PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAE NA IN@ENERSKI OBJEKTI

prof. Elena Dumova-Jovanoska

MAKEDONSKI PROPISI ZA IN@ENERSKI OBJEKTI

Osnovnata filozofija na ovoj pravilnik e: In`enerskite konstrukcii da se proektiraat taka da pri najjak o~ekuvan zemjotres tie mo`at da pretrpuvaat {teti no nesmee da dojde do nivno ru{ewe.
Vo ramkite na op{tite odredbi definirano e deka ovie propisi se odnesuvaat na proektirawe vo oblasti so seizmi~ki hazard od VII, VII i IX stepen spored skalata MKZ (Merkali-Kankani-Ziberi), dodeka za seizmi~nost od X stepen se uslovite se opredeluvaat vrz baza na posebni istra`uvawa kako za lokacii na objekti von kategorija.

KATEGORIZACIJA NA IN@ENERSKITE OBJEKTI

Kategorija Tip na objektot Energetski objekti so instalirana sila preku 150MW; visoki brani (od site tipovi i materijali); industriski oxaci so visina H 120m; razladni kuli so visina H 80m; vodni kuli i drugi rezervoari so kapacitet Qv 2000 Von m3; mostovi i vijadukti so rasponi L 50m, ili visina na kategorija stolbovi H 30m; nasipi so soobra}ajna visisna H 20m; potporni yidovi so visina H 20m; objekti od slo`eni konstruktivni sistemi kako i objekti od koi zavisi tehni~ko-tehnolo{kata funkcija na drugi sistemi. Site tipovi naobjekti od gornata kategorija koi se pomali od poso~enite granici (mo}nost, visina, raspon i dr.) ; tuneli vo soobra}ajnici; hidrotehni~ki tuneli; cevovodi; I kategorija kanali; pumpni stanici; vodov i kanalizacija; silosi i bunkeri; industriski pe~ki i ladilnici; PTT I RTV anteni; dalekuvodni stolbovi kako i krajbre`ni nasipi.

SEIZMI^NOST I SEIZMI^KI PARAMETRI

Za proektirawe na in`enerski konstrukcii von kategorija potrebno e prethodno detalno da se prou~at seizmi~kite karakteristiki na lokacijata so cel da se opredelat dvata tipa proektni zemjotresi vrz osnova na seizmotektonskite uslovi i seizmi~kiot rizik. Proekten zemjotres od tipot Z1 e najjak o~ekuvan zemjotres koj mo`e da go pogodi objektot vo tekot na periodot na negova eksploatacija. Toa e zemjotres so 70% verojatnost da se slu~i edna{ vo 100 godini, za site objekti von kategorija osven za brani za koi se zema istata verojatnost vo 200 godini. Proekten zemjotres od tipot Z2 e onoj zemjotres koj mo`e da go pogodi objektot koga i da e, so 70% verojatnost da se slu~i edna{ vo 1000 godini.

LOKALNI USLOVI NA TLOTO

Za proektirawe na in`enerski konstrukcii od I kategorija vlijanieto na lokaciskite uslovi pri opredeluvaweto na seizmi~kite sili se zema preku dinami~kiot koeficient. Vrednosta na ovoj koeficient zavisi od kategorijata na tloto koja se definira spored podelbata dadena vo slednata Tabela:
Kategorija Karakteristiki na geolo{kiot profil na tloto na tloto Karpi i polu-karpi (kristalesti, {krilci, karbonatni, varovni~ki i dr.) Dobro zbieni i tvrdi po~vi so debelina pomala od 60m, od stabilni naslagi na ~akal, pesok i tvrdi glini nad cvrsta geolo{ka formacija so Vs > 800 m/s. Zbieni i polutvrdi po~vi, kako i dobro zbieni itvrdi po~vi so debelina pogolema od 60m, od stabilni naslagi na ~akal, pesok i tvrdi glini nad cvrsta geolo{ka formacija so 200 Vs 800 m/s. Malku zbieni i meki po~vi so debelina pomala od 10m, od rastresit ~akal, srednozbieni pesoci I te{ko gme~iva glina, so ili bez sloevi pesok kade Vs < 200 m/s.

