1

, 2010

1. CELI NA NASTAVATA PO PRIRODNI NAUKI I TEHNIKA VO VI ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata: da go pro{iruva i prodlabo~uva razbiraweto na osnovnite prirodni zakonitosti i poimi za prirodata okolu sebe; da gi obedinuva / povrzuva konceptite i procesite vo prirodata i tehnikata, preku konkretni primeri; da gi voo~uva sistemite, podredenosta i organizacijata na poimite od prirodata, preku konkretni primeri za delovite i dvi`ewata vo Son~eviot sistem, negovite planeti i za planetata Zemja; da steknuva znaewa za vnatre{nata gradba na Zemjata, za prirodnite pojavi: zemjotresi, vulkani, buri, uragani, cunami, za erozijata, fenomenot plima oseka, vrne`ite i posledicite od zagrevaweto i ladeweto; da go otkriva nastanokot i vidovite na karpi i po~vi na Zemjata; da gi razbira i da gi objasnuva osnovnite poimi za raznovidnosta na `iviot svet; da gi poznava osobinite na `iviot svet: kleto~nata gradba i `ivotnite funkcii; da gi nabrojuva i opi{uva osnovnite `ivotni funkcii na `ivite organizmi, vklu~uvaj}i go i ~ovekot; da gi otkriva i da gi primenuva faktite za povrzanosta na site `ivi organizmi preku ishranata; da go razbira zna~eweto na faktite za nivoata na ekolo{kata podelba i da gi predviduva uslovite i posledicite vrz naseluvaweto na `ivotni zaednici; da ja otkriva dinami~kata priroda na prirodnite procesi i fenomeni (nastanok na karpite, po~vite, rastewe i razvoj na organizmite, posledicite za `iviot svet: prisposobuvawe, rasprostranuvawe); da dava argumentirani, logi~no obmisleni odgovori na postavenite pra{awa / zada~i / problemi i da prezentira zaklu~oci, potkrepeni so dokazi; da pretstavuva podatoci vo tabela, grafik, {ema; da umee da ~ita i tolkuva podatoci od tabela, grafik, {ema, geografska karta, globus; da izrabotuva i da predlaga plan za izveduvawe ednostaven obid; da prifa}a i izvr{uva zada~i so razli~en stepen na slo`enost pri istra`uvaweto: postavuva pra{awa, predviduva, gi koristi setilata, koristi instrumenti (lupa, lewir, vaga, kompas, karta, globus, mikroskop), zapi{uva i obrabotuva podatoci. da u~estvuva aktivno vo rabotata na grupata i pri diskusiite; da poka`uva podgotvenost za preispituvawe na svoite mislewa i po~it kon mislewata na drugite; da go razbira zna~eweto na ispolnuvawe na zadadenata zada~a vo zadadenite rokovi; da poka`uva podgotvenost da im pomogne na drugite, osobeno pri rabota vo grupa. 3 108 . 3

2. KONKRETNI CELI 1. TEMA PLANETATA ZEMJA VO VSELENATA / 14 ~asovi Celi Sodr`ina Poimi aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: Vselena -Video prezentacii za Vselenata, za -da gi opi{uva Vselenata i Vselena, Sonce i Son~ev yvezdi, planeti. yvezdite; sistem Yvezda -^itawe tekstovi za temata. -da se zdobie so pretstava za -Poseta na planetarium. vselenskiot prostor; Soyvezdie -Istra`uvawe: nabquduvawe na -da gi razlikuva i klasificira Nebeskite tela vo yvezdeno nebo. nebeskite tela; vselenata Galaksija -da gi objasnuva karakteristikite na Sonceto; Mle~en pat -Izrabotka na pano za razli~nite Priroden -da gi opi{uva karakteristikite formi na Mese~inata (meni). satelit na Mese~inata; -Videoprezentacii. Mese~ina -da go razbira pojavuvaweto na -Stimulirawe na sozdavawe krateri. Mese~evi meni -Organizirawe na razgovor za mese~evite meni; - da gi opi{uva pojavite na ~ovekot i vselenata, za prvoto meteorite i kometite; patuvawe na ~ovekot na Meteor -da razviva sopstveni pretstavi za mese~inata. Kometa mestoto na ~ovekot i `ivotot vo - Video prezentacii za nebeskite Vselenata. tela i pojavi.

