PREHRANA IN RAK

Kaj jesti, e zbolimo

Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej

EUROPA

DONNA

Nada Rotovnik Kozjek

Denis Mlakar Mastnak

Irena Sedej

Knjigo z zgovornim naslovom PREHRANA IN RAK, s podnaslovom Kaj jesti, e zbolimo, so napisale nae priznane strokovnjakinje: mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Denis Mlakar Mastnak, dipl. m. s., specialistka klinine dietetike, in Irena Sedej, univ. dipl. in. iv. tehn., klinina dietetiarka. Tovrstnih knjig, ki bi bile sad domae pameti, na naem trgu ni veliko, zato je ta e toliko bolj dragocena. Vsebuje tevilne praktine nasvete in odgovore na vpraanja, ki bolnike najbolj begajo, ko se med zdravljenjem rakave bolezni spraujejo, kaj naj jedo. Ker je knjiga rastoa, kar pomeni, da jo bodo avtorice do prihodnje izdaje dopolnile z novimi dognanji, vas, ki jo boste brali, prijazno prosimo, da na Europo Donno, Zdruenje za boj proti raku dojk, Zaloka 5, 1000 Ljubljana, poljete svoje pripombe in predloge, da bo druga izdaja e bolj jasna, razumljiva in e bolj praktina ter predvsem kar najbolj po meri vas, ki ste zboleli za rakom. elimo si in verjamemo, da boste skupaj z nasveti iz te knjige hitreje okrevali.

PREHRANA IN RAK
Kaj jesti, e zbolimo
Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej

EUROPA

DONNA

Avtorice

Strokovna recenzentka prof. dr. Lidija Kompan, dr. med. Lektorica Rudenka Nabergoj, prof.

mag. Nada Rotovnik Kozjek , dr. med. Denis Mlakar Mastnak , dipl. m. s., specialistka klinine dietetike Irena Sedej, univ. dipl. in. iv. tehn., klinina dietetiarka

Urednica Neva eleznik, univ. dipl. nov. Tehnini urednik in avtor ilustracij Andrej Verbi

Zalonik Delo Revije, d. d, Dunajska 5, 1000 Ljubljana Tiskarna ukGraf, Postojna Prvi natis marec 2009 Naklada 3000 izvodov

Izdajateljica Europa Donna, slovensko zdruenje za boj proti raku dojk, Zaloka 5, 1000 Ljubljana

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 616-006:613.2 ROTOVNIK-Kozjek, Nada Prehrana in rak : kaj jesti, ce zbolimo / Nada Rotovnik Kozjek, Denis Mlakar Mastnak, Irena Sedej. Ljubljana : Delo Revije, 2009 ISBN 978-961-6782-00-5 1. Mlakar-Mastnak, Denis 2. Sedej, Irena 243945472

KAZALO VSEBINE

SPREMENJENA PRESNOVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Vpliv rakave bolezni in zdravljenja na presnovo

BOLEZEN NAEGA ASA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Rak in dejavniki tveganja za njegov nastanek

PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

PREHRANSKA PRIPOROILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Priporoila za prehrano bolnikov z rakom se nekoliko razlikujejo od priporoil varovalne prehrane VE BELJAKOVIN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Prednosti ustreznega prehranjevanja med onkoloko boleznijo in zdravljenjem

HRANILNE SNOVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Kaj so in kako delujejo?

KAJ JESTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Kako sestaviti dnevni jedilnik? e ne hujate . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 e hujate . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 PREHRANSKA PIRAMIDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Katere so osnovne sestavine v njej

ENAKOVREDNA IVILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 Kaj so enakovredna ivila in kaj pomeni ena enota?

NASVETI IN NAMIGI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Lajanje nekaterih teav, povezanih s prehranjevanjem Vam primanjkuje teka? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Ste prezgodaj siti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Ste preutrujeni? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Izgubljate kilograme? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Se vam tea vea? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Imate obutljiva usta? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 So vaa usta brez sline? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37

E VAM ODSTRANIJO ELODEC . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Kakna naj bo prehrana po operaciji elodca?

Se je spremenil va obutek za okus ? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 Vas sili na bruhanje ? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Kaj storiti, e bruhate? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Imate drisko? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 Ste zaprti? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Imate ibek imunski sistem? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44

KOLOSTOMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 Kakna naj bo prehrana, e imate kolostomo? ILEOSTOMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Kakna naj bo prehrana, e imate ileostomo?

DRUGANA PREHRANA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 Kaj pa alternativna prehrana?

ZDRAVLJENJE JE KONANO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61 Kakna naj bo prehrana po konanem zdravljenju?

PREHRANSKI DODATKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Katere prehranske napitke in dodatke naj uivam? UDENA OBRAMBA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Kaj so antioksidanti in kako uniujejo proste radikale?

OMEGA-3 MAOBNE KISLINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Kaj so in zakaj jih potrebujemo? GIBANJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Telesna aktivnost in zakaj vam gibanje koristi SLOVAREK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 KORISTNE INTERNETNE STRANI
............................................

HITRO PRIPRAVLJENE JEDI IN PRIGRIZKI

...........................

78

86

PREDGOVOR
V Sloveniji vsako leto zboli za rakom e okoli deset tiso ljudi. Danes e lahko napovemo, da bosta po letu 2000 do svojega 75. leta zbolela za rakom eden od treh mokih in ena od tirih ensk. S starostjo se nevarnost bolezni vea. Toda ne pozabimo, med nami ivi tudi e okoli petinestdeset tiso ozdravljencev in ozdravljenk, kar pomeni, da rak ni ve smrtna, ampak kronina bolezen. To daje upanje vsem, ki so e ali pa ele bodo zboleli za to boleznijo, kajti zdravljenje rakavih bolezni je danes e zelo napredovalo. Z novimi diagnostinimi in terapevtskimi monostmi lahko rakave spremembe odkrijemo prej in jih tako tudi bolj uspeno zdravimo. Predvsem pa nam doseki sodobne medicine omogoajo, da lahko tevilne rakave bolezni obravnavamo kot kronine bolezni in bolniki imajo veliko ve monosti, da ozdravijo. Seveda pa je za praktino vse rakave bolnike, tako tiste, ki so se sreali z diagnozo rak prvi, kot tiste, ki se zaradi raka zdravijo e leta dolgo, izjemno pomembno, da je delovanje njihovega telesa podprto z ustreznimi hranili. Z nezadostnim uivanjem beljakovin in energije se pri bolnikih pospeeno razvijajo razgraditvene presnovne spremembe, ki vodijo v kaheksijo. Zdravljenje takih, podhranjenih bolnikov, pa je manj uspeno in spremlja ga bistveno ve zapletov. Ne pozabimo, da vsak peti onkoloki bolnik, ki zapusti bolninico ozdravljen, umre zaradi slabega splonega stanja, ki se je razvilo med zdravljenjem pa tudi zaradi tega, ker bolniki ne jedo dovolj oziroma ne jedo pravilne hrane ali je zaradi doloenih posegov niti ne morejo. Zato mora postati prehranska terapija v bolninici in pozneje e doma priznani del terapije.
PREHRANA IN RAK

|5

V zadnjih letih se je znanje o presnovnih spremembah, ki spremljajo rakave bolezni in njihovo zdravljenje, zelo poglobilo. Ta nova znanja so omogoila razvoj stroke klinine prehrane na podroju prehranske podpore bolnikov z rakom. Danes vemo, da so prehranske potrebe bolnikov drugane kot prehranske potrebe zdravih in da prehrana bolnikov e zdale ni sinonim za prehrano zdravega posameznika. Da lahko bolnikom z rakom svetujemo ustrezno prehrano, moramo poznati presnovne spremembe, ki se pojavljajo ob razvoju rakave bolezni in ob njenem zdravljenju. Ravno te presnovne spremembe so pogosto povezane tudi z bolnikovimi prehranskimi teavami. Da bodo napotki za prehransko podporo dostopni tudi tistim bolnikom, ki potrebujejo le osnovne informacije, in tudi tistim, ki nimajo monosti posebne prehranske obravnave, smo se odloili za posodobitev in raziritev knjiice Prehrana in vi, avtorice Helene Drolc, iz leta 1999. Osnovna prehranska navodila smo dopolnili s predlogi ukrepov ob posebnih prehranskih teavah, s predlogi jedilnikov in s priporoili za smiselno jemanje prehranskih dodatkov. Za uspeno prehransko terapijo pa je nujna tudi telesna vadba, zato smo vsebini o prehrani dodali e osnovna navodila za telesno vadbo. Ker je v Sloveniji podhranjenih bolnikov z rakom preve, upamo, da bo knjiica v pomo tudi strokovnim sodelavcem, ki se pri svojem delu sreujejo z bolniki z rakom. Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.

6 | PR E H R A N A

IN RAK

BOLEZEN NAEGA ASA

Rak in dejavniki tveganja za njegov nastanek
Rak spada med najpogosteje bolezni naega asa. Je posledica kompleksnih medsebojnih vplivov okolja in znailnosti posameznika.
K srei so tevilne vrste raka e ozdravljive; poznamo pa tudi nekatere pomembne dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj malignih obolenj. Zato se jim lahko veinoma izognemo. Raziskave kaejo, da bi e s pravilno prehrano, z izogibanjem kajenju in pretiranemu pitju alkohola ter z vzdrevanjem normalne telesne tee pomembno zmanjali tveganje za nastanek raka. eprav poznamo veliko dejavnikov tveganja in vzrokov za nastanek raka, je to e vedno v veliki meri bolezen, ki jo teko razloimo. Znanstveni izsledki kaejo, da je razvoj raka praviloma veplasten in se razlikuje glede na vrsto raka. Z besedo rak opisujemo skupino okoli 250 bolezni, za katere je znailna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic. Celice v veini primerov nekontrolirano rastejo v skupkih in tvorijo mase, ki jih imenujemo tumorji izjema so krvni raki, ki ne rastejo v obliki tumorjev. Vsak tip raka ima svoje ime, bolj ali manj znailen potek bolezni, terapijo in monosti ozdravitve ali obvladovanja bolezni. Praviloma velja, da bolj ko je bolezen razirjena, manja je monost uspenega zdravljenja bolezni, zato ima zgodnje odkritje in zdravljenje izjemen pomen. Po zadnjih podatkih je v skupini rakavih bolezni najpogosteji v Slo- Vsak dan pojejte vsaj pol kiloveniji pri mokih rak prostate in pri grama zelenjave in sadja, po enskah rak dojk, na drugem mestu monosti surovega. Sicer pa e slovenski pregovor pravi, da eno po pojavnosti pa je pri mokih rak jabolko na dan preene zdravniplju in pri enskah rak koe. ka stran.
PREHRANA IN RAK

|7

Vzroki za nastanek raka in razvoj bolezni so pri otrocih drugani kakor pri odraslih. Pri otrocih je nastanek rakave bolezni pogosto povezan z nakljuno nenadzorovano delitvijo zarodnih celic. Praviloma velja, da je zdravljenje raka pri otrocih uspeneje, preivetje naj bi bilo na splono okoli 75-odstotno. Pri odraslih je rak najpogosteje povezan z nenadzorovano rastjo povrinskih celic na notranjih organih, lezah ali koi, in to zaradi izpostavitve teh celic dejavnikom okolja; to naj bi bil pomemben vzrok za razvoj rakave bolezni. Zlasti so za vpliv dejavnikov okolja obutljivi posamezniki, ki podedujejo nagnjenost za razvoj doloene vrste raka. Mona druinska nagnjenost k razvoju raka je navzoa v priblino 10 odstotkih (denimo rak dojk pri materi ali prostate pri oetu). Nekatere genetske znailnosti poznamo, in bolj ogroene posameznike lahko testiramo v genetski svetovalnici Onkolokega intituta v Ljubljani. Dejavniki tveganja poveujejo monosti za razvoj rakavih bolezni pri posamezniku. Kajenje, alkohol, neustrezna prehrana, debelost in nezadostna telesna dejavnost sami po sebi ne povzroajo raka, zmanjujejo pa odpornost telesa za nastanek in razvoj bolezni. Po podatkih Amerikega zdruenja za rakave bolezni bi bilo z vplivom na te dejavnike tveganja mogoe prepreiti vsaj tretjino smrti zaradi raka. NajpomemVse oblike gibanja in telesne vadbe blagodejno delujejo na zdravje. bneji posamezni dejavnik tvegaMed primerne dejavnosti sodijo nja je kajenje. Kar 85 odstotkov hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavaraka na pljuih je povezanih s to nje, tek na smueh itd. Vse je bolje kot celodnevno leanje na kavu. uniujoo razvado.

Poglavitni dejavniki, ki po navadi skupaj vplivajo na razvoj rakave bolezni: genska zasnova posameznika (podedovane lastnosti) okolje telesne lastnosti posameznika.

8 | PR E H R A N A

IN RAK

Raziskave tudi kaejo, da zadosten vnos nekaterih zaitnih snovi s prehrano lahko varuje pred razvojem rakave bolezni.
Iz evropskega kodeksa za boj proti raku

11 TOK ZA ZDRAVJE
1. Ne kadite! e kadite, im prej prenehajte ali vsaj ne kadite v navzonosti drugih! Kajenje je za raka in tudi druga kronina obolenja (visok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen tipa 2 itd.) zelo kodljivo. sebi bolezen in je dejavnik tveganja za raka dojk, visok krvni tlak, sladkorno bolezen, holesterol itd.

2. Imejte primerno telesno teo! Previsoka telesna tea je e sama po 3. Poskrbite za vsakodnevno telesno aktivnost! 4. Vsak dan uivajte dovolj (vsaj 400 gramov) razlinega sveega sadja 5. e pijete alkohol (pivo, vino ali gane pijae), pijte zmerno: najve
dve enoti na dan, e ste moki, in eno, e ste enska! in zelenjave! Jejte najmanj petkrat na dan! Omejite hrano, ki vsebuje maobe ivalskega izvora!

6. Izogibajte se pretiranemu sonenju! e posebno pomembno je, da

zaitite pred soncem otroke in najstnike! Tisti, ki jih sonce rado opee, pa naj se mu popolnoma izognejo! lijami!

7. Pazite, da ne pridete v stik z rakotvornimi (kancerogenimi) kemika8. Po petindvajsetem letu starosti naj se vse enske udeleujejo programa (presejanja) za zgodnje odkrivanje raka materninega vratu, pri nas imenovanega ZORA!

9. Po petdesetem letu starosti naj se enske udeleujejo programa (presejanja) zgodnjega odkrivanja raka dojk DORA, ki se v Sloveniji ravnokar zaenja! (presejanja) za zgodnje odkrivanje raka debelega revesa in danke SVIT, ki se tudi zaenja v nai dravi!

10. Po petdesetem letu naj se moki in enske udeleujejo programa

11. Udeleujte se programov cepljenja proti okubi z virusom hepatitisa

B (zlatenica)!

PREHRANA IN RAK

|9

SPREMENJENA PRESNOVA
Vpliv rakave bolezni in zdravljenja na presnovo
Rakava bolezen in njeno zdravljenje lahko povzroita spremenjeno presnovo in pojav neelenih uinkov ter tako poveata tveganje za neustrezen vnos hranilnih snovi v telo.
Vzrokov za presnovne spremembe je ve, najpomembneja je protivnetna reakcija organizma (sistemski vnetni odziv ali SIRS s tujko). Pri nekaterih tumorjih so presnovne spremembe zelo majhne in bistveno ne vplivajo na splono stanje in prehranjenost bolnikov, pri drugih vrstah tumorjev, kot so npr.: rak elodca, rak revesja, rak grla, rak plju, pa so spremembe veje. Pomemben neposredni vpliv na presnovo imajo tudi rakave celice, ki lahko izloajo razline snovi in tako vplivajo na presnovo. Spremembe v presnovi poveajo potrebo po beljakovinah in energiji. Prav tako se med rakavo boleznijo in njenim zdravljenjem lahko pojavijo neeleni uinki, ki pomembno vplivajo na prehranjevanje.

e vam je med zdravljenjem slabo, e nimate apetita, e vas sili na bruhanje, e imate drisko ali ste zaprti in podobno, o tem obvestite svojega zdravnika, medicinsko sestro ali klininega dietetika. Tam so zato, da vam pomagajo.

10 | P R E H R A N A

IN RAK

Najpogosteji neeleni uinki: pomanjkanje teka (anoreksija) prezgodnja sitost siljenje na bruhanje (navzeja) in bruhanje sprememba okusa suha usta/usta brez sline boleine v ustih in grlu, ki oteijo veenje in poiranje driska zaprtje preobutljivost na laktozo (mleni sladkor) motnje prebave in absorpcije (vsrkavanje) hranil zapora prebavil zaradi tumorja v prebavilih ali pritiska tumorja na prebavila slabe delovanje prebavil zaradi splone oslabelosti ali kot posledica zdravljenja utrujenost.

Na pojav in izrazitost omenjenih neelenih uinkov vpliva ve dejavnikov: vrsta rakave bolezni nain in doza zdravljenja dolina zdravljenja kombinacija zdravljenja idr. Na sreo pa lahko neelene uinke danes z ustreznimi prehranskimi ukrepi in zdravili uspeno obvladamo. e so takna stanja le prehodnega znaaja in trajajo le kaken dan, pri tem ne hujate in je vaa splona kondicija ohranjena, ne bodite preve zaskrbljeni. V nasprotnem primeru pa vam svetujemo, da o tem obvestite svojega zdravnika, medicinsko sestro ali klininega dietetika. Tam so zato, da vam pomagajo!

PREHRANA IN RAK

| 11

PREHRANSKA PRIPOROILA
Priporoila za prehrano bolnikov z rakom se nekoliko razlikujejo od priporoil zdrave varovalne prehrane
Spremembe v presnovi rakavih bolnikov navadno predvsem poveajo potrebo po beljakovinah in energiji. Osnovno priporoilo prehrane bolnikov z rakom je zdrava in uravnoteena prehrana, a prilagojena bolnikovim poveanim potrebam po beljakovinah in energiji.
Predvsem pa je vnos potrebnih hranil pri bolniku z rakom prilagojen izraenosti presnovnih sprememb in njegovim zmonostim uivanja hrane. Zato se priporoila za prehrano bolnikov z rakom nekoliko razlikujejo od priporoil zdrave varovalne prehrane. To lahko bolnike z rakom zbega, saj se zdi, da so ta priporoila nasprotje tistemu, kar so e sliali o zdravem nainu prehranjevanja. Poudarjen je pomen uivanja energijsko in beljakovinsko bogate hrane, jedi, bogatih z ogljikovimi hidrati, in kakovostnimi maobami. KJE SO?
Beljakovine: ribe, meso, mleko in mleni izdelki, jajca itd. Ogljikovi hidrati: ita, kruh, testenine, sadje itd. Energetsko boga ta hranila: maobe, olja, maslo, oreki itd. Mikrohranila: sadje, zelenjava, oreki itd.

Prehranska priporoila za bolnika z rakom lahko vkljuujejo poveano uivanje vseh vrst pustega mesa, rib, mleka, sira, jogurtov, skute, polnozrnatega kruha, ovsenih kosmiev, testenin, ria in zmerno poveano uivanje smetane, masla, oljnega, repinega ali sonninega olja.

12 | P R E H R A N A

IN RAK

Naela zdrave prehrane poudarjajo uivanje petih dnevnih obrokov, uivanje velike koliine sveega sadja in zelenjave, polnozrnatih izdelkov, zmerno uivanje mesa in mlenih izdelkov, omejeno uivanje maob, sladkorja, alkohola in soli. Prehranska priporoila za bolnika z rakom pa lahko vkljuujejo poveano uivanje vseh vrst pustega mesa, rib, mleka, sira, jogurtov, skute, polnozrnatega kruha, ovsenih kosmiev, testenin, ria in zmerno poveano uivanje smetane, masla, oljnega, repinega ali sonninega olja. Pripravo jedi in izbor ivil je treba prilagoditi vaim zmonostim, da jo zauijete. e ne zmorete zauiti vejih koliin hrane, je smiselno posegati po hrani z vejo energijsko gostoto. Hrana naj bo pripravljena iz kvalitetnih ivil, da bo tudi v manji koliini hrane zadostna vsebnost mikrohranil.

PREHRANA IN RAK

| 13

VE BELJAKOVIN
Prednosti ustreznega prehranjevanja med onkoloko boleznijo in zdravljenjem
V obdobju bolezni in onkolokega zdravljenja je prehrana izrednega pomena, ker organizmu zagotavlja energijo, potrebne hranilne in zaitne snovi.
Pravilno prehranjevanje med boleznijo in zdravljenjem je hkrati pomembno, ker: vzdruje normalno prehranjenost organizma (ohranjanje telesne tee in zaloge hranil v telesu) prepreuje oziroma zavira razvoj kaheksije ohranja ali celo izbolja telesno kondicijo in dobro poutje zmanja splone neelene uinke zdravljenja in tiste, ki vplivajo na prehranjevanje krepi imunsko odpornost organizma in zmanja tveganje za okube omogoi hitreje celjenje ran in ozdravitev izbolja izid zdravljenja. KAJ SO?
Hranilne snovi: sestavni deli ivil. Zaitne snovi: hranilne snovi, ki ugodno delujejo na organizem. Aminokisline: sestavni deli (gradniki) beljakovin. Esencialne aminokisline: nujno potrebne aminokisline, ki jih moramo v telo vnesti s hrano. Elementi v sledeh: hranila, ki jih potrebujemo v majhnih koliinah, na primer: elezo, cink, jod, baker. Glutamin: aminokislina, ki postane med boleznijo za telo nujno potrebna.

