248

Spored brojot na vle~nite organi grabilnite transporteri se delat na

ednoveri`ni, dvoveri`ni i troveri`ni. Za golemi kapaciteti na
mehaniziranite otkopi mo`at da se upotrebat i ~etiriveri`ni transporteri.
Naj{iroka primena vo podzemnata eksplotacija na mineralnite surovini imaat
dvoveri`nite transporteri. Koritoto po koe se dvi`at verigite so grabulite,
ima trapezna ili pravoagolna forma na popre~niot presek. Na pogonskata
stanica verigite pominuvaat preku pogonski veri`nik, a na povratnata strana
preku povraten veri`nik. Verigite se vra}aat niz dolnata strana na koritoto,
sl.3.66. Tovareweto na materijalot na transporterot mo`e da se vr{i po
celokupnata dol`ina na trasata.
Vo rudarstvoto grabilnite transporteri se primenuvaat vo rudnicite za
jaglen, rudnicite za `elezna ruda, boksit, separaciite i pogonite za podgotovka
na mineralnite surovini, na bunkerskite postrojki, kako tovarno-pretovarno
sredstvo i sl. Pokraj toa, ovie transporteri se primenuvaat u{te i kako
pomo{ni uredi vo sostav na transportnite sredstva (na pr. bunker vagoni), kade
se postavuvaat na podot na sandukot i go potpomognuvaat tovareweto i
istovaruvaweto na materijalot.
Me|utoa, naj~esto grabilnite transporteri se primenuvaat na otkopite
vo rudnicite za jaglen, bez razlika dali se raboti za mehanizirani ili
polumehanizirani otkopi. [iroko~elnite otkopni metodi vsu{nost i se
zasnovuvaat na rabotata na ovoj vid na transportni sredstva.
Na slika 3.67 {ematski e prika`ana rabotata na grabilnite
transporteri na {iroko ~elo.

sl.3.67. Grabilen transporter na {iroko ~elo:
1 i 2 elementi na hidrauli~na podgrada, 3 - upravuva~ki mehanizam, 4 - uredi za
pottisnuvawe na transporterot, 5 - grabilen transporter
249
Transporterot se postavuva pokraj ~eloto na rabotili{teto vo pravecot
na napreduvawe na otkopot. Jaglenot, koj se odvojuva od masivot so kombajn ili
strug, pa|a na koritoto na transporterot i so pomo{ na verigi so grabuli se
odvezuva ponatamu do transportniot hodnik. So napreduvaweto na otkopot se
vr{i pomestuvawe na transporterot zaedno so hidrauli~nata podgradata.
Pri otkopuvawe na sloevi so pogolema debelina se primenuva
tehnologija so zaru{uvawe na krovinskiot jaglen. Jaglenot, naj~esto se
soboruva otkako celokupnata viso~ina na {irokoto ~elo }e se otkopa za
celokupnata dlabo~ina na rezot. Za taa cel vo zadniot del na otkopot se
postavuva u{te eden grabilen transporter koj go prifa}a zaru{eniot jaglen i
go transportira ponatamu do ostanatite transportni prostorii. Na slika 3.68
se prika`ani tri fazi na rabota na grabilni transporteri na {iroko ~elo.

sl.3.68. [ema na rabota na grabilnite transporteri na otkopot so zaru{uvawe na
krovinskiot jaglen:
a) po~etna faza; b) transport na jaglenot od ~eloto na otkopot;
c) transport na krovinskiot jaglen

Vo transportniot hodnik naj~esto se postavuva sobiren grabilen
transporter i negoviot kapacitet odgovara na dotekot na jaglenot od dvata
transportera na {irokoto ~elo. So napreduvawe na otkopuvaweto sobirnite
transporteri se skratuvaat ili prodol`uvaat vo zavisnost od nasokata na
otkopuvaweto.
Na stolbnite otkopi se postavuvaat pokratki grabilni transporteri,
obi~no ednoveri`ni, do nekolku desetici metri. Jaglenot, po miniraweto ili
ra~noto odvojuvawe, pa|a na transporterot i se izvezuva vo transporten hodnik.
Preostanatiot jaglen, koj ne pa|a direktno na transporterot, se tovari ra~no.
Vo horizontalnite i kosi prostorii grabilnite transporteri se
postavuvaat vo niza, vo kolku za toa postoi potreba. Dol`inata na grabilnite
250
transporteri se dvi`i od nekolku metri do 300 m, a vo ponovo vreme i pove}e.
Prednosta na ovoj vid transportni sredstva se sostoi vo toa {to uspe{no
mo`at da rabotat i vo kosi prostorii so naklon nagore do 35 (isklu~itelno do
40), a do 25 (isklu~itelno 30) so naklon nadolu.

