ASTMA IN PORTNA VZGOJA

Kazalo Bronhialna obstrukcija................................................................................................................4 Povzroitelji ...............................................................................................................................4 O portu in astmi ........................................................................................................................5 port za bolji dih ......................................................................................................................6 ami! starem in zdravnikom ...................................................................................................6 "aj pravi znanost .......................................................................................................................6 Posledice nedejavnosti ...............................................................................................................6 Plavanje ......................................................................................................................................# Butejkova terapija ......................................................................................................................# "aj je Butejko$ .......................................................................................................................# "aj !ovorijo raziskave$ .............................................................................................................% ami! .........................................................................................................................................%

&e'inicija astme (stma je bolezen) ki jo oznauje vnetje bronhijev) pri katerem sodelujejo tevilne celice) kot so mastociti) eozino'ilni in nevtro'ilni !ranulociti in lim'ociti *. Posledica vnetja so simptomi astme+ naduha) kaelj) piskanjeali obutek stiskanja v prsih ... ,es je) da po!ostnost obolenja naraa) vendar so astmo poznali -e v preteklosti in ni posledica sodobne!a -ivljenja. Besedo astma je uporabil -e znani antini pisec .omer v svojih pesnitvah Odiseja in /liada. 0 njih je opisoval v boj hitee junake) ki so te-ko 1asthmos2 dihali) bodisi zaradi bojne!a zanosa) telesne!a napora ali celo strahu. *oda v tedanji rabi je beseda pomenila samo simptom in ne bolezni.

Bronhialna obstrukcija
Obstrukcija je pojem) ki pove) da obstaja doloena ovira za pretok zraka) ki bolniku ne dovoli) da bi lahko tako hitro 3'orsirano4 izdahnil ves zrak iz plju) kot !a lahko zdravi ljudje. *a pojav se zelo dobro in ponovljivo izmeri z merilnikom pretoka zraka. ajpo!osteje je uporabljan P567meter 3peak e8pirator9 'lo: meter4 oziroma merilnik maksimalne!a pretoka pri ustih. Za bronhialno obstrukcijo j zna!ilno nasl "nj "o#ajanj +

spazem !ladkih bronhialnih miic) edem bronhialne sluznice) ezmerna tvorba sluzi.

Gl " na !aso$ni %ot k raz" li&o %oslab'anj ast& na tri sku%in +

akutna) ki nastopi nepriakovano in traja kratek as) subakutna) ki nastopi v nekaj urah in traja ve dni ali tednov) kronina astma s stalno ponavljajoimi se simptomi.

Naj%o#ost j'i si&%to&i(

piskanje v prsnem kou) kaelj) obutek stiskanja v prsnem kou) dispnea) duenje.

Povzroitelji
Povzroitelj astme e ni znan. Bolje so raziskani o!ro-ajoi dejavniki za nastanek astme. 0emo) da je astma povezana z atopijo) ki pomeni na!njenost k poveanemu tvorjenju protiteles tipa /!5 ob stiku z vdihanim ali zau-itim aler!enom. Zunanji " ja$niki+ (ler!eni+ prica) -ivalska dlaka) plesni) pelodi) mleko) moka) jajca ... &ra-ljivci+ ci!aretni dim) smo!) nekatera zdravila) hladen zrak ...

Okube
ajpo!osteji spro-ilec astmatine!a napada je zlasti pri otrocih virusna oku-ba dihalnih poti. Predvsem so to virusi nahoda in !ripe. Oku-ba se ponavadi najprej ka-e kot nedol-en nahod) ki se mu kmalu pridru-i e kaelj. *emu ez dan ali dva sledi piskanje v prsih. ,aziskave so pokazale) da lahko virusna oku-ba pri nekaterih ljudeh spro-i na!njenost k bronhialni astmi.

