SAD 2012 Povzetki

ARHEOLOGIJA v letu
dediina za javnost Zbornik povzetkov
2012
Strokovno sreanje Slovenskega arheolokega drutva Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana MGML 22. marec 2013
SLOVENSKO ARHEOLOKO DRUTVO
rheologija v letu 2012
Uredili Tehnina urednica
Matija renar, Bojan Djuri, Petra Stipani Nives Spudi Slovensko arheoloko drutvo 2013 Vse pravice pridrane
Zaloilo Zanj Oblikovanje in prelom Tisk
Slovensko arheoloko drutvo Bojan Djuri, predsednik Nives Spudi Sekom grafika d.o.o., Podjunska ulica 17, Ljubljana ZVKDS, CPA, Poljanska 40, Ljubljana Ljubljana, marec 2013 100 Besedila niso lektorirana Publikacija je brezplana
Naklada
VSEBINA
7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23
Kaji dol - Arheoloko obmoje Drofenik, ED 29519 Maja Bricelj, Robert Erjavec Loica ob Savinji - Arheoloko najdie Loica, ED 7482 Maja Bricelj Primo pri entjurju - Arheoloko obmoje Pod cerkvijo, ED 29520 Maja Bricelj Arja vas - Arheoloko najdie Gove, ED 1487 Eva Butina, Tina Nanut Publikacije zbirke AAS v letu 2012 Vanja Celin Pokopalie neznanih in nikogarnjih: grobie Le Morne, Mavricius Saa aval Raziskave boji soke fronte v letu 2012 Matija renar, Uro Koir, Gaper Rutar Felix Romuliana/Gamzigrad (Srbija) - viri kamnin in izdelki Bojan Djuri, ana Jakop, Martina Kocmur, Katarina Kolar, Jasmina Magdi, Edisa Lozi Arheoloka izkopavanja na parc. 3451/44, k.o. Vipava Toma Fabec, Vesna Tratnik Razstava Stopimo iz teme! svetila iz novejih dob, ob IV. mednarodnem kongresu ILA Mojca Vomer Gojkovi Razstava Sprehod skozi tisoletja, Arheologija Spodnjega Podravja Mojca Vomer Gojkovi Razstava Stopimo iz teme! svetila iz novejih dob, ob IV. mednarodnem kongresu ILA Nataa Kolar Odsevi prazgodovine v bronu Situlska umetnost Novega mestaRazstava in monografija Borut Kri Arheoloko najdie Kapiteljska njiva, zavarovalno arheoloko izkopavanje Borut Kri Projektna, kongresna in zalonika dejavnost Intituta za dediino Sredozemlja ZRS UP Irena Lazar, Mitja Gutin, Alenka Toma Discovering the Arhaeologists of Europe 20122014 Irena Lazar, Vesna Pintari Kocuvan, Daa Pavlovi Projekt InterArch-Steiermark leto 2011 in 2012 Marko Mele, Matija renar, Robert Krempu
24 25 26 27 28 29 31 32 34 35 37 38 39 40 41 42 43 44
Dokumentiranje unienja protiturkega tabora ob gradu Poljane (ED 11990), Predgrad, Poljanska dolina ob Kolpi 20112012 Tina Milavec, Rok Klasinc, Katarina Predovnik Od gline do lipidov operacijske sekvence lonenine na najdiu Maharski prekop Mihael Budja, Dimitrij Mleku, Andreja ibrat Gapari, Milena Horvat, Nives Ogrinc, Marinka Gams Petrii in Duan igon Izkopavanja v Mali Triglavci Dimitrij Mleku, Milena Horvat, Mihael Budja, Jure Sokli Projekt Cradles of European Culture - lidarsko snemanje Gradia nad Baljem in okolice Dimitrij Mleku, pela Karo Arheoloko-etnoloka razstava Komu so zvonili Miha Mlinar Arheoloke raziskave financirane iz dravnega prorauna v letu 2012 (ZVKDS, CPA) Tadeja Mulh, Gaper Rutar Topografski pregeld arheolokega najdia Hrenova Miha Murko Arheoloka izkopavanja na najdiu Makovec - Novo mesto (obmoje 1, 2 in 3) Miha Murko Rezultati geofizikalne raziskave Gradia pri Dolnjem Zemonu Branko Mui, Igor Medari, Matja Mori, Eline Nas in Uro Kirn Geofizikalna raziskava rimskih vojakih taborov Ad militare in Donatianae na hrvakem delu limesa Branko Mui, Igor Vukmani, Igor Medari, Matja Mori in Eline Nas Geofizikalne raziskave na Panorami kot primer ponovnega ovrednotenja starih izkopavanj Branko Mui, Maja Jerala, Matja Mori in Eline Nas Razstava Vitez, dama in zmaj. Dediina srednjevekih bojevnikov Toma Nabergoj Z nedestruktivnimi raziskavami do oivitve gradu Wartenberg Gregor Novakovi, Ben Gros, Luka Bedene Potoka zijavka 2012 - PZ 2012 (ED 541 Podoleva Arheoloko najdie Potoka zijalka) Botjan Odar Dolga Planja na Voglu Marija Ogrin Prispevek k arheoloki topografiji Obine Cerknica in Obine Loka dolina Mitja Pergar Ex oriente lux - rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije Verena Vidrih Perko, Aleksandra Nestorovi, Ivan iek Valiev arheoloki dan v Kranju Verena Perko
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 59 60 61 62 63
Georadarske raziskave na Herkulovem svetiu v Celju Rok Plesniar Korenine mesta Maribora. Nova dognanja na Piramidi Mateja Ravnik Prispevki k arheoloki topografiji Jure Smolinsky Rimski amfiteater na Ptuju Jure Smolinsky Muljava - arheoloko izkopavanje ob gradnji kanalizacije Primo Stergar marje Sap - arheoloko dokumentiranje ob gradnji elektrinega kablovoda Primo Stergar Makovec pri Koevju Drago Svoljak, Andrej unik Zaitne arheoloke raziskave na obmoju bencinskega servisa Cikava (ED 11874) Ahac inkovec Arheoloki nadzor pri gradnji kablovoda na obmoju Pijavkega Ahac inkovec Arheoloko podvodno izkopavanje in premestitev plovila v depozitorij za moker les v Sinji gorici, obina Vrhnika, Pot na Tojnice (ED 11420 Podpe - Arheoloko najdie Ljubljanica) Irena inkovec, Matej Draksler, Rene Masaryk, Metka trajhar Grobie upna cerkev v Kranju (ARRS J6-4057) Benjamin tular, Mateja Belak Predstavitev projekta ARIADNE Benjamin tular Notranja preveritev registrirane enote kulturne dediine Razvanje (Potela s pripadajoimi grobii) Biba Teran, Matija renar, Dimitrij Mleku in Branko Mui s sodelavci: Igor Medari, David Medica, Matja Mori, Igor Rinar, Manca Vinazza in Marjana Zajc Protiturki tabor v Dolenjskih Toplicah prve arheoloke raziskave v kraju Pavla Peterle Udovi Arheoloko izkopavanje v Mezgovcih ob Pesnici Prazgodovinska naselbina Dolnica (ED 29504) Marua Urek MOJ MUZEJ drugaen vodnik po stalnih razstavah Medobinskega muzeja Kamnik Janja eleznikar Jezero - Sv. Lovrenc Alja or Seznam izdanih soglasij za arheoloke raziskave v letu 2012
Kaji dol - Arheoloko obmoje Drofenik, ED 29519

Maja Bricelj, Robert Erjavec
Zaitna arheoloka izkopavanja na najdiu Kaji Dol Arheoloko obmoje Drofenik (ED 29519), znotraj delovnega pasu plinovoda, je izvedla ekipa Centra za preventivno arheologijo ZVKDS, v asu med novembrom 2011 in marcem 2012. Obmoje raziskav je predstavljalo preteno strm teren sedla, ki lei na nadmorski viini ok. 320 m, med dolino, ki se na vzhodu spua proti naselju Velike Rodne (Rogaka Slatina) ter dolino, ki se na zahodu spua proti naseljema Lae in Grlie (Mestinje). Za vzhodni del najdia je znailno enakomerno zaporedje pokopanih tal in koluvijev z arheolokimi najdbami, ki so nastali kot posledica soliflukcije. Preliminarna obdelava prazgodovinske lonenine kae na as od bakrene do zgodnje in srednje bronaste dobe (izstopajo odlomki keraminih zajemalk, ki imajo precej kratek vodoravno predrt tulec z nastavkom za lesen roaj, in del kamnite sekire). Koluvij in tiri manje jame morda predstavljajo ostanek prazgodovinske hodne povrine. Na osrednjem delu velja izpostaviti ostanke preproste pei, pri kateri se je strop zaradi drsenja in tee plasti nad njim posedel, kamnita konstrukcija iz peenjakov med ognjiem in kuriem se je podrla, glina in plaz pa sta sasoma prekrila skoraj celo kurie. Da je bila pe aktivna dokazujeta ogana mejna povrina vkopa in sedimentirano oglje
ter pepel. al je celoten kontekst pei brez najdb. Predvidevamo, da so ostale rimskodobne plasti tega obmoja povezane prav z delovanjem te pei. Na zahodni strani pa najdie zaznamuje e danes delujoi izvir ter ostanki dejavnosti, ki so se odvijale ob njem - v irem obmoju izvira se pojavlja veja koncentracija odlomkov predvsem rimske lonenine, kosi oganega lepa, precej kosov lindre oz. rude ter dve manji ognjii, stojke, ki morda predstavljata ostanke dveh objektov, in odpadne jame. To napeljuje na razlago, da je bil v rimskem obdobju prostor namenjen dejavnostim povezanih s taljenjem ali pripravo rude. Pri rimski lonenini prevladujejo odlomki grobe kuhinjske lonenine (lonci okraeni z okrasom metlienja in glavnienja ter v kombinacij z vtisnjenimi okrasi, z vrezi ali ipanjem), nekaj odlomkov finega namiznega posodja, amfor in terre sigillate (najverjetneje iz galskih delavnic iz asa 2.3. stoletja).
Odlomek prazgodovinske zajemalke (foto: R. Erjavec). Odlomki rimskega lonca okraenega z vtisi in ipanjem (foto: R. Erjavec).
Arheologija v letu 2012 dediina za javnost
Loica ob Savinji - Arheoloko najdie Loica, ED 7482

Maja Bricelj
Zaitna arheoloka izkopavanja na najdiu Loica ob Savinji - Vojaki tabor druge italske legije (ED 4782) je v oktobru in novembru 2012 izvedla ekipa Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Raziskave so potekale v delovnem pasu plinovoda, vzporedno z zahodno stranico rimskega vojakega tabora. S tem smo pridobili majhen vpogled v zahodni zunanji prostor tabora. Na severnem delu izkopnega polja, v bliini dananje ceste, so bile hranjene intaktne plasti z rimskimi najdbami, in pod dananim cestiem sledi najverjetneje rimske ceste, proti jugu pa se pojavljajo razline plasti proda in mivke, ki so posledica meandriranja reke Savinje. Vojaki tabor v Loici ob Savinji je bil postavljen konec estdesetih let 2. stoletja za potrebe II. italske legije v sklopu obrambe vzhodnih meja Italije pred vdori germanskih plemen. Nevarnost vdora v zaledje je kmalu minila in II. italska legija je svoj tabor v Loici e po nekaj letih, v zaetku sedemdesetih let, v celoti demontirala in preselila blije obmoju vojakih operacij. Kar pomeni, da so tabor preselili e preden je bil dokonno postavljen. Tabor je bil postavljen na zgornjo reno teraso, izkopno polje raziskav pa je bilo na spodnji, kjer je neko tekla struga Savinje. e danes so vidni opueni reni meandri, ki so bili kasneje zapolnjeni z odloenim materialom oz. sedimenti Savinje. Na osnovi geolokih
razlag rene sedimentacije lahko pojasnimo stareje rene struge, njihove zapolnitve in nanose oz. zdrse plasti iz zgornje terase pred asom izgradnje tabora. Del renega korita, ki smo ga lahko raziskali, je bil nekaj asa zasut, opuen, predvidoma zaraen z nizkim rastjem, ki so ga morda pred zaetkom gradnje pogali in s tem pridobili ugoden teren za gradnjo ceste. Komunikacija za tabor je bila do sedaj upravieno domnevana na mestu dananje lokalne ceste Loica Polzela. V severnem profilu izkopnega polja (tik ob sedanji cesti) smo dokumentirali le rob starejega cestia, ki se prilagaja terenu oz. jei in poteka proti zahodnim vratom, pravokotno na zahodno stranico tabora. as po opustitvi tabora nam izpriujejo najdbe v koluvialnih klinih oz. zdrsih s precej organskega materiala iz zgornje na spodno teraso predvsem ostanki lonenine in z rimskimi eleznimi ebljiki za evlje. Strateka lega legijskega tabora v Loici je izjemna, saj je obvladovalo tako mostie ez Savinjo ter kriie cest proti Italiji in Koroki v empetru, kot tudi prelaze v Zasavje, na Trojanah in v Zgornjo Savinjsko dolino. Lokacija dokazuje pretehtanost odloitev rimskega vrhovnega poveljstva, morda pa zrcali tudi poznavanje terena vojskovodje Tita Varija Klemensa, ki je bil rojen v Celeji in je v tem asu kot lan cesarskega sveta sodil med najvplivneje osebnosti v imperiju.
Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013
Primo pri entjurju - Arheoloko obmoje Pod cerkvijo, ED 29520

Maja Bricelj
Arheoloke raziskave najdia Primo pri entjurju Arheoloko obmoje Pod cerkvijo (ED 29520), severovzhodno od entjurja, je izvedla ekipa Centra za preventivno arheologijo ZVKDS, v asu od 12. 10. 2011 do 28. 5. 2012, z vmesno prekinitvijo. Z raziskavami smo pridobili vpogled v rabo prostora od prazgodovine, preko rimskega asa do srednjega in novega veka. loveke aktivnosti z obasno uporabo prostora ali kratkotrajne poselitve smo na najdiu prepoznavali na eni strani s prisotnostjo keraminih najdb lonenine in gradbenega materiala in s posameznimi kovinskimi najdbami ter na drugi strani z ostanki razlinih struktur, v obliki vejih in manjih jam razlinih namembnosti. Dobro razumevanje geolokih procesov, ki so pokrajino preoblikovali e v preteklosti in jo postopoma e dandanes, se je izkazalo za zelo pomembno. Najbolj izrazito se ti procesi kaejo kot udori, ki so posledica podzemnega raztaplanja kamnin in podtalnih tokov vode. Nekateri udori so bili kasneje uporabljeni kot jame ali samo zapolnjeni in izravnani z mlajimi nasutji. Izpostaviti velja vejo jamo na zgornji terasi, ki je bila, glede na arheoloke najdbe lonenine in bronasto fibulo, v uporabi v 1. stoletju. Jama je sicer nastala po naravni poti, kot udor, a je bila kasneje v rimskem asu delno preobli-
kovana in uporabljena; morda kot jama za hrambo ivil ali celo za obasno sezonsko bivanje. V jami so bili ohranjeni sledovi jam za lesene kole oz. stojke, ki so nosili streno konstrukcijo. Stojke so bile vkopane iz razlinih nivojev, kar kae, da so bila potrebna vmesna popravila ali dodatne ojaitve nadstreka. Na spodnji terasi smo dokumentirali ve starih strug obasnega potoka in ob visokem vodostaju manjega kala znotraj veje vrtae, kjer je zastajala voda. To so takratni prebivalci gotovo znali s pridom uporabiti, saj se je v teh vodnih sedimentih ohranilo precej lonenine iz poznega srednjega veka. V neposrednji bliini, na nekoliko dvignjenem predelu, se je ohranil ostanek lesenih vej, ki so prekrivale enostavni vodni zbiralnik izkopan pod njimi. Ta uporaba prostora sodi v as poznega srednjega veka in prehoda v novi vek, kar je tudi as izgradnje cerkve sv. Primoa in Feliciana (tretja etrtina 15. stoletja). Tovrstna raziskana najdia nam pomagajo razumeti poselitev in uporabo niinskih predelov krajine, ki so dolgo veljala za precej nenaseljena obmoja. To se je z raziskavami v zadnjih desetletjih (tudi na avtocestnih projektih) izkazalo za napano, saj smo pridobili podatke, ki izpriujejo na primer poselitev podeenja izven obmoij rimskih vil ali pa niinsko poselitev iz zgodnjega srednjega veka. Pomembno se zdi, da strokovno vedenje in razumevanje razirimo tudi na pokrajino okoli t. i. tradicionalnih najdi (naselbine, grobia).
Veji udor, delno preoblikovan in uporabljan v rimskem asu (foto: T. Kozamernik).

ienje rimske lonenine in situ (foto: T. Kozamernik).
Arja vas - Arheoloko najdie Gove, ED 1487

Eva Butina, Tina Nanut
Izkopavanja je v dveh terminih, novembra 2011 in od maja do julija 2012, izvedla ekipa ZVKDS, CPA. Zaitna arheoloka izkopavanja so potekala na obmoju predvidene gradnje plinovoda na obmoju, ki lei znotraj registrirane enote kulturne dediine Arja vas Arheoloko najdie Gove (ED 1487). Z izkopavanji smo odkrili ostanke protestantske cerkve, ki so jo med leti 15811589 postavili protestanti iz Savinjske in aleke doline, a je bila e leta 1600 s strani protireformacijske komisije popolnoma uniena. Njena podoba je poznana le iz rekonstrukcij, ki temeljijo na podlagi opisov njenih sodobnikov. Imela naj bi obliko pravilnega dvanajsterokotnika z zunanjimi oporniki, obdana pa naj bi bila s pravokotnim obzidjem z vogalnimi stolpi. Cerkvi je pripadalo tudi grobie, ki je bilo v uporabi le dobro desetletje, od zaetka 90. let 16. stoletja pa do leta 1600. Arheoloka izkopavanja so opise v veji meri potrdila. Dokumentirali smo temelj poligonalnega zidu s pravokotnimi notranjimi in zunanji podporniki. Struktura je bila v osrednjem delu mono pokodovana, deloma e v asu unienja leta 1600, dodatno pa e z modernimi infrastrukturnimi posegi. Pravokotno obzidje je bilo
al v celoti izropano. Ohranil se je le vkop za temelj, na vzhodnem delu zapolnjen z masivnimi kamnitimi bloki, ki so neko tvoril vzhodno stranico obzidja. Raziskave so zajele tudi del grobia. Odkritih je bilo 31 skeletnih grobov, od tega tirje otroki. Razporejeni so bili po celotni povrini znotraj obzidja, le grob 1 je leal v notranjosti cerkvenega objekta. Pri sami usmerjenosti grobov ni bilo mogone zaznati nikakrnega pravila. Grobovi so bili vkopani v ilovnato, za vodo neprepustno plast, zaradi katere so se v nekaterih primerih ohranili ostanki lesenih krst. Veina pokojnih je bila pokopanih brez pridatkov, ali pa so bili ti zelo skromni in so veinoma sodili k delom oblaila (bronaste zaponke in bucike). V tem pogledu je izjemen enski grob, v katerem je bila pokojnica pokopana v opremi, h kateri je poleg bogatega bronastega pasnega okrasja sodilo tudi 6 umetelno izdelanih zlatih naitkov, ki so najverjetneje krasili naglavno pokrivalo - avbo.
Pogled na ohranjene strukture (foto: J. Skorupan).
Zlati naitki (foto: E. Butina).

