janez Drozg. Franc Uri, Milan Skrbinek, Duan Tome, Janez Vrhunc, Tone Zorko, Joe Gale, France Kosma, Zvone Sedlbauer, Franci Kriaj, arko Petan, Igor Lampret, Bojan Stih, Fran iek. Gledalie je bilo vekrat v tekih situacijah. Zlasti leta 1956. Tedaj je bilo ukinjeno poklicno gledalie v Kranju. Primanjkovalo je sredstev. Tudi v Celju se je pojavila ista tendenca. Herbert Griin je v 9. tevilki Gledalikega lista za leto 1956/57 objavil sestavek, v katerem nam razkriva tedanji poloaj in odnos celjskega gledalia do publike. Zdi se mi koristno, da odlomke tega sestavka navedem, ker ve povedo, kakor pa bi mogle povedati moje besede:
EKSPERIMENTALNO GLEDALIE ALI GLEDALIKI EKSPERIMENT Fama, e da je Celjsko gledalie znailno in pomembno le zaradi eksperimentalnega avanturizma svojih vodilnih ljudi in vsega igralskega zbora: ta fama je gledaliki druini in sami ustanovi bolj kodovala nego koristila. Pri enih in drugih je namre izzvala napaen vtis o prizadevanju gledalia. Eni in drugi mi pomeni v tej zvezi bodisi okorele in pedagoke konservativce bodisi mladostno zanesene in herostratsko dezorientirane nihiliste. Prvi so zaradi te farne e v resnici drugi so priakovali, da bodo na odru te ustanove videli same deklarativne afirmacije svojih ezcrterinih kulturnih programov: in so nujno morali doiveti razoaranje, ko s e jim je gledalie predstavilo velikokrat tudi s povsem solidnimi in meansko spodobnimi, prav ni enfentterribleskimi uprizoritvami. Umetniko vodstvo gledalia z zavestno, ne samo slubeno interno podporo vsega kolektiva ubira tretjo pot. Letargino konservativnost zavraa (dasi se ji mora vasih ukloniti, ker brez nje vsaj v omejenih dozah ni

normalnega gledalikega delovanja)! prav tako se Celjsko gledalie odreka hermetinemu verbalizmu nekaterih na videz modernih in aktualnih, v resnici pa za ta as in to okolje nezanimivih, nezgovornih, samo izumetnienih smeri. Celjsko gledalie je po kulturno-geografski nujnosti (tako kot vsa slovenska pokrajinska gledalia) in po vplivu subjektivnega faktorja svojstvena sinteza treh gledalikih tipov: 1. repertoarnega reprezentativnega, 2. bulvarnega in 3 komornega (eksperimentalnega ali avantgardistinega, e ze po vsej sili hoemo katerega izmed teh docela ponesreenih izrazov). O prvi in o drugi komponenti te rezultante ni treba posebej izgubljati besede: znani sta m v pojmu jasni. O tretji sestavini pa so pojmi tako neopredeljeni in v zavesti naega izobraenstva tako zmedeni, da jih je treba za vsako obravnavo posebej na n o v o esto tudi polemino fiksirati. Eksperimentalno gledalie kot samostojen umetniki organizem, torej gledalie, ki hoe samo preizkuati neafirmirane novosti, ne da bi jih po rezultatih eksperimentov potem bodisi zavrglo, bodisi razvilo v novo tradicijo: tako gledalie se mi zdi prava contradictio in adiecto. Cista laboratorijska znanost je v gledaliu neumestna. Zlasti pa je tako poetje nesmiselno, ce s e v s e eksperimentiranje omejuje na e pred desetletji preizkuene zunanje forme, brez posega v notranjo strukturo dela, brez zveze z iskanjem novih odgovorov na nova vpraanja eksistence. Mnogo dragoceneji so tisti eksperimenti, ki rastejo neposredno iz prakse in tradicije, iz nujnosti materiala, brez velikolepne poze okantnih novosti, zato pa z manj opazno, a toliko intenzivnejo prizadevnostjo, da bi literarno in scenino izrazili probleme duhovnega in materialnega bivanja v asu in kraju. V smislu teh premis ie celjsko gledalie svoj slog: dri se praktinega pravila, da je treba kot pozitivno merilo (kaj naj storim?) jemati potrebe in strasti v e i n e , kot negativno merilo (esa ne smem storiti?) pa okus razsvetljene manjine. S tema dvema meriloma in z zavestjo slube asu in kraju se opredeljujeta zunanji aranman scenskih ostvaritev in svetovno nazorski
l z bor lem. ^ n a m e r a v a ustanova tudi ravno te dni preimenovati v Slovensko ljudsko gledalie v Celju - pri emer prvi atribut e sam po sebi oznauje nacionalni in aklualistini znaaj, drugi pa popularni namen ustanove Vendar filozofski ideal ne more biti baroni klasicizem, temve docela avtohtona miselna in ustvena interpretacija ivljenja v asovno in krajevno pogojenih okoliinah. Samo tak je lahko smisel eksperimentov za razvoj gledalike umetnosti. Gledalikih del za e k s p e r i m e n t e pa umetniko vodstvo CG ne priznava. Samo zato si upa in drzne v enem samem, enovitem prizadevanju spajati repertoarno, bulvarno in komorno dramsko prizadevanje.

Nato sledi seznam del, ki so jih igrali od 1954 do 1971/72. Pregled sem sestavil na osnovi objav v Gledalikem listu in Gombaevega pregleda, objavljenega v istem listu leta 1953/54. V Celjskem zborniku 1973/74 je tak pregled objavil Stanko Potisk za razdobje 1954 do 1973. On je razen Gledalikega lista uporabil tudi gledaliki arhiv. Njegov pregled je popolneji od mojega in tudi podrobneji, saj navaja vse osebe, ki so v predstavah sodelovale. Svoj seznam sem po njegovem dopolnil. Ker sem ugotovil, da vendar navajam neke posameznosti, ki jih njegov pregled nima (npr. igre potujoih skupin in nastope na Sterijinem pozorju), svojega pregleda nisem izpustil. 1953/54
Ob tridesetletnici Tavarjeve smrti: Ivan Tavar-Osip Sest: Cvetje v jeseni ljudska igra. W. O. Somin: Atentat. Valentin Katajev: Kvadratura kroga. Tone Selikar-Lojze Filipi: Bratovina sinjega galeba.

Josip Kulundi: Slepci. George Bernhard Shaw: Mo usode. Peter Ustinov: Ljubezen tirih polkovnikov. Hans Tiemayer: Mladost pred sodiem. Jubilejna predstava ob odkritju spomenikov Josipu Drobniu in Rafku Salmiu ter otvoritvi gledalikega muzeja 24. aprila 1954: Anton Tom. Linhart: Ta veseli dan ali Matiek se eni. Kipa je izdelal akademski kipar Ciril Cesar. Ob tej priliki razstava akademskega kiparja in grafika Toneta Kralja. W. O. Somin: Atentat. Herbert Grun: Atomski ples. Pero Budak: Klobi, ljudska igra.

1954/55
Slavnostna predstava v proslavo praznika tajerska v borbi 18. septembra 1954: Hans Tiemayer: Mladost pred sodiem. Krstna predstava: F. FingarMilo Mikeln: Pod svobodnim soncem. Ugo Betti: Zloin na Kozjem otoku. Lugi Pirandello: Sest oseb ie avtorja. Brskin Roussin-Gray: Lepa Helena ali veselje do ivljenja. Norman Krasna: John ljubi Mary. Wolfgang Hofman Harnisch: Bobby. John Van Druten: Grlice glas. William Shakespeare: Hamlet. Jan de Hartog: Zakonska postelja. Friedrich Foster: Sivec. Od 7. do 15. maja 1955 je bil v Celju prvi festival jugoslovanske sodobne drame. Udeleila so se ga gledalia: Ljubljana, Trst, Maribor, Koper, Zagreb, Celje. Igrali so: Ljubljana, dramsko gledalie: Ivan Cankar: Hlapci. Trst: Ivan Cankar: Pohujanje v dolini entflorjanski. Maribor: Branko Hofman: ivljenje zmaguje. Ljubljana, mestno gledalie: Igor Torkar: Pisana oga. Koper: Vasja Ocvirk: Tretje leie. Zagreb: Marjan Matkovi: Na kraju puta. Celje: Milo Mikeln: De v pomladni noi in Joe Javorek: Kriminalna zgodba. V oktobra 1954 so Celjani igrali v Narodnem pozoritu v Beogradu igro Mladost pred sodiem.

1955/56
Milo Mikeln: De v pomladni noi. Joe Javorek: Kriminalna zgodba. William Shakespeare: Othello. Aleksander Marodi: Operacija Altmark. George Axelrod: Sedem let skomin. Ranko Marinkovi: Glorija. William Inge: Vrni se mala Sheba. Ivan Cankar: Lepa Vida. Milo Mikeln: Atomske bombe ni ve. Herman Wouk: Zadeva Caine. A. S. Pukin in Luiza Treves: Nesmrtni Don Juan. Denis Ivanovi-Fonvizin: Brigadir: T. S. Eliot: Osebni tajnik. Ivan Petri: Zloin. Sofoklej: Antigona. A. P. Cehov: Stare ruske ale. Jerzy Lutowski: Deurna sluba. N. Richard Nash: Vremenar. Pavel Golia: Uboga Anka. William Shakespeare: Macbeth.

1956/57
Sofoklej: Antigona. Anton Pavlovi Cehov: Stare iruske ale. Lutowski: Deurna sluba. Richard Nash: Vremenar. William Shakespeare: Macbeth. Milo Mikeln: Petra Seme pozna poroka. tefan Zweig: Volpone. Diego Fabri: Zapeljivec. Preihov Voranc: Pernjakovi. Moliere: Skopuh. Hans Holt: Specialist za srce. Gostovanje v Novem Sadu: Milo Mikeln: Petra Seme pozna poroka.

1957/58
Frances Goodrich in Albert Hackett: Dnevnik Ane Frankove. Peter Ustinov: Romanov in Julija. P. Platon: Poslednji dnevi Sokrata. Maksim Gorki: Sovraniki. Pavel Golia: Jurek. Alejander Casone: Drevesa umirajo stoje. Juro Kislinger: Na slepem tiru. Roman Brandstatter: Molk. Marjan Marine: Komedija o komediji. Fran Levstik in Bratko Kreft: Tugomer. Duan Roksandi: Babilonski stolp. Kislingerjevo dramo Na slepem tiru so igrali na Sterijinem pozoritu v Novem Sadu 19. maja 1958.

1958/59
Marin Dri-Marko Fotez: Dundo Maroje. Ben Minoli-Herbert Griin: Vilinek s lune. William Faulkner: Rekviem za vlaugo. Frederick Knott: Klii M za umor, Kari Wittlinger: Otroci teme. Colette-Anita Loos: Gigi. Mirko Zupani: Situacije. William Shakespeare: Romeo in Julija. Branislav Nui-S. Belak: Kaj bodo rekli ljudje. Odets Clifford: Premiera v N e w Yorku.

1959/60
Bratko Kreft- Kranjski komedianti. Pavel Golia: Sneguljica. Ervin Sylvanus: Korczak in otroci. Vladimir Levstik-Herbert Griin: Kastelka. Carlo Goldoni: Prebrisana vdova. Reginald Rose-Horst Budjuhn: Dvanajst porotnikov. "VVilliam Shakespeare: Beneki trgovec. John Patrick: ajnica na Okinavi. Albert Camus: Nesporazum. Slavomir Mroek: Policija.

1960/61
Bertold Brecht: Galileo Galilei. S. Mihalkov-A. Hieg: Robinzoni in dekleti. Nicholas Stuart Gray: Lepota in zver. Leslie Stevens: Zakonski vrtiljak. Eugen 0 ' N e i l l : Pesnika dua. tefan Kalinik: Ozka pranja za sonce. Janez Zmavc: Rok in Lea. William Shakespeare: Rihard II. Branislav Nui: Gospa ministrica.

1961/62
Vinko Strgar: Heroica. Vandot-Slante: Kekec in Mojca. William Shakespeare-Joe Javorek: Iz take smo snovi kot sanje. Fadil Hadi: Hotel za norce. Milan Dokovi: Ljubezen. Saul Levitt: Proces. Boko Trifunovi: Pravljica o carju in pastirju. Ivan Cankar: Pohujanje v dolini entflorijanski. Artur Miller: Smrt trgovskega potnika. Marcel Frank: Srea na upanje. Moliere: Sola za ene. Pukin: Cigani. N a Sterijinem gledaliu v N o v e m Sadu: Tubily.

1962/63
Pedro Calderon de la Barca: Sodnik Zalomejski. Walter Bauer: Rdee in modro v Mavrici. Manfred Dorst: Zena pred obzidjem. Fernando Arrabal: Piknik na bojiu. Erik Vos: Pleoi osliek. Marcel Achard: Odkritosrna lanivka. Janez Zmavc: Jubilej. Samuel Becket: Poslednji trak. Eugen Gladstone 0 ' N e i l l : Hughie. Max Frisch: Andorra. Zygmundt Stoberski: Smeh ni greh. Pero Budak: Mete. VVilliam Shakespeare: Kar hoete (pred vodnim stolpom)

1963/64
Matej Bor: Raztrgane! Hep van Delft: Hura soncu in deju. Eugen 0'Neill: Strast pod bresti. Juro Kislinger: Izlet. Alexandre Rivemale: Rezervist. Miha Remec: Sreni zmaji. Odon von Horvath: Sem pa tja. Sean 0'Casey: Senca pravega moa. Jerome Kilty: Dragi lanivec.

1964/65
Velimir Luki: Dolgo ivljenje kralja Osvalda. Nakamura Sinkii: Pojoa skrinjica. Hans Christian Andersen: Cesarjeva nova oblaila. Norman Krasna: Nedeljska ljubezen. Fjodor Mihajlovi Dostojevski: Zloin in kazen. William Shakespeare: Vihar. Veer slovenske ljubezenske poezije. Sam in Bella Spewack: N a i trije angeli. Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. Bruno Hartman: Ringaringaraja ali satirini veer. Anton Novaan: Herman Celjski (na starem gradu).

1965/66
Friedrich Schiller: Don Carlos. David Garrick-Andrej Smole: Varh. Anton Medved: Rendez-vous. Conrad Seiler: Klovn in njegov cirkus. Anton

Novaan: Veleja. Jean Paul Sartre: Umazane roke. Peter Shaffer: Zasebno uho. Milo Mikeln: Inventura 65. Kajuhov veer. Agatha Christie: Mielovka.

1966/67

Ivan Cankar: Za narodov blagor. Fay in Michael Canin: Raomon. Alexandre Dumas: Trije muketirji. M. urinova: Dedek Mraz. Jacinto Benavente: La Malquerida. arko Petan: Beseda ni konj. Janez Zmavc: Podstreje. Dominik Smole: Cvetje zla. Titus Maccius Plautus: Dvojka. Bratko Kreft: Celjski qrofje.

1967/68

Ivan Cankar: Lepa naa domovina. Ivan Cankar: Hlapci. Bertold Brecht: Svejk v drugi svetovni vojni. Saa Skufca: Trnuljica. Carlo Goldoni: Krmarica. Sofokles: Kralj Oidipus. Jacques Audiberti: Iz zla se zlo rodi. Jean Anouilh: Evridika. Peter Ustinov: Komaj do srednjih vej. Bratko Kreft: Celjski grofje.

1968/69
Dorde Lebovi: Srebrne vezi. Duko Roksandi: Ptii brez jate. Nicolo Machiavelli: Mandragola. William Goodhart: Generacija. Fran Ro: arobna pialka. Maksim Gor ki: Malomeani. Neil Simon: Zares uden par. William Shakespeare: Vesele Windsoranke.

1969/70
Juri-Inkret: Deseti brat. Jean Paul Sartre: Nepokopani mrtveci. Janez Zmavc: Partizanski miting. Janez Zmavc: Pepelka. Neil Simon: Bosa v parku. Juro Kislinger: Pregnani iz raja (po ideji Franja Puncerja). Henrik Ibsen: Sovranik ljudstva. Wilde-Anoulih: Glavno je, da si ljubek. Francis Veber: Ugrabitev. Harold Pinter: Hinik.

1970/71
Oton Zupani: Veronika Desenika. Egon Friedel in Alfred Polgar: Goethe. Anton Linhart: Zupanova Micka. August Strindberg: Gospodina Julija. Janez Zmavc: Sekira (po pripovedkah Frana Roa). Janez Zmavc: Rdea kapica in dedek mraz. Ignac Kamenik: Galebi. Paul Claudel: Zamenjava. Georg Biichner: Leonce in Lena. Titus Maccius Plautus: Mostellaria ali hini strah.

1971/72

Thomas Stearns Eliot: Umor v katedrali. Duan Jovanovi: Norci. David Herbert Lawrence: Snaha. Juri-Levstik: Tugomer. Odon v o n Horwath: Figaro se louje. Ivan Sergejevi Turgenjev: Mesec dni na kmetih. Pedro Calderon de la Barca: ivljenje je sen. Carlo Goldoni: Sluga dveh gospodov. Janez Zmavc: Domaa naloga na potepu. Duan Jovanovi: Norci, igrani tudi na Sterijinem gledaliu v N o v e m Sadu.

1972/73

Milo Mikeln: Stalinovi zdravniki. Marlowe: Tragedija o doktorju Faustu. Ayckbourn: Ljubezen druge polovice. Ivan Cankar: Romantine due. Leopold Suhadolan: Figole Fagole. Smiljan Rozman: Zvonovi. Gombrowicz: Ivana, princesa Burgundije. Sofokles: Antigona. Ponovitve: T. S. Eliot: Umor v katedrali. Oton Zupani: Veronika Desenika. Premiera v novi sezoni: Cehov: Utva.

1973/74
Juro Kislinger: Igra o zmaju. Veno Taufer: Prometej. A. P. Cehov: Utva. Bojan Stih (zamisel in izbor), Janez Menart, Miroslav Krlea, Anton Akerc: Za staro pravdo. Ervin Fritz: Kralj Malhus. Igor Torkar: Poar. Rudolf Franek: Celjski grof na rebcu.

Ponovitve: Sofokles: Antigona. T. S. Eliot: Umor v katedrali. Oton Zupani: Veronika Desenika. Gombrowicz: Ivona, princesa Burgundije. Predpremiera za novo sezono: Tone Partlji: uke pa ni. Skunja ali kaznovana ljubezen, predstava za abonmaje, gostovanje PDG N o v a Gorica.

1974/75
Molire: Ljudomrznik. Tone Partlji: uke pa ni. Franc aleki Fingar: Razvalina ivljenja. Johann Wolfgang Goethe: Torquato Tasso. Borivoj Wudler: Perpetuum mobile. Ferdo Kozak: Kralj Matja.

1975/76
Borivoj Wudler: Perpetuum mobile. F. S. Fingar: Razvalina ivljenja. Ferdo Kozak: Kralj Matja. Mihail Afanasjevi Bulgakov: Zojkino stanovanje. Carsten Kruger & Volker Ludwig: Maks Zviga. Duan Jovanovi: Igrajte tumor v glavi in onesnaenje zraka. Alfred de Musset: J. Orenzaccio. Ivan Cankar: Pohujanje v dolini entflorjanski. Fran kofi: Gospod s Preseka.

1976/77

Franc kofi: Gospod s Preseka (ponovitev). Ivan Cankar: Pohujanje v dolini entflorjanski (ponovitev). Duan Jovanovi: Igrajte tumor v glavi in onesnaenje zraka (ponovitev). Arthur Miller: Salemske arovnice. Franc Ksaver Kroetz: Moka zvezda. Zvonko taubringer in Miloje Popovi: Zgodba o tovariu Titu. Pavel Luan: Zlati asi, lepi krasi. Bertold Brecht: Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti. Duan Kovaevi: Maratonci teejo astni

Tone Partlji: Oskubite jastreba. Rudi eligo: arovnica iz Zgornje Dave. Fedja ehovi: Kurbe. Pavel Luan: Zlati asi, lepi krasi. taubringerPopovi: Zgodba o tovariu Titu. KrugerLudwig: Maks 2viga.

1978/79
Janez Zmavc: Pindarova oda. Milica Novkovi: Kamen za pod glavo. Anton Pavlovi Cehov: Tri sestre. Rainer Hachfeld: Zmurkovi otroci. Nikolaj Vasiljevi Gogolj: Zenitev. Neznan angleki avtor: Mojster Arden. Rudi eligo: arovnica iz Zgornje Dave. Fedja ehovi: Kurbe.

1979/80
Janez Zmavc: Pavliha in malo ez les. Ivan Cankar: Lepa Vida. Pavel Luan: Rdei mlin. LinhartAndrej Inkret: Play Linhart. Borivoj Wudler: Odprite vrata, Oskar prihaja. Shakespeare: Ljubezni trud zaman. Anton Pavlovi Cehov: Tri sestre. SEZNAM ZAPOSLENIH IGRALCEV IN IGRALK, KI SO ODLI IZ SLG CELJE (Vkljueni so nekateri drugi delavci z daljo delovno dobo v gledaliu) 1. Albreht Janez, gledaliki igralec, zaposlen od 15. 5. 1953 do 31. 7. 1954, odel v Mestno gledalie Ljubljana. 2. Battelino-Baranovi Balbina, reiser od 1. 7. 1952 do 31. 8. 1954, odla v Pionirsko knjinico Ljubljana. 3. Boi Peter, inspicient in gledaliki igralec od 1. 2. 1951 do 31. 8. 1956, odel k Radio Celje. 4. Breziger Milan, gledaliki igralec od 1. 4. 1953 do 31. 10. 1954, odel v Mestno lutkovno gledalie Ljubljana. 5. Cesar Franjo, odrski mojster in v. d. tehn. vodje od 1. 9. 1950 do 1. 9. 1961, od tega datuma dalje tehnini vodja do 31. 12. 1972, ko je odel v pokoj.

6. Filipi Alojz, dramaturg od 1. 9. 1952 do 31. 8. 1955, odel v Dramo SNG Ljubljana. 7. Gobec Joe, kroja, nato vodja krojake delavnice za moke kostume od 26. 1. 1953 do 18. 1. 1973, ko je odel v pokoj. 8. Gomba Branko, reiser od 1. 11. 1950 do 15. 8. 1965 (od 15. 8. 1959 do 1. 3. 1962 pomonik upravnika). 9. Gradinik Fedor, upravnik gledalia od 1. 4. 1949 do 31. 8. 1962, ko je odel v pokoj. 10. Gradinik Pavla, gledalika frizerka od 1. 9. 1953 do 31. 1. 1958. 11. Hieng Andrej, reiser od 1. 3. 1953 do 15. 8. 1961. 12. Jeram Ivan, mizarski mojster, pomonik odrskega mojstra, izdelovalec rekvizitov od 1. 9. 1950 do 31. 1. 1969, ko je odel v pokoj. 13. Jovanovi Svetozar, arh. tehnini ef od 1. 7. 1953 do 1. 9. 1956, nato od tega datuma dalje scenograf do 1. 9. 1957. 14. Kalapati Vlado, vratar-telefonist, nato inspicient od 1. 5. 1953 do 31. 1. 1956 invalidsko upokojen. 15. Koutnik Vera, admin. tajnik od 1. 1. 1953 do 31. 7. 1961, odla k RTV Ljubljana. 16. Mirnik Franc, gledaliki igralec ekonom od 1. 2. 1951 do 1. 5. 1956, odel k trgovskemu podjetju Zelezninar Celje. 17. Novak Vladimir, gledaliki igralec od 1. 1. 1953 do 1. 3. 1958, odel v Mestno hranilnico Ljubljana. 18. Novak, por. Vinar Anica, gledalika ivilja od 1. 5. 1953 do 30. 4. 1958. 19. Pristovek Pavla, snailka, kasneje rekviziterka in garderoberka od 1. 5. 1949 do 12. 6. 1964, ko je bila upokojena. 20. Razgor Joe, kljuavniar od 15. 6. 1953 do 31. 8. 1963, medtem sluil vojsko. 21. Sirnik Neda, gledalika igralka od 1. 11. 1951 do 31. 8. 1955. 22. Strnad Slavko, gledaliki igralec od 1. 9. 1953 do 15. 8. 1963, odel v MGL. 23. Svetelek Tilka, epetalka od 1. 2. 1951 do 1. 1. 1965, upokojena. 24. Skof Janez, gledaliki igralec od 1. 2. 1951 do 15. 8. 1965 v MGL. 25. Tajnek Vinko, lasuljar, pozneje ekonom od 1. 7. 1952 do 31. 8. 1969. 26. Tomi Viljem, inspicient od 1. 10. 1953 do 31. 8. 1955. 27. Vrear Cecilija, snailka od 18. 9. 1952 do 1. 12. 1971, upokojena. 28. Vreko Bogdana, gledalika igralka od 1. 2. 1951 do 31. 12. 1953, odla k Obrtni zbornici Celje. 29. Cerne Mara, gledalika igralka od 1. 9. 1954 do 31. 8. 1959, odla k RTV. 30. Eren Janez, gledaliki igralec od 1. 9. 1954 do 15. 8. 1962 med tem asom sluil vojsko. 31. Jeraj Marija, gledalika igralka od 1. 1. 1954 do 31. 8. 1956, odla k Radio Ljubljana. 32. Maver-Ciuha Klio, gledalika igralka od 1. 9. 1954 do 31. 8. 1959. 33. Sedej Avgust, gledaliki igralec od 1. 9. 1954 do 22. 8. 1959. 34. Grun-Hlebce Angela, gledalika igralka od 1. 9. 1956 do 15. 8. 1961, odla v SNG Drama Ljubljana. 35. Penko Albin, gledaliki igralec od 1. 3. 1956 do 31. 8. 1959. 36. Grun Herbert, dramaturg od 1. 9. 1955 do 22. 8. 1959. 37. Terpin Anton, gledaliki igralec od 1. 9. 1956 do 22. 8. 1959. 38. Kislinger Juro, reiser od 15. 8. 1956 do 26. 8. 1959, nato od 15. 8. 1961 do 30. 11. 1965 (od 1. 9. 1965 do 1. 12. 1965 v. d. upravnika). 39. Belak Slavko, gledaliki igralec od 3. 2. 1956 do 15. 8. 1961, nato upravnik gledalia od 1. 12. 1965 do 15. 1. 1970. 40. Bitenc Demeter, gledaliki igralec od 1. 4. 1957 do 28. 8. 1958, odel k Svetu za kulturo Ljubljana. 41. Bako MaTjan, gledaliki igralec od 5. 3. 1957 do 22. 8. 1959, v SNG Maribor.

42. Per Vera, gledalika igralka od 1. 9. 1957 do 15. 8. 1962. 43. Peer Volodja, gledaliki igralec o d 1. 9. 1957 do 26. 9. 1958, odel v JLA, nato od 10. 9. 1959 do 15. 8. 1965, ko je odel v SNG Drama Maribor. 44. Pugelj Breda, gledalika igralka od 1. 9. 1957 do 22. 8. 1959, odla v SNG Maribor. 45. Sugman Zlatko, gledaliki igralec od 15. 9. 1958 do 15. 8. 1961. 46. Petje Anton, gledaliki igralec od 15. 8. 1959 do 15. 8. 1960, ko je odel v SNG Drama Maribor. 47. Drukovi Marija, gledalika igralka od 15. 8. 1959 do 15. 8. 1960. 48. Gosti Breda, gledalika igralka od 1. 1. 1960 do 15. 8. 1962. 49. Vrhunc Janez, reiser od 1. 9. 1958 do 2. 9. 1960. 50. Koroec Angela, istilka od 1. 10. 1953 do 30. 10. 1954 in od 1. 4. 1956 do 31. 8. 1968 garderoberka, ko je odla v pokoj. 51. Faktor Konrad, evljar, kasneje tudi rekviziter od 1. 5. 1953 do 31. 8. 1969. 52. Puncer Olga, epetalka, od 1. 12. 1955 do 31. 1. 1969, ko je bila upokojena. 53. Breznik Marjan, gledaliki igralec od 15. 8. 1962 do 16. 9. 1964, ko je odel v JLA. 54. Herzog Miran, reiser od 1. 9. 1963 do 15. 8. 1965. 55. Hartman Bruno, prof., upravnik gledalia in umetniki vodja od 1. 9. 1962 do 31. 8. 1965. 56. Kastelic Drago, igralec od 15. 8. 1964 do 31. 8. 1968. 57. Kladnik Anton, vratar od 1. 9. 1957 do 22. 1. 1967. 58. Jesenek Franc, vratar od 1. 9. 1957 do 28. 8. 1967. 59. Nahtigal Andrej, gledaliki igralec od 1. 2. 1966 do 31. 8. 1968. 60. Vernik Cveto, inspicient od 15. 8. 1961 do 22. 10. 1970, ko je bil invalidsko upokojen. 61. Kjuder-Gabrovek Minu, gledalika igralka od 15. 8. 1964 do 31. 8. 1971. 62. Gabrovek Franc, gledaliki igralec od 15. 8. 1962 do 31. 8. 1971. 63. Cervinka Zora od 1. 10. 1950 do 31. 12. 1954. 64. olar Anton od 1. 9. 1961 do 5. 8. 1963, odel v JLA. 65. Hudales Zora, gledalika igralka od 15. 8. 1961 do 15. 8. 1963. SEZNAM DELAVCEV, KI SO BILI ZAPOSLENI V SLG IN JIM JE PRENEHALO DELOVNO RAZMERJE 1. Brunek Viktor, odrski delavec od 31. 10. 1953 do 10. 4. 1959. 2. Gajek Ivan, vratar-telefonist od 1. 5. 1953 do 16. 1. 1955. 3. Gori Marija, igralka od 1. 2. 1951 do 22. 10. 1976 umrla. 4. Hoevar Joe, mizar od 1. 8. 1953 do 31. 3. 1962. 5. Jecl Terezija, istilka od 1. 5. 1953 do 1. 9. 1962. 6. Jeram Cecilija, istilka od 25. 6. 1953 do 30. 6. 1956. 7. Jerin Pavle, igralec od 1. 9. 1953 do 30. 8. 1971 in od 1. 1. 1973 do 31. 8. 1976. ko je bil upokojen, zdaj sodeluje p o pogodbi. 8. Jovan Franc, kurja od 28. 9. 1953 do 31. 7. 1955. 9. Klobuar Franc, odrski delavec, nato odrski mojster od 1. 10. 1950 do 31. 12. 1974 in od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1979 kot vratar. 10. Mirnik Franc, ekonom od 1. 2. 1951 do 26. 4. 1956. 11. Palir Amalija, ivilja, nato vodja ivilske delavnice od 1. 11. 1952 do 31. 8. 1978. 12. Razborek Jernej, odrski delavec od 1. 7. 1953 do 5. 10. 1955. 13. Razborek Jernej ml., odrski delavec od 1. 10. 1953 do 1. 6. 1957. 14. Ciri Joe, vratar od 1. 6. 1954 do 31. 8. 1956. 15. Cerek Oto, vratar, kroja, nato vodja krojake delavnice od 1. 9. 1954 do 30, 9. 1977 ko je bil upokojen. 16. Duh Silvester, elektriar od 1. 11. 1953 do 28. 3. 1958. 17 Dolinar Marjan, igralec od 1. 9. 1954 d o 26. 11. 1973, umrl.

18. Lajler Ivan, mizarski pomonik od 13. 10. 1954 do 31. 7. 1958. 19. Bukovec Maks, mizarski pomonik, nato rekviziter in izdelovalec rekvizitov od 15. 3. 1954 do 31. 8. 1979, ko je bil upokojen. 20. Lazar Ivan, mizarski pomonik od 1. 2. 1955 do 1. 5. 1956. 21. Pahi Alojz, vratar od 17. 1. 1955 do 31. 8. 1956. 22. Jeri Franc, kroja od 13. 10. 1955 do 25. 9. 1956. 23. Jerenko Marija, istilka od 1. 10. 1956 do 31. 5. 1967. 24. Kompan Silvester, vratar od 25. 8. 1957 do 31. 10. 1963. 25. Krajnc Stanko, mizar od 1. 10. 1957 do 31. 10. 1962. 26. Novak Janez, elektriaT od 4. 1. 1958 do 18. 3. 1959. 27. Dolinek Franc, kljuavniar, voznik od 1. 10. 1964 do 1. 12. 1967. 28. Klopotan Rudi, odrski delavec od 1. 5. 1959 do 8. 12. 1962. 29. Vodenik Ladislav, odrskii delavec od 1. 5. 1959 do 31. 7. 1962. 30. Galjot Slavko, elektriar od 1. 2. 1960 do 31. 3. 1962. 31. Brance Ignac, odrski delavec od 12. 1. 1960 do 21. 8. 1961. 32. Krol Aleksander, igralec od 25. 4. 1959 do 1. 9. 1975 in od 16. 12. 1977 do 16. 7. 1980. 33. Jan Polde, voznik od 1. 11. 1960 do 28. 2. 1962. 34. Robar Janez, odrski delavec od 1. 11. 1961 do 23. 3. 1964. 35. Vraj Ludvik, odrski delavec od 2. 12. 1961 do 1. 7. 1966. 36. Breznik Marjan, igralec od 1. 9. 1962 do 17. 9. 1964. 37. Herzog Miran, reiser od 1. 9. 1963 do 15. 8. 1965. 38. Kastelic Drago, igralec od 15. 8. 1964 do 31. 8. 1968 in od 1. 9. 1975 do 31. 10. 1976, kot referent za stik s publiko, nato od 1. 11. 1976 kot igralec. 39. Grubar Branko, igralec od 15. 8. 1964 do 31. 12. 1975. 40. Volf tefan, igralec, kasneje tudi tehnini vodja od 15. 8. 1964 do 21. 9. 1965 in od 1. 9. 1966 do 31. 8. 1976. 41. Jeri Alojz, odrski delavec, nato tapetnik, garderober in vodja fundusa od 10. 12. 1964 do 31. 3. 1966 in od 15. 9. 1967 do 5. 10. 1975. 42. Ahtik tefan, elektriar-osvetljevalec od 7. 12. 1964 do 22. 9. 1965 in od 24. 3. 1967 do 1. 7. 1967. 43. Kumer Alfonz, pomoni osvetljevalec od 1. 9. 1963 do 19. 1. 1965 in od 1. 4. 1966 do 15. 9. 1966. 44. Suppanz Edvard, vratar od 3. 11. 1963 do 31. 5. 1967. 45. Nahtigal Andrej, igralec od 1. 2. 1966 do 31. 8. 1968. 46. Koroec Franc, odrski delavec od 10. 10. 1966 do 1. 10. 1969. 47. Simoniti Boleslav, inspicient od 15. 10. 1966 do 30. 9. 1967. in od 15. 9. 1968 do 1. 4. 1969. 48. Prislan Oto, vratar od 30. 8. 1967 do 31. 12. 1976. 49. Lipovek Vladimir, odrski delavec od 1. 10. 1969 do 19. 9. 1972. 50. Krian Anton, odrski delavec od 28. 1. 1971 do 4. 11. 1971. 51. Kristavnik Peter, odrski delavec od 6. 7. 1971 do 15. 2. 1974. 52. Skamen Nikolaj, odrski delavec od 5. 11. 1971 do 15. 2. 1974. 53. Simi Marko, igralec od 1. 6. 1968 do 31. 8. 1974 v tem asu sluil tudi vojsko. 54. Vitez Miran, odrski delavec od 1. 9. 1970 do 28. 3. 1973 in od 1. 7. 1974 do 22. 1. 1975. 55. Stih Bojan, upravnik in umetniki vodja od 1. 2. 1970 do 28. 2. 1974. 56. Emeri Majda, referent za stik s publiko od 1. 1. 1974 do 1. 6. 1975. 57. Rakovnik Branko, odrski delavec, tudi kurja od 5. 2. 1973 do 31. 12. 1974 in od 6. 4. 1976 do 5. 12. 1977. 58. Gal Rudolf, odrski delavec od 1. 3. 1973 do 15. 8. 1978. 59. Antloga Sonja, epetalka od 1. 5. 1970 do 18. 9. 1978. 60. Rakovnik tefanija, istilka od 20. 9. 1974 do 8. 2. 1975 in od 28. 3. 1972 do 1. 2. 1973. 62. Lampret Igor, upravnik, nato umetniki vodja od 1. 12. 1974 do 31. 8. 63. Vovk Miran, odrski delavec od 16. 9. 1975 do 31. 8. 1976. 64. Staut Anton, kurja od 16. 10. 1975 do 24. 1. 1979.

65. Djakovi Slavko, kurja 24. 9. 1973 do 12. 11. 1975. 66. Kolar Helmut, odrski delavec od 21. 4. 1975 do 20. 10. 1977. 67. Ban Ivo, igralec od 1. 9. 1972 do 10. 7. 1975. 68. Seles Karlo, tehnini vodja od 22. 9. 1976 do 14. 5. 1979. 69. Krautberger Mira, ivilja od 8. 2. 1971 d o 22. 7. 1979. 70. Kolar Boris, odrski delavec od 12. 9. 1973 do 10. 3. 1977. 71. Ostruh Ivan, odrski delavec od 15. 12. 1976 do 1. 11. 1978. 72. Pratneker Alojz, odrski delavec od 18. 3. 1977 do 19. 6. 1978. 73. Dumitrakovi Olga, istilka od 1. 10. 1977 do 31. 3. 1980. 74. Bukovec Danica, garderober za enske od 1. 9. 1973 do 31. 12. 197J, pogodbeno vezana. ZAPOSLENI V SLG STANJE 1. 9. 1980 Igralci: Alujevi Borut od 16. 1. 1966, Agre Zvone od 1. 9. 1977, Arsenjuk Matja od 15. 10. 1976, Baranovi Bruno od 15. 1. 1966 vmes JLA, Bermez Janez od 15. 8. 1962, Botjani Peter od 1. 11. 1977 vmes JLA, Kastelic Drago od 1 9 1975, Podjed Miro od 1. 9. 1968 v m e s JLA, Pristov Joe od 1. 2. 1958, Starina Janez od 1. 9. 1974, Sancin Igor od 1. 6. 1980, Veras Bogomir od 1. 11. 1968 vmes 7 m e s e c e v prekinitev. .. Igralke: Belak Ljerka od 1. 9. 1971, Boi Nada od 1. 11. 1950, Kalezic Milada od 1. 4. 1977, Krol Marijana od 1. 9. 1953, Kumer Anica od 3. 2. 1965, Mencej-Renko Mija od 1. 9. 1963, Smid Jana od 15. 8. 1962, Tomai Jadranka od 1. 9. 1970. Reiser: Franci Kriaj od 16. 2. 1966. Dramaturg: Janez Zmavc od 1. 1. 1961. Lektor: Kriaj Majda od 1. 9. 1966. Vodja predstav: Suboti Sava od 1. 1. 1972. Sepetalka: Emestina Popovi od 5. 12. 1978. Tonski manipulant: Jost Stanko od 1. 9. 1964. Upravnik: Potisk Stane od 1. 6. 1979. Raunovodja - Domjan Joe od 1. 8. 1954. Tajnica vodja kadrovske slube: Jurman Neika od 16. 9. 1961. Referent za stik s publiko: Belehar Ljubinka od 1. 11. 1976. Blagajnik v raunovodstvu: Vitez Anica od 1. 11. 1960. Prodaja vstopnic, pomoni admin.: Vitez Jerica od 1. 9. 1980. Materialni knjigovodja: Mahne Silva od 22. 1. 1979. Kurir: Annik Herman od 1. 2. 1978, prej odrski delavec, nato pomonik odrskeqa mojstra. Arhivar, inspicient: Vernik Cveto od 1. 1. 1973, pogodbeno vezan. Tehnini vodja, prej vodja razsvetljave: Les Bogomir od 1. 1. 1953. Odrski mojster, prej odrski delavec: Koroec Vili od 18. 3. 1964. Pomonik odrskega mojstra vrviar, prej odrski delavec: Tkavc Ivan ' Osvetljevalca; Les Miro od 1. 12. 1973 in Posinek Rudi od 13. 12. 1962 vmes JLA. Slikar izvajalec: Deman Ivan od 1. 10. 1954. Rekviziter-kaer izdelovalec rekvizitov: Vengust Emil od 1. 2. 1979. Lasulj ar frizer: Pristov Vera od 1. 2. 1958. Kroja vodja delovne skupine: Gregom Emil od 1. 10. 1977. Krojaica: Plesnik Fanika od 1. 12. 1967. ivilja vodja delovne skupine: Hren Joica od 16. 10. 1978. ivilja: Maek Ida od 1. 9. 1979. Garderober za moke, prej snailka: Jeni Kalina od 1. 12. 1971. Garderober za enske, vodja fundusa: Trojar Melita od 15. 11. 1979. Odrski delavci: Luar Vladimir od 1. 10. 1979, Muhovec Pavel od 1. 12. 1978, Pani Emil od 1. 4. 1979, Pilko Miran od 1. 11. 1979, Podpean Davorin od 9. 10. 1975 in Turnek Marjan od 1. 10. 1978.

Vratar: Pani Jakob od 3. 10. 1972. Vratar, prej istilka: Rep Fanika od 21. 4. 1964. Vratar, prej odrski delavec, tudi garderober: Kovic Sreko od 1. 3. 1975. Snailke: Metrov Angela od 1. 9. 1975, Savkovi Zivanka od 1. 6. 1980 in Skorc Vida od 1. 10. 1968.

GLASBENA OLA Glasbena ola je po osvoboditvi 1945 leta nadaljevala tradicijo predvojne ole Glasbene matice. Republiko ministrstvo jo je ustanovilo z odlokom leta 1946 in imenovalo za ravnatelja profesorja Egona Kuneju. Egon Kunej se je rodil 2. avgusta 1912 v marju pri Jelah. Po dovreni gimnaziji je z odliko diplomiral na konservatoriju v Ljubljani, nato pa se zaposlil kot profesor glasbe na gimnaziji v ibeniku. Ko so Italijani zasedli ibenik, so ga odpustili. Nekaj asa je e ostal v ibeniku, kjer se je preivljal s privatnim pouevanjem glasbe. Nato se je preselil v okolico Knina, si nael zvezo s partizanskimi oddelki in deloval kot kulturnik. Po osvoboditvi se je vrnil v Celje in na eljo ravnatelja gimnazije dr. Blaznika, ki je bil sam ljubitelj glasbe, prevzel glasbeni pouk na gimnaziji. Na zavodu je ustanovil deki mladinski zbor, ki ga je kmalu spremenil v meanega. Vodstvo zbora je obdral tudi potem, ko je postal ravnatelj glasbene ole. Ustanovil je tudi komorni moki zbor. V zvezi s celjskim mladinskim pevskim festivalom je mnogo storil za glasbeno-pedagoko izobrazbo mladinskih pevovodij. Kot glasbenik si je pridobil velik ugled doma in tudi v tujini, kjer je vekrat nastopil s svojim komornim zborom. Kot priznanje za velike zasluge mu je ljudska prosvetna oblast podelila naslov pedagokega svetnika. Ko je v jeseni 1946 prevzel vodstvo glasbene ole je imel na razpolago samo tiri redne sodelavce profesorje: Duana Sancina, Marenko Sancin-Plzak, Ljudmilo Boi-Novakovo in Anko ulj, kot honorarno uno mo pa Albina Petermana. Ravnatelj, prof. Kunej je poueval klavir in teorijo. Prvo leto se je v glasbeno olo prijavilo nad 200 uencev, kasneje je bilo redno vpisanih okrog 260 do 280. Ve jih ni bilo mogoe sprejeti zaradi pomanjkanja prostora. Prva leta je bilo na razpolago samo prvo nadstropje nekdanje glavne ole na Slomkovem trgu, kjer je bila glasbena ola e dotlej. Ko se je muzej preselil v grofijo, je dobila glasbena ola tudi drugo nadstropje. elji, da bi se v zvezi s koncertno dvorano in drugimi pomonimi prostori zgradilo za glasbeno olo novo poslopje, doslej ni bilo mogoe ustrei. ola je e na zaetku imela ve oddelkov, pa glede na razpololjive une moi. V obdobju od leta 1945 do vkljuno leta 1980 so pouevali oziroma e pouujejo v Glasbeni oli Celje naslednji pedagogi:
Redno zaposleni: Sancin Duan, violina (19451971); Sancin Marenka, klavir (1945); Lapajne Helena, solo petje (19451953); ulj Anka, klavir (19451969; nato kot honorarni sodelavec do 1976); Boi Ljudmila, klavir (19451962); Kovai Ju-

stina, solo petje (19461976); Gore Boidar, violina (19471952); Pojavnik Stanko, trobila (1953); Ratej Val-ter, klavir in kontrabas (1956); Fischer Majda, klavir (19601975); Zupane Franc, pihala (1962); Rajh Breda por. Divjak, klavir (19621966); Skorjanc Joe, flavta in klavir (19661967); Turk Marlena, klavir (1968); Slander Olga, klavir (1970); Marvin Radovan, violina (1971); Maren Vid, kitara in nauk o glasbi (19711973 ter od 1976); Carli Emil, violina (1974); Vonjak Fanika por. Urbane, flavta (1976); Zavadlal Zora por. Piki, klavir (1976) ? Zavrnik Albert, harmonika (1976); Pajtler Irena, nauk o glasbi, kitara (1976); Kolin Zoran, harmonika (1977); Zeleznik Matja, nauk o glasbi, harmonika (1979); Poar Olga, klavir (19471963, nato kot honorarna do 1964). Honorarni sodelavci: Arnek Ivan, kitara; Ai Marjan, pozavna; Bezlaj Darij, kontrabas; Brki Breda, solo petje; Brle Janez, violonelo; remonik Pavel, violina; Drugovi Norbert, klarinet; Ferlinc Boris, harmonika; Gojznikar tefan, trobila; Gori Igor, kitara; Grajl Bojan, trobenta; Grum Danijel, harmonija; Haas Hinko, klavir; Kneevi Milorad, kitara; Korent Konrad, violonelo; Kores Joe, nauk o glasbi; Koroec Slavko, flavta; Kos Emil, trobenta; Kotar Lucija, violonelo; Kova Zoran, klarinet; Lavrinek Edvard, violina; Medved Ivan, klarinet; Modic Vlado, nauk o glasbi; Paver Rudi, harmonika; Peterman Albin, trobila in brenkala; Poun Franc, kontrabas; Rakua Ciril, harmonika; Rakua Sonja, harmonika; Rizmal Franc, violina; Ramuak Vida, klavir; Soko Joica, por. Janei, nauk o glasbi; Sopotnik Silvo, flavta; Stante Milan, harmonika; imenc Janko, harmonika; vec Alojz, nauk o glasbi; Tomi Natalin, flavta; Velikanje Jelka, por. Novak, klavir; Vernak Ivana, violina; Vide Vendelin, kitara; Videnek Milan, violina; Vodiek Josip, violina,- Vrhovek Nada, par. elih, harmonika, Zorko Cvetka, nauk o glasbi; Zvar Dragica, kitara.

Raunovodska in tajnika dela je od leta 1946 opravljala in jih e opravlja tov. Vera Srabotnik, por. Grabner. Po letu 1945 so se v glasbeni oli Celje zvrstili naslednji ravnatelji: prof. Egon Kunej (od leta 1946 do 1973, od 1976 kot honorarni sodelavec); prof. Ciril Vertanik (od leta 1973 do 1976) in prof. Vid Maren (od leta 1976). Opomba. Leta 1945 je bil v. d. ravnatelja prof. Duan Sancin. Ravnatelji so profesorji z visoko glasbeno izobrazbo, ostali pedagoki delavci pa imajo visoko ali vijo, izjemoma tudi srednjo izobrazbo. V program izgradnje drubenih objektov, ki bodo financirani iz sredstev zbranih z drugim samoprispevkom obanov Celja, je vkljuena tudi glasbena ola. V letu 1980. teejo intenzivne priprave za gradnjo, zaetek gradnje pa bo v letu 1981. Sedanja zgradba bo adaptirana, prizidan pa bo tudi nov del ob stari zgradbi na Okopih. Izobraevalna skupnost je imenovala za predsednika gradbenega odbora glasbene ole prof. Vida Marcena, ravnatelja ole.

CELJSKI GODALNI ORKESTER Po pripravah, ki so pod vodstvom partijskih aktivistov stekle e v dneh, ko so se na robu naega mesta bili zadnji boji za osvoboditev, je 12. maja 1945 proi. Duan Sancin (fl973) s kakimi desetimi godbeniki, druno s kulturnimi skupinami, recitatorji in govorniki iz vrst osvoboditeljev, dopolnil veerni miting v nabito polni dvorani bivega Celj-

skega doma, tj. dananjega kina Union. V tevilneji zasedbi se je orkester predstavil 21. julija 1945 pod taktirko skladatelja Radovana Gobca pri izvedbi njegove kantate Hej partizan. Dnevni tisk je ta nastop pozdravil kot ustanovitev okronega pevskega zbora in orkestra. ez tri mesece, v Tednu ljudske kulture od 9. do 16. septembra 1945, nastopi orkester dvakrat: 13. septembra na glasbenem veeru pod taktirko Radovana Gobca, 16. septembra pa pod taktirko Duana Sancina pri orkestralni spremljavi mnoinega recitala iva kri na dvoriu deloma zbombardiranega Narodnega doma. Dva meseca zatem, in sicer na akademiji Rdeega kria 20. novembra 1945, je orkester nastopil e pod tretjim dirigentom v osebi prof. Egona Kuneja, tokrat kot orkester Glasbene matice. Vseh naslednjih 25 let leta 1950, na zveznem tekmovanju v Beogradu, priznan za najbolji amaterski orkester nastopa orkester v mestu in okolici, v poastitev spominskih dni in narodnih praznikov, bodisi kot koncertant, bodisi v sodelovanju z drugimi nosilci prireditev, pod umetnikim in organizacijskim vodstvom prof. Duana Sancina, sprva kot sekcija sindikalnega kulturnega umetnikega drutva Ivan Cankar, kasneje po oblikovanju Zveze kulturnoprosvetnih drutev Slovenije kot samostojni godalni orkester Ivan Cankar. Za tridesetletnico (1975) pa nastopi kot Celjski godalni orkester, z lastnim statutom in upravnim odborom (predsednik dr. med. Rado Pilih) in e pet let pod umetnikim vodstvom prof. Valterja Rateja ter v posesti lastne velike Jugotonove ploe, ki je za trajno zabeleila del njegovega obsenega repertoarja. Orkester je redni gost abonmajskih koncertov celjske Koncertne poslovalnice in tudi ugledni slovenski solisti mu ne odrekajo sodelovanja. Svojo 35-letnico (1980) ter desetletnico umetnikega vodstva prof. Valterja Rateja je upravieno praznoval v zavesti, da z dostojno umetniko mojo in bogatim repertoarjem zapolnjuje glasbeno vrzel, znailno za ire celjsko obmoje, kjer ni tovrstnih poklicnih ansamblov.

KOMORNI MOKI ZBOR Godalnemu orkestru se je leta 1949 pridruil Komorni moki zbor. Pobuda za ustanovitev, ki se je zgledovala na predvojnem, po osvoboditvi pa le za kratek as obnovljenem oktetu skladatelja in pevovodje Avgusta Cererja (fl980), je prila iz tedanjega polpoklicnega Ljudskega gledalia. K ustanovitvi manjega vokalnega ansambla sta ga gnali elja in potreba tudi po vokalni opremi njegovih predstav, proslav ipd. prireditev. Ustanovni dogovor, katerega nosilca sta m. dr. bila lana agitprop komisije pri mestnem komiteju KPS 1949 Risto Gajek in Marica Frece, je sledil 8. februarja 1949, po proslavi kulturnega praznika slovenskega naroda v Ljudskem gledaliu. Na pronjo ustanoviteljev je umetniko vodstvo zbora prevzel pioi. Egon Kunej, tedaj ravnatelj Glasbene ole. Po avdiciji je zbor sprva 9 pevcev priel z rednimi vajami 20. aprila 1949. V teku leta je tevilo pevcev zrastlo na dvajset in v tej za-

sedbi se je zbor 8. februarja 1950, zopet na proslavi kulturnega praznika slovenskega naroda, prvi predstavil, 4. oktobra 1950 pa e imel svoj prvi samostojni koncert v dvorani kina Metropol, tedaj dvorani Ljudskega gledalia. Zavzetost in vztrajnost tako dirigenta kot pevcev sta zbor kmalu pripeljala v vrste prvorazrednih mokih zborov nae oje domovine. S tevilnimi nastopi, z uspehi na domaih (RTV Ljubljana, Maribor) in tujih (Llangollen, Gorica, Arezzo, Montreux) tekmovanjih ter z gostovanji v zamejstvu (Italija, Avstrija, Nemija, Belgija, Holandija) si je zbor pridobil tudi mednarodni ugled. Leta 1974 je prof. Egon Kunej za dve sezoni (19741976) odstopil mesto dirigenta svojemu uencu in nasledniku v vodstvu Glasbene ole, prol. Cirilu Vcrtaniku, leta 1977 pa po 27 letih predanega umetnikega vodstva dokonno prepustil odgovorno nalogo umetnikega vodje prol. Vidu Marcenu, po Vertaniku novemu ravnatelju Glasbene ole. Ze pod Marcenovim vodstvom je zbor slavil 30-letnico svojega dela. Zboru so eden kraje, drugi dalje obdobje predsedovali okroni javni toilec Slavko erneli, namestnik okronega javnega toilca Bogdan Jereb, trgovski poslovodja Ivan Lah, zdravnik dr. Herbert Zavernik, profesor Gustav Grobelnik, poprej tajnik zbora, in od srede leta 1979 tefan Fras, po poklicu in. org. dela, poprej blagajnik zbora. Kulturna in umetnika vrednost zbora je izpriana z vrsto domaih in tujih priznanj: izmed odliij izstopajo Slandrova nagrada obine Celje, zlata plaketa Jacobus Gallus Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Titov red dela z zlatim vencem, prejet ob 25-letnici zbora, ob 30-letnici zbora pa srebrno odlije OF ter zlati grb mesta Celja. CELJSKI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL Po konani vojni so nekateri pedagogi ljubitelji glasbe posvetili veliko pozornost mladinskemu petju. V tem prizadevanju si je Celje pridobilo prvo mesto v Sloveniji in Jugoslaviji, njegov vpliv na tem podroju je segel celo preko dravnih meja. Festivali so sluili raziritvi glasbene kulture, njihovi prireditelji so jih pa uporabili tudi za metodino in predmetno izpopolnitev pevovodij. Prvi festival, v katerem je nastopil zdrueni okroni pevski zbor, je bil v Celja 29. junija 1946, na prazniku mladinske pesmi. Nanj so se dobro pripravili. Dne 9. januarja 1946 so se v Celju prvi sestali tisti, ki so bili voljni delati z mladinskimi zbori. Bilo jih je 26. Drugi sestanek so imeli 23. aprila. Na njem so doloili 59 vodij in zborov. Za skupno nastopanje so se pripravljali na okrajnih revijah v alcu, Rogaki Slatini, otanju, Konjicah, Trbovljah in Celju. Na zdruenem okronem zboru v Celju je e nastopilo okrog 3.000 pevcev, medtem ko jih je bilo na sami celjski okrajni reviji 650.

Po pevskih revijah in zdruenem okronem zboru je bil od 5. do 10. septembra 1946 pevovodski teaj, ki ga je obiskovalo 43 pevovodij. Predavatelja na teaju sta bila France Marolt in Jure Vreze. Ob koncu teaja so se domenili o delovanju periodine pevske ole, ki je bila v Celju od leta 1946 in 1947; vsak drugi mesec sta ji bila posveena po dva dneva. Njeni predavatelji so bili: prof. Egon Kunej, olski svetnik Jure V ree, Boris Ferlinc, dr. Valens Voduek, in prof. Danijel Grum. Vendar prva leta irih festivalov niso prirejali v Celju, ampak v drugih krajih. Bili so: v Breicah, Gutanju, Stini in Ljutomeru (1947), v Ljubljani (1948), v Mariboru (1950), v Velikih Laah in Ljubljani (1951), v Novem mestu, Grosuplju in Litiji (1956), v Ljubljani (1953), v Tolminu (1954) in Mariboru (1957). Najbolj sta se v festivalsko misel poglobila prof. Egon Kunej in olski svetnik Jure Vree. Leta 1957 so se dokonno odloili, da bodo mladinske festivale poslej prirejali v Celju. Prvi festival je bil 24. in 25. maja 1958 in so ga oznaevali kot drugi mladinski festival celjskega okraja. Za prvega so teli nastop zdruenega okronega zbora iz leta 1946. Kot prireditelja sta se pred javnostjo predstavila Okrajna zveza Drutev prijateljev mladine in Okrajna pionirska komisija Celje. Za predsednika prireditvenega odbora so izvolili Andreja Svetka, predsednika Okrajnega sveta Svobod in kulturnih drutev, velikega ljubitelja in gojitelja lepega petja. Svetek je bil poslej trajno pomemben sodelavec in pobornik festivalske misli. To je bila ponovitev 1. festivala, ko je nastopil le mnoini zbor. Za festival se je temeljito pripravilo 77 mladinskih zborov. Najprej so nastopili po obinah. Na okrajni reviji v Celju je pelo 4.300 mladih pevcev in pevk. Presenetili so z veliko istostjo glasov in skrbno dognanostjo. Dirigiral je tako kot 1946. leta Jure Vree. Tretji festival mladinskega petja v Celju je bil leta 1960 pod okriljem Okrajnega sveta Zveze Svobod in je imel znaaj republikega in deloma celo zveznega festivala. Nanj se je pripravljalo 605 pevskih zborov, ki so zdruevali 31.138 pevcev. Celjski gimnazijski pevski zbor je pri tem proslavljal 15-letnico svojega obstoja. Na obinskih in okrajnih revijah so izbrali 12 najboljih mladinskih in 10 najboljih mladinskih meanih zborov, ki so 21. in 22. maja nastopili na festivalu v Celju. Razen domaih je nastopilo tudi nekaj zborov iz drugih republik: iz Zagreba, Titograda, Sarajeva in Prizrena. Pel je tudi zbor iz Celovca. Italijanska narodna manjina je poslala zbora Pirana in Rovinja. Zbori so nastopili loeno, ob zakljuku pa skupno pod vodstvom Jureta Vreeta in Egona Kuneja. Ob tej prilonosti je bila v Celju razstava glasbene literature. Zakljunega posvetovanja se je udeleilo okrog 300 pevovodij in skladateljev. etrti festival je bil od 20. do 23. maja 1961. Nanj se je pripravljalo doma 844 mladinskih zborov s 42.934 pevci. Na reviji v Celju so pa bili tudi zbori iz Beograda, Vrca, Skopja, Zagreba in Sarajeva, iz Trsta in Celovca, manji pa iz Kopra.

Mnoini nastop so dirigirali Jure V ree, Egon Kunej in Boris Ferlinc. Ob tem festivalu je izel tudi prvi zvezek notne zbirke MPF. Peti festival je bil od 30. maja do 2. junija 1963. Na tem festivalu so nastopile tudi instrumentalne skupine. Med tujimi zbori je zlasti vzbujal pozornost bolgarski zbor Bodra Smena iz Sofije. Poleg razstave glasbene literature je bila tudi razstava ljudskih instrumentov. Izjemoma tokrat ni bilo mnoinega nastopa. Na posvetovanju so glasbeni pedagogi sprejeli pomembne sklepe o razvoju glasbene vzgoje in jih posredovali olskim in prosvetnokulturnim forumom v republikem in zveznem merilu. esti festival je bil od 4. do 6. junija 1965 in je imel jugoslovanski znaaj ob udelebi zborov in Nemije, CSSR in Madarske. Na tem festivalu se je uresniila ideja o tekmovanju zborov. Tako se je na prvem zveznem tekmovanju pomerilo 19 zborov iz vseh republik in pokrajin. Po kategorijah so bili zmagovalci zbori iz Ljubljane-Trnovo. abca in Celja-Gimnazija. Zbore je ocenjevala 7-lanska irija. Dva meseca pred festivalom je bila v Celju tudi republika revija mladinskih zborov pozneje prenesena v Zagorje. Sedmi mladinski pevski festival je bil od 1. do 3. 6. 1967. Na njem so poleg zveznega tekmovanja uvedli e novost: mednarodne koncerte v raznih krajih izven Celja v sodelovanju z domaimi zbori. Na teh koncertih so nastopali zbori iz tirih drav. Podobno je bil zasnovan tudi osmi festival od 29. 5. do 1. 6. 1969. Na njem je tretji zapored mnoinemu zboru dirigiral Edvard Gori, pri tem pa sta sodelovala na VII. MPF e Joe Kores in na VIII. Rudolf Stari. Na tem festivalu so nekaj pesmi pod vodstvom Branka Rajtra zapeli tudi zdrueni slovenski in avstrijski zbori. Sledil je e deveti festival leta 1971. Bil je od 3. do 6. junija. Imel je jubilejni znaaj, saj je bil posveen 30-letnici Osvobodilne fronte in 25-letnici ustanovitve festivala. Razen domaih mladinskih pevskih zborov so nastopili tudi tirje tuji, finski, madarski, avstrijski in romunski, ki so jih posluali tudi v marju in Rogaki Slatini, Zagorju ob Savi in Mariboru. Odslej tradicionalne uvodne fanfare je skomponiral Radovan Gobec. Mnoini zbor sta dirigirala Vid Maren in Ivan Marin. Posebno bogat po udelebi in vsebini je bil deseti mladinski pevski festival od 31. maja do 3. junija 1973. V Celju je bilo v tirih dneh poleg treh matinej 7 koncertov, na katerih je sodelovalo 49 pevskih zborov z 2.997 pevci. Pevski zbori so bili: iz Celja in okolice 20, iz ostale Slovenije 9, iz Hrvatske 3, Srbije 2, Vojvodine 2, Makedonije 2, Bosne in Hercegovine 1. Trsta in Celovca po 1 ter iz Nizozemske, Francije, Bolgarije, Romunije, ehoslovake, Madarske in Avstrije po 1. Na zveznem tekmovanju so podelili plakete in denarne nagrade. Dobili so: zlate plakete zbori Maribor, Ni, Velenje in Celje-Gimnazija; srebrne plakete zbori Beograd, Zagreb, Zrenjanin, Kotor; bronaste plakete zbori Celovec, Zagreb, Kranj, Celje III. osnovna ola.

Ob festivalu so priredili razstavo glasbene literature, ubenikov in prironikov za glasbeni pouk. Sodelovale so zalobe iz Avstrije, SSR, Madarske, Romunije, Francije, Finske, Nizozemske, Nemije in Jugoslavije. Posvetovanja glasbenih pedagogov se je udeleilo preko 150 jugoslovanskih in inozemskih glasbenih pedagogov; osrednja tema je bila predavanje prof. Slavko Zlatic iz Pule o problemih intonacije. Sledilo je 47 domaih in mednarodnih koncertov po raznih krajih Slovenije. Mnoini zbor je tokrat in e naslednje tri festivale vodil Pavel Bukovec, poleg njega pa leta 1977 e Ciril Vertanik. Strokovna knjinica MPF je ob desetem festivalu obsegala preko 1.300 del. Leta 1973 je festival izdal IX. in X. zvezek zbirke Mladinski zbori. Po festivalu je bil na Dobrni decembra 1973 plenum MPF, ki so se ga poleg upravnega odbora udeleili zastopniki glasbenih pedagogov iz ostale Jugoslavije in nekateri znani zborovodje ter skladatelji. Leta 1975 je bil od 29. maja do 1. junija enajsti festival. Ker je glavni tajnik Jure Vree obolel, je pripravo in vodstvo festivala prevzelo predsedstvo, v katerem so bili: E. Kunej, V. Maren, C. Vertanik, E. Gaberek, J. Majcen, D. Grum, M. Lorenak, J. Rotar, B. Marti. astno predsedstvo je prevzel Mitja Ribii, pokrovitelj je bila Ljubljanska banka, materialno so festival podprla celjska podjetja. Prvikrat je bilo izvedeno tudi mednarodno tekmovanje. Na zveznem tekmovanju so dosegli zbori 19 odliij- 3 zlate, 7 srebrnih in 9 bronastih medalj. Na mednarodnem tekmovanju je konkuriralo 7 inozemskih zborov in en jugoslovanski. Dosegli so 3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto plaketo. Festival je spremljala razstava sodobne glasbene literature, vmes je bilo posvetovanje, na katerem je poleg jugoslovanskih predstavnikov imela koreferat tudi Jaroslava Makova iz SSR. Dvanajsti festival je bil od 26. do 29. maja 1977. Na otvoritvenem koncertu so prvi prepevali slovenski otroki zbori, bilo jih je 6, ki so bili za to izbrani na republiki reviji mladinskih zborov v Zagorju ob Savi. Trije koncerti zveznega tekmovanja so zajeli 19 najboljih jugoslovanskih mladinskih zborov in vseh republik, ki so bili predhodno izbrani na republikih revijah, smotrah in festivalih. Na dveh mednarodnih tekmovalnih koncertih je sodelovalo 13 zborov iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, SSR, Finske, Madarske, Poljske, SSSR, dva zbora iz Zapadne Nemije in trije iz Jugoslavije. Podeljenih je bilo 5 zlatih plaket, ki so jih prejeli Maribor, Ni, Tallin, Marktoberdorf in Karlovy Vary. Najvijo oceno 97,7 tok je prejel na zbor iz Maribora pod vodstvom dirigenta Branka Rajtra. Za preko 90 % doseenih tok so prejeli srebrno plaketo zbori Celje-gimnazija, Szeged, Ouleinen in Mihajlovgrad. Bronasti plaketi sta osvojila zbora iz Ekerema in Bonna. Zbora iz Gradca in Szczecina sta sodelovala izven konkurence. Strokovni poroevalec je zapisal, da doslej e na nobenem festivalu v Evropi ni bilo zbranih toliko prvovrstnih mladinskih zborov.

Viek je iestival dosegel zadnji dan, ko so po razgibani povorki nastopili v parku vsi inozemski zbori in preko 1.000 mladih pevcev iz Celja in okolice. Po uvodni Simonitijevi Slavnostni pesmi, ki je veljala Titovemu 85. rojstnemu dnevu, in pozdravu predsednika obinske skupine prof. J. Marolta, je sledil veliasten program osmih pesmi. Pesmi so prevzele tudi inozemske pevce, ki so se ob koncu vkljuili v kolo in zaplesali. V naslednjih dneh je bilo e 26 koncertov po Sloveniji: deset inozemskih zborov je pelo s 24 slovenskimi. Trinajsti mladinski pevski festival je bil izveden v asu od 31. maja do 3. junija 1979. Tokrat je bil glavni organizator festivala novoustanovljeni Zavod za kulturne prireditve. Kljub temu pa so pri pripravah in izvedbi sodelovali tudi nekateri delovni odbori z mnoico amaterskih delavcev. Upravni odbor je vodil Emil Roje. Program je bil zastavljen podobno kot doslej z otvoritvenim koncertom otrokih zborov, zveznim in mednarodnim tekmovanjem, posvetovanjem, razstavo strokovne literature in umetniko razstavo. Na mnoinem koncertu zadnji dan v parku, so se s po eno znailno pesmijo predstavili tudi vsi inozemski (11) zbori. Zlate plakete v zveznem tekmovanju so dobili zbori iz Skopja, Celja Osnovna ola I. celjske ete, Velenja, Maribora, Zrenjanina in Celja gimnazija. V mednarodnem tekmovanju pa so najvija odlija prejeli zbori iz Maribora, Krakova, Szegeda in Plovdiva. V naslednjih dneh so imeli mladinski zbori e 33 koncertov po raznih krajih Slovenije. Na vseh festivalskih koncertih je prepevalo preko 6.000 pevcev. Festival je mono vplival na vnemo prirediteljev in pevovodij. Ze od leta 1958 so se ob zakljukih olskih let redno sestajali na strokovnih teajih. Teaji so bili v Celju (1970, 1975, 1976, 1977), Velenju (1958, 1966, 1967, 1968, 1969, 1971, 1973, 1974), Gornjem gradu (1959 in 1960), Crikvenici (1961 in 1962), Krkem (1963, 1964, 1965), Mariboru (1972 in 1978) in Izoli (1980). Vedno so bili med predavatelji priznani domai in tuji strokovnjaki. Med sluatelji pa se v zadnjih letih pojavljajo tudi slovenski zborovodje iz zamejstva.

ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Povojna organizacija prosvetne in mnoine kulturne dejavnosti v Sloveniji je bila zasnovana v duhu OF e na osvobojenem ozemlju. Oktobru 1946 je bil izbran v Ljubljani republiki odbor za ljudsko prosveto dejavnost. Toda v veji meri kot odbor je usmerjal ljudskoprosvetno dejavnost oddelek za ljudsko prosveto, ki je deloval pri ministrstvu za prosveto vse do 1. kongresa Ljudske prosvete Slovenije marca 1947. Po teh naelih je bila ljudska prosveta dejavna v tem asu tudi v Celju. Ta oddelek je deloval prek referentov za ljudsko prosveto pri okronem in okrajnih odborih.

Na I. kongresu teh odsekov in svetov, ki je bil 23. in 24. marca 1947 v Ljubljani, s t: je ustanovila Ljudska prosveta Slovenije. Kongres je manifestativno sprejel idejna naela OF za temelj kulturne politike ljudskoprosvetnih organizacij. Z omenjenim prvim kongresom se je Ljudska prosveta Slovenije izoblikovala kot organizacija krokov in skupin ter nekaterih drutev z operativnim in strokovnim vodstvom svojega izvrnega odbora na elu. Kroki in skupine, ki so jih povezovali v okrajnem in krajevnem obsegu ljudskoprosvetni sveti, so bili seveda le prehodna oblika zdruevanja. Narava amaterskega ter tradicionalna priljubljenost demokratinega drutvenega delovanja sta terjala ustanavljanje drutev kot klasine oblike prostovoljnega zdruevanja in upravljanja doloenih drubenih aktivnosti. Na II. kongresu, ki je bil konec januarja 1950, prav tako v Ljubljani, so ugotovili, da se je organizacija e lepo razvila tako v mestih in industrijskih krajih, kakor tudi na kmetih. Na III. kongresu, ki je bil 23. avgusta 1952 v Trbovljah, je prevladovalo mnenje, da bi bilo treba okrepiti vpliv organizacij v industrijskih krajih na organizacijo na kmetih. Zaivel je spomin na Svobode, ki so pred vojno gojile socialistino-marksistino misel. Zato so celotni organizaciji dali ime Zveza Svobod Slovenije. Ta kongres je dobil veljavo ustanovnega kongresa Zveze Svobod, zato ga tejejo kot I. kongres Zveze Svobod. V Celju je bil maja 1954 II. kongres Zveze Svobod. Na njem so ugotovili, da so Svobode v glavnem prevzele vlogo bivih sindikalnih kulturno-umetnikih drutev, SKUD. Kongres na Jesenicah, ki je bil 22. in 23. oktobra 1955 je ta sklep popravil s tem, da je dal priznanje tudi drutvom v neindustrijskih krajih, ko je zvezo preimenoval v Zvezo Svobod in Prosvetnih drutev Slovenije. Ta kongres je zdruil Ljudsko prosveto Slovenije ter Zvezo Svobod Slovenije v enotno organizacijo, zato ga tejejo spet kot I. Imensko zdruena dvojna zveza je imela e tri kongresa: v Mariboru 25. in 26. januarja 1958, v Ljubljani pa 21. decembra 1960 in 27. in 28. marca 1964. Na V. kongresu, ki je bil v Ljubljani 27. in 28. marca 1969, so ugotovili, da imajo organizacije enega in drugega imena iste cilje. Zvezi so zato dali ime Zveza kulturno prosvetnih organizacij. Pod tem imenom sta bili dve konferenci: v Celju 27. septembra 1971 in v Gorici 2. in 22. januarja 1977. Na goriki konferenci je prevladovalo mnenje, da izraza kultura in prosveta pomenita v bistvu eno in isto, le da ima izraz kultura e iri pomen od izraza prosveta, zajema tudi celotno gospodarsko-drubeno delovanje. Zvezi so dali ime Zveza kulturnih organizacij. To ime je ostalo trajno. Ze okrajna organizacija mree kulturnih organizacij je bila zelo mona. Leta 1958, o priliki okrajne skupine Svobod in prosvetnih drutev v Celju, je bilo v okraju 15 Svobod in 89 prosvetnih drutev. Imela so 10.066 lanov. V drutvih je delovalo 36 mokih, 16 enskih in 16 meanih pevskih zborov, 18 godb, 2 orkestra, 14 tamburakih zborov, 3 harmonikarski zbori, 65 dramatskih druin, 7 lutkovnih krokov, 5 fol-

klornih skupin, 33 ljudskih univerz, 1 likovna sekcija, 3 glasbene ole ter 77 knjinic s 57.151 knjigami in 23.306 itatelji. Vseh nastopov in predavanj je v letu 1957 bilo 1.703. Na elu okrajne Zveze Svobod in ljudsko-prosvetnih organizacij je bil svet Svobod in prosvetnih drutev okraja Celje. Kot izvrilni organ je posloval sekretariat sveta Svobod in prosvetnih drutev okraja Celje.
lani sveta: Andrej Svetek, Celje; Lado Lapanja, Celje; Ivan Golja, Celje; Boris Ferlinc, Celje; tefka Premrl, Celje; Franjo Jakhel, Celje; Joe Brdnik, tore; in. Neemer, tore; Janko Hoevar, Celje; Joe Dolenc, Celje; Drago Predan, alec; Karlo Sagadin, Celje; Ivan Ranigaj, alec; Ivan Cokl, Liboje; Stane Marcijan, Prebold; Branko Baue, Polzela; Zdenko Furlan, Velenje; Joe Kos, otanj; Peter prajc, Velenje; Stane Casl, Slovenske Konjice; Tone Knez, Lako; Ludovik Dragar, rudnik Lako; Joe Brunek, Mozirje; Milan Gomba, Ljubno ob Savinji; Juro Toplak, Vojnik; Marijan agar, entjur; Marjan Unger, Rogaka Slatina; Amalija Anderluh, marje; Miro Klannik, Kozje. lani sekietariata: Andrej Svetek, predsednik; Janko Hoevar, podpredsednik; Ivan Golja, Drago Predan, Joe Brdnik, Franjo Jakhel, Boris Ferlinc, Zdenka Furlan, Tone Knez, Marica Mimik (Celje), lani. Nadzorni odbor: Viktor Godnik, Celje; Franc Blagotinek, Celje; Ivan Toman, Lako; Konrad Sodin, Stranice; Franc Tofant, Kompole. Predsedniki komisij: Dramska komisija: Zdenko Furlan. Izobraevalna komisija: Franjo Jakhel. Komisija za knjinice: Marica Zorko. Glasbena komisija: Boris Ferlinc. Instrumentalna podkomisija: Tone Vori, Celje. Gospodarska komisija: Marica Mimik. V mestnem okrajnem svetu sta bila vidna sodelavca Ljudske prosvete prof. Anton Akerc in Marica Frece. Anton Akerc je bil predsednik sveta za prosveto in kulturo, Marica Frece je pa bila tajnica. Ko je Anton Akerc leta 1954 postal ravnatelj uiteljia, je Marica Frece postala predsednica. V sedanji celjski obini, osamosvojeni leta 1965, je bil na elu kulturno-

prosvetnih organizacij obinski svet Svobod in prosvetnih drutev. Imel je v

poetku naslednji sestav: Ivan Golja, predsednik; tefan Ocvirk, tajnik; Lado Lapanja .blagajnik; Hinko Jordan, podpredsednik; Angela Sadar, predsednik dramske sekcije; prof. Franjo Jakhel, predsednik izobraevalne komisije; prof. Egon Kunej, predsednik glasbene komisije; Franc Legvart, lan; Ludvik Radi, lan. Nadzorni odbor: tefan Lah, Viktor Godnik, Franc Cokan, Marica Stante, tefan Marinek. Za Ivanom Goljo so bili predsedniki po vrstnem redu: Vlado Krofli, Joe Bevc, Ivan Bele, Boo Lukman, prof. Vid Maren. Strokovna sluba Zveze kulturnih organizacij dela v naslednji postavi. Profesionalni delavci: tefan Zviej, tajnik zveze kulturnih organizacij in podronih zdruenj za gledaliko in glasbeno dejavnost, od leta 1961. Nada Agre, tajnica, vodja finannega poslovanja in prosvetnega servisa, od leta 1968. Zivko Bekovnik, organizator kulturnega ivljenja, od leta 1978. Sedanji izvrni odbor: Predsednik prof. Vid Maren; podpredsednik Drago Medved; predsednik konference delegatov Jaka Majcen; predsednik podronega zdruenja pevskih zborov Egon Kunej; predsednik podronega zdruenja gledalikih skupin Tone Zorko; predsednik odbora za glasbeno dejavnost prof. Marjan Lebi; predsednik odbora za gledaliko dejavnost Bogomir Veras; predsednik odbora za filmsko vzgojo Majda Umnik; predsednik odbora za literarno dejavnost in knjigo prof. Ljudmila Kajtner; predsednik odbora za likovno dejavnost Stane Petrovi; pred-

sednik odbora za organizacijska in kadrovska vpraanja Franc Kle; predsednik odbora za klubsko dejavnost Matja Jerinj predsednik odbora za informacijsko dejavnost Beno Podergajs; predsednik odbora za plesno, izrazno plesno, folklorno in baletno dejavnost Edo Gaberek; lani Vinko Bobni, Rafko Gregorc, Boo Lukman.

Kulturno prosvetno drutvo Ivan Cankar Leta 1946 je obnovilo svoje delo pevsko drutvo Oljka, ki so ga bili ustanovili primorski Slovenci. Drutveno delo je iz poetka usmerjal okrajni odbor Ljudske prosvete. Ko je leta 1947 okrajni ljudski odbor odredil, da se predvojna drutva preimenujejo, se je drutveni odbor odloil za ime Kulturno-prosvetno drutvo Ivana Cankarja. Pevskemu zboru je drutvo leta 1947 dodalo godalni orkester, zaasno pa e baletno sekcijo. Godalni orkester, ki ga je vodil Duan Sancin, je imel svoje vaje na glasbeni oli. Ko je Sancin odloil vodstvo, je delo zamrlo. Nato se je orkester obnovil kot samostojno drutvo in vodstvo je prevzel Valter Ratej. Pevski zbor je po osvoboditvi vodil najprej Avgust Ferme. Sledili so mu: in. Rudolf, Jure Vree, Joe Kores, Zlata Prodanova, izza leta 1958 ga vodi Marjan Lebi. Delavsko prosvetno drutvo Svoboda Celje Leta 1914 ustanovljeno drutvo Vorvvarts se je leta 1919 preimenovalo v Naprej. Tedaj je imelo samo eno dejavnost: moki pevski zbor. Leta 1925 sta se pri drutvu ustanovili tamburaka sekcija in planinski odsek. Leta 1927 se je drutvo preimenovalo v Delavsko prosvetno drutvo Svoboda. Leta 1929 je bilo z drugimi organizacijami vred razpueno. Vendar se je drutvo obnovilo. Leta 1935 je organiziralo izlet Svobod v Celju. Nekaj dni po izletu je bilo razpueno. Pod imenom Delavsko prosvetno drutvo Vzajemnost se je obnovilo in je ivelo do okupatorjevega prihoda. Po osvoboditvi se je leta 1945 znova ustanovilo kot DPD Iva Kljuarja Celje-Gaberje. Ima ve sekcij: a) Moki pevski zbor je iz leta v leto naraal in se izpopolnjeval. Leta 1954 je pod vodstvom Borisa Ferlinca imel 70 pevcev in v juliju 1955 dve uspeni gostovanji v Bosni. Leta 1961 je pod vodstvom Franca Rozmana gostoval v Prekmurju. Leta 1962 je sodeloval na pevskem festivalu v Ljubljani. Leta 1964 je vodstvo prevzel Julij Gori. Leta 1965 je sodeloval na drutveni reviji v Celju. V tem letu sta bili pevsko sreanje na Dobrni in proslava ob sreanju internirancev na Svetini. Leta 1966 je bil zbor na tekmovanju v Storah, kjer je dosegel najvije tevilo tok in s tem prvo mesto. Leta 1967 je imel samostojen koncert v Celju, na Ponikvi, v Topolici, Novemu Celju, udeleil se je tudi pevskega sre-

anja v Zreah. Leta 1961 je sodeloval ob 20 letnici ustanovitve OF ter proslavi dneva ena na slavnostnem koncertu v Celju. Leta 1977 je prevzel vodstvo prof. Vid Maren, ravnatelj glasbene ole. b) Harmonikarska sekcija in harmonikarska ola. Ta sekcija, ki jo je vodil Oskar Leskovek, je bila ustanovljena leta 1950. Leta 1963 je drutvo ustanovilo glasbeno olo DPD Svoboda, ki je delovala z istim programom kakor vse ostale nije glasbene ole. Leta 1967 se je ta ola preimenovala v harmonikarsko olo DPD Svoboda Celje. Na leto vzgoji povpreno 60 uencev. Harmonikarska sekcija je pod vodstvom Oskarja Leskovka izvajala vsako leto (izza 1953) tradicionalno parado harmonikarjev. Predsednik te sekcije je od zaetka Ivo Umek. Sekcija dela ves as v glavnem na amaterski osnovi. Po Leskovkovi smrti je prevzel vodstvo sekcije dirigent Albert Zavrnik. c) ahovska sekcija deluje aktivno e od leta 1945 in organizira v vsaki sezoni meddrutvene turnirje. Poleg tega sodeluje na meddrutvenih sindikalnih turnirjih. ) Tambaraka sekcija je bila ustanovljena e leta 1925 in je z malimi presledki vsa leta aktivno delovala. Po vojni je z vkljuevanjem mladine nadaljevala svoje delo. Sekcijo e od leta 1936 vodi Ferdo Pilih in nastopa z njo na proslavah in drugih kulturnih prireditvah celjskih delovnih kolektivov. Poleg tega prireja sekcija vsako leto samostojne koncerte v blinji in daljni okolici Celja in v domovih oskrbovancev (Grmovje, Polzela itd.). d) V sestavu drutva sta tudi nastala: zabavni instrumentalni ansambel Kavalirji in instrumentalni trio s pevci. e) Ljudska knjinica v Gaberju je bila ustanovljena leta 1952 na predlog kulturne komisije pri takratnem OLO Celje. Dotlej so delovale sindikalne komisije za knjinice po tovarnah, le-te so izroale svoje knjige KUD, ki se je pozneje preimenovalo v sekcijo DPD Svoboda Celje. Razen sindikalnih podrunic so knjige darovali tudi itatelji oje in ire okolice Gaberja in tako obogateli knjini fond. Od leta 1952, ko je bila knjinica prikljuena Svobodi Celje, je prejemala tudi namenska sredstva za nabavo novih knjig in za vzdrevanje knjinice. Z nakupovanjem novih knjig je tevilo bralcev iz leta v leto naraalo. Leta 1965 jih je bilo 7.794, ki so si izposodili 19.658 knjig. Leta 1966 je e bilo 8.945 bralcev z 329.113 izposojenimi knjigami. Med njimi je bilo 6 8 % mladine. Marca 1969 je tela knjinica okoli 12.000 knjig. Leta 1972 je bila knjinica prikljuena Osrednji (tudijski) knjinici. Med svojim delovanjem je imelo drutvo e tevilne druge sekcije. Te pa niso dosegle taknih uspehov ko navedene in so popolnoma ali delno usahnile.

Delavsko prosvetno drutvo Svoboda Zagrad Drutvo zajema kulturno prosvetno dejavnost na obmoju Zagrada, Osenice, Peovnika, Polul in Konice. Leta 1929 je nastal iniciativni odbor. Leta 1930 je bilo drutvo ustanovljeno pod imenom Pevsko in godbeno drutvo Sloga Zagrad. Prvi predsednik drutva je bil Avgust Tratnik, elezniar iz Zagrada. Drutvo je imelo pevsko, dramsko in godbeno sekcijo (tamburaki zbor). Sede je imelo izprva v Kranjevi gostilni na Polulah, nato pa v Stegujevem hotelu v Zagradu. Sekcije so zelo pridno delale. Igrali so v poetku na prostem, nato pa v Steguj evi dvorani. Vsako leto so imeli ve koncertov in dramskih iger. Pred vojno je imelo drutvo okrog 80 lanov. Po osvoboditvi je zaelo drutvo delovati pod starim imenom. Od 1950 do 1955 je bilo odsek Svobode Gaberje. Leta 1955 se je pa osamosvojilo. Ko je drutvo pridobilo nove prostore, je ustanovilo e klubsko sekcijo in knjinico. Prireja tudi predavanja s filmi in skioptinimi slikami. Leta 1960 je slavilo drutvo tridesetletnico in razvilo svoj drutveni prapor. Delavni lani: Joe Dolenc (predsednik in reiser), Anica Sircov (reiserka), Marjanca Stegu (reiserka in pevovodja), Joe Zupane (gospodar). Zelezniarsko prosvetno drutvo France Preeren Celje Drutvo je bilo po naroilu okroja, delno na obnovi in prikljuitvi predvojnih drutev, ustanovljeno 28. avgusta 1947 z zdruitvijo aktivov, ki so dotlej delovali v okviru raznih sindikatov: Zelezniarske godbe, Celjskega pevskega drutva, tamburakega zbora (sindikat uslubencev ivilske stroke), dramskih druin (na eleznici, pri Na-Ma, na poti in drugod), folklorne skupine (na poti). Pozneje je drutvo ustanovilo e likovni odsek (1949), harmonikarski odsek z zborom in olo (1950) in mladinski odsek (1949/50), ki je zajemal predvsem mladino bive II. gimnazije ter se je udejstvoval v znanem mladinskem pevskem zboru, ki ga je vodil prol. Jure Vree, dramski skupini, folklornem in literarnem kroku. Izza leta 1955 je imelo drutvo tudi svojo plesno olo, iz nje se je leta 1962 rodila obinska plesna ola. Dejavnost drutva je bila zelo bogata. Leta 1948 sta godbeni in pevski odsek uspeno tekmovala na republiki reviji kulturnih drutev v Mariboru (izbrana sta bila po preizkunji pred republiko komisijo v Celju). Leta 1949 je drutvo v tekmovanju s sindikalnimi kulturnimi umetnikimi drutvi (SKUD) kot celota zasedlo I. mesto in prejelo prehodno zastavo kot najbolje drutvo v celjskem okraju. Likovna sekcija je po uspehu na republikem sindikalnem tekmovanju razstavila svoja dela tudi na zveznem tekmovanju v Beogradu.. Leta 1951 so tirje odseki drutva dosegli prva mesta na tekmovanja ob 10-letnici OF. Drutvo je zato kot celota doseglo I. mesto in nagrado Izvrnega odbora Osvobodilne fronte (IOOF) kot najbolji SKUD v Sloveniji (nastop je bil v veliki Unionski dvorani v Ljubljani.

Leta 1951/52 so imeli vsi odseki v Celju in izven njega 452 nastopov. V naslednjih letih je delalo drutvo z enakim elanom. Izmed mnogih nastopov navajam nekatere: Godba je v tem asu dvakrat gostovala v inozemstvu (Avstriji) in sprejemala tudi gostovanja drugih. Sicer je pa godba (pihalni orkester) najbolj zaposlen odsek drutva, saj sodeluje na vseh pomembnejih prireditvah in manifestacijah, pogrebih in pd. Godba deluje e 60 let in je leta 1968 hotela ta jubilej dostojno proslaviti, vendar je praznovanje zaradi pomanjkanja sredstev odpadlo. Meani pevski zbor je uspeno prebrodil razne teave, se pomlajeval in nastopal doma in v raznih krajih Jugoslavije. Nastal je leta 1895 kot Celjsko pevsko drutvo. Tamburaki orkester je imel svoje predhodnike v stari jugoslovanski, celo v avstrijski dobi, in je esto nastopal, sodeloval je na vseh tirih zveznih festivalih tamburake glasbe v Osijeku. Bil je tudi pobudnik za obogatitev jugoslovanske glasbene literature. Likovni odsek je zdruil 22 starejih in mlajih likovnikov, prirejal je razstave in skrbel za vzgojo kadrov z obasnimi ogledi razstav v Ljubljani, Zagrebu, Slovenjem Gradcu i dr. Drutvena glasbena ola je vzgojila precej godbenikov na pihala, tamburaev in harmonikarjev, je pa zaradi objektivnih tehninih in finannih teko nehala delati. Drutveni dramski odsek je bil predhodnik Ljudskemu (poprej Delavskemu), sedanjemu amaterskemu gledaliu. Reiserji Delavskega odra in amaterskega gledalia: Jaro Zelinka in Cveto Vernik. Reiserji Delavskega odra: Joica Zupan, Alfonz Kumer in Mira Zelinka. V drutvu aktivno deluje nad 200 tovariev in tovariic. Leta 1966 je drutvo dobilo obinsko landrovo nagrado. Razen Janka Hoevarja najdemo med drugimi v vodstvu drutva Marjana Aia. Franca Caka, Borisa Kmeta, Francko Majcen, Janeza Milaa, in. Marjana Prelca, Vero Pristovek, Jelko Smrenikovo, Daniela Skodnika, Franca Vuka, Cirila Zalesjaka, Vinka Cerenjaka, in. Ludovika Dovgana in Henrika Jordana. Rudoll Stani je vodil godbo, Edvard Gori pevski zbor, Janko Hoevar tamburae, Ivan Karlovec je za Albinom Petermanom, ki je po dolgotrajni bolezni umrl 6. novembra 1962, prevzel vodstvo godbe na pihala in vzgojo mladega naraaja, Vera Pristovek je e ob ustanovitvi prevzela vodstvo umetnike sekcije, ki ji je bil umetniki svetovalec tudi akademski slikar prof. Avgust Lavreni. Med pevci in godbeniki je bilo ve vidnih lanov, ki so peli e pri Celjskem pevskem drutvu in igrali pri medvojnem elezniarskem drutvu: pevci Anton Oraem (umrl 2. marca 1962), Franc Repenek, Jelka Peer in Henrik Jordan (12 let predsednik pevskega zbora), godbeniki Tone Vori, Albin P ovale j in Rok Kolar. Izprva je imelo drutvo harmonikarski odsek, mladinski pevski zbor in drutveno plesno olo. Harmonikarski odsek se je spojil z istim odse-

kom pri gaberski Svobodi, mladinski pevci so se vkljuili v pevske zbore svojih ol, drutvena plesna ola se je pa osamosvojila kot obinska plesna ola. Kulturno umetniko drutvo Zarja Trnovlje Zaetki delovanja segajo v leto 1935, ko so se zaeli Trnoveljani zdruevati in kulturno delovati predvsem so uprizarjali razline ljudske igre na prostem, v oli na Ljubeni in v gasilskem domu. Kulturno delovanje je dobilo organiziranejo obliko po letu 1945, ko so na pobudo krajevnega odbora OF ustanovili Prosvetno drutvo Zarja. Sede delovanja je bila nacionalizirana stavba Franca Koirja, ki so jo obnovili in skromno usposobili s prostovoljnim delom. V tem asu so lani gledalike skupine uprizorili ve kot 60 razlinih gledalikih del. Velike predstave: Mlinarjev Janez, Miklova Zala, Pod svobodnim soncem, Za pravdo in srce, Poslednje ustolienje (vse te predstave so bile na prostem in so bile mnoine). Drutvo je druno z razvojem spremljalo dogajanja in razvoj na gledalikem podroju in vidno napredovalo. Drutvo so izprva vodili: Ivan Majeri, Drago Pilih, Ivo Majer, tefan Zviej, Ivan Majeri. Leta 1954 je zopet prevzel vodstvo tefan Zviej. Vodi ga e danes, tako v organizacijskem kakor v umetnikem pogledu. Med njegovimi sodelavci so zlasti znani: Franc Rihtar, Duan Vovk in Zivko Bekovnik. S plodnim, delom se je gledalika skupina uvrstila med najbolje v Sloveniji. Z razlinimi deli se je udeleevala vseh obinskih, okrajnih in nekaterih republikih sreanj gledalikih skupin. Med najuspeneje predstave lahko tejemo: Miolovko, Krog s kredo, Rdee in modro v mavrici, Vena lovia, Manevre, Talca, Velika ehta, vejk v II. svetovni vojni itd. Drutvo je nosilec Reda s srebrnim vencem, srebrne znake OF, Celjskega grba, jubilejne plakete 30 letnice Zveze kulturnih organizacij in tevilnih drugih priznanj. Drutvo je leta 1979 ustanovilo Frontno gledalie, za kar je dobilo posebno priznanje s strani Skupine obine Celje. Leta 1979 je drutvo prielo z gradnjo kulturnega doma in ga predalo svojemu namenu leta 1980. Ostala drutva KPD Zelezar, leta 1954 registrirano kot DPD Svoboda Store, je ustanovilo ve sekcij: pevsko, gledaliko in godbeno. Izza leta 1952 ima nov kulturni dom z lepo manjo dvorano in drugimi prostori. V teh sekcijah so med drugimi delali: Roman Zapuek (petje), Franc Legvart, Juro Kislinger, Borivoj Wudler in Cveto Vernik (gledaliko igranje), tefan Volf, Franc Legvart in Viktor Potonik (godba). DPD Svoboda, Teharje. Predsednik Franc Renelj. PD Bratov Dobrotinkov, kolja vas. Vodilni lani: Julko Kouh, Tinek Penik, Heda Pukl, Joe Lavri, Mira Koprivnik.