2 . TEMA ZEMJATA E DINAMI^EN SISTEM / 18 ~asovi Celi Sodr`ina Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: Vnatre{na gradba na Zemjini - Izrabotuvawe modeli (na pr.: - da ja prepoznava Zemjata rese~eno top~e i glina) za vnatre{nata gradba na vnatre{niot presek na Zemjata. Zemjata so pomo{ na - Izrabotuvawe na crte`i na grafika/model; plakatna hartija za vnatre{nata - da gi objasnuva vnatre{nite Prirodni pojavi na Zemjotresi gradba na Zemjata. i nadvore{nite promeni na Zemjata - Videoprezentacija za Zemjata; Cunami karakteristikite na jadroto i Zemjinite obvivki. Vulkani -da gi prepoznava i selektira - ^itawe tekstovi za prirodnite prirodnite pojavi: zemjotresi, pojavi i posledicite od Buri cunami, vulkani, buri, plima, vnatre{nite i nadvore{nite promeni na Zemjata. oseka, vrne`i, erozija; Nastanok na karpite i Plima Izrabotuvawe dinami~en model na -da go objasnuva Oseka vulkan. nastanuvaweto na prirodnite vidovi karpi - Videoprezentacija na vulkanska pojavi; Vrne`i erupcija. Izrabotuvawe na foto album za -da gi nabrojuva vlijanijata i Erozija prirodnite pojavi na Zemjata. pri~inite za nastanokot na Nabquduvawe na razli~nite vidovi karpite; karpi i po~vi. -da gi razlikuva vidovite - Izrabotuvawe model na po~veni karpi (naplasteni, Nastanok na po~vite i Karpi sloevi. magmatski, izmeneti); - Izrabotuvawe na zbirki od -da go objasnuva nastanokot na vidovi po~vi Po~va razli~ni vidovi karpi i po~vi. po~veniot sloj; -da gi razlikuva i klasificira po~vite (pesoklivi, glineni); -da go objasnuva stopanskoto zna~ewe na po~vite.

3. TEMA OSOBINI NA @IVIOT SVET / 40 ~asovi Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: - Pravewe zbirki na nivo na paralelkata - da ja otkriva raznovidnosta i @ivite organizmi se Kleto~na gradba od konzerviran materijal od sobrani srodnosta na `ivite odlikuvaat so kleto~na primeroci rastenija i `ivotni. organizmi; gradba i `ivotni Kletka - Podgotvuvawe albumi so grafika za - da gi razbere odlikite na procesi razli~ni oblici na `ivi organizmi i `ivite organizmi; Kleto~na `ivotni procesi. - da ja razbira kleto~nata gradba obvivka - Nabquduvawe na razli~ni odliki na na organizmite, edno i Citoplazma `ivotni (dvi`ewe, hranewe, osetlivost pove}ekleto~nosta; Jadro i dr.). - da gi imenuva formite, - Izrabotuvawe na model na kletka. sostavnite delovi na kletkata Ednokleto~ni - Demonstrirawe - mikroskopirawe na (rastitelna i `ivotinska) i organizmi, preparati od: rastitelna kletka, nivnite funkcii so pomo{ na Mikroorganizmi `ivotinska kletka, mikrobna kletka. grafika; - Mikroskopirawe na barski edno- i - da gi voo~uva i naveduva Pove}ekleto~ni pove}ekleto~ni organizmi. sli~nostite i razlikite vo organizmi gradbata me|u `ivotinskata i - Istra`uvawe za sozdavawe hrana (skrob) rastitelnata kletka; kaj rastenijata. - Istra`uvawe na ishranata na `aba, - da go otkriva zna~eweto na Ishranata gi uslovuva Hrana akvariumska riba, pol`av, ptica i dr. ishranata vo odnos na site drugite `ivotni Ishrana - Izrabotuvaat listi so podatoci za delovi drugi `ivotni osobini i procesi Proizveduva~i na rastenijata koi slu`at vo ishranata procesi; Potro{uva~i na ~ovekot. - da razbere deka rastenijata ja Rastenijata ja Trevojadi - Izrabotuvawe na lista na zdrava hrana. proizveduvaat hranata vo proizveduvaat hranata Mesojadi zelenite delovi od materii od za sebe i za drugite Se{tojadi - Izrabotuvawe na ednostavni sinxiri na po~vata, od vozduhot i organizmi ishrana na panoa, kola`i za livada son~evata svetlina; (kopnena `ivotna zaednica) i za ezero - da osoznae deka `ivotnite se (vodna `ivotna zaednica). potro{uva~i na hranata; Sinxiri na - Sledewe na videozapisi za ednostavni

