UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA
FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE







Sanja Remkar


OBINA VRHNIKA V ASU VOJNE ZA
SLOVENIJO (1991)


Diplomsko delo










Ljubljana, 2007



UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
FAKULTETA ZA DRUBENE VEDE





Sanja Remkar

Mentor: red. prof. dr. Boo Repe
Mentor: doc. dr. Damijan Gutin

OBINA VRHNIKA V ASU VOJNE ZA
SLOVENIJO (1991)

Diplomsko delo










Ljubljana 2007































Diplomsko delo z naslovom
Obina Vrhnika v asu vojne
za Slovenijo (1991), je
izdelano s soglasjem obeh
fakultet.




Zahvala vsem tistim, ki so pripomogli k nastanku dela.

Rada bi se zahvalila lanom Zveze veteranov vojne za Slovenijo na Vrhniki, e posebej
Antonu Jesenku, Branetu Dolencu, Janezu erinu, Joetu Molku, Joetu uteriu,
Slobodanu, Tomotu Pejiu, ki so me prijazno sprejeli medse in mi nudili nesebino pomo pri
nastanku diplomskega dela tako z dokumentarnim gradivom kot tudi s svojimi prispevki. Za
pomo, ki so mi jo ponudili v obliki intervjujev in drugih pisnih prispevkov, se zahvaljujem e
Antonu Peinkiherju, Bojanu in Tatjani Kastelic, Branku Petkovku, Florijanu Bonarju,
Francetu Kvaterniku, Franetu Radobuljcu, Janezu Lasjaku, Marjanu elcu, dr. Marjanu
Riharju, Matjau inkovcu, Mihi Butari, Miru Poganiku, Mladenu Lujiu, Panetu Matiu,
Primou Rusu, Radoljubu Milosavljeviu in Viliju Grandi.
Zahvala gre tudi predsedniku Zveze astnikov obine Vrhnika Matjau Straiarju, ki mi je
omogoil pisanje na prenosni raunalnik, obema mentorjema, doc. dr. Damijanu Gutinu iz
Fakultete za drubene vede ter rednemu profesorju dr. Bootu Repetu iz Filozofske fakultete,
za potrpeljivost in strokovne napotke pri izdelavi diplomskega dela ter osebju Knjinino-
informacijskega centra MORS in knjinice Intituta za novejo zgodovino za prijaznost.
Zahvaljujem se prijatelju Cirilu Kermancu za strokovni pregled povzetka, napisanega v
anglekem jeziku.
Posebna zahvala pa gre Vidu Draku, prav tako lanu Zveze veteranov vojne za Slovenijo v
obini Vrhnika, ki se je zavzel zame, mi pomagal tako z nasveti kot tudi z materialnim
gradivom ter me ves as pisanja diplomskega dela spodbujal.
Ne nazadnje pa gre zahvala tudi mojim starem, ki so verjeli vame in mi ves as stali ob
strani, bratu Dejanu, ki mi je pomagal z nasveti pri oblikovanju diplomskega dela, ter
Gregorju za potrpeljivost in spodbudo.













Obina Vrhnika v asu vojne za Slovenijo (1991)

Diplomsko delo ima za cilj prikazati dogajanje v obini Vrhnika vse od volitev v aprilu 1990
do odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka z Vrhnike. Del vsebine pa je razirjeno tudi na
obino Logatec, v kateri je bil od maja 1991 sede 53. obmonega taba Teritorialne
obrambe. Priujoe delo je razdeljeno na tri dele.
V prvem delu avtorica predstavi Jugoslovansko ljudsko armado in Teritorialno obrambo na
Vrhniki, razoroitev Teritorialne obrambe in organiziranje tajne organizacije Manevrske
strukture narodne zaite ter dvigovanje bojne pripravljenosti obeh strani.
V drugem delu je prikazan spopad na Vrhniki, v katerem so sodelovale vse strukture v obini:
Teritorialna obramba, milica, obani, narodna zaita, itd.
Zadnji del pa prikazuje obdobje in dejavnosti obeh stani po sprejetju Brionske deklaracije. Za
ta as je bilo znailno, da se je pritisk na Vrhniki, kljub obasni prisotnosti evropskih
opazovalcev, e vedno util, saj je 1. oklepna brigada grozila s ponovnim izpadom iz
vojanice, kar je bil tudi razlog, da se je na Vrhniki pripravljalo narte za aretiranje
jugoslovanskih oficirjev.
Kljune besede: Teritorialna obramba, Jugoslovanska ljudska armada, Vrhnika, vojna.


The Municipality of Vrhnika in the War for Slovenia (1991)

This bachelors thesis deals with the events in the Municipality of Vrhnika, which began
unfolding with the elections in April 1990 and ultimately led to the departure of the last
Yugoslav soldier from Vrhnika in October 1991. Some of the events which took place in the
mentioned period also happened it the neighbouring Municipality of Logatec, where the 53
rd

district command was situated as of May 1991. The thesis is divided into three parts.
The 1
st
part deals with the Yugoslav Peoples Army, the Territorial Defence in Vrhnika
(including its disarmament), the covert formation of the Manoeuvre Structure of National
Protection and the intensification of preparations for war on both sides.
The 2
nd
part deals with direct confrontation between YPA on one side and a coordination of
all the power structures on the territory of the Vrhnika Municipality which supported
Slovenian struggle for independence.
The 3
rd
part examines the activities and events which took place after the so called Brioni
Agreement. Despite occasional visits by the European observers, the Municipality of
Vrhnika was even during this final phase under constant pressure, since a re-sally of the 1
st

Armoured Brigade from the barracks was still possible at any time.
Key words: Territorial Defence, Yugoslav Peoples Army, Vrhnika, War.




6
KAZALO
KAZALO......................................................................................................................................... 6
UPORABLJENE KRATICE IN OKRAJAVE ......................................................................... 8
KDO JE KAJ ................................................................................................................................ 10
1. UVOD.................................................................................................................................... 14
2. METODOLOKO-HIPOTETINI DEL.......................................................................... 18
2.1 METODE PREUEVANJA ......................................................................................... 18
2.2 HIPOTEZA.................................................................................................................... 19
2.3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV..................................................................... 19
3. OBDOBJE OD RAZOROITVE TERITORIALNE OBRAMBE DO RAZGLASITVE
SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE.............................................................................................. 20
3.1 OBOROENE SILE V GARNIZIJI VRHNIKA........................................................... 20
3.1.1 Geostrateki poloaj Vrhnike .................................................................................... 20
3.1.2 Jugoslovanska ljudska armada.................................................................................. 23
3.1.3 Teritorialna obramba................................................................................................ 34
3.2 POLITINI PREOBRAT LETA 1990.......................................................................... 36
3.3 RAZOROITEV VRHNIKE TERITORIALNE OBRAMBE.................................... 39
3.4 MANEVRSKA STRUKTURA NARODNE ZAITE................................................ 44
3.5 PRIPRAVE VRHNIKE TERITORIALNE OBRAMBE NA OSAMOSVOJITEV
SLOVENIJE............................................................................................................................... 51
3.5.1 Teritorialna obramba v obdobju po Manevrski strukturi narodne zaite ............... 51
3.5.2 Reorganizacija Teritorialne obrambe ....................................................................... 53
3.5.3 Zakljune priprave Teritorialne obrambe ................................................................. 56
3.6 STOPNJEVANJE PRIPRAVLJENOSTI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
ZNOTRAJ GARNIZIJE VRHNIKA.......................................................................................... 59
3.7 DELOVANJE SLOVENSKE VARNOSTNE SLUBE NA VRHNIKI....................... 61
3.8 OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE ................................................................................ 62
3.8.1 Plebiscit ..................................................................................................................... 62
3.8.2 Priprave politine oblasti na samostojnost ............................................................... 64
3.8.3 Lipa samostojnosti..................................................................................................... 66
4. OBDOBJE OD IZPADA 1. OKLEPNEGA BATALJONA Z VRHNIKE DO
SPREJETJA BRIONSKE DEKLARACIJE ............................................................................. 68
4.1 PREMIK 1. OKLEPNEGA BATALJONA NA BRNIK................................................ 69
4.2 REAKCIJA V OBINI NA IZPAD 1. OKLEPNEGA BATALJONA (DNE 27. JUNIJA) 73
4.3 BRNIK........................................................................................................................... 76
4.4 BOJ V TRZINU............................................................................................................. 78
4.5 AKTIVIRANJE PROPAGANDE ................................................................................. 79
4.6 AKCIJA NA LJUBLJANSKI VRH............................................................................... 79
4.7 ARETACIJA MIRA POGANIKA.............................................................................. 81
4.8 ZAVZETJE SKLADIA MINSKOEKSPLOZIVNIH SREDSTEV POD STRMCEM
V BREZOVICI PRI BOROVNICI TER IZVZEM OROJA, STRELIVA IN
MINSKOEKSPLOZIVNIH SREDSTEV.................................................................................. 82
4.9 ZAMENJAVA POVELJNIKA 5. POKRAJINSKEGA TABA TERITORIALNE
OBRAMBE................................................................................................................................ 86
4.10 VRHNIKA V TOREK, 2. JULIJA 1991........................................................................ 88
4.10.1 Letalski napad na blokade na Vrhniki................................................................... 88
4.10.2 Izpad 2. oklepnega bataljona proti Logatcu ......................................................... 89



7
4.10.3 Izpad tankov proti Sinji Gorici .............................................................................. 91
4.11 OSTALE AKTIVNOSTI NA VRHNIKI V ASU SPOPADA.................................... 92
4.12 VLOGA MILICE NA VRHNIKI V ASU SPOPADA ................................................ 95
4.13 VLOGA NARODNE ZAITE NA VRHNIKI V ASU SPOPADA ......................... 97
4.14 VLOGA CIVILNE ZAITE NA VRHNIKI V ASU SPOPADA............................. 97
4.15 VLOGA CERKVE NA VRHNIKI ................................................................................ 98
4.16 ZAGOTOVITEV SANITETNE OSKRBE MED VOJNO............................................ 98
4.17 UMIK OKLEPNIKOV Z BRNIKA............................................................................... 99
4.18 RAZMERJE SIL TERITORIALNE OBRAMBE IN JUGOSLOVANSKE LJUDSKE
ARMADE V GARNIZIJI VRHNIKA ..................................................................................... 100
5. OBDOBJE OD BRIONSKE DEKLARACIJE DO ODHODA JUGOSLOVANSKE
LJUDSKE ARMADE................................................................................................................. 104
5.1 BRIONSKA DEKLARACIJA..................................................................................... 104
5.2 DELNI ODPUST TERITORIALNE OBRAMBE....................................................... 106
5.3 EVROPSKI OPAZOVALCI IN POGAJANJA Z JUGOSLOVANSKO LJUDSKO
ARMADO................................................................................................................................ 107
5.4 JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA NA VRHNIKI PO DEKLARACIJI NE
MIRUJE ................................................................................................................................... 109
5.5 PONOVNA REORGANIZACIJA TERITORIALNE OBRAMBE ............................ 114
5.6 NART NABAVA 3............................................................................................... 115
5.7 ARETACIJE JUGOSLOVANSKIH OFICIRJEV....................................................... 116
5.8 DOKONNI UMIK JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Z VRHNIKE........ 118
5.9 POSLEDICE VOJNE V OBINI VRHNIKA............................................................. 120
5.10 VRHNIKA ZAHTEVA DEMILITARIZACIJO......................................................... 120
6. ZAKLJUEK..................................................................................................................... 123
6.1 VERIFIKACIJA HIPOTEZE ...................................................................................... 125
7. VIRI IN LITERATURA.................................................................................................... 128
8. PRILOGE........................................................................................................................... 132




8
UPORABLJENE KRATICE IN OKRAJAVE

AO artilerijsko oroje
AP avtomatska puka
APi avtomatska pitola
AUT automat
b/k bojni komplet
BOV bojno oklepno vozilo
b/p bojna pripravljenost
BVP bojno vozilo pehote
Demos Demokratina opozicija Slovenije
DPZ Drubeno-politini zbor
DS drubena samozaita
IS izvrni svet
IUV Industrija usnja Vrhnika
JLA Jugoslovanska ljudska armada
KIPS kontrolno-ispitno-pokretna stanica (kontrolno-izpitno-premina postaja)
KPV Komunalno podjetje Vrhnika
KS krajevna skupnost
LDS Liberalno demokratska stranka
LSARD laki samohodni artilerijsko-raketni divizion (lahki samovozni artilerijsko-raketni divizion)
MB minobaca (minomet)
m mehanizirana eta
MES minsko-eksplozivna sredstva
MIOD mnoino izvidniko-obveevalna dejavnost
MK PU malokalibrska puka
MKK mala komandno tabna kola
MM minomet
MSNZ Manevrska struktura narodne zaite
MT most tanka
mv mehanizirani vod
NTT netrzajni top
NZ Narodna zaita
OA oklepni avtomobil
ObmTO Obmoni tab teritorialne obrambe
okb oklepni bataljon
okbr oklepna brigada
OLO Oddelek za ljudsko obrambo
O Obinski tab; osnovna ola
OTO Obinski tab za teritorialno obrambo



9
PAP polavtomatska puka
PAT protiavionski top (protiletalski top)
Pi pitola
PM pukomitraljez
PO protioklepni
PPM protipehotna mina
PTO Pokrajinski tab za teritorialno obrambo
PTM protitankovska mina
PU puka
PZO protizrana obramba
rd raketni divizion
RK Rdei kri
RKBO radioloko kemino bioloka obramba
RMM roni minomet
rp raketni polk
RPOB rona protioklepna bomba
RSLO Republiki sekretariat za ljudsko obrambo
RTO Republiki tab za teritorialno obrambo
rtd raketno-tehnini divizion
SEM specialna enota milice
SH samovozna havbica
SHAD samohodni haubiki artilerijski divizion (samovozen havbino-artilerijski divizion)
SLO splona ljudska obramba
SO skupina obine; samohodno oroje
S. R. Sanja Remkar
SV Slovenska vojska
SZDLS Socialistina zveza delovnega ljudstva Slovenije
t tankovska eta
TIOD terensko izvidniko-obveevalna dejavnost
TNT trinitrotuluol (eksploziv)
TO Teritorialna obramba
TZI tank za izvleko
VMR vecevni metalec raket
VOJIN vazduno osmatranje, javljanje i navoenje (glej ZOJU)
ZKJ/ZKS Zveza komunistov Jugoslavije/Zveza komunistov Slovenije
ZO zrana obramba
ZOJU zrano opazovanje, javljanje in usmerjanje
ZSLO Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo
ZSMS Zveza socialistine mladine Slovenije
ZZD Zbor zdruenega dela



10
KDO JE KAJ

Babi Bojan na kontraobveevalnem oddelku Sektorja za varnostne zadeve je mesec dni pred vojno zamenjal
Francija nidaria
Bakraevi Tomo namestnik poveljnika motorizirane ete 1. oklepnega bataljona, ki je bil udeleen boja v
Trzinu
Barbori Miran pomonik za zaledje v 5. pokrajinskem tabu TO
Bavar Igor od leta 1988 je bil predsednik Odbora za varstvo lovekovih pravic; maja 1990 je postal
republiki sekretar za notranje zadeve; marca 1991 je postal vodja Operativnega koordinacijskega telesa za
primer izrednih razmer
Beznik Vinko poveljnik specialne enote milice, ki je bila podrejena Ministrstvu za notranje zadeve
Bikar Rajko major, ki je zaminiral vlakovno kompozicijo v Logatcu
Bobi Nikola podpolkovnik, naelnik taba, ki je od 27. junija do 4. julija 1991 poveljeval 1. oklepni brigadi
Bogievi Bogi lan predsedstva SFRJ iz Bosne in Hercegovine, ki je ob podpisu Brionske deklaracije na
Brionih zastopal zvezno predsedstvo
Bonar Florijan v letu 1991 je bil upnik vrhnike upnije
Brovet Stane pomonik zveznega sekretarja za splono ljudsko obrambo
Buar France 1990 je postal predsednik skupine Republike Slovenije
Butara Miha vodja Manevrske strukture narodne zaite Mesta Ljubljana; poveljnik 5. pokrajinskega taba
TO Ljubljana
elec Marjan oban Vrhnike, ki je za Sektor za varnostne zadeve opravljal izvidniko obveevalne naloge
erin Janez operativec v Obinskem tabu TO Vrhnika; namestnik naelnika Manevrske strukture narodne
zaite na Vrhniki; operativec na Pokrajinskem tabu TO Ljubljana
erni Josip poveljnik motorizirane ete v 2. oklepnem bataljonu, ki je na slovensko stran prebegnil sredi
septembra 1991 in podal informacijo, da obstaja velika verjetnost, da bo Radovanovi odel iz Slovenije s tanki
Dolenc Brane delavec Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je dne 27. junija 1991 zjutraj zaprl vodo
vojanicama na Vrhniki
Draek Vid oban Vrhnike, ki je bil zaposlen v Izobraevalnem centru Organov za notranje zadeve v Tacnu
in je za Sektor za varnostne zadeve zbiral podatke o 1. oklepni brigadi
Drnovek Janez lan predsedstva SFRJ iz Slovenije (1989 1991)
Granda Vili junija 1990 je postal predsednik izvrnega sveta v obini Vrhnika
Hoevar Ivan generalpodpolkovnik, poveljnik TO Republike Slovenije, ki je maja 1990 izdal ukaz, da morajo
vsi podrejeni tabi TO svoje oroje, strelivo in minskoeksplozivna sredstva, ki so bila hranjena zunaj objektov
JLA, izroiti JLA
Hrovatin Rok poveljnik 2. izvidnikega voda brigade Moris, ki je junija 1991 zavzel skladie v Brezovici pri
Borovnici
Hvala Ivan namestnik komandirja postaje milice na Vrhniki
Ignjatovi Stanko podporonik, ki je streljal na Brniku in ubil dva avstrijska novinarja
Jakin Stojan direktor Komunalnega podjetja Vrhnika, ki je skupaj s sodelavci zaprl vodo vojanicama



11
Jana Janez maja 1990 je postal republiki sekretar za ljudsko obrambo; marca 1991 je postal tudi namestnik
vodje Operativnega koordinacijskega telesa za primer izrednih razmer
Jerina Janez oban Vrhnike, ki je zastopal obino v zboru obin v Skupini socialistine Republike
Slovenije
Jesenko Anton junija 1990 je bil izvoljen za naelnika Oddelka za splono ljudsko obrambo in drubeno
samozaito v obini Vrhnika
Jovanovi Miodrag podpolkovnik, ki je na mestu poveljnika 1. oklepne brigade 16. julija 1991 zamenjal
Paneta Matia
Jovi Borisav lan Predsedstva SFRJ iz Srbije in predsednik Predsedstva SFRJ (izvoljen 15. maja 1990)
Kacin Jelko maja 1990 je postal pomonik republikega sekretarja za ljudsko obrambo; aprila 1991 pa
predsednik republikega komiteja za informiranje
Konan Bojan stotnik, naelnik Obmonega taba TO Domale, ki je bil v Trzinu doloen za operativnega
poveljnika enot TO
Kordi Roman pripadnik protidiverzantskega voda na Vrhniki, ki je bil v noi iz 26. na 27. junija 1991 poslan
na obhod vojanice 1. oklepne brigade
Kosti Branko lan predsedstva SFRJ iz rne gore, ki je ob podpisu Brionske deklaracije na Brionih zastopal
zvezno predsedstvo
Koir Franci naelnik 53. Obmonega taba TO Logatec
Krkovi Anton v asu razoroitve TO je bil naelnik Oddelka za splono ljudsko obrambo in drubeno
samozaito v obini Koevje; naelnik Manevrske strukture narodne zaite; poveljnik specialne brigade Moris
Kucler Vinko skladinik v Obinskem tabu TO Vrhnika
Kuan Milan 1990 postane predsednik Predsedstva Republike Slovenije
Kuzma Daniel naelnik operativnega oddelka v Republikem tabu TO
Kvaternik France predsednik obinske skupine obine Vrhnika, izvoljen 1990
Lesjak Janez poveljnik 5. pokrajinskega taba TO Ljubljana, ki je zamenjal Miho Butaro
Lonar Budimir zvezni sekretar za zunanje zadeve, ki je ob podpisu Brionske deklaracije na Brionih zastopal
zvezno vlado
Lovin Andrej 21. junija 1990 je postal vodja Sektorja za varnostne zadeve v Republikem sekretariatu za
ljudsko obrambo; razporejen tudi v naelstvo Uprave slube dravne varnosti
Luji Mladen stotnik, poveljnik mehanizirane ete v 1. oklepnem bataljonu, ki je z levo kolono odel na Brnik
Markovi Ante 1989 je postal predsednik zveznega izvrnega sveta
Mati Pane poveljnik 1. oklepne brigade
Mesec Toma maja 1990 je bil izvoljen na mesto podpredsednika Skupine obine Vrhnika
Mesi Stipe lan predsedstva SFRJ iz Hrvake in predsednik Predsedstva SFRJ (izvoljen 30. junija 1991)
Milosavljevi Radoljub komandir milice na Vrhniki
Mole Cveto 1990 je postal naelnik Oddelka za notranje zadeve v obini Vrhnika
Molk Joe poveljnik Obinskega taba TO Vrhnika; maja 1991 postane poveljnik 53. obmonega taba TO
Logatec
Nikolavi Karel referent za mobilizacijo na Oddelku za splono ljudsko obrambo in drubeno samozaito
Novak Boo poveljnik 350. raketnega polka na Vrhniki



12
Obolt Drago generalmajor, naelnik Republikega taba TO Republike Slovenije, ki je podpisal ukaz o
premestitvi oroja, streliva in minskoeksplozivnih sredstev TO v skladia JLA
Parazajda Duan naelnik 1. brigade TO, ki ga je poveljnik 5. PTO Ljubljana po zavrnitvi ukaza Joeta
Molka o napadu na vojanice poslal na Vrhniko z nalogo, da tam preui situacijo in po potrebi tudi zamenja
Molka
Peinkiher Anton vodja Obveevalnega oddelka v Sektorju za varnostne zadeve
Peji Tomo poveljnik protidiverzantskega voda na Vrhniki
Peterle Lojze 1990 postane predsednik republikega Izvrnega sveta
Poganik Miro poveljnik Obinskega taba TO Logatec; maja 1991 postane pomonik poveljnika za zaledeje
Popovi Rade naelnik varnosti v 1. oklepni brigadi
Posavi Vlado naelnik izvidnike ete v 1. oklepni brigadi
Prvinek Joe naelnik Oddelka za splono ljudsko obrambo in drubeno samozaito v obini Vrhniki (do
junija 1990); naelnik Manevrske strukture narodne zaite Vrhnika; naelnik taba v brigadi Moris
Punik Joe predsednik Demosa-a
Radobuljac Frane major, naelnik za zveze v 1. oklepni brigadi, ki je od marca 1991 nosil podatke iz
vojanice Ivan Cankar in bil tudi udeleen boja v Trzinu
Radovanovi Danilo major, poveljnik 1. oklepnega bataljona, ki je z levo kolono odel na Brnik
Rijavec Elo poveljnik pokrajine Ljubljana-okolica, 1990 postane tudi vodja Manevrske strukture narodne
zaite na Vrhniki
Rosi Radomir namestnik poveljnika 1. oklepnega bataljona, ki je z desno kolono po avtocesti odel na Brnik
Rudolf Davorin sekretar za zunanje zadeve na Hrvakem, ki je ob podpisu Brionske deklaracije na Brionih
predstavljal Hrvako
Rupel Dimitrij maja 1990 je postal republiki sekretar za mednarodno sodelovanje (minister za zunanje
zadeve) in je ob podpisu Brionske deklaracije na Brionih sestavljal slovensko delegacijo
Slapar Janez major, poveljnik Republikega taba TO
Slivek Gregor predstavnik skupine varnostne slube na Vrhniki, ki se je tu formirala sredi septembra 1991 z
namenom, da vnaa negotovost med oficirje 1. oklepne brigade, ki
Stanimirovi Vladimir vodja skupine delavcev, ki so bili v JLA zaposleni kot civilne osebe in ki je v
vojanici Ivan Cankar ostala po odhodu vojske iz Vrhnike z nalogo, da upravljajo s sredstvi JLA na Vrhniki do
delitvene bilance
Starc Marjan vodja koordinacijske podskupine v Ljubljani
Suhadolnik Franc v asu Manevrske strukture narodne zaite je doma (na Dolu pri Borovnici) hranil oroje,
ki ga je Oddelek za ljudsko obrambo Obine Vrhnika izroil Obinskemu tabu TO Vrhnika
emrov Mojca Vrhnianka, ki je pomagala pri prebegih nekaterih oficirjev iz vojanic na Vrhniki
irok Brane oban Vrhnike, ki bi moral poveljevati 3. oklepnemu bataljonu (ta bataljon je bil zaradi razmer v
Sloveniji v 1991. letu v celoti popolnjen z vojaki in stareinami iz Nia)
kof Anton maja 1990 je postal podpredsednik Izvrnega sveta na Vrhniki
uteri Joe v asu Manevrske strukture narodne zaite je doma (na Storevem griu na Vrhniki) hranil
oroje, ki je bilo na Vrhniko pripeljano iz Koevske Reke



13
Tuman Franjo vodja Hrvake demokratske stranke (HDZ Hrvatska demokratska zajednica) in predstavnik
Hrvake ob podpisu Brionske deklaracije na Brionih
Tupurkovski Vasil lan Predsedstva SFRJ iz Makedonije, ki je ob podpisu Brionske deklaracije na Brionih
predstavljal zvezno predsedstvo
Vidmar Marjan general, naelnik 14. korpusa v Ljubljani
Zvonar Ludvik vodja uprave za zaledno oskrbo na republikem sekretariatu za ljudsko obrambo, ki je bil v
skladiu v Brezovici pri Borovnici doloen za koordinatorja naslednje naloge: za transport sredstev in na koncu
za razstrelitev skladia
nidari Franci zaposlen na kontraobveevalnem oddelku Sektorja za varnostne zadeve



14
1. UVOD

Obdobje vojne, ki je sledilo po razglasitvi samostojne drave Slovenije, e ni prav dobro
raziskano. Knjige, ki so napisane, so veinoma nastale v zelo kratkem obdobju po
osamosvojitvi in obravnavajo predvsem spomine, pregled celotnega dogajanja ali pa politino
ozadje razpada Jugoslavije. Zapisane pa e ni nikakrne natanne zgodovinsko-vojake
raziskave.
Diplomsko delo preuuje dogajanja v letih 1990 in 1991 v obini Vrhnika, zaradi
skupnega taba TO, ki je bil v Logatcu, pa del vsebine razirja tudi na obino Logatec.
Najpomembneji prostor vsega dogajanja je zasedalo prav mesto Vrhnika, ki je bilo preeto z
vojatvom. Preeto ni bilo samo v smislu monih vojakih enot, ampak tudi v smislu vpetosti
ivljenja prebivalcev v vojaki vsakdan. Vojska je namre zasedala velik kos zemljia v
mestu in neposredni bliini, veliko prebivalcev je bilo zaposlenih v vojaki slubi in velik
dele proizvodnje je v nekaterih podjetjih predstavljala ravno vojaka industrija. Kljub temu
pa je prebivalstvo z vojsko ivelo v soitju, vse dokler niso splona drubena kriza, politina
nasprotja in vojako vpraanje privedli do razpadanja Jugoslavije. Slovenija je s plebiscitom v
decembru 1990 dobila legitimno pravico, da stopi na pot k samostojnosti. V elji prepreiti
nastanek slovenske vojske oziroma vojske nad katero bi imela Slovenija popolno suverenost,
je JLA v maju 1990 izvedla razoroitev TO. Na Vrhniki je TO oddala skoraj vse oroje,
emur pa so prav gotovo botrovale posebne razmere in problemi glede skladienja oroja.
Zaradi tega posega je bila v tajnosti organizirana MSNZ, v okviru katere so znotraj obine
formirali enote MSNZ, katerih pripadnikov se je ujemalo s koliino razpololjivega oroja,
doloili mobilizacijska zbiralia, itd. in se na tak nain pripravljali na morebiten oboroeni
poseg JLA, ki je zaela z dvigovanjem svoje bojne pripravljenosti. Opazovanje objektov
jugoslovanske vojske je postajalo vedno bolj intenzivno, e zlasti pa so velik pomen namenili
1. oklepni brigadi, ki je v Sloveniji izstopala kot najmoneja enota JLA. Kljub analizam
varnostnega organa in njihovem preprianju o bliajoem se posegu JLA, pa se je zdelo, da v
monost jugoslovanskega posredovanja ne verjame vsa slovenska politina oblast. Storjene so
bile tevilne napake, tudi v vojakem smislu. Ena najvejih je bila ravno reorganizacija TO tik
pred vojno, saj so bili s tem porueni temelji e izoblikovane oboroene sile. Nelogine
poteze slovenskega vodstva so se dogajale tudi v zadnjem tednu pred osamosvojitvijo. eprav
je jugoslovanska vojska e zaela s premiki svojih enot, prvi so bili izvreni prav v 1. oklepni
brigadi na Vrhniki, slovensko vodstvo ni jasno odreagiralo oziroma pravzaprav sploh ni
odreagiralo. Usmerjeno je bilo le v priprave na razglasitev samostojnosti, tako da so v noi na



15
27. junij doiveli pravo preseneenje, katerega naj bi vsi priakovali. Dogovorjeni nain
blokiranja prodirajoih oklepnih kolon ni bil uinkovit in tako je en bataljon 1. oklepne
brigade prispel na Brnik, kjer je bil naposled le zaustavljen, druge enote jugoslovanske vojske
pa so zasedle mejne prehode. V naslednjih dneh je napetost naraala. Vrhnika je bila
prizorie prave psiholoko-propagandne vojne. Vrstile so se gronje, tako z ene kot z druge
strani, premirja, novi manevri oklepne brigade, ki so bili vseslovenskega pomena, odloitev
poveljnika 53. ObmTO, da ne bo napadel vojanice Ivan Cankar, pa je verjetno prepreila
krvavi spopad na Vrhniki. V tem asu se je utilo sodelovanje celotne obine: prebivalcev,
obinske oblasti, TO, zdravstva, podjetij, itd. Samozavest slovenske strani je iz dneva v dan
naraala, medtem ko se je jugoslovanska vojska sreevala z vedno vejimi problemi, med
katerimi so bili tudi tevilni prebegi vojakov. Po sporazumu, sklenjenemu na Brionih, ko se je
situacija po Sloveniji e skoraj umirila, se je na Vrhniki pritisk e vedno util. Nevarnost se je
ponovno poveala v mesecu oktobru, ko bi JLA e morala biti pripravljena, da zapusti
Slovenijo. Gronje o napadu so prisilile TO, da je ponovno poviala bojno pripravljenost
svojih sil in se pripravljala na napad na vojanico. Na sreo se je vse dobro izteklo.
Vsebinsko je naloga razdeljena na tri dele. V prvem delu so predstavljene oboroene
sile, ki so se nahajale v garniziji Vrhnika, in kaken geostrateki pomen je imelo oziroma e
vedno ima to obmoje. V nadaljevanju je prikazan as vse od volitev leta 1990 do proslave ob
razglasitvi samostojnosti, s posebnim poudarkom na razoroitvi TO in razlogu zakaj je do nje
prilo, na organiziranju MSNZ na Vrhniki, njenemu namenu in njenemu prehodu v TO,
dvigovanju bojne pripravljenosti v 1. oklepni brigadi in premikih, ki jih je pred spopadom
izvedla z nekaterimi svojimi enotami, na reorganizaciji TO in slabosti le-te ter na delovanju
varnostno-obveevalne slube na tem obmoju.
V osrednjem delu je prikazan spopad med jugoslovansko vojsko ter TO, na strani katere
se je bojevala celotna obina.
Zadnji del pa predstavlja as od sklenitve Brionske deklaracije do odhoda zadnjega
vojaka JLA z Vrhnike, s tem da je najveji poudarek na posledicah, ki jih ima ta deklaracija
na oboroene sile v obini, na prihodu evropskih opazovalcev in sklenitvi sporazuma z
vojsko, ponovnemu konfliktu z JLA, aretacijah nekaterih oficirjev, organiziranju napada na
vojanico 1. okbr, odhodu vojske z Vrhnike ter zahtevi demilitarizacije tega obmoja.
e na zaetku bi rada opozorila na uporabo pojma tankovski in oklepni, saj sem
velikokrat opazila, da mnoge osebe, s katerimi sem se pogovarjala, med njima ne razlikujejo
in e vedno uporabljajo pojem tankovska brigada, namesto oklepna brigada. Tankovska
brigada bi bila sestavljena samo iz tankov, bojnih goseninih vozil z vrtljivo kupolo, velikih



16
zmogljivosti in manevrskih sposobnosti, z veliko ognjeno mojo in oklepno zaito. Pojem
oklepni pa je veliko iri. Tako oklepna brigada zdruuje vsa oklepna vozila, vozila, ki so
zaitena z oklepom in se uporabljajo za razline namene (za unienje ive sile in bojnih
sredstev, prevoz in boj pehote, izvidovanje, poveljevanje, zveze).
1

Pri raziskovanju sem se najbolj oprla na vire (primarne vire), ki so mi jih izroili
posamezniki, lani Zveze veteranov vojne za Slovenijo na Vrhniki. Ti viri so: poroila,
depee, povelja, narti, pregledi in seznami, analize, sklepi, obveevalni dnevnik, itd. Za
pomo sem se obrnila tudi na Oddelek za dokumentarno gradivo MORS, kjer so mi na
razgovoru predstavili pogoje za uporabo tega gradiva, saj to gradivo ob svojem nastanku naj
ne bi bilo namenjeno javnosti in je v veini primerov tajno. Na koncu so mi dovolili preslikati
en dokument, ki je bil brez stopnje zaupnosti, en dokument pa sem prepisala. Na Obini
Vrhnika sem pridobila zapisnike sej iz tistega obdobja.
Vzporedno s temi viri pa velik del diplomske naloge temelji tudi na ustnih virih, pri
emer sem uporabila metodo intervjuja. Tako sem se pogovarjala z 20 osebami, ki so v tistem
asu delovali na razlinih podrojih: v TO 53. ObmTO, na 5. PTO, v Obini Vrhnika, v
obveevalni slubi, v zdravstvu, z obani, ki so bili kakorkoli povezani s tem asom, in
pripadniki 1. okbr. Tri osebe so na moja vpraanja odgovorile pisno, dve od teh po elektronski
poti. Boko Ratkovi, nekdanji poveljnik 1. oklepne brigade je sodelovanje zavrnil, Milan
Kuan pa se je za zaprosilo, da bi odgovarjal na vpraanja, zahvalil in predlagal, da naj
koristim ocene, ki jih je dajal v teh petnajstih letih in ki so javno dostopne ter da je o
takratnem dogajanju napisanih tudi e nekaj knjig, med drugimi tudi knjiga prof. Boota
Repeta, Jutri je nov dan.
2

V veliko pomo so mi bili tudi pisni prispevki posameznih akterjev, predvsem Joeta
Molka. Pisne izjave o doloenih aktivnostih so prispevali tudi Anton Jesenko, Brane Dolenc
in Janez erin.
Kot vir sem uporabila e tonske posnetke analize vojnih dogodkov, ki jo je organizirala
Zveza astnikov Slovenije na Vrhniki, dne 9. decembra 1992, film z naslovom Vrhnika v
vojni, avtorja Zmagota Soline ter nekaj asopisnih lankov. Za to obdobje sem pregledala
lokalni asopis z imenom Na asopis, Neodvisni Dnevnik, en lanek pa sem nala v reviji
Slovenska vojska. V pomo mi je bil tudi zbornik Vojakega muzeja SV z imenom Vojaka
zgodovina.

1
Vojni leksikon 1981 + s. v. + tenk, oklopna vozila
2
Odgovor svetovalke bivega predsednika republike na pronjo pisca, da bi nekdanji predsednik republike s
svojim odgovori prispeval k celovitosti naloge, 20. 7. 2006, hrani S. R.



17
Zanimiveji del raziskovanja sta predstavljala e ogled oklepnih vozil, katere sem tudi
poslikala, na dnevu odprtih vrat v vojanici v Pivki, ter ogled terena na Vrhniki, na katerem
so bile pomembneje lokacije TO in JLA.
Velika teava raziskovanja je bila v tem, da je gradivo nedostopno, neurejeno in
verjetno tudi izgubljeno. Problem, na katerega sem naletela e na zaetku raziskovanja, se tie
asovne umestitve nekaterih dejavnosti in tevilnega prikaza stanja. To je povezano
predvsem z nedostopnostjo gradiva in pa lovekim spominom, ki je po vsem tem asu e
mono opeal. Mnogi ukazi pa so bili dani ustno in za njih sploh ni bilo napisanega nobenega
papirja. Na teave sem naletela tudi pri analizi ustnih virov, saj so bila nekatera zaznamovana
s pretiranim herojstvom ali pa izkrivljeno resnico.
Prila sem do spoznanja, da je bilo v tistem asu zelo malo ljudi, ki bi si beleili ali
zapisovali, kaj vse se je dogajalo. Na tabu TO v Logatcu so celo pozabili voditi
obveevalni dnevnik v asu spopada, kar predstavlja velik minus za natannejo poznavanje
situacije na tem obmoju.
Strokovne literature ni veliko. Obstajajo le iri pregledi skozi obdobje in pa knjige s
politino tematiko. Kljub temu sem se oprla na Premike (J. Jana), MSNZ: Uporniki z
razlogom (A. Miklu), Obranili domovino (J. vajncer), Skrita vojna (A. Lovin), Jutri je nov
dan: Slovenci in razpad Jugoslavije (B. Repe) ter nekaj drugih.
Raziskovanje samo po sebi odpira tudi nova vpraanja in podroja. Zanimivo bi bilo
razjasniti razmerje med Predsedstvom RS Koordinacijsko skupino za primer izrednih
razmer RTO. Velike skrivnosti so e vedno okoli skladia v Brezovici pri Borovnici.
Nekaj vpraanj, na katera sem naletela, pa je predstavljenih tudi v zakljuku.



18
2. METODOLOKO-HIPOTETINI DEL


2.1 METODE PREUEVANJA

Pri raziskovanju sem uporabljala naslednje metode preuevanja:
- zgodovinsko kritiko virov
- deskriptivno analizo
- primerjalno zgodovinsko metodo
- intervju

Metoda zgodovinske kritike virov je pomembna za analizo virov, ki od raziskovalca
zahteva zelo natanen pristop, saj ta kaj hitro lahko postane pristranski. Metodo zgodovinske
kritike virov sem uporabila pri analizi primarnih virov (poroila, depee, povelja, narti,
pregledi in seznami, analize, sklepi, obveevalni dnevnik, itd.). Objektivnosti sem se
poskuala pribliati z analizo razlinih vrst in im vejega tevila teh virov. Z zgodovinsko
metodo kritike virov sem analizirala tudi sekundarne vire (asopise, lanke). Pri analizi teh
virov sem poskuala razbrati objektivne podatke, ki so mi pomagali umestiti temo v iri,
zgodovinski kontekst.
Z deskriptivno analizo sem poskuala analitino prikazati in opisati vse parametre, ki
predstavljajo predmet diplomske naloge.
S primerjalno zgodovinsko metodo sem vire primerjala med seboj, analizirala in na
podlagi tega poskuala ugotoviti resnico prievanja.
V veliki meri sem se posluila tudi intervjuja, ki zajema ustna prievanja. Pogovor sem
posnela na diktafon in zvoni tekst potem zapisala na papir. Besedilo sem nesla intervjujancu
v pregled, ga po potrebi popravila, na koncu pa je intervjujanec intervju avtoriziral.









19
2.2 HIPOTEZA

Hipoteza te diplomske naloge se glasi:
Kljub temu, da je JLA imela veliko premo v oroju, ni uspela uresniiti svojih ciljev
in vzpostaviti popolnega nadzora na tem obmoju, in sicer zaradi notranjih razpadov,
nepoznavanja slovenskih obrambnih struktur, slabe komunikacije in pomanjkanja morale.


2.3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV

Desant: prevoz enot po zraku ali po morju in njihovo izkrcanje (spuanje) v prostor, ki ga
brani in je pod nadzorom nasprotnika, zaradi izvritve bojne naloge. Glede na
ozemlje/prostor/okolje, mo, naina uporabe enot in sredstev prevoza je desant lahko:
pomorski, reni, jezerski, pomorsko-zrani, kombinirani ali diverzantski; po obsegu pa je
lahko: strateki, operativni ali taktini. Napredovanje pehote na tankih se imenuje tankovski
desant (Vojni leksikon 1981: 100-101).

Diverzant(i): izbrano, posebno izurjeno in opremljeno ljudstvo za izvajanje diverzij in
diverzantskih dejstev. Oboroeni so z lahkim pehotnim orojem in minsko-eksplozivnimi
sredstvi. Za diverzante se imenuje tudi pripadnike oboroene skupine, ki so poslani na
obmoje neke drave, z namenom izvajanja teroristinih akcij, ruenja, zaiganja objektov in
materialnih dobrin, unievanja komunikacij. Cilj tega je ruenje drubeno-politinega sistema
ali vojake in ekonomske moi ozemlja (Vojni leksikon 1981: 109).

Ealon: del enote, ki je razporejen po globini; razporeditev moi taktinih ter zdrueno
taktinih in operativnih enot po globini bojnega in pohodnega prostora, zaradi boljega in
uinkovitejega bojevanja na kopnem, na morju ali v zraku (Vojni leksikon 1981: 131).

Garnizija: obmoje naseljenega mesta in njegove blinje okolice, v katerem so nameene
enote in objekti oboroenih sil (Vojni leksikon 1981: 143).

Mobilizacija: nartovan in organiziran prehod oboroenih sil, organov drubenopolitinih
skupnosti ter drugih organizacij iz mirnodobnega stanja v vojno stanje; po obsegu angairanih
sil in sredstev je lahko mobilizacija splona ali delna (Vojni leksikon 1981: 297).



20
3. OBDOBJE OD RAZOROITVE TERITORIALNE OBRAMBE DO
RAZGLASITVE SAMOSTOJNOSTI SLOVENIJE


3.1 OBOROENE SILE V GARNIZIJI VRHNIKA

Oboroene sile SFRJ sta predstavljali Jugoslovanska ljudska armada (JLA) in
Teritorialna obramba (TO). Imele so nalogo varovanja neodvisnosti, suverenosti, teritorialne
celovitosti in z ustavo doloeno drubeno ureditev drave.
3


3.1.1 Geostrateki poloaj Vrhnike

Vrhnika je predstavljala zelo mono garnizijo JLA. Po besedah Paneta Matia,
poveljnika 1. oklepne brigade, je bila celo najmoneja garnizija v Republiki Sloveniji.
Podrejena je bila poveljstvu 14. korpusa v Ljubljani. Razlog, zakaj je bila ravno Vrhnika
izbrana za eno najmonejih garnizij, je potrebno iskati v njenem geostratekem poloaju, ki
ga zaznamuje zelo dobra prehodnost ozemlja. Vrhnika namre lei na jugozahodnem obrobju
Ljubljanskega barja in je v smeri zahoda od glavnega mesta Ljubljane, v kateri se nahajajo
vse pomembne dravne intitucije in kriie glavnega prometnega omreja, oddaljena le 15
km. e pomembneja pa je njena lega v neposredni bliini Postojnskih vrat. V Postojnskih
vratih se namre zdruijo vse pomembne prometne poti iz celinske Slovenije proti
Primorju.
4
Vrata so torej pomembna zaradi povezovanja Panonske in Padske niine, zato ni
sluaj, da je bila v bliini teh vrat velika koncentracija sil jugoslovanske vojske. Prav tako so
bile sile jugoslovanske vojske nastanjene tudi v smeri proti vzhodu.
O tem, da je to obmoje zelo dobro prehodno nam pria tudi preteklost. Na jantarno
cesto, po kateri so od Baltika do Jadrana prenaali jantar, se je pri takratni postojanki
Nauportus (Vrhnika) navezala pot Donava Sava Ljubljanica.
5
To pot opisuje tudi antina
pripovedka o Argonavtih, ki so pod Jazonovim vodstvom z ukradeno zlato runo pluli iz
Kolhide ob rnem morju po Donavi, Savi in Ljubljanici. V Nauportusu, kjer je Ljubljanica
izvirala, so ladjo prenesli na kopno in jo preko Krasa prenesli do Jadranskega morja. Po njem

3
Zakon o sploni ljudski obrambi, ZDO Knjievne novine, Beograd 1982 (dalje: Zakon o sploni ljudski
obrambi, 1982), 92. len, str. 92
4
Ivan Gams, Geografske znailnosti Slovenije, Ljubljana 1998, str. 148
5
Zdenko epi et al., Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 68



21
so pot nadaljevali proti Griji. Pomemben prometni kraj je Vrhnika ostala tudi e potem, ko je
promet po cesti Dunaj Trst (1806) zael izrinjati reni promet po Ljubljanici.
6

Danes skozi mesto Vrhnika potekata magistralna cesta in avtocesta, ki povezujeta
Ljubljano s Koprom, skozi naselje Verd, ki lei v neposredni bliini mesta Vrhnike, pa poteka
eleznica. Vse te prometnice so zelo pomembne, saj omogoajo hiter premik enot, hiter
manever, transport in pretok informacij.
Garnizija Vrhnika je obsegala obmoja treh dananjih obin: obino Vrhnika, obino
Borovnica in obino Log-Dragomer. V njej so bile nameene naslednje enote:
- 1. oklepna brigada
- poveljstvo 350. raketnega polka protizrane obrambe in raketno-tehnini
divizion protizrane obrambe
- 91. bataljon za zrano opazovanje, javljanje in usmerjanje (ZOJU, srbohrvako
VOJIN)
- poveljstvo partizanske divizije


6
Anton Gosar et al., Slovenija: turistini vodnik, Ljubljana 1995, str. 272



22
Karta 3.1.1.1: Poloaji enot JLA v garniziji Vrhnika

Vir: po virih Paneta Matia, ustna izjava piscu, 15. 3. 2006; Branka Petkovka, pisna izjava,
19. 12. 2006; Andreja Lovina, Skrita vojna, str. 48, izdelala S. R.