PD France Preeren, Vojnik. Vodilni lani: Franjo Felicijan (predsednik), Karel Kouh (upravnik Kina), Marija Ahtik (tajnica, knjiniarka), Tone Zorko, Milena Stokojnik in Marija Stante, reiserji. Moki pevski zbor je dolgo vodil Marjan Lebi, sledil mu je Tone Volasko, ki se bavi tudi z dramatiko. Drutvo ima tudi likovno in lutkovno sekcijo. Pihalni orkester je v Malih Dolah. Po vojni ga je vodil Edi Tratnik. PD Anton Bezenek, Frankolovo, goji petje, dramatiko, ima knjinico. Posebno delavni lani: Olga in Milko Pejha, Joe Srebot. PD Kajuh, Dobrna. Ob ustanovitvi je imelo okrog 25 lanov. Gojilo je zlasti petje. Do svoje smrti ga je vodil Josip Bonilc, potlej je prevzel vodstvo Emil Lenari. Drugi delavni lani: Ivan Seneganik, Drago Lovai, Heda Strmnik, Tonka Jake. Drutvo ima moki in meani zbor, folklorno skupino in knjinico.
CELOTNI SEZNAM VLANJENIH KULTURNIH DRUTEV OBINE je po stanju sredi leta 1980 naslednji: 1. Zelezniarsko prosvetno drutvo F. Preeren Celje Meani pevski zbor, Pihalni orkester, Zabavni orkester Zabe, likovna sekcija, tamburaki orkester, mladinski pevski zbor, folklorno-plesna skupina. 2. Delavsko prosvetno drutvo Svoboda Celje Moki pevski zbor, tamburaka sekcija, harmonikarski orkester, ahovska sekcija, zabavni ansambli. 3. KUD Zarja Trnovi je Celje gledalika skupina, knjinica, zabavni ansambel. 4. Komorni moki zbor Celje moki pevski zbor. 5. Celjski godalni orkester Celje. 6. Prosvetno drutvo F. Preeren Vojnik moki pevski zbor, godba na pihala Male Dole, gledalika skupina, recitatorska skupina, kino-sekcija, likovna sekcija. 7. Pihalni orkester torskih elezarjev. 8. Prosvetno drutvo A. Bezenek Frankolovo moki pevski zbor, gledalika skupina, instrumentalna glasbena skupina. 9. Prosvetno drutvo Kajuh Dobrna meani in moki pevski zbor, knjinica, folklorno-plesna skupina. 10. Delavsko prosvetno drutvo Svoboda Zagrad moki pevski zbor, gledalika in recitacijska skupina. 11. Kulturno umetniko drutvo Ivan Cankar Celje moki pevski zbor in instrumentalni zabavni ansambel. 12. Amatersko gledalie elezar Celje Store gledalika skupina. 13. Prosvetno drutvo T. Tomi Strmec pri Vojniku moki pevski zbor in gledalika skupina ter knjinica. 14. Kulturno drutvo Franc Ka Hudinja organizacija kulturnih prireditev in moki pevski zbor. 15. Meani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje. 16. Moki in meani pevski zbor Drutva upokojencev Celje. 17. Mladinski klub Celje z vsemi dejavnostmi. 18. Foto-kino drutvo Celje. 19. Drutvo za mednarodni jezik esperanto Celje. 20. Kulturno umetniko drutvo Marija Gori LavaOstrono. 21. Prosvetno diutvo Bratov Dobrotinkov Skoija vas. 22. Plesnp gledalie Celje. 23. Moki pevski zbor Zveze slepih in slabovidnih Celje. 24. Meani pevski zbor Kovinotehna Celje. 25. Mladinsko kulturno drutvo F. Ro Osnovna ola Hudinja. 26. Mladinsko kulturno drutvo na Osnovni oli Veljka Vlahovia Celje.

27. Mladinsko kulturno drutvo Tehnik na Tehniki srednji oli Celje. 28. Mladinsko kulturno drutvo A. Akerc, Gimnazija Celje. 29. Mladinsko kulturno drutvo Breze, Zdravstveni olski center Celje. 30. Mladinsko kulturno drutvo na Prvi osnovni oli v Celju. 31. Mladinsko kulturno drutvo na Osnovni oli Prve celjske ete Celje. 32. Mladinsko kulturno drutvo na Osnovni oli I. Kovaia-Eienke Celje. 33. Mladinsko kulturno drutvo na Ekonomskem olskem centru Celje. 34. Mladinsko kulturno drutvo Pedagokega olskega centra Celje. 35. Mladinsko kulturno drutvo na Osnovni oli Bratov Dobrotinkov Vojnik. 36. Mladinsko kulturno drutvo na Osnovni oli Slavko lander Celje. 37. Kulturno drutvo F. Preeren Socka pri Strmcu.

Iz tega pregleda je razvidno, da so bile Zvezi kulturnih organizacij prikljuene tudi kulturne organizacije uencev in dijakov osnovnih in srednjih ol: literarni kroki, gledalike in recitatorske skupine, baletna in ritmina skupina (na Pedagokem olskem centru) in celo pionirska gledalika skupina (martno v Roni dolini). Vodja Zveze jim je bil svetovalec, pomagal je pa tudi neposredno (pri recitacijah in igrah). Glede pevskih drutev in odsekov je pa Zveza sodelovala z glasbeno olo in vodstvom celjskih pevskih festivalov. V Informativnem biltenu, ki je izel v aprilu 1978, opozarja vodstvo Zveze kulturnih organizacij Celje e prav posebej na dekliki pevski zbor Pedagokega olskega centra v Celju, ki si je na centralni proslavi 8. februarja 1978 pridobil Preernovo nagrado. Njegove besede so naslednje: Dekliki pevski zbor deluje na Pedagokem olskem centru e vrsto let in je s kakovostnim delom preel vse faze svojevrstnega vokalno-glasbenega poustvarjanja: od mladinske pevske revije do republike revije v Zagorju pa vse do mednarodnega tekmovanja v Belgiji. Na lanskoletnem Mladinskem pevskem festivalu je dobil v svoji skupini zlato medaljo, gostoval je pa tudi v Belgiji in dosegel srebrno odlije. Zbor se odlikuje po tem, da je voljan sodelovati pri programih delovnih organizacij in v drugih javnih nastopih, proslavah, komemoracijah, koncertih in drugih prireditvah na obinskem nivoju. Odlikuje ga tudi sodoben in zahteven repertoar pesmi. Vodi ga prof. Vid Maren. Nagrada naj bo spodbuda za e kvalitetneje delo v naprej in dokaz, da Zveza kulturnih organizacij Celje ceni kvalitetno delo na olah. V nadaljevanju opozarja urednik med drugim na izredno ivahno delovanje Prosvetnega drutva France Preeren v Vojniku, zlasti na njegov pihalni orkester in moki pevski zbor. Pri tem opozarja na bilten, ki ga je drutvo nedavno izdalo in navaja v njem izjemno veliko tevilo samostojnih koncertov, proslav, komemoracij in sodelovanj na pogrebih ter drugih javnih nastopih, ne samo doma, ampak tudi na Dobrni, v Strmcu, na Frankolovem. Dne 11. aprila 1978 so se zbrali v Celju delegati Zveze kulturnih organizacij Celje in drubenopolitinih organizacij celjskega obmoja. Na posvetu so se med drugim dogovorili, da osnujejo medobinski svet in se zaradi tega v roku enega meseca sestanejo v Slovenskih Konjicah.

Igralske druine so nastopale tudi v skupinskih nastopih. Do leta 1964 so se taki skupinski nastopi imenovali revije, potlej pa so uporabljali zanje ime sreanja. Za skupinske mladinske dramske in recitacijske nastope so leta 1970 zaeli rabiti ime Naa beseda. Taka Naa beseda je bila konec leta 1977 tudi v Celju. Skoraj 10 let se je Zveza bavila tudi z vpraanji filmske vzgoje. V glavnem je imela uspeh v olah, v Zvezi socialistine mladine Slovenije in v organizacijah zdruenega dela pa ni bilo posebnega zanimanja. V Celju so po prizadevanju Zveze bili trije filmski tedni: 1974, 1975, 1976, nato pa je prirejanje Tednov domaega filma prevzelo urednitvo Novega tednika v sodelovanju s Kinopodjetjem in ob drubeni podpori Obinske konference SZDL. Umetniki vzgoji mladine je pa sluil tudi v tistem asu prirejeni lutkarski teden. RADIO CELJE Radijske amaterje je imelo Celje e takoj po osvoboditvi. Radijsko postajo je pa dobilo v zvezi z zborom tajerskih partizanskih brigad na Ostronem. Tedaj je ljubljanski Radio za prenos poroil ustanovil v Celju relejno postajo. Dne 18. septembra 1954 se je celjski Radio prvi oglasil s pomojo ibkega komaj 50-vatnega oddajnika. Po zboru je oddajnik ostal v Celju. Postal je osnova celjskemu Radiu, za katerega je prevzel skrb mestni ljudski odbor. Organizirala se je posebna amaterska skupina. Njen ravnatelj je postal Risto Gajek, tedaj sekretar mestne trgovske zbornice, programsko vodstvo je prevzel Milan Boi, napovedovalka je bila Nua Maruieva, tehnin vodja je pa postal Bojan Virant. Podjetje je podprl Fedor Gradinik mL, ki je bil tedaj na elu mestnega ljudskega odbora. Bojan Virant je prevzeti oddajnik izpopolnil z gradivom, ki ga je dobil od vojske. Prve oddaje so bile skromne, trajale so najve po pol ure na dan, sledile so jim enourne, v nekaterih primerih celo dalje oddaje. Upravni poloaj ustanove se je pa menjaval. Po dveh letih samostojnega dela je postal Radio Celje relejna postaja Radia Ljubljana. Pod tem okriljem je bil do 30. junija 1962, ko je priel v sestav asopisnega podjetja Celjski tisk. Skupina okraja Celje je ob tej priliki obljubila, da bo krila razliko med dohodki in izdatki postaje. Leta 1964 pa okrajna skupina ni hotela drati svoje obljube. Zato je delavski svet Celjskega tiska dne 12. oktobra 1964 sklenil, da se Radio Celje izloi iz podjetja. Reitev je prinesla obina. Njena skupina je ustanovila Zavod za informativno slubo in pod njegovo zavetje je 1. januarja 1965 priel Radio Celje. Ta organizacijska oblika je veljala leto dni, kajti 1. januarja 1966 sta se Zavodu za informativno slubo pridruila Celjski tednik in Uradni vestnik. Dne 1. aprila 1967 je nastala nova organizacijska oblika. Tedaj se je Zavod za informativno slubo prikljuil asopisnemu

podjetju Delo. Celjska enota je poslovala samostojno z lastnim obraunom. Leta 1970 je Uradni vestnik nehal izhajati, Novi tednik in Radio Celje sta se pa popolnoma integrirala z Delom. Ko je amaterska skupina izroila radijski oddajnik obini, je postal upravnik Radia Celje Peter Boi. V asu, ko je bila ustanova v sestavu Zavoda za informativno slubo in e pozneje, ko sta bila Celjski tednik in Radio Celje prikljuena Delu, je imel pomembno vlogo v delovanju Radia Celje direktor zavoda in Delu prikljuene enote Tone Skok. Uredniki radijske postaje so pa bili: Milan Boi (od 1. januarja 1965 do 17. aprila 1968), Berni Strmnik (od 17. aprila 1968 do 1. julija 1968), Franjo Krivec (od 1. julija 1968 do 1. maja 1969), Ivica Burnik (od 1. maja 1969 do 31. januarja 1971), dne 1. februarja 1971 je pa prevzel poloaj odgovornega urednika zopet Milan Boi, ki je ostal na tem mestu do 1978, ko mu je sledil Brane Stameji. Sicer pa velja e od ustanovitve Zavoda za informativno slubo (1965) koncept enotnega urednikega dela pri asopisu in pri Radiu Celje. Ta enotnost se je izkazala kot izredno koristna. V tehnini slubi so se za Virantom v glavnem menjavali trije strokovnjaki: Lojze Bertoncelj, Marjan Strnad in Janez Klanjek, ki je vodja tehnike pri radijski postaji e okrog 16 let. Tehnina oprema radijske postaje je e vedno skromna, etudi je zdaj mnogo bolja, kot je bila prva leta. Prvi oddajnik je imel mo 50 vatov, sedanji, ki je na Golovcu in ga uporablja RTV Ljubljana, pa ima mo 2 kilovatov. Poleg tega stalno obratuje e oddajnik moi 3 vatov. Radio Celje oddaja svoj spored na srednjem valu 202 metra ter na UKV omreju 97 MHz. Slinost radijske postaje Celje zajema v celoti celjsko, alsko, entjursko in marsko obmoje, delno pa e lako, mozirsko, velenjsko in konjiko. Tudi tehnina oprema se je spremenila. Stare Philipsove studijske magnetofone s hitrostjo 78, sta e leta 1967 dopolnila moderna magnetofona znamke Telefunken. Viden korak naprej je bil napravljen tudi pri gramofonih. Zdaj delata v tudiju dva gramofona madarske izdelave. Medtem ko je imel Radio Celje leta 1957 prvi reporterski magnetofon na mehanski pogon, imajo novinarji trenutno osem magnetofonov razline izdelave. Prvi oblikovalec radijskega sporeda je bil poleg Rista Gajka Milan Boi. Med aktivne tvorce radijskega sporeda na zaetku dela je pa e treba teti Edija Goria (za glasbo), pa napovedovalce Nuo Marui, Marjanco in Sandija Krola, Nado Boievo, Bogdano Grobelnikovo in druge. Ima pa Radio tudi honorane napovedovalce, razen tega izvrujejo to nalogo tudi poklicni asnikarji. Od enournega oddajanja na dan je Radio Celje leta 1965 preel na dveurno. Ob svoji dvajsetletnici (1974) je e oddajal: ob delavnikih od 8,10 do 9,00 in od 16,00 do 18,00 ure, ob nedeljah pa od 10,30 do 14,30 ure. Vsebina oddaje se nanaa na vse, kar je pomembno za njegovo krajevno podroje. Razume se, da svoje oddaje obilno prepleta z glasbo.

Prvi skromni prostori Radia Celja so bili v stolpu Celjskega doma, nato v prvem nadstropju takratnega sedea mestnega ljudskega odbora, v Gregorievi ulici v Zdravstvenem domu. Po nekajmesenem delu v eni sami sobici je dobil v pritliju poslopja dva prostora. Dne 15. februarja 1965 se je preselil v tretje nadstropje glavnega trakta Narodnega doma. Sredi maja 1978 je dobil z urednitvom Celjskega tednika vred lepo urejene prostore v zahodnem dvorinem traktu bivega magistrata, kjer je zdaj v glavnem traktu Muzej revolucije. Tehnika Janez Klanjek in Tone Jemeji prihajata po potrebi iz Ljubljane. KINO Kakor vse drugo je bilo tudi kino po vojni treba obnoviti. Na novo ustanovljeno je bilo z odlobo mestnega ljudskega odbora z dne 24. oktobra 1947 z nalogo, da prikazuje filme vseh vrst. Vpis se je nanaal na dvojni kino: Dom (pri Ojstrici) in Union (Celjski dom). Leta 1956 so Dom izbrisali in mesto njega vpisali Metropol (dodatna zgradba bive Ljudske posojilnice, sedanje Ljubljanske banke). Isti dan so kot neposredno nadomestilo vpisali letni kino Dom (na dvoriu poslopja). Leta 1957 je bila dovoljena okrepevalnica (bife) tako pri Unionu kakor pri Metropolu. Ravnatelji kina so bili: Marija Cukala, Karel Jezernik, Risto Gajek in daljo dobo Martin Godler. Leta 1966 je Godlerju sledil Damjan Brvar, ki je bil ponovno izvoljen leta 1970 in je el nedavno v pokoj. Mesto je za njim prevzel Franc Horvat. Raunovodkinja je od poetka do danes Marija Lapornik-Novak. roj. Grajl. Dolga leta je opravljala tudi tajnike posle. Sele leta 1969 je bila kot tajnica nameena Gizela Samec. Blagajnike posle opravlja vsa leta Stanka Umek. Kino-operater je bil do leta 1970 Joe Lapornik. Za njim je prevzel kino-operaterske posle Branko Godnik. Vodstvo kina se je kmalu zaelo truditi, da poleg zabave nudi ljudem tudi kulturni in umetniki uitek. S tem namenom je prirejalo zlasti predstave za olsko mladino. Leta 1974 je prvi priredilo teden domaega filma. Tak teden je ponovilo e leta 1975 in 1976. Zlasti zadnje leto je bila to velika kulturna manifestacija. Tega se je zavedalo tudi obinstvo, saj je od 19. do 25. novembra dalo okrog 30.000 obiskovalcev. Veer za veerom so doivljali premiere jugoslovanskih filmov. Pri tem so imeli priliko, videti v svoji sredini tudi igralce. Za Celjane in njihove sosede je bil vsak teden domaega filma dogodek, za malotevilne uslubence ustanove je pa zahteval poseben napor. LIKOVNA UMETNOST Tudi na podroju likovne umetnosti se je takoj po osvoboditvi pojavila velika ivahnost. Kar je ustvarilo gradbenitvo, to je najbolj vidno. Gotovo je med njegovimi proizvodi nekaj takih, ki zasluijo pozornost.

Kiparskega okrasa med vojno v Celju skoraj ni bilo, povojna doba mu ga je dala precej. Slikarstvo je pa okrasilo mnogo stanovanj in tudi javnih prostorov. O tenjah ustvarjanja v slikarstvu in kiparstvu govore likovne razstave, ki so postale initelj naega duhovnega ivljenja. Razstave nam kaejo, da je e bilo nekaj velikih mojstrov iz medvojne dobe, toda poleg njih nastopa v vejem tevilu mladina. Stareji mojstri tudi polagoma odhajajo, teko je pa rei, ali tevilo mladine naraa, vsaj zaetno navduenje je tako pri ustvarjalcih kakor tudi pri uivalcih umetnosti naravno nekoliko popustilo. Pregled razstav nam daje o tem precej stvarno sliko. Prva razstava je bila ob kulturnem festivalu od 22. do 29. septembra 1946. Svoja dela so razstavili slikarji in slikarke: Cvetko uka, Karel Mehle, Vera Pristovek, Jelica 2ua, Avgusta Jeraa, Konrad Konec, Anja Maek, Marjan Zdolek, Karel Zelenko in kipar Edvard Salezin, razen uke, Pristovkove in Salezina sami mladi ustvarjalci. Po smrti velikega mojstra Alberta Sirka (13. septembra 1947) so mu prijatelji in astilci priredili spominsko razstavo. V asu od 27. aprila do 7. maja 1949 sta priredila razstavo dva umetnika, ki sicer nista bila Celjana, a sta bila s Celjem tesneje povezana, slikar Franc Stiploek iz Breic in kipar Vladimir Stoviek iz Krkega. V septembru 1949 je v ast republike priredilo razstavo 11 lanov sekcije likovnih umetnikov amaterjev: Vinko Podjed, Vera But, Branko Wudler, Kirbi, Riedl, Bogomir Zdolek, Zlata Lapuh, Ivanua, Mila Blaznik in Joef Lapuh. Izmed njih je veina razstavila slike. Riedl se je predstavil tudi kot kipar, Joe Lapuh samo kot kipar. Nekaj razstavljenih del so poslali v Ljubljano in nekaj v Beograd. Leta 1952 je Drutvo umetnikov Slovenije ob praznovanju tisoletnice Celja v zvezi s splono razstavo priredilo veliko razstavo svojih del. Razstavljajoi umetniki so bili preteno slikarji: Dore Klemeni, Cvetko uka, Darinka Lorenak, Milan Lorenak (iz Celja), Maks Kavi, Slavko Kores, Lajo Pandur, Joe Polajnko, Ante Trstenjak (iz Maribora), Tone Kralj, Stane Kumar, France Miheli, Ive Subic, Miha Male. France Godec, Cito Potokar, Nikolaj Omerza, Alenka Gerlovi, Mara Kralj, Slane Kregar, Karel Jakob, Ljubo Ravnikar (iz Ljubljane), Janez Sibila (iz Raven), Vera Horvat (iz Murske Sobote), Riko Debenjak, Rafael Nemec, Herman Peari; kiparji: Adalbert Lipinik (upodobitev pisateljev Fedorja Gradinika in Frana Roa), Milan Vojsk, Gabriel Kolbi in Zdenko Kalin. Umetniki so svoja dela razstavljali v raznih prostorih: v domu OF (Celjskem domu), dvorani Mestne hranilnice, v dvorani prejnjega Zdravstvenega doma. Izbire ni bilo. Ko je bilo leta 1953 otvorjeno novo gledalie je uprava dala za razstavo na razpolago njegov foyer. Tedaj so svoja dela razstavili: France Miheli, Maksim Sedej, Vladimir Lamut, Veno Pilon, Tinca Stegovec, Riko Debenjak, Boidar Jakac, Tone Kralj in Miha Male.

Ob desetletnici osvoboditve je likovna sekcija SKUD France Preeren priredila pomembno razstavo del starejih umetnikov, ki so delovali v Celju ali so si tu pridobili temelje svojega umetnikega znanja. Med prvimi so bili: e umrla kiparja Vinko Levinik in FVan Berneker, e ivei kiparji Janez Sajovic, Ivan Napotnik in Edvard Salezin, ter slikarji: e umrli Fran Tratnik, Albert Sirk in Joe Graer, ter e ivea Miro Make in Vera Pristovek. Vinko Levinik, kipar Janez Sajovic in Albert Sirk so bili profesorji. Poleg rednih ur so imeli za tiste, ki so kazali posebno nadarjenost in veselje do slikanja, e posebne ure. Taki so bili kipar Adalbert Lipinik in slikarji mlaje generacije, ki so tedaj z njimi razstavljali iz vrst njihovih uencev: Zoran Didek, Dore Klemeni, Milko Romih, Karel Zelenko, Jelica Zua, Majda Kurnik, France Kotak, Marko Suteri, Darinka Lorenak, Milan Lorenak ter amaterji Bogomir Zdolek, An j a Maek, Branko Vudler in Avgust Derek. V maju 1955 razstavljajo Darinka in Milan Lorenak ter grafik Avgust Derek. V turistinem tednu leta 1955 so razstavljali: Darinka in Milan Lorenak, Vinko Podjed, Rudi Gorjup (Dobrna), Vera Pristovek, Avgust Derek, Ljubica uka in Bogomir Zdolek. Leta 1958 se je od SKUD Preeren odcepila skupina znanih in upotevanih slikarjev in kiparjev in je razstavila svoja dela v drugem nadstropju starega zdravstvenega doma: slikarji Lojze Zavolovek, Jelica Zua, Darinka in Milan Lorenak, Cvetko uka in Avgust Lavreni ter kipar Ciril Cesar. Leta 1959 se je pojavil v gledalikem foyerju originalni in tenkoutni Joe Horvat Jaki z 22 deli, leta 1963 so pa prijatelji poskrbeli za razstavo duhovitih karikatur Flinka Smrekarja, ki je padel kot rtev italijanskih okupatorjev. Leta 1962/63 je bilo za gojitev likovne umetnosti vano. Drutva slovenskih likovnih umetnikov je po dogovoru z Investicijsko banko prevzel od nje pritlini vogelni prostor v Narodnem domu in je e 27. novembra 1962 priredilo v njem (Celjskem likovnem salonu) razstavo izbranih del Slovenske grafike. Ustanoviteljstvo je prevzel Mestni ljudski odbor in je 12. aprila 1963 izdal o tem ustrezen odlok. Z njim je Celjski likovni salon proglasil kot ustanovo s samostojnim finansiranjem, Jurija Kislingerja, reiserja gledalia, je pa imenoval za ravnatelja ustanove. Ker se je pozneje ugotovilo, da Likovni salon zaradi premajhne obsenosti svojega poslovanja ne ustreza predpisom za samostojno finanno ustanovo, je Drutvo likovnih umetnikov prevzelo salon pod svoje neposredno okrilje (1965). Kislinger je ostal e nadalje ravnatelj. Likovni salon si je nadel trojno nalogo: da vzgaja v odraslih in v mladini ut za umetnost, da posreduje prodajo likovnih umetnin, da zbira likovne umetnosti za bodoo galerijo moderne slovenske umetnosti. Bile so pa teave.

Vstopnine ni bilo nikake, podpora okraja in mestne obine, ki je po ukinitvi okraja leta 1965 ostala sama, je bila skromna. Vendar je portvovalnost pomagala, da je salon prebrodil glavne tekoe in se ohranil. Kratek pregled razstav naj pokae, kako je likovni salon vril svoje delo. Pripominjam, da je bilo ob vsaki otvoritvi kratko predavanje. Leta 1963 je bilo v salonu 7 razstav, 4 pa so bile v foajerju kot pomonem razstaviu. Navedem lahko naslednje: sodobna slovenska grafika; umetnike fotografije Viktorja Berka; grafika Karla Zelenka; kipi Ivana Napotnika; slike Franceta Slane; razstava partizanske grafike Boidarja Jakca (v Muzeju revolucije). Leta 1964 okrajna razstava amaterskih del (okrajni svet Zveze Svobod in prosvetnih drutev), razstava mladinskih likovnih amaterjev Tuzle, Zrenjanina, Osiieka in Celja (v mali dvorani Narodnega doma); lani celjskega pododbora Drutva slovenskih likovnih umetnikov: Ciril Cesar, Joe Horvat-Jaki, Janez Knez (iz Trbovelj), Avgust Lovreni, Darinka Joe Horvat-Jaki, Janez Knez (iz Trbovelj), Avgust Lavreni, Darinka Ravnikar; Avgust Lavreni; Floris Oblak; Vladimir Makuc; Stane Jarm (kipar), Marko Sutari; Stane Kregar. V tem letu sta razstavila tudi Nizozemec Toon Wegner in Poljak Jan Piasecki. Leta 1965 je bilo 8 razstav: Karikature Pavlihe (s sodelovanjem urednitva Pavlihe); grafike Nizozemca Toona Wegnerja ; prerez ivljenjskega dela anglekega slikarja Williama Turnerja v reprodukcijah; olja Florisa Oblaka; olja Janeza Kneza; grafike Devada Hoze; grafike Vladimirja Makuca. Leta 1966: slikarska dela poljskega slikarja Jana Piaseckega (do stikov s Poljaki je prilo po posredovanju pokrajinskega muzeja, v zameno je Avgust Lavreni razstavil v Poznanju 30 akvaiielov iz cikla Morje; slikarska in grafina dela Marka Sutaria; slikarska dela Ide Brinik-Remeve in Marjana Remca; likovna dela Karla Peka iz cikla Slovenjegrako dvorie; likovna dela slikarja samouka Antona Repnika; slikarska dela Staneta Kregarja; mednarodna razstava filmskih plakatov; 25 let britanske scenografije; slikarska dela Janeza Vidica; likovna dela Joeta Horvata-Jakija; slikarska dela Vide Fakinove. Leta 1967: Slikarska dela in ilustracije Lidije Ostereve; kiparska dela Draga Trarja, slikarska dela Milana Lorenaka; grafike Marijana Trarja in kiparska dela Duana Trarja; retrospektivna razstava grafinih del Franceta Mihelia; steklarski izdelki Steklarske ole v Rogaki Slatini; slikarska dela skupine mladih slovenskih slikarjev (Milena Usenik, Mia Pengov, Janez Logar, Emerik Bernard), posmrtna razstava likovnih del slikarke Elde Pianec. Leta 196P: Likovna dela stalne zbirke Likovnega salona; slikarska dela Joeta Ciuhe; slikarska dela Cvetka uke; grafina dela nemke slikarke Traudl Mahler; grafina dela Tince Stegovec; slikarska dela Franceta Perina; karikature ekega slikarja dr. Pavla Kantoreka; kiparska dela Dragice Cade-Lapajne; grafike Kiara Meka; slikarska dela Janeza Sibile.

Leta 1969: Slikarska dela Jelice Zua. II. pododborova razstava v proslavo slovenskega kulturnega praznika: Leopold Hoevar, Joe Horvat-Jaki, Janez Knez, Avgust Lavreni, Milan Lorenak, Darinka Lorenak, Viktor Pove, Milisav Tomani (kipar), Alojzij Zavolovek, Jelica Zua; slikarska dela tefana Planinca; mala retrospektiva Gojmira Antona Kosa; slikarska dela Lajija Pandurja; olja in gravure Mihe Malea; medalje in plaketa Vladimirja tovika; kiparska dela in risbe Janeza Boljke; mala retrospektiva likovnih del Moe Pijade (v Muzeju revolucije); likovna dela slikarja Evgena Sajovica in kiparja Marka Maherja. Leta 1970: kiparska dela Janeza Pirnata; 1970 (zaetek leta): pododborova razstava: Leopold Hoevar, Joe Horvat-Jaki, Janez Knez, Miroslav Kugler, Avgust Lavreni, Milan Lorenak, Darinka Pavleti-Lorenak, Viktor Peve, Milan Rijavec, Milisav Tomani, Alojz Zavolovek, Jelica Zua; slikarska in grafina dela ter ilustracije Darinke Pavleti-Lorenak; likovna dela slikarja Poldeta Oblaka; grafina dela Lojzeta Spacala; emajlirana in keramina dela Milana Lorenaka; sodobna srbska grafika; slikarska dela Franceta Godca; likovna dela slikarja Andreja Jemca; likovna dela slikarja Maksima Sedeja mlajega. Letno si je ogledalo razstavo nad 18.000 ljudi, od tega je bila navadno dobra polovica mladine. Razstave je prirejal tudi pokrajinski muzej: arheoloke, narodopisne in likovne (grafike in slike starejih mojstrov). Leta 1976 so razstavili: Mojca Smerdu kiparska dela, Igor Pleko slikarska dela, Avgust Cernigoj grafina dela; Grupa Junij skupinska dela. Leta 197?. tefan Gali grafina dela, Bogo Cerin fotografska dela, Milan Lorenak slikarska dela, Boidar Jakac grafina dela, Drutvo oblikovalcev Celje razna dela, Andrej Ajdi kiparska dela, Dragan Ivanovi fotografska dela, Anton Herman kiparska dela in lesene skulpture, Avgust Lavreni slikarska dela, Boris Kobe slikarska dela. Leta 1978: Bojan Golija grafina dela, Sodobna slovenska grafika iz fundusa Likovnega salona grafina dela, Jugoslovanska likovna umetnost iz fundusa Umetnostne galerije Slovenj Gradec slikarska in grafina dela, Irena pendl slikarska in grafina dela, Dore Klemeni-Maj slikarska dela, tefan Planine slikarska dela, Celjska zbirka tefana della Belle, Henrik Marchel slikarska in grafina dela, Ljubica Koica oblikovanja v steklu in keramiki, tefan Hanko slikarska dela, Risbe in akvareli starih mojstrov iz dunajske grafine zbirke Albertina, Albin Lugari slikarska dela, Deziderij Svara slikarska dela, Stare vedute Celja. Leta 1979; Branko Suhy grafina dela, Bogdan Cobal slikarska dela, Bard Iucundus slikarska dela, Marija Rus slikarska dela, Mala slikarska razstava, Botjan Putrih kiparska dela, kopije fresk, vezanih na glasbene motive iz Narodne galerije v Ljubljani, Darinka Lorenak slikarska dela, Hinko Smrekar razstava risb, Likovni odmevi slikovna in kiparska razstava ob jubilejih Komunistine partije

Jugoslavije, Toma Gorjup slikarska razstava, Animirani film ob Tednu domaega filma od 3. do 12. 12. 1979, Razglasitev urbanistinega narta mesta Celja, Cveta Mimik kostumografska razstava, Miroslav Zdovc umetnike fotografije, Peter Krivec razstava grafik. Pozneji upravniki so bili: Stanislav Peri, Avgust Lavreni, Marlena Premak. Sedanja upravnica je Alenka Domjan.

ASOPIS Po osvoboditvi je okroni odbor Osvobodilne fronte (OOOF) util potrebo, da bi bili ljudje poueni o glavnih dogodkih doma in v tujini. Stenski asopisi tega niso zmogli. Odloil se je, da zane izdajati asopis kot tednik. Imenoval naj bi se Nova pot, informacijski vestnik OOOF. Da prevzame urednitvo, je iz Slovenjega Gradca poklical v Celje Lidijo Potr-Dunjo. Lidija, po rodu Mariboranka, je s svojim bratom e leta 1942 odla v partizane. Ko je bila osvobojena Savinjska dolina, je delala v Agitpropu in urejevala list Novi as. Lidiji sta pri urejevanju pomagala dva tudenta, eden je bil iz Celja, drugi pa iz Trbovelj. Uvodnike so pisali vodilni lani OOOF. Prva tevilka Nove poti je izla 2. junija 1945. Natisnjena je bila v Preernovi ulici v Zvezni tiskarni. Nemci so namre Zvezno tiskamo prenesli iz Strossmajerjeve, sedanje Kocbekove ulice, v Preernovo ulico in jo zdruili s tiskarno Mohorjeve drube. OOOF je zaasno oznaeval tiskarno kot Zvezno. V tevilki 14, ki je izla 12. oktobra, se e navaja, da jo je uredil uredniki odbor. Do konca leta je pa bila vodilna urednica Lidija. Marca 1946 je postala ef podrunice Borbe za Slovenijo in se je preselila v Ljubljano. Nova pot je izhajala do 3. decembra 1945. Aprila 1946 je zael izhajati list Na delo. Bil je e vedno tednik. Za vse leto se navaja, da ga je urejeval uredniki odbor, pravi urednik je pa bil Rado Zakonjek. List se je tiskal v Tiskarni drube sv. Mohorja. Proti koncu leta je dobil spremenjen naslov Nae delo. Pod tem imenom je list izhajal do konca leta 1946. Leta 1947 je bilo Celje brez asopisa. V zaetku leta 1948 je zael izhajati Celjski tednik kot glasilo Osvobodilne fronte, pozneje preimenovane v Socialistino zvezo delovnega ljudstva, in sicer za ves celjski okraj, oziroma njegove obine (izza 1952). Urejeval ga je uredniki odbor. Glavni urednik je bil Lojze Jure. Tiskarna se oznauje kot Mohorjeva. Ker je Jure odel v Ljubljano, je bil leta 1949 odgovorni urednik Branko Gomba. Leta 1950, 15. aprila, je zaasno prevzel urednitvo Jurek Kraovec, dne 6. maja se pa kot urednik navaja Tone Maslo, Kraovec mu je sourednik, dokler ni odel k brigadam, ki so gradile progo BrkoBanovii, kot dopisnik Slovenskega poroevalca. Pri tem listu je ostal e pozneje, leta 1963 se je zopet vrnil v Celje. Maslo je ostal urednik 15 let. Leta 1951 se je asopis preimenoval v Savinjski vestnik. Leta 1952 se oznauje kot glasilo Osvobodilne fronte

in mesta Celja in okrajev Celje okolica in otanj. Tiskan v 6.000 izvodih v tiskarni, ki se e oznauje kot Celjska tiskarna. Do konca leta 1954 je asopis nosil ime Savinjski vestnik, z novim letom 1955 je pa izhajal pod imenom Celjski tednik. V 1. tevilki 1966 se navajajo kot soustanovitelji obine Mozirje, Lako, Celje, Slovenske Konjice, entjur, marje. alec in okrajni odbor Socialistine zveze delovnega ljudstva Celje. Urejevali so ga: Rudi Lenik, kot glavni urednik, Drago Hribar, kot odgovorni urednik, Borivoj Wudler, kot tehnini urednik, Ivica Bumik, Joe Klannik in Janez Sever, kot uredniki. List je izhajal ob petkih, tiskala ga je tiskarna Celjski tisk (Cetis). Ker je imel ve urednikov je poveal svoj obseg, tudi se je lahko v veji meri posveal krajevnim zadevam, navadno v obliki lankov. Tudi zgodovine, zlasti narodnoosvobodilne borbe ni zanemarjal. Ob novem letu 1967 je postal glavni urednik Tone Skok, odgovorni urednik pa Drago Hribar. Leta 1968 je bil glavni urednik Tone Skok, odgovorni urednik pa Bernard Strmnik. Kot soustanovitelj se navaja okrajni odbor Socialistine zveze. V decembru 1968 je nastala vana izprememba. Izdajo asopisa je prevzelo asopisno podjetje Delo. Dne 12. decembra 1968 je list prvi izel z naslovom Novi tednik. Ta naslov je ouval do danes. Glavni in odgovorni urednik je postal Bernard Strmnik, kot tehnini urednik se pa navaja Jure Kraovec. asopis je zopet nekoliko spremenil svoj znaaj. Vane dogodke iz politinega, gospodarskega in kulturnega ivljenja navaja bolj na kratko, saj je za to ve drugih asopisov, pa pa objavlja spise, ki mu, rekel bi, dajejo podobo poljudne revije, posveene posebnostim ljudstva in njegovega ivljenja. To pa urednike obvezuje, da so mnogo na potu in med ljudstvom. Gotovo je e poprej uredniki odbor imel ve lanov, zdaj se je pa njegovo tevilo e pomnoilo. Leta 1975 se navaja kot glavni in odgovorni urednik Joe Volfand, kot tehnini urednik pa Drago Medved. Razen njiju so lani redakcije: Milan Boi, Jure Kraovec, Mateja Podjed, Milan Seniar, Damjana Stameji, Zdenka Stopar, Milenko Straek, Janez Vedenik in Tone Vrabl. LEPOSLOVNO PISATELJEVANJE Celjski tednik se bistveno loi od glavnih sedanjih slovenskih asopisov. Pri poroanju o politinih, gospodarskih in drubenih dogodkih se omejuje na bistveno, obirno pa pie o zanimivostih na celjskih podrojih, in sicer na feljtonistini nain, ki je esto prav blizu beletristinemu leposlovnemu. Vsi lani urednikega kolektiva so pisateljsko nadarjeni in izobrazbeno svojemu poklicu dorasli. Nain urnalistinega pisanja prenaajo tudi v leposlovno in umetnostno-kritino pisanje. Mariborski Veer ima sicer nekoliko drugano koncepcijo, vendar so tudi njegovi celjski sodelavci gospodarji misli in peresa.

Na drugi strani je celjska gimnazija, ki daje e danes dober vpogled v domao in svetovno literaturo in -osnove za leposlovno knjievno delo tistih dijakov, ki imajo za to prirojeno nadarjenost. Knjievne liste so pisali celjski dijaki, odkar je gimnazija leta 1849 postala osemletna. Izprva so jim pri tem pomagali celo profesorji: Josip Drobni, Ivan Grai, Valentin Konek, Jernej Francelj. Pozneje s o morali to delo celo skrivati pred nemkimi profesorji. Konec stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno je zopet oivelo. Znano je druno knjievno udejstvovanje celjskih dijakov: Vladimirja Levstika, Ksaverja Meka, Antona Novaana, Fedorja Gradinika, Rudolfa Dobovika. Tik pred vojno je pa celjske dijake pritegnil v svoj krog Rudolf Maister, ki je kot astnik sluboval v Celju. Pod Maistrovim pedagokim vodstvom so dijaki pisali, kritino pretresali svoje spise in izdajali tudi list Savinjo. Krogu so pripadali: Fran Ro, Franjo Malgaj, Sreko Puncer, Arkadi j Videmek in Davorin Ravljen. iva sta izla iz prve svetovne vojne samo Ro in Ravljen. Jesen leta 1976 je doakal samo Ro. Obdobje med obema vojnama je dalo Anico Cernejevo, Danila Gorinka, dva najveja pesnika narodnoosvobodilne borbe Vladimirja Pavia-Bora in Karla Destovnika-Kajuha, pa e nekatere druge, ki se knjievno udejstvuje e danes (Jurij Sar lah). Po vojni je literarno udejstvovanje celjskih gimnazijcev zavzelo irok razmah. Razen ob smotrnem in poglobljenem pouku se literarno izobraujejo tudi v krokih. Imajo kulturno drutvo Anton Akerc, recitacijski kroek, literarni kroek, dramatski kroek. Literarnemu ustvarjanju je posveen literarni kroek. Vsi kroki so samoupravno organizirani in imajo mentorje To velja tudi za literarni kroek. Kroek je nastal leta 1946. Tedaj je zael izdajati list Iskra. Njegov prvi urednik je bil Uro Vizjak. Pesmi so objavljali: Janez Zmavc, Drago Hribar, Borivoj Wudler, Ivan Seniar; pripovedne spise: Vladimir Mui, Elica Vanovek, Bernarda Pere, Matja Kmecl, Berti Zavodnik; literarno-zgodovinske spise in kritike pa Rafko Doboviek, Vladimir Arzenek in drugi. Vsebina Iskre je zdrava. Preveva jo duh borbe, delovnih akcij, posebno mladinske proge, ljubezen do ivljenja. Po zaslugi najbolj agilnih lanov kroka je bilo izza leta 1950 zelo ivahno literarno ivljenje v vseh vijih razredih. Glasilo 7. a razreda je bilo Na glas, ki se je preimenoval v Ocvirke. V njem je pozornost vzbujala humoristina proza Matjaa Kmecla. 7. b razred je imel Iveri, leta 1952 jih je pod Zavodnikovim vodstvom preimenoval v Mi vstajamo. 5. b razred je izpopolnil svoje Brstie. V njih je Ivan Seniar objavil svojo ognjevito pesem, nekaj epigramov in Sonetni venec. V 5. a razredu sta leta 1950/51 in 1951/52 Baloh in Vratanar urejala Mladega literata. V 5. c razredu je Ivan Novak uredil kot 1. tevilko Dim, kot 2. in 3. pa Drobce. Poseben list so leta 1951/52 izdajali tudi planinci in alpinisti. Leta 1952/53 sta se lista Mladi literat in Brstii spojili v Brstie. olsko izvestje opozarja na motivno raznolikost Seniarjevih pesmi

in pravi, da mu lirika bolj lei ko epika. Kot glavne sodelavce pa e navaja: pesnika Konrada Kokota, prozaista Vladimirja Coha, Joefa Vratanarja, Franca Dobnika, kritika Karla Bezgovka in Ivano Baloh. Liste so izdajali tudi drugi razredi (oddelki). Prav tako tudi dijaki drugih zavodov. Ker pa vsi zavodi niso izdajali letnih Izvestij, smo o mladinskem pisateljevanju njihovih dijakov slabe poueni. Za naslednja leta navajam po Brstiih najbolje ocenjene pisce: 1953/54: Franc Dobnik, Konrad Kokot, Ivan Ratkajec, Ivanka Baloh, Karel Bezgovek. Najvijo vrednost dajejo Seniarjevim pesmim. Zelo ugodno se izraajo tudi o osnutku njegovega romana Pred ivljenjem. Mentor je bila prof. Marija Gaperi. 1955/56: V tem letu je izhajalo na zavodu kar 19 razrednih listov. Med njimi so Novi Brstii delno ohranili prejnje ime. Njihovi sodelavci so bili: Marjetka Pevec, Borut Jenko, Peter Leskovar, Marija Omladi, Vera Kramer, Mihaela Jeovnik, Milan Krampu, Anton Sajko. 1956/57: Na zavodu je izhajalo 11 listov. V Novih Brstiih so sodelovali isti pisci. Novi sodelavci so bili: Vera Stropnik, Irena Omladi, Mihaela Jeovnik. Mentor je bil prof. France Sirk. 1957/58: Na zavodu je izhajalo 13 mladinskih listov. Mentor je bil prof. France Sirk. 1958/59: V tem letu se je tevilo listov skrilo na 9. Pa pa je literarni kroek sprejel Brstie kot svoje osrednje glasilo. Kot sodelavci se navajajo: Andrej Inkret, Marija Puko, Margareta Vorbach, Emil Gorjanec, Miroslava Kobal, Joef Grobler, Janez Bervar, Angela Drgajner, Emil Sprajc, Bogdan alej, Andrej Potrata, Franc Kova, Lev Stermecki, Jelka Plavak, Joe Jonko, Franc Zakernik. 1959/60: V tem letu je razen Brstiev izhajalo 6 razrednih glasil. V Brstiih je sodelovalo 10 sotrudnikov: Andrej Inkret, Vido Korar (bil je tudi urednik), Jelka Plavak, Marija Jevenak, Silva Radenka, Magda Herlah, Ervin Fritz, Emil Spec, Angela Drgajner, Heda Jedlovnik in Marjan Marinek (kot ilustrator). Literarni kroek je 14. novembra 1959 priredil na gimnaziji literarni teaj, na katerem so poleg lanov kroka sodelovali tudi dijaki z uiteljia in mladi literati iz Novega mesta in Jesenic. Med nastopajoimi je bilo tudi 6 lanov revije Mlada pota, glasila aktiva Ljudske mladine Slovenije. lani literarnega kroka so imeli e tudi literarno sreanje z gimnazijci v Trbovljah in na Jesenicah. Dne 22. aprila 1960 so skupaj s srednjeolci iz Ljubljane in Novega mesta priredili v Narodnem domu literarno-glasbeni veer. 1960/61: Razen Brstiev je v tem letu izhajalo e 6 razrednih listov. V Brstiih so sodelovali: Andrej Inkret-Vido Korar s pesmimi, ocenami knjig in razrednih listov ter gledalikih predstav na odru Celjskega ljudskega gledalia, Marenka Fier s prozo, Marjeta Kmecl s prozo, Silva Radenko s pesmimi in prozo, Tone Vrabl s prozo, Lojze Leskovek s pesmimi, Marijana Jevenak s prozo, Ervin Fritz s prozo. Objavili so tudi nekaj prispevkov v reviji Mlada pota. Andrej Inkret-Vido Korar in Ervin Fritz sta izdala celo pesniko zbirko Dva. ivahna je bila zamenjava listov, celo iz tovarne EMO je prihajal v zameno Mladi emajlirec.

1961/62: V tem letu je imel zavod poleg Brstiev e 8 razrednih listov. Dua literarnega dela na gimnaziji je bil Andrej Inkret Vid Korar, ki je v tem letu maturiral. Kroek je imel 20 lanov, med katerimi so bili poleg Inkreta naj delavne j i: Vika Presker, Danila Boi, Marjan Jevenak, Marjeta Kmecl, Jasna Kosi, Silva Radenko in Marinka Kuzman. V Brstiih so sodelovali: Andrej Inkret s pesmimi, prevodi, ocenami knjig, gledalikih predstav v Ljudskem gledaliu in razrednih listov, Marjeta Kmecl s prozo, Silva Radenko s pesmimi in eseji, Marjana Jevenak s prozo, Danila Boi, Darinka Kraun s pesmimi, Lidija Kumar in Jasna Kosi s prozo. Poleg domaih je imel list tudi dva zunanja sodelavca, Vladimira Sruka in pesnika Ervina Fritza. 1963/64: V tem letu so razen Brstiev izhajali e trije literarni listi. V Brstiih so sodelovali: Darinka Kraun (ki je bila tudi urednica), Vika Preskar, Marjeta Kmecl, Jasna Kosi, Marta Sirk, Breda Varlec, Gizela Polanc, Marija Maek, Marinka Kuzman, Zarja Ravnikar, Jure Bizjak, Lidija Kumar, Ale Blaon, Sonja Firt, Marta Jurak in Janez Pir. V mesecu marcu je kroek priredil v gledaliu literarno-glasbeni veer. Kroek je imel stike z literarnimi kroki na drugih gimnazijah v Sloveniji in v Celovcu ter je z njimi zamenjaval Brstie. V tem letu je Darinka Kraun maturirala. 1964/65: Razrednih listov je bilo 6. Nekatere spise iz njih so objavili tudi Brstii. Glavna organizatorka in urednica Brstiev je bila Marta Sirk. Razen nje so s pesmimi in prozo sodelovali: Danila Boi, Vera Juhart, Lidija Kumar, Franc eligo, Gizela Polanc, Marinka Kuzman, Breda Varlec, Zarja Ravnikar, Marta Sirk, Marjana Kukovi, Manica Felicijan, Nataa Golob, Janez Pir, Niko Je, Darja Jazbec in Jelka Rozman. Sodelovali so s kroki drugih gimnazij v SSloveniji in na Korokem. 1965/66: tevilo razrednih listov se je dvignilo na 8. Urednica Brstiev je bila Marta Sirk. V listu je sodelovalo 16 sotrudnikov: Branko Cremonik, Janez Starina, Branko But, Niko Je, Stanislava Hohnjec, Tanja Zrni, tefka Petelinek, Tone Sirk, Marta Sirk, Manica Felicijan, Vera Doler, Nada Kumer, Breda Drenk, Marta Pilko, Botjan Strupi, Janez Pir. Kakor vedno so bili tudi tokrat sotrudniki iz vseh razredov, od I. do IV. 1966/67: S tem letom se je od literarnega kroka poslovil prof. France Jesenovec in mentorstvo je prevzel prof. Janez Erklavc. Urednica Brstiev je bila tefka Petelinkova. Sodelavci so bili: tefka Petelinkova, Tone Sirk, Tanja But, Cvetka Zavrnik, Niko Je, Alenka Fabjan, Jelka Rozman, Jerica Kolenko, Aljoa Ivani, Ljudmila Turnek, Stanka Hohnjec in Duan Bernard, Alenka Gros, Katja Jug, Darja Marolt, Alenka Zliar, Peter Kolek, Dragica Plevak, Mojca Kunej, Radovan Tesli, Irena Breko, Janez Nedeljkovi. Razredna lista sta bila v tem letu dva. 1967/68: To olsko leto je bilo deseto, kar so bili Brstii obnovljeni. V zadnjih letih bive I. gimnazije namre niso izhajali, po zdruitvi obeh gimnazij leta 1958 so pa bili obnovljeni. Vsako leto je pisalo v Brstie okrog 25 sodelavcev, v vsej desetletni dobi jih je bilo okrog 250. V spominskem sestavku omenja urednik najvidneje dotedanje sodelavce, med

njimi so bili e tudi znani sodelavci v slovenskem javnem ivljenju: Andrej Inkret, esejist, pesnik, kritik in dramatik, Silva Radenko, pesnica in publicistka, Ervin Fritz, pesnik, Tone Vrabl, publicist. Omenja pa e druge mnogo obetajoe: Marjetico Kmecl, Marijano Jevenak, Emila Spea, Danilo Boi, Darinko Kraun, Lidijo Kumar, Jasno Kosi, Viko Preskar, Marto in Toneta Sirka, Bredo Varlec, Zarjo Ravnikar, Alea Blaona, Jureta Bizjaka, Gizelo Polanc, Nika Jea, Jelko Rozman, Janeza Pira, Marinko Kuzman, Manico Felicijan in e druge. Nekateri so sodelovali pri glasilu vsa tiri leta svojega tudija. 1968/69: V tem letu je izhajalo 8 razrednih listov. Centralno glasilo Brstie so zalagali s svojimi spisi: Peter Kolek, Bojan Podpean, Albina Stampe, Branko Hlastec, Ivica Katani, Zlata Kraovec, Joica Mesari, Joica Mar, Marjeta Nosan, Erna Obrez, Katica Babi in Cvetka Zavrnik. 1969/70: V tem olskem letu je bilo teie literarnega dela na razrednih listih, ki jih je bilo 10. Imeli so dobre mlade sotrudnike, polne mladostnega eiana. Izhajali so tudi Brstii, ki so jih razmnoevali v 500 izvodih, kakor dotlej e ni bilo. Glavni sotrudniki: Peter Kolek, Albina Stampe, Zlatka Kraovec, Boidar Jezernik in e nekateri drugi so v tem letu zapustili zavod. 1970/71: Brstie je v tem letu urejala Mojca Bogataj. Kot souredniki in sotrudniki so ji pomagali: Brane Hlastec, Silva Rajh, Mojca Jenko, Metka Skerjanc. To leto se je prvi javila Marija Reher, uenka prvega razreda, toda mladenka z ostrim in domiselnim peresom, kakor jo v Izvestjih oznauje mentor prof. Erklavec. Naslovno stran je izdelal Joe Horvat-Jaki. Razrednih listov je bilo 10. 1971/72: V tem letu je bilo kar 13 razrednih listov. Pri Brstiih je e bila tradicija 500 izvodov. Pri njih so sodelovali: Brane Hlastec (tudi urednik), Slavica Krofli, Zvezdan Pirtovek, Adriana Kokovnik, Boo Hrap, Metka Skerjanc, Marica Peganc, Gojka Klinac, Boo Jager, Darja Jeji, Irma Pleterski, Darja Peklar, Andrina Jager, Tadeja uden, Marija Reher, Brane Hlastec, Jelka Iskra, Mojca Jenko, Brane Piano in drugi. Prof. Erklavec pripominja v svojem poroilu: Vejo izrazno mo kaejo Slavica Krofli, Irma Pleterski, Marija Reher in Brane Hlastec. 1972/73:V tem letu je literarno zanimanje precej popustilo, idealizem se je umikal realizmu. tevilo razrednih listov se je skrilo na 3. Brstii so pa bili e kar pestri. Najuspeneji sotrudniki so bili: Irma Pleterski, Branko Piano, Slavica Krofli, Marija Reher in Jurij Koritnik. 1973/74: tevilo razrednih listov se je zopet dvignilo na 11. Brstii so imeli lepo tevilo sodelavcev: Marijo Reher, Jano Kvas, Braneta Piana, Darjo Jeji in Irmo Kvas, ki jim mentor prof. Erklavec pripisuje veliko izbruenost besede, nadalje mnogo obetajoe mlade sotrudnike: Darjo Fidler, Zdenko Firt, Ksenijo Kozorog in Brigito Jelen, in e druge: Vesno Jesenek, Cvetko Kavi, Tatjano Radi, Mojco Jenko, Lidijo Medved, Darjo Jakli, Nado Petrovec, Zvezdano Pirtovek, Jadranko Prodnik. Pristavlja pa, da bo odhod prvih petih za list bole.

1974/75: Razrednih listov je bilo 7. V Brstiih so objavili: prozo Nada Petrovec Lidija Jurjevec, Brigita Jelen, Jadranka Prodnik, Jure Ocvirk, Boo Span, Lidija Medveek, Darja Jakli, Zvezdana Pirtoek; pesmi Darja Fidler, Zdenka Firt, Anton Romih, Marjan Klampfer; filmsko kritiko Nada Petrovec, Ksenija Kozorog; ocene gledalikih iger Darja Fidler, Jadranka Prodnik, Zdenka Firt, Leonida Sketa, Zdravka Jesenko in Lidija Jurjevec; poroilo o delu pevskega zbora Darja Jakli; poroilo o koncertih Nada Petrovec, Darja Fidler; poroilo o likovnem salonu in razgovore s celjskimi ustvarjalci (Roem, Zuo, Lorenakom, Vertanikom) pesmi: Jadranka Prodnik, Rajko Koroec, Olga Aleksi, Radovan Markovi, Brane Piano, Brigita Jelen, Zdenka Firt; prozo: Jadranka Prodnik, Zdravka Jesenko, Lidija Hoevar, Ksenija Kozorog, Brigita Jelen, Leonida Sketa, Lidija Medveek; poroila in ocene: Toma Mikac, Karmen Zorko, Ksenija Kozorog, Leonida Sketa, Zdenka Firt, poleg njih pa e nekateri drugi. Zdenka Firt je bila skrbna in delavna urednica. 1975/76: Razrednih listov je bilo 7. Delo v kroku je vodila Zdenka Firt, urednik je bil Peter Weiss, v urednikem odboru sta e bili: Ksenija Kozorog in Brigita Jelen. Sodelavci so bili: Tatjana Kamenek, Andreja Zalokar, Erika Gubenek, Jana Vodopivec, Barbara Novak, Darja Vizjak, Simona Veninek, Darja Poliar, Jadranka Flisar, Magda Tratnik, Marjan Klampter, Zdravka Jesenko, Jure Ocvirk, Karmen Zorko, Lidija Hoevar, Peter Weiss, Zdenka Firt, Leonida Sketa, Ksenija Kozorog, Brigita Jelen, Ivanka Mauec, Nada Voduek, Ljubica Centrih, Darja Fidler, Lidija Medveek, Toma Mikac, Igor Karlovek, Samo Rajko. Zanimiv je naslednji del poroila v Izvestjih: Najve pozornosti smo posvetili lepi slovenski besedi. Dopuali smo klasien nain pisanja in sodobne novotarije, ki jih sreujemo zlasti v poeziji. Sklenili smo, da bo nae delo slonelo na spotovanju socialistine ureditve nae drave. Upotevali bomo vse pozitivne duhovne vrednote, ki si jih je lovetvo pridobilo v svojem razvoju. Izogibali se bomo grobih naturalistinih izrazov, saj je tudi od kultivirane besede odvisen na ugled. Koncept je jasen, zato nismo imeli teav pri usmerjanju dela. Ravno ob teh kljunih vpraanjih se namre delo literarnih skupin najraje razbije. Vsebina pesmi mladih pesnikov Brstiev ustreza njihovemu razvijajoemu se notranjemu ustvenemu, miselnemu in hotnemu ivljenju. Pri nekaterem izmed njih bi lahko opazili doloene stopnje razvoja. ivljenje njih samih kakor nikogar izmed nas ne poteka brez kriz, tudi v njihovih pesmih se izraajo, med njimi tudi poslednja in najbolj usodna kriza. Svoje notranje doivljanje zelo pogosto povezujejo z okoljem, ne samo lovekim, ampak tudi s prirodo, v katere okviru in objemu se razvija loveko ivljenje. Drubeno okolje pa sega od najojega do najirega kroga, od dvojice, preko domae drube do povezanosti z vsem svetom. Ker so se mladi pisci bavili s tudijem knjievnih del, najdemo v njihovih spisih odseve literature vseh stopenj njenega razvoja zlasti pri nas: od Preerna preko Jenka, Simona Gregoria, Zupania, Kette-

ja, Murna-Aleksandrova, Kosovela pa do moderne, to se kae v vsebini, zlasti pa v jezikovni obliki, ki sega od popolne in lahkotne jasnosti preko metaforinega izraanja do oblikovalnosti, ki jezikovno izraznost stavi nad vsebino v tolikni meri, da jo prekrije ali celo popolnoma zatemni. Do te stopnje so pa le deloma segle pesmi naih mladih oblikovalcev. Za iri razmah prozainih spisov v listu majhne razsenosti ni bilo prostora. Prevladujejo rtice z osebnimi, lirinimi potezami, ustrezajoe razvojni stopnji mladih piscev. V kritinih ocenah in razpravah se e uti vpliv moderne filozofije, ki sili v novo poetiko. Iz skromnega prikaza je vsekakor razvidno, da je celjski gimnazijski literarni kroek e dal nekaj literarnih delavcev, nekaj se pa nam jih e obeta. Mnogo bodo seveda li drugo pot, toda vpliv literarnega olanja in dela v mladosti jih bo e pozneje spremljal in plemenitil. V Celju je e takoj po osvoboditvi nastala elja, naj bi se ustanovila kulturna revija. Nekateri domai pisci so bili mnenja, da jih je dovolj in so dovolj moni, da revijo vzdre. Vendar je bilo takrat preve drugih skrbi. Ostali so pri Celjskem tedniku. Vendar ideja ni izumrla. Gojila se je pri Zvezi socialistine mladine, pri urednitvu Celjskega tednika, pri Zvezi kulturnih drutev in pri posameznikih. Leta 1969 je prilo do prve realizacije. Zaeli so izhajati Obrazi. Izdajatelj je bila Zveza socialistine mladine. Leta 1973 so nehali izhajati. Naslednje leto 1974 je nastal klub mladih literatov v Celju in je pokrenil izdajo revije. Definitivni sklep je bil sprejet na obinski mladinski konferenci tega leta. Ustanovljen je bil uredniki odbor, v katerem so bili Milenko Straek (kot odgovorni urednik), Tone kerbec, Hinko Haas, Drago Medved, Dora Rovere, Franci Ramak, Mira Plahutnik. Tisto leto je bilo posebno ivahno. Pionirski gledaliki oder je priredil 11. republiko dramsko revijo amaterskih odrov (od 27. maja do 1. junija). Ustanovila se je posebna grupa poetica za gojitev gledalike umetnosti. Pripadali so ji mladi gledaliniki: Anica Kumrova, Miro Podjed, Bogomir Veras. Za okrepitev Obrazov so uredniki odbor izpopolnili. V izpopolnjenem odboru so bili: Drago Medved (kot odgovorni urednik), Janez Pir, profesor Andrijan Lah, Peter Kavalar, Aleksander Ili, Joe Volfand, Tone kerbec, likovni oblikovalec je bil Joe Resnik. Konno se je za Obraze zavzela Kulturna skupnost Celje. VI. zvezek je kot revija za kulturo leta 1976 e izel pod njeno firmo. Kot izdajateljski svet so navedeni: Anton Akerc, Dane Debi, Erna Kremenek, Drago Medved, Stane Mele, Franc Pusar, Dora Rovere, Ivan Seniar (predsednik), Joe Volfand. V urednikem odboru so pa Dane Debi, Drago Medved (tehnini urednik), Stane Mrvi, Slavko Pezdir (glavni in odgovorni urednik), Mira Plahutnik, Marlen Premak, Jurij Rojs, Milenko Straek, Joe Volfand.

V urednikem odboru je med pisci est oseb, ki so se, rekel bi, knjievno izbrusili pri asnikarstvu, medtem ko so si osnovo pridobili v gimnaziji. Med njimi sta dva urednika-pisca z bivega uiteljia oziroma pedagoke akademije. asnikarji pri listu piejo predvsem prozo, objavljajo pa tudi kritike. Najvije mesto pripada Joetu Volfandu, ki ni samo dober pisatelj, ampak tudi zelo temeljit in izobraen mislec. Za njegovo glavno delo smatram veliko tudijo o perspektivnem razvoju olstva v irem celjskem podroju, ki je dostopno samo v ciklostilu. Z znanstvenim obravnavanjem drubenih opaanj in umetnosti se bavijo tudi drugi. Dobro je zastopana proza, ki obravnava aktualne probleme in stiske poedinca in drube. Daljih tekstov seveda revija ne more prinaati. Daneta Debia, ki spada v vrsto znanih pripovednikov Savinjske doline (Vladimir Levstik, Janko Ka, Dane Debi, Vlado Habjan) zdaj e lahko tejemo med Celjane. Med pesmimi je nekaj toplih, jasnih in oblikovno dovrenih lirskih pesmi (Marije Reher, Darje Jeji), ki bi bile v ast vsaki zbirki pesmi. Kot dramatike sreamo v reviji Janeza Zmavca, enega izmed piscev moderne drame, ki nam jih je dalo Celje (poleg njega e Kislingerja, Miloa Mikelna, kot teoretika pa Vas j a Predana in Andreja Inkreta, Andrijan Lah je Ljubljanan). Nedavno umrli stareji pisatelj Franjo Ro je v krogu mladih prispeval za Obraze tragedijo o Kajuhovi smrti, obseno pesnitev iz zvrsti, v kateri je bil njen ustvarjalec najbolji med sodobniki. Kot posebnost velja, da je v Obrazih ve dolgih pesnitev v verzih, ki bi jih bilo mogoe oznaiti kot verzificirane povesti ali novele. V Lakem ivea Pavla Rovan, ki pie psiholoko zasnovane, toda lahko razumljive in nene povesti in rtice iz ivljenja proletariata in iz rodbinske domanosti, je s svojim ivljenjem in delom povezana s Celjem. V zadnjem asu najdemo med pisci tudi profesorja Franja Puncerja, ki uvaja v nao literaturo moderno fantastiko.

CELJSKI ZBORNIK Tenja po reorganizaciji in obnovi po konani vojni je zajela tudi knjievno delo. Eden izmed glavnih iniciatorjev je bil tedanji ravnatelj Mohorjeve drube, velik domoljub in narodopisec svetovnega formata dr. France Kotnik (koroki rojak iz Dobrij pri Gutanju). Na njegovo pobudo je nastala in bila leta 1948 v zalobi Mohorjeve drube natisnjena knjiga Celje z zaledjem, v kateri je prvi v krajepisni sestavi v glavnih potezah prikazana narodnoosvobodilna borba na irokem celjskem podroju in je ve let kot uni pripomoek koristno sluila pouku v osnovnih olah. Drugo delo, za katero je dr. Kotnik tedaj dal pobudo in je pri njem aktivno sodeloval, je bil terenski narodopisni tudij na Gornjegrajskem, iz katerega je nastal zbornik trajnega pomena.

Skoraj istoasno je pa na pobudo Gustava Grobelnika nastala zasnova za Celjski zbornik. Da se njegova zamisel oivotvori, je pridobil zanjo Antona Akerca, tedaj predsednika Sveta za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora mesta Celja, ter druge za kulturo vnete ljudi. Poiskali so primerne sodelavce in leta 1951 je kot izdaja Sveta za prosveto in kulturo izel prvi letnik Celjskega zbornika. Uredili so ga Gustav Grobelnik, dr. Franc Kotnik in Vlado Novak. V njem so objavili pouno znanstvene spise: Franjo Ba, Janko Oroen, Modest Golia, Alojzij Bolta, France Kotnik, Vlado Novak, Bogomil Gerlanc, Franc ijanec, Anton Stupica, Konrad Fink, Lojze Ka in Duan Beg. Veina sodelavcev je ivela in delala v Celju, in. Lojze Ka je delal v alcu, Bogomil Gerlanc in Franc ijanec, ki ju je tradicija vezala na predvojno delo v Celju, sta bila po slubeni dolnosti nameena drugje, prvi v Ljubljani in drugi v Reki. Franjo Ba in Modest Golia sta ivela v Ljubljani. V letniku so bile zastopane razne panoge: geologija, splona zgodovina, pretekla in sodobna leposlovna, likovna in glasbena umetnost, kmetijstvo in narodnoosvobodilna borba. V krajem dodatku so pa glede na potrebo asa objavili po en svoj spis tudi leposlovci: Janko Moder, Vladimir Levstik, Fran Ro, Julija Brai, Josip Napotnik, Ksaver Meko, Joe Krofli, France Frece. Zbornik je bil posveen petstoletnici mesta Celja. Potem je pa nastal zastoj do leta 1957. Tedaj je bila uprava e drugana. Celje so leta 1954 kot mestno obino prikljuili okraju Celje, ki je sprejel tudi neke agende, katere je dotlej vril okraj Celje mesto. Med njimi je bila izdaja Celjskega zbornika. Leta 1957 je Svet za prosveto in kulturo okraja Celje izdal drugi letnik zbornika. Uredila sta ga gimnazijski ravnatelj Tine Orel in profesor Gustav Grobelnik. Potlej je Celjski zbornik izhajal vsako leto, izostal je samo leta 1966, ker je primanjkovalo sredstev. Zadnje tri knjige zdruujejo pa dva letnika. Ako to upotevamo, dobimo v celoti 19 letnikov. Dvojni letniki so zajetni, saj obsegajo po okrog 600 tiskanih strani. Do leta 1962 sta kot opolnomoenca Sveta za prosveto in kulturo urejala zbornik Tine Orel in Gustav Grobelnik. Leta 1963 se pa izdajatelj oznauje kot Svet za olstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo okrajne skupine Celje (predsednik Boris Strohsack). Uredniko delo je opravil uredniki odbor, katerega lani so bili: Gustav Grobelnik (kot odgovorni urednik), Bruno Hartman, Vika Kavi, Janko Leniar, Vojko Simoni in Joe Vajdeti. Potlej se kot izdajatelj oznauje Svet za kulturo in znanost (leta 1965 e predsednik Strohsack, naslednja leta pa Novak). Leta 1965 so v urednikem odboru: Anton Erjavec, Gustav Grobelnik (odgovorni urednik), Bruno Hartman, Vlado Novak, Joe Vajdeti in Marica Zorko. Leta 1967 je predsednik Sveta za kulturo in znanost skupine Celja (obine, okraja ni ve) Vlado Novak, v urednikem odboru so pa Gustav

Grobelnik (odgovorni urednik), Juro Kislinger, Vlado Novak, Janez Rihteri in Boris Strohsack. V dvojnem letniku 1969/70 se lani urednikega odbora sicer ne navajajo, odgovorni urednik je pa Vlado Novak. Pri letniku 1971/72 je pa e izprememba. Izdajatelj je Kulturna skupnost Celje, predsednik njenega izvrnega odbora je Franci Kriaj, lani urednikega odbora pa so: Gustav Grobelnik, Juro Kislinger, Joe Marolt, Vlado Novak (odgovorni urednik), enako je pri dvojnem letniku 1973/74, le da je med lani urednikega odbora tudi prof. France Sirk. Od doslej izdanih je zadnji letnik 1975/76. Predsednik izvrnega odbora je ravnatelj Muzeja revolucije Stane Mrvi, predsednik skupine je prof. Anton Akerc, predsednik izdajateljskega odbora pa ravnatelj osrednje knjinice Ivo Seniar. Odgovorni urednik je e nadalje Vlado Novak. Kmalu bo izel letnik 1977/1980. Med sotrudniki Celjskega zbornika tvorijo veino kulturno-prosvetni delavci, so pa med njimi tudi predstavniki gospodarstva in kar tevilni predstavniki zdravstva, ki utijo v sebi potrebo, da seznanijo javnost s problemi, ki se pojavljajo na njihovem delovnem podroju. S tem sluijo ne samo sedanjosti, ampak tudi bodoim naraajem. Navajam tu po strokah pisce spisov in razprav v Celjskem zborniku, nekateri so trajni, drugi pa prilonostni sotrudniki:
Zemljepis: Geologija: dr. Anton Sore, dr. Marjan agar, Milan Natek, Drago Meze. prof. Duan Beg, geolog Janez Rihteri.

Splona zgodovina:

Janko Oroen.

Zgodovina olstva: Janko Oroen, prof. Janez Mlinar, Gustav Grobelnik, Tone Kolek. Slovstvena zgodovina: dr. Pavel Strmek, prof. France Jesenovec, prof. Boena Oroen, prof. in pesnik Janko Glazer, bibliotekarji Vlado Novak, Alenka Vrabl in Eva Bauman.

Kulturna in narodna zgodovina v zvezi z lastnim doivetjem: Franjo Ro,

prof. Gustav Grobelnik, dr. Radovan Breni. Sodobno gledalie v zvezi s preteklostjo: mr. Fedor Gradinik, Gustav Grobelnik, Herbert Griin, Bruno Hartman. Slikarstvo in kiparstvo: Juro Kislinger, prof. Milena Mokon, Joe Curk, dr. Ivan Stopar, dr. Fran Sijanec, Bogomil Gerlanc, dr. Stanislav Szymanski, dr. Sergej Vrier.

Spomeniko varstvo, arhitektura in urbanizem: prof. Joe Curk, dr. Ivan

Stopar, in. Jelka Vehovar, in. Jurij Sadar. Glasba: prof. Gustav Grobelnik, Konrad Fink, prof. Egon Kunej, prof. Jure Vree. Narodopis dr. Franc Kotnik, Drago Predan, Stane Terak, Milena Mokon. Arheologija: prof. Alojzij Bolta, dr. Josip Klemene, ravnateljica Vera Kolek, ravnatelj Tone Kolek, Krzysztov Dabarowski, Ryta Kozlowska, dr. Tatjana Bregant, Arnold Pernat. Delavsko gibanje in zgodovina NOB: Janko Oroen, Stane Terak, Ivan Jurec, Fran Ro, Lojze Poun, Dane Hribovek, Stane Mrvi, Joe Marolt, Vlado Habjan. Zdravstvo: dr. Janko Lesniar, dr. Ivan Kopa, dr. Lojze Breni, dr. Janez Lovin, dr. Stana Straus-Brako, dr. Ivo Rajp in dr. Janez Burnik, dr. Joe Celina, dr. Zvonimir Suteri, dr. Alenka Radel-Medveek, dr. Danica Tovornik, dr. Avgust Hribovek, dr. Franc Planinek, dr. Janez Kraevec, dr. Marjan Veber, dr. Rudolf Cik in sodelavci.

Socialno zavarovanje: dr. Aleksander Hraovec, dr. Janez Lovin in tovarii. Pravo: sodnik Boris Strohsack, sodnik Ivan Bele. Turizem in planinstvo, port: prof. Zoran Vudler, Tine Orel, Milan Boi, Janko Oroen. Industrijska kemija: Marko Trebar in Joe Jot. Jezikoslovje: prof. Franc Jesenovec, Janko Oroen (onomastika), Ivan Mlinar. Ekonomika (gospodarstvo): ekonomist Justin Felicijan, dipl. in. Ivan Jakop, Fedor Gradinik ml. Hmeljarstvo in kmeko gospodarjenje: in. Lojze Ka, Rudi Markovi, Jaka Slokan, in. Janko Petriek.

Gozdno gospodarstvo in lesna industrija: in. Anton Knez, in. Duan Jug,
Alojz Mui, Stane Koelj, in. Duan Koutnik, in. Milan Deko.

Regulacija voda, uporaba vode: in. Sreko Cvahte, in. Fran Lah.
Zdravilia: mag. Ludvik Rebeuek, dr. Rudolf Leskovar, in. Josip Ba.

V redakciji zbornika so pa izli kot posebne izdaje tudi obseneji spisi, ki jih v njem ni bilo mogoe zajeti. Veina spisov ima vsekakor zgodovinske poteze, pa eprav morda obravnavajo probleme sedanjosti. Nekateri izmed navedenih piscev se javljajo samo v Celjskem zborniku, mnoge od njih in e druge pa sreamo tudi med sodelavci raznih strokovnih in znanstvenih revij. Na to dejstvo samo opozarjam. Pomanjkanje prostora mi ne dovoljuje, da bi se tega loteval. Kdor se bo za to ali ono zanimal, bo napotek nael v zborniku samem ali pa v kaki drugi veji publikaciji. Mnogi med njimi so lani urednitev, ali pa sodelujejo pri glasilih organizacij dela in so njihovi spisi esto ve ko samo zanimivi.

STROKOVNA IN DRUGA DRUTVA

DRUTVO ESPERANTISTOV Prvi glasnik mednarodnega jezika esperanta v Celju je bil prof. Zvonimir Bernot iz Ljubljane. Priel je leta 1909 poleg socialistine ideje agitirat tudi za esperanto. Pridobil je simpatizerje: eleznikega strojovodjo Franca Jelena, ravnatelja gimnazije prof. Emila Lileka in pekovskega mojstra Alojza Leskoka. Vejega uspeha takrat ni dosegel. Leta 1922 je priel iz Zagreba navduevat Celjane dr. Duan Maruzzi. Za njim sta prila iz Maribora dr. Ivo Winterhalter in L. Prebil. Vzpodbudila sta Bogomirja Skoberneta, Vinka Tavarja, Miloa Bobka in Alojza toklja, da so sklicali sestanek, prieli aktivno delati ter tako postavili temelj za pozneje ustanovljeni klub. Leta 1924 je bil organiziran prvi veji teaj. Poueval je Bogomir Skoberne na Rudarski oli v Celju. Obisk je bil prav zadovoljiv in edalje ve je bilo simpatizerjev. Po vrnitvi s teaja po Cse metodi (iz Arnhema na Nizozemskem, kjer je sodelovalo 22 teajnikov razlinih narodnosti) je poueval v Celju tudi Alojz Cepi skozi 3 sezone na okoliki osnovni oli. Leta 1927 je bil formalno ustanovljen Klub esperantistov v Celju. Od ustanovitve pa do leta 1941 je imel klub svoje redne seje, vodil je teaje, prirejal vsakoletni izlet na Kum, kjer je bilo sreanje esperantistov iz Rade, Trbovelj in Ljubljane, vekrat pa tudi na Bo, kjer so bili sestanki z Mariborani. K Celjski koi pa so prihajali esperantisti iz otanja in Pesjega. Ob obletnici smrti avtorja esperanta dr. Ludovika L. Zamenhofa je klub vsako leto priredil proslavo v spodnjih prostorih Narodnega doma ali kje drugje. Leta 1931 in pozneje so esperantisti priredili v okviru Ljudske univerze ve predavanj o gibanju esperanta. Predavali so v Narodnem domu: rnec in. Kola Ajai iz Nigerije, J. R. Scherer iz Los Angelesa, Ceh Rajmund z Dunaja, Cseile i Nemije, prof. Rudolf Rakua in dr. Ivo Winterhalter iz Maribora. Udeleba je bila vsakokrat polnotevilna. Celjski esperantisti so bili naroeni na razne esperantske asopise: Heroldo de esperanto, Esperanto, Praktiko, Omoto in jugoslovanski La suda telo (juna zvezda).

V okviru celjskega kluba sta od 19281941 imela teaje v otanju Skoberne in Cepi, v Vojniku, Tremerjih, Lakem, Zidanem mostu, Radeah, Trbovljah, v Griah in t. Rupertu v Savinjski dolini, v Pesjem pri Velenju, v torah in Rogaki Slatini pa Milo Bobek. Klub esperantistov v Celju je imel e v zaetku lepo tevilo lanov (50), pozneje je tevilo rastlo in padalo. Izguba za celjski klub je bil odhod Bogomirja Skoberneta na nadaljnje filozofske tudije v tujino, od koder se je vrnil z lepimi diplomami, a bolan in je kmalu umrl. Odel je iz Celja po slubeni dolnosti tudi Alojz Cepi. Ostal je za pouevanje le e Milo Bobek. Poueval je poleg vseh drugih dolnosti privatno in na domu po praktini metodi iz une knjige za teaje dr. Edmonda Privata, docenta enevske univerze. Po tej metodi so izhajale tudi lekcije v asopisu Treznost. Najbolj vidni uspehi teajev so bili razen v Celju e v otanju, t. Rupertu v Savinjski dolini, Radeah, Trbovljah in Rogaki Slatini. V Radeah, St. Rupertu in otanju so ustanovili svoj lastni klub. Celjski klub je imel precej bogato knjinico, poleg ostalih knjig tudi prevode iz domae in tuje literature na esperantski jezik. Vse pa je leta 1941 zaplenil in uniil okupator ter popolnoma zatrl esperantsko gibanje. Esperantisti so se razli na razne strani, veina se jih je borila proti okupatorju. Zaradi tega ni udno, da je samo na celjskem podroju izgubilo ivljenje okrog 50 mladih esperantistov (od teh 17 lanov celjskega esperantskega kluba), eni v borbi, drugi v taboriih in kot talci, ali pa kot aktivisti. Med temi tudi dva narodna heroja: Slavko lander in Ivan Skvara. Omeniti moramo e dva stareja esperantista in aktivista, Vinka Tavarja in Antona Musija, ki so ju ustai v Zagrebu strahovito muili in usmrtili nekaj mesecev pred osvoboditvijo. Po osvoboditvi je v Celju manjkalo esperantistov. Pridobiti jih je bilo mogoe le s teaji in vztrajnim uenjem posameznikov. Vendar se je e 28. januarja 1946 zbralo nekaj ljubiteljev esperanta, ki so sklenili, da se drutvo ustanovi. To so e isti dan javili notranji upravi. Dne 22. maja 1946 se je odbor konstituiral v naslednjem sestavu: Milo Bobek (predsednik), Anton Oraem, Josip Pristovek (tajnik), Anica Rebov, Milena Oraem (knjiniarka), Anton Fister, Terezija Ramak, Alojzija Oset, Alojzija Sovinek, Vinko Krivec. Pri konstituiranju sta bila navzoa tudi predsednik in tajnik Zveze esperantistov Slovenije. Na obnem zboru 7. julija 1951 so Miloa Bobka kljub njegovim 74 letom znova izvolili za predsednika. Pri tem so se mu zahvalili za 30letno portvovalno delo. Tudi drugi lani odbora so ostali v glavnem isti. Drutvo je takoj po ustanovitvi postalo lan Zveze in se je marljivo lotilo dela. Organiziralo je teaje in prielo obnavljati knjinico. Naroilo je asopise: Heroldo, La praktiko, Literatura mondo, La suda telo itd. Obnavljalo je stike z ostalimi esperantskimi drutvi doma in v svetu. Razvoj je oviralo najve to, da drutvo ni imelo dalje asa svojega lastnega prostora za teaje, arhiv, knjige; sestanki so se redno vrili kar v krojaki delavnici Antona Orama, ki jo je dal na razpolago.

Teaji so se vrili v zimski sezoni v bivem Obrtnem domu (sedanjem domu Stanovanjske skupnosti). Bili so izprva lepo obiskani, pozneje se je pa tevilo teajnikov skrilo, vendar je iz tistih, ki so vztrajali, priel rasti novi kader. Do leta 1952 je Milo Bobek vodil teaje v Celju! Petrovah in Griah. Pozneje so bili organizirani teaji v okviru Ljudske univerze. Poueval je Matko Dobnik, v tovarni Toper pa Ivan Jazbec. Na obni zbor Zveze esperantistov Slovenije v Ljubljani so povabili tudi Celjane. Ob tej priliki je postalo drutvo tudi lan Ljudske prosvete in je s tem dobilo e nove naloge, posebno e zato, ker je e bilo doloeno, da se bo v letu 1953 vril v Zagrebu 38. svetovni kongres esperantistov. Pred tem kongresom je predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz Tito sprejel v Belem dvoru delegacijo esperantistov, ki so jo sestavljali: G. Masson Stuttard, novinar iz Londona in stalni kongresni sekretar, dr. Ivo Boroveki, predsednik federacije esperantistov Jugoslavije, dr. Vuk Jovanovi, lan odbora svetovnega esperantskega zdruenja (UEA), in Peter Zlatnar, predsednik Esperantske lige Slovenije. Dr. Boroveki je pozdravil predsednika v imenu UEA in posebej v imenu predsednika UEA g. Ernfrida Malragrena iz Stockholma. Poudaril je pomen kongresa za gibanje v Jugoslaviji in se zahvalil predsedniku za moralno in materialno pomo jugoslovanske vlade in vlade LRH. Vuk Jovanovi je pozdravil predsednika v imenu srbskih esperantistov, Peter Zlatnar pa v imenu slovenskih esperantistov. Obenem se je zahvalil za pomo ob izdaji knjige Jugoslavija in njeni narodi. V nadaljnjem je g. Stuttard povedal, da je v esperanto prevedel Biografijo marala Tita. Pri tem mu je maral Tito odgovoril: Razumem vse. Uil sem se esperanta v jei. V govoru je to praktino dokazal. Poudaril je, da ima esperanto mednarodni znaaj in razvojno monost. Za Bobekom so bili predsedniki drug za drugim: Anton Oraem, Matko Dobnik in Franc Kle (1956 do danes). Na novo so uvedli mesto podpredsednika, ki so ga namenili Ivanu Jazbecu. Tajnik je bil dolga leta Bruno Inkret, sodnik v otanju. Blagajniarka je bila najprej Angela Plevak, sledili sta si Magda Koar in tefka Plevnik, leta 1977 je prevzela to mesto Joica Motoh. Knjiniar je bil izprva Ivan Jeri, nato pa sta si sledila tefka Plevnik in Rajko Mari. Dne 30. decembra 1976 je bila na osnovi pravil, sprejetih 21. decembra 1976, vpisana nova registracija. Leta 1975 izvoljeni in konstituirani odbor je imel naslednji sestav: Franc Kle (predsednik), Bruno Inkret (tajnik), tefka Plevnik (blagajniarka), Ivan Jazbec (podpredsednik), Rajko Mari (knjiniar), Slava alamon, Jurij Rojs, Aleksandra Krui in Luka Umah. V nadzornem odboru so bili: Ivan Jazbec, Joica Motoh, Ivan Maek, astni razsodniki so pa postali: Mara Poganik, Dragica Bobek in Bruno Inkret.

Drutvu se je posreilo, da mu je Zavod za zaposlovanje v svojem domu na Slandrovem trgu dal na razpolago dvorano v visokem pritliju. Tam ima seje, predavanja in teaje, tam je tudi sorazmerno bogata knjinica. Portvovalni predavatelji drutva so bili: Anton Oraem (do svoje smrti), Franc Kle, Ivan Jazbec, Matko Dobnik, Ivan Vranjek, Martin Tovornik. Sluateljev je bilo vedno veliko tevilo. Prevladovali so uitelji in uenci ter dijaki. Precej jih je bilo iz obrtnikih, trgovskih, pisarnikih in delavskih poklicev. Vranjek je predaval najve dijakom, uiteljinikom in gimnazijcem, Jazbec pa uslubencem v tovarni Toper. Inkret je kot predavatelj deloval v otanju in Tovornik v Rogaki Slatini. V obeh krajih je bila samostojna podrunica. Posebno velik naval na teaje je bil v letih 19651970. Drutvo je vsa leta prirejalo v Narodnem domu akademije s predstavami in recitacijami, ki so jih obiskovali zlasti stari otrok. Priljubljena so bila predavanja Japonke Jaike Kaine o Japonski in Tiborja Sekelvja, Madara, ki ivi v Beogradu, o lastnih potovanjih in raziskavah v Braziliji. Teaji se zakljuujejo z izpiti. Izpit A je zaetniki, izpit B nadaljevalni, izpit C pa daje usposobljenost za pouk esperanta. Drutvo se z odposlanci udeleuje letnih svetovnih esperantskih kongresov, prav tako dravnih sreanj Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki so izmenoma zdaj v tej, zdaj v drugi dravi. V Kopru je bil leta 1975. Z velikim uspehom je organiziralo zbiranje podpisov za peticijo, ki jo je esperantska svetovna organizacija predloila Zdruenim narodom z namenom, da Unesco prizna dejavnost esperantskega gibanja kot koristno za svetovni mir in napredek. Vseh podpisov je bilo okrog 10 milijonov. Nekaj let so v Celju izdajali asopis Progreseto, ki je bil namenjen mladini. Velika izguba za drutvo je bila smrt Antona Orama, Miloa Bobka in Ivana Jazbeca. CELJSKA PODRUNICA DRUTVA MATEMATIKOV, FIZIKOV IN ASTRONOMOV SRS Drutvo je bilo ustanovljeno leta 1970. Predsedniki in tajniki so bili: 19701972: Ivan Kap in Joica Dolenek, 19731975: Stanko Lorger in Anda Tomec, 19761978: Peter Prelog in Anda Tomec, 1979: Ivan Kebela in Anda Tomec. Dejavnost: strokovna in metodina predavanja, strokovne ekskurzije, organiziranje tekmovanj za Vegovo priznanje za osnovnoolce (vsako leto), prav tako za tekmovanje v okviru republike in zveze. Profesor gimnazije Joica Dolenek si je na ljubljanski univerzi pridobila naslov magistra matematike.

GEOGRAFSKO DRUTVO Celjska geografska podrunica je bila ustanovljena spomladi leta 1952 in sicer na pobudo Geografskega drutva Slovenije in mladih geografov na celjskih srednjih in osnovnih olah. K sodelovanju so povabili vse uitelje geografije, kakor tudi geografe v raznih ustanovah in podjetjih. Leta 1958 je tela naa podrunica 42 lanov. Dosedanji predsedniki so bili: Anton Sore, Emil Kolenik, Janko Cafuta in Zvezdana trbencKnez. Blagajno je najdalje vodil Miro Klannik. Letno so bila tri do tiri zborovanja, in sicer vedno v drugem kraju celjske regije. Drutveno delo se je razvijalo v dveh smereh: a) olska geografija, b) prouevalno delo. olsko delo so povezali z geografskim aktivom, ki je obsegal vse ole celjske regije, prihajali pa so tudi uitelji iz Zasavja (Krko, Hrastnik). Navadno je bil na domai oli najprej vzorni nastop, sledil je razgovor o nastopu, nato pa so se udeleenci seznanili z lokalno geografijo ter obiskali pomembneje gospodarske in kulturnozgodovinske objekte. Pogosto so na zborovanjih predavali strokovnjaki z univerze, iz SAZU ter gospodarski in drubeno politini delavci. V okviru aktiva so se vrile strokovne ekskurzije po Sloveniji in sosednji Hrvatski, skupno z matinim drutvom pa tudi v zamejstvo. Geografsko prouevalno delo je bilo bolj obasno in so se z njim redno in v veji meri ukvarjali posamezniki, skupinsko so prouili preskrbo Celja z mlekom (GV 1956/57), vzroke in posledice velike poplave 1954 v poreju Savinje (GV 1954), preizkunje geografskega znanja celjskih srednjeolcev (GO t. 12, leto 1962). Po spremembi pedagoke svetovalne slube se je geografski aktiv omejil samo na osnovne ole ire regije, celjska geografska podrunica pa je izgubila znaten del zaledja. Podrunica tudi sedaj organizira strokovna predavanja in ekskurzije, spremlja strokovno problematiko v olah in izven njih ter daje ustvarjalne pobude za rast in ugled geografije v javnem ivljenju. Profesor pedagokega olskega centra Anton Sore je razen tega v samostojnih obsenejih spisih obdelal e aleko dolino, obirneje celjsko podroje in Posotelje. Univerza v Ljubljani mu je podelila naslov doktorja geografske vede in mu priznala veniam legendi, tj. monost, da sme predavati geografijo na filozofski fakulteti ali na kakem drugem visokem uiliu.

ZGODOVINSKO DRUTVO Zgodovinsko drutvo je bilo naslednik Muzejskega drutva, ki je med obema vojnama skrbelo za muzej in se s tem v zvezi brigalo tudi za lokalno zgodovino. Ker je leta 1946 ministrstvo za prosveto poslalo v Celje za ravnatelja muzeja posebnega kustosa, se je drutvo omejilo na zgodovino in je v tem smislu spremenilo tudi pravila in ime.

Pripadali so mu celjski in nekateri okoliki profesorji in uitelji zgodovine. Na sestankih so pretresali zgodovinska vpraanja in tudi delali. Spise so objavljali v zalobi Celjskega zbornika, deloma pa tudi v Mariboru in Ljubljani. Kakor poprej Muzejskega je bil tudi predsednik Zgodovinskega drutva pisec teh vrstic. Ko je leta 1965 kot aktivni uslubenec stopil v pokoj in je izroil vodstvo svojemu namestniku, je drutvo zamrlo. lani so bili olniki, ki jim je za teoretina in praktina razglabljanja zadoal aktiv. Drutvo je v asu svojega obstoja odkrilo v Lakem zgodovinski ploi zgodovinarju Ignaciju Oronu ter zgodovinarju in geogiafu Francu Oronu, sodelovalo je pri organiziranju in delu strokovnih zborovanj v Celju: republikega Zgodovinskega drutva, republikega Drutva arhivarjev in republikega Drutva etnologov. Leta 1979 se je drutvo obnovilo. Na obnem zboru so izvolili za predsednika prof. Janeza Sumrado, za tajnika prof. Joeta Vurcerja. Drutvo je medtem priredilo nekaj javnih predavanj o socialistini preobrazbi drube, v Loici pri Polzeli je odkrilo spominsko ploo na rojstni hii pok. profesorja Gregorja remonika, v alcu je pripravilo razstavo in predavanje kot spomin na dobo taborov, v Celju pa 22. oktobra 1980 predavanje prof. Antona Akerca o celovkem mednarodnem simpoziju Koroki plebiscit in debato o tem.

