PROTEINI ZNA^EWE I SOSTAV NA PROTEINITE

Proteinite se visokomolekularski soedinenija {iroko raspostraneti vo prirodata, koi{to pretstavuvaat sostaven del na site `ivi organizmi. Suviot ostatok vo ~ove~kiot organizam sodr`i okolu 60% proteini. Za `ivite organizmi ulogata na proteinite e mnogukratna. Pred se, tie imaat strukturna uloga i se sostaven del na site kletki. Pokraj ova, tie ispolnuvaat i razli~ni speci i~ni unkcii koi go ovozmo`uvaat `ivotot. !o ~ove~kiot i `ivotinskiot organizam, proteinite u~estvuvaat vo izgrad"ata na kontraktilnite elementi i go ovozmo`uvaat nivnoto dvi`e#e. $akva uloga ima, na primer, proteinot miozin. !o organizmot nekoi proteini imaat transportna uloga. %a primer, proteinot &omoglo"in go ovozmo`uva prenesuva#eto na kislorodot i jaglerodniot dioksid, a proteinite na krvnata plazma u~estvuvaat vo prenesuva#eto na lipidi, metalni joni i drugi supstancii. %ekoi proteini pretstavuvaat enzimi koi {to gi kataliziraat &emiskite reakcii vo `ivite organizmi. Postojat i proteini koi {to imaat za{titna uloga. $akvi se razli~nite antitela. %ekoi proteini, odnosno nekoi peptidi, poka`uvaat &ormonska aktivnost. $akvi &ormoni so proteinska priroda se' &ormoni na pove(e razli~ni `lezdi so vnatre{no la~e#e )&ormoni od &ipo izata, pankreasot i paratiroidnata `lezda*. +sven toa, receptornite unkcii na mem"ranite na kletkite se dol`at na prisustvoto na speci i~ni "elki vo niv. Pokraj toa, za ~ovekot i `ivotnite, proteinite pretstavuvaat i eden od izvorite za do"iva#e na energija. Pri sogoruva#e na , gram proteini se oslo"oduvaat ,kj toplinska energija. Zna~i, ulogata na proteinite e mnogukratna. $ie u~estvuvaat vo golem "roj "iolo{ki procesi kako {to se' enzimska kataliza, transport i skladira#e na razli~ni supstancii, kako kontraktilni elementi vo proces na dvi`e#e, vo imunolo{kata za{tita na organizmot, vo procesot na o"razuva#e i prenos na nervni impulsi itn. .maj(i ja vo predvid golemata uloga na ovie soedinenija za `ivite organizmi, Bercelius im go dal imeto proteini. +va im doa/a od gr~kiot z"or protos, {to zna~i zazemam prvo mesto. Bercelius sakal so ova ime da go istakne prvostepenoto zna~e#e na ovie soedinenija. .naku, prvpat imeto proteini se sretnuva vo u~e"nikot na Mulder vo 1840 god. !o na{iot jazik, za ovaa grupa soedinenija se upotre"uvaat imi#ata "elki i "elkovini, "idej(i "elkata od jajceto pretstavuva tipi~en pretstavnik na proteinite.

SOSTAV NA PROTEINITE' Proteinite pod dejstvo na vodeni rastvori na alkalni i mineralni kiselini ili, pak, pod dejstvo na proteoliti~ki enzimi, &idroliti~ki se razlo`uvaat. Pri toa se do"iva smesa od aminokiselini. +d ova mo`e da se zaklu~i deka proteinite se izgradeni od aminokiselini. !rz osnova na rezultatite do"ieni so &emiska analiza na golem "roj proteini, e utvrdeno deka vo izgrad"ata na proteinite u~estvuvaat okolu 00 razli~ni aminokiselini. .meno, proteinskata molekula e izgradena od golem "roj aminokiselinski ostatoci pome/u se"e povrzani so peptidna grupa. .ako stanuva z"or za pove(eatomska grupa, vo literaturata ~esto pati taa se narekuva peptidna vrska. Pove(e aminokiselinski ostatoci povrzani na takov na~in gradat polipeptidni nizi. +vie nizi se izgradeni od okolu ,00 1 ,000 aminokiselinski ostatoci. +d ova proizleguva deka proteinite se visoko molekularni soedinenija, ~ija {to relativna molekulska masa iznesuva ,0 000 1 ,00 000. %ekoi proteini imaat i mnogu pogolemi relativni molekulski masi.