23
3.1.2 Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je bila skupna oboroena sila vseh narodov v
Jugoslaviji. V miru se je pripravljala in usposabljala kot udarna mo drube, ki je sposobna
prepreiti vsak nenaden napad ali drugo nevarnost za dravo, se skupaj z deli sil teritorialne
obrambe uspeno upreti prvemu udaru napadalca in s tem omogoiti mobilizacijo oboroenih
sil in mobilizacijo ter aktiviranje vseh obrambnih potencialov drube in skupaj s teritorialno
obrambo in drugimi silami splone ljudske obrambe biti oboroeni boj proti sovraniku.
7

Vrhovno poveljstvo je bilo Predsedstvo Jugoslavije.
JLA ima korenine v asu narodnoosvobodilnega boja med leti 1941 in 1945. Takoj po
vojni je bila slovenska narodnoosvobodilna vojska ukinjena oziroma vkljuena v
jugoslovansko vojsko, imenovano Jugoslovanska armada. Leta 1951 se je temu imenu
pridodal e pridevnik ljudska, se pravi, da se je od takrat naprej govorilo o Jugoslovanski
ljudski armadi. Vojska je ves as bila izredno vpliven dejavnik v dravi. Hkrati pa je
predstavljala tudi veliko breme za Jugoslavijo, saj je bila kar tretja najveja armada v Evropi.
Vojska je bila obveznika. Sestavljali so jo pripadniki vseh narodnosti, delovni ljudje in
jugoslovanski dravljani. Vse od druge svetovne vojne naprej je armada doivljala tevilne
spremembe, tako glede svoje doktrine (po drugi svetovni vojni je bila pod vplivom sovjetske
doktrine; v petdesetih letih se je e zaela oblikovati zamisel o oboroenem ljudstvu oziroma
prebivalstvu, ki bi sodelovalo v obrambi; 1968 je bila sprejeta doktrina splone ljudske
obrambe), doline asa sluenja vojakega roka, kot tudi glede svojega teritorialnega znaaja
(od 1956 se je delila na obmoja, ne glede na republike in nacionalne meje na ozemlju SR
Slovenije sta bili dve poveljstvi vojakih obmoij: v Ljubljani in v Mariboru; 1968 (1969) so
bila ta obmoja odpravljena in nastala so armadna obmoja Slovenijo je skoraj v celoti
obsegala 9. armada s sedeem v Ljubljani; 1989 je prilo do nove reorganizacije, saj so bila
stara armadna obmoja ukinjena in ozemlje Slovenije je bila podrejeno 5. vojakemu obmoju
v Zagrebu).
8
Uradni jezik vojske je bil srbohrvaina. V zadnjem obdobju pa je na pomenu
pridobil tudi slovenski jezik.
9


7
Zakon o sploni ljudski obrambi, 1982, 100. len, str. 95
8
Neven Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2 : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega
priznanja Slovenije 1848-1992, Ljubljana 2005 (dalje: Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2), str. 933-
935, 1074-1075
9
Uradni (slubeni) jezik, ki se je v JLA uporabljal za vodenje in poveljevanje ter za vodenje vseh uradnih
zadev, je bil srbohrvaina. Generalpodpolkovnik Jaka Avi pa si je mono prizadeval za vojako poveljevanje
v slovenskem jeziku. Dosegel je, da je zvezna skupina 1969 sprejela resolucijo o enakopravnosti jezikov v
JLA. Kasneje pa so bili organizirani tudi teaji slovenskega jezika za astnike, ki so slubovali v Sloveniji.



24
JLA je bila sestavljena iz zvrsti (kopenska vojska, vojno letalstvo in protizrana
obramba ter vojna mornarica), rodov in slub. Nobena od enot JLA po mirnodobni formaciji
ni bila popolnjena do polne formacije, tudi e je lo za A formacijo.
10
Kot primer lahko
vzamemo zaledne enote. Bataljoni / divizioni po mirnodobni formaciji niso imeli zalednih
enot, saj za to ni bilo nobene potrebe. Vse naloge v zvezi z oskrbo teh enot so opravljale
garnizijske slube, ki so bile razvite in stacionirane v vojanicah. Po vojni formaciji pa so se
vse te enote popolnile iz rezervne (R) sestave.

a) 1. oklepna brigada (1. okbr):

1. oklepna brigada je bila brigada A formacije. To pomeni, da so bile njene enote v
miru pripravljene, izurjene in organizirane, da bi lahko v agresiji, iz ene ali iz druge strani,
omogoile mobilizacijo in popolnitev do polne formacije ter hkrati tudi obrambo mej. Ta
brigada je bila najmoneja enota v Sloveniji. Po prievanju Paneta Matia
11
je bilo v
Jugoslaviji takih brigad, ki so si bile po moi zelo podobne, est. Kljub temu pa je imela
vrhnika brigada prednost pred ostalimi. Imela je namre tradicijo 1. tankovske brigade, poleg
tega pa je dobivala tudi najnoveja sredstva.
V miru so bile naloge brigade urjenje, organiziranje in pripravljanje na vojno. Po vojnih
nartih pa je 1. oklepna brigada imela tri naloge:
- izvajati protidesantni boj, kar je bilo vedno vezano na Brnik in njegovo okolico od
Domal, Mengea do Kranja, Kamnika, Raice, marne gore
- izvajati aktivna dejanja za napad proti Zahodu ali Vzhodu
- obramba zvezne drave.
12


Po pripovedovanju Paneta Matia so se vse enote JLA pripravljale, urile in bile
organizirane izkljuno za napad oziroma obrambo pred agresijo. Nobena od teh enot se ni
pripravljala, niti ni bila organizirana in izurjena za reevanje notranjepolitinih vpraanj. Tega
v vojakih nartih ni bilo.

(Mirko Munda, Beograjska spletka, Maribor 2001 (dalje: Munda, Beograjska spletka), str. 22; Borak et al.,
Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1074, 1079-1080)
10
Po viru J. vajncerja, Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in
samostojno Slovenijo 1991, Ljubljana 1991 (dalje vajncer, Obranili domovino), str. 21, A formacija pomeni,
da je bila enota popolnjena od 60-75%; Pane Mati pa je v svoji izjavi 15.3.2006 povedal, da so bile to
formacije, ki so bile poplnjene okoli 60%.
11
Pane Mati, ustna izjava piscu, 15.3.2006, hrani S. R. (Panetu Matiu se za predstavitev 1. oklepne brigade
lepo zahvaljujem)
12
Pane Mati,intervju, 5.7.2006, hrani S. R. (Panetu Matiu se za intervju lepo zahvaljujem)



25
Zgodovina 1. oklepne brigade
13


Ko je leta 1943 Italija kapitulirala, so Nemci postajali vse bolj zaskrbljeni. Mo
jugoslovanskih oboroenih sil je zaela naraati in vzpostavljati so se zaeli stiki z anglo-
amerikimi silami v Italiji. Balkansko ozemlje je zaradi morebitnega izkrcanja zaveznikih sil
postajalo vse pomembneje.
V takih razmerah je v narodnoosvobodilni vojski padla odloitev, da se bo v Italijo
poslalo borce, ki naj bi se tam izolali za tankiste. Decembra 1943 se je prva skupina oferjev,
mehanikov, artileristov in mitraljezcev mehaniziranega bataljona (ob kapitulaciji Italije je bil
formiran v Splitu) zbrala v Jajcu in se od tam odpravila v Senj, od koder so jih prepeljali na
Vis in potem v Bari v Italijo. Iz Barija so odli v Altamuro, ki je bilo jugoslovansko taborie.
V tem asu se je zaela na Hrvakem formirati tudi e druga skupina, ki je prav tako prila v
Senj, in od tam na Vis ter v Altamuro. Iz Altamure sta se obe skupini preselil v Carovigno, ki
lee okoli 27 kilometrov od pristania Brindisi. V Carovigno je marca 1944 prila e tretja
skupina, ki so jo veinoma sestavljali primorski Slovenci in istrski Hrvati, ki so pobegnili iz
kazenskih enot ali iz redne italijanske vojske, ter zaporniki in interniranci, ki so bili izgnani v
Italijo iz Slovenije, Dalmacije in rne gore. V Carovigni je bil torej ustanovljen 1. tankovski
bataljon, ki se je takrat e imenoval motorizirani bataljon. Na zahtevo zaveznikov so ti moje
z ladjo odpluli v Egipt, kjer so v Catadbi, vojako taborie v puavi, zaeli s olanjem. Pouk
se je izvajal tako v teoriji kot v praksi in je trajal cel dan. Intruktorji so bili angleki oficirji,
prevajalci pa podoficirji kanadske vojske, ki so bili slovenskega in hrvakega rodu. Prvi teaj
se je zakljuil 28. aprila 1944 in ta dan je v Egpit prila e nova skupina iz Italije. V tej
skupini je bilo veliko Slovencev, ki so se zbrali v Metliki in od tam krenili proti Drvarju,
Visu, Italiji in do Egipta. Prva skupina se je umaknila v bliino Suekega prekopa in tam
poakala, da je druga skupina konala olanje. V sredini maja so se vsi skupaj vrnili v Italijo.
V Gravini (partizansko taborie) naj bi dobili tanke in drugo opremo. V asu akanja so
ustanovili tiri tankovske bataljone in vsak je imel po tri ete. Po 15. juniju so jim Anglei
zaeli poiljati vozila in opremo.
16. julija 1944 je bil s strani vojakega taba narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije
izdan ukaz o ustanovitvi 1. tankovske brigade. Tako je bila ta brigada istega dne formirana v
Gravini. Del mo iz 1. tankovske brigade je bilo poslanih v Sovjetsko zvezo in postali so
jedro ustanovitve 2. tankovske brigade, ki se je potem bojevala na sremski fronti. 1. tankovska

13
Povzeto po: Manojlo Babi, Miroslav Lutek, Tankisti prekomorci, Nova Gorica 1969; Albert Klun, Prva
tankovska brigada NOV Jugoslavije, Na asopis, XII/111, junij 1984, str. 3-4



26
brigada pa je bila v septembru in oktobru 1944 po delih prepeljana na otok Vis in se je tam
vkljuila v obrambo otoka.
1. tankovska brigada (bila na Visu) se je potem razdelila na dve skupini. Juna skupina
se je izkrcala v Dubrovniku in sodelovala v bojih za osvoboditev Hercegovine, severna
skupina pa je delovala vzdol dalmatinske obale (sodelovala je v napadu na Split, osvoboditvi
ibenika, Drnia, v kninski bitki, v boju za osvoboditev Mostarja, itd.).
Ko je bil februarja 1945 Mostar osvobojen, se je tu severni skupini pridruila juna
skupina in tako je bila 1. tankovska brigada ponovno zdruena. Brigada se je premestila v
okolico ibenika in bila vkljuena v 4. armado (ustanovljena 1. marca 1945) takratne
jugoslovanske vojske. 4. armadi (1. tankovska brigada je pomagala pehotnim enotam) je bilo
ukazano, da osvobodi Liko, Hrvako primorje, Gorski Kotar, Istro in Slovensko primorje. 1.
tankovska brigada je tako sodelovala v zakljunih operacijah v Sloveniji: maja 1945 je bil
osvobojen Trst, osvobojena je bila Ilirska Bistrica, potem pa je odla na severno mejo, da bi
sovraniku presekala odhod na Koroko. Od tam je brigada prila na Vrhniko in v tej garniziji
tudi ostala vse do leta 1991. Kmalu po vojni
14
se je tankovska brigada preimenovala v 1.
oklepno brigado.

Organizacija 1. oklepne brigade
15


Najviji organ je predstavljalo poveljstvo brigade, ki je v miru in v vojni imelo nalogo
poveljevanja svojim podrejenim enotam (bataljonom, divizionom, samostojnim etam) ter
organiziranja urjenja vojakov in podrejenih poveljstev. Sestavljala sta ga poveljnik, ki je nosil
najvejo odgovornost in je bil podrejen poveljniku korpusa, ter tab, ki so ga sestavljali
naelnik taba, naelnik za obveevalno delo, naelnik artilerije, naelnik protizrane
obrambe, naelnik za zveze, naelnik RKBO in naelnik inenirstva. Naloga taba je bila
strokovno obdelovanje poveljnikovih odloitev.
Namestitveno poveljstvo je sestavljal stareina z nekaj vojaki, katerih naloge so bile
skrb za namestitev, za varovanje, skrb za istoo, prehrano, materialno preskrbo, itd. Oskrbeti
je moralo brigado, da je ta sploh lahko funkcionirala.
Taktina enota 1. oklepne brigade, katere glavno udarno mo so predstavljali tanki in
oklepni transporterji, se imenuje oklepni bataljon. 1. oklepno brigado sta po mirnodobni

14
Od Paneta Matia je avtorica dobila podatek, da naj bi to bilo kakni dve leti po vojni, a tega ne more potrditi
z gotovostjo. Kaknega drugega podatka o tem avtorica ni uspela pridobiti.
15
Pane Mati, ustna izjava piscu, 15. 3. 2006; Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006



27
formaciji sestavljala dva oklepna bataljona, medtem ko je bil tretji oklepni bataljon v rezervni
sestavi (poveljnik 3. oklepnega bataljona je bil Vrhnian Brane irok). Oklepni bataljon se je
delil na dve tankovski eti (ima tri vode in v vsakem so tirje tanki M-84) in eno
mehanizirano eto (ima tri vode in v vsakem so tiri bojna vozila pehote BVP-M80). V
vsakem oklepnem bataljonu je bilo 26 ali 27 tankov ter 13 BVP-jev.
Podobno kot oklepni bataljon je bil sestavljen mehanizirani bataljon, le da je ta imel
dve mehanizirani eti in eno tankovsko eto.
Bataljon (oklepni in mehanizirani) je imel poveljnika bataljona in svoje poveljstvo, ki
pa je bilo zelo majhno. Poleg poveljnika bataljona je vkljuevalo e: namestnika poveljnika
bataljona, referenta za splone zadeve, komandirja za zveze, v vojni pa je bil v poveljstvu tudi
pomonik za zaledje.
Poleg bataljonov je 1. oklepna brigada imela e dva diviziona. En divizion se je
imenoval LSARD PZO, kar je bila kratica za lahki samovozni artilerijsko-raketni divizion
protizrane obrambe. Sestavljali so ga dve bateriji samovoznih protiletalskih oklepnikov 57/2
mm (vsaka baterija jih je imela est) in ena baterija samovoznih lanserjev protiletalskih raket
Strela-1M, ki so bile nameene na BRDM-2 (lo je za est oklepnikov BRDM-2 in na
vsakem je bila po ena Strela-1M). Vsaka baterija je imela po tri vode in v vsakem sta bili po
dva oklepnika. Z razliko od oklepnih in mehaniziranih enot, v katerih se je vsak vod lahko
uporabljal samostojno, je pri divizionu protizrane obrambe baterija delovala skupaj
(samovozni oklepniki 57/2 so bili e stari in prepoasni za moderno letalstvo).
Drugi divizion pa se je imenoval SHAD (samovozni haubino-artilerijski divizion).
Imel je dve bateriji samovoznih havbic 2S1 kalibra 122 mm (v vsaki bateriji je bilo est
samovoznih havbic, razdeljena pa je bila na dva voda) in eno baterijo VMR (vecevni metalec
raket) Ogenj za rakete 128 mm (imel je tiri raketomete in vsak je imel po 32 cevi). Ta
baterija se je uporabljala skupaj.
Vsem tirim bataljonom in obema divizionoma so bile po vojni formaciji dodane e ete
za zaledje.
Izvidnika eta je obstajala tako v miru kot v vojni. Bila je A formacije. Pripadala je
poveljstvu brigade. Vodil jo je stotnik Vlado Posavi, ki je bil podrejen direktno pomoniku
naelnika taba za obveevalno delo. Sestavljena je bila iz treh vodov: voda tankov PT-76
(trije tanki), voda BRDM-2 (trije oklepniki) in voda motociklov, ki je bil v rezervni sestavi.
Oroje je eta lahko uporabila le v sili. V miru je eta imela nalogo, da se je urila za
izvidnika dela v vojni: izvidovanje, pridobivanje podatkov o sovranikovih silah v bliini
fronte, katere je poiljala v brigado v obdelavo, da se jih je lahko uporabilo za druge enote.



28
Bataljon za zaledje je bil rezervne sestave, le del ete tehninega vzdrevanja in del
intendantske ete sta bila tudi v miru stacionirani v vojanici. V vojanici je bila kuhinja,
mehanina delavnica, ambulanta, v garaah so imeli tudi ambulantna vozila. Bataljon je bil
razvit za oskrbo vseh enot v garniziji Vrhnika v miru. Sestavljale so ga tiri ete: 1.
intendantska eta, ki je oskrbovala enote s prehrano in obleko; 2. eta tehninega
vzdrevanja, katere naloge so bile vzdrevanje in popravljanje oroja, raunalnikov, tankov,
oklepnih transporterjev, itd.; 3. eta tehninega oskrbovanja, ki je enote oskrbovala z
gorivom, oljem, strelivom; 4. sanitetna eta, ki je razvila bolnico in oskrbovala ranjence.
1. oklepna brigada je imela tudi inenirski bataljon, ki pa je obstajal le v vojni. V miru
je bila je bila le inenirska eta, ki so jo popolnjevali vojaki na sluenju vojakega roka
(priblino 60 vojakov). Inenirska eta je bila sestavljena iz: 1. pionirskega voda, ki je bil
opremljen za izdelavo minskih polj, obvladovanje minsko-eksplozivnih ovir in za unienje
komunikacij; 2. vod za poti, namenjen za delo na poteh in za odstranjevanje ruevin ter drugih
ovir na poteh in v mestih; 3. vod za utrjevanje, ki je gradil in pripravljal zaklonia.
eta za zveze je imela nalogo zagotavljanja zvez za potrebe poveljstva brigade z
nadrejenimi poveljstvi, se pravi s poveljstvom korpusa, in navzdol s poveljstvi neposredno
podrejenih enot (bataljonov, divizionov), ki so bile v sestavi brigade. Imela je sredstva za
zveze z nadrejenim poveljstvom: radiorelejne zveze, radijske zveze oziroma
radioteleprinterske zveze in telefonske zveze s prikljuitvijo na obstojee stacionarne sisteme
zvez, sisteme zvez pot, itd. eto sta sestavljala dva voda: vod za center zveze na
poveljnikem mestu in vod za center zveze na zalednem poveljnikem mestu. Od vozil je eta
imela oklepno-poveljevalna vozila BTR, ki so bila opremljena z radijskimi sredstvi za zveze z
oklepnimi enotami. BTR ni imel osebne oboroitve, oboroena je bila le posadka (s
korpioni).
RKBO eta je obstajala le v vojni formaciji. V celoti je bila iz rezerve. Imela je nekaj
cistern za dekontaminacijo (v skladiih). Njeni nalogi sta bili dekontaminacija in intervencija
v primeru uporabe radioloko-kemino-biolokega oroja.
Samo v vojni formaciji pa je obstajala tudi eta vojake policije. V miru se je
naslanjala na bataljon vojake policije iz Ljubljane. V celoti je bila iz rezervne sestave.
Podrejena je bila naelniku za varnost. Urejala je promet, skrbela za disciplino Opremljena
je bila s terenskimi vozili. Vodi ete vojake policije so bili: vod za urejanje prometa, vod za
aretacije, itd.
Vsi bataljoni in divizioni so bili v poveljevanju samostojni. Imeli so zveze s
poveljstvom brigade (dalja razdalja delovanja, nekje od 15 do 20 km) in zveze s svojimi



29
podrejenimi enotami (kraja razdalja delovanja, pa e ta se je razlikovala glede na napad ali
obrambo: pri napadu je razdalja, na kateri se lahko e uinkovito vodi enote, kraja, nekje do
1,5 km; pri obrambi pa je razdalja nekoliko veja, nekje do 3 km).

Shema 3.1.2.1: Mirnodobna formacija 1. okbr











2.


2.


2.
.

2.


2.

TAB POVELJNIK
POVELJSTVO 1.
OKBR
NAMESTITVENO
POVELJSTVO
OKLEPNI
BATALJON 1.
MEHANIZIRANI
BATALJON
INENIRSKA
ETA
IZVIDNIKA
ETA
ETA ZA ZVEZE
DIVIZION PZO
(LSARD PZO)
ARTILERIJSKI
DIVIZION
(SHAD)
BATALJON ZA
ZALEDJE
TANKOVSKA
ETA 1.
MEHANIZIRANA
ETA
MEHANIZIRANA
ETA 1.
TANKOVSKA
ETA
BATERIJA
SO 57/2 mm
1,
BATERIJA
STRELA 1M
BATERIJA
SH-122mm 2S1
1.
BATERIJA
VMR
OGENJ
INTENDANTSKA
ETA
ETA
TEHNINEGA
VZDREVANJA
ETA
TEHNINEGA
OSKRBOVANJA
SANITETNA
ETA
Mirnodobna formacija



30
Shema 3.1.2.2: Formacija 1. okbr v asu vojne


b) 350. raketni polk protizrane obrambe (350. rp PZO)
16


Tradicija:

Raketni polk je bil z dekretom Predsednika SFRJ formiran v Beogradu leta 1974,
decembra istega leta pa je bil opremljen s prvo tehniko. Sledilo je estmeseno usposabljanje,

16
Branko Petkovek, pisna izjava piscu, 19. 12. 2006 (B. Petkovku se za izjavo lepo zahvaljujem)


2.


2.


2.
.

3.
.

2.


2.

TAB POVELJNIK
POVELJSTVO 1.
OKBR
NAMESTITVENO
POVELJSTVO
OKLEPNI
BATALJON 1.
MEHANIZIRANI
BATALJON
INENIRSKI
BATALJON
IZVIDNIKA
ETA
ETA ZA ZVEZE ETA RKBO ETA VOJAKE
POLICIJE
DIVIZION PZO
(LSARD PZO)
ARTILERIJSKI
DIVIZION
(SHAD)
BATALJON ZA
ZALEDJE
TANKOVSKA
ETA 1.
MEHANIZIRANA
ETA
ETA ZA
ZALEDJE
MEHANIZIRANA
ETA 1.
TANKOVSKA
ETA
ETA ZA
ZALEDJE
BATERIJA
SO 57/2 mm
1,
BATERIJA
STRELA 1M
ETA ZA
ZALEDJE
BATERIJA
SH-122mm 2S1
1.
BATERIJA
VMR
OGENJ
ETA ZA
ZALEDJE
INTENDANTSKA
ETA
ETA
TEHNINEGA
VZDREVANJA
ETA
TEHNINEGA
OSKRBOVANJA
SANITETNA
ETA
PIONIRSKA
ETA
ETA ZA
POTI
ETA ZA
UTRJEVANJE
Vojna formacija



31
po katerem je bilo na rtu Kamenjak pri Puli izvedeno bojno streljanje na cilje v zranem
prostoru. V asu od 15. do 23. julija 1975 se je raketni polk iz Batajnice preselil na urejene
poloaje v okolici Ljubljane.

Organizacija:

V Vojanici Ignaca Volja na Vrhniki je bilo poveljstvo tega polka, ki je bil podrejen 5.
korpusu vojakega letalstva in protizrane obrambe s poveljstvom v Zagrebu. Poleg 350.
raketnega polka protizrane obrambe so bili v sestavi 5. korpusa v Zagrebu e 155. raketni
polk protizrane obrambe v Zagrebu, 117. lovski polk v Bihau, 5. polk zranega
opazovanja, javljanja in usmerjanja v Zagrebu, 220. bataljon zvez in 111. bataljon
elektronskega izvidovanja.

Shema 3.1.2.3: Formacija 350. raketnega polka PZO na Vrhniki


Kot nam kae shema sta poveljstvo 350. raketnega polka sestavljala tab in sektorski
operativni center. Slednji je bil namenjen za pridobivanje informacij o lastnih silah in silah
nasprotnika, obdelavo informacij, prikazovanje podatkov in trenutne situacije, predlaganje
POVELJSTVO
350. rp PZO
VRHNIKA
1. rd PZO
entvid
2. rd PZO
Lj. Polje
rtd PZO
Vrhnika
SOC TAB
Poveljnika
baterija
eta
zvez
Zaledne
enote
Intendantski
vod
Tehnini
vod
Sanitetni
oddelek
3. rd PZO
Logatec
4. rd PZO
Postojna



32
odloitev, itd.
17
Pritabne enote so bile: poveljnika baterija (skrbela je za podporo), eta
zvez in zaledne enote (intendantski vod, tehnini vod, sanitetni oddelek ambulanta).
Raketni polk so sestavljali tirje raketni divizioni protizrane obrambe (1. raketni divizion
PZO entvid, 2. raketni divizion PZO Ljubljana-Polje, 3. raketni divizion PZO Logatec in 4.
raketni divizion PZO Postojna) in raketno-tehnini divizion PZO Vrhnika (rtd PZO
Vrhnika). Poleg tirih osnovnih poloajev raketnih divizionov na stalnih lokacijah, je bilo
urejenih tudi osem rezervnih poloajev, glede na morebiten napad iz Vzhoda ali Zahoda. Ta
polk je bil oboroen z raketnim sistemom srednjega dosega, sovjetske proizvodnje, NEVA
125M.
Enote poveljstva raketno-tehninega diviziona Vrhnika so bile:
- vod zvez
- 1. raketna baterija zrane obrambe, ki je bila sestavljena iz oddelka
kontrolno-izpitno-premine postaje (KIPS), v katerem so preverjali rakete, in
raketnega voda, ki je posedoval 160 vodenih dvostopenjskih raket, tipa 5V27Y
- 2. raketna baterija zrane obrambe, ki je bila sestavljena enako kot 1.
- lahki artilerijski vod protizrane obrambe, sestavljen iz 1. in 2. oddelka topov
in v vsakem so bili tirje topovi 20/3 mm ter 3. oddelka raket Strela 2M
- oddelek tehninega vzdrevanja

Raketni divizion protizrane obrambe (tretji je bil v Logatcu) pa je imel naslednje enote:
vod zvez, baterijo za vodenje raket, raketno baterijo, ki je imela tiri lansirne rampe, vsaka
rampa pa tiri rakete NEVA 125M, ter lahki artilerijski vod protizrane obrambe, ki je
bil sestavljen enako kot v raketno-tehninem divizionu na Vrhniki.










17
Vojni leksikon 1981 + s. v. + operativni centar



33
Shema 3.1.2.4: Formacija raketno tehninega diviziona PZO na Vrhniki


c) 91. bataljon zranega opazovanja, javljanja in usmerjanja ZOJU (VOJIN)
18


Poveljstvo tega bataljona je bilo v Vojanici Ignaca Volja na Vrhniki, vendar pa ta
bataljon ni bil podrejen 350. raketnemu polku protizrane obrambe, ampak je bil neposredno
pod poveljstvom 5. polka ZOJU v Zagrebu. Nalogi bataljona sta bili opazovanje zranega
prostora in javljanje vseh sprememb v zranem prostoru. Poleg tega pa so na tuje tare
usmerjali tudi lastna letala. Bataljon je imel na Vrhniki poleg poveljstva naslednje enote:
- eto za upravljanje
- radarsko eto dolgega dosega na Ljubljanskem vrhu (doseg radarja je bil okoli 450
do 500 kilometrov)
- enote za vzdrevanje
- radijsko retranslacijski center na Strmci
Pod bataljon pa sta spadala e radarski vod na Oljski gori in radarski vod v Savudriji.






18
Branko Petkovek, pisna izjava, 19. 12. 2006
POVELJSTVO
rtd PZO
VRHNIKA
Vod
zvez
1. raketna baterija
ZO
2. raketna baterija
ZO
Lahki artilerijski
vod
Oddelek
tehninega
vzdrevanja
Oddelek
KIPS
Raketni vod
(rakete 5V27Y)
Oddelek
KIPS
Raketni vod
(rakete 5V27Y)
1. oddelek topov
20/3 mm
2. oddelek topov
20/3 mm
3. oddelek raket
Strela 2M



34
Shema 3.1.2.5: Formacija 91. bataljona ZOJU


d) Poveljstvo za razvoj partizanske divizije (30. partizanska divizija)

30. partizanska divizija je bila posebna enota, podrejena 14. korpusu v Ljubljani. V
poveljstvu za razvoj divizije, ki je bilo nastanjeno na Vrhniki v Vojanici Ivan Cankar, je bila
majhna skupina ljudi (15 oficirjev), ki so imeli nalogo mobilizirati divizijo. Divizija je bila
sestavljena iz treh brigad: brigade na obmoju Ljubljana-Vrhnika, brigade na postojnskem
obmoju in brigade na ribnikem obmoju. Na Vrhniki je bilo prav tako poveljstvo ene od
brigad 20. partizanske brigade. Partizanska divizija je bila vsa v rezervni sestavi (R
formacija). To se pravi, da se je v celoti mobilizirala s tega obmoja v Sloveniji.
19

V asu desetdnevne vojne divizija ni bila mobilizirana. Tako je bilo na Vrhniki vsega
petnajst mo oz. oficirjev, ki bi morali izvriti mobilizacijo v primeru agresije po nartu S-1
ali S-2, to se pravi iz Zahoda (Nato) ali iz Vzhoda (SZ).

3.1.3 Teritorialna obramba

TO je bila posebna komponenta oboroenih sil, ki je leta 1968 nastala kot posledica
intervencije sil Varavskega pakta v ekoslovako. V Jugoslaviji so prili do spoznanja, da
strategija oboroenega boja JLA ni zadostna za varnost Jugoslavije. Z njeno ustanovitvijo je
prilo tudi do spremembe vojne doktrine, ki je bila imenovana doktrina splone ljudske
obrambe. Izvrni svet Skupine SR Slovenije je 20. novembra 1968 ustanovil Glavni tab za
sploni ljudski odpor SR Slovenije.
20
Njemu so bili podrejeni conski tabi in poveljstva

19
Pane Mati, ustna izjava, 15. 3. 2006; Andrej Lovin, Skrita vojna : spopad varnostno-obveevalnih slub
1990-1991, Ljubljana 2001 (dalje: Lovin, Skrita vojna), str. 48
20
Munda, Beograjska spletka, str. 25
POVELJSTVO
91. BATALJONA
ZOJU
eta za
upravljanje
Radarska eta
Ljubljanski vrh
Radarski vod
Oljska gora
Radarski vod
Savudrija
Radijsko
Retranslacijski
center Strmica
Enote za
vzdrevanje



35
partizanskih enot.
21
TO je bila delno v pristojnosti republik, njeno financiranje pa je bila tudi
dolnost obin in delovnih organizacij. JLA je TO opremljala z zastarelim orojem. Na
republiki ravni je bil ustanovljen sekretariat za ljudsko obrambo, ki je bil resor v republikem
izvrnem svetu.
22
Kasneje se je Glavni tab za SLO preimenoval v Republiki tab TO. V
vseh obinah so bili formirani obinski tabi, conski tabi pa so se preimenovali v pokrajinske
tabe za TO. Vloga TO je bila sprejem prvega udarca sovranika, kontrola ozemlja in
oboroen odpor na zaasno zasedenem ozemlju.
23
Sistemu splonega ljudskega odpora je bila
potem pridodana e drubena samozaita. lo je za sodelovanje vseh dravljanov pri
obrambi drave in dravne ureditve z metodami oboroenega in neoboroenega odpora.
24

Leta 1976 so bili z zveznim zakonom formirani obinski tabi TO in tako je tudi obina
Vrhnika dobila svoj tab za TO. Ta tab je bil vse do reorganizacije leta 1991 podrejen
pokrajinskemu tabu Ljubljana-okolica. TO Vrhnika je vedno sodelovala z vsemi subjekti
SLO in DS v obini. Del starein obinskega taba TO je bil zaposlen profesionalno, dohodek
pa so dobivali iz prorauna skupine obine. Na vsake toliko asa so bile organizirane
skupne vaje z JLA, na katerih pa je nastopala predvsem ljubljanska brigada TO. Na Vrhniki
takih vaj ni bilo, je pa bilo jeseni 1989 na Vrhniki organizirano tridnevno usposabljanje
vrhnikega odreda, sestavljenega iz et, pri emer so bile izkoriene vse kapacitete JLA na
Vrhniki. Plavci, kakor so bili zaradi modrih uniform imenovani vsi, ki so bili v protizrani
obrambi, so bili predstavili vse, kar se je tikalo protizrane zaite in obrambe, teritorialni
obrambi in enoti civilne zaite iz tovarne usnja so pomagali narediti dekontaminacijsko
postajo, oklepna brigada pa je na poligonu v Tinici dala tanke, na katere se je med
manevriranjem, izvajal protioklepni boj. Nasploh so, po besedah poveljnika TO na Vrhniki,
bili odnosi z obema vrhnikima vojanicama izredno dobri. Vojska je bila odprta in
naklonjena tako prebivalstvu kot tudi teritorialni obrambi ter pripravljena delati usluge.
25

Vrhnika TO ni imela nekega svojega skladia za oroje, ampak je le-tega imela
skladienega na tirih razlinih lokacijah. Te lokacije so bile v skladiu v Industriji usnja
Vrhnika (IUV), v podzemnem zakloniu stanovanjske soseske Gradie na Vrhniki ter v
zakloniih O Borovnica in O Log-Dragomer. (Ve o tem v poglavju z naslovom
Razoroitev vrhnike TO.)

21
Toma Kladnik, Slovenska vojska v slubi domovine, Ljubljana 2006 (dalje: Kladnik, Slovenska vojska v
slubi domovine), str. 17
22
Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1076
23
Janez J. vajncer, Vojna in vojaka zgodovina Slovencev, Ljubljana 1992 (dalje: vajncer, Vojna in vojaka
zgodovina Slovencev), str. 205
24
Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1077
25
Joe Molk, intervju, 17. 11. 2006



36
3.2 POLITINI PREOBRAT LETA 1990

Jugoslavija je bila venacionalna drava, v kateri je prav zaradi razlik med narodi in
zaradi nepravino porazdeljenih sredstev prihajalo do sporov. Narodi, katerih pobudo so
prevzeli predvsem intelektualci, so zase zahtevali vedno ve pravic in avtonomije, esar pa
Srbi kot vodilna politina elita, niso sprejemali z zadovoljstvom. Zagovorniki Velike Srbije so
posamezne narode obtoevali separatizma in egoizma. Spor med Slovenijo in Srbijo je
dosegel vrhunec 1989. leta, ko je Slovenija podprla stavko albanskih rudarjev
26
in ko je
slovenska oblast prepovedala srbski miting resnice v Ljubljani. Proti temu mitingu se je
izreklo tudi predsedstvo obinske konference SZDL Vrhnika, z utemeljitvijo, da ta morebitni
miting resnice o Kosovu ne bo prinesel k izboljanju mednacionalnih odnosov, ampak jih bo
le e poslabal. Bili so tudi mnenja, da Slovenci in prebivalci Slovenije s tem o stanju na
Kosovu ne bodo ni bolj seznanjeni. Hkrati so od predsedstva drave zahtevali, da z odlono
akcijo napovedani miting prepreijo.
27
Srbija se je Sloveniji maevala z blokado
slovenskega gospodarstva. Take razmere so v Jugoslaviji privedle do konkretnih politinih
sprememb, ki so se najbolj odraale v spremembi politinega reima.
Na politinem odru je zaelo nastopati vse ve politinih zvez oziroma strank in tako se
je zaelo obdobje strankarskega pluralizma. Konec novembra 1989 so predstavniki Slovenske
demokratine zveze, Slovenskih kranskih demokratov, Socialdemokratske zveze Slovenije
in Slovenske kmeke zveze podpisali sporazum o ustanovitvi opozicijske koalicije, z imenom
Demokratina opozicija Slovenije ali na kratko Demos. Za predsednika Demosa je bil izvoljen
Joe Punik, podpredsednika pa sta postala dr. Dimitrij Rupel in Lojze Peterle. Konec
decembra so k zdrueni opoziciji pristopili e Zeleni Slovenije, v februarju in marcu 1990 pa
so se ji prikljuili e Slovenska obrtnika stranka ter Stranka sivih panterjev. Za cilj so si
postavili uveljavitev pravne drave, nacionalno, politino in gospodarsko suverenost.
28
V tem
asu so se v stranke preoblikovale tudi druge drubeno politine organizacije. ZSMS (Zveza

26
V 80-ih letih je bilo sredie konfliktov v Jugoslaviji prav Kosovo, v katerem je poleg Albancev ivelo tudi
srbsko prebivalstvo, ki pa je bilo v manjini. Zahtevali so, da bi se Kosovu odvzelo avtonomijo, ki si jo je
pridobil z ustavo leta 1974. Vodja Zveze komunistov je postal S. Miloevi, ki je svojo velikosrbsko politiko
naslonil prav na problem Kosova. Po Srbiji je zael organizirati tevilne mitinge, na katerih se je zahtevalo
odpravo avtonomije Kosova, novo ustavo in drugano ureditev Jugoslavije. Na teh zborovanjih se je veliko
govorilo tudi proti Sloveniji, ki naj bi nasprotovala novi ureditvi in politiki. Ker je Miloevi zael z
zamenjavami albanskih politikov z njemu naklonjenimi ljudmi, so se Albanci temu uprli in zaeli z
demonstracijami. Nemire na Kosovu je poleg specialnih enot milice mirila tudi JLA. Ker je bila 1989 Kosovu
avtonomija odvzeta, so leta 1990 sami sprejeli deklaracijo in Kosovo razglasili za republiko. (Borak et al.,
Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1179-1185)
27
Mitinga ne maramo, Na asopis, leto XVI, t. 160, november 1989, str. 1
28
Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1284-1285



37
socialistine mladine) je svoje ime spremenila v ZSMS-Liberalna stranka, kasneje pa v LDS
(Liberalno demokratsko stranko). SZDLS (Socialistina zveza delovnega ljudstva Slovenije)
pa se je spremenila v Socialistino zvezo Slovenije. ZKJ (Zveza komunistov Jugoslavije) je
razpadla, ko je ZK Slovenije zapustila XIV. kongres ZKJ v Beogradu (februar 1990). ZKS se
je osamosvojila in preimenovala v ZKS-Stranko demokratine prenove.
29
Vse te stranke in e
mnogo drugih so se zaele pripravljati na aprilske volitve leta 1990. Veini so bile skupne
naslednje zadeve: slovenska suverenost, demokracija, lovekove pravice, itd.
Proti koncu decembra 1989 so bili kljub razhajanjem med opozicijo in oblastjo glede
novega volilnega sistema, sprejeti vsi zakoni, ki so bili potrebni za izvedbo volitev.
Uzakonjene so bile neposredne in tajne volitve, in sicer po kombiniranem volilnem sistemu.
Za volitve v drubenopolitini zbor je bil uzakonjen proporcionalni sistem, za zbor
zdruenega dela in zbor obin oziroma zbor krajevnih skupnosti pa veinski sistem, po
katerem so vsakega kandidata izbirali volivci. Predsednik predsedstva je bil izvoljen po
veinskem dvokronem sistemom, lani predsedstva pa po veinskem enokronem
sistemom.
30

Volitve v republiko in obinske skupine
31
ter volitve predsednika predsedstva SR
Slovenije in lane predsedstva so bile izvedene v treh razlinih dnevih (8., 12. in 22. aprila).
32

lo je za neposredne in tajne volitve z glasovnicami. Za zbor zdruenega dela je imel
volilno pravico in pravico biti izvoljen vsak delavec v podjetju, organizaciji, skupnosti,
kmetijstvu, obrti in drugi samostojni dejavnosti. Za zbor krajevnih skupnosti je imel volilno
pravico vsak oban, ki je imel stalno bivalie na obmoju volilne enote, izvoljen pa je bil
lahko vsak oban s stalnim bivaliem na obmoju volilne enote. Za drubenopolitini zbor je
imel volilno pravico vsak oban s stalnim bivaliem na obmoju drubenopolitine
skupnosti, v katerem se DPZ voli.
33

Tako na republiki ravni kot tudi v obini Vrhnika so se volitve konale z zmago
Demosa. V skupini obine Vrhnika je Demos dobil najve mest: v drubenopolitinem
zboru je imel sedem odbornikov, mono zastopstvo pa so imeli tudi v ostalih dveh zborih. V
vrhniki obini se je dobro odrezala tudi ZKS-Stranka demokratine prenove, saj je v DPZ
dobila tiri predstavnike. Tretja po moi je bila v tem zboru Slovenska kmeka zveza
(vrhnika podrunica) s tremi odborniki, ZSMS-liberalna stranka je imela v DPZ dva

29
Borak et. al, Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1285-1287
30
Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1283-1284
31
Skupine so imele tri domove: ZZD, ZKS na lokalni ravni / ZO na republiki ravni, DPZ.
32
Na asopis, leto XVII, t. 1620, feb. 1990, str. 3
33
Na asopis, leto XVII, t. 1620, feb. 1990, str. 3



38
odbornika in Zveza socialistov enega. Glede izvolitve predsednika predsedstva SRS so
prebivalci obine Vrhnika dali ve glasov Milanu Kuanu kot Joetu Puniku. V zboru obin
v Skupini SRS pa jih je zastopal Janez Jerina.
34

Potem ko je bila obinska skupina formirana, so se v obini zaeli pripravljati na
volitve predsednika SO. Na skupni seji vseh zborov 10. maja 1990 so delegati za predsednika
izvolili Franceta Kvaternika (dipl. in. arhitekture), za podpredsednika SO Vrhnika pa
Tomaa Meseca (dipl. in. agronomije). Dokonno je bilo novo vrhniko vodstvo imenovano
ele 7. junija 1990. Tega dne je namre ob 17.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na
Vrhniki potekala 2. skupna seja vseh treh zborov. Na njej so izvedli volitve za predsednika
Izvrnega sveta, njegovega podpredsednika in lane Izvrnega sveta (IS), ki jih je bil
predlagal predsednik IS. Za predsednika Izvrnega sveta Skupine obine Vrhnika je bil z
veino glasov prisotnih delegatov izvoljen Vili Granda (dipl. in. elektrotehnike) - 73,8%
glasov. Podpredsednik IS SO je postal Anton kof (po poklicu mesar, delujo kot samostojni
kmet in podjetnik) s 64,2% glasovi. Izvoljenih je bilo osem lanov IS SO, med katerimi sta
bila tudi Anton Jesenko (po poklicu uitelj), ki je z dobljenimi 29-imi glasovi od 40-ih na
mestu naelnika Oddelka za ljudsko obrambo zamenjal Joeta Prvinka, in Cveto Mole (po
poklicu organizator dela), ki je postal naelnik Oddelka za notranje zadeve.
35

9. junija 1990 je nekdanji naelnik za SLO in DS Joe Prvinek, ko je moral svoje
mesto predati Antonu Jesenku, v vojanico Ivan Cankar odnesel nart koordinacije
mobilizacije vseh, ki bi se v primeru potrebe, mobilizirali na obmoju Vrhnike, z namenom,
da ne bi priel v roke novi oblasti.
36
Ta dokument, ki je bil produkt dela vseh vkljuenih
struktur, je vseboval karte, na kateri so bila vrisana mobilizacijska zbiralia, poti po katerih
naj bi enote prile do svojih mobilizacijskih zbirali, nart zvez, zavarovanja, izvzema
oroja, itd. Celoten dokument je bil spravljen na upravnem organu, vse enote (Vojanica Ivan
Cankar, Vojanica Ignac Volj, Obinski tab za TO, Postaja milice) pa so imele izvleke
tega narta, se pravi le tiste dele, ki so se tikali njihove enote. Zaradi tega dejanja so na
Vrhniki veinoma vsi, ki so Prvinka poznali in z njim tudi sodelovali, izgubili zaupanje,
nekateri pa so ga imeli celo za izdajalca.
Kakorkoli e, nova oblast v obini Vrhnika e niti ni bila dokonno formirana, ko je bil
s strani JLA v teritorialno obrambo izveden poseg, s katerim ji je bilo odvzeto vse oroje.