SLAVISTINO DRUTVO Ustanovljeno je bilo na ustanovnem obnem zboru 9. decembra 1960, in sicer kot podrunica Slavistinega drutva Slovenije. Leta 1975 se je v skladu z novimi predpisi preoblikovala v samostojno drutvo. Prvi predsednik podrunice je bil ravnatelj tudijske knjinice Vlado Novak, tajnik France Sirk, blagajnik pa Karel Arko. Nadaljnji predsedniki so bili: Karel Arko (19621963), Boena Oroen (1964), Alojzij Bolhar (1965), Boena Oroen (19661975), Jurij Rojs (1976), Matej Rode (19771979), Janko Germadnik (19791980), Boena Oroen (1980). Drutveni lani so bili predavatelji slovenine, srbohrvaine in ruine v Celju in njegovem irem obmoju. Drutvo je skrbelo za strokovna in metodina predavanja ter prirejalo strokovne izlete. V letu 1962/63 je pripravilo teaj poljskega jezika, ki ga je vodil Anton Akerc. Leta 1971 je odbor prevzel organizacijo republikega zborovanja slavistov, ki je bilo tokrat v Celju. Leta 1973 je zaelo med olniki zbirati denarna sredstva, s katerimi je omogoilo korokim otrokom iz Pliberka in okolice letovanje v Baki v drubi z celjskimi otroki. Leta 1977 je delno, leta 1978 pa v celoti prevzela to skrb Socialistina zveza. Drutvo kot celota in posamezni lani vzdruujejo ive Stike s slovenskimi rodoljubi, olniki in pisatelji na Korokem; uenci posameznih ol so nabrali e mnogo knjig za slovenske otroke na Korokem v Avstriji. Nekateri lani drutva so objavili tudi strokovne spise. Med njimi so bili: Anton Akerc (spomini na strica pesnika), Alojzij Bolhar (tudije in knjine izdaje ljudske proze, monografija o slovanofilu in utemeljitelju

slovanske stenografije Antonu Bezenku), Janez Erklavec (ocene gledalikih predstav celjskega gledalia), France Jesenovec (razprave o nareju, pogovornem jeziku, literarnozgodovinska poglavja, povezana s Celjem), Vlado Novak (lanki o ustvarjalcih s celjskega obmoja, predvsem o Vladimiru Levstiku, leksikalni spisi, od poetka urednik rednih in izrednih izdaj Celjskega zbornika), Boena Oroen (metodika pouka slovenskega jezika in literature, kulturno-zgodovinski itinerariji, eko-slovenski kulturni stiki v preteklosti), Slavko Pezdir (ocene gledalikih uprizoritev celjskega gledalia), Matej Rode (frazeologija, bolgarsko-slovenski kulturni stiki, zlasti Akerc pri Bolgarih, prevodi), Jurij Rojs (jezikoslovne razprave v zvezi z ruino in prevodi), Martin Silvester (metodina obravnava olskih nalog) in e nekateri drugi. Neka Mlakar (proza iz NOB). Ivanka Pove je dobila naslov magistra na filozofski fakulteti v Ljubljani za obravnavo nareja marja pri Jelah. AHOVSKI KLUB ah ima v Celju e dolgo tradicijo. Klub, ustanovljen leta 1919, je zael leta 1920 svoje plodno delo pod vodstvom zdravnika dr. Antona Schwaba in si je e v stari Jugoslaviji pridobil lep ugled. Po konani vojni so celjski ahisti takoj obnovili svoje delo. Ze 9. septembra 1945 so priredili prvi turnir, ki se ga je udeleilo 28 igralcev. Celjski ahisti so bili za ahovsko ekipna tekmovanja. Dvoboji Celje Maribor na 100 deskah so se vrili ve let. Celjski ahisti so se udeleevali tudi dvobojev SlovenijaHrvatska na 300 deskah. Klubovi igralci I. in II. kategorije Joe najder, Mirko Fajs, Kazimir Modic so odigrali tevilne dvoboje na irem olskem celjskem obmoju. Simullank v samem mestu so se udeleevali pomembni svetovni mojstri: Geller, Suetin, Unzicker, Pire, Parma, Ivkov, Matanovi, Kosti, Puc, in. Vidmar, Grmek, Preinfalk, Lenik in drugi. Zanimanje za ah so zanesli v podjetja in ole, povsod so nastajali ahovski aktivi. Ze v dneh od 24. novembra do 8. decembra 1957 so priredili v Celju velik festival, na katerem se je poleg treh ekipnih tekmovanj zvrstilo e 5 turnirjev. To je bila ena najvejih ahovskih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Razen mokih igralcev so nastopile tudi enske, zmagala je Celjanka Lojzka Pongrac. Tudi med mokimi igralci so se Celjani dobro odrezali, eprav je prvenstvo pripadlo Ljubljananom. Na turnirju, ki je zdrueval igralce iz vse Jugoslavije, je dosegel prvo mesto Ibrahim. Kapic iz Zagreba. Odigran je bil tudi mednarodni mojstrski turnir z desetimi udeleenci. Zmagal je mednarodni mojster Stojan Puc. Med posebno mone klubove igralce tejejo poleg e omenjenih e preminulega Andrija Miuro, Nika Hoevarja, dr. Viktorja migovca in Zvoneta Drakslerja. Ti tirje so si priborili naslov mojstrskega kandidata.

Pred vojno in nekaj let po vojni je bil med najboljimi tudi znani igralec Slavko Cijan. Zelo uspeen mojster je bil letos umrli in. Iskren Pipu. Iz mladinskih ahovskih vrst se je leta 1960 povzpel do mladinskega ahovskega prvaka Slovenije Franc Peec. Celjski ahisti so e tudi odigrali ve tekem z igralci iz sosednih republik in sosednih drav. V takem tekmovanju si je celjski klub leta 1969 priboril naslov prvaka. Skoraj vso povojno dobo predseduje klubu dr. Anton Kova. Pomagajo mu: Ivan Vozli, in. Iskren Pipu, Viktor Godni, Mladen Ili in Zvone Strajer. Skrben tajnik je Stane Pertina. Pred vojno je imel klub svoje prostore v I. nadstropju Evrope. Po vojni si je pa v Celjskem domu v veliki sobi ustvaril svoj ahovski dom. Zaslugo za to imata poleg drugih zlasti dolgoletni ahovski delavec Mirko Fajs in e preminuli predsednik okronega ahovskega odbora Franc Pipan. FILATELISTICNI KLUB Ustanovljen je bil leta 1929. Imenoval se je izprva Filatelistino drutvo Celje in je imel 50 lanov. Pozneje se je preimenoval v Filatelistini klub Merkur. Na sestanku v Zagrebu leta 1968 je prevzel ime Filatelistini kiub dr. Ivan Ribar. H klubu so pristopili tudi numizmatiki. Danes ima klub 109 lanov. Mnogo zbirateljev ni vlanjenih. Zbirajo se na Okopih 2. Dolgoletni zbiratelj znamk je Rudolf Kranjc. Za zaetnika pa velja Franc Korber (19011980), vrtnarski strokovnjak in pedagog, uitelj kmetijske ole v entjurju in ustanovitelj vrtnarske ole v Medlogu. PORT Takoj po osvoboditvi je bil pri okronem ljudskem odboru ustanovljen poseben oddelek za ljudsko prosveto. Izprva ga je vodila Staa Milovanovi. Od nje je prevzel vodstvo Radovan Gobec. V okviru ljudske prosvete se je osnoval poseben fizkulturni odbor, ki ga je vodil in. Boris Lavreni. V Celju sta se obnovili dve predvojni fizkulturni drutvi Celje v Celju in > Olimp v Gaberju. Po Lavrenievi zamisli naj bi imel vsak okraj svoje fizkulturno drutvo, ki bi mu pripadalo tudi planinstvo. Ta sklep je bil sprejet na posvetovanju, ki je bilo 28. junija 1945 v Ljubljani. Po vekratnem posvetovanju v Ljubljani in Celju so se (konec leta 1947) odloili za samostojno planinsko organizacijo. Tako je Celje dobilo Planinsko in alpinistino drutvo, ki se je na obnem zboru leta 1949 preimenovalo v Planinsko drutvo Celje. Obe portni drutvi sta si pridrali portne panoge, med katere so teli tudi telovadbo, in sta se izprva imenovali: TD Olimp in TD Celje. Pri Olimpu so poleg telovadbe posveali posebno pozornost atletiki, pri Celju pa koarki in odbojki. 2e 22. julija 1945 je bil na Kidrievem

stadionu, medvojni ustanovi Westnov, prvi nastop. Dui dela sta bila Adoll Urbani pri Olimpu in prof. Slavko Kokot pri Celju. Kot predvojni sodelavec je pomagal pri organizaciji in poznejem delu Janko Vagner. Posebno skupino so tedaj e tvorili teharski atleti. Pri obeh drutvih je prilo do nadaljnje diferenciacije. Telovadci so se osamosvojili. Tako sta ob naslonitvi na predvojno organizacijo Sokola nastali dve partizanski drutvi Partizan Celje-mesto in PartizanGaberje. Prvo je obdralo telovadnico pri II. mestni osnovni oli, drugo je pa dobilo v upravo in uporabo bivi Sokolski dom v Gaberju. Nekoliko kasneje so se pridruila partizanska drutva Kovinar tore, kofja vas in Vojnik. Olimpu se je medtem prikljuila skupina teharskih atletov. Leta 1948 sta se zdruila portna kluba Celje in Olimp v K Kladivar. Pozneje se je pa gaberska skupina osamosvojila in se povrnila k staremu imenu K Olimp. Toda prilo je neljubo preseneenje. Prostor, kjer je bil Kidriev stadion, so 13. julija 1948 doloili za zgradbo tovarne organskih barvil. Preostal je samo portni prostor Glazija ob Ljubljanski cesti. Atleti v celjski skupini se s tem niso mogli sprijazniti. Med njimi je e bilo ve mladincev z gimnazije, ki so se razvili v odline portnike. Atleti so v Partizanu imeli posebno poverjenitvo. Leta 1949 so se odloili, da ustanove samostojno drutvo. To se je zgodilo na ustanovni skupini 3. januarja 1950. Drutvo so imenovali Atletsko drutvo (AD) Kladivar. Cim je bilo drutvo ustanovljeno, so se odloili, da ob Kersnikovi ulici na severni strani mesta zgrade nov Kidriev stadion. Odloili so se, da zano s prostovoljnim delom, prednjaila je mladina. Delo se je zavleklo. Dne 1. maja 1953 je bil velik otvoritveni miting. S tem so celjski atleti in atletinje dobili dom, kjer so se lahko vebali in usposobili, da so se dvignili v prve vrste jugoslovanske in svetovne atletike. Stadion je bil namenjen samo atletiki. Prikljueni so mu bili prostori za upravo, gostie in tudi za prenoia. Leta 1965 so dogradili pokrito tribuno za 2.500 gledalcev. Nato so uredili e dvorano za atletsko vadbo in tekmovanja. Stadion ima v elipsoidnem tekaliu in v ravnini 7 stez. Ima 3 tekmovalna mesta za met krogle, po dve tekmovalii za met kopija, diska in kladiva, tri skakalia v viino, dve skakalii s palico, dve za daljino in troskok. Krona steza je dolga 400 m in 36 cm. Ravni del tekalia pod tribuno je dolg 130 m. V tribuni je etvero garderob z desetimi prhami s toplo in mrzlo vodo. V pomoni zgradbi sta e dve garderobi s tirimi prhami (s toplo in mrzlo vodo) in s savno. Tekalie je iz ugaskov in opremljeno z vsemi potrebnimi napravami, vtevi z vodo za steaple-chase. Stadion je od mestnega sredia oddaljen 15 minut. Gaberski olimpovci so si pa s pridnim prostovoljnim delom zgradili nov stadion na Spodnji Hudinji tik pod Golovcem ob cesti na Zgornjo Hudinjo. Pomagala jim je tovarna emajlirane posode, kateri so veinoma pripadali.

Glazija je poslej sluila samo nogometnemu klubu Kladivar, Celje, stadion Olimpa je pa sluil nogometu in e drugim panogam. elezniarji so se leta 1952 osnovali lasten elezniarski nogometni klub, ki se sicer nikakor ni izoliral. Njegovo vebalie je bilo na starem portnem igriu v Zavodni pri grajski kleti. Vsa portna drutva v Celju in okolici so ob ukinitvi okroja prila pod nadzorstvo okraja (prvotno mestnega in okolikega, izza 1954 enotnega) in vodstveno pod Okrajno zvezo za telesno kulturo, ki ji je 17. marca 1961 sledila Obinska zveza za telesno kulturo. Vsaka panoga porta ima v zvezi svoje kolegialno zastopstvo in posebno komisijo. Po javnem udejstvovanju in uspehih vsekakor pripada najbolj vidno mesto AD Kladivar, ki ga je od vsega poetka vodil Fedor Gradinik ml. vnet portnik in trener ter zelo sposoben organizator. Leta 1963 je imelo AD Kladivar 264 lanov, 151 mokih in 113 ensk. Drutvo je bilo najmoneja organizacija atletov v Jugoslaviji, saj je v njegovem sestavu treniralo 18,7% atletov Slovenije in 3,9% atletov Jugoslavije. Gojilo je vse panoge lahke in teke atletike. V svojih vrstah je imelo pionirje, mladince in lane obeh spolov. Prva mesta so dosegali poedinci in skupine, vkljueni v razne lige, tudi v jugoslovanske reprezentance, ki so zastopale domovino v drugih dravah. Slavje so doiveli v Oslu in Aleksandriji (1953) in drugod, leta 1964 se je na olimpijskih igrah v Tokiu izkazala skupina, v kateri so bili Roman Leek, Franc ervan, Simon Vai, Draga Stamejieva in kot trener Fedor Gradinik. Po Almanahu atletike (1954), poroilih o delovanju v obdobju 1963/64 in po koledarju in propoziciji tekmovanj v letu 1970 navajam imena odlinih celjskih atletov in atletinj s pripombo, da ta spisek ne more biti niti priblino popoln: Slava Derkova-Jezemikova, Rua Mahkovieva, Vinko Prelog, Alma Butia, Lojze Zagorc, Matija Hanc, Ivanka Knezova, Igor Zupani, Marjan M. Kopitar, Stanko Lorger, Mirko Kolnik, Drago Kunej, Anka Slamnikova, Andrej Vipotnik, Edi Gole, Mirko Moan, Ludvik Rebeuek, Danica repinkova, Lojze Crepinek, Igor Zupani, Franc Vehovar, Milica Repoveva, Milka Majcnova, Slava Pristovkova, Joe Brodnik, Eberhard Kopa, Rafael elik, Franc Urbajs, Niko Mlinari, Valter tajner, Joe Jani, Zdravko Roje, Rudi Videti, Bojan Glava, Vili Kova, Ivan Petaver, Lojze Zagorc, Karel Polutnik, Joe Kopitar, Andrej Peterka, Marjeta Ocvirkova, Brigita Jagrova, Marika Florjanova, Hilda Grabarjeva, Marjanca Zeleznikova, Milena Celenikova, Silva Medve-Vedenikova, Slava Pristovkova, Milka Kovaeva, Malka Belajeva, Darko Medveek, Zdenko Pilih, Drago Zuntar. Atletsko drutvo Kladivar posluje na osnovi na ustanovnem obnem zboru sprejetih pravil, glede vebe, podrobne organizacije in nastopanja ima zelo razlenjene predpise, ki temelje na podrobnem tudiju osebnih in objektivnih initeljev, od katerih je odvisen uspeh. Po prvem lenu Pravil je atletsko drutvo Kladivar samostojna amaterska atletska organizacija, katere osnovna naloga je, vkljuevati v svoje vrste mladino in

ji omogoati redno vadbo ter nuditi vso strokovno pomo pri njenem nadaljnjem delu. Po drugem lenu je Atletsko drutvo lan Obinske zveze za telesno kulturo Celje, Atletske zveze Slovenije Ljubljana in Atletske zveze Jugoslavije Beograd. V lanih 9 do 56 govore pravila o podrobneji organizaciji, o kateri navajam samo temeljne toke. lani so redni, astni in podporni. Organi drutva so: obni zbor, atletski svet, sekretariat in nadzorni odbor. Obni zbor sprejema pravila in sklepe o najvanejih zadevah splonega pomena. Atletski svet teje 15 lanov: dvanajst atletskih delavcev in tri aktivne atlete. Mandatna doba traja dve leti. Organi atletskega sveta so: tehnini odbor, gospodarski odbor, mladinski propagandni odbor, zbor atletskih sodnikov in zbor atletskih trenerjev in uiteljev za telesno vzgojo. Ima tudi ljubitelje med odraslimi, zdruuje jih elezniki rokometni klub (ZRK). Klub je bil ustanovljen leta 1949 in 1964 so obhajali v Celju petnajstletnico njegovega obstoja. Avgusta 1965 je bilo v Celju ehoslovako predstavnitvo te portne panoge. Nogomet je najbolj razirjena in vidna portna panoga. V Celju so trije nogometni klubi NK Kladivar, elezniki nogometni klub (2NK), NK Olimp Celje (v Gaberju). V torah je za nogomet sekcija pri D Kovinar, v Vojniku pa pri TD Partizan. Odbojka je priljubljena portna panoga. Posebni ekipi imata TD Partizan Celje-mesto in Partizan Celje-Gaberje. Koarko goje trije klubi, eden je sekcija pri Partizanu mestu, drugi pri Kovinarju v torah, samostojen je elezniki koarkarski klub. Leta 1963 so ustanovili poseben mladinski koarkarski klub in poverili vodstvo profesorju Miletu Cepinu. Koarko je v sestavu Partizana leta 1945 ustanovil prof. Slavko Kokot, ki je bil tudi prvi predsednik. Pozneji predsedniki so bili: Drago Lesjak, Ivo Berk, in. Testen, Joe Gerak, Tone Erjavec, Branko Marti. Trenerji so bili: Slavko Kokot, Miha Cepin, Janez Cepin, Zmago Sagadin (zadnja leta). V klubu je nad 500 aktivnih lanov. Izvrni odbor teje 21 lanov. Predsednik je Branko Marti, podpredsednika sta: Ale lic in Tone Erjavec. Najve ljudi se posvea drsanju (hokeju). Je ve vrst: hokej na ledu, umetno drsanje, hokej na travi, kegljanje na ledu. Ko so leta 1964 v parku gradili umetno drsalie, je hokej na travi dobil zatoie pri TD Partizan Gaberje. Zaetniki se vzgajajo v posebni drsalni oli. Tudi tenis je razirjen port. Zgrajeno igrie ima Industrijsko gradbeno podjetje Ingrad na Ljubljanski cesti.

Za namizni tenis skrbe obe celjski telovadni drutvi. Za boks je posebna sekcija pri Olimpu. Sekcija za iudo je bila ustanovljena leta 1958. Nekaj portnih drutev je tudi v posameznih olah, najmoneji je: D Kajuh na gimnaziji. Sicer je telovadba, povezana z drugimi lajimi portnimi oblikami, obvezni predmet na vseh olah. Po osvoboditvi je primanjkovalo olskih telovadnic, zdaj jih imajo e vse ole. Po poroilu, ki ga je prof. Karel Jug podal na seji obinske skupine 19. novembra 1971, je bilo tedaj v Obinski zvezi za telesno kulturo vlanjenih 21 osnovnih organizacij, ki so tele 5.272 aktivnih portnikov, 2.639. lanov, ki so se vadili, 140 strokovnih oseb (trenerjev, vaditeljev) in 381 funkcionarjev. V obini je bilo 15 igri za odbojko, 10 igri za rokomet, 9 igri za koarko, 9 srednjih in 5 malih telovadnic, 11 atletskih tekali in skakali, 7 nogometnih igri, 4 igria za tenis, 3 navadna kegljia, 2 strelii, 1 bazen, 1 drsalie, 1 hipodrom, razen tega e vrsta igri za manje, tudi neprijavljene skupine ljudi. Leta 1964 je bilo v okraju 96 strelskih druin, razdeljenih za tekmovanje v 10 skupin. Celje je imelo 21 druin. Posebno mesto si je pridobil Hokejsko-drsalni klub. Ohranjena je tradicija, da se je mladina dogovorno drsala e v avstrijski dobi, in sicer na ribniku, ki je bil v ozadju Diehlove domaije na zahodni strani gaberske domobranske vojanice. Ze v prvih letih stare Jugoslavije so drsanje prenesli v mestni park, toda drsali so se lahko i tu i tam, e se je pozimi na vodni povrini napravil pravi led. Med okupacijo je drsanje zamrlo. Ze prva leta po osvoboditvi so se ljubitelji tega porta zaeli drsati v mestnem parku pod vodstvom svojega predsednika Rika Presingerja. Drug tak port je bil hokej na ledu. Prva organizirana ekipa je nastala leta 1947. Tistega leta so se z Mariborani sreali celjski hokejisti: Roman Kopuar, Franci Dobovinik, Albert Kerko, Vlado Hohnjec, Baldo Janko, Cena Prelog, Emil Petek, Rajmund Juri, Riko Presinger, Franci Dolan in Milan Hohnjec. Hokejisti na travi so se leta 1949 zaeli poizkuati na Glaziji, kmalu so se pa preselili v mestni park. Veliko pobudo in monost razvoja so dobile te panoge, ko je bilo leta 1966 s podporo Celjanov in zlasti industrije zgrajeno sredi parka umetno drsalie. Tedaj je bil predsednik drutva Milan Boi. Leta 1972 in 1973 so prekrili drsalno halo in tribuno. Predsedniku Francu Petauerju so za izvedbo obsenega narta dodelili v pomo reijski odbor, v katerem so bili: Marjan Ai, Albert Kerko, Franc Jarh, Franc Dobovinik, Franc Kralj, Joe Jakop in Ferdo Pirkmajer. Zdaj sta se lahko v e veji meri, kakor je bilo poprej, razvili umetno drsanje in kotalkanje, ki so ju podpirali s olami in teaji. tevilo drsalcev in drsalk, zlasti mladih, je hitro raslo, v sezoni 1976/77 jih je bilo okrog 80.

K temu je treba priteti tudi igralce tenisa, za katere so uredili e posebna igria. Prikljuilo se je tudi kegljanje na ledu, ki se je zaelo razvijati leta 1959. Vse te panoge so se organizirale v Hokejskem drsalnem klubu, ki se je prilagodil po letu 1973 splono uvedenemu delegatskemu sistemu. Organi kluba, izvoljeni na redni letni konferenci dne 6. junija 1974, so bili:
Upravni odbor: Milan Hohnjec, predsednik, Franc Petauer, podpredsednik, Milo Blagotinek, Boo Godnik, Joe Jakop, Mladen Jazbec, Nada Jelovek, Edi Juhart, Franc Karo, Albert Kerko, Vinko Lesjak, Fedor Pirkmajer, Milan Rui, Ljubica Savernik, Anatol Sazonov, Irena, Sekirnik, Rudi Simoni, Branko merc, Toma tolfa, Vlado Vajdeti, Milan Verstovek, Ivana Zuntar. Izvrni odbor: Milan Hohnjec, predsednik, Franc PetaueT, podpredsednik, Milo Blagotinek, Joe Jakop, Nada Jelovek, tajnik, Franc Jarh, Albert Kerko, Bojan Koelj, Fedor Pirkmajer, Toma Stolfa, Joe Zorko. Nadzorni odbor: Franc Kragl, predsednik, Franc Dobovinik, Rajko Juri, Disciplinska komisija: Branko Verstovek, predsednik, Milo Blagotinek, Fedor Pirkmajer.

Svet sekcije

za hokej na ledu: Boo Lukman, predsednik, Mile Zupani,

podpredsednik, Ivan Zorko, tehnini vodja, Friderik Mlinari, Edvard Steblovnilc, Branko Smerc. Svet sekcije za tenis: Ferdo Pirkmajer, predsednik, Boo Godnik, Duan Godnik, Iztok Leskovar, Irena Sekirnik, Toma tolfa.

Svet sekcije za umetnostno

drsanje: Joe Jakop, predsednik, Milo Blago-

tinek, Slava Belej, Nada Jelovek, Kurt Kindlhofer, Stane Kavi, dr. Tone Pere, Romana Perli, Joe Pangerl, Vlado Voduek, Terezija Zabukovec.

Leta 1975 je celjski port dobil e nov, veliasten dom v veliki portni dvorani Golovec, ki je v Gaberju tik ob zahodni strani naselja. Po nartih naj bi tu zraslo celotno novo portno sredie. Leta 1979 so zaeli tu graditi tudi pokrit plavalni bazen z ogrevano vodo.

KONJENIKI KLUE SAVINJA Konjeniki klub je bil ustanovljen leta 1945. Ustanovili so ga Allonz Peovnik, Joe erdoner, Drago Zorko, Rudolf Fajgelj in Branko Defer. Njim so se kmalu pridruili: Drago Komeriki, Alojz Falnoga, dr. vet. Veber, Drago Maslo, Slavko Trobi, Otmar Riva, Monika Piki, Nada Luzner, sestri Slavica in Marija Pocajt, sodnik dr. Zupani, dr. Fazarinc, brata Golmajer, med. sestra eme, Krista Domanjko, Krempu in drugi. Klub je prvotno uporabljal hleve na bivem Zelenem travniku (nad mostom preko Voglajne na njeni vzhodni strani), nato Skobernetove in nazadnje Serneeve hleve (oboje na landrovem trgu). Joe erdoner je kupil dva konja Fortuno in arga, ki ju je prevzel klub, im je nabral potreben denar. Poleg tega je komanda Titove artilerijske vojanice dala lanstvu brezplano v uporabo vojake konje za treninge, tekmovanja in terensko jahanje. Kot prvi mladinci in pozneji tekmovalci so se odlikovali: Peter etina, Polde Mraz in Zmagoslav Herman.

V letih 19451947 so lani kluba uredili prostor za vaje na zemljiu ekonomije Lava (Zgornjega Lanova). Pri ureditvi so pomagali vojni ujetniki. Za tekmovanja je pa bil doloen prostor med plinarno in Savinjo ter atletski stadion Glazija. Kasneje se je klub s konji preselil na bive Bobnarjevo posestvo na Zgornji Hudinji (leee ob cesti). Tu je ostal do leta 1975, ko se je preselil v kofjo vas, kjer si je smotrno uredil lepe hlevske prostore in imel tudi ustrezen svet za vaje. Prvi trenerji so bili: poronik Beton, Allonz Peovnik, Joe erdoner, Rudolf Fajgelj. Leta 1949/50 sta pa bila trenerja Valerijan Bertok in Boris Plavek. Do leta 1952 se je klub vzdreval s lanarino, nabiralnimi akcijami ter s prostovoljnim delom. Kupil je 5 konj, s katerimi je opravljal vonje in kril tako stroke za vzdrevanje estih jahalnih konj. Vsako leto je priredil nekaj lokalnih tekmovanj v Celju in v krajih celjskega podroja. Leta 1961 je ustanovil podsekcijo v Preboldu. Dal ji je dva konja Adema in Valencijo. Vendar je podsekcija po dveh letih nehala delovati. Kot predsedniki kluba so se vrstili: Franjo Miheli, Joe Modec, Rudolf Fajgelj, Marjan Ravnikar, Polde Mraz, Vojko Pocajt in Andrej Svetek (prevzel leta 1973). Do leta 1963 so se celjski konjeniki udeleevali le tekem v Sloveniji: v Ljubljani (dosegli prvo mesto), v Ljutomeru, na Polzeli (leta 1952), kjer je Peter Cetina prejel diplomo najboljega jezdeca, v Mariboru, kjer je klubu pripadlo prvo mesto v galopsko-preponski dirki. Leta 1963 je Ivan Bizjak postal republiki prvak v skoku na viino na konju Sedefu. Matja Cik je bil za Bizjakom dvakratni juniorski prvak drave. Nato se je mnoilo tevilo najboljih jezdecev. Med njimi so bili: Eva Zavrnik, Vlado Ranigaj, Franek Mesari, Branko Spegli, Branko Beltram, Drago Beber, Bojan Herman, Vili Brence, Vlado Otir. Eva Zavrnik na Kobri in Branko pegli na Legendu sta na dravnem prvenstvu osvojila prvo in drugo mesto. Eva Zavrnik je bila na balkaniadi prva balkanska prvakinja v enski in etrta v moki konkurenci. Pri obnovi starih in izgradnji novih prostorov v kofji vasi so si pridobili najve zaslug Joe Modec predsednik, Vojko Pocajt in Zmngoslav Herman. KLUB ZA VZREJO PORTNIH, LOVSKIH IN SLUBENIH PSOV Ze kar po osvoboditvi so celjski lovci imeli svoje Kinoloko drutvo, vlanjeno v Zvezi. Drugi prijatelji psov so pa 17. aprila 1954 na ustanovnem obnem zboru ustanovili svoj klub kot podrunico kluba ljubiteljev portnih psov Ljubljana matica. Glavni pobudniki za ustanovitev kluba so bili Jakob Novak, Ivan Deelak, Rudoli Fajgelj, Ivan Erjavec, Kristina Domanjko in Franc Jake.

Ustanovnega obnega zbora se je udeleil tudi zastopnik matinega drutva: predsednik Teodor Drenig. Leta 1958'69 se je na pobudo celjske podrunice slovenska kinologija preosnovala tako, da so se klubi osamosvojili pod nazivom Klub za vzrejo portnih in slubenih psov, Ljubljana matica se je pa preimenovala v Zvezo klubov za vzrejo portnih in slubenih psov Slovenije. Kot predsedniki kluba so si sledili: Vekoslav Tanko, Joe Slapnik, Rudi Praznik, Mirko Ristov Pop. Kot tajnik in blagajnik se navaja Ivan emljic (19581962), sicer so pa bili najoji sodelavci predsednikov: Joe Robi, Marjan Tratnik, Danijela Tratnik, Vlado Kriman, Vera Blazinek, Rudolf Fajgelj Branko Spindler, Mila pindler, Rudi Zalonik, Joe Topliek, Ivan Deelak, Kristina Domanjko, Anton Erjavec, Anton Pratnemer, Franjo Jake, Rudi Sotelek, Ivan Stropnik ter e pokojni: Hermina Seniar, Rudi Rojnik, Franc Konan. Prvo olanje psov v Celju je bilo leta 1954. Vodila sta ga Krinik in Ivan Deelak Klub se je udeleil raznih tekmovanj. Leta 1963 je pri tekmovanju za jugoslovansko prvenstvo celjska ekipa dosegla I. mesto. Domai nastopi so vsako leto. Dolga vrsta je tudi nastopov v naih letovikih krajih, deloma so bili namenjeni olski mladini, klub je nastopil tudi v inozemstvu. Leta 1958 ie klub ustanovil sekcijo za lavinsko reevalno slubo. Prvi teaj sta vodila Stane Uri in Janez Gospodari iz Ljubljane. Psi so vekrat iskali ponesreene in izgubljene planince, npr. in. Ivana Reya, ki ga je zasul plaz na Koroici. DRUTVO GOJITELJEV MALIH IVALI Drutvo rejcev malih ivali je v Celju obstajalo e v prejnji Jugoslaviji, med vojno ga ni bilo ve. Leta 1949 se je zbralo nekaj ljubiteljev malih ivali, ki so delovali e v predvojnem drutvu. Ti so zaeli akcijo in bili pobudniki za ustanovitev drutva. Tako se je drutvo ponovno ustanovilo leta 1949 in deluje e 30 let neprekinjeno. V drutvo so se vlanili ljubitelji malih ivali in si zadali nalogo, ohraniti, pridobiti in tudi vzgojiti im iri izbor istopasemskih malih ivali po vrstah in pasmah in znotraj posameznih pasem tudi po barvah. Da je zagotovljena istokrvnost malih ivali, drutvo vodi rodovnik. Uspenost glede postavljenih nalog so lani pokazali na vsakoletnih razstavah najboljih primerkov kokoi, golobov, kuncev in drugih okrasnih malih ivali. Za najbolje ocenjene ivali na razstavah prejmejo gojitelji diplome in pohvale. Cilj in naloga drutva je bila in je e sedaj zdruevanje resninih ljubiteljev malih ivali, ki se obveejo gojiti eno od raznih vrst in istih pasem malih ivali, te pasme izpopolnjevati, obdrati in pridobivati nove vrste in pasme. V tem cilju drutvo sodeluje z drugimi drutvi v nai republiki in v drugih republikah SFRJ ter tudi v sosed-

nih dravah. Celjsko drutvo je bilo do pred nekaj leti eno najmonejih, saj je telo do 200 aktivnih lanov. Bilo je tudi eno od najbolj uspenih v Sloveniji. Ko pa je prilo do prepovedi gojitve v ojem in nato tudi v irem mestnem obmoju, je tevijo gojiteljev mono upadlo. Le najbolj aktivni ljubitelji ivali so e ostali lani drutva in na ta nain e obdrali stik s to dejavnostjo. lani, veinoma delavci in intelektualci, so v glavnem iz blinjih naselij okrog mesta. Zunaj na podeelju, zlasti med kmeti, ni zanimanja za istokrvne male ivali, ker so krianci manj obutljivi, vekrat pa tudi bolj donosni. Zato med kmeti ni interesentov za lanstvo v drutvu. Drutvo se sedaj imenuje Drutvo gojiteljev malih ivali. Vzdruje se s sredstvi od lanarine, samoprispevka lanov in dohodka od razstav. Do ukinitve okrajev je drutvo e prejemalo manjo materialno pomo iz sredstev sklada za pospeevanje kmetijstva, po ukinitvi okrajev pa drutvo ire drubene pomoi ne prejema. Zaradi tega ima precejnje teave zlasti glede prostorov za razstave in delovanja drutva sploh. Vendar gredo drutvu zasluge, da so se obdrale nekatere pasme in vrste malih ivali. e lani tega drutva ne bi skrbeli za to, bi vseh teh malih ivali ne bilo ve, zlasti v tem asu, ko gre za takoimenovano industrijsko farmsko in pospeeno vzgojo. Po nekajkratnih poskusih so uspeli leta 1976 ustanoviti republiko Zvezo drutev Slovenije. Take zveze so se po letu 1970 ustanovile v vseh republikah. Te zveze pa so se povezale v jugoslovansko zvezo. Najviji organ drutva je skupina, delo opravlja izvrni odbor, vodi pa ga predsedstvo. Predsednik drutva je sodnik Vinko Andolek. AVTO-MOTO DRUTVO LANDER CELJE Drutvo je nastalo leta 1946 v okviru okronega ljudskega odbora. 2e kmalu po ustanovitvi odbora se je v njegovem oddelku za prosveto osnoval poseben fizkulturni odbor, ki ga je vodil in. Boris Lavreni. Kmalu po ustanovitvi oziroma obnovi predvojnih portnih organizacij se je v odboru ustanovila e posebna komisija za zdruitev tehnike s portom. Na posvetovanju, ki ga je komisija imela v stolpu Celjskega doma, so se udeleenci odloili, da ustanove vodno portno drutvo in drutvo za gojitev avtomobilskega prometa oziroma porta. Vodno portno drutvo, imenovano Rinka, je nabavilo nekaj portnih olnov ali kajakov in napravilo zanje v skali na Bregu zavetie. Povodenj leta 1954 mu je povzroila tolikno kodo, da je drutvo kot tako nehalo poslovati in je njegovo zamisel prevzela Vodna skupnost reke Savinje oziroma njeno nadaljevanje Nivo. Drutvo za avtomobilizem je e na omenjenem sestanku dobilo zametek svoje organizacije. Dva izmed udeleencev, Albin Zupane in Ivan Breni, sta bila poverjena z nalogo, naj storita potrebno, da se sestane ustanovni odbor drutva za avtomobilizem in motociklizem. To se je zgodilo kaj hitro.

Na ustanovnem zboru je bil izvoljen za predsednika in hkrati tajnika Albin Zupane. Drutvo se je imenovalo izprva Avtomoto drutvo Slavka Slandra Celje, pozneje je v naslovu osebno ime izpustilo in je ohranilo samo priimek. Ze v svojem poetku je drutvo nakazalo, da ima trojno nalogo: pospeevati avtomobilizem in motociklizem kot prometno panogo, port in kot sredstvo, da se dvigne obrambna sposobnost drave. Cim je nastalo, je vzbudilo veliko zanimanje za svoj program. Ze 1. maja 1946 je lahko priredilo prvo dirko, ki se je udeleilo 18 vozaev. Koliko je bilo tedaj v Celju in okolici avtomobilov? Leta 1936 je bilo registriranih osebnih avtomobilov 152, do leta 1940 se je drutvo pomnoilo za 3 lane, leta 1945 jih je bilo 150, leta 1955 e 600, leta 1960 2.100, leta 1965 pa e 3.900. Pozneje je tevilo e hitreje naraalo. Konec leta 1975 je bilo v Celju registriranih okrog 26.000 osebnih in 848 tovornih avtomobilov ter 235 avtobusov. Isto je bilo z motornimi kolesi. irjenje avtomobilizma (in motociklizma) je bilo tako reko avtomatino. Cim iri obseg je zavzemalo, tem bolj je bila potrebna skrb, da se vri promet v redu ter brez kode za vozae in potnike na cestah. Drutvo je kot svojo bistveno nalogo smatralo vzgojo vozaev, rednih oferjev in oferjev-amaterjev. Poskrbelo je za redne teaje za ene in druge. Ze leta 1948 je izolalo samih oferjev-amaterjev 146. Prav v tem asu je bil v Celju prvi cros-kontri po osvoboditvi, ki se ga je udeleilo 46 vozaev. Za javnost je pa drutvo prirejalo predavanja, vplivalo je tudi na ole in jim s predavanji in navodili pomagalo pri prometni vzgoji mladine. Izpoetka je bilo drutvo nastanjeno v Cuprijski ulici v pritliju Celjskega doma. Leta 1972 si je pa zgradilo lep dom z delavnicami in garaami na Ljubljanski cesti poleg bencinske rpalke. Nabavilo si je rumena vozila, z njimi nudi brezplano pomo lanom in po lastni ceni nelanom. lani dobe pri drutvu garantno pismo za 27 vic. frankov, s katerim lahko v tujini plaajo potrebna popravila. Za tujino lahko dobe bencinske bone, za bivanje v otorih in avtokampih doma in v tujini pa nakazila za 30 % popust. Drutvo je izolalo e ve voznikov. e e imajo izpit, dobe pri drutvu avtomobil za kondicijske vonje. Novi lan dobi prironike, avtokarte, temeljni zakon o prometu idr. Leta 1947 je bila v celjskem Novem tedniku objavljena navedba, da je Avtoklub dal spominsko darilo Dragotinu vajcerju, kmetijskemu inenirju v Latkovi vasi, kot pettisoemu oferju, ki je pri drutvu napravil izpit. tevilo drutvenih lanov je raslo hitro. Blizu ena polovica registriranih vozaev je bila pri njem vlanjena: leta 1975 okrog 7.000, ki so razpolagali z okrog 11.000 avtomobili. To je zahtevalo od drutva veliko dela in velik napor. Izvoljeno vodstvo drutva teje 16 lanov upravnega odbora, 5 lanov nadzornega odbora, 9 lanov portne komisije, 5 lanov gospo-

darske komisije, 5 lanov olske komisije, 3 lane komisije za povezavo z armado, 3 lane disciplinske komisije in 4 lane komisije za delo s lani. Prvi predsednik Avtokluba je bil Albin Zupane.* Leta 1974 je postal za njim predsednik drutva Edo Steblovnik. Prvi sekretar drutva je bil Vladimir Veber, sledili so mu: Ivan Divjak, Ludvik Zvonar in Martin Andrea, ki je tajnik e danes (1980). Pomnoiti je bilo treba tudi sestav rednih nameencev. Leta 1977 je bilo 15 rednih in 9 honorarnih uslubencev. Leta 1972 je imelo drutvo enajst avtomobilov za pouk. Dobilo je za svoje uspehe prvo nagrado AMZJ radioaparat Kosmaj. Na obnem zboru je pa samo podelilo 9 odlikovanj AMZ. Dobili so jih: Rado Ruan, in. Henrik mak, Stane Doler, Franc Pinter, Slavko Trobi, Milko Turk. Posebna priznanja je pa prejelo 42 lanov. Najveje priznanje kot voznik je dosegel drutveni lan in intruktor Noibert Salobii, leta 1973 je bil tirikrat dravni prvak, a tudi pri mednarodnih dirkah je bil uspeen. Tedaj je bil star 45 let, a imel je za seboj e 23 let vonje. Zadnja leta je e imel seboj sina Bertija. Republiki in dravni prvak je bil tudi Franc Gajek. Na irem podroju Celja so izprva delovale posamezne sekcije, ki so pozneje prerasle v samostojna drutva. Sedaj (1980) je predsednik drutva Vladimir Veber, bivi direktor EMO in nato Zlatarne. Bil je prvi tajnik drutva in vso dobo njegovega obstoja aktivni sodelavec. Leta 1962 je imelo drutvo svoj sede (pisarne) na Mikloievi cesti. Tajnik je bil tedaj Kohne. Drutvo je imelo pet intruktorjev za vonje, poprej je lahko vadil za vonjo vsakdo, ki je sam imel izpit. Pouk je bil teoretien in praktien, za praktini pouk je bilo treba 10 ur vonje, vendar je pa intruktor lahko doloil, da je to premalo. Za pouk je imelo drutvo 3 avtomobile. Drutvo je imelo najetih pet uiteljinikov, ki so mladino pouevali, kako se je treba v svrho varnosti obnaati na cesti. Na olah so bili prometni kroki: vojniki je imel 120, polulski 78, tisti na III. osnovni oli pa 37 lanov. Na olah so predavali, prikazovali filme in prirejali razstave. Drutvo je imelo 6 dirkaev, najbolja sta bila Alojzij Aran in Franc Gajek.
* ivljenje ga je dobro usposobilo za tako mesto. Je po rodil Teharan, sin cinkarnikega uslubenca. Izuil se je pri mojstru Rebeku in je kot pomonik tudi delal v njegovi delavnici (kljuavniarstvo in tovarna tehtnic). V prostem asu je kolesaril, kolikor je le mogel. Slavko lander je bil njegov prijatelj in tovari. Cesto so s e jima pri vonji pridruili tudi somiljeniki: Milo Zidanek, Milan Apih, Tone Grar, Janko Skvara (ki je tudi delal pri Rebeku), Duan Kraigher, Peter Stante. Ko se je zaela vojna, je dobil naroilo, naj dela na domaem terenu. Leta 1943 so ga zaprli in priklenili na verigo, na kateri so bili privezani tudi Tonka Ceeva in tovarii. Poslali so ga v Dachau, ki ga ie preivel. Po vojni je bil predsednik sodia za narodno ast, delegat ine in Fuchsove tovarne, dolgoletni direktor Tovarne tehtnic in nazadnje Utei.

ZDRUENJE OFERJEV IN A V T O M E H A N I K O V

CELJE

Z r a z v o j e m avtomobilizma so se izoblikovali n o v i poklici, kot so: a v t o m e h a n i k , a v t o k l e p a r , a v t o e l e k t r i a r , a v t o l i a r i n ofer. t e v i l o l j u d i t e h p o k l i c e v j e iz l e t a v l e t o n a r a a l o . R a z m e r e , v k a t e r i h s o delali, s o j i h prisilile, da s o s e z a e l i z d r u e v a t i v s t r o k o v n e o r g a n i z a c i j e , zlasti v e l j a t o za oferje, katerim delodajalci niso priznavali profesionalnega upravljanja v o z i l za p o k l i c n o d e l o . N a p o b u d o o f e r j e v j e b i l a l e t a 1922 u s t a n o v l j e n a v Ljubljani Zvtzci oferjev Slovenije (po l e t u 1929 D r a v s k e b a n o v i n e ) . P o g l a v i t n i n a m e n Z v e z e j e bil v tem, da z a i t i o f e r j e p r e d i z k o r i a n j e m , s e bori z a b o l j e p o g o j e i v l j e n j a in d e l a s v o j i h l a n o v ter skrbi za njih o v o s t r o k o v n o izpopolnjevanje. Sprio n a g l e g a razvoja avtomobilske i n d u s t r i j e i n t e h n i k e j e b i l o t o b o l j in b o l j p o t r e b n o . l a n o f e r s k e Z v e z e v L j u b l j a n i j e bil tudi v e t e r a n s e d a n j e g a c e l j s k e g a Z d r u e n j a Franc

Ukmar.
M e d drugo s v e t o v n o vojno je prenehalo delovanje Zveze oferjev S l o v e n i j e . N j e n i n a p r e d n i l a n i s o s e v k l j u i l i v N O V . Izprva s o bili r e d n i b o r c i ali p a s o d e l a v c i v r a z l i n i h o d d e l k i h . P o z n e j e , k o s o e n a s t a j a l e brigade, so s e oferji zaeli uveljavljati kot motorizirani borci in so zelo dvignili udarno m o brigad. P r v a m o t o r i z i r a n a b r i g a d a j e n o s i l a i m e p o n a r o d n e m heroju Ljubil

Sercerju. Njene motorizirane

13. julija 1943 osvobodile

enote so v sodelovanju

z ostalimi

enotami

uemberk.

V spomin na ustanovitev brigade

i n n j e n o u s p e n o a k c i j o j e bil p r o g l a e n 13. j u l i j z a s l o v e n s k i praznik o f e r j e v in a v t o i n e h a n i k o v . Zaradi n a g l e g a p o v o j n e g a r a z v o j a m o t o r i z a c i j e in p o m n o i t v e t e v i l a o f e r j e v i n a v t o m e h a n i k o v j e p o s t a l o n u j n o , da s e z o p e t u s t a n o v i Zdru e n j e o f e r j e v in a v t o m e h a n i k o v , in s i c e r s p o d r u n i c a m i p o o b i n a h .

V Celju je bilo Zdruenje ustanovljeno

leta 1953 in se je razmeroma

hitro u v e l j a v i l o . Z d r u e n j e j e s k r b e l o z a s t r o k o v n o i z o b r a z b o s v o j i h lan o v , p o o d l o b i m i n i s t r s t v a z a n o t r a n j e z a d e v e SRS j e p a tudi p r e d l a g a l o s v o j e l a n e v k o m i s i j e z a v o z n i k e i z p i t e in k v a l i f i k a c i j o o f e r j e v . P r v o t n o j e t e l o Z d r u e n j e s a m o o k r o g 7 0 l a n o v , t o d a n j i h o v o t e v i l o j e hitro raslo. V e n d a r j e l e t a 1967 zaradi n e s o g l a s i j v o d b o r u n a s t o p i l a kriza. Stari o d b o r j e o d s t o p i ! in i z v o l j e n j e b i l n o v odbor, k i j e Z d r u e n j e o i v e l . V t r e h l e t i h s e j e t e v i l o l a n o v d v i g n i l o n a o k r o g 500. Z l a s t n o d e l a v n o s t j o j e Z d r u e n j e d v i g n i l o s t r o k o v n o in m o r a l n o v i i n o s v o j i h l a n o v in s e tudi m a t e r i a l n o o k r e p i l o . V s i n a p o r i s o s e b o g a t o o b r e s t o v a l i . D a n e s t e j e Z d r u e n j e 1.880 l a n o v . N j e g o v i v o d s t v e n i lani s o spoznali, da j e iz e n e g a c e n t r a n e m o g o e v o d i t i t o l i k o l a n o v in v v s e h d e l o v n i h organiz a c i j a h , k j e r s o z a p o s l e n i o f e r j i i n a v t o m e h a n i k i , s o l e t a 1973 n a s t a l a poverjenitva. Delovati so z a e l e tudi razne komisije: za izobraevanje, za p r a v n e z a d e v e , za i v l j e n j s k e i n d e l o v n e p o g o j e , z a o d l i k o v a n j a , a s t n o r a z s o d i e . P o t r e b e s o z a h t e v a l e , d a j e Z d r u e n j e l e t a 1972 u s t a n o v i l o svojo avtoolo i n j o r e g i s t r i r a l o pri u s t r e z n i h o r g a n i h k o t s a m o s t o j n o d e l o v n o skupnost za teoretini in praktini pouk v s e h kategorij. Soliden

strokovni kader in racionalno gospodarjenje sta omogoila raziritev osnovnih sredstev in poslovnih prostorov, ki so danes v ponos vsem lanom. Omenjena ola je ena izmed najvejih v Celju in v SR Sloveniji, tako po tevilu opravljenih teoretinih teajev kot po opravljenih motourah in uspenih voznikih izpitih. Delo je v toliknem obsegu naraslo, da se je pokazala potreba po avtopoligonu za praktini pouk. Zahvaljujo podpori SO Celje in DPO je bil sprejet dogovor o finansiranju in izgradnji avtopoligona, ki se je zael graditi 28. 10. 1978. (Temeljni kamen je poloil predsednik IS SO Celje tov. Veneslav Zalezina.) 14. 7. 1979 je bila prva faza zgrajena in kandidati e opravljajo svoje prve ure vonje na poligonu. Pripravlja pa se e druga faza, in sicer tehnina baza. To je dokaz, da Zdruenje ne bo zaostajalo za razvojem tehnike v avtomobilizmu in da bo skrbelo za naslednje generacije voznikov motornih vozil. Zdruenje oferjev in avtomehanikov Celje je po samoupravnem sporazumu v Zvezi zdruenj oferjev in avtomehanikov SR Slovenije. Sedaj ima Zdruenje svojo delegatsko skupino, kjer so zastopana vsa poverjenitva. Zdruenje prireja stalne tradicionalne prireditve. Petnajsti januar praznuje kot zvezni praznik oferjev in avtomehanikov. Na ta dan, leta 1964, se je tov. Tito vlanil v Zvezo oferjev Jugoslavije. Trinajsti julij je pa republiki praznik oferjev in avtomehanikov SR Slovenije. Zdruenje prireja tudi razne parade, strokovne in portne tekme itd. Leta 1969 pa je prielo prirejati none avtorelije, ki so vsako leto in tekmuje na njih okrog 80 in ve tekmovalcev. Na vse prireditve vabi vse lane in njihove svojce. Zdruenje ima svoj prapor e od same ustanovitve, danes pa ima e 120 uniformirancev. Ima lastno vleko avtomobilov za vse svoje lane, z boniteto za vse obane. Skupina Zdruenja ima svoj IO in nadzorni odbor ter ustrezne komisije za posamezna podroja. Prva skrb je dopolnjevanje znanja cestno-prometnih predpisov e obstojeih voznikov, druga skrb je izobraevanje bodoih voznikov na novih strokovnih osnovah in spoznavanju tehnike vonje in teorije, tretja skrb je namenjena lanom zdruenja, ki lahko koristijo razne ugodnosti, zlasti enkratno pravno pomo na leto, brezplane preventivne preglede vozil itd., etrta skrb je skrb za pravino nagrajevanje po delu oferjev in avtomehanikov, peta skrb pa velja rekreaciji, portu in kulturnemu ivljenju v Zdruenju. Samoupravljanje, drubenopolitino delo je v delovni skupnosti Avto-ole dobro organizirano. Ustanovljeni sta osnovna sindikalna organizacija in osnovna organizacija ZK. Poleg zbora delavcev so e ustrezne komisije: za nagrajevanje, medsebojna razmerja, SLO in DS ter druge. Zdruenje oferjev in avtomehanikov je zelo dobro povezano z ostalimi zdruenji v SR Sloveniji, SR Hrvatski in BiH. Tako je Zdruenje oferjev in avtomehanikov Celje od leta 1977 pobrateno z Zdruenjem oferjev Doboj, BiH. S tradicijo svoje aktivnosti ZAM Celje nadaljuje prizadevanja, da se obdri kontinuiteta tako v kvaliteti kot v kvantiteti. S tem se tudi vse bolj vkljuuje v dosledno izvajanje zakona o zdruenem delu, dokumentom 8. kongresa ZKS in resolucijam XI. kongresa ZKJ.

: "i i >

AEROKLUB CELJE

Kar je Aeroklub ustvaril pred vojno, to je okupator uniil. 2e v jeseni 1945 se je zbralo nekaj tovariev, ki so se e pred vojno zanimali za letalstvo. V okviru tedanje Letalske organizacije Slovenije (LOS) so ustanovili letalsko skupino, ki ji je bil organizator Lojze Makuc. Ker niso imeli na razpolago materialnih sredstev za jadralno in motorno letenje, so se omejili na izdelovanje leteih modelov. Ker so bili skoraj vsi lani skupine dijaki I. gimnazije, so naprosili ravnatelja Pavla Blaznika, da jim je dal na razpolago prostor za delavnico. Tako je nastal modelarski kroek. Ta kroek je vodil Vlado Velej. tevilo njegovih lanov je raslo, zlasti so mu pristopali mladinci iz tovarne emajlirane posode. Poleti 1946 je kroek e poslal nekaj svojih lanov na olanje v jadralno olo v Kompolju in na Blokah. V zaetku leta 1947 je bil v Celju ustanovljen poseben iniciativni odbor z nalogo, naj ustanovi letalsko drutvo. Jedro naj bi mu tvoril modelarski kroek na I. gimnaziji. Spomladi 1947 je bilo drutvo e ustanovljeno. Za predsednika je bil izvoljen Franjo Koar. Drutvo je dobilo ime Ckalov. Poleti je bil v Celju organiziran prvi letalski miting. eprav ni uspel, je vendar zbudil med obinstvom in vodilnimi ljudmi zanimanje za letalstvo. Dali so mu na razpolago prostore v kleti I. osnovne ole. Tja se je preselil modelarski kroek s I. gimnazije. Tega leta se je vril pod vodstvom Stanka Majnika prvi padalski teaj, ki se ga je udeleevala tudi pozneja vekratna rekorderka Danica Rabuza. Pozimi je republiki odbor Letalske zveze poslal v Celje dva jadralna uitelja, dvoje letal tipa Vrabec in avtovitlo. Uitelja sta priredila teaj, ki so se ga med drugimi udeleevali Danica Rabuza, Vlado Velej, Dane Tovornik, Mile Tovornik in Branko Perko. Teaj je teko delal. Ker ni bilo hangarja, so imeli teajniki letali spravljeni pod Janievim kozolcem na Babnem. Ko je zapadel sneg, pa itak ni bilo mogoe delati.

Leta 1948 je zborujoe letalsko drutvo, ki j e tedaj e nosilo ime ruskega aviatika, pozdravil upok. ravnatelj mariborske gimnazije dr. Josip Tominek, ki je tedaj ivel v Celju. Bil j e klasini filolog in slavist, a hkrati tudi profesor gimnastike. V svojem pozdravu je povedal, da j e 20 let poprej na gimnaziji ustanovil tako drutvo, ki je imelo obilo lanov. Dal mu je na razpolago fizikalni kabinet in ga dobro opremil. Ko je on odel v pokoj, j e drutvo zamrlo. Njemu so med vojno bombe uniile dom, knjige in une pripomoke (CT. 1948, konec leta).

Spomladi 1948 se je delo nadaljevalo. Tedaj je bil izvoljen za predsednika Aerokluba Rado Rotar. Tajnica je bila Danica Rabuza, blagajnik v letih 19471948 Joe Cerjak. Ko je bil Rotar sredi leta 1948 premeen v Ajdovino, je prevzel vodstvo Aerokluba Veneslav Jeras, ravnatelj gradbenega podjetja Beton (Ingrad). Rado Rotar se je leta 1951 vrnil v Celje in je prevzel posle sekretarja kluba. Modelarji so se medtem pridno vadili. V dveh letih se jih je vzgojilo nad 200. Delo se je vrilo v ve krokih, ki so jih vodili Velej, Perko in Mile Tovornik, pozneje pa e Franjo Molej, Dominik Gregi, Maks Mulej in Franc Janu.

Na izletu v Rumi so dosegli celjski modelarji etrto mesto. Medtem je Jakljevi leta 1948 ustanovil jadralno olo II. razreda. Vodil jo je dve leti. V njej se je izvebalo ve modelarjev v jadralce. Na izletu v Rumi je Celjan Perko postavil dravni rekord v preletu z jadralnim modelom. V Lescah so pa e avgusta 1948 skakali celjski padalci. Na naslednjem zletu je Maks Mulej dosegel dravni rekord v trajanju. Na slovenskem prvenstvu pa je bil Vlado Velej prvi, Mulej je zasede/ tretje mesto. Tedaj so se modelarji II. gimnazije odcepili od drutvene delavnice v osnovni oli in osnovali na svoji oli svojo delavnico, ki jo je vodil izprva Mulej, pozneje pa Emil Krivec. Delo je lepo napredovalo. Konec leta 1949 je odel Mulej in vodstvo je prevzel Milan Kos, ki se je ravno vrnil iz zvezne modelarske ole v Rumi. Nenadoma so pa nastale teave. Prostore na osnovni oli je bilo treba v celoti izprazniti, da bi se v njih naselila dijaka kuhinja. Delo je bilo treba prekiniti, le na II. gimnaziji je e ostala delavnica. Pomagali so si s tem, da so zaeli ustanavljati kroke po olah. Poleg tega se je Kos vpisal na industrijsko kovinarsko olo v torah, kjer je ustanovil modelarski kroek. Ob svojem prihodu je bil sicer nameen kot modelarski referent, kot tak je imel tudi dolnost, da oskrbuje kroke s potrebnim materialom, toda te obveze sedaj ni izpolnjeval. Tako je za nekaj mesecev delo prestalo. Le neki posamezniki so delali doma. Vendar je v zaetku leta 1950 na I. gimnaziji zopet zael delovati kroek, ki ga je vodil Franc Janu. lan tega kroka Dominik Gregi se je udeleil tudi prvenstva Slovenije in dravnega prvenstva v Skopju, kjer je dosegel etrto oziroma deseto mesto med najboljimi modelarji v Jugoslaviji. Ponoven zaetek je bil malo teak, vendar so ga fantje uspeno prestali in delali nemoteno dalje. Pomnoili so svoje vrste. V zaetku jih je bilo osem, ki so vsi zakljuili zaetniki teaj, na njihovo mesto je prilo 15 novih zaetnikov, medtem ko so oni v delavnici nadaljevali delo kot samostojni modelarji. Tako se je na I. gimnaziji izolalo preko 30 modelarjev. Drugi kroki so molali. Medtem je leta 1952 Milan Kos odel k vojakom in vodstvo modelarjev je uprava drutva poverila Francu Januu, ki je dosegel da so kroki obnovili svoje delo. Velikega pomena je bila e omenjena ustanovitev jadralne ole. Za letala je bil potreben hangar. Leta 1949 je Aeroklub sprejel sklep, da zgradi na letaliu v Levcu moderen hangar. Takoj je zael nabavljati potreben material. V avgustu 1950 je bil hangar gotov. Pri gradnji so pomagali vsi lani kluba, prav posebno so se izkazali pripadniki JLA iz Celja ter letalska edinica, ki je v istem asu taborila v Levcu na letaliu. Istega leta sta prila v Aeroklub Jana Gogi (kot nastavnik jadralnega letalstva) in Stane Raznonik (kot motorni pilot). Tako se je strokovni kader v drutvu izboljal in je bilo v tem letu izvebanih precejnje tevilo jadralcev, padalcev in modelarjev. V mesecu avgustu 1950 se je ob otvoritvi hangarja vril velik letalski miting. Na njem so poleg naih sodelovali jadralci, padalci in modelarji aeroklubov iz Maribora in Ljubljane, jadralci iz Zagreba in piloti iz Ljubljane, komandant jadralnega centra Jugoslavije Crnjanski ter mo-

torno vojno letalstvo. Mitingu je prisostvovalo okoli 15.000 gledalcev. V istem letu je dobil klub od Letalske republike zveze motorno letalo DAR, jadralno letalo avka in visoko sposobno jadralno letalo Triglav. Leto 1951 ni prineslo posebnih uspehov. Motorno letalo DAR je bilo celo leto v reviziji, letalo Triglav so pa posodili Aeroklubu v Ljubljano, kjer se je po nesrenem nakljuju pokvarilo in je moralo v generalno popravilo. S starima letaloma Vrabec in Cavka ni bilo mogoe napraviti dosti startov, ker motorno vitlo ni delovalo in je moral nastavnik jadralcev delati na novem avtovitlu, letalce pa vebati na starem vitlu. Leto 1952 je bolj sreno. Izvoljen je bil veinoma stari odbor. Danica Rabuza, zdaj poroena Lakovi, e od poetka lan kluba, je prevzela mesto nastavnice, vodstvo jadralnega centra v Vrcu je pa obljubilo, da bo razreilo slube Maksa Arbajterja, dravnega rekorderja (rojaka iz Bezine pri Konjicah), da bi priel v Celje kot nastavnik-upravnik pilotsko-jadralne ole. e v istem letu je priel v splono zadovoljstvo. Dne 2. maja je bila otvoritev letalske sezone, zdruena s Titovo tafeto. Potem so se dnevno vrili starti na zaetnikem letalu. Bolji letalci so jadrali s Triglavom. Mile Tovornik je poletel z njim do Cakovca (100 km). Padalci in modelarji so pridno vebali. Bili so trije mitingi: na Gomilskem, v Celju, Rogaki Slatini. V Celju je bilo okrog 15.000 gledalcev. V Celju so sodelovali piloti iz Rume in vojno letalstvo. Izkazali so se tudi padalci. Arbajter je na dravnem prvenstvu v Borovu zasedel I. mesto in postal dravni prvak za leto 1952. Ze drugi je prejel prehodni pokal. Leta 1952 so zaeli graditi avtogarao za vitlo, stanovanje za hinika in klubski prostor. Na teh osnovah se je Aeroklub nadalje razvijal. V letih 19621964 je bil e vedno predsednik Veneslav Jeras. Tajnik je bil Stane Divjak. Ker je vozni park zastarel, so se sami lotili gradnje jadralnega letala v klubski delavnici, kupili so tudi letalo Libis 180. V letih 19641965 so mislili na nabavo aero-taksija, ki naj bi sluil turistinim namenom. Vendar za to ni bilo mogoe vzbuditi dovolj javnega zanimanja in drubene pomoi. Pa pa je kot znak napredka mesto prejnjih teajev in instrukcij nastala leta 1962 modelarska ola, ki je modelarje pripravljala za letalce. Leta 1964 je bila ustanovljena astronavtina in raketna sekcija, ki se je pa osamosvojila in se samostojno vkljuila v Zvezo letalskih organizacij Slovenije. Leta 1967 je bil na letaliu v Levcu akrobatski teaj z vajami, ki so vzbujale veliko pozornost obinstva. Prejnje leto se je bil Sreko Pukl udeleil akrobacij skih prireditev za svetovno prvenstvo v Moskvi. Ob tej priliki se je seznanil s sovjetskimi akrobati. Naslednje leto sta na povabilo prila v Celje sovjetska akrobata Vladimir Piskunov in Pricenov in priredila teaj, ki so se ga udeleili Maks Arbajter, Sreko Pukl in Maks Mulej. Drutvo si je v ta namen v Lescah izposodilo letalo Zlin.

Akrobacije so prikazovali v izredni viini do 500 m. Navadno so se tedaj omejevali na viino 100 m. Naslednje leto, 1968, je pa drutvo doivelo teko nesreo. Pri Arji vasi se je zruilo portno letalo Libis, s katerim so se vraala z letalskega mitinga v Slovenjem Gradcu pilot Franc Mirnik, tehnik Joe Cimernik in njegova herka Polonca ter Sonja Legvart. Mirnik je bil izkuen letalec, vendar se je letalo zaletelo v hmeljie. Cimernik se je smrtno ponesreil. Ostali so bili laje ranjeni. Franc Mirnik e sedaj dela v Aeroklubu. V Aero-klubu je sodeloval e drugi lan, Franc Mirnik, ta se je smrtno ponesreil pri Adenu v Junem Jemenu. Leta 1971 je kupilo drutvo malo letalo Piper Cheroke. Letalo je do 1.500 m visoko, hitrost je znaala 280 km. Imelo je est sedeev. Ura poleta je stala okrog 580 din. Do Beograda je trajala vonja okrog 1 uro in 40 minut. Novinar Celjskega tednika vzhieno opisuje polet nad domaimi kraji. Vozil je pilot Milan Krivec, strojni inenir v Cinkarni, ki je bil pri Aero-klubu e od leta 1946, eprav je bil tedaj star ele 11 let. Letalo so uporabljali poslovni ljudje. Za Venceslavom Jerasom, ki je bil dolga leta predsednik, se je zvrstila vrsta naslednikov, v kateri so bili Ciril Stojan, Stane Verbi, Joe Cerjak (polnih 10 let), Stane Divjak in Viki Kranjc. Sedaj predseduje klubu Tone Jelenko. V avgustu 1980 je bil velik letalski miting zdruen s proslavo 50-letnice obstoja.

ASTRONAVTICNO IN RAKETNO DRUTVO CELJE Neorganizirano delo na podroju tehnike se je v Celju prielo e okoli leta 1960, ko so posamezniki strmeli v nebo za svojimi bornimi zaetki. Kaj kmalu je bilo samo raketno modelarstvo premalo zadoenje za veliki entuziazem, ki se je-pojavil v takratnih ustanoviteljih raketne sekcije pri Aero-klubu v Celju. To je bilo leta 1962. V letih 1963 in 1964 so pri Aero-klubu preizkusili vrsto raketnih motorjev z oznako XR in ARS, pri tem so ugotovili, da je raketa ARS-2 rezultat odkritja postopka priprave goriva s taljenjem. Leta 1964 so dijaki strojnega oddelka srednje tehnike ole v Celju ustanovili klub. Pobudnik je bil Aleksander Kerstein, ki je e danes glavna strokovna mo v klubu. Kot sodelavci se med drugimi odlikujejo: Vili Vengust, Ervm Zabav, Igor Debeljak, Silvin Jani, Anton Tolant. Pozneje so se prikljuili: dipl. in. Peter Omersel, Franc Sendelbach, Oton in Julijana Teichmeister ter e drugi. Kerstein je vodil drutvo do leta 1947 in je konstruktor amaterske rakete VEGA III C, ki je najveja v Evropi, po nekaterih podatkih celo na svetu. Samostojen astronavtini in raketni klub v Celju je bil ustanovljen v okviru organizacije Jugoslovanskega astronavtinega in raketnega drutva (JARS). Julija 1964 je bila na letaliu v Levcu pri Celju e uspeno lansirana enostopenjska raketa na trdo gorivo s klasifikacijo:

Oznaka- ARS-2, stopnja: 1, premer 76 mm, dolina 1.980 mm, totalna tea: 18 kg, potisna sila: 452 kp (merjeno), viina leta: 3.000 m (merjeno), gorivo: Zn + S (taljeno), poligon: letalie Leve. e istega leta (28. novembra) je bila lansirana z istega poligona nekoliko teja raketa (40 kg) z gorivom: nicrograne). V tenji, da bi se pokazala korisnost prizadevanja, so e v istem letu eksperimentalno preizkusili prenos potnih poiljk. To je bila filatelistina posebnost, ki je klubu prinesla sredstva za nadaljnje delo. Izdelali so serijo potnih raket za zelo zahtevne pogoje, treba je bilo prenesti poto nepokodovano na doloeno razdaljo. V ARK C so zato razvili razline sisteme odvajanja konice rakete s koristnim tovorom in njen mehak pristanek s padalom. Na letaliu v Slivnici pri Mariboru je bila prvi v Jugoslaviji 22. decembra 1964 uspeno izstreljena potna raketa. Takoj po tem uspehu je nastal projekt dvostopenjske potne rakete, ki je poletela naslednjo pomlad na poligonu v Slivnici pri Mariboru. Na istem poligonu je v dveh naslednjih letih poletelo e pet taknih potnih raket, pri emer samo eno mehko spuanje ni uspelo, ker je zatajil mehanizem za odvajanje kapsule. Program nosilnih raket VEGA

V ARK Celje so proti koncu leta 1965 razvili nov raketni motor na trdo gorivo micrognane s potisno silo okrog 2.000 kp. S tem, da so poveali potisno silo s povezovanjem ve enakih raketnih motorjev, so na potni raketi ARK 10 B prikazali monost gradnje velikih amaterskih raket. Tako je nastal samostojen program VEGA z naslednjimi raketami: Oznaka: VEGA IC, tevilo stopenj: 1, premer: 100 mm, dolina: 2.200 mm, tea: 93 kg, potisna sila: 2.000 kp, delovanje: 1,08 sek., gorivo: micrognane, koristni tovor: 13 kg, domet: 8 km, poligon: Slivnica pri Mariboru, 6. junija 1965. Z novim raketnim motorjem z oznako TDR-10 s 4.500 kp potisne sile in gorivom micrograne je nastala raketa VEGA II C, ki je dala 27. novembra v Celju prav tako ugoden rezultat. Tako statino kot dinamino je v celoti uspela. Zato so v jeseni 1966 zaeli pripravljati narte za tristopenjsko raketo VEGA III C. Za prvo stopnjo booster, so uporabili tiri v snop povezane izpopolnjene motorje TDR-8, ki so dajali skupaj 9.800 kp potisne sile. Podatki o poizkusu so naslednji: Oznaka; VEGA III C, tevilo stopenj: 3, premer I. stopnje: 280mm, premer II. stopnje: 167 mm, premer III. stopnje: 104 mm, skupna dolina: 7.460 mm, skupna tea: 568 kg, potisna sila I. stopnje: 9.800 kp, potisna sila II. stopnje: 4.500 kp, potisna sila III. stopnje: 2.000 kp, delovanje I. stopnje: 1,3 sek., delovanje II. stopnje: 0,85 sek., delovanje III. stopnje: 1,1 sek., viina leta <85: 32,5 km, poligon: Fruka gora pri Beogradu, 30. avgusta 1962. Raketa je uspeno poletela pred priblino 500 delegati XVIII. kongresa mednarodne astronavtine federacije, ki je bil tisto leto v Beogradu.

S to raketo je bil praktino zakljuen program VEGA, s katerim so v klubu izpopolnjevali motorje na trdo gorivo micrognane in vezave motorjev v snop paralelno in v stopnje zaporedno. Program eksperimentalnih sondanih raket SIRIJ Vzporedno z razvojem potnih raket tipa VEGA, vendar nekoliko v senci, je potekal tudi program SIRIJ. Ta program predvideva uporabo visokoenergetskih tekoih goriv. V primeru vestopenjske rakete pa bi za booster ostal motor za trdo gorivo. Ze leta 1968 je bila na startu SIRIJ s tekoim gorivom v III. stopnji. Podatki. Oznaka. SIRIJ, tevilo stopenj: 3, premer I. stopnje: 167 mm, premer I.I stopnje: 104 mm, premer III. stopnje: 167 mm, skupna dolina: 5.000 mm, skupna tea: 250 kg, potisna sila I. stopnje: 4.500 kp, potisna sila II. stopnje: 2 000kp, potisna sila III. stopnje: 140 kp, delovanje I. stopnje: 0,8 sek., delovanje II. stopnje: 1,1 sek., delovanje III. stopnje: 30 sek., gorivo I. in II. stopnje: micrograne, gorivo III. stopnje: zrak in JPH, poligon: Primilje, 24. novembra 1968. Raketa je uspeno startala, vendar je zatajila e tolikokrat preizkuena druga stopnja, zato je okrog 2 km od mesta izstrelitve treila na zemljo in eksplodirala. Tako ni bilo mogoe preizkusiti motor na tekoe gorivo. Zato je bila konstruirana druga varianta SIRIJ-1B z nekoliko vejo potisno silo in teo. Ta ni poletela, ampak je sluila samo statinim preizkusom in je bila kot osnova za raketo z elektronsko odzivno konico SIRIJ-2 ZMAJ. Pri tej raketi so gledali predvsem na izbiro elektronskih enot za vgradnjo v konico in na tehnologijo izdelave ter mehanizma za loevanje elektronske konice od motorja rakete in mehko spuanje koristnega tovora. Elektronska konica je bila opremljena s tristopenjskim programskim asovnim relejem, sprejemnikom moduliranih komand na nosilni frekvenci 144.10 MHZ, dvema specialno uglaenima antenama in napajalnim virom specialno zaitenih baterij. Komandno mesto na poligonu je bilo opremljeno z vsemi potrebnimi instrumenti za spremljanje rakete. Start in eksperiment sta odlino uspela. Manje teave so nastopile pri loevanju kapsule, vitalni elektronski deli so ostali nepokodovani. Znailni podatki: Oznaka: SIRIJ-2 ZMAJ, tevilo stopenj: 1, premer stopnje: 160 mm, dolina rakete. 3.900 mm, tea: 127 kg, potisna sila: 4.900 kp, delovanje stopnje: 0,72 sek., gorivo: micrograne, elektronska konica: 10 kg, as leta: 31 sek., poligon: Liboje pri Celju, 30. septembra 1970. Raketi SIRIJ-3 in SIRIJ-4 iz tega programa sta bili izdelani do faze statinih preizkusov in sta bili vekrat prikazani javno na razstavah. Z njima so eleli preizkusiti sistem statoreaktorja za namene trenae. Rezultati raziskovalnega dela v okviru programa SIRIJ naj bi reili osnovne probleme, ki se pojavljajo pri uporabi tekoih pogonskih goriv v razmeroma enostavnih raziskovalnih sondanih raketah. Preizkuanje raket po projektu SIRIJ je orientirano na maksimalno uporabo rezultatov

s t a t i n i h p r e i z k u s o v . P o g l a v i t n i cilj p r o g r a m a SIRIJ j e u s t v a r i t i d o m a o s o n d a n o r a k e t o z a z n a n s t v e n e e k s p e r i m e n t e v v i i n a h 50 d o 2 0 0 k m . P o i z k u a n j e s e j e n a d a l j e v a l o s t e k o i m g o r i v o m v drugi in tretji stopnji. P r o g r a m n a j bi s e z a k l j u i l z e n o s t o p e n j s k o r a k e t o n a t e k o e g o rivo z iroskopsko platformo za stabilizacijo p o v s e h treh prostorskih o s e h s t e l e m e t r i n o e l e k t r o n s k o o p r e m o in s i s t e m o m z a v o d e n j e r a k e t e .

Program eksperimentalne

rakete PR

Za p r a k t i n o p r e i z k u a n j e k a r a k t e r i s t i k r a k e t n i h m o t o r j e v n a t r d o g o r i v o m i c r o g r a n e i n k o m p o z i t n o g o r i v o A L T 161 j e bil v A R K C e l j e l e t a 1971 z a s t a v l j e n p r o g r a m PR. Za r a k e t o t e g a tipa s o i z d e l a l i tudi k o m p l e t n o r a u n a l n i k o t u d i j o b a l i s t i n i h p o d a t k o v , t a k o da s o p r a k t i n e r e z u l t a t e l a h k o n a m e s t u l a n s i r a n j a d i r e k t n o p r i m e r j a l i s t e o r e t i n i m i izra u n i . B i l o j e i z d e l a n i h 5 k o m a d o v r a k e t tipa PR-100-I in d v e r a k e t i PR-100-11. I z s t r e l i t e v je b i l a n a p o l i g o n u P o s t o j n a 28. o k t o b r a 1971. R e z u l t a t i v s e h e s t i h l a n s i r a n j s o bili o d l i n i . Z ureditvijo t e h n o l o k e linije za lastno pripravo kompozitnega gor i v a A L T 161 j e b i l a d a n a m o n o s t za r a z v o j d v o f a z n e g a r a k e t n e g a m o torja. Ze l e t a 1973 s o k o n s t r u i r a l i d v a t i p a raket: PR-122-A1 in PR-122-A2.

Aplikativni

(uporabni) program RPT

V S l o v e n i j i j e o b r a m b a p r e d t o o v e l i k g o s p o d a r s k i p r o b l e m . V alps k e m s v e t u s e n a m r e t v o r i j o t o o n o s n i o b l a k i n a v i i n i o k o l i 8.000 m, z a t o j e e d i n i u i n k o v i t i n a i n o b r a m b e p r e d t o o i z s t r e l j e v a n j e raket. Leta 1970 s o v s e v e r n i h p r e d e l i h S l o v e n i j e u v e d l i m o d e l a r n i radarski sistem za raketno obrambo pred too. Nastal pa je problem premalega dometa obstojeih raket tipa K A M N I K in SAKO. Zato so v ARK Celje z a e l i k o n s t r u i r a t i d v o s t o p e n j s k e r a k e t e s p l a s t i n i m m o t o r j e m in s a m o l i k v i d a t o r j e m z a v i i n e d o 10 km. V l e t i h 1972 s o r a z v i l i r a k e t o proti t o i , ki j e e n o s t a v n a z a u p o r a b o in s e l a n s i r a (izstreljuje) iz e n e ali v e c e v n i h ramp. P a r a m e t r e n o t r a n j e in z u n a n j e b a l i s t i k e s o u g o t o v i l i n a ra u n a l n i k u i n s o i z v r i l i o k r o g 100 s t a t i n i h p r e i z k u s o v .

Znanstveni

raziskovalni

program

P r a k t i n o s o v A R K C e l j e , k i s o g a l e t a 1975 p r e i m e n o v a l i v A s t r o n a v t i n o in r a k e t n o d r u t v o C e l j e ( A R D C e l j e ) v s i lani t e i l i k i n t e n z i v n e m u d e l u n a p o d r o j u r a k e t n e t e h n i k e . Z a t o s o v d r u t v u zbrali z e l o bogato strokovno knjinico, ki jo sistematino dopolnjujejo. V s e rakete s o m a t e m a t i n o p r o j e k t i r a n e i n k o n s t r u i r a n e . P o l e t u 1970 s o z a e l i tudi uporabljati moderne raunalnike simulacijske, optimizacijske, adaptivne in p r o g r a m i r a n e n u m e r i n e m e t o d e . R a u n a l n i k o s o o b d e l a l i p r o j e k t SIRIJ n a a n a l o g n e m r a u n a l n i k u LAI 580, z u n i v e r z a l n i m p r o g r a m o m v j e z i k u H Y S I M z a m u l t i s t o p e n j s k e r a k e t e s o n a r a u n a l n i k u IBM 1130 o p t i m i z i r a l i b a l i s t i n e p a r a m e t r e z a r a k e t e PR-100, PR-122-A1 in PR-122-A2, RPT-C4 i n SIRIJ 5. P r e v e r i l i p a s o tudi v s e p o d a t k e za r a k e t o V E G O III-C. V r a u n a l n i k i h l i s t i n g i h s o t a k o zbrali p r e k o 10 m i l i j o n o v p o d a t k o v z a

paleto motorjev s trdim gorivom. S strokovnimi referati se lani ARD Celje pojavljajo na mednarodnih simpozijih kot INFORMATIKA Bled 1973, ETAN Ulcinj 1974, INFORMATIKA Bled 1974, JUREM Zagreb 1975, IAF Prag 1977. Popularizacija in delo z mladino Samostojno ali v sodelovanju z drugimi zdruenji ali drutvi prireja APDCelje razstave iz raketne tehnike in astronavtike, organizira prikazovanje filmov ter prireja strokovna in poljudoznanstvena predavanja o raketni tehniki in astronavtiki. Za mladino redno organizira teaje iz raketne tehnike in modelarstva, prireja zanimiva in privlana tekmovanja raketnih modelov ali pa pri tem sodeluje. DRUTVO INENIRJEV IN TEHNIKOV Leta 1945 je bil v Beogradu organiziran Jedinstveni narodnoosvobodilaki front inenjera, arhitekata i tehniaar JNOF, ki je vsem tehnikom in inenirjem poveril nalogo, naj v okviru Osvobodilne fronte zastavijo vse svoje moi za izgradnjo nove Jugoslavije. Drutvo je bilo zamiljeno kot enotna organizacija za vso Jugoslavijo. A e isto leto so se odloili, da se osnujejo taka drutva po vseh republikah. Kot tako je celjsko drutvo nastalo e leta 1945. Glede na poklicno stroko se je delilo na sekcije. Tako je ostalo do leta 1961. Tedaj so na zveznem kongresu v Ljubljani sprejeli sklep, da se sekcije preosnujejo v samostojna drutva, ki naj se medsebojno poveejo v Zvezo drutev inenirjev in tehnikov. Celjsko drutvo se je v tem smislu reorganiziralo 6. aprila 1961. Teritorialno se je raztezalo na ves okraj in je tudi po ukinitvi okraja (1965) ohranilo kot delovno obmoje ves bivi okrajni teritorij. Do leta 1979 so pristopila v Zvezo naslednja drutva: 1. Elektrotehniko drutvo (1953 220), 2. Medobinsko geodetsko drutvo (73), 3. Drutvo inenirjev in tehnikov lesarstva in gozdarstva (1961 - 73), 4. Drutvo kmetijskih inenirjev in tehnikov (1944 220), 5. Drutvo gradbenih inenirjev in tehnikov (pred drugo vojno 204), 6. Drutvo inenirjev in tehnikov elezarne Store (1951 202), 7. Drutvo kemijskih inenirjev in tehnikov (1972 95), 8. Drutvo strojnih inenirjev in tehnikov (1952), 9. Drutvo inenirjev in tehnikov tekstilcev (1953 60), 10. Drutvo za varilno tehniko, sekcija (1952 100), 11. Drutvo varnostnih inenirjev in tehnikov (1957 90), 12. Drutvo prometnih inenirjev in tehnikov (97), 13. Drutvo inenirjev in tehnikov gradbenih delovodij. Drutvo je bilo ustanovljeno v posebnih prostorih kavarne Evropa. Seje, predavanja in seminarje je imelo v avli Zavoda za zaposlovanje. Od leta 1952 do 1967 je imelo v ta namen na razpolago veliko dvorano

v Celjski mestni hranilnici. Leta 1967 se je preselilo v Gledaliko ulico 2 in leta 1975 v Gregorievo ulico 6. Leta 1978 je pa dobilo prostor v plemikem dvorcu na Tomievem trgu, kjer je tudi Turistino drutvo. Drutvo oziroma Zveza je s svojimi strokovnimi nasveti in praktinim delom pomagala pri vsem, kar se je na tehninem podroju dogajalo: pri obnovi naselij in domov, pri gradnji zadrunih domov, pri poljedelstvu in gozdarstvu, pri ureditvi vod, pri doloitvi trase avtoceste, pri sestavi urbanistinih nartov, ekoloki obravnavi okolij itd. Predsedniki celjskega Drutva oziroma Zveze: dipl. inenirji: Tone Komelj (19461947), Hubert Ankerst (19471948), Rihard Pompe (1948 1955), Rudi Strohmeier (19551958), Rihard Pompe (19581967), Henrik Cmak (19671978), Marjan uraj (1978). Tajnik: dipl. in. Zoran Tratnik. Gospodar; Joe Kastelic, za njim- Daa Podlogar. S tiskom so spremljali svoje delo: DIT tore (spominska strokovna publikacija, 1975), Drutvo gradbenih inenirjev in tehnikov (republika strokovna revija: Gradbeni vestnik), Drutvo tekstilnih inenirjev in tehnikov: asopis Tekstilec in ve strokovnih del, glavni urednik Ivan Marine, Drutvo za varilno tehniko: strokovno glasilo Varilna tehnika, Drutvo inenirjev in tehnikov gozdarstva: skupno republiko glasilo Gozdarski vestnik. Zveza in njeni lani prirejajo tudi obasne razstave oziroma se udeleujejo skupnih razstav. Vsako leto prireja v Narodnem domu tradicionalni ples. Skupno glasilo Drutva ekonomistov Celje, Raunovodskih in finannih delavcev Celje in Zveze drutev inenirjev in tehnikov obmoja Celje so: Gospodarske informacije. DRUTVO EKONOMISTOV Po osvoboditvi je Celje nujno potrebovalo mnogo ekonomistov. akati na prve absolvente ekonomske srednje ole in na diplomante ekonomske fakultete ni bilo mogoe. Kar je bilo ekonomistov v mestu, so se odloili, da stiski odpomorejo sami. K temu so jih pregovarjali tudi drubeni in politini delavci, zlasti Olga Vrabieva, tedaj sekretarka mestnega komiteja ZK, in Riko Jerman, tedaj predsednik MLO. Nekateri profesorji e obstojeega ekonomskega tehnikuma in nekateri diplomirani ekonomisti tedanjih oblastnih ustanov, bank in gospodarskih podjetij so ustanovili iniciativni odbor, ki je sklical na dan 28. marca 1952 ustanovni obni zbor. Tega se je udeleilo 42 tovariic in tovariev. Obni zbor je izvolil zaasni upravni odbor, v katerem so bili: prof. Joe Aman, Justin Felicijan, Fedor Gradinik, Aleksander Hraovec, Stane Hudnik, Ivan Jakop, Drago Loibner, Zoran Vudler in Lojze ligo, kot lane izvrnega odbora je pa izbral: Rika Jermana, predsednika MLO Celje, prof. Konrada Lenasija in dipl. ekon. Franja Vreka. Prvi redni obni zbor je bil leto dni pozneje, 23. marca 1953. O njem je ohranjeno tajniko poroilo.

Drutvo si je nadelo nalogo, da s predavanji, posvetovanji in pobudami dvigne strokovno znanje in praktino izvebanost svojih lanov in jih usposobi za reitev pereih nalog, ki jih je zahtevalo zaradi vojne okodovano gospodarstvo, ki ga je bilo treba obnoviti na samoupravni socialistini osnovi. tevilo lanov je hitro raslo, zlasti ker se je drutvu razen ekonomistov v ojem smislu prikljuilo veliko tevilo strokovnjakov sorodnih strok. Ze leta 1957 so v sestavu drutva ustanovili sekcijo raunovodij, v letu 1959 so sledile banna sekcija in sekcija komercialistov ter sekcija sluateljev vije ekonomske ole (VEK) v Mariboru. Sluateljem VEK so olajali tudij z organiziranjem seminarjev in predavanj v Celju. Omogoili so jim tudi delanje izpitov iz nekaterih predmetov v Celju. Sekcija raunovodij je tako narasla, da se je e leta 1960 preosnovala v samostojno Drutvo knjigovodij. S tem je tevilo lanov tako padlo, da so sekcije ukinili in je drutvo zaasno delovalo kot celota. Drutvo je e kar po sVojem nastanku navezalo stike s sorodnimi drutvi: z Drutvom inenirjev in tehnikov, z Drutvom pravnikov, tesne stike so seveda vzdrevali z Drutvom knjigovodij. Drutva so imela skupna posvetovanja, prirejala so skupna predavanja in skupno so ljudskim oblastem stavila svoje predloge glede potrebnih odredb in zakonov. Izprva mu je lo tesno za prostore, iz stiske ga je reila okrajna Trgovinska zbornica, ki ga je sprejela pod svojo streho (na vogalu nove palae med Strosmajerjevo in Mikloievo ulico). Tam je za daljo dobo dobila tudi prostore za klub, ki je lane seznanjal med seboj, omogoal gojiti druabnost in tudi soglasno presojati razne zadeve. Predsedniki upravnega odbora: prof. Joe Aman, dipl. oec. (1952), prof. Drago Loibner, dipl. oec. (19531954), mgr. Lojze Cukala, dipl. oec. (19541955), Jurij Vuga, dipl. oec. (19561958), Lojze Cukala, dipl. oec. (19591960), Jurij Vuga, dipl. oec. (1961), Pavle Cremonik (1962), Mio Vutkovi, dipl. oec. (1963), Aleksander Hraovec, dipl. oec. (19641965), Dane Melavec, dipl. oec. (19661968), Edvard Gaberek, dipl. oec. (1969 1971), Bernard Krivec (1972). Kolektivni lani drutva so bili: Cinkarna, Ingrad, Konus (Slovenske Konjice), Klima, Kovinotehna, Izletnik, Tovarna nogavic (Polzela), Tehnomercator, Ljubljanska banka, Minerva (alec), Kors (Rogaka Slatina), EMO, Hmezad (alec), Pivovarna (Lako), Aero. lanov, ki so vrili kdaj kako funkcijo v upravnem ali nadzornem odboru, je bilo do konca leta 1976 105. V zvezi z Drutvom knjigovodij, Trgovinsko zbornico, Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico je drutvo izdajalo glasilo Gospodarski informator, ki se je leta 1959 preimenovalo v Gospodarske informacije. Tedaj sta postala izdajatelja samo Drutvo ekonomistov in Drutvo knjigovodij (v naslovu oznaevanem kot Drutvo raunovodskih in finannih delavcev). Uredniki: Albin Lobnikar, Risto Gajek, Janko Wolf in Miroslav Bele, Jurij Vuga, Henrik Schmidt, Nace Krumpak, Branko Fale.

DRUTVO RAUNOVODSKIH IN FINANNIH DELAVCEV Takoj po ustanovitvi Drutva ekonomistov so se nekateri lani trudili, da se v njegovem sestavu osnuje posebna raunovodska (knjigovodska) sekcija. Med njimi so bili: Miroslav Bele, Rado Bremec, Slava Faleti, Stane Lavreni, Franc Maroh, Dane Melavc, Aleksander Rojnik, Boo Videnek, Anica Vrear. 2e leta 1958 je tela sama sekcija 984 lanov in preoblikovala se je v samostojno drutvo. Kot predsedniki upravnega odbora so se vrstili: Miroslav Bele (19591962), Slava Faleti (19631964), Rado Bremec (19651972), Milan Luar (1976). Organizacija je bila formalno kot Drutvo knjigovodij podrunica Drutva ekonomistov, leta 1964 se je pa spremenilo v popolnoma samostojno organizacijo in se tedaj preimenovalo v Drutvo knjigovodij. Leta 1973 je imelo e 1.325 lanov in se je tedaj glede na svoj sestav preimenovalo v Drutvo raunovodskih in finannih delavcev. Imelo je svoje podrunice, ki so se deloma spreminjale v samostojna drutva, na vsem celjskem vplivnem podroju. Drutvo je bilo zelo delavno. Teaj se je vril za teajem, deloma v zvezi z Delavsko univerzo, ne samo iz obeh glavnih strok (raunovodstvo, knjigovodstvo), ampak tudi iz posameznih ojih strok. DRUTVO STENOGRAFOV IN STROJEPISCEV Drutvo je bilo ustanovljeno leta 1955. V jeseni 1965 je imelo est teajev. Uilnico je imelo na administrativni oli. Pouevala sta Cirila Petrak in Joe Zupan. Na obnem zboru leta 1965 so izvolili za astno lanico Ivanko Pernatovo, eno upok. sodnega svetnika v Lakem, ki je v mlajih letih s svojim pok. prvim moem prof. Adolfom Robido vzdrevala enoletno Robidovo uilie v Ljubljani. PLANINSKO DRUTVO Po osvoboditvi je bil v okronem ljudskem odboru ustanovljen referat za fizkulturo. Vodja referata je bil in. Boris Lavreni. Na sestanku, ki ga je sklical, so se domenili, naj bo planinstvo prikljueno fizkulturi kot njena sekcija, in sicer v smislu sklepa, ki so ga sprejeli na fizkulturnem sestanku v Ljubljani. V tem smislu se je res osnoval ustrezni planinski odbor, ki se je pozneje obnovil. Celjski planinci so ga zaeli oznaevati kot celjsko podrunico Slovenskega planinskega drutva. Vendar je 7. januarja 1947 pristal na to, da postane posebna sekcija Kladivarja. Toda 6. junija 1948 je bila ustanovljena Planinska zveza Slovenije, hkrati je bil sprejet sklep, da se planinske skupine, vlanjene v fizkulturna drutva, spremene v planinska drutva kot lanice Planinske zveze Slovenije. Kakor v Sloveniji so ustanovili planinske zveze tudi v ostalih republikah, v Beogradu so pa osnovali Planinski savez Jugoslavije. Takoj je bilo obnovljeno celjsko planinsko drutvo, izprva imenovano Planinsko

in alpinistino drutvo Celje, leta 1949 pa preimenovano v Planinsko drutvo Celje. Naloge so bile iste kakor pred vojno. Tudi organizacija je ostala ista. Dela je pa bilo izredno mnogo, kajti po krivdi okupatorja je bilo povsod treba na novo zaeti. Na elu Planinske zveze Slovenije je bil Fedor Koir, v njen odbor so pa izvolili tudi predsednika celjskega drutva prof. Tineta Orla. Drutvo si je e leta 1946 pred dokonnim formiranjem uredilo reevalno slubo. Po nekolikokratnih izpremembah so se v njem izoblikovali naslednji odseki: gradbeni (pozneje ni bil stalen), markacijski, alpinistini, propagandni, prometni (do 1952), smuarski, ki se je leta 1953 izpopolnil v posebno drutvo, gospodarski in mladinski. Na elu odsekov so bili naelniki. Celjskemu planinskemu drutvu se je v Posavinju pridruilo e nekaj drugih drutev, ki so imela bolj ali manj lokalen delokrog: Zabukovica, alec, otanj, Mozirje, Lue, Solava, Gornji grad, Rimske Toplice, entjur. V odboru in drutvenem delu najdemo izpoetka mnogo predvojnih sodelavcev, pridruujejo se jim pa tudi novi, mlaji. Predsednik drutva je bil do svojega odhoda v Ljubljano gimnazijski ravnatelj prof. Tine Orel. Gospodarski odsek so vodili drug za drugim: Filip Vrtovec, Viktor Kodre, Franjo Kopitar, Joe Piki, Bogdan Mirnik, prof. Joe Rotar, Mirko Metrov, knjigovodje Klanjek, Boo Greblaher (hkrati tajnik), Zvone Boi, Duan Gradinik, Marjan Petrak. Gradbeni odbor so vodili (oziroma bili njegovi lani): Franjo Zavran, Slavko Kukovec, Edo Jurhar, Janez Buar, Vlado Flis, in. arh. Janko Hartman. Vodje propagandnega odseka so se sorazmerno hitro menjavali. Alpinistini odsek so vodili: Ciril Debeljak, Stanko Kokoinek, Slavko Lednik, Stane Veninek, mr. Duan Gradinik, Vili Svet, Stane Hudnik, in. Reja, Elza Prezelj. Gorskemu reevalnemu odseku je bil na elu Stane Veninek. Razen v Celju je imel izprva bazo e v Luah, kasneje tudi v Solavi. Markacijski odsek so izpiva vodili razni, izza leta 1952 mu je pa bil stalno na elu Anton Kegu, ki je opravljal delo s svojimi sodelavci iz tovarne emajlirane posode. Za delo z mladino je bil potreben poseben referat. Izprva so mu bili na elu prof. Franc Sirk, Stanko Ocvirk in Vili Svet, kasneje pa Ernest toklas, Zvone Boi in Zofka Petek. Zelo vana je bila naloga gospodarjev ko, ki so se razmeroma hitro menjavali, vendar je vsak izmed pravih planincev za leto, dve ali celo dalje moral prevzeti to breme. Koe (oziroma postojanke) so bile: Kocbekov dom na Koroici, Frischaufov dom na Okrelju, Planinski dom v Logarski dolini, koa v Loki na Raduhi, Celjska koa, Dom pod Tovstom, toilnica Agroservisa v empetru, Gora Oljka, bivak pod Ojstrico.

