To so pametna gnojila. 1x pognojim in celo leto uivam.

Dolgodelujoe membransko gnojilo za gosto, mono in ametno zeleno trato

Plantella FORMULA 365 za travo

dolgodelujoa membranska gnojila ZA TRATO,

poleg tega pa tudi za okrasne rastline, vrtnice, rododendrone, iglavce in ive meje.

Zakaj so FORMULE 365 pametna gnojila?

so membranska gnojila nadzorovano sproajo hranila imajo podaljano delovanje, zato delujejo vso rastno sezono so okolju prijazna, saj ne obremenjujejo podtalnice preprosta za uporabo so ekonomina - 5x manja poraba gnojila na leto

Lepa, gosto razrasla, ametno zelena trata

je zares pravo razkoje, ki pritegne vsak pogled. Negovana trata sredi cvetoih gredic je elja prav vseh ljubiteljev vrtnarjenja. Trata je lahko uporaben in hkrati privlaen del vrta, lep kontrast barvastim gredicam, mehko igrie za otroke in prostor za sprostitev. Velika zelena travnata povrina poskrbi za ravnoteje barv v okolju, hkrati pa pomirja in sproa.

Kako ustvariti lepo zelenico

Zemljie, na katerem elimo posejati trato, najprej oistimo plevela, morebitnih gradbenih ostankov in kamenja. Idealno je, da zemljie zlasti na tekih tleh prekopljemo e jeseni, da prst ez zimo premrzne in dobimo fino grudiasto strukturo. Srednje teka in lahka tla lahko prekopljemo tudi spomladi. Tla prekopavamo s frezo ali rono do globine 15 centimetrov. e zemlje ni mo zrahljati do elene globine, travo sicer lahko sejemo, vendar bo koreninski sistem sorazmerno plitveji, trava pa bolj obutljiva na suo in temperaturna nihanja. Prekislim tlom e jeseni dodamo sredstvo za odpravljanje kislosti tal Plantella Kalcivit v koliini 10 kg/100 m2 tal. Pretekim in zbitim tlom dodamo kamninsko moko Plantella Biovit, ki rahlja tla in omogoa laje kroenje zraka in vode. Tla pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. Organik je stoodstotno organsko gnojilo, ki vsebuje 5 % duika,

3 % fosforja, 2 % kalija, 1 % magnezija, 9 % kalcija, 0,2 % vepla, bor, baker, elezo, mangan, molibden, cink. Odlikuje ga velika vsebnost suhe snovi (kar 90 %), aminokislin in huminskih kislin. Aminokisline in huminske kisline ustvarjajo s hranili iz tal t. i. kelate. Hranila v kelatni obliki so rastlinam bistveno lae dostopna kot samostojna hranila. S taknim nainom prehrane omogoamo rastlinam, da lae porabijo hranila, ki so e v tleh, hkrati pa tlom dolgorono poveujemo vsebnost humusa. Poleg tega organska gnojila izboljajo strukturo tal. Pri pripravi tal vedno stremimo k optimalni strukturi, ki ji pravimo drobno grudiasti zlog. Ta struktura nam

Trata je lahko namenjena za obudovanje in poudarek cvetlinih gredic ali posebne zanimivosti na vrtu, na trati lahko oblikujemo igrie za otroke in odrasle. Lahko je prostor, namenjen poitku ali pa pot, ki med seboj povezuje dva dela vrta, vasih pa celo parkirie. Razlini nameni trate pomenijo razline narte priprave tal in seveda tudi razlino oskrbo.

Plantella Organik / Dolgodelujoe organsko gnojilo v obliki mikropelet.

omogoa optimalno razmerje med zrakom in vodo v medtalnih porah. Pri peenih in glinenih tleh je s samo obdelavo zelo teko dosei tako optimalno strukturo. Dodatek organske snovi peenim tlom omogoi boljo vodno kapaciteto, peeni delci pa skupaj z organsko snovjo ustvarijo grudiasti zlog. V glinenih ali bolj zbitih tleh z organskim gnojilom poveujemo medtalne prostore, skozi katere del odvene vode odtee iz tal. Prostor, ki ga je prej zapolnjevala voda, napolni zrak. Na ta nain zagotovimo koreninam kisik in ivljenjski prostor za normalno rast in razvoj. Prisotnost kisika omogoa razkrajanje organske snovi oz. humusa. Za sto kvadratnih metrov travne povrine potrebujemo dvajset kilogramov Organika (20 kg/100 m2).

Izravnava zemljia

Ko so tla prekopana, zanemo s planiranjem ali izravnavo zemljia. Pomembno je, da zagotovimo enakomeren padec zemljia zaradi odtekanja padavinske vode. Pri lajih tleh zadostuje 0,2 % do 1 % padec, pri tejih pa 2-3 %. e so tla premokra zaradi podtalnice, naredimo drenao. Tla najprej grobo izravnamo. Pri tem izravnamo izbokline in kotanje, saj bi nam lahko pozneje povzroale teave pri konji. Nato sledi fino planiranje, kjer smo bolj natanni in se trudimo, da bi zemljie popolnoma izravnali in odstranili vse kamne, veje od enega centimetra.

Na izravnano zemljie enakomerno potresemo dolgodelujoe membransko gnojilo Plantella formula 365 za trato. Dolgodelujoe membransko gnojilo predstavja tehnoloko dovrenost na podroju prehrane trate. Vsa glavna hranila so spravljena v elastini in polprepustni membrani, ki prepreuje, da bi se vsa hranila raztopila naenkrat. Hitrost njihovega sproanja je odvisna od zunjanje temperature oziroma od temperature zemlje. Pri nijih temperaturah se hranila ne sproajo, ker jih takrat rastline ne potrebujejo, v asu vegetacije pa se sproajo nadzorovano in poasi skozi vseh est mesecev. Tako e enkratno gnojenje zadostuje za vse leto, upo-

Plantella Kalcivit / Sredstvo za odpravljanje kislosti tal in izboljevanje dostopnosti hranil rastlinam. Plantella Biovit / Bentonitna in zeolitna kamninska moka za izboljevanje lastnosti zemlje, primerna za vse vrste rastlin.

Plantella formula 365 za trato / Dolgodelujoe membransko gnojilo

raba membranskega gnojila pa je tudi bolj racionalna za isto povrino porabimo kar 5 x manj gnojila letno. Dolgodelujoe membransko gnojilo je tudi okolju bolj prijazno, saj je izpiranje hranil kar za 80 % manje. Ob uporabi membranskih gnojil tudi ni nevarnosti oigov trate.

Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav / Mineralno gnojilo za gosto in enakomerno zeleno trato.

Za prehrano trate lahko uporabimo tudi klasino mineralno gnojilo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Ta vsebuje vsa glavna in mikrohranila, ki jih trata potrebuje za zdravo rast. Tako vsebuje duik, ki je osnovno hranilo za rast trav, vpliva pa tudi na kalitev, razvoj in barvanje listov rastline. Fosfor je pomemben za rast in razvoj koreninskega sistema ter presnovo. Kalij povea odpornost na bolezni in stres ter ima pomembno vlogo pri shranjevanju sladkorja, ki ga rastlina ustvari s fotosintezo. Magnezij je sestavina klorofila, ki skupaj z elezom sodeluje pri presnovi in vpliva na barvo rastlin. Ta vsebuje vsa glavna in mikrohranila, ki jih trata potrebuje za zdravo rast. Tako vsebuje duik, ki je osnovno hranilo za rast trav, vpliva pa tudi na kalitev, razvoj in barvanje listov rastline. Fosfor je pomemben za rast in razvoj koreninskega sistema ter presnovo. Kalij povea odpornost na bolezni in stres ter ima pomembno vlogo pri shranjevanju sladkorja, ki ga rastlina ustvari s fotosintezo. Magnezij je sestavina klorofila, ki skupaj z elezom sodeluje pri presnovi in vpliva na barvo rastlin.

Setev
as setve
Pri nas je najprimerneji as za setev trave spomladi do sredine maja in nato ponovno jeseni v septembru. Spomladanska setev je ugodna, ker je v tleh dovolj vode, poleti in zgodaj jeseni pa moramo mladim bilkam zagotoviti dovolj vode z rednim zalivanjem.

Travne meanice

Dobro je vedeti, da v naravi ni trave, ki bi bila sama primerna za vse vrste potreb, zato za trate ponavadi uporabljamo meanice trav, ki rastejo skupaj in omogoajo, da je trava odporna proti mahu in boleznim, trpena na teptanje in hojo, enakomerna, gosta, lepo zelena, hitro rastoa, dolgotrajna ipd. Najpogosteje vrste trav so: rod opulje (Agrostis), idealna okrasna trava, primerna za nizko rez; rod bilnice (Festuca), mone, odporne in primerne za igria; rod ljuljke (Lolium), hitro rastoa, mona in gosta trava; rod latovke (Poa), lepe temno zelene barve, odporna proti mrazu in nizki rezi.

Vsaka ima torej nekaj pomembnih lastnosti, v meanici pa skupaj poskrbijo za lepo zelenico. Veina zemlji za zasnovo trate ni problematina, saj je veino dneva obsijana s soncem. Za take lege je najprimerneja travna meanica Plantella Aurora, ki vsebuje razline sorte bilnic in trpeno ljuljko, zato je izredno odporna proti obremenitvam oz. gaenju, pogosti konji in bolezni. Njena odlika je tudi zelo lepa temno zelena barva in idealna gostota travne rue. Nekatere lege so e posebej zahtevne. Tako imamo skoraj vedno teave s trato na suhih, mediteranskih podrojih, kjer je poleti goe sonce in le redkokdaj deuje. Take razmere uspeno prenaa posebna meanica trav za suhe in vroe lege Plantella Adria. Drugo kritino podroje za uspevanje trate je senno zemljie. V senci trava slabo uspeva, najpogosteje ji delata konkurenco mah in plevel. Zato skrbno izberemo meanico trav, ki se v takih razmerah dobro obnese. Za senco uporabimo meanico travnih semen Plantella Viva. Viva vsebuje velik dele trav, ki izvirajo iz listnatih gozdov.

