Likovi-Antagonisti 07

Kopirajtot na ovaa kniga, kako i nejzinata sodrìna, & pripa|aat na avtorkata.
Ne e dozvoleno nikakvo razmnoùvawe ili koristewe bez nejzina soglasnost. Moè da se koristi isklu~ivo za individualni potrebi.
Angelina Banovi}-Markovska
struktura i funkcija na
LIKOVI-ANTAGONISTI
vo eden makedonski realisti~en roman
MAGOR Skopje, 2001
MAGOR DOO Skopje Edicija Nauka Angelina Banovi}-Markovska LIKOVI-ANTAGONISTI Recenzenti D-r Kata ]ulavkova D-r Nadica Petkovska Angelina Banovi}-Markovska, 2001 Ovaa publikacija e finansirana vo ramkite na Programata na Ministerstvoto za kultura za 2001 godina, kako individualen proekt
CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 821.163.3.0 BANOVI]-Markovska, Angelina Struktura i funkcija na likovi-antagonisti vo eden makedonski realisti~en roman / Angelina Banovi}-Markovska. Skopje : Magor, 2001. 201 str. ; 18 sm. (Edicija Nauka) Stv. nasl. na prednasl. str. i vo kolofonot: Likovi-anatagonisti. Fusnoti kon tekstot. Registri. Bibliografija: str. 195-201 ISBN 9989-851-36-0
SODR@INA
PREDGOVOR.................................................................... 9 Kon istorijata na kategorijata knièven lik.... 11 I STATUSOT NA LIKOT VO LITERATURNITE TEORII DO XX VEK.................................................. 23 Aristotel i anti~kata teoriska misla ............... 25
sistasa na pragmi .......................................................26 mimesis pojesis .........................................................28 mimesa diegesa ...........................................................31 ethos vs pratton ........................................................34 verojatnost i motivacija........................................39
Formalisti~kiot princip i statusot na likot vo teoriite na Toma{evski, Prop i Lotman............ 44

