Urednik: D-r Mire Petkovski

Avtori na prira~nikot: D-r Zoran Matev specijalist-internist ...(voved) D-r GracijaBoja ieva specijalist-internist...(stati~ki !elodro!ni "a#atnini) D-r Mire Petkovski specijalist-internist.(dina$i~ki !elodro!ni "a#atnini) D-r Goce B%"alkov specijalist-internist..(interpretacija na pooddelni spiro$etriski para$etri) D-r &ordan 'pasevski specijalist-internist..(pri$eri od sekojdnevnata praksa na naj~estite spiro$etriski odstap%va(a od nor$alniot naod) )ecen"enti: Pro#. D-r sci. $ed. *%!e Gli+orovski, redoven pro#esor na katedrata po -nterna $edicina pri Medicinski #ak%ltet 'kopje. Pro#.D-r sci. $ed. An.elko /or~ev, redoven pro#esor na katedrata po -nterna $edicina pri Medicinski #ak%ltet 'kopje Gra#i~ka o!ra!otka: Dra+an 0inciev -"dava~: Makedonsko respiratorno "dr%1enie. -"adava(eto na ovoj prira~nik e ovo"$o1eno od: 2iler Gra#opro$et 3ira1: 455 pri$eroci. Pe~ate(eto e "avr6eno vo okto$vri 7558 +odina.

Pe~ateno od Gra#opro$et 'kopje Mire Petkovski

Zoran Matev Goce B%"alkov &rdan 'pasevski Gracija Boja ieva i sora!otnicite

Prira~nik po $ala spiro$etrija dija+nostika i prakti~na interpretacija

'pecijalna Bolnica "a !elodro!ni "a!ol%va(a i 3B0 &asenovo April 7558 Pred+ovor

Po~ituvani kolegi.

Vo sekojdnevnite kontakti so lekarite specijalisti internisti, pulmolozi i pnevmoftiziolozi, kako i site drugi kolegi, koi se zanimavaat so problemot na respiratornite zaboluvawa, dojdovme do soznanie, deka malata spirometrija kako metoda od golemo zna~ewe vo sekojdnevnata rabota, ne e dovolno zastapena vo ordinaciite na lekarite specijalisti, a za ordinaciite po op{ta praksa i da ne zboruvame. Imaj}i vo predvid deka se raboti za ednostavna, eftina, neinvazivna i vo sekoj moment dostapna metoda koja dava izvonredno precizni podatoci za belodrobnata ventilacija, site se slo ivme deka e toa tema, na koja e potrebno da se obrne posebno vnimanie. Vo toj kontekst, kako svoj pridones na pi{anata nau~na misla na prostorite na na{ata !epublika, lekarite od "pecijalnata bolnica za belodrobni zaboluvawa i #$% &asenovo se potrudija da izrabotat eden mal i koncizen Prira~nik, koj na kolegite {to se zanimavaat so ovaa problematika }e im poslu i vo idnina kako prakti~na i korisna sodr ina za dopolnuvawe na svoite znaewa od oblasta na mala sprometrija vo sekojdnevnata lekarska praksa. Prira~nikot e zamislen da poslu i kako osnovna literatura, koja }e im pomogne i na lekarite od op{ta praksa {to sakaat da ja praktikuvaat ovaa metoda vo svoite ordinacii, kako i na studentite po medicina, koi sakaat svoite znaewa od oblasta na pulmologijata da gi pro{irat so ovaa prakti~na metoda."pirometriskite parametri koi ne se predmet na analiza so pomo{ na mala spirometrija, kako difuzionen kapaciet,!'(,)'( i sl. ne se opfateni so ovoj Prira~nik, poradi toa {to se izveduvaat so pomo{ na skapi i komplicirani aparati * $odi pletizmografi, koi kako takvi se dostapni samo vo mal broj na pulmolo{ki centri niz !epublikata. 'vtorite na ovo Prira~nik se nadevaat deka toj }e pomogne za omasovuvawe na ovaa nepravedno zapostavena dijagnosti~ka procedura vo sekojdnevnata lekarska praktika osobeno vo ordinacijata na lekarot po op{ta praksa, {to }e pomogne vo prevencijata, ranoto dijagnosticirawe i uspe{niot tretman na naj~estite zaboluvawa vo +umanata patologija * +roni~nite belodrobni zaboluvawa.

Urednikot

9oved :snovna #%nkcija na !elite dro!ovi e da so ventilacija se ovo"$o1i ra"$ena na +asovi po$e.% at$os#erata i alveolarnite prostori, i da so po$o6 na di#%"ija +o odr1i parcijalniot pritisok na kislorodot i ja+lerodniot dvooksid vo arteriskata krv vo nor$alni +ranici. :snovna i naj~esta koristena $etoda "a ispit%va(e na !elodro!nata ventilacija e spiro$etrijata. 'piro$etrijata prestav%va $ere(e na pro$enite na vol%$enite na !elite dro!ovi "a vre$e na jasno de#inirani di6ni $anevri.'o spiro$etrijata se $erat para$etrite na !elodro!nata ventilacija. 'piro$etrijata e e#tina,neinva"ivna, lesno i"vodliva i preci"na $etoda "a osnoven