Vec lanov je v posameznih letih vrilo tudi posle nadzornitva Redna uprava je bila v Celju. Vrili so jo administratorji (administratorje): Zdravko Kova, Irma Lipoldova, Sonja Finkova, Joe Plahuta, Franja Flisova (izza 1959). Raunovodje so bili honorarni. lanstvo je kolebalo: leta 1946 250, 1950 2.804, 1955 1.440, 1961 2.057. V zadnjem letu je bilo med lani: 662 uslubencev, 427 delavcev 3 kmetje, 796 mladincev, 122 pionirjev in 47 ostalih. V posameznih vejih podjetjih so nastale planinske skupine s poverjeniki Mozirska koa na Golteh (1344 m) je med vojno pogorela. Bila je Celju najblie in jo je bilo najlae obnoviti. In. Drago Umek je izdelal glavni nart, podrobnega sta napravila in. Joef Didek in in. Jendo Marek. Leta 1946 je delo steklo ne pri starih koah, ampak na mestu bive Lesjakove bajte. Predsednik Orel je z dijaki pripravil teren. Nato so pnsh delavci. Dne 6. septembra 1947 je bila otvoritvena slovesnost. Naval na koo je bil ogromen. Toda dne 5. julija 1950 je nekdo precej nie iz neprevidnosti zanetil ogenj. Kmalu je bil ves dom v plamenu. Otroko kolonijo, ki je bila v domu, so reili. Sicer je zgorelo vse. Nart za novi dom je napravil in Franc Korent. Konec avgusta 1951 je bil gotov in opremljen s 100 leii Dne 8. septembra je bila ponovna otvoritvena slovesnost. Zopet je bil velik obisk. Dom je imel dobre oskrbnike: Jaka Robnik, Albin Verderber Ivan Zupan, Gustl Tajhmajster, Gigica Nerat. Leta 1951 je drutvo zgradilo smuarsko depandanso. Sredi petdesetih let je obisk zael padati. Nastala je zguba. Ni ni pomagalo, da je drutvo v mihelu otvorilo gostisce. Bile so e nadalje teave tudi z oskrbniki. Kocbekov dom na Koroici (1808 m) je vojno preivel, vendar je propadel. Leta 1946 so ga planinci za silo obnovili. A neznanci so ga oropali. Bil je odprt tudi preko zime, obiskovali so ga smuarji. Obisk je bil precejen, a potrebna so bila pogostna popravila, in teek je bil donos ivil itd. Navadno je imel primanjkljaj. Frischaulov dom na Okrelju (1378 m) se je tudi reil. Ker je bil blizu meje, so ga ele leta 1950 mogli obnoviti. Izprva je bila za dostop v ta predel potrebna propustnica. Majhno depandanso pri domu (brunarico) so imeli v najemu graniarji, ki so se v domu tudi hranili. Leta 1959 je bil dom ponovno obnovljen po nartu in. Kopaa in in Hartmana. Mlaji planinci Edi Jurhar, Janez Buar in Vlado Flis so rtvovali pocitmce. Dne 24. septembra 1961 je bil dom otvorjen. Oskrbniki in za njimi oskrbnica so se za dom lepo brigali. Planinski dom v Logarski dolini je nalo drutvo v razvalinah, a tudi domaije dale na okrog so bile pogane. Planinska zveza je leta 1950 ponudila pomo za obnovo. Tudi tu je napravil nart in. Korent Leta 1951 so zaeli delati. Dne 1. maja 1953 je bila otvoritvena slavnost Dom je imel kapaciteto za 200 gostov in 80 postelj. Obisk je bil imeniten

poleti je bilo pretesno. Ob domu je nastalo e nekaj drugih stavb (med njimi depandansa). Gospodar je bil dolgo prof. Joe Rotar, oskrbnik pa izza leta 1954 Joe Javornik. Dom je bil tudi glavna gospodarska postojanka drutva in ga je reeval iz finannih stisk. Koa na Loki pod Raduho je Savinjsko gozdno gospodarstvo obnovilo in jo leta 1950 dalo v najem Planinskemu drutvu. Bila je pasivna. Leta 1954 jo je prevzelo planinsko drutvo v Solavi. Stara Celjska koa je bila last mesta in tudi e nedograjen dom nad njo. Obina je dom dokonala. Leta 1952 je oboje vzelo v najem Planinsko drutvo, prav tako nekoliko vie leee Rebernikovo zavetie, predvojno namenjeno za mladino, nagnjeno k jetiki. Postojanka je bila vana zaradi nedeljskih izletnikov in smuarjev. Toilnico v empetru je drutvo leta 1954 vzelo zaasno v najem in je donaala dobiek. Goro Oljko je drutvo leta 1954 vzelo v najem in jo turistino obnovilo. Leta 1958 so imele postojanke 51.368 vpisanih obiskovalcev. Izprva, 1947, je drutvo kupilo skromen avtomobil in ga popravilo za prevoz materiala in izletnikov. Leta 1952 je Avtobusno podjetje uvedlo redno progo za Logarsko dolino. Preozka makadamska cesta je sicer izzivala. Velika in naporna je bila skrb za uniena pota. Anton Kegu s sodelavci je leto za letom vril veliko delo. V bliini Celja so leta 1955 obnovili pot skozi Hudiev graben, ki pa ni trajno vzdrevana. Drutvo je tudi markiralo celotno pot XIV. divizije. Alpinisti so se lotevali edalje vejih podjetij, v domaih, a tudi v tujih Alpah, v rni gori, v Makedoniji. Med mladimi so bile rtve: Edgar Lukman (1950), Pavle Blaznik (1954), Vladimir Fajgelj (1955), Stanko Kokoinek (1955), mladinec Kuk (vebanje na Grmadi). Izmed predvojnih alpinistov je bil aktiven mr. Duan Gradinik, leta 1959 sta se s Cirilom Debeljakom povzpela na Mont Blanc. Teaji so plezalce krepili telesno in veali njihovo uvidevnost. rtve je zahtevalo tudi smuanje: Alojzija itnika in Marijo Poljankovo (1950), biologa Mitjo Pehanija (1957). Izmed velikih smuarskih prireditev je bil Herletov memorial posveen spominu na velikega predvojnega smuarja, ki je med vojno postal okupatorjeva rtev. Mladinski odsek je pritegnil nase tudirajoo in delavsko mladino: kraji in dalji izleti, planinski in smuarski stiki z mladino sosednih mladinskih planinskih odsekov. Na obmonem zboru leta 1953 je drutvo podelilo astno lanstvo svojemu dolgoletnemu portvovalnemu sodelavcu Filipu Vrtovcu, februarja 1963 pa predsedniku Tinetu Orlu ob njegovi premestitvi v Ljubljano. Gradinikovo razdobje V februarju 1963 je predsednik drutva Tine Orel, ravnatelj gimnazije, odel na novo slubeno mesto v Ljubljano. lani celjskega Planinskega drutva so si morali izvoliti novega predsednika. Odloili so se

za leta 1919 v Celju rojenega Duana Gradinika, mag. pharm. in ravnatelja Celjskih lekarn, ki je preko svojih prednikov Fedorja, mag. pharm. in oeta modernega slovenskega gledalia v Celju, Armina, ravnatelja slovenske okolike ole in zaslunega olnika, ter Luke, kirurga na Vranskem, izviral iz Kokre, naselja med Kranjem in Jezerskim, kjer je nad poto kom istega imena po prievanju Tineta Orla e danes Gradinikova kmetija. Duan Gradinik je bil tudi e po svojih lastnih izkunjah usposobljen, da prevzame pomembno mesto v organizaciji naega planinstva. Ze kot 13-letni deek je bil z bratom Fedorjem na Koroici. Bil je e gimnazijec, ko je s prijateljem Brankom Diehlom bil v severni steni Planjave. S Cirilom Debeljakom in Stanetom Veninkom je pa plezal po stenah Ojstrice. Pogledal je pa tudi e v iri alpski svet, ko je bil s Cirilom Debeljakom e na Mont Blancu. Imel je iv ut za lepoto planin in za njihov pomen v ivljenju naega loveka in naroda, vivel se je pa tudi v novo situacijo, ki je ob preobrazbi drube od loveka na vodstvenem mestu zahtevala smisel za gospodarstvo, njegove potrebe in razvoj. Leto za letom se je to jasneje videlo. Duan Gradinik je ostal predsednik drutva prav do dananjih dni. Vasih je sicer izrazil eljo, da bi ga zamenjali, vendar pa lani in odborniki drutva tej elji niso ustregli. Dela je bilo zares obilo. Problemi in naloge so se kopiili. Najbliji pomonik mu je bil tajnik. Prvi njegov tajnik je bil idealni Koroec Boo Greblaher, pomonik ravnatelja Zdravstvenega doma dr. Janez Lovina. Ko je Greblaher julija 1968 odel v Maribor, kjer je postal ravnatelj Zdravstvenega doma, je tajniko mesto prevzel Milan Zupanek, upok. pomonik ravnatelja tovarne EMO. Maja 1977 je Zupanek zaradi zrahljanega zdravja odloil tajniko mesto, prevzel ga je Gustav Grobelnik, profesor ekonomske srednje ole. Ker je imel zelo veliko dela v oli, ga je nadomeala Mara Vehovec, ki je bila sicer zaposlena v pisarni. Ko se je Grobelniku breme v oli nekoliko olajalo, se je zopet posvetil tudi drutvenim tajnikim poslom. V novembru 1978 je celotno tajniko delo prevzel Ciril Boi, ki je kot ravnatelj knjigarne Obzorij stopil v pokoj. Boi e danes opravlja poleg tajnikih tudi raunovodske posle. Prva leta je bila v drutveni pisarni zaposlena tudi Franja Flis. Poleg nje je v pisarni delala e omenjena Vehoveva. Raunovodstvo je navadno zahtevalo posebno mo. Kot vrilca raunovodskih poslov se navajata banni uslubenec Kuret in Stisovi, leta 1973 je pa bila za to delo nameena Anica Stoklas. Predstavnik celotnega lanstva in usmerjevalec vsega drutvenega dela je bil upravni odbor, ki ga je volil redni obni zbor. V Gradinikovem razdobju je bil prvi redni obni zbor 7. aprila 1964. Tedaj so bili v upravni odbor izvoljeni: Duan Gradinik (kot predsednik) in Boo Greblaher (kot tajnik), kot odborniki pa: Janez Golob, Pavle Gorian, Franc Pere, Anton Kegu, Stane Veninek, in. Peter Kozi, Zofka Petek, Hubert Herek. S posebnim glasovanjem so bili izvoljeni lani odsekov. Imeli so naslednji sestav: gospodarski odsek: Vlado Flis, Konrad Plavtajner, Vili

Svet, in. Jakob Razpotnik, Janko alamon, Avgust Jagri; markacijski odsek: predsednik Anton Keguj alpinistini odsek: predsednik Lojze Golob; mladinski odsek: predsednik Pavle Gorian; nadzorni odbor: Luka Vrear, Gabriel Prezelj, Milan Zupanek. Alpinistini in mladinski odsek sta si sicer izvolila svoj celotni odbor na lastnem zboru. Seveda so imeli vsi odseki svoje zastopnike v upravnem odboru. V sestavu odbora, izvoljenega 16. februarja 1965, so pri vseh lanih e kar v poetku navedene dolnosti (funkcije), ki so jim bile poverjene. Sestav je bil naslednji: Duan Gradinik (predsednik), Boo Greblaher (tajnik), in. Jakob Razpotnik (gospodar Doma v Logarski dolini), Gabriel Prezelj (gospodar Celjske koe), Vili Svet (gospodar Doma na Okrelju), Enver Bajramovi (gospodar Kocbekovega doma), Hubert Herek (gospodar Mozirske koe), Vlado Flis (gospodar bivaka pod Ojstrico), Franc Poderaj (naelnik gospodarskega odseka), Gustav Grobelnik (naelnik propagandnega odseka), Avgust Jagri (naelnik alpinistinega odseka), Anton Kegu (naelnik markacijskega odseka), Peter Naraks (naelnik mladinskega odseka), Zofka Petek, Franek Pere, Janko Salamon, Bojan Virant, dr. Ervin Mejak, Ivanka Spiler (lani odbora, ki se jim dodeljujejo prilonostne naloge). Nadzorni odbor: Stane Veninek, Milan Zupanek, Konrad Plautajner. Nova lana v navedenem odboru: Franc Poderaj, sodnik, ki je priel s sodia v Trbovljah na gospodarsko sodie v Celju, in prof. Gustav Grobelnik, znan olski in kulturni delavec, ki je zdaj pa zdaj prijel tudi za pero. Na obnem zboru 14. junija 1967 je bil hkrati prav tako izvoljen celotni odbor, vendar dolnosti lanov niso posebej navedene. Sestav: Duan Gradinik, Boo Greblaher, Peter Naraks, Franc Poderaj, Janez Golob, Mirko Vreko, Milan Flis, Daniel Jagri, in. Jakob Razpotnik, in. Franc Razpotnik, Franc Lunik, Pavle Golmajer, Konrad Plavtajner, dr. Ervin Mejak, Ciril Debeljak, Vili Svet, Ferdo Zerdoner, Stane Veninek. Nadzorni odbor: Milan Zupanek, Vlado Flis, Anton Kegu. Skupaj (upravni odbor) 20 lanov. Na enak nain je bila izvedena volitev 14. julija 1968, ki je dala 22 lanov: Duan Gradinik, Boo Greblaher, Franc Poderaj, Slavko Kotric, Dane Jagri, in. Jakob Razpotnik, in. Franc Razpotnik, Ferdo Zerdoner, Stane Veninek, Peter Naraks, Milan Flis, Franc Lunik, Pavle Golmajer, Ciril Debeljak, Konrad Plavtajner, Vili Svet, Enver Bajramovi, Alojzij Javornik, Jaroslava Zupan, Stanislava Kralj. V tem sestavu je tudi predstavnik uslubencev Lojze Javornik, upravnik doma v Logarski dolini. 1977 Duan Gradinik (predsednik), Gustav Grobelnik (tajnik), dr. Joe Cetina, Janez Crepinek, Ciril Debeljak, Gustelj Kraovec, Tone Pasar,

Oto Planko, Franc Poderaj, Mirko Pristovek, Joica Resnik, Mara Vehovec, Stane Veninek, Adi Vreer, Daniel Jagri, Gustav Grobelnik. Nadzorni odbor: Peter Naraks, Konrad Plavtajner, Ernest Stoklas, Janez Kovai. astni odbor: Jernej Gorian, dr. Ervin Mejak, dr. Herbert Zavrnik. Celjsko Planinsko drutvo je bilo med najvejimi drutvi v sestavu Planinske zveze Slovenije. Imelo je lanov: leta 1962 2.179; leta 1963 2.246; leta 1964: odraslih 1.476, mladincev 668, pionirjev 446, mokih 1.412, ensk 1.174, skupaj 2.580. Med odraslimi so prevladovali uslubenci, nekoliko so za njimi zaostajali delavci. Kmetje so pa bili redkost. To je umevno. Saj kmetje ive v prirodi. Iz krajev v gorskih dolinah hodijo v planine na delo, doivljajo marsikaj planinskega, eprav se tega vedno ne zavedajo. Toda iz spisov v Planinskem vestniku vidimo, da so hodili in e hodijo v planine tudi kmeki ljudje iz Slovenskih goric, pa naj so lani drutva ali ne. Najbolj izrazit primer je Erna Meko, mlaja sorodnica znanega pisatelja, ki je sam kot duhovnik ivel v planinskih krajih. Manja drutva: Solava (1953), Lue (1952), Ljubno, Gornji grad, Mozirje, Oljka Polzela, Zabukovica, Lako, entjur (1951), Zree, Slovenske Konjice, otanj, Velenje (1949), alec. Ta drutva so pobrala in zbrala veliko tevilo lanov. Saj jih je sam alec imel leta 1971 704. Toda povezala so se s celjskim matinim drutvom, saj so imela z njim skupne interese in naloge; v prvi vrsti je treba misliti na planinska pota, na planinske postojanke, na reevalno slubo, na pridobivanje materialnih virov. Skupnemu odboru delegatov posameznih drutev je bil na elu pravnik Franc Poderaj, ki smo ga pri matinem drutvu sreali kot gospodarja. V zadnjem asu so pa v samem Celju nastala nekatera samostojna drutva, sicer nujno povezana z matinim drutvom. Prvi sta bili drutvi Emo in Aero (1962). Sledilo je drutvo potarjev, telegrafistov in telefonistov, ki so bili poprej v manjem tevilu povezani z drutvom PTT v Ljubljani, njihovo celjsko drutvo je pa nastalo leta 1970. Leta 1973 so si svoje drutvo ustanovili elezarji v torah. Ta drutva sama nad 1.000 lanov (827 odraslih, 529 mladincev in pionirjev). Bila so povezana z matinim drutvom. V posameznih podjetjih so pa bile skupine, ki so gojile planinstvo: pri Metki, Izletniku itd., bile so bodisi trajne, bodisi obasne. To velja tudi za ole, zlasti za tiste, kjer je bila med unimi momi kaka za planinstvo vneta una mo: na gimnaziji prof. Hriberek, prof. Ivan Kozinc, na ekonomski srednji oli prof. Gustav Grobelnik, na tehniki srednji oli prof. Boo Jordan itd., izvzete tudi niso osnovne ole. Prihajali so ljubitelji planin tudi iz drugih republik Jugoslavije, a tudi iz tujine in se tako nekako oddolevali naim planincem, ki so tudi hodili k njim. Odbor Planinskega drutva se je zavedal iroke odgovornosti.

Planinske postojanke Najblija postojanka je bila Celjska koa. Njen gospodar je bil dr. Ervin Mejak. Koa je pa imela bolj izletniki znaaj. e leta 1964 se navaja, da je imela stalne goste. Kmalu so se pojavile teave z osebjem. Upravnik je celo zginil brez obrauna. enske uslubenke so bile iz osebnih razlogov nestalne. Obisk se je zmanjal. Gospodarstvo je bilo pasivno. Odbor se je moral odloiti, kaj naj napravi. Koa je bila last mesta in drutvo jo je imelo od 1952 v najemu. Bil je pred alternativo, ali naj koo ohrani e dalje v najemu, ali naj jo odkupi, ali naj jo prepusti Izletniku. Odloil se je za zadnjo alternativo. Leta 1968 je Izletniku prodal pravice, ki jih je imel na koi. Neugodno je bilo tudi stanje pri Mozirski koi, ki je nekdaj za drutvo mnogo pomenila. Med vojno je propadla, predsednik Orel jo je dvakrat zaporedoma obnovil. Koa je postala deficitna. Odbor jo je mislil podpreti s tem, da je ustanovil v mihelu toilnico. Toda turisti niso imeli od toilnice nobene koristi. Leta 1967 je odbor poveril Francu Luniku, olniku in znanemu smuarju, nalogo, da prevzame za koo loeno tajnitvo in nadzoruje poslovanje. Stanje so izboljali, ko sta koo vzela v delni zakup Gustav Tajhmajster in ena. Ko se je njun zakup konal, se je stanje zopet poslabalo, drutvo jo je dalo v zakup Izletniku, ki si je medtem ustvaril na 'sosednem Medvedjaku vejo smuarsko postojanko. Leta 1976 je Izletnik koo kupil. Uradni zaznamek o prodaji ima datum 14. junija 1977. Izletnik se je obvezal, da plaa takoj 30 do 40 milijonov din, ostanek, ki je po Langovi uradni cenitvi znaal okrog 119 milijonov starih din, pa leta 1978, pri emer se e vloene investicije Izletnikove vraajo. Pravno je vso zadevo vodil odvetnik Jernej Gorian. Najtrdneja in zanesljivo donosna postojanka je bil planinski dom v Logarski dolini. Planinski dom v Logarski dolini je bil na novo zgrajen takoj po osvoboditvi na temeljih nekdanjega Aleksandrovega doma z velikimi napori tedanjih drutvenih delavcev. V Orlovem razdobju je bil e dvakrat povean in obnovljen. Poslovna sezona je trajala dobre tri mesece. Poslovanje pa je imelo malo skupnega s planinstvom. Dobilo je znaaj restavracije. Ob nedeljah jo je obiskalo do 1.000 dolinskih izletnikov, ki so prihajali z avtobusom oziroma avtomobili. Dom je ve ko 10 let skrbno vodil upravnik Lojze Javornik. Gospodar je bil prav tako dolga leta in. Jaka Razpotnik. Leta 1965 so deloma obnovili notranjost in opremo. Leta 1968 so dom telefonsko povezali z Okreljem. Pri delu so pomagali vojaki obmejnih et (komanda v Mariboru) in uslubenci celjske PTT. V sedemdesetih letih se je drutvo odloilo, da proda dom Izletniku. Kaj ga je privedlo do tega, o tem je predsednik poroal na obnem zboru 5. maja 1977 z naslednjim pojasnilom:

Po novem zakonu o drutvih ne smemo imeti tako velikega obrata. Zakon zahteva, da bi morali formirati TOZD, ki bi posloval po principih, veljavnih za gospodarstvo. Delavnost e ni imela nikakne zveze s planinstvom, ker je sluila le dolinskemu in izletnikemu turizmu. Kot najveji turistini objekt je ostal izoliran v sestavu planinstva. Drutvo ni bilo tako mono, da bi bilo moglo dom obnoviti. Turistino drutvo Izletnik se je v kupoprodajni pogodbi obvezalo, da bo odkupilo tudi Mozirsko koo. Zadnje obveznosti ni izvrilo in je drutvo uvedlo sodni postopek. Na izredni skupini PZS je bilo sklenjeno, da se z iztrkom od prodaje adaptira depadansa in se tako zagotovi prisotnost planincev v Logarski dolini, ostanek prejete vsote pa naj se investira v tovorno inico na Koroico. Upravni odbor je dal takoj v izdelavo nart za adaptacijo depandanse in priel pripravljati dokumentacijo za gradnjo inice na Koroico. 2e leta 1973 in 1975 se je obutilo poseganje mozirske obine v obratovanje. Tedaj je bil dom zaprt samo dva najbolj ostra zimska meseca. Obina je elela, naj bi bil odprt neprekinjeno. Oividno je imela za to interes. Odloitev o prodaji Izletniku je padla na izrednem obnem zboru in na izredni skupini Planinske zveze, ki se je vrila v Celju maja 1976. Da lahko svobodno ukrepa glede depandanse, to si je drutvo izgovorilo v pogodbi. Bili sta dve monosti: da se uredi stara depandansa (nekdanji Tillerjev dom) ali da se zgradi novo poslopje. Po razmotrivanju v Celju in na licu mesta so se odloili za nov dom. Izletnik je prevzel dom 1. aprila 1976, in sicer e na osnovi zaasne pogodbe. Po skupini v maju je bila sklenjena definitivna pogodba. Izletnik je v pogodbi pristal na to, da prevzame tudi uslubence. Vendar je upravnik Javornik stopil v pokoj, uslubenec Germadnik je pa dal odpoved. ensk je bilo est. Imele so monost, ali da ostanejo v domu, ali da gredo na Okreelj ali ostanejo v depandansi. Ob prodaji je bil dom rentabilen. Vpraanje depandanse je pa delalo skrbi. Ker ni bilo narta doline, so skupno ogledali teren. In. Jagri (ki slubeno pripada Razvojnemu centru) je izdelal ve variant. Vpraali so za mnenje tudi projektivni biro v Velenju. Tudi Geoloki zavod v Ljubljani je moral dati svoje mnenje. Dobiti je bilo e treba druge redne izjave. Sklep za novo lokacijo je bil sprejet 16. decembra 1976. Jagriev nart je predvideval nadstropno stavbo z okrog 60 sedei in z okrog 60 skupnimi leii. Neke pomisleke je imela solavska krajevna skupnost. Odbor drutva je naprosil za posredovanje Gustlja Lenarta, sekretarja ZK za Solavo in Lue. Dne 24. februarja 1977 se je vril skupni sestanek glede lokacije. Dne 14. aprila 1977 je dal svoje soglasje e sanitarni inpektor v Mozirju. Nato je ele dala soglasje obina, vendar ji je moralo drutvo predloiti e izjavo o lastnitvu sveta za gradnjo. Za nadzorstvo pri gradnji je odbor doloil Ea Jurharja.

Delo se je zavleklo v leto 1980. Obraunska ocena je znaala 7 milijonov. Vsekakor bo nanjo vplival tudi padec valute. Vana postojanka je bil dom na Koroici. V estdesetih letih ga je pogodbeno upravljal Roman Poljanek, ki je na svoj raun oskrboval tudi toilnico v Podvolovljeku, ki jo je bilo drutvo zgradilo, da krije nujni primanjkljaj na Koroici. Pozneje na Koroici ni bilo rednega vodstva. Drutvo si je pomagalo s tudenti. Blanka Matii je leta 1972 tako skrbno poslovala, da ji je odbor 15. decembra 1972 obljubil meseno tipendijo 800 din, kadar bo od junija do oktobra delala. Dom je doivel vejo adaptacijo leta 1936 po nartih Mirka Meglica, za opremo pa po nartih Herberta Drofenika. Po vojni so bila izvrena veja popravila leta 1959 in 1960. Tedaj so uredili predvsem vodovod, umivalnico in pralnico ter streho. Leta 1970 je drutvo prielo pripravljati vejo adaptacijo. Izdelani so bili narti in predloeni Planinski zvezi s pronjo za dotacijo iz sredstev, ki jih je republiki izvrni svet dodelil Planinski zvezi za obnovo visokogorskih postojank. Nart in dotacije sta bila odobrena. Dela je prevzel podjetnik Vinko Jordan in so se zavlekla do leta 1973. Naravnost neverjetne so bile teave z donosom gradbenega materiala in opreme. Portvovalni oskrbnik se je zelo trudil, da je to uspelo. Nesebino so pomagali delavci Gozdnega gospodarstva, ki so po svojem dnevnem delu prenaali deske, cement, apno itd. iz Podvee do Koroice. Na pomo so prili tudi lani alpinistinega odseka in Gorske reevalne slube in uenci vijih razredov osemletke v Luah, ki so ob portnih dneh pomagali nositi material. Leta 1973 je bil Jordan z obnovo gotov. Odbor se je odloil, da bo na Koroici obhajal 80-letnico drutvene in zvezine ustanovitve. Mozirska obinska skupina je to praznovanje vkljuila v svoj obinski praznik. Oskrbnik je bil e nadalje Roman Poljanek. Ko je priel enkrat pozimi z gospodarjem dr. Joetom etino na Koroico, sta ugotovila da je v dom nekdo vdrl in napravil znatno kodo. Frischaulov dom na Okrelju je bil premajhen zaradi stalnega naraanja izletnikega turizma. Okreelj je dobival bolj in bolj znaaj turistinega podaljka Logarske doline. Zaradi vencev gora, ki ga obdajajo, je postajal bolj in bolj znan kot plezalni vrtec med domaimi in tujimi alpinisti. Sezona se je zadnji as podaljala zaradi pomladanskega smuanja. Oskrba postojanke je postala vedno teavneja, kajti bilo ni nosaev za tolikno koliino potrebnega materiala, vendar je Gozdno gospodarstvo Nazarje pod vodstvom direktorja in. Kozia drutvu omogoilo, da je zgradilo tovorno inico. V letu 1963 se je zaela elektrifikacija doma, pri tem je pomagala skupina prostovoljcev iz EMA. Za postojanko se je zelo brigal gospodar Vili Svet, ki je vodil vsa dela. Andrej lebir je pa bil vesten oskrbnik. Na spomlad 1964 pa ni bilo osebja, cesta je bila zasneena. Oskrbniku je pomagal reiti situacijo alpinistini odsek.

Bife Rinko (Orlovo gnezdo) je drutvo zgradilo leta 1968. Upravo je izroilo najprej Slapniku, nato pa Nadi Malinikovi. V poitnicah sta se pri drutvu zaposlila tudi Slapnikova sinova Boris in Duan. Anici Gradnikovi je pa drutvo dalo leta 1974 tipendijo, da je mogla tudirati na gospodinjski oli. Ker ni bilo mogoe dobiti ljudi, je moralo drutvo leta 1972 dati Okreelj v pavalni zakup Izletniku za zakupnino 25.000 din in proti obvezi, da bo zakupnik poravnal vse obveznosti do Planinske zveze in Gorske reevalne slube. Leta 1972 je drutvo obnovilo staro karavljo na Okrelju za potrebe Gorske reevalne slube. Mladinski odsek je bil delaven kakor dotlej. Vsake poitnice je imel planinsko olo, navadno na Okrelju, kjer je imel priliko tudirati zanimivo planinsko floro in favno (rastlinstvo in ivalstvo). Odsek je prirejal tudi tekme in pohode, zlasti po poteh XIV. divizije in Celjske ete. Leta 1976 so mladinci dobili nalogo, da oistijo Okreelj in Logarsko dolino. Vadili so se tudi v plezanju, vendar so morali biti pri tem oprezni, viveti so se morali v zavest, da je loveko ivljenje dragoceno. Gorska reevalna sluba je vrila svoje delo v skladu s predpisi vrhovnega vodstva, ki je bilo pri Zvezi v Ljubljani. Celjski skupini Gorske reevalne slube je pripadalo ozemlje, v katerem so bila podroja: Menine, Koroice, Okrelja, Oleve, Raduhe, Mozirske (Golte), Kamnika Prevalj. Obveevalnih tok je bilo 15, reevalni material je imel 9 tok. Glavne postojanke so bile: Celje, Solava, Koroica, Okreelj. Sredina postojanka je bila v Celju, imela je 18 aktivnih lanov in 7 pripravnikov. Med lani so bili 4 zdravniki. Med njimi sta bila dr. Herbert Zavrnik (do odhoda v Rogako Slatino) in dr. Joe Cetina (ki je e danes vodilni zdravnik slube in redno obiskuje tudi mednarodne sestanke reevalne slube, ki so vsako drugo leto v Innsbrucku). Med ostalimi lani so 3 intruktorji, Izrednih lanov je pri centrali 9. lani manjih drutev so po vsej Savinjski dolini. Stalne skupine reevalcev so v Celju, otanju, Mozirju, Luah, Solavi. Sluba prireja redno teaje za svoje lane. Leta 1972 so priredili za njene potrebe bivo karavljo na Okrelju. Telefonska zveza sega preko Logarske doline do Okrelja, Klemenkove jame in Koroice. Leta 1972 je obhajala Gorska reevalna sluba 60-letnico centrale in 42-letnico postaje v Celju. Proslava je bila v Luah pod pokroviteljstvom predsednika mozirske obinske skupine. Izredno bogata je bila delavnost alpinistinega odseka. Tu podajam v nekoliko zgoeni obliki prikaz, ki ga je leta 1977 podal na drutvenem obnem zboru vodilni lan odseka Ciril Debeljak. V zvezi s tem pa prehajam k navedbam o poznejih velikih odpravah (v Ande, na Norveko). Alpinistini odsek je sporazumno s predsednikom Orlom e leta 1946 ustanovil komaj estnajstletni Ciril Debeljak. Izprva je bila vnema med mladino zelo velika, pozneje je pa popustila, na to sta vplivali tudi dve veliki planinski nesrei. tevilo lanov je zdrknilo na 10. Vendar so

preplezali severno steno Triglava v slovenski in nemki smeri, poleg tega tudi raz Dedca, bili so v Centralnih Alpah in Dolomitih (Velika Cina in Civeta) in celo v Himalaji (Trisuli 1962, Kangbaen 1965), doma so pa preplezali vzhodno steno Ojstrice, tajersko in Malo Rinko. Stopnja vzponov je zaela hitro rasti. Leta 1971 jih je bilo 138, leta 1972 195. Po teh uspehih so sprejeli za lane 9 pripravnikov, imeli so plezalno olo, na Okrelju so uredili sobo, ki je poleti bila odprta samo njim, pozimi so pa sami poskrbeli, da je bila segreta, bivak pod Ojstrico je sicer zael propadati, zato pa je bila dobro oskrbovana koa na Klemenkovi jami. Sedem mladih je prevzela gorska reevalna sluba. Leta 1973 je tel odsek e 120 ljudi. To leto so bili na Kleku in v Paklenici (Velebit), v Dolomitih in v Franciji, kjer sta bili posebno teki steni v Tour Ronde in E' d' Argentiere. Vseh vzponov je bilo 318, med njimi jih je bilo IV.VI. stopnje 34. Leta 1974 je bilo 355 vzponov, od njih jih je bilo precej VI. stopnje. Zimski prvenstveni so bili vzponi Modec Reek v Turki gori in Duanov steber v Mali Rinki, izredne letne smeri so bile: Streleva pe, Planjava, Turka gora, Rinke. Odprava v Dolomite je dala nekaj izrednih podvigov: Mazzurand v Veliki Cini, Rumeni raz Male Cine, Diretissima v Punta Fridi, Vecio Zacario v Cassin v Picolissimi ter smer Cassin Rati v Zapadni Cini. En lan se je udeleil odprave na Kavkaz, kjer je plezal smer Kinsitskega v Pik urovskem. Vsi ti vzponi so bili VI. stopnje, med njimi je bilo ve odlinih ponovitev. Leta 1975 je tel odsek 25 lanov in pripravnikov. Vzponov je pa bilo 409. Med jugoslovanskimi alpinistinimi odseki je zavzel celjski 3. mesto. To leto je bilo 11 prvenstvenih vzponov. Najpomembneji so bili: Sandy Visiak v Triglavu, varianta v Travniku, Kamnika smer in Rumena zajeda v Koglu v Kamnikih Alpah, Bohinjska smer in opov steber v Triglavu, Spominska smer v Ojstrici, Ljubljanska, Misuraka in Brahmova smer v Ania Kuku, Periev steber v Veici in Beli raz Dedca. Drugi prvenstveni vzponi: Beli raz Rjavkega vrha, Centralna v Turki gori, Direktna v Strelevi pei, zimska Debeljakova v Mali Rinki, Direktna v Mrzli gori, Beli raz Dedca in Debeljakova varianta Iglieve v Mali Rinki. Leta 1976 je bilo 756 vzponov, kar je nekaj izjemnega v zgodovini alpinizma v Sloveniji. Vzponi so bili od II. do VI. stopnje, med njimi je bilo 35 letnih in 6 zimskih prvenstvenih ter 14 zimskih plezalnih vzponov. Med prvenstvenimi vzponi so bili: celjska smer v juni steni Punta Frjde v Dolomitih, Propeler v Ania Kuku v Paklenici, celjska smer v Kuku, preenje sten Kria v Rinki. Med zimskimi novimi smermi so posebno pomembne: pustna smer v Mrzli gori, celjski steber in Cicova pe v Mrzli gori. Samostojne odprave: Klek 20.30. maja, 4 plezalci, 12 vzponov, od tega 3 vzpona VI. stopnje. Paklenica 25.28. aprila ter 26.30. novembra, skupina 15 plezalcev, ki so ponovili 20 smeri, od tega jih je bilo V. in VI. stopnje 13.

Dolomiti v Italiji v skupini Treh Cin od 21.28. avgusta, 11 plezalcev. Preplezali so 37 smeri, tri diretissime v severnih stenah Velike in Zapadne Cine, med njimi spominsko francosko, ki spada med najteje v Evropi in ima oceno VI A4, prvo slovensko ponovitev Eggerjeve v Mali Cini ter Sake superdiretissime v Veliki Cini. Tako uspene ekipe, ki je bila sestavljena od lanov in pripravnikov, pod stenami Cin e dotlej ni bilo. Tako je ugotovil kronist Alpinistinih novic v ljubljanskem Delu. Francoske Alpe 24.31. julija, 6 plezalcev. Preplezane smeri: preenje Mont Blanca, severni greben Aig' du Peigne, angleka smer v Aig' du Blatier, Rebuffajeva smer v juni steni Midija, noni vzpon v Gervassutijevem ozebniku Mont Blanca in Santinelle Rouge v Brenvi. Tempo teh vzponov z izredno kratkim asom je pokazal vrednost in kondicijsko pripravljenost celjskih navez. Odprava v Wilder Kaiser 26.31. julija, 4 plezalci. Preplezane smeri: severni raz Predigstuhla, Schiile Diem, Lacner Langer v zahodni steni Predigstuhla, Griesnerjev kamin v Mitterkaiserju, Diilferjeva smer v Fleischbanku in kamini Klammer v Totenkirchlu. Smeri od IV. do VI. stopnje preplezane v deju in spolzki skali. Odprava je bila oglednega znaaja, ker je odsek nameraval e isto leto v to znano gorsko skupino z monejo postavo. Grossglockner 20.26. julija, 13 plezalcev. Opravljen ledeniki teaj na Pastirici (Pasterzen) ter vzpon na vrh. Namen teaja je bil vzgoja mladih v letnem plezanju in spoznavanju kombiniranih stenskih razmerij. Julijske Alpe, vaneje smeri z oceno V. in VI. stopnje: Aschenbrenner v Travniku, JLA v isah, raz Jalovca, direktna in skalaka v piku; v Triglavu pa: Gopov steber, Peternelova, Skalaka in Prusik alajeva smer. Savinjske Alpe, smeri V. in VI. stopnje. Vse smeri v Koglu, Lahova in Hunikova v Veici, vse smeri v Dedcu, vse smeri v Ojstrici, vse smeri v tajerski Rinki (tudi prva ponovitev Golubove), smer svedrov v truci in steber Kria. Odsek je tel 16 lanov (med njimi 11 aktivnih plezalcev) 12 pripravnikov (med njimi 8 aktivnih plezalcev) in 11 teajnikov, skupaj 39 sodelavcev. Franc anek je zbral pri tokovanju za kategorizacijo najvije tevilo tok v Sloveniji; mladi Franek Knez je kot posameznik nabral najvije tevilo vzponov v enem letu 76. Plezal je torej vsak prosti dan v letu, v najtejih smereh doma in na tujem, dobil pa je za to od odseka povrnjenih 15 voenj v hribe in nazaj. Preplezane so bile najteje smeri v naih Alpah, ki so poprej e mnoge odbile. Odsek je imel redne tedenske sestanke s predavanji in pomenki. Plezalna ola je bila vsako leto. Oskrboval je transport materiala, skrbel za ogrevanje zimske sobe na Okrelju, v omarici v Stanetovi ulici je nameal razglase in objavljal vesti v Alpskem kotiku v Novem tedniku. Predsednik je bil Ciril Debeljak, namestnik Janez Crepinek, tajnik Cvetka Zevnik, gospodar Franc anek, zadolenca za evidenco kartonov

za kategorizacijo Marjana Sah in Fanika Rebernik, zadolenec za zimsko sobo na Okrelju Vlado Prevolek, za bivak pod Ojstrico Greka Kramer in Igor Gomze. Od TKS (Telesno-kulturne skupnosti) je leta 1976 odsek prejel 54.000 din. Nekaj je dalo Planinsko drutvo Celje, nekaj Toper in nekaj Planinsko drutvo Rimske Toplice. Mnoge izdatke so krili lani sami. Leta 1977 sta se 2 kandidata pripravljala za odpravo na Mont Everest ki je sledila leta 1979, en lan je pa tik po obnem zboru leta 1977 odel z odpravo, namenjeno na vrh Gaebrun (8068 m) v Karakorumu. Naelnik je po svojem dolgem poroilu, katerega bistva sem tu podal, prosil za razreitev - po 30 letih dela in 700 plezalnih vzponih, vendar je se bil potreben pri pripravah za odpravo v junoameriki Peru. Kakor je znano, se ob zahodni obali June Amerike vleejo od severa proti jugu visoki Kordiljeri (ali Andi). Tik ob morju so Zahodne, na vzhodni strani (ob brazilski in bolivijski meji) pa Vzhodne Kordiljere (Cordihera occindental in Cordiliera oriental). V sklopu teh dveh dolgih, dolgih slemen je nekaj krajih. Med njimi so v sklopu Zahodnih Kordiljerov Beli Kordiljeri (Cordilliera Blanka) V teh Kordiljenh je gorska skupina Huascaran z najvijim vrhom 6768 m Glavno mesto Lima je ob morju. Potnik, ki hoe iz Lime v obmoje Huascarana, se najprej pelje preko slemena na planoto, kjer se obrne proti severu v dolino po kateri tee gornji Maraiion, po tej dolini prispe pod skupino Huascaran. ^ Odprava za ta veliki podvig se je zaela v decembru 1977. Pokroviteljstvo je prevzela obinska skupina. Sestavil se je pripravljalni odbor, ki ga je vodil podpredsednik Ai, v pomo mu je bil tudi Ale lic Strokovno-tehnini svetovalec je bil Ciril Debeljak. V odboru so e bili Janez Lenasi, Mile Zupani, Duan Gradinik, Miran Krmanc, Franc Gazvoda. Proraunski stroki so bili doloeni z vsoto 400.000 din. Priprave so trajale 5 mesecev (dokumentacija, devize, transport hrane). Popolno oblailno opremo je izdelal in poklonil Toper, zdravila je dala lekarna. V Limi so bili pripravljeni na uslugo: na konzul Kali, limska sekcija kluba Club Alpino Italiano s svojim predsednikom Salvettijem. V sestavu odprave so bili: Franc anek, 30 let, mizar, predsednikdr. Joe Cetina, zdravnik, 51 let, podpredsednik; Janez Crepinek, 23 let graficar v Aeru; Mio Culk, 24 let, rudnik in elektrarna Velenje; Franek Knez, 23 let, avtoliar v EMU; Aco Pepevnik, 19 let, trgovski pomonik, entjur; Joe Zupan, 24 let, trgovski pomonik, Kovinotehna. Odprava je bila na poti v maju in juniju 1978. Z avionom je preko Zedinjenih drav dospela v Limo. Sreno je dospela pod Huascaran Izvedla je ve vzponov. Trije lani so rabili zdravniko in prehodno bolniko pomo. Sicer so se pa sreno vrnili. Vsi so poroali o svojih doivetjih med odpravo v Planinskem vestniku, najobseneje zdravniki svetovalec in pomonik ter hkrati plezalec dr. Joe Cetina, ki je po povratku obseno pisal v celjskem Novem tedniku in nato e v Planinskem vestniku.

Bilo je bogato doivetje in ploden planinski podvig. 2e v naslednjem letu (1979) sreamo udeleence kot plezalce v naih gorah in tudi o tem so kot dopolnilo poroali v Planinskem vestniku. 2e leta 1979 so celjski alpinisti mislili na nov velik podvig. Odloili so se na Norveko. Dobro so se pripravili. Doma so se preskrbeli s hrano in materialom, kajti vedeli so, da so cene na Norvekem astronomske. V odpravi so bili alpinisti in alpinistke (nekateri med njimi so bili e v Andih): Duan Glaar (vodja), Franc anek, Janez repinek, Ale Dolan, Bojan Srot, Ale Stopar, Aco Pepevnik, Brane Povek, Stojan Verdnik, Marjana ah in Meta Meh, skupaj 11 oseb. Na pot so odli 15. junija. Skozi Avstrijo, Nemijo in Dansko so se vozili s starim kombijem in Peugeotom. oferja sta jih sreno pripeljala do danskega Frederikshavena. Od tam jih je trajekt prenesel v vedski Goteborg. Od tod jih je vlak prepeljal do norvekega Osla in dalje skozi Dombas v dolini Gutbrandstal, od koder tee manja reka proti fjordu Romsdal, v katerega se pri mestu Andalsnes izliva. Tu se fjord globoko zareza v kopno, obdaja ga pa gorsko sleme Romsdal, v katerem je ve znailnih blizu 2500 m visokih gor z zelo strmimi stenami. Odprava si je tabor postavila med stenama Trollting in Ramsdalhom. Bila je megla in deevalo je. Na lepe vreme so tam akali e Finci in Amerikanci. Vendar so se nai alpinisti v raznih smereh dvignili v stene, pri emer so ugotovili, da so krhke in polzke. Plezali so ve dni. 2rtev niso imeli. Z bogatimi doivetji so se vrnili domov, hvaleni naemu konzulu Ivanu Andrejau, ki jih je podprl tako finanno kakor organizacijsko. (Po lanku Cirila Debeljaka v Novem tedniku, 31. julija 1980, str. 30.) Dve proslavi Leta 1968. Ob 75-letnici ustanovitve matinega drutva in Savinjske podrunice. Obojna proslava je bila v Logarski dolini. Priprave je izvedlo celjsko Planinsko drutvo. Njeni lani so si razdelili nalogo za pripravo. Na Logarjevem travniku, 1 km pred domaijo, so uredili tabor, pripravljen, da sprejme okrog 1.500 udeleencev, ki bi hoteli tu preiveti kak dan ali ve. Za proslavo sta bila doloena sobota 3. in nedelja 4. avgusta. Sobota je bila doloena za kulturne prireditve in zabavo. Bilo je lepo, eprav je hudo nagajalo slabo vreme. Nedeljske proslave se je udeleilo okrog 800 ljubiteljev gora. Prili so iz vseh krajev nae domovine, prispele so tudi delegacije planinskih organizacij iz Sovjetske zveze, ehoslovake, Italije, Nizozemske, Avstrije in od drugod. V nedeljo se je zaelo slavnostno zborovanje ob 10. uri. Po otvoritvi je gledalinik Pavle Jerin prebral poziv, s katerim je Slovenski narod leta 1893 povabil ljudi na zbor, na katerem so ustanovili Slovensko planinsko drutvo.

Nato so sledili govori. Predsednik obinske skupine Joe Doberek, je pozdravil zbor v imenu obine Mozirje in vseh prebivalcev Gornje Savinjske doline, dr. Marijan Brecelj je govoril v imenu Planinske zveze Jugoslavije, dr. Miha Potonik pa v imenu Planinske zveze Slovenije. Vsi trije so ocenili pomen Planinske zveze in njenih drutev, med njimi zlasti tudi celjskega, za na narod, za njegov razvoj in kulturni napredek celote in posameznikov. Ob zakljuku proslave je lanica Slovenskega ljudskega gledalia iz Celja recitirala verze, spominjajoe na delovanje Zveze in drutva. Moki pevski zbor iz Kamnika je zapel, elezniarska godba iz Maribora je pa zaigrala. Med tevilnimi gosti so bili: predsednik ljudske skupine Slovenije Sergej Kraigher, podpredsednik izvrnega sveta dr. Franc Hoevar, predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Tone Bole in drugi. Ob zakljuku so poslali pozdravno pismo predsedniku Titu. Nato se je razvilo e rajanje, izraajoe lepa in vzviena ustva, ki so jih vzbujale ure, prebite v prekrasnem domaem planinskem svetu. Drugo tako slavje je bilo avgusta 1973 ob otvoritvi obnovljenega Kocbekovega doma na Koroici. TURISTINO DRUTVO CELJE CELJSKA TURISTINA ZVEZA Leta 1941 je okupator prekinil delovanje drutva in mu zaplenil vse premoenje. Takoj po osvoboditvi je drutvo spet prielo z delom. Predsedoval je Anton Lenik, tajnik je bil Maiio Subic, sin nekdanjega predsednika drutva Iva ubica, odborniki pa so bili Slavko Zorko, Lojze Rihteri, Adolt Sadar, Joe Pelikan, Viktor Godnik in e nekateri drugi. Dne 5. septembra 1945 je bila v Celju turistina konferenca, dne 9. oktobra pa je bil ustanovni zbor celjske podrunice Turistinega drutva Slovenije, ki sta se ga udeleila kot delegata osrednjega odbora Joko Sotler in Hugo Weiss. Za predsednika je bil izvoljen Zmago Likar; ko je naslednje leto odel iz Celja, je prevzem predsedstvo Adolf Sadar, od leta 1950 dalje pa je bil predsednik Riko Presinger. V prvih povojnih letih se drutvo ni moglo prav raziveti, eprav je storilo marsikaj za obnovo celjskega turizma. Novo in uspeno razdobje se je zaelo leta 1952, ko je bil za predsednika izvoljen Rado Jenko, za tajnika Slavko Zorko, za gospodarja Lojze Rihteri, za blagajnika Viktor Godnik, za odbornike pa in. Bla Pristovek, prol. Zoran Vudler, Rudolf Pibrovec, Stojan Holobar, Joe Pelikan, Slavko Zorko, Riko Presinger, Slavko Kukovec, Cvetko uka in e drugi marljivi javni delavci, od katerih najdemo nekatere e danes v upravnem odboru. Na naslednjih obnih zborih je bil spet izvoljen za predsednika Rado Jenko, pa tudi odborniki so se le postopoma menjavali. Leta 1972 je obni zbor izvolil za predsednika Marjana Aia, za podpredsednika prof. Zorana Vudlerja, ki vsa leta drutveno dejavnost tudi operativno vodi, poleg starih ve novih odbornikov, Rada Jenka pa za astnega predsednika.

Drutvo je v prvi vrsti skrbelo za olepavo mesta. Med drugimi so obnovili Vodni stolp ter sodelovali pri raznih obnovitvenih delih v mestu. Posebna komunalna komisija, ki ji je predsedoval Vinko Steiner, je dvakrat na leto obhodila vse mesto, nato pa s posebnimi pismi opozorila vse lastnike hi in drugih pritiklin, kjer je opazila nepravilnosti. Veinoma je pri tem uspela. Drutvo je tudi obinsko skupino opozarjalo na nepravilnosti. Tudi to je bilo koristno. Vsako leto je drutvena komisija ocenjevala najlepa okolja hi, balkonov, oken, vrtov s cvetlicami in podelila eno zlato, dve srebrni in ve bronastih vrtnic, ki jih je izroila skupaj s pismenimi priznanji na veliki javni turistini prireditvi. Ve let je drutvo vzdrevalo izletie na Griku, nekaj let pa tudi Mlinar j evega Janeza. Posebno skrb je drutvo posvealo Staremu gradu. Ni ga samo ouvalo, da ni nadalje propadal, ampak je tudi skrbelo za laji dostop in prijetneji izgled. Takoj po vojni je zasulo lijake, ki so jih povzroile bombe na njegovem dvoriu. Nato je popravilo dohode, da je bil Stari grad e leta 1946 dostopen. V naslednjih letih je zavarovalo obzidje, ki je e mono razpadalo. Na Friderikovem stolpu so popravili vse vogale, iz katerih je bilo iztrgano rezano kamenje. Mestoma je moralo to napraviti tudi na palasu. To delo je po naroilu drutva izvrilo podjetje Beton. Vsa druga dela je opravila lastna gradbena ekipa, ki jo je vodil stavbni mojster Bincl, nadzoroval pa pokojni dolgoletni drutveni gospodar Alojzij Rihteri. Kasneje je drutvo zgradilo e stopnice kot dostop z osrednjega dvoria k stanovanjskemu delu gradu in k palasu. S svojo gradbeno ekipo je po nartih Iva Kovaia v bivem glavnem stanovanjskem poslopju (palasu) zgradilo tudi gostinski objekt, ki je zael obratovati leta 1957. Na pobudo zaslunega drutvenega delavca, mojstra Pelikana, je zgradilo tudi Pelikanovo pot, ki je dobila mojstrovo ime; je sicer nekoliko bolj strma od prejnjih poti, toda mnogo kraja in slikovita. Vsa leta je drutvo skrbelo za to izredno postojanko, ki je imela leta 1979 e nad 160.000 obiskovalcev, od teh tudi precej inozemcev. Grad je odprt vse leto, Friderikov stolp pa od aprila do novembra. Za red in istoo ter za Friderikov stolp je 20 let skrbel vestni sodelavec Rudolf Kumar, od leta 1978 dalje pa Tone Jezernik. Leta 1967 je drutvo izvedlo generalno adaptacijo gostia. Nadzidalo je prvo nadstropje in mu dodalo streho. Narte za ta dela je napravil in. arh. Janko Hartman. Pred tem so odprli velika okna na zapadni strani in ustvarili prekrasen pogled iz gostinskega prostora na Celje. Gostinski prostor so povsem na novo opremili. Dela je izvrilo Zidarstvo Pilih s svojimi kooperanti. Dne 8. marca 1968 je obnovljeno gostie zaelo znova poslovati. Vsa dela, izvrena dotlej, so drutvo stala ve deset milijonov. Do obnove je gostie poslovalo kot samostojna gospodarska organizacija. Po obnovi ga je drutvo vodilo v lastni reiji, in sicer uspeno. Ko pa predpisi tega niso ve dovoljevali, ga je drutvo dalo v najem najboljemu ponudniku, podjetju Mera, ki gostie e danes upravlja. Sicer se pa drutvo skrbi za Stari grad ni odreklo. Leta 1969 je ustanovilo posebno komisijo pod predsedstvom kustodinje prof. Mokonove z nalogo, da zbere gradivo in uredi na

Starem gradu majhen muzej. Istega leta je izvolilo poseben gradbeni odbor, ki mu naeljuje Slavko Kukovec. Do leta 1975 je samo drutvo skrbelo za Stari grad, s tem letom pa se je vkljuil v sistematina sanacijska dela celotnega grajskega kompleksa celjski Zavod za spomeniko varstvo pod vodstvom prof. Anke Akerc in dr. Ivana Stoparja. Leta 1980 bo cesta na Stari grad predvidoma asfaltirana tudi v zgornjem odseku, kar bo obisk e povealo. Pomemben je dele drutva tudi na drugih podrojih, predvsem pri pospeevanju turizma. Od leta 1952 do 1980 so izdali okoli 400.000 izvodov prospektov, 5 mestnih nartoy, 90.000 razglednic. Leta 1961 je zaelo drutvo izdajati svoje glasilo Lepo mesto, ki izhaja brez prekinitve in obravnava najrazlineje probleme, ki se tiejo turizma ter mesta in njegovih prebivalcev. Leta 1965 je drutvo ustanovilo turistini urad, ki daje informacije, prodaja publikacije in spominke itd. Pridno skrbi za vodstvo po mestu. Drutvo prireja strokovno vodene izlete po domovini in inozemstvu, nadalje turistina predavanja, zabavne in kulturne prireditve, a tudi gledalike in glasbene ter portne prireditve. Od ustanovitve do leta 1980 je drutvo organiziralo nad 200 prireditev in predavanj. Sedem let je uspeno pripravljalo poletne prireditve, ki jih je kasneje prevzela poklicna ustanova. Med drutvenimi prireditvami omenimo vsakoletni turistini teden in valkov veer, ki je najbolj kvalitetna in najveja druabna prireditev v Celju. Drutvo sodeluje s Celjsko turistino zvezo, ki je bila ustanovljena leta 1954 in skrbi za skladno delovanje vseh turistinih drutev (27) na irem celjskem obmoju ter sodeluje v turistini propagandi in informacijski slubi. Zveza izdaja od leta 1968 dalje svoje glasilo Turistine objave, vsako leto pa svoj Turistini koledarek informator. Doslej je izdala e 19 propagandnih publikacij v skupni nakladi nad 1,000.000 izvodov. Poleg Turistinega drutva Celje je treba omeniti e Celjsko turistino zvezo, ki zdruuje 27 turistinih drutev in Obinsko turistino zvezo Mozirje. Drutva so (v oklepaju je navedeno tevilo lanov): TD Bistrica ob Sotli (62), TD Braslove (124), TD Celje (915), TD Dobrna (163), TD Frankolovo (87), TD Jurkloter (31), TD Kozje (72), TD Lako (284), TD Planina (50), TD Podetrtek (66), TD Prebold (91), TD Rimske Toplice (62), Rogaka Slatina (414), TD Strmec (43), TD empeter (118), TD entjur (46), TD marje (62), TD otanj (31), TD Velenje (154), TD Vransko (61), TD Vojnik (114), in TD alec (26), na obmoju Gornje Savinjske doline pa: TD Gornji grad (130), TD Ljubno (90), TD Mozirje (170), TD Lue (130) in TD Solava (40). Tako zdruuje Celjska turistina zveza vsega skupaj 27 drutev s 3.646 lani. Drutvena turistina dejavnost je dobro organizirana, v razvoju turizma na celjskem obmoju pa je odigrala vidno vlogo. Leta 1960 je Turistino drutvo zaelo izdajati svoje glasilo Lepo mesto, ki budno spremlja nao kulturno sedanjost, se ozira tudi na preteklost in bo za bodoe rodove vaen zgodovinski vir.

HORTIKULTURNO DRUTVO Hortikulturno drutvo je rodila tenja po zdruitvi s prirodo in uivanju njenih lepot. Drutvo je nastalo dne 15. novembra 1961. Tedaj se je v eni izmed sob obinskega ljudskega odbora zbrala mnoica povabljenih z namenom, da drutvo ustanove. Do konca so ostali: Ludvik Dermol, Franc Korber, Ivan elar, Ivan Zupan in Janko Prislan, ki so se kot pripravljalni odbor dogovorili glede okvirnega programa drutva in glede osnutka njegovih pravil. Po tirih sestankih so sklicali ustanovni obni zbor na dan 25. aprila 1962. Tedaj so e imeli prijavljenih 45 lanov, vendar na obni zbor niso prili vsi. Izpoetka je lo teko. tevilo lanov je le polagoma raslo. Ko so pa ljudje videli, da drutvo pridno in smotrno dela, so pristopili. Leta 1964, ko je bil drugi obni zbor, je imelo drutvo e 200 lanov. Do danes, po petnajstih letih, je evidentiranih lanov 748. Med njimi je znatno tevilo pravih ljubiteljev vrtov in ro. Nad 400 lanov je e prekorailo 50. leto, med njimi jih je bilo 32 rojenih pred letom 1900. Med lani je 73 e aktivnih ali upokojenih vzgojiteljev, kar je gotovo razveseljivo dejstvo. Vzgojitelji se e niso odrekli ljubezni, ki jih je v preteklosti tako intenzivno vezala na sadjarstvo, vinogradnitvo in vrtnarstvo. V petnajstletnem razdobju je drutvo organiziralo 70 veerov, na katerih se je zbralo 3.870 poslualcev. Predavatelji so se trudili, da dado poleg estetskih uitkov svojim poslualcem tudi praktine pobude. Zelo uspene in poune so bile tudi tevilne drutvene ekskurzije po domovini in tujini. Bile so redno povezane s kako hortikulturno ali podobno znamenitostjo. Drutvo je tudi redno skrbelo za dobro strokovno vodstvo. Udeleenci potovanj so videli in doiveli Nizozemsko, Grijo, panijo, Rim N e a p e l j . . . Obiskali so razstave doma in v tujini; v Mariboru, Zagrebu, Cerkljah, Ljubljani, Jesenicah, v Gradcu, Tullnu, Locarnu, Genovi, Padovi itd. Vseh izvedenih potovanj je bilo 80 46 doma, 34 v tujino s 5.355 potniki. Kdo se je udeleil kakega drutvenega potovanja, se ga spominja s priznanjem in zadovoljstvom. Vsa potovanja so bila organizirana s sodelovanjem Izletnika, ki je dajal na razpolago avtobuse. Dolgih pet let je bil glavni pobudnik in vodja teh potovanj Franc Budin. Drutvo je pa tudi dajalo pobude za neposredno delo v vrtu. V ta namen je vekrat priredilo ogled zelenic, cvetlinih in drugih nasadov pri vrtnarski oli v Medlogu, pri emer so dajali obiskovalcem koristne napotke strokovnjaki: drutveni tajnik Janko Prislan, zasluni olski upravitelj v. p., vrtnarski tehnik Franc Korber, bivi dolgoletni predsednik, vrtnarski tehnik Joe Benina, sedanji predsednik, in. Slavko Ale, uslubenec vrtnarske ole, in. Tone Janek, uslubenec semenarne, in dr.

Hortikulturno drutvo sodeluje z Zvezo turistinih drutev v Celju in z raznimi sorodnimi drutvi v blinji in daljni soseini. Poleg posebnih nalog je obni zbor doloil izdatno strokovno vrtnarsko pomo Posoju. Znailno je, da se je v petnajstletnem razdobju menjalo v upravi samo 44 oseb. Sedanja uprava teje 20 lanov v upravnem odboru in 3 v nadzornem odboru. Dne 16. decembra 1976 izvoljeni lani upravnega odbora: in. Slavko Ale, uslubenec vrtnarske ole; Rado Ambro, uslubenec Metke; Joe Benina, vrtnarski tehnik; Franc Budin, trg. upokojenec; in. org. dela Ludovik Dermol, Vrtnarstvo, Medlog; Ivan Fege, upokojenec; in. Tone Janek, uslubenec semenarne; Franc Korbar, vrt. tehnik v p.; Rudolf Kranjc, upokojenec; Jocia Motoh, uiteljica v p.; Karel Pokelek, upokojenec; Janko Prislan, olski upravitelj v p.; Ivan Selar, uslubenec; Joko lander, pravnik; Ivo Umek, upokojenec; Mimica Volavek, upokojenka; Joe Vovk, vrt. tehnik, vrtnarska ola; Milka Vovk, gospodinja; Ivan Zupan, upokojenec; Pavlina Zohar, upokojenka. Nadzorni odbor: Joko lander, Ivan Selar, Joica Motoh. Med navedenimi so od ustanovitve drutva v odboru: Franc Korber. Janko Prislan, Ivan Selar, Ivan Zupan; od leta 1966 je lanica Joica Motoh; od 1965 je pa lan odbora Franc Budin. GASILSTVO Okroni odbor OF je takoj po osvoboditvi poskrbel za obnovo gasilskih et. Dne 15. junija 1945 so se po nalogu Narodne milice sestali predstavniki gasilskih drutev Celja in vsega okroja. Ustanovili so Gasilsko tajnitvo Celjskega okroja in mu doloili za naelnika Karla Kotomaja. Dne 6. julija sta delo gasilskega tajnitva prevzeli okrajno gasilstvo za mesto Celje in Celje-okolico. Vodstvo je imel izprva Dolfe Bervar (prvo leto kot referent, drugo leto kot okrajni gasilski poveljnik), nato pa Karel Kotomaj. Medtem so se konec leta 1947 izoblikovale tri gasilske zveze: Celje-mesto, Celje-okolica in otanjMozirje. Ljudska skupina LRS je 19. maja 1948 izdala zakon o prostovoljnih gasilskih drutvih. Obni zbori okrajnih gasilskih zvez so bili konec leta 1948. Prvi predsednik Okrajne gasilske zveze za Celje-okolico je Feliks Smola, poveljnik pa Franc Ravnak; prvi predsednik Mestne gasilske zveze Celje je bil Joe Kunej, poveljnik pa Pavel Javornik. Ko se je okraj Celje-mesto kot mestna obina leta 1954 prikljuil okraju Celje sta se gasilski zvezi Celje-mesto in Celje-okolica zdruili v Okrajni gasilski zvezi Celje, v kateri je bilo vkljuenih 114 drutev. Ko se je okraj otanj prikljuil okraju Celje, se je na obnem zboru Okrajne gasilske zveze Celje 17. julija 1955 celjski okrajni gasilski zvezi prikljuila tudi biva okrajna gasilska zveza otanj, ki je imela tedaj 28 drutev. Za prvega predsednika razirjene zveze je bil izvoljen Drago Komeriki, za podpredsednika Milo Volk, za poveljnika Tone Spes, za

njegovega namestnika Rudi Bovha, za sekretarja Franjo Mauer, za blagajnika Vinko Jordan, za vsako obinsko zvezo e po en lan. V tem asu so nastale velike obine in na navedenem obnem zboru 17. julija 1955 so se oblikovale obinske gasilske zveze, izmed katerih je vsaka imela ve gasilskih drutev, z izjemo Planine, ki je imela samo eno drutvo. V letu 1956 je zvezna ljudska skupina izdala zakon o varnosti pred poari. Na osnovi tega zakona je bil pri okrajnem ljudskem odboru ustanovljen sklad. To je bil organizacijski okvir za delovanje posameznih gasilskih drutev. Ze pred sprejetjem zadnjega zakona so gasilska drutva okraja poleg manjih preizkuenj doivela izredno veliko preizkunjo ob veliki poplavi, ki je prizadela Celje in dolinske dele obine v noi med 4. in 5. junijem 1954. Treba je bilo reevati ljudi, njihovo in drubeno premoenje. Na pomo so prila tudi drutva iz sosednjih okrajev: Maribor, Kamnik, Trbovlje, Ljubljana, tudi iz Zagreba so poklicali na pomo cisterno. V celoti je pri reevanju sodelovalo 1.734 gasilcev. Delali so ve dni. Vodstvo je vril poseben tab. Operativni vodja mu je bil Tone pes, referent PLZ Franc Rigler, adjutanta Franjo Mauer in Tone korjanc, poverjenik za prehrano Dolfe Bervar in Konrad Mulej, lana taba Mihael Jelen in Joe Kunej. Poleg Celja sta bila prav posebno prizadeta kofja vas in Vojnik. Tu je vodil reevalno akcijo Milan Klemeni, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, z mariborskimi gasilci. Okrajna gasilska zveza Celje je leta 1958 (o priliki obnega zbora 31. marca) zdruevala 11 obinskih zvez s 154 drutvi in 5.597 lani. Drutva so imela 122 gasilskih domov, 201 motorno brizgalno in obilo drugega orodja in opreme, ki pa je bila ponekod v takem stanju, da je bila potrebna zamenjave. To velja tudi za gasilska vozila in motorne blagajne. Strokovni vzgoji lanov je Okrajna gasilska zveza posveala posebno pozornost. Z ukinitvijo okrajev leta 1965 se je poveala skrb obinskih gasilskih zvez. Organizacijski okvir za gasilska drutva se je torej menjaval in se je ustavil pri obinskih gasilskih zvezah, neposredno podrejeni Republiki gasilski zvezi.
Gasilsko drutvo Celje mesto

je bilo treba po osvoboditvi na novo ustanoviti in organizirati. V resnici se je to zgodilo e med okupacijo. Dne 7. maja 1945 je pod vodstvom Filipa Culka prevzelo javno slubo. Prvo preizkunjo je prestalo v noi med 9. in 10. majem, ko so gorela med Glazijo in landrovim trgom z orojem in municijo naloena motorna vozila. Tedaj je gorela tudi biva rudarska ola (sedanji Elektro ob Mariborski cesti). Gasilci so poar pogasili, k srei ni bilo rtev. Potlej je pa bilo mesec za mesec polno intervencij. Drutvo se je moralo izpopolnjevati glede ljudi in glede pripomokov. Drutvo je imelo svoj sede v poslopju Mestnega ljudskega odbora, bivega magistrata, v levih pritlinih prostorih (kjer prireja zdaj Muzej

revolucije razstave). Gasilska shramba s stolpom je pa bila na dvoriu. Leta 1951 je MLO v neposredni bliini, v Zidankovi ulici 13, zgradil na temelju dveh od bomb poruenih hi novo hio, v kateri je nastanil najbolj zaslune lane drutva. Te so v potrebi alarmirali z elektrinimi zvonci. S tem je odpadlo prejnje alarmiranje s sireno, ki je esto po nepotrebi vznemirjalo prebivalce. Leta 1953 so uvedli deurno gasilsko slubo. Dva plaana oferja sta se menjavala vsakih 24 ur, alarmne elektrine zvonce po stanovanjih in delavnicah so pomnoili. Maja, junija in julija 1955 so 8 gasilcev prostovoljcev namestili kot poklicne gasilce, ki so dopolnjevali motvo prostovoljnih gasilcev. Sprejeti poklicni gasilci so tvorili osnovo poklicnemu gasilskemu vodu, ustanovljenemu s sklepom OLO 20. julija 1956. tevilo poklicnih gasilcev so pomnoili in poklicni gasilski vod leta 1958 preimenovali v Poklicno gasilsko eto. Prostovoljni gasilci, ki se niso vkljuili v poklicno gasilsko slubo, so pripojili Gasilskemu drutvu Gaberje (1958). Poklicni gasilci so se v prostem asu bavili tudi z izdelovanjem preprostejih gasilskih priprav in s popravilom tudi bolj sestavljenih. V starih prostorih je bilo za tako delo tesno. Poloaj se je spremenil, ko je okrajni ljudski odbor od 1958 do 1961 na Dekovi cesti zgradil sodoben gasilski dom s potrebnimi delavnicami. S svojim sklepom z dne 27. decembra 1961 je okrajni ljudski odbor poklicno gasilsko enoto preimenoval v Zavod za poarno varnost. V delavnicah zavoda so uspeno vrili servisno slubo za gasilske priprave. Pod strokovnim vodstvom so se poklicni gasilci usposobili, da so lahko izdelovali tudi zapletene gasilske priprave: avtocisterne, prikolice, torbice za reevalne, vezalne in ventilne cevi itd. Popravili so doslej e ve deset tiso ronih gasilnih aparatov, ve sto motornih rpalk in karamboliranih vozil. Z mnogimi gospodarskimi organizacijami se je zavod dogovoril glede izvrevanja poarne varnostne slube in kontrole. V dogovoru z notranjo upravo je prevzel tudi prevoz ponesreencev na cestah. Ko je bil okraj ukinjen, je ustanoviteljske pravice in dolnosti prevzela obinska skupina. Vendar si del dohodkov ustvarja zavod z lastno delavnostjo. Gasilsko drutvo Babno Ustanovljeno leta 1920 za vasi: Babno, Medlog, Lonico in Lavo. Leta 1922 zgrajen dom na Janievem. Med okupacijo se je v najstroji ilegali izmenjavala v domu kurirska pota. Po osvoboditvi predsednik: Avgust Kebli, Franc Podjaverek, Franc Dolinek; poveljniki: Anton Fazarinc, Maks Anderli. Gasilsko drutvo Celje okolica v Gaberju Ustanovljeno leta 1912. Od obine je dobilo Gasilski dom. Po okupaciji so dobili gasilci dolnosti tudi v Narodni zaiti. V letih 19491950 so si na mestu starega v glavnem s prostovoljnim delom zgradili nov gasilski dom.

Po osvoboditvi predsedniki: Franc Punik, Konrad Gologranc, Karel Koitomaj, Drago Komeriki, Ivan Pasero; poveljniki: Konrad Gologranc, Jernej arlah, Anton Flori, Karel Kotomaj, Franc Jake, Avgust Filip, Franc Aman, Ivan Jurgec. Gasilsko drutvo Dobrna Ustanovljeno leta 1895. Do leta 1953 prostori v zdraviliu. Leta 1953 je obina Vojnik dodelila stavbo, ki jo je drutvo adaptiralo za gasilski dom. Gasilsko drutvo Ljubena Ustanovljeno leta 1950. Leta 1952 zgrajen gasilski dom. Predsedniki: Martin Koelj, Milko Cizej, Ivan Poklek, Karel Videnek, Ivan Svetec, Joef Koelj, Stanko Leskovek. (Na Ljubeni so ustanovili prvo drutvo leta 1922, vendar se je zaradi finannih teko leta 1937 razlo). Gasilsko drutvo Lokrovec Ustanovljeno leta 1947. V letih 19491953 veinoma s prostovoljnim delom zgrajen gasilski dom. Predsedniki: Ivan Stermecki st., Tone Oberan, Ciril Kosma, Ivan Stermecki ml., Martin Cokan, Drago Lipovek; poveljniki: Joe Resnik, Martin Veternik, Ivan Stermecki st., Mihael Jelen, Ivan Stermecki mL, Slavko Velenek, Stanko Jamnikar, Stanko Golavek. Gasilsko drutvo Lopata Ustanovljeno leta 1929 po prizadevanju Ivana Kranjca in e nekaterih portvovalnih gospodarjev. Leta 1932 dograjen gasilski dom. Danes (1971) predsednik: Mirko Lenik, poveljnik: Joef Pesjan. Gasilsko drutvo Ostrono Ustanovljeno leta 1946. V letih 19531956 zgrajen gasilski dom. Zasluni lani in vodje stareji: Karel Vedenik, Edo Gruber, Franc Rojnik, Joe Fidler, Joe Velenek, Franc Dimec, mlaji lani: Vili Radi, Vili Gruber, Slavko in Franc Turnek, Stanko Gaberek. Gasilsko drutvo Proinska vas Ustanovljeno leta 1939. Leta 1947 zgrajen gasilski dom. Zasluni lani in vodje: Franc Krajek, Franc Ferenak, Franc Oberan, Anton Stojan, Alojzij Znidar, Joef umej, Jakob Plavtajner, Franc Lonar, Toma Kobalj. Gasilsko drutvo Socka Ustanovljeno leta 1931. Gasilska shramba v grainski hmeljski suilnici. Med okupacijo delo zamrlo, po osvoboditvi obnovljeno. Zasluni vodje po osvoboditvi: Maks Majcen, Karel Gorean, Avgust Golob, Maks Skoflek.

Gasilsko drutvo Strmec Ustanovljeno leta 1907. Med prvo svetovno vojno zamrlo, nato obnovljeno. Leta 1912 zgrajen gasilski dom. Med drugo vojno zamrlo, nato ponovno obnovljeno. Predsedniki: Franci Gobec, Ivan Kline, Joko Pekoak. Gasilsko drutvo kofja vas Ustanovljeno leta 1905. Leta 1911 zgrajen gasilski dom na zemljiu posestnika Martina Vozu. Leta 1954 na istem mestu zgrajen nov gasilski dom. Po osvoboditvi predsedniki: Polde Vreko, Franc Ravnak, Stanko Gnlec; poveljniki: Janko Vreko, Joe Ravnak, Niko Kova, Franc Jamniek, tefan merc, Martin Cepin, Tone Sentonik. Gasilsko drutvo martno v Roni dolini Ustanovljeno leta 1946. Leta 19501961 zgrajen gasilski dom Predsedniki so bili: Miha Rotar, Podjavorek, Franc Kranjc, Janko Krajnc, Franc Smodej; poveljniki: Ivan Grobelnik, Jurij maran, Alojzij Vozli! Ivan Potonik, Slavko Potonik, Franc Zeleznik. Gasilsko drutvo Teharje Ustanovljeno leta 1921. Leta 1928 hia preurejena v gasilski dom. Med vojno dejavnost zamrla. Ob koncu vojne ustai ustrelili poveljnika Franca Gorika in lana Karla Gorika. Po osvoboditvi drutvo zelo delavno. Zasluni lani in vodje: Ivan Kamenek, Franc Renelj, Alojzii Obajdin, Franc Zohar. Gasilsko drutvo Trnovlje Ustanovljeno leta 1924. Leta 1925 zgrajen gasilski dom. Med okupacijo lani po monosti podpirali partizane. Po osvoboditvi predsedniki: Ivan Pilih, Ivan Runovc; poveljniki: Ivan Koenina, Alojz Bertole, Anton Veber. Gasilsko drutvo Vojnik Ustanovljeno leta 1880. Okrog leta 1890 zgrajen gasilski dom, ob Hudinji. Drutvo je bilo v rokah Nemcev in nemkutarjev. Po prvi svetovni vojni je dobilo slovensko vodstvo. Okupator je zavedne vodje izselil, med njimi naelnika Julijana inigoja. Po osvoboditvi drutvo na novo oivelo. Leta 1954 je voda odnesla gasilski dom. Kmetijska zadruga je drutvu dala na razpolago skladie, ki ga je v desetih letih pregradilo v gasilski dom. Po osvoboditvi predsedniki: Bogomil pindler, Janko Frandoli, Rudi Koelj, Silvo Cerenk, Franc Veber, Jurij Bojanovi. Poveljniki: Ljubo Podergajs, Milan etina, Avgust Zupane, Rudi Stante, Avgust erenak. Gasilsko drutvo Zagrad-Peovnik Ustanovljeno leta 1945. Gasilski dom zgrajen leta 1949 na svetu, ki ga je poleg Apnenika poklonil astni lan Franc Dorn. Predsedniki: Joe

Tovornik, Viktor Bajec, Joe Tovornik, Stane Polenik; poveljniki: Ciril Punik, Joe Tovornik, Anton Pantner, Stane Seruga, Martin Vede, Stane Jezernik, Milan eruga. Gasilsko drutvo Lemberg Ustanovljeno leta 1948 kot enota v sestavu Gasilskega drutva Strmec. Leta 1950 je drutvo postalo samostojno. Po ustanovitvi adaptiralo zgradbo za gasilski dom. Prvi odbor: Ivan Jezernik, predsednik, Martin Razgoek, poveljnik; Miha Mlakar, tajnik; Alojzij Bonik, blagajnik; Miha Lampret, Miha Skoflek, Franc ander in Joefa Semi odborniki. Od nekdaj so gasilska drutva prirejala tudi zabave in prireditve. Po osvoboditvi je tu in tam kako drutvo imelo celo godbo in pevski zbor, izjemoma je, kjer ni bilo kulturnega drutva, poskrbelo tudi za kako kulturno prireditev. Razume se, da je bila prva skrb drutev, nabaviti si gasilske priprave: brizgalne, prevozna sredstva (e pred vojno avtomobile), vrvi, cevi itd. in izrabljene nadomestiti z novimi, modernimi. Med brizgalnami zadenemo najee na znamko Rosenbauer. Gasilstvo v industriji Leta 1938 je vlada izdala naredbo, da se v tovarnah osnujejo gasilske desetine, tovarnika gasilska drutva: Cinkarna 1940, tovarna MO 1936. (Do osvoboditve mu je bil na elu lastnik, ki je skrbel za nemki znaaj. Po osvoboditvi se je lepo razvilo. Zlasti se je izkazalo ob povodnji 1954.) Metka 1938, Tovarna volnenih odej v kolji vasi 1945, elezarna tore 1945 (pred vojno tovarnika ekipa, po vojni dobro organizirano).

SOCIALNO VARSTVO RDEI KRIZ Rdei kri je mednarodna ustanova, ki jo je po bitki pri Solferinu (1859) ustanovil za negovanje ranjencev lovekoljubni Francoz Dunant (Dinan). Vojno leto 1866 je pospeilo irjenje organizacije. V Ljubljani je leta 1879 nastalo Deelno pomono drutvo za pomo ranjencem in bolnikom, ki se je preimenovalo v Deelno gospejino pomono drutvo Rdeega kria za Kranjsko. Po prvi svetovni vojni se je reorganiziralo kot Jugoslovanski Rdei kri. Leta 1922 je pa nastal Podmladek Rdeega kria, ki je med olsko mladino iril ut za pomo po vojni in raznih prirodnih nadlogah prizadetim. Podmladku so redno pripadali vsi uenci (in uenke) posameznih ol. Okupator je kakor vse drugo razbil tudi Jugoslovanski Rdei kri in njegove podrune organizacije. V marcu 1944 ga je v Drvarju obnovil Narodni komite osvoboditve Jugoslavije. Slovensko republiko organizacijo je obnovil zbor v Gradacu pri rnomlju 18. junija 1944. Po osvoboditvi so bile v Celju tri organizacije Rdeega kria: okroni odbor Rdeega kria (RK), okrajni odbor RK za okraj Celje okolica in mestni odbor RK. Celjska okrona organizacija Rdeega kria je nastala na obnem zboru, ki se je sestal 19. junija 1945 pod predsedstvom borca in drubenega delavca Karla terbana. Obni zbor je izvolil za prvega predsednika starega narodnega vodjo in politika dr. Vekoslava Kukovca. Dolgoletna predsednica okronega odbora RK je bila Anica Kristanova iz Vojnika. Drugi je bil okrajni odbor RK, ki mu je bil predsednik lan Zavoda za olstvo olski nadzornik Franc Strehovec. V tem odboru so bili zastopniki obin okraja Celje-okolica. Ko je bil leta 1954 okraj Celje-mesto kot mestna obina prikljuen bivemu okraju Celje-okolica, se je mestni odbor RK zdruil z okrajnim odborom, ki je vkljueval tudi druge obinske odbore. Okronega odbora e od ukinitve okroja leta 1947 ni bilo ve. V samem Celju je poslej posloval samo en enoten odbor RK, v katerem je prevladoval vpliv mesta kot najmoneje obine. Okroni in bivi posebni okrajni odbor RK tudi nista zapustila nikakega arhiva. Tako nas veejo s preteklostjo celjskega RK samo osebni spomini, delno ohra-

njeni spisi enotnega RK, omembe v spisih bivega okraja in obine ter navedbe v krajevnem asopisu. Bivi mestni odbor RK je bil ustanovljen kmalu po osvoboditvi. Do novembra 1950 mu je bila predsednica Ivanka Zupanieva, zasluna upraviteljica bive samostojne deklike ole. Ker je bila e v letih in bolehna, je prosila, da jo razreijo. Za njo je prevzel vodstvo Franjo Olip. Tajnik je bil Ivan Martini, bivi predvojni solastnik in soupravnik znane tiskarne Rode & Martini. Dne 21. januarja 1950 je tragino preminul. Ob odprtem grobu mu je govoril lan Glavnega odbora RK libar. Iz leta 1950 je ohranjen spisek odbornikov, ki so bili deloma iz mesta, deloma iz mestne okolice. Bili so naslednji: Ivanka Zupani, predsednica, Tone Grobelnik, bivi naelnik Sokola, podpredsednik, Jakob Kresnik (Cret), tajnik, Anton Gapari (Nova vas), blagajnik; dr. Josip Tominek, dr. Janez Lovin, dr. Jakob Rebernik, Jurij anc (Zavodna), Ludovik Cokan (Zavodna), Franc Vidic (Medlog), Mara Poganik (bolnika sestra), tefka Flajs (soproga zdravnika), Julka Godnik, Zofka Paver, Pavla Jazbinek (bolnika sestra), dr. Avgust Hribovek in dr. Janko Leniar, Slava Jereb, Helena Zemlji, Joe Pokaj. V nadzornem odboru je e bil predsednik Mirko Presinger, poprej mestni, tedaj viji banni uradnik, Bogomir Zdolek (olski upravitelj), dr. Vekoslav Kukovec. Med ostalimi sreamo kot lane olnike, sodnike in druge ugledne ljudi: Franca Mravljaka, bivega ravnatelja gimnazije, pravnika Maksa Aia, tefko Jerin, eno olnika in bivega komandanta Kozjanskega odreda, prezgodaj umrlo Stano Jerin, uiteljico in naelnico prosvete, prof. Nuo Strohsack, olsko ravnateljico Olgo Pejha, dr. Joeta Bavdeka, olnika Jakoba Majcena, upravnico otrokega vrtca Vilmo tucin in dr. tevilo lanov je bilo redno okrog 6.000. Mestni odbor je imel enote v vseh krajevnih skupnostih, ki jih je bilo izprva 20. V vsaki oli (leta 1959 jih je e bilo 22) je bil Podmladek RK. Leta 1953 je bilo v Podmladku 3.642, leta 1959 pa 9.864 otrok, skoraj vsi. V olah je bila poleg Podmladka (ki je bil moan e med obema vojnama) tudi mlaja organizacija pionirjev. Obe sta imeli podobne smotre, samo da je bil pri Podmladku e prav poseben poudarek na skrbi za zdravje, istoo in popolno abstinenco glede alkoholnih pija. Ze po svojem bistvu sta obe organizaciji ugodno vplivali na tovaritvo in drunost. Leta 1963 je Zveza RK v Beogradu uvedla za pionirje v RK naziv mladinci. V naslednjem podajam sliko o delovanju RK. Takoj ob ustanovitvi se je zaelo. V asu od 1. do 7. julija je bil prvi teden RK. Dne 12. avgusta je bil makedonski dan RK, namenjen zbiranju pomoi makedonskim beguncem s podroja Egejske Makedonije. Ob zakljuku tedna je RK priredil akademijo.

Prva leta po osvoboditvi se je RK bavil z vsemi zdravstvenimi in socialnimi zadevami, zlasti s skrbjo za prehrano, obleko, obutev. Ko so bile te teave v glavnem premagane, se je omejil predvsem na pomo v zdravstvu in socialnih stiskah, ki so jih povzroale prirodne nezgode. Je pa tudi nudil pomo pri vzgoji in varstvu mladine. Odbor je imel v svojem sestavu ve sekcij in je s tem tudijsko in vodstveno koristno zaposloval svoje lane. Sekcije so bile e kar stalne. Bile so naslednje: za Podmladek, za borbo proti tuberkulozi, za zdravstveno prosveto, za socialno dejavnost, za krvodajstvo, za borbo proti alkoholizmu, za male asanacije. Skrb za Podmladek je pomenjala skrb za vse otroke, zlasti za zapuene in siromane. Izredne vanosti je bila prehrana. im je mestni odbor nastal, je e ustanovil in vzdreval olsko kuhinjo v II. osnovni (nekdanji I. mestni) oli, ki jo je v zaetku leta 1951 prevzel svet za olstvo pri mestnem ljudskem odboru. Mlene kuhinje so nastale tudi pri drugih olah in RK jih je podpiral s hrano in denarjem, ne glede na to, da je leta 1950 maiterialna pomo zaveznikov nehala biti redna. Leta 1955 je bila amerika pomo zopet izdatneja, dajala je moko, sir in mleko. Leta 1958/59 je e obinski (prejnji mestni) odbor RK prevzel vso iniciativo za delo mlenih kuhinj, bilo jih je tedaj v obini 16. Ustanovil se je koordinacijski odbor iz predstavnikov organizacij, ki so imele skrb za mladino. Domenili so se, da bodo vodili preskrbo in delovanje kuhinj centralno in enotno. Za otroke, katerih stari so imeli primerna sredstva, je stalo kosilo 100 ali 150 din, siromani so ga pa dobivali zastonj. Odbor Rdeega kria je imel pred omi zlasti otroke zunanjih, podeelskih ol, kjer so bili otroci po dolgi in esto teki poti v olo potrebni toplega obroka, vedel je tudi, da prehrana doma esto ni bila zadostna za razvijajoa se bitja. V letu 1958 je obinski odbor RK izdal iz materialnega sklada za nad 29 milijonov ivil. Obina je pa prevzela prevoz, peko in stroke za kuharice. Jasno je, da je sama uprava RK imela pri tem veliko dela. Naslednje leto je znaala vrednost ivil, ki jih je dobavil RK, 21 milijonov. Bilo je 22 ol, ki so dajale toplo malico. Dnevno so kuhali 6.800 obrokov, od teh je bilo vie ali nie plaanih 5.725, 1.075 je pa bilo brezplanih. Obina je imela strokov nad 2 milijona, stari pa za 7 milijonov. V zaetku novega leta 1961 je olske kuhinje prevzela obina. RK je dal e za 15 milijonov hrane, ve pa ni imel. Kuhinje je vzorno vodila tov. Flajsova, soproga uglednega primarija. Dve uiteljici sta imeli nadzorstvo nad otroki, ena je pa vrila knjigovodstvo. Zelo teka je bila skrb za tuberkulozne, katerih bolezen je bila navadno zdruena z veliko bedo. Sekcijo za tuberkulozne je skrbno vodil dr. Joe Bavdek, sicer upokojen sodnik predvojnega celjskega upravnega sodia. lani sekcije so pa na terenu odkrivali legla tuberkuloze, v zanemarjenih stanovanjih so se kopiili ljudje in monosti prenosa bolezni od osebe do osebe so bile oitne. RK je pomagal, koliko je mogel: pre-

skrboval je postelje s perilom, dajal je hrano in tudi denar. Iz zapisnikov so razvidne tobe, da pri dodelitvi stanovanj na tuberkulozne bolnike popolnoma pozabljajo. Tudi v bolnici je bil oddelek zanje v izredno slabem stanju. Sekcija si je zadala nalogo, da pomaga. Leta 1954 je bilo v obini lluorograiiranje za ugotovitev tuberkuloznih bolnikov. Delo je opravljala ekipa z Golnika, pomagalo je pa tudi osebje domaih zdravstvenih ustanov in RK. Obina je dala materialni prispevek. Pregledanih je bilo blizu 30.000 ljudi. Slike so poslali na Golnik in nato ponovno pregledali 598 ljudi. Naa drava je bila prva, ki je fluorogratiranje izvedla. Vodja dela dr. Janez Lovin je po zakljuku izjavil, da je fluorografiranje popolnoma uspelo. ef protituberkuloznega dispanzerja dr. Avgust Hribovek je pa ob drugi priliki zagotovil, da tuberkuloza pojenjava. Bilo" je e drugih bolnikov, ne samo v mestu, ampak tudi v oddaljenih domovih. esto so bili brez primerne nege. V vodstvu RK so razmiljali o tem, kako jim pomagati. Spomnili so se na patronano slubo. Ko so leta 1958 na obnem zboru zaeli o tem razpravljati, je predstavnik invalidskega varstva Lavoslav Jonak povedal, da njegova organizacija pri nemonih bolnikih vri patronano slubo e dve leti. Na splono je vpraanje pozneje primerno reila obinska sluba socialnega varstva. Vano je bilo tudi delo na podroju zdravstvene prosvete. Poleg neposrednega pouka pri bolniku in njihovem okolju so temu zlasti sluila predavanja v mestu in v okolnih krajih. Razen zdravnikov, ki sem jih e navedel, so predavali tudi drugi, tako dr. Ivan Podpean in dr. Herbert Zavernik. Bilo je na leto tudi po 50 in e ve predavanj. Zdaj pa zdaj je bilo kako zdravstveno predavanje tudi pri Ljudski univerzi. ole so imele taka predavanja meseno v vsakem razredu. Razen rednih unih moi so predavali tudi zdravniki. Med predavanji splonega znaaja so bila tudi posebna, na pr. o tuberkulozi in drugih boleznih. Navaja se tudi, da je el zdravnik predavat dekletom v vrtnarski oli v Medlogu in v kmetijski oli v entjurju o tipinih enskih boleznih, o varstvu pred njimi in o prepreevanju. Ze od osvoboditve je mestni odbor RK prirejal teaje o prvi pomoi. in sicer tevilne. Priuil je tudi ve mladih ljudi v bolniki strebi, nekateri izmed njih so pomagali tudi reevalni slubi. Izza leta 1952 se je razvilo krvodajalstvo. Bolnica je imela urejeno krvodajsko slubo, ki jo je vodila dr. Stanislava Straus. Krvodajce so deloma plaevali, pri RK so pa razvili propagando za prostovoljno dajanje krvi. Izprva je lo teko. Po nekaj letih so pa najve krvi nabrali od ljudi, ki so jo dajali brezplano. Sama dr. Strausova se je na mo trudila, da dobi take ljudi. Razen RK ji je posebno mono pomagala SZ, ki je razvila po podjetjih v ta namen zelo mono propagando. Izmed podruninih organizacij je bila posebno mona gaberska. Leta 1952 je v svojem zdravstvenem domu ustanovila ambulanto, ki je imela zelo moan obisk. Zelo pohvalno je bilo delo predsednice podrunice v sosedni Novi vasi Nade Juhartove. Vsak dan so ljudje pri njej iskali prvo pomo.

Sicer je imel izvebane terenske aktive vsak terenski odbor. Njihova pomo je bila med drugim vidna tudi pri malih asanacijah. Opozarjali so ljudi na istoo, ugotavljali stanje strani in potrebo ureditve gnojnih jam, vodnjakov itd. Ni lo drugae, kakor da je odbor v take namene poleg vzpodbude dajal denarno pomo. Tako je sodeloval pri ureditvi majhnega lokalnega vodovoda v Cretu in Peovniku, pomagal je zajeti vodo Pod bukvijo na teharskih Vrheh in asanirati vodnjak v martnem v Roni dolini. Vsi terenski odbori so dobili skrinjice z zdravili, prav tako olski razredi. Bilo je ve prireditev, ko so morali biti aktivisti RK na mestu. Tako o priliki velikega zbora v Toplicah pri Novem mestu in na Ostronem, ob letalskem mitingu v Levcu. Najveja preizkunja je pa bila 3. in 4. junija 1954, v soboto in nedeljo, ko je nastala velika poplava. Ze v soboto sta se javila pri mestnem tabu predsednik Martin Godler in tajnica Cilka Hojnikova ter pomagala tudi vse naslednje dni. V nedeljo je odbor sklical 30 svojih bolniark, jih opremil s sanitetnim materialom in jih z navodili poslal na poplavljena podroja, kjer so nudile prvo pomo, razkuevale in dajale razkuevalna sredstva, pa opozarjale ljudi, naj se varujejo pred okubami. Ze v soboto je odbor izpraznil skladie, od koder je razposlal odeje, obleke in ve postelj. V nedeljo je pa ostalo zalogo poslal v Prenik pri martnem, kjer so bili zbrani poplavljeni otroci. Bolniarke RK so dopolnjevale delo zdravstvenega osebja. Hrano so razvaali iz mesta, nato pa jo je dva dni kuhala vojaka kuhinja. RK je pomagal ljudem tudi z denarjem, ko se je izrpal, je pobiral prispevke tam, kjer ljudi niso trpeli kode. Ko je bila poplava mimo, so ivilje v skladiu e nekaj tednov pridno ivale. Na terenu so mestne komisije celi mesec pridno delale. Bilo jih je 12, vodili so jih: v Gaberju Joe korjanc, v III. etrti Marica Mirnik, v Zavodnji Viktor Veber, v Cretu Avgust Cokan, na Dolgem polju Joe Polak, v Trnovljah Mirni Centrih, na Spodnji Hudinji Ivanka Novak, na Joefovem hribu Albin Della Mea, v II. etrti Alojzij Sagadin, v I. etrti Oskar Naglav, na Zgornji Hudinji Bogo Frani. Povsod so pomagali lani RK. Muna je bila borba proti alkoholizmu. V oli so se vsi lani Podmladka obvezali, da ne bodo uivali alkoholnih pija. Pri odraslih so pa bile raznovrstne zapreke. Sredstva je imel RK iz lanarine in podpor. Med podporniki je bila na prvem mestu obina. Sorazmerno znaten del so dajale prireditve, ustaljene in prilonostne bile so zdravstvenega, a tudi isto kulturnega znaaja. Stalne prireditve (izpolnjene z raznimi programi): teden Rdeega kria, mednarodni dan miru 8. maj, dan borbe za mir 2. oktober, teden istoe, teden matere in otroka, dan Podmladka. _ I z prvih mesecev po ustanovitvi imamo spominsko sporoilo, da je Rdei kri pomagal izgnancem in internirancem, ko so se vraali domov.