34
Tudi v vrhniki obini zmagal Demos, Na asopis, leto XVII, t. 164, maj 1990, str. 1
35
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 2. skupne seje ZZD, ZKS, DPZ z dne 7. 6. 1990
36
Pane Mati, intervju, 5. 7. 2006; Anton Jesenko, intervju, 8., 9. 5. ter 21. 7. 2006; Joe Molk, intervju, 17. 11.
2006



39
3.3 RAZOROITEV VRHNIKE TERITORIALNE OBRAMBE

Demos, ki je prvi javno nastopil 10. decembra 1989,
37
je v svojih programih e od
samega zaetka zahteval suverenost na vojakem podroju oziroma da ima Slovenija
izkljuno pristojnost pri obrambi slovenskega ozemlja. Postavljal je zahtevo po sluenju
vojakega roka slovenskih nabornikov v Sloveniji.
38
K temu so pripomogli odnos zvezne
oblasti do Kosova in njeni represivni ukrepi, ki so jih tam izvajale milica in vojska, smrti
mladih fantov, med njimi tudi Slovencev,
39
ki so v uniformah izvajali interese zvezne oblasti.
Tako je na podlagi ukaza Generaltaba oboroenih sil SFRJ e 24. januarja 1990
Republiki tab TO, katerega poveljnik je bil generalpodpolkovnik Ivan Hoevar, izdal ukaz,
da se v vseh obinskih, mestnih in pokrajinskih tabih izdela natanne preglede skladi, ki so
bila zunaj kompleksov JLA, in vseh sredstev, ki so bila v teh skladiih.
40

Zahteva po lastnih oboroenih silah je bila v nasprotju z interesi JLA. Ko je Janez Jana
na tiskovni konferenci argumentiral Demosov program z besedami: /.../ da smo v primeru, e
bi kdo nasilno posegel v potekajoe demokratine spremembe v Sloveniji, ne glede na to, kdo
bi to bil, pripravljeni in odloeni organizirati narodni odpor in sodelovati z vsemi silami, ki bi
se odloile enako,
41
in ko je Demos aprila na volitvah tudi zmagal, se je JLA poskuala
zavarovati. Zavarovati se je poskuala tudi pred Hrvako demokratino zvezo (HDZ), ki je
zmagala na Hrvakem. Z razoroitvijo TO je poskuala vzpostaviti veji nadzor nad njo in
prepreiti, da bi se razvila v slovensko vojsko. Vojska brez oroja ni ve vojska in njen vodja
nima ve orodja v rokah, s katerim bi se lahko zoperstavil.
V obini Vrhnika TO svojega oroja in minskoeksplozivnih sredstev ni imela
hranjenega v skladiih vojanic JLA, z izjemo streliva, namenjeno za oroje za podporo, ki
je bilo shranjeno v skladiu JLA pri Borovnici. Vse ostalo oroje, opremo in MES je
vrhnika TO imela spravljeno na tirih razlinih lokacijah v obini. V svojem prispevku
42
o
tem pripoveduje Joe Molk, takratni poveljnik Obinskega taba za TO: Za tab s
pritabnimi enotami je bilo skladie v IUV, v stari in vlani stavbi tik ob istilni napravi, tako

37
Boo Repe, Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije, Ljubljana 2002 (dalje: Repe, Jutri je nov dan),
str. 119
38
Janez Jana, Premiki : nastajanje in obramba slovenske drave 1988-1992, Ljubljana 1992 (dalje: Jana,
Premiki), str. 35
39
Jana, Premiki, str. 35
40
Pregled skladinih objektov in skladinih sredstev OVO zunaj kompleksa JLA iz dne 24.1.1990, objavljen v
knjigi Albina Mikulia, Manevrska strukturi narodne zaite : uporniki z razlogom, Ljubljana 2005 (dalje:
Mikuli, MSNZ : uporniki z razlogom), str. 17-18
41
Jana, Premiki, str. 39
42
Joe Molk, pisna izjava o selitvi oroja TO Vrhnika v letu 1990, 6. 7. 2006, hrani S. R. (Joetu Molku se za
izjavo lepo zahvaljujem)



40
da je bilo v neposredni okolici veliko agresivnih kemikalij. To skladie je bilo 24 ur pod
fizinim nadzorom vratarja varnostnika tovarne in izvzem oroja je bil organiziran s pomojo
viliarja tovarne. Za odred etne sestave (brez dveh et) je bilo skladie v podzemnem
zakloniu stanovanjske soseske Gradie na Vrhniki, v katerem je bila vlaga prekomerna,
izvzem je bil naporen in bilo ni nikakrnega fizinega ali tehninega varovanja. Za
borovniko eto odreda je bilo skladie v zakloniu O Borovnica, za loko eto odreda pa
v zakloniu O Log-Dragomer. Za obe skladii so veljale enake karakteristike kot za
skladie v Gradiu.
15. maja 1990 je predsednik predsedstva Jugoslavije postal Borisav Jovi. Ko je ob
prevzemu svoje dolnosti imel govor, je jasno povedal, da je potrebno sprejeti zakon o
odcepitvi in da lahko potem kdorkoli odide iz Jugoslavije, vendar pa ni mogoe tolerirati
ustavne in nezakonite samovolje.
43
Po Jovieveh besedah naj bi Slovenci napadli koncept
Predsedstva SFRJ.
44
Proti koncu septembra 1989 so bili namre k slovenski ustavi sprejeti
amandmaji, ki so omogoali prehod v trno gospodarstvo ter v vestrankarsko demokracijo,
ZK ni imela ve vodilne vloge, Slovenija pa je tudi pridobila ve pristojnosti na
gospodarskem podroju. Amandmaji so v jugoslovanski politiki povzroila val razburjenja,
ogorenja in nasprotovanja. Omenjalo se je celo intervencijo, ki naj bi bila zaradi sprejetja teh
amandmajev, po zvezni ustavi zakonita.
45
Do intervencije takrat ni prilo. Vojska je poakala
na ugodneji as as, ki je prinesel monost posega v obrambne sile, ki so bile v pristojnosti
republik.
e isti dan, ko je imel Borisav Jovi ob svoji izvolitvi govor, se je sestal del vodstva v
Sloveniji. Naslednjega dne 16. maja pa je sejo predsedstva sklical tudi Milan Kuan. Na njej
je bilo povedano, da je ZSLO zahteval skupno sejo generaltaba in predsedstva, ker naj bi
grozila dravljanska vojna, in da mora predsedstvo razveljaviti vse republike ukrepe, ki niso
v skladu z zvezno ustavo.
46

JLA je 17. maja 1990 v Sloveniji in na Hrvakem izvedla odvzem oroja TO, brez da bi
obvestila Predsedstvo ali republiki vodstvi. Sklep o tem dejanju je bil sprejet e 27. aprila
1990 na seji Vojnega sveta v Beogradu. Poveljnik TO Republike Slovenije
generalpodpolkovnik Ivan Hoevar je 15. maja izdal ukaz, ki ga je v njegovem imenu
podpisal naelnik Republikega taba TO general Drago Obolt. Na sestanku 15. maja

43
Borisav Jovi, Zadnji dnevi SFRJ. Odlomki iz dnevnika, Ljubljana 1996 (dalje: Jovi, Zadnji dnevi SFRJ),
str. 144
44
Mikuli, MSNZ : uporniki z razlogom, str. 15
45
Repe, Jutri je nov dan, str. 177-180
46
Repe, Jutri je nov dan, str. 239



41
zveer
47
je bil ta ukaz, ki je narekoval, da morajo vsi tabi TO predati oroje, strelivo in MES,
ki so izven kompleksov JLA, v objekte JLA. Pomoniki poveljnikov za zaledje v pokrajinskih
tabih za TO in pomonik poveljnika za zaledje v 30. razvojni skupini, ki so bili prisotni na
sestanku, so predali ukaze podrejenim tabom za TO. Ukazana je bila tajnost tega dejanja.
48

V sredo 16. maja so bili ob 9. uri dopoldne v pokrajinski tab za TO (PTO) na Roko v
Ljubljani poklicani komandanti obinskih tabov za TO, kjer so na izrednem sestanku prejeli
ukaz o predaji oroja. Oroje TO Vrhnika naj bi se preselilo v skladie PTO v Roje v
Ljubljani. O tem dogodku pripoveduje Joe Molk: Sestanek je vodil podpolkovnik Sreko
Osojnik, takratni pomonik komandanta PTO za zaledje, saj je bil komandant polkovnik
Konrad Mumel skupaj s pomonikom za varnost Bojanom Konanom v Karlovcu na neki
predstavitvi. Ukaz nam je bil prebran pod strogo zaupnostjo, poudarjeno pa je bilo tudi, da
moramo nalogo izvesti le z vednostjo stalne sestave tabov. Kljub temu, da so se nam porajala
vpraanja, nam razprava ni bila omogoena, kajti poveljujoi v PTO za to ni bil pooblaen.
Zahteval je le absolutno izvrevanje danega ukaza. Tako kot smo imeli navado, da se po
vsakem sestanku na PTO komandanti OTO zberemo v bifeju ez Roko cesto, nasproti
PTO, smo se zbrali tudi takrat. Vsi smo se strinjali, da ta zadeva ni v redu zaradi
mobilizacijske pripravljenosti. Nekateri so rekli, da bodo povedali predsednikom obinskih
skupin, saj so z njimi na ti. Zanimivo je bilo, da je nart prevozov oroja predvideval, da
se oroje TO Logatec in TO Vrhnika prepelje s poltovornim vozilom, nosilnosti dveh ton, ki je
bilo v lasti OTO Logatec. To sem takoj opazil in ko mi je komandant OTO Logatec (Miro
Poganik op. S. R.) rekel, da je bog najprej sebi brado ustvaril, sem bil zadovoljen, da bomo s
prevozom na Vrhniki zaeli ele sredi naslednjega dne, ker sem priakoval, da se bo do takrat
e marsikaj zgodilo. Iz istega razloga in zaukazane stroge tajnosti tudi nisem hotel vznemirjati
sodelavcev e istega dne, tako da sem jih z ukazom seznanil naslednji dan, v etrtek, takoj po
prihodu v slubo. Spominjam se, da je Janez erin operativec rekel, da on e ne bo nakladal
oroja in sem ga zato zadolil, da oboroen varuje proces. Poakali smo, da je sredi
dopoldneva iz Logatca prilo vozilo, in se potem lotili naloge. Pred odhodom iz taba sem
vodji pisarne Lilijani Jeelnik naroil, naj ves as poslua radio in nas takoj, e bo kaj
novega v zvezi z nalogo, obvesti.
Naloili smo streliva za en poltovornjak in se ravno vrnili v tab, ko je radio ob 13. uri
obveal, da se po celi Sloveniji vozi oroje TO v objekte, ki so pod nadzorom JLA. Takoj za

47
V knjigi Mikuli, MSNZ : uporniki z razlogom, str. 15 je napaka glede tega datuma, navaja namre, da je bil
sestanek 14. maja.
48
Kladnik, Slovenska vojska v slubi domovine, str. 22; Mikuli, MSNZ : uporniki z razlogom, str. 15-16



42
tem je naelnik OLO Vrhnika, danes e pokojni Joe Prvinek, priel v tab in nas vpraal ali
tudi mi vozimo oroje ter nam povedal, da je njim (Oddelku za LO Skupine obine op. S. R.)
republiki sekretar za obrambo Janez Jana prepovedal dati njihovo oroje, ki so ga na
Vrhniki e dve leti hranili v svojem skladiu. Seznanil sem ga po kaknem ukazu in po
kaknem nartu prevozov delamo ter do kje smo takrat prili. Potem je odel, ne da bi kaj
naroil ali kaj posebnega rekel. Blial se je konec delovnega asa, ko se je vozilo vrnilo
prazno in povedali so, da je za ta dan konec, ker skladie PTO od 14. ure ne sprejema
niesar ve. isto na koncu delovnega asa sem od PTO dobil ukaz, da se moram naslednji
dan, v petek (18. maja op. S. R.) ob 8.uri, javiti ppk Osojniku na vhodu v vojanico entvid. V
skladu z ukazom sem se v petek ob 8. uri javil na doloenem mestu, kjer so mi bili podrejeni
velik vojaki kamion (8 ton) in skupina vojakov za nakladanje. Vse oroje in strelivo smo
morali prepeljati v skladie PTO v Rojah v Ljubljani. Prepeljali nismo oroja za podporo,
katerega strelivo se je nahajalo v skladiu JLA za MES v Borovnici. Prevoz in predaja po
zabojih sta bila konana isti dan ob 17.30. Ob predajanju smo sliali, da prihaja do nekih
teav v Domalah in v Litiji, sicer pa ni bilo od nikoder novih ukazov, predlogov ali nasvetov.
Pripadniki stalne sestave OTO Vrhnika smo se po nalogi osveili, preoblekli in takoj
odpeljali na Dolenjsko na vikend bivega efa Davne uprave Vrhnika, kamor je ob odhodu v
pokoj povabil vse sodelavce iz objekta rni orel, kjer je bil tudi na tab. Komaj smo
prispeli tja je ob 19. uri Ivo Maglica dobil nujen slubeni klic v center zvez na OLO Vrhnika,
tako da je odel. Vrnil se je e isti veer in povedal, da je ob 19. uri prispela depea z ukazom
predsednika Republike Slovenije Milana Kuana, da se oroje TO RS ne odda pod nadzor
JLA.
V ponedeljek (21. maj, op. S. R.) je predsednik sveta za SLO pri Obini Vrhnika
zahteval poroilo o dogodku, ki sem ga tudi podal. S podporo sveta za SLO Obine Vrhnika
sem potem pri nadrejenem PTO protestiral zaradi zmanjane mobilizacijske pripravljenosti
TO Vrhnika, kar pa je glede na kasneje dogajanje zadevo e poslabalo. Kasneje (po
besedah Joeta Molka je bilo to 6. in 7. junija 1990, op. S. R.) smo namre morali oroje TO
Vrhnika z vozili in vojaki JLA prepeljati v vojanico Ivan Cankar na Stari Vrhniki, kjer nam je
velikoduno prostor odstopila 1. oklepna brigada, na kasneji najveji nasprotnik v vlogi
agresorja.
49

Da so nekateri sprva obravnavali to razoroitev kot reitev problema skladienja
oroja, je bilo posledica takratnega stanja skladi v obini Vrhnika. Vsa tiri skladia niso

49
Joe Molk, pisna izjava o selitvi oroja TO Vrhnika v letu 1990, 6. 7. 2006, hrani S. R.



43
bila primerno ali pa sploh niso bila varovana, pogoji, v kakrnih je bilo oroje, pa so bili
zaradi vlage katastrofalni. e najveji problem pa so bili pritiski, ki so jih izvajali lastniki teh
skladi na poveljnika TO. V IUV so potrebovali te prostore za njihovo proizvodnjo, zato so
eleli, da jih TO izprazni. Enako eljo sta izpostavili obe osnovni oli, e da so tu otroci in da
zanje oroje v neposredni bliini ni varno. Poleg tega pa je bilo TO e pred leti obljubljeno
novo skladie v Kovinarski Vrhnika pri Sinji Gorici, za kar je Kovinarska dobivala tudi
sredstva, a jih je porabila za druge namene. Glede gradnje tega skladia so se veliko
pogovarjali tudi na raznih sejah in sestankih v PTO.
Ob razoroitvi TO je bilo stanje v obinski skupini naslednje: Skupina obine
Vrhnika je bila ravno na novo ustanovljena. Predsednik SO je bil na svoje mesto izvoljen na
1. skupni seji vseh treh zborov 10. maja 1990, kar je bil tudi razlog, da predsednik SO e ni
bil seznanjen z vsemi svojimi nalogami. Sam Izvrni svet pa ob razoroitvi niti e ni bil
formiran. V tem asu tudi ni bila sklicana nikakrna seja. Na 2. skupni seji vseh zborov 7.
junija 1990 pa so, e preden so zaeli z rednim programom, obravnavali tudi razoroitev. Po
mnenju Antona Jesenka dve tretjini delegatov ob oddajanju oroja sploh ni vedelo za kaj je
pravzaprav lo. Naelnik oddelka za ljudsko obrambo, ki je bil takrat e Joe Prvinek, je
povedal, da je 17. maja dobil depeo o razoroitvi in o tem obvestil predsednika SO. Oital
mu je, da njegova reakcija ni bila ustrezna, saj bi bil moral sklicati Svet za SLO in DS ter
skupino, e bi ocenil, da je to potrebno. Na te oitke je predsednik odgovoril, da je to res,
vendar pa, ker ni bil seznanjen z doloili, ni vedel, da bi moral v takih primerih sklicati Svet
za SLO in DS.
Potem, ko se je vest o razoroitvi razirila v javnosti, je bilo predsedstvo SO v stalnem
kontaktu z naelnikom Oddelka za LO, komandantom OTO in pristojnimi republikimi
upravnimi organi. Dan po oddaji oroja si je predsednik SO skupaj s komandantom TO
ogledal vsa skladia, kjer je bilo oroje hranjeno. Ponovno pa so zaeli tudi z akcijo za
izgradnjo skladia v Kovinarski, kar je bilo obljubljeno e pred leti. Da si je predsednik SO v
okviru sveta za SLO in DS mono prizadeval, da bi se oroje in strelivo TO, ki je bilo
shranjeno v skladiu JLA, teritorialni obrambi vrnilo, nam pria predlog za sprejem sklepa
50
,
v katerem se zahteva vrnitev oroja in streliva, in ki je bil poslan Izvrnemu svetu SO Vrhnika
v sredini januarja 1991.
Vendar pa obina Vrhnika, kljub razoroitvi TO, ni ostala popolnoma brez oroja. Imela
je e opremo in oroje, ki je bilo v lasti obinskega oddelka za ljudsko obrambo in je bilo

50
Vrnitev oroja in streliva TO Vrhnika, t. 168/2, 16. 1. 1991



44
shranjeno v skladiu na Traki cesti 3 na Vrhniki. Ne dolgo po razoroitvi, to je bilo 8.
junija 1990, je bil izveden popis stanja tega oroja in opreme. Nekoliko kasneje, verjetno 28.
septembra, je bilo to oroje in strelivo izroeno OTO in odpeljano na tajno lokacijo v Dol pri
Borovnici k Franju Suhadolniku. TO je tako prejela 106 kosov oroja in 16.935 kosov
streliva. Reverz predaje oz. prejema tega oroja pa je bil izdan ele 5. oktobra 1990, dan
zatem, ko so naelniki upravnih organov imeli posvet v Poljah, na katerem je takratni
namestnik sekretarja za ljudsko obrambo Jelko Kacin povedal, da ima MSNZ, ki je e bila
ustanovljena, premalo oroja in da bodo obinski Oddelki za LO o datumu predaje oroja TO
obveeni s ifriranim pismom. Anton Jesenko je torej z vednostjo Franceta Kvaternika predal
obinsko oroje TO e preden je bil za to izdan ukaz. Kaj je Jesenka vodilo k temu dejanju, pa
pravi sam: ... vojska je vedela za to oroje in prav tako je vedela, kje ga hranimo, zato bi
prav lahko posegla po njemu in tako bi mi ostali popolnoma brez oroja.
51
Dovoljenje o
razpolaganju s tem orojem in strelivom s strani Obinskega taba TO pa je bilo uradno
izdano ele 24. januarja 1991, ko je v ta namen dan prej, Izvrni svet na predlog Jesenka na
svoji seji sprejel sklep, ki je dovolil razpolaganje z orojem.
52



3.4 MANEVRSKA STRUKTURA NARODNE ZAITE

Kot rezultat razoroitve je bila organizirana tajna organizacija t.i. Manevrska struktura
narodne zaite ali kraje MSNZ, katere namen je bila zaita interesov Slovencev v odnosu
do uveljavljanja srbskih nacionalistinih teenj v SFRJ. Ta struktura se je oprla na Narodno
zaito, ki je bila definirana kot oblika organiziranosti za oboroeni boj brez togih pravil in
formacij.
53
Na opravljanje nalog narodne zaite je bil lahko vpoklican vsak dravljan.
Naziv manevrska ni oznaeval samo dogajanja na ojem obmoju, ampak dogajanja
na irem obmoju v prostoru cele Slovenije. V MSNZ so bili vpoklicani ljudje na podlagi
zaupanja. lo je za sodelovanje TO in milice (Specialne enote milice Ministrstva za notranje
zadeve oz. Republikega sekretariata za notranje zadeve ter Posebne enote milice, vkljueni
pa so bili tudi pripadniki milice na nijih ravneh in sicer vse do obinskih postaj milice).
Pripadniki te strukture so pripravili novo dokumentacijo, nart delovanja, opravljali so

51
Anton Jesenko, intervju, 8. in 9. 5. ter 21. 7. 2006
52
Predlog za sprejem sklepa o umiku oroja in streliva, ki ga je hranil OLO, t. 801/4, 23. 1. 1991; Sklep o
dovolitvi izdaje in razpolaganja z orojem in strelivom, ki je last obine Vrhnika, t. 801/4, 24. 1. 1991
53
Jana, Premiki, str. 51



45
obveevalne dejavnosti (nadzorovanje vodilnih vojakih osebnosti v RTO, vojanicah, itd.),
zavarovanja prevozov oroja in doloenih objektov.
MSNZ je bila formirana postopno. Ko je JLA teritorialni obrambi in nekaterim
upravnim organom odvzela oroje, je Tone Krkovi, ki je postal operativni vodja projekta
MSNZ, poklical Vinka Beznika, ki je ravno takrat na Jasnici usposabljal enoto za
protispecialno delovanje teritorialne obrambe. Da se razoroitev ne bi zgodila tudi tam, je
Beznik na lastno odgovornost, celi enoti razdelil ostro strelivo, ki ga je vzel iz skladia, in
podvojil strao. Ker je obstajala monost, da bo JLA zasegla tudi vse tisto oroje, ki je bilo
shranjeno v skladiih v zavarovanem obmoju Gotenice, so se skupaj z Janezom Jano in
Igorjem Bavarjem odloili, da bodo to oroje zavarovali. Tako je prilo do vdora v to
zavarovano obmoje, kar je bila prva najpomembneja akcija MSNZ. Vpad je izvrila
specialna enota oziroma takrat enota za posebne naloge milice, ki je bila takrat edina enota, ki
je bila borbeno sposobna. Oroje iz Gotenice so potem razmeali po Sloveniji, in sicer
povsod tja, kjer ga niso imeli.
54

Nadaljnji princip delovanja MSNZ je bil taken, da so bila na ravni pokrajin, teh je bilo
trinajst, vzpostavljena vodstva.
55
Poveljujoi je potem doloil, kdo bo nosilec MSNZ v njemu
podrejenih obinah.
Obina Vrhnika je sodila pod pokrajino Ljubljana-okolica, katero je vodil naelnik Elo
Rijavec. Prvi koraki k organiziranju MSNZ na Vrhniki so bili storjeni e v mesecu juliju
1990. Proti koncu tega meseca je namre Tone Krkovi na obisk na OLO Koevje povabil
Janeza erina, operativca v takratnem OTO Vrhnika, in ga seznanil s projektom MSNZ.
Njun pogovor se je sukal okoli takratnih razmer v Sloveniji in vlogi TO, ki je bila v veini
razoroena. Ker je bil erin zaposlen na OTO Vrhnika, je imel dostop do kartoteke z
vojakimi obvezniki TO in tako si je po takratni lastni presoji izpisoval najzanesljiveje
pripadnike, s katerimi bi se formiralo interventno enoto, v kolikor bi bila ta potrebna. V
sredini avgusta pa je bil s posredovanjem Krkovia seznanjen z Rijavcem, ki je bil od takrat
naprej njegova kontaktna oseba. Rijavec in erin sta se sestala v Bistri, kamor je priel tudi
Joe Prvinek, ki je bil postal, po izgubi mesta naelnika oddelka za ljudsko obrambo,
naelnik taba v brigadi Moris. Dogovorjeno je bilo, da bodo v ta projekt vkljuili e Joeta
Molka in Antona Jesenka. Kljuni datum MSNZ obine Vrhnike je bil 31. avgusta 1990, saj

54
Mikuli, MSNZ : uporniki z razlogom, str. 56-61; Janez vajncer, Obranili domovino: teritorialna obramba
Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991 (dalje: vajncer, Obranili domovino),
str. 12
55
Pokrajine MSNZ so bile: Ljubljana-mesto, Ljubljana-okolica, Dolenjska, Severnoprimorska, Posavje,
Zahodnotajerska, Prekmurje, Vzhodnotajerska, Junoprimorska, Notranjska, Gorenjska, Koroka, Zasavje.
(vajncer, Obranili domovino, str. 12)



46
je na ta dan Rijavec na svojem domu v Mirkah organiziral ustanovni sestanek. Na sestanku so
bili prisotni e Anton Jesenko, Joe Molk, Joe Prvinek, Janez erin ter Ivan Hvala,
namestnik komandirja postaje milice Vrhnika. Ker se komandirju vrhnike milice Radoljubu
Milosavljeviu ni zaupalo, njegov oe je bil namre nekdanji oficir JLA, je bil po policijski
liniji v MSNZ Vrhnika vkljuen komandirjev namestnik. Sestanek sta vodila Elo Rijavec in
prisoten milinik visokega ina iz vrst MSNZ pokrajine Ljubljana-okolica. Prisotne sta
seznanila z namenom MSNZ in da so z zaupanjem izbrani za vodenje te organizacije v obini
Vrhnika. Na tem sestanku je bilo ustanovljeno organizacijsko jedro: Prvinek je bil postavljen
za naelnika MSNZ Vrhnika, njegov namestnik je postal erin, za pomonike naelnika pa so
bili doloeni Molk, Jesenko in Hvala. Samih podatkov o oroju in o tem, kje je tajno
skladie, na sestanku lani e niso dobili. Naloga jim je bila dana ustno in sicer:
- glede na koliino oroja, o katerem jim bodo podatki e posredovani, morajo izbrati
primerno tevilo posameznikov iz vrst TO Vrhnika, ki bodo zanesljivi in vredni
zaupanja
- iz teh pripadnikov je potrebno formirati bojne enote MSNZ Vrhnika
- doloiti mobilizacijska zbiralia
- zagotoviti zanesljiv sistem vpoklica pripadnikov preko oddelka za obrambo kot za TO
- izdelati nart izvzema oroja iz tajnega skladia
- na podlagi Direktive naelnika MSNZ pokrajine za delovanje izdelati lasten Ukaz
naelnika MSNZ Vrhnika za delovanje.
56


Generalna naloga vseh nalog pa je bila, da se ob vsakem nasilnem delovanju JLA na
Vrhniki ukrepa in zavaruje suverenost slovenske oblasti s pomojo enot MSNZ. Ker so se
zavedali, da je Vrhnika zaradi prisotnosti 1. oklepne brigade in drugih enot JLA zelo
izpostavljena, je bilo enotam MSNZ Vrhnike naloeno, da naj ob morebitni agresiji JLA
tanke ustavijo e na vratih vojanice. Ko so bile lanom naloge predstavljene, je Joe Molk
takoj izpostavil dva problema: 1.) kako na izhodu iz vojanice ustaviti tanke, e enote ne bodo
imele oroja pri sebi in ne bodo v bliini vojanice ter 2.) kako ravnati, e na mobilizacijskem
zbiraliu ve pripadnikov ne bi hotelo sprejeti naloge potem, ko jim bo pojasnjeno, da ne gre
za vajo TO, ampak za MSNZ, ki je tajno organizirana. Na ti vpraanji na sestanku ni bilo
danega nobenega odgovora. V zvezi s temi nalogami se je organizacijsko jedro MSNZ

56
Joe Molk, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 4. 5. 2006; Anton Jesenko, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 11.
5. 2006; Janez erin, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 15. 6. 2006, vse tri hrani S. R. (J. Molku, A. Jesenku in J.
erinu se za izjave lepo zahvaljujem)



47
Vrhnika potem sestalo vekrat, najvekrat v poslopju nekdanje osnovne ole na Pokojiu.
Prihodi na lokacijo so bili vedno izvedeni iz razlinih smeri in nikdar v skupini in istoasno.
Pri iskanju primernih kadrov je vekrat prihajalo do razlinih mnenj, toda rezultat je bil
skupen in kot se je izkazalo pozneje tudi uinkovit.
57

V MSNZ je veljala zakonitost, da lahko lan MSNZ zaupa nalogo najve dvema
novima lanoma, ki pa morata biti najprej spoznana za zaupanja vredna, hkrati pa tisti lan za
svojo izbiro nosi osebno odgovornost. irjenje naj bi bilo kljub temu v mejah nujno
potrebnega. Tako sta Molk in Jesenko ocenila, da naloge ne bodo mogle biti dobro izpeljane,
e v to tajno organizacijo ne bosta vkljuila Vinka Kuclerja, skladinika v OTO Vrhnika, in
Karla Nikolavia, referenta za mobilizacijo. Oba sta bila takoj naslednji dan, to je bilo 1.
septembra 1990, seznanjena z nalogo, ki sta jo tudi odgovorno sprejela.
58

Janez erin je kmalu prinesel podatke o oroju, ki je bilo shranjeno v tajnem skladiu.
To tajno skladie je bilo tik nad Vojanico Ivan Cankar, na Storevem griu v kleti domaije
Joeta uteria, kamor je bilo v zaetku septembra 1990 pripeljano oroje iz Koevske
Reke. Svoje oroje pa je imel tudi oddelek za obrambo obine Vrhnika in ker je obstajala
monost, da bo JLA to oroje zaplenila, je konec septembra / zaetek oktobra OLO svoje
oroje izroil OTO. Za to oroje in strelivo so pripadniki MSNZ Vrhnika organizirali e eno
tajno skladie in sicer, na domu Franja Suhodolnika na Dolu pri Borovnici.
59

Obe tajni skladii sta ostali v strogi tajnosti tudi potem, ko se je MSNZ preoblikovala v
TO. V tajnosti sta ostali vse do 15. junija 1991, ko sta bili izpraznjeni s posebno skupino za
izvzem. Oroju, ki se je nahajalo v tajnih skladiih, pa so dodali e oroje, ki se je nahajalo
na OTO. Oroje, ki ga je MSNZ imela na razpolago, je bilo:
- 15 nemkih avtomatov 9 mm z 3450 kosov streliva
- 39 avtomatskih puk 7,62 mm in 22 polavtomatskih puk 7,62 mm z 8820 kosov
streliva
- 2 pukomitraljeza 7,9 mm in 29 puk 7,9 mm z 13695 kosov streliva
- 2 avtomatskih pitol 7,65 mm s 400 kosov streliva
- 29 pitol 7,62 mm z 2132 kosov streliva
- 4 malokalibrske puke z 8200 kosov streliva
- 24 tromblonskih min

57
Joe Molk, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 4. 5. 2006
58
Joe Molk, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 4. 5. 2006; Anton Jesenko, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 11.
5. 2006
59
Druini uteri in Suhadolnik sta bili prav zaradi tajnega hranjenja oroja po vojni nagrajeni s priznanjem
Slovenska druina. (Joe Molk, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 4. 5. 2006)



48
- 40 protitankovskih min
- 100 protipehotnih min
- 60 ronih bomb
- 80 kg eksploziva TNT (trinitrotulol).

Ker so eleli vkljuiti imve ljudi, so na vsako oroje, tudi na rono bombo, teli enega
loveka. Izbira med kandidati je potekala tako, da so najprej pregledali kartoteko pripadnikov
TO Vrhnika in izloili vse, ki po narodnosti niso bili Slovenci. Izloili so tudi tiste, v katere
niso imeli zaupanja in od vseh, ki so ostali so izbrali tiste, ki so bili najbolj usposobljeni za
rokovanje s posedovanim orojem. Izbranih je bilo 210 pripadnikov, ki so jih razdelili na
Borovniki (eta NZ, ki je bila razdeljena na tri skupine) in Vrhniki rajon (1. samostojni vod
NZ v KS Verd, 2. samostojni vod NZ v KS Vrhnika, 3. samostojni vod NZ zaitni vod, 4.
samostojni vod NZ protidiverzantski vod, 5. samostojni vod NZ diverzantski vod, 6. sam.
vod NZ pionirski vod, skupina NZ v Dragomerju). Doloili so tudi mesta zbiranja in
pripravili vpoklice za mobilizacijo.
60



















60
Joe Molk, pisna izjava o MSNZ na Vrhniki, 4.5.2006, hrani S. R.



49
Shema 3.4.1: Formacija enot NZ v asu MSNZ v OTO Vrhnika


28. septembra je prvi na OTO Vrhnika priel naelnik Prvinek in svojim podrejenim
izroil odlobe o imenovanju namestnika oz. pomonike naelnika ter predstavil Direktivo
naelnika MSNZ pokrajine z namenom, da bi potem sami pripravili ukaz tudi na obinski
ravni. Izdelave tega ukaza se je lotil J. Molk, o emer sam pravi tako: ... izdelave ukaza sem
se lotil sam, ker sem kot komandant util obvezo. Ob pisanju sem tril ob iste dileme, ki sem
jih elel razistiti e pri Rijavcu (lo je za probleme, ki so bili izpostavljeni na ustanovnem
sestanku v Mirkah, op. S. R.), in pisanje mi ni lo od rok kot bi si elel. Tako me je prehitel
as in smo prej predali nalogo MSNZ v pristojnost OTO Vrhnika. Pred tem smo izdelali
nart izvzema in delitve oroja ob mobilizaciji z vsemi zadolitvami. Za Ukaz MSNZ me nihe
nikoli ve ni vpraal.
61
Ta Ukaz oziroma Povelje je torej ostal nedokonan, iz njega pa je
kljub temu mono razbrati, kako bi se po vsej verjetnosti angairale sile JLA na obmoju
vrhnike obine, e bi prilo do agresije. JLA bi verjetno:

61
Joe Molk, pisna izjava piscu o MSNZ na Vrhniki, 4.5.2006, hrani S. R.
MSNZ V
OTO
VRHNIKA
Borovniki rajon Vrhniki rajon
eta NZ
1. skupina
2. skupina
3. skupina
1. samostojni vod
NZ v KS Verd
2. samostojni vod
NZ v KS Vrhnika
3. zaitni vod NZ
4. protidiverzantski
vod NZ
5. diverzantski vod
NZ
6. pionirski vod NZ
Skupina NZ v
Dragomerju



50
- zasedla vitalne objekte bistvenega pomena za delovanje drubeno-politinega in
gospodarskega sistema (Skupino obine, rni orel, Postajo milice, bencinske
rpalke, PTT sistem, elektro energetsko omreje),
- izvajala nasilen nadzor preskrbovalcev s prehrambenimi artikli,
- postavili bi blokado obinskega sredia in glavnih prometnic skozi Vrhniko,
- mone bi bile aretacije kljunih oseb za organizacijo odpora in prepreitve
demonstracij in protestov,
- za zasedbo Ljubljane se je ocenjevalo, da bi JLA uporabila oklepno brigado z
Vrhnike, hkrati pa bi se te sile lahko tudi uporabilo za zavarovanje skladia MES v
Brezovici pri Borovnici.
62


Zaetek oktobra je bil as, ko je vse kar je bilo pod MSNZ tajno, postalo javno. Dne 4.
oktobra 1990 je republiki sekretar za ljudsko obrambo v RTO generalu Ivanu Hoevarju
poslal dopis, s katerim je od njega zahteval, da svoje mesto preda majorju Janezu Slaparju, ki
je bil 28. septembra s strani Predsedstva izbran za novega naelnika RTO. Ta dan so bili
namre razglaeni tudi trije novi amandmaji k slovenski ustavi, ki so prenesli pristojnost nad
TO na Predsedstvo RS, in sicer le v miru in v izrednih razmerah, medtem ko bi bila TO v
primeru agresije od zunaj, e vedno pod pristojnostjo SFRJ.
63
Predsedstvo RS je bilo torej
tisto, ki je imelo pristojnost imenovati in razreiti poveljnika TO Slovenije. S Slaparjevim
imenovanjem je bil Anton Krkovi razreen naelstva MSNZ
64
in za kratek as (est dni) je
naelstvo nad MSNZ prevzel Slapar. 4. oktobra je v prostorih RSLO Slapar tudi imenoval
nove komandante pokrajin TO. Tako je poveljnik Ljubljanske pokrajine (zdrueni sta bili
Ljubljana-mesto in Ljubljana-okolica) postal podpolkovnik Miha Butara. V noi istega dne je
vojaka milica (iz vojanice entvid) zasedla poslopje RTO na Preihovi 4 v Ljubljani in
tako naslednji dan, ko bi Ivan Hoevar moral predati svoje posle, do primopredaje ni prilo.
65

Slovenska stran je na zavzetje taba odreagirala tako, da je Vinko Beznik okoli taba postavil
svojo specialno enoto, ki je bila pripravljena tudi na vpad. Republiki tab TO je vojaka
policija zapustila ele ez nekaj mesecev, zato si je Slapar nov tab zaasno organiziral v
prostorih RSLO.

62
Povelje Poveljnika O Vrhnika za demonstracijsko, delno ali popolno uporabo manevrskih sil R Slovenije v
obini Vrhnika
63
Zvezno predsedstvo se s to odloitvijo ni strinjalo. Namesto tega je odloilo, da bo pristojnost nad TO
prevzelo poveljstvo 5. vojakega obmoja v Zagrebu. eprav slovensko predsedstvo tega sklepa ni upotevalo,
ga je poslalo v presojo zveznemu ustavnemu sodiu. Armada pa je poveala bojno pripravljenost v Sloveniji.
Repe, Jutri je nov dan, str. 243
64
Mikuli, MSNZ : uporniki z razlogom, str. 52
65
Jana, Premiki, str. 73-77; Repe, Jutri je nov dan, str. 243



51
Kako se je ob zavzetju RTO zavarovalo OTO Vrhnika se spominja Joe Molk: V
nadrejenem PTO Ljubljana smo komandanti OTO dobili prve usmeritve kako nadaljevati
stopnjevanje bojne pripravljenosti iz elementov izgrajene MSNZ, ko se je zgodil vdor JLA v
RTO. Spominjam se, da ko sem priel nazaj v tab, je na vratih taba pisalo, da so to
prostori zavoda za ohranitev dediine ali nekaj podobnega (Vid Draek v svojem Predlogu
predsedniku republike, da se Vrhniki podeli zlati astni svobode Republike Slovenije,
napisanemu 15. 6. 2005, pravi, da je bil obinski tab preimenovan v davno upravo, op. S.
R.), namre predsednik izvrnega sveta obine g. Granda je po lastni presoji ukazal na ta
nain zaititi prostore OTO kot obinsko lastnino pred morebitnim nadaljevanjem zasedbe
sedeev TO s strani JLA.
66



3.5 PRIPRAVE VRHNIKE TERITORIALNE OBRAMBE NA
OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE

3.5.1 Teritorialna obramba v obdobju po Manevrski strukturi narodne zaite

Po prenosu MSNZ v TO delo vodstva TO ni bilo prekinjeno, ampak se je razvijalo
naprej, s to razliko, da je bilo izvajano na oeh javnosti. Tajni sta v obini Vrhnika ostali le e
skladii, v katerih je bilo spravljeno oroje. Ker je bilo vrhniko obmoje vojako zelo
izpostavljeno, je bilo ves ta as spremljano s strani obveevalnih slub JLA, ki so imele
svoje informatorje tudi v nekaterih obanih. lo je predvsem za oficirje v pokoju ter osebe
neslovenskega rodu, ki so ostajale zveste zvezni oziroma srbski politiki. Nekateri od teh so
bili zaposleni tudi v obinskih organih in v drugih pomembnih organizacijah, zato previdnost,
da ne bi prihajalo do odkrivanja kaknih pomembnih podatkov, ni bila odve.
O tem, kakna so bila prva ukrepanja TO, pripoveduje takratni poveljnik TO Joe Molk:
... vsa so bila v smeri lastnega zavarovanja in samozaite (to se je stopnjevalo pred
plebiscitom, op. S. R.), zavarovanja prevzetih elementov MSNZ, zavarovanja elementov
nabora vojakih obveznikov, poveanega opazovanja aktivnosti enot JLA, in sicer smo uvedli
24 urno deurstvo in fizino varovanje na OTO ter OLO. Organizirali smo tudi neprekinjeno
opazovanje aktivnosti enot JLA na Vrhniki, in sicer s pomojo rezervnih astnikov in
podastnikov iz enot TO Vrhnika. Tako imenovani MIOD (mnoino izvidniko-obveevalno

66
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.



52
dejavnost, o. p. S. R.) je predstavljalo 17 pripadnikov, stanujoih na lokacijah ob elementih
JLA ali tistih, mimo katerih je veinoma vodila pot JLA ter ob lokacijah pomembnih za oskrbo
prebivalstva. Tako imenovani TIOD (terensko izvidniko-obveevalno dejavnost, o. p. S. R.)
je predstavljalo 14 pripadnikov, ki so po izmenskem urniku z obhodi opazovali objekte in
premike JLA. V OTO se je vodil obveevalni dnevnik in v PTO je bilo treba javljati vse
premike enot JLA. Formirali smo tajno skladie sredstev zvez na domu itko Joeta v
Borovnici. OLO je naborniko dokumentacijo hranil na postaji milice na Vrhniki, narte
sklica pa v tajnem skladiu na domu Tomia Vinka. Tudi OTO je mobilizacijski nart
hranil na postaji milice. Nato je PTO izdal zaasno formacijo TO Vrhnika, za katero je bilo
potrebno izdelati mobilizacijski nart v celoti.
67

TO Vrhnika so sestavljali:
- tab
- oddelek zvez
- zaledni oddelek
- zaitna eta (poveljstvo; zaitni vod; protioklepni vod; oddelek minometov
82 mm, ki pa ni bil nikoli formiran)
- diverzantski vod
- vod za protidiverzantska dejstva
- eta TO (kasneje se preimenuje v eto TO Laze)
68


Ta sestava je bila prilagojena koliini oroja, ki ga je TO Vrhnika imela (oroje MSNZ,
dobili pa so e 12 armbrustov).
Iz PTO je priel ukaz, da naj se iz enot za protispecialne dejavnosti formirajo
interventne enote, katerim se bo dodelilo oroje, ki ga bodo imeli ves as pri sebi. Oboroeni
naj bi bili z avtomatskimi pukami in 150 kosi streliva. Organizirano je bilo tudi dvodnevno
usposabljanje diverzantskih vodov. Joe Molk je obe nalogi povezal in na PTO predlagal, da
bi se nalogo interventne enote na Vrhniki zaupalo diverzantskemu vodu. Tako je poveljnik
OTO Vrhnika skupaj z naelnikom OLO konec oktobra 1990 na podstreju rnega orla na
Vrhniki seznanil enoto s to nalogo. Naloge ni nihe zavrnil in zaelo se je pripravljati na

67
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.
68
Zaasni mobilizacijski razvoj TO Vrhnika, 11. 4. 2006



53
neopazen prenos avtomatskih puk v nahrbtnikih in na nain skrivanja tega oroja na domu
(tudi pred domaimi).
69

Zaradi nevarnosti, da bo JLA zavzela OTO, je bil organiziran tab v senci. Nart je
bil, da bi vso zadevo aktivirali tako, da bi Peter Javornik z Vrhnike dobil navodilo, po
katerem bi el do kombija (tajno shranjen pri Andreju Peklaju v Sinji Gorici), v njem nael
radijsko postajo z nartom zvez in mobilizacijski nart z vpoklici za samosklic. Vse skupaj
naj bi aktiviral po povelju PTO.
70

18. marca 1991 je predsedstvo RS na predlog Janeza Jane ustanovilo Operativno
koordinacijsko telo za primer izrednih razmer, ki je usklajevalo obrambne in varnostne
priprave, v vojni pa je imelo vlogo taba vrhovnega poveljnika, se pravi predsedstva RS.
71
To
telo je vodil Igor Bavar, njegov namestnik pa je bil J. Jana. Podobno so bile na ravni
pokrajin organizirane podkoordinacijske skupine. Za podkoordinacijsko skupino ljubljanske
pokrajine, katere vodja je bil Marjan Starc (vodja policije), Miha Butara pravi, da ni
funkcionirala tako kot bi bilo treba, kar naj bi bilo opazno predvsem v odloitvi o postavitvi
blokad.
72
(Ve o tem na str. 73 in 74.)
Pomlad je torej bil as, ko se je osamosvojitev neustavljivo bliala, zato se je tudi
pripravljenost TO intenzivneje preverjala na vojakih vajah. To je bil tudi as reorganizacije
TO.

3.5.2 Reorganizacija Teritorialne obrambe

TO je bila v vsej svoji zgodovini reorganizirana vekrat. Takoj ko je MSNZ prenehala
obstajati oz. ko je bila preneena v TO, je prilo do reorganiziranja na ravni pokrajin.
Pokrajinska taba Ljubljana-mesto in Ljubljana-okolica sta bila zdruena v 5. pokrajinski tab
TO Ljubljana (5. PTO), na elo katerega je bil postavljen poveljnik Miha Butara. Izvrena je
bila na podlagi tega, da se je izloilo ves tisti kader, v katerega se ni imelo zaupanja oz. so se
bolj nagibali k politiki JLA. Ker je nekdanja pokrajina Ljubljana-okolica imela svoj sede v
vojanici na Roki, so vso opremo in uslubence premestili na lokacijo izven objekta JLA.
73

Delitev na obinske tabe je takrat ostala e nespremenjena.