skrinin+ na ventilatornata #%nkcija na !elite dro!ovi. ;ako takva taa e neop<oden la!oratoriski test vo dija+nosti~kata postapka kaj skoro site "a!ol%va(a na !elite dro!ovi, kako i vredna $etoda "a prate(e na tekot na "a!ol%va(eto, procena na ne+ovata te1ina i e#ektot od pre"e$enata terapija. -$ajki ja vo predvid rasprostranetosta na !elodro!nite "a!ol%va(a, spiro$etarot e eden od osnovnite alati na doktorot 6to se "ani$ava so !elodro!na patolo+ija i kako takov e neop<oden kako vo ordinacijata na specijalistot-pnev$o#ti"iolo+, taka i vo onaa na $ati~niot doktor po op6ta praktika. -ndikacii "a spiro$etrija 'piro$etrijata e $etoda 6to se koristi "a skrinin+, dija+no"a, di#erencijalna dija+no"a i prate(e na terapiskiot e#ekt na pacientot so !elodro!no "a!ol%va(e.3aa e indicirana kaj slednite sostoj!i: P%6a~i postari od 85 +od. vo"rast ( kontrola edna6 +odi6no) :te1nato di6e(e i +%6e(e vo $ir ili vo napor =roni~na ka6lica i iska6l%va(e :set na svire(e vo +radite i pritisok vo istite >esti nastinki i aler+iski rinitis 'o$ne1 na po~etna deko$pen"acija na srceto Pro#esionalna ekspo"icija na pra6ina ili <e$ikalii 'lede(e na site pacienti so ast$a, !ron<it i dr%+i !elodro!ni !olesti, odnosno onie koi se lek%vaat so !ron<odilatatori 9eri#icira(e na o6tetenata ventilatorna #%nkcija na !elite dro!ovi so cel "a procena na ra!otnata sposo!nost. Preoperativno kaj site pacienti koi se planirani "a operativen "a#at na +radniot ko6 i +oren del na a!do$en. Procenka na e#ektot od aero"a+ad%va(e. 'portska $edicina Dr%+i $etodi "a ispit%va(e na !elodro!nata #%nkcija se: ;riva protok-vol%$en 3elesna pleti"$o+ra#ija Mere(e na kapacitetite na di#%"ija Mere(e na parcijalnite pritisoci na respiratornite +asovi,sat%racija,acido!a"niot stat%s vo arteriskata krv. Denes "a i"ved!a na spiro$etriskite i dr%+ite ispit%va(a na !elodro!nata #%nkcija se koristat se posovr6eni aparati koi naj~esto se prikl%~eni so ko$pj%teski siste$ ili sodr1at $ikroprocesori so 6to se ovo"$o1%va vi"%elna kontrola i avto$atska procenka no ne sa$o na do!ienite para$etri, t%k% i na procentot na ostvarenite nor$i. Gole$o vni$anie tre!a da se o!rne i na $aksi$alnata kooperacija- sora!otka na ispitanikot i te<nikata na i"ved%va(e na spiro$etrijata.9o sprotivno se $o1ni te6ki dija+nosti~ki +re6ki. 9o ponovoto vre$e so ra"voj na te<nolo+ijata i sestranite istra1%va(a vo o!lasta na ?i"iolo+ijata@Pato#i"iolo+ijata na !elodro!nata #%nkcija se vospostaveni +ole$ !roj na novi so"nanija i novi $etodi. Ao i pokraj +ole$iot !roj na testovi na !elodro!nata

#%nkcija i $no+%!rojnite $etodi koi se %potre!%vaat vo sovre$enite la!oratorii-ka!ineti seko+a6 vo ko$!inacija e i spiro$etriskiot naod. 'lo!odno $o1e da se ka1e deka spiro$etriskoto ispit%va(e tre!a da e sostaven del na klini~kiot pre+led na pacientot "aedno so ana$ne"ata, inspekcijata,perk%sijata i a%sk%ltacijata. :voj stav pri"le+%va od #aktot, deka spiro$etrsikiot naod dava ednostavna, !r"a i preci"na in#or$acija "a sostoj!ata na !elodro!nata #%nkcija. :va isled%va(e $o1e da se i"ved%va kako vo sovre$enite p%l$olo6ki la!oratorii i ka!ineti, taka i vo a$!%lantata na $ati~niot doktor,(6to e i cel na ovoj prira~nik). 'o po$o6 na spiro$etriskoto ispit%va(e otkriva$e dve osnovni pore$et%va(a na !elodro!nata #%nkcija: :!str%ktiven i )estriktiven tip na ventilatorni pore$et%va(a, kako i nivnata ko$!inacija. -nterpretacijata na re"%ltatite e va1en del na dija+nosti~kata postapka i "atoa dija+nosti~kiot "akl%~ok +o dava iskl%~ivo lekar. -nterpretacijata tre!a da dade od+ovor na slednite pra6a(a: B - Dali postoi pore$et%va(e na ventilacijata ili ne. 7 - Ako postoi od koj tip e. 4 - ;oja e te1inatana pore$et%va(eto. Pri interpretacijata na podatocite tre!a da se vodi s$etka "a vlijanieto na sostoj!ite koi doved%vaat do na$al%va(e na para$etrite i toa dol+otrajna #i"i~ka neaktivnost,#e!rilnost ili op6ta telesna sla!ost. 'piro$etriski nor$i U6te =%s<inson BC8D +od. +i spo$en%va #aktorite koi vlijaat na vrednostite od spiro$etriskoto isled%va(e a toa se: starost, pol, visina telesna te1ina i !a"alen $eta!oli"a$. ;oristeni se nor$i po Bald(in i 0o%rna%d (BEF5+od.) a potoa i t.n. ,, Gvropski nor$i ,, (0=G)A-A0;,)ABG)).kako i H0G0AH,(nor$a na Gvropskata "aednica "a ~elik i ja+len do!iena vr" osnova na isled%va(a i"vr6eni kaj 4BI4 $a1i "dravi od BC-DI +od. vo"rast.) :vie ta!li~ni vrednosti se "a B5 procenti po$ali kaj 1enite so ista vo"rast. Dr%+ va1en #aktor pri $ere(eto na !elodro!nite vol%$eni i kapaciteti prestav%va te$perat%rata. 'pored "akonot na BoJl-Marriot- pri konstantna te$perat%ra vol%$enot na +asot e o!ratno "avisen od pritisokot, a proi"vodot od pritisokot i vol%$enot e konstanten ( P 9Kconst). 'pored "akonot na GaJ L%sac-vol%$enot na eden +as se $en%va "a B@7F4 del "a sekoj stepen na te$perat%rata. 9rednostite do!ieni pri odreden pritisok,te$perat%ra,"asitenost na vodena parea vo okolinata se o"na~%vaat so A3P' ( A$!ient-3e$perat%ra-Pritisok-'at%racija). 'piro+ra#ski aparati