3.2.2. Sklopovi i delovi na grabilnite transporteri

Osnovni sostavni delovi i sklopovi na grabilnite transporteri se:
- korito
- veriga ili verigi so grebuli
- pogonska stanica
- povratna stanica i
- zategnuva~ki uredi.

Na slika 3.69 e dadena {ema na grabilen transporter so negovite so
sostavni delovi i sklopovi.


sl.3.69. [ema na grabilen transporter:
1 - veriga; 2 - grabuli; 3 - korito; 4 - pogonska stanica; 5 - povratna stanica so
zategnuva~ki ured


Vo zavisnost od toa kade e postaven, na grabilniot transporter mo`at da
bidat vgradeni i drugi delovi ~ija {to uloga e podobruvawe na transportniot
proces na otkopite i vo transportnite prostorii.

251
3.2.2.1. Korito na grabilniot transporter

Koritoto na grabilniot transporter se sostoi od pove}e segmenti so
dol`ina od 1.5 do 4 m. Segmentite se izrabotuvaat od ~eli~en lim, so debelina
od 4 do 8 mm, poja~an so profilna konstrukcija. Formata na transportnoto
korito zavisi od namenata na grabilniot transporter, sl.3.70. Otkopnite
transporteri imaat niski korita i pogolema {iro~ina, a popre~niot presek im
e pravoagolen. Trapezna forma na popre~niot presek se primenuva za sobirni
transporteri.


sl.3.70. Popre~en i podol`en presek na korito od grabilen transporter


Segmentite na koritoto me|usebno se spojuvaat so pomo{ na spojnici,
klinovi i zavrtki. Spojuvaweto se izveduva taka da ovozmo`uva odstapuvawe od
oskata za 3 vo horizontalnata i 5 vertikalna ramnina, sl.3.71. Na toj na~in
e ovozmo`eno postavuvawe na transporterot i vo krivina, sl.3.72.


sl.3.71. Dozvoleni skr{nuvawa na sosednite sekcii na grabilniot transporter



252

sl.3.72. [ema za postavuvawe na transporterot vo krivina


Sposobnosta za sovladuvawe na krivini vo horizontalnata ramnina mu
ovozmo`uva na grabilniot transporter da gi sledi skr{nuvawata na {irokoto
~elo. Ova svojstvo e iskoristeno za da se izrabotat transporteri so agol na
skr{nuvawe od 90, i tie naj~esto se koristat za transport na jaglenot od
mehaniziraniot otkop vo sobirniot hodnik (sl.3.73).


sl.3.73. [ema na grabilen transporter so horizontalna krivina

Viso~inata na koritoto na grabilniot transporter se dvi`i od 150 do
220 mm. Bidej}i od dimenziite na popre~niot presek zavisi i kapacitetot na
transporterot, ponekoga{ so cel da se zgolemi kapacitetot se postavuvaat
stranici od lim na koritoto. Pred vgraduvaweto na ovie stranici, treba da se
izvr{i proverka na mo}nosta na motorot, kako i na potrebnite dimenzii na
253
karikite na lancite. Zgolemuvawe na viso~inata na stranicite na
transporterot se izveduva i na mehaniziranite otkopi so cel da se spre~i
rasipuvaweto na jaglenot {to otkopnata ma{ina go otfrluva, kako i na
pretovarnite mesta od eden transporter na drug.
Grabilnite transporteri spored masata na koritoto se delat na: lesni
sredni i te{ki. Posebno se konstruirani te{ki transporteri za rabota vo
nepovolni uslovi i za golemi kapaciteti na mehaniziranite otkopi. Na sl.3.74
e prika`an eden segment od grabilen transporter za rabota na {iroko ~elo so
bo~ni profili.