likot i prikaznata ...................................................44 atributite, likovite i nivnoto zna~ewe .........46 antropomorfizacija na kategorijata knièven lik ................................................................50 terminolo{ki distinkcii: tip i karakter.....................................................54
II RAZVOJOT NA MAKEDONSKATA KRITI^KO-TEORISKA MISLA......................... 59 Stavovite na makedonskite kriti~ari za likovite vo romanot Ona {to be{e nebo ........... 61
individualizacija na likovite...............................62 inercija na antagonisti~kite sili .....................67 instinkt i motivacija ............................................72 antropocentrizam .....................................................77 vostanovuvawe na kategorijata subjekt ..........79 mreà na binarni alternacii .................................81
III STATUSOT NA KATEGORIJATA KNI@EVEN LIK VO TEORIJATA NA STRUKTURALIZMOT ............................................... 85 Operativni poimi ..................................................... 87
znak (shmeon) .............................................................88 dve ramni{ta ...............................................................95 Narativna konfiguracija .......................................... 99 aktant ........................................................................100 subjekt (virtuelen i stvaren)...............................102 aktantna uloga .........................................................103 Diskursivna konfiguracija....................................... 106 akter ............................................................................107 tematska uloga .........................................................110 lik (edinica na zna~eweto) ....................................111 junak = junak na iskazot ...........................................117
IV APLIKATIVNITE TEORII NA BART/GREMAS/TODOROV ..................................... 123 Sistem od edinici. Pravila ................................. 125 Aplikacija na likovite-antagonisti vo romanot Ona {to be{e nebo .............................................. 135
dve prikazni................................................................135 paradigatski opozicii ...........................................140 shizmati~en identitet ........................................144 modalizanti i bazi~ni predikati.......................147 oska na èlbata.........................................................151 dve instancii: afirmacija/negacija ....................153 cirkulacija na sodrìni (razmena na vrednosti) ............................................156 oska na komunikacija (prinuda i mehanizam na identifikacija) .......................................................160 oska na isku{enie ......................................................165 odnos na atribucija (protivre~ni atributi)........................................171
NAKUSO: ZAKLU^NI SOGLEDBI ................... 177 In nuce .......................................................................... 179
10
NAMESTO POGOVOR ............................................. 185 TEORISKO-KRITI^KA BIBLIOGRAFIJA
11
PREDGOVOR
12
Kon istorijata na kategorijata knièven lik
Interesot na ovaa studija e naso~en kon edna literaturna kategorija, za koja vo razli~ni epohi, bile primenuvani razli~ni imiwa. Nejzinoto interpretirawe ne zaviselo samo od mislewata koi varirale vo ramkite na literaturno-istoriskata perspektiva, tuku i od nau~nite i duhovnite paradigmi vo koi se ustrojuvale site termini svrzani so poimite ~ovek, li~nost, lice, individua, identitet i subjekt. Od tie pri~ini sosema razbirliva }e bide i na{ata pretpazlivost pri analizata na ovaa kategorija. Paradoksalno no vistinito i pokraj toa {to denes vo nekoi postmoderni ostvaruvawa, likot e staven vo pozicija na nekakov fiktiven ili proizvolen inicijal koj gi zagubil stabilnosta i edinstvoto, koj se rasprsnal vo nekakvi protivre~ni te`neewa koi labavo kruàt okolu negovoto ime istorijata na ovaa literaturno-teoriska konfiguracija n# uveruva deka s# do sredinata na ovoj vek, kako rezultat na Aristotelovata mimeti~ka paradigma, poimot lik ja igral onaa sporedna uloga {to mu bila dodelena. Toj dolgo vreme bil edna od najmimeti~kite kategorii vo kriti~kiot vokabular na
13
literaturnite prosleduva~i, koi so primenata na konsupstancijalnite poimi svojstvo i karakter (ethos), go definirale likot kako fikcionalen prikaz na nekoja li~nost, od kade proizlegle site posledici svrzani so negovite kriti~ki interpretacii. No, za da se rasvetlat site nedorazbirawa, denes treba da se podvle~e deka pretstavata za likot e rezultat na iskustvoto na ~itatelot. Toj e edinstveniot fenomen koj uspeva da ja odrì negovata edinstvenost i da go osigura negoviot identitet, i toa blagodarenie na li~noto ime koe gi obedinuva site karakteristiki rasfrleni niz tekstot. Vistina, od dene{na perspektiva, iskustvoto na ~itatelot suvereno ja poni{tuva dvojnata egzistencija na likot kako pretekst na fikcijata i vo kontekst so nea no ne go zanemaruva i soznanieto deka ne e dovolno idealisti~kiot poim na li~nosta samo da se prenese vrz fantazmagori~niot plan na literaturnoto delo, naprotiv, sovremenite semioti~ari i teoreti~ari na literaturata zastapuvaat sosema poinakvo gledi{te. Ubedeni deka za ontolo{kata definicija na likot bila vinovna referencijalnata iluzija na tekstot koja go ovozmoìla negovoto nekriti~ko izedna~uvawe so poimot ìvo su{testvo, tie uvidele deka likot ne e samo su{tina pogodna za klasirawe, tuku najva`niot u~esnik vo nastanot. Kako dejstvitel, toj ne moèl da
14
bide opi{an i klasiran so poimot li~nost, nitu moèl da bide definiran so psiholo{ki termini po su{tina. Zatoa, bez ogled kako dotoga{ bil narekuvan (aktant ili dramatis personae), vo ramkite na sovremenata literaturna teorija likot izdejstvuval specifi~na deskripcija. Iako, nadvor od nea ne moèlo da se manipulira so nekakvi binarni odluki, nitu pak moèlo da stane zbor za nekakvi taksinomiski modeli, sepak, modernata nauka ne se osmelila taka lesno da gi zanemari najva`nite momenti koi ja odbeleàle ovaa knièvno-teoriska konfiguracija niz vekovite. Poznato e deka novite aspiracii, videle vo naratologijata (vo teorijata na prozata), otvorenost za poinakvi mo`nosti. So usvojuvaweto na poimot motivacija, na primer, se ovozmoìlo namaluvawe na iluzornata ontolo{ka egzistencija na likot, pa starata Aristotelova opredelba za podobri, polo{i ili likovi sli~ni na nas samite, bila nadgradena so tezata na Edvard Morgan Forster 1 (E. M. Forster) koj, od edna strana, razlikuval sferi~ni, dlaboki, dinami~ni i pove}eslojni, a od druga plo~esti, povr{ni, stati~ni ili stereotipni likovi. Tipologijata na formalistite pak, ponudila eden sosema poinakov pristap, soodveten za nivnata teoriska {kola. Baziran vrz klasi~nite Aristotelovi kriteriumi
1
E. M. Forster, Vidovi romana, Izraz, Sarajevo, 1965
15
formalisti~kiot pristap ja zastapuval tezata deka likot e proizvod na zapletot, deka e u~esnik aktant, a ne ìvo su{testvo i deka najvaèn i edinstven aspekt e negovata funkcija. Spored ovie opredelbi najva`no bilo {to pravi likot, a ne {to toj pretstavuva, zatoa formalistite veruvale deka likot e sekundaren po odnos na zapletot, pa duri i nebiten za prikaznata. Nadgraduvaj}i gi svoite stavovi vrz postojnata formalisti~ka teorija, pripadnicite na strukturalisti~kata {kola (Klod Bremon, Cvetan Todorov, Alìrdas @ilien Gremas, a osobeno Rolan Bart), najprvin go definirale likot kako u~esnik vo nastanot, a potoa go promenile svoeto stanovi{te. Bart, na primer, ve}e ne veruval deka egzistentite im podleàt na nastanite, tuku deka tie se proizvod na izvesni kombinacii koi se otkrivaat preku nivniot semi~ki kod. Vo taa smisla, ako strukturalistite priznavale samo dejstviteli okolu koi se grupirale ostanatite elementi na deloto, ne samo {to bilo mo`no eden lik da primi pove}e ulogi, tuku stanalo sosema realno i pove}e likovi da ispolnuvaat samo edna uloga. Taka, razviena vo knigata Morfologija na bajkata (1928) od ruskiot teoreti~ar Vladimir Jakovlevi~ Prop i nadopolneta so studijata Dveste iljadi dramski situacii (1950) od strana na francuskiot istraùva~ Etjen Surio, ovaa konstatacija ponudila u{te edna mo`nost za
16
nadminuvawe na Aristotelovata mimeti~ka paradigma i nejzina zamena so druga semioti~ka. Taa go tretirala likot kako element na literaturniot tekst, pa so ogled na toa {to vo edno prozno literaturno delo, osven sintagmatskite, vladeat i paradigmatski odnosi 2 , nasproti tvrdeweto deka likot e sekundaren po odnos na dejstvoto, validna stanala tezata spored koja dejstvoto, vsu{nost, mu sluì na likot. [to e karakterot ako ne e odreditel na nastanot? [to e nastanot ako ne ilustracija na karakterot? se pra{uval Henri Xejms (Henry James) vo Umetnosta na romanot? Nastan e koga edna èna }e stane i potprena so rakata na masata }e pogledne vo vas na odreden na~in. Ako toa ne e nastan, mislam deka e mnogu te{ko toga{ da se kaè {to e toa 3 . Zna~i, pretstaven, istovremeno, i kako slika na karakterot, ovoj citat }e n# odvede kon teorijata na amerikanskiot teoreti~ar Simor êtmen i kon negovoto stanovi{te spored koe likot e paradigma na svojstva, paradigma koja dejstvuva in praesentia i in absentia. No, duri so pojavata na Bartovata kniga S/Z, moèlo da stane zbor za vistinska promena na prvobitniot status na likot:
Likot u~estvuva vo dvata odnosa: vo prviot preku dejstvoto, a vo vtoriot blagodarenie na svoite osobenosti. 3 Henri Dèjms, Umetnost romana, Roman, Nolit, Beograd, 1975, 45
2
17
kone~no, toj stanal sredi{te na prikaznata i sostaven del od postapkata nare~ena imenuvawe. Izgradena vo procesot na ~itaweto, ovaa postapka ukaùvala deka likot vertikalno go se~e sintagmatskiot sinxir na nastanite. Ottamu i uveruvaweto deka tie, vsu{nost, postojat zaradi likovite a ne obratno i deka vo psiholo{kata proza, sintagmatskata nasoka na prikaznata postoi kako rezultat na nejzinata paradigmatska organizacija vo koja likot ima kapitalna uloga. Zatoa, pretstavuvaj}i go kako premin kon povisokite ramni{ta na interpretacijata, Rolan Bart }e napi{e: karakterot e pridavka, atribut, predikat (...) razlika dopolneta so nejzinata sopstvenost. Li~noto ime mu dopu{ta na likot da egzistira nadvor od semite... [tom nekoe ime (duri i kako zamenka) postoi... semite stanuvaat predikati, induktori na vistinata, a Imeto subjekt. Moè da se kaè deka toa {to mu e svojstveno na raskaùvaweto, ne mu e svojstveno na dejstvoto tuku na likot kako li~no ime: kako semi~ki materijal (...) koj ja nadopolnuva sopstvenosta na bitieto a imeto go ispolnuva so pridavki 4 . Moèbi zvu~i preambiciozno, no eden sovremen analiti~ki pristap ve}e gleda na likot kako na obesvesten element, kako na proizvod i segment od narativnata gramatika za koja toj e sostavka od nekolku
4
Roland Barthes, S/Z, Editions du Seuil, Paris, 1970, 196 197
18
paradigmatski ramni{ta. Edna vakva perspektiva celosno go uriva klasi~niot metadiskurs za likot i otvora mo`nost za edna poinakva pretstava. No, ne treba da zaboravime deka sekoe nepromisleno ili grubo izedna~uvawe na likot so pi{uvaniot zbor, bi bilo samo edno besmisleno ograni~uvawe, za{to, dejstvata {to likot gi izvr{uva moàt da bidat protivre~ni na svojstvata {to toj gi poseduva. Ovaa stanuva osobeno va`no za razvojot na sovremenata naratologija, za{to na toj na~in nejzinoto razmisluvawe za likovite se naso~uva kon nivnoto paradigmatsko ramni{te i kon pra{aweto {to, vsu{nost, ozna~uva poimot svojstvo? Ako se soglasime so razmisluvaweto na Simor êtmen 5 koj vo nastanot videl narativen predikat, toga{ e sosema razbirlivo {to denes, vo supstantivot svojstvoto, moème da vidime narativna pridavka. No, bidej}i pridavkite se sodràni vo dlabinskata struktura na tekstot, za svojstvata }e re~eme deka postojat na ramni{te na prikaznata, deka siot diskurs postoi za da go pottikne nivnoto pojavuvawe vo na{ata ~itatelska svest. Ottamu, nasproti Forsterovite plo~esti likovi ~ii postapki bea predvidlivi a paradigmata teleolo{ka sferi~nite likovi nema da imaat samo sprotivni ili kontradiktorni
5
Seymour Chatman, Karakter u pripovjednom tekstu, Republika, 3/1983, 10
19
svojstva, tuku i zbiena paradigma koja }e go ote`ne nivnoto opi{uvawe. No, so ogled na nivnite nepredvidlivi postapki i zamrseniot dijalog, prou~uvaweto na likovite }e podrazbira i upotreba na psiholo{ki vokabular koj nema da ja isklu~i ortografijata, no }e n# potseti deka se raboti, vsu{nost, za edna polivalentna i polisemi~na kategorija poradi koja naukite ne se isklu~uvaat, tuku me|usebno se nadopolnuvaat. I tokmu semite najmalite zna~enski edinici koi ja konstruiraat pretstavata za predmetniov poim n# obvrzuvaat da ja prifatime odredbata semanti~ka celina, ili podobro, efekt na tekstot i da mu se pribliìme na likot kako na su{testven element na psiholo{kata proza, za koja Rolan Bart go veli slednovo: Raskaùvawata vo koi se me{aat subjektot i objektot vo ist lik se raskaùvawa na potraga po samiot sebesi, po sopstveniot identitet 6 . Se ~ini deka istaknuvaweto na temata potraga po identitetot i naglasuvaweto na subjektivnosta, svedo~at za otsustvoto na fizi~ko dejstvo vo eden specifi~en tip raskaùvawa. Imeno, vo psiholo{kata proza, mislite i ~uvstvata na likovite se prilagodeni do stepen na edinstveno dejstvie koe ja pravi skoro nezabele`liva
Rolan Bart, Uvod vo strukturalnata analiza na raskaùvaweto, Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 159 (fusnotata br. 45 kurzivot e moj).
6
20
artikulacijata na fizi~koto. Kako rezultat na toa, sozdadeni se najkarekteristi~nite temi na sovremenata proza: otu|enosta, osamenosta i potragata na protagonistite po integriraweto na nivniot identitet. No, so ogled na toa {to sekoe raskaùvawe poznava vakvi ili sli~ni potragi, moè da se re~e deka sekoj literaturen subjekt, vo pomala ili pogolema mera, vsu{nost, e antagonisti~en. I kone~no, zo{to odlu~ivme tokmu na kategorijata likovi-antagonisti da & pridademe tolkavo zna~ewe? Pri~inata za ovaa orientacija leì vo ubeduvaweto deka nepravednoto zapostavuvawe na likot po odnos na nastanite (sobitijata ili dejstvata), kako da go zanemaril postoeweto na psiholo{kite romani vo makedonskata literaturna i realisti~ka produkcija. Naprotiv. Tokmu tie ukaùvaat na faktot deka osnovniot jazol okolu koj se gradi seta umetni~ka zamisla e likot, no ne onoj tipiziran i pasiviziran konstrukt podreden na nastanot, tuku aktivniot u~esnik vo prikaznata, onoj koj e, istovremeno, i pattientus i agentus. Toj lik (ili egzistent spored terminologijata na êtmen) poseduva obele`ja koi ne te`neat kon kondenzirawe ili sveduvawe na edinstven aspekt. Naprotiv, heterogenosta na negovite svojstva ja dava onaa specifi~na iluzija koja ne otkriva individualni su{testva tuku situacii koi n# uveruvaat deka psihologijata e smestena vo ~itatelite, a ne vo likovite.
21
Ottamu i na{ata opredelba za ovaa analiza da izbereme roman od redot na psiholo{kata realisti~ka tradicija, kade {to eksplicitnosta na fenomenot lik ne samo {to }e ukaè deka se raboti za koherentna i integralna edinica na raskaùvaweto, tuku i deka stanuva zbor za edna imanentna literaturna kategorija. Imaj}i predvid deka makedonskata literaturna produkcija od vremeto na takanare~eniot socrealisti~ki period izobiluva so vakov tip romani, se odlu~ivme za najparadigmati~en primer da go zememe prviot od romanite na Vlado Maleski, romanot Ona {to be{e nebo. Spored kompozicijata i gradbata na likovite, iskreno se nadevame deka ova prozno ostvaruvawe }e bide dobra ilustracija za na{ite stavovi: samiot fakt {to ovaa studija }e se zanimava so vakov krucijalen problem, nedovolno istraùvan vo ramkte na strukturalisti~kata poetika, nedvojbeno deka go nametnuva takvoto o~ekuvawe. No, pred da premineme na analizata na likovite-antagonisti od romanot na Maleski, }e dodademe u{te deka na{ata intencija be{e pottiknata i od èlbata da pokaè deka e vistinska iluzija poimot lik da se razgleduva samo kako vr{itel na dejstvo (aktant), ili samo kako predmet na psihoanaliti~ki prou~uvawa, bez pritoa da se vodi smetka za negovata polivalentnost ili polisemi~nost. Naukite se nadopolnuvaat, a od edna sovremena perspektiva toa nadopolnuvawe ne e nedostatok, tuku
22
privilegija za sekoja humanisti~ka disciplina. Sfaten, zna~i, na ovoj na~in, likot za nas }e bide mreà od odnosi i distinktivni crti, koi }e go pretstavat kako sloèna figura, kako virtuelnost koja im pripa|a na izvesni paradigmi, ili u{te podobro, kako semioti~ki zbir. Zatoa, od presudno zna~ewe za edna strukturalno-semioti~ka analiza }e bide poimot subjekt na diskursot koj }e n# pribliì do sovremenite lingvisti~ki teorii. Tie, ne samo {to }e go deskribiraat i }e go klasiraat likot kako singularna (personalna) instancija (jas/ti), tuku i kako nepersonalna instancija (toj). Definiran, zna~i, od instancijata na diskursot a ne od stvarnosnata instancija, likot kako aktantna edinica }e postigne zna~ewe samo na ramni{te na naracijata. Ottamu, so pravo moè da se kaè deka toj e najkriti~kata racionalizacija na ~istite narativni dejstviteli {to gi osoznala na{ata epoha. No, za da ne go zgolemuvame is~ekuvaweto i razvrskata po odnos na dilemite {to gi nametnuva ova stanovi{te, }e zapo~neme vedna{. Od po~etok.
23
I Statusot na likot vo literaturnite teorii do XX vek
24
Aristotel i anti~kata teoriska misla
Dosega{nite istraùvawa vo ramkite na literaturnata teorija, ja nametnaa potrebata za redefinirawe na ve}e postoe~kite termini. Tie pobudija novi sogleduvawa. Imeno, koga stanuva zbor za istraùvaweto na likovite eden od klu~nite pomi vo teorijata na prozata literaturnata nauka poso~uva nekolku termini: ethos, pratton, dramatis personae, agent, aktant, funkcija. Nivnoto poteklo go otvora pra{aweto za ~uvstvitelnata i sloèna priroda na ova pra{awe koe se provlekuva u{te od vremeto na Aristotel i anti~kata teoriska misla. I pokraj ~uvstvoto za logi~ka distinkcija na dvata klu~ni poima: ethos i pratton, najstarata poetika implicitno ja sodrèla i tezata za nivnoto kategorijalno razlikuvawe. No taa ne ja opfa}ala samo sloènata priroda na poimot koj imal sekundarna uloga vo kompoziciskata struktura na tragedijata, tuku i tehni~kiot termin sistasa na pragmi sstasij pragmtwn ( tn pragmtwn sstasij) koj vovel redica zabludi okolu definiraweto na tragedijata i nejzinite delovi. Zatoa, vo ovoj del od na{eto istarùvawe, }e se obideme da pokaème kakov, vsu{nost, bil stavot na Aristotel
25
okolu ova pra{awe i koi bile pri~inite {to go uslovile takvoto tretirawe na poimot lik? Edno od mnogubrojnite nesoglasuvawa {to mu bile pripi{uvani na Aristotel po odnos na mislewata i stavovite na Platon koj, i pokraj opravdaniot respekt kon svojot u~itel, na eden impliciten no kategori~ki na~in, sepak, gi prezentiral vo svoite ezoteri~ni spisi se odnesuvalo na anti~kata tragedija. Platonovoto sfa}awe spored koe tragedijata e harmoni~en sostav na delovi koi se sovpa|aat eden so drug ili so celinata 7 , bilo redefinirano vo Aristotelovata esteti~ka rasprava Per poihtikj i toa tokmu vo onoj del koj predizvikal krupni nedorazbirawa. Poznat kako teorija na tragi~nata katarsa, paralogizmot {to proizlegol od nearistotelovskite zborovni naslojki na o{tetenite mesta od avtenti~niot tekst na Aristotel, go svrtil vnimanieto na kriti~kata javnost od strukturata kon funkcijata na tragedijata, poto~no od kompozicijata kon katarsata kako nejzin afektiven organon. Se ~ini deka na toj na~in, elementot pri~inaposledica dolgi godini ostanal zapostaven, no ako stru~no i vnimatelno se navleze vo esteti~kata sistasa na pragmi
7
Platon, Gozba ili za qubovta. Fedar ili za ubavinata, Skopje, 1979, 167 (kurzivot e moj)
26
hermenevtika na Aristotelovata definicija za tragedijata, kako {to suvereno go napravil toa poznatiot elinist Mihail D. Petru{evski, toga{ od makedonskiot prevod na Per poihtikj lesno moè da se uo~i stavot na golemiot anti~ki mislitel, za kogo tragedijata bila podraàvawe na seriozno (,celo) i zavr{eno dejstvo so opredelena dolìna... preku lica {to dejstvuvaat a ne so (pre)raskaùvawe, a {to so àl i strav go ispolnuva sostavot na takvi (t.e. àlni i stra{ni) sobitija 8 . Uo~livo e deka za razlika od Platon, Aristotel ja definiral tragedijata kako sstasij pragmtwn t.e. sostav od sobitija {to ne moèlo da zna~i ni{to drugo osven mqoj, fabula 9 , ili u{te poprecizno, siè. Su{tinata na pra{aweto za mithosot iskaàna od strana na golemiot anti~ki mislitel, spored kogo fabulata e podraàvaweto na dejstvoto, za{to tuka pod fabula go razbiram sklopot (t.e. sostavot) na
Aristotel, Za poetikata, Skopje, 1979, 26 (kurzivot e moj) 9 Vo trudot Sistasa na pragmi kako poeti~ko na~elo, (fond na Filolo{ki fakultet, Skopje, 1991), Elena Koleva pojasnuva deka prviot makedonski preveduva~ na Aristotelovata Poetika, elinistot Mihail Petru{evski, terminot mithos go zamenil so fabula, iako e napolno jasno deka pod ovoj poim Aristotel podrazbiral siè, t.e. sostav na sobitija.
27
sobitijata 10 , }e go svrti na{eto vnimanie kon u{te eden poim od antikata mmhsij. Mnogubrojnite istraùvawa na Poetikata ukaàle deka pra{aweto za mimesata predizvikalo burni reakcii kaj kriti~ki nastroenite literaturaturni teoreti~ari, koi se obidele da gi otstranat pogre{nite konotacii {to na ovoj poim mu bile pripi{uvani niz vekovite. Imeno, u{te od vremeto na Kvintilijan (Quintilianus M. Fabrius) i prvite latinski prevodi, na anti~kata kategorija mmhsij, kako semanti~ki ekvivalent & bil dodelen latinskiot termin imitatio. No, iako gi definiral sredstvata, na~inite i predmetot na podraàvaweto, Aristotel nikade ne go pojasnil poimot mimesa, poradi {to francuskiot filosof i teoreti~ar Pol Riker (Paul Ricoeur) }e zabeleì deka vo negovata Poetika, mimesata bila objasneta na eden isklu~itelno ekstravaganten na~in i toa preku samata struktura, odnosno preku kompozicijata na tragedijata. Toa ja isklu~ilo mo`nosta mimesata da se sfati kako obi~na imitacija/kopija; naprotiv, taa ne bila ni{to drugo tuku ~in na tvore~ka imaginacija 11 , ili
Ibid. 26 (kurzivot e moj) Mimesis imame samo tamu kade {to postoi nekoj '~in'/dejstvo. Toa ne e podraàvawe vo prirodata, oti za razlika od dejstvuvaweto, principot na negovoto
mimesis pojesis
10
11
28
podobro, dinami~en proces koj gi konstituiral {este delovi na tragedijata, me|u koi fabulata/sièto (mithosot) stanal najglavna sostavka i cel na tragedijata a celta, spored Aristotel, e najva`na od s# 12 . Ova, se razbira, ni dava pravo da ja prifatime sugestijata na Pol Riker. Imeno, vo knigata Vremeto i prikaznata 13 , na eden metafizi~ki na~in toj go izedna~il mithos-ot so mimesata, koja ne samo {to ja sodrì tuku i ja oblikuva fabulata, vo tvore~ka smisla na zborot. No sfaten kako direktno podraàvawe ili imitirawe, anti~kiot mmhsij se odnesuval na gestovite i dvièwata. Razgleduvani nadvor od planot na lingvistikata, tie morale da bidat locirani vo ramkite na govorot na likovite (ethe ~itaj karakteri!) koi egzistirale kako fiktivni konstrukti. Zatoa modernite stanovi{ta (koi vo mimesata videle dinamika a ne statika), ja zastapuvale tezata deka, pod ovoj poim, Aristotel ne podrazbiral pasivnost na imitacijata, tuku tvore~ka
dvièwe e vnatre{en. Isto taka ne moè da pretstavuva podraàvawe na idei, oti dejstvuvaweto sekoga{ e proizvod na poedine~ni/edinstveni predmeti. Govorej}i za mithos-ot i za edinstvoto/celosta na negovata kompozicija, Aristotel zabeleùva deka 'podraàvaweto e sekoga{ podraàvawe na edno ne{to' (1451a 30-35) (Paul Ricoeur, Me|u retorikata i poetikata: Aristotel, vo knigata: @iva metafora, Zagreb, 1981, 47). 12 Aristotel, op. cit. 27 13 Pol Riker, Vreme i pri~a I, Izdava~ka knjiàrnica Zorana Stojanovi}a, Sremski Karlovci, Novi Sad, 1993, 45-72
29
energija na kreacijata. Taka, podraàvaweto na ona {to e op{to, poto~no, na ona {to moè da bide..., vsu{nost, e vosproizveduvawe na stvarnosta, na svetot i na ~ovekot, i na samata priroda, vo edna nova stvarnost i vo edna nova Zna~i, iako ja sodrì priroda 14 . referencijata na stvarnosta 15 , mimesata }e bide povrzana i so tvore~kata dimenzija (pojesis) od koja, vsu{nost, e nerazdelen del. Zatoa velime deka paradoksalnata tenzija {to postoi vo su{tinata na mimesata i koja gi opfa}a realnite ~ove~ki akcii i negovata tvore~ka aktivnost, ne e ni{to drugo osven poezija. Ovoj moment od na{ata analiza voveduva nova dimenzija vo rasvetluvaweto na poimot lik kako efekt na tekstot, no imaj}i go predvid faktot deka poezijata ne ja zasega aktuelnosta na nastanot, tuku negovoto zna~ewe i negovata logi~ka struktura, ostanuvaj}i vo ramkite na Aristotelovata Poetika go konstatirame slednovo: ako fabulata ja sfatime kako logi~ka struktura, toga{ iskaùvaweto na makedonskiot filosof Georgi Stardelov, za mimesata kako vosproizveduvawe na stvarnosta i na svetot, moè da se nadopolni i so misleweto na Pol
14 Georgi Stardelov, Aristotel ili estetikata na mimesis-ot, vo knigata Za poetikata, Skopje, 1979, str. XV (kurzivot e moj). 15 Neosporen fakt e deka umetnosta ja podraàva prirodata. Toa go otkrivame na sekoja stranica od Aristotelovata Poetika.
30
Riker spored koe, fabulata ne pretstavuva samo povtorno ureduvawe (komponirawe na ~ove~kite akcii i dela), tuku i restitucija na ~ove~koto 16 . Na ovoj na~in, antropolo{kata dimenzija vo gradeweto na likovite, stanuva s# poeksplicitna. No, ne treba da zaboravime deka Aristotelovata fabula e principot i du{ata na tragedijata, a mislite i karakterite prirodni posledici na dejstvata. Taka, ako u{te edna{ se osvrneme na Aristotelovata kanonska definicija vo koja tragedijata be{e mimesa na pragmi (podraàvawe na dejstva preku lica {to dejstvuvaat a ne so preraskaùvawe), }e uvidime deka ilustriraniov termin, otvora u{te eden aspekt vo prou~uvaweto na poimot lik. Sfatena kako mimeti~ka, spored tolkuvaweto na Aristotel 17 , seta umetnost vo Antikata moèla da se svede na dva tipa podraàvawe: direktno (ili podraàvawe vo vistinska smisla na zborot): se odnesuvalo na neposredno, scensko pretstavuvawe na nastanite preku lica koi dejstvuvaat, i indirektno podraàvawe (raskaùvawe) koe e narativno pretstavuvawe mimesa diegesa
16
17
Ricoeur, op. cit. 50 So ogled na toa {to za Aristotel, poimot mimesa ne pretstavuval mehani~ki prenos na stvarnosta zna~i, ne tehne ami pojesis toj, za razlika od Platon, diegesata ja postavil na ponizok stepen od mimesata.
31
ili diegesa ...preku edno isto lice {to vezden samo raskaùva... 18 . Me|utoa, koga go citirame ova, ne smeeme da go zanemarime faktot deka so teorijata na Aristotel ne rakovodele raskaùva~ko-prozni, formalno-strukturni obele`ja i kriteriumi... koi{to se otkrivaat vo periodot na pojavata na narativnata proza, rezonira Kata ]ulavkova vo eden od svoite knièvno-teoriski ogledi i dodava: Aristotelovata teorija na ànrite, izrasnuva vrz empirijata na poeti~kata anti~ka narodna, od edna, odnosno pi{uvanata i u~enata knièvnost, od druga strana, pa logi~no e deka i nejzinite parametri }e bidat proizhod i vo soglasnost so taa empirija. Na deskriptivno ramni{te, istaknuva ]ulavkova, knièvnite vidovi se odredeni od karakterot na mimeti~nosta, odnosno diegesata 19 . Zo{to ni be{e potrebno ova pojasnuvawe? Prirodata na sozdavawe (t poien) umetni~ki dela, koja od vremeto na Aristotel pa s# do sredinata na 19 vek uslovno se sveduvala na mimesa, vo sogleduvawata na sovremenata nauka preminala vo diegesa, za{to, spored zborovite na @erar @enet (Gerard Genette), i vistinskoto, doslovnoto 20 podraàvawe ne e ni{to drugo osven diegesa .
Aristotel, op. cit. 21 Kata ]ulavkova, Uvod vo poetikata na knièvnite rodovi i vidovi vo: Kopne` po sistem, Makedonska kniga, Skopje, 1992, 143 20 @erar @enet, Granice pripovedanja, vo: Figure, Beograd, 1985, 87-92
19 18
32
Potkrepa na ovoj stav nao|ame i vo iskaùvaweto na Rolan Bart (Roland Barthes): funkcijata na raskaùvaweto ne e da pretstavi, taa se sostoi vo toa da obrazuva pretstava koja ... ostanuva ... enigmati~na, no koja ne }e moè da bide od mimeti~ki red 21 i dodava: raskaùvaweto ne imitira. Na{eto zadrùvawe vrz ovaa ve}e nadminata opozicija me|u podraàvaweto i raskaùvaweto, se dolì na faktot {to distinkcijata sodràna vo ovie termini gi ima predvid ne samo dejstvitelite (prattontes), ami i karakterite (ethe) i toa: vo prviot slu~aj kako mim ili podraàvawe na nivnite dejstva, a vo vtoriot kako opi{uvawe oti ovde, pred s#, stanuva zbor za umetni~ki fikcii ~ija zada~a e da proizvedat efekt na prirodnost i uverlivost. So ogled pak na toa {to za Aristotel, uverlivosta koja naj~esto e motivirana preku verojatnosta pretstavuva mehanizam na kauzalnost ili implikacija a ne na slu~ajnost, negovoto sfa}awe na ovie termini ne }e moè da se prenebregne, za{to tuka leì zagatkata za prirodata na poimot likoviantagonisti, koj e predmet na ovaa studija. Zna~i, ve}e moème da konstatirame deka vo zavisnost od toa kako anti~kite misliteli gledale na sozdavaweto na
21 Rolan Bart, Uvod vo strukturalnata analiza na raskaùvaweto, vo Teorija na prozata, Skopje, 1996, 176 (kurzivot e moj).
33
umetni~kite dela, zavisel i tretmanot na likot, poto~no, mestoto i ulogata koi mu bile dodeleni. Zatoa, bez da navleguvame vo slobodni pretpostavki }e se obideme, najprvin, da gi elaborirame distinktivnite poimi a potoa, so citati od Poetikata na Aristotel, }e gi ilustrirame na{ite stavovi, oti re~enovo, na eden impliciten na~in, ve}e ja sodrì distinkcijata ethos pratton na koja sega moème da & go posvetime potrebnoto vnimanie. Razlikata me|u ethos i pratton, koja se is~ituva na pove}e mesta vo Poetikata na Aristotel, osobeno vnimatelno ja otkrivame vo delot koj ja sodrì definicijata i delovite na tragedijata. Imeno, vo prevodot na Petru{evski, na toa mesto stoi: Bidej}i se raboti za podraàvawe na dejstvo, a toa se izveduva od lica {to dejstvuvaat..., se javuvaat dve pri~ini za dejstvuvawata rasuduvaweto (mislite) i harakterot, pa spored ovie dve, site postigaat uspeh ili ne 22 . Poa|aj}i od faktot deka osnovnite postavki na seta literaturna nauka leàt dlaboko vo anti~kata teoriska i filozofska misla, s# {to treba da napravime za da go uvidime toa ja opfa}a potrebata od dlabinsko ~itawe na tekstot. Zatoa so osobeno vnimanie ethos vs pratton
22
Aristotel, op. cit. 26 (kurzivot e moj).
34
i nesomnen respekt, u{te edna{ }e mu se vratime na anti~kiot tekst. Vo nego stoi slednava istoriska zabele{ka na Aristotel: ...tragedijata e podraàvawe ne na lu|e ami na dejstva i na ìvot, i na sre}en i na nesre}en, a sre}ata i nesre}ata se sostoi vo dejstvoto, i celta e nekakvo dejstvuvawe a ne sostojba (ka~estvo); za{to, lu|eto spored svoite harakteri se vakvi ili onakvi, a spored dejstvuvawata sre}ni ili obratno. Zatoa tie i dejstvuvaat ne za da gi podraàvaat harakterite, ami tie gi dobivaat svoite harakteri poradi samite dejstvuvawa, taka {to sobitijata i fabulata se cel na tragedijata, a celta e najva`na od s#. Osven toa, bez dejstvuvawe i ne bi moèlo da se napravi tragedija, a bez harakteri bi moèlo... 23 . O~igledno: primatot koj vo anti~kata teorija mu bil dodelen na mithos-ot, gi zapostavil karakterite koi avtomatski se na{le na vtoro mesto, no terminot so koj Aristotel go poso~il karakterot (ethos), vsu{nost, bil dvozna~en. Lesno se uo~uva deka vo negovata definicija, diskretnoto ukaùvawe na poimot dejstvitel (agent), ne samo {to referira na dramski lik, tuku i na negovite karakterni osobini. Taka, za anti~kite tekstovi, karakterot stanal integralen del na fabulata, nejzin egzistent koj mu prethodel na dejstvoto. No {esttata
23
Aristotel, op. cit. 27
35
glava na Poetikata, koja go razgleduva pra{aweto za delovite na tragedijata, go zabeleàla slednovo: harakterot e takvo ne{to {to ja otkriva namerata, kaùvaj}i kon {to nekoj nastojuva ili od {to se ~uva... 24 . Desetina stranici podolu, vo petnaesettata glava od istata rasprava, e vnesena slednava zabele{ka: Eden ~ovek }e ima nekakov (opredelen) harakter, ako govorot ili dejstvoto negovo pokaùva... nekakva volja (namisla) 25 . Vo zabele{kite na svojot prevod na Poetikata, komentiraj}i gi tokmu ovie Aristotelovi razmisluvawa, hrvatskiot klasi~en filolog Zdeslav Dukat istaknuva deka dejstvoto za Aristotel ima opredeleni konotacii i dodava: Dejstvoto ne ozna~uva kakov i da e slu~aen ~in (...), ami postapka koja koga zapo~nuva, ima predvid to~no odredena cel i koja e naso~ena kon nejzinoto ostvaruvawe. Poradi toa, dejstvo moè da izvr{i samo ~ovekot... Taka sfateno, dejstvoto mu se pribliùva na poimot izbor ili opredeluvawe (proajresis) od Nikomahovata Etika 26 . I od ovoj komentar moè da se zaklu~i deka stariot dobar Aristotel, voljata ja dovel vo vrska so karakterot, no podrazbiraj}i pod karakter
Ibid. 28 Ibid. 38 (kurzivot e moj). 26 Aristotel, O pjesni~kom umije}u, Zagreb, 1983, 110 (prevodot i tolkuvawata se na Zdeslav Dukat).
25 24
36
odredeno svojstvo koe proizleguva od svesniot izbor (proajresis) 27 na junacite, toj a priori, blagorodnosta im ja pripi{al na agensite 28 (prattontes), a ne na nivnite karakteri (ethe). Zatoa vo statijata Karakterot vo amerikanskiot narativniot tekst 29 , teoreti~ar Simor êtmen (Seymour Chatman), me|u drugoto }e re~e: ...za Aristotel, ne samo {to se sekundarni, nekoi svojstva se duri i nebitni. No, nedvojbeno e deka sekoj agent ili pratton mora da ima najmalku edno svojstvo, imeno, ona koe proizleguva od dejstvoto {to go vr{i fakt impliciten vo nomina agentis: ~ovek koj izvr{uva ubistvo... ima svojstvo na ubiec... i dodava, Ne e potreben otvoren komentar; svojstvoto mu se pridodava na samoto izvr{eno dejstvo... klu~nite svojstva na agensite proizleguvaat od samata funkcija, u{te pred da im bide pridodaden karakterot (ethos) 30 . Verojatno }e zvu~i preusileno, no sepak, od dosega{nive citati i vrz osnova na stavovite na êtmen i Dukat, lesno moème da zaklu~ime deka koga stanuva zbor za
Proajresis ne e pusta èlba. Toj e aktivna, svesna odluka koja se odnesuva na izborot na sredstvata so koi se postignuva celta. 28 Razlikuvaweto na agent i agens koe se sre}ava vo tekstot, se dolì na distinkcijata singular-plural. Istoto vaì i za pomite pratton/prattontes; ethos/ethe. 29 Seymour Chatman, Karakter u pripovjednom tekstu, Republika, 3/1983, Zagreb. 30 Chatman, op. cit. 114
27
37
distinkcijata ethos pratton, ovie komentari pretstavuvat kus istoriski presek za razvojot na kategorijata karakter (i toa, od svojstvo vo supstantiv), no za da moè ova tvrdewe da ja dobie svojata semioti~ka dimenzija, }e pojdeme so red. S# do sredinata na 20 vek, analogno na anti~kata, novata literaturna teorija prodolìla problemot na agensite da go tolkuva kako sekundaren, kako posledica na hronolo{kiot i logi~kiot red na prikaznata. No, iako bila implicitno sodràna vo anti~kite tekstovi, distinkcijata ethos sepak uspeala da go nametne pratton, razlikuvaweto me|u licata koi izvr{uvaat dejstvo i osobinite {to im bile pripi{uvani na tie dejstviteli. Zatoa raspravata za likovite kako egzistenti na prikaznata, go otvorila pra{aweto za konsupstancijalnata priroda na poimot koj, na{ata analiza, sistematski }e go dovede pod pra{awe. No, da kaème, najnapred, nekolku zbora i za odlikite na anti~kiot karakter. Edna od ~etirite raboti na koi, spored Aristotel, trebalo da se vnimava, podobro, eden od ~etirite karakteri koi se mimetiziraat vo opredelen vid poetika, bil primereniot karakter (crhstn), koj impliciral moralen kriterium. Go is~ituvame vo vtoriot del od sentencata: Eden ~ovek }e ima nekakov (opredelen) harakter, ako govorot ili dejstvoto negovo pokaùva... nekakva volja
38
(namisla), {to upatuva na poimot izbor (proajresis) od Aristotelovata Nikomahova Etika. Na vtoro mesto bil uslovot karakterite da bidat soglasni 31 (rmtton); na treto da go ispolnuvaat uslovot postojanost (moion), {to zna~i, da & odgovaraat na realnosta, ili kako {to veli Zdeslav Dukat, da ni bidat ramni i nam i sebesi; i ~etvrto da bidat dosledni (main), dosledni duri i vo nedoslednosta. Bez somnenie, vrednosta i zna~eweto na ovie kategorii denes, navistina se dovedeni vo pra{awe, no prodolènieto od Aristotelovata Poetika otkriva i vakvo stanovi{te: i vo harakterite isto kako i vo sostavot na sobitijata, sekoga{ treba da se bara ili nu`noto ili verojatnoto takviot ~ovek treba da zboruva ili da dejstvuva, i ova da stanuva... spored nu`nosta ili spored verojatnosta 32 . ...~ovek treba da zboruva ili verojatnost da dejstvuva, i ova da stanuva... i motivacija spored nu`nosta ili spored verojatnosta, veli Aristotel. No, ako pod nu`nost (ili anankajon) go podrazbereme ona koe{to ne moè da bide sfateno i opravdano so poimot verojatnost,
31
Vo prevodot na Aristotelovata Poetika, Mihail Petru{evski go upotrebuva terminot prili~ni karakteri. 32 Aristotel, op.cit. 39
39
toga{ potpiraj}i se vrz stavovite na francuskiot teoreti~ar @erar @enet, }e se povikame na glagolot treba, koj vo statijata Verojatnost i motivacija, ja izramnuva protivre~nosta me|u nu`noto i verojatnoto, i n# vodi do frazata treba da bide. Spored @enet: ona so koe{to se definira poimot verojatnost, e formalniot princip vo po~ituvaweto na normata, a toa e odnosot na zavisnost me|u poedine~noto odnesuvawe koe & se pripi{uva na nekoja li~nost i izvesen impliciten... op{t princip. Ovoj odnos na zavisnost funkcionira i kako... dvièwe od pri~ina kon posledica... 33 . Me|utoa, poznato e deka nu`nosta ne poseduva nekakva osobena psiholo{ka opravdanost. Ottamu, stanovi{teto na @enet }e sodrì i edna implicitna potvrda na tipizacijata a ne na individualnosta kaj anti~kite karakteri, za{to, poimot anankajon, na anti~kiot junak mu ja be{e odzel mo`nosta za izbor sveduvaj}i go na dejstvitel koj gi sledi postoe~kite pravila na anti~kata drama. No samoto prifa}awe na likovite koi imaat fatum na verojatni, ne zna~i grubo otfrlawe na principot (vnatre{na) motivacija. Naprotiv, sledej}i gi Aristotelovite pravila, doa|ame do analogija me|u negovite stavovi i @enetoviot tip na verojatno raskaùvawe, koe sodrì implicitna motivacija i psiholo{ka
33
@erar @enet, Figure, Beograd, 1985, 106
40
svetlina. Tokmu taa psihologizacija poseduva mo} da go otkloni neverojatnoto i da ja obezbedi koherentnosta na likot. Sepak, bez da se vpu{tame vo dopolnitelni komentari koi moàt da ni go odvle~at vnimanieto vo sprotivna nasoka, }e si dopu{time da potsetime deka ova tvrdewe e ve}e anticipirano vo stavot na Toma{evski, svrzan so postapkata singularizacija, kako poseben vid umetni~ka motivacija 34 . Taa postavuva ravenstvo me|u verojatnoto i mo`noto, no bidej}i ovde stanuva zbor za eden moralen princip koj e implicitno sodràn vo Aristotelovoto iskaùvawe deka poetot treba da go opravduva ona {to e neverojatno so op{toto mislewe 35 , moème da zaklu~ime: anti~kite karakteri se, vsu{nost, likovi opredeleni od diskursot na javnoto mislewe, ili u{te poprecizno, likovi zavisni od civilizaciskiot kod koj se sovpa|a so ~etirite normi na Aristotel. Ova razlikuvawe na motivirani i nemotivirani likovi be{e navistina neophodno, no da se re~e deka verojatnosta e nultiot stepen na motivacijata, ne zna~i deka taa e i nejzino otsustvo. Zatoa, ako samo za mig, se zadrìme na efektot realisti~ka iluzija, koj, se razbira, ne gi isklu~uva anti~kite likovi oti tragedijata e vozobnovuvawe na
34
B. V. Toma{evski, Teorija kwièvnosti, Beograd, 1972, 216 35 Aristotel, op. cit. 59
41
stvarnosta, koja svojot intenzitet go postignuva preku motivacijata kako intencija bez koja{to e nevozmo`no oìvuvaweto na likovite i nivnite akcii toga{ pove}e od o~igledni stanuvaat i onie intencii koi vodat kon razlikuvawe na sferi~ni i ramni likovi vo romanesknata realisti~ka produkcija, za koi, vpro~em, govore{e i naratologot Simor êtmen 36 . No, nie bi sakale ovaa eksplikacija da ja dovedeme i vo vrska so Aristotelovoto iskaùvawe, koe go potencira slednovo: harakterot e, vpro~em, takvo ne{to {to ja otkriva namerata, kaùvaj}i kon {to nekoj nastojuva ili od {to se ~uva 37 i potamu: eden ~ovek }e ima nekakov (opredelen) harakter, ako govorot ili dejstvoto negovo pokaùva... nekakva volja (namisla) 38 . A toa ne e ni{to drugo osven proajresis potrebata od izbor koj }e ja opravda celata mimeti~ka teorija, no nema da ja isklu~i mo`nosta poimot literaturen lik da dobie i druga dimenzija. Eve nekolku zbora i za ova stanovi{te. Ne samo {to ispolni izvesni o~ekuvawa, motivacijata kako literaturna postapka ja slede{e i logikata na nastanite, taka {to, onoj moment koga likot }e se soo~e{e so nekakov izbor, ograni~en odnea, toj
36 Seymour Chatman, Story and Discourse, Ithaca and London, Cornell University Press, 1989 37 Aristotel, op. cit, p. 28 38 Ibid. p. 38
42
gi gube{e site mo`nosti za poinakvo odlu~uvawe. Sepak, nekoi negovi nepredvidlivi, ili podobro re~eno, nefunkcionalni postapki, govorea deka na planot na kompozicijata, avtorot ja prifatil psiholo{kata motivacija i go napu{til objektivniot tip na raskaùvawe. No, toj }e bide imenuvan kako subjektiven od edna sosem druga pri~ina: kako tolkuva~ na fiktivniot svet vo edno literaturno delo, ve}e nema da se javuva omniscentniot raskaùva~, tuku likovite direktni u~esnici vo nastanite. No, so ogled na toa {to s# u{te sme vo granicite na nivnite terminolo{ki razgleduvawa, }e re~eme samo deka pretstavuvaj}i gi klu~nite momenti koi go obeleàa hermenevti~kiot karakter na anti~kata poetika, barem uspeavme da gi rasvetlime najva`nite naratolo{ki aspekti. No, kolku i da se trudevme temelno da gi opfatime site pra{awa, poradi realnite prostorni ograni~uvawa na ova istraùvawe, moravme da se zadrìe samo na najrelevantnite teoriski iskustva koi ja odbeleàa ovaa literaturna kategorija. Se razbira, istiot princip }e n# rakovodi i vo prodolènieto na ovaa studija.
43
Formalisti~kiot princip i statusot na likot vo teoriite na Toma{evski, Prop i Lotman
Ona {to, na~elno, vaè{e za teorijata na Aristotel, vo golema mera }e vaì i za teorijata na B. V. Toma{evski. I ovde, razgleduvan vo funkcija na intrigata, likot be{e tretiran kako pomo{no sredstvo za kombinirawe na motivite. Za negovata karakterizacija e izre~eno slednovo: Vo potesna smisla na zborot, pi{uva Toma{evski, pod karakteristika se podrazbiraat onie motivi koi ja odreduvaat psihata na li~nosta, nejziniot karakter i potamu, karakterot se gleda od postapkite i od odnesuvawata na junacite 39 . Istaknuvaj}i deka najednostavnata karakteristika {to moè da mu bide dodelena na likot vo edno delo, vsu{nost, e negovoto li~no ime, Toma{evski poso~uva dva tipa junaci: apstraktni koi se sre}avaat vo fabuli od elementaren vid i psiholo{ki nijansirani junaci ~ii postapki rezultiraat od nivnata psiholo{ka motivacija. Poa|aj}i od idejata deka li~nostite se naj~esto likot i prikaznata
39
B. V. Toma{evski, Teorija kwièvnosti, Beograd, 1972, 219 (podvlekla A. B.).
44
emocionalno oboeni, ruskiot teoreti~ar na literaturata istaknuva deka svojot stav kon junacite, ~itatelot go gradi vrz moralna osnova i dodava: li~nosta koja dobiva najjaka i najizrazena emocionalna boja, se narekuva junak... junakot predizvikuva soàluvawe, naklonetost, radost i taga 40 . Ako go zanemarime nekriti~koto poistovetuvawe na poimot lik so karegorijata li~nost, toga{ vrz osnova na izloènite citati od teorijata na Toma{evski i na{ite kusi komentari po odnos na niv, moème da go konstatirame slednovo: sli~nostite na ovaa teorija so Aristotelovata koncepcija za ulogata na karakterot vo tragedijata, se evidentni. Zatoa, u{te edna{, od aspekt na formalisti~kite stavovi, }e ja citirame onaa dobro poznata pretstava za statusot na likot vo literaturnoto delo, spored koja: junakot ne & e neophoden na prikaznata. Prikaznata kako sistem od motivi moè sosema da postoi bez junakot i bez negovite karakteristi~ni crti. Junakot... od edna strana sluì kako sredstvo za nièwe na motivite, a od druga kako otelotvorena i olicetvorena motivacija... 41 . No, osven kaj nekoi (postmodernisti~ki) tendencii denes, kade {to likot, povtorno dobiva uloga od vtor red, treba da ukaème deka vakvite stanovi{ta ne soodvetstvuvaat so romanite od tipot na
40 41
Toma{evski, op. cit. 220 Ibid. 221
45
psiholo{kiot realizam, vo koi likot igra prvostepena uloga koja gi organizira ostanatite elementi na raskaùvaweto. Od tie pri~ini, vo ovoj moment }e & posvetime vnimanie na u{te edna neobi~no va`na studija od oblasta na naratologijata. Stanuva zbor za knigata na Vladimir Jakovlevi~ Prop (Vladimir ?akovlevi~ Propp) Morfologija na bajkata 42 , ~ii tezi bile mo{ne bliski so doktrinite na ruskata formalisti~ka {kola, no (na indirekten na~in) i so ideite na francuskite strukturalisti. Trgnuvaj}i od edno sistematsko prou~uvawe na narodnite prikazni, Prop go razgleduval i pra{aweto za strukturata na bajkata. Po primerot na @ozef Bedie (Joseph Bedier) toj otkril postojani i promenlivi elementi i gi definiral motivite kako varijabilni a funkciite kako konstantni kategorii. No, bidej}i karakterot na na{eto prou~uvawe se odnesuva na egzistentite vo edno literaturno delo, }e se osvrneme samo na onie momenti od knigata na Prop vo koi e anticipirano pra{aweto za likovite (dramatis personae), kako sostavni elementi na prikaznata. Zatoa, najprvin, }e se obideme da atributite, likovite i nivnoto zna~ewe
42
Vladimir Prop, Morfologija bajke, Beograd, 1982; (prvo izdanie 1928).
46
pojasnime {to podrazbiral Vladimir Prop pod poimot konstantna, a {to pod poimot promenliva kategorija? Raspravaj}i za primarnata uloga na elementite koi ja so~inuvaat bajkata, toj istaknal deka, za eden narativen diskurs, od osobena va`nost }e bide pra{aweto {to pravat likovite, a koj i kako gi izvr{uva dejstvata, }e bide pra{awe od dopolnitelen karakter koe }e bara i dopolnitelni prou~uvawa. Sporeduvaj}i gi funkciite na likovite so motivite kaj Veselovski, Prop ja dava slednava definicija: se raboti za postapka na nekoj lik, odredena vrz osnova na nejzinoto zna~ewe za tekot na dejstvoto 43 . No, iako vo negovata teorija brojot na likovite e strogo opredelen, tie }e moàt vo svojot delokrug da prifatat pogolem broj funkcii. Taka, istaknuvaj}i ja konstantnosta na funkciite i dinami~nosta na nivnite ulogi, Prop }e razlikuva sedum likovi na broj, koi }e moàt da imaat edna ili pove}e funkcii, kako i soodveten broj atributi. No ne treba da zaboravime deka tokmu kategorija invarijantnost go pretstavuvala klu~niot moment vo sistematiziraweto na ostanatite elementi na deloto. Se raboti za atributite (svojstvata), koi zavisele od zakonite na transformacijata. Sepak, kolku i da izgledala sporedna, nivnata uloga ne bila zanemarena. Prop go pokaàl toa na eden
43
Prop, op.cit. 28
47
hipoteti~en na~in. Rekol vaka: ...gledame deka prou~uvaweto na atributite na likovite... e od isklu~itelna va`nost. Eden takov katalog bi bil interesen samo ako e predaden niz prizmata na nekoi poop{ti problemi. Tie problemi, ovde, se samo navesteni: toa se zakonite na transformacijata i na apstraknite poimi koi se odrazuvaat vo osnovnite oblici na tie atributi 44 . Stanuva sosema o~igledno deka so ovie sogledbi, Prop ja doprel su{tinata na na{eto istraùvawe. Vo delot Za atributite na likovite i nivnoto zna~ewe, toj go potvrdil toa so slednive zborovi: prou~uvaweto na likovite spored nivnite funkcii, spored nivnata podelba po kategorii i prou~uvaweto na na~inite na nivnoto pojavuvawe, neosetno n# vodi kon pra{aweto za likovite... voop{to. Ponapred, be{e precizno razgrani~eno pra{aweto koj u~estvuva vo dejstvata... od pra{aweto za dejstvata kako takvi. Sepak, nomenklaturata i atributite na likovite se promenlivi kategorii 45 . Zatoa, poimot motivacija najnestabilniot i najpromenliviot element na bajkata }e go pottikne na eden mo{ne vaèn komentar. Imeno, pobudite i namerite na likovite, bile pri~inata za nivnite postapki. Iako ova tvrdewe na Prop ima dopirni to~ki so Aristotelovoto sfa}awe za motivacijata na
44 45
Ibidem, 97-98 (kurzivot e moj) Prop, op. cit. p. 94
48
likovite, toa sepak n# vodi i kon eden od najzna~ajnite ovovekovni koncepti na mislewe. No, zasega ostanuvame vo ramkite na Propovata teorija, spored koja voljata i namerata na likovite ne vlijaat vrz tekot na nastanite i ne pretstavuvaat su{tinski crti za nivnoto definirawe. Zna~i, ne e va`no toa {to likovite sakaat da go pravat, nitu pak, ~uvstvata koi gi ispolnuvaat, ami nivnite postapki kako takvi 46 , veli Prop. Taka, ona {to kaj stariot dobar Aristotel be{e imenuvano kako ethos i podvedeno pod poimot karakterizacija, Prop go be{e zamenil so motivacija podgotvuvaj}i go voveduvaweto na onaa koncepcija vo koja likot }e bide tolkuvan kako kompleks od atributi i predikati. Taka, iako bil tretiran kako proizvolen ostatok bez zna~ewe, likot sepak ja navestil svojata vrska so logi~koto ramni{te na prikaznata. Toa go pottiknalo Roman Osipovi~ Jakobson da gi vidi likovite kako fonemi, kako ~udesen snop od diferencijalni elementi 47 , n# potsetuva francuskiot antropolog Klod LeviStos (Claud Levi-Strauss). Negovata teorija }e postavi solidna osnova za prou~uvaweto na eden drug tip likovi. No pred da premineme na nea, }e se prisetime deka vo Propovata teorija svojstvata funkcioniraa kako ìvi su{testva, kako varijabilni elementi na
46 47
Ibid. 88-89 Klod Levi-Stros, Struktura i forma, in: Morfologija bajke, Beograd, 1982, 227-228
49
bajkata. Zatoa likovite moèa da bidat i eliminirani od nea. No, za da postoi ne{to vo raskaàna forma, neizostavno mora da koristi raskaùva~. Toj pak, ne e ni{to drugo osven specifi~en (tip na) lik, koj po~esto zboruva, a poretko pravi. Ova, ne samo {to ja napravilo nu`na, tuku u{te pove}e ja zacvrstilo vrskata me|u funkciite i likovite. antropomorfizacija na kategorijata knièven lik Zna~i, onie tendencii koi go tretirale likot kako presek na strukturni funkcii, so tekot na vremeto stanuvale s# poo~igledni. No, ako na{eto vnimanie go zadrìme na edno od najzna~ajnite dela od toj period, kako {to e Lotmanovata Struktura na umetni~kiot tekst, morame da priznaeme deka ~estata upotreba na poimite junakdejstvitel, ili semanti~ko pole koe go opkruùva junakot, potoa izvesna granica koja treba da bide sovladana, go provociraat na{eto vnimanie. Spored zborovite na Jurij M. Lotman (Wrij M. Lotman), ovie elementi poseduvaat zbir od obele`ja i stapuvaat vo me|usebni odnosi, zadolìtelni za sekoe siè. Eve kako se definirani tie: Po odnos na granicata na siètnoto (semanti~koto) pole, veli Lotman, dejstvitel e onoj koj ja sovladuva, a po odnos na nego taa se narekuva
50
pre~ka 48 . No, za Novica Petkovi}, eden od najdobrite srpski poznava~i na ruskiot formalizam i eden od najvnimatelnite redaktori i preveduva~i na Lotmanovoto delo, poimot dejstvitel pretstavuval li~nost koja ja preo|a granicata na semanti~koto ili sièjnoto pole vo koe e smestena. Dejstvitelot e li~nost vo akcija i vo nekoi raboti se sovpa|a duri i so poimot junak.... No, iako vo svojata teorija, Jurij Lotman gi upotrebuval istovremeno trite termina: i lik i li~nost i junak, za noviot poim toj naj~esto go koristel stariot ruski zbor dejstvovatel\..., n# uveruva Novica Petkovi}, ili onoj koj dejstvuva, koj pravi ne{to, so eden zbor dejstvitel (franc. acteur)... 49 . Zabeleùvame deka ovaa konstatacija, poleka no sigurno, n# vra}a kon Aristoteloviot termin pratton, no istiot mig kako da sme ve}e vo poleto na edna posovremena teoriska koncepcija koja operira so kategorii bliski na aktuelnite. Tie, denes, pravat mo{ne precizna terminolo{ka distinkcija me|u sli~nite kategorii vo ovaa disciplina. Kolku za ilustracija, }e go navedeme Lotmanovoto razmisluvawe okolu antropomorfizacijata na poimot dejstvitel. Smetaj}i deka antropomorfnata dimenzija na
Jurij M. Lotman, Struktura umetni~kog teksta, Beograd, 1976, 312 49 Ibid. 311 (Zabele{kata e na preveduva~ot, kurzivot e moj).
48
51
likot moè da bide izostavena, na edno mesto od svojata studija toj go istaknuva slednovo stanovi{te: ...samata antropomorfizacija na li~nostite (mislej}i pritoa na likovite vo literaturnite dela zab. moja), s# u{te ne zna~i nivno poistovetuvawe so na{ata personalna, obi~na pretstava za ~ovekot 50 . Lotman veruval deka antropomorfizacijata e prirodna i voobi~aena postapka koja sièto na edno delo go izedna~uvala so me|u~ove~kite odnosi vo stvarnosta. Toa bila edna od pri~inite pradi koi se me{ale poimite lik i li~nost. Soo~uvaj}i se ovaa terminolo{ka nepreciznost, dobivame potreba za svesna semanti~ka distinkcija. No za da moème da gi razbereme preobrazbite na siètnata funkcija vo lik so ~ove~ki obele`ja, treba da imame predvid u{te edna rabota. Taa e sodràna vo slednovo razmisluvawena Lotman: ...li~nosta koja vo nekoi epizodi se pojavuva kako dejstvitel, vo drugi slu~ai stanuva objekt na izmamata, i se pojavuva... kako ovaplotenost na granicata pre~ka na patot 51 . Vakvoto sfa}awe, deka likot e, istovremeno, i delotvorna sila koja se manifestira kako pre~ka na sopstvenoto deluvawe, n# naveduva na pomislata za negovata polivalentnost, poto~no n# uveruva deka e
50 51
Ibid. 314-315 Ibid. 317
52
sosema mo`no eden lik da ispolnuva pove}e funkcii. Ovie redovi n# vodat do sledniov stav od Strukturata na umetni~kiot tekst: Toa {to vo tekstot, edni isti elementi naizmeni~no ispolnuvaat razli~ni siètni funkcii, ja potpomaga, vsu{nost, nivnata personifikacija izedna~uvawe na funkciite so li~nostite. Do analogen efekt se doa|a i poradi menuvawe na glednata to~ka 52 , podvlekuva nejziniot avtor. No, so ogled na toa {to sintagmatskata oska na tekstot e mnogu va`na za paradigmata na karakterot ~ija{to celosna prestava, na eden induktiven na~in, ~itatelot ja dobiva duri na krajot od tekstot go naveduva Lotman kon diskontinuiraniot karakter na poimot lik. Zna~i, vleguvaj}i vo sloèni funkcionalni odnosi iako me|usebno nezavisni dvete oski stanuvaat varijanti na paradigmati~nata struktura na likot, obezbeduvaj}i ja nepredvidlivosta na negovite postapki. Se razbira, toa nema da go li{i od negovite individualni crti, oti opozicijata me|u prirodata i kulturata... presekot na ovie dve diferencijacii, im ja davaat na li~nostite nivnata individualnost i neo~ekuvanost vo postapkite... 53 , koja gi formira kako literaturni konstrukti, kako produkti na eden fiktiven svet.
52 53
Ibid. 317 Ibid. 329
53
Dosega{nata hronologija i citatite so koi go potkrepivme iscrtuvaweto na poimot lik, ukaàa na razlikuva~kata dimenzija vo terminite karakter i dejstvitel. Tie ne samo {to }e stanuvaat neophodni, tuku i klu~ni odrednici za preciziraweto na u{te edna binarna distinkcija tip i karakter. Da potsetime: karakterot vo Aristotelovata mimeti~ka teorija be{e sfaten kako ne{to {to mu se pripi{uva na likot, kako osobina ili generalno svojstvo bez koe moè{e da postoi fabulata, no bez vr{itelot na dejstvoto, t.e. bez onoj takanare~en agent (pratton), ne moè{e da stane zbor za tragedija. Ako na ovaa konstatacija & go dodademe u{te i nastojuvaweto od vremeto na klasicizmot, za dosledno sproveduvawe na anti~kite principi vo slikaweto na likovite, toga{ ova iskaùvawe }e n# odvede kon poimot tipizacija. Nego moèvme da go nasetime i vo slednava Aristotelova sentencija: harakterite se ona spored koe{to i licata {to dejstvuvaat gi narekuvame vakvi ili onakvi 54 . Sepak, treba da podvle~eme deka potekloto na ovaa karakterna tipologizacija egzistira u{te od vremeto na anti~kite terminolo{ki distinkcii: tip i karakter
54
Aristotel, op cit. 26
54
filozofi. Toa suptilno se provlekuva i me|u francuskite moralisti od 17 vek i klasicisti~kite komedii na tipovi. Kako olicetvorenie na nekoja moralna ili karakterna crta, klasicisti~kata komedija poso~uvala samo ramni ili ednodimenzionalni figuri. Vo taa ednozna~na {ablonizacija likovite bile reprezenti na nekoja ideja ili klasa, za podocna, vo vremeto na romantizmot, da stanat pretstavnici na odredeni, naj~esto ekstremni du{evni sostojbi. S# do 19-ot vek, za literaturata ostanala nepoznata onaa karakterizacija koja vo likovite gledala apstraktni elementi na edna op{ta tipologizacija na ~ove~ki osobini. No, vo ramkite na stilskite postapki na realizmot, socijalnite, profesionalnite i eti~kite osobenosti, stanale biten moment vo strukturata na likovite. Toa gi definiralo poimite tip i tipi~nost, oti s# dotoga{, likovite od vremeto na realizmot bile smetani za karakteristi~ni, a onie od vremeto na klasicizmot za egzemplarni ili tipi~ni. Zna~i, sprotivno na Aristotelovata koncepcija za nu`nost i verojatnost, neo~ekuvanosta kaj likovite od epohata na realizmot proizlegla od faktot deka karakterot ne se gradel ve}e kako odnapred poznata mo`nost na dejstvuvawe, tuku kako paradigma ili zbir od mo`nosti, edinstveni na nivo na idejnata struktura a varijabilni na
55
ramni{te na tekstot. Ottamu, za Jurij Lotman karakterot stanal zbir od diferencijalni odliki koi se rasvetluvaat po odnos na drugite li~nosti 55 , poto~no, zbir od binarni opozicii koi go odreduvale kako paradigma na identi~ni i protivre~ni preseci. Za razlika od nego, Klod Levi-Stros definiral klasi likovi-tipovi koi, uslovno re~eno, stoele nekade pome|u ona koe{to podocna bilo nare~eno tematska rolja i akter. No, za literaturnata nauka od 19-ot vek, poimot tematska rolja pretstavuval koncentracija na tipi~noto vo ramkite na eden lik, a toj ne bil ni{to drugo osven nomina agentis. Se raboti za posredna skala me|u aktantot i akterot, varijabilnost vo odnos na aktantot i invarijantnost po odnos na akterot 56 , istaknuva vo edna od svoite mnogubrojni fusnoti francuskiot semioti~ar Filip Amon i naveduva na zaklu~okot deka, s# do realisti~niot 19. vek, likovite koi nemale jasni individualni oznaki se nao|ale na polpat me|u Gremasovite kategorii tematska rolja i akter. Toa gi odredilo kako tipizanti. No treba da potsetime deka analogno na ova, ne{to sli~no uspeal da postigne i Vladimir Prop. Se se}avate, toj gi be{e
55
56
Lotman. op. cit, 322
Filip Amon, Za eden semiologiski status na likot vo: Teorija na prozata, Skopje, 1996, 263 (fusnota br. 45; kurzivot e moj).
56
definiral onie sferi na dejstvata, me|utoa vo istraùvawata na francuskite semioti~ari kako bitna konstatacija se izdvojuva slednavo: toa {to Prop go definira, e... pred s#, eden kulturen i stilski entitet. Ne sekoga{ kaj nego jasno se razlikuvaat funkcionalnata i stilskata definicija... Toa {to tamu se definira e pove}e aktantot-subjekt (i/ili korisnikot) otkolku samiot junak. Iako e dosta ~esto, sovpa|aweto aktant-subjekt = junak, ne e apsolutno zadolìtelno. Potsetuvaj}i n# deka vo romanot na porazi od 19-ot vek, eden lik koj nikoga{ ne postignuva da se konstituira kako stvaren subjekt, sepak e junak 57 , Filip Amon, kako konvencionalna predozna~enost vo definiraweto na junakot, }e go navede rodot i }e dodade: Lotman verno go sledi Prop iako kaj nego postoi me{awe na distributivnite, psiholo{kite, funkcionalnite i moralnite kriteriumi. Potoa dodava: prou~uvaweto na junakot vleguva vo ona koe moè da se nare~e oblast na edna retorika (sociostilistika) na likot, oblast dosta bliska do ideolo{kite prinudi i kulturnite filtri 58 . No, ako ne go zanemarime faktot deka likot kako efekt na tekstot se dobiva, vsu{nost, vo procesot na ~itaweto, toga{ sekoj tekst {to garantira makar minimum posledovatelnost, }e bide podloèn na eden
57 58
Isto, str. 50-51 Isto, str. 53-54
57
vid psihologizirano ~itawe. Vo toj proces, kako kompromis me|u razgrani~uvaweto i povtoruvaweto, ~itatelot }e moè vo svojata svest da go izgradi karakterot. Taa posledovatelnost se postignuva preku identi~nosta na imeto kako negova osnovna funkcija. Ottuka natamu, mo`ni se sekakvi kombinacii, podvlekuva Cvetan Todorov vo îtaweto kako konstrukcija i dodava: site dejstva moàt da ilustriraat edna ista karakterna crta, herojot moè da ima protivre~no povedenie, da gi promeni uslovite na svojot ìvot ili pak, da pretrpi dlaboka promena vo karakterot... 59 . No, za povrzanosta me|u dejstvata i svojstvata na likovite, }e se osvrneme vo prodolènieto {to sledi.
59 Cvetan Todorov, êteneto kato izgra`dane vo: Poetika na prozata, Narodna kultura, Sofi/, 1985, 209
58
II Razvojot na makedonskata kriti~koteoriska misla
59
Stavovite na makedonskite kriti~ari za likovite vo romanot Ona {to be{e nebo