Postojat dva osnovni siste$i na spiro$etri: -Zatvoren siste$: !elite dro!ovi i spiro$etriskiot prostor e edna "atvorena celina i -:tvoren siste$: ispitanikot vdi6%va so!en vo"d%< i i"di6%va vo $erniot del na aparatot. 'piro+ra#skite aparati se so voda(vodeni) i !e" voda ( s%vi ) spiro$etri. 'vojstvata na ednite i na dr%+ite se odnes%va vo vrska so ednostavnosta na rak%va(e, $o1nosta "a kontrola na do!ienite vrednosti na testovite, anali"a na krivata, odr1%va(eto na aparatot i $o1nosta "a in#ekcii na ispitanikot. 9o +r%pata na vodeni spiro$etri se spo$en%vaat: G pioro+ra#t MGodart M, 'piro+ra# M, -skra M ;ranjM, 'araH, HGric< &ae+er M ,M0ollinosov M i dr. 9o +r%pata na se dva vida i toa na klip i na $ev : M ;ro+<tov M, MNed+e M, M Mc Der$ott OP, MMor+an M, M9italo+ra#H i dr.. 'ovre$enite spiro$etriski aparati denes koristat princip na elektronska detekcija na pro$enata na pritisokot na i"di6aniot vo"d%<, koj $ine ni" #ina $re1i~ka na %redot "a detekcija, i potoa kako elektronski si+nal +o predava na nata$o6na o!ra!otka na ko$pj%terot koj e sostaven del na spiro$etriskiot aparat. M0<illerH, M&a+erH i dr.

Belodro!ni vol%$eni i kapaciteti Za podo!ro ra"!ira(e na spiro$etriskoto ispit%va(e i tolk%va(e na spiro+ra$ot ,!elodro!nite "a#atnini se podeleni na vol%$eni i kapaciteti.9ol%$enite se osnovni !elodro!ni "a#atnini, a kapacitetite se sostojat od dva ili poveQe vol%$eni. Ako !elodro!nite vol%$eni se re+istriraat ne"avisno od vre$eto se vikaat stati~ki, a ako se re+istriraat vo korelacija so vre$eto se vikaat dina$i~ki "a#atnini. 'tati~ki !elodro!ni "a#atnini Di6en vol%$en (3idal vol%$en) e koli~estvo vo"d%< 6to se vdi6%va i i"di6%va pri edna $irna respiracija (8I5-I55$l). -nspiratoren re"even vol%$en (-)9) e $aksi$alno koli~estvo na vo"d%< 6to $o1e da se vdi6e posle $irna inspiracija. Gkspiratoren re"erven vol%$en( G)9) e naj+ole$a koli~ina na vo"d%< 6to $o1e da se i"die posle $irna ekspiracija. )e"id%alen vol%$en ()9) e koli~estvo vo"d%< 6to ostan%va vo !elite dro!ovi posle $aksi$alna ekspiracija 9italen kapacitet (9;) e naj+ole$o koli~estvo vo"d%< 6to $o1e da se ekspirira posle $aksi$alna inspiracija.

-nspiratoren kapacitet (-;) e naj+ole$a koli~ina na vo"d%< 6to $o1e da seinspirira od nivo na $iren ekspiri%$. ?%nkcionalen re"id%alen kapacitet (?);) e koli~estvo na vo"d%< 6to ostan%va vo !elite dro!ovi posle $irna ekspiracija. 3otalen !elodro!en kapacitet (3B;) e koli~estvo vo"d%< 6to se nao.a vo !elite dro!ovi posle $aksi$alen inspiri%$.

Dina$i~ki !elodro!ni "a#atnini Min%ten di6en vol%$en (M9) e koli~estvo vo"d%< 6to se respirira "a edna $in%ta $irno di6e(e. Maksi$alen di6en kapacitet (MD;) ja o"na~%va $aksi$alnata $o1na ventilacija "a edna $in%ta !e" o!"ir na #rekvencijata. Maksi$alen $in%ten vol%$en (MM9) e $aksi$alen vol%$en na ventilacija ostvaren "a edna $in%ta pri dla!oko di6e(e i odredena #rekvencija (MM9-45 ili MM985). ?orsiran ekspiratoren vol%$en vo prvata sek%nda (?G9B) e vol%$en na vo"d%< koj se ekspirira posle $aksi$alen inspiri%$ #orsirano vo prvata sek%nda. ;o+a ?G9B se stavi vo korelacija so so vitalniot kapacitet se do!iva indeksot na 3i#no. ?G9B@9; B55 K -nde na 3i##nea%.

'ite testovi ne$aat podednakvo "na~e(e vo ispit%va(e na !elodro!nata #%nkcija. 9o spiro$etrijata naj+ole$o "na~e(e i$aat slednite testovi: vitalen kapacitet,#%nkcionalen re"id%alen kapacitet, totalen !elodro!en kapacitet, ?G9B i 3i#no indeks 9italen kapacitet (9;) =atc<inson prv po~nal so $ere(e na vitalniot kapacitet.3oj %tvrdil deka 9; direktno "avisi od visinata, polot, starosta i adipo"nosta na ispitanikot. Postoi dnevno oscilira(e na veli~inata na 9;. Aajvisoka e na%tro a naj$ala nave~er. '$aleni vrednosti na 9; tre!a da se o~ek%vaat pri slednite "a!ol%va(a: in#iltracija, #i!ro"a, t%$ori, !elodro!en ede$, de#or$iteti na +raden ko6, pne%$otoraks, plevralen i"liv i e$#i"e$. ?%nkcionalen re"id%alen kapacitet(?);)