- da ja objasnuva povrzanosta na rastenijata i `ivotnite preku ishranata (sinxiri na ishranata); - da go razbira di{eweto kako Di{eweto e osnovna razmena na gasovite pome|u biolo{ka osobina organizmot i `ivotnata sredina; - da sfati deka rastenijata di{at so pomo{ na site organi; - da osoznae deka `ivotnite di{at so pomo{ na organi za di{ewe koi se razli~ni vo zavisnost od `ivotnata sredina; - da razbere deka organizmot se osloboduva od nepotrebnite i {tetnite materii; - da go povrzuva dvi`eweto kaj `ivotnite so ishranata; - da razbere deka na~inite za dvi`ewe zavisat od `ivotnata sredana; - da gi sporeduva na~inite i organite za dvi`ewe kaj poznati pretstavnici so `ivotnite sredini i nivnata ishrana; - da razbere deka rastenijata Osloboduvawe od {tetni materii Dvi`eweto kako biolo{ka osobina

ishranata

sinxiri na ishranata.

Di{ewe Razmena na gasovi Organi za di{ewe

- Istra`uvawe na posledicite koga razli~ni `ivotinski organi za di{ewe se staveni na vozduh i vo voda. - Istra`uvawe na di{ewe na edno `ivotno (riba vo voda pri miruvawe i vo dvi`ewe, broewe na dvi`ewata na `abrite vo minuta, zapi{uvawe na podatoci). - Istra`uvawe na di{ewe na edno rastenie i edno `ivotno pod stakleno yvono. - Izrabotuvawe na ednostaven mehanizam za filtrirawe na oboen rastvor. - Nabquduvawe i sporeduvawe na dvi`ewa na `ivotni (riba vo voda, cica~ na kopno i vo voda, insekt na kopno (mravka), insekt vo vozduh (peperutka, muva). - Nabquduvawe na prisposobenosta na formata na organite za dvi`ewe na po~va- noze, vo voda-perki, vo vozduh krilja. - Nabquduvawe na pridvi`uvawe na rastenie kon svetlinata p~enica.