Plantella travne meanice / trava za senne, polsenne, sonne, suhe in vroe lege.

Zelo pogosto se zgodi, da imamo na vrtu poleg izrazito sonne lege tudi nekaj dreves, ki meejo na trato senco. V takem primeru izberemo univerzalno meanico za trato Plantella Univerzal, ki vsebuje ve sort trpene ljuljke in rdeo bilnico, kar zagotavlja potrebno trpenost trate za hojo in pogosto konjo.

Obloeno seme za enostavnejo setev in zanesljiveji vznik

Velikokrat se nam zgodi, da nam na novo posejana trata ne vzklije ali pa vzklije neenakomerno. Vzrok so lahko lane ptice, ki pozobajo seme, e vekrat pa pomanjkanje vlage v daljem sunem obdobju. Za bolj

zanesljiv vznik izberemo travno meanico Plantella Contessa z obloenim tratnim semenom. Vsako travno seme je ovito v poseben pla, ki vsebuje makro in mikrohranila, kar zagotovi prehrano rastline v mladostnem obdobju, poleg tega pa glineni materiali v plau veejo tudi hranila iz mineralnih gnojil, ki se nahajajo v okolici. Obloga semena ima tudi to zanimivo lastnost, da absorbira vlago iz okolice in na ta nain zagotovi hitreji vznik. Obloenega semena ptii ne marajo, setev pa je zaradi poveane tee semena bolj varna pred vetrom in padavinami, ki bi lahko seme odnesla. Vasih se pri setvi navadnega semena zgo-

Plantella Contessa / obloena travna semena za vse lege, za intenzivno zeleno in mehko travo.

di, da pride do okube z razlinimi boleznimi in seme zato ne vzklije. Obloeno seme je pred razlinimi okubami in mehanskimi pokodbami dobro zaiteno in vzklije tudi, e ni zadostno prekrito z zemljo. Plantella Contessa je posebna travna meanica sestavljena iz visoko kakovostnih vrst in sort trav. To so hitro rastoe trave, ki imajo nizko rast in tvorijo gosto travno ruo.Travne bilke imajo fine in tanke liste, tako da oblikujejo mehko travno preprogo, intenzivno zelene barve.

posejali in oskrbovali, na zelo nagnjenih tleh pa bo teava e sama setev trave. Seme potrebuje za kalitev precej vlage, de ali obilo zalivanja. Ko elimo pripravljen in posejan teren zaliti, se vsa travna semena izperejo k vznoju breine. Ena izmed reitev je postopno sejanje najprej posejemo enoletno latovko, tj. nizko travo, ki zelo hitro kali. Ko ta trava vzkali, posejemo e eno izmed obiajnih travnih meanic. Enoletna trava bo varovala na novo posejano seme pred izpiranjem. e je prst zelo teka, je setev na breinah laja, saj lahko seme nekoliko vtisnemo v povrino. Tako je verjetnost izpiranja manja.

Sejanje

Breine
6

V primeru izrazito neprimernega zemljia je bolje posaditi pokrovne rastline. Na polonejih breinah bomo travo preprosto

Najbolje je sejati v oblanem in brezvetrnem vremenu. Seme trave im bolj enakomerno posejemo in pri tem upotevamo priporoene koliine semena na povrino. Najpreprosteje bomo to naredili s sejalnikom, na manjih povrinah pa sejemo rono. Semena sprva dobro premeamo in jim primeamo malo peska, da jih lae potresemo. Sejemo tako, da se premikamo najprej v eno smer, nato v nasprotno. Pazimo, da ne sejemo v vrstah. V povpreju potrebujemo 25 do 50 gramov semena na

kvadratni meter travne povrine. Koliina semena je odvisna od namena travne meanice, kaljivosti semena, viine konje ... Za portne trate sejemo gosteje. Semena zagrnemo z grabljami s tanko plastjo zemlje. Trava ne vzkali, e so semena pregloboko v zemlji. Nekaj semen bo ostalo na povrini, vendar bo veina prekrita. Tudi semena na povrini bodo kalila, e bo le dovolj vlage. Po setvi posejano povrino obvezno povaljamo z valjarjem ali pohodimo z dvema krajima deskama, pritrjenima na evlje. Lahko tudi napolnimo sod z vodo in ga povaljamo. Nato previdno zalijemo z nenim curkom vode. Semena trav kalijo 14 do 28 dni. Povrine zavarujemo z agrokopreno ali gosto mreo pred ptii. Dokler seme ne vzkali, mora biti posejana povrina vedno enakomerno vlana. e ne deuje, jo moramo vsak dan redno zalivati. V tem asu je zelo nevarna sua, zato moramo posejano povrino v vroih spomladanskih in poletnih dnevih zalivati. Prvo konjo opravimo, ko je trava visoka priblino 8 centimetrov. Prvi jo pokosimo najve do ene tretjine viine, torej na priblino 5 do 6 centimetrov.

Polaganje trate
Vasih sanjamo o tem, da bi lahko udovit vrt zasadili kar ez no. S polaganjem vzgojene travne rue je to mogoe v nekaj urah. Na poloenih travnih preprogah je trata gosta in lepo zelena, takoj pa se lahko tudi sprehajamo po njej. To je velika prednost takega naina zasnove trate, eprav se veinoma uporablja za manje povrine, za nagnjen teren ali podroja, kjer trata zaradi neprimerne mikroklime teko uspeva.
Trata v zvitkih

Prednosti travnih zvitkov

Polaganje trave ima kar precej prednosti pred setvijo: Travo lahko sejemo veinoma le spomladi in zgodaj jeseni. V vroih poletnih dneh travno seme zaradi pomanjkanja vlage veliko tee vzklije, pozno jeseni ali pozimi pa so temperature za kaljenje prenizke. e oblikovano travno ruo lahko polagamo praktino vse leto, razen takrat, ko so tla zmrznjena. Ko pripravljamo teren za polaganje trave, smo lahko pri finem planiranju malo bolj povrni, kot e bi izravnavali tla za setev. Trata, narejena iz travnih zvitkov, je prvo leto poleti manj obutljiva za pomanjkanje vode kot trata, ki je vzklila iz travnih semen. Povrina, prekrita s travnimi zvitki, je veliko bolj izenaena, kot e travo posejemo, saj je setev lahko precej neenakomerna na doloenih podrojih, poleg tega pa so tu e poreni ptii, ki del tratnega semena pojejo. Seveda je glavna prednost ta, da lahko travo, ki je bila poloena, takoj obremenjujemo s hojo. Pri posejani travi moramo

s tem poakati vsaj est mesecev. Velikokrat je na povrini teava tudi plevel, ki raste hitreje kot trava. Trava, ki je poloena, je tako gosta, da vsaj eno do dve leti s tem nimamo teav.

Kdaj se odloimo za polaganje trate

Na splono velja, da lahko travne zvitke uporabljamo povsod, kjer potrebujemo hitre ozelenitve. Pred leti se je tak nain ozelenitve uporabljal le na nogometnih igriih, zdaj pa se zanjo odloa tudi vedno ve lastnikov vrtov. Tem najve pomeni takojnja ozelenitev vrta, saj preprosto nimajo niti asa niti volje akati leto ali dve, da trava postane tista prava zelena, gosta in trpena zelenica. Polaganje trave je tudi idealna reitev na pobojih, kjer zalivanje ali de izpereta posejano seme trave k vznoju poboja. Na nagnjenih terenih je tako velikokrat polaganje trate poleg zasaditve pokrovnih rastlin edina reitev ozelenitve. Travne preproge lahko uporabljamo tudi za popravljanje posameznih delov trate, za urejanje grobov in celo za prostore na sejmih, ki jih elimo za kratek as ozeleniti.

Na vejih povrinah je dostikrat ovira za uporabo le cena travnih zvitkov, saj je ta bistveno veja od obiajne zasnove zelenice s setvijo travnega semena. Tako ponavadi polagamo travo tam, kjer so povrine majhne in tako skupni stroek take ozelenitve ni previsok.

Priprava tal

Priprava tal za polaganje trave se bistveno ne razlikuje od priprave tal za setev trate. Zemljo najprej prekopljemo in dodamo kvalitetno organsko gnojilo Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Organsko gnojilo tla obogati z organsko
Lepa trata je ogrodje vrta

snovjo, ki se sproa poasi, v odvisnosti od temperature, in je tako na voljo rastlinam kar est mesecev. Nato teren grobo izravnamo. Na izravnano povrino potresemo e dolgodelujoe membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato ali mineralno gnojilo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Mineralno gnojilo se sproa hitreje kot organsko in tako omogoa dovolj hrane za zaetek rasti. Tako pripravljen teren e enkrat bolj natanno izravnamo.

naj bodo gosto prepletene, v podlagi ne sme biti kamnov. Zelo pomembna je tudi ravno pravnja vlanost zvitkov. Ker se taki zvitki hitro posuijo, je zelo pomembno, da travo poloimo im prej, najbolje kar takoj, ko jo pripeljemo od pridelovalca. e travo odloimo in razprostremo nekje na hladnem in sennem terenu, lahko poaka e kaken dan do zaetka polaganja na stalno mesto. Travne zvitke polagamo v ravni rti tesno

Polaganje travne rue

Trava v zvitkih mora biti enake debeline in barve ter seveda brez plevela. Korenine

drug ob drugega, kot bi polagali opeke. Robovi zvitkov ne smejo biti v eni rti po vsej irini. e je med posameznimi kosi rue prostor, se trata na soncu skri in zelo kmalu posui skozi odprte stranske ree. Manje kose zvitkov reemo kar z malo vejim noem, obliko pa prilagajamo terenu. Na koncu oblikujemo e robove. e elimo robove v ravni rti, si pomagamo z desko. Za bolj zaokroene robove uporabimo vrv in palico ter nariemo lepo krono linijo, ki jo pozneje z noem izreemo. Ko je vsa travna rua poloena, jo povaljamo, da se sprime s podlago in zalijemo.