Vo ovoj del }e govorime za globalnite tendencii koi vo ramkite na makedonskata literaturna produkcija go odbeleàle pra{aweto za likovite. No pred da premineme na najzanimlivite momenti, }e se zadrìme na edno bitno iskaùvawe. Vo nastojuvaweto da gi precizira aspektite koi go voveduvaat predmetniov poim, francuskiot teoreti~ar Rolan Bart vo Uvodot vo strukturalnata analiza na raskaùvaweto, }e go zazeme slednovo stanovi{te: ... toa {to se narekuva psiholo{ki roman obi~no e odbeleàno od me{aweto na sistemite koi posledovatelno gi mobiliziraat znacite na bezli~nosta i znacite na li~nosta; ...psiholo{kata li~nost (od referencijalen red) nema nikakov odnos so lingvisti~koto lice koe ne se definira so raspoloènija, nameri ili svojstva, tuku samo so negovoto mesto (kodirano) vo diskursot. Denes se nastojuva da se zboruva tokmu za takva formalna li~nost; stanuva zbor za va`na subverzija () zatoa {to celta e da se nadmine raskaùvaweto od ~isto konstativen red (...) kon performativen red, spored koj zna~eweto na eden govor e samiot ~in {to go propoveda: da se pi{uva denes ne zna~i da se raskaùva... ete zo{to eden del od sovremenata literatura ve}e ne e deskriptivna, tuku
60
tranzitivna, koja se trudi da ispolni vo re~ta eden tolku ~ist prezent, taka {to celiot diskurs se identifikuva so aktot {to go osloboduva 60 . I pokraj jasno izrazenata tendencija kaj Rolan Bart, za strog nau~en pristap i precizna strukturalisti~ka orientacija, ovoj citat nema da n# pokoleba vo namerata da gi izloìme makedonskite dilemi od sredinata na 20 vek. Pottiknati od èlbata za modernizacija na jazikot i stilot kaj pove}eto makedonski prozaisti, tie godini kaj nas, objektivno, ne moèlo da stane zbor za nekoja stroga metodolo{ka elaboracija na kategorijata knièven lik, no nekoi nastojuvawa od toa vreme pokaàle ìv interes za ova pra{awe. Se razbira, najva`nite trudovi im pripa|ale na vidni kriti~arski imiwa. ]e razgledame samo nekoi od niv. individu alizacija na likovite Raspravaj}i za realisti~niot metod vo delata na makedonskite pisateli, vo po~etokot od svojata studija Kriterium i dogma 61 , kriti~arot Dimitar Mitrev govori za mrtviloto na so~initelstvoto, kako glavna
Rolan Bart, Uvod vo strukturalnata analiza na raskaùvaweto, vo: Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 165-166 (istaknala A. B.). 61 Dimitar Mitrev, Kriterium i dogma, Ko~o Racin, Skopje, 1956
60
61
odlika na nivnite likovi. Spored nego, literaturnite produkcii od vremeto na socrealizmot manipulirale ne so ìvi likovi ami so marionetki koi nemale svoj ìvot, so bezdu{nosti koi bile pridviùvani so koncite {to gi drèl avtorot 62 . Kakva, vsu{nost, bila nivnata literaturna sudbina }e vidime vo nekolku etapi. Prvata kriti~ko-teoriska faza od razvojot na makedonskata literaturna misla, gi neguvala postulatite na klasicisti~kata logika. Taa cenela deka predmet na temelna opservacija treba da bide tipi~noto za{to, kako op{testvena karakteristika na likot, toa bilo nad subjektivnoto i nad individualnoto, koi, boèm, go osiroma{uvale likot. No, pra{aweto za individualizacijata kako da imalo namera da gi nadmine zastarenite mehanizmi vo {ematskoto slikawe na likovite. Novite zalo`bi vo literaturata, onie za vnatre{en, dijalekti~ki soodnos me|u tipi~noto i individualnoto, go nametnale uveruvaweto deka likot moèl da bide pretstaven kako del od op{toto, edinstveno i samo, preku individualnoto i posebnoto. Zatoa makedonskata romaneskna produkcija po~nala da beleì tendencii kon s# posmelo navleguvawe vo individualnata sudbina na likovite, edna naso~enost od povr{inskoto kon dlabinskoto, od
62
în i delo, Misla, Skopje, 1981, 65
62
nadvore{noto kon vnatre{noto. Mitrev pi{uval: golemiot realizam vladee suvereno nad ednoobraznosta na tipot, preobrazuvaj}i go vo l i ~ n o s t. Herojot i koga e nositel na edna isklu~itelna strast e pred s# ~ovek. So mnogu osobeni crti {to go odreduvaat kako op{testvena i individualna dadenost 63 . Zalagaj}i se za edna kreativna realisti~ka postapka, toj }e nastojuva kaj makedonskite pisateli od toa vreme da napravi eden introspektiven probiv vo psihologijata na likovite i da gi otkrie nepoznatite strani na stvarnosta. Zatoa vo edno od retkite pozitivni iskaùvawa za tvore{tvoto na Vlado Maleski, Mitrev }e priznae deka kaj ovoj pisatel se nasetuvalo ne{to {to go oddelilo od toga{niot standard i od toga{nata konvencionalnost vo prikaùvaweto. No ubeden deka Maleski, vo svojata ekskluzivna romansierska postapka go zapostavil primarniot romansierski problem razvienosta na likovite, Mitrev }e podvle~e deka i za nego, jasniot glas na edna sloèna ~ove~ka su{tina..., na edna svoeobrazna psihologija, ostanuva vo sferata na nepoznatoto. I vo ovoj slu~aj sme primorani da boravime so hipotezi..., konstatira Mitrev i prodolùva: i zo{to, ako se primi likot kako junak na ìvotnata... na psiholo{kata, na emotivnata deformacija, ne e ostvarena taa
Kriterium i dogma vo: în i delo, Misla, Skopje, 1981, 89
63
63
deformacija do kraj i bez ostatok... 64 . Taka, doìvuvaj}i go kako pasiven i li{en od akcionoto, toj }e si dopu{ti glavniot lik od romanot Ona {to be{e nebo da go ocrta kako fragmentaren, a negovite postapki i reakcii kako prividni. No, eve {to veli za ovoj komentar na Mitrev pisatelot Vlado Maleski: Izgraduvaweto na likovite vo mojata proza e dolgotraen i, bi rekol, makotrpen proces. Site tie polnokrvni ili anemi~ni se za~nale vo mojata voobrazba pri sredbite so ìvite lu|e. No, vo tekot na oblikuvaweto, doìvuvale takvi transformacii {to na krajot odvaj pripomnuvaat na prototipot 65 . Iako, od aspekt na eden sovremen teoriski pristap, na{ata analiza e dol`na da prosledi razli~ni stavovi po odnos na ova pra{awe, vo ime na edna prirodna za~udenost ne moème a da ne se zadrìme kaj pobudite koi gi oformile vakvite rezonirawa. Veruvam oti pri~inite leàt vo sfa}aweto deka likot e, pred s#, agentus dejstvitel i aktiven ~initel na nastanite, a duri potoa spored moderna terminologija na teoreti~arite od tipot na Klod Bremon pattientus. Ottamu, i ubeduvaweto na Dimitar Mitrev deka likot Naum Furnaxiev od romanot na Vlado Maleski e nerealen i samo prividno stvaren, deka e
Dimitar Mitrev: Vlado Maleski: Ona {to be{e nebo vo Ogledi i kritiki 3, Skopje, 1970, 161 65 Vlado Maleski, Razgledi (Izbrani dela: kniga 5), Kultura, Skopje, 1976, 99
64
64
primen na vera i deka po odnos na najkompliciranoto vozdejstvuva neverojatno. A neverojaten e... zatoa {to e neobrazloèn. A ne e obrazloèn za{to e `rtvuvan vo imeto na nekakva psiholo{ka postapka, a zaboravena e zna~ajnata vistina deka i psiholo{koto se razre{uva vo svojata ìvotna efikasnost i vo svojata ìvotna sugestivnost kako posledica od bogato odredeni ~ove~ki akcii 66 . Zabele`livo e deka tokmu onaa neangaìranost kaj likovite vo romanot na Maleski, go pottiknala kriti~arot Dimitar Mitrev na edna vakva konstatacija, koja e po malku i kontradiktorna oti posledicite {to gi ostavilo klasi~noto nasledstvo vo makedonskata modernisti~ka produkcija, bile i ostanale, navistina specifi~ni. No, red e sega i po odnos na ovoj aspekt, da go prosledime misleweto na pisatelot Vlado Maleski. Vo eden od svoite rani esei nasloven kako Za socijalnoto i psiholo{koto vo literaturata 67 , toj }e go istakne slednovo: Knièvnosta e pred s# i nad s# oblikuvawe na ìvotot, a toj mora da se gleda vo seta negova sevkupnost. Duri i ako s# u{te kaj nas sre}avame vo knigite pravolinijni pozitivni likovi i do odvratnost deformirani negativni sepak mislam deka problemot na socijalnoto i psiholo{koto
Dimitar Mitrev, Vlado Maleski: Ona {to be{e nebo vo: Ogledi i kritiki 3, Skopje, 1970, 163 67 Razgledi, 1/1955, Skopje.
66
65
vo literaturata ne postoi kako problem... Treba vedna{ da se kaè deka vakvite barawa, zemeni sami za sebe... treba da zna~at insistirawe za {to pove}e ~ove~nost vo literaturata... insistirawe za {to pove}e literatura vo literaturata. No vo mnogu slu~ai, zad ovie razumni èlbi i barawa, se krie stremeòt za apsolutizirawe na psiholo{koto, eliminiraweto na op{testvenite odnosi kako faktor vo individualniot ìvot na ~ovekot i negovoto sveduvawe isklu~ivo na psiholo{ka edinka 68 . Od dene{na distancija se ~ini inercija na deka kriti~arot i pisatelot antagoniszastapuvale isti (ili barem ti~kite sili sli~ni) stavovi. No objavena najprvin 1967 vo spisanieto Razgledi a podocna, 1973, preizdadena vo tretiot tom na edicijata Makedonskata knièvnost vo knièvnata kritika statijata na kriti~arot Milan \ur~inov, Tragawa po korenot i smislata na prodolùvaweto, }e progovori za likovi izmesteni od ustanoveniot poredok, za likovi razni{ani od nekoj podmolen nemir i postaveni vo edna ekstati~na ramnoteà. Smetaj}i deka pisatelot Vlado Maleski ne se zanimaval so psihologijata na pozitivniot junak, ami so nemirite i burnata dijalektika
68
Vlado Maleski, Za socijalnoto i psiholo{koto vo literaturata, Razgledi, 1/1955, Skopje.
66
na promenite vo ~ovekot, negovite psiholo{ki i moralni dilemi vo momentot koga treba da se opredeli 69 , avtorot na ovaa statija veruva deka likovite vo prozata na Maleski se prinudeni na postojano preispituvawe i tragawe po sopstvenite koreni. So ogled pak, na faktot {to prozniot opus na Maleski nudi brojni svedo{tva za dramata na likovite koja se otkriva niz edna vnatre{na vertikala, \ur~inov e uveren deka ni{kite na preispituvawata {to vrvat niz du{evnite nemiri na junacite, se odrazuvaat preku nivnata strasna èlba da se sogledaat i ostvarat kako akteri na ìvotot, da se potvrdat i prodolàt vo traeweto 70 . Ottamu, i naporot za nadminuvaweto na onaa psevdo-priroda stanuva stoèrna tema vo prozata na makedonskiot pisatel. Vo edna druga svoja kniga Pred pragot na idninata 71 , poto~no vo statijata so naslov Vo prostorot na nespokojnata re~ (Eden pristap kon izbranite dela na Vlado Maleski) \ur~inov ja otkriva bitkata me|u ~ovekot i anti~ovekot, me|u najdobroto vo nego... i onaa drugata, posesivnata i egocentri~nata strana negova koja, isto taka, e del od negovata priroda 72 . Toj istaknuva deka
69
Makedonskata knièvnost vo knièvnata kritika 3, Misla, Skopje, 1973, 227 (kurzivot e moj). 70 Isto, 231 71 Milan \ur~inov, Pred pragot na idninata, Makedonska kniga, Skopje, 1991 72 Isto, 192
67
kaj ovie likovi ne e najbitna akcijata tuku vnatre{nata borba, ona {to mu predhodelo na ~inot na odlukata, na kolebawata i na dilemite, na somneìte i presmetkite so minatoto. Postaveni na toj na~in me|u akcijata i refleksijata junacite vo romanot na Maleski go otpo~nuvaat onoj vnatre{en proces na preispituvawe nastojuvaj}i da raskrstat so minatoto i da ja pronajdat tragata koja{to }e go obeleì i trajno }e go potvrdi nivniot identitet. Zatoa, ona {to }e bide najkarakteristi~no za niv, ne }e bide nivnata akcija ili dejstvo, tuku nivnata mo{ne razviena i elokventna monolo{ka re~ 73 , podvlekuva \ur~inov. Taka, vrz osnova na ova iskaùvawe moème da konstatirame deka gorespomenatata sintagma monolo{ka re~ se odnesuva na poimot tek na svesta koj, i pokraj toa {to korespondira so likovite reflektori od teorijata na Henri Xejms, blago asocira i na teorijata na eminentniot ruski teoreti~ar Mihail M. Bahtin. Imaj}i ja predvid kompleksnosta na negoviot teoriski poim govorna interakcija ili re~evoe vzaimodejstvie 74 , nema da se vpu{time vo podlaboka elaboracija tuku samo }e napomeneme deka problematiziraweto na poimot to~ka na gledawe i odnosot avtor
73
74
Isto, 196-197 Bahtin / Volo{inov, Marksizam i filozofija jezika, Nolit, Beograd, 1980
68
junak 75 ne samo {to pretstavuvaat bitna kompoziciska sostavka tuku i elementaren uslov za dinamizirawe na strukturata na literaturnoto delo. No iako se karakteristi~ni za romanite od tipot na psiholo{kiot realizam, likovite za koi govore{e kriti~arot Milan \ur~inov mnogu pove}e zboruvaat za sebe odo{to avtorot (Maleski) govori za niv, taka {to vpe~atokot {to }e go dobie ~itatelot, proizleguva vsu{nost od nivnata sklonost za samonabquduvawe. Soo~eni so sopstvenite dilemi, tie kako da ja potisnuvaat mobilnosta na zaden plan, pa se dobiva vpe~atok deka se premnogu pasivni. Ako e to~na ovaa pretpostavka a veruvame deka e taka, toga{ prirodno iskrsnuva pra{aweto na koj na~in avtorot na romanot Ona {to be{e nebo ja razre{il protivre~nosta me|u monolitnosta na vojnata i dekomponiranata psiholo{ka struktura na svoite junacite? Spored iskaùvaweto na Milan \ur~inov, odgovorot na ova pra{awe treba da se pobara vo stavot deka dramata na ovie likovi proizleguva od konfliktot i nadrasnuvaweto na nekoga{noto i na sega{noto, na ona {to tie nekoga{ bile i na ona {to tie sega moàt da bidat. Ova ja nametnuva potrebata od poprecizno
75
Mihail Bahtin, Autor i junak u estetskoj aktivnosti, Svetovi, Novi Sad, 1991
69
definirawe na osobenostite koi gi odreduvaat likovite kako vakvi ili onakvi. No, nekade vo 1967 godina, vo pettiot broj od spisanieto Sovremenost, }e se pojavi statijata na Miodrag Drugovac koja ve}e vo narednata 1968, pod skraten naslov Nikoj i ni{to, }e bide prepe~atena vo knigata Podvi`no ogledalo 76 . Toa }e bide edna od prvite poizdràni psiholo{ki studii za likovite na Maleski, oti vo nastojuvaweto za poprecizno dimenzionirawe i definirawe na ovoj problem, Miodrag Drugovac }e gi postavi temelite na edna klasifikatorska tendencija. Potenciraj}i go introvertniot svet na likovite, toj }e istakne deka avtorot na Ona {to be{e nebo vodel smetka za psiholo{kata aktivnost na svoite heroi, koi, nasproti inercijata na antagonisti~kite sili i recidivite na sopstvenoto minato... 77 se na{le na samata presvrtnica od svojot vnatre{en svet. Zatoa Drugovac }e nastojuva da gi precizira dvata osnovni motiva koi u~estvuvaat gi gradeweto na likovite kaj Maleski: motivot na borbata i motivot na potragata po vistinskoto jas. Bidej}i se raboti za likovi prili~no rasloen(i) vo sebe, konfrontiran(i)... koi{to ima(at) dve du{i vo sebe... 78 , ovoj kriti~ar }e go
76 77
Miodrag Drugovac, Podvi`no ogledalo, Skopje, 1968 M. Drugovac, Nikoj i ni{to vo: Podvi`no ogledalo, Skopje, 1968, 136 78 Isto, str. 140
70
zastapuva misleweto spored koe dvata spomenati motiva se osnovnite generatiri na emocionalnata situacija, na sekoe isku{enie vo romanot i na obidot tie da bidat nadminati. instinkt i motivacija Nekolku godini podocna nasetuvaj}i gi klu~nite poimi {to }e gi determiniraat likovite vo romanot na Maleski, Atanas Vangelov }e se zalaga za eden termin koj najblizu }e ja opredeli su{tinata na na{ata kategorija. Vo svojata iscrpna i za toa vreme sugestivna studija, Poezija na ~ovekovite instinkti 79 , Vangelov istaknuva deka toj ~ovek... (misli na eden od likovite vo romanot na Maleski zabele{kata e moja) e ìv, angaìran akter vo nastanot, ponekoga{ negov tvorec, ponekoga{ negova tragi~na posledica 80 . Ako se prisetime na sintagmata akteri na ìvotot {to ja be{e upotrebil u{te Milan \ur~inov vo edna od svoite statii, }e zabeleìme deka opredelbata na Vangelov za edna vakva deskripcija se odnesuva na nastojuvaweto koe ovoj literaturen kriti~ar }e go pribliì do najaktuelnite teoriski koncepcii od toa
79
Atanas Vangelov, Poezija na ~ovekovite instinkti, Makedonskata knièvnost vo knièvnata kritika (tom treti), Misla, Skopje, 1973. Desetina godini podocna, revidirana od samiot avtor, ovaa studija }e bide prepe~atena vo knigata so naslov Re{eto (1983). Na{ite izvadoci se tokmu od nea. 80 A. Vangelov, Re{eto, Na{a kniga, Skopje, 1983, 8
71
vreme. Spored niv, doveden vo vrska so likot, nastanot ja pretstavuval najbitnata odlika vo kreiraweto i specifikuvaweto na likovite voop{to. Od tie pri~ini }e kaème deka ovoj tekst na Vangelov izobiluva so interogativni formi vo koi odgovorot samo se nasetuval. No, iako ne bile sistematski elaborirani, postaveni duri i vo vakva forma, negovite stavovi 81 imale sila na argumenti so koi moèlo da se pra{a: dali sekoga{..., vremeto, nastanot..., toj kompleks okolnosti, se javuva kako su{testven element za da se dobie edna vakva ili onakva korelacija me|u negovite junaci? 82 Stavaj}i go, zna~i, glavniot akcent vrz mo}ta na likovite vo tvore{tvoto na Maleski, vrz nivniot uspon i moralen pad, Vangelov }e istakne deka toa bilo rezultat na instinktot na junacite. No, iako ja imenuva kako poezija na ~ovekovite instinkti, vo ovaa proza toj }e vidi protagonisti nagrizeni od dramata na ìvotot. Zatoa na edno mesto od svojata studija }e re~e: tie lu|e {to ni gi pretstavuva V. Maleski reagiraat... bi rekol instinktivno..., no ima reakcii kaj niv, ima preobrazbi {to ja pravat neuverliva ovaa postavka. Najzna~ajniot protivargument e toa {to
Vo svoite podocne`ni studii koi tretiraat sli~ni naratolo{ki problemi, ovoj literaturen teoreti~ar }e ponudi navistina ubedlivi odgovori vo vrska so kategorijata knièven lik. 82 Isto, 8 72
81
mnozina od likovite na Vlado Maleski, na patot do svojata Golgota, doa|aat do edna svest koja vo su{tina, ne ja obezvrednuva postavkata deka instinktot e svetlosta na toj pat po koj se dviàt... 83 . Zna~i, opredeluvaj}i go kako instinkt ona {to kaj Drugovac vaè{e za vnatre{en korektiv a kaj @enet za motivacija, Vangelov svesno ili ne }e se prikloni kon strukturalisti~kiot princip na vnatre{na motivacija, neophoden za gradeweto na likovite. Ottamu, toj }e dojde do zaklu~okot deka kaj junacite na Maleski sekoga{ postoi eden sloj, edna vtora, pomalku poznata li~nost od prvata li~nost dejstvena na tekstovnata ramnina. Toa se dva pola kako dve to~ki od edna amplituda i vo toj prostor se odviva mentalnata drama na negoviot junak. Razbirlivo, tie dve to~ki se protivpolo`ni i isklu~ivi. Ednata se nao|a vo centarot na edna drama, ~esto e tragi~niot efekt na taa drama, vtorata go postava trevo`noto pra{awe: ispravna li e `rtvata?... Tie dva sloja, taka sopostaveni, doa|aat i vo sostojba na me|usebno stopuvawe 84 . Gledame deka ovie odliki, karakteristi~ni za junacite vo romanite na Maleski, Vangelov gi podveduva pod kategorijata mentalno o~istuvawe i dodava deka na ovoj stepen od negovata analiza treba
83 84
Isto, 13 Isto, 9 (istaknala A. B.).
73
da se postavi pra{aweto koe{to e od posebna va`nost za instinktivnata crta, najva`nata sostavka vo mentalniot profil na negovite junaci. So drugi zborovi, dobro e, tvrdi Vangelov, da se razla~i dali ima nekoja posledovatelnost me|u junacite koi se izdigaat i onie {to pa|aat od gledna to~ka na okolnostite 85 . Gi navedovme ovie, moèbi predolgi citati, za da se zadrìme na nekoi momenti koi }e bidat klu~ni vo specificiraweto i determiniraweto na likovite-antagonisti. Imaj}i go predvid vremeto na nivnoto nastanuvawe, kako i teoretskite okolnosti koi gi oblikuvale pogledite na makedonskata kriti~ka misla, moème, bez zadr{ka, da kaème deka kaj site makedonski kriti~ari od toa vreme, izedna~uvaweto na likovite so lu|e sozdadeni od krv i meso, zelo izgled na nastojuvawe koe se sovpadnalo so toga{nata tendencija za {to pogolema i posna`na ìvotnost na egzistentite vo eden psiholo{ki roman. Za ova, vpro~em, se zalaga{e i Dimitar Mitrev vo svojata studija Kriterium i dogma, no za razlika od nego, Vangelov dava i eden vakov komentar: negovite junaci (mislej}i na likovite vo romanot Ona {to be{e nebo na Vlado Maleski), izloèni na udarite na sudbinata, se sloèni prirodi. Re~isi nema ~isti pozitivci... Junacite, profilirani kako
85
Isto, 9
74
negativci, nosat izraziti protivre~nosti, a nivnata li~na preobrazba proizleguva... naj~esto od motivite koi se vo niv, so niv i okolu niv 86 . Svesen deka Maleski gi gradi svoite likovi otkrivaj}i gi odnatre, Atanas Vangelov podvlekuva deka kaj likot Naum Furnaxiev motivacijata }e bide isklu~ivo psiholo{ka: kultot kon tatkoto ja motivira negovata li~nost kon potfat za sebepotvrduvawe... Edna kultna, za{titni~ka samoidentifikacija nemu mu e nu`na... Toj kult ne go sosredoto~uva negoviot duh kon pozitivna akcija ami se nalaga kako tovar na negovata li~nost. Taa li~nost e premnogu okupirana so sebesi... 87 . Konstatiraj}i deka ne moè da stane heroj i da se izedna~i so modelot Denko Podzemski, Vangelov }e go identifikuva likot Naum Furnaxiev kako tragi~na li~nost. No, ako A e del od B, toga{ ne e isklu~ena mo`nosta za identifikacija po modelot pars pro toto. Se raboti, zna~i, za sinegdoha ili za metonimija po princip na kontigvitet koj podrazbira i eden introverten model, vo koj B }e bide A. Zatoa Vangelov si dopu{ta i vakov komentar: Ako Naum Furnaxiev ne stasal da stane Denko Podzemski toga{ vo mentalniot profil na Denko moàt da se prepoznaat svojstva bliski do Nauma. Ne
86 87
Isto, 12 (kurzivot e moj). Isto, 27
75
Naum, tuku Denko mu se pribliìl na Nauma. Toa pribliùvawe se raspoznava niz ona {to go potisnal Denko... 88 , a nie nema da zgre{ime ako re~eme deka vo ovie zborovi se nasetuva obid za eden psihoanaliti~ki pristap vo tolkuvaweto na likovite. Vo nasoka na ontolo{kiot, ili podobro re~eno, antropoantropolo{kiot pristap kon centrizam umetni~kiot diskurs na makedonski pisatel Vlado Maleski, crnogorskiot kriti~ar Radomir Ivanovi} vo Sovremeniot roman (1977) }e operira so terminot antropocentrizam. Spored nego, terminov leì vo osnovata na Protagorinata filozofema, spored koja ~ovekot e mera na site ne{ta i deka nadvor od lu|eto ni{to ne se slu~uva, odnosno deka site zbidnuvawa, vo racionalniot i iracionalniot svet, postojat samo dokolku se svrzani so junacite 89 . Zalagaj}i se za idejata deka umetnosta e pretvorawe na stvarnosta vo nova, u{te postvarna stvarnost, Ivanovi} }e napi{e: ôvekot od prozata na V. Maleski e ~ovek od akcija. Negovoto geslo e da sozdava i da bide! Toj mora da ostavi traga... za svoeto
Isto, 28 Radomir Ivanovi}, Sovremena vizija na ìvotot (Vlado Maleski), vo: Sovremeniot roman, Makedonska kniga, Skopje, 1977, 107
89
88
76
postoewe, mora vo ne{to ili vo nekogo da trae..., da se osmisli... 90 . Zabeleùvame deka ova iskaùvawe e sli~no so stavovite na Vangelov, koi bea najblizu do aktuelnite teorii. Za niv }e progovorime vo podocne`niot tek od analizata oti sega ostanuvame kaj statijata Sovremena vizija na ìvotot. Vo nea Ivanovi} }e go napi{e i slednovo: me|u likovite na Maleski nema golemi tipolo{ki razliki i ne moè da stane zbor za horizontalno pro{iruvawe na sodrìnata na romanot, tuku za su{tinsko prodlabo~uvawe na zna~ewata izrazeni so pomo{ na likovite. Stanuva, vsu{nost, zbor za psiholo{ka portretizacija ~ij metodolo{ki proces s# u{te ne e dovr{en a romanot otkriva tri grupi likovi: skicirani, delumno razvieni i napolno razvieni. Site kriti~ari se soglasuvaat deka najsloèni se onie likovi od opusot na V. Maleski koi ne se ~isto pozitivni... koi doìvuvaat transformacija: od negativnoto kon pozitivnoto (kako Naum Furnaxiev i Igno Podzemski) 91 , istaknuva Radomir Ivanovi}, pa podvlekuvaj}i ja vnatre{nata dihotomija na junacite od ovoj roman, }e nastojuva da pokaè deka procesot introspekcija e onaa motivaciska postapka koja ja ovozmoùva individualizacijata na likovite vo romanot.
90 91
Isto, 111 Isto, 112
77
Od druga strana pak, imaj}i gi predvid psihoanaliti~kite sogledbi vo interpretacijata na umetni~kiot diskurs, knigata pod naslov Makedonskiot roman (19521982) od Hristo Georgievski, }e navesti edna frojdovska interpretacija. Spored avtorot na ovaa kniga, Maleski trgnal kon ras~lenuvawe na potsvesnite strukturi na junacite 92 i vo proekcijata na likot Naum Furnaxiev go izneveril realisti~kiot metod bidej}i se naso~il kon slikaweto na negovite subjektivni i psiholo{ki sostojbi. Naglasuvaj}i ja relacijata likovi zbidnuvawa, toj go istaknal raslojuvaweto na li~nostite, no ne go napravil ekspliciten sudirot na karakterite vo Ona {to be{e nebo. Spored Georgievski, stanuva zbor za eden egzistencijalisti~ki roman, so naglasena tendencija da se dolovi junakoviot identitet, t.e da se vospostavi subjektot 93 . Vo ostanatiot del od svojata studija, Georgievski zagatnuva i drugi pra{awa na koi, pred nego, se obidele da dadat odgovor i drugi makedonski kriti~ari. vostanovuvawe na kategorijata subjekt
92
Hristo Georgievski, Poradikalna prestruktuacija na raskaùva~kata materija, vo: Sovremeniot roman (19521982), Misla, Skopje, 1983, 100 93 Isto, 106
78
Nekade vo isto vreme, vo edna sli~na studija no so poinakov naslov, Rasteòt na literarnata sublimacija vo sferata na makrokosmosot i mikrokosmosot 94 , eden drug avtor }e go podvle~e momentot na psiholo{koto portretirawe na likovite kaj Maleski. Zanimavaj}i se so instinktivnoto i intuitivnoto vo negovite romani, Vecko Domazetovski }e gi istakne metamorfozite vo psiholo{kata drama na li~nostite, pa ilustriraj}i go likot Naum Furnaxiev }e konstatira: toj e izguben vo krugot na edna trijada: ona {to e ona {to bi trebalo da bide ona {to moè da bide 95 . Gledame deka orientacijata kon intimata vo prozata na Vlado Maleski, go pottiknala i Domazetovski kon zaklu~okot deka za opstanuvaweto na likovite vo romanot Ona {to be{e nebo e potrebna konkretna akcija. Taka, postavuvaj}i go problemot na egzistencijalno ramni{te, toj }e go napi{e slednovo: opisot na psiholo{kata sostojba ja ko~i dinamikata na nastanot, pa dobivame edna relativna stati~nost, koja tendira kon modernoto prozno prosede 96 . Potoa veli: avtorot e vo kontakt so poedine~niot agens. Navleguva vo svetot na subjektite. Go prikaùva nivniot problem so svetot i so
94 Vecko M. Domazetovski, Studii i sogledbi (vo prostorite na makedonskiot roman), Skopje, 1984, 109 95 Isto, 125 (kurzivot e moj). 96 Isto, 121
79
sebesi i dodava, vakviot na~in insistira na monolo{ki princip vo raskaùvaweto. I avtorot i ~itatelot se nao|aat pred glasot na direktniot subjekt 97 . Ovie i sli~ni iskaùvawa n# naveduvaat na pomislata deka romansierskiot opus na Vlado Maleski ~esto bil koristen za analiti~ki istraùvawa od strukturalen karakter i deka vo makedonskata literaturna nauka, zapo~nalo, s# po~esto da se iniciraat pra{awa i od teoriskiot aspekt na likovite. Sepak, vo tie godini, za eden posovremen pristap kon ovaa kategorija, s# u{te bilo rano da se zboruva. No, edna od vremenski ponovite studii koi na indirekten na~in go tretira pra{aweto za likovite vo ramkite na makedonskata romaneskna produkcija, e i knigata Strukturata na makedonskiot realisti~en roman 98 . Vo nea, vo duhot na sovremenite aplikativni teorii, Venko Andonovski istaknuva deka kako posledica na nekoi prethodni, procesualni narativni iskazi, romanot Ona {to be{e nebo zapo~nuva so edna zateknata narativna situacija koja odgovara na eden stazisen narativen iskaz: jas mreà na binarni alternacii
Isto, 119 (kurzivot e moj). Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realisti~en roman, Detska radost, Skopje, 1997, 206. Ovaa kniga e doktorska disertacija na avtorot.
98 97
80
sum dvajca 99 . Od ovoj sublimativen, no sepak dovolno asocijativen izvadok, ne e te{ko da se zaklu~i deka vo dosluh so sovremenite performativni teoriii, opredeluvaj}i se za sintaksi~ki model na analiza, Andonovski gi vnesuva vo igra predikatite kako ekvivalenti na dejstvata vo romanot, koi nametnuvaat situacija na zagrozen identitet (dvajcata ne se edno) 100 . Taka, od aspekt na eden sovremen analiti~ki pristap, koj go tretira romanot kako golema hipostazirana re~enica, ovoj teoreti~ar, likot nositel na dejstvoto vo eden narativen iskaz }e go vklu~i vo trijadniot model na Klod Bremon. So ogled na toa {to logikata na ovoj model nalaga reducirana mreà na funkciski jadra, koi imaat cel da go poni{tat alteritetot sodràn vo binarnata propozicija od tipot (jas sum Naum + jas sum Inokentie), Andonovski otkriva dvojstvo vo identitetot na likovite. Toa bara alternativna procedura, spored koja virtuelniot subjekt od bazi~niot narativen iskaz e postaven vo situacija na izbor. Likot, donesuva odluka, {to zna~i, izbira...: ako ostane doma toj e nikoj, oti e dvajca, ako otide vo partizani steknuva identitet (toj e Naum, oti kalu|erite ne odat vo partizani) 101 . Gledame deka logikata na ovaa interpretativna analiza oscilira me|u
99
Isto, 206 Isto, 206 101 Isto, 207-208 (kurzivot e moj).

