UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA










MAGISTRSKO DELO


























Janez FERBAR


UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA







Magistrsko delo


TEORETINA IN PRAKTINA IZHODIA PEKULACIJ Z
DELNICAMI



























Ljubljana, maj 2004 Avtor: Janez FERBAR















IZJAVA

tudent Janez Ferbar izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela, ki sem ga napisal pod
mentorstvom prof. dr. Draka Veselinovia in skladno s 1. odstavkom 21. lena Zakona o
avtorskih in sorodnih pravicah dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih
straneh.

V Ljubljani, 03. 05. 2004


Podpis: ___________________

KAZALO

UVOD................................................................................................................................................ 1
Predlog naslova magistrskega dela................................................................................................. 1
Problematika in namen magistrskega dela ..................................................................................... 1
Cilj in metode dela.......................................................................................................................... 4
1. ORODJA ZA TEHNINO ANALIZO DELNIC...................................................................... 6
1. 1 Temeljna in tehnina analiza delnic ........................................................................................ 6
1. 2 Teajni grafi............................................................................................................................. 7
1. 2. 1 Stolpini grafi ................................................................................................................................................... 7
1. 2. 2 Japonske svee ................................................................................................................................................. 8
1. 3 Trendi ...................................................................................................................................... 9
1. 4 Podporni in odporni nivoji..................................................................................................... 10
1. 5 Indikatorji in oscilatorji ......................................................................................................... 10
1. 5. 1 Drsee sredine ................................................................................................................................................ 12
1. 5. 2 MACD indikator ............................................................................................................................................ 14
1. 5. 3 Bollingerjeva obroa ...................................................................................................................................... 15
1. 5. 4 CCI indeks...................................................................................................................................................... 15
1. 5. 5 Fibonaccijevi nivoji ........................................................................................................................................ 15
1. 5. 6 RSI indeks relativne moi............................................................................................................................ 18
1. 5. 7 Smerni indeks................................................................................................................................................. 19
1. 5. 8 Stohastini oscilator ....................................................................................................................................... 19
2. OSNOVNI STILI KRATKORONEGA TRGOVANJA Z DELNICAMI.......................... 21
2. 1 Osnovno trgovanje................................................................................................................. 21
2. 1. 1 Kljuni dejavniki osnovnega trgovanja .......................................................................................................... 22
2. 2 Nihalni stil ............................................................................................................................. 23
2. 2. 1 Kljuni dejavniki nihalnega stila .................................................................................................................... 23
2. 3 Skalpiranje............................................................................................................................. 25
2. 3. 1 Kljuni dejavniki skalpiranja.......................................................................................................................... 25
3. UPRAVLJANJE Z DENARJEM............................................................................................. 28
3. 1 Dobivati in izgubljati ............................................................................................................. 28
3. 2 Plan trgovanja........................................................................................................................ 29
3. 3 Vstop in izstop iz pozicije ..................................................................................................... 30
3. 3. 1 Vstop in zaetna stop toka ............................................................................................................................ 30
3. 3. 1. 1 Dvojna stop toka................................................................................................................................... 31
3. 3. 1. 2 Enojna stop toka................................................................................................................................... 32
3. 3. 1. 3 Stop toka pri vrhuncu ........................................................................................................................... 32
3. 3. 2 Trgovanje brez tveganja ................................................................................................................................. 33
3. 3. 3 Varovanje dobika.......................................................................................................................................... 33
3. 3. 4 Tara in izstop ................................................................................................................................................ 34
3. 3. 5 asovni stop................................................................................................................................................... 34
3. 4 Nadziranje tveganja ............................................................................................................... 34
3. 4. 1 Pravili 2 in 6 %............................................................................................................................................... 34
3. 4. 1. 1 Pravilo 2 % - zaita pred morskim psom. ............................................................................................. 34
3. 4. 1. 2 Pravilo 6 % - zaita pred piranhami. ................................................................................................... 35
3. 4. 2 asovna razporeditev ..................................................................................................................................... 35
3. 5 Trgovalni dan......................................................................................................................... 35
3. 5. 1 Otvoritev ........................................................................................................................................................ 36
3. 6 Sistem 2,5 %.......................................................................................................................... 37
4. STRATEGIJE VSTOPOV V POZICIJE ................................................................................ 39
4. 1 Trije osnovni tipi strategij...................................................................................................... 39
4. 1. 1 Sledenje trendu............................................................................................................................................... 40
4. 1. 2 Nasprotovanje trendu ..................................................................................................................................... 40

4. 1. 3. Prepoznavanje formacij ................................................................................................................................. 40
4. 2 Formacije z japonskimi sveami ........................................................................................... 40
4. 2. 1 Bikovski vzorci - vzorci, ki kaejo na dvig teajev........................................................................................ 41
4. 2. 2 Medvedji vzorci - vzorci, ki kaejo na padec teajev..................................................................................... 42
4. 2. 3 Vzorci, ki nakazujejo spremembo trenutnega trenda...................................................................................... 43
4. 3 Strategije ob pranjah ............................................................................................................ 44
4. 3. 1 Ups! ................................................................................................................................................................ 44
4. 3. 2 Nezapolnjena pranja in preobrat v treh dneh................................................................................................. 46
4. 3. 3 Gilliganov otok............................................................................................................................................... 48
4. 4 Strategije ob prebojih............................................................................................................. 50
4. 4. 1 Trideset minutni preboj .................................................................................................................................. 50
4. 4. 2 Bumerji....................................................................................................................................................... 52
4. 4. 3 Krenje razpona.............................................................................................................................................. 54
4. 4. 4 Kuarji .......................................................................................................................................................... 56
4. 5 Strategije ob novih maksimumih in minimumih ................................................................... 58
4. 5. 1 Preboj z velikim razponom............................................................................................................................. 58
4. 5. 2 elvja juha...................................................................................................................................................... 60
4. 5. 3 Katapulti ......................................................................................................................................................... 62
4. 6 Strategije ob protisunkih........................................................................................................ 64
4. 6. 1 Strategija 1-2-3-4............................................................................................................................................ 64
4. 6. 2 Strategija 180................................................................................................................................................ 66
4. 6. 3 Sveti gral ........................................................................................................................................................ 68
5. VPLIV NOVIC NA TEAJE DELNIC................................................................................... 70
5. 1 Novice o finannih podatkih.................................................................................................. 71
5. 1. 1 Vpliv objave finannih podatkov.................................................................................................................... 72
5. 2 Gospodarske novice............................................................................................................... 72
5. 2. 1 Vpliv objave gospodarskih podatkov ............................................................................................................. 76
5. 3 Ocene analitikov.................................................................................................................... 78
5. 4 Zapadlost opcij ...................................................................................................................... 78
5. 5 Naroila institucij .................................................................................................................. 78
5. 6 Strategije ob novicah ............................................................................................................. 78
5. 6. 1 Preobrat po slabi novici .................................................................................................................................. 79
5. 6. 2 Ponovna izdaja delnic..................................................................................................................................... 80
5. 7 Korelacija med delnicami ...................................................................................................... 82
5. 8 Prenoitve .............................................................................................................................. 83
5. 9 Notranje informacije.............................................................................................................. 85
6. PSIHOLOGIJA PEKULANTOV........................................................................................... 86
6. 1 Psihologija mnoic ................................................................................................................ 86
6. 1. 1 Mnoice in pekulant...................................................................................................................................... 86
6. 1. 2 Vlagateljeva priakovanja .............................................................................................................................. 87
6. 2 Psiholoke znailnosti trgovanja z delnicami ........................................................................ 88
6. 2. 1 Upravljanje z denarjem in tveganjem............................................................................................................. 89
6. 2. 1. 1 Tempiranje transakcije........................................................................................................................... 89
6. 2. 2 Dejavniki odloanja........................................................................................................................................ 89
6. 2. 3 Psiholoki dejavniki ....................................................................................................................................... 90
6. 3 Osnovne psiholoke teave pekulantov ............................................................................... 90
6. 3. 1 Upravljanje s tveganjem................................................................................................................................. 90
6. 3. 2 Obvladovanje stresa ....................................................................................................................................... 91
6. 3. 3 Obvladovanje konfliktov................................................................................................................................ 91
6. 3. 4 Obvladovanje ustev ...................................................................................................................................... 91
6. 3. 5 Odloanje ....................................................................................................................................................... 92
6. 3. 6 Panika............................................................................................................................................................. 93
6. 4 Osnovne psiholoke lastnosti uspenih pekulantov ............................................................. 93
6. 4. 1 Preprianje...................................................................................................................................................... 93
6. 4. 2 ustvena stanja............................................................................................................................................... 94
6. 4. 3 Miselne strategije ........................................................................................................................................... 94
6. 4. 4 Disciplina ....................................................................................................................................................... 95

7. ZMOTE IN PRAVILA IGRE PEKULIRANJE ............................................................... 96
7. 1 Zmote pekuliranja ................................................................................................................ 96
7. 1. 1 Stroki provizij in drugi stroki trgovanja ...................................................................................................... 96
7. 1. 2 pekuliranje ob prvih javnih prodajah in velikih nestanovitnostih teajev..................................................... 96
7. 1. 3 Tonost podatkov ........................................................................................................................................... 96
7. 1. 4 Nenartno sluenje ......................................................................................................................................... 97
7. 1. 5 Trgovanje med razmikom............................................................................................................................... 98
7. 1. 6 Trgovanje izven uradnega obratovalnega asa ............................................................................................... 98
7. 1. 7 Vrhunska tehnologija ..................................................................................................................................... 98
7. 1. 8 Trgovanje na papirju ...................................................................................................................................... 99
7. 2 Pravila pekuliranja ............................................................................................................... 99
7. 2. 1 Trne modrosti ............................................................................................................................................. 100
7. 2. 2 Nihaj............................................................................................................................................................. 101
7. 2. 3 as................................................................................................................................................................ 101
7. 2. 4 Izvedba naroila ........................................................................................................................................... 102
7. 2. 5 Prilonost in tveganje ................................................................................................................................... 102
7. 2. 6 Skrivnosti grafov.......................................................................................................................................... 103
7. 3 Kaj priakovati od pekuliranja? ......................................................................................... 104
SKLEP........................................................................................................................................... 106
DODATEK.................................................................................................................................... 109
Terminologija in branje tabel ..................................................................................................... 109
Medvedji trg ............................................................................................................................... 112
Nepokrita prodaja ....................................................................................................................... 113
Raven II nivo ve..................................................................................................................... 113
Vzdrevalci trga.......................................................................................................................... 114
Trgovanje z opcijami .................................................................................................................. 114
Terminologija.......................................................................................................................................................... 115
Uporaba opcij .......................................................................................................................................................... 117
Pravila kratkoronega trgovanja z opcijami ............................................................................................................ 118
Vlagateljev dnevnik.................................................................................................................... 119
Zabava ali delo?.......................................................................................................................... 120
UPORABLJENI BORZNI IZRAZI ........................................................................................... 121
Slovensko-angleki slovar .......................................................................................................... 121
Angleko-slovenski slovar.......................................................................................................... 124
LITERATURA IN VIRI.............................................................................................................. 127
STVARNO KAZALO.................................................................................................................. 131
1
UVOD

Predlog naslova magistrskega dela

TEORETINA IN PRAKTINA IZHODIA PEKULACIJ Z DELNICAMI

Neko je v Sibiriji kraljeval tiger in v Afriki je bil kralj lev. Na svojem ozemlju nista imela
sovranikov, zato je bil vsako leto njun rod veji. Zaradi krajevne razlike tudi drug
drugega nista ogroala.

Neko je bilo podjetje v Ameriki vodilno v svoji panogi. In v isti panogi je kraljevalo drugo
podjetje na Japonskem. Vsako podjetje je razpolagalo s svojimi informacijami in te
informacije so bile vir zasluka. Z novimi, izboljanimi izdelki in storitvami sta podjetji
uspeno rasli, zaradi krajevnih razlik pa si nista konkurirali.

In potem je priel Internet in z njim Globalizacija.


Problematika in namen magistrskega dela

pekulirati pomeni ukvarjati se s posli, ki izkoriajo padanje in dviganje cen na triu za
hitro pridobivanje dobika. Naj najprej definiram hitro pri trgovanju z delnicami torej
kratkorono trgovanje z delnicami. Raunovodska definicija pravi, da je to trgovanje
znotraj enega leta. Primerneje se mi zdi kraje, trimeseno obdobje, saj do najvejih
skokov in premikov teajev prihaja ravno vsako etrtletje, ko morajo vse delnike drube
podajati svoje finanne rezultate. Kratkorono trgovanje naj bo torej tako trgovanje, kjer
delnico kupimo in prodamo znotraj obdobja treh mesecev. Skrajni del kratkoronega
trgovanja je vsakodnevno trgovanje, ko delnico kupimo in prodamo znotraj enega dneva.
Kljub temu, da je to eno izmed najbolj pekulativnih trgovanj z delnicami, pa se ocenjuje,
da dandanes okoli 9000 vsakodnevnih pekulantov opravi okoli 30 % vsega prometa na
amerikih borzah (Friedfertig in West, 1999, str. 9).

Kratkorono trgovanje z delnicami je zaradi nenapovedljivosti vedno veljalo za zelo
tvegano. Splono preprianje med investitorji je, da bo podjetje, ki je danes med vodilnimi
na svojem podroju, med vodilnimi tudi ez eno, deset ali dvajset let. In do sedaj je to v
veini primerov bilo tudi res. Veliko podjetij, ki so bila vodilna celo pred 50 in ve leti, je
e danes med prvimi v svoji panogi. Zakaj bi torej sploh razmiljali o kratkoronem
trgovanju, ko vendar vemo, da gre teaj delnice en dan navzdol, drug dan gor, en mesec
dol, drug mesec spet navzgor? Kaj, e jo kupimo ravno takrat, ko bo teaj na vrhu? Zakaj
ne bi preprosto danes kupili delnice uspenega podjetja
1
, ali e bolje indeksa, in jo prodali
ez nekaj let (borzni posredniki priporoajo vsaj 5 let), ko bo njen teaj, vsaj glede na
preteklih 20 in ve let izkuenj in statistinih ugotovitev, zagotovo veji?


1
Caroline Waxler (2004, str. 3) trenutno verjame v investiranje v podjetja greha podjetja, ki so vodilna v
tobani, alkoholni, zabavini, obrambni in seksualni industriji ter v industriji proizvodnje zdravil. Ti sektorji
so namre v zadnjih petih letih mono prekosili S&P 500 indeks in trend naj bi se dolgorono e nadaljeval.
2
Investiranje v delnice velikih podjetij je skoraj vedno veljalo za precej bolj donosno kot
hranjenje denarja v bankah. Zadnje veje prekinitve bikovskih trendov, ki so se zaeli v
zgodnjih 80. letih, so bile v letu 1987, v avgustu leta 1998 in od aprila leta 2000.
Osredotoanje na dobikonosnost v tem obdobju je privedlo do krenja tevila zaposlenih
in naraanja njihove uinkovitosti, nagel tehnoloki napredek pa je prispeval k vzponu
storilnosti. Globalizacija in izkorianje cenejih virov delovne sile sta stroke proizvodnje
obdrala na nizki ravni, obrestne mere pa v celoti vzeto od 80. let naprej kaejo tenjo po
padanju, kar prispeva k naraanju cen delnic (Soros, 1998, str. 130). Delnice naj bi bile
torej predvsem dolgorona naloba in v nasprotju s splonim preprianjem naj ne bi bile
namenjene pekuliranju (Bilten Nove Ljubljanske banke, 2001, str. 6). Kaj je, vsaj po
mojem mnenju, danes drugae, kot je bilo vasih?

Odgovor na to vpraanje sem poskual podati e v uvodu: danes imamo internet in z njim
skoraj trenuten in brezplaen tehnini pretok in dostop do informacij. Zaradi dveh
poglavitnih razlogov menim, da je internet bistveno spremenil poslovanje podjetij oziroma
nain trgovanja z njihovimi delnicami: zelo sta namre olajana dostop do informacij in
sama tehnologija trgovanja.

Najprej poglejmo na loveko delo z malo irega zornega kota in ga definirajmo kot
zmanjevanje entropije v sistemu, ki je predmet dela (obdelovanec). Za delnice to pomeni
zbiranje in izmenjavo informacij. Trgovina (vsako delo pa je pravzaprav trgovina, prodaja
neesa) je mona samo zaradi tega, ker ima nekdo informacije, ki jih nekdo drug nima.
Prodajalec ve oziroma zna nekaj, esar kupec ne ve oziroma ne zna. Internet povzroa
izginjanje omejitev do dostopa informacij, s tem pa povzroa izginjanje mej, tako mej med
dravami kot mej med celinami. Podjetje, ki je e pred nekaj leti uspeno delovalo
preteno v Ameriki, se lahko danes zelo hitro raziri na Japonsko - in obratno
2
. Kljub temu
da sta bili obe podjetji, ki sicer delujeta v isti panogi, vsaka na svojem ozemlju vodilni,
obstajata sedaj v bistvu samo dve monosti: njuno sodelovanje ali nazadovanje enega od
njiju. Prevzeme, sodelovanja in zdruevanja podjetij, tudi zelo velikih, lahko dandanes
opazujemo ves as. Verjetno ni dale as, ko bo v posamezni panogi v svetovnem merilu
kraljevalo le ena morda dve ali tri velike korporacije, nekaj manjih podjetij pa bo samo
polnilo relativno kratkotrajne trne nie. Zato menim, da danes dosti teje trdimo, da bo
podjetje, ki je bilo v svoji panogi zelo uspeno zadnjih 10 let, tako uspeno e nadaljnjih
pet. Ker konkurenca zaradi prostega pretoka informacij postaja globalna, se napovedljivost
na dolgi rok vse bolj zmanjuje. Potemtakem postaja (tudi) dolgorono trgovanje z
delnicami vedno bolj pekulativno. Jacobs (1993, str. 4) pie o raziskavah, ki kaejo, da je
letna donosnost samo vsakega etrtega investicijskega sklada veja od donosnosti
celotnega trga ali indeksa (npr. Standard & Poor's 500, Russel 2000 ali Wilshire 5000
indeksi). e gledamo 10-letno obdobje, je takih skladov manj kot 5 odstotkov.
Razprenost, ki nam zagotavlja podobno varnost nalobe kot naloba v indeks, doseemo
z nakupom priblino 15, lahko isto nakljuno izbranih delnic tega indeksa. Verjetnost, da
bo vlagatelj danes izbral delnice, ki bo v obdobju desetih let bolj donosne od trga, je torej
samo ena proti dvajset! Investiranje zahteva torej veliko potrpeljivosti in ogromno zalogo
samozavesti. (Elder, 2002, 8)


2
Pred dvema desetletjema je Japonska prijavila 4% amerikih patentov, dandanes jih prijavi e ve kot 25%.
Velika verjetnost je, da bo ez 20 let vodilna drava na raziskovalnem podroju Kitajska (Dore, 2000, str.
239)
3
S skoraj neomejenim dostopom do informacij preko interneta pa vse bolj zanesljivo
postaja ravno kratkorono napovedovanje uspenosti podjetij. Dandanes ni ve teava v
pomanjkanju informacij, pa pa v asu, ki je potreben, da med mnoico informacij najdem
tisto, ki jo potrebujemo (Crane, 1997, str. 130). Samo s pritiskom na gumb lahko pridemo
do finannega poroila, do predvidenih in dejanskih dobikov, do raznih analitinih
poroil, do novosti, ki jih podjetje pripravlja in nenazadnje do govoric, ki se irijo o
podjetju. Dostopni so tudi makroekonomski podatki, kot so stopnje inflacije,
nezaposlenosti, obrestnih mer, in to ne naslednji dan ali celo naslednji teden, pa pa isti
trenutek
3
, ko so te novice objavljene kjerkoli v svetu. Vsi ti podatki imajo obiajno velike
a dokaj napovedljive vplive na kratkorono gibanje teajev. Zaradi napovedljivosti mnogi
pekulantje iejo e druge, manj oitne podatke, ki bi lahko kazali na pomembnejo
spremembo in se pri tem skuajo drati enega od zlatih pravil trgovanja: kupujte ob
govoricah, prodajajte ob novicah. Ko je novica objavljena, je za nadpovpreno dober
nakup najvekrat e prepozno. Takrat vedo zanjo vsi in ko veina ele kupuje, najbolji
oziroma najbolje obveeni e prodajajo (ali obratno).

Drugi razlog, zakaj bo internet vplival za kratkorono trgovanje z delnicami, pa je
tehnoloki. e do pred kratkim so se s kratkoronim, posebej pa z vsakodnevnim
trgovanjem, lahko ukvarjali le zelo redki izbranci, v glavnem kar borzni posredniki sami.
Sam nakup in prodaja delnic je bil precej teaven, relativno dolgotrajen in drag postopek.
Borzni posrednik, ki je dobil naroilo po telefonu, je za vsak nakup ali prodajo zaraunal
provizijo, ki se je gibala tudi do 2 % od vrednosti transakcije. Za en nakup in prodajo je
bilo torej treba odteti 4 % vrednosti, kar pa je priblino toliko, kolikor obresti nudijo
banke za celoletne vloge.

Danes lahko delnice kupujete in prodajate preko interneta, brez kakrnihkoli ivih
posrednikov, samo s pritiskanjem na tipke, kjerkoli na svetu ste. Stroki transakcij niso ve
izraeni v odstotkih, pa pa v fiksnih zneskih, ki le redko presegajo 20 USD za
transakcijo
4
. Tako trgovanje pa pomeni pravo revolucijo in kratkorono trgovanje je
naenkrat dostopno praktino vsem, na vseh koncih sveta. ivi borzni posredniki za
svojo provizijo sicer nudijo tudi nekaj drugih storitev, kot so npr. finanni podatki o
podjetju, za katerega se zanimate, toda kot sem e dejal, je tudi veino teh podatkov mo
dobiti preko interneta zastonj oziroma za relativno majhne zneske.

Na to, da so se asi spremenili, opozarjajo tudi sledea dejstva (Jacobs, 1993, str. 35):

Trgi postajajo vse bolj uinkoviti, s tem pa je vse manj prilonosti, ki so v
preteklosti ponujale monost zasluka.
Vodilni menederji ne sprejemajo ve maksimiziranja dobika za osnoven cilj
podjetja.
Delniarji niso ve majhna in razdrobljena skupina, ki ne bi mogla vplivati na
velike korporacije.

3
Gospodarske novice, veinokrat v realnem asu, so na internetu brezplano dostopne npr. na straneh
www.prnewswire.com, www.businesswire.com, www.cbsmarketwatch.com, www.internetwire.com,
www.wsj.com, www.usatoday.com/money, www.nytimes.com, www.ibd.com, www.msnbc.com,
www.cnbc.com, www.bloomberg.com ali http://.money.cnn.com
4
Nekatere izmed najvejih internetnih borznih posrednikov najdete na straneh www.etrade.com,
www.scottrade.com ali www.ameritrade.com
4
Cilj in metode dela

Zaradi navedenih sprememb, ki bodo v naslednjih letih, ko vsi analitiki napovedujejo
nadaljnji razvoj interneta, e bolj vplivale tako na poslovanje podjetij kot na poslovanje z
njihovimi delnicami, je cilj te naloge preuevanje kratkoronega gibanja teaja delnic. Ne
bomo se torej podrobno spuali v bilanne kazalnike, preteklo uspenost, mikavnost
panoge podjetja, konkurenco in podobno. Te analize lahko vzamejo zelo veliko asa in so
za napovedovanje kratkoronega gibanja delnice precej nezanesljive. e hoemo uspeno
napovedovati kratkoroni trend, moramo biti sposobni opraviti vse potrebne raziskave v
najve enem dnevu, vasih pa imamo za res dobro odloitev lahko na voljo le nekaj minut
ali celo sekund.

pekulant, ki hoe uspeti, mora biti zelo discipliniran, njegova toleranca tveganja mora biti
razmeroma visoka in znajti se mora med tevilkami brez teh lastnosti naj raje niti ne
zane. Poleg tega pa mora razviti e: ustrezen sistem oz. strategijo, s katerim bo analiziral
cene in pregledoval grafe ter skual verjetnost uspeha statistino obrniti na svojo stran,
ustrezna pravila upravljanja z denarjem, s katerimi bo v vsakokratni poziciji tvegal le
majhen del svojega denarja ter ustrezna psiholoka pravila, ki ga bodo v stresnih situacijah
drala im bolj ravnodunega in sposobnega treznega odloanja. (Elder, 2002, str. 2)

pekulant kupuje v naraajoem trendu in prodaja brez kritja
5
v padajoem. Pri tem sta
pomembni dve stvari: pravoasno mora spoznati, da se je trend zael, in - morda e bolj
pomembno - pravoasno mora znati oceniti, da se je trend konal. Zato nas bodo bolj kot
analitini podatki zanimale korelacije med gibanjem posamezne delnice, skupinami delnic
in celotnim trgom (borznim indeksom), kratkoroni vzponi in padci delnice, formacije, ki
jih je mo opaziti na grafu, ipd., torej gibanje teaja delnice v odvisnosti od asa. Do teh
podatkov nas bo vodila statistino-tehnina analiza, ki bo temeljila na preteklih
ugotovitvah. Zanimali nas bodo tudi odzivi delnic na novice in, e globlje, poskuali bomo
napovedovati novice iz govoric, torej raznih drugih znamenj, kot so npr. nenavadno
povean obseg trgovanja in podobno. Skupaj s tehnino analizo delnic, ki je sama po sebi
lahko precej nezanesljiva, nam ti podatki lahko kar nekaj povejo o kratkoronem gibanju
teaja.

Govoril bom tudi o psiholokih obremenitvah, ki jim je trgovec, ki delnice kupuje na
kratek rok - pekulant - precej bolj izpostavljen kot tisti, ki delnice kupuje na dolgi rok.
pekulant mora v primeru, da se teaj delnice giblje v nasprotno smer od tiste, ki jo je on
predvidel, delnico kljub izgubi prodati in izgubo tudi ustveno sprejeti. Trgovec na dolgi
rok pa se vedno lahko tolai, da delnice pa nihajo in da e trenutno teaj pada, bo ez
nekaj asa spet rasel da dokler torej delnice ne proda, izguba ni nastala. Teh psiholokih
obremenitev se da s primerno samokontrolo v veji meri znebiti. Zagotovo velja namre
pravilo, da je najbolji trgovec tisti, ki v trgovanje ustev sploh ne vpleta. Prej ko spozna in
si prizna, da se je zmotil, bolje je.

S tem delom bi rad pokazal na nekaj morda malo neobiajnih zornih kotov trgovanja z
delnicami. Dodati pa moram, da veina obravnavanih metod pride najbolj do izraza na
razvitih borznih trgih. Kljub temu da so pravila kratkoronega trgovanja, ki sledijo v

5
O prodaji brez kritja oziroma nepokriti prodaji ve v dodatku.
5
nadaljevanju, splona in bolj ali manj veljajo za vse razvite trge, bodo nekateri specifini
podatki in primeri vezani na Zdruene drave Amerike. Bralec naj si te podatke prikroji
tako, da bodo ustrezali njegovemu trgu.

Bistven pogoj za kratkorono trgovanje je poleg neuinkovitosti trga tudi likvidnost
6

delnice z delnico se mora trgovati (Friedfertig in West, 1999, str. 16). Kljub temu da se
je leta 1993 zaelo izredno mono razvijati poslovanje z delnicami in obveznicami po
skoraj vsem svetu
7
in da meje med trgi izginjajo (Schwabach, 1994, str. xxiii; tudi
Emerging stock markets factbook, 1994, str. 9), pa so zaradi najbolj razirjenih monosti
trgovanja preko interneta metode, ki jih bom obravnaval, verjetno najbolj primerne za
ameriki trg, zaradi potrebe po im hitreji izvritvi nakupa oziroma prodaje pa so najbolj
primerne delnice, ki kotirajo na NASDAQ
8
borzi (Friedfertig in West, 1999, str. 16). S
pekuliranjem je mogoe sluiti, saj je v svetu precej ljudi, ki od tega ivijo najbolji so
od tega obogateli. Dejstvo pa je, da tako kot obstaja neumno in pametno investiranje,
obstaja tudi neumno in pametno pekuliranje. Najneumneje, kar lahko pekulant naredi,
naj bi bilo (Graham, 1984, str. 4): (1), da pekulira, ko misli, da investira; (2) da pekulira
preve resno, s preve denarja, hkrati pa za take vrste trgovanja nima ne dovolj izkuenj ne
dovolj spretnosti; in (3) da pekulira z ve denarja, kot si ga lahko privoi izgubiti.

6
Likvidnost delnice je sposobnost prodaje doloene (tudi veje) koliine delnic po trenutni trni ceni. Veja
ko je likvidnost delnice, veja je verjetnost, da bomo doloeno (tudi vejo) koliino teh delnic brez teav
prodali po trenutni trni ceni. (as in Rotar, 1994, str. 67)
7
Kljub temu, da je leta 1965 trgovanje na ameriki borzi predstavljalo 90 % svetovnega trgovanja z
delnicami in obveznicami, pet let kasneje samo e dve tretjini, leta 1994 eno tretjino, sedaj pa celo manj kot
etrtino (Schwabach, 1994, str. xxiii), ostaja amerika borza najveja na svetu. Po velikosti ji sledijo zahodno
evropske - angleka, nemka, vicarska in nizozemska - potem pa japonska (Ayling, 1986, str. 9).
8
NASDAQ: The National Association of Securities Dealers Automated Quotation system; raunalniki
sistem dravnega zdruenja borznih posrednikov (oznaka (ticker) za indeks Nasdaq 100 je $COMPX)
6
1. ORODJA ZA TEHNINO ANALIZO DELNIC

1. 1 Temeljna in tehnina analiza delnic

Primerjajmo nakup delnice s stavo na ruleti. Igralec, ki stavi na rdee ali rno, ima ob
vsakem metu kroglice skoraj 50-odstotne monosti, da zadane (e ne bi bilo nile, bi imel
tono 50-odstotne). Enake monosti ima vlagatelj, ki isto na slepo izbere delnico
kateregakoli podjetja: monosti, da bo v naslednjem obdobju delnica narasla, so enake
monostim, da bo delnica padla. e pa vlagatelj delnico kupi v npr. naraajoem trendu
ali ko obrestne mere na trgu padajo, se s tem verjetnost, da bo vrednost njegove delnice v
naslednjem obdobju zrasla, povea. Takrat nakup ni ve igra na sreo, pa pa premiljena
investicija (Achelis, 1995).

Oblikovali sta se dve pomembneji metodi analize delnic: temeljna in tehnina (imon,
1996, str. 13). Temeljni analitiki preuujejo gibanje celotnega gospodarstva,
perspektivnost industrijske panoge, v kateri podjetje deluje in poslovanje podjetja samega
ter poskuajo na osnovi teh podatkov doloiti gibanje dobika in dividende kot najbolj
pomembnih faktorjev ter s tem teaja delnice (Teweles in Bradley, 1987, str. 427). Za
pravilno vrednotenje delnice podjetja se opirajo na finanne kazalnike podjetja, kot so
promet, dobiek, likvidnost, naroila, sposobnost financiranja itd., ki jih primerjajo z
drugimi podjetji in teaji njihovih delnic ter tako skuajo ugotoviti, ali je delnica v
doloenem trenutku podcenjena ali precenjena. Teaji delnic kratkorono nihajo zato, ker
so razlinim kupcem dostopne razline informacije in ker si vlagatelji enake informacije
razlino razlagajo. Temeljni analitiki so prepriani, da se zgodovina ne ponavlja in da
napovedovanje prihodnjega gibanja teaja iz grafa lahko primerjamo z napovedjo npr. 11
meta kovanca, e je prej e desetkrat zapored padla glava (Dewdney, 1993, str. 77).

Osnovna filozofija tehninih analitikov pa je zajeta v preprianju, da se v razvitem trgu vsi
dejavniki, ki vplivajo na trni teaj kakega vrednostnega papirja temeljne informacije,
politini dogodki, naravne nesree ter psiholoki dejavniki - hipoma pokaejo na njegovem
teaju (imon, prav tam). Po tej teoriji vrednost delnice e vsebuje vse informacije, ki so ta
trenutek o delnici znane, in je zato analiza temeljnih podatkov odvena. Temeljnim
analitikom oitajo, da bi na osnovi njihove analize teaji delnic doivljali veje spremembe
samo ob pomembnejih novicah oziroma vsake tri mesece, ko morajo podjetja objaviti
finanne podatke, v vmesnem obdobju pa teaji delnic ne bi nihali. Trdijo, da na
kratkorona nihanja delnice vplivajo razlina vlagateljeva ustva, psiholoki dejavniki
(optimizem in pesimizem) oziroma spremembe v njihovih priakovanjih (Achelis, 1995).
Zato skuajo prihodnja gibanja teajev napovedovati iz njihovih gibanj v preteklosti
(Dewdney, 1993, str. 76). Pri tem se opirajo na dejstva, da trg ni popolnoma uinkovit
(Warwick, 1996, str. 4; tudi Elder, 2002, str. 10), da se vlagatelji v podobnih situacijah
odzivajo podobno in da se zgodovina ponavlja (Herbst, 1992, str. 61; tudi Vintcent, 1997,
str. 95). Tehnina analiza ima pomembno mesto ravno zato, ker vanjo ne verjamejo vsi.
(Nek prebrisan vlagatelj je neko dejal: e bi vsi kupovali na dnu in prodajali na vrhu, bi
bilo dno vrh in obratno.) (Achelis, 1995).

Glede na razlike v obeh metodah se lahko vsiljuje vtis, da se analizi med seboj
izkljuujeta, vendar ni tako. Mnogi vlagatelji uporabljajo tehnino analizo na grafih
temeljnih podatkov, kot so spreminjanje obrestnih mer, in preuujejo njihov vpliv na
7
spreminjanje teajev delnic. Drugi vlagatelji uporabljajo temeljno analizo za izbor portfelja
delnic in tehnino analizo za doloanje vstopnih in izstopnih tok (asov nakupov in
prodaj). Celo zelo zagrizenim pristaem tehnine analize lahko razumevanje temeljne
analize samo koristi (in seveda obratno). Vlagatelj, ki pozna obe analizi, ki pozna dobre in
slabe strani vsakega pristopa, ima pri trgovanju zagotovo doloeno prednost.

Nadaljevanje tega dela bo temeljilo na trditvi, da se temeljna analiza uporablja predvsem
za napovedovanje dolgoronih - med 1 do 5 let (Velez in Capra, 2000, str. 7) - gibanj
teajev delnic, tehnina pa za napovedovanje kratkoronih (Teweles in Bradley, 1987, str.
404). Veina tehninih indikatorjev samih zase ni preve koristnih, nekateri pa lahko
precej tono napovejo gibanje teaja delnice, ki jo analiziramo, e obenem opazujemo e
panogo, ki ji podjetje pripada in gibanje celotnega trga. Ali nam torej tehnina analiza
lahko pove, kaken bo teaj delnice jutri ali naslednji teden? al ne. Toda e hoemo biti
pri trgovanju z delnicami uspeni, ni treba, da znamo napovedovati prihodnost. Zadostuje,
da statistino poveamo tevilo tonih napovedi nad 50 odstotkov in/ali da ob izgubah
izgubljamo manj denarja, kot ga dobivamo ob dobikih.


1. 2 Teajni grafi

Poglavitna naloga tehninih analitikov je prepoznavanje trenda gibanja teajev vrednostnih
papirjev ter pravoasna ocenitev konca kakega trenda. Pri tem si pomagajo z grafi, s
katerimi ugotavljajo podporne in odporne nivoje, iejo trende in kanale trenda ter
ugotavljajo razline drsee sredine, indikatorje, oscilatorje ter formacije. Z raziskovanjem
in prepoznavanjem vseh teh formacij si skuajo zagotoviti im vejo verjetnost, da bo po
vstopu v pozicijo teaj el v eleno smer.

Glavno orodje tehninih analitikov so teajni grafi, ki prikazujejo gibanje teaja v
odvisnosti od asa (Achelis, 1995). Analiza slike spreminjajoega teaja je za veino dosti
laja kot analiza serije tevilk. Najbolj popularna teajna grafa si poglejmo nekoliko
podrobneje.

1. 2. 1 Stolpini grafi

Stolpini grafi (bar charts) prikazujejo otvoritveni, najveji, najmanji in zakljuni teaj
delnice v izbranem obdobju. Teaj je predstavljen z vertikalnim stolpcem. Vrh vsakega
stolpca prestavlja najviji teaj, ki ga je v doloenem obdobju delnica dosegla, dno stolpca
pa predstavlja najniji teaj istega obdobja. Zakljuni teaj je oznaen z vodoravno rtico
na desni strani stolpca, s rtico na levi strani stolpca pa je oznaen otvoritveni teaj.
Obiajno je na dnu grafa s pokonnimi stolpci prikazan tudi promet.

8
SLIKA 1a: Gibanje teaja Microsoftove delnice, prikazano s stolpinim grafom


Vir: lasten izraun

Teaje delnic lahko z grafi prikaemo e na nekaj nainov, med njimi so bolj zanimive
japonske svee (candlesticks). Poglejmo si jih nekoliko podrobneje.

1. 2. 2 Japonske svee

Grafi z japonskimi sveami (Japanese Candlesticks) so priljubljeni zaradi svoje enostavne
preglednosti. Metodo so pri trgovanju z riem razvili Japonci e v sedemnajstem stoletju
(Achelis, 1995). Podobno kot stolpini grafi tudi svee prikazujejo otvoritvene, najvije,
najnije in zakljune teaje.
SLIKA 1b: Teaj delnice podjetja Microsoft, prikazan z japonskimi sveami


Vir: lasten izraun
9
Vsaka svea predstavlja eno asovno periodo podatkov. Na naslednji sliki je prikazan
pomen razlinih delov svee.

SLIKA 2: Obrazloitev posameznih delov japonske svee


Vir: Achelis, 1995


1. 3 Trendi

Za razliko od skokovite spremembe trend predstavlja stalno, zvezno premikanje teaja
(Murphy, 1996, str. 15). Naraajoi trend je definiran z zaporednimi naraajoimi
minimumi. Predstavljamo si ga lahko kot naraajo podporni nivo kupci tevilno
prevladujejo in teaj se premika navzgor. Podobno definiramo padajoi trend tako, da
poveemo zaporedne padajoe maksimume (Achelis, 1995, tudi Gonzales in Rhee, 1999,
str. 90). Po Dowovi teoriji mora trend potrjevati tudi promet, ki mora naraati, ko se teaji
gibljejo v smeri trenda oziroma padati, ko gredo teaji v nasprotno smer (Murphy, 1999,
str. 27).

The trend is a traders friend - trend je vlagateljev prijatelj in Don't buck the trend ne
upiraj se trendu, pravita stara pregovora z Wall Streeta (Gonzales in Rhee, 1999, str. 91).
Unless the trend is about to end razen e se trend konuje, dodajata DeMarka
(DeMark and DeMark Jr., 1999, str. 73). Sledenje trendu je gotovo najpomembneja
naloga vsakega pekulanta, saj tehnini analitiki trdijo, da se teaji gibljejo v trendih, ki
vztrajajo, vse dokler ne pride do preobrata (Vintcent, 1997, str. 95). Pojavljata pa se dve
vpraanji: kako naj pekulant pravoasno izve, da se je trend zael, in kako naj ve, da se je
trend konal oziroma da je prilo do preobrata? Iskanje odgovorov na ti dve vpraanji je
pravzaprav bistvo te naloge.
Najvija cena (zgornja senca)


Otvoritveni oziroma zakljuni teaj: tisti, ki je bil viji.

Centralni del (telo svee) je poln rn (tudi rde,
moder ), e je zakljuni teaj niji od otvoritvenega.
V obratnem primeru (e je bil zakljuni teaj viji od
otvoritvenega) je telo prazno - belo.


Otvoritveni oziroma zakljuni teaj: tisti, ki je bil niji.


Najnija cena (spodnja senca)
10
1. 4 Podporni in odporni nivoji

Gibanje teaja delnice si predstavljajte kot bitko med kupci (biki bulls), ki povpraujejo
po delnici in prodajalci (medvedi bears), ki delnico ponujajo. Kljub temu da si vsak
posamezen kupec eli kupiti po im nijem teaju, pa njihova tevilnost (v resnici
koliina nakupov po teaju povpraevanja) poveuje povpraevanje in tako povzroi
premikanje teaja navzgor. Podobno si vsak posamezen prodajalec eli prodati delnico po
im vijem teaju, njihova tevilnost pa poveuje ponudbo in s tem povzroi premikanje
teaja navzdol. Smer gibanja nam govori o tem, katerih je ve kupcev ali prodajalcev
(Achelis, 1995).

Podporni nivo (support level) kae na ceno, pri kateri veina vlagateljev meni, da bo el
teaj navzgor, odporni nivo (resistance level) pa na ceno, pri kateri veina meni, da bo
teaj zael padati. Podporni in odporni nivoji delujejo tako dobro zato, ker so vlagatelji
nagnjeni k temu, da pomnijo pretekle teaje delnice. Toda priakovanja vlagateljev se s
asom spreminjajo. In ko priakujejo vejo spremembo, se ta najvekrat zgodi skokoma.

Razvoj podpornega in odpornega nivoja je verjetno najbolj opazna formacija v teajnih
grafih. Preboj enega od obeh nivojev najvekrat povzroi temeljna sprememba, kot je
sprememba v dobiku, vodstvu, konkurenci ali podobno. Tako se v praksi vekrat zgodi,
da odporni nivo ez doloen as postane podporni ali pa nasprotno (Murphy, 1996, str.
16). Preboji imajo precej veji pomen takrat, ko jih spremlja tudi povean promet, kar
obiajno kae na to, da je zanimanje veliko (Achelis, 1995). Dalj asa ko se teaji gibljejo
okoli podpornega ali odpornega nivoja, bolj pomemben ta nivo postane, na pomembnost
nivoja pa kae tudi velikost prometa pri tem teaju (Murphy, 1999, str. 60)


1. 5 Indikatorji in oscilatorji

Vsa orodja tehnine analize, ki smo jih opisali do sedaj, so pri svojih izraunih upotevala
teaj delnice (najviji, najniji, zakljuni, promet, itd.). Tehnini analitiki pa pri svojem
delu uporabljajo e precej bolj kompleksne raune. Z indikatorji, med katerimi so
najrazlineje kombinacije drseih sredin, skuajo trend zaznati, z oscilatorji pa poskuajo
iz preteklih nihanj teajev in njihove trenutne precenjenosti oziroma podcenjenosti
napovedovati gibanje v prihodnosti (Murphy, 1996, str. 73).

Indikatorjem, ki se nanaajo na celotni trg in ne samo na doloeno delnico, pravimo
indikatorji trga. Pri tem analitiki uporabljajo podatke, kot so: tevilo delnic, ki so dosegle
nov najviji (najniji) teaj, tevilo delnic, ki jim je teaj narasel (padel), promet, povezan
z delnicami, ki jim je teaj narasel in podobno. Indikatorji trga so za tehnino analizo zelo
pomembni, saj vsebujejo dosti ve informacij kot le teaj in promet. Obiajen pristop k
trgovanju z delnicami je, da najprej pogledamo, kam je usmerjen celoten trg in se potem
glede na to usmeritev odloimo za nakup ali prodajo posamezne delnice.

11
Indikatorje trga tipino delimo v tri skupine (imon, 1996, str. 100): indikatorji denarnega
toka
9
(monetary), indikatorji razpoloenja oziroma priakovanj (sentiment / expectations)
in trni indikatorji (market / momentum).

Indikatorji finannega toka so podatki o gospodarstvu, oziroma panogi, v katerem podjetje
deluje - kaejo nam, kaj bi se s teaji moralo dogajati. Zunanji vplivi neposredno vplivajo
na uspenost podjetja in s tem na teaj njegove delnice. Primeri teh indikatorjev so
obrestne mere, inflacija, indeks cen na drobno in stopnja brezposelnosti.

Indikatorji razpoloenja poskuajo ugotoviti vlagateljeva priakovanja kaejo nam, kaj
vlagatelji mislijo, da se bo s teaji dogajalo. Eden od najbolj pogostih indikatorjev
razpoloenja na kratki rok je opazovanje majhnih nakupov oziroma prodaj (odd lot
10

purchases / sales) in s tem opazovanje majhnih vlagateljev. Na borzi namre velja splono
preprianje, da se ti vlagatelji vedno motijo
11
. Vlagatelji nasprotniki (contrariants)
opazujejo, kaj majhni, obiajno slabe informirani kupci mislijo, da se bo s teajem
dogajalo; in potem naredijo ravno nasprotno od njih ko majhni e kupujejo, oni e
prodajajo in obratno. Smith (2000, str. 38) verjame, da ko skoraj vsi pekulantje mislijo, da
bodo li teaji navzgor, teaji v resnici padejo (in obratno). Odlien indikator razpoloenja
oziroma vlagateljevih priakovanj je tudi promet s terminskimi pogodbami oziroma
opcijami. (Opcije in trgovanje z njimi bomo nekoliko podrobneje predstavili v dodatku.)

Trni indikatorji pa nam kaejo, kaj se s teaji v resnici dogaja, vendar gledajo globlje kot
samo v teaj. Kot pove e njihovo ime, ti indikatorji zasledujejo gibanje razlinih indeksov
teajev, merijo utrip na trgu, na njem skuajo prepoznati cikle in podobno. Tak primer so
indikatorji, ki povezujejo teaj delnice z njenim prometom, ali indikatorji, ki primerjajo
tevilo delnic, ki so v doloenem asovnem obdobju narasle, s tevilom delnic, ki so padle,
in podobno.