Pozneje je pa tja do leta 1951 delil med potrebne ivila, trdo hrano in mleko v prahu, kadar koli jih je imel na razpolago. Ubogim je dajal tudi zdravila in oblaila. V tajnikem poroilu za leto 1949 je zapisano, da je tovarna perila (Toper) brezplano izdelala 40 predpasnikov in 14 srajk iz blaga, ki ga je imel mestni odbor. To so dobili krajevni odbori skupno z oblaili, ki jih je tovarna izdelala iz 237 m raznih tekstilnih ostankov, ki jih je odbor RK nabavil v tkalnici hlaevine (Metki). Odbor je izrekel zahvalo tov. ravnateljici Vidmarjevi in delavkam. Mestni odbor ni pozabil na ubonico v Vojniku, na starke v Grmovju, na bolnike (zlasti otroke) v bolnici. Tudi krajevni odbori so pri tem sodelovali. Za leto 1949 itamo pohvalne besede: Dolgo polje je zajelo najveji procent svojega prebivalstva v lanstvo RK Slovenije, prednjai pa tudi s prireditvami. Lisce materinsko obiskujejo onemogle v Domu v Grmovju in jim pripravi marsikatero prijetno urico. Spodnja Hudinja ne pozablja onemoglih v Vojniku. Babno Medlog stalno neguje svojo ekonomijo, namenjeno za olsko kuhinjo, I. etrt posvea veliko skrb istoi svojega terena, Lava in Nova vas pa Dolgo polje prednjaijo v prirejanju predavanj. To so najsvetleje toke naih edinic pa tudi sicer so edinice bolj ali manj zavzete za delo, zlasti v tednu Rdeega kria Slovenije, ko marljivo razpeavajo znake in tako pripomorejo h gmotnemu uspehu. Za leto 1950 je navedba, da se je mestni odbor RK spomnil otrokov v dejih jaslih pod Aljaevim hribom in malkov v najstarejem povojnem vrtcu, ki je bil v Vodnikovi ulici. Njegovo delovanje je segalo torej na podroja, ki so jih pozneje prevzele druge organizacije oziroma ustanove otrokega varstva. Pekarna Ada je za novo leto 1949 brezplano spekla pecivo, s katerim so bili obdarovani otroci v olski kuhinji. Mestni odbor je imel v Medlogu v najemu njivo, ki jo je s prostovoljnim delom brezplano obdeloval in oskrboval tov. Vidic, predsednik Krajevnega odbora RK Babno Medlog Lonica. Leta 1950 je pridelal 544 kg krompirja in 42 kg korenja v skupni vrednosti 3.992 din. Vsem razredom v obini je RK preskrbel skrinjice z zdravili. Otroke so navajali, da so obiskovali stare ljudi in jim pomagali; nosili so jim drva iz kleti, hodili zanje v trgovino itd. Podmladkarji so sodelovali v protituberkuloznem tednu in hodili na razstavo. Na vseh olah so imeli dan Podmladka, 6. november, s predavanji in recitacijami. Podmladek treh ol je v zvezi s pionirji zbiral zdravilna zelia. Za knjiico Podmladka je bilo nabavljenih 30 knjig. Podmladkarji so odposlali 14 pisem v tuzemstvo in 7 v inozemstvo. Iz Bruslja jim je I. gimnazija poslala album in odpis z eljo, da bi njihov Podmladek RK z naimi ivahno dopisoval. Iz raznih drav Amerike so prejeli osnovna ola, I. in II. gimnazija in uiteljie po ve komadov raznih risb.

Na razstavi pionirjev konec olskega leta 1949 je imel tudi Podmladek svoj kotiek. Delo na neolskem podroju je pa naraalo. Krvodajalcev je bilo edalje ve. Da bi vzdrevali njihovo zanimanje, so uvedli pogostitve, zdruene z odlikovanjem. Leta 1965 so dobili 932 in leta 1966 834 litrov krvi. Leta 1969 so v dogovoru s civilno zaito zaeli proizvajati suho krvno plazmo, ki bi sluila za rezervo. Naredili so 65 kompletov in so sklenili, da bodo delo nadaljevali. Civilna zaita jim je tedaj dala za trud 20.000 din. Po letu 1960 se je postopoma izpreminjala organizacija drutva. Bolj in bolj je bilo vidno, da je Rdei kri trajna ustanova, podpirajoa vodilne initelje drube ne samo v rednih okoliinah, ampak tudi v teavah, ki bi mogle nenadoma nastopiti v nemirnem in hitro se spreminjajoem asu, bodisi da jih povzroa priroda sama, bodisi da jih ustvarja lovek. A tudi organizacija sama je tako narasla, da je e mono presegala obiajna drutva. Leta 1965 je tela 9.825 rednih lanov, leta 1980 jih je bilo e 16.720; leta 1965 je tela 10.478 lanov podmladka, leta 1980 pa 11.120. Poleg centralne organizacije je bilo e ve krajevnih, ki so imele vano oporo v olah, tj. v uiteljstvu. Obinski odbor RK je imel do leta 1960 kot svoj izvrilni organ sekretariat, potlej pa izvrni odbor. Posamezne panoge dejavnosti so opravljale komisije. Mandatna doba funkcionarjev je bila prva leta tiriletna, leta 1965 so jo skrili na dve leti, leta 1972 so se pa vrnili na tiriletno dobo. Zaradi zelo velikega tevila lanov, so leta 1975 za volitve uveljavili delegatski sistem, ki je tudi bolj ustrezal samoupravnemu naelu. Volili so samo vodstvo organizacije in posameznih komisij. Odborniki so bili redno predstavniki krajevnih organizacij, le nekateri so zastopali drubene organizacije in mlade lane. Leta 1961 izvoljeno vodstvo je imelo naslednjo sliko: Ciril Golouh. sodnik okronega sodia, predsednik; Cilka Hojnik, tajnica; Mirko Presinger, Alojzij Frikovi, Joe Zelinka, Slavka Miheli, tefka Jerin, dr. Darinka Videnik, Tekla Oberstar, Krsto Jari, dr. Bogomil Hraovec, Milo Jagodi in Marija Vaj d a, odborniki. Leita 1963 je prevzela funkcijo predsednika Cilka Hojnik, tajnike posle je pa opravljala Slavka Miheli, bila je edina redna zaposlena drutvena delovna mo. Predsednik nadzornega odbora je postal Mirko Presinger, to funkcijo vri e danes. Marca 1967 sta bila na rednem obnem zboru izvoljena: za predsednika Tone Erjavec, za sekretarko pa Mi/a Hani. Na teh mestih sta e danes. Leta 1972 so na izredni skupini uvedli tudi mesto podpredsednika in ga z izvolitvijo podelili dr. Milanu Zuntarju. Januarja 1980 je na redni volilni seji bil izvoljen naslednji izvrni odbor:

Tone Erjavec, predsednik; Majda Breni, podpredsednica; Mija Hani, sekretarka. lani izvrnega odbora so vsi hkrati lani delovnih teles: Martina Baje, predsednica aktivov mladih lanov RK; Marija Karlin, predsednica komisije za vzgojo in izobraevanje; Anica Klamfer, predsednica aktivov mladine RK; Joica urek, predsednica komisije za socialno delo; Sonja Veninek, predsednica komisije za krvodajalstvo; dr. Milan Zuntar, vodja centra za prvo pomo. Nadzorni odbor: Mirko Presinger, predsednik; Joica Gajek in tefka Jerin, lanici. Ze iz organizacije se vidi, da je bilo drutveno delovanje zelo razvejano. V vodstvu so redno ljudje, ki so lovekoljubni in se za tako delo rtvujejo, nekatere med njimi pa vee z RK tudi poklic. Do leta 1965 je bila na obinskem odboru redno zaposlena samo Slavka Miheli, ki je izmenoma opravljala delo administratorke in sekretarke. Vsa ostala dela so opravljali aktivisti brezplano. Leta 1965 je po izvolitvi za sekretarko nastopila delo Mija Hani. Do leta 1975 je knjigovodske in blagajnike posle opravljala Slavka Miheli. Po doloilih zakona o knjigovodstvu to ni bilo dovoljeno, poveal se je tudi obseg dela, zato je od oktobra 1975 delo tajnice opravljala Tilka Danjko. Leta 1978 je obinski odbor raziril program dela tudi na podroje humanizacije odnosov med ljudmi in odnosov med spoloma. To delo je bilo zaupano dipl. sociologinji Antoniji Marinek, ki ga je prevzela oktobra 1978. Bila je daljo dobo glavna medicinska sestra v zdraviliu Dobrna in je zato za poverjeno nalogo e posebej usposobljena. Ko je raunovodja Slavka Miheli s 15. oktobrom 1979 odla v pokoj, je njeno delo prevzela Tilka Danjko, na mesto tajnice je pa bila sprejeta Ivica Kuner. Kadrovska zasedba je naslednja: Mija Hani, sekretarka; Antonija Marinek, strokovna sodelavka; Tilka Danjko, raunovodja; Ivica Kuner, tajnica. Honorarno so pa bili zaposleni: Davorin Kalinek, podroje krvodajalstva, do leta 1974; Ivo Svetlii, krvodajalstvo in skladie, od leta 1976; Ivanka Zalokar, istilka, od leta 1974. Pogodbeno je urejena skrb za sanitetni material, opremo (stacionarij in sanitetno prikolico) ter ogrevanje. Skladie je bilo prvotno v poslopju, kjer je zdaj Zgodovinski arhiv. Sedaj pa je e ve let v graini Prenik. Po letu 1960 se je delo Rdeega kria poglobilo. eprav so se razmere izboljale, je napredujoe ivljenje povzroilo, da se je e poglobilo v raznih smereh. Mnoga odlikovanja, ki so jih prejeli vodstveni lani in aktivisti, priajo, da je celjski RK vril svojo dolnost. Marca 1967 je Zvezna skupina sprejela Zakon o poloaju in pravicah jugoslovanskega Rdeega kria. Sprejem tega zakona pomeni za

organizacijo RK pomemben dogodek, saj je tako postal RK prva drubena organizacija, ki je imela svoje pravice, dolnosti in poloaj opredeljene v posebnem lastnem zakonu. Leta 1967 se je organizacija RK sistematino lotila organiziranja 20-urnih teajev prve pomoi. V prvem obdobju je bilo usposobljenih 20 vodij ekip na 80-urnem teaju in 109 lanov ekip na 20-urnih teajih. Zato leto 1967 pomeni zaetek intenzivnega usposabljanja obanov v nudenju prve pomoi in organiziranje tovrstnih ekip v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Uvedeno pa je bilo tudi redno preverjanje znanja preko obinskih in republikega tekmovanja ekip prve pomoi. Krvodajalstvo je postalo zelo pomembna aktivnost RK. V tesnem sodelovanju s Transfuzijsko postajo v Celju so bili pripravljeni letni plani odvzema krvi, ki so pokrivali potrebe krvi v Celju. Uvedena pa so bila tudi priznanja v obliki diplom, srebrnih in zlatnih znak, ter vsakoletno praznovanje Dneva krvodajalcev 4. junij. Po dogovoru z Oddelkom za narodno obrambo obine, je bilo organiziranih ve krvodajalskih akcij iz katerih je bilo pridobljenih 65 kompletov suhe krvne plazme za rezervo. V letih od 1965 do 1968 je dobilo priznanje 1.052 krvodajalcev in to 48 diplomo, 735 srebrno znako in 269 zlato znako. Avgusta 1968 je obinski odbor nudil pomo 270 ekim dravljanom v obleki in hrani, za kar je bilo porabljenih preko 11.000 N dinarjev. Na podroju socialne dejavnosti so bile uvedene nekatere nove aktivnosti, in sicer: vsakoletno zbiranje oblail, posteljnine in obutve, organiziranje izleta socialnih podpirancev, usposobitev centralnega skladia depoja za potrebe centra za elementarne nezgode. Ob tednu RK je bilo republiko dogovorjeno in poenoteno zbiranje denarnih sredstev preko podmladka v osnovnih olah in preko prodajanja znamkic v trgovinah. Zbrana sredstva so bila namenjena za delo podmladka v olah. Aktivnost na podroju borbe proti alkoholizmu sta prevzela ustrezni dispanzer pri Zdravstvenem domu Celje in bolninica Vojnik, zato je ta komisija prenehala delovati. Prenehala pa je delovati tudi komisija za borbo proti tuberkulozi, saj je zadnja fluorografska akcija leta 1973 pokazala, da je ta bolezen v monem upadanju in da ni potrebna posebna drubena skrb, ampak je prela v okvir nalog strokovne zdravstvene slube. Zaradi enotnosti in lajega usklajevanja del pri usposabljanju lanov in ekip prve pomoi, se je komisija za prvo pomo zdruila s Centrom za prvo pomo. Prva pomo Kot zdravstveno prosvetna organizacija po javnih pooblastilih Zakona o Rdeem kriu Jugoslavije in Slovenije usposablja obane za nudenje samopomoi in pomoi drugemu v mirnodobnem asu in v. primeru

vojne. Znanje prve pomoi je torej za vse obane izredno pomembno, tako iz vidika strokovnosti, kakor tudi prenaanja tradicij partizanske sanitete in e posebej spodbujanja solidarnosti in humanosti. Center PP Strokovni center je bil ustanovljen leta 1963, njegov prvi vodja pa je bil dr. Evgen Stropnik. Leta 1968 sta se za predavatelja prve pomoi usposobila dr. Milan Zuntar in dr. Ale Demar. Od tedaj se je aktivnost centra mono poveala, e posebej po letu 1969, ko je center prevzel neumorni aktivist in sodelavec RK dr. Milan Zuntar. Center se je mono kadrovsko okrepil, sistematino usposabljal lane centra in redno izvajal teaje prve pomoi. V obdobju 19691980 je bilo izvedenih v organizaciji RK 1.392 teajev in predavanj s podroja prve pomoi, udeleilo pa se jih je 52.842 obanov. Leta 1969 so bila uvedena tudi tekmovanja ekip prve pomoi na ravni obine, republike in zveze. Na teh tekmovanjih je iz Celja sodelovalo 230 ekip s 1.380 lani. Ekipe so dosegle naslednje rezultate: dvakrat I. mesto na zveznem tekmovanju, tirikrat I. mesto na republikem tekmovanju, enkrat II. mesto na republikem tekmovanju in trikrat III. mesto na republikem tekmovanju. Leta 1977 pa je bila obinska organizacija RK organizator republikega tekmovanja ekip prve pomoi in ga tudi uspeno izvedla. Strokovni center je leta 1980 dobil za svoje delo posebno priznanje Sekretariata za ljudsko obrambo obine Celje. Zdravstvena vzgoja Spodbujanje in usposabljanje obanov za skrb in izboljanje zdravja je bila vseskozi pomembna skrb organizacije RK. Z organiziranjem 1.673 teajev in predavanj je uspelo vkljuiti 101.063 obanov v olah in na terenu. Na teh predavanjih je bilo razdeljeno propagandnega gradiva za vrednost 861.850 dinarjev. Od leta 1978 pa je organizacija RK uspeno vkljuena v program humanizacije odnosov med ljudmi, odnosov med spoloma in nartovanje druine. Ti programi se izvajajo v osnovnih in srednjih olah, vse veja potreba pa se kae tudi v varstvenih ustanovah in v krajevnih organizacijah. V dveh letih je bilo v olah izvedenih 449 predavanj z 12.593 sluatelji. Nega bolnika in ranjenca je vse bolj potrebna tako v mirnem asu, kakor tudi za sluaju vojne. V zadnjem obdobju je ta naloga prednostna, glede na potrebe ljudske obrambe in drubene samozaite. V obdobju zadnjih let je bilo organiziranih preko 100 teajev in na njih usposobljenih 1.797 oseb.

Socialna dejavnost Pomembno je povedati, da je organizacija RK opravljala vse naloge izkljuno z aktivisti prostovoljci. Poleg e prej omenjenega, je KR zaradi stalnih lastnih potreb po materialnih sredstvih, organiziral posebne zbiralne akcije oblail, obutve in posteljnine. Akcije so bile enotno dogovorjene v Sloveniji in so se tudi istoasno izvajale. V teh akcijah je sodelovalo veliko tevilo aktivistov iz skoraj vseh krajevnih organizacij in delovne organizacije s prevoznimi sredstvi. Zbrano blago je sluilo za tekoe reevanje potreb in ustvarjanje potrebnih zalog za sluaj elementarnih nesre ali vojne. V gradu Prenik je urejeno vzorno skladie, ki v celoti pokriva potrebe RK. V njem pa je shranjena tudi oprema za odred RK. V vseh dosedanjih akcijah so obani darovali preko 50.000 kg oblail, obutve in posteljnine. Del zbranega blaga pa sta prevzeli obini marje in entjur za njihove potrebe. Posebna skrb je posveena ljudem, ki ivijo v tejih socialnih in materialnih pogojih. Vsako leto je organiziran enodnevni izlet sirom Slovenije z namenom, da se tem ljudem omogoi vsaj v jeseni njihovega ivljenja spoznati lepote nae Slovenije. Dosedanjih 13 izletov (od leta 1968) se je udeleilo 1.873 obanov ali 144 na posamezni izlet. Pozabljeni pa niso bili niti oskrbovanci v domovih Novo Celje, Impolca, Grmovje in Dom upokojencev v Celju. Mladi lani in krajevne organizacije prirejajo redne obiske z obdaritvijo in konkretnimi programi. Ne zanemarja pa se tudi dejavnost na podroju sosedske pomoi. Tudi tu sodelujejo mladi lani iz ol, kakor tudi iz krajevnih organizacij. Krvodajalstvo Ze v prvem delu o dejavnosti RK je bilo omenjeno, da je krvodajalstvo stalno napredovalo. Ob vedno vejem tevilu krvodajalcev in oddani koliini krvi, se spreminja tudi njihova struktura. Med krvodajalci je vedno ve mladih in delavcev izven neposredne proizvodnje. V obini Celje je bilo od leta 1965 vkljueno v oddajo krvi 48.553 delavcev in obanov, darovali pa so 11.389 litrov krvi, kar pomeni 6 % udelebo vseh obanov. V tem asu so aktivni krvodajalci prejeli tudi 5.119 priznanj, ki so jim bila razdeljena na vsakoletnih proslavah Dneva krvodajalcev 4. junija. Posebna zahvala gre vsem osnovnim organizacijam Zveze sindikatov in obinskim svetom ZSS za neposredno pomo pri organiziranju krvodajalstva. Zavod za transfuzijo ZC je pod vodstvom prim. dr. Stanislave traus veliko prispeval k uspenemu razvoju krvodajalstva. Za zasluge na tem podroju je dobil Slandrovo nagrado. Mladi lani in mladina RK Iz navedenih podatkov je razvidno, da je v vrste mladih lanov in mladine RK vkljuenih preko 11.000 mladih. Vkljueni so v vse oblike dejavnosti RK, e posebej pa uspeno skrbijo za pomo ostarelim oba-

nom v okviru sosedske pomoi, sodelujejo v usposabaljanju in tekmovanju ekip prve pomoi, v mladinskih delovnih brigadah, higienizaciji okolja, zbiranju starega papirja in drugega odpadnega materiala in nenazadnje v zbiranju finannih sredstev, ter pri zdravstveni vzgoji. Ljudska obramba in drubena samozaita Z aktivnostjo Rdeega kria imata ljudska obramba in drubena samozaita mnogo skupnega. Gre za usposabljanje ekip prve pomoi, socialnih ekip, poizvedovalne slube, materialne in zdravstvene pomoi v sluaju vojne ali izrednih razmer. Posebej pomemben pa je stacionarij, ki lahko nudi 120 ljudem socialno ali zdravstveno oskrbo. Propagandno zalonika dejavnost Organizacija RK pri realizaciji programskih nalog v veliki meri uporablja propagandni material iz zalonitva RK Slovenije. Sredstva, namenjena nabavi propagandnega in vzgojnega gradiva, so znaala od leta 1968 do vkljuno leta 1979 861.840 din (leta 1968 15.361 din, 1979 pa e 202.396 din). Obinska organizacija sodeluje v okviru medrepublikega sodelovanja z obinsko organizacijo RK Panevo. V vsakoletnih sreanjih prihaja do medsebojne izmenjave izkuenj, katere obema organizacijama koristijo pri delu. Drutvo se je e ob svojem nastanku spomnilo na mladinska letovanja. eprav to ni bila njegova bistvena naloga, je nakazalo pot, ki so jo nato prevzeli za to nalogo prvenstveno poklicani. Mislilo je pri tem posebno na otroke, ki so bili slabega zdravja. Tako je leta 1949 letovala mladina od 7. do 14. leta v poitniki koloniji RK na Dobrnici. Kolonijo je v celoti financiral Glavni odbor RK, mestni odbor RK je dodelil nekaj dodatne hrane, oskrbel upravnika in ostalo osebje ter nadziral potek kolonije. Letovalo je 190 otrok v dveh izmenah iz vseh okrajev Slovenije. Stara graina Dobrnica je gostoljubno sprejela pod svojo streho sinove junakov dela iz Primorske, Jesenic, Trbovelj in Bele Krajine, sirote, katerih stari so padli v partizanih ali pomrli v internaciji. Rdei kri jim je posvetil vso skrb in panjo. Pod varnim vodstvom profesorja uiteljia Luznerja so v koloniji vladali popoln red in disciplina ter najlepe tovaritvo. Hrana je bila obilna in najbolje pripravljena. Vsi otroci so pridobili na znatni tei. Uprava zdravilia je dovolila brezplano kopanje v zdravilikem bazenu dvakrat tedensko. Celjski otroci, 30 po tevilu, pa so letovali tudi v koloniji Glavnega odbora v Mirni pri Gorici, odkoder so se zdravi in polnih lic vraali domov. Glavni odbor RK je oskrbel za vse otroke v koloniji primerna oblaila: deklike oblekice, deke hlake in bluze, srajke, puloverje itd. Tovarna perila Toper je brezplano seila 120 deklikih kril za otroke v poitniki koloniji, za kar je dal blago Glavni odbor.

Leta 1950 je letovala mladina od 7. do 14. leta v obmorski poitniki koloniji Glavnega odbora Rdeega kria v Savudriji. Iz Celja je odlo v kolonijo 10 otrok, ki so vsi ob dobri in obilni hrani znaitno pridobili na tei in se tudi zdravstveno zelo opomogli. Leta 1953 je RK poslal v dom Glavnega odbora v Savudriji 38 otrok, za 1/3 otrok je plaal stroke sam, za 2/3 so jih pa krili stari. Ko je DPM prevzelo to dolnost, je RK le e po potrebi pomagal. V estdesetih letih je imel okrajni odbor RK poitniki center v Vodicah, ki ga je uporabljalo razen Celja e est obinskih odborov RK: Lako, entjur, marje, alec, Slovenske Konjice. Otroci so bili nastanjeni v hiicah. Leta 1965 jih je po ukinitvi okraja prevzel mestni odbor RK, ki jih je upravljal v lastni reiji. Leta 1965 je stal oskrbni dan 250, leta 1966 pa 300 din. Ko so leta 1971 domaini zaeli zidati v Vodicah nov hotel, kjer je bila poitnika kolonija, je celjski obinski odbor hiice prodal in kupnino razdelil med obinske odbore solastnike. Medtem je glavna skrb za poitnike kolonije prela na okraj in obine, zlasti na celjsko, ki mu kmalu pomaga Drutvo prijateljev mladine.

DRUTVO PRIJATELJEV MLADINE Drutvo sreamo v zadnjih dveh desetletjih preteklega stoletja. Ze takrat so vija olska oblastva zahtevala od olskih vodij, naj ugotove in poroajo, kateri otroci so v njihovem podroju potrebni posebne zdravstvene, socialne ali vzgojne pomoi. Iz te zamisli so se rodili otroki vrtci in (sicer redki) vzgojni in specialni uni zavodi (za slepe, gluhonem?), a tudi rejniki otrok brez domae vzgoje (na Kranjskem zlasti v Zasavju za najdenke). V poetku sedanjega stoletja je sodna uprava dajala pobudo za ustanovitev takih drutev, v mislih je imela predvsem skrb za vzgojno zanemarjeno mladino, ki jo je treba odvrniti od krivih poli. Celjsko drutvo s to nalogo se je imenovalo Drutvo za varstvo in preskrbovanje otrok za ves celjski okraj. Po prvi vojni se je drutvo leta 1920 obnovilo. Dobilo je pa ime: Krajevna zaita dece in mladine. Predsednik mu je bil do svoje upokojitve in izselitve iz Celja (1934) olski upravitelj tedanje I. mestne ole Joko Bizjak. Sicer je pa vse otroko in mladinsko varstvo imelo trdijo oporo v dr. Jakobu Reberniku, vsestranskem socialnem in zdravstvenem delavcu. Po osvoboditvi leta 1945 se je ljudska oblast takoj zaela baviti s tem vpraanjem, ki je bilo zares zelo nujno. Pri mestnem okraju oziroma pozneji mestni obini je posveala mladinskemu varstvu in vzgoji posebno skrb naelnica za olstvo Stana Jerin-Miheli (s pomonico Nevo Irievo). Ko je obolela, sta to skrb prevzeli zdaj e tudi pokojna Silva Turnek in Ljuba Skrlj, naelnica tajnitva za zdravstvo. S svojim vpli-

vom so pomagali: Josip Kotnik in Ivanka Zagarjeva, sodelavca prosvetnega oddelka, Anton Akerc, predsednik sveta za olstvo, Zoran Vudler, naelnik tajnitva za splone zadeve in gradnje. Pri okolikem okraju je skrb za varstvo in vzgojo otrok po svojem znaaju pripadalo svetu za zdravstvo in socialno politiko. Leta 1954 so ta svet razdelili v svet za zdravstvo in v svet za socialno politiko (socialno varstvo). Varstveno-vzgojna naloga je pri tem pripadla svetu za socialno politiko, pomembno je pa tudi e ostalo sodelovanje sveta za zdravstvo, zelo vana je bila tudi pomo sveta za olstvo, saj so zlasti med prostovoljnimi sodelavci prevladovali pedagogi in olniki. Leta 1954 je priel mestni okraj kot mestna obina v sestav okraja Celje. S tem je bila ustvarjena tesneja zveza med obema upravnima organizacijama ljudske oblasti. Sodelovanje mestne obine z okrajem je bilo posebno pomembno, saj je mestna obina zalegla v okraju mnogo ve ko katera koli druga obina. Pri okrajnem svetu za socialno politiko se pojavlja leta 1955 celo poseben svet za varstvo matere in otroka, ki so ga stvarno prenesli od mestne obine k okraju. Leta 1958 so ta svet zaeli oznaevati tudi kot svet za varstvo druine. Ko je ob izdatnem sodelovanju mestne obine prevzel vlogo skrbi za otroko in mladinsko varstvo v svoje roke okraj, je bila predsednica sveta za zdravstvo in socialno politiko Helena Borovak, predsednica sveta za varstvo matere in otroka je pa ob ustanovitvi postala Slava krabec, vija medicinska sestra in ravnateljica srednje medicinske ole. Naelnik tajnitev za zdravstvo in socialno skrbstvo je bil Rudolf Fajgelj, izkuen viji socialni in zdravstveni delavec, pravni referent pa Janko Hoevar, prav tako strokovnjak z dolgoletnim drubenim in pravnim delom. Ko se je e zaelo oiti delovno podroje okraju, sta se pa oba sveta zdruila (1961), kakor sta bila v zaetku. Referentke za otroko varstvo so bile druga za drugo M arija Marchetti, Minka Mrovlje, Pavla Rovan. Zgodaj je poleg e obravnavanega Rdeega kria nastala tudi druga organizacija, ki se bavi samo z varstvom in vzgojo mladine. To je bilo Drutvo prijateljev mladine. Pobudo za ustanovitev drutva je vsaj javno dal profesor Albin Podjaverek s kratkim opozorilom v Celjskem tedniku (1952). Razen njega se je odlono zavzemal za ustanovitev profesor uiteljia Bojan Luzner. V letih 19521953 so nastala drutva prijateljev mladine v drugih vejih krajih (sedeih obin) celjskega okraja. Vsa ta drutva so se strnila v okrajni zvezi Drutev prijateljev mladine. Po pravilih so Zveza kakor tudi drutva imela svoj plenum in upravni odbor (sekretariat). Ohranjena imena predsednikov se nanaajo na okrajno Drutvo prijateljev mladine. Bili so naslednji: Bojan Luzner (izvoljen ob ustanovitvi leta 1952), Edo Grgi, sodnik okrajnega sodia (1957), Miro Lunik, olski nadzornik (1958), Drago Cuek, olski nadzornik (19591963), Maks orn (1963), Drago Predan, upokojeni olski nadzornik (19631968). Ker so bile zasavske obine prikljuene okraju Celje, je bila leta 1963 izvedena

reorganizacija odbora, pri emer je bila kot podpredsednica izvoljena Rezika Pire iz Krkega. Sekretarka je bila najprej Marija Kremar, zadnja leta pa Marica Volferl, uiteljica, nameena pri okraju. Dragu Predanu je sledila kot predsednica Iva Fier, rojakinja iz Podloga pri empetru. Leta 1951 je dobila slubeno mesto v Celju. Tu je za Zvezo borcev nabirala gradivo za zgodovino OF in NOB. Ko so v Celju leta 1952 ustanovili Drutvo prijateljev mladine, so jo kot delegata Zveze borcev pritegnili k delu v pionirski komisiji. Kmalu je morala organizirati kurirekovo poto. Leta 1968 so jo izvolili za sekretarko in leta 1971 e za predsednico drutva. Obe dolnosti opravlja e danes. V sejnem zapisniku z dne 11. septembra 1962 je navedenih 13 lanov upravnega odbora, vsekakor glavnih delavcev zveze in posameznih drutev: Drago Cuek, predsednik, Drago Predan, Joe Kotnik, Karel Zmavc, Lojzka Jani, Marjan Jerin, Ivanka Lunik, dr. Adam Medveek Avgust Lavreni, Majda Rode, Vera Strehovec, Marica Volferl. Na seji 23. decembra 1962 so pa sklenili, da ima plenum 53, upravni odbor pa 15 lanov. Ti so bili tedaj: Drago Predan, Drago Cuek, Franjo Cepin, Marjan Jerin, Rezika Pire, Vilma Stucin, Elizabeta Oina, Slava Vucajnk, Lojzka Jani, Avgust Lavreni, Heda Mikolavi, Karel Jug. Nadzorni odbor: Jure Lesjak, Vojko Simoni, Boo Greblaher. Na seji 11. septembra 1962 je upravni odbor (sekretariat) sprejel zakljuke oziroma priporoila, ki osvetljujejo delovanje drutva: Stanovanjske skupnosti naj poskrbe za varstvo otrok; Drutvo prijateljev mladine in Ljudska mladina Slovenije naj vkljuita v svoje vrste ve pionirjev, usposobiti je treba kader za izlete, potovanja, taborjenje. Navajajo se tudi zakljuki (vsekakor predhodnega plenuma): poglobiti je treba svobodno dejavnost strok; stareinski sveti na olah so potrebni za vodstvo pionirskih odredov; pri stanovanjskih skupnostih naj se osnujejo komisije za varstvo druine in za sodelovanje z Drutvom prijateljev mladine; Drutvo prijateljev mladine naj sodeluje z vsemi strokovnimi organi, zdravstvenimi ustanovami ter pedagokimi slubami; treba je prouiti metode in oblike dela z mladino ter organizacijo prostega asa otrok; Drutvo prijateljev mladine naj sodeluje s socialnimi slubami: s sveti za varstvo druine, s sveti za socialno varstvo in z obinskimi socialnimi centri; treba je poskrbeti za usposabljanje kadrov za delo z mladino; pri novih gradnjah naj se upoteva otroko varstvo. Nato je bil govor o letovanjih: v tistem asu je skrbelo zanje Drutvo prijateljev mladine. Izvolili so odbor Centra za letovanje. Predsednik Marjan Jerin. lanov je 9. Najdelavneji so: Franc Lunik, Tuci Cerneleva, tefka Ocvirkova. Administrativna dela centra bo opravljal Lamper, upok. e-

lezniki inpektor. Sekretarka okrajne zveze Drutev prijateljev mladine je Marica Volferl. Joe Kotnik marljivo dela tudi na terenu. V Rovinj bo mono delati tudi tridnevne izlete, ki naj jih organizirajo ole. Strehoveva, predsednik okrajne pionirske komisije, prevzame skrb za organiziranje letovanja v Grabelsdorfu v Avstriji. Zapisnik seje razirjenega plenuma z dne 23. decembra 1962 nam daje vpogled v organizacijsko obliko Drutev prijateljev mladine v celem celjskem okraju. Ob navedeni seji je bila slika naslednja: tevilo drutev in lanstva DPM Celje alec Lako Mozirje entjur otanj Slovenske Konjice marje 9 12 1 1 1 3 2 3 lanstvo 818 1.355 80 70 57 150 371 415

Naknadno so e pristopile tri obinske zveze iz Posavja, kar je bilo v skladu s prikljuitvijo tamkajnjih obin k okraju Celju. Iz poroila zvemo, da je bila v sestavu Zveze tudi komisija za druine, ki je tela 5 lanov in je sodelovala s Socialistino zvezo delovnega ljudstva, z obinskim ljudskim odborom, s stanovanjskimi skupnostmi in varstvenimi ustanovami. Pod njeno vodstvo so razen proslavljanja dneva ena (8. marec) spadale tudi otroke (pionirske) prireditve v tednu matere in otroka (sprva v mesecu maju, pozneje v oktobru) ter novoletna praznovanja. Posebno organizacijo je pa zahtevala prireditev okrajnih pionirskih iger z obsenim programom (deklamacije, petje, godba, mladinske igre, telovadba, smuanje, port raznih vrst, ah, streljanje, rastave, izdajanje mladinskih glasil). Prireditev centralne proslave je zahtevala intenzivno delo pri posameznih drutvih, seveda v zvezi s olo, kjer je bila velika veina pionirjev in izkuenih pedagokih vodij uiteljev. Za vodstvo v okviru Zveze je bil izvoljen poseben izvrni odbor (17 lanov): Vojko Simoni, predsednik, Vladimir Veber, podpredsednik, Drago Cuek, sekretar, Peter Sprajc, Joe Lukman, Karel Jug, Miran Horvat, Karel Smavc, dr. Marjan Veber, Joica Dimec, Ivan Putnik, Slavko Kokot, Marica Volferl. Podrobno delo so pa prevzele komisije: programska Franc Lunik, propagandna Milan Boi, finanna Drago Cuek, za delovne akcije in. Marjan Kopitar, za telovadno vzgojo Karel Jug, za vzgojo kadrov Slavko Kokot, za zdravstvo dr. Marjan Veber.

Ko so bile okrajne pionirske igre konane, so e mislili na leto tehnine kulture, namenjeno tehnini vzgoji mladine: razen krokov v olah so vkljuili v to delo tudi kroke ljudske tehnike po podjetjih. Prekretnica okrog 1960 je bila doba najvejega drutvenega delovnega zagona. S postopno trajnejo drutveno organizacijo, so se drubene obveznosti manjale, trajno je pa pri drutvu ostalo e marsikaj, zlasti skrb za prireditev dneva ena, tedna matere in otroka, novoletne jelke itd., stalna je ostala tudi obveznost, pomagati pri organiziranju letovanj in povezava s stanovanjskimi skupnostmi, Zvezo socialistine mladine, hinimi sveti in podobno. Po ukinitvi okraja (1965) je prestalo tudi delo Zveze. Na njeno mesto so v polnem obsegu stopila obinska Drutva prijateljev mladine. Najvaneje je bilo celjsko drutvo. Kot njega prvi znani predsednik se navaja Joe Kotnik, uitelj. Za Kotnikom je bil 10 let predsednik Karel mauc (19551965), ljutomerski rojak in zelo skrben prijatelj mladine. Veina sodelavcev pri okrajnem drutvu je delala tudi pri mestnem drutvu. Zlasti se je obinsko drutvo bavilo z vzgojo pionirjev, pri emer je bilo v rednem stiku s olo. Svojo pisarno je imelo v Cuprijski (prej Razlagovi) ulici, v prostoru, kjer se je pozneje naselila uprava Ljubljanskega dnevnika. Upravne posle je vodila in blagajno upravljala Marija mauc. Tam je bila tudi pionirska knjinica, za katero je skrbela Irena Ropoa. Izmed pionirskih iger so bile posebno lepe tiste, ki jih je drutvo priredilo v zvezi z Aeroklubom pri samem letaliu. Za pionirje sta bila pri celjskem drutvu zadolena Majda Rode in Silva Bremec. V celjski obini so bila Drutva prijateljev mladine e v naslednjih krajih: v Vojniku (predsednica uiteljica Marija Kvac), v torah (predsednica uiteljica Sonja Ocvirk), na Dobrni, na Frankolovem.

POITNIKE KOLONIJE Posebej moramo orisati razvoj poitnikih kolonij. Za nje so skrbela najprej razna drutva (Rdei kri, Drutvo prijateljev mladine in druga) sama, pozneje pa skupaj z raznimi drubenimi ustanovami za socialno, zlasti otroko varstvo. Najbolj preprost zaetek so bile dnevne kolonije na nekdanjem Petrikovem v Liscah, ki so mu dali ime Na griku. Leta 1951 je bila ta kolonija menda prvi organizirana. Bile so tri izmene, ki jih je vodila Kogovkova. Okrepilo se je tudi zanimanje za letovanje na morju. Zdravniki, a prav tako olski krogi so ga priporoali. V okviru mestnega in okolikega okraja sta imela iniciativo oba sveta za olstvo in prosveto, ki sta se tudi trudila za potrebna sredstva. Na prvem mestu je bila skrb za

osirotele in bolehne otroke, katerih stari so bili rtev okupatorjevega nasilja ali ki so padli v borbi oziroma rtvovali za svobodo zdravje in premoenje. Celjani so imeli e iz predvojne dobe poitniki dom v Bakarcu, ki ga je bilo ustanovilo Kolo jugoslovanskih sester. Bil je sicer e potreben popravila, vendar e za rabo. Ze leta 1950 je mestna obina poslala v Bakarac svojo mladino. Mestnim otrokom so se pridruili tudi okoliki. V okolikem okraju je bilo nekaj manjih obin, ki same niso mogle poskrbeti za letovanje svojih otrok. Za to je poskrbela uprava za zdravstvo in socialno skrbstvo. Za leto 1950 so nameravali poslati na letovanje okrog 200 otrok v Bakarac in v Letu po 20 v dveh izmenah. 140 na Bizeljsko in 5 v Selce. Razen tega je ministrstvo prosvete obljubilo, da bo v svojo centralno kolonijo v Savudriji poslalo 150 otrok iz celjske obine. AFZ je prevzela patronat in obljubila, da bo poskrbela za zelenjavo, soivje in pomono osebje. Zanimivo je, da so prebivalci kofje vasi, nabrali v tem letu 1.000 din za poitniko kolonijo. V naslednjih treh letih je bil e vedno glavni organizator celjski mestni ljudski odbor oziroma njegov svet za olstvo in prosveto. Pomagali sta AFZ (do svojega prestanka v letu 1953) in RK. Tako je leta 1952 lo v Bakarac trikrat po 80 otrok, v Savudrijo 30 in v Avstrijo v zameno 30. Tako se je ponovilo tudi prihodnje leto (1953). Leta 1954, ko se je mestni okraj kot obina prikljuil okolikemu, je pa prevzel iniciativo okrajni svet za socialno politiko, oziroma nekaj pozneje svet za varstvo matere in otroka. Ker je bil dom v Bakarcu v slabem stanju, so v okrajnem svetu e kar po zdruitvi zaeli misliti na nov lasten dom. Jakob en je Borovakovi svetoval, naj bi si ogledali nizko, lepo gozdnato obalo pri Faani. Po sklepu sveta sta si jo Zen in Borovakova ogledala, vendar se niso zanjo odloili. V juniju so mislili na neki porueni grad v Malinski. V avgustu sta bila Vojko Simoni in Vinko umrada celo na Ogledih v Puli, kjer je bilo ve nezasedenih vojakih stavb. Vsekakor je bilo v Istri stavb, ki so se ponujale, dovolj, a povsod bi bila preureditev zvezana z velikimi stroki. Postali so bolj realni. Intenzivneje so zaeli obnavljati dom v Bakarcu. Mestni ljudski odbor ga je dal na razpolago. To bi bilo za bivanje ob morju. Mladini je pa bil potreben tudi gorski zrak. Na predlog Marchettijeve si je trilanska komisija: Miro Lunik, inpektor v tajnitvu za prosveto, dr. Franc Planinek, ef higienske postaje in Marija Marchetti, ogledala obe stavbi. Moral bi se bil prikljuiti tudi zastopnik Zveze borcev, toda Zveza se je odloila za taborjenje. Po dobljenem poroilu komisije so se odloili za Bakarac in za Bono pri Gornjem gradu. V Bakarac so poslali 150 in v Bono 80 otrok. Bakarac je veljal za pomorsko, Bona pa za srednjegorsko poitniko kolonijo. Morje je bilo privlaneje od kraja v dolini med domaimi planinami.

Tako je bilo tudi prihodnje leto. Tedaj je bila zelo trda za denar. Svet je menil, da bi bil potreben kredit 1 milijon in 500 dinarjev, e bi nekaj prispevali stari, okrepitve potrebni otroci ubonejih starev ali celo sirote bi pa letovali zastonj. Predsednik okrajnega ljudskega odbora je dal na pronjo neugoden odgovor: Smo v stiski. Tako so izprva sklenili, da pojdejo samo v Bakarac. Konno so pa le dobili toliko sredstev, da so sprejeli v nart tudi Bono. olske prostore, namenjene za bivanje otrok, so opremili s predmeti, ki so jih vzeli iz opuenega dijakega doma v Podetrtku. To je bil as, ko so bili vije razrede osnovnih ol v vejih krajih spremenili v nije gimnazije, ki so se jim prilegali tudi dijaki domovi. Dom v Podetrtku pa ni imel dovolj dijakov stanovalcev. Pri svetu so odloili, da poljejo v Bakarac 4 izmene, vsaka bi tela 30 otrok in bi ostala na morju tri tedne. Pri Boni bi se zadovoljili samo z eno izmeno. Mislili so celo, da bi jo opustili, toda viji zdravstveni svetnik dr. Lovin je opozarjal, da bi bil otrokom viinski zrak koristen, e e ne bi lo drugae, bi morali dobiti zanje nekaj mest vsaj v Kranjski gori. V nart so sprejeli tudi taborjenje. Pionirji v olah so imeli 40 otorov in opremo za kuhanje. V prirodo bi odle 3 izmene. Nart so nekoliko spremenili. V poitniki dom v Bakarcu so odle tiri izmene, toda bile so veje. Prva je tela 72, druga 82, tretja 78 in etrta 78 otrok, priblino pol dekov in pol deklic. Upravnika sta bila Oton Mikuli, olski upravitelj v Podetrtku, in Lea Zupan, uiteljica v Zibiki. Vzgojiteljice so bile uiteljice: Antonija Kenda v Slivnici, Silva Povalej v Libojah, Ana Kranjc v Loki pri Zusmu ter Joica Gaberek na Dobrni. Moki vzgojitelj je bil Leopold Mlakar, uitelj na Sladki gori. V koloniji je pa bil tudi ekonom Ivan Jazbec s Kozjega. Bakarski zastopniki ljudskih oblasti in prebivalci so li vodjem kolonije zelo na roko in so otroke imeli zelo radi. Kopali so se in uivali prirodo. Bili so tudi v kinu in muzeju. Upravnik kolonije je po njenem zakljuku navedel samo neskladnost v letih: otroci so bili stari od 8 do 14 let. Kolonijo je obiskal inpektor France Strehovec in se je do podrobnosti zanimal prav za vse. Bil je zadovoljen in je ob odhodu pohvalil tako otroke kakor njihove vzgojitelje in upravo. Tudi tokrat so poslali na ogled komisijo. V njej so bili: Marija Marchetti za svet za varstvo matere in otroka, Miro Lunik za prosveto, Rozman za Zvezo borcev, dr. Grilc, okrajni zdravnik, za zdravstvo, Martin Ambro, upravnik dijakega doma na Bregu, za tabornike, Edo Grgi, sodnik okronega sodia, za Drutvo prijateljev mladine. To so bili prvi odloneji povojni koraki v prirejanju mladinskih poitnikih kolonij in previdnost je bila potrebna. Pa tudi e sprejeti nart glede Bakarca in Bone so predrugaili. V celoti se je iz prvotne skromne zasnove razvila irokopoteznost. V Boni je bila kot prva izmena 45 domaih otrok.

Upravnica je bila Rozalija Kolar, olska upraviteljica na Frankolovem. Vzgojiteljici sta bili: Elizabeta Gole in Ivanka Ambroi iz Galicije. Ekonom je bil Anton Peak, olski upravitelj v Socki. Kuhala je Alojzija Gajek, kuharica iz internata v entjurju, pomagala je Nada Skutnik. Kot druga izmena je pa prila v Bono skupina 33 otrok iz Kruevca s petimi lani vodstva (vzgojitelj, pomono osebje). Izprva so bili oividno preseneeni. Gorska pokrajina se je precej loila od Sumadije. Hrana je bila nekoliko tuja. To je vodja, uitelj, izprva tudi neprikrito izrazil. Kmalu se je navadil in je svoje mnenje spremenil. Otroci so pa bili takoj zadovoljni. Peljali so jih tudi v Logarsko dolino, otanj, Velenje in Celje. Ekonom je bil domain Franc eplak. V zameno je naa skupina odla v Brus pri Kruevcu. tela je 37 otrok in mladincev v starosti od 9 do 14 let, uencev gimnazije in vije osnovne ole. Vodstvo je imela Danica Nedoh, profesorica nije gimnazije v Preboldu. Pri vodstvu in vzgoji sta ji pomagali uiteljici Marcela Jeraj s Frankolovega in Zdenka oter iz Konjic. Ekonom je bil Franc Cene, Slovenec, sicer pa raunovodja v Kruevcu. Kuhala je domainka Desanka Radievi. To leto je bila mladinska kolonija tudi v Preniku pri Celju. Otroci so bili iz Seane. Upravnik kolonije je bil Rafael Metlika. Celjski otroci so pa bili v Splitu. Nastanili so jih v poslopju umarskega tehnikuma. Poutili so se dobro, motile so jih samo visoke cene. Leta 1955 je mestni odbor poslal v Bakarac 216 otrok. Pet izmen (po okrog 25 otrok) je letovalo v Kranjski gori, stanovali so v vili Olga. V prvi in peti izmeni so bili predolski, v ostalih pa olski otroci. Upravnik je bil upravitelj Peter Mavri. V Borik pri Zadru je odlo kar 9 izmen po okrog 20 otrok. Upravnik je bil olski upravitelj in nadzornik Boo Jarnovi. Kot vzgojitelji (vzgojiteljice) so mu pomagali: Miro Klannik, Tine Lorger, Danica Nedoh, Julka Goli, Danica Sotovek, Anica Kos, Zinka Lorger, Marija Klannik, Elza Kritof, ekonom je bil Stanko Spindler, administrator pa Franc Sladi. Tri izmene so le na Mozirsko koo na Golteh. Bile so mone, saj so tele skupaj 216 otrok. V Banjole pri Puli (v kolonijo za jecavce) je bilo iz Celja poslanih 48 otrok. Celo v Avstrijo so poslali v zameno dve skupini: v Seeboden pri Millstattskem jezeru 19 otrok za 21 dni, v Paradies pri Dunaju 21 otrok za 30 dni. V celoti je bilo to leto na letovanju iz Celjskega okraja okrog 970 otrok. Okrajni svet za socialno skrbstvo je dal sredstva samo za okrog 110 otrok (Bona Brus). Bilo je pa tudi nekaj taborjenj. V Radmirju Rod gorskih borov 20 in Rod neugaslega ognja 14 dni, ob Velikem jezeru odred I. gimnazije

v Celju 5 dni. Na Pagu Rabu potovalni tabor Druina rnih borov 2 dni. Vseh teh mladincev je bilo okrog 45. V Savudrijo jih je v treh izmenah odlo 48. V Banjole (pri Puli v kolonijo za jecavce) je bilo poslanih 21 otrok. Leto 1956 izgleda bolj skromno, zlasti, ker za mestno obino Celje ni poroil. V okviru sveta za varstvo matere in otroka je bila ustanovljena posebna okrajna komisija za letovanja, katere tajnica je bila Milena Mrovlje. Sredogorska kolonija je bila v Smartnem pri Slovenjem gradcu. V koloniji je bilo v dveh izmenah 47 uencev, ki so stanovali v oli. Upravnik prve izmene je bil Rudi Kozovinc, druge pa Danica Sotovek. Okraj je to leto v celoti poslal v kolonije 1.920 otrok, ki jih je spremljalo 38 vzgojnih in tehninih spremljevalcev. Ker okraj ni imel rednih sredstev, so morali posei v sklad za zaito matere in otroka (ustanovljen leta 1924) in pa v sklad za socialne ustanove. Skupno so izdali 1,467.089 din. Pa pa je republiki svet poslal v Schaffberg 31 in v Sekirn ob Vrbskem jezeru 90 celjskih otrok. Zanimivo je leto 1957. Tedaj je za organizacijo e vedno skrbel svet za socialno politiko, ki je odloanje poveril posebni komisiji oziroma tajnitvu za zdravstvo in socialno politiko. Otroci so letovali e vedno tako v Bakarcu kakor v Smartnem. Vana postojanka za mladinsko letovanje je pa e bil kamp v Rovinju, ki je imel tiri tabore: I. tabor okrajnega odbora Zveze borcev Celje, II. zdraviliki tabor Sveta za socialno varstvo okraja Celje, III. tabor vajenike ole, in IV. tabor Poitnike zveze. Tabor I. okrajnega odbora Zveze borcev je imel 52 otorov in 3 hiice. V taboru je bilo v tem letu 130 mladincev in mladink, ki so bili otroci padlih borcev. Vzgojni in tehnini kader je tel 14 oseb. Upravnik je bil Marjan Jerin, ravnatelj I. osemletne osnovne ole v Celju. Tabor II, zdraviliko letovanje Sveta za socialno varstvo okraja Celje, je imel 24 hiic. V njem je bivalo 45 otrok. Zanje so skrbeli: 2 vzgojiteljici, 1 fizkulturnica, 1 ekonomist, 3 kuharice. Vkljuenih je pa bilo tudi 12 oseb, druin z otroki, ki jih je poslal v kolonijo sindikat. Upravnik je bil Franjo uk, ravnatelj osnovne ole v pokoju. Tabor III, ole v gospodarstvu, je imel 55 otorov in 3 hiice. V njem je bivalo 120 vajencev in vajenk. Upravnik je bil Franjo Lunik, uitelj vajenike ole. Tabor IV, Poitnika zveza, je imel 14 hiic in 15 otorov. V njem je bivalo 130 odraslih oseb, mokih in ensk. Vodil ga je tudent. Tabor je imel prehodni znaaj. Ob obisku komisije je bilo v njem tudi 30 letovalcev iz ostalih republik.

Za mladinske kolonije je sestavil pravila naelnik tajnitva (pozneje oddelka za zdravstvo in socialno politiko) Rudolf Fajgelj. Pravilo tono predpisuje vzgojno in gospodarsko poslovanje in obvezuje upravnika, da daje vmesna in zakljuna poroila. Poroilom so vasih dodajali tudi pisma, v katerih so slikali ivljenje v koloniji. Posebno so zanimiva pisma (oziroma poroila), ki sta jih pisala Nada Nedoh (iz Brusa) in Adi Mari, ravnatelj osemletke na Dobrni. Marievo pismo je nastalo ob zakljuku izmene v martnem ob Dreti 12. avgusta 1957. Glasi se:
Nekam udno vzduje je bilo danes: po eni strani so se otroci veselili povratka na domove, kakor se pa vsak veseli, kadar gre med domae, spet so pa postajali skoraj otoni, ko se je vsak po svoje na tiho poslavljal od vsega, kar mu je v tem kratkem asu priraslo k srcu. Razposajeni pa hkrati zamiljeni so jemali slovo od planin, ki so jih tolikokrat zrli in nekatere obiskali. Takoj je preminil veseli otroki smeh, ko je nekdo dejal: Sreno, Dreta, danes smo te zadnjikrat obiskali! Z veseljem so pospraviljali svoje prostore in hkrati mislili na ure, ki so jim pretekle v aljivem pa tudi v resnem delu. Zveer smo se med seboj poslovili in priredili zakljuni drubeni veer. eprav se nismo nikoli posebej pripravljali na to, smo priprave za prireditev vpletli bolj med igro in veselje, vendar smo si toliko nabrali, kar 20 zabavnih tok, ki so obsegale petje, deklamacije in skee. Smeha in radosti ni hotelo biti konec. Ko so obdarili tov. upravnika, tov. kuharico in tov. ekonoma z lepimi opki, je bilo v jedilnici moree tiho. Pionir, ki je tudi nekaj povedal za slovo, je naenkrat utihnil. Besede so se mu zataknile in solze so mu spolzele ez lice. Tudi ostali so bili alostni in marsikje je robec brisal solze. Po resnici povedano, tudi nam je postalo teko. V hipu smo pozabili v s e nevenosti, ki pa spremljajo vsako delo in menda se nam je v e s as vsem zdelo, da se razidemo le za kratek as in da se bomo kmalu spet zbrali in skupaj e enkrat preiveli as, ki nam je potekal.

Podpisani so: upravnik Mari, in vzgojiteljice: Marica Kriman, Justina Toaj in Rezika Umla. V letu 1957 so e bile: 3 izmene v Kostanjevici, 2 izmeni v uemberku, 2 izmeni v Bakarcu in v e navedenem martnem tudi 2 izmeni. Referent za poitniko letovanje v tajnitvu za zdravstvo in socialno skrbstvo je bil tedaj Ferdinand tiglic, referentka za varstvo matere in druine je pa bila Milena Mrovlje. V Bakru je bila upravnica I. izmene Marija Slatinek, upravnik II. izmene pa Alojzij Koelj, ravnatelj osemletke v Rimskih Toplicah. Leta 1958 so e pripravili letovanje v Rovinju tako za vajensko olo kakor za okrajno komisijo in Zvezo borcev. Upravnik okrajne komisije je bil Alojzij Koelj. V tretji izmeni pa Danica Nedoh. Leta 1958 je bila za 10 let sklenjena pogodba med rovinjskim in celjskim obinskim odborom. Rovinjsko obino je zastopal Milan Iskra, celjsko pa Marijan Jerin. Zastopnik rovinjske obine dovoljuje celjski obini, da izvede v kampu za vse tri tabore razne naprave, zlasti da napelje vodovod in uredi pot k morju. Po desetih letih postanejo te naprave last rovinjske obine.

Pozneje so se dogovorili e glede elektrike. Pogodba se je izvedla. Pri izvedbi so portvovalno delali vodje vseh taborov in njihovi pomoniki v upravi in preskrbi. Rovinjska obina in meani so jim li mono na roko. Tiste deke, ki so bili potrebni posebne vzgoje, so poiljali v vzgojni zavod v Vere/u, duevno prizadete pa v Dornavo ali Hiastovec. Za leta 1959 je predsedstvo okrajnega ljudskega odbora izdalo naslednje poroilo o organizaciji letovanj: Pred leti je skrbel za letovanje otrok na svojem podroju okraj. Priskrbel je baze, osnovna in finanna sredstva. Pred dvema letoma je organizacija nekaterih letovanj republikega znaaja e prela v pristojnost Zveze prijateljev mladine Slovenije, oziroma k njenemu Centru za letovanja, deloma pa tudi na okraje in so pristojnost prevzeli Drutvo prijateljev mladine, Rdei kri, Poitnika zveza itd. V celjski obini do letos (1959) e ni bilo tako. Izjema je samo celjska obina. Druge obine niso imele ne izkuenj ne sredstev. Leta 1958 je v okraju letovalo nad 3.000 otrok in mladincev. Veino je res dalo Celje. Vendar je okraj v viinski bazi omogoil letovanje socialno ibkim in zdravstveno ogroenim otrokom. Pri tem je bilo le malo samoplanikov in tudi obine so prispevale malo. Manjkajoa sredstva je bilo treba deloma vzeti iz sklada za zaito matere in otroka. Za leto 1959 je na razpolago samo 100.000 din. O tem je razpravljal svet za socialno varstvo. Na sejo je povabil tudi predsednika okrajne Zveze Drutva prijateljev mladine olskega inpektorja Cuka. Toda Cuek je izjavil, da se sam ne more obvezati, o tem bo razpravljal odbor Zveze prijateljev mladine. Dodal je e: Zveza sicer letos s pomojo republike Zveze ustvarja lastno bazo za 40 otrok, vendar za letovanje nima ne sredstev ne loveka, niti prostora. Letos ne more prevzeti obveznosti, okraj je k temu e formalno vezan. Dne 6. februarja 1960 poroa predsedstvo okraja Svetu za socializem LRS. Okraj sam je ustvaril dve bazi: v Rovinju in v martnem ob Dreti. Za letos polje v Rovinj 80 do 100 otrok v eni izmeni, v martno pa 50 otrok. Referent za varstvo druine je izvedel priprave in uporabil za to poleg svojega dela 2 meseca. Predsedstvo je sklicalo komisijo, v kateri so bili zastopniki Zveze borcev, Rdeega kria, Drutva prijateljev mladine, vajenike ole, Zavoda za socialno zavarovanje, Poitnike zveze in Zveze tabornikov. Pridobljena sredstva je razdelil med nje ob izjavi, da zadevna skrb ne spada ve med njegove dolnosti. Okrajno vodstvo e posebej poudarja, da je zelo veliko prispevalo tudi tedaj, e so bili organizatorji drugi. Prispevek tujih organizatorjev za poedinega otroka je bil najve 5.500 din, a Zveza borcev je dajala samo po 2.500 in vajenika ola po 1.000 din.

Obveznosti mora torej prevzeti: ali obina Celje, ali okrajna Zveza drutev prijateljev mladine ali okrajni odbor Rdeega kria. Zdravstveni svet za socialno skrbstvo se je odloil za Drutvo prijateljev mladine. Vodje letovanja leta 1959 so bile: tajnica za zdravstvo Milena Mrovlje, vzgojiteljice uiteljice: Cilka Cof (Lako), Marija Gregori (Slovenske Konjice), Mila Pavlovi; naelnica oddelka za zdravstvo Irena Furlan. _ V Rovinju je bil upravnik Alojzij Koelj za I. in Karel Smajs za drugo izmeno. Za leto 1960 se e navaja za celjski okraj veliko tevilo poitnikih kolonij, ki so jih priredili: I. Obinski odbor Zveze prijateljev mladine Celje a) v Medveji 180 otrok, b) za otroke in vajence v Rovinju 600 oseb. II. Obinski odbor Poitnike zveze Celje v Medveji 480 dijakov. HI. Obinski odbor Rdeega kria v Rovinju 120 otrok. IV. Taborniki taborjenje na raznih mestih 780 mladincev. Vana toka letovanja ob morju je e vedno bila v Rovinju. Iz leta 1962 je poroilo, da je oprema v Rovinju vredna 8 milijonov. Tudi organizacijsko se je izvrila izprememba. tevilo uencev v gospodarstvu (vajencev), ki so odhajali v Rovinj, je mono padlo. Tako sta se predsednika obeh komisij za letovanje, ravnatelj Marjan Jerin in Josip Aman, dogovorila, da se prosta mesta dado na razpolago Drutvu prijateljev mladine. Kapaciteta ob treh izmenah je dala monost za letovanje 550 otrok. Zveza prijateljeev mladine se je odloila, da k 60 leiem v weekend hiicah doda e dve weekend hiici z 32 leii. Kuhinje same, sanitarije in igria so itak bila v polnem redu. Leta 1962 je letovalo v Rovinju 900 letovalcev. Medtem je bila Zveza prijateljev mladine odla za kako leto v Medvejo, a se je vrnila nazaj. Po dograditvi letovalikega centra v Stari Baki, se je celjsko mladinsko letovalie premestilo tja. V Rovinju je ostalo medobinsko letovalie obin alec, Mozirje, Lako, marje, Konjice, Breice, Krko, Sevnica. . . Krko in Breice sta se kmalu loila in odli v Pore, Sevnica je se ostala poleg alca. Pred tremi leti so bazo premestili v Izolo v novo bazo, kjer je prostora za 180 otrok. Ob odhodu iz Rovinja so se alcu prikljuile tudi Slovenske Konjice. Nazadnje je odla tudi Zveza borcev. Bakarac je celjsko Drutvo prijateljev mladine leta 1958 prodalo Savezu boraca Krievca za 500.000 din. Opremo so tedaj prenesli v Rovinj. Dom v Baki na Krku je bil gotov leta 1959. Celjani so pri gradnji

napravili mnogo prostovoljnega dela. Potlej je bila Baska glavno in tako reko edino primorsko letovalie za otroke in mladince iz celjske obine. V poitnicah e ni ve sluila samo mladini, ampak tudi odraslim. Ostali pa so v Rovinju elezniarji, in sicer na svojem svetu, povezanem s postajo. Glavno vodstvo letovanj je imela posebna komisija (pri Zvezi Drutev prijateljev mladine, predsednik Marjan Jerin). Dela je bilo obilo Treba je bilo skrbeti za dobro preskrbo in za pravilno vzgojno varstvo. Za viinsko letovanje ni bilo ve doloenega mesta. V poitnicah je bila na razpolago ola zdaj tu, zdaj tam. V Radmirju
D P M SkUSla Ur6diti 23 Ietovan e bivi ZZ j ^druni dom, Tni uspela. Nala je pa ustrezno nadomestilo v Solavi, kjer Jje bil zimski dom za ueence poleti prazen. Upravne zadeve letovanj je v dobi Zveze DPM, vodila Majda PirkJ FirK majerjeva (19591965). BI

n n r L e t ? i 9 6 f o i i P r e V Z , e l S k r b Z a l e t o v a n j a Center za socialno delo (ustanovljen leta 1961 in od ustanovitve do danes pod vodstvom direktorice je pravtako do leta 1975 vodila tefka Ocvirkova. Tedaj je prevzela to skrb Skupnost otrokega varstva. . 2 6 k f 7 P e t k u 8 0 i z blikovali pogoje, pod katerimi so sprejemali ^ V 3 kolonijo. Otroci morajo biti zdravi. Po priglasitvi se zdravniko s t a r f t r i ^ L r S , ? P r e d d h o d * drugi. Predolski otroci morajo biti 1 pa V K d 7 d 1 4 l e t - S r e d s t v a z a s o c i a l n ogroene C m a Z a S V j e d6laVCe 2 h nnH f ' P a P d j e t j a - K e r so delavci v celj13211 celjskih obit ^ sprejemajo za letovanje tudi otroke iz ne. Za vzgojne kadre, potrebne za vodstvo in vzgojo pri morju ie e Drutvo prijateljev mladine (pred letom 1965) p r i r e j i v z g " n e teaje Naeloma so sprejemali v ta namen ljudi, ki so se bavili s pedagok m in vzgojnim poklicem, ali so se pripravljali nanj ter bili stari na I s l e T Glavno vodstvo so pa v teku let imeli: upokojenci: Tone Grobelnik, pred vojno naelnik Sokola, Pavlin (umrl 1965) in Bruno Pimoh zadnja leta pa ravnatelj osemletke na Hudinji Adi Mari. Redno je pri koloniji zdravnik z medicinsko sestro. Vsako leto poljejo na morje okoli 600 otrok v petih izmenah po 120 otrok. Izmene so na morju po 14 dni (tri tedne). Predolska izmena gre prva. Zadnjih let dve v z g o S o ^
Hri b

iZmen

tUdi k 0 r

ke

0trake

'

S katerimi sta redno

biIi

- t d l e t a 1960-1965 je organizirala letovanja samo okrajna Zveza drutev prijateljev mladine s pomojo celjske obinske Zveze drultev prijateljev mladine. Zdaj pa zdaj je samostojno delovala v tem pogledu tudi kaka druga organizacija: Poitnika zveza, Rdei kri, taborniki. Z v e J p H i l t ! 9 6 3 je, ! , N 0 V ? m t 6 d n i k U P 0 r 0 i l 0 ' k i J'e n a seji okrajne Zveze Prijateljev mladine dne 17. novembra podala tajnica Volferlova.

Poroilo se na kratko glasi tako: Doslej je letovanja prirejala okrajna Zveza, letos je pa glavno skrb prevzel medobinski upravni odbor za pionirska letovanja v Rovinju. Po dogovoru nosijo stroke obine. Kapaciteta za 1. izmeno znaa do 170 otrok in jo bomo v prihodnje nekoliko poveali. Na leto so tri izmene. Za vaditelje je posebna komisija pripravila ve seminarjev. En seminar je v Rovinju, tam smo mladino razdelili v manje oddelke, ki se pod vodstvom vaditeljev in vzgojiteljev sami upravljajo. Prej je okrajna Zveza imela 5 obinskih zvez in 21 drutev, zdaj pa teje 11 obinskih zvez, 82 drutev in 10.789 lanov. Pionirske organizacije zdruujejo 41.000 pionirjev in mladincev. Referent za letovanja pri celjski obini Dana Pirkmajerjeva pa e poroa: Letos smo e v Baski (s celjskimi otroki), Bakarac, predvojno otroko letovie, bo treba prodati. Leta 1965 je priredilo Drutvo dva sedemdnevna smuarska teaja na Svetini, enodnevne teaje v Liscah, pri Marovku, na Polulah, Golovcu. Leta 1966 je priredilo celjsko drutvo na Griku enodnevno letovanje. Stroke je plaal sindikalni svet, letovalo je okrog 600 otrok od jutra do veera, opoldne so dobivali enolonnico. Leta 1966 je bil predsednik komisije za rekreacijo Franjo uk, medobinske letovalne skupnosti pa Marjan Jerin. Glavni celjski center za obmorsko letovanje je bila in ostala Baska. Zanemarjali pa tudi niso naih alpskih krajev. Tako leta 1972 poroa Celjski tednik, da v Kokarjah nai in beograjski otroci z velikim veseljem uivajo prirodo. Med njimi je bil preizkueni vodja naih tabornikov Krebs. Iz Rovinja se je pa bilo treba popolnoma umakniti, ker je obina svet, kjer so stale vikend-hiice, namenila za hotelske zgradbe. V okviru Zveze mladine je nastala Poitnika zveza, ki si za letovanja svojih, e odraslih lanov, izbrala Makarsko, kjer si je uredila taborie. Podobnega znaaja je bilo Drutvo prijateljev prirode, ki je imelo v okraju 13 odborov. Drutvo je vodil Rudi Peperko. Leta 1961 je pa obinska ustanova Center za socialno delo prevzel znaten del takih in podobnih skrbi. Med njimi so najvaneje mesto zavzemali domovi igre in dela (otroki vrtci). Skrbi pa je bilo ve in ve.

CENTER ZA SOCIALNO DELO Center za socialno delo je bil ustanovljen leta 1961 z odlokom Obinskega ljudskega odbora Celje (2. marca 1961). Center za socialno delo Celje je bil ustanovljen kot strokovna sluba za izvajanje socialnega varstva za obmoje obine Celje. Naloge centra, doloene z odlokom, so bile predvsem: da obravnava strokovno in tudijsko socialne in psiholoke primere pri otrocih, mladini in odraslih;

 daje strokovna navodila in druge pomoi starem za pravilno vzaojo in vzrejo otrok; organizira strokovno patronano slubo in slubo prostovoljnih socialnih delavcev; . . . . neposredno sodeluje s olami, ustanovami in zavodi, ki reujejo vpraanja otrok in druin; . sodeluje pri ustanavljanju in razvijanju varstveno vzgojnih ustanov za in mladino; otroke pospeuje razvoj socialnih slub v stanovanjskih skupnostih; posamezno obravnava in sanira socialno in zdravstveno ogroene druine; reuje vpraanja drubeno neprilagojene mladine; razvija rejniko slubo; . sodeluje z ustreznimi drubenimi organizacijami in organi drubenega upravljanja; opravlja individualne zadeve s podroja socialnega varstva, za katere ga bo pooblastil upravni organ socialnega varstva pristojnega obinskega ljudskega odbora; odkriva in analizira splone socialne probleme; razvija socialno preventivno slubo. Za direktorja Centra je bila imenovana Zofka Stojanovi, socialna delavka. Drubeno upravljanje pri Centru je izvajal upravni odbor, sestavljen iz javnih drubenih delavcev. Direktor centra je bil lan upravnega odbora po svojem poloaju. Za predsednika upravnega odbora je bil imenovan Emil Pepelnjak, odbornik obinskega ljudskega odbora. Naloge, ki jih je Center prevzel ob ustanovitvi, je do tedaj opravljal oddelek za zdravstvo in socialno varstvo obinskega ljudskega odbora. Center pa ni prevzel vseh poslov; nekatere zadeve: skrbnitvo, varstvo starih, otroka poitnika letovanja, je obdral obinski ljudski odbor. Celotno dejavnost s podroja socialnega varstva je center prevzel ele leta 1965. Dejavnost Centra se je kasneje razirila e na podroje vzgojnega svetovanja, ko je bila v okviru Centra ustanovljena vzgojna posvetovalnica leta 1968. Za vodjo posvetovalnice je bila imenovana prof. Radmila Tratnik. Leta 1968 je Center prevzel tudi strokovno, finanno in administrativno-tehnino slubo za novo ustanovljeno Temeljno skupnost otrokega varstva za obino Celje. Center za socialno delo zdaj opravlja naslednje naloge: varstvo druine (na podlagi predpisov s podroja druinske zakonodaje), skrbnitvo mladoletnih oseb in odraslih, rejnitvo otrok, socialno varstvo otrok prizadetih v telesnem in duevnem razvoju izvajanje vzgojnih ukrepov med mladoletnimi prestopniki,

 otroka poitnika letovanja, programiranje in izvajanje otrokega varstva (izgradnja objektov za dnevno varstvo otrok in organiziranje drugih oblik drubenega varstva otrok), vzgojno svetovanje v okviru vzgojne posvetovalnice, dodeljevanje denarnih drubenih pomoi obanom, ki so brez sredstev ali nimajo zadostnih sredstev za preivljanje, socialno varstvo starejih oseb.

IZGRADNJA VZGOJNO VARSTVENIH USTANOV Leta 1958 se je zaelo obdobje reorganizacije in vzgojne izpopolnitve otrokega varstva. Preobrazba je bila delno povezana z reorganizacijo varstva onemoglih in celo bolnih. Mladinski domovi Kmalu po osvoboditvi je kot prvi nastal dom v Vodnikovi ulici, v hii olskih sester, ki so ga pa kmalu zdruili z domom v bivi Westnovi vili v Gaberju, ki je nato prerasel v pravi vrtec. V bivem Kalvarijskem mlinu je bolnica ustanovila dom za dojenke. a ga je najprej spremenila v bolnico za najmlaje, nato pa opustila. Dom na Golovcu (v noveji Westnovi vili) je pa prerasel v zavod za prizadeto deco. Veji mladinski dom je nastal na Polzeli v gradu enek. Vodila ga je dobro usposobljena predmetna uiteljica Cilenkova. Imenoval se je po Veri landrovi. V njem je bilo 96 domaih otrok, ki so bili vsi obojestranske sirote. Domovi igre in dela Prvi dom igre in dela (otroki vrtec) je bil v Vodnikovi ulici, v hii nasproti Vodnemu stolpu, ki je bila last olskih sester. V hio so naselili otroke 8. marca 1948 in so ji dali ime Dom Tonke eeve. Upravnica je bila od 19481949 Milica Gregori, od 19491952 Milica ZavrnikJurc. V domu so bili otroci, tudi stareje sirote, uenci I.VIII. razreda osnovne ole. Ker je bilo treba hio vrniti olskim sestram, so otroke 1. marca 1952 preselili v Westnovo vilo v Gabeiju, kjer so e nali vrtec mlajih otrok. Priseljeni otroci so seboj prinesli ime Tonke eeve. Otroki vrtec v vili ima to ime e danes. Poleti 1950 so v Akerevi ulici otvorili dom igre in dela. Priprave sta izvrili organizacija Osvobodilne fronte (OF) in Antifaistina fronta ena (AF2) za II. etrt. Za otvoritev je bilo urejeno poslopje v sredi med Akerevo in Stanetovo ulico (ki ji je bil neko nekaj let lastnik znani slovenski botanik profesor Martin Cilenek, za njim pa kamnosek Kullich); nabavljena je bila e tudi glavna oprema: lealniki, stolki, kuhinjska posoda, prti, prtii, radijski aparat in razna drobnarija. Leta 1953 je bilo

v domu 46 otrok, med njimi 3 enostranske sirote. Leta 1955 so pri pritliju dogradili paviljon. Domu so dali ime po pesniku Otonu upaniu. V okraju Celje-okolica je bilo leta 1953 e 9 vrtcev: Grie (30 otrok), Lako (37 otrok), Rogaka Slatina (30 otrok), Slovenske Konjice (32 otrok), Store (32 otrok), Vojnik (40 otrok), alec (45 otrok), Lemberg (30 otrok). V Celju so mono utili, da je potreben otroki vrtec tudi v nastajajoih novih mestnih soseskah. Za sosesko na Otoku je bil projektiran vrtec v Jurievi ulici, v bivi Rakuschevi vili ob Savinji, vendar je njegov nastanek nekaj asa zadrevala Trgovska zbornica, e, da rabi prostore za svoje poslovanje. DOM TONKE CEEVE Ze leta 1958 so razpravljali zelo vneto tudi o domu Tonke eeve. Bil je e vedno sestavljena ustanova, sestojea iz otrokega vrtca, iz dnevnega zavetia za osnovnoolsko mladino in iz mladinskega doma za v njem trajno nastanjeno mladino. Po preureditvi leta 1958 je ostala v njem samo predolska in osnovnoolska mladina v dnevnem varstvu. Ker so olski zavodi zaeli samo skrbeti za svoje gojence v urah, ko ni bilo pouka, se je tevilo olske mladine v domu stalno manjalo, tako da je po nekaj letih ostala v njem samo predolska mladina, tj. otroki vrtec. V poetku je pa e bil oddelek za 20 otrok, ki niso imeli domae oskrbe, a jih tudi niso dali rejnikom. Dom je imel svojo kuhinjo in ajno kuhinjo. Gojenci so tudi imeli pomo v uenju. Od leta 1949 do 1961 je bila upravnica Ema Koeljeva. Za Emo Koeljevo je prevzela vodstvo Vilma Stucin, roj. Zavrki, ki vodi zavod e danes. Bila je pa vedno stiska za vzgojiteljice, zlasti po letu 1958, ko je tevilo otrok stalno raslo, najbolj se je utilo pomanjkanje intruktoric za vije razredne osnovne ole. Po preureditvi leta 1958 je bilo v domu 55 otrok. V letu 1962/63 je tel zavod 6 oddelkov, med njimi sta bila 2 oddelka dojenkov, 2 oddelka predolskih in 2 oddelka olskih otrok. V olskem letu 1963/64 je nastal vrtec v Vojniku. Imel pa je samo eno sobo, pri njem pa ni bilo ne sanitarij ne tekoe vode. V olskem letu 1964/65 je Dom Tonke eeve poskrbel za to, da so se v bivem krajevnem uradu priredile tri sobe s prostori za potrebe otrokega vrtca. Ob otvoritvi vrtca so vojniki cicibani priredili predstavo, na kateri se je tov. Krinik zahvalil krajevni skupnosti, obinski skupini in zlasti ravnateljici Vilmi tucinovi, ki so omogoili, da se je delo tako lepo izvedlo. Vojniki vrtec je imel poslej 2 oddelka. V olskem letu 1967/68 se je Domu Tonke eeve prikljuil vrtec Otona upania v Akerevi ulici Titovem trgu z 8 oddelki. S tem se je tevilo oddelkov pri zavodu razirilo na 21 oddelkov. V olskem letu 1968/69 je dobil zavod e dva nova oddelka. Ko so dogradili pionirski dom Cv&ke Jerinove, so se tja preselili v glavnem

olski oddelki, s tem je Dom Tonke Ceeve pridobil ve prostorov za predolsko mladino in za dojenke. Tako je v olskem letu 1971/72 imel dom e 27 oddelkov. Mono se je poveal, ko je leta 1972 nastala na Zgornji Hudinji prva namenska stavba za otroke in nudila prostor 8 oddelkom v dopoldanskem asu. V tem letu je tel zavod 37 oddelkov, ki so lahko sprejeli 620 otrok. Na tridesetletnici se je ravnateljica Stucinova zahvalila vsem sodelavkam za vestno delo, imenoma je pa navedla sodelavke, ki e delajo na zavodu nad 20 let: Cveto Travner (27 let), Marijo Lerh (27 let), Agico Lorberk (25 let), Danico Pikur (22 let). Leta 1958 so ukinili tudi deji dom pod Kalvarijo. V njem je bilo prostora za 34 otrok. Vendar jih je bilo vedno manj, tako da so lahko vanj poiljali iz bolnice rekonvalescente do 3 let. Ob ukinitvi leta 1958 je bilo v domu samo 8 dojenkov v starosti od 4 do 14 mesecev. Glede tirih so se odloili, da jih dado v rejo, seboj so jim, kakor je bila navada, dali posteljice, posteljnino in opremo. Upravnica doma je bila M arija Deelak. Nekaj posteljic za dojenke so v bolnici prikljuili oddelku za matere. Sicer so pa kakor sem e navedel, uredili oddelek tudi v zavodu Tonke Ceeve. Leta 1976 je imel zavod 38 oddelkov in 778 otrok. Norma za oddelek je 15 otrok, je pa mono prekoraena. Otroci so porazdeljeni na 6 notranjih organizacijskih enot, ki so bile: matina enota na Mariborski cesti v Gaberju, enota Otona upania med Akerevo in Stanetovo ulico ter na Titovem trgu (v prostoru, se Mestna hranilnica stika s potno palao), enota na Hudinji, v kofji vasi in Vojniku. Imela je e tudi dve olski kuhinji. Veja je v matini enoti Tonke Ceeve, odtod se vozi opoldanski obrok na Titov trg, v Akerevo ulico Stanetovo, na Hudinjo in Skofjo vas. Manja kuhinja je v Vojniku. ajne kuhinje za pripravo malic, zajtrkov in veerij in za delitev kosil pa imajo vsi oddelki. V vzgojiteljskih tridesetih letih se je zvrstilo na celotnem zavodu nad 200 oseb. Prevladovalo je vzgojno-varstveno osebje: vzgojiteljice, varuke, otroke sestre, a tudi posamezne uiteljice. Uprava je zahtevala ekonomski, finanno in pisarniko izobraene ljudi. Veje in skrbno osebje je bilo potrebno tudi za kuhinjo ter za vzdrevanje poslopij, prostorov in njihova okolja in raznih naprav, ki so potrebne za vzgojno-varstvene ustanove. Zaradi pomanjkanja prostora navajam tu samo tiste osebe, ki so rtvovale zavodu ve let svojega ivljenja in dela.
Ravnateljice: Jana Gajek, roj. Strgar (2. 7. 194931. 10. 1961), Vilma tucin, roj. Zavrki (1. 2. 1962). Vzgojiteljice: Majda Gajek-Polenek (19491961), Agata Lorbek-Gregl (1955), Cveta 1 ravner-Sadar-Peruek (1951), Ivanka Zorzo-tajner (1951), Mihaela lic (19531956), Majda Tkali (19571961), Zora Orel (19581961), Albina Kmecl-Terner (1960), Ida Borovnik Kovai (19651969), Mihaela Kri-

vec-Gorenek (1965), Ana Marija Terek-Knez (19661971), Irena Zolger-Pungartnik (1966--), Danica Zlof-Gostenek (1967), Marija Conka-Koren (1967 1971), tefka Kohne (19681971), Zlata Gomboc (19681971), Stanka Valant (19681971), Dragica Klenec, roj. Zver (1971), Natalija Einfalt-Platovek (1971), Regina Plank (19711975), Hermina Suster (19711975), Majda Tkali (1972), Joa Kraner-Krape (1972), tefka Bratkovi (1972), Majda Debenjak (1972 1975), Nada Mlinarevi-Jani (1972), Pavla Klannik (1972), Zofija SelanKranjc (1972), Marija Petek-Smode (19721976), Marija Belak-Ocvirk (1976), Karolina Petelinek (1976), Nada Kvas (1976), Zvonka Ladinek (1976), Sonja Jurkovi-Skurbej (1976), Alenka Knehtl (1976), Joica Vetrih (1976), A n a Mohorko (1976), Marija Pak (1976), Cvetka Waldhuber (1976). Uiteljice: Ema Kremenek (19581959), Joefa Skof (19591964), Viktorija Janekovi-Spes (19641966), A n g e l a Anti-Koprivnik (19631966), Veronika Zgozdnik-Cater (1966-1968), Justina Marko-Pimont (19661968), Milena Modrijani-Ropotar (19681971). Medicinske sestre: Nataa Ribi-Rojc (1972), Marija Zviej (1972), Olga Kunst-Vengust (1973), Jelka Lapuh-Bojevi (1973), Rozalija KotomajLapornik (1974), Zdenka Pojavnik-Markovi (1975). Varuke: Hilda Polenek-Resner (1963), Rua Pestner-Glas (1964), Marija Mateli-Jereh (19641970), Brigita Menar-Klavek (1965), Cilka Amerk (1965), tefanija Ravnak-Sarp (1967), Terezija Opaka (1971), Magdalena Zdovc (1972), Marija Rihter (1972), Ivanka Marzidovek (1972), Cecilija Mlakar, roj. Bukovek (1972), Milica Jambori-Kitak (1972), Milica FurmanAmon (1973j, Karolina Rudel (1973), Emilija Klinar-Piler (1974), Zvezdica Olak-Marovek (1974), Anica Perme-Roman (1974), Marija Aubreht, roj. Giol e s (1974), Ernestina Reko-Straus (1974), Sonja Operkal (1975), Zora Pemi-Pape (1975), Olga Kotnik (1975), Marija Stegenek (1975), Ljudmila Doblek-Kolar (1976), Silva Sibanc (1976). Otroka negovalka: Veronika Rudi-Terpotic (1967). Upravno osebje: Marija Knaus, raunovodja (19591962), Rozika Peolar, ekonom (1962), Hilda Kolenc-Pekler, raunovodja (1965), Lidija Krumpak, materialni knjigovodja (1968), Marija Sivec-Voda, blagovni administrator (1968), Silva Kotomaj, blagovni knjigovodja (1971), Marija Kotomaj-Uri, finanni knjigovodja (1973). Kuharice: Franika Hrovat (19511961), Milena Koprivnik-Striti (1954 1961), Franika Toplak (19551963), Nada Lapornik-Zgajner (19491958), Marija Kovai-Brone (19491973), Marija Podhraki-Pavli (19661973), Justi Drofenik-Koroec (1967), Lizika Gajek-Vidovi (1967), Justina Robaar-Adam (1969), Elizabeta otari (1972), Branka Gaberek-Novak (1973), Marija Soran-Graner (1976), Tonka Kresnik (vodja kuhinje, 1972). Cistilke, itd.: Gabriela Kavi-Aman (1960), Ljudmila Novak, perica (197119761, Stanka Stojanovi-Riki (1972), Marija Brako-Sarh (1973), Doroteja V o v k , perica (1973), N e a Perkovi-Debelak (1974), Marija Kouh (1974 ), Liljana Markovi-Papi (1974), Marija Cigelek-Skoberne (ivilja, 1975), Mtrija Kolenc-Koderman (1975), Marija Sket-Inkret (1976). Hinik, kurja: Franc Kenda, hinik (19551963), Ivan Seniar (19641966), Anton Peni (1973), Anton Noner (1972). Vzgojno-varstveni zavod Vojnik: Matilda Ocvirk, upravnica (19621964), Mihaela Krivec, vzgojiteljica (19631974). Titov trg (ustan. 1963): Marija Pak (1976), Pavla Klannik (1972), Danica Pikur-Verdnik (1956). Akereva ulica: Marija Krolo upravnica (1956), Danica Pikur-Verdnik, vzgojiteljica (1956), Marija Grum-Prislan (1963), Danica Gostenmk (1964), Vera Rudi, roj. Terpotic, otroka n e g o v a l k a (1963), tefanija Sarp, varuhinja (1960), Franika Andrenek-Potonik, varuhinja (1962), Nada Cetina-Melavc (19631964).

Vzgojno-varstvena ustanova Tonke Ceeve je bila (razen Hudinje) namenjena predvsem otrokom iz starejega Celja. Toda mesto je hitro raslo. S tem je pa rasla tudi potreba po novih takih ustanovah. Prva med njimi so sluili e deloma starejim perifernim naseljem, pozneja pa samo novim. Manja ustanova take vrste je otroko zavetie pod Starim gradom, ki je dobila ime po Duanu Fingarju, tudentu, mladi rtvi faizma. Zavod je bil nastanjen pri Stegujevih nad Savinjo na juni strani Starega gradu. Pozneje so zavod kot otroki vrtec prikljuili k osnovni oli na Polulah, kjer so uredili zanj hio, ki jo je pokojni uitelj Kranjc volil Ciril-Metodovi drubi z namenom, da slui vzgoji otrok. VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA ANICE ERNEJEVE Posebno skrb je bilo treba posvetiti Otoku. Prvi domovi so nastali e v zadnjih letih Avstrije, ve jih je sledilo v dobi stare Jugoslavije in v prvih letih nove Jugoslavije, vidno je bilo, da bo prav tu naselje hitro raslo. To je dalo pobudo za ustanovitev vzgojno varstvene ustanove. Navedel sem e otroki vrtec v vili v Jurievi ulici ob Savinji. V vili je bilo prostora za okoli 70 otrok. Pri vili je bil na reni strani lep vrt. Tik na njegovi severni strani je pa bil travnik, ki so ga na pobudo pokojnega dr. Josipa Tominka spremenili v otroki park za zabavo otrokom sploh. Ulica ob vili je dobila ime po Josipu Juriu, vzgojno-varstvena ustanova pa po Anici ernejevi, uiteljici profesorici in mladinski pesnici, ki je umrla v nemkem taboriu. Tej ustanovi sta sledili dve manji otroki zavetii, eno v Trubarjevi in drugo v Malgajevi ulici, ki potekajo vzdol gimnazije, prav na juni in druga na njeni severni strani. Prilonost za veji razmah je nastala leta 1965. Tedaj se je okrajni komite Zveze komunistov Jugoslavije izselil iz veje vile nasproti gimnazije, v kateri je do konca vojne prebival luteranski pastor, hkrati eden izmed glavnih predstavnikov najbolj nevarnega petokolonatva. Okrog stavbe je bil zelo lep park, ob njegovem robu pri Jurievi ulici pa luteranska cerkev, ki so jo po vojni nekaj let e uporabljali stari katoliani, dokler se po smrti kofa Jota, sicer narodnega loveka, niso razli. Predlog, ki ga je v Celjskem zborniku stavila arhitekta Jelka Vehovarjeva, naj bi se cerkev kot dvorana vkljuila v projektirano glasbeno olo, je bil neizvedljiv, kar se je pokazalo pozneje, ko so ugotovili nesolidno izvedbo cerkvenega svoda. Leta 1966 so zaeli vilo preurejati za otroko-varstveno ustanovo. V njej so uredili igralnice, ajno kuhinjo, glasbeni oddelek, prostore za upravo in kuhinjo. Ohranili so tudi zavod v Jurievi ulici. Upravno so ga pa prikljuili novemu zavodu, kateremu je odstopil tudi svoje ime. S temi izpremembami je bilo mogoe nuditi na Otoku I. vzgojno varstvo 240 otrokom, saj jih je preurejena stavba sprejela 240. Celotno obmoje nove vzgojno-varstvene ustanove Anice ernejeve oklepajo tiri ulice: Trubarjeva in Malgajeva na juni oziroma severni

strani, Jurieva in Kajuhova na vzhodni oziroma zahodni strani. V praksi so za oznaitev lege uporabljali ime Malgajeve ulice, ki vodi neposredno v mesto. Razen poslopja so zaeli preurejati tudi obseen vrt. Nekateri sosedje iz okolice so nekaj pozneje predlagali, naj bi se del vrta uporabil za ljudski park, tako da bi za otroki vrtec ostala samo polovica. Obinski svet za urbanizem in komunalne zadeve je okleval. Pozneje so pa elji sosedov ustregli na kodo zavodu, kajti odstopljena, severna polovica vrta je ostala mono zanemarjena in neuporabljena, deloval je ut, da ta svet vendar v celoti pripada vzgoji mladine v otrokem vrtcu. V naslednjih letih so naselja okrog starejega mesta rasla. Obina je izprva dajala prednost nujni zgraditvi ol, ko je bilo tam potrebam vsaj zaasno zadoeno, so zopet posvetili skrb vzgojno-varstvenim zavodom otrokim vrtcem. Leta 1972 je bil razpisan referendum, ki je dal za to, a tudi e za ole potrebna denarna sredstva. Zdaj je dobil svoj otroki vrtec e tudi Otok III. (na severni strani glavne ceste v smeri proti staremu mestu). Vrtec so zgradili med Simonievo in opovo ulico kot pritlino stavbo, zamiljeno za potrebe otrokih vrtcev. Prostor, kjer stoji vrtec, obkroajo velike stanovanjske hie, kar nekoliko omejuje razgled v svet, na drugi strani pa povezuje domove in vrtec. V jeseni leta 1973 je vrtec e zael delovati kot podrunica zavoda Anice ernejeve. Zavod je s tem dobil 156 novih mest. V jeseni 1975 so dobili v stolpnici na blinji Zelenici e prostor za 40 otrok. Kljub temu se je bilo treba stiskati in deloma sprejem otrok celo odklanjati. O tem je odloala komisija, sestavljena iz zastopnikov krajevne skupnosti, starev otrok in lanov pedagokega zbora. Statistini podatki nam dajejo sliko o stanju zavoda. Leta 1973/1974: Vpisanih 321 otrok, razdeljenih v 16 skupin, ki so obsegale otroke stare: a) okrog sedem, b) okrog 6, c) okrog 5 let, ) malke, d) dve menjalni in e) eno meano popoldansko skupino. V najviji skupini a) je bilo po 24, v najniji skupini ( malki) pa 12 otrok, menjalna skupina je tela 40 in popoldanska meana (otroci, ki po oli niso imeli kam iti) 12 otrok. Leta 1974/1975: Vpisanih 526 otrok, razdeljenih na 25 skupin. Dojenkov (starih nad 8 mesecev) so v tem letu na novo sprejeli le 20. Popoldanski oddelek so v mesecu aprilu ukinili. Leta 1975/1976: Vpisanih 512, vendar sprejetih le 432 otrok. tevilo prekoraeno za 2030%. Po razdelitvi so dobili 25 skupin in e popoldansko. Vzgojiteljice so se za posamezne skupine zdruevale v pedagokih aktivih, jih je pa esto primanjkovalo in je bilo treba delo tako organizirati, da so vzgojne naloge prevzemale varuke in zaetnice ali gojenke vzgojiteljske ole, ki so se ele pripravljale na zakljuek tudija. Stareje vzgojiteljice so jim bile mentorice svetovalke. Gojenke IV. in V. letnika vzgojiteljske ole, delujoe v sestavu pedagokega olskega centra, so na zavodu hospitirale a imele tudi vzorne nastope vasih v skrajani obliki za male ole. Leta 1975/76, je zavod za varuke priredil izredno olo.