sl.3.74. Korito na grabilen transporter za rabota na mehaniziran otkop


So dvi`eweto na materijalot po koritoto doa|a do negovo abewe poradi
abrazivnosta. Koritata pove}e se abaat vo kolku sodr`inata na jalovina vo
jaglenot e pogolema, bidej}i pridru`nite karpi, po pravilo, se poabrazivni od
jaglenot. Zatoa e neophodno pri izborot na korito na grabilniot transporter
da se vodi smetka i za karakteristikite na transportiraniot materijal.
Dimenzii na koritoto na ednoveri`ni i dvoveri`ni grabilni
transporteri se dadeni vo tabela 3.30.

3.2.2.2. Verigi i grabuli na transporterot
Verigata e vle~en organ na koja se pricvrsteni grabulite. Grabulite za
verigite se pricvrstuvaat na sredinata (ednoveri`ni), na kraevite
(dvoveri`ni), i na sredinata i na kraevite (triveri`ni transporteri).
Verigite mo`at da bidat plo~esti (galovi) ili so kariki (kalibrirani
verigi). Plo~estite verigi se taka konstruktivno izvedeni da sekoj vtor ~len
so pomo{ na oski~ki i lameli e povrzan so naredniot ~len. ^lenovite se
izrabotuvaat so kovawe. Oski~kite lesno se vadat, bidej}i imaat rasklopuva~ka
254
Tabela 3.30.
































255
vrska i se osigurani so osigura~. Skratuvawe ili prodol`uvawe na verigata e
mo`no za dva ~ekori. Galovite verigi se koristat kaj polesnite ednoveri`ni
transporteri, i se prika`ani na sl.3.75.

sl.3.75. Plo~esta (galova) veriga


Za pove}everi`nite grabilni transporteri se upotrebuvaat visoko
otporni zavaruvani kalibrirani verigi so pre~nik od 14 do 34 mm., slika 3.76.
Vo tabela 3.31 se dadeni osnovnite dimenzii i karakteristiki na ovie verigi.


sl.3.76. Visokootporna veriga za grabilni transporteri:
a) veriga; b) karika na verigata
256
Tabela 3.31.
Naziven
pre~nik
d (mm)
^ekor

h (mm)
[irina na karika Dol`i.
na kar.
l
1
(mm)
Zavaren del na karikata Masa
vnatre{na
a (mm)
nadvore{na
b (mm)

c (mm)

d
1
(mm)

e (mm)

(kg/m)
14 50 17 48 78 0.4 15 10 4.0
18 64 21 60 100 0.5 19.5 13 6.6
22 86 26 74 130 0.7 23.5 15.5 9.5
24 86 28 79 134 0.7 26 17 11.6
24 87.5 28 79 135.5 0.7 26 17 11.5
26 92 30 86 144 0.8 28 18 13.7
30 108 34 98 168 0.9 32.5 21 18
34 126 38 112 194 1.0 37 24 -

Verigite se dimenzioniraat i se utvrduva nivnata sigurnost na kinewe
poradi dejstvoto na stati~ki i dinami~ki sili. Brzinata na dvi`ewe na
verigite e razli~na i se dvi`i vo intervalot od 0.2 do 1.2 m/s .

Grabulite slu`at za pottisnuvawe na otkopaniot materijal vo nasokata
na dvi`ewe na verigite. Tie se izrabotuvaat od kvalitetni legirani ~elici so
termi~ka obrabotka. Limot ili profilnoto `elezo e so debelina od 4 do 10 mm.
Mo`at da imaat pravoagolna, trapezna ili polukru`na forma. Visinata na
grabulite mo`e da se zgolemi vo kolku e potrebno da se zgolemi kapacitetot na
transport.
Pricvrstuvawe na grabulite za verigite se vr{i naj~esto so zavrtki i
dopolnitelni agolnici i plo~ki. Rastojanieto pome|u grabulite zavisi od
vidot i granulacijata na materijalot, naklonot na trasata, visinata na
grabulite, ~ekorot na verigite i se dvi`i od 400 mm do 1200 mm.