DENATURA I!A I "ARA"TERNI REA" II NA PROTEINITE

2ako mnogu raznovidni i slo`eni makromolekularni soedinenija, taka i proteinite se karakteriziraat so mnogu raznovidni izi~ki i &emiski svojstva. 3dni proteini se rastvaraat vo voda, drugi se rastvorlivi samo vo rastvri od neutralni soli, a ima i takvi {to se rastvaraat vo "azi i kiselini. Sta"ilnosta na vodenite rastvori od protini zavisi od mnogu aktori, a pred se, od nivniot elektri~en na"oj i sposo"nost za &idratacija na nivnote molekuli. Proteinite imaat svojstvo da se talo`at od vodenite rastvori pri opredeleni uslovi. $aa nivna sposo"nost se upotre"uva ~esto pati za doka`uva#e na istite. $alo`e#eto na proteinite mo`e da "ide povratno i nepovratno. Pri povratnoto talo`e#e, strukturata na proteinite ne pretrpuva golemi izmeni, {to zna~i mo`e

da se o"novi. Zatoa vo takvi slu~ai, proteinite od talog mo`at povtorno da minat vo rastvor. Povtornoto talo`e#e se vr{i so u~estvo na alko&ol i aceton, dokolku toa ne e dolgotrajno. Pri nepovratnoto talo`e#e celosno se naru{uva tercijarnata, a delumno i sekundarnata struktura na molekulite na proteinite. $oj proces go ozna~uvame kako proces na de#$%ur$ci&$. So toa proteinite ja gu"at sposo"nost povtorno da se rastvoraat vo voda. 4enaturacijata mo`e da "ide predizvikana so sni`uva#e i poka~uva#e na temperaturata, me&ani~ki aktori kako na primer, visok pritisok, dejstvo na silni "azi i kiselini, soli na te{ki metali, organski rastvoruva~i, alkaloidni reakcii, dejstvo na detergenti, na primer, dodecil sul at i drugo. Pri denaturacijata na proteinite, poradi promenata na prirodnata kon ormacija doa/a do promena na izi~kite, &emiskite i iziolo{kite svojstva. .sto taka, denaturiranite proteini gi gu"at i "iolo{kite svojstva. $aka na primer, &ormonite od proteinska priroda, i enzimite ja gu"at svojata aktivnost, &omoglo"inot go gu"i svojstvoto da se svrzuva so kislorodot i da gradi oksi&emoglo"in. Pri denaturacija ne doa/a do raskinuva#e na peptidnata vrska, t.e. ne se primenuva primarnata struktura na proteinot, tuku doa(a do promena na prvo"itnata prirodna kon ormacija na molekulata na proteinot.

POD'OTVUVAWE NA RASTVORI OD PROTEINI

VE@BA BR. 1: D()i*$+e #$ r$s%*(r (d )el,(*i#i #$ &$&ce Se odddeluva "elkata od `ol~kata na edno koko{kino jajce. 5elkata se stava vo edna ~a{a i se mati. 2on izmatenata "elka, koja ima okolu 20 ml. , se dodava ,0 pati pogolemo koli~estvo destilirana voda ) okolu 200 ml *. 4i"ro se izmatuva za da se do"ie koloiden rastvor. 6astvorot se iltrira niz pamu~no platno ) ili dvojna gaza *. !o iltratot (e pomine al"uminat, a na ilterot (e ostane glo"ulinot od jajceto. 7lo"ulinot (e go rastvorime vo malo koli~estvo ,0 % rastvor od natrium &lorid. $oj rastvor (e go pome{ame so polovina od iltratot 1 al"uminskiot rastvor. %a ovoj na~in se do"ivaat dva rastvora' 6astvor I 8 ~ist al"umin 6astvor II 1 smesa od al"umin i glo"ulin VE@BA BR. 2: D()i*$+e #$ r$s%*(r (d )el,(*i#e%e #$ .es(-

!o erlenmaer se pome{uvaat 100 ml. 10% rastvor od natrium &lorid so 30 40 gr. 9eleno meso. $aa smesa se ostava da stoi 00 minuti pri povremeno me{a#e. Potoa se iltrira niz na"ran ilter. :iltrarot vo osnova sodr`i muskulaten glo"ulin i al"umin. 6astvorite od "elkovini potre"ni za la"oratoriski ve`"i, mo`at da se upotre"uvaat podolgo vreme ako se ~uvaat vo ri`ider.

