Ballistic Impact Resistance

1
KOMPOZITNI MATERIJALI ZA
LI^NA BALISTI^KA ZA[TITA -
DIZAJN I PERFORMANSI
2
I straùvawata vo poleto na balisti~ki-za{titnite materijali i
mehanikata na nivnata penetracija go vr{at nau~nici pri
vladini, industriski i univerzitetski labaratorii. Mnogu
od ovie istraùvawa zavr{uvaat so izve{taj po dogovor ili kako
dobro cenzurirani nau~ni trudovi za mnogu ograni~en
auditorijum.
Samo periferni informacii stignuvaat do spisanijata i
knigite so {iroka ~itatelska publika

Roy C. Laible
Avtor na knigata
Ballistic materials and penetration mechanics
CITAT
3
BEZBEDNOSNI - TAJNOST

Koga istraùvawto go vr{at ili finansiraat vladini institucii
rezultatite se klasificiraat so
doverlivo, tajna
EKONOMSKI - LUKRATIVEN BIZNIS

Koga istraùvawto go vr{at industriski institucii, rezultatite se
krijat od konkurencijata pa se klasificiraat kako
delovna tajna

Proizvodstvoto na LBZ e golem i lukrativen biznis osobeno vo
SAD, Zapadna Evropa, Izrael, Rusija...
-{lem ~300$, (V
50
>500m/s)
-elek ~1000$ (Nivo IIIA spored NIJ 0101.03)

Konzumenti se: vojska, policija, agencii za obezbeduvawe, VIPs
, itn.
PRIÎNITE ZA NEPUBLIKUVAWE
4
Da se izvr{i izbor na raznorodni zajaknuva~ki vlakna
primenlivi za izrabotka na kompoziti za LBZ i da se
izvr{i nivna celosna aplikativna karakterizacija.
Da se izvr{i izbor na soodvetna matrica, pogodna da gradi
balisti~ki kompoziti (BK) so izbranite vlakna i da se
izvr{i nejzina karakterizacija.
Da se izvr{i evaluacija na balisti~kite performansi (BP)
na kompozitite (BPK) vrz baza na izbranite vlakna i
izbranata matrica.
Da se izvr{i ispituvawe na vlijanieto na odnosot na
konstituentite vrz BP na kompozitite.
CEL NA DISERTACIJATA - IZVADOK
Da se ispita mo`nosta za modifikacija na FFS so PVB {to }e
rezultira vo smolen sistem aplikativen za kompoziti za LBZ.
5
Za dadeno barawe da se definira najdobrata
kombinacija vlakna-smola kako i gradbata na
kompozitot od aspekt na:
- najmalata masa
- najdobrite performansi
- najniskata cena na ~inewe
Da se izvr{i ispituvawe na vlijanieto na tekstilnata
forma vo koja se preraboteni vlaknata (tkaenini i UD le
nti) vrz BPK.
CEL NA DISERTACIJATA - IZVADOK
Da se izvr{i analiza na vlijanieto na pritisokot na
presuvawe vrz BPK.
Da se izvr{i ispituvawe na zavisnosta me|u povr{inskata
masa na kompozitite i nivnite BP.
6
Razvoj na kompletna, sopstvena tehnologija (know-
how) za industrijsko proizvodstvo na BK koi
finalizirani vo BZO, }e dadat kvaliteten i
konkurenten proizvod, verificiran od doma{niot i
me|unarodniot pazar.
Site poedine~ni celi se vo
funkcijana krajnata cel
KRAJNA CEL NA DISERTACIJATA
7
Balistika
Vnatre{na balistika
Preodna balistika
Nadvore{na balistika
PODELBA NA BALISTIKATA
Terminalna balistika
Gi izu~uva efektite {to proektilot gi predizvikuva vrz celta
8
BZO
Kompozitna/tekstilna
Materijal
Metalna
Kerami~ka
Plasti~na/transparentna
Predmet na za{titata
Tvrda
Meka
Li~na (personalna)
Sopstvenost
Kur{umi
Fragmenti
P
O
D
E
L
B
A

N
A

T
E
R
M
IN
A
L
N
A

B
A
LI
S
T
IK
A
9
BZO
Materijal
Metalna
Kerami~ka
Plasti~na/transparentna
Predmet na za{titata
Meka
Sopstvenost
Kompozitna/tekstilna
Tvrda
Li~na (personalna)
Kur{umi
Fragmenti
P
O
D
E
L
B
A

N
A

T
E
R
M
IN
A
L
N
A

B
A
LI
S
T
IK
A
10
FINALNI PROIZVODI OD TVRDA KOMPOZITNA LBZ
TVRDA LBZ
11
FINALNI PROIZVODI OD MEKA KOMPOZITNA LBZ
MEKA LBZ
12
KONCEPTOT NA LZ OD SREDNIOT VEK
DENES, ISTIOT KONCEPT, SOVREMENI MATERIJALI
13
Statistikata od razli~ni koflikti vo
svetot pokaàla deka