10
Publikacije zbirke AAS v letu 2012

Vanja Celin
Potem ko je urednitvo Zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije leta 2006 pripravilo svojo prvo publikacijo, smo konec lanskega leta 2012 pospremili e enaintrideseto po vrsti. Skupaj je lani tako izlo 7 publikacij, izrazito pestrih glede na vsebino, lokacijo in obseg. Tokrat gre za najdia na avtocestnih odsekih Dolenjske, HrastjeKronovo (Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi), osrednje Slovenije, entjakobBlagovica (entpavel pri Domalah), Primorske, kofijeDragonja (Bertoki Bonifika pri Kopru), in tajerske oz. Prekmurja, CogetinciRadmoanci (Kraine pri Dragotincih, Turnie, Popava pri Lipovcih 1), ter SlivnicaDraenci (PP Draenci pri Ptuju). Publikacija Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi, avtorjev Mihe Murka in Ive Ciglar (izkopavanja v letu 2005), obravnava najdie, katerega najdbe in naselbinske ostaline kaejo na lovekovo rabo tega prostora v pozni bronasti oz. zgodnji elezni dobi, rimski ter srednjeveki dobi. Najbolj zanimiva je vsekakor rimskodobna faza z enajstimi pemi. Publikacija entpavel pri Domalah je delo Matjaa Novaka (izkopavanja v letu 2001), v kateri predstavlja ostanke lesene stavbe, verjetno prazgodovinske, zgodnjerimsko grobie in tlak rimske ceste. Glavnina gradiva izhaja iz tirih grobov, ki datirajo grobie od sredine 1. stol. do konca 1. stol. Arheoloke raziskave najdia Bertoki Bonifika pri Kopru v letu 2005 so potrdile poloaj gradbenih struktur in objektov, povezanih z delovanjem bertokega dela solin in oznaenih e na starih katastrskih
nartih. Drobno gradivo je pokazalo, da gre za tradicijo poseljevanja ali vsaj intenzivnega ukvarjanja s soljo na tem obmoju vsaj od 14. stol. dalje. Avtorja publikacije sta Mitja Gutin in Alenka Toma. Publikacija Kraine pri Dragotincih, katere avtorja sta Ivan Tuek in Boris Kavur, obravnava najdie (raziskano leta 2004), ki zaradi erozije kae bolj megleno podobo dogajanja. Na podlagi gradiva so strukture uvrene v bakreno in rimsko dobo ter novi vek, vendar brez podrobneje interpretacije. Izkopavanja na najdiu Turnie so potekala v letu 2006, avtorica objave je Alenka Toma. Pokazala so najstarejo poselitev v asu eneolitika, ki jo doloa est objektov v okviru gospodarskih dejavnosti. Rimska doba je izpriana le z eno jamo in keraminim trinonikom. Publikacija Popava pri Lipovcih 1 je delo avtoric Irene avel in pele Karo. Najdie, izkopano leta 2006, doloajo strukture in najdbe irokega asovnega razpona: nadzemni objekti, zemljanke, polzemljanke, vkopani objekti ter veje in manje jame iz asa bakrene dobe, nekaj poznobronastodobnih ostalin v petih jamah, najdbe iz rimskega obdobja in zgodnjesrednjeveki objekti. Z rezultati izkopavanj v letu 2006 na najdiu PP Draenci pri Ptuju sta se ukvarjali Marija Lubina Tuek in Iva Ciglar. Gre za veobdobno, vendar mono unieno najdie. Najstareja sta objekta iz kulture arnih grobi, sledijo objekt in lonenina iz rimske dobe ter kot zadnji novoveki posegi.
11
Pokopalie neznanih in nikogarnjih: grobie Le Morne, Mavricius

Saa aval
Mavricius, rajski otok v junem Indijskem oceanu, je igral pomembno vlogo pri pomorskih popotovanjih, saj je bil kot zadnja toka kopnega na poti do Indonezije in Avstralije, ivljenskega pomena za mornarje. Izredno vlogo je igral tudi ob prepovedi suenjstva v zaetku 19. stoletja, saj je Britansko kraljestvo prav tu preskusilo novo obliko poceni delovne sile, pogodbeno sluabntvo (indenture labour), ki se je kot uspena zamenjava suenjskega dela razirilo po celem svetu. Mavricius se je na UNESCO-v seznam drav z svetovno dediino vpisal leta 2006 z Aapravas Ghatom, pristaniem, kjer se je v obdobju priblino stotih let izkrcalo 1,5 milijona pogodbenih delavcev. Na jugu otoka, pa je leta 2008, vulkanski monolit Le Morne s svojo dramatino okolico postal UNESCO-v spomenik predvsem zaradi svoje nematerialne dediine. Le Morne namre predstavlja simbol boja suenjev za svobodo, njihovega trpljenja in rtvovanja predvsem zato, ker naj bi se pobegli sunji zatekali na vrh Le Morna in tam prebivali v svobodi. Znotraj varovanega obmoja WHS se nahaja kar nekaj struktur, ki naj bi bile po oralni kulturni tradiciji posledica bivanja pobeglih sunjev
na tem prostoru. Eno izmed teh, grobie, je od leta 2009 podrvreno arheolokim raziskavam. Grobie lei izven vseh poti, na manjem polotoku, ki ob plimi postane otoek. Danes je znano kot 'staro pokopalie', kjer je pokopana skupina ljudi neznanega porekla. Po najpogosteje sliani zgodbi naj bi pripadalo Malagasijem skupini ljudi z Madagaskarja, ki naj bi kot sunji prili na Mavricius v asu nizozemske kolonizacije v 17. stoletju. Po drugih pa gre za svobodne sunje ali celo za druino francoskega kmeta, ki naj bi ivel na plantai nekje v okolici. Kakorkoli e, grobie je e danes skrita lokacija, kjer se izvajajo obredi lokalnega 'verovanja', imenovanega longanis. V UNESCO-vem dosjeju je grobiu pripisano 56 grobov obseg posameznega groba je bil oznaen s kamnitimi bloki. Po oienju preiskovanega obmoja smo nateli 45 kamnitih struktur, med katerimi pa niso vse grobovi. Dve sezoni arheolokih razikav sta vkljuevali izdelavo DMR-a za celotno obmoje WHS, terenske preglede kljunih lokacij poselitve obmoja, arheoloka izkopavanja grobia, osteoloke, izotopske in DNK analize skeletov ter C14 datiranje najdia.
Pogled na Le Morne.
Centralni del grobia med izkopavanjem.

12
Raziskave boji soke fronte v letu 2012

Matija renar, Uro Koir, Gaper Rutar
V juniju 2012 smo arheologi s Centra za preventivno arheologijo ZVKDS v sodelovanju s kolegi z Univerze v Bristlu in z zunanjimi sodelavci na obmoju boji iz asa prve svetovne vojne v okolici Tolmina opravili vrsto raziskav. Natanneje smo se osredotoili na prostor t. i. tolminskega mostia, ki je bilo v letih 1915 do 1917 ena najpomembnejih stratekih obmoij na fronti. Osrednji steber obrambe sta tukaj predstavljali vzpetini Mengore in Cvetje, njuna izguba pa bi lahko pomenila hude posledice za avstro-ogrsko vojsko. Napadi na Mengore so se zaeli kmalu po zaetku sovranosti, ves as trajanja tukajnjih bojev pa so bile prizorie krvavih spopadov. Terenski ogledi za potrebe izdelave strategije bodoih raziskav so potekali na Mengorah (ED 7156) in blinji okolici ter na visokogorskem bojiu na Batognici (2164 m). Sledile so izbire lokacij za geofizikalne raziskave z namenom pridobivanja podatkov o ohranjenosti struktur. Prvo obmoje je bilo nekdanje avstro-ogrsko pokopalie na Mengorah, ki je bilo po vojni prekopano. Videz grobia nam je bil poznan po vojnih fotografijah, ob tem pa smo tudi pri terenskem obhodu v reliefu prepoznali ve vrst grobov pred in za e danes stojeim spomenikom. Z georadarsko in upornostno metodo smo pridobili vpogled v razporeditev grobnih parcel in osrednjo pot, ki vodi do spomenika. Drugi dve lokaciji smo izbrali na podlagi italijanskih aerofotografij iz obdobja prve svetovne vojne in kartiranja na njih
prepoznanih vojakih jarkov. Z merjenjem upornosti smo eleli preveriti obstoj in ohranjenost italijanskega jarka, ki je potekal zahodno od cerkve Sv. Danijela v Volah, s kombinacijo georadarske in upornostne metodo pa smo dokumentirali avstro-ogrski jarek ob cesti TolminKobarid. V sklopu preverjanja geofizikalnih meritev smo na grobiu izkopali testno sondo, ki je razkrila nain gradnje spomenika, dobili pa smo tudi potrditev za obstoj kamnitih struktur, ki so predstavljale posamezne grobne parcele. Desni zgornji vogal grobne strukture je slabo ohranjen oz. delno unien, kar je verjetno posledica prekopavanja padlih vojakov v povojnih letih. Z eljo po pridobivanju kar se da dobrih podatkov o debelinah depozitov in njihovi sestavi smo ob tem na izbranih lokacijah na Mengorah izkopali manje rone testne sonde. Pri delu smo odkrili razlino gradivo od granatnih drobcev, nabojev, kosov bodee ice, konzerve, odlomke keraminih izolatorjev za elektrino napeljavo itn., ki priajo o razlinih aktivnostih na teh, med seboj prostorsko loenih prostorih. Raziskave so prikazale potencial za nadaljnje obseneje raziskave. Pri raziskavah grobia si tako obetamo natanneji vpogled v organizacijo pokopalia in nain prekopavanja vojakih pokopali v povojnem obdobju. Nadejamo pa se tudi novih detajlnih spoznanj o organizaciji in stratekih vidikih Mengor in irega tolminskega mostia ter ivljenj vojakov na frontnih linijah in v blinjem zaledju.
13
Felix Romuliana/Gamzigrad (Srbija) - viri kamnin in izdelki

Bojan Djuri, ana Jakop, Martina Kocmur, Katarina Kolar, Jasmina Magdi, Edisa Lozi
Oddelek za arheologijo FF UL je v letu 2012 v sodelovanju z Arheolokim institutom SANU (Beograd), Republikim zavodom za zatitu spomenika kulture (Beograd) in Narodnim muzejem iz Zajearja e drugo leto sodeloval v projektu doloitve kamnin, uporabljanih v cesarski palai Felix Romuliana, in njihovih virov ter dokumentiranja arhitekturnih lenov odkritih med izkopavanji palae. Za karakterizacijo belih marmorjev je bil v projekt vkljuen geolog Walter Prochaska z univerze v Leobnu (Avstrija), za doloitev lokalnih kamnin in njihovih virov pa geologinja Divna Jovanovi z Geolokega zavoda Srbije. Lokalne kamnine, uporabljene za gradnjo obzidja in izdelavo arhitektonskih elementov vrat in stolpov, so andezit, tuf in miocenski koljni apnenec. Leie tufa je znano v neposredni bliini palae kjer je bil odkrit tudi kamnolom z antinimi sledovi ekstrahiranja, leia andezita pa po geoloki karti segajo z zahodne strani do neposredne bliine obzidja. Vir miocenskega apnenca je bil v preteklosti lociran v vas Vidrovac, zahodno od Negotina. Terenske raziskave so izkljuile Vidrovac kot monen vir apnenca, uporabljanega pri gradnji obzidja, in ugotovile obstoj lei kamnine mnogo blije palai.
Mesto antinega ekstrahiranja bo treba e poiskati. Natanen izraun koliine andezitnega materiala potrebnega za izgradnjo mlajega obzidja je pokazal volumen 99.000 m3. Ogled terena je ugotovil mejo povrinskih in pokritih plasti andezita po hudournikem potoku Potoci oz. njegovo razprostranjenost zahodno od te linije. Mesto ekstrahiranja domnevamo SZ od obzidja v njegovi neposredni bliini kjer se v nadaljevanju potoka Potoci razprostira antropogena depresija. Izdelani DMR depresije je pokazal volumen, ki ustreza potrebnim koliinam materiala za izgradnjo obzidja. Med uvoenimi kamninami uporabljanimi za izdelavo arhitekturnih elementov - stebrov, baz, kapitelov, arhitravov, vencev, strene kritine templjev ipd. ter notranje stenske in talne obloge, prednjaijo razlini beli marmorji (potrjeni so prokoneki, penteliki in vzhodnoalpski marmorji). Ti kosi so brez izjeme razlomljeni na manje kose primerne za ganje apna v peeh, ki so jih odkrili znotraj vile. Med barvnimi marmorji, uporabljanimi za arhitekturne elemente, so prisotni ronati granit iz Assuana, sivi granit iz Mons Claudianus in iz Kazanlaka, breccia verde iz Larisse ter cipollino verde z Evbeje. Med dekorativnimi oblonimi ploami najdemo giallo antico, greco scritto, rosso antico, cipollino verde, porfido verde antico, breccia corallina, breccia policroma della vittoria, rdei porfir in granito del foro. Vzpostavljena je bila tudi baza arhitektonskih elementov, njena izdelava bo potekala v prihodnjih letih.
Predvideno obmoje ekstrahiranja andezitnega kamenja v neposredni bliini obzidja.
14
Arheoloka izkopavanja na parc. 3451/44, k.o. Vipava

Toma Fabec, Vesna Tratnik
Jeseni 2012 je ekipa Centra za preventivno arheologijo ZVKDS opravila zaitna arheoloka izkopavanja na gradbeni parceli 2451/44, k.o. Vipava. Parcela lei znotraj obmoij kulturne dediine Vipava Stari grad (ED 7470) in Vipava Trko jedro (ED 817). Teren je zelo strm in se dviga po poboju vipavskega grajskega gria. Svet je tu karbonaten in znailno kraki. Posamezne najdbe kaejo, da so se ljudje na obmoju Vipave zadrevali e v asu bronaste dobe, intenzivneja poselitev pa je dokumentirana v asu rimske drave. Ponovni razcvet doivi Vipava v srednjem veku in od tedaj ostaja pomembno sredie zgornje Vipavske doline. Zaitna arheoloka izkopavanja so tako kronologijo potrdila. Najstarejo poselitev (faza I) odraajo redke keramine najdbe, ki smo jih odkrili na dnu skalnih krapelj. Glede na naravni znaaj tal, v katerih so te najdbe leale, menimo, da so to ostanki aktivnosti, ki so se dogajale izven obmoij intenzivne poselitve. Vsekakor jih ne razumemo kot rezultat naravnih procesov, na primer pobonega plazenja, zaradi katerega bi gradivo iz poseljenega vrha gria Starega Gradu lahko pripotovalo do raziskane parcele. kraplje so bile predvidoma zapolnjene veliko pozneje, najbr v porimskem asu, morda celo v srednjem
veku (faza II). Najmlaje gradivo iz njihovih zapolnitev namre sega prav v ta as. Do zapolnitve je najbr prilo razmeroma hitro: meja med zapolnitvami in podlago je bila ostra, v njih ni bilo sledov stratifikacije. Prisotnost najdb iz razlinih obdobij (bronaste, elezne in rimske dobe), ki so v zapolnitvah leale pomeano, prisotnost razlinih tipov tal, ki se primarno niso oblikovala in situ ter ostri robovi lomov keraminih repinj in kosti, so le nekateri od argumentov, ki kaejo, da je kraplje zasul lovek. O razlogih za to lahko le domnevamo; morda gre za rezultat izboljave terena za kmetijsko uporabo, npr. za pao. Z zasutjem krapelj in drugih kotanj se je glede na predhodno skalnato stanje travna povrina bistveno poveala. Morda pa gre melioracijo videti v sklopu gradnje kompleksa Starega gradu in ureditve okolice, s katerimi sta bila vrh in poboje gria od 12. stoletja in e posebno od 16. stoletja mono spremenjena. Najmlaji arheoloki sledovi (faza III) segajo v novi vek in predvsem v as zadnjega stoletja. Deloma gre za zasute vkope neznane namembnosti, predvsem pa za deponije materiala, ki so ga ljudje odlagali vzdol starega kolovoza in je od tu naprej drsel po poboju gria.
15
Razstava Stopimo iz teme! svetila iz novejih dob, ob IV. mednarodnem kongresu ILA
Mojca Vomer Gojkovi
Razstava Stopimo iz teme! je bila pripravljena kot spremljevalna prireditev ob IV. mednarodnem kongrtesu ILA v palaciju ptujskega gradu. Razstavo je sestavljalo est vitrin in in est panojev. V vitrinah je bilo razstavljenih 72 svetil (oljenke, kalupi, svetila iz stekla in brona) iz prazgodovine in iz rimske dobe ter predmeti iz dveh zgodnjesrednjevekih grobov (kresila). Odprtje razstave je bilo v ponedeljek, 15. maja. 2012, kot uvodna prireditev kongresa in je bila odprta do 11. januarja 2013. Za pogostitev z izvrstno hrano po rimskih receptih so poskrbele lanice Drutva ena in deklet obine Hajdina. Ob razstavi je bila izdana publikacija, opremljena s slikovnim gradivom in s katalogom predmetov v slovenini in angleini, katerega avtorja sta M. Vomer Gojkovi in I. iek.
Odprtje razstave Stopimo iz teme! ob IV. mednarodnem kongresu ILA na Ptuju, 15. 5. 2012.
Pogostitev Drutva ena in deklet obine Hajdina z jedmi po rimskih receptih ob odprtju razstave Stopimo iz teme!
16
Razstava Sprehod skozi tisoletja, Arheologija Spodnjega Podravja