100
81
relacijata A i ne-A, t.e. me|u potvrdeniot i osporeniot identitet na likovite vo romanot Ona {to be{e nebo, postojano vpletkani vo mreàta na binarni alternacii. Tie alternacii go pretstavuvaat proajreti~kiot kod koj na morfolo{koto ramni{te od tekstot se transformira vo odnosot afirmacija negacija. Od druga strana pak, insistiraj}i na terminot zagrozen identitet, Andonovski istaknuva: moè da se kaè deka primarnata semanti~ka artikulacija zapo~nuva od kontradikcijata me|u terminite identitet alteritet, pri {to prvoto podrazbira definicija (formalizacija) od tipot jas sum jas, a vtoroto jas ne sum jas 102 . Taka, sledej}i ja logikata na naracijata preku trijadniot model na Klod Bremon i ne zapostavuvaj}i go semioti~kiot ~etiriagolnik, koj gi otslikuva sprotivnite i kontradiktornite odnosi me|u dvete klu~ni semi (identitetot i alteritetot), Andonovski }e konstatira deka vo romanot na Maleski narativnata strategija }e bide naso~ena kon toa likovite so problemati~en identitet da go steknat vistinskiot 103 . Taka, za prvpat, vo smisla na ovaa aplikativnointerpretativna analiza }e bide postavena edna konstatacija, koja direktno }e gi zasegne egzistentite vo polivalentniot narativen
102 103
Isto, 211 Isto, 213
82
diskurs na romanot Ona {to be{e nebo. Imeno: H saka da stane H. No, vo uloga na predikat od dlabinskata struktura na narativnite propozicii, eden drug glagol od romanot na Maleski zasluùva ramnopraven status. Stanuva zbor za modalizantot mora koj zaedno so modalizantot saka gi determinira likovite kako antagonisti. Vo analizata na romanot Ona {to be{e nebo, na{ata studija }e im posveti posebno poglavje na ovie likovi, no pred da se vpu{time vo nivnoto interpretirawe, moème ve}e so sigurnost da kaème deka duri sega stanuva jasno od kade, vsu{nost, potekna potrebata za onoj istoriski presek od po~etokot na na{ata studija. Toj gi na~na najdiskutabilnite pra{awa {to go odbeleàa istoriskiot razvoj i ja nijansiraa kategorijata lik, vo sovremena smisla na zborot.
83
III Statusot na kategorijata knièven lik vo teorijata na strukturalizmot
84
Operativni poimi
Svedena na neophodnite poimi so koi bila eksplicirana tezata za psiholo{ki likovi po su{tina, tolku potrebna za vremeto vo koe se razvival na{iot psiholo{ki realisti~en roman, makedonskata kriti~ka misla prodolìla da operira so termini koi samo ja zamaglile pretstavata za eden op{t, unificiran, gramati~ki model na interpretacija. Ottamu, sosem razbirliva stanala i seta terminolo{ka nesredenost pobudena od psihologizacijata, antropocentrizacijata i egzistencijalnata naso~enost na tie tolkuvawa. Pod vlijanie na na~elata na klasi~nata i formalisti~kata koncepcija, ovoj pristap dolgi godini si obezbeduval primat vo makedonskata kritika. Me|utoa, teoriskite koncepcii od {eesettite godini na ovoj vek, koi bile aktuelni vo Francija, go naso~ile svojot interes kon specifi~ni, strukturnolingvisti~ki postapki. Pod vlijanie na op{toprifatenata Jakobsonova formula za ednozna~nost na jazikot i literaturata, tie operirale so termini bliski do lingvistikata. Blagodarenie na strukturalisti~kata interpretativna doktrina koja mu obezbedila na likot status na ramnopraven u~esnik vo deloto, ovaa orientacija, vo izvesna mera, zna~ela i grubo
85
otfrlawe na psihologizacijata i antropocentrizacijata. Izedna~en so gramati~ki poimi, likot vo modernite interpretacii dobil nova dimenzija koja ne samo {to ja ovozmoìla pojavata na gramatikaliziran jazi~en kod, tuku i nadminuvawe na onaa tradicionalna terminolo{ka nesredenost. Zatoa, soglasno aktuelnite teorii, }e ja prosledime logikata na semiolo{kiot status na likot, za koja toj e znak, aktant, subjekt, karakter ili junak, no istovremeno }e ukaème i na faktot deka pri interpretacijata na edno literaturno delo semanti~kata analiza & prethodi na semioti~kata. So ogled, pak na toa {to vo ovoj del od na{ata studija }e se pozanimavame so operativnite termini, semioti~kite konstituenti }e dobijat prioritet nad semanti~kite. Zatoa }e zapo~neme so najelementarnata kategorija znakot. znak (s h m e o n ) Naglasuvaj}i ja proizvolnata (arbitrarna) priroda na znakot, lingvisti~kata koncepcija na Ferdinand de Sosir (Ferdinand de Saussure) }e si obezbedi zna~ajno mesto vo teorijata na literaturata. Taa, imeno, }e ja nametne idejata deka jazi~nata edinica pretstavuva celina koja proizleguva od vrskata me|u oznakata i ozna~enoto 104 , no sfa}awata na francuskiot
Ferdinand de Sosir, Op{ta lingvistika, Beograd, 1989, 85
104
86
lingvist Emil Benvenist (E. Benveniste) otvorija nova stranica vo modernoto tolkuvawe. Za razlika od Sosir, vrskata me|u oznakata i ozna~enoto toj }e ja smeta za nu`na, oti oznakata i ozna~enoto, mentalnata pretstava i akusti~kata slika se, vsu{nost, dve lica na eden ist poim i zaedno se odnesuvaat kako ona {to otelotvoruva i samoto otelotvoreno... Konsupstancijalnosta na oznakata i ozna~enoto go obezbeduva strukturalnoto edinstvo na lingvisti~kiot znak 105 . No, da & se vratime na na{ata kategorija. Ako za likot vo eden prozen diskurs re~eme deka e znak na edna struktura, toga{ potrebata od razlikuvawe na konsupstancijalnata pretstava za likot (kako znak) i ~ovekot (kako ìvo su{testvo), }e n# orientira kon pra{aweto za vrednosta na tematskiot poim. Po odnos na ovoj aspekt, stavot na Benvenist e poznat: za nego vrednosta be{e atribut na formata, pa zatoa, da se kaè deka vrednostite se relativni, zna~i da se kaè deka se tie relativni edni nasproti drugi... zarem toa ne e dokaz za nivnata nu`nost 106 . Ova iskaùvawe n# vodi do slednava konstatacija: relativnata vrednost na elementite vo edno literaturno delo, ukaùva na nivnata me|usebna zavisnost, oti
105
Emil Benvenist, Problemi op{te lingvistike, Nolit, Beograd, 1975, 58 106 Ibid, 60 (kurzivot e moj).
87
iako protivre~ni, vrednostite se definiraat samo preku svoite razliki 107 . Od druga strana pak, analogijata me|u elementite na prozniot diskurs i lingvisti~kite znaci, ukaùva na konstatacijata sodràna vo Jakobsonovata formula koja na literaturnoto delo gleda kako na edna golema re~enica. Vo nea lingvisti~kite znaci (li~nite zamenki i imiwata koi referiraat na govornicite vo diskursot), igraat uloga na gramati~ki entiteti: subjekti i objekti. Kaàno so zborovite na ârls Sanders Pirs (Charles Sanders Peirce), tie se ozna~iteli koi igraj}i ja ulogata na ozna~eni, otvoraj}i go principot semioza i ispolnuvaj}i ja funkcijata komutabilnost, ukaùvaat na faktot deka sekoj interpretant moè da stane znak koj }e proizvede nov interpretant. Vo smisla na spomenatovo, ârls Moris
Vo svojata statija Prirodata na lingvisti~kiot znak, Emil Benvenist ukaùva na dijalekti~kata nu`nost na vrednostite koi se nao|aat vo postojana opozicija i so koi, vsu{nost, upravuva apsolutniot karakter na lingvisti~kiot znak. Zatoa, koga stanuva zbor za likovite kako znaci vo eden sisitem, naglaskata {to ja stavame vrz kategorijata vrednost i principot opozicija }e govori za neophodnosta od nivnoto definirawe: ...apsolutniot karakter na lingvisti~kiot znak upravuva so dijalekti~kata nu`nost na vrednostite vo postojana opozicija i pretstavuva strukturalen princip na jazikot (vidi: Emil Benvenist, Problemi op{te lingvistike, Nolit, Beograd, 1975, 60-61; kurzivot e moj).
107
88
(Charles Morris) vo svojata kniga Osnovite na teorijata za znacite, }e ja istakne zabele{kata spored koja ne postoi nikakva protivre~nost vo tvrdeweto deka sekoj znak ima svoj designatum (interpretant kaj Pirs, a ozna~eno kaj Sosir). Me|utoa, i pokraj toa {to ima designatum, sekoj znak ne mora nu`no da ima i denotatum (ne{to na koe{to }e referira vo aktuelnata stvarnost), {to zna~i deka designatum-ot ne e predmet, ami eden vid objekt ili klasa objekti a klasata moè da ima mno{tvo ~lenovi, ili eden ili nieden 108 na koi{to se odnesuva znakot. Odreduvaj}i gi denotatite kako ~lenovi na taa klasa, ârls Moris na edno mesto od svojata studija }e re~e deka ako ne{to postoi kako izoliran znak, toga{ ako ne aktuelno, barem potencijalno, sekoj znak }e bide povrzan so drugite znaci od sistemot na koj{to pripa|a, {to govori za sintaksi~kata dimenzija na semiozata. No, da zapreme za moment i na ovoj moment. Sluèj}i se so terminite dominanten znak i specifikatori i odreduvaj}i gi kako vzaemno relativni vo sostavot na nekoja re~enica, Moris }e iskomentira deka ona {to se odreduva kako dominanten znak po odnos na nekoj specifikator i samiot moè da bide specifikator po odnos na nekoj poop{t dominanten znak 109 . Ova, se razbira, zavisi i
ârls Moris, Osnove teorije o znacima, Beograd, 1975, 21; (kurzivot e moj). 109 Ibid, 33
108
89
od pragmati~nite zakoni koi so kombinirawe na znacite koi{to imaat karakterizira~ki sposobnosti, dopu{taat soodveten stepen na specifikacija. No, za razlika od sintaktikata koja vode{e smetka za me|usebnata zavisnost na znacite, osven so odnosot kon nivnite ozna~eni, semantikata }e se pozanimava i so objektite {to gi denotiraat tie. Za razlika od pravilata na formacija i transformacija, koi se zanimavaat so kombinacija na znacite i nivnite odnosi, semanti~koto pravilo vo semiotikata ozna~uva pravilo koe odreduva pod koi uslovi nekoj znak moè da se primeni na nekoj objekt ili situacija; takvite pravila vospostavuvaat vrska me|u znacite i situaciite koi moàt da se denotiraat so pomo{ na znaci 110 , veli Moris. Zna~i, sintaksi~kite i semanti~kite pravila stanuvaat s# poneophodni. [to se odnesuva pak, do univerzalnosta (ili op{tosta) na znacite, treba da se istakne slednovo: singularnosta, ili ona {to ârls Sanders Pirs go narekuva{e sinsign, e ne{to partikularno {to funkcionira kako znak. Toa se, vsu{nost negovite indeksi znacite bez sli~nosti so objektite na koi upatuvaat i so koi se nao|aat vo vremenski i prostoren odnos (li~nite zamenki, imiwata). No, vo odreden moment od semiozata tie }e figuriraat kako univerzalii, }e vlezat vo eden metajazik kade funkcioniraat kako lex
110
Ibid, 37-38
90
(zakon) ili legisign spored Moris, koj ovaa terminologija ja prezema od Pirs. So drugi zborovi, da se kaè za nekoj nositel na znakot deka e univerzalen (ili op{t), zna~i da se kaè samo toa deka e toj ~len od edna klasa objekti koi imaat svojstvo ili svojstva neophodni za predizvikuvawe na izvesni o~ekuvawa, za specifi~ni kombinirawa so drugi nositeli na znaci i za denotirawe na izvesni objekti, t.e. toj e ~len od edna klasa objekti koja podloì na istite pravila na ili poprecizno, znakovna upotreba 111 , nositelot na znakot... e edna specifi~nost (a definite particular), eden singularen znak; negovata univerzalnost toa {to toj e zakonznak se sostoi vo faktot koj moè da bide izre~en samo vo eden metajazik, spored koj toj e ~len na klasa objekti sposobni da vr{at isti znakovni funkcii 112 . Se nadevam deka nema da bide preterano ako kaème deka ovie citati diskretno n# upatuvaat na poimot aktant. No, da go ostavime sepak ova pra{awe za ponatamo{niot del od studijava a da si dopu{time, zasega, eden vakov komentar: znakot go izrazuva no ne go denotira svojot interpretant; duri po odnos na interpretatorot, toj stanuva predmet na ozna~uvawe koe na edno povisoko ramni{te od semiozata steknuva status na nov znak. Ako nekoi objekti ili situacii dopu{tile
111 112
Ibid, 62; (istaknatoto e moe). Ibid, 62
91
primena na nekakov znak, toa zna~i deka postoelo ne{to {to bilo podednakvo vistinito za site niv, deka tie vo izvesna smisla bile isti, bez ogled na razlikite koi se, vsu{nost, neva`ni za procesot na semiozata. Zatoa, ârls Moris razlikuva{e indeksi, karakteristi~ni (ikoni, simboli) i univerzalni znaci. Gledame deka univerzalnosta (op{tosta) na objektite e osobeno vaèn semanti~ki termin za kategorijata likoviantagonisti. No, od druga strana, sfaten kako homogen sistem od znaci koj odrazuva postojani odnosi, jazikot stana predmet na nau~ni analizi i kako takov podloèn na aksiomi. Vo nego, znakot (signe), semioti~kiot fenomen, zapo~na da funkcionira kako psihi~ki entitet so dve lica. Negovata binarnost koja ja podrazbira imanentnata diferencijacija me|u oznakata (akusti~kata slika) i ozna~enoto (poimot) ja isfrli na preden plan koncepcijata na Sosir, spored koja dualnata vrska vo znakot stana delumno nemotivirana. Zapravo, taa be{e proizvolna (arbitrarna), oti realiziraj}i se samo preku odnosite vo sistemot, znakot moè{e da ja stekne svojata vrednost. I tuka se nasetuva tipi~nata binarnost na Sosir: odnosite me|u znacite moàt da bidat sintagmatski (vo opozicija so drugite znaci od nizata) i paradigmatski (po pat na asocijacija koja gi nadminuva ramkite na znakovnata niza), a deloto moè da se opi{e so terminite na edna
92
univerzalna semanti~ka teorija. I kone~no stanuva jasno: prifa}aweto na Sosirovata koncepcija za oznakata i ozna~enoto, ne moè{e da bide ni{to drugo tuku prifa}awe na Benvenistovoto razlikuvawe me|u semiotikata (znakot) i semantikata (diskursot). Na ova mesto od na{eto istraùvawe }e mu posvetime vnimanie na poimot ramni{te. Eve zo{to. Osnovnata cel na ova prou~uvawe barem koga stanuva zbor za psiholo{kite romani se odnesuva{e na potrebata da se osvetli kategorijata lik. No site dosega{ni postapki naso~eni kon hronolo{kiot princip vo prou~uvaweto na likovite kako da go ignorira{e faktot deka analizata na edno delo se sostoi, vsu{nost, od dve operativni postapki: distribucija i integracija. Ako distribucijata se zanimava{e so sekoj element oddelno, t.e. so negoviot odnos vo ramkite na ostanatite elementi od linearniot (sintagmatski) red na diskursot, toga{ integrativnata postapka }e bide onaa koja }e moè da se definira so paradigmatskiot odnos na elementite vo deloto. Toa bara precizirawe ramni{ta na analiza koi }e imaat direktno vlijanie na kategorijata lik i na nejzinite gramati~ki entiteti: aktanti i subjekti. dve ramni{ta
93
Zna~i, ako trgneme od faktot deka sekoj element od narativniot sistem na deloto e definiran so zbirot elementi koi go okruùvaat, poto~no od celinata vo koja se pojavuva, toga{ spored misleweto na francuskiot lingvist Emil Benvenist, istraùvaweto }e nametne dvojna relacija: relacija na odnosi in praesentia, ili sintagmatski odnosi so elementite bazirani vrz osnova na kontigvitet, i relacija in apsentia ili paradigmatski odnosi so elementite koi se otsutni od sistemot, no vzaemno zamenlivi poradi nivnata me|usebna sli~nost. Ottamu, so ogled na ramni{tata opredeleni za interpretacija na elementite vo edno delo, }e ja koristime distinkcijata distributivnost integrativnost, spored koja francuskiot teoreti~ar Rolan Bart (Roland Barthes) gi be{e definiral tie elementi, no }e ja prifatime i sugestijata deka tie ramni{ta ne se ni{to drugo osven operacii, ili podobro, sistemi od pravila neophodni za edna analiza od vakov vid. Pritoa, ako raskaùvaweto pretstavuva{e hierarhija na instancii kako {to n# uveruva{e Rolan Bart, toga{ za likovite, integralnite elementi na prozniot diskurs, }e ja upotrebime logikata na ovie ramni{ta, za{to, izedna~eni so dejstvata koi vo ramkite na naracijata pretstavuvaat ~inovi (akti), vo po{iroka smisla na zborot, likot }e bide ona koe{to proizleguva od tie akcii. Zatoa na povr{inskoto ramni{te od tekstot,
94
dejstvata }e gi primime kako likovi bez pritoa da go potcenime lingvisti~kiot operativen model vo koj tie bea tretirani kako subjekti ili objekti na iskaznite funkcii. Zna~i nadvor od ovaa deskripcija, likot komu mu bea pripi{uvani izvesni dejstva, ne }e moè da bide razbirliv. Toa n# obvrzuva da ja prifatime negovata dvojna konfiguracija, poto~no negovata diskurzivna i narativna (lingvisti~ka) struktura, koja }e n# odvede kon preminot od dlabinskata na povr{inska struktura. Vo narativnata gramatika na Noam ômski (N. Chomsky), ~itame: dlabinskata struktura na nekoja re~enica e apstraktna forma koja leì vo osnovata i koja go odreduva nejzinoto zna~ewe; taa e prisutna vo umot, no ne mora nu`no da bide direktno pretstavena vo nekoj fizi~ki signal. Povr{inskata struktura na nekoja re~enica e realna organizacija na fizi~kiot signal vo fraza... ili vo zbor od razli~ni kategorii... 113 . Sega moème da go citirame i sledniov stav na Benvenist: Nekoja edinica }e bide smetana za distinktivna edinica na dadeno ramni{te, dokolku ja identifikuvame kako sostaven del (partie integrante) na edinicite od povisokoto ramni{te, ~ij integrant e taa 114 . Toj }e n# odvede kon zaklu~okot deka ramni{tata ne se ne{to nadvore{no po odnos
113 114
Noam ômski, Gramatika i um, Nolit, Beograd, 1973, 43 Benvenist, op. cit, 125-126
95
na deloto. Naprotiv, tie se del od analizata vo koja igraat uloga na operatori. I u{te ne{to: sledej}i ja logikata na segmentirawe na diskursot i supstituiraweto na negovite edinici, poleka doa|ame do kategorijata re~enica i do ramni{teto na predikatite koi ja formiraat istata. No pred da premineme na toa pra{awe, }e kaème nekolku zbora i za interpretativnite modeli koi }e gi vovedoa klu~nite poimi na na{ata analiza. Imeno, antropomorfnite u~esnici i nivnite dejstva koi gi zabeleùvame na povr{inskoto ramni{te od tekstot, proizleguvaat od dlabinskata struktura na deloto vo koja vladeat poop{ti poimi od likovite i dejstvata. Nare~eni aktanti, tie poimi ja formiraat makrostrukturata na tekstot vo koja likovite stanuvaat elementi na narativnata gramatika, a toa ni dava sosema jasna pretstava zo{to patot na na{eto istraùvawe mora{e da vodi preku dvete ramni{ta na tekstot, preku sintaksi~kata i semanti~kata priroda na deloto koe gi sodrè{e dvete konfiguracii: narativnata i diskursivnata, na koi }e se zadrìme vo prodolènieto na studijava.
96
Narativna konfiguracija
[to podrazbirame pod sintagmata narativna konfiguracija? Sledej}i ja logikata na lingvisti~kata analiza koja dopu{ta{e homologija me|u dlabinskata (makrostruktura) na tekstot i strukturata na re~enica i koja definira{e klasi na imiwa i predikati, na{ata analiza pod terminot konfiguracija }e podrazbere grupa od sintaksi~ki elementi so ista vrednost a razli~no zna~ewe, zavisno od mestoto i ulogata vo narativniot diskurs. Poednostavno kaàno, ona {to vo ramkite na fiktivniot univerzum na ~ove~kata imaginacija be{e rezultat od proekcijata na individualniot i kolektivniot svet, proizleguva, vsu{nost, od edna struktura koja po primerot na lingvistikata sodrì elementi od edna narativna gramatika. ]e ja nare~eme aktantna struktura so dve matrici: prvata ja obrazuvaat subjektite i objektite na iskazite, a vtorata ispra}a~ite i priema~ite na iskaùvawata. Taka, soglasno logikata na A. @. Gremas, gi konstatiravme primarnite elementi na edna preliminarna artikulacija na imaginarnoto. No, da pojdeme so red.
97
Imaj}i go predvid faktot deka stanuva zbor za edna konstruirana a ne zadadena edinica na narativnata gramatika, poimot aktant vo re~nikot na Jurij Lotman imenuvan so terminot arhilik, a vo terminologijata na Etjen Surio kako dramatis personae pretstavuva, vsu{nost, klasa od akteri likovi, specificirani od postojana grupa funkcii i zavisni od distribucijata vo raskaùvaweto. Ako, zgora na ova, go prifatime i Gremasovoto ukaùvawe spored koe, vo eden narativen diskurs, aktantot moè da se manifestira vo pove}e akteri i obratno, eden akter da pretstavuva sinkretizam od pove}e aktanti 116 , toga{ moème da ja doneseme slednava konstatacija: kako relativno aktant 115
Spored lingvisti~kata terminologija, aktantot e takov tip edinica koja ne samo {to ozna~uva su{testvo ili predmet, tuku kako statist u~estvuva vo nekoj proces izrazen preku glagol. Upotreben za prvpat kaj francuskiot lingvist Tesniere, poimot aktant pretstavuval nositel na dejstvo, ili podobro, funkcija neposredno zavisna od nekoj predikat koj imal uloga na gnezdo. Gremas prifatil {est aktanti: ispra}a~ prima~; pomo{nik protivnik; subjekt objekt. Prviot odnos go narekol etiolo{ki (znae), vtoriot modalen (moè), a tretiot teleolo{ki (saka). Funkcionalno reduciran, ovoj poim ja odbegnal dvosmislenosta karakteristi~na za ìvite su{testva, za predmetite i za pojavite, koi osven aktantni, sodràt i akterski dimenzii (vidi: Vladimir Biti, Pojmovnik suvremene knjièvne teorije, Zagreb, 1997). 116 Alìrdas @ilijen Gremas, Aktanti, akteri i figuri, vo: Strukturalni prilaz knjièvnosti, Beograd, 1978, 99
115
98
stabilana struktura, aktantskata konfiguracija ne zavisi nitu od brojot, nitu od antropomorfizacijata na akterite vo eden narativen iskaz. Naprotiv, vo zavisnost od trite programski sodrìni: izomorfijata, demultiplikacijata i sinkretizmot, taa moè da bide definirana kako semioti~ka narativna struktura, a toa podrazbira voveduvawe na u{te eden poim aktantna uloga. Taa }e & ponudi na na{ata analiza argument pove}e za nesovpadlivata priroda na aktantite i akterite. Ve}e e jasno deka vo narativnite iskazi na edno delo, predikatite koi steknale status na funkcii moàt da go definiraat odnosot me|u aktantite. No, tezata na francuskiot semioti~ar A. @. Gremas, spored kogo postojat dva vida sintaksi~ki strukturi: od edna strana subjekt objekt, od druga ispra}a~ objekt prima~, n# uveruva deka relacijata me|u aktantite podrazbira mreà od paradigmatski odnosi. Zatoa, Gremas pretpolaga eden semioti~ki pravoagolnik koj }e ja pretstavi elementarnata struktura na zna~eweto. Vo nea, sekoj aktant e zavisen od svojot pozitiven ili negativen deiktik 117 , no samiot fakt {to
117 Vo tolkuvaweto na Filip Amon, deiktikot e lingvisti~ki znak, semanti~ki nedefiniran. Toj upatuva na nekoja instancija vo iskaùvaweto ~ija{to smisla zavisi od konkretnata govorna situacija i dodava deka vo terminologijata na Bertran Rasel, deikticite se egocentri~ni okolnosti ~ie zna~ewe ne e definirano.
99
modalizantite (saka, znae, moè), sistemot od pozitivni i negativni vrednosti i stepenot na aktuelizacijata (realna ili virtuelna) go definiraat raskaùvaweto kako cirkulacija na vrednosti, za onoj stabilen aktanten odnos pome|u ispra}a~ot, objektot i prima~ot, }e re~eme deka pretstavuva sintagmatska konfiguracija, definirana so pomo{ na subjektot i objektot. No, {to e toa {to gi odreduva kako subjekti u~esnicite na edna aktantska struktura od tipot ispra}a~ objekt prima~? Odgovorot, ~inam, e sodràn vo postapkata koja gi voveduva vo igra modalizantite i performativot pravi. Imeno, ako prima~ot (li{en od programata za ostvaruvawe) uspee da ja zadovoli koncepcijata prenos na modalizantot saka od ispra}a~ot vrz sebe, toj }e se preobrazi od virtuelen vo stvaren subjekt. Taka, definiran od programata saka-da-pravi toj }e se preobrazi vo stvaren subjekt, {to ja potvrduva na{ata ideja deka osven sintagmatskata, i paradigmatskata proekcija na aktantnata struktura, igra golema uloga vo definiraweto na literaturnoto delo. No, na plan na naracijata, voljata na virtuelniot subjekt da
subjekt (virtuelen i stvaren)
Podrobno za ova pra{awe vo knigata Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 239
100
izvr{i odredeno dejstvo e dobar preduslov za negovata dejstvitelnost koja }e go definira kako subjekt (ili anti-subjekt), vr{itel na dejstvoto. Toga{, spored Gremas, subjektot koj poseduva sposobnost i onoj koj dejstvuva, nema da obrazuvaat dva razli~ni subjekta, tuku }e pretstavuvaat dve instancii na eden edinstven aktant. Soglasno logikata na motivacijata (post hoc, ergo propter hoc), za da stane dejstvitelen, subjektot najprvo mora da stekne odredena sposobnost; no soglasno logikata na podrazbiraweto, dejstvuvaweto na subjektot }e pretpostavuva i poseduvawe na sposobnost za dejstvuvawe 118 . Ovoj citat ukaùva na faktot deka aktantot subjekt moè da prezeme izvesen broj aktantni ulogi definirani so sintaksi~koto i morfolo{koto odreduvawe na aktantot, so negovata polo`ba i negovoto modalno ostvaruvawe. I eve sme sega kaj kategorijata aktantna uloga koja }e ni pomogne vo definiraweto na aktantite od dlabinskata i povr{inskata struktura na tekstot. Ako vo prethodnoto iskaùvawe utvrdivme deka virtuelniot subjekt se razlikuva od subjektot koj ja usvoil programata saka-da-pravi, toga{ e jasno deka toj, vo narativniot iskaz na deloto, se
A. @. Gremas, op. cit, 104
aktantna uloga
118
101
ustanovil kako aktuelen subjekt koj vo zavisnost od modalizantite moè i znae }e se atribuira i kako junak na mo} ili kako junak po znaewe. Uvaùvaj}i gi ovie kvalifikacii, moème da konstatirame deka toj subjekt prifatil izvesni aktantni ulogi. Na {to se dolì ovaa konstatacija? Kako imaginarna proekcija na realni situacii, raskaùvaweto gi eksplicira dejstvuvawata na subjektite na dva na~ina: kako sinkretizam i kako izomorfija na izvesni modaliteti. Vo taa nasoka, na{ata analiza ima potreba od narativna sintaksa koja }e dopu{ti tipologija na subjektite vo edno delo. Nivnite aktantni ulogi }e bidat definirani od modalnite vrednosti i od nivnata sintagmatska polo`ba. No, eve {to veli za promenata na narativnite programi, poznatiot semioti~ar i strukturalist Alìrdas @ilien Gremas (Algirdas Julien Greimas). Vo svojata najpoznata studija Aktanti, akteri i figuri, toj go istaknuva slednovo: vostanoveniot subjekt (obdaren so modalizantot saka) vedna{... se raspa|a na subjekt i anti-subjekt. Spored modalizantite moè ili znae (ili spored dvata...), sekoj od niv moè da stekne sposobnost nudej}i, na toj na~in, najmalku 4 aktantni ulogi (ili duri 8), ovozmoùvaj}i, pritoa, edna tipologija na sposobni subjekti (junak ili predavnik) 119 . Zna~i, nadgradeni so modalitetite vistinito
119
Ibid, 106
102
nevistinito i tajna izmama, ovie nadareni so sposobnost subjekti, ne samo {to go umnoùvaat brojot na aktantnite ulogi, tuku vnesuvaat i promeni vo sintaksi~kite dvièwa na aktantite-subjekti. Pritoa, so dodavaweto i odzemaweto na modalitetite koi gi definiraat nivnite ulogi, moè da se presmeta zbirot na narativnite trasformacii do koi se doa|a vo ramkite na edna zadadena programa 120 , pi{uva Gremas. No, govorej}i za aktantnite ulogi 121 koi se vo sostojba da go prekrijat diskursot i da go napravat dinami~en, toj nema da zaboravi deka postojat i slu~ai koga eden akter prezema na sebe dve aktantni ulogi (ispra}a~ i prima~), pa poso~uvaj}i go primerot so Faust, }e dodade: subjektot i objektot moàt da bidat obedineti, i vo eden edinstven akter da vodat vnatre{na borba na (ìvot i) smrt 122 . No, koga stanuva zbor za edna tekstualna analiza koja, ne samo {to }e se obide me|u sintaksi~kite aktanti na narativnite iskazite da gi utvrdi akterite, tuku i da gi definira, bez ogled na nivnata postojanost i
120
121
Ibid, 107, (kurzivot e moj). Aktantnata uloga e op{testveno profilirana, samostojna i prepoznatliva, no sekoga{ vo relacija so polo`bata ili sostojbata na aktantot vo negovite razli~ni fazi na dvièwe. Sama po sebe, taa polo`ba s# u{te ne e dovolno diskretna za da proizvede akter (Vidi: Vladimir Biti, Pojmovnik suvremene knjièvne teorije, Zagreb, 1997, 3). 122 A. J. Greimas, op. cit. 109
103
promenlivost nema da moàt da se postignat zadovolitelni rezultati, s# dodeka ne se izvr{i ispituvawe na najmalite zna~enski edinici, koi Gremas gi nare~e nukleusni figuri ili semi 123 . Ovaa konstatacija ja otkriva i na{ata namera, od sintaksi~koto da premineme na edno semanti~ko ramni{te, koe }e gi ima predvid likovite kako elementi na edna diskursivna struktura. Vo taa smisla, ve}e sme vo domenot na edna nova konfiguracija.
Diskursivna konfiguracija Ako aktantot go definiravme kako element na edna narativna gramatika toga{ po primerot na lingvisti~kata teorija, elementite od povr{inskoto ramni{te na literaturniot diskurs }e moème da gi prifatime kako leksemi, kako figuri na smislata koi so ogled na sposobnosta da raspolagaat so edno minimalno, no stabilno semanti~ko jadro }e go ispolnat prviot uslov za nivnoto vklu~uvawe vo kontekstot. Kako poa|ali{te za razvojot na izvesni sememski pateki, toa semanti~ko jadro, taa nukleusna figura }e ni ovozmoì na leksemata da gledame kako na virtuelna semi~ka organizacija, koja nikoga{, osven... (koga e
123
A. J. Greimas, Semantique structurale: recherche de methode, Paris, 1966, p. 49-50
104
monosemi~na), ne se ostvaruva onaka kako {to e vo manifestiraniot diskurs 124 . [to ni predo~uva ova iskaùvawe? Kako nukleusni figuri na smislata, semite ne pretstavuvaat stati~ni i zatvoreni sodrìni. Naprotiv. Doa|aj}i vo dopir so srodni sodrìni (~itaj figuri!), tie obrazuvaat ativni konstelacii koi im podleàt na sopstvenite pravila i na sopstvenata distribucija. Konfiguraciite za koi stanuva zbor, tvrdi Gremas, ne se ni{to drugo, tuku figuri na diskursot (...) i ne se sovpa|aat nitu so narativnite, nitu so frasti~kite oblici. Blagodarenie na toa, tie, barem delumno, ja formiraat specifi~nosta na diskursot kako forma na organizacija na smislata 125 . Koi se, vsu{nost, tie diskursivni figuri za koi stana zbor vo ovoj izvadok? Da pojdeme so red. Opi{uvaj}i go kako leksikalizirana edinica, francuskata semioti~arka An Ibersfeld (Anne Ubersfeld) istaknuva deka akterot ne im pripa|a samo na dramskite umetnosti. Naprotiv, toj e istovremeno i element na diskursot vo koj se manifestira zaedno so likot. No, i pokraj toa {to poseduva izvesen broj semi, akterot ne pretstavuva
akter
124 Greimas, Aktanti, akteri i figuri, vo knigata Strukturalni prilaz knjièvnosti, Beograd, 1978, 113 125 Ibid, 114 (kurzivot e moj).
105
individualizirana edinica 126 . Zatoa negovoto definirawe }e go ostvarime so pomo{ na sintagmite lice-izvr{itel i sfera na dejstvoto. So ogled na toa {to za nego ne e karakteristi~en samo procesot vo koj se realizira kako nominalna sintagma nasprema predikatot koj e verbalna sintagma tuku i eden opredelen broj razlikuva~ki crti vo binaren odnos, akterot }e bide onoj element od povr{inskata gramatika koj }e igra to~no odredena uloga i koj }e poseduva izvesen broj distinktivni svojstva. Poprecizno kaàno, toj e eden apstrakten element smesten vo onaa to~ka od prikaznata koja obedinuva izvesen broj paradigmi i nekolku narativni sintagmi. Istaknuvaj}i deka ne e lesno da se napravi razlika me|u akterite i likovite, Ibersfeld go zastapuva misleweto deka vo teorijata na literaturata, li{eni od individualnost, akterite se zapravo ona koe se
Filip Amon zastapuva mislewe sprotivno na Gremasovoto iskaùvawe koe ja istaknuva{e individualizacijata na akterot. Imeno, za nego akterot be{e integrantna individua koja osiguruva pove}e rolji (citirano spored Amon, Za eden semiolo{ki status na likot, vo: Teorija na prozata, Skopje, 1996, str. 263; fusnota br. 45). No, oslonuvaj}i se na avtokorekcijata izvr{ena od strana na Gremas, An Ibersfeld }e prifati deka akterot ne e nitu antropomorfna, nitu partikulariizirana edinica so koja se manifestira poimot aktant. Toj e samo leksikalizirana edinica koja ne moè da bide izedna~ena so kategorijata lik.
126
106
podrazbira pod kategorijata likovi-tipovi. Eve {to misli za toa Gremas: Ako e poimot aktant od sintaksi~ka priroda, problemot na akterot, barem taka izgleda na prv pogled, ne spa|a vo sintaksata tuku vo semantikata; eden akter dejstvuva kako aktant duri koga }e go prezeme ili narativnata, ili lingvisti~kata sintaksa. Vo pogled na svojata sintaksi~ka upotreba, toj se nao|a vo polo`ba sli~na na imenskata leksema koja e podlo`na na site mo`ni manipulacii na sintaksata 127 . Bidej}i ova sogleduvawe }e bide od osobeno zna~ewe za na{ata analiza, }e istakneme deka obrazloùvaj}i gi svoite stavovi, Gremas ukaàl na u{te edno sogleduvawe koe vovelo dva ekstremni tipa na mo`ni aktorijalni strukturi: a) aktorijalna manifestacija so maksimalna ekspanzija, koja ja karakterizira olicetvoruvaweto na sekoj aktant... vo eden nezavisen akter...; vo toj slu~aj velime deka aktorijalnata struktura e objektivizirana; i b) aktorijalna manifestacija so minimalna ekspanzija, svedena na eden edinstven akter koj na sebe gi prezema site neophodni aktanti i aktantni ulogi (ostvaruvaj}i potpolna vnatre{na dramatizacija); vo toj slu~aj velime deka aktorijalnata struktura e
127
Ibid, 112 (kurzivot e moj).
107
subjektivi(zi)rana 128 . [to, vsu{nost, zna~i ova? Sfateni kako leksemi, akterite raspolagaat so semanti~ki figuri sposobni da odigraat nekoja aktantska uloga. Nekoi od tie figuri (~itaj semi!) se izdignuvaat do stepen na tematski ulogi i dobivaat ime akteri. Vo taa smisla, za nas }e bide sosema opravdano tvrdeweto deka akterot e ona mesto na koe se sretnuvaat i spojuvaat narativnite i diskursivnite strukturi, zapravo, gramati~kata i semanti~kata komponenta. Gremas smeta deka ovoj poim e zadolèn so edna aktantna i edna tematska uloga. Toj e, istovremeno, i mestoto na koe ovie ulogi dobivaat zna~ewe i na koe se transformiraat, za{to, vo ramkite na narativnite objekti, semioti~kata dejnost se sostoi, pred s#, od igrata na dobivki i zagubi, od promenata i razmenata na vrednostite, modalni i ideolo{ki. Aktorijalnata struktura se prikaùva kako topolo{ka struktura: ...zavisna i od narativnite i od diskursivnite strukturi, taa e samo mestoto na nivnoto projavuvawe i ne im pripa|a nitu na ednata, nitu na drugata 129 . tematska uloga
128 129
Prifa}aj}i go misleweto na A. @. Gremas spored koe ulogata (roljata) pretstavuva
Ibid, 109-110, (kurzivot e moj). Ibid, 122 (kurzivot e moj).
108
personificiran figurativen entitet, no anonimen i socijalen, Filip Amon raspravaj}i za opisnite ramni{ta na raskaùvaweto }e istakne deka se raboti za posredno skalilo me|u akterot i aktantot. Od druga strana pak, literaturniot teoreti~ar Lubomir Doleàl vo nea }e vidi dvoen odnos: invarijanten po odnos na akterot, varijabilen po odnos na aktantot. Zatoa }e re~eme deka roljata e, istovremeno, i tema i uloga. Na lingvisti~ki plan, nejziniot ekvivalent go otkrivame vo imeto na vr{itelot na dejstvoto, koe istovremeno, e i ime (t.e. imenska figura) i vr{itel (t.e. parasintaksi~ka uloga) 130 , pojasnuva Gremas i dodava deka vo primerot so leksemata ribar, tematskata uloga e isklu~ivo imenska figura koja so pomo{ na nekoja aktantna uloga ostvaruva premin od narativnata kon diskursivnata struktura na deloto. Ve}e moème da konstatirame deka kako semioti~ki i pluridisciplinarni elementi na tekstot, aktantot, ulogata i akterot moàt da se vklu~at vo teorijata na subjektot. Taa }e gi ima predvid i likovite kako figuri vo nastanuvawe. Da se re~e za likot deka e lik (edinica na premin od semiotika kon zna~eweto) semantika, deka e rezultat na homologijata me|u znakot i
130
Ibid, 119
109
diskursot, zna~i da se prifati deka toj e istovremeno i fakt i knièvno umetni~ki konstrukt. Poa|aj}i od ova stanovi{te, sovremenata teorija ne zaborava da istakne deka idejata za polivalentnosta go definirala likot kako dvojna artikulacija na morfema 131 , no i kako poim izgraden vrz osnova na ~etiri klu~ni odnosi: sli~nost, opozicija, hierarhija i distribucija. Sledej}i ja logikata na sintagmatskiot i paradigmatskiot red, taa go postava vo relacija so drugite elementi na deloto. Zna~i, definiran kako diskontinuirana morfema, likot }e bide nositel na izvesni konzervacii i transformacii na raskaùvaweto. So ova stanovi{te zastapnicite na strukturalizmot postignale konsenzus okolu lingvisti~kata definicija na likot. Zatoa, ako likot nositelot na univerzumot na prikaznata pretstavuva zbir od razlikuva~ki priznaci, sosema e prifatlivo iskaùvaweto na Filip Amon deka likot na po~etokot sfaten kako prazna morfema koja namesto zna~ewe ima
131
Koga stanuva zbor za semiolo{kiot koncept na likot, Filip Amon ja istaknuva sintagmata morfemapreselnica ili migrativna morfema, manipulirana od diskontinuiranoto ozna~uva~ko (nekoj broj priznaci) koe se upatuva kon diskontinuiranoto ozna~uvano (zna~eweto ili vrednosta na likot) Vidi: Filip Amon, Za eden semiologiski status na likot, vo: Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 243
110
kontekstna referentnost }e stane polna morfema duri so poslednata stranica na tekstot koga }e zavr{at site transformacii ~ij nositel i dejstvitel (agent) bila taa 132 . No, bidej}i pomneweto e psiholo{ki fenomen, nie kako ~itateli sme prinudeni diskursivnite konfiguracii na edno delo da gi svedeme na tematski ulogi i da pristapime kon semioti~ko is~ituvawe na tekstot. Eve {to veli Rolan Bart vo semiolo{kata analiza na Balzakovata Sarazina (Sarrasine): koga vo pove}e navrati, identi~ni semi ispolnuvaat edno li~no ime i, pritoa, izgleda kako tamu da se fiksiraat, se pojavuva likot... Li~noto ime funkcionira kako pole za emanacija na semite; zadolìtelno upatuva na edno telo i povlekuva semi~ka konfiguracija vo evolutivnoto (biografsko) vreme 133 . Ovoj citat ni kaùva deka nasproti tradicionalnata kritika za koja likot be{e du{a, supstancija, transcendentalen Kantovski subjekt ili ve~en ôvek sovremenata semiotika vojuva so ovie naviki: taa go is~ituva likot kako semanti~ki zbir od tekst i metatekst. Iako metatekstot ja zamagluva pretstavata za likot kako ~isto knièven konstrukt, semiotikata }e go pretvori ovoj poim vo mesto na funkcii. Pri~inite za vakviot stav se ~inat ednostavni: istraùvawata od oblasta na
132 133
Ibid, 247-248 Roland Barthes, S/Z, Editions du Seuil, Paris, 1970, p. 74
111
psihologijata ve}e ne dopu{taat upotreba na izliteni poimi ~ija arhai~na deskripcija gi kvalifikuva knièvnite likovi kako su{testva povistiniti od ìvite su{testva, postvarni od samata stvarnost. Zatoa, n# moème a da ne se soglasime so idejata na francuskiot strukturalist Fransoa Rastie (Francois Rastier) deka opozicijata me|u svojstvata i dejstvata nema nau~na zasnovanost vo lingvistikata i deka taa ne moè da bide operativna oti go uriva identitetot na likovite. No, kako da se povle~e granica me|u distinktivnata crta onoj koj saka (H e toj koj saka) i procesot: H go saka Y 134 , se pra{uva teoreti~arkata An Ibersfeld. Kako proekcija na paradigmata vo sintagma, likot }e bide zbirna to~ka na raznovidni znaci i osnoven faktor za vertikalata na tekstot. Iako moè da primi razni aktantni ulogi, toj ne moè da se poistoveti nitu so aktantite (u~esnici vo edna sintaksi~ka struktura), nitu so akterite (diskursivni elementi {to moàt da primat pove}e aktanti). Ako kaème deka poimot a e odnos, zbir ili proizvod od dva elementa b i c, toa nikako ne zna~i deka a ne postoi (a = b + c ili a = b h c ili a = b / c) 135 , n# potsetuva Ibersfeld vo knigata Kako da se ~ita teatarot. Ottamu, }e re~eme deka knièvniot lik e ~ista apstrakcija, to~ka vo
134
135
An Ibersfeld, îtanje pozori{ta, Beograd, 1982, 94 Ibid, 97
112
koja se vkrstuvaat razli~ni funkcii, poim koj ne moè da se prenebregne. No, da generalizirame: na povr{inskata struktura od tekstot, osporen kako supstancija (zna~i, izedna~en so lingvisti~kiot poim leksema), likot }e se pojavi kako gramati~ka funkcija (subjekt ili objekt na nekoe dejstvo). Vsu{nost, toj & pripa|a na edna sintaksi~ka struktura vo koja moè da figurira i kako retori~ki element: kako metonimija ili metafora. No, isto taka, toj moè da se pretstavi i kako oksimoron figura koja obedinuva protivre~ni atributi. Viden, zna~i, na toj na~in, likot }e bide vistinsko mesto za dramskata tenzija. Sepak, osven kako sintagmatska proekcija na paradigmatskite odnosi, vo psiholo{kite romani likot stanuva centar na diskursivnata polisemija. Vo taa nasoka, moème da kaème deka eden od glavnite likovi vo romanot na Maleski (koj }e bide predmet na na{ata analiza) }e ja postigne svojata personalna crta preku li~noto ime. Toa }e go specificira kako individualiziran akter i }e dopu{ti dvojnost vo negoviot identitet: likot }e stane, istovremeno, i Naum, i Inokentie. Toa ni kaùva deka nekoi subjekti na dejstvoto moàt da se tolkuvaat i kako podvoeni prirodi. Na{ata analiza }e gi nare~e antagonisti, no pred da go konstatirame toa, dol`ni sme da potsetime deka onoj koj vo raskaùvaweto veli jas, vsu{nost, nema ime. Zapravo, toa jas ve}e ne e zamenka, ami imenka, najdobra me|u imenkite;
113
da re~e{ jas zna~i da se atribuira{ so ozna~enite; zna~i, isto taka, da se li{i{ od biografsko traewe, da se pot~ini{ na inteligibilnata evolucija da se ozna~i{ kako predmet na sudbinata, da mu dade{ smisla na vremeto. Na ova nivo, ona jas (...), pretstavuva lik. S# drugo e figura... 136 , pojasnuva Rolan Bart. Zo{to go navedovme ovoj citat? Ako vrednosta na likot se ostvaruva preku povtoruvaweto (preku reverzibilnost na priznacite i na supstantivite), preku akumulacijata i transformacijata, preku opozicijata i odnosot vis-a-vis drugite likovi vo deloto, toga{ klu~en problem na sekoja semiolo{ka analiza }e bide utvrduvaweto na semanti~kite oski koi ja formiraat semanti~kata etiketa na likot. Toa, se razbira, }e ni ovozmoì da gi utvrdime likovite-tipovi, no pred da go storime toa }e napomeneme deka sli~no mislewe zagovaral i francuskiot semioti~ar od bugarsko poteklo Cvetan Todorov. Imeno, so ogled na toa {to semanti~kata etiketa na likot ne e ne{to a priori dadeno, tuku e konstrukcija koja se ispolnuva vo zavisnost od vremeto na fiktivnata avantura, }e kaème deka taa e, vsu{nost, prazna forma koja treba da bide ispolneta si razli~ni priroci 137 . No, so
136
Roland Barthes, S/Z, Paris, 1970, p. 74 Se misli na atributivnite i predikativnite registri na prirocite (Vidi: Cvetan Todorov,
137
114
samiot fakt {to gi prifa}a ovie stanovi{ta, na{ata analiza e dol`na i da ja utvrdi razlikata me|u ona {to pretstavuva (=e) likot i toa {to pravi. So drugi zborovi, treba da ja razgrani~ime negovata kvalifikacija od negovata funkcija. Zatoa, imaj}i ja predvid aktantnata matrica na Gremas }e se obideme da ja utvrdime sintaksi~kata funkcija na likot, da go odredime objektot na èlbata i da ja ispi{eme bazi~nata re~enica. Taka, stavaj}i go teì{teto vrz najbitnite funkcii ispituvaj}i, pritoa, kako eden lik prezema na sebe razli~ni ku}i~ki od eden ist model, negovata relacija so ostanatite elementi od diskursot ovaa studija }e napravi obid da go preformulira aktancijalniot model i da go odredi mestoto na konfliktot. No, pred da premineme na teoriite koi }e go odbeleàt na{eto istraùvawe, da go razjasnime i pra{aweto za junakot eden od najzastapenite poimi vo interpretaciite na makedonskite kriti~ari. Ako se vratime na na negovoto junak = junak Toma{evski, tolkuvawe na poimot junak i na iskazot ako u{te se nadovrzeme na ona {to Lotman podrazbira{e pod ovoj poim, }e zabeleìme deka nivnite teorii
Gramatika na razkaza, vo knigata Poetika na prozata, Sofi/, 1985, 61).
115
ne vodele dovolno smetka za razlikuva~kite priznaci: junakot i likot naj~esto bile zamenuvani me|usebno. Od tie pri~ini, potrebata za izdvojuvaweto na nivnite diferencijalni specifiki (karakteristikite koi gi opredeluvaat ovie poimi), stanuva s# poneophodna. Razvrskata na ovaa me{anica leì vo retori~kata postapka na pisatelot, t.e. dali toj pove}e go akcentira rakursot na edniot, odo{to na drugiot lik istaknuvaj}i gi negovite ideolo{ki vrednosti. Taka, blagodarenie na sociolo{kiot aspekt impliciran od strana na ~itatelot i negovata kulturna kompetencija, vo igra vleguva i mehanizmot hierarhija. No, so ogled na faktot {to toj nametnuva i valorizira eti~ki, estetski i filosofski diferencijacii, imenuvaweto na likot so terminot junak }e zavisi od nekolku faktori: od kulturnot kod na referencijata, od diferencijalnite priznaci, od mreàta priroci {to gi valorizira odredena epoha i od ostvarenata ili virtuelnata subjektivnost. Vo taa nasoka go istaknuvame i misleweto na Filip Amon. Imeno, ako ja prifatime igrata na zborovite, smeta Amon, }e re~eme deka junakot = heros e zapravo glasnik = heraut (toj {to nosi i proglasuva vrednost na dadeno op{testvo ili grupa) 138 , no imaj}i ja predvid diferencijalnata
138
Filip Amon, op cit., 280, footnote 73
116
avtonomija na likovite }e dodademe u{te deka junakot e nezavisen: a) od kakva bilo antropomorfizacija; b) od kakva bilo individuacija; v) od kakva bilo modalnost na raskaùvaweto; g) od kakva bilo definicija na aktantnosta (aktiv ili pasiv, subjekt ili objekt) 139 . Taka, pripi{uvaj}i mu modalni kategorii od tipot na saka (koj go doveduva likot vo relacija so objektot na èlbata), na moè i na znae (koi go poni{tuvaat negoviot po~eten nedostig), Filip Amon go definira junakot a priori kako proizvod na kulturata i a posteriori kako konstrukcija na Sepak, ne treba da raskaùvaweto 140 . zaboravime deka vo ramkite na edna narativna gramatika, junakot pretstavuva subjekt na iskaùvaweto. Toj se pretstavuva preku modalnite kategorii koi igraat dvojna uloga: ednite te`neat kon nekoe dejstvo, drugite izrazuvaat nekakva volja. Vo osnova, modalitetite na voljata ili deonti~kite modaliteti onie obligativnite i optativnite se svrzani so kategorijata ostvarlivost. Za razlika od niv, takanare~enite hipoteti~ki modaliteti se odnesuvaat na kondicionalniot i predikativniot na~in na iskaùvawe. Samo kaj prvite, subjektot na iskaùvaweto i podmetot se edno isto lice, no imaj}i ja predvid opozicijata prisustvo otsustvo na voljata,
139 140
Ibid, 282, footnote 74 Ibid, 282, footnote 75
117
Cvetan Todorov istaknuva ne{to sosem drugo. Negovata logika n# uveruva deka onamu kade {to prevladuvaat optativnite i kondicionalnite modaliteti, moè da stane zbor za istovetnost me|u subjektot na iskaùvaweto i subjektot na iskaànoto. Samo vo toj slu~aj subjektot }e se dovede vo pra{awe samiot sebesi 141 , veli Todorov. Me|utoa, ako karakterot be{e takva literaturna kategorija koja moè{e da se simbolizira preku dejstvata, toga{ treba da se ima predvid i faktot deka sekoj junak ne mora nu`no da bide pretstaven kako karakter. Kako rezultat na deskriptivnata jazi~na forma (li~noto ime, li~nite zamenki ili nekoi drugi deskriptivni izrazi), junakot koj e samo imenuvan no ne i opi{an, nema da dobie sopstvena sodrìna. Vo taa nasoka, Todorov zaklu~uva: no, dojdeme li do nekoja psiholo{ka opredelba, junakot preminuva vo karakter: toj dejstvuva taka za{to e neodlu~en, slab ili smel. Bez determinizam (od toj red) ne moè da stane zbor za karakter 142 . Sepak, ne treba da zaboravime deka za razlika od junakot, karakterot ne be{e ni{to drugo tuku rezultat na eden vid psihologizirano ~itawe na tekstot. Vo taa smisla e mo{ne indikativno iskaùvaweto na
141
Cvetan Todorov, Poetika na prozata, Sofi/, 1985, 66; (kurzivot e moj). 142 Cvetan Todorov, êteneto kato izgra`dane, op. cit, 209
118
Nikola Milo{evi}, vo knigata Negativniot junak. Po odnos na zamenata na fiktivnoto so stvarnoto, toj }e go iskaè slednive zborovi: ona {to vo ramkite na nekoja knièvna struktura se narekuva moralno negativno i ona {to se narekuva taka vo ramkie na edna li~nost, su{tinski bitno se razlikuva... upotreben vo eden literaturen kontekst, samiot izraz moralno negativno zvu~i neadekvatno i la`no. Koristej}i go vo ramkite na nekoj lik, ovoj izraz proektira ne{to {to e zemeno od nekoja druga celina; od realniot ìvot. Gnoseolo{kata pri~ina na ova proektirawe se gleda vo formalnata sli~nost me|u nekoi umetni~ki i nekoi eti~ki karakteristiki. Se razbira, formalnata sli~nost ne e isto {to i realnata 143 .
143
Nikola Milo{evi}, Negativni junak, Beletra, Beograd, 1990, 20
119
IV Aplikativnite teorii na Bart/Gremas/Todorov
120
Sistem od edinici. Pravila