V obdobju bolezni in onkolokega zdravljenja je treba organizmu zagotavljati prehrano, ki je prilagojena presnovnim spremembam pri bolniku.

14 | P R E H R A N A

IN RAK

HRANILNE SNOVI
Kaj so in kako delujejo?
Beljakovine, ogljikovi hidrati, maobe, vitamini, minerali in elementi v sledeh so hranilne snovi, ki jih celice, tkiva in organi telesa potrebujejo za izgradnjo, obnovo in delovanje.
Najbolji nain, da si zagotovite vse hranilne snovi, je uivanje meane in pestre hrane; in to tudi takrat, ko nimate apetita in hrana nima ne pravega vonja ne okusa. Toda vi, bolnik/ca z rakom, potrebujete mo in energijo! Zato mora biti zauiti obrok mnogokrat posledica zavestne odloitve. Ker gre za vae zdravje, vam toplo priporoamo, da se potrudite in med zdravljenjem poiete tista ivila, ki jih imate radi in jih boste zato lae zauili in vseeno vsebujejo ustrezna hranila. BELJAKOVINE Beljakovine so vir ivljenjsko pomembnih aminokislin, ki prepreujejo poveano razgradnjo telesnih beljakovin, pospeujejo izgradnjo novih telesnih celic in so nujne za uinkovito imunsko odpornost organizma. Nekaterih aminokislin Po operaciji, kemoterapiji ali obsevanju je dodatek beljakovin v prehrani potrenae telo ne zna samo tvo- ben zato, da se tkivo hitreje celi in se riti, zato jih moramo vanj obenem prepreijo okube. nujno vnesti s hrano. V stanju presnovnega stresa se povea potreba po aminokislinah, in ker jih telo ne zagotavlja v zadostni koliini, postane takrat esencialna aminokislina tudi glutamin. Po operaciji, kemoterapiji ali obsevanju je dodatek beljakovin v prehrani potreben zato, da se tkivo hitreje celi in se obenem prepreijo okube.
PREHRANA IN RAK

| 15

Bolnik z rakom dnevno potrebuje 1,2 do 2 g beljakovin na kilogram telesne tee. Koliino dnevno potrebnih beljakovin doloamo individualno glede na prehransko stanje bolnika. Prvovrstni vir beljakovin so: ribe, posneto mleko, pusto meso, perutnina brez koe, jajca in njihovi izdelki. Beljakovine ivalskega izvora vsebujejo v primerjavi z beljakovinami rastlinskega izvora aminokisline v ugodnejem razmerju za vgradnjo v telo in so hkrati vir vseh esencialnih aminokislin. OGLJIKOVI HIDRATI IN MAOBE Ogljikovi hidrati in maobe so hranilne snovi, ki prinaajo telesu energijo, potrebno za delo celic organizma in za proizvodnjo toplote. ita in izdelki iz it, ri, jeprenj, ovseni in drugi itni kosmii, kruh, krompir, testenine, stronice, sladkor in med so pomembni predvsem kot vir ogljikovih hidratov. Cela ita in njihovi izdelki (polnozrnati izdelki) so prav tako pomemben vir prehranskih vlaknin, neprebavljivih delov rastlin, ki varujejo pred razlinimi boleznimi in izboljajo prebavo. Poleg tega, da so maobe koncentrat energije, so pomembne tudi za sintezo nekaterih hormonov in so vir v maobah topnih vitaminov A, D, E in K. Nenasiene maobe pa igrajo pomembno uravnalOgljikovi hidrati in maobe so hranilne snovi, ki prinaajo telesu energijo, potrebno za delo celic organizma in za proizvodnjo toplote.

16 | P R E H R A N A

IN RAK

no vlogo v vnetnem odzivu organizma. Kot vir maob v vsakdanji prehrani priporoamo predvsem rastlinska olja, kot so oljno, repino, sonnino, buno in laneno olje. Maslo, smetano, orehe, oreke in lenike priporoamo kot dodatek jedem, s katerimi si hrano energijsko obogatite. Skue, sardele, losos in tuna so ribe, bogate z omega-3 maobnimi kislinami, zato jih vkljuite v svoje jedilnike vsaj dvakrat tedensko, saj ugodno delujejo na presnovo pri rakavi bolezni. Zavirajo vnetni odziv organizma na rakavo bolezen in terapijo ter tako zavirajo razvoj kaheksije. VITAMINI IN MINERALI Vitamine, minerale in druge zaitne snovi (rosveratrol v rdeem vinu in grozdju, epigalaktokahetin v zelenem aju itd.), ki delujejo v tevilnih presnovnih procesih v organizmu in so potrebni za delovanje vsake celice, vnaamo v telo predvsem s sveim sadjem in zelenjavo. Zelenjava in sadje sta v prehrani e posebej pomembna kot vir prehranskih vlaknin in antioksidantov lovilcev prostih radikalov; Posebej priporoljiva zelenjava in imajo torej pomembno zaitno sadje za bolnike z rakom: brokoli, funkcijo. ohrovt, cvetaa, korenje, kumare, Vekrat dnevno uivajte raznoliko bue, rumena in zelena zelenjava, zelenjavo in sadje (najmanj 400 do ebula, esen, jabolka, kutine, enje, borovnice, slive, marelice. 650 g dnevno). Izbirajte lokalno pridelano, sezonsko sveo zelenjavo in sadje. Za bolnike z rakom sta e posebej priporoljiva zelenjava in sadje: brokoli, ohrovt, cvetaa, korenje, kumare, bue, rumena in zelena zelenjava, ebula, esen, jabolka, kutine, enje, borovnice, slive, marelice. ENERGIJA Hrana nam predstavlja vir energije za normalno delovanje vseh osnovnih telesnih funkcij in miino delo. Energijsko vrednost hrane izraamo v megadulih (MJ) oziroma kilokalorijah (kcal).
PREHRANA IN RAK

| 17

Ali drugae povedano: 1 kcal = 4,184 kJ = 0,004184 MJ. Energijske potrebe bolnikov z rakom se v obdobju bolezni in zdravljenja lahko spreminjajo in so obiajno veje kot pri zdravem loveku. Dnevni energijski vnos za aktivne bolnike je 126 do 147 kJ (30 do 35 kcal) na kilogram telesne tee, za leee bolnike pa od 84 do 105 kJ (20 do 25 kcal) na kilogram telesne tee. VODA Voda spada med bistveno hranilo, ki ga potrebuje vsaka celica organizma. Voda nadzira telesno temperaturo, gradi telo (60 odstotkov telesne tee predstavlja voda), v njej se raztapljajo hranilne snovi, ki jih prenaa po telesu. eja je znak, da telo potrebuje tekoino. Dnevno izgubo vode (voda se izgublja predvsem z urinom, potenjem, blatom in dihanjem) je treba nadomeati. Vsaka tekoina vsebuje vodo, na primer: mleko, pomaranni sok, tekoi jogurt. Tudi ostala hrana vsebuje vodo, predvsem sadje in zelenjava, za primer vzemimo paradinik, ki vsebuje Znaki dehidracije (izsuenosti) so: povekar 94 odstotkov vode, an obutek eje, utrujenost, glavobol, suha usta, malo ali ni urina, miina osla- podobno velja tudi za jabolko, hruko, pomabelost in omotica. Pijmo ves dan in ne ele takrat, ko smo rano idr. ejni, saj eja ni vedno zanesljiv kazalec Uivanje kave in prazadostne oskrbe telesa z vodo, e zlasti ne pri otrocih in starejih. Ne pozabimo vega aja v vejih kolitudi, da se potrebe po vodi v vroini moinah lahko povzroi no poveajo. Priporoamo pitje vode, manj poveano delovanje ledsladkih kompotov, naravnih sadnih sokov vic in s tem poveano in nesladkanih ajev, uivanje juh ter zelenjave in sadja z veliko vsebnostjo vode. izloanje urina in soli.

18 | P R E H R A N A

IN RAK

Zato bodite pozorni, da ob poveanem uivanju kave in pravega aja zauijete tudi dodatno koliino vode. Dnevno zauijte od osem do deset kozarcev (po dva decilitra) tekoine. e vam zdravnik ni priporoil drugae, vam svetujemo, da dnevno zauijete vsaj 1,5 do 2 litra tekoine. Najbolj priporoamo uivanje vode, manj sladkih kompotov, naravnih sadnih sokov in ajev. Priporoamo e uivanje juh ter zelenjave in sadja z veliko vsebnostjo vode, npr. paradinika, paprike, zelene solate, kumaric, lubenice, melone, grozdja, breskev itd. Izsuitev je pogosto povezana s premalo pitja tekoine. Kadar pride do nje, voda ne prehaja iz tkivnih zalog v kri. Koliina vode v krvi se zato zmanja in krvni tlak se znia. Pojavita se vrtoglavica, omotica in omedlevica. Tedaj lahko nenadoma, kot svea, padete po tleh in si morda celo zlomite roko, nogo, se ranite v glavo itd. Ob pomanjkanju vejih koliin vode pride do zgostitve krvi in odpovedi krvnega obtoka. Izguba od 15 do 20 odstotkov telesne vode vodi v smrt. V primeru izsuitve organizma, predvsem kot posledice drisk in bruhanja, priporoamo pitje izotoninih napitkov, ki vsebujejo tudi soli (na primer portne pijae). Mnogi ljudje, med njimi so tudi bolniki z rakom, pogosto pravijo, da niso ejni. e hoete ozdraveti in ostati zdravi, se morate nauiti piti! Kako? V steklenico si natoite liter in pol vode in jo ez dan poasi izpijte.

PREHRANA IN RAK

| 19

KAJ JESTI
Kako sestaviti dnevni jedilnik?
Nobeno ivilo samo po sebi ne vsebuje vseh hranilnih snovi, zato uivajte raznovrstno, pestro in meano hrano. Z izborom bolj kakovostne hrane, boste v telo vnaali ve koristnih hranil v manjem volumnu hrane.
Hrana je vir hranil, in e imate enolien izbor hrane, si s tem oite vire hranil. Manj kot je hrana predelana, ve hranil bo ostalo v njej, hkrati pa boste zauili tudi manj nepotrebnih dodatkov, ki so ivilom dodana pri predelavi. E NE HUJATE Primer narta celodnevne prehrane (prikazan v razporeditvi enot ivil v posameznem obroku in v celodnevni prehrani) za 70 kg tekega bolnika z rakom, ki v zadnjih treh mesecih NI izgubil in/ali pridobil na telesni tei. Upotevane so dnevne potrebe bolnika z rakom po beljakovinah (za ohranjanje miinih zalog) in energiji, ki obsegajo od 1,2 do 1,5 g beljakovin na kilogram telesne tee in 126 kJ (30 kcal) energije na kilogram telesne tee.
Veerja Vrsta ivila sadje zelenjava mleko in mleni izdelki meso in zamenjave kruh, ita, itni izdelki in krompir dodane maobe dodani sladkor 1 1 4 2 1 IN RAK 2 3 3 4 1 1 Dnevno priporoeno tevilo enot 2 3 2 1,5 2 1 1 1 2 5,5 14 7 4 Dop. malica Pop. malica Poveerek

1 2,5 1

Kosilo

Zajtrk

1 0,5

20 | P R E H R A N A

Primer celodnevnega jedilnika za bolnika, ki NE huja (jedilnik je izpeljan iz narta celodnevne prehrane). Energijska vrednost celodnevnega jedilnika = 2120 kcal oz. 8890 kJ. Vsebuje 20 odstotkov beljakovin (104,6 g), 25 odstotkov maob (57 g), 55 odstotkov ogljikovih hidratov (288 g) in dovolj vlaknin (31,7 g).
OBROK JEDILNIK bela kava, pianje prsi v ovitku, maslo, reni kruh: 200 g bela kava iz posnetega mleka (1 E) 10 g sladkor (1 E) 40 g pianje prsi v ovitku (1 E) 10 g maslo (2 E) 160 g reni polnozrnati kruh (4 E) jabolko, emlja: 100 g jabolko (1 E) 50 g emlja (2 E)

ZAJTRK

DOPOLDANSKA MALICA

KOSILO

POPOLDANSKA MALICA

VEERJA

POVEEREK

E oznaka za enoto ivil. Ena enota znotraj iste skupine ivil vsebuje enako koliino hranil (beljakovin, ogljikovih hidratov, maob, itd.).

cvetana juha, puranji zrezek na aru, korenkov pire, krompir, zelena solata: 100 g kuhana cvetaa (1 E) 20 g zdrob (1 E) 5 g sonnino olje (1 E) 120 g puranji zrezek na aru (3 E) 100 g kuhano korenje (1 E) 10 g maslo (2 E) 160 g kuhan krompir (2 E) 100 g zelena solata (0,5 E) 5 g oljno olje (1 E) 10 g jabolni kis jogurt s kosmii, krekerji: 200 g navadni jogurt 1,6 % mlena maobe (1 E) 10 g sladkor (1 E) 20 g meani kosmii iz it (1 E) naravni pomaranni sok, potona postrv, duen ri, zelena solata: 100 ml (100g) sok iztisnjene pomarane (1 E) 100 g naravna voda 10 g sladkor (1 E) 75 g potona postrv, peena v alufoliji (1,5 E) 40 g ri (surov) (2 E) 100 g zelena solata (0,5 E) 5 g oljno olje (1 E) aj z medom, krekerji: 12 g medu (1 E) 40 g krekerjev (2 E)

PREHRANA IN RAK

| 21

E HUJATE Primer jedilnika celodnevne prehrane (prikazan v razporeditvi enot ivil v posameznem obroku in v celodnevni prehrani) za bolnika z rakom, ki je v zadnjih treh mesecih izgubil pet odstotkov telesne tee ali ve. Trenutna telesna tea je 70 kg. Upotevane so dnevne potrebe bolnika z rakom po beljakovinah in energiji za zapolnitev zalog, ki obsegajo od 1,5 do 2 g beljakovin na kilogram telesne tee in 147 kJ (35 kcal) energije na kilogram telesne tee.
Dnevno priporoeno tevilo enot 2 0,5 0,5 3 2 3 4 1 2 2 3 4 1 1 1 1,5 3 3 6 15 12 3 Dop. malica Pop. malica Poveerek

sadje zelenjava mleko in mleni izdelki meso in zamenjave kruh, ita, itni izdelki in krompir dodane maobe dodani sladkor 1 1 4 3 1

1 2,5

Primer jedilnika za bolnika, ki je v zadnjih treh mesecih izgubil pet odstotkov telesne tee ali ve (jedilnik je izpeljan iz narta celodnevne prehrane). Energijska vrednost celodnevnega jedilnika je 2484 kcal oz. 10405 kJ. Vsebuje 20 odstotkov beljakovin (120,5 g), 31 odstotkov maob (86 g), 49 odstotkov ogljikovih hidratov (301 g) in dovolj vlaknin (29,5 g).
Vsak obrok naj bo sestavljen im bolj pestro in naj vsebuje: beljakovine, ogljikove hidrate, vitamine, minerale in maobe.

22 | P R E H R A N A

IN RAK

Veerja

Kosilo

Zajtrk

Vrsta ivila

OBROK

ZAJTRK

JEDILNIK bela kava, pianje prsi v ovitku, maslo, reni kruh: 200 g bela kava iz posnetega mleka (1 E) 10 g sladkor (1 E) 40 g pianje prsi v ovitku (1 E) 15 g maslo (3 E) 160 g reni polnozrnat kruh (4 E)

DOPOLDANSKA MALICA

KOSILO

POPOLDANSKA MALICA

VEERJA

POVEEREK

E oznaka za enoto ivil; domae mere: 1 ajna lika = 5 g, jedilna lica = 15 g Ena lica moke je laja od na primer, ene lice olja. Zato imajo lice razlinih ivil v tabelah razlino teo.

naravni pomaranni sok, posneta skuta, grisini: 100 ml naravni pomaranni sok, razreden s 100 ml naravne vode (1 E) 10 g sladkor (1 E) 40 g grisini (1 E) 25 g posneta skuta (0,5 E) potona postrv, duen ri, zelena solata: 100 g peena potona postrv (2 E) 10 g repino olje (2 E) 60 g ri (surov) (3 E) 100 g zelena solata (0,5 E) 10 g oljno olje (2 E) prosena kaa na mleku: 300 g posneto mleko (1,5 E) 20 g prosena kaa (1 E) 15 g sladka smetana s 30 % mlene meobe (1 E) 10 g sladkor (1 E)

jabolko, emlja: 100 g jabolko (1 E) 50 g emlja (2 E) cvetana juha, puranji zrezek na aru, korenkov pire, krompir, zelena solata: 100 g kuhana cvetaa (1 E) 20 g zdrob (1 E) 5 g sonnino olje (1 E) 120 g puranji zrezek na aru (3 E) 100 g kuhano korenje (1 E) 10 g maslo (2 E) 160 g kuhan krompir (2 E) 100 g zelena solata (0,5 E) 5 g oljno olje (1 E) 10 g jabolni kis

PREHRANA IN RAK

| 23

PROTIBOLEINSKE AMBULANTE
V takno ambulanto lahko pridete z napotnico svojega zdravnika ali specialista. Prej se najavite po telefonu. Klinini center Ljubljana, Zaloka 2, telefon: (01) 522 25 33 ali 522 39 59 (naroanje), delovni as: od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Onkoloki intitut Ljubljana, Zaloka 2, stavba E, 1. nadstropje, telefon: (01) 587 95 20, delovni as od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro Univerzitetni klinini center Maribor, Ljubljanska ulica 5, telefon: (02) 321 15 36, od ponedeljka do petka med 9. in 15. uro. Splona bolninica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka 6, telefon: (02) 512 33 00, vsak delavnik med 11.30 in 12.30 uro. Splona bolninica dr. Joeta Potra Ptuj, Potreva c. 23, telefon: (02) 749 15 25, ob ponedeljkih in etrtkih med 8. in 15. uro. Splona bolninica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 3, telefon: (02) 882 34 28, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7. do 15. ure. Splona bolninica Celje, Oblakova ulica 5, telefon: (03) 423 33 83, ob ponedeljkih in etrtkih med 8.30 in 9. uro in med 14. in 15. uro. Splona bolninica Franca Derganca v Novi Gorici, Ulica padlih borcev 13, telefon: (05) 330 10 79, ob sredah med 9. in 11. uro. Splona bolninica Novo mesto, mihelska cesta 1, telefon: (07) 391 62 75, od ponedeljka do etrtka med 8. in 14. uro. Splona bolninica Jesenice, Cesta Marala Tita 112, telefon: (04) 586 84 04, v ponedeljek od 15. do 19. ure (za prvi pregled). Splona bolninica Izola, Polje 35, telefon: (05) 660 64 68, v ponedeljek in etrtek od 8. do 14. ure. Splona bolninica Breice, erneleva cesta 14, telefon: (07) 466 81 00, kliite dopoldan.