Mojca Vomer Gojkovi
V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormo smo v oktobra 2012 odprli razstavo Sprehod skozi tisoletja. V tirih prostorih Salona umetnosti razstavljamo gradivo spodnjega Podravja. V prvem prostoru v uvodnem delu je kratka zgodovina ptujskega muzeja, ki v letu 2013 obeleuje 120-letnico obstoja. Razstava se nadaljuje z vitrinami s predmeti iz prazgodovinskih obdobij, ki so predstavljena na panojih. Rimsko obdobje zastopajo tevilne najdbe v vitrinah, s panoji in rekonstrukcijo groba v dveh prostorih. Zadnji prostor je namenjen gradivu iz zgodnjega srednjega veka. Odprtje razstave je bilo v etrtek, 11. oktobra 2012. Ob razstavi je bila izdana publikacija, opremljena s slikovnim gradivom in s katalogom predmetov v slovenini in angleini, katerega avtorji so M. Vomer Gojkovi, I. iek in A. Nestorovi.
Otvoritev razstave.
17
Razstava Stopimo iz teme! - svetila iz novejih dob, ob IV. mednarodnem kongresu ILA
Nataa Kolar
V sklopu projekta ILA 2012 je bila ena izmed obkongresnih prireditev tudi razstavna dejavnost na temo kongresa. V okviru le-tega smo pripravili manjo razstavo izbora svetil iz muzejske kulturno-zgodovinske zbirke. V treh vitrinah, postavljenih v recepciji kongresa, smo predstavili deset svetil iz razlinih materialov (kovina, keramika, steklo) iz 19. stoletja in iz zaetka 20. stoletja, ki so bila v uporabi na ptujsko-ormokem obmoju. Z njimi smo tudi dopolnili razstavo Stopimo iz teme! Razstava "Stopimo iz teme! svetila iz novejih dob" v recepciji IV. mednarodnega kongresa ILA na Ptuju.
18
Odsevi prazgodovine v bronu Situlska umetnost Novega mesta Razstava in monografija

Borut Kri
Situlska umetnost stareje elezne dobe je ena najpomembnejih komponent razvoja prazgodovinske umetnosti v Evropi v 1. tisoletju pr. n. t. Bistveni del situlske umetnosti je pripoved zgodba, ki jo tvorijo v profilu prikazani loveki in ivalski liki, vrezani ali vtoleni v tanko bronasto ploevino. Novo mesto je v celotnem prvem tisoletju pr. n. t. predstavljalo enega vejih Evropskih centrov, z monim, utrjenim naseljem ter mnoico zemljenih, grobnih gomil. Med bogatimi grobnimi pridatki izstopa devet figuralno okraenih situl, ter dolg bronast pas, okraen s situlskimi prizori. Razstava situlske umetnosti Novega mesta prikazuje bogate predmete starejeeleznodobne drube elezarjev, steklarjev, vojakov in trgovcev ter predvsem haltatskih knezov elitnega sloja, ki je v svojih rokah zdrueval vodilno vlogo na vseh ivljenjskih podrojih. S prestinimi predmeti poloenimi v grobove je zgovorno potrjeval svoj poloaj, tako za asa ivljenja, kakor tudi v onostranstvu. Poleg oroja in pestrega nakita, izdelanega tako iz brona, stekla in jantarja, kakor tudi iz zlata pa izstopajo bronaste posode, predvsem situle s situlskimi prizori in slikovno govorico, ki nam odstira mnogo globlje vedenje o tedanji drubi, kot nam to omogoajo ostale arheoloke najdbe. Razstava je v celoti pripravljena na panojih, novomeke situle pa so varno shranjene v vitrinah stalne razstave Dolenjskega muzeja saj jih zaradi njihove krhkosti in obutljivosti ne premikamo nikamor ve. al bodo tudi velike Evropske razstave v bodoe ostale brez teh vrhunskih spomenikov, kajti transport bi bil zanje preve uniujo in usoden.
Naslovnica monografije Odsevi prazgodovine v bronu (foto: B. Kri). Na panojih so prikazane risbe plaev vseh novomekih situl ter vrhunske fotografije, ki prikazujejo detajle in podrobnosti, ki jih pogosto na situlah niti ne opazimo. Predstavljeni sta dve najpomembneji grobii Novega mesta Kandija in Kapiteljska njiva z vsemi doslej odkritimi situlskimi spomeniki. Razstavo dopolnjuje e monografski prikaz novomeke situlske umetnosti, kjer so zbrani in predstavljeni vsi situlski spomeniki Novega mesta, z risbami plaev ter vrhunskimi fotografijami situl in njihovih detajlov.
19
Arheoloko najdie Kapiteljska njiva, zavarovalno arheoloko izkopavanje

Borut Kri
Zavarovalno izkopavanje v letu 2012 je zajelo del severozahodnega poboja Kapiteljske njive in se je naslonilo na rob izkopa v preteklem letu. Terensko delo je potekalo le od konca meseca junija do konca meseca julija, saj nam leta 2012 Ministrstvo za kulturo dogovorjenih sredstev ni zagotovilo. V petindvajsetih delovnih dneh smo zavarovalno izkopali 400 m2 veliko povrino, s povpreno globino preko 80 cm. Vrsta kamenja, ki smo jo delno odkopali e 2011, dolga 10 metrov, poteka v smeri vzhodzahod, skoraj pravokotno na smer hrbta, ki iz osrednjega dela Kapiteljske njive zlono pada proti severozahodni strani. Ploati kamni razlinih velikosti so postavljeni pokonno v vrsti, ki je le rahlo ukrivljena. e vedno pa ostaja odprto vpraanje kaj je ta zid predstavljal, saj tako skeletni starejeeleznodobni, kakor tudi arni poznobronastodobni grobovi leijo na obeh straneh. Najdena prazgodovinska lonenina, zid asovno opredeljuje. Doslej smo nali 278 ganih arnih grobov iz pozne bronaste dobe, v letu 2012 pa e tiri. En grob je bil mono pokodovan z oranjem, ostali trije pa so bili bolje ohranjeni, saj so bili pokriti z vejimi kamnitimi ploami, ki so zaitile spodaj leee grobne pridatke. Posebnost je predstavljala 180 150 cm velika in dobrih 40 cm debela kamnita ploa, ki je prekrivala grob 282 KG. Po odstranitvi te ve kot 1 tono teke skale, smo v grobni jami s premerom 120 cm, nali tri veje in dobro ohranjene lonene posode. V veji ari, s premerom 60 cm so bile shranjene pregane kosti in ganina. V le nekoliko manji, okraeni posodi je leala skodelica s presegajoim roajem, okraena z bronastimi ebljiki, v loneni latvici s fasetiranim ustjem pa e elezna okrasna igla. Grob kulturno sodi v konec bronaste, oziroma na zaetek stareje elezne dobe v stopnjo Podzemelj I. Vsi skeletni grobovi, izkopani leta 2012 sodijo na zaetek stareje elezne dobe, v stopnjo Podzemelj II. Med najdenimi predmeti so rno gana lonena posoda, okraena s kanelurami, plastinimi aplikami in bronastimi ebljiki, z manjo loneno skodelico s presegajoim roajem v njeni notranjosti, zelo korodirane elezne zapestnice, bronasta dvozankasta lona fibula
Gomila XLII, grob 3. elezno in bronasto oroje ob odkritju (foto: B. Kri).
Grob 282 KG ob odkritju (foto B. Kri). z elezno peresovino ter ogrlica sestavljena iz zelo pokodovanih bronastih obrokov. Posebej velja omeniti Grob XLII/3, kjer so poleg lonene posode in kamnitih odbitkov na dnu grobne jame leali e elezno ilo in no ter obroek, elezna krina sekira, bronasta sulina ost ter devet bronastih ploatih puinih osti. Najdbe kaejo na zelo zgoden starejeeleznodobni pokop, velikost grobne jame in bogati pridatki pa na pomen pokojnika in njegov visok poloaj v tedanji drubi. Vsi starejeeleznodobni grobovi so bili skeletni, eprav se kosti niso ohranile. Zato pa lega predmetov nakazuje tudi poloaj pokojnika v grobu. Kovinsko gradivo starejeeleznodobnih grobov je zelo pokodovano, elezni predmeti so ohranjeni le kot debel sloj korozije, bronasti pa so razdrobljeni.
20
Projektna, kongresna in zalonika dejavnost Intituta za dediino Sredozemlja ZRS UP

Irena Lazar, Mitja Gutin, Alenka Toma
V sklopu publicistine dejavnosti smo sodelavci IDS ZRS UP v preteklem letu v sklopu serije AAS (Arheologija na avtocestah Slovenije) objavili tri monografske publikacije in sicer: Bertoki-Bonifika pri Kopru avtorjev Mitje Gutina in Alenke Toma, Kraine pri Dragotincih, avtorjev Ivana Tuka in Borisa Kavurja ter Turnie avtorice Alenke Toma. V prvi monografiji so predstavljene raziskave arheolokih ostalin solinarskih polj in pripadajoih arhitekturnih ostalin, v drugih dveha pa so predstavljene raziskave predvsem prazgodovinskih ostalin z vzhodnoslovenskih najdi. V sklopu serije Annales Mediteranea je izla knjiica Na sipinah preteklosti, avtorice Alenke Toma, ki se ukvarja predvsem z eneolitsko poselitvijo v okolici Turnia ob koncu 5. in v zaetku 4. tisoletja pr. n. t. V sodelovanju z Mestnim muzejem pa je v isti seriji izel znanstveni zbornik z naslovom Emona - med Akvilejo in Panonijo. Monografijo sta uredili Irena Lazar in Bernarda upanek, posveen ivljenskemu delu dr. Ljudmile Plesniar. Sodelavci IDS so sodelovali tudi pri objavi zbornika Volji grad. Gradivo za zbornik je zbral in uredil Mitja Gutin, nastal pa je v okviru projekta Obine Komen. Predstavitev vasi Volji Grad in eleznodobnega gradia Debela Gria, je bilo sofinancirano preko LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa s sredstvi 4. osi Programa razvoja podeelja Republike Slovenije za obdobje 20072013 (LEADER). Med 16. oktobrom in 16. novembrom 2012 je bila v Cankarjevem domu odprta razstava z naslovom Adam iz Govrlevega v Ljubljani, avtorjev Mitje Gutina, Ljuba Fidanoskega, Mihe Kerina in Alenke Toma. Razstava je bila pripravljena v sodelovanju z Muzejem na Grad Skopje, prvi pa je bil javnosti izven Republike Makedonije predstavljen izjemno realistino upodobljen a al deloma ohranjen moki torzo, izdelan iz gane gline. Razstava je bila v decembru prestavljena v razstavne prostore Muzeja na grad Skopje. Ob razstavi je izla tudi prilonostna publikacija z istim naslovom.
19. kongres AIHV 2012 - Piran, delo v sekciji A. V letu 2012 sta pri Zalobi Littera Picta izli e dve publikaciji avtorja Mitje Gutina in sicer z naslovi Iberia in pa Na obroncima Rumije. Prva, fotografsko dovrena publikacija se posvea dvem potopisnim ozadjem dveha avtorjevih popotovanj po Iberskem polotoku, druga pa predstavlja raziline vidike ivljenja na podroju Rumije. IDS je v preteklem letu organiziral tudi 19. svetovni kongres raziskovalcev stekla AIHV (17.21. 9. 2012), ki se ga je udeleilo 190 raziskovalcev iz 32 drav; konferenco Egypt&Austria VIII (25.27. 9. 2013) in znanstveni sestanek Antine komunikacije S Jadrana v okviru projekta ParsJad (oktober 2012).
21
Discovering the Arhaeologists of Europe 20122014

Irena Lazar, Vesna Pintari Kocuvan, Daa Pavlovi
Projekt Discovering the Archaeologists of Europe 20122014 (DISCO14) je nadaljevanje in nadgradnja istoimenskega projekta iz let 2006-2008, kjer je kot projektni partner za Slovenijo sodelovala Univerza v Ljubljani, njegov glavni cilj pa je bila identifikacija ovir za mednarodno mobilnost v arheologiji. Raziskava DISCO14, ki bo tokrat potekala pod okriljem Znanstveno-raziskovalnega sredia, Univerze na Primorskem, bo nadgradila in dopolnila obstojee podatke iz predhodne raziskave. Cilj projekta DISCO14 je ustvariti tesne povezave med poklicnim izobraevanjem in usposabljanjem v arheologiji ter potrebami trga dela v arheologiji. Poleg profila in tevila poklicnih arheologov v posameznih dravah bodo projektni partnerji identificirali irok spekter ponudnikov arheolokih storitev, izobraevanja in izpopolnjevanja, ugotovili potrebe po specifinih znanjih, sposobnostih in spretnostih, kar bo koristno tako za delodajalce pri zagotavljanju ustreznega in dolgorono koristnega poklicnega izobraevanja in izpopolnjevanja, kot tudi za posameznike - arheologe, ki bodo lahko na podlagi pridobljenih informacij ustrezneje zartali svojo poklicno pot. V projektu DISCO 2014 bo sodelovalo kar 20 partnerskih organizacij iz Velike Britanije, Avstrije, Belgije, Cipra, eke, Nemije, Grije, Irske, Italije, Latvije, Madarske, Norveke, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovake, panije ter Bosne in Hercegovine, ki nastopa kot edini ne-evropski partner. Tudi tokrat bo v projektu sodelovala European Association of Archaeologists (EAA). Enako kot pri predhodnem projektu bo ekipa DISCO 2014 Slovenija tudi tokrat zbirala informacije s pomojo posebej sestavljenih in prilagojenih vpraalnikov, ki jih bomo naslovili na organizacije in posameznike v arheologiji. Predvidoma bo veina terenskega dela z obiski organizacij in zbiranjem podatkov potekala med aprilom in junijem 2013.
Rezultati projekta bodo nacionalna poroila vsakega izmed projektnih partnerjev, ki bodo poleg medsebojno dogovorjenih kljunih podatkov (t. i. core data), ki jih bodo zbirali vsi partnerji za potrebe mednarodne primerljivosti pridobljenih informacij, vsebovala tudi informacije in analize relevantne za posamezne drave partnerice. Na podlagi nacionalnih poroil (v nacionalnem jeziku in anglekem prevodu) bo sestavljeno transnacionalno poroilo projekta, kjer bo na pregleden nain predstavljeno stanje profesionalne arheologije v Evropi, predvsem s poudarkom na identificiranih potrebah in primerljivosti strokovnega izobraevanja in usposabljanja. Vse informacije v zvezi s projektom DISCO 2014 (in njegovim predhodnikom) lahko najdete na spletni strani http://www.discovering-archaeologists.eu/. V kolikor pa imate dodatna vpraanja, komentarje ali predloge v zvezi s projektom, nam prosim piite na vprasalnik@gmail.com in z veseljem vam bomo odgovorili.
22
Projekt InterArch-Steiermark leto 2011 in 2012

