PLANIRANJE VIROV

AS - FGG
KLASIFIKACIJA VIROV
VIRI
vsa razpololjiva sredstva, ki kot celota sluijo za opravljanje neke dejavnosti.
GRADBENITVO
vkljuenih veliko razlinih vrst virov
ni mogoe obravnavati vsakega posebej.
KLASIFIKACIJA - podobne karakteristike / lastnosti.
delovna sila,
mehanizacija,
material in
podizvajalci.

KLASIFIKACIJA VIROV
Finanna sredstva, lokacijo (prostor) in vse drugo kar je potrebno za
izvedbo projekta, pa lahko tejemo kot pomone vire.
Ronega orodja in majhnih strojev ne smatramo kot vire. Ti
pripomoki so ponavadi vraunani v stroek delavca.
Pri nartovanju in vodenju projekta v gradbenitvu, so viri v
glavnem DELOVNA SILA in MEHANIZACIJA.
Izbira in vodenje virov doloata as trajanja projekta, stroke
projekta in kakovost izvedbe projekta.
VODENJE PROJEKTA JE V BISTVU VODENJE VIROV
DELOVNA SILA
beli ovratniki - delavci, ki ne opravljajo gradnje neposredno
REIJSKI STROKI
vodstveni kader (delovodja, vodja del, vodja objekta, vodja projekta,..)
strokovni kader (projektanti, geomehaniki, planerji, obraunski...)
modri ovratniki - neposredno delo na gradbiu ali delavnici
DIREKTNI STROKI DELA
loimo po kvalifikaciji (nekvalificirani delavci, strojniki, elezokrivci, itd.)
UNIVERZALNI delavec
LASTNA / NAJETA
DELOVNA SILA
DELOVNE SKUPINE
KAJ, V KAKNEM OBSEGU IN ASU sestava ekipe
uporabljamo NORME, bodisi splone GN (gradbene norme) ali specifine
norme gradbenih zdruenj oziroma posameznih gradbenih podjetij
VPLIVNI FAKTORJI
OPTIMALNA VELIKOST skupine
SELITEV skupin
PRODUKTIVNOST skupine
PRIAKOVANA / DEJANSKA (zaostajanje z deli)

PRODUKTIVNOST DELAVCEV PRESOJAMO S PRODUKTIVNOSTJO
DELOVNIH SKUPIN
MEHANIZACIJA
MEHANIZACIJA - STROJI IN OPREMA
klasifikacija :
fizine karakteristike (mehanska oprema, stroji, oprema brez mehanizma),
nain upravljanja (mobilen / nemobilen) in
opravljanje naloge (transport, izkop, nakladanje, zabijanje , UNIVERZALNI).
VODILNI VIR (PRODUKTIVNOST)
dodatni stroj / oprema
zmogljiveji
bolj specializiran
zamenjava tehnologije
dodatna delovna sila - zmanjujemo potencialne zastoje vodilnih virov
LASTNA / NAJETA RAZPOLOLJIVOST??
MATERIAL
MATERIAL KOT VIR
je obiajno tisti material, ki bo vgrajen in postane trajen del konstrukcije.
VODILNI VIR (nabava in dobava materiala!)
klasifikacija:
material za stalno uporabo (obnovljiv); material za obasno uporabo
(neobnovljiv se ga vgradi),
material, ki se ga skladii; material, ki se ga ne skladii in
material za posebno uporabo; material za splono uporabo
SPREMEMBE CEN MATERIALA
DIMENZIONIRANJE SKLADI
PODIZVAJALCI
Podizvajalci so viri sestavljeni iz delavcev, mehanizacije in/ali
materiala

prednosti:
usposobljenost (specializiranost) izvajanja doloenih dejavnosti,
zmanjanje selitev lastne mehanizacije in delovne sile in
zagotavljanje stopnje varnosti glede na odnos stroki/as.

pomanjkljivosti:
teje se jih kontrolira kot lastne delavce,
ni vpogleda v detajlni operativni terminski plan in
veji stroki.