75-80 % od site smrtonosni povredi i
85% od nesmrtonosnite,
bile predizvikani od fragmenti
~ 1 g
Tipi~na distribucija na fragmentite od eksplodirani mini
Masa na fr. Distr.
0.1-1.0 g 77%
1.0-10.0 g 21%
10.0-140.0 g 2%
1. LBZ OD FRAGMENTI - {titi od par~iwa ({rapneli) na eksplodirani mini,
granati, bombi...
1.500 g ARM standard
1.102 g STANAG 2920
1.082 g US-MIL-STD 662
Zo{to e za{titata od fragmenti va`na ?
Simulator na fragmenti (FSP)
~ 98%
LBZ OD FRAGMENTI
14
2. LBZ OD KUR[UMI - {titi od dejstvo na kur{umi od
malokalibarsko oru`je (pi{toli, revolveri, pu{ki)
Kur{umite moàt da bidat so:
razli~na energija (masa i brzina)
ko{ulica ili bez ko{ulica
razli~en geometrija na vrvot
zrno od razli~en materijal (Pb/Sb ,
Pb/Zn, MSC, ~eli~no zrno, AP)
LBZ OD KUR[UMI
15
Kur{umi: se deformiraat; imaat pravilna forma;
nemaat ostri ivici; definirana brzina
Fragmenti: ne se deformiraat; imaat nepravilna
forma i ostri ivici; nedefinirana brzina
Oblast
vojska policija civili
Opasnost na koja se izloèni
prete`no
fragmenti
prete`no
kur{umi
kur{umi
fragmenti
VO KONFLIKTNA SITUACIJA CEL NA BALISTI^KIOT NAPAD
MO@E DA BIDE:
RAZLIKA ME\U KUR[UMITE I FRAGMENTITE
RAZLIKA ME\U FRAGMENTI I KUR[UMI
16
IZBOR NA SUROVINITE ZA PODGOTOVKA NA BK
POJDOVNI KRITERIJUM ZA IZBOR NA SUROVINITE
MATRICATA
1. da e lesno dostapna
2. da se procesira so impregnirawe
(imperativ)
3. da e relativno evtina
4. da e primenliva za izrabotka
na laminirani kompoziti
5. da e fleksibilna
ZAJAKNUVAÎTE
1. da se so sovremeni i razli~ni
BP
2. da se so razli~na masa
3. da se so razli~na cena na ~inewe
4. da se primenliv za izrabotka na
lamnirani kompoziti so
izbranata matrica
POTENCIJALNI KANDIDATI
MATRICA (zaradi impregniraweto
mora de e termoreaktivna)
1. epoksidni smoli
2. fenol-formaldehidni smoli
3. poliesterski smoli

ZAJAKNUVAÎ
1. stakleni tkaenini
2. PA tkaenini
3. aramidni tkaenini
4. PE (HPPE ili UHMWPE) tkaenini
17
MATRICA
- site potencijalni smoli gi
ispolnuvaat prvite ~etiri
kriterijumi
- niedna ne go ispolnuva 5-iot
za fleksibilnosta.

Kako najpogodna izbrana e FFS zatoa {to
e:
- najdostapna
- najeftina
- najlesno se procesira bidej}i e
ednokomponenten sistem
- zaradi iskustvo so fleks. FFS
za {tanc klasa hartinaksi
Gustina
g/cm
3
Relativna
cena
Staklo 2.65 1
PA 1.14 2
Aramid 1.44 18
HPPE 0.97 21
ZAJAKNUVAÎ

- site tkaenini gi ispolnuvaat
postavenite kriterijumi
Za otstranuvawe na krtosta neophodna e modifikacija na FFS i za
taa cel upotrebena e PVB smola
IZBOR NA SUROVINI ZA PODGOTOVKA NA BK
18
FFS
PVB
Staklena tk.
Najlonska tk.
Aramidna tk.
HPPE tk.
UD1
UD2
Aramidna tkaenina HPPE tkaenina
KORISTENI MATERIJALI ZA PODGOTOVKA NA BK
UD1 UD2
19
Su{en kanal Ladilen kanal
Smolna kada
Dozirni
cilindri
Tkaenina
Prepreg
PROIZVODSTVO NA KOMPOZITITE
I FAZA - IMPREGNIRAWE Regulirani parametri
Brzina (vreme)
Viskozitet
Temperatura
Zazor me|u dozr.
cilindri
Poluindustriska vertikalna ma{ina za impregnirawe
20
Grejna plo~a

Prepreg
Klip od presata

Presni lim
Amortizacija

Odvoitelna folija
Termopar
Regulirani parametri
Vreme
Pritisok
Temperatura
Hidrauli~na presa
PROIZVODSTVO NA KOMPOZITITE
II FAZA - PRESUVAWE
21
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
V0 V10 V20 V30 V40 V50 V60 V70 V80 V90 V100
Br zi na
V
e
r
o
j
a
t
n
o
s
t

n
a

p
r
o
d
o
r
,

%
V50
OPREDELUVAWE NA BPK
1. V
50
BRZINA NA 50% VEROJATNOST NA PRODOR

KARAKTERISTIKI 1. BALISTI^KA JAKOST - V
50
2. TRAUMATOL[KI EFEKT
Gausova kriva na normalna raspredelba na verojatnosta
22
pi
N
pi
psr
N
V
V
pi
=
1
zi
N
zi
zsr
N
V
V
zi
=
1
2
50
zsr psr
V V
V
+
=
s m V V
zsr psr
/ 25 s
PRESMETUVAWE NA V
50
Najmalku 14 istreli se neophodni
za rezultatite da bidat validni
-7 prodori so najmala brzina
-7 zadori so najgolema brzina
OPREDELUVAWE NA BALISTI^KITE PERFORMANSI
23
Povr{.
masa
kg/m
2