Marko Mele, Matija renar, Robert Krempu
Dostop do arheolokih arhivov in predmetov z obmoja Slovenije, ki jih hranijo razline ustanove na avstrijskem tajerskem in na Dunaju, ter vkljuevanje pridobljenih podatkov v sodobno spomeniko varstvo in urejanje prostora v Sloveniji, predstavljata jedro projekta InterArch-Steiermark. Prispevek prikazuje del izsledkov po polovici opravljenega dela. Projekt InterArch-Steiermark se je uradno priel z zagonskim sreanjem 12. 10. 2011 v Dvorcu Eggenberg v Gradcu. Na sreanju so projektni partnerji ustanovili ezmejni projektni odbor in delovne skupine, ki so zaele oblikovati digitalne arhive. V Univerzalnem muzeju Joanneum poteka zajem arhivov, ki ga izvajata vodilni partner (UMJ) in projektni partner 3 (ZVKDS). Intitut za arheologijo Univerze KarlFranzens v Gradcu pa zajema arhive v Umetnostnostnozgodovinskem muzeju (Kunsthistorisches Museum) in centrali avstrijskega Zveznega spomenikega urada (Bundesdenkmalamt) na Dunaju. Prav tako je bil opravljen zajem vseh arheolokih predmetov z najdi na ozemlju Slovenije, ki jih hrani Univerzalni muzej Joannueum. Vsi predmeti so v digitalni obliki dosegljivi preko spletne strani projekta (http:// www.interarch-steiermark.eu). Vzporedno je potekal razvoj dvojezinega digitalnega orodja za zajem arhivov, predmetov in aktualnih arheolokih raziskav, ki ga je razvijala meddravna projektna skupina. Vrhunec leta 2012 je predstavljala razstava z naslovom V novi lui - Arheoloka dediina tajerske v Univerzalnem muzeju Joanneum, ki je bila odprta 3. 5. v dvorcu Betnava. Za promocijo razstave je bila na javnem prostoru v Mariboru izvedena intervencija Vzpostavitev in izdan dvojezien katalog. Ob zakljuku razstave je 4. in 5. 10. v Pokrajinskem muzeju Maribor potekala e mednarodna konferenca z naslovom Komu pripada zgodovina?. Razstava bo svojo pot nadaljevala v Ljubljani (7. 3. 2013), Celju (10. 4. 2013), Ormou (13. 6. 2013) in Murski Soboti (v letu 2014). Pri digitalizaciji in opredeljevanju arhivskih dokumentov se kae velik potencial za arheoloke raziskave. Dokumenti se nanaajo na najdia iz vseh kronskih deel s prostora dananje Slovenije z izjemo PrekmurArheologija v letu 2012 dediina za javnost
ja, ki je upravno pripadalo madarskemu delu dvojne monarhije. Podatki se zgoujejo na ozemju Spodnje tajerske, zlasti na obmoju antine Petovione. Kot primer velja omeniti doslej neznane arhivalije k najdiem na Hajdini in Bregu (naselbina, grobia). V glavnem gre za poroila izkopavalca Martina Vnuka, ki jih je dvakrat tedensko poiljal v Gradec. Vsebujejo natanne podatke o izkopavalnih tehnikah, lokacijah in najdbah, vasih s skicami. Kronski dokument pa je katastrski nart Hajdine s korelacijo med zemljikimi posestniki po njih se je ravnal Vnuk in posledino muzejska inventarna knjiga in parcelnimi tevilkami. Nart je zastavil Otto Fischbach (18691897) in so ga dopolnjevali vsaj e ok. leta 1910. Doslej je bil hranjen med zapuino Walterja Schmida, ki je oitno zadnji prepoznal njegov pomen.
Nart izkopavanj Walterja Schmida na Rifniku leta 1941 (Vir: Universalmuseum Joanneum Graz/ Walter Schmid).
23
Dokumentiranje unienja protiturkega tabora ob gradu Poljane (ED 11990), Predgrad, Poljanska dolina ob Kolpi 20112012
Tina Milavec, Rok Klasinc, Katarina Predovnik
Na skalnem pomolu, ki se od vasi Predgrad spua h Kolpi, naj bi stal stari grad Poljane. Prve omembe gradu sodijo v prvo polovico 14. stoletja, uporabljali pa naj bi ga do konca 17. oz. zaetka 18. stoletja. Za asa turkih vpadov so ob gradu Poljane zgradili protiturki tabor. Na Valvazorjevi upodobitvi, ki naj bi nastala med leti 16701680, je vidno veliko obzidano predgradje, znotraj katerega so bile gosto postavljene hike protiturkega tabora. Po opisu Valvazorja sode je grad takrat e stal. Grad Poljane naj bi bil kasneje opuen in poruen, gradbeni material pa naj bi nekje med 16801740 uporabili za novo graino, cerkev sv. Sebastjana in Fabijana in e nekatere objekte, ki stojijo e danes. V juliju 2011 je ekipa Oddelka za arheologijo FF oistila in dokumentirala unienje na preseku gozdne vlake, ki je bila izdelana preko enote arheoloke kulturne dediine Predgrad Ruevine gradu Poljane, ED 11990. V nekaj odsekih ok. 150 m dolgega preseka so bili odkriti ostanki temeljev zidnih struktur, ki pa so bile povsod do temelja odstranjene, tudi ruevinskih plasti veinoma ni bilo ali pa so prisotni le ostanki. Ti zidovi, ki so bili dokaj enotnih debelin, so verjetno skromen ostanek namerno poruenih, v pisnih virih omenjenih hi protiturkega tabora znotraj grajskega obzidja. Na skrajnem severnem delu preseka smo prepoznali nedvoumne ostanke vsaj ene, verjetno pa dveh stavb. Mono je, da sta bili zgrajeni e za asa protiturkega tabora, a sta bili naseljeni e po razruenju gradu in tabora. Lahko gre tudi za mlaji gradnji. V juliju 2012 je bilo zaradi ustreznega ovrednotenja kulturnih ostalin izvedeno dokumentiranje unienja na mestu leta 2011 zaradi oblikovanosti povrja domnevanega obrambnega stolpa na junem robu gozdne vlake. Odkrit je bil ostanek pribl. 90 cm debelega zidnega temelja iz obdobja zgodnjega novega veka. Brkone gre za ostanek grajskega oz. taborskega obzidja, medtem ko obstoj stolpa na tem mestu ni bil potrjen. Izjemno skromne odkrite ostaline potrjujejo tezo o obstoju gradu (prve omembe v 14. st.) in protiturkega tabora (od 15/16. st. do ok. 1700) na grebenu in pod
Valvasorjeva upodobitev gradu Poljane. cerkvijo sv. Sebastjana in Fabijana v Predgradu, kot ga opisuje in upodablja J. V. Valvasor. Ruenje ostalin in preuporaba materiala za gradnjo nove graine, cerkve in drugih objektov v vasi okrog leta 1700 sta dodobra uniila sledi srednjevekega gradu in tudi taborskih objektov. Kljub temu dokumentirana plast na platoju ob predgrajski cerkvi kae na ostanke iz asa obstoja gradu, plasti v sondi na kamnitem pomolu pod cerkvijo pa na ostanke iz asa tabora.
Izkopno polje iz julija 2012 z vidnim ostankom zidnega temelja, verjetno obzidja.
24
Od gline do lipidov operacijske sekvence lonenine na najdiu Maharski prekop

Mihael Budja, Dimitrij Mleku, Andreja ibrat Gapari, Milena Horvat, Nives Ogrinc, Marinka Gams Petrii in Duan igon
V prispevku predstavljamo rezultate projeta Arheologije lovcev, poljedelcev in metalurgov: kulture, populacije, paleogospodarstva in okolje ( J6-4085). Najdie Maharski prekop na Ljubljanskem barju smo umestili v krajinski kontekst, analizirali asovno dinamiko najdia in njegovo prostorsko organizacijo; te informacije smo povezali s podatki o sestavi artefaktnega zbira, z oblikami, velikostjo in tehnolokimi znailnostmi keramike ter s podatki o sledovih dejavnosti, dokazane z ohranjenimi sledovi hrane v/na lonenini. Lipide, ekstrahirane iz ostankov keraminih posod, smo analizirali s pomojo plinske kromatografije (GC), plinske kromatografije sklopljene z masno spektrometrijo (GCMS), plinske kromatografije sklopljene z masnim spektrometrom za analizo stabilnih izotopov lahkih elementov preko seigne
enote (GCCIRMS) in masnim spektrometrom z analizatorjem na as preleta ionov (TOF) z elektrosprej ionizacijo (ESI QTOF MS in ESI QTOF MS/MS). Karbonizirani ostanki na posodah so AMS radiokarbonsko datirani. Rezultati kaejo, da so posode uporabljali za kuhanje mesa prevekovalcev ali kuhanje meane hrane (meanega mesa prevekovalcev in neprevekovalcev ali ostanke kuhanja meanice rastlinske in ivalske hrane). Nekatere posode so pokazale tudi vsebnost mlenih maob. Za keramini zbir z Maharskega prekopa je znailna velika variabilnost posod. To si lahko razlagamo kot nespecializirano uporabo lonenine, kjer so bile posode namenoma oblikovane za celo serijo razlinih funkcij, kar so podprle tako tehnoloke analize lonarskih mas kot irok razpon prepoznanih vrst ivil.
Distribucija volumnov in odprtost posod iz Maharskega prekopa v primerjavi z prisotnostjo organskih ostankov na posodi.
25
Izkopavanja v Mali Triglavci

Dimitrij Mleku, Milena Horvat, Mihael Budja, Jure Sokli
Izkopavanja v Mali Triglavci potekajo e od leta 2001 in so formalno umeene v raziskovalni program Regionalni vidiki kulture v arheologiji [P6-0247] in raziskovalnega projekta Arheologije lovcev, poljedelcev in metalurgov: kulture, populacije, paleogospodarstva in okolje [ J6-4085] pri ARRS. V Mali Triglavci je med leti 1979 in 1985 izkopaval dr. France Leben, ki je izkopal depozite v zahodni polovici spodmola do globine okoli 4 m pod jamskimi tlemi. Lebnova izkopavanja so pokazala na bogat arheoloki inventar in dolgo poselitveno sekvenco, ki sega vsaj do zgodnjega mezolitika. Depozite v spodmolu sestavlja dobro definirana stratigrafska sekvenca horizontalno odloenih antropogenih depozitov v centralnem delu spodmola. Postdepozicijski procesi so v v tem delu omejeni na pedogenetske procese. Tu smo dokumentirali dobro ohranjeno stratigrafsko sekvenco z in situ najdbami in znailnostmi. Depoziti v spodmolu so sestavljen predvsem iz trdega ilovnatega melja z razlinimi delei grua in vejih kamnov. V sekvenci eneolitskih in neolitskih plasti lahko opazimo ritmino menjanje temnih plasti s plastmi pepela. Razloimo lahko 24 menjav oz. horizontov, diskretnih faz uporabe jame. Vsak horizont sestavlja temna plast, ki predstavlja ostanek bivanja v jami. Zaetek je povezan z ureditvijo prostora, izravnavo tal in odlaganja grua v vdolbine in prekrivanjem pepela prejnjega horizonta s kamnitimi ploami. Rezul-
tat so zelo horizontalne plasti v spodmolu. V nekaterih primerih (horizonti 14, 15, 19, 23 in 24) je ureditev prostora povezana tudi z vertikalnimi elementi. V veini primerov gre za vkope obloene oz. utrjene s kamni, ki jih intepretiramo kot stojke ali kuria. Temne plasti so ostanki vsakdanjih aktivnosti v jami, v njih so odloene najdbe in kosti. Ob koncu poselitvene epizode so organski material na povrju plasti (steljo in ivalski gnoj) zbrali in segali. Horizont tako zakljuuje plast pepela. Ob jamski steni lahko identificiramo intenzivno preoblikovane depozite, nastale z zdrsom in premikom plasti. Oitno se zaradi razlinih naravnih procesov ob jamski steni depoziti premikajo globlje v jamo. Tu smo lahko identificirali erozijsko povrino oz. serijo erozijskih povrin, ki louje te depozite od sekvence v centralnem delu spodmola. V letu 2012 smo izkopali horizonte 22, 23, 24 in 25, datirane pred 5500 BC (662040 BP, Poz-4840). To je as prehoda iz mezolitika v neolitik, as iz katerega na Trakem krasu ne poznamo zanesljivih kontekstov in je bil prepoznan kot "hiatus" ali prekinitev v poselitvi ire regije. Znailnost depozitov, izkopanih v letu 2012, je zelo majhno tevilo najdb in skoraj popolna odsotnost keramike. Na drugi strani smo dokumentirali zelo intenzivno preoblikovanje depozitov z vkopi. Hiatus tako ne predstavlja prekinitve v poselitvi in je prej simptom slabe vidnosti, saj diagnostinih artefaktiov (keramike) ni, stareji depoziti pa so intenzivno preoblikovani z vkopi.
26
Projekt Cradles of European Culture - lidarsko snemanje Gradia nad Baljem in okolice
Dimitrij Mleku, pela Karo
Zavod za varstvo kulturne dediine Slovenije je koordinator petletnega evropskega projekta Cradles of European Culture (CEC), sofinanciranega v okviru programu Kultura 20072013, ki poteka od novembra 2010. Spomladi leta 2012 smo v okviru projekta izvedli lidarsko snemanje najdia Gradie nad Baljem in okolice, v katerem smo dokumentirali dve obmoji skupne velikosti 5,5 km2. Cilj snemanja je bil, poleg dokumentiranja najdia Gradie nad Baljem, tudi vrednotenje obmoij registrirane arheoloke dediine v okolici Preddvora. Pogoj za celostno varovanje arheoloke dediine je znanje. Brez poznavanja in razumevanja sledov, njihovega nastanka, nainov, kako se so preoblikovali in se navezali na stareje sledove, je vsako varovanje zaman. Z metodami daljinskega zaznavanja v slovenskih razmerah predvsem lidar lahko pomembno prispevamo k evidentiranju arheolokih sledov, k razumevanju, kako so se sledovi preteklih lovekih dejanj izoblikovali v razmerju do poasnejih ritmov naravnega okolja, kako so jih kasneje aktivnosti vkljuile vase in kako e danes sestavljajo krajine. Izkae se, da krajina ni nikjer prazna, povsod je je polna sledov preteklih lovekih aktivnosti. Te raze, sledovi in brazgotine segajo od obiajnih arheolokih najdi, kot so gradovi, gradia, naselbine, gomilna grobia ... do sledov vsakdanjih lovekih aktivnosti v
prostoru, kot so ugreznjene poti, kulturne terase, groblje, parcelne meje, apnenice, kopia, kamnolomi, polja z dvignjenimi hrbti in podobno. Vrednotenje obmoij dediine ni omejeno na posamezna najdia, temve osredotoene na krajino kot celoto. Na 5,5 km2 velikem obmoju v okolici Preddvora smo tako odkrili ve kot 120 novih sledov, ki jih lahko pripiemo arheolokim najdiem ali pa drugim sledovom lovekih aktivnosti v preteklosti. Vsi ti sledovi niso arheoloka najdia v klasinem pomenu besede, vsaj kot jih je razumela dosedanja praksa varovanja arheoloke dediine, ne. Pogosto so del sodobne ive krajine, so v uporabi e danes. Arheoloka interpretacija lidarskih posnetkov je celovita obravnava krajine kot celote. Velika koliina sledov in kompleksnost njihov medsebojnih odnosov prinese novo kvaliteto pri razumevanju arheoloke dediine. Namesto relativno redkih in dobro zamejenih najdi v praznem prostoru, se ukvarjamo s krajino kot celoto, v kateri se kaejo nepretrgani sledovi lovekih aktivnosti v preteklosti. Ta pogled pa seveda zahteva razmislek o integralnem varovanju krajin in ne zgolj izoliranih najdi.
Gradie nad Baljem.

Tupalie Gomilno grobie na Vrtinjaku in preplet ugreznjenih poti.
27
Arheoloko-etnoloka razstava Komu so zvonili

Miha Mlinar
Komu so zvonili: arheoloko-etnoloka razstava in katalog Na razstavi in v katalogu z naslovom Komu so zvonili je prikazan izbor bronastih, eleznih in medeninastih zvoncev in zvokov iz arheoloke (9 primerkov: kat. t. 17, 9) in etnoloke zbirke (24 primerkov: kat. t. 14-37) Tolminskega muzeja. Nekaj neobjavljenih bronastih primerkov z najdi Loke - Kolenovica (1 primerek: kat. t. 8) in Ajdovina (3 primerki: kat. t. 1013) je v namen razstavne predstavitve prispeval arheoloki oddelek Gorikega muzeja. Ker je posoki prostor okolje, od davnine vezano na poletno planinsko pao, je veidel obravnavanih primerkov ivinskih zvoncev. Prav z bronastimi rimskodobnimi zvonci iz Vipavske doline (kat. t. 8, 1012) elimo prikazati tudi najdia, ki s planinskim panitvom nimajo skupnih tok. Te najdbe namre lahko razlagamo tudi v povezavi z razlinimi dejavnostmi, vezanimi na hina opravila, igro, male domae ivali ali vojsko. Bronaste zvonce, odkrite znotraj sveti in kultnih mest, vidimo v kontekstu razlinih ritualov; e v starem veku je bilo namre znano, da zvok zvonca odganja zle duhove. e vedno ostaja delno odprto vpraanje, komu je zvonil velik elezen zvon(ec) z najdia sv. Volar nad Robiem (kat. t. 13), znani bronastodobni, rimskodobni in zgodnjesrednjeveki postojanki v dolini Nadie.
V drugem delu razstave in kataloga so predstavljeni ivinski zvonci iz etnoloke zbirke Tolminskega muzeja, ki so preteno iz 19. ali zaetka 20. stoletja. Arheoloko-etnoloka razstava je bila v Tolminskem muzeju na ogled od 20. 12. 2012 do 26. 2. 2013, v poletnih mesecih 2013 bo predvidoma gostovala v Trentarski muzejski zbirki, v letu 2014 pa e v Informacijskem srediu Triglavskega narodnega parka na Bledu.
28
Arheoloke raziskave financirane iz dravnega prorauna v letu 2012 (ZVKDS, CPA)

Tadeja Mulh, Gaper Rutar
V prispevku (plakat) bo predstavljen obseg arheolokih raziskav, financiranih iz dravnega prorauna, ki jih je izvedel Center za preventivno arheologijo leta 2012. Predstavljene arheoloke raziskave na obmoju stanovanjskih gradenj za lastne potrebe na stavbnem zemljiu znotraj naselja, ki imajo odobreno dravno financiranje, so bile izvedene v okviru dravne javne slube glede na predpisane posamezne kulturno-varstvene pogoje. Tako smo v letu 2012 za graditelje stanovanjskih hi za reevanje stanovanjskega problema opravili razline vrste predhodnih arheolokih raziskav na skupni povrini 3,52 ha. Najpogosteje smo izvajali predhodne arheoloke raziskave v obliki strojnih testnih jarkov, sledijo raziskave v obliki ronih testnih sond, dokumentiranja ob gradnji itd. V istem sklopu, se pravi ob reevanju stanovanjskega problema, smo izvedli tudi 4 zaitna arheoloka izkopavanja, financirana s strani drave.
Drugi sklop predhodnih arheolokih raziskav, financiranih iz dravnega prorauna, so raziskave na obmojih dravnih prostorskih nartov (DPN). V sklopu tega izvajamo analizo obstojeih in pridobljenih podatkov (podatki daljinskega zaznavanja, analiza prostorskih aktov in posegov v prostor, historina analiza prostora, kataster arheolokih najdi, GIS analize itd.) ter ekstenzivne terenske preglede. Z omenjenimi postopki se na obmojih DPN, ki potekajo izven obmoij registrirane arheoloke dediine, odkriva, evidentira in registrira arheoloka dediina. Izsledki raziskav se upotevajo pri nadaljnjih fazah prostorskega nartovanja in presoji posameznih nartovanih variant. V letu 2012 so se raziskave izvajale na skupno trinajstih dravnih prostorskih nartih, v devetih primerih je bila izvedena prva faza raziskav (metode 14) s skupnim obsegom 17.647 hektarjev. V sedmih primerih je lo za izvedbo druge faze raziskav (metode 56) na obmojih dravnih prostorskih nartov z izbranimi variantami. Skupna povrina pregledov znaa 718 hektarjev (oz. linijsko 143 kilometrov). V dveh primerih je lo za dopolnitev pregledov po spremembah nartovanih tras (DPN za dravno cesto med AC A2 LJ-NM Odcep NM do prikljuka Maline in DPN za dravno cesto prikljuek Velenje-jug do prikljuka Slovenj Gradec-jug). Znotraj teh obmoij je bilo doslej odkritih 24 potencialnih arheolokih najdi, za katere je bilo obmonim enotam posredovano gradivo za oblikovanje predloga za vpis v register kulturne dediine. V dveh primerih (DPN na odseku III osi med Malinami, MMP Metlika in prikljukom rnomelj-jug ter na DPN za navezovalno cesto Zahodna obvoznica Maribor) pa bodo raziskave zakljuene v letu 2013.
29
Pregledni nart dravnih prostorskih nartov za leto 2012: 1 DPN za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32, R34 dopolnitev PAR z M3/1 2 DPN za ureditev izvennivojskega prehoda Rakek v obini Cerknica 3 DPN plinovod R51B TE-TOLVeve 4 DPN plinovod R51A JareSneberje 5 DPN za dravno cesto med prikljukom Otiki vrh in MP Holmec 6 DPN za dravno cesto prikljuek Velenje-jug do prikljuka Slovenj Gradec-jug dopolnitve v 2012 7 DPN za DV 2x110 kV TrebnjeMokronogSevnica 8 DPN za dravno cesto med AC A2 LJ-NM Odcep NM do prikljuka Maline dopolnitev v 2012 9 DPN za dravno cesto med AC A2 LJ-NM med prikljukom Maline in MMP Metlika in prikljukom rnomelj-jug ter prikljukom rnomelj-jug MMP Vinica 10 DPN za tretjo razvojno os - juni del: odsek 3 od prikljuka rnomelj-jug MMP Vinica 11 DPN za dravno cesto KrkoBreice od G1-5 do R1-220 12 DPN za plinovod R21A zanka do Zre 13 DPN za navezovalno cesto Zahodna obvoznica Maribor 14 DPN za preureditev eleznike postaje Pragersko 15 DPN za prenosni plinovod LendavaKidrievo
30
Topografski pregeld arheolokega najdia Hrenova

