07/10 2009 15:19 FAX +386 1 2340330 ODVETNISKA PISARNA ELL (KRAINO SODISCE V LIUBLIANT PREIETO REPUBLIKA SLOVENIA VISUE SODISCE V LJUBLJANI <6 1 2009 SS -— TPReeln Zp. ALI ZE2D SKLEP Vigje sodi&te v Ljubljani je v senatu vigjega sodnika Tomaza Pavénika kot predsednika, visje sodnice Katarine Parazajda kot porodevalke in visjega sodnika Bojana Breznika kot lana, v pravdni zadevi tozete stranke: Pierpaolo Cerani, Kolpingasse 18, Celovec, Avstrija, ki ga zastopa Nina Zidar Klemenéi¢, odvetnica v Ljubljani, zoper tozeno stranko: Dnevnik, dasopisna druzba, d.d., Kopitarjeva ulica 2 in 4, Ljubljana, ki jo zastopata mag. Emil ZakonjSek in Jasna Zakonjéek, odvetnika v Ljubljani, zaradi prepovedi nadaljnjih krBitev, odioéalo o pritozbi tozenke zoper sklep Okrajnega sodiSéa v Ljubljani 1 P 1936/2009-15 z dne 4. 9. 2009, in na seji 30. septembra 2009 sklenito: PritoZbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep 0 zatasni edredbi ugodi, in se zavrne predilog za izdajo zatasne odredbe, ki se glasi; 1. "Tozeni ‘stranki se prepove nadaljnje abjavijanje navedb v trdilni ‘obliki in namigovanj o tem, da je toZnik koritroverzna gseba, domnevno vpleten v vet zgodb 's kritninalnim ozadjem ter objavijanje navedb o domnevnem Skandalu toinika v zvezi z bolgarskim premierjem in domnevno donacljo poceni in nékakovostnih zdravil Eritreji, in sicer z.navajanjem okoli8cin, ki naj bi nastopile do 1. 8. 2009, in drugi podobni posegi 2. Za primer krSitve _prepovedi iz 1. todke tega sklepa se toZeni stranki izrede denarna kazen 100.000,00 EUR, ki se v primeru ponovne kréitve izterja po uradni dolZnosti in hkrati Izreée v novem vigjem znesku za primer ponovne krSitev, vse dokler se&tevek iz denarnih kazni ne doseZe 1.000.000,00 EUR. 3, Zagasna odredba velja do pravnomotnega zakijuéka pravdnega postopka."7/10 2009 15:19 FAX +386 1 2340330 ODVETNISKA PISARNA oe Obrazlozitev ‘Odloditev sodiséa prve stopnije: Z izpodbijanim skiepom je sodiése prve ‘stopnije zavrnilo ugovor toZenke zoper svoj sklep | P 1936/2009-3 z dne 6. 8. 2009, s Katerim je izdalo zatasno odredbo Zz ysebino, razvidnoiz izreka tega sklepa. Pritozbenl razlogi, prediog in povzetek kijuénih pritezbenih navedb: Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritoZbenih raziogov pritoZuje tozZenka, ki prediaga, da ga visje ‘sodi8ée razveljavi, ugovoru ugodi in razveljavi sklep z dne 6. 8. 2009. PritoZnica v obsezni pritozbi med drugim poudarja: - da je zatasna odredba preveé abstraktna in nedologena, tako da ji ne zagotavija prayne varnosti, ravnanje, ki ga mora opustiti, Je tako nenatanéno doloéeno, da lahko prav vsako pisanje © toznikovi preteklosti, z izjemo izrazite pozitivnega, predstavija krsitev zatasne odredbe, - da je napatno staliSée sodista :prve stopnje, a je toznik verjetno iakazel, da njegova terjatev obstaji; tak zakljuéek je posiedica napaéne ocene, da navedbe v-spornih élankin predstavijajo neobjéktizno in Zaijivo porotanje, tudi Se bi se izkazale za resniéne; tozenka vetraja “pri oceri, da zapisi 0 tozniku niso objektivno ZaljiMi, _ da je napaéno stalisse, da niso pomembne trditve o tem, da sije toZenka pred ‘objavo spornih dlankov prizadevala pridobiti odziv toknika ~ prav to kaze, da je ravnala v skladu s svojo profesionalno dalznostjo, ~ da tozenki ni bil na razpolago noben splosno ‘dostopen vir, kjer bi bil objavijen celoten opis zgodb in njihov epilog, kar zmotno ugotavija sodiste prve stoprie, = da je bil toZenkin namen ¥ objektivnem obveséanju javnosti o poslovanju toznika, ~ ‘da sodisse ‘pri izdali regutaclske zatasne odredbe ni uporabilo restriktivnega ‘foknika nl: mogote terjati, da pri ‘izkazovanju verjetnosti nastanka tezko nadomestiive ‘Bkodete-to konikretizira in stem,-ko ni upostevalo, da so podobne all-enake izraze "got tozenka uporabljali tudi drugi mediji (tako da toznik ni mogel izkazati, da naj bi mu nenadomestijiva Skoda nastajala pray zaradi tozenkinega,pisanja), - da je napaéna ecena sodissa prve stopnje, da je toznik vérjetno izkazal, da tozenka z izdajo. zadasne odredbe, be ‘bi se tekom postopka izkazala za feutemeljeno, ne bi utrpela hujgih posledic od ‘tistih, ki bibrez izdaje zetasne odredbe nastale tozniku, _ da je napatno stalisde, da izdana zatasna odredba ne posega V svobodo izrazanja, - da je zagrozena kazen obéutno previsoka glede na. ustaljeno sodno prakso. Tosnik jena pritozbo odgovoril in prediagal njeno zavtnitev. 