Konja in gnojenje trate

Konja in gnojenje sta najpomembneji opravili na nai vrtni zelenici. Z redno in pogosto konjo poskrbimo za pravilno rast in razraanje travnih bilk in korenin. e pomembneje pa je gnojenje, saj je dobro prehranjena trava lepa, bolj zelena in moneja, pa tudi vreme, bolezni in plevel ji ne pridejo do ivega.

Prva konja

Zalivanje

Takoj po polaganju travno ruo temeljito zalijemo. Z zalivanjem nadaljujemo vsaj e dva tedna, da korenine prerastejo nekaj centimetrov podlage. V poletni vroini zalivamo kar vsak dan, ker korenine e niso dovolj globoko, da bi lahko vsrkale vodo iz vodne rezerve v tleh. Dnevno le rahlo zalivamo in ne tako mono kot prvi. e imamo namakalni sistem, letega prikljuimo za 15 do 30 minut. ez poletje trata, ki smo jo poloili, seni tla in prepreuje izsuitev zemljia.

Zelo pomembna je e prva konja po oblikovanju zelenice. Prvi po setvi kosimo takrat, ko so trave visoke od 8 do 10 cm. Nikakor ne smemo pri prvi konji trate pokositi na najnijo viino, ampak zniamo viino trav le za 3 centimetre. V naslednjih konjah postopoma kosimo vse nie, dokler ne naravnamo kosilnice na pravo viino. Prava viina trave je odvisna od tipa tal, vrste travne meanice in vremenskih pogojev. Poleti kosimo na viino 4 centimetre, v drugih letnih asih pa na viino 3 centimetre. Vedno pa naj velja, da pri konji poreemo najve tretjino doline trave.

Trata potrebuje redno konjo

e zelenico e imamo, prvi v sezoni kosimo nekoliko nije, druga konja pa je e prilagojena na eleno viino trav.

Viina rezi

Prenizka rez trato oslabi, previsoka pa premalo spodbuja rast stranskih poganjkov, zato postane trata redkeja in bolj obutljiva ob obremenitvah, kot je npr. hoja. Na previsoko koeni trati se lahko postopoma nabere tudi nekakna odmrla nepreduna plast, imenovana polst, ki trato dui.

Pokoeno travo odstranimo z zelenice

Kam s pokoeno travo?

na teden. Ponavadi velja, da trate, ki jih kosimo nizko, kosimo vekrat kot tiste, ki smo se jih odloili pustiti malo vije. e najmanj dela imamo s cvetoo meanico trav in cvetlic, ki jo ponavadi sejemo v delu vrta, ki smo ga uredili povsem naravno, ali v sadovnjak, da privabimo ebele.

in porumeni. Vendar duik ni dovolj. Korenine trav potrebujejo za svojo razrast tudi fosfor. Vse travne bilke potrebujejo kalij, ki krepi odpornost proti sui, boleznim in mrazu. Gnojila za travo so vedno bolj kakovostna in hkrati tudi vedno bolj naravna, zato ne prihaja do onesnaenosti vodotokov in podtalnice.

Trata potrebuje tudi organsko snov

Ponavadi pokoeno travo pograbimo, saj zlasti na nizko koeni zelo lepo negovani trati kvari videz. Pokoeni ostanki trave gnijejo in duijo trato. e se vseeno odloimo, da bomo odkos trave pustili kar na travni povrini, pokoeno travo enakomerno razgrnemo in im bolj na drobno sesekljamo. Tako razprostrti ostanki se hitro razkrajajo in predstavljajo naravno organsko gnojilo.

Gnojenje

Pred setvijo trave tlom dodamo tudi veliko organske snovi v obliki visokokakovostnega organskega gnojila Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Tudi e trato e

Kako pogosto kosimo?

10

Trato v povpreju kosimo enkrat tedensko, v asu najintenzivneje rasti tudi dvakrat

Trava je zelo intenzivna kultura, saj jo pogosto kosimo. To pomeni, da enkrat tedensko s celotne povrine poberemo ogromno hranilnih snovi. Teh snovi trata sama ni sposobna nadomestiti, zato postaja edalje bolj bleda, ibka in redka, med rastlinami trav pa se pojavljajo mah in pleveli. Tudi e se odloimo za t. i. mulenje in puamo drobno sesekljano in dobro razporejeno pokoeno travo na trati, to ni dovolj za prehrano celotne povrine trate. Trata najbolj potrebuje duik, s pomojo katerega raste, tvori beljakovine in ostaja lepo ametno zelena. Brez duika trava slabo raste

Enakomerno gnojenje je laje s trosilnikom gnojil

imamo, ji vsako pomlad dodamo tudi organsko gnojilo. Dodajanje organske snovi je zlasti pomembno na peenih, kamnitih in s hranili slabo zaloenih tleh. Organsko gnojilo je pomembno tudi za trate na drugih vrstah tal, saj se iz kvalitetnega organskega gnojila poasi sproa duik v odvisnosti od temperature in je rastlini na voljo kar est mesecev. Tako dobiva trata hranila enakomerno, ni nihanj v rasti, trava raste poasneje, enakomerno in postaja vse bolj gosta. Potrebno je manjkrat kositi, trata je lepo ametno zelena in bolj odporna na suo in hojo.

Plantella specialno gnojilo za jesensko gnojenje trave

Trato im bolj enakomerno pognojimo

Dognojevanje s specialnimi gnojili

Najbolje je, da za dognojevanje trate uporabimo dolgodelujoe membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato. Ker se hranila iz membrane sproajo postopoma skozi vso rastno dobo, popoln videz nae trate doseemo e s samo enkratno uporabo Plantella Formula 365 za travo letno. Za dognojevanje lahko izberemo tudi Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Z njim dognojujemo vsaj trikrat med rastno dobo trav. Velja pravilo, da trato, ki jo kosimo bolj pogosto, tudi gnojimo pogosteje. Prvi gnojimo spomladi marca ali aprila, drugi

dognojujemo v maju ali juniju, e zadnji pa gnojimo v septembru. Po koncu septembra trate ne gnojimo ve z duinimi gnojili, ker bi prepozno gnojenje povzroilo rast trave. Mlade travne bilke so pozimi preve obutljive na mraz in bolezni. Tako smo spomladi mono razoarani nad videzom nae zelene povrine. Gnojimo zjutraj ali zveer, ko ni vroe. Kadar dolgo ni deja, po gnojenju trato mono zalijemo. V sunem obdobju je najbolje trato okrepiti s posebnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki zmanjuje stres zaradi sue.

so izpostavljene visoki vlagi ob zmanjani svetlobi in toploti, zato lahko trata oslabi in je dovzetna za bolezni. V jesenskem obdobju od avgusta do oktobra zato trato pognojimo s Plantella specialnim gnojilom za jesensko gnojenje trave, ki vsebuje veji dele fosforja za goste in krepke korenine, ki omogoajo boljo prezimitev trave. Tako ostane trava gosta, enakomerno zelena in primerna za hojo.

Zraenje in obnavljanje trate

Trato zgodaj spomladi in jeseni prezraimo in po potrebi obnovimo. Zraenje omogoa globoko rast korenin in povzroa dobro vraanje in utrditev travne rue, poleg tega pa tudi zmanjuje zbitost tal. Najprej trato isto na kratko pokosimo. Na manjih povrinah jo preluknjamo z navadnimi ali votlimi vilami, vsakih 30 centimetrov v dolino. Tako ustvarimo zrane pore, ki dajejo zrak in prostor za razvoj korenin. Trato lahko tudi mono pregrabimo ali razreemo s posebnim vertikulirnim 11

Jesensko dognojevanje

Trava je rastlina z zelo dolgo rastno dobo, raste takrat, ko je temperatura tal nad 5 stopinj C. Tako raste tudi jeseni in e dolgo v zimo. Mrzla zima zna biti predvsem za mlade travne bilke huda preizkunja, saj

strojem. Nato po trati enakomerno potresemo Plantella izbrane kremenove peske in jih z metlico spravimo v luknje med travo. Trato pognojimo z dolgodelujoim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za travo ali s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. e je potrebno, travo dosejemo. Pri tem se najbolje obnese travna meanica Plantella Contessa z obloenim travnim semenom, ki sama absorbira vlago iz okolice in hitro ter uspeno kali tudi takrat, ko ni popolnoma prekrita z zemljo.

Zalivanje
Poleg konje in gnojenja je zelo pomembno opravilo na trati e zalivanje. Trava med glavno rastno sezono od pomladi do jeseni ne sme pogreati vode, e elimo, da bo gosta, krepka in lepo zelena. Veina vrst trav je precej odporna proti sui. Na tleh, ki so peena ali kamnita in tako slabo zadrujejo vlago, bo sua travo prej ogrozila. Na tekih glinenih tleh bo trata v sunem poletju lepa in tudi skrbi zaradi zalivanja bodo manje. Tudi tla, ki so dobro pripravljena in vsebujejo dovolj organskih hranilnih snovi, veliko lae prenesejo suo. Kadar je obdobje brez deja le predolgo, je potrebno trato zaliti. Preden se lotimo zalivanja, preverimo, e naa trata zares trpi pomanjkanje vode. Ko stopimo na trato, se morajo travne bilke takoj zravnati. e se to ne zgodi, pomeni, da bo potrebno dodati vodo. e nismo prepriani, da je trata zares suha, dvignemo koek travne rue in v zemljo

zarinemo ostro palico ali oster kovinski predmet. Predmet bi moral prodirati gladko in lahko skozi zemljie. Ko ga izvleemo, bi moral biti vlaen do viine 8 centimetrov. e se to ne zgodi, je potrebno zalivanje.

Kdaj zalivamo?