Brzina
m/s
Poedine~ni brzini na proektilot
m/s
Sredni
brzini
m/s
AVsr
m/s
V
50

m/s
#1 #2 #3 #4 #5 #6 #7
2 Vz 231.5 236.4 230.8 237.7 238.0 236.9 233.1 Vzsr=234.9 7.9 238.9
Vp 246.2 238.6 239.7 242.0 247.6 238.5 247.0 Vpsr=242.8
3 Vz 269.3 268.1 275.0 279.2 277.4 273.6 281.6 Vzsr=274.9 15.4 282.6
Vp 298.6 292.4 283.7 288.6 293.2 292.1 283.7 Vpsr=290.3
4 Vz 322.7 323.4 328.5 331.7 333.5 337.1 335.2 Vzsr=330.0 12.8 336.4
Vp 349.7 347.0 340.5 337.2 338.5 340.6 346.2 Vpsr=342.8
5 Vz 362.5 357.8 356.9 368.6 366.2 363.1 359.3 Vzsr=362.1 18.1 371.2
Vp 373.7 374.2 381.6 388.7 385.4 383.2 374.7 Vpsr=380.2
6 Vz 397.2 399.6 407.1 402.6 408.9 401.3 409.7 Vzsr=403.7 14.4 410.9
Vp 422.6 417.5 426.3 417.0 414.3 417.6 411.2 Vpsr=418.1
7 Vz 455.3 458.1 450.3 450.7 457.2 448.9 459.7 Vzsr=454.3 9.8 459.2
Vp 465.2 459.8 473.2 470.0 461.1 460.2 459.4 Vpsr=464.1
8 Vz 500.8 505.6 510.2 513.7 514.2 507.0 507.9 Vzsr=508.5 12.6 514.8
Vp 530.0 527.4 520.6 515.8 517.2 520.9 515.9 Vpsr=521.1
9 Vz 542.4 547.6 552.3 554.7 557.1 549.6 555.3 Vzsr=551.3 11.4 557.0
Vp 569.4 565.2 563.1 556.8 559.2 561.4 563.6 Vpsr=562.7
OBRABOTKA NA BALISTI^KITE PODATOCI
24
KOMPJUTERSKA PROGRAMA V50_4
-Presmetuva:

-Vpsr
-Vzsr
-dV
-V
50

-Ek
-Eabs
- Kreira
izve{taj
25
D
a
Traumatolo{ki efekt
Balisti~ki performansi
Balisti~ka jakost-V
50
+
definiran e so dlabinata (a) i povr{inata (D) na deformacijata
2. TRAUMATOLO[KIOT EFEKT

OPREDELUVAWE NA BALISTI^KITE PERFORMANSI
26
Traumatolo{ki efekt kaj
UD2 kompozitot
Traumatolo{ki efekt
vrz teloto
INTENZITET NA TRAUMATOLO[KIOT EFEKT
TRAUMATOL[KI EFEKT
udarna
to~ka
27
TRAUMATOLO[KI EFEKT
MEREWE NA TRAUMATOLO[KIOT EFEKT
28
a d c b
N2 N1
Oru`je
dokazna plo~a
primerok
pateka na kur{umot
Fotoelektri~ni
svetlosni zavesi
ISPITNA OPREMA - FRAGMENTI
1. BALISTI^KATA LABORATORIJA ZA ISPITUVAWE SO FSP
hronometar
NATO - STANAG 2920
29
a c b
N2 N1
ISPITNA OPREMA - KUR[UMI
Oru`je
plastelin
primerok
pateka na kur{umot
Fotoelektri~ni
svetlosni zavesi
hronometar
2. BALISTI^KATA LABORATORIJA ZA ISPITUVAWE SO KUR[UMI
POLICISKI - NIJ 0101.03
30
Laserski ni{an
Priprava za
pricvrstuvawe na
{lem
BALISTI^KATA LABORATORIJA
ISPITNA LABORATORIJA
31
Prv dokumentiran slu~aj na demonstracija na balisti~ki elek,
Washington D.C. 2 april 1939.
OD ISTORIJATA NA LBZ
32
Univerzalna ispitna ma{ina
Schenk (250 kN)
ISPITNA OPREMA
Univerzalna ispitna ma{ina
(10 kN) i [arpievo klatno Frank
3. LABORATORIJA ZA MEHANI^KI ISPITUVAWA
33
PVB

OH

PV butiral PV acetat
PV alkohol
PODGOTOVKA NA SMOLNITE SISTEMI
I FAZA - OPREDELUVAWE NA SMOLNIOT SISTEM
FORMULA NA KORISTENIOT PVB ( Butvar B98 )
Za otstranuvawe na krtosta neophodna e modifikacija
na FFS, za {to e upotrebena e PVB smola
I ÊKOR- MODIFIKACIJA NA FFS
34
OH

OH

-CH
2
-O-CH
2
-

-OH

-CH
2
-

-CH
2
OH
HOH
2
C-

CH
2
OH

PVB

OH

PVB

OH

PVB

OH

REAKCIJA NA PVB SO FFS
- krta
- nepogodna za LBZ
35
-CH
2
-O-CH
2
-

-OH

OH

-CH
2
-

-CH
2
OH

OH

HOH
2
C-

CH
2
OH

PVB

OH

PVB

OH

PVB

OH

PVB - 10% r-r vo etanol
FFS - 50% r-r vo etanol
Cel - 14-17% sistem
36
-CH
2
-O-CH
2
-

-OH

OH

-CH
2
-

-CH
2
OH

H
2
C-

CH
2
PVB

O

PVB

O

PVB

O

H
2
O

H
2
O

H
2
O

modificirana FFS
37
1. FIZI^KO-HEMISKI KARAKTERISTIKI NA
SMOLNITE SISTEMI

Karakteristika
PVB/FFS (mas.%)
10/90 20/80 25/75 30/70 40/60 50/50
Sodrìna na suva
supstanca, mas.%
15.2 14.8 14.6 15.2 16.3 16.1
Gustina pri 20
o
C
g/cm
3
1.11 1.10 1.11 1.11 1.12 1.12
Viskozitet spored
Ford (4 mm/ 20
o
C)
220 210 215 225 195 210
SMOLNI SISTEMI SO RAZLI^NA SODR@INA NA PVB
38
0
5
10
15
20
25
30
110 120 130 140 150 160
Temper at ur a,
o
C
V
r
e
m
e

n
a

g
e
l
i
r
a
w
e
,

m
i
n
0/100
10/90
20/80
30/70
40/60
50/50
2. VREME NA GELIRAWE NA SMOLNITE SISTEMI
tesen opseg
najgolema promena
me|u 110-120
o
C -
60% namaluvawe
mala promena na
reaktivnosta
SMOLNITE SISTEMI
39
0
2
4
6
8
10
12
14
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Vr eme na l ager uvawe pr i 20
o
C, nedel i
V
r
e
m
e