REA" II NA TA/O0EWE NA PROTEINITE

VE@BA BR. 3: P(*r$%#( %$l(1e+e s( s(li #$ les#i .e%$li Se zemaat dve epruveti i vo niv se stavaat pa ; ml. 5elkovinski rastvor ... . vo dvete epruveti se dodavaat , do celosno zasituva#e, kristavi od soli na lesni metali. !o ednata se dodava sitno istol~ena gotvarska sol, a vo drugata magnezium sul at. %a "rgu i vo dvete epruveti (e se pojavi talog od gro"ulin. $alogot (e se iltrira. !o iltratot ne stalo`en (e premine al"uminot, koj vo neutralni rastvori ne se talo`i duri i pri celosno zasituva#e. <ko na iltratot mu se dodade samo nekolku kapki ocetna kiselina, al"uminot isto taka (e se stalo`i. VE@BA BR. 4: T$l(1e+e #$ )el,(*i#i%e 2ri 3$4re*$+e. Se zemaat pet epruveti. !o sekoja od niv se stava po 2 ml. 6astvor od "elkovimi. - vo prvata epruveta rastvorot se zagreva i {tom (e po~ne da vrie (e se za"ele`i zamatuva#e - vo vtorata eptuveta se dodava ,80 kapki ,% rastvor od ocetna kiselina i taa smesa se zagreva. Peltestiot talog (e padne mnogu po"rgu "idej(i

pti zakiseluva#eto se dostiga pH "lisko do izoelektri~nata to~ka na "elkovinata. - Pri zagreva#e na tretata epruveta se dodavaat 0,5 ml. ,0% rastvor od ocetna kiselina. %e se do"iva talog. - !o ~etvrtata epruveta se dodavaat 0,5 ml. ,0% rastvor od ocetna kiselina i nekolku kapki zasiten rastvor od natrium &lorid. . taa epruveta se zagreva do vrie#e. 2aj nea se do"iva za"ele`liv talog. - Pri zagreva#e na pettata epruveta se dodavaat 0,5 ml. 6astvor od natrium &idroksid. %e se do"iva talog. +d o"idite mo`e da se zaklu~i deka oddeluva#eto na talogot pri zagreva#e e karakteristi~no za site "elkovini. So isklu~enie na `elatinot, site "elkovini pri povisoka temperatura se denaturiraat. 4enaturacijata se olesnuva ako sredinata {to ja zagrevame e sla"o kisela. !o neutralni i silno kiseli sredini, talo`e#eto na "elkovinite e pote{ko, a pri zagreva#e vo prisustvo na "azi, toa i ne se za"ele`uva. VE@BA BR.5 T$l(1e+e #$ )el,(*i#i s( ,(#ce#%rir$#$ ,iseli#$ 1 ml. 2oncentrirana solna kiselina se stava vo edna epruveta. Po vnatre{niot =id na epruvetata vnimatelno se dodavaat 0,5 ml. 6astvor od "elkovini. %a mestata na dopirot na "elkovinata so koncentriranata kiselina se sozdava prsten od "el amor en talog, koj {to pri pome{uva#e (e se rastvori vo vi{ok od ovaa kiselina. VE@BA BR.6 T$l(1e+e #$ )el,(*i#i s( s(li #$ %e5,i Me%$li !o dve epruveti se stavaat po 2 ml. rastvor od "elkovini. So me{a#e vo ednata kapnuvame nekolku kapki rastvor od Bakar II Sulfat, a vo drugata rastvor od olovo acetat. . vo dvata slu~aja se do"iva talog VE@BA BR. 7 T$l(1e+e #$ )el,(*i#i s( 6(r.$li#-

!o epruveta se stavaat 0 ml. rastvor od "elkovina i se dodava malo koli~estvo rastvor od ormalin. !o epruvetata (e dojde do istalo`uva#e na "elkovinata 2oncentriranite neorganski kiselini, solite na te{kite metali i ormalde&idot nepovratno gi talo`at "elkovinite. $aa pojava e svrzana kako so de&idratacijata na "elkovinite, taka i so izmenata na nivnata struktura 8 denaturacijata.

"O/OIDNA PRIRODA NA PROTEINS"ITE RASTVORI

2ako {to ve(e rekovme, proteinite se visoko molekulski soedinenija so molekulski masi od ,0.000 do nekolku milioni i pre~nik na molekulata od > do >0 nm. Poradi goleminata na proteinskite molekuli, vodnite rastvori na proteinite imaat koloidna priroda. Za razlika od o"i~nite koloidni rastvori na neorganskite supstancii kako, na primer, koloidniot rastvor na arsen sul id, ~ii {to koloidni ~esti~ki se sostaveni od pomal ili pogolem "roj molekuli, vo koloidnite rastvori na proteinite, koloidnata ~esti~ka vo proteinskite rastvori pretstavuva samo edna proteinska molekul. Zatoa velime deka proteinite o"razuvaat molekularno 1 disperzni sistemi.