Izla~uvawe

Dvi`ewe Organi za dvi`ewe

ograni~eno se dvi`at; - da ja sfati osetlivosta kaj Osetlivost na drazbi `ivotnite kako vrska na organizmot so sredinata; - da go razbira zna~eweto i da gi primenuva poimite povrzani so osetlivosta; - da gi opi{uva svoite pretstavi za vrskite me|u setilata, ishranata, na~inot na dvi`eweto i odbranata od opasnostite; - da gi objasnuva vrskite (osetlivosta) na edno `ivotno i sredinata; - da go razbira rasteweto, razmno`uvaweto, umiraweto kako fazi od `ivotniot ciklus na sekoj `iv organizam; - da go sfa}a rasteweto i bespolovoto razmno`uvawe kaj rastenijata; - da go razbira razmno`uvaweto kaj organizmite kako na~in za opstanok; - da gi osoznava razvojnite fazi vo tek na rasteweto kaj ~ovekot; - da go prifa}a stareeweto i umiraweto kako prirodni fazi vo `ivotniot ciklus na sekoja @ivoten ciklus kaj rastenijata i `ivotnite Osetlivost Drazba Organi za primawe drazbi Za{tita od silni drazbi - Istra`uvawe na sopstveni setilni iskustva so isklu~uvawe na po edno setilo (vid, sluh, toplo-studeno, miris), zapi{uvawe i analizirawe na podatocite. - Istra`uvawe na osetlivosta na edno rastenie vo uslovi na promeneta osvetlenosti ili temperatura. - Istra`uvawe na rastewe na u~enicite: merewe, bele`ewe i sporeduvawe na podatocite na po~etokot i na krajot na u~ebnata godina.

Rastewe Razvivawe Bespolovo razmno`uvawe Polovo razmno`uvawe Oploduvawe Stareewe Umirawe

- Sledewe na video zapisi za `ivotniot ciklus na rastenijata, `ivotnite i za ~ovekot. - Razgovarawe za problemite i prednostite pri rasteweto na u~enicite.

edinka. 4. TEMA Sodr`ini EKOLOGIJA / 12 ~asovi Poimi Edinka @ivotna zaednica @iveali{te Ekosistem

Celi U~enikot/u~eni~kata: - da gi imenuva i objasnuva Nivoa na ekolo{ka osnovnite ekolo{ki poimi; podelba - da gi nabrojuva osnovnite uslovi vo `ivotnite sredini koi vlijaat vrz `iviot svet; - da naveduva primeri za vidovi na `ivotni zaednici, `iveali{ta i ekosistemi; - da go razbira mestoto na edinkata vo `ivotnata zaednica; - da nabrojuva vidovi na {umi vo zavisnost od klimatskite uslovi; - da gi naveduva ekolo{kite uslovi i `ivotnite zaednici na {umite vo umereniot pojas, do`dovnite {umi, vo pustinite, vo polarnite oblasti i morskiot ekosistem; - da gi prepoznava i da gi objasnuva pri~inite za predatorstvo, simbioza i parazitizam;

Aktivnosti i metodi - Poseta na u~ili{niot park i razgovor za prirodnoto opkru`uvawe. - Nabquduvawe i otkrivawe na vidovite na `ivotni zaednici vo opkru`uvaweto. - Izrabotuvawe proekt za `ivotnite zaednici vo lokalnoto opkru`uvawe: - Nabquduvawe i vodewe dnevnik za edno `ivotno (edinka), za edno rastenie, za lokalnata reka, za funkcionirawe na zoolo{kata gradina. - Izrabotka na crte` - {umski ekosistem (po sopstven izbor) so sliki na tipi~ni pretstavnici od rastitelnite i `ivotinskite zaednici vo nego. - Koristewe na Internet za prebaruvawe i razgleduvawe na razli~ni vidovi na {umi so nivnite rastitelni i `ivotinski pretstavnici.

Vidovi na ekosistemi

[uma vo umereniot pojas Do`dovna {uma Pustina Morski ekosistem Polaren ekosistem Odnosi vo `iviot svet Simbioza Parazitizam Predatorstvo

- Opi{uvawe na primeri za simbioza me|u dva organizma. - Primeri za parazitizam me|u doma}in i parazit. - Opi{uvawe na odnosot na grablivka kon plenot. 9

- da go vlijanieto na ~ovekot vrz ekosistemite.

- Primena (prebaruvawe) na CD i na Internet enciklopedi.