69
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.
70
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.
71
Jana, Premiki, str. 107
72
Miha Butara, intervju, 13. 3. in 16. 3. 2006
73
Butara, Problemi reorganizacije v TO Ljubljanske pokrajine, izroil 13. 3. 2006, str. 2



54
RTO pa je hotel TO e preurediti in tokrat naj bi se reorganizacija dotaknila nivoja
obinskih tabov. Pripravljeni so bili trije predlogi in en od teh je bil tudi tisti, ki je PTO
Ljubljana delil na tiri obmone tabe: Vzhodnega, Zahodnega, Severnega in Junega. O tej
organizaciji pripoveduje Joe Molk naslednje: Po prvi varianti so bili v PTO Ljubljana
organizirani tirje obmoni tabi (vzhodni, zahodni, severni in juni), katerih razmejitev so
predstavljale glavne komunikacije proti prestolnici. Na to varianto se je tudi izvedla
poveljniko tabna vaja, hkrati verjetno tudi za preveritev pripravljenega in posameznikov na
poloajih. Postavljen sem bil za komandanta Zahodnega taba, s poveljstvom v prostorih
OTO ika. Ob postavitvi mi je komandant PTO Miha Butara rekel, da sem edini od
postavljenih komandantov OTO iz vrst komandantov OTO, ki so oddali oroje leta 1990.
Meanje kadra iz bivih OTO se je e takrat pokazalo za manj primerno in tudi razmejitev po
glavnih komunikacijah je bila iz operativno taktinega vidika napana.
74

Na osnovi 46. lena Zakona o obrambi in zaiti, ki pravi, da se Obmoni tab za
teritorialno obrambo ustanovi za obmoje ene ali ve obin oziroma mestne skupnosti
75
, je
bil sprejet predlog, ki je v obmoni tab zdrueval veinoma dva obinska taba. Tako je
znotraj PTO Ljubljana prilo do zdruitve OTO Vrhnika in OTO Logatec in to obmoje
se je poimenovalo 53. obmoni tab za teritorialno obrambo Logatec (53. ObmTO Logatec).
Z odredbo PTO so bili 17. maja 1991 dani predlogi za postavitev poveljnikov ObmTO, dan
kasneje pa so bili predlogi za postavitev pripadnikov stalne sestave poslani v ObmTO. 53.
ObmTO je s svojim delovanjem priel 28. maja 1991.
76

Sede 53. ObmTO je bil postavljen v Logatec, eprav se je zanj potegovala tudi
Vrhnika. Po mnenju nekaterih bi morali mesto poveljevanja postaviti na Vrhniko, kjer je bilo
skoncentrirano glavno dogajanje, drugi pa so se z izbrano lokacijo strinjali in to utemeljevali s
tem, da se poveljstva nikdar ne pribliuje v arie dogajanja. Same zdruitve pa nista
zagovarjala ne Joe Molk, nekdanji poveljnik OTO Vrhnika in novi poveljnik 53. ObmTO,
ne Miro Poganik, nekdanji poveljnik OTO Logatec in novi pomonik poveljnika za zaledje.
Pravzaprav so to reorganizacijo veinoma vsi smatrali za izredno slabo potezo RTO. Za to je
obstajalo ve razlogov:
prilo je do meanja kadra in s tem je bil nastavljen nov kader, ki je priel na
lokacijo iz popolnoma drugega obmoja, zato novi prileki niso poznali ne kraja ne
terena ne svojih enot ne ljudi, itd., hkrati pa njihovi sodelavci in podrejeni niso

74
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.
75
Predpisi o obrambi in zaiti, Uradni list RS, 1991, Zakon o obrambi in zaiti, 46. len, str. 31
76
Reorganizacija TO, fond MORS-RTO, t. 801/3-91, 11. 6. 1991



55
poznali njih tako, da je bilo zaupanje na obeh straneh zelo okrnjeno; primer: v 53.
ObmTO sta bila na mesto naelnika taba (Franci Koir) in na mesto pomonika za
organizacijsko mobilizacijske zadeve (Iztok Trek) postavljena astnika iz Ljubljane
kadrovanje, razdelitev vozil in materialno-tehninih sredstev so se vrili brez
kakrnihkoli konsultacij s poveljniki bivih OTO, kar se je kazalo v neuspenosti,
nezaupanju in nepravilno porazdeljenih sredstvih
z zdruitvijo obinskih tabov v obmone tabe je nastal kadrovski viek, zato so se
vsi tisti, ki so izgubili svoje dolnosti (in niso dobili novih), utili prizadete,
manjvredne zaupanja, esar rezultat je bilo slabe razpoloenje in posledino tudi
zmanjanje bojne pripravljenosti
tevilo zaposlenih v tabih se je zmanjalo, tevilo nalog pa je ostalo nespremenjeno
to je pomenilo, da je posameznik moral opravljati ve dela, zaradi esar je bil
preobremenjen, nervozen in je tudi zadeve vodil teje
reorganizacija je bila napravljena tik pred osamosvojitvijo, eprav se je ocenjevalo,
da lahko pride do konfrotacije, zato je bilo asa za vse priprave in ureditve
dokumentov, itd. premalo, vse to pa je vplivalo tudi na bojno pripravljenost

Posamezniki so torej reorganizacijo ocenili za negativno, za deorganizacijo in
sabotao lastnega sistema.
77
Na njene slabosti so opozarjali na sestankih, napravljena so bila
tevilna poroila, posamezniki kot je bil Miro Poganik pa so pisali tudi protestna pisma
predsedniku drave, vladi, itd. eprav so se slabosti vsi zavedali, reorganizacija ni bila
prekinjena, kajti stvar je bila speljana e zelo dale.
53. ObmTO je bil v veini popolnjen s astniki iz nekdanjega OTO Logatec tako, da
so astniki OTO Vrhnika predstavljali viek. Poveljnik taba se je zato odloil, da bo v
aktivno rezervo taba vkljuil astnike iz Vrhnike. To se je izkazalo za pravilno potezo, saj so
ti moje zelo dobro poznali teren in svoje nekdanje podrejene enote.
78

Med vojno pa je v 53. ObmTO veljala ena posebnost. Kljub zdruitvi sta vrhniko in
logako obmoje delovala loeno oz. dvofazno. Ker je J. Molk bolj poznal razmere na
Vrhniki, je prevzel bojne zadeve na Vrhniki, M. Poganik pa v Logatcu. eprav so se irile
govorice, da delujeta eden mimo drugega, to ni bilo res. Med njima je prihajalo do
usklajevanja in dogovarjanja in glavni poveljnik je e vedno ostajal J. Molk

77
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006
78
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.




56
3.5.3 Zakljune priprave Teritorialne obrambe

V juniju 1991 je v 53. ObmTO bila na usposabljanje vpoklicana 531. ete za posebne
namene. Oboroena bi morala biti z avtomatskimi pukami, ki so jih kupili v Bolgariji, a so
prile z dvodnevno zamudo, zato so na zaetku usposabljanja pripadnike oboroili z orojem,
ki so ga dvignili iz tajnega skladia pri uteriih. Ko so puke iz Bolgarije prile, so oroje
iz tajnega skladia naloili na kamion, ki je eto na usposabljanju ves as spremljal, ob
mobilizaciji vseh ostalih enot (24. junija) pa so jih dodelili borovniki eti. 531. eto so
popolnili s kadrom iz do tedaj razporejenih Slovencev v rezervne enote JLA. Veinoma je lo
za mlaji kader, enote TO so imele namre nekoliko stareji kader, zato se je razmiljalo, da je
potrebno angairati tudi mlaje. Cilj tega usposabljanja je bil, da bi se pripadniki ete med
seboj im bolje spoznali, da bi spoznali teren, dvignili bojno pripravljenost in se imbolj
usposobili za opravljanje obrambnih nalog. Vsi vpoklicani, eta je tela 91 mo, so se 19.
junija zbrali v Mirkah na Vrhniki, kjer je bila eta mobilizirana in seznanjena z nartom
usposabljanja. eta se je v naslednjih sedmih dneh, usposabljanje je namre trajalo do 25.
junija, premikala v smereh: Mirke Pokojie Laze (Ravnik) Hruica nad Kalcami
Medvedje Brdo Ulovka. Zadnji dan usposabljanja pa je eta doivela manji incident,
kajti na Medvedjem Brdu, kjer se je pripravljal napad na postojanko objekt protizrane
obrambe, je sreala patruljo JLA, ki naj bi izvajala redni ogled lokacije objekta. Patrulja JLA
je zahtevala umik, hkrati pa je tudi javljala v svoje poveljstvo. Posredoval je celo poveljnik
raketnega polka Boo Novak, ki je poveljniku Molku priporoil, da naj se naredi vse, da bi se
izognili konfliktu. Po pogovoru s pokrajinskim tabom je 531. eta usposabljanje nadaljevala
v smeri Ulovka, kjer je tudi prenoila.
79

Ker je to e bil as naraanja napetosti, je bil 24. junija iz pokrajinskega taba dan ukaz
za izvedbo mobilizacije pripravljenih sil TO:
- taba s pritabnimi enotami
- diverzantskega voda iz Vrhnike in z Logatca
- protidiverzantskega voda iz Vrhniki in z Logatca
- zaitne ete iz Vrhnike
- samostojne ete Laze (pri Borovnici)
- 42. samostojnega voda z Logatca
- 531. ete TO

79
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.; Tonski posnetek analize ZS, Vrhnika, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka



57
531. eta TO je tega dne bila e na urjenju, tako da je bila enota takoj, ko je na Ulovki z
urjenjem konala, napotena v Ligojno, kjer je v rajonu svoje razmestitve akala na nalogo.
Naslednjega dne (25. junija) so bili mobilizirani e ostali trije samostojni vodi (46., 41., 43.)
iz Logatca.
80


Shema 3.5.3.1: Formacija enot TO v 53. ObmTO v asu od 28.5. do 29.6.1991


Dne 26. junija je bilo enotam 53. ObmTO s strani poveljnika 5. PTO podpolkovnika
Mihe Butare ukazano, da naj se vse, zaradi mobilizacije oklepne brigade in delovanja njenih
enot izven vojanice (premika izvidnike ete), postavijo v stanje popolne bojne
pripravljenosti, 531. eta pa naj v rajonu Ligojna Drenov gri zavzame obrambni poloaj, z

80
Pregled angairanosti TO Ljubljanske pokrajine za mesec junij 1991
53. OBMONI TAB
TO LOGATEC
Lokacija Logatec Lokacija Vrhnika
TAB
Izvidniki oddelek
1.
Oddelek zvez
Zaitni vod
Zaledni vod
Izvidniki oddelek
2.
Diverzantski
vod
Protidiverzantski
vod
46. samostojni
vod Rovte
41. samostojni vod
TO
42. samostojni
vod TO
43. samostojni
vod TO
Diverzantski
vod
Protidiverzantski
vod
Zaitna eta
Samostojna
eta Laze
531. eta TO



58
nalogo prepreiti premike nasprotniku na smeri Ligojna Horjul in Vrhnika Ljubljana. Na
podlagi tega je istega dne poveljnik 53. ObmTO Logatec Joe Molk ukazal naslednji
razpored enot:
- protidiverzantski vod Vrhnika (nameen v telovadnici Partizan v samem centru
mesta) je imel nalogo nadzorovanja obmoja mesta Vrhnike (nadzoruje upokojene
oficirje, obvea, izviduje) in zavarovanja nekaterih civilnih blokad
- diverzantski vod Vrhnika (nameen v gasilnem domu na Drenovem griu) je imel
nalogo, da pripravi oviranje po globini od Sinje Gorice do Drenovega gria
- zaitna eta: zaitni vod (nameen v rnem orlu) je imel nalogo zaite upravnih
organov oz. oblasti na Vrhniki; protioklepni vod je imel nalogo zavarovati blokade v
rajonu od Robove ceste do Sinje Gorice; ostrostrelci so imeli poloaj v okviru objekta
Elektra
- samostojna eta Laze je z 2/3 sil odla v rajon Bistre, kjer je bila pripravljena za
protioklepno oviranje, del sil pa je nadzoroval teren na Pokojiu
- protidiverzantski vod Logatec je imel nalogo nadzorovanja teritorija in zavarovanja
blokad v smeri izvoza iz avtoceste (v Logatcu)
- diverzantski vod Logatec je imel nalogo zavarovanja blokade v Lazah
81


Poveljnik 5. PTO je k temu podal jasen ukaz: Ukazujem, da brez moje neposredne
odloitve ne smete izvajati bojnih dejavnosti, razen, e niste neposredno napadeni. V prvi fazi
zagotovite nenasilno varovanje civilnih blokad. V drugi fazi zagotovite pripravljenost za
protioklepno obrambo blokad z uporabo MES.
82

Tako razporejene enote so priakale slavnostno proslavo osamosvojitve.







81
Prepis operativnega dnevnika 5. PTO za as od 26. 6. do 29. 6. 1991; Tonski posnetek analize ZS, govor
Joeta Molka, Vrhnika, 9. 12. 1992; Presek topografske karte za as od 24. 6. do 26. 6. 1991
82
Prepis operativnega dnevnika 5. PTO za as od 26. 6. do 29. 6. 1991



59
3.6 STOPNJEVANJE PRIPRAVLJENOSTI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE
ARMADE ZNOTRAJ GARNIZIJE VRHNIKA

Konec leta 1990 in v prvi polovici 1991. leta je JLA izvajala vse pogosteje premike
svojih vojakih kamionov in oklepnikov, na relacijah Vrhnika Ljubljana, Vrhnika Logatec
in tudi v smeri proti Postojni.
To je vsekakor e bil as, ko smo se pogosto pripravljali, v smislu alarmiranja,
usposabljanja in dvigovanja bojne pripravljenosti enote. Nikoli pa ni bilo direktno reeno,
zakaj to ponemo. Te priprave so bile zaradi vseh dogodkov v Jugoslaviji veliko bolj
stopnjevane in pospeene. /.../ Vsi treningi so bili izkljuno v okvirjih obstojeih nartov in
programov usposabljanja vojakov. Angairanje tankov za ta namen pa ni bilo v skladu z
narti uporabe oklepnih enot.
83
Stopnjevali so se tudi obiski skladia MES v Brezovici pri
Borovnici, v katerem je armada e v oktobru 1990 podvojila svojo strao. Ob zavzetju RTO
se je po izjavi Marjana elca, ki je ivel v gostilni nasproti Vojanice Ivan Cankar in je od 5.
avgusta 1990 delal za slovensko obveevalno slubo, iz skladi vozilo strelivo in
pripravljalo tanke za bojno delovanje.
84
Tovornjake, po viru Vida Draka naj bi jih bilo
estdeset, ki so strelivo pripeljali v kasarno, je elec poslikal in te slike tudi poslal
predsedstvu RS, katere pa naj bi bile danes izgubljene.
V zaetku maja 1991 je ZSLO sklical sestanek poveljnikov vojakih obmoij,
poveljnika letalstva in protiletalske obrambe. Zaradi bolezni zveznega sekretarja je sestanek
vodil naelnik Generaltaba oboroenih sil, general Adi. Ukazal je, da se dvigne bojna
pripravljenost in opravi mobilizacija nekaterih enot. Prva naloga naj bi bila nadzor nad
mejami in prepreitev tujega vmeavanja. Opozoril je, da bo JLA nastopila odlono, e
politini organi ne bodo nali reitve.
85

V enotah JLA na Vrhniki so se zaela celodnevna deurstva v vojanicah. V zaetku je
bilo v vojanici neprestano 50% starein, kasneje pa so deurali e vsi. Omejene izhode pa so
imeli tudi vojaki. Nadaljnji pritisk, ki ga je bilo utiti znotraj vojanice, je bil prepoved
gledanja slovenskega dnevnika oziroma je bilo dovoljeno gledanje le srbskega dnevnika.
86

Ko so bili slovenski vojaki obvezniki v maju prvi poslani na sluenje vojakega roka
v Slovensko vojsko na Ig in v Pekre, je izvidnika enota iz 1. oklepne brigade, katere delo je

83
Mladen Luji, intervju, 19 .6. 2006
84
Marjan elec, intervju, 29. 6. 2006
85
Karlo Nanut, Somrak generalov 2. del (dalje: Nanut, Somrak generalov 2), v : Vojaka zgodovina, t. 1/ 04
(7), str. 11-12
86
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Marjan elec, intervju, 29. 6. 2006



60
koordiniral Vlado Posavi, observirala uni center na Igu. Ves ta as se je neprestano
spremljalo aktivnosti TO.
V duhu iskanja obveevalcev zunaj vojanice je varnostni oficir 1. oklepne brigade
Rade Popovi e v oktobru 1990 priel do Marjana elca in ga hotel pridobiti za sodelovanje
z njimi. Ker ta na sodelovanje kljub gronjam ni pristal, ga je kmalu obiskal e varnostni
oficir korpusa iz Ljubljane, skupaj z nekdanjim varnostnim oficirjem Viktorjem Keiem, ki
je leta nazaj sluboval na Vrhniki. elja po pridobitvi novega sodelavca se jim ni izpolnila.
87

Junija 1991, to naj bi bilo okoli 15 dni pred izpadom tankov iz kasarne, je prilo do
popolnitve 3. bataljona 1. oklepne brigade, vendar ne z rezervisti iz vrhnikega obmoja kot je
bilo v navadi, ampak so v ta namen pripeljali vojake iz garnizije Ni. lo je za vojake iz vseh
republik, ki so v Niu sluili vojaki rok. Skupaj s svojim poveljstvom so bili na Vrhniko
pripeljani z vlakom, in sicer po mirnodobni formaciji brez zaledja in brez rezervistov. V
vojanici Ivan Cankar so se ti fantje skupaj s stareinami v tankih urili tako kot vsi ostali
vojaki 1. oklepne brigade. Pred vojno je na Vrhniko priel tudi diverzantski odred, ki je tel
nekje od 80 do 100 ljudi profesionalcev. Zanesljivih podatkov od kod so prili, zaenkrat e
ni. Pane Mati je preprian, da so prili iz Skopja, nekateri drugi pa trdijo, da so prili iz Nia.
Ta diverzantski odred ni bil podrejen poveljniku oklepne brigade, ampak je bil direktno pod
poveljstvom 14. korpusa v Ljubljani. Po Matievih besedah je bil v vojanici na Vrhniki
nameen le zato, ker so tam imeli prostor, da ga namestijo. Med vojno je bil uporabljen za
desant v Trzinu.
88

V tem asu je prilo tudi do premikov dveh enot 1. oklepne brigade. Dne 24. junija 1991
je poveljnik brigade v vojanico Ljubljana-Polje poslal eno baterijo samovoznih protiletalskih
oklepnikov 57/2 mm. Kje je bila potem ta baterija angairana, se e ne ve. Bila pa naj bi pod
poveljstvom nekoga drugega in ne pod poveljstvom 1. oklepne brigade. Podobno je bilo z
izvidniko eto. Na podlagi povelja taba korpusa sta bila dva voda, vod tankov PT-76 in vod
oklepnih avtomobilov BRDM-2 (brez voda motociklov, ki je bil iz rezerve), prav tako
predana vojanici Ljubljana-Polje, od tam pa so ju poslali v Kranj in od tam v obmejni odred
v Radovljico.
89
Zanimivo je bilo to, da se je bila izvidnika eta odpeljala z Vrhnike sredi
dneva 26. junija (okoli 11.00 ure), potem ko so ob 9.15 uri zjutraj v vojanico dobili depeo z
vsebino, da mora brigada korpusu v Ljubljano hitro dostaviti narte dela za zvezo z njenimi

87
Marjan elec, intervju, 29. 6. 2006
88
Pane Mati, intervju, 5. 7. 2006; Mladen Luji, intervju, 19. 6. 2006
89
Pane Mati, intervju, 5. 7. 2006; Draek, Predlog za podelitev zlatega astnega znaka svobode RS, 15. 6.
2005



61
podrejenimi enotami za opravljanje z radio aparati iz BTR-50 PU.
90
S tem se je poveljstvo
korpusa vklopilo v radio frekvence 1. oklepne brigade in na tak nain je lahko direktno
vplivalo na posamezne enote. Verjetno je to sovpadalo z izhodom izvidnike ete, nad katero
je potem korpus tudi prevzel povelje.


3.7 DELOVANJE SLOVENSKE VARNOSTNE SLUBE NA VRHNIKI

Potem ko je republiki sekretar za ljudsko obrambo postal Janez Jana, je Izvrni svet
Skupine RS na svoji seji 21. junija 1990 za pomonika republikega sekretarja za podroje
varnosti imenoval Andreja Lovina, ki je tako postal vodja Sektorja za varnostne zadeve v
RSLO, z oznako 09. Dobrega pol meseca kasneje je bil razporejen e v naelstvo Uprave
slube dravne varnosti.
91
Prva med novo zaposlenimi v tem sektorju sta postala Franci
nidari, ki je dobil delo na kontraobveevalnem oddelku, in Ivan Bortner, ki je delal na
obveevalnem oddelku.
92

Na pronjo Andreja Lovina je na Vrhniki z zbiranjem podatkov o 1. oklepni brigadi
zael njegov nekdanji sodelavec v Izobraevalnem centru Organov za notranje zadeve v
Tacnu Vrhnian Vid Draek. Zbiral je podatke o poveljnikem kadru, o oboroitvi in opremi,
o bojni pripravljenosti ter hkrati deloval tudi kontraobveevalno, in sicer ga je zanimalo kdo
sodeluje z brigado in ali so se na Vrhniki pojavili kakni novi agentje tujih obveevalnih
slub, izvajal pa je tudi nadzor uslubencev, oficirjev in vojakov brigade. To delo je Draek
opravljal povsem prostovoljno, s tem, da je poleg tega e vedno opravljal redno slubo v
Izobraevalnem centru v Tacnu.
93

Draek je ves ta as iskal mone sodelavce tako znotraj kot zunaj brigade. Dne 5.
avgusta 1990 je Lovinu predstavil Marjana elca, ki je ivel nasproti Vojanice Ivan Cankar.
elec je zael z opravljanjem izvidniko obveevalnih nalog in pripravljanjem sabotanih
akcij v vojanici. Pri svojem delu je uporabljal radio postajo in napravo za nono opazovanje,
sam pa je skonstruiral tudi napravo za daljinsko aktiviranje streliva, s katero bi se lahko
aktiviralo eksploziv, ki bi bil nastavljen znotraj vojanice. Po njegovem prievanju mu je

90
Depea poveljstva 14. korpusa poslana poveljstvu 1. okbr (naelniku za zveze), pov. br. 6-605, 26. 6. 1991,
zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)
91
Lovin, Skrita vojna, str. 22-25
92
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
93
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006



62
sredi junija Lovin sporoil, da je bilo odloeno, da se bo ta naprava uporabila, vendar pa je
potem Predsedstvo RS iz nejasnih razlogov uporabo le-te prepreilo.
94

K sodelovanju so hoteli pritegniti tudi naelnika za zrani nadzor nad Republiko
Slovenijo, ki je bil prav tako Vrhnian, a je sodelovanje kljub sestanku z Jelkom Kacinom
odklonil. Na slovensko stran je prestopil ele 28. junija 1991, ko je bil v Ljubljani sestreljen
helikopter, katerega je pilotiral njegov kolega Toni Merlak
95
in igar sestrelitev je danes
sporna, saj naj bi bilo e vse dogovorjeno za njegov prestop.
Marjan elec, Vid Draek in Franci nidari pa so v zaetku marca 1991 po sestanku
v Podpei uspeli pridobiti e naelnika za zveze v 1. oklepni brigadi, majorja Franeta
Radobuljca, ki je preko nidaria ter elca nosil podatke iz vojanice Ivan Cankar (npr.:
formacijsko sestavo brigade, zrisal je skico razporeditve objektov v vojanici in kaj se je v
katerem objektu nahajalo, opisoval je stanje in vse dogodke v vojanici, itd.).
96

eprav je varnostno obveevalna sluba delovala, pa to njeno delovanje ni imelo
nikakrne podlage v predpisih
97
ali zakonu, zato je tako reko lo za neformalno varnostno
obveevalno slubo.


3.8 OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE

3.8.1 Plebiscit

Nikakrne Jugoslavije! Samo popolnoma samostojna Slovenija, najtesneje povezana z
Evropo.
98
so bile besede, objavljene na prvi strani oktobrske tevilke vrhnikega obinskega
glasila Na asopis. Z njimi je Demos Vrhnika pozival slovensko oblast, da naj imprej
izvede vseslovenski plebiscit.
V novembru 1990 je v Poljah prilo do sestanka poslancev,
99
na katerem je bila
sprejeta ideja o plebiscitu. V naslednjih tednih se je odloalo o datumu plebiscita, o tem
kaken naj bo rezultat, da bo plebiscit uspeen ter o samem vpraanju, ki naj bi bil volivcem
zastavljen. Glede na ta vpraanja so se stranke v decembru odloile, da bo plebiscit izveden

94
Marjan elec, intervju, 29. 6. 2006; Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
95
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
96
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
97
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
98
Demos Vrhnika, Samo: samostojna drava Slovenija, Na asopis, leto XVII, t. 166, oktober 1990, str. 1
99
Glede datuma prihaja do razlik. Repe v knjigi Jutri je nov dan, str. 187, pravi, da je bil sestanek 10. novembra,
Jana pa v Premikih, str. 87, trdi, da je potekal 9. novembra.



63
23. decembra, da bo samostojnost in neodvisnost drave izglasovana na podlagi veine vseh
volilnih upraviencev ter da mora biti est mesecev po njem razglaena osamosvojitev.
Pred plebiscitom je bil na PTO organiziran sestanek poveljnikov TO, na katerem je
imel govor podpolkovnik Miha Butara. Povedal je, da je cilj TO, da poskrbi, da na plebiscitu
ne bo prilo do posredovanja vojske. Menil je, da e bo vojska posredovala, bo opravila
plebiscit namesto njih, e pa do posredovanja ne bo prilo, vojska ne bo nikdar ve taka kot je
bila do takrat. Hkrati je podal tudi smernice, da bo TO na silo odgovarjala s silo, vendar le po
povelju, e bo lo za intervencijo ali pa e bosta enota ali posameznik napadena.
100

Na Vrhniki je v Domu JLA kaken teden pred plebiscitom vojska organizirala posvet,
kamor so bili poklicani vsi rezervni astniki. lo je za to, da bi se prepreilo udelebo na
plebiscitu, vendar pa je bil na koncu le eden od rezervnih astnikov za to, da Jugoslavija
ostane. Zanimivo je bilo tudi to, da je bila za Dan JLA, 22. decembra, vojski v Cankarjevem
domu na Vrhniki organizirana proslava, na katero so vsi prili v sveanih uniformah. Vojsko
je nagovoril Anton Jesenko in jim e takrat povedal, da imajo tu takno proslavo zadnji.
101

Naslednjega dne, v nedeljo 23. decembra, je priel dan, s katerim so slovenski
dravljani postavili temelje samostojni in neodvisni dravi Sloveniji. V obini Vrhnika je bilo
29 voli, na katerih je bilo v volilnem imeniku vpisanih 14.335 volivcev, e odtejemo
zdomce in pripadnike JLA, pa je bilo v obini vseh volivcev 13.985. Plebiscita se je udeleilo
13.104 obanov, kar je pomenilo 93,7% udelebo. Volivci so odgovarjali na vpraanje Ali
naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna drava?. ZA je glasovalo 12.253
ali 87,6% volivcev v obini (skupni rezultat v Sloveniji je bil 88,2%), proti 688 ali 4,9%
volivcev, neveljavnih pa je bilo 155 ali 1,1% glasovnic.
102

e pred izvedbo plebiscita je TO Vrhnika poviala stopnjo zavarovanja. Poveala je
zavarovanje sedea OLO in OTO, zavarovala je Poto Vrhnika in glavni transformator
elektrike na Vrhniki ter z avtomatskimi pukami in 150 naboji oboroila skupino sedmih
pripadnikov z nalogo, da ob tajnem sklicu z nartovanim tovornjakom izvzamejo oroje iz
tajnega skladia pri uterievih.
103





100
Izseki govora Mihe Butare, ki jih je na sestanku zapisal Joe Molk, december 1990
101
Anton Jesenko, intervju, 8. 5., 11. 5., 21. 7. 2006
102
Na plebiscitu: Polnotevilno za suverenost, Na asopis, leto XVIII, t. 169, januar 1991, str. 2
103
Joe Molk, pisna izjava o pripravah TO Vrhnika na oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije, 5. 7.
2006, hrani S. R.



64
3.8.2 Priprave politine oblasti na samostojnost

Po uspeno izvedenem plebiscitu so se zaele nadaljnje priprave na osamosvojitev, saj
je ta po ustavi morala biti izvrena v naslednjih estih mesecih.
Zataknilo pa se je e pri sprejemanju obrambne zakonodaje in prorauna, kajti oboje je
bilo sprejeto z zamudo. Proraun je bil kljub tevilnim neodobravanjem nekaterih poslancev
(zlasti liberalnih demokratov), predvsem glede namembe sredstev za obrambo, sprejet konec
marca. Zakon o obrambi in zaiti, ki je bil parlamentu predloen e jeseni 1990, je bi sprejet
ele konec marca 1991, veljati pa je zael 6. aprila, Zakon o vojaki dolnosti pa je zael
veljati ele konec meseca aprila. V zaetku marca je bil sprejet tudi ustavni akt, po katerem se
v jugoslovansko vojsko slovenskih fantov ni ve poiljalo, razen e je kdo sam izrazil tako
eljo.
104

Na Vrhniki so se javili tirje fantje, ki so eleli oditi v JLA, in vsi so bili sinovi
oficirjev.
105
V naslednjih tednih je potekalo izbiranje nabornikov, ki so 15. maja odli na
sluenje vojakega roka v uni center na Ig. Na Vrhniki jim je uspelo izbrati tri, kar je bilo po
prievanju Antona Jesenka za eno obino veliko. Vsi trije so danes tudi zaposleni v Slovenski
vojski.
106
15. maj se danes proslavlja kot dan Slovenske vojske.
Zaradi teh dejanj se je vrh JLA odloil, da bo od Slovenije zahteval, da mora spotovati
sklepe o vojaki obveznosti. Predajo evidenc in dokumentacije je treba zahtevati z ultimatom,
v nasprotnem primeru pa aretirati nosilce nartov in uporabiti silo.
107

Tako je dne 23. maja je prilo do prve odkrite uporabe sile JLA nad slovenskim
narodom,
108
obkoljen je bil namre uni center v Pekrah. Zaradi vseh teh dogodkov in
ugotovitve, da bi morebitni premiki enot JLA preko ozemlja obine Vrhnika lahko sproili
reakcije obanov, ki so bili zaradi tega bolj ogroeni, je Predsedstvo SO Vrhnika dalo pobudo
za sprejetje nekaterih ukrepov. Ti so bili:
- tihi bojkot obanov do vseh intitucij, posameznikov, enot JLA na Vrhniki
- pozivanje Predsedstva RS, Izvrnega sveta RS in Skupine RS, da bi s pogajanji
dosegli, da bi vrhnike enote JLA zapustile slovensko ozemlje med prvimi
(najkasneje pa do konca decembra 1991)
- popolni umik katerekoli vojske iz centra Vrhnike

104
Jana, Premiki, str. 93-96
105
Anton Jesenko, intervju, 8. in 11. 5. ter 21. 7. 2006
106
Anton Jesenko, intervju, 8. in 11. 5. ter 21. 7. 2006
107
Nanut, Somrak generalov 2, str. 12
108
Kladnik, Slovenska vojska v slubi domovine, str. 37



65
- pozivanje k mirnim demonstracijam obanov, v primeru e bi eleli izraziti
nestrinjanje s politiko JLA
109


Demos Vrhnika je obane pozival tudi k medsebojnemu obveanju, nenasedanju
provokacijam ter k javljanju kakrnihkoli sumljivih dogajanj ustreznim organom.
110

Slovenija se je poleg tega sreevala e s problemom nezadostne koliine oroja in
nepodpore mednarodne skupnosti pri osamosvojitvenih tenjah.
Ena od poglavitnih tem obdobja do osamosvojitve je bila tudi demilitarizacija. Ob
predstavitvi Deklaracije za mir (v zaetku februarja), katero so podpisale tevilne osebe iz
Predsedstva RS in Izvrnega sveta RS, se je razvila prava polemika. Zaznamovale so jo lepe,
vendar utopine misli, kajti drava brez vojske, e posebej v asu, v katerem se je znala
Slovenija, ne more obstati.
Mesto Vrhnika je bilo prepredeno z vojatvom. Tako zgornja kot tudi spodnja
vojanica sta imeli moni enoti in obe sta imeli velik pomen za celoten jugoslovanski prostor.
Ker je bilo vojatvo skoncentrirano v strogem naselju in je bilo obmoje obine z njim
preobremenjeno, vojska je namre zasedala 166 ha zemlji, imela je 1240 vojakov, 350
oficirjev in 7% prebivalcev obine v vojaki slubi,
111
si je vrhnika oblast prizadevala za
njegovo zmanjanje. O tem je tekel tudi govor na 5. skupni seji vseh treh zborov 31. januarja
1991. Nastal pa bi lahko problem, kajti v podjetju Kovinarska je 40% proizvodnje
predstavljala vojaka industrija. Popolna in hitra demilitarizacija bi pomenila tudi odpravo
vojake industrije in posledice za Vrhniko bi se lahko pokazale v zmanjanju tevila delovnih
mest, manjemu dobiku, itd. Zato so delegati vseh treh zborov Skupine obine Vrhnika na
seji sprejeli dva sklepa:
1. Prizadevali si bomo za postopno zmanjevanje vojakih enot v obini Vrhnika,
hkrati pa se bomo zavzemali za to, da bi obino Vrhniko proglasili za
demilitarizirano cono, zato jo bomo kot takno z vsemi pravnimi sredstvi tudi
zagovarjali.
2. V okviru zakonskih monosti je potrebno pripraviti obinski odlok, na osnovi
katerega bi finanno preko davin obremenili zemljia JLA.
112


109
Predsedstvo SO Vrhnika, Ukrepi ob najnovejih zaostritvah med RS in JA, Na asopis, leto XVIII, t. 173,
maj 1991, str. 1
110
Demos Vrhnika, Poziv obanom, Na asopis, leto XVIII, t. 173, maj 1991, str. 1
111
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 5. skupne seje drubenopolitinega zbora, zbora krajevnih skupnosti in
zbora zdruenega dela SO Vrhnika, 31. 1. 1991
112
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 5. skupne seje drubenopolitinega zbora, zbora krajevnih skupnosti in
zbora zdruenega dela SO Vrhnika, 31. 1. 1991



66

V zaetku maja 1991 je Izvrni svet RS sprejel sklep, s katerim je doloil podjetja,
zavode in druge organizacije, ki imajo poseben pomen za obrambo in zaito v Sloveniji. Ker
ni bilo iz obine Vrhnika doloenih nobenih organizacij republikega pomena, je pomembne
organizacije za obino Vrhnika doloil Izvrni svet obine Vrhnika na svoji seji, dne 26.
junija. Ta so bila: ito Pekarna Vrhnika, Kmetijska zadruga Vrhnika, Mercator, Komunalno
podjetje Vrhnika.
113
Poleg teh so velik pomen za obrambo in zaito imeli e: objekt Elektra,
PTT, javno obveanje, zdravstvo.

3.8.3 Lipa samostojnosti

26. junij 1991 je bil dan, ki se je z zlatimi rkami zapisal v noveji zgodovini
slovenskega naroda.
114
Razglaena je bila samostojna drava Slovenija. Od tega dne si
slovenski narod v skladu s svojimi eljami, voljo in s svojim delovanjem sam oblikuje svoje
ivljenje, svojo zgodovino in prihodnost.
Zveer so se proslave vrstile po vsej Sloveniji. Glavna je bila pripravljena pred
Skupino obine na Trgu republike, ob 22.00 uri pa se je slovesnost zaela tudi na Vrhniki.
Prireditev je potekala v parku pred domom Partizan. Mnoico, ki se je tu nabrala, prilo je ve
kot 2000 ljudi, so na prireditev z vonjo po vsej obini in s hupanjem ter sirenami privabljali
gasilci. Odprti so bili vsi lokali in za to no je bil odpravljen davek na pijao. Vse zbrane je
nagovoril upan France Kvaternik. Dvignjena je bila slovenska zastava in upan je posadil
lipo, ki naj bi kot simbol predstavljala enotnost slovenskega naroda in mir v novo
ustanovljeni dravi Sloveniji.
115
Prireditev so spremljali kresovi po blinjih vrhovih in
zvonjenje cerkva. Po uradnem delu je sledila zabava.
Protidiverzantski vod je dobil nalogo, da zavaruje prostor prireditve in preprei
kakrnekoli incidente. Na okna telovadnice in po okolikih hiah so postavili ostrostrelce, 1/3
voda pa so v civilu pomeali med ljudi.
116
Tu so bili tudi pripadniki postaje milice, ki ni
zabeleila nobenega kaznivega dejanja, pijanih izgredov ali pretepov. Do incidentov z JLA na
proslavi ni prilo, so pa bile na Vrhniki in v Bistri opaene skupine oseb JLA, ki so tele od 3-

113
Predlog za sprejem sklepa o doloitvi podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki opravljajo dejavnost
posebnega pomena za obrambo in zaito v obini, t. 5/2-801/33, 21. 6. 1991
114
S. S., Pod novo zastavo, Na asopis, leto XVIII, t.174, junij / julij 1991, str. 5
115
S. S., Pod novo zastavo, Na asopis, leto XVIII, t. 174, junij / julij 1991, str. 5
116
Tomo Peji, intervju, 3. in 4. 7. 2006



67
5 ljudi. Osebe so bile obleene v civilne obleke in so se poskuale pomeati med mnoico. Ko
jim je bilo pokazano, da so opaeni, so se razli.
117

Ves ta as je TO izvajala tudi opazovanje obeh vojanic ter glavnih komunikacij okoli
Vrhnike. Ob 23.45 uri je poveljnik 53. ObmTO osebno preveril stanje na Vrhniki in ugotovil
polno bojno pripravljenost protidiverzantskega voda na Vrhniki.
118


117
Prepis operativnega dnevnika 5. PTO za as od 26. 6. do 29. 6. 1991; Tonski posnetek analize ZS, govor
Joeta Molka, Vrhnika, 9. 12. 1992
118
Tonski posnetek analize ZS, govor Joeta Molka, Vrhnika, 9. 12. 1992



68
4. OBDOBJE OD IZPADA 1. OKLEPNEGA BATALJONA Z
VRHNIKE DO SPREJETJA BRIONSKE DEKLARACIJE

Prvi premiki enot JLA se niso zaeli 27. junija kot se je veinoma govorilo do danes,
ampak e dan prej. Sredi dneva 26. junija, po pripovedovanju oividcev naj bi to bilo okoli
11.00 ure, je prilo do izpada izvidnike ete iz vrhnike vojanice, ne dolgo zatem pa je do
premikov prilo tudi na Primorskem, saj so se tanki odpeljali iz vojanic v Pivki in Ilirski
Bistrici. Na Primorskem so bile na pot tankov postavljene prve barikade, ki so njihov prodor
mono ovirale. Kljub temu, da so primorski novinarji obveali naprej, z akcijami JLA je bilo
seznanjeno tudi slovensko politino vodstvo, do reakcije vodstva ali nekega jasnega ukaza,
kako postopati proti JLA, ni bilo. Zakaj je bilo tako, v intervjuju, ki ga je za Radio Koper
opravil Leon Horvati, razlaga Janez Jana takole: Ta dilema, ali e takrat dati ukaz za
uporabo oroja, je bila e toliko veja, ker se je Slovenija takrat pripravljala za razglasitev
samostojnosti, ker se je priakovalo nekaj visokih gostov, ki potem niso prili. Ne vem, e bi
se zaelo streljati, bi jasno bila situacija e teja in na nek nain bi mi svetu tudi teje
dokazali. Jaz mislim, da je bila odloitev predsedstva, da ni e takrat ukazalo uporabiti
oroja, pravilna, kajti svetu bi teje dokazali, da je prilo do brutalne agresije JA. Potem pa,
ko so novinarji sami lahko videli tanke, ki so li mimo Ljubljane, ko so mendrali avtomobile in
tako naprej, je la v svet ta slika in je bil ta ukaz predsedstva o uporabi oroja na nek nain
bolj prepriljiv za svetovno javnost.
119

Jelko Kacin pa pravi: Spominjam se, da smo med pripravami na proslavo razglasitve
samostojnosti e vedeli, da se na Primorskem premikajo, vendar nisem smel povedati
novinarjem, da so tanki res krenili. Govoril sem o prometnih teavah, o zastojih na cestah, o
vzdrevalnih delih. To smo naredili zato, da smo pridobili nekaj dragocenih ur, da smo
opravili slovesno razglasitev samostojne drave pred slovenskim parlamentom.
120

Da je Sektor za varnostne zadeve RSLO vedel za bliajoa se delovanja armade, je
potrdil Anton Peinkiher, vodja Obveevalnega oddelka: Obstajale so analize o stanju, o
enotah in glede na kasneje dogodke, so bile te analize zanesljive.
121
Najvejo gronjo za
varnostni sistem Slovenije pa so videli prav v 1. oklepni brigadi. ... 1. okbr je bila tista, ki bi
lahko najbolj ogrozila osamosvajanje.
122
V svojem doivljanju vojne za Slovenijo pa pie

119
Leon Horvati et. al., Dan prej, Koper: Primorske novice 1994 (dalje: Horvati et al., Dan prej), str. 6
120
Horvati et. al., Dan prej, str. 1
121
Anton Peinkiher, intervju, 3. 4. 2006
122
Anton Peinkiher, intervju, 3. 4. 2006



69
Andrej Lovin naslednje: Malo pred 03.00 me je iz komaj zaetega sna prebudilo nekaj
ponavljajoih se signalov iz prenosnega odzivnika. Nisem niti pogledal na sporoilo, ko sem
e po obutku vedel, zakaj se mi sporoilo poilja. Ko sem odhajal iz prostora deurne ekipe
VO RSLO, sem jim naroil, da me lahko zbudijo in pokliejo samo v enem primeru, in sicer e
pride do premika 1. okbr z Vrhnike v katerikoli smeri. /.../ Spraeval sem se, ali sem dovolj
glasno in jasno opozarjal slovensko politino vodstvo tudi na to skrajno monost posega JLA.
Moj zadnji nastop na razirjeni seji Predsedstva R Slovenije, dne 21.06.1991, je bil (vsaj meni
se je tako zdelo) dokaj jasen. Takrat sem vsem najodgovornejim politikom slovenske drave
jasno in glasno povedal, da VO RSLO e vse od meseca maja razpolaga z zanesljivimi
podatki, da obstaja zelo velika verjetnost, da nasilno prepreijo z JLA osamosvojitev
Slovenske drave. Na moj nastop se je takrat odzval samo slovenski lan zveznega
Predsedstva, dr Janez Drnovek. V svojem kratkem govoru je omenil, da je pred nekaj dnevi
govoril z armadnim generalom Veljkom Kadijeviem, ki naj bi mu zagotovil, da JLA ne bo
vojako posredovala.
123

Prav zaradi tega je izredno zanimivo, da je 25. junija Lovin ukazal, da naj vsi, ki
nadzorujejo vojanico 1. oklepne brigade, prenehajo z nadzorovanjem, z utemeljitvijo, da je
delo (opazovanje in nadzor) njegovih organov zaradi tega moteno. Na PTO je bilo odloeno,
da se opazovanje kljub temu nadaljuje, vendar iz drugih poloajev.
124

Slovensko vodstvo je torej bilo opozorjeno o namenih JLA, vendar pa ni pripravilo
nobenih smernic ukrepanja. Celotna Slovenija se je predala trenutkom proslavljanja
samostojnosti in kot ok doivela prestop meje JLA z lahko protiletalsko enoto iz Karlovca
pri Metliki (ob 01.15) ter izpad oklepnega bataljona z Vrhnike.