n
a

g
e
l
i
r
a
w
e
,

m
i
n
0
20
40
60
80
100
120
140
160
V
r
e
m
e

n
a

g
e
l
i
r
a
w
e
,

s
120 deg.C
150 deg.C
3. VREME NA GELIRAWE NA SISTEMOT PVB/FFS 50/50
120 i 150
o
C-
imprg. na HPPE i
ostanatite tkn.
120
o
C-11.9-1.3 min
150
o
C-146-55 s
12 nedeli upotreba
SMOLNITE SISTEMI
40
2. MEHANI^KI OSOBINI NA SMOLNITE SISTEMI
Smolen
film
Metalni
plo~i
F
F
1. ISPITUVAWE NA SMOLKNUVAWE
41
6
8
10
12
14
16
18
20
0/100 10/90 20/80 25/75 30/70 40/60 50/50
PVB/F enol na smol a, mas.%
J
a
k
o
s
t

n
a

s
m
o
l
k
n
u
v
a
w
e
,

M
P
a
0
2
4
6
8
10
12
J
a
k
o
s
t

n
a

u
d
a
r
,

k
J
/
m
2
S mol knuvawe Udar
1. JAKOST NA SMOLKNUVAWE I UDAR
42
0
20
40
60
80
100
120
140
0/100 10/90 20/80 30/70 40/60 50/50
J
a
k
o
s
t

,

M
P
a
Svi vawe
P r i t i sok
Zat egnuvawe
3. JAKOST NA SVIVAWE, PRITISOK I ZATEGNUVAWE
43
0
2
4
6
8
10
12
0/100 10/90 20/80 30/70 40/60 50/50
M
o
d
u
l

n
a

z
a
t
e
g
n
u
v
a
w
e
,

G
P
a
0
0.5
1
1.5
2
2.5
3
3.5
I
z
d
o
l
`
u
v
a
w
e
,

%
Modul
I zdol ` uvawe
4. IZDOL@UVAWE I MODUL PRI ZATEGNUVAWE
44
45
50
55
60
65
70
75
80
85
0/100 25/75 50/50
PVB/F enol na smol a vo kompozi t ot , mas.%
J
a
k
o
s
t

n
a

s
m
o
l
k
n
u
v
a
w
e
,

M
P
a
St akl ena t k.
P ol i ami dna t k.
Ar ami dna t k.
HPPE tk.
1. JAKOST NA SMOLKNUVAWE - 20% MATRICA
3. MEHANI^KI OSOBINI NA KOMPOZITITE
45
195
215
235
255
275
295
315
335
0/100 25/75 50/50
J
a
k
o
s
t

n
a

u
d
a
r
,

k
J
/
m
2
St akl ena t k.
P ol i ami dna t k.
Ar ami dna t k.
HPPE tk.
2. JAKOST NA UDAR
3. MEHANI^KI OSOBINI NA KOMPOZITITE
46
50
70
90
110
130
150
170
190
210
230
250
270
290
0/100 25/75 50/50
T
e
r
m
i
~
k
a

p
o
s
t
o
j
a
n
o
s
t

p
o

M
a
r
t
e
n
s
,

o
C
S t akl ena t k.
P ol i ami dna t k.
Ar ami dna t k.
HPPE tk.
TERMI^KA POSTJANOST NA OBLIKOT NA BK
HDT SPORED MARTENS
47
250
270
290
310
330
350
370
390
410
430
450
0/100 25/75 50/50
B
a
l
i
s
t
i
~
k
a

j
a
k
o
s
t
,

V
5
0
,

m
/
s
S t akl ena t k.
P ol i ami dna t k.
Ar ami dna t k.
HPPE tk.
BALISTI^KA JAKOST V
50
(6 kg/m
2
, 20% matrica)
4. BALISTI^KI OSOBINI NA KOMPOZITITE
48
Elasti~no
st
Krutost
Elasti~no
st
Krutost
BALANS ME\U ELASTI^NOSTA I KRUTOSTA
Zo{to ne se pravat balisti~kite kompoziti od ~ista PVB matrica?
Elasti~no
st
Krutost
[lem od PVB matrica
49
200
250
300
350
400
450
500
20 30 40 50
Sodr ` i na na mat r i ca vo kompozi t ot , %
V
5
0
,

m
/
s
St akl o
HPPE
II. ODNOSOT VLAKNA/MATRICA I V
50
NA KOMPOZITITE
V
50
KAJ BK STAKLO/FFS I HPPE/FFS (6 kg/m
2
))

10% delaminacija , 60% te~ewe Ist trend na mehani~kite osobini
50
24
21
18
15
0
5
10
15
20
25
30
20 30 40 50
Sodr ` i na na mat r i ca vo kompozi t ot , %
B
r
o
j

n
a

s
l
o
e
v
i
TKAENINA
SMOLA
II. ODNOSOT VLAKNA/MATRICA I V
50
NA KOMPOZITITE
BROJ NA SLOEVI KAJ STAKLO/FFS KOMPOZITITE
DOMINANTNO VLIJANIE NA VLAKNATA
51
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
550
600
2 3 4 5 6 7 8 9
P ovr { i nska masa na kompozi t i t e, kg/m
2
V
5
0
,