?); se de#inira kako vol%$en vo"d%< koj ostan%va vo !elite dro!ovi posle nor$alen ekspiri%$.Aor$alno kaj $a1i se dvi1i od B,4 l. do D,5 l., a kaj 1eni od B,Bl do 8,5 l. Mere(eto na ?)0 $o1e da se i"vr6i so ekspiro+ra# so ko$pj%terski prikl%~ok "a avto$atsko ~ita(e na vrednostite. 3otalen !elodro!en kapacitet (3;) 3otalniot !elodro!en kapacitet se de#inira kako vol%$en vo"d%< koj se nao.a vo !elite dro!ovi posle $aksi$alno i"vr6en inspiri%$. ;aj "dravi oso!i ovie vrednosti $o1at da variraat vo 6iroki relacii: kaj $a1i od 4,Dl do E,8 l ,a kaj 1eni od 7,Il do D,El. '$aleni vrednosti na 3; $o1at da se o~ek%vaat kaj !olni od !elodro!na #i!ro"a, atelekta"a ,neopla"$i, plevralen i"liv i dr. Z+ole$eni vrednosti se sreQavaat kaj =:BB vo periodot na i"ra"ena <iperin#lacija. ?orsiran ekspiratoren vol%$en vo prvata sek%nda (?G9 B) ?orsiran ekspiratoren vol%$en vo prvata sek%nda (?G9B) e osnoven i +laven para$etar "a ocena na o!str%ktivnata ko$ponenta na !elodro!nata ventilacija. 3oj predstav%va vol%$en na vo"d%<,i"di6an so naj+ole$a $o1na !r"ina vo prvata sek%nda od ekspiri%$ot, ostvarena posle $aksi$alen inspiri%$. ?G9B e para$etar koj ni poka1%va kolkava e o!str%kcijata vo +lo!ala vo di6noto ste!lo. Ae+ovoto na$al%va(e "a poveQe od 75R vo odnos na nor$alnite vrednosti "a konkretniot pacient ni poka1%va postoe(e na "+ole$en otpor na i"di6aniot vo"d%< pri ekspiri%$ot, pod %slov da e red%ciran poveQe od 9italniot kapacitet.(90) -nterpretacijata na ?G9B e lesna kaj pacienti so %reden vitalen kapacitet, no ne+ovata no$inalna vrednost kaj onie sl%~ai kade postoi na$al%va(e na vrednosta na 90 ili ?90 e te6ko intrepreta!ilna sa$a "a se!e. Poradi ova e voveden %6te eden dina$i~ki para$etar, koj pretstav%va koli~nik od vrednostite na ?G9B i ?90 i se vika 3i##enea% indeks (3i#no indeks ili 3i#no test). 3i#no testot (3i##enea%) pretstav%va soodnos koj realno ja poka1%va vrednosta na o!str%ktivnata ko$ponenta na konkretniot pacient koj i$a pro$eni i vo vrednosta na vitalniot kapacitet. 9s%6nost, ako kaj pacient so nor$alni vrednosti na 90 ili ?90 poka"atel na o!str%ktivnata ko$ponenta e ?G9B, to+a6 poka"atel na o!str%ktivnata ko$ponenta kaj pacientot so red%ciran 90 ili ?90 e 3i#no indeksot. 'ovre$enite spiro$etriski %redi kako standardna opre$a nosat i Pnev$ota<o+ra#, odnosno elektronski %red "a odred%va(e na vol%$enot i ekstrapolacija na podatocite na protokot.'oodnosot na ovie podatoci pri ka1ani na koordinaten siste$ ja davaat krivata

Protok-vol%$en, koja dava i"vonredno korisni podatoci "a sostoj!ata na o!str%ktivnata ko$ponenta vo poedini se+$neti na di6nite pati6ta. :d ovoj soodnos se pres$et%vaat i slednite dina$i~ki para$etri: P-? (Maksi$alen inspiraciski protok) pretstav%va $aksi$alen vol%$en na vdi6an vo"d%< pri #orsiran inspiri%$ "apo~nat od nivo na re"id%alniot vol%$en vo edinica na vre$e. 9oo!i~aeno se $eri vo litri vo sek%nda (l@sec) ili litri vo $in%ta (l@$in). Ae+ovo patolo6ko s$al%va(e sretn%va$e kaj o!str%kcii na ekstrap%l$onalnite +ole$i di6ni pati6ta ( larinks,tra<ea, +lavni !ron<i). PG? (Maksi$alen ekspiratoren protok) e vol%$en na vo"d%< re+istriran pri #orsiran ekspiri%$ ("apo~nat od $aksi$alen inspiri%$) vo edinica na vre$e. 'e $eri voo!i~aeno vo litri @sek%nda (l@sec) ili litri vo $in%ta (l@$in). Ae+ovo s$al%va(e e indikator "a o!str%kcija vo intrap%l$onalnite di6ni pati6ta. Ako na krivata protok-vol%$en se anali"iraat poedini se+$enti od ekspiri%$ot,$o1e da se #iksiraat tipi~ni to~ki "a procena na o!str%ktivnata ko$ponenta vo "avisnost od dija$etarot na di6nite pati6ta. 3aka pri 7IR,I5R i FIR od ekspiri%$ot o"na~eni na apcisata na krivata protok-vol%$en se sledat para$etrite ?G?7IR,?G?I5R i ?G?FIR. ?orsiran ekspiratoren protok pri 7IR90 (?G?7IR), I5R90(?G?I5R) i pri FIR90(?G?FIR) e protok na vo"d%< pri #orsiran ekspiri%$,"apo~nat od $aksi$alen inspiri%$, pri o"na~enite procenti od #orsiraniot vitalen kapacitet. Aa$al%va(e na ovie para$etri "a poveQe od 85R vo odnos na re#erentnite o"na~%va o!str%ktivna ko$ponenta vo $alite di6ni pati6ta (?G?7IR), srednite di6ni pati6ta (?G?I5R) i +ole$ite intrap%l$onalni di6ni pati6ta(?G?FIR). :stanatite para$etri na !elodro!nata ventilacija kako Belodro!na re"istencija ()t), :tporot pri protokot na vo"d%<ot vo di6nite pati6ta ( )a(), Provodlivosta na di6nite pati6ta ( Ga(), -ntratorakalen vol%$en na +asovite(-G9), )aste+livosta na !elite droo!ovi (0l), Dina$i~kata raste+livost (0dJn) i 'tati~kata raste+livost na !elite dro!ovi(0st), kako i 9ol%$enot na "atvara(e (09) i 3rans#er #aktorot (3co) ili di#%"iskiot kapacitet na !elite dro!ovi(0lco) se $erat so po$o6 na telesna pleti"$o+ra#ija ( BodJ) i ne se pred$et na ovoj prira~nik.