PODIZVAJALCI

Stroke podizvajalcev ponavadi razumemo kot stroke storitev
pravoasno plailo podizvajalcem - njihova angairanosti pri
projektu.

nabava materiala pri podizvajalcih
lahko se zmanja velikost lastne delovne skupine,
povea pa se cena materiala na enoto
DELITEV VIROV GLEDE NA KATEGORIJO
Obnovljivi viri
so zasedeni in omejeni samo asovno, med izvajanjem dejavnosti.
To pomeni, da so neodvisno od doline projekta vsi obnovljivi viri na
voljo za vsako asovno obdobje. Teh virov se ne da vgraditi oziroma
porabiti. Primer takih virov so mehanizacija in delovna sila.
Neobnovljivi viri
so koliinsko omejeni preko celotnega projekta, vendar brez
omejitev znotraj vsakega asovnega obdobja. Klasien primer so
finanna sredstva, ki so na razpolago za izvedbo projekta.
DELITEV VIROV GLEDE NA KATEGORIJO

Delno obnovljivi viri
primer take vrste kapacitet so delavci na pogodbo.

Dvojno omejeni viri
so omejeni asovno in koliinsko. Primer take kategorije virov je
proraun investitorja, ki omejuje finanne razsenosti celotnega
projekta in hkrati tudi omejuje porabo finannih sredstev v vsakem
asovnem obdobju. Ali pa na primer razpololjivost materiala v
doloenem obdobju.

DEJAVNOST VIRI
Dejavnost je del projekta, ki za izvedbo potrebuje/zahteva vire
in as.
Upotevati je potrebno predvsem sledea kriterija
TEVILO TIPOV VIROV
gradbeni projektu - obiajno vkljuenih veliko razlinih tipov virov.
veje tevilo tipov virov - bolj kompleksna dejavnost - zahtevneje
planiranje RAZDELITEV DEJAVNOSTI NA VE MANJIH
TEVILO VIROV - TRAJANJE DEJAVNOSTI
Dejanski as trajanja dejavnosti je neposredno odvisen od tevila
uporabljenih virov. V splonem velja, da ve kot je vkljuenih virov,
hitreje bo opravljeno delo, eprav lahko v izjemnih okoliinah nastane
zasienost in povzroi zastoj napredovanja del.
PLANIRANJE VIROV

izbira virov je odvisna od izurjenosti in izkuenosti tehnologa v
sodelovanju s planerjem.
odloitve o izbiri virov je treba sprejeti e v zgodnji fazi (ponudba)
operativnega planiranja, ko e nimamo na razpolago vseh informacij.
teoretino lahko upotevamo vsak posamezen vir samostojno in izdelamo
plan, ki omogoa najboljo izrabo vseh virov praktino NE.
identificirati moramo tiste vire, ki bi lahko med potekom projekta
povzroali probleme.
pozornost pri prehodu med posameznimi fazami gradnje, ko se lahko viri
prekrivajo ter se tako povea njihovo tevilo na deloviu SKUPNO
TEVILO VIROV.

DODELJENI / ZAHTEVANI VIRI DEJAVNOSTI
dejavnosti z eno vrsto virov,
dejavnosti z ve vrst virov,
konstantne (enakomerne) zahteve po virih in
spremenljive zahteve po virih.

VODILNI NEVODILNI VIRI
Vodilni viri so viri, katerih produktivnost doloa trajanje dejavnosti. as trajanja neke
dejavnosti je odvisen od tevila dodeljenih virov. S poveanjem angairanosti vodilnih virov
se povea produktivnost in s tem zmanja as trajanja dejavnosti. Obratno se povea as
trajanja dejavnosti, e zmanjamo koliino vodilnih virov.
Nevodilni viri ne nadzorujejo trajanja dejavnosti in ne vplivajo na produktivnost
dejavnosti. Nevodilne vire nadalje razdelimo na vire s celotnimi stroki, dnevnimi stroki ali
stroki na enoto.
POMINOST / REZERVNI AS DEJAVNOSTI pri
PROJEKTIH z OMEJENIMI VIRI
zaetek / konec dejavnosti je najvekrat odvisen :
odvisnosti med posameznimi dejavnostmi.
od dodatnih asovnih omejitev,
razpololjivih virov
neomejeni viri metoda kritine poti (CPM).
omejeni viri - kritino zaporedje v odvisnosti od virov
PRESEKI/POMANJKANJE VIROV - REALNA POMINOST
/REZERVNI AS
spreminjanje dodeljenih virov - drugano kritino zaporedje
spremenjena pominost/rezervni asa pri nespremenjene skupnem
asu projekta
REPLANIRANJE MED IZVAJNJEM PROJEKTA
RAZVRANJE VIROV - OPTIMIZACIJE
optimalno z vidika projekta
enakomerna uporaba virov
asovne in
strokovne kriterije
prvotno so dejavnosti dodeljeni viri brez omejitev optimalne velikosti
skupin
omejitve znane - prilagoditve dejavnosti/virov.