Vo ramki na pra{awata so koi se zanimava ovaa studija, se nametnuva i potrebata od usvojuvawe na eden metod koj poradi konsupstancijalniot karakter na literaturnata kategorija lik i humanisti~kata li~nost n# obvrzuva (barem zasega) da gi ostavime nastrana psiholo{kite elementi koi bea mo{ne zna~ajni za raniot period na makedonskata kriti~ka misla. Zatoa vo postapkata izolirawe i teorisko sistematizirawe na ova pra{awe }e se orientirame kon izvesen zbir pravila so koi }e se obideme da ja utvrdime imaginarnata ramka na kategorijata knièven lik. No, tezata za imaginacijata koja, vsu{nost, podrazbira analiti~nost, n# vodi kon stavot na francuskiot semioti~ar Rolan Bart, za kogo: postoi edna bezdna me|u najsloènata slu~ajnost i najprostata kombinatornost, a pak, nikoj ne moè da kombinira (da proizveduva) dokolku ne mu se obrati na nekoj sistem od edinici i od pravila 144 . Upateni, zna~i, na edna deduktivna procedura koja nalaga hipoteti~ki model na deskripcija, ne ni preostanuva ni{to drugo osven pri interpretacijata na kategorijata
Rolan Bart, Uvod vo strukturalnata analiza na raskaùvaweto, vo: Teorija na prozata, Skopje, 1996, 131 (kurzivot e moj).
144
121
likovi-antagonisti, da ja prifatime tezata za homologijata me|u frazata i diskursot. Taa }e ni gi otkrie vtorostepenite sistemi ili takanare~enite demultiplikatori so ~ija pomo{ }e gi definirame klu~nite poimi na raskaùvaweto. No, neophodnosta za razlikuvawe ramni{ta na deskripcija n# uveri deka tie sistemi ne moàt da proizvedat zna~ewe dokolku ne se integriraat 145 vo nekoe nadredeno ramni{te, i toa preku dva tipa odnosi: distributivni (odnosi od isto ramni{te) i integrativni (od edno do drugo ramni{te). Rasporedeni vo klasi na funkcii, tie prepoznavaat i dva tipa edinici. Prvite, integrativnite, gi podrazbiraat site indicii i se odnesuvaat na poimot lik, koj iako e difuzen, sepak e neophoden za zna~eweto na prikaznata. No, ako vo umetni~kiot diskurs gi prepoznaeme kako vertikalni oski, tie semanti~ki edinici, so tendencija kon paradigmatsko sankcionirawe, }e bidat upateni kon nekoe ozna~eno. Taka, bazirani vrz osnova na kontigvitet, funkciite koi podrazbiraat metonimiski odnosi }e odgovaraat na funkcionalnosta na glagolot pravi, a onie drugite, indiciite, koi proizleguvaat od metafori~kite odnosi vo deloto, }e odgovaraat na funkcionalnosta na glagolot e. No, bidej}i redot na nivnoto
145
Soglasno so Gremas, integracijata e faktor na isotopijata: sekoe ramni{te im ja dava svojata isotopija na edinicite od poniskoto ramni{te.
122
pojavuvawe vo diskursot ne e zadolìtelno pertinenten, za da vidime za {to, vsu{nost, sluì nekoe indicisko beleèwe, }e premineme, kako {to veli Rolan Bart, na edno nadredeno ramni{te (dejnosti na likovite ili ramni{te na naracijata), za{to, samo tamu se zavrzuva edinicata 146 . Blagodarenie pak, na faktot deka psiholo{kite romani se visoko indiciski, sfa}ame deka vo ovaa klasa funkcii postojat integrativna 147 indicii vo potesna smisla, {to poso~uvaat karakter, ~uvstvo, atmosfera (na primer somnenie), filozofija i izvestiteli (informanti) koi sluàt za identifikacija, preku postavawe ne{to vo vreme i vo prostor 148 . Zatoa, pred da go napravime neophodnoto klasirawe na indiciite koi }e go olesnat definiraweto na kategorijata likoviantagonisti, }e go pojasnime i pra{aweto za poimot aspekt ili gledna to~ka, koj e vo tesna vrska so pogore kaànovo. Imeno, iako prirodata na na{ava studija ne dopu{ta pogolem prostor za razgleduvawe na ova pra{awe, ostanuva faktot deka poimot gledna to~ka ne moè da se zaobikoli. Naprotiv, negovoto odreduvawe
146
147
Rolan Bart, op. cit, 143 Taa e del od eden parametriski odnos, ~ij vtor, impliciten termin e kontinuiranosta. 148 Indiciite imaat sekoga{ implicitni ozna~eni. Izvestitelite, naprotiv, go nemaat toa... tie se ~isti dadenosti, neposredno ozna~itelni (Rolan Bart, op. cit, 147).
123
nalaga voveduvawe na u{te eden poim, vo naratologijata poznat kako vizija so 149 . Stanuva, vsu{nost, zbor za tip raskaùvawe mo{ne karakteristi~no za vidot psiholo{ki romani za koi, Cvetan Todorov imaj}i ja bezdrugo predvid klasifikacijata na @an Pujon (Jean Pouillon) vo Kategoriite na literaturnoto raskaùvawe }e go poso~i sledniov argument: raskaùvaweto moè da bide vodeno vo prvo lice (toa {to ja pravda postapkata) ili pak vo treto lice, no sekoga{ soglasno vizijata za nastanite od ist lik... Od druga strana pak istaknuva Todorov naratorot moè da sledi eden ili pove}e likovi (pri {to menuvaweto moè da bide sistematsko ili ne) 150 . Zna~i, imaj}i go predvid stesnuvaweto na logikata na glednata to~ka, ostvarena preku poimot vizija so, na{ata analiza }e se zadrì na u{te eden poim fokalizacija 151 . Koja e potrebata od negovoto naglasuvawe? Neodminlivata studija Kon kriti~kata naratologija 152 na holandskata teoreti~arka Mike Bal (Mieke Bal) revidira
Tip naracija spored koja naratorot vo edno delo znae isto kolku i likovite. 150 Cvetan Todorov, Kategorii na literaturnoto raskaùvawe, vo: Teorija na prozata, Skopje, 1996, 211 151 Poprecizno za ovoj problem vo trudot na Slavica Srbinovska, Vidovi fokalizacija vo romanot (doktorska disertacija) fond na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, 1998 152 Suvremena teorija pripovijedanja, Globus, Zagreb, 1992, 313
149
124
izvesni stavovi od @enetovata teorija za fokalizacijata i predo~uva deka vo naratolo{kite istraùvawa treba da se imaat predvid, istovremeno, i subjektot i objektot na raskaùvaweto. Ako se soglasime deka poimot gledna to~ka neizbe`no vodi kon izdvojuvawe ramni{ta za koi, pak, od golema va`nost e razlikuvaweto na ekstradiegetski i intradiegetski raskaùva~i, sosem razli~ni od heterodiegetskite i homodiegetskite koi gi zasegaat govornite subjekti i subjektite na dejstvoto ne ni preostanuva drugo osven da potsetime deka ova distinkcija ukaùva na instanciite onoj koj gleda i onoj koj zboruva. Tie go otvoraat pra{aweto za subjektot 153 . Zatoa, istaknuvaj}i ja lingvisti~kata teorija na Emil Benvenist koj se zanimava{e so subjektivnosta 154 , }e kaème deka gramati~kite entiteti vklu~uvaat vo igra dva vida subjekti
153
Ako subjektot be{e semanti~ko sredi{te, toga{ toj e, istovremeno, i mesto na semioti~ki dejstva izrazeni preku onoj koj raskaùva i negovoto gledawe fokalizirano so pomo{ na drug subjekt. Zatoa distinkcijata na Mike Bal po odnos na pra{aweto za fokalizacijata, se pokaà kako mo{ne polezna za na{eto istraùvawe. Taa gi vovede dvata subjekta: pragmati~niot i spoznajniot, koi soodvetstvuvaat na ve}e utvrdenite kategorii akter i fokalizator (kako posebna kategorija aktant). (Vidi: Mieke Bal, Prema kriti~koj naratologiji in: Suvremena teorija pripovijedanja, Zagreb, 1992, 325). 154 Taa gi dava osnovnite koordinati za definirawe na subjektot zamenkite i glagolskite oblici.
125
subjektot koj zboruva (referentot) i subjektot za kogo se zboruva (referiranoto) no, bidej}i lingvisti~kiot status na kategorijata lice, mu ovozmoùva na govoritelot sebesi da se pretstavi kako subjekt, negovoto postoewe }e ja istakne transcendentnata pozicija na jas po odnos na ti. Reverzibilnosta na ovie termini go navela Benvenist na slednovo ukaùvawe: toa jas ustanovuva edno drugo lice koe, kolku i da e nadvore{no po odnos na mene, stanuva moj odek komu jas mu velam ti, i koe mene mi veli ti. Vo govorot, polaritetot na kategorijata lice e prviot uslov, a procesot na op{tewe od kogo trgnuvame e samo pragmati~na posledica na toj polaritet 155 . Stanuva jasno: vrednosta i zna~eweto na subjektot na eden diskurs se potpira vrz vtoriot pol od poso~enata paradigma zamenkata ti koja, ne samo {to mu ja uskratuva avtonomnosta, tuku i go upatuva kon objektot. Taka, opredeluvaj}i se za edna eksplicitna klasifikacija na indicii od tipot onoj koj gleda (vo edniot slu~aj subjektot gleda s#, a vo drugiot subjektot go gleda samo toa {to moè da go vidi i likot), na{ata analiza se opredeli za indiciite od tipot onoj koj zboruva. Toa ja potvrdi i distinkcijata me|u dvete instancii. No, imaj}i gi predvid spomenative kategorii, moème da konstatirame deka vo romanot Ona {to be{e
155
Benvenist, op. cit, 200
126
nebo (koj }e bide predmet na na{ava analiza) stanuva zbor za polifokalen tip naracija. Tokmu polifokalnosta }e ja odredi prirodata na ova istraùvawe, a dominantnite psiholo{ki indicii }e bidat pri~inata za na{eto orientirawe kon modelot na Rolan Bart. Toj }e ni ja ovozmoì primenata na slednava klasifikacija (ostvarena spored onoj koj zboruva): I. Indicii koi poteknuvaat od likotraskaùva~ (Naum, Igno) i koi baraat prvo ili treto lice ednina (n = l) II. Indicii vodeni vo treto lice ednina koi poteknuvat od naratorot i koi se odnesuvaat na drugite likovi (n > l). (Pomalubrojni se, }e gi razgleduvame samo vo vrska so atribucijata). Ovaa indicijska raspredelba (napravena spored to~kata na gledawe koja go podrazbira i govorniot subjekt), e orientirana kon kategorijata lice, implicirana vo glagolite i eksplicirana vo zamenkite. Vnimavaj}i na iskazite koi sodràt jas i koi, spored ârls Moris, mu pripa|a na pragmati~noto ramni{te, Emil Benvenist }e re~e: Jas moè da bide definirano samo so terminite na govorot, no ne i so terminite na objektot kako {to e slu~aj so imenskiot znak. Jas go ozna~uva liceto koe ja iskaùva sega{nata instancija na besedata koja go sodrì toa jas. Taa, po definicija, e edinstvenata instancija koja
127
steknuva vrednost samo preku svojata edinstvenost 156 . Jasno e: ovoj citat upatuva na dve razli~ni gramati~ki kategorii lice i subjekt koi, ne samo {to ne treba da se izedna~uvaat, tuku treba da se naglasi deka za razlika od kategorijata subjekt koja moè da se zadovoli i so neizdiferencirani oblici, kategorijata lice se odnesuva samo na glagolskite oblici i na zamenkite za prvo i za vtoro lice (sodràni vo tie oblici), za koi, povtorno Benvenist, }e go re~e slednovo: Vo dvete prvi lica postoi, istovremeno, i edno implicitno lice i diskurs za nego. Taka, poso~uvaj}i na onoj koj zboruva, jas implicira iskaz za toa isto jas... 157 . No, vodej}i smetka za inverzibilnosta na zamenkite koi se obeleàni so karakterot na personalnosta, }e si dopu{time da konstatirame deka nasproti subjektivnosta pretstavena vo zamenkata jas, sekoe drugo lice moè da se definira kako nesubjektivno oti interiornosta i transcendentnosta na jas po odnos na nekoe fiktivno ne-jas, go ovozmoùva definiraweto na zamenkata ti. No, dokolku sakame da gi izdvoime atributite koi gi ispolnuvaat likovite so najrazli~ni priznaci,
156 157
Benvenist, op. cit, 193 Ibid. p. 169; (kurzivot e moj).
128
postapkata 158 klasirawe na indiciite koi sodràt dominanti na duhovnata ili racionalnata sostojba na likovite, }e izgleda vaka: 1. Psihizmi ili ispovedi na subjektot. Za niv odgovara podelbata na afektizmi, moralizmi i ideologizmi. Tie podrazbiraat: a) dominanti na duhovnata sostojba na likovite (strav/hrabrost, samosoàluvawe/so~ustvuvawe, isku{enija od sigurnost/koleblivost); nepoznatoto toa vodi kon revalorizacija na vnatre{niot svet; b) dominanti na racionalnata sostojba na likovite orientacija kon postoe~kiot svet i negovite pravila (religioznost/ateizam) 2. Percepcii: ona {to vleguva vo vidnoto pole na likovite {to gledaat i kako gledaat go utvrduva nivniot identitet. No za da go izbegneme {ematiziraweto na postapkata koja bi moèla da go sterilizira na{eto istraùvawe, najednostavno }e bide da gi izdvoime samo onie indiciite koi bi bile funkcionalni za analizata na likovite-antagonisti. Za taa cel, vo prvo vreme }e se zadrìme na imanentnata
158
Za nea poprecizno vo esejot Okolu edna semiologija na likot, koj go tretira pra{aweto za klasifikacijata na indiciite. (Angelina Banovi}-Markovska, Interpretativni strategii: teorisko-kriti~ki esei, \ur|a, Skopje, 1999, 129-149).
129
hronologija 159 od romanot na Maleski. Vistina, taa }e ja naru{i sintagmatskata komponenta na deloto, no }e ni gi predo~i glavnite protagonisti vo Ona {to be{e nebo. Pa, da pojdeme so red.
159
Imanentnata hronologija e linearna konstrukcija vo koja ne doa|a do me{awe na vremeto, za{to, dvièweto se odviva od krajnata to~ka na minatoto kon krajnata to~ka na idninata... Nejzinata {ema e ednostavna oti konstrukcijata, odnosno rekonstrukcijata, sekoga{ se manifestira kako prava linija Stanko Lasi}, Mladi Krleà i njegovi kriti~ari (1914-1924), Zagreb, 1987, 74-75
130
Aplikacija na likovite-antagonisti vo romanot Ona {to be{e nebo