V nadaljevanju je na kratko opisanih nekaj najbolj znanih indikatorjev in oscilatorjev, ki
jih uporabljamo pri tehnini analizi delnic. Ker se ne glede na svojo sestavo vsi oscilatorji
opirajo na teajne spremembe in ne na njihove absolutne vrednosti, so namenjeni
predvsem doloanju precenjenosti ali podcenjenosti teajev, kaejo pa tudi na izrpanost
trenda. V obeh primerih naj bi s pomojo oscilatorjev spremembe zaznali pred dejanskimi
spremembami teajev, kar se da pri pekuliranju s pridom uporabiti. (Teweles in Bradley,
1987, str. 446) Veino potrebnih podatkov je - najvekrat zastonj - dostopnih na
internetnih straneh
12
. Najbolj zanesljivi signali za nakup ali prodajo doloene delnice so
dani takrat, ko da tak signal ve indikatorjev hkrati.


9
Nekateri avtorji jih imenujejo tudi gospodarski (economic) indikatorji (npr. Warwick, 1996, str. 21).
10
Odd lot je transakcija, manja od ene enote obiajnega trgovanja - lota, ki je na amerikem trgu 100
delnic (round lot) (Little in Rhodes, 1991, str. 30 in Warfield, 2000, str. 6)
11
Bolj podrobna tudija tega ne podpira tega v celoti. Podatki kaejo, da so majhni vlagatelji predstavljali
velik del nakupov ob nizkih vrednostih trga v letih 1966, 1970 in 1987 ter da so agresivno prodajali ob
vrhovih trga v letih 1968 in 1972 (Little and Rhodes, 1991, str. 198).
12
Za amerike delnice si lahko npr. pogledamo www.bigcharts.com, www.quicken.com ali
www.quote.com.
12
1. 5. 1 Drsee sredine

Preuevanje drseih sredin (moving averages) je ena najstarejih in najbolj popularnih
tehninih analiz (Achelis, 1995). Drseo sredino, ki je povpreni teaj delnice v doloenem
asovnem obdobju, lahko raunamo na ve nainov. Navadna (simple) drsea sredina je
enaka drsei aritmetini sredini. Izraunamo jo preprosto tako, da setejemo teaje delnice
zadnjih n poljubnih asovnih period in vsoto delimo z n. Rezultat je povpreen teaj
delnice zadnjih n period. Enak izraun naredimo za vsako periodo v grafu.
SLIKA 3: Dvajset dnevna navadna drsea sredina zakljunih teajev delnice podjetja America Online


Vir: lasten izraun

Teaj delnice nad 20-dnevno drseo sredino pomeni, da je trenutno priakovanje
vlagateljev vije od njihovega povprenega priakovanja zadnjih 20 dni in delnica je v
naraajoem trendu. Nasprotno velja seveda za primer, ko je trenutni teaj delnice pod
20-dnevno drseo sredino.

Podrobneje smo omenili navadno drseo sredino, ker je najlaja za razumevanje in se jo
najvekrat uporablja. Navadna drsea sredina je dober indikator trenda, al pa prihaja do
prepogostih napak zaradi tako imenovanega agastega (whipsaw) gibanja teaja. Teaj se
giblje v obliki age takrat, ko se bolj ali manj giblje v stran brez vejih nihanj in signalu za
nakup takoj sledi signal za prodajo (in obratno). Ravno zato so razvili metode s tehtano
oziroma ponderirano drseo sredino, ki teajem v razlinih asovnih obdobjih dodajajo
razline utei. Najbolj priljubljena tehtana drsea sredina je ekspotencialna, ki pripisuje
vejo ute novejim teajem, asovno bolj oddaljenim teajem pa pripisuje ute (ponder) z
upadajoo vrednostjo (Achelis, 1995).

Z drseimi sredinami si lahko pomagamo pri nakupu oziroma prodaji delnic. e teaj
delnice preka drseo sredino od spodaj navzgor, je s tem dan signal za nakup. In obratno:
e teaj preka drseo sredino od zgoraj navzdol, je to signal za prodajo. Glede na
dolgoronost vlaganja razlini vlagatelji uporabljajo razline drsee sredine 20-dnevno
za kratkorone trende, 50-dnevno za srednjerone trende in 200-dnevno za dolgorone
13
trende (Farley, 2001, str. 29). Na naslednjih slikah so prikazane 20-, 50- in 200-dnevna
drsea sredina pri teaju delnice podjetja Microsoft s signali za nakup in prodajo.

SLIKA 4: 20, 50 in 200-dnevna drsea sredina podjetja Microsoft s signali za nakup in prodajo.







Vir: lasten izraun

Kot lahko opazimo, je do najvejega tevila lanih signalov za nakup in prodajo prilo v
obdobju od avgusta do novembra, v obdobju agastega gibanja teaja. Podatki z vseh treh
drseih sredin pa so dali signal za nakup v januarju.
14
1. 5. 2 MACD indikator

MACD indikator (Moving Average Convergence Divergence) poskua s primerjavo
drseih sredin ugotoviti trend gibanja teaja delnice (Achelis, 1995). Izraunamo ga tako,
da od drsee sredine krajega asovnega obdobja (fast ali short line) odtejemo drseo
sredino daljega (slow ali long line). Rezultat je rta MACD indikator, ki niha okoli
nile. e je kratkoroneja drsea sredina veja od dolgoroneje, je MACD indikator
pozitiven. To je bikovski vzorec, saj so kratkoroneja priakovanja bolj optimistina od
dolgoronejih. Podobno je negativen MACD indikator medvedji vzorec.

Obiajno je ob MACD indikatorju narisana 9-dnevna ekspotencialna drsea sredina
MACD-ja (in ne teaja delnice!). Tej rti, ki kae na spremembe priakovanj vlagateljev,
pravimo signalna rta (signal line), ker signalizira primerne ase nakupov oziroma prodaj.
Osnovno pravilo pravi, da je signal za nakup delnice dan s trenutkom, ko se MACD dvigne
nad signalno rto, signal za prodajo delnice pa je dan takrat, ko se MACD spusti pod
signalno rto.

Pri MACD indikatorju obiajno primerjamo 12- in 26-dnevno povpreje gibanja teaja, v
resnici pa lahko med seboj primerjamo kakrnikoli povpreji (Achelis, 1995). Izbira je
najvekrat odvisna od tega, za kakno asovno obdobje delnico kupujemo oziroma za
kakno asovno obdobje nas trend zanima. Najbolj obiajne vrednosti so prikazane v
spodnji tabeli:

TABELA 1: Obiajni vrednosti drseih povpreij pri MACD indikatorju

TREND DRSEI SREDINI
Zelo kratkoroen: 5 in 12 dnevna
Kratkoroen: 12 in 26 dnevna
Manj srednjeroen: 26 in 50 dnevna
Srednjeroen: 50 in 100 dnevna
Dolgoroen: 100 in 200 dnevna

Vir: Farley, 2001, str. 196

Nekateri analitiki verjamejo, da je MACD indikator najbolj uporaben pri velikih
spremembah teajev (Achelis, 1995). e MACD dramatino naraste, obstaja velika
verjetnost, da je trenutni teaj precenjen in da bo kmalu padel na bolj realistino vrednost.
Drugi vlagatelji MACD indikator raje uporabljajo za prepoznavanje trenda in divergenc
13

v vzorcih grafa. Na primer, medvedja divergenca nastane, ko MACD dosee nov
minimum, teaj pa ne, ali ko MACD dosee nov maksimum, teaju delnice pa to ne uspe.
Te divergence so posebej pomembne takrat, ko se pojavijo v relativno
precenjenih/podcenjenih nivojih.



13
Do divergence pride, ko trend teaja delnice ne sledi trendu indikatorja. Na primer, vrhovi indikatorja se
manjajo (padajoi trend) medtem ko vrhovi teaja delnice e vedno naraajo (naraajo trend).
15
1. 5. 3 Bollingerjeva obroa

Bollingerjeva obroa
14
(Bollinger Bands) sta rti, narisani doloeno tevilo standardnih
odklonov nad in pod drseim povprejem teaja delnice, tako da v nekem asovnem
obdobju okoli teaja tvorita ovoj Bollingerjev pas. Gotovo sta eno najmonejih orodij
za tehnino analizo (Achelis, 1995). Ker je standardni odklon merilo za razprenost, se
obroa avtomatino prilagajata velikosti teajnih nihanj: v burnem, nestabilnem obdobju
(velika teajna nihanja) sta narazen, v mirnejem pa bolj skupaj in blie rti drsee sredine.

Bollingerjeva obroa sta prikazani z dvema robnima rtama in srednjo rto, ki je navadna
n dnevna drsea sredina. Zgornji obro je za doloeno tevilo standardnih odklonov nad
drseo sredino, spodnji obro pa za isto tevilo standardnih odklonov pod drseo sredino.
Najbolj pogosto se uporablja 20-dnevna drsea sredina in 2 standardna odklona (Achelis,
1995). Iz matematine definicije standardnega odklona je na tak nain med spodnjim in
zgornjim obroem zajeta veina gibanj teajev.

Po Bollingerjevem mnenju (Achelis, 1995) naj bi bile dve izmed glavnih karakteristik
njegovega indikatorja spoznanji, da do vejih teajnih skokov pride po zmanjanju
nestanovitnosti, ko se obroa pribliata (kar se lepo vidi tudi na sliki 7 na koncu tega
poglavja) in da gre premik, ki se zane pri enem obrou, obiajno vse do drugega. To
drugo znailnost lahko uporabimo za napovedovanje teajnih tar (Murphy, 1999, str.
210).

Analiza z Bollingerjevima obroema daje precej dober odgovor na vpraanje, ali je
trenutni teaj relativno visok oziroma nizek, ne daje pa nam preve dobrih signalov za
nakup ali prodajo delnice. Te dobimo ele v kombinaciji z drugimi kazalniki.

1. 5. 4 CCI indeks

CCI indeks (Commoditiy Channel Index) je najbolj uporaben pri delnicah, ki so v monem
trendu (Achelis, 1995). Meri oddaljenost trenutnega teaja delnice od svojega statistinega
povpreja in obiajno niha med vrednostima +100 in 100. Indeks, ki je veji od +100,
kae na relativno previsok teaj in da signal za prodajo delnice, ko to linijo preka od
zgoraj navzdol, obratno pa indeks, ki je manji od 100, kae na relativno prenizek teaj in
da signal za nakup delnice, ko to linijo preka od spodaj navzgor. Nekateri analitiki raje
uporabljajo tako imenovan nielni CCI signal (Zero CCI) in delnice kupujejo oziroma
prodajajo takrat, ko njihov teaj preka nielno linijo. CCI indeks velikokrat uporabljamo
v kombinaciji s stohastinim oscilatorjem. e dasta oba enak signal (za nakup ali prodajo),
ju upotevamo, e pa se signala razlikujeta, nakupa oziroma prodaje ne opravimo.

1. 5. 5 Fibonaccijevi nivoji

Italijanski matematik Leonardo de Pisa (bolj znan kot Leonardo Fibonacci), rojen okrog
leta 1170, naj bi med opazovanjem piramid v Egiptu odkril neverjetno povezavo tevil in
njihovih razmerij, ki jih lahko zasledimo kjerkoli v naravi. Fibonaccijeva tevila so

14
V slovenski strokovni literaturi se uporablja izraz obro. Ker je v SSKJ obro definiran kot: ozka ploata
priprava v obliki kroga, se zdi, da bi bil bolji izraz ovojnica: kar je, se daje okrog esa, navadno da varuje,
iti. V nadaljevanju pa bomo vseeno uporabljali bolj udomaen izraz obro (in torej Bollingerjeva obroa).
16
zaporedja tevilk, zaeni z dvema enicama, kjer je vsaka naslednja tevilka vsota prejnjih
dveh: 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 610, itd. Med temi tevilkami obstajajo
tevilna zanimiva razmerja, kot npr. dejstvo, da je vsako tevilo za priblino 62 % veje od
svojega predhodnika (Vintcent, 1997, str. 110).

Pri trgovanju uporabljamo razmerja med Fibonaccijevimi tevili za napovedovanje
velikosti protitrendov oziroma protisunkov, vasih pa tudi za napovedovanje teajnih tar
ob prebojih prejnjih maksimumov oziroma minimumov.

Obstajajo tiri priljubljene tudije Fibonaccijevih razmerij (Achelis, 1995): krogi (arcs),
pahljae (fans), protisunki (retracements) in asovne cone (time zones). Zaradi
enostavnega razumevanja in pogosto prav presenetljivo zanesljive uporabe si podrobneje
oglejmo Fibonaccijeve protisunke, ki jih lahko opazujemo v vseh asovnih okvirih.
Dobimo jih tako, da najprej skozi vsakega izmed dveh teajnih ekstremov nariemo rto,
potem pa med tema dvema rtama nariemo tri vzporednice, in sicer pri 38, 50 in 62 %.
Tako vlagatelji kot pekulantje uporabljajo te meje za napovedovanje skrivnih (skrivnih
zato, ker ne temeljijo na prejnjih maksimumih oziroma minimumih) podpornih oziroma
odpornih nivojev. Po vejem teajnem premiku (navzgor ali navzdol) obiajno namre
pride do delnega (vasih tudi celotnega) protisunka. Ko se teaji vraajo, se ravno pri rtah
Fibonaccijevih protisunkov pogosto ustvarijo podporni in odporni nivoji. Nekakno
nenapisano pravilo tudi pravi, da e pride do preboja 62 % nivoja, se ta preboj obiajno
nadaljuje in kona pri 100 %, torej tam, kjer se je prvotni trend zael.


SLIKA 5a: Fibonaccijevi podporni nivoji



Vir: Farley, 2001, str. 251


Teaj podjetja Novell (NOVL) je decembra leta 1999 v manj kot treh tednih
narasel za ve kot 100 %, dosegel maksimum pri 42,375 dolarjih, potem pa zael
padati (Farley, 2001, str. 251).
Najprej nariemo Fibonaccijevi rti pri obeh ekstremih in sicer pri 16,5 dolarjih
(minimum 100 %) in 42,375 dolarjih (maksimum 0 %). Med tema dvema
17
rtama nariemo e tri vzporednice pri 38 %, 50 % in 62 %, s katerimi skuamo
napovedati podporne nivoje protisunka (1).
Opazimo lahko, da se januarja teaj vekrat odbije od 38 % nivoja (2), kar bi lahko
pekulant s pridom uporabil. Konec januarja pride celo do preboja nivoja 38 %,
vendar se teaj odbije malo nad nivojem 50 %.
Februarja teaj dosee nov maksimum 44,56 dolarja (3), vendar se e naslednje
jutro odpre s pranjo navzdol in nadaljuje z monim padanjem.
Fibonaccijeve nivoje priredimo novemu maksimumu (3). Teaj pade skozi prvi
podporni nivo pri 38 % in se potem dvakrat odbije od srednjega pri 50 %, kar
pekulantom spet ponudi nekaj prilonosti (4).


SLIKA 5b: Fibonaccijevi podporni nivoji



Vir: Farley, 2001, str. 252

Ko pride do preboja 50 % podpornega nivoja, se teaj spusti do 62 % podpornega
nivoja, ki spet opravi svoje udeno delo in teaj se od njega odbije (5).
Ko dva tedna kasneje pride e do preboja 62 % podpornega nivoja (6), se padanje
nadaljuje skoraj do 100 % nivoja (16,5 dolarjev) oziroma do nivoja, kjer se je rally
zael.
Nov preboj zadnjega minimuma nam ne napove tako okantne pranje navzdol, do
kakrne pride naslednje jutro (7).

S pomojo Fibonaccijevih nivojev lahko napovedujemo tudi teajne tare ob prebojih
prejnjih maksimumov oziroma minimumov. Trend se po preboju obiajno nadaljuje 38 %
nad zadnjim maksimum (oziroma 38 % pod zadnjim minimumom), se od tega nivoja
odbije, potem pa s padanjem nadaljuje, e pade pod nivo 0 %, oziroma nadaljuje z
naraanjem, e ta 38 % nivo prebije. Lep primer je prikazan na spodnji sliki, ki prikazuje
gibanje teaja podjetja Covad Communications Group (COVD).

18
SLIKA 6: Fibonaccijeva teajna tara po preboju prejnjega maksimuma



Vir: Farley, 2001, str. 206


1. 5. 6 RSI indeks relativne moi

Indeks relativne moi (Relative Strength Index) primerja trenutni teaj delnice s teaji v
preteklosti (Achelis, 1995). Pri izraunu upotevamo samo zakljune teaje. Veja
kratkoroneja odstopanja imajo nanj manj vpliva kot na druge indikatorje.

Izraunamo ga tako, da vzamemo povpreje tistih zakljunih teajev, kjer je bil zakljuni
teaj viji od zaetnega in ga delimo s povprejem tistih zakljunih teajev, kjer je bil
zakljuni teaj niji od zaetnega. asovna perioda, ki jo izberemo, doloa nestanovitnost
indikatorja (npr. 9-dnevna asovna perioda bo bolj nestanovitna kot 21-dnevna).

RSI niha med vrednostima 0 in 100. Vrednost nad 70 kae na relativno precenjen teaj
delnice, vrednost pod 20 pa na podcenjenega. Indeks je zanimiv predvsem zato, ker dokaj
dobro napoveduje spremembo trenda. Preboj navzgor vrednosti 30 je bikovski znak, preboj
navzdol vrednosti 70 pa je medvedji znak za teaj delnice. Na spremembo trenda lahko
opozarja tudi razhajanje (divergenca) med smerjo indeksa in smerjo teaja: naraanje
(oziroma padanje) indeksa relativne moi, takrat ko teaj delnice e pada (oziroma
naraa). Tudi podporni in odporni nivoji se velikokrat na RSI grafu pokaejo prej kot na
teajnem.

Indeks relativne moi moramo loiti od relativne moi delnice (relative strength; RS), ki
jo je definiral in jo meri dnevnik Ivestors Business Daily; IBD. Relativna mo delnice
primerja rast teaja (procentualno) te delnice v zadnjih 12 mesecih z rastjo teajev drugih
delnic v bazi IBD. e ima delnica npr. relativno mo 80, to pomeni, da je (v odstotkih)
njen teaj v zadnjem letu prehitel 80 odstotkov delnic iz baze IBD.
19
1. 5. 7 Smerni indeks

Smerni indeks DMI (Directional Movement Index) nam govori o jakosti trenda delnice
ali delnica res v naraajoem oziroma padajoem trendu ali so to samo kratkoroneja
nihanja (Achelis, 1995). Ker teaji veino asa (70 %) niso v trendu, zna biti ta podatek
zelo koristen. Indeks sestavljajo tri rte: smerna indikatorja +DI in DI (Directional
Indicators) ter oscilator ADX (Average Directional Index), ki je - obiajno 14-dnevno
povpreje smernega indeksa. Indikator +DI meri naraajoa gibanja, indikator DI
padajoa, oscilator ADX pa meri jakost prevladujoega trenda. Trenutni trend nakazujeta
rti +DI in DI: trend je naraajo, e je rta +DI nad DI in padajo, e je rta DI nad
+DI. Da pa vemo, da trend res obstaja, mora biti oscilator ADX nad 30. Kljub temu da
ADX teoretino niha med vrednostima 0 in 100, so vrednosti nad 60 izredno redke.
Vrednosti pod 20 kaejo na to, da je trend izredno ibak, vrednosti nad 40 pa kaejo na
izredno moan trend (navzgor ali navzdol).

1. 5. 8 Stohastini oscilator

Stohastini oscilator (Stochastic Oscillator) meri pozicijo trenutnega zakljunega teaja
delnice v primerjavi z minimumom in maksimumom njenega teaja v doloenem obdobju.
Sestavljen je iz dveh rt: glavne, imenovane %K in druge, imenovane %D, ki pa je
samo drsea sredina glavne rte (Achelis, 1995).

Obstaja ve razlinih razlag signalov za nakup oziroma prodajo delnice s pomojo
stohastinega oscilatorja. Dve izmed njih sta (Achelis, 1995):

Kupujte, ko je oscilator nizek in se povzpne nad doloen spodnji nivo (npr. 20 %)
oziroma prodajajte, ko je oscilator visok in pade pod doloen zgornji nivo (npr. 80 %).
Kupujte, ko rta %K naraste nad rto %D in prodajajte, ko rta %K pade pod rto %D.

20
SLIKA 7: Bollingerjeva obroa (20-dnevna navadna drsea sredina, dva standardna odklona),
MACD, indeks relativne moi in stohastien oscilator pri podjetju Yahoo.



Vir: lasten izraun

Tehnino analizo lahko delimo na klasino in sodobno (imon, 1996, str. 91). Klasina
obravnava predvsem individualni trg (npr. delnic), loen od vsega drugega. Sodobna
tehnina analiza (Intermarket Technical Analysis) pa se ne zadovolji samo s prouevanjem
izoliranega trga, temve ugotavlja medsebojno povezanost razlinih trgov (povezanost
med trgom delnic, trgom obveznic, deviznim trgom in trgom blaga). Kljub temu premiku
pa to e ne pomeni, da vsakega od teh trgov ni treba najprej analizirati z orodji klasine
tehnine analize. ele ko je to opravljeno, lahko analitiki zanejo ugotavljati medsebojno
uinkovanje med posameznimi trgi.

21
2. OSNOVNI STILI KRATKORONEGA TRGOVANJA Z DELNICAMI

Pogosto sliimo: trg vrednostnih papirjev je dinamien, energien, vedno spreminjajo se,
nenapovedljiv (Gonzales in Rhee, 1999, str. 117). Ker se lahko trg e jutri ali naslednji
teden na popolnoma enake novice odzove drugae, kot se je danes, mora pekulant poznati
razline naine trgovanja, s katerimi se lahko prilagodi razlinim pogojem na trgu. S
pomojo izkuenj in instinkta mora razviti svoj stil trgovanja, ki ustreza njegovim
eljam, njegovi osebnosti in njegovi toleranci tveganja.

pekuliranje lahko razdelimo na tri stile (Gonzales in Rhee, prav tam), in sicer: osnovno
trgovanje (core trading
15
), nihalni stil (swing trading
16
) in skalpiranje (scalping).

Kljub temu da se med seboj razlikujejo po razlinih asovnih dolinah in uporabi razlinih
analiz (tehnina ali temeljna), se stili dopolnjujejo. Na primer, izkunje unovevanja pri
skalpiranju odlino dopolnjujejo vstop v dolgoronejo pozicijo pri osnovnem trgovanju.
Med stili tudi ni jasne meje, ki bi jih loevala. pekulant mora biti prilagodljiv in mora
znati oceniti, kateri tip trgovanja je v doloenem trenutku primeren oziroma ali naj s
svojim stilom sploh trguje ali raje poaka na ugodneje obdobje.


2. 1 Osnovno trgovanje

Definicija osnovnega trgovanja je preprosta: trgovanje, ki izkoristi prednosti
prevladujoega trenda (Gonzales in Rhee, 1999, str. 131). pekulant mora iskati
podcenjene delnice, vendar pri osnovnem trgovanju ne gre za investiranje, kjer bi imeli
delnico v lasti ve let. Osnovno trgovanje se od investiranja, ki ga lahko definiramo kot
dolgorono zaupanje v rast podjetja oziroma v izplaevanje dividend, razlikuje po tem, da
poskua izkoristiti velik premik teaja delnice, na katerega kaejo trdni tehnini in temeljni
dokazi. Zaupanje v podjetje je omejeno samo na teajni premik in ni drugega - e do
njega ne pride, pozicijo zapremo. Ker pa je za veje teajne spremembe potrebno ve asa,
trajajo investicije na osnovi osnovnega trgovanja od nekaj dni do nekaj tednov (vasih tudi
mesecev), odvisno od tega, ali prevladujo trend pri delnici e obstaja in ali sploni trni
pogoji ustrezajo priakovanemu gibanju teaja delnice.

Primarni cilj pekulantovih osnovnih vlaganj, s katerimi dopolnjuje (ali zavaruje) svoje
pozicije, v katere vstopa z nihalnim trgovanjem oziroma s skalpiranjem, so torej veje
teajne spremembe. Sekundarno pa dajejo dolgoroneje pozicije pekulantu iri vpogled
in bolji obutek za celoten trg, kar pa je izrednega pomena tudi za njegovo kratkorono
trgovanje.


15
Nekateri avtorji uporabljajo tudi izraz position trading (npr. Farley, 2001, str. 15)
16
Nekateri avtorji uporabljajo tudi izraz day trading (npr. Farley, 2001, str. 15)
22
2. 1. 1 Kljuni dejavniki osnovnega trgovanja

pekulant, ki uporablja osnovno trgovanje, bi (se) moral (Gonzales in Rhee, 1999, str.
132):

Za osnovne investicije imeti drug raun kot za nihalne in skalpiranje. Za to obstajata
dva razloga. Prvi, e aktivno trguje, bo teko sledil uspenosti trgovanja, ki ga
opravlja znotraj enega dneva, e se bodo dobiki (oziroma izgube) in stroki meali z
dobiki in izgubami, ki so ta dan nastali zaradi njegovih osnovnih investicij. Drug
razlog pa je bolj psiholoki. e pekulant ves as opazuje svojo osnovno investicijo,
lahko zaradi mikro vpogleda na nihanja znotraj enega dneva ter panike in razburjenja,
ki sta s tem povezana, izgubi vpogled na celotno perspektivo osnovne investicije.
Povedano drugae, e opazuje vsako desetinko svoje osnovne investicije, lahko
prehitro izstopi iz dobre pozicije e posebej takrat, ko je sooen z monim in
presenetljivim padanjem teaja.
Poznati prevladujo trend. pekulant naj z enim pogledom oceni trg (pogleda naj
dnevne in tedenske grafe S&P 500, S&P 500 terminske pogodbe (futures), NASDAQ
in seveda Dow Jones). Obstajajo samo tri monosti: ali gre trg navzgor, navzdol ali se
giblje v stran. Pri trendu navzgor je preprosto: kupuje naj v obdobjih padanja
protisunkih navzdol in ob prebojih navzgor. Pri trendu navzdol je nasprotno: nepokrito
naj prodaja v obdobjih naraanja rallyjih (rallies) oziroma protisunkih navzgor in ob
prebojih navzdol. Trg, ki se giblje v stran, kae na negotovost: pekulant naj ima
manje tolerance izgube in naj unovuje manje zasluke.
Poznati relativno mone delnice. e trg prihaja iz medvedje faze, mora biti pekulant
posebej pozoren na delnice, ki so se v tej fazi odrezale relativno (v primerjavi s
celotnim trgom, v primerjavi z drugimi delnicami iz svoje panoge) dobro. Ko bo trg
priel v bikovsko fazo, so ob prebojih navzgor to potencialni kandidati za nakup. S tem
ni miljeno, da naj pekulant prezre delnice, ki so obiajno mone, pa je njihov teaj
zaradi slabe situacije na celem trgu mono padel. Zelo obiajno je namre, da
najmoneje delnice vztrajajo najdalj asa in da padec njihovega teaja v resnici kae
na bliino medvedjega dna.
Izogibati lovljenju dna. pekulant, ki skua loviti dno teaja neke delnice, precej tvega,
saj s tem kri eno glavnih pravil kratkoronega trgovanja: ne trgujte v nasprotju s
trendom. Delnica pada z razlogom in malo verjetno je, da bo zaela naraati, preden
bo ta razlog odpravljen. Pri vsakem trgovanju se je najbolje drati pravila: kupujemo
mone delnice, ibke pa nepokrito prodajamo. Po doloitvi dna je priporoljivo
poakati vsaj e nekaj asa na potrditev, da se teaj delnice res dri oziroma naraa
nad dnom. Kupovati delnico, ki je videti poceni v primerjavi z njenim teajem pred
npr. enim tednom ali mesecem, je obiajno napaka.
Poznati tehnine podatke. Najbolj uporabni grafi pri osnovnem trgovanju so dnevni in
tedenski. Posebno pozornost velja posvetiti vejim in manjim podpornim ter
odpornim nivojem, drseim sredinam, trendu in prometu. Tehnini podatki bodo
pogosto dali namig pred temeljnimi, s katerimi bo morda vse v najlepem redu, toda ko
teaj delnice pada ali ne raste skupaj z drugimi, stoji za tem verjetno zelo dober razlog.
Poznati temeljne podatke. Soliden trend ponavadi temelji na monih temeljnih
podatkih. pekulant, ki hoe ujeti veji trend, mora iskati delnice, ki imajo mone
temeljne podatke, hkrati pa mora na moen dvig teaja pokazati tudi tehnina analiza.
23
Raziriti obiajni (ki ga uporablja pri nihalnem stilu ali skalpiranju) prag izgube.
Nemogoe je ves as tvegati polovico dolarja in upati na 10- ali 15-dolarski zasluek.
Razmerje tveganje/nagrada mora biti ustrezno nastavljeno, prag izgube naj temelji na
dnevnih oziroma tedenskih podpornih oziroma odpornih nivojih.
Investirati le manji del svojega denarja. e pekulant upa na veji teajni premik, je
tako velik premik moen tudi v nasprotno smer.
Paziti, da ne trguje v nasprotju s trendom, e posebej pa, da ne prodaja nepokrito v
rastoem trgu. Trgovanje v nasprotju s trendom zna biti zelo bolee in samouniujoe.
Nepokrito prodajanje delnice samo zato, ker je njen teaj preve narasel, je za
neumnee. Najveje dobike pri osnovnem trgovanju naj pekulant priakuje takrat, ko
bo trend moan in ko bo na njegovi pravi strani.


2. 2 Nihalni stil

Nihalno trgovanje lahko definiramo kot trgovanje, ki skua predvideti dnevni trend ali
preobrat trenda (Gonzales in Rhee, 1999, str. 125). Posebna pozornost je posveena
podpornim in odpornim nivojem ter aktivnemu trgovanju ob preboju teh mej. Za zaito
pozicij, ki lahko trajajo od priblino pol ure do naslednjega dne, vasih pa celo nekaj dni,
(vse dokler investicija ali trg kaeta pozitiven odnos in seveda dokler je pozicija znotraj
pragov izgube) pekulant obvezno uporablja stop toko. Glavni cilj vsake kupije je
minimizacija tveganja in ne maksimizacija dobika.

Priakovani dobiki nihalnega stila so od polovice do enega dolarja (aktivni skalperji
enemu dolarju v argonu pravijo palica - stick oziroma toka point). Ker teaj samo v
zelo redkih primerih naraste za en dolar v ravni rti, brez vmesnih padanj, mora biti
pekulant, ki trguje z nihalnim stilom, zelo potrpeljiv in ne sme upotevati umov, do
katerih prihaja, ko teaj niha. Klju uspeha pri nihalnem nainu je identifikacija trenda, ki
lei pod tem valovanjem.

Kljub temu da ima trg vedno nek prevladujo trend (ki ga skua unoviti osnovno
trgovanje), skuajo pekulanti z nihalnim stilom unoviti dnevni trend in preobrat tega
trenda. udovito in hkrati koljivo pri dnevih trendih je dejstvo, da trg obiajno enkrat
znotraj dneva doivi preobrat trenda. Nihalni pekulant skua pravoasno zaznati ta
preobrat in ob njem zapreti stare pozicije ter vstopiti v nove.

2. 2. 1 Kljuni dejavniki nihalnega stila

pekulant, ki uporablja nihalni stil trgovanja, bi (se) moral (Gonzales in Rhee, 1999, str.
127):

Preuevati trende zadnjih nekaj dni. Primerna grafa za preuevanje potencialnih
kandidatov in kratkoronih trendov sta 3-dnevni s 5-minutnimi sveami in 10-dnevni s
15-minutnimi sveami. Posebno pozornost je treba posvetiti podpornim in odpornim
nivojem, pranjam, drseim sredinam in prebojem.
Slediti novicam. Posebno pozornost je treba posvetiti novicam, ki so povzroile preboj
trenda. pekulant se mora zavedati, da lahko na osnovi novic ali novih temeljnih
24
podatkov bolj brezskrbno obdri delnico dalj asa morda nekaj ur, cel dan, preko
noi ali celo nekaj dni. Pred nakupom na osnovi nihalnega naina je torej priporoljivo
preveriti im bolj svee novice o podjetju.
Pozornost posvetiti nestanovitnosti in prometu. Idealna povprena nestanovitnost je
med dvema in petimi dolarji. Pri veji nestanovitnosti je priporoljivo zmanjanje
koliine delnic, s katero pekulant obiajno trguje. Povpreni dnevni promet z delnico
naj ne bi bil pod 200.000 do 300.000.
Disciplina! Disciplina! Disciplina! pekulant mora takoj, ko izvede transakcijo,
doloiti tudi prag izgube. Ta prag je lahko samo miseln,
17
obiajno za podpornim
oziroma odpornim nivojem in relativno manji od priakovanega dobika. Pomembno
pa je, da pekulant pri tem pragu ves as vztraja in tukaj pride v potev disciplina. e
se teaj obrne v nasprotno smer od priakovane in dosee stop ceno, mora pekulant
pozicijo ukiniti, ustveno sprejeti izgubo in iti naprej. Prav tako je disciplina
pomembna pri odprtju pozicije: e se je odloil, da bo nihalno pozicijo odprl ele, ko
bo teaj prebil doloen prag, naj delnice ne kupi, dokler do preboja res ne pride.
Uporabljati drse prag izgube. In sicer zato, da se dobiki nikoli ne spremenijo v
izgube. Takoj, ko se teaj zane gibati v eleno smer in ima pekulant dobiek, naj stop
toko premika za teajem. Pri tem je treba paziti, da prag ni preblizu trenutnega teaja,
saj bi morebitna kratkotrajna panika ali veji nakup lahko povzroila prezgodnjo
ukinitev dobre pozicije.
Paziti, da ne postane pohlepen. Samo dejstvo, da se je teaj premaknil v eleno smer,
e ne pomeni zasluka. O zasluku lahko govorimo ele takrat, ko teajnega tveganja
ni ve, kar pa pomeni, da je pozicija zaprta. pekulant naj pogleda, koliko se je teaj ta
dan e premaknil; e je naredil veji ali podoben premik, kot ga naredi obiajno, naj se
ne boji zaprtja pozicije delnico, ki jo ima v lasti, naj prodaja po teaju povpraevanja,
ko gre njen teaj navzgor, za nakup delnice, ki jo je prodal nepokrito, pa naj se pridrui
ponudnikom, ko gre njen teaj navzdol. esar si zagotovo ne eli, je, da bi se odrekel
delu dobika ali plaal za razmik samo zato, ker je predolgo akal na potrditev konca
trenda.
Prenoitve (overnights). Delnice, s katerimi trguje na temelju nihalnega naina
trgovanja, lahko pekulant vasih zadri tudi ez no. Kljunega pomena pa je, da ez
no zadri samo zmagovite delnice, ki so v trendu s trgom, nikakor pa ne tistih delnic,
ki so mu prinesle izgubo. Pri tem naj pozicije ne bodo prevelike. Zavedati se je treba,
da se ravno preko noi spremeni veliko dejavnikov (veino pomembnejih novic
objavijo namre pred zaetkom ali po koncu trgovanja) in da lahko jutranji odmik
prinese zelo bolee izgube. e pa se delnica zjutraj odpre z odmikom v korist
pekulanta, je pametno, da razmisli o prodaji vsaj dela svojih delnic. Ker so odmiki
zelo nevarni, mora pred prenosom pozicije v naslednji dan pekulant res dobro
preveriti, ali za ta as niso napovedane pomembneje gospodarske objave ali novice o
podjetju, kot je npr. objava finannih podatkov (tako podjetja samega kot njegovih
vejih konkurentov). In konno, izogibati se je treba tudi prenoitvi delnic, katerih
zakljuni teaj je zelo moan oziroma se je teaj v zadnjih nekaj dneh e mono
spremenil. pekulant naj tudi v tem primeru raje danes unovi vsaj del svojega teko
prigaranega zasluka, dokler ta e obstaja.

17
e borzni posrednik dobi stop naroilo, ta prag vidijo tudi vzdrevalci trga in lahko se zgodi, da teaj
potisnejo ravno do stop teaja in s tem stop naroilo aktivirajo. Zato je morda pametneje, da je prag izgube
oziroma stop teaj mentalen in zapisan samo v glavi.
25
2. 3 Skalpiranje

Zaradi tehnolokega napredka je sredi devetdesetih kratkorono trgovanje v ZDA postalo
zelo popularno (Gonzales in Rhee, 1999, str. 119). Novi pekulantje so unovevali tudi
zelo majhne teajne premike in sluili s etrtinkami ali desetinkami dolarja pri posamezni
transakciji. Do takrat veina vlagateljev do takih zaslukov ni imela ustreznega tehninega
dostopa. V nasprotju s splonim preprianjem pa je skalpiranje precej bolj teavno, kot je
videti na prvi pogled in ni primerno za vsakega pekulanta.

Cilj skalpiranja je zasluiti od desetinke do priblino pol dolarja (redkokdaj ve). Do takih
premikov teaja prihaja zaradi trenutnih neuravnoveenosti ponudbe in povpraevanja, ki
lahko za kraji as premaknejo teaj v eno ali drugo smer (zaradi uptick pravila je
nepokrita prodaja pri skalpiranju teko izvedljiva). im prej pekulant taka neravnovesja
spozna in im prej odpre pozicijo, ve monosti za uspeh ima.

Ker so dobiki majhni, je pogostost trgovanja veja (med skalperji ni malo takih, ki
dnevno opravijo po 300 in ve transakcij, veino od teh lahko tudi z eno samo delnico!)
Pozicije pri skalpiranju trajajo od nekaj sekund do nekaj ur - dveurna pozicija je e zelo
dolgorona.Ve trgovanja pomeni ve provizij, ki postanejo pri skalpiranju zelo
pomemben stroek, ki ga mora skalper nujno upotevati. Kljuna beseda je hitrost, hitrost,
in spet hitrost. Povezava do trga mora biti kar se da hitra. Hitrost ni pomembna samo pri
izvrevanju naroil, pa pa tudi pri sprejemanju zanesljivih podatkov. Dostop do nivoja II,
teaji in grafi v realnem asu so za skalpiranje nuja, veliko prilonosti pa ponuja tudi
dostop do novic v realnem asu.

Poleg omenjenih podatkov je za skalpiranje zelo pomembno tudi poznavanje grafov, s
pomojo katerih skua pekulant predvideti smer gibanja teaja. Najbolj primeren je 2-ali
3- dnevni graf s 5-minutnimi japonskimi sveami. Tak graf omogoa takojnjo vizualno
predstavo stratekih kratkoronih teajnih mej, ki so zelo pomembne za dananje trgovanje
(Gonzales in Rhee, 1999, str. 121):

dananja maksimum in minimum;
razmik med verajnjim zakljunim in dananjim otvoritvenim teajem;
verajnji maksimum in minimum; in
verajnji kritini podporni in odporni nivoji.

Na trenutno s skalperji zelo nasienem trgu je za novinca v resnici zelo malo prostora.
isto na vrhu piramide so vzdrevalci trga in specialisti - ki prav tako ivijo od skalpiranja
ker lahko na svojih monitorjih vidijo tudi pritok naroil.

2. 3. 1 Kljuni dejavniki skalpiranja

pekulant, ki uporablja skalpiranje, bi (se) moral (Gonzales in Rhee, 1999, str. 122):

Do potankosti obvladati tehniko izvrevanja naroil. Uspeh skalperja je lahko odvisen
od tega, kako hitro naroilo vpie in kako hitro to naroilo njegov borzni posrednik
tudi izvede.
26
Obvladovati raven II. Nauiti se mora spoznati nihaj. Na manj prometnih delnicah
mora znati brati (razumeti) gibanje ponudb oziroma povpraevanj vzdrevalcev trga in
EKM-jev. Ko teaj naraa, ali je teaj ponudbe dobro podprt? Ali se vzdrevalci trga
pri teaju povpraevanja umikajo navzgor? (In seveda obratno ko teaj pada.)
Poznati trend. Je trg moan ali ibak? Veina dobikov v monih trgih se ustvari s
kupovanjem v padajoem protisunku, v ibkih trgih z nepokrito prodajo v
naraajoem protisunku. e pekulant opazi, da je na napani strani trga, naj zoi
obiajni prag izgube.
Vedeti, v katerem asovnem obdobju je dan trenutno. Skalpiranje v sredini dneva je
obiajno teavno, saj so nihaji teajev razmeroma majhni. Skalper se mora tudi
zavedati, da se lahko teaj delnice v otvoritvenem obdobju spremeni zelo hitro in da je
zakljuno obdobje ponavadi v nekem trendu.
Vedeti, ali je delnica mona ali ibka. Ni nujno, da je delnica, ki je trenutno pozitivna,
danes tudi mona. Jutranja pranja bi lahko npr. pojasnila, zakaj je delnica pozitivna,
dejansko pa lahko njen teaj e cel dan pada, ker je enostavno predraga. Vlagatelj se
mora vpraati, ali je trenutni teaj delnice nad ali pod otvoritvenim teajem,
verajnjim zakljunim teajem oziroma verajnjim maksimumom oziroma
minimumom.
Zapreti pozicijo z lahkoto. Skalper naj ne aka, da bo zagona (momentum) konec in da
bo pozicijo moral zapreti vred z veino, najvekrat v paniki. Idealne vrhove in dna naj
raje prepusti sanjaem, kljub temu, da bo vasih imel sreo in jih ujel.
Disciplina! Disciplina! Disciplina! pekulant mora pravoasno sekati izgube; nikakor
ne sme izgubiti ve kot je nameraval zasluiti. e je nameraval zasluiti etrt dolarja,
ne sme dopustiti dolarske izgube.
Znati trgovati na obeh straneh trga. Nepokrito skalpiranje je razvedrilno. In eprav je
zaradi uptick pravila precej teje od kupovanja, je lahko zelo donosno, saj teaji
obiajno precej hitreje padajo kot naraajo. Prav tako hitro pa je treba dobiek tudi
unoviti, saj je tudi kupovanje z namenom pokritja nepokritih prodaj obiajno precej
silovito.
Poznati osnove tehnine analize. eprav veina skalpiranja temelji na opazovanju in
razumevanju ponudbe in povpraevanja, to e ne pomeni, da skalperju ni treba ni
vedeti o tehnini analizi. Zaradi odbojev in prebojev mora nujno poznati podporne in
odporne nivoje. Sem spadajo tudi 10-, 20-, 50- in 200-dnevne drsee sredine ter razne
priljubljene formacije. Posebno pozornost mora posvetiti tudi pranjam, in to ne samo
jutranjim, ampak tudi morebitnim pranjam, ki so ostale nezapolnjene (unfilled gaps).
e je delnico ele zael opazovati, naj preveri, kje je ta dan teaj e bil. Kaj, e je npr.
v zadnjih treh minutah e narasel za sedem tok? Tak teaj se lahko spusti za 4 toke
hitreje, kot lahko skalper ree: Hm, zdi se mi, da teaj zaenja padati .
Izogibati zasledovanja. e se je teaj e premaknil za nekaj nivojev, e je skalper e
zamudil prilonost, naj na to delnico pozabi. Veji kot je teajni premik, veja je
verjetnost, da bo prilo do popravka v nasprotni smeri. V paninem prodajanju
velikokrat tudi prag izgube ne pomaga dosti.
Iskati ustrezno nestanovitne delnice. Skalper naj se izogiba delnicam, ki v povpreju ne
nihajo za ve kot dve toki dnevno. Idealen dnevni razpon trgovanja je priblino tri do
pet tok. Razpon, veji od petih tok, je lahko zelo dobikonosen, a hkrati tudi
nevaren.
27
Iskati delnice z ustreznim prometom. Ta naj bi se zael pri 500.000 dnevno. Veji ko je
promet, bolje je. eprav je precej teko ujeti zagon pri delnicah z vejimi prometi (10
milijonov ali ve), pa je pri teh delnicah pozicijo tudi precej laje zapreti.
S pozicijo nikoli prenoiti! Skalper mora unoviti svoj dobiek oziroma se sprijazniti z
izgubo danes. akanje in napovedovanje jutranjih odmikov je isto drugana igra, za
katero pri skalpiranju ni prostora.

28
3. UPRAVLJANJE Z DENARJEM

Veina ljudi vstopi na borzne trge zaradi denarja, toda ta cilj hitro izgubijo izpred oi in
zanejo iskati nek oseben nain zabave. Trgujejo, da bi pobegnili dolgoasju ali da bi se
bahali s svojo bistroumnostjo. Obstaja toliko nevrotinih razlogov za pekuliranje kot
obstaja pekulantov, toda samo en je realistien da bi zasluili ve denarja, kot nam jih
nudijo ne-tvegane investicije, kakne so npr. nalobe v dravne obveznice. (Elder, 2002,
str. 215)

Upravljanje z denarjem je pri kratkoronem trgovanju z delnicami zelo pomembno,
verjetno celo bolj od katerekoli metode oziroma strategije. Prvi cilj upravljanja z denarjem
je preivetje pekulant se mora izogniti tveganjem, ki bi se lahko usodno zajedle v
njegov kapital (Velez in Capra, 2000, str. 4) in mora preiveti slabo pozicijo, slab dan ali
serijo izgub (Link, 2003, str. 290). Drugi cilj je kontinuirano sluenje. In ele tretji je
sluenje vejih dobikov toda najbolj pomembno je preivetje. (Elder, 1993, str. 258)
pekulant z ustreznim nainom upravljanja z denarjem ima lahko 15 zaporednih izgub in
jih vse nadomesti z dvema dobikonosnima pozicijama. Brez primernega upravljanja z
denarjem pa ima pekulant lahko 15 zaporednih dobikov, ki jih nato z lahkoto iznii z
dvema izgubljenima pozicijama.

Definicija upravljanja z denarjem je preprosta: zagotoviti im manje izgube in ustvariti
im veje dobike (Connors in Raschke, 1995, str. 11). Veino velikih izgub nastane iz
majhnih in tega se mora pekulant ves as zavedati. Velikost svojih pozicij mora zato
prilagoditi znesku, ki si ga lahko privoi, da ga izgubi in ne znesku, ki ga hoe zasluiti.

Vse strategije, ki sledijo v naslednjem poglavju, uporabljajo ista pravila upravljanja z
denarjem, ki naj bi pekulantu poveevala monost uspeha pri kateremkoli nainu
kratkoronega trgovanja z delnicami.