Miha Murko
Topografski pregled obmoja arheolokega najdia Hrenova Veliki vrh (ED 4261) je potekal 16. in 17. 8. 2012. Zaradi neupotevanja pogojev ZVKDS OE Celje je bila investitor Obina Vojnik dolna zagotoviti nadomestne arheoloke raziskave na obmoju arheolokega najdia Hrenova- Veliki vrh. Naselje Hrenova lei severozahodno od Vojnika v dolini potoka Dobrnice. Arheoloko najdie Hrenova Veliki vrh lei na obronkih hribov blizu mesta kjer se potok Dobrnica zdrui z reko Hudinjo. Gre za strmo dvignjeno vzpetino z dvema vrhovoma, ki jih povezuje visok greben, pod katerim se na vsako stran raztezajo terase (ve jih je v smeri severa in vzhoda). Greben poteka med vrhovoma v smeri JVSZ. Obmoje je izredno zaraeno z mladim listnatim drevjem, tla pa prekriva debela plast listja. O samem arheolokem najdiu ni veliko znanega. Odkrito je bilo leta 1985 ob terenskem pregledu A. Pleterskega. Domaini so nam podali razline zgodbe o Voljih jamah, Keltskih zakladih, kamnitih stopnicah. Poleg tega naj bi bila v bliini pri spodnji kmetiji odkrita kamnita sekira, ki naj bi bila v Pokrajinskem muzeju v Celju. Kmetija na severni strani hriba se po domae imenuje Kuija, kar bi lahko kazalo na neko
obcestno postojanko za menjavo konjev. Mogoe lahko celo predvidevamo manji rimski mutationes? Obmoje se je zaraslo ele pred nekaj deset leti saj so v preteklosti listje pogosto istili za steljo. Kmetija na JV obronku hriba pa je imela tudi velik plav s katerim so talili rudo, ki jo po prievanjih ljudi najde vsepovsod (verjetno so tudi mono izsekavali gozd za kurjavo). Na samem terenu je veliko jam (izkopov), ki izgledajo kot noveji kamnolomi skrilavca (in jih lahko prav tako povezujemo s izgradnjo plava, uporabljali pa naj bi jih tudi za mlinske kamne). Med arheolokimi topografskim pregledom obmoja smo zasledili razline strukture (terase, kamnite zidove, kamnite groblje, kamnolomi, roparski jarki). al nam pri samem pregledu ni uspelo najti nobenih asovno opredeljivih artefaktov (keramika, kovinske najdbe) ali tipinih topografskih znakov, ki bi kazali na uporabo prostora v doloenem asovnem obdobju. Arheoloki topografski pregled na lokaciji arheolokega najdia Hrenova Veliki vrh je podal izjemne rezultate o zelo zanimivem obmoju velikem vsaj 4500 m2, ki je bilo poseljeno v ve fazah. Za bolje poznavanje obmoja bi bilo dobro opraviti kaka raziskovalna izkopavanja, ki nam bi podala bolji vpogled v sam razvoj naselbine. Obmoje bi bilo potrebno tudi bolje zavarovati pred skrunjenjem, ki ga izvajajo detektorai, ki so po besedah prebivalcev tod pogosti obiskovalci. Zaradi pospravljanja suhega listja za stelo je bil gozd e nedolgo tega brez podrastja, kar je povzroalo mono erozijo, po drugi strani pa je zato danes obmoje zaraeno z nizkim rastjem (grmievjem in travo) in zato slabo prehodno z zelo slabo vidjivostjo.
31
Arheoloka izkopavanja na najdiu Makovec - Novo mesto (obmoje 1, 2 in 3)

Miha Murko
Arheoloka izkopavanja na najdiu Makovec Novo mesto (obmoje 1, 2) Arheoloke raziskave so potekale okoli manje vzpetinice z ledinskim imenom Loenske njive. Na vrhu hriba je bilo e prej (Britovek, Mason 2007) delno izkopano rimskodobno grobie s cca. 100 rimskodobnimi ganimi grobovi, ki datirajo v 2. in 3. st. n. . in eleznodobna gomila. Ekipa podjetja PJP d.o.o. pod vodstvom Mihe Murka je zaela z izvajanjem arheolokega dokumentiranja ob odstranjevanju rue in humusa za pripravo gradbenih del dne 20. 9. 2010. V roku nekaj dni se je pokazalo, da bo potrebno na celotnem obmoju gradnje izvesti zaitna arheoloka izkopavanja, saj je celotno obmoje arheoloko pozitivno. Arheoloka izkopavanja so potekala v dveh etapah, in sicer v letu 2010, ko so potekala od 28. 9. 2010 do 30. 11. 2010 in v letu 2012 od 1. 3. 2012 do 26. 6. 2012.
Celotna povrina arheolokih izkopavanj je znaala cca. 43000m2. Na celotnem obmoju smo odkrili ostanke iz asa bronaste, rimske dobe in mlajih obdobij. Na juni strani hriba (obmoje 2) smo odkrili predvsem ostanke kmetijske uporabe vrta v prazgodovini in rimski dobi. V rimskem obdobju je tu potekala cesta. Za asa republike se je na tem mestu verjetno ustavila rimska vojska, na kar kaejo jarki in pa tudi rimska kruna pe, ki ima analogije v blinjih e odkritih rimskih vojakih taborih (Obreje, ate ob Savi, Dolenje Kronovo). Na severni strani smo odkrili ostanke bronastodobnih, verjetno stanovanjskih, objektov, ki so bili v tlorisu pravokotne oblike. Zgrajeni so bili na temelju pokonnih stojk, stene so bile zgrajene iz prepleta in ometane z glino (na to kae velika koliina hinega ometa in lepa najdena v plasteh okoli objektov). Predvsem na skrajnem severnem delu najdia smo v t.i. vrtai 1 in okoli nje odkrili izredne koliine keraminega gradiva, oganih kosti, kamnitih orodij, hinega lepa in bronasto iglo (predvsem v plasti med skalami) ter ostanke naselbinskih struktur, jam in kuri. Najdbe na ostalih delih najdia so redkeje, vendar so prisotne povsod. Naleteli smo na posamezne jame, jame za stojke, pei, kuria, grobove, ki kaejo na uporabo celotnega prostora v razlinih obdobjih. Redkeje strukture so lahko posledica bolj obrobnega pomena obmoij v preteklosti ali pa zelo intenzivne uporabe (predvsem kmetijske) v novejem asu.
32
Arheoloko najdie PSC Makovec 2010, 2012 je del vejega arheolokega kompleksa, ki se razteza na zelo velikem geografskem obmoju, ki ga lahko povezujemo s pomembnimi prazgodovinskimi kot tudi kasnejimi komunikacijami po reki Krki in ob njej. Poizkopavalne analize gradiva, stratigrafije in drugih podatkov nam bodo podali podrobneji vpogled v samo strukturo najdia in njegovih delov. Najdie je izredno pomembno za razumevanje razvoja prostora skozi as in dopolnjuje izredno zanimivo zgodovinsko sliko irega obmoja Novega mesta.
Arheoloka izkopavanja na najdiu Makovec Novo mesto (obmoje 3) Tretja etapa arheolokih raziskav na najdiu Novo mesto Makovec je obsegala obmoje predvidene dovozne ceste zahodno od e raziskanega obmoja. Obmoje raziskav v velikosti ok. 3800m2 je obsegalo vrh vzpetine, na katerem smo raziskali zahodni del rimskodobnega grobia, v vejem delu raziskanega leta 2007 (Britovek, Mason), severno od njega pa smo odkrili naselbinske ostanke iz bronaste dobe. Grobie je bilo iz vseh strani obdano z jarki, ki so omejevali obmoje pokopavanja. Grobovi so bili razlinih oblik in velikosti, razlikovali so se tudi po tem ali so bile grobne jame obdane s kamni ali ne. Tisti z grobnimi konstrukcijami imajo bogateji inventar. Veina jih je bila precej uniena z intenzivnim oranjem, veliko jih je bilo v preteklosti izropanih (grob 15, 16). V veini grobov je bila ganina pokojnika v keraminih arah, v nekaterih pa je bil pepel posut tudi po dnu grobne jame. Iz zaganih delov noe predvidevamo (predvsem fibule), da so mrtve segali skupaj z
njihovo obleko, Predmete kot so no, me, keramine posode niso gali skupaj s pokojnikom. V grobu 16 smo odkrili veliko koliino eleznih ebljikov (verjetno del lesene skrinjice), ki je po vsej verjetnosti sluila kot ara. Grob 10 in 17 sta bili verjetno najbogateji grobnici (bili sta ometani, zidani z malto), nekaj ohranjenih najdb iz njih pa kae na zelo bogat grobni inventar v njih. al sta bili obe zelo mono unieni (verjetno z oranjem). Vpraanje ustrine ostaja odprto, eprav, bi lahko z njo posredno povezovali grob 6. V nekaterih grobovih (grob 1, 15) smo na dnu odkrili manje zaplate ogane zemlje, ki bi lahko kazale na to, da so pokojnike zaigali na mestu, eprav je to zelo malo verjetno. Na severnem delu izkopnega polja smo v vrtai in na njenih obronkih naleteli na arheoloke strukture iz asa srednje bronaste dobe, ki asovno sovpadajo s tistimi iz vrtae 1 in 2 (izkopavanja 2012 obm. 1, 2). Zanimive so predvsem tri jame s pitosi, ki smo jih odkrili na vzhodnem delu vrtae 18, verjetno gre za shrambene posode. Na severovzhodnem robu naega izkopnega polja smo odkrili in dokumentirali rimskodobni kamnolom, katerega kamenje so uporabljali za gradnjo, prej omenjenih, rimskih grobnic. Arheoloko najdie PSC Makovec 2012, obm. 3 je del vejega arheolokega kompleksa, ki se razteza na zelo velikem geografskem obmoju in ga lahko povezujemo s pomembnimi prazgodovinskimi kot tudi kasnejimi komunikacijami. Poizkopavalne analize gradiva, stratigrafije in drugih podatkov nam bodo podali podrobneji vpogled v samo strukturo najdia in njegovih delov. Najdie je izredno pomembno za razumevanje razvoja prostora skozi as in dopolnjuje izredno zanimivo zgodovinsko sliko irega obmoja Novega mesta.
33
Rezultati geofizikalne raziskave Gradia pri Dolnjem Zemonu

Branko Mui, Igor Medari, Matja Mori, Eline Nas in Uro Kirn
Na manjem hribu Javor, jugovzhodno od vasi Dolnji Zemon se nahaja prazgodovinsko gradie, ki je bilo najverjetneje poseljeno tudi v antiki. Najbolj markantne naselbinske oblike so obrambne strukture z dobro ohranjenimi obrambnimi nasipi. Na vrhu se nahaja podolgovata ovalna ravnina, ki na severu polono prehaja v niino, na jugu in vzhodu strmo pada proti Reki, ki tee ob vznoju, na zahodu, kjer poboje preide v parcelo Vinograd, pa je bil jarek. Ovalno in padajoo ravnino delita dva prena nasipa na tri razlino visoke terase, katerih vrhnja nosi ledinsko ime Gradie. Pripadajoa nekropola je bila odkrita na parceli Vinograd pa tudi po njivah severno od gradia. Izkopavanja je zael 1886 Moser (16 kasnoantinih ganih grobov, nekaj skeletnih), 1887 je izkopaval Penik, ki je nael tako rimske kot tudi prazgodovinske grobove, nekaj grobov je izkopal, tamkajnji upan Potepan, nekaj pa sta jih reila R. Gigante in pa Mirabella Roberti, ki med drugimi najdbami opisuje tudi odlomek v muzeju na Reki shranjenega nagrobnika. Grobni pridatki datirajo grobove preteno v 3. in 4. stol. n. . Pod gradiem, verjetno v obmoju nekropole, je bil 1930 najden odlomek rimskega rtvenika, odtod pa je tudi prazgodovinska bronasta sekira, ki jo hrani NM Lj. Na podlagi odkritih
poznoantinih najdb in zaradi svoje bliine pomembnejih komunikacij je S. Cigleneki uvrstil Arheoloko najdie Gradie med viinske postojanke s povdarjeno strateko vlogo iz konca 4. in prve pol. 5. stol. z zidanimi zgradbami v notranjosti. Namen geofizikalne raziskave je bil v splonem preveriti prisotnost prazgodovinskih in antinih naselbinskih ostankov na izbranih lokacijah znotraj Gradia na Javoru pri Dolnjem Zemonu. Pri izboru lokacij smo upotevali morfologijo povrja, ki izkazuje morebitne prazgodovinske in/ali antine oblike med katerimi so najbolj oitne obrambne strukture v obliki nasipov. Pri tem nas je zanimalo ali gre izkljuno za zemljene ostanke obrambnih nasipov ali pa so za fortifikacije uporabljali tudi kamninski material. V ta namen smo raziskali dva takna nasipa. Strategijo geofizikalne raziskave smo prilagajali stanju dananjih povrin, ker so nekatere povrine paniki, nekatere pa porasle z gozdom. Na travnatih povrinah smo skuali zajeti vejo povrino, ki smo jo natanno raziskali z magnetno in georadarsko metodo. Kot vse kae smo potrdili predvidevanja o zgradbah v notranjosti gradia vendar e ni povsem jasno za kaken tip stavb gre. Vsaj deloma gre najverjetneje gre za stavbe s suhozidnimi temelji. Na zgornjem delu gradia, ki je deloma porasel z gozdom smo meritve ez nasipe izvajali z georadarsko metodo v ve ok. 5 m irokih pasovih, ki so bili po predhodnem dogovoru ob ogledu terena, oieni vegetacije. Problem, ki ga elimo izpostaviti na tem primeru je tudi kontaminacija z eleznimi predmeti na rnih odlagaliih, ki popolnoma onemogoajo uporabo na prazgodovinskih gradiih sicer praviloma najuinkoviteje magnetne metode.
34
Geofizikalna raziskava rimskih vojakih taborov Ad militare in Donatianae na hrvakem delu limesa
Branko Mui, Igor Vukmani, Igor Medari, Matja Mori in Eline Nas
Z geofizikalno metodo smo v letih 2010 in 2012 v Batini in na Dragojlovem hribu pri Kneevih vinogradih raziskali obmoji z ostalinami rimskih pomonih vojakih taborov (castellum) za podporne vojake enote (auxilia) Ad Militare in Donatianae. Geofizikalne razisave potekajo v okviru projekta Raziskove hrvakega dela limesa pod vodstvom Igorja Vukmania, univ. dipl. arheol. iz Urada za limes pri Muzeju Slavonije Osijek. V mednarodnem kontekstu so te raziskave del arheolokih raziskovalnih aktivnosti vzdol celotne linije rimskega limesa. Hrvaki del limesa je bil leta 2005 prijavljen na zaasno listo potencialnih spomenikov svetovne dediine pri UNESCO-u. Arheoloke raziskave in s tem tudi geofizikalne raziskave na izbranih lokacijah vzdol hrvakega dela rimskega limesa financira Ministrstvo za kulturo RH.
Interpratacija arheolokega potenciala na Batini (Ad Militare) je bila narejena na osnovi analize asovnih rezov georadarskih odbojev 400 MHz antene medtem, ko smo na Dragojlovem hribu (Donatianae) interpretirali rezultate magnetne metode in geoelektrinega kartiranja. Linije izrazitih radarskih odbojev na Batini interpretiramo kot rimske arhitekturne ostaline, ki se pojavijo e na globini 3050 cm in segajo do globine najve 1,5 m. Na podlagi rezmeroma pravilne razporeditve stavb z le manjimi odstopanji od pravilnega rastra sklepamo, da so vsi objekti prepoznani na rezultatih georadarske metode nastali istoasno oz. v eni gradbeni fazi.
Rezultati georadarske raziskave na lokaciji rimskega vojakega tabora Ad Militare, ki se nahaja na liniji rimskega limesa (A) in preliminarna interpretacija arhitekturnih ostalin na osnovi rezultatov georadarske metode (B).
35
Preliminarna interpretacija rimskega vojakega tabora na Donatianae na podlagi geofizikalnih raziskav na digitalnem modelu reliefa in aerofotografiji. Podobno kot pri predhodni raziskavi na Batini je bila strategija geofizikalne raziskave na lokacji Dragojlov hrib usmerjena v dokumentiranje stanja ohranjenosti in ugotavljanje tonih dimenzij vojakih objektov na obmoju pomonega rimskega tabora Donatianae. V tem primeru mo uporabili magnetno metodo in geoelektrino kartiranje in natanno definirali tevilne arheoloko pomembne podrobnosti te rimske vojake postojanke. Najbolj markantna oblika vidna na rezultatih magnetne metode je irok obrambni jarek, ki je obdajal ta vojaki tabor. Obzidje se na vogalih razirja v velike ovalne oblike, ki kaejo na solidno grajene obrambne stolpe iz kamninskega materiala in/ali opeke. Znotraj tabora je prepoznanih ve stavbnih blokov od katerih so nekatere zanesljivo spalnice medtem, ko poloaj, oblika v tlorisu in usmerjenost centralnega objekta kae na poveljniki objekt (principia).
36
Geofizikalne raziskave na Panorami kot primer ponovnega ovrednotenja starih izkopavanj