Redko se zgodi, da nart projekta ne bi vseboval asovnih ali
koliinskih omejitev virov.

vpliv razporeditev dejavnosti
zaporedna razporeditev
vzporedna razporeditev
OPTIMALNOST VIROV
soasnost izvajanja ve dejavnosti, ki uporabljajo isti vir veje
povpraevanje po tem viru v doloenem asovnem obdobju vija
konica potrebnih virov / kraji as vasih nezaeleno ali celo
nesprejemljivo
pri delovni sili , mehanizaciji in opremi omejena razpololjivost
material vpraanje njihove pravoasne dobave oziroma skladienja na
gradbiu.

organizacijsko manj primerno so tudi nihanja v angairanju virov
in njihove neprekinjenosti.
delovna sila problematino privajanje na doloeno vrsto del (oziroma
gradbie)
mehanizacija in oprema dodatni stroki transporta med gradbii oziroma
njihovo slabo izkorienost.
OPTIMALEN PLAN PORABE VIROV
histogrami porabe virov
optimalen plan z vidika razporejanja virov
enakomerna, neprekinjena poraba
ne presegajo razpololjivih kapacitet

osnovni kriteriji / metode razporejanja virov
medsebojno povezani, se dopolnjujejo in lahko tvorijo zapletene
medsebojne kombinacije:
limitiranje,
neprekinjenost izrabe virov in
enakomernost uporabe virov.

LIMITIRANJE
Limitiran as dokonanja projekta
predpisan roka projekta
predpisani vmesni roki
Limitirana sredstva
Problem pri limitiranju virov nastopi, kadar velja za kako vrsto virov
(mehanizacije, delavcev) razmerje Smax > Sr:








V taknem primeru je treba oblikovati nov asovni razpored, kjer bo vseskozi
zagotovljeno povpraevanje po virih torej se lahko podalja as trajanja
projekta.
NEPREKINJENOST PORABE VIROV
prekinjena izraba virov, kjer je mono prekiniti z delom in ponovno
zaeti kasneje in
neprekinjena izraba virov, kjer delo traja do konca brez prekinitev.
odpraviti ekonomsko nezaelene presledke v delu, ko se porabljajo
reijski stroki, ne da bi hkrati tekla proizvodnja.







v asu , ko je histogram najviji, del virov odvzamemo in jih zaposlimo v asu "t
k0
"
- zapolnimo proste termine, pri emer se celotni as projekta ne spremeni.
ENAKOMERNOST (IZRAVNAVANJE) UPORABE VIROV
Postopek reuje problematiko velikega nihanja skupnega tevila virov v okviru
asovnih omejitev. Organizacijsko je nezaeleno, da se vse naprave in oskrbo
dimenzionira na "S
max
", sicer pa te naprave niso dovolj izrabljene. Skuamo torej
izboljati histogram virov naslednje oblike:

MERILO ZA OCENO USPENOSTI OZIROMA
ZADOVOLJITEV KRITERIJEV
Trajanje projekta
Kriterij trajanja izvedbe: ali smo prekoraili predpisani rok dokonanja
[da/ne, za koliko]
Kriterij trajanja izvedbe lahko izvajamo s primerjavo strokov.
Prekoraitev elenega (optimalnega) roka dokonanja [T
p
T
o
]
primerjamo z minimalnimi skupnimi stroki izvedbe projekta, pri
njegovem optimalnem trajanju, glede na skupne stroke pri planiranem
trajanju projekta [C
p
-C
o
].
Merodajni so skupni stroki projekta, ki predstavljajo vsoto skupnih
direktnih strokov [C
d
] ter skupnih indirektnih [C
r
] strokov.

TRAJANJE PROJEKTA
MINIMALNI MOMENT
operativno planiranje
MINIMALNI MOMENT
operativno planiranje
Velja naslednje:

=
=
n
k
k
S
n
S
1
1

Odstopanje od dnevnih potreb po virih je definirano kot:
( )

= =
= = =
n
k
k
n
k
k
S S
n
S S
n
Z
1
2 2
1
2 1 1

Kriterij za izbiro dejavnosti, ki jo premestimo iz osnovnega poloaja v nek bolji poloaj, je
sprememba statinega momenta v histogramu virov. Statini moment (M
x
) okoli asovne osi je
definiran kot produkt ploine in oddaljenosti teia od abscise:
( )( )