PREHRANSKA PIRAMIDA
Katere so osnovne sestavine v njej
Obstaja ve vrst slikovnih oblik priporoil, med najbolj znane predstavitve spadajo prehranske piramide. Vse prehranske piramide so namenjene zdravi populaciji in so glede na vrsto priporoil za posamezne skupine prebivalstva razline. Osnovna priporoila prehranskih piramid pa ostajajo pomembna tudi za bolnika z rakom.
Prehranska piramida je slikovni prikaz izbora in koliin ivil, ki naj jih jemo vsak dan. V piramidi je priporoena dnevna koliina hrane iz posamezne skupine ivil opredeljena s tevilom enot. ivila so vir hranilnih snovi in jih v prehranski piramidi delimo po prevladujoem hranilu ali po njihovem posebnem pomenu za prehrano v pet osnovnih prehranskih skupin ivil. Vsaka od skupin vsebuje doloene hranilne snovi, ne pa vseh, ki jih potrebujete. Prav zato ivila iz ene skupine ne morejo nadomestiti ivil iz druge. Nobena skupina ni pomembneja od druge, zato je pomembno, da uivate ivila iz vseh skupin. V prehranski piramidi so lahko vkljuena tudi priporoila o pomenu telesne dejavnosti, in ravno v to smer se je razvila sodobna prehranska piramida, ki se imenuje tudi moja piramida (http://www.mypyramid. gov/). Prehranska priporoila, ki so podlaga te nove piramide, so sprejeli v ZDA leta 2005. Poudarjajo predvsem kontrolo telesne tee in pomembnost telesne dejavnosti kot dela zdravega sloga ivljenja. V srednjeevropskem prostoru so razvili prehranski krog s prikazom razmerja med koliino posameznih skupin ivil, ki naj jih zauijemo. V izbor ivil nas usmerja z barvami semaforja (http://www.dge.de/). Osnovne skupine ivil, prikazane v prehranskih piramidah in prehranskem krogu. kruh, ita, itni izdelki in krompir meso, ribe in zamenjave mleko in mleni izdelki zelenjava sadje ivila z veliko maob in sladkorjev pijaa
PREHRANA IN RAK

| 25

ENAKOVREDNA IVILA
Kaj so enakovredna ivila in kaj pomeni ena enota?

ivila so si enakovredna le v koliini makrohranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in maob), ki je za vsako skupino posebej doloena, ta koliina pa ustreza eni enoti. Enota ima tono doloeno sestavo makrohranil in koliino energije ter velja za vsa ivila svoje skupine. ivila znotraj skupine so med seboj prosto zamenljiva na ravni enote.
V preglednici enakovrednih ivil so si vsa ivila znotraj skupine (npr. skupina mleko vkljuuje: mleko, jogurt, sir, tofu itd.) glede sestave in energije priblino enakovredna. S pomojo preglednice enakovrednih ivil boste lahko sami ocenili tevilo enot iz skupine ivil, ki jih dnevno zauijete. S preglednico hranilne sestave in energijske vrednosti ene enote ivil pa si boste lahko pomagali pri izraunu gramov beljakovin, ki ste jih zauili v enem dnevu.
Preglednica hranilnega sestava in energijske vrednosti ene enote ivil Koliina beljakovin v gramih na enoto ivila Koliina maob v gramih na enoto ivila 2 2 5 Koliina ogljikovih hidratov v gramih na enoto ivila Energijska vrednost v kJ (kcal) na enoto ivila 350 (83) 105 (25) 170 (40) 300 (70) 350 (83) 190 (45) 200 (48) 170 (40)

Skupina

mleko zelenjava sadje ita, itni izdelki, krompir stronice meso maobe sladkor

10 5 10 15 15 10 IN RAK

7 2 2 5 7 -

26 | P R E H R A N A

Preglednica enakovrednih ivil Skupina

meso, jajca, ribe, suhe stronice ita, itni izdelki, krompir zelenjava maobe

Enota

1/2 koka banane surova blitva 1 skodelica koek mesa 1 enota kruha (30 g) (60 g) 200 g mleka (2 dl) 3540 g

1 enota prepeenca
(20 g)

1 koek

1 srednje velika breskev (120 g)

surov brokoli 100 g paprika (150 g) surova cvetaa (100 g) ebula (100 g) endivija (200 g) kisla repa (100 g) koleraba (100 g) korenje (100 g) koruza (20 g) pinaa (200 g)

1 skodelica jogurta (2 dl) 25 g trdega sira

riba samo meso 4050 g

1 enota

2 lici (25 g) 10 plodov peninih eenj (80 g) kosmiev

23 rezine 1 lica (15 g) salame sladke (40 g) smetane 1 lica zmletih lenikov (14 g)

1 ajna 2 liki lika surovega marmelade (15 g) masla (6 g) 2 liki medu (12 g)

rastlinsko olje 1 ajna lika (5 g)

2 liki kristalnega sladkorja (10 g)

(25 g) 1 suha ga 1 enota 2 lici otrobov (20 g)

seitan 4 lice skute penino (50 g) meso (50 g) tofu, sojin sir (90 g) 1 lica mleka v prahu (25 g) 1 jajce 1 lica jajca v prahu (15 g)

1 enota 1 enota 1 enota

1 lica (20 g) surove kae 1 lica (20 g) moke 1 lica (20 g) surovega zdroba 1 srednje krompir 1 lica (20 g) surovega ria 1 lica (20 g) surovih testenin

12 jagod grozdja (80 g) 1 manja hruka (100 g) 1 manje jabolko (100 g) 1 lonek jagod (150 g) kakija (70 g) 2 marelici (150 g) 3 slive (100 g)

1 lica zmletih mandljev (10 g) 6 srednje velikih oliv (40 g)

1 lica 1 lice parmezana suhega (20 g) graha (25 g) mehki sir 1 lice mozzarela surovega (35 g) ola (25 g) 250 g sojinega mleka sojini kosmii, nenamoeni (15 g)

1 enota velik (80 g) 1 enota 1 enota

surovi 1 enota mlinci (20g)

Domae mere: 1 ajna lika = 5 g, jedilna lica = 15 g

E - oznaka za enoto ivil. Zamenjujemo lahko samo ivila znotraj ene skupine (na primer sadje s sadjem, zelenjavo z zelenjavo), ker ima ena enota ivila znotraj skupine posebno sestavo. Ne menjamo, na primer, sadja z zelenjavo oziroma enot v vodoravni koloni.

PREHRANA IN RAK

sladkor

mleko

sadje

| 27

PRAVICE BOLNIKOV V BOLNINICI

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sprejela tudi deklaracijo o pravicah hospitaliziranih bolnikov. Temeljni pogoj za kakrnokoli medicinsko intervencijo je soglasje bolnika! Zdravstvene intervencije je mogoe opraviti samo z ustreznim spotovanjem bolnikove zasebnosti. To pomeni, da nartovano intervencijo lahko izvedejo le v navzonosti tistih oseb, ki so nujno potrebne za izvedbo, razen e bolnik ne da druganega soglasja. Vsakdo ima pravico do zdravstvene nege, ki jo potrebuje (v skladu s nannimi, lovekimi in materialnimi sredstvi, ki so na voljo v doloeni drubi). Bolnik ima pravico do kakovostne zdravstvene nege (visoka stopnja humanosti in tehnine opreme). Bolnik ima pravico do stalne zdravstvene nege s sodelovanjem vseh oseb in ustanov, ki so vkljuene v njegovo zdravljenje in zdravstveno nego. Bolnik ima pravico priakovati, da bodo njegove pritobe temeljito, hitro in uinkovito prouene, in da bo o izidu tudi obveen. e bolnikovo stanje to zahteva, morajo biti bolniku po odpustu domov na voljo ustrezne slube za nadaljnjo oskrbo in zdravstveno nego.

NASVETI IN NAMIGI
Lajanje nekaterih teav, povezanih s prehranjevanjem
Pogosto sta rakava bolezen in zdravljenje povezana s pojavom razlinih prehranskih teav. V takih primerih je treba prehrano prilagoditi tako, da bo hrana, ki jo zauijete, e vedno zagotavljala zadostno koliino potrebnih hranilnih snovi in energije. Teave s prehranjevanjem se lahko pojavijo v vseh stopnjah rakave bolezni in zdravljenja. Lahko so prvi znak bolezni in nemalokrat prisotne e pred diagnozo rakave bolezni. Pri veini bolnikov se pojavijo med zdravljenjem in pogosto spremljajo napredovalo rakavo bolezen. e imate apetit, verjetno ne boste imeli teav s tem, da bi zauili veje koliine energijsko in beljakovinsko bogate hrane. Kadar so teave s prehranjevanjem prisotne, vendar so le prehodnega znaaja in trajajo le kaken dan, pri tem pa ne hujate in je vaa splona kondicija ohranjena, ne bodite zaskrbljeni. V nasprotnem primeru pa vam svetujemo, da o teavah obvestite svojega zdravnika in se dogovorite za prehranski posvet pri klininem dietetiku oz. v enoti za klinino prehrano. Svetoval vam bo, kako lahko s praktinimi ukrepi omilite teave. V primeru vejih prehranjevalnih teav, povezanih z izgubo telesne tee, pa vam bo poleg praktinih ukrepov lahko svetoval tudi uivanje razlinih farmacevtsko pripravljenih prehranskih dodatkov. Poznamo prehranske dodatke v obliki razlinih napitkov ali prehranske dodatke v obliki prahu, ki jih lahko vmeate v hrano. Obiajno s prehranskimi dodatki pokrivamo razliko potreb po energiji in beljakovinah, ki jih z obiajno prehrano zaradi prehranskih teav ne zmorete zauiti. V nadaljevanju so opisani nekateri namigi in nasveti za lajanje prehranjevalnih teav, ki se najpogosteje pojavljajo pri bolnikih z rakom.
VAM PRIMANJKUJE TEKA? Izguba teka je lahko le prehodna, e traja le dan ali dva, pri nekaterih bolnikih pa predstavlja dolgotrajen, pere problem. Pomanjkanje ali izguba teka (anoreksija) je najpogosteja teava, ki spremlja rakavo obolenje in njegovo zdravljenje.
PREHRANA IN RAK

| 29

Pomanjkanje ali izgubo teka lahko v obdobju bolezni in zdravljenja sproi ve dejavnikov. Med najpomembnejimi so: odziv organizma na samo bolezen, neeleni uinki onkolokega zdravljenja, pa tudi ustvena stanja, kot so zaskrbljenost, strah in alost. Izguba apetita je lahko povezana tudi z oslabelostjo organizma in se zmanja, ko si bolnik opomore. Ne glede na vzrok za zmanjan apetit, vam svetujemo, da poskusite z naslednjimi ukrepi: e jeste malo, jejte pogosteje kot doslej. Vsaki dve uri poskusite prigrizniti nekaj hrane ali popiti beljakovinsko-energijski napitek. Uivajte ivila in jedi, ki so hranilno in energijsko goste. Tako ivilo zauijte najprej. Npr.: glavno jed pred juho. e vam trda hrana ne tekne, si pripravite kaasto ali miksano hrano. Hrano lahko uivate tudi v tekoi obliki. Tudi sokovi, juhe in druge tekoine so nosilci nepogreljive energije z nujno potrebnimi hranilnimi snovmi. Prva izbira pa naj bo vseeno im ve trde hrane, ki jo temeljito preveite, kajti e samo veenje hrane ugodno vpliva na prebavo hrane in presnovo hranil. Tekoo obliko hrane pa uporabljajte predvsem kot dodatek k trdi hrani. Med obrokom pijte im manj tekoine, ker zauita tekoina lahko povzroi obutek sitosti. e obu-

Pomanjkanje ali izguba teka (anoreksija) je najpogosteja teava, ki spremlja rakavo obolenje in njegovo zdravljenje.

30 | P R E H R A N A

IN RAK

tite monejo ejo, si vejo koliino tekoine privoite pol ure ali uro pred obrokom ali po njem. Izkoristite trenutke, ko se poutite bolje. Takrat si privoite obilneji obrok. Mnogo bolnikov ima bolji tek zjutraj, ko so spoiti. im pogosteje se razvajajte z najljubo hrano. Bodite gurman! Jejte v prijetnem in sproujoem okolju, za lepo pogrnjeno mizo, ob najljubi glasbi, svetlobi, gledanju priljubljene oddaje ali pa v drubi najdrajih. Hrano si postrezite privlano, z dekoracijami, ki so vam ve, v najljubih skodelicah in kronikih. Jejte z najljubim priborom. Ni nujno, da je jed topla. Mogoe vam bo bolje teknila ohlajena, naravnost iz hladilnika. Vasih sprememba v pripravi hrane vzbudi veji tek. e na primer teko pojeste cel sade, ga zmeajte z mlekom v elektrinim mealniku in si naredite mleni napitek. Napitki iz mleka vas poleg tekoine oskrbijo tudi z beljakovinami. Hrano si lahko pripravite vnaprej. Bolje je pojesti pogreto hrano kot opustiti obrok, ker niste razpoloeni za kuho. Prigrizke hranite na dosegu roke, da si jih postreete, kadarkoli si jih zaelite. e se odpravljate od doma, vzemite s seboj tudi prigrizek ali energijsko-beljakovinski nadomestek obroka (napitek, ploico, gel). e je le mogoe, zauijte e manji obrok pred spanjem. Taken prigrizek vam gotovo ne bo pokvaril teka pri naslednjem obroku. Po jedi si privoite kratek poitek. Tudi redna telesna aktivnost izbolja tek. Pred obrokom pojdite na sprehod ali naredite nekaj telovadnih vaj tistih, ki jih zmorete. STE PREZGODAJ SITI?

Tudi vekrat po malem in vmesno pitje (juhe, gosti sokovi, itd.)hrane lahko zadoa za pokritje potreb po hranilih in energiji.
e ste ugotovili, da vam e malo hrane da obutek sitosti, upotevajte naslednje ukrepe: Uivajte ve manjih obrokov, vsaj est do osem na dan, e posebej e je koliina zauite hrane skromna. Med glavnimi obroki hrane uivajte energijsko in beljakovinsko bogate prigrizke ali napitke.
PREHRANA IN RAK

| 31

 Ne jejte mastne in ocvrte hrane ter Tudi vekrat po malem in bogatih omak. Takna hrana hitro vmesno pitje hrane lahko zadoa za pokritje potreb nasiti in e poslaba teave s prezgodpo hranilih in energiji. njo sitostjo. Med obrokom pijte im manj tekoine, ker zauita tekoina lahko povzroi obutek sitosti. e obutite monejo ejo, si vejo koliino tekoine privoite pol ure ali uro pred obrokom ali po njem. Pijte katerega izmed hranljivih napitkov. Jejte sproeno, poasi in hrano dobro preveite. Redno telovadite, pred obrokom pojdite na kraji sprehod.

STE PREUTRUJENI?

Bolniki pogosto opisujejo kronino utrujenost kot pomanjkanje energije in motivacije za opravljanje vsakdanjih ali elenih aktivnosti. Kronina utrujenost je neprijeten simptom, ki ga lahko obutite kot psihino, miselno, ustveno in/ali telesno utrujenost.
V primerjavi z akutno utrujenostjo, ki jo obiajno obutite po vsakdanjih aktivnostih, kronina utrujenost po poitku ne mine. Poleg tega je zanjo znailno, da ni v neposredni povezavi z izvajanjem telesnih aktivnosti in da traja dlje kot mesec dni. Bolniki pogosto navajajo: apatijo, alost, izrpanost, pretirano zaspanost, pomanjkanje koncentracije, ibkost, teave s spanjem, pogoste spremembe razpoloenja in razdraljivost. e vam utrujenost jemlje voljo do nakupovanja in priprave hrane: Prosite za pomo sorodnike, prijatelje ali sosede. Hrano lahko naroite tudi po telefonu. Danes imajo nekateri gostinski lokali in druge organizacije v svoji ponudbi tudi dostavo hrane na dom. e sami te monosti ne poznate, se posvetujte s patronano medicinsko sestro ali centrom za socialno delo; ti dobro poznajo tovrstne monosti v vaem okolju. Priprava hranljivega napitka, za katerega vam ponujamo nekaj idej na zadnjih straneh te knjiice, ne zahteva veliko napora. Mogoe ga boste zmogli pripraviti tudi v dneh, ko vas bo pestila utrujenost. Za premostitev ali nadomestilo obroka lahko zauijete razline farmacevtsko pripravljene energijsko-beljakovinske prehranske do-

32 | P R E H R A N A

IN RAK

datke (nadomestke obroka), ki so prisotni na trgu v prosti prodaji in v lekarnah. Dobite jih v obliki prahu, e pripravljenih napitkov, gelov ali ploic. Hrano si pripravite vnaprej v dneh, ko ne utite utrujenosti, in si jo zamrznite. Danes e vemo, da lahko pretiran poitek in izogibanje telesno napornim opravilom sindrom kronine utrujenost e poslabata, zato strokovnjaki kot eno izmed terapij priporoajo tudi vsakodnevno Bolniki pogosto opisujejo kronino utrujenost kot pomanjtelesno vadbo. Pomembno je, da kanje energije in motivacije stremite k uravnoteenosti med za opravljanje vsakdanjih ali poitkom in telesno aktivnostjo. elenih aktivnosti. Pogosto Prekomeren poitek v postelji ponavajajo: apatijo, alost, izrpanost, pretirano zaspanost, vea ibkost, zato se ga poskuajpomanjkanje koncentracije, te izogniti. Nartujte aktivnosti ibkost, teave s spanjem, tako, da vam ostane dovolj asa pogoste spremembe razpolotudi za poitek. Ve krajih poitenja in razdraljivost. kov ez dan vam bo koristilo bolj kakor en sam dolg poitek. e je le mogoe, pojdite vsak dan na sprehod. Koristno je tudi redno izvajanje lajih aerobnih vaj (telovadba, tek ipd.) ali pa telesna vadba v skupini, e vas skupinska vadba bolje motivira. Mnogi bolniki tako zmanjajo utrujenost in se zato tudi duevno poutijo bolje. IZGUBLJATE KILOGRAME?

Med rakavo boleznijo in zdravljenjem lahko izgubljate telesno teo. Izguba telesne tee med boleznijo in zdravljenjem pomembno vpliva na potek in izid zdravljenja.
Hujanje je lahko neposredna posledica presnovnega odziva telesa na tumor in se prikae kot kaheksija (telesno propadanje). Nezadostna prehrana, kot posledica prehranjevalnih teav, kaheksijo pospei in lahko povzroi hudo izgubo telesne tee. Prehranjevalne teave pri bolniku z rakom so povezane s samo rakavo boleznijo in presnovnimi spremembami ob njej (predvsem izguba apetita, spremembe v okuanju in vonjanju hrane) in z neelenimi uinki onkolokega zdravljenja (predvsem izguba apetita, slabost , bruhanje, vneta ustna sluznica idr.). Tudi sama lega tumorja, predvsem v predelu prebavne poti, lahko ovira prebavo in pomikanje hrane po prebavni poti.
PREHRANA IN RAK

| 33

e izgubljate kilograme, vam svetujemo: Upotevajte splona osnovna priporoila prehrane bolnika z rakom, nasvete, kako obogatiti prehrano s hranili in energijo ter kako ukrepati ob pojavu prehranjevalnih teav in hujanja. Kadar pa je zaradi prehranjevalnih teav vnos hrane tako omejen, da izgubljate telesno teo, je pomembno, da se o vseh teavah v zvezi s prehranjevanjem pravoasno pogovorite s svojim zdravnikom, medicinsko sestro ali klininim dietetikom. Prav tako vam svetujemo, da se redno tedensko tehtate. Kadar kljub prilagoditvi prehrane zaradi prehranjevalnih teav ne zmorete zauiti zadostnih koliin hrane ali kljub zadostni koliini izgubljate telesno teo, je smiselna uporaba prehranskih nadomestkov ali dodatkov. O uporabi prehranskih dodatkov in napitkov se posvetujte z zdravnikom ali klininim dietetikom. SE VAM TEA VEA?
Podhranjeno telo navadno ni kos bolezni, zato se o pretirani izgubi tee pravoasno pogovorite s svojo medicinsko sestro, zdravnikom ali klininim dietetikom. Morda vam bo svetoval tudi uivanje teh ali onih prehranskih nadomestkov ali dodatkov.

Med onkoloko boleznijo je pridobivanje telesne tee obiajno povezano s poveanim apetitom, ki je posledica uivanja nekaterih zdravil, lahko pa je tudi posledica zadrevanja vode v telesu.

Nekateri bolniki se med zdravljenjem zredijo. Obiajno na tei pridobivajo bolnice z rakom dojk ali rakom jajnikov ter bolniki z rakom prostate predvsem zaradi hormonskih in drugih zdravil, ki poveajo apetit. Presnovne spremembe med zdravljenjem in tudi nekatera zdravila lahko povzroijo zadrevanje vode v telesu to stanje imenujemo edem. e ste opazili, da se redite, vam svetujemo, da se o tem pogovorite s svojim zdravnikom, medicinsko sestro ali klininim dietetikom. Z njihovo pomojo boste poiskali vzrok za porast telesne tee. Odsvetujemo vam, da bi se brez pogovora odloili za strogo omejitev hrane (shujevalno dieto).

34 | P R E H R A N A

IN RAK

e imate povean apetit, vam svetujemo: Dnevno zauijte pet obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica, veerja), ki jih enakomerno razporedite preko dneva. Bodite pozorni, da porcije hrane niso preobilne. Dajte prednost sadju, zelenjavi, polnozrnatemu kruhu in itom. Izbirajte pusto mesto (vse vrste pustega mesa) in nemastne ribe. Odstranjujte vidno maobo in koo pri perutnini. Izbirajte posneto mleko in mlene izdelke (z najve 1,6 % mlene maobe). Odpovejte se maslu, majonezi, margarini, svinjski masti, polnomastni smetani. Obroke pripravljajte tako, da uporabite manjo koliino rastlinskega olja (68 lik). Pijte zadosti nesladke tekoine: vodo, nesladkane aje in kompote. Pijete lahko tudi pol ure pred nameravanim zauitjem obroka. Izbirajte zdrave naine priprave hrane: kuhanje, duenje, peenje z malo maobe ali v aluminijasti foliji. Odpovejte se slaicam in drugim posladkom in med obroki ne uivajte visokoenergijskih prigrizkov (ips, oreki, suho sadje ...). Posvetite ve asa telesni vadbi, vsak dan vsaj 30 minut.
Vsak dan se im ve gibajte, odpovejte se slaicam in drugim posladkom in med obroki ne uivajte visokoenergijskih prigrizkov (ips, oreki, suho sadje ...). Odsvetujemo vam, da bi se brez pogovora odloili za strogo omejitev hrane (shujevalno dieto).