Celi U~enikot/u~eni~kata: - da sfati deka prirodnite nauki imaat {iroka primena vo sekojdnevniot `ivot; - da ja sogleduva povrzanosta pome|u prirodnite nauki i tehnolo{kite otkritija; - da sfati deka do golemite otkritija ~ovekot doa|al preku dolgotrajni istra`uvawa, a ponekoga{ i slu~ajno; - da ja sogleda va`nosta na mereweto, ~itaweto i tolkuvaweto na rezultatite kako bitni faktori za novi otkritija; - da meri i da o~ituva podatoci od instrumenti; - da go sogleda zna~eweto na prirodnite nauki vo dobivaweto i

5. PRIRODNITE NAUKI VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT / 24 ~asovi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi Primena na prirodnite nauki vo sekojdnevniot `ivot Tehnolo{ki otkritija - ^itawe na tekstovi od enciklopedii, od istoriski ~itanki, atlasi i sl. za zna~ajni otkritija, na~inot na `ivotot vo razli~ni periodi i sl. - ( ) . - Prebaruvawe na Internet.

Postapki na merewe vo sekojdnevniot `ivot

- Merewe na temperatura. - ^itawe na podatoci od vodomer. - Sledewe na vremenski karti na Internet.

Prirodnite nauki i proizvodstvo na hrana

Hrana

- Poseta na rabotilnica za dobivawe na leb (pogon).

10

za~uvuvaweto na hranata vo ispravna sostojba; da go povrze dobivaweto na leb, ocet, kiselo mleko, zimnica, so prisustvoto na nekoi mikroorganizmi; da opi{uva postapki za dobivawe na: leb, kiselo mleko i ocet; da naveduva primeri za pozitivniot i negativniot efekt na mikroorganizmite; da naveduva postapki za za~uvuvawe na hranata vo ispravna sostojba (su{ewe, zamrznuvawe, skiseluvawe);

Mikroorganizmi Kvasec

- Prenesuvawe na iskustvo od strana na roditel, ekspert i sl.

- Istra`uvawa na: - Proizvodstvo na leb. - Potkiseluvawe na mleko. - Dobivawe na ocet. Ocet - Za~uvuvawe na hranata vo ispravna Konzervirawe na sostojba. hrana - Razgovori za rasipuvaweto na hranata i kako toa da se spre~i. Mle~ni proizvodi

- da opi{uva kako se dobiva staklo i stakleni proizvodi; - da razbira deka preku istra`uvawata se dobivaat novi materijali (plasti~ni materijali i lekovi); - da ja sfati opasnosta od upotreba na lekovi bez preporaka od lekar; - da objasnuva za potebata i

Prirodnite nauki i proizvodstvoto na materijali korisni za ~ovekot.

Staklo Plasti~ni materijali Lekovi

- Videozapisi za dobivawe na staklo i stakleni proizvodi. - Videozapisi za dobivawe na lekovi (penicilin, acetisal). - Videozapisi za primena na plasti~nite materii.

- Izrabotuvawe na tabela so materijali 11

korista od recikliraweto; da steknuva naviki za klasirawe na upotrebenite materijali (hartija, staklo, metal i plastika) za reciklirawe; da nabrojuva proizvodi koi mo`at povtorno da se iskoristat; da go objasnuva zna~eweto i potrebata na ~ista voda za piewe; da go opi{uva pro~istuvaweto na morskata voda vo voda za piewe;

Reciklirawe; povtorna upotreba na proizvodite

Reciklirawe

i proizvodi koi mo`e da se recikliraat, ili povtorno da se upotrebuvaat. - Rabota vo grupi: reciklirawe na hartija (vesnici).