Branko Mui, Maja Jerala, Matja Mori in Eline Nas
Abramieva izkopavanja na Panorami 1911. Primer kultnih prostorov na Panorami predstavlja vzorni primer ponovnega ovrednotenja oziroma reciklae starih izkopavanj, kjer lahko s pomojo geofizikalnih raziskav podatke ponovno interpretiramo. Hkrati pa lahko dopolnimo obstojee interpretacije z novimi podatki o izkopavanjih, arhitekturnih elementih in sami arhitekturi. Leta 1911 je Mihovil Abrami na Panorami opravil prvo sistematino izkopavanje na Ptuju severno od Drave. Izkopaval je na dveh lokacijah; na najvijem delu Panorame, kjer je odkril kompleks stavbne narave s hipokavstom, nije na poboju pa je odkril svetini stavbni kompleks, ki ga je glede na znaaj kamnitih spomenikov in drobnih najdb interpretiral kot majhno svetie t.i. Kabirov oziroma Kabirodioskurov. Znotraj odkritih prostorov, od katerih naj bi imela kulten znaaj le dva, so bili najdeni tudi odlomki kamnitih spomenikov drugih boanstev, zaradi esar se zdi e sama opredelitev prostorov kot svetia, posveenega zgolj enemu boanstvu, dokaj neutemeljena. Da bi razjasnil te kultne prostore, je leta 1913 Balduin Saria nadaljeval z izkopavanji v neposredni bliini kultnih prostorov. Nael je stavbo z apsido, ki jo je opredelil kot terme ter peristil. Ustrezna interpretacija kultnih prostorov oziroma rekonstrukcija ni bila mona niti z arhitekturno analizo niti s preuevanjem kulta, ki ga danes poznamo pod imenom kult donavskega konjenika oziroma lunarne boginje niti s topografijo vseh kultnih spomenikov v Poetovioni. Zato edini nain umestitve v prostor ter posledino
interpretacije oziroma rekonstrukcije kultnih prostorov predstavljajo geofizikalne raziskave, ki bi ne samo osvetlila arhitekturni okvir kultnih prostorov, ampak prostorsko povezala tudi izkopavanja Balduina Sarie. Prve geofizikalne raziskave z georadarsko metodo in geoelektrinim kartiranjem na junem in deloma tudi osrednjem delu Panorame na Ptuju so bile opravljene v letu 2007 v okviru projekta Interreg Iib, ki ga je vodil zgodovinar dr. Duan Mlacovi. Strategija geofizikalnih raziskav je bila usmerjena v oceno razprostranjenosti, globine in stopnje ohranjenosti rimskih arhitekturnih ostalin. Razmeroma redka mrea georadarskih profilov z 200 MHz anteno je pokazala izjemen arheoloki potencial, vendar brez jasnih tlorisnih prikazov. Ker so te prve raziskave pokazale, da se arhitekturne ostaline pojavljajo e na globini ca 0,5 m, smo v letu 2012 nadaljevali geofizikalno raziskavo z uporabo visoko loljivostne 400 MHz georadarske antene v gosti mrei profilov. Geofizikalna raziskava je dala v sicer zahtevnih pogojih dela v plantani ureditvi sadnega drevja jasno berljive rezultate z veliko podrobnostmi, ki so pomembne za natanno analizo rimske urbanistine zasnove tega dela Poetovione.
Preliminarni rezultati georadarske metode na Panorami 2012.
37
Razstava Vitez, dama in zmaj. Dediina srednjevekih bojevnikov

Toma Nabergoj
Narodni muzej Slovenije je na ogled postavil razstavo o vitetvu v slovenskih deelah, ki je prvi celosten prikaz tega evropskega zgodovinskega pojava na Slovenskem. Ok. 450 predmetov skupaj z lutkami, replikami, scenskimi prikazi, kratkimi filmi in avdio-posnetki prikazuje vitetvo tako v srednjem kot tudi v novem veku ter v moderni dobi, vse do danes. V tirih prostorih razstavia, ki jih povezuje hodnik s prikazom simbolnih predmetov vitetva, so obravnavane te teme: Biti vitez; Bivalno okolje; Na bojnem polju; Izzvenevanje vitetva. Avtorja razstave mag. Toma Nabergoj in dr. Toma Lazar sta gradivo izbrala veinoma iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije. Predmete je prispevalo e 16 slovenskih ustanov, predvsem muzeji in Arhiv Republike Slovenije ter Nadupnijski urad sv. Jurija Ptuj, pa tudi 12 posameznikov. Sodelujeta dva tuja muzeja, Umetnostnozgodovinski muzej z Dunaja in Budimpetanski zgodovinski muzej. Z izposojenim gradivom, tudi taknim, ki spada med najpomembneje in najdragoceneje eksponate posameznih muzejskih stalnih zbirk ali pa je bilo ele nedavno izkopano, je bilo mogoe zaokroiti prikaz vitetva na Slovenskem, za kar sta avtorja nadvse hvalena vsem sodelujoim kolegom in njihovim ustanovam. Namen razstave ni le predstaviti ohranjene predmete, pisne vire, upodobitve in ljudsko izroilo. Pokazati eli, kakne vrednote in ideale so imeli srednjeveki vitezi, kako se je njihova dediina prenaala skozi stoletja oz. kaken je bil odnos, ki so ga posamezne dobe vzpostavile do vitetva in plemstva na sploh. Zlasti romantino oivljanje srednjega veka in historizem v 19. stoletju ter popularna kultura v 20. stoletju so javnosti vcepili vrsto povrnih, stereotipnih in napanih predstav. Po drugi svetovni vojni je bil odnos do plemstva obremenjen tudi z ideolokimi razlagami slovenske in evropske zgodovine srednjega veka, zato je zgodovinopisje zanemarjalo in pristransko obravnavalo zgodovino plemstva vse do novih raziskav od sredine 80. let. Po osamosvojitvi Slovenije pa se je z oivljanjem srednjega veka na razlinih srednjevekih prireditvah in z
nastankom ljubiteljskih drutev zbudilo zanimanje za vitetvo e v javnosti. Ob razstavi je izel zbornik 24 razprav domaih in tujih avtorjev z zgoenimi prikazi razlinih vidikov vitetva, za tisk je pripravljen tudi obseen razstavni katalog; obe knjigi bosta izli e v angleini. Zbornik enako kot razstava potrjuje, da je slovenska zgodovina pomemben sestavni del evropske, da je plemstvo s tega ozemlja enakopravno sodelovalo v politinih, vojakih, gospodarskih in kulturnih dogajanjih od panije in Baltika do Balkana in Blinjega Vzhoda in da je z uveljavljanjem vitekih idealov, etosa in kulture trajno vplivalo na razvoj drube v slovenskih deelah. Prav tako pa koliina, raznovrstnost in izpovednost arheolokih najdb na razstavi dokazujejo, kako pomembno vlogo za preuevanje zgodovine plemstva in vitetva tako v srednjem kot tudi v novem veku ima arheologija.
Kip sv. Jurija, ki ubija zmaja - last mestne upnijske cerkve sv. Jurija na Ptuju (foto: T. Lauko).
38
Z nedestruktivnimi raziskavami do oivitve gradu Wartenberg

Gregor Novakovi, Ben Gros, Luka Bedene
Kulturno dediino danes vedno bolj naenja zob asa, ljudje pa se tega premalo zavedamo in jo obenem tudi premalo poznamo. S to miselnostjo in visoko mero angairanosti, smo se v preteklem letu skupina mladih raziskovalcev odloili oiveti romanski grad Wartenberg ter ga pribliati okoliki javnosti s poizkusom rekonstrukcije. Po nekaj dnevih raziskovanja, smo za celovito tri-razsenostno izmero trenutnega stanja obmoja gradu uporabili terestrini laserski skener (TLS). Z omenjeno metodo smo prili do natannega topografskega opisa, ki jasno definira tlorisne dimenzije grajskih objektov. S pomojo dobrih metrinih podatkov, skromnih zapisanih virov, strokovnih razlag in ustnega izroila smo naredili poizkus rekonstrukcije in jo predstavili s 3D animiranim filmom. Prva razliica filma je nastala v zelo kratkem obdobju in bila predstavljena na 2. Valievem dnevu v Kranju, kjer smo spoznali, da javnost ne pozna blinjega kulturnega spomenika. eprav so dananji spomeniki skriti in je na nekaterih ohranjenih dokaj malo ostalin ali pa le sledovi v obliki grobelj, je to trenutek v katerem prihaja v ospredje arheologija, ki s pomojo nedestruktivnih
metod lahko pridobi uporaben podatek, ki ga je dolna deliti z javnostjo. Sam grad je bil zanimiv predvsem zaradi tega, ker e nikoli ni bil tako natanno izmerjen in raziskan. Tudi zgodovinski viri odpirajo mnogo dodatnih vpraanj predvsem, kdaj tono so ga grofje ortenburki zgradili, kdaj je nato pripadel lokemu gospostvu in zakaj so bili ortenburki ministeriali na njem e nadaljnjega pol stoletja, do zadnje omembe gradu leta 1263 itd. V svojih do sedaj znanih 78 letih obstoja je Wartenberg zapustil sledove stolpa, obodnega obzidja in obzidju prislanjajoe stavbe. TI sledovi se v najveji meri pojavljajo v obliki grobelj, z manjimi ostanki zidu. Danes najbolj opazna stavba grajskega areala pa je nekdanji palacij, katerega zidovi segajo tudi do dva metra visoko. Stavba je bila nedvomno dograjena s e eno stavbo in tako sta skupaj tvorili velik stanovanjski kompleks. Grad je bil tako z romansko zidavo in iregularno obodno zasnovo predstavnik t. i. kastelnih gradov.
Rekonstrukcija gradu Wartenberg.

Digitalni model reliefa z oznaenimi objekti.
39
Potoka zijavka 2012 - PZ 2012 (ED 541 Podoleva Arheoloko najdie Potoka zijalka)
Botjan Odar
V novembru 2004 sem ob soglasju vodstva Pokrajinskega muzeja vzel poskusni vzorec prekopanega sedimenta v zadnjem delu jame. 8 litrov sedimenta sem spral z vodo. Ob tevilnih drobcih kosti in redkih zob je na situ na veliko preseneenje obleala drobna klinica tipa Dufour iz rnega roenca. Ta najdba je izjemno pomembna, saj gre za prvo tovrstno v Sloveniji. Klinica Dufour Potoko zijavko na novo postavlja v iri evropski kontekst zgodnjega mlajega paleolitika. e ve, ta klinica je bila odbita od majhnega kamenega jedra, ki ga je Sreko Brodar pred 80. leti nael v velikem ognjiu pod jamskim vhodom. Nenavaden kontekst kamenega jedra in klinice je vzpodbudilo premislek o veji revizijski raziskavi, saj Sreko Brodar v zakljuku jame ni nael kamenih orodij. Arheoloka raziskava PZ 2012 je zajela izkop e prekopanih sedimentov v zakljuku jame. Prekopan jamski sediment, plasti 15, je dal Sreko Brodar odloiti v neposredni bliini izkopnega polja v letih 1928 in 1929. Od tega so se kulturne ostaline nahajale v plasteh 4 in 5. Debelina obeh kulturnih plasti skupaj je znaala 50 cm. Izkop prekopanih sedimentov in mokro sejanje je potekalo pod pokroviteljstvom Pokrajinskega muzeja Celje. Raziskava je bila organizirana brez za to posebej namenjenih sredstev ob znatni podpori Obine
Solava, Oddelka za arheologijo FF UL ter Slovenske vojske v sodelovanju z Gorsko reevalno slubo. Terensko delo je potekalo v dneh med 16. 7. 2012 in 26. 7. 2012. V tirih dneh smo napolnili 150 vre, vsaka je vsebovala 20 kg sedimenta; skupna tea je znaala 3000 kg (= 1,5 m3). Spiranje sedimenta z vodo smo izvedli v Solavi ob nabreju reke Savinje. Spiranje je potekalo na treh sitih. Uporabili smo dve razlini prepustnosti: 1 in 3 mm. S tem smo dobili dva velikostna razreda spranega gradiva, 13 mm in nad 3 mm. Zaradi preteno oblanega vremena se gradivo ni dobro suilo, tako da smo ga e vlanega preloili v vreke in ga pripravili za odvoz v PM Celje. V Celju se je gradivo posuilo in poakalo na nadaljnji pregled. Pregled gradiva v PM Celje se je vril v dneh med 13. in 17. 8. 2012, na Intitutu za arheologijo ZRC SAZU pa od 24. 8. do 23. 12. 2012. Pri pregledovanju obeh velikostnih razredov smo nali pet klinic tipa Dufour, klino/no s hrbtom in preno retuo, pokodovano koeno konico, vrh koene konice, tri vrike koenih konic, leasto oblikovan droben skrilavec z vrezi, rumeno okro. Posebej zanimiv je majhen drobec snovi velikosti 1 mm, ki spominja na jantar. Drobec je trenutno na preiskavi v Restavratorskem centru ZVKDS.
Kameno jedro izpod jamskega vhoda in pripadajoa klinica Dufour iz zakljuka jame. Klinica meri v dolino 1 cm.
40
Dolga Planja na Voglu

Marija Ogrin
Planina Vogel lei v Spodnjih bohinjskih gorah in je ena najbolj obirnih planin. Spada med visoke planine in obsega obmoje Prednjega Vogla in Zadnjega Vogla. Na obmoju smuia Orlovih glav na Prednjem Voglu se nahaja arheoloko najdie Dolga Planja in je tik ob smuarski progi Kratki plaz. Gorenjski muzej e vrsto let prouuje visokogorsko arheologijo, zato smo v letu 2012 izvedli arheoloke raziskave na lokaciji Dolga Planja. Izkopno polje v velikosti 11 13 m je obsegalo obmoje poznoantinega tlorisa stavbe, ki se nahaja na smuiu in je zaradi povrinskih izravnav smuarskih prog tudi ogroeno. Lokacijo sta v letu 2011 odkrila Janez Bizjak in Miran Bremak. Pri raziskavah je sodeloval tudi Intitut za arheologijo ZRC SAZU. Na rahlo dvignjenem terenu smo odkrili temelje stavbe, grajene iz vejih ali manjih apnenastih kamnov brez malte. Kamni so sluili le toliko, da so nanje poloili lesena bruna, katera so po vsej verjetnosti nato e zaloili z dodatnimi kamni. Poloeni so veji del neure-jeno in tevilni kamni so bili tudi premaknjeni. Kljub temu nam je uspelo doloiti notranje mere stavbe irine 2,80 m ter doline 4 m. Debelina temeljev je razlina, od 60 do 80 cm. V notranjosti stavbe sta bila najdena kamnita brusa ter razmeroma malo keramike. Veina keramike je bila najdena pred stavbo na vzhodni strani, kjer je bil tudi vhod. Med keramiko sta tudi dva prazgodovinska odlomka, sicer prevladujejo lonci z izvihanim ustjem, nekateri tudi z okrasom valovnice ali metlienja. Na celotnem obmoju je bilo najdeno tudi veliko elezove rude predvsem bobovca. Od posebnih najdb so za datacijo poselitvene toke pomembni e elezen no iz stareje elezne dobe (8.4. stol. pr. Kr.) in kresilnik iz poznoantine dobe. Pri odkritju lokacije sta bili najdeni e rimska bronasta fibula iz 1.2. stol. po Kr. (tip Almgren 236) ter certoka fibula (X. vrsta po B. Teran), ki se pojavlja v alpskem prostoru v 5. in 4. stol. pr. Kr. Poselitvena toka na Dolgi Planji na Voglu je leala na obmoju varnem pred plazovi in nedale stran od poti, ki so vodila preko gorskih prelazov iz Bohinja v Posoje. Koa je sluila verjetno tudi kot zavejte rudarjem
ter, prostor pred njo, za odlaganje rude. Dolga Planja je do sedaj edina sezonska postojanka na tem obmoju, za katero imamo zanesljive materialne dokaze, da je bila obljudena e v stareji elezni dobi. Temelji eleznodobne stavbe se na raziskanem obmoju niso ohranili, ker domnevamo, da so na tako majhnem prostoru postavljali in dograjevali noveje koe na prostoru starejih. Odkriti tloris stavbe sodi na podlagi odkrite keramike v as od 5. do 8. stol. po Kr.
Lokacija najdia Vogel - Dolga Planja (foto: M. Ogrin).
Rimska bronasta fibula, kresilo in kresilnik, lonenina, brusna kamna ter elezova ruda (foto: T. Lauko).
41
Prispevek k arheoloki topografiji Obine Cerknica in Obine Loka dolina