sl.3.77. Na~ini na pricvrstuvawe na grabilite za verigite

257
3.2.2.3. Pogonska stanica

Pogonskata stanica na grabilniot transporter e sklop koj se sostoi od:
pogonski motori, spojnica, reduktor, pogonski veri`nik i nose~ka
konstrukcija. Na slika 3.78 e prika`ana pogonska stanica so eden
elektromotor.
sl.3.78. Pogonska stanica na grabilen transporter


Prenos na mo}nosta od elektromotorot na reduktorot se vr{i naj~esto
preku hidrauli~na spojnica, za da bi se namalilo vlijanieto na dinami~kite
sili, koi nastanuvaat vo fazata na vklu~uvawe i isklu~uvawe na motorot, kako
i vo tekot na normalnata rabota, kako posledica na veri`niot prenos. Na slika
3.79 e prika`ana hidrauli~na spojnica za grabilen transporter.
sl.3.79. Hidrauli~na spojnica
258
Pogonskata stanica mo`e da bide postavena na obata kraja na
transporterot, so {to se ovozmo`uva pogolem kapacitet i pogolema dol`ina.
Na edna strana mo`at da se najdat eden ili pove}e motori.
Vo op{t slu~aj, od tehni~ki aspekt treba da se te`i da se postavuvaat
pogoni na dvata kraja na transporterot, bidej}i se namaluva potro{uva~kata na
energija, pomali se napregawata vo verigite i mo`e da se ostvaruvaat pogolemi
dol`ini na transporterot. Od druga strana pak, dve pogonski stanici gi
zgolemuvaat tro{ocite, a ~esto pati od tehnolo{ki pri~ini e nevozmo`no
nivnoto postavuvawe.


sl.3.80. [emi za mo`nata polo`ba na pogonskite stanici na grabilniot transporter


Elektromotorite koi se koristat za pogon na grabilnite transporteri
imaat mo}nost od 4.5 do 150 kW. Za rabota vo metanski jami tie moraat da bidat
izraboteni vo sigurnosna (Sx) izvedba. Reduktorite naj~esto se dvostepeni, a vo
ponovo vreme se pove}e se koristat i trostepeni reduktori. Poradi namaluvawe
na dimenziite na pogonskata stanica, reduktorite obi~no se postavuvaat
paralelno so oskata na transporterot. Spojnicite mo`at da bidat cvrsti i
elasti~ni, me|utoa, kako {to be{e spomnato prethodno za pomirna rabota i
pogolemi kapaciteti pove}e se upotrebuvaat elasti~nite (hidrauli~ni )
spojnici.
Formata na pogonskiot veri`nik zavisi od brojot na verigi na
transporterot. Na sl.3.81 e prika`an pogonski veri`nik so zap~esta spojnica.
259
sl.3.81. Pogonski veri`nik za dvoveri`en grabilen transporter:
1- zap~esta spojnica; 2 - pogonski veri`nik; 3 prstenesti zatnuva~i; 4 - maslo za postojano
podma~kuvawe


3.2.2.4. Povratna stanica i zategnuva~ki ured

Povratnata stanica se nao|a na sprotivniot kraj od pogonskata.
Nejzinata uloga e da so pomo{ na povratniot veri`nik ovozmo`i promena na
nasokata na dvi`ewe na verigite.
Uredite za zategnuvawe naj~esto se nao|aat na povratnata stanica, iako
mo`at da bidat postaveni i na pogonskata stanica. Zada~ata na zategnuva~kiot
ured e pred zapo~nuvawe so rabota, da izvr{i zategnuvawe na vle~nite verigi.
Zategnuvawe na verigite se ostvaruva so pomestuvawe na povratniot veri`nik
vdol` vodilkite vo zategnuva~kiot ured i negovo pricvrstuvawe vo nova
polo`ba. Pri lesnite grabilni transporteri ova pomestuvawe se ostvaruva so
pomo{ na zavojni vretena, sl.3.82. Dodeka pak pri otkopnite transporteri so
pogolemi kapaciteti zategnuvaweto na verigite se ostvaruva so pomo{ na
pnevmatski ili hidrauli~ni motori smesteni pokraj pogonskiot ured.