4.1 PREMIK 1. OKLEPNEGA BATALJONA NA BRNIK

26. junija zveer, potem ko je bila razglaena samostojnost Slovenije, je bil poveljnik 1.
oklepne brigade Pane Mati poklican v poveljstvo korpusa v Ljubljano, kamor so prili tudi
vsi ostali poveljniki enot, ki so bile podrejene temu korpusu. Izroena mu je bila zaprta
kuverta z igom poveljstva 5. armadnega obmoja iz Zagreba. Po ukazu naj bi se kuverte
odpiralo v svojih enotah ob polnoi. Mati se je skupaj s svojim spremljevalcem, nekim

123
Lovin, Skrita vojna, str. 217
124
Miha Butara, intervju, 13. in 16. 3. 2006; Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine
v letu 1991, str. 8



70
zastavnikom, na Vrhniko vrnil po deseti uri zveer. Po njegovem pripovedovanju je bil okoli
enajste ure zveer ravno v krogu naelnika taba, pomonika za zaledje, pomonika za moralo
ter naelnika varnostne slube, ko so po slovenski radijski postaji zaeli poroati o izpadu iz
vrhnike vojanice, ki naj bi se zgodil ponoi, okoli druge ure.
125
Mati je takoj zatem odprl
kuverto in ukaz, ki je bil v kuverti, je govoril prav o tem, o izpadu bataljona in o im
hitrejem premiku le-tega na Brnik. Ukaz se je glasil, da se mora s 1. oklepnim bataljonom 1.
oklepne brigade izvesti premik v dveh kolonah, in sicer ena kolona (desna kolona) v smeri
Vrhnika, po avtocesti proti rnuam, Trzinu, Mengu in Brniku, druga kolona (leva kolona)
pa v smeri Vrhnika, po stari cesti do Brezovice, Dobrove, mimo Tokega ela proti entvidu,
Tacnu, Smledniku in Brniku, z nalogo zasesti poloaje na juni in severni strani letalia, ga
blokirati in zavarovati, prepreiti intervencijo TO in prepreiti uporabo letalia ter tako
zagotoviti/zavarovati nemoteno delo zveznih organov carinske uprave.
126
Uspena zasedba
letalia pa bi pomenila tudi lahko vzpostavitev zranega mostu z Beogradom.
Poveljnik 1. oklepnega bataljona, major Danilo Radovanovi, je bil z ukazom seznanjen
ob 1.00 uri ponoi, potem pa je povelje predal naprej svojim podrejenim.
Ob 2.00 ponoi so vojaki iz spalnega dela odli v spodnji del kasarne, kjer so imeli
parkirane tanke, in se pripravili na izpad. Marjan elec, ki je skupaj e z nekaterimi
pripadniki TO opazoval vojanico, je to informacijo takoj javil naprej na Sektor 9, v
katerem je bil takrat deuren Anton Peinkiher.
127
Ob tem asu je bil na opazovalnem obhodu
tudi Tomo Peji, poveljnik protidiverzantskega voda, ki je stanje v kasarni opisal kot preve
mirno. Ponavadi je bilo videti doloeno gibanje, ponoi se je dalo videti svetlobo cigaret,
tokrat pa ni bilo nikogar. Za njim je bil na obhod poslan e Roman Kordi, eden od
pripadnikov protidiverzantskega voda, kateri je prav tako poroal o tiini in neobiajnem
stanju.
128

Tanki in ostala oklepna vozila iz 1. oklepnega bataljona so ob 2.40 vgali svoje motorje
in krenili iz kasarne. Pri izhodu so imeli desetminutno zamudo, kajti po ukazu bi morali
kreniti e ob 2.30 uri. Razlog za to je bil, da sama enota ob danem povelju ni bila pripravljena
na skupni izpad v dveh kolonah. En del tehnike je bil namre v garai, en del na dvoriu,
mehanizirana eta pa je bila nameena za garaami. Poleg tega pa je prilo tudi do okvare na

125
Pane Mati, izjava, 15. 3. 2006
126
Analiza izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije, Vrhnika, 27. 7. 1991; Izvodjenje b/d 1. okbr,
analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991
127
Marjan elec, intervju, 29. 6. 2006
128
Tomo Peji, intervju, 3. in 4. 7. 2006



71
poveljnikem tanku T-55.
129
eprav takratni poveljnik mehanizirane ete ne verjame, da je na
tem tanku prilo do sabotae, Marjan elec zatrjuje, da je sabotaa bila. To je naredil nek
civilni ofer transporterja za tanke oziroma ofer vozila, na katerem so vozili tanke v primeru
okvare. Ta mo je bil iz Rakeka. Sluboval je v Pivki, maja 1991 pa je bil poslan na Vrhniko.
Nekajkrat sva prila v kontakt. /.../ v motor je natresel sladkor in pesek, tako da je motor
zaribal.
130
Zato se poveljnik major Danilo Radovanovi ni odpeljal s tem tankom, ampak z
BVP-jem, ki mu ga je dal poveljnik mehanizirane ete Mladen Luji.
Ker poveljnik brigade, zaradi velike razdalje in vmesnih reliefnih ovir, ne bi mogel
poveljevati bataljonu na Brniku, je bilo odloeno, da v desni koloni poljejo tudi majhno
poveljniko-tabno vozilo (srbohrvako: mala komandno tabna kola MKK) z naelnikom
za zveze, majorjem Franetom Radobuljcem. Sam meni, da je varnostna sluba JLA verjetno
zaela sumiti s im se ukvarja, in to naj bi bil tudi razlog, da so v MKK zraven njega poslali
e naelnika varnosti, stotnika Radeta Popovia.
131

Koloni sta torej iz vojanice krenili v naslednji sestavi:
132


desna kolona: - 1. tankovska eta z 10 tanki M-84
- 1. in 3. mehanizirani vod z 6 BVP
- poveljniki tank BTR namestnika poveljnika bataljona
- 2 tovornjaka TAM 5000
- magazina 1. tankovske ete in mehanizirane ete ter sanitetno vozilo
- MKK

leva kolona: - 2. tankovska eta z 10 tanki M-84
- 2. mehanizirani vod z 4 BVP
- BVP, v katerem je bil poveljnik bataljona (namesto T-55K)
- tovornjak TAM 110

Na izpad prvih tankov sta pri sami vojanici naletela Tomo Peji in Roman Kordi, ki
sta bila ravno takrat na skupnem obhodu. O dogajanju sta takoj obvestila: obmono
poveljstvo, 5. PTO, republiki tab ter oddelek za obrambo, ki je bil v rnem orlu na
Vrhniki. Z osebnim avtomobilom sta potem koloni, ki jo je vodil namestnik poveljnika

129
Analiza izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije, Vrhnika, 27. 7. 1991
130
Marjan elec, intervju, 29. 6. 2006
131
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006
132
Analiza izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije, Vrhnika, 27. 7. 1991



72
bataljona Radomir Rosi, sledila po avtocesti, vse do cestninske postaje na Logu. Tu so desni
pas avtoceste e zaprli z blokado, tako da so oklepniki krenili naprej skozi vrzel na levi
strani.
133
Ostali blokadi, na kateri je naletela kolona, sta bili v kriiu avtoceste Zagreb
Kranj ter na zahodni obvoznici v rajonu Brda. Prva blokada je bila uspeno prebita, drugo pa
so oklepniki obvozili po nasprotnem cestiu, kar pa ni uspelo tovornjakom, ki so vozili
prehrano, in sanitetnemu vozilu. Preostanek kolone, en tank M-84 je zaradi okvare e bil ostal
na Brezovici, se je uspeno prebil do Trzina, kjer pa je na mostu ez potok Pata ponovno
naletel na mono barikado. Oklepniki so pri prehodu mono pokodovali rob ceste, tako da je
bila pot zadnjim vozilom v koloni zelo oteena. Prvi od zadnjih treh oklepnih transporterjev
(BVP) je zapeljal v kanal in zaprl pot preostalima dvema transporterjema ter majhnemu
poveljniko-tabnemu vozilu (MKK). Tako je kolona brez teh vozil v zgodnjih jutranjih urah
prispela na Brnik ter zasedla poloaje ob vhodu na letalie.
134

Leva kolona, katero je vodil poveljnik bataljona major Danilo Radovanovi, je na prvo
blokado, sestavljeno iz osebnih in policijskih vozil, ki jo je postavila milica pod vodstvom
Staneta Leskovka, poveljnika posebnih enot milice (PEM), naletela na Brezovici (na kriiu
magistralne ceste in prikljuka na avtocesto). Tanki in oklepni transporterji so jo pomekali,
pri tem pa je prilo do okvare enega tanka M-84 ter prevrnitve kuhinje, ki je bila pripeta na
tovornjak. Kolona je zavila levo proti Dobrovi in en del le-te je zgreil cesto proti entvidu ter
se zael vzpenjati po ozki ter zelo strmi cesti proti Tokemu elu. Pri obraanju je en tank
zapeljal v globoko luknjo, drugi tank je ostal na samem robu ceste, na cesti pa je ostal e
tretji tank.
135
Preostala kolona je po prebitju avtobusne blokade, ki je bila medtem asom
postavljena nije na cesti, nadaljevala pot proti cilju, a z manjimi spremembami. Zavili so
namre na Celovko cesto, iz nje pa na avtocesto proti Kranju ter pri tem obvozili
postavljajoo se blokado (postavljala jo je milica). Na Brnik je leva kolona prispela ob 5.35
uri zjutraj in zasedla poloaje na junem delu gozda ob letaliu (nasproti vhoda na
letalie).
136


133
Tomo Peji, intervju, 3. in 4. 7. 2006
134
Izvodjenje b/d 1. okbr, analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991
135
Glede tankov, ki so ostali na Tokem elu, so podatki razlini. vajncer v knjigi Obranili domovino na str.
107 pie o enem tanku, ki je zapeljal s ceste, ter o drugem, ki je obtial na robu. Podobno v Segmentih iz
delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991 na str. 16 pieta Soboan in Butara, le da pri tem omenjata e
tretji tank, ki se je bil ustavil nekoliko nije pod njima, z namenom zavarovati prostor. Dva tanka sta omenjena
tudi v Premikih Janeza Jane na str. 220, medtem ko se v Analizi izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO R
Slovenije, Vrhnika, 27. 7. 1991 omenja en tank, ki je zapeljal v luknjo, ter dva , ki sta zletela s ceste.
136
Analiza izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije, Vrhnika, 27. 7. 1991; Jana, Premiki, str. 161-
162, 218-221; Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 14-17



73
e ne dve uri za tem izpadom je 53. ObmTO poroal na pokrajinsko poveljstvo, da so
v Vojanici Ivan Cankar vse lui ugasnjene in da obstaja monost e kakne akcije.
137



4.2 REAKCIJA V OBINI NA IZPAD 1. OKLEPNEGA BATALJONA (dne 27.
junija)

Zgodaj zjutraj, potem ko je 1. oklepni bataljon zapustil Vrhniko, se je mesto z vseh
strani zaprlo z blokadami. Postavljenih je bilo deset blokad:
- pri bencinski rpalki (tam kjer je uvoz na avtocesto) je bila iz avtobusov,
tovornjakov in vozil iz Kovinarske (lo je za vozila, ki so bila v lasti JLA)
postavljena najveja blokada
- pri gasilnemu domu na Vrhniki
- na Robovi cesti blizu vojanice
- na mostu ez Ljubijo v Verdu (prepreevala je dostop do skladia oroja v
Brezovici pri Borovnici)
- na mostu ez Ljubljanico med Vrhniko in Verdom
- v kriiu med Skupino obine ter rnim orlom
- na Betajnovi (onemogoala je dostop do pekarne)
- v zaetku klanca proti Logatcu
- pri nadvozu v Sinji Gorici
- v Bistri
138


Vodilno vlogo pri postavljanju blokad so imeli Ivan Hvala, Anton Jesenko in Andrej
Podbregar. Poudariti velja, da so pri postavljanju veliko pomagali tudi sami prebivalci,
predvsem avtoprevozniki, saj so v blokade sami, brez kakrnegakoli pregovarjanja, vozili
svoja vozila. Blokade je zavarovala TO, vanje pa so bile postavljene tudi mine.
Samo nartovanje blokad se je najprej organiziralo na ravni republike koordinacije,
naslednja stopnja pa so bile podkoordinacije. V zaetku junija 1991 je bila kljub
neodobravanju Mihe Butare sprejeta reitev Marjana Starca, ki je zagotovil, da je v primeru
izpada z Vrhnike s policijo sposoben zelo hitro zaustaviti ivi promet in iz teh vozil napraviti
blokado, iroko 5-6 vrst vozil in dolgo okoli 400 metrov. S to potezo so bile umaknjene

137
Prepis operativnega dnevnika 5. PTO za as od 26. 6. do 29. 6. 1991
138
Anton Jesenko, intervju, 8. in 11. 5., 21. 7. 2006



74
deurne slube, ki so bile do takrat na terenu, in katerih naloga je bila, da na zahtevo
koordinacije v im krajem asu postavijo blokade.
139

Zaradi dejanj JLA tekom dneva 26. junija (iz vojanice je krenila izvidnika eta), je
Anton Jesenko e 26. junija predlagal postavitev cestnih blokad. Najprej sta bili odobreni le
tista na mostu ez Lubijo in tista na Betajnovi, ko pa je na koordinacijo po telefonu osebno
sporoil, da bodo blokado postavili tudi med obema bencinskima rpalkama, je dobil
negativen odgovor z utemeljitvijo, da bodo s tem pokvarili proslavo ob dnevu dravnosti.
140

Tako ni bila postavljena nobena blokada.
Ob pol petih zjutraj, slabi dve uri po izpadu iz vojanice, se je v SO Vrhnika e zaela
seja Izvrnega sveta, na kateri so bili prisotni veinoma vsi lani IS skupaj s predsednikom IS
ter predsednikom SO, poleg njih pa so seji prisostvovali tudi namestnik komandirja policije,
direktor Komunalnega podjetja Vrhnika in predsednik DPZ SO Vrhnika. Vili Granda je vse
prisotne seznanil z dogodki, ki so se zgodili preko noi, besedo pa sta dobila tudi Ivan Hvala
ter France Kvaternik. Glavni namen seje je bilo sprejetje sklepov, s katerimi je obinska
oblast ukrepala zaradi ravnanja JLA. Ti sklepi so bili:
- Preklie se sklep IS z dne 26. 6. 1991 o vrnitvi na delo tistih delavk, ki so bile na
izrednem dopustu in katerih soprogi so bili zaposleni v enotah JLA.
- Vojanici Ivan Cankar na Vrhniki se zaasno prekine dobavo vode, elektrike ter
odklopi telefon.
- Vojanici na Vrhniki se odree pravico do uporabe imena Ivan Cankar.
- Podjetjem v obini Vrhnika se prepove dobavljati hrano vojanicam na Vrhniki.
141


Takoj ko je bila seja konana, se je direktor Komunalnega podjetja Vrhnika Stojan
Jakin odpravil v Verd, in sicer na dom Braneta Dolenca, delavca KPV, z namenom, da bosta
odla obema vojanicama na Vrhniki zapret vodo. Mimo barikad sta se odpeljala do KPV,
kjer sta vzela slubeni avto ter orodje, ki sta ga potrebovala za zaprtje vode. Med potjo sta
pobrala e sodelavca Iva Peia in skupaj so se odpeljali na Robovo cesto, kjer je nameen
glavni jaek za zapiranje vode za vojanico Ivan Cankar na Stari Vrhniki. Voda je bila
uspeno zaprta. Od tam so se odpeljali proti Raskovcu, kjer je bila vojanica Ignaca Volja.
Spotoma se jim je pridruil e Rudi Krhlikar, ki je bil na KPV zaposlen kot elektriar. Na
rpalkah na Raskovcu, ki oskrbujejo vodo za vojanico Ignac Volj, bi moral odklopiti

139
Butara, intervju, 13. in 16. 3. 2006; Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu
1991, str. 5-6
140
Anton Jesenko, intervju, 8. in 11. 5, 21. 7. 2006
141
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 2. izredne seje izvrnega sveta Skupine obine Vrhnika, 27. 6. 1991



75
elektriko. Malo nad gostilno Mlinar (reklo se ji je tudi Matilda), so se sreali z vojakim
vozilom, ki je el v smeri proti Vrhniki. Brane Dolenc pripoveduje, da je e takrat posumil o
monosti, da jih bodo aretirali, saj je bilo zgornji vojanici verjetno sporoeno, da so v
spodnji vojanici ostali brez vode. Ko so se naposled pripeljali do jaka na Raskovcu, so se
namenili zapret vodo. O dogodku in strahu, ki ga je takrat doivel, pripoveduje Dolenc:
Odel sem v jaek, z namenom, da zaprem vodo in ravno ko sem to storil, se na vrhu jaka
pokae vojaki policaj. Vpraal me je: ta radi? Odgovoril sem, da zapiram vodo.
Odmah otvori vodu! in e je repetiral avtomatsko puko, tako da sem razlono videl prave
naboje. Ni mi preostalo drugega kot da sem odprl vodo, kajti ocenil sem, da bi me prav lahko
ustrelil. Takrat sem prvi pomislil ali bom sploh e kdaj videl svoje otroke. Zlezel sem iz
jaka. Strah je bil velik. Vse tiri je policija odpeljala v vojanico k poveljniku, polkovniku
Bou Novaku, kjer so bili zasliani. Po priblino tirih urah so jih bili izpustili.
142

Ker je zaprtje vode spodnji vojanici povzroalo motnje s preskrbo vode na celotnem
obmoju Stare Vrhnike, se je na sestanku, ki je bil sklican ob 12.00 uri, odloilo, da se
vojanici na Vrhniki vodo vrne. Tega sestanka so se udeleili lani Izvrnega sveta ter
direktorji podjetij v obini Vrhnika (Kovinarske, Ellesa, IUV, ita, vseh podjetij Liko-ta,
Zdravstvenega doma, KPV, PTT, Iskra Antene, Avtomerkur-Servisa, Kmetijske zadruge).
Direktorji so opisali stanje v podjetjih in teave, s katerimi so se sreevali. Glavna teava vseh
je bila ta, da so bile ceste blokirane in teko prehodne, zaradi esar je od dela izostalo nekaj
ljudi, poleg tega pa so bili oteeni tudi prevozi intervencijskih vozil. V KPV je bila celotna
dejavnost ustavljena, delovala je le vodna oskrba. Nekatera podjetja so nartovala kolektivni
dopust, druga pa so zatrjevala, da bo proizvodnja potekala naprej kar se da normalno.
143

Skupina obine Vrhnika je obsodila agresijo JLA na slovenski narod in njegovo dravo ter
soglasno podprla vse odloitve dravnega vodstva.
144

Tega dne je bila aktivirana ifra JEZERO, kar je pomenilo, da se vse prebenike iz JLA
ustrezno sprejme in zavaruje. Pri tem so med seboj zelo dobro sodelovali TO, milica in
prebivalstvo. Preko dneva so enote iz 51. ObmTO Ljubljana, ki so se nahajale med
Brezovico in Vrhniko, prile, po ukazu iz 5. PTO, pod povelje poveljnika 53. ObmTO.
Tako sta bila diverzantskemu vodu Vrhnika pridodana diverzantski vod iz Ljubljane-ike ter
skupina petih fantov z armbrusti (protioklepni oddelek) iz Ljubljane-Moste. Proti veeru je bil

142
Zapisnik o izjavi stranke v zadevi uveljavljanja statusa vojnega veterana za obd. od 27. 6 do 18. 7. 1991,
Vrhnika, 24. 5. 2006; Izjava Braneta Dolenca piscu, Vrhnika, 1. 6. 2006
143
Zapisnik razirjenega sestanka lanov Izvrnega sveta in direktorjev podjetij, Vrhnika, 27. 6. 1991
144
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 1. izredne skupne seje drubenopolitinega zbora, Zbora zdruenega dela in
Zbora krajevnih skupnosti; Vrhnika, 27. 6. 1991



76
diverzantskemu vodu prikljuen tudi protioklepni vod ronih metalcev iz Litije. Diverzantski
vod Vrhnika, ki je bil od Drenovega Gria do Sinje Gorice razdeljen v tiri skupine, je miniral
kolovoz med potokoma Tunjico in Podlipico, po katerem se je zaradi okvare e v
jutranjih urah v vojanico vraal tank M-84, ki je bil skupaj s kolono namenjen na Brnik.
Popoldne se je po tem kolovozu iz Vojanice Ivan Cankar proti Sinji Gorici, v spremstvu
tanka M-84, odpravil tank za izvleko (TZI), ki je zapeljal na mino. Posledica tega je bila, da
se mu je raztrgala gosenica. Takoj so bili izobesili belo zastavo, medtem ko je tank M-84
zavzel obrambni poloaj. Kljub pozivanju teritorialcev na predajo, do nje ni prilo. Ponoi so
vojaki z reflektorji preesavali blinjo okolico teh dveh tankov in iskali mine. Oba tanka sta
se po popravilu naslednjega dne vrnila nazaj v vojanico. S Hruevce, kamor je bilo takoj po
izpadu bataljona iz vojanice razmeeno nekaj tankov, se je ves dan slialo ropotanje
tankovskih motorjev. Preko noi je prilo tudi do premika 46. samostojnega voda v rajon
Razpotje in sicer, zaradi nadzorovanja horjulske doline ter zavarovanja poveljnikega mesta
Joeta Molka v Ligojni.
145



4.3 BRNIK

Ko je oklepni bataljon priel v rajon Brnika, so se tam e nahajale enote TO in milice, ki
so samo letalie uspeno blokirale. Janez Jana je po izpadu bataljona namre telefoniral
naelniku korpusa generalu Marjanu Vidmarju, ki mu je na vpraanje o cilju oklepnega
bataljona, podal kljuno besedo: Brnik.
146

Vojaki JLA so se po prihodu v ta rajon razmestili in zaeli pripravljati zaklonilnike,
prieli so z maskiranjem, itd. Do sredine popoldneva je dan minil dokaj mirno, potem pa je z
obeh strani prilo do streljanja, pri emer so bili ranjeni tirje vojaki JLA. Sanitetne enote niso
imeli, imeli so le prvo pomo, s katero pa si pri tejih pokodbah niso mogli veliko pomagati.
Na sreo ranjencev je ravno takrat na Brnik z gazelo priletel poveljnik 1. oklepne brigade, z
namenom, da vzpostavi zvezo z bataljonom. Zveza med poveljstvom v Vojanici Ivan Cankar
ter bataljonom na Brniku je bila namre prekinjena, ko je v boju v Trzinu radijska postaja (v
majhnem poveljniko-tabnem vozilu) prenehala z delovanjem. Ko je bilo sporoilo o

145
Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 20; Tonski posnetek iz
analize ZS, Vrhnika, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka; Poroilo poveljnika diverzantskega voda 53. ObmTO
o pomembnih dogodkih v minuli vojni; Predlog za spominski bojni znak: Sinja Gorica 27. 6. 1991,
D:/6855/JM/ZVVS/SINJA GORICA.DOC; Prepis operativnega dnevnika 5. PTO za as od 26. 6. do 29. 6.
1991
146
Jana, Premiki, str. 163



77
ranjencih preneeno naprej, je na Brnik priletel helikopter MI-8, s katerim je odletel tudi Pane
Mati. Pilot je poveljnika Matia odpeljal v vojanico entvid, kjer je ostal vse do umika
bataljona z Brnika nazaj v vojanico. Mati meni, da so ga s to potezo eleli odmakniti s
poloaja poveljnika brigade. /.../ do takrat (do Matievega poleta na Brnik, op. S.R.) je bilo
e nekaj povelij in eden od teh je bilo tudi to, da bi morali streljati na Skupino obine. To
sem zavrnil z obrazloitvijo, da je to noro, saj bi bilo ogroenih veliko civilistov. /.../ Govorili
so, da je Mati premehka linija in da bi ga raje umaknili. Na Vrhniki je takrat v resnici
ivelo okoli 300 druinskih lanov vojakih starein, kar je pomenilo, da bi s streljanjem na
obinske objekte ogrozili lastne druine. Tako je oklepni brigadi na Vrhniki z umikom Matia
od 27. junija (od 19.00 ure naprej) pa do 4. julija 1991 poveljeval naelnik taba,
podpolkovnik Nikola Bobi.
147

28. junija je napetost na Brniku e naraala in dosegla svoj vrhunec okoli 10.00 ure, ko
so letala jugoslovanskega vojnega letalstva napadla letalie, raketirala potnika letala,
hangarje in ostale zgradbe ter pri tem napravila veliko kodo. Letalie je imelo status
civilnega letalia, zato se je ta napad ocenjeval za barbarsko dejanje. Nekaj ur kasneje se je
po letaliki stezi pripeljal terenec z napisom Press, na katerega je JLA po ukazu Danila
Radovanovia zaela streljati. Usoden strel je zadal Stanko Ignjatovi, ki je vozilo, v katerem
sta bila dva avstrijska novinarja (Norbert Werner in Nicolas Vogel) zadel.
148
Zadetek je
povzroil, da se je vozilo vnelo in oba novinarja sta umrla.
149

Ob 21.00 uri dne 28. junija je bilo sklenjeno premirje, a se je 20 minut zatem ponovno
zael spopad, ko so pripadniki TO zaeli streljati na BVP. Pri tem sta bili ranjeni dve osebi in
eden od teh je bil major Radovanovi.
150

Vse do umika oklepnikov iz brnikega letalia nazaj v vrhniko vojanico so bile poti
do letalia in letalie samo mono zastraene. Vojaki JLA, ki so sedeli v tankih, so bili

147
P. Mati, intervju, 5. 7. 2006; M. Luji, intervju, 19. 6. 2006; Analiza izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO
R Slovenije, Vrhnika, 27. 7. 1991; Izvodjenje b/d 1. okbr, analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991
148
Analiza izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije, 27. 7. 1991; Bizilj, Napad na brniko letalie,
Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 175, 29. 6. 1991, str. 1; Tankisti ubili avstrijska novinarja, Neodvisni
Dnevnik, leto XLI, t. 175, 29. 6. 1991, str. 1
149
Obtonica zoper to dejanje, ki je Radovanovia in Ignjatovia bremenila storitve kaznivega dejanja vojnega
hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, je bila vloena na kranjsko sodie. Radovanoviu so sodili januarja
1992, a je krivdo zanikal, e, da je ukazal le opozorilno streljanje. Ker ni bilo dovolj dokazov, so Radovanovia
izpustili. est let zatem je toilstvo doseglo razveljavitev in ponovno sojenje, a ker Radovanovia ni bilo ve v
Sloveniji, na obravnavo ni priel. Ignjatovi pa je e v akanju zaetka sodnega postopka. (Fon, Pravica za
mrtva novinarja, Slovenske novice, XVI/236, 11. 10. 2006, str. 3)
150
Analiza izvrenja zadatka u toku sukoba sa TO R Slovenije, 27. 7. 1991



78
izrpani, nekateri tudi prestraeni, zato je bil sprejet sporazum, da se jih oskrbi s hrano in
vodo.
151



4.4 BOJ V TRZINU

Trije oklepni transporterji (BVP) in vozilo za zveze (MKK), katerim je bila pot v
Trzinu blokirana s tovornjaki, prikolicami, cisternami, itd., so bili tako loeni od preostale
kolone 1. oklepnega bataljona, ki je krenila naprej proti Brniku. Zvezo z Vrhniko so
vzdrevali preko radio telefona in jim sporoali v kakni situaciji so se znali ter da nimajo
nobene monosti za ukrepanje. Reeno jim je bilo naj poskusijo zdrati. Nekateri ljudje, ki so
hodili mimo njih, so na njihova vozila risali kljukaste krie, drugi pa so jim nosili pijao.
152

Za operativnega poveljnika enot TO v Trzinu je bil doloen Bojan Konan. TO je po
ukazu poveljnika 5. PTO izvedla obkolitev in blokado nasprotnika. Zatem so sledila
pogajanja, ki so trajala praktino cel dan. Rade Popovi je vdajo vztrajno zavraal.
153

Sredi dneva je na kraj dogajanja s svojo SEM prispel tudi V. Beznik, ki se je takoj
vkljuil v pogajanja s Popoviem, s katerim sta se poznala e iz asa, ko sta bila skupaj na
olanju v Panevu. Predlagana je bila predaja, do katere ni prilo.
154

Malo pred tretjo uro popoldne je JLA na blinji travnik ujetim v Trzinu s helikopterjem
pripeljala hrano. Po esti uri sta priletela e dva helikopterja, tokrat je lo za dva MI-8, ki sta
iz Vrhnike pripeljala del diverzantskega odreda lo je za 27 mo. Po analizi Izvodjenja b/d
1. okbr je bil poveljnik brigade tisti, ki je poveljnika korpusa prosil, da bi s helikopterskim
desantom reili blokirana vozila. Prilo je do streljanja na helikopter in ujeta nasprotnikova
vozila v Trzinu, pri emer so glavno breme nosili pripadniki SEM-a. V boju je bilo mrtvih pet
nasprotnikovih vojakov in en teritorialec, ve pa je bilo ranjenih. Med ranjenimi sta bila tudi
R. Popovi ter F. Radobuljac. Kot zadnji se je v Trzinu predal oklepni transporter BVP
Toma Bakraevia.
155


151
Sporazum na Brniku o hrani in vodi, Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 177, 1. 7. 1991, str. 7
152
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Izvodnjenje b/d 1. okbr analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991; Frane
Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Izvodnjenje b/d 1. okbr analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991; Soboan,
Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 29-36
153
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v
letu 1991, str. 29-36
154
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v
letu 1991, str. 29-36
155
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Izvodnjenje b/d 1. okbr analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991; Frane
Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006; Izvodnjenje b/d 1. okbr analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991; Soboan,
Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 29-36



79
Ranjeni vojaki so bili odpeljani v bolnico, F. Radobuljac pa najprej na policijsko postajo
v rnue in potem v Klinini center. 1. julija 1991 je podpisal prestopnico v TO.
156



4.5 AKTIVIRANJE PROPAGANDE

Dne 28. junija so se v 53. ObmTO domislili nainov, s katerimi so nameravali
psihino pritisniti na nasprotnika. V vojanico se je zaelo dostavljati asopise Delo, z
namenom, da bi se vojake, katerim je bila s strani njihovih nadrejenih povedana neresnica o
tem, zakaj je prilo do premikov jugoslovanskih enot, informiralo o dogajanju v Sloveniji.
eleli so jim sporoiti, da Slovenija ni bila napadena s strani Italije in Avstrije kot so
nadrejeni govorili vojakom. Podobno vsebino so imeli tudi letaki, ki so jih poleg asopisov e
nosili v vojanico. Pri tem so sodelovali TO, oddelek za ljudsko obrambo obine ter drugi
obani. Prek zvonikov, postavljenih pred vojanico, so predvajali govor Jelka Kacina, s
katerim se je vojake pozivalo k predaji, dnevna poroila ter slovensko narodnozabavno
glasbo. Ker se je bila akcija z zvoniki izkazala za uspeno, se je vest o tem hitro razirila in
tako so zvonike zaeli uporabljati tudi drugod po Sloveniji.
157

Reakcija JLA na slovenski pritisk pa je bila, da so ob vsakokratnem radijskem
poroanju priigali motorje tankov, da bi imela dnevna poroila manji uinek. Grozili pa so
tudi z razstrelitvijo zvonikov.
158



4.6 AKCIJA NA LJUBLJANSKI VRH

Dne 28. junija je po peti uri popoldne Miro Poganik od poveljnika ljubljanske
pokrajine dobil nalogo, da naj z minometi 82 mm deluje po radarskih poloajih na
Ljubljanskem vrhu (819 m). Pri tem so takoj naleteli na teave, kajti za to nalogo niso imeli
ne podatkov ne posadke ne minometov, sploh pa se je postavljalo vpraanje, kako uinkovito
se na taki razdalji z minometi sploh da delovati po radarjih.
159


156
Frane Radobuljac, intervju, 5. 7. 2006
157
Anton Jesenko, intervju, 8. in 11. 5 ter 21. 7. 2006; Tomo Peji, intervju, 3. in 4. 7. 2006
158
Anton Jesenko, intervju, 8. in 11. 5 ter 21. 7. 2006; Tomo Peji, intervju, 3. in 4. 7. 2006
159
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006; Poroilo Mira Poganika o akciji Ljubljanski vrh; Tonski posnetek
analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka



80
Obveevalni podatki, ki so jih dobili naknadno, so govorili o okoli 30 specialcih,
obleenih v svetleje zelene lisaste uniforme, ki naj bi bili v irem zavarovanju poloaja na
Ljubljanskem vrhu, ter intervencijskem helikopterju, ki je bil tam.
160

Iz Ljubljane so bili na Vrhniko pripeljani trije minometi, ki so bili globoko
konzervirani. Iz Vrhnike so teritorialci minomete nesli k Poganiku in njegovi enoti.
Dekonzervacija je bila napravljena v zalednem delu v Lazah, kjer se je zbrala tudi posadka.
Po dobrem ogledu karte in po izvidovanju terena, se je Poganik odloil, da bodo nalogo
izpeljali iz Tolstega vrha (803 m), ki je od cilja oddaljen 2950 m. Poloaj (radar, stavbe) je bil
iz Tolstega vrha viden iz smrek, zato je bila na eni od njih predvidena opazovalnica.
161

Na pot se je ekipa odpravila pozno popoldne. Po prihodu na cilj so stekle priprave, ki so
obsegale ureditev poloajev, postavitev zavarovanja, postavitev minometov, itd. Okoli 21.00
ure se je prielo odpirati ogenj. Najprej je bilo izstreljenih le nekaj min (uporabljalo se je
trenutne mine za MM 82 mm) za korekcijo. Ker opazovalec na smreki ni opazil nobene
eksplozije, so domet skrajali za 100 m. Razlog za to je bil tudi nepoznavanje terena, kajti
nihe od ekipe, ki je opravljala to nalogo, e nikoli ni bil na Ljubljanskem vrhu in zato niso
vedeli kako dale in kaj se za vrhom nahaja. Poleg skrajanja daljave pa je bila zaradi bonega
vetra opravljena tudi manja korektura po smeri. Pri naslednjih poskusnih izstrelitvah je kljub
slabi vidljivosti, poleg tega, da se je temnilo, je bila vidljivost slaba tudi zaradi prihajajoe
nevihte, opazovalec potrdil nastavitev. Zatem so izstreli e vse ostale mine to je bilo od 20
do 25 min.
162

e isti veer je Poganik poroal Mihi Butari o opravljeni nalogi. Kasneje se je
izkazalo, da cilj ni bil zadet. Zaradi korektur se je oddaljenost zmanjala, kar je verjetno
zaradi strmine Ljubljanskega vrha povzroilo, da so mine padale kaknih 200 m pod ciljem.
Poganik je celotno akcijo komentiral z besedami: Akcija je uspela v smislu zastraevanja,
saj je to po izjavah polkovnika Boo Novaka drugi dan (izjavil je, da smo jih obstreljevali s
topovi) in po kasnejih izjavah ljudi z Ljubljanskega vrha povzroilo precejno paniko. To
dokazuje tudi kasneje nono osvetljevanje irega radarskega poloaja oz. Ljubljanskega
vrha s svetleimi raketami, odvrenimi iz letala, ter izvidniki preleti helikopterjev drugi
dan.
163


160
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006; Poroilo Mira Poganika o akciji Ljubljanski vrh; Tonski posnetek
analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka
161
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006; Poroilo Mira Poganika o akciji Ljubljanski vrh
162
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006; Poroilo Mira Poganika o akciji Ljubljanski vrh; Tonski posnetek
analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka
163
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006



81
Naslednji dan je bil nartovan ponovni minometni napad, do katerega pa ni prilo, saj je
varnostna sluba RSLO odpeljala Poganika.
1. julija je ponovno prilo do ukaza za delovanje na radarsko postajo z armbrustom, za
kar se je pripravil vod ete Laze iz Pokojia. Ker je zadnji trenutek prilo do sklenitve
premirja, je bila akcija odpovedana.
164



4.7 ARETACIJA MIRA POGANIKA

V dopoldanskem asu 29. junija je varnostna sluba, ki jo je vodil Andrej Lovin,
odpeljala Mira Poganika. V prostorih 6. uprave je bil najprej zaslian, potem pa je bil
odpeljan na Povetovo, kjer so ga zaprli.
165
Nain izvedbe tega pripora, katerega se je
Lovinova sluba posluila, je v trenutku postal sporen, saj ni bil izveden v skladu s pravili.
238. len Pravil za opravljanje pooblastil pooblaenih uradnih oseb organov za notranje
zadeve SR Slovenije iz leta 1989 pravi, da se pripor odredi s pisnim sklepom, ki obsega: ime
in priimek tistega, ki mu je bila vzeta prostost, kaznivo dejanje, ki ga je obdolen, zakoniti
razlog za pripor, pouk o pravici do pritobe, kratko obrazloitev, v kateri mora biti razlog za
pripor posebej obrazloen, uradni peat in podpis pooblaene uradne osebe, ki je odredila
pripor. V sklepu mora biti naveden toen as, ko mu je bila vzeta prostost in vroen sklep
(dan in ura).
166
Isti len govori tudi o tem, da se mora sklep o priporu priprtemu izroiti
takoj ali najpozneje v 24 urah po odvzemu prostosti. Poganik takega papirja ni dobil nikoli,
niti ni dobil kakne druge obrazloitve.
167

Obtoevali so ga za izdajo vojake skrivnosti, eprav mu ni bilo nikoli reeno kakne.
Poleg tega so ga obtoevali sodelovanja z armado, saj je vojski v vojanici omogoil, da so
prili do pitne vode, govorilo pa se je tudi o neuspelem napadu na Ljubljanski vrh in
nesodelovanju s policijo. V svojem prievanju Poganik pravi, da je bila najveja ironija ta,
da ga je zaslieval ravno eljko Zupani, ki je bil e ne dolgo nazaj vodja varnosti v kasarni
Ignaca Volja na Vrhniki in je kot prebenik priel k njemu, da ga je registriral. . Zupania
je namre 28. junija na ukaz Bojana Babia, ki je na kontraobveevalnem oddelku Sektorja

164
Tonski posnetek analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka
165
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006
166
Pravila za opravljanje pooblastil pooblaenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije,
Ljubljana 1989, len 238
167
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006; Pravila za opravljanje pooblastil pooblaenih uradnih oseb organov za
notranje zadeve SR Slovenije, Ljubljana 1989, len 238.



82
za varnostne zadeve mesec dni pred vojno zamenjal Francija nidaria,
168
iz plave kasarne
reila Mojca emrov s pretvezo, da je njegova ena in da ima doma bolne otroke.
169

Kljub temu da 240. len Pravil za opravljanje pooblastil ... govori o tem, da se mora o
priprtju obvestiti druino priprte osebe in organizacijo, organe ali skupnost, v kateri je priprti
zaposlen, o tem, da je bil Poganik odpeljan in priprt nista ni vedela ne poveljnik 53.
ObmTO ne poveljnik Ljubljanske pokrajine, o priprtju pa ni bila obveena niti njegova
ena.
170

Po treh dneh zapora je po Poganika priel Janez Lesjak, novi poveljnik 5. PTO
Ljubljana. Do Poganika je priel tako, da je po pogovoru z Joetom Molkom takoj poklical
Janeza Jano in Andreja Lovina ter se osebno odpravil na Povetovo.
171



4.8 ZAVZETJE SKLADIA MINSKOEKSPLOZIVNIH SREDSTEV POD
STRMCEM V BREZOVICI PRI BOROVNICI TER IZVZEM OROJA, STRELIVA
IN MINSKOEKSPLOZIVNIH SREDSTEV

To skladie je 28. junija zavzel 2. izvidniki vod brigade Moris, katerega so sestavljali
sami domaini, poveljeval pa jim je Rok Hrovatin.
Tega dne je vod izvajal opazovanje skladia, ko sta se od tam odpravila dva vojaka v
civilu. Na cesti sta bila ujeta in odpeljana na zaslianje. Predstavila sta se kot vojak in desetar
ter povedala kakno je stanje v skladiu, koliko je vojakov, psov, praiev, itd. Zagroeno
jima je bilo, da e se vojska v skladiu ne bo predala, se bo z okolikih hribov skladie
raketiralo. Desetar je prosil, e ga lahko spustijo nazaj, zato da bo preprial ostalo posadko v
predajo. To se je tudi zgodilo. Medtem ko so se vojaki eden za drugim predajali, je drugi
vojak, v resnici poronik, ki je bil ujet in zastraen, pobegnil in bil pri temu tudi ranjen.
Kasneje se je pri skladiu predal teritorialcem. Ker je do zavzetja skladie na vsake toliko
asa imelo preko telefona kontakt s kasarno na Vrhniki, je tudi po zavzetju TO telefonsko
zvezo vzdrevala s pomojo Slovenca, ki je bil pred zajetjem v skladiu.
172


168
Vid Draek, Predlog za podelitev odlikovanja Zlati astni znak svobode Republike Slovenije, Vrhnika, 15.
6. 2005
169
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006
170
Miro Poganik, intervju, 13. 6. 2006; Tonski posnetek analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Joeta
Molka; Pravila za opravljanje pooblastil pooblaenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije,
Ljubljana 1989, len 240.
171
Janez Lesjak, intervju, 5. 6. 2006
172
Debevec, Obletnica vojake akcije, Na asopis, leto XXXIII, t. 328, 28. 8. 2006, str. 35; vajncer;
obranili domovino, str. 210-212



83
Znotraj obmoja, kjer je bilo to skladie, je JLA imela tudi praijo farmo in pse, ki so
jih uporabljali za strao. Tako je TO ob prevzemu skladia dobila tudi praie in pse. Psov je
bilo sedem, njihovo stanje pa ni bilo najbolje. Imeli so klope, ui, skratka bili so zanemarjeni.
Po pregledu se je predlagalo, da se nekatere pse izola, nekatere pa odda ljudem.
173

Vest o zavzetju skladia je v 5. PTO prila malo pred etrto uro popoldne. V zvezi s
tem je 53. ObmTO dobil nalogo, da preprei morebiten prodor JLA do skladia na tej
smeri.
Republika koordinacija je ukazala, da se mora takoj pripraviti vse za razstrelitev
skladia, e prej pa je potrebno sredstva transportirati. Za koordinatorja te naloge je bil
doloen Ludvik Zvonar, vodja uprave za zaledno oskrbo RSLO.
174

Okoli 17.00 ure je prva skupina iz 5. PTO pod vodstvom Mirana Barboria,
pomonika za zaledje v 5. PTO, prevzela tovornjake ter se po pripravah in napotkih
odpravila skozi rno vas, Podpe, Borovnico, proti skladiu. Po prihodu je skupina s
pomojo voda delovne obveze, katerega mobilizacijo je ukazal OLO Vrhnika, na tovornjake
zaela nalagati protioklepna (Maljutke, Ose in Zolje) in protiletalska (Strela-2M) sredstva. Po
zapisu Karla Nikolavia je vod delovne obveze pred skladia priel e preden je tja prispela
skupina iz 5. PTO, a so bili tam zavrnjeni z utemeljitvijo, da je skladie minirano. Vod
delovne obveze se je zato za nekaj asa umaknil v gasilski dom v Brezovico pri Borovnici in
akal na nov poziv.
175

Ko je prva skupina prispela nazaj v Ljubljano na elezniko postajo Moste, od koder
so oroje razvaali po Sloveniji, je Miha Butara zahteval, da se zaradi nesistematinosti
tovora na tovornjakih, tovor uredi in da se zabelei vse podatke prevoza oroja in streliva
(podatke voznikov, vozil, s katerimi so prevaali oroje, vrsto in koliino oroja, enote, v
katere se oroje daje, itd.), kar pa ni bilo izvedeno. S to kolono so bili pripeljani tudi vojaki
JLA, ki so bili zajeti v skladiu.
176

V asu do prihoda novih tovornjakov je v skladiu ostajal vod delovne obveze. Reeno
jim je bilo, da bo naslednja skupina kmalu prila, z njo pa bodo prispeli tudi ljudje za
zavarovanje. Vendar pa Nikolavi v svojem poroilu pie, da do zgodnjih jutranjih ur v

173
Poroilo o stanju psov, 29. 7. 1991
174
Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 47
175
Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 47-49; Poroilo o delu
referenta za vojake zadeve v asu od 28. 6. 14. 7. 1991 na sedeu KS Borovnica, 24. 9. 1991
176
Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 49-50



84
skladie ni bilo nikogar. Je pa v skladie prilo veliko ljudi (verjetno domainov), ki so
brskali po skladinih prostorih.
177

Zveer je bila dodeljena naloga tudi Janezu erinu (stanujo v Borovnici),
operativnemu oficirju na PTO, da z enoto v velikosti ete (okoli 60 ljudi), jedro katere je bil
511. odred TO za posebne namene, odide v Borovnico in zavaruje komunikacije iz smeri
Ljubljana Podpe Borovnica in Vrhnika - Borovnica. Z osmimi kombiji so se odpravili na
pot. Blizu vasi Goriica je bila postavljena blokada, katero je varoval del borovnike ete iz
53. ObmTO. 53. ObmTO pa o prihodu te enote s strani 5. PTO ni bil obveen. Na sreo
ni prilo do nikakrnega incidenta. Polovico svoje enote je erin razporedil na cesto Preserje
Borovnica, z ostalo enoto pa je krenil naprej in jo razporedil po poti med Vrhniko
Borovnico. Sam se je s spremljevalcem vrnil na PTO in naelniku Vojku Pavlinu poroal o
izvedeni nalogi.
178

Zjutraj je erin dobil nov ukaz. S tovornjaki, ki jih je potem predal Barboriu, se je
odpeljal v borovniko skladie, kamor je dal poklicati tudi vso svojo enoto. Organiziral je
zavarovanje skladia in skrbel za nadzor irega obmoja okoli njega. Stanje v skladiih je
sam opisal za kaotino. Zaboji in razna oprema so leali vsevprek. V nekaterih zabojih so
manjkale puke, ostala oprema, ki sodi k oroju pa je ostala v njih.
179

Okoli druge ure popoldne (29. junija) so na sede krajevne skupnosti prili pripadniki
voda delovne obveze in izrazili ogorenje, ker e od 10.00 ure ni priel noben tovornjak ve
in da v skladiu ni nikakrne organizacije dela. Ker erin ni znal podati nadaljnjih navodil za
delo, je Nikolavi vodu delovne obveze dovolil oditi domov. Okoli 17.00 ure pa je naelnik
delovne obveze zahteval ponovno mobilizacijo tega voda, saj so bili na poti novi
tovornjaki.
180

2. julija je erina poklical novi poveljnik 5. PTO Janez Lesjak in mu naroil, da se
mora z vso svojo enoto imprej odpraviti na Vrhniko in ponuditi podporo ostalim enotam 53.
ObmTO. Vrhnika je bila namre raketirana in iz vojanice Ivan Cankar so krenili tanki.
181

Karlu Nikolaviu pa so iz 5. PTO sporoili, da se na skladie pripravlja diverzija s strani
JLA in da naj s strao na poti proti skladiu malo popazi na skladie. V PTO so tudi

177
Poroilo o delu referenta za vojake zadeve v asu od 28. 6. 14. 7. 1991 na sedeu KS Borovnica, 24. 9.
1991
178
Janez erin, Skladie MES Strmec v Brezovici pri Borovnici po zavzetju 29. 6. 1991, 2. 7. 1993
179
Janez erin, Skladie MES Strmec v Brezovici pri Borovnici po zavzetju 29. 6. 1991, 2. 7. 1993, str. 3
180
Poroilo o delu referenta za vojake zadeve v asu od 28. 6. 14. 7. 1991 na sedeu KS Borovnica, 24. 9.
1991
181
Janez erin, Skladie MES Strmec v Brezovici pri Borovnici po zavzetju 29. 6. 1991, 2. 7. 1993



85
poudarili, da zaradi varnostnih razlogov ni pametno postavljati NZ znotraj skladia.
182
Tako
je bilo skladie ponovno nevarovano.
Enota za zavarovanje se je po dnevu in pol vrnila v skladie in zavarovanje je bilo
ponovno vzpostavljeno. erin pripoveduje, da je enota ob povratku naletela na obupno
stanje.
183

V tem asu, ko v skladiu ni bilo nikogar, naj bi bilo odneeno kar nekaj vojake
opreme in bojnih sredstev, zato je Oddelek za ljudsko obrambo na Vrhniki izdal obvestilo, s
katerim se je vse obane krajevne skupnosti pozivalo k vrnitvi vsega, kar je bilo samovoljno
odneeno iz vojakega skladia. Vrnitev je potekala 4. in 5. julija 1991 na sedeu krajevne
skupnosti.
Ker se je vest o zavzetju skladia kmalu razirila, so po oroje zaela prihajati vozila iz
cele Slovenije, pri emer pa mnogi niso upotevali reda, zato so bili e na vhodu v skladie
zavrnjeni.
Dne 6. julija se je skladiu pribliala kolona 8 do 10 tovornjakov z zagrebkimi
registracijami. Ker kolona ni bila najavljena, je erin svoji enoti zaukazal poveano stopnjo
bojne pripravljenosti, sam pa se je odpeljal do zapornice in od kolone zahteval dokumente za
vstop, katerih pa niso imeli. V tistem se je pripeljal osebni avto, v katerem so bili trije (ali
dva) moki, obleeni v uniforme slovenske TO. Eden od teh je bil Anton Vere, pomonik za
zaledje na RTO, ki je rekel, da je vse v redu in da se jih lahko spusti v skladie. Ko so
naloili tovor so se odpeljali proti Ljubljani.
184