Postapka "a prakti~no i"ved%va(e na test po $ala spiro$etrija ;a!inetot "a $ala spiro$etrija tre!a da pretstav%va prostorija so nor$alni di$en"ii, vo koja vladee so!na te$perat%ra ( 75-78 stepeni 0) so nor$alna osvetlenost i ni"ok stepen na !%~ava, koja tre!a da e do!ro provetrena i prijatna "a prestoj. Podot, Jidovite i visinata na pla#onot tre!a da od+ovaraat na nor$ativite "a o!av%va(e na $edicinska dejnost. Pokraj osnovniot $e!el ( ra!otna $asa, p%lt "a spiro$etriskiot aparat, nekolk% stolovi i $edicinsko krevet~e) prostorijata e potre!no da posed%va i %redi "a preci"no $ere(e na ra!otnite %slovi na okolinata i toa: ter$o$etar,!aro$etar i <i+ro$etar kako i pri+odna va+a so letva "a od$er%va(e na visinata na pacientot. :va e neop<odno "aradi vnes%va(e na ot~itanite vrednosti na te$perat%rata, vo"d%6niot pritisok i vla1nosta na vo"d%<ot pri kali!rira(eto na spiro$etarot. ;ali!racijata se i"ved%va neposredno pred i"vr6%va(eto na sekoj test a naj$alk% edna6 na po~etok na sekoj ra!otniot den. 'ovre$enite spiro$etri kako 6to se $odelite na '0=-LLG) ili &AGG) "adol1itelno !araat sproved%va(e na ovaa postapka, "aradi posti+n%va(e na avto$atska korekcija na do!ienite re"%ltati vo "avisnost od $o$entalnata te$perat%ra, vo"d%6niot pritisok i vla1nosta na vo"d%<ot.Pokraj ova, "adol1itelen rekvi"it koj e potre!en "a da se kali!rira spiro$etarot e i kali!raciona p%$pa so !a1daren vol%$en koj tre!a da i"nes%va po$e.% B i 8 litri ( spored na6eto isk%stvo 4l.) Aajprvo sproved%va$e postapka na kali!racija koja se i"ved%va na sledniot na~in: B.Zavisno od $odelot na spiro$etarot najprvo vle+%va$e vo oddelot "a kali!racija, i +i vnes%va$e %slovite na a$!ientot odnosno akt%elnata te$perat%ra, vo"d%6niot pritisok i vla1nosta. 7.'o po$o6 na kali!racionata p%$pa (koja so pri+oden prikl%~ok e spoena na spiro$etarot) vd%v%va$e vo istiot odreden po"nat vol%$en na vo"d%< so ra$no$erno dvi1e(e na klipot na p%$pata. 4.Po i"vr6enoto vd%v%va(e na vo"d%< od kali!racionata p%$pa ja ot~it%va$e na spiro$etarot realno i"$erenata vrednost na vp%$paniot vol%$en na displejot, a potoa so po$o6 na tastat%rata ja vnes%va$e teoretskata vrednost na vol%$enot na kali!racionata p%$pa, so 6to postapkata na kali!racija e "avr6ena. 9s%6nost, kali!racijata na spiro$etarot pretstav%va si$%liran test na vitalen kapacitet pri 6to ni e odnapred po"nat vol%$enot na vp%$paniot vo"d%<, so 6to $% ovo"$o1%va$e na spiro$etarot korekcija na posti+natite i"$ereni para$etri vo "avisnost od $o$entalnite lokalni %slovi na sredinata ( te$perat%ra, pritisok i vla1nost) 'o ovaa postapka vo tekot na nata$o6nata %potre!a "a i"ved%va(e na spiro$etrijata e posti+nata avto$atska korekcija na posti+natite vrednosti na spiro$etriskite para$etri vo "avisnot od lokalnite #i"i~ki %slovi vo koi se i"ved%va spiro$etriskiot test. 'e+a po red najnapred +i vnes%va$e podatocite "a identi#ikacija na pacientot koj e pred$et na testira(e i toa po red i$e i pre"i$e, dat%$ na ra.a(e, telesna te1ina, visina, pol i rasa. :vie podatoci se vnes%vaat "a da $o1e da se do!ijat i relativni vrednosti vo procenti na posti+natite spiro$etriski para$etri koi aparatot avto$atski +i pres$et%va vo odnos na re#erentnite vrednosti po $e.%narodno pri#ateni nor$i. (vo "avisnost od $odelot na

spiro$etarot). Potoa se od!ira testot 6to se i"ved%va vo "avosnost od indikacijata "a pre+led odnosno ( 90, ?90 ili #%nkcionalen P)G-P:'3 test), so 6to stas%va$e do ko$andata '3A)3 "a "apo~n%va(e na testot. 'e+a e potre!no na pacientot da $% o!jasni$e 6to se !ara od ne+o, +o s$est%va$e na po+odna stolica, $% postav%va$e 6tipka "a nos i !ara$e od ne+o da +o i"vede testot. 9o tekot na i"ved%va(eto na testot e potre!no da vni$ava$e na toa dali pacientot +i ra"!ral na6ite %patstva, dali do!ro ja op#atil %snicata so %stata i dali sora!ot%va vo tek na testot.Za %o~enite nedostatoci +o povtor%va$e testot naj~esto 4 a $o1no e i poveQe pati, se dodeka ne se %veri$e deka testot e do!ro i"veden i so $aksi$alni per#or$anski na pacientot. ('epak, kaj odreden !roj na pacienti od ra"li~ni pri~ini Qe se sretne$e so sla!a sora!otka i kaj takvite sl%~aevi, naodite koi se nevalidni e potre!no da se o"na~at so ter$inot ,, ne sora!ot%va,,.) Aa kraj na displejot !ara$e ispe~at%va(e na al#an%$eri~kite vrednosti na posti+natite spiro$etriski para$etri, kako i +ra#i~ki na krivite na ?90 i protok-vol%$en. :!i~no sovre$enite spiro$etriski aparati i$aat $o1nost da se od!ere opcijata ( BG'3) pri 6to aparatot +i prika1%va nado!rite posti+nati vrednosti, ili opcijata (ALL) ko+a se pe~atat site posledovatelni $ere(a. Pro+ra$ata P)G@P:'3 se koristi "a i"ved%va(e na !ron<odilataciski test so !eta sti$%latoren in<alatoren a+ens (9entolin) ko+a se sledi event%alen porast na ?G9B i 3i#no testot, ili pak "a i"ved%va(e na Aespeci#i~en !ron<oprovokaciski test (ABP3) so acetil<olin, $eta<olin ili <ista$in vo postapkata "a procena na !ron<ijalen reakti!ilitet i odred%va(e na para$etarot ( PD75R).