PREHRANA IN RAK

| 35

IMATE OBUTLJIVA USTA?

Vnetje v ustih, obutljivost dlesni in vnetje grla ali poiralnika so pogosti neeleni uinki zdravljenja z obsevanjem in kemoterapijo ali pa so posledica okube.
e opazite vnetje v ustih ali na dlesnih, se posvetujte s svojim zdravnikom ali medicinsko sestro. Po pregledu ustne votline vam bo medicinska sestra svetovala ukrepe za zmanjanje vnetja, zdravnik pa vam bo predpisal zdravila, ki bodo ublaila boleino v ustih in grlu. e imate obutljiva usta, Vnetje v ustih, obutljivost dlesni in vnetje grla ali poiralnika so pogosti vam svetujemo: neeleni uinki zdravljenja z obseva Izogibajte se zelo vroe, njem in kemoterapijo ali pa so posledikisle, slane, pekoe in zainje- ca okube. ne hrane ter ne uivajte alkohola, da si ne bi ustne sluznice e dodatno razdraili. Tudi sadje, sadni sokovi, paradinik in paradinikove omake vam lahko dodatno draijo vneto sluznico. Ne jejte grobe, trde in suhe hrane, kot so na primer prepeenec, grisini, hrski, opeeni kruhki, kruh ali drugi izdelki s celimi semeni, trda surova zelenjava in sadje. Hrano razreite na manje koke. Uivajte mehko in sono hrano, kot so: kremne juhe, mesni haeji, ribe, skuta s kislo smetano, jogurt, mleni napitki, sladoled, puding, mehki siri, banane, jabolna kaa, pire krompir, kus kus, zdrob in drobne testenine. Hrani umeajte maslo, smetano, jogurt, mesno ali drugo omako, da jo boste laje pogoltnili. Pri veji obutljivosti naj bo hrana kaasta ali tekoa in razdeljena na ve manjih obrokov. Pri hujih teavah je priporoljivo, da si hrano nasekljate ali zmeljete. Z elektrinim mealnikom lahko zmeljete katerokoli

36 | P R E H R A N A

IN RAK

jed z vaega druinskega jedilnika (meso z zelenjavo, zelenjavo s krompirjem, riem ali testeninami, kuhano ali vloeno sadje itn.). Pijte po slamici. Poskusite s hladno hrano oziroma hrano, ohlajeno na sobno temperaturo. Prevroa hrana razdrai obutljiva usta in grlo. Tudi mrzle jedi ali na primer sladoled, sesanje ledenih kock lahko blagodejno delujejo na sluznico ust in rela. e teko poirate, nagnite med poiranjem glavo najprej nazaj in nato naprej. SO VAA USTA BREZ SLINE?

Zaradi prizadetosti lez slinavk se lahko koliina sline zmanja in povzroi suha usta. Tudi to teavo lahko povzroa zdravljenje, ki vam je bilo predpisano.
Zaradi kemoterapije in obsevanja v predelu glave in vratu se lahko (zaradi prizadetosti lez slinavk) koliina sline zmanja, kar povzroi suha usta. Zaradi suhih ust hrano teje preveite in poirate. Suha usta vplivajo tudi na okuanje hrane. Nekateri od nasvetov za lajanje teav, ki jih povzroa vnetje v ustih ali grlu, pomagajo tudi pri suhih ustih.

e imate suha usta, brez sline, vam svetujemo: Hrana postane bolj sona, e ji dodate omako, smetano, mleko, jogurt, solatne prelive, zelenjavne ali sadne sokove. V jedilnik vkljuite kremne juhe, pudinge, strjenke, kompote in eane, mleto meso v zelenjavni omaki ... Poskrbite, da pijete dovolj. Izogibajte se kislim pijaam in kajenju. Omejite uivanje kave, pravega aja in pija, ki vsebujejo kofein oziroma tein. Vsakih nekaj minut popijte poirek pijae, s katerim si olajate poiranje hrane in govorjenje. Svetujemo vam, da imate stekleniko s pijao vedno pri roki. Pomaga tudi lizanje ledenih kock, zraven po poirkih pijte sadni sok. Tudi sesanje kokov sadja, na primer ananasa, in sadnih bombonov, spodbuja izloanje sline.
PREHRANA IN RAK

| 37

 Nekaterim bolnikom pomaga lizanje sladkih trdih lizik ali veenje veilnega gumija. Vendar previdno, saj nekaterim bolnikom veenje le-teh usta e bolj osui. Splakujte si usta s toplo slano vodo. Redno skrbite za ustno higieno, da prepreite vnetja ustne votline. Pri tem uporabljajte zobno etko primerne trdote. Izrazito pomanjkanje sline je zelo motee. e se kljub gornjim nasvetom teave ne zmanjajo, se posvetujte s svojim Redno skrbite za ustno higieno, da preprezdravnikom. Morda ite vnetja ustne votline. Pri tem uporabvam bo predpisal enega ljajte zobno etko primerne trdote. izmed preparatov za umetno slino.

SE JE SPREMENIL VA OBUTEK ZA OKUS?

Bolnikom z rakom se kot prehranjevalna teava pogosto pridrui spremenjen okus. Spremenjeno okusijo zlasti meso ali druge vrste beljakovinske hrane, ki dobi grenak ali kovinski priokus. Takne teave povzroajo kemoterapija, obsevanje ali pa bolezen sama.
Tudi slabo zobovje lahko vpliva na slabe okuanje hrane. Pri veini bolnikov teave z okusom in vonjem izzvenijo po konanem zdravljenju. Obiajno ta teava hitro mine. Nekaj idej, kako pripraviti hrano, zlasti mesno, da bo za tiste s spremenjenim zaznavanjem okusov in vonjev bolj sprejemljiva: Poskuajte novo hrano, nove recepture in eksperimentirajte z zelii in diavnicami. e imate obutek, da ima meso grenak okus, ga pred pripravo namakajte v vinu, sadnem soku oziroma poljubni marinadi. Pri pripravi mesne hrane uporabljajte zaimbe in diavnice z izrazitejo aromo (peterilj, drobnjak, majaron, bazilika, meta, timijan, esen,

38 | P R E H R A N A

IN RAK

ebula, gorica, gorino seme, sladka paprika, ingver, kurkuma, curry) in razline omake (sojina, paradinikova ...). Kadar je e misel na (rdee) meso odbijajoa, ga nadomestite z enakovredno beljakovinsko zamenjavo: mlekom in mlenimi izdelki, jajci, ribami, perutnino in stronicami. Poizkusite lahko tudi s hrano za dojenke: skuta, mleno-zelenjavne in sadne kaice. Uivajte svee, kiselkasto, z okusi bogato sadje, kot so pomarane in limone v limonadi. Bolnikom z rakom se kot pre Vsaj enkrat na dan si privoite hranjevalna teava pogosto prisuho sadje: rozine, slive, ge, datdrui spremenjen okus. Sprelje, orehe, lenike, mandlje ter olumenjeno okusijo zlasti meso ali druge vrste beljakovinske ena sonnina in buna semena. hrane, ki dobi grenak ali kovinNateto sadje in semena vsebujejo ski priokus. elezo, beljakovine in B-vitamin. Pijte pijae z izrazitim okusom: limonado, mleko, sadne in zelenjavne sokove, sadne in zeline aje, brezalkoholno pivo. Jedem dodajajte vam priljubljeno ivilo z intenzivnejim okusom in vonjem: vanilin sladkor, okolada v prahu, kavin ekstrakt. Ne pozabite, da ima hladna hrana manj izrazit okus, zato ob vejih teavah z okuanjem jejte meso hladno ali temperirano le na sobno temperaturo. Namesto kovinskega lahko uporabljate plastien ali lesen jedilni pribor. Skrbite za ustno higieno. Pred obrokom si usta lahko sperete z ustno vodico. VAS SILI NA BRUHANJE?

Slabost in siljenje na bruhanje sta prehranjevalni teavi, zaradi katerih bolniki ne zauijejo dovolj hrane in potrebnih hranilnih snovi. Pogosto sta posledica rakave bolezni ali pa ju povzroa onkoloko zdravljenje.
Nekateri bolniki obutijo slabost ali bruhajo e takoj po prvem zdravljenju, drugi pa dva ali tri dni po njem. Slabost in siljenje na bruhanje sta ne glede na vzrok huda ovira, zaradi katere bolniki ne zauijejo dovolj hrane in potrebnih hranilnih snovi.
PREHRANA IN RAK

| 39

e vas sili na bruhanje, poskusite upotevati naslednje nasvete:

Jejte malo, brez naglice, vendar pogosto. Pijte po malem, v poirkih, e vam tako ustreza, s slamico preko

celega dneva.

Med obrokom pijte im manj, saj popita tekoina povzroi obutek sitosti in napihnjenosti.

Namesto naravne negazirane pitne vode, pijte raje naravno mineral-

Hrano naj vam pripravljajo drugi, kadar vam kuhinjske vonjave pov Jejte vedno v dobro prezraenem prostoru.

no vodo, gazirane pijae, limonado, naravne sokove, zelini ali sadni aj, izotonini napitek ali pa brezalkoholno pivo. Osveite se lahko s sadnim sladoledom, ki ga pripravite doma tako, da v modelkih zamrznete naravni sadni sok. Tako boste nadomestili tekoino in elektrolite.

zroajo slabost in bruhanje.

Zauijte obrok, preden obutite lakoto, saj lakota celo stopnjuje obutek slabosti.

Ne jemljite vseh zdravil na prazen elodec. Pred obrokom vzemite zdravilo proti bruhanju.

pojejte manji prigrizek kar v postelji, na primer koek prepeenca, grisine, hrske, opeeni kruhek ali nemasten kreker.

e vas e zjutraj sili na bruhanje,

Pred jedjo si vedno osveite usta z vodo. e zaradi slabosti zavraate nekatere jedi, izbirajte tista, ki vam teknejo.

Slabost in siljenje na bruhanje sta ne glede na vzrok huda ovira, zaradi katere bolniki ne zauijejo dovolj hrane in potrebnih hranilnih snovi.

40 | P R E H R A N A

IN RAK

 Mogoe vam bo bolj prijala hladna hrana (sendvii, solate, siri, sadje, hladni napitki), ker ima manj izrazit okus in vonj.

hrane. Prebavila mnogo manj obremenjujejo krobne jedi (rahel biskvit, pikoti, strjenke, pudingi, testenine, ri, zdrob, kus kus, drobne testenine, pire krompir). mer krekerji s sirom, posneta goveja juha, kremna juha, slane palke.
Po obrokih si privoite poitek. Priporoljivo je poivati eno uro po obroku. e utite slabost med radioterapijo ali kemoterapijo, se odpovejte obroku vsaj dve uri pred zdravljenjem. Predvsem v predelu trebuha naj vas oblaila ne utesnjujejo. Mogoe vam bo dobro dela tudi nekoliko bolj slana hrana, na pri-

Ne jejte mastne in ocvrte hrane, sladkarij ter teko prebavljive

KAJ STORITI, E BRUHATE?

Slabosti lahko sledi bruhanje, ki ga lahko izzovejo zdravljenje, vonj po hrani, plini v elodcu ali revesju ali pa gibanje.
Pri zdravljenjih, pri katerih je bruhanje pogost neeleni uinek, vam bo zdravnik predpisal zdravila, ki bruhanje prepreujejo. Pomembno je, da jih vzamete pravoasno, obiajno takoj ko se slabost pojavi, ter da upotevate zdravnikova navodila.

e bruhate, si poskuajte pomagati e z upotevanjem naslednjih nasvetov: Dokler se bruhanje ne umiri, ne zauijte in ne pijte niesar. Ko se bruhanje umiri, zauijte manje koliine tekoine, na primer vode ali juhe. e lahko zadrite v sebi zauito tekoino, zanite s tekoo hrano ali lahkoprebavljivo hrano (pusto mlado meso in ribe, star beli kruh ali prepeenec, nemastne pikote ali krekerje, kuhano zelenjavo in sadje a brez stronic, ebule, esna). Hrana naj bo manj slana, sladka ali kisla ter brez ostrih zaimb. Dnevno zauijte dovolj tekoine vsaj 1,5 litra. e bruhate, pa morate dodatno nadomestiti izgubljeno tekoino in elektrolite, ki ste jih izgubili z bruhanjem (npr. z izotoninimi portnimi napitki).
PREHRANA IN RAK

| 41

IMATE DRISKO?

Tudi driska je lahko odziv vaega telesa na bolezen in zdravljenje. Zaradi driske lahko postanete izsueni.
Med drisko prehaja hrana skozi revesje prehitro, da bi se lahko vitamini, minerali in voda skozi revesne stene vsrkali v vae telo. Zato lahko postanete izsueni in je vae telo premalo oskrbljeno z vodo. Dolgotrajna ali zelo resna oblika driske lahko dodatno ogrozi vae zdravje, zato se o tem posvetujte s svojim zdravnikom. Ob pojavu driske upotevajte priporoila varovalne revesne prehrane. Navajamo nekaj nasvetov, ki bodo drisko olajali: Pijte ve, kot ste bili vajeni doslej (vsaj osem kozarcev na dan), da nadomestite tekoino in minerale, ki ste jih z drisko izgubili. Sadne sokove zaradi velike vsebnosti fruktoze redite z vodo. Jejte vekrat po malem ves dan (est do osem obrokov), namesto da bi zauili tri veje obroke. Uivajte hrano z veliko natrija in kalija, saj jih z drisko izgubljate. ivila, ki vsebujejo omenjena minerala in driske ne poslabajo, so banane, posneta mesna juha, mesna obara, kuhan krompir. Hrani dodajte ve soli kakor obiajno. Tudi portni napitki so dobra izbira, saj vsebujejo veliko natrija in kalija. Jedilnik naj bo sestavljen predvsem iz sledeih ivil: prepeenec, en dan star beli kruh, ovseni kosmii, koruzni kosmii, nemastni krekerji, jemen, ri, testenine, ovsena moka, tapioka moka, zmekan krompir, nemastno meso (pianec brez koe, puran, teletina), ribe, mehko kuhana jajca, posneto kravje mleko in mleni izdelki (nemastna skuta, jogurt, sir), kuhana zelenjava, kuhano sadje, naribano jabolko, jabolna eana, banana. Izogibajte se mastni in ocvrti hrani, kvaenemu testu, surovi zelenjavi in sadju. Zaasno se odpovejte hrani, ki lahko napenja in povzroa burno prebavo: zelje, repa, ohrovt, brstini ohrovt, brokoli, cvetaa, stronice v zrnju, jabolka, hruke, grozdje, sadni sokovi, pivo, ebula, pekoe zaimbe. Previdnost velja tudi pri uivanju mleka. Laktoza (mleni sladkor) lahko poslaba drisko. Nekateri kljub driski prenesejo pol skodelice mleka ali mlenega napitka. Priporoamo, da uporabljate mleko z manj maob (posneto mleko).

42 | P R E H R A N A

IN RAK

V primeru, da po zauitju mleka z manj maob opazite tekoe blato in imate ob tem kre, vam svetujemo, da popolnoma opustite uivanje mleka. Bolj priporoljivo je, da v prehrano vkljuite fermentirane mlene izdelke, kot so fermentirano mleko, kislo mleko, jogurti, skuta, siri iz posnetega mleka. Izogibajte se tudi hrani, ki je mono slajena s saharozo, fruktozo ali z umetnimi sladili v obliki sladkornih alkoholov, kot so sorbitol, ksilitol, izomaltoza, levuloza, laktitol, maltitol, manitol ... Slednje pogosto najdemo v light pijaah, veilnih gumijih in bombonih brez sladkorja, fruktoza pa pogosto nadomesti navadni konzumni sladkor (saharozo) v t. i. izdelkih za diabetike. Tudi medu se je bolje zaasno ogniti. Ne jejte hrane, ki vam ne dene dobro. Zauijte im manj hrane in pijae, ki vsebuje kofein. Izogibajte se zelo vroi ali zelo hladni hrani in pijai; tekoina, ki jo zauijete, naj bo ohlajena na sobno temperaturo. STE ZAPRTI?

Tudi ta nadloga je lahko posledica rakave bolezni in zdravljenja.

Prehrana z ve prehranskimi vlakninami (neprebavljivi deli rastlin), ki jih najdemo predvsem v sveemu sadju in zelenjavi ter polnozrnatih ivilih, neoluenih itih, (ovsenih kosmiih ipd.), in kombinirana z dovolj tekoine vam bo teave z odvajanjem blata olajala ali prepreila, da bi se ponovile. Ob spremembi prehranjevalnih navad je pomembno tudi, da ste telesno aktivni. Nasveti: ez dan popijte vsaj osem kozarcev tekoine v obliki: z vodo pomeanega svee iztisnjenega sadnega soka, naravne mineralne vode, sadnega aja, kompota iz suhih sliv ali g. Popijte na tee: mlaen Donat Mg, hladen sadni sok ali jogurt s prehranskimi vlakninami. Z zdravnikom se posvetujte, ali lahko poveate uivanje vlaknin v prehrani (pri doloenih terapijah in oblikah raka poveano uivanje prehranskih vlaknin ni preve priporoljivo). Prehranske vlaknine so zlasti v: zelenjavi in sadju, suhih slivah, soku iz sliv, itih in stronicah, polnozrnatem kruhu (vendar pozor: ni nujno, da je temen kruh hkrati tudi polnozrnat), rjavem, neoluenem riu, testeninah
PREHRANA IN RAK

| 43

iz polnovredne moke, peninih otrobih. Izogibajte se raniranih ogljikovih hidratov, kot so beli kruh, beli ri in testenine iz bele moke. Nekoliko poveajte koliine maob. Uporabljajte predvsem kvalitetne rastlinske maobe; oljno, sonnino, repino olje in kvalitetno margarino; kot obogatitev obrokov lahko tudi maslo, sladko in kislo smetano. Iz prehrane izkljuite okolado, kakav in pitje pravih ajev. Pomembno je gibanje na sveem zraku, zato pojdite vsak dan na sprehod in delajte laje razgibalne vaje. e nasveti ne delujejo, prosite zdravnika za odvajalno sredstvo. Nekatera zdravila neposredno povzroDolgotrajna ali zelo resna obajo zaprtje. Obiajno so to moni anal- lika driske ali zaprtosti lahko getiki (opiati). e je zaprtje resen prob- dodatno ogrozi vae zdravje, lem pri zdravljenju z opiati, bolnikom zato se o tem posvetujte s zdravnikom. Ob pojavu svetujemo upotevanje gornjih navodil svojim driske ali zaprtosti pa upotein pogosto tudi odvajal, kot je na primer vajte priporoila. laktuloza (Portalak). IMATE IBEK IMUNSKI SISTEM?