Vzgojno vodstvo Ravnateljice: Majda Turk (1. aprila 1956 do jeseni 1973), Ana etkovi-Vodovnik, profesorica psihologije in pedagogike, dotlej predavateljica na pedagoki gimnaziji, na zavodu kot ravnateljica od jeseni 1973. Vzgojiteljice Franika Benko (1961), Majda Gajek (1961), Marija Jake (19611969), Pavla Koar (19561963), Nada Pintari (1961), tefanija Jake (1962), Rozalija Osojnik-Premel (19631967), Milena Lesjak, roj. Bavda (1966), Marica Krolo-Krui (1966), Breda Piek (1967), Antonija Kanel

(19671976), Nevenka Razpotnik, roj. Kapele (19681973), Majda Koloa (1963),

Marija Hodnik (1970), Marija Kukovec (19701971), Radmila Cepu-Slapnik (1976), Tatjana Vrabl (19711972), Aljonka Svetii (1972), Zdenka uaunta (1972), Ivanka Pleterek-Tajnek (19721976), Marija Kolka-Jake (1972), tefka Kuntara-Kranjc (1973), Pavla Lebi (1973), Kristina Kukovec (1973), Jelka Deelak, dipl. abs. ped. akademije (19731975), ivana Goriek (19731974), Erika ilak (19731974), Saja Lipinik-Deelak (1973), Tatjana Malgaj (1974), Elizabeta Male (1974), Anica Potonik (1974), Marija Magdi-Levart (1974), Valerija kerbec (1974), Marija Hofbauer (1974), Danica Rokar (1974), Pavla Vanek (19741975), Anica Rebernik (1974), Marija Bobovnik (1974), Vanda Plahuta (19741975), Dua Bekovnik-Klemeni (19741975), Vanja loser (1975), Marija Matja (1976), Helena Mrevlje (1976), Vojka Peri (1976). Uiteljice: Joica kof (19611967), Majda Tkali (1966), Stanislava 2nidari (19601971), Marija Cater (1967), Mana Vre (19681971), Ivanka Mari (19691971), Franika Kresnik (19691971), Nua Ferlinc (1970), Tjaa Zupane (1970). Negovalke: Elza Dremelj-Vuginec (1965), Jelka koberne-Kurent (1967 1969), Breda Biek (1967), Tatjana Grilli-Oo (19701972), Vera Poar-Lukek (1971), Boena Jernejc-Bencik (1973). Varuke: Jolanda Urankar (19731974), Jerica Staruka (1973), Angela Kai-Lipu (1973), Anica Jeri-Sre (1973), Romana Vidmar (19741975), Leopoldina Brinovec-Polenek (1974), Antonija Ribi-Vonarnik (1974), Silva Nuni-Ikovi (1974), Marija Likozar (1974), Marjana Tomai-Slatinek (1975), Darinka Gobec (1975), Dora Presenik (1975), Stana Miloev-Savi (1975), Anka Pertaek-Podlesek (1976), Joica Prevojnik (1976). Otroke (medicinske) sestre: Marija Kova-Krofli (1971), Majda Hrovat (19731975), Darinka Marcelan-torman (1973), Terezija Cuek-Unopi (1973). Uprava: Frida Oset, saldokontistka (19731974), Mojca Koi, tajnica (1973 1974), Milena Kranjc-Kristan, tajnica (1974), Zlata Zlobec, saldokontistka (1974), Anica Mihelin-Prosenc, ekonomka (1974). V z g o j a s e j e v r i l a p o r e d n i h v z g o j n i h n a e l i h . P o s e b n o s t s o bili r e d n i l e t n i otroki prazniki, ki s o z a h t e v a l i d o m i s e l n o s t pri v z g o j n e m osebju, otrokom so pa delali v e s e l j e , vzbujali v njih domiljijo in z a n i m a n j e z a s v e t in prirodo. Ti p r a z n i k i s o bili: t r g a t e v , p o v e z a n a z jes e n s k i m s a d n i m s e j m o m , D e d e k mraz, p t i j a s v a t b a , t e d e n m l a d o s t i , d a n e n a , T i t o v rojstni dan. P r i r e j a l e s o s e tudi o t r o k e igrice, tudi lutk o v n e (Mica Copatarica). Pri t e h s l a v n o s t i h s o s o d e l o v a l i tudi stari, o b i s k o v a l i s o j i h tudi otroci, k i s i c e r n i s o r e d n o h o d i l i v v r t e c , p o p o l d n e s o s e l a h k o igrali t u d i n a z a v o d o v e m v r t u in n j e g o v i h i g r a l s k i h n a p r a v a h .

OTROKI VRTEC NA DEKOVI CESTI Razen na Otoku in na Hudinji se je mesto irilo tudi v severno smer, preko Dekove ceste. Prebivalci tamkajnje deloma nove soseske (predvojni del je Nova vas) so se sami potegovali za to, da dobe otroki vrtec. Krajevna skupnost Dolgo polje je dala leta 1968 za otroki vrtec na razpolago prostore na voglu Ulice 29. novembra t. 24. S tem je bilo omogoeno, da sta se formirali dve skupini, starejo je prevzela ravnateljica Marjeta Heri, mlajo pa ena od vzgojiteljic. Dne 1. septembra 1963 je bil izroen varstveni ustanovi e klubski prostor v sosednjem bloku t. 107, in sicer za zavetie olski mladini. Ob tej priliki se je spremenilo tudi vodstvo: starejo skupino je prevzela vzgojiteljica Pavla Kuar, mlajo Ana Posinek, olske otroke pa uiteljica Marica Lesjak. Dne 1. oktobra 1967 je bila dodeljena e dvorana krajevne skupnosti, in sicer nekoliko zahodneje, v bloku poleg Miklavinove gostilne. Namenjena je bila za dva turnusa olske dece. S tem je lahko eno od treh prostorov v Ulici 29. novembra dobila predolska deca. To so bili temelji za vzgojno varstvo na Dolgem polju. Leta 1969 je pa bil v Drapinovi ulici, ki je v severnem delu Dolgega polja, namensko zgrajen vrtec za 120 otrok. S tem je tu nastalo sredie vzgojno-varstvenega zavoda, ki je dobil ime Zarja. Takoj so v poslopju namestili 133 otrok v starosti dveh do sedmih let. Potrebe so bile e veje, ker je ostalo e nekaj otrok brez organiziranega varstva in vzgoje. Leta 1971 je bil doseen nov uspeh na tem podroju. Tedaj so v ulici 29. novembra zgradili nov dom Cvetke Jerinove, ki je sprejel v svoje varstvo olsko mladino pionirje. V ta dom je zavod Zarja poslal svojo olsko mladino (iz Ulice 29. novembra in iz bloka poleg Miklavina) ter je na ta nain lahko sprejel v svoje okrilje 30 predolskih otrok, ki so tvorili oddelek male ole. Tako se je leta 1971 povealo tevilo predolskih oddelkov na 10, v njih je bilo 200 predolskih otrok. Pogoji za delo so bili dobri, saj so bili oddelki namensko adaptirani, igrie je pa tudi bilo lepo. Dobra je bila tudi kadrovska zasedba, vsi oddelki so imeli strokovno izolane vzgojiteljice. Prav lep je bil uspeh na likovnem podroju, o tem priata tudi priznanje in diploma Zavoda za olstvo. V olskem letu 1973/74 je zavod dobil e dva oddelka v sosednji Nuievi ulici. V ta namen je skupnost otrokega varstva odkupila dvoje stanovanj, ki so ju lepo preuredili za potrebe otroke vzgoje in varstva. Kapaciteta zavoda se je poveala za 40 otrok. e vedno je pa bilo premalo. V soseini, na Lavi in na Ostronem, so brez prestanka gradili. V program je prila gradnja novega vrtca na Lavi. Dne 8. oktobra 1975 je bil otvorjen. S tem se je tevilo oddelkov povealo od 12 na 22. V njih je imelo varstvo in vzgojo 410 otrok, med njimi je bilo 40 dojenkov. Zelo vana je bila tudi pridobitev lastne ku-

hinje, dotlej so opoldanski obrok dobivali iz kuhinje zavoda Anice ernejeve. Nastal je pa problem pomanjkanja vzgojiteljskega kadra. Glavni vzrok je bil v tem, ker vzporedno z vrtcem niso gradili tudi stanovanj za vzgojiteljice. Za olsko leto 1976/77 so v razpisnem roku od 12. do 24. maja vpisali 189 novincev, med njimi je bilo 22 dojenkov. tevilo vseh vpisanih otrok je naraslo na 435. Odkloniti jih je bilo treba 82. Prijavljali so se e naknadno, tako se je tevilo odklonjenih dvignilo na preko 100. Za leto 1977/78 je zopet predvideno poveanje z zgradbo novega namenskega poslopja v Novi vasi. To poslopje bo imelo tudi kuhinjo, ki bo dajala opoldanski obrok tudi oddelkom v Drapinovi ulici. Vsako leto so na zavodu trije oddelki male ole s skrajanim programom (120 ur).
Vzgojno vodstvo Ravnateljica: Anica Kukovi (do 31. avgusta 1972), Ivanka Desni-Kouh. Vzgojiteljice: Pavla Kuar-Lebi, Breda Kova, Milena olgar, Milena Kravari, Ivanka Desni (do 31. 8. 1972), Marica Posinek. Otroka sestra: Alenka Kavi. Vodstvo v Nuievi ulici Vzgojiteljica: Milena Zolgar. Ctroka sestra: Ivanka 2igon (pri dveletnih otrokih).

Otroki vrtec imajo tudi na Teharjah in v torah, oba sta v sestavu torske osemletke. Vzgojno-varstvena ustanova Tonke eeve je pa uvedla tudi potujoi vrtec, ki obiskuje naselja, kjer vrtca ni. S tem pomaga tudi vzgajati mladino za olo. Tak potujoi vrtec imajo tudi tore za Svetino. Pomemben mejnik na podroju vzgoje in varstva zlasti predolskih otrok je leto 1967, ko je bil sprejet republiki zakon o skupnostih otrokega varstva in o financiranju nekaterih oblik otrokega varstva Slovenije. Zakon doloa: Ustanavlja se Skupnost otrokega varstva. V tej skupnosti se samoupravno povezujejo obani stari, temeljne organizacije zdruenega dela in njihova zdruenja, krajevne skupnosti, organizacije zdruenega dela, ki izvajajo otroko varstvo, druge institucije, zlasti s podroja vzgoje. PIONIRSKI DOM CVETKE JERINOVE Leta 1971 je bil v Celju napravljen vaen korak z ustanovitvijo pionirskega doma Cvetke Jerinove. S tem so bili nekoliko razbremenjeni otroki vrtci, ki so novemu domu odstopili olsko mladino v starosti 7 do 14 let. Prvenstveno je prila v potev mladina krajevnih skupnosti Dolgo polje, Otok, Gaberje, tore in Center. Ti uenci so se delili v dve skupini.

Ena je prihajala v dom e zjutraj, e pred zaetkom pouka v oli, druga pa po rednem pouku na poolsko bivanje. Miljeni so bili predvsem otroci, ki niso imeli doma ustrezne oskrbe ali jim je pa ta bila vsaj omejena. Za otroke osnovnih ol, ki sicer niso bili navezani na bivanje v domu, so pa v domu na eljo starev ali skrbnikov tudi kuhali kosilo. Za podaljano bivanje so prili predvsem v potev otroci iz ol: Franja Vruna na Hudinji, I. celjske ete v Vodnikovi ulici, I. osnovne ole v Vrunevi ulici, delno tudi IV. osnovne ole Ivana Kovaia-Efenka, ki ima sama nekaj takih oddelkov. Pobudo za nastanek ole je dala skupnost otrokega varstva. Zelo je pobudo podprla Olga Vrabieva, predsednica obinske skupine, ki se e zdaj, ko je na vijem mestu v Ljubljani, briljivo zanima zanjo. Poslopje je zgrajeno ob Ulici 29. novembra in je moderna, lepa in smotrno zgrajena stavba za vzgojno-pedagoke namene. Projekt za stavbo je napravil mestni arhitekt in. Darko Maligoj. Poslopje ima 5 specialnih uilnic in veliko dvorano, ki slui tudi za prireditve, predavanja ter zborovanja tudi drugih kulturnoprosvetnih ustanov in skupin, nadalje kuhinjo z lepo svetlo jedilnico, sobo za ekonoma, pisarnike prostore, pedagoko sobo, urejene sanitarije in prostore, svetle in zrane hodnike ter stopnia. uti se samo pomanjkanje prostora, kjer bi mogli po kosilu zadremati najmlaji, ki pridejo v olo zgodaj zjutraj, in pa telovadnica, ki jo je mogoe prizidati, ne da bi bilo okodovano dvorie in okolje. Kapacitete zavoda: Leto 1971/72 1972/73 1973/74 1974/75 1975/76 Otrok 320 320 320 320 320 Vkljuenih v varstvo 335 372 372 356 396 Oddelkov 16 17 17 17
18

Dom je bil dnevno odprt od 5.45 do 18. ure. V poitnicah pa od 5.45 do 14.30, tedaj je pa bilo tevilo obiskujoih otrok majhno. V podaljanem bivanju je bilo v domu okrog 100 otrok (leta 1974/75: 97 otrok mater samohranilk in 6 otrok oetov samohranilcev). Vzgoja je progresivna. V kuhinji so kuharice pripravljale dnevno 600630 kosil in 300 malic. Izobraevalna skupnost Celje je plaevala vzgojnino 31 otrokom, poleg tega 60 otrokom prehrano s celim, 12 pa s polovinim zneskom. Center za socialno delo je plaeval celotno oskrbnino za enega otroka. Kar 285 starev otrok, ki so hodili v dom, je prejemalo otroki dodatek. Leta 1974/75 je znaala cena enega obroka: kosila: za uence osnovnih ol 6 din, za uence srednjih ol 7 din, za odrasle 8,20 din; malice: 1,30 din.

Delovna obveznost unega osebja je bila prvi dve leti 30, pozneje pa 26 ur na teden, ako raunamo priprave in pomo pri domaih nalogah, v krokih itd., pa vidimo, da se stvarno delo vsaj podvoji. Rednih poitnic, kakor so na oli, na zavodu ni.
Uno osebje Slava Vuajnk, ravnateljica (1971). Ivanka Mari (1971/72), Antonija Salobir (1971/721973/74), Cvetka Seles (1971/72), Marija Dvorek (1971/72), Marija Lesjak (1971/72), Mara Vre (1971/72), Anica Kranjc (1971/72), Jelka Deisinger (1971/72), Majda Gajek (1971/72), Milena Modrijani (1971/721974/75), Fanika Kresnik (1971/72), Nevenka Petelin (1971/72), Cvetka Zagode (1971/72), Marjana Kriej (1971/72), Lea Udov (1971/72), Olga Mili (197172), Fanika Opali (1972/73), Erika Mastnak (1972/73), Erika Prihavec (1972/73), Jerica Kolenko (1972/73), Anica Knez (1973/74), Dragica Pozni (1973/741974/75), Ela Jezovnik (1974/75), Fanika Mavec (1974/75), Tatjana Vrabl (1975/76), Vida Podpean (1975/76), Irena ikovec (1975/76), Kristina Jager (1975/76), Duan Kouta (1975/76). Uno osebje so bile uiteljice. Nevenka Petelin in Cvetka Zagode sta bili e leta 1971/72 predmetni uiteljici, nekatere uiteljice so se pripravljale, da postanejo predmetne. Ciril Jagri, akad. slikar, prof. Djemal Dokovi, Darinka Jot in Marija Gori, Bojan Sipec in Edi Gori so bili honorarni. Ciril Jagri je vodil baletni in lutkovni kroek ter samoupravo, prof. Djemal Doki je vodil likovni, Darinka Jot in Marija Gori dramatski, Bojan ipec fotografski kroek, Edi Gori pa pevski zbor. Redna uiteljica Milena Modrinjak je vodila folklorni, redna uiteljica Marija Dvorak pa literarni kroek. Administiativno osebje: Marija Hvala, tajnica-blagajniarka (1971/72), Krista Jelen, raunovodja (1971/72), Ivana Aleksovska, raunovodkinja (1972/73). Tehnino osebje: Danica Arnik, snailka (1971/72), tefka Zupane, snailka (1971/72), Ivanka Zalokar, snailka (1971/721972/73), Milana Knezevi, hinikkurja (1971/72), Alojzij Ludvik, hinik (1972/73), Marica Rezec, snailka (1972/731973/74), tefka Romih, snailka (1974/75). Kuhinjsko osebje: Tilka Topolovec, glavna kuharica (1971/72), Slavka Lesjak. kvalificirana kuharica (1971/72), Katica Bulatovi, polkvalificirana kuharica (1971/72), Marija Blatnik, kuharska pripravnica (1971/72), Marija Sovine, ekonom (1971/72), Marija Vidmar, polkvalificirana kuharica (1972/73), Marjana Vozli-Buar, poinivalka (1972/73), Spasenija Rosic, pomivalka (1972/73), Ivana Cesar, priuena kuharica (1972/73), Joica Cvetrenik (1975/76), Martina Anderluh, pomivalka (1975/76), Emica Klanek, pomivalka-snailka (1975).

TEMELJNA SKUPNOST OTROKEGA VARSTVA Temeljno skupnost otrokega varstva je ustanovila obinska skupina s posebnim sklepom v juniju 1968 na podlagi zakona o skupnosti in o financiranju nekaterih oblik otrokega varstva v SR Sloveniji. Republiki zakon je prepustil obinam, da same odloajo ali ustanovijo posebne interesne skupnosti otrokega varstva ali pa opravljajo to dejavnost izobraevalne skupnosti. Veina slovenskih obin se je od-

loila, da prevzamejo skrb za razvoj otrokega varstva izobraevalne skupnosti, ki so formirale za to posebne komisije, odbore ali sekcije. e pred izidom republikega zakona je bil v Celju pripravljen predlog 3-letnega programa razvoja otrokega varstva (pripravil ga je Center za socialno delo), ki ni bil omejen le na investicije predolskih varstvenih zavodov, ampak so bila v njem zajeta razlina podroja drubene skrbi za otroke v obini. Tako je bila e s samim programom nakazana potreba po ustanovitvi posebne samoupravne skupnosti, ki naj bi poleg neposrednih nalog za razvoj nekaterih oblik otrokega varstva, imela tudi funkcijo koordinatorja v programiranju in izvajanju ire drubene skrbi za razvoj otrok in vlogo usklajevalca interesov ter akcij za doseganje optimalnih rezultatov v skrbi za otroke. O predlogu programa razvoja otrokega varstva je razpravljala obinska skupina in sklenila ustanoviti iniciativni odbor, ki naj bi vodil javno razpravo o programu in istoasno pripravil stalia za oblikovanje organov upravljanja za podroje otrokega varstva. V javni razpravi, ki je zajela izredno irok krog ljudi (javne tribune v krajevnih skupnostih, delovne organizacije, razna drutva, drubeno politine organizacije, klub odbornikov in krajevne skupnosti itd.), se je izoblikoval tudi predlog o ustanovitvi Temeljne skupnosti otrokega varstva, verificirala program razvoja otrokega varstva ter sprejela politine smernice za razvoj tega podroja. Na ta nain je bila formirana interesna samoupravna skupnost, ki je nastala iz potreb po hitrejem razvoju drubene skrbi za otroke, pravna podlaga za nastanek skupnosti pa je bila podana z republikim zakonom o skupnostih otrokega varstva in financiranju nekaterih oblik otrokega varstva. Ta uvod dobesedno sledi v uvodu, ki ga je k razpravi o Planu razvoja otrokega varstva v letih 19761980 napisala ravnateljica in predsednica Slava Vuajnk. Skupnost otrokega varstva je v preteklem srednjeronem obdobju razvijala razline oblike drubene skrbi za predolske in osnovnoolske otroke. V letu 1974/75 je bila opravljena delitev nalog med skupnostjo otrokega varstva in vzgoje predolskega otroka tako, da je skupnost otrokega varstva prevzela vzgojo in varstvo predolskih otrok, doim je celotno skrb za vzgojo in varstvo osnovnoolskih otrok prevzela skupnost za izobraevanje. Skupnost otrokega varstva neposredno izvaja naslednje oblike varstva otrok: izgradnjo prostorov za predolske otroke, razvijanje obasnih oblik vzgoje potujoi vrtci za preolske otroke in druge oblike, varstvo dojenkov, letovanje otrok, denarno pomo otrokom, izgradnjo otrokih igri. V drugih oblikah varstva otrok se pojavlja skupnost kot pobudnik in koordinator razlinih akcij v korist otrok.

Z drubenim dogovorom se ureja financiranje. V splonem se uveljavlja naelo, da del strokov nosijo drubene skupnosti (prispevek iz osebnega dohodka pri zaposlenih 0,45%, pri upokojencih 0,4%, pri kmetih in samostojnih pridobitnikih 0,8%), za gradnjo se lahko uporablja samoprispevek. Drugi del strokov krijejo stari, in sicer po stopnjah ugotovljene finanne moi. Pri tistih, ki ne dosegajo po zakonu doloenega dohodka, pa morajo vse stroke kriti gospodarske organizacije. Skupnost otrokega varstva ima skupino, ki ima zbor upravljalcev in zbor izvajalcev, razen tega pa tudi kot vrhovno vodstvo izvrni odbor. Skupina teje 60 lanov, ki jih delegirajo ali izberejo naslednje organizacije: 19 predstavnikov obanov, ki jih imenujejo krajevne skupnosti; 3 lani, ki jih delegirajo predstavniki vzgojno-varstvenih zavodov; 9 lanov, ki jih imenujejo predstavniki osnovnih ol; 17 lanov, ki jih imenujejo gospodarske delovne organizacije; 5 lanov, ki jih sporazumno delegirajo predstavniki drubenopolitinih organizacij; 3 lani, ki jih izvoli skupina Temeljne izobraevalne skupnosti; 4 lani, ki jih izmed sebe izvoli skupina obine. Leta 1972 je bila predsednica izvrnega odbora Mila Stameji. Leta 1974 so pa bili: Slavko Verdel, predsednik skupine, Ivica Burnik, namestnica predsednika, Stane Berglez, predsednik zbora upravljalcev. Predsednica izvrnega odbora je postala Slava Vuajnk, za lane pa so bili izvoljeni: dr. Marjan Veber, Slavko Zliar, Fanika Jugovi, Riko Presinger, Irena Zolger, Majda Mirnik in Mila Stameji. Izli so trije dopolnjujoi zakoni: zakon o denarni pomoi za opremo novorojenega otroka (1970, 1972); zakon o stopnjah prispevkov za otroko varstvo v letu 1972; zakon o doloitvi premoenjskega cenzusa kot pogoje za pravico otrokega dodatka in za viino dodatka v letu 1972. Do leta 1976 je skrbel za izvajanje strokovnega dela za skupnost otrokega varstva Center za socialno delo pod vodstvom direktorice Zofke Stojanovi. V marcu 1976 je pa bila ustanovljena posebna strokovna sluba skupnosti pod strokovnim vodstvom Majde Brenieve, ki je bila imenovana za tajnico Skupnosti otrokega varstva. Sedanje stanje vzgojno-varstvenih zavodov V obini deluje 5 samostojnih vzgojno-varstvenih zavodov z 12 enotami: 1. Vzgojno-varstveni zavod Tonke eeve; osnovna enota na Mariborski cesti; druge enote: v Akerevi ulici otroki vrtec Otona Zupania, na Titovem trgu, na Hudinji, v kofji vasi, v Vojniku, 6 enot. 2. Vzgojno-varstveni zavod Anice Cernejeve:: osnovna enota v Kajuhovi ulici, druge enote: v Simonievi, Trubarjevi, Malgajevi ulici 6 in 18, na Polulah, na Lavi 6 enot. 3. Vzgojno-varstveni zavod, osnovna enota v Drapinovi ulici; druge enote: v Ulici 29. novembra, v Nunievi in Vrunevi ulici, 4 enote.

4. Vzgojno-varstveni zavod Lipa-tore; osnovna enota na Lipi-tore, druga enota na Teharju, 2 enoti. 5. Vzgojno-varstveni zavod Dobrna, ki ima samo osnovno enoto, 1 enota. Leta 1975 je bilo v obini 19 enot, ki so imele skupaj 94 oddelkov. Od 1.592 otrok jih je iz popolne druine 1.426, 158 otrok ima samo enega od starev, 1 otrok je brez starev, 7 je pa bilo rejencev. Iz delavskih druin je bilo 742, iz druin uslubencev 796, iz druin obrtnikov 35, iz druin upokojencev 9, od nezaposlenih starev pa 9 otrok, od istih kmetov je bil samo 1 otrok. Vseh zasedenih delovnih mest je bilo 192. Od tega jih je odpadlo 64 na voditeljice in 128 na vzgojiteljice in varuke. Otroci se enkrat na leto (pred vstopom v vrtec) sistematino zdravniko pregledajo. Vzgojno-varstvena ustanova Anice ernejeve ima vijo medicinsko sestro, vsi jaslini oddelki imajo otroke medicinske sestre. Skupnost otrokega varstva razpolaga v poitnikem domu v Baki na Krku s 120 posteljami. Letno letuje okrog 600 otrok, od tega nekaj dojenkov in malih otrok do 2. leta starosti. Oddelki za dojenke: pri enotah Tonke eeve v Gaberju in na Hudinji, pri enotah Anice ernejeve v Malgajevi ulici na Lavi. V vzgojno-varstvenih ustanovah je bilo 1.612 otrok ali 26,8%, od tega 188 dojenkov ali malih otrok do 2. leta starosti, kar je 11,6% vseh vkljuenih otrok. V ustanovah so zajeti otroci vseh krajevnih skupnosti, manje tevilo (18 otrok) vozijo stari v vrtec celo iz sosednih obin, ko prihajajo na delo v Celje. Te navedbe veljajo za konec marca 1975. Ker so v letu 1975 dogradili vrtec na Lavi ter po dva oddelka na Polulah in Otoku se je tevilo v vzgojno-varstvene ustanove zajetih otrok dvignilo na 1.592 ali na okrog 30 % vseh predolskih otrok. Vzgojna posvetovalnica pri Centru za socialno delo Vzgojna posvetovalnica je bila ustanovljena na pobudo Drutva prijateljev mladine leta 1955. Ustanovitelj je bil okrajni ljudski odbor Celje. Leta 1962 je bila prikljuena obinskemu Centru za socialno delo kot samostojna strokovna organizacijska enota v okviru Centra. Leta 1963 je bila ukinjena z utemeljitvijo, da zanjo ni finannih sredstev. Leta 1968 je bila ponovno ustanovljena. Delo posvetovalnice je tudijsko in svetovalno. Sodeluje z ustanovami vzgojnega in varstvenega znaaja, svetuje in pomaga starem in drugim vzgojiteljem pri premagovanju vzgojnih teav pri otrocih, pregleduje olske novince, daje izvedenske nasvete sodiu, oddelku za narodno obrambo in podobno. Izza svojega nastanka je poslovalnica obravnavala (do leta 1970) gotovo nad 1.000 primerov in izdala mnoico nasvetov in priporoil. Posvetovalnico financira obinska skupina. Stalni sodelavci so: Mirko Galoa, specialni pedagog vodja; Rado Palir, psiholog, Branko

Gartner, psiholog, Marija Drobne, socialna delavka. Pogodbeni sodelavci so: dr. Marjan Veber, pediater otroki zdravnik, dr. Zvone Lamovec, psihiater zdravnik za ivne bolezni, Lojzka Unverdorben uiteljica otrok s hibami. Upravno delo je pred letom 1971 pogodbeno opravljala Vida Mlakar, potlej pa Anica repinek, kot redna nameenka. Laje primere reujejo pri posvetovalnici posamezno, teje in odgovorneje pa skupinsko. Center za socialno delo ima za svojo nalogo tudi skrb za otroke in sploh za mladino, prizadete v telesnem in duevnem razvoju. Pri Centru je bila leta 1961 ustanovljena posebna strokovna komisija za kategorizacijo (razvranje) prizadetih otrok in mladine. Otroke, za katere zdravstveni delavci, socialni delavci, stari, skrbniki ter vzgojno-izobraevalne ustanove po svojih opaanjih ugotovijo, da so prizadeti v svojem razvoju, le-ti predlagajo Centru za socialno delo, naj na osnovi strokovne dokumentacije uvede postopek za razvrstitev (kategorizacijo) otrok in poskrbi za ustrezno usposabljanje. Komisija je bila pozneje prenesena k Zavodu za rehabilitacijo invalidov, vendar je Center za socialno delo e vedno obdral pristojnost za predlaganje otrok in mladine za ustrezno usposabljanje in zaposlovanje po konanem usposabljanju. Od uvedbe kategorizacije je bilo kategorizirano e znatno tevilo otrok. DOMOVI ZA ONEMOGLE OBANE Na seji obinske skupine dne 25. decembra 1970 je bilo o problemih socialnega varstva podano izrpno poroilo. Poroilo se sklicuje na razprave, ki so bile na sejah obinske skupine leta 1964, 1966, 1968. Obina je imela dotlej dva domova za onemogle (stareje ljudi): na Polzeli v graini Senek in v blinjem Grmovju. V obeh domovih je bilo 180 postelj. V velikih sobah ni bilo mogoe loiti relativno zdravih od bolnih. V letu 1970 si je obina pridobila graino Novo Celje, ki je blie Celju in je bila primerneja za oskrbovanje starejih ljudi. V njej je bilo prostora za namestitev 230 postelj. Po tedanjih raunih je bilo za zavodsko varstvo potrebnih povpreno 5 % nad 65 let starih ljudi. V celjski obini je bilo takih ljudi 210. Poleg celjske obine je bila soustanovitelj pri Novem Celju obina Velenje. Velik del onemoglih je pa bil tudi iz drugih obin. Na Celje jih je odpadlo 155, na Velenje 39, na druge obine 116. Relativno zdravih je bilo 2 0 % oskrbovancev, na posteljo navezanih oziroma nepominih pa 80%. Duevno motenih je bilo 168 oseb, tj. 53,8%. Zanje so doloili Grmovje in del prostorov v Novem Celju. Teko breme je bilo 33 alkoholikov. Glede njih so razmiljali, da bi jih bilo treba namestiti drugje. V Novem Celju so bile k srei tri stanovanjske stavbe. V osrednji stavbi (graini) so bili nastanjeni bolniki ter mirni duevno prizadeti, v sosedni stavbi (bivi duevni bolnici) so bili v nadstropju v glavnem zdravi, v pritliju so pa bili teji telesni invalidi. Tu so bile dvoposteljne do tiriposteljne sobe.

V tretji sobi so bili ivno bolni, med njimi jih je bilo 30 iz Ljubljane. Iz Celja je vsak dan prihajal nevropsihiater. Sicer je pa bilo v Novem Celju razen enega zdravnika, ene vije medicinske sestre e 15 medicinskih sester in negovalk. Do leta 1970 so plaevale celotne stroke oskrbe in zdravstvene nege obine, tega leta pa je po posebnem dogovoru prevzela komunalna skupnost socialnega zavarovanja plaevanje zdravstvenega varstva oskrbovancev.

ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV LETA 1972 PREIMENOVAN V CENTER ZA POKLICNO USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Prvotno sta skrbela za invalide oddelek za zdravstvo in socialno skrbstvo oziroma svet za zdravstvo in socialno skrbstvo pri mestnem ljudskem odboru ter Zveza borcev. Za invalidske potrebe je bila pri bolnici doloena majhna hiica na njeni juni strani. Leta 1963 je pa dobil zavod lastno poslopje ob Ipavevi ulici. Zavod je bil ustanovljen z odlobo okrajnega ljudskega odbora Celje dne 23. novembra 1956. Dne 19. aprila 1957 je pa dobil status finanno samostojnega zavoda. Na podlagi odlobe okrajnega ljudskega odbora Celje z dne 22. decembra 1959 je bilo zavodu prikljueno obrtno podjetje Ortopedija Celje s svojimi delavnicami za ortopedsko protetiko. Preimenovanje v Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje je sprejel svet zavoda na svoji seji dne 17. aprila 1972. Dne 3. januarja 1974 se je zavod na osnovi doloil ustave SR Slovenije in ustavnih amandmajev ponovno konstituiral kot enotna organizacija zdruenega dela posebnega drubenega pomena. Svet Centra je na seji dne 29. avgusta 1975 sprejel sklep o ustanovitvi Delavnice pod posebnimi pogoji za prizadeto mladino v sklopu Centra. Naloge Centra so: poklicna orientacija, poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, raziskovalno delo s podroja poklicnega usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb; razvranje otrok, motenih v telesnem in duevnem razvoju; varstvo in usposabljanje duevno prizadete mladine; razvoj, izdelovanje in apliciranje (uporaba) ortopedskih pripomokov. V zvezi z izvajanjem poklicnega usposabljanja invalidnih oseb so v sklopu Centra naslednje proizvodne in storitvene dejavnosti: iviljstvo, kovinska galanterija, galvanika, plastika, mizarstvo, lesostrugarstvo. Delovno podroje Centra obsega obmoje celjskega bazena. Nekatere naloge pa izvaja Center za ire podroje SR Slovenije.

Center ima zavarovana osnovna in obratna sredstva pri zavarovalnici Sava. Center strokovno sodeluje z vsemi ustanovami za socialno varstvo v Celju; v Celju in Ljubljani, s skupnostjo za zaposlovanje v Velenju, s centrom za poklicno usposabljanje invalidov 8. maj v Varadinu. Slubo za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov izvaja od leta 1973 tudi za podrunici Koper in Nova Gorica Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije. V letu 1976 se je v Centru usposobilo poklicno 29 invalidnih oseb, s posredovanjem Centra se je zaposlilo 6 invalidnih oseb, ki so konale poklicno usposabljanje v letu 1976. Komisija za razvranje otrok, motenih v telesnem in duevnem razvoju, sta v letu 1976 obravnavali 159 otrok. Proizvodnja kot sestavni del dejavnosti Centra je organizirana v smeri kooperacije z drugimi delovnimi organizacijami in maloserijsko proizvodnjo za trie in direktne naronike. Pri proizvodnji izdelkov za trie in direktne naronike je treba nadalje razvijati kooperacijo s sorodnimi podjetji za izdelavo opreme za vzgojno-varstvene ustanove, ole in knjinice. Proizvodna dejavnost Centra je organizirana v naslednjih delavnicah: Ortopedske delavnice: proizvodnja ortopedskih evljev, proizvodnja ortopedskih izdelkov lahke obutve, proizvodnja ostalih ortopedskih izdelkov. Invalidske delavnice: izdelovanje predmetov kovinske galanterije, galvanska obdelava kovinskih predmetov, plastificiranje kovinskih predmetov, izdelovanje lesnostrugarskih predmetov, izdelovanje opreme za igria vzgojno-varstvenih ustanov. Une delavnice in testirnica. V okviru Centra se izvaja poklicno usposabljanje invalidnih oseb za poklice iz iviljske, kovinske in lesnopredelovalne stroke. V teh delavnicah je organizirana proizvodnja. Delavnice pod posebnimi pogoji za duevno prizadeto mladino (iz leta 1975). V teh delavnicah je poleg varstva duevno prizadete mladine organizirana proizvodnja drobnih galanterijskih izdelkov. Na dan 31. decembra 1976 je bilo v Centru zaposlenih 79 delavcev, in sicer 47 mokih in 32 ensk. Od tega 79 zaposlenih je bilo 41 invalidnih oseb, to je 51,9%. Razen tega je bilo 17 invalidnih oseb na poklicnem usposabljanju. Center tudira svoje delavce tudi na vijih poklicnih olah. Pomaga jim tudi z dodeljevanjem stanovanj oziroma pri gradnji lastnih stanovanj. Center ima samoupravne organe: zbor delovnih ljudi, svet Centra, odbor za medsebojna razmerja in poslovni odbor. V Centru sta osnovni organizaciji Zveze komunistov in sindikata. Leta 1976 je znaal dohodek 9 milijonov 250 tiso din, izdatki so pa dosegli 5 milijonov. Od ustanovitve zavoda do leta 1968 je bil direktor zavoda Radoslav Jonak.

Njegov naslednik je postal in. Ljubo Zeli, ki je bil poprej pri njem pomonik. Zeli je direktor e danes. Tajnica je bila do leta 1974 Erna Gologranc, sledila ji je Erika Orel. Vodja splone in kadrovske slube je od leta 1975 Lenka Ajdnik.

MEDOBINSKA ORGANIZACIJA GLUHONEMIH Ustanovljena je bila leta 1948 na pobudo okrajnega socialnega skrbstva. Tedaj o gluhonemih e ni bilo prave evidence, treba jo je ele bilo ugotoviti. Zdaj je na celotnem celjskem medobinskem podroju 535 gluhonemih, od tega v celjski obini 156. Med njimi je popolnoma gluhonemih 243, gluhih 37, naglunih 255. Kot predsedniki organizacije so si sledili: Joet Hrastnik, Vinko M oderndorfer, Peter Nagli, Rudolf Videnik, Avgust ernoga in Anton Span. Tajnik je od 13. junija 1956 Anton Nuni, bivi uradnik zemljike knjige. Prej organizacija ni imela rednega tajnika. V vsaki obini ima organizacija svoj odbor. Na obnih zborih obinskih organizacij izvolijo vsako leto delegate za skupni obni zbor v Celju. Vodstvo organizacije skrbi za rehabilitacijo lanov, za njihove slube, prireja teaje in predavanja ter zastopa lane pred oblastjo. Na olanje odhajajo gluhonemi iz Celja v Ljubljano v posebno olo z internatom, ki je ve desetletij deloval na Zaloki cesti, od leta 1970 pa so zgradili novo olo in internat v Vojkovi ulici. Organizacija se vzdruje s podporo Samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva. Rehabilitacijo vri s pomojo zavoda za rehabilitacijo invalidov. Namestitev je esto teka. Sicer se pa gluhonemi kot delavci zelo dobro izkaejo, ker jih ni ne moti in pazijo samo na delo.

ZDRUENJE SLEPIH Zdruenje je nastalo 1948 na pobudo okrajnega socialnega skrbstva, vsekakor pa tudi na prigovarjanje glavnega odbora Zveze slepih v Ljubljani. Poleg popolnoma slepih pripadajo zdaj zdruenju slepih tudi slabovidni. Vseh lanov je 188, med njimi je celjskih 60. Predsedniki zdruenja so bili: Ivan Ograjenek, Artur Rojs, Rudi Postinek, Adolf Videnek. Tajnike posle je izprva vril Anton Nuni, tajnik medobinske organizacije gluhonemih. Pozneji lastni tajniki so pa bili: Ivan Ora, Ignacij Kocjan, Vinar, Avgust Travnar, Roman Boben, Franc Struna, Vlado Vrtovec. Slepe pripravljajo za zaposlovanje na raznih podrojih, skrbijo tudi za njihovo prekvalifikacijo, izobrazbo in portno udejstvovanje (celo planinstvo in smuanje).

Center za rehabilitacijo in varstvo slepih je v gradu v koiji Loki. Izdelujejo se narti za nov dom. Tudi za zdruenje slepih skrbi finanno Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva.

SOCIALNO ZAVAROVANJE Cim se je razvil sloj, ki je ivel od mezd, se je pojavilo tudi vpraanje, kako naj pripadniki tega sloja ive, ko ne bodo ve mogli zasluiti. Deloma so skrb za nje prevzeli svojci, deloma so bili navezani na dobre ljudi, a tudi na beraenje. Organizirana in upravno urejena skrb zanje se je pojavila razmeroma pozno. Organizirali so jo deloma tisti, ki se jih je to tikalo, s tem da so e delali in ustvarjali ustrezne organizacije, nekake zadruge. Prvi so to bili rudarji, ki so si za ta namen ustanovili bratovske skladnice. Sreavamo jih e v srednjem veku. Pozneje jih je s svojo avtoriteto podprla drava. V bivi Avstriji se je to zgodilo z rudarskim zakonom leta 1854. Vendar je bila preskrba e razmeroma skromna. Na enak nain so si dobili ustrezne organizacije tiskarji in elezniarji. Sreamo jih tudi v tovarnah, katerih lastniki so imeli ut za svoje ljudi. V Avstriji je ustrezen zakon za privatne nameence izel leta 1906. Svojim lastnim nameencem je pa drava e sama zagotovila primerno pokojnino. Splonega starostnega zavarovanja za ljudi mezdenske kategorije pa e ni bilo. Pa pa so v osemdesetih letih izli zakoni o zavarovanju za primer pokodbe in bolezni. Toda v kmetijstvu zaposleni pri tem niso bili zajeti. Ustanovljene so bile tudi bolnike blagajne, za katere so morali prispevati tako delodajalci kakor delojemalci. Priblino tako je bilo tudi v drugih pokrajinah, iz katerih je nastala stara Jugoslavija. Edino v rni gori in Makedoniji e ni bilo posebne zakonodaje o socialnem zavarovanju, razvoj se je zaradi raznih okoliin zakasnil. Stara Jugoslavija je leta 1922 izdala zakon o zavarovanju delavcev. Veljal je za tiste kategorije, ki e niso bile zavarovane na kak drug nain, in sicer samo za sluaj bolezni in pokodbe pri delu. Starostno zavarovanje je uredil ele zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1937. Kmekih poslov pa tudi ta zakon ni upoteval. Skrb za izvedbo je bila poverjena Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Svoje delo je vril preko okronih uradov za zavarovanje delavcev. Tak urad je imel tudi v Celju. Vrhovno nadzorstvo je imelo ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja. Zdravstveno slubo so opravljali ambulatorji. Imelo ga je tudi Celje (poleg bolnice, mestnega zdravnika in zdravstvenega doma). Pred propadom prve Jugoslavije smo imeli v Sloveniji naslednje organizacijske enote socialnega zavarovanja: 1. Okroni zavod za zavarovanje delavcev v Ljubljani (OUZD) z l i ekspoziturami. 2. Trgovsko bolniko podporo drutva v Ljubljani (TBPD). 3. Ljubljansko ekspozituro Merkurja 2, Zagreb.

4. Glavno bratovsko skladnico v Ljubljani s 13 krajevnimi skladnicami. 5. Oblastno upravo bolnikega fonda dravnega prometnega osebja z 1 ekspozituro. 6. Pokojninski zavod za nameence (samo pokojninsko zavarovanje). 7. Osem javnih pokojninskih skladov (samo za pokojninsko zavarovanje). 8. Nejavne trideset in tiri pokojninske sklade za dopolnilno zavarovanje. Vse te organizacijske enote so imele 140.376 aktivnih zavarovancev, dopolnilno zavarovanje je pa uivalo 1.624 zavarovancev. Nemki okupator je uvedel svoje lastne predpise, v ljubljanski pokrajini je pa ostalo, kakor je bilo. Se pred popolno osvoboditvijo 30. januarja 1945, je Nacionalni komite osvobojene Jugoslavije izdal odlok, s katerem je vse predvojne obnovljene enote socialnega zavarovanja postavil pod nadzorstvo poverjenitva za socialno politiko NKOJ. Dne 2. maja 1945 je pa izel zakon o izvajanju socialnega zavarovanja. Zakon obnavlja Osrednji zavod za socialno zavarovanje v Zagrebu, v posameznih republikah pa ustanavlja federalne zavode. Federalni zavod za Slovenijo je bil ustanovljen 1. julija 1945. Imel je est podrunic, z dvanajstimi poslovalnicami. Celjska podrunica je imela poslovalnico v Slovenjem Gradcu, Brestanici in Velenju. eleznice so bile e izvzete. Njihovo bolniko in nezgodno zavarovanje je izvajal Oblastni bolniki fond direkcije dravnih eleznic v Ljubljani, pokojninsko pa Pokojninski fond delavcev dravnih prometnih ustanov pri direkciji dravnih eleznic v Ljubljani. V zaetku leta 1947 je zael veljati zakon o socialnem zavarovanju delavcev in nameencev, ki ga je objavil Uradni list FLRJ leta 1946 v svoji 65. tevilki. Po tem zakonu je postal enotni nosilec socialnega zavarovanja v vsej dravi Dravni zavod za socialno zavarovanje v Beogradu, ki je imel izpoetka za Slovenijo podrunico v Ljubljani in Mariboru, njima se je pridruila e podrunica v Ajdovini. Leta 1948 je postala ljubljanska podrunica centrala za vso Slovenijo. Svojo nalogo je izvajala po ekspoziturah, ki jih je bilo leta 1950 e sedemdeset: 3 mestne, 22 okrajnih, 7 krajevnih, 37 obratnih in 1 profesionalna. Dne 16. februarja 1950 je zael veljati nov zakon o socialnem zavarovanju, ki je slubo zavarovanja vkljuil v dravno upravo kot njen sestavni del. Sredstva za finansiranje so se zbirala s skupno akumulacijo in so bila zagotovljena v dravnem proraunu. Kakor drugod je bila tudi v LRS osnovana republika uprava za socialno zavarovanje kot organski del ministrstva za socialno skrbstvo, pozneje pa svet vlade LRS za zdravstvo in socialno politiko, ki je imela 5 rajonskih, 3 mestna, 28 okrajnih (med njimi Celje, otanj, Poljane) in 4 krajevne uprave.

Sredi leta 1952 je izla uredba o ustanovitvi zavodov za socialno zavarovanje in zaasno gospodarjenje s sredstvi socialnega zavarovanja. Po tej uredbi so zavarovanci sami prevzeli slubo socialnega zavarovanja po svojih zastopnikih, ki jih je iz njihovih vrst izbral okrajni ljudski odbor. Uprava zavodov se je ravnala po sklepih, ki jih je na svojih sejah sprejemal zastopniki svet. Leta 1953 se pojavijo podrunice okrajnih zavodov, ki pa niso finanno samostojne, vendar so bile zametek za pozneje komunalne organe socialnega zavarovanja v obinah. Leta 1955 je nastal Zvezni zavod za socialno zavarovanje v Beogradu, ki mu je bila poverjena skrb za napredek slube socialnega zavarovanja, za skladno delo med zavodi ter za odnose s tujino v pogledu naih v tujini zaposlenih ljudi. S tem je bila v osnovi dovrena zgradba organizacije naega socialnega zavarovanja. V FLRJ je imela est republikih zavodov, v LRS 11 okrajnih zavodov; v okraju Celje je okrajni zavod za Socialno zavarovanje; na celjski okrajni zavod so vezali obine: Celje, Vojnik, entjur, Kozje, Planino; podrunice so pa v alcu (za podroje obine alec z Vranskim), v Rogaki Slatini za obini Rogako Slatino in marje pri Jelah, v Slovenskih Konjicah za obino Slovenske Konjice, v Lakem za obino Lako, v otanju za obino otanj, v Mozirju (leta 1957) za obino Mozirje. Na dan 31. decembra 1957 je bilo v celjskem okraju 195.322 prebivalcev, pravice socialnih zavarovancev je pri okrajnem zavodu uivalo 110.384 prebivalcev (neposrednih zavarovancev z rodbinskimi lani). Poleg tega je bilo po posebnem fondu zavarovanih 400 obrtnikov s 720 rodbinskimi lani. Nezavarovanih je bilo torej e 83.818 ljudi ali 42,91 % vsega prebivalstva, v glavnem so to bili kmetje s svojimi rodbinskimi lani. Leta 1961 je republika skupina Slovenije izdala zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih prebivalcev, ki je urejal to zadevo, dokler ni 11. aprila 1963 stopil v veljavo nov zvezni zakon o kmetikeni zavarovanju, ki pa je doloal, da morajo na njegovem temelju posamezne republike izdati ustrezne zakone. Dne 1. januarja 1963 je zael veljati zvezni zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja. Po tem zakonu dajejo delovni ljudje doloen odstotek svojih slubenih dohodkov v sklade za socialno zavarovanje. Zavarovanci v okviru skupin svojih skupnosti doloajo ta odstotek. Skupnosti so delavske in kmeke. Ako bi osnovni prispevek ne zadoal, je treba naknadno sprejeti sklep o dodatnem ali izrednem prispevku. Sklep o prispevkih mora potrditi obinska skupina. Na podroju bivega celjskega okraja so bile organizirane komunalne (obinske skupine): Celje: za obine Celje, Lako, Mozirje, Slovenske Konjice, entjur, marje pri Jelah;

Posavje: za obine Breice, Sevnica, Videm Krko; Velenje: za obino Velenje; alec: za obino alec. Vse obine okraja so ustanovile skupen samostojen komunalni zavod s sedeem v Celju. Za vso Slovenijo je republika skupnost ustanovila enoten republiki zavod v Ljubljani. Zavodi so upravljali tako zadeve delavskega kakor kmekega (e vedno samo zdravstvenega zavarovanja). Skladi za dolgorono zavarovanje (pokojninsko, invalidsko in otroki dodatek) so bili enotni za vso republiko. Zdravstveno zavarovanje je pa imelo za vsako komunalno skupnost svoj sklad. Zdravstveno zavarovanje kmetov je bilo loeno in vezano na svoj poseben sklad. Starostno zavarovanje kmetov so uvedli leta 1969. Teave v kmekem zavarovanju dela viina prispevkov. Saj so kmeki dohodki razmeroma skromni in nestalni. Tudi kmeka pokojnina je e vedno prav skromna. Neko izboljanje se vendarle obeta. V zvezi z ljudskim zdravstvom je organizacija zdravstvene slube ki nujno delujoe ljudi obremenjuje. Temeljne zdravstvene zavode smo prevzeli iz predvojne dobe. Njihovi poetki segajo e v srednji vek. Znano je, da je stara Jugoslavija imela sorazmerno vzorno organizirano zdravstveno slubo. Veje delovne organizacije (rudniki, tovarne) so imele e tudi od nekdaj svojo lastno zdravstveno slubo. Na tem temelju se je organizirala nova zdravstvena sluba tudi v Celju in na podroju celjskega okraja. Okrajnega znaaja so bile ustanove: splona bolnica Celje, okrajni higienski zavod, okrajni antivenerini dispanzer, okrajni zavod za rehabilitacijo invalidov; obinske zdravstvene ustanove so pa bile: Zdravstveni dom Celje, zdravstvene postaje v torah, Vojniku, na Dobrni. Tem so se pridruevale obratne ambulante: Cinkarne, Ema, Metke, eleznice in javna zobna poliklinika. Ob ukinitvi okraja je prilo do nove grupacije. Vse zdravstvene ustanove so postale obinske. Zdruile so se v okviru dveh ustanov: splone bolnice in zdravstvenega doma. Oddelki so ostali i tu i tam.
Razvoj naega socialnega skrbstva je s svojimi razpravami v Celjskem zborniku redno spremljal dr. Aleksander Hraovec (1957, 1958, 1960, 1963, 1965 1967, 19691970, 19711972).

Sicer so bile e druge oblike socialnega varstva starih ljudi. Stalno meseno podporo je leta 1963 prejemalo 263 obanov, med njimi je bilo ve ensk kakor mokih: 203 :60. Svoje otroke je imelo 136 podpirancev. Tri osebe so prejemale stalno meseno rento, ker so se obvezale, da prepuajo po smrti svojo posest obini. Na kmetih je bilo 225 nad estdeset let starih ljudi, med njimi 127 revnih. Veinoma so bili pri svojcih. Drugi ljudje so jih neradi sprejemali. Za obisk na domu je vrila patronano slubo zdravstvena patronana sluba Zdravstvenega doma.

DRUTVO UPOKOJENCEV Republiko drutvo upokojencev je bilo ustanovljeno 13. marca 1947. Dne 13. marca 1947 je pooblastilo Ivana Prekoika, da ustanovi podrunico v Celju. Prekorek je sprejel kot sodelavca Antona Zorka, upok. ravnatelja pisarne okronega sodia. Zbrala sta zakonito tevilo podpisnikov in ustanovila pripravljalni odbor. Na dan 16. marca sta sklicala ustanovni obni zbor. Vril se je v vrtni dvorani hotela Evropa. Udeleilo se ga je nad 50 prijavljenih lanov. Dva odposlanca republikega odbora (RODU) sta razlagala drutvena pravila in opozarjala na pomen drutva za upokojence. Na obnem zboru so se domenili glede pristopnine in lanarine, glede ustanovitve podpornega in pogrebnega sklada ter glede dajanja pravnega pouka in pomaganja v primerih potrebne intervencije, pristopnine in lanarine, ter ustanovitve dveh fondov, podpornega in pogrebnega. Vana njegova naloga je bila dajanje pravne pomoi in tudi intervencije. Drutvo je potrebovalo prostor za uradovanje in sestajanje. Najprej je v ta namen dobilo sobico v tedaj e obstojeem hotelu Beli vol, od koder se je preselilo v stransko sobico Branibora. Konno (v tretjem letu obstoja) je pa dobilo na razpolago sobo pri sindikatu, ki jo je delilo s tirimi drugimi sindikalnimi podrunicami. Zveza sindikatov je e leta 1948 tudi sprejela podrunico med svoje lanice. To je bilo pomembno, saj je podrunica s tem lahko raunala na njegovo podporo. Drutvo se je pa primerno oddolevalo z drubenim delom, krepkeji lani so celo pomagali pri delovnih akcijah. Drutvo je bilo pravno podrunica republikega Drutva upokojencev. ele leta 1975 je postalo pravno samostojno. Tu ga zaradi poenostavitve redno oznaujem kot drutvo. Bilo je v resnici po asu nastanka sedma podrunica centralnega drutva. Sledila so si namre v naslednjem redu: Ljubljana I. Center, Maribor I., Novo mesto, rnomelj, Borovnica, Logatec, Celje I, mesto in okolica itd. Prav kmalu sta Celju I sledili podrunici Vojnik in Dobrna. Leta 1954 se pa navaja e tudi Celje II (Teharje in tore), nekoliko kasneje pa e Celje III (Trnovlje). Za prvega predsednika drutva je bil izvoljen dr. Franjo Kova, apelacijski sodnik v pokoju. Za podpredsednika pa Joe Bokali, elezniki pravnik v pokoju. Tajnike posle je izprva opravljal Vojteh Jerin, olski upravitelj v pokoju, leta 1948 in 1949 Fortunat Stanovek, vodja zemljike knjige v pokoju, leta 1950 in 1951 Rudolf Ronik, sodnik v pokoju. Kot blagajnik prvih let se navaja Martin tepihar, elezniki uradnik v pokoju, leta 1949 je pa e vodila blagajno Marija tiglic, vdova po vijem potnem revidentu. Celoten sestav uprave daje zapisnik obnega zbora, ki se je vril 16. aprila 1950.

Bil je naslednji: a) Upravni odbor: Josip Bokali; Jernej Zaveljina, zas. urad. v p.; Alojzij Nendl, v. pravni ref. v p.; Marija Stiglic; Tone Kresnik, v. pis. manip. v p.; Jakob Boi, sod. okro. sod. v p.; Franc Ferdi, el. v p.; Martin Mastnak, ravn. gimn. v p.; Bla Ostronik, pot. ur. v p.; Rudolf Ronik. b) Finanno nadzorstvo: Anton Zorko; dr. Franc Kova; Joe Penik, . upr. v p.; namestnik: dr. Josip Poar, sodnik v p.

c) Delegata za redne in izredne obne zbore Drutva upokojencev: Rudolf

Ronik, namestnik: dr. Fran Kova, Josip Bokali. ) Razsodnika predsednika: dr. Josip mid, sod. okro. s.; Jakob Boi, sod. okro. s.

Predsedstvo je odbor poveril Josipu Bokaliu; tajnitvo: Rudoltu Roniku;

blagajnitvo: Mariji tiglievi.

Bokali je ostal predsednik do leta 1958, tajnitvo je leta 1953 prevzel

Karel Gerdina, el. ur. v p., leta 1954 Miha Esih, leta 1956 Josip Batistuta, leta
1957 je tajnike posle zopet vril Karel Gerdina, blagajnike posle je do leta 1958, ko je zbolela, redno opravljala Marija Stiglic.

Leta 1950 je imelo drutvo e na 1.000 lanov iz mesta a tudi iz okraja Celje-okolica. Dela je bilo dosti. Nekaj asa je moralo drutvo celo razdeljevati ivilske nakaznice, vekrat je tudi moralo v tej zadevi posredovati, kajti v okolikih etrtih so bile zakasnitve. Pokojnino so upokojenci po osvoboditvi prejemali v obliki zaasne podpore. Leta 1946 je izel prvi zakon o pokojninah. Upokojence je o pravnih zadevah in izpremembah obvealo drutveno glasilo Upokojenec. Toda za mnoge izmed njih to ni zadoalo. Marca 1951 je podrunica uvedla redno pravno slubo. Izprva jo je vril en pravnik (dr. Vojteh Hoevar, pred. sod. v p.), od 20. julija 1951 pa dva. Mnogo posla je dala prevedba starih upokojencev po novem zakonu o socialnem zavarovanju: leta 1954 je bila zavrena. Delo je dala tudi skrb za dobavo znianih eleznikih vozovnic (tako imenovani K 15), ko so jih dobili redni upokojenci, se je bilo treba brigati tudi za to, da jih dobe e rodbinski lani. elezniki upokojenci so imeli 30-letno slubeno dobo, toda ob skrajani pokojnini, dolgo so moledovali, preden so dobili pravico do podaljanja. Ustanovile so se tudi podrunice Drutva upokojenceev v entjurju, Rogaki Slatini, Lakem, Vojniku in alcu. Ze poprej, 28. marca 1954, so se domenili, da se te podrunice prikljuijo celjski. Na obnem zboru 17. aprila 1955 jih je predsednik Bokali e lahko pozdravil. Tako se je prvotni mestni odbor raziril v okrajni odbor DU. Izvoljena je bila nova uprava, ki je imela naslednji sestav: Josip Bokali predsednik, Karel Gerdina tajnik, Marija Stiglic blagajniarka, Alojzij Nendl in dr. Vojteh Hoevar pravna referenta, Joef Batistuta, Ivan Grosek, Ivan Arzenek, Bernard Vltavsky in tefan Seniar; finanno nadzorstvo: Ivan Vodlak, Josip Penik in Janez Palir. Na istem obnem zboru so ugotovili, da teje: skupni okrajni odbor drutev Celje-mesto in okraj Celje-okolica 23 podrunic in 6.765 organiziranih lanov. Vsaka zunanja podrunica je poslala v okrajni odbor (ki pa je hkrati bil e nadalje tudi obinski odbor Celje I) po enega lana. Leta 1956 je pa itak okraj bil ukinjen in zunanje podrunice so bile na isti ravni ko celjske.

Na obnem zboru 27. maja 1956 je bil izvoljen stari odbor, pomnoen s po enim zastopnikom iz delavskih in prosvetnih vrst. Izvolili so tudi odbor, ki naj organizira nabiralno akcijo za postavitev skromnega poslopja za organizacijske potrebe drutva. Na obnem zboru 12. maja 1957 se je nekoliko spremenilo vodstvo, podruniin predsednik je postal Alojzij Nendl, tajnik Albert Medveek, njegov namestnik Hinko Kralj, tiglieva je dobila kot namestnico Olgo Matja, leta 1958 je zaradi bolezni izroila skrb za blagajno Leonu Radenku. Takrat je imelo drutvo e 2.213 lanov. Uprava se je bavila z vsemi vpraanji, ki so se tikala upokojencev in je vsem portvovalno pomagala. Zaela so se pripravljalna dela, pri emer sta se posebno trudila predsednik gradbenega odbora Josip Batistuta in lan odbora Bernard Vltavsky. Vendar so bile teave. Od okrajnega odbora ni bilo mogoe dobiti sredstev, ker jih ni imel. Na obnem zboru 1958 so sklenili, da ga nadomesti koordinacijski odbor, do katerega ne bi imeli posebnih obveznosti. Dejstvo, da je bilo 13 njenih lanov med 70 lani okrajnega zavoda za socialno zborovanje, je omogoilo bolj neposredno pomo, ki so jo lani potrebovali. Leta 1957 je bilo e zbranih 125.425 din za gradnjo doma. Obina je pa dala za gradnjo na razpolago dve parceli (skupaj 259 m2) na Muzejskem trgu: razpadajoa hia, ki je sluila kot skladie, z vejim dvoriem, kjer je bila mona veja dozidava. Takoj po dodelitvi so prieli z delom in zbiranjem sredstev. 2 e v novembru 1958 je delo toliko napredovalo, da so lahko vselili pisarne pod lastno streho. Za zaetek dela je dal izdatno pomo bivi Okrajni zavod za socialno zavarovanje. Nekaj sredstev so dala podjetja, nekaj tudi brezobrestno posojilo lanov. Republiki odbor Drutva upokojencev v Ljubljani je dal 300.000 S dinarjev posojila. Precej sredstev je dala tudi lanarina. Leta 1959 se je gradnja nadaljevala. Komunalna banka je dala pol milijona iz sredstev za gradnjo stanovanj. Pogoj je bil, da se posojilo vrne v 30 letih, obrestuje se z 1 %. Za dograditev klubskega prostora je republiki odbor DU dal za dobo 10 let 1 milijon S din brezobrestnega posojila. Tudi Tovarna emajlirane posode EMO je nudila izdatno pomo. Republiki odbor DU je podrunici poklonil 200.000 S din za nabavo opreme. Tudi obinski sindikalni svet Celje je poklonil podrunici kot svoji lanici veji znesek. Do zadnje stopnje dovrena zgradba je imela v pritliju dve pisarni in okrepevalnico z malo drutveno dvorano. V I. nadstropju so bila tri manja stanovanja, na podstreju pa dve sobici. Tako je bilo ob koncu leta 1961. Zdaj so zaeli misliti na gradnjo veje dvorane na dvoriu. Se je bilo potrebno nabiranje sredstev. Okrajni ljudski odbor je dal v ta namen 300.000, stanovanjska skupnost Center 50.000, republiki odbor DU pa kot desetletno brezobrestno posojilo 1 milijon S din.

Republiki svet za socialno varstvo je poklonil za opremo dvorane pol milijona S din. Dvorana je bila otvorjena 20. novembra 1963. Medtem se je spremenila organizacija podrunice Celje I. Leta 1961 so razdelili ves njen teritorij na 6 poverjenitev, kolikor je bilo stanovanjskih skupnosti. Za obni zbor 7. maja 1961 je bilo na prvih sestankih izvoljenih 60 delegatov, ki so zastopali 2.370 lanov. Pravico udelebe so imeli tudi ostali lani, niso pa smeli glasovati. Na tem zborovanju je dr. Aleksander Hraovec predaval o izpremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju. Najve zaslug za gradnje je imel Joe Batistuta. Na obnih zborih se je vekrat poudarjalo, da je dom njegovo delo. Poudarjala se je tudi zasluga predsednika, zlasti glede preskrbe sredstev, kot zasluen pri gradnji se navaja tudi Bernard Vltavsky. V zvezi z dograditvijo in opremo dvorane se uvaja tudi potreba kulturno-prosvetne dejavnosti. Res se je zaela in je hitro rasla po kakovosti in obsegu. Bila je primerna starim, toda e vedno idealov polnim starim ljudem. Odlino mesto so zavzela skupna potovanja. Ljudje so bili za to posebno dovzetni. Prvo skupno potovanje bilo je leta 1960. Obiskali so Postojno. To je bilo edino potovanje to leto, leta 1968 je bilo e 38 izletov s 1.966 udeleenci. Izlete so razen drutvene uprave prirejala tudi poverjenitva, vedno je bil na njih tudi kak lan uprave. Tudi ljubezen do petja je rodila svoj sad. Pobudo za izvedbo je dalo pevsko drutvo pri republikem DU. Leta 1962 je prilo v Celje in s svojim petjem napravilo velik vtis. Ko je bila v Celju otvorjena dvorana, je imel e 20 pevcev. Vadil jih je pevovodja Rafael Gorenek. Maja 1964 je e pel v dvorani Delavskega odra. Kmalu se je tevilo e povealo. Zbor je razen v Celju nastopal tudi v sosednjih krajih, v Konjicah, Vojniku, Rimskih Toplicah. Ustanovili so tudi ahovski klub in knjinico, uvedli so druabne veere. Poskrbeli so za skromno toilnico v predsobi, bivem salonku. V sezoni 1962/63 je uprava podrunice priskrbela za svoje lane posebne gledalike predstave po zniani ceni. Ta navada se je ustalila. Pevci so redno peli ob pogrebih upokojencev. Uvedli so polaganje vencev na krsto. Vendar so to opustili, ker so bili stroki preveliki. Ostala je vzajemna pomo, organizirana na zadruni podlagi, ki je ob smrti podprla preivele in jim pomogla nositi stroke. Izza konca petdesetih let do danes so bili na vodilnih mestih kot predsedniki: Andrej Gapari, finanni revizor v pokoju (19581970), lan drutva od 1947, Anton Gabri, ravnatelj mestne klavnice v pokoju (1970 1978), dipl. pravnik Ludovik Zupane, prvoborec, pravni svetovalec Kovinotehne (1979); kot tajniki: Franc Kramer, potni referent v pokoju (19581968), Rudolf Pibrovc, trgovski ravnatelj v pokoju (19661970), Karel Smauc, viji elezniki uslubenec v pokoju (19701973), v letih 19731978, ko so se hitro menjavali med drugimi Zlata ZnidariBreskvar, Silva Sentjurc, roj. Gabri (1978); kot blagajnika: Leon Rad-

enko (19531978), Albin Frece (od 1. januarja 1979); kot gospodarja: za Batistutom Franc Skufca (1966) in Avgust Travner, podpolkovnik v pokoju; tajnica stanovanjske komisije: Zora Babi; podpredsednik: Karel Smauc (1978); pravni referent je za Nendlom in dr. Vojtehom Hoevarjem postal Janko Hoevar. Uprava se je bavila z raznovrstnimi tekoimi vpraanji, ki so se tikala upokojencev. Ko je bila toilnica pripravljena, so lani drutva prosili odbor, naj bi imprej pridobili toilniko koncesijo. Ze novembra 1961 je odbor vloil pronjo pri gospodarskem oddelku obinske skupine. Prosil je za popolno koncesijo, ki bi obsegala tudi toenje alkoholnih pija. V pronji navaja: Upokojenci so stari in izrpani ljudje in jim je tu in tam potreben kozarec dobrega vina za okrepilo. Dobili naj bi ga po zmerni ceni, v gostilnah je zanje predrago. Bila sta dva komisijska pregleda. Obinska skupina se je sklicevala na zakon o gostinstvu z dne 14. februarja 1956 in je 5. marca 1962 dovolila, da sme drutvo za svoje lane opravljati gostinske storitve v omejenem obsegu, tj. daje jim lahko hladna jedila in toiti sme samo brezalkoholne pijae. Toda lani so vino eleli in so silili predsednika, da ga preskrbi. V skromnem obsegu se je vdal. V marcu 1963 je obinski trni inpektor to ugotovil in predsednik je dobil ukor. Plaati bi bilo treba tudi prispevek na dohodek, tik pred tem pregledom je odbor prosil, naj ga ne zahtevajo, sam dela samo s kritjem reijskih in investicijskih sredstev. Dne 30. julija 1963 je odbor zopet prosil za popolno koncesijo. Zdaj se je skliceval na dograditev dvorane in na ureditev vee, kjer je napravil shrambo za ivila in pijao. Komisija je po pregledu prostorov dala ugodno mnenje, nekaj je e bilo treba popraviti. Obinska skupina je 19. novembra 1963 izdala koncesijo, s katero je dovolila tudi toenje alkoholnih pija. Pa pa bi bilo treba plaevati prispevek od dohodka, letno 10.000 din v mesenih obrokih. V tem smislu je bila 20. marca 1964 sklenjena pogodba med obinskim oddelkom za finance in odborom kot zastopnikom gospodarske organizacije. Odbor je e od vsega zaetka elel, da posluje toilnica samo omejen as. e preden je dobil koncesijo, se je v <tem smislu dogovoril z bivim natakarjem in gostilniarjem Jurijem Samcem. Stree naj se v torek in petek od 14. do 19. in v sredo in etrtek od 8. do 13. ure ter ob sejah in konferencah predvidoma dvakrat na mesec. Popivanje in pijanevanje je zabranjeno, stree se lanom. Posluitelj prejema meseno nagrado 7.000 din. Alkoholne pijae se nabavljajo samo pri podjetju Slovenija-vino, skladie Celje. Pozneje so se delovni pogoji nekoliko spremenili, toda delovni as je bil redno samo polovien, tedensko je bil omejen na 22 ur, tudi pri plai je bila ustrezna izprememba.

Za ancem sta novembra 1964 prevzela strebo Stane in Vera Stih. Dne 28. februarja 1966 je prevzela strebo Marija Cmajne, 19. novembra 1968 Pavla Venko. Dne 1. septembra 1972 je bila sklenjena prevzemna pogodba z Majdo Titovkovo in 26. julija 1974 s Pepco Jaunikovo. Vse prevzemnice so dobile poleg plae, izraene v odstotkih izkupika, tudi pravico, da v lastni reiji nabavljajo blago za tople napitke (kavo, aj) in malico, kuhale so na elektriki in so za to drutvu plaevale 100 din na mesec. Ko je Tone Gapari dne 10. aprila 1970 po podelitvi astnega predsredstva odlagal vodstvo, ki ga je vril 13 let, je izjavil: Ob asu mojega prevzema predsedstva je bilo nae drutvo v poetnem kritinem stanju. Z neutrudnim in portvovalnim delom vseh lanov smo pa dosegli pozitivni uspeh in je danes, ko predajam dolnost predsedstva nasledniku Tonetu Gabriu, stanje tako: osnovna sredstva vodi po sklepu seje z dne 11. maja 1966 Franc kufca, stanovanjska in klubska zgradba na Muzejskem trgu 7 s toilnikim in klubskim inventarjem ter odpisom amortizacije je ocenjena z vsoto 195.091,50 din, denarna sredstva v Narodni banki in Mestni hranilnici, za katera odgovarja Leon Radenko, znaajo J 146.600,90 din. Nekaj denarnih sredstev je e na posebnem raunu, kar velja tudi za dohodek iz bifeja, ki se periodino obrauna konec vsakega meseca in dohodek vknjii. Glavna skrb predsednika Toneta Gabria je bila zgraditev Doma upokojenceev. To vpraanje je bilo od leta 1966 stalno na dnevnem redu. Program za dom je drutvo izdelalo v sodelovanju z merodajnimi drubenimi in strokovnimi initelji. Osnutek o nainu ivljenja v bodoem stanovanjskem domu upokojencev v Celju in idejni nart, ki ju je iniciativna komisija Drutva upokojencev v Celju poslala predsedniku ZZB SPS 6. aprila 1966, sta podpisala predsednik Anton Gapari in tajnik Rudolf Pibrovc. Prav tako dopis istega datuma Drutvu upokojencev SRS, obsegajo pronjo za pomo pri gradnji. Delo je prevzel zavod za napredek gospodarstva. Idejni nart je izdelal in. arh. Janko Hartman leta 1966. Tedaj so mislili na to da bi se zgradil dom na Glaziji med Ljubljansko cesto in Ipavevo ulico. Dve leti pozneje (1968) je na Hartmanovi osnovi izdelal idejni projekt Danijel Jagri. Gradilo naj bi se ob Cuprijski ulici nasproti bencinski rpalki, kjer je zdaj severni del palae Razvojnega centra. Sledil je nato tretji Hartman-Jagriev idejni nart (1972), prirejen za gradilie ob Jurievi ulici pri Savinji, kjer je stala prej predvojna Rakuscheva vila, v kateri je bila tedaj otroka varstvena ustanova in jo je bilo treba poruiti. Gradbeni odbor so tvorili: Anton Stopar, predsednik, Stane Azar, nadzorni organ, Egidij Fifer, zastopnik izvajalca, Drago Vodlan, lan, Joe Jelene, lan, Zora Bati, zapisnikar, Viktor Ozebek, lan in in. Ivo Kovai, lan, Tone Gabri, zastopnik soinvestitorja, Rudi Pibrovc, pred-

sednik komisije, Otmar Riva, zastopnik SOB Celje, lan, Avgust Kalan, nadzorni organ. Sklep o gradnji sta sklenila dne 14. marca 1968: 1. Obinska podrunica Drutva upokojencev SRS v Celju, katero zastopa podpredsednik Avgust Travner, in 2. Stanovanjsko podjetje Celje, katerega zastopa direktor Vlado Crenik. Stanovanjsko podjetje prevzame vse posle investitorja. Obinska podrunica Drutva upokojencev Celje preskrbi dve tretjini potrebnih sredstev, Stanovanjsko podjetje pa eno tretjino. Prispeval je Republiki zavod za socialno zavarovanje. Izvritev vseh del je prevzelo Industrijsko gradbeno podjetje Ingrad. Celotni proraunski stroki so znaali 17,956.858,75 din. Vmes je tudi adaptacija poslopja nasproti gimnazije (nekdanje evangelistino upnie), pozneji dom okrajnega sekretariata ZKJ Celje. Poslopje je bilo izroeno investitorju v zaetku leta 1972. Leta 1973 je imelo Drutvo upokojencev Celje naslednja poverjenitva: 1. Poverjenitvo Center, predsednica Rozika Kalek, 2. Poverjenitvo Dolgo polje, predsednik Franc Kocjani, 3. Poverjenitvo Babno-Medlog, predsednica Fanika Ojsterek, 4. Poverjenitvo Ostrono, predsednica Julijana Krui, 5. Poverjenitvo Zagrad-Peovnik, predsednik Ferdinand Zerdoner, 6. Poverjenitvo Aljaev hrib, predsednik Franc Smagur, 7. Poverjenitvo Gaberje, predsednik Joe Krini, 8. Poverjenitvo Otok, predsednik Joe Bauer. V teh poverjenitvih je bilo 2.627 lanov. Razen tega so bile v obini e tri podrunice, ki so imele lanov: Vojnik 521, Dobrna 181, Trnovlje 266, tore-Teharje 456. Vseh lanov v obini 4.051. Poleg neposrednih upravnih nalog izvruje drutvo tudi druge naloge drubenega in prosvetnega pomena. Izvrujejo jih od upravnega odbora voljene komisije in sline organizacije. Obseene so v programu iz leta 1975 in v Pravilih drutva upokojencev Celje. Posebne dejavnosti upravnega odbora: a) organizacija letnih lanskih sestankov, ki jih izvedejo poverjeniki: b) zbiranje prostovoljnih prispevkov za gradnjo Spominskega kulturnega doma v Celovcu; c) organizacija sej Upravnega odbora in poverjenitev; ) organizacija ustanovitve poverjenitva v martnem v Roni dolini; d) pravna in administrativna pomo drutvom oziroma podrunicam; e) sodelovanje z drubenimi organizacijami in raznimi ustanovami; f) sodelovanje pri pripravah za vseljudski odpor, za vkljuevanje v obrambno gibanje in notranjo zaito. Pravna posvetovalnica: Pravna pomo poedincem in sodelovanje pri izdelavi predpisov in zakonov.

Komisija za stanovanjske zadeve: Sodelovanje s stanovanjskimi organizacijami in pomo poedincem, zlasti pri nabavi kreditov in preskrbi stanovanj. Komisija za gospodinjsko dejavnost: Red v toilnici. Kulturno-prosvetna komisija: Knjinica. Petje na grobeh in javnih nastopih. Obisk gledalia. Skupni izleti, potovanja in poitniko bivanje. ah. Veseli veeri v klubu itd.

ZDRAVSTVO CELJSKA BOLNICA Ob koncu stare jugoslovanske dobe se je opiralo celjsko zdravstvo na tri zavode, na tako imenovano Gizelino bolnico, zgrajeno leta 1887, na zdravstveni dom in na ambulanto bolnike blagajne. Bolnica je imela obiajne temeljne oddelke: internega, kirurginega, infekcijskega in ginekolokega. Letni sprejem bolnikov je z leti narasel na 9.562 oseb. Proti koncu je bila bolnica e premajhna. Ko so v zadnjih letih stare Jugoslavije sestavljali urbanistini nart, so po zamisli mestnega inenirja Blaa Pristovka doloili kot mesto nove bolnice sleme med Dobrovo in Zgornjo Hudinjo. Zdravstveni dom je nastal ob naslonitvi na bolnico, a se je pod vodstvom dr. Jakoba Rebernika v dobi od 1923 do 1932 razvil v vzoren preventivno-kurativni zdravstveno-socialni zavod, ki je imel svoj sede v nekdanji emalski vojanici, kjer mu je bil predhodnik invalidski dom. Ambulanta socialnega zavarovanja je imela v svoji skrbi okrog 5.000 ljudi in je izza leta 1925 bila nastanjena v stanovanjski zgradbi nasproti osnovni oli I. celjske ete. Trgovsko bolniko in podporno drutvo ter elezniarski Humanitarni fond sta imela zdravstveno slubo. Velik del zdravstvenega dela so pa opravili zdravniki v privatni ordinaciji. Leta 1941 je v zdravstveno slubo udarilo. Ob izbruhu vojne so moki zdravniki in uslubenci sestavili veji sanitetni oddelek in odli., da se stavijo vojski na razpolago. V bolnici sta ostali samo mladi zdravnici dr. Stanislava Straus-Brako in dr. Frida Vudler. Odhajajoi vodja dr. Ivan Rajp je z dekretom poveril vodstvo bolnice dr. Strausovi. Ze prve dni po izbruhu vojne so se v bolnici javili nemko usmerjeni zdravniki dr. Gollitsch, dr. Negri in dr. Migli, ki so ostali v mestu, e, da hoejo pomagati, in slovenski zobozdravnik dr. Breznik. Na velikononi petek opoldne je bila dr. Strausova sama v bolnici. Prili so nemki vojaki zdravniki. Zaudili so se, ko jih je sprejemala mlada zdravnica. Morala jim je takoj razkazati bolnico. Zelo jim je bilo ve, kar so videli, zlasti velik vtis je napravila nanje operacijska dvorana. Do veera so operirali nae in svoje ranjence, kakor so prihajali na vrsto. Vedli so se dobro.

Naslednje dni so se vrnili nekateri nai zdravniki. Ali e je bil tu nemki civilni zdravnik dr. Weikmann, ki mu je bilo poverjeno vrhovno vodstvo vseh sanitetnih zadev. Slovenske zdravnike je veinoma odpustil, najhuje pa je udaril po dr. Steinfelserju. Takoj ga je dal zapreti in mu je vzel vse. Nato so ga izgnali. Zatekel se je v Novo mesto, kjer je delal v bolnici in pomagal partizanom. Ostali zdravniki so prav tako morali oditi. Veinoma so se napotili proti Ljubljani, dr. Hoevar je odel v Zagreb, dr. Rajpa so poslali v Nemijo. V bolnici so zaasno odloali nemki celjski zdravniki. Tudi nje so odslovili. Prili so novi s severa. Dr. Helmut Zeder je prevzel kirurgini, dr. Valter Ritter interni, a dr. Ivan Honigmann, po rodu Celjan, ginekoloki oddelek. Drali so se kar dobro. Dr. Ritter je bil celo hud nasprotnik nacistov in je itil Slovence, kolikor je mogel. Dr. Weikmann je pa alostno konal v zaporu, kamor so ga vtaknili zaradi nepotenosti. V pisarni so veinoma obdrali nae ljudi, toda pomeali so jih s svojimi. Upravitelj Adolf Haydn je bil kar dostojen lovek. Proti koncu vojne je bilo v bolnici ve primerov pegavca. Izprva so ga prenaali iz zaporov, pozneje so ga irili ubeniki, ki so li skozi mesto. Nemci so si zamislili bodoe Celje kot svojo veliko postojanko na obmejnem ozemlju. Temu naj bi ustrezala tudi bolnica. Zamislili so si jo kot zavod, v katerem bi bilo prostora za 2.000 bolnikov. Zaeli so zidati. Svoje zidanje so naslonili na juni stranski trakt bolnice, od koder so li najprej v vzhodni smeri, nato pa so stavbo obrnili proti jugu, hoteli so ji zlasti z visoko streho dati pravi germanski videz. Ostala je nedograjena. Pa pa so v kuhinji uvedli elektrini obrat in poleg nje so zgradili zaasno obednico. Za bolnico je bila okupacija konana 7. maja 1945, od tega dne dalje ni namre v knjigah ve podpisov nemkih zdravnikov. 2e pred njihovim odhodom je bilo konspirativno doloeno, da prevzameta vodstvo bolnice prim. dr. Viktor Tominek kot ravnatelj, Boo Greblaher pa kot upravnik. Kar je e bilo zdravnikov v bolnici, so prevzeli vodstvo oddelkov. Bilo je nujno. Dotok ranjencev je bil edalje veji, morali so zanje pripraviti tudi kletne prostore. Nekaj dni po osvoboditvi so prili v bolnico predstavniki 4. operativne cone JA, dr. Joe Beniger, dr. Julij Saje in dr. Juni, ki so zavod postavili zaasno pod vojako upravo in dali potrebna navodila. Bolnico je v tem asu uvala civilna straa. Cim je bila ustanovljena prva vlada, je naroila, da ji je treba sporoiti, katere osebe so v bolnici uslubene in kdo jo vodi. Vlada je to zaasno potrdila. Kmalu nato je zaela z dekretom nameati prejnje efe oddelkov, ki so se polagoma vraali iz pregnanstva. Dr. Joe Flajs je prevzel vodstvo internega oddelka, prim. dr. Pavel Pehani porodnikoginekoloki in primarij dr. Franc Steinfelser kirurgini oddelek. Kot zadnji se je vrnil prim. dr. Ivan Rajp, ki je prevzel vodstvo infekcijskega oddelka in ga je zaradi bolezni odloil 24. avgusta 1948. Leta 1948 je dr. Steinfelser el v pokoj in vodstvo kirurginega oddelka je prevzel dr. Zvonimir uteri.

Ze ministrstvo za ljudsko zdravje je naroilo inenirju sanitetne stroke Platnerju, naj ob sodelovanju z in. Umekom pregleda nemke narte in jih izpopolni, da bi se mogla gradnja konati in izpopolniti. Ministrstvo je dalo potrebni kredit in do konca leta 1947 so bila gradbena dela v novih traktih konana. Bile so pa teave, ki jih do danes ni bilo mogoe odpraviti. Tako v nartih in izvedbi ni bila funkcionalno doloena razmejitev med bolnikimi (hospitalizacijskimi) sobami in prostori za strokovno zdravniko in upravno delo, med prostori za ajne kuhinje in odmor, kot akalnice so sluili hodniki, ni bilo dvigal itd., komunikacija ni bila razmiljena. Prostori so pa bili. Nujna in mona je bila namestitev novih oddelkov. Kot prvi je bil leta 1946 ustanovljen otroki oddelek. Otroke so dotlej razmeali med odraslimi na posameznih oddelkih. Toda za nje so nali prostore zunaj bolnice v lepi Westnovi vili na Golovcu, severno od okolikega pokopalia. Vodstvo oddelka je prevzela dr. Valerija Valjavec, konec leta 1947 jo je zamenjal dr. Marjan Stegnar. Konec oktobra 1949 so ustanovili poseben oddelek za pljuno tuberkulozo. Odcepili so ga od internega. Vodstvo je prevzel prim. dr. Avgust Hriberek, v zaetku 1949 so poloili temelj centralnemu laboratoriju. Vodstvo so poverili prim. dr. Stanislavi Straus-Brakovi. V maju 1949 je ministrstvu za zdravstvo ustanovilo postajo za transfuzijo krvi. Vodstvo je prevzela dr. Stanislava Straus-Brakova. Sredi novembra 1949 je priela postaja s polnim delom. Poprej si je vsak oddelek nabiral kri za svojo nujno potrebo. Prej majhna lekarna se je razirila in reorganizirala, ko so leta 1948 prevzeli njeno vodstvo magister Andro Posavec (19481960) in sodelavki Alenka uteri (19601978) in Vera Gaperi (1964). Razneseno knjinico so zbrali in dopolnjevali. Sorazmerno hitro so nabavljali in izpopolnjevali staro opremo posameznih oddelkov. Posebne vanosti je bila nabava novih rentgenskih aparatov. Leta 1948 so zamenjali stari aparat na internem oddelku, leta 1949 so ga zamenjali na kirurginem oddelku, otrokemu oddelku so ga pa dali na novo. Mestni ljudski odbor je pripomogel, da se je nabavila tudi druga potrebna oprema. Bilo je nujno, saj je bil naval na bolnico velik, poleg redne slube so zdravniki bolnice opravljali specialistine ambulantne preglede za zdravstveni dom, kar je esto ustvarjalo pravo gneo tudi v ordinacijskih prostorih bolnice. Do leta 1950 je bolnica dobivala ivilske potrebine na osnovi ivilskih kart. Imela je pa tudi lastno ekonomijo z izdatno praijerejo in vrtnarstvom ter lastno pekarno. Bilo je nujno, da je razvila obrtne obrate za raznovrstne potrebe. Arhiv je shranjevala v kletnih prostorih, a ga je povodenj leta 1954 mono prizadela. Okupator se je lotil tudi stare Gizeline bolnice, elel ji je dodati drugo nadstropje, v ta namen ji je podzidal streho, toda delo je v surovem stanju zastalo, tudi naa oblast ga ni takoj nadaljevala. ele splona

rast bolnice in notranja potreba jo je konno k temu prisilila, delo je bilo opravljeno leta 1964. Prvih deset let po osvoboditvi je imela bolnica sledee oddelke: kiiurginega, internega, ginekoloko-porodnikega, infekcijskega, otorinolaringolokega (za uesa, nos in grlo), otrokega, dermatovenerolokega (za kune in spolne bolezni) in pljunega. Posamezni oddelki so imeli ambulantne pododdelke. Pomone zdravstvene enote so bile: rentgenoloka postaja, postaja za transfuzijo krvi, centralni biokemini laboratorij, nevroloki oddelek, prosektura ali patologija, lekarna, strokovna medicinska knjinica. Leto za letom so se porajale izpremembe in dopolnila. Dne 31. decembra 1958 so pljuni oddelek ukinili. Bolnike so premestili v Novo Celje, odkoder so onemogle preselili v graino enek na Polzeli. Novoceljsko graino so primerno uredili, preden so vanjo prili bolniki. Dotedanje prostore pljunega oddelka so vrnili internemu oddelku. Leta 1950 so je v bolnici zaela stomatoloka (zobozdravstvena) sluba, honorarni zdravnik je po potrebi nudil pomo pacientom in domaim uslubencem. Leta 1958 je pa bil ustanovljen stomatoloki odsek s stalno asistentko, a honorarnim zdravnikom. Nevropsihiatririi pregledi so se v bolnici zaeli e leta 1950. Ambulanta je poslovala v starih prostorih nad bivo kuhinjo. Leta 1959 so pa adaptirali dom oskrbovancev v Vojniku za nevropsihiatrini oddelek. Oskrbovance so preselili na enek. Prostore so primerno uredili. Oddelek so otvorili 12. decembra 1959 ob navzonosti tevilnih gostov. Vendar je zael sprejemati bolnike ele naslednje leto. Specialisti psihiatri so tudi izven oddelka opravljali posle, ki so bili v zvezi z njihovo zdravniko stroko. Na kirurginem oddelku je 1. julija 1959 zaela delati ortopedska ambulanta s fizikalno terapijo in medicinsko rehabilitacijo. Oftalmoloki ali okulistini (oesni) oddelek je imela bolnica e za stare Jugoslavije. Delal je tudi prva leta nove Jugoslavije. Zaasno je bil ukinjen leta 1953, ko je vodja specialist odel v Maribor. Februarja leta 1959 je bil obnovljen. Dobil je od internega oddelka tiste prostore, v katerih je bil pljuni oddelek, preden je odel v Novo Celje. Oddelek je imel veliko podroje, saj med Ljubljano, kjer je bila oesna klinika, in Mariborom, kjer je bil oesni oddelek, razen celjskega ni bilo nobenega takega oddelka. Znailen in pomemben je bil odlok okrajnega ljudskega odbora z dne 18. novembra 1959, ki je bolnico za pljune bolezni kot pljuni oddelek prikljuil celjski sploni bolnici. Leta 1959 je bilo zgrajeno poslopje za obrtne delavnice, pridruila so se skladia in garae za bolnike avtomobile. Pomembno je bilo, da je bolnica dobila tedaj nov rentgenski aparat tipa Sava in tomograf. Dne 1. januarja 1961 je bil kot zdravstveni zavod prikljuen bolnici deji dom Pod Kalvarijo, toda e 1. aprila 1962 je bil ukinjen, ker na-

mestitev v stari mlinarski hii iz XVIII. stoletja ni niti malo ustrezala pogojem za zdravstveno postajo. Ginekoloko-porodniki oddelek je leta 1962 adaptiral porodno sobo, porodniki oddelek, otroko postajo in v kletnih prostorih ambulanto za zunanje bolnike, laboratorij za potrebe oddelka in citoloki laboratorij za citoloke preiskave vaginalnih brisov na maligniteto. Ambulanta je zaela delati 1. marca 1962. Bila je poleg dveh ambulant na dispanzerju poliklinike ve ko potrebna. Ginekoloko-porodniki oddelek je s svojo ginekoloko-specialistino slubo vodil tudi zdravilie Dobrno. Leta 1962 je v sestavu interne nastal gastroenteroloki odsek, katerega organizacijo je izvedel docent dr. Herbert Zavernik, doma in v inozemstvu znan kot prvovrsten strokovnjak za bolezni prebavil. Leta 1962 so adaptirali marovko graino na Ravnah pri otanju z nalogo, da kot sanatorij, prikljuen celjski sploni bolnici, slui za zdravljenje bolnikov z nevrozami in lajimi psihinimi motnjami. Sveana otvoritev sanatorija je bila 21. marca 1963. Izkazalo se je, da je bil izbor toke za sanatorij izredno posreen. Medtem je bolnica toliko napredovala, da je bilo zopet treba posvetiti vejo pozornost izgradnji matine enote in obnovitvi notranje opreme, ki se je iztroila in ni ve ustrezala napredku zdravstva in njegove tehnike. Ze leta 1963 so se lotili nedovrenega drugega nadstropja, da bi mogli med delom nuditi zaasno streho odsekom kirurginega in internega oddelka, kajti morali so se odloiti, da popolnoma prenove dele kirurginega v pritliju in internega oddelka v nadstropju. Prostori so e napravljali vtis prave razvaline. Strokovni kolegij zdravnikov se je na izvedbo obnove dobro pripravil. Po njegovih idejah je napravil nart in. arh. Franc Korent. Tik preden so objekt otvorili, ga je ravnaitelj bolnice primarij dr. Ivan Kopa karakteriziral z naslednjimi besedami: Pridobili smo sodoben operacijski blok za vse veje kirurke intervencije. V njem so tri sodobne operacijske dvorane z ustreznimi napravami, z umivalnicami ter prostori za ienje in sterilizacijo instrumentarija, s irokimi hodniki za transport bolnikov in ustreznimi hodniki za dovoz sterilnega materiala, v vsaki operacijski sobi so jaki za odmetavanje umazanega kirurkega perila, ki se zbira v spodnjih kletnih prostorih. Vsi prostori imajo dvojne strope, med katerimi potekajo razen klimatinih naprav vse instalacije za kisik, elektriko, telefon in vakuum. V tem operacijskem bloku je veja soba za centralno sterilizacijo tkanin in operacijskega perila za potrebe vse bolnice. Priprava operacijskega materiala se bo vrila v kletnih prostorih. Tako pripravljene kasete se bodo po dvigalu transportirale v centralno sterilizacijo, od tu pa razdeljevale v razne operacijske sobe, ambulante in na druge oddelke. Nadalje ugotavlja, da se bodo dobili ustrezni prostori za najintenzivnejo nego (ok in reanimacijske sobe) tako za kirurgini kakor za interni oddelek. Prav tako funkcionalni prostori, iz katerih bo moen najbolji stik z bolnikimi sobami. V viekletnih prostorih bodo delovne sobe, garderobe, sanitarije in veja predavalnica. V obnovljeni kleti

bodo skladia. Obnovljeni del se bo raziril tudi na del stare bolnice, izginil bo trakt, v katerem je bila prej kuhinja. Gradnjo je prevzelo gradbeno podjetje Gradi. Priprave je motila povodenj junija 1964. Dne 17. julija 1964 se je zaelo delo. V zaetku februarja 1967 sta se oba oddelka (kirurgini in interni) e lahko vselila. Stroki so znaali nad 567 milijonov starih dinarjev. Ena tretjina je izvirala iz lastnih sredstev. Blizu 100 milijonov starih dinarjev je kreditirala banka, nad 271 milijonov je dala okrajna skupina. Za sodobno opremo je bilo e treba dodati okrog 100 milijonov. To je bilo pomembno delo. Deloma so leta 1964 obnovili tudi poslopje infekcijskega oddelka: primerno so uredili kletne prostore in s tem omogoili, da se je v pritliju lae razmahnilo redno zdravniko delo. akalo je pa e znatno mlaje poslopje ginekoloko-porodnikega oddelka, ki ni ustrezalo po funkcionalnosti, a je imelo tudi premalo prostorov. Prilo je na vrsto leta 1972. Pa pa so e poprej poskrbeli za dermatoveneroloki oddelek (za kone in spolne bolezni). Bil je nastanjen v neustreznem poslopju na dvoriu. Leta 1965 so ga premestili v Novo Celje, kjer je pljuni oddelek odstopil potrebne prostore. Pa pa je dermatoloka ambulanta ostala v Celju. Namestili so jo v starem poslopju na dvoriu, kjer je bila neko pralnica, do leta 1962 pa zavod za rehabilitacijo invalidov. Ambulanta je dobila vzhodni del poslopja. V zahodnem delu je e bila nastanjena strokovna medicinska knjinica, ki je kot poseben oddelek s strokovno izobraenim knjiniarjem nastala leta 1962. Dotlej so bile knjige raztresene po oddelkih in je bilo teko imeti nad njimi pravi pregled. Maja 1964 je bolnica ustanovila nevropsihiatrino ambulanto v Velenju. Tako so bile potlej pod okriljem bolnice tiri nevropsihiatrine postojanke: v Vojniku, na Ravnah, v zdravstvenem domu v Celju, kjer je bila tudi antialkoholna posvetovalnica, in v Velenju. Dvorec Ravne sega v XVII. stoletje. Zadnji privatni lastniki, Vonjaki, so si ga pridobili leta 1870. Po vojni je prevzel posest izvrni svet Slovenije. Od njega jo je prevzela obina otanj, ki je dvorec uporabila za nastanitev delavcev, obdelovalcev obsene pripadajoe posesti. Dr. Kopa je pridobil dvorec za celjsko splono bolnico in v njem leta 1963 namestil sanatorij za ivne bolnike. Oskrbnik dvorca in zemljike posesti je bil Ivan Gusi. Prva zdravnika sta bila dr. elovi in ena dr. Biljana. Sledili sta jima druga za drugo dr. Maja Vuk in dr. Rua Matani. Vodstvo ima dr. Lamovec, ef nevropsihiatrinega oddelka v Vojniku. V dvorcu je 28 ali nekaj ve postelj. Bolniki so rekonvalescenti, zdravljenje v sanatoriju je povezano z ronimi deli, proslavami, izleti in traja 50 do 60 dni. Leta 1966 je bila uvedena v bolnici posebna anestezijska in leta 1968 socialna sluba. Do vanih sprememb je prilo leta 1970. Obinska skupina se je odloila, da v Novo Celje preseli del oskrbovancev, ki so bili dotlej na Polzeli v eneki graini. Hkrati je pa priel na dnevni red nart, da se

celjski bolnici prikljui specialna bolnica za pljune bolezni v Topolici. O obeh zadevah se je 29. novembra 1969 vril referendum. Pozitivnih glasov je bilo 82,45%. Dne 19. decembra 1969 je svet bolnice rezultat referenduma potrdil. Izpraznitev Novega Celja in prikljuitev Topolice sta stopili v veljavo 1. januarja 1970. V Novem Celju je ostal samo dermatoveneroloki oddelek, ki se je iz glavnega poslopja preselil v bivi otroki B-ocidelek. Tu je ostalo 18 postelj rezerviranih za otroke s kroninimi boleznimi. Pljuni bolniki so se iz Novega Celja preselili v Topolico. Vendar je bilo tu toliko prostora, da so paviljon Mladiko lahko prepustili internemu B-oddelku. Novo Celje je postalo glavni socialni zavod za ostarele onemogle. Doma na Polzeli in v Grmovju so mu prikljuili kot podrunici. V letu 1970 je celjska splona bolnica postala organizacija zdruenega dela z bolnikimi delovnimi enotami v Celju, Vojniku, Ravnah in Topolici. Posamezne enote niso imel| pravne osebnosti. Njihove pravice in dolnosti navaja statut, sprejet 13. novembra 1970. Vpis v sodni register je bil izvren 19. marca 1970. Leta 1972 je dobila bolnica umetne ledvice. Koristno delo je bilo izvreno v letih 19741975. Tedaj so skrajni vzhodni trakt podaljali z dozidkom v severni smeri. S tem so bili pridobljeni novi prostori za ustrezno poslujoi patomoiioloki oddelek z dvema obdukcijskima dvoranama in hladilnico za umrle, razen tega pa e tudi laboratorijski prostori za hispatoloke in biopsihine ter citoloke preiskave z ostalimi za dejavnost tega oddelka prepotrebnimi stranskimi prostori. V prvem nadstropju je pa bolnica pridobila manjo dvorano za sestanke strokovnih kolegijev in samoupravnih organov s strokovno medicinsko knjinico, delovne sobe za zdravnike patologe in citologe ter prostore za administracijo. V drugem nadstropju so pa bili kot podaljava e obstojeega pediatrinega oddelka prostori za hospitalizacijo dojenkov in za intenzivno nego bolnih otrok, v celoti pripravni za postavitev 32 standardnih bolnikih postelj z ustreznimi funkcionalnimi soprostori. Hkrati so izvrili tudi manje adaptacije in investicijska vzdrevalna dela na ostalem pediatrinem oddelku. Vsa ta investicija je brez opreme znaala blizu 5 milijonov 872 tiso novih dinarjev. Zgraditev novega podaljka je omogoila, da so lahko poruili dotrajano bivo mrtvanico, v kateri je deloval samo patomorfoloki oddelek, medtem ko za hispatoloko in biopsino ter ciloko dejavnost sploh ni bilo prostorov. Poruenje stare mrtvanice je dala bolnici monost za znatno raziritev v smeri proti zdravstvenemu domu: za nove gradnje in nasade.