3. 1 Dobivati in izgubljati

Vlagateljevo dobivanje in izgubljanje je odvisno od izbranega naina trgovanja. Nekateri
raje akajo na velike dobike, vendar morajo biti pripravljeni sprejemati tudi veje izgube.
Drugi dobike unovujejo hitreje (in zato kaknega potencialno vejega tudi izpustijo),
vendar pozicijo hitro tudi zapustijo, ko spoznajo, da so v zmoti. Vlagatelj naj si izbere tako
trgovanje, ki ustreza njegovi osebnosti, pripravljen pa mora biti tudi na posledice svoje
odloitve. Veina vlagateljev v slabih pozicijah izgublja ve denarja, kot so zavestno
pripravljeni priznati, zato mora pekulant poleg stroge discipline voditi tudi nepristranske
in svee podatke o vseh svojih nakupih oziroma prodajah.

Uspeh lahko merimo s preprostimi razmerji (Farley, 2001, str. 145). Razmerje
%DOBLJENIH primerja pozicije, ki so nam prinesle dobiek s tistimi, ki so nam prinesle
izgubo in meri uspenost novih strategij. Povpreni dobiek (PovDOBIEK) in povprena
izguba (PovIZGUBA) merita rezultate v primerjavi s toleranco tveganja. Razmerja lahko
torej zapiemo tudi takole:

%DOBLJENIH = zmagovite pozicije/vse pozicije
29
PovDOBIEK = celoten dobiek/tevilo pozicij z dobikom
PovIZGUBA = celotna izguba/tevilo pozicij z izgubo

Razlini naini trgovanja kaejo na razline profile tveganja. Skalperji imajo visok
%DOBLJENIH in nizek PovDOBIEK, investitorji na drugi strani pa imajo nizek
%DOBLJENIH in visok PovDOBIEK. e hoemo poveati donosnost pa trg - ne glede
na nain trgovanja - ponuja samo eno izmed treh monosti: poveati %DOBLJENIH,
poveati PovDOBIEK ali zmanjati PovIZGUBO.

e z majhno spremembo kateregakoli izmed razmerij se vlagateljev uspeh lahko drastino
spremeni. Zaradi kratkoronih pozicij pekulantje ne morejo v veliki meri vplivati na
PovDOBIEK (ki je npr. pri investitorjih precej veji, e zato, ker zaradi novic do
najvejih sprememb prihaja v asu, ko je borza zaprta za trgovanje), s skrbnim
upravljanjem tveganja pa lahko precej dobro vplivajo na PovIZGUBO. Poglejmo si,
kaken vpliv na dobiek ima PovIZGUBA, e %DOBLJENIH niha od 25 % do 75 %.


TABELA 3: Trije naini, kako priti do 10.000 USD dobika

%DOBLJENIH tevilo pozicij PovDOBIEK PovIZGUBA Skupni dobiek

75%
50%
25%

100
100
100

$800
$800
$800

$2000
$ 600
$ 133

$10.000
$10.000
$10.000

Vir: Farley, 2001, str. 146

Najbolji profesionalni vlagatelji imajo %DOBLJENIH samo okoli 40 odstotkov (Murphy,
1999, str. 397). e samo s pomojo zgornje tabele ugotovimo, da lahko preivijo samo v
primeru, da je njihova povprena izguba manja od povprenega dobika.

Izguba je nekaj drugega kot poraz. Vsak pekulant bo imel veliko izgub le-te so namre
del pekuliranja. Na drugi strani pa je poraz rezultat ve manjih izgub, ki se setejejo v
veje. Veliko pekulantov misli, da so s tem, ko sprejmejo izgubo, tudi poraeni, vendar to
ni res. im prej bo pekulant razumel, da so izgube nekaj isto normalnega in da bodo
pravzaprav nastale vsaj v priblino polovico primerih, prej bo slabe pozicije sposoben hitro
zapuati. Eno najbolj pomembnih spoznanj, do katerega mora priti pekulant je, da ni
pomembno, kolikokrat bo imel prav, temve kako bo izgubil im manj, ko bo se bo motil.
(Link, 2003, str. 184; tudi O'Neil, 2002, str. 87)


3. 2 Plan trgovanja

Pred zaetkom trgovanja mora pekulant obnoviti cilje, zaradi katerih trguje. Je bolj
pomembno razburjenje ali dobiek? Morajo prihodki pokriti ivljenjske stroke ali
naslednje druinske poitnice? Bo uporabljal omejena ali trna naroila? Bodo stop toke
miselne ali dejanske? Katere vire informacij bo uporabljal? Potrebuje novice v realnem
asu, bo televizija med trgovanjem prigana ali ugasnjena? Kakne tehnine analize bo
opravil po zakljuku trgovanja? (Gonzalez in Rhee, 1999, str. 29)

30
e pekulant nima nobenega doloenega cilja, naj trguje z manjim tevilom delnic, dokler
tega cilja jasno ne vidi. Posebej pazljiv mora biti pri trgovanju z raunom, na katerem je
razmeroma malo denarja. Izogiba naj se elji, da bi iz majhnega vloka ez no ustvaril
veliko premoenje. Namesto da skae iz pozicije v pozicijo in ustvarja velike transakcijske
stroke, se naj raje odloi samo za najbolj obetavne nalobe.

pekulant mora definirati svoj stil trgovanja, ga zapisati, im vekrat obnoviti in po potrebi
posodobiti. Osebni stil trgovanja definira nabor delnic, vstopne in izstopne toke, ase v
poziciji ter filtre, ki definirajo pogoje, pri katerih v pozicijo ne vstopimo. Ko doloa
vstopne in izstopne toke, mora biti pozoren na razmerje med potencialnim dobikom in
tveganjem - veina pekulantov v pozicijo sploh ne vstopi, e ne priakujejo vsaj 3 : 1
razmerja v prid dobiku. Torej: planirajmo trgovanje in trgujmo po planu! (Farley, 2001,
str. 141; tudi Murphy, 1999, str. 398)

TABELA 2: Tipini osebni plan trgovanja

Nabor delnic: Nasdaq delnice
Nabor delnic: teaj delnice je veji od $10
Nabor delnic: povpreni dnevni promet je veji od 300.000
Vstop: preboj devetdnevnega maksimuma
Vstop: dvojni W ali Adam in Eva dno
Vstop: protisunek do 62 %
Izstop: dotik zgornjega Bollingerjevega obroa
Izstop: preboj 13-periodne drsee sredine na 5-minutnem grafu
Izstop: padec teaja v razpon prve pol ure
Filter: brez vstopa med 11.45 in 12.45 uro

Vir: lasten izraun


3. 3 Vstop in izstop iz pozicije

3. 3. 1 Vstop in zaetna stop toka

Postavitev in spotovanje praga izgube oziroma stop toke je pri kratkoronem trgovanju
obvezna pekulant jo mora postaviti takoj ob vstopu v pozicijo. Kam tono jo postavi, pa
je odvisno od njegove strategije trgovanja, koliine prometa z delnico in nestanovitnosti
njenega teaja.

Veina stop tok je postavljenih nekaj centov pod zadnjim minimumom (oziroma nad
zadnjim maksimumom) teaja, nekaj centov pod ali nad verajnjim zakljunim teajem,
vasih pa je prag izgube doloen v absolutnem (npr. najve 1 dolar) oziroma v relativnem
(npr. najve 5 %) znesku, ki smo ga pripravljeni izgubiti. Warwick (1996, str. 168) pravi,
da mora stop toka zadovoljiti dva pogoja: prvi, zagotavljati mora izhod iz napane
pozicije pri obvladljivi izgubi in drugi, ne sme biti tako blizu vstopnega teaja, da bi jo
lahko dosegli nenadni in nepriakovani sunki. Herbst (1992, str. 43) opozarja pred
postavitvijo stop toke pri oitnih mestih, ki jih lahko hitro vidimo na grafu. Bruce Kovner
(Schwager, 1993, str. 83) pravi, naj stop toko postavimo tja, do kamor teaj nikakor ne bi
31
smel priti, e smo v pozicijo vstopili na pravi strani. Velez in Capra (2000, str. 306)
predlagata, da naj bo pri nihalnem stilu zaetna stop toka cca 0,1 USD pod minimumom
verajnjega ali dananjega dne tistega, ki je niji.

Postavitev stop toke mora biti enosmerna cesta. e torej delnico kupimo, lahko stop toko
samo dvigujemo in je ne smemo nikoli spuati. e delnico prodamo nepokrito, lahko stop
toko samo spuamo. pekulant mora stop toke svojih pozicij preraunavati sproti
(odvisno od asovnega okvirja, v katerem trguje) jih pogosto premikati. (Elder, 2002, str.
169)

3. 3. 1. 1 Dvojna stop toka
Vstop v pozicijo z najmanj tveganja je pri testu prejnjega maksimuma oziroma minimuma
(Connors in Raschke, 1995, str. 6). Formacija dvojni w, ki pri tem nastane (in obiajno
kae na preobrat trenda), nudi odlino vstopno mesto v pozicijo in dvojno stop toko. Test
npr. minimuma je lahko nekoliko pod ali nad zadnjim minimumom (formacija Adam in
Eva (Farley, 2001, str. 70): Adam je zelo oster in globok minimum, po katerem pride do
preobrata, potem pa pride do ponovnega padanja, ki pa ni ve tako ostro in globoko
Eva), toda pekulant delnice ne kupi, dokler test ni uspeen in dvojna stop toka jasno
potrjena (kar pomeni, da se je teaj vrnil do prejnjega minimuma, vendar se je od tam
ponovno odbil).


SLIKA 8: Dvojna stop toka



Vir: lasten izraun


32
3. 3. 1. 2 Enojna stop toka
Enojno stop toko postavimo pri gibanju teaja v trendu. pekulant pri naraajoem
trendu v pozicijo vstopi pri protisunku teaja navzdol, pri padajoem trendu pa pri
protisunku navzgor (Gonzales in Rhee, 1999, str. 97). Temu nainu pravimo tudi
kupovanje pri vijem minimumu oziroma prodajanje pri nijem maksimumu
(Connors in Raschke, 1995, str. 7). Ker je trgovanje opravljeno v smeri prevladujoega
trenda, je stop toka ena sama in ponovni test maksimuma oziroma minimuma (ki ga
zahtevamo pri dvojni stop toki) ni potreben. Enojno stop toko postavimo takrat, ko pride
do preboja prejnjega maksimuma.


SLIKA 9: Enojna stop toka pri gibanju teaja v trendu



Vir: lasten izraun


3. 3. 1. 3 Stop toka pri vrhuncu
Vrhunec
18
(climax) trenda obiajno oznauje nadpovpreno dolg stolpec (oz. svea).
pekulant v pozicijo vstopi ele po vrhuncu, torej po tem, ko je e prilo do preobrata
trenda in ko lahko stop toko jasno definira (Connors in Raschke, 1995, str. 7). e je vstop
na pravilnem mestu, bi se moral teaj zelo hitro obrniti v eleno smer.



18
Vrhuncu nekateri avtorji pravijo tudi izrpanost (exhaustion) (Connors in Raschke, 1995, str. 7).
33
SLIKA 10: Stop toka pri vrhuncu



Vir: lasten izraun



3. 3. 2 Trgovanje brez tveganja

e gre teaj v eleno smer, mora pekulant stop toko prestavljati v smeri gibanja. Velez
in Capra (2000, str. 310) npr. predlagata, da naj bi pri nihalnem stilu trgovanja pekulant
takoj, ko pri nakupni poziciji teaj naraste za 1 USD nad vstopni teaj, prestavil svojo stop
toko v bliino vstopnega teaja. Elder (1993, str. 267) pa pravi, da naj bi stop toko
postavili v bliino vstopnega teaja takrat, ko je trenutni teaj od naega vstopnega
oddaljen ve kot znaa povpreni dnevni razpon trgovanja. Od te prestavitev naprej je
pekulant lahko precej bolj sproen, saj v najslabem primeru ne bo sicer ni zasluil, ne
bo pa tudi niesar izgubil. Kapital, ki ga tvega, ni ve njegov, pa pa trni.

3. 3. 3 Varovanje dobika

pekulant mora po vstopu v pozicijo teaju, ki gre v eleno smer, na primerni razdalji
slediti z drseo stop toko. Stop toko mora prestavljati precej pogosto (odvisno seveda, v
katerem asovnem intervalu trguje) in sicer pod oziroma nad zadnje doseene minimume
oz. maksimume (Velez in Capra, 2000, str. 312). Nekateri bolj agresivni pekulantje
uporabljajo pravilo 50 %, ki pravi takole: stop toko postavite na polovico med
maksimumom, ki ga je teaj dosegel pri nakupni poziciji (oz. minimumom pri nepokriti
prodaji) in vao vstopno toko (Elder, 1993, str. 268). e je npr. teaj narasel za 10 tok v
vao korist, postavite stop toko tako, da iti 5 tok dobika.


34
3. 3. 4 Tara in izstop

Ob vstopu v pozicijo mora pekulant vedno postaviti dve meji: taro in zaetno stop toko.
Stop toko lahko premika samo tako, da zmanjuje dele denarja, ki ga tvega v tej poziciji
in nikoli v obratni smeri, tara pa je lahko s asom spremenljiva tako navzgor kot navzdol
(e je npr. odvisna od kaknega oscilatorja). e pekulant v pozicije vstopa na osnovi
indikatorjev, naj bi na njihovi osnovi tudi izstopal (Elder, 1993, str. 264).

Ob vstopu v vsako pozicijo mora imeti pekulant pozitivna priakovanja, kar pomeni, da
e bi teaj priel do zaetne potencialne tare, naj bi bil zasluek vsaj 2 krat veji od
potencialne izgube, ki bi nastala, e bi teaj priel do zaetne stop toke eprav veina
pekulantov sploh ne vstopa v pozicije, kjer potencialni dobiek ni vsaj 3x veji od
potencialne izgube, pri bolj dolgoronih pozicijah pa je to razmerje celo 5 krat veje v prid
potencialnega dobika. (Link, 2003, str. 220)

3. 3. 5 asovni stop
.
Ni nujno, da teaj dosee taro ali stop toko, da pekulant izstopi iz pozicije. Lahko se
odloi, da bo iz pozicije izstopil tudi v primeru, da v vnaprej doloenem asu teaj ne bo
deloval tako, kot je predvidel. Ta as je seveda odvisen od tega, v katerem asovnem
okvirju pekulant trguje. Za skalperja je to lahko 10minut, za pekulanta, ki uporablja
nihalni stil, pa naj bi bil ta as okoli 5 dni (Link, 2003, str. 194; tudi Velez in Capra, 2000,
str. 313)


3. 4 Nadziranje tveganja

3. 4. 1 Pravili 2 in 6 %

Dejali smo e, da je prvi cilj upravljanja z denarjem preivetje pomembno je, da je
pekulant v igri dovolj asa, saj mu le mnogo odigranih iger (vstopov v pozicije) lahko
nudi statistino prednost in s tem sluenje denarja.

Kako si torej zagotoviti im ve asa? Elder (2002, str. 219) trdno verjame v pravili dveh
in estih odstotkov. Z njima nadziramo tveganje tako pri posamezni poziciji kot tveganje
pri vseh odprtih pozicijah. pekulant lahko namre izpade iz igre na dva naina: z eno
samo vejo izgubo (ki jo Elder imenuje ugriz morskega psa) ali z ve zaporednimi
manjimi izgubami (ugrizi piranh). Velikost svojih pozicij naj pekulant zato doloa na
osnovi izgube, ki si jo lahko privoi in ne na osnovi tega, koliko bi rad zasluil.

3. 4. 1. 1 Pravilo 2 % - zaita pred morskim psom.
Obsene raziskave naj bi pokazale, da je maksimalen znesek, ki ga lahko pekulant izgubi
pri posamezni poziciji, ne da bi pri tem kodil svojim dolgoronim ciljem, 2 odstotka od
celotne trenutne vrednosti njegovega trgovalnega rauna. (Elder, 1993, str. 260) (Link
(2003, str. 302) meni 2 do 5 odstotkov, O'Neil (2002, str. 88 najve 7 % do 8 %). e ima
pekulant torej na svojem raunu USD 20.000, ne sme z nobeno pozicijo tvegati ve kot
USD 400. Svoj zaetni prag izgube in/ali velikost vsake pozicije mora namestiti tako, da
ne bo nikoli kril tega pravila, kar mu nudi zaito pred eno veliko izgubo. Dva odstotka je
35
res najve, kar sme tvegati dobri pekulantje pri posamezni poziciji tvegajo namre
precej manj od tega.

3. 4. 1. 2 Pravilo 6 % - zaita pred piranhami.
Pravilo 6 % (Link (2003, str. 316) meni 7,5 % do 20 %) varuje pred ve zaporednimi
manjimi izgubami, torej pred piranhami. Pravilo pekulantu narekuje dvoje (Elder, 2002,
str. 225):
naj zakljui s trgovanjem takoj, ko vrednost njegovega trgovalnega rauna pade 6
% pod zakljuno vrednost rauna na zadnji dan prejnjega meseca. Zapre naj vse
morebiti odprte pozicije in do konca meseca dogajanje na borzi le opazuje. Ta as
naj porabi za ponovno ocenjevanje sebe in svojega sistema, lahko pa trguje e
naprej, vendar le na papirju;
takoj, ko ima odprtih toliko pozicij, da z njimi tvega 6 % od zakljune vrednosti
njegovega rauna na zadnji dan prejnjega meseca, naj preneha z vstopi v nove
pozicije. V novo pozicijo naj vstopi ele, ko skupna tvegana vrednost ne bo
presegala teh estih odstotkov.

3. 4. 2 asovna razporeditev

pekulant mora s pravilnim upravljanjem denarja ves as paziti, da je njegov kapital im
manj izpostavljen tveganju. Eden izmed principov, ki mu to zagotavlja, je tudi asovna
diverzifikacija vstopov v pozicije. Ta princip pravi, naj pekulant v istem asovnem
obdobju ne vstopi v vse pozicije, za katere dobi signal. Za to obstajata dva razloga: prvi,
za vse vstope bi mu lahko zmanjkalo denarja in drugi - kar pa je precej bolj pomembno
lahko bi mu zmanjkalo denarja za kaken kasneji, manj tvegan vstop. Velez in Capra
(2000, str. 155) predlagata, naj bi pekulant, ki ima na raunu USD 30.000, pri nihalnem
stilu vstopil v 2 poziciji na teden, v vsako s priblino etrtino svojega denarja.


3. 5 Trgovalni dan

Za uspeno trgovanje pekulant potrebuje ustrezen promet. Kljub temu da aktivnost znotraj
dneva ni vedno tono doloena in da formalno ni nekih pravil, ki bi dan delila glede na
promet, lahko trgovalni dan v splonem razdelimo na tri obdobja (Gonzales in Rhee, 1999,
str. 37):

Otvoritveno obdobje: prvi 2 do 2 uri
Opoldansko obdobje: drugi 2 do 2 uri
Zakljuno obdobje: zadnji 2 do 2 uri

Veina prometa je opravljena v otvoritvenem in zakljunem obdobju. V teh dveh obdobjih
se obiajno oblikujeta dva trenda, ki nekako definirata trgovalni dan. Ker so tu tudi razponi
in nestanovitnosti veje, leijo najveje prilonosti za pekulante prav v otvoritvenem in
zakljunem obdobju.

Po drugi strani pa je opoldansko obdobje oziroma obdobje kosila pogosto iz ve lanih
prebojev in majhnih razponov trgovanja. To je mirneje obdobje dneva. Otvoritveno
obdobje je precej stresno, v opoldanskem obdobju si trg odpoije, ponovno oceni otvoritev
36
in nabere energijo za povean promet, ki bo sledil v zakljunem obdobju. Zaradi majhnih
razponov je to obdobje za pekulante (e posebej pa za skalperje) najbolj tvegano
vlagatelji se v tem asu pogosto znajdejo znotraj vrteega kolesa in ne pridejo nikamor.

Zakljuno obdobje je za pekulante spet bolj zanimivo. Ponavadi se, predvsem iz dveh
razlogov, v tem asu oblikuje precej moan trend: prvi, nezadrno se blia konec
trgovalnega dne, ko ne bo mogoe ve odpreti pozicije, in drugi, otvoritveno obdobje in
dnevne novice so izoblikovale neko trno razpoloenje. Preboji ter novi maksimumi
oziroma minimumi so izvrstne prilonosti za pekulante. e se trg blia koncu trgovanja z
izredno monim trendom, pride zaradi unovevanja dobikov tik pred koncem (v zadnjih 5
do 15 minutah) obiajno do preobrata. Kljub temu da so to preprosti pojmi, jih uspeni
pekulantje s pridom izkoriajo. (Gonzales in Rhee, 1999, str. 40)

3. 5. 1 Otvoritev

Otvoritveni teaj je najbolj pomemben teaj dneva (Williams, 1999, str. 12). Otvoritveno
obdobje je obiajno najbolj prometno in je zato tudi najbolj razburljivo obdobje dneva.
Tok naroil (order flow) ob otvoritvi je ogromen. Zaradi razlinih dejavnikov - najvekrat
pa so to odzivi na razne novice - veliko investitorjev odda svoja naroila e pred odprtjem
borze, kar lahko za profesionalne vlagatelje povzroi pravo norijo. K tej zmenjavi je treba
dodati e pogoste teave s tonostjo podatkov o teajih (priblino prve pol ure po
otvoritvi). To je as, ko so vzdrevalci trga in specialisti resnino v prednosti, saj edino oni
vidijo resnien pritok naroil (Gonzales in Rhee, 1999, str. 45). Ob posebnih dnevih, ko je
objavljena zelo pomembna novica, teaji po otvoritvenem zvoncu (opening bell) skaejo
gor in dol. Trg ie smer in najbolj prekaljeni vlagatelji ga opazujejo zelo podrobno.
Opazovanje vzdrevalcev trga, specialistov in teajnih premikov je v tem asu bistvenega
pomena.

Trgovanje v prve pol ure mo in smer prvega trenda ter jakost prvega protisunka - je tako
pomembno, da ponavadi doloi trend trgovanja za preostanek dneva ali vsaj za otvoritveno
obdobje. Vzorec trgovanja v prve pol ure je temelj za trgovanje v preostanku dneva.
Posebno pozornost morajo zato pekulantje nameniti (Gonzales in Rhee, prav tam):

minimumu in maksimumu, ki ga je teaj dosegel v prve pol ure;
jakosti prvega protisunka;
morebitnemu odmiku ali celo pranji - in to ne samo za delnice, ki jih opazujejo,
temve tudi za indikatorje trga, kot sta npr. Nasdaq 100 ali DJIA.

e je ob otvoritvi prilo do velike pranje, se ta odmik ves preostanek dneva nekako kae v
daljavi in pogosto teaje kar vlee k sebi. V teh primerih sta minimum in maksimum, ki
ju je teaj dosegel v prve pol ure, e posebej pomembna.

Gledano v odstotkih, najve naroil pekulantje oddajo ob prvem protisunku pri delnicah,
ki so ob otvoritvi zaradi doloene novice pokazale relativno veliko mo (Farrell, 2000, str.
75). Zakaj? Ker je to jasna in predvidljiva situacija, kjer se veliki iz prodajalcev
spremenijo v kupce. Ne pozabimo, da je ena izmed dolnosti vzdrevalcev trga in
specialistov vzdrevanje likvidnosti trga: da torej kupujejo, ko trg potrebuje kupce oziroma
da prodajajo, ko trg potrebuje prodajalce. Ko hoejo vsi delnice kupiti, so vzdrevalci trga
37
prisiljeni vsem kupcem delnice tudi zagotoviti. Kaj torej naredijo? Teaj odprejo do meje,
za katero so skoraj prepriani, da ne more iti e vije, in ob otvoritvi delnice nepokrito
prodajajo. Zato je torej kupovanje ob otvoritvi po dobri novici verjetno najbolji primer, ko
stavimo proti hii (Farrell, prav tam).

Ko nekaj minut kasneje teaj pada, mnoice zane zajemati panika in delnice prodajajo.
Kdo te delnice kupuje? Vzdrevalci trga in specialisti, ki pokrivajo svoje nepokrite prodaje
in unovujejo dobiek. Ker pa so zaradi dobre novice in nadpovpreno velikega
povpraevanja morali ob otvoritvi nepokrito prodati veliko delnic, morajo sedaj agresivno
kupovati, kar bo teaj zelo verjetno potisnilo navzgor. In zato je to torej kupovanje
monih delnic po prvem protisunku za pekulanta ena najboljih trnih prilonosti v
dnevu. pekulant mora torej kupovati in prodajati skupaj z vzdrevalci trga in v nasprotju
z investicijskimi mnoicami.


3. 6 Sistem 2,5 %

Strokovnjaki internetne strani www.daytraders.com pri kratkoronem trgovanju z
delnicami verjamejo v tako imenovan 2,5 % sistem, ki pa zagovarja drugaen sistem
vstopov in izstopov oziroma upravljanja z denarjem, kot smo ga obravnavali do sedaj.

Sistem 2,5 % izkoria dejstvo, da teaji obiajno nekaj asa nihajo okrog teaja, kjer smo
vstopili v delnico vstopni teaj. Kam bo el teaj, ne vemo, v veini primerov pa bo
nekaj asa nad vstopnim teajem, nekaj asa pa pod. Naslednji graf prikazuje najbolj
tipino gibanje teaja od trenutka, ko vstopimo v pozicijo.


TIPINO GIBANJE TEAJA: (as) dobiek/izguba
-----------------------------------> --------------


[] <-- 10%
[] []
[] [] []
[] [] [] [] [] <-- 5%
[] [] [] [] [] [] [] [] []
[] [] [] [] [] [] [] [] [] [][]
[][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][] <-- 2.5%
[][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][]
[][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][]
----------------------------------------------------------- Vstopna toka
[][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][]
[][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][]
[] [][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][][] <-- (2.5%)
[] [] [] [][][] [] [] [] [] [] [][]
[] [] [] [] [] [] [] []
[] [] [] [] <-- (5%)
[]
[]
[] <-- (10%)


Vir: www.daytraders.com
38


Na grafu so prikazana tipina nihanja teajev po vstopu v pozicijo - stolpii predstavljajo
minimume in maksimume, ki so jih teaji v doloenem asovnem obdobju dosegli.
Nekateri teaji zanihajo malo bolj, veino asa pa se teaji gibljejo okoli vstopne toke. Ko
na primer delnico kupimo, gre obiajno teaj nekaj odstotkov navzgor, pa potem nekaj
odstotkov navzdol (ali seveda obratno). Enkrat med tem nihanjem se moramo odloiti in iz
pozicije izstopiti ter poiskati novo prilonost.

Veina pekulantov naj bi po vstopu v pozicijo naredi eno od dveh osnovnih napak. Takoj
po vstopu ne doloijo tare - izstopne toke (tako so v poziciji predolgo asa) ali pa taro
doloijo, vendar pogosto previsoko za realistine in hitre zasluke. Tudi tako so v poziciji
spet predolgo, saj akajo na najvekrat skoraj mistien (in pogosto tudi preve pohlepen)
teaj. Ta teaj obiajno temelji na doloenih odstotkih od vstopne toke, npr. 10 %, 20 %
ali celo ve, kar pa je pogosto precej dale od dosega. Do elenih dobikov ne prihaja prav
velikokrat, hkrati pa je kapital dalj asa izpostavljen tveganju in nepriakovanim novicam.

Kakna je torej reitev? Kot smo e dejali, se tipien teaj po vstopu v pozicijo giblje
nekako tako, kot je to prikazano na zgornjem grafu. Obiajno gre nekaj odstotkov navzgor,
potem pa nekaj odstotkov navzdol. Najbolj pogosto je to nekje 2 do 3 % okrog vstopne
toke, e seveda vmes ni kaknih pomembnejih in nepriakovanih novic. Seveda to
nihanje ne velja za vsako delnico na trgu, e pa govorimo o povpreju, je tako nihanje
najbolj pogosto. Zato pravilo 2,5 % pravi: takoj, ko smo s pozicijo zasluili 2,5 %, iz nje
izstopimo naa tara je torej 2,5 % zasluek. To se zgodi dovolj pogosto, tako da v
poziciji obiajno nismo dosti asa in je tako tveganje, ki ga prinaa as, relativno majhno.
Majhni dobiki se setevajo precej hitro in izkunje kaejo, da je pri pekuliranju tako
trgovanje precej bolj dobikonosno kot akanje na velike premike.

Hkrati pa lahko na grafu vidimo, da tudi e gre teaj po vstopu v pozicijo v nasprotno smer
od predvidene, se splaa poakati na preobrat. Tako kot ne prihaja pogosto do velikih
zaslukov, ne prihaja tudi do velikih izgub (seveda so ta nihanja odvisna tudi od
posameznih delnic in celotne situacije na trgu). Iz grafa lahko tudi vidimo, da je pogostost
izstopov pri 5 % izgubi e vedno kar precejna. Pravilo 2,5 % pravi, da iz pozicije
izstopimo ele pri 10 do 15 % spremembi teaja v nasprotno smer od predvidene (izgubi),
ker do tako velikih sprememb prihaja relativno redko.

Zapomnimo si: teaji dobrih delnic se bodo precej hitro spet obrnili navzgor, ko se
situacija na trgu spremeni, obratno pa bodo teaji slabih delnic spet precej hitro padli. e
smo pred vstopom v pozicijo dobro razmislili in upotevali vsa pravila kratkoronega
trgovanja, lahko uporabimo e eno varovalo, ko gre teaj precej v nasprotno smer od
priakovane, in sicer povpreenje. e teaj delnice, ki smo jo kupili, pade npr. za 10
odstotkov , pri tistem teaju kupimo e enkrat toliko delnic, kot smo jih prvotno, s tem pa
zniamo povpreno ceno nakupa in tudi taro za 5 %. Crane (1997, str. 104) predlaga dva
naina povpreenja: pri prvem naj bi npr. vsak mesec za enak znesek kupovali delnice
obetavnega podjetja (ker teaji nihajo, bi torej vsak mesec kupili razlino tevilo delnic),
pri drugem pa naj bi vsak mesec kupovali enako tevilo delnic tega podjetja (za kar bi torej
porabljali razline zneske).
39
4. STRATEGIJE VSTOPOV V POZICIJE

Oscilatorji ne dajo znaka za nakup ali prodajo delnice, torej ne kaejo na zaetek ali konec
nekega trenda, pa pa samo kaejo na to, da je teaj delnice v primerjavi s preteklim
gibanjem precenjen (overbought) ali podcenjen (oversold) (Achelis, 1995). Tudi e je teaj
precenjen, se lahko trend naraanja e nadaljuje in, kar je obiajno e bolj pogosto, tudi e
je trenutni teaj delnice podcenjen (glede na preteklost, seveda), lahko e vedno pada. Na
zaetek oziroma konec trenda nas opozarjajo doloene formacije teajnih grafov.

Najbolj klasine formacije, ki jih vlagatelji na teajih delnic opazujejo e desetletja, so
kanali (channels), trikotniki (triangles), zastave (pennants, flags), glava in rame (head and
shoulders), Adam in Eva (Adam and Eve), skodelica in roaj (cup and handle) ter dvojni w
(double w, double top/bottom) (Achelis, 1995). Ker sodijo v osnovo tehnine analize in je
literatura o njih laje dostopna, teh formacij ne bomo podrobneje opisovali, dobro pa je, da
jih vsak pekulant pozna.

V nadaljevanju je opisanih ve strategij (sistemov), ki so predstavljene z razlinimi
formacijami oziroma grafi. Te formacije so zapisane v razlinih asovnih okvirih, a e jih
ne bi vnaprej poznali, bi jih samo z grafa teko doloili. Tako grafi kot strategije so bolj ali
manj enake v vseh asovnih okvirjih, ne glede na to, ali gledamo minutne ali tedenske
teaje (Link, 2003, str. 82). Na pekulantu je, da ugotovi, katera asovna dimenzija
trgovanja mu asovno najbolj ustreza, v katero najbolj verjame in v tisti naj potem tudi
predvsem trguje.

Kljub temu da je strategij toliko, kolikor je vlagateljev, jih za uspeh zadostuje samo nekaj,
nekateri najbolji pekulantje pa uporabljajo celo samo eno. Strategije morajo biti im bolj
preproste bolj kot vse strategije in indikatorji je pomembno upravljanje z denarjem
(Link, 2003, str. 249). Velez in Capra (2000, str. 120) verjameta, da je strategija verjetno
preve kompleksna, e: (1) je ne bi razumel povpreno inteligenten 12 letnik, (2) vsebuje
matematine kalkulacije, (3) je ne moremo izvajati brez kalkulatrorja, (4) potrebuje ve
kot 3 softverske programe in (5) e porabimo ve kot 5 minut, da jo zapiemo na list
papirja.

Seveda se lahko zgodi, da nam bo neka strategija dala signal za nakup, hkrati pa neka
druga strategija signal za prodajo. Cooper (1996, str. 127) pravi, da v takih primerih vstop
v pozicijo odsvetuje e ve, vstopali naj bi predvsem v pozicije, pri katerih da signal za
vstop ve strategij hkrati ali ista strategija v razlinih asovnih dimenzijah.

Opisani vzorci naj bi sluili tudi za boljo predstavo o monostih, ki jih trgovanje z
delnicami ponuja. Ogromno tevilo in raznolikost strategij, stopenj tveganj, asovnih
okvirjev, ciljev in monosti pomaga tudi pojasniti, zakaj se za vsakega kupca vedno najde
prodajalec in seveda obratno.


4. 1 Trije osnovni tipi strategij

tevilo kategorij, ki jih uporabimo za klasificiranje strategij trgovanja na borzi, je lahko
popolnoma poljubno. Razdelitev, ki jo obravnavamo, deli trgovanje na tri kategorije, ki se
40
med seboj razlikujejo po nainu pristopa. Poudariti pa moramo, da neke jasne meje med
temi kategorijami ni (Achelis, 1995).

4. 1. 1 Sledenje trendu

Strategije s sledenjem trendu akajo na doloen teajni premik, potem pa predvidevajo, da
se bo trend nadaljeval in odprejo pozicijo v njegovi smeri. Na osnovi te kategorije e po
definiciji delnice ne bomo nikdar kupili blizu dna in je ne bomo prodali blizu vrha, saj je
za signal za vstop oziroma izstop iz pozicije potreben vnaprejnji premik. Z uporabo tega
sistema bo pekulant torej vedno zamudil prvi del premika in bo vedno predal del e
ustvarjenega dobika. Med najbolj osnovne strategije sledenja trendu spadajo strategije z
drseimi sredinami in strategije s preboji (Achelis, 1995).

4. 1. 2 Nasprotovanje trendu

Strategije z nasprotovanjem trendu akajo na precejen teajni premik - ko torej e vsi
kupujejo ali prodajajo - potem pa predvidijo, da je as za teajni popravek in odprejo
pozicijo v nasprotni smeri. Zanaajo se na preprianje, da je mnoica vedno na napani
strani (the public is always wrong) (Teweles in Bradley, 1987, str. 416). Te strategije
precej ugajajo vlagateljem, saj je njihov cilj kupovati pri minimumu in prodajati pri
maksimumu. Na alost pa je teavnost tega cilja sorazmerna z njegovo zaelenostjo. Med
najbolj osnovne strategije nasprotovanja trendu spadajo nasprotovanje po doloenem
minimalnem premiku (signal za nakup dobimo vsaki, ko teaj pade za minimalen
odstotek npr. 4 % - pod prejnji maksimum; obratno velja za signal za nepokrito prodajo)
in nasprotno miljenje (ko npr. nasprotno mnenje naraste nad doloen nivo to mnenje
merimo z raznimi indikatorji odpremo pozicijo v nasprotni smeri). Pomembna lastnost
uporabe strategij z nasprotovanjem trendu je njihovo zagotavljanje odline diverzifikacije
k strategijam s sledenjem trendu (Achelis, 1995).

4. 1. 3. Prepoznavanje formacij

Na nek nain vse strategije temeljijo na prepoznavanju formacij. Konec koncev je pogoj,
ki da signal za nakup oziroma prodajo pri strategijah s sledenjem trendu oziroma
nasprotovanjem trendu, vedno nekakna formacija. Kljub temu pa na tem mestu na
formacije in na signale, ki jih te formacije sproijo, ne gledamo v povezavi z doloenim
trendom.


4. 2 Formacije z japonskimi sveami

Pri grafih najvekrat iemo doloene formacije - vzorce, ki nam lahko dajo signal za
nakup oziroma prodajo. Ker so formacije s sveami zelo primerne tudi za kratkorono
trgovanje (pri npr. dnevnem trgovanju obiajno opazujemo 5- ali 10-minutne intervale), si
za zaetek poglejmo nekaj najbolj priljubljenih. (Achelis, 1995)

41
4. 2. 1 Bikovski vzorci - vzorci, ki kaejo na dvig teajev
















Dolgo, belo (prazno) telo je bikovski vzorec. Teaj se je odprl blizu
dna in zakljuil blizu vrha.
Kladivo (Hammer). e se pojavi po mono padajoem trendu, je to
ponavadi bikovski vzorec. e se pojavi po mono naraajoem trendu,
mu pravimo obeenec (Hanging Man). Kladivo je definirano z
majhnim telesom in dolgo spodnjo senco. Telo je lahko prazno ali
polno.

Predrta linija (Piercing Line). To je ponavadi bikovski vzorec in
nasprotje temnega oblaka (Dark Cloud Cover). Prva svea ima dolgo,
rno telo, druga pa dolgo, belo telo. Otvoritveni teaj druge svee je
pod zakljunim teajem prve, hkrati pa je zakljuni teaj druge svee
ve kot ez sredino telesa prve svee.
Bikovska pogoltnost (Bullish Engulfing Lines). Ta vzorec je zelo
bikovski, e se pojavi po mono padajoem trendu je signal
preobrata. Definiran je z majhno rno sveo, ki jo na obeh koncih
presee velika bela (bikovska) svea.
Jutranja zvezda (Morning Star). To je bikovski vzorec, ki kae na
mono dno. Manja zvezda (polna ali prazna) kae na moen preobrat
v trendu in bikovska (prazna) svea ta preobrat potrdi.

42



4. 2. 2 Medvedji vzorci - vzorci, ki kaejo na padec teajev













Bikovska doji zvezda (Bullish Doji Dtar). Zvezda kae na
spremembo, doji kae na neodloenost. Tak signal torej kae na
nejasno spremembo. Po tem vzorcu morate akati na potrditev (kot
prej pri jutranji zvezdi). Prva svea iz vzorca je lahko prazna ali
polna.

Dolgo, rno (polno) telo je medvedji vzorec. Pojavi se, ko se teaj
odpre blizu vrha in zakljui blizu dna.

Obeenec (Hanging Man). Ta vzorec je medvedji, e se pojavi po
mono naraajoem trendu. e se pojavi po mono padajoem
trendu, mu pravimo kladivo (Hammer). Obeenec je definiran z
majhnim telesom in dolgo spodnjo senco. Telo je lahko prazno ali
polno.
Temen oblak (Dark Cloud Cover) je prav tako medvedji vzorec.
Toliko bolj je pomemben, e je dno druge svee pod sredino telesa
prve (kot na sliki).

Medvedja pogoltnost (Bearish Engulfing Lines). Ta vzorec je zelo
medvedji, e se pojavi po mono naraajoem trendu je signal
preobrata. Definiran je z majhno belo sveo, ki jo na obeh koncih
presega velika rna (medvedja) svea.
43









4. 2. 3 Vzorci, ki nakazujejo spremembo trenutnega trenda







Veerna zvezda (Evening Star). To je medvedji vzorec, ki kae na
moen vrh. Manja zvezda (polna ali prazna) kae na moen preobrat
v trendu in medvedja (polna) svea ta preobrat potrdi.

Medvedja doji zvezda (Doji Star). Zvezda kae na spremembo, doji
kae na neodloenost. Tak signal torej kae na nejasno spremembo.
Po tem vzorcu morate akati na potrditev (kot prej pri veerni
zvezdi). Prva svea iz vzorca je lahko prazna ali polna.
Utrinek (Shooting Star). Ta vzorec kae na manji preobrat, ki
nastopi po naraajoem trendu. Telo zvezde mora biti blizu najnije
cene (kratka spodnja senca) in svea mora imeti dolgo zgornjo senco.
Doji signali pogosto oznaujejo preobrat. Doji signal je svea, kjer
sta otvoritveni in zakljuni teaj relativno blizu, razdalja med
minimumom in maksimumom pa je relativno velika.
Zvezde pogosto oznaujejo preobrat. Zvezda je svea z majhnim
telesom, ki s pojavi po svei s precej vejim telesom. Telesi se ne
prekrivata, lahko pa se prekrivata senci.

44
4. 3 Strategije ob pranjah

Otvoritvene pranje povzroijo razne novice, objavljene v asu, ko je borza zaprta, vasih
pa do njih pride tudi takrat, ko je delnica v izredno monem trendu. pranje velikokrat
kaejo na preveliko ustveno reakcijo investitorjev, zato po njihovem nastanku pogosto
pride (do vsaj kratkoronega) preobrata. Na te preobrate oziroma zapolnjevanje pranja pa
akajo pekulantje (Gonzales in Rhee, 1999, str. 92).

4. 3. 1 Ups!

e se trgovanje zane s pranjo navzdol, delniarje pogosto zajame panika in zanejo
prodajati. e lahko trg njihovo prodajanje absorbira in potem potisne teaj navzgor, tako
da prebije verajnji minimum in s tem pranjo zapolni, prodajalci spoznajo, da so se
zmotili (ups, zmotili smo se!), in delnico spet kupijo. Na preboj pa akajo tudi novi kupci,
saj je to obiajno znak, da je bila pranja laen signal ibkosti teaja. (Williams, 1999, str.
113) in (Bernstein, 1998, str. 136)

Pogoji za nakup

1. Teaj se mora odpreti s pranjo navzdol.
2. Teaj mora prebiti verajnji minimum.
3. Signal za nakup se sproi, ko se teaj zane gibati nad verajnjim minimum za
nekaj centov.
4. Zaetna stop toka je postavljena nekaj centov pod minimumom dananjega dne.

SLIKA 11: Ups signali za nakup


Vir: lasten izraun

Pri podjetju Dell (DELL) so s puicami oznaene otvoritvene pranje navzdol, z
vodoravnimi rticami pa preboji minimumov s prejnjega dne in s tem signali za nakup.
45
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Teaj se mora odpreti s pranjo navzgor.
2. Teaj mora prebiti verajnji maksimum.
3. Signal za nakup se sproi, ko se teaj zane gibati pod verajnjim maksimumom
za nekaj centov.
4. Zaetna stop toka je postavljena nekaj centov nad maksimum dananjega dne.


SLIKA 12: Ups signali za nepokrito prodajo



Vir: lasten izraun

Pri podjetju AMD (AMD) so s puicami oznaene otvoritvene pranje navzgor, z
vodoravnimi rticami pa preboji maksimumov s prejnjega dne in s tem signali za
nepokrito prodajo.


Zakljuek

Zdi se, da so najbolje kupije, ki jih lahko pekulant opravi na osnovi trgovanja s
pranjami, skladne s trendom, kar pa ni nujno res. Nekateri najbolji signali za nakup se
pojavijo v medvedjem trendu, ko pride do paninega pokrivanja nepokritih prodaj. In
obratno: nekateri najbolji signali za nepokrito prodajo se sproijo v bikovskih trgih, ko
vlagatelji masovno unovujejo dobike. Pomembna je tudi velikost pranje - im veja je,
tem bolje se sistem obnese (Bernstein, 1998, str. 144).

Signali, ki temeljijo na pranjah, imajo zavidanja vredno zgodovino. Ker temeljijo na
psihologiji vlagateljev, veljajo za ene najbolj zanesljivih in dobikonosnih in naj bi
delovali vsaj dokler bodo vlagatelji ljudje.
46
4. 3. 2 Nezapolnjena pranja in preobrat v treh dneh

Pri tej strategiji, ki se ukvarja s preobrati pri pranjah, mora teaj zaeti zapolnjevati
pranjo najkasneje tretji dan po nezapolnjeni pranji. (Connors in Raschke, 1995, str. 103)

Pogoji za nakup

1. Dananji teaj se mora odpreti s pranjo navzdol in ta pranja mora danes ostati
nezapolnjena.
2. V naslednjih treh dneh trgovanja akamo na preboj maksimuma dneva, ki se je
odprl s pranjo navzdol. Delnico kupimo nekaj centov nad tem maksimumom.
3. Zaetno stop toko postavimo nekoliko pod minimum dneva s pranjo navzdol.
4. Kakrenkoli dobiek zavarujemo z drseo stop toko, kajti dostikrat se zgodi, da
teaj pranjo samo zapolni, potem pa se spet obrne.
5. e se nam signal za nakup ne sproi v treh delovnih dneh, nakup opustimo.

SLIKA 13: Signali za nakup in nepokrito prodajo pri nezapolnjeni pranji



Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 105

V enem mesecu bi pri podjetju Motorola (MOT) sklenili tri kupije:

1. Nezapolnjena pranja. Delnico kupimo naslednji dan, nekaj centov nad dananjim
maksimumom. Kot lahko vidite, teaj v naslednjih dneh mono naraa.
2. e ena nezapolnjena pranja, ki se zapolni naslednji dan. Motorolo prodamo
nepokrito pri teaju okrog 25.3; trg v dveh dneh pade za ve kot 2,5 dolarjev.
3. Teaj zapolni nezapolnjeno pranjo z dne 19.7. dva dni kasneje. V naslednjih treh
dneh teaj naraste za ve kot 1,5 dolarjev.

Pri tem primeru si poglejmo tudi pravila upravljanja z denarjem. Ker je dne 19. 07.
minimum 2,15 dolarja pod nao vstopno toko, moramo zaetno stop toko postaviti vije
(nekje med 0,6 do enega dolarja pod vstopno toko).
47
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Dananji teaj se mora odpreti s pranjo navzgor in ta pranja mora danes ostati
nezapolnjena.
2. V naslednjih treh dneh trgovanja akamo na preboj minimuma dneva, ki se je odprl s
pranjo navzgor. Delnico prodamo nepokrito nekaj centov pod tem minimumom.
3. Stop toko postavimo nekoliko nad maksimum dneva s pranjo navzgor.
4. Kakrenkoli dobiek zavarujmo z drseim pragom izgube.
5. e se nam signal za nepokrito prodajo ne sproi v treh delovnih dneh, prodajo opustimo.