Psihini (notranji) dejavnik

Psihini dejavniki lahko poslabajo sapnino preobutljivost) to ob na!njenosti povzroijo prvenstveno aler!eni in oku-ba. ,azni ustveni pretresi) razburjenje ali razoaranje lahko samo pospeijo napad ali poslabajo stanje. Prav tako ne moremo !ovoriti o doloenem osebnostnem tipu astmatika. (stmatiki so zaradi narave svoje bolezni) ki moti njihov -ivljenjski ritem) lahko bolj zaskrbljeni in obutljivi kot zdravi ljudje.

Telesni napor
(stmo oz. poslabanje stanja bolnika med ali po naporu) se povezuje z ohladitvijo in izsuitvijo dihalnih poti) ki je posledica hitreje!a dihanja ob naporu. Pri bolnikih z astmo !re za preobutljivost dihal) ki se pri pospeenem dihanju ob naporu znailno odzovejo.

O portu in astmi
Pred desetletjem in ve je veljalo) da naj se bolniki z astmo izo!ibajo hujim telesnim naporom in tudi v portu naj sodelujejo omejeno. &anes je to pre-iveto stalie. ;dravniki so vse bolj ozaveeni in poueni o vplivu porta na zdravstveni status bolnika. Po po!ovoru z nekaj tudenti 6akultete za port v <jubljani u!otavljam) da je enako kot pri meni) obdobje pubertete sovpadlo z vse vejim ukvarjanjem s portom in vse manjimi astmatinimi te-avami. *udi <akhera in dru!i 3raziskava4 u!otavljajo) da razvoj plju v adolescenci bistveno vpliva na stanje pljunih 'unkcij pri odraslih. *orej je ukvarjanje s portom in razvijanje motorinih sposobnosti v dobi odraanja izredne!a pomena za zdravje in stanje bolezni v odrasli dobi. ; razvojem pljunih sposobnosti na doloeno raven) ki jo dose-emo z redno vadbo v dobi adolescence in ohranjamo ter razvijamo e naprej v dobi odrasle!a) lahko stopnjo astme zmanjamo ali celo utiamo do ravni) ko pravimo) da bolezen sicer je prisotna) simptomov pa ni. "ljub temu se lahko pojavijo obdobja) ko se simptomi po veletnem mirovanju zopet pojavijo. 0 takem primeru se posvetujemo z zdravnikom) poskuamo najti vzrok za poslabanje in vadbo prila!odimo stanju bolezni.

port za bolji dih

port je nujen in duhovit nain v prema!ovaju bolezni. *erapija) ki obse!a !ibanje=port > kinezioterapija) mora dol!orono) v celoti ali delno) zamenjati pasivno zdravljenje z zdravili. 0endar mora biti vadba zaradi individualnih sprememb v stanju in napredovanju bolezni) posebej prila!ojena in v zaetnem obdobju spoznavanja telesnih znailnosti in odziva na napor) tudi spremljana z zdravili)

ki lajajo in prepreujejo poslabanja. ?kozi redno in primerno vadbo dose-emo vejo toleranco na napor. "ljub mo-nim te-avam) je potrebno vedno imeti na vidiku dol!orone koristi porta in se ne umakniti ob prvem poslabanju. "o izzovemo prila!oditvene mehanizme or!anizma) je bolje poutje le e vpraanje asa.

ami! starem in zdravnikom

eupravieno je bolniku z astmo 1a priori2 odsvetovati ukvarjanje s katerim koli portom. *reba je poznati naravo bolezni posameznika) port) s katerim se ukvarja 3ali bi se rad4) in intenzivnost obremenitve. @e !re za maksimalen napor tekmovalne!a porta na vrhunski ravni) je treba biti bolj previden) kot pa) e je to le rekreativno u-ivanje v !ibanju in skrb za dobro psiho'izino stanje. avadno -e bolnik sam izbere port) ki mu ustreza. alo!a kinezioterapevta in=ali zdravnika ni) da izbere oz. prepove port) s katerim naj bi se bolnik ukvarjal) temve da svetuje in naui) kako se varno ukvarjati s portom) kako spremljati stanje bolezni in kako -iveti zdravo.