Kljub vsem teavam in nejasnostim pa je zavzetje Borovnice imelo velik psiholoki
uinek. Naim silam se je dvignila morala, pripadnikom JLA pa se je omehala udarnost.
Nae enote so dobivale kvalitetneje oroje, protioklepna sredstva, MES, okrepili smo bojne
zmonosti, zato smo se poutili moneji, bolj odloni in pripravljeni narediti vse za slovensko
obrambo.
185






182
Poroilo o delu referenta za vojake zadeve v asu od 28. 6. 14. 7. 1991 na sedeu KS Borovnica, 24. 9.
1991
183
Janez erin, Skladie MES Strmec v Brezovici pri Borovnici po zavzetju 29. 6. 1991, 2. 7. 1993
184
Janez erin, Skladie MES Strmec v Brezovici pri Borovnici po zavzetju 29. 6. 1991, 2. 7. 1993;
vajncer, Obranili domovino, str. 119-121
185
Miha Butara, intervju, 13. in 16. 3. 2006



86
4.9 ZAMENJAVA POVELJNIKA 5. POKRAJINSKEGA TABA
TERITORIALNE OBRAMBE

Pozno popoldne 29. junija je bil Miha Butara klican na RTO, kjer ga je sprejel Daniel
Kuzma, naelnik operativnega oddelka. Reeno mu je bilo, da se je republiko vodstvo
odloilo, da se ga na mestu poveljnika 5. PTO zamenja z novim poveljnikom Janezom
Lesjakom, Butaro pa se prerazporedi v RTO na dolnost pomonika naelnika taba za
domovinske zadeve.
O teavah v Ljubljani in s ponudbo novega delovnega mesta je bil po telefonu s strani
Janeza Jane isto popoldne seznanjen tudi Lesjak. Ponudbo je sprejel in tako je v veernih
urah priel v Ljubljano na RTO, kjer sta e bila Butara in Kuzma. Posebno predstavljanje ni
bilo potrebno, saj sta se Butara in Lesjak poznala e od prej.
186

Butara je zahteval, da dejanje zamenjave pred njegovimi poveljniki na PTO izvede
naelnik Janez Slapar. Od njega se je tudi priakovalo, da bo ob tem podal razloge za
premestitev. Razen tega, da je povedal, da niso popolnoma zadovoljni s stanjem v Ljubljani,
kajti e od izpada 1. oklepnega bataljona z Vrhnike se je govorilo, da se v Ljubljanski
pokrajini premalo strelja, tehtnejih razlogov in utemeljitev ni bilo podanih.
187
Po pogovorih z
razlinimi akterji osamosvojitvene vojne in po analizi je mono nateti tiri razloge, zaradi
katerih je prilo do premestitve Butare na drugo delovno mesto:
- zavrnitev ukaza za napad na vse vojanice
- neustavitev prodora oklepnega bataljona proti Brniku
- neunienje tankov na Tokem elu.
- zahteva Butare, da se vse oroje, ki se je vozilo iz skladia iz Brezovice pri
Borovnici, evidentira

Zavrnitev ukaza za napad na vse vojanice:
V prvih dneh vojne, podatka ali je bilo to 27. ali 28. junija ni bilo mogoe dobiti, je
Butara dobil Slaparjev telefonski klic. Slapar mu ukazal naj napadejo vse vojanice v
pokrajini, tudi na Vrhniki, z razlogom, da se bo streljalo oziroma pokalo. Butara mu je zatrdil,
da imajo situacijo v Ljubljani v svojih rokah in vse vojanice pod nadzorom. Kljub temu je e
enkrat ukazal napad na vojanice, a ga je Butara zavrnil oziroma od njega zahteval pismeni

186
Janez Lesjak, intervju, 5. 6. 2006
187
Soboan, Butara, Segmenti iz delovanja TO Ljubljanske pokrajine v letu 1991, str. 53; Miha Butara, intervju,
13. in 16. 3. 2006



87
ukaz, ki pa ga nikoli ni dobil. Slapar je namesto tega pismen, ifriran ukaz preko sredstev
zvez poslal vsem Butari prvo podrejenim enotam, z uporabo njegovega tajnega imena
Sonce. O tem ga je obvestil stotnik Neven Borak, poveljnik sil, ki so bile v blokadi
vojanice Bratstvo in enotnost v Mostah, in Butari odpovedal poslunost za izvritev povelja.
Butara mu je zatrdil, da tega ukaza ni poslal on in mu ukazal naj tega dokumenta ne upoteva.
Enako je ukazal vsem svojim podrejenim poveljnikom. Zaukazano jim je bilo tudi, da ne sme
nihe od njih brez ustnega ukaza Butare izvajati bojnih dejstev, razen v primeru, e bi bili
napadeni. Dne 28. ali 29. junija je napad na vse vojanice zahteval tudi Igor Bavar. Povelje
je Butara tokrat prenesel naprej. Takoj se je odzval major Joe Molk, ki je trdil, da je napad
nesmiselen in nepotreben. Zaradi pritiskov iz republike koordinacije je Butara na Vrhniko
poslal Duana Parazajdo, naelnika 1. brigade TO, z nalogo, da preui situacijo. Imel je tudi
pooblastilo, da zamenja poveljnika Molka, e bi bilo to potrebno, in sam prevzame
poveljstvo. Parazajda je potrdil Molkove trditve.
188
Ob vpraanju, kaj bi se lahko zgodilo, e
bi prilo do napada na 1. oklepno brigado, Pane Mati odgovarja: V primeru, e bi TO
streljala na kasarno, je imela JLA e vedno dovolj veliko mo v kasarni. Dejansko enota TO
ne bi mogla vdreti v kasarno. Tudi ko so iz kasarne odhajali ven, je bilo v kasanii e dovolj
oroja, tako da bi bilo to dejanje TO nesmiselno.
189


Neustavitev prodora oklepnega bataljona proti Brniku:
TO v obini Vrhnika in Mihi Butari kot poveljniku 5. PTO se je oitalo, da niso
zaustavili 1. oklepnega bataljona, ki je priel na Brnik. Dejstvo pa je, da se nikogar od natetih
ne more kriviti za to. e sam nart o postavitvi blokad iz ivega prometa, kot se je izkazalo v
tem primeru, ni bil prav primeren, poleg tega pa so tudi iz republike koordinacije na dan pred
izpadom prihajali nikalni odgovori glede pobud o postavitvi blokad. Na dan razglasitve
samostojnosti RS je Janez Slapar celo ukazal, da se 25% pripadnikov TO spusti domov.
Upotevati je potrebno tudi, da so bile enote TO proti tankom oboroene popolnoma
neprimerno, protioklepnega oroja skoraj ni bilo, in da tudi potem, ko je bataljon e prodiral,
ni bilo z vrha danega nobenega jasnega ukaza, kako naj se proti oklepu ukrepa.

Neunienje tankov na Tokem elu:
Janez vajncer v svoji knjigi Obranili domovino pie, da so iz RTO poveljniku 5.
PTO Mihi Butari vekrat ukazali unienje tankov na Tokem elu in da je poveljnik Butara

188
Miha Butara, intervju, 13. in 16. 3. 2006
189
Pane Mati, ustna izjava, 15. 3. 2006



88
unienje le-teh tudi zagotovil, kar pa na koncu ni storil. Po mnenju vajncerja naj bi to bil
tudi razlog, da je bil Butara premeen na drugo delovno mesto.
190

Butara pa o tem pravi, da ko se je ugotovilo, da so na Tokem elu ostali trije tanki, je
Francu Kunavarju, naelniku 51. ObmTO, ukazal naj polje tja najblijo eto, ki bo blokirala
tanke in zajela posadko. Na Toko elo je poslal eno enoto, ki se je potem vrnila v tab in
poroala o tamkajnjem stanju. Okoli tankov je bilo veliko otrok in drugih civilistov. Milica,
ki je v tistem asu prispela na Toko elo, pa je poroala celo o dveh tujih novinarjih, ki so jih
zadrevali v tankih. Enota je bila ponovno poslana na Toko elo, z nalogo, da najprej
umakne civilno prebivalstvo in ele potem s pogajanjem ali z direktno bojno akcijo zajame
tanke in njihovo posadko. Ko je TO poskrbela za civiliste, je milica sama uredila zadevo.
191


Evidentiranje oroja iz borovnikega skladia:
Po prihodu prvih tovornjakov iz Borovnice, je na elezniki postaji M. Butara ukazal,
naj se vse oroje in sredstva evidentira, da se bo vedelo kaj gre kam. Sam pravi, da to oitno
nekaterim ni ustrezalo.
192



4.10 VRHNIKA V TOREK, 2. JULIJA 1991

V noi iz 1. na 2. julij je bila nad Bistro, kjer je bil v blokadi del sil borovnike ete,
videna mona razsvetljevalna raketa, kateri je sledil pok izza Ljubljanskega vrha. Kaknih
drugih nemirov pa v tej noi ni bilo. Naslednjega dne (2. julija) dopoldne pa je neprestano
premikanje tankov po vojanici in tankovskem poligonu e opozarjalo na nove aktivnosti
JLA.

4.10.1 Letalski napad na blokade na Vrhniki

Popoldne ob 15.45 uri sta nad Vrhniko prileteli dve letali tipa MIG-21, najverjetneje iz
letalia v Puli, saj sta bili obe brez rezervoarja za gorivo.
193
Raketirali in mitraljirali sta
blokade na Vrhniki: v Sinji Gorici in pri bencinski rpalki. Skupina za protizrano obrambo
(Bojan Lavrinc in Gorazd Grbec) je s poloaja pri Bevkah na letali delovala s Strelo, a cilj ni

190
vajncer, Obranili domovino, str. 108
191
Miha Butara, intervju, 13. in 16. 3. 2006
192
Miha Butara, intervju, 13. in 16. 3. 2006
193
Zadeva: Poli Dragan izroitev, t. 881/I-, 6. 10. 1992



89
bil zadet. Fantje iz diverzantskega voda pa so streljali z avtomatskimi pukami. Pri
mitraljiranju barikade v Sinji Gorici je bil prestreljen tudi telefonski kabel, kar je povzroilo
mnoien izpad telefonov po Drenovem Griu.
194

Zaradi dejstvovanja letal so bile ranjene tiri civilne osebe: zakonca Bojan in Tatjana
Kastelic, ki sta se ravno takrat z avtomobilom vraala iz Ljubljane, Janez Barbo, ki se je takrat
peljal s kolesom, ter Friderich Vincenc, ki je sedel na vrtu gostilne Simon. Kljub pokodbam
so vsi preiveli.
O trenutku, ko je prilo do napada, pripoveduje Bojan Kastelic: Mislil sem, da sem
zapeljal na mino. Zatreslo se je in povsod so leteli rapneli, steklo, prah. /.../ util sem, da mi
po vratu tee kri. /.../ Tudi na roki se mi je prerezala arterija kri mi je brizgala v ritmu srca.
ilo na roki sem si zaprl s prstom, koo na vratu sem si prijel z roko in takrat boleine
pravzaprav sploh nisem util. Hodil sem e lahko, seveda pa me je morala Tatjana podpirati.
Ko sva la iz avta proti hii, sem na tleh videl leati Barbota. Rekel sem mu, da mu ne morem
pomagati, saj sem e sam komaj hodil. rapnel mi je namre priletel tudi v vez na nogi, tako
da sem e zatem en mesec hodil s pomojo bergel. Rekla sva mu e, da bova zanj povedala
drugim in da ga bodo prili iskat. Tako je Barbo ostal zunaj. Takrat niti ni bil tako hudo
pokodovan kot je bil potem v drugem valu raketiranja.
195

Pokodovancem je bila pomo nudena zelo hitro. Dr. Primo Rus je z medicinsko sestro
Ireno Vidmar v zelo kratkem asu prispel na prizorie in oskrbel ranjence, ki so bili z
reilcem, akajoim na cestninski postaji, odpeljani v ljubljansko bolninico.
196

Na pomo pa so priskoili tudi gasilci, saj je zagorel del avtobusov in tovornjakov, ki so
bili v blokadi, gorelo pa je tudi za bencinsko rpalko. Veliko nevarnost so v tistih trenutkih
predstavljale tudi mine v barikadah. Na sreo se je vse dobro konalo.

4.10.2 Izpad 2. oklepnega bataljona proti Logatcu

Ob 16.40 uri je iz vojanice po tankovski cesti krenil del 2. oklepnega bataljona v smer
proti Logatcu. O izpadu je bil takoj obveen tab v Logatcu. Na oddelku za obrambo so
zaeli s pripravljanjem dokumentacije in opreme za primer, e bi se morali umakniti. Prva
ovira za tanke, napravljena iz kupa skal in lanim napisom MINIRANO!, katere namen je
bil pridobiti na asu, je bila postavljena na tankovski cesti (na mostu ez Belo). Zadeva je

194
Bojan Skubic, Poroilo poveljnika diverzantskega voda za dan 2. 7. 1991
195
Bojan in Tatjana Kastelic, izjava, 16. 5. 2006
196
Primo Rus, intervju, 25. 5. 2006



90
uspela, saj so tankisti za to, da so ugotovili, da gre za zvijao, porabili okoli 20 minut. V tem
asu se je na magistralni cesti med Vrhniko in Logatcem na Cesarskem vrhu uspeno
postavilo blokado iz tovornjakov, bagerja z vlailcem in protitankovskih min (ta motorna
vozila so bila tam v stalni pripravljenosti za postavitev blokade). V zavarovanje sta bili tja
nameeni dve enoti iz Logatca: nad Trako cesto je bil diverzantski vod, nad elezniko
progo pa zaitni vod.
197

Ko je kolona prispela do blokade, je prvi tank s topom ustrelil v blokado, ostali pa so
odprli ogenj iz mitraljezov. S topom je bilo ustreljeno e enkrat. Zaradi vsega tega je prilo do
eksplozije min in blokada je zaela goreti. Prednji tank je z rinjenjem poskual odriniti vozila
v blokadi s ceste, a je pri tem zapeljal na mino, zaradi esar se je moral ustaviti. Ogenj iz
blokade je zajel tank, kateremu so se vneli gumijasti deli. Posadki tankov je ogenj uspelo
pogasiti in ga potegniti stran. Nad Logatcem sta zaeli kroiti tudi dve letali, ki kljub
priakovanjem nista napadli. Na tanke se je streljalo z ronim minometom. V pomo sta prila
e dva samostojna voda iz Grarevca (42. in 43. samostojni vod) ter prostovoljci, ki so bili
oboroeni z zoljami. Tovornjak zolj so v Logatec pripeljali iz ObmTO Idrija. Ker pa tega
oroja nihe ni poznal, so fantje navodila za njegovo uporabo prebirali kar v kombiju med
potjo. Ko so vsi zasedli svoje poloaje in si izbrali cilje, je bil ob 21.15 uri dan znak za
zaetek odpiranja ognja, vendar pa mnogi zaradi nepoznavanja oroja le tega niso uspeli
aktivirati. Z nekaj izstrelki so pokodovali dva tanka, v odgovor pa so tanki streljali z
mitraljezi. Ne dolgo za tem se je izvedelo, da je e ob 21.00 uri zael veljati premirje, vendar
pa enote TO, ki so na tanke odprle ogenj, zaradi slabih sredstev zvez, o tem niso bile
obveene.
198

Naslednjega dne (3. julija) so se tanki, z izjemo tistih, ki so bili pokodovani, vrnili
nazaj v vojanico na Vrhniko. Enote TO pa so e nekaj dni ostajale v pripravljenosti in v
zavarovanju blokade.
Obstajata dve monosti, kaj je bil namen odhoda proti Logatcu:
1. da so hoteli v Logatcu oditi na avtocesto in po njej proti Ljubljani

197
Izvleek iz analize dogodkov v vojni na obmoju Vrhnike in Logatca, katero je podal poveljnik 53. ObmTO
na Vrhniki decembra 1992; Izvodjenje b/d 1. okbr, Analiza, pov. br. 1206-1; 13. 8. 1991; Joe uteri, izjava,
20. 7. 2006
198
Zapisano po: Peter Logar, Opis /d blokada tankovske kolone na Cesarskem vrhu dne 2. 7. 1991, 1. 7. 1993;
Iztok Trek, Moje videnje dogodkov 2. 7. 1991 v Logatcu; Povzetek pripovedi Mitja Podkrajka o spopadu in
ustavitvi tankovske kolone v Logakem klancu 2. julija 1991; Arh Tone, Napad na tankovsko kolono 2. 7. 1991;
Simon Kavi, Barikada na Zaplani moje videnje; Kartografski presek; Izvleek iz analize dogodkov v vojni
na obmoju Vrhnike in Logatca, katero je podal poveljnik 53. ObmTO na Vrhniki decembra 1992; Izvodjenje
b/d 1. okbr, Analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991



91
2. da so z eno eto hoteli zasesti poloaje na logakem Pustem polju, z drugo pa
poloaje v smeri proti Kalcam (s tem so verjetno eleli zavarovati kasarno
PZO v Logatcu, ki je bila obkoljena s TO)

4.10.3 Izpad tankov proti Sinji Gorici

Ko so v Bevkah opazili letali, se je Igor Miklavi (zaitna eta) z avtomobilom
odpravil proti Ligojni (Razpotju) na poveljniko mesto 53. ObmTO, da bi dobil nadaljna
navodila. Poveljnik Joe Molk ga je imenoval za poveljujoega protioklepnega voda. Po
vrnitvi je zasedel poloaj na nadvozu v Sinji Gorici (tu je bil nameen protioklepni vod). V
skladu z ukazom je bilo od tam z armbrustom streljano proti Hruevci oziroma prvemu tanku,
ki se je v koloni premikal iz vojanice. Skupina iz 531. ete pa je z zoljo streljala na
poveljstvo 1. oklepne brigade. Ta strel je bil prekratek, kljub temu pa je sproil reakcijo JLA,
saj je ta izstrelila dva topovska strela v Podelo.
199

Kolona, ki je krenila proti Sinji Gorici, je streljala na blokado in jo zagala, pri tem pa
je eksplodiralo tudi nekaj min, ki so bile v obrambi barikade. Kljub temu so tanki pred
barikado obstali in se priblino po eni uri vrnili nazaj na svoje izhodine poloaje. Tej
koloni, ki naj bi imela nalogo zasesti poloaje v Sinji Gorici, so bile v hrbet aktivirane tudi
skupine protidiverzantskega voda in skupina iz borovnike ete.
200

Vse napade in premike enot, ki jih je JLA izvedla na dan 2. julija je mogoe povezati s
prihodom naelnika generaltaba SFRJ generala Adia na poveljstvo 5. vojakega obmoja
29. junija 1991. Na sestanku je ukazal, da e ne bodo umaknjene odloitve, bo Slovenija
gorela. Deblokirati morajo 1. oklepno brigado, ki mora prodirati proti Ljubljani. rtve pri tem
niso pomembne.
201

Ker se je priakovalo, da se bo situacija na Vrhniki e zaostrila, je bila izraena zahteva
po okrepitvah. Tako je popoldne iz skladia pri Borovnici prila enota za zavarovanje
(erinova enota), ki je zavzela poloaj v Verdu, da bi branila smer proti Borovnici. eta TO
Laze, ki je bila tam, pa se je premaknila do Ljubljanice na Vrhniki. Zveer je bila 53.

199
Igor Miklavi, Moje videnje na dan 2. 7. 1991; Joe Molk, intervju, 17. 11. 2006; Izvleek iz analize
dogodkov v vojni na obmoju Vrhnike in Logatca, katero je podal poveljnik 53. ObmTO na Vrhniki decembra
1992
200
Izvodjenje b/d 1. okbr, Analiza, pov. br. 1206-1, 13. 8. 1991; Izvleek iz analize dogodkov v vojni na
obmoju Vrhnike in Logatca, katero je podal poveljnik 53. ObmTO na Vrhniki decembra 1992; Bojan Skubic,
Poroilo poveljnika diverzantskega voda za dan 2. 7. 1991
201
Nanut, Somrak generalov 2, str. 16



92
ObmTO podrejena e protidiverzantska eta iz 51. ObmTO, z namenom, da okrepi bojni
nadzor mesta Vrhnike.
202



4.11 OSTALE AKTIVNOSTI NA VRHNIKI V ASU SPOPADA

Prebivalstvo obine Vrhnika se je ves as agresije na Slovenijo utilo ogroeno le od 1.
oklepne brigade. Polka protizrane obrambe, ki je bil nameen v zgornji vojanici na
Raskavcu, niso smatrali za gronjo oziroma ga niso imeli za hudega nasprotnika. e v asu
pred odloitvijo za samostojno dravo so bili plavci z ljudmi zelo povezani, pogosto so
prirejali portne in druge prireditve in so nasploh bili v dobrih prijateljskih odnosih s
prebivalstvom. Ljudje so mogoe prav zato menili, da jim ti niso nevarni. Poleg tega pa so bili
tudi precej odmaknjeni iz centra mesta. Kakorkoli e, dejstva so pokazala, da med vojno
plavci na Vrhniki niso izvajali nikakrnih premikov. Kot glavnega nasprotnika so na
Vrhniki smatrali le 1. oklepno brigado.
Na dan izpada 1. oklepnega bataljona z Vrhnike se je ravno konala desetdnevna ola v
naravi v Valovinah. Z otroki je bil na morju tudi dr. Primo Rus, ki se je povezal z Antonom
Jesenkom. S posebnim vlakom so otroke uspeno pripeljali iz Pule do Logatca, kjer jih je e
akal edini avtobus, ki so ga na Vrhniki e imeli. Ostali so bili namre v barikadah. Pred olo
Ivan Cankar so otroke priakali stari.
203
To dejanje je bilo lep primer sodelovanja obmonega
taba, oddelka za obrambo, milice ter ole Ivan Cankar.
Za Vrhniko sta bila velikega pomena Trojica, hrib tik nad mestom, na katerem stoji
cerkev, ter Planina z razglednim stolpom, saj sta oba hriba nudila dober razgled na Vrhniko.
Trojica se je razprostirala tik nad vojanico Ivan Cankar in z upnikovim dovoljenjem je TO
e pred vojno cerkveni zvonik uporabljala kot toko, iz katere se je vrilo opazovanje. Planine
se v tem obdobju ni uporabljalo.
Pomembna objekta sta bila tudi elektro postaja in pota. Ker je bila vojski izklopljena
elektrika, je prihajalo do vekratnih poskusov, da bi to postajo JLA dobila pod svoj nadzor.
Zaradi dobre organizacije varovanja, opazovanja in pravoasnih informacij o priblievanju
nasprotnika, so bili njihovi poskusi neuspeni. Na tem obmoju je vekrat prihajalo tudi do
streljanja. Poto je prav tako pred zavzetjem s strani vojske varovalo nekaj ljudi. Nasproti

202
Izvleek iz analize dogodkov v vojni na obmoju Vrhnike in Logatca, katero je podal poveljnik 53. ObmTO
na Vrhniki decembra 1992
203
Primo Rus, intervju, 25. 5. 2006



93
pote je bil Samski dom, katerega je TO zavzela z vdorom. Podobno je bilo z Domom JLA,
pri zajetju katerega sta pomagali tudi Mojca emrov in Mojca ajn. Kdaj sta bila oba domova
zavzeta, mi ni uspelo ugotoviti.
Pod nadzorom se je poskualo imeti tudi nekatere obane civiliste, katere se je sumilo,
da sodelujejo z JLA. Iz vojanice se naj bi nosilo oroje, s katerim naj bi se doloeni
prebivalci v naselju Gradie oboroevali. Protidiverzantski vod je zato pripravil vpad v
stanovanja teh oseb, a ni zasegel nikakrnih vejih koliin oroja. Odvzeli pa so pitolo
Banetu Blagojeviu, ki mu je v tistih dneh sredi blokov na Gradiu razneslo tudi osebni
avtomobil.
204

Na elezniki postaji na Verdu se je izvajal poostren nadzor, saj je bilo gibanje
neslovenskega prebivalstva, zaradi blokad na cestah, v okolici postaje in s samim vlakom
poveano. Opaene so bile tudi zlorabe helikopterjev z oznako Rdeega kria. Iz veih
slovenskih mest so poroali, da se te helikopterje uporablja za prevoz vojakov, vojake
opreme, itd. Na Vrhniki pa je 1. julija bilo s helikopterja z oznako RK tudi streljano, pri
emer je bila ranjena Vrhnianka.
205

4. julija so okoli 14.30 ure na Vrhniko z dvema avtobusoma prispeli stari iz ostalih
junih republik, ki so v vojanicah imeli svoje sinove. Stari srbskih, makedonskih in
bosanskih vojakov v Sloveniji so s pritiskom na vodstvo JLA delovali podobno kot e prej
stari slovenskih fantov, ki so sluili vojsko v preostalih junih republikah, in kateri so 16.
maja 1991 ustanovili Odbor starev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov.
206
Od
cestninske postaje do vojanice so se stari mimo barikad odpravili pe. Koloni, katero je
zavarovala TO, so se prikljuili e fotoreporterji in nekateri posamezniki iz TO, ki so v
kasarno prinesli propagandne letake. Naelnik taba podpolkovnik Nikola Bobi je s
pozdravnim govorom nagovoril obiskovalce in med drugim tudi dejal: Usoda je hotela, da
smo tukaj. Pripadniki enote so astno opravili naloge. Mnogi od njih so postali heroji. Ne
dopustite, da sebina politika razbije enotnost JLA. Tisti, ki so jih priakali, so ukazali, da
streljajo. Upamo, da je zavladal razum in da se bodo ustvarili pogoji za delo naih enot.
207

Ko je prilo do sreanja med stari in otroki, je zavladalo neizmerno veselje. Kljub temu pa so
po besedah vodstva vojaki morali ostati v vojanicah in do konca odsluiti dvanajstmeseni
vojaki rok.

204
Tomo Peji, intervju, 3. 7. in 4. 7. 2006
205
Streli s helikopterja RK, Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 178, 2. 7. 1991, str. 9
206
Repe, Jutri je nov dan, str. 305
207
Konno v sinovem objemu, Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 180, 5. 7. 1991, str. 9



94
Na novo pridobljeno oroje (po zasedbi skladia v Brezovici pri Borovnici) je
povzroilo formiranje novih enot TO ali okrepitev prejnjih enot:
- dne 29. junija je bil mobiliziran in oboroen 44. odred TO v Logatcu, ki je 1. julija
dobil nalogo, da obkoli vojanico protizrane obrambe v Logatcu; oddelek
netrzajnih topov iz tega Odreda pa je bil pridodan 531. eti, saj je ta imela slabo
protioklepno oboroitev
- oddelek netrzajnih topov (sestavljen iz prostovoljcev in iz protioklepnega voda iz
Litije) je bil mobiliziran 30. junija; tega dne je okrepil diverzantski vod in tako
zasedel poloaj na Frtici; pripadniki tega oddelka so prili brez oroja in z
neustreznim strelivom
- formirani sta bili tudi dve skupini protizrane obrambe strela, in sicer 1. julija
skupina PZO strela Vrhnika, ki sta jo sestavljala 2 pripadnika z eno Strelo 2M
(zasedla je poloaj pri Bevkah), in 2. julija skupina PZO strela Logatec s sedmimi
pripadniki in z dvema Strelama 2M (poloaj na hribu nad logako vojanico)
- julija je formiran 44. odred za posebne namene na Vrhniki, ki je imel 282
pripadnikov
208


Istega dne, ko so na obisk v vojanice prili stari vojakov, je prilo e do zadnjih premikov
enot TO 53. ObmTO. Obkolitev logake vojanice od blizu je bila odpravljena in logaki
odred je preel v iro obkolitev vojanice. V razpored odreda Logatec se je iz 531. ete
vrnil oddelek netrzajnih topov, tako da se je zdaj z delom sil formiralo protioklepne skupine
in okrepilo protioklepni poloaj v rajonu Ceste - Strmca. 46. samostojni vod Rovte se je iz
zavarovanja dela taba na Vrhniki premaknil v rajon Mizni dol in dobil nalogo, da
nadzoruje to obmoje ter promet v smeri Vrhnika Rovte. Vrhniki odred je v sodelovanju
z diverzantskim vodom (e vedno je imel nalogo protioklepnega oviranja) in 531. eto
(odgovorna je bila za cono Ligojna Horjul in za zavarovanje poveljnikega mesta 53.
ObmTO) prevzel cono odgovornosti na glavni smeri proti Ljubljani.
209
Tako sta obe strani
v polni bojni pripravljenosti priakali sprejetje Brionske deklaracije.





208
Tonski posnetek analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka
209
Tonski posnetek analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Joeta Molka



95
Shema 4.11.1: Formacija enot TO v 53. ObmTO od 29. 6. do 1. 9. 1991



4.12 VLOGA MILICE NA VRHNIKI V ASU SPOPADA

Po Zakonu o notranjih zadevah je vsaka obina imela svojo postajo milice. Postaja
milice na Vrhniki ni bila zelo velika, saj je imela vsega skupaj 15 aktivnih milinikov in okoli
50 pripadnikov rezervnega sestava. Priprava milice na oboroen spopad je slonela na
53. OBMONI TAB
TO LOGATEC
Lokacija Logatec Lokacija Vrhnika
TAB
Izvidniki oddelek
1.
Oddelek zvez
Zaitni vod
Zaledni vod
Izvidniki oddelek
2.
Diverzantski
vod
Protidiverzantski vod
46. samostojni
vod Rovte
41. samostojni vod
TO
42. samostojni
vod TO
43. samostojni
vod TO
Diverzantski
vod
Protidiverzantski
vod
Zaitna eta
Samostojna
eta Laze
531. eta TO
44. odred TO
Logatec
Oddelek PZO
Strela 2M Log.
Oddelek PZO
Strela 2M Vrhnika
Odred za posebne
namene Vrhnika



96
obrambnem nartu, ki je posegal v vse podrobnosti: od mirnodobne lokacije postaje do
rezervne lokacije, preskrbe s hrano, itd.
210

Oroje, s katerim je bila oboroena vrhnika milica, je bilo naslednje: pitole so bile v
osebni oboroitvi, v kolektivni oboroitvi pa so imeli puke, avtomatske puke, dva
pukomitraljeza ter nekaj ronih bomb. Vsi rezervisti niso bili oboroeni z avtomatskimi
pukami, ampak jih je nekaj imelo e polavtomatske puke. Zaradi doline teh puk, bile so
dolge priblino en meter, in noa na vrhu cevi, se je te rezerviste klicalo suliarji. Ker
milica ni bila namenjena vojakim oboroenim spopadom, tudi ni imela oboroitve, ki bi bila
potrebna za ta namen.
211

Junija 1991 je na Vrhniki prilo do mobilizacije rezervistov, ki so dobili oroje in
napotke glede nadaljnjega dela. Zadoleni so bili za patruljiranje na terenu s tem, da so velik
poudarek dajali na spremljanje vojakih vozil in ljudi, ki so bili kakorkoli povezani z JLA.
212

Naloge milice med vojno so bile enake tistim v miru: zagotavljanje in skrb za javni red
in mir, zagotavljanje varnosti v prometu, zagotavljanje varnosti ljudi in premoenja,
prepreevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, prijemanje storilcev, itd. Ko je 27. junija prilo
do izpada bataljona iz vojanice, milica vsega hrupa, ki je nastal pri tem, ni obravnavala kot
krenje javnega reda in miru, saj je bila, po besedah Radoljuba Milosavljevia, njihova edina
misel, kako to zaustaviti, da bi bilo immanj rtev.
213
Prva informacija o izpadu 1.
oklepnega bataljona, ki je prispela na postajo milice, je bila informacija nekega obana, ki se
je z avtom pripeljal pred postajo milice in sporoil, da so tanki li ven.
214
Milica je potem
pristopila k postavitvi blokad, pri emer je eno glavnih pobud prevzel namestnik komandirja
milice Ivan Hvala, ki je bil ob pol petih zjutraj tudi prisoten na seji Izvrnega sveta. Ostale
dejavnosti milice so bile usmerjene e v evidentiranje in popis stanja, e posebej takrat, ko je
prilo do kaknega ruenja, poiganja, unievanja lastnine ali beleenja ranjenih ljudi.
215

Milica pa je izvajala tudi prevoze prebeglih oficirjev, preverjala je identitete ljudi in izvajala
preglede osebnih avtomobilov ter v nekaterih nali tudi oroje (lo je predvsem za hladno
oroje).
216




210
Radoljub Milosavljevi, intervju, 24. 5. 2006; Matja inkovec, pisni odgovori na vpraanja, 25. 5. 2006
211
Radoljub Milosavljevi, intervju, 24. 5. 2006;
212
Marjan Rihar, intervju, 9. 3. 2007
213
Radoljub Milosavljevi, intervju, 24. 5. 2006
214
Marjan Rihar, intervju, 9. 3. 2007
215
Radoljub Milosavljevi, intervju, 24. 5. 2006; Matja inkovec, pisni odgovori na vpraanja, 25. 5. 2006
216
Marjan Rihar, intervju, 9. 3. 2007



97
4.13 VLOGA NARODNE ZAITE NA VRHNIKI V ASU SPOPADA

Formirana je bila v krajevnih skupnostih, ki so bile ocenjene, da so pomembneje za
obrambo (na Vrhniki, Drenovem Griu, Bevkah, Borovnici), po drugih KS pa so se ljudje
organizirali sami. Vanjo so bili vkljueni vsi tisti, ki so e odsluili vojaki rok in niso bili e
v nobeni drugi enoti, nekateri pa so se javili tudi sami.
217

Na Vrhniki je v okviru NZ delovala t.i. skupina Stare ceste, ki je tako ime dobila
zato, ker je bila nastanjena na Stari cesti na Vrhniki. Sestavljajo jo je 11 pripadnikov, ki jih je
formiral oddelek za obrambo v obini, dva pripadnika protidiverzantskega voda, ostali pa so
bili prostovoljci. Skupina je izpolnjevala ukaze protidiverzantskega voda Vrhnika. Pripadniki
te skupine so bili opremljeni z oznakami NZ. Akcij so se udeleevali po potrebi. S pomojo
lastnih osebnih avtomobilov in z informacijami Vrhnianov, ki so pripadnike skupine
neposredno obveali o gibanju sumljivih oseb, je skupina ves as svojega delovanja
opravljala kontrolo najojega centra Vrhnike pred monimi vdori diverzantske enote iz
vojanice preko Trojice na Staro cesto, spremljala je gibanja sumljivih oseb, izvajala je
obasno observacijo vojakih objektov, pomagala je pri nekaterih primerih reevanja vojakov
in oficirjev JLA iz vojanic, itd. Tako je 28. junija preko Trojice pobegnil tudi Rasim
Imamovi, ki je bil prvi prebegli oficir JLA.
218



4.14 VLOGA CIVILNE ZAITE NA VRHNIKI V ASU SPOPADA

27. junija so bila vsa javna zaklonia (v osnovni oli Ivan Cankar, na Gradiu) urejena
in pripravljena za morebitno uporabo, pri emer so veliko pomagali tudi uitelji. Uvedeno je
bilo stalno deurstvo v obinskem tabu civilne zaite in v stalni pripravljenosti so bila vsa
gasilska drutva. Do aktiviranja gasilskih enot je prilo 2. julija 1991 na bencinski rpalki na
Vrhniki in v Sinji Gorici. Ves ta as pa je deloval tudi Rdei kri, ki se je ukvarjal s
prebeglimi vojaki.
219




217
Tonski posnetek analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Antona Jesenka
218
Tonski posnetek analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Botjana Horvata
219
Tonski posnetek analize ZS na Vrhniki, 9. 12. 1992, govor Antona Jesenka; Anton Jesenko, intervju, 8. 5.,
9. 5. in 21. 7. 2006



98
4.15 VLOGA CERKVE NA VRHNIKI

V spopad na Vrhniki je bila udeleena tudi Cerkev. e 26. julija zveer, ko je potekala
zasaditev lipe, je bil pri samem dogodku prisoten tudi takratni vrhniki upnik Florijan
Bonar, ki je lipo samostojnosti blagoslovil. Ob novici o izpadu oklepnega bataljona iz
vojanice pa so se oglasili cerkveni zvonovi. Od tega dne je na vogalu vrhnikega upnia
stal oboroen pripadnik TO, tako da so se po besedah upnika tam poutili varne. V upniu
so celo sprejeli neko druino, ki se je iz strahu pred letalskim napadom zatekla k njim. V
zvoniku cerkve na Sv. Trojici je TO imela opazovalnico, od koder je opazovala premikanje v
vojanici Ivan Cankar.
e takoj na zaetku vojne je upnik oznanil, da bo vsak dan v cerkvi pri Sv. Lenartu
potekala ura molitve za mir. Tisti as je bila cerkev polna. Verniki so molili, da bi se spopad
imprej konal. Celo upnik se je na tiho zaobljubil, da e bo Vrhnika vojno preivela brez
vejih posledic, bomo kupili veliki zvon za upnijsko cerkev. To obljubo smo izpolnili dve leti
kasneje.
Na dan 2. julija, ko je prilo do letalskega napada, je v cerkvi ravno potekala maa.
Ljudje so po prievanju upnika hoteli iz cerkve, a so po preprievanju ostali tam vse dokler
se ni napad konal. Vse se je konalo dobro.
Drugae pa samo pastoralno delo na Vrhniki ni bilo ovirano. Problem so predstavljale le
barikade, ki so zapirale Vrhniko in oteevale prehod iz/v mesta/o. Tako se je pripetilo, da je
bil na Lesnem Brdu pogreb, ki pa ga je moral opraviti upnik iz Horjula.
220



4.16 ZAGOTOVITEV SANITETNE OSKRBE MED VOJNO

V zdravstvenem domu so bile stalno prisotne tiri osebe: dr. Primo Rus, sestra Irena
Vidmar, laborantka Marija Kranjc in ekonom Karel Mesari. Dr. Kogoj je bil v pokoju, a je
kljub temu obljubil pomo za primer, e bi ga kdo potreboval. Obasno so v zdravstveni dom
prihajale tudi druge medicinske sestre, ki so bile zaposlene po drugih zdravstvenih ustanovah,
a so ivele v bliini vrhnikega zdravstvenega doma. Na Verdu je delovala dr. Draler, na
Stari Vrhniki pa dr. Mikli. Sanitetni postaji, ki sta bili namenjeni predvsem TO, pa so imeli
organizirani tudi v Bevkah, pod vodstvom dr. Toneta Keniga, in v Dragomerju.

220
Zapisano po: Florjan Bonar, izjava o spominih na dni vojne za Slovenijo, 23. 1. 2007 (F. Bonarju se za
prispevek najlepe zahvaljujem)



99
Hitro reagiranje in velika odlonost medicinskega osebja sta se pokazala 2. julija, ko je
bilo potrebno oskrbeti tiri osebe, ranjene v letalskem napadu na blokadi na Vrhniki.
Za to obdobje je bilo znailno, da ljudje zdravnika niso obiskovali zaradi obiajnih
bolezni, ki so bile znailne za mirnodobni as, ampak so prili le tisti, ki so pomo nujno
potrebovali. Pokazalo se je, da so ljudje prihajali predvsem po kontracepcijo, povealo pa se
je tudi tevilo stresnih reakcij in psihinih motenj, pri emer so prevladovali moki, torej tisti,
ki so bili vkljueni v obrambo drave oziroma so bili akterji v dejavnostih TO.
Teave, s katerimi se je zdravstvo v tistem asu sreevalo, pa so bile vezane na
pomanjkanje zdravil, predvsem atropina, ter nepripravljenost za primer napada z bojnimi
strupi, saj niso imeli ustreznih zaitnih mask.
221



4.17 UMIK OKLEPNIKOV Z BRNIKA

Enote JLA so se 4. julija zaele umikati v vojanice, v slovenske roke pa so prehajali
tudi mejni prehodi. Zvezno predsedstvo, ki se je brez Janeza Drnovka sestalo na 123. seji, je
sprejelo sklepe o izpustitvi vseh ujetnikov, vzpostavitvi predvojnega stanja (do 7. julija),
vrnitvi objektov in opreme vojski in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve ter sprostitvi
kopenskih in zranih komunikacij. Sprejeto je bilo tudi, da se vse slovenske oboroene enote
umaknejo v mirnodobne objekte, medtem ko zahteva, da se v vojanice umakne JLA, ni bila
napisana kot sklep, saj so bili prepriani, da se je to e zgodilo. Slovensko vodstvo je takoj
ugotovilo, da so nekatere zahteve nesprejemljive (zahteva o vzpostavitvi stanja na mejah kot
je bilo pred 25. junijem), kar je povzroilo, da je vojaki vrh zaradi slovenskega
neukrepanja zagrozil s ponovnim napadom.
222

Slovensko vodstvo se je zjutraj 5. julija sestalo na seji in pod pritiskom groenj JLA ter
tujine, ki je pritiskala na Slovenijo, da bi sprejela sklepe predsedstva, oblikovala stalia, s
katerimi je odgovarjala na zahteve predsedstva. Stalia so podajala tisto, kar je bilo za
Slovenijo nesprejemljivo in tisto, kar je bilo e storjeno (enote in ustanove JLA so bile e
deblokirane, e je veljala prekinitev ognja, ceste so bile sproene, itd.).
223

V takih razmerah so bili 5. julija z brnikega letalia odpeljani e zadnji tanki. Ko je
bilo odloeno, da se bodo tanki odmaknili, je iz entvike vojanice na pokrajinski tab za TO

221
Primo Rus, intervju, 25. 5. 2006
222
Repe, Jutri je nov dan, str. 306-309
223
Repe, Jutri je nov dan, str. 312



100
Gorenjske v Kranju priel Pane Mati, poveljnik 1. oklepne brigade. Imel je nalogo, da uredi
vse glede premika nazaj v vojanico. Po prihodu na Brnik se je Mati sestal z Danilom
Radovanoviem in mu ukazal naj vse oklepnike postavi v kolono. Prili so vlailci, na katere
so naloili oklepnike, in se ob spremstvu vojake in civilne milice odpravili proti Logatcu in
od tam po tankovski cesti nazaj v vojanico na Vrhniki.
224

Po vrnitvi stanje znotraj oklepne brigade ni bilo ve tako kot neko. Nekatere enote so
bile popolnoma razbite. Nekaj vojakov je bilo v ujetnitvu, nekaj jih je bilo ranjenih in nekaj
mrtvih. Veliko Slovencev, Hrvatov in Albancev je v asu od 27. junija do 5. julija prebegnilo.
Mati je na mestu poveljnika brigade ostal do 16. julija. Dan prej je namre dobil povelje, da
se prerazporedi v Ljubljano. Na mestu poveljnika brigade ga je zamenjal podpolkovnik
Miodrag Jovanovi, ki je na tej funkciji ostal vse do umika oklepne brigade iz Slovenije.
225



4.18 RAZMERJE SIL TERITORIALNE OBRAMBE IN JUGOSLOVANSKE
LJUDSKE ARMADE V GARNIZIJI VRHNIKA

tevilno stanje pripadnikov jugoslovanske vojske in TO v obini Vrhnika je bilo v
asu od junija do odhoda JLA iz Vrhnike naslednje:
226

- pripadnikov TO v vrhnikem delu 53. ObmTO: 726 (v logakem delu: 386;
skupaj 1112)
- pripadnikov JLA na Vrhniki: 1879 (od tega je bilo 1240 vojakov, 350 oficirjev,
okoli 209 jih je prilo iz Nia in okoli 80 jih je tel diverzantski odred)

To je prikaz stanja, ko je bilo pripadnikov na eni ali drugi strani najve. Se pravi, da so
v TO vtete tudi vse okrepitve. Na samem zaetku spopada je torej TO imela veliko manj
pripadnikov kot na koncu. Na dan 27. junija 1991 naj bi bilo v vrhnikem delu okoli 329
teritorialcev, skupaj s tabom pa 357. tevilo enot se je zaelo poveevati ele 29. junija in v
zaetku julija, potem ko je bilo zavzeto skladie v Brezovici pri Borovnici.
227


224
Pane Mati, intervju, 5. 7. 2006
225
Pane Mati, intervju, 5. 7. 2006; Mladen Luji, intervju, 19. 6. 2006
226
Gre za priblien izraun tevila pripadnikov, se pravi da prihaja do nekaj odstotkov odstopanja od dejanskega
tevila. tevilo pripadnikov je izraunano po: Joe Molk, Prikaz TO v 53. ObmTO v asu od 24.6.1991 naprej;
Zapisnik 5. skupne seje drubenopolitinega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora zdruenega dela, Vrhnika,
31.1.1991; Mladen Luji, intervju, 19.6.2006
227
Joe Molk, Prikaz TO v 53. ObmTO v asu od 24.6.1991 naprej



101
tevilo pripadnikov v JLA pa je bilo najveje ravno na zaetku spopada, potem pa se je ta
tevilka iz dneva v dan manjala. e izvzamemo en bataljon, ki je odel na Brnik, in del
diverzantskega odreda, ki je odel v Trzin, se je to tevilo zmanjevalo zaradi tevilnih
prebegov iz vojanic. V asu po Brionski deklaraciji so zaeli prestopati tudi nekateri astniki
in podastniki, nekaj teh pa je bilo v oktobru aretiranih s strani TO.