27/10 2009 15:20 FAX +386 1 2340330 ODVETNISKA PISARNA Te Pritozba je utemeljena. Pravna podlaga: To2nikova zahteva za prenchanje s krSitvami esebnostnih pravic temelji na dolocbi 134, lena Obligaciiskega zakonika’ (v nadaljevanju OZ)..Zahtevek po te] doloébi ni odvisen od nastanka kode, ampak je preventiven, zanj zado8ta, da je groZnja krSitve dolodene osebnostne dobrine ali ponovitve krSitve dovolj konkretna’. Ker sodi8ée v tej fazi postopka odloéa o utemeljencsti predioga za izdajo zatasne odredbe oz. o utemeljenosti izdane zatasne odredbe, odlotanje glede na dolotbe Zakona o izvrébi in zavarovanju® (v nadaljevanju ZIZ) temelji na dokaznem standardu verjetnosti*. O verjetni izkazanosti obstoja terjatve: Ugotavijanje verjetnosti terjatve v vsebinskem smislu pomeni presojo, ali je podana konkretna groZnja krgitve ali ponovitve kr&itve dolocene osebnostne dobrine. V formainejSem smislu pa mora sodiste preveritl, ali je utemeljenost tozbenega zahtevka, kakor je oblikovan, izkazana do stopnje verjetnosti. ‘Toznik trdi, da je to#enka z zapisi o-njem posegla v njegovo Gast in dobro ime ter zahteva, naj se ji o njem prepove pisati na tak in podoben natin. Temelj in mejo ustavnega varstva Gasti predstavijata dolotti 34. in 85. -tlena Ustave. Posameznikova osebnostna pravica gotovo ne more iti tako daleé, da bi lahko zahteval, naj se ga v javnosti ne omenja®. Njegova osebnostna pravica tudi ne more iti tako daleé, da bi si lahko izbrall, kako naj se ga Vv javnosti omenja. Posameznikove osebnostne pravice namreé niso neomejene, ampak so omejene s pravicami drugih. Sodi8ée je moralo odloditi, do kod seZe varovanje toznikove osebnostne pravice in Kje zadane ob ustavne pravice ‘drugih. Presoje vetieine izkazanosti toZnikevega zahtevka zatorej ne more biti brez wvsebinske presoje dometa ustavne pravice iz 39. tena Ustave ~ svobode izratanja oz. korikretizacije te-te ~ svobode tiska, ki pa je sodiéée-prve stopnje ni opravilo, Kijudna vioga tiskanih medijev. in njlhove -pravice do svobode izrazanje je v objavijanjy informacij.o zadevah, Kiso pomembne za javnost, Ne gre le za pravico Ur. | RS, & 83/2007 s sprem. In dop. ‘Tako: D. Jadek Pensa, v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Zalozba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, st. 780-781. Ur. L. RS, 8t. 61/98 s eprom. in dop. Na podlegi 272. dena ZIZ izda ‘sodi8te zatasno otitedbo v zavarovenje nedename tetjatve, 68 upni / toBrik iakade za verjetno, da terjatev obsto]l (prvi-adstavek 272, tlena 2iZ), eli da mu bo terjatev zoper dolznika /toBenca nastala, ter:enega iztied nasleiniih pogojev: nevamnost, da-bo uvellavitev terjatve onemogedena ali prea) otozena; da je odredba potrebna, da se prepredi uporaia sile ali nastansk te2ko nadomesilive skode: da dolenik z ledajo zatesne odredbe, de bi se tekom postopka Izkazala za neutemeljeno, ne bl utrpel hajsin neugacrin posteic od ttn, XK! bi braz izdaje.zaéasne odredbe nastale upriku (drugi odstavek 272, dena 212), ‘Nevarnosti upnik ni dottan dokazovati, 6e izkaze za vetjetno, dabl dotznik s prediageno odredbo pretrpel fe neznatno Skodo (tret odstavek 272. tlena Z1Z-v 2vezi s trefjim odstavkom 270. éiena ZiZ). 8 Toma? Pavénik, O mejah svobode umeinibkega ustvatjanja, Pravne prakea St, 24, 17.'6: 2007 sO Ne 3