-nter ST UVVWWXYSZ [UZ\V]X^\Z[_Z UT\T]X^\Z `Z^TYXS _TUTaZ^X^: bT]TYcdTeX ST d\XWSV[^Z^X ST dZ^TYSZV^ _TUTaZ^X^ c_TfcdT ST dXS^ZYT^V\SZ U\Xg_ZVW \X[^Z_^ZdXS ^ZU Z [X VaXScdT _T_V: -YX[XS [^XUXS( DI-C5R ) VW \Xh KTi7\XWSV[^Z^XiKTi7Z^TYSZV^i:TUTaZ^X^i0_TfcdTiKTi7XS^ZYT^V\SZij

\Xg_ZVWikX[^Z_^ZdXSiBZUiCiAXilaXScdTi:T_V_ -mX[XSiA^XUXSn DI-C5R ) lWikXhX d\XWSV[^Z -[\XWXS [^XUXS (I5-D8R ) VW \Xh 7\XWSV[^Z,-A\XWXSiA^XUXSi(I5-D8R ) lWikXhX .d\XWSV[^Z -^XfV_ [^XUXS UVW I5R VW \XhX\.d\XWSV[^Z bT]TYcdTeX ST d\XWSV[^Z^X ST dZ^alniot _ KTi7\XWSV[^Z^XiKTi7Z^-lniot :T itet c tet 0_ ST \XWc_aZoT ST \X[UZ\T^V\ST^T UVd\pZSTZ (ZYZ) ST]TYXSV pZ\XeX Z [VqZ\TeX ST qXYVW\VqSV^V ^_ZdV.rZX U\V]XSZ [X [\XsTdTT^ dV [YXWSZdX UT^VYVp_Z [V[^VoqZ: tShZY^\TaZoT, WX[^\c_aZoT, uZUX\ZShYTaZoT ZYZ X]hZvX], \X[X_aZoT ST ^_ZdV, X_[UTSvZoT ST ^c]V\, aZ[^Z ZYZ X]hZvX]T^VvSZ qcYZ, USXc]V^V\T_[, YZ_dZWV^V\T_[, hZq\V^V\T_[, UT\TYZvT ST WZoTh\Tw]T, WXhV\]Z^X^ ST w\TWSZV^ _Vp, WeqXYZST, T[^XSZoT Z W\cwZ UV\X^_Z UT^VYVp_Z [V[^VoqZ. iX[^\Z_^ZdSZ^X U\Xg_Z ST dXS^ZYTaZoT SX U\XWZvdZ_cdTT^ wVYX]Z UV^Xp_V^ZZ WVWX_T ST qZWT^ oTdXSZ dV STo^Xp_T hV\]T.. xV\[Z\TS X_[UZ\T^V\XS dVYc]XS dV U\dT^T [X_cSWT ?G9 B ST]TYcdTeX c_TfcdT ST dXS^ZYT^V\SZ U\Xg_Z VW VU[^\c_^ZdXS ^ZU,SV ^\XqT WT [X STwYT[Z WX_T SX X WVdVYSV V[X^YZd ^X[^ vT c^d\WcdTeX ST \TSZ^X VU[^\c_^ZdXSZ U\V]XSZ dV ]TYZ^X WZpSZ UT^Zp^T. yU[^\c_^ZdXSZ^X dXS^ZYT^V\SZ U\Xg_Z d\v V[SVdT ST Zv]X\XSZV^ ?G9B 7XS^ZYT^V\SZij\Xg_Zi7\vil[SVdTiKTiCv]X\XSZV^i?G9B A WXYT^ ST: -YX[XS [^XUXS VW( D5-FI R) VW \Xh 8XYT^iKT_ -mX[XSiA^XUXSilWn D5-FI R) lWikXhX d\XWSV[^Zm -[\XWXS [^XUXSVW( 8I-D5R ) VW \Xh 7\XWSV[^ZY -A\XWXSiA^XUXSVWn 8I-D5R ) lWikXhX d\XWSV[^Zm -^XfV_ [^XUXS UVW 8IR VW \XhX\.d\XWSV[^Z. bT]TYcdTeX ST qZYV _Vo [^XUXS ST ?G9B KTiBZYVi:VoiA^XUXSiKTi?G9B C U\Z VU[^\c_aZoT dV UVwVYX]Z^X WZpSZ UT^Zp^T VW \TvSZ ]XuTSZv]Z ST ST[^TScdTeX.rVT [X [YXWSZdX UT^VYVp_Z [V[^VoqZ: z\VSuZoTYXS [UTvT], XWX] ST q\VSuZoTYST^T [YcvSZaT, U\Z[c[^dV ST VqZYXS [X_\X^,^c]V\ dV q\VSuZ^X Z W\.r\XqT WT [X vSTX WX_T ?G9B AUTvT]{ IWX]iKTiB\VSuZoTYST^TiAYcvSZaT{ j \Z[c[^dViKTilqZYXSiAX_\X^{Bc]V\i7ViB\VSuZ^XiCi8\|}\XqTi8TiAXiFSTXi8X_

Ti?G9B I K Z _VwT X ST]TYXS 90 ZYZ ?90. y ST XYT[^ZgST^T \X^\T_^ZYSV[^ ST qXYZ^X W\VqVdZ (X]hZvX]V^) dV ]SVwc wVYX]T ]X\_T wV ST]TYcdT ?G9B.