260

sl.3.82. Zategnuva~ka stanica


3.2.3. Presmetka na grabilnite transporteri

Kapacitet: Postapkata za odreduvawe na kapacitetot na grabilniot
transporter e mnogu sli~na na postapkata za odreduvawe na kapacitetot na
lentestite transporteri, {to zna~i deka su{tinata e vo odreduvawe na
povr{inata na presekot na materijalot na nose~kiot element. Formi na
povr{inata na presekot na materijalot vo koritoto na grabilniot transporter
koi se pojavuvaat pri razli~ni uslovi na transport, se prika`ani na sl.3.83.


sl.3.83. Povr{ina na presekot na materijalot vo koritoto
261
Volumenot na materijalot koj se nao|a pome|u dve posledovatelni
grabuli zavisi od karakteristikite na materijalot (granulometriskiot sostav
i agolot na naklon vo sostojba na dvi`ewe) i brzinata na dvi`ewe na vle~niot
element. Lesnite i sipki materijali formiraat povr{ina sli~na na formata
na trapezoid so neednakvi strani (sl.3.83a).
Stepenot na popolnetost na koritoto se definira vrz osnova na
eksperimentalno odredeniot koeficient na popolnetost na koritoto (k
p
), i toj
predstavuva odnos pome|u volumenot na materijalot na sektorot pome|u dve
posledovatelni grabuli, so geometriskiot volumen na toj sektor. Za lesno
podvi`ni materijali koeficientot na popolnetost na koritoto iznesuva k
p
=0.5
0.6, dodeka za krupno par~esti, slabo podvi`ni materijali iznesuva k
p
= 0.70.8.
So zgolemuvawe na agolot na naklon na transporterot () volumenot na
materijalot pred grabulite se namaluva za koeficientot (k

), ~ii vrednosti se
dadeni vo tabela 3.32.

Tabela 3.32. Koeficient na naklonot k

Agol na naklon,
()
0 10 20 30 35 40
Lesno podvi`en
materijal
0,500,60 0,420,51 0,320,39 0,250,30
Slabo podvi`en
materijal
0,700,80 0,700,80 0,590,68 0,520,60 0,420,48 0,350,40


Povr{inata na popre~niot presek na materijalot vo koritoto }e bide:


p k
k h B A = , m
2
( 3.71 )

Odnosot na rabotnata {iro~ina (B) i visinata na koritoto (h
k
) se
definira kako koeficient k
o
= B/h
k
,koj se dvi`i vo granici od 2 do 4, pa
povr{inata }e bide:


p o k
k h h A =
2
, m
2
(3.72)

262
Kapacitetot na grabilniot transporter, pri transport na rastresiti
materijali }e bide:
v k A Q
r
=

3600 , t/h (3.73)

odnosno
v k k k h Q
r p o k
=

2
3600 , t/h (3.74)
kade se:

r
- volumenska masa na materijalot vo rastresta sostojba, t/m
3

v brzina na dvi`ewe na verigite so grabulite, m/s.

Ako grabilniot transporter raboti na {iroko ~elo zaedno so otkopna
ma{ina, toga{ ~asovniot kapacitet na grabilniot transporter (Q
g
) treba da
bide pogolem od ~asovniot kapacitet na kombajnot (strugot), (Q
m
), t.e.:


m g
Q Q > (3.75)
Vo slu~aj otkopnata ma{ina da se dvi`i vo sprotivna nasoka od nasokata
na dvi`ewe na verigite, kapcitetot na grabilniot transporter }e bide:


z k g
v b m Q o =
1
3600 , t/h (3.76)

a ako otkopnata ma{ina se dvi`i vo ista nasoka kako i grabulite:


z k g
v b m Q o = ) 1 ( 3600
2
, t/h (3.77)

kade se: m - visina na zafatot na otkopnata ma{ina, m
b - dlabo~ina na zafatot na otkopnata ma{ina, m
v
k
brzina na dvi`ewe na otkopnata ma{ina, m/s
o
1
i o
2
- presmetkovni koeficienti koi se odreduvaat vrz
osnova na slednite formuli:

k
v v
v
+
=
1
o ;
k
v v
v

=
2
o (3.78)
- koef. na tovarewe koj zavisi od na~inot na rabota na
otkopnata ma{ina i pri dvostrano otkopuvawe, kako i pri
263
rabota vo sprotivna nasoka od dvi`eweto na verigite,
iznesuva = 1. Za ednostrano otkopuvawe pri dvi`ewe na
otkopnata ma{ina vo ista nasoka so verigite koeficientot se
odreduva vo zavisnost od dlabo~inata i visinata na zafatot na
otkopnata ma{ina (tabela 3.33).

Tabela 3.33.
Dlabo~ina
na
zafatot, m
Visina na zafatot, (m)

0.8

1.0

1.2

1.4

1.6

2.0

2.4

2.8
0.50 0.47 0.55 0.62 0.68 0.72 0.78 0.82 0.84
0.63 0.36 0.48 0.57 0.63 0.68 0.74 0.79 0.82
0.80 0.28 0.40 0.50 0.57 0.62 0.70 0.75 0.79

Ako e poznat transportniot kapacitet, toga{ vrz osnova na ravenkata
(3.74) mo`e da se odredi rabotnata visina na koritoto, odnosno visinata na
materijalot vo koritoto:

v k k k
Q
h
r p o
k

=

3600
, m ( 3.79)

Rabotnata {iro~ina na koritoto }e bide:


k o
h k B = (3.80)

[iro~inata na koritoto treba da se proveri spored maksimalnata
dimenzija na par~eto transportiran materijal, (a
max
). Pri dvoveri`nite
transporteri, {iro~inata na koritoto treba da bide:

( )
max
0 . 4 5 . 2 a B > (3.81)

a kaj transporterite so edna veriga, poradi ote`natoto tovarewe i istovarewe,

( )
max
6 4 a B = (3.82)

264
Vrz osnova na presmetanite vrednosti se usvojuvaat standardni dimenzii
za konstruktivnite elementi na grabilniot transporter od katalogot na
proizvoditelot.
Pogonska mo}nost: Potrebnata mo}nost na pogonot na grabilniot transporter
se odreduva spored vkupnite otpori na dvi`ewe na rabotniot element na
transporterot, po sli~na metodologija kako i kaj lentestite transporteri.
Vkupnite otpori se dobivaat so sumirawe na poedine~nite otpori na dvi`ewe
koi dejstvuvaat na poedini delnici od konturata na transporterot.
1) Otpori poradi triewe i lizgawe na rabotniot element po koritoto:

g w L q W
o
= cos 2
1
; N (3.83)
kade se:
L dol`ina na transport, m
- agol na naklon na trasata, ( )
q
o
masa na podvi`nite delovi na transporterot (verigi i
grabuli) i se usvojuva od katalog na proizvoditel, kg/m
w vkupen koeficient na otporite na dvi`ewe na vle~niot
element, se izbira od tabela 3.34, vrz osnova na rabotnite uslovi.
2) Otpori na triewe na materijalot so koritoto:

g f L q W
m
= cos
2
; N (3.84)

f koeficient na otporite na triewe pome|u materijalot i povr{inata na
koritoto (nadvore{en koef.na triewe, tabela 1.1).
q
m
masa na materijalot po metar dol`en od transporterot, izrazena preku
kapacitetot:

v
Q
q
m

=
6 . 3
; kg/m (3.85)

Tabela 3.34. Koeficient na otporite w
Otpori Uslovi na rabota
lesni sredni te{ki
Trkalawe na verigite 0.020 0.030 0.045
Lizgawe na verigite 0.06 0.08 0.08 0.10 0.10 0.13
265
3) Otpori poradi podignuvawe na materijalot:

g H q W
m
=
3
; N (3.86)

H visina na podignuvawe na materijalot, m.