"aj pravi znanost

aeloma) iz svojih lastnih izkuenj in !lede na pre!led literature) se lahko bolnik z bla!o in zmerno astmo dokaj uspeno ukvarja z mno!imi porti. 0 raziskavi) opravljeni v emiji) so anketirali AB6B vrhunskih portnikov dr-avne!a in mednarodne!a razreda izbranih iz tevilnih portnih pano!. "ar C4# 3#)CD4 jih je od!ovorilo) da opa-ajo simptome bronhialne obstrukcije. Pravzaprav lahko iz pre!lednic t. A in E razberemo) da ni nobene!a kriterija) po katerem bi lahko izbrali porte) ki za astmatike niso primerni. *udi nepisano pravilo zdravnikov) ki najvekrat priporoajo porte kratkotrajne oz. nevzdr-ljivostne narave ter plavanje) se -e na prvi po!led izka-e za zablodo.

Posledice nedejavnosti
Pomanjkanje !ibanja in neenakopravno obravnavanje bolnikov z astmo ima dol!orone ne!ativne posledice. Bolnik je tako prikrajan za tevilne psihosocialne in telesne koristi) kar vodi v socialno izolacijo in osebnostne te-ave in s tem do kronine!a pomanjkanja !ibanja. Pomanjkanje !ibanja povzroi zmanjevanje !ibalnih sposobnosti in posledino poslabanje 'unkcionalnih zmo!ljivosti or!anizma. *o vodi k zni-evanju nivoja splone!a zdravstvene!a stanja ter k poslabanju stanja bolezni. Posledica je e veja psiho'izina omejenost 3tudi manje intelektualne sposobnosti in ni-ja una uspenost4 in zaarani kro! med neaktivnostjo in boleznijo je sklenjen. /z nje!a lahko stopimo le s primerno prila!ojenim kinezioterapevtskim pro!ramom oz. portom.

Plavanje
Plavanje je ena najprimernejih oblik vadbe za bolnike z astmo. Okolje pokrite!a bazena za!otavlja zrak brez pranih delcev) primerno topel in vla-en. Pro!ram obse!a plavanje) dihalne vaje in merjenje pljunih parametrov. Primeren in or!aniziran je za vse starostne skupine. "lor > navadno v tekoem a!re!atnem stanju > na katere!a so nekateri astmatiki obutljivi.

Butejkova terapija

Kaj je Butejko? Butejkova metoda se uporablja kot pomo pri zdravljenju bolnikov z astmo ali z dru!imi te-avami 3"OPB 7 bronhitis) rinitis) aler!ije) smranje) kronini kaelj) nespenost) napadi panike itd.4. Fetodo je v 5B. letih razvil ruski zdravnik "onstantin Bute9ko) po katerem je tudi poimenovana. <eta CG%C je v ,usiji zdravnika stroka metodo uradno priznala kot uinkovito in dovolila) da se izvaja pri zdravljenju bolnikov z astmo na obmoju nekdanje ?ovjetske zveze. &ober !las se je kmalu raziril po svetu. Predvsem v razvitih dr-avah) kot so 0elika Britanija) (vstralija in ova ;elandija) metodo uspeno izvajajo -e ve kot C5 let. ,ezultati znanstvenih raziskav iz (vstralije leta CGG% ka-ejo) da so bolniki z astmo) ki so izvajali Butejkovo metodo) zmanjali potrebo po uporabi olajevalcev v povpreju za GB D v manj kot treh mesecih redne!a izvajanja vaj. "aj vkljuuje$ Poudariti je treba) da Butejkova metoda temelji predvsem na bolnikovi zavzetosti) da sam aktivno prispeva k svojemu zdravju. *ako kot na vseh dru!ih -ivljenjskih podrojih so dobljene koristi odvisne predvsem od nae volje in discipline pri izvajanju tehnike. Butejkovo tehniko lahko posredujejo terapevti=uitelji) ki vas vodijo skozi proces uenja in izvajanja dihalnih vaj in svetujejo) kako uinkovito nadzorovati simptome astme. "ljub njihovemu vodstvu najveje breme prema!uje bolnik) ki z zavzetim delom lahko dose-e izjemne rezultate. He v nekaj tednih namre veina bolnikov obuti izboljanje bolezni.

&ihalne tehnike same po sebi 'izino niso zelo zahtevne. Pravzaprav se veina vaj izvaja v udobnem sedeem polo-aju. ;avedati pa se je treba) da so telesne sposobnosti kazalec kakovosti -ivljenja) ki jih moramo ohranjati na im viji ravni ne !lede na starostI zato uitelji vselej spodbujajo zdravo in telesno aktivno -ivljenje) ki vkljuuje redno vadbo. Fno!o bolnikov z astmo iz izkuenj ve) da stres in intenzivna ustvena stanja vodijo v poslabanje bolezni. ;ato je uenje uinkovite!a sproanja pomemben del Butejkove metode. Ob tem mno!o terapevtov priporoa tudi manje spremembe pri hranjenju) ki pomembno vplivajo na vzpostavljanje ravnovesja dihalne!a sistema. "ako deluje$ Butejkova terapija temelji na dokazanem dejstvu) da se veina ljudi) ki ima te-ave z dihanjem oz. dihali) na te te-ave nevede odzove s preve intenzivnim dihanjem. *a vrsta ezmerne!a dihanja je znana kot 1hiperventilacija2. ;dravnika stroka se -e dlje asa ukvarja s problemom hiperventilacije. Fno!o raziskav je pokazalo

njene kodljive uinke) saj vplivajo na or!anizem in so vir bolezenskih te-av. Butejkova metoda bolnike z dihalnimi te-avami ui) kako se o!niti pastem nezavedne hiperventilacije in jim s tem poma!a) da se stanje ne poslaba. a kratko+ Butejkova metoda ui) kako dihati) da bo mera prava. ;animivo je) da nain prehajanja in dovajanja kisika v kri in celice za!otavlja) da ob zmanjani intenzivnosti dihanja ve kisika dose-e -ivljenjsko pomembne or!ane 3mo-!ane) srce itd.4.

5den najpomembnejih elementov Butejkove metode je uenje dihanja skozi nos. Fno!o bolnikov z astmo in dru!imi dihalnimi te-avami ne diha skozi nos) saj je ta ponavadi kronino zamaen. Hal pa dihanje skozi usta povzroa te-ko popravljivo kodo na obutljivih dihalnih poteh v pljuih) ki so s tem izpostavljena suhemu ter hladnemu zraku. Fikroor!anizmi) prani in dru!i delci) ki so v zraku) skozi usta vstopajo !loboko v dihalne cevice. &ihanje skozi nos je torej dale najuinkoviteja preventivna metoda. ;ato Butejkova metoda vkljuuje uenje tehnik ienja zamaene!a nosu in uinkovite!a trajne!a dihanja skozi nos.

"aj !ovorijo raziskave#

Bolniki z astmo imajo viji minutni volumen dihanja in ni-ji parcialni tlak JOA v primerjavi z zdravimi ljudmi. Kdele-enci Butejkove terapije so zni-ali minutni volumen dihanja. ;manjanje vnosa zdravil je bilo sorazmerno zni-anju minutne!a volumna. Butejkova skupina je zni-ala uporabo bronhodilatatorjev za G6 D. Butejkova skupina je zni-ala vnos protivnetnih zdravil za 4G D. Butejkova skupina je pokazala napredek v kakovosti -ivljenja. Butejkova skupina ni pokazala napredka pljunih 'unkcij P56 in 650C. Butejkova skupina je za #C D zni-ala po!ostost simptomov.

$zvor besede astma

Besedo astma je uporabil -e znani antini pisec .omer v svojih pesnitvah Odiseja in /liada. 0 njih je opisoval v boj hitee junake) ki so te-ko 1asthmos2 dihali) ali zaradi bojne!a zanosa) telesne!a napora ali celo strahu. *oda v tedanji rabi je beseda pomenila samo simptom) ne bolezni.

ami!
asvet mladim z astmo je+ 1Fora vedeti) kje so tvoje meje. *e!a pa ne bo nikoli izvedel) e vedno znova ne preizkua sam sebeL2