KTiIYT[^ZgST^TikX^\T_^ZYSV[^iKTiBXYZ^Xi8\VqVdZi(I]hZvX]V^~ 7ViSVwci4VYX]TiX\_Ti4ViKT]TYcdTi?G9B.

} ZSWX_[: ?G9B@?90 R ZYZ ?G9B@90R SZf CSWX_[_ ?G9B@?90 R CYZi ?G9B@90R SZfc ST d\XWSV[^Z^X ST VdVo ZSWX_[ cUT^cdT ST VU[^\c_^ZdXSZ U\Xg_Z dV dXS^ZYTaZoT^T. rZX [X UVWXYXSZ ST -YX[XS [^XUXS VW( D5-FIR ) VW \Xh KTi7\XWSV[^Z^XiKTildVoiCSWX_[i0UT^cdTiKTilU[^\c_^ZdXSZij \Xg_Zi7Vi7XS^ZYTaZoT^T| }ZXiAXijVWXYXSZiKT,-mX[XSiA^XUXSilWn D5-FIR ) lWikXhX d\XWSV[^Z -[\XWXS [^XUXS VW ( 8I-D5R ) VW \Xh.d 7\XWSV[^Z,-A\XWXSiA^XUXSilWi( 8I-D5R ) lWikXh|7\ -^XfV_ [^XUXS UVW 8IR VW \Xh.d\XWSV[^Z VY_c X VU[^\c_aZoT^T UVwVYX]T,rZhSV ZSWX_[V^ X UV]TY. _V X Z[^Vd\X]XSV dZ^TYSZV^ _TUTaZ^X^ SV\]TYXS, ^VwTp [X \TqV^Z [T]V vT dXS^ZYT^V\SZ U\Xg_Z VW VU[^\c_^ZdXS ^ZU, T _VwT UV_\To rZhSV ZSWX_[V^ X ST]TYXS Z dZ^TYSiot _TUTaZ^X^, ^VwTp [X \TqV^Z vT dXS^ilatorni U\Xg IiC[^Vd\X]XSVi7Z^TYSZV^i:TUTaZ^X^iKV\]TYXS{

BVwTpiAXikTqV^ZiAT]ViFTi7XS^ZYT^V\SZij\Xg_ZilWilU[^\c_^ZdXSiBZU{ 5i:VwTijV_\Toi}ZhSViCSWX_[V^iIiKT]TYXSiCi7Z^TYS.ot :TUTaZ^X^{ BVwTpiAXikTqV^ZiFTi7XS^.latorni j\Xg_ VW _V]qZSZ\TS ^ZU. `\dXS X_[UZ\T^V\XS U\V^V_ (PG?) I_[UZ\T^V\XSij\V^V_i (PG?) V l ^X[^ [X V^_\ZdTT^ UVgX^SZ^X VqYZaZ ST VU[^\%ktivna qV BX[^iAXil^_\ZdTT^ijVgX^SZ^XilqYZaZiKTilU[^\/ktivna BVY ST WZpSZ^X UT^Zp^T _VwT U\V]XSZ^X [X [Xcp^X \XdX\vZqZYSZ. TdZ[Z VW U\VVWSV[^T ST ZS^\TUcY]VSTYSZ^X WZpSZ UT^Zp^T UV [ZYT^T ST X_[UZ\atornite ]c[ lWij\VVWSV[^TiKTiCS^\TUcY]VSTYSZ^Xi8ZpSZijT^Zp^Tij ViAZYT^TiKTiI_[UZ\-tornite c[_ .iXvcY^T^Z^X UV]TYZ VW D5R VW \Xh.d\XWSV[^Z [X []X^TT^ vT UT^VYVp_Z. ydVo ^X[^ [X Z[dXWcdT Z [V UZ_ hYVc]X^T\. 9T\ZoTqZYSV[^T ST c^\ZS[_Z^X Z dXgX\SZ^X d\XWSV[^Z vT UVdXsX VW 75R UV_TfcdTT^ YTqZYSV[^ ST VU[^\c_aZoT^T ST WZpSZ^X UT^Zp^T,_T\T_^X\Z[^ZgSZ vT T[^]T. \X]T d\XWSV[^Z^X ST PG9 - ?G9 [V [VV 7\XWSV[^Z^XiKTiPG9 - ?G9 AViAVV^ _YZSZg_T [YZ_T ]VfX WT [X VW\XWZ Z [^XUXSV^ Z ^XfZST^T ST T[^]T^T(qYTw,c]X\XS Z ^XfV_). ?G? FIR VW 90 ]T_[ X_[UZ\T^V\XS U\V^V_ _Vo [X ]X\Z U\Z FIR ST SXZvWZpXS 90 , T_[Z]TYXSiI_[UZ\T^V\XSij\V^V_i:VoiAXiX\Zij\ZiFIR KTiKXZvWZpXSi90 , l ST 7IR ZvWZpXS. ]TYXS X U\Z VU[^\c_aZoT dV U\VVWSV[^T ST ZS^\TUcY]VSTYSZ^X wVYX]Z WZpSZ UT^Zp^T Z vTdZ[Z VW [ZYT^T ST X_[UZ\T^V\SZ^X ]c[_cYZ.iXvcY^T^Z UVW D5R [X UT^VYVp_Z. ?G? I5R VW 90 ydVo ^ wV VvSTgcdT U\V^V_V^ ST dVvWcu dV [\XWSZV^ Z _\ToSZV^ WXY ST X_[UZ\Zc]V^ U\X]T \XvZWcTYSZV^ dVYc]XS Z c_TfcdT ST [^\c_^c\SZ U\V]XSZ dV ]TYZ^X WZpSZ UT^Zp^T. iXvcY^T^Z^X UV]TYZ VW D5R [X UT^VYVp_Z.