Uloga na naukite vo razre{uvawe na nedostigot na ~ista voda za piewe

- da otkrie deka objekti so hidro/aerodinami~en oblik pobrzo se dvi`at vo sredinata;

Dvi`ewe niz vodena i vozdu{na sredina

- Izuvawe eksperiment so koj se prika`uva otstranuvawe na sol od voda so zagrevawe. - Videozapis za procesot na pro~istuvawe na vodata. - Ista`uvawe na potro{uva~ka na voda vo doma}instvata i iznao|awe na~ini za za{teda. - Istra`uvawe na dvi`ewe na objekti so hidro/aerodinami~en oblik vo vozdu{na i vodena sredina. - Demonstrirawe na obidi za da se prika`e pretvoraweto na energija od eden vo drug oblik, preku primena na razli~ni uredi od doma}instvoto. - Pronao|awe podatoci za primenata na laser, CD.

- da naveduva primeri za pretvoraw na energijata Dobivawe energija vo od eden vo drug oblik vo razli~ni oblici i sekojdnevniot `ivot nejzina upotreba (veternica, vodenica, hidrocentrala, son~ev kolektor, laser, dinamo na to~ak, sijalica, mikser, grealka);

Veternica Vodenica Son~ev kolektor

12

- da ja osoznae primenata na svetlinata vo novite tehnologii (laseri).

3. DIDAKTI^KI PREPORAKI - Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe Nastavniot predmet prirodni nauki i tehnika sodr`i me|upredmetno povrzani celi, sodr`ini i aktivnosti. So ogled na faktot {to nastavnata programa e strukturirana za da pottiknuva kaj u~enikot integriran razvoj vo sfa}aweto na prirodata i tehnikata, se o~ekuva i planiraweto na nastavata da ja sledi ovaa globalna cel. Celite i sodr`inite od ovoj nastaven predmet se komponirani od aspekt na site prirodni nauki i nivnata primena vo sekojdnevniot `ivot. Site celi i sodr`ini treba da go promoviraat kaj u~enikot razbiraweto na edinstvoto, celovitosta i promenlivosta na prirodata, prirodnite objekti, fenomeni i procesi, za da pottiknat kaj nego sozdavawe na primenlivi znaewa, naviki i ve{tini. - Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi Preporakite za godi{niot fond na ~asovite se dadeni kako orientacija zaedno so konkretnite celi i temi/sodr`ini, {to sekako ne treba da go ograni~uva nivnoto preraspredeluvawe, spored potrebite pri

13

realizacijata. Poinakvo koristewe na ~asovite treba da go procenuva predmetniot nastavnik spored dostigawata na negovite u~enici, te. spored promenite vo kvalitetot na znaewata i rezultatite koi tie gi postignuvaat. VI 3 , 108 . - Nastavni sredstva - u~ebnik izbran na nivo na u~ili{te za soodvetniot predmet, odobren od strana na ministerot; - drugi izvori na u~ewe vo neposrednata okolina predmeti i objekti vo prirodata; - enciklopedii, atlasi, karti, globus i sl.; - laboratoriski pribor, lupa, lewir, vaga, kompas, mikroskop; - Internet, obrazovni softveri; - svetski priznati spisanija od oblasta na prirodnite nauki; - vizuelni sredstva (sliki, crte`i, aplikacii, folii, panoa, modeli, maketi i dr.); - audio-vizuelni sredstva (grafoskop, digitalen fotoaparat, digitalna kamera, televizor, DVD pleer, video-pleer, kompjuter, LCD proektor i dr.). 4. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE - Sledewe na postigawata na u~enicite Vo tekot na nastavata redovno se sledat i vrednuvaat postigawata (promenite) na u~enicite, se pribiraat pokazateli za nivnite aktivnosti, motiviranosta za u~ewe, sorabotkata so drugite i sl. (formativno ocenuvawe), so cel da se vospostavat vrskite pome|u u~eweto, pou~uvaweto i ocenuvaweto. Sledeweto na postigawata na u~enicite e sostaven del na planiraweto na nastavata i na u~eweto. - Ocenuvaweto treba da se bazira vrz koristewe na pove}e razli~ni metodi za da se namaluvaat slabostite i za da se zemaat predvid razli~nite stilovi i predispozicii za u~ewe na u~enicite. Pri toa, proveruvaj}i go napredokot vo postigawata na u~enicite, nastavnikot mo`e da gi naso~uva u~enicite kon postavenite celi na nastavata. - Ocenuvaweto treba da bide pravedno, te. da se sproveduva nepristrasno, kako pri vrednuvaweto na postigawata, taka i pri interpretacijata i koristeweto na rezultatite.