12

Na slabo oskrbovano trato se hitro naseli plevel

Poleti, ko je najveja pripeka, zalivamo v najhladnejem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zveer, ko se tla e nekoliko ohladijo. e bi zalivali v najveji vroini, bi lahko na rastlini nastale pokodbe v obliki oigov, pa tudi izguba vode zaradi iz-hlapevanja bi bila precejnja. V hladnejih dneh zalivamo sredi dneva. Najbolje bi seveda bilo, e bi imeli za zalivanje dovolj postane vode ali deevnice, vendar je to le redko mogoe. Velja pravilo, da zalivamo raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Tako bo voda prodrla globlje v tla, od tam pa jo bodo korenine postopoma in po potrebi lahko sprejemale. e zalivamo vsak dan z malo koliino vode, je monost razvoja bolezni na trati veliko veja. Korenine trav se tako razvijejo plitveje in e zamudimo le dan ali dva zalivanja, lahko zane trava hitro odmirati. V najbolj vroih dneh, ko se temperatura

dvigne tudi na ve kot 37 C ali ez dan mono piha veter, lahko zmanjujemo temperaturo travne rue tudi z rahlim prenjem vode po povrini. Seveda to prenje ne more zamenjati zalivanja.

Koliko vode je potrebno?

e zalivamo priblino dvakrat na teden, bomo na kvadratni meter povrine porabili okoli deset litrov vode. e bomo za-livali z vrtno cevjo, pomeni, da bomo kar nekaj asa stali na mestu in usmerili neen razpren curek na travne rastline. Deset litrov vode pomeni tudi ena povprena za-livalna posoda na kvadratni meter. Idealno je, da je zemeljska povrina pod travno ruo mokra do globine 7 do 10 cm. e imamo napeljan namakalni sistem, se prepriajmo, da voda prodira prav do vseh podroij zelenice. Kotiki zelenice, ki so zunaj obmoja namakalnega sistema, lahko v sui hitro propadejo. Ravno tako so zelo ranljivi predeli poleg stavb, zato jih ponavadi dodatno namakamo.

Na trato namestimo zalivalni sistem

13

Zalivanje brein

Breine so za zalivanje zelo teavne, saj voda odtee prej, kot je doseena prava mera vlanosti. Da bo zadrali vodo in zagotovili primerno vlanost, najprej podroje nekaj asa namakamo, nato s tem prekinemo za okoli eno uro in ele potem spet nadaljujemo namakanje istega dela. Ta postopek ponavljamo toliko asa, da doseemo pravo stopnjo vlage na breini Preden izberemo namakalni sistem, se zelo dobro pozanimajmo o njegovih prednostih in pomanjkljivostih. Namakalni sistemi, ki so vgrajeni v tla, morajo biti zares dobro nartovani in vgrajeni, poleg tega pa zahtevajo tudi redno vzdrevanje. Prenosni namakalni sistemi so draji, vendar imajo tudi daljo ivljenjsko dobo in jih lahko prilagajamo glede na potrebe trave. Bolji in uinkoviteji so namakalni sistemi, ki brizgajo trato im nije v zrak, saj je tudi izguba vode manja. Kakren koli namakalni sistem e imamo, pa je potrebno vekrat med rastno sezono preverjati, e so kropilne obe pravilno nameene, 14 ali so morda zamaene ali brez filtra.

Mah v travi
Mah je velik sovranik trate, saj se blazinice mahu hitro irijo in odvzemajo travi vse potrebne hranilne snovi, zrak in vodo. Na koncu, ko se mah raziri ez vso travno povrino, je z nao trato tako reko konec, saj jo mah popolnoma zadui. Zato je zelo pomembno, da mah zatiramo pravoasno in sproti. Mah je v naih podnebnih razmerah zelo pogost obiskovalec travnatih povrin. Ponavadi zapolnjuje prostore, kjer je trava zaradi neustreznih pogojev odmrla ali pa tam sploh nikoli ni rasla. Mah je vetrocvetka, kar pomeni, da potrebuje za svoje razmnoevanje veter. Veter prenaa spore naokrog po travniku in tako se mah iri. Razmnouje se zlasti poleti v toplem in vlanem vremenu, ko se spore zasejejo in ukoreninijo tam, kjer imajo prostor. Tako ponavadi zasedejo terene, kjer je trata ibka in redko posejana. Spore mahu lahko razirjamo tudi sami, na mehanski nain, kadar grabimo mah od sredine proti drugi travi.
Mah na travi spomladi

Namakalni sistemi

Mah se najvekrat pojavlja na preve sennih legah, na slabo prezraenih in slabo odcednih tleh, na slabo pognojenih in slabo oskrbovanih tratah, vzrok pa je lahko tudi prenizka konja.

element, ki uniuje mah. Vsako leto vsaj dvakrat trato tudi prezraimo in potresemo s Plantella izbranimi kremenovimi peski. Podobno ravnamo v senci, ki nastane zaradi stavb in ograj.

Mah v senci

Mah se najpogosteje pojavi na sennih legah, kjer uspeva veliko bolje kot druge vrtne rastline. Zelo pogosto ga lahko opazimo v senci pod starimi mono razraslimi drevesi z gosto kronjo. Listi prepreujejo svetlobi dostop do tal, zato rastline, ki potrebujejo za svojo rast svetlobo, odmirajo. Ravno tako lahko gosto razrasli veji grmi ustvarjajo ob sebi stalno senco, v kateri se naseli mah. Teave se lotimo tako, da mono obreemo drevesa ali grmievje in tako zagotovimo travi ve svetlobe. Senco pa meejo tudi stavbe ali ograje. e so drevesa in grmi lepo razrasli, jih je vasih koda obrezati. Najprej poizkusimo posejati travno meanico za senco in redno zatirati mah takoj, ko se pojavi. Zelo pozorni smo na pravilno zalivanje in ne kosimo prenizko, poleg tega pa trato redno in skrbno gnojimo s specialnimi gnojili, ki imajo dodano tudi elezo. elezo je namre tisti

Mah na preve obremenjenih zbitih tleh

iji in portnim igram in v kotiku z vrtno sedeno garnituro in vrtnim arom. Tekim in zbitim tlom e ob pripravi tal za setev trave dodamo kamninsko moko Plantella Biovit. Pazimo, da takih tal ne obdelujemo v mokrem vremenu, saj jih tako e moneje zbijemo. Vzdrevanje

Korenine trav potrebujejo za svoje normalno delovanje zrak in vodo. e enega od teh elementov primanjkuje, zanejo korenine odmirati. V tekih tleh se vlaga dolgo zadruje in pogosto se pojavi pomanjkanje kisika. Trata odmira, na praznih mestih pa se pojavi mah. Zbita tla so ponavadi posledica prevelike obremenjenosti tal s hojo, vonjo in obdelavo v vlanem vremenu. Najbolj zbita tla so ponavadi na prostoru z otrokimi igrali, na delu trate, ki ga namenjamo razlini rekreac-

Plantella proti mahu /Specialno sredstvo za trato proti mahu odpravlja inprepreuje mah v trati ter oskrbuje travo shranili.

15

zelenice obsega redno zraenje in dodajanje kremenovega peska. e je povrina manja, trato prebadamo kar z vilami in jo rahlo privzdignemo, da bo do korenin prilo ve zraka. Vekrat v sezoni po trati potrosimo Plantella izbrane kremenove peske v debelini 3 do 5 milimetrov.

Kisla tla

V Sloveniji imamo preteno karbonatna tla, marsikje pa lahko najdemo tudi kisla tla. e se na nai parceli ali v njeni bliini pojavlja resje ali pa kot plevel na trati divja vijolica, potem so tla verjetno prekisla. Tudi kislost tal je lahko eden od vzrokov za pojav mahu. Takim tlom e jeseni dodamo sredstvo za apnjenje tal Plantella Kalcivit, obasno pa tudi kamninsko moko Plantella Biovit, ki jo jeseni ali zgodaj spomladi potresemo po zelenici.

Slabo oskrbovana trata

16

Plantella izbrani kremenovi peski / Naravno talno sredstvo za zraenje korenin travnikih rastlin in rahljanje trate

Trata potrebuje za svojo rast in lep videz veliko hranilnih snovi. e za prehrano trate uporabimo dolgodelujoe membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato, gnojilo uporabimo samo enkrat v sezoni. V nasprotnem primeru je potrebno osnovno gnojenje, nato pa e trikratno dognojevanje s kvalitetnim Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Ob pomanjkanju hranilnih snovi se razraanje travnih korenin upoasni in tako ima mah prilonost, da se naseli med njimi. Zelo pomembno je tudi zalivanje poleti v sunih obdobjih. e zalivamo vsak dan

po malo, se korenine trav plitvo razrastejo in v vroini propadejo, mah pa se naseli na prazna mesta. Zato je najbolje, da zalivamo temeljito enkrat ali dvakrat na teden. Trato oslabimo tudi z nizko konjo.

Mah se pojavi tudi na soncu

Mah se ne pojavlja samo na sennih predelih trate, ampak pravzaprav povsod, tudi tam, kjer sonce sije ves dan. Na sonnih predelih nae trate je pojav mahu vedno povezan s pomanjkanjem hranilnih snovi. Redno gnojenje s kvalitetnimi specialnimi gnojili, pravilno zalivanje in ne prenizka konja na takem terenu zelo hitro odpravijo mah.

Sredstvo proti mahu

Ko se mah na nai trati pojavi, je najbolje, da uporabimo posebno sredstvo za unievanje mahu Plantella proti mahu, ki vsebuje elezo, hkrati pa trati doda duik za rast in kremenov pesek za rahljanje in zraenje tal. Sredstvo enakomerno potresemo po pokoeni trati, nato pa trato zalijemo. Mah se nekaj dni po uporabi posui. Ponavadi poakamo deset do tirinajst dni in nato odmrle dele odstranimo z eleznimi ali noastimi grabljami. e mah redno odstranjujemo, so otoki mahu majhni in trava se po odpravi mahu sama razraste. e pa so ostala na nai zelenici velika prazna mesta, je potrebno trato temeljito obnoviti in dosejati. Za dosejevanje uporabimo meanice trav za senne lege. Vsekakor pa tudi pri mahu v travi velja, da je bolje prepreiti kot zdraviti. Zato storimo vse, da bodo tla primerno pripravljena, zrana in pognojena. Na takih tleh bo trata gosta, zelena, mah pa ne bo imel prostora, da bi kvaril njen videz in ji odvzemal hranilne snovi.