= =
=
|
.
|

\
|
=
n
k
k
n
k
k k x
S S S M
1
2
1
2
1
2
1
1
2
1
n
x k
k
M S
=
=


Moment okoli osi y
Merilo minimalnega momenta okoli asovne osi x nam oceni enakomernost razporeda virov v
asu trajanja projekta, ne oceni pa kako dobro je projekt asovno zasnovan in kako so viri
asovno razporejeni (kriterij neprekinjenosti izrabe). V ta namen se uporablja merilo dvojnega
momenta, ki upoteva moment okoli osi y, se pravi okoli osi koliine virov. Enaba za moment
okoli osi y je naslednja:
| |

=
=
n
k
k y
k S M
1
kjer je:
k ..................dan od dneva zaetke uporabe vira
n .................tevilo dni uporabe vira
k
S ............poraba vira v posameznem dnevu
operativno planiranje
METODE RAZVRANJA/OPTIMIZACIJE VIROV
Glede na problem razvranja loimo:
razvranje ene vrste virov na projektu
razvranje ene vrste virov na ve projektih
ve vrst virov na projektu
ve vrst virov na ve projektih
fiksen as trajanja projekta
fleksibilen as trajanja projekta
neomejene koliine virov
omejeni (limitirani) viri

Glede na pristop loimo:
analitine metode
hevristine metode
genetske algoritme

HEVRISTINE
Znailnost Pomen
Izbira vodje Zaetek del, ki jih izbere vodja
Prihodek Zaetek del, ki dajo na zaetku najveji prihodek
Stroek Zaetek del, ki imajo najmanje stroke
Dobiek Zaetek del z najvejim dobikom
Potreba po sredstvih (1) Zaetek del z najvejo potrebo po sredstvih
Potreba po sredstvih (2) Zaetek del z najmanjo potrebo po sredstvih
Poloaj mree Zaetek del, ki vplivajo na veino dejavnosti v mrei

Razlini hevristini pristopi vodijo k razlinim reitvam. Primerjava med temi pristopi je teka,
zato je teko rei, kateri pristop naj bi uporabili za planiranje doloenega problema omejenih
virov. Vendar pa naj bi s hevristini pristopi vedno dobili zadovoljiv rezultat.
GENETSKI ALGORITMI
1 0 0 0
x y p
x y i mi mi
i t m m m
x y
m
m m
T M M
O w w w w
T M M
=
| | | |
= + +
| |
|
\ . \ .

,kjer je :
i
O ...............ocena uspenosti i-tega lana populacije
0
T ...............prvotno trajanje projekta doseeno s hevristinim razporejanjem virov
i
T ................trajanje projekta kot ga je dosegel i-ti lan populacije
0
x
m
M ..........zaetni moment vira m okoli x osi
x
mi
M ..........moment vira m okoli x osi kot ga je dosegel i-ti lan populacije
0
y
m
M ..........zaetni moment vira m okoli y osi
y
mi
M ..........moment vira m okoli y osi kot ga je dosegel i-ti lan populacije
x
m
w .............ponder enakomernosti razporeditve vira m ; pogoj 1
x y
m m
w w + =
y
m
w .............ponder neprekinjenosti uporabe vira m
m
w ............. ponder pomembnosti posameznega vira m; pogoj
1
1
p
t m
m
w w
=
+ =

t
w ...............ponder trajanja projekta
p ................tevilo vseh tipov virov, ki nastopajo v projektu
1
0 0 0
x y
p
x y
i mi mi
i t m m m
x y
m
m m
T M M
O w w w w
T M M
=
| | | |
= + +
| |
|
\ . \ .

,kjer je :
i
O ...............ocena uspenosti i-tega lana populacije
0
T ...............prvotno trajanje projekta doseeno s hevristinim razporejanjem virov
i
T ................trajanje projekta kot ga je dosegel i-ti lan populacije
0
x
m
M ..........zaetni moment vira m okoli x osi
x
mi
M ..........moment vira m okoli x osi kot ga je dosegel i-ti lan populacije
0
y
m
M ..........zaetni moment vira m okoli y osi
y
mi
M ..........moment vira m okoli y osi kot ga je dosegel i-ti lan populacije
x
m
w .............ponder enakomernosti razporeditve vira m ; pogoj 1
x y
m m
w w + =
y
m
w .............ponder neprekinjenosti uporabe vira m
m
w ............. ponder pomembnosti posameznega vira m; pogoj
1
1
p
t m
m
w w
=
+ =

t
w ...............ponder trajanja projekta
p ................tevilo vseh tipov virov, ki nastopajo v projektu