Tabela 4.18.1: Prikaz oroja in MES v enotah TO v asu od junija do konca oktobra 1991
OROJE TO TEVILO (VRHNIKA) TEVILO (LOGATEC) SKUPAJ
AP 384 (21770 kosov streliva) 174 (1756 kosov streliva) 558 (23526 kosov streliva)
PAP 22 (6060 k. s.) 61 (130 k. s.) 83 (6190 k. s.)
PU 190 (35205 k. s.) 50 (60 k. s.) 240 (35265 k. s.)
Pi 17 (1006 k. s.) 54 (710 k. s.) 71 (1716 k. s..)
Api 0 15 (4290 k. s.) 15 (4290 k. s.)
PM 7,9 2 (10995 k. s.) 21 (750 k. s.) 23 (11745 k. s.)
PM 7,62 14 (2100 k. s.) 9 (450 k. s.) 23 (2550 k. s.)
AUT 15 (3450 k. s.) 0 15 (3450 k. s.)
MK PU 2 (8555 k. s.) 4 (8200 k. s.) 6 (16755 k. s.)
MM 82 mm 4 (60 min) 0 4 (60 min)
NTT 6 (24 min) 0 6 (24 min)
RMM 7 (14 min) 10 (32 min) 17 (46 min)
OSA 1 (3 mine) 0 1 (3 mine)
MALJUTKA 1 (10 raket) 0 1 (10 raket)
ZOLJA 24 52 76
ARMBRUST 19 0 19
STRELA 2M 1 2 3
SKUPAJ 709 452 1161
MES TO
RONE BOMBE 47 260 307
PTM 30 44 74
PPM 82 0 82
TROMBLON 24 24 48
TNT 80 kg 100 kg 180 kg
RPOB 0 10 10
AP avtomatska puka, PAP polavtomatska puka, PU puka, Pi pitola, Api avtomatska pitola, PM
pukomitraljez, AUT automat, MK PU malokalibrska puka, MM minomet, NTT netrzajni top, RMM roni
minomet, PTM protitankovska mina, PPM protipehotna mina, TNT eksploziv trinitrotuluol, RPOB rona protioklepna
bomba
(po viru Joeta Molka, prikaz TO v 53. ObmTO, izdelala S. R.)

Tabela 4.18.1 prikazuje kakno oroje in minskoeksplozivna sredstva je imela TO v 53.
ObmTO in kako so bila vsa sredstva razporejena med Vrhniko in Logatcem. Upotevati je
potrebno, da je oroje in MES, ki ga je imela TO na razpolago, v tabeli 4.18.1 prikazano za
celotno obdobje spopada, se pravi do so vse okrepitve e vtete. Dne 27. junija vrhnika TO
protioklepnega oroja skoraj ni imela.
228
Tabela 4.18.1 nam prikazuje, da je bilo veinoma
vse protioklepno oroje v 53. ObmTO razdeljeno med teritorialce na vrhnikem delu tega
obmonega taba, kar je bila razumljivo, saj je bila tu nastanjena 1. oklepna brigada. TO na

228
Joe Molk, Prikaz TO v 53. ObmTO v asu od 24.6.1991 naprej



102
Vrhniki je v celotnem spopadu z JLA imela naslednje protioklepno oroje: 6 netrzajnih topov
s 24 minami, 7 ronih minometov s 14 minami, 1 oso s 3 minami, 1 maljutko z 10 raketami,
24 zolj in 19 armbrustov ter 30 protitankovskih min. Protiletalskega oroja TO skoraj ni
imela. Imela je tri Strele 2M, in od tega sta bili dve razporejeni v logaki del obmonega
taba.

Tabela 4.18.2: Prikaz oklepnih vozil, artilerijskega oroja, oroja PZO v enotah JLA na
Vrhniki v asu od junija do konca oktobra 1991





















* - ni podatka

M-84, T-55, PT-76, T-72 tanki; BVP oklepni transporter; BTR oklepno-poveljevalno vozilo; BRDM-2 oklepni
avtomobil v izvidniki eti; SO 57/2 samovozni protiletalski oklepnik; Strela-1M samovozni lanser protiletalskih raket;
SH-122 mm 2S1 samovozna havbica 2S1 kalibra 122 mm; VMR vecevni metalec raket; TZI tank za izvleko; MT
tank nosa mostu; KOT V-15-16 poveljevalno vozilo v SHAD; Strela-2M samovozni lanser protiletalskih raket; K-61
vlailec; MB minomet; PAT protiletalski top; BOV bojno vozilo pehote
(po viru Paneta Matia, ustna izjava, 15. 3. 2006; Zapisniku primljenih i predatih borbenih motornih vozila i
artiljeriskih oruda, 23. 10. 1991; Naredjenju za predislokaciju 3. okb, pov. br. 1033, 28. 7. 1991, str. 1; Branka
Petkovka, pisna izjava, 19. 12. 2006, izdelala S. R.)

Tabela 4.18.2 prikazuje oklepna vozila, artilerijsko oroje in oroje za protizrano
obrambo, ki so jih imele enote JLA na Vrhniki. Tudi tu je potrebno upotevati, da je oroje, ki
ga je imela JLA, v tabeli 4.18.2 prikazano za celotno obdobje spopada. Da je bila 1. oklepna
brigada resnino mona nam prikazuje e podatek, da je v svoji sestavi imela kar 95
najmodernejih tankov, ki so bili na dan 27. junija popolnjeni 100%. Vsak tank M-84 je imel
OV in AO 1. OKBR TEVILO
M-84 95
T-55 11
PT-76 3
T-72 1
BVP-M80 66
BTR-50PK 4
BTR-50PU 6
SO 57/2 mm 12
Strela-1M 6
SH-122 mm 2S1 12
VMR "Ogenj" 128 mm 4
Izvidniki OA BRDM-2 3
TZI 10
MT 4
KOT V-15-16 6
Strela-2M 6
K-61 1
MB-120 mm 6
PAT-20 mm 4
BOV 7
OROJE RTD
Rakete 5V27Y 320
Top 20/3 mm 8
Strela 2M *



103
v kompletu 43 projektilov, se pravi, da je bilo vseh teh projektilov v vojanici 4085, poleg
tega pa sta bila dva bojna kompleta e v rezervi. Veliko teh projektilov pa je bilo tudi v
skladiu v Brezovici pri Borovnici.
229
Poleg teh tankov je imela e 11 tankov T-55 in kar
nekaj oroja, namenjenega protiletalski obrambi: 12 samovoznih protiletalskih oklepnikov
57/2 mm, 6 samovoznih lanserjev protiletalskih raket Strela 1M in 6 protiletalskih raket Strela
2M ter 4 protiletalske topove. Poleg vseh oklepnih vozil in artilerijskih oroij, ki jih je imela
1. oklepna brigada, so bili tankisti oboroeni z avtomatskimi pukami. Vozniki in stareine so
imeli avtomatske pitole (korpione). V transporterjih so imeli veinoma puke, vsak
transporter pa je imel e po 2 mitraljeza 7,62 mm. Vsi, ki so bili v zaledju, so imeli
polavtomatske puke, ki so bile praktino najslabe v brigadi.
230

Raketno tehnini divizion pa je imel kar 320 raket tipa 5V27Y, ki so bile namenjene za
protizrano obrambo. Ena raketa je imela teo 950 kg, od tega je bila samo bojna glava teka
72 kg. Dolga je bila skoraj 6 metrov.
231


Primerjava med oboroitvijo TO in JLA na Vrhniki je brezsmiselna, saj podatki
govorijo sami zase. Avtorica lahko povzame le, da je celotna oboroitev TO v 53. ObmTO
segala le do ravni osebne oboroitve navadnega vojaka v JLA.




229
Pane Mati, ustna izjava, 15. 3. 2006
230
Pane Mati, predstavitev 1. okbr, 15. 3. 2006
231
Branko Petkovek, pisna izjava, 19. 12. 2006



104
5. OBDOBJE OD BRIONSKE DEKLARACIJE DO ODHODA
JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE


5.1 BRIONSKA DEKLARACIJA

Po prvih dveh neuspenih pogajanjih
232
evropske trojke z jugoslovansko in slovensko
oblastjo v Zagrebu v asu vojne je 7. julija na Brionih prilo do sestanka trojke, v sestavi
Jacquesa Poosa, Hansa van den Broeka in Joaa de Pinheira, ki je zamenjal Giannija de
Michelisa, z vsemi stranmi, vpletenimi v jugoslovansko krizo. Slovensko delegacijo so
sestavljali Milan Kuan, France Buar, Dimitrij Rupel, Lojze Peterle in Janez Drnovek.
Zvezno vlado in predsedstvo so zastopali Ante Markovi, Budimir Lonar, Stane Brovet,
Stipe Mesi, Bogi Bogievi, Vasil Tupurkovski, Branko Kosti, Srbijo Borisav Jovi in
Hrvako Franjo Tuman ter Davorin Rudolf. Podpisana je bila Brionska deklaracija, ki je
temeljila na staliih, sprejetih v Haagu 5. julija. Kljub temu, da deklaracija ni popolnoma
zadovoljila podpisnic, so jo morali sprejeti v paketu, saj bi v nasprotnem primeru Evropska
skupnost prenehala s posredovanjem.
Brionsko deklaracijo so doloale naslednje toke:
- nadzor mejnih prehodov bo v rokah slovenske milice, ki bo delovala po zveznih
predpisih
- carine, ki jih bodo pobirali slovenski cariniki, ostajajo prihodek federacije
- na mejah se vzpostavi stanje pred 25. junijem 1991
- izpred vseh enot in objektov JLA se odstranijo blokade
- enote JLA se brezpogojno vrnejo v vojanice
- zagotovi se prehodnost vseh cest
- JLA se vrnejo vsi objekti in zaplenjena oprema
- enote TO se demobilizirajo in vrnejo v kraje, kjer so nastanjene
- vse ujetnike se mora izpustiti najkasneje do 8. julija do 24.00 ure
233



232
Ve o tem v: Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1345-1346; Repe, Jutri je nov dan, str. 340-
356
233
Jana, Premiki, str. 235



105
Uveden je bil trimeseni moratorij sprejetih odloitev. Ta as je bil namenjen
pogajanjem in sprejetju odloitve o prihodnosti Jugoslavije. V Jugoslavijo so prili opazovalci
ES, ki naj bi pomagali dosei dolgotrajno ustavitev ognja.
Na Vrhniki so se kmalu po podpisu deklaracije zaeli kazati njeni rezultati. Prilo je do
odpusta nekaterih enot TO, tako da je bilo mobiliziraniho le e 35% enot. JLA so bili vrnjeni
nekateri zaseeni objekti, blokade so bile odpravljene, ob prisotnosti evropskih opazovalcev
pa so se zaela tudi pogajanja.
Prvi dogovor z JLA in razmere na Vrhniki po Brionski deklaraciji so bile predstavljene
na 3. izredni seji IS 8. julija ob 7.00 uri zjutraj. Dogovorjeno je bilo, da lahko pride v mesto
vojako vozilo v asu od 7.00 do 19.00 ure in da je v njem lahko oficir v spremstvu vojaka.
Med tem asom pa lahko v mesto pridejo tudi posamezniki, pod pogojem, da so obleeni v
uniforme. Po razpravi o razmerah v obini so bili sprejeti naslednji sklepi:
234

- Pripravi se obvestilo, ki se ga objavi na radiu, naj vozniki upotevajo prometne
znake in prometni reim.
- Po odstranitvi blokade proti Verdu se vkljui semafor.
- Obvesti se postajo milice, naj poskrbi za ustrezno prometno signalizacijo blokad
in za zavarovanje le-teh. Vse blokade, ki niso ustrezno varovane, je potrebno
umakniti.
- Pripraviti je potrebno poroilo o prevoznosti cest v obini. Poroilo se lahko
izda obanom kot dokazilo, da je bil dostop do Ljubljane skoraj nemogo.
- Preveri se lastnitvo zemlji na Hruevci, Tinici in Doma JLA.
- Poskrbi se za zamenjavo blokade na avtocesti panski jezdeci, da bo
omogoen prevoz z osebnimi avtomobili. Komunalno podjetje Vrhnika se
zadoli za odstranitev ostankov blokade na kriiu pri rnem orlu.
- Oceni naj se koda, ki je bila povzroena v zadnjih dogodkih na obini.
- Poizve se, kakno je zdravstveno stanje tistih, ki so bili ranjeni ob letalskem
napadu na barikade.

Sklepi o suspenzu delavk, katerih soprogi so bili zaposleni v JLA, o prepovedi uporabe
imena vojanice Ivan Cankar, in o prepovedi podjetjem dobavljati hrano vojanicam so kljub
Brionski deklaraciji e vedno veljali. O samem priklopu elektrike pa je odloalo ustrezno
republiko ministrstvo.
235


234
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 3. izredne seje Izvrnega sveta Skupine obine Vrhnika, 8.7.1991
235
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 3. izredne seje Izvrnega sveta Skupine obine Vrhnika, 8.7.1991



106
5.2 DELNI ODPUST TERITORIALNE OBRAMBE

Vse do 13. julija so bile enote TO 53. ObmTO v polni bojni pripravljenosti (z izjemo
531. ete, ki je bila odpuena 11. julija, in diverzantskega voda Logatec, ki je prenehal z
delovanjem 12. julija). 13. julija so sile zaeli zmanjevati, vendar pa se je zaradi monosti
ponovnega prodora enot JLA, nevarnosti in gronje, ki jo je Vrhniki e vedno predstavljala
oklepna brigada, mobilizacija in bojna pripravljenost nekaterih enot vzdrevala vse do odhoda
JLA. Odnos med JLA in TO se je ponovno zaostril v drugi polovici oktobra, ko je JLA
napovedovala nasilen izhod iz Slovenije. Takrat so bile za ukrepanje proti JLA enotam TO
Vrhnike pridodane e enote iz Ljubljane in enota Moris.
tab je s svojima izvidnikima oddelkoma na Vrhniki in v Logatcu, kljub reorganizaciji
enot TO, ki je bila izvedena s 1. septembrom, deloval neprekinjeno vse do odhoda JLA.
Enote, ki so delovale na Vrhniki:
236

- protidiverzantski vod do septembra
- 44. odred TO do 24. avgusta
- samostojna eta TO Laze do 28. oktobra
- 531. eta ponovno od 26. julija do 3. avgusta
Enote, ki so delovale v Logatcu:
- oddelek za zveze do 9. avgusta
- zaledni vod do 19. junija in potem ponovno od 9. do 23. avgusta
- zaitni vod do 19. julija
- 41., 42. in 43. samostojni vodi ponovno od 19. do 26. julija
- 44. odred TO ponovno od 26. julija do 11. avgusta
- 46. samostojni vod Rovte ponovno od 23. avgusta do 7. septembra

Dne 12. julija se je pri odpustu enot okoli 17.00 ure na magistralni cesti Vrhnika-
Logatec zgodila huda prometna nesrea. Trila sta tovornjak, ki je peljal teritorialce in
njihovo opremo proti Logatcu, in avtobus, ki se je pripeljal iz Logatca. Tovornjak, ki je
zavijal iz stranske poti nasproti odcepa za Zaplano, je v trenutku, ko je zavijal na cesto, tril v
avtobus, ki se je pripeljal po cesti. Avtobus se, eprav je zaviral, ni mogel pravoasno ustaviti.
V nesrei sta umrla dva teritorialca (Miroslav Moljk in Anton akelj), huje sta bila

236
Pregled angairanosti TO Ljubljanske pokrajine za mesece od julija do oktobra 1991



107
pokodovana ofer avtobusa in potnik v tovornjaku, ostali trije potniki v tovornjaku in en v
avtobusu pa so bili pokodovani laje.
237



5.3 EVROPSKI OPAZOVALCI IN POGAJANJA Z JUGOSLOVANSKO
LJUDSKO ARMADO

Po podpisu Brionske deklaracije so se zaeli vrstiti obiski opazovalcev Evropske
komisije, ki so jih zaradi njihovih belih oblail imenovali kar beli ali sladoledarji, in
zaela so se pogajanja z JLA. Opazovalci so se organizirali na podlagi Memoranduma o
sporazumu o opazovalni misiji v Jugoslaviji, ki so ga v Beogradu, dne 13. julija 1991,
podpisali Christiaan M. J. Kroner, predstavnik Evropske skupnosti in njenih drav lanic,
ivojin Jazi, predstavnik zvezne oblasti v Jugoslaviji, Davorin Rudolf, hrvaki zunanji
minister, in Marko Kosin, svetovalec vlade RS. V roku treh mesecev od podpisa tega
Memoranduma je opazovalna misija imela naslednje naloge:
238

1. pomaga stabilizirati doseeno premirje in preveri, e se je izvrilo vse kar je bilo v
okviru premirja dogovorjeno (umik blokad TO okoli vojanic in enot JA, vrnitev
enot JA v vojanice, sprostitev vseh cest, vraanje sredstev in opreme JA,
razpustitev enot TO)
2. spremljati ustavitev osamosvojitvenih procesov v skladu z brionskim sporazumom
3. v primeru zahteve skupaj z RK spremljati izpustitev in vrnitev ujetnikov, ujetih v
asu od 25. junija 1991 dalje

Tako so dne 25. julija v tab TO v Logatcu prili trije predstavniki mirovne komisije:
polkovnik iz Nizozemske, diplomatski predstavnik iz Nemije in ofer iz Nemije. Preko
prevajalca Tomaa Lukania so se pogovarjali s poveljnikom J. Molkom. Pogovor je tekel
okoli stanja v TO in v JLA ter odnosa z JLA. Na komentar opazovalcev, da e vedno obstaja
nevarnost izbruha incidentov z obeh strani, je bilo razloeno, da je TO vse vojanice JLA
deblokirala in se umaknila iz njihovega obmoja. e pa bi prilo do kakrnihkoli incidentov

237
Lombar, Tovornjak pred avtobus, Neodvisni Dnevnik, Leto XLI, t. 188, 13. 7. 1991, str. 19; Lombar,
Nesrea na vrhnikem klancu zahtevala dve ivljenji in est ranjenih, Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 190,
15. 7. 1991, str. 13
238
Memorandum Of Understanding On The Monitor Mission To Yugoslavia, Belgrade, 13. 7. 1991, zasebni
arhiv Joeta Molka (kopijo hrani S. R.)



108
ali streljanja, je bilo z JLA dogovorjeno, da se preko telefona ali z osebnim stikom te
incidente rei.
239

Na Vrhniko je skupina opazovalcev ponovno prila 19. avgusta. Pod vodstvom
Francoza Bernarda Ponceta in e dveh lanov (eden je bil Nizozemec W. Peter Keller, drugi
pa je bil verjetno Danec), so se najprej odpravili na obisk v vojanico 1. oklepne brigade,
zatem pa e v Obino Vrhnika. Na vrtu hotela Mantova je bil opravljen prvi informativni
sestanek, na katerem so bili poleg opazovalcev prisotni upan France Kvaternik, Anton
Jesenko in Joe Molk.
240
Delovanja Evropske komisije se spominja Molk: Evropska
komisija je delovala neverjetno nevtralno in se mi je kar za malo zdelo, da ne navijajo za nao
stran. Vseeno sem dobil dober obutek, saj so bili najprej pri nasprotniku in nam o njegovem
mnenju povedali. Ne spominjam se ali so li e enkrat v 1. oklepno brigado ali ne, vendar
dobili smo vtis, da so uvideli, da je veliko problemov vezanih na na nadrejeni 5. PTO
Ljubljana in morda e vije, da bo kostanj tukaj vro in najpomembneje, da so mona
uspena pogajanja.
241

Naslednjega dne so bili opazovalci prisotni pri primopredaji skladia pri Borovnici in
bili tako kot predstavniki JLA preseneeni, da so bili objekti popolnoma prazni.
Dne 21. avgusta je posebna skupina opazovalcev obiskala Ljubljano in tamkajnjo TO,
druga skupina pa je ponovno odla v 1. okbr. Dan kasneje so obiskali tudi radarsko postajo na
Ljubljanskem vrhu.
242

V asu delovanja opazovalcev v tem obmoju je bil pomemben dan 29. avgust, ko je v
gostiu Moilnik na Vrhniki prilo do pogajanj med JLA in TO. Pogajanja je vodil Bernard
Poncet. Pogajalski skupini so sestavljali trije predstavniki JLA in trije predstavniki TO.
Obmoje pogajanj je zavarovala TO. V fazi dogovarjanj sta obe strani dolgo zagovarjali svoje
interese. Po pripovedovanju Molka je bil Janez Lesjak dober pogajalec, saj ni odstopal od
svojih pooblastil in je vmes tudi vekrat poklical na RTO, da se je posvetoval z operativcem
Danielom Kuzmo.
243
Ob polnoi je bil sklenjen sporazum, ki ga je sestavljalo 7 tok:
244


239
Toma Lukani, Poroilo o obisku evropske mirovne misije na tabu TO v Logatcu
240
Mission carried out in Yugoslavia from 10. 8. 91 to 10. 9. 91; Joe Molk, pisna izjava o mirovnih misijah po
Brionskem sporazumu v 1991 na obmoju delovanja 53. ObmTO Logatec (dananje obine Borovnica,
Vrhnika in Logatec), 17. 11. 2006
241
Joe Molk, pisna izjava o mirovnih misijah po Brionskem sporazumu v 1991 na obmoju delovanja 53.
ObmTO Logatec (dananje obine Borovnica, Vrhnika in Logatec), 17. 11. 2006
242
Missions carried out in Yugoslavia from 10. 8. 1991 to 10. 9. 1991, zasebni arhiv Joeta Molka (kopijo hrani
S. R.)
243
Pisna izjava Joeta Molka o mirovnih misijah po Brionskem sporazumu v 1991 na obmoju delovanja 53.
ObmTO Logatec (dananje obine Borovnica, Vrhnika in Logatec), 17. 11. 2006
244
Sporazum izmedu komisije TO R Slovenije i JNA, Moilnik, 29. 8. 1991



109
1. obe strani se bosta do umika 1. okbr iz slovenskega ozemlja vzdrali kakrnihkoli bojnih,
podtalnih in obveevalno-izvidnikih aktivnosti, ki bi ogrozile tako ivljenja in varnost
pripadnikov enot ter njihovih druinskih lanov kot tudi ivljenja pripadnikov TO in
civilnega prebivalstva na obmoju pokrajine
2. a) TO ne bo blokirala vojanice JLA, ne bo zaprla vode, izklopila elektrike in telefonov
ter ne bo blokirala poti, ki vodijo z Vrhnike
b) poveljnik 1. okbr bo v roku 48 ur od podpisa tega sporazuma umaknil vso bojno in
drugo tehniko na obmoje vrhnike kasarne
3. a) TO bo v roku 72 ur 1. okbr vrnila oroje in opremo, ki so navedeni na spisku v prilogi,
ter Dom JLA na Vrhniki
b) JLA bo v roku 72 ur iz skladia v Logatcu vrnila oroje in opremo, ki pripada TO
4. TO bo e naprej aktivno iskala oroje in opremo, ki bi e morala biti predana enotam JA
5. obe strani se bosta dogovorili o predaji preostalega oroja in opreme, ki se bo nalo
naknadno, ter o predaji oroja in opreme, ki je v lasti TO in se nahaja v skladiu JLA v
vojanici na Vrhniki; ta predaja se mora izvriti najkasneje do 3.9.1991 do druge ure
popoldne
6. pri predaji oroja iz 3. in 5. toke bodo prisotni evropski opazovalci
7. podpisniki s svojim podpisom zagotavljajo polno in dosledno izpolnjevanje tega
sporazuma

Problem za TO, ki ga je predstavljal ta sporazum, je bil predvsem vraanje oroja in
opreme, ki je bilo v skladiu pri Borovnici. To oroje se je namre razvozilo po vsej
Sloveniji in Hrvaki, popisano ni bilo, zato se ni vedelo kje je kaj. Poleg tega pa je nekaj
oroja izginilo tudi iz skladia samega in kam vse je to oroje lo, se ne ve. TO je svoje
oroje iz vrhnike in logake vojanice dobila nazaj.
Evropski opazovalci so ves as spremljali, kaj se dogaja v zvezi s sporazumom. Tako so
31. avgusta obiskali JLA, 4. septembra pa e 5. PTO.


5.4 JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA NA VRHNIKI PO DEKLARACIJI
NE MIRUJE

e ob podpisu deklaracije je srbsko vodstvo razmiljalo o Jugoslaviji, ki pa naj ne bi
ve vkljuevala Slovenije. Nasprotno je vojaki vrh nartoval ponovni napad, do katerega naj



110
bi prilo 18. julija, s imer pa se srbski politini vrh ni strinjal. Tako je srbska stran v
Predsedstvu SFRJ s sodelovanjem J. Drnovka 18. julija izglasovala odloitev o umiku JLA iz
Slovenije.
245
Odloeno je bilo, da se vojska umakne v roku treh mesecev.
Ta odloitev se je hitro odrazila znotraj vojske v Sloveniji. V 1. oklepni brigadi so takoj
prieli z zbiranjem in arhiviranjem dokumentarnega gradiva ter unienjem tiste
dokumentacije, ki ni bila nujno potrebna za delo in delovanje enote. Gradivo, ki je bilo zbrano
in neunieno, je bilo potrebno pripraviti za selitev enote.
246

Za dne 29. julija je bil dan ukaz, da se 3. oklepni bataljon, v sestavi 26 tankov M-84, 1
tanka T-55, 13 oklepnih transporterjev BVP M-80, 1 poveljniko vozilo BTR 50PK, 1 TZI
(tank za izvleko), 3 tovornjaki TAM 4500, 1 FIAT 11o7 za zvezo ter posadka, namenjena za
bojna vozila in varovanje transporta, prepelje na elezniko postajo v Logatec. Za poveljnika
nalaganja in raztovarjanja je bil imenovan Nikola Bobi. Izvidnika eta je imela nalogo
preesati in zavarovati obmoje od vojanice Ivan Cankar po Betajnovi in do tampetovega
mostu, od tega mostu do eleznike postaje pa je nalogo izvidovanja in zavarovanja prevzel
diverzantski odred. Pohod prvega transportnega ealona se je zael ob 6.00 uri zjutraj,
drugega pa zatem, ko je bil prvi natovorjen (ob 11.00 uri). Tanki in BVP-ji niso bili
popolnjeni s topovskim strelivom, saj je bilo to zapakirano in posebej spravljeno v vagone. V
vagone so spravili tudi ostalo strelivo, rakete, opremo, itd.
247

1. avgusta sta navsezgodaj zjutraj obe naloeni vlakovni kompoziciji odpeljali z
eleznike postaje v Logatcu proti Banja Luki
248
in bataljon je priel pod poveljstvo 1.
vojakega obmoja. V naslednjih dneh je na logako postajo priel nov kontingent oklepnikov
in opreme. Naloen na 62 vagonov, od katerih je bilo 12 vagonov napolnjenih z minsko-
eksplozivnimi sredstvi, je akal na odhod v BiH.
Ker je bilo v tem asu na splono zapaeno, da pojavi kot sta beanje vojakov in
prestopanje k TO, vplivajo na bojno pripravljenost v enotah, so si stareine prizadevale
odpraviti te negativne pojave. Delo so usmerjali predvsem v pripravo enot na preselitev,
urjenje in pridobivanje fizine kondicije pripadnikov oklepne brigade.
249
Enote so pripravljali
tako moralno kot tudi psiholoko, in sicer na tak nain, da so ustvarjali vero v monost
obstanka jugoslovanske dravne skupnosti in predpostavljali, da preselitev enot ustvarja
pogoje za dogovor in mirno reitev krize. Zaradi uinka antivojake propagande so se

245
Borak et al., Slovenska noveja zgodovina 2, str. 1348, 1359
246
Priprema jedinice za realizaciju odluke Predsednitva SFRJ, Pov. br. 991-2, 23. 7. 1991
247
Naredjenje za predislokaciju 3. okb, Pov. br. 1033, 28. 7. 1991
248
Skale, Vrhniki tanki zapustili Slovenijo, Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 207, 2. 8. 1991, str. 1
249
Odravanje in narastanje b/g jedinica brigade, Str. pov. br. 1043-5, 30. 7. 1991



111
posluevali rednega obveanja enot.
250
Zavarovanje vojanice in skladi na Stari Vrhniki se
ni v niemer spremenilo, poleg tega pa so enote e vedno bile popolnjene s strelivom,
gorivom, hrano in vodo. Oficirji so z deklaracijo dobili monost vsakodnevnega izhoda iz
vojanic, lahko so odli domov, vendar pa so se morali ob 19.00 uri vrniti nazaj. Po
pripovedovanju Antona Jesenka je bila blizu gostilne Mali na Traki cesti postavljena
patrulja TO in milice, ki je oficirje velikokrat poslala nazaj v vojanico, zaradi neupotevanja
dogovora o izhodu brez oroja.
251
Obinska oblast na Vrhniki se je vekrat pritoila, da
vojska ne naredi niesar, da bi umirila zadeve, temve da napetost v sami obini e poveuje.
Poveljnik ljubljanskega korpusa generalmajor Jovan Pavlov je razloil, zakaj umik
njihovih enot z Vrhnike ne poteka po nartu. Za to je obtoil TO z besedami: Za to je kriva
izkljuno Republika Slovenija, oziroma njena TO, saj ne vraa ukradenih in zajetih sredstev
ter oboroitve, kot je bilo dogovorjeno z Brionsko deklaracijo. Zato obveamo republiko in
obino Vrhnika, da naa enota ne bo zapustila tega obmoja dokler ji TO Slovenija ne povrne
vseh sredstev.
252
Vojska je opozarjala tudi na unienje njihovih objektov v skladiih v
Borovnici, Domu JLA in Samskemu domu JLA na Vrhniki.
Samski dom, ki ga je TO zasegla med vojno, je bil 20. julija vrnjen v uporabo JLA.
Tega dne je bila e pred predajo doma imenovana komisija, ki so jo sestavljali trije pripadniki
53. ObmTO in tirje pripadniki JLA. Komisija je popisala stanje objekta in s pomojo
stanovalcev zabeleila stvari, ki naj bi bile uniene ali naj bi zmanjkale ob in po vdoru TO v
objekt. Veina stanovalcev je ugotovila, da jim ne manjka niesar, le nekaj starein iz oklepne
brigade je prijavilo manjkajoe devize. Takoj po predaji je bil dom zavarovan s sprejemno-
vratarsko slubo, ki so jo po ocenah Joeta Molka sestavljali 3 vojaki. V samem objektu pa
naj bi bilo od 4 do 5 stanovalcev.
253
Dne 20. avgusta je bilo vojski izroeno tudi izpraznjeno
skladie v Brezovici pri Borovnici, vendar pa so se vojaki predstavniki z Vrhnike odloili,
da praznih objektov ne bodo sprejeli. Dva dni zatem je skupna komisija TO, JLA in
opazovalcev opravila popis objektov in ga zapeatila.
254
e pred tem pa so vojaki odmontirali
vse, kar se je dalo odviti, tudi salonitke iz streh.
255
Podobno se je zgodilo na Ljubljanskem
vrhu. Plavci so odmontirali kupolo, tako da je na hribu ostalo le podnoje nekdanjega

250
Premetanje snaga I sredstava 1. okbr iz garnizona Vrhnika, Str. pov. br. 1043-6, 5. 8. 1991
251
Anton Jesenko, intervju, 8. in 11. 5. ter 21. 7. 2006
252
Vrhniani se boje rekreacije, Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 234, 29. 8. 1991, str. 8
253
Zapisnik o predaji v uporabo objekta Samski dom JNA na Vrhniki, 20. 7. 1991; Joe Molk, Samski dom JA
na Vrhniki, 22. 7. 1991
254
Kova, Nekdanji lastniki preseneeni, Neodvisni Dnevnik, leto XLI, t. 226, 21. 8. 1991, str. 7
255
Tudi z Vrhnike vojska odhaja, Na asopis, t. 175, avgust/september 1991, str. 1



112
radarja. Dom JLA , ki se je po zasedbi TO preimenoval v Dom TO, je bil vojski vrnjen 31.
avgusta ali 1. septembra. Vrnjen je bil na podlagi sporazuma iz dne 29. avgusta 1991.
Bolj ko se je blial as odhoda JLA iz Slovenije, bolj so se razmere na Vrhniki
zaostrovale. Konec septembra (28. 9.) je bila zaminirana vlakovna kompozicija v Logatcu.
Dan prej je bilo namre iz skladia dvignjeno 5 kg eksploziva (trotila), s katerim sta Rajko
Bikar, ki je e pred vojno streljal v baru Jazon na Vrhniki, in Colovi zaminirala 3 cisterne z
gorivom. Na Vrhniki miniranja ni bilo.
256
Zaminiranje je bilo izvedeno po 8. toki ukaza o
Premestitvi moi in sredstev 1. oklepne brigade iz garnizije Vrhnika, ki pravi: U sluaju
napada nadmonijih snaga, u toku mara, prevoenja i postoji mogunost da MTS koja se
prevoze budu zarobljena, MS unititi spaljivanjem ili miniranjem, a b/v onesposobiti za
borbenu upotrebu i sa jedinicom se probiti ka najblijoj jedinici JNA.
257
Oklepna brigada se
je verjetno bala, da ji bodo vsa natovorjena sredstva na vagonih zaplenjena.
Zaminiranje logake kompozicije je predstavljajo veliko gronjo tako 53. ObmTO kot
obini Logatec, saj bi z morebitnim aktiviranjem eksploziva bil huje unien veji del Logatca.
To dejanje oklepne brigade je takoj povzroilo reakcijo na slovenski strani. Podjetje KLI
Logatec, ki je bilo v neposredni bliini eleznike postaje, je na Obinski tab za CZ v
Logatcu naslovilo opozorilo za nevarnost, ki jo je zaminirana kompozicija predstavljala
podjetju in s tem tudi samemu kraju, ter predloge,
258
ki bi nevarnost lahko omilili. Izdelan je
bil nart zaite in reevanja, na ravni obinske oblasti pa so sprejeli celo sklep o preselitvi
stanovalcev, ki so iveli v bliini kompozicije. Nekaj druin se je tudi v resnici zaasno
preselilo. Kljub pozivom slovenskega RSLO 7. oktobra, da je JA dolna zagotoviti takojnje
razminiranje vseh eleznikih kompozicij, natovorjenih s sredstvi JA na teritoriju RS ter vseh
objektov, ki jih JA e uporablja v RS,
259
je bila kompozicija razminirana ele nekaj dni pred
odhodom JLA iz Slovenije. Razminiral jo je Rajko Bikar, kompozicija pa je potem prela v
roke TO. Sklenjeno je namre bilo, da se oklepna in druga tehnika, s katero JA e razpolaga

256
Zapiski Vida Draka o miniranju cistern na elezniki kompoziciji v Logatcu, 27. in 28. 9. 1991
257
e obstaja monost, da bodo v primeru napada monejih sil med pohodom, prevozom in postankom
minskoeksplozivna sredstva, ki se prevaajo, zaplenjena, je potrebno minska sredstva uniiti s seigom ali z
miniranjem, bojna vozila pa je potrebno onesposobiti za boj in se z enoto prebiti k najbliji enoti JLA.
(Premetanje snaga I sredstava 1. okbr iz garnizona Vrhnika, Str. pov. br. 1043-6, 5. 8. 1991)
258
Ti predlogi so bili: 1) Da bi pristojni organi RS poskuali dosei umik omenjene eleznike kompozicije iz
obmoja podjetja. 2) V kolikor ne bi bil mogo ukrep iz 1. toke, da bi se med vojako kompozicijo in podjetjem
postavilo varovalno elezniko kompozicijo. 3) Izdelavo skupnega narta ukrepanja v primeru nesre z
Obinskim tabom CZ. (Ogroenost podjetja KLI zaradi bliine vojake eleznike kompozicije, 361-dir.Sa/Le,
8. 10. 1991)
259
Izvajanje stali in sklepov RS v zvezi z iztekom moratorija za nadaljnje uresnievanje osamosvojitvenih
aktov v zvezi z umikom JA iz RS, t. DEL. 52/91, 7. 10. 1991, fond MORS, RTO leto 1991



113
na ozemlju RS, zadri v RS do prenehanja agresije na R Hrvako oz. izdelave delitvene
bilance.
260

V oktobru je napetost na Vrhniki ponovno narasla. 1.oklepna brigada je grozila, da bo
Slovenijo zapustila samohodno, po kopnem. Iz Vrhnike naj bi odla na Hrvako, kjer bi se
prikljuila Kninskemu korpusu, v dveh kolonah: z eno v smeri Vrhnika Ribnica Koevje
Delnice Karlovac Knin in z drugo v smeri Vrhnika Ilirska Bistrica Reka Knin.
261

Govorilo se je tudi, da Slovenije ne bodo zapustili brez boja. Na gronje JLA se je odzvala
vrhnika TO, saj se je po nartu Nabava 3 pripravljala za napad na vojanice.
Mesec oktober je bil tudi zaznamovan z aretacijami oficirjev 1. oklepne brigade, kar je
verjetno povzroilo, da se je poveljnik brigade Jovanovi odloil posredovati. Neko popoldne,
po podatkih Vida Draka naj bi bilo to 17. oktobra, je z oboroenim vodom priel v Logatec
in se ustavil pred prostori zalednega dela 53. ObmTO. Zavaroval je okolico in od straarja
ter deurnega Vinka Kuclerja zahteval razgovor s poveljnikom 53. ObmTO. Deurni je takoj
poklical interventno enoto profesionalnih vojakov v Logatcu, ki so zavarovali vod JLA, in o
Jovanoviem prihodu obvestil poveljnika ObmTO. Zaradi monosti, da se je brigada
namenila ugrabiti Joeta Molka, so se na tabu odloili, da Molk ne bo priel na razgovor z
Jovanoviem. Tako je izza sosednjega bloka opazoval dogajanje. Jovanovia je sprejel
namestnik poveljnika 53. ObmTO Franci Koir. Poveljnik oklepne brigade je naposled le
izrazil zaskrbljenost in nezadovoljstvo, zaradi ugrabitev njegovih oficirjev. Brez uspeha se je
skupina oklepne brigade vrnila nazaj na Vrhniko.
262

To pa ni bil edini obisk poveljnika Jovanovia na tabu TO v Logatcu, kajti tab je v
oktobru obiskal e enkrat pred tem (datum ni znan). Prav tako je priel v spremstvu vojakov,
le da je bil takrat namen obiska protest, ker so bili na elezniki postaji pomotoma izkljuili
elektriko enoti JLA, ki je bila v zavarovanju eleznike kompozicije. Po razgovoru z
naelnikom taba je Jovanovi s svojim spremstvom mirno odel.
263

Stanje je bilo torej napeto vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Vrhnike.




260
Izvajanje stali in sklepov RS v zvezi z iztekom moratorija za nadaljne uresnievanje osamosvojitvenih
aktov v zvezi z umikom JA iz RS, t. DEL. 52/91, 7. 10. 1991, fond MORS, RTO leto 1991
261
Lovin, Skrita vojna, 229-230
262
Joe Molk, pisna izjava o mirovnih misijah po Brionskem sporazumu v 1991 na obmoju delovanja 53.
ObmTO Logatec (dananje obine Borovnica, Vrhnika in Logatec), 17. 11. 2006
263
Meseno poroilo za oktober 1991, t. 804-03/115-91, 29. 10. 1991, str. 4



114
5.5 PONOVNA REORGANIZACIJA TERITORIALNE OBRAMBE

Dne 1. septembra je v TO prilo do nove reorganizacije. V 53. ObmTO je bila
vzpostavljena nova formacija, ki se je oblikovala na podlagi izkuenj. Prilo je do delitve na
dva ealona: ealon A, ki je zdrueval vse enote, ki so bile na terenu pod prejnjo formacijo,
in ealon B, ki je predstavljal vse tisto, kar bi se e lahko mobiliziralo, e bi bilo to potrebno
(je nekakna rezerva). B ealon je bil lahko popolnjen z manj usposobljenim kadrom ali pa je
lahko predstavljal tudi v odstotkih manj popolnjene enote. Glede na kolektiv, je ealon A
sestavljal ljudi, ki so se med seboj poznali in so tudi e imeli izkunje v bojevanju, ealon B
pa je bil lahko popolnjen z ljudmi iz popolnoma drugega obmoja, zato tu zaradi
medsebojnega nepoznavanja ni bilo velikega zaupanja. Tako se je zgodilo tudi v 53
ObmTO. Ealon B je bil popolnjen z Ljubljanani in ko je bil ealon A umaknjen k poitku,
so nalogo zavarovanja objektov prevzele enote iz ealona B.
264

V septembru je zael delovati tudi vod profesionalnih vojakov, za katerega so zaetni
postopki kadriranja kandidatov stekli e v juliju. tab je opravil razgovore s 100 kandidati, od
katerih je bilo na testno usposabljanje na Pokljuko poslanih 39 kandidatov. Test je prestalo 18
kandidatov.
265
Vod profesionalnih vojakov in deurna sluba na tabu v Logatcu sta bila
edina, ki sta v septembru e delovala po novi formaciji. Vse ostale enote, ki so delovale v tem
mesecu, so delovale e po stari formaciji.














264
Joe Molk, intervju, 17. 11. 2006
265
Predlog za spominski znak Delovanje 53.ObmTO Logatec v vojni za 1991



115
Shema 5.5.1: Zaasna formacija TO v 53. ObmTO od 1.9.1991 naprej


Shema prikazuje novo formacijo TO v 53. ObmTO. e primerjamo novo formacijo s
staro (Shema 4.11.1 na strani 95), lahko vidimo, da se je nekaj vodov prejnje formacije
spremenilo v ete (zaitna eta, protidiverzantska eta), oddelek za zveze je postal vod za
zveze, borovnika in 531. eta sta postali samostojni eti...


5.6 NART NABAVA 3

Ker je JLA vztrajala, da bo iz Slovenije odla oboroena, se je TO pripravljala na nain,
s katerim bi 1. oklepno brigado lahko prisilila, da bi se iz Slovenije umaknila do
53. OBMONI TAB
TO LOGATEC
Ealon A Ealon B
TAB
Zaitna eta
Izvidniki vod
Vod za zveze
Zaledni vod
585. protidiverzantska
eta
506. odred TO
551. protioklepni
oddelek TO
586. samostojna eta
TO
587. samostojna eta
TO
588. pehotna una
eta
Protidiverzantska
eta TO/B
Odred TO/B
Protioklepni oddelek
TO/B
Samostojna eta
TO/B
Samostojna eta
TO/B
Vod stalne
sestave



116
dogovorjenega roka. Ta tajna naloga, imenovana NABAVA 3, je imela za Vrhniko velik
pomen, saj bi se glavno dogajanje odvilo prav na tem obmoju. S pridodanimi zdruenimi
odredi in baterijo minometov 120 mm naj bi TO 53. ObmTO skupaj z brigado Moris
napadla vojanico na Stari Vrhniki, tako da bi bil na zaetku z minometi odprt le opozorilni
ogenj. e bi oklepna brigada odgovorila negativno, bi se izvril popolni napad z namenom, da
se preprei cilj JLA. Cilj JLA bi bil prepreiti vsak premik enot TO izven vojanic, jih prisiliti
k predaji in jim zapleniti bojno opremo. Popolni napad TO je pomenil tudi zavzetje
zaminirane vlakovne kompozicije v Logatcu.
266

V povezavi z neposrednimi pripravami v okviru tega narta so bile organizirane
enotedenske priprave, na katere so bili poklicani poveljniki in namestniki pridodanih enot ter
vseh enot 53. ObmTO. Brigade Moris na priprave ni bilo. Tako je bilo pripravljeno vse za
realizacijo narta. Dan preden bi moralo priti do evakuacije prebivalstva, ki je ivelo v bliini
vojanice na Stari Vrhniki, in do vpoklica enot, je bila akcija odpovedana. Odloeno je bilo,
da vojska iz Slovenije odide le z osebnim orojem.
267



5.7 ARETACIJE JUGOSLOVANSKIH OFICIRJEV

Sredi septembra 1991 je na slovensko stran prebegnil Hrvat Josip erni, poveljnik
motorizirane ete v 2. oklepnem bataljonu. Prebegnil je ele zatem, ko je omogoil prebeg
zadnjemu hrvakemu vojaku iz svoje enote. Ko je priel na Oddelek za obrambo, je bil z njim
opravljen razgovor, kateremu je prisostvoval tudi W. Peter Keller. erni je podal dve
pomembni informaciji, in sicer, da je brigada iz skladia v Novem mestu prejela 500
vigalnikov za vecevne raketomete in da obstaja verjetnost, da bo Radovanovi el iz
Slovenije s tanki, kar je bil tudi razlog za ernijev prebeg. Kot poveljnik motorizirane ete bi
namre moral zaititi Radovanoviev izhod z Vrhnike. Vid Draek, ki je s ernijem tudi
opravil razgovor, ga je potem odpeljal na sede varnostne slube v Ljubljano. Naslednjega
dne pa je Andreju Lovinu predlagal, da bi na Vrhniki poveali prisotnost profesionalne
slube na Vrhniki. Na Lovinov ukaz se je formirala skupina pripadnikov varnostne slube,
predstavnik katere je na Vrhniki bil Gregor Slivek, lana skupine pa sta bila tudi Draek in

266
Zapisano po pisni izjavi Joeta Molka o dogajanju na obmoju Vrhnike po Brionskem sporazumu, vse do
zmage 25. 10. 1991, 17. 11.2006
267
Zapisano po pisni izjavi Joeta Molka o dogajanju na obmoju Vrhnike po Brionskem sporazumu, vse do
zmage 25. 10. 1991, 17. 11. 2006



117
Marjan elec.
268
O ustanovitvi te skupine je bil obveen tudi Joe Molk, ki je skupini dal
soglasje za souporabo prostorov. Dogovorili so se tudi o sodelovanju, e bi bilo to
potrebno.
269

Ena od nalog te skupine je bilo vnaanje negotovosti med oficirje oklepne brigade, s
imer so bile povezane tudi aretacije tistih, ki so se kazali kot najbolj nevarni pripadniki
oklepne brigade. Eden teh oficirjev je bil prav Danilo Radovanovi, za katerega Draek
pravi, da je v zaetku oktobra dobil informacijo, da nadvladuje celo poveljnika brigade
Jovanovia. Radovanovi je grozil, da bo s tanki zapustil vojanico in da bo pregazil vse
pred seboj, kar bi ga pri tem oviralo.
270

Tako je Draek na sestanku v rnem orlu na Vrhniki Bojanu Babiu predlagal
takojnjo aretacijo Radovanovia. Ker je bila pobuda, da bi nalogo opravili s pomojo
Beznikovih specialcev, zavrnjena, se je skupina dela lotila sama. Draek je podatke o
Radovanoviu pridobil od svojega vira v vojanici, tistega, ki je kot vir zamenjal F.
Radobuljca. Izvedel je, da hodi Radovanovi z avtobusom dvakrat tedensko v Menge k sestri
prat perilo, da se takrat oblee kot isto navaden oban in da gre po povratku obiajno na
kavo v Mantovo. Preko Tomota Pejia je Draek pridobil Radovanoviev osebni karton s
sliko, iz Tacna pa je dobil pet zvez in repetitor. Aretacijo je dne 14. oktobra pred Mantovo
izvedel Marjan elec skupaj z dvema teritorialcema: Andrejem Podbregarjem in Romanom
Kordiem.
271

V naslednjih dneh je prilo do aretacij e treh oseb: dveh zastavnikov in podpolkovnika
Perico Koludia. Slednji je bil aretiran pred Skupino obine Vrhnika.
272

Na aretacije svojih ljudi se je odzval poveljnik oklepne brigade, ki naj bi po besedah
Draka isto znorel in obljubil povrailne ukrepe. Zato je Draek predlagal tudi njegovo
aretacijo, in sicer, da bi se na odcepu za Strmco, na cesti med Vrhniko in Logatcem,
simulirala prometna nesrea. Varnostna sluba je namre imela podatek, da Jovanovi
pogosto hodi v nadzor vlakovne kompozicije v Logatec. Peji v intervjuju, ki je bil opravljen
3. julija 2006, pripoveduje, da je v asu, ko so pripravljali akcijo za aretacijo, z vrha prila
odloitev, da se Jovanovia ne aretira. Mogoe je bil razlog te odloitve spoznanje, da bi
Jovanovia zamenjal Bobi, ki je bil po mnenju mnogih veliko agresivneji od Jovanovia.