m
/
s
st akl o/F F S 80/20 st akl o/F F S 50/50
P A/F F S 80/20 P A/F F S 50/50
ar ami d/F F S 80/20 ar ami d/F F S 50/50
P E/F F S 80/20 P E/F F S 50/50
III. V
50
vs POVR[INSKATA MASA NA BK
BK SO ODNOS SMOLA/VLAKNA 20/80 I 50/50
2-9 kg/m
2
?
HPPE
aramid
PA
staklo
-ednakvi uslovi
-ista matrica
-ist odnos
52
Prekinati
vlakna
Deformirano
zrno vo
vid na pe~urka
Vlakna
optovareni na
zategnuvawe
Sloevi tkaenina
Presek na mestoto na
penetracijata na proektilot
c o / / ) / 1 ( E v = c c =
v - soni~nata brzina na vlaknata
- liniska gustina na vlaknata
o - jakost na vlaknata
c - deformacija (izdolùvaweto)
na vlaknata
E - modul na vlaknata
- gustina na vlaknata
E-staklo PA Aramid HPPE
v (m/s) 5280 2200 8200 10000
Organski vl.
- fibrilacija
- orientiranost (anizotropnost)
- fleksibilnost
Stakleno vl.
- nema fibrilacija
- nema orientiranost (izotropno)
- nema fleksibilnost
FAKTORI
2. SONI^NA BRZINA(MODUL)
III. V
50
3. STRUKTURA NA VLAKNATA
1. JAKOST
> JAKOST > ENERGIJA NA APSORPCIJA
> MODUL > DISIPACIJA NA ENERGIJATA
53
Apov
Ek
Eabs =
2
2
mv
Ek =
Eabs energija na
apsorpcija (J/(kg/m
2
))
Apov povr{inskata masa
na kompozitot (kg/m
2
)
Ek kineti~ka energija na
proektilot (J)
m masa na proektilot (kg)
v brzina na proektilot
(m/s)
12.2
15.8
22.2
25.7
9.3
13.2
18.4
22.6
0
5
10
15
20
25
30
S t akl eni P ol i ami dni Ar ami dni HP P E
Kompozi t i vl akna/f enol -f or mal dehi dna smol a
E
n
e
r
g
i
j
a

n
a

a
p
s
o
r
p
c
i
j
a

J
/
(
k
g
/
m
2
)
Vl akna/smol a 80/20 Vl akna/smol a 50/50
III. V
50
ENERGII NA APSORPCIJA NA BK
Eabs - fizi~ka golemina
V
50
- statisti~ka golemina
54
Povr{inska
masa, kg/m
2

Sodrìna na
smola, %
Nulto nivo, x
i
=0 5.5 35
Interval na varirawe 3.5 15
Gorno nivo, x
i
=+1 9 50
Dolno Nivo, x
i
=-1 2 20
Kodna oznaka x
1
x
2

Opiti h
1
h
2
h
1
h
2

V
50
(m/s)
Staklo Poliamid Aramid HPPE
1 -1 -1 +1 188.4 218.4 238.9 268.9
2 1 -1 -1 395.6 441.9 557.0 580.6
3 -1 1 -1 169.4 199.1 217.4 248.0
4 1 1 +1 336.2 405.0 504.4 545.8
Kodirawe na promenlivite
Plan matrica na eksperimentot
III. V
50
PLANIRAWE NA EKSPERIMENTITE - PO METODOT NA PFE
Dvofaktoren eksperiment - povr{inska masa, sodrìna na smola
55

Staklo/FFS
kodirani
Y
k
=272.40+93.50x
1
-19.50x
2
-10.10x
1
x
2
naturalni
y
n
=134.20+33.45x
1
-0.25x
2
-0.19x
1
x
2

Poliamid/FFS
kodirani
Y
k
=316.10+107.35x
1
-14.05x
2
-4.40x
1
x
2
naturalni
y
n
=164.06+33.60x
1
-0.48x
2
-0.08x
1
x
2

Aramid/FFS
kodirani
Y
k
=379.43+151.26x
1
-18.53x
2
-7.78x
1
x
2
naturalni
y
n
=156.42+48.40x
1
-0.42x
2
-0.15x
1
x
2

HPPE/FFS
kodirani
Y
k
=410.83+152.38x
1
-13.93x
2
-3.48x
1
x
2
naturalni
y
n
=191.13+45.85x
1
-0.56x
2
-0.07x
1
x
2

III. V
50
REGRESIONI RAVENKI
56
III. V
50
KOMPJUTERSKA PROGRAMA PFE 7.5
57
III. V
50
58
III. V
50
59
Kompozit Odnos smola/vlakna
20/80 35/65 50/50
Staklo/FFS 6.0 6.5 7.6
Najlon/FFS 4.6 4.9 5.6
Aramid/FFS 3.2 3.6 3.8
HPPE/FFS 2.7 2.8 2.9
Tabela 1. Povr{inska masa na kompozitite vo kg/m
2
za V
50
= 300 m/s
20/80 35/65 50/50
Staklo/FFS 1.50 1.60 1.91
Najlon/FFS 1.16 1.20 1.40
Aramid/FFS 0.81 0.90 0.95
HPPE/FFS 0.69 0.70 0.73
Tabela 2. Masa na kompozitite vo kg za {lem so V
50
= 300 m/s
III. V
50
ASPEKT MASA - CENA
60
20/80 35/65 50/50
Staklo/FFS 0.88 0.79 0.70
Najlon/FFS 1.68 1.44 1.20
Aramid/FFS 14.48 11.84 9.20
HPPE/FFS 16.08 13.14 10.20
Tabela 3. Relativna cena na {lemot so V
50
=300 m/s
FFS Staklena Najlonska Aramidna HPPE
0.4 1.0 2.0 18.0 21
Tabela 4. Odnos na cenite na FFS i tkaeninite
III. V
50
ASPEKT MASA - CENA
marketin{ko zna~ewe
61
740
745
750
755
760
765
770
775
780
2000 6000 10000
P r i t i sok na pr esuvawe, kPa
V
5
0
,

m
/
s
550
560
570
580
590
600
610
620
630
640
650
UD1 UD2 BD1
IV. VLIJANIE NA PRITISOKOT NA PRESUVAWE VRZ BPK
HPPE KOMPOZITI- 2, 6 i 10 MPa
1. V
50
(20 kg/m
2
, Kala{nikov 7.62 x 39 mm, 81g )
62
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
2000 6000 10000
D
l
a
b
i
n
a
,

m
m
UD1 UD2
+Kala{nikov, standardna municija, 20 kg/m
2

+ Probiv kaj dvonaso~niot kompozit
2. TRAUMATOL[KI EFEKT KAJ UD -DLABINA
63
1500
1700
1900
2100
2300
2500
2700
2900
3100
3300
3500
2000 6000 10000
P
o
v
r
{
i
n
a