Jasno e deka posloènite formi na literaturno izrazuvawe sodràt pove}e od edna prikazna, no so ogled na faktot {to pri~insko-posledi~nite odnosi na nastanite vo eden psiholo{ki roman nikoga{ ne se linearni, analizata }e ja zapo~neme so imanentnata hronologija koja }e ni go pretstavi glavniot protagonist NAUM FURNAXIEV, a potoa, vrz osnova na indiciite, }e pristapime kon utvrduvawe na negovata narativna programa.
dve prikazni
Po nagovor na svojata majka, Naum Furnaxiev zaminuva vo Bitola da izu~i za pop. Godinite pominati vo bogoslovskoto u~ili{te celosno mu go menuvaat ìvotot. Pod zakrila na otec Aleksej, duhovnikot na bogoslovijata, mladiot Naum Furnaxiev re{ava da se zamona{i: ottoga{, vo nego zaìvuva Inokentie. No, pritisnat od mlade{kite porivi i svetovnite isku{enija toj se koleba: posakuva da gi otfrli stegite na crnoto raso i da se oslobodi od Inokentija. Po~etokot na vojnata i zatvorskata sredina vo koja, po nekoja slu~ajnost, }e se najde, otvoraat novi isku{enija za nego: povikot da & se pridruì na partizanskata brigada e nov predizvik i u{te edna proverka na re{enosta da se oslobodi od vlijanieto na duhovnata sredina.
131
Kontaktot so Denko Podzemski nalikuva na potkrepata od otec Aleksej. Bez nego, ja gubi samodoverbata: se ~uvstvuva nesiguren i bespomo{en; duri i èlbata da izgleda golem i silen vo o~ite na Rusanka, i{~eznuva bez traga {tom }e se najde nadvor od negovata za{tita. Jas postojam samo kako Denkova senka, }e re~e za sebe biv{iot monah Inokentie. Isku{enijata i golemite premreìja niz koi minuva partizanskata brigada, ostavaat tragi vo Nauma. Toj e postojano vo dilema: da se bori ili da im se predade na silnite isku{enija? Ako uspee da dejstvuva, senkata Naum }e stane ~ovek, vo sprotivno... Krajot na romanot ja navestuva transformacijata na ovoj lik: ostaven sam da odlu~i za sudbinata na ~etata, Naum Furnaxiev, so o~ajni~ki istrel vo mrakot, re{ava da ja pobedi protivre~nosta vo sebe.
Ve}e konstatiravme deka vo Ona {to be{e nebo, stanuva zbor za polifokalen tip naracija, ili poprecizno, za vnatre{na fokalizacija koja go obezbeduva neophodniot psiholo{ki kredibilitet kaj likovite. Bidej}i, osven Naum Furnaxiev, i vtoriot centralen lik od ovoj roman traga po edna osobina koja e vo postojano begstvo pred da napravime klasifikacija na indiciite na likot, koj vo svojstvo na narator se gleda sebesi od vnatre{na distancija }e ja priloìme vtorata siètna linija. Taa }e go pretstavi IGNO PODZEMSKI i }e ja so~uva celinata na romanot Ona {to be{e nebo. Zna~i:
132
Veruvaj}i deka moè da ja iskoristi privilegijata na opol~enec od vremeto na Balkanskite vojni, manastirskiot sluga Igno Podzemski }e se obide da izdejstvuva slu`bi~ka od novata vlast. No uslovot da potpi{e lojalnost pred policijata nema da mu se dopadne, pa nastojuvaweto da dobie slu`bi~ka od bugarskata voena sila, }e ostane samo pusta èlba. Za da bide nevoljata u{te pogolema, okupatorskata vlast go konstatira negovoto probugarsko minato. Taka, pri edno apsewe vo gradot, taa }e go oslobodi od sigurna smrt a drugite zatvorenici }e gi strela. Igno }e se najde vo bezizlezna situacija: za vlastite nepolezen simpatizer, za narodot {pion. Ogor~en od postapkite na svojot tatko, Denko Podzemski odbiva da priznae srodstvo so nego. Kavgata me|u tatkoto i sinot }e gi zaladi nivnite rodninski odnosi. Naredbata od policiskiot star{ija da mu odnese pismo na kmetot mu sozdava na Igna Podzemski novi problemi: toj }e bide zaroben od grupa partizani i }e se najde vo istata brigada so Denko. No, somnitelnoto minato mu ja ote`nuva sostojbata: Denko ve}e ne e raspoloèn da go priznae tatka si. Re{en da gi povrati simpatiite na sinot, Igno Podzemski }e se obide da dokaè deka ne e predavnik: toj re{ava da ja izve~e brigadata od neprijatelskiot obra~. No vo toa ne uspeva: ostanuva, zasekoga{, zavean vo snegot.
Sega moème da premineme na indiciite. Od aspekt na prethodno spomenatata klasifikacija (str. 133 et passim), stanuva zbor za onie koi poteknuvaat od likot-
133
raskaùva~: vo prviot slu~aj kako monah (Inokentie), a vo vtoriot kako Naum Furnaxiev. Imeno:
Indicii koi poteknuvaat od monahot Inokentie: Jas ne sum pove}e Naum. Sakam da bidam i ve}e sum Inokentie (142) ... za{to, Nauma Furnaxiev go bev pogrebal jas samiot so pomo{ta na otec Aleksej... (7) Indicii koi poteknuvaat od Naum Furnaxiev: ... jas ne bev Inokentie tuku pak Naum Furnaxiev (159) ... iako razveden, iako Naum, vo mene s# u{te (i dendeneska) ìvee Inokentie (134)
...Otec Aleksej ... mi se stori deka bespovratno go odnese so sebe nekoga{niot Naum Furnaxiev, a vo zamena za nego, na Inokentija mu go ostavi yvonot na kambanite i qubovta kon smirenosta so koja }e gi pobedi (mora da gi pobedi!) i najlukavite blaznewa na svetot ovde{en... (155) ... toa be{e moeto sopstveno otu|uvawe od samiot sebesi i zamestuvawe so nekoj drug (148)
Pak imav potkrepa: se vrzav za tebe ta taka najdov smisla nekoja vo ìveeweto bez kambani. Mi be{e dobro oti ti postoe{e, kako {to mi be{e dobro Aleksej koga postoe{e. No tokmu vo toa i e mojata nesre}a: dobro mi e koga }e mu se predadam nekomu (162)
No jas koga velam: Ne moè! zna~i: Ne moàm!... Od v~era kone~no stanav senka. Denkova senka... (105)
...ta, Naum ispari, jas ispariv i ve}e sum oblak a oblakot go dviàt vetrovi (39)
[to ni ukaùva ovaa indiciska selekcija? Pred s#, taa zboruva za edna o~igledna podvoenost vo likot Naum Furnaxiev i kako
134
klu~en preduslov za dramskata tenzija vo romanot, n# opomenuva deka vo ovoj moment od na{ata analiza postoi potreba za eden unificiran i standardiziran model na interpretacija. No, pred da se prefrlime na ramni{teto na dejstvata ili podobro, na ramni{teto na likovite }e se obideme preku transformacijata i primenata na eden broj obi~ni predikati da gi utvrdime pravilata na raskaùvaweto. Vo osnova nas, ovde, n# zanima onoj lingvisti~ki model zasnovan vrz teoriite na Klod Levi-Stros i Alìrdas @ilien Gremas, onie takanare~eni paradigmatski opozicii, no bitno e, isto taka, da kaème deka nasokata skicirana od Cvetan Todorov, dopu{ta kombiniran model na interpretacija. I zatoa, pred da premineme na tehnikata so koja }e go vodime na{eto istraùvawe, }e se osvrneme na studijata Uvod vo strukturalnata analiza na raskaùvaweto. Vo nea, Rolan Bart govori za pravilata na funkcionalnata kombinatorika. Imeno, prifa}aj}i ja tezata za me{aweto na konsekutivnosta i konsekventnosta, toj zapira na logikata 160 koja gi pritiska glavnite funkcii na raskaùvaweto i po toj povod go veli slednovo: Spored C. Todorov, se pokaùvaat tri glavni nasoki na istraùvaweto. Prvata
160
Povikuvaj}i se na famozniot osmi broj od spisanieto Communications (Paris, 1966), Rolan Bart }e ukaè na nekoi prilozi koi raspravaat za logikata na funkciite.
135
nasoka (Bremon) e potesno logi~ka: stanuva zbor za toa da se rekonstruira sintaksata na ~ovekovite odnesuvawa, da se trasira traektot na izbori, na koi, na sekoja to~ka od prikaznata, sudbinski se pokoruva nekoj lik 161 . Bidej}i se raboti za energeti~ka logika koja gi opfa}a likovite vo migot koga tie izbiraat da dejstvuvaat, Bart dodava deka problemite {to gi pokrenuva ovaa klasifikacija, s# u{te ne se re{eni, pa najva`noto {to treba da go napravime e da go odredime mestoto i ulogata na subjektot vo aktantnata matrica. Imeno: mnogu od raskaùvawata frlaat vo bitka... dva protivnika ~ii dejstva se od izedna~en vid. Ima vo toa, moèbi, nekoja tekovna arhai~na forma, kako samoto raskaùvawe... da poznavalo... nekoj dvoboj na li~nosti. Toj dvoboj... go pribliùva raskaùvaweto do strukturata na nekoi igri (...) vo koi dva ramnopravni protivnika posakuvaat da osvojat predmet staven vo dvièwe od arbiter. Taa tema, istaknuva Bart, potsetuva na aktantnata matrica na Gremas 162 . paradigatski opozicii Zna~i, zasnovana na dve ramni{ta: pojavno ili lingvisti~ko i imanentno ili
161 162
Rolan Bart, op. cit, 151 (kurzivot e moj). Rolan Bart, op. cit, 160
136
semioti~ko 163 , Gremasovata teorija go zastapuva gledi{teto spored koe narativnite strukturi im prethodat na svoite pojavuvawa, a za svoite manifestacii koristat lingvisti~ki edinici. Ako ja prifatime u{te i tezata na Roman Osipovi~ Jakobson spored koja analizata na raskaùvaweto moè{e da se izedna~i so analizata na diskursot, toga{ odreduvaweto na bazi~nata re~enica: Subjektot (S) go saka objektot (O), }e ni predo~i dve konstitutivni sintaksi~ki kategorii, svrzani so èlbata 164 . Na ramni{teto na dejstvata, taa }e se manifestira kako potraga, ili podobro kako potreba 165 , koja odrazuva sostojba na nedostig. So drugi zborovi, ako za osnoven par na sekoja dramska prikazna go zememe parot subjektobjekt, a korpusot tematski sili go svedeme na dve osnovni: opsesija i fobija, toga{ bazi~nata re~enica S go saka O, sozdava mo`nost za ona {to An Ibersfeld 166 go nare~e psihoanaliza na subjektot koj saka i koe se odnesuva{e na edna frojdovska èlba:
163
Ova korespondiraa so Benvenistovata lingvisti~ka teorija za manifestacioni ramni{ta. 164 @elba ili tematska sila (Etjen Surio, Dvesta hiljada dramskih situacija, Nolit, Beograd, 1982). 165 Vistina, potrebata e sostojba na nedostig. Taa go pottiknuva likot da ja ispolni postoe~kata praznina da ja zatrupa kako dupka i da ja ukine èlbata. Kako bi go narekle toa? Samoostvaruvawe? 166 An Ibersfeld, îtanje pozori{ta, Beograd, 1982
137
èlba za drugiot ili èlba da se bide nekoj Drug. No, bidej}i aktantite (dramatis personae) ne se psiholo{ki karakteri poto~no, ne se li~nosti, kako {to bea tretirani kaj ranite makedonski kriti~ari dvete osnovni sili, opsesijata i fobijata, }e gi primime kako binarni semi~ki kategorii. Postaveni vo odnos na sprotivnost, tie }e ja odredat elementarnata struktura na zna~eweto:
opsesija fobija
ìvot
smrt
Kako rezultat na paradigmatskoto ~itawe na diskursot, ovoj taksinomiski model }e moè da se definira i kako soodnos na protivre~ni polovi vo dvojki 167 , no sfaten tokmu na toj na~in kako struktura so ~etiri pola i sintaksi~ki odnosi koi obrazuvaat soodnos me|u dve {emi ovoj model }e bide nezavisen od na~inot na manifestacijata i }e ja pretstavi prvata taksonomiska instancija. Ako ja prifatime tezata deka smislata se postignuva samo dokolku se artikulira, toga{ moème da konstatirame: zagatnato na
167
Alìrdas @. Gremas, Elementi za edna narativna gramatika, vo: Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 101
138
imanentnoto ramni{te, preku izotopijata so lingvisti~kite termini, zna~eweto }e ja manifestira svojata smisla na edno drugo pojavno ili povr{insko ramni{te. No, za da go vidime toa na ednostaven na~in, eve eden primer so koj }e gi analizirame propoziciite sodràni vo dlabinskata struktura na po~etnata indicija od romanot na Maleski. So ogled pak, na faktot {to sakame da gi definirame aktantite, }e pristapime kon odreduvawe na semanti~kiot i gramati~kiot subjekt vo dlabinskata struktura na iskazot: Me vikaa Naum Furnaxiev. Potoa bev Inokentie... nikakov (prosto samo Inokentie), za{to Nauma Furnaxiev go bev pogrebal jas samiot so pomo{ta na otec Aleksej. Vo prviot i vo vtoriot del od iskaùvaweto na likot, otsustvoto na gramati~kiot subjekt n# uveruva deka nego treba da go pobarame vo transformiranite propozicii od tipot: Lu|eto me vikaa Naum Furnaxiev i Jas bev Inokentie Imeno, spored pravilata na sintaksata, prvata propozicija ukaùva deka subjektot lu|e poto~no drugiot kako logi~ki subjekt mu odreduva na objektot uloga na moèn gramati~ki subjekt. Imeno, kratkata zamenska forma me (vo uloga na indirekten objekt), se odnesuva na subjektot na iskaùvaweto, na likot Naum Furnaxiev. No,
139
dlabinskata analiza na vtorata propozicija Potoa bev Inokentie, otkriva ne{to drugo: subjektot jas, dobien so transformacija na glagolskata forma bev, implicira neistovetnost, poto~no, sodrì naru{en identitet me|u direktniot objekt od prvata propozicija Me vikaa Naum Furnaxiev i implicitniot subjekt od vtorata propozicija Potoa bev Inokentie. Se razbira, toa ne zna~i drugo osven deka stanuva zbor za duplirawe na identitetot ili za dvojstvo vo samiot subjekt: Jas sum jas i Jas sum nekoj drug. Potvrda za ovaa konstatacija nao|ame u{te i vo slednive iskazi od romanot: Toj drugiot vo mene (str. 148) i ...iako Naum, vo mene s# u{te (...) ìvee Inokentie (str. 134). Problemati~nosta na ova pra{awe ja iznuduva istorijata na poimot drugost. Ako se potsetime deka jas se odnesuva{e na ne{to sosem li~no, na ne{to {to vo lingvisti~ka smisla na zborot go opfa}a govoritelot vo ~inot na individualnata beseda, toga{ identifikacijata na ovoj termin }e ja ostvarime ne samo preku zamenkite i glagolskite oblici kako instancii na diskursot, tuku i vo relacija so eden drug termin vo sostavot na taa paradigma li~nata zamenka ti. Vo najop{t slu~aj, logi~no bi bilo da pretpostavime deka drugosta kako antipod na shizmati~en identitet
140
likot Naum Furnaxiev, postoi nekade nadvor od nego vo likot na Denko Podzemski ili otec Aleksej no pred da progovorime ne{to za ovoj mehanizam na identifikacija, }e re~eme deka taksinomiskiot nukleus na propozicite od tipot: ...iako Naum, vo mene s# u{te (...) ìvee Inokentie, izgleda vaka:
jas (Naum) ti (Inokentie)
ne-ti (ne-Inokentie)
ne-jas (ne-Naum)
Zna~i, kako funkcionira fenomenot podvoena priroda, koga e vo pra{awe likot Naum Furnaxiev? So ogled na toa {to jas koe ima svoja antislika (negacija) vo ne-jas, moè da se definira edinstveno po odnos na ti, vo igrata na ovie antropomorfizirani komponenti vnesuvame tri klu~ni odnosi: sprotivnost, protivre~nost i podrazbirawe. Ako protivre~nosta koja se sostoi vo negiraweto na edniot pol od {emata, voedno zna~i potvrduvawe na sprotivniot, poleka doa|ame do zaklu~okot deka narativnata strategija vo romanot Ona {to be{e nebo e naso~ena kon problemati~niot identitet na likot Naum Furnaxiev. Se razbira, na{ata cel e da go
141
pronajdeme vistinskiot. ]e go ilustrirame toa na sledniov na~in: identitet : alteritet :: jas sum jas : jas sum nekoj drug Me|utoa, bidej}i strukturalnata analiza akcentot na svojata interpretacija go stava vrz primitivnite sekvenci na logikata 168 , logi~no e da o~ekuvame deka hronolo{koto prosleduvawe na nastanite vo edno delo }e se resorbira vo edna atemporalna matri~na struktura. Tamu }e se pojavat likovite vo migot koga izbiraat da dejstvuvaat. Zatoa velime deka sekoja narativna sekvenca, definirana kako zagrozeno logi~ko edinstvo, sodrì moment na rizik, ili mesto na koe e moèn nekakov izbor. Bidej}i stanuva zbor za spomenatata energeti~ka logika za koja govore{e i Rolan Bart, }e se obideme kaj Igno Podzemski, vtoriot lik od romanot na Maleski, da go definirame traektot na izbori 169 . No, da potsetime: sekoja logika zasnovana vrz alternativi, sodrì izvesna dramatizacija. Ja otkrivame vo likot, vo centarot na raskaùvaweto kaj psiholo{kite romani.
168
169
Ibid. op. cit, 150 Da ne zaboravime: Aristotelovata logika upatuva{e na proajresis racionalen izbor na dejstva koi treba da gi ispolni likot za da se potvrdi kako pratton.
142
Eden konkreten primer od romanot Ona {to be{e nebo govori za slednovo: Vo momentot koga mu e ponudeno da potpi{e lojalnost za da dobie slu`bi~ka od bugarskite policiski vlasti, Igno Podzemski se nao|a pred svojata prva dilema: da go prifati ili da go odbie ponudenoto. No, nepotpi{uvaweto na dokumentot ne mu ja olesnuva polo`bata: toj e ve}e etiketiran kako {pion od strana na svoite sogra|ani. Moè lesno da se zabeleì deka ovaa narativna situacija, okarakterizirana kako stazisna, otvora novi alternativi za likot. Imeno, so prika~en laèn identitet, Igno Podzemski se nao|a pred novo isku{enie: ako go odnese pismoto od policiskiot star{ija, toj }e gi potvrdi somnevawata, dokolku pak, odbie }e si ja navle~e omrazata na okupatorot. Ne nao|aj}i razumen izlez od apsurdnata situacija vo koja zapadnal, toj sepak se re{ava za prvoto. No sre}ata sakala, namesto kaj kmetot pismoto da stigne do grupata partizani koi go presretnuvaat i zarobuvaat Igna. I tuka, pred avtoritetot na brigadata u{te edno novo isku{enie: ako uspee da gi izvle~e od neprijatelskiot obra~, Igno Podzemski }e ima realni izgledi da si go povrati zagubeniot identitet i povtorno da ja stekne doverbata na modalizanti i bazi~ni predikati
143
sinot. Toa }e bide dovolna potvrda deka uspeal da ostavi traga. Ovaa epizoda od romanot na Maleski ukaùva na faktot deka raskaùvaweto ne e linearno nièwe na nastani, tuku primena na principot specifi~ni alternacii koi otvoraat mo`nost za edna nova sekvenca. Se razbira, ova pra{awe e vo vlasta na avtorot koj re{ava dali likot od negoviot roman }e postapi vaka ili onaka, no vo osnova, dvata centralni lika od Ona {to be{e nebo se nao|aat vo rascep obrazuvan od modalizantite saka i mora, koi a za toa }e se uverime vo prodolènieto na studijava }e ja specificiraat i determiniraat nivnata protivre~na priroda. No, pred da go elaborirame ova ukaùvawe }e potsetime deka romanot na Vlado Maleski upatuva i na ne{to drugo. Ako se vratime na po~etokot od analizata, }e vidime deka pri interpretacijata na likot Naum Furnaxiev, edna propozicija od tipot: Naum saka da go uni{ti Inokentie vo sebe i druga Inokentie znae deka mora da bide uni{ten od Nauma (odnosno, od sebesi) dobieni preku transformacijata na indiciite od romanot ja obrazuvaat klu~nata performansa. Taa go navestuva konfliktot i go formira antagonizmot. Bidej}i toj antagonizam ne moè da bide lociran na drugo mesto osven vo dlabinskata struktura na likot, podvoenosta
144
}e bide prviot uslov za negovata protivre~nost. Se razbira, i vo primerot so vtoriot lik, Igno Podzemski, otkrivame karakter na vnatre{en sudir, no za da bideme pojasni ova tvrdewe}e go ilustrirame kaj obata lika. Najprvin, indiciite koi poteknuvaat od Naum Furnaxiev: 1. Jas ne sum pove}e Naum. Sakam da bidam i ve}e sum Inokentie 2. Toj, drugiot vo mene... raspnat na krst 3. Jas ne bev Inokentie, tuku pak Naum 4. ...iako Naum, vo mene s# u{te (...) ìvee Inokentie [to moème da zaklu~ime? Ako propoziciite od ovoj vid gi svedeme do edna kanonska formula od tipot: X e Y, kade {to X (Naum) }e bide semanti~ki subjekt, a Y (Inokentie) semanti~ki objekt ili antisubjekt, toga{ lesno moème da ja ispi{eme bazi~nata propozicija koja }e ja navesti ambigvitetnata tenzija kaj prviot lik od romanot: Jas ne sum pove}e Naum, jas sum Inokentie. I vo primerite so Igno Podzemski imame indicii koi otslikuvaat sli~na dilema. Imeno: 1. Ne sum toj {to me mislat! (49) 2. Opol~anec bev ta {pion ne biduvam! (43) 3. ... toj drug bev jas... (113)
145
4. Igno ne e {ugava ovca! Prosto: Igno Podzemski, manastirski sluga... (95) 5. Tatko a ne {pion! (95) Sepak, vredi da se spomene deka semanti~kiot konflikt koj gi formira likovite-antagonisti, moè da se uo~i i na poinakov na~in preku bazi~nite predikati koi imaat restriktivna uloga po odnos na subjektot. Vo toj slu~aj, ako se potsetime na utvrdenite pravila, moème da kaème deka klu~en moment za odreduvawe na aktantotpodmet }e bide modalniot prirok saka, koj vo svojstvo na antropomorfna klasema }e go preobrazi subjektot vo eventualen operator na pravi. No, bidej}i narativnite iskazi se, vsu{nost, sintaksi~ki iskazi koi ne zavisat od sodrìnata {to vo niv ja vnesuva programata na nekoe pravi, sekoja semanti~ka restrikcija na funkcijata }e se odrazi vrz aktantot i obratno. Vo taa smisla stanuva razbirliva transformacijata na vrednostite. So ogled pak, na faktot {to taa se odigruva na mestoto kade {to oskata na èlbata gi povrzuva subjektot i objektot, konstatirame deka transformacijata ukaùva na dva podmeta so protivre~ni dejstva. Zatoa, vo ovoj del od analizata na likovite-antagonisti }e se povikame na ekspertizata {to Cvetan Todorov ja napravi vrz primeri od romanot Opasni
146
vrski 170 . Toj poso~uva nekolku predikati, grupirani okolu tri fundamentalni oski: èlba, komunikacija i isku{enie. Najnapred, nekolku zbora za oska na oskata na èlbata i za èlbata prirokot saka koj ja otvora istata. Nego go ima vo onie propozicii {to go formiraat sintagmatskiot jazol na romanot. Toj upatuva na dramati~en zaplet. Ako re~eme deka zapletot se javuva vo vid na sudir me|u dve antiteti~ki sili, od koi ednata ja simbolizira neostvarenata èlba na subjektot da bide toj samiot (ili barem sopstvenata pretstava za sebesi), a drugata stravot {to vo nego ja predizvikuva èlbata da se bide nekoj drug (ili klasi~en primer na begstvo od sebesi), toga{ konfliktot me|u ovie dve oponentni sili (èlba i fobija), }e ja konstruira osnovnata narativna ramka. Na ovaa fabulativna sintagma }e & odgovara aktantna paradigma od samo eden 171 aktanten par. No, da pojdeme so red. Vrz osnova na Gremasovata teorija za narativna gramatika i so pomo{ na bazata predikati od analiti~kata tehnika na
170
Cvetan Todorov, Kategorii na literaturnoto raskaùvawe, vo: Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996 171 Seto ona {to vo proznite formi so eden aktant }e se pojavi kako pre~ka na negovoto dejstvuvawe, }e bide protolkuvano kako metonimiska pretstava za antiaktant.
147
Todorov, vo ovoj moment od na{ata analiza }e ja konstruirame performansata koja go zasega prviot lik od romanot na Maleski. Imeno: Ako na edno pojavno ramni{te, monahot Inokentie posakuva, dlaboko vo sebe, da go potisne ostatokot od svetovniot Naum, toga{ na ramni{te na su{nosta Naum Furnaxiev nema da dopu{ti da bide izmenet od svojata vtora priroda. Stanuva zbor za negirawe, poto~no, za otfrlawe na aktivniot prirok posakuva 172 koj naso~en kon objektot na èlbata (ostatokot od svetovniot Naum), na subjektot (Inokentie) mu dodeluva status na introverten karakter i izrazuva dejstvo psiholo{ko po priroda. Taka, formirana na ovoj na~in, na{ata performansa ja otkriva opozicijata me|u noumenos i fenomenos. No, iako vo svojata vnatre{nost likot Naum Furnaxiev posakuva da stane Inokentie, toj samo navidum e nekoj drug, sosem razli~en od Nauma. [to moème da zaklu~ime? Prvo, pod vlijanie na modalizantot saka, se konstituiraat dva aktanta. Oskata na èlbata koja gi obedinuva, dopu{ta da gi interpretirame kako virtuelen podmet (performator) i kako objekt (vrednost), no vo zavisnost od èlbata na subjektot poto~no, vo zavisnost od toa dali aktuelizacijata na saka }e bide izrazena po pat na atribucija objektot vospostaven
172
Posakuva e eksteriorizacija na bazi~niot prirok saka.
148
kako vrednost na edno virtuelno poseduvawe, moè da se izrazi na dva na~ina: hipotakti~ki ili hiponimiski 173 . [to se odnesuva do posledniov na~in, toj }e bide karakteristi~en za psiholo{kiot tip naracija, poto~no za romanite vo koi junakot traga po nekoja imanentna i avtenti~na vrednost, koja se nao|a vo nego samiot. dve instancii: afirmacija/ negacija No, ako nekoj lik poseduva sposobnost da izvr{i dejstvo, toa ne zna~i deka toj avtomatski treba da se izedna~i so subjektot koj dejstvuva, za{to kako {to moèvme da se uverime vrz primerot so Naum Furnaxiev ne stanuva zbor za dva razli~ni subjekta, tuku za dve instancii na eden edinstven aktant. Da go ilustrirame i ova tvrdewe. Vidovme deka vo najgolemiot del od romanot na Maleski, likot Naum Furnaxiev ne dejstvuva. Toj postojano se predava nekomu:
173
Dvata tipa atribucija go otkrivaat, vsu{nost, osnovniot kriterium za pojasnuvawe na narativnata struktura za koja Gremas go veli slednovo: dodeka objektite vo koi se vneseni objektivni vrednosti, se pojavuvaat vo diskursot vo oblik na posebni individualizirani akteri (...), objektite so subjektivni vrednosti se pojavuvaat vo onie akteri koi vo sebe gi obedinuvaat istovremeno i subjektot i objektot... (Alìrdas @ilien Gremas, Aktanti, akteri i figuri, vo: Strukturalni prilaz knjièvnosti, Beograd, 1978, 108).
149
Nikoga{ ne sum dejstvuval tuku sum se predaval, da pravat od mene ona {to posakale (str. 162). Toa ni dava pravo da kaème deka odreduvaweto na subjektot zavisi od dejstvoto {to go vr{i i od korelacijata so objektot vrz kogo e naso~eno toa dejstvo. So drugi zborovi, relacijata subjektobjekt, pokaùva deka vo dlabinskata struktura na likot Naum Furnaxiev se odviva edna logi~na i opravdana zamena na sodrìni. Taa inverzija koja aktantot-objekt go pretvora vo subjekt na èlbata, ukaùva na faktot deka cirkulacijata na vrednostite koja se odviva vo samiot subjekt, vsu{nost, e rezultat na eden retrograden proces. No, i obratno: onoj moment koga likot Naum Furnaxiev, vo uloga na subjekt, }e primi atributi od tipot: ...jas siot sum golem, dobro su{en trat... bez kakvo i da e ~uvstvo, bez zra~ka radost ili tro{ka taga, bez kapka volja im se predavav na crnite lu|e i bev sre}en {to ne u~estvuvam vo svoeto sopstveno, celosno otrpnuvawe (str. 150), toj }e se reificira, poto~no, }e stane objekt. Za razlika od nego, vtoriot lik na romanot Ona {to be{e nebo, e podgotven da se pojavi kako operator na nekoe dejstvo. Imeno, snabden so virtuelnosta na glagolot pravi, subjektot Igno Podzemski }e stekne narativna programa so ~ie realizirawe }e ja ostvari sopstvenata preobrazba: od naroden neprijatel i {pion vo protagonist na Revolucijata, i od odrodenik vo tatko na sopstveniot sin. No, za da go ostvari toa,
150
likot }e treba da ja poni{ti prezentnata sostojba vo koja se nao|a. Kade n# vodi ovaa logika? So ogled na faktot {to transformacijata, od virtuelnost vo aktuelizacija, se bazira na zamenata na modalniot glagol saka so modalen glagol na postoewe e, stanuva zbor za dve propozicii: edna od tipot Igno saka da go poni{ti la`niot identitet, i druga Igno (mora da dokaè deka) e tatko na Denko Podzemski a ne {pion. Ovaa zabele{ka n# uveruva deka afirmacijata istovremeno zna~i i negacija, no ako na povr{inskata struktura od tekstot, podmetot so funkcija na dominacija ja zastapuva instancijata negacija, a onoj so funkcija na atribucija instancijata afirmacija, toga{ spored zborovite na A. @. Gremas, nim }e im bide dodelen karakter na sudir i borba. Zatoa, edna sintagmatska niza sinkretizam od dva modalni iskaza svojstveni za sekoj podmet }e go pretstavi odnosot na Eve ja i klu~nata kontradikcija 174 . performansa za vtoriot lik od romanot: Igno saka da go povrati izgubeniot identitet, no toj znae deka mora da go odnese pismoto na star{ijata. So ogled na restriktivnata priroda {to me|usebno ja imaat funkciite i aktantite,
174
Ovoj odnos Gremas go pretstavuva na sledniov na~in: NI1 = F : konfrontacija (Pd1 Pd2).
151
moème vrz osnova na ovoj primer da si go postavime i pra{aweto za modalizantite koi u~estvuvaat vo oblikuvaweto na subjektite, no prethodno }e se potsetime na u{te eden vaèn moment. Ako vo prenosot na èlbata, usvojuvaweto na prirokot saka go pretvora aktantot-podmet vo subjekt na èlbata, voveduvaweto na modalizantot mora vo narativnata struktura na romanot ukaùva na faktot deka avtorot smetal na prinudata {to kaj likovite od romanot Ona {to be{e nebo }e ja predizvika ovoj modalizant. Zatoa, vo prodolènieto na analizava }e se osvrneme i na negovite efekti. Vidovme deka vo raskaùva~kiot sistem na deloto, cirkulacijata na vrednostite moè{e da se ostvari i kako negacija po pat na li{uvawe. Od tie pri~ini, odrazenata atribucija ne moè{e da bide ni{to drugo osven poseben slu~aj na edna mnogu poop{ta atribucija, vo lingvistikata poznata kako {ema na op{tewe (komunikacija) ili struktura na razmena. Vo svojata kanonska forma taa }e pretstavuva iskaz so tri aktanti ispra}a~, prima~ i predmet na op{tewe 175 . Ovoj moment od na{ata analiza, ja otvora op{tata matrica vo koja subjektot, c i r k u l a c i ja na sodrìni (razmena na vrednosti)
175
A. @. Gremas, op. cit, 117
152
objektot i antisubjektot se glavnite akteri na nastanot, no bidej}i eden literaturen diskurs moè da sodrì pove}e subjekti (realizirani vo odnosot kon nekoe dejstvo i vo korelacija so objektot), bazi~nata {ema na aktantniot model, spored An Ibersfeld izgleda vaka: A1 saka S da go posaka O vo korist na A2 176 . Da ja ilustrirame ovaa matrica so primeri od na{iot roman. Edna epizoda od Ona {to be{e nebo govori deka likot Naum Furnaxiev zaminuva za Bitola da ja ispolni èlbata na svojata majka (Dosta) i da izu~i za pop, no pod vlijanie na duhovnikot na bogoslovijata (otec Aleksej), toj nabrzo ja menuva odlukata i se zamona{uva.
A1 = Dosta, S = Naum A2 = Naum (pop)
O = monah P = Aleksej Pr = èna/eros
Jasno se gleda deka strelkata na èlbata 177 koja go oblikuva likot Naum
176
Aktantniot model na An Ibersfeld go so~inuvaat: adresantot (A1), subjektot (S), objektot (O) i adresatot (A2). 177 Potisnatata psihologija na odnosite me|u aktantite se nao|a vo strelkata na èlbata koja gi svrzuva S
153
Furnaxiev, ne poteknuva od nego. Toa, me|u drugoto, ukaùva i na faktot deka izborot na objektot ne zavisi od subjektot na èlbata, tuku od ideologijata, poto~no od oskata A1 S vo aktantniot model, koj ja ilustrira ovaa sekvenca. Ovoj prenos na èlbata ja doveduva vo pra{awe avtonomijata na subjektot, no razvojot na nastanite vo romanot Ona {to be{e nebo }e im dodeli novi ulogi na aktantite. Imeno, aktantot-pomo{nik (vo slu~ajov otec Aleksej) }e ja prezeme na sebe ulogata na aktant-adresant i }e go formira psiholo{kiot trijagolnik, vo koj kako objekt }e se najde glavniot lik Naum Furnaxiev, no ovoj pat kako monah Inokentie. Ilustrirano, toa bi izgledalo vaka:
A1 (Aleksej) S (Naum)
O (Inokentie)
(subjektot) i O (objektot). Tuka leì opasnosta od vra}awe kon kategoriite na tradicionalnata psihologija. No, ako strelkata na subjektot odgovara na glagolot vo bazi~nata re~enica (saka, posakuva, mrazi), toga{ èlbite i dejstvata ne moàt da bidat ni{to drugo osven dramski dejstva. Drugite elementi od {emata koja (spored Gremas) go ilustrira aktantniot model so {est ku}i~ki, gi sodrì i pomo{nikot i protivnikot, obeleàni so kratenkite P i Pr. Istite kratenki }e gi upotrebuvame i natamu.
154
Ako se soglasime deka psiholo{kata karakterizacija na odnosot S O zavisi od ideologijata sodràna vo oskata A1 S, toga{ e vreme, vrz osnova na razvojot na nastanite vo romanot na Maleski, da go postavime prviot konflikten trijagolnik. Vo nego:
S (Naum)
O (Inokentie)
Pr. (svetovnite isku{enija)
Ne e te{ko da se zaklu~i deka likot roden kako Naum Furnaxiev ne moè da go izdrì pritisokot na manastirskata sredina i isku{enijata vrz negovata du{evnost, od pri~ina {to toj mora da go pravi tokmu toa {to ne saka. Imeno, ne uspevaj}i da gi nadmine mlade{kite porivi (O~ite moi gre{ni, pregre{ni! se vovrea me|u dvete bujni dojki... i strasno posakav od niv da se pri~estam... Odnenade`, niz mene preleta molskavi~no: Taa sigurno zatrudne od moite gre{ni misli! str. 158), toj }e sogre{i pred zakonite na crkvata (...str~av po skalilata... i zastanav pred Marija od ikonostasot... Dobliìv, se prekrstiv tripati, se potsegnav na prstite i ja baciv. Ja baciv vo usnite. Toga{ prvpat usetiv kako prèle usni vo usni. Me obzede blaènstvo nikoga{ nevkuseno i ...pokorno mu se predadov. Ne znam kolku vreme pomina taka usni vo usni no, koga gi otkornav moite od
155
ikonata, vresnav za{to vidov {to storiv... Toga{ kone~no razbrav deka vo mene nema ni tolku sili kolku {to se potrebni za da se bide Inokentie! str. 158), pa spored logikata na sopstveniot moral, likot }e mora da se raspopi. Taka, toj }e upadne vo situacija na zagrozen identitet. Seto ona {to }e se slu~uva vo prodolènieto na romanot }e bide rezultat na nastojuvaweto na likot Naum Furnaxiev, da se oslobodi od dilemata {to vo nego ja otvora pra{aweto za potvrduvaweto ili negiraweto na alteritetot, za{to, ne e mo`no da se bide nekoj drug a pritoa da se so~uva identitetot. Ako, sega, po analogija na trite bazi~ni predikati od analiti~kata tehnika na Todorov zapreme na oskata na komunikacija, }e re~eme deka nea ja otvora glagolot se doveruva koj vo interpretacijata na romanot Ona {to be{e nebo, osven Naum Furnaxiev, vklu~uva u{te dva drugi lika. Soglasno studijata Kategorii na literaturnoto raskaùvawe 178 i gorenavedeniot {ematski prikaz, niv }e gi precizirame vo slednive dve propozicii: oska na komunikacija (p r i n u d a i mehanizam na identifik a c i ja )
Vo: Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 179
178
156
