True Family Gateway To Heaven - A4 Print - MKD

Vistinsko semejstvo - porta kon Neboto
pre~. San Mjong Mun

pre~. San Mjong Mun
zatoa {to ova ne se izmisleni zborovi od ~ovek, tuku vistina od Neboto objavena preku ustata na pre~esniot Mun. Ova moè da se sporedi so faktot {to nema dve proletni sezoni koi se duri i sli~ni, iako proletta doa|a sekoja godina. Se nadevam deka nema da se otkaète od golemata milost na pre~esniot Mun koj dozvoli da se objavi ovaa bro{ura osobeno za da ja prosvetli naizgled temnata idnina na ~ove{tvoto. Toj go primi nebesniot pe~at kako Vistinski Roditel na ~ove{tvoto, a ovaa kniga mu ja podaruva na ~ove{tvoto kako dar so qubov na roditel. Isto taka se nadevam deka ~itatelite }e ja pro~itaat ovaa bro{ura vnimatelno do krajot i }e $ ovozmoàt da sluì kako pokazatel vo nivnite idni ìvoti. Onie koi sakaat da u~at ponatamu moàt isto taka da gi nabavat i prou~uvaat Pjong Hua Hsin Gjong i ôn Song Gjong, kako i knigite so govorite na pre~esniot San Mjong Mun za da bidat prosvetleni so u{te pogolema vistina. Neka milosta na Neboto bide so vas, va{ite semejstva i va{ite nacii. Izadava~ot
Pre~esen San Mjong Mun
Predgovor
Miroqubivi ìteli na globalnoto selo! Vo ovaa kniga e pretstaven eden del od posebnite istoriski i providentni poraki od Neboto. Toa se porakite koi pre~esniot Mun, koj povikot od Neboto go primi na rana vozrast od 16 godini i ja postavi patekata na spasuvaweto na ~ove{tvoto, gi objavi i gi predava na celoto ~ove{tvo niz svetot vo negoviot 90 godi{en ìvoten vek. U~ewata na pre~esniot Mun ve}e se objaveni vo pove}e od 1.000 knigi so govori. Ovaa bro{ura e izvadok od ôn Song Gjong, tom od 16 knigi, koj ja sodrì >Svetata kniga za Nebesnoto Kralstvo< kako {to e opi{ano od pre~esniot Mun. Prvata glava na ovaa bro{ura e prviot del od prvata glava na Pettata kniga >Zemniot ìvot i duhovniot svet< Vtorata, tretata i ~etvrtata glava se tretata, ~etvrtata i pettata glava na êtvrtata kniga >Vistinskoto semejstvo< od ôn Song Gjong. Od mnogute u~ewa prenesuvani od pre~esniot Mun vo poslednite nekolku dekadi, sodrìnata na ovaa bro{ura ja rezimira qubovta kako {to e izvorno sozdadena, a toa e qubovta me|u vistinski ma` i èna sosredoto~ena na vistinskiot ìvot itn. Taa e zbirka od govorite davani od 1950-tite do denes, na istata dadena tema i zatoa se prili~no povtoruvani, pa ~itatelot moè da ~uvstvuva deka nekoi zborovi pre~esto se povtoruvaat. Me|utoa, ako ~itatelot se drì dlaboko do su{tinata na zborovite vo sekoja prilika pri ~itaweto na istite, }e moè da razbere deka toa se zborovi na apsolutna vistina i deka duri i sekoj zbor izla~uva dlaboko i skrieno zna~ewe. Ova e 3
analizirame, e trkalezna. Bez ogled za {to stanuva zbor, s# e sozdadeno na toj na~in. Zna~i, univerzumot sozdava vrski vrtej}i se vo krug, pravej}i kru`ni, cikli~ni dvièwa. Duri ako edno individualno ne{to ima kru`na forma, toa ne postoi individualno samo po sebe, tuku sozdava srodni vrski so celinata. Toga{, zo{to sme rodeni? Nie sme rodeni za da pulsirame vo ritam so ovoj prostran univerzum. Okeanskite branovi go zapliskuvaat bregot i, isto taka, gi zapliskuvaat na{ite srca. Ne`niot vetrec gi uspokojuva na{ite srca, vozdivnuvaj}i tivko. Rascutenite cvetovi osloboduvaat bogata mirizba i gi me{aat mirisite vo na{ite srca. (104-122, 22.4.1979) Ako sme rodeni, odgledani, ìveeme i umreme vo qubov, toga{ moème da bideme blagodarni za na{eto ra|awe, ìvot i smrt. Site vie ste rodeni so u~estvo na mestoto kade {to va{ite majka i tatko prekumerno se sakale i po~ituvale eden so drug. Vie ste u~esnici vo ovaa qubov. Bidej}i ste rodeni preku qubovta na va{ite roditeli, vie se smetate sebesi rodeni kako znamiwa posadeni preku qubovta na va{ite roditeli. Ovie znamiwa se leleat za da izrazat qubov. Site nie sme predopredeleni niz na{ite ìvoti da ìveeme za dobroto na qubovta. Zatoa vie treba da go veete znameto na qubovta za va{ata majka, da go veete znamete na qubovta koga go gledate va{iot tatko i da go veete znameto na qubovta za va{ite bra}a i sestri. (103-258, 25.2.1979)
4 Del. Vrskata me|u migot i ìvotniot vek
GLAVA 1
Tekot na na{iot ìvot

1 Del. Molitvi koi se odnesuvaat na tekot na ìvotot
Va{eto ìvo telo ne moè da bide usovr{eno dokolku celoto va{e postoewe stanuva stojali{te za apsorbirawe na hranlivi materii. Ovoj fenomen se slu~uva vo prirodniot svet. Krstopatite na ìvotot ne se pojavuvaat niz dolg vremenski period, tuku vo eden mig. 8
>Sakan Nebesen Tatko, Ti blagodaram za Tvojata milost i za Tvojata za{tita vo moite borbi od moeto detstvo do sega; za vreme na tie godini jas bev zagrièn za sekoe poniùvawe ili sram od koi Neboto moè da strada. Od site dobri ne{ta na zemjata, nema ni{to poskapoceno od povrzuvaweto so Tvoeto izvorno srce. Znaej}i go ova, nie mora beskrajno da kopneeme za taa vrska. Nie mora da imame na um deka onie koi ja po~uvstvuvale Tvojata qubov nema da àlat duri ako gi zaboravat site ne{ta od ovoj svet. Nie sega mora da go barame sovr{eniot svet, izvornata tatkovina, kade nie ìveeme so Tvojata qubov. Denes nie na zemjata mora da se podgotvime za denot na na{eto ra|awe kako oslobodeni deca, daruvani so avtoritetot na slobodata na na{iot tret ìvot. Nie mora da znaeme deka isto kako {to imame potreba da bideme zdravi vo utrobata za da se rodime i za da vodime zdrav ìvot na zemjata, imame potreba od zdrav zemen ìvot za da imame zdrav ìvot na neboto. Bidej}i svetot denes e svet na konflikti pod vlasta na zloto, nie mora da bideme opredeleni da se borime do smrt za da bideme blagosloveni so sorabotkata od neboto i zemjata i za da go odrìme ~ekorot so mo}nite sudbini na univerzumot. Nie mora da re{ime na{ite potomci nikoga{ da ne bidat postaveni vo istata pozicija vo koja bevme nie< (49-308, 17.10.1971) 5
>Sakan Tatko, koga mislime za Tvoeto postoewe i za neumolivata naso~enost da n# vovede{ vo nova prolet, nie mora da bideme beskrajno blagodarni i radosni Tvoi sinovi i }erki, koi àlat za faktot {to s# u{te ne sme Ti gi ponudile celosno na{ite ìvot i qubov. Vo na{ata predopredelena vrska so Tebe, na{ite ìvoti se zamisleni harmonizirani i celosno apsorbirani vo Tebe i od Tebe, za da moème i nie, isto taka, da ja pozdravime novata prolet. Mora da sfatime deka cvetovite }e procutat edinstveno koga za prv pat }e ja pozdravime proletta. Ne smeeme da staneme takvi bedni du{i koi nikoga{ ne go napravile toa. Kako {to pred cuteweto i donesuvaweto plod cvetot pominuva niz letoto i esenta, i nie treba da pomineme niz sli~en proces za da doneseme plod. Znaeme deka za da donese plod drvoto, toa prvo apsorbira ìvotni elementi preku negovite koreni, steblo i granki na leto, sobiraj}i sovr{ena ìvotna sila za da donese vtor ìvot. Sli~no na toa, nie mora da staneme sinovi i }erki koi obmisleno se opredeleni za da imame ìvotna sila koja izvira vo na{ite srca - sila koja e sposobna za prerodba vo eden nov svet, duri ako treba na{ite tela da umrat. Bez ogled kolku vremeto proletuva, bez ogled kolku zastra{uva~ki burite besneat, na{ata vnatre{na ìvotna sila mora da odolee na nametnuvawata na sredinata i da opstoi neumorno na patot na rasteòt. Edinstveno na ovoj na~in nie moème da ja do~ekame novata prolet i da staneme seme, originalniot izvor na vtoriot ìvot, koj povtorno moè da bide zasaden. Na ist na~in, bez ogled kolku pateti~no moè da izgledame nadvore{no, ako ja so~uvame na{ata vrednost kako izvornata su{tina koja {to moè da ja zajakne duhovnata ìvotna sila i kako seme koe moè da bide poseano vo beskrajniot svet, nie ne sme nesre}ni lu|e, iako mislime deka sme. Molam, 6
dozvoli ni da sfatime deka kolku pobedno moè da izgledame nadvore{no, tolku pove}e na{ata vnatre{na vrednost e celosna i obezbedena<. (32-26, 14.6.1970) >Tatko, sfativme deka bez èlbata da Ti sluìme i da Ti se poklonime ponizno, nie ne moème da se povrzeme so Tebe vo ve~niot svet. Otvori gi portite na na{ite srca za da go po~ustvuvame Tvoeto srce i da go slu{neme Tvojot glas, koj {to izvira od dlabo~inite na na{ite srca, i vodi n# da gi stekneme povtorno na{ite zagubeni tela denes. Pomogni ni da go po~ituvame Tvojot istoriski ìvoten pat na napor i maki za da go pronajde{ sekogo od nas, za da moème ponizno da gi navedneme svoite glavi pred Tebe<. (4-280, 14.9.1958)
2 Del. Celta {to ja posakuvaat lu|eto
Bog nema telo. Zna~i, so cel da go projavi Svoeto telo, Bog go koristel Adam kako Svoe telo, pokaùvaj}i go Svojot lik preku nego. Toa e tvore~kiot ideal. Bog e izvornata duhovna centralna to~ka, a Adam e izvornata fizi~ka centralna to~ka. Ove dve centralni to~ki pravat agol od 90 stepeni. Ova e Bo`jata cel na sozdavaweto i celta koja {to lu|eto ja posakuvaat. Dokolku Adam i Eva ne zgre{ile, tie za ve~nost bi gi zazele poziciite na tatko i majka vo duhovniot svet; no, poradi Padot, ova bilo nevozmo`no. Ako nemalo Pad, sekoj }e moèl da otide na Neboto ednostavno sledej}i gi svoite roditeli kako {to tie go sledat Boga. (119-109, 4.7.1982)
3 Del. Pri~ina za ra|aweto
Ovoj sozdaden svet e nasekade trkalezen: Sonceto, Zemjata i yvezdite; s# e sozdadeno trkalezno. Duri i na{ata usta, ako ja 7
5 Del. Detstvoto i trite podredeni nivoa na periodot na raste`
Kako Bog gi sozdal Adam i Eva? Dokolku koristel glina, kakva glina bilo toa? Od kade zapo~nal Toj? Od koja to~ka zapo~nale ìvotite na Adam i Eva? Ne moè da mislime deka Bog gi sozdal kako vozrasni, tuku poto~no kako bebiwa. Bez zabele{kata deka Bog se odnesuval kako bremena majka koja posledovatelno ra|a, neguva i hrani bebe, ne moème logi~no da go objasnime sozdavaweto na celoto postoewe niz tri podredeni nivoa na raste`. Logi~no, Adam i Eva go pominale detstvoto pred da vlezat vo nivoata na rastewe i na usovr{uvawe. Ova e nebesen zakon. Kakvo bilo detstvoto na Adam i Eva? Nie mora da prodolìme od idejata deka nevidliviot Bog neguval bebe koe gi ima svoite po~etoci vo svetot bez forma i koe moèlo da pomine niz ìvotniot pat vo fizi~koto podra~je. (225-198, 20.1.1992)
6 Del. Na{iot ìvoten pat
Lu|eto koi go ignoriraat migot ne uspevaat da steknat ne{to skapoceno. Tie ne moàt da stanat golemi lu|e, nitu da gi nasledat Bo`jiot tron i kruna. Zatoa, za dobroto na eden svetol bleskav mig, praktikuvajte grià so sekoj zbor koj vie go iskaùvate, so sekoe dejstvo koe go prezemate, duri i so sekoja misla koja ja zamisluvate. Spravete se so ìvotot i re{ete gi problemite, veruvaj}i deka sodrìnite na va{iot sekojdneven ìvot }e ostanat kako fenomen vo odnos na svetot. Toa e edinstveniot na~in da bide opredeleno podra~jeto na pobedata. Na ovoj na~in, podra~jeto na pobedata e opredeleno vo eden mig. Isto e so istoriskoto podra~je na pobedata i so kosmi~koto podra~je na pobedata. Onie koi ja znaat beskrajnata vrednost na eden svetol bleskav mig i ìveat spored toa, moàt da stanat golemi lu|e, duri i svetci ili Bo`ji sinovi i }erki. Na ovoj na~in, krstopatot me|u ìvotot i smrtta e preminata vo eden mig. (31-217, 31.5.1970) Denes, problem e na{iot stav. Sekako, neophodno e prvo da se posaka doa|aweto na kralstvoto i da se kopnee da se ostvari Voljata. Sepak, ona {to e pova`no e kako nie samite moème li~no da se obedinime so Bo`jata volja. Ako se oddademe na ova eden ~as, gledame deka na~inot koj go koristime da se obedinime so Voljata e povaèn od èlbata da dojde Bo`jeto kralstvo. Zna~i, nie prvo mora da sozdademe sredini kako edinki, semejstva, rodovi i narodi koi }e moàt da ja nasledat Bo`jata volja, kako rezultat na {to potoa moème da prodolìme da vospostavuvame vrska so Bo`jeto kralstvo. Toga{, sosredoto~eno na Bog, kako se povrzuvame so Voljata vo ovoj eden ~as - ako vi e daden eden ~as - vo ramkite na sferata na va{iot sekojdneven ìvot? Toa e mnogu va`no pra{awe. Gledaj}i ja istorijata na providenieto na obnovata, ~etiri iljadi godini ima od Adamovoto semejstvo, preku semejstvata na 9
Bidej}i op{testvoto, dràvata i svetot vo koj {to ìveeme nie se daleku od sovr{enstvo, se slu~uvaat sekakvi vidovi na stradawa, a dobroto i zloto imaat sprotivni celi. Ako zememe slu~aen primerok od sto maì, }e se otkrie deka sto procenti od niv se sudruvaat me|usebno vo borbata >sekoj za sebe< vo ramkite na svoite okolnosti za da se spravat so barawata na nivnite sekojdnevni obvrski. Zna~i, vo na{eto sekojdnevie, vsu{nost, nam ni nedostasuva ubedenost deka moème da ja ispolnime dnevnata rabota koja sme ja planirale toa utro. Vo po{irok razmer na dejstva bi imale potreba od proporcionalno pogolema sila i opredelba za da doneseme pobedonosen rezultat vo na{iot sekojdneven ìvot. Koga nedostasuva ova, denot ne 12
Noe, Avraam i Mojsej do semejstvoto na Isus. Me|utoa, ona {to dovelo do nivnite gre{ki ne se slu~ilo vo tekot na, da re~eme, edna godina. Vo semejstvoto na Adam, Padot na Adam i Eva ne bil ne{to planirano i ne dejstvuval vo tekot na edna godina ili decenija ili, pak, na nekolku decenii. Nivnata gre{ka se slu~ila za mig, i koga pomisluvame kako taa gre{ka za eden mig e ovekove~uvana niz periodite, moème da ja razbereme zastra{enosta i stravot od toj mig. Poradi gre{kata vo toj eden mig, tolku mnogu lu|e koi odat po patekata na pravednosta vo tekot na istorijata morale da pominat neiska`livi stradawa, a mnogu rasi koi ne moèle da ja sledat Voljata padnale vo provalijata na propasta. Seto toa stana poteklo na ogromnata ponuda za nadomestok. Koga go razbirame ova, samo eden ~as koj nie obi~no go ìveeme tolku bezgri`no vo na{iot sekojdneven ìvot stanuva zastra{uva~ki; no, osven toa, nie mora da ~uvstvuvame kolku e zastra{uva~ki migot, duri i edna sekunda od eden ~as koja pominuva dodeka ~asovnikot ot~ukuva bez prestan. Duri i ve~noto Nebesno Kralstvo ne postoi bez da ima integralna vrska so eden mig. Ve~nosta ne zapo~nuva koga umirame, tuku vo migot koga ja osoznavame Bo`jata volja. Tuka, ako samo za mig ima skok vo vremenskite odnosi ili e sozdadena provalija, ve~nosta }e bide prekinata. Zna~i, dodeka odime po patot na verata vo tekot na na{ite ìvoti, ne odolgovlekuvajte odloùvaj}i gi va{ite providentni odgovornosti od ovaa godina za slednata, a potoa za slednata godina ili od va{ata mladost do srednove~nosta i, kone~no, vo va{ata starost. Ne moème da ìveeme na takov na~in. Lu|eto so takov ìvoten stil }e umrat bez da imaat pominato ni eden den obedineti so Voljata vo tekot na nivniot ìvoten vek. Tie ne moàt da odat vo Nebesnoto Kralstvo. Bez ogled kolku moèbi e dobra zemjata na va{iot prestoj, ne moète da odite vo Nebesnoto Kralstvo dokolku ne ste sposobni 10
da ìveete barem eden den spored pobedonosniot standard; ne moète da vlezete vo ve~niot svet ako ne uspeete da ìveete pobedonosno barem edna godina. Ottuka, dodeka za vernicite e va`no da prodolàt sonuvaj}i za ve~nosta, ona {to e duri pova`no e kako tie vsu{nost se osloboduvaat od zloto i dali stanale nositeli na standardot na dobrinata. Ova istaknuvawe e klu~no. Od ovaa gledna to~ka, Adamovata mignovena gre{ka dovela do periodi na izma~uvawa. Vo Adamovoto semejstvo Kain i Avel trebalo da go raskinat stradaweto na nivnite roditeli i da go sru{at yidot koj postoel me|u bra}ata i da sozdadat poteklo na edno semejstvo. No, ubistvoto na Avel, koj bil postaven za pretstavnik na providenieto na obnovata, bilo isto taka momentalen incident. Vo tekot na 120 godini koga Noe se trudel da ja izgradi arkata, vo samo eden kratok mig Bog ja izrekol zapovedta: >Dojde denot da se ispolni Mojata èlba: site ka~ete se!< Onie koi ja sledele ovaa zapoved moèle da gi primat blagoslovite od ve~niot Bog; onie koi ne, bile zakopni vo podra~jeto na ve~nata osuda. Isto bilo i so Avraam: Bo`jeto vetuvawe deka negovite potomci >}e bidat brojni kako yvezdite na neboto i pesokot na bregot< (Bitie 22:17) bilo predadeno vo edno trepnuvawe so okoto. @rtvenata ponuda na Avraam ne barala decenii, tuku, poprvo, samo ednodnevno delo. Vremeto koe mu bilo potrebno da gi prese~e ponudite i da gi postavi na oltarot ne bilo pove}e od eden ~as, pa sepak toj eden ~as istoriski gi izrodil semiwata na celiot ìvot i na smrtta, na prokletstvoto i na blagoslovot. Denes, ona od {to vernicite treba da se pla{at ne e kaznata na sudot vo Poslednite denovi, tuku pra{aweto kako tie }e gi usoglasat svoite sekojdnevni dejstva i kako }e se soo~at so krstopatite vo poramnuvaweto so Bo`jata volja. (37-217, 27.12.1970) 11
Kako takvi, site vie pripa|ate na satanskata loza. So drugi zborovi, Satanskata krv te~e niz va{ite veni. Zatoa Satanata avtomatski go donesuva negoviot sovr{en plod, dodeka Bog se stremi da gi oslobodi onie vistinski maì i èni i da gi preobrazi vo izvorno ~isti i sovr{eni lu|e. Site vie zapo~navte od Satanskata qubov i ste rodeni od negovata loza. Bidej}i va{iot po~etok bil celosno pogre{en, vie mora da se vratite do izvornata to~ka. Bidej}i poteknuvame od la`ni roditeli, nie treba da se vratime i odnovo da zapo~neme od vistinski roditeli. Kolku seriozno e ova? Zadolìtelno e da nasledite Bo`ja qubov, ìvot i loza odnovo. Zatoa, koga primate Blagoslov, vie pominuvate niz ceremonija za promena na lozata. Vie mora da veruvate vo ova pove}e otkolku vo sopstveniot ìvot. Ne treba da mislite deka toa e nekoj voobi~aen ritual samo zatoa {to toa e ceremonija na Obedinuva~kata crkva. Toa e kako ~udesen lek, protivotrov, za da gi vrati mrtvite vo ìvot. Na{ite predci napravile tolku smrtna gre{ka {to bezbroj lu|e padnale `rtva od posledicite niz tekot na ~ove~kata istorija. Znaej}i go ova, nie ne moème da odime po toj pat nikoga{ pove}e! Plativme uàsna cena niz istorijata za toa {to ovekove~ivme nedozvolena qubov vo gre{niot duhoven i fizi~ki svet, so dalekuse`ni posledici za edinkite, semejstvata, op{testvata, dràvite i za svetot. (216-109, 3.9.1991)
9.2. Standardot na ìvotot
moè da bide pobedonosen. Takvite denovi se svrtuvaat vo meseci, a mesecite vo godini. Nam isto taka ni nedostasuva sredina koja vodi do soo~uvawe so na{ite mese~ni celi. Za da zavr{i pobedonosno eden mesec, nam ni trebaat pogon i opredelba neophodni da dostigneme napredok vo spravuvaweto so detalite i sloènosta na toj mesec. Bez toa, nie ne moème pobedonosno da gi zavr{ime na{ite mese~ni aktivnosti. Uspe{noto pominuvawe na godinata bara od nas da bideme opremeni so borben duh ili pogonska sila koja moè da gi turne nastrana site predizvici od s# i sekogo vo nejzinite 365 dena. Toga{ moème pobedonosno da ja proslavime taa godina. Ako ìveeme edna godina na toj na~in i prodolìme vo toa raspoloènie, toa na krajot }e se svede na deset, potoa na dvaeset i na trieset godini i, na krajot, stanuva na{ ìvoten pat. (31-30,
12.4.1970)
Lu|eto koi denes ìveat na Zemjata ne moàt da pobegnat od vremenskite ograni~uvawa. Niz istorijata bilo isto taka. Edinki, semejstva, rodovi, narodi, dràvi i svetot, site se dviàt vo ramkite na vremeto. Sekade kade {to postojat lu|e, sekoga{ postoi nekoja cel za dostignuvawe. Nie treba da se fokusirame na takva cel deset, dvaeset, trieset, sedumdeset godini i, se razbira, celiot na{ ìvot. Kolku e pogolema celta, tolku pogolema treba da bide na{ata vnatre{na opredelba. Celta }e bide nedosti`na dokolku ne odrìme vnatre{na opredelba koja ja nadminuva celta niz procesot nare~en vreme. (31-149, 24.5.1970)
7 Del. Izvornata tatkovina kon koja mora da se stremime
Koga ovde velam ìvot, mislam na ve~en ìvot. Ne upatuvam samo na duhovniot svet tuku na ve~noto ìveewe na ìvotot. Sekoja edinka e sozdadena da bide objekt na Bo`jata qubov. Vie ste objekt partner na apsolutniot Bog i partner vo Negovata qubov. Bog go neguva poimot za vistinska qubov pove}e otkolku 16
Vie moèbi ne ja znaete realnosta na duhovniot svet, no jas koristam posebna pridobivka od Bog da imam jasen uvid vo ona {to e nepoznato za svetot. Kopaj}i vo korenot na toj svet, otkriv 13
deka negovite principi se sosema ednostavni. Vo povisokite podra~ja na duhovniot svet moàt da vlezat edinstveno onie koi ìveat altruisti~ki vo linija so Bo`jite univerzalni principi. Svetot konstruiran dol` tie linii e sovr{enoto nebesno kralstvo. Toa mesto e izvornata tatkovina koja ~ove{tvoto mora da ja bara. Denes, iako nie sme izgnanici od sopstvenata izvorna tatkovina i ìveeme gre{en ìvot, nie sme predopredeleni da se vratime tamu. Bog moral da ja sozdava patekata za ova niz tekot na istorijata bidej}i, nie ne moème da go storime toa so na{ite sopstveni napori. Zatoa Bog sozdal mnogu razli~ni religii. Tie se ve`bali{ta preku koi Toj gi naso~uval site lu|e na taa pateka, bez ogled na nivnata rasa, kulturno poteklo, obi~ai i tradicii. Religiite se teren za obuka na lu|eto da se kvalifikuvaat da se vratat vo izvornata tatkovina. Zemaj}i gi predvid razlikite na kulturnite potekla koi se pro{iruvaat preku ~etirite agli na Zemjata, Bog go vodi ~ove{tvoto kon obedinet svet na religija koja moè da napreduva nagore kon povisoko nivo. Koe e centralnoto u~ewe na religijata koja gi vodi lu|eto kon izvornata tatkovina? Toa e ìveewe za dobroto na drugite. Bidej}i visoko razvienite religii se stremat da go istaknat ovoj princip, tie n# u~at da bideme ne`ni i ponizni, da se nao|ame vo pozicija da gi vozvi{uvame drugite i da ìveeme za niv, po`rtvuvano da gi sluìme. Seto ova sluì da vsadi disciplina vo nas za da se pridrùvame na zakonite na Nebesnoto Kralstvo.
(78-115, 6.5.1975)
mora da odat po ovoj pat. Na{iot ìvoten pat mora da n# vodi do beskrajniot Bog na qubovta. Najgolemiot ìvoten pat se sostoi od pronao|awe na Bo`jata qubov pominuvaj}i, gi vrvovite na smrtta desetici, duri i stotici pati i prodolùvaj}i vo taa potraga duri i po smrtta. Koja e krajnata to~ka na na{ite èlbi? Toa e poseduvawe Bo`ja qubov. Ako, vo taa smisla, nie poseduvame qubov poskapocena od na{ata, Bog ne moè da bide na{. Zatoa nie treba da poseduvame Bo`ja qubov. Ako poseduvame edinstveno Bo`ja qubov, toga{ toa }e bide vo red duri ako Toj ne e prisuten. Koga Negovata qubov stanuva moja i mojata Negova, a vnatre{noto i nadvore{noto prv pat se obedinuvaat. Dràva vtemelena vrz takva qubov stanuva sovr{ena tatkovina bez povisoki i poniski klasi. Koga sme postaveni na toa mesto na qubovta, ~uvstvuvame deka nema ni{to pod sonceto koe ne izgleda dobro i koe ne postoi za nas. Bidej}i Bo`jata qubov e takva, nebesniot svet koj e odredi{teto na lu|eto, imeno Nebesnoto Kralstvo, e mesto ispolneto so qubov. (39-210, 10.1.1971)
9 Del. Standardot na ra|aweto i standardot na ìvotot 9.1. Pogre{niot standard na ra|aweto
8 Del. Na{iot najvisok ìvoten pat
Kakov treba da bide na{iot ìvoten pat? Toa e patot na poseduvawe Bo`ja qubov. Poseduvaweto Bo`ja qubov e najvisokata i kone~na ìvotna cel. Sekoj, i maìte kako i ènite, 14
Lu|eto koi vo dene{niot svet go istaknuvaat svoeto poteklo i paradiraat so svoite diplomi kako obele`ja na socijalnata razlika se nesvesni deka nivnite ra|awa se duhovno neprifatlivi. Tie ne znaat deka tie se rodeni so qubovta, ìvotot i lozata na Satanata, Bo`jiot neprijatel. Ova e seriozen problem. Poradi Padot, lu|eto se rodeni od Satanskata qubov, koja im e prenesena na nivnite roditeli. Satanskata krv go probi svojot pat nadolu preku ìvotite na na{ite majki i tatkovci do nas vo dene{niot den. Zna~i, plodot na tie trojca ste vie. 15
vo brak, ènata odi kade {to e soprugot, kade i da e toj. Toa e sli~no na zapadnoto reflektirawe na so~evata svetlina koja sveti od istok. Isto e so odnosite na bra}ata i sestrite. Koga najstariot brat ispolnuva nekoja zada~a, pomladite bra}a i sestri }e sorabotuvaat. Zatoa sekoja li~nost treba da bide vo vrska roditel - dete, vo bra~na vrska i vo bratsko - sestrinska vrska. So drugi zborovi, ovie tri vrski mora da se sretnat vo edna to~ka. Centralnata to~ka e edna. Centrite za gore i dolu, levo i desno i napred i nazad ne treba da bidat razli~ni. Dokolku nivnite centri se razli~ni, vrskite gore i dolu, levo i desno i napred i nazad }e bidat neuramnoteèni. Zna~i, gore i dolu, levo i desno i napred i nazad i zaedni~kata centralna to~ka se sobrani vo brojot sedum. Da se sozdade brojot sedum na ovoj na~in zna~i da se bide semejstvo koe e obedineto vo vistinska qubov so Bog vo centarot i kade {to site ne{ta sozdavaat celosna sfera, donesuvaj}i harmonija i edinstvo. Nie ~estopati velime deka sedum e sre}en broj. Zatoa koga go slu{ame ova za brojot sedum toa izgleda verojatno. S# dodeka vistinskata qubov ne se menuva, ovaa centralno jadro }e se vrti zasekoga{ bez promeni, ostvaruvaj}i go idealot na vistinskoto semejstvo. Isto taka, bidej}i s# e povrzano so jadroto, toga{ sekoja pozicija, eden, dva, tri, ~etiri, pet, {est i sedum, od ova centralno jadro se ednakvi. Dokolku dedoto i negovite sinovi i }erki sakaat ne{to, a vnukot nema ni{to protiv toa, toga{ site tri generacii }e go sakaat toa. Dedoto i babata, soprugot i soprugata i sinovite i }erkite site go sledat centarot. So zborovi na qubovta, nie velime deka vrskata roditel - dete e edna, bra~nata vrska e edna i bratsko - sestrinskata vrska e edna. Tie se edno telo. Kakvi se odnosite koi se vrtat okolu? Tie se vrtat okolu vistinskata qubov na Bog, koj e centarot na qubovta. Vrz osnova na vistinskata qubov, roditelite i decata, soprugot i soprugata 20
{to se vrednuva Sebesi. Toj e apsoluten i ve~en centar na ìvotot. Negoviot ideal e duri pobezvremen, a centarot na toj ideal e vistinska qubov. Partnerot na taa qubov ste vie. Karakteristikata na qubovta potkrepuva edinstvo me|u partnerite. Takva qubov moè da ja obedini dràvata. Zna~i, eden partner moè da go pridruùva drugiot partner vo sekoja pozicija i da go sledi bezuslovno. Vie moète da ja nasledite celata Bo`ja sre}a i duri celoto Negovo srce. Za da go otkrijam ova pominav niz nesre}en ìvoten pat i sega stojam vrz taa osnova. Toa e vozvi{eno i blagorodno i ne moè da bide zameneto so ni{to: toa e neverojatna milost. Od taa pri~ina, jas se nao|am na ista pozicija so Bog. Ja spodeluvam ve~nata pozicija na vistinska qubov. Duhovniot svet e na poinakva dimenzija od ovoj ograni~en zemen svet. Nie ne moème da se dviìme slobodno vo ramkite na voobi~aenite ograni~uvawa, no bidej}i duhovniot svet e mesto so povisoka dimenzija, moète da napravite s# na toa mesto; moète da preskoknuvate niz vremeto. Ako sakate ne{to vrz osnova na qubovta, moète da go imate vo celost vo sekoe vreme, nasekade. Nie izvorno sme sozdadeni kako ve~ni su{testva. ]e bideme slobodni dokolku staneme ve~ni su{testva na vistinskata qubov i odime vo duhovniot svet. Prviot standard na ìvotot e standardot na dobroto i zloto, vtoriot e izvornata po~etna to~ka, a tretiot e ve~niot ìvot. (216-107, 9.3.1991)
17
GLAVA 2
Semejstvoto e model za Nebesnoto Kralstvo

1 Del. Semejstvoto e centralen model za site su{testva
Koga se nao|ate vo svetot na prostorot, vie imate potreba od vrv i dno, levo i desno i napred i nazad. Edinstveno toga{ statusot na va{ata polo`ba e stabilen. Va{ata forma }e varira vo zavisnost od pozicijata vo koja se nao|ate: gore i dolu, levo i desno, napred i nazad. Koga se spravuvate so ne{tata koi se odnesuvaat na odnosite gore i dolu, levo i desno, napred i nazad i isto taka na problemite vo semejstvoto, dràvata i vo svetot, postoi samo edno re{enie. Isto kako {to mora da ima gore i dolu, levo i desno i napred i nazad so edinkata vo centarot, mora da postojat i roditeli i deca, soprug i sopruga i bra}a i sestri. Istoto se odnesuva na dràvata. So liderot na dràvata vo centarot, site semejstva treba da gi prifatat civilizaciite od istok i zapad i civilizaciite od sever i jug, a prifa}aj}i gi lu|eto od svetot kako svoi bra}a i sestri, na krajot se vospostavuva model na semejstvo. Ovoj model e ist za site. I samite vie ste centar na toj model. Ovoj model go pretstavuva principot koj veli deka otkako doa|ate vo svoeto semejstvo, toa se pro{iruva vo dràva, svet, nebo i zemja i s# do Bog. Ne samo {to sakate da bidete centar na univerzumot, vie moète da bidete centar. Na ist na~in, semejstvoto e centarot na univerzumot. Dokolku razmisluvate za neboto kako za roditeli, zemjata gi pretstavuva decata. Koga gi zemate predvid istok i zapad, istok go simbolizira maòt, a zapad ènata. Zatoa po stapuvaweto 19
majka, nivo na dvojka i nivo na bra}a i sestri. Ovie nivoa se pro{iruvaat vo pogolemi grupi na dedovci i babi, majki i tatkovci, va{i vrsnici i va{i sinovi i }erki i zadeno go sozdavaat ~ove{tvoto. Edinstveno semejstvata koi moàt da gi sakaat site lu|e kako sopstvenite sopru`nici i kako sopstvenite roditeli i da gi sluàt kako sopstvenite sinovi i }erki, moàt da go nasledat Nebesnoto Kralstvo. Toa e prekrasno. Ovde leì pravoto da se nasledi celata mo} i vlast na neboto i zemjata sozdadeni od Bog.
(143-285, 20.3.1986)
i bra}ata i sestrite, site stanuvaat edno. Na ovoj na~in vrednosta na s# se izedna~uva. (299-114, 7.2.1999)
2 Del. Semejstvoto e u~ebnik na qubovta preku koe nie moème da se povrzeme so univerzalnata qubov
Semejstvoto e u~ebnik na qubovta preku koja vo vremeto na smrtta vie dobivate pravo da bidete registrirani vo Palatata na mirot i vo Nebesnoto Kralstvo. Semejstvoto e podgotvitelen teren za qubovta. Pro{iruvawe na semejstvoto e svetot. Svetot e napraven od pomali svetovi: postoi svet na dedovcite, svet na babite, svet na majkite i tatkovcite, postoi svet na sopruzite i soprugite i svet na sinovite i }erkite. Koga }e gi spoime niv, go imame celiot svet. Zna~i, dokolku gi sakate lu|eto od celiot svet kako {to go sakate svoeto semejstvo i kako {to go sakate Boga preku semejstvoto, ova }e otvori prav pat kon Nebesnoto Kralstvo. Zatoa prvata zapoved e: >Sakaj go Gospod svojot Bog so celoto svoe srce i so celata svoja du{a i so celiot svoj duh<. A vtorata zapoved e: >Sakaj go bli`niot svoj kako {to se saka{ sebesi<. Ako go sakate Boga i go sakate ~ove{tvoto, s# }e bide ispolneto. Ako ne moète da go storite toa, va{ata duhovna obuka }e propadne. Bez razlika kolku moè da bide golema duhovnata disciplina na religijata, ako ne se znae kako da se saka Bog, ~ove{tvoto i celiot univerzum }e padnat na testot. Vo semejstvoto vie treba dlaboko da ja doìveete qubovta pominuvaj}i niz javniot tek na podgotvitelnata osnova, {to e 24
[to e univerzumot? S# {to e sozdadeno vo svetot e dizajnirano kako eden vid podgotvitelna pomo{ za da im pomogne na sakanite Bo`ji sinovi i }erki da go najdat idealot na qubovta. Zatoa s# postoi vo recipro~ni odnosi. Mineralite se zasnovani na recipro~nite odnosi na subjekt i objekt partnerite, a isto taka i atomite. Protonite i elektronite isto taka postojat vrz osnova na recipro~nite odnosi na subjekt i objekt partnerite. Bez recipro~nost tie ne moàt da prodolàt da postojat. Bez dejstvo na davawe i primawe tie ne moàt da postojat ve~no. Zna~i, univerzumot e svet sozdaden na takov na~in {to negoviot centar moè da se dostigne edinstveno preku lu|eto. (137-59,
18.12.1985)
[to e univerzumot? Toa e pro{iruvawe na semejstvoto. Dokolku gledate na semejstvoto koe celosno go ostvarilo idealot na semejnata qubov, toa ima vrv, sredina i dno (roditeli, soprug i sopruga i deca), levo i desno i napred i nazad. Toa e principot. Zatoa koga zboruvame za gore i dolu mislime na roditeli i deca, koga zboruvame za levo i desno mislime na soprug i sopruga, a koga zboruvame za napred i nazad zboruvame za bra}a i sestri. Preku {to site tie stanuvaat edno? Toa ne se slu~uva preku mo}, znaewe ili pari. Toga{, {to moè da dovede do toa? Toa e qubovta. Ova e apsolutna vistina. Inaku ne moè da se sozdade sfera. Toga{, {to se vrvot, sredinata i dnoto vo na{eto semejstvo? Tie se prira~nik na qubovta. Tie se prira~nik na qubovta preku koj nie moème da se sretneme so univerzalnata qubov. Izlezete vo 21
op{testvoto i stavete go toa vo praktika. Kako treba da sakame? Isus rekol: >Sakajte go bli`niot svoj kako {to se sakate sebesi<. Kako treba da go sledite ova u~ewe? Nie ne sme sigurni. Koga odite vo svetot i sretnuvate dedo, odnesuvajte se kon nego kako kon sopstveniot dedo. Odnesuvajte se kon lu|eto kako kon sopstvenite majki, kako kon sopstvenite tatkovci ili kako kon sopstvenite sinovi. Koga odite vo svetot site treba da ìveete na ovoj na~in. Lu|eto od vrvot, sredinata i dnoto, napred i nazad i levo i desno, site se postaveni vo izlo`benata sala na svetot. Treba da znaete deka svetot e izlo`ba na lu|e. Dokolku moète da gi sakate site so takva qubov, Bog }e prestojuva vo sredi{teto na taa qubov. (128-22, 29.5.1983) [to e Nebesnoto Kralstvo? Toa e mesto kade {to gi sakate lu|eto od celiot svet kako sopstveno semejstvo, a lu|eto koi {to go pravat ova se narod na Nebesnoto Kralstvo. Va{ite dedo i baba, va{ite majka i tatko, va{ata sopruga, va{ite bra}a i sestri i va{ite deca - {to se tie ~etiri generacii? Tie se u~ebnik preku koj vie moète dlaboko da ja doìveete qubovta, vistinskata qubov na univerzumot kako narod na Nebesnoto Kralstvo. Semejstvoto e osnovata, vid na u~ebnik, koj ve u~i na ovaa qubov. (129-96, 1.10.1983) Ne moème da ìveeme bez da ja nau~ime qubovta na univerzumot. Bog podgotvil ne{ta kako prira~nici ili zapisi koi sodràt vetuvawa koi jasno velat: >Sakajte gi svoite baba i dedo. Va{ite baba i dedo na zemjata se isprateni kako pretstavnici na babite i dedovcite vo duhovniot svet. Zatoa, ako gi sakate niv, jas }e go prifatam toa kako da ste gi sakale site babi i dedovci<. Potoa Bog veli: >Bidej}i va{ite majka i tatko gi pretstavuvaat bezbrojnite majki i tatkovci na svetot kako prira~nik i model na qubovta, dokolku gi sakate niv do krajnost, }e go 22
prifatam toa kako uslov deka ste gi sakale site majki i tatkovci. Osven toa, dokolku kako ma`, koj gi pretstavuva site maì, sakate èna koja gi pretstavuva site èni, toa }e bide uslov deka ste gi sakale site èni<. Potoa Toj veli: >]e ja prifatam qubovta kon va{ite sinovi i }erki kako da ste gi sakale site sinovi i } erki<. Zatoa semejstvoto e podgotvitelen teren da se primi takva obuka. Toa e proces na trening za sakawe na svetot vo soglasnost so svetite tekstovi. Nie moème da gi zamolime praktikantite da odat niz svetot i da gi sakaat babite i dedovcite od svetot namesto sopstvenite dedo i baba i ako tie re~at >da<, toa }e go spasi svetot. (130-273, 2.5.1984)
3 Del. Podgotvitelen teren na qubovta za vleguvawe vo kralstvoto na qubovta
Bo`ja volja e da se ostvari kralstvoto na qubovta. Dokolku Bo`jata volja e da se razvie i globalizira sovr{eniot svet na qubovta, semejstvoto e eksperimentalen teren kade moète da zarabotite doverba, po celiot pat od sertifikat od osnovnoto u~ili{te do fakultetska diploma i doktorat. Semejstvoto se pro{iruva do svet. Dokolku go poglednete svetot vnimatelno, }e vidite deka toa e svet kade {to ìveat dedovci i babi, svet kade {to ìveat vozrasni kako va{ite ~i~kovci i tetki, svet kade {to ìveat lu|e kako va{ite postari bra}a i sestri, svet kade {to ìveat mladite i svet kade {to ìveat decata. Zna~i, ovie mesta kade {to ìveat starite, sredove~nite, mladite lu|e i decata se po{iroki rasprostranuvawa na semejstvoto. (147-281,
1.10.1986)
Semejstvoto e najmalata edinica vo ramkite na toj podgotvitelen teren i isto taka prira~nik za vleguvawe vo Nebesnoto Kralstvo. Toa gi ima site nivoa: nivo na dedo, nivo na 23
va{iot ìvot e ednakvo na Bo`jata qubov kon svetot. Toa e mesto kade roditelite, dvojkata i decata vo edinstvo ja ponuduvaat svojata qubov kako primer, pretstavuvaj}i gi neboto i zemjata, i im kaùvaat na svoite naslednici da gi sledat. Izvornata tatkovina na srceto, mestoto kade nebesnata naklonost e po~uvstvuvana, }e se zapameti na neboto i na zemjata. (30-78,
17.3.1970)
Po {to tragal Bog s# dosega? Toj ne tragal po subjekt partner; poto~no Toj tragal po sovr{en objekt partner. Toj gi baral onie koi go otslikuvaat Boga i poseduvaat vnatre{ni i nadvore{ni aspekti na svetot koj Toj go sozdal. Koja e po~etnata to~ka koja vodi do toj rezultat? Toa e semejstvoto. Ne postoi ni{to {to moè da go pretstavuva univerzumot podobro od semejstvoto. Da se bide edno so roditelite e da se sretnat minatoto i sega{nosta. Tuka, vie moè da go sakate minatoto sakaj}i gi svoite roditeli, da ja sakate sega{nosta sakaj}i go svojot partner i da ja sakate idninata sakaj}i gi svoite deca. Zna~i, jas moàm dlaboko da ja doìveam qubovta na tri generacii. Mestoto kade ovie tri vida qubov se povrzani e semejstvoto. (30-80, 17.3.1970) Toga{, kade zapo~nuva ìvotot vo Nebesnoto Kralstvo? Toa e semejstvoto. Toj ne se razviva na drugo mesto. Nebesnoto Kralstvo e samo tridimenzionalno pro{iruvawe na semejstvoto, a ne ne{to koe odi zad podra~jeto na semejstvoto. Zatoa koga vie go pregrnuvate svojot soprug ili sopruga, treba da mislite deka toa e maòt na svetot koj se obedinuva so ènata na svetot. Mestoto kade moète da ispolnite uslov deka ste go sakale ~ove{tvoto ne e drugo osven semejstvoto. Treba da go ìveete svojot ìvot na ovoj na~in. Da se sakaat roditelite zna~i da se povrze istorijata so sega{nosta i da se probie patot za Bog da dojde kaj vas. Zatoa 28
v~auruvawe na celiot univerzum, a potoa toa se pro{iruva i se saka svetot. Treba da go nasledite ova od va{eto semejstvo, va{iot podgotvitelen teren, kade ste porasnale so svoite majka i tatko. Zatoa, ako gi sakate svoite roditeli pove}e od svojata sopruga, a svoite sinovi i }erki pove}e od svojata sopruga, ~ove{tvoto pove}e od svojata sopruga i go sakate Boga pove}e od svojata sopruga, s# }e bide ispolneto. Ova ne zna~i deka treba da ja napu{tite svojata sopruga. Dokolku sakate na ovoj na~in, site primateli na taa qubov }e dojdat i }e ja sakaat va{ata sopruga. Dali postoi poslavno mesto od ova? Ako sakate da ja sakate va{ata sopruga, sledete go ovoj pat. (143-285, 20.3.1986)
4 Del. Semejstvoto e model za Nebesnoto Kralstvo
Kakva sudbina treba da ima li~nosta vo pozicija na dete? Decata treba da ja nasledat sudbinata na dedoto i babata i na roditelite. Zo{to nekomu mu se potrebni dedo i baba? Bidej}i tie go pretstavuvaat minatoto. Dedoto i babata ja pretstavuvaat ìvata istorija od minatoto. Roditelite ja pretstavuvaat sega{nosta, a decata ja simboliziraat idninata. Decata sodràt istok i zapad i isto taka i sever i jug. Tie isto taka se centar na celinata. Centarot na dedoto i babata, centarot na roditelite, centarot na decata i centarot na Bog - site ovie se zasnovani vrz vistinska qubov. Taka sakaweto na dedo i baba i po~ituvaweto na roditelite zna~i da se nau~i i nasledi celoto minato. Sega{nosta ja u~ite od svojot tatko, a sakaj}i gi decata u~ite za idninata. [to nasleduvate preku va{ite dedo i baba i majka i tatko? Nasleduvate vistinska qubov. Iako va{ite dedo i baba se stari, tie se obedineti vo vistinska qubov i taka va{ite majka i tatko se obedineti. Zatoa vie treba da bidete kako niv i da ja nasledite idninata. Nie 25
apsolutno ne moème da ja nasledime idninata bez da staneme vistinsko semejstvo. Koga gi gledame ovie tri generacii, toa e kako da gledame vo univerzumot. Qubovta na univerzumot prestojuva vo vistinskoto semejstvo, koe gi pretstavuva sega{nosta i idninata. Koga go gledame ìvotinskiot svet, ma`jakot i ènkata se sakaat, a ova e prira~nik od koj nie u~ime za qubovta vo univerzumot. Bez baba i dedo nie se ~uvstvuvame nestabilni. Edinstveno so toa {to gi imame niv nie moème da se dviìme pravo kon Nebesnoto Kralstvo. Dedoto i babata, majkata i tatkoto i decata site }e odat vo Nebesnoto Kralstvo. Onie koi gi sakale vistinskite dedo i baba, vistinskite roditeli, vistinskite deca, vistinskoto semejstvo, vistinskata dràva i vistinskiot univerzum }e odat vo Nebesnoto Kralstvo. Modelot i prira~nikot za seto ova e semejstvoto. (162-140, 5.4.1987) Semejstvoto e vid na obrazoven materijal koj n# u~i kako da go izgradime Nebesnoto Kralstvo. Toa doa|a od neboto. Ako edna li~nost gi saka site lu|e od vozrasta na nejziniot dedo vo svetot kako {to go saka sopstveniot dedo, }e odi vo Nebesnoto Kralstvo. Dokolku gi saka lu|eto na vozrast na svoite roditeli kako svoite roditeli, }e moè da patuva slobodno niz site dràvi. ]e nema granici duri iako odi vo duhovniot svet. Dokolku misli za site mladi lu|e od site nacii kako za sopstveni sinovi i }erki, }e moè slobodno da patuva niz Nebesnoto Kralstvo duri ako tamu ima dvanaeset biserni porti i nasoki. Zna~i, semejstvoto e u~ebnik koj {to ni pokaùva kako da se povrzeme so Nebesnoto Kralstvo. Koga go primenuvate ova na dràvata, vie }e stanete patriot, koga go primenuvate na svetot, vie }e bidete svetec, a koga go praktikuvate na neboto i zemjata, }e stanete Bo`ji deca ili sveti sinovi i }erki. Lu|eto imaat takva èlba. (137-77, 18.12.1985) 26
Treba da bidete sposobni da gi pregrnete sinovite i }erkite od site rasi, kako i nivnite vnuci i vnuki. Na ovoj na~in, treba da se najdete vo pozicija da stanete sopstvenici na semejstvoto koe kako vistinski roditeli gi saka lu|eto od cel svet so vistinska qubov. Nao|aj}i se vo pozicija da go pretstavuvate semejstvoto koe ja praktikuva vistinskata qubov i e povrzano so izvornite roditeli preku Bo`jata qubov, kone~no }e moète da vlezete vo Nebesnoto Kralstvo. (176-209, 9.5.1988)
5 Del. Semejstvoto ja povrzuva qubovta na tri generacii
Semejstvoto gi opfa}a istorijata, sega{nosta i idninata. Pa koja e krajnata to~ka po koja Bog traga{e {est iljadi godini? Toa e semejstvoto - semejstvo kade qubovta e zaemno povrzana i koe e obedineto vo qubov. S# {to postoi doa|a pod negova vlast. Ne moème da ja napu{time na{ata vrska so ovoj apsoluten izvor na qubovta. Izgradbata na takvo semejstvo bila izvornata misija koja Bog im ja dal na Adam i Eva vo vremeto na sozdavaweto. Bog ne sakal tie ednostavno da zavr{at kako ma`, Adam, i èna, Eva, tuku namesto toa sonuval za edno novo semejstvo kade tie bi bile obedineti. Ova e prvata po~etna to~ka kon vospostavuvaweto maì i èni. Zna~i, za da moète da vlezete bezbedno vo Nebesnoto Kralstvo vie mora da pronajdete semejstvo i, vo ramkite na podra~jeto na toa semejstvo vo ovoj svet, da vlezete i da ìveete na mesto kade moète da se ~uvstvuvate zadovolni so Bo`jata qubov. Edinstveno toga{ moète da go nadminete ovoj svet. (30-85, 17.3.1970) So cel da sozdadete semejno podra~je na qubovta vie mora da bidete bezuslovni. Roditelite go pretstavuvaat minatoto, soprugot i soprugata ja pretstavuvaat sega{nosta i decata ja pretstavuvaat idninata. Da se saka eden partner za vreme na 27
moè da stane po~etna to~ka na izvorniot roden grad kade moè da bide sozdadeno Bo`jeto semejstvo? Toa ne e niedno drugo mesto osven mestoto kade prestojuva sinot koj razbira deka Bog e negoviot vistinski tatko. So drugi zborovi, toa e mestoto kade {to postoi sinot, ednistveniot sakan sin koj moè da ja prezeme za sebe Bo`jata qubov. Isto taka toa e mestoto kade {to prestojuva takva }erka. Toa e mestoto kade {to takvite sin i }erka stapuvaat vo brak i sozdavaat celosno semejstvo.
(23-151, 18.5.1969)
treba da gi sakate svoite roditeli. Da gi sakate svoite roditeli zna~i da gi povrzete lu|eto od istorijata so sebe kako ìteli na sega{nosta, {to zna~i da se zdruì sega{nosta so idninata. A filosofijata koja go praktikuva ova i pee pofalbi na takva qubov iljadnici i desetici iljadi godini e Obedinuva~kata misla. (30-82, 17.3.1970)
6 Del. Semejstvoto e podgotvitelen teren za srceto
Toga{, koj treba da bide vo izvorniot roden grad? Tamu treba da bidat onie koi vi nedostasuvaat. Tamu treba da bidat va{ite roditeli i va{ite bra}a i sestri. I onie koi dolgo kopneete da gi vidite treba da bidat tamu. Koga sakate da ìveete so niv tamu, dali }e bidete zadovolni ako gi vidite samo za mig? Dali }e bidete zadovolni ako gi sretnete i gi vidite samo za kratko vreme? Koga gi sretnuvate i ìveete so niv, ne treba da bidete umorni duri ako ìveete so niv ve~no. Treba da pronajdete takvo mesto. Toa e Nebesnoto Kralstvo kon koe se stremat dene{nite religii. (23-80, 11.5.1969) Denes, pri~inata zo{to kopneeme po tloto na na{iot izvoren roden grad e zatoa {to vo na{iot roden grad se na{ite roditeli, bra}a i sestri, rodnini, koi se pobliski do nas od koj bilo drug. Tie sekoga{ n# vodat, n# do~ekuvaat kako vo minatoto sekoga{ koga gi posetuvavme i tie so~uvstvuvaat so nas, n# te{at i n# primaat so radost sekoga{ koga imame te{kotii. Bez ova prifa}awe, duri i da kopneete za va{iot izvoren roden grad i se vratite tamu, va{eto o~ajni~ko kopne`livo srce }e propadne, a vie }e se vratite so ~uvstva na dlaboko àlewe. Treba da go znaete toa. Vo va{iot roden grad ima lu|e koi }e ve do~ekaat. (23-80, 11.5.1969) 32
Nie ne moème da ìveeme oddeleno od srceto. Duri i da ste pretsedatel na dràva ili da poseduvate svetski avtoritet, nema da moète da ìveete dokolku nema kade da ja izrazite va{ata radost na srceto. Nema da moète da po~uvstvuvate dlaboko zadovolstvo od lu|eto koi se pod va{e rakovodstvo, va{ite slu`benici ili lu|eto koi ve sledat. Mora da go po~uvstvuvate toa vo va{eto semejstvo. Treba da bidete sposobni da se vratite doma i da po~uvstvuate radost preku va{ite sopruga i deca. Na takov na~in treba da bidete gordi na ovaa radost pred drugite. Ovaa radost e prvi~na radost; ne e vtorostepena radost. Istoto e i so Bog. Duri ako Toj treba da go obnovi celiot svet, bez semejstvo Toj nema da po~uvstvuva radost. Zna~i, spored s#, nie imame potreba od na{ite semejstva. (25-85, 30.9.1969) Roditelite treba da bidat glava na semejstvoto, a u~itelite treba da bidat glava na obrazovnite institucii koi go pretstavuvaat op{testvoto. Roditelite ve odgleduvaat davaj}i vi mleko, so toa pomagaj}i go va{iot fizi~ki razvitok, isto kako {to vi pomagaat emocionalno. Toga{, zo{to sluì u~ili{teto? Toa ve obu~uva za idniot ìvot vo op{testvoto. Dokolku semejstvoto e podgotvitelen teren za emociite, toga{ u~ili{teto e opitno podgotvitelen teren za op{testvoto. No obukata ne zavr{uva vo op{testvoto. 29
Kade zavr{uva toa? Zavr{uva so dràvata. Dràvata ima pretsedatel. Zo{to na narodot mu nedostasuva pretsedatelot i saka da bide blisku do nego? Koga tie doìveale s#, od semejstvoto do op{testvoto, tie odat na slednoto nivo. Pretsedatelot e plod na tretoto nivo po nivoata na sozdavawe i na raste`. Koga semeto se podeluva, rastenieto se vkorenuva i preku negovoto dejstvo na cirkulacija zapo~nuva rasteweto. Po podelbata doa|a proizvodstvoto koga proizleguvaat cvetovite i plodot. U~ili{teto gi vozdignuva lu|eto potrebni na dràvata preku obrazuvawe na kvalifikuvana elita za da mu sluì na narodot. Tie se mesta za obuka i usovr{uvawe. Obukata ne e su{tinskiot ìvot, tuku podgotvitelno nivo. Ne treba da napravite pogre{ni podgotovki. [to e semejstvoto? Toa e podgotvitelen teren za srceto. Toa e mesto kade {to vie go obu~uvate srceto da saka. Zatoa vie treba da ìveete nakloneto sakaj}i gi bra}ata i sestrite vo u~ili{teto i da ìveete nakloneto sakaj}i gi bra}ata i sestrite vo dràvata. Roditelskoto obrazovanie e potrebno vo u~ili{teto, vo op{testvoto i vo dràvata. Roditelite treba da prenesat s# vo podra~jeto na srceto na nivnite deca. Tie treba da sozdadat osnova na srceto za nivnite deca u~ej}i gi da gi sledat stapkite na nivnite roditeli vo ìvotot na odreden na~in vo semejstvoto, vo op{testvoto i vo dràvata. (180-130, 22.8.1988) Koga go gledate semejstvoto, toa ne e neophodno dobro samo zatoa {to ima dobra ku}a i dobro opkruùvawe. Nasproti toa, bez razlika kolku e lo{o opkruùvaweto ili kolku tro{na nivnata ku}a moè da bide, dokolku vi nudi mir i moète da gi povrzete site ne{ta od va{iot ìvot, toga{ toa e dobro semejstvo. Toa ima osnova na srceto vrz koja roditelite i decata ìveat ednite za drugite. Ova e izvornata tatkovina za va{ite spomeni i izvor na motivacijata za celoto ìveewe. Zatoa toa 30
stanuva osnova za opredeluvawe na na{ata sre}a vo ìvotot. (2916, 15.2.1970)
7 Del. Semejstvoto e na{iot ve~en izvoren roden grad
Semejstvo, semjstvoto e dobro mesto. Zo{to e dobro? Toa e dobro mesto bidej}i se tamu moite majka i tatko. Toa e dobro mesto bidej}i se tamu moite postari sestra i brat. Toa e dobro mesto bidej}i mojot pomlad brat e tamu i toa e dobro mesto bidej}i moite rodnini se tamu. Zatoa site lu|e imaat nostalgi~no ~uvstvo za svojot roden grad i za zemjata na nivniot izvoren roden grad. Tie imaat podlaboki ~uvstva za nivniot roden grad, otkolku za dràvata. Mestoto po koe kopneete duri i koga ìveete vo Republika Koreja e va{iot roden grad. Za koe mesto kopneete duri i koga vi se dopa|a Koreja, duri i koga sakate da ìveete vo Koreja i duri dodeka ìveete vo Koreja? Toa e va{iot roden grad. Roden grad, kakvo mesto e va{iot roden grad? Toa e mesto kade va{eto srce e vozdignato vo ~etiri nasoki i tri dimenzii. Kakvo e toa srce? Toa e mesto kade ste vrzani od qubov. Naso~eni nagore, va{ite majka i tatko ve povrzuvaat; levo i desno, vrskata me|u soprug i sopruga ve povrzuva; nadolu, va{ite sinovi i }erki i rodninite ve povrzuvaat so tridimenzionalnata qubov. Toa e izvorniot roden grad. Lu|eto ne moàt da ne kopneat za svojot izvoren roden grad bidej}i tie gledaat deka e najdobra ovaa po~etna to~ka na sre}ata vtemelena vrz qubovta. Toga{, {to mislite kakvo mesto e Bo`jiot izvoren roden grad? [to mislite koja e Bo`jata dràva na izvorniot roden grad na ovaa zemja? Treba da razmislime za ovie pra{awa. Ako Bog e Bog na qubovta, toj sigurno mora da podgotvil po~etna to~ka za ìveewe na ovaa zemja, a kade e taa po~etna to~ka? Za da go znaete ova, mora da razberete kako Bog ja podgotvil taa po~etna to~ka. Kakvo mesto 31
8 Del. Semejstvoto e krajniot standard za ispolnuvawe na kosmi~kata ideologija
S# se podeluva od edno vo mnogu, koi na krajot se spojuvaat vo edna pogolema celina. So drugi zborovi, edno se deli na mnogu i potoa se obedinuva povtorno vo edno. Ottuka toa se deli povtorno i stanuva ne{to duri pogolemo. Semejstvata postojat vo ovoj pogolem sozdaden objekt. Ovie semejstva site imaat ista forma kako sekoe drugo. Semejstvoto e mestoto kade se vospostaveni odnosite na soprug i sopruga i mestoto koe gi obedinuva soprugot i soprugata. Rodot e mestoto koe gi obedinuva semejstvata, a narodot e mestoto koe {to gi obedinuva rodovite. Narodite se zdruùvaat da sozdadat dràva. Tuka semejstvata igraat centralna uloga. (26-189, 25.10.1969) Koga semejstvoto e pro{ireno, toa stanuva horizontalen svet. Zatoa nitu edno op{testvo ne moè da se uspee bez semejstvoto. Dokolku semejstvata ne moàt da bidat obnoveni, svetot ne moè da bide obnoven. Potoa nie mora da ja razbereme kosmi~kata ideologija preku tie semejstva. Zborot kosmos gi zdruùva neboto i zemjata. Neboto i zemjata se kako duhot i teloto na ~ovekot. Duhot i teloto mora da se obedinat. Isto kako {to subjekt partnerot ima potreba od objekt partner, maòt ima potreba od èna. Edinstvoto na ma` i èna vodi do semejstvo. Bo`jata qubovna osnova ne }e bide dostignata bez dejstvuvawe preku ova semejstvo. (26-189, 25.10.1969) Kosmi~kata ideologija e filosofija koja gi obedinuva duhot i teloto sozdavaj}i semejstvo kako glavno telo na qubovta i ja povrzuva taa ideja so duhovniot i so fizi~kiot svet. Znakot xu () od ~on xu (kosmos) zna~i ku}a. Zatoa nie go koristime zborot kosmi~ka ideologija. Kosmosot gi zdruùva duhovniot i 33
fizi~kiot svet. Kakva vrska ima toa so nas? Nam ni e potrebno semejstvo. Dokolku ne uspeete da bidete obedineti vo va{eto semejstvoto, nemate ni{to zaedni~ko so kosmi~kata ideologija. Semejstvoto sluì kako kone~en standard za ispolnuvawe na kosmi~kata ideologija. Onie koi ne moàt da peat mirovni pesni i da peat pofalni pesni za sre}ata ovde, }e stanat bedni lu|e bilo na zemjata ili vo duhovniot svet. (26-189, 25.10.1969) Od kade e ostvareno Nebesnoto Kralstvo? Toa e ostvareno od na{ite semejstva. Toga{ kakva ideologija imame nie? Nie imame ideologija sosredoto~ena na semejstvoto. Zborot kosmizam (ideologija sosredoto~ena na kosmosot) sodrì ~on so zna~ewe nebo i xu so zna~ewe ku}a; toa zna~i ideologija na nebesnata ku}a. Edinstveno toga{ zna~eweto na kosmosot (~on xu) stanuva jasno. Zatoa site {eeset i {est knigi od Biblijata se ispolneti so zborovi koi posakuvaat sovr{eno semejstvo. Osven toa, {to e toa {to go posakuvaat site maì? Toa e da imaat sovr{ena sopruga. Isto taka najgolemata èlba na ènata e da sretne sovr{en soprug. Bez razlika kolku moè da bide gorda i slavna èna koja ima doktorat, nejzinata èlba e da sretne sovr{en ma`, sovr{en ma` koj taa moè da go saka i so kogo taa moè da gi ima nejzinite sakani sinovi i }erki. Ova e korenot na sre}ata. Idealot na Obedinuva~kata crkva ne e postaven na drugo mesto. Po~etokot e semejstvoto i zaklu~okot e semejstvoto. (26-102, 18.10.1969) Kakva ideologija e ideologijata sosredoto~ena na kosmosot? Toa e ideologija sosredoto~ena na vistinskiot roditel. Posle s#, ovie dve ideologii gi poddrùvaat roditelite. Ova e ideologija na na{ata ku}a, ideologija na na{ata dràva i ideologija na vas individualno. Dokolku lu|eto ne bea gre{ni, ~ija ideologija }e go upravuva{e svetot? Toa bi bila ideologi34
jata sosredoto~ena na Adam. Taa ideologija ne e ni{to drugo osven patot na vistinskite roditeli. Toa e ideologija na majkata i tatkoto. Ne moè da postoi ideologija povisoka od ovaa. Ottuka Obedinuva~kata crkva treba da gi povrze ne{tata na srcata so nebesnata ideologija preku ideologijata sosredoto~ena na vistinskite roditeli vo ramkite na granicite na izvornoto sovr{eno semejstvo. S# dodeka ostanuvaat semejstva koi internacionaliziraat takva ideologija, Obedinuva~kata crkva nema da propadne. (26-201, 25.10.1969)
35
Za {to ìveeme? Postojat nekoi koi velat deka ìveat za da jadat i nekoi koi velat deka ìveat za da rabotat ili ìveat bez cel. Za {to ìveat lu|eto? Dokolku re~ete deka ìveete za qubovta, kolku e veli~estven odgovor! Lu|eto se rodeni kako plod na qubovta, ìveat vo qubov i $ se vra}aat na ve~nata qubov vo Bo`jata pregratka. Ova e izvorniot ìvot na sozdadenoto.
(Blagosloveno semejstvo - 1064)
GLAVA 3
Na{iot ìvoten pat sosredoto~en na qubovta

1 Del. Zo{to se rodeni lu|eto?
Sekoj e roden preku qubov i raste vo qubov. Potoa ja napu{ta qubovta na svoite roditeli, ja nao|a i se povrzuva so qubovta na partnerot, koja e qubov od druga dimenzija. Roditelskata qubov ja narekuvame qubov na nivoto na formirawe, a bra~nata qubov ja narekuvame qubov na nivoto na raste`. Bez ogled na toa kolku mnogu e vqubena dvojkata, tie ne moàt da vidat ispolnuvawe na nivnata qubov dodeka nemaat deca. Zatoa tie sakaat da imaat deca. Ova e nivoto na ispolnuvawe na qubovta. Zna~i, procesot na pominuvawe niz roditelska qubov, bra~na qubov i detska qubov e osnovnoto jadro na ~ovekoviot ìvot i izvorniot pat na Bo`jiot ideal na qubovta pri sozdavaweto.
(48-11, 31.8.1971)
Dokolku se zapra{ame sebesi {to e prvo, dali ìvotot ili qubovta, moème da tvrdime za sekoe od niv deka moè da e prvo. No, {to mislite deka navistina doa|a prvo? Qubovta doa|a prva. Povrzuvaj}i go ova so srcevinata na univerzumot, so cel ne{to da ima vrednost, tamu mora da postoi izvoren tek na qubovta.
(143-277, 20.3.1986)
@ivotot e roden od qubov. Sekoj e roden od qubov, raste vo qubov dodeka e sakan od svoite roditeli, ja sre}ava sakanata sopruga i ja saka i umira vo taa qubov; ova go narekuvame ~ove~ki ìvot. Zna~i, izvorno ne trebalo da ima taga ili bolka vo ~ove~kiot ìvot. (Blagosloveno semejstvo - 1062) Izvorno, centralnata to~ka na univerzumot e mesto kade {to site vertikalni i horizontalni kombinacii na qubovta se zdruùvaat, taka {to roditelskata qubov, bra~nata qubov i detskata qubov moàt da se obedinat. Ova stanuva to~ka vrz koja e naso~en celiot univerzum i kade se orientirani site nasoki 40
Koga istraùvame od kade doa|a ìvotot, mora da se zapra{ame {to doa|a prvo, ìvotot ili qubovta. Do sega ne moèvme ova jasno da go opredelime. Prvo mora da dojde qubovta, potoa ìvotot. Bidej}i ona {to doa|a vtoro mora ponizno da mu se predade na ona {to e prvo, prorodno e deka nie gi nudime svoite ìvoti za dobroto na qubovta. Takvi se ne{tata. Toga{ ova obezbeduva odgovor za vistinskiot tek na na{iot ìvot. Bidej}i na{iot ìvot e roden vo qubov, zaklu~okot e deka nie mora da odime po patot na qubovta i da umreme za qubovta. Celta na ~ove~kiot ìvot e da se pronajde qubov koja moè da ja prifati makrokosmosot, a ne mikrokosmosot. Toa e da se bide roden, da se saka i da se umre vo sredi{teto na golemata univerzalna qubov, koja Bog, sozdadenoto, na{ite roditeli i angelskiot svet ja priznavaat. Taka jas go gledam toa. (Blagosloveno
semejstvo - 1062)
37
Lu|eto ne se rodeni vrz osnova na sopstveniot izbor. Toga{, dali tie se rodeni poradi èlbite na nivnite roditeli? Ne. Tie se rodeni poradi Bo`jata èlba. Tie se rodeni preku qubovta na svoite roditeli, koja ja pretstavuva Bo`jata qubov. Onoj koj {to e roden kako nov ìvot preku roditelskata qubov, pretstavuvaj}i ja Bo`jata qubov, e >Jas<. Qubovta ima mo} da sozdade s#. Onoj koj {to e roden kako centar na celiot univerzum preku primawe na celata qubov na univerzumot ne e nikoj drug osven >Jas< Najvisokata cel na ìvotot e da se bide roden preku qubov, da se bide odgledan vo qubov, da se ìvee so qubov i da se ostavi qubov zad sebe. Najvrednoto ne{to da se stori e da se ispolnat, vo semejstvoto, pravilata na qubovta koja leì vo centarot na univerzumot.
mora isto taka da zapo~nale vo qubov. (Blagosloveno semejstvo 1062)
Bidej}i lu|eto zapo~nuvaat vo qubov i sozrevaat preku qubov, tie ne moàt da ìveat oddeleni od standardot na qubovta. (Blagosloveno semejstvo - 1062)
2 Del. @ivotot vo negovata izvorna forma
Treba da razberete zo{to se rodeni lu|eto. Tie ne se rodeni za znaewe ili za politi~ka mo}. Tie se rodeni poradi qubovta i od qubov. Toga{, {to ja pravi qubovta tolku golema? Toa e faktot {to qubovta e izvornoto poteklo na ìvotot. Vie ste rodeni vo sredi{teto na qubovta na va{ite roditeli. Vie ne ste rodeni od èlbata na va{ite roditeli za pari ili za znaewe. Bidej}i ste rodeni vo qubov na ovoj na~in, vie treba da donesete plodovi na qubovta. Zatoa ni se potrebni deca. Soprug i sopruga stanuvaat celosni koga se obedinuvaat i imaat sinovi i }erki kako svoi objekt partneri. (Blagosloveno
semejstvo - 1062)
[to mislite deka e pri~inata na ~ovekovoto postoewe? Pri~inata na ~ovekovoto postoewe e qubovta. Toga{ {to mislite kade e postavena celta na ~ovekovoto postoewe. Celta na ~ovekovoto postoewe leì vo ispolnuvaweto na idealot na qubovta. Lu|eto nastanuvaat preku qubov i zatoa nivnata cel e da ja usovr{at qubovta preku sozdavawe osnova na qubovta i preku nejzinoto pro{iruvawe i povrzuvawe. So drugi zborovi, bidej}i po~etokot e qubov, celta treba da se dostigne isto taka preku qubov. Za ova, ma` i èna vo partnerstvoto mora da se obedinat vo qubov i da gi povrzat ona {to e napred i nazad, levo i desno i gore i dolu. (Blagosloveno semejstvo - 1062) Bez razlika kolku cvrsto sme se opredelile da staneme apsolutni su{testva i da izgradime apsolutna cel, ova }e bide beskorisno dokolku ne sme sre}ni. Na{iot sekojdneven ìvot treba da bide sre}en. Nie ìveeme za dobroto na celta. Koga ja dostignuvame celta, }e postoi ne{to novo koe {to e pogolemo od samoto postoewe. [to e toa? [to e najskapoceno za ma` i èna? Toa e qubovta. Qubota e klu~niot element potreben za doùvuvawe na sre}ata. Bez razlika kolku vozvi{ena moè da bide celta na li~nosta, dokolku ne uspee da vospostavi qubov koja moè da vladee so nejzinata cel, }e mora da se stremi kon nova cel. Celta ne moè da se nao|a nad qubovta. (29-130, 26.2.1970) 39
Lu|eto ne moàt da postojat oddeleno od qubovta. Zatoa nie moème da kaème deka >Jas< ìvee vrz osnova na qubovta. Site ne{ta isto taka poteknuvaat od Bo`jata qubov. Postoeweto na site ne{ta zapo~nuva vrz osnova na qubovta, zatoa e nesporno deka lu|eto kako centar na sozdadeniot univerzum 38
Dali vi se dopa|a koga nekoj silno ve drì za rakata? Sakate da vi se dopa|a, no moèbi ne vi se dopa|a navistina. Treba da znaete ne{to za da vi se dopa|a, a ako ne go znaete, toga{ kako moè da vi se dopa|a? Bidete iskreni! Dokolku va{iot soprug ve saka, vam ne vi e potrebno ni{to drugo. Vie ìveete cvrsto prilepeni do va{iot soprug. Sekoga{ e veli~estveno da se vidat ma` i èna cvrsto da se dràt za race, osobeno koga ma{kata raka e gruba, kako predno kopito na krava. Koga gledame filmovi, uìvame da gledame takvi sceni. Ako ènata mu kaè na maòt: >O, ti ima{ ubavi race<, maòt }e bide navreden. Takvi se ne{tata. Qubovta e ve~na. Qubovta e obedinuvawe, ne podeluvawe. Stanuvate edno. Koga ma` i èna stanuvaat dvojka i se sakaat, tie se povrzani zaedno. Sekako ova ne se slu~uva bukvalno, no vo srcata tie }e dostignat nivo duri i povisoko od ova. Takva e Bo`jata qubov. Dokolku ìveete so takva qubov, }e bidete li obedineti ili ne? Pomislete na toa. S# e predopredeleno da se obedini. (Blagosloveno semejstvo -1062) Koga ma` i èna se vqubuvaat, sekakvi ne{ta se slu~uvaat, zar ne? No dokolku najdete na~in da ja zapoznaete Bo`jata qubov i vistinski da ja vkusite, toga{ Negovata qubov ne moè da se sporedi so ni{to na ovoj svet. Dokolku postoi nekoj koj {to ja vkusil ovaa qubov, nikakva te{kotija ili taga nema da moè da go porazi. Takvo podra~je na apsolutno osloboduvawe treba da postoi, zar ne treba? Pra{aweto e kako da se pronajde. (39-240,
15.1.1971)
na site kletki vo univerzumot. Site duhovi vo duhovniot svet }e bidat fokusirani na ova. Osven toa, tie }e go za{tituvaat ova mesto taka {to nikoj ne }e moè da go napadne. Zna~i, }e bide katastrofa dokolku ova mesto se uni{ti. Zatoa e neophodna opredelena forma so cel toa da ostane nedopreno. Ovaa forma, vo Obedinuva~kata crkva, e nare~ena ~etiripoziciona osnova.
(Blagosloveno semejstvo -1062)
3 Del. Za lu|eto, ve~niot element na ìvotot e qubovta
Ne treba da zaboravite deka dodeka ìveete kako embrion, vie ne samo {to primate hrana od va{ata majka, tuku primate i qubov od nea. Na ist na~in, lu|eto koi ìveat na zemjata ne samo {to primaat fizi~ka ishrana od univerzumot (prirodata), tuku isto taka i qubov od Bog, koj e su{tinskiot element na ìvotot.
Isto kako {to site rastenija apsorbiraat son~eva svetlina kako element na ìvotot, qubovta e element na ìvotot za lu|eto. Na{ata nade` e deka Nebesnoto Kralstvo na zemjata i Nebesnoto Kralstvo na neboto }e bidat izgradeni taka {to nie tamu bi moèle da ìveeme ve~no vo qubov i po~ituvawe.
Bo`jata qubov moè po{iroko da se podeli na tri golemi podra~ja na qubov. Tie se roditelska, bra~na i detska qubov. Centarot kade {to ovie tri formi se zdruùvaat e Bo`jata qubov. (173-278, 23.11.1975) 44
Lu|eto se rodeni preku qubov i vo nivnoto detstvo rastat dodeka primaat qubov. Po izrasnuvaweto do izvesno nivo, roditelskata qubov ne e dovolna i tie ja pro{iruvaat nivnata qubov horizontalno preku qubovta me|u bra}ata i sestrite i qubovta na rodot. So drugi zborovi, tie rastat do sozrevawe dodeka gi primaat site vidovi qubov na neboto i zemjata. Koga doa|aat do pubertet, tie posebno se èdni za qubovta od sprotivniot pol. Vpu{taweto vo ovaa qubov gi vodi do posestrana qubov, preku 41
koja tie kone~no go nao|aat centarot na qubovta. (Blagosloveno

semejstvo - 1062)
Patekite po koi odat maòt i ènata postojat poradi qubovta i za qubovta. Mojata pateka e pateka na qubovta. Se dviàm so cel da steknam qubov, da ja so~uvam qubovta i da sozdadam qubovno opkruùvawe. Isto taka za qubovta e i toa {to ènata se {minka i odi na masaà. Takvite èlbi i dela ja imaat za cel qubovta. Nie nadminuvame te{kotii i prodolùvame so cel da ja stekneme skapocenata qubov.
i nadolu, vie moète da odite nagore i nadolu po celiot pat do va{ite predci od deset milioni generacii vo duhovniot svet i isto taka da gi dostignete va{ite dale~ni potomci preku ova. Zna~i, vie treba da znaete deka duhovniot svet i univerzumot se organizirani na ovoj na~in. Site ne{ta se rakovodeni na ovoj na~in. Moème da kaème deka da se stane sluga na qubovta i rob na qubovta e najgolemata sre}a. (Blagosloveno semejstvo - 1062)
4 Del. [to e Bo`ja qubov?
Od vremeto koga sme rodeni nie primame roditelska qubov. S# dodeka na{ite roditeli se ìvi, tie n# sakaat na sekoe nivo od ìvotot, bilo da e detstvoto, mladosta ili periodot na sredove~nosta. Koga rasteme dodeka ja primame roditelskata qubov, horizontalnata qubov na soprug i sopruga se stremi da ni se slu~i na site nas. (Blagosloveno semejstvo - 1062) [to mislite deka e brakot? Toa e u~ili{te, mesto kade maìte go u~at ona {to ne go znaat za ènite, a ènite go u~at ona {to tie ne go znaat za maìte. Site nivni oceni mora da bidat odli~ni za soprugot i soprugata da bidat zadovolni. Vie imate sinovi i }erki za da nau~ite kako da go sakate svetot. Bez niv vie ne moète da se povrzete so idninata. Va{ite sinovi i }erki vi se dadeni kako obrazoven materijal preku kogo vie moète da bidete povrzani so idniot svet. Va{eto ispolnuvawe na predanosta kon va{ite predci i dedo i baba e kako da dobivate obrazovanie od duhovniot svet. Site ovie ne{ta se povrzani preku qubovta. Dedoto i babata, soprugot i soprugata i sinovite i }erkite, site se povrzani preku qubovta. Isto kako {to krvnite sadovi vo ~ove~koto telo te~at nagore 42
Obidete se da ja otkriete Bo`jata qubov. Kako moème da ja karakterizirame Bo`jata qubov? Taa moè da se sporedi so topol proleten den kade {to belite oblaci ne`no plovat po neboto, toplinata se izdiga od zemjata, insektite letaat naokolu, mravkite polzat vnatre i nadvor za da go vidat svetot, planinskite vrbi izbliknuvaat pokraj potokot, àbite peat novi proletni pesni, p~elite se rojat i peperugite letaat od cvet na cvet. Se ~uvstvuvate obzemeni vo takvo opkruùvawe i se ~uvstvuvate pospani, no vsu{nost ste budni i se ~uvstvuvate tolku dobro {to sakate da ostanete taka zasekoga{. Koga Bog go pronao|a Negoviot sovr{en objekt partner, Toj go dobiva istoto ~uvstvo kako da e vo ubava gradina so cve}iwa kade {to peperugite i p~elite letaat naokolu. Koga razmisluvate za ova, dali se ~uvstvuvate dobro ili lo{o? Ovie slaboumni lu|e moèbi ne se svesni za toa. Se ~uvstvuvate dobro. Koga naiduvate na nekogo kogo sakate da go vidite, mu ja drìte rakata cvrsto i se rakuvate. Koga nekoj radosno veli: >Dolgo ne sme se videle!< i ja drì va{ata raka cvrsto, dali se ~uvstvuvate dobro ili lo{o? Dokolku nekoj re~e deka se ~uvstvuva lo{o, samo udrete go, velej}i: >Ti, glup~o!< Koga sakate da vidite nekogo, dali go drìte za racete cvrsto ili ne? 43
deca, vie }e razberete i dlaboko }e iskusite kako Bog gi sakal lu|eto. Stanuvaj}i roditel i sakaj}i gi svoite deca vie }e ~uvstvuvate i sfatite kolku va{ite roditeli ve sakale. Zatoa nie gi po~ituvame na{ite ostareni roditeli mnogu pove}e i gi ispolnuvame svoite obvrski na predanost so qubov. Dokolku ne gi ispolnite ovie odgovornosti vie ne ste kvalifikuvani da stanete roditeli i va{ata qubov kon va{ite deca }e se smeta za hipokriti~na. Lu|eto treba da ~uvstvuvaat i da sfatat kolku Bog gi sakal niv preku toa {to samite stanuvaat roditeli i gi sakaat svoite deca. Osven toa, tie }e mora da go sakaat Boga poiskreno. Sekoj treba da gi saka svoite ostareni roditeli pove}e otkolku {to gi saka svoite deca i da go saka Boga pove}e otkolku {to gi saka svoite roditeli, znaej}i deka ova e redot i zakonot na qubovta. Bidej}i neboto i zemjata imaat sferi~na forma, tie ja spodeluvaat horizontalnata qubov i rotiraat, sozdavaj}i krug na prvoto nivo. Koga zemaat partner od sprotivniot pol i spodeluvaat qubov, tie imaat deca kako plod i stanuvaat roditeli. Koga tie se sakaat me|usebno i rotiraat, ostvarena e vertikalnata qubov sledej}i ja horizontalnata qubov. Ova sozdava sferi~en svet i vo isto vreme go vospostavuva centarot na qubovta. Centarot na qubovta koj proizleguva preku dvièweto sozdadeno od ovie qubovni odnosi e isto taka jadro na postoeweto na celiot sozdaden svet. Zemjata postoi bidej}i isto taka se dviì postojano okolu ovoj centar na qubovta. Centarot na qubovta e tamu kade {to se sobrani beskrajni sili, {to ovozmoùva trajno dvièwe. Centarot koj {to se pojavuva preku sferata na qubovta na ovoj na~in, e isto taka mesto kade {to prestojuva Bog. Zna~i, seto sozdadeno koe postoi vo svetot e rodeno i postoi preku Bo`jata qubov i se dviì vo potraga po centarot na Bo`jata qubov. Bog e pe~ka na qubovta. (126-245, 24.4.1983) 48
5 Del. Bo`jiot blagoslov vi dozvoluva da nasledite qubov i radost
Slavno novo utro }e se razdeni koga Bog }e dobie fizi~ko telo. Periodot koga Toj moè da gi saka Svoite vnuci e poslaven od periodot koga Toj moè da gi saka Svoite sinovi i }erki. [to mislite, kako Bog ja izrazil Negovata radost na Adam otkako go sozdal? Bog moral da go nau~i Adam za Negovata roditelska radost, no toa moè da se nau~i edinstveno koga decata imaat sopstveni sinovi i }erki. Decata ne moàt da znaat kakva e roditelskata qubov, no po dobivaweto bebiwa i semejstvo tie po~nuvaat da razbiraat. Tie razbiraat deka nivnite roditeli gi sakale niv dodeka gi rastele. Zna~i, denot koga va{eto dete dobiva bra~en partner e den na slava i denot koga va{eto dete ima dete, e den na slava. (Blagosloveno semejstvo
- 934)
Treba da ja znaete Bo`jata qubov. Treba da ja iskusite qubovta od va{ite roditeli i da nau~ite kako da im sluìte. Treba isto taka da ja iskusite bra~nata qubov so va{iot sopru`nik i da nau~ite kako da mu sluìte. Treba da ja znaete qubovta na va{ite deca. Nemojte samo da im zapoveduvate na va{ite deca, tuku nau~ete kako da gi razbirate i da im sluìte i nim isto taka. Edinstveno toga{ vie moète da ja razberete Bo`jata qubov. Bez deca vie ste vo necelosna polo`ba. Ne moète da ja razberete Bo`jata qubov. Ne moète da razberete kolku mnogu Bog gi sakal lu|eto, Svoite deca. Osven toa, bez da bidete soprug, ne moète da ja poznavate soprugata, a bez da bidete sopruga ne moète da go poznavate soprugot. Decata ne znaat kakva e roditelskata qubov dodeka ne stanat roditeli. Zna~i, bez sinovi i }erki vie ne moète da bidete vistinski roditeli. (133-138, 10.7.1984) 45
Roditelite sakaat nivnite deca da stapat vo brak bidej}i tie sakaat da im ja prenesat i celosno da gi nau~at na roditelska qubov. Koga roditelite umiraat tie gi ostvaat svoite su{tinski sopstva zad sebe so nivnite potomci. Zatoa nam ni se potrebni potomci. Qubovta e ne{to koe trae zasekoga{. Bidej}i qubovta e najvisokata ~ove~ka èlba, sekoj saka da ja nasledi so {iroko ra{ireni race. Koga roditelite ja prenesuvaat svojata qubov na svoite potomci, tie moàt da zastanat gordo pred Bog vo duhovniot svet. Preku semejstvoto qubovta stanuva celosna. Da se odi vo nebesnoto kralstvo preku semejstvoto zna~i deka podra~jeto na edinstvoto na qubovta e ostvareno. (Blagosloveno
semejstvo - 934)
Sekoj treba da stapi vo brak, da ima i da gi odgleda svoite deca taka za tie da moàt da ja znaat i detskata qubov i roditelskata qubov. Izgleda deka lu|eto od zapad ne se takvi. Tie izbegnuvaat da imaat i da odgledaat sinovi i }erki. Tie se dvoumat da imaat deca bidej}i decata moàt da ja ograni~at nivnata sloboda da stapuvaat vo brak i da se razveduvaat. No, koga lu|eto ne uspevaat da izgradat ~etiripoziciona osnova, tie ne moàt da odat vo Nebesnoto Kralstvo, bidej}i tie ne ja poznavaat qubovta na Bo`jeto srce kon lu|eto. (Blagosloveno
semejstvo - 934)
6 Del. Lu|eto tragaat po centarot na qubovta
Lu|eto treba da go sledat ovoj princip. Semiwata se poseani na prolet, vo tekot na letoto rastenijata se razvivaat vo celost, a na esen nosat plod. Vo zima treba da gi donesete ne{tata vo red i da ja nosite su{tinata na ova novo seme na qubovta vo svoeto srce. Edinstveno toga{ }e imate semiwa da poseete povtorno koga }e se vrati proletta. Ova zna~i deka vo idnina vie treba da bidete roditeli i da odgledate sinovi i }erki kako vas. (26-158,
25.10.1969)
Zo{to lu|eto àlat koga nemaat sinovi i }erki? Tie àlat bidej}i ne moàt da formiraat krug. Koga gi gledate pticite kako gi hranat nivnite male~ki, moète da ja prepoznaete dlabokata qubov na pticata majka. Lu|eto od zapad moèbi ne znaat deka na Orientot decata se posakani od vozrasnite. Lu|eto pokaùvaat po~ituvawe za vozrasnite, no tie pokaùvaat najgolema qubov za decata. Moète da sfatite kolku mnogu va{ite roditeli ve sakale koga imate sopstveni sinovi i }erki i gi odgleduvate niv.
Lu|eto se rodeni preku qubov, rastat vo roditelska qubov i sozrevaat dodeka ja pro{iruvaat qubovta horizontalno. Horizontalnata qubov go dostiga ispolnuvaweto na prvoto nivo koga ma` i èna se sretnuvaat i rastat zaedno do polo`bata kade tie moàt da ja pretstvuvaat qubovta na neboto i zemjata i ra|aat deca kako plod na taa qubov. Decata se rodeni od sr`ta na srceto kako rezultat na qubovta. Deteto koe e rodeno kako za~etok od ma` i èna koi spodeluvaat qubov vrz osnova na srceto, sozdava pateka do centarot na qubovta. Ovoj centar }e go odvede direktno do Bog. So imaweto deca kako plod na qubovta, lu|eto dlaboko ja ~uvstvuvaat qubovta so koja Bog gi sozdal site ne{ta i lu|eto. Preku sakaweto na sopstvenite deca tie dlaboko gi ~uvstvuvaat qubovta koja tie ja primile od svoite roditeli i roditelskoto srce. Qubovta koja roditelite ja izleale na svoite deca ne e materijalisti~ka qubov, tuku vrodena qubov. Qubovta koja roditelite im ja davaat na svoite deca ne se menuva duri i ako neboto i zemjata se smenat i se smenat istoriskite periodi. Stanuvaj}i roditel i sakaj}i gi svoite 47
46
koi nemaat bra}a i sestri isto taka }e bidat vo bedna pozicija vo duhovniot svet bidej}i im nedostasuva ova iskustvo.
7 Del. Na{iot ìvot minuva niz tie periodi
Pri~inata da se stapi vo brak e da se iskusi dlaboko roditelskata qubov, bra~nata qubov i detskata qubov. Nam ni se potrebni ovie iskustva bidej}i duhovniot svet e ispolnet so takva qubov. Vie treba da imate semejstvo za da se obu~ite sebesi da bidete vo ritam so duhovniot svet. Onie koi {to odat vo duhovniot svet bez ovie iskustva na qubov ne moàt da go sledat ritamot tamu. Tie }e bidat kako koga nekoj bez nos se obiduva da vdi{uva takov vozduh od qubov. (Blagosloveno semejstvo
- 1062)
Lu|eto se rodeni po razvivaweto vo utrobata na majkata. Tie ìveat na zemjata izvesen vremenski period i potoa umiraat. Pred ra|aweto, fetusot pominuva deset meseci vo utrobata na majkata, kade {to ima ograni~ena sloboda. Raste primaj}i hrana od majkata preku papo~nata vrvca. Gi otvora i zatvora svoite race, ja otvora i zatvora svojata usta i gi vitka svoite noze. Toa e s# {to moè da stori. Me|utoa, za fetusot utrobata na majkata e svet na sloboda i celiot svet. Po deset meseci fetusot e roden vo sovremeniot zemen svet ili vo ~ove~koto op{testvo.
(Blagosloveni semejstva i sovr{enoto Nebesno Kralstvo - 1062)
Vie ste rodeni od va{ite tatko i majka. [to e poosnovno od faktot deka ste rodeni i od Bog koj ja pozajmil utrobata na va{ata majka. Gi pronao|ate vistinskite roditeli preku univerzalnite roditeli i preku va{ite fizi~ki roditeli. Va{ite fizi~ki roditeli se privremeni, pa migot na va{ata smrt e vreme na proslava koga odite da gi sretnete Vistinskite Roditeli. Vistinskata qubov na vistinskite roditeli e tamu. Ova e Nebesnoto Kralstvo na neboto, kade {to atmosferata e sostavena od qubov i ispolneta so roditelska qubov. Taa qubov ne e za mene; toa e qubov koja e vo soglasnost so zakonot pod principot na sluèwe i `rtvuvawe. Vo soglasnost so ovoj princip, vie mora da go sakate univerzumot i ~ove{tvoto. Va{iot ìvot na zemjata e podgotvitelen teren za razvitok na takva qubov. (105-108, 30.9.1979) Kolku e vaèn va{iot ìvot na zemjata? Vie ìveete samo edna{. Toa e kratok moment koj doa|a samo edna{. Koga se sporeduva so ve~niot ìvot, zemniot ìvot e samo to~ka. Toa 52
Zo{to se rodeni lu|eto? Tie se rodeni za qubov. Od ovaa pri~ina, tie se smesteni vo vistinska roditelska qubov i rastat vo utrobata na majkata, koja e pregratka na roditelska za{tita i qubov. Decata rastat do zrelost zagrnati so roditelska qubov, koja so radost gi nadminuva site te{kotii bez prigovor. Po dostignuvaweto zrelost na okolku dvaesetgodi{na vozrast, deteto treba da go sretne svojot ve~en quboven partner i da bide nakalemeno vo nebesnata qubov vo koja tie ìveat celosno eden za drug. Sledej}i go ovoj ìvoten pat, ovaa nova dvojka }e ima sopstveni sinovi i }erki i }e gi saka. Edinstveno koga tie ja iskusuvaat dlabo~inata na Bo`jata qubov moè supstancijalnoto podra~je na Bo`jata qubov na objekt partnerot da bide ispolneta.
(143-283, 20.3.1986)
ôve~kiot ìvot moè da se sporedi so ìvotot na fetusot vo utrobata na majkata. Lu|eto }e ìveat stogodi{en period vo utrobata na univerzalnata majka. Isto kako {to fetusot ne go znae svetot nadvor od utrobata na majkata, lu|eto koi {to ìveat denes se neuki za realnosta na duhovniot svet koj 49
gi ~eka po smrtta. Tie moàt da pretpostavuvaat. Tie imaat nejasno ~uvstvo deka, isto kako {to tie ne znaat za ~ove~kiot svet dodeka se vo utrobata na majkata, isto taka mora da postoi i svet po smrtta. Bez ogled na ~uvstvata na lu|eto ili ubeduvawata koi se odnesuvaat na svetot po smrtta, duhovniot svet navistina postoi. Bidej}i svetot po smrtta ne moè da bide sogledan so na{ite pet setila, vie morate da ja nadminete nedoverbata preku religioznata vera. (Blagosloveno semejstvo - 1062) Lu|eto pominuvaat niz tri periodi. @ivotinskiot svet isto taka ima voden period, zemjen period i vozdu{en period. S# mora da pomine niz ovie tri periodi. Za lu|eto da zastanat kako gospodari na sozdadenoto i za da bidat kvalifikuvani da rakovodat so site ne{ta, tie mora da bidat celosna ìvotna forma, pocelosna od koe bilo drugo su{testvo vo periodot na vodata i da ìveat vo tie ramki. Potoa, tie mora da postojat vo periodot na zemjata i tamu da bidat najvozvi{eni me|u site su{testva. Potoa mora da postoi period na vozduhot. No lu|eto nemaat krilja. Kako moàt tie da letaat bez krilja? Tie treba da moàt da letaat povisoko i podaleku od pticite ili insektite. Toga{ {to treba tie da napravat? Ova ne moè da se slu~i dodeka tie se vo fizi~koto telo. Tie ne moàt da stignat daleku bez razlika kolku i da skokaat. Me|utoa, bidej}i lu|eto treba da bidat gospodari na sozdadenoto koi imaat vlast i bidej}i stojat vo recipro~na pozicija na Bog, duhovnoto bitie, nivnata scena na dejstvuvawe mora da bide ista kako Bo`jata. Lu|eto moàt da patuvaat pobrzo od svetlinata, koja patuva 300 iljadi kilometri vo sekunda. Ova ne ni{to drugo osven duhot. (112-201, 12.4.1981) Nie ìveeme vo ovoj svet, no toa ne e s#. Postoi i duhovniot svet. Toga{, koe e mestoto kade treba da odime i da ìveeme? Toa 50
e ve~niot duhoven svet ispolnet so vozduhot na qubovta. Na{iot fizi~ki ìvot e vreme na podgotovka za ìvotot vo ve~niot svet na duhot. (140-121, 9.2.1986)
8 Del. Zemniot ìvot e podgotvuvawe da se bide vo ritam so duhovniot svet
Jas imam dlaboko duhovno iskustvo. Duhovniot svet e mesto obvitkano vo elementi na qubov. Na zemjata nie di{eme vozduh, no vo duhovniot svet lu|eto ìveat vdi{uvaj}i qubov. Qubovta koja ja spodeluvate vo duhovniot svet ne e svetovna ~ove~ka qubov, tuku vistinska qubov. (145-267, 15.5.1986) Koga odite vo duhovniot svet }e otkriete deka onie koi celosno gi sakale svoite roditeli, bra}a i sestri, sopru`nik i deca, t.e. onie koi iskusile dlaboka qubov vo svojot semeen ìvot }e moàt da uìvaat golema sloboda. Tie moàt da odat nasekade bez ograni~uvawe. Obratno, onie koi ne doìveale qubov se ograni~eni i vo duhovniot svet, tie }e bidat izolirani i sami i }e nemaat nikakva sloboda. Qubovta me|u roditelite i decata e vertikalna vrska, qubovta me|u soprugot i soprugata e horizontalna vrska, a qubovta me|u bra}ata i sestrite e vrska koja kruì i opkruùva. Ovie tri vrski se razlikuvaat edna od druga. Zna~i, edinstveno koga doìvuvate dlaboka qubov preku ovie tri zaemno razli~ni interakcii na zemjata, moète slobodno da se dviìte vertikalno, horizontalno i kru`no. Onie koi ne ja vkusile roditelskata qubov zatoa {to nivnite roditeli umrele rano se vo tragi~na polo`ba bidej}i nim im nedostasuva va`no iskustvo od qubovta. Sli~no, onie koi ne iskusile bra~na qubovna vrska na soprug i sopruga isto kako i qubov vo semejstvoto, stanuvaat siroma{ni lu|e vo duhovniot svet bidej}i im nedostasuva klu~no ìvotno iskustvo. Onie 51
vrednost na Bog i za dostoinstvoto i vrednosta na maìte i na ènite. (Blagosloveno semejstvo - 334) Koga Bo`jata sakana èna ìvee vo srceto na maòt, a Bo`jiot sakan ma` ìvee vo srceto na ènata isto taka, tie dvajca stanuvaat negovi objekt partneri, a koga tie se sakaat eden so drug, Bog }e bide voshiten da ja gleda taa qubov i site ne{ta }e se raduvaat. Neboto i zemjata }e se raduvaat da gi vidat maòt i ènata vo taa vredna pregratka. Koga maòt i ènata se pregrnuvaat vo zaemna naklonetost, ovaa zaemna naklonetost stanuva to~ka kade univerzumot se obedinuva. Na ovoj na~in izvornata slika se razotkriva vo Bo`jiot ideal.
e tolku kratok mig. Vo ovoj moment, nie mora da go nadmineme na{iot fizi~ki ìvot i da napravime podgotovka za duhovniot svet. (207-99, 1.11.1990)
Izvorno, maòt treba da sretne èna so koja toj }e moè da se raduva, a ènata isto taka treba da sretne ma` so kogo taa moè da se raduva. Pove}e od ova, toa treba da bide sredba preku koja moè da se raduvaat i Bog i site sozdadeni ne{ta. Toga{, celoto sozdadeno }e bide mobilizirano za ovaa dvojka i }e saka da bide rakovodeno od niv. Pticite }e peat i peperugite }e letaat i tancuvaat radosno. Bog }e se raduva, lu|eto }e se raduvaat, site ne{ta }e se raduvaat. Dokolku ~ovekovite predci ja zapo~naa istorijata so ostvaruvawe na takva pozicija, svetot }e be{e izvoren, sovr{en svet. (Blagosloveno semejstvo - 334)
2 Del. Pri~inata zo{to se rodeni maìte i ènite
Koja e izvornata cel za ra|aweto na maòt? Ne moème da go porekneme faktot deka toj e roden za ènata. Na ist na~in, ènata ne e rodena za nea samata. Nie treba da znaeme deka }e proizleze problem dokolku taa ne uspee da se ubedi deka e rodena za dobroto na maòt. Bidej}i Bog, golemiot sopstvenik 56 53
GLAVA 4
Qubovta na maòt i ènata vo izvornata kreacija

1 Del. Izvornata qubov na maòt i ènata
Koga ma` i èna se vqubeni, pra{aweto e dali nivnata qubov e vo soglasnost so Bo`jata volja i so standardot koj Bog go bara za lu|eto za ova pra{awe. Dali nivnata qubov e vo soglasnost so modelot na qubovta vo Bo`jiot um. Zaklu~uvame deka dokolku prvite ma` i èna se obedinele vo qubov vrz osnova na qubovta na Boga, toga{ nivnata qubov }e stanela univerzalen model na qubovta. Bog mora isto taka da baral takva qubov od lu|eto. Na ist na~in maòt i ènata mora da barale takva qubov eden od drug. Takva qubov mora da bide jadroto na univerzumot. Toa stanuva standardna merka.
Bo`jata qubov i ~ovekovata qubov se isti vo su{tina. Qubovta e napor da se stane edno. Zo{to maòt i ènata kopneat eden za drug? Bidej}i maòt moè da ja poseduva Bo`jata qubov edinstveno preku ènata, a ènata moè da ja poseduva Bo`jata qubov edinstveno preku maòt. So drugi zborovi, tie kopneat eden za drug bidej}i Bog doa|a i prestojuva kade {to maòt i ènata se obedinile vo qubov. (Blagosloveno semejstvo - 334) Zemaj}i predvid deka izvorot na dvojnite karakteristiki e Bog, nie treba istovremeno da peeme pofalbi za blagorodnata 55
preku nivnite napori da se obedinat vo srceto. Koga takvite ma` i èna se zdruèni vo edno, Bog doa|a i prestojuva me|u niv. (Blagosloveno semejstvo - 340) Bidej}i Bog ne saka da gleda dvojka koja e zdruèna vo vistinska qubov, no oddelena; zatoa {to qubovta na apsolutnite ma` i èna e ve~na. Iako Bog e seznaen i semo}en, Bo`jeto postoewe apsolutno nema zna~ewe koga Toj e sam. Sli~no, bez razlika kolku privle~en i zdrav moè da bide maòt, ova ne zna~i ni{to koga toj e bez èna. Ma` koj {to ìvee voodu{even od sopstveniot izgled i zdravje e grdo postoewe i nema vrednost pred Bog. Problemot e deka postojat mnogu maì i èni na svetot koi {to ìveat potonati vo vakov narcizam, a ova e isto taka pri~ina zo{to istorijata se dviì kon tragedija. Treba da znaete deka postoi Bo`je providenie da go poravi i smeni svetot ispolnet so samonaso~enost. (Blagosloveno semejstvo - 340)
4 Del. Qubovta doa|a od partnerot
na neboto i zemjata, go vospostavil ovoj tvore~ki princip, nie ne moème da vlezeme vo svetot na dobrinata, vistinata, sre}ata i mirot, ili vo svetot na qubovta i idealot, dokolku ne go sledime ovoj princip. (Blagosloveno semejstvo - 337) @enata e rodena so cel da sretne ma`, a maòt e roden so cel da sretne èna zar ne? Ova e najvisokata vistina. Zna~i, nie treba da go pronajdeme podra~jeto na blagoslovot koj soodvetstvuva na takviot princip. Zastranuvaweto na najvisokoto podra~je na vistinata e najgolemoto zlo. (21-201,
20.11.1968)
Maòt i ènata se fizi~ki sprotivni. Kade {to ènite se ednonaso~ni, maìte se tri ili ~etiri naso~ni. @enite pove}e uìvaat da ostanuvaat doma, a maìte pove}e sakaat da odat po svetot. Karakteristikite na maìte i ènite se sprotivni. Kako moè maìte i ènite da stanuvaat edno? Tie se obedinuvaat preku qubov. Qubovta gi obedinuva lu|eto i Bog. (38-255, 8.1.1971) Za {to e roden maòt? Toj ne e roden za akademski stremeì, pari ili za politi~ka mo}. Toa e za dobroto na ènata. Maòt e roden za dobroto na ènata. Maìte imaat pogolemo telo ne za da moàt da zarabotuvaat samo za sebe, tuku da moàt da zarabotuvaat za ìveewe za nivnite deca i èni. Ma{kiot i ènskiot polov organ se razli~ni. Za kogo postojat tie? Tie ne nastanale za da postojat za niv samite. Ma{kiot polov organ postoi za ènata. Na ist na~in, ènskiot polov organ e za maòt. Dali nekoga{ ste razmisluvale na vakov na~in? Ova ne e ne{to za smeewe. [to e simbol na qubovta na maòt i ènata? Kade e krajnoto odredi{te na qubovta? Toa e poloviot organ koj gi pravi niv edno telo. (143-275, 20.3.1986) 57
Qubovta ne se ostvaruva koga ste sami. Od kade doa|a qubovta? Taa ne doa|a od mene, tuku od mojot partner. Bidej}i doa|a od mojot partner, jas moram da ja navednam glavata i da mu sluàm. Ottuka doa|a nebesniot princip za ìveewe za dobroto na drugite. Koga ne{to visoko blagorodno doa|a kaj mene, jas moram da go po~ituvam i da mu sluàm za da go primam. Mora da ja sfatime ovaa filosofija za ìveewe za dobroto na drugite.
(143-277, 30.3.1986)
Koga sme sami qubovta ne moè da se pojavi sama. Qubovta ne se pojavuva koga maòt e sam, tuku smo koga èna se pojavuva kako negov objekt na qubovta. Edinstveno koga se pojavuva objektot na qubovta, kone~no se ra|a qubov. (Blagosloveno semejstvo - 342) 60
Polovite organi stanuvaat kanal preku koj duhot i teloto moàt celosno da se spojat preku qubov. Ona {to go ima maòt ne e negovo, nitu ona {to go ima ènata e nejzino. Maòt go ima ona {to $ pripa|a na ènata, a ènata go ima ona {to mu pripa|a na maòt. Maòt i ènata ne se rodeni za sebe. Tie treba jasno da znaat deka tie se rodeni za dobroto na svojot partner. Zo{to maìte i ènite se rodeni na zemjata? Tie se rodeni so cel da se sakaat edni so drugi. Bidej}i Bog e golemiot kral na mudrosta, Toj ja zamenil sopstvenosta na nivnite qubovni organi. (132-146, 31.5.1984) Maòt ima polov organ, no toa ne zna~i deka toj e negoviot sopstvenik. Istoto e slu~ajot i so ènata. Onie koi dejstvuvale bezgri`no bez po~it za svojata sopstvenost na polovite organi }e bidat sudeni. Ako vie maì znaete deka }e dobiete kazna od najzastra{uva~kiot zakon, dali }e se osmelite da mislite na drugi èni namesto na va{ite soprugi? Obratno, moète li vie soprugi da mislite na drugi maì namesto na va{ite sopruzi? (Blagosloveno semejstvo - 340)
3 Del. Maìte i ènite si se apsolutno potrebni eden na drug
godini za sto godini dokolku ne postojat èni. Zna~i, ènite se apsolutno neophodni. (25-180, 4.10.1969) Koga velime >~ove~ko su{testvo<, mislime na ma` i èna. Koga gledame ma`, toj treba da bide so èna, a koga gledame èna, taa treba da bide so ma`. Maòt ne e roden po negova sopstvena èlba, nitu, pak, ènata, ne e rodena spored svoja èlba. Po nivnoto ra|awe tie se otkrivaat sebesi kako ma` ili èna. (67-267, 22.7.1973) Koga ste rodeni kako ma`, vie ste rodeni so ili bez znaewe deka postojat èni? Dokolku ma` treba da se rodi i da otkrie deka postojat samo maì, toj }e se ~uvstvuva lo{o, zar, ne? Isto taka, ako ènata treba da se rodi i da otkrie deka postojat samo èni, taa }e se ~uvstvuva lo{o, zar ne? Zatoa koga e rodena èna, dali taa e rodena so ili bez znaewe deka postojat maì? Iako jas bev roden bez da go znam toa, onoj koj me rodil go znael toa. Pri~inata nekoj da e roden kako èna e zatoa {to postoi ma` komu mu e potrebna. Na ist na~in, pri~inata {to sum roden kako vakov ma` e vo toa {to postoi èna na koja sum $ potreben. Zar ne e taka? Nie sme rodeni na ovoj na~in, so Bo`je znaewe. (37-19,
22.12.1970)
Qubovta e ne{to {to vi e apsolutno potrebno, zar ne? To~no li e toa? Lu|eto - maòt i ènata, se apsolutno potreben element za qubov. Na maòt mu treba èna, a na ènata $ treba ma`. Kolku se tie potrebni eden na drug? Tie si se potrebni eden na drug pove}e od Koreja, pove}e od svetot i duri pove}e od Bog. Isto taka, dokolku ne postoi èna, celata ~ove~ka rasa }e is~ezne za sto godini. Bez ogled na toa kolku eden ma` se fali za obednuvaweto na svetot, s# }e is~ezne za sto 58
Maòt ima apsolutna potreba od èna. Maòt ima apsolutna potreba od Bog, no pred toa nemu mu e potreben partner nare~en èna. Pri~inata {to ~ove~kata istorija e bedna e zatoa {to maìte ne uspeale da ja sfatat pravilno apsolutnata potreba od èna. Od druga strana, ènite ne razbrale deka nim apsolutno im trebaat maì. Vkusuvaweto vistinska qubov bara podra~je na idealot, a za toa na maòt mu treba èna, a na ènata ma`. Treba da znaete deka apsolutniot ma` i apsolutnata èna koi tragaat po vistinska qubov se zdruèni 59
6 Del. Izvornite lu|e se opijaneti so vistinska qubov
Koe e najsvetoto ne{to na svetot? Najsvetoto ne{to na svetot e vistinskata qubov. Vistinskata qubov zapo~nuva so Bog. Dokolku Bog postoi, ne postoi drug na~in osven patot na vistinskata qubov. Bog navistina go saka patot na vistinskata qubov, a bez pominuvawe niz patot na vistinskata qubov nie ne moème da odime pred Bog. Treba da go znaeme ova. Bog saka da vidi, slu{ne, jade i da dopre preku qubov. A za lu|eto, ako tie primat bakne` na qubov od Bog, tie }e ~uvstvuvaat radost koja gi pravi da ~uvstvuvaat kako deka }e eksplodiraat odvnatre. Tamu leì Bo`jata èlba. Bog ne se raduva zatoa {to ima dijamanti ili drugi vidovi skapocenosti. (Blagosloveno
semejstvo - 380)
Velime deka roditelskata qubov e dobra i deka bra~nata qubov e dobra, bidej}i iskrenata qubov ne e ne{to {to e sebi~no. Qubovta ne e ne{to {to zapo~nuva od mene, tuku ne{to {to zapo~nuva od mojot partner. Treba da go znaete ova. Qubovta doa|a od va{iot soprug i od va{ata sopruga i od va{ite sinovi i }erki i od va{ite bra}a i sestri. Qubovta ne zapo~nuva od vas samite, tuku od va{iot sopru`nik. Zna~i, koj e sopstvenik na qubovta? Va{iot bra~en drugar e sopstvenik na qubovta.
(34-331, 20.9.1970)
ôve~koto telo ima pet setila i sekoj ~ovek ~uvstvuva i potvrduva vistinska qubov preku vozbudata na pette setila. Ako o~ite se naso~eni kon vistinska qubov, tie }e bidat oboeni i opijaneti so vistinska qubov. Kolku ubavo }e svetat ovie oboen, obzemeni o~i! Pomislete kolku {armantni bi bile nasmeanite usni na li~nosta ispolneta so vistinska qubov. Obidete se da zamislite kolku ubava bi bila gletkata na pette ~ove~ki setila koi se dviàt obzemeni so vistinska qubov i harmonijata na pette setila koi se dviàt kon Bog. Bog sam ne moè da ja iskusi ubavinata na takva ubavina. Toj moè da doìvee takva ubavina samo koga ima partner, a ova e pri~inata zo{to Bog gi sozdal lu|eto. Kako bi se ~uvstvuval Bog koga bi gledal ubavi ma` i èna koi sakaat da se spojat me|usebno gledaj}i se so o~ite obzemeni od vistinska qubov, da se baknat usni so ispolneti so vistinska qubov i da svirat melodija na srceto so vistinska qubov? Dokolku postoi Eva na vistinskata qubov, Bog bi imal èlba da go ispolni nejziniot 64
Od kade doa|a qubovta? Taa doa|a od va{iot partner. Ako va{iot parner izgleda lo{o i e grd, qubovta se povlekuva, a ako va{iot partner izgleda ubavo i e privle~en, qubovta dejstvuva mnogu pobrgu. Na~inot na koj {to funkcionira qubovta e opredelen spored atributite na va{iot partner, kako nejziniot govor, nejzinata ubavina, nejziniot miris, nejziniot vkus.
Kade e osnovata na qubovta? Osnovata na qubovta ne sum jas. Imenkata qubov zboruva za recipro~ni odnosi. Bez razlika kolku privle~en moè da bide maòt, ako nema partner, toj e zaglaven bidej}i toj ne moè da saka sam. Osnovata na qubovta ne sum jas. >Qubovta doa|a od mene< se zborovi koi s# dosega gi koristi Satanata. Osnovata na qubovta ne sum jas. Vie mislite deka osnovata na qubovta ste vie samite, no nema da postoi napredok vo idnina dokolku takviot stav ne e celosno otfrlen i transformiran. S# do sega, soprugite se stavaa sebesi vo centar i sopruzite se stavaa sebesi kako centar, i dvajcata baraj}i da bidat sluèni. Ova gi uni{tuva{e vrskite. Bidej}i osnovata na qubovta ne leì vo mene, tuku vo mojot sopru`nik, ako sakam da ja poseduvam taa qubov, moram za taa qubov da se `rtvuvam sebesi. Qubovta 61
bara trpelivost i apsolutno bara `rtvuvawe. Od ovaa gledna to~ka, denes nikade vo kosmosot, osven na zemjata, moème da go pobedime Satanata. Bog cvrsto se drì za qubovta, bidej}i taa moè da se pronajde samo vo soglasnost so kon Boga sosredoto~eniot princip na qubovta. Zborot xabi (so~uvstvo) ne moè da se izrazi ako nema qubov. Zborot in (dobrodetelstvo, ~ove~nost, humanost) isto taka ne doa|a sam. Zborovite xabi i in se koristat samo vo recipro~ni odnosi. (46-35, 18.7.1971)
5 Del. Maìte i ènite pravat qubovna harmonija
[to mislite {to e poprijatno, ma` da se harmonizira so drug ma` ili ma` da se harmonizira so èna? Harmoniziraweto na ma` i èna e mnogu podobro, zatoa {to toa ja odrazuva harmonijata na univerzumot. Nie treba da bideme sinhronizirani so ritamot na univerzumot, koj sozdava harmonija preku harmonijata na jin i jang. (Blagosloveno semejstvo - 344) Koga maòt i ènata formiraat harmonija, tie zapo~nuvaat kru`no dvièwe. Koga maòt i ènata stanuvaat edno telo preku qubov i nosat plod na qubovta, Bog se spu{ta i tie odat nagore, sre}avaj}i se na sredinata. Bog stanuva centar na ovaa sfera i zapo~nuva sferi~noto dvièwe. Centarot na sferata e mesto kade {to e ostvarena harmonijata na qubovta. Toa e mesto kade {to ìvotot se pojavuva i se dviì, i toa po~etnata to~ka na ~ove~kata ednakvost i op{ta filosofija. Ova e poradi toa {to tamu e mo}ta na qubovta. Taka, silata koja gi opfa}a site interakcii na univerzumot e qubovta. (Blagosloveno semejstvo - 344) Za lu|eto qubovta e ne{to ve~no. Toa e edno i nikoga{ ne i razdeleno. Koga maòt i ènata se zdruèni preku qubov, tie treba da ìveat zaedno vo tekot na ìvotot i potoa ve~no duri i po smrtta. Tie se dve tela, no stanuvaat edno telo preku obedinuvawe i vrtewe. Koga dvete tela stanuvaat edno telo, tie dviàt kako {to toa go pravi Bog i sozdavaat ~etiripoziciona osnova na qubovta, izraz na sovr{eniot svet na qubovta. Edinstveno vistinskata qubov prestojuva tamu, a la`nata qubov ne moè da go napadne toa. Koga maòt i ènata se blagosloveni od Bog i dostignuvaat sovr{enstvo, Bog slobodno doa|a kaj niv. Koga tie sozdavaat ~etiripoziciona osnova na qubovta, tie }e go sakaat duhot edniot na drugiot preku svoite tela, a koga tie po~nuvaat da go sakaat duhot, nivnoto telo }e gi sledi.
Maòt go simbolizira neboto, a ènata ja simbolizira zemjata. Dvete mora da se obedinat i da ostvarat harmonija. Maòt i ènata se razli~ni. Ma{kite muskuli se grubi, a ènskite muskuli se ne`ni. Maìte imaat brada, a ènite nemaat. Glasovite isto taka se razlikuvaat. Koga se sporeduvaat ma` i èna, nivnite sprotivni karakteristiki se soglasuvaat dobro. Tuka se razotkriva harmonijata. Koga ja gledame fizi~kata struktura na lu|eto, nivnite leva i desna strana sozdavaat zaemen par. Ovie dve polovini se cvrsto prika~eni zaedno. Dami i gospoda, dali sakate ne{to {to e samo visoko ili ne{to {to e samo nisko? Vie bi sakale ne{to {to sozdava harmonija. So ogled na linijata na horizontot, ribite ìveat pod nea, a cica~ite, pticite i sli~nite su{testva ìveat nad nea. @enite edna{ mese~no imaat menstruacija, kako plimata koja se menuva spored mese~inata. Toa e kako di{ewe. Maòt i ènata ostvaruvaat linija na ramnoteà i sozdavaat harmonija. Pri~inata {to na lu|eto im se dopa|a Diznilend, koj ima sekakvi vozila koi odat nagore i nadolu, e zatoa {to univerzumot e takov. 62
63
svet na srceto. Bog bi imal impulsivna èlba da proveri kolku e {irok i dlabok ovoj ubav svet na srceto na Eva. Bog bi sakal da minuva niz svetot na srcata na Adam i na Eva, svet poubav od sozdadenite nebo i zemja. Sigurno e deka Bog bi sakal pove}e da patuva vo svetot na srceto na li~nosta na vistinska qubov otkolku po univerzumot. Bog ne bi sakal nikoga{ da go napu{ti svetot na srceto i vistinskata qubov na Adam i Eva. Ako, otkako Bog gi sozdal lu|eto, Toj padnel vo nivnata vistinska qubov i stanel dete zagubeno vo taa qubov, kakov }e stanel svetot? Bidej}i Bog bi prestojuval vo nivnoto sredi{te, svetot sozdaden preku obedinuvaweto na Bog i lu|eto bi moralo da bide ispolnet so radost i ubavina. (Blagosloveno
semejstvo - 380)
Ako be{e usovr{ena vistinskata qubov, Bogot koj dava odgovor ne bi àlel dokolku Toj celosno padnel vo vistinskata qubov. Bo`jata priroda e takva {to Toj saka da bide celosno sre}en za s# {to }e se slu~i vo ramkite na vistinskata qubov. Ako ~ove{tvoto ìvee vo svet na vistinska qubov, }e ìvee sre}en ìvot bez nikakvo kaewe. Osven toa, ovoj svet bi bil bez vojna i svetot bi bil sloboden od poplaki ili nesre}i. (Blagosloveno
semejstvo - 380)
7 Del. Qubovta e ostvarena vo celosno prirodno postavuvawe
Ova e prikazna za ne{to {to se slu~i koga bev male~ok. Eden den jas fativ par ptici i se obidov da gi nateram da se baknat edna so druga so klunovite. Za da gi vidam kako se baknuvaat jas gi staviv vo kafez, gi hranev i gi gledav. Go storiv toa od detska èlba da gi vidam kako se sakaat i peat sre}no. Ova be{e obid, od qubopitstvo, za da gi razberam principite na prirodata. Jas go prodolìv ovoj eksperiment, za koj sega sfa}am deka bil sosema 65
nepristoen. No, po podolgo vreme jas sfativ deka qubovta se ostvaruva samo vo prirodno opkruùvawe. Iskrenata qubov se ostvaruva prirodno, vo atmosfera koja e prirodna do najvisok stepen. Mi treba{e dolg period eksperimentirawe da dostignam pravilno razbirawe na qubovta. (Blagosloveno semejstvo - 353) Ako nekoj ja zagubil qubovta, dali univerzitetskoto obrazovanie }e mu pomogne povtorno da se vqubi? Toj samo }e akumulira znaewe, }e stane individualist i }e go oboàva materijalizmot. Isto kako {to korejskata supa od grav go ima vistinskiot vkus edinstveno koga e posluèna vo debela korejska dlaboka ~inija, obukata na karakterot moè da ja dostigne svojata cel edinstveno koga e vrz osnova na qubovta. Cvetot na svetskata civilizacija treba da procuti vrz osnova na umetni~kata harmonija. Vo ovaa smisla, pe~enite rebra treba da bidat posluèni na ~inija, a korejskata supa od grav vo debela dlaboka korejska ~inija za da se proizvede nivniot vistinski vkus. [tom }e sviknete na vistinskiot, dlabok i prijaten vkus na korejskata supa od grav, nema da moète da go zaboravite kade i da odite. Na ist na~in, {tom lu|eto se naviknat na vistinskiot, dlabok i prijaten vkus na qubovta, tie nema da ja zamenat. Isto kako {to lesno se izmoruvate od brzata hrana, koja obi~no e mnogu slatka, ako moète da dobiete qubov lesno i nasekade kako brzata hrana, nema da moème da ja nare~eme vistinska qubov. (Blagosloveno semejstvo - 353) Ovie denovi ima lu|e nasekade koi qubat kako da jadat brza hrana. Toa e problemot. Qubovta ne se prodlabo~uva samo zatoa {to se kapete vo kada so mirisi. Bi rekol deka qubovta na dvojka koja ìvee na selo, koja se mie vo studena voda pred spiewe, e po~ista, podolgotrajna i sekoga{ se prodlabo~uva. Dokolku dvojkata gi mie zabite pred 66
da se bakne, toa ne e doìvuvawe na prirodna qubov. Mirisot na pastata za zabi }e gi spre~i da go vkusat edinstveniot miris koj sekoj od niv go ima. Koga gi gledam lu|eto koi gi mijat svoite zabi pred baknuvawe, jas ne znam dali se obiduvaat da vkusat qubov ili da vkusat pasta za zabi. (Blagosloveno semejstvo - 353) Koga sretnuvate nekogo kogo go sakate i qubite, sakate da go pregrnete i da go baknete. Ova e prirodniot instinkt me|u sprotivnite polovi. Vie moè da mislite deka go sretnuvate svojot partner so cel da go sakate s# ona {to ve opkruùva - univerzumot. Prirodno ~ove~ko odnesuvawe e da se najde partner i da se vospostavi vrska. Koga, maòt se povrze so èna i ènata se povrze so ma` pod sovr{eniot ideal na partnerstvo, nema da ima dejstva ili incidenti koi go prekr{uvaat redot na qubovta. Vistinskiot red na qubovta se pojavuva edinstveno koga ma` i èna se sretnuvaat vrz osnova na idealot na partnerstvo. (Blagosloveno semejstvo - 355)
67
SODR@INA
3 5 5 7 7 8 12 12 13 14 15 15 16 19 19 21
Predgovor GLAVA 1 Tekot na na{iot ìvot

1 Del. Molitvi koi se odnesuvaat na tekot na ìvotot 2 Del. Celta {to lu|eto ja posakuvaat 3 Del. Pri~ina za ra|aweto 4 Del. Vrskata me|u migot i ìvotniot vek 5 Del. Detstvoto i trite podredeni nivoa na periodot na raste` 6 Del. Na{iot ìvoten pat 7 Del. Izvornata tatkovina kon koja mora da se stremime 8 Del. Na{iot najvisok ìvoten pat 9 Del. Standardot na ra|aweto i standardot na ìvotot 9.1. Pogre{niot standard na ra|aweto 9.2. Standardot na ìvotot
GLAVA 2 Semejstvoto e model za Nebesnoto Kralstvo

1 Del. Semejstvoto e centralen model za site su{testva 2 Del. Semejstvoto e u~ebnik na qubovta preku koe nie moème da se povrzeme so univerzalnata qubov 3 Del. Podgotvitelen teren na qubovta za vleguvawe vo kralstvoto na qubovta 69
23
25 27 29 31 33
4 Del. Semejstvoto e model za Nebesnoto Kralstvo 5 Del. Semejstvoto ja povrzuva qubovta na tri generacii 6 Del. Semejstvoto e podgotvitelen teren za srceto 7 Del. Semejstvoto e na{iot ve~en izvoren roden grad 8 Del. Semejstvoto e krajniot standard za ispolnuvawe na kosmi~kata ideologija
60 62 64 65
4 Del. Qubovta doa|a od partnerot 5 Del. Maìte i ènite pravat qubovna harmonija 6 Del. Izvornite lu|e se opijaneti so vistinska qubov 7 Del. Qubovta e ostvarena vo celosno prirodno postavuvawe
37 37 39 41 43 45 47 49 51
GLAVA 3 Na{iot ìvoten pat sosredoto~en na qubovta

1 Del. Zo{to se rodeni lu|eto? 2 Del. @ivotot vo negovata izvorna forma 3 Del. Za lu|eto, ve~niot element na ìvotot e qubovta 4 Del. [to e Bo`ja qubov? 5 Del. Bo`jiot blagoslov vi dozvoluva da nasledite qubov i radost 6 Del. Lu|eto tragaat po centarot na qubovta 7 Del. Na{iot ìvot minuva niz tie periodi 8 Del. Zemniot ìvot e podgotvuvawe da se bide vo ritam so duhovniot svet
55
GLAVA 4 Qubovta na maòt i ènata vo izvornata kreacija

1 Del. Izvornata qubov na maòt i ènata 2 Del. Pri~inata zo{to se rodeni maìte i ènite 3 Del. Maìte i ènite si se apsolutno potrebni eden na drug 70 71
55 56 58

True Family Gateway To Heaven - A4 Print - MKD

Uploaded by

Document Information

Original Description:

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

True Family Gateway To Heaven - A4 Print - MKD

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Vistinsko semejstvo - porta kon Neboto

pre~. San Mjong Mun

Vistinsko semejstvo - porta kon Neboto

Pre~esen San Mjong Mun

Vistinsko semejstvo - porta kon Neboto

Tekot na na{iot `ivot

5 Del. Detstvoto i trite podredeni nivoa na periodot na raste`

8 Del. Na{iot najvisok `ivoten pat

Semejstvoto e model za Nebesnoto Kralstvo

stanuva osnova za opredeluvawe na na{ata sre}a vo `ivotot. (2916, 15.2.1970)

7 Del. Semejstvoto e na{iot ve~en izvoren roden grad

8 Del. Semejstvoto e krajniot standard za ispolnuvawe na kosmi~kata ideologija

Na{iot `ivoten pat sosredoto~en na qubovta

mora isto taka da zapo~nale vo qubov. (Blagosloveno semejstvo 1062)

3 Del. Za lu|eto, ve~niot element na `ivotot e qubovta

koja tie kone~no go nao|aat centarot na qubovta. (Blagosloveno

5 Del. Bo`jiot blagoslov vi dozvoluva da nasledite qubov i radost

6 Del. Lu|eto tragaat po centarot na qubovta

7 Del. Na{iot `ivot minuva niz tie periodi

Qubovta na ma`ot i `enata vo izvornata kreacija

6 Del. Izvornite lu|e se opijaneti so vistinska qubov

7 Del. Qubovta e ostvarena vo celosno prirodno postavuvawe

Predgovor GLAVA 1 Tekot na na{iot `ivot

GLAVA 2 Semejstvoto e model za Nebesnoto Kralstvo

GLAVA 3 Na{iot `ivoten pat sosredoto~en na qubovta

GLAVA 4 Qubovta na ma`ot i `enata vo izvornata kreacija

You might also like