Mitja Pergar
Med leti 2010 in 2012 je bilo na obmoju Obine Cerknica in Obina Loka dolina opravljenih veje tevilo arheolokih raziskav. Posledino se je poveal tudi obseg strokovnega arheolokega nadzora nad samimi raziskavami in tudi obseg nadzorov nad drugimi gradbenimi posegi izven poznanih obmoij registrirane kulturne dediine. Rezultat tega dela so nove arheoloke lokacije in bolje poznavanje e registriranih najdi. Na podlagi odkritih drobnih najdb, veino raziskanih lokacij preliminarno datiramo v as bronaste dobe. Raziskave so potekale v obini Cerknica: Zele Arheoloko obmoje Sv. Volbenk, t. ED 10985, Podskrajnik Bronastodobna naselbina Lopatni hrib, t. ED 29693, Begunje pri Cerknici Arheoloko najdie, t. ED 28806 in Selek Arheoloko obmoje sv. Marija, t. ED 10971. V Obini Loka dolina pa so potekale raziskave na lokacijah Babna Polica - Bronastodobna naselbina, t. ED 29233 in Snenik Arheoloko najdie Sneniki park, t. ED 28860. Natete lokacije predstavljajo novost v poznavanju bronastodobne poselitve na podroju obine Cerknica in obine Loka dolina ter dopolnjujejo poselitveno podobo iz asa bronaste dobe na podroju
Notranjske. Posebnost predstavljenih lokacij je, da se veina lokacij nahaja v niini. S tem se spremeni nae poznavanje obstojeega poselitvenega modela po katerem je do sedaj veljalo, da so bile v glavnem obljudena prazgodovinska gradia na vzpetinah in jame. Sledove prazgodovinskih aktivnosti so na tem obmoju sicer odkrili tudi v posameznih vrtaah, vendar brez pripadajoih naselbinskih struktur. Lokacijsko sta posebno zanimivi najdii Zele in Podskrajnik, ki se nahajata na robu Cerknikega jezera v bliini nekdanje paleostruge reke Cerkniice. Podobno lokacijo ima tudi prazgodovinska naselbina Snenik, ki je locirana ob potoku Obrh. Gre torej za podoben poselitveni vzorec kot ga poznamo na bolje raziskanih bronastodobnih naselbinah v vzhodni Sloveniji. Selek in Babna Polica pa se nahajata na izteku poboja v dolino oziroma na prehodu iz ravnine v poboje in s tem tudi odstopata od do sedaj poznane poselitvene sheme. Obsega posameznih naselbin v tej fazi raziskav ne poznamo in tudi odkrite najdbe iz posameznih lokacij e niso bile podrobno obdelane. V tej fazi raziskav na podlagi odkrite lonenine preliminarno datiramo v as zgodnje in srednje bronaste dobe lokaciji Zele in Babna Polica, lokacije Podskrajnik, Snenik in Begunje pri Cerknici pa v as srednje in pozne bronaste dobe. Odkrite materialne ostaline v Selku pa so preslabo ohranjene in jih zato podrobno asovno ne moremo umestiti. Predstavljene lokacije odpirajo nova vpraanja o prazgodovinski poselitvi na obmoju Notranjske in postavljajo nove raziskovalne izzive vsem, ki se ukvarjajo s preteklo poselitvijo tega prostora.
Kamnito orodje iz temnosivega roenca iz lokacije Zele (foto: M. Pergar).
42
Ex oriente lux - rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije

Verena Vidrih Perko, Aleksandra Nestorovi, Ivan iek
Med 15.19. 5. 2012 smo na Ptuju izvedli IV. Mednarodni kongres Zveze raziskovalcev svetil, ILA. Glavna tema kongresa je bila Svetila od prazgodovine do danes. Cilj konference je bil zdruiti raziskovalce iz Vzhoda in Zahoda, ter omogoiti pretok razlinih znanj, zato smo kongres naslovili Ex oriente lux. Kongres je potekal v okviru EPK, v organizaciji PMPO, Mestne obine Ptuj in GMK. Program kongresa je poleg strokovnih predavanj zajemal kulturne dogodke, razstave in strokovne ekskurzije, ki so bili namenjeni predvsem spoznavanju Slovenije od davnine do danes in promociji slovenske kulture (prilonostna razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo Stopimo iz teme - rimskodobne svetilke antine Petovione, otvoritev stalne razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormo Tradicionalne pustne maske na ptujskem obmoju, razstava Muzeja grada Beograda v Gorenjskem muzeju Kranj Recte Illuminas - rimskodobne svetilke iz Singiduna ter dve strokovni ekskurziji z vodstvi uveljavljanih slovenskih strokovnjakov. Kongresa se je udeleilo okoli 200 strokovnjakov in sluateljev. Njihovo delo bo objavljeno v Zborniku kongresa. Ob tej prilonosti smo organizatorji kongresa izdali brouro Ex oriente lux - Materiali s povzetki prispevkov predstavljenih na kongresu in katalog prilonostne razstave Stopimo iz teme - rimskodobne svetilke antine Petovione in publikacijo z naslovom Ex oriente lux - rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. Publikacija Ex oriente lux prinaa informativni oris romanizacije prostora dananje Slovenije in pomena Poetovione, pregled rimskodobnih svetilk, posebej keraminih oljenk, njihovih kalupov in pei s prostora dananje Slovenije, ter kljune podatke o svetilkah in njihovi produkciji na Ptuju. Publikacija temelji na e objavljenem gradivu, omenja pa tudi gradivo iz pomembnih, e neobjavljenih arheolokih izkopavanj. V prvem delu je Aleksandra Nestorovi kratko orisala irjenje rimskega imperija in potek romanizacije na ozemlju dananje Slovenije s poudarkom na Petovioni. Pregled oljenk na slovenskem prostoru je pripravila Verena Perko v sodelovanju s seminaristi ArheolokeArheologija v letu 2012 dediina za javnost
ga oddelka v Ljubljani. Prispevek prinaa tudi kratek prikaz poznoantinih in bizantinskih oljenk in svetil odkritih v Sloveniji. Petovioni in Ptuju, kot gostitelju konference, pripada posebno mesto. Poleg ostankov tevilnih sveti in javnih zgradb, vodovoda, mostu in cest ter obsenih grobi, so bile na Ptuju odkrite tudi tevilne keramine delavnice s pemi. Pregled petovionskega gradiva je pripravil Ivan iek. Kratka zakljuna tudija Verene Perko je posveena oljenkam kot instrumentu propagande in sredstvu romanizacije. Zbrane objave nudijo pregled doslej objavljenega gradiva. Priujoa publikacija je v skladu z organizacijo konference natisnjena in objavljena v elektronski obliki v slovenskem in anglekem jeziku. Delo je nastalo v elji vzpodbuditi objave obsenega izkopanega gradiva in omogoiti tujim strokovnjakom dostop do manj znanih slovenskih objav.
Oljenke.
43
Valiev arheoloki dan v Kranju

Verena Perko
Andrej Vali, odlien terenski arheolog in prvi kustos za arheologijo v Gorenjskem muzeju je vodil izkopavanja najpomembnejih arheolokih najdi na Gorenjskem, kot so Drulovka, Bobovek, Bled, Rodine, farna cerkev v Kranju, Gradie nad Pivko, Ajdna nad Potoki, Vrtinik nad Tupaliami. Gradivo je temelj muzejske zbirke in znanja o gorenjski preteklosti. Andreja Valia so ljudje povsod na Gorenjskem poznali in spotovali. Priljubil se jim je zaradi odlinega poznavanja pokrajine in lokalne zgodovine. Pobuda za organizacijo Valievega arheolokega dneva je prila z namenom, da poivimo komunikacijo arheologov z lokalno javnostjo in vzpodbudimo zanimanje za preteklost in dediino v izvirnem okolju. Organizatorji smo dogodek zasnovali kot predstavitev rezultatov najnovejih arheolokih raziskav s poudarkom na ivi komunikaciji z lokalno javnostjo. Letonja prireditev pa se je e pokazala tudi kot prilonost za predstavitev mladih raziskovalcev z diplomskimi in doktorskimi nalogami, ki nastajajo na podlagi gradiva, izkopanega v Kranju in nekaterih virtualnih projektov. Andrej Vali, Ajdna 1976
44
Georadarske raziskave na Herkulovem svetiu v Celju

Rok Plesniar
Georadarske raziskave smo izvedli v sklopu raziskave narejene v okviru preveritve ED Celje Arheoloko najdie Celje (ED 56) v sklopu priprave doktorske naloge M. Jerala Herkulov tempelj in svetie v Celju: Peripterni in pseudoperipterni templji v Sloveniji., na Herkulovem svetiu v Celju opravili z namenom raziskanja irega obmoja templja. S tem smo eleli pridobiti dodatne informacije o morebitnih e neodkritih strukturah, ki se nanj navezujejo. Pri meritvah smo uporabili 250 in 500 MHz anteno, ki smo ju uporabili glede na elen efektivni doseg meritev, katere smo opravili v prenicah z medsebojno oddaljenostjo 0,25 in 0,5 m. Z osemnajstimi kvadranti smo na iri lokaciji templja pokrili povrino 2100 m2. Iz pridobljenih meritev lahko prepoznamo strukture, ki so bile odkrite e med izkopavanji v letih 194750,
kot tudi do danes nepoznane. Ena takih struktur poteka v smeri SJ in je od templja oddaljena 24 m, njen premer je cca. 1 m, njena dolina pa je 22 m, zakljui se v S rob merjenega polja s pravokotnim prostorom dimenzij 2,5 2,5 m, za enkrat e nedefinirane funkcije. Neposredno pred templjem smo locirali pravokotno strukturo z dimenzijami 5,5 7 m, ki se navezuje na sam tempelj in verjetno predstavlja stopnie za dostop do templja. Novi rezultati georadarskih meritev kaejo na nove e nepoznane strukture pred templjem, s tem pa ponujajo nove monosti za interpretacijo in razumevanje tega prostora.
Prikaz rezultata georadarske metode na 15 ns (ok. 0,75 m), M 1:300.

45
Korenine mesta Maribora. Nova dognanja na Piramidi

Mateja Ravnik
Po koncu izkopavanj, ki so se na Piramidi vrila v letih 2010 in 2011 smo se odloili, da v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 - Maribor 2012 vsaj del rezultatov predstavimo na pregledni razstavi z naslovom Korenine mesta Maribora. Razstavo smo razdelili na dva dela in sicer na takstovni del v katerem predstavljamo zgodovino gradu Gornji Maribor, zgodovino raziskav ter raziskave v prej omenjenih izkopavalnih sezonah s poudarkom na oskrbi z vodo in kletnim prostorom ter na obseneji materialni del. Osrednja predmeta razstave sta prav gotovo peatnik Ulirka III. Mariborskega iz sredine 13. stoletja ter glinen valjast predmet z odtisom taistega peatnika. Oba predmeta spremljajo listine v katerih je Ulrik III. bil omenjen. V treh tematskih sklopih, za katere smo menili, da najbolje ponazarjajo ivljenje v srednjem
in novem veku na gradu, smo predstavili gradivo najdeno tekom izkopavanj. Prvi skop predstavlja najdbe vezane na pripravo in uivanje hrane, razstavljeni so zoomorfni izlivi akvamanil, aa in fragmenti steklenih kozarcev in steklenic. Oroje je zastopano z izborom sulinih in puinih osti, muketnih krogel ter topovske krogle, ki je povzroila pokodbo na zunanji strani obodnega zidu. V tretjem sklopu pa smo predstavili grajski vsakdan in sicer z igro - na gradu sta bili dokumentirani dve koeni kocki in en igralni eton in glasbenimi instrumenti (pialka, frulica in brena) ter predmeti iz razlinih materialov od kamna do kosti, ki so preluknjani (vijki, utei, obeski,...). razstavo dopoljnjuje tudi izbor novovekih keraminih skled ter balkonska konzola z loveko upodobitvijo, datirana v zaetek 14. stol. Razstava je pospremljena z maketo gradu v merilu 1:50 ter video predstavitvami 3D rekonstrukcij (kletni prostor, celotno raziskano obmoje ter peatnik). Razstavo spremlja razstavni katalog. Razstava je bila premierno predstavljena aprila v Mariboru, kjer je poela veliko odobravanja. Tekom leta smo gostovali e v Ljubljani ter v Slovenj Gradcu.
Naslovnica razstavnega kataloga.

46
Prispevki k arheoloki topografiji

Jure Smolinsky
Namen prispevka je predstaviti nain, kjer lahko tudi ljubiteljska arheologija v sodelovanju s stroko prispeva k poznavanju in ohranjanju nae dediine. Na kratko bo predstavljenih nekaj najbolj pomembnih najdi, ki so bila odkrita v zadnjih nekaj letih in iri strokovni javnosti e niso bila predstavljena. Vsa najdia so rezultat ljubiteljske arhologije, odkrita pa so bila samoiniciativno oz. volontersko z uporabo neinvazivnih metod. Med njimi so najdia, ki so bila odkrita na terenu in najdia, ki so bila odkrita s pomojo ortofoto posnetkov, nekaj pa je tudi ohranjenih objektov. Na terenu so bila tako odkrita naslednja najdia oz. objekti: srednjeveka utrdba Ajdov grad (ED 24542), srednjeveka utrdba travberk Ajdovski gradec (ED 29491), srednjeveki grad tatenberk, arheoloko najdie tatenberk-Na Hribu, poznoantina naselbina Kamnik-Stari grad, ohranjen dvor Podturn pri tatenberku, ohranjen vinski dvor Hmeljnika zidanica in ostanki vinjegorskih vislic. S pomojo ortofoto zranih posnetkov pa so bila odkrita naslednja najdia: arheoloki najdii na ljubljanskem letaliu (ED 29553, ED 29554), kjer gre po vsej verjetnosti za dve rimskodobni podeelski vili, prazgodovinska naselbina pri Kompoljah v Dobrepolju in zaenkrat e domnevna lokacija srednjevekega trga Kronovo.
O vseh lokacijah so bile obveene pristojne obmone enote ZVKD (OE ZVKD Kranj, OE ZVKD Novo mesto in OE ZVKD Ljubljana), le-te pa so do danes, predvsem s terenskimi ogledi, strokovno preverile dobren del omenjenih lokacij, nekaj pa jih je tudi e vpisanih v register kulturne dediine. Vse omenjene lokacije so trenutno arheoloko e neraziskane, vpis v register dediine pa pomeni vsaj doloeno stopnjo formalne zaite. Vse te lokacije predstavljajo lep primer, da tudi ljubiteljska arheologija lahko prispeva k arheoloki topografiji, hkrati pa tudi primer zglednega sodelovanja stroke in ljubiteljske arheologije.
Vinski dvor Hmeljnika zidanica (foto: J. Smolinsky).

Prazgodovinska naselbina Kompolje.
47
Rimski amfiteater na Ptuju

Jure Smolinsky
Ptuj je mesto z dolgo in bogato zgodovino, najbolj pa je poznano po rimskodobnih najdbah. Arheologija se s Ptujem ukvarja e priblino 150 let in v tem asu je postalo rimskodobno mesto e dokaj dobro poznano. V tem asu je bilo kar nekaj pomembnih odkritij, ni pa e bil odkrit rimski amfiteater. Namen prispevka je predstaviti tezo o lokaciji domnevnega amfiteatra na Ptuju. Ideja o amfiteatru temelji predvsem na dejstvu, da je v starem delu mesta ob Dravski ulici, v urbanizacijskem rastru zanimiva oblika, ki tvori ve kot polovico elipse in jo je na tem mestu zelo teko razloiti. Kot najbolj smiselna razlaga se kae, da so se stavbe na tem obmoju naslonile na stareje temelje. Lokacija je tembolj prepriljiva, ker oblika elipse popolnoma ustreza drugim, e znanim, rimskim amfiteatrom. e namre poveamo tlorise razlinih amfiteatrov ugotovimo, da so le-ti popolnoma skladni s tlorisom elipse ob Dravski ulici. Predstavljena so ujemanja z amfiteatri v Pompejih, Meridi, Aquincumu, Carnuntumu in s samim Kolosejem v Rimu (pri slednjem je potrebno tloris nekoliko pomanjati). V prid obstoju amfiteatra na Ptuju pa govorijo tudi nekateri drugi indici. Izpostaviti velja predvsem votivni oltar boginji Nemesis, o katerem je poroal e Saria, saj se kult omenjene boginje praviloma povezuje s prizorii gladiatorskih bojev. e posebej v provincah Norik in Panonia pa so obiajno templji posveeni Nemesis stali neposredno ob amfiteatrih. Naslednji,
bolj posreden indic, pa je tudi smrt sv. Viktorina Ptujskega. Umrl naj bi na Ptuju, v asu Dioklecijanovega mnoinega preganjanja kristjanov. Na tem mestu je blizu domneva, da je bil usmren javno in ni neobiajnega ne bi bilo, e bi umrl v amfiteatru. V prid obstoju amfiteatra pa govori tudi e sam pomen in velikost rimske Petovione ter prisotnost rimskih legij, saj si teko predstavljamo, da tako mesto ne bi imelo amfiteatra. Sicer obstaja tudi nekaj utemeljenih zadrkov, predvsem gre tu za vpraanje o primernosti obravnavanega obmoja za gradnjo v tistem asu. Iz tega razloga se teza dotika tudi poteka struge Drave v rimskem asu, poleg tega pa skua s pomojo analogij argumentirati monost, da bi se amfiteater lahko dovolj dobro ohranil, da bi se na njegove temelje lahko naslonile kasneje hie. Upotevaje vse indice lahko z veliko stopnjo gotovosti trdimo, da je na obmoju med Dravsko, Cankarjevo in Akerevo ulico stal rimskodobni amfiteater. Pomena tovrstnega odkritja ni potrebno posebej poudarjati, saj bomo (e se teza izkae za pravilno) dobili prvi amfiteater na naih tleh. e upotevamo e velikost elipse, ki znaa priblino 170 140 m, pa se pokae, da bi bil ptujski amfiteater po velikosti enak tistemu iz italijanske Capue, ki velja za drugega najvejega. Pomen tako velikega amfiteatra pa presega slovenski okvir.
Obmoje domnevnega amfiteatra.
Prikaz tlorisnega ujemanja z rahlo pomanjanim tlorisom Koloseja.

