Konflikt i na~ini na re{avawe na konflikt

Konfliktot se javuva kaj site narodi i nacii. Lu|eto sekojdnevno stapuvaat vo konflikt. Za da nastane konflikt neophodno e postoewe na najmalku dve strani. Edna strana ne mo`e da bide vo konflikt inonimi na poimot konflikt mo`at da bidat! karawe" lo{a ili mno$u mala komunikacija" vojna" na presmetka" sama so sebe. fi#i~ka

odma#da. Kako {to mo`e da se #abele`i konfliktot e termin koj {to se upotrebuva vo ne$ativna konotacija. %ri~inite #a nastanuvawe konfliktot mo`at da bidat ra#li~ni. Kako pri~ini #a konflikt mo`at da bidat ra#li~nite kulturi" vrednosti" normi" `ivotni sredini" obi~ai" karakteri" `elbi" potrebi" interesi" stepenot na socijali#acija" obra#ovanieto i mno$u dru$i. %rimeri od sekojdnevniot `ivot postojat mno$u. &a primer! dvajca mladi koi {to se vo vrska se od ra#li~na nacionalnost" mom~e koe 'akedonec i devojka koja e (omka. Kako pri~ina #a konflikt pome|u niv dvajca mo`e da bidat ra#li~nite stavovi okolu imaweto na predbra~en seks. )vde mo`at da se pronajdat pove*eto pri~ini #a konflikt koi bea prethodno spomenati. tanuva #bor #a obi~aite" vrednostite" kulturata. +o romskata kultura obi~aj e devojkata da bide nevina na prvata bra~na no*" i toe e ne{to najvredno" dodeka vo makedonskata kultura e ne{tata se sosema poinakvi! devojkata ne mora da bide nevina" i toa voop{o ne e vredno" tuku kako najvredno se smeta pravoto na sloboden i#bor. ,to bi se slu~ilo dokolku konfliktite ne se re{avaate ra#bira deka ne bi postoel svetot. .okolku konfliktot ne se re{i na vreme i se ostavi da #a#eme po$olem #amav pretstoi opasnost konfliktot da premine vo vojna. / dokolku ne se re{avaat i se ostavaat konfliktite da preminuvaat vo vojna bi imalo pove*e vojni otkolku lu|e" toa bi dovelo do uni{tuvawe na svetot. Za da se re{i konfliktot neophodno e najprvin da se utvardat potrebite" i toa ba#i~nite potrebi. +o toj kontekst *e elaboriram eden prost primer. e vra*a bratot od

ko{arka. /#moren tr~a nakaj fri`iderit i $o #ema posledniot portokal. +o istiot moment doa|a i sestrata i taa saka da $o #eme portokalot. %o~nuvaat da se raspravaat. / dvajcata velat deka im e potreben portokalot. .oa|a majkata" portokalot na polovina i re{en problem. &o dali navistina problemot e re{en- Edna prosta definicija spored mene koja bi bila #a re{en problem e slednata! %roblemot e re{en ko$a liceto0ta e0se #adovolno0i od re{enieto. +o ovoj slu~aj bratot #aminuva na edna strana" sestrata na dru$a i nitu eden od dvajcata ne e #adovolen. )na {to majkata treba{e da $o napravi #a da $o re{i problemot e deka taa treba{e da $i pra{a dvete strani #o{to im treba potrokalot. &a bratot portokalot mu be{e potreben da napravi limonada a na sestrata pak da ja stavi korata na parno #a da mirisa. %ostoi ra#lika pome|u interes i potreba. Eden na~in na re{avawe na konfliktot e kompromisot. %ri kompromisot ne treba da se ucenuva. %od kompromis se podra#bira spo$odba. %redlo#ite koi se davaat #a re{avawe na problemot mo`at da bidat prifatlivi #a ednata strana a #a dru$ata ne. #a stranata #a koja e prifatlivo re{enieto toa pretstavuva ~ip" a #a stanata #a koja re{enieto e neprifatlivo toa e ~op. %ostojat nekolku ~ekori pri re{avawe na konfliktot. &ajprvin se formulira problemot. %otoa se utvrduva interesot. +o narednata fa#a se utvrduva ba#i~nata potreba.+o ~etvrtata fa#a se vr{i preformulacija na problemot. %otoa se baraat ~ipovi i ~opovi. &aredno {to sledi e ponuda na mo`ni re{enija i najposle se prifa*a edno od re{enijata. .a #ememe u{te eden primer preku koj podetalno *e $i vidime fa#ite. 'a`ot i veli na `enata! ajde da odime vo nekoja picerija mno$u sum $laden" a *e mo`eme de bideme i #aedno i da ra#$ovarame" a `enata mu veli! jas sakam da odime vo park na ~ist vo#duh" taka pak *e bideme #aedno a patem *e kupime ne{to #a jadewe. )va e na nekoj na~in formulacija na problemot. Koi se interesite na dvete strani. /nteres na ma`ot e da odat vo picerija da jadat i da bidat #aedno. /nteres na `enata e da odat vo park.

%otrebata na ma`ot e da jade a na `enata da bidat na ~ist vo#duh. %reformulacija na problemot bi bila! ,to mo`eme da napravime ti da ne bide{ $laden a jas da bidam na ~ist vo#duh i da bideme #aednoleduva ponuda na mo`ni re{enija! bi mo`ele da odime vo park a patem da kupime bonboni. )voj predlo$ e ~ip #a `enata a ~op #a ma`ot. 1i mo`ele da odime vo picerija a da sedneme nadvor. )voj predlo$ pak e ~ip #a ma`ot a ~op #a `enata. 1i mo`ele da odime vo park a patem da kupime pica i da ja jademe vo park. )voj posleden predlo$ e najprifatliv i se so$lasuvaat dvete strani. 'a`ot *e re~e! da" ajde da napravime taka" taka i jas bi mo`el da jadam i ti *e bide{ na ~ist vo#duh. +o mno$u slu~aevi ko$a ne e mo`no vaka da se dojde do re{enie ima potreba od intervencija od strana. 'no$u ~esto e #astapeno prisustvoto na medijatorot ili na arbitrerot. 'edijatorot e lice koe e eden vid posrednik" koe pri posreduvaweto ra#menuva informacii od ednata na dru$ata strana i obratno" i pritoa e neutralen" ne ka`uva svoi stavovi mislewe" nitu pak nametnuva re{enija. 2rbitrerot pak #a ra#lika od madijatorot ne e neutralen" obi~no e pristrasen kon ednata strana. 3oj nametnuva re{enija koi mora da se po~ituvaat. )va ne naveduva na ra#misluvawe" dali na ovoj na~in bi do{lo do #adovoluvawe na potrebite)d$ovorot e ne$ativen" no sepak podobro e taka" otkolku da se ostavat stranite da konfrotiraat do beskraj pritoa nanesuvaj*i im {teta i na dru$i nevini lica. +o sekoj slu~aj konfliktot e nei#be`na rabota i sme{no bi bilo ako ~ovek si misli mene nema da mi se slu~i toa" nitu pak *e stapam vo konflikt so neko$o. Konfliktot doa|a ko$a najmalku o~ekuva{" a #a ne$ovo re{avawe potrebno e da se ra#vie komunikaciskata ve{tina.

/#rabotil! andev .aniel )dbrana i #a{tita kopje