,

m
m
2
UD1
UD2
+Kala{nikov, standardna municija, 20 kg/m
2

+ Probiv kaj dvonaso~niot kompozit
2. TRAUMATOL[KI EFEKT KAJ UD - POVR[INA
64
10 MPa 6 MPa
2 MPa
Pri probiv na
plo~ite ima
neznatna
traumatologija
Perforacija na plo~ata
2. TRAUMATOL[KI EFEKT KAJ UD1 KOMPOZITOT
65
1000
1500
2000
2500
3000
3500
2000 6000 10000
P
o
v
r
{
i
n
a

n
a

t
r
a
u
m
a

e
f
e
k
t
o
t
,

m
m
2
UD1
UD2
BD1
3. TRAUMATOL[KI EFEKT KAJ UD I BD POVR[INA
BD-20 kg/m
2
, UD-15 kg/m
2
, Kala{nikov

66
15
17
19
21
23
25
27
29
2000 6000 10000
D
l
a
b
i
n
a

n
a

t
r
a
u
m
a

e
f
e
k
t
o
t
,

m
m
UD1
UD2
BD1
4. TRAUMATOL[KI EFEKT KAJ UD I BD DLABINA
BD-20 kg/m
2
, UD-15 kg/m
2
, Kala{nikov

67
a
b
c
d
a > c
b < d
TRAUMATOL[KI EFEKT KAJ UD
TRAUMATOL[KI EFEKT KAJ BD
68
Perforacija
Penetracija
Delaminacija
IVa. KAKO FUNKCIONIRA BZ KAJ UD KOMPOZITITE
Eindhoven University of Technology
I II III
69
Opti~ka mikrografska snimka na
kompozitna plo~a po balisti~kiot
udar so AP zrno
1.Prva polovina od plo~ata
- ~ista perforiracija,
- dobro oblikuvan otvor,
- se~ewe na vlaknata
(shear failure)
2.Na sredinata od plo~ata
nastanuva delaminacija
tuka vonramninskite (out-of
-plane) sili na smolknuvawe
go dostignuvaat svojot max.
3.Prva polovina od plo~ata
funkcionira kako
- apsorber na energija
Vtora polovina-kako
- sigurnosna mreà
Delaminacija
Kinewe
(tensile failure)
îsta
perforacija
(shear failure)
Deformacija
RAZLI^NA FUNKCIJA NA DVETE POLOVINI OD PLOÂTA
70
plug efekt
- jasno oblikuvan otvor
- nema o{tetuvawe na
sosednite vlakna
- efekt na ~ivija
POTVRDA NA NAODITE OD EINDHOVEN
I. ÎSTA PERFORACIJA I POÊTOK NA
DEFORMACIJA NA ZRNOTO
71
II. PENETRACIJA I DEFORMACIJA
NA ZRNOTO
72
10 MPa 2 MPa
III. DELAMINACIJA VO SREDINATA NA PLOÂTA
73
400
420
440
460
480
500
520
540
560
580
20 30 40 50
Sodr ` i na na mat r i ca, %
V
5
0
,

m
/
s
UD1
UD2
BD1
1.V
50
vs. ODNOSOT NA KONSTITUENTITE ( 6 kg/m
2
)

V. SPOREDBENI BP KAJ EDNO- I DVONASO^NITE BK
74
200
300
400
500
600
700
800
2 3 4 5 6 7 8 9
P ovr { i nska masa, kg/m
2
V
5
0
,

m
/
s
BD1
UD1
UD2
1. VLAKNA/MATRICA 80/20

2.V
50
vs. POVR[. MASA KAJ HPPE KOMPOZITI

75
200
300
400
500
600
700
2 3 4 5 6 7 8 9
P ovr { i nska masa, kg/m
2
V
5
0
,

m
/
s
BD1
UD1
UD2
2. VLAKNA/MATRICA 50/50

2.V
50
vs. POVR[. MASA KAJ HPPE KOMPOZITI

76
25.74
39.45
37.03
22.35
29.56
27.15
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
BD1 UD1 UD2
Ti p na kompozi t ot
E
n
e
r
g
i
j
a

n
a

a
p
s
o
r
p
c
i
j
a
,

J
/
(
k
g
/
m
2
)
20/80
50/50
UD1 BD1 Razli
ka
Eaps
kJ/kg/m
2

39.45 25.74 -
Apov
kg/m
2

5.5 5.5 -
V
50

m/s

538 435 103
Apov
kg/m
2

5.5 7.1 1.6
V
50

m/s
538 538 -
Tabela 6. Sporedba
na V
50
i Apov
3. ENERGII NA APSORPCIJA

77
o
OD KADE DOA\A RAZLIKATA VO BP ME\U EDNO- I
DVONASO^NITE KOMPOZITI ?

|
penetrira~ko zrno
FORMIRAWE NA DEFORMACIONEN ([OK) BRAN

78
1. TKAENINI

Vkrsteno predivo
Primarno predivo
Efekti na
to~kata na vkrst.