48
Muljava - arheoloko izkopavanje ob gradnji kanalizacije

Primo Stergar
Obsenni obroek z ravno odrezanim koncem in kovano S zanko, srebro.
V mesecu novembru in decembru 2012 smo izvedli arheoloko izkopavanje na delu trase novega kanalizacijskega sistema na Muljavi. Gradnja kanalizacije je deloma posegla v obmoje nepremine kulturne dediine Muljava - Arheoloko najdie, ED: 6018. Arheoloko izkopavanje je potekalo v neposredni bliini cerkve Marijinega vnebovzetja na Muljavi in sicer na njeni juni, vzhodni in zahodni strani. Odkriti so bili ostanki 14 grobov, ki jih na podlagi odkritih materialnih ostankov (obsenni obroki) uvramo v konec 10. stoletja. Odkriti so bili obsenni obroki z zakljuki vekratnimi odebelitvami in obsenni obroki z ravno odrezanim koncem in kovano S zanko. Med odkritimi grobovi izstopa grob t. 7, v katerem sta bila odkrita dva kompleta tipoloko enakih obsennih obrokov (obroek z ravno odrezanim koncem in kovano S zanko). En komplet obrokov je narejen iz brona, drugi iz srebra. Sam grob se je nahajal pod vejo kamnito grobljo.
49
marje Sap - arheoloko dokumentiranje ob gradnji elektrinega kablovoda

Primo Stergar
Ob izgradnji podzemnega elektrinega kablovoda v obmoju naselja marje Sap, obina Grosuplje, je bilo izvedeno arheoloko dokumentiranje ob gradnji. Trasa kablovoda je posegala v obmoja nepremine kulturne dediine Tlake - Arheoloko obmoje, ED: 11886 in marje SAP - Arheoloko obmoje, ED: 11885. Obmoje izvedbe arheolokega dokumentiranja ob gradnji je skorajda v celoti potekalo v obmoju pod dananjo Ljubljansko cesto. Z arheolokim dokumentiranjem ob gradnji smo: - potrdili obstoj starejih cest pod danajnjo Ljubljansko cesto - zamejili obmoje s prisotno rimskodobno kulturno plastjo - odkrilli dobro ohranjene ostanke temelja obzidja protiturkega tabora, ki je bil postavljen okoli cerkve Marijinega rojstva.
Odkrit ostanek temelja obzidja protiturkega tabora. Ostanek temelja obzidja je bil odkrit pod dananjim plonikom na juni strani dananje Ljubjanske ceste. Vidbne ohranjene mere temelja zidu so 250 140 80 cm.
Poloaj odkritega temelja zidu z vrisano linijo domenvnega nadaljevanja pod dananjim plonikom ob Ljubljanski cesti.
50
Makovec pri Koevju

Drago Svoljak, Andrej unik
Po ogledu in natanni doloitvi lokacije trase vodovoda s steklenimi cevmi v Makovcu (15. 11. 2012, lokacijo je na parc. t. 246/1, k. o. Onek pokazal najditelj dveh vodovodnih cevi Vlado Hrovat, Makovec 23, ki jih je odkril v letih med 1983 in 1985 in jih podaril Pokrajinskemu muzeju Koevje) je bilo tam med 21. in 23. novembrom 2012 izpeljano arheoloko izkopavanje. S sondo, dolgo 3,50 m in iroko 1,00 m je bil najprej dognan obstoj ter smer in lega vodovodnih cevi, nato pa je bil v smeri poteka vodovoda izkop podaljan en meter na iroko v dolini 9 m, tako da je bil vodovod odkrit v dolini 9,55 m. Vodovodne cevi so bile na zahodni strani izkopa 0,32 m pod sedanjo travnato povrino, na vzhodni pa 0,45 m. Poloene so bile v okoli 0,30 do 0,35 m irok in z zemljo poravnan vkop. Smer poteka vodovoda v tem delu je za 95 odklonjena od severa. Od vzhoda proti zahodu je bila izmerjena (povprena) 19,50 cm velika viinska razlika, kar pomeni padec okoli 2,0 %. Cevi so bile otevilene od zahoda proti vzhodu, zaetna z nilo, nato pa od 1 do 20, 21. cev pa je ostala na svojem mestu. Za muzejsko zbirko PM Koevje je bilo tako dvignjenih 20 cevi, dve med njimi le deloma ohranjeni (8. in 9.). Cevi so dolge 50 cm, premera 2,5 cm. Za spoje so bile cevi na eni strani razirjene v konus, na drugi strani pa pred spojnim delom trombasto razirjene. Tesno oprijeti spoji so bili e dodatno zatesnjeni z belkasto snovjo. Kjer je vodovod pual, to pa je bilo v obmoju 17. cevi, je bila pokodovana cev na spoju s sosednjima povita z usnjem, utrjenim e z inatimi objemkami. Prav to popravilo je dokaz, da je vodovod v resnici deloval! Cevi v vzhodnem delu izkopa (od t. 17 do 21) so bile na spojih podloene oz. obdane z mastno rumeno ilovico. V srednjem delu (med 7. in 11. cevjo) je vodovodna napeljava premoala manji skalnat greben, v katerega je bil vsekan leb za namestitev cevi, ki so tu bile poloene najbolj plitvo. V tem delu sta bili le v manjem fragmentu ohranjeni 8. in 9. cev, neznano kdaj pa je e bila iztrgana 10. cev. Na vzhodnem zakljuku izkopa je bil juno od vodovoda plitev ovalen vkop, napolnjen s pepelom in kamenjem, vmes je bil tudi
pokodovan elezen gozdarski cepin. Na severni strani 18. in 19. cevi je bil prav tako zaznan vkop. Nobeden z vodovodom ni imel nikakrne povezave. Glede na izredno plitvo vkopane vodovodne cevi, ki so bile pozimi podvrene zmrzali, je raunati, da so bile napeljane v pretono vako korito neko tu stojee nemko-koevske vasi. Steklene vodovodne cevi so industrijski izdelek iz druge polovice 19. stoletja, izdelane morda v koevskih steklarnah. Taken vodovod naj bi v tem okolju ne bil edini, steklene cevi so bile (menda) odkrite tudi pri Suhem potoku. Dve takni cevi hrani tudi Narodni muzej Slovenije. Vodovod se od izkopnega polja 2012 nadaljuje v obe smeri.
Veji del odkopanega vodovoda
Ohranjeni spoj
Popravljeni spoj dveh cevi
51
Zaitne arheoloke raziskave na obmoju bencinskega servisa Cikava (ED 11874)

Ahac inkovec
Pri arheolokem nadzoru ob strojnem izkopu jarka za telekomunikacijsko napeljavo za bencinski servis Cikava na parc. t. 384/5, 384/6, 1129/4, 1129/6, 388/1, 388/2, 391/4, 395/4, 395/6, k. o. marje in 755/4, 754/30, k. o. Sela so bili odkriti prazgodovinski ostanki, ki so nakazovali na obstoj arheolokega najdia. Zaradi tega je bilo odloeno, da se na skrajnem zahodnem in skrajnem vzhodnem delu obravnavanega obmoja izvede arheoloka izkopavanja v dolini 10 m in irini 2 m severno in 2 m juno od sredine izkopanega jarka, medtem ko se profil jarka na obmoju med izkopnima poljema arheoloko dokumentira. Raziskave, ki jih je financiralo podjetje Dars d.o.o., je izvedla ekipa podjetja Arhos pod vodstvom univ. dipl. arheologov Slobodana Olia in Ahaca inkovca v razdobju od 6. do 18. 7. 2012. Obmoje raziskav lei v severozahodnem delu Grosupeljske kotline, med naseljema Cikava in marje-Sap. Rahlo valovit, niinski svet se na tem mestu zoi v lijakasto dolino, ki tvori naraven prehod med Ljubljansko kotlino in Dolenjsko. V neposredni bliini raziskanega obmoja danes potekata glavna cestna in eleznika povezava med Ljubljano in Novim mestom. Pri raziskavah smo odkrili arheoloke ostanke iz rimskega in prazgodovinskega obdobja. V zahodnem delu
Neo-eneolitske najdbe: fragmentirani keramini zajemalki iz plasti SE 002, PN 018 (foto: S. Oli). obmoja smo v plasti paleohumusa pod ornico nali posamezne odlomke neolitske keramike, ki se je pojavljala tudi v profilu izkopanega jarka na drugih delih obmoja. V bliini smo zato izkopali e eno manje izkopno polje, v katerem smo odkrili vejo koncentracijo keraminih najdb, ki je morda nakazovala na obstoj neolitskega objekta. Ostankov vkopanih struktur pri raziskavah nismo odkrili. Antini ostanki so bili najdeni zgolj v skrajnem vzhodnem delu raziskanega obmoja. Tu smo v plasti paleohumusa nali ve odlomkov rimske keramike in kose elezove lindre, ki je nakazovala na morebiten obstoj talilne pei v neposredni bliini. Pod plastjo paleohumusa smo odkrili ostanke estih ganih rimskih grobov, vkopanih v sterilno geoloko podlago, ki so bili vsi z izjemo enega presekani z gradbenim jarkom. Za grobove je bila znailna enostavno oblikovana grobna jama ovalne oblike, medtem ko smo pri dveh izmed njih odkrili ostanke zidane grobne konstrukcije. Veina grobov ni vsebovala grobnih pridatkov, na podlagi esar smo domnevali, da so bili izropani. Izjemo je predstavljal grob 1, ki je vseboval bronast novec, odlomke treh bronastih fibul, keramino oljenko, v celoti ohranjeno stekleno aro in fragmentirano stekleno ao, keramien vr in keramino skledo ter dele dveh keraminih posod. Grob smo na podlagi najdb okvirno datirali v as od 1. do 2. stoletja, iz katerega so verjetno izvirali tudi drugi grobovi. Verjetno je, da so grobovi pripadali grobiu, ki je bilo odkrito leta 1892 pri gradnji eleznike proge (t. ED 11874) in je pripadalo rimski naselbini na obmoju naselja marje-Sap (t. ED 11885).
Steklena ara, SE 011, PN 007 (foto: S. Oli).
52
Arheoloki nadzor pri gradnji kablovoda na obmoju Pijavkega

Ahac inkovec
Pri arheolokem nadzor ob izkopu jarka za kablovod KB 20 kV TP Brestanica Kolodvor DV Spodnje Pijavko v septembru in okrobru leta 2012 sta bili odkriti dve novi arheoloki najdii iz rimskega in prazgodovinskega obdobja. Trasa kablovoda je potekala ob desnem bregu reke Save vzdol magistralne ceste med Krkim in Sevnico. Veji del obravnavanega obmoja obsega iroko obsavsko ravnico, ki jo tvorita Pijavko polje na zahodu in obmoje z ledinskim imenom Penk na vzhodu, medtem ko njegov skrajni vzhodni del, kjer se savska dolina zoi v ozko s strmimi bregovi obdano sotesko, lei na arheoloko zaitenem obmoju z ledinskim imenom Gunte (t. ED 16573). Arheoloke raziskave, ki jih je financiralo podjetje Elektro Celje d.o.o., je izvedla ekipa podjetja Arhos pod vostvom univ. dipl. arheologov Slobodana Olia in Ahaca inkovca. Stratigrafijo na raziskanem obmoju so veinoma tvorile plasti koluvialnega nastanka, le v nije leeih predelih na obmoju obsavske poplavne ravnice so prevladovali peeni aluvialni nanosi. Od preostanka obmoja se je razlikoval le njegov skrajni vzhodni del, kjer so stratigrafsko sekvenco sestavljala nasutja, ki so tvorila novourejeno savsko obalo. Na obmoju Gornjega Pijavkega, na parc. t. 2571/1, 2572/1 in 2572/2, k. o. Veliki Trn, sta bila pri izkopu jarka najdena dva velika, reliefno okraena marmorna bloka, ki sta predstavlja sestavni del ene ali ve edikul. Prvi je imel na eni stranici upodobljeno okrasno polje s figuro Erota, naslonjenega na bakljo, na drugi stranici pa se je nahajal levi del okrasnega polja s prizorom palme. Pri drugem bloku je bila okraena le ena izmed nijih stranic, na kateri je bil prikazan zgornji del okrasnega polja z rozeto. Na istem mestu so bile v profilu jarka vidne tiri jame, vkopane v sterilno geoloko podlago. Zapolnjene so bile s premeanim materialom, ki je vseboval kose rimske opeke in posamezne odlomke rimske keramike. Najverjetneje gre za ostanke rimskih grobov. V bliini, priblino 650 m vzhodno, na parc. t. 2742, k. o. Veliki Trn, smo v plasti, ki je leala pod nivojem paleotal odkrili dva odlomka
rimske keramike, ki morda nakazujeta na bliino pripadajoe rimske naselbine. Drugo najdie je bilo odkrito na obmoju Srednjega in Spodnjega Pijavkega, na parc. t. 1096/2 in 1096/4, k. o. Krko. Na tem mestu je pod nivojem paleotal leala debela koluvialna plast, ki je vsebovala vejo koliino odlomkov prazgodovinske keramike, ki smo jo preliminarno datirali v as pozne bronaste dobe. Domnevamo, da gre za ostanke prazgodovinske naselbine, katere osrednji del se je verjetno nahajal na privzdignjeni terasi juno od raziskanega obmoja. Priblino 200 m vzhodno od tu, na parc. t. 1060, k. o. Krko, smo odkrili plitvo jamo, vkopano v sterilno geoloko osnovo, ki je vsebovala odlomke keramike iz istega asa. eprav v njeni okolici nismo odkrili arheolokih ostankov, domnevamo, da je jama predstavljala del istega najdia.
Nagrobni kamen - pogled na sprednjo stranico s figuro Erota ter na stransko stranico s prizorom palme (foto S. Oli).
53
Arheoloko podvodno izkopavanje in premestitev plovila v depozitorij za moker les v Sinji gorici, obina Vrhnika, Pot na Tojnice (ED 11420 Podpe - Arheoloko najdie Ljubljanica)
Irena inkovec, Matej Draksler, Rene Masaryk, Metka trajhar
Vzpostavitev depozitorija za hranjenje mokrega lesa iz arheolokih raziskav Muzej in galerije mesta Ljubljane je v zadnjih desetih letih pridobil tevilne vzorce in predmete iz mokrega lesa, ki so na dan prili ob zavarovalnih izkopavanjih na razlinih lokacijah v Ljubljani in okolici. Zaradi obutljivosti materiala in potrebe po zaasnem in trajnem hranjenju tovrstnega gradiva, smo v sodelovanju z drugimi ustanovami predstavili ve monosti za ohranjanje in hranjenje gradiva glede na vrsto (gradbeni elementi, muzejski predmeti, vzorci za analize), rezultate sorodnih projektov v evropskem prostoru ter organizacijske in finanne zmonosti. Skladno s konvencijo UNESCO o varovanju podvodne kulturne dediine iz leta 2001, kjer je ohranjanje in situ vedno prva in poglavitna monost za varovanje, smo tudi nae raziskave primarno usmerili na to podroje. Vzpostavitev depozitorija, ki bo opremljen z odlagalnimi povrinami in modularno organiziran v skladu z muzejskimi depojskimi standardi, v enem od Sinjegorikih ribnikov na Vrhniki bive opekarne pa
Pozicioniranje platforme, zabijanje kolov. pomeni prvo prilonost za dolgorono reevanje problematike. Prva faza projekta obsega hranjenje testnih vzorcev mokrega lesa ter stalni monitoring mikrobiolokih, kemijskih in fizikalnih vplivov okolja, hkrati pa omogoa zaasno hranjenje gradiva, ki ga je zaradi ogroenosti potrebno premestiti iz primarne lokacije. Na podlagi rezultatov prve faze projekta, ki bo predvidoma trajala pet let, bomo lahko pripravili dolgoroneje reitve za ohranjanje in hranjenje gradiva iz mokrega lesa.
Vleka platforme.
54
Grobie upna cerkev v Kranju (ARRS J6-4057)

Benjamin tular, Mateja Belak
Grobie upna cerkev v Kranju ima preko 2500 arheoloko raziskanih grobov iz asa od 7. st. do 18. st., zato se po velikosti in asu trajanja neprekinjenega pokopavanja uvra med najveja srednjeveka grobia v Evropi. Skoraj polovica teh grobov pripada zgodnjesrednjevekemu obdobju. Gradivo obsega preko 1100 predmetov in preko 700 okostij. V okviru raziskovalnega projekta Grobie upna cerkev v Kranju smo v l. 2012 v digitalni obliki objavili primarne arhivske vire izkopavanj leta 1953. Izvirnike gradiva hranijo Gorenjski muzej Kranj, Narodni muzej Slovenije in nekateri posamezniki. Gre za tisto dokumentacijo, ki je nastala bodisi ob izkopavanjih in se je ohranila, bodisi je nastala pozneje na podlagi terenske dokumentacije in najdb, ki se niso ohranile. Izjemen pomen tega najdia tako za arheologijo kot vedo, kot tudi za srednjeveko zgodovino jugovzhodnoalpskega prostora, nam narekuje nekoliko drugaen pristop k objavljanju. V evropski arheologiji namre e vedno prevladujejo zaprte raziskave. Za te je znailno, da skupina strokovnjakov zbere podatke, jih analizira in interpretira ter v obliki tiskanih znanstvenih monografij in lankov objavi prvenstveno rezultate, mnogo manj in v bolj skromni obliki pa gradivo, ki so ga zbrali. V primeru grobia upna cerkev v Kranju pa smo se odloili, da bomo sledili naelom odprte znanosti. Rezultate svojih analiz in svoje interpretacije bomo posredovali v uveljavljeni obliki znanstvenih objav, vendar smo si zadali e dodatno nalogo: omogoiti nadaljnje ali ponovne raziskave im iremu krogu strokovnih ali nestrokovnih javnosti brez mukotrpnega zbiranja in urejanja arhivskega gradiva. Kot so pokazali nekateri veliki projekti v zadnjih letih na primer digitalni model reliefa zemlje v okviru NASA Earth Science ali slovenski primer, objava digitalnih kopij Franciscejskega katastra pri Arhivu RS je najuinkoviteje sredstvo za skokovito poveanje koliine in kakovosti raziskav brezplana in neomejena dostopnost raziskovalnega gradiva na svetovnem spletu.
Da bi bralcem ