Likar, J.

: Use Eurocodes in the design of tunnels

Uporaba Eurokodov pri projektiranju
predorov
Izr.prof.dr. Jakob Likar
Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehnika fakulteta

Izvleek
Upotevanje koncepta varnosti konstrukcij v geotehninem inenirstvu je vezano na upo-
rabo Eurokodov (EC) predvsem EC7 namenjenega geotehninemu projektiranju. Nadrobneji
pregled zasnove EC7 skozi podporne konstrukcije do neke mere omogoa geostatino preverjan-
je stabilnosti predorskih oblog plitvih predorov v zemljinah v razlinih konsistennih stanjih in
razlinih zrnavosti. Pri tem se odpira vpraanje uporabe principov raunanja ob upotevanju
mejnega stanja nosilnosti in mejnega stanja uporabnosti pri globokih podzemnih objektih z veli-
kim nadkritjem v zapletenih primarnih napetostnih geolokih in hidrogeolokih razmerah. Obde-
lana je primerjava med razlinimi projektnimi principi, ki so v uporabi v razlinih dravah EU s
poudarkom na dimenzioniranju primarne in notranje obloge za katero se uporablja EC2. V stro-
kovni literaturi so prisotne razline ocene primernosti EC za projektiranje oz. ugotavljanje sto-
pnje varnosti konstrukcij podzemnih objektov, kar vzbuja in omogoa monost kritine presoje
posameznih interpretacij ob upotevanju povratnih informacij, pridobljenih z geometrinimi in
geotehninimi meritvami. Posebej je na kratko prikazana monost konkretne uporabe opazovalne
metode pri projektiranju in gradnji podzemnih objektov v vejih globinah ob upotevanju neza-
nesljivosti na podroju geoloke zgradbe, geomehanskih parametrov in monem vplivu drugih
nepredvidenih dejavnikov. V okviru analize praktinih raunskih primerov bodo podane doloe-
ne ugotovitve in priporoila za nadaljnje delo na tem podroju.
Abstract
Taking into account the concept of safety in geotechnical engineering structures is bound
to use Eurocodes (EC) is primarily devoted to design in geotechnical engineering. EC7 detailed
review of the design through the support structure to some extent allows geostatic tests of the
tunnel lining to check the stability of shallow tunnels in soils in different situations and different
physical properties of natural materials. This raises the question of the calculation taking into
account the principles of Ultimate Limit States (ULS) and Serviceability Limit States (SLS) in
deep underground utility facilities with a thick rock cover, primary stress state in complex geolo-
gical and hydro geological conditions. Worked a comparison between the different design prin-
ciples, which are used in different EU countries, with primary emphasis on the designing and
internal surfaces to which the EC2. In the literature the presence of different grades or EC
designs determining the level of security structures of underground facilities, which raises and
provides an opportunity to critically evaluate various interpretations on the feedback obtained
from geometric and geotechnical measurements. Especially on short displays the actual applica-
tion of observational methods in the design and construction of underground facilities in the gre-
ater depths at the uncertainty in the geological structure, geotechnical parameters determination
and the possible impact of other unforeseen factors. In the analysis of the practical application
which was done, the calculation will be made certain findings and recommendations for further
work in this area.




Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11;g
1 Uvod
Uporaba Eurokoda 7 (EC7) je z doloe-
nimi predpostavkami mona v smislu obrav-
nave medsebojnih odnosov hribina podpor-
je. Tu je predvsem pomembno dejstvo, da je
prisoten nelinearen odnos med reaktivnimi
tlaki podporja oz. samonosilnostjo hribine ter
radialnimi pomiki ostenja podzemnega pros-
tora, medtem ko velja za podporje naeloma
princip delovanja v obmoju elastinosti,
razen v nekaterih primerih podpiranja v iztis-
ljivih in/ali nabrekljivih hribinah. V poenos-
tavljeni obliki je ta odnos prikazan na Sliki 1
v obliki Fenner-Pacherjeve sovisnice, ki
dejansko predstavlja osnovo za inenirsko
razumevanje sistema delovanja hribina
podporje. Pri tem je treba dodatno pojasniti,
da EC7 kakor tudi ostali Eurokodi slonijo na
preverjanju mejnega stanja nosilnosti in mej-
nega stanja uporabnosti doloene analizirane
gradbene konstrukcije.





Slika 1. Posodobljen nain predstavitve odnosa med samonosilnostjo hribine oz. reaktivnimi tlaki podpor-
ja in radialnimi pomiki ostenja podzemnega prostora v obliki Fenner-Pacherjeve sovisnice

Nekaj primerov razlinih
ocen uporabe EC7 in EC2
pri projektiranju predorov
Za tehnino obravnavo vplivov obteb v
obliki uinkovanja na konstrukcijo v povezavi
z geotehninimi vplivi, se uporabi povezava
med EC2 in EC7. Na osnovi navedenega for-
malno ne obstaja noben razlog, da pri uporabi
treh priporoenih projektnih geotehninih pri-
stopov nartovanja, ne bi doloili zasnovne
vrednosti uinkov obteb ali vplivov uinkov
obteb v sami konstrukciji za potrebe STR
verifikacije, ki mora biti prav tako v skladu z
EC2. Pri verifikaciji mejnih stanj v konstruk-
cijah (STR) in geotehninih mejnih stanj
(GEO) je obstojnost materialov predorske
obloge prav tako v skladu z EC2.
Ker se pri nartovanju predorov v Repu-
bliki Sloveniji predvsem naslanjamo na avs-
trijske standarde in smernice, se pri navedenih
verifikacijah pojavi problem, da ONORM B
1997-1-1 za skupini A (ukrepi), M (parametri
tal) ali za skupino R (odpornost, t.j. tal, sider,
r
i
polmer izkopa predora

G strini modul hribine

p
o
primarno napetostno
stanje

i
radialni pomiki ostenja
predora

Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11;o
pasivnih sider ), niso definirani delni faktorji,
je v nadaljevanju povzeto razmiljanje avs-
trijskih avtorjev (Hofmann, R., Suda, J.,
Poisel, R., 2010). V splonem je treba naves-
ti, da je ONORM 1997-1-1 v glavnem namen-
jen za nartovanje temeljenja, podpornih kon-
strukcij ter brein povezanih z nagnjenimi
poboji, in da ne upoteva dovolj posebnih
zahtev v zvezi z nartovanjem konstrukcije
predora. Poleg tega delni faktorji v dodatku
EN 1997-1 niso navedeni za nartovanje ob
upotevanju projektnih pristopov DS1, DS2 in
DS3. To pomeni, da v standardih za narto-
vanje prehodnega stanja ni navedenih parcial-
nih varnostnih faktorjev. Reitev problema je
podana v RVS smernicah, kjer so predori
obravnavani kot podporni objekti. Prav tako
so za ta primer doloeni parcialni faktorji. Pri
tem je pomembno dejstvo, da konstrukcij-
ski elementi predorov e vedno niso upo-
tevani v pripravi mednarodnega dodatka k
EC 7 (ONORM B 1997-1). Za dosledno upo-
rabo EC koncepta je treba navesti velikost in
obseg parcialnih faktorjev vplivov, ki so
odvisni od nartovanega stanja pri izbrani
verifikaciji. Obseg in/ali velikost parcialnih
varnostnih faktorjev, bi bilo treba umeriti na
tehnino sprejemljivo in razumno mero. Zah-
teve v RVS v dodatku B bi v principu lahko
ustrezala pri zasnovi oz. nartovanju ob upo-
tevanju projektnega pristopa 2 (DS2) in manj
projektnemu pristopu 1 (DS1) z najmanj
dvema izraunoma. Pri kombinaciji 1 (glede
na EC7 dodatek B) so parcialni varnostni
faktorji 1 pri upotevanju vplivov obteb,
medtem ko so pri vplivih uinkov obteb v
konstrukciji oz. ukrepov parcialni varnostni
faktorji enaki 1. Ker trenutno ni na voljo
nobene metode, ki bi obravnavala parcialne
varnostne faktorje za odpornost tal
R
, kakor
tudi ni verifikacije za doloitev nosilnosti
temeljnih tal, se lahko izvede verifikacija z
GEO geotehninih mejnih stanj. Natanno
gledano se GEO verifikacija za doloanje
meje nosilnosti temeljnih tal izvaja samo v
primeru, ko je uporabljen projektni pristop
DS1 in projektni pristop DS3, medtem ko je
projektni pristop DS2 omejen na verifikacijo
STR, ki temelji samo na razpololjivih parci-
alnih faktorjih. Tlak vode lahko povzroi dvi-
govanje predorske cevi, zato je v taknih pri-
merih treba presoditi ali je potrebna tudi ta
verifikacija. Isto vpraanje se pojavi tudi v
primeru verifikacije proti hidravlini poruitvi
brein ter ne nazadnje v primeru erozije.
e bi bila uporaba EN 1992-1 in EN
1997-1 pri gradnji predorov pri projektiranju
predorov dovolj dobro utemeljena, potem bi
morali biti nacionalni dokumenti (nacionalni
dodatki) izdelani tako, da bi bile izpostavljene
posebne zahteve. Te so vezane na projektiran-
je, statine izraune ob smiselnem ter gospo-
darnem nartovanju oz. oblikovanju predor-
skih konstrukcij, v skladu z veljavnimi kon-
cepti ocen tveganja z upotevanjem teorije
verjetnosti in varnosti v soglasju z ustreznimi
nacionalnimi standardi. To bi zahtevalo
natannejo opredelitev projektnih pristopov,
delnih varnostnih faktorjev in preverjanje
asovne obstojnosti uporabljenih materialov
ter dolgorone mehanske stabilnosti predor-
skih konstrukcij. V enem od naslednjih
poglavij tega prispevka podajamo primer
tovrstnega izrauna, ki je podan kot raunski
model z upotevanjem znatnega vpliva na
izraunane vplive obteb in uinke vplivov
obteb oz. ukrepov na v predorski konstrukci-
ji. Da bi se izognili teavam pri vrednotenju
in dokazovanju stabilnosti gradbenih konstru-
kcij, morajo biti dokumenti, v katerih so
obdelani postopki izraunov, opremljeni z
razlago o uporabljenem raunskem modelu
ter navedene vrednosti parcialnih varnostnih
faktorjev.
Pri poglobljeni analizi uporabnosti EC
pri projektiranju predorov se pojavijo med
drugimi tudi naslednja vpraanja oz. dileme:
Ali je z njihovo uporabo mo dosei
vijo stopnjo varnosti podzemnega
objekta proti poruitvi?
Ali je predorska konstrukcija ceneje
nartovana v primerjavi s predhodnimi
ustaljenimi postopki?
Ali njihova uporaba posebej zahteva
izdelavo zapletenih in kompleksnih
izraunov?
Ali je koncept, ki sledi filozofiji euro-
kodov, preprosteji za inenirsko upo-
rabo?
Al je koncept nartovanja z uporabo
EC v osnovi bolji od starejih in ali
zagotavlja dovolj visoko konsistent-
nost?
Ali je dovolj prilagodljiv specifinim
zahtevam poveazanih z gradnjo predo-
rov?
Ali je mo uporabiti analize gradbenih
konstrukcij predorov enotno, tako da
veljajo za celo Evropo?
V nadaljevanju podajamo nekaj mnenj
glede uporabnosti EC za projektiranje predo-
Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11;;
rov. Glede na trenutno situacijo je odgovor na
nekatera vpraanja al negativen. Koliina
vloenega dela v izraune je v primerjavi s
starejimi koncepti znatno veje. Prav tako je
sporna/vpraljiva kakovost koncepta. Po
mnenju avtorja predhodnih navedb (Walter,
H. 2010) se lahko koncept EC izvaja splono
ali pa fleksibilno, navkljub vsem omejitvam,
ki so postavljena in ne nazadnje na alost niso
e po vsej Evropi postavljena enotna meri-
la/pravila za statine analize konstrukcij v
geotehniki. Kljub temu EC7 zagotavlja skupni
delovni okvir, ki se lahko opredeli kot prvi
korak k bodoi usklajenosti. V nadaljevanju
isti avtor (Walter, H. 2010) meni, da so
Evrokodi novo delovno orodje, ki se e mora
izkazati v praksi ob dejstvu, da se bodo mora-
li v prihodnje zagotovo izboljati v nekaterih
elementih. Evrokodi imajo zasnovane cilje na
preverjanju enotne zanesljivosti delovanja
celotnih gradbenih konstrukcij in posebej na
preverjanju konstrukcijskih elementov. To pa
e ne pomeni, da morajo biti vsi parcialni fak-
torji varnosti obravnavani oziroma uporablje-
ni v celoti, saj bi to lahko pri nartovanju
povzroilo dokazovanje pretiranih dimenzij
konstrukcij. Dosedanje analize varnosti delo-
vanja gradbenih konstrukcij omogoajo, da se
napake in pomanjkljivosti, ki so se e zgodile,
sistematino obravnava, meri in registrira.
Konstrukcijski elementi, ki so bili do sedaj
brez resnih pomanjkljivosti in napak, bi bili
lahko bolj ekonomino dimenzionirani, med-
tem ko bi v primerih pojavljanja pogostih
napak bilo potrebno uvesti bolj konservativne
predpise. V primeru nadaljnje poglobljene
analize monosti uporabe EC, je mo postop-
no dosei optimalne kombinacije varnosti in
ekonominosti in ravno v tem pogledu so
Evrokodi prava prilonost.
Mnenje k uporabnosti EC7 je glede na
izkunje v Zdruenem kraljestvu (UK) bolj
prijazno (Cheung, K., Yeow, H., Simpson,
B., 2010), saj je ne nazadnje eden od avtorjev
prispevka tudi vodilni avtor tega Eurokoda.
Navedeni avtorji zakljuujejo, da so pristopi k
omejitvam v Evrokodu jasno doloeni in
vkljueni v veljavne predpise. Evrokodi vodi-
jo projektante pri delu skozi vse veinoma
verjetne naine monih poruitev podporja pri
izkopu in primarnem podpiranju predorov.
Evrokodi prav tako ponujajo navodila za upo-
rabo faktorjev varnosti pri doloanju podpor-
nih ukrepov in upotevajo lastnosti uporablje-
nih materialov. To so izredno dobrodoli atri-
buti, ki so direktno uporabni pri projektiranju
gradnje predorov. Posebej je izpostavljena
trditev, da EC7 omogoa uporabo jasno dolo-
enih smernic pri projektiranju na osnovi
enovitih osnov ukrepov z maksimalno vero-
dostojnimi podatki o vrednostih obteb, ki jih
povzroajo napetosti v temeljnih tleh. Ta
izvorni nain podajanja ukrepov odpravlja
potrebo o doloanju ugodnih in neugodnih
razmer v temeljnih tleh ter razlinih vplivov
talne oz. hribinske vode na obnaanje predor-
skih konstrukcij. Trdnostni faktorji temeljnih
tal v splonem prispevajo nijo kritino osno-
vo nartovanja v primerjavi s faktorji ukrepov
oz. obteb ali faktorji vplivov ukrepov oz.
obteb pri nartovanju predorov. V primeru
tunelov z nizkim nadkritjem (H 5D) ali
ko je za dejansko izvedbo potreben 3D FE
model predora so lahko trdnostni faktorji
kritini. Nartovanje gradnje predorov, ki
temelji na geotehnini analizi z uporabo
metode konnih elementov (MKE), v primer-
javi s konvencionalnim nartovanjem tunela,
ki je izdelan z uporabo analitine metode ali
metode okvirja z vzmetmi, v splonem poka-
e nije vrednosti notranjih sil in pripadajoih
dvojic v primarni oblogi. Iz navedenega je
mo sklepati, da se lahko zbir standardov, ki
temeljijo na enotnih principih, uporabi v
kombinaciji s iroko izbiro specifinih nar-
tov za predore, kar bi bilo ugodno za pripravo
mednarodnih razpisov oz. ugodno za povea-
nje konkurennosti na podroju gradnje pod-
zemnih objektov. Standardi prav tako nudijo
enotno in kakovostno razumevanje skupnih
problemov, ki se pojavijo pri izdelavi ustrez-
nega in dobrega vodilnega modela.
Primerjava med trivialnimi rezultati upo-
rabe parcialnih varnostnih kolinikov in t.i.
globalnih varnostnih kolinikov, ki so bili
uporabljenih v klasinih nainih dimenzioni-
ranja primarne in notranje obloge pri predorih
so podane v nadaljevanju (Stading, A., Kro-
cker, T., 2010). Gre za primere in praktine
izkunje v Republiki Nemiji. Prva taka ugo-
tovitev je, da je vsebnost upogibne in strine
armature v oblogi predorske cevi za nizek
procent manja v primerjavi z izrauni, kjer se
uporabijo globalni varnostni koliniki. e se
eli korektno upotevati konstanten oz. trajen
vpliv lastne tee, zemeljskega pritiska in vod-
nega tlaka se lahko, kot smatrajo navedeni
avtorji, to dosee z ustrezno uporabo parcial-
nih varnostnih faktorjev. Niji parcialni var-
nostni faktorji so opraviljivi takrat kadar je
predorska konstrukcija obravnavana z upote-
vanjem verjetnostnega varnostnega koncepta.
Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11;S
Pri tem je treba izpostaviti, da je zemeljski
pritisk dololjiv v doloenih mejah zaneslji-
vosti z nijo stopnjo zaupanja, kar ustreza
uporabi konservativnih vrednosti za preverja-
nje statine odpornosti konstrukcije ob upo-
tevanju nijih parcialnih varnostnih faktorjev.
Nadalje je v splonem mona verifikacija nas-
tanka in irjenja razpoke v oblogi, ki dejansko
omogoa doloitev zahteve za upogibno
armaturo v konstrukciji. Primerjava pokae da
se rezultata izrauna po eni ali drugi metodi
med seboj bistveno ne razlikujeta. Doloitev
vsebnosti strine armature po novem kon-
ceptu (EC) ob upotevanju dejstva, da je
osna obremenitev osnova za izraun stri-
nih obteb, je osnova za doloitev vitkeje
konstrukcije predorske obloge.
Za nelinearne analize je priporoljivo, da
se doloi notranje sile s karakteristinimi
vplivi in se jih pomnoi z ustreznimi parcial-
nimi varnostnimi koliniki. Splona ocena je,
da so v EC vkljueni parcialni varnostni koli-
niki ustrezni za aplikacijo pri projektiranju
predorskih konstrukcij. Ta ocena velja za pli-
tve predore.
Podobno ugotavljajo tudi strokovnjaki za
numerine metode (Schweiger, H.F., Mar-
cher, t., in Nasekhian, A., 2010) v smislu
raziskave uporabnosti projektnih pristopov za
tunele z nizkim nadkritjem, ki so doloene v
EC7. Sklepati je mogoe, da so v praksi vsi
pristopi nartovanja lahko uporabljeni v kom-
binaciji z numerinim modelom, pod pogo-
jem, da je projektni pristop DA2 obravnavan
kot DA2*, t.j. da so delni faktorji uporabljeni
tudi pri doloanju vplivov obteb in ne samo
pri doloanju uinkov vpliva obteb v predor-
ski konstrukciji. Teava se lahko pojavi, zara-
di nelinearnega obnaanja obloge iz brizgane-
ga betona, ker ni v sedanjih dostopnih pravilih
v EC7, nobenih navodil, ki bi doloevala
naine obravnave izrazitih nelinearnih kons-
trukcijskih elementov. Kakorkoli e, ko se
izvaja numerina analiza mehanskega obna-
anja obloge iz brizganega betona, se v splo-
nem obravnava nelinearen model. Zato ravno
ob predpostavki, da je obloga iz brizganega
betona elastien material, to lahko vodi v
zelo konzervativno nartovanje. V ta namen
so bile prouene razline monosti, ki so
pokazale, da je razlika med DS2* in DS3 lah-
ko v nekaterih primerih bolj pomembna in v
drugih manj, odvisno od problema. Iz nareje-
nih primerjav je mogoe sklepati, da je upo-
raba parcialnih varnostnih faktorjev pri dolo-
anju trdnosti brizganega betona v nelinearnih
modelih mono izvesti in s tem se posledino
izogniti nerealistini oceni vrednosti notranjih
sil in pripadajoih dvojic v predorski konstru-
kciji.
Glede uporabe EC7 pri projektiranju
globokih predorov v sedanji praksi, se aplika-
cija opazovalne metode razlikuje v ve
pogledih v primerjavi s klasinim geoinenir-
stvom. Kot ugotavlja (Schubert, P., 2010) se
v zelo posploeni interpretaciji EC7 lahko
sedanja praksa teje kot skladna. Kakorkoli
e, v primeru globokih tunelov ni enotnega
razumevanja omejitev sprejemljivega obnaa-
nja materialov. Zato je v takih primerih potre-
bno stalno izpopolnjevanje geotehninega
modela in izdelava kakovostnih kvantitativnih
povratnih analiz obnaanja sistema hribina
podporje z uporabo preproste metode. Anali-
ze, ki so izdelane za reevanje praktinih pri-
merov v okviru gradnje globokih predorov
jasno izpostavljajo, da obstaja trenutno velik
problem pri pravilni oceni parametrov kam-
nin. In navsezadnje bi morala biti spremenje-
na razliica opazovalne metode, ki bi ustreza-
la specifinim zahtevam, povezanih z globo-
kimi predori, im prej pripravljena.
Pomembneje ugotovitve
na podroju uporabe EC7
pri projektiranju predorov
Projektni parametri, ki se nanaajo na
statini odpor podporja R
k
oz. statini odpor
tal R
d
ali so zajeti v geotehninemu parametru
X
d,
so doloeni z upotevanjem ustreznih oz.
predpisanih parcialnih varnostnih kolinikov

M
1.0 kot sledi:
k
d
R
R
R

= ali
k
d
M
X
X

=
Projektne vrednosti vplivov
Projektno vrednost vpliva je treba dolo-
iti v skladu z SIST EN 1990:2004. Projektno
vrednost vpliva (F
d
) je treba doloiti neposre-
dno ali pa iz reprezentativnih vrednosti z upo-
rabo enabe:
d F rep
F F =
(2.1a)
kjer je
rep k
F F =
(2.1b)
Ustrezne vrednosti je potrebno vzeti iz
SIST EN 1990:2004. V enabi (2.1a) moramo
Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11;p
uporabiti vrednosti delnega faktorja
F
za traj-
na in spremenljiva stanja iz Dodatka A (SIST
EN 1997-1:2005). Vrednosti delnih faktorjev
se lahko doloijo z upotevanjem Nacional-
nega dodatka. V dodatku A priporoene vred-
nosti izkazujejo ustrezen nivo varnosti za obi-
ajne projekte.




Slika 2. Shematski prikaz vplivov obteb na podporno konstrukcijo in njen odziv v hribinskem okolju

e projektne vrednosti geotehninih
vplivov doloamo neposredno, je treba pripo-
roene vrednosti delnih faktorjev iz dodatka
A uporabiti kot smernice za dokazovanje zah-
tevanega nivoja varnosti.
Posebno pozornost je treba posvetiti
primerom, ko tlaki talne oz. hribinske vode
pri preverjanih mejnih stanjih predstavljajo
mone resne posledice na dolgorono stabil-
nost konstrukcije predvsem v smislu izpol-
njevanja pogoja mejnega stanja nosilnosti
konstrukcije. V takih primerih se upotevajo
projektne vrednosti, ki izhajajo iz najbolj
neugodnih vrednosti v povezavi z monostjo
pojavljanja med projektno ivljenjsko dobo
doloene gradbene konstrukcije. Za mejna
stanja z manj nevarnimi posledicami, v splo-
nem so to mejna stanja uporabnosti, morajo
biti uporabljene najbolj neugodne projektne
vrednosti, ki se lahko zgodijo v normalnih
razmerah obratovanja.
V nekaterih primerih se lahko ekstremni
tlaki podzemne vode skladno z SIST EN
1990:2004 obravnavajo kot nezgodni vplivi.
Projektne vrednosti tlakov talne oz. hribinske
vode se lahko doloijo ali z uporabo delnih
faktorjev na karakteristine tlake vode ali z
uporabo varnostne meje pri karakteristinem
nivoju vode.
Upotevati je treba naslednje parametre,
ki lahko vplivajo na vodne tlake, kot so:
nivo gladine proste vode ali nivo talne
vode;
ugodne in neugodne uinke drena,
tako naravnih kot umetnih, z upoteva-
njem njihovega bodoega vzdrevanja;
dotok vode zaradi deja, poplav, poe-
ne vodovodne cevi ali iz drugih virov;
spremembe vodnega tlaka zaradi rasti
ali odstranitve vegetacije.
Upotevati je treba neugodne nivoje
vode, ki jih lahko povzroijo spremembe v
vodnih zajetjih in slabe dreniranje zaradi
zamaitve, zmrzovanja ali drugih vzrokov. e
ni mogoe dokazati, da je drenani sistem
Q prena sila r radialni pomiki E
k
elastini modul hribine
N normalna sila p
i
reaktivni tlak podporJA
Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11So
ustrezen in da je zagotovljeno njegovo vzdr-
evanja, je potrebno kot projektni nivo talne
vode privzeti najviji moni nivo, kar je lahko
povrje tal.
Delni faktorji za preverjanje
mejnih stanj v konstrukcijah
(STR) in geotehninih mejnih
stanj (GEO)
Delni faktorji za vplive( F) ali
uinke vplivov ( E)
Pri preverjanju mejnih stanj v konstruk-
cijah (STR) in geotehninih mejnih stanj
(GEO) je treba uporabiti nabor delnih faktor-
jev A1 ali A2 za vplive (
F
) ali uinke vplivov
(
E
):

G
za trajne neugodne ali ugodne
vplive;

Q
za spremenljive neugodne ali
ugodne vplive.
OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev
G
in

Q
so za uporabo v posamezni dravi lahko
doloene v nacionalnem dodatku k SIST EN
1990:2004. Priporoene vrednosti za konstru-
kcije iz SIST EN 1990:2004 so za nabora A1
in A2 podane v Preglednici 1.

Preglednica 1. Delni faktorji za vplive (
F
) ali uinke vplivov (
E
)

Nabor
Vpliv Oznaka
A1 A2
Neugodni 1,35 1,0
Stalni
Ugodni

G

1,0 1,0
Neugodni 1,5 1,3
Spremenljivi
Ugodni

Q

0 0

Delni faktorji za parametre zemljin ( M)
Pri preverjanju mejnih stanj v konstrukcijah (STR) in geotehninih mejnih stanj (GEO) je
treba uporabiti nabor M1 ali M2 naslednjih delnih faktorjev za parametre zemljin
M
:

za tangens kota strine odpornosti;

c
za efektivno vrednost kohezije;


cu
za nedrenirano strino trdnost;

qu
za enoosno tlano trdnost;


za prostorninsko teo.

OPOMBA: Vrednosti delnih faktorjev

,
c
,
cu
,
qu
, in

so za uporabo v posamezni dravi

lahko doloene v nacionalnem dodatku k temu standardu. Priporoene vrednosti za nabora M1
in M2 so podane v Preglednici 2.

Preglednica 2 - Delni faktorji za parametre zemljin (
M
)

Nabor
Parameter zemljine Oznaka
M1 M2
Kot strine odpornosti
a

1,0 1,25
Efektivna kohezija
c

1,0 1,25
Nedrenirana strina trdnost
cu
1,0 1,4
Enoosna tlana trdnost
qu
1,0 1,4
Prostorninska tea

1,0 1,0
a
Faktor se uporabi za tan '




Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11S1

Naini upotevanja razli-
nih obteb na plitve
predore
Ker v splonem veljavni standardi niso
direktno aplikativni za dimenzioniranje pri-
marne in notranje obloge v predorih, so v nas-
lednji Preglednici 3 podane osnove vrste
obteb skladno z RVS 9.32 .
e se upoteva linearne odnose med
obtebami in reakcijami na obtebe potem
velja, da je
E =

F,
kjer pomeni, da so parcialni
varnostni faktorji vezani na obtebe enaki
parcialnim varnostnim faktorjem vplivov na
plitvo predorsko konstrukcijo. Pri tem je
pomembno to, da je doloitev notranjih sil in
pripadajoih dvojic v prerezu predorske oblo-
ge vezana na nelinearne metode, ki obravna-
vajo vzajemno delovanje hribine in predorske
konstrukcije.

Preglednica 3. Obteni vplivi na plitve predore po RVS 9.32

primarna (zunanja) obloga notranja obloga
zemeljski tlak zemeljski tlak
koristna obteba koristna obteba
stalna obteba, lastna obteba objektov na povri-
ni
stalna obteba, lastna obteba objektov na povri-
ni
tlak vode pritisk vode
nabrekalni tlak nabrekalni tlak
dodatne obtebe
udarne obtebe
1
potresna obteba
1
potresna obteba
1
obteba zaradi poara obteba zaradi poara
1
ni aplicirana za normalne razmere, skladno z RVS

V Preglednici 4 so podani parcialni var-
nostni koliniki za potrebe nartovanja sklad-
no z EC in glede na razlago RVS smernic.
Pomembno je, da se ohranja osnovni koncept
EC, kar se da za plitve predore tudi vsaj nae-
loma utemeljiti. V navedeni preglednici 4 je

podan predlog, ki so ga pripravili R. Hofmann
et.al. (2010) ob upotevanju projektnega pris-
topa 2 (DS2) in projektnega pristopa 1 (DS1).
Pristopa za potrebe preveritve zahtevane var-
nosti konstrukcije (STR), kot je to zahtevano
v RVS smernicah.

Preglednica 4. Parcialni varnostni koliniki za nartovanje skladno z EC in glede na razlago RVS smer-
nic
Mejno stanje nosilnosti

Stalno,
prehodno projektno stanje

Nakljuno nep-
redvideno
projektno stan-
je
Konstrukcijski element



DS1 DS2 DS3
Mejno stanje
uporabnosti

E
1.35 1.2 1.00 /

M
1.00 1.00 1.00 /
Uinek vpliva na primarno
oblogo predora

R
1.00 1.00 1.00 /

E
1.35 1.35 1.00 1.00

M
1.00 1.00 1.00 1.00
Uinek vpliva na notranjo
oblogo predora

R
1.00 1.00 1.00 1.00


Praktina primera
Primerjalno so bili izdelani tirje geosta-
tini izrauni in sicer po dva za nizko nadkrit-
je ter visoko nadkritje.
Prvi izraun za obe nadkritji je bil izde-
lan brez uporabe parcialnih varnostnih faktor-
jev za vplive oziroma uinke vplivov, pri
dimenzioniranju obloge sta bila uporabljena
varnostna faktorja za beton ( 1, 5
Mb
= ) in
Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11Sz
armaturo ( 1,15
Ms
= ). Sam izraun je pred-
nastavljen za kontrolo po modificiranem DS2,
kjer je treba ob upotevanju karakteristinih
vrednosti trdnostnih parametrov hribinskih
materialov, uinke vplivov v oblogi faktorirati
s parcialnimi varnostnimi faktorji, ki so nave-
deni v Preglednici 1. Modifikacija originalne-
ga DS2 je v tem, da privzamemo R2=1.
Drugi izraun je bil za obe nadkritji izde-
lan skladno z modificiranim projektnim pris-
topom 3 (DS3). Trdnostni parametri hribin-
skih materialov so bili reducirani z naborom
parcialnih varnostnih faktorjev iz nabora
M2, ki so navedeni preglednici 2. Uporab-
ljeni so bili nefaktorirani vplivi oziroma uin-
ki vplivov na primarno oblogo. Pri dimenzio-
niranju obloge sta bila uporabljena varnostna
faktorja za beton ( 1, 5
Mb
= ) in armaturo
( 1,15
Ms
= ). Modifikacija originalnega DS3
pomeni, da je privzet R3=1. Za analizo je bil
izbran Mohr-Coulombov kriterij poruitve
hribinskih materialov. Izbran je bil trdnostni
razred betona C20/25 in armatura kvalitete
S500. Cilj izdelave praktinih primerov je
primerjava velikostnega reda notranjih sil v
primarni predorski oblogi ob upotevanju raz-
linih nainov uporabe parcialnih varnostnih
faktorjev.

Preglednica 5. Karakteristine vrednosti geolo-
kih plasti zemljin za podroje nizkega nadkritja.

Parametri Enota GT1 GT2 GT5
[kN/m3] 19 24 24
c
k
[MPa] 0 0,006 0,005

k
[] 26 38 36
E [MPa] 8 440 718


Preglednica 6. Karakteristine vrednosti geolo-
kih plasti zemljin za podroje visokega nadkritja.

Parametri Enota GT1 GT2 GT6
[kN/m3] 19 24 24
c
k
[MPa] 0 0,006 0,413

k
[] 26 38 44
E [MPa] 8 440 3506

Primer nizkega nadkritja (hn=5
m, K=1, debelina primarne obge
d=20 cm)
Izkae se, da obstaja pri analizi predora v
podroju nizkega nadkritja velika razlika v
rezultirajoih uinkih geotehninih vplivov na
primarno oblogo iz brizganega betona pri
uporabi razlinih projektnih pristopov. V pri-
meru, da analiziramo problem s karakteristi-
nimi vrednostmi trdnostnih parametrov hri-
binskih materialov (DS2), dobimo veliko
nije vrednosti notranjih sil v oblogi kot v
primeru, ko reduciramo kot notranjega trenja
in kohezijo (DS3). Taken rezultat je povsem
razumen, saj je v podroju zelo nizkega nad-
kritja razporejanje napetosti v okolico prakti-
no nemogoe, kar ima za posledico prenos
obremenitev zaradi izkopa neposredno na
predorski podporni sistem. Pod vpraaj se
postavlja smotrnost takne redukcije, poveza-
ne z zanesljivostjo velikostnega reda trdnost-
nih parametrov hribinskih materialov, pridob-
ljenih iz razlinih terenskih in laboratorijskih
raziskav. Ne glede na ugotovljeno se je potre-
bno zavedati, da e redukcija trdnosti brizga-
nega betona za 50% doprinese relativno velik
dele k varnemu nartovanju predorske oblo-
ge pri plitvih predorih.
Primer visokega nadkritja
(hn=130 m, K=2, debelina pri-
marne obloge d=20 cm)
Tako kot za nizko nadkritje je bila izde-
lana primerjalna analiza tudi za primer izkopa
predora v primeru visokega nadkritja. V slu-
aju uporabe karakteristinih vrednosti trdno-
stnih parametrov hribinskih materialov (DS2)
in faktoriranih uinkov geotehninih vplivov
na oblogo iz brizganega betona ugotovimo, da
je kvalitativna obravnava izkopa in vgradnje
primarnega podporja relativno dovolj dobra.
Takne trditve ne moremo postaviti pri upo-
rabi DS3, saj taken pristop zastira najnoveja
smernice za nartovanje predorov pri visokih
nadkritjih, ki so plod dolgoletne interakcije
med pridobljenimi praktinimi izkunjami in
teoretino-empirinimi dognanji. Uporaba
DS3 pomeni v inenirski praksi umetno
ustvarjanje veliko slabih geotehninih pogo-
jev, kar ima za posledico uporabo razlinih
dodatnih podpornih ukrepov in nenazadnje
manjanje izkopnih sekvenc ter v konni fazi
nesmotrno in neupravieno draitev same
gradnje predora. Izraun je pokazal, da je pri
analizi po DS3 ob upotevanju enakih sek-
venc (kot pri DS2) izgradnje predorske cevi,
Likar, J.:
Uporaba Eurokodov pri projektiranju predorov
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010 11Sj
potrebna 20x veja koliina armature v pri-
merjavi z DS2 pri enaki debelini primarne
predorske obloge. Takno koliino armature
je nemogoe vgraditi v primarno oblogo
debeline d=20 cm. Pridobljen rezultat slui le
za prikaz primerjave uporabe razlinih pro-
jektnih pristopov pri uporabi enakih izkopnih
sekvenc predora.
Povzetek
Uporaba Eurokodov (EC) pri projekti-
ranju geotehninih gradenj je mono spreme-
nila nain dokazovanja stabilnosti, saj je kon-
cept parcialnih varnostnih faktorjev bistveno
drugaen od t.i. koncepta globalne stabilnosti
doloenega objekta.
To dejansko pomeni, da nedoreenost oz.
negotovost geotehninih in numerinih mode-
lov lahko vpliva na razline parcialne faktorje
v okviru dokazovanja stabilnosti doloene
konstrukcije tako za mejno stanje nosilnosti,
kot za mejno stanje uporabnosti.
Pri tem je omogoena doloena svoboda
pri doloitvi parcialnih faktorjev v okviru t.i.
nacionalnih dodatkov. Pri tem je treba pouda-
riti, da so v EC7 doloeni trije naini projekti-
ranja, ki v razlinih kombinacijah upotevajo
parcialne varnostne kolinike. Kakorkoli e
predori, kot zahtevne gradbene konstrukcije v
EC7, niso posebej doloeni oz. izpostavljeni.
To se delno navezuje na opazovalne metode
brez katerih je vpraljiva kakovostna in gos-
podarna gradnja globokih predorov.
Po drugi strani so v predorogradnji zah-
teve investitorjev oz. naronikov usmerjene v
zagotavljanje konsistentnega nivoja uporab-
ljenih varnostnih kolinikov, ki veljajo za
ostale geotehnine gradnje. To je glede na
obutne razlike med globokimi izkopi in pre-
dori, posebej globokimi, kjer je cela konstru-
kcija zgrajena v hribinskem okolju, treba
posebej izpostaviti. V vseh navedenih prime-
rih je sodelovanje z Eurokodom 2 (EC2) pri-
poroljivo, e e ne nujno.
Na splono je mo ugotoviti, da je upo-
raba EC7 primerna za projektiranje plitvih
predorov (H<50 m), eprav se pojavi vpraan-
je uporabe nelinearnih lastnosti konstrukcij-
skih elementov v sklopu interakcije z okoli-
kimi hribinami. Preden bo prilo do boljih in
racionalnejih reitev, bo treba opraviti e
precej dodatnega dela.
Vsekakor je projektiranje globokih pre-
dorov v razlinih hribinah lahko problemati-
no glede uporabe EC7 predvsem v nainu
preverjanja ustreznosti nartovanih podpornih
elementov tako v pogledu intenzivnosti kot
prilagodljivosti realnim hribinskim razmeram.

Literatura

1. Hofmann, R., Suda, J. and Poisel, R., 2010.
Interaction of EC7 with EC2 in tunneling,
Geomechanics and Tunneling, Vol. 3, No. 1,
Ernst & Sohn, Berlin, pp. 11-23.
2. Herbert, W., 2010. Safety concepts in geotec-
hnical engineering then and now how the
Eurocodes affect tunneling?, Geomechanics
and Tunneling, Vol. 3, No. 1, Ernst & Sohn,
Berlin, pp. 24-33.
3. Schweiger, H.F., Marcher, T. and Nasekhian,
A., 2010. Nonlinear FE-analysis of tunnel
excavation comparison of EC7 design appro-
aches, Geomechanics and Tunneling, Vol. 3,
No. 1, Ernst & Sohn, Berlin, pp. 61-67.
4. Schubert, P., 2010. Requirements for the
observational approach in deep tunneling,
Geomechanics and Tunneling, Vol. 3, No. 1,
Ernst & Sohn, Berlin, pp. 68-72.
5. Schubert, W., 2010. Is the OeGG guidline for
geotechnical design compatible with EC7?,
Geomechanics and Tunneling, Vol. 3, No. 1,
Ernst & Sohn, Berlin, pp. 73-76.
6. SIST EN 1990:2004 - Eurocode Osnove pro-
jektiranja - Eurocode - Basis of structural
design
7. SIST EN 1992-1-1:2005 - Evrokod 2: Projekti-
ranje betonskih konstrukcij - 1-1. del: Splona
pravila in pravila za stavbe - Eurocode 2:
Design of concrete structures - Part 1-1: Gene-
ral rules and rules for buildings
8. SIST EN 1997-1:2005 - Evrokod 7: Geotehni-
no projektiranje - 1. del: Splona pravila -
Eurocode 7: Geotechnical design - Part 1:
General rules