V primeru, da bo va imunski sistem dodatno oslabljen zaradi zdravljenja, se bo vae telo e teje branilo pred okubami in zdravnik vam bo predpisal prehrano s im manj ivimi mikroorganizmi (neutropenino prehrano).
Neutropenina prehrana je namenjena bolnikom z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. iti pred bakterijami in drugimi kodljivimi mikroorganizmi, ki bi jih v telo lahko vnesli s hrano in pijao. Toplotna obdelava ivil (kuhanje, duenje, peenje) unii kodljive mikroorganizme. O naelih te prehrane se lahko pogovorite z medicinsko sestro ali klininim dietetikom. Kaj v prehrani lahko izberete in emu se izogibajte: Lahko izbirate: dobro toplotno obdelano meso (perutnina, rdee

44 | P R E H R A N A

IN RAK

meso, svinjina) in ribe; kuhano konzervirano ali zmrznjeno meso, ki ga boste toplotno obdelali. Izogibajte se: premalo peenemu ali premalo kuhanemu mesu, perutnini in ribam; ohlajeni mesni, perutninski in ribji hrani; hitri hrani. Lahko uivate trdo kuhano svee pripravljeno jajce, izogibajte pa se surovim, mehko kuhanim in ocvrtim jajcem, majonezi in ostalim solatnim prelivom, ki so pripravljeni iz majoneze. Lahko izbirate: pasterizirano mleko, pakirano v manjem volumnu (od 2 dcl do 5 dcl); individualno pakiran pasterizirani sir in skuto manjih volumnov. Izogibajte pa se: sveemu ali kislemu mleku, vsem jogurtom, jogurtovim solatnim prelivom, naravnemu siru, mlenim izdelkom, ki vsebujejo ive bakterijske kulture, kot so npr. probiotini napitki, jogurti, siri in skute, ki imajo dodane probiotine kulture; sladoledom, pripravljenim v slaiarnah. Lahko izbirate: kuhano sadje in zelenjavo; konzervirano in pasterizirano sadje/zelenjavo in sadne/zelenjavne sokove; peene jedi, pri katerih ste kot dodatek pred peko uporabili suho sadje in oreke; izjemoma lahko uivate sadje in zelenjavo, ki imajo nepokodovan zaitni olupek (banane, melone, pomarane, avokado). Izogibajte se: sveemu sadju in zelenjavi; zamrznjenim sadeem, ki jih ne boste termino obdelali; solatnim in sadnim barom, eprav sta sadje in zelenjava kuhani ali peeni; suhemu sadju in orekom, kot so npr. suhe slive, suhe marelice, suha jabolka, suhe ge, orehi, leniki; sveim zaimbam. Lahko izbirate: vodo iz pipe lahko pijete, e jo prekuhate. V tem primeru naj voda vre vsaj tri minute; kupujte pollitrske steklenice ali plastenke in jih po odprtju im prej uporabite; pasterizirane pakirane sadne sokove (od 2 dcl do 5 dcl). Izogibajte se: vodi iz vodnjakov, studennici in sveim sadnim sokovom. Pri pripravi hrane bodite pozorni na: higieno rok. Pri pripravi hrane si vedno umijte roke z milom in vroo vodo. higieno pripravljalnih povrin in pribora. Hrano zmeraj pripravljamo na isti povrini in s istim priborom. Vroa hrana naj bo vroa in mrzla naj ostane mrzla. Pokvarljive hrane ne imejte na sobni temperaturi ve kot dve uri (mleko, meso, sendvii). Preverite datum roka trajanja na hrani.
PREHRANA IN RAK

| 45

PRAVICA UMIRAJOIH
(Deklaracija svetovne zdravstvene organizacije o pravicah umirajoih) Umirajoi ima pravico: da z njim ravnajo kot s lovekim bitjem vse do zadnjega, da lahko upa, ne glede na spremembe in monosti upanja, da z njim upajo tisti, ki ga negujejo, da lahko svobodno izpove svoj nemir pred smrtjo, ki se blia, da ga zdravi in neguje strokovno osebje, eprav je vsem jasno, da umira, da ne umre osamljen, da mu lajajo boleine, da mu na vpraanja iskreno odgovarjajo, da ga nihe ne slepi, da mu drugi pomagajo, da bi on in njegovi najbliji sprejeli njegovo smrt, da umre mirno in loveka dostojno, da ohrani svojo osebnost in ga nihe ne sme obtoevati, e se ne strinja z njegovim preprianjem, da sme pri umiranju izpovedati svoje versko preprianje in prejeti, kar mu daje vera, da njegovemu telesu po smrti izkazujejo dolno spotovanje, da ga negujejo strokovne in rahloutne osebe, ki bodo razumele vse njegove elje, da se bo lahko pomirjen zazrl smrti v oi.

E VAM ODSTRANIJO ELODEC

Kakna naj bo prehrana po operaciji elodca?
Namen ustrezne prehrane po operaciji elodca je zagotavljanje zadostne koliine energije in hranil z namenom, da bi prepreili izgubo telesne tee in damping sindrom, ki se pokae tudi kot neprijeten obutek polnosti v trebuhu, hitro bitje srca, driska, napihnjenost trebuha, trebuni kri, obutek ibkosti, mrzel znoj (predvsem na elu), lahko tudi obutek toplote ali mrazenja in vasih tudi napadi rdeice. Vse to lahko spremljata tudi tianje in boleina v liki in kasneje tudi kot padec sladkorja v krvi.
Po operaciji na zgornjem delu prebavil se bolniki lahko sooajo z razlinimi prehranskimi teavami, ki so posledica motenega prehoda hrane skozi revo, zmanjane prostornine elodnega rezervoarja in motenj v presnovi ter vsrkavanja hranil v revesju. Posledica je npr. zgodnji in pozni damping sindrom idr. Nateto lahko vodi v izgubo telesne tee, kar je tudi najpogosteji zaplet pri bolnikih po operaciji elodca.

KAKNA BO VAA PREHRANA V OBDOBJU TAKOJ PO OPERACIJI ELODCA

Za prvi obrok po operaciji boste imeli tekoo hrano brez sladkorja; takno prehranjevanje bo lahko trajalo e nekaj dni po operaciji. Ni priporoljivo, da bi takno hrano uivali ve kakor nekaj dni po operaciji, saj s prehranskega vidika ni primerna. Verjetno pa boste tako prehrano laje prenaali v primeru slabosti in bruhanja. e se bosta slabost in bruhanje nadaljevala e doma, bo najbolje nadaljevati s tekoo hrano. Iz tekoe prehrane boste preli na mehko, z mealnikom premeano hrano v obliki pirejev. e vedno boste morali uivati manje, a pogoste obroke hrane, da bi prepreili bruhanje. Pomembno je, da so obroki hrane energijsko in hranilno gosti. Ko se bodo teave s slabostjo, bruhanjem in tianjem v elodcu umirile, boste postopoma prehajali na lahko prehrano. Prehod na normalno prehrano je med posameznimi bolniki razlien, prilagaja se glede
PREHRANA IN RAK

| 47

na vrsto operacije in na to, kako kdo prenaa doloeno hrano in ivila ter kakne prehranjevalne teave se pojavijo. Nekateri bolniki po operaciji elodca potrebujejo dodajanje elodnih encimov. e se teave s prehrano nadaljujejo, se posvetujte z zdravnikom.

KAKNA SO SPLONA PRIPOROILA PREHRANE PO OPERACIJI ELODCA

Navadno je po operaciji prehod na uivanje obiajne prehrane postopen. Hrano uivajte vekrat na dan, in sicer toliko, da se po obroku dobro poutite, da vas v trebuhu ne tii, ne napenja, da vam ni slabo ali da po hrani ne bruhate ali imate drisko. Pri vsakem obroku hrane izberite vsaj eno enoto mesa oziroma mesnih izdelkov ali mleka oziroma mlenih izdelkov in dve enoti ogljikohidratnih izdelkov. Meso in mleko oziroma njuni izdelki so pomemben vir beljakovin in pomagajo pri hitrem celjenju ran. Ogljikohidratna ivila pa so pomemben vir energije. Maobe dodajajte v obliki olj v omake, juhe, prikuhe in priloge ali maslo na kruh. Priporoamo uivanje pustega in mehkega mesa, kot so teletina, junetina, pianec, puran in ribe. Meso predvsem kuhamo in duimo, tako da ostane mehko in sono. Izogibajte pa se uivanju ocvrtega mesa. Jajca uivajte predvsem kuhana, izogibajte pa se peenim. Da bi se izognili damping sindromu, priporoamo uivanje polnovrednih izdelkov iz it, kot so kruh in testenine. V primeru teav, kot so kri in napenjanje v trebuhu, priporoamo uivanje en dan starega kruha, prepeenca in grisinov iz bele moke. Izogibajte se kruhu s suhim sadjem, kruhu z leniki, orehi in semeni. Kravje ali drugo mleko uivajte le, e ga prenaate in vam ne povzroa napenjanja ali driske, uivajte manj mastno mleko (z 1,6 % mlene maobe). Uivanje manjmastnih mlenih izdelkov, kot so jogurti, skuta in siri, naj ne bi povzroalo teav. e ne prenesete mleka, ker vam povzroa drisko ali napenjanje, se izogibajte napitkov, ki vsebujejo mleni sladkor laktozo. Kravje mleko lahko nadomestite z rievim, ovsenim ali sojinim napitkom. e vam uivanje sveega sadja in zelenjave ne povzroa teav, jih lahko uivate, sicer vam svetujemo, da jih uivate kuhana ali duena.

48 | P R E H R A N A

IN RAK

Bodite previdni pri uivanju stronic (grah, ol, lea ipd.), v prehrano jih uvajajte le postopoma, v zmernih koliinah, in ob tem spremljajte svoje poutje. Priporoamo predvsem uivanje maob v obliki rastlinskih olj, kot sta oljno in repino olje. Priporoamo vam izogibanje slaicam, ki vsebujejo veliko maob in sladkorja. ez dan zauijte dovolj tekoine. Premajhna koliina dnevno zauite tekoine lahko vodi v razvoj dehidracije in posledino v zaprtje, slabo vsrkavanje hranil in zdravil v revesju. Priporoamo vam uivanje nesladkanih pija, pijte pogosto, po poirkih, med obroki. Popijte 1500-2000 ml tekoine (pri tem upotevajte tudi juho, tekoi jogurt, mleko idr.). Hrano in pijao uivajte sobne temperature. Hladna hrana in pijaa lahko povzroita pospeeno peristaltiko pospeeno delovanje revesja.

DOBRO JE E VEDETI
sasoma relativno dobro prevzelo naloge elodca, vendar boste lahko v zaetku imeli teave z uivanjem vejih koliin hrane. Obiajno v zgodnjem pooperativnem obdobju bolniki ne zmorejo zauiti ve kakor slabo skodelico tekoe hrane naenkrat. Nauiti se morate uivati vekrat dnevno energijsko in hranilno goste obroke (est ali ve na dan). Zelo pomembno je, da to osvojite im prej po operaciji, saj sicer pomanjkljivo prehranjevanje v obdobju po operaciji vodi v naglo izgubo telesne tee. Pomembno je, da hrano uivate poasi in jo dobro preveite, s tem boste prepreili bruhanje in prezgoden obutek sitosti. Hrano uivajte v sedeem poloaju. Koristno je, da 3060 minut po obroku suhe hrane zauijete tekoino. Med obroki vam svetujemo uivanje beljakovinsko-energijskih napitkov, e jih prenesete. Z enim napitkom lahko nadomestite en manji obrok hrane. Izogibajte se alkoholu, pravi kavi, pravemu aju in gaziranim pijaam. Svetujemo vam, da vodite prehranski dnevnik o zauiti hrani in tekoini, in to s koliinami, ki ste jih zauili pri posameznem obroku. Prehranski dnevnik prinesite s seboj na prehransko svetovanje h klininemu dietetiku, ki bo tako lahko ocenil va dnevni energijski in hranilni vnos.
PREHRANA IN RAK

Po operaciji se morate nauiti iveti brez elodca. Vae revo bo

| 49

PREHRANSKI DNEVNIK PRI PREHAJANJU NA OBIAJNO PREHRANJEVANJE Datum 13. 3. 2008 Ura 12.00 200 g goveja juha z rezanci 100 g zrezek v omaki 100 g pire krompir Prehrana (tekoa/trda) Teave tianje v trebuhu

100 g mehka zelena solata

V tabeli je prikazan primer kosila bolnika po operaciji elodca, ki je opazil, ko je pisal dnevnik prehrane, da ga tii v elodcu po preobilnem obroku. DAMPING SINDROM

Po operaciji elodca se lahko pojavi zgodnji damping sindrom ali pozni damping sindrom. Za zgodnji damping sindrom je znailno, da se pojavi neposredno po zauitju obroka ali 15 do 30 minut po njem. Znailni simptomi so: neprijeten obutek polnosti v trebuhu, hitro bitje srca, driska, napihnjenost trebuha, trebuni kri, obutek ibkosti, mrzel znoj (predvsem na elu), lahko tudi obutek toplote ali mrazenja in vasih tudi napadi rdeice. Vse to lahko spremljata tudi tianje in boleina v liki. Vzrok zgodnjega dampinga je hiter prehod hrane v tanko revo. Pogosto se pojavi po obroku koncentriranih sladkorjev. Prehranski ukrepi: Uivajte majhne in pogoste obroke hrane. Hrano morate uivati poasi in jo dobro preveiti. Napitki naj vsebujejo malo sladkorjev in naj se zauijejo med dvema obrokoma, oziroma 3060 minut po obroku. Napitki naj bodo sobne temperature, mrzli lahko pospeijo peristaltiko. V prehrani omejite uivanje koncentriranih sladkorjev, kot so: pikoti, sladkarije, zgoeni sirupi, med, marmelada, eleji idr. Hrana naj bo bogata z vlakninami: polnovredna ita, kruh, surovo sadje in zelenjava. Koliino maob v hrani lahko zmerno poveate, saj le-te prispevajo k poasnejemu praznjenju elodnega rezervoarja.

50 | P R E H R A N A

IN RAK

 Vsak obrok naj vsebuje nekaj beljakovin, kot so: jajca, belo meso, ribe, oreki, mleko in mleni izdelki idr. Pomagajo tudi prehranski napitki z vlakninami in beljakovinski dodatki v prahu, predvsem kadar bolnik, kljub prilagoditvi prehrane, izgublja teo. Za pozni damping sindrom je znailno, da se 1,5 do tri ure po jedi pojavi padec ravni sladkorja v krvi. Prebavnih teav bolnik nima. Najpogosteji simptomi so: ibkost, znojenje, lakota, navzea (slabost), anksioznost (napetost, ivnost) in tremor (tresenje) in celo motnje zavesti. Sindrom se razvije zaradi hitre Bolniki po operaciji elodca naj jedo vekrat na dan, in sicer toliko hrane, prebave in vsrkavanja hranil, da se po obroku dobro poutijo, jih predvsem ogljikovih hidratov, hrana ne tii, ne napenja, jim ni iz revesja. Hiter dvig krvnega slabo ali da po njej ne bruhajo. sladkorja izzove izloanje inzulina, kar povzroi nagel padec krvnega sladkorja. Prehranski ukrepi so isti kot pri zgodnjem damping sindromu, le da si pri izraenih znakih upada krvnega sladkorja lahko pomagamo s sladkim napitkom, sadnim sokom, bombonom itd.

MALABSORBCIJA

Kaj pomeni malabsorbcija in kako ukrepati?

Operacija raka elodca lahko povzroi tudi anatomske spremembe, ki vplivajo na dostopnost ola in encimov trebune slinavke v revesju. To lahko vodi do slabe prebave in slabega vsrkavanja hranil v revesju. Prav tako je lahko vsrkavanje posameznih hranil v revesju slabe zaradi prehitrega ali neustreznega prehoda hrane skozi prebavila. Postopoma se revo prilagodi in vsrkavanje hranil se izbolja. Steatoreja predstavlja slabo vsrkavanje maob v revesju. Izloeno blato je svetleje barve, penasto, odvajanje je pogosto in koliina blata velika. Ob tem se z blatom izgubljajo v maobah topni vitamini, kalcij, magnezij, cink in elezo.
PREHRANA IN RAK

| 51

Priporoila: Dodajanje prebavnih encimov, ki jih predpie zdravnik, kadar je to potrebno. Pri malabsorbciji maob lahko kot vir energije iz maob uporabljamo MCT olje (srednje verine maobne kisline). Po posvetu z zdravnikom uivamo vitaminsko-mineralne dodatke. Po popolni odstranitvi elodca je potrebno dodajanje vitamina B-12. NART PREHRANE Nart celodnevne prehrane 70 kg tekega bolnika z rakom po operaciji elodca. Upotevane so dnevne potrebe bolnika z rakom po beljakovinah (za ohranjanje miinih zalog) in energiji, ki obsegajo od 1,2 do 1,5 g beljakovin na kilogram telesne tee in 30 kcal (126 kJ) energije na kilogram telesne tee. Jedilnik je primeren za bolnike, ki so e preli na uivanje obiajne prehrane.
Dnevno priporoeno tevilo enot 2 3 3 1 2 2 2 1 1,5 1 1 2 1 4,5 14 7 4

2. obrok

4. obrok

6. obrok 0,5 1,5

3. obrok

1. obrok

5. obrok

sadje zelenjava mleko in mleni izdelki meso in zamenjava kruh, ita, itni izdelki in krompir dodane maobe dodani sladkor 1 1 2 1 1,5

0,5 1,5 1 0,5 2 1 2 3 1

Razporeditev enot iz posameznih skupin ivil po obrokih 70 kg tekega bolnika z rakom po operaciji elodca.

52 | P R E H R A N A

IN RAK

7. obrok

Vrsta ivila

JEDILNIK Jedilnik je izpeljan iz narta celodnevne prehrane. Energijska vrednost celodnevnega jedilnika = 2120 kcal oz. 8900 kJ. Beljakovin je 20 odstotkov (104,6 g), maob 25 odstotkov (57 gramov), ogljikovih hidratov 55 odstotkov (288 gramov) in (31,7 g) vlaknin.
OBROK 1. obrok ob 8. uri JEDILNIK bela kava, pianje prsi v ovitku, maslo, reni kruh: 200 g bela kava iz posnetega mleka (1 E) 10 g sladkor (1 E) 40 g pianje prsi v ovitku (1 E) 5 g maslo (1 E) 60 g reni polnozrnati kruh (2 E)

2. obrok ob 10. uri jabolko, emlja, prut: 50 g jabolko (1 E) 40 g prepeenec (2 E) 20 g kuhanega pruta (0,5 E)

3. obrok ob 12. uri zelenjavna prikuha, duen puranji zrezek, slani krompir, cvetana juha 150 ml: (duen zrezek: 40 g puranjega zrezka (1 E), 5 g olivnega olja (1 E) zelenjavna prikuha: 50 g kuhanega korenja (0,5E), 5 g masla (1E) priloga: 120 g kuhanega krompirja (1,5 E) cvetana juha: 100 g kuhane cvetae (1 E), 10 g ria (0,5 E), 5 g sonninega olja (1 E) 4. obrok ob 14. uri jogurt s kosmii: 200 g navadnega jogurta z 1,6 % mlene maobe (1 E) 15 g sladkorja (1,5 E) 20 g meanih kosmiev iz it (1 E) 5. obrok ob 16. uri sir, kruh: 25 g sira (1 E) 60 g belega kruha (1 E)

6. obrok ob 18. uri naravni pomaranni sok, potona postrv, duen ri: peena postrv: 50 g potone postrvi, peene v alufoliji (1 E) priloga: 40 g ria (surov) (2 E) zelenjavna prikuha: 150 g kuhanega korenja (1,5 E), 5 g oljnega olja (1 E) naravni sok: 50 ml (50 g) soka iztisnjene pomarane (0,5 E), 10 g sladkorja (1 E) 7. obrok ob 20. uri jajce, prepeenec, maslo: 1 trdo kuhano jajce (1 E) 40 g prepeenca (2 E) 5 g masla (1 E)

PREHRANA IN RAK

| 53

KOLOSTOMA
Kakna naj bo prehrana, e imate kolostomo?

Med operacijo vam je kirurg odstranil oboleli del debelega revesa, preostali del revesa pa speljal na trebuno steno, kamor odslej izloate blato. Izloek je praviloma gost, mnogokrat popolnoma enak kot pri normalnem izloanju skozi zadnjik. im manj debelega revesa so vam odstranili, tem gosteja je vsebina. V prvih mesecih bo blato postajalo vedno bolj gosto in tevilo odvajanj se bo zmanjalo.
Vedeti pa morate, da se bo to v prvem letu e spreminjalo; tudi ko se bo blato e dobro oblikovalo, se bo ez as lahko ponovno pojavilo bolj tekoe. Zaradi tega ne bodite zaskrbljeni, pozorni morate biti predvsem na zaprtje ali drisko, ki bi trajala dalj asa. Pri hrani je potrebna previdnost zlasti prve tedne po operaciji. Trdo hrano lahko zanete uivati e takoj po operaciji. Zelo pomembno je, da jo dobro preveite, ker s tem spodbujate delovanje prebavil. V zaetku naj bodo obroki majhni in pripravljeni iz dobro kuhane hrane. Ker se lahko prebavila zelo razlino odzivajo na hrano, je prilagajanje nanjo od posameznika do posameznika razlino. Zato si boste sami najbolje prilagodili prehrano tako, da vam bo ohranjala dobro poutje in normalen ivljenjski ritem. Postopoma v prehrani poveujte koliino prehranskih vlaknin (svee, neolupljeno sadje, zelenjava, hrana iz polnovredne moke neolupljenih it) in kmalu preidite na povsem normalno hrano. Pri izbiri hrane morate upotevati tudi dejstvo, da je zaradi skrajanega revesa kraji tudi as prebavljanja. PRVI DNEVI IN TEDNI

Kako se prehranjevati v prvih tednih po operaciji?

nine, kot so: polnozrnata moka, penini in koruzni otrobi, semena in zrnje, stronice, neolupljen krompir. Ta ivila dodajajte v prehrano postopoma in v majhnih koliinah ter spremljajte odzivnost nanje.
Izogibajte se hrani in ivilom, ki vsebujejo netopne prehranske vlak-

54 | P R E H R A N A

IN RAK

 Izogibajte se surovi zeleni, gobicam, papriki, zelju in ohrovtu, hrani s semeni, lenikom in orehom. V prehrano vkljuite sadje, ki vsebuje topne vlaknine, kot so: banane, olupljena jabolka oziroma sadni sok. Izogibajte se suhemu sadju. Mleko in mlene izdelke vkljuujte v prehrano postopno. V primeru, da se po zauitju pojavi pretirano napenjanje, vetrovi ali driska, uivanje mleka za kaken teden opustite. Navadno vam bo opisane teave povzroilo prej mleko kot jogurti in drugi mleni izdelki. Svetujemo vam, da v primeru teav iz prehrane najprej izkljuite uivanje mleka, v primeru, da se teave ne umirijo, zaasno opustite tudi uivanje jogurtov in ostalih mlenih izdelkov. ez kaken teden jih v majhnih koliinah prinite ponovno uvajati. Svetujemo vam, da vodite dnevnik prehrane. Kot nadomestek mleka lahko uivate riev, ovsen ali sojin napitek. Uivajte predvsem pusto mehko meso, kot so teletina, perutnina, ribe idr. Pri pripravi hrane uporabljajte predvsem rastlinska olja, kot so oljno, repino ali sonnino olje. Ne uivajte zelo mastnih sladic. Izogibajte se enostavnim sladkorjem, ko so: beli in rjavi sladkor, bomboni, ele bomboni, med, marmelada, zelo sladke pijae. Postopoma prinite z uvajanjem ivil in hrane, ki vsebujejo neprebavljive prehranske vlaknine. Prehajanje na normalno prehranjevanje naj bo postopno. Da boste laje spremljali, kako prenesete doloeno hrano oziroma ivilo, vam svetujemo, da v enem dnevu dodate vaemu jedilniku le eno novo ivilo oziroma hrano. e to dobro prenaate, brez driske, napenjanja, krev ali zaprtja, lahko novo ivilo oziroma hrano vkljuite v svoj jedilnik. Ponovno uvedite novo ivilo oziroma hrano ez tri dni. V ta namen lahko vodite dnevnik. e doloenega ivila ali hrane ne prenesete, poskusite z uvajanjem kasneje, ez kaken mesec ali dva.