SLIKA 14: Signal za nepokrito prodajo pri nezapolnjeni pranji

Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 104

V tem mesecu bi penico (wheat) nepokrito prodajali dvakrat:

1. Nezapolnjena pranja navzgor. V naslednjih treh dneh bomo penico prodali nepokrito, e
bo njen teaj padel pod 394,25, torej nekaj centov pod dananji minimum.
2. Penico prodamo nepokrito e naslednji dan, stop toko postavimo na 400,25 nekaj centov
nad maksimum dneva z nezapolnjeno pranjo.
3. Tretji dan teaj dosee nao stop toko in pozicijo zapremo.
4. Nova nezapolnjena pranja navzgor. Penico bomo nepokrito prodali, e bo v naslednjih
treh dneh njen teaj padel nekaj centov pod 405,75, kar je bil dananji minimum.
5. Penico prodamo nepokrito, zaetno stop toko postavimo na 410, nekaj centov nad
maksimum dneva z nezapolnjeno pranjo.
6. Teaj penice v naslednjih sedmih dneh pade za ve kot dvajset centov.

Zakljuek
Trgovanje ob nezapolnjeni pranji s preobratom v treh dneh je e en primer, ko teaj obiajno
zaradi novic dosee kratkoroni ekstrem, ki mu hitro sledi preobrat. e teaj zapolni pranjo, je
to obiajno dodatna vzpodbuda in kratkoroni premiki so lahko zelo veliki. Tridnevni rok za
preobrat teaj je izbran zato, ker trgujemo na kratki rok in ker zapolnitev pranje, do katere pride
npr. dvajseti dan, ni tako pomembna. Connors in Raschke (1995, str. 108) e dodajata, da bolj ko je
teaj nestanoviten, bolj zanesljiv je ta vzorec.
48
4. 3. 3 Gilliganov otok

Tudi strategija Gilliganov otok izkoria kratkorone preobrate, do katerih lahko pride po
pranjah, ki jih obiajno povzroijo novice pred odprtjem borze. (Cooper, 1996, str. 82)


Pogoji za nakup

1. Teaj se mora odpreti s pranjo navzdol pri novem dvomesenem minimumu.
Veja ko je pranja, bolje je.
2. Isti dan mora biti zakljuni teaj pri ali nad 50 % dnevnega razpona in hkrati enak
ali nad otvoritvenim teajem.
3. e naslednji dan (samo naslednji!) teaj presee dananji maksimum za nekaj
centov, delnico kupimo.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov nad minimumom dneva, ko smo delnico kupili.
5. e je zakljuni teaj mono v nao korist, prenesimo delnico v naslednji dan (e
vmes seveda ni dosegel nae drsee stop toke).

SLIKA 15: Signal za nakup pri Gilliganovem otoku



Vir: Cooper, 1996, str. 84


1. Delnica PairGain Technologies (PAIR) se odpre s pranjo navzdol pri minimumu v
zadnjih dveh mesecih, potem pa pride do preobrata, tako da je zakljuni teaj dneva
v zgornjih 50 % dnevnega razpona (dejansko je skoraj na vrhu) in hkrati nad
otvoritvenim teajem.
2. Delnico kupimo pri 10,90, nekaj centov nad verajnjim maksimumom, naa
zaetna stop toka je pri 10,70, nekaj centov pod dananjim minimumom. e isti
dan delnica za ve kot 1,5 dolarjev presee na nakupni teaj.
49
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Teaj se mora odpreti s pranjo navzgor pri novem dvomesenem maksimumu.
Veja ko je pranja, bolje je.
2. Isti dan mora biti zakljuni teaj pri ali pod 50 % dnevnega razpona in hkrati enak
ali pod otvoritvenim teajem.
3. e naslednji dan (samo naslednji!) teaj pade pod dananji minimum za nekaj
centov, delnico prodamo nepokrito.
4. Zaetna stop toka je nekaj nad maksimumom dneva, ko smo delnico prodali.
5. e je zakljuni teaj mono v nao korist, prenesimo delnico v naslednji dan.

SLIKA 16: Signal za nepokrito prodajo pri Gilliganovem otoku



Vir: Cooper, 1996, str. 85

1. Delnica Electronic Arts (ERTS) se odpre s pranjo navzgor pri maksimumu zadnjih
dveh mesecev. Zakljuni teaj dneva je v spodnjih 50 % dnevnega razpona in
hkrati enak otvoritvenemu teaju.
2. Delnico prodamo nepokrito pri 14,05, nekaj centov pod verajnjim minimumom,
naa zaetna stop toka je pri 14.40, nekaj centov nad dananjim maksimumom.
3. V naslednjem tednu delnica Electronic Arts izgubi ve kot 15 % svoje vrednosti.

Zakljuek

Gilliganov otok vasih deluje res odlino, ker je klasien primer starega borznega pravila
kupujte ob govoricah, prodajajte ob novicah. V priakovanju dobre novice se je teaj
premikal navzgor (analitiki in skrbniki vzajemnih skladov kupujejo na osnovi priepetanih
(whisper) informacij). Ko je novica konno objavljena, kupujejo e zadnji, najslabe
obveeni manji vlagatelji, med tem ko bolje obveeni e prodajajo in unovujejo
dobike. Kljub temu da to unovevanje ponavadi traja vsaj nekaj dni, Cooper (1996, str.
88) ne priporoa, da bi podlegli skunjavi in delnico imeli v lasti ve dni, saj v veini
primerov preobrat traja dan ali dva, potem pa teaj nadaljuje v prvotnem trendu.
50
4. 4 Strategije ob prebojih

Ob prebojih prejnjih minimumov in maksimumov, podpornih in odpornih nivojev,
drseih sredin, ovojnic ter otvoritvenih in zakljunih teajev pogostokrat pride do velikih
in skokovitih sprememb teaja (Gonzales in Rhee, 1999, str. 86), ki jih razni pekulantje
skuajo izkoristiti sebi v prid.

4. 4. 1 Trideset minutni preboj

eprav je strategija 30-minutnega preboja lahko razumljiva in enostavna za uporabo, pa od
pekulanta zahteva precejnjo mero discipline in drznosti, saj zahteva dve stvari, ki sta za
veino pekulantov zelo teko izvedljivi. Prvi, pekulant mora vstopiti v pozicijo pri
novem maksimumu oziroma minimumu, in drugi, v poziciji mora ostati do konca dneva
(razen e je seveda teaj vmes dosegel njegovo stop toko). (Bernstein, 1998, str. 45, tudi
Link, 2003, 173))

Pogoji za nakup

1. Zapiimo si maksimum teaja, ki ga je delnica dosegla v prvih 30 minutah
trgovanja.
2. Delnico kupimo kadarkoli po prvih 30 minutah trgovanja, e teaj za nekaj centov
presee maksimalni teaj, ki ga je delnica dosegla v prvih tridesetih minutah.
3. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom dananjega teaja.
4. e teaj ni dosegel nae drsee stop toke, delnico prodamo nekaj minut pred
koncem trgovanja.

SLIKA 17: Signal za nakup pri 30 minutnem preboju navzgor

Vir: lasten izraun

Delnica Ciena corporation (CIEN) prebije maksimum ($14,05), ki je bil doseen v prve pol
ure, priblino ob 11.20, s imer je dan signal za nakup. e teaj okoli 15 ure ne dosee
nae drsee stop toke, delnico blizu dnevnega maksimuma prodamo ob koncu trgovanja.
51
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Zapiimo si minimum teaja, ki ga je delnica dosegla v prvih 30 minutah trgovanja.
2. Delnico prodamo nepokrito kadarkoli po prvih 30 minutah trgovanja, e pade teaj
za nekaj centov pod minimum, ki ga je delnica dosegla v prvih tridesetih minutah.
3. Zaetna stop toka je nekaj centov nad maksimumom dananjega teaja.
4. e teaj ni dosegel nae drsee stop toke, delnico kupimo pokrijemo nepokrito
prodajo - nekaj minut pred koncem trgovanja.

SLIKA 18: Signal za nepokrito prodajo pri 30-minutnem preboju navzdol



Vir: lasten izraun

Delnica istega podjetja - Ciena corporation (CIEN) - nekaj dni prej. Teaj prebije
minimum ($12,30), ki je bil doseen v prve pol ure trgovanja, priblino ob 11.15, s imer
je dan signal za nepokrito prodajo. e teaj okoli 13.30 ure ne dosee nae drsee stop
toke, delnico blizu dnevnega minimuma prodamo ob koncu trgovanja.


Zakljuek

Bernstein (1998, str. 48) predlaga, da ko pozicija dosee nekako 3 do 4 % zasluek (na
papirju seveda), stop toko premaknemo tako, da iti polovico naega dobika. Na
priblino taki razdalji torej 1,5 % do 2 % za trenutnim teajem nadaljujemo do konca
trgovanja, ko pozicijo zapremo.

Vasih se zgodi, da isti dan pride npr. najprej do preboja navzgor, potem pa do preboja
navzdol. Bernstein za take primere predlaga, da pozicijo najprej seveda zapremo, ker je
dosegla nao stop toko, potem pa odpremo novo v obratni smeri (e je bila prvotna
pozicija nakup, mora biti naslednja nepokrita prodaja in obratno).
52
4. 4. 2 Bumerji

Od asa do asa si bo delnica, ki je v trendu navzgor oziroma navzdol, za trenutek spoila
in mirovala. Tem obdobjem mirovanja pogosto sledijo eksplozivni premiki. Bumerji
(boomers) so razmeroma redki, ko pa se pojavijo, obiajno prinaajo nadpovprene
dobike. (Cooper, 1996, str. 88)

Pogoji za nakup

1. Delnica mora biti v monem trendu navzgor, zato zahtevamo, da je ADX veji od
30 in hkrati +DI nad DI, ali pa mora biti relativna mo delnice (kot jo meri
Investor's Business Daily) 95 oziroma vija.
2. Prvi dan mora biti notranji dan.
3. Drugi dan mora biti notranji dan prvega.
4. Delnico kupimo samo tretji dan, e njen teaj naraste nekaj centov nad maksimum
drugega dne. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom drugega dne.

SLIKA 19: Signal za nakup pri bumerjih



Vir: Cooper, 1996, str. 91

Delnica SPS Technologies (ST) je bila 26. aprila 1996 v trendu navzgor z ADX-om 51.

1. Maksimum trgovanja na dan ena je bil enak maksimumu prejnjega dne, hkrati pa
je bil minimum trgovanja nad minimumom prejnjega dne dan ena je torej
notranji dan.
2. Dan dve je notranji dan dneva ena.
3. Delnico kupimo na dan 3, nekaj centov nad 31 dolarji, maksimumom dneva 2.
Naa zaetna stop toka je pri 30,60 dolarjih, nekaj centov pod minimumom dneva
dve.
4. Delnica v dveh dneh naraste za skoraj 1,5 dolarja nad nao vstopno toko.
53
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Delnica mora biti v monem trendu navzdol, zato zahtevamo, da je ADX veji od
30 in hkrati -DI nad +DI.
2. Prvi dan mora biti notranji dan.
3. Drugi dan mora biti notranji dan prvega.
4. Delnico prodamo nepokrito samo tretji dan, e ta dan njen teaj pade nekaj centov
nad minimum drugega dne. Zaetna stop toka je nekaj centov nad maksimumom
drugega dne.

SLIKA 20: Signal za nepokrito prodajo pri bumerjih



Vir: Cooper, 1996, str. 91

Delnica podjetja Gymboree Corporation (GYMB) je imela 9. julija 1996 ADX nad 30,
hkrati pa je bil DI nad +DI, kar kae na trend navzdol.

1. Notranji dan.
2. Drugi zaporedni notranji dan.
3. Delnico prodamo nepokrito pri 25,75, nekaj centov pod minimumom dneva 2.
Naa zaetna stop toka je pri 26,80 dolarjih, nekaj centov nad maksimumom
dneva 2. Delnica e isti dan pade do 20,40 dolarja.


Zakljuek

Z bumerji je enostavno trgovati, hkrati pa pri nizki stopnji tveganja nudijo relativno visoko
stopnjo dobika. Strategija identificira delnice v monem trendu, ki, preden nadaljujejo s
prvotnim trendom, nekaj dni mirujejo. Kljub temu, da so precej redki, pa jim pekulantje
posveajo posebno pozornost, saj obiajno prinaajo velike dobike.
54
4. 4. 3 Krenje razpona

Trgovanje ob prebojih notranjih dni je zelo razirjeno in privlano, saj ponuja relativno visoke
dobike v primerjavi s tveganji. Bernstein (1998, str. 81) celo predlaga, naj bi delnico kupili ob
vsakem preboju navzgor maksimuma notranjega dne in jo prodali nepokrito ob vsakem preboju
navzdol minimuma notranjega dne. Kot smo to videli pri bumerjih, Cooper zahteva dva zaporedna
notranja dneva.
Tudi Connors in Raschke (1995, str. 151) predlagata trgovanje po preboju maksimuma oziroma
minimuma notranjega dne, vendar tudi ona dva zahtevata doloene pogoje, do katerih mora
predhodno priti. Svojo strategijo sta imenovala krenje razpona (range contraction).
Preden si lahko pogledamo pogoje za nakup, si poglejmo pomen vzorca ID/NR4. ID je oznaka za
notranji dan, NR4 pa je oznaka za dan, ki ima izmed zadnjih tirih dni najmanji dnevni razpon
trgovanja (razlika med dnevnim maksimumom in minimumom). ID/NR4 je torej notranji dan in
hkrati dan, ko je bil razpon trgovanja najmanji v zadnjih tirih dnevih.

Pogoji za nakup

1. Dananji dan (dan ena) mora biti ID/NR 4 dan.
2. Delnico kupimo samo naslednji dan (na dan dva), e teaj prebije maksimum dneva ena za
nekaj centov.
3. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom dneva ena. e teaj pade do zaetne
stop toke, delnico prodamo, hkrati pa nao pozicijo spremenimo, tako da delnico prodamo
nepokrito.
4. e delnica pozicija ni prinesla dobika v dveh dneh in e teaj ni padel do drsee stop
toke, pozicijo zapremo ob zakljuku naslednjega dne, torej dneva tri. e ta strategija
pravilno deluje, mora biti skoraj takoj dobikonosna.

SLIKA 21: Signal za nakup pri krenju razpona


Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 154

1. Pri indeksu S$P 500 (INX) opazimo ID/NR4 dan. Za jutri se pripravimo na nakup, e bo
teaj narasel nekaj centov nad dananji maksimum, oziroma na nepokrito prodajo, e bo
teaj padel nekaj centov pod dananji minimum.
2. Teaj naraste nad maksimum, zato indeks kupimo. Zaetna stop toka je nekaj centov pod
verajnjim minimumom, kjer bi indeks tudi nepokrito prodali.
3. Indeks v petih dneh naraste za ve kot 80 tok.
55
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Dananji dan (dan ena) mora biti ID/NR 4 dan.
2. Delnico prodamo nepokrito samo naslednji dan (na dan dva), e teaj prebije
minimum dneva ena za nekaj centov.
3. Zaetna stop toka je nekaj centov nad maksimumom dneva ena. e teaj naraste
do zaetne stop toke, nepokrito prodajo pokrijemo (delnico kupimo), hkrati pa
nao pozicijo spremenimo, tako da delnico tudi kupimo.
4. e delnica pozicija ni prinesla dobika v dveh dneh in e teaj ni padel do drsee
stop toke, pozicijo zapremo ob zakljuku naslednjega dne, torej dneva tri. e ta
strategija pravilno deluje, mora biti skoraj takoj dobikonosna.

SLIKA 22: Signal za nepokrito prodajo pri krenju razpona



Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 156

1. Devetega oktobra 1995 opazimo NR4 notranji dan.
2. V dveh dneh teaj pade za ve kot 10 %.

Zakljuek

Pri krenju razpona in notranjem dnevu ne moremo vnaprej vedeti, ali bomo naslednji dan
delnico kupovali ali jo bomo nepokrito prodajali. V pozicijo nas mora potisniti teaj sam.

Raziskave, ki sta jih opravila Connors in Raschke (1995, str. 151), kaejo, da se obiajno v
poziciji, do katere je prilo na osnovi krenja razpona in preboja notranjega dne, splaa
ostati ve kot en dan. Avtorja ugotavljata, da preboju ID/NR4 dneva pogosto sledi trendni
dan (trend day). Trendni dan je dan, ko se teaj odpre na eni strani dnevnega razpona,
zakljui pa na drugi. Razpon je velik, trgovanje je skoraj brez protisunkov. pekulantje, ki
v pozicijo vstopijo znotraj dneva in se ne zavedajo, da bo to mogoe trendni dan, se
velikokrat ujamejo, ker hoejo trgovati na temelju nasprotovanja. Ko se proti koncu dneva
trudijo, da bi pokrili izgube, teaj ponavadi e pospei.
56
4. 4. 4 Kuarji

Kuarji (lizards) so e ena izmed formacij z nizkim tveganjem in potencialno visokimi
dobiki. Ker je formacija videti kot glava z dolgim repom, jo je Cooper imenoval kuar.
Po njegovem mnenju je strategija je primerna samo za enodnevno trgovanje, saj naj bi
dnevi, ki sledijo, ne prinaali elenih uinkov. (Cooper, 1996, str. 113)

Pogoji za nakup

1. Na dananji dan (dan 1) morata biti tako otvoritveni kot zakljuni teaj v zgornjih
25 % razpona dnevnega trgovanja.
2. Dananji minimum mora biti tudi minimum zadnjih desetih dni.
3. Delnico kupimo jutri (dan 2), e njen teaj zraste nad maksimum dneva ena za
nekaj centov.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom dneva 2. e teaj ne pade do
drsee stop toke, delnico prodamo ob zakljuku trgovanja.


SLIKA 23: Signal za nakup pri kuarjih



Vir: Cooper, 1996, str. 115


1. Otvoritveni teaj delnice podjetja Computer Associates International (CA) je bil v
zgornjih 25 odstotkih razpona dnevnega trgovanja, prav tako pa je bil v zgornjih 25
odstotkih razpona tudi zakljuni teaj. Minimum tega dne je bil tudi minimum
zadnjih desetih dni.
2. Delnico kupimo naslednji dan, nekaj centov nad 23,55 dolarjev, kolikor je bil
maksimum dneva 1. Delnica e isti dan naraste do 25 dolarjev.
57
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Na dananji dan (dan 1) morata biti tako otvoritveni kot zakljuni teaj v spodnjih
25 % razpona dnevnega trgovanja.
2. Dananji maksimum mora biti tudi maksimum zadnjih desetih dni.
3. Delnico nepokrito prodamo jutri (na dan 2), e njen teaj pade pod minimum dneva
ena za nekaj centov.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov nad maksimumom dneva 2. e teaj ne naraste
do drsee stop toke, delnico kupimo (pokrijemo nepokrito prodajo) ob zakljuku
trgovanja.


SLIKA 24: Signal za nepokrito prodajo pri kuarjih



Vir: Cooper, 1996, str. 115


1. Teaj podjetja Amgen (AMGN) je na dan ena dosegel maksimum zadnjih desetih
dni, hkrati pa sta bilo otvoritveni iz zakljuni teaj v spodnjih 25 odstotkih razpona
dnevnega trgovanja.
2. Otvoritveni teaj naslednjega dne je pod zakljunim teajem dneva ena, zato
delnico nepokrito prodamo ob otvoritvi trgovanja. Delnica e isti dan pade za ve
kot 8 odstotkov.


Zakljuek

Strategija deluje zato, ker deluje na temelju izrpanega teaja. To pomeni, da zadnji kupci
oziroma prodajalci porinejo teaj do ekstremov, bolj izkueni vlagatelji pa zanejo trgovati
ele po tem.
58
4. 5 Strategije ob novih maksimumih in minimumih

4. 5. 1 Preboj z velikim razponom

Za razliko od krenja razpona in preboja notranjega dne, o katerem smo e pisali, je
Cooper (1996, str. 19) ob raziskovanju prebojev maksimumov oziroma minimumov odkril,
da najbolj zanesljive preboje teh ekstremov spremlja dnevni razpon, ki je najveji med
zadnjimi devetimi razponi, in da preboji teh dni (expansion breakouts) obiajno vodijo v
eno- do petdnevne zasluke.

Pogoji za nakup

1. Danes (dan ena) mora teaj dosei nov dvomeseni (koledarski) maksimum.
2. Dananji razpon trgovanja (maksimum minus minimum) mora biti enak ali veji od
najvejega razpona dnevnega trgovanja zadnjih devetih dni.
3. Delnico kupimo samo jutri (na dan dva), e njen teaj za nekaj centov naraste nad
dananji maksimum.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov pod verajnjim (dan ena) zakljunim teajem.

SLIKA 25: Signal za nakup pri preboju z velikim razponom



Vir: Cooper, 1996, str. 23

1. Teaj delnice podjetja Citrix Systems (CTXS) dne 19. aprila 1996 (dan ena) dosee
nov dvomeseni maksimum, hkrati pa je razpon trgovanja ta dan veji od
najvejega razpona zadnjih devetih dni.
2. Ko naslednji dan teaj prebije maksimum dneva ena za nekaj centov (pri teaju
okoli 8 dolarjev), delnico kupimo (delnico bi kupili tudi ob otvoritvi, e bi se teaj
odprl z odmikom oziroma pranjo navzgor).
3. Rast teaja se nadaljuje tudi naslednji dan, ko teaj naraste za ve kot 20 odstotkov
nad nao vstopno toko.
59
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Danes (dan ena) mora teaj dosei nov dvomeseni (koledarski) minimum.
2. Dananji razpon trgovanja (maksimum minus minimum) mora biti enak ali veji od
najvejega razpona dnevnega trgovanja zadnjih devetih dni.
3. Delnico prodamo nepokrito samo jutri (na dan dva), e njen teaj za nekaj centov
pade pod dananji minimum.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov nad verajnjim (dan ena) zakljunim teajem.

SLIKA 26: Signal za nepokrito prodajo pri preboju z velikim razponom



Vir: Cooper, 1996, str. 28


1. Teaj delnice podjetja Computer Horizons (CHRZ) dosee nov dvomeseni
minimum, hkrati pa je razpon trgovanja tega dne veji od najvejega razpona
zadnjih devetih dni.
2. Ko naslednji dan teaj prebije minimum dneva ena za nekaj centov, delnico
nepokrito prodamo (delnico bi skuali prodati tudi ob otvoritvi, e bi se teaj odprl
z odmikom oziroma pranjo navzdol).
3. Padanje se nadaljuje in teaj naslednji dan pade za ve kot 40 odstotkov pod nao
vstopno toko.

Zakljuek

Zakaj preboj z velikim razponom deluje? Cooper (1996, str. 29) verjame, da zaradi
kombinacije ve dejavnikov. Prvi, trend je moan, na kar kae nov maksimum oziroma
minimum. Drugi, veliki preboji privabljajo pozornost, saj veliko vlagateljev in
pekulantov aka prav na njih. In tretji, velike preboje pogostokrat povzroi pomembna
novica. Vse to pritegne precej pozornosti in e je delnica manj prometna, lahko teaj nekaj
dni skokovito raste oziroma pada.
60
4. 5. 2 elvja juha

Strategija elvja juha (turtle soup) skua prepoznati lane preboje prejnjih
maksimumov oziroma minimumov in izkoristiti preobrat, ki jim sledi. Velikokrat, ko je
teaj v monem trendu, lanim prebojem kmalu sledijo pravi. Vasih pa se le zgodi, da
lanemu preboju sledi sprememba trenda, ki lahko privede do presenetljivih dobikov.
(Connors in Raschke, 1995, str. 21)

Pogoji za nakup

1. Danes mora teaj delnice dosei nov 20-dnevni minimum im bolj pod ta
minimum pade, tem bolje je.
2. Prejnji 20-dnevni minimum mora biti doseen pred vsaj 4 trgovalnimi dnevi to
je zelo pomembno!
3. e teaj danes naredi preobrat in zane naraati, delnico kupimo nekaj centov nad
prejnjim 20-dnevni minimum (e seveda teaj naraste do tja).
4. Zaetno stop toko postavimo nekaj centov pod dananji minimum.

SLIKA 27: Signal za nakup pri elvji juhi



Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 27


1. Podjetje Hewlett-Packard (HWP) dosee nov minimum zadnjih 20 trgovalnih dni,
potem pa pride do preobrata. Prejnji 20-dnevni minimum je bil doseen pred vsaj
tirimi trgovalnimi dnevi (28. junija). Delnico kupimo po preobratu, nekaj centov
nad prejnjim minimumom, torej okrog teaja 14.30 dolarjev. Zaetno stop toko
postavimo nekaj centov pod dananji minimum, torej nekaj centov pod 14 dolarjev.
2. V naslednjem tednu in pol teaj delnice HWP naraste za ve kot 12 odstotkov nad
nao vstopno toko.
61
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Danes mora teaj delnice dosei nov 20-dnevni maksimum im bolj nad ta
maksimum naraste, tem bolje je.
2. Prejnji 20-dnevni maksimum mora biti doseen pred vsaj 4 trgovalnimi dnevi to
je zelo pomembno!
3. e teaj danes naredi preobrat in zane padati, delnico prodamo nepokrito nekaj
centov pod prejnjim 20-dnevnim maksimumom (e seveda teaj pade do tja).
4. Zaetno stop toko postavimo nekaj centov nad dananji maksimum.

SLIKA 28: Signal za nepokrito prodajo pri elvji juhi



Vir: lasten izraun

1. Podjetje Amazon (AMZN) 5. junija dosee nov maksimum zadnjih 20 trgovalnih
dni, potem pa pride do preobrata. Prejnji 20-dnevni maksimum je bil doseen pred
vsaj tirimi trgovalnimi dnevi (7. maja). Delnico prodamo nepokrito po preobratu,
nekaj centov pod prejnjim maksimumom, torej okrog teaja 17.50 dolarjev.
Zaetno stop toko postavimo nekaj centov nad dananji maksimum, torej nekaj
centov nad 18 dolarjev.
2. V naslednjih dveh tednih teaj delnice Amazon pade za ve kot 35 odstotkov pod
nao vstopno toko!


Zakljuek

Metoda zahteva izredno strogo postavitev stop tok, saj obiajno vstopamo v trg, ki je
v monem trendu in hitro se lahko zgodi, da je preobrat le kratkotrajen, potem pa se
trend nadaljuje. Bolj ko je pozicija v dobiku, oji naj bo prag izgube.
62
4. 5. 3 Katapulti

Podobno kot pri formaciji elvja juha tudi pri formaciji katapult (slingshots) trgujemo ob
novih maksimumih in minimumih. Strategiji se razlikujeta v tem, da skua elvja juha
napovedati preobrat trenda, katapult pa njegovo nadaljevanje. Cooper (1996, str. 97) je
opazil, da teaj delnice velikokrat prebije star maksimum oziroma minimum le za manji
znesek, potem pa se skoraj v trenutku obrne. Teaj potem dan ali dva pada, nato pa e
drugi dosee nov maksimum (minimum), ki je pogosto zaetek vejega preboja.

Pogoji za nakup

1. Dan ena: delnica dosee nov dvomeseni (koledarski) maksimum.
2. Dan dve: teaj pade pod minimum dneva ena vsaj za nekaj centov.
3. Dan dve ali dan tri: delnico kupimo, e teaj naraste nekaj centov nad maksimum
dneva ena.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom dneva ena.

SLIKA 29: Signal za nakup pri katapultih



Vir: Cooper, 1996, str. 100

Mo strategije lahko vidimo pri podjetju IMP (IMPX):

1. IMP dosee nov dvomeseni maksimum.
2. Teaj pade pod verajnji minimum, potem pa e isti dan pride do preobrata.
Delnico kupimo nekaj centov nad verajnjim maksimumom, torej nekaj nad 9
dolarji.
3. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom dneva ena, torej okoli teaja
8.70 dolarjev.
4. Delnica e naslednji dan naraste za ve kot 40 odstotkov nad nao vstopno toko!
63
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Dan ena: delnica dosee nov dvomeseni (koledarski) minimum.
2. Dan dve: teaj naraste nad maksimum dneva ena vsaj za nekaj centov.
3. Dan dve ali dan tri: delnico kupimo, e teaj pade nekaj centov nad minimum
dneva ena.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov nad maksimumom dneva ena.


SLIKA 30: Signal za nepokrito prodajo pri katapultih



Vir: Cooper, 1996, str. 101


1. General Motors (GM) dosee nov dvomeseni minimum.
2. Teaj naraste nad verajnji maksimum, potem pa pride do preobrata. Delnico
prodamo nepokrito nekaj centov pod verajnjim minimumom, torej pri teaju
okrog 56,3 dolarjev.
3. Zaetna stop toka je nekaj centov nad verajnjim maksimumom, torej okoli
teaja 57.80 dolarjev.
4. Delnica v nekaj dneh pade za ve kot 4 dolarje pod nao vstopno toko.

Zakljuek

Strategija katapultov filtrira prave preboje novih maksimumov in minimumov od lanih
(kar opravi strategija elvja juha). Temelji na zaasnem protisunku in nadaljevanju
splonega trenda, ko prodajalcev zmanjka.

64
4. 6 Strategije ob protisunkih

4. 6. 1 Strategija 1-2-3-4

Ena izmed najtejih odloitev za pekulanta je odloitev o asu vstopa v ubeno delnico (runaway
stock). (Ubene delnice so delnice v izredno monem trendu.) Strategija 1-2-3-4 to teavo delno
reuje.

Cooper (1996, str. 31) je opazil, da delnice v monem trendu pogosto poijejo tri dni, preden
nadaljujejo s prvotnim trendom. e poiemo ta tridnevni poitek, lahko delnico kupimo, preden
njen teaj naraste do novih nivojev.

Pogoji za nakup

1. Poiemo delnico, ki ima 14-dnevni ADX oscilator veji od 30 (im veji je ADX, tem
bolje je!). e ne uporabljamo ADX indeksa, mora biti relativna mo teaja vsaj 95.
2. 14-dnevni smerni indikator +DI mora biti veji od 14-dnevnega DI indikatorja.
3. akamo, da si teaj za tri dni odpoije. To pomeni, da mora teaj trikrat zapored dosei
niji minimum ali pa mora imeti kakrnokoli kombinacijo 2 nijih minimumov in
notranjega dne.
4. Delnico kupimo samo etrti dan, e njen teaj ta dan za nekaj centov presee maksimum
dneva 3.
5. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom dneva 3.

SLIKA 31: Signal za nakup pri 1-2-3-4

Vir: Cooper, 1996, str. 44

Pri podjetju Netscape (NSCP) je bil oktobra leta 1995 med Internetno norijo ADX veji od 40,
hkrati pa je bil smerni indikator +DI nad smernim indikatorjem DI.

1. Notranji dan.
2. Niji minimum.
3. Niji minimum.
4. Delnico kupimo takoj po otvoritvi, nekaj centov nad maksimumom dneva 3.
5. Delnica v dveh dneh naraste za skoraj 20 odstotkov.
65
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Poiemo delnico, ki ima 14 dnevni ADX oscilator veji od 30 (im veji je ADX, tem
bolje je!).
2. 14 dnevni smerni indikator -DI mora biti veji od 14 dnevnega +DI indikatorja.
3. akamo na 1-2-3 poitek - teaj mora trikrat zapored dosei viji maksimum ali pa mora
imeti kakrnokoli kombinacijo 2 vijih maksimumov in notranjega dne.
4. Delnico kupimo samo etrti dan, e njen teaj ta dan za nekaj centov pade pod minimum
dneva 3.
5. Zaetna stop toka je nekaj centov nad maksimumom dneva 3.

SLIKA 32: Signal za nepokrito prodajo pri 1-2-3-4



Vir: Cooper, 1996, str. 44

Ko so leta 1995 teaji polprevodnikov nevzdrno padali, smo v zaetku decembra pri
podjetju Micron Technology (MU) lahko opazili naslednji primer (Oscilator ADX je bil
veji od 30, indikator -DI pa nad + DI.):

1. Prvi viji maksimum.*
2. Drugi viji maksimum.
3. Tretji viji maksimum.
4. Delnico prodamo nepokrito pri teaju okoli 26,80 USD.
5. V petih dneh teaj pade za ve kot 20 odstotkov.

(*Isto strategijo bi lahko uporabili e konec oktobra, sredi novembra in spet konec
novembra. Z zvezdico * so oznaeni dnevi 1, ko je teaj dosegel prvi viji maksimum.)

Zakljuek

Nima vsaka ubena delnica tridnevnega poitka nekatere si odpoijejo samo za dan ali
dva, druge za tiri ali pet dni. Ne glede na to pa je najbolj obiajno obdobje mirovanja tri
dni in to je tudi edini signal, ki ga Cooper upoteva.
66
4. 6. 2 Strategija 180

Pri nekaterih trendih pride do poitka protisunka samo za en dan, potem pa se trend
spet nadaljuje. Vzorec je lahko opaziti in je enostaven za uporabo, strategija 180 (180's)
pa te preobrate s pridom izkoria. (Cooper, 1996, str. 69)


Pogoji za nakup

1. Na dan 1 mora biti zakljuni teaj delnice v spodnjih 25 odstotkih dnevnega
razpona, na dan dva pa mora biti zakljuni teaj v zgornjih 25 odstotkih razpona.
2. Na dan dva mora biti zakljuni teaj nad 10- in nad 50-dnevno drseo sredino.
3. Delnico kupimo samo tretji dan, e njen teaj za nekaj centov naraste nad
maksimum dneva 2.
4. Zaetno stop toko postavimo nekaj centov pod otvoritveni teaj dneva ena.


SLIKA 33: Signal za nakup pri 180



Vir: Cooper, 1996, str. 72


1. Zakljuni teaj podjetja Microsoft (MSFT) je v spodnjih 25 % dnevnega razpona.
2. Naslednji dan je zakljuni teaj v zgornjih 25 % dnevnega razpona in hkrati tako
nad 10- kot 50-dnevno drseo sredino.
3. Delnico kupimo nekaj centov nad maksimumom dneva 2, torej okoli teaja 12,90
dolarjev. Zaetna stop toka je okoli 12,60 dolarja, nekaj centov pod otvoritvenim
teajem dneva ena.
4. Teaj delnice Microsofta naraste za ve kot 3 % nad nao vstopno toko.
67
Pogoji za nepokrito prodajo

1. Na dan 1 mora biti zakljuni teaj delnice v zgornjih 25 odstotkih dnevnega
razpona, na dan dva pa mora biti zakljuni teaj v spodnjih 25 odstotkih razpona.
2. Na dan dva mora biti zakljuni teaj pod 10 in pod 50-dnevno drseo sredino.
3. Delnico prodamo nepokrito samo tretji dan, e ta dan njen teaj za nekaj centov
pade pod minimum dneva 2.
4. Zaetno stop toko postavimo nekaj centov nad zakljuni teaj dneva ena.


SLIKA 34: Signal za nepokrito prodajo pri 180



Vir: Cooper, 1996, str. 73


1. Zakljuni teaj podjetja Potash Corporation of Saskatchewan Inc. (POT) je v
zgornjih 25 % dnevnega razpona.
2. Naslednji dan je zakljuni teaj v spodnjih 25 % dnevnega razpona in hkrati tako
pod 10- kot 50-dnevno drseo sredino.
3. Delnico prodamo nepokrito nekaj centov pod minimumom dneva 2, torej okoli
teaja 64,90 dolarjev. Zaetna stop toka je okoli 68,40 dolarja, nekaj centov nad
zakljunim teajem dneva ena.
4. Teaj delnice v dveh dneh pade za ve kot 7 % pod nao vstopno toko.


Zakljuek

Tako identifikacija kot uporaba tega sistema sta izredno enostavni. Kot pri veini strategij
tudi tu tvegamo le manji del priakovanega dobika, trgujemo v smeri prevladujoega
trenda in vskoimo, ko pride do kratkoronega preobrata tega trenda. e se teaj
zakljui mono v Cooperjevo (1996, str. 78) korist, s pozicijo pogosto tudi prenoi, e
posebej, e je teaj tisti dan dosegel nov 60-dnevni maksimum oziroma minimum.
68
4. 6. 3 Sveti gral

Ko teaj dosee nov maksimum (minimum), v pozicijo vedno vstopamo pri prvem
protisunku. Tono kdaj moramo vstopiti, nam pove strategija sveti gral (The Holy Grail).

Ko smo v poziciji, priakujemo, da se bo trend nadaljeval v prvotni smeri. Najbolj
obiajna sta dva izida: lahko se zgodi, da teaj ne dosee novega maksimuma/minimuma,
vendar lahko kljub temu ustvarimo manji dobiek. Pri drugem izidu pa pride do monega
in velikega preboja prejnjega maksimuma/minimuma, ki prinese veji dobiek. Connors
in Raschke (1995, str. 79) e dodajata, da je to najbolj enostavna strategija, ki jo
uporabljata in da deluje na vseh trgih in v vseh asovnih okvirih.

Pogoji za nakup

1. tirinajstperiodni oscilator ADX mora naraati in biti veji od 30, kar kae na
teaj v monem trendu.
2. akamo na protisunek, ki mora priti do 20-periodne ekspotencialne drsee sredine.
Teajni protisunek ponavadi spremlja tudi preobrat v ADX-u.
3. Ko se teaj enkrat dotakne 20-periodne ekspotencialne drsee sredine, delnico
kupimo, ko njen teaj naraste nekaj centov nad maksimum zadnjega stolpia.
4. Zaetna stop toka je nekaj centov pod minimumom zadnjega nihaja navzdol.
Teajna tara, kjer delnico prodamo, je nekaj centov pod maksimumom prejnjega
nihaja navzgor. e menimo, da lahko teaj nadaljuje s svojim gibanjem, pri tej tari
prodamo samo del nae pozicije in zmanjamo prag izgube.
5. e teaj pade do nae stop toke in smo pozicijo prisiljeni zapreti, lahko pri prvotni
vstopni toki pozicijo spet odpremo (e teaj spet naraste do tja).

SLIKA 35: Signal za nakup pri svetem gralu



Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 83
69
Tudi e ne trgujemo z indeksom (v naem primeru je to NASDAQ 100 indeks), nam
preuevanje le-tega lahko nudi zelo dober vpogled v trg. V petih mesecih sredi leta 1995
so bile tri izvrstne nakupne prilonosti.

tirinajstdnevni ADX je bil ves as veji kot 30. Indeks se je prvi dotaknil 20-periodne (v
tem primeru 20-dnevne) ekspotencialne drsee sredine sredi aprila, kasneje pa e na koncu
maja in sredi julija. Vstopne toke so oznaene s tevilkami 1, 2 in 3, ko teaj presee
maksimum prejnjega stolpia. Zaetno stop toko postavimo nekaj pod minimum
zadnjega nihaja navzdol. Naa tara, kjer delnico prodamo, je nekaj pod testom prejnjega
maksimuma.


Zakljuek

Ko teaji doivljajo protisunek, sta Connors in Raschke (1995, str. 86) odkrila, da je 20-
periodna drsea sredina pogosto odporni oziroma podporni nivo. e z zaprtjem pozicije
poakamo in vidimo, da je teaj dosegel nov maksimum (minimum), nam to potrdi
dolgoroneji trend.
70
5. VPLIV NOVIC NA TEAJE DELNIC

e takoj na zaetku moramo poudariti, da za vpliv na teaje delnic pri novicah ni
pomembno, ali so dobre ali slabe, pa pa to, za koliko se dejanske novice razlikujejo od
predvidenih. e je na primer podjetje poslovalo z dobikom, vejim od vseh prejnjih, a
manjim od tistega, ki ga je predvidevala veina analitikov, bo teaj delnice po objavi
zagotovo padel.

Noben trg ni popolnoma uinkovit, kar pomeni, da se na spremembo okoliin ne odziva
takoj. Najveje prilonosti za pekulante nastajajo zaradi dejstva, da je o vsakem trgu
toliko mnenj, kot je vlagateljev. Nova informacija nekatera priakovanja presee, drugih
ne dosee. To razhajanje ustvari asovno zakasnitev pri prilagoditvi na informacijo in
obiajno veje premike teajev v razmeroma kratkem asovnem obdobju (Warwick, 1996,
str. 14).

SLIKA 36a: Uinkovit trg bi na novo informacijo reagiral hipoma.

Vir: Warwick, 1996, str. 16

SLIKA 36b: Neuinkovit trg se na novo informacijo odzove s asovno zakasnitvijo. Gibanje teaja v
tem obdobju je trend.

Vir: Warwick, 1996, str. 16


71
Do najvejih premikov teajev prihaja ob objavah finannih podatkov podjetij, takoj za
njimi pa so po pomembnosti razne makrogospodarske novice. Teaji delnic se na te
podatke odzovejo skoraj hipoma in dramatino. Odziv na sekundarne novice o podjetju -
med katere spadajo novice o novih proizvodih oziroma storitvah, novih trgih, popravki
priakovanih finannih podatkov, povianja (upgrade) in znianja (downgrade) analitikov
- pa je ponavadi poasneji in manj dramatien, kar ustvarja kar nekaj prostora in asa za
interpretacijo ter pekuliranje s temi novicami. Pomembne so tudi razne globalne novice,
ki pa ponavadi precej bolj vplivajo na velike, mednarodne korporacije, kot pa na manja,
lokalna podjetja (Warwick, 1996, str. 15).


5. 1 Novice o finannih podatkih

tirikrat letno morajo delnike drube javno objaviti
19
finanne podatke o svojem
poslovanju in to obdobje je izvrstna prilonost za pekulante. Med dvema objavama se
teaj delnice obiajno (e seveda ni nasprotnih gibanj celotnega trga ali novic, ki bi
vplivale na panogo oziroma delnico samo) giblje proti ceni, ki je primerna teaju delnic
podjetij iz iste industrijske panoge s podobnim razmerjem med teajem delnice in
ustvarjenim dobikom.

Priblino mesec dni pred objavo finannih podatkov zane vlagatelje skrbeti, ali bo
podjetje ustvarilo priakovani dobiek ali ne. Nekateri se hoejo izogniti tveganju in
delnico pred objavo prodajo ter jo zamenjajo s kakno bolj zanesljivo nalobo.
pekulantje pa morajo biti ravno v tem obdobju najbolj pozorni. Ko podjetja zanejo
objavljati svoje finanne podatke, se trg na preseneenja v dobikih (earnings surprises)
obiajno odziva zelo burno. Tudi e pekulant zamudi prvo prilonost, ni e vse zamujeno.
Objava dobika vejih, kljunih podjetij, kot so Intel, Microsoft, IBM ali Ford, ki je nad
priakovanji, obiajno povzroi podobne premike teajev delnic sorodnih in visoko
korelacijskih podjetij, vendar zaradi posrednosti z doloeno zakasnitvijo, ki daje prilonost
za investicijo.



19
Tone datume objav s povprejem napovedi analitikov, ki doloeno delnico aktivno spremljajo, lahko
dobite npr. na straneh www.earningswhispers.com, www.justwhispers.com ali www.whispernumber.com
72
5. 1. 1 Vpliv objave finannih podatkov

Naslednja slika prikazuje povprena gibanja teajev delnic tistih podjetij, katerih zasluki
so bili preseneenja. V posamezni skupini so delnice, ki so se za enak odstotek loile od
priakovanj analitikov. Delnice z najvejim pozitivnim preseneenjem so v 90 dneh od
dneva objave v povpreju narasle za ve kot 8 odstotkov. Nepokrita prodaja delnic z
najvejim negativnim preseneenjem bi prinesla priblino enak dobiek (Warwick, 1996,
str. 17).

SLIKA 37: Povprena gibanja teajev delnic tistih podjetij, katerih finanni podatki so bili
preseneenja.

tevilo dni od objave finannih podatkov

Opomba: V kategoriji #1 so podjetja s finannimi podatki zelo pod priakovanimi, v kategoriji #10 pa so podjetja s podatki mono nad
priakovanimi.

Vir: Warwick, 1996, str. 17



5. 2 Gospodarske novice

Na gibanje teaja posamezne delnice bolj ali manj vplivajo statistini podatki, ki govorijo
o gibanju celotnega gospodarstva drave. Imenovali smo jih indikatorji finannega toka
oziroma gospodarski indikatorji. Te podatke objavljajo razne dravne institucije, obiajno
enkrat meseno
20
. Ker je najhuji sovranik gospodarstva inflacija, ji pri obravnavi
indikatorjev namenjamo posebno pozornost.


20
Toen pregled datumov in objava makroekonomskih novic v realnem asu so lepo pregledni na voljo npr.
na strani http://www.briefing.com/FreeServices/fs_markcal.htm.
73
Inflacija
Inflacija - padanje vrednosti denarja zaradi vianja cen - je na borznem trgu verjetno
najbolj zastraujoa beseda (White, 1994, str. 15). Veliko gospodarstvenikov meni, da jo
povzroa pretirana vladna poraba (Little and Rhodes, 1991, str. 70). Ko se cene dvigujejo,
je vsak zasluen dolar vreden manj, saj se njegova kupna mo manja. e je ne bi
odpravljali, bi inflacija na koncu uniila vsako gospodarstvo. Zato je prva in
najpomembneja naloga vsake narodne banke (najbolj spotovani sta amerika in nemka)
boj proti inflaciji z monetarno politiko vianjem obrestnih mer. Teaji delnic so na
inflacijo in oziroma na zvievanje obrestnih mer obutljivi zaradi treh razlogov (Gonzales
in Rhee, 1999, str. 55):

Inflacija pomeni, da ima vsak dolar, ki ga podjetje zaslui, manj kupne moi, torej
je vreden manj.
Zviane obrestne mere poveujejo stroke izposoje denarja, kar vpliva na rast
podjetij.
Poviane obrestne mere spodbujajo vlagatelje k zanesljivejemu varevanju v
obveznicah namesto k vlaganju v delnice (v gospodarstvo) in teaji obiajno padejo
oziroma ne naraajo ve tako hitro.