V letu 19741975 so vloili e blizu 13 milijonov dinarjev za vzdrevanje in obnovo medicinskih oddelkov ter za toplarno, kuhinjo in tehnine delavnice. V bolnici je center za tudij virusnega hepatitisa (zlatenice). Deluje od leta 1968. Znanstveni delavci: univ. prof. dr. Janko Leniar, primarij oddelka za nalezljive bolezni, docent dr. Herbert Zavernik, ef zdravnik za rehabilitacijo centra za jetrna obolenja v Rogaki Slatini, dr. Duan Ferluga, predstojnik katedre za patologijo na medicinski fakulteti, magistra dr. Krkova na centralnem laboratoriju bolnice v Celju. Objavljenih je e veliko mnotvo razprav v zdravnikih revijah doma, v tujini. Leta 1970 jim je bila podeljena nagrada iz sklada Borisa Kidria. V centralnem laboratoriju so leta 1978 dobili moderno aparaturo za opravljanje veine biokemijskih preiskav Centrifichem System. Leta 1978 je bil ustanovljen oddelek za nuklearno medicino. Dobil je gamakamero in ustrazvoni sistem. Obratovati je zael 28. februarja 1978. akal je pa e na raunalnik za obdelavo podatkov. V oddelku preiskujejo organe: jetra, vranica, pljua, ledvice, centralni ivni sistem, kosti. Najbolj ga uporabljajo oddelki: gastroenterologija, nevrologija, splona interna, viscelarna kirurgija, traumatologija, urologija, splona medicina. Na kardiografiji je monih okoli 20 kardiografskih tudij srca. Ustanovljen je bil tudi center za socialno medicino. Predstojnik je postal dr. Vladimir Mayer. Leta 1978, 12. maja, otvoritev enot za internistino intenzivno terapijo, z uporabo novega rentgena v novem uroloko specialistinem ambulantnem oddelku. Primarij dr. Cetina je z alpinistom Francem Canekom leta 1978 vodil odpravo, ki je v asu od 31. 5. do 13. 7. 1978 bila v peruanskih Andih in se je z dvema navezama povzpela na Huascaran, najvijo andsko goro (6700 m). Dr. Cetina opravlja reevalno slubo pri Planinskem drutvu. Sklep iz leta 1978, da se zdruita laboratorij bolnice in zdravstvenega doma, ni izvren. Leta 1978 je bila ustanovljena pri TOZD Center za zdravstveno varstvo otrok in mladine pedopsiholoka ambulanta, ki nudi pomo otrokom v razvoju. V njej delajo: psiholog, ortopedagog, logoped in vija medicinska sestra. Leta 1978 so sprejeli sklep o smotrni ureditvi arhiva. Do leta 1947 je bila bolnica republika ustanova. Tedaj jo je prevzel okrajni mestni ljudski odbor, od katerega je bila z aktom z dne 21. maja 1955 prenesena na mestni ljudski odbor Celje. Dne 19. marca 1970 je bila pripojena bolnica za pljune bolezni in tuberkulozo Topolica k Sploni bolnici Celje kot njena samostojna delovna enota. V letu 1973 so bile v sploni bolnici izvrene vse priprave in postopki za njeno reorganizacijo v smislu ustavnih dopolnil in nove ustave.

Okrono gospodarsko sodie je 26. novembra 1973 izdalo sklep, da se zavod vpie v sodni register kot skupek temeljnih organizacij zdruenega dela (TOZD). Od 1. januarja 1974 posluje Splona bolnica Celje kot organizacija zdruenega dela (OZD), ki zdruuje naslednje temeljne organizacije zdruenega dela TOZD:
I. TOZD Medicinski oddelki v Celju Obsega vse tipine zdravnike oddelke bolnice. Ti oddelki so naslednji:

1. terapijo. 2. 3. 4.

Oddelek za anasteziologijo in reanimacijo z enoto za intenzivno Bolnika lekarna. Centralni bolniki laboratorij. Dermatoveneroloki oddelek s specialistino ambulanto.

5. G i n e k o l o k o - p o r o d n i k i o d d e l e k z e n o t o n e o n a t a l n a pediatrija in specialistino ambulanto.

6. Skupina oddelkov, oznaevanih kot interna: a) splono internitini oddelek z delovno enoto kardialna intenzivna enota, delovna enota za hematologijo s koagulacijskim laboratorijem, b) g a s t r o e n t e r o l o k i o d d e l e k , c) oddelek za nuklearno medicino s hospitalom in delovno enoto za hemodializo. Skupina oddelkov interna ima skupno sprejemnico in specialistine ambulante, skupno administracijo in deurno slubo. 7. Infekcijski oddelek s specialistino ambulanto. 8. Skupina oddelkov, oznaevanih kot kirurgija: a) oddelek za kirurgijo notranjih organov, b) oddelek za pokodbe, c) oddelek za otroko kirurgijo, ) oddelek za plastino kirurgijo in kirurgijo roke, d) oddelek ortopedije. Vsa kirurgija ima skupno vse ustrezne slube (sprejem, specialistino ambulanto, nono slubo, sterilizacijo, rentgen, fizioterapijo, administracijo, stomatoloko ambulanto za hospitalizirane bolnike, pomone prostore). 9. Okulistika s specialistino ambulantno slubo za zunanje bolnike in z operacijskimi prostori.
10. O t o r i n o l a r i n g o l o g i j a s s p e c i a l i s t i n o a m b u l a n t o z a z u n a n j e b o l n i k e i n z o p e r a c i j s k i m i prostori.

11. Celju. 12. 13. 14.

Pediatrija s specialistino ambulanto in delovno enoto v Novem Patomorfoloki oddelek s histolokim laboratorijem. Rentgenski oddelek. Oddelek za transfuzijo krvi z laboratorijem.

15. Uroloki oddelek s specialistino ambulanto, z operacijsko sobo za endoskopske intervencije in operacijske sobe za uroloke operacije. 16. Centralna strokovna knjinica in socialna sluba za bolnike je za skupne potrebe TOZD. II. TOZD Tehnino preskrbovalne enote: bolnika kuhinja, tehnine slube s skladiem in delavnicami, pralnica z likalnico, krpalnico in ivalnico, nabavna sluba. III. TOZD Nevropsihiatrija Vojnik Ravne 1. Medicinska delovna enota: a) psihiatrini oddelek, b) nevroloki oddelek, c) zdravstvene enote za skupne potrebe. 2. Nemedicinska delovna enota: a) upravno-knjigovodska sluba, b) prehrana, c) pralnica, likalnica, krpalnica, d) tehnina sluba. 3. Rehabilitacijska delovna enota. IV. TOZD Topolica oddelki za pljuno zdravljenje in pomone delovne enote. Leta 1977 po referendumu prikljuen k zdravstvenemu centru v Velenju. V. Delovna skupnost skupnih slub 1. Upravno pravna sluba: a) administracija, b) kadrovska sluba, c) socialna sluba za delavce. 2. Plansko-analitska in statistina sluba. 3. Finanno knjigovodstvo. Leta 1953 je dobil zavod delavsko samoupravo: prvi predsednik upravnega odbora je bil dr. Ivan Verdelj, sledil mu je dr. Joe Cetina. Vsak TOZD ima svoj svet in izvrilni odbor s potrebnimi komisijami oziroma oddelki. Najviji upravni organ TOZD je pa zbor delovnih ljudi, ki sprejema odloitve na zborih, ki jih vodi predsednik. Podobno organizacijo ima Delovna skupnost skupnih slub. Njen glavni organ je izvrilni odbor bolnice. V smislu sklepov vodi delo delovne skupnosti skupnih slub s svojimi vodilnimi delavci. Leta 1978 je bila izvedena zelo pomembna reorganizacija celotnega zdravstva v Celju in celi pokrajini. Vsa zdravstvena sluba je dobila skupno vodstvo. Pri tem so se na novo uredili tudi TOZD. Vsi zdravstveni in drugi delavci so se porazdelili po delovnih kategorijah in nalogah v nove TOZD ne glede na to, v katerem zavodu delajo (v bolnici, zdravstvenem domu, zdravstvenih postajah, ambulantah).

Nova skupnost se imenuje Zdravstveni center Celje. Leta 1976 so zaeli razpravljati o modernizaciji in raziritvi bolnice. Za njeno raziritev so doloili svet med e obstojeo med okupacijo in pozneje dovreno sedanjo bolnico in med zdravstvenim domom. Domenili so se, da v ta namen podero prvotno bolnico (nekdanji Noest-Hoferjev dom) z bivo sprejemnico ob Ipavevi ulici ter bivo pralnico (poznejo knjinico in oddelek za kone in spolne bolezni na vzhodni strani navedenega doma). Zaeli bi pa z zgraditvijo toplarne in moderne pralnice ob zidu na juni strani bolninega sveta. Ta del narta so izvedli leta 1979. Glavni del gradnje pa naj bi se izvril v letih 19811985. Izdelavo glavnega projekta so poverili podjetjema JTR in IMR Ljubljana. Pravno osnovo dajeta sklep skupnega delavskega sveta in referendum v vseh obinah, ki jim bolnica slui. Javnosti so predloili nart v knjiici Solidarno za modernizacijo regionalne bolninice v Celju (1976). V novem poslopju so v pritliju projektirani ambulantni prostori za pokodovance, kirurka in nekirurka obolenja, v nadstropju pa za ustrezne kirurke in nekirurke zdravstvene posege. Leta 1978 je bil imenovan izvrilni odbor za modernizacijo bolnice pri Regionalni zdravstveni skupnosti Celje. V letih 1978/79 so ob zidu na vzhodni strani obstojee bolnice sezidali dve novi poslopji, pralnico in kurilnico. Priprave za gradnjo centralnega objekta so zaeli izvrevati "20. avgusta 1980. Delo sta skupno prevzela delovni organizaciji Ingrad in Gradi. Prva faza bi po dogovoru stala 323,081.043 din. Sredstva so zagotovljena: 30 % bi dobili iz sklada, za ostali del je dala garancijo Ljubljanska banka Splona banka Celje. Ce bo pravoasno na razpolago kredit, bi bila prva faza gotova do 31. decembra 1985. Pri kopanju za temelje, se je pojavila podtalna voda e v globini 1,601,80 m. Pojdejo pa s temelji do globine 3,20 m. Da bi vodi prepreili prodreti do temeljev, so se odloili, da zgrade naokrog do globine 79 m membranski zid, ki bo podtalnico zavaroval. Tajnik sklada je Alojzij Zuntar, pravni referent bolnice in namestnik njenega ravnatelja. Nadaljnjo raziritev si zamiljajo na Glazijo, ki je preko ceste in bive struge Sunice na njuni zahodni strani (Novi tednik, 11. 9. 1980). Zdravniki so zdravstveno delo povezovali s tudijem. Z opazovanjem pridobljene ugotovitve so uporabljali pri nadaljnjem delu, nekateri med njimi so pa o svojih ugotovitvah tudi pisali. Kraje spise so navadno objavljali v republikem Zdravnikem Vestniku, ki je izhajal e pred vojno (ustanovljen leta 1929), po vojni je pa bil obnovljen, ve daljih spisov, ki so bili namenjeni tudi iri javnosti, pa najdemo tudi v Celjskem zborniku. Sreamo jih tudi v inozemskih medicinskih listih. Prim. dr. Janko Leniar je v infekcijskem oddelku osnoval tudijski center, ki se je bavil z epidemiolokimi boleznimi v celjskem okoliu, prav posebno pa z boleznimi, ki jih povzroajo piki gozdnih klopov in se glede na okoli pojavljajo v razlinih oblikah. Splona imena za te bolezni so meningitis, poliomielitis, encefalitis meningoencefalitis, povzro-

ajo pa vnetje mogan in druge moganske bolezni (grki besedi: kefale = glava, meninx = opna, moganska opna, meningitis = vnetje moganske opne). V asu od 1953 do 1976 je dr. Leniar objavil o meningitisu in tudi o drugih nalezljivih boleznih 37 spisov, v Celjskem zborniku je pa objavil tri obsene razprave (1957, 1963, 1973/74). Med njegovimi sodelavci pri tudiju meningitisa najdemo dr. Danico Tovornik, dr. Alenko RadelMedveek, dr. Staneta Petrovia, dr. Cvetko Krk, dr. Herberta Zavernika, dr. Valterja Premaka, prof. Mihaela Likarja, dr. Viktorja Lorgerja (v marju) in e druge. Sreamo jih na tem podroju tudi v Zdravstvenem vestniku. Dr. Danica Tovornik je v Celjskem zborniku e leta 1973/74 napisala tudijo o meningitisu v Sloveniji, medtem ko je v istem letniku dr. Leniar objavil tudijo: Dvajset let klopnega meningitisa v Sloveniji. Dr. Herbert Zavrnik je na internem oddelku uvedel podoben center za tudij bolezni prebavil in ga je po svoji premestitvi v Rogako Slatino nadaljeval v zdraviliu. Dr. Ivan Raip se je kot mlad zdravnik v Celju posvetil tudiju bolezni srca in oilja in ga je po svoji premestitvi prinesel v Slovenj Gradec:, kjer dela e danes. Dr. Zvonimir uteri se je poleg organizacije zdravstvene slube bavil s problemi kirurgije (pokodbe rok, sklepov, perifernih ivcev, uremija). V Zdravstvenem vestniku sem ugotovil 18 njegovih spisov. Medicinska fakulteta v Ljubljani je priznala znanstvene zasluge tako dr. Leniarja kakor dr. Herberta Zavrnika, dr. Ivana Rajpa in dr. Zvonimira uteria in jim podelila naslov univerzitetnih profesorjev medicine. Naslov docenta medicine je pa leta 1970 dobil tudi mlaji zdravnik dr. Janez Kraevec, ki se bavi s tudijem odvisnosti zdravja od ekologije (okolja), z boleznimi grla, uesa in nosa, zadnja leta pa posebno z balneologijo (kopaliarstvom). Prof. dr. Leniar ima strokovne stike s francoskimi, vicarskimi in ruskimi zdravnikimi strokovnjaki (s Parizom tudi osebno). Prof. dr. Zavernik ima strokovne stike z inozemskimi zdravnikimi krogi. Dr. Leniar je bil dalje razdobje predsednik celjskega Zdravnikega drutva. Sicer so pa celjski zdravniki sploh objavljali svoje tudije in znanstvene ugotovitve tako v Celjskem zborniku kakor v Zdravstvenem Vestniku. Sreamo jih tudi v inozemskih revijah. Opozarjam na navedbe v zakljunem poglavju te knjige: poglavje Viri in literatura, tev. 93.

MEDICINSKA KNJINICA Ze v dobi med obema vojnama je imela celjska bolnica manjo strokovno knjinico. Jedro je bilo veliko strokovno delo enciklopedija Die neue deutsche Klinik, temeljito in za svoj as popolnoma sodobno delo,

ki v 17 debelih zvezkih obravnava vse panoge medicine. To delo si je knjinica nabavila iz volila, ki ga je bolnici poklonil domoljub in mecen trgovec Anton Kolenc. Po monosti je pa vodstvo bolnice dopolnjevalo knjinico tudi iz svojih virov. Kar se je tedaj nabavilo, to je ostalo v bolnici preko druge vojne. Vendar so bile knjige v glavnem razdeljene med posamezne oddelke. Tako je ostalo do leta 1962. Tedaj so poskrbeli za to, da se je knjinica primerno organizirala. Namestili so jo v pritlini stavbi na juzm strani glavnega bolninega poslopja, kjer sta bila tudi dermatoloska ambulanta in patoloki laboratorij. Vodstvo so poverili Zlatku Bracku, o katerem so vedeli, da razen glavnih modernih jezikov obvlada tudi latinino in grino ter ima ustrezno znanje tudi v zdravstvenih zadevah. Ko so leta 1975 zgradili novo poslopje za patomorfoloki oddelek, so dvorano v prvem nadstropju s sosedno sobo doloili za knjinico. Dvorana je tako opremljena, da se lahko vre v njej tudijski posveti in
sestanki. , . Strokovni spisi so e slej k o prej n a razpolago posameznim oddelk o m , n j i h o v i m v o d j e m i n s o d e l a v c e m , t o d a k n j i n i a r jim jih i z p o s o j a

ter ima nad njimi pregled. Ker se metode zdravnikega dela zaradi novih odkritij izredno hitro menjavajo, zato se je knjiniar glede nabave sistematinih knjig omejil na najnujneje, pa pa je v najveji dopustni meri nabavljal s t r o k o v n e revije ki spremljajo zdravnikovo delo in njega napredek. Zdaj (leta lSbl) jih ima naroenih 51. Prevladujejo revije v anglekem jeziku (izdane v Ameriki in Angliji). Precej je nemkih, najdejo se pa tudi vedske in norveke, pisane v nemkem jeziku. Manj je francoskih in italijanskih ter ruskih. Kolikor jih izhaja v Jugoslaviji, so naroene vse. Knjinica sodeluje medbiblioteno z drugimi knjinicami, zlasti z ljubljansko Narodno in univerzitetno ter mariborsko. Po potrebi ji dobavljajo tudi fotokopije.
PRVOTNA ORGANIZACIJA RAVNATELJI Primariii: dr. Ivan Rajp, rojen 6. februarja 1885 v Spodnji Polskavi. Po prvi v o m nameen v Celju kjer je postal d e c e m b r a 1919 primarij internega oddelka m ravnatelj bolnice. Okupator ga je izgnal v Nemijo. Po v r n i t e se e vrnil in e umrl leta 1949; dr. Viktor Tominek (1945-1948); dr. Zvommir uteri ((1948 1955) razdobje graditve in obsene notranje reorganizacije; dr. Joe Flajs (19551961); dr. Ivan Kopa (19611978). STROKOVNA POMONIKA: prof. dr. Janko Lesnicar, dr. Edo Lakner. UPRAVNO-GOSPODARSKA POMONIKA: J a n e z Zavrl 1949-1955; Franc Cink, 1955-1958; Marjan Ravnikar, 1959-1962; Franc Cink, 19621968 SEKRETARJI: Joe Piano, Aleksandra Tessenyi, roj. Plevelj, Danica f o k o m y (19571978). SEF TEHNINE SLUZBE: Franc Zavisan, 19421972. EFI RAUNOVODSTVA: Anica Urbani ( 1 9 5 5 - 1 9 6 0 ) Branko VudlM (1960-1962), Milan Luar (1962-1976), Pavla Vrankar, ^ j e n a Peternel ( - 1 9 7 2 ) , Joe Horvat (1950-1979) raunovodstvo, knjigovodstvo; sef kadrovske slube pred vojno v upravi bolnice v Murski Soboti, med vojno v N o v e m mestu, v enaki

sulbi. Janez Zavil (19491976), vodja sprejemne pisarne dn upravitelj bolnice. tefka Rovan, sprejemna pisarna. Vida Bratina (19491976), sprejemna pisarna, Fanika Cerovek (19541979), matiarka, Ciril Kavi, statistik (1971) KADROVSKA IN FINANNA SLUBA: Dragica Hribernik (1978), Elizabeta Stojkovi (1977), Manica Benkovi (umrla), Ida Mak (1977), Angela trala, Marija Vreko (1956), Dragica Polajner (1966), Darinka Pregelj, Joica Steinbiichler (19621976), Marija Koir (19561975), Zlata Gregorin (19621978), Oliva Fier (upokojena). Se v slubi: Antonija Glinek (1948), Joef Kolman (1960), Anica Gaberek (1955), Majda Repi, Milenka Cink (1948) N o v o Celje, (1961) centrala), Marija Vreko (1956), Dragica Polajnar (1966), Darinka Pregelj, Joica Hrastnik (1963), Anica Vuk (1962), Luka Igli (1959).

ODDELKI (TOZD) Predstojniki: Kirurki oddelek Prim. dr. Franc Steinfelser, rojen 1887 pri Sv. Ani v

Slovenskih Goricah. Takoj po vojni deloval kot zdravnik v Radgoni. Leta 1920 j e priel v Celje in postal vodja kirurginega oddelka. Okupator ga je izgnal v N o v o mesto. Po osvoboditvi je do leta 1948 vodil oddelek. Kot upokojenec je

umrl leta 1969. prim. docent dr. Zvonimir Suteri (19481966). prim. dr.
Alojzij Roje (v Celje priel 1948, predstojnik: 19661970). prim. dr. MIlan Zuntar (1979). Glavna vija medicinska sestra Bernarda Jagodic.

Odseki Splona kirurgija: kirurgija Iokomotornega aparata in kroninih obolenj tega aparata
Predstojniki: Oddelek za pokodbe: dr. Primo Boncelj (1959), dr. Rado Pilih (1959). Ortopedija: dr. Vilibald Vengust. Z d r a v n i k i : dr. Franc Rebevek (19191964) umrl, dr. Nikita Georqijev, dr. Franc Drobni.

Otroka kirurgija
P r e d s t o j n i k : prim. dr. Edo Lakner (1953); z d r a v n i k a : dr. Jovan Djordjevi (1962), dr. Teodora Medved-Berk

Reparaturna kirurgija in plastika

Predstojnik: prim. dr. Heribert Strokol (1958, priel iz Velenja).

Kirurgija notranjih organov

P r e d s t o j n i k : prim. dr. Janez Jenterle (1970); z d r a v n i k a : dr. Imre Tesseny>i (19641971), dr. Pavle Knez (1962).

Uroloki oddelek
P r e d s t o j n i k a : prim. doc. dr. Zvonimir Suteri (19481978, imenovan za svetnika), dr. Milan Zuntar (1979); z d r a v n i k a : dr. Karel Kissner (19721978), dr. Igor Bizjak, specialist (1971 ). Medicinske sestre v kirurgiji: Breda Lesniar, Dragica Mareni, Jelka Stolfa, Marica Skoir, Marjana Oman.

Anestezija in reanimacija
P r e d s t o j n i k : dr. Joe Cetina (1956). Z d r a v n i k i : dr. Anton Pere (19561957), dr. Bogdan Sporn (1960), dr. Janez Vil (19671977), dr. Marija Wolf (19661976), dr. Kata Deni, dr. Boris Erak (1972), dr. Andreja Suhadolc (19591965), dr. Lierka IvanuVuaj (1973).

Interni oddelek
P r e d s t o j n i k i : prim. dr. Joe Flajs (19351947), 19481959 prevzel v o d s t v o za prim. dr. Rajpom. M e d okupacijo izseljen. prim. dr. Alojzij Rojnik ( 1 9 4 7 _ 1 9 7 5 ) o b upokojitvi postal svetnik. prim. dr. Franc Fazarinc (1975). Glavna sestra TOZD vija medicinska sestra Regina Rozman. Sestre pri o d d e l k i h za notranje bolezni: Marija tor, Nada Cucek, Monika Cerne-Pahor, Pavla Brenik, A n i c a Vonjak.

Gastroenterolokl odsek
P r e d s t o j n i k a : prim. doc. dr. Herbert Zavernik (19511966). V o d j a odseka postal ob ustanovitvi 1962, o d 1. novembra 1966 ef zdravnik v Rogaki
S l a l m

z d r a v n i k i : dr. Peter V o v e k (1964), dr. Matija Jurkovi dr. Milivoj Rubini, dr. A n a Logar (1971).

(1972),

Kardiopulmoloki odsek
Predstojniki: dr. Vladimir Mordej (19561965), dr. Petar Raji (19671977), dr. Janez Tasi (19771979, nato p r e m e e n na o d d e l e k za medicino dela).

Odsek za splono interno

P r e d s t o j n i k : dr. France Lah (1945); zdravniki: dr. Eva Krautberger-Mordej, P a v e l Drnovek (1962). V i j a medicinska sestra A g i c a Rajtmajer. dr. Radislav Komadina, dr.

Endokrinoloki odsek
dr. Franc Fazarinc (1958) prim. 1969.

Ginekoloko-porodniki oddelek
P r e d s t o j n i k i : prim. dr. Pavel Pehani (19351959), m e d okupacijo izseljen, umrl leta 1964; prim. dr. Rudolf Cik ( 1 9 5 9 - 1 9 7 6 ) ; prim, mag. sc. dr. Slavko Peterlin (1976); prim. dr. Franc Kokol (19451975), zdravnik specialist, u p o k o j e n 15. julija 1975, delal do 30. junija 1979. z d r a v n i k i : dr. Andrej Kocjan (19561964), dr. Leopold lic (1957), dr. Marta Krofl-Malenek (1955).

Infekcijski oddelek
Predstojnika:
dr

prim. dr. Ivan Rajp (19191948); prim. univ. prof.

' ' ^ r a v n i k i ' / ^ k i l i c a Gajek-Zima ( 1 9 5 5 - 1 9 6 5 ) , dr. Stella Cvitan (1975), d r . Stanislav Petrovi (19631973), dr. Gorazd Leniar (1972).

Otroki oddelek
P r e d s t o j n i k i : dr. Valerija V a l j a v e c (19461947); prim. dr. Marjan Stegnar (19471974, o b upokojitvi postal svetnik); z d r a v n i c i : dr. A n a Metrovi (1971); dr. Milena 2 e l e (1957, od 12. decembra 1977 predsednik KPO TOZD).

Otorinolaringoloki oddelek
P r e d s t o j n i k a : prim. dr. Gvido Cade (19531978, po upokojitvi e dela); prim. dr. Ivan Dolinar (1953, od 1978 predstojnik).

Okulistini oddelek
Predstojniki: dr. S a v a A l e k s i (19361938); (19381959); prim. dr. Stane Jurko (1959); z d r a v n i k : dr. Janez V i h o v e c (1957). dr. Viktor Tominsek

Pljuni oddelek v Novem Celju

Predstojnik: prim. dr. Ivan Kopa (izza leta 1959 ravnatelj bolnice).

Dermatoveneroloki oddelek
P r e d s t o j n i k i : dr. Franika Zavirnik (1959); prim. dr. Valter Premak (19591975, umrl), dr. Joe Arzenek (1971, od 1976 predstojnik); z d r a v n i c a : dr. Mara Matej i.

Rentgenoloki oddelek
P r e d s t o j n i k i : prim. dr. Joe Kotnik (19531962, upokojen); prim. dr. Ludovik Znidari (19621965, po upokojitvi do 1967); prim. dr. Uro Vizjak (na oddelku od 1961, predstojnik od 1969).

Centralni laboratorij
P r e d s t o j n i c i : prim. dr. Stana Straus-Brako (na zavodu od 1939, med okupacijo izseljena, predstojnica od 19471962); mag. ph. Vida Kovai (1962 1965); dr. sc. Terezija Krk, magister farmacevt (1965).

Oddelek za transfuzijo krvi

P r e d s t o j n i k : dr. Stana Straus-Brako (1949); z d r a v n i k s p e c i a l i s t : dr. Marija Major-unjevari (1974).

Oddelek za patomorlologijo
Predstojniki: prof. dr. Milan Cunder (19541967, upokojen); dr. Janez Marchetti (19671968); dr. Rastko Golouh (19681971); dr. Anton Homan (1971); dr. Boris Kavi, zdravnik specialist (1969); z d r a v n i k a : dr. Nada Pavliev, prosektar; dr. Cveto Boi (1948).

Nevropsihiatrini oddelek Vojnik (1959) Ravne pri Velenju (1964)

P r e d s t o j n i k a : prim. dr. Jurij Zalokar (1959); dr. Duan Berce (19501963, umrl, pokopan v pitaliu pri Ziah); z d r a v n i k i : dr. Milo Selovi, dr. Biljana Selovi (19621967), zdravnika na Ravnah, dr. Zvone Lamovec (19671975).

Po razdelitvi oddelka a) nevroloki oddelek

P r e d s t o j n i k : dr. Zvone Lamovec (1975); z d r a v n i k i : dr. Emil Cater (1967); dr. Joica Lipinik-Kolar (1977); dr. Miko Canji (1973).

b) psihiatrini oddelek
P r e d s t o j n i k : dr. Josip Cop (1975); z d r a v n i k : dr. Predrag Agirovi.

Mladi doktorji zdravstva, ki se deloma e uvajajo v svoj poklic: Milena Hudina, Marijan Veber, Tatjana Beni-Torbica, Nua ede-Perc, Danica Homan, Zora Brumen-Bratani, Joica Mehle-Peterlin, Ivan Alif, Marija Verdev, Jelena Beni-Stepinik, Marija Rojnik, Marija BoiVargazon, Eva Dolniar-Vlaovi, Zlata Felc, Apolonija Kriman, Terezija Vertanik, Nada Mikuli, Slobodan Balmazovi, Milo Kosanovi, Boidar Pekarovi, Radoslav Rusek, Miodrag Vlasovi, Miodrag Popovi, Joef Zavernik, Joe Avner, Zlatan Tkalec, Andjelo Vuajnk, Bogdan Fludernik, Milena Topolovi, Miroslav Batista, Marko Kralj, Alojzij Demar, Matja Lovin, Vladimir Metrovi, Joica Pekarovi, Stanislav Demar, Peter Kotnik, Boris Terseglav, Marko Cetina, Marija Leskovek-Hruovar, Issa Kidess, Arsen Janji, Kosta Romanovi, Lucij Oberauner, Henry Travnik, Silvester Krelj, Mladen Goriki, Mirko Janakovi, Zeljko Rodic, Janez Tasi, Sonja ifer-Dobnik, Elemer Bohar, Pavel Drnovek, Franika krabl-Monik, Antun Skofli, Alenka Pustinek-Pejovnik, Karolina

Godina, Silvestra turbej, Gorazd Leniar, Bernarda as-Demar, Goran Svitan, Marija Predi, Ivan Sviben, Milivoj Volf, Tonka Zavernik, Peter Predi, Vesna Zabukovec, Matej Brako, Marko Erklavec. tevilo zdravnikov in drugega medicinskega osebja
zdravniki medicinske sestre in dnstrumentarke bolniarke in bolniarji Skupno tevilo zdravstvenega osebja strenice administracija na oddelkih upravno-tehnino osebje 1951 27 19 86 132 48 26 124 1971 80 155 223 458 216 48 221

V celoti je bilo v bolnici zaposlenih leta 1951 330 in leta 1971 947 oseb.

Leta 1975
zdravniki: a) specialisti b) specializanti in pripravniki zdravniki skupaj farmacevti specialisti farmacevti biolog-citolog biokemik-kemik rentgenski tehniki fizioterapevti viji farmacevtski tehniki viji medicinske sestre vije lab. in kemijski teh. viji socialni delavec fizioterapevti srednji 60 41 101 3 1 4 3 12 21 1 40 3 1 2 medicinske sestre srednje farmacevtski teh. srednji lab. in kemijski teh. srednji praktikanti s sr. izobrazbo otroke sestre srednja babice srednja citaloki tehnik zobna asistentka vzgojitelj strok. med. knjiniar babice nija otroke negovalke nije laboranti fotolaboranti bolniarji oddelni administratorji 172 4 21 1 51 14 1 1 1 1 4 11 5 2 53 58

OSNOVNA ZDRAVSTVENA SLUBA MESTNI ZDRAVSTVENI DOM Druga zdravstvena postaja, ki je dobila dolono obliko v tem razdobju, je zdravstveni dom. Nastal je z zdruitvijo in raziritvijo funkcij, ki so jih pred vojno vrile tri ustanove: zdravstveni dom (dr. Jakoba Rebernika), ambulantorij ekspoziture Zavoda za socialno zavarovanje in institucija mestnega in okrajnega zdravnika. Takoj po vojni so te ustanove ponovno oivele in zaele delati. Vodstvo je prevzel ambulatorij ekspoziture Zavoda za socialno zavarovanje. V zgodovinskem smislu sega ta ekspozitura nazaj do leta 1883, 1887 in 1888, ko je bila ustanovljena bolnika blagajna. Ta blagajna je bila obnovljena z jugoslovanskim zakonom iz leta 1922 in je imela razirjen krog zavarovancev, centralo pa v Sredinjem uredu za osiguranje radnika (SUZOR) v Zagrebu oziroma v Okronem zavodu za socialno zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani.

Nadaljnjo stopnjo pomenja bolniki ambulatorij celjske filialke dravnega Zavoda za socialno zavarovanje iz leta 1945 in poliklinika ekspoziture Zavoda za socialno zavarovanje po zakonu iz leta 1948, ki je zdravstveno zavarovanje loil od socialnega zavarovanja. Naslednjo stopnjo pomenja prenos zdravstvenega varstva na Mestni zdravstveni dom. Za njegovo izgradnjo sta se posebno trudila tedanji ravnatelj zdravstvene slube dr. Drago Mui in upravni naelnik poliklinike Rudolf Fajgelj. Mestni zdravstveni dom je bil pravno ustanovljen z odlobo mestnega ljudskega odbora z dne 21. maja 1953, s tem se je poliklinika preimenovala v Mestni zdravstveni dom, ki je dobil poloaj pravne osebe, razpolagajoe s svojimi sredstvi. Ob ustanovitvi so mu pripadale naslednje delovne enote: ambulantno poliklinina sluba, diagnostina postaja, protituberkulozni dispanzer, olska poliklinika z zobno ambulanto, dispanzer za ene, otroki dispanzer, mestna higienska postaja, ambulanta za poklicne bolezni, ambulanta za ivilsko osebje, portna ambulanta. Poleg teh enot je bila do leta 1957 (ko se je osamosvojila), v sklopu Mestnega zdravstvenega doma tudi Javna zobna poliklinika. Zdravstveni dom je ob ustanovitvi organiziral tudi specialistine ordinacije, v katerih so delali predvsem zdravniki iz celjske bolninice, in sicer: internistino, kirurko, oesno, ginekoloko, otorinolaringoloko, dermatoveneroloko, pediatrino, nevroloko in psihiatrino. Iz nekaterih specialistinih ordinacij so se kasneje razvili ustrezni dispanzerji s popolno uvedbo dispanzerske metode dela (otroki, olski, ginekoloki, dermatoveneroloki). Protituberkulozna sluba pa je kot prva realizirala dispanzersko metodo dela e v prvih dneh po osvoboditvi. 5. julija 1958 je bila sveana otvoritev novega Zdravstvenega doma, katerega prietek gradnje datira e v leto 1947. Pa tudi ob otvoritvi (kar je veljalo e leta 1979) e ni bilo mogoe zasesti vseh prostorov, ker je 1/3 ostala na razpolago nemedicinskim mestnim institucijam. V nove prostore so se poleg splonih ordinacij in zobozdravstva vselili e e formirani dispanzerji, od specialistinih ordinacij pa le okulistina, nevroloka in psihiatrina. Ostale specialistine ordinacije so se umaknile v hospitalne prostore. V starih prostorih v Gregorievi ulici je do leta 1968 ostal oddelek za medicino dela. Diagnostina postaja, ki je bila nameena v prostorih v Gregorievi ulici, je prenehala z delom julija 1962. Ostale enote, prikazane ob ustanovitvi ZD leta 1953, delujejo v taki ali spremenjeni obliki e danes.

MZD Celje je vse od ustanovitve dalje razvijal poleg prikazanih dejavnosti tudi rentgenoloko slubo, patronano slubo, fizioterapijo in laboratorijsko slubo. Zdravniki splonih ambulant Zdravstvenega doma so do leta 1958 po nekaj ur dnevno delali tudi v ambulantah nekaterih vejih celjskih zavodov: Cinkarne, Tovarne emajlirane posode (Emo), Metke, Ingrada. Vse te ambulante so imele poleg splonih tudi zobne ordinacije. Po letu 1957 so se nekatere take obratne ambulante osamosvojile. Prva je bila obratna ambulanta Cinkarne (1957). Naslednje leto sta sledili obratni ambulanti Ema in Metke. Trgovsko podjetje Kovinotehna je ustanovilo leta 1960 zobno, gradbeno podjetje Ingrad pa isto leto obratno ambulanto. V letu 1960 so se obinskemu zdravstvenemu domu prikljuile dotlej samostojne zdravstvene postaje: tore, Vojnik in Dobrna. Zdravstveni dom si je uredil tudi posebno diagnostino postajo. Njegova naloga je bila klinina obdelava bolnikov, katerih bolezen ni zahtevala hospitalizacije v bolnici. Leta 1959 je bila pri zdravstvenem domu ustanovljena posebna higienska postaja z nalogo, da vodi zdravstveno statistiko, bdi nad pojavi epideminih bolezni, skrbi za higieno ivil in dela, opravljala je torej sanitarno-inpekcijsko slubo. Dotlej je to delo razen zdravstvene statistike opravljal obinski sanitarni inpektor, honorarni zdravnik, ki je imel na razpolago pomono osebje. Leta 1965 je to slubo po pogodbi z mestno obinsko skupino prevzel Zavod za zdravstveno varstvo. Ta zavod je bil naslednik okrajnega Higienskega zavoda, ki je po ukinitvi okroja leta 1947 prevzel posle Okronega higienskega zavoda, ker je bil leta 1965 ukinjen tudi okraj, je postal zavod medobinska ustanova. Seveda je tesno sodeloval z zdravstvenim domom in obinsko sanitarno inpekcijo, ki je za nadzorstvo e ostala. Kot poseben zdravstveni zavod je bila e kar po osvoboditvi ustanovljena Reevalna postaja. Posebno zdravstveno slubo si je ohranila eleznica. Zdravstveni dom elezniarjev v Mariboru je imel v Celju ambulanto s splono in zobozdravstveno ordinacijo. Zdravstveni dom je bil izpoetka nastanjen v hiah v Vodnikovi ulici, manja je kot privatna posest nastala leta 1860, drugo je pa tik pred vojno zael graditi Zavod za socialno zavarovanje, dogradil jo je okupator. Po vojni so leta 1947 zaeli v Gregorievi ulici graditi velik Zdravstveni dom. Gradnja je trajala ve let. V e zgrajenem poslopju je veji del zavzel mestni ljudski odbor. ele leta 1958 se je v njem lahko raziril zdravstveni dom, a e poslej je bilo tesno. Nekateri oddelki so bili e vedno v bivem nasproti leeem invalidskem domu, kjer je bil tudi okrajni higienski zavod (zavod za zdravstveno varstvo). V tem domu, nekdanji pomoni (emalski) vojanici, so bili krajo dobo invalidi prve svetovne vojne. Za invalide narodnoosvobodilne borbe

so doloili manjo stavbo na dvoriu bolnice, leta 1962 so pa zanje (in za invalide dela ter nesre) zgradili dom z delavnicami v Ipavevi ulici. Taka organizacija je veljala do leta 1974, ko je tudi v zdravstvu prilo do formiranja TOZD in konno do leta 1978, ko se je vse zdravstvo v celjski regiji zdruilo v enoten Zdravstveni center Celje s posameznimi TOZD, pa v skladu z doloili zakona o zdruenem delu.
OSEBJE OSNOVNE ZDRAVSTVENE SLUBE Vodja ekspoziture bolnike blagajne j e bil Viktor migoc, ki je 10. novembra 1944 podlegel letalskemu napadu. Glavni zdravnik blagajnikega ambulatorija je bil dr. Franc Premak ml. Leta 1930 je bil na ustanovi nameen dr. Josip erin, ki je po okupaciji nadaljeval slubo na blagajniki ambulantni naslednici, polikliniki (1948), in na njenem nadaljevanju, zdravstvenem domu (1953). Leta 1939 je bil kot ravnatelj nameen dr. Drago Mui, ki je bil 1948 premeen v Ljubljano. Kot zdravniki so pa bili nameeni dr. Drago Hoevar, dr. Joe Fier, dr. Maks Sevek. Ker je bilo mnogo dela, so prva leta pomagali vriti slubo tudi zdravniki iz bolnice.

Zdravstveni dom (19521979)

Strokovno vodstvo D i r e k t o r j i : dr. Janez Lovin (19481. 1. 1968), dr. Franc Fludernik (19681970), dr. Anton Fazarinc (19701973), dr. Joko Majhen (19731977). Strokovni pomoniki: dr. Joe Grilc (pri dr. Lovinu) dr. Joe Cak (pri dr. Fazardncu), dr. Marjan Hruovar (pri dr. Joku Majhnu). Upravna sluba: Franjo Stros, dipl. oec., Jelka tefansky, Ivanka eleznikar, Marija Ivani, Milka Majcen-Florenini (1959 ), Aleksandra Grandi (1958 ), Franjo Kle, Marija Matulj, Ela Prelonik ( 1979), Milena emrov, Marija Ugoek, Elica Salej ( 1978). Med letom 1962 in 1979 so na podroju obine Celje v sploni ambulantni slubi delovali naslednji zdravniki: Celje: dr. Janez Lovin, dr. Maks Bitenc, dr. Joe Cerin, dr. Joe Fier, dr. Maks Sevek, dr. Joe Grilc, dr. Franjo Malgaj, dr. Stane Petrovi, dr. Darinka Videnik-Pregelj, dr. Vera Cunder, dr. Franc Fludernik, dr. Janko Novak, dr. Joe Krini, dr. Franc Weitzer, dr. Franc Repi, dr. Milan Aleksi, dr. Roza Kova, dr. Zdravko Jarh, dr. Anastazija Majcen-Kirn, dr. Emil ater, dr. Ivan Alif, dr. Anton Mikac, dr. Rudi Krajnc, dr. Anton Kos, dr. Bojana Kos, dir. Oskar Schroll, dr. Branka Matoi, dr. Marija unjevari, dr. Milica KrofliRossi, dr. Nada Sterle, dr. Marko Sterle, dr. Biljana Vukorepa, dr. Nevenka Peji, dr. Blanka Rataj, dr. Milomdr Dragutmovi, dr. Zdenka Dragutinovi, dr. Silvo Krelj, dr. Branko Menar, dr. Anton Crepinek, dr. Marjan Leban, dr. Andrej Zmavc, dr. Ivan Zuran, dr. Boidar Bohanec. Store: dr. Joe Ludvik, dr. Aleksander Doplihar, dr. Breda Poenel, dr. Majda Saek, dr. Boia Rusek, dr. Vladimir Magajna. Vojnik: dr. Stanko Silan, dr. Ivan Alif, dr. Vladimir Metrovi, dr. Ana Metrovi, dr. Drago Haji, dr. Jasna Haji, dr. Milivoj Volf, dr. Pantelija Panto. Dobrna: dr. Nada Sterle, dr. Ivanka Gornik, dr. Drago Nikoli.

Zdravniki v dispanzerjih
ATD: prim. dr. Avgust Hribovek (od 1945 do danes) vodja ATD, dr. Nada Marchetti (19601964), dr. Marta Zuraj-Plavec (1970dalje).

Otroki: dr. Ljerka Kloar-Lakner (1954), vodja dispanzerja, dr. Joica Mehle-Peterlin (1957 ), dr. Drago Kunej (19711973), dr. Marija RojnikStrubelj (1972 ), dr. Ivan Alif (1964 dalje), dr. Eva Vlaovi-Dolniar (1973 ), dr. Zlata Fele (19741979). olski: dr. Marjan Veber (od 1954 dalje), vodja olske poliklinike, dr. Erika Schaubach (od 19581969), dr. Apolonija Kuzman (od 1961 ), dr. Helena Benina-Stepinik (od 1969 ), dr. Zora Brumen-Bratani (1970 ), dr. Zinka Vertanik-Tovornik, dr. Nada Nikuli. enski: dr. Peter Marinko (19581963) vodja, dr. Alfonz Debeljak (1964 1977) vodja, dr. Milena Hudina-Cretnik (1960 ), dr. Jasna Haji (1971 dalje). Dermatoveneroloki: dr. Dora Jenterle (1970). Gerontoloki: dr. Rudi Kranjc (1972). Diabetini: zdravniki iz bolnice.

ZOBOZDRAVSTVO Ta sluba je bila po osvoboditvi najbolj osiromaena. Organizator prve Javne zobne poliklinike in v sklopu nje olske zobne ambulante je bil dr. Stane Vrhovec (19481962). Poasi so prihajali kadri: leta 1946 dentist Ida Turk in specialist dr. Leopold Breni (19601968), leta 1954 specialist dr. Slavko Ocvirk, leta 1955 dr. Josip Sancin. Leta 1956 so prili stomatologi dr. Duan Lavreni, dr. Zlatan Skoberne, dr. Sreko Savernik (1968). Ob koncu leta 1960 so na podroju obine Celje e delovale: Javna zobna poliklinika, Zobna ambulanta Dobrna, Store, Cinkarna, TEP, Kovinotehna, eleznika zobna ambulanta. Kasneje e Vojnik, Zobna ambulanta Ingrad, vse do danes so v teh enotah opravljali delo naslednji zobni terapevti:
Dr. Zvonimir Krolo, dr. Aleksander Testen, dr. Franc Zabukovek, dr. Anton Metliar, dr. Franc Fidler, dr. Boris Ro, dr. Sneana Fludernik, dr. Marija Krivec, dr. Franc Verdnik, dr. Meta Toman-Ilc, viji dent. Stanko Meznari, dent. Justina Pari, vija dent. Breda Prodan, viji dent. Rudi Lorber, dr. Kristjan Zyder, dr. Maksimiljan Kos, dr. Karol Jevniek, dr. Erika Gradt, dr. Milan Divjak, viji dent. Danica Osole, viji dent. Herman Gorenjak, viji dent. Rudi Govejek, dr. Pavel Jevniek, viji dent. Teodor Urani, viji dent. Boris Koutnik, dr. Breda Doplihar-Pangerl, dr. tefanija Ceroveki, vija dent. Ema Utroa, vija med. sestra Vida Kraovec. Mladinsko zobozdravstvo: olsko zobno ambulanto je od leta 1946 do 1952 vodil dr. Jakob Rebernik, od 19511952 tudi dentist Boris Koutnik, od leta 1952 dalje pa dentist Marica Jeri. V letu 1970 se je mono razgibala akcija za ortodonsko slubo, ki jo je vodil prvi delavec na tem podroju dr. Marjan Premik. Danes delajo v mladinskem zobozdravstvu naslednji: dr. Duan Lavreni, dr. Duanka Hrastnik, dr. Vera Terzi, dr. Marta Skapin, dr. Meta Randl-Varljen, dr. Danica Homan, dr. Danica Goriek, dr. Herta Pajman, dr. Joica Zavolovek, dr. Ilinka Vinjiki, dr. Marija Bindas, dr. Manica Ambro, dr. Gordana Ugrin, dr. Zeljko Vranic, dr. Vesna Vranki, dr. Zorka Vuer.

MEDICINA DELA Zametki slube zdravstvenega varstva delavcev (medicina dela) segajo v dobo nekajurnih ordinacij v posameznih podjetjih, v samem Zdravstvenem domu pa z ustanovitvijo ambulante za poklicne bolezni (dr.

Gabriel Hruovar), ambulante za ivilsko stroko (dr. Planinek) in portne ambulante (dr. Edo Lakner). Vse to v letih takoj po 1952. V letih 19571960 nastajajo samostojne obratne ambulante (Cinkarna, EMO, Metka, Ingrad, tore), ki poleg kurative e uvajajo preventivno zdravstveno varstvo znotraj delovne organizacije. V letu 1961 je kot posebna enota Zdravstvenega doma ustanovljen dispanzer za medicino dela (dr. Anton Fazarinc, dr. Bogomil Hraovec, dr. Franc Fludernik), v letu 1962 pa e oddelek za medicino dela, ki e zdruuje v posameznih ambulantah vso dejavnost s podroja medicine dela. Ta je bil do 1. 4. 1964 enota ZD, od takrat dalje pa posebna enota. Okrajnega zavoda za zdravstveno varstvo do leta 1968, ko je bil znova integriran v okrajni ZD Celje. Po letu 1968 so nastale e naslednje obratne ambulante: OA v ZD za razna podjetja (1973), OA Aero (1975), OA LIK Savinja (1976), OA Nivo (1977).
V dispanzerju za medicino dela so po letu 1968 delali naslednji zdravniki: dr. Bogomil Hraovec, prim. dr. Anton Fazarinc, dr. Franjo Malgaj, dr. Liljana Rizmal, dr. Slavko oper, dr. Janko Novak, dr. Rudi Cajavec, dr. Janez Tasi. V obratnih ambulantah so delali naslednji zdravniki: OA Cinkarna: dr. Gabriel Hruovar, dr. Slavko Sopar, dr. Liljana Rizmal, dr. Bojana Kos, dr. Anton Skofli, dr. Ivan Bindas, dr. Karel Lipovec, Regina Cujez-Kranjc. OA Store: dr. Aleksander Doplihar, dr. Breda Poenel, dr. Rudi Skapin, dr. Marjan Hruovar, dr. Margareta Seli. OA EMO: dr. Stane Petrovi, dr. Sonja Vedenik, dr. Joe Cak, dr. Vera Cunder, dr. Anka Resinovi, dr. Marjan Hruovar, dr. Ivan Bovha, dr. Sefko Poplata, dr. Pentelija Panto. OA Ingrad: dr. Janko Novak, dr. Ivan Bovha. OA Metka: dr. Franjo Malgaj, dr. Blanka Rataj, dr. Anton Kos, dr. Miodrag Vlaovi (1973), dr. Nada Sterle, Zlata Marcius. OA v Zdravstvenem domu: dr. Joe Cak, dr. Milica Krofli-Rossi, dr. Boia Rusek. OA Aero: mgr. dr. Vekoslav Prejac, dr. Rudi kapin. OA LIK Savinja: dr. Anton Mikac. O A N i v o : dr. Franjo Velikanje.

SANITARNA INPEKCIJA V slubi sanitarne inpekcije so po letu 1952 delovali naslednji zdravniki: dr. Ivan Podpean, dr. Anton Fazarinc, dr. Franc Fludernik, dr. Franc Planinek. STROKOVNA SLUBA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Zavod za socialno zavarovanje je v strokovnih zadevah dokaj let imel le zunanje sodelavce. Tako je v zadevah zdravstvenega zavarovanja sodeloval dr. Janez Lovin, ki je bil direktor ZD, v zadevah invalidskopokojninskega zavarovanja pa dr. Janko Lesniar, ki je bil dolga leta predsednik invalidske komisije.

ele po letu 1960 je zavod dobil polno zaposlenega zdravstvenega sodelavca. To je bil dr. Janez Marchetti. V tej funkciji so se do danes zvrstili e naslednji zdravniki: dr. Anton Fazarinc, dr. Bogomil Hraovec, dr. Janez Kraevec, dr. Franjo Malgaj, dr. Stane Petrovi, dr. Slavko Sopar. HIGIENSKO-EPIDEMIOLOSKA DEJAVNOST V CELJU 19511976 Predvojni Zdravstveni dom Celje, katerega delovanje je bilo e v letu 1945 ponovno oivljeno, se je v letu 1948 preuredil v Sanitarno epidemioloko postajo. Ta je upravljala higiensko, epidemioloko in sanitarno inpekcijsko dejavnost za iroko podroje osrednje tajerske. Nadaljnji razvoj je bil naslednji: Okroni higienski zavod (19511953) Zavod je bil ustanovljen v zaetku leta 1951 kot higiensko-epidemioloki zavod za obmoje sedanjih obin Celje, Breice, Lako, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, entjur pri Celju, marje pri Jelah, alec, Velenje, Hrastnik in Trbovlje. V Celju sta bili pri Mestnem ljudskem odboru Celje in pri Okrajnem ljudskem odboru Celje-okolica ustanovljeni higienski postaji in pristojna sanitarna inpekcija. Delovne enote zavoda: uprava z administracijo in raunovodstvom, higienska sluba (splona higiena, higiena dela, komunalna higiena), , .. . , epidemioloka sluba z desinfekcijo, desmsekcijo m deratizacijo (DDD), bakterioloki laboratorij, ivilsko-kemini laboratorij, intivenerini dispanzer, ambulanta za pregled delavcev, zaposlenih v ivilski stroki, zdravstvena statistika, zdravstvena vzgoja.
Kadri: Direktor zavoda je bil zdravnik splone prakse dr. Ivan Podpean, ki ie opravljal e vse epidemioloke posle, antivenerini dispanzer in preglede delavcev ivilske stroke ter vodil mestno higiensko postajo in bil sanitarni inpektor za obmoje MLO Celje. Vodil je tudi obratno ambulanto v tovarni emajlirane posode (sedaj EMO). Zdravniki: dr. Gabrijel Hruovar za higieno dela, ki pa je e v letu 1952 prevzel vodstvo obratne ambulante v Cinkarni; dr. Franc Planinek (nastopil delo 25. 10. 1951), referent za komunalno higieno in Okrajni sanitarni inpektor; dr. Jakob Rebernik, ef bakteriolokega laboratorija, ki pa je bil v letu 1952 upokoien in je njegove posle prevzel dr. Franc Planinek; dipl. mz. kemije Bogomir Slapar, ef ivilsko-keminega laboratorija; dipl. farmacevt Bogomir Kramar, analitik v ivilsko-keminem laboratoriju. Diugi strokovni delavci: kemijski tehnik 1, stanitarni tehnik 1, med. laborant 1, pomoni med. laborant 3, higienik 2, bolniar 1, statistik

 1, administrativno osebje 2, pomoni in tehniki delavci 4, ofer 1; skupaj zaposlenih 23, od tega 6 z visoko in 2 s srednjo strokovno izobrazbo! Zavod je bil republika proraunska ustanova.

Poslovni prostori so bili v stavbi Zdravstvenega doma v Gregorievi ulici (2 veja laboratorija s pomivalnicami, 5 pisarnikih in ambulantnih prostorov, skladie, hlev za laboratorijske ivali). Okrajni higienski zavod (195330. 6. 1961) Ustanoviteljske pravice so bile prenesene na Okrajni LO Celje. Obmoje zavoda se je zmanjalo za obini Hrastnik in Trbovlje. Dejavnost in organizacija sta ostali nespremenjeni. Dejavnost zavoda je financiral OLO Celje iz proraunskih sredstev. Znatno se je razirila dejavnost bakteriolokega laboratorija, ivilsko keminega laboratorija in higienske slube. Pri OLO je bila ukinjena higienska postaja, vsa njena dejavnost in delavci vkljueni v zavod. Precej nove opreme in aparatov je dobil bakterioloki laboratorij. Posebne akcije: cepljenje proti tifusu prebivalcev v Slivnici pri Celju (Turno, Bukovje, Slivnica), v Podvinah, Libojah, Zabukovici, Storah in Kostrivnici (aprilamaja 1953); zdravstvena razstava v marju pri Jelah (13. 3. 1955); zdravstvena akcija v Vitanju (junij 1955); zdravstvena razstava v Celju (avgust 1956); nartovanje in izvajanje malih asanacij v sodelovanju z okrajnim odborom Rdeega kria Celje; zdravstvena razstava v Ponikvi (junij 1960); predavanja predmetov mikrobiologija in higiena na novo ustanovljeni oli za medicinske sestre v Celju in praksa dijakinj v bakteriolokem laboratoriju (od septembra 1955 dalje do sedaj).
Kadri: Direktor dr. Ivan Podpean do 10. 2. 1958 (umrl), v. d. direktor in nato direktor dr. Franc Planinek. Zdravniki: dr. Anton Fazarinc, specializant in specialist medicine dela (19581959); dr. Alfonz Debeljak, specialist ginekolog od 2. 9. 19591960 ko prine delovati v dispanzerju za ene Zdravstveni dom Celje; dr. Kristina kodmk-Jana, specializantka iz mikrobiologije, kmalu po poloenem specialistinem izpitu oddide na delo v Maribor (15. 11. 1963). Zdravstvena sodelavca: dipl. in. Bogomir Slapar, dipl. farmacevt Bocrdan 3 Kramer. Drugi zdravstveni delavci: Povealo se je tevilo zdravstvenih delavcev s srednjo izobrazbo z novimi namestitvami, tipendiranjem in s tudijem ob delu. Delovni prostori: Leta 1953 se je bakterioloki laboratorij raziril za 2 veji sobi in se je delo bolj smotrno razporedilo. Leta 1958 (julij) se je v e s zavod preselil iz stavbe starega Zdravstvenega doma v nove prostore Doma ljudskega zdravja v druqem nadstropiu kier ie dobil juni trakt. Po nartu so bili vsi ti prostori namenjeni laboratorijski dejavnosti, vendar so se v njih morale namestiti v s e enote zavoda. 24. 4. 1961 je skupina OLO Celje sprejela sklep o prikljuitvi Okrajnega higienskega zavoda k Zdravstvenemu domu Celje. 30. 6. 1961 je zavod prenehal poslovati kot samostojni zavod.

Oddelek za zdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Celje (od 1. 7. 1961 do 31. 3. 1964) Organizacija dejavnosti: enota za higieno in epidemiologijo, enota za zdravstveno statistiko, enota za zdravstveno vzgojo, bakterioloki laboratorij, ivilsko kemini laboratorij. Istoasno sta bila ustanovljena Okrajni zdravstveni center Celje in obinski zdravstveni center Celje. Njuna tehnina in strokovna baza je bila pri ZD Celje. Leta 1961 so se glede na doloila novega zakona o zdravstvenem varstvu drugi higienski zavodi v Sloveniji preimenovali v Zavode za zdravstveno varstvo. Zaradi tega je na oddelek ohranil enake pristojnosti in naloge ter posloval na vsem dotedanjem obmoju (10 obin po 250.000 prebivalcev). Obseg dela je stalno naraal, posebno v bakteriolokem laboratoriju. Dejavnost antirabine ambulante je bila leta 1959 prenesena na dermatoloki oddelek bolnice Celje, preglede delavcev v ivilski stroki je posebej opravljal Zdravstveni dom.
Kadri: Direktor Zdravstvenega doma Celje dr. Janez Lovin; dr. Franc Planinek, predstojnik oddelka za zdravstveno varstvo; mikrobiolog: dr. Kristina Skodnik-Jana (do 15. 11. 1963). ef ivilskokeminega laboratorija dipl. in. Bogomir Slapar. Analitik ivilsko keminega laboratorija mgr. Bogdan Kramar.

27. 2. 1964 je skupina OLO Celje sprejela sklep o ustanovitvi Zavoda za zdravstveno varstvo, v katerega se je preimenoval ta oddelek. Novi zavod je priel poslovati 1. 4. 1964. Zavod za zdravstveno varstvo (od 1. 4. 1964 do 1. 7. 1971) V sestav Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) so prili oddelki za zdravstveno varstvo in oddelek za medicino dela pri ZD Celje. Organizacija zavoda (od 1. 4. 1964 do 30. 6. 1971): uprava (administracija, raunovodstvo, knjigovodstvo, pravne zadeve, direktor); higiensko epidemioloki oddelek (higiena, epidemiologija, bakterioloki laboratorij, ivilsko kemini laboratorij); oddelek za medicino dela; oddelek za socialno medicino (varstvo ena in otrok, zdravstvena vzgoja, zdravstvena statistika). Organizacija zavoda od 1. 7. 1971 naprej. S 1. 7. 1971 se je po sporazumu z Zdravstvenim domom Celje oddelek za medicino dela in veji del zdravstvene statistike odcepil od zavoda in prikljuil k ZD Celje. Zavod se je s tem na novo organiziral takole:

uprava, higiensko-epidemioloki oddelek, mikrobioloki laboratorij, oddelek za socialno medicino.

Kadri: Direktorji: dr. Franc Fludemik (1. 4. 19641967); dr. Franc Planinek (196721. 9. 1976); dr. Vladimir Mayer (21. 9. 1976). Zdravniki in zdravstveni sodelavci z visoko izobrazbo: dr. Janez Kraovec, predstojnik oddelka za socialno medicino (19661968); dr. Bogomil Hraovec, predstojnik oddelka za medicino dela (19641971); dr. Franjo Malgaj, zdravnik, oddelek medicine dela (19641971); dr. Liljana Rizmal-Ravnikar, zdravnik, oddelek za medicino dela (19641971). Vsi trije zdravniki z oddelka za medicino dela so si pridobili specializacijo iz medicine dela dipl. in. Boko Marjanovi, varstvo pri delu,- dr. Kristina Renik-Bakija, zdravnica mikrobiolog, dr. tefan Sedmak, dipl. veterinar, mikrobiolog (od 1. 7. 1965); predstojnik slube za mikrobiologijo; Mira epec, dipl. biolog, mikrobiolog (od 1. 7. 1965); dipl. in. Bogomir Slapar, predstojnik oddelka za sanitarno kemijo (od 1946 ); mr. ph. Bogdan Kramar, kemini analitik (1950 do 1. 12. 1970); mr. ph. Anton Mlinar, kemini analitik (od 1. 3. 1971); Marija Kiarski, kemini tehnik (1975).

Pregled zdravstvenih In drugih delavcev v letu 1964: zdravniki 5, drugi

zdravstveni delavci dn sodelavci z visoko izobrazbo 3, zdravstveni delavci z vijo izobrazbo 6, zdravstveni sodelavci vija izobrazba 1, zdravstveni delavci srednja izobrazba 6, drugi strokovni delavci srednja izobrazba 2, zdravstveni delavci nija izobrazba 3, administracija, raunovodstvo, statistika 8, tehnini in pomoni delavci 7, skupaj 41. tevilo zaposlenih, zlasti zdravstvenih delavcev, se j e precej povealo po letu 1971. V e s as je bila pa tudi kar precejnja fluktuacija, zato so navedeni podatki le v sredini leta. tevilo delavcev v zavodu (brez oddelka za medicino dela) v letih 1951, 1964 in 1974 je prikazano v sledei razpredelnica.

tevilo zaposlenih delavcev

1951 zdravstveni delavci srednja izobrazba drugi zdravstveni delavci in sodelavci z visoko izobrazbo zdravstveni delavci vija izobrazba zdravstveni sodelavci vija izobrazba zdravstveni delavci srednja izobrazba drugi delavci srednja izobrazba zdravstveni delavci nija izobrazba administracija, raunovodstvo, statistika tehnini in pomoni delavci (pomivalke, snailke) 4 2

Leto
1964 2 2 4

1974 3 4 8 4 8 2 2 9

2 1 6 3

3 1 3 7

Po dalji pripravi je bil dne 10. 2. 1974 podpisan sporazum o zdruitvi zdravstvenih zavodov v regiji Celje v SOZD Zdrueni zdravstveni zavodi Celje. Opomba: Toni podatki o organizaciji in kadrih v higiensko epidemioloki dejavnosti v Celju so v letnih poroilih zavoda (zbrana in ohranjena so od leta 1961 dalje) in v statistinih vsakoletnih popisih zdravstvenih zavodov in kadrov. Ti podatki so shranjeni pri zdravstveni statistiki Centra socialne medicine in higiene.

Seznam vodilnih delavcev v TOZD in delovnih enotah v ZDRAVSTVENEM CENTRU CELJE (po stanju 1. decembra 1978)
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUB ZC CELJE Predsednik KPO dipl. polit. Berni Strmnik. Pomonik predsednika dipl. oec. Alojz Zuntar. Predstojniki: prim. dr. Ivan Kopa, dipl. oec. Franc Ortl, dapl. iur. Joica Suboti, oec. Franjo Stros, dipl. oec. Marjan Golob. Glavna sestra vija med. sestra Marjana Dolenc. TOZD CENTER LABORATORIJSKE SLUBE CELJE Predsednik KPO mr. ph. Tanja Novakovi. Predstojniki: mr. ph. Tanja Novakovi, mr. ph. Vida Kovacic. Glavni tehnik viji med. tehnik Stanko Jager. TOZD CENTER SKUPNE MEDICINSKE SLUBE CELJE Predsednik KPO dr. Anton Homan. . , , , . , ^ nomiar Predstojniki: dr. Anton Homan, prim. dr. Uros Vizjak, dr. Ales Demar, prim. dr. Stanislava Straus-Brako, mr. ph. Alenka Gaspersi. Glavni tehnik vija fizioterapevtka tefka Presker. TOZD CENTER ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ZENA CELJE Predsednik KPO mgr. sc. prim. dr. Alojz Peterlin. , ... , T Predstojniki: mgr. sc. prim. dr. Alojz Peterlin, dr. Milan Bekcic, dr. Jana Tikvi-Bari. , w Glavna sestra vija med. sestra Ljudmila Markovi. TOZD CENTER OPERATIVNI ODDELKI Z ANESTEZIJO CELJE Predsednik KPO dr. Maksimilijan Zuntar. . Predstojniki: prim. dr. Edvard Lakner, dr. Rado Pilih, prim. dr Janez Jenterle, dr. Maksimilijan Zuntar, dr. Vili Vengust, prim dr Henbert Stroko! pnm. dr. Ivan Dolinar, prim. dr. Stane Jurko, prim. dr. Joe Cetina, dr. Sreko Savernik. Glavna sestra vija med. sestra Bernarda Jagodic. TOZD CENTER ZA ZDRAVLJENJE NOTRANJIH NALEZLJIVIH IN KONIH BOLEZNI CELJE Predsednik KPO prim. dr. Franc Fazarinc. Predstojniki: dr. Radislav Komadina, pnm. dr. Franc Lah, p n m dr Franc Fazarinc, dr. Peter Vouek, prof. dr. Janko Leniar, dr. Joe Arzensek, dr. Dora Jenterle, dr. Nua Cede-Perc. Glavna sestra vija med. sestra Regina Rozman. TOZD CENTER ZDRAVSTVENEGA VARSTVA OTROK IN MLADINE CELJE Predsednik KPO dr. Milena Zele. . ... Predstojniki: dr. Ljerka Kloar-Lakner, dr. Marjan Veber, pnm. dr. Vladimir Zalar, dr. Danica Homan. TOZD PRESKRBOVALNO VZDREVALNE ENOTE CELJE Predsednik KPO Draqo Balant, . _ , P r e d s t o j n i k i : Drago Balant, Milo Drev, Stane Kebli, Bogomir Podpecan, J o e Cernel. ^ ^ CENTER NEVROPSIHIATRIJA VOJNIK

Predsednik KPO dr. Zvonimir Lamovec. Predstojniki: mr. sc. dr. Milan Pokmajevi, dr. Zvonimir Lamovec, dr. Ruza Matani, Franc Horvat.

TOZD CENTER SOCIALNE MEDICINE IN HIGIENE CELJE Predsednik KPO dr. Vladimir Mayer. Predstojniki: dr. Vladimir Mayer, dr. Ana Mayer, dr. tefan Sedmak, dipl. p in. Bogomir Slapar, prof. Anton Strgar. Vodja slube poslovne koordinacije: oec. Zanka Dom. TOZD SPLONA MEDICINA CELJE Predsednik KPO dr. Anton Crapinek. Predstojniki: dr. Anton Crepinek, dr. Marta Plavac-uraj, vija med. sestra n ] Olga Arzensek, dr. Rudi Krajnc. Glavna sestra vija med. sestra Agica Rajtmajer. TOZD CENTER MEDICINE DELA CELJE Predsednik KPO dr. Anton Mikac. Predstojnik: dr. Rudi Cajevec. Glavna sestra vija med. sestra Marjana Guek. TOZD REEVALNA SLUBA Individualni poslovodni organ Maksimilijan Nezman. TOZD ZDRAVSTVENI DOM LAKO Predsednik KPO v. d. dr. Anton Velikonja. Predstojniki: dr. Anton Velikonja, dr. Joe Bedenek, dr. Samo Pear. Glavna sestra vija med. sestra Mihaela Pear. TOZD ZDRAVSTVENI DOM RADEE Predsednik IPO v. d. dr. Marjan Koren. Predstojniki: dr. Dino Preme, dr. Vlado Bari. Glavna sestra vija med. sestra Terezija Ocepek. TOZD ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA Predsednik KPO dr. Zeljko Halapija. Predstojniki: dr. Zeljko Halapija, dr. Djurdjica Kerin, dr. Joko Moscattelli. Glavna sestra vija med. sestra Kristina tojs. TOZD ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE Predsednik IPO pravnik Janko Kova. Predstojniki: dr. Joe Hlaer, dr. Sigrid Vertanik, dr. Zmagoslav Tinta, dr. Stanislav Berani. Glavna sestra vija med. sestra Slavica Krui. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ENTJUR Predsednik KPO dr. Ivan Moser. Predstojniki: dr. Ivan Moser, dr. Ani mid-Kaladijska, dr. Janez mid. Glavna sestra vija med sestra Ljudmila Palir. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ALEC Predsednik KPO dr. Niko Tratnik. Predstojniki: dr. Ljuban Vlatkovi, dr. Andrej Lonikar, dr. Joe Bari, dr. Niko Tratnik, dr. Janez Cukjati, dr. Alojz Rizmal, dr. Ivo Sepi. Glavna sestra vija med. sestra Silva Jurjovec.

TOZD ZDRAVSTVENI DOM MARJE PRI JELAH Predsednik KPO Janez Lomek. Predstojniki: dr. Dragutin Lovri, dr. Albin Kogovek, dr. Bogdan Fiirst. Glavna sestra vija med. sestra Ljudmila Majhen. TOZD ZOBOZDRAVSTVO CELJE Predsednik IPO dr. Breda Doplihar-Pangerl. Glavna sestra vija med. sestra Frida Kraovec.

Zdravstveni center Celje Organizacija leta 1980: TOZD 01 Splona medicina dr. Anton Crepinek, TOZD 03 Medicina dela dr. Anton Mikac, TOZD 04 Zobozdravstvo dr. Breda Doplihar-Pangerl, TOZD 25 Zdravstveni dom tore dr. Marjan Hruovar, TOZD 05 Reevalna sluba Maksimilijan Neznan, TOZD 14 Center skupne medicinske slube tefka Presker, TOZD 15 Center operativni oddelek z anestezijo dr. Milan Zuntar, TOZD 16 Center notranjih, nalezljivih in konih bolezni prim. dr. Franc Fazarinc, TOZD 17 Center zdravstveno varstvo otrok, mladine dr. Milena Zele, TOZD 18 Center zdravstveno varstvo ena prim. dr. Slavko Peterlin, TOZD 06 Center laboratorijske slube mg. Tanja Novakovi, TOZD 19 Center nevropsihiatrija dr. Zvonimir Lamovec, TOZD 20 Socialna medicina in higiena dr. Vladimir Mayer, TOZD 21 Preskrbovalne-vzdrevalne enote Stane Kebli, TOZD 02 Zdravstveni dom Radee, TOZD 08 Zdravstveni dom Lako, TOZD 09 Zdravstveni dom Sevnica, TOZD 010 Zdravstveni dom Slovenske Konjice, TOZD 012 Zdravstveni dom marje pri Jelah, TOZD 013 Zdravstveni dom alec, TOZD 025 Zdravstvena postaja tore, Delovna skupnost skupnih slub Alojzij Zuntar. LEKARNE Ob vdoru okupatorja in ob osvoboditvi so bile v Celju tri lekarne: Pri Orlu (Tomiev trg, predvojni lastnik mr. ph. Toni), Pri Mariji pomagaj (predvojni lastnik mr. ph. Andro Posavec), Pri Kriu (predvojni lastnik mr. ph. Fedor Gradinik). Po vojni je mr. ph. Gradinik svojo lekarno (ki jo je bil iz poslopja bive Ljubljanske posojilnice preselil v nasproti leeo bivo Vidievo

trgovino) poklonil dravi; ostali dve lekarni je pa v smislu zakona prevzela drava. Vse tri lekarne so zdruili v enotnem podjetju Mestne lekarne. Tako je bilo od leta 1949 do 1952, ko so lekarno Pri kriu likvidirali. Ostali dve lekarni so preimenovali: lekarno Pri Orlu v Prvo mestno lekarno, lekarno Pri Mariji pomagaj pa v Drugo mestno lekarno. Prvi je bil na elu mr. ph. Duan Gradinik, drugi pa mr. ph. Dalibor Vrankovi. Leta 1957 so Prvo mestno lekarno preselili v Vidievo hio, ki so jo v ta namen dvignili za eno nadstropje, njeno prejnje poslopje so pa prodali turistinemu podjetju Kompas. Ob tej priliki so Prvo mestno lekarno preimenovali v Center. Drugi mestni lekarni so pa dali ime Nova lekarna. Medtem je nastala lekarna tudi v Gaberju, ki so jo pa kmalu kot podrunico prikljuili Centru. 1 9 6 8 f prilo do veje koncentracije. Obe celjski lekarni (z enoto v Gaberju) so z okolnimi lekarnami zdruili v enojen zavod, ki so mu dali ime Celjske lekarne. Temu zavodu so pripadale lekarne: Center (z enoto v Gaberju), Nova lekarna, alec, entjur, Slovenske Konjice. Rogaka Slatina, Radee. Zavod so reorganizirali v smislu samouprave: dobil je delavski svet in upravni odbor. Za direktorja so izvolili mr. ph. Duana Gradinika, za predsednika delavskega sveta pa Dalibora Vrankovia. Leta 1971 je na Otoku nastala nova enota Centra. Nato so nastale neke izpremembe. Leta 1980 je stopil direktor mr. ph. Duan Gradinik v pokoj. V tem letu se je izvedla reorganizacija, ki je upotevala medtem nastale izpremembe. Nova slika je naslednja: 1. Lekarna Center upravnik mr. ph. Olga Jeromel; podenote: lekarnika postaja Hudinja Celje vodja farm. Metoda Zge; lekarnika postaja Otok vodja mr. ph. Herta Knaus; lekarnika postaja Vojnik vodja mr. ph. Miloika Stare. 2. Nova lekarna upravnik mr. ph. Cvetka Hriberek; lekarnika postaja Store vodja pharm. Mara Krivec. 3. Lekarna Lako upravnik mr. ph. Zora Planer. 4. Lekarna Radee upravnik mr. ph. Zdenka Dolinar 5. Lekarna Slovenske Konjice upravnik mr. ph. Anica Lapener. b. Lekarna entjur upravnik mr. ph. Boena tupar. 7. Lekarnika postaja marje pri Jelah vodja mr. ph. Amalija J Cverlin. 8. Lekarna Rogaka Slatina upravnik mr. ph. Amalija Cverlin. 9. Lekarna alec upravnik mr. ph. Jelka Sternad; podenote: lekarnika postaja Vransko vodja farm. Marija Intihar; lekarnika postaja Prebold vodja farm. Pavica Sviben. ZDRAVNIKO DRUTVO V avstrijski dobi so pripadali celjski zdravniki zdravniemu drutvu ki je imelo svojo centralo v Gradcu. Za stare Jugoslavije so bili lani Slovenskega zdravnikega drutva v Ljubljani.
Let

V zaetku novembra 1946 je bil kot predhodnik podrunice Slovenskega zdravnikega drutva osnovan kroek Zdravnike strokovno-znanstvene sekcije Enotnih sindikatov v Celju. V prvi odbor sta bila izvoljena za predsednika prim. dr. Pavel Pehani in za tajnika dr. Drago Mui. V letu 1947 se je izvrila reorganizacija Zdravnike strokovno-znanstvene sekcije ESS v Slovensko zdravniko drutvo, nakar se je tudi celjski kroek te sekcije v smislu pravil SZD spremenil v podrunico SZD, ki je v letu 1948 dobila nov odbor s predsednikom prim. dr. Zvonimirjem uteriem in tajnikom dr. Janezom Lovinom na elu. Ta odbor je vodil z manjimi izpremembami podrunico ve let. Po delegatu prim. dr. Joetu Flajsu je imela podrunica stalno zvezo z matinim drutvom v Ljubljani. Glavna naloga podrunice je bila strokovno in ideoloko vzgajanje lanov. Preko podrunice se je posreilo povezati praktine zdravnike s centralnimi zdravstvenimi ustanovami v Celju in preko teh s klinikami v Ljubljani, namen je bil, da se vsemu zdravnikemu delu da enotna smer. Leta 1974 se je celjska podrunica spremenila v samostojno drutvo. Teritorialno je imela svoj delokrog v celem celjskem geografskem podroju. Pripadale so mu tudi Trbovlje s Hrastnikom. Prav tako Velenje, ki se je pa pozneje osamosvojilo in si ustanovilo lastno drutvo. Drutvo je dobil tudi Slovenj Gradec. Naloga drutva je znanstveno-strokovna. Po pravilih priredi meseno razen v poitnicah vsaj eno predavanje. Predavajo domai strokovnjaki, vasih pa povabijo tega ali onega tudi iz Ljubljane. Za dr. uteriem so sledili kot predsedniki: dr. Marjan Hruovar, dr. Janko Leniar, dr. Franc Fazarinc, dr. Franc Fludernik, dr. Anton Fazarinc, dr. Janko Leniar. Zdaj je predsednik dr. Marjan Hruovar. Delavni drutveni lani so med drugimi: dr. Joko Majhen, dr. Milan Cunder, dr. Viktor Lorger (marje), dr. Herbert Zavernik, dr. Pear (Rimske Toplice), dr. Sreko Savernik (dolgoletni blagajnik). Dr. Franca Steinfelserja je drutvo izvolilo za astnega lana. DRUTVO MEDICINSKIH SESTER Drutvo je bilo ustanovljeno 21. oktobra 1961. Bilo je v asu, ko se je pri obini ustanovil center za socialno delo, pri zdravstvenem domu pa uvedena patronana sluba. V prvi upravni odbor so bile izvoljene: Vida Berglez-Bezovkova, predsednica; Regina Rozman, tajnica; Terezija Kralji, blagajniarka; Vanja Verdonik, Slava krabec, Julija Dvorek, Marta Hrustelj, Zalika Cesar, Angelca Petrovi, Sonja Znidari, Alja Fazarinc. V nadzorni odbor so prile: Silva Stegnar, Julija Kokalj, Vera Kleinschrodt. Leta 1963 se je podrunica spremenila v samostojno drutvo. Pridruilo se mu je tudi podroje Posavja. Tedaj je dobilo drutvo naslednjo

upravo: Marija Deelak, predsednica; Regina Rozman, tajnica; Marta Hrustelj, Zora Potrata, Majda , Slava krabec. Ohranjen je zapisnik o obnem zboru v Velenju 1975. Udeleenke sta pozdravila prim. dr. Alojzij Fijav kot pokrovitelj in dr. Samo Pear kot predstavnik Zdravnikega drutva v Celju. Oba sta v svojih govorih poudarila pomen, ki ga ima za zdravstvo delo medicinskih sester. Na obnem zboru so se lanice drutva dotaknile vseh problemov njihove slube, izrazile so tudi eljo po viji in visoki izobrazbi. Velenje je dobilo tedaj samostojno drutvo. V zvezi z obnim zborom je bilo prirejenih 17 predavanj o zdravstvu, skrbi za zdravje in vzgoji otrok.
Dr. Janez Lovin navaja v svojem poroilu za leto 1956 za zdravstveni dom naslednje medicinske sestre, ki jih skoraj v s e oznauje kot zdravnike pomonice. Nekaterim pa dodaja sorodno doloeno funkcijo, kar velja tudi za moke: Pavla Jazbinek, Bogdana Konhajzler, Zofka Petek, Julij ana Debevc, Vida Berglez, Aleksandra Fazarinc, Marija Palir, Marija Poganik, Marija Koren, Hilda Krei, Marija Boi (glavna instrumentarka), Dominika Marinko, Albinca Marini, Vida Pu, Tamara Serba, Franc Gabrovec (rentg. tehnik), Terezija Sterle (rentg. tehnik), Mirko Kastelic (rentg. tehnik), Vanda Malgaj (fizioterapeut), Antonija Zgomba (instr. med. tehnik), Gabriela Kai, Magdalena Kokalj, Ana Bremak, Darinka Gobec, Marija Storman. Nekatere med njimi so oznaene tudi kot patronane med. sestre (Debevc, Breni, Palir, Brglez, Fazarinc, Konhajzler).

ZDRAVILIE DOBRNA Po odhodu okupatorjeve vojske, so nali nai zdravilie v popolnem neredu. Treba je bilo precej truda, da je bilo zopet uporabno. V prvi vrsti je bilo treba urediti gospodarske objekte, od njih je bila odvisna uporaba zdravstvenih (terapevtskih). Do leta 1969 so bili upravniki zdravilia gostinski oziroma gospodarski strokovnjaki. Prvi redni upravnik je bil Boidar Ravnikar. Sledili so mu: Zmago Pirnovar, Zmago Likar in Mihael Granda. Nato se je vrnil Zmago Likar, ki je kot upravnik ostal na Dobrni do leta 1962, ko je prevzel vodstvo ljubljanskega Uniona. Bil je hkrati predsednik okrajne gostinske zbornice. Po njegovem odhodu je do spomladi 1967 upravljal zdravilie Alojzij Krivec. Za njim ga je tiri mesece vodil Franc Lubej, nato pa do 31. decembra 1968 kot vrilec dolnosti Franc Urh (sicer tajnik od 1950 do danes). Sele s 1. januarjem 1969 je bil za ravnatelja imenovan zdravnik dr. Joe Krini, ki je vodil zdravilie do 1. julija 1973. Ker niso bili obremenjeni z gospodarjenjem, je bilo s tem zdravnikom delo olajano. Bilo ga je v resnici dovolj. S prakso je bilo povezano tudijsko delo. Prvi zdravnik je bil dr. Alfonz Debeljak. Takratni upravitelj osnovne ole se ga pohvalno spominja, ker je v skladu s tradicijo prejnjih dob el oli in ljudsko-kulturnemu izobraevanju na roko, kolikor je mogel. Za njim je priel na Dobrno dr. Dimitrij Miku, sin zdravnika v Vojniku. Njemu je sledil dr. Bojan Vrtovec, specialist za ginekologijo. On je uvedel zdravljenje z blatnimi kopelmi, pri emer so zaeli uporabljati oto

(z Barja) in bentonit. Nato nekaj let zdravilie ni imelo stalnega zdravnika. Drugega za drugim je v zdravilie poiljala ljubljanska ginekoloka klinika. Vrstili so se: dr. Franc Nosan, dr. Andrej Kocijan, dr. Tekavi, dr. Erjavec. Zdravilie je veljalo kot ensko. Leta 1961 je dobilo zdravilie zopet rednega zdravnika dr. Joeta Krinia, specialista za fizikalno medicino in rehabilitacijo (lokomotornega aparata kostnih zlomov in podobno). S tem se je ginekoloki panogi kot glavni pridruila e nova panoga, ki ni bila specifino enska. Vsekakor je ginekologija imela e mnogo posla. Zdravilie se je povezalo z ginekolokim oddelkom celjske splone bolnice in tako e leta obasno prihajajo iz Celja ginekologi na pomo (dr. Cik, dr. Ilc, dr. Peterlin). Ze po svojem specifinem znaaju potrebuje zdravilie dobro terapevtsko slubo. Izprva so jo vrile same bolniarke. Nato so se jim pridruili razen medicinskih sester tudi fizioterapevti. Njihovo vodstvo je prevzela glavna medicinska sestra. Prva je bila Ana Kramar (19601965). Leta 1965 je prevzela to mesto Antonija Marinek. V 25. letih po osvoboditvi so za prenovitev zdravilia storili, kolikor je bilo mogoe. Topliki potok so regulirali in uredili lepe nasade in po poboju sprehajalne steze. Po povodnji leta 1954 so ob naselju regulirali Dobrnico. V vseh glavnih objektih (v Zdravstvenem domu, hotelih Zagreb, Beograd, Triglav in v novem Unionu) so uredili centralno kurjavo, pred Zdravilikim domom so poruili staro vilo Tavar, ki je nosila ime po ljubljanskem kofu Tavarju (15801597), ki se je prihajal na Dobrno zdravit. Dovod elektrike so z nadzemeljskih drogov prenesli na kable, poploali e prostor pred Zdravilikim domom, ostalo okolje so pa asfaltirali. V zdraviliu uspeno zdravijo naslednja obolenja: kronini vnetni revmatizem, revmatridni artritis, spondylartritis ankylopeatica, posebne oblike revmatoidnega artritisa, vse stadije deformacij, ki nastopajo po operativnih korekcijah revmatoidnega artritisa in jim je potrebna medicinska rehabilitacija, degenerativni revmatizem, artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in ceivikalne diskopatije s sindromi ishialgije in brahialgije, elektro-artikularni revmatizem, humero skapularni periartritis s kontrakturo ramena. Nadalje stanja po pokodbah ali operacijah sklepov in hrbtenice, kjer je potrebna medicinska rehabilitacija, brazgotine po vejih opeklinah in pokodbah, kjer nastanejo veje funkcionalne motnje. In e stanja po vnetjih genitalnih organov (adneksitisov in parametritisov) neposredno po zdravljenju v bolnici, hormonske disfunkcije, stanja po ginekolokih operacijah, stanja po radikalni operaciji raka genitalnih organov, prav tako po konani radiacijski terapiji raka genitalnih organov. Razen tega so monosti za zdravljenje kardiovaskularnega sistema, bolezni perifernega ivevja kakor tudi razlini stadiji telesne oslabelosti. Naravni termalni vrelec ima kapaciteto 7 litrov na sekundo. Zdravilna voda je akrotoizoterna. Dodatne fizikalne metode zdravljenja so: elektro-termoterapija, mehanoterapija, medicinska gimnastika itd.

Za dosego ugodnih rezultatov so potrebne tri- do tiritedenske kure. Nain zdravljenja predpisuje kopaliki zdravnik za vsakega bolnika posebej. V zdravilikih hotelih je 500 lei, pri zasebnikih e dodatnih 300. Zdravilie je sredi skrbno negovanih parkov in smrekovih gozdov. V okolici mnogo lepih izletnikih tok. Dne 1. julija 1973 je postal ravnatelj zdravilia Ivan Uranjek, dotlej direktor Poslovnega zdruenja Formator in dolgoletni vodilni gospodarski delavec. Za svojo vano nalogo je smatral pomnoitev modernega hotela. Z veliko prizadevnostjo se mu je posreilo zbrati potrebna materialna sredstva. Za mesto, kjer naj bi hotel stal, so doloili prostor med staro zdraviliko zgradbo in starejo depandanso Zagreb. Leta 1979 je bil hotel zgrajen. Ima 220 lei, ter 350 sedeev v restavracijah in salonih. Nadalje fizio- in balneoterapijo, pokrit kopalni bazen itd.

ZVEZA NARAVNIH ZDRAVILI LR SLOVENIJE Zveza naravnih zdravili LRS so leta 1957 ustanovili zastopniki toplinih in slatinskih ter klimatskih naravnih zdravili, zbrani na obnem zboru v Celju. Leta 1965 se je zdruenje preimenovalo v Zvezo naravnih zdravili in zdravilikih krajev Slovenije. Uprava Zveze je bila v Celju. Njeno vodstvo je vso dobo izza ustanovitve vril mr. Ludvik Rebeuek, ravnatelj olskega centra za blagovni promet v Celju in pisec vejega tevila razprav o toplikih zdravilikih problemih. Glede lanarine so se domenili, da znaa 0,3% od penzionskega prometa. Zveza se je vkljuila v mednarodno zdraviliko zdruenje ter ekonomsko komisijo FITEC in direktorij BIRBE v Jugoslaviji, ki jo je zastopal mr. Rebeuek. Leta 1959 so upravno zvezni organi na pobudo komisije popravili pravilnik o indikacijah in kontraindikacijah ter ponovno vkljuili kardiovaskularne bolezni za zdraviliko zdravljenje, kar je bilo odloilnega pomena za razvoj Radenc. Leta 1965 je Zveza sklenila pogodbo z Zvezo avstrijskih bolnikih blagajn glede Rogake Slatine in glede Radenc. Pozneje se je ta pogodba razirila na druga zdravilia. Zveza je stalno pozivala delovne organizacije, da poiljajo svoje lane na preventivno zdravljenje v zdraviliih. Leta 1966 je bila ustanovljena posebna propagandna komisija. Leta 1958 je bil organiziran teaj za raunovodje naravnih zdravili, prav tako teaj za osebje, ki pripravlja dietno hrano. Leta 1968 je pa bil v Rogaki Slatini mednarodni kolokvij balneoekonomistov v Rogaki Slatini.

V Rogaki Slatini je bil Zavod za balneologijo. Leta 1968 so ta zavod ukinili. Pri Zvezi je bila leta 1970 ustanovljena komisija zdravilikih zdravnikov. Leta 1975 so se v okviru Zveze dogovorili, da se ustanovi poseben institut za balneologijo in klimatologijo v Celju. Kot soustanoviteljica instituta je pristopila tudi regionalna zdravstvena skupnost v Celju. Predsednik sveta instituta je postal dr. Gabriel Kastelic v Rogaki Slatini, predsednik izvrilnega odbora pa dr. Joe Krini na Dobrni. lani izvrilnega odbora so bili: mg. dr. Janez Kraevec, dr. Joe Lavri, dr. Oskar Schroll, dr. Joe Krini, dr. Anton Franovi, dr. Slavko opar in mg. prof. Ludvik Rebeuek. Dr. Krini je e isto leto odstopil in njegovo mesto je prevzel dr. Schroll. Delovna skupnost je imela enote: gastroenteroloko, vodja prof. dr. Herbert Zavernik; kardiovaskularno, vodja dr. Gabriel Kastelic", za revmatina in degenerativna obolenja, vodja dr. Anton Franovi; za bioklimatoloke raziskave, vodja dr. Janez Kraevec; za balneomedicinske raziskave, vodja dr. Joe Krini; za rehabilitacijo lokomotornega aparata, vodja dr. Marjan Barle; za higieno ozraja, vodja dr. S. Hraovec. Komisija za imenovanja je 1. 12. 1975 doloila za direktorja dr. Janeza Hraovca. Ze leta 1975 je bilo izvrenih in literarno obdelanih nekaj znanstvenih raziskav. Mesto Zveze naravnih zdravili in zdravilikih krajev je leta 1975 zavzela posebna Poslovna zveza zdravili. Vodja njene strokovne slube je Bojan Volk (od 1979).