-Prenos na branot
na pove}e prediva
po osnova i jatok

-Inhibicija
-Refleksija
7000/dm
2
79
1. TKAENINI

SUPERPONIRAWE NA BRANOVITE

80
propagira~ki bran
reflektiran bran
rezultanten bran
1. TKAENINI

SUPERPONIRAWE NA BRANOVITE

81
Mikroskopska slika na napre~en
presek na UD kompozit
êtirisloen UD kompozit
2. UD KOMPOZITI

UD1
82
a
b
c
d
a > c
b < d
a , c = pat na deformacioniot bran
b , d = deformacija (izdolùvawe)
mesto na udar na
proektilot
TRAUMA EFEKT KAJ UD

TRAUMA EFEKT KAJ BD

nesakana deformacija (max. 44 mm)
83
Matrica na planot na eksperimentot Uslovi na
eksperimentot
V
50

x
0
x
1
x
2
x
3
x
1
x
2
x
2
x
3
x
1
x
3
x
1
x
2
x
3
X
1

kg/m
2

X
2

%
X
3

MPa
Y
m/s
+1 -1 -1 -1 +1 +1 +1 -1 2 20 2 327.6
+1 +1 -1 -1 -1 +1 -1 +1 9 20 2 716.4
+1 -1 +1 -1 -1 -1 +1 +1 2 50 2 270.3
+1 +1 +1 -1 +1 -1 -1 -1 9 50 2 591.6
+1 -1 -1 +1 +1 -1 -1 +1 2 20 10 341.6
+1 +1 -1 +1 -1 -1 +1 -1 9 20 10 729.0
+1 -1 +1 +1 -1 +1 -1 -1 2 50 10 284.6
+1 +1 +1 +1 +1 +1 +1 +1 9 50 10 567.4
VI. OBRABOTKA NA PODATOCITE OD PFE ZA UD KOMOZITITE
PLAN MATRICA NA EKSPERIMENTOT
1. PFE 2
3
ZA UD1

84
Matrica na planot na eksperimentot Uslovi na
eksperimentot
V
50

x
0
x
1
x
2
x
3
x
1
x
2
x
2
x
3
x
1
x
3
x
1
x
2
x
3
X
1

kg/m
2

X
2

%
X
3

MPa
Y
m/s
+1 -1 -1 -1 +1 +1 +1 -1 2 20 2 319.1
+1 +1 -1 -1 -1 +1 -1 +1 9 20 2 688.0
+1 -1 +1 -1 -1 -1 +1 +1 2 50 2 255.4
+1 +1 +1 -1 +1 -1 -1 -1 9 50 2 572.0
+1 -1 -1 +1 +1 -1 -1 +1 2 20 10 336.4
+1 +1 -1 +1 -1 -1 +1 -1 9 20 10 697.9
+1 -1 +1 +1 -1 +1 -1 -1 2 50 10 277.8
+1 +1 +1 +1 +1 +1 +1 +1 9 50 10 586.3
PLAN MATRICA NA EKSPERIMENTOT
1. PFE 2
3
ZA UD2

85
X
1,
kg/m
2
Povr{inska masa
X
2,
%
Sodr`. smola
X
3,
MPa
Pritisok
Osnovno nivo 5.5 35 6
Interval 3.5 15 4
Gorno nivo 9 50 10
Dolno nivo 2 20 2
Y
kud1
= 478.5625+172.5375X1-50.0875X2+2.0875X3-21.5125X1X2- 4.9875X1X3-4.5625X2X3-
4.6375X1X2X3
y
nud1
= 240.0737+61.1381x1-1.358x2+0.8917x3-0.2773x1x2+0.4167x1x3+0.0454x2x3-0.0221x1x2x3
Y
kud2
= 466.6125+169.4375X1-43.7375X2+7.9875X3-13.1625X1X2-1.9375X1X3+1.1875X2X3
y
nud2
= 241.7533+58.0161x1-1.6557x2+2.0653x3-0.2507x1x2-0.1384x1x3+0.0198x2x3
PFE 2
3

REGRESIONI RAVENKI

OPSEG NA PROMENLIVITE ZA UD1 I UD2

86
ZAKLUÔK - IZVADOK
2. PVB se pokaà kako dobar modifikator za FFS. Kombinacijata na
termoreaktivna so termoplasti~na smola pridonesuva da se
kompenziraat (ublaàt) nedostatocite na poedine~nite smoli
- pregolemata krtost na FFS,
- pregolemata fleksibilnost na PVB.
3. Sistemot FFS/PVB, vo koj odnosot e 1:1, se pokaà kako najdobar.
So zgolemuvaweto na sodrìnata na PVB od 0% do 50%, se
zgolemuvaat udarnata i balisti~kata jakost, no se namaluva krutosta
na kompozitite.
4. Pravilniot izbor na polimernata matrica moè da vlijae na
podobruvaweto na sevkupnite BPK iako taa samata nema
balisti~ka otpornost.
1. BK od krta, ~ista, FFS pokaùvaat polo{i BP od onie so fleksibilna
matrica, dodeka tie od fleksibilna, PVB smola pokaùvaat silno
izrazena traumatologija.
87
ZAKLUÔK- IZVADOK
5. Tipot na vlaknata ima dominantno vlijanie vrz BPK.
Najdobri BP pokaàa kompozitite vrz baza na HPPE vlakna,
pa sledat aramidnite, PA i staklenite.
6. So zgolemuvaweto na sodrìnata na matricata se namaluva
balisti~kata jakost na kompozitite, optimalna koli~ina e 20%.
Ekstremnite vrednosti na sodrìna na matrica koi moàt da
se postignat vo dadenite industriski uslovi se 20% i 50%.
7. Kaj site kompoziti doa|a do pravoproporcionalno
zgolemuvawe na V
50
so zgolemuvaweto na povr{inskata masa
od 2 kg/m
2
do 9 kg/m
2
.
8. Site kompoziti so odnos smola/vlakna 50/50 pokaàa poniski
mehani~ki i BP od onie so odnos 20/80.
88
ZAKLUÔK- IZVADOK
10. So zgolemuvawe na pritisokot na presuvawe se namaluva
traumatolo{kiot efekt i kaj UD i kaj BD kompozitite a se zgolemuva
balisti~kata jakost kaj UD kompozitite.
Kaj BD kompoziti ne e zabeleàna zakonomerna promena na
balisti~kata jakost.
11. Pri ednakva povr{inska masa, UD kompozitite imaat za 20-25%
povisoka balisti~ka jakost od BD, odnosno, za dadeno balisti~ko
barawe potrebno e da se vgradi za 20-25% pove}e BD materijal.
9. Najevtini no i so najgolema masa se kompozitite vrz baza na staklenite
vlakna, pa sledat onie vrz baza na PA, aramidnite
i HPPE vlakna.