Kako Inokentie, Naum mu ja doveruva svojata duhovna preobrazba na otec Aleksej, (dodeka ovoj ne is~ezne od negoviot ìvot) i Svojata svetovna preobrazba Naum mu ja doveruva na Denko Podzemski (dodeka ovoj ne se povle~e poradi li~ni dilemi) Ne e te{ko da se zaklu~i deka doverbata za koja govorevme se dolì na onie osobini koi, vsu{nost, mu nedostasuvaat na likot Naum Furnaxiev. Toj ne e kadaren da se bori, postojano se predava nekomu: Im se predadov na ma~itelite. Isto onaka kako {to mu se predadov... na otec Aleksej (da mi ja gme~i du{ata polni devet godini!), na carstvoto nebesno, na imaginarnite stradanija Hrista radi (. 162). Zatoa, za negoviot odbranben mehanizam }e re~eme deka e mehanizam na identifikacija ~ija priroda ne e samo psiholo{ka, tuku pretstavuva vrednosen sistem i uslov za sekakov vid aksiologija. Negovoto priklonuvawe kon nekoj drug kon lik blizok na pretstavata za idealot se ~ini edinstveno mo`no re{enie. Kone~no, blagodarej}i & na taa proekcija, Naum Furnaxiev }e ja primi narativnata programa pravi-da-moè i na toj na~in }e ja ublaì sopstvenata neefikasnost. Imeno: Denko veli Moè!... No, za da moè, trebaat sili, sopstveni sili {to nikoj ne ti gi podaruva. Gi najde{ li moè ottuka ponatamu (str. 105). No, negovata postojana potrebata za identifikacija otkriva deka likot ima
157
seriozni problemi so sopstveniot identitet (ne e toj {to e), deka osporuvaweto ostava posledici vrz nego, za{to, nikoj ne moè da egzistira kako nikoj, nitu pak, ve~no da oscilira vo prostorot me|u A i ne-A. Stanuva jasno: za da se bide, treba da se dejstvuva. Za ova e svesen i likot: Da moàm jas da ubijam, da ubijam ne~ovek, senkata Naum bi stanala ~ovek!... No, da ubie{ ne~ovek zna~i da dejstvuva{. A jas moàm samo da se predavam drugemu (str. 163). No, ovaa dilema ostanuva otvorena do krajot na romanot. Vo nejziniot vnatre{en rascep osciliraat èlbata i prinudata, poto~no, toa {to likovite sakaat da bidat i ona {to tie mora da go pravat zatoa i gi imenuvavme kako antagonisti vo naslovot na temata no, ako se vratime na po~etokot od romanot, }e vidime deka nastanite ukaùvaat na edna prinuda, koja ne samo {to e posilna od subjektot na dejstvoto, tuku e i protivre~na so negovata aktantna uloga. Imeno, fabulata na Ona {to be{e nebo otkriva situacija vo koja partizanot Mitre, na ve}e raskalu|ereniot Inokentie mu upatuva povik za partizani. Na toj na~in, pasivnata situacija vo koja se nao|a likot e obremeneta so nova dilema. No, ako za virtuelniot subjekt Naum Furnaxiev taa dilema pretstavuva u{te edna mo`nost uspe{no da ja nadmine nere{livata situacija po odnos na svoeto razni{ano sebstvo (jas sum Naum + jas sum Inokentie), za nas negovoto zaminuvawe vo partizani }e bide novoto
158
kriti~no mesto vo romanot na Maleski. Imeno, toa }e bide nova {ansa likot Naum Furnaxiev da si go vrati zagubeniot identitet. No, bidej}i ne e kadaren da se bori, ami postojano da se predava nekomu (...tokmu vo toa i e mojata nesre}a: dobro mi e koga }e mu se predadam nekomu... Toa e da se smee{. Da se smee{ i da pla~e{ str. 162/163), Naum ve}e raskalu|eren ne moè da bide Inokentie. Zatoa samiot se opi{uva kako senka 179 (...ottoga{ Denko, re~isi, ja nosi svojata senka. Ottoga{... me vle~ka drèj}i mi ja ednata raka prefrlena preku negoviot til i ne me pu{ta da polzam po nego str. 127; ...ta, moè li ~ove~ka senka bez ~ovek? str. 161). Eve kako izgleda {ematskiot prikaz na spomenatava epizoda:
A1 = Mitre S = Naum O = Naum (vra}awe na prvobitniot identitet) A2 = revolucijata
P = Denko / Naum se proektira vo Denko
Pr = Inokentie (ostatokot od duhovniot Naum)
179
Da go pojasnime motivot na odrazot. Psiholo{ki, toj gi sodrì istovremeno i jas i drugiot, me|utoa kako Jas, senkata e vo direkten kauzalnost so Drugiot. Nemu mu go dolì svoeto postoewe. Nejzinoto is~eznuvawe e svrzano so is~eznuvaweto na objektot na identifikacijata.
159
Imaj}i ja predvid prinudata sodràna vo imperativnata forma na modalniot glagol mora, koj bilo na impliciten ili na ekspliciten na~in im se pripi{uva na likovite od ovoj roman, se nametnuva pra{aweto koj e nivniot vistinski protivnik i dali toj, moèbi, postoi vo samite niv? Se ~ini deka e taka, za{to, rastrgnati me|u e i mora da bide, dvata centralni lika od romanot na Maleski, ne prestanuvaat da osciliraaat me|u svoite dva egzistencijalni pola. Vo slu~ajot so Naum Furnaxiev, edniot pol go pretstavuva manastirot, topliot krug na bratijata; toa e krugot na sigurnosta, na avtoritetot, na smirenosta i harmonijata, no i na egzistencijalnata osamenost, oti ìvotot vo nego e bez strasti i emocii. Nadvor od nego postoi predizvikot na svetovnite isku{enija, na istrajuvaweto po viulicite, svetot na mrazot i smrtta, svetot na strasta i emociite. Smesten, zna~i, vo procepot me|u dvete istancii na svojot identitet, likot Naum Furnaxiev se pretvora vo antagonist. Ve}e moème da konstatirame deka vrz osnova na podvoenosta me|u èlbata (koja e pozitivna, koja vodi kon sebepronao|awe i samopotvrduvawe) i nu`nosta (koja vo su{tina e restriktivna i koja se izrazuva kako kodeks, norma, ili kompromis), se nametnuva zaklu~okot deka nu`nosta sekoga{ nalaga prinuda (tendencija za usoglasuvawe so ideologijata na sredinata). Nejzinoto
160
neispolnuvawe implicira kazna. Za razlika od nea, èlbata, makar i iluzionisti~ka, sekoga{ e konstruktivna i pretstavuva spiritus movens za likot. Toa e osobeno o~igledno vo narativnata programa na likot Igno Podzemski, no ima li rasplet na ovaa drama? ]e go pobarame vo tretata oska, vo takanare~enata oska na isku{enieto, onaa koja e podredena na oskata na èlbata i koja e formirana so odnosite ozna~eni so generi~koto ime u~estvo vo nastanite. Vo slu~ajot so likot Naum Furnaxiev, taa se sveduva na slednava performansa: Ako Naum Furnaxiev stekne svest deka treba da ja poni{ti svojata dvojna priroda, toj }e dejstvuva vo korist na sopstveniot identitet, }e ja otfrli kalu|erskata mantija i }e zamine so brigadata. Prikaàno so homologiskiot model na Klod Levi-Stros i Cvetan Todorov, toa bi izgledalo vaka: oska na isku{enie Naum : Inokentie : : potvrden identitet : osporen identitet Zatoa na dramskata scena od romanot, povtorno stapuva prinudata a modalizantot mora stanuva novata sila koja subjektot Naum Furnaxiev }e go pretvori vo objekt uskratuvaj}i mu go pravoto na izbor i na
161
èlba. Sega e jasno zo{to ni trebaa onie psiholo{ki i ideolo{ki odnosi me|u aktantite vo aktantnata matrica. Tie ne samo {to ukaàa na podvoenata priroda, tuku go definiraa i konfliktot vo likot Naum Furnaxiev. No, koga na subjektot mu e uskrateno pravoto da go realizira izborot na sopstvenata èlba, toa pokaùva deka vo igra vlegle i drugi aktanti. Vlegol protivnikot negativniot subjekt, so vektor sprotiven od èlbata na pozitivniot subjekt. Zatoa, koga postoi konflikt me|u dve èlbi me|u onaa na pozitivniot subjekt i onaa na protivnikot doa|a do vnatre{en rascep, a na likot ne mu ostanuva ni{to drugo osven da se realizira sebesi. Se razbira, toj toa mora da go stori. Da gi pogledneme sega, slednive indicii od romanot Ona {to be{e nebo: U{te prvite meseci ostaveni~ki ìvot, posakav nikoga{ da ne pomislam na manastirov... Posakav, no samo posakav... Za{to, iako razveden, iako Naum, vo mene s# u{te (i dendeneska) ìvee Inokentie. Go kornev Inokentie so noktite na voljata, no tie se pokaàa premeki za da go otkornat, tie samo go raskrvija Inokentie vo mene.... No, soznanieto deka sum tuka samo nekolku ~asovi pred moeto straàrewe (jasno mi e: moram na straà sam, sam-sameni~ok, vo no}ta manastirska), me razdraznuva do nemo} i me... me pla{i. Zabeleùvame deka kaj likot Naum Furnaxiev ne stanuva zbor za pozitivna èlba,
162
za èlba koja bi moèla da go pridviì likot (kako eros, kako nagon ili isku{enie), tuku za nejzinata opa~ina koja samo navidum izgleda kako èlba, a vsu{nost e prinuda (vidi str. 150 od ovaa studija). Vo toj slu~aj, ako e navistina dominantna onaa drugata èlba èlbata na drugiot tolku dominantna {to subjektot mora da ja primi kako svoja, se postavuva pra{awe za kakov subjekt, vsu{nost, stanuva zbor? Se raboti za lik, koj vo terminologijata na Klod Bremon e nare~en pattientus, lik za kogo potrebata stanala pogolema od èlbata. No, ovaa teza bara doobjasnuvawe. Poznato e deka potrebata e mnogu sli~na na onoj vid èlba koja bara spokojstvo i koja se manifestira so pasivno priklonuvawe kon nekoj drug subjekt. Toa nastojuvawe da se bide asimiliran od nekogo ili od ne{to, vsu{nost, e potreba za reifikacija koja ne dopu{ta ekstaza. Taa sozdava stati~ni knièvni karakteri. Se razbira, tie kako da se nao|aat vo postojana potraga po nekakva sigurnost, po eden vid za{tita {to moàt da ja ponudat domot i spokojstvoto po dolgite bespa}a na razni{anoto sebstvo 180 . Taa, takanare~ena potraga po dom po nominalen entitet e vo tesna vrska so opsednatosta: da
180
Ku}ata (domot - zab. moja) ja eliminira neizvesnosta vo ìvotot na ~ovekot... Bez nea toj e samo razbieno, rasprsnato su{testvo (Gaston Ba{lar, Poetika prostora, Beograd, 1969, 34).
163
se otkrie identitetot i da se doìvee sebstvoto, vistinskiot dom na likot. No, za razlika od Naum Furnaxiev, vtoriot lik Igno Podzemski, ne se àli na dvojstvo, tuku na problemite {to mu gi nametnalo javnoto mnenie koe go osporilo negoviot identitet. Da se potsetime: toj be{e etiketiran kako predavnik i {pion, duri i od strana na sopstveniot sin, koj go be{e osporil nivnoto srodstvo. Zna~i, nezadovolen od steknatiot identitet problemati~en za nego oti e laèn a za sredinata vistinit, oti e ramen na pretstavata {to drugite ja steknale za nego kaj likot Igno Podzemski se javuva èlba, po sekoja cena da go vrati zagubeniot status, da ostavi traga i da bide zapomnet vo kolektivnata svest kako tatko na partizanot Denko Podzemski a ne kako {pion. So drugi zborovi, ako uspee da ja izvle~e brigadata od neprijatelskiot obra~, likot Igno Podzemski }e si obezbedi afirmacija na sopstveniot identitet i vra}awe na zagubenoto srodstvo so sinot. No, {to zna~i za nas negovoto nastojuvawe? Za razlika od Naum Furnaxiev, ovoj lik moè da se opi{e kako lik-agentus, kako kineti~ki karakter so karakteristi~na èlba za transformacija na identitetot vo karakterna osobina (ja otkrivame vo supstantivite 'Rbetpovien, Nikojni{to) i obratno so karakteristi~na èlba za transformacija na karakternata osobina vo identitet (tatko a ne {pion). No, ako
164
negovata motivacija ja nare~eme Agape, toga{ likot Igno Podzemski ne samo {to }e bide pottiknat da izleze od ramkite na nametnatiot identitet, tuku }e posaka da stane nekoj drug. Konkretno, motiviran od qubovta kon sinot, Igno Podzemski }e posaka da go ospori svoeto minato na naroden neprijatel i {pion, pa od stati~en, }e prerasne vo eks-tati~en identitet, ili poto~no od pattientus vo agentus. No, ona {to go odreduva kako lik-antagonist, e dilemata od psiholo{ka priroda. Predizvikana od narativnata logika na romanot, taa e preslikana vo jazot koj go sozdavaat modalizantite saka i mora. Kako izgleda toa? Igno saka da dobie slu`bi~ka za da si obezbedi lesen ìvot, i Igno znae deka mora da ostavi traga (da napravi podvig) za da bide zapomnet kako ~esen manastirski sluga i tatko na Denko Podzemski. Se razbira, za razvojot na narativnata struktura na romanot Ona {to be{e nebo, najva`na e dilemata na likovite. Vrz primerot na Igno Podzemski vidovme deka da se dobie slu`bi~ka, zna~i da se potpi{e lojalnost i svesno da se primi nov identitet = da se stane omrazen okupatorski {pion. No taka }e se zagubi primarniot identitet, koj vo prodolènieto na romanot e staven pred u{te edno isku{enie: pismo do kmetot.
165
A1 = star{ijata S = Igno
A2 = kmetot
O (pismo) P= Pr = partizanite
Strukturnata {ema na likot Igno Podzemski ni kaùva deka, vo osnova, toj ne saka da ja ispolni naredbata na star{ijata, no mora oti ìvotot mu e vo pra{awe. Spored logikata na pravilata, toa saka-mora se kosi so èlbata na subjektot koj e nezavisen vo svojot izbor. Zatoa motivot prinuda }e deluva limitira~ki, pa prifatenata ponuda ne }e zna~i ni{to drugo, tuku gubewe na identitetot: vo o~ite na svoite soselani toj ve}e ne }e bide tatkoto na partizanot Denko Podzemski, tuku {pion. Sepak, razvojot na nastanite kaùva ne{to drugo. No, pred da ja pokaème transformacijata na likot Igno Podzemski, }e ja ustanovime i negovata preobrazba od aktant-podmet vo aktantpredmet, poto~no, }e go utvrdime na~inot na koj do{lo do taa promena vo romanot na Maleski. No, prethodno, eve go i {ematskiot prikaz na spomenatite epizodi:
166
Igno dobiva nalog da odnese pismo odbien nalog prifaten nalog
{pion
zaroben od partizanite
}e ja predade Brigadata i }e go potvrdi identitetot {pion
}e ja izvle~e brigadata = osporen identitet na {pion, tatko na Denko
odnos na atribucija (protivre~ni atributi)
Ako prifatime deka atribucijata e eden vid odrazeno pravi t.e. priem na predmetot-vrednost od strana na podmetot toga{ moème da konstatirame deka vo na{ata analiza imame slu~aj koga podmetot-performator se atribuira samiot sebesi. So drugi zborovi, toj istovremeno dopu{ta da bide tretiran i kako podmet, i kako predmet-vrednost. [to zna~i ova?
167
So samata funkcija na prenos, atribucijata signalizira deka do{lo do priem na modalnata vrednost od strana na podmetot. Poznatiot semioti~ar Alìrdas @ilien Gremas, toa go pretstavuva na sledniov na~in: NI = F : atribucija (Pd Pr) 181 . No, aktantot-predmet (koj ne e ni{to drugo tuku objekt na èlbata na aktantot-podmet), moè da bide od redot na predikatite ima i e. Bidej}i se raboti za odnos na atribucija kaj eden semanti~ki par, ovoj proces }e zavisi od internata priroda na objektot. Zatoa }e se obideme da gi klasirame indiciite koi gi sodràt spomenative predikati. Poradi prostornite ograni~uvawa, }e primenime selektiven pristap vo nivnoto pretstavuvawe:
Indicii koi poteknuvaat od likot Naum Ostanav sam.... Obezglaven... li{en od blagosta na... otec Aleksej. No jas ve}e bev vistinski monah, Inokentie, se ven~av so Hrista 151 Indicii koi poteknuvaat od likot Igno ...ni pustina ne moè{e da ima vo Igna Partalko, Samsosebepodbiva~, Rbet Povien, vo Igna Nikojini{to. I... takov }e se vitosav ako ne dojde{e o n a od pred tri godini... 42 Usta imam jazik nemam... Celo selo na usta me drì, kletvi popra}a... Kako da im kaàm: Ne sum? 44
jas siot sum golem, dobro su{en trat... bez kakvo i da e ~uvstvo, bez zra~ka radost ili tro{ka taga, bez kapka volja im se predavav na crnite lu|e i bev sre}en {to ne u~estvuvam
181
A. @. Gremas, Elementi za edna narativna gramatika vo Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 114; (NI = narativen iskaz; Pd = podmet; Pr = predmet).
168
vo svoeto sopstveno, celosno otrpnuvawe 150 Zarodok na smev po~na da ùga vo mene... a nikna pla~ewe nad Naumapokojnik, {to bil Inokentie, i pak se zavikal Naum, sega zna~i pokojnik 127 Dojdov gore: prepla{en zajak... storiv pove}e od {to moèv jas vakov izgme~en, ras~ere~en, opusten i ubien... Da moàm jas da ubijam, da ubijam ne~ovek, senkata Naum bi stanala ~ovek!... No da ubie{ ne~ovek zna~i da dejstvuva{. A jas moàm samo da se predavam drugemu. Toa e da se smee{. Da se smee{ i da pla~e{ 163. O~ite moi gre{ni, pregre{ni! se vovrea me|u dvete bujati dojki... i strasno posakav od niv da se pri~estam... no se najdov vo mojata soba, sam, raspnat na krst od razgoreni glamni 157 158 ...onamu vo snegovite, razbrav deka sum samo grobnik! a grobnik ne e ìv, ne e voskresnat... grobnik e mrtovec {to zaskital po svetov... }e skita s# dodeka ne ja rastovari teìnata... 151 ...jas premrznat vo du{ata, ~ustvuvam kako mi isceluva svesta... jas na straà (ne sum, no }e bidam, a toa e kako da Selani, ne sum, selani! Rasporete gradi, barajte {pionlak i, ako najdete, se~ete go na par~iwa Igna Podzemski, maj~icata negova! Se~ete selani! Ama ako najdete! 43 Koj e {ugava ovca, {uga ve {ugosala?! Koj? Igno Podzemski? Igno ne e ni {ugava ni ovca. Ni striko Igno sum! Prosto: Igno Podzemski, manastirski sluga, koj svr{il zada~a i taka stignal do videloto... 95
...jas {pion ne sum! Brigadata ja izvedov! ...sinko! ti be{e za{titnica i ode{e spokojno za{to drug te vode{e... toj drug bev jas... a site ve nosev vo ra~i{tava i ...ve izvedov... i tebe te izvedov; sega... si odam! 113 ...}e mu re~am deka ostaviv traga, deka sum Igno Podzemski, a toj moj sin Denko Podzemski. Sin a ne govedo! Tatko a ne {pion! I na selanite da im re~am i toga{ da seknam... da seknam kako kladenec 95 Opol~anec bev ta {pion ne biduvam! rekov. No toga{ be{e no} i nikoj ne vide i nikoj ne ~u 43
169
sum) 133134 Bev taèn.... po~uvstvuvav deka po~nuvam da ne sum dete! ...s# {to ima{e vo mene... stana strav... 149 Jas ne sum kadaren da baram kakva i da e smisla, pa ni ovaa 100 Dete, ne sum toj {to me mislat! 49
Ovaa postapka potvrduva deka vo romanot Ona {to be{e nebo preovladuvaat indicii koi go obrazuvaat hiponimiskiot model na naracija poto~no, onie koi upatuvaat na subjektot na iskaànoto no, so ogled na faktot deka stanuva zbor za siroma{na etikecija a bogata psiholo{ka osen~enost, moème da konstatirame: se raboti za protivre~ni atributi koi ja specifikuvaat i determiniraat prirodata na kategorijata likovi-antagonisti. Imaj}i gi predvid najparadigmati~nite indicii od romanot na Maleski, go davame sledniov prikaz na atributi:
Naum monah bez ~uvstvo, bez nade`, bez volja obezglaven, ras~ere~en, raspnat na krst upla{en, nesiguren, nekadaren izgme~en, gre{en umren a ìv grobnik pokojnik Denkova senka
Igno striko Igno (ne e toj {to go mislat) tatko a ne {pion opol~enec {ugava ovca Partalko Samosebepodbiva~ Rbet Povien Nikojni{to
170
[to moème da zaklu~ime od dosega{novo istraùvawe? Na{iot analiti~ki prikaz na epizodite od romanot Ona {to be{e nebo, nedvosmisleno potvrdi deka aktantotprotivnik ne mora sekoga{ da bide eksterieren po odnos na likot. Rastrgnat, me|u sopstvenite èlbi i barawata na sredinata, likot-protagonist moè da si bide protivnik edinstveno sebesi. Ottamu, logi~en }e bide zaklu~okot deka dvojstvoto vo nego, ne e rezultat od bitkata za nekoe nadvore{no dobro, tuku od nastojuvaweto da se so~uva identitetot. Onoj mig koga subjektot-podmet od aktantnata matrica }e se atribuira vo predmet, vrednosta }e dobie interen karakter: Igno }e bide, istovremeno, i {pion i manastirski sluga, i tatko i odrodenik; Naum i monah i revolucioner i senka i ~ovek; obata i trpiteli i dejstviteli, i antagonisti i protagonisti na sopstvenata pretstava za sebesi. I kone~no, moème da zaklu~ime deka podvoenata priroda na likovite vo ovoj roman, go opravda hiponimiskiot model na naracija. Poto~no, spored Gremas, cirkulacijata na vrednostite vo raskaùva~kiot sistem na Ona {to be{e nebo, se realizira kako negacija po pat na li{uvawe, a se interpretira kako atribucija na predmetotvrednost vrz podmetot koj stanal dominanten. No, na{ata analiza pokaà, isto taka, deka vo
171
romanite od ovoj tip eden ist lik moè da gi sodrì i subjektot i objektot na diskursot, deka negovite misli i ~uvstva moàt da bidat prilagodeni do stepen na edinstveno dejstvie koe }e ja pravi, re~isi nezabeleìtelna artikulacijata na fizi~koto i deka so eden vakov tip na interpretacija ve}e ne moè da se govori za vtorostepenata uloga na likot po odnos na nastanite, tuku za faktot deka likot e osnovniot jazol okolu koj se gradi umetni~kata zamisla na avtorot. Zna~i, definiran od instancijata na diskursot, a ne od stvarnosnata distancija, toj ve}e ne e pasivizirana i tipizirana konstrukcija, tuku aktiven u~esnik vo prikaznata.
172
NAKUSO: ZAKLU^NI SOGLEDBI
173
In nuce
Ako romanot Ona {to be{e nebo na pisatelot Vlado Maleski, go sfatime kako paradigmati~na prikazna za edno dobliùvawe i oddale~uvawe, toga{ vo osnova, negovata aktorijalna struktura }e moème da ja opi{eme kako aktorijalna manifestacija so minimalna ekspanzija 182 vo koja ostanatite likovi dobivaat sporedni aktantni ulogi. Op{t vpe~atok e deka niz celiot tek na romanot dominira vnatre{nata drama na samo eden lik Naum Furnaxiev. Imeno, sekoga{ koga likot }e se svrte{e kon edniot od dvata svoi pola, toj }e ja zagube{e celinata, sopstveniot identitet, }e stane{e toa {to ne e. I toa trae{e s# dodeka avtorot ne odlu~i da mu dodeli uloga na dejstvuva~, na aktiven u~esnik vo nastanite. Taka be{e uni{ten magi~niot krug na bezizlezot. Vpro~em, ne be{e te{ko da se zabeleì deka dvete ekstremni to~ki na likot Naum Furnaxiev sodrèa izvesni nedostatoci, no malku pote{ko be{e da se izmirat nivnite vrednosti. Moèbi od taa pri~ina, podvoenata priroda na ovoj lik ja pobaravme vo antagonisti~kata simbioza na dvata negovi
182
Stanuva zbor za eden akter koj gi prezema na sebe site aktanti i aktantni ulogi. Vidi A. @. Greimas, Aktanti, akteri i figure, vo: Strukturalni prilaz knjièvnosti, Beograd, 1978, 110
174
ekstrema. Kako taa da be{e edinstvenata pri~ina {to istrelot od krajot na romanot, se pretvori vo vrednost za likot. No, logikata na dejstvata ni dopu{ti da zaklu~ime deka narativnata programa na likovite vo romanot Ona {to be{e nebo, sodrè{e takvi pre~ki koi, likot Naum Furnaxiev na primer, gi doìvuva{e kako opasnost. Prvo, na po~etokot od romanot be{e zagrozen negoviot mona{ki identitet: negovata narativna programa be{e soo~ena so isku{enijata vo oblik na maj~inska qubov, eros i strav. Opasnosta {to ja predizvikaa tie, se reflektira{e kako otpor, kako èlba na likot da pobegne od sebesi-monah. Toa be{e ona {to go narekovme intriga na raskaùvaweto. No, nie ne moème da go zanemarime faktot deka dejstvata {to gi izvr{uva nekoj lik se nezavisni od nego. Zatoa ovoj tip raskaùvawe go imenuvavme kako psiholo{ko: organiziraj}i gi ostanatite elementi na raskaùvaweto, likovite vo ovoj roman odigraa uloga od prv red. Sepak, treba da pojasnime zo{to vo ovoj paradigmati~en roman, vidovme, pred s#, edna antagonisti~ka simbioza? @elbata za samopotvrduvaweto na likovite podrazbira agon. Agonot pretpostavuva dinamika, sprotivna na statikata sodràna vo ~inot na predavaweto. Izlezot od ovaa pasivna sostojba, nepodnosliva za likot, e moèn, edinstveno, so
175
negirawe koe pak, ne e ni{to drugo tuku afirmacija. Zatoa, onaa antiteti~nost vo likot ja svedovme na poimot agon, koj izrazen preku ~inot na dejstvuvaweto go ukina Drugiot vo Jas. Na toj na~in, antitezata premina vo identitet. Ovaa parabola so vektor od alteritet kon identitet, ja vidovme i kaj vtoriot lik. No, zarem vra}aweto kon identitetot na Igno Podzemski, ne n# uveri deka Jas ne moè da postoi bez Drugiot, deka i toa Jas e samo nekoj Drug? Ako site nastani vo romanot Ona {to be{e nebo odea kon toa da se sovlada konfliktot me|u Jas i Drugiot taka {to Jas postojano }e nastojuva da go ukine Drugiot vo sebe ne zna~i li deka ovaa tendencija pretstavuva, vsu{nost, edna kontradiktorna situacija vo koja antiteti~kiot identitet ne moè da bide poni{ten, tuku samo zbogaten so svojata sprotivnost alteritetot? Ve}e vrz osnova na ovie razmisluvawa moème da konstatirame deka vo romanot na Maleski, dvata lika (Naum i Igno) imaat polemi~ka, ili emfati~ki kaàno, raspuknata priroda. Kako paradigmatski figuri tie se vo postojan konflikt so samite sebesi. Somneòt vo sopstveniot identitet nesvesno upatuva kon dejstvuvawe: da se bara izlez od agonijata vo koja se nao|a likot zna~i da se ima strav od negovata kone~na zaguba. No, {to proizleguva od ova tendencija? Zarem antitezata ne go potvrduva identitetot, a identitetot antitezata? Toga{, zo{to taa go
176
prinuduva{e likot kon nasilni~ko poni{tuvawe na ednata opozicija i celosna prevlast na drugata? Pred da odgovorime na ova pra{awe, }e kaème u{te deka, pri definiraweto na nekoja klasa likovi-tipovi vo slu~ajov na likoviteantagonisti od romanot na Maleski od presudno zna~ewe }e bide homologijata, ili podobro, izedna~uvaweto na semanti~kite oski i etiketi. No, ako slikata na osobenostite svrzani so likovite-antagonisti ja dopolnime (ili konfrontirame) so nivnite funkcii (so dejstvata {to gi ispolnuvaat vo tekot na raskaùvaweto), }e ja dobieme {emata od str. 184. Se razbira, na vakov ili na sli~en na~in, moème da gi rangirame site likovi koi pripa|aat na istata klasa, za{to, tie (vo pogolema mera), ispolnuvaat isti funkcii, so taa razlika {to likot Igno Podzemski na primer, vo sporedba so likot Naum Furnaxiev i saka i znae. Toj e re{en da dejstvuva. Nemu, za razlika od Nauma koj e maksimalno pasiven, ne mu trebaat pomo{nici. Ottamu od gledna to~ka na priemot na dejstvoto i negovoto ispolnuvawe za likot Igno Podzemski }e re~eme deka e agentus, a za likot Naum Furnaxiev pattientus. Ili, spored logikata na Filip Amon, edniot }e bide podejstven od drugiot, koj so samoto primawe i sproveduvawe na narativnata programa pravi-da-moè, so
177
istrel vo no}ta, se transformira od pattientus vo agentus. Na krajot, ni ostanuva da konstatirame samo deka paradigmata na likovite vo romanot na Maleski e antiteti~ka konstrukcija koja implicira identitet, za{to, likovite vo romanot Ona {to be{e nebo, re~isi po sekoja cena, nastojuvaa da ja nadvladeat svojata antiteza i da se potvrdat sebesi. Imeno: identitet : alteritet : : udvojuvawe na identitetot : poni{tuvawe na alteritetot I kone~no, in nuce, ovaa analiza ni dopu{ti da gi nare~eme antagonisti onie likovi koi poseduvaat protivre~ni atributi i koi pod vlijanie na modalizantite saka i mora koi ja specificiraat i determiniraat nivnata protivre~na priroda podleàt na transformaciski procesi od introverten karakter. Istraùvaweto sprovedeno vrz romanot Ona {to be{e nebo, od makedonskiot prozaist Vlado Maleski, nedvojbeno go ilustrira{e ova soznanie.
Vo Skopje, noemvri 1997 god.
178
Funkcii saka da pravi Likovi Naum Igno Denko Aleksej + + + +
moè da pravi
znae da pravi
mora da pravi
+ + +
+ + +
+ + -
priem na informacii + + -
priem na vrednost i + + 0 0
re{eni e na konflikt + + 0 0
179
NAMESTO POGOVOR
Izborot na metodolo{kata postapka vo analiti~kiot pristap na nekoj literaturen tekst, ne podrazbira slu~ajnost. Se razbira, toj ne podrazbira nitu apsolutnost, za{to, èlbata da se dade odgovor na najzna~ajnite pra{awa {to gi otvora nekoj tekst, ne zna~i favorizirawe na edna nasproti druga poeti~ka {kola. Se raboti, vsu{nost, za edno nastojuvawe da se sprovede dosledno, od po~etok do kraj, izvesna metodolo{ka strategija. Osnovnata pri~ina {to ovoj trud e voobli~en vo manir na edno strukturalnosemioti~ko tolkuvawe na tekstot, proizleze od soznanieto deka za na{ata relativno mlada teoriska misla, ignorantniot stav kon pridobivkite na edna od nose~kite disciplini na XX vek, e kako yidawe ku}a bez temeli. I, vistina: vo semanti~kiot ambis na oznakata i ozna~enoto koj go forsiraa novite teoriski doktrini, istorijata na literaturnata teorija ostavi traga i vo konceptot na semioti~kite kodovi i strukturi se potpi{a so imeto strukturalizam. Zatoa, nasproti soznanijata deka vistinskite izvori na literaturnite zna~ewa postojat nekade nadvor od dlabinskite strukturi na tekstot, ovaa analiza sepak zapo~na i zavr{i so niv, oti ako ona {to navistina go imame e na{eto subjektivno ~itawe, toa, vo najgolema mera, zavisi od usvoenite interpretativni strategii.
181
Trudot Likovi-antagonisti ilustracija tokmu na ovie ubeduvawa.
Avtorot
182
Teorisko-kriti~ka bibliografija
ANDONOVSKI, Venko: Strukturata na makedonskiot realisti~en roman, Detska radost, Skopje, 1997 ARISTOTEL: Za poetikata, (prevod Mihail D. Petru{evski), Makedonska kniga, Kultura, Skopje, 1979 ARISTOTEL: O pjesni~kom umije}u, (preveo Zdeslav Dukat), Zagreb, 1983 BANOVI]-Markovska, Angelina: Okolu edna semiologija na likot, vo: Interpretativni strategii (teoriskokriti~ki esei), \ur|a, Skopje, 1999 BART, Rolan: Knjièvnost, mitologija, semiologija, Nolit, Beograd, 1979 BARTHES, Roland: S/Z, Editions du Seuil, Paris, 1970 BAHTIN, Mihail: Autor i junak u estetskoj aktivnosti, Svetovi, Novi Sad, 1991 BAHTIN, Mihail (V. N. Volo{inov): Marksizam i filozofija jezika, Nolit, Beograd, 1980
183
BAHTIN, Mihail (Medvedev P. N): Formalni metod u nauci o knjièvnosti, Nolit, Beograd, 1976 BA[LAR, Gaston: Poetika prostora, Beograd, 1969 BEKER, Miroslav: Semiotika knjièvnosti, Zavod za znanost o knjièvnosti, Zagreb, 1991 BENVENIST, Emil: Problemi op{te lingvistike, Nolit, Beograd, 1975 BITI, Vladimir: Pojmovnik suvremene knjièvne teorije, Matica hrvatska, Zagreb, 1997 BITI, Vladimir: Interes pripovjednog teksta, SNL, Zagreb, 1987 BITI, Vladimir: Subjekt diskurza, Tre}i program, jesen 1986, Zagreb BITI, Vladimir: Popri{ta pripovjedne komunikacije, Republika, 9-10/1987, Zagreb BREMOND, Claude: Logique du recit, Editions du Seuil, Paris, 1974 BUT, Vejn: Retorika proze, Nolit, Beograd, 1976 VANGELOV, Atanas: Re{eto, Na{a kniga, Skopje, 1983 GEORGIEVSKI, Hristo: Makedonskiot roman (1952-1982), Skopje, 1983 GIRO, Pjer: Semiologija, BIGZ, Beograd, 1975
184
GREIMAS, A. J.: Semantique structurale: recherche de methode, Librairie Larousse, Paris, 1966 DIKRO, Osvald: Enciklopediski re~nik na naukite za jazikot, Detska radost, Skopje, 1994 DOHERTI, Tomas: Od motivacije ka mobilnosti, Tre}i program, jesen 1986, Zagreb DOMAZETOVSKI, Vecko: Studii i sogledbi (vo prostorite na makedonskiot roman), Skopje, 1984 DRUGOVAC, Miodrag: Podvi`no ogledalo, Skopje, 1968 \URÎNOV, Milan: Pred pragot idninata, Makedonska kniga, Skopje, 1991 @ENET, @erar: Figure, Nolit, Beograd, 1985 IBERSFELD, Beograd, 1982 An: îtanje pozori{ta, Nolit, na
IVANOVI], Radomir: roman, Skopje, 1977
Sovremeniot
JAKOBSON, Roman: Lingvistika i poetika, Nolit, Beograd, 1966 JAMESON, Frederic: U tamnici jezika, Stvarnost, Zagreb, 1978 KALER, Xonatan: Strukturalisti~ka poetika, Kwièvna misao, Beograd, 1990
185
CULLER, Jonathan: Pri~a i diskurs u analizi pripovjednog teksta, Republika, 2-3/1984, Zagreb COHN, Doritt: Pripovijedani Republika, 1/1984, Zagreb monolog,
KOLEVA, Elena: Sistasa na pragmi kako poeti~ko na~elo, (fond na Filolo{ki fakultet Blaè Koneski), Skopje, 1991 LASI], Stanko: Mladi Krleà i njegovi kriti~ari (1914-1924), Globus, Zagreb, 1987 LEVI-Strauss, Claud: Strukturalna antropologija, Stvarnost, Zagreb, 1989 LOTMAN, Jurij M.: Struktura umetni~kog teksta, Beograd, 1976 MAKEDONSKATA knièvnost vo knièvnata kritika (tom treti), Misla, Skopje, 1973 MALESKI, Vlado: Razgledi: Izbrani dela 5, Kultura, Skopje, 1976 MILO[EVI], Nikola: Negativni junak, Beletra, Beograd, 1990 MITREV, Dimitar: Kriterium i dogma, Skopje, 1956 MITREV, Dimitar: Ogledi i kritiki 3, Skopje, 1970 MODERNA teorija drame (priredila Mio~inovi}), Nolit, Beograd, 1981 Mirjana
186
MODERNA teorija romana, Nolit, Beograd, 1979 MORIS, ârls: Osnove teorije o znacima, BIGZ, Beograd, 1975 PELE[, Gajo: Pri~a i zna~enje (semantika pripovjednog teksta), Zagreb, 1989 PELE[, Gajo: I{~itavanje zna~enja, Rijeka, 1982 PELE[, Gajo: Lik i li~nost: ili o odnosu knjièvne i izvanknjièvne zbilje, Umjetnost rije~i, 1-3/1977, Zagreb PERS, ârls Sanders: Pragmatizam, Beograd, 1979 PLATON: Gozba ili za qubovta. Fedar ili za ubavinata, Skopje, 1979 PROP, Vladimir: Morfologija bajke, Prosveta, Beograd, 1982 RAJFATER, fikcionalnost, Skopje Majkl: Izjasneta Lettre Internationale, 2/1996,
RICOEUR, Paul: Osobni i narativni identitet in: Knjièvna revija, 3-6/1998, Osijek RICOEUR, Paul: @iva metafora, Grafi~ki zavod Hrvatske, Zagreb, 1981 RIKER, Pol: Vreme i pri~a I, Izdava~ka knjiàrnica Zorana Stojanovi}a, Sremski Karlovci, Novi Sad, 1993 ROMAN, Nolit, Beograd, 1975
187
SILVERMAN, Kaja: Od znaka do subjekta. Kratka istorija, Tre}i program, jesen 1986, Zagreb SOLAR, Milivoj: Ideja i pri~a (aspekti teorije proze), Znanje, Zagreb, 1980 SOSIR, Ferdinand de: Op{ta lingvistika, Nolit, Beograd, 1989 SRBINOVSKA, Slavica: Vidovi fokalizacija vo romanot (fond na Filolo{ki fakultet Blaè Koneski), Skopje, 1998 STRUKTURALNI prilaz knjièvnosti Milan Bunjevac), Nolit, Beograd, 1978 (priredio
SUVREMENE knjièvne teorije (priredio Miroslav Beker), SNL, Zagreb, 1986 SUVREMENA Zagreb, 1992 teorija pripovijedanja, Globus,
SURIO, Etjen: Dvesta hiljada dramskih situacija, Nolit, Beograd, 1982 TEORIJA na prozata (priredil i prevel Atanas Vangelov), Detska radost, Skopje, 1996 TEORIJSKA misao o knjièvnosti (priredio Petar Milosavljevi}), Svetovi, Novi Sad, 1991 TODOROV, Cvetan: Poetika, Na{a kniga, Skopje, 1991
188
TODOROV, Cvetan: Poetika na prozata, Narodna kultura, Sofi/, 1985 TODOROV, Cvetan: @ivot s drugite: Opit po opqa antropologi/, Nauka i izkustvo, Sofi/, 1998 TOMA[EVSKI, Boris: kwièvnosti, Nolit, Beograd, 1972 Teorija
]ULAVKOVA, Kata: Kopne` po sistem, Makedonska kniga, Skopje, 1992 UVOD u naratologiju: zbornik tekstova (priredio Zlatko Kramari}), Osijek, 1989 FORSTER, Edvard M: Vidovi romana, Izraz, 1965 CHATMAN, Seymour: Karakter u pripovjednom tekstu, Republika, 3/1983, Zagreb CHATMAN, Seymour: Story and Discourse, Ithaca and London, Cornell University Press, 1989 ÔMSKI, Noam: Gramatika i um, Nolit, Beograd, 1973 [KLOVSKI, Viktor B: Uskrsnu}e rije~i, Zagreb, 1969
189
Angelina Banovi}-Markovska LIKOVI-ANTAGONISTI * Izdava~ MAGOR DOO Skopje * Korica Avtorkata i Mirko Davidovski * Motiv na koricata Paul Klee: Tod und Feuer * Tehni~ko ureduvawe Slobodan Xartovski * Pe~at MARING
190