14

- Ocenuvaweto treba da se vr{i transparentno, {to podrazbira deka u~enicite treba to~no da znaat koi se celite na nastavata, koi se o~ekuvanite postigawa i kako tie postigawa }e se ocenuvaat. Toa zna~i deka u~enicite treba da znaat za{to i {to treba da nau~at i {to, kako i koga }e se ocenuva. - U~enicite i roditelite kontinuirano treba da imaat uvid vo ocenuvaweto. - Na~ini na proveruvawe i ocenuvawe usni odgovori na pra{awa postaveni od nastavnikot ili od u~enici, razgovor me|u nastavnikot i u~enicite i razgovor me|u u~enicite; pismeni izve{tai, evidencii na podatoci od istra`uvawata; prakti~na izvedba (ve`bi, modelirawe, izrabotka na crte`i, skici, drugi grafi~ki materijali, primena na formuli i sl.); proektna rabota (nabquduvawe, predviduvawe, sobirawe podatoci i objekti, merewa, zapi{uvawe i prika`uvawe na podatocite, prezentirawe); rabota vo grupa.

- Drugi sredstva i postapki za sledewe i ocenuvawe razgovor-dijalog nastavnik-u~enik; kontrolni listovi, testovi na znaewa; doma{ni raboti; ~ek listi. Na krajot od VI oddelenie se realizira: - interno proveruvawe na postigawata so eksterno podgotveni standardizirani testovi.

5. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZIRAWE NA NASTAVNITE PROGRAMI

15

Programata po nastavniot predmet priroda }e se realizira vo prostorni uslovi i uslovi na opremenost spored Op{tiot normativ za opremenosta za realizirawe na nastavnite programi vo devetgodi{noto osnovno obrazovanie. 6. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR Vospitno obrazovnata rabota vo VI oddelenie mo`e da ja izveduva lice koe zavr{ilo: - dvopredmetna grupa: biologija hemija, PMF i se zdobilo so sertifikat od strana na BRO, za izveduvawe na nastava po predmetot prirodni nauki i tehnika; - ednopredmetna grupa biologija - nastavna nasoka, PMF i se zdobilo so sertifikat od strana na BRO, za izveduvawe na nastava po predmetot prirodni nauki i tehnika; - ednopredmetna grupa geografija - nastavna nasoka, PMF i se zdobilo so sertifikat od strana na BRO, za izveduvawe na nastava po predmetot prirodni nauki i tehnika; - ednopredmetna grupa hemija - nastavna nasoka, PMF i se zdobilo so sertifikat od strana na BRO, za izveduvawe na nastava po predmetot prirodni nauki i tehnika; - ednopredmetna grupa fizika - nastavna nasoka, PMF i se zdobilo so sertifikat od strana na BRO, za izveduvawe na nastava po predmetot prirodni nauki i tehnika. So ogled na faktot {to kaj nas na visokoobrazovnite institucii za nastaven kadar se u{te ne postoi studiska grupa za obrazovanie na nastaven kadar koj mo`e da ja realizira nastavnata programa za predmetot prirodni nauki i tehnika, postoe~kiot nastaven kadar koj e citiran, treba se zdobie so sertifikat od strana na BRO, za zavr{ena obuka za izveduvawe nastava po prirodni nauki i tehnika. Ova re{enie }e se primenuva se do diplomiraweto na nastaven kadar na soodvetna studiska grupa.