II

III

VIDOVI ANALIZA

Konstrukciite na in`enerskite objekti se analiziraat pod dejstvo na horizontalni seizmi~ki sili vo dva ortagonalni pravca. Konstrukciite na objektite von kategorija se analiziraat pod dejstvo na vertikalni seizmi~ki sili samo vo slu~aj tie da vlijaat na dinami~kata stabilnost na objektot. Analizata na seizmi~ko dejstvo se vr{i so metoda na: spektralna analiza

dinami~ka analiza.

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

So metodata na spektralna analiza se opredeluva odgovorot na konstrukciite na objektite od I kategorija kako i za objekti von kategorija pri izrabotka na studija i idejno re{enie. Intenzitetot na proektnite seizmi~ki sili se opredeluvaat so sledniot obrazec:

S ik = K s i ik Gk

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Vrednosta na koeficientot na seizmi~nost Ks se opredeluva so sledniot obrazec:

Ks =

X max

a) Dokolku za lokacijata na objektot postojat detalni istra`uvawa na seizmi~kite parametri pri opredeluvaweto na Ks
X max ( g ) e maksimalno zabrzuvawe na tloto na lokacijata na objektot za dejstvo na zemjotresite Z1 i Z2 izrazeno kako del od zemjinoto zabrzuvawe,

faktor na duktilnosta na objektot definiran spored ovie

propisi. Koeficientot Ks se opredeluva za dejstvo na dvata zemjotresa, a se usvojuva pogolemata vrednost.

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

b) Dokolku za lokacijata na objektot nepostojat detalni istra`uvawa na seizmi~kite parametri toga{ maksimalnoto zabrzuvawe Xmax se usvojuva vrz osnova na privremenata seizmolo{ka karta i slednata tabela, a pri opredeluvawe na Ks se zema pomalata vrednost na faktorot na duktilnost p (od mo`nite propi{ani vo pravilnikot): Stepen na proektna seizmi~nost vo MKZ seizmi~ka skala

X max ( g )
0,10 0,20 0,40

VII VIII IX

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Vrednosta na na dinami~kiot koeficient i se opredeluva so slednite obrazci ili dijagrami dadeni na slednite slajdovi:
0 < Ti < T0
T0 Ti Ts
2 Ti 3 i = 1 + a ( Ts ) 1 T0

i = a ( Ts )

2 3

Ti > Ts

i = a ( Ti )

2 3

Parametrite a, T0 i Ts zavisat od karakteristikite na tloto, tabela: Kategorija na tlo a To (sek.) Ts (sek.)

I II III

0,20 0,25 0,30

0,10 0,15 0,20

0,35 0,55 0,85

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Dinami~kiot koeficient i za podloga od I kategorija

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Dinami~kiot koeficient i za podloga od II kategorija

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Dinami~kiot koeficient i za podloga od III kategorija

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Koeficient ik zavisi od oblikot na tonovite formi na konstrucijata taka {to za poedinite tonovi formi (i=1,2,3,) se opredeluvaat komponentalnite vrednosti na ikj spored obrazcite dadeni na slednite slajdovi vo koi:

U ikj
&& U o

proekcija na vektorot na pomestuvawe Uik od i -tata tonova forma, vo to~ka k na trite koordinatni oski x,y,z (j=1,2,3), vektor na seizmi~koto dejstvo koj deluva vo proizvolen

&& ) kosinus na agolot {to go zafa}aat vektorot na cos( ikj ) = cos(U ikj ,U o seizmi~ko dejstvo i proekcijata na vektorot na pomestuvawe Uik od i tata tonova forma, vo to~ka k na trite koordinatni oski x,y,z (j=1,2,3).

pravec,

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

( j = 1 ,2 ,3 );

Tro-dimenzionalen problem

U ikx 0 ; U iky 0 ; U ikz 0 ; ikj 0

n 3 k j =1 ikj 3

ikj = U ikj k = 1

G U
n k =1

cos( ikj )

2 G U k ikj j =1

= U ikj i

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Dvo-dimenzionalen problem

( j = 1 ,2 );

U ikx 0 ; U iky = 0 ; U ikz 0 ; ikj 0

ikj = U ikj k = 1

G U
k j =1 n k =1

ikj 2

cos( ikj ) = U ikj i

2 G U k ikj j =1

Edno-dimenzionalen problem

( j = 1);