268
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
269
Joe Molk, pisna izjava o dogajanju na obmoju Vrhnike po Brionskem sporazumu, vse do zmage 25. 10.
1991, 17. 11. 2006
270
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
271
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
272
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006; Marjan elec, intervju, 29. 6. 2006



118
Koludi in oba zastavnika so bili 25. oktobra odpeljani v Koper, tako da so Slovenijo
zapustili s preostalo vojsko, zoper Radovanovia pa je bila napisana kazenska ovadba (za smrt
novinarjev na Brniku), vendar je bil leta 1992 oproen.


5.8 DOKONNI UMIK JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Z VRHNIKE

18. oktober 1991 je bil dan, ko naj bi se vsa zvezna vojska umaknila iz Slovenije. Stanje
na Vrhniki pa je bilo ravno te dni ponovno zaostreno, tako da je Vid Draek Andreju
Lovinu predlagal, da bi na Vrhniko poslal oddelek specialne brigade Moris, kar se je 18.
oktobra tudi zgodilo. Oddelek je vodil Milan Smolnikar. Ker so bili obleeni v nove uniforme
in opremljeni z modernim orojem, so zbujali nekakno strahospotovanje.
273
V oeh mnogih
so se zadeve poasi umirjale.
Plavci so odhajali iz Slovenije e v avgustu in septembru in s seboj so vzeli tudi vso
opremo in oroje. Kljub temu pa je njihova vojanica (Vojanica Ignaca Volja-Frica) kot
prva vojanica v vrhniki obini prila v roke slovenske TO ele pet minut pred dvanajsto, dne
22. oktobra. Objekti so bili dobro ohranjeni in tudi izpraznjeni, pustili so le nekaj slik marala
Tita, mak in psov.
274

Zadnji pripadniki JLA so Vrhniko zapustili 25. oktobra, nekaj po poldeseti uri
dopoldne. Njihov odhod je bil pravzaprav nartovan e za dan prej, a razlog, zakaj je bil
potem prestavljen e ni poznan. V. Draek pravi, da si je poveljnik brigade dal narediti celo
novo zastavo iz svile, ki je pri odhodu plapolala iz enega od tovornjakov. Iz zadnjega
tovornjaka pa je padel na tla bon za en tolar, na kateremu je z velikimi rkami pisalo
JEBEMO JANI MATER. TO je takoj dobila nalogo, da prevzame vojanico in zavaruje
objekte.
Vojska je krenila po stari cesti proti Primorski, kjer se je v Kopru vkrcala na ladje in
odplula.
Kljub odhodu vojske, je v vojanici Ivan Cankar ostala skupina, ki je tela okoli trideset
delavcev, zaposlenih v JLA kot civilne osebe. Vodil jih je Vladimir Stanimirovi. Njihova

273
Vid Draek, pisni odgovori piscu, 1. 12. 2006
274
V eno smer, Prvi slovenska zastava v vrhniki vojanici, Na asopis, leto XVIII, t. 177, november 1991,
str. 6



119
naloga je bila, da do dokonne delitvene bilance med Jugoslavijo in Slovenijo upravljajo s
sredstvi JLA na Vrhniki.
275

Z odhodom JLA je na Vrhniki ostalo veliko bojnih motornih vozil in artilerijskega
oroja:
276

- 59 x tank M-84
- 3 x tank T-55
- 2 x tank PT-76B
- 1 x tank T-72
- 50 x BVP M-80A (oklepni transporter)
- 4 x BTR 50 PU (oklepno-poveljevalno vozilo)
- 3 x BTR 50 PK (oklepno-poveljevalno vozilo)
- 4 x BRDM-2 (izvidniki oklepni avtomobil)
- 7 x JVBT 55 (tank za izvleko)
- 2 x VT-55 (tank za izvleko)
- 6 x KOT V-15-16 (poveljevalno vozilo v samovoznem havbino-artilerijskem
divizionu)
- 8 x SH-122 2S1 (samovozna havbica 2S1 kalibra 122 mm)
- 12 x SO 57/2 (samovozno protiletalsko oklepno vozilo)
- 6 x SLO S-2M (samovozni lanser protiletalskih raket Strela 2M)
- 4 x MT-55 A (tank nosa mostu)
- 1 x K-61 (vlailec)
- 6 x MB-120 mm (minomet)
- 4 x VBR-128 mm (vecevni metalec raket)
- 4 x PAT-20 mm (protiletalski top)
- 7 x BOV (bojno oklepno vozilo)

Poleg teh vozil in oroja pa je tu ostalo e veliko streliva, nebojnih vozil in druge opreme.





275
Joe Molk, pisna izjava o dogajanju na obmoju Vrhnike po Brionskem sporazumu, vse do zmage 25. 10.
1991, 17. 11. 2006
276
Zapisnik primljenih predatih borbenih m/v i artiljerskih oruda



120
5.9 POSLEDICE VOJNE V OBINI VRHNIKA

Neposredna vojna koda, ki je bila v celoti poravnana s strani republike, je bila v obini
ocenjena na priblino 20 milijonov dinarjev (to je nekaj ve kot 18 milijonov SIT). kodo so
imela podjetja in obrtniki, saj je bilo njihovo delo moteno zaradi blokad in izostanka nekaterih
delavcev, ki so delovali v enotah TO. Veliko kode je bilo povzroene tudi na vozilih, ki so
bila v barikadah, na objektih, predvsem tistih, ki so bila v bliini barikad (v Sinji gorici in pri
bencinski rpalki), uniene so bile lokalne ulice in ceste, tako regionalna cesta kot tudi
avtocesta, ter PTT kabel.
277

Smrtnih rtev v spopadu obina ni imela, sta pa se smrtno pokodovala dva teritorialca
v fazi odhajanja enote TO s poloaja na Cesarskem vrhu. V tej nesrei so bili pokodovani e
tirje teritorialci. Ob letalskem napadu so bile ranjene tiri civilne osebe, dva teritorialca pa
sta ob tem imela psihine teave. Dva teritorialca sta bila ranjena pri obrambi barikade na
Cesarskem vrhu 2. julija. Dan prej je bila zaradi strelov iz helikopterja z oznako RK ranjena
e ena civilna oseba.
278



5.10 VRHNIKA ZAHTEVA DEMILITARIZACIJO

Ne dolgo po Brionski deklaraciji so se v obini Vrhnika pojavile ponovne zahteve po
odpravi vojatva, ki so temeljile na podlagi sklepa o demilitarizaciji, sprejetega meseca
januarja 1991. Ker je odhajajoa JLA imela na Vrhniki veliko objektov, so v obini e v juliju
razmiljali, kako bi te objekte uporabili za razvoj obine, v smislu turizma, kulture, industrije
oziroma obrti, reitve socialnih problemov obanov, itd. Predsednik Skupine obine je
Ministru za obrambo napisal pismo, v katerem je navedel probleme, ki so jih predstavljali
vojaki objekti, in interese obine, kar naj bi se upotevalo tudi pri pogajanjih z JLA.
279

e preden je JLA odla iz Slovenije, se je e dalo opaziti, da se interesi republike
razlikujejo od obinskih. e si je obina prizadevala za zmanjanje vojatva, republika ni z
niemer pokazala, da bo upotevala obinske interese. Doloeno je bilo, da se bo vsa vojaka
tehnika (iz cele Slovenije) po odhodu JLA uskladiila na Vrhniki, kajti vojaki objekti na

277
Matoz, koda ocenjena, Na asopis, leto XVIII, t. 174, junij / julij 1991, str. 1
278
Joe Molk, rtve, ranjeni in pokodovani v asu osamosvojitvene vojne v letu 1991 na obmoju Vrhnike in
Logatca
279
Pismo, ki ga je predsednik Skupine obine Vrhnika pisal ministru za obrambo, t. 1/1-sl-91, Vrhnika 24. 7.
1991



121
Vrhniki so bili zelo dobro ohranjeni. Zaradi tega je bila na Vrhniki 19. oktobra sklicana 4.
izredna seja IS, na kateri so to idejo opredelili za nesprejemljivo, saj ni bilo ve nikjer v
Sloveniji toliko vojake tehnike uskladiene tako blizu centra obine.
280
Sklenilo se je, da se
bo na Vrhniki izvedlo podpisovanje peticije, v kateri bodo obane opozorili na kodljive
posledice, ki bi jih povzroilo skladienje oroja na Vrhniki. Svoje ideje, predloge in
razmiljanja o uporabi vojakih objektov pa so obani lahko posredovali tudi v Skupino
obine.
Ko so z odhodom JLA vsi vojaki objekti preli v roke Ministrstva za obrambo RS so si
ministrski predstavniki ogledali stanje vojakih nepreminin. Kljub strahu pred usodo
Vrhnike, je obinska oblast z optimizmom priakovala nove dogovore, ki naj bi se iztekli v
obojestransko korist. Dne 28. novembra je prilo do novega sklica seje IS in Predsedstva
Skupine obine Vrhnika. V niemer niso nasprotovali, da bi Ministrstvo za obrambo
uporabljalo Vojanico Ignac Volj, ki je odmaknjena od centra mesta, Ljubljanski vrh, s tem,
da bi se na tej lokaciji, zaradi zanimivega podroja za turizem, omejilo obmoje, ki bi bilo
namenjeno obrambi, in Samski dom, pri emer pa so tudi predlagali, da bi ga uporabili za
novo Postajo milice Vrhnika, ki je bila v prostorski stiski. e naprej pa so vztrajali, da se
Vojanica Ivana Cankarja v celoti nameni za potrebe razvoja obine (kot industrijska in
obrtna cona) in da se skladia pri Borovnici namenijo za potrebe obrambe samo zaasno.
281

Ta skladia so sicer bila primerna za dravne rezerve, vendar pa je bilo okoliko prebivalstvo
vojske sito. Dolgoroni narti so bili, da bi se tisto obmoje, zaradi svoje lege, izkoristilo za
turistino dejavnost.
Takoj po odhodu JLA z Vrhnike se je Vojanica Ivan Cankar preimenovala v
Vojanico (Stara) Vrhnika, nekaj let kasneje pa v Vojanico 26. oktober. Vojanica Ignac
Volj se je preimenovala v Vojanico Ivan Cankar. Obe sodita v 25. vojako-teritorialno
poveljstvo (VTP) Vrhnika, ki zagotavlja izvajanje prostorske logistine zagotovitve enotam
in poveljstvom SV in prostorski nadzor nad Ljubljano s iro okolico, Notranjsko in
Koevsko.
282
Dananja Vojanica Ivana Cankarja ima v svojih prostorih Poveljstvo sil SV,
ki je pristojno za nartovanje, organiziranje in vodenje obrambnih priprav ter izvajanje
vojakih operacij na celotnem ozemlju Slovenije.
283
11. bataljon za zveze, Logistini
bataljon in Obveevalno-izvidniki bataljon so enote v sestavi Poveljstva sil in so vse

280
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 4. izredne seje Izvrnega sveta Skupine obine Vrhnika, 19. 10. 1991
281
Arhiv Obine Vrhnika, Zapisnik 5. izredne razirjene seje Izvrnega sveta in Predsedstva Skupine obine
Vrhnika, 28. 11. 1991
282
Kladnik, Slovenska vojska v slubi domovine, str. 160
283
Kladnik, Slovenska vojska v slubi domovine, str. 104



122
nameene v Vojanici 26. oktober. Ta vojanica ima e enoto za oskrbo vojanice. eprav
povrina te vojanice ostaja e vedno velika, je danes zmanjana za celoten spodnji del, kjer
so se vasih nahajala skladia in hangerji, danes pa je tu industrijska cona. Na Ljubljanskem
vrhu, kjer je postavljen radar, deluje ena izmed dveh et 16. bataljona za nadzor zranega
prostora, ki je prav tako enota v sestavi Poveljstva sil SV. Samski dom danes v svoje namene
uporablja policija, Dom JLA, ki je dejansko ele oktobra 2006 preel v obinsko last, pa je
namenjen kulturi, saj je v njem nastala glasbena ola. Skladia pri Borovnici se e vedno
uporabljajo za shranjevanje rezerve oroja in opreme Slovenske vojske. Ker se objekt na
Strmci danes ne uporablja ve, ga e naenja zob asa.
Kljub temu, da je danes veino objektov e v uporabi SV, pa se uspeh demilitarizacije
kae v zmanjanem tevilu ljudi, ki so zaposleni v SV. Prav tako tukaj tudi ni ve monega
oroja.



123
6. ZAKLJUEK

Konec osemdesetih let 20. stoletja se je komunistini reim zael krhati. Drave
vzhodnega bloka je zajel demokratini val, ki je vedno bolj izpodrival stari sistem. Berlinski
zid je padel in odstranjena je bila elezna zavesa, ki je vse od druge svetovne vojne naprej
delila svet na dva bloka.
Do vedno vejih nasprotij je prihajalo tudi na jugoslovanskih tleh. Razlogov, zakaj je
prilo do razpada Jugoslavije oziroma do spopada med JLA in Slovenijo, pa se ne sme iskati
samo v sploni drubeni krizi in mednacionalnih nasprotjih, ampak je potrebno upotevati
tudi vojaki vzrok. Slovenija je neko e imela lastno vojsko, ki je bila potem ukinjena in
vkljuena v jugoslovansko vojsko. Nova prilonost za morebitno ustanovitev svoje vojske so
Slovenci videli v ustanovitvi TO, vendar pa je ta e zelo hitro prila v spor z JLA. Vzrok je
bilo kupovanje oroja in opreme v tujini. Ker je Slovenija za vojsko namenjala kar veliko
denarja je elela tudi sodelovati pri obrambni politiki. V reorganizaciji je JLA uspelo ukiniti
9. armadno obmoje s poveljstvom v Ljubljani in sede prenesti v 5. armadno obmoje v
Zagreb. JLA je vedno bolj prevzemala ideje srbskega nacionalizma in Slovenci so bili z njene
strani vedno bolj nadzorovani.
284
Demokratino razpoloenje v Sloveniji je vse bolj naraalo
in v aprilu 1990 je na volitvah zmagal Demos, ki je v svojem programu zahteval suverenost
Slovenije nad vojsko. Prav zmaga opozicije na volitvah je bil vzrok, da se je JLA naposled le
odloila posredovati. Prilo je do razoroitve TO, s imer si je JLA te enote elela le
podrediti, kar je e nekaj asa bil njen namen. Na Vrhniki so oddali veinoma vse oroje.
Kazanje s prstom na tiste, ki so to storili, in oitanje, ker so to storili, je nesmiselno, saj je lo
tu za poveljnike, ki so le izvrevali ukaz svojih nadrejenih. Pozno pa je na to dejanje JLA
odreagiralo tudi slovensko vodstvo. Na Vrhniki se je poveljnik OTO sreeval e s
problemom skladi, v katerih je imel spravljeno oroje, saj bi ga moral v vsakem primeru iz
teh prostorov umakniti. Pravzaprav je treba priznati, da je JLA izbrala zelo dober as za svojo
potezo, saj je bil as, ki je potekel od volitev, kratek, tako da oblasti v obinah niti e niso bile
v celoti formirane.
Kljub velikim koliinam oroja, ki ga je jugoslovanska vojska pridobila, pa ji
podreditev TO ni uspela. Na Vrhniki so dobili nekaj oroja iz Koevske Reke, TO pa je bilo
izroeno e oroje obinskega organa. Vse oroje so v asu MSNZ skrili v dve tajni skladii,
kjer je ostalo vse do izvzema v juniju 1991.

284
B. Repe, Vzrok za spopad med JLA in Slovenci, Vojna za Slovenijo 1991 (simpozij, 26. in 27. november
2002, 3. del), v Vojaka Zgodovina, t. 1/05 (9), november 2005, str. 4-13



124
Uspeno izveden plebiscit je nakazal pot, po kateri naj bi Slovenija v prihodnjih estih
mesecih stopala. V tem asu je obinska oblast na Vrhniki sproila pogovor o demilitarizaciji
obine in na koncu tudi sprejela sklep o prizadevanju za postopno zmanjanje vojske. Delo je
teklo tudi v smeri izbire slovenskih nabornikov, ki bi v maju v skladu s sprejetjem ustavnega
zakona v marcu, da Slovencem vojakega roka ni ve potrebno sluiti v JLA, zaeli sluiti
vojaki rok na Igu in v Pekrah. V jugoslovanski vojski pa je bil to as popolnjevanja z
orojem in ljudmi ter poveanja pritiskov, ki so jih utili stareine in vojaki v vojanicah.
Jugoslovanski vojaki vrh je zael z gronjami, da bo uporabil vojako silo, e jim ne bodo
izroene evidence in kartoteke nabornikov. Do vojakega posredovanja je prilo v Pekrah,
izvidnike naloge v Igu pa je opravljala tudi 1. oklepna brigada.
Mesec dni pred spopadom je bila izvedena reorganizacija. Kaj je bil pravzaprav njen
smisel, e so se vsi udeleeni strinjali, da je bila poteza slaba, in da se je ruil e izgrajeni
sistem TO?
Da se je 1. oklepno brigado v Sloveniji smatralo za veliko gronjo slovenskemu
varnostnemu sistemu, kae to, da je bila brigada pod nenehnim nadzorom. Varnostna sluba
je na Vrhniki iskala sodelavce tako zunaj kot tudi znotraj vojanice. Vojanico so pokrivali
tudi ostali: milica, TO, ... Ker Andrej Lovin trdi, da so vedeli, da bo prilo do premika 1.
oklepne brigade, se postavlja vpraanje, kje so stvari tekle narobe, da je 1. oklepni bataljon
priel vse do Brnika. Na Vrhniki se e 26. junija, ko je iz vojanice krenila izvidnika eta in
je bilo oitno, da se bo nekaj zgodilo, barikad ni smelo postavljati, etudi je naelnik OLO to
predlagal. Kot se je izkazalo, e sam sklep koordinacijske podskupine o nainu postavitve
barikad ni bil pametna poteza, saj v noi izpada ivega prometa na cestah ni bilo.
e povzamemo e dogodke, ki so se zgodili slab teden pred izpadom oklepnega
bataljona z Vrhnike, lahko vidimo, da je bilo Predsedstvo e na seji 21. junija opozorjeno na
zelo verjetno prepreitev osamosvojitve Slovenije z JLA, a je Janez Drnovek to ovrgel z
besedami, da imajo zagotovitev samega Kadijevia, da vojska ne bo vojako posredovala.
Spraujem se ali je tu lo za veliko naivnost nekaterih ali za upanje, da bo osamosvojitev
prepreena. Ali je mogoe ta seja tudi vplivala na Lovinov ukaz 25. junija o umiku vseh sil,
ki so bile v nadzorovanju 1.oklepne brigade? Ker je as osamosvojitve bil trenutek, ko bi
morali biti vsi pripravljeni na morebiten poseg JLA, je iz RTO priel ukaz, da se 25% mo
spusti domov na poitek, kar je po eni strani loveka poteza, vendar za ta as nesmiselna.
Samo po sebi se postavlja tudi vpraanje, kje so ob izpadu jugoslovanske vojske bili moje, ki
bi morali podati ukaze za ukrepanja.



125
Vrhnika obinska oblast je odreagirala hitro. e ob 4.30 je bila sklicana seja, na kateri
so sprejeli tiri sklepe. Tako so se zaposleni v komunalni slubi e navsezgodaj zjutraj
odpravili zapirat vodo vojanicama, drugi pa so se ob pomoi obanov lotili postavljanja
barikad. Z domiselno idejo so pred vojanico postavili zvonike, preko katerih so vojake
obveali o dejanskem stanju v Sloveniji.
Poveljnik 53. Obmto se je med samim spopadom sreeval s tevilnimi problemi, ki so
se dotikali predvsem premajhnih koliin protioklepnega oroja na Vrhniki, nerazumljivih
ukazov in nezakonite aretacije enega njegovih sodelavcev, o kateri sploh ni bil obveen.
Lahko si le predstavljamo, kaj bi se zgodilo, e bi bil izpolnjen ukaz o napadu na vojanico 1.
oklepne brigade. Glede na to, da je imela 1. oklepna brigada znotraj vojanice e zelo veliko
mo, in bi skoraj zagotovo odgovorila na napad, menim, da je Joe Molk deloval pravilno, ko
se je odloil ukaz zavrniti.
Pomemben dan je bil tudi 2. julij, saj je JLA na Vrhniki najprej z letali napadla
barikade, z namenom, da bi omogoila prosti prehod oklepni koloni, ki je zaela s premikom
nekoliko kasneje. Ena kolona je krenila tudi proti Logatcu. Z zaustavitvijo obeh kolon je 53.
ObmTO pripomogel k dokonnemu porazu JLA v Sloveniji. To je bil tudi dan, ko se je lepo
pokazalo, da v spopadu proti JLA sodeluje celotna obina: od zdravnikov, gasilcev, milice,
itd.
Tekom priprav na odhod JLA iz Vrhnike, se na tem obmoju nemiri niso konali. TO je
bila pripravljena na napad na 1. oklepne brigade, saj je ta grozila z novim spopadom.
Obina Vrhnika kljub velikim pritiskom skozi vse tiri mesece in pol ni imela hujih
posledic. Za njene zasluge pri obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je na
dan 23. junija 2006 prejela Zlati astni znak svobode Republike Slovenije. Podelil ga je
predsednik drave dr. Janez Drnovek pred lipo samostojnosti v portnem parku na Vrhniki.


6.1 VERIFIKACIJA HIPOTEZE

Z raziskavo, ki sem jo opravila v diplomski nalogi, sem ugotovila, da hipotezo, ki se
glasi: Kljub temu, da je JLA imela veliko premo v oroju, ni uspela uresniiti svojih ciljev
in vzpostaviti popolnega nadzora na tem obmoju, in sicer zaradi notranjih razpadov,
nepoznavanja slovenskih obrambnih struktur, slabe komunikacije, pomanjkanja morale,
itd. lahko potrdim.




126
a) Koliina oroja, ki ga je imela 1. oklepna brigada, je predstavljena v tabelah 1 in 2 na
straneh 88 in 89. Skozi raziskavo sem potrdila, da je 1. oklepna brigada bila opremljena z
najmodernejimi tanki M-84, poleg teh je v svoji sestavi imela e veliko drugih oklepnih vozil
in artilerijskih oroij. Vsak vojak pa je nosil e svoje oroje avtomatsko puko. Premo v
oboroitvi je bila res velika, saj je bilo tevilo protioklepnega oroja, ki ga je imela TO na
Vrhniki, skoraj minimalno. Vsega je imela 6 netrzajnih topov, 7 ronih minometov, 1 oso, 1
maljutko, nekaj zolj in 19 armbrustov. Proti oklepnikom to ni pomenilo ni. Poleg tega pa so
veino tega protioklepnega oroja dobili ele kasneje in so na samem zaetku spopada bili
dejansko goli. Vpraanje, ki se mi je zastavilo gleda tega je, zakaj Vrhniki ni bilo
dodeljenega ve protioklepnega oroja, e je bila tu nastanjena 1. oklepna brigada in so se je,
kot vsi pravijo, najbolj bali.

b) 1. oklepni bataljon je res izpadel iz vojanice in el neovirano z Vrhnike proti Brniku,
vendar mu ga ni uspelo zasesti. e bi bil ta cilj izpolnjen, je obstajala velika monost, da bi
bil vzpostavljen zrani most s preostalimi deli Jugoslavije, od koder bi vojska lahko pripeljala
veliko novih sil. Ko so enote 1. oklepne brigade izpadle drugi, je bila Vrhnika e blokirana.
Barikade so najprej hoteli uniiti z letali, z namenom, da bi se 1. oklepno brigado deblokiralo
in bi se kolona, ki je prodrla v smeri proti Sinji Gorici, lahko prebila mimo. Za kolono, ki je
prodirala proti Logatcu, je TO e pravoasno uspelo postaviti barikado. Po nekaj strelih je
kolona, ki je bila obdana z enotami TO, odnehala in se v naslednjem dnevu vrnila v vojanico.
Za vsa ta dejanja obstaja verjetnost, da je bil e prvotni cilj delovanja JLA zruiti oblast v
Ljubljani, pri emer bi veliko vlogo imela prav 1. oklepna brigada, ki pa jo je obini Vrhnika
uspelo zaustaviti.

c) JLA v garniziji Vrhnika ni uspelo vzpostaviti popolnega nadzora. Enote iz 350.
raketnega polka so bile ves as spopada v vojanici in niso izvajale nikakrnih premikov niti
groenj. Ves stik, ki so ga v obini z jugoslovansko vojsko imeli, je bil stik s 1. oklepno
brigado, ki je bila mona v oboroitvi, vendar pa te moi v spopadu ni izkoristila. e zelo
kmalu po prvem izpadu, sta bila vojanicama odklopljena elektrika in telefon, prekinjena jima
je bila tudi dobava hrane. Praktino sta vojanici bili odrezani od mesta. 1. oklepna brigada se
je posluevala le groenj o streljanju na vrhnike obinske in obrambne objekte, ki pa jih ni
nikoli uresniila, saj je v mestu ivelo tudi veliko njihovih druinskih lanov. Bila je kot
preei tiger, ki aka, da odgovori na poseg TO. Se pravi, da je imela nadzor samo v smislu



127
moi, ki je TO dal vedeti, da jo je brezsmiselno napadati. Vse ostale niti pa so v rokah imeli
Vrhniani.

d) V tej toki bom zdruila razlago glede notranjih razpadov in pomanjkanja morale v
JLA. Jugoslovanska vojska je bila venacionalna vojska, ki so jo poleg vodilnega kadra, ki je
bil v veini srbski, sestavljali mladi fantje iz vseh obmoij Jugoslavije. To so bili navadni
fantje, ki so prili sluit vojaki rok in nihe od njih ni niti pomislil, da se bodo znali v
spopadu. Njihovi nadrejeni so jim lagali, da so jih napadli Italijani in Avstrijci, zato se je
njihovo nestrinjanje s cilji JLA, potem ko so izvedeli resnico, povealo. Med njimi je bilo kar
nekaj Slovencev, ki si niso eleli boja proti lastnemu narodu. Podobno je bilo s Hrvati in
Albanci. Svoje so naredili tudi propaganda v obliki zvonikov in letakov, samozavest
Slovencev, ki so imeli jasno postavljeni cilj in motiv, zakaj se borijo, sodelovanje, povezava
in odklonilen odnos vsega prebivalstva do JLA. Ker vsega tega v JLA ni bilo, so vojakom
morala, zavzetost in psihina pripravljenost upadale, zaradi esar je potem prihajalo do
notranjih razpadov in prebegov.

e) Jugoslovanska vojska ni dobro vedela koliko oroja in enot imajo Slovenci. Tako tudi 1.
oklepna brigada ni vedela s kaknim orojem TO razpolaga in tudi ne koliko ga ima.
Armbrustov ni poznala, zato jo je bilo tega oroja izredno strah. 1. oklepna brigada tudi ni
vedela s kaknimi enotami in s kaknim tevilom ljudi TO razpolaga. In kot pravijo, strah in
nevednost sta najveja sovranika.

f) Oklepna brigada je imela dobra sredstva zvez tako s poveljstvom korpusa kot tudi s
svojimi podrejenimi enotami. Vendar pa te zveze med spopadom niso bile optimalne.
Slovenska stran se je trudila, da bi preko radijskih zvez lahko prestregla imve informacij. V
oktobru se je to izkazalo uspeno, saj so takrat prestregli ukaz za odhod 1. oklepne brigade po
kopnem. Zgodilo pa se je tudi, da brigada ni imela kontakta s svojimi enotami na Brniku, ker
sta bila majhno poveljniko-tabno vozilo in naelnik za zveze v Trzinu ujeta in s spopadom
je bila zveza prekinjena. Za slabo komunikacijo pa lahko vzamemo tudi lai o napadalcu, ki
so jih nadrejeni trosili svojim vojakom. Zaradi takne komunikacije je bilo tudi stanje v
enotah slabe.



128
7. VIRI IN LITERATURA

DOKUMENTARNO GRADIVO:
1. Arhiv Obine Vrhnika
2. Oddelek dokumentarnega gradiva MORS

INTERVJUJI IN PISNI PRISPEVKI (IZJAVE):
1. Intervju s Francem Kvaternikom, nekdanjim upanom obine Vrhnika. Dragomer, 10.
3. 2006.
2. Intervju z Miho Butaro, predsednikom ZS. Ljubljana, 13. 3. in 16. 3. 2006.
3. Intervju z Antonom Peinkiherjem, uslubencem v Mercatorju. Ljubljana, 3. 4. 2006.
4. Intervju z Bojanom in Tatjano Kastelic, obanoma obine Vrhnika. Lesno Brdo, 16. 5.
2006.
5. Intervju z Radoljubom Milosavljeviem, uslubencem policije. Log, 24. 5. 2006.
6. Intervju z dr Primoem Rusom, zdravnikom v Zdravstvenem domu na Vrhniki.
Vrhnika, 25. 5. 2006.
7. Intervju s Slobodan, zaposlenim v 1. okbr in v diplomskem delu ne eli biti imenovan
s pravim imenom. Vrhnika, 1. 6. 2006.
8. Intervju z Janezom Lesjakom, upanom obine Grosuplje. Grosuplje, 5. 6. 2006.
9. Intervju z Mirom Poganikom, uslubencem Slovenske vojske. Vrhnika, 13. 6. 2006.
10. Intervju z Marjanom elcem, samostojnim podjetnikom. Leevje, 29. 6. 2006.
11. Intervju z Mladenom Lujiem, nekdanjim pripadnikom 1. okbr, danes uslubencem
Slovenske vojske. Vrhnika, 29. 6. 2006.
12. Intervju s Tomom Pejiem, obanom obine Vrhnika. Log, 3. 7. in 4. 7. 2006.
13. Intervju s Franetom Radobuljcem, nekdanjim pripadnikom 1. okbr in prestopnikom v
Slovensko vojsko. Grosuplje, 5. 7. 2006.
14. Intervju s Panetom Matiem, nekdanjim poveljnikom 1. okbr. Vrhnika, 5. 7. 2006.
15. Intervju z Antonom Jesenkom, uslubencem na MORS. Ljubljana, 8. 5., 9. 5. in 21. 7.
2006.
16. Intervju z Joetom Molkom, uslubencem Slovenske vojske. Vrhnika, 17. 11. 2006.
17. Intervju z Vilijem Grando, obanom obine Vrhnika. Log, 14. 12. 2006.
18. Intervju z dr. Marjanom Riharjem, upanom obine Vrhnika. Vrhnika, 9. 3. 2007.
19. Izjava Braneta Dolenca, uslubenca na KPV.Vrhnika, 1. 6. 2006.



129
20. Izjava Joeta uteria, obana obine Vrhnika. Vrhnika, 20. 7. 2006.
21. Pisna izjava Joeta Molka, uslubenca Slovenske vojske, o MSNZ na Vrhniki.
Vrhnika, 4. 5. 2006.
22. Pisna izjava Antona Jesenka, uslubenca na MORS, o MSNZ na Vrhniki. Vrhnika, 11.
5. 2006.
23. Pisna izjava Janeza erina, uslubenca na MORS. Vrhnika, 15. 6. 2006.
24. Pisna izjava Joeta Molka, uslubenca Slovenske vojske, o pripravah TO Vrhnika na
oboroeno zavarovanje osamosvojitve Slovenije. Vrhnika, 5. 7. 2006.
25. Pisna izjava Joeta Molka, uslubenca Slovenske vojske, o selitvi oroja TO Vrhnika
v letu 1990. Vrhnika, 6. 7. 2006.
26. Pisna izjava Joeta Molka, uslubenca Slovenske vojske, o mirovnih misijah po
Brionskem sporazumu v 1991 na obmoju delovanja 53. ObmTO (dananje obine
Borovnica, Vrhnika in Logatec. Vrhnika, 17. 11. 2006.
27. Pisna izjava Joeta Molka, uslubenca Slovenske vojske, o dogajanju na obmoju
Vrhnike po Brionskem sporazumu, vse do zmage 25. 20 .1991. Vrhnika, 17. 11. 2006.
28. Pisna izjava Florijana Bonarja, upnika v Metliki, o spominih na dni vojne za
Slovenijo. Metlika, 23. 1. 2007.
29. Pisna korespondenca z Matjaem inkovcem, uslubencem MNZ. Ljubljana, 25. 5.
2006.
30. Pisna korespondenca z Vidom Drakom, obanom obine Vrhnika. Vrhnika, 1. 12.
2006.
31.
32. Ustna izjava Paneta Matia, nekdanjega poveljnika 1. okbr. Vrhnika, 15. 3. 2006.

KNJIGE:
1. BABI, Manojlo, Miroslav LUTEK (1969): Tankisti prekomorci. Nova Gorica:
asopisno zaloniko podjetje Soa.
2. BORAK, Neven et al. (2005): Slovenska noveja zgodovina 2 : od programa
Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Slovenije 18481992. Ljubljana:
Mladinska knjiga, 933935, 10741077, 11791185, 12841287, 13451359.
3. EPI Zdenko et al. (1979): Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva zaloba, 68.
4. GAMS, Ivan (1998): Geografske znailnosti Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga,
148.



130
5. GOSAR, Anton et al. (1995): Slovenija: Turistini vodnik. Ljubljana: Mladinska
knjiga, 272.
6. HORVATI, Leon et al. (1994): Dan prej. Knjinica Primorskih novic 2. Koper:
Primorske novice, 117.
7. JANA, Janez (1992): Premiki : nastajanje in obramba slovenske drave 19881992.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
8. JOVI, Borisav (1996): Zadnji dnevi SFRJ. Odlomki iz dnevnika. Ljubljana:
Slovenska knjiga, 144.
9. KLADNIK, Toma (2006): Slovenska vojska v slubi domovine. Ljubljana: Defensor
d.o.o., 1737, 104, 160.
10. LOVIN, Andrej (2001): Skrita vojna : spopad varnostno-obveevalnih slub 1990-
1991. Ljubljana: Mladinska knjiga, 925, 217232.
11. MIKULI, Albin (2005): Manevrska struktura narodne zaite : uporniki z razlogom.
Ljubljana: Ministrstvo za obrambo RS, Slovenska vojska, Vojaki muzej.
12. MUNDA, Mirko (2001): Beograjska spletka. Maribor: Veer, 25.
13. REPE, Boo (2002): Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana:
Modrijan.
14. VAJNCER, Janez J. (1992): Vojna in vojaka zgodovina Slovencev. Ljubljana:
Preernova druba, 205.
15. VAJNCER, Janez J. (1993): Obranili domovino: teritorialna obramba Republike
Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991. Ljubljana: Viharnik, 11
31, 105109, 119125, 209212.

RAZPRAVE, LANKI IN DRUGO:
1. BIZILJ, Nace (1991): Napad na brniko letalie. Neodvisni Dnevnik, 29. 6., 1.
2. BRIC, Roman (2000): Vrhnika je trepetala do odhoda JLA. Slovenska vojska, 27. 10.,
1215.
3. DEBEVEC, Damjan (2006): Obletnica vojake akcije. Na asopis, avgust, 35.
4. DEMOS Vrhnika (1991): Poziv obanom. Na asopis, maj 1991, 1.
5. DEMOS Vrhnika (1990): Samo samostojna drava Slovenija. Na asopis, oktober, 1.
6. FON, Botjan (2006): Pravica za mrtva novinarja. Slovenske novice, 11. 10., 3.
7. KLUN, Albert (1984): Prva tankovska brigada NOV Jugoslavije. Na asopis, junij,
34.
8. KOVA, Dejan (1991): Nekdanji lastniki preseneeni. Neodvisni Dnevnik, 21. 8., 7.



131
9. LOMBAR, Tomi (1991): Tovornjak pred avtobus. Neodvisni Dnevnik, 13. 7., 19.
10. LOMBAR, Tomi (1991): Nesrea na vrhnikem klancu zahtevala dve ivljenji in est
ranjenih. Neodvisni Dnevnik, 15. 7., 13.
11. MATOZ, Zdenko (1991): koda ocenjena. Na asopis, junij/julij, 1.
12. MATOZ, Zdenko (1991): Prostori so, ali so tudi zamisli?. Na asopis, oktober, 1.
13. NANUT, Karlo (2004): Somrak generalov (2. del). V Nanut, Karlo et al. (ur.): Vojna
za Slovenijo 1991 (simpozij, 26. in 27. november 2002, 1. del). Vojaka zgodovina,
1(7), oktober, 532.
14. PREDSEDSTVO SO Vrhnika (1991): Ukrepi ob najnovejih zaostritvah med
Republiko Slovenijo in JA. Na asopis, maj, 1.
15. REPE, Boo (2005): Vzroki za spopad med JLA in Slovenci. V Nanut, Karlo et al.
(ur.): Vojna za Slovenijo 1991 (simpozij, 26. in 27. november 2002, 3. del). Vojaka
zgodovina, 1/ 05(9), november, 417.
16. S. S. (1991): Pod novo zastavo. Na asopis, junij/julij, 5.
17. SKALE, Toma (1991): Vrhniki tanki zapustili Slovenijo. Neodvisni Dnevnik, 2.8., 1.
18. SOBOAN, Miro in BUTARA, Miha (1993): Segmenti iz delovanja teritorialne
obrambe Ljubljanske pokrajine v letu 1991. Ljubljana, 6. 4.
19. Konno v sinovem objemu (1991). Neodvisni Dnevnik, 5. 7., 9.
20. Mitinga ne maramo (1989). Na asopis, november, 1.
21. Na plebiscitu: polnotevilno za suverenost (1991). Na asopis, januar, 2.
22. Na asopis 1990, februar, 3.
23. Sporazum na Brniku o hrani in vodi (1991). Neodvisni dnevnik, 1. 7., 7.
24. Streli s helikopterja RK (1991). Neodvisni Dnevnik, 2. 7., 9.
25. Tankisti ubili avstrijska novinarja (1991). Neodvisni Dnevnik, 29. 6., 1.
26. Tudi v vrhniki obini zmagal Demos. Na asopis, maj, 1
27. Tudi z Vrhnike vojska odhaja (1991). Na asopis, avgust / september, 1.
28. V eno smer (1991). Na asopis, november, 6.
29. Vrhniani se boje rekreacije (1991). Neodvisni Dnevnik, 29. 8., 8.
30. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaenih uradnih oseb organov za notranje
zadeve SR Slovenije (1989). Ljubljana: Republiki sekretariat za notranje zadeve, 60
62.
31. Predpisi o obrambi in zaiti (1991). Ljubljana: Z Uradni list RS, 31.
32. Zakon o sploni ljudski obrambi (1982). Beograd: ZDO Knjievne novine, 91
100.



132
8. PRILOGE

PRILOGA A: Prikaz stanja v vojaki restavraciji v Vojanici Ivan Cankar. Dne 5. 10. 1990
je bil zavzet RTO v Ljubljani in da je bil ta dan pomemben tudi za 1. oklepno brigado,
prikazuje podpis poveljnika 1. oklepne brigade Paneta Matia, ki je osebno preveril stanje v
restavraciji.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)





133
PRILOGA B: Reverz, s katerim je obinski oddelek za ljudsko obrambo 5. 10. 1990 svoje
oroje uradno predal obinskemu tabu TO Vrhnika.

Vir: zasebni arhiv Joeta Molka (kopijo hrani S. R.)




134
PRILOGA C: Pismo, ki ga je 27. 5. 1991 napisal Miro Poganik in ga poslal Predsedstvu
RS, republikemu sekretariatu za ljudsko obrambo, RTO in PTO Ljubljanske pokrajine, z
namenom, da opozori, da reorganizacija TO v tem asu ni primerna poteza RTO.

Vir: zasebni arhiv Mira Poganika (kopijo hrani S. R.)



135
PRILOGA D: Poloaj tankov 1. oklepne brigade na Hruevci, na kateri so bili tanki vkopani
vse od 27. 6. 1991. S hriba so imeli lep razgled nad mestom Vrhnika.

Vir: zasebni arhiv Joeta Molka (kopijo hrani S. R.)



136
PRILOGA E: Seznam vojakov, ki so bili 27. 6. 1991 ujeti in zatem udeleeni boja v Trzinu.
Stojkovi Slobodan, Jovanovi Ratko, Sotinac D. in Pena Duan so v boju umrli.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)



137
PRILOGA F: Prikaz skladinega dela Vojanice Ivan Cankar ter poloajev enot, tankov in
oklepnih transporterjev.

Vir: zasebni arhiv Joeta Molka (kopijo hrani S. R.)




138
PRILOGA G: Izjava o izpadu 1. oklepnega bataljona iz Vojanice Ivan Cankar, ki jo je
podal Rasim Imamovi, prvi oficir, ki je prestopil iz 1. oklepne brigade, dne 28. 6. 1991.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)



139
PRILOGA H: Pisno povelje, s katerim je poveljnik 53. ObmTO 2. 7. 1991 Igorja
Miklavia postavil za poveljnika protioklepnega voda.

Vir: zasebni arhiv Joeta Molka (kopijo hrani S. R.)



140
PRILOGA I: Ekspertiza naelnika letalstva republikega taba TO Iztoka Podbregarja o
letalskem napadu na Vrhniko, dne 2. 7. 1991. (Iztok Podbregar je bila kasneje imenovan za
naelnika Generaltaba SV, pozneje pa za direktorja SOVE.)

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)






141
PRILOGA J: Zdravniko potrdilo o pokodbah Marjana elca, stanujoega nasproti
Vojanice Ivan Cankar, ki so mu bile zadane v pretepu 2. 7. 1991 zveer s strani pripadnikov
1. oklepne brigade.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)




142
PRILOGA K: Seznam zaplenjenega oroja in opreme, ki je bilo odvzeto Marjanu elcu ob
preiskavi njegove hie in po pretepu, dne 2. 7. 1991.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)






143
PRILOGA L: Prikaz poloajev enot TO in JLA ter razvoj dogodkov v asu od 1. 7. do 3. 7.
1991 v 53. ObmTO.

Vir: zasebni arhiv Joeta Molka (kopijo hrani S. R.)



144
PRILOGA M: Osebni karton majorja Danila Radovanovia iz matinega urada za notranje
zadeve na Vrhniki, ki ga je izroil Cveto Mole. Ta karton so uporabili pri organiziranju
aretacije omenjenega majorja.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)




145
PRILOGA N: Nart aretacije Danila Radovanovia, ki ga je na podlagi informacij Josipa
ernija in Slobodana sestavil Vid Draek.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)




146
PRILOGA O: Pristopna izjava, ki so jo 15. 10. 1991 na Vrhniki sestavili Vid Draek,
Marjan elec, Joe Molk, Rajko Jana, Bojan Babi in Sreko Jake, z namenom, da bi imeli
oficirji e zadnjo monost prestopa iz JLA. Izjavo je v Vojanico Ivan Cankar odnesel
Slobodan, a se nanjo nihe ni odzval.

Vir: zasebni arhiv Vida Draka (kopijo hrani S. R.)