PREHRANA IN RAK

| 55

 Hrano porazdelite na ve manjih obrokov. Verjetno boste bolje prenaali hrano, e boste ez dan zauili pet do osem manjih hranilno in energijsko gostih obrokov, kakor e bi zauili tri veje obroke. e ste bili e pred operacijo preobutljivi na doloeno hrano, se verjetno preobutljivost ne bo spremenila. Da bi se izognili zapori stome, hrano vselej temeljito preveite. Da bi prepreili dehidracijo ali zaprtje, dnevno popijte dovolj tekoine, osem do deset kozarcev po 200 ml. Pomembno je, da telesne tee ne izgubljate, prav tako pa se izogibajte prekomernemu pridobivanju telesne tee. Izogibajte se hrani, ki povzroa pretirano napenjanje, pojav neprijetnega vonja, odvajanje tekoega blata ali zaprtje.
Pri hrani je potrebna previdnost zlasti prve tedne po operaciji. Trdo hrano lahko zanete uivati e takoj po operaciji. Zelo pomembno je, da jo dobro preveite, ker s tem spodbujate delovanje prebavil.

BREZ NAPENJANJA

Kako se izogniti napenjanju in vetrovom pri kolostomi?

zelje, repa, ohrovt, brstini ohrovt, ebula, brokoli, svee in suho sadje, nerazredeni sadni sokovi, jajca, pivo, gobe, mono zainjene jedi, mastna in ocvrta hrana, gazirane pijae, mleko. Ker, kislo mleko in skuta lajajo napenjanje in vetrove. Teje prebavljiva ivila vkljuujte v jedilnik po malem in postopoma, v 24 urah le eno. V tem asu boste z gotovostjo dognali, ali takno ivilo lahko uvrstite v svojo prehrano ali ne. Napenjanje in vetrove lahko omilimo tudi tako, da med jedjo ne govorimo, ne pijemo pija z mehurki, ne jemo stepenih jedi, poredko jemo stronice, ne jemo zainjene in mastne hrane (majoneza, salama, klobasa, sir, orehi, polnomastno mleko). BREZ VONJA
Izogibajte se ivilom, ki napenjajo in so teje prebavljiva: ol, grah,

Kako se izogniti neprijetnemu vonju blata pri kolostomi?

Izogibajte se ivilom, ki lahko povzroajo neprijetne vonjave: grah,

56 | P R E H R A N A

IN RAK

ol, ribe, esen in ebula, belui in repa, jajca, moni siri in nekatere zaimbe. Primerneja so ivila, ki prepreujejo neprijetne vonjave: maslo, jogurt, sirotka, brusnini sok, paradinikov sok, pomaranni sok in peterilj. BREZ DRISKE

Kako se izogniti driski pri kolostomi?

Drisko lahko povzroi groba, mono zainjena, mastna in ocvrta hrana, vasih tudi sadni sokovi in pivo. Vino in gane pijae nimajo tega uinka. Blato je lahko bolj tekoe tudi takrat, kadar veliko pijemo. Borovnice, zauite v majhnih koliinah, s svojim barvilom in encimi vplivajo na zgoevanje blata. Hrana, ki lahko ugodno vpliva na gostoto blata, se lahko razlikuje od posameznika do posameznika, zato bo najbolje, da si sami s postopnim preizkuanjem naredite seznam za vas primernih ivil in jedi.

BREZ ZAPRTOSTI

Kako se izogniti zaprtosti pri kolostomi?

eprav lahko zauijete skorajda katerokoli hrano, e je le narezana na majhne koke in dobro preveena, vam lahko teave povzroa sledea hrana: surova zelenjava, predvsem surova zelena, surovo zelje, koruza, belui, gobe, kalki, kokos, ananas, suho sadje, neolupljeno sadje, orehi, leniki, semena in hrana s celimi zrni in semeni; ilavo meso in mesni izdelki (klobase, mesni siri ...) ter ele bonboni. Blago zaprtje lajamo s poveanim pitjem tekoin v obliki nesladkanih kompotov, zelinih ajev, zelenjavnih in sadnih sokov, negazirane mineralne vode ali brezalkoholnega piva. Kadar gre za dolgotrajno in trdovratno zaprtje, se morate posvetovati s svojim zdravnikom.
PREHRANSKI DNEVNIK PRI PREHAJANJU NA OBIAJNO PREHRANJEVANJE Datum 13. 3. 2008 Ura 10.00 Prehrana (tekoa/trda) svea hruka Teave napenjanje, kri

V tebeli je prikazan primer kosila bolnika s kolostomo, ki je opazil, ker je v dnevnik prehrane vpisal, da ga napenja in ima kre, ko poje sveo hruko.
PREHRANA IN RAK

| 57

ILEOSTOMA
Kakna naj bo prehrana, e imate ileostomo?

Ileostoma pomeni umetno narejeno odprtino (stomo) na tankem revesu, izpeljano skozi trebuno steno na prosto. Taka stoma je lahko trajna, kadar je debelo revo odstranjeno, in zaasna, kadar je debelo revo le za doloen as izkljueno iz delovanja. V prehrani je na splono najbolj pomembno, da upotevate vsa navodila, kakor so opisana za bolnike s kolostomo.
Izloek vsebuje veliko vode, zato je navadno teko do kaast, prav tako lahko vsebuje neprebavljene ostanke hrane. Izloanje je pogosteje in obilneje kot pri kolostomi in ga ni mogoe nadzorovati. Predvsem pa morate veliko pozornost posveati ravnovesju vode in elektrolitov v telesu. Elektroliti so kemine snovi, ki so vkljuene v presnovna dogajanja v telesu. Kadar bolnik skozi ileostomo izgubi ve tekoine in elektrolitov, kot jih nadomesti s hrano, postane izsuen in pojavijo se elektrolitne motnje. Tudi blaga dehidracija in elektrolitne motnje so lahko za bolnika zelo nevarne. Najpogosteje se kaejo s simptomi in znaki, kot so: oslabelost, niji krvni tlak, omotica ob spremembi telesnega poloaja in hujanje. V primeru teh teav naj bolnik takoj poie zdravniko pomo.

IZGUBA ELEKTROLITOV
Kaj storiti, e imate teave, povezane z izgubo elektrolitov? Med elektroliti sta najbolj pomembna kalij in natrij. Ko je odstranjeno debelo revo, se povea tveganje za razvoj elektrolitskega neravnovesja. Driska, pretirano potenje, poveana izguba tekoine preko ileostome in bruhanje to tveganje lahko e poveajo. Takrat mora vaa prehrana vkljuevati ivila in tekoine, ki so bogata z elektroliti. Iz prehrane ne izkljuite soli; lahko celo bolj solite kot do sedaj.

58 | P R E H R A N A

IN RAK

SIMPTOMI IN ZNAKI TER UKREPI PRI IZSUITVI, POMANJKANJU NATRIJA IN POMANJKANJU KALIJA Problem Simptomi/znaki
Poveana eja. Suha ust. Suha koa.

Kako ukrepati? Poveajte koliino zauite tekoine: Lahko katerokoli. e posebno so primerni izotonini rehidracijski napitki, ki jih obiajno uporabljajo portniki. Ti so bogati s kalijem in natrijem. Dnevna koliina zauite tekoine mora biti veja kot 810 kozarcev (200 ml).

Izsuitev (dehidracija)

Zmanjano izloanje urina. Utrujenost. Glavobol. Suhe oi. Kratka sapa.

Trebuni kri.

Omotica pri vstajanju.

Poveajte uivanje hrane in pijae, bogate z natrijem. To je lahko e obiajna goveja Glavobol. juha. Trebuni kri. Maslo. Kri v spodnjih okoninah. Pomanjkanje Izrpanost, e posebno v stoje- Konzervirana juha in zelenjava. natrija em poloaju. Sir. Obutek mraza v rokah in Namizna sol. nogah. e posebno so primerni izotonini rehidracijski napitki, ki jih obiajno uporabljajo portniki. Ti so bogati s kalijem in natrijem.
Izguba apetita. Zaspanost.

Poveajte uivanje hrane in pijae, bogate z kalijem: Pomaranni sok. Spahovanje. Banana. Vetrovi v trebuhu. Pianec. Kratka sapa. Poveana obutljivost v rokah Ribe. in nogah. Krompir. Pomanjkanje Rozine. kalija Paradinikova ali zelenjavna juha. Jogurt. Lubenica. e posebno so primerni izotonini rehidracijski napitki, ki jih obiajno uporabljajo portniki. Ti so bogati s kalijem in natrijem.
Utrujenost. ibkost miic.

PREHRANA IN RAK

| 59

PIJAA Kako si pripraviti in uivati pijao z elektroliti? Prekomerna izguba tekoine lahko povzroi dehidracijo in zahteva zdravniko pomo. Normalno je, e ileostomno vreko praznite ali zamenjate 58-krat dnevno. Prekomerna izguba tekoVoda je izjemno dobra naravna pijaa; in lahko povzroi izsuitev. Bolniki z ileostomo prekomerno pitje vode pa lahko iz vaenaj spijejo vsak dan vsaj ga organizma izpere elektrolite. Svetu1,5 do 2 litra tekoine. jemo vam, da pijete vodo v kombinaciji z rehidracijskimi tekoinami. Namenske rehidracijske tekoine lahko kupite v lekarni, primerne pa so tudi izotonine pijae za portnike, ki imajo dodane minerale in vitamine. Glukoza, ki je dodana rehidracijskim (portnim) napitkom, izbolja vsrkavanje elektrolitov v revesju. Recept za elektrolitski napitek, ki ga lahko pripravite doma: 1 ajna lika namizne soli 1 ajna lika jedilne sode 30 g pomarannega soka dodajte vodo, toliko da bo skupaj zneslo 250 ml. Preden popijete, dobro premeajte. Recept za razredeno kupljeno rehidracijsko tekoino: litra elektrolitskega rehidracijskega napitka (napitek za portnike) litra vode 1 ajna lika soli. Preden popijete, dobro premeajte.

60 | P R E H R A N A

IN RAK

ZDRAVLJENJE JE KONANO

Kakna naj bo prehrana po konanem zdravljenju?

Za regeneracijo telesa po zdravljenju je zelo pomembno, da v obdobju okrevanja po konanem zdravljenju vsaj e tri mesece upotevate priporoila prehrane za bolnika z rakom. e posebej je pomembno, da e vedno uivate hrano, ki je bogata z beljakovinami, vitamini in minerali.
Veina prehranjevalnih teav, ki so posledica onkolokega zdravljenja, izzveni nekaj tednov po konanem zdravljenju ali takoj po njem. Vasih pa neeleni uinki, kot so izguba apetita, suha usta, spremembe v okuanju hrane, teave s poiranjem ali izguba telesne tee in slaba prebava, lahko ostanejo e nekaj mesecev po konanem zdravljenju. Prav tako so v organizmu e vedno prisotne presnovne spremembe, ki so posledica bolezni same in njenega zdravljenja. V primeru, da nimate prehranjevalnih teav, lahko postopno (priblino v treh mesecih) preidete na uravnoteeno varovalno prehrano zdravega posameznika. Le-ta pripomore k ohranjanju zdravja in prepreevanju pojava kroninih bolezni. Nekaj priporoil za zdravje:
S svojim zdravnikom se pogovorite, ali se morate drati posebnih pre-

hranskih navodil ali imate morda kakne prehranske omejitve. S klininim dietetikom se posvetujte o naelih zdrave uravnoteene prehrane in o pripravi vaega individualnega prehranskega narta. Izbirajte meano prehrano iz vseh skupin ivil. Dnevno imejte pet obrokov (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo, popoldanska malica in veerja), tako boste energijski vnos enakomerno porazdelili ez ves dan. V malice vkljuite predvsem sadje in/ali mlene izdelke. Uivajte hrano z veliko prehranskih vlaknin, na primer sadje, zelenjavo, polnozrnati kruh in ita. Priporoene dnevne koliine sadja in zelenjave so okoli 400 g zelenjave in 250-350 g sadja oziroma skupaj 400 do 650 g na dan.
PREHRANA IN RAK

| 61

 Pri izbiri in nakupu sadja in zelenjave vam priporoamo izbirnost in pestrost, raznolikost. V im veji koliini jih zauijte svee, vsaj eno tretjino do ene polovice. Uivajte ivila iz polnovredne moke in celih itnih zrn. Zmanjajte koliino maob v prehrani in hrano raje pripravljajte sami. Svetujemo vam, da maobe dodate kuhanim jedem na hladno ali k solatam. Manj priporoljivo je maobe pregrevati (peenje, cvrenje). Bolj priporoljivi toplotni postopki so: duenje hrane v lastnem soku, kuhanje v sopari, peenje v foliji, v konvekcijski peici ali ponvi brez maobe maobo dodajajte naknadno. Uivajte zdrave, nenasiene maobe. Izogibajte se ivil, bogatih z nasienimi maobami (ivalske maobe) in transmaobnimi kislinami (predvsem so v margarinah in preganem olju) ter hrani, bogati s holesterolom (svinjska mast in mastno meso). Uivajte mleko in mlene izdelke z manj maobami (1,6 % mlene maobe). Izbirajte ivila z zdravju koristnimi maobami v rastlinskih oljih (oljno, repino, sonnino, laneno olje), v ribah in orehih. Izogibajte se konzervirani, presoljeni, prekajeni in premono zainjeni hrani. Sladice vkljuite v jedilnik le obasno. Ostanite telesno dejavni in vsak dan telovadite vsaj pol ure.

ZDRAVA PREHRANA Kakno je dnevno priporoeno tevilo zauitih enot iz posameznih skupin ivil v zdravi uravnoteeni prehrani.
VRSTA IVILA kruh, ita, itni izdelki in krompir sadje in sadni izdelki zelenjava in zelenjavni izdelki meso, jajca, stronice mleko in mleni izdelki sladkor, med Priporoeno tevilo enot 116 24 35 25

maobe in maobna ivila

zelo malo (68 ajnih lik kvalitetnega olja na dan) zelo malo

24

62 | P R E H R A N A

IN RAK

DRUGANA PREHRANA
Kaj pa alternativna prehrana?

Za potrditev pozitivnih uinkov raznih nainov prehranjevanja, ki jih mnogi imenujejo alternativna prehrana, danes nimamo znanstveno dokazanih osnov in njihova nekritina uporaba lahko bolnikom resno koduje.
Za bolnika je hrana vir hranil. Obstaja hrana z ve ali manj hranili, lahko bi rekli tudi bolj ali manj kvalitetna hrana. Seveda je za bolnike z rakom, za tiste, ki so preboleli raka in navsezadnje tudi za zdrave ljudi najbolje, da uivajo im bolj kvalitetno (zdravo, uravnoteeno, varovalno) hrano. Vnos hrane pa se mora prilagoditi presnovnim znailnostim posameznika glede na strokovna naela klinine prehrane. Na primer, nekdo, ki je ravno sklenil zdravljenje, potrebuje zelo skrbno izbrano kvalitetno hrano, da bo z zauitjem im ve potrebnih hranil obnovil organizem. Prehranska podpora bolnika je nujni del njegovega zdravljenja in predstavlja del strokovnega podroja, ki ga imenujemo klinina prehrana. Med oblike prehrane, ki niso znanstveno podprte z dokazi in ne sodijo v strokovno podroje klinine prehrane, spadajo tevilne popularne oblike prehranjevanja, kot so na primer makrobiotina dieta, vse oblike postenja, zdravljenje s sokovi, Livingstonova terapija itn. O pozitivnem uinku teh nainov prehranjevanja, ki jih mnogi imenujejo alternativna prehrana, nimamo znanstvenih dokazov. Iz klinine prakse in na podlagi znanj o telesni presnovi v asu rakave bolezni pa lahko trdimo, da njihova nekritina uporaba lahko bolnikom z rakom resno koduje. Problem mnogih alternativnih diet je, da bolnikovemu prehranskemu stanju kodijo in ogroajo njegovo ivljenje. Pri bolniku, ki ni dobro prehranjen, se neeleni uinki zdravljenja in bolezni bolj izrazijo kot pri onem, ki je ustrezno prehranjen; povea se tveganje za zaplete med zdravljenjem, zmanja se uinek zdravljenja in povea tveganje za umrljivost. Skupna znailnost vseh alternativnih diet je predvsem nizka energijska vrednost predpisanih jedi; bolniki z rakom pa teko zauijejo tolikne koliine te hrane, s kolikno bi lahko zagotovili svoje, zaradi bolezni in zdravljenja poveane energijske in hranilne potrebe e posebej, e imajo prehranjevalne teave, ki so posledica onkolokega zdravljenja ali bolezni.
PREHRANA IN RAK

| 63

PREHRANSKI DODATKI
Katere prehranske napitke in dodatke naj uivam?

Pred uivanjem kateregakoli od prehranskih dodatkov se posvetujte s svojim zdravnikom ali klininim dietetikom in upotevajte navodila proizvajalca.
Prehranski napitki in energijsko-beljakovinski dodatki so primerni predvsem v dneh, kadar imate slab apetit in vam je slabo, e hujate in ne morete zauiti zadostne koliine hrane, da bi lahko zadostili potrebam po hranilih in energiji. Prehranske dodatke in napitke lahko uivate kot edini vir hrane, kar je sicer pogosteje pri bolnikih, ki se prehranjujejo po sondi. PREHRANSKI NAPITKI
Energijska gostota napitkov je enaka ali veja kot 4,2 kJ (1 kcal)/ml. Obiajno so pakirani po 2 dcl. Izdelki so v prosti prodaji, ponujajo jih razlini proizvajalci. Najbolje je, da jih zauijete med glavnimi obroki. Lahko jih zauijete ohlajene ali pogrete.

So razlinih okusov. Poskusite razline okuse in izberite si najljubega.

Lahko jih meate z drugo hrano, na primer z mlenimi napitki, jogurti, skuto, sadjem itd.

ENERGIJSKI DODATKI
So v obliki prahu, obiajno maltodekstrini. Ena merica (priblino pet gramov prahu) ima obiajno 84 kJ (20 kcal).

Lahko jih dodajate v razlino hrano in napitke, kot so pudingi, jogurti, juhe, kae, omake, pireji, krompir. Dodaja se jih lahko v mrzle ali vroe jedi. So nevtralnega okusa ali pa tudi v razlinih sadnih okusih. Izdelki so v prosti prodaji (lekarne, portne trgovine, veji trgovski centri), ponujajo jih razlini proizvajalci.

64 | P R E H R A N A

IN RAK

BELJAKOVINSKI DODATKI
Ena merica (priblino 2,5 gramov prahu) ima obiajno dva grama beljakovin. So nevtralnega okusa ali na voljo tudi v drugih okusih. Lahko jih dodajate v razlino hrano in napitke, kot so pudingi, jogurti, mleni in sadni napitki, krompir. Najbolje je, da jih dodajate ohlajenim jedem. Izdelki so v prosti prodaji (lekarne, portne trgovine, veji trgovski centri), ponujajo jih razlini proizvajalci. So v obliki prahu.