Bruto domai proizvod
Bruto domai proizvod BDP (Gross Domestic (tudi National) Product; GDP) je najbolj
pomemben gospodarski podatek, saj meri gibanje gospodarstva v najirem smislu in je
osnovno merilo ekonomske aktivnosti (Turner, 1998, str. 140). Je vrednost vseh konnih
izdelkov in storitev, ki jih gospodarstvo proizvede v doloenem asovnem obdobju.
Indikator raunajo na letni osnovi in ga podajajo vsako etrtletje. Ker je rast veine
podjetij neposredno povezana s splono ponudbo in povpraevanjem, je BDP (pravzaprav
njegova stopnja rasti) odlien napovedovalec gospodarskih pogojev. Za pekulanta obstaja
ena pomanjkljivost uporabe BDP-ja kot orodja za napovedovanje prihodnosti objavljajo
ga le vsake tri mesece (revidirajo vsak mesec).

BDP je sestavljen iz porabe C (Consumption), investicij I (Investments), dravnih nakupov
G (Government Purchases) in neto izvoza X M (exports imports):

BDP = C + I + G + (X M)

Najvejo teo daje poraba, ki predstavlja skoraj dve tretjini BDP-ja, sledijo pa ji
investicije, dravni nakupi in neto izvoz (Turner, 1998, str. 141).

Da je v razviti dravi gospodarstvo na dobri poti, kae rast BDP-ja med priblino 2% in
2,5% (e je inflacija med 5,5% in 6%) (Jesus-Backus, 2002, str. 17). e je BDP veji od
predvidenega, obiajno teaji delnic narastejo. BDP je namre samo dolgoroni indikator
inflacije. Na kratki rok pa kae viji BDP na zdravo gospodarstvo, torej vejo prodajo in
veje dobike podjetij. Vendar pozor: e je v zraku strah pred poveano inflacijo in
objavijo visok BDP, bodo ravno zaradi tega strahu teaji delnic verjetno padli.

Brezposelnost
Najbolj pomemben meseni statistini podatek je podatek o brezposelnosti (unemployment
rate), ki je eden osrednjih makroekonomskih problemov (Turner, 1998, str. 142). Indikator
74
je sestavljen iz tirih kategorij: stopnje brezposelnosti, tevila brezposelnih, povprene
plae zaposlenih in iz tevila delovnih ur, ki jih tedensko opravijo zaposleni. tevilke
objavijo vsak prvi petek v mesecu in so prvi pravi podatek o gospodarstvu, ki pomaga
napovedovati gibanje teajev v naslednjih nekaj tednih. (Jesus-Backus, 2002, str. 14)

Prenizka brezposelnost povzroa inflacijo, kar si lahko razlagamo takole: e je
brezposelnost prenizka, je povpraevanje po delavcih veje od ponudbe, kar povzroi
vianje pla. e zaposleni zasluijo ve, tudi ve porabijo, kar se odraa v poveanem
povpraevanju po izdelkih in storitvah. Kljub temu da konkurenca do neke mere zadruje
zvievanje cen, bo poveano povpraevanje sasoma povzroilo poveanje cen, torej
inflacijo.

Ker je potronik steber gospodarstva, se da iz podatkov o brezposelnosti napovedovati tudi
druge indikatorje. e vemo, koliko ljudi je zaposlenih in koliko zasluijo, lahko tudi na
grobo ocenimo, koliko bodo v naslednjih mesecih zapravili - prodaja avtomobilov, gradnja
hi in podobno so v moni korelaciji s tevilkami o brezposelnosti.

Trgovinska menjava
Trgovinska menjava (trade balance) primerja celotno vrednost izvoza s celotno vrednostjo
uvoza. Upoteva tudi pretok denarja, namenjenega za investicije.

Indeks cen na drobno
Tudi spreminjanje indeksa cen na drobno (Consumer Price Index; CPI) nam daje zelo
dobre podatke o gibanju inflacije. Indeks dobimo iz maloprodajnih cen natanno doloene
koarice izdelkov in storitev (zato mu pravijo tudi indeks strokov ivljenja cost-of-living
index). (Jesus-Backus, 2002, str. 9). S primerjavo cene koarice iz dveh razlinih obdobij
lahko doloimo relativno spreminjanje cen na potronikem nivoju. Obiajno objavijo dve
tevilki: celoten (overall) CPI in osnoven (core) CPI, v katerem pa niso zajeti podatki iz
proizvodnje hrane in energije, saj je le-ta zelo sezonska. Ker je indeks kratkoroni
indikator inflacije, bodo podatki, ki presegajo ocene analitikov, obiajno povzroili padec
delnic (Turner, 1998, str. 145).

Indeks industrijske proizvodnje
Indeks industrijske proizvodnje (Industrial Production) meri spremembe proizvedenih
koliin proizvodov v sektorjih rudarstva, proizvodnje in blaga iroke potronje (brez
storitev). Spremembe tega indeksa so uporabni podatki za napovedovanje BDP-ja. (Jesus-
Backus, 2002, str. 20)

Indeks nabave
Intitut za upravljanje oskrbe (Institute for Supply Management; ISM; prej National
Association of Purchasing Managers; NAPM) izdela vsak mesec poroilo o nabavi (ISM
Monthly Survey) iz ve kot 300 vodilnih industrijskih podjetjih. Poroilo meri meseno
spreminjanje novih naroil, novih naroil iz tujine, uvoza, proizvodnje, zalog, zaposlenosti
ter cen in je odlien indikator smeri gospodarstva za sledeih tri do est mesecev. Indeks
nad 50 kae na gospodarsko rast, indeks pod 50 pa na upadanje. (Jesus-Backus, 2002, str.
23)


75
Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov
Vsi ekonomisti skuajo najprej predvideti gibanje inflacije iz indeksa vodilnih
gospodarskih kazalnikov (Index of Leading Economic Indicators; LEI), ki ga objavijo
enkrat meseno in je sestavljen iz enajstih komponent, med njimi so (Turner, 1998, str.
147):

povprena dolina delovnega tedna v gospodarstvu,
tevilo na novo izdanih gradbenih dovoljenj,
tevilo novih iskalcev prve zaposlitve,
naroila za izgradnjo novih tovarn in opreme,
teaji delnic, itd.

Vsaka od komponent ima enako teo, vse skupaj pa kaejo makro sliko gospodarstva. V
veljavi je splono pravilo, da trije zaporedni premiki indeksa v isto smer pomenijo, da se v
to smer giblje tudi gospodarstvo. e sta bili torej prejnji dve poroili ugodni (oziroma
neugodni), bodo vlagatelji budno pazili na tretje. e tretje poroilo potrdi prejnji dve,
obstaja velika verjetnost, da se bo trg delnic odzval v isto smer.

Naroila trajnih dobrin
Naroila trajnih dobrin (durable goods orders) so definirana kot naroila tistih izdelkov,
katerih doba uporabe je dalja od treh let. Med njih spadajo razni proizvodni in gradbeni
stroji, naprave za pisarne in trgovine ter razna oprema za ladijski, elezniki in letalski
transport. Tudi to poroilo razbijejo na dva dela: celotna naroila in naroila brez izdelkov
za obrambo, ki niso povezana s poslovnimi cikli. (Jesus-Backus, 2002, str. 11)

Prodaja na drobno
Podatek o prodaji izdelkov (brez storitev) na drobno (retail sales) je eden od najboljih
podatkov, ki govorijo o tem, kaj dela potronik. Poroilo objavijo vsak drugi teden v
mesecu in je zanesljiv indikator potronike porabe. Dejali smo e, da je poraba najveja
komponenta BDP-ja in zato podatek precej vpliva na gibanje trga delnic. (Jesus-Backus,
2002, str. 33)

Visoka tevilka o prodaji na drobno obiajno povia teaje delnic, posebej tistih podjetij, ki
se ukvarjajo z maloprodajo. Objava je odlina prilonost za zasluek, saj so teajna nihanja
vasih zelo velika in trendi dolgoroneji. Pomanjkljivost podatka je, da ga je zelo teko
izraunati in je zato vekrat deleen kasnejih popravkov.

Proizvodni indeks
Prvi vtis o inflaciji, ki ga vsak drugi teden v mesecu dobijo vlagatelji, je proizvodni indeks
(Producer Price Index; PPI). Indeks dobimo z merjenjem cen na razlinih stopnjah
proizvodnje: cene surovin, polizdelkov in konnih izdelkov. Indeks objavijo nekje na
sredini meseca in vsebuje podatke za prejnji mesec. Tudi pri proizvodnem indeksu
obiajno objavijo dve tevilki: celoten PPI in osnoven PPI (brez podatkov iz proizvodnje
hrane in energije). Objava indeksa, vijega od priakovanega (kar kae na kratkorono
inflacijo vejo od priakovane), tipino povzroi padec delnic. Kljub temu da je tudi ta
indeks preraunan na osnovo 100, nam najbolji vpogled daje primerjava s prejnjimi
obdobji. (Jesus-Backus, 2002, str. 31)

76

Analitiki se vasih ne morejo sporazumeti, kateri od obeh indeksov bolj vpliva na
inflacijo: indeks cen na drobno ali proizvodni. Najbolj jih bega vpraanje, kaj pride
najprej: koko ali jajce - nekateri trdijo, da inflacijo vleejo potroniki, drugi pa, da jo
zanejo zviane cene proizvajalcev. Ne glede na to, kdo ima prav, zagotovo dri, da oboji
skupaj predstavljajo veji deli inflacijske potice.

Osebni dohodek in potronika poraba
Kazalnik, ki vpliva na indeks cen na drobno in proizvodni indeks, je indeks osebnih
dohodkov in potronike porabe (personal income and consumption expenditures), ki je
sestavljen in vseh dohodkov, ki jih ima gospodinjstvo. (Jesus-Backus, 2002, str. 28)
Preprosto povedano, e nima denarja, ga ne more zapravljati. Za razliko od CPI in PPI ta
indeks na kratki rok ni nujno pokazatelj inflacije. Ve osebnega dohodka je dober znak za
trg delnic, saj bodo potroniki preseek denarja potroili in tako poveali dobiek podjetij.
Dolgorono gledano pa lahko nenehna rast povzroi inflacijske pritiske. Torej, e se trg
boji inflacije in je indeks nad priakovanji, bo tak podatek na teaje delnic vplival
negativno.

Povzetek
Enajst omenjenih indikatorjev lahko zdruimo v 3 skupine (Warwick, 1996, str. 23):
indikatorji stanja (coincident indicators), indikatorji potronje (consumer indicators) in
industrijski indikatorji (industrial indicators). Indikatorji stanja (med katere spadajo bruto
domai proizvod, brezposelnost in blagovna menjava) opisujejo trenutno stanje
gospodarstva in ne dajejo nobenih informacij o morebitni prihodnosti. Indikatorji potronje
(med katere spadajo prodaja na drobno, indeks cen na drobno, osebni dohodek in
potronika poraba ter naroila trajnih dobrin) kaejo na morebitne spremembe v vzorcih
potronikovih navad. Industrijski indikatorji (med katere spadajo proizvodni indeks, indeks
vodilnih gospodarskih kazalnikov, indeks nabave in indeks industrijske proizvodnje) pa
kaejo na morebitne spremembe v proizvodnji in v nakupovalnih navadah podjetij.

Gospodarski indikatorji so kumulativni, kar pomeni, da lahko en indikator drugega potrdi
ali negira. V obdobjih, ko nekaj indikatorjev kae v eno smer, nekaj pa v drugo, bodo
premiki na trgu delnic manj dramatini.

Razlini gospodarski sektorji na gospodarske novice reagirajo razlino. Nekateri vodijo,
drugi sledijo, nekateri pa se sploh ne odzovejo. Sektor, ki vedno prvi reagira, je banni -
zasluki bank so namre neposredno povezani z gospodarstvom in obrestnimi merami.
Sledijo podjetja z veliko krediti, kot so transportna podjetja, proizvodna podjetja iroke
potronje in podjetja iz papirne industrije. e je vlagatelj zamudil prilonost v bannem
sektorju, naj pogleda omenjene sektorje, ki bodo trendu z nekaj asovne zamude skoraj
gotovo sledili.

5. 2. 1 Vpliv objave gospodarskih podatkov

Trg se na nove gospodarske podatke lahko odzove na tri naine (Warwick, 1996, str. 26):
(1) Lahko vidi informacijo kot nepomembno novico in teaj se premakne le malo. (2) e
vidi informacijo kot pozitivno, se teaj lahko premakne navzgor. (3) Negativno videnje
informacije lahko povzroi premik teaja navzdol. Da se je teaj res premaknil in dal s tem
77
signal za nakup oziroma nepokrito prodajo, Warwick (prav tam) predlaga naslednji
kriterij: na dan objave informacije je prilo do premika navzgor, e je bil zakljuni teaj v
zgornjih dvajsetih odstotkih oziroma do premika navzdol, e je bil zakljuni teaj v
spodnjih dvajsetih odstotkih dnevnega razpona trgovanja. Informacijo, po kateri je na dan
objave zakljuni teaj v srednjih 60 odstotkih dnevnega razpona trgovanja, prezremo.

Warwick je raziskoval gibanje teajev v dneh po objavi gospodarskih novic in priel do
zakljukov, ki so podani v spodnjih dveh tabelah. Oznake pomenijo sledee: dan 0 je dan
objave dogodka, dan 1 je dan po dogodku in tako naprej. as imetja delnice 1-2 pomeni,
da delnico kupimo (oziroma prodamo nepokrito - odvisno od tega, ali je na dan objave
novice zakljuni teaj v zgornjih ali v spodnjih 20 odstotkih dnevnega razpona) en dan po
objavljeni novici in jo prodamo dva dneva po novici, torej jo imamo v lasti en dan. as
imetja 0-3 pomeni, da delnico kupimo na dan objave in jo prodamo tretji dan po objavi.
Vse nakupe oziroma nepokrite prodaje opravimo ob zakljuku trgovanja.

Analiza gospodarskih novic, ki so na dan objave povzroile premik navzgor, kae na osem
monih kupij:

TABELA 4: Priporoeno trgovanje ob novicah, ki so na dan objave povzroile premik teaja navzgor

Indikator as imetja
(dnevi)
Kupiti
prodati nepokrito
BDP 0-4 kupiti
Brezposelnost 0-1 kupiti
Prodaja na drobno 0-2 kupiti
Prodaja na drobno 2-4 prodati
Cene na drobno (CPI) 0-3 kupiti
Trajne dobrine 0-4 kupiti
Proizvodni indeks (PPI) 0-1 kupiti
Indeks nabave (ISM) 0-4 prodati

Vir: Warwick, 1996, str. 59


Analiza gospodarskih novic, ki so na dan objave povzroile premik navzdol, kae na pet
monih kupij:

TABELA 5: Priporoeno trgovanje ob novicah, ki so na dan objave povzroile premik teaja navzdol

Indikator as imetja
(dnevi)
Kupiti
prodati nepokrito
BDP 0-3 kupiti
Blagovna menjava 0-3 prodati
Prodaja na drobno 0-4 kupiti
Trajne dobrine 0-2 kupiti
Indeks nabave (ISM) 0-3 prodati

Vir: Warwick, 1996, str. 65
78
5. 3 Ocene analitikov

Na teaje delnic vplivajo tudi povianja in znianja ocen analitikov (Gonzales in Rhee,
1999, str. 56). Analitiki, ki raziskujejo in sledijo doloeni delnici ali sektorju, napovedujejo
moi njihovih priakovanih zaslukov s tem, da podjetju ali sektorju poviajo oziroma
zniajo oceno. Kljub temu da imajo zvianja in znianja pogosto takojen in precejen
vpliv na teaj, pa mora biti pekulant izredno previden pri trgovanju na temelju teh ocen,
saj se zaradi razlinih mnenj teaji velikokrat ujamejo v velikih in hitrih nihanjih.


5. 4 Zapadlost opcij

Delnike opcije zapadejo vsak tretji petek v mesecu (Gonzales in Rhee, 1999, str. 57).
Vsak tretji petek v zadnjem mesecu vsakega etrtletja (marca, junija, septembra in
decembra) imenujejo tudi trojni konec (triple-withcing), ker na ta dan hkrati zapadejo
delnike opcije (stock options), opcije borznih indeksov (index options) in standardizirane
terminske pogodbe z borznimi indeksi (index futures). Vsaka zapadlost opcij je povezana z
nadpovprenim prometom, hkratni potek vseh treh pogodbenih obveznosti pa lahko
povzroi zelo hitre, vasih celo kaotine premike na trgu (najve prometa je v zadnjih dveh
urah trgovanja). Ravno veliki premiki pa obiajno pekulantu prinaajo najveje dobike
(pa tudi najveje izgube, zato je treba biti takrat e posebej pazljiv).


5. 5 Naroila institucij

Veliko institucijsko naroilo obiajno za kraji as vpliva na teaj delnice (Gonzales in
Rhee, prav tam). To nudi pekulantom, e posebej pa skalperjem, izvrstno monost
zasluka, e seveda ta pritok naroil lahko vidijo. Vzdrevalci trga skuajo ta ogromna
naroila kar se da dobro skriti, toda izkuen pekulant lahko vasih tako prilonost vseeno
opazi in jo s pridom izkoristi. Posebej je treba biti pozoren na:

Aktivnost vzdrevalcev trga ter na njihovo ponudbo in povpraevanje po tej
delnici.
Pritok naroil preko EKM-jev, saj jih zaradi anonimnosti naronika vasih
uporabljajo tudi institucije.
Svenje transakcij (10.000 ali ve delnic).


5. 6 Strategije ob novicah

Pred in po objavi novic lahko opazujemo vse formacije in uporabljamo vse strategije, ki
smo jih nateli v prejnjem poglavju. Kot dodatek k e obravnavanim metodam pa si
poglejmo e dve specifini strategiji. Prva je specifina zato, ker temelji na bolj dolgoroni
investiciji, druga pa temelji na ponovni izdaji delnic.


79
5. 6. 1 Preobrat po slabi novici

Pri preobratu po slabi novici gre za dolgorono investicijo (obiajno nekaj tednov), zato
delnice samo kupujemo in jih ne prodajamo nepokrito. (Connors in Raschke, 1995, str.
141)

Pogoji za nakup

1. akamo na nepriakovano novico oziroma dogodek, ki povzroi dramatien padec
teaja delnice.
2. Oznaimo si zakljuni teaj, ki ga je delnica dosegla zadnji dan pred objavo slabe
novice.
3. e lahko trg to novico absorbira in teaj spet pride do prejnjega nivoja, je to
zanimiv preobrat za pekulanta.
4. Zaetna stop toka je pri minimumu, ki ga je delnica dosegla med razprodajo. Na
primer, e je bil teaj delnice pred novico 20, po novici pa je teaj padel do 17,
bomo delnico kupili pri 20 (e seveda spet naraste do tja) in postavili zaetno stop
toko na 17.

Slika 38a: Signal za nakup po slabi novici



Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 142

1. Osmega decembra 1994 Intel (INTC) objavi, da njihov mikroprocesor Pentium
nekaterih tevil ne izraunava pravilno. Delnica, s katero se je pred objavo trgovalo
po teaju okrog 4,05 dolarja (dejansko se je z delnico trgovalo po teaju okrog 65
dolarjev, a se je teaj delnice podjetja Intel do danes kar nekajkrat delil). Po objavi
novice je teaj v osmih dneh padel za ve kot 10odstotkov , potem pa se je zael
dvigovati. akamo, e se bo teaj vrnil v podroje okoli 4,05 dolarja, kjer bi
delnico kupili.
80
2. Petega januarja Intel dosee nao vstopno toko. Ko delnico kupimo, postavimo
zaetno stop toko na 3.60 dolarja, minimum, ki ga je teaj delnice Intel dosegel po
novici.


Slika 38b: Signal za nakup po slabi novici



Vir: Connors in Raschke, 1995, str. 143

Kot lahko vidimo, teaj delnice podjetja Intel v naslednjih 5 mesecih naraste za ve kot
130odstotkov .


Zakljuek

Kljub temu da ta strategija ne bi smela spadati h kratkoronemu trgovanju z delnicami, saj
delnico kupimo za precej ve kot le nekaj dni, smo jo omenili, ker obiajno prinese
nadpovprene zasluke. e delnica lahko absorbira slabo novico, to pomeni, da se trg ne
ozira na novico, da ga take teave ne zanimajo in da bo teaj el e vije.

5. 6. 2 Ponovna izdaja delnic

Cooper (1996, str. 119) pravi, da je izmed vseh njegovih strategij ta najmanj tvegana. Pri
kateri drugi metodi namre borzna hia skoraj jami, da je najve, kar lahko pri nakupu
izgubi, le nekaj centov?

Do ponovne izdaje delnic (secondary offering) pride, ko se delnika druba, ki kotira na
borzi, odloi, da bo prodala nov paket svojih delnic. Za plasiranje teh delnic investitorjem
najamejo od eno do pet borznih hi. Vasih (in takrat so na vrsti pekulantje) borzne hie
opravijo svoje delo predobro in ustvarijo veje povpraevanje, kot pa je na voljo novih
delnic. Ko se to zgodi, teaj delnice obiajno naraa do nivoja, kjer sta ponudba in
povpraevanje izenaena. Podobno kot pri prejnji strategiji tudi tu delnico samo
kupujemo.
81

Pogoji za nakup

1. Med vikendom si pogledamo
21
, katera podjetja bodo naslednji teden ponovno
izdala delnice.
2. Sledimo dnevnim novicam, da ugotovimo toen dan ponovne izdaje.
3. Trenutni teaj delnice mora biti nad 20-dnevno drseo sredino, ker hoemo, da je
po delnicah dovolj povpraevanja.
4. e je otvoritveni teaj vsaj nekaj centov nad ceno ponovne izdaje (offering price),
delnico takoj kupimo.
5. Zaetno stop toko postavimo nekaj centov pod ceno ponovne izdaje. e teaj ne
pade do stop toke, a je zakljuni teaj delnice vseeno pod otvoritvenim (naredili
smo izgubo), delnico ob koncu trgovanja prodamo. e pa je teaj rasel, se na koncu
dneva sami odloimo, ali bomo delnico prodali ali jo zadrali ez no. Pogosto se
namre zgodi, da se naraanje teaja nadaljuje e nekaj dni.


Slika 39: Signal za nakup pri ponovni izdaji delnic



Vir: Cooper, 1996, str. 121

Dvajsetega maja 1996 je borzna hia Wertheim Schroeder cenila 3,1 milijona delnic
podjetja Wet Seal (WTSLA) po teaju 20 dolarjev. Otvoritveni teaj naslednjega dne je bil
20,75 dolarja (0,75$ nad ceno ponovne izdaje), zato delnico takoj kupimo. e bi teaj
padel pod 20 dolarjev, bi delnico prodali. V tem primeru je teaj v resnici padel do 20,10
dolarja, kjer pa se je zaelo kupovanje, tako da je bil zakljuni teaj tega dne 22,20 dolarja.


Zakljuek

Zakaj strategija deluje? Ker so vlagatelji vasih ob ponovni izdaji delnic tako navdueni,
da povpraevanje presee ponudbo. Zakaj pride do tega? Borzne hie so podjetje tako
dobro predstavile, da pride vsaj kratkorono do preseka povpraevanja. Tudi e se

21
Ti podatki so najvekrat zastonj dostopni na internet straneh; npr. www.ipo.com
82
motimo, se borzne hie ponavadi noejo osramotiti e prvi dan trgovanja in obiajno z
lastnimi nakupi prepreijo, da bi teaj padel pod ceno ponovne izdaje. Cooper (1996, str.
125) pa na koncu opozarja, da ta strategija deluje samo v bikovskih trgih in da jo je v
medvedjih bolje pospraviti v omaro in poakati, da se trg spet ogreje.


5. 7 Korelacija med delnicami

Na dandananjih finannih trgih obstaja povezava oziroma korelacija med skoraj vsemi
vrednostnimi papirji (Turner, 1998, str. 89). Vasih je ta korelacija pozitivna, vasih
negativna, vasih pa korelacije sploh ni. e sta delnici v pozitivni ali negativni korelaciji,
bo premik teaja ene delnice povzroil premik teaja druge delnice.

Korelacijski koeficient je definiran med negativno in pozitivno ena (-1, +1). Teaji delnic,
ki so med seboj pozitivno korelirane, se bodo pomikali v isto smer, teaji delnic, ki so
povezane negativno, pa se bodo premikali v nasprotnih smereh. Na primer, Dell in
Compaq sta v pozitivni korelaciji. e bi bila v 100 % korelaciji (+1), bi 1 % premiku
delnice Della sledil 1 % premik delnice Compaqa, oziroma obratno. e je odstotek
povezanosti manji od 100, bi doloen premik ene delnice povzroil nekaj manji premik
druge (gledano v odstotkih).

Podobno, kot so med seboj povezane delnice, pa so med seboj povezane tudi razline
panoge oziroma sektorji (skupine delnic v korelaciji). Poglejmo si hipotetien primer, kako
bi se dve razlini panogi odzvali na novico, da se je na arabskem polotoku zaela vojna
(Turner, 1998, str. 90). Skoraj gotovo bi se takoj poviale cene nafte, kar bi, vsaj
kratkorono, povealo tudi teaje delnic podjetij v naftnem sektorju (predvsem zato, ker
imajo ta podjetja na zalogi vedno precej velike rezerve). Veje cene nafte povzroijo
povianje cen goriv, kar povzroi padec teajev delnic v letalskem sektorju. Lahko bi sicer
diskutirali, da bi lahko ob povianju cen goriva letalske drube enostavno poviale cene
prevozov. Vendar ni tako enostavno. Nasprotno od potronje goriva, ki je skoraj
neelastina, so potovanja z letali elastina, kar pomeni, da je tevilo prodanih kart v veliki
meri odvisno od cene le-teh. Torej bi povianje cen prevozov povzroilo zmanjanje
tevila potnikov in rezultat bi bili manji zasluki.

Iz primera je jasno vidno, da obstaja med naftnim in letalskim sektorjem negativna
korelacija (Turner, 1998, str. 91). e stopimo ven iz vrednostnih papirjev - vojna na
arabskem polotoku bi lahko zanetila strah pred inflacijo. Ker je nafta ena izmed osnovnih
dobrin, bi se njene dolgotrajneje vije cene poznale v vsakem koku gospodarstva. e
cena osnovnim dobrinam naraa, to sasoma povzroi splono vianje cen, torej inflacijo.
Ko se zanejo prikovati znaki inflacije, vmes posee Narodna banka in zvia obrestne
mere, kar povzroi padec teajev obveznic (bonds). Reemo lahko torej, da dalje obdobje
dvigovanja cen nafte povzroi znievanje teajev obveznic.

Jakost in razsenost novic doloi, kako hitro se bodo teaji delnic na njih odzvali. Ne
zadostuje torej, da pekulant pozna korelacijske koeficiente med razlinimi delnicami,
poznati mora tudi asovne okvire, v katerih obiajno pride do odziva. Razline delnice se
na novice odzovejo razlino hitro, kar omogoa nekaj napovedovanja. Povedano drugae:
neka novica lahko povzroi takojnjo spremembo teaja doloene delnice, vendar
83
ponavadi mine nekaj asa, preden se spremeni tudi teaj delnice, ki je s to delnico v
korelaciji. In ta as lahko pameten pekulant s pridom izkoristi. Ko je o doloeni delnici
objavljena pomembneja novica, so najprimerneje investicije v mono korelirane delnice
in ne v delnice, ki so neposredno povezane z novico (Turner, prav tam).

Najveja korelacija obstaja med delnicami iste panoge. V vsakem obdobju so nekatere
panoge vroe, drugi pa ne. Ponavadi je potrebno ve pozitivnih novic, da zane
panoga privlaiti vlagatelje, emur pri poveanih prometih sledi tudi vianje teajev. Temu
sledijo investicijske banke z zvievanjem svojih ocen o doloenih podjetjih v tej panogi,
kar je skoraj vedno povezano s precejnjo medijsko podporo. Pozicije v svojih portfeljih
objavijo tudi investicijski skladi. To je ponavadi tudi as, ko se tudi ire mnoice odloijo,
da je to pametna investicija.

Rotacija panog ni dogodek, ki bi se zgodil znotraj enega dneva. Obiajno traja nekaj
tednov do nekaj mesecev, redkeje let. Torej ima vlagatelj kar nekaj asa, da spozna in
finanno izkoristi menjavo vroih panog. Na amerikem trgu obstaja nekaj ve kot 30
osnovnih sektorjev, za pekulante pa naj bi bili najbolj primerni naslednji (Turner, 1998,
str. 102): letalski, banni, biotehnini, sektor zdravil, hardware, software, internet in naftni
sektor.


5. 8 Prenoitve

Omenili smo e, da se veina pekulantov prenoitev najraje izogiba. Najpomembneje
novice so namre objavljene pred zaetkom ali po zakljuku trgovanja, zato znajo biti
jutranje pranje izredno velike in bolee. Seveda pa so te pranje lahko tudi v vlagateljevo
korist, zato se pozicijo vasih le splaa zadrati dalj asa.

Turner (1998, str. 169) pravi, da s pozicijo (tako z dejansko kot z nepokrito) nikoli ne
prenoi, e:

Bo podjetje svoje finanne podatke objavilo v tem mesecu.
Bo svoje finanne podatke v tem mesecu objavilo podjetje v visoki korelaciji.
Bodo v naslednjih treh do tirih dneh objavljeni pomembneji gospodarski podatki.
Podjetja oziroma gibanja teaja njegove delnice ne pozna dovolj dobro.
Je pozicijo odprl z namenom, da jo bo zaprl najkasneje ob koncu trgovanja.
Graf kae na veji odpor pri trenutnem teaju.
Premika, ki ga predvideva, ne potrjuje tudi povean promet.
Graf ob zakljuku trgovanja kae znamenja slabosti.

Med razlogi za prenoitev navaja sledee (Turner, 1998, str. 170):

Teaj delnice mora biti v trendu, na kar mora kazati tudi povean promet. V istem
trendu, kot je delnica, mora biti tudi celotni sektor, kamor podjetje spada, prav tako
pa mora biti v istem trendu tudi celoten trg.
Za dejanske pozicije elimo relativno majhno TD razmerje (oziroma im veje za
nepokrite pozicije).
84
Teaj delnice se ponavadi odpre z odmikom. e je otvoritveni teaj obiajno brez
odmika, se tveganje verjetno ne splaa, saj lahko pozicijo zjutraj ponovno
odpremo.

Pogosto vlagatelji preko noi zadrijo pozicijo, ki jim je prinesla izgubo zaradi upanja, da
bodo to izgubo lahko pokrili naslednji dan. Tolaenje, da izgube ni, dokler pozicije ne
zapremo, je pri pekuliranju izredno nevarno in popolnoma napano. Nekako nenapisano
pravilo med pekulanti je, da preko noi zadrijo kvejemu tiste pozicije, ki so jim prinesle
dobiek in je torej teaj el v predvideno smer.

Znotraj trgovalnega dne vlagatelji novico absorbirajo v realnem asu. Na novico, ki je
objavljena pred zaetkom ali po zakljuku trgovanja, pa bodo lahko takoj reagirali samo
tisti, ki imajo dostop do trgovanja pred odprtjem (pre-market, tudi pre-hours) oziroma po
zaprtju (after-market, tudi after-hours) borze, vsi ostali pa bodo na novico lahko reagirali
ele naslednji dan na zaetku trgovanja. Ker imajo ti vlagatelji sorazmerno dovolj asa, da
novico preuijo in ker je teh vlagateljev sorazmerno precej ve kot tistih, ki trgujejo izven
uradnega dela trgovanja, je odziv na zaetku trgovanja na pomembnejo novico lahko
izredno buren.

Kako naj torej pekulant reagira in unovi reakcijo na pomembnejo novico? Obstaja ve
monosti. Prva je, da v pozicijo vstopi (e mu njegov borzni posrednik seveda to
omogoa) pred zaetkom oziroma po zakljuku uradnega dela trgovanja. Ker je takrat
trgovanja izredno malo v primerjavi z uradnim delom, so razmiki precej veji, najvekrat
je onemogoena tudi grafina predstavitev, zato je ta strategija zelo nevarna. e se
pekulant kljub temu odloi za tak vstop v pozicijo, naj delnico res dobro pozna -
poznavanje celotnega lanka e zdale ni dovolj.

Druga monost je nakup delnice kmalu po otvoritvi. Pri odmikih in pranjah se pogosto
zgodi, da teaj takoj po otvoritvi dosee delni protisunek (zaradi unovevanja zaslukov
tistih, ki so bili v poziciji e od prejnjega dne), nato pa nadaljuje s prvotnim trendom. V
teh primerih je lahko trgovanje kmalu po otvoritvi precej bolj donosno kot trgovanje izven
rednega borznega dela. Seveda pa se lahko trend kljub otvoritvenem odmiku nadaljuje brez
protisunka, kar je lahko sicer manj donosen vstop v pozicijo pred ali po odprtju borze, a
hkrati tudi manj tvegano.

Turner (1998, str. 121) predlaga, da po odprtju poakamo priblino 15 minut, da se trg
umiri, potem pa ocenimo trenuten poloaj. Moan teajni trend, ki ga spremlja neobiajno
povean promet, kae na dejstvo, da si vlagatelji novico podobno razlagajo. e po vstopu
v pozicijo teaj miruje oziroma se obrne v nasprotno smer od predvidene, Turner pozicijo
takoj zapre. e se teaj giblje v predvideno smer, pozicijo zapre, jo obdri ali pa k njej
celo doda, odvisno od obnaanja sektorja, v katerem je delnica oziroma od gibanja
celotnega trga. Bistveno pravilo, ki ga upoteva, pa je, da ne trguje v nasprotju s trendom.

Tretja monost unovitve pomembneje novice pa je trgovanje z delnicami korelacijskih
podjetij. Trgovanje z delnico podjetja, ki je v ariu novic, je izredno tvegano in
pekulant mora k takem trgovanju pristopati z najvejo mero pozornosti in previdnosti.
Iskanje prilonosti pri korelacijskih podjetjih je precej manj tvegano.

85
5. 9 Notranje informacije

Vsaj dve skupini ljudi dobivata informacije pred drugimi pekulanti in sta pri trgovanju na
borzi bistveno bolj uspeni od povprenim malih investitorjev in tudi bolj od veine
institucionalnih profesionalnih investitorjev. V prvi skupini so vodilni delavci raznih
podjetij, v drugi pa politiki. (Elder, 1993, str. 50)

tudija o borznem trgovanju amerikih senatorjev je pokazala, da je bila v letih 1993 do
1998 donosnost borznega trgovanja senatorjev kot investitorjev za 12 odstotkov vija od
trne (povprene) donosnosti borznega premoenja. Senatorji so imeli odlien borzni
obutek, kar si izdelovalci tudije razlagajo z informacijsko prednostjo, ki jo imajo zaradi
narave svojega dela in se ne razlikuje kaj dosti od notranjih informacij. Senatorji
sprejemajo zakone, vedo, katera podjetja bodo dobila pogodbe z dravo, poznajo
pomembne poslovnee in podobno. Najbolj uspeni investitorji so seveda zanikali
kakrnokoli trgovanje na podlagi notranjih informacij (Groznik, 2004, str. 10).

Dokazovanje trgovanja na podlagi notranjih informacij pa je zelo teko opravilo, saj je
teak e odgovor na vpraanje, kaj sploh so notranje informacije, eprav veina finannih
definicij zveni preprosto. Prvi: objava notranjih informacij naj bi znailno vplivala na
cene delnic. Drugi: notranje informacije naj ne bi bile javno dostopne. In tretji: notranje
informacije naj bi se prenaala preko verige prenaalcev, ki se zane pri nekom, ki ima
dostop do notranjih informacij. (Groznik, 2004, prav tam)

Relativno preprosto ekonomsko-finanno opredelitev pa je v praksi teko dosledno
uporabiti. Zaplete se lahko e pri tem, kako opredeliti in ugotoviti, kateri dogodki znailno
vplivajo na cene delnic. Marsikje se sodia odloajo (tudi v Sloveniji), da presojo
prepustijo trgu. e se cena delnice po objavi informacije zares spremeni, potem na bi bilo
trgovanje na podlagi take informacije v asu, ko e ni postala javna, zares pomembno in
vredno pregona, sicer pa ne. Nekaj teav pa je tudi s preostalima znailnostma notranjih
informacij. Kaj in kdaj sporoiti javnosti, pogosto ni samo stvar pravil, temve
samostojnega odloanja menederjev, kar pa lahko zopet ustvarja prilonosti za trgovanje
na podlagi notranjih informacij. Teko je tudi ugotoviti, kdo v informacijski verigi je
odgovoren za morebitno trgovanje na podlagi notranjih informacij. Elder (1993, str. 50)
pravi, da mu je upokojen prijatelj neko dejal, da pameten lovek nikoli ne trguje na
osnovi notranjih informacij, pa pa te podatke pove kolegom iz golf kluba. Kasneje bodo
oni dali njemu njihove notranje informacije in tako so vsi na dobiku z zelo majhno
monostjo izsleditvije.

e veino Darvasovega (1960, str. 50) trgovanja je temeljilo na predvidevanju, da je nekje
za nadpovpreno velikimi teajnimi premiki skupina ljudi, ki ima precej ve dobrih
informacij kot on in z vstopom v tako pozicijo je verjel, da je postal neke vrste njihov tihi
partner.
86
6. PSIHOLOGIJA PEKULANTOV

Vlagatelji v delnice se po nainu trgovanja (kratkorono ali dolgorono, na osnovi
temeljne ali tehnine analize, itd.) med seboj zelo razlikujejo. Ne glede na raznolikost
trgovanja pa statistine raziskave ugotavljajo, da imajo vsi uspeni vlagatelji skupne
psiholoke znailnosti. Na osnovi teh raziskav je nastala trditev, da je psihologija
pekulanta poleg njegove strategije trgovanja in upravljanja z denarjem tretji bistven
dejavnik, ki odloa o uspehu ali neuspehu pri trgovanju z delnicami (Bernstein, 1998, str.
5).


6. 1 Psihologija mnoic

Leta 1897 je francoski filozof in politik LeBon napisal The Crowd, eno najboljih knjig o
psihologiji mnoic. O posamezniku v mnoici je zapisal: Kdorkoli e je posameznik, ki
sestavlja mnoico, kakrnakoli nagnjenja in odpore ima v ivljenju, njegov poklic, znaaj
ali inteligenca - dejstvo, da se je spremenil v del mnoice, ga postavi v neke vrste
skupinsko razpoloenje, ki mu doloa obutke, razmiljanje in dejanja, ki so precej
drugana od obutkov, razmiljanj in dejanj, kakrne bi imel kot posameznik. (Elder,
1993, str. 57)

Kaj sploh se skriva za simboli, cenami, tevilkami in grafi? Kaj je borzni trg, ki ga
pekulant analizira?

Trg ni ni drugega kot ogromna masa ljudi in tehnina analiza je preuevanje psihologije
mnoic. Posameznik ima svojevrsten nain razmiljanja in njegovo obnaanje je teko
napovedljivo obnaanje skupine pa je bolj primitivno in mu je zato lae slediti. Cilj
tehnine analize je zaznavanje trendov in sprememb v obnaanju mnoic, da bi lahko na
osnovi le-teh delali inteligentne trne odloitve. (Elder, 1993, str. 61) Delno je to znanost,
delno pa umetnost - tehnini analitiki uporabljajo veliko znanstvenih metod, vkljuno z
matematinimi koncepti teorije iger, verjetnosti, itd in so neke vrste psihologi, opremljeni
z raunalniki. Je pa tudi umetnost grafi tvorijo vzorce in formacije in ko se teaji in
oscilatorji premikajo, tvorijo valovanja, ki pekulantu pomagajo pri razumevanju in
napovedovanju borznega dogajanja.

Trg je e posebej kruto okolje, saj je proti pekulantu vsak in on sam je proti vsem. Vsak
posameznik iz te skupine skua biti spretneji od drugih in jim vzeti im ve denarja, ki pa
mu ga le-ti nikakor noejo dati. Trgovanje je dejavnost, pri kateri skua pekulant oropati
druge (med njimi tudi najbistreje ume tega sveta), med tem ko skuajo oni oropati njega.
Poleg tega, da je e sam trg krut, pa mora pekulant plaevati visoke provizije e samo za
vstop in izstop iz njega. (Elder, 1993, str. 48)

6. 1. 1 Mnoice in pekulant

Ljudje se hoejo prikljuiti skupini zaradi varnosti in vodenja. Veja ko je negotovost,
moneja je elja po prikljuitvi in sledenju. Toda takoj, ko postanejo lani skupine, se
spremenijo - postanejo bolj lahkoverni in impulzivni, hrepenee potrebujejo vodjo in
reagirajo na obutke, namesto da bi uporabljali svoj intelekt. Ko pekulant vstopi na borzni
87
trg, se boji za svoj finanni obstoj. Strah naraa, saj ne more kontrolirati sprememb v
teajih, vrednost njegovega rauna pa se spreminja zaradi kupovanja in prodajanja
popolnih tujcev. Posameznik, ki postane del skupine, je manj zmoen samostojnega
razmiljanja in verjame drugim - posebej pa vodjem skupine bolj kot verjame sebi.
Vojak bo svojemu nadrejenemu, ki mu zaupa, dobesedno sledil v smrt. pekulant, ki
verjame, da sledi trendu, lahko ostaja v izgubljeni poziciji tako dolgo, dokler popolnoma
ne izprazni svojega rauna. (Elder, 1993, str. 58)

Zaradi negotovosti veina pekulantov ie vodjo, ki bi jim povedal, kaj naj naredijo. Ko
zanejo verjeti finannim gurujem bolj kot sebi in ko impulzivno dodajajo k pozicijam v
izgubi, so v teavah. Svojo neodvisnost zanejo izgubljati takrat, ko opazujejo teaje kot
sokol in se poutijo vzvieno, ko gredo cene v eleno smer ali depresivno, ko gredo v
nasprotno. Ko prenehajo trgovati po svojem vnaprej premiljenem nartu, so neodvisnost
e izgubili.

In vendar je mnoica veja in moneja od vsakega posameznika. V lovekovem znaaju
je, da zanemo v stresnih situacijah izgubljati svojo neodvisnost, zato takoj po vstopu v
pozicijo zautimo eljo, da bi posnemali druge. In vendar se pekulant ne glede na to, kako
bister je, mnoici ne sme upirati - s primerno strategijo (ker je razmiljanje mnoice precej
primitivno, mora biti tudi strategija enostavna) mora znati oceniti, kdaj se ji bo pridruil in
kdaj jo bo zapustil. e hoe biti uspeen, mora razviti svoj sistem trgovanja in svoja
pravila upravljanja z denarjem, ki jim mora disciplinirano in dosledno slediti. Samo ta
pravila namre predstavljajo njegove lastne, racionalne odloitve, ki jih je naredil pred
vstopom v pozicijo in torej pred lanstvom v skupini. In ko ima pozicijo odprto, teh pravil
nikakor ne sme spreminjati.

Lojalnost skupini je bistvenega pomena za preivetje vojake enote. lanstvo v sindikatu
lahko pomaga pri obdranju slube tudi takrat, ko na uinek ni najbolji. Toda nobena
skupina nas ne more obvarovati v borznem trgu le-temu je isto vseeno za nae
blagostanje in zato so uspeni pekulantje lahko le neodvisni misleci.

6. 1. 2 Vlagateljeva priakovanja

Teaj delnice nikoli ne odraa prave vrednosti delnice. Kae samo na to, koliko vlagatelji
menijo, da je delnica vredna. (Achelis, 1995)

Teaj delnice predstavlja tisto vrednost, po kateri so kupci delnico pripravljeni kupiti,
prodajalci pa prodati, je torej trenutno preseie ponudbe in povpraevanja in ima v
resnici zelo malo opraviti s podjetjem, ki ga predstavlja (Elder, 1993, str. 45). Ta vrednost
je odvisna od priakovanj
22
(expectations) - kupcev in njihovega pohlepa ter prodajalcev in
njihovega strahu (Achelis, 1995). In ravno ta preprosta trditev je najveji izziv
napovedovanja teajev delnic, saj vsebuje lovekova ustva in priakovanja, ki pa e
zdale niso tako lahko napovedljiva. Razlini vlagatelji imajo razlina priakovanja glede
donosnosti, tveganja in trajanja nalobe. Mnogi analitiki so celo prepriani, da veina
investicijskih odloitev temelji na isto iracionalnih dejavnikih, kot so zaposlitev v
doloenem podjetju ali sorodnikov nasvet.

22
Nekateri avtorji uporabljajo izraz razpoloenje (sentiment) (Turner, 1998, str. 76; Farley, 2001, str. 58; tudi
Vintcent, 1997, str. 171).
88

Priakovanja lahko delimo na tri tipe: naivna, adaptivna in racionalna (Senjur, 1995, str.
36). Pri naivnih priakovanjih bi ekonomski osebki uporabljali samo trenutne informacije.
Veina pa ta priakovanja adaptira na podlagi vseh razpololjivih informacij iz preteklosti
(tu se sicer pojavlja vpraanje, kakno ute dajati preteklim dogodkom). Teorija
racionalnih priakovanj pa meni, da ekonomski osebki ne upotevajo samo preteklih in
trenutnih informacij, pa pa skuajo pri reevanju ekonomskih problemov predvideti tudi
ukrepe drave. V nadaljevanju bomo domnevali, da se vsi ekonomski osebki obnaajo
racionalno in ne delajo sistematinih napak.

Priakovanje je mnenje in ne dejstvo. e teaji delnic temeljijo na vlagateljevih
priakovanjih, potem za kratkorono trgovanje postane vdenje, koliko bi delnica morala
biti vredna (temeljna analiza), manj pomembno od vdenja, koliko drugi vlagatelji mislijo,
da je vredna (tehnina analiza). Tehnini analitiki poskuajo iz preteklega gibanja teaja
delnice doloiti gibanje teaja v prihodnosti, predvsem v blinji prihodnosti. S
primerjanjem trenutnih gibanj (trenutnih priakovanj) in preteklih podobnih gibanj ter
njihovih izidov skuajo napovedati prihodnji izid. Analiza temelji na predpostavki, da se
kratkoroneji odzivi na podobne dogodke ponavljajo in da se lahko s preuevanjem
zgodovine marsikaj nauimo. To predpostavko utemeljuje tudi psiholoka ugotovitev, da
se ljudje na iste situacije vedno odzivajo podobno.