Likovi-Antagonisti 07

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Likovi-Antagonisti 07

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Kopirajtot na ovaa kniga, kako i nejzinata sodr`ina, & pripa|aat na avtorkata.

MAGOR Skopje, 2001

Formalisti~kiot princip i statusot na likot vo teoriite na Toma{evski, Prop i Lotman............ 44

NAKUSO: ZAKLU^NI SOGLEDBI ................... 177 In nuce .......................................................................... 179

NAMESTO POGOVOR ............................................. 185 TEORISKO-KRITI^KA BIBLIOGRAFIJA

Kon istorijata na kategorijata kni`even lik

E. M. Forster, Vidovi romana, Izraz, Sarajevo, 1965

Roland Barthes, S/Z, Editions du Seuil, Paris, 1970, 196 197

Seymour Chatman, Karakter u pripovjednom tekstu, Republika, 3/1983, 10

I Statusot na likot vo literaturnite teorii do XX vek

Aristotel i anti~kata teoriska misla

Aristotel, op. cit. 26 (kurzivot e moj).

Aristotel, op. cit. 27

@erar @enet, Figure, Beograd, 1985, 106

B. V. Toma{evski, Teorija kwi`evnosti, Beograd, 1972, 216 35 Aristotel, op. cit. 59

Formalisti~kiot princip i statusot na likot vo teoriite na Toma{evski, Prop i Lotman

B. V. Toma{evski, Teorija kwi`evnosti, Beograd, 1972, 219 (podvlekla A. B.).

Toma{evski, op. cit. 220 Ibid. 221

Vladimir Prop, Morfologija bajke, Beograd, 1982; (prvo izdanie 1928).

Ibidem, 97-98 (kurzivot e moj) Prop, op. cit. p. 94

Ibid. 314-315 Ibid. 317

Ibid. 317 Ibid. 329

Lotman. op. cit, 322

Isto, str. 50-51 Isto, str. 53-54

II Razvojot na makedonskata kriti~koteoriska misla

Stavovite na makedonskite kriti~ari za likovite vo romanot Ona {to be{e nebo

^in i delo, Misla, Skopje, 1981, 65

Vlado Maleski, Za socijalnoto i psiholo{koto vo literaturata, Razgledi, 1/1955, Skopje.

Isto, 13 Isto, 9 (istaknala A. B.).

Isto, 12 (kurzivot e moj). Isto, 27

Isto, 111 Isto, 112

Isto, 206 Isto, 206 101 Isto, 207-208 (kurzivot e moj).

Isto, 211 Isto, 213

III Statusot na kategorijata kni`even lik vo teorijata na strukturalizmot

Ibid, 62; (istaknatoto e moe). Ibid, 62

subjekt (virtuelen i stvaren)

A. J. Greimas, Semantique structurale: recherche de methode, Paris, 1966, p. 49-50

Ibid, 112 (kurzivot e moj).

Prifa}aj}i go misleweto na A. @. Gremas spored koe ulogata (roljata) pretstavuva

Ibid, 109-110, (kurzivot e moj). Ibid, 122 (kurzivot e moj).

Ibid, 247-248 Roland Barthes, S/Z, Editions du Seuil, Paris, 1970, p. 74

An Ibersfeld, ^itanje pozori{ta, Beograd, 1982, 94 Ibid, 97

Filip Amon, op cit., 280, footnote 73

Ibid, 282, footnote 74 Ibid, 282, footnote 75

Nikola Milo{evi}, Negativni junak, Beletra, Beograd, 1990, 20

IV Aplikativnite teorii na Bart/Gremas/Todorov

Sistem od edinici. Pravila

Benvenist, op. cit, 200

Benvenist, op. cit, 193 Ibid. p. 169; (kurzivot e moj).

Aplikacija na likovite-antagonisti vo romanot Ona {to be{e nebo

Posakuva e eksteriorizacija na bazi~niot prirok saka.

A. @. Gremas, op. cit, 117

O = monah P = Aleksej Pr = `ena/eros

Pr. (svetovnite isku{enija)

Vo: Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996, 179

P = Denko / Naum se proektira vo Denko

Pr = Inokentie (ostatokot od duhovniot Naum)

Igno dobiva nalog da odnese pismo odbien nalog prifaten nalog

}e ja predade Brigadata i }e go potvrdi identitetot {pion

}e ja izvle~e brigadata = osporen identitet na {pion, tatko na Denko

odnos na atribucija (protivre~ni atributi)

NAKUSO: ZAKLU^NI SOGLEDBI

Vo Skopje, noemvri 1997 god.