7. O^EKUVANI REZULTATI U~enikot/u~eni~kata: - razbira povrzanost na prirodnite nauki i tehnikata; - istra`uva objekti i materii vo prirodata, koristej}i go tehni~kiot kontekst;

16

- sobira i evidentira podatoci i objekti od svoeto prirodno opkru`uvawe i ja prepoznava nivnata primena vo tehnikata; - opi{uva Vselena, Sonce, Son~ev sistem i nebeskite tela; - gi izlo`uva sopstvenie pretstavi za mestoto na ~ovekot vo Vselenata; - objasnuva vnatre{na gradba i promenite na Zemjata; - objasnuva nastanuvawe na prirodnite pojavi i gi selektira; - nabrojuva vlijanija i pri~ini za nastanok na karpite, vidovi karpi, po~veniot sloj, razlikuva i klasificira po~vi i go objasnuva stopanskoto zna~ewe na po~vite; - ja razbira raznovidnosta i srodnosta na `ivite organizmi, preku nivnite op{ti odliki i kleto~nata gradba na organizmite, ednokleto~nosta i pove}ekleto~nosta; - gi razbira i gi naveduva sli~nostite i razlikite vo gradbata me|u `ivotinskata i rastitelnata kletka; - gi opi{uva razlikite vo ishranata kaj rastenijata i kaj `ivotnite/~ovekot i nivnata povrzanost preku sinxirite na ishrana; - gi naveduva najop{tite fakti za `ivotnite procesi (ishranata, di{eweto, izla~uvaweto, dvi`eweto, osetlivosta, rasteweto i razvojot, razmno`uvaweto i umiraweto) sporeduvaj}i gi kaj rastenijata i kaj `ivotnite (~ovekot); - gi razbira `ivotnite procesi kako fazi od `ivotniot ciklus na sekoj `iv organizam; - obrazlo`uva razliki vo `ivotnite procesi me|u organizmite (rastenija, `ivotni/~ovek) koi se usloveni od vlijanijata na `ivotnata sredina; - gi naveduva i razbira razvojnite fazi vo tekot na rasteweto kaj ~ovekot; - gi imenuva i objasnuva osnovnite ekolo{ki poimi (`ivotna zaednica, `iveali{te i ekosistem); - naveduva fakti za ekolo{ki uslovi, `ivotni zaednici i odnosi vo golemite ekosistemi; - iska`uva svoi stavovi za vlijanieto na ~ovekot vrz ekosistemite; - umee da ja diskutira {irokata primena na prirodnite nauki vo sekojdnevniot `ivot; - go razbira razvojot na prirodnite nauki i napredokot vo tehnolo{kite otkritija; - go sfa}a koristeweto na mikroorganizmite vo procesite za dobivawe leb, ocet, kiselo mleko, zimnica; - umee da gi klasira upotrebenite materijali (hartija, staklo, metal i plastika); - ja objasnuva za potebata i korista od recikliraweto na materijalite i produktite kako i nivnata povtorna upotreba; - umee da pronajde i da interpretira popularni tekstovi za novi materijali (plasti~ni materijali i lekovi); - go objasnuva zna~eweto i potrebata na ~istata voda za piewe i go razbira pro~istuvaweto na morskata voda vo voda za piewe; - umee da meri, da o~ituva i da tolkuva podatoci od instrumenti i aparati so koi rabotel;

17

- koristi setila i instrumenti (lupa, lewir, vaga, mikroskop) pri istra`uvawata; - pretstavuva broj~ani podatoci vo vid na grafik i tabela i usno gi komentira; - izrabotuva, predlaga i diskutira plan za izveduvawe ednostaven obid; - aktivno u~estvuva vo rabotata na grupata i pri diskusiite; - poka`uva podgotvenost za preispituvawe na svoite mislewa i po~it kon mislewata na drugite; - istrajno ispolnuva zadadena zada~a, sorabotuva i im pomaga na drugite vo grupata; - prifa}a i izvr{uva operacii so razli~en stepen na slo`enost pri istra`uvaweto.

VI , , 05.11.2010 .. 07-668 / 6

18