Teave s trato

Na trati se vasih pojavijo razlini svetli, rumeni ali rjavi madei razlinih oblik. Sua, pomanjkanje hranil, neenakomerno gnojenje ali celo bolezen? Le kaj smo naredili narobe? Ko se naa trata spremeni iz ametno zelene oaze v bledo zeleno povrino s tevilnimi rumenimi otoki, smo kar malo razoarani. Pridno smo zalivali, gnojili, kosili, zdaj pa je nekaj narobe. Najprej pomislimo na bolezen. Bolezni se na trati pojavijo predvsem takrat, ko je trava slabo prehranjena ali trpi pomanjkanje vode. Pogosteje so na slabo propustnih tleh ali tam, kjer prenizko kosimo. Madei, ki so bolj ali manj pravilnih oblik, ponavadi v kolobarjih ali krogih, so najverjetneje posledica glivinih bolezni.

Snena plesen

V naem podnebju je najpogosteja bolezen na trati snena plesen. Najvekrat jo opazimo zgodaj spomladi. Najprej se pojavijo okrogla aria, premera do 5 centimetrov, ki se lahko poveajo do 30 centimetrov. Listi so najprej vodeni, nato rdekasto

rjavi, v vlanem vremenu pa se okoli teh mest pojavi bel kolobar. Na propadlih listih so lahko vidni majhni elatinasti skupki spor bele ali ronate barve. Belo prevleko v obliki kolobarja opazimo zlasti v vlanih jutrih, e se v travo zagledamo s kaknega vijega mesta, npr. z balkona. Snena plesen se pogosteje pojavi na tejih in zbitih tleh. Sneno plesen pospeuje slabo prezraevanje tal, zato je zelo pomembno, da trato vsaj zgodaj spomladi in jeseni dobro prezraimo in dodamo Plantella izbrane kremenove peske. Bolezen se pojavi tudi, e jeseni trato prepozno pognojimo. Zato je najbolje, e gnojilo z vejo vsebnostjo duika dodamo najpozneje v septembru. e smo gnojili pozno jeseni in je zapadel sneg takrat, ko zemlja e ni zmrznila, lahko z veliko verjetnostjo priakujemo, da bo naa trata spomladi zbolela. e se je bolezen e pojavila in je napad le v blaji obliki, trato temeljito preeemo s pahljaastimi grabljami, nato pa pokosimo in dodamo Plantella izbrane kremenove peske. Ko se tla osuijo, trato zalijemo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki vsebuje veliko vitaminov,

17

Vivera Switch / Fungicid za zatiranje povzroitelja sive plesni in bele gnilobe.

e je trata rumene ali bledo zelene barve, e ni nujno, da gre za bolezen. Najvekrat je vzrok slaba oskrba, zlasti pomanjkanje vode in hranil.

Snena plesen na travi (Microdochium nivale)

polisaharidov, aminokislin in huminskih kislin. Le-ta zmanja posledice bolezni in ponovno okrepi trato. Po tirinajstih dneh trato e dobro pognojimo s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Bolezen, ki je zajela veji del trate, zatiramo s fungicidom Vivera Switch.

Neenakomerno gnojenje

Rja na travi
Rja (Puccinia spp.)

18

Vasih, vendar veliko redkeje kot snena plesen, se pojavi na nai trati tudi rja. Najprej se na steblih in listih pojavijo orannorumenkaste pege, ki se poasi spremenijo v dvignjene podolgovate kupke z rdekastimi sporami. Ob monejem napadu se travna rua razbarva in oveni. Rja najpogosteje napade trato v senci. Vzrok napada je lahko tudi slaba prehranjenost trave, zlasti pomanjkanje duika. Zato je potrebno trato redno dognojevati s kvalitetnimi specialnimi gnojili za trato. Pazimo, da ne kosimo prenizko, pomembno pa je tudi temeljito, a ne prepogosto zalivanje.

e so na trati madei nepravilnih oblik, pravzaprav najrazlineje lise, je naj-verjetneje, da smo trato neenakomerno pognojili. Nekateri madei so lahko tudi temni, trata pa je tam popolnoma uniena. Zelo verjetno je to posledica prevelike koncentracije gnojila, ki se je raztresla na tistem mestu. Tak made zalijemo z veliko koliino vode, po potrebi pa odmrlo travo odstranimo in znova posejemo za pest ali dve travnih semen. e se nam to vekrat dogaja, je najbolje, da si nabavimo poseben trosilnik gnojil, s katerim lahko isto preprosto travo enakomerno pognojimo. e gnojimo rono, pa si koliino gnojila pazljivo razdelimo na ve enakih delov in pognojimo povrino najmanj iz dveh smeri, pravokotnih druga na drugo. e za dognojevanje uporabimo dolgodelujoe membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato, ni nevarnosti, da se na trati pojavijo pokodbe zaradi

neenakomernega gnojenja. To gnojilo se namre sproa postopoma v odvisnosti od zunanje temperature.

Pomanjkanje hranil

Trati, ki je postala isto rumena, najverjetneje primanjkuje hranil ali pa je pre-nizko pokoena. Tako trato enakomerno pognojimo z dolgodelujoim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za trato ali z Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav in temeljito zalijemo. e je bila prenizko pokoena, jo naslednji kosimo nekoliko vije. Zlasti poleti je bolje, da travo ne kosimo prenizko, saj je tako e bolj obutljiva za suo. Porumenelo travo zalijemo z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki bo rastline ponovno okrepil in postopoma bodo spet bolj krepke in zdrave.

in lae zadri vodo. Na takem mestu bo trata dalj asa uspeno kljubovala sui kot tam, kjer je peska nekoliko ve in je plast zemlje tanja. Proti sui ne pomaga ni drugega, kot redno zalivanje ali postavitev namakalnega sistema, ki bo zalival trato v nai odsotnosti. e je trata mono prizadeta, jo zalijemo e z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita.

Domai ljubljenki

Domai ljubljenki lahko trato pokodujejo

Kdor ima za domaega ljubljenka psa, ki se prosto sprehaja po vrtu, ima prav gotovo tudi lisasto trato. Pasji urin namre trato poge, na teh mestih pa nastanejo prazni prostori, ki jih naseli plevel. Taka mesta zalijemo z vejo koliino vode, vendar je to
Madei na travi zaradi neenakomernega gnojenja

Pomanjkanje vode

Eden najpogostejih vzrokov za nastanek rumenih delov na trati pa je prav gotovo poletna sua. Trata le redko porumeni po vsej povrini, saj sua ne prizadene vseh delov trate v enaki meri. Marsikje je prsti ve ali pa je nekoliko bolj ilovnata

ponavadi stalna teava, s katero se moramo sprijazniti ali pa ivali omejiti gibanje na posebej zanjo pripravljen prostor. Za odganjanje domaih ivali lahko uinkovito uporabimo tudi Plantella Repel, odganjalec psov in makov, ki vsebuje odvraalo aluminijev amonijev sulfat. Raztopino pokropimo okoli rastline ali mesta, ki ga elimo zavarovati. Po nekaj tednih, odvisno od vremena, je potrebno nanos obnoviti.
Plantella Repel / Sredstvo za odvraanje ivali, ki povzroajo kodo.

19

kodljivci na trati

Majski hroi

Kadar se na trati pojavijo krtine, luknje ali manji kupki zemlje, lahko skoraj zagotovo priakujemo, da se pod zemljo ali nad njo skrivajo razlini kodljivci. Vasih pa so znaki pokodb trate tudi bolj prikriti in se kaejo v obliki venenja, rumenenja ali razlinih madeev na trati. Pokodbe, ki jih na trati povzroajo kodljivci, so lahko zelo razline. e imamo na primer obutek, da je naa trava nenadoma zaela veneti in rumeneti, ni nujno, da je za to kriva sua. Najbolje je, da z motiko odstranimo ali dvignemo del travne rue in malo raziemo prst. e smo naleteli na liinke ali ogrce, ki so umazano bele barve, mesnati, zviti v obliki rke C in dolgi priblino 3 centimetre, lahko s precejnjo verjetnostjo ugotovimo, da so se na nai trati naselili majski hroi oz. njihove liinke.

Majski hroi so od 22 do 28 centimetrov dolgi hroki, ki so rjave barve ali pa se kovinsko svetijo. Razvoj teh hrokov traja tri leta, za trato pa so nevarne samo liinke t. i. ogrci. Najbolj poreni so ogrci drugo in tretje leto razvoja. Ti se hranijo s korenina-

mi trav, kar se na zunaj kae kot posledica sue. Trave rumenijo in venijo, pri hoji pa utimo gobasto strukturo tal. Ogrci majskega hroa so veliki kodljivci na tratah, posebno na slabih, manj po-gosto koenih in gnojenih povrinah. e ugotovimo, da nam dela kodo majski hro, je najprej potrebno zaeti z bolj intenzivno oskrbo trate. Trato enkrat letno pognojimo z dolgodelujoim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za trato, vsaj dvakrat letno pa jo tudi prezraimo in dodamo Plantella izbrane kremenove peske. e za gnojenje uporabimo Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav, dognojujemo vsaj tri- do tirikrat letno. Pomembna je tudi redna konja. Ko bomo zaeli z bolj intenzivno nego trate, bodo ogrci povzroali kodo e toliko asa, da se bo trata lepo zgostila. Majski hroki namre ponavadi na gosto, lepo razraeno travo ne odlagajo ve jajec. e so se ogrci le preve razmnoili, pa za zatiranje uporabimo posebno sredstvo, ki ga dobimo v kmetijski lekarni.