PODE/BA NA PROTEINITE
Proteinite se delat na dve golemi grupi i toa ' ,. PROSTI PROTEINI ' izgradeni samo od aminokiselini 0. SLO@ENI PROTEINI ' pokraj proteinskiot del sodr`at i neproteinski del koj se ozna~uva kako proteinska grupa. !o sekoja od ovie grupi ponatamu se vr{i podel"a na proteinite vrz osnova na nivnite izi~ki i &emiski svojstva. Prostite proteini, vrz osnova na nivnata rastvorlivost, mo`at da se podelat na ' 8 'l()ul$r#i 2r(%ei#i ili s6er(2r(%ei#i koi{to se rastvorlivi vo voda ili vo razredeni rastvori od neorganski soli i drugi rastvoruva~i, na primer, alko&ol. 8 S,ler(2r(%ei#i koi{to ne se rastvorlivi vo voda.

!o glo"ularnite proteini spa/aat' albumini, globulini, glutelini, histoni, protamini, prolamini i drugi. !o skleroproteinite spa/aat' fibrilarni belki, belki od prirodnata svila, belkite od vlaknata na kosata (keratini ), belkite od rogovite, noktite, kopitata na kopitarite, proteinite od svrzanoto tkivo kaj cica~ite i drugi. Slo`enite proteini ) porano ozna~eni kako proteidi *, spored vidot na proteti~nata grupa se delat na' Glikoproteini Lipoproteini Fosfoproteini Metalproteini romoproteini !ukleoproteini

PROSTI PROTEINI
ALBU INI: <l"uminite se {iroko rasprostraneti vo prirodata. +so"eno e golema sodr`inata na al"uminite vo plazmata na ~ove~kata krv kade {to gi ima i do >0%, potoa vo "elkata od jajceto, vo mlekoto. .sto taka, al"uminite se nao/aat i vo rastenijata. !LOBULINI: 7lo"ulinite se nao/aat vo `ivotinskiot i rastitelniot svet. !o `ivotinskiot svet gi sre{avame vo krvta, kako serumglo"ulini i vo "elkata od jajceto ) ovoglo"ulini *. !o rastenijata oso"eno "ogati so glo"ulini se semi#ata ) legumin i azeolin vo gravot, edistin vo konopot i dr. * "ISTONI: ?istonite se sretnuvaat vo jadrata na kletkite na `ivotnite i rastenijata i vo nekoi "akterii. $ie igaat uloga vo strukturata na &romatinot od &romozomite. !o niv, &istonite se svrzani so dioksiori"onukleinsk kiselina )DNA*. PROLA INI: $oa se proteini koi se nao/aat vo rastenijata, kade {to igraat uloga na rezervni materii. $akvi se proteinite od r@`ta i p~enicata ) gliadin *, vo ja~menot ) &ordein * i vo p~enkata ) zein *. PROTA INI: Airoko se rasprostraneti vo prirodata, a najmnogu gi ima vo polovite kletki na `ivotnite i ~ovekot svrzani so DNA. Se sretnuvaat i vo nekoi vidovi rastenija. %ajmnogu gi ima vo spermata na ri"ite od kade mo`e i da se izoliraat. %a primer, od igrite na lososot e izoliran proteinot salmin. !LUTELINI: $oa se proteini koi se sretnuvaat kako vo zrnata rastenija, taka i vo zelenata masa. !o ovaa grupa proteini spa/aat proteinot od p~enicata 8 glutelin, i od orizot 1 orizenin . Proteinot gliadin zaedno so glutelinot davaat lepliva masa od koja zavisat te&nolo{kite svojstva na "ra{noto i testvoto.

S#LEROPROTEINI: $ie se karakteriziraat so visoka sodr`ina na sul ur. .sto taka , tie te{ko se rastvorlivi vo vode i vodeni rastvori od neutralni soli. #ERATINI: $oa se proteini od koi{to se izgradeni vlaknata od kosata, volnata, ko`ata, noktite, rogovite, kopitata i dr. Spored strukturata razlikuvame dva vida na keratini i toa' - 7$l6$8 ,er$%i# - 7)e%$8 ,er$%i# keratinot e protein od kosata i negovata molekula ima struktura vo orma na spirala. +vaa struktura e sta"ilizirana so disul idni mostovi. keratinite imaat na"rana struktura. $akov e , na primer, i"roinot od svilata #OLA!ENI: $ie pretstavuvaat grad"eni supstanci na svrzanoto tkivo i vo ~ove~kiot i vo `ivotinskiot organizam se prisutni vo golemi koli~estva. $aka na primet, edna tretina od vkupnoto koli~estvo na proteinite otpa/a na kolagenite. %egovata molekula e izgradena od tri nizi vo orma na spirala. 6azni tkiva se izgradeni od razni tipovi kolagen. Za kolagenot e karakteristi~na visokata sodr`ina na aminokiselinskite glicelin, prolin i &idroksiprolin.

S/O0ENI PROTEINI
"RO OPROTEINI: $oa se slo`eni proteini vo koi proteti~kata grupa e o"oena. .meto go do"il od gr~kiot z"or hromos {to zna~i "oja. Proteti~nata grupa mo`e da "ide por irinski derivat, lavinski derivat ili pak, nekoe drugo o"oeno neorgansko soedinenie.

9e/u &romoproteinite oso"eno zna~e#e imaat soedinenijata so prosteti~na grupa por erinski derivati. $akvi proteini se' &omoglo"inot, mioglo"inot, &lorokruorinot, cito&romite, peroksidazata, katalazite i dr.

Sl- 1 POR9IRIN

"E O!LOBIN: Pretstavuva respiratoren pigament na Br"etnite i "ez Br"etnite `ivotni, koj go ovozmo`uva transportot na kislorodot i jaglerodniot dioksid i vodorodnite joni vo organizmor. Za ozna~uva#e na &omoglo"inot vo literaturata se koristi kratenkata Hb. $oj ja pretstavuva crvenata "oja na krvta i se nao/a vo eritrocitite. ?emoglo"inot e slo`en protein koj e izgraden od proteinski del glo"in ) C6,0 % * i prosteti~na grupa &em koj iznesuva ;,D % od vkupnata masa na &emoglo"inot. !o ~ove~kiot i `ivotinskiot organizam postojat pove(e vidovi &emoglo"ini koi pome/u se"e se razlikuvaat samo po proteinskata komponenta, a prosteti~nata grupa e ista za site vidovi na &emoglo"in. ?emoglo"inot pretstavuva makrmolekula izgradena od ~etiri su"edinici. ) Slika 0 * !o ~ove~kiot &emoglo"in postojat ~etiri razli~ni polipeptidni nizi koi pome/u se"e se razlikuvaat vo aminokiselinskiot sostav i aminokiselinskata sekvenca. )Sl. 0*

Sli,$ : "*$%er#er#$ s%ru,%ur$ #$ ;e.(4l()i#(%

+vie polipeptidni nizi se ozna~uvaat so gr~kite "ukvi , , , ,. !o krvta na vozrasen ~ovek glavna komponenta e &emoglo"inot HbA1. Prosteti~nata grupa vo &emoglo"inot e &emot. $oj pretstavuva por irinski derivat koj {to e izgraden od E pirolni prsteni koi vo ormulata se ozna~eni so A, B, C, D. Por irinot koj u~estvuva vo izgrad"ata na &emot se vika protoporfirin IX. Felezniot katjon vo &emot e kovalentno povrzan so azotnite atomi od prstenite B i D, a so azotnite atomi od prstenite A i C e povrzan so koordinativni vrski. %a vakov na~in okolu metalniot katjon se zazemeni E koordinativni mesta, a > 1 to mesto se koristi za svrzuva#e so azotniot atom od &istidinskiot ostatok od polipeptidnata niza.)Slika ;*

Sli,$ < S%ru,%ur$ #$ ;e.(% i #e4(*$%$ #$&)lis,$ (,(li#$

!o sekoja su"edinica &emot e smesten vo edna G dla"natina 1 He" G od polipeptidnata niza. ) vidi Sl. 0 * ?emoglo"inot od eritrocitite go prenesuva kislorodot od "elite dro"ovi preku krvta do kapilarite na peri ernite tkiva. Pokraj toa, toj go transportira do "elite dro"ovi i CO2 koj{to se oslo"oduva pri oksidacija na su"stanciite. .sto taka, &emoglo"inot ima svojstvo da gi prenesuva i vodorodnite joni.

Sli,$ 4 = Pr(%(2(r6iri# IX

Sli,$ >= ?e.

Z#$@iA ;e.(4l()i#(%A 2(,r$& %($ 5%( 4( 2re#esu*$ ,isl(r(d(% i CO: %(& 4i 2re#esu*$ i *(d(r(d#i%e &(#i2islorodot so &emoglo"inot gradi soedinenie &are~eno oksi&emoglo"in. ?emoglo"inot "ez svrzan kislorod go ozna~uvame kako dioksihemoglobin" !o alveolite na "elite dro"ovi ima visok parcijalen pritisok na kislorodot. Poradi toa, dioksi&emoglo"inot se svrzuva so kislorodot i gradi oksi&emoglo"in. +ksi&emoglo"inot se prenesuva preku krvta vo tkivata. !o tkivata vladee nizok parcijalen pritisok na kislorodot i poradi toa se vr{i razlo`uva#e na oksi&emoglo"inot pri {to se oslo"oduva kislorodot koj ponatamu se koristi za oksidacioni procesi vo kletkata. 3den od na~inite na transportot na oslo"odeniot jaglerod dioksid se vr{i so pomo{ na &emoglo"inot. 2ako {to ve(e "e{e spomenato, osven transportot na kislorod so jaglesod dioksid, &emoglo"inot u~estvuva i vo regulira#e na koncentracijata na vodorodnite joni vo organizmot. .sto taka , zgolemuva#eto na koncentracijata na jaglerod dioksid, pri konstantna pH na sredinata go sni`uva a initetot kon kislorodot. O*$ *li&$#ie #$ CO2 i HB #$ $6i#i%e%(% #$ ;e.(4l()i#(% ,(# ,isl(r(d(% se *i,$ BOROV E9E"T-

"$r)(.$% (d %er.i#$l#i $.i#( 4riu2i

#ar$%k&'()*%+l%$',. +sven so kislorodot, dvovalentniot `elezen katjon na &emoglo"inot, mo`e da se svrzuva i so jaglerod monoksid, "ez

da si go promeni oksidacioniot "roj. Pri toa se do"iva soedinenieto nare~eno karbokshemoglobin ( Hb(CO)4 . !o atmos era duri i na mali kole~estva na jaglerod dioksid doa/a do svrzuva #e najprvo na jaglerod monoksid i na takov na~in se namaluva doturot na kislorod vi tkivata i doa/a do true#e na organizmot. )t()*%+l%$',. 6azli~ni soedinenija kako na primer, peroksidite, oksidite na azotot &inonite i drugi, mo`at in vivo, da go oksidiraat Fe 2+ jonot vo &emoglo"inot Fe 3+ i pri toa, da se o"razuva met&emogolo"in. Zgolemuva#eto na negovata koncentracija vo krvta pri vdi{uva#e na pari od anilin, nitro"enzen, oksidi na azot i drugi sli~ni soedinenija, doveduva do true#e na organizmot.

UPOTREBA NA PROTEINITE
+d site osnovni supstancii za is&rana na ~ovekot, "elkovinite ) proteinite * zazemaat najva`no mesto vo odr`uva#e na `ivotot. Iove~kiot organizam izvesno vreme mo`e da ostane "ez nekoi osnovni &ranlivi materii, no ne i "ez "elkovini. Pokraj upotre"ata kako neop&odna i &ajva`na &rana, "elkovinite imaat golema primena i kako surovini vo industriskoto proizvodstvo. $aka, na primer, kazeinot od mlekoto i sojata se upotre"uvaat kako surovina za proizvodstvo na kazeinski lepila i za proizvodstvo na ve{ta~ki vlakna, na takanare~enata kazeinska svila. 2azeinot od mlekoto, isto taka, slu`i i za proizvodstvo na plasti~na masa galalit 1 ve{ta~ki rog, od koj se pravat kop~i#a. .ndustriskite granki za prave#e ko`a, tutkal, `elatin, potoa tekstilnata industrija za prera"otka na volna i prirodna svila, pretstavuvaat najmasovna industrija na "elkovinite.

"ORISTENA /ITERATURA - U@e)#i, 2( ;e.i&$ 3$ IV 7@e%*r%i8 ,l$s 4i.#$3is,( ()r$3(*$#ie - U@e)#i, 2( ;e.i&$ 3$ IV 7 @e%*r%i 8 ,l$s s.er )i(l(4i&$=;e.i&$A 6i3i,$ ;e.i&$ - U@e)#i, 2( ;e.i&$ 3$ VIII (ddele#ie