4) Dopolnitelni otpori na triewe:
Dopolnitelnite otpori na triewe od verigite na veri`nicite poradi otporite
od zapcite naj~esto se presmetuvaat po formulata:

( )
3 2 1 4
1 . 1 W W W W + + = ; N (3.87)

Na podolnata slika e prika`an {ematski prikaz za odreduvawe na vle~nite
sili pri grabilniot transporter.

sl.3.84. [ematski prikaz za odreduvawe na vle~nite sili na transporterot

Potrebnata mo}nost na vratiloto na pogonskiot veri`nik mo`e da se
presmeta spored sledniot izraz:


( )
1000
cos 2
6 . 3
sin cos g f v q L g w L Q
P
o
o

+

=

; kW (3.88)

Potrebnata mo}nost za sovladuvawe na dopolnitelnite otpori zavisi od
redica faktori, me|u koi se vidot na transporterot i odr`uvaweto i vidot na
materijalot {to se transportira. Bidej}i taa varira vo zavisnost od uslovite
266
na eksploatacija, nema nade`ni metodologii za nejzino to~no odreduvawe,
poradi {to taa vo presmetkite se opfa}a so procentualno zgolemuvawe na
mo}nosta za sovladuvawe na celokupnite otpori, i toa za 8 25%,(K
d
=1.081.25).
Spored toa, instaliranata mo}nost na elektromotorot na grabilniot
transporter }e bide:


p
d o
m
K P
P
q

= ; kW (3.89)

Izberenata veriga se proveruva spored maksimalnata zategnuva~ka sila
koja se pojavuva vo tekot na raboteweto na transporterot, a mo`e da se odredi
preku izrazot:

2
sin
1000
min
max
F
g L q
v
P
F
o
m
+ +

= ; N (3.90)

kade silata na prethodno zategnuvawe na verigite (F
min
) iznesuva 3 10 kN.
Pri transporterite so dve verigi merodavnata sila za izbor na veriga iznesuva
0.65 F
max.

Koeficientot na sigurnost od kinewe na verigite iznesuva:
- K
s
>7 za verigi so kariki i
- K
s
> 6 za plo~esti verigi.


3.2.4. Montirawe, odr`uvawe i avtomatizacija na grabilnite
transporteri

Montiraweto na grabilnite transporteri e relativno ednostavno i ne
bara poseben stepen na obu~enost. Vo sekoj rudnik tie raboti gi izvr{uvaat
rabotnicite od elektroma{inskoto oddelenie bez anga`irawe na stru~ni lica
od nadvor, osven ponekoga{, i toa kako konsultanti.
Grabilniot transporter vo jama se donesuva vo tri posebni celini:
pogonska stanica, transportni korita i veriga so grabuli. Vo kolku gabaritite
na pogonskata stanica ne dozvoluvaat nejzino donesuvawe vo edno par~e, toga{
267
taa treba da se demontira vo nekolku delovi (elektromotor, reduktor, glava na
pogonskata stanica) i taka da se donese na mestoto kade }e bide postavena.
Koritata se postavuvaat vdol` trasata, verigata se donesuva vo par~iwa od po
nekolku desetici metri. Na slika 3.85 e prika`an na~in na sopjuvawe na
segmentite od koritoto.


sl.3.85. Spojuvawe na segmentite od koritoto

Montirawe se vr{i na toj na~in {to koritata se postavuvaat i spojuvaat
vdol` trasata vo dol`ina kolku {to iznesuva par~eto veriga. Toga{ verigite
na koi se pricvrsteni grabuli, so pomo{ na ~eli~no ja`e se provlekuvaat niz
koritoto, zazemaj}i ja potrebnata polo`ba za rabota. Koga }e se zavr{i
montiraweto na toj del , potoa na ist na~in se postavuva i sledniot del od
trasata. Verigite se prodol`uvaat se do povratnata stanica. Koga }e se postavi
i povratnata stanica, potoa se vr{i zategnuvawe na verigite i centrirawe na
veri`nicite. Toga{ transporterot e podgotven za rabota.
Prodol`uvawe i skratuvawe na grabilniot transporter se vr{i taka
{to prethodno se odvoi povratnata stanica i pomesti na rastojanie kade }e
bide nejzinata nova polo`ba. Potoa se vr{i razdvojuvawe na verigite i se
dodavaat novi segmenti od korito, vo kolku transporterot se prodol`uva, ili
se odstranuvaat vi{okot na verigi pri skratuvawe. Po spojuvaweto na verigite
i nivno prefrluvawe preku veri`nikot , povtorno se vr{i nivno zategnuvawe.
Koga grabilniot transporter raboti na {iroko ~elo, so napreduvaweto
na otkopot potrebno e da se vr{i i pomestuvawe na transporterot. Vo kolku
podgradata na {irokoto ~elo se sostoi od poedine~ni stolbovi, toga{
pomestuvawe mora da se vr{i so demontirawe i povtorno montirawe na
268
transporterot. Ako se primenuva podgrada so konzoli, pomestuvawe se vr{i bez
demonta`a i toa na nekolku na~ini:
- so ra~no pottisnuvawe so polugi se pomestuvaat lesnite
transporteri po sekcii,
- so pomo{ na specijalni sanki koi dejstvuvaat po principot na
klin, a gi vle~at verigite na transporterot vo sprotvna nasoka,
- so cilindri na komprimiran vozduh, koi se potpiraat na
stolbovite od podgradata i vr{at pottisnuvawe na sikciite na
transporterot,
- so pomo{ na hidrauli~ni cilindri, koi predstavuvaat sostaven
del na hidrauli~nata mehanizirana podgrada. Silata na
pottisnuvawe od eden hidrauli~en cilindar iznesuva:
p
d
F
c

=
4
2
t
; N (3.91)
d vnatre{en pre~nik na cilindarot, cm
p pritisok vo cilindarot, N/cm
2
.

Eden cilindar mo`e da pomestuva nekolku segmenti, i brojot na
segmentite na koi dejstvuva eden cilindar iznesuva:


G f f
P
n
c

s
1
; (3.92)

f
1
koef. koj gi opfa}a otporite na pomestuvawe na tovarot i
dopolnitelnite otpori na pomestuvawe na tovarot i koritoto,
f koef. na otporite na pottisnuvawe koj ja opfa}a
neramnomernosta na optovaruvaweto na trasata,
G vkupna masa na sekcijata so tovarot, kg.

So pravilno odr`uvawe na grabilniot transporter se zgolemuva
nade`nosta vo rabotata i prodol`uva negoviot raboten vek. Osnovno pri
odr`uvaweto na transporterot e blagovremeno ~istewe, osobeno na pogonskiot
i povratniot del, od materijalot so koj mo`at da bidat zatrupani pri
269
miniraweto, kako i povratniot del na verigite (dolniot del od transporterot).
Va`en faktor pri odr`uvaweto predstavuva i podma~kuvaweto na vitalnite
delovi na grabilniot transporter.
sl.3.86. [ema za pottisnuvawe na grabilniot transporter

Zap~enicite na reduktorot se podma~kuvaat so maslo koe se nao|a vo
reduktorot. Prv pat masloto se menuva posle 300 rabotni ~asa, a najdocna na
sekoi 2000 rabotni ~asa. Nivoto na masloto mora postojano da se kontrolira.
Le`i{tata na vratilata se podma~kuvaat so mast preku vgradeni
podma~kuvalki. Na sekoi dva meseca se dodava nova mast, a edna{ godi{no
le`i{tata se ~istat so nafta i povtorno napolnuvaat so sve`a mast. Verigite
sekojdnevno treba da se podma~kuvaat so gusto maslo, posebno zglobnite i
redovno da se ~istat.
Avtomatizacija na grabilnite transporteri: So avtomatizacijata na
transportnite sredstva se postignuva pred se, bezbedna, ekonomi~na i nade`na
rabota. Ako grabilnite transporteri se nao|aat vo sklop na eden transporten
sistem, toga{ i tie se elementi koi podle`at na pravilata na avtomatskoto
upravuvawe. Pri grabilnite transporteri se avtomatiziraat slednite
aktivnosti:
- pu{tawe i sopirawe na transporterot,
- kontrola na prekinot na verigite,
- kontrola na zaglavuvawe na verigite i sl.
Tro{ocite za avtomatizacija kaj grabilnite transporteri se relativno
niski i za pomalku od ednogodi{na rabota se otplatuvaat niz korisnostite koi
pri toa se dobivaat.
270