?G? 7IR od 90 _Tf BX[^i4VilvSTgcdTij \V^V_V^iKTi7VvWcui7ViA\XWSZV^iCi:\ToSZV^i8XYiKTiI_[UZ\Zc]V^ij \X]TikXvZWcTYSZV^i7VYc]XSiCi0_TfcdTiKTiA^\c_^c\SZij \V]XSZi7ViTYZ^Xi8ZpSZijT^Zp^T| XvcY^T^Z^XijV]TYZilWiD5R AXijT^VYVp_Z| ?G? 7IR od 90 _Tfc ST UVgX^SZ VU[^\c_^ZdXSZ U\V]XSZ dV ]TYZ^X WZpSZ UT^Zp^T.\XvcY^T^Z^X UV]TYZ VW D5R VW \XhX\, d\XWSV[^Z [X UT^VYVp_Z. AG;:L;U P)-MG)- :D 'G;:&DAG9AA3A P)A;'A AA AA&>G'3-3G 'P-):MG3)-';- :3'3APU9ANA :D A:)MALA-:3 AA:D.

B.Pri$eri kade spiro$ etriskiot naod e %reden. Pacient '.A. na 8C +od. 9o"rast pri$en "aradi ka6lica i svire(e vo +radite.Posle nekolk% dena de"opstr%ktivna terapija i vidno klini~ko podo!r%va(e na kontrolnata spiro$etrija do!ien e %reden naod.

-nterpretacija: %reden spiro$etriski naod kade ?90 i ?G9-B se%redni. Protocite %redni osven na$al%va(e na ?G? 7IR "a 85R.:voj naod "aradi na$al%va(e na ?G? 7IR $o1e da se interpretira i kako "nak "a pro$eni (!olest) na $alite di6ni pati6ta iako tre!a da se ocek%va na$al%va(e i na ?G? I5R.

Pacient '.M. na vo"rast od IF +od. Pri$en "aradi prolon+irana ka6lica i in#ektiven sindro$.Pri )3G +ra#ija na +raden ko6 se prati in#iltracija vo predel na +oren

lo!%s desno.Posle napravena !ron<oskopija se potvrdi D+.!elodro!en karcino$. -nterpretacija: %reden spiro$etriski naod so ?90 i ?G9-B BB7R od predvidenite vrednosti i na$al%va(e na protocite "a B5-7IR.3i#no e C5R.

7.Pri$eri kade stan%va "!or "a ventilatrni pre~ki od o!str%ktiven tip.

Pacient M.9. na vo"rast od I4R e pri$en "aradi pro+resivna dispneja so +lad "a vo"d%< i ne $no+% i"ra"eno svire(e vo +radite.Pri ko$pletira(e na isled%va(ata naodot odi vo prilo+ "a Belodro!en e$#i"e$. -nterpretacija: o!str%kcija od te1ok stepen so nor$alen ?90 i na$alen ?G9-B "a 8FR od predvidenite vrednost .Protocite se na$aleni "a C5 R.3i#no e 87R.

Pacient -.G. koj se lek%va kaj nas od =roni~na Ast$a vo sredinata na lek%va(eto so de"opstr%ktivna i kortikosteroidna terapija e do!iena slednata spiro$etrija. -nterpretacija::!str%kcija od lesen stepen so ?90 B5CR od predvidenite vrednost i ?G9B na$alen "a BFR.Protocite se na$aleni vo prosek "a I5-DIR.3i#no e D5R.

4.Pri$eri kade stan%va "!or "a ventilatorni pre~ki od restriktiven tip

Pacientkata M.B.e pri$ena kaj nas pred se "aradi ter$inalna #a"a na +lo!alna dilataciona srceva sla!ost (A-=A 8) i !ron<ialna ast$a koja vo $o$ent na prie$ e vo re$isia.;aj pacientkata postoi !elodro!en "astoj so ple%ralen desnostran i"liv koi e do srednite partii na !elite dro!ovi. -nterpretacija: restrikcija od te1ok stepen so na$al%va(e na ?90 - ?G9-B "a okol%

D5R.Protocite se na$aleni "a 85-D5R.3i#no e CER.

Pacient A.A. na vo"rast od DC +od. 'o silno i"ra"ena dispneja i cijano"a.9o stat%s i isled%va(a stan%va "!or "a !elodro!na #i!ro"a !e" po"itivna a$a$ne"a "a istata i !elodro!en "astoj "aradi levostrana srceva sla!ost. -nterpretacija:restrikcija od te1ok stepen so na$al%va(e na ?90 Ci?G9-B "a IIR i na protocite "a FIR.3i#no e FDR.

8. Pri$eri "a ventilatorni pre~ki od ko$!iniran tip

Pacientkata D.'. na vo"rast od II +od. e pri$ena kaj nas "aradi +%6e(ei svire(e vo +radite so ka6lica - iska6l%va(e.;ako $la ada i$a prele1ano 3B0 koja e lek%vano $edika$ento"no i <ir%6ki (leva lo!ekto$ia).;ako ko$plikacija od lek%va(eto se jav%va i #i!rotoraksPri$ena e kaj nas posle edna dolnorepiratorna in#ekcija. -nterpretacija: 9entilatorni pre~ki od ko$!iniran tip od sredno te1ok stepen so do$inacija na o!str%kcija.-$a na$al%va(e na ?90 "a 87R na ?G9-B "a D8R i na protocite "a CIR.3i#no e I7R.

Pacient A.A.na vo"rast DC +od. Pri$en kaj nas "aradi ste+a(e i svire(e vo +radite so +%6e(e,"a$or, dispnea i srce!ie(e.Pacientot se lek%va od =:BB ,,B,, tip i deko$pen"irana prete1no levosrceva sla!ost so srcev "astoj.Aa )3G +ra#ijata se pratat i intersticialni #i!ro"ni pro$eni. -nterpretacija: ventilatorni pre~ki od ko$!iniran tip od te1ok stepen so do$inacija an o!str%kcija.?90 e na$alen "a 85Ra ?G9-B "a DIR od predvidenite vrednosti.Protocite se na$aleni "a CIR a 3i#no e 8CR. PAGG