Vlagatelji ne vedo, kako se bodo spreminjale zanje (oziroma za podjetja, v katera vlagajo)
pomembni ekonomski dejavniki. Zato morajo prihodnje vrednosti teh spremenljivk
predvideti na osnovi informacij, ki jih imajo na razpolago. Pot do informacij ima ve
stopenj (Turner, 1998, str. 77). Na eni strani so nejavne (notranje) informacije, na osnovi
katerih pa je prepovedano trgovati. Na drugi strani spektra so novice, ki jih irijo razni
mediji. V sredini pa je iroka paleta informacij, ki so dostopne tistim, ki jih hoejo,
oziroma tistim, ki so za njih pripravljeni plaati. Ko nova informacija postane javna, jo vsi
vlagatelji preuijo in se glede na svojo interpretacijo teh informacij in svoja priakovanja
odloijo za nakup oziroma prodajo. Vsota vseh mnenj se pokae na novem teaju delnice.
Ker pa razlini vlagatelji (investitorji, upravljavci skladov, pekulantje, itd.) na informacije
reagirajo razlino hitro in z razlino jakostjo, pred oblikovanjem novega teaja mine nekaj
asa. In ravno ta as je pri kratkoronem trgovanju z delnicami zelo pomemben. Tu mora
vlagatelj poskuati ugotoviti, kako si bo trg masa ljudi in ne on sam razlagal novo
informacijo, in temu trendu se ne sme upirati.

Nekateri avtorji (npr. Weinstein, 1988, str. 69, tudi Smith, 2000, str. 106)) raziskujejo tudi
vplive volitev, doloenih mesecev v letu ali celo doloenih dni v tednu na gibanje teajev
oz. na priakovanja in razpoloenja vlagateljev, kar pa je vsaj po mojem mnenju brez
prave uporabne vrednosti.


6. 2 Psiholoke znailnosti trgovanja z delnicami

Enajst pomembnejih psiholokih znailnosti, ki so prisotne pri trgovanju z delnicami,
lahko zdruimo v tri veja podroja (Schwager, 1993, str. 413): upravljanje z denarjem in
tveganjem, dejavniki odloanja ter psiholoki dejavniki.
89

6. 2. 1 Upravljanje z denarjem in tveganjem

pekulanti morajo vsak dan odloati o nalobi svojega denarja, najbolj aktivni opravijo po
300 in ve borznih transakcij na dan (Friedfertig in West, 1999, str. 9). Upravljanje z
denarjem ni omejeno samo na odloitve o nakupu ali prodaji delnice, pa pa tudi na
odloitve o nakupih raunalnike opreme, naroninah, omrenih povezavah ter dvigih in
pologih gotovine. Nakup neke delnice pomeni nalobo gotovine v doloeno delnico in ne
neko drugo, o kateri vlagatelj ravno tako zbira podatke.

Vlagatelj se mora pri vsaki transakciji odloati o treh osnovnih spremenljivkah (Turner,
1998, str. 44):
S katero delnico bo trgoval in zakaj (razlog za nakup ali prodajo) ravno z njo?
Tempiranje (timing) - kdaj bo transakcijo izvedel (pri kateri vstopni toki) in kako
dolgo bo v njej ostal? Vlagatelj se mora o bistvenih pogojih za vstop in izstop odloiti
e pred izvedbo transakcije in pri svoji odloitvi kasneje tudi vztrajati.
Tretja spremenljivka je kako izvesti transakcijo. S koliko delnicami naj zane? Ali naj
delnice dodaja, e kae, da se bo trend nadaljeval v njegovo korist, ali naj pozicijo raje
zapre in unovi dobiek? Kakna je velikost izgube, ki jo je e pripravljen sprejeti v
preprianju, da se bo trend le obrnil v njegovo korist?

6. 2. 1. 1 Tempiranje transakcije
Dale najpomembneja spremenljivka, ki odloa o profitabilnosti kratkorone transakcije,
je njeno tempiranje (Turner, 1998, str. 183 in Warfield, 1990, str. XIV). pekulant se za
transakcijo ni odloil zaradi temeljnih podatkov o podjetju, ki so sicer lahko opozorilo na
prilonost, drugae so pa bolj pomembni za investicije na dolgi rok. pekulant bi npr. v
zadnjem letu lahko netetokrat kupil delnico Cisco Systems, odlinega podjetja v
naraajoem trendu in s svetlo prihodnostjo, pa denar vseeno izgubil.

e pekulant pravilno izbira as nakupa in prodaje, lahko zaslui s kakrnokoli delnico, e
pa izbira napane trenutke, lahko izgubi pri e tako dobri delnici. Zato mora pred vsako
transakcijo vedeti, zakaj se je za transakcijo odloil, kaj priakuje, da se bo s teajem
zgodilo, in ez koliko asa naj bi se to zgodilo. e v predvidenem asu do premika ne
pride, mora svojo pozicijo oceniti na novo.

Veliko investitorjev se pri padajoih teajih tolai, da dokler delnic ne prodajo, e niso
naredili izgube. Tako razmiljanje je, vsaj za pekulanta, zelo napano. Veliko vlagateljev
tudi rado uporablja nakupno povpreenje navzdol (dollar cost averaging). S tem
izrazom mislijo na dodatno kupovanje tistih delnic, ki jim vrednost pada in s tem nianje
povprene nakupne vrednosti vseh delnic. Vlagatelj mora imeti res dober razlog za tako
poetje, saj mora biti preprian, da ima on prav, vsi ostali pa se motijo (White, 1994, str.
112), pekulant pa naj bi se povpreenju navzdol strogo izogibal (Link, 2003, str. 312; tudi
O'Neil, 2002, str. 93)).

6. 2. 2 Dejavniki odloanja
dobro poznavanje tehninih dejavnikov trga,
zmonost sprejemanja tehtnih odloitev brez odvenih zunanjih vplivov,
sposobnost samostojnega razmiljanja.
90
6. 2. 3 Psiholoki dejavniki

urejeno zasebno ivljenje,
pozitiven odnos do ivljenja,
motivacija k sluenju denarja,
izogibanje konfliktnim situacijam, in
sprejemanje odgovornosti za rezultate svojega dela.


6. 3 Osnovne psiholoke teave pekulantov

Eden izmed trenutno najboljih pekulantov Tom Hendrickson je na vpraanje, kaj bi
priporoil novincu, ki hoe uspeti v tem poslu, ogovoril: Berite knjige o psihologiji
trgovanja. pekuliranje z delnicami je namre predvsem psiholoka igra: ne proti trgu, ne
proti drugim pekulantom - to je igra proti samemu sebi. Razumevanje tega dejstva da
lahko zaetniku vsaj osnovno idejo, esa se loteva. To je izredno teak posel. (Friedfertig
in West, 1998, str. 152)

6. 3. 1 Upravljanje s tveganjem

Vsako nalobo spremlja doloeno tveganje, ki je tem veje, im veja je potencialna
monost zasluka. im veje pa je tveganje, tem manje so nae sposobnosti delovanja.

Kupovanje v monem trgu se zdi varna naloba (Gonzales in Rhee, 1999, str. 15):. Toda
ali je res tako? e pogledamo s strani razpoloenja: bolj ko je trg v bikovskem
razpoloenju, veja je verjetnost, da bo prilo do padca. Zakaj? Ker bikovsko razpoloenje
pomeni, da je delnice veliko ljudi e kupilo. Zadovoljni so in elijo, da bi el trg e vije.
Da pa bi se cene dvigovale, mora na trg prihajati vse ve novih kupcev. Toda e so vsi v
pozicije e vstopili, kdo naj delnice e kupuje? Pomanjkanje kupcev pomeni prevlado
prodajalcev in e najmanje oklevanje lahko sproi razprodajo. Toda prodajati oziroma
prodajati brez kritja v tem trenutku je spet tvegano, saj krimo osnovno pravilo, da
moramo slediti trendu teaji gredo e vedno lahko navzgor. e pa bomo oklevali, bomo
morda prepozni. Kaj torej storiti? Na to vpraanje ni pravilnega ali napanega odgovora
(Schwager, 1993, str. 417).

Kdor hoe uspeti v tem poslu, se mora drati dveh osnovnih pravil pekuliranja: prvi,
sekati izgube, dokler so e majhne in pustiti dobikom prosto pot (cut your losses short
and let your profits run) (McMaster, 1999, str. 16, tudi Link, 2003, 178), in drugi,
unovevati dobike. pekulant ne sme dopustiti, da se mu dobiek spremeni v izgubo;
mora ga unoviti, ko ga lahko in ne, ko je v to prisiljen. Ko je na dobiku, je najmanj, kar
lahko stori, da zapre vsaj del svoje pozicije (Bernstein, 1998, str. 104).

Samo ob upotevanju teh dveh osnovnih pravil, ki pa se jih veina zaetnikov ne more
drati, se lahko vekrat zmotimo kot imamo prav. Ker je za veino vlagateljev sluenje
denarja pomembno, se teko sprijaznijo z izgubo - upajo na preobrat. Obiajno se zato
majhne izgube spremenijo v srednje velike, s katerimi se je e teje sprijazniti. In konno,
srednje velike izgube se spremenijo v velike, s katerimi pa se vlagatelj mora sprijazniti in
91
to samo zato, ker ni bil pripravljen sprejeti majhne izgube. In podobno: ko so vlagatelji na
dobiku, ga radi unovijo im prej, misle: Bolje, da to storim sedaj, kot da se kasneje
spremeni v izgubo. (Schwager, 1993, str. 417).

Vlagatelji, ki jemljejo pekuliranje kot dolgotrajno igro in razumejo napake kot
neupotevanje pravil igre, dosti lae sledijo tem dvema praviloma. pekulant bi moral vsak
zaetek dneva ponoviti pravila igre in ob koncu dneva preuiti svoje trgovanje. e se je,
kljub morebitni izgubi, dral svojih pravil, naj se potreplja po rami. e se pravil ni dral,
naj obnovi svoje trgovanje in naj se napakam v prihodnosti skua izogniti. Nikoli pa ne
sme dopustiti, da bi zaradi izgub v odprtih pozicijah spreminjal svoj prvotni nart izstopa
ali zael trgovati z vejimi pozicijami, da bi te izgube skual im prej nadomestiti.

6. 3. 2 Obvladovanje stresa

Nai mogani imajo omejeno kapaciteto pretvarjanja informacij. e so prezasedeni s
skrbmi, za efektivno odloanje ostane premalo prostora. V stresnih situacijah se zato
pekulantje obiajno zateejo k preprostim odloitvam, kot je npr. sledenje mnoici.
Sledilcem ni treba sprejemati odloitev, toda kratkoronemu trgovanju je sledenje
mnoicam zanesljiva pot k izgubi (Schwager, prav tam).

Stres se da nadzirati na ve nainov. Pomembno je, da razumemo, da je veliko stresnih
situacij takih, ker jih sami tako sprejemamo. Sprememba naina sprejemanja spremeni tudi
situacijo. Na primer, tipino se uspeni pekulantje od neuspenih loijo po tem, kako
sprejemajo izgube. Veina ljudi zaradi izgube postane zaskrbljena in nervozna, uspeni
pekulantje pa so se nauili, da so izgube samo nujen del poti do zmage.

6. 3. 3 Obvladovanje konfliktov

lovekova osebnost je sestavljena iz ve delov, od katerih ima vsak svoje vrednote. Te
vrednote so pri razlinih ljudeh razlino razvite in tudi razlino pomembne. Na primer,
nekdo hoe sluiti denar, se hoe zaititi pred neuspehom, se spotuje, skrbi za
blagostanje druine, ipd. Sasoma vsaka vrednota zase sprejema nova spoznanja na poti do
svojih namenov. In vekrat ta nova spoznanja povzroajo konflikte. Na primer, vlagatelj
podzavestno noe zasluiti ve, ker bi ga to sililo v izpolnjevanje novih pozitivnih
namenov (Schwager, 1993, str. 418).

6. 3. 4 Obvladovanje ustev

Veina pekulantov porabi veino svojega asa v iskanju novih prilonosti. Ko pa vstopijo
v pozicijo, izgubijo kontrolo nad samim seboj in se zvijajo od bolein ali reijo od uitka.
Vozijo se po toboganu ustev in zgreijo bistven element zmagovanja obvladovanje
svojih ustev. (Elder, 1993, str. 3)

Veina teav pri pekuliranju je povezanih s ustvi in vpletanjem ustev v trgovanje.
Najveji ustveni teavi pekulantov sta strah in pohlep. V povezavi z denarjem je pohlep
nenasitna elja po im vejem imetju. Denar sam po sebi je brez pomena, hkrati pa je
sredie naega obstoja. Vsi imamo potrebo po denarju, ki pa je obiajno na nasprotni
strani kot so nae druge potrebe, med njimi potreba po druenju s partnerjem, druino in
92
prijatelji (Gunn, 2000, str. 30). Ve kot ga imamo, bolj pohlepni postajamo. Pohlep je
konstruktivno ustvo, ki nas zadruje na borzi. Je kot neskonno gorivo, ki nas poganja, da
s trgovanjem nadaljujemo in iemo nove monosti zaslukov. Hkrati pa je pohlep tudi
destruktivno ustvo in nas zadruje tudi v poziciji, ki nam prinaa izgubo (Schwager,
1993, str. 419).

Podobno kot pohlep je do neke mere konstruktiven tudi strah (Gonzales in Rhee, 1999, str.
19). Zaradi njega smo previdni, zaradi njega uporabljamo zaitne ukrepe, on nam ostri
naa zaznavanja. Pri trgovanju je strah nasprotje pohlepa, dri ga na vajetih. Zaradi strahu
varujemo svoje dobike in se vzdrujemo tveganih investicij. Toda preve strahu povzroa
nestanovitnost in paniko. Odzovemo se tako, da se izogibamo vzrokom naih strahov, torej
ne trgujemo tudi takrat, ko vsi signali naega sistema kaejo, da bi morali. e pekulant ne
more obiti svojega strahu, bo ves njegov trud zaman. Uspeni pekulantje morajo zato
imeti strah in pohlep v primernem ravnovesju. Strah je moneje ustvo od pohlepa, zato
teaji v povpreju trikrat hitreje padajo kot naraajo (McMaster, 1999, str. 187).

6. 3. 5 Odloanje

Veina ljudi v trgovanje prinese svoj obiajen nain sprejemanja odloitev. Na primer,
kako kupujejo nov avto: razmiljajo o modelu, ceni, servisu, garanciji, dodatkih, ipd.
Vrednotenje teh faktorjev lahko traja ve tednov. Tak nain sprejemanja odloitev se pri
pekuliranju na trgu preprosto ne obnese vzame preve asa. Reitev te teave je sistem,
ki za dejanja daje signale. Toda veliko ljudi uporablja obiajen nain odloanja tudi o
signalih, ki jim jih daje sistem, kar, seveda, spet ne deluje. Strokovnjaki na kateremkoli
podroju delajo stvari avtomatino.

Za zakljuek si poglejmo, esa se moramo torej paziti. McMaster (1999, str. 96) navaja 12
razlogov, zakaj zaetniki ne uspejo:

1. Zanejo s premalo denarja.
2. Uporabljajo sistem nekoga drugega.
3. Svoj sistem trgovanja premalo poznajo.
4. V obdobjih mirovanja niso sposobni mirovati.
5. Niso sposobni obvladovati stresa..
6. Trgovanju niso dovolj predani.
7. Njihove dejanske izgube so veje, kot so bile pri hipotetinem trgovanju.
8. Signalov sistema ne upotevajo vedno.
9. Njihov egoizem prevlada.
10. Za opravievanje izgub svoj sistem sproti prilagajajo.
11. Njihov sistem nima parametrov, ki bi vkljuevali konice (vrhunce) trgovanja.
12. Svoje pozicije premalo razprijo med razlinimi sistemi oziroma trgi.

e je pekulant v veliki izgubi, naj trgovanje za nekaj asa prekine, morda naj si odpoije
celo do naslednjega dne. Teaju naj ne sledi in kupuje (prodaja) pri nijih (oz. vijih)
vrednostih. e zauti, da ne more ve disciplinirano kontrolirati svojih obutkov, naj raje
stopi stran od raunalnika in porabi preostanek dneva za raziskovanje in izobraevanje. V
mirnem in tihem prostoru naj razmisli in zapie razloge za nakupe in prodajo
23
.

23
Kaken je lahko videti vlagateljev dnevnik, je podrobneje opisano v dodatku.
93
Zapisovanje ni namenjeno temu, da bomo e kdaj pogledali svoje zapiske, pa pa
upoasnjeni preuitvi razmer, v katerih je prilo do izgube oziroma napake pri trgovanju.
Prsti so precej poasneji od misli, kar pomaga, da misli zbistrimo ter jih logino in
metodino uredimo. Tolenje po glavi zaradi slabe pozicije obiajno ni preve
produktivno. Seveda pa je priporoljivo tudi zapisovanje in preuitev pozicij, ki so prinesle
dobiek.

6. 3. 6 Panika

Sigmund Freud je razloil, da skupina ostaja skupaj zaradi zvestobe svojemu vodji. Nai
obutki do vodij izvirajo iz otrotva in obutkov do oeta meanica zaupanja,
spotovanja, strahu, elje po odobravanju in potencialnega upora. Ko se pridruimo
skupini, sposobnost naega razmiljanja o bistvenih vpraanjih, ki zadevajo skupino,
nazaduje do stopnje otroka. Skupina brez vodje ne more obstajati in razpade. S tem
razloimo prodajanje oziroma kupovanje v paniki. Ko pekulantje nenadoma zautijo, da
jih je zapustil trend, ki so mu sledili, v paniki izstopijo iz svojih pozicij. (Elder, 1993, str.
57)

Tudi Niederhoffer (1997, str. 40) navaja razline razloge, zakaj pride na borzi do
paninega prodajanja. Dejstvo je, da so ti razlogi skoraj nenapovedljivi, dosti bolj pa je
napovedljivo obdobje po paniki, ki obiajno prinese stabilnost in obnovo - dvomljivcev ni
ve, pekulantje zanejo kupovati. Po letu 1940 je Dow en mesec po panini prodaji v
povpreju narasel za 1 % oz. tri mesece kasneje za 3 %. Avtor navaja, da je od zloma
borze leta 1987 do leta 1997, ko je napisana knjiga, indeks S&P 61 krat padel ali narasel za
7,5 ali ve tok, a je e naslednji dan v povpreju prilo do 1,13 toke popravka, medtem
ko je bila obiajna povprena dnevna sprememba S&P indeksa le 0,12 toke.


6. 4 Osnovne psiholoke lastnosti uspenih pekulantov

Uspeni pekulantje so razumni, samozavestni, a nikoli arogantni ljudje. Zmagovalci
trgujejo izkljuno zaradi denarja, poraenci iejo svoje zadoenje tudi v razburljivosti
igre. Ves as so v stanju pripravljenosti. Zaupajo v svoje sposobnosti in strategije
trgovanja in so dojemljivi za novosti. Pogosto so to neobiajni ljudje, nekateri so zelo
ekscentrini. Ko so v drubi, pogosto krijo drubena pravila. (Elder, 2002, str. 61)

Psiholoke dejavnike uspenih pekulantov lahko razdelimo na tri osnovna podroja
(Schwager, 1993, str. 420): preprianje, ustvena stanja in miselne strategije.

6. 4. 1 Preprianje

Vrhunski pekulantje so prepriani, da (Schwager, 1993, str. 422):

trgujejo izkljuno zaradi denarja,
je pekuliranje igra,
so porazi del vsake igre,
je obnova trgovanja (torej vodenje dnevnika) kljunega pomena,
da bodo v igri slej ko prej zmagali.
94

Stari pretijo svojim otrokom, uitelji jih skuajo ukalupiti v oli. Zato ni udno, da se nas
veina skriva v koljki ali pa se nauimo, kako v samoobrambi manipulirati z drugimi.
Delovati neodvisno se nam ne zdi naravno in vendar je to edini nain, s katerim lahko pri
pekuliranju uspemo. (Elder, 1993, str. 41)

6. 4. 2 ustvena stanja

Najpogosteji vzroki za neuspeh, ki jih navajajo pekulantje, so povezani s ustvenimi
teavami (Bernstein, 1998, str. 34). Na eni strani so teave, na katere naj ne bi imeli vpliva
in za katere krivijo trg, borzne posrednike, notranje delniarje ali svoj sistem. Ljudje
imamo naravno nagnjenje, da ob napakah iemo krivdo nekje drugje in ne v sebi. Toda e
tudi pri pekuliranju krivimo koga drugega, lahko isto napako ponavljamo vekrat, ker je
do nje privedla situacija, ki je izven nae kontrole.

Na drugi strani so ustvena stanja, med katerimi so najpogosteja odgovori (Schwager,
1993, str. 424):

Preve sem nepotrpeljiv.
Preve se razjezim.
Bojim se ob napanih trenutkih.
Preve sem optimistien glede tega, kaj se bo s teajem dogajalo.

6. 4. 3 Miselne strategije

e hoemo razumeti miselne strategije, moramo razumeti, kako ljudje razmiljajo. Ljudje
se odloajo na osnovi podatkov, ki jih dobivajo s svojimi utili, torej na osnovi vizualnih
podob, zvonih signalov, tipa, in nekateri na osnovi okusa in vonja. Prestavljamo si sitem,
ki daje doloene signale. Ker je veina signalov vizualnih, kot je doloen vzorec v grafu,
poglejmo naslednjo strategijo: (Schwager, 1993, str. 426)

Signal opazimo.
Spoznamo, da je znan.
Razmislimo, kaj bi bilo lahko narobe, e reagiramo.
Ob njem se poutimo slabo.

Ali bi lahko uspeno trgovali na tak nain? Ali bi sploh reagirali ob signalu? Kaj pa, e bi
poskusili na slede nain (Schwager, prav tam)?

Signal opazimo.
Spoznamo, da je znan.
V svoj sistem smo prepriani in ob signalu se poutimo dobro.

Ali bi lahko uspeno trgovali s to strategijo? Verjetno. Kljub temu da sta ti dve strategiji
dokaj podobni, vodita do razlinih rezultatov. e hoemo, da bo sistem uinkovit, mora
biti strategija uporabe preprosta. Zrel pekulant slej ko prej pride do stanja, ko postane
95
veina njegovih dejanj skoraj avtomatinih, tako da se lahko miselno v celoti posveti svoji
strategiji. Da pa pride do takega stanja, traja zelo dolgo, ponavadi ve let. (Elder, 2002, 66)

Postati pekulant je odpraviti se na pot spoznavanja samega sebe. Kdor dovolj dolgo
pekulira, se bo moral sooiti z vsemi svojimi psiholokimi teavami: skrbjo, strahom,
pohlepom, jezo in malomarnostjo. Vendar namen pekuliranja ni spoznati samega sebe
to je le stranski proizvod osnovni namen uspenega pekulanta je sluenje denarja.
(Elder, 2002, str. 62)

6. 4. 4 Disciplina

pekulant mora e takoj na zaetku imeti nekaj lastnosti, brez katerih ne bi smel niti zaeti.
Te lastnosti vsebujejo disciplino, relativno visoko toleranco tveganja in spretnost s
tevilkami. Debeluh, ki je pogosto pijan in ne se ne more odvaditi kajenja, ima malo
monosti za uspeh primanjkuje mu discipline. Varne, ki je pozoren na vsak tolar, je
preve napet, da bi lahko ivel s tveganjem, ki obstaja na trgu delnic. Sanja, ki ne zna
osnovnih aritmetinih raunov, se bo izgubil med hitrim spreminjanjem teajev. (Elder,
2002, str. 1)

Ko ima pekulant izdelan soliden nart trgovanja, vstopne in izstopne pogoje ter dejavnike
tveganja, so s tem nastavljeni skoraj vsi parametri, potrebni za uspeh. Preostane mu samo
e disciplinirano sledenje pravilom, ki jih je doloil. In tukaj veina pekulantov odpove
(Link, 2003, str. 322). Veliko ljudi ve, kaj mora poeti ali kaj bi morali poeti, vendar jim
za pravilno ravnanje primanjkuje discipline. Ne glede na to, kolikokrat si reejo, da tega ne
bodo nikoli ve storili, e vedno teejo za teajem, tvegajo preve ali ne sekajo pravoasno
izgub.

Disciplina pekulantu zagotavlja, da trguje po vnaprej premiljenem nartu in je verjetno
najbolj pomembno orodje, ki ga pekulant potrebuje. Discipliniran pekulant (Link, 2003,
str. 323):

bo potrpeljivo akal na pravo prilonost (zna biti zelo dolgoasno, toda nujno
potrebno),
ne bo tvegal ve (ne s posamezno pozicijo niti z vsemi pozicijami skupaj), kot mu
veleva njegov nain upravljanja z denarjem,
bo razvil, preizkusil in sledil svojemu lastnemu trgovalnemu sistemu in svojim
pravilom trgovanja,
se bo pripravljal na trgovanje in o njem vodil dnevnik,
bo pravoasno zapustil izgubljeno in vztrajal v zmagovalni poziciji,
se bo uil iz svojih napak,
bo kontroliral svoja ustva.


96
7. ZMOTE IN PRAVILA IGRE PEKULIRANJE

7. 1 Zmote pekuliranja

7. 1. 1 Stroki provizij in drugi stroki trgovanja

Deset- ali dvajset dolarske provizije so vsekakor videti mikavne, posebej e jih primerjamo
s stotinami dolarjev, ki so jih borzni posredniki pred dobo interneta zaraunali za isto
storitev (Gonzales in Rhee, 1999, str. 182). Veini vlagateljev se stroki provizij in stroki
za podatke (podatki o teajih v realnem asu, grafina obdelava teh podatkov, razne
novice, ipd) zdijo malenkostni. Zagotovo pa dri nekaj: bolj ko je vlagatelj aktiven na trgu,
bolj pomembni postajajo ti stroki e posebej, e upravlja z manjo vsoto denarja.
pekulant na te stroke ne sme gledati kot na neke vrste obratovalne stroke, pa pa mora
gledati na njih kot na resno nevarnost za svoj kapital. Spoznanje, da je veina izgub
sestavljena ravno iz strokov trgovanja, je isto obiajno. Provizije in lanarine, ki so
videti tako poceni, so na koncu lahko odloujo faktor in gredo za aktivne pekulante
lahko celo v deset tisoe dolarjev. e pekulant opazi, da stroki trgovanja odirajo
pomemben del njegovega kapitala, naj razmisli o zmanjanju pogostosti svojega trgovanja.

7. 1. 2 pekuliranje ob prvih javnih prodajah in velikih nestanovitnostih teajev

Po prvi javni prodaji delnic (Initial Public Offering; IPO) nekega podjetja je
nestanovitnost teaja obiajna ekstremno velika (Gonzales in Rhee, 1999, str. 183).
Opazovanje te nestanovitnosti je lahko zelo razburljivo. Kljuna beseda v tem stavku pa je
opazovanje. Veina novincev je pogosto v skunjavi, da teh situacij ne bi samo opazovala,
pa pa v njih tudi sodelovala. Pri velikih teajnih nihanjih pa je lahko e tako mikavna
situacija tudi najbolj nevarna. Celo najbolj izkueni trgovci velike skoke teajev nekaterih
delnic pogosto samo opazujejo. Vasih jih raje odstranimo z zaslona in se tako izognemo
skunjavi oziroma - kar se tudi dogaja - da jih ne kupimo ali prodamo celo po pomoti!
Seveda se da na teh delnicah veliko zasluiti in morda smo celo pria komu, ki mu je to
uspelo, vendar je bolje, da se potencialni monosti velike izgube vedno upremo.

7. 1. 3 Tonost podatkov

Za uinkovito izvrevanje naroil je najbolj pomembna tonost podatkov, ki jih pekulant
dobiva (Gonzales in Rhee, prav tam). Povedano drugae: e so podatki popaeni, ne
trgujmo! e hoemo odpreti pozicijo, lahko te vrste teav primerjamo s prekanjem
avtoceste z zavezanimi omi.

e pustimo ob strani teave z dobavo podatkov, ki jih imajo borzni posredniki oziroma
raunalniki programi, ima teave s tonostjo notiranja lahko borza kot celota, e posebej
ob velikih prometih oziroma ob hitrih premikih. Zmeda je lahko na celotnem trgu, lahko
pa je omejena na doloeno delnico. Do teav tipino prihaja:

ob odprtju in zakljuku trgovanja;
ob dnevih z veliko prometa; in
pri delnicah z veliko prometa oziroma z velikimi teajnimi skoki.

97
Pri velikem prometu omreje obiajno trpi zaradi ozkih mest, kar povzroi zakasnjena
notiranja. Zgodi se lahko na primer, da na zaslonu opazujemo trgovanje delnice po teaju
61, v resnici pa se s to delnico trguje e po 3 ali ve tok nad ali pod tem teajem.
pekulant mora vedno vedeti, ali so podatki, ki jih dobiva, v realnem asu ali so
zakasnjeni.

7. 1. 4 Nenartno sluenje

Morda je najbolj zastraujoe, kar se lahko zgodi pekulantu zaetniku, da zaslui velike
vsote denarja (Gonzales in Rhee, 1999, str. 184). In to zato, ker bo lekcija zagotovo kmalu
sledila. Nazoren primer je bila internetna mrzlica, kjer so v zelo kratkem asu teaji
naraali za sto in ve dolarjev. S podobno jakostjo pa so ti teaji tudi padli. Kljub
nenehnim in strogim opozorilom smo bili pria neverjetnemu fenomenu pohlepa in zlate
mrzlice, ki se je za mnoge konal s samounienjem in z velikimi izgubami kapitala.
Zaetnik, ki je udeleen pri delnici oziroma pri trgu, ki neverjetno naraa, lahko na
enostaven nain zaslui velike vsote denarja, kar mu da laen vtis, da je trgovanje otroje
lahko oziroma da je blagoslovljen z naravnimi sposobnostmi za trgovanje. Dejstvo pa je,
da se s plimo dvigujejo vse ladje. Richard Dennis (Schwager, 1993, str. 89) je zato
preprian, da je za novinca najbolje, e je e takoj na zaetku im bolj neuspeen (in naj
tudi ne bo preseneen, e ne bo uspeen), ker je ravno na zaetku to e najceneje.

e trg hitro naraa in e kupujemo ob vsakem protisunku oziroma preboju, lahko s to
strategijo zasluimo neverjetne koliine denarja. Naslednji logini korak je, da bomo to
poeli tudi jutri. Pravzaprav nas bo pohlep vodil k e bolj nevarnemu zakljuku: da bomo
to poeli tudi jutri, vendar z vejimi koliinami delnic, tako da bomo lahko zasluili e ve
kot danes. Vsaki, ko vlagatelj z neko delnico zaslui precejno vsoto, ga skunjava
zapelje v misli: e bi le imel deset, pet ali samo tiso delnic tega podjetja .
Sanjarjenje je dovoljeno, dokler ga zadrujemo v domiljiji. pekulant, ki trguje na osnovi
pohlepa in ima zaetniko sreo, skoraj vedno kona z izgubo vsega, kar je zasluil, e ne
celo ve od tega (Gonzales in Rhee, 1999, str. 184). Aktivni udeleenec na trgu mora za
vsako pozicijo vedno poznati odgovor na vpraanje kako in zakaj je priel do dobika.
Tono mora vedeti, zakaj je zasluil: je to zaradi njegovih sposobnosti, sree ali morda
kombinacije obojega? Kljub temu da je srea vedno prisotna, mora odloitev o vstopu v
pozicijo vedno temeljiti na premiljeni in nartovani strategiji in ne na metu kovanca.
Veliko neizkuenih pekulantov slui med monim dvigovanjem trga enostavno zato, ker
delnice kupujejo in jih ob protisunkih ne prodajajo. Dejstvo je, da zna vsak trgovati, ko gre
delnica v predvideno oziroma eleno smer; toda do pravega preizkusa vlagateljevih
sposobnosti pride ele takrat, ko gre pozicija v neeleno smer. Prave sposobnosti
profesionalca se pokaejo ele takrat, ko iz neugodne situacije pride nepokodovan.
Profesionalni pekulant se mora jasno zavedati, ali je do dobika prilo zaradi njegovih
sposobnosti ali sklopa srenih okoliin.

V drveem bikovskem trgu lahko dobiki precej preseejo priakovanja. Trg nam te
prilonosti dostikrat ponudi. Toda prav tako velikokrat so trendi ibki, kjer pa je treba
dobike unovevati prej oziroma hitreje. Zato je pomembno, da se ne osredotoimo samo
na eno specifino tehniko, temve na najbolj primerno tehniko za trenutne trne razmere.

98
7. 1. 5 Trgovanje med razmikom

Monost trgovanja skupaj s profesionalci, ponujanje in povpraevanje z vzdrevalci trga,
prikazovanje in razveljavljanje svojih notiranj z velikimi hitrostmi ter opazovanje
podrobnih teajnih aktivnosti je za mnoge zelo oarljivo (Gonzales in Rhee, 1999, str.
186). al pa vse preve pekulantov verjame, da se da sluiti s trgovanjem med razmikom
(spread trading), e le imajo dovolj mono oziroma hitro tehnologijo. S trgovanjem med
razmikom je miljeno tako trgovanje, pri katerem delnice kupimo po trenutnem teaju
ponudbe in jih takoj nato prodamo po teaju povpraevanja. Torej podobno trgovanje, kot
ga opravljajo vzdrevalci trga in specialisti, kjer je veina dobikov enakih velikosti
razmika. Kljub temu da je sliati precej preprosto, pa tako trgovanje najvekrat vodi do
izgub. Zakaj? Ker, prvi, ko nekdo delnice proda pekulantu po teaju ponudbe, ima za to
obiajno precej dober razlog: prodajalec je bil torej pripravljen prodati po tej ceni. In prav
verjetno je, da je takih prodajalcev e ve. Zakaj? Ker, drugi, niso mogli prodati po teaju
povpraevanja. In tretji, ko pekulant javno naznani, da je svoje delnice pripravljen
prodati po teaju povpraevanja, s tem ponudbo samo e povea.

Kar je na borznem trgu videti enostavno in donosno, je verjetno prelepo, da bi bilo res. Na
alost gresta besedi enostavno in donosno redkokdaj skupaj z roko v roki, in to ne glede na
to, kje smo: na borznem trgu ali kje drugje.

7. 1. 6 Trgovanje izven uradnega obratovalnega asa

e en mit, ki privlai veliko novincev, je trgovanje izven uradnega dela trgovanja (pre and
after-hours trading). Monost, da lahko delnice kupimo in prodamo pred odprtjem borze
oziroma po njenem zaprtju, ko je torej veina vlagateljev odsotna, je za mnoge zelo
oarljiva (Gonzales in Rhee, 1999, str. 187). Na alost pa se pri oarljivosti tudi kona,
kajti odsotnost je samo pojem konkurenti so tudi takrat tam. Zaredi precej zmanjanega
prometa, razirjenih razmikov in odsotnosti vzdrevalcev trga veina pravil, ki med odprto
borzo (market hours) itijo pekulanta, ne velja ve. Do neke stopnje zna biti trgovanje
izven uradnega dela trgovanja koristno, mit pa je, da so teaji v tem asu bolj vabljivi
oziroma da se premikajo k doloenim nivojem. Ko je novica objavljena, se lahko teaji v
asu izven uradnega obratovalnega asa spremenijo precej hitreje kot v uradnem delu.
pekulant se mora zavedati, da je eden izmed njegovih najboljih prijateljev zadosten
promet, zato naj se trgovanju izven obratovalnega asa borze im bolj izogiba.

7. 1. 7 Vrhunska tehnologija

Lastnitvo vrhunske tehnologije in programske opreme e ne zagotavlja boljega trgovanja
(Gonzales in Rhee, 1999, str. 188). Ta orodja lahko sicer izboljajo izvrevanje naroil
(order execution) in lahko olajajo e vrsto drugih rei, toda brez primerne uporabe ne
bodo imela nobenega vpliva na sposobnost napovedovanja teajnih premikov. pekulant
mora poznati prednosti in slabosti svoje tehnoloke in programske opreme kot orodja,
hkrati pa mora spoznavati trgovanje na borzi kot veino. Orodje in veina sta dve loeni
stvari: program lahko dela za pekulanta, toda z neustrezno uporabo lahko deluje tudi proti
njemu. Zaupanje svojega denarja avtomatinemu sistemu je priblino enako kot zaupanje
svojega ivljenja avtomatskemu pilotu prvi nepriakovan dogodek bo pekulantov raun
uniil (Elder, 1993, str. 16).
99

7. 1. 8 Trgovanje na papirju

Skoraj vsak vlagatelj svetuje, naj, preden zanemo trgovati v resnici, nekaj asa trgujemo
na papirju (paper trade) (npr. Turner, 1998, str. 185 ali Gonzales in Rhee, 1999, str.
189) oziroma s pomojo raznih simulatorjev. Trgovanje s simulatorjem ima svoje
prednosti in pomanjkljivosti. Omogoa nam, da se seznanimo s programsko opremo, ki jo
bomo kasneje v resnici uporabljali, da testiramo uspenost svojega sistema, da sledimo
svojim pozicijam in njihovim teajnim premikom, da se seznanimo z risanjem in uporabo
grafov, ipd., kajti noemo, da bi nam to poetje pri resninem trgovanju delalo kakrnekoli
teave.

Pomanjkljivosti trgovanja s simulatorjem sta dve: vpletenost ustev in izvajanje naroil
(Gonzales in Rhee, 1999, str. 189). Pri trgovanju na papirju nimamo nobenih ustvenih
reakcij ne na izgube in ne na dobike. Sekanje izgub, ki ne vplivajo na stanje na raunu, je
enostavno, pa e sistem lahko vedno znova zaenemo z nile. Sistem tudi ne more testirati
vlagateljevih psiholokih odzivov na sluenje pravega denarja, ki lahko vodi k pretiravanju
in samovenosti. Kakorkoli e, noben sistem ne bo nikoli mogel testirati pekulantove
psihologije in discipline, ki pa sta kljunega pomena za njegov uspeh oziroma neuspeh. e
hoemo preveriti ti dve vrlini, ju lahko preverimo samo pri resninem trgovanju z resnino
izpostavljenostjo, stroke uenja pa drimo na vajetih z omejeno velikostjo vstopov v
pozicije.

Druga pomanjkljivost trgovanja s simulatorjem je napano izvajanje naroil. Desetinke tu
in etrtinke tam se na koncu setejejo v tisoe dolarjev. Trgovanje na papirju testira
vlagateljevo sposobnost izbire pravih delnic in ocenitve smeri gibanja teaja, dejansko
izvedbo naroil pa lahko spet testira samo z dejanskim trgovanjem.

Uporabimo simulator, da se seznanimo s programsko opremo in da testiramo delovanje
svojega sistema. Med tem uvajalnim asom skuajmo razumeti, kako in zakaj smo denar
pri doloeni poziciji zasluili oziroma ga izgubili. e s simulatorjem denar zasluimo,
naj nas to ne prepria, da bomo sluili tudi v resninem trgu. Tak obutek nas bo pripeljal
na trg brez ita in lahko se zgodi, da ne bomo mogli verjeti, kako drugano je resnino
trgovanje od simuliranega in koliko denarja nas to spoznanje lahko stane.


7. 2 Pravila pekuliranja

Trgovanje na borzi zahteva enostavno razumevanje kompleksih trnih sil. Naj za razlagajo
klasinih mehanizmov, ki premikajo teaje in ustvarjajo prilonosti za uspene pekulante,
za konec natejemo e nekaj osnovnih pravil, ki se jih morate drati, e hoete v tem poslu
tudi uspeti (Farley, 2001, str. 424-428 in Bernstein, 1998, str. 197-212).

100
7. 2. 1 Trne modrosti

Pozabite na novice, upotevajte tevilke.

Niste dovolj pametni, da bi znali zanesljivo napovedati, kako bo objava novice vplivala na
gibanje teaja. Graf ta odziv e pozna in ga izraa v tevilkah. as pred objavo novic
porabite za primerjavo trenutnih teajnih gibanj s trenutnimi priakovanji. Najbolje
informacije dobite, e se teaj giblje mono v nasprotju z zdravo pametjo. Pred objavo
pomembnejih novic zmanjajte koliino delnic, s katerimi obiajno trgujete.

e morate iskati, tega ni tam, kjer iete.

Pozabite na svoje diplome in zaupajte svojemu sistemu. Najbolje prilonosti se za kratek
as prikaejo iz trne zmenjave preverite svoje tevilke, potem pa reagirajte hitro,
preden prilonost izgine.

Teaj ima spomin.

Kaj se je zgodilo zadnji, ko je teaj dosegel doloen nivo? Obstaja verjetnost, da se bo
spet zgodilo isto. Opazujte znano delnico, katere teaj se blia vrednostim, ki so v
preteklosti e nudile prilonosti za dobiek. Prejnji odzivi so nekje v podzavesti
vlagateljev in vodijo do sveih taktik.

Nikoli ne upajte, da se bo pozicija nagnila na vao stran; nikoli se ne bojte, da se
pozicija ne bo nagnila na vao stran.

Obe obnaanji vodita do nerealistinih priakovanj, ustvenih odloitev in negativnih
razpoloenj. Ko pozicijo odprete, je njena usoda zapeatena in nobeno upanje ali strah ne
bo vplivalo na njeno gibanje. Pozitivna dra je vae najveje premoenje. Tako kot vas
izguba ne sme preve potreti, vas dobiek ne sme preve razveseliti.

Ves as bodite loeni od mnoice.

Trgujte pred, za ali v nasprotju z mnoico. Bodite prvi, ki vstopate in izstopate skozi vrata
dobika. Vzemite njihov denar, preden oni vzamejo vaega. Ves as bodite pripravljeni, da
izkoristite slabo mnoino odloitev, slabo presojo ali slabo tempiranje. Va uspeh je
odvisen od neuspeha drugih.

Uivajte sadove svojega dela.

Naj bo vaa redna praksa, da z borze vzamete del dobika. Nekaj ga potroite, nekaj ga
shranite. Pozitivne obutke, ki jih prinaa poraba dobika, morate neposredno obutiti,
sicer za pridobivanje dobika ne boste dovolj motivirani. In ne pozabite na poitnice!

101
7. 2. 2 Nihaj

Kupujte delnice, ki naraajo. Nepokrito prodajajte delnice, ki padajo.

Teaj naraa in pada z razlogom. Neumno je delnico nepokrito prodajati samo zato, ker se
trenutni teaj zdi previsok oziroma jo kupovati zato, ker je tako globoko padla, da nie pa
e ne more iti ve. Ob protisunkih kupujte delnice, ki naraajo, ob rallyjih pa nepokrito
prodajajte delnice, ki padajo.

Kupujte v prvem protisunku po novem maksimumu. Prodajajte v prvem protisunku
po novem minimumu.

Teajni ekstremi privlaijo nasprotnike. Reagirajte hitro, ko vam ponudijo darilo.
Protisunki omogoajo pekulantom, da skoijo na premikajoi se vlak. Hkrati tudi
zagotavljajo potrebno gorivo, ki naj bi potisnilo trg e bolj navzgor oziroma navzdol.

Kupujte pri podpori. Prodajajte pri odpori.

Teaj ima samo dve monosti, ko pride do ovire: ali jo prebije ali pa se od nje odbije.
Izberite pravo in zanite teti svoj dobiek.

Prodajajte nepokrito ob rallyjih in ne ob razprodajah.

Ko teaji padejo, zanejo kupovati tisti pekulantje, ki so nepokrito prodajali, kar nove
nepokrite prodaje zelo onemogoi. Poakajte, da se teaj dvigne in prodajte takrat, ko
skoraj nihe ve ne kupuje.

7. 2. 3 as

Trendi so odvisni od svojega asovnega okvira.

Relativnost trendov kona marsikatero vlagateljevo kariero. Prepriajte se, da vai sistemi
delujejo v asovnih okvirih, v katerih elite trgovati.

Upravljajte s asom enako skrbno kot z denarjem.

as je denar, kar e posebej velja za borzni trg. Dobiek je neposredno povezan s koliino
asa, ki ga posveate analizi trga. Poznajte in dosledno upotevajte asovne okvire vsake
transakcije, v kateri se nahajate.

Izogibajte se trgovanju ob otvoritvi.

Va prihod namre vsi vidijo. Najbolja otvoritvena strategija je zaprtje starih pozicij in
potrpeljivo akanje na nove prilonosti.
102
Trend je va prijatelj.

Mone delnice postajajo e moneje, ibke delnice postajajo ibkeje. Ko je teaj v
trendu, vedno sledite valu in prihranite strategije nasprotovanja za protisunke. Ne dovolite,
da vas dejstvo, da ste prvi del trenda e zamudili, odvrne od trgovanja s tem trendom
(dokler seveda lahko postavite sprejemljivo stop toko).

V poziciji bodite im manj asa.

Dalj ko je pekulant v poziciji, ve stvari gre lahko narobe.

7. 2. 4 Izvedba naroila

Priakujte, da se bo teaj proti vam obrnil takoj, ko boste vstopili v pozicijo.

Postavite varnostno mreo preden vstopite v pozicijo. e so izhodna vrata predale, stojte
ob strani in akajte na naslednji protisunek ali padec v drugi asovni dimenziji. Nikoli ne
vrzite kovanca v vodnjak v upanju, da se vam bodo sanje uresniile.

Ne meajte tehnoloke izvedbe naroila s trno prilonostjo.

Lepe barve in hitri prsti ne gradijo uspene kariere gradi jo razumevanje teajnih
premikov in trnih mehanizmov. Preden se zaljubite v programsko opremo, se nauite,
kako je videti dobra pozicija. Vstop v pozicijo mora biti vedno dobro nartovan in ne sme
nikoli temeljiti na nagonski vzpodbudi.

Ne vstopajte v pozicijo, e se je teaj e zael skokovito premikati.

e ste zamudili kakno ugodno vstopno toko, teaju ne sledite in ne odpirajte pozicije v
histeriji. Turner (1996, str. 187) pravi: Vedno obstaja jutrinji dan in z njim nove
prilonosti razen e ves svoj denar zapravite danes! e menite, da se bo teaj kmalu
zael premikati, ne bodite pohlepni v poskuanju, da bi v pozicijo vstopili po nekoliko
boljem teaju. Unoven potencialni dobiek lahko nadomesti precej nekoliko boljih
vstopnih teajev.

7. 2. 5 Prilonost in tveganje

Popolna prilonost redko obstaja.

Nauite se trgovati v sencah sivine. Dobiki so odvisni od razlinih nivojev
neuinkovitosti trga. Stopite s stranske poti in delujte, ko je v vrsti dovolj rac.

Vedite, kateri teaj prekri predvideno gibanje.

Tveganje in dobiek imejte ves as na oeh. Iite pozicije, kjer se mora teaj premakniti
le malo, da pokae, da je pozicija napaka. Potem poglejte na drugo stran in poiite teajno
taro. To strategijo uporabite pri vsaki prilonosti omejite se na pozicije s relativno
majhnim tveganjem v primerjavi s potencialno monostjo dobika.
103
Kontrolirajte tveganje, preden vidite dobiek.

Ves as nosite trni varnostni pas. Takoj po vstopu v pozicijo doloite zaetno stop toko,
pri kateri boste, e bo teaj priel do nje, brezkompromisno zaprli vso pozicijo. e gre
teaj v eleno smer, teaju v primerni oddaljenosti sledite tudi z drseo stop toko.
Posveanje pozornosti dobiku kae na borzno nezrelost, posveanje pozornosti izgubam
pa kae na borzno izkuenost. Trg nima namena dati denarja tistim, ki si tega ne zasluijo.

Do velikih izgub redko pride brez opozorila.

Za neuspeh ne morete kriviti nikogar drugega kot sebe. Graf vam je dejal, da odidite,
novice so vam pravile, da odidite. Nauite se spregledati teave in zbeite na varno po
nekaj neugodnih informacijah. Zaprite pozicijo, s katero ste v izgubi (a ni prila do vae
stop toke), pred zaprtjem trgovalnega dne in z njo ne prenoite. Z majhnimi pozicijami
trgujte enako skrbno kot z velikimi.

7. 2. 6 Skrivnosti grafov

Biki ivijo nad 200-dnevno povpreno sredino, medvedje pod njo.

Letite s pticami ali plavate z ribami? Dvestodnevna drsea sredina deli investitorje na dva
dela. Biki in pohlep ivijo nad njo, medvedje in strah pod njo. Prodajalci zavirajo rallyje
pod to rto, medtem ko kupci prihajajo na pomo nad njo.

Velik premik se skriva za teajno umiritvijo.

Vstopite v blagih asih in izstopite v divjih. Za svoje trne signale ne raunajte na
nahujskano mnoico. Ko reagirajo, je ponavadi za lahek zasluek e prepozno. Kadar je
mogoe, odprite novo pozicijo ob ozkih razponih trgovanja pri podpornih ali odpornih
nivojih.

Velik promet unii trend.

Premono ali prehitro poveanje volumna obiajno trend prekine. Ti vrhunci izloijo
mnoice tako uspeno, kot trg, kjer se ni ne dogaja.

Odlini vzorci nosijo najveje tveganje za neuspeh.

Pred vstopom v pozicijo zahtevajte ulje in modrice. Trni mehanizmi so naravnani tako,
da premagajo veino, ko vsi hkrati vidijo enako. Ko se pojavi popolnost, pazljivo oprezajte
za neuspehom.

Trendi se redkokdaj obrnejo zaradi malenkosti.

Preobrati nastajajo dolgo asa. Investitorji so trdovratni kot mule in prenesejo precej
boleine, preden priznajo poraz. Nepokriti prodajalci so pravi nevernei in brez borbe
svoje pozicije ne bodo pokrili.

104
7. 3 Kaj priakovati od pekuliranja?

Borzno pekuliranje je gotovo eden najtejih poklicev. e hoe biti v tem poslu uspeen,
mora pekulant raunati, da bodo una leta trajala od 3 do 5 let (Link, 2003, str. 5).
Izkuen pekulant pride namre do stanja, ko je njegovo trgovanje skoraj avtomatino,
tako da se lahko v celoti posveti svoji strategiji. Da pa pekulant pride do te toke,
potrebuje as. Seveda bo moral imeti tudi dovolj denarja za olnino - v tem asu bo
namre zaradi napak porabil okoli USD 50.000 (Link, prav tam) - z vsako napako pa si bo
pridobil nekaj ve znanja in izkuenj. Zaetnik naj ne misli, da ni uspeen zato, ker ima
premalo zaetnega kapitala manjkajo mu leta izkuenj, ki pa si jih lahko pridobiva tudi z
relativno malo denarja. Elder (1993, str. 15) predlaga, naj zaetnik ne zane z ve kot USD
20.000 in naj z nobeno pozicijo ne tvega ve kot 2 % svojega kapitala naj se torej ui iz
poceni napak in iz majhnega rauna.

Sedanja pravila omogoajo odprtje rauna z delnim pologom
24
(margin account) z
zaetnim kapitalom USD 2.000. Zaradi relativno nizkih provizij in majhnih razmikov med
ponudbo in povpraevanjem bi kapital okoli USD 5.000 zadoal za sluenje, toda e ena
sama napaka bi lahko povzroila zelo hiter upad glavnice. Zato je pri takem kapitalu
priporoljivo, da je trgovanja im manj in da so obdobja lastnitva delnic im dalja kar
pa je investiranje in ne pekuliranje.

pekulantje, ki so olanje in olnino e dali skozi, bi morali zaeti z vsaj USD 20.000. Ker
pa je 27. septembra 2001 v ZDA stopilo v veljavo pravilo 2520, postanejo razmiljanja, s
koliko zaeti oziroma s koliko trgovati, skoraj odve. Pravilo 2520 definira aktivne
pekulante (pattern day traders) kot tiste, ki znotraj enega dneva delnico kupijo in prodajo
(ali prodajo nepokrito in kupijo) in hkrati naredijo 4 ali ve takih transakcij v kateremkoli
zaporedju petih delovnih dni. Tak vlagatelj mora nujno odpreti raun z delnim pologom in
na njem ves as imeti najmanj USD 25.000 v gotovini oziroma delnicah. e k temu znesku
pritejemo e najmanj USD 5.000 za pokrivanje kratkoronih izgub, pridemo na za
aktivnega pekulanta nujno potreben zaetni kapital USD 30.000. Ne glede na pravilo
2520 pa je tudi po mnenju veine to najmanji znesek, s katerim bi pekulant moral zaeti
delati, eprav nekateri predlagajo vsaj USD 50.000 (Farley, 2001, str. 149) oziroma USD
80.000 (Elder, 2002, str. 267), e noemo, da so stroki provizij preveliki v primerjavi z
dobiki. e pa razmiljamo o profesionalizaciji, torej e bi hoteli od pekuliranja iveti, pa
Elder (2002, prav tam) svetuje, da imamo na borznem raunu vsaj USD 250.000.

Ena izmed prednosti, ki jih je prineslo pravilo 2520, pa je poveanje dnevne pekulativne
kupne moi iz faktorja 2 na faktor 4 (za pozicije, ki jih zadrimo ez no, je pekulativna
kupna mo ostala nespremenjena, torej faktor 2 gotovine, ki jo imamo na raunu). e ima
torej pekulant na svojem raunu z delnim pologom USD 30.000 gotovine, lahko znotraj
enega dneva vstopa v pozicije do vrednosti USD 120.000 (4 x 30.000). Razliko mu
avtomatino posodi borzni posrednik.

Elder (1993, str. 259) pravi, da ga zaetniki pogosto vpraajo, na kaken procent letnega
zasluka lahko pri trgovanju z delnicami raunajo. Odgovor je odvisen od njihovih

24
Veina borznih posrednikov vam nudi odprtje rauna z delnim pologom, kar vam omogoa nakupe in
prodaje delnic za dvakratno vsoto, kot imate gotovine na raunu (za razliko od rauna s polnim pologom
cash account). Razliko vam, seveda z obrestmi, posodi borzni posrednik (izposoja poteka avtomatino).
105
sposobnosti in trga. Ugotavlja pa, da ga al nikoli nihe ne vpraa bolj pomembnega
vpraanja: Koliko bom izgubil, preden bom prenehal trgovati in ponovno ocenil sebe,
svoj sistem in trg? e se osredotoimo na postopanje z izgubami, bodo dobiki prili
sami od sebe.

V nadaljevanju Elder pravi, da je pekulant, ki zaslui 25 % letno, kralj Wall Street-a.
pekulanta, ki je sposoben zasluiti 30 % letno, bodo ljudje prosili, naj upravlja z njihovim
denarjem. Taki, ki v letu dni svoj denar podvojijo, pa so tako redki kot vrhunski atleti ali
pop zvezde. Zaetnik naj bi tako zasluil vsaj 10 % vrednosti svojega kapitala letno,
njegov cilj pa bi moral biti 1,5 kratnik donosa, ki ga prinaajo dravne obveznice ali
primerljiv netvegan finanni intrument. Resen amater bi moral na leto zasluiti 2 krat
toliko, kot prinaajo dravne obveznice, njegov cilj pa bi moral biti 20 % letno.
Profesionalec mora seveda sluiti ve, kot prinaajo dravne obveznice poudarek pa je
bolj na stalnosti kot na velikosti zaslukov. Lahko se zgodi, da bo kakno leto zasluil 100
in ve odstotkov, toda pri nekoliko veji vsoti kapitala kaejo stalni zasluki nad 20 % na
izreden uinek. (Geniji, kot je George Soros, imajo povpreje sluenja skozi ivljenje okoli
30 % letno.) Cilj profesionalca pa je, da s pekuliranjem zbere toliko denarja, da mu bo
vloitev le-tega v netvegane investicije zagotavljala trenutni standard ivljenja za vekomaj,
tudi e s trgovanjem preneha. (Elder, 2002, str. 266)



106
SKLEP

Veina pekulantov je preprianih, da je as na njihovi strani, da so bolj vei od ostalih
vlagateljev ali pa da je njihov sistem bolji oziroma zanesljiveji od drugih. Toda vse te
trditve so neprepriljive, saj imajo na kratkorono gibanje teajev najveji vpliv
vsakodnevne politine in gospodarske novice. e po definiciji novic pa so le-te
nenapovedljive drugae sploh ne bi bile novice! Le kdo lahko napove potres, suo,
vojno, teroristini napad, virus, padec dolarja, inflacijo, stopnjo brezposelnosti, ipd? In tudi
e bi vse to lahko napovedali, kdo lahko napove, kakna so bila priakovanja vlagateljev in
kako se bo torej na te novice odzval trg vrednostnih papirjev?

e temeljimo na dejstvu, da ob vstopu v pozicijo ne moremo vedeti, kam bo teaj el, saj
je njegova smer zelo odvisna od novic, ki pa so vsebinsko, velikokrat pa tudi asovno
popolnoma nenapovedljive, mora za sluenje pri kratkoronem trgovanju biti
pomembneje od vedenja oziroma domnevanja nekaj drugega. To drugo je, vsaj po mojem
mnenju, upravljanje z denarjem tako trgovanje, ki skua im bolj poveati verjetnost
zmage v primerjavi z verjetnostjo izgube in/ali velikost dobikov v primerjavi z velikostjo
izgub.

Verjetnost zmage v primerjavi z verjetnostno izgube pekulant poveuje na sledee naine:

Z uporabo primerne strategije, pri kateri je verjetnost dobika nad verjetnostjo
izgube.
Svoj denar naj razpri asovno. V pozicije naj ne vstopa z vsem svojim
razpololjivim denarjem v istem asovnem obdobju (ki je seveda odvisen od naina
pekuliranja), kljub temu da dobi dovolj signalov za vstop nekaterih signalov naj
pa ne upoteva.
Obvlada naj tako nakup kot nepokrito prodajo. Na ta nain bo, ko bodo teaji
padali, sluil z nepokritimi prodajami, ko bodo teaji rasli pa z nakupi.
Sledi naj trendu, v pozicije pa vstopa ob protisunkih in/ali ob prebojih spozna naj
se torej na teajne grafe.


Velikost dobikov v primerjavi z velikostjo izgub pa pekulant poveuje s strogo
discipliniranim pristopom k postavljanju praga izgube:

pekulant mora ob vsakem vstopu v pozicijo vnaprej doloiti toen prag izgube, pri
katerem bo iz pozicije zagotovo izstopil, e bo el teaj v nasprotno smer od elene
- e pa bo el v predvideno smer, naj mu na primerni razdalji sledi tudi s pragom
izgube.
Prag izgube naj bo vsaki relativno manji od potencialnega dobika oboje pa
naj pekulant doloi na podlagi analize teajnih grafov.
pekulant naj priredi velikost posamezne pozicije pragu izgube pri tej poziciji tako,
da v najslabem monem scenariju izguba ne bo bistveno vplivala na njegov
finanni in psihini kapital. Doloi naj tudi najvejo sprejemljivo skupno izgubo,
pri kateri bo zaasno prenehal trgovati in ponovno razmislil o svojem sistemu in
nainu trgovanja.
107
pekulant naj o vsem svojem trgovanju in napakah vodi im bolj natanen dnevnik,
ki mu bo pomagal spoznavati, kdo in kaj je ter kam hoe priti.

Pogosta trditev oz. vpraanje, ki se zastavlja, je: "Ali je trgovanje z delnicami, vsaj na
kratek rok, odvisno od sree, oziroma kockanje, kot taki igri najvekrat reemo?" Moje
mnenje je, da ni, in to ravno zaradi dejstva, da pri kockanju loveki faktor sploh ni
prisoten, pri trgovanju pa je zelo pomemben. Poglejmo si npr. primerjavo z metom
kovanca, kjer je izid meta popolnoma odvisen od verjetnosti oziroma sree. Verjetnost, da
bo po desetih zaporednih metih grba enajsti padla tevilka, ostaja ves as nespremenjena,
torej 50-odstotna. Na enajsti met zgodovina prejnjih metov nima nobenega vpliva. Po
drugi strani pa je verjetnost, da bo teaj delnice enajsti dan narasel, e je prej 10
zaporednih dni padal, veja od 50 % - e e ne zaradi drugih dejavnikov, zaradi
razpoloenj in priakovanj vlagateljev. S primerno strategijo, kot bi bila npr. ta, da
kupujemo samo tiste delnice, ki jim je teaj 10 krat zapored padel, lahko pri kratkoronem
trgovanju z delnicami vplivamo na verjetnost izida, v nasprotju z igrami na sreo, kjer na
verjetnost izida nobena, pa naj bo e tako premetena strategija, nima prav nobenega vpliva.

Seveda pa pekuliranje je igra, in to igra, pri kateri je velik del uspeha igralca odvisen od
sree. Na sreo pri igrah ne moremo vplivati, ker je odvisna od vnaprej nenapovedljivih
dogodkov pri namiznih igrah je nenapovedljiv dogodek obiajno met kocke, pri
trgovanju so to novice. Del uspeha igralca v tej borzni igri pa je gotovo odvisen tudi od
njegove premetenosti, od njegove sposobnosti in izkuenosti igranja. In sedaj se pojavi
kljuno vpraanje: ali lahko to igro igramo tako dobro, da je odvisnost od sree manja od
50ih odstotkov, oziroma ali lahko torej v tej igri zmagamo? Odgovor na to vpraanje nam
dajo ljudje, ki od pekuliranja ivijoin to ne le nekaj tednov ali mesecev, temve leta in
leta, tako pri padajoih kot pri naraajoih teajih. Ravno ti ljudje, ki stalno zmagujejo, so
dokaz, da ima srea lahko manji pomen od strategije igranja - pri kockanju kontinuiranih
zmagovalcev namre ni.

Dejstvo, da je zmagovalcev te igre tako izjemoma malo, kae na to, da je treba igro
resnino dobro igrati, e hoemo statistino prednost obrniti v nao korist. Uspeh
pekulanta je torej odvisen samo od tehtnosti in premiljenosti njegovega pristopa v
primerjavi s konkurenti. e se psiholoko ni sposoben odloati na temeljih verjetnosti in
dejstev, je ne glede na tevilo opravljenih raziskav obsojen na neuspeh. e trguje zaradi
kakrnegakoli drugega razloga kot skrbno pretehtanega in premiljenega, je prestopil mejo
med discipliniranim poslovneem in kockarjem. Vsak vlagatelj se mora namre zavedati
dejstva, da trgovanje samo po sebi ne ustvarja nobenega denarja. Vsak tolar, ki ga
pekulant zaslui, nekdo drug izgubi in le-ta ni njegov prijatelj.

Najhuji sovraniki pekulantov so strah, pohlep, upanje in mnenje o tem, v katero smer bo
trg el, kljuni vrlini za dolgorono uspenost pa sta potrpeljivost in stroga disciplina.
Strah, da bo izgubil e tisti dobiek, ki ga e ima: zato proda dobro pozicijo prehitro. Strah,
da bo spet izgubil: zato ne upa vstopiti tudi v tako pozicijo, ki ima vse signale njegovega
sistema za nakup. Pohlep, da bo teaj e bolj narasel: zakaj bi unovil samo del dobika?
Upanje, da se bo teaj delnice, ki je padel, slej kot prej spet dvignil: teaj ponavadi e bolj
pade. Mnenje o smeri trga: pekulant mora posluati trg in ne imeti o njegovi smeri
nobenega mnenja, saj, kot sem e dejal, kratkoronega gibanja teajev se z gotovostjo ne
da napovedati. pekulant mora trgovati zato, ker hoe nekaj zasluiti in ne zaradi
108
adrenalina, ki ga povzroa trgovanje. Potrpeljivo mora akati samo na prave prilonosti,
ko pa jih zazna, mora reagirati hitro in drzno. im bolj pekulant pozna svoje elje in
priakovanja, tem ve monosti za uspeh ima. im bolj je sposoben loiti svoje osebno
miljenje od resninega gibanja na trgu, tem bolj racionalno si bo znal razlagati razne
informacije in tem laje bo pridobljene podatke obraal v svojo statistino prednost.

pekuliranje v taki ali drugani obliki obstaja e od vekomaj bo vedno obstajalo. Ko
govorimo o pekuliranju, sta zanesljivi le dve trditvi: prvi, vedno bodo obstajali ljudje, ki
bodo pripravljeni pekulirati in drugi, zgodovina ustvenih odzivov mnoice ljudi na
doloene dogodke oziroma draljaje se ponavlja. Seveda se lahko spremeni predmet
pekulacije, spreminjajo se tudi pravila in tehnologija. Toda odziv, ki se je e zgodil, se bo
v podobni situaciji spet ponovil. Neznanje, pohlep, strah in upanje doloajo obnaanje ljudi
in s tem obnaanje trgov ter premikanje teajev.

Kako torej trgovati: pekulirati, zaupati trendu in pragu izgube ter kupovati na kraji rok
ali raziskovati, preraunavati in investirati na dalji rok? Odgovor na to vpraanje si mora
poiskati vsak zase: glede na svoje zmonosti, priakovanja in glede na svoj znaaj.
Zagotovo pa bo vedno veljalo dvoje: prvi, manj asa ko je vlagatelj v poziciji, manj stvari
gre lahko narobe, in drugi, teaj ni nikoli tako nizko, da ne bi mogel iti e nije in nikoli
tako visoko, da ne bi mogel iti e vije. Da pa bo imel uspeh zagotovljen, mora pekulantu
uspeti vsaj eden izmed dveh ciljev pekuliranja: tevilo dobljenih poziciji mora biti veje
od tevila izgubljenih in/ali posamezni dobiki morajo biti v povpreju veji od
posameznih izgub.


109
DODATEK


Terminologija in branje tabel

Tehnina analiza skoraj v celoti temelji na analizi teaja delnice in koliini prometa z njo.
Spodaj so nekoliko podrobneje razloeni pomembneji izrazi, ki jih bom uporabljal v
nadaljevanju.

Vsaka vrstica v tabeli delnic govori drugano zgodbo. Poglejmo si primer podjetja PSS
World Medical Inc., ki je veji ameriki proizvajalec medicinske opreme. Obiajno je
stolpec v asopisu videti takole:

52 Weeks Yld Vol
Hi Lo Stock Sym Div % PE 100s Hi Lo Close Chg

18.75 10.60 PSS WorldMed PSSI 0,75 6,7 12 1300 17.73 16.50 17.05 +1.11

Stolpca levo od imena podjetja kaeta na maksimalen in minimalen teaj, ki ga je delnica
dosegla v zadnjem letu (52 tednih). V tem obdobju se je z delnico trgovalo po najve $
18.75 (high) do najmanj $ 10.60 (low). Oznaka delnice PSSI (ticker symbol) je skrajana
oznaka za ime podjetja, ki se nahaja tudi na traku za registriranje borznih transakcij
(ticker). Veina od priblino 4000 delnic, ki kotira na NASDAQ-u, ima oznako iz tirih ali
petih rk, oznake delnic, ki kotirajo na newyorki (NYSE - New York Stock Exchange)
ali AMEX (American Stock Exchange) borzi, pa so iz ene, dveh ali treh rk (Warfield,
1990, str. 9). tevilka, ki je desno od oznake (0,75) kae predvideno letno dividendo na
delnico. Trenutna donosnost delnice je 6,7 %. Razmerje med teajem in dobikom (price
earnings (P/E) ratio) kae na razmerje med trenutnim teajem delnice in dobikom
podjetja, porazdeljenim na vsako delnico. Veraj je zamenjalo lastnika 130.000 delnic
(1300 x 100), na kar kae obseg prometa (volume). Najviji teaj trgovanja je bil $ 17.73,
najniji pa $ 16.50. Zakljuni teaj delnice (close) je bil 17.05, kar pomeni, da je bila
zadnja transakcija tega dne izvedena po teaju $ 17,05. Ta znesek je bil za $ 1.11 veji od
predverajnjega zakljunega teaja delnice, ki je bil $15,94 (ni naveden v tabeli). V
nekaterih tabelah je podan tudi otvoritveni teaj delnice (open), torej teaj, po katerem je
bila izvedena prva transakcija tega dne. V asu trgovanja pa imamo podano tudi najvijo
ceno, ki so jo kupci tisti trenutek za delnico pripravljen plaati prodajni teaj ali teaj
ponudbe (bid), in najnijo vrednost, za katero so prodajalci delnico e pripravljeni prodati
nakupni teaj ali teaj povpraevanja (ask). Razliki med obema teajema pravimo razmik
(spread).

Zaradi boljega razumevanja si poglejmo e nekaj pogostejih izrazov:

Elektronska komunikacijska mrea; EKM (Electronic Communication Network; ECN):
EKM-ji omogoajo NASDAQ vlagateljem, da kupujejo in prodajajo drug od drugega. Za
razliko od vzdrevalcev trga (in specialistov) EKM-ji niso zadoleni za zagotavljanje
likvidnosti. Trenutno obstaja devet EKM-jev (Gonzales in Rhee, 1999, str. 10): ISLD,
BTRD, TNTO, REDI, ATTN, BRUT, STRK, NTRD in INCA.

110
Nestanovitnost
25
(volatility): Jakost teajnega valovanja. im veje razpone teaj dosega,
tem veja je njegova nestanovitnost. Zadnja leta se je prouevanje nestanovitnosti zelo
povealo, saj so njeni zanesljivi podatki kljuni pri varovanju proti izgubam z drugim
kritjem (hedging) in pri upravljanju portfeljev (Knight in Satchell, 1998, str. 1).

Nepokrita prodaja
26
(short sale): Od borznega posrednika si lahko delnice sposodimo
27
,
jih na trgu prodamo, kasneje pa na trgu spet kupimo in jih vrnemo - pokrijemo nepokrito
prodajo (short covering). Tak nain trgovanja uporabljamo takrat, ko menimo, da bo el
teaj delnice navzdol in tako lahko sluimo tudi, kadar teaji padajo. Delnice pa ne
moremo prodati nepokrito takrat, ko je trenutna ponudba nija od prejnje ponudbe - tako
imenovano uptick pravilo (ve o nepokriti prodaji v dodatku).

Notranji dan (inside day): To je dan, ko je bil maksimalni teaj delnice enak ali manji od
maksimuma s prejnjega borznega dne, hkrati pa je bil tudi minimalni teaj delnice enak
ali veji od minimuma teaja s prejnjega dne.

Odmik (gap): Odmike opazujemo ob otvoritvi. Pri odmiku navzgor (gap up) je otvoritveni
teaj delnice nad verajnjim zakljunim, pri odmiku navzdol (gap down) pa je otvoritveni
teaj delnice pod verajnjim zakljunim. pranja
28
navzgor je poseben odmik, ko je
otvoritveni teaj nad maksimumom verajnjega dne, pranja navzdol pa je otvoritev
teaja pod verajnjim minimum. Do odmikov in pranj pride zaradi novic, ki so bile
objavljene med tem, ko je borza zaprta.

Omejeno naroilo (limit order): Pri nakupu (oziroma prodaji) z omejenim naroilom
povemo svojemu borznemu posredniku, da smo delnico pripravljeni kupiti samo po teaju,
ki je enak ali manji od omejenega (limit price), pri prodaji z omejenim naroilom pa mu
povemo, da smo delnico pripravljeni prodati samo po teaju, ki je enak ali viji od omejene
cene. Seveda se lahko zgodi, da teaj ne bo dosegel omejene cene in delnice sploh ne
bomo kupili oziroma prodali. Pri trnem naroilu (market order) pa borznemu posredniku
povemo, da naj delnico im prej kupi oziroma proda po trenutnem trnem teaju (market
price).

Prag izgube (stop loss): Ker pekulant trguje na kratek rok, je najbolje, da e ob nakupu
(oziroma nepokriti prodaji) doloi, pri katerem teaju stop toki (stop point) - bo pozicijo

25
Bolji izraz se mi zdi nemirnost. A ker je nestanovitnost v Sloveniji e precej v uporabi, bom v
nadaljevanju uporabljal ta izraz.
26
Avtorja borznih izrazov as in Rotar (1994, str. 167) predlagata izraz prazna prodaja, verjetno zaradi
nemkega izraza Leerverkauf. Prevod se mi zdi nekoliko slabi, zato sem se odloil za izraz nepokrita
prodaja (oziroma prodaja brez kritja), ki ga uporablja tudi imon (1996, str. 104).
27
Ne isto vse delnice. Vsak borzni posrednik ima svoj seznam, katerih delnic si od njega sploh ne moremo
sposoditi, za nekatere pa moramo imeti na raunu ve od obiajnega 50% kritja (najvekrat so to bolj
nemirne delnice). Z borznimi pravili, ki jih doloa amerika agencija za trg vrednostnih papirjev SEC
(Securities and Exchange Commission), pa je doloeno, da ne moremo nepokrito prodajati delnic, katerih
teaj je pod petimi dolarji. (Nekaj ve o nepokriti prodaji v nadaljevanju dodatka.)
28
Nekateri avtorji ne postavljajo jasne meje med odmikom in pranjo in za gap uporabljajo samo eno od
teh dveh definicij. Npr. Bernstein (1998, str. 136) in Cooper (1996, str. 6) gap definirata kot otvoritveni
teaj nad (oz. pod) verajnjim maksimumom (oz. minimumom), emur bomo od tu naprej rekli pranja, npr.
Gonzales in Rhee (1999, str. 92) pa gap definirata kot otvoritveni teaj nad (oz. pod) verajnjim
zakljunim teajem, emur bomo mi rekli odmik. Farley (2001, str. 313) pranji pravi tudi luknja-v-steni
(hole-in-the-wall).
111
ukinil, e bo el teaj v nasprotno smer od predvidene in tako omejil izgubo. S stop
naroilom pove svojemu borznemu posredniku, naj delnico kupi oziroma proda, ko (in
seveda e) bo dosegla doloeno ceno - stop ceno. e teaj dosee stop ceno, naj posrednik
poskua izvesti transakcijo po tono doloeni ceni (stop limit order), ali pa naj jo izvede po
trni ceni v tistem trenutku (stop market order). Stop tok pa ne uporabljamo samo za
omejevanje izgub, pa pa tudi za zaito dobikov. e se teaj premika v eleno smer,
pekulant uporablja drse prag izgube (trailing stop loss) prag izgube premika v smeri
gibanja teaja in s tem varuje del e ustvarjenega dobika.

Preboj navzdol (breakdown): To je trenutek, ko se teaj delnice zane gibati pod nekim -
po navadi doloenim s tehnino analizo - dnom. Podobno preboj navzgor (breakout)
pomeni, da se je teaj delnice zael gibati nad neko zgornjo mejo, nad katero se e dalj
asa (ali pa e nikoli) ni gibal.

Preobrat (reversal): Preobrat opazimo, ko se teaj delnice dalj asa premika navzgor,
potem pa spremeni svojo smer in se zane premikati navzdol (ali obratno). Kratkoroni
preobrat trenda imenujemo protisunek. Protisunke navzdol (pullbacks, retracements)
opazujemo v naraajoih trendih, protisunke navzgor (reactions, rallies) in v padajoih
trendih.

Razmik (spread): Razlika med trenutno ponudbo in povpraevanjem.

Razpon (range): Razlika med maksimalnim in minimalnim teajem, ki ga je v doloenem
obdobju trgovanje doseglo.

Vsakodnevno trgovanje (daytrading): Poseben del kratkoronega trgovanja, ko delnico
kupimo in prodamo znotraj enega dneva. (Pomembno je, da je nimamo ez no, ko je
borza zaprta. Podjetja pomembneja poroila o svojem poslovanju obiajno objavljajo
izven rednega delovnega asa borze in ravno ta poroila lahko povzroijo najveje skoke
teajev oziroma pranje).

Vzdrevalci (likvidnosti) trga (market makers): So fizine ali pravne osebe, ki so
zadolene za vzdrevanje likvidnosti NASDAQ trga
29
tako, da z lastnimi nakupi in s
prodajami vstopajo v trg in iz njega izstopajo. S takim delovanjem zagotavljajo cenovno in
informacijsko uinkovitost



e enkrat opozorimo na razliko med investitorji (investors) in pekulanti
30
(speculators,
tudi traders). Investitorji vedno samo kupujejo in jih trenutna smer gibanja trga ne zanima
toliko, saj obiajno kupujejo delnice za dalje, najvekrat veletno obdobje v upanju, da

29
Likvidnost trga je sposobnost trga, da absorbira nenadne spremembe obsega ponudbe oziroma
povpraevanja, ne da bi prilo do pretiranih teajnih nihanj (as in Rotar, 1994, str. 67). Je sposobnost
absorbcije trga pri potenem teaju (Friedfertig in West, 1998, str. 3).
30
pekulant ima v vsakdanji rabi slovenine nekoliko slabalni prizvok. V slovarju slovenskega knjinega
jezika pa za pekulirati najdemo naslednji razlagi: 1. ukvarjati se s posli, ki izkoriajo padanje in dviganje
cen na triu za hitro pridobivanje (velikega) dobika; 2. preraunljivo ravnati v upanju na dobiek, uspeh.
V tem delu bom izraze pekulant, pekulirati ipd. uporabljal izkljuno za trgovca oziroma trgovanje z
delnicami na kratki rok, brez kakrnegakoli slabalnega prizvoka.
112
bo teaj naraal. pekulante pa zanimajo trendi in s tem kratkoroneja gibanja teajev
navzgor ali navzdol ter delnice tako kupujejo kot tudi nepokrito prodajajo.

Ena izmed glavnih razlik med investitorjem in pekulantom je gotovo tudi uporaba pragov
izgube, ki so pri pekuliranju obvezni, pri investiranju pa jih obiajno sploh ni. pekulant
mora pozicijo, katere teaj je el v nasprotno smer od tiste, ki jo je on predvidel, zapreti, e
hoe imeti denar za naslednjo prilonost, ki se bo ez as gotovo prikazala, investitor pa
lahko obiajno aka in upa na bolje ase. pekulantove izgube morajo biti im manje, pa
eprav jih je veliko.


Medvedji trg

Kljub temu da vlagatelji obiajno menijo, da bodo uspeni tudi v medvedjem trgu
31
, le
svoje strategije morajo obrniti na glavo, pa za veino veji medvedji trgi predstavljajo
resno teavo. Taktike s sledenjem trendu so lahko neuspene, saj zmanjani prometi,
poveani razmiki in nenadni skoki pogosto ne ponudijo izhoda in povzroajo resne izgube.

Vsak medvedji trg je zaznamovan s svojo osebno noto: nekatere povzroi inflacija ali cene
nafte, spet druge precenjeno gospodarstvo oziroma precenjena sredstva. Vsi medvedji trgi
pa imajo eno skupno znailnost: tudi s trgovanjem na kratki rok je dosti teje sluiti kot v
bikovskih trgih. pekulantje bi se morali na medvedji trg pripravljati e v bikovskem, tako
da bi lahko kasneje preiveli in akali na bolje pogoje.

Medvedji trgi obstajajo v razlinih asovnih terminih. Lahko so veliki medvedji trgi,
ciklini medvedji trgi, vmesni popravki bikovskih trendov ali manji nihaji navzdol.
Manji nihaji navzdol lahko trajajo od nekaj minut do nekaj dni, veji nekaj mesecev,
veliki medvedji trgi pa lahko trajajo celo ve let. Zgodovina kae, da se cikel bikovski-
medvedji trg obiajno pojavlja na vsake 4 leta, kjer medvedji trg traja 25 % asa (oziroma
eno leto).

TABELA 6: Jakost medvedjih trgov

Medvedji trg Padec v odstotkih Mesecev do okrevanja
1973-1974 59% 48
1983-1984 31% 18
1987-1988 35% 20
1989-1990 33% 7
1998 29% 2

Vir: Farley, 2001, str. 114

Ker pa se dandanes denar po svetu premika dosti hitreje kot kdajkoli prej, z uporabo vse
bolj kompleksnih strategij in pekulacij, bodo medvedji trgi oziroma trni oki vse bolj
pogosti (Fadiman, 1994, str. 3). e nekdanji direktor Credit Suisse investicijske skupine
Kenneth Star je dejal, da je v vsaki generaciji investitorjev vsaj en tako velik trni

31
Finanni mediji in investitorji verjamejo, da medvedji trg nastopi takrat, ko indeksi padejo za 20 % pod
svoj maksimum.
113
dogodek, da zaradi njega veina ljudi izgubi veino svojega denarja in da le najbolj
pripravljeni izgubijo najmanj (Fadiman, 1994, str. 27).


Nepokrita prodaja

Pri nepokriti prodaji (short selling) prodamo delnico, ki smo si jo izposodili
32
od svojega
borznega posrednika v preprianju, da bo njen teaj padel. Delnico moramo kasneje
borznemu posredniku spet vrniti in e teaj pade, jo lahko na trgu kupimo ceneje (cover
short), kot smo jo prej prodali, razlika pa ostane nam. Vlagatelji torej prodajajo nepokrite
delnice (going short) takrat, ko mislijo, da bo teaj padal, in delnice kupujejo (going long),
ko menijo, da bo teaj naraal.

Od zaetka devetdesetih do leta 2000 je veina svetovnih trgov samo naraala. Indeks
Dow Jones Idustrial Average
33
(DJIA - oznaka (ticker) za indeks je $INDU) je samo v
zadnjih desetih letih narasel za ve kot trikrat (Turner, 1998, str. 39). Zato veina sodobnih
vlagateljev ni poznala medvedjega trga in je imela z nepokrito prodajo omejene veine. V
letih 2000, 2001 in 2002, ko so teaji padali, so ti vlagatelji zagotovo imeli teave. Kakor
se prilonosti za zasluek nahajajo pri kupovanju v naraajoem trendu, se nahajajo tudi
pri nepokriti prodaji v padajoem trendu. e je vlagatelj sposoben kupovati in nepokrito
prodajati v vseh pogojih trga, si povea svoje trne prilonosti in lahko precej omeji
tveganje.

Pri kupovanju ali prodaji delnic, ki jih imamo v lasti, ni kaknih posebnih omejitev. Zaradi
zmanjevanja vplivov nepokritih prodaj pa delnice ne moremo nepokrito prodati takrat, ko
njen teaj pada. e smo bolj natanni: delnice ne moremo prodati nepokrito takrat, ko je
trenutna ponudba nija od prejnje ponudbe (tako imenovano uptick pravilo). Vlagatelj
mora torej nepokrito prodajati takrat, ko teaj (pri NASDAQ delnicah povpraevanje)
delnice naraa, kar pa je nekako v nasprotju z osnovnim pravilom pekuliranja, ki
vlagatelju pravi, naj vedno sledi trendu. Ena od prednosti nepokrite prodaje pa je v tem, da
so premiki teajev navzdol obiajno veji in hitreji od premikov navzgor (Turner, 1998,
str. 39).


Raven II nivo ve

Tradicionalni in najbolj obiajni nain podajanja podatkov o trenutni ponudbi in
povpraevanju vsebuje samo najviji teaj, ki so ga kupci pripravljeni plaati (in to samo
ponudnika z najvejo koliino, ne pa vsote vseh po tem teaju ponujenih delnic) in najniji

32
Izposodimo si lahko le delnice, ki jih lahko tudi sicer kupimo na kredit (margin). Katere delnice so to,
predpisuje amerika agencija za trg vrednostnih papirjev (SEC), borzne hie pa lahko te pogoje e zaostrijo.
Obiajno so to delnice, katerih teaji so v zadnjih petih trgovalnih dnevih konali nad teajem pet dolarjev za
delnico. Sposojanje poteka avtomatino, oddaja naroila je enaka kot pri drugih transakcijah namesto
ukaza buy damo ukaz sell (tudi short sell). Seveda pa borzni posrednik zahteva, da imamo ob nepokriti
prodaji na raunu doloen odstotek (ti odstotki se od delnice do delnice razlikujejo) gotovinske garancije za
pokrivanje izgube, e bi teaj delnice narasel.
33
Indeks DJIA so na borzi v New Yorku zaeli uporabljati leta 1896 takrat je bil sestavljen iz teajev
dvanajstih delnic. Leta 1916 so tevilo delnic v indeksu poveali na 20, leta 1928 pa na 30, kolikor jih je v
indeksu tudi dandanes. (Little in Rhodes, 1991, str. 56)
114
teaj, po katerem so prodajalci delnico pripravljeni prodati (tudi tu lahko vidite le
prodajalca z najvejo koliino). S pravicami ravni II
34
(Level II Quotes) pa ima vlagatelj v
vsakem trenutku vpogled v vse ponudbe (ne samo tiste z najvijimi teaji) in vse
povpraevanje po delnici. S tem dobi precej bolj jasno sliko in laje napoveduje vsaj
kratkorono smer gibanja teaja. Podatki z nivoja II kaejo, kdo (kateri vzdrevalci trga in
kateri EKM-ji) ponuja oziroma povprauje po delnici in za kolikno tevilo delnic gre.
Nekoliko bolj napredni prikazovalniki prikazujejo e as sklenitve vsake transakcije (Time
of Sales; TOS) s koliino delnic in teajem, po katerem je bil posel sklenjen (Turner, 1998,
str. 157).

im dalj od trenutnega teaja se ponudba ali povpraevanje nahajata, tem manj sta
zanesljiva. Veliko vzdrevalcev trga poskua namre tudi na ta nain zavajati vlagatelje
(predvsem vsakodnevne pekulante) in ko se teaj preve priblia, svojo ponudbo oziroma
povpraevanje enostavno umaknejo. Dober kazalnik, da se nekaj res dogaja, so velike
transakcije, transakcije v svenjih. Veliki prodajalci ali kupci so obiajno tudi najbolj
obveeni, tako da tak promet vasih lahko kae na dogodke, ki se bodo ele zgodili
oziroma o katerih bo ira javnost ele obveena.


Vzdrevalci trga

Veina prometa na NASDAQ borzi se odvija prek vzdrevalcev trga
35
(market makers), ki
so pooblaene fizine in pravne osebe z neposrednim raunalnikim dostopom do
borznega sistema, preko katerega vsem udeleencem prikazujejo svoja teajna kotiranja.
Trenutno je v Zdruenih dravah ve kot 500 vzdrevalcev trga. Njihovi najpomembneji
vlogi sta (Gonzales in Rhee, 1999, str. 9; Friedfertig in West, 1998, str. 33):

Po najboljem monem teaju (z njim si tudi medsebojno konkurirajo) morajo
izvrevati naroila posameznih vlagateljev, borznih hi, pokojninskih , investicijskih in
vzajemnih skladov, investicijskih drub, zavarovalnic ter drugih udeleencev na trgu.
Z lastnim kapitalom in lastnim trgovanjem morajo vzdrevati likvidnost trga ter s tem
zagotavljati cenovno uinkovitost in informiranost. Likvidnost vzdrujejo tako, da
morajo biti ves as na obeh straneh trga. To pomeni, da so hkrati kupci in prodajalci pri
vseh delnicah, pri katerih hoejo biti vzdrevalci trga (posamezna delnica NASDAQ-a,
ima obiajno ve vzdrevalcev). e je vzdrevalec trga delnico po nekem teaju
pripravljen prodati, jo mora hkrati biti po nekem nijem teaju tudi pripravljen kupiti.
Ta teaj je lahko manji od trenutne najbolje ponudbe, biti pa mora v realnih mejah.


Trgovanje z opcijami

Kot smo e dejali, so opcije odlien indikator vlagateljevih priakovanj, zato si zasluijo
nekoliko podrobnejo obravnavo. Opcija je pogodba, ki imetniku daje pravico, ne pa
obveznosti, da po vnaprej doloeni ceni na tono doloen dan v prihodnosti (evropska

34
Podatki ravni II so moni samo za delnice, ki kotirajo na NASDAQ-u.
35
Promet na New York Stock Exchangeu se odvija izkljuno preko ivih borznih posrednikov, ki promet
opravljajo na parketu (floor). Vsaka delnica ima (v nasprotju z delnicami, ki kotirajo na NASDAQ-u) samo
enega vzdrevalca, ki mu pravimo specialist (specialist) (Friedfertig in West, 1998, str. 30).
115
razliica) oziroma znotraj doloenega asovnega obdobja v prihodnosti (amerika
razliica) kupi oziroma proda vnaprej doloeno koliino osnovnega finannega
instrumenta (underlying interest) (Veselinovi, 1998, str. 72). Opcija, ki daje pravico do
nakupa, je nakupna (call) opcija, opcija, ki daje pravico do prodaje, pa je prodajna (put)
opcija. e vlagatelji menijo, da bo el teaj osnovnega finannega instrumenta navzgor,
kupujejo nakupne opcije, e pa predvidevajo, da bo teaj padel, kupujejo prodajne opcije.
Kupovanje nakupnih opcij je torej podobno kupovanju, kupovanje prodajnih opcij pa je
podobno nepokriti prodaji osnovnega finannega instrumenta.

Trenutno obstajajo tirje osnovni finanni instrumenti, ki jih pokrivajo opcije (U.S. options
markets 1994, 2): delnice, borzni indeksi, dravne obveznice in tuje valute. V nadaljevanju
bom govoril predvsem o delnikih opcijah, eprav je tako terminologija kot poslovanje z
opcijami v osnovi enako, ne glede na kateri osnovni finanni instrument se nanaajo.

Terminologija

Imetnik (tudi kupec) opcije (option holder, tudi buyer): Je tisti, ki kupi pravice iz opcije.
Imetnik lahko opcijo proda naprej, izvri pravice iz nje ali pa pusti, da zapade.

Primer: Imetnik nakupne opcije ima pred zapadlostjo opcije pravico kupiti delnice
podjetja XYZ po vnaprej doloeni izvrilni ceni. Imetnik prodajne opcije ima pravico
prodati delnice podjetja XYZ po vnaprej doloeni izvrilni ceni.

Izdajatelj (tudi prodajalec) opcije (option writer, tudi seller): e (in ko) imetnik od
izdajatelja zahteva izvritev pravic iz opcije, se mora izdajatelj drati obveze, ki jo je z
opcijo ponudil. Izdajatelji opcij so pod strogim finannim nadzorom, za izdane opcije
morajo vedno priskrbeti tudi ustrezno zavarovanje.

Primer: e se je imetnik nakupne opcije XYZ odloil, da izvri pravice iz opcije, mu mora
izdajatelj dobaviti z opcijo dogovorjeno tevilo delnic podjetja XYZ po dogovorjeni
izvrilni ceni (ne glede na trenutni trni teaj teh delnic). e pride do izvritve prodajne
opcije, mora izdajatelj od imetnika kupiti dogovorjeno tevilo delnic podjetja XYZ po
izvrilni ceni.

Izvrilna (tudi udarna) cena (excercise, tudi strike price): Je teaj, po katerem ima
imetnik opcije pravico kupiti od izdajatelja opcije oziroma izdajatelju prodati delnico
(izvriti pravice iz opcije), na katero se opcija nanaa.

Datum zapadlosti (expiration date): Je datum, na katerega opcija zapade. e imetnik ni
izvril pravice iz opcije do datuma zapadlosti, opcija preneha obstajati to pomeni, da
imetnik opcije po tem datumu nima ve nobenih pravic in opcija je brez vrednosti. Pri
veini delnikih opcij je zadnji dan trgovanja vsak tretji petek v mesecu, dejanski datum
zapadlosti pa nastopi naslednji dan, torej tretjo soboto v mesecu.

Vrsta opcije (style of option): Od vrste opcije je odvisno, kdaj je opcija izvrljiva.
Trenutno obstajajo tri razline vrste opcij: amerike (izvrljiva kadarkoli do datuma
zapadlosti), evropske (izvrljive samo na datum zapadlosti) in pokrita: e delnica dosee
116
dogovorjen teaj (hits the cap price), je izvrljiva tudi pred datumom zapadlosti, drugae
pa je izvrljiva samo na datum zapadlosti.

Pogodbena koliina (unit of trading, tudi contract size): Je koliina delnic, ki jih je
izdajatelj opcije dolan kupiti oziroma prodati v primeru, da se imetnik ene opcije odloi
izvriti pravice iz te opcije. Pri veini delnikih opcij je pogodbena koliina 100 delnic. Na
primer, izvritev nakupne opcije podjetja XYZ 50 daje imetniku opcije pravico nakupa
stotih delnic podjetja XYZ po nakupnem teaju 50 USD za delnico (po tem teaju mu jih
mora prodati izdajatelj opcije).

Premija (premium): Premija je cena, ki jo mora imetnik plaati izdajatelju oziroma
imetniku za pravice iz opcije. Je nevraljiva in se s asom neprestano spreminja. Odvisna
je od ve spremenljivih dejavnikov, med katerimi so najpomembneji trenuten teaj in
priakovana rast pripadajoe delnice, razmerje med tem teajem in izvrilno ceno opcije,
trenutne obrestne mere na trgu kapitala, vrsta opcije, nestanovitnost teaja pripadajoe
delnice, as do zapadlosti opcije, dividende, ki jih prinaajo delnice, ipd.

Kombinacije, tudi opcijske strategije (combinations): Kombinacije so istoasni nakupi
razlinih opcij, ki se uporabljajo predvsem za zmanjevanje tveganja, saj vloimo sredstva
na oba konca trga. Razpon (spread) je hkratna izdaja (prodaja) in nakup opcije enakega
tipa (nakupne ali prodajne) iste delnice, s tem da imata opciji razlini izvrilni ceni in/ali
datum zapadlosti. Razpon z razlinima izvrilnima cenama je cenovni (price) ali vertikalni
razpon, razpon z razlinima datumoma zapadlosti pa je asovni (time, tudi calendar) ali
horizontalni razpon. Razpon, kjer imata opciji razlini izvrilni ceni in datuma zapadlosti,
pa imenujemo diagonalni (diagonal) razpon. Trikotnik (straddle) je hkratni nakup
prodajne in nakupne opcije iste delnice, kjer imata obe opciji enako izvrilno ceno in
datum zapadlosti (Veselinovi, 1998, str. 122). Vlagatelji uporabljajo to kombinacijo
takrat, ko priakujejo veji premik na trgu, a niso prepriani, v katero smer bo el ta
premik (npr. pred objavami poslovnih rezultatov).

Opcija na meji (at the money): Opcija je na meji takrat, ko je trenutni teaj delnice enak
izvrilni ceni opcije.

Opcija v denarju
36
(in the money): Nakupna opcija je v denarju, ko je trenutni teaj
delnice viji od izvrilne cene opcije. Prodajna opcija pa je v denarju takrat, ko je trenutni
teaj delnice niji od izvrilne cene opcije.

Opcija izven denarja
37
(out of the money): e je izvrilna cena nakupne opcije nad
trenutnim teajem delnice, ali e je izvrilna cena prodajne opcije pod trenutnim teajem
delnice, je opcija izven denarja.

Notranja vrednost (intrinsic value) in asovna vrednost (time value): Obiajno premijo
(teaj) opcije delimo na dve komponenti: notranjo in asovno vrednost. Notranja vrednost

36
Avtorja borznih izrazov as in Rotar (1994, str. 159) predlagata opcija pride v potev. Izraz se mi zdi
nekoliko slabe izbran, zato smo se odloili za uporabo direktnega prevoda anglekega (in the money) kot
tudi nemkega (Im Geld) izraza.
37
Tudi tukaj smo se namesto za izraz opcija ne pride v potev raje odloili za direktni prevod anglekega
(out of the money) in tudi nemkega (Aus dem Geld) izraza.
117
predstavlja tisti znesek, e seveda obstaja, za katerega je opcija v denarju. asovna
vrednost pa je razlika med premijo in notranjo vrednostjo (premija = notranja vrednost +
asovna vrednost). Za ameriko opcijo lahko skoraj vedno priakujemo, da se ne bo
prodajala za manj kot je njena notranja vrednost.

Primer nakupne opcije samo z notranjo vrednostjo: Ko je trenutni trni teaj delnice XYZ
46 USD, bi imela XYZ 40 nakupna opcija notranjo vrednost 6 USD na vsako (od obiajno
stotih) delnico.

Primer samo asovne vrednosti: Ko je trenutni trni teaj delnice XYZ 40 USD in je trna
cena XYZ 40 nakupne opcije npr. 2 USD, je ta cena v celoti asovna vrednost.

Vedno pa ima opcija notranjo in asovno vrednost to pomeni, da je trna vrednost opcije
ve kot samo njena notranja vrednost.

Primer: Ko je trenutni trni teaj delnice XYZ 45 USD in je trna cena XYZ 40 nakupne
opcije npr. 6 USD, ta cena odraa dejstvo, da je notranja vrednost 5 USD in asovna
vrednost 1 USD na delnico.

asovna vrednost opcije je odvisna od ve faktorjev, kot pa pove e ime, je eden izmed
najpomembnejih as, ki ostaja do datuma zapadlosti. Opcija je pokvarljivo sredstvo
e ni izvrena do datuma zapadlosti, postane brez vrednosti. Posledica tega je, e je vse
ostalo enako, da se asovna vrednost s priblievanjem datumu zapadlosti obiajno manja.
Vrednost amerike opcije je odvisna tudi od tega, koliko je opcija v ali izven denarja.
Opcija ima obiajno zelo malo asovne vrednosti, e je precej v denarju. Spet drug faktor,
ki vpliva na vrednost opcije, je nestanovitnost teaja delnice. e je vse ostalo enako, imajo
opcije z vejo nestanovitnostjo osnovnega finannega instrumenta vejo premijo. asovna
vrednost je odvisna tudi od trenutne cene denarja. Zvievanje obrestnih mer povzroa
vianje premij za nakupne opcije in nianje premij za prodajne (in obratno).

Uporaba opcij
Opcije so izvrsten kazalnik vlagateljevih priakovanj predvsem zaradi dveh razlogov:
prvi, ker jih vlagatelji kupujejo na podlagi svojih priakovanj o teaju delnice za blinjo
(in tudi ne tako blinjo) prihodnost in drugi, ker jih zaradi zelo velikega tveganja najbolj
mnoino kupujejo ravno najbolj izkueni oziroma najbolj obveeni vlagatelji.

Bolj ko je opcija blizu datuma zapadlosti, manji je dele asovne vrednosti v njeni premiji
in bolj je obutljiva na spremembe teaja
38
. pekulantje zato ponavadi kupujejo opcije, ki
imajo do zapadlosti najve dva do tri tedne in so na meji ali rahlo v denarju.

Nalobe v opcije so zelo tvegane nalobe, saj ni prav ni nenavadno, e premije v enem
dnevu nihajo za ve kot 50 %. Poglejmo si nekaj zelo poenostavljenih primerov:

Premija za nakupno opcijo XYZ 80 znaa pri trenutnem teaju osnovnega delnice 82 npr. 2
denarni enoti
39
. Recimo, da teaj delnice ta dan naraste za 3 %
40
, na 84,50 denarnih enot.

38
Vrednost opcije ni premosorazmerna z dolino preostalega asa do zapadlosti. To razmerje je pravzaprav
degresivno naraajoe s kvadratnim korenom asa (Veselinovi, 1998, str. 79).
39
Zaradi poenostavitve nismo upotevali asovne vrednosti, torej je npr. opcija zelo blizu datuma zapadlosti.
118
Vlagatelj v delnice podjetja je ta dan torej zasluil 3 %, vlagatelj v nakupne opcije, katerih
premija je narasla iz 2 na 4,5
41
denarne enote, pa je zasluil neverjetnih 125 %! Seveda pa
velja podobno tudi za nasprotno stran: e bi ista delnica padla za 3 %, je vlagatelj v
delnice na zgubi za te tri procente, vlagatelj v opcije pa je v enem dnevu izgubil ves svoj
kapital!

e iz tega primera se da videti e en razlog, zakaj so opcije tako priljubljene med
pekulanti. Najveja izguba, ki lahko zadane vlagatelja, je enaka celotni vplaani premiji
(torej 100 %), medtem ko so dobiki hitro lahko nekajkrat tako veliki!

Veliko tevilo razlinih kombinacij trgovanja z razlinimi opcijami in kombiniranja z
opcijami in njihovimi osnovnimi finannimi instrumenti pa vlagateljem omogoa zaito
(hedging) svojih nalob pred premiki trga v neeleno smer (Saber 1999, 12). Poglejmo si
poenostavljen primer kombinacije davljenje (strangle), ki se od razkoraka razlikuje samo v
tem, da kupljeni opciji nimata enakih izvrilnih cen, jo pa vlagatelji ravno tako najvekrat
uporabljajo takrat, ko priakujejo veje spremembe na trgu, a ne vedo, v katero stran.

Premija za nakupno opcijo XYZ 80 znaa pri trenutnem teaju delnice 82 npr. 2 denarni
enoti, premija za prodajno opcijo XYZ 85 pa 3 denarne enote
42
. Recimo, da teaj delnice
naraste za 1 denarno enoto: pri nakupni opciji je vlagatelj to denarno enoto zasluil, pri
prodajni pa jo je izgubil in je torej na nili (podoben primer je, e teaj delnice pade za 1
denarno enoto). Kaj pa se zgodi, e delnica doivi veji premik, na primer naraste za 5
denarni enot (na 87)? Pri nakupni delnici je vlagatelj teh 5 denarnih enot zasluil,
prodajna delnica XYZ 85 pa je pri teaju 87 denarnih enot izven denarja in ni torej vredna
ni. Ker pa vlagatelj ne more izgubiti ve kot premije, ki jo je za opcijo plaal (v tem
primeru torej 3 denarne enote), je v konnem setevku na dobiku za 2 denarni enoti.

Pravila kratkoronega trgovanja z opcijami
Ko trgujemo z opcijami na kratek as, upotevanje raznih asovnih in teajnih dejavnikov
ni tako pomembno kot za dolgoronejega vlagatelja v opcije. DeMark in DeMark (1999,
str. 65) predlagata, da pekulant opcije ne bi imel v lasti ve kot dan ali dva, da naj kupuje
samo opcije, katerih datum zapadlosti je najbliji trenutnemu datumu (torej najbliji mesec
zapadlosti), in da naj bo opcija na meji ali rahlo v denarju. Opcijo naj torej kupi v trenutku,
ko je njen teaj enak izvrilni ceni ali tik potem, ko jo presee, saj se ob prehodu opcije
izven denarja v opcijo v denarju asovna vrednost premije skri, potem pa se opcijska
premija premika skoraj v razmerju ena proti ena s teajem delnice. Ker je asovna vrednost
minimalna, je vsakodnevno trgovanje z opcijo, ki je na meji ali rahlo v denarju, skoraj
enako trgovanju z delnico, le da za trgovanje z opcijami pri potencialno vejem dobiku in
omejenem tveganju potrebujemo precej manj denarja. Poleg tega pa je tudi promet z
opcijami, ki so na meji ali rahlo v denarju, najveji, kar pa je zelo pomembno tako pri
vstopu v pozicijo kakor tudi pri izstopu iz nje.

DeMarka (1999, str. 324) se pri pekuliranju z opcijami drita tirih pravil - ve ko jih je
hkrati izpolnjenih, bolj prepriana sta v pravilnost nakupa:

40
Taka dnevna sprememba v odstotkih ni na razvitih trgih nobeno preseneenje.
41
Zaradi poenostavitve prav tako nismo upotevali razpona med nakupno in prodajno ceno za premijo, ki je
pri opcijah (zaradi veliko manjih prometov) ponavadi precej veji kot pri delnicah.
42
Spet smo predvidevali, da imata obe premiji samo notranjo vrednost.
119

Prvo pravilo: Kupujmo nakupne opcije, ko je celotni trg v padanju; kupujmo
prodajne opcije, ko je celotni trg v naraanju.
Drugo pravilo: Kupujmo nakupne opcije, ko je sektor, ki mu pripada podjetje, v
padanju; kupujmo prodajne opcije, ko je vrednost sektorja v naraanju.
Tretje pravilo: Kupujmo nakupne opcije, ko je teaj delnice, na katero se glasi
opcija, v padanju; kupujmo prodajne opcije, ko je teaj delnice v naraanju.
etrto pravilo: Kupujmo nakupne opcije, ko je njena premija v padanju; kupujmo
prodajne opcije, ko je njena premija v padanju.

Ali je teaj v padanju oziroma naraanju izvemo tako, da primerjamo trenutno vrednost
teaja z verajnjo zakljuno vrednostjo oziroma e dodatna, bolj stroga zahteva da
primerjamo trenutno vrednost teaja z dananjo otvoritveno vednostjo.


Vlagateljev dnevnik

Ker so moki precej bolj nagnjeni k tveganju kot enske, je pekuliranje moka igra -
priblino 95 % pekulantov je mokih (Elder, 1993, str. 4). A vendar so v povpreju
enske bolj uspene od mokih in eden od razlogov je tudi ta, da enske vodijo boljo in
bolj urejeno evidenco. (Elder, 2002, str. 235)

e hoe vlagatelj s trgovanjem denar resnino sluiti in ga torej ne jemlje le za zabavo, je
nujen organiziran, sistematien, discipliniran in dobro premiljen nart. Poleg tega, da
mora pekulant vnaprej doloiti svojo trno psihologijo, trge, na katerih bo trgoval in
naine, s katerimi bo kontroliral tveganje, mora ves as tudi voditi dnevnik svojega
trgovanja, ki je za pekulanta eden najbolj nujnih pripomokov (Velez in Capar, 2000, str.
122). Vlagateljev dnevnik je lahko videti tudi takole:

TABELA 7: Primer vlagateljevega dnevnika

VSTOP STOP TOKA IZSTOP ANALIZA
Simbol Datum/
ura
t.
enot
Teaj Zaetna Sedanja Tara Datum/
ura
Teaj Dobiek/
izguba
Razlogi za
vstop/izstop
Opombe in nauk




Vir: lasten izraun

Dnevnik mora poleg isto tevilnih podatkov, kot so datumi, tevilo enot v poziciji,
vstopni in izstopni teaji ipd. vsebovati e: razloge za odprtje pozicije; stop toke in
teajne tare; opazke in nauk (napake, stvari, ki so bile pravilno izvedene, pomembni
vzorci); ter isti dobiek ali izgubo. Pomembno je, da vlagatelj dnevnik izpolnjuje sproti
(torej ko vstopi v pozicijo), tako da odraa dejansko razmiljanje v danem trenutku in ne le
rekonstrukcijo dogodkov (Link, 2003, str. 14). Zelo koristno je, da k vsaki poziciji priloi
tudi graf gibanja teaja. Svoja pravila trgovanja, dnevnik in grafe naj vlagatelj periodino
pregleduje.


120
Zabava ali delo?

Kako in zakaj se veina ljudi odloi za pekuliranje, je na komien, a e kako resnien
nain, zelo slikovito opisal Elder (2002, str. 48):
Veliko ljudi, ne glede na njihovo premoenjsko stanje, se v ivljenju dolgoasi in uti
vanj ujete. Kot je napisal e Henry David Thoreau pred skoraj dvema stoletjema: Veina
ljudi ivi svoja ivljenja precej obupano.
Vsak dan se zbudimo v isti postelji, pojemo enak zajtrk, in se peljemo v slubo po isti
poti. V pisarni vidimo iste dolgoasne obraze in premetavamo papirje na naih starih
mizah. Odpeljemo se domov, na TV-ju gledamo iste neumne serije, popijemo pivo in se
odpravimo spat v isto posteljo. To rutino ponavljamo dan za dnem, mesec za mesecem in
leto za letom. Videti je kot doivljenjska obsodba brez monosti pogojne izpustitve. esa se
lahko veselimo? Morda kratkih poitnic naslednje leto? Vplaali bomo ugoden paket,
odleteli v Pariz, li na avtobus z ostalimi lani skupine, stali 15 minut pred Slavolokom
zmage in pol ure plezali na Eiflov stolp. Potem bomo li nazaj domov, nazaj k svoji stari
rutini.
Veina ljudi ivi v globoki, nevidni abloni kjer ni treba razmiljati, se odloati,, utiti
ostrega roba ivljenja. Rutina nam sicer nudi udobje ampak je smrtno dolgoasna.
Tudi zabava preneha biti zabavna. Koliko Hollywoodskih filmov si lahko ogledate konec
tedna, preden vsi postanejo dolgoasni? Kolikokrat greste lahko v Disneyland, preden se
vam vse vonje z vlakci ne zdijo kot ena neskonna vonja nikamor? Naj spet navedem
Thoreau-ja: Stereotipski a nezaveden obup je skrit tudi v reeh, ki jim ljudje pravimo igre
in zabava. Nobene zabave ni v njih.
In potem odpre trgovalni raun in s pritiskom na tipko ukae nakup 500tih delnic
podjetja Intel. Kdorkoli z nekaj tiso dolarji lahko pobegne rutini in najde razburjenje v
trgovanju na borzi.
Naenkrat svet postane poln barv! Intel naraste za pol dolarja preverite teaj, teete po
asopis in posluate zadnje novice. e imate v slubi raunalnik, v zgornjem desnem kotu
odprete majhno okno, na katerem lahko gibanje teaja budno spremljate. Pred Internetom
so ljudje kupovali epne radio sprejemnike in jih skrivali v napol zaprte predale. Njihove
antene, ki so trlele iz pisarnikih miz mokih srednjih let, so bile videti kot arki svetlobe,
ki sijejo v jeo.
Intel je narasel za dolar! Ali bi prodali in vzeli zaslueno? Kupili e ve? Vae srce bije
poutite se ivega!! Teaj je narasel e za 3 dolarje! Znesek pomnoite s tevilom delnic,
ki jih imate in se zaveste, da je va nekajurni dobiek e blizu vae mesene plae. Zanete
raunati donos v odstotkih e boste tako nadaljevali do konca leta, boste do Boia
milijonar!
Nenadoma dvignete oi od kalkulatorja in vidite, da je Intel padel za dva dolarja. Na
elodcu vam nastane vozel, z obrazom se pribliate zaslonu - z upogibom naprej stisnete
pljua, s imer zmanjate dotok krvi v mogane, kar je zelo neugodno stanje za
sprejemanje odloitev. Podobno kot ujeta ival ste tudi vi preeti s strahom. Boli vas
ampak poutite se ive!
pekuliranje je najbolj razburljiva aktivnost, ki jo lahko lovek pone obleen. Teava je
v tem, da ne moremo biti hkrati razburjeni in sluiti denarja. Pomislite na kazino, kjer se
amaterji zabavajo ob zastonj pijai, profesionalci pa zbrano tejejo karte in igrajo igro za
igro ter skuajo pridobiti drobno statistino prednost pred igralnico. e hoete biti
uspeen pekulant, morate razviti elezno disciplino, ustrezno strategijo in kontrolirati
tveganje, ki mu je izpostavljen va trgovalni raun.
121
UPORABLJENI BORZNI IZRAZI


Slovensko-angleki slovar

Aktivni pekulant
Pattern day trader
Bik, bikovski
Bull, Bullish
Brezposelnost
Unemployment
Bruto domai proizvod; BDP
Gross Domestic Product; GDP
Bollingerjeva obroa
Bollinger bands
Borza vrednostnih papirjev
Stock exchange
Borzni indeks
Stock exchange index
Borzni posrednik
Broker
Borzno naroilo
Order
Borzno posrednika druba
Brokerage company
Cilj
Target
asovna vrednost opcije
Time value of option
as sklenitve transakcije
Time of Sales; TOS
Datum zapadlosti
Expiration date
Delnica
Share, Stock
Delniar
Shareholder, Stockholder
Delni lot
Odd lot
Delni polog
Margin
Delniki paket
Block of shares
Dobiek
Earnings
Graf, graf
Chart
Graf z japonskimi sveami
Japanese candlestick chart
Dividenda
Dividend
Dno
Bottom
Drsea sredina
Moving average
Drse prag izgube
Trailing stop loss


Elektronska komunikacijska mrea; EKM
Electronic Communication Network;
ECM
Hitro naraanje teaja, rally
Rally
Imetnik (tudi kupec) opcije
Option holder (buyer)
Industrijska proizvodnja
Industrial production
Inflacija
Inflation
Investicija
Investment
Investicijska druba
Investment fund
Investitor
Investor
Izrpanost
Exhaustion
Izdajatelj (tudi prodajalec) opcije
Option writer (seller)
Izstopna toka
Exit point
Izvrilna (tudi udarna) cena
Exercise (strike) price
Kratkoroni vrednostni papirji
Short-term securities
Letno poroilo
Annual report
Likvidnost
Liquidity
Lot (enota trgovanja)
Lot (unit of trading)
Maksimum
Hihg
Medved, medvedji
Bear, Bearish
Minimum
Low
Nakupna opcija
Call option
Nasprotnik
Contrariant
Nestanoviten trg
Volatile market
Nestanovitnost
Volatility
Nepokrita prodaja
Short sale
122
Nezapolnjena pranja
Unfilled gap
Nihalno trgovanje
Swing trading
Notiranje
Quote
Notranja informacija
Insider information
Notranja vrednost opcije
Intrinsic value of option
Notranji dan
Inside day
Obresti
Interest
Obrestna mera
Interest rate
Obveznica
Bond
Odmik
Gap
Odporni nivo
Resistance level
Omejeno naroilo
Limit order
Omejen teaj
Limit price
Opcija
Option
Opcija izven denarja
Out of the money
Opcija na meji
At the money
Opcija v denarju
In the money
Osnovno trgovanje
Core trading
Osnovni finanni instrument
Underlying interest
Otvoritveni teaj
Open (price)
Oznaka delnice
Ticker symbol
Parket
Floor
Podatki z nivoja II
Level II quotes
Podcenjen
Oversold
Podporni nivo
Support level
Pogodbena koliina
Unit of trading, Contract size
Pokrivanje nepokrite prodaje
Short covering
Ponovna izdaja delnic
Secondary offering
Prag izgube
Stop loss
Precenjen
Overbought
Premija
Premium
Prenoitev
Overnight
Priakovanje
Expectation
Protisunek teaja navzdol
Pullback, retracement
Protisunek teaja navzgor
Reaction
Poraba
Consumption
Portfelj
Portfolio
Povpreenje navzdol
Cost averaging
Preboj odpornega nivoja
Breakout
Preboj podpornega nivoja
Breakdown
Preobrat
Reversal
Prodaja na drobno
Retail sale
Prodajna opcija
Put option
Proizvodni indeks
Producer Price Index; PPI
Promet
Volume
Provizija
Commission
Prva javna prodaja
Initial Public Offering; IPO
Raun z delnim pologom
Margin account
Raun s polnim pologom
Cash account
Panoga, sektor
Sector
Razpoloenje
Sentiment
Razmik
Spread
Razpon
Range
Skalpiranje
Scalping
Specialist
Specialist
Stolpini graf
Bar chart
Stop toka
Stop (loss) point
pekulacija
Speculation, Trading
123
pekulant
Speculator, Trader
pranja
Gap
Teaj
Price
Teaj ponudbe
Bid (price)
Teaj povpraevanja
Ask (price)
Tehnina analiza
Technical analysis
Temeljna analiza
Fundamental analysis
Tempiranje
Timing
Terminske pogodbe
Futures
Tok naroil
Order flow
Trak za registriranje transakcij
Ticker
Trend
Trend
Trojni konec
Triple witching
Trni teaj
Market price
Trno naroilo
Market order
Ubena delnica
Runaway stock
Upravljanje z denarjem
Money management
Vlagatelj
Trader
Vrednostni papirji
Securities
Vrhunec
Climax
Vrsta opcije
Style of option
Vsakodnevno trgovanje
Day trading
Vstopna toka
Entry point
Vzdrevalec trga
Market maker
Zagon
Momentum
Zakljuni teaj
Close (price)
Zaposlenost
Employment
Zaita
Hedging
agasto gibanje teaja brez trenda
Whipsaw

124
Angleko-slovenski slovar

Annual report
Letno poroilo
Ask (price)
Teaj povpraevanja
At the money
Opcija na meji
Bar chart
Stolpini graf
Block of shares
Delniki paket
Bear, Bearish
Medved, medvedji
Bid (price)
Teaj ponudbe
Bollinger bands
Bollingerjeva obroa
Bond
Obveznica
Bottom
Dno
Breakdown
Preboj podpornega nivoja
Breakout
Preboj odpornega nivoja
Broker
Borzni posrednik
Brokerage company
Borzno posrednika druba
Bull, Bullish
Bik, bikovski
Call option
Nakupna opcija
Cash account
Raun s polnim pologom
Chart
Graf, diagram
Climax
Vrhunec
Close (price)
Zakljuni teaj
Commission
Provizija
Consumption
Poraba
Contrariant
Nasprotnik
Core trading
Osnovno trgovanje
Cost averaging
Povpreenje navzdol
Day trading
Vsakodnevno trgovanje
Dividend
Dividenda

Earnings
Dobiek
Electronic Communication Network; ECN
Elektronska komunikacijska mrea;
EKM
Employment
Zaposlenost
Entry point
Vstopna toka
Exercise (strike) price
Izvrilna (udarna) cena
Exhaustion
Izrpanost
Exit point
Izstopna toka
Expectation
Priakovanje
Expiration date
Datum zapadlosti
Floor
Parket
Fundamental Analysis
Temeljna analiza
Futures
Terminske pogodbe
Gap
Odmik, pranja
Gross Domestic Product; GDP
Bruto domai proizvod; BDP
Hedging
Zaita
High
Maksimum
Industrial production
Industrijska proizvodnja
Inflation
Inflacija
Initial Public Offering; IPO
Prva javna prodaja
Interest
Obresti
Interest rate
Obrestna mera
In the money
Opcija v denarju
Inside day
Notranji dan
Insider information
Notranja informacija
Instrinsic value of option
Notranja vrednost opcije
Investment
Investicija
Investment fund
Investicijska druba
Investor
Investitor


125
Japanese candlestick chart
Graf z japonskimi sveami
Level II quotes
Podatki z nivoja II
Liquidity
Likvidnost
Limit order
Omejeno naroilo
Limit price
Omejen teaj
Lot (unit of trading)
Lot (enota trgovanja)
Low
Minimum
Margin
Delni polog
Margin account
Raun z delnim pologom
Market maker
Vzdrevalec trga
Market price
Trno naroilo
Moving average
Drsea sredina
Momentum
Zagon
Money management
Upravljanje z denarjem
Open (price)
Otvoritveni teaj
Odd lot
Delni lot
Option
Opcija
Option holder (buyer)
Imetnik (kupec) opcije
Option writer (seller)
Izdajatelj (prodajalec) opcije
Order
Borzno naroilo
Order flow
Tok naroil
Out of the money
Opcija izven denarja
Oversold
Podcenjen
Overbought
Precenjen
Overnight
Prenoitev
Pattern day trader
Aktivni pekulant
Portfolio
Portfelj
Premium
Premija
Price
Teaj
Pullback, retracement
Protisunek teaja navzdol
Put option
Prodajna opcija
Producer Price Index; PPI
Proizvodni indeks
Quote
Notiranje
Rally
Rally, hitro naraanje teaja
Range
Razpon
Reaction
Protisunek teaja navzgor
Resistance level
Odporni nivo
Retail sale
Prodaja na drobno
Retracement, pullback
Umik, padanje teaja
Reversal
Preobrat
Runaway stock
Ubena delnica
Scalping
Skalpiranje
Secondary offering
Ponovna izdaja delnic
Securities
Vrednostni papirji
Sector
Panoga, sektor
Sentiment
Razpoloenje
Share, Stock
Delnica
Shareholder, Stockholder
Delnia
Short covering
Pokrivanje nepokrite prodaje
Short sale
Nepokrita prodaja
Short-term securities
Kratkoroni vrednostni papirji
Specialist
Specialist
Speculator, Trader
pekulator
Speculation, Trading
pekulacija
Spread
Razmik
Stock exchange index
Borzni indeks
Stop loss
Prag izgube
Style of option
Vrsta opcij

126
Stop (loss) point
Stop toka
Support level
Podporni nivo
Swing trading
Nihalno trgovanje
Technical analysis
Tehnina analiza
Target
Cilj
Ticker
Trak za registriranje transakcij
Ticker simbol
Oznaka delnice
Time of Sales; TOS
as sklenitve transakcije
Time value of option
asovna vrednost opcije
Timing
Tempiranje
Trader
Vlagatelj
Trailing stop loss
Drse prag izgube

Trend
Trend
Triple witching
Trojni konec
Unemployment
Brezposelnost
Underlying interest
Osnovni finanni instrument
Unfilled gap
Nezapolnjena pranja (odmik)
Unit of trading, Contract size
Pogodbena koliina
Volatile market
Nestanoviten trg
Volatility
Nestanovitnost
Volume
Promet
Whipsaw
agasto gibanje teaja brez trenda



127
LITERATURA IN VIRI

1. Achelis Steven B: Technical Analysis from A to Z. (URL:
http://www.equis.com/free/taaz/), 8.12.2002. (New York, New York: McGraw-Hill
Companies, 1995.)

2. Ayling D.E.: The internationalization of stockmarkets: the trend towards greater
foreign borrowing and investment. Hants, Great Britain: Gower Publishing Company
Limited, 1986. 224 str.

3. Bernstein Jacob: The compleat day trader II. New York, New York: McGraw-Hill
Companies, 1998. 232 str.

4. Bilten Nove Ljubljanske banke: Kako in zakaj varevati v delnicah in obveznicah.
Ljubljana: Nova Ljubljanska banka, 2001. 18 str.

5. Connors Laurence A., Raschke Linda Bradford: Street smarts: high probability short-
term trading strategies. Malibu, California: M. Gordon Publishing Group, 1995. 236
str.

6. Cooper Jeff: Hit and run trading: the short term stock traders bible. Malibu,
California: M. Gordon Publishing Group, 1997. 159 str.

7. Crane Peter G.: Mutual fund investing on the internet. Orlando, Florida: AP
Professional, 1997. 350 str.

8. as Milo, Rotar Toma: Borzni izrazi s trojezinim slovarjem. Maribor: Kapital,
1994. 190 str.

9. Darvas Nicolas: How I made $ 2,000,000 in the stock market. New York, New York:
Kensington Publishing Corp., 1960. 198. str.

10. DeMark Thomas, DeMark Thomas Jr.: DeMark on day trading options: using options
to cash in on the day trading phenomenon. New York, New York: McGraw-Hill
Companies, 1999. 358 str.

11. Dewdney A. K.: 200% of nothing: an eye-opening tour through the twists and turns of
math abuse and innumeracy. New York, New York: John Wiley & Sons, Inc., 1993.
182 str.

12. Dore Ronald: Stock market capitalism: welfare capitalism. Oxford, Great Britain:
Oxford University Press, 2000. 264 str

13. Elder dr. Aleksander: Come into my trading room: a complete guide to trading. New
York, New York: John Wiley & Sons, Inc., 2002. 313 str.

14. Elder dr. Aleksander: Trading for living. New York, New York: John Wiley & Sons,
Inc., 1993. 289 str.

128

15. Emerging stock market factbook 1994. Washington, Washington D.C: International
Finance Corporation, 1994. 276 str.

16. Fadiman Mark: Marketshock: more than fifty insiders tell how to survive and profit
from todays global financial revolution. New York, New York: John Wiley & Sons,
Inc., 1994. 219 str.

17. Farley Alan S.: The master swing trader: tools and techniques to profit from
outstanding short-term trading opportunities. New York, New York: McGraw-Hill
Companies, 2001. 443 str.

18. Farrell Christopher A.: The day traders survival guide: how to be consistently
profitable on short-term markets. New York, New
York: HarperCollins Publishers, 2000. 236 str.

19. Friedfertig Marc, West George: The electronic day trader. New York, New York:
McGraw-Hill Companies, 1998. 208 str.

20. Friedfertig Marc, West George: Electronic day traders secrets. New York, New York:
McGraw-Hill Companies, 1999. 249 str.

21. Gonzales Fernando, Rhee William: Strategies for the online day trader: advanced
trading techniques for online profits. New York, New York: McGraw-Hill Companies,
1999. 209 str.

22. Graham Benjamin: The intelligent investor. New York, New York: Harper & Row,
publishers, Inc, 1984. 340 str.

23. Groznik Peter: Ko psi ne zalajajo. Delo, Sobotna priloga, Ljubljana, 17. aprila 2004,
str. 10.

24. Gunn Harry Bud E.: Investment Euphoria and money madness: the inner workings of
the psychology of investing. Chicago, IL: The Glenlake Publishing Company, Ltd.,
2000. 248 str.

25. Herbst Anthony F.: Analizing and forecasting futures prices: a guide for hedgers,
speculators, and traders. New York, New York: John Wiley & Sons, Inc., 1992. 238
str.

26. Jacobs Michael T.: Break the Wall Street rule: outperform the stock market by
investing as an owner. Reading, Massachusetts: Addison-Wesley Publishing Company,
1993. 243 str.

27. Knight John, Satchell Stephen: Forecasting volatility in the financial markets. Oxford,
United Kingdom: Reed Educational and Professional Publishing Ltd, 1998. 354 str.


129
28. Link Marcel: High probability trading: take the steps to become a successful trader.
New York, New York: McGraw-Hill Companies, 2003. 393 str.

29. Little Jeffrey B., Rhodes Lucien: Understanding Wall Street. New York, New York:
Liberty Hall Press, 1991. 259 str.

30. Manuel Jesus-Backus: The pocketbook of economic indicators. New York, New York:
Enlace Maestro Inc., 2002. 39 str.

31. McMaster R. E.: The art of the trade. New York, New York: McGraw-Hill
Companies, 1999. 201 str.

32. Murphy John J.: Technical analysis of the financial markets: a comprehensive guide to
trading methods and applications. New York, New York: New York Institute of
Finance, 1999. 542 str.

33. Murphy John J.: The visual investor: how to spot market trends. New York, New York:
John Wiley & Sons, Inc., 1996. 306 str.

34. Niederhoffer Victor: The education of a speculator. New York, New York: John Wiley
& Sons, Inc., 1997. 444 str.

35. Olstrak Marijana: Finanne inovacije. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska
fakulteta, 1996.

36. ONeil William J.: How to make money in stocks: a winning system in good times or
bad. New York, New York: McGraw-Hill Companies, 2002. 288 str.

37. Saber Nasser: Speculative capital & derivates: the nature of risk in capital markets.
Harlow, Great Britain: Pearson Education Limited, 1999. 253 str.

38. Schwabach Robert: Business week guide to global investments using electronic tools.
New York, New York: McGraw-Hill Inc, 1994. 449 str.

39. Schwager Jack D.: Market wizards: interviews with top traders. New York, New York:
HarperBusiness, 1993. 458 str.

40. Senjur Marjan: Makroekonomija majhnega odprtega gospodarstva. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta, 1995. 502 str.

41. Smith Gary: How I trade for a living. New York, New York: John Wiley & Sons, Inc.,
2000. 260 str.

42. Soros George: Kriza globalnega kapitalizma: odprta druba v nevarnosti. Ljubljana:
Cankarjeva zaloba, 1999. 251 str.

43. imon Aleksander: Metode za analizo vrednostnih papirjev. Ljubljana: samozaloba,
1996. 125 str.

130

44. Teweles Richard J., Bradley Edward S.: The stock market. New York, New York: John
Wiley & Sons, Inc., 1987. 526 str.

45. Turner Michael P.: Day trading into the millennium. ZDA: samozaloba,1998. 220 str.

46. U.S. options markets (American Stock Exchange, Chicago Board Options Exchange,
New York Stock Exchange, Pacific Stock Exchange and Philadelphia Stock
Exchange). Characteristics and risks of standardized options. 1994. 100 str.

47. Velez Oliver, Capra Greg: Tools and tactics for the master day trader: battle-tested
techniques for day, swing, and position traders. New York, New York: McGraw-Hill
Companies, 2000. 389 str.

48. Veselinovi Drako: Opcije in drugi terminski (izvedeni) finanni instrumenti.
Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1998. 341 str.

49. Vintcent Charles: The investors guide to short-term trading and long-term investing:
winning strategies for trading profits and capital growth. London, United Kingdom:
Pitman Publishing, 1997. 237 str.

50. Warfield Gerald: The investor's guide to Stock Quotations. New York, New York:
Harper & Row, publishers, Inc., 1990. 254 str.

51. Warwick Ben: Event trading: profiting from economic reports and short-term market
inefficiencies. Burr Ridge, Illinois: Irwin Professional Publishing, 1996. 218 str.

52. Waxler Caroline: Stocking up on sin: how to crush the market with vice-based
investing. New York, New York: John Wiley & Sons, Inc., 2004. 245 str.

53. Weinstein Stan: Stan Weinsteins secrets for profiting in bull and bear markets. New
York, New York: McGraw-Hill Companies, 1988. 348 str.

54. White John: How to invest in stocks & shares. Plymouth, United Kingdom: How to
Books Ltd, 1994. 207 str.

55. Williams Larry: Long-term secrets to short-term trading. New York, New York: John
Wiley & Sons, 1999. 255 str.

STVARNO KAZALO
A
ADX povpreni smerni indeks,
19
Aktivni pekulant, 104
Analiza delnic
tehnina, 6
temeljna, 6
B
Biki, 10, 14, 41
Bollingerjeva obroa, 12, 15
Borzni indeks, 4, 78, 115
Borzni posrednik, 3, 104, 110,
113
Brezposelnost, 73
Bruto domai proizvod, 73
Bumerji, 52
C
Cena
trna, 110

ustva, 91
D
Dejavniki
odloanja, 89
psiholoki, 90
Delnica
oznaka, 109
ponovna izdaja, 80
prva javna prodaja, 96
relativna mo, 18
ubena, 64
Denar
upravljanje, 28
Disciplina, 4, 24, 26, 28, 87, 92,
95, 106
Divergenca, 18
Dividenda, 109
Dnevnik, 119
Dno, 6, 111
lovljenje, 22
Donosnost, 87, 109
Drsea sredina, 12
navadna, 12
tehtana, 12
E
EKM, 26, 109
Elektronska komunikacijska
mrea (EKM), 109
F
Fibonacci
nivoji, 15
teajna tara, 17
Finanni podatki, 71
Formacija
dvojni w, 31
Formacija z japonskimi sveami
bikovska doji zvezda, 42
bikovska pogoltnost, 41
jutranja zvezda, 41
kladivo, 41
medvedja doji zvezda, 43
medvedja pogoltnost, 42
obeenec, 42
predrta linija, 41
utrinek, 43
veerna zvezda, 43
G
Gilliganov otok, 48
Gospodarske novice, 72
Graf, 7
stolpini, 7
teajni, 7
z japonskimi sveami, 8
I
Indeks
borzni, 4, 78, 115
CCI indeks, 15
cen na drobno, 74
Dow Jones Idustrial Average
(DJIA), 113
industrijske proizvodnje, 74
nabave ISM, 74
proizvodni, 75
relativne moi RSI, 18
smerni indeks DMI, 19
vodilnih gospodarskih
kazalnikov, 75
Indikator
Bollingerjeva obroa, 15
MACD, 14
nestanovitnost, 18
vlagateljevih priakovanj, 114
Indikatorji
finannega toka, 11, 72
gospodarski, 76
industrijski, 76
potronje, 76
razpoloenja, 11
stanja, 76
trga, 10
trni, 11
Inflacija, 11, 72, 74, 82
Informacija
priepetana, 49
Internet, 2
Investitor, 111
ISM indeks nabave, 74
Izrpanost, 32
Izstop, 22, 89
toka, 7
Izstopna toka, 7
K
Katapulti, 62
Korelacija, 4, 71, 74, 82
Kuarji, 56
L
Likvidnost, 6
delnice, 5
trga, 111, 114
Lot, 11
delni, 11
M
MACD indikator, 14
Medvedi, 10, 14, 22, 42
Mnoice
psihologija, 86
N
Naloba
zaita, 118
Naroila trajnih dobrin, 75
Naroilo, 3, 25
omejeno, 110
stop, 111
trno, 110
NASDAQ, 5, 109, 114
Nasprotnik, 11
Nepokrita prodaja, 110, 113
pokrivanje, 110
Nestanovitnost, 15, 18, 110
Nihalni stil trgovanja, 23
Nivo
Fibonaccijev, 15
odporni, 10
podporni, 10
Notranje informacije, 85
Notranji dan, 54, 110
Novice, 70
finanna preseneenja, 71
finanne, 71
gospodarske, 72
NYSE, 109
O
Obresti, 3, 104
Obrestna mera, 3, 6, 11, 116, 117
Obveznica, 82
Odloanje, 92

Odmik, 24, 110
navzdol, 110
navzgor, 110
Opcija
asovna vrednost, 116
datum zapadlosti, 115
imetnik, kupec, 115
izdajatelj, prodajalec, 115
izven denarja, 116
izvrilna (udarna) cena, 115
kombinacije, 116, 118
na meji, 116
nakupna, 115
notranja vrednost, 116
opcijske strategije, 116
pogodbena koliina, 116
premija, 116
prodajna, 115
uporaba, 117
v denarju, 116
vrste, 115
Opcije, 114
Oscilator, 7, 39
ADX, 19
stohastini, 19
Osebni dohodek, 76
Osnovni finanni instrument, 115
Osnovno trgovanje, 21
Oznaevanje delnic, 109
P
Palica, 23
Panika, 24, 37, 44, 93
Panoga, 2, 6, 7, 11, 71, 76, 82, 83
Parket, 114
Pohlep, 24, 91
Poraba, 73
Poroilo
finanno, 3, 111
letno, 71
o nabavi (ISM), 74
o prodaji na drobno, 75
o vodilnih gospodarskih
kazalnikih, 75
Portfelj, 7, 83
Potronika poraba, 76
Povpreenje navzdol, 89
Prag izgube, 110, 112
drse, 33, 111
Pravilo 2520, 104
Preboj
navzdol, 111
navzgor, 111
Prenoitev, 24, 83
Preobrat, 111
Preprianje, 93
Priakovanja, 87
adaptivna, 88
naivna, 88
racionalna, 88
Prodaja na drobno, 75
Promet, 6, 7, 10, 11, 24, 83, 109,
114
Protisunek
Fibonacci, 16
navzdol, 22, 32, 111
navzgor, 22, 32, 111
Provizija, 3, 25, 104
R
Raun, borzni
s polnim pologom, 104
z delnim pologom, 104
Raven II, 113
Razmik, 24, 104, 111
Razpoloenje
indikatorji, 11
Razpon, 111
RSI indeks relativne moi, 18
S
SEC, 110
Sektor, 76, 82, 83
Sistem 2,5%, 37
Skalpiranje, 25
Sklad, 88, 114
investicijski, 83
Specialist, 114
Stil trgovanja
nihalni, 23
osnovni, 21
skalpiranje, 25
Stohastini oscilator, 19
Stop
asovni, 34
Stop toka, 110
drsea, 33, 111
dvojna, 31
enojna, 32
pravilo 2 %, 34
pravilo 6 %, 35
pri vrhuncu, 32
zaetna, 30, 34
Strah, 91
Strategija
1-2-3-4, 64
180, 66
30 minutni preboj, 50
bumer, 52
Gilliganov otok, 48
katapult, 62
krenje razpona, 54
kuar, 56
nezapolnjena pranja in
preobrat v treh dneh, 46
ponovna izdaja delnic, 80
preboj z velikim razponom, 58
preobrat po slabi novici, 79
sveti gral, 68
ups!, 44
z japonskimi sveami, 40
elvja juha, 60
Strategije za trgovanje
ob novicah, 78
ob novih maksimumih in
minimumih, 58
ob prebojih, 50
ob protisunkih, 64
ob pranjah, 44
ob zakljuku trgovanja, 70
Stres, 91
Svea
japonska, 9
Sveti gral, 68

pekulant, 4, 9, 21, 70, 71, 73,
82, 104, 111, 117
aktivni, 104
pekuliranje, 108
stroki, 96
pranja, 23, 44, 110
nezapolnjena, 26
zapolnjena, 44
T
T/D razmerje, 109
Teaj, 109
maksimalen, 109
minimalen, 109
nestanoviten, 15, 24, 116, 117
nestanovitnost, 96
otvoritveni, 109
podcenjen, 39
ponudbe, 109
povpraevanja, 109
precenjen, 39
protisunek navzdol, 22, 32,
111
protisunek navzgor, 22, 32,
111
rally, 22
tara, 15, 17
trni, 6, 115
zakljuni, 109
agasti, 12
Teajni graf
formacije, 39
Tehnina analiza delnic, 4, 6, 10,
12, 21
Temeljna analiza delnic, 6
Tempiranje, 89
Terminske pogodbe, 11, 22
standardizirane, 78
Transakcija
as sklenitve, 114
tempiranje, 89
trak za registriranje, 109
Trend, 4, 6, 7, 9, 18, 19, 21, 43,
75, 89, 112, 113
Trendni dan, 55
Trg
medvedji, 112
nestanoviten, 15
neuinkovit, 70

uinkovit, 3, 6, 70, 102, 111,
114
vzdrevalci, 114
Trgovanje
dan, 35
dnevnik, 119
kratkorono, 1
nihalni stil, 23
opoldansko obdobje, 35
osnovno, 21
otvoritveno obdobje, 35
plan, 29
skalpiranje, 25
vsakodnevno, 1, 111
zakljuno obdobje, 35
Trgovinska menjava, 74
Trojni konec, 78
Tveganje, 90
U
Ups!, 44
Uptick pravilo, 110, 113
V
Vlagatelj
dnevnik, 119
nasprotnik, 11, 55
Vrednostni papir, 6, 7
dinaminost, 21
korelacija, 82
Vstop, 21, 23, 89
toka, 7
Vstopna toka, 7
Vzdrevalci trga, 25, 111, 114
specialist, 114
W
www stran
borzni posredniki, 3
gospodarske novice, 3, 72
grafi, 11
ponovna izdaja delnic, 81
priakovani dobiki, 71
Z
Zagon, 26
Zaposlenost, 74
Zaita, 118

elvja juha, 60