VITAMINSKI IN MINERALNI DODATKI Je uivanje vitaminskih in mineralnih dodatkov med boleznijo smiselno in zaeleno? Vitaminsko-mineralni dodatki so dovoljeni in priporoljivi v primerih, ko je vnos vitaminov in mineralov v organizem z normalnim prehranjevanjem nezadosten. Vedno pa se morate pred prietkom uivanja katerihkoli vitaminsko-mineralnih dodatkov posvetovati z zdravnikom onkologom, ki vas zdravi. Po izsledkih do sedaj znanih znanstvenih raziskav uivanje multivitaminskih dodatkov ni kodljivo, kadar koliina vnesenih vitaminov ne presega priporoenih dnevnih odmerkov. Tudi stalie Amerikega kancerolokega zdruenja je, da je uporaba multivitaminskih dodatkov v priporoenih dnevnih odmerkih del zdrave prehrane. Ker pa nimamo znanstvenih tudij, ki bi podpirale varnost jemanja odmerkov, vejih od priporoenih dnevnih odmerkov, se zaenkrat med zdravljenjem (kemoterapijo, V primeru, da je vnos vitaminov obsevanjem) ne priporoa jemanje z normalno hrano nezadosten, je multivitaminskih dodatkov, ki bi uivanje multivitaminskih dodatkov dovoljeno in priporoljivo. Pred jevsebovali veje odmerke, kot so manjem katerihkoli antioksidantov, se posvetujte z zdravnikom. priporoeni dnevni odmerki.
PREHRANA IN RAK

| 65

UDENA OBRAMBA
Kaj so antioksidanti in kako uniujejo proste radikale?
Proti kodljivim uinkom prostih radikalov, ki nastanejo kot stranski produkt presnove s kisikom, pa tudi zaradi kajenja, stresov, onesnaenega okolja itd. nam je narava podarila uinkovito obrambo. To so antioksidanti, nai zaitniki. Za bolnika z rakom so najbolj pomembni naslednji antioksidanti: vitamin A, vitamina C in E in minerala selen in cink. Teh pa je najve v sadju, zelenjavi, orekih, semenih itd.
Posamezni antioksidanti ne delujejo neodvisno, ampak kot skupina tvorijo celotni antioksidativni tim, ki je bolj uinkovit kot posamezen antioksidant. Razline tudije so dokazale, da so meanice razlinih antioksidantov mnogo bolj uinkovite kot pa uivanje posameznega antioksidanta. KISIK Brez kisika v zraku ni ivljenja. Hkrati vemo, da prav kisik (in tudi glukoza naravni sladkor) pospeuje proces staranja in nastajanje bolezenskih sprememb v naih organih in organskih sistemih, celicah, medcelinem tkivu itd. Ko dihamo in ko presnavljamo hrano, kisik zgoreva. Ob tem nastaja nova energija, ki jo rpamo iz hrane in zraka in jo potrebujemo za ivljenje. Kot stranski proizvod dihanja in presnove pa nastanejo tudi tako imenovani prosti radikali. Z leti, ker pa dihamo in jemo e dlje kot otroci ali mladi ljudje, smo edalje bolj oksidirani. KAJ JE PROSTI RADIKAL To je atom, ki je izgubil bistveni del enega od elektrino nabitih elektronov, ki kroijo v parih. Da bi prosti radikal ponovno dosegel ravnovesje, si prilasti elektron iz blinjega atoma. S tem povzroi nevarne pokodbe zdravih molekul v celicah. Zaradi prostih radikalov lahko zbolimo za tevilnimi boleznimi, tudi za rakom.
PREHRANA IN RAK

| 67

KAKO POPRAVITI KODO

Telo se lahko, e mu malo pomagamo, brani pred kodljivimi prostimi radikali. Kako? Z antioksidanti, nekaknimi protisnovmi, ki proste radikale nevtralizirajo oziroma jih spreminjajo v nenevarne atome ali pa prekinjajo verino reakcijo oksidacij celinih sestavin. Najpomembneji je seveda zdrav nain ivljenja, ki zmanjuje samo nastajanje kodljivih radikalov. Po drugi strani pa organizem za uspeen boj proti njim v vsakem trenutku potrebuje antioksidante, ki jih v telo vnaamo s hrano. Najbolj znani so beta karoten, vitamina C in E in minerala selen in cink. Oglejmo si jih nekoliko podrobneje!
A-VITAMIN A-vitamin je v maobah topni vitamin. Pigment, ki prispeva k oranni in/ali rdei obarvanosti sadja in zelenjave, -karoten, in ga najdemo v razlinem sadju in zelenjavi, se v lovekem organizmu pretvori v aktivno obliko vitamina A. Prav tako je predstopnja vitamina A retinol, ki ga najdemo le v hrani KAJ JE OKSIDATIVNI STRES? ivalskega izvora. Vedeti morate, da je za dobro delovanje A-vitamin je kot antioksinaega telesa prisotnost doloenega dant pomemben, ker odtevila prostih radikalov kljub vsemu stranjuje proste radikale, nujna, saj v lovekih celicah ni mona ki nastajajo pri oksidaciji, proizvodnja energije brez prisotnosti tj. ob prisotnosti kisika. prostih radikalov. Prosti radikali poNjegovo delovanje pomastanejo kodljivi takrat, ko jih je v orga pred razvojem razliganizmu preve, ko jih je v odnosu na nih vrst raka, pomaga razpololjivo koliino antioksidantov bistveno ve. To stanje imenujemo oksizmanjati raven kodljivedativni stres. Oksidativnemu stresu se ga holesterola, poveuje lahko izognemo, e upotevamo naela odpornost proti boleznim, zdravega ivljenja. To pomeni, da se varuje pred monostjo moramo izogibati dejavnikov, ki povzrosrnega napada, pomaga ajo prekomerno ustvarjanje prostih raproti noni slepoti itd. Najbolji naravni viri vitamina A (beta-karotena)
dikalov in da organizmu zagotavljamo zadostno tevilo antioksidantov.

68 | P R E H R A N A

IN RAK

Priporoila za odrasle, ki izhajajo iz eksperimentalno ugotovljenih povprenih dnevnih potreb, so 1 mg vitamina A (retinola; 1 mg retinola = 6 mg all-trans--karotena). Kot zgornja meja vnosa za odrasle velja do 3 mg vitamina A na dan. Najbolji vir vitamina A so jetra; 100 g govejih jeter vsebuje okoli 3200 g vitamina A. V 100 g korenka je 600 g, v 100 g pinae 220 g, v 100 g bunih semen 800 g, v petih suhih marelicah 75g in v skodelici mleka 40 g vitamina A. C-VITAMIN Vitamin C (askorbinska kislina) je eden najpomembnejih vodotopnih antioksidantov v celicah. V lovekem organizmu ga najdemo v vodnih razdelkih, kot sta plazma in izvencelina tekoina, kjer prepreuje delovanje prostim radikalom in pomaga varovati druge antioksidante v telesu. Njegovo delovanje pomaga pri zaiti pred tevilnimi oblikami raka, celi rane, opekline in krvavee dlesni, pomaga znievati raven kodljivega holesterola v krvi, krepi obrambni sistem, deluje kot naravno odvajalo, zmanjuje nastajanje krvnih strdkov, povea vsrkanje eleza, pomaga znievati visok krvni tlak. Najbolji naravni viri vitamina C so sadje in zelenjava in iz njih izdelani sokovi. Posebej pozornost zbujajoe uinke imajo jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, rni ribez, kosmulje, koroma in citrusi (pomarane, limone, grenivka). Koliinsko pa so za preskrbo z vitaminom C pomembni tudi krompir, ohrovt, brstini ohrovt, rdee in belo zelje, pinaa in paradinik. Dnevnega vnosa 100 do 200 mg z ustrezno izbiro ivil ni teko dosei. e skodelica svee iztisnjenega pomarannega soka vsebuje 125 mg vitamina C. VITAMIN E Iz rastlinskih virov je bilo izoliranih osem E-vitaminskih molekul, od katerih je najpomembneji alfa-tokoferol, kot najaktivneja oblika vitamina E. Je eden najmonejih antioksidantov, topnih v maobi. V lovekem organizmu ga najdemo v celinih membranah, kjer prepreuje verine reakcije prostih radikalov. Ko se pri svojem delovanju pokoduje, ga obnovi vitamin C.
PREHRANA IN RAK

so: ribje olje, jetra, korenje, marelice, paradinik, agrumi, temno zelena in rumena zelenjava, jajca, mleko in mleni izdelki.

| 69

Njegovo delovanje pomaga pri prepreevanju razlinih vrst raka, zadruje staranje celic, prepreuje oksidacijo kodljivega holesterola, skupaj z vitaminom A varuje pljua pred onesnaenim zrakom, prepreuje in topi krvne strdke, celi rane in prepreuje nastanek brazgotin idr. Zadosten vnos vitamina E je moen brez prehranskih dodatkov, saj ivila z visoko vsebnostjo vekratno nenasienih maobnih kislin praviloma vsebujejo tudi veliko vitamina E. Pri izbiri rastlinskih olj in margarin je zato treba paziti na vsebnost vitamina E. Dobri viri alfa-tokoferola so olje iz peninih kalkov, sonnino olje, olje iz koruznih kalkov in repino olje. Dobri vir beta tokoferola je olje iz peninih kalkov, gama tokoferola olje iz koruznih kalkov in sojino olje. Za delta tokoferol pa je dober vir sojino olje. Ocenjena vrednost za primeren vnos za odraslega je 14 mg ekvivalentov tokoferola na dan. Zadoa e 1 lice koruznega olja ali mala
Za bolnika z rakom so najpomembneji antioksidanti: vitamini A, C in E ter minerala selen in cink.

70 | P R E H R A N A

IN RAK

lika olja peninih kalkov ali 15 g sonninih semen ali pa 30 g mandljev dnevno. SELEN Splone koristi za zdravje: ugotovljeno je bilo, da ima pomembno vlogo pri prepreevanju raka, zlasti tistih oblik, ki so posledica sevanj in keminih snovi, spodbuja obrambni odziv telesa ob okubah, prepreuje nastajanje krvnih strdkov idr. Uivanje selena poteka predvsem z mesom, ribami in kurjimi jajci. Precej selena je tudi v lei in beluih. Ker je razpololjivost selena iz zemlje za rastline povpreno zelo majhna, pa rastlinske beljakovine, ita in kruh za razliko od ZDA in Kanade, kjer je zemlja bogateja s selenom, le malo prispevajo k zauivanju selena. Monim izgubam lahkohlapnega selena pri predelavi ivil in enostranskim prehranjevalnim navadam se je zato treba izogibati. Ocenjena vrednost za primeren vnos za odraslega je 30 do 70 g selena na dan, za kar zadoa 100 g peninega kruha ali porcija mesa ali dve jajci ali 100 g tunine ali 50 g sonninih semen. Pri odraslih so opazili znamenja kronine zastrupitve s selenom od dnevnega vnosa 800 g selena naprej. CINK Splone koristi za zdravje: varuje prostato pred poveanjem in rakom, varuje pred prehladom, krepi odpornost idr. Dobri viri cinka so govedina, svinjina, perutnina, jajca, mleko, sir. ivila z visoko vsebnostjo cinka (npr. polnozrnata penica) lahko s tehninimi posegi pri predelavi in pripravi hrane utrpijo velike izgube (npr. moka glede na stopnjo mletja). S kuhanjem ali skladienjem ivil v s cinkom prevleenih posodah pa lahko vsebnost cinka v ivilih mono poveamo. Priporoeni vnos cinka za odraslega je 1,0 g/MJ na dan (tj. okoli 10 mg na dan). Odsvetuje se vnos ve kot 30 mg cinka na dan. Za kritje dnevnih potreb zadoa priblino 200 g mesa.

PREHRANA IN RAK

| 71

OMEGA-3 MAOBNE KISLINE

Kaj so in zakaj jih potrebujemo?
Omega-3 maobne kisline so dolgoverine maobne kisline z ve dvojnimi vezmi (polinenasiene), potrebne pa so za normalno delovanje, rast in razvoj lovekega organizma.
Ribje olje je najbogateji vir znanih omega-3 maobnih kislin, kot sta EPA (eikozapentaenojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina). Za nastajanje prostaglandinov, hormonom podobnih snovi, ki itijo srce in membrane telesnih celic, potrebuje telo EPA. DHA pa je predvsem potrebna za normalen razvoj moganov, oi in reproduktivnega sistema. Danes se, ko govorimo o omega-3 maobnih kislinah, poudarja predvsem njihova preventivna vloga pred obolenji srca in oilja, rakom in sladkorno boleznijo, a prav tako lahko omega-3 maobne kisline blaijo simptome astme, artritisa, menstrualnih krev in migrenskih glavobolov. V onkologiji pa je vloga EPA (eikozapentaenojske kisline) poudarjena predvsem pri zmanjanju tumorskega vnetnega odziva, ki je pomemben vzrok izgube telesne tee pri bolnikih z rakom. loveko telo samo med boleznijo omega-3 maobnih kislin ne more sintetizirati v zadostnih koliinah, zato jih moramo v organizem nujno vnesti s hrano.
Najbolji prehranski vir omega-3 maobnih kislin so ribe, in sicer: skue, sardele, losos, tuna in sledi. V uravnoteeni varovalni prehrani strokovnjaki priporoajo uivanje rib vsaj dva do trikrat na teden.

72 | P R E H R A N A

IN RAK

Najbolji prehranski vir omega-3 maobnih kislin so ribe, in sicer: skue, sardele, losos, tuna in sledi. V uravnoteeni varovalni prehrani strokovnjaki priporoajo uivanje rib vsaj dva do trikrat na teden. Blagodejni biokemijski uinki omega-3 maobnih kislin v organizmu se pokaejo e po 72 urah, in to e e zauijemo 100 g rib na dan. Raziskovalci celo dokazujejo, da bi e 30 gramov rib na dan zadoalo, da bi nae celice zaele delovati pravilno. Prav tako poznamo razlina rastlinska olja, kot sta repino in laneno, ki sta bogata z omega-3 maobnimi kislinami. tudije so pokazale, da je za zmanjanje vnetnega odziva, ki ga pri bolniku povzroa rak, potrebno zauiti od 1,4 do 2 grama EPA dnevno. Z obiajnim uivanjem rib in posebnih rastlinskih olj je teko zagotoviti tolikne koliine te omega-3 maobne kisline, zato so na triu dosegljivi razlini prehranski dodatki in napitki. Te prehranske dodatke lahko uivate kot dodatek k obiajni prehrani. Preden se odloite za uivanje kateregakoli od prehranskih dodatkov, se posvetujte z zdravnikom ali klininim dietetikom in upotevajte navodila proizvajalca.

PREHRANA IN RAK

| 73

GIBANJE
Telesna aktivnost in zakaj vam gibanje koristi

Praksa in izsledki raziskav kaejo na tevilne ugodne uinke vseh vrst vadbe. Preve poitka in premalo telesne aktivnosti pri bolnikih s kroninimi obolenji e dodatno pospeuje razvoj kroninih bolezni in funkcionalno opeanje telesa.
Med bistvene znailnosti spremembe presnove spada zlasti poveana razgradnja beljakovinskih struktur v telesu in njihova slaba obnova. To vidimo predvsem kot hitro izgubljanje funkcionalnih tkiv telesa, predvsem miic. Propadanje miic in drugih beljakovinskih struktur imenujemo sarkopenija; ta proces neposredno prispeva k utrujenosti in izgubi telesne tee. Sarkopenija je bistvena znailnost razvoja kaheksije (telesno propadanje), ki je posledica razgraditvenih procesov v organizmu. Bolnik izgublja kondicijo, je manj odporen, pojavita se brezvoljnost in depresija. Pogosto je prisotna tudi izguba apetita, ki e dodatno poslaba stanje bolnika. Bolnik zapade v neke vrste propadanje (kaheksijo), ki se ga pogosto ne da zaustaviti ne s hrano in ne z zdravili. Lahko pa kaheksijo upoasnimo in bolniku z ustrezno prehrano, gibanjem in nekaterimi zdravili mono izboljamo kvaliteto ivljenja. Zato je redna telesna vadba za veino bolnikov z rakom izjemno koristna v obdobju bolezni in njenega zdravljenja ter kot rehabilitacija po bolezni. Ne vemo e veliko o uinku telesne vadbe na samo zdravljenje raka in rehabilitacijo po bolezni, vendar praksa in izsledki raziskav kaejo na tevilne ugodne uinke vseh vrst vadbe. UINKI VADBE Kakni so uinki telesne vadbe pri bolnikih z rakom? Uinki vadbe pri bolnikih z rakom, tako kot pri drugih kroninih bolnikih, neposredno zmanjujejo negativen vpliv bolezni na telo. Preve poitka in premalo telesne aktivnosti pri bolnikih s kroninimi obolenji e dodatno pospeujeta razvoj kroninih bolezni in funkcionalno opeanje telesa.

74 | P R E H R A N A

IN RAK

Najpomembneji ugodni uinki telesne vadbe pri bolnikih s kroninimi obolenji so: vzdrevanje in tudi poveanje zinih sposobnosti zaita pred izgubo miine mase zaradi neaktivnosti manja odvisnost od drugih v vsakodnevnem ivljenju manj depresije in anksioznosti bolja samopodoba veja sposobnost navezovanja socialnih stikov izboljan pretok krvi in manja monost tromboz, ki pogosto spremljajo kronina obolenja in neaktivnost zmanjano tveganje za razvoj degenerativnih obolenj in drugih kroninih bolezni izboljanje splone kvalitete ivljenja. e zlasti je telesna aktivnost pomemben del zdravljenja starejih bolnikov, ki e hitreje funkcionalno opeajo in imajo bolj izraene simptome depresije med zdravljenjem. ZDRAVA VADBA Kaj je zdrava telesna vadba? S telesno vadbo krepimo predvsem delovanje srca in obtoil, miinoskeletnega sistema in vplivamo na tevilne presnovne poti v organizmu. Telesna vadba je lahko aerobna in vadba za mo. Z aerobno vadbo veamo predvsem funkcionalne sposobnosti obtoil, srca, miic in presnovnih procesov, ki vodijo do veje vzdrljivosti telesa. Takna vadba ima tudi zelo ugoden vpliv na imunski sistem. Primer takne vadbe so vztrajnostne portne zvrsti, kot so hoja, tek, kolesarjenje in smuarski tek. Z vadbo za mo, kot so telovadne vaje in vaje v tnesu, pa pospeujemo predvsem sposobnost miic in struktur, ki so z njimi povezane. Seveda ima praktino vsaka telesna vadba v doloeni meri zastopane elemente moi in vztrajnosti. Za hojo ali tek navkreber potrebujemo mo miic, ki bodo stabilizirale sklepe in omogoale naporno gibanje. Zato je smiselno, da v portno aktivnost vkljuimo vadbo s poudarkom na vzdrljivosti in vadbo s poudarkom na miini moi. Uinke vadbe in opravilno sposobnost telesa bomo e dodatno izboljali
PREHRANA IN RAK

| 75

z vajami za gibljivost in z raztezanjem. Vsak vadbeni program naj bi zato sledil naslednjim osnovnim navodilom: Vsako vadbo prinite z ogrevanjem (osnovne razgibalne vaje za celo telo, lahen tek ali hitra hoja). Za vztrajnostno vadbo se ukvarjajte s porti, ki vkljuujejo uporabo velikih miinih skupin, na primer s tekom ali kolesarjenjem. V redno vadbo vkljuite dva- do trikrat na teden vadbo moi. V vadbo vkljuite vaje za splono gibljivosti in gibljivost sklepov ter raztezne vaje.

Amerika portna akademija predlaga: za kronine bolnike 2060 minut vadbe tri- do petkrat na teden. Prinite s 15 minutami vadbe in as postopno podaljujte. e se vam zdi ta vadba prenaporna, prinite s petimi minutami vadbe po trikrat na dan in postopno podaljujte vadbo, dokler ne doseete 2030 minut vadbe trikrat na teden. Vadbo zmeraj prinite z razgibavanjem in vsaj trikrat na teden poskusite v vadbo vkljuiti tudi vaje za mo.

Kakna naj bo vadba? Preve poitka in premalo telesne akpri bolnikih z rakom e dodatno Vadba naj bo redna in tak- tivnosti pospeujeta razvoj bolezenskih presnovna, da je za bolnike prijet- nih sprememb in funkcionalno opeanje na. Priporoljive so telesne telesa. Uinki vadbe pri bolnikih z rakom, tako kot pri drugih kroninih bolnikih, aktivnosti, ki vkljuujejo neposredno zmanjujejo negativen vpliv velike miine skupine. To bolezni na telo. so predvsem aerobne aktivnosti, kot so hoja, tek, plavanje, kolesarjenje, veslanje in ples. Vadite do te mere, kolikor zmorete; naj vas sama vadba dodatno ne utruja. Pri vadbi sledite osnovnim naelom za telesno aktivnost in jo izvajajte po svojih zmonostih.