20

Majski hro (Melolontha Melolontha)

Sovke

Tudi sovke so nadleni kodljivci. Nji-

Liinke koeninarja

Sovke (Agrotis spp.)

hove liinke se hranijo z listi in koreninskimi vratovi trav. Razmnoijo se zlasti v vlanem vremenu. Zelo je pomembno, da na trati redno odstranjujemo odmrle dele trave in trave ne zalivamo vsak dan. Veliko bolje je, da trato zalivamo redkeje, na primer dvakrat tedensko, takrat pa bolj temeljito. Trato najmanj dvakrat letno temeljito prezraimo. Pri tem lahko uporabimo vile za manje povrine in posebno kosilnico z vertikulirnim dodatkom za veje povrine. Nato na trato posujemo Plantella izbrane kremenova peske in jih z metlico porazdelimo v luknje, ki smo jih naredili z vilami ali kosilnico.

Kadar opazimo poleti v sunih obdobjih na trati rjave lise, so lahko vzrok tudi liinke koeninarja. Travniki komar ali koeninar je kodljivec, ki se za razliko od majskega hroa pogosto naseli ravno na skrbno negovano trato. Ta uelka ima zelo vitko telo in e bolj suhe in krhke noice. Odrasle ivali niso kodljive. Jajeca odlagajo poleti, jeseni pa se izleejo gosenice, ki objedajo korenine trav in nekatere travnike rastline. Tako se hranijo e naslednjo pomlad, nato pa se zabubijo. Liinke so velike 2 do 3 centimetre, debele in umazano sive barve. Proti liinkam se borimo tako, da trato najprej dobro zalijemo, pravzaprav kar prepojimo z vodo. Nato pa jo ez no prekrijemo s rno folijo. Tako se veina liink zadui.

Deevnik

Krt

Deevniki

Deevniki so v naem vrtu zelo koristne ivali, saj rahljajo tla in tako ugodno vplivajo na rodovitnost tal. Vasih pa je teh ivalic le preve in kvarijo videz nizko koenih negovanih trat, saj puajo na povrini kupke neprebavljene prsti. Pomagamo si tako, da te kupke prsti sproti odstranjujemo z metlo ali eleznimi grabljami.

Tisti, ki imamo na svoji trati krta, smo lahko prepriani, da je v prsti pod travo veliko razlinih malih ivalic. Krt se namre naseli le tam, kjer ima dovolj hrane. Na nai zelenici ni samo na sovranik, ampak tudi prijatelj, saj s kopanjem rovov zrai tla, hkrati pa se prehranjuje z deevniki, ogrci in drugimi liinkami kodljivcev. Krt najbolj kodi videzu nae zelenice in nas ovira pri konji. Pri kopanju rovov namre kar precej zemlje odloi na povrini trate v obliki t. i. krtin. Krte ponavadi odganjamo s posebnimi zvonimi odganjalci ali pa uporabljamo dimne patrone, ki jih poloimo v odprtino na zaetku rova. 21

si po takni zimi prav hitro opomore, saj se korenine trav lepo razraajo in zapolnijo prazne prostore.

Plevel na trati
Plevel je vsaka rastlina, ki raste na mestu, kjer ni zaelena. eprav loimo plevele na kodljive in druge plevele, so v negovani trati prav vse nezaelene rastline kodljive, saj jemljejo travnim bilkam vodo, hranila, toploto in svetlobo. S tem e tako lepa rastlina travo zavira v rasti in jo v skrajnem primeru zadui ter zasede njen prostor. Tudi tuje trave, katerih seme ni bilo prisotno v meanici travnega semena, obravnavamo kot plevelne rastline, ker s svojimi druganimi lastnostmi motijo enakomerno podobo trate. Pleveli so samonikli, njihovo seme prinese veter, ptice, mravlje, z orodjem in hojo po trati pa tudi lovek. Veliko semen je prisotnih v tleh e preden se lotimo setve trave in le akajo na ugodne razmere, da lahko vzklijejo. Najraje se pojavi na mestih, kjer ni trave; kjer smo odstranili krtino, kjer je rasel mah, preden smo ga uniili, kjer smo odstranili plevel in mesta nismo na novo posejali. Za lepo trato je potrebno redno grabljenje z noastimi grabljami, s imer

Ptii

Krt

Najpogosteje imamo probleme s krtom, kadar je naa trata oz. vrt zraven naravnega, nekoenega travnika. V takem primeru bi bilo morda smiselno razmiljati o ograji, katere osnova bi segala globlje v zemljo. e so krtine zelo obsene, jih najprej odstranimo in zemljo uporabimo tam, kjer jo potrebujemo. Nato na prazna mesta dosejemo travo ali prenesemo dele rue z robov trate.

Mii

22

Vasih lahko zgodaj spomladi, ko skopni sneg, na trati opazimo prave dolge hodnike. Te so naredile mii, ko so hitele nabirati travo za gnezda. koda je veja po zimah z dolgotrajno sneno odejo. Trata, ki je dobro oskrbovana in redno gnojena,

Ptii so pravzaprav nai prijatelji, saj se hranijo z liinkami razlinih kodljivcev. Vasih pa nam na primer kosi, vrane in srake trato kar prekopljejo, ko iejo hrano. Pri svojem iskanju liink namre opazujejo trato in tam, kjer zagledajo odmrle trave, teren prekopljejo in nam naredijo veliko kode. S tako razkopano trato imamo ponavadi kar nekaj dela, da jo spet obnovimo. Najprej z grabljami odstranimo koke trave, ki so jih ptii raznesli naokrog. e je razkopani del majhen, lahko z lopato izreemo in odstranimo pokodovano travo. Zemljo malo prerahljamo in dodamo specialno gnojilo za trato. Na robu trate odreemo enako velik in debel kos trave in ga prenesemo na pripravljen prostor. e te monosti nimamo, na del, ki smo ga pognojili, posejemo travno meanico za dosejevanje. Posejani del e malo potlaimo oz. utrdimo z lopato, nato pa zalijemo.

zraimo travno ruo. Zato je bolj vitalna in se moneje upira agresivnim plevelom. Poskrbimo tudi za konjo v pravi viini, saj s prenizkim odkosom ustvarjamo pogoje, ki omogoajo slabo rast trav in razraanje plevelov. Vzrok za zapleveljenje je lahko tudi teka ali stlaena zemlja, na kateri se pogosto pojavi bela ali plazea detelja.

Vrste plevelov

Najbolj nadleni so pleveli, ki se v trati irijo s plazeimi pritlikami, kot na primer jetinik, brljanasta grenkuljica in navadna rnoglavka. Dobro oskrbovana trata s hranilnimi snovmi in redna konja navadno zadostuje, da se v trati ne pojavijo pleveli. Vendar pa poznamo znailne tratne plevele, ki jim tudi redna konja ne more do ivega. To velja predvsem za tiste, ki se rozetasto razraajo. Navadna zvezdica prilagaja viino rasti konji tako, da jo s kosilnico ne moremo pokositi. Dokler je taknih plevelov malo, jih preprosto izkopljemo ali posamezno pokropimo z herbicidom. Pri ronem odstranjevanju plevelov pazimo, da izkopljemo celo korenino, saj se e iz majhnega koka korenine kmalu razvije nova rastlina. Rono odstranjujemo

Plazea zlatica

plevele, ki se razmnoujejo vegetativno (s korenikami in pritlikami) in s semenom. Glede na obliko listov jih razdelimo na ozkolistne, sem spadajo trave, ki niso zaelene na trati, in irokolistne plevele. Najbolj znailni in pogosti irokolistni vsiljivci so regrat, trpotec, smiljka, jetinik, plahtica ali rosnik, prstnik, navadna zvezdica, navadna rnoglavka, brljanasta grenkuljica, bela ali plazea detelja in drugi pleveli. Med ozkolistne nepriljubljene goste pa tejemo opuljo in travniko latovko.

regrat in marjetico, ki imata le eno korenino. Plevele, ki se irijo s pritlikami in korenikami, ni priporoljivo zatirati rono, ker jih pri tem nehote razmnoimo. e se tak plevel preve razraste, je edina reitev uporaba ustreznega herbicida. Seveda se proti vdoru plevelov v travo najbolje zavarujemo e pri sami setvi trate. Sejemo le kakovostne meanice, kjer je zagotovljeno, da ne vsebujejo semen plevelov. Ceneja kot je meanica, veja je monost za njeno zapleveljenost. Najpogosteje vsiljivce v negovani trati delimo na enoletne, veletne in trajne

Kako se borimo proti plevelu

Najbolje oroje zoper plevel v travi sta redna konja in zadostno gnojenje. as in energijo si prihranimo z uporabo dolgodelujorga membranskega gnojila Plantella Formula 365 za travo, s katerim trati zagotovimo hranila za vse leto in tako poskrbimo za mono in gosto zelenico. Trato lahko spomladi pognojimo tudi s kvalitetnim organskim gnojilom Plantella Organik in jo nato v rastni sezoni redno dognojujemo s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav, ki omogoa razraanje korenin trav, s tem pa tudi bolj mono, gosto, zdravo in odporno trato.

23

Plevel na pesku in med tlakovci

Vasih se plevel in trava razrasteta tam, kjer ni potrebno, in motita lep videz negovanega vrta ali drugih povrin. e imamo predel, kjer smo nasipali pesek in nismo podloili tkanine, ki prepreuje rast plevela, imamo velikokrat s tem teave. Ravno tako se

pojavlja plevel v odprtinah med tlakovci, e spodaj ni betonirane osnove. Pravzaprav se neprimerno rastlinje pojavi povsod tam, kjer ima zagotovljenega vsaj nekaj ivljenjskega prostora. Da bi tako razraanje prepreili, je potrebno zgodnje pletje, da odstranimo plevel e preden semeni in je tako manj monosti,

da se razseje v okolico. Pletje med tlakovci, zidovi in drugimi nedostopnimi povrinami pa je pogosto mono oteeno, e nam sluajno uspe, pa je e vedno veliko monosti, da kak delek ostane pozabljen in zane ponovno rasti. Bolja in nadvse praktina reitev je uporaba herbicidnega pripravka

24

Plantella Total in Total-R / Sredstvo za prepreevanje plevela.