U ikx 0 ; U iky = 0 ; U ikz = 0 ; ikj = 0

=1 ik = U ik k n k =1

G G

U ik

2 U ik k

= U ik i

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Koeficientot na pridu{uvawe , koeficientot na redukcija i faktorot na duktilnosta p zavisat od vidot na konstrukcijata i vgradeniot materijal, tabela: Vid na konstrukcija i vgraden materijal
pridu{u -vawe redukcija duktil- nost

Nadzemni ~eli~ni i AB k-cii; ramkovni, la~ni i gredni sistemi Nadzemni betonski AB konstrukcii so nosivi yidovi Nasipani objekti konstrukcii od zemja i kamen Delumno ukopani objekti; izlo`eni na zemjen pritisok Podzemni objekti

0,60 0,65 0,70 0,75 0,80

Z1 4,00 4,00 3,00 2.50 2,00

Z2 5,00 5,00 4,00 3,00 2,50

0,05 0,07 0,10 0,15 0,20

METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA

Otkako }e se opredelat site parametri i koeficienti se opredeluvaat proktnite seizmi~ki sili Sikj, posebno za sekoja tonova forma na slobodnite oscilacii na konstrukcijata so slediot obrazec:

S ikj = K s i ikj Gk

( j = 1 ,2 ,3 )

Maksimalnite vrednosti na stati~kite veli~ini so koi se opredeluvaat napregawata vo konstruktivnite elementi se dobivaat kako rezultat na zaedni~ko dejstvo na seizmi~kite sili od site tonovi formi koi se zemaat predvid vo analizata spored sledniot obrazec:

i =1

2 i

stati~ka veli~ina koja se razgleduva (moment, transverzalna ili aksijalna sila), razgleduvanata stati~ka veli~ina za i -tata tonova forma

METODA NA DINAMI^KA ANALIZA

Metodata na dinami~ka analiza se koristi pri izgotvuvawe na idejni i glavni proekti za objekti von kategorija. So metodata na dinami~ka analiza se opredeluva odgovorot na konstrukcijata i vo elasti~na i vo neelasti~na oblast na odnesuvawe pod dejstvo na zapis na akceleracii (istorija) od zemjotresi o~ekuvani na razgleduvanata lokacija. So primena na ovaa metoda se opredeluvaat grani~ni vrednosti na napregawata i deformaciite pod dejstvo na proektnite zemjotresi Z1 i Z2.

METODA NA DINAMI^KA ANALIZA

Seizmi~kite parametri so koi se definiraat dvata proektni tipa zemjotresi se opredeluvaat so posebni teoriski i eksperimentalni ispituvawa, a zavisat od eksploatacioniot period na objektite i seizmi~kiot hazard na razgleduvanata lokacija. Intenzitetot na proektniot zemjotres zavisi od magnitudata na potresot, rastojanieto od `ari{teto kako i od geolo{kiot profil na podlogata.

METODA NA DINAMI^KA ANALIZA

Intenzitetot na zemjotresot treba da se opredeli vrz baza na registracija na realen zemjotres na sli~ni geotektonski, in`enersko-geolo{ki i geomehani~ki uslovi. Dokolku nepostoi takov zapis toga{ se usvojuvaat pove}e tipovi zapisi koi odgovaraat na ist intenzitet i za sekoj od niv se opredluva spektar na odgovor. So usrednuvawe na ovie spektri se dobiva proekten spektar za sekoj od proektnite zemjotresi Z1 i Z2 posebno. Pri toa mo`e da se koristat spektri na zabrzuvawe, brzina i spektralen intenzitet. Vrz baza na dobienite proektni spektri potrebno e da se opredeli i sinteti~ki zapisi koi imaa ist (sli~en) spektar.

METODA NA DINAMI^KA ANALIZA

Pri analiza na la~ni brani se opredeluvaat tri komponenti na zemjotresot koi se zemaat deka deluvaat simultano na konstrukcijata. Za ostanatite tipovi na brani i mostovite se opredeluvaat samo dve komponenti (horizontalna i vertikalna) koi isto taka se zemaat deka deluvaat simultano.

METODA NA DINAMI^KA ANALIZA

Pri analiza na konstrukcijata vo elasti~no podra~je na odnesuvawe mo`e da se koristi bilo metodata na spektralna analiza, bilo metodata na dinami~ka analiza. Pri analiza na konstrukcijata vo neelasti~no podra~je na odnesuvawe mo`e da se koristi samo metodata na dinami~ka analiza.