Kompozitite vrz baza na HPPE poseduvaat najdobar odnos
performansi/masa no imaat i najvisoka cena. Potoa sledat kompozitite
vrz baza na aramidnite, PA i staklenite vlakna. Po toj redosled opa|a
cenata, no se zgolemuva masata.
89
12. Najgolem nedostatok na HPPE vlaknata e nivnata skromna termi~ka
otpornost i niskata to~ka na topewe (132
o
C).
Glavna prednost im e odli~nata balisti~ka jakost i malata masa (0.97
g/cm
3
) {to vodi kon visoki specifi~ni mehani~ki osobini .

Glavna prednost na aramidnite vlakna e nivnata odli~na udarna i
balisti~ka jakost i termi~kata stabilnost . Nedostatok im e
nepostojanosta sprema UV svetlinata i apsorpcijata na voda .

Prednosta na staklenite vlakna e vo nivnata dostapnost i niskata cena
na ~inewe, nedostatok im se visokata masa i krtosta.

PA vlakna, pokraj dostapnosta i cenata {to pretstavuva nivna
prednost, imaat zadovolitelni balisti~ki karakteristiki.
ZAKLUÔK- IZVADOK
90
13. Kako najdobar dvonaso~en kompozit za LBZ se pokaà
onoj na baza na HPPE vlakna, dobien pri slednive uslovi:

matrica - modificirana FFS so 50% PVB.
odnos smola/vlakna - 20/80
pritisok na presuvawe - 10 MPa
temperatura na presuvawe - 125 -130
o
C

Pritoa dobieniot kompozit se karakterizira so
Eabs = 25.7 J/(kg/m
2
).

Kako najdobar ednonaso~en kompozit za LBZ se
pokaà UD1 dobien pri:

pritisok na presuvawe - 10 MPa
temperatura na presuvawe - 125 -130
o
C

Dobieniot kompozit se karakterizira so
Eabs = 39.5 J/(kg/m
2
).
ZAKLUÔK- IZVADOK
91
1.D.Spaseska, J.Lazarev, A.Ko~ov, D.Dimeski , Matemati~ki dizajn na proizvodniot proces na
kompoziten materijal na baza na stakleni vlakna, Kniga na trudovi od 16 Kongres na hemi~arite i
tehnolozite na Makedonija, Skopje, Okt. (1999) 143-146.

2.V.Srebrenkoska, D.Dimeski, G.Bogoeva-Gaceva, "Termi~ki karakteristiki na ablativni fenolni smoli",
Kniga na trudovi od 17 Kongres na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija, Skopje, April. (2002) 153-156.

3.V.Srebrenkoska, D.Dimeski, G.Bogoeva-Gaceva, "Utjecaj procesnih parametara i duljine ugljikovih
vlakana na mehanicka i topljinska svojstva fenolnih kompozita" Zbornik radova, Savjetovanje polimerni
kompoziti, Zagreb (Hrvatska), Juni(2001), 31-34.

4.\.Ba{ovski, D.Dimeski, V.Srebrenkoska, "Smaluvawe na ubojnoto dejstvo na fragmentite na ra~nite
bombi so pomo{ na kontrolirano rasprskuvawe", Zbornik na trudovi od Prv simpozijum za eksplozivni
materii, vooruùvawe i voena tehnologija, Ohrid(2002), 363-371.

5.D.Dimeski, V.Srebrenkoska, G. Basovski, "Komparativne balisticke karakteristike kompozitnog
materijala na bazi polietilenskih i aramidnih ojacavajucih vlakana, Zbornik radova, XXI simpozijum o
eksplozivnim materijama sa medjunarodnim ucescem, Tara (SRJ), Nov.(2001) 353-358.

6.D.Dimeski, D.Spaseska, R.Smileski, V.Srebrenkoska. Vlijanie na pritisokot na presovawe vrz
traumatolo{kite efekti i balisti~kite karakteriiki kaj unidirekcionalni i bidirekcionalni kompoziti vrz baza na
polietilenski vlakna so ultra visoka molekulska masa, III Sovetuvawe za dup~ewe i minirawe so
me|unarodno u~estvo, Ohrid, Maj 2003, 156-164.

7. D.Dimeski, D.Spaseska, V.Srebrenkoska, \.Ba{oski.Vlijanie na polimernata matrica vrz balisti~kite
karakteristiki na kompoziti zajaknati so vlakna, III Sovetuvawe za dup~ewe i minirawe so me|unarodno
u~estvo, Ohrid, Maj 2003,191-199.

8.D.Dimeski, D.Spaseska, B.Samakoski, V.Srebrenkoska, Polietilenski filc i tkaenina za balisti~ka
za{tita Kniga na trudovi od 16 Kongres na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija, Skopje, Okt. (1999)
147-150.

9.D.Dimeski, D.Spaseska, Komparativni balisti~ki karakteristiki na ednonaso~ni i dvonaso~ni kompoziti,
trudot e prijaven za kongresot na hemi~arite i tehnolozite na Makedonija vo 2004.

TRUDOVI PROIZLEZENI OD DISERTACIJATA

Ballistic Impact Resistance

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ballistic Impact Resistance

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

1

You might also like