OPOMBE, VIRI IN LITERATURA

Spisi irSega pomena Metod Miku, Pregled zgodovine NOB v Sloveniji, 1960.

Zbornik Osvoboditev

Slovenije

1945, zaloba Borec, Ljubljana, 1977.

Zdravko Klanjek in tov., Narodnoosvobodilna vojna 19411945. Lado Ambroi-Novljan, tirinajste veliko delo; 302 strani, 1976. Tone Ferenc, Nacistina raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 1945. Spisi krajevnega pomena

Vodnik po partizanskih potih, 1978. Stane Terak, K zgodovini prve celjske ete, Celjski zbornik, 1958, Mecl Mrzlico in Dobrovljami, Celje, 1955, Ukradeni otroci, 1973, Stari pisker, 1976, Frankolovski zloin, 1971. Lojze Poun, Prva celjska eta, 1976, Iz trpljenja in krvi, Lako in Reica v borbi za svobodo, 1958, rtvam vojne in faistinega terorja, Vojnik, 22. julija
1961. Janko Lika, Iz zgodovine entjurja in okolikih krajev v knjiici, izdani ob odkritju spomenika skladateljem Ipavcem. O pohodu in borbah tirinajste divizije govori cela vrsta deloma preglednih in deloma natannejih spisov. Zadnjega sta leta 1979 objavila Muzej revolucije (ravnatelj Emil Lajh) in Kulturna skupnost obine Celje. Napisal ga je Gvido Stres. Na 30 straneh drobnega tiska navaja skoraj vse, kar je bilo o predmetu doslej natisnjenega. Naslov spisa: Pohod tirinajste na tajerskem. Ob petintridesetletnici pohoda. Celjski asopis

Nova pot (1945), Na delo (1946), Celjski tednik (19481951), Savinjski veslnik (19521954), Celjski tednik (19551967), Novi tednik (1968).
Navajam vaneje spise. (V oklepaju sta dodana letnik in tevilka.) Franjo Ro. S Stanetom agarjem so bili v kofji vasi trije njegovi otroci. Sin se je sestajal z mladimi na Ljubeni. Na Polzeli je bila organizacija Gozdovnikov, ki so bili povezani z zabukoviko delavsko mladino. Imeli so skupne izlete in tabore. Skojevske konference: v Letuu (1939), na Mrzlici in Zabukovici (kjer j e Partijo zastopal Vrun), v Velenju (1940), na Gori Oljki, na Koteniku, kjer so bili med udeleenci Milo Zidanek, Joef Letonja in dr. (1972). Stane Terak. N e pozabimo na 22. julij 1942, ko so Nemci na malem dvoriu Starega piskra ustrelili 100 talcev, med njimi 16 ensk (1957). N e pozabimo na 2.000 naih rtev, pokopanih v Gradcu (1953/40). Ob deseti obletnici smrti talcev na Frankolovem (1954/6).

Franjo Ro je napisal pretresljiv lanek o uiteljici Mileni Zakrajkovi, o njeni odlonosti pred okupatorskimi muitelji in o njeni junaki prostovoljni smrti. Milena je bila hi znane gledalike in filmske igralke (1959/9). Milan Boi, Frecetova mama in njene rodbinske rtve (1961/8). O Kolarjevih. Razgovor z Mihcem, ki je bil otrok, ko sta se reila s sestro Ano. Oeta, mater in brata Slavka so Nemci ustrelili. Kolarjevi so imeli iroko razpredeno mreo. Zbirali so oroje in ga skrivali. Z njimi sta bila povezana tudi kozjanski ivinozdravnik dr. Mozer, ki so ga Nemci ustrelili, in finanni uradnik oporda, ki se je reil s pobegom v Celje (1961/38). Dobrkovi na Mangi pri Planini. Sest njihovih smrtnih rtev (1962/34). Jurij Plevnik, Spomin na Slavka landra (1961/64). Stane Terak, Okupator izseljuje (1945). Marica Frecetova, Spomini na ustanovni sestanek OF v Celju (1976/16). Prvobcrec Joe Letonja-Golob kmet, najvidneji vojni in politini vodja domain v Gornji Savinjski dolini leta 1941 (1954/31). Ivanka Uranjekova, prva talka na tajerskem (1954/33). Marica Frece, 20. oktober, dan mnoine aretacije sodelavcev Osvobodilne fronte (1954/34). rhM Joica Hribar, Kratka, toda zmagovita pot Celjske ete (1955/20). Junis in Krim v gostoljubni hii pri Hercogovih v Cretu. Tam sta bila 12 dni. Vladka in Duan Hercog sta se z njima sporazumela s pomojo anglekega slovarja. Junis in Krim sta pa slabo znala angleki, bolje se je z njima sporazumeval in. Beli, obveevalec Celjske ete. Nekako sta mu prikazala, da sta iz Jeruzalema v Palestini. Pozneje je bil pri Hercogovih Hopps iz Avstralije. Povedal je, da so bili Arabci v angleki vojski redkost. Pa pa je bil na Kreti veji oddelek iz N o v e Zelandije, ki so ga Nemci ujeli. Iz njihovega transporta sta Junis in Krim ula. Nejasno je, kako naj bi bila kot Arabca iz N o v e Zelandije (1959). , Miro Verkovnik iz Dreinje vasi, sedemnajstletni borec Celjske ete, padel 27. avgusta 1941. Celjski vojni zloinci (Nova pot, 1945/15). Narodnoosvobodilna borba v naem okroju (1946/3). Lenka Gabrovec, Celje in okolica v tekip asih narodnoosvobodilnega boja (1954/37). Igor Beli, Spomini kurirja Celjske ete (1954/37). Lidija Grilec, Resevna zibel entjurskega partizanstva (1954/37). Slovo od Nine Pokornove, matere mladostnega komandanta landrove brigade Borisa Vinterja in zaslune drubene delavke, ki je umrla leta 1957 in je pokopana v Vojniku (1957/25). Stane Terak, Le naprej, odred Kozjanski (1954/17). Stane Terak, Usodni streli na lebnikovi domaiji (1971/8). Petra Sprajca sreanje z Abrahamom borec na Kozjanskem in v Kalnikem odredu (1974/5). Marjan Jerin, Obletnica Kozjanskega odreda, vrnitev ez Savo (1974/15). Dragica Rauter, Trideset let Cvetkine smrti. Zakaj imamo v Celju ulico bratov Kresnikov (1945/47). Mozirje pred svojim praznikom spomin na osvoboditev (1958/35). Dr. Ivan Kopa, Spomin na pohod XIV. divizije na tajersko in nepozabna Braieva brigada na Pohorju (1953). Tine Orel, Kdaj so se zaela preganjanja celjskih komunistov (1956). Milan Boi, olski spomini na Kajuha. V gimnaziji je imel prijatelja Franja Primca-Pera, ki je bil tudi pesnik. Iz neznanega vzroka si je Prime v parku vzel ivljenje. Ob preiskavi je policija ugotovila, da sta si bila s Kajuhom prijatelja in da je Kajuh bil pesnik in odloen skojevec. N a njeno zahtevo so Kajuha morali izkljuiti iz ole. Namestnik ravnatelja je na mariborski gimnaziji posredoval in dosegel, da je lahko nadaljeval tudije. Po okupaciji so Nemci Kajuha zaprli v Slovenj Gradcu, vendar se mu je posreilo, da .si je vrnil svobodo in se umaknil v Ljubljano (1959/7).

Stavka v Libojah leta 1934 (1959). Franc Hribar-Savinjek, tkalski tehnik v Preboldu. Osumljen kot komunist je bil poslan v Ivanjico. Po vrnitvi je ustanovil tkalnico v Jotovem mlinu. Med okupacijo je bil v Mauthausenu. Napisal je spomine o tem taboriu. Kot partizan je delal v tehniki Rada Zakonjka-Cankarja, a je umrl e pred koncem vojne (1957/23). Darinka Jotova, Kako je postal na mlin Die rote Miihle. Apiha so leta 1939 internirali v Bilei. Tam je spesnil in skomponiral Bileanko. Franjo Vrun je dobil pridevek Buzdo, ker je imel debelo glavo. Bil je sicer lep in prikupen. Ko je nastala vojna, je e bil pri Jotovih. Po Darinkinem bratu Kazimirju se je seznanil z Mikuevimi, ki so v gotoveljski oli skrbeli za zvezo z mladimi, pripravljaj oimi se za borbo z Nemci. Darinka in mo Melhijor (Mel) sta bila izseljena, a se jima je posreilo, da sta iz Srbije prila v Ljubljano. Tam sta itala o smrti Franja Vruna, Ivanke Uranjekove in tovariev ter sta bila z boleino presunjena (1959/1). O konferencah na Smohorju, Gori Oljki, v Pesjem, na Koteniku v letih 1939/40 (1959). Kako so leta 1940 sodili estorici obtoenih komunistov, med katerimi sta bila Biba Rok in Drukovi (1959/15). Dve materi sodelavki alekih revolucionarjev Angelca Rok in Marija Stropnik (p. d. Kovratova). Pri Stropnikovih v Lokovici nad otanjem se je pred vojno nekaj tednov zadrevala skupina voditeljev Partije, med njimi je bil tudi Franc Klopi (1954/42). Stane Terak, Pred petindvajsetimi leti. Celje ob kapitulaciji. Lohr se je pogajal z naimi v Letuu (pri Mostnarju), nato v Metleah pri Topolici, kjer J se je vdal. XIV. divizija in njene brigade v zadnjih bojih. General se jfe pozneje izmuznil in se predal Angleem, ti so ga izroili nai vojski, ki ga je poslala v Beograd. Franjo Fijav, Zgornja Savinjska dolina. Avtor je v drugi polovici leta 1974 in v letih 1975 in 1976 v Celjskem tedniku v 69 poglavjih objavil gradivo, ki ga je nabral o organizaciji in delu Osvobodilne fronte in NOB v Zgornji Savinjski dolini. Leta 1978 in 1979 je objavil zlasti gradivo s celjskega podroja. Ravnatelj Muzeja revolucije Emil Lajh pa priobuje gradivo o delavskem gibanju na celjskem podroju med obema vojnama. Dne 17. septembra 1979 poroa N o v i tednik, da je septembra 1944 140 rudarjev iz Peovnika odlo na Svetino, kjer so se prikljuili Kozjanskemu bataljonu. V istem sestavku poroa o sestanku, ki je bil 3. septembra 1939 v Stegujevem hotelu Pod gradom med zastopniki delavskih in kmekih organizacij in skupin. Izrpna literatura v vseh vejih delih: Navajam: Milan Zevart in Stane Tercak, Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski tajerski 1965, in Vodnik po partizanskih poteh, 1978. Med tiskom te knjige je izla knjiga Rado Zakonjek, tajerska 1941, ki z izredno natannostjo razkriva najmanje podrobnosti.

Bombardiranje in rtve Podatki iz mrlikih knjig. Ugotovitve o poruenih stavbah temelje na popisu, ki je nastal po osvoboditvi (in. Pristovek, Svet za splone zadeve in urbanizem), in na lastnem videzu. Med rtvami navajajo dr. Boleslava Okolokulaka. Bil je ruski emigrant. Od 1923 do 1941 je zelo uspeno vodil bolnico za pljune bolnike na gradu Vurbergu pri Ptuju. Nemci so grad uporabili za prirejanje teajev, njega pa so poslali za vodjo bolnice v Topolico. Naa ljudska oblast ga je leta 1945 imenovala za ravnatelja, toda preden je nastopil mesto, je v celjski bolnici umrl za tifusom.

Spisi v celjskem zgodovinskem arhivu

V njem je nekaj okupatorskih spisov, ki so bili najdeni leta 1954 v podstreju stare grofije in tvorijo 13 prvotnih fasciklov. Spisi se nanaajo na naslednje predmete: komunalne zavode, energetsko preskrbo, nadomestilo za odvzem zemlje, Celjsko koo, ponemena ulina in krajevna imena, posest, zaplembe, bombardiranje, vojno kodo in gradnje, davke, jezikovne teaje, zdravstvo, uslubence in upokojence, avtobus, gledalie, Gaj junakov na poboju Miklavkega hriba, na partizane. Med njimi je tudi nekaj plailnih pol in upanovih okronic. ... Slovenskih spisov v kupu ni bilo, tudi okupatorski so se ohranili samo sluajno. ^ g 2 s v e n j e v okupatorskih spisov, ki izvirajo iz okronega urada in Domovinske zveze. Nanaajo se na zaplembo posestev, na preganjanje in unievanje naih ljudi, na ponemevanje, na gradnjo utrdb in na druga podobna dejanja. Pozornost vzbuja gradnja utrdb, ne samo ob Sotli, ampak tudi v okolici Celja, npr. na slemenu med Hudinjo in Dobrovo. Okupatorja je postajalo strah, eprav je veina njegovih ljudi e napovedovala svojo zmago!

Celjsko okroje
Nova pot, t. 1. Maral Tito v Celju. II. kongres Zveze slovenske mladine. Nai se vraajo iz vojnega ujetnitva in internacij (Aleksander Videnik). Nai krajevni odbori OF. Nai revirji so manifestirali. St 2 Prvo zborovanje ena v Celju. Pripravljalna konferenca za II. kongTes SPZZ v Ljubljani. Dr. Soba, Vloga nae industrije pri obnovi poruene domovine. Gospodarski in kulturni problemi Spodnje Savinjske doline (Gustav Grobelnik). Vojaki miting v Celju. Prva navadila taba za repatriacijo vojnih ujetnikov. St. 3. Oistimo odbore OF. Tovari Kardelj v Celju. Zgodovinski dan v Celju Predstavnik I. bolgarske armade odlikoval borce III. armije. Kako obnavljamo breiki okraj. Prehranjevalni problemi celjskega okroja. Mo delavstva je v strokovni organizaciji (o okroni konferenci Enotnih sindikatov, ki jo je vodil Andrej Svetek). St. 6. Zadrunitvo, volja naroda (1. julija ustanovljena nabavno-prodajna zadruga v Celju). St 7 Udarniko sodelujmo za dvig naega zdravstva. Minister za narodno zdravje dr. Ahin v Celju. Dr. Soba, Industrija ob prehodu v denarno gospodarstvo. St. 8. Vladimir Pavi-Matej Bor, Raztrganci, predstava okronega gledalia v Celju, 8. julija. Zamenjava denarja. Razpis volitev, p r e d s e d n i k volilne komisije dr. Vekoslav Kukovec. Milica Gabrovec, 30. novembra se je z begom reila, v e lanov njene rodbine je okupator uniil. Ustanovitev sodisca narodne t. 9. Savinjski hmeljarji imajo n o v o zadrugo (meseca julija). Celjska gimnazija v duhu novega asa. Otvoritvena proslava (ravnatelj prof. Ivan Brako). Prvi portni miting fmeseca julija). Kantato Hej, partizan, izvajali v gledaliu. Z ljudsko samoiniciativo bomo prebrodili socialne tekoce: izvajajmo obnovo, ustanavljajmo ljudske kuhinje, zbirajmo obleko za potrebne! St. 12. Prvo zasedanje okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Celjemesto (12. avgusta) predsednik Vladimir Monik, podpredsednica Emilija Gabrovec, tajnik Hinko Kamnikar, odborniki Simon Leek, Anton Dobrotinsek, in. Janko trukelj, Drago Komeriki, Melhijor Jot. Celjski delavci za obnovo Gornje Savinjske doline (obnovili so od okupatorja zagano Solavo). St 13 V Ljudski fronti zdruene v s e napredne sile nae d o m o v i n ^ Notranji minister Slovenije Zoran Poli na mnoinem zborovanju v Celju. Teden

ljudske kulture v Celju, od 9. do 16, septembra. V Domu ljudske prosvete razstavljajo slikarji: Jeraa, Mehle, Albert Sirk, Matej Solarik, Franc Stare, Franjo Stiplovek, Cvetko uka, Aleksandra ribar, Vanja Turk, Karel Zelenko, Jelica Zuza, Vera Fier-Pristovek; kiparji: Ivan Blatnik, Vladimir toviek Karel Zelenko, Aladin Lanc, Albert Lipinik, Ivan Napotoik. V Celjskem domu je pevski mladinski festival, poleg domaih pojo tudi pevci iz Hrastnika in Trbovelj. Na pedagokem teaju predavajo pedagogi; na literarnem veeru itajo svoja dela literati: Franc Jovan, Aladin Lanc, Anja Maek, Alojzij Napret, Albin Podjavorek, Fran Ro, Vera Remic, Niko Jovievi, Franc Frece, Marjan Subic. N a koncertu nastopata koncertna pevka Sonja Draksler in Radovan Gobec. Telovadci prirede telovadno akademijo, gledaliniki igrajo Kralja na Betajnovi. Recital iva kri je napisal Aladin Lanc. Za zakljuek poje nad 800 pevcev. Ustanovi se ljudska univerza. t. 14. Sovjetska mladina v Celju. Manifestacija dela in enotnosti. Govori minister Luka Leskoek. Ustanovi se Tujsko-prometno drutvo. t. 15. Spis Iz borb v Gornji Savinjski dolini, oktobra 1915. Okroni odbor Osvobodilne fronte je imel leta 1946 svojo obletnico Tedaj mu je bil predsednik Anton Ocvirk. Iz OF se je rodila Antifaistina fronta ena predsednica je bila Emilija Gabrovek-Lenka. Poleg Skoja (Savez komunistine omladme Jugoslavije) je e kot posebna organizacija obstajala tudi Zveza mladine Slovenije, ki ji je bil okroni sekretar Mirko Gore-Iztok. Sede sta imeli na Trgu svobode (v Domu ljudske prosvete Narodnem domu).

Celje-mesto 1941 do 26. marca 1954 Treba se je bilo nasloniti na hitro se menjajoo ustavno in upravo ureditev zveze in republike in na njuno zakonodajo, upotevajo pri tem lastne potrebe in izpreminjajoe razmere. Kot vodilo za sploni tudij je sluilo ustavno-pravno delo dr. Maksa nuderla. Za oje poznavanje razvoja so mi sluili sklepi kongresov ZKJ in izjave predsednika Josipa Broza Tita, spisi Edvarda Kardelja in izjave naih vodilnih politikov. Opazoval sem tudi praktino ivljenje in svoje ugotovitve dopolnjeval s tudijem mestnega arhiva, ki je po sklepu okrajnega ljudskega odbora dobil ime Zgodovinski arhiv. Ko sem leta 1954 prevzel upravo tega arhiva, je bilo po povodnji v noi od 4. na 5. junij 1954. Tedaj je bil arhiv spravljen v kleteh novega Zdravstvenega doma, katerega prvi trakt je bil zavzel mestni okraj za namestitev svojih upravnih oddelkov. Arhiv je bil kar bogat. Poleg starih arhivalij, segajoih v glavnem do srede XVIII. stoletja, so bile tu tudi arhivalije nove socialistine Jugoslavije, ki so nastale do povodnji. Izvzeti so bili spisi, ki so sluili za tekoe poslovanje, zlasti sejni zapisniki in dopolnilni spisi. Polic je bilo za vse gradivo premalo, svenji so bili na kupu. Ob noni povodnji je voda segla do stropa. Napravila ie pravo pusto in marsikaj uniila. Ko sem prevzel upravo, je bilo treba svenje, njihove razmetane dele dn spise zbrati in jih po vsebini urediti. S prvo ureditvijo sem dobil 552 fascikl-ov, zaradi prostorske stiske sem jih pozneje, ko se je arhiv definitivno preselil v sedanje (tedaj e manje) prostore v Prothasijevem dvorcu (bivem sreskem naelstvu), skril na tevilo 276. Fascikli so bili zaviti v obiajne registraturne arhivske zavoje. Ko je nova uprava za shranjevanje nabavila katle, se je red spremenil, vendar je vsebina ostala urejena snovno, kakor je bila poprej, tako da je zaeleno gradivo brez teave mogoe najti. Fascikli so urejeni glede na naslednji vsebinski red: 1. organizacija uprave in njeno fundiranje, zapisniki, bilteni, letopisi; 2. ekonomat; 3. volitve; 4. prijava vojne kode; 5. narodna imovina; 6. komunalne zadeve; 7. kmetijstvo in gospodarstvo; 8. obrt in industrija; 9. trgovina in pre-

skrba: 10. promet in gasilstvo; 11. zdravstvo in socialno skrbstvo; 12. prosveta in kultura; 13. vojake zadeve; 14. statistika; 15. finanne in davne zadeve. Povodeni, morda tudi predhodna pomanjkljiva skrb, je napravila z n a t n e , mestoma obutne vrzeli, ki jih je bilo treba izpopolniti z osebnimi pojasnili in asopisnimi poroili, med katerimi so tudi kraje, poljudne razprave o aktualnih zadevah, ki bolj in bolj segajo v preteklost, vecmoma v neposredno, vasih pa tudi v e odmaknjeno. Prikljuene obine so izroile za as po osvoboditvi 193 fasciklov spisov, ki jih nisem mogel uporabiti, lahko bi se pa njihova vsebina upotevala v knjigi, v kateri bi bila zgodovinsko obravnavana naselitev vseh naselij zdruzene obinje; gradivo za to imam v celoti zbrano. Okrajni ljudski odbor Celje-okolica (19451954) in Celje (19541965) Arhiv je v Zgodovinskem arhivu. Spisi se uvajo, kakor so bili izroeni, v redu vlonih zapisnikov. Posebno pomembni so sejni zapisniki, ki prinaajo tudi potek razprav. Od leta 1952 do 1955 je okrajni ljudski odbor Celje-okolica izdajal tudi periodino Glasilo okrajnega ljudskega odbora Celje-okolica, ki nam v kraji obliki podaja vse, kar je okrajni ljudski odbor zanimalo in o emer so na sejah in v komisijah in svetih razpravljali. Vmes so tudi poune aktualne razprave Med njimi: Rudolf Fajgelj, Organizacija in delovanje sveta ^ ljudsko zdravstvo in socialno politiko, I. letnik; Dr. Kova, Zatiranje goveje tuberkuloze, Mirko Maek Odprodaja hiic, sklada splonega ljudskega premoenja, I. letnik, Pripravimo se na sprejem novih uiteljev in profesorjev, Strokovni izpiti za pisarniske uslubence, II. letnik. Tajnik obine Monik, Zgodovina obine Dramlje 11. . letnik; Kmetijsko olstvo v okraju Celje-okolica, III. letnik; Milan Luzar, Likvidacija dravnih gospodarskih posestev, III. letnik, Rudolf Fajgelj Organizacija gluhonemih, III. letnik, Franc Cepin, Samoupravljanje obinskih ljudskih odborov III letnik, Dr. Joe Grilc, Fluorografiranje v borbi proti tuberkulozi, 111. letnik; Stanje in delo katastra v letu 1953, III. letnik, Rudolf Fajgelj, Svet dravljanov za pomo odpuenim iz kazenskih zavodov, III. letnik, Stane Kavcic, Zdruitev mesta Celja in okolice v okraj Celje, III. letnik; Riko Jerman, predsednik OLO, O komunah, III. letnik; In. Fran Lah, O vodnem sistemu mesta Celja III. letnik; In. Anton Knez, Organizacija gozdarske slube na okrajnih ljudskih odborih, III. letnik; Janko Hoevar, Podpore druinam, katerih vzdrzitelji so v vojaki slubi, III. letnik; Gradbeni inpektor in. Anton Drevensek, Prob ematika gradbene inpekcije, IV. letnik; Franc Kle, Poroilo o delu dn problematiki inpekcije dela, IV. letnik; Dr. Anton Kova, Veterinarsko poroilo, IV. letnik; In. Franek Pajenk, Zaita rastlin, IV. letnik. Od leta 1956 do 1965 je redno izhajal Uradni vestnih okraja Celja, ki prinaa vse odloke, odlobe in sklepe sej okrajnega ljudskega odbora in (pozneje) okrajnih skupin. Ako vzamemo tudi na pomo sejne zapisnike z eventualnimi prilogami, imamo sredstvo, da si ustvarimo popolno sliko delovanja odbora in njegovih organov. Poleg tega pa Vestnik v loenih sestavkih prinaa tudi poroilo o vseh odlokih odlobah in sklepih vseh okraju podrejenih obin oziroma njihovih organov. Ob koncu leta prenaa tudi poroilo v gospodarstvu posameznih podjetij in bilance posameznih denarnih zavodov. Leta 1954/55 je izdal okrajni ljudski odbor Prironik, v katerem najdemo poroila o vseh panogah njegovega udejstvovanja. Ohranila se je tudi matina knjiga o vseh uslubencih okrajnega ljudskega odbora, ki napravlja vtis, da je tudi precej popolna.

I. Obfina Celje (19551965) II. Obina Celje po ukinitvi okraja (19651971) Leta pospeenega dela (19701974)
v r T n ^ o U h U p o g l o b l j e n e samouprave in ustave z dne 21. februarja 1974 do okoli 19/8. Arhivalije, ki so s e nabrale v registraturi mestnega ljudskega odbora celiske obcme po povodnji leta 1954 do 1960, so bile izroene Zgodovinskemu arhivu arhivalije iz dobe po 1960 so pa ostale v registraturi obinskega liudskeqa odbora oziroma obinske skupine. Urejene so po v smislu vlonih zapisnikov po mednarodni nomenklaturi. Delo je nekoliko teje, kakor je bilo po stari snovni razporeditvi, kakrno je bil uvedel ravnatelj Milan Subic. "Sejni zapisniki so z enim izvodom v registraturi, z drugim izvodom so pa v zbirki spisov, pridranih za uporabo v oddelku predsednika obinskega ljudskega odbora oziroma obinske skupine. Te zapisnike sem v celoti uporabi al, prav tako j i m tu m tam aodeljene referate dn tudije strokovnjakov o posameznih S m P Segel tudi Trfl f P gradivu, ki je v Zgodovinskem arhivu nhil J r ! ! / 3 , ^ m e n l 1 S 6 m z e ' d a j e c e I j s k i mestni ljudski odbor svoje odlobe ob avljal tudi v Okrajnem vestniku. Od 1953 do 1960 je izdajal tudi svoj Bilten. Politine drubene organizacije so delo obinskega predstavnitva redno spremljale m vplivale nanj vzpodbudno. Neposredno o tem gradiva nisem imel v rokah, poroale s o pa o svojem delu in svojih sklepih zlasti v Celjskem tedniku. Na to na doloenih mestih knjige opozarjam. Pregled o samem ustroju teh orqamzacij sem deloma dobil pri njihovem vodstvu, kjer pa podatki niso bili nepoK ' m P s . e 3 e l po raztresenih, toda dovolj tevilnih poroilih in prilonostnih navedbah v asopisih. Vasih mi je bila potrebna tudi informaci a v neposredni preteklosti delujoih oseb. Kjer osebni spomin ni popoCma za 6 dopolniti z za isan vedbo g d ^ P sluajno ali nartno najdeno naIzza leta 1974 pa obinsko predstavnitvo itak izdaja svoj Indok.

Tiskani viri
Bilten glasilo mestnega ljudskega odbora Celje. Prvi letnik leta 1953 v tipkopisu. Naslednji letniki so pa redno tiskani. Izhajal je po potrebi. Druqi letnik ima na pr. 26 tevilk. Ostali letniki so nekoliko manji - . , V S e b . i n f . Z T m a p r a v v s e p a n o g e ivljenja, manjkajo navadno imena delujoih oseb, ki jih pa dobimo iz matine knjige, sejnih zapisnikov, asopisja in drugih spisov. Odgovorni urednik je bil Zoran Vudler, pravnik, v tistih letih naelnik sveta za solstvo, prosveto in kulturo. .r9anizaci>a f i n s k e uprave se je morala ravnati po ustavi, zvezni in republiki, ter po drugih zakonih in predpisih zveznega in repubUkega znaaja. Obinski predstavniki si na zvezni in republiki ustanovi izdelajo svoj statut in dopolnjujoe ga spise. Zakon o zaasnem Okrajnem ljudskem odboru (Bilten, t. 1011, 1954). Pred prietkom dela novega okraja (skupnosti komun) in nove celjske obcme (komune) (Bilten, Slavnostna tevilka ob obinskem prazniku 20. 7 1955) N o v o obdobje celjske obine. Statut o b n e Celje (Bilten t. 8, 1955). Delo novega obinskega ljudskega odbora. Sklepi ljudskega odbora. Poroilo na zakljuni seji (Bilten, t. 9, 1955). Celjska obina pravilno pojmuje vsebino dela n o v e g a komunalnega sistema Andrej Svetek, predsednik celjske obine (Bilten, t. 1, 1956). O delu krajevnih odborov (Bilten, t. 2, 1956). Pismo stalni konferenci mest (Bilten, t. 2, 1956). Poroilo o delu sveta za splono upravo (Bilten, t. 2, 1956).

st. z, iyobj.

..

sistematizaciji mest obinskega ljudskega odbora Celje

(Bilten,

Statut obine Celje preieno besedilo (Bilten, 45, 1956).

Poroilo predsednika Sveta za splono upravo (na XII. seji dne 11. oktobra 1956). Poroilo obinske volilne komisije o izidu volitev v obinski zbor, ki so bile dne 26. oktobra 1957. Poroilo obinske volilne komisije o izidu volitev v zbor proizvajalcev, ki so bile dne 26. oktobra 1957 (Bilten, t. 9, 1957). Janko Oroen, Posestna in gradbena zgodovina Celja (Bilten t. 1012, 1957, razprava, obsegajoa 64 strnjeno tiskanih strani). Program dela ljudskega odbora in njegovih svetov v letu 1958. Poroilo podpredsednika Rupreta na prvi seji Kluba obinskih odbornikov (Bilten, t. 12, 1958). Drubeni plan obine Celje za leto 1958 (Bilten, t. 34, 1958). Obsega 55 strnjeno tiskanih strani. Perspektivni plan obine Celje za razdobje od 1957 do 1961. (Sprejet na sejah obinskega zbora in zbora proizvajalcev, dne 26. decembra 1958.) Celjski tednik v tem celem razdobju sproti obvea javnost o delovanju obinskega predstavnitva. Iz objavljenih spisov se vidijo, katere skrbi so tedaj muile drubo in njeno predstavnitvo: obnova mesta in drugih krajev, obnova gospodarstva v socialistinem duhu, stopnjevita usmeritev kmetijstva k zdruevanju, zdruevanje trgovine, gostinstva in tudi vejih gospodarskih podjetij, red v drubi in njenem gospodarstvu, uveljavitev v svetovnem gospodarstvu kot kupec in prodajalec, mir doma in v svetu, poleg gospodarskega tudi kulturni napredek. asopisje je gotovo v redu vrilo svojo vlogo.

Pravna ureditev mestne obine

Ponatis iz Uradnega lista LRS: O nai ustavi in o nekaterih temeljnih zakonih, Ljubljana, 1949. Dr. Josip Globevnik, Krajevni odbori v komunalni ureditvi, Ljubljana, 1956. Edvard Kardelj, Ob novi ureditvi okrajev obin; Stane Kavi, Vlado Krivic, Ob formiranju komun v Sloveniji. Politina knjinica, Ljubljana, 1954 in 1955. Pregled veljavnih predpisov obine Celje po stanju 30. junija 1977. Tipkopis: Kako boste pomagali sebi in drugim. Izdala republiki tab za civilno zaito in republiki sekretariat za ljudsko obrambo, 1979.

Spisi v Celjskem tedniku

Reorganizacija mestnega ljudskega odbora, kooptiranje, organiziranje svetov imenovanje naelnikov in lanov (1952). Okrajna konferenca Socialistine zveze. Predsednik Franc Simoni. Obsena razprava o temi: Drubeno upravljanje temeljni pogoj za graditev socialnih odnosov (1956/8). Celjski perspektivni nart sprejet. V e sredstev za drubeni standard (1959/1). Komunalni problemi krajevnih skupnosti (1965/3). N a prehodu: Obina v komunalnem sistemu. Piejo Riko Jerman, Tone Skok, Ivan Cokan, Beno Krivec, Franek Knafelc (1960). Socialistina zveza v komunalnem sistemu. Raziprava v plenumu okrajnega komiteja Zveze komunistov in okrajnega odbora Socialistine zveze. Franc Rupret, Za vpliv obana na politiko komune. Razprava na konferenci mest 10. januarja 1962 v N o v e m Sadu (1962/4). Ugotovili so, da so politine organizacije glavni pobudniki pri tolmaenju in izvajanju planskih nalog (1961/1). Organizacije sodi se ne smejo razvijati mimo komun. Birokraciji poasi pulimo korenine (1964/3). Sprejet statut celjske obine (1964). I. Rudolf, N o v znaaj jugoslovanske federacije ustavna dopolnila (1971/14).

Andrej Marine, njegova izjava na okrajni konferenci, ki uvaja pripravo konferenc osnovnih organizacij na IV. kongres CK KPS: Od ekstenzivnega gospodarjenja prehajamo na intenzivno, od vezanega dravnega gospodarjenja k svobodnemu vladanju prirodnih zakonov (1973). Milan Seniar, Samoupravljanje (1970). J. Rudolf, Samoupravljanje drava bo edalje manj posrednik (1971). Integracija in ustavna dopolnila (1972/9). J. Rudolf, Samostojnost republik na vseh podrojih ivljenja (1971). Skupna drava SFRJ ivljenjska potreba. J. V., Celjski sindikati dovolj dela, dovolj nalog (1974/33). Bilten, t. 1112, 1958. Obseg 47 strnjeno tiskanih strani vejega formata. Proraun obine Celje za leto 1959 (Bilten, 12, leta 1959). Obsega 64 strnjeno tiskanih strani vejega formata. J. Rudolf, Samoupravljanje posrednika vloga drave se zmanjuje. J. Rudolf, Samostojnost republik na vseh podrojih ivljenja raste (1971). Pavle Boi, Ni ve kratkih stikov. Komunalec, glasilo organizacije zdruenega dela Komunale Celje, t. 1, 1977.

Sodia, odvetnitvo
Podatke o sodiih so mi dali sekretarji sodi. Podatke o odvetnitvu mi je v glavnem dal pokojni odvetnik Marjan Medved. Sam sem e poprej objavil razpravo: Odvetnitvo v Celju. Pravnik XXIII (1968, t. 810, str. 488504).

Poglavja o drubenih organizacijah

Zveza borcev, Sindikalna organizacija, Socialistina zveza delovnega ljudstva, Zveza mladine Slovenije, Zveza komunistov Jugoslavije so mi dale nekaj osnovnih podatkov, ki sem jih postopoma dopolnjeval s poroili v asopisju, tu in tam so mi prile prav tudi prilonostne omembe ter pojasnila oseb, ki so same bile aktivno udeleene. Pomotoma je izpadla naslednja navedba: Dne 1. julija 1968 je bil za osem obin celjske regije oblikovan Medobinski komite Zveze komunistov. Za sekretarja je bil izvoljen Janez Zahrastnik, ki vri to funkcijo e danes.

Izgradnja mesta
In. Bla Pristovek je leta 1948 v 1. t. Celjskega tednika priobil spis Razvoj in bodoa regulacija mesta Celja. Realizacija arhitektonskega in urbanistinega projektiranja (Bilten I, t. 2). Posamezne ulice (I, t. 2). In. Karel Planinek, O projektiranju celjskega eleznikega vozlia (Bilten t. 9/1954). Prietek dela stanovanjske zadruge Celje in urbanistini nart (t. 2/1956). Poroilo o nalogah in delu Sveta za stanovanjske zadeve in o stanovanjskih problemih v Celju (t. 2/1956). Poroilo predsednika Sveta za gradnje in komunalne zadeve (t. 3/1956). Pravila sklada za kreditiranje stanovanj (t. 6/1955, 3/1956). Pravila uprave za ceste in kanalizacije (t. 3/1956). Odlok o stanovanjski skupnosti in stanovanjskih pogodbah (obseno, t. 45/1956). Naa stanovanjska problematika. Poroilo predsednika ObLO Celje na seji Obinskega ljudskega odbora dne 13. decembra 1956 (t. 12/1956). Janko Oroen, Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov (t. 12/1956). Poroilo obinske higienske postaje in sanitarne inpekcije za mesto Celje o delu v letu 1956 (t. 1/1957). Statut Mestne hranilnice (t. 1/1957). Tehnino poroilo o sedanjem stanju kanalizacijskega omreja mesta Celja (t. 1/1957).

Zoran Vudler, Celje in urbanistini nart (Celjski tednik, 1956, t. 7). Razstava urbanistinega narta in zazidalni nart. Tolmaita Zoran Vudler in dipl. in. Janko Hartman (C. t. 1956). Predlog gradbenih okoliev za posamezna naselja. Izdelala posebna komisija. Predloil dipl. in. Vital Mlejnik (C. t. 1959, t. 6). Zoran Vudler, Celjska obina leta 1959, obiren prikaz (C. t. 1959, st. 52). Organizacijski razvoj oddelka za gradnje in komunalne zadeve mi je na osnovi aktov prikazal in. arh. Leon Goetz.

Geodetska in katastrska sluba

Rokopis naelnika dipl. in. geod. Gojmira Mlakarja: Geodetska in katastrska sluba na celjskem obmoju po letu 1955. Prikaz, ki mi ga je m osnovi aktov in nartov podala in. geod. Marija Veber-Skubic. Almanah: 35 let geodetske slube v SR Sloveniji, 1978. Investicijski biro. Prikaz upravnika zavoda Antona Ursica ob ustreznih spisih.

Sklad za gospodarske investicije in sklad za komunalno urejanje zemlji.

Gradivo in pojasnila mi je dal dipl. in. ekon. Joe Jakop.

Zavod za napredek gospodarstva. Vpisi v sodni register. Podatki direktorja Fedorja Gradinika. Glavna dela. Razvojni center. Vpisi v register gospodarskega sodia v Celju objava v zveznem Uradnem listu, ki prikazuje delovno obveznost in ureditev celotne organizacije in njenih TOZD. Pojasnila predsednika poslovodskega organa m tajnice. Raziskovalna skupnost. Rezultati ankete, razpisane novembra 1977. Gradi. Gradivo dal na razpolago direktor celjske gradbene enote Albert Praprotnik. Almanah: Gradisovih 25 let, Ljubljana, 1970. Beton Ingrad. Beton praznuje desetletnico, objavljeno v Celjskem tedniku (1957, t. 37). Samostojni publikaciji: Ingrad Celje, uspehi gradbenega industrijskega podjetja, Celje, 1969. Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad Celje, 1977; besedilo, slike Ingrad Celje, jubilejna tevilka, septembra 1979, almanah slike, 1979. Pojasnila in dopolnila mi j e dal dipl. pravnik Franjo Cevnik, namestnik glavnega direktorja. Obnova. Podatke mi je dalo vodstvo podjetja.

Obrtno gradbeno podjetje Remont Celje. Podatke mi je dalo vodstvo podStanovanjska zadruga Dom. Podatke mi j e dalo vodstvo zadruge: direktor Miha Cvetrenik. . Stanovanjsko podjetje. Podatke sta mi dala: dipl. ekon. Joef Jelene in dipl. pravnica Dragica Grukovnik. N a v e d b e o gospodarjenju, ki jih navajam v zadnjih odstavkih, sem povzel iz sejnega zapisnika obinske skupscine (leta 19//). Gradbena dejavnost. Vsi podatki iz arhiva, deloma e v sestavu oddelka za urbanizem. V krajem obsegu sem isto s n o v obravnaval v III. knjigi Krajevnega leksikona Slovenije 1976. Povodnji. O tej snovi sem pisal e pred vojno. N a sodobnost se nanaata sestavka: Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov. Bilten Celje IV (1956 t. 2) in Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov. Kronika IV. (1956). Povodenj leta 1954 je z geografskega stalia obdelal univ. prof. Anton Melik s sodelavci v Geografskem vestniku.

Splona vodna skupnost Savinje Nivo. Spisa: Splona vodna skupnost

Savinja, Nivo, Celje, 1970 in Kaj je novega pri nas, Splona vodna skupnost Savinja, Nivo, Celje; izredna tevilka, 7. julija 1972. Komunalna podjetja. Spominski spis: 70 let celjskega vodovoda, 19081978. Leta 1978 sem za podjetje napisal spis Komunalna podjetja (okrog 810 tiskovnih pol, ki slui zdaj za interno uporabo in je e v rokopisu). Avtoturistino podjetje (Izletnik). Podatki v upravi. Almanah: Izletnik Celje, petdeset let (besedilo in slike), 1979.

Delovna organizacija Kompas. Celotno gradivo mi je dala uprava poslovalnice Celje. Prevoznitvo. Spis: Razvitje prapora sindikalnega podjetja Prevoznitvo Celje, 1950. Odloba o registraciji, Celje, 10. novembra 1947. Dopolnilna pojasnila mi je dala uprava. Elektrika. Pregledni spis: Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta 1945. Noveji podatki v upravi. Ceste. Temeljni zakon o cestah, objavljen 20. decembra 1962. Arhiv podjetja. Pota. Sploni podatki v Novicah, glasilu PTT delavcev Slovenije. Krajevni podatki: arhiv domaega potnega, telegrafskega in telefonskega podjetja. Osebni podatki v upravi.

Razvoj eleznike postaje Celje od leta 1945 dalje. Poglavje mi je sestavil

in. Leopold Lenik. Navedbe o obnovi poslopja okoli 1960 in o dopolnilnem avtobusnem prometu mi je dal vodja gospodarskih in prometnih poslov Karel mauc. Kmetijska politika (19451976) Spisi obinske skupine v Celju in bivega okraja, letniki Hmeljarja, zlasti publikacija Hmeljar Hmezad, alec, 15 let (1976). Novoletna tevilka Celjskega tednika, ki je izla ob zakljuku leta 1956, posvea kmetijstvu tiri velike strani v sestavku, ki ga je napisal predsednik sveta za kmetijstvo in kmetijsko zadrugarstvo Franc Lubej. V tevilki 3. leta 1957 je Franc Lubej objavil spis Kaj priakujemo letos od kmeta. V t. 33 leta 1957 je poroilo o kmetijski razstavi. V 38. t. leta 1960 je pa univ. prof. dr. Franc Adami opisal ivljenje in delo kmetijskega strokovnjaka in uitelja Franca Goriana, rojaka iz Vinje vasi (18691951).

Poslovno druenje za proizvodnjo hmelja, sadja, ivine Styria Celje

Maribor. Spis: Poslovno zdruenje za proizvodnjo hmelja, sadja in ivine Styria CeljeMaribor. Statut in pogodba o ustanovitvi. Osebna pojasnila direktorja dipl. iur. Fedorja Pirkmajerja. Plan zdruene Kmetijske zadruge Celje oziroma zasebnega kmetijstva na podroju obine Celje za leto 1979. Spis tehn. vodje in. Zvonka Tanca in njegova osebna pojasnila. Veterinarstvo. Spisi v obinskem in okrajnem arhivu ter v veterinarskem zavodu, kjer sem dobil tudi osebna pojasnila. Knjiga: Velimir Zavrnik, Kratka zgodovina veterinarstva na Slovenskem med obema svetovnima vojnama 19181941, Ljubljana 1979. ebelarstvo. Letniki ebelarja, zapisniki drutva, osebna poroila izkuenih ebelarjev: predsednika Joka Slandra, Ivana Fegea in Antona Kolenca. Gozdarstvo. Podatki v mestnem in okrajnem arhivu, osebna pojasnila v upravi podjetja. Gozdarski vestnik. Sodnijski register. Lov. Redno spremlja delo lovske organizacije in sploh lovskih druin revija Lovec, ki je zaela izhajati leta 1907; med okupacijo ni izhajala, leta 1950 je pa bila obnovljena. Leta 1957 je natisnila spisek vseh od svojega poetka objavljenih spisov. Med njimi so leta 1957 izli Spomini gimnazijskega ravnatelja prof. Franca Mravijaka. Samostojna knjiga: Berni Strmnik in Milan Batisti, 30 let lovstva na celjskem obmoju, Celje, 1977. Ribitvo. O lovstvu in ribitvu spisi v Ribikem in Lovskem Vestniku 1934 1940), o samem ribitvu v Ribikem Vestniku (1948) in Ribiu (1949). Vaneji spisi v Ribiu: Peovnik Hudiev graben (Zvodno): O gradnji ribogojnice: Anton Zorko (19511953). Kozarica pri entjurju: Anton Zorko (1951). Blagovna: Sandi Uderman (1969). Smartinsko jezero: Karel Smauc (1972). Bukovje pri Stranicah: Anton Zorko (1951), Oskar Voka (1957). Slivniko jezero: Boris Mulec (1951), dr. Ivan Moser (1976).

ivljenjepisi ribiev: Anton Zorko (1952), Henrik Cmak (1975), Karel Smauc (1978), Boris Debi (1974). O ribitva v Savinji in glavnih pritokih v vsakem letniku Ribia. Glavni pisci: in. Vladimir Miku, Ivan Dolinar, Joe Miklavc, Boris Debi, in. Boris Skalin, Ferle, Anton Luzner, Anton Simoni, dr. Ivan Moser, in. Henrik Cmak, Franc Pogelek. Matina knjiga bivega okraja. Spisi so v arhivu zavoda.

Sodobna obrt
Okrajni zbor proizvajalcev. Predsednik in. Janko trukelj. Celjski tednik, 1956, t. 47. Nart za zavarovanje obrtnikov. Ustanovljen po okrajih sklad za vzajemno pomo. tirje zavarovalni razredi, 1956, t. 46. Prvi zbor obrtnikov na Dobrni, 1967. Sejem obrti (izza leta 1967). Celjski tednik je ob vsakem sejmu izdal prilogo o stanju obrti, med njimi so obravnave o zgodovini posameznih podjetij, obrtnih, trgovskih, industrijskih. Sam sem izdal v e spisov o obrtih. Po vojni: Kratka gospodarska zgodovina Celja in okolice. Odbor za proslavo 500-letnice mesta Celja, 1952. V sodelovanju z dipl. ekon. Justinom Felicijanom. Zgodovina obrti v Celju in severovzhodni Sloveniji. Izdalo Poslovno zdruenje za obrt, gostinstvo in komunalo Agens v Celju ob IV. sejmu obrti. Tiskopis, 303 strani. Spisi pri obrtnih zdruenjih, ki so v Zgodovinskem arhivu, in spisi v obinski registraturi. Od prejnje okrajne gospodarske zbornice je Zgodovinski arhiv prevzel gradivo leta 1965.

Gostinstvo
Spisi v Zgodovinskem arhivu, pri Poslovnem zdruenju obrti in gostinstva (prej Agens, zdaj Formator) ter v obinski registraturi.

Trgovina in njen razvoj (19451970)

Arhiv Trgovinsko-gostinske zbornice (izza leta 1952), enotne okrajne gospodarske zbornice (izza leta 1962), izroen Zgodovinskemu arhivu, noveji spisi v registraturi trgovskega zdruenja Koneks. Arhivalije, nastale prva leta po osvoboditvi pri MLO, zaradi povodnji leta 1954 le deloma ohranjene. Publikacije: Risto Gajek, Razdelitev dohodka in drubena uprava v trgovini (C. t., 1957, t. 1, 2). Potroniki sveti, najmanj izkoriena oblika drubenega upravljanja (C. t., 1957, t. 3). Pri okrajnih organih obirne razprave o drubenem planu za leto 1957 (C. t., 1957, t. 5). Samoupravni sporazum o zdruitvi v SOZD (kmetijstva, industrije), trgovine in gostinstva). Ekonomski in finanni razlogi zdruitve. Predlogi za javno razpravo. Celje, 1974. Mestni in okrajni magazin. Leta 1972 je podjetje Tkanina izdalo almanah. Zgodovinski uvod, v katerem so obravnavani tudi predhodniki, je napisal pisec teh vrstic.

Trgovska podjetja: Specerija Center, Merx, Tehnomercator. Leta 1961 je

bil problem trgovine v razdobju razprav. O tem pria tudi razgovor, ki so ga v oli za trgovske uence imeli celjski strokovnjaki z Bajalskim, predsednikom Trgovske zbornice Jugoslavije. Predsednik je menil, naj bi se vse celjske ivilske trgovine zdruile v eno podjetje. Isto naj bi veljalo tudi za vso dravo. Celjski strokovnjaki s e s tem niso strinjali, e da bi zdruitev poleg dobrih imela tudi slabe strani. Bajalski je razumel njihove sodbe in jim je pritrdil.

Najvejega pomena so temeljiti vpisi v sodnem registru. Podpisani je pred tremi leti dokonal obseneji spis Trgovina na vplivnem celjskem podroju. Napisal ga je z namenom, da izide v knjini obliki, ko bi zdrueno trgovsko podjetje Dobrina v Stanetovi ulici odprlo svoj novi dom. Rokopis hrani Dobrina, naslednica Koneksa. Tiskan predlog Merxa glede reorganizacije podjetja v obliki novih SOZD Merx, 1980.

Sodobna industrija
Temeljne podatke sem dobil pri podjetjih. Kjer jih ni bilo, sem jih nael v sodnih registrih. Ti vipisi so veinoma obirni. Vsa veja podjetja imajo svoja tiskana glasila. elezarna v Storah. elezarna je leta 1975 za s v o j o sto in tridesetletnico izdala bogat almanah. Zgodovino do leta 1941 je napisal pisec te knjige. Sledea strokovna poglavja so napisali strokovnjaki podjetja. Istega leta je v mariborskem asopisu za Zgodovino in narodopisje napisal zgodovino podjetja tudi graki aihivar Walter Brunner. Dr. Joe orn je nekaterim njegovim navedbam v mariborskem asopisu ugovarjal. Jaz sem obojne navedbe izpopolnil in rokopis izroil Celjskemu zborniku za objavo v naslednjem letniku. Cinkarna. Ob stoletnici svoje ustanovitve (1973) je podjetje izdalo spominsko tevilko svojega glasila Cinkarnarja. Spise so napisali strokovnjaki, zgodovino je pripravil in. Radoslav Pipu, ki je dolga leta delal v podjetju. Tovarna emajlirane posode. V Celjskem zborniku za leto 19751976 je zgodovino tovarne do leta 1945 napisal pisec te knjige. Zlatarna. Zgodovino Zlatarne je v Celjskem zborniku za leto 19751976 napisal pisec te knjige. Sicer je pa bilo o tem podjetju objavljenih tudi ve krajih spisov. Poleg drugih spisov je pisec te knjige uporabljal tudi arhiv Zlatarne in prejnjega Zlatarstva. Libela. Ob osemdesetletnici, 1974 je podjetje izdalo svoj almanah, skupinsko delo v e avtorjev. Almanah, Libela Celje 18941974. Klima in ina. Gradivo dalo vodstvo podjetja. Opekarstvo v Ljubeni. Leta 1972 je ob dograditvi nove opekarne izdalo svoj almanah: Opekarstvo v Ljubeni. Zgodovinsko poglavje je napisal pisec te knjige.

Metka, tekstilna tovarna, konfekcija in industrijska prodajalna, Celje. Dve

knjiici: Metka, tekstilna tovarna in konfekcija, Celje, (19291969). Tekstilci. Izdano ob festivalu tekstilcev celjskega podroja na Polzeli od 4. do 11. septembra. Osnutek predloga pravilnika o delitvi istega dohodka in osebnega dohodka Metke, tekstilne tovarne in konfekcije Celje. Leta 1939 je pisec po naroilu tovarnarja Josipa Kirbia ob posvetovanju s strokovnjaki tekstilne ole v Kranju priredil prevod knjiice Sladoteksin, sredstvo za poplemenitev niti in tkanin, katere terminologija (izrazje) bi utegnila tekstilcem e danes koristiti. Toper, tovarna perila. Podjetje je nastalo med okupacijo, o zaetku govore samo e redki spomini.

Tovarna volnenih odej, Skoija vas pri Celju, Tapetnitvo in Vrvica. Etol, tovarna aromatinih in eterinih olj. Podatki v lastni registraturi ia
v sodnem registru.

Aero, kemina, grafina in papirna industrija. Veliko podjetje, nastalo z

zdruitvijo tovarne barv in drugih keminih proizvodov ter veje tiskarne (nekdaj Mohorjeve), ima kljub unievanju med vojno e vedno bogato zgodovinsko gradivo. Glasilo podjetja: Na Aero 1971, t. 3: Tako je nastala tiskarna Aero. V Celjskem tedniku je popisal njeno zgodovino Gojmir Melik.

Lesno-industrijski kombinat Savinja, Oprema in Pohitvo. Podatke sem

dobil v podjetjih.

Denarnitvo Sploni podatki: Janko Oroen, Denarnitvo v Celju, 1973. Janko Oroen, Celje in slovensko hranilnitvo, 1977. 110 let Celjske mestne hranilnice. Zbral in uredil Aleksander Videnik, 1974. Ljubljanska banka, Splona banka Celje, samoupravni sporazum o zdruitvi v Ljubljansko banko, Splono banko Celje. Statut Ljubljanske banke, Splone banke Celje, 1977. . Sestavek o Slubi drubenega knjigovodstva mi je v celoti napisal Mirko Presinger, I. pomonik direktorja v p. Gradivo za sestavek o obnovi podrunice Narodne banke in o Investicijski banki mi je dala Mira Brada, v. d. direktor. Splone podatke o reorganizaciji bannega sistema sem prevzel iz razprav: Joe Jelene, dipl. oec., O bannitvu, Na glas, 1978, t. 47. Zora Drakovi, Temelji kreditnega in bannega sistema, Banni vestnik, letnik XXVII., t. 3. Matija kof, Nekateri vidiki zdruevanja sredstev v samoupravno organizirani banni instituciji, Banni vestnik, letnik XXVII. 1978, t. 3. Podatke za poglavje o Ljudski banki, Sploni banki, mi je dalo na razpolago vodstvo zavoda (tajnitvo, Antonija Zatler) in sektor za opravljanje poslov delovne skupnosti (Vida Rebeuek). Podatke o Jugobanki mi je dala Katarina Kline, vodja zavoda. Podatke o Zavarovalni skupnosti Triglav mi je sestavila tajnica. Obnova olstva, olsko nadzorstvo, Zavod za pedagoko slubo O poetkih obnove olstva in o olskem nadzorstvu je nekaj spisov iz registrature okroja. Zavod za pedagoko slubo izdaja letno poroilo. Sicer sta mi pomagala z nasveti olska nadzornika Franc Strehovec in Joe Gluk. Osnovne ole imajo v s e ohranjene olske kronike, veinoma dovolj natanne, le as slubovanja posameznih unih oseb ni bilo vedno mogoe natanno ugotoviti. Po naroilu so veinoma s svojimi poroili posegle tudi v dobo okupacije. Ob osvoboditvi so bile obnovljene snovne ole: biva okolika (zdaj I. mestna), I. mestna (zdaj II.), III. mestna. N a novo so nastale ola na Hudinji, na Polulah, na Dekovi cesti, v bivi okolici in drugih prikljuenih obinah so bile obnovljene ole: na Teharju, v Storah, pri Sv. Lovrencu (v Kompolah), na Svetini, na Ljubeni, v Vojniku, na Frankolovem, v Crenjicah, pri Novi cerkvi (v Strmcu), v Smartnem, obnovljena je bila tudi pomona ola; gimnazija je izgubila spise v registraturi, vpisnice, dnevniki, izvestja (letna poroila) so ostali. Seveda je lo olstvo po novi razvojni poti, v katero so bile vkljuene tudi tri bive meanske ole (dve celjski in vojnika). Stoletnica prve slovenske ole v Celju (miljena je biva okolika ola). Prva gimnazija je prejnja Izvestja kot Letna poroila zaela izdajati leta 1951 in se je tega drala vsako leto. V Poroilu za leto 1951/52 je izdala spis o zgodovini gimnazije, v katerem je v glavnem opisana obnova. Ponovno jo je obravnavala ob koncu olskega leta 1955/56 v razirjeni obliki, dodala je namre opis ivljenja in dela vseh pomembnejih nekdanjih profesorjev zavoda. Uiteljie je izdalo Letno poroilo za olski leti 1957/58 in 1958/59. Drugo letno poroilo je zavod izdal ob koncu olskega leta 1967/68 ob dvajsetletnici zavoda kot uiteljia in hkrati ob zakljuku prvega olskega leta njegovega nadaljevanja v gimnaziji pedagoke smeri (1967/68). Gimnazija pedagoke smeri j e izdala Letni poroili za olski leti 1968/69 in 1969/70. Pedagoki olski center je izdal za razdobje 1970/71 do 1973/74 Letno poroilo, v katerem podrobneje ohravnava zgodovino zavoda; v skupni knjigi je izdal tudi poroili za olski leti 1974/75 in 1975/76.

Ekonomska srednja ola izdaja izza leta 1952/53 Letno poroilo vsako leto. olski center za blagovni promet izdaja Letno poroilo izza leta 1951 redno vsako leto. Tehnika ola je izdala Poroilo leta 1969 ob svoji desetletnici in Poroilo za leto 1970/71. Delavska univerza Celje je izdala zase in za zavoda v alcu in entjurju leta 1972 v posebni knjiici program, ki obsega naslednja poglavja: I. Strokovne ole (lesna tehnika, lesna delovodska, kovinarska delovodska, elektrodelovodska, tekstilna tehnika, gradbena delovodska, administrativna), II. Center za izredni tudij vijih in visokih ol, III. Drubeno izobraevanje, IV. Strokovno izobraevanje v teajih, V. Splono izobraevanje.

Metalurko-industrijska ola tore. Poroilo: Metalurko-industrijska ola

Store (1946/471966/67). Druge podatke sta mi dala ravnatelj ole in. Franc Zeli in tajnica Jarhova. Kmetijski izobraevalni center. Prispevki k zgodovini kmetijskega olstva na Slovenskem, Maribor 1967. Nae kmetijske ole. Skupnost kmetijskih in ivilskih ol Slovenije, Maribor 1977. Podatki ravnatelja dipl. in. agr. Marijana Drobneta. Kultura Zavod za varstvo spomenikov. Podrobna poroila o delovanju v reviji Varstvo spomenikov. Pokrajinski muzej. Knjiica Celjski muzej. Napisala Lojze Bolta in Vera Kolek. Iz zbirke Vodnikov, 1970. Poroila v Arheolokem vestniku, Celjskem zborniku, v Celjskem tedniku, mariborskem Veeru. Zaele so s e priprave za stoletnico v letu 1982. V prvi vrsti bodo obnovili poslopje Stare grofije, da bo mogoe primerno razmestiti bogato gradivo, ki e aka v skladiih. Muzej revolucije v Celju. Vodi po Muzeju revolucije, 1963. Izdal odbor za postavitev Muzeja revolucije. Odbor za postavitev: Milan Lotrk, predsednik odbora, Ivan Kovai-Efenka, narodni heroj, Joe Jot, predsednik ZZB N O V okraja Celje, Duan Samec, in. arhitekt, Stane Terak, vodja oddelka NOB. Da bi mogli muzejsko in zgodovinsko delo raziriti in poglobiti, so letos po nesrei, ki jo je v okolju muzeja in na njem povzroila eksplozija plina v bivi kresiji, zaeli obnavljati sosedno poslopje, kjer sta bili pred vojno v I. nadstropju nameeni okrajno sodie in del uprave mestnega obinskega urada. Ve koristnih podatkov mi je dala tajnica. Ljudska knjinica, ki je s pionirsko knjinico prela v sestav osrednje knjinice se skladno z njo razvija. Skupnemu vodstvu je izroila tudi dokumente o svoji preteklosti.

Studijska knjinica Osrednja knjinica z ustanovitvijo posebnega tudijskega oddelka vzdruje tradicijo svojega lastnega dela, razen tega se pa trudi, da v im veji meri zbere in pojasni spomine o nacionalni in kulturni preteklosti celjske pokrajine ter daje pobudo za nadaljnje uspeno delo. Razvoj spremljajo objave v Celjskem zborniku, Celjskem tedniku, Lepem mestu itd. Zgodovinski arhiv, nastal na osnovi arhiva celjske predvojne obine, je e v znatnem obsegu prekorail oje celjsko obmoje in se je vkljuil v delo za ouvanje spomina na nao nelahko, a vendarle zelo zanimivo preteklost na meji med germanskim in romanskim svetom ter v krepitev nae ustvarjalne energije. Gledalie vri pomembno kulturno in vzgojno delo. Redno izdaja Gledaliki list in uva svoj arhiv. Sotrudniki ne ustvarjajo samo kot neposredni gledaliki delavci, ampak objavljajo o gledaliki umetnosti in svojem delu tudi znanstvene in poljudne spise. Pregledno poroilo o osebju je sestavila tajnica Neika Jurman. Glasbena ola ima svoj arhiv. Podatke sta mi o njej dala ravnateljstvo in tisk, ki spremlja njeno delo.

Celjski godalni orkester, celjski komorni in meani pevski zbor gimnazije

v Celju. Gustav Grobelnik j e objavil za vsak zbor spis v Celjskem zborniku. Razen tega je samostojno objavil: Trideset let Celjskega godalnega orkestra (19451975), Komorni moki zbor Celje (19491969), Mladinski meani pevski zbor gimnazije Celje (1975).

Celjski mladinski pevski festival. Prireditelj je bila izprva Zveza kulturnoprosvetnih organizacij, nato posebna ustanova, konno pa Zavod za kulturne prireditve. Pobudnik za nastanek in delovanje je bil Jurij Vree. On je za vsak festival sestavil poroilo. Ta poroila sem priredil za knjigo. Prof. Edi Gori je iz njih napravil zdrueni in nekoliko skreni priujoi sestavek. Zveza kulturnih organizacij. Uprava v Gregorievi ulici 6 ima svoj arhiv. Leta 1978 j e Zveza zaela izdajati svoj Informativni bilten, ki izhaja po potrebi in se imenuje Eden drug'mu ogenj dajmo. Redna poroila objavlja tisk. Zapiske najdemo tudi v olskih kronikah. Druge publikacije: Naa pota v kulturo svobodnega loveka, Ljubljana, 1978. 25 let Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, 1972. Izredni kongres Zveze kulturnih drutev Slovenije, 1955. IV. kongres Zveze kulturno-prosvetnih drutev Slovenije, 1964. 40 let zleta Svobod, 1975. Ob tirddesetletnici zleta Svobod v Celju, Ljubljana, 1975. 50 let Uiteljskega pevskega zbora. Poroila in sklepi okrajne skupine Svobod in prosvetnih drutev v Celju, 1958. Dvajset revij in sreanj gledalikih skupin Slovenije, Ljubljana, 1977. Mladinski festival v Celju, 1 9 . - 2 2 . V. 1960. Radio je organizacijsko in programsko povezan z urednitvom Celjskega tednika oziroma dnevnika Delo. Igor Ponikvar, Ob tedniku radia in tiska (C. t., 1955). Risto Gajek, Ob prazniku celjskega Radia (C. t., 1955). Ivica Burnik, 15 let Radia Celje (C. t., 1969, t. 38). Kino. Podjetje ima svoj arhiv. Pojasnila mi je dala tajnica Gizela amac. Likovna umetnost. Plastini spomeniki v Celju (C. t , 1953, t. 11). D. Hribar, Napotnikova galerija (1969, t. 48). Poroila v Celjskem tedniku, Lepem mestu in Celjskem zborniku. asopis. Nova pot (1945). N a delo (1946). Celjski tednik (1948). Savinjski vestnik (1951). Celjski tednik (1955). N o v i tednik (1968). Leta 1968 je izdajo prevzelo asopisno podjetje Delo. Dr. Fran Vatovec, 100 let Slovenskega naroda dolenjski, celjski in pomurski odmevi (Novi tednik, 1968, t. 12). Leposlovno pisateljevanje. O leposlovnem pisateljevanju je v e spisov v Celjskem zborniku in drugje (gl. str. 518525, tam so navedeni tudi pisci spisov). Celjski zbornik. Slika celjskega strokovnega pisateljevanja. Urednitvo v stalni zvezi s tudijsko (Osrednjo) knjinico. Strokovna in druga drutva Drutvo esperantistov. Predvojno dobo je opisala Dragica Bobek, herka prvega predsednika, opis povojne dobe pa temelji na arhivskem gradivu, ki je nepopolno zaradi veje povodnji, nastale kot posledica tuje nepremiljenosti. Obni zbor Drutva esperantistov v Celju (C. t. 1953, t. 7).

Drutvo matematikov, fizikov in astronomov SRS. Geografsko drutvo. Zgodovinsko drutvo. Slavistino drutvo.

Osebna pojasnila. ahovski klub. Spominska knjiica: 50 let celjskega ahovskega kluba, 19201970. Spisi v arhivu drutva. port. Karel Jug, Celjski telovadci in portniki v letu 1953 (C. t. t. 5152). Karel Jug, Poroila na sejah okrajnega ljudskega odbora in mestne skupine. Ferdo Gradinik, Eizkulturni Glasnik, 15. tevilk. Ladislav Delakorda, portno drutvo Olimp, Gaberje (C. t. 1969, t. 5). Poroilo Obinske zveze za telesno kulturo za leto 1964 in 1965.

Atletsko drutvo Kladivar Celje. Koledar in propozicije tekmovanj v letu

1970. Uredil Peter Drofenik, samo za interno uporabo. Almanah celjske atletike. Izdalo AD Kladivar ob petletnici drutva, uredila Fedor Gradinik in Milan Boi (1954). Almanah jugoslovanskega porta 19431963, izdanje Jugoslovanskog saveza organizacija za fiziku kulturu, glavni urednik Vojislav Vojnovi, 1964. Plan tekmovanja OSO (Okrajnega strelskega odbora) 1964. TVD Partizan Gaberje-Celje, sekcija za hokej na travi, bilten izdan ob dvajsetletnici. Uredili: Rudolf Rovan, Janez Leskoek, Leopold Guzej, 1970. TVD Partizan Gaberje-Celje, 1957. N. K. Kladivar Celje, 1952. Ob dnevu republike izdal Kladivar.

HDK (Hokejsko drsalni klub). Naih trideset let, almanah, 1977.

Kronika konjenikega kluba Celje, 19451975. Pisci: Vojko Pocajt, Franjo
Svetek, Rudolf Fajgelj, Pavle Mirnik in Olika Krempu.

Klub za vzgojo portnih, lovskih in slubenih psov. Podatke so dali: Rudolf

Fajgelj, Vekoslav Tanko, Ivan Zemlji, Vlado Kriman in Marja Tratnik (za lavinsko slubo).

Drutvo gojiteljev malih ivali. Spis sestavil predsednik Vinko Andolek. Avto-moto drutvo Slander Celje. Arhivski podatki in pojasnila predsednika
Albina Zupanca. Almanah: AMD Slander, 30 let, 1977. Aeroklub Celje. I. K., V letalu nad Celjem (C. t. 1953, t. 12). Arhivski zapiski. Almanah: Aeroklub Celje, 1971.

Astronavtino

in raketno drutvo Celje. Spis: Dipl. in. Peter Obersnil, Pre-

gled in rezultati dela aeronavtinega in raketnega drutva (19661977). Drutvo inenirjev in tehnikov. Skupno glasilo Drutva ekonomistov Celje, Raunovodskih in finannih delavcev Celje in Zveze drutev inenirjev in tehnikov Celje so Gospodarske informacije, ki so zaele izhajati leta 1979. Knjigovodja v naem gospodarstvu, 19571977. Drutvo raunovodskih in finannih delavcev Celje. Jubilejna izdaja decembra 1977. Planinsko drutvo. Tine Orel: Ob grobu Josipa Tominka (C. t. 1954, t. 12). Tine Orel, Ob 60-letnici Planinskega drutva Celje (C. t. 1953, t. 9). Ciril Debeljak je leta 1960 v obliki dnevnika obirno pisal o himalajski odpravi. Glavni vir: Zapisniki obnih zborov in zapisniki v Planinskem vestniku.

Olepevalno in turistino drutvo Celje. Turistino-gospodarski adresar mesta Celja, 1954. Leto dni dela Olepevalnega drutva v Celju (C. t. 1953, t. 9). Nekaj o Celju, broura Olepevalnega drutva, 1953. Poroila z obnih zborov, zapisniki v reviji Lepo mesto. Zakljuno besedilo je sestavil prof. Zoran Vudler. Hortikulturno drutvo. Zapisniki obnih zborov. Gasilstvo. Spisi in zborniki, ki jih je napisal in uredil Franjo Mauer: Sto let gasilstva v Celju (1971; podrobno dokumentiran pregled na 184 straneh); Ob dvajsetletnici velike povodnji v Celju. Dele gasilske organizacije pri reevalnih delih (Celjski zbornik 19731974); Trideset let Gasilskega drutva LokrovecDobrova (1977); Sto let Gasilskega drutva Vojnik (1980).

Socialno varstvo Rdei kri. Spisi oddelka za zdravstvo in socialno skrbstvo pri okrajni skupini. Delno ohranjeni zapisniki obnih zborov. Zapisniki v Celjskem tedniku, pomembno zlasti poroilo o obnem zboru 27. januarja 1972. Drutvo prijateljev mladine. Spisi v sestavu oddelka za zdravstvo in socialno skrbstvo pri okrajni skupini. Med njimi so sejni zapisniki. Poitnike kolonije. Spisi v arhivskem gradivu obine in okraja ter sejni zapisniki.

Reorganizacija vzgojno-varstvenih

ustanov. Spisi v obinski registraturi

varstvenih ustanov, Centra za socialno delo ter v arhivu Skupnosti otrokega varstva in otrokih vzgojnovarstvenih zavodov. Ob prazniku ena 3. imarca 1954 je Celjski tednik objavil podatke o enah, zaslunih v borbi za svobodo in neodvisnost. Imenoma navaja naslednje med njimi: Heleno Borovak, Elo Majcen, in. Fani Jugovi, Marico Frece, Ivanko Zagar-Milovanovi, Mino Pokorn, Ivanko Lipovek, Darinko Jot, Milico Omladi. O socialnem varstvu je bilo na seji obinske skupine dne 25. decembra 1970 podano izrpno poroilo.

Zavod za rehabilitacijo invalidov, leta 1972 preimenovan v Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Podatke mi je na osnovi svojega
arhiva dalo vodstvo zavoda (Radoslav Jonak, nato in. Ljubo Zeli). Knjiga: Rehabilitacija invalidov v Sloveniji, Ljubljana, 1962.

Medobinska organizacija gluhonemih in Zdruenje slepih. Za obe organizacije mi je dal podatke tajnik Anton Nuni. Socialno zavarovanje. Razvoj naega socialnega skrbstva je s svojimi razpravami v Celjskem zborniku redno spremljal dr. Aleksander Hraovec (1957, 1953, 1960, 1963, 19651967, 1970, 19711972). Drutvo upokojencev. Gradivo: spisi v arhivu drutva. Knjiica Teden starejih obanov. Sestavil uredniki odbor, Celje, 1979. Zdravstvo Letno poroilo Splone bolnice v Celju za leto 1975. Letno poroilo Zdravstvenega doma Celje za leto 1965. Zdravstvo v Celju in okolici, Celje 1952; pisci: Janko Oroen, o zgodovini bolnice od poetka do 1941 (str. 954), dr. Stanislava Stravs-Brako, o celjski bolnici po drugi svetovni vojni (str. 55134), dr. Janez Lovin in vodje ambulant, o ambulantno-poliklinini slubi (str. 135185). V Celjskem zborniku so pisali: dl. Janez Lovin in sodelavci Zdravstvenega doma, o zdravstvu v celjski obini (1920); dr. Stanislava Stravs-Brako, o transfuziji krvi v Celju (1964); dr. Ivan Raip in tovarii, o srnih boleznih in o okvari jeter (1961) ter o bolezni itnice v Sloveniji (1964); dr. Herbert Zavernik, o hepatitisu in gastritisu (1963); dr. Zvonimir Suteri, o prometnem travmatizmu (1961) in o perspektivah kirurgije (1963); dr. Janko Leniar, o encefalitisu in nalezljivih boleznih (1957, 1971/72, 1973/74); dr. Danica Tovornik, o encefalitisu v Sloveniji (1973/74); dr. Milko Bedjani, .o encefalitisu (1973); dr. Alenka Radel, o kroninem klopnem encefalitisu (1973/74); dr. Franc Planinek, o higienskih razmerah in javnem zdravstvu v obini (1971/72, 1975/76); dr. Duan Berce, o alkoholizmu (1961); dr. Joe Cetina, o anasteziologiji (1964); dr. Avgust Hribovek, o boju proti tuberkulozi v Celju in okolici (1973/74); dr. Janez Kraevec, o okolju in zdravju (1971/72); dr. Marjan Veber, o olskem zdravstvu in o zobozdravstveni slubi (1961, 1969/70, 1971/72); dr. Rudolf Cik in sodelavci, o ginekologiji in porodnitvu (1961). tevilni kraji spisi in ivljenjepisi zdravnikov v Zdravstvenem vestniku bibliografija za v s e letnike (1979); Celjski tednik in Lepo mesto ve ivljenjepisov zdravnikov.

V arhivu bolnice: lastni ivljenjepisi, napisani po drugi vojni; Evidenna knjiga osebja javne bolnice v Celju (zdravnikov in pomonega osebja), nastala po osvoboditvi; Gradivo o slovenski partizanski saniteti, sestavili dr. Pavla Jerina-Lah in prim. dr. Boena Grosman, 1979. Zbornik lekarn i farmaceuta sa pregledom zdravstvene slube FNRJ. Svet med Muro in Dravo, ob stoletnici slovenskih taborov, Maribor, 1968. Poslanstvo slovenskega zdravnika, uredil dr. Franjo Smerdu, Ljubljana, 1965. Dr. E. Pertl, Zbornik Splone bolninice v Mariboru (1959). Dr. Peter Borisov, Od ranocelnitva do zaetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem. Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, 1977. Dr. Janez Lovin, obseneji lastni ivljenjepis v rokopisu. Celjske lekarne Gradivo mi je oblikovalo in dalo na razpolago vodstvo zdruenih lekarn. Zdravilie Dobrna Knjiico o Dobrni je napisal pisec te knjige (1974). V njej je navedena tudi literatura.

VSEBINA Stran PREGLED OBDOBJA 19181945 Drubena preobrazba in priprava na odpor . . Usoda prvotne organizacije odpora v mestu I. Celjska eta II. Celjska eta Organizacijski prodor na Kozjansko Bombardiranje rtve Obnova organizacije in borbe v bliini Celja Organizacija pred osvoboditvijo ORGANIZACIJA LJUDSKE OBLASTI Celjsko okroje Teritorij Organizacija Teave Razne zadeve Nekatere znailne posebnosti Operativno vodstvo podjetij Ljubljanska oblast Okraj Celje-mesto Teritorij Velikost in tevilo prebivalstva Narodnoosvobodilni odbor OF Prve naloge Narodnoosvobodilni odbori in odbori OF Sploni zakon o ljudskih odborih . . . . i Mestni ljudski odbor in kmetijstvo Mestni ljudski odbor kot operativni voditelj podjetij in ustanov . . . . Ustanovitev delavskih s v e t o v in upravnih odborov Sveti pri mestnem ljudskem odboru Izpremenjena sestava mestnega ljudskega odbora Problem prikljuitve k okraju Celje-okolica Velika obina (komuna) ; Spremenjena skrb za gospodarstvo Okraj Celje Organizacija in njene izpremembe Aktivna skrb za gospodarstvo in kulturni napredek Zoevanje nalog in krenje upravnega aparata Uprava: Sploni pregled 39
39

5 5 24
24

26 27 28 29 31 37

40
41 42

43 44
45 4

45 46 4

43

|5

49 51
52

53 54 55 55 55 56 56 59 61 64 66 7

Obina Celje (19551965) Teritorij Organizacija .. Gospodarske, kulturne, socialne in zdravstvene zadeve Preureditev obinske uprave: obinska skupina (19631965) . . . . Obina po ukinitvi okraja (19651971) Leta pospeenega delovanja (19701974) Davki Uslubenci (delavci) pri mestnem ljudskem odboru (mestni obinski skupini) Sodia Javno pravobranilatvo Sodie zdruenega dela Zemljika knjiga . . Okrajni sodnik za prekrke in predsednik senata za prekrke Odvetnitvo Drubene organizacije Zveza borcev N O V Sindikalna organizacija Socialistina zveza delovnega ljudstva Jugoslavije (SZDLJ) Zveza komunistov Jugoslavije . . . . . . . . . i Zveza mladine Slovenije GOSPODARSKI DRUZBENO-SOCIALNI IN GOSPODARSKO-TEHNlCNI TEMELJI OBNOVE IN IZGRADNJE MESTA IN CELE OBINE Geodetska in katastrska sluba Investicijski biro Sklad za gospodarske investicije Sklad za komunalno urejanje zemlji Zavod za napredek gospodarstva Razvojni center Nekateri najpomembneji doseki Razvojnega centra in njihovi ustvarjalci v letih 19751978 Samoupravne interesne skupnosti Zavod za zaposlovanje delavcev in poklicno usmerjanje Skupnost za zaposlovanje Gradi Ingrad ... Apnenik Obnova Obrtno gradbeno podjetje Remont Celje Stanovanjska zadruga Dom , Stanovanjsko podjetje Gradbena dejavnost , Obnovitvena gradbena dejavnost Gradnja na osnovi rednega regulacijskega narta; gradbeni okolii Otok Spodnja Lonica in Medlog Babno Lava Ostrono Dolgo polje Nova vas, Dekova cesta Hudinja Smarjeta-Prekorje Aljaev hrib Lisce Grad in Zagrad Povodnji Regulacija Savinje in pritokov , (Splona) vodna skupnost Savinje Podjetje za urejanje voda (Nivo) Komunalna podjetja , Plinarna in vodovod Ceste in kanalizacije Snaga Javne naprave Pogrebni zavod Skupnost skupnih slub

70 70 71 73 77 77 81 90 91 97 103 104 105 105 107 107 110 113 118 122 126 131 134 135 136 137 145 145 149 151 153 160 160 162 162 165 166 166 169

178 179 180 182 182 184 184 187 188

PROMET IN TURIZEM Avtoturistino podjetje (Izletnik) Delovna organizacija Kompas Prevoznitvo . . .......... Elektrika Ceste Pota Razvoj eleznike postaje Celje od leta 1945 dalje Stanje leta 1945 Modernizacija eleznikega prometnega vozlia Celje Organizacija Razvoj samoupravljanja Ostalo KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Kmetijska politika (19451976) . . .... Poslovno zdruenje za proizvodnjo hmelja, sadja in ivine Styria Celje-Maribor Razvoj kmetijske zadruge Celje Plan zdruene Kmetijske zadruge Celje oziroma zasebnega kmetijstva na podroju obine Celje za leto 1979 Veterinarstvo ebelarstvo Gozdarstvo .i Gozdno gospodarstvo Celje in njegova organizacija Lov Ribitvo OBRT, GOSTINSTVO, TRGOVINA Sodobna obrt (19451971) Zdruenje samostojnih obrtnikov obine Celje Obrtna zadruga Obrt Celeia, Gregorieva 6 Obrtna kljuavniarska delavnica v Akerevi ulici Steklarsko podjetje Steklar Poedine obrti Pekovstvo Slaiarstvo Mesarstvo evljarstvo Sedlarstvo in jermenarstvo Tapetnitvo in dekoraterstvo Izdelovanje usnjene galanterije Izdelovanje predmetov iz usnjenih odpadkov Krojatvo iviljstvo Modistinje Krznarstvo Klobuarstvo Setkarstvo Pletilstvo-vezeninarstvo Denikarstvo Vrvarstvo in sorodne stroke Lonarstvo Kovatvo Kolarstvo Tesarstvo Mizarstvo Zidarstvo Kamnosetvo in cementninarstvo Kljuavniarstvo in strojno kljuavniarstvo Kleparstvo, vodovodno intalaterstvo, centralna kurjava Krovstvo Mehanika Avtomehanika Avtokleparstvo Radijska tehnika Finomehanika Pukarstvo Lesno strugarstvo Kovinsko strugarstvo Sodarstvo Vulkanizatorstvo Sobno slikarstvo in pleskarstvo Dimnikarstvo Nagaevalci, preparatorji Zlatarji, urarji Mediarstvo, svearstvo Steklarstvo Kozmetika Fotografi Podobarstvo, pozlatarstvo Knjigovetvo Elektromehanika in elektroinstalaterstvo Frizerstvo, moko in ensko Avtoprevoznitvo Gostinstvo Trgovina in njen razvoj (19451970) Predhodne oblike Zbornice 212 221 224 225 226 230 237 239 242 244 247 247 251 251 253 254 254 189 191 194 196 197 201 208 208 209 210 211 211

...

..

263 266 266 268

Mestni in okrajni magazin Specerija in Center Trgovsko podjetje Mera Zdruevanje v SOZD Dobrina Kovinotehna Sestavljena organizacija zdruenega dela ITC Tehnomercator Slovenija Merkur Celje Usnjarska stroka .... Usnje Nevezane trgovine Slovenija A v t o Ljubljana TOZD Avtomotor Celje A v t o Celje Celje SODOBNA INDUSTRIJA elezarna v Storah Cinkarna EMO (tovarna emajlirane posode) Zlatarna Industrija tehtnic in finomehanike Libela Tovarna ina Celje Klima, industrija aeroterminih naprav Celje Opekarna Metka, tekstilna tovarna, konfekaija in industrijska prodajalna Celje . . Toper Tovarna volnenih odej Skofja vas pri Celju Tapetnitvo Vrvica Etol, tovarna aromatinih in eterinih olj Aero, kemina, grafina in papirna industrija Slovenijales Lesno industrijski kombinat Savinja Celje Oprema Pohitvo DENARNITVO IN ZAVAROVALNITVO Denarnitvo Sluba drubenega knjigovodstva Obnova podrunice Narodne banke Investicijska banka ....... Reorganizacija bannega in kreditnega sistema Ljubljanska banka, Splona banka Celje Jugobanka Zavarovalna skupnost Triglav OLSTVO Obnova olstva olsko nadzorstvo Zavod za olstvo SRS Zaetek dela v olah I. osnovna ola II. osnovna ola ola Slavka landra N o v o olsko poslopje III. osnovna ola ola I. celjske ete ola na Polulah ola Franca Kranjca ola na Hudinji ola Franja Vruna IV. osnovna ola Ivana Kovaia-Efenka

274 275 275 280 282 285 285 288 288 288 289 290 291 293 293 299 303 306 310 313 313 315 316 317 319 320 320 321 322 326 328 329 330 330 331 333 334 334 336 338 338 340 340 343 346 347 347 349 351 352 356 358 360

Osnovna ola Veljka Vlahovia na Lavi Osnovna ola Ivanke Uranjek Osnovna ola Frana Roa v N o v i vasi Store tirirazredna osnovna ola Nija gimnazija Osemletka Teharje Kompole Svetina Ljubena Vojnik Osnovna ola Nija gimnazija * Sedemletka Osnovna ola Nija gimnazija Osemletka Strmec Socka martno v Roni dolini Frankolovo Crenjice Dobrna Zdruene osnovne ole Celje Gimnazija Uiteljie Gimnazija pedagoke smeri, Pedagoki olski center Ekonomska srednja ola Ekonomski olski center Visoka ekonomsko komercialna ola Maribor enota Celje Trgovska ola olski center za blagovni promet Gostinska ola Metalurka ola tore olski kovinarski in metalurki center Tehnika ola olski center Borisa Kidria Kmetijski izobraevalni center ola za medicinske sestre ola za zdravstvene delavce Srednja zdravstvena ola Ljudska univerza Delavska univerza KULTURNA DEJAVNOST Zavod za varstvo spomenikov Pomembneje akcije Dokumentacijska dejavnost Pokrajinski muzej Muzej revolucije Knjinice i Mestna ljudska knjinica Ljudska knjinica DPD Svoboda tudijska knjinica (19461973) Osrednja knjinica (19741979) Knjinica Edvarda Kardelja (od 1979) Zgodovinski arhiv Gledalie ; Seznam zaposlenih igralcev in igralk, ki so odli iz SLG Celje . . . . Seznam delavcev, ki so bili zaposleni v SLG in jim je prenehalo delovno razmerje Zaposleni v SLG Stanje 1. 9. 1980

361 36369 370 ^nj 371 373 ^'Z fJl 37o 377 378 378 378 379 379 382 385 386 388 391 39i 396 396 408 412 422 422 432 437 43 9
442 44(

449 4 4

55

->9 ^9 4 ^0
4 4

4 M

468 4 69 4 69 472 488

4 4

92

Glasbena ola Celjski godalni orkester Komorni moki zbor Celjski mladinski pevski festival Zveza kulturnih organizacij Kulturno prosvetno drutvo Ivan Cankar Delavsko prosvetno drutvo Svoboda Celje Delavsko prosvetno drutvo Svoboda Zagrad Zelezniarsko prosvetno drutvo France Preeren Celje Kulturno umetniko drutvo Zarja Trnovlje Ostala drutva (KPD Zelezar, DPD Svoboda, Teharje, PD Bratov Dobrotinkov, Skofja vas, PD France Preeren, Vojnik, PD Anton Bezenek, Frankolovo, PD Kajuh, Dobrna) Celotni seznam vlanjenih kulturnih drutev Radio Celje Kino Likovna umetnost asopis Leposlovno pisateljevanje Celjski zbornik STROKOVNA IN DRUGA DRUTVA Drutvo esperantistov Celjska podrunica drutva matematikov, fizikov in astronomov SRS . . Geografsko drutvo Zgodovinsko drutvo Slavistino drutvo ahovski klub Filatelistini klub port Konjeniki klub Savinja Klub za vzrejo portnih, lovskih in slubenih psov Drutvo gojiteljev malih ivali Avto-moto drutvo Slander Celje Zdruenje oferjev in avtomehanikov Celje Aeroklub Celje Astronavtino in raketno drutvo Celje Drutvo inenirjev in tehnikov Drutvo ekonomistov Drutvo raunovodskih in finannih delavcev Drutvo stenografov in strojepiscev Planinsko drutvo Gradinikovo razdobje Planinske postojanke Dve proslavi Turistino drutvo Celje Celjska turistina zveza Hortikultumo drutvo Gasilstvo Gasilsko drutvo Celje mesto Gasilsko drutvo Babno Gasilsko drutvo Celje okolica v Gaberju Gasilsko drutvo Dobrna Gasilsko drutvo Ljubena Gasilsko drutvo Lokrovec Gasilsko drutvo Lopata Gasilsko drutvo Ostrono

493 494 495 496 500 503 503 505 505 507

507 508 510 512 512 517 518 525 529 529 532 533 533 534 535 536 536 541 542 543 544 547 549 552 556 557 559 559 559 562 566 573 574 577 578 579 580 580 581 581 581 581 581

Gasilsko drutvo Proinska vas Gasilsko drutvo Socka Gasilsko drutvo Strmec Gasilsko drutvo Skofja vas Gasilsko drutvo martno v Roni dolini . . Gasilsko drutvo Teharje Gasilsko drutvo Trnovlje Gasilsko drutvo Vojnik Gasilsko drutvo Zagrad-Peovnik Gasilsko drutvo Lemberg Gasilstvo v industriji SOCIALNO VARSTVO Rdei kri Prva pomo Center PP Zdravstvena vzgoja Socialna dejavnost Krvodajalstvo Mladi lani in mladina RK Ljudska obramba in drubena samozaita Propagandno zalonika dejavnost Drutvo prijateljev mladine Poitnike kolonije . Center za socialno delo Izgradnja vzgojno varstvenih ustanov Mladinski domovi Domovi igre in dela Dom Tonke eeve Vzgojno varstvena ustanova Anice ernejeve Vzgojno vodstvo Otroki vrtec na Dekovi cesti Pionirski dom Cvetke Jerinove Temeljna skupnost otrokega varstva Sedanje stanje vzgojno-varstvenih zavodov Vzgojna posvetovalnica pri Centru za socialno delo Domovi za onemogle obane Zavod za rehabilitacijo invalidov leta 1972 preimenovan v Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Medobinska organizacija gluhonemih Zdruenje slepih Socialno zavarovanje Drutvo upokojencev ZDRAVSTVO Celjska bolnica Medicinska knjinica Osnovna zdravstvena sluba Mestni zdravstveni dom Zobozdravstvo Medicina dela Sanitarna inpekcija Strokovna sluba socialnega zavarovanja Higiensko-epidemioloka dejavnost v Celju 19511976 Okroni higienski zavod (19511953) Okrajni higienski zavod (195330. 6. 1961)

581 581 ^ ^ 58^Jj-

584 ~ 593 594 5J4 ^94 ^ 595 596 600 609 611 611 611 612 615 617 618 619 62.1 623 624 62j 626 628 628 633
641

64^ 5 ' 657 b ,j 661 ~ 663 663 664

Oddelek za zdravstveno varstvo Zdravstvenega doma Celje fod 1. 7. 1961 do 31. 3. 1964) Zavod za zdravstveno varstvo (od 1. 4. 1964 do 1. 7. 1971) !! Zdravstveni center Celje Lekarne ' Zdravniko drutvo Drutvo medicinskih sester Zdravilie Dobrna Zveza naravnih zdravili LR Slovenije

655 665 669 669 670 671 672 674

JANKO OROEN

ORIS SODOBNE ZGODOVINE CELJA IN OKOLICE

(19411979)
Izdala in zaloila: Kulturna skupnost obine Celje (Predsednik izdajateljskega sveta: Janez Zmavc) in Turistino drutvo Celje (Predsednik: Marjan Ai) CELJSKI ZBORNIK Posebna izdaja Odgovorni urednik: Vlado Novak Tehnini urednik: Franjo Mauer Naklada: 2.000 izvodov Tisk: AERO TOZD grafika, Celje Dotiskano v aprilu 1981 Naklada in prodaja: Turistino drutvo Celje 63000 CELJE, Tomiev trg 7

J. O r o e n :

ORIS SODOBNE ZGODOVINE CELJA IN OKOLICE DODATKI IN POPRAVKI Na str. 516 vstavi za drugim odstavkom: Leta 1971: Leopold Hoevar, Joe Horvat-Jaki, Janez Knez, Miroslav Kugler, Avgust Lavreni, Milan Lorenak, Darinka Pavleti-Lorenak, Viktor Pove, Milan Rijavec, Vladimir toviek, Milisav Tomani, Alojzij Zavolovek, Jelica Zua, Ouintino Bassani, Emil Bobanovi-Coli, Josip Dimini, Jasna Mareti-Dimini, Eugen Kokot, Vera Kos-Paliska, Karlo Paliska, Renato Percan. Leta 1972: Gabriel Humek, Bogdana Bori in Zdenka Golob, Zmago Jeraj, Vasilije Cetkovi, Lojze Logar, France Slana, Ivan Seljak-Copi; Drutvo likovnih oblikovalcev Celje: Amalija Hribar in Mirko Simonovski; Drutvo slovenskih likovnih umetnikov: prodajna razstava grafik. Leta 1973: Stane Jarm, Vida Slivnikar-Belanti, Floris Oblak, Darinka Pavleti-Lorenak, Albin Rogelj, Karel Zelenko in Sonja Rauter-Zelenko, Joe Povlen, Nikolaj Omerza, Metka Kraovec. Leta 1974: Vlasta Zorko-Tihec, Zlatko Zei, Ratimir Puelja, Rudolf Kotnik, Vladimir in Vladimira toviek, Janez Lenassi, Ludvik Pandur ml. Leta 1975: Pododbor Celje, prodajna razstava (Avgust Lavreni, Darinka Pavleti-Lorenak, Milan Lorenak, Milisav Tomani, Alojzij Zavolovek, Janez Knez, Viktor Pove); Herman Gvardijani, Duan Trar, Veno Pilon, Rudi panzel, Leon Koporc, Boidar Jakac (v asu Mladinskega festivala), Milisav Tomani. Dodaj: str. 654: Pri oddelku Ortopedija kot specializiranega ortopeda dr. Matjaa Lovina. str. 656: Pri oddelku Patomorfologija je treba navesti, da sta bila po osvoboditvi prva efa dr. Nada Pavliev in dr. Cveto Boi. str. 657: Na koncu odstavka Mladi doktorji je treba dodati, da so po nastanku rokopisa za to knjigo veinoma e postali zdravniki specialisti. str. 694: Pri vpraanjih o zdravstvu je bil pomemben informator ravnatelj knjinice Zlatko Brako. str. 689: V enajstem odstavku je treba besedno zvezo o Ljudski banki spremeniti v zvezo o Ljubljanski banki.
Na str. Na str. dipl, oec. N a str. Na str. Na str. Na str. 115 v 31. vrsti beri: obe Socialistini zvezi namesto Socialistine. 144 v 40. vrsti beri: Friderik Polutnik, dipl. in. arh. namesto 146 165 166 325 v v v v 32. 11. 10. 31. vrsti vrsti vrsti vrsti beri: Verdel namesto Verdev. beri: Skrt namesto Skrt. beri: Skrt namesto Sket. beri: Zule namesto Zula.