76 | P R E H R A N A

IN RAK

KDAJ NE VADITI Vsekakor pa NE vadite: e ste slabokrvni ali imate zaradi nizkih belih krvnih celic povean riziko infekta, e vrednosti krvnih elektrolitov niso normalne, to stanje je pogosto pri bruhanju ali driski, e imate boleine, teave z dihanjem ali resne teave zaradi bolezni srca ali obtoil, e je kontrola simptomov bolezni ali zdravljenja, kot so na primer boleina, slabost in bruhanje, slaba. Najbolje bo, da se v primeru dvoma pred prietkom telesne vadbe posvetujete s svojim zdravnikom onkologom. Kaj pa, e ste preutrujeni za vadbo? e nimate resnih zdravstvenih teav, je telesna aktivnost najbolj uinkovito sredstvo za zmanjevanje utrujenosti, ki spremlja okoli 70 odstotkov vseh bolnikov med zdravljenjem z radioterapijo in kemoterapijo. Program aerobne vadbe deluje na utrujenost terapevtsko. ko se poutite najbolje. Vadba naj bo redna. Vadite na sveem zraku. Jejte uravnoteeno prehrano, ki vsebuje zadosti beljakovin (meso, mleko, jajca, stronice) in popijte vsaj osem do deset kozarcev vode na dan. Redno jemljite zdravila za uravnavanje simptomov bolezni (na primer analgetike). Da si prihranite energijo, imejte stvari, ki jih potrebujete za vadbo, v bliini. Telesna vadba naj bo zabavna in naj ne moti vaega nonega poitka.
Naredite si tak urnik, ki vam bo omogoil vadbo v tistem delu dneva,

Da se boste z vadbo lae spoprijeli, si pomagajte z naslednjimi nasveti:

PREHRANA IN RAK

| 77

HITRO PRIPRAVLJENE JEDI IN PRIGRIZKI

PRIMERI HITRO PRIPRAVLJENIH JEDI IN PRIGRIZKOV
kruh masleni kola krekerji kolai ali pikoti iz polnozrnate puding sladoled mleni napitki ali druge hitro pripravljene sadje (svee, iz ploevinke ali posueno) meanica itnih zrn, semenk in jedrc zelenjava (surova ali kuhana) sadni in zelenjavni sokovi jabolna eana kremne juhe omake iz sira, ola ali kisle smetane trdo kuhano ali ocvrto jajce

moke s sadjem, orehi, itnimi kalki ali z meanico kosmiev, suhega sadja in orehov sendvi trdi ali polmehki sir okoladno mleko jogurt sadna skuta

mlene pijae

TEKOA IN MEANA HRANA

PRIMERI ISTE TEKOE HRANE
ista mesna juha precejena zelenjavna juha bistri sadni sok bistri zelenjavni sok tekoi puding mleko in mleni napitki navadni tekoi jogurt tekoina sadnih kompotov sadne ledene kocke brez sadnih kosov sadni sladoledi beljakovinsko energijski napitki aj voda

PRIMERI MIKSANE HRANE

mesna juha miksano kuhano meso (teletina, perutni zelenjavna enolonnica zelenjavna juha kuhana zelenjava sadni in zelenjavni pireji tekoa jabolna eana sadje vsi sadni sokovi in nektarji jogurt s sadjem vsi mleni napitki puding s sadjem sladoled prebrana, kuhana in odcejena ita ri drobne testenine redko zakuhan penini ali koruzni zdrob sone sadne kremne rezine

na, puran, riba)

78 | P R E H R A N A

IN RAK

BOGATA HRANA V naslednji preglednici vam ponujamo nekaj praktinih nasvetov za energijsko in beljakovinsko obogatitev vae vsakodnevne prehrane.
DODANO ENERGIJSKO IVILO maslo ali margarina majoneza smetana JEDI
kot dodatek k juham, krompirjevemu pireju ali peenemu kot dodatek k testeninski, tunini ali krompirjevi solati

krompirju, kuhanim itom, peninemu zdrobu, riu, rezancem, testeninam, kuhani zelenjavi, omakam in polivkam ali kot preliv za surovo in kuhano zelenjavo

kot dodatek k vroi okoladi, posladkom, pudingu, sadju,

kisla smetana

skuti, meanemu sadju, palainkam, vroim ali ohlajenim kosmiem in pecivu kot dodatek h krompirjevemu ali zelenjavnemu pireju, kremnim juham, omakam, testeninam, riu namesto mleka v receptih, ki predpisujejo mleko
kot dodatek kremnim juham, peenemu krompirju,

mleko

testeninam s sirom, zelenjavi, omakam, solatnim prelivom, ragujem, peenemu mesu in ribam kot premaz za kolae, namaz na kruhu ali maslenem kolaku kot polivka ez svee sadje ali zelenjavo kot mono ohlajena sladica iz sadja in kisle smetane
uporaba polnomastnega mleka namesto mleka z manj

kot pijaa namesto vode in drugih pija in kot dodatek za pripravo kosmiev, juh, kakava in pudinga

maobami

h kuhanim jedem jedem

kot dodatek smetanovim omakam, zelenjavi ali drugim

mleko v prahu

kot dodatek mleku in mlenim pijaam Nasvet: Na pol litra mleka dodate 4 lice mleka v prahu in dobro zmeate. Tako pripravljeno krepko mleko lahko uporabite za pripravo kave, kakava, vroe okolade, pudinga, prilijete ga lahko h kremnim juham in omakam. Kot dodatek jedem, duenim v peici, mesnemu hlebcu, mletemu mesu, zmeanim peenim jajcem, omakam, smetanovim juham, itom za zajtrk, krompirjevemu pireju, vroim kolakom, pudingom, sladicam z mleno osnovo. PREHRANA IN RAK

| 79

DODANO ENERGIJSKO IVILO sir

JEDI
sirni namaz na kruhu, toastu, maslenem kolaku, sadni kot dodatek h kuhani zelenjavi in mesnim jedem

rezini ali krekerju, namaz v sendviih

zvitega v kroglice lahko povaljate v zmleta jedrca orehov ali nastrgan sir lahko dodate k juham, omakam, z njim posuje-

lenikov, penine kalke ali meanico it, semenk in jedrc

skuta ali italijanski beli sir

te zelenjavne jedi, ri, testenine, naredite si sendvi s sirom in zelenjavo, lahko si ga ocvrete kot dunajski zrezek, e vam meso ne tekne

zmeana s sadjem ali zelenjavo ali kot nadev pri sadju

sladoled, jogurt

ali zelenjavi kot dodatek zelenjavnim jedem, testeninam, jajnim jedem, kot so omlete ali zmeana peena jajca kot dodatek pudingovim sladicam, sirovim kolaem in masi za palainke kot nadev za palainke ali kanelone
kot dodatek mlenim napitkom kot dodatek itom, sadju, sladicam iz elatine in pitam sladoled ali zamrznjen jogurt kot nadev med rezinami jutranji sladoledni napitek s sadjem ali banano

kolaa, s pikoti ali graham pecivom

med, marmelada in sladkor meanica it, semenk in jedrc

in sadnim ter jogurtovim sladicam in kruhovemu testu

kot namaz na kruhu, dodatek itom, mlenim pijaam ita kot dodatek masi za palainke, testu za kolake kot nadev med plastmi sadja, speenega v peici kot dodatek suhemu sadju in lenikom semenke in jedrca tudi kot posip na testeninah, kuhani

suho sadje (rozine, slive, marelice, dateljni in ge)

in praeni zelenjavi, sadnih in zelenih solatah oz. dodatek jogurtu, sladoledu, pudingu, jajni kremi in sadju

kuhano posueno sadje za zajtrk, sladico ali prigrizek

kot dodatek testu za kolake, pikote, pecivo; riu in drugi

zrnati hrani, itom, pudingom in nadevom kot dodatek sadnim kolaem in pitam kot dodatek kuhani zelenjavi, na primer korenju, sladkemu krompirju kot dodatek lenikom ali meanici it, semenk in jedrc

80 | P R E H R A N A

IN RAK

DODANO ENERGIJSKO IVILO jajca

JEDI
trdo kuhana, narezana jajca kot dodatek solatam

(tudi testeninski in krompirjevi), solatnim prelivom, zelenjavi, zelenjavnim juham in mesnim jedem v smetanovi omaki ali kot dodatek v sendviih trdo kuhani rumenjaki kot dodatek nadevu ali namazu za sendvi dodatno jajce ali samo jajni beljak v zelenjavni piti s sirom, v testu za palainke ali testu za ocvrte kruhove rezine dodatni jajni beljaki v zmeanih ocvrtih jajcih ali v testu za omlete svee jajce, umeano v krompirjev ali zelenjavni pire in omako (takno jed je treba dodatno prekuhati, saj svee jajce lahko vsebuje kodljive bakterije) dodano jajce pudingu, jajnemu prelivu ez zelenjavno pito, zmeanim peeni jajcem, omletam, palainkam in testu za ocvrte kruhove rezine pred peenjem dodano jajce v recepte za pripravo mesnih in zelenjavnih polpet, mesnih kroglic in hamburgerjev Izogibajte se surovim jajcem, ker lahko vsebujejo kodljive bakterije, saj ste zaradi zdravljenja lahko bolj dovzetni za okube. Prepriajte se, da so jajca dovolj kuhana ali peena. Premalo kuhanih ali peenih jajc raje ne jejte. jedem, duenim v peici, juham, omakam in testu

meso

narezano in kuhano meso kot dodatek k zelenjavi, solatam, mleto meso kot nadev za omlete, dodatek k suejem,

zelenjavnim pitam, sendviem in nadevom za pianca ali purana kot mesni zavitek ali pita kot dodatek k praenemu krompirju in jedem iz stronic Meso naj bo vedno skuhano do mehkega, da ga laje prebavite. Kadar se vam upre, jejte raje mletega v obliki haeja, nareite ga v govejo ali zelenjavno juho, zmeajte ga s krompirjevim pirejem. Zrezek si pripravite v ebulni, zelenjavni, paradinikovi omaki. Zaradi mone okube s kodljivimi bakterijami ne jejte jedi, pripravljene iz surovega mesa.

ribe

kuhane, duene, peene, v zelenjavni, smetanovi ali paradi-

nikovi omaki ribji namaz. Za to lahko uporabite ribe iz konzerve, le da odcedite odveno olje. kot dodatek zelenjavi, solatam, jedem, duenim v peici, juham, omakam, testu PREHRANA IN RAK

| 81

DODANO ENERGIJSKO IVILO zelenjava

JEDI
Najve hranljivih snovi ohrani zelenjava, ki jo kuhamo v

krompir stronice sadje

majhni koliini vode oziroma duimo. Vode ne odlivamo. Dodate ji lahko krepko mleko, maslo, smetano, nastrgan sir, sesekljano trdo kuhano jajce, posujte s sveimi diavami. e nimate teav z zobmi in ustno sluznico ter prebavili, si privoite sveo zelenjavo, bodisi v solati bodisi na obloenih polnozrnatih kruhkih.

Najbolj hranljiv je krompirjev pire z dodatkom masla, sme kuhan grah, stronice, bob in tofu kot dodatek juham ali

tane, krepkega mleka, nastrganega sira. Dodate lahko tudi sesekljano meso in zelenjavo. jedem, duenim v peici, testeninam in jedem iz it, ki sta jim e primeana sir ali meso vom, medom

s smetano, sladoledom, jogurtom, misliji, okoladnim preli sokovi iz sveega sadja

obloen kruhek s sadjem, sadna solata, sadna juha

BELJAKOVINE Vsebnost beljakovin v ivilih (g/100g)

ivilo
elatina, jedilna polenovka beljak v prahu kokoje jajce jajce v prahu, kokoje govedina, neno prekajena, posuena na zraku soja, zrna, posuena sir parmezan, 36.6 % m. m., v suhi snovi mleko, v prahu, posneto mleko, v prahu, sojino

Beljakovine v 100 g ivila

84,2 79,2 77,3 46 39 37,3 35,6 35 34,9

82 | P R E H R A N A

IN RAK

ivilo
sojina moka sir appenzeller, 20 % m. m., v suhi snovi pinjenec, v prahu sir emental, 45 % m. m., v suhi snovi sir tilsit, 30 % m. m., v suhi snovi sir edam, 30 % m. m., v suhi snovi sir provolon sir gauda, 45 % m. m., v suhi snovi araidi mleko v prahu, polnomastno sir appenzeller, 50 % m. m., v suhi snovi sir edamec, 45 % m. m., v suhi snovi lan, seme puran, prsa brez koe sardine v olju fazan, s koo, brez kosti tunina v olju ol, mungo sir camember, 30 % m. m., v suhi snovi lea morski list, prekajen ostrigar, dimljen grah, zrna, posuena morski losos, prekajen sir brie, 50 % m. m, v suhi snovi sonnina semena, posuena sir camember, 40 % m. m., v suhi snovi slanina, kuhana

Beljakovine v 100 g ivila

34,5 33,8 33,4 29 28,7 26,4 26,3 25,5 25,3 25,2 24,8 24,8 24,4 24,1 24,1 23,8 23,8 23,6 23,5 23,4 23,3 23 22,9 22,8 22,6 22,5 22,5 22,5 PREHRANA IN RAK

| 83

ivilo
govedina, kri (za peenko) jelen, hrbet koko, prsi, s koo svinjina, stegno, zgornje (za zrezke) koko, jetra prepelica, meso brez koe in kosti govedina, meso, miino meso, mleto, surovo (tatarski biftek) svinjina, meso, miino svinjina, ribica govedina, stegno, spodnje kunec svinjina, kotleti s kostjo sir roquefort tunina jelen, stegno teletina, meso, miino svinjina, jetra govedina, ribica peenica teletina, vratina losos, v ploevinki sir camember, 45 % m. m., v suhi snovi teletina, kraa postrv mleko, sojino mleko, kozje mleko, kravje

Beljakovine v 100 g ivila

22,4 22,4 22,2 22,2 22,1 22,1 22 22 22 22 21,8 21,6 21,6 21,5 21,5 21,4 21,3 21,2 21,2 21,2 21,2 21,1 21 21 20,8 4,5 3,6 3,2

84 | P R E H R A N A

IN RAK

SLOVAREK

aerobna vadba vadba, pri kateri so energetski procesi, ki so potrebni za vadbo, povezani z dotokom kisika aminokisline osnovni gradniki beljakovin analgetiki zdravila proti boleinam anksioznost pretirana zaskrbljenost anoreksija odsotnost ali izguba apetita; psihogena anoreksija izguba teka oziroma odklanjanje hrane zaradi psihinih razlogov antioksidanti snovi, ki itijo telo pred negativnimi uinki delovanja prostih radikalov apatija brezbrinost, brezutnost, brezutje, ravnodunost, brezvoljnost, mlanost, topost dehidracija izsuenost diareja driska damping sindrom elodec se prehitro prazni, kar povzroa slabost, trebune kre, napenjanje, bledo koo, hipoglikemijo in znojenje edem prisotnost vejih koliin tekoine v medcelinih prostorih, obiajno v podkonem tkivu; bolezensko stanje nabiranja tekoine v medcelinini v telesu encimi snovi (beljakovine), ki pomagajo ivilo razgraditi do gradnikov, ki lahko vstopajo v kri funkcionalno opeanje upad telesne zmogljivosti hipotonina raztopina je raztopina z nijim osmotskim tlakom od vsebine celic, krvne plazme, medceline tekoine inapetenca odsotnost apetita inzulin hormon, ki nastaja v Langerhansovih otokih trebune slinavke. Zmanjuje koncentracijo krvnega sladkorja in vea prepustnost celine membrane za glukozo in s tem spodbuja prehajanje sladkorja v tkivo. Njegovo primanjkovanje povzroi sladkorno bolezen. izotonina raztopina je raztopina z enakim osmotskim tlakom kot vsebina celic, krvna plazma, medcelina tekoina; primer: zioloka raztopina
PREHRANA IN RAK

| 85

kaheksija telesno propadanje malabsorpcija pomeni nezmonost absorpcije ene ali ve hranilnih snovi skozi revesno sluznico maligen zloest, nevaren, hud navzea slabost peristaltika ritmino gibanje miija prebavil presnovni stres odziv organizma na razline draljaje oz. nepriakovana dogajanja rakava kaheksija telesno propadanje. Beseda kaheksija izhaja iz grkih besed kakos, kar pomeni slab, in hexis, kar pomeni stanje. Sindrom rakave kaheksije spada med osnovne znailnosti rakave bolezni, z njim opredelimo propadanje funkcionalnih tkiv organizma, izgubljanje funkcionalnih tkiv, predvsem miinih, kar vodi do ibkosti in slabega poutja. sarkopenija propadanje miic in drugih beljakovinskih struktur simptom bolezenski znak sinergizem sinergija, sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje SIRS sistemski vnetni odziv steatoreja slabo vsrkavanje maob v revesju, maobe v iztrebkih tremor trepetanje, drget; potres; tresavica, tresenje udov in miic

KORISTNE INTERNETNE STRANI

- www.cancer.org - www.oncology.com - www.klinicnaprehrana.si - www.espen.org - http://www.onko-i.si/ - http://www.zdruzenje-nutricionisti-dietetiki.si/

86 | P R E H R A N A

IN RAK

Europa Donna ima za bolnike in bolnice, ozdravljence in ozdravljenke, pa tudi za zdrave:

DVA SOS TELEFONA
Na vaa vpraanja odgovarjata:

na tevilki 041 516 900 prim. Mojca Senar, dr. med., predsednica slovenske Europe Donne

na tevilki 040 327 721 prim. Gabriela Petri Grabnar, dr. med.,
upokojena radioterapevtka in podpredsednica Europe Donne. Obe lahko pokliete vsak dan med 11. in 19. uro. Svetujeta tudi sorodnikom in prijateljem, ki so v stiski ob bolezni matere, ene, sestre ... Z njima se lahko dogovorite tudi za osebni pogovor.

REKONSTRUKCIJA
eprav bolnicam kirurgi specialisti plastine, rekonstrukcijske in estetske kirurgije navadno podrobno predstavijo rekonstrukcijo dojke, mnoge e vedno begajo razna vpraanja, na katera najlaje odgovorijo tiste enske, ki so takno operacijo e opravile. Zato je ED ustanovila sekcijo za rekonstrukcijo dojk, v kateri so enske, ki so jim kirurgi dojko/i e obnovili. e vas karkoli zanima, pokliite Darjo Rojec, ob delavnikih med 9. in 15. uro na telefon: 041 622 361. Darja Rojec skrbi tudi za izlete.

PREDAVANJA
Europa Donna, slovensko zdruenje za boj proti raku dojk, nadaljuje s predavanji po slovenskih krajih. Poleg Mojce Senar, predsednice zdruenja, zdravnice, ki je tudi prebolela raka dojk, lahko povabite v goste e Gabrielo Petri Grabnar, dr. med., podpredsednico Europe Donne, in vijo medicinsko sestro Tatjano Kumar, ki se e leta ukvarja z boleznimi dojk. S seboj prinesejo silikonski model dojke z vgrajenimi posameznimi bulami, ki jih potem lahko otipate. Na ta nain spoznate, kako se zauti tumor dojke. e bi radi, da pridejo k vam, pokliite Europo Donno na telefon: (01) 231 21 01 od 11. do 13. ure. Predavanja in svetovanja podpira FIHO.

DESET CILJEV EUROPE DONNE

1. iri in izmenjuje informacije o raku dojk po Evropi 2. Seznanja z boleznimi dojk. 3. Poudarja pomen ustreznega pregledovanja in 4. Prizadeva si za najbolje zdravljenje. 5. Prizadeva si za popolno oskrbo med zdravljenjem 6. Podpira ustrezno dodatno izobraevanje zdravs7. Podpira kakovost strokovne obravnave in pospeu8. Trudi se za stalno posodabljanje medicinske opre9. Skrbi, da enske kar najbolje razumejo vse predla10. Podpira raziskave o raku dojk.
gane naine zdravljenja, da sodelujejo v klininih tudijah in da lahko uveljavljajo pravico do dodatnega strokovnega mnenja. me. je njen razvoj. tvenih strokovnjakov. in po njem. zgodnjega odkrivanja raka dojk. in v svetu.

Europa Donna, slovensko zdruenje za boj proti raku dojk Naslov: Zaloka 5, 1000 Ljubljana Uradne ure: od ponedeljka do petka od 11. do 14. ure Telefon in faks: (01) 231 21 01, (01) 231 21 02 Elektronski naslov: europadonna@europadonna-zdruzenje.si Naslov spletnih strani: http://www.europadonna-zdruzenje.si Predsednica: prim. Mojca Senar, dr. med. Generalna sekretarka: Ada Gorjup, univ. dipl. ekon. lanarino, prostovoljne prispevke in donacije lahko nakaete na transakcijski raun, odprt pri NLB: tevilka 0201-1005-1154-225, naslov: Europa Donna, slovensko zdruenje za boj proti raku dojk, Zaloka 5, 1000 Ljubljana Davna tevilka ED: Si 717 53 281