Plantella Total-R, ki je e pripravljen in se uporablja nerazreden. Sredstvo deluje na irok spekter plevelov in je enostavno za uporabo. Zaradi nizke, a e vedno povsem uinkovite koncentracije, ni kodljivo za okolje in ga lahko kupimo v prosti prodaji. Za zatiranje enoletnega in veletnega plevela pred ponovno setvijo trave, pri obnovi travne rue, v nasadih vinske trte, sadnega drevja in na strniih lahko uporabimo totalni herbicid Plantella Total, ki deluje foliarno, kar pomeni, da aktivna snov vstopi v rastlino preko listov in se razporedi po celotni rastlini vse do korenin. Sredstvo ni kodljivo za vodne organizme, aktivna snov pa ima zaradi dodatkov odlino povrinsko aktivnost. Uporabimo ga tako, da koncentrat ustrezno razredimo. Za enoletne plevele uporabimo 20 ml sredstva na 1,25 litra vode, kar zadostuje za priblino dvaindvajset kvadratnih metrov. Za veletne plevele pripravimo isto meanico, a tak pripravek porabimo na povrini enajstih kvadratnih metrov. kropimo lahko z rono kropilnico. Rezervoar napolnimo s polovico potrebne koliine vode, dodamo odmerjeno koliino sredstva in ob stalnem meanju dopolnimo rezervoar do potrebne koliine.

Trata kot otroko igrie

Trata je lahko tudi otroko igrie. e je lepo negovana, gosta in mehka, prav vabi nae malke, da teejo, se valjajo ali posedajo v njej. Vasih postavimo na trato tudi gugalnico, tobogan ali peskovnik. Vsakodnevno tekanje in igranje na zelenici pa se na trati kmalu pokae kot mesta, kjer je trata redkeja, zemlja zbita, marsikje pa namesto trave poganja plevel.

sprejemati hranil in z njimi oskrbeti zelenih delov. Trave odmirajo, naa preve obremenjena zelenica ogoli ali se na prazna mesta naseli plevel.

Trpene vrste trav

Priprava tal

Za igrie je potrebno trato dobro pripraviti. Tla, ki so zelo obremenjena, se namre kmalu preve zbijejo. Zaradi tega zrak, voda in rastlinska hranila ne morejo prispeti do korenin. Oteeno je tudi razraanje in obnavljanje korenin, zato se le-te irijo le v najviji gornji plasti tal. Taka trata postaja vedno bolj ibka in obutljiva za obremenitve. Slabo razvite korenine ne morejo priti do vlage v nijih slojih, zato je travna rua neodporna proti sui. Zraka je v zbitih tleh malo, korenine dobijo premalo kisika, zato ne morejo

Zelo pomembno je, da za igrie izberemo posebne meanice trav, ki obremenitve lae prenaajo. Najbolje je, da smo pozorni na sestavo meanic trav, ki jih nameravamo sejati. Najbolj trpeni travi sta travnika latovka (Poa pratensis) in trpena ali angleka ljuljka (Lolium perenne). Razline sorte trav so razlino odporne proti zunanjim dejavnikom kot so sua, mraz, bolezni ali prevelika obremenjenost. e ti dejavniki eno izmed sort trav uniijo, druge trave zapolnijo njen prostor. Tako trata e naprej ostane gosta. V meanicah za otroka igria naj najveji dele zasedajo sorte travnike latovke in angleke ljuljke. Kadar pa bo obremenitev tudi za te trave prehuda, se bo na njihovo mesto naselila enoletna latovka. Tako za igria izberemo meanico trav Plantella Aurora ali Plantella Adria za zelo vroe in sune lege. 25

Plevelne trave

Enoletna latovka spada med izredno trpene trave. Na obiajnih tratah je veinoma nezaelena. Najdemo jo praktino povsod, predvsem na zbitih tleh, ki so seveda na vseh portnih povrinah, igriih ali travnatih poteh. Ta vrsta trave je najbolj problematina zato, ker cveti vse leto. Je zelo nizka trava, zato je kosilnica veinoma ne dosee. Izredno hitro se iri in takoj zasede prazne prostore na trati.

ohranjamo njen lep videz. Ponavadi je viina konje 3,5 cm. e trava ni redno pokoena, se potlai in pokoduje.

dodamo prst, jo zravnamo in ruo ponovno zagrnemo.

Udrtine

Trata kot mehko igrie

Prepreimo zbita tla

Teave s preve zbitimi tlemi lahko prepreimo tudi tako, da pod plastjo peska, na katerega bomo nasuli prst, poloimo rogoznico. Lahko pa uporabimo tudi posebne tratne ploe, ki imajo obliko panja z luknjami. Za otroko igrie so primerne zlasti ploe iz plastine mase z luknjami, kamor nasujemo prst in vanjo posejemo trato. Trato na igriih je potrebno velikokrat prezraiti, saj zaradi zbitosti tal zrak ne more ve prodirati do korenin. 26 Travo redno kosimo, saj lahko le tako

e je trata zasnovana na novo in tla e niso dovolj utrjena, se na obremenjenih igriih tla pogosto mono posedejo ali uderejo. Kadar udrtine niso globlje od 2 cm, jih preprosto zapolnimo s prstjo. Prst z grabljami porazdelimo med trave in e nekaj prsti potresemo po povrini. Pustimo, da vse skupaj utrdi de. e so udrtine globlje, naredimo v sredini udrtine kri, nato ruo po zarezah privzdignemo z lopato. Pod udrtino

Oskrba trate na igriih

Otroko igrie

Vasih se nam zdi, da je bolje igrie za otroke kar tlakovati. Trata na vsakodnevno mono obremenjenem igriu nikoli ne bo prav obudovanja vredna. Zraenje in obnavljanje take trate je zahtevno in naporno opravilo, ki vzame kar precej asa. Preden zanemo v vrtnih centrih izbirati material za tlakovanje, pomislimo e na to, da trata otrokom predstavlja mehko igrie, ki ublai tudi nerodne padce. Poleg tega je zelena povrina iva, naravna in se veliko lepe poda v okolje kot razline oblike betona ali asfalta. Trata je tudi nepogreljiv del naravnega vrta, kjer imajo otroci (poleg zabave in sprostitve) prilonost spoznavati naravne zakonitosti in odkrivati zanimivo dogajanje v rastlinskem in ivalskem svetu. e bomo malo zamiali in prezrli kakno majhno ogolelo mesto na trati ali plevel, ki se bo naselil na zbitih tleh, bomo lahko z veseljem opazovali igro malkov na zelenih povrinah in se jim morda tudi sami pridruili.

Nasveti za poletje
Poletje je zelo stresno obdobje za trato v naih podnebnih razmerah. V vroem poletju lahko trato pokoduje sua, vroina, veji nalivi s too, velikokrat pa se pojavijo tudi kodljivci. Trata lahko to obdobje prav lepo in brez posledic preivi, e je v dobri kondiciji, krepka, lepo razraena in odporna. Vrtna trata je ponavadi sestavljena iz trav hladnega podnebnega pasu. Tako take trave rastejo zlasti spomladi in jeseni, medtem ko se rast v vroih poletnih dneh umiri.

kvalitetnim organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Organska snov namre mono izbolja strukturo in zranost tal, hkrati pa povea tudi sposobnost tal za zadrevanje vode. Hranila se sproajo poasi v odvisnosti od temperature kar est mesecev.

Zelo pomembna je dobra prehranjenost trate

Trava v dobri kondiciji je tudi poleti lepa

Najveji poletni problem je stres rastlin zaradi pomanjkanja vode. Zelo pomembno je, da je naa trata e pred poletjem v dobri kondiciji. Trave, ki suo najlae prenesejo, imajo globok koreninski si-stem. Veliko bolje se obnese tudi trata na tleh, ki so bila pred oblikovanjem zelenice pognojena s
Na mladi trati plevel odstranjujemo rono

Pomembna sestavina organske snovi oz. humusa v tleh so tudi posebne huminske snovi, ki jih imenujemo huminske in fulvinske kisline. Huminske in fulvinske kisline so pomemben pospeevalec rasti, saj omogoajo hitro obnavljanje rodovitnosti tal. S tem ko trato kosimo, odnesemo s tratne povrine veliko organskih snovi. Z dodajanjem organskih snovi in pripravkov, ki vsebujejo tudi huminske kisline, poveamo dostopnost hranil za trave in vplivamo na zadrevanje hranil v tleh v obmoju korenin.

Vitamini krepijo odpornost na suo in vroino

e dodajamo trati e vitamine iz skupine

27

B in pomembne aminokisline, lahko bistveno okrepimo trato in njeno sposobnost, da se uspeno obrani vseh stresov, ki jih lahko povzroijo visoke poletne temperature in pomanjkanje vode. Zato e v poznospomladanskih dneh zanemo trato vsakih deset dni zalivati z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki vsebuje aminokisline, huminske kisline in vitamine. Ravno tako zalijemo trato s tem pripravkom po kaknem hujem nalivu s too ali pa takrat, ko je trata zaradi pomanjkanja vode e pokodovana. V obdobju najbolj intenzivne rasti dodajamo trati e Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav, ki omogoa enakomerno

Poleti brez zalivanja ne bo lo

razrast korenin, saj je dobro razvit krepak koreninski splet bistven za rastline v sunih in vroih dneh. e elimo prihraniti as, trati e v zaetku rastne sezone dodamo dolgodelujoe membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato, s katerim trato pognojimo samo enkrat.

Zalivanje

28

Bio Plantella Vita / Naravni vitaminski kompleks za vejo odpornost in hitrejo regeneracijo rastlin

Dobro razrasla in zakoreninjena trava je navadno zelo odporna proti sui, v daljem sunem obdobju pa je rast vseeno poasneja in trata zane rjaveti. e hitreje se zemlja izsui, kadar ves as piha topel poletni vetri. e imamo trato na rahlo

nagnjenem terenu ali celo breini, jo moramo vekrat in moneje zalivati. Voda na nagnjenem terenu namre hitro odtee. e se trava, ko jo pohodimo, ne zravna, je skrajni as, da jo zalijemo. Najugodneji as za zalivanje je zgodaj zjutraj ali pozno zveer. V tem obdobju se obiajno mono zmanja monost izgube vode zaradi nije temperature, s tem pa tudi monost izparevanja. Zalivanje mora biti izdatno, tako da so tla vlana 10 do 15 centimetrov globoko. Tako ima trata t.i. vodno rezervo rastia, iz katerega rpa vodo. Zalivamo tako, da pride 8 do 10 litrov vode na kvadratni meter povrine. Bolje je bolj

poredko in globoko zalivanje kot pogosto in plitvo. Seveda je najbolje, e imamo vgrajen zalivalni sistem, ki se namesto nas trudi z zalivanjem. Avtomatski namakalni sistemi so zelo primerni tudi za obdobje, ko smo na dopustu. Taki sistemi imajo namre vgrajen merilec padavin in se ob padavinah samodejno izkljuijo, vkljuijo pa se ele takrat, ko se zemlja posui.

Preden gremo na dopust

Konja

Vrtna trata je ponavadi sestavljena iz trav hladnega podnebnega pasu. Tako take trave rastejo zlasti spomladi in jeseni, medtem ko se rast v vroih poletnih dneh umiri. Poleti kosimo bolj visoko. Tako kosimo v poletnih mesecih na viino 4 do 5 centimetrov, da travni listi senijo korenine in ohranjajo vlanost tal. e pa je vroina zares huda in je poleg tega e sua, se konji za ta as raje odrecimo. Ko se bo malo shladilo, zanimo spet kositi, vendar pri tem postopoma zniujemo viino trave. Najnijo konjo si lahko privoimo le v idealnih pogojih za rastline (dovolj vlage in ne premono sonce).

Velikokrat se zgodi, da smo po vrnitvi z dopusta nad vrtom mono razoarani. Videz trate je lahko vse prej kot navduujo. Trava je velikokrat uvela, na posameznih mestih porumenela ali ogana, vasih pa je vsa bolj bledo zelene ali rumene barve. Kaj lahko sploh naredimo pred dopustom? e priakujemo zelo vroe in suno vreme in nimamo avtomatskega zalivalnega sistema, je najbolje zaprositi kar soseda, da nam vsaj enkrat med nao odsotnostjo trato dobro zalije. Pred dopustom tudi ne pretiravamo s konjo, saj je nizko koena trata mnogo bolj obutljiva za suo in vroino. Trato pokosimo, vendar na najvijo viino na kosilnici. Tako bodo dalji listi itili tla pred izsuitvijo. Pred odhodom trato zalijemo z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki bo nene rastlinice trav okrepil in zaitil pred vremenskimi nevenostmi. Dobro je tudi, da na nekaterih mestih nekoliko privzdignemo travno ruo in se prepriamo, da pod njo ne gostujejo debeli rviki. To so ponavadi ogrci majskega hroa. e najdemo nekaj takih rvikov, trato pokropimo s primernim insekticidom, ki ga kupimo v kmetijski lekarni.

29

Koledar del na trati

Lepa, ametno zelena trata potrebuje vse leto precej pozornosti. Gnojenje, konja, zalivanje, prezraevanje in reevanje teav, kot so plevel, mah, kodljivci in bolezni, zahtevajo dobro razporeditev naega asa. Najlae je, e e vnaprej vsaj priblino nartujemo nekatera opravila. V pomo nam je lahko naslednji koledar opravil na nai vrtni trati.

Januar:

Januarja vrtna trata poiva pod debelo sneno odejo. Privoimo si poitek in uivajmo v zimski pravljici.

Februar:

30

Proti koncu februarja, ko se sneg e prine topiti in ostajajo samo e manje zaplate snega na trati, se z budnim oesom sprehodimo po njej. Mah se ponavadi pojavi zgodaj spomladi in e opazimo prve zametke maha ali pa je le-ta ostal e od lani, moramo takoj ukrepati. Mah odpravimo s sredstvom Plantella proti mahu, ki vsebuje tudi kremenov pesek za rahljanje tal in gnojilo za travo.

Marec: Ko sneg dokonno skopni, trato obnovimo. Najprej jo mono pregrabimo s pahljaastimi grabljami, nato pa preluknjamo z vilami ali vertikulirno kosilnico. Po celotni povrini potresemo Plantella izbrane kremenove peske in jih z metlo ali grabljami pometemo v luknjice. Trato e pognojimo z dolgodelujoim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za trato ali s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. Za piko na i trato na koncu tudi zalijemo. e se je na trati pojavila snena plesen, povrino pokropimo s fungicidom Vivera Switch, ki je na voljo v kmetijski lekarni. April: Zdaj je as za zasnovo nove travnate povrine. Povrino najprej prekopljemo in dodamo kakovostno 100-odstotno organsko gnojilo Plantella Organik, ki ne vsebuje plevelnih semen. Sledi grobo, nato pa fino planiranje, pri emer odstranimo im ve kamenja. Nato po povrini potresemo

dolgodelujoe membransko gnojilo Plantella Formula 365 za trato ali pa Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav. Po dognojevanju posejemo primerno Plantella travno meanico semen ali poloimo travno ruo. Tisti, ki travo e imamo, nadaljujemo z rednim gnojenjem s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav in seveda z redno konjo. e smo v marcu trato e dognojili z membranskim gnojilom, smo za letonjo sezono dodali dovolj hranil. e tega e nismo storili, je v aprilu e vedno as.

potrebuje redno konjo enkrat tedensko. Ker so poletni dnevi zelo vroi, trato kosimo nekoliko vije kot ponavadi. Ker s konjo odnesemo veliko hranilnih snovi, jo je potrebno dognojevati, razen e smo pri prvem gnojenju uporabili dolgodelujoe membransko gnojilo, ki zadostuje za celo leto.. Ne pozabimo trate redno zalivati. Zelo hitro se lahko razraste plevel, zato je najbolje, da ga redno odstranjujemo.

travo e enkrat tudi obnovimo pregrabimo s pahljaastimi grabljami, preluknjamo z vilami ali vertikulirno kosilnico, potresemo s Plantella izbranimi kremenovimi peski in pognojimo s Plantella specialnim gnojilom za vse vrste trav. e smo spomladi trato pognojili z dolgodelujoim membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za travo, dognojevanje ni ve potrebno. Po potrebi prazna mesta, ki lahko nastanejo na trati zaradi mahu, oiga ali plesni, dosejemo. Plantella specialnim gnojilom za jesensko gnojenje trate. e vedno lahko odpravimo mah in zraimo travno povrino. Trato redno kosimo, vendar ne prenizko. so tla suha, nepomrznjena in ni snene odeje, trato pograbimo ter s tem odstranimo odmrle dele travne rue, gnijoe listje ter deevnikove kupke. Ko pa snena odeja ponovno prekrije tla, narava tiho zdrsne v zaslueni poitek.

Maj: Tudi v maju lahko e vedno oblikujemo novo trato. Ker se blia vroe suno obdobje, v tem asu sejemo travno meanico z obloenim semenom Plantella Contessa. e obstojeo travo redno gnojimo. Trata raste vedno hitreje, zato jo vekrat kosimo. V vroih dneh zanemo travo zalivati. Junij:
V tem asu trava hitro raste, zato

Julij in avgust: V poletnih mesecih se rast trave nekoliko upoasni. Zaradi poletne vroine pustimo travo rasti nekoliko vie, da zastira tla. Zalivanje in odstranjevanje plevela sta najpomembneji opravili.
zasnovo nove trate, je sedaj ponovno pravi as za to.Tisti, ki pa e imamo trato, le-to e vedno redno kosimo in gnojimo. V deevnem septembru se lahko ponovno pojavi mah, ki ga odpravimo s pripravkom Plantella proti mahu. Septembra

Oktober: Oktobra trato dognojimo e s

September: e se spomladi nismo odloili za November in december: e

31

PRIJAVNICA ZA LANSTVO V KLUBU IN NARONINO NA REVIJO GAIA

Ime in priimek:
___________________________________________

e ve vroih idej za ljubitelje ro in vrtnarjenja poiite v klubu in reviji !

Vlanite se v Klub Gaia in se pridruite tevilnim ljubiteljem rastlin, ki:
meseno prebirajo praktino klubsko revijo Gaia se udeleujejo klubskih sreanj in predavanj brezplano spraujejo za nasvet o rastlinah hodijo na izlete za rastlinske sladokusce si izmenjujejo mnenja na Gainem spletnem forumu koristijo klubske popuste...

Naslov:
___________________________________________
(ulica in hina tevilka)

___________________________________________
(potna tevilka, pota)

Podpis:
___________________________________________ S podpisom potrjujem, da sem se vlanil v Klub Gaia in dovoljujem, da me obveate o dejavnostih Kluba Gaia. Vlanite se lahko z zgornjo prijavnico. Izpolnite jo s potrebnimi podatki in poljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Kot na novi lan pa prejmete tudi PRAKTINO DARILO.

www.klubgaia.si

vse za le 18,88 EUR letno!

Brezplano svetovanje:

Za brezplani ogledni izvod revije Gaia pokliite na tel. t.: 01 7558 160 ali pa nam piite na e-naslov: gaia@klubgaia.com oziroma na sede: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika. Na natetih naslovih lahko tudi povpraate za dodatne informacije in se vlanite v klub.

Plantella SPECIALNO GNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV Plantella dolgodelujoe membransko gnojilo FORMULA 365 ZA TRAVO Plantella SPECIALNO GNOJILO ZA JESENSKO GNOJENJE TRAVE Plantella SPECIALNO SREDSTVO ZA TRAVO PROTI MAHU

Plantella SPECIALNA SEMENA ZA TRAVE: AURORA, VIVA, ADRIA, UNIVERZAL, CONTESSA

Brezplano svetovanje:

Ne spreglejte: GAIN VRTNI VSEVED FORUM www.klubgaia.si www.facebook.com/KlubGaia

Unichem d.o.o. Sinja Gorica 2 1360 Vrhnika www.unichem.si