Verjetnost in statistika - vaje 04

Pogojna verjetnost: neodvisnost dogodkov, ra cunanje pogojne verjetnosti po deniciji, izrek o popolni verjetnosti, Bayesova formula

Dogodka A in B sta neodvisna, ce velja: P ( A B ) = P ( A) P ( B ) (t. j. P (A | B ) = P (A)). Splo sneje, dogodki A1 , A2 , A3 , . . . so neodvisni, ce za poljubne razli cne indekse i1 , i2 , . . . , ik velja: P (Ai1 Ai2 Aik ) = P (Ai1 ) P (Ai2 ) P (Aik ). 1. Na kupu so stiri karte: pikov kralj, pikova dama, sr cev kralj in sr ceva dama. Na slepo izvle cemo eno izmed kart. Denirajmo naslednje dogodke: A . . . izvlekli smo pika B . . . izvlekli smo damo C . . . izvlekli smo sr cevega kralja ali pikovo damo Sta dogodka A in B neodvisna? Kaj pa A in C? Kaj pa B in C? Kako pa je z dogodki A, B in C, so neodvisni? Pogojna verjetnost P (A | B ) = P (A B ) P (B )

2. Primo z in Renata se ob istem casu odpravita na kraj zmenka. Primo z ima do tja pet, Renata pa 4 minute hoda. Vsak od njiju ima na poti semafor, na katerem tri minute gori rde ca, dve minuti pa zelena lu c. Semaforja sta med seboj neodvisna, drugih ovir pa na poti ni. (a) Kolik sna je verjetnost, da pride Renata pred Primo zem? (b) Recimo, da je Renata res pri sla pred Primo zem. Kolik sna je verjetnost, da je vsaj nekaj casa cakala pred semaforjem? 3. Iz dobro preme sanega kupa 16 kart, med katerimi so stirje piki, izvle cemo stiri karte. Kolik sna je pogojna verjetnost, da je prva med njimi pik, ce vemo, da sta med njimi natanko dva pika?

Izrek o popolni verjetnosti H1 , H2 , . . . , Hn tvorijo popoln sistem dogodkov (t. j. vedno se zgodi natanko eden izmed Ce njih), velja: P (A) = P (H1 ) P (A | H1 ) + P (H2 ) P (A | H2 ) + + P (Hn ) P (A | Hn )

H1 , H2 , . . . , Hn tvorijo popoln sistem dogodkov, velja: Bayesova formula: Ce P (Hi | A) = P (Hi ) P (A | Hi ) P (H1 ) P (A | H1 ) + P (H2 ) P (A | H2 ) + + P (Hn ) P (A | Hn )

4. Albert in Jahwe me ceta kocko izmeni cno. Kdor prvi vr ze sest, postane lastnik vesolja. Metati za cne Jahwe. (a) Kolik sna je verjetnost, da dobi vesolje Albert? (b) Recimo, da sestica pade v enem izmed prvih treh metov. Kolik sna je pogojna verjetnost, da je vesolje dobil Albert? (c) Recimo, da je vesolje dobil Albert. Kolik sna je pogojna verjetnost, da je Albert v prvem svojem metu vrgel stiri? 5. Janez in Peter igrata namizni tenis. V vsaki rundi nekdo zmaga, runde so med seboj neodvisne, Janez dobi posamezno rundo z verjetnostjo 1/3, igrata pa na dve to cki razlike. Kolik sna je verjetnost, da bo Janez na koncu zmagal? 6. Na predavanja hodi 60% studentov. Ce student hodi na predavanja, naredi izpit v 90% primerov. Ce ne hodi, samo v 10% primerov. Kolik sna je verjetnost, da je slu cajno izbrani pozitivni student hodil na predavanja? 7. CIA izve, da se dva terorista skrivata na petih mo znih lokacijah, vendar zagotovo ne skupaj. Vse mo zne razporeditve po lokacijah so enako verjetne. Verjetnost, da se na katerikoli od teh lokacij nahajajo civilisti, je 30%, ce se tam nahaja terorist, sicer pa 60%. Vojska lahko vr ze eno bombo (ki ubije vse), preden terorista pobegneta in se za njima izgubi vsaka sled. (a) Kolik sna je verjetnost, da ubijejo terorista, ne da bi pri tem ubili kak snega civilista? (b) Ce vemo, da so med zrtvami napada civilisti, kolik sna je pogojna verjetnost, da so kljub temu ubili terorista? 8. Letalska dru zba ima na voljo tri letala. Letalo A leti iz Ljubljane do Reykjavika, letali B in C pa od tam naprej do Arhangelska. Drugih povezav ni. Zaradi vremena v casih polete odpovedo. Pri letalu A se to zgodi z verjetnostjo 30%, pri letalih B in C pa z verjetnostjo 25% oziroma 20%. Odpovedi so med seboj neodvisne. (a) S kak sno verjetnostjo bo potnik iz Ljubljane prispel do Arhangelska? (b) Tja vendarle ni mogel. Kolik sna je verjetnost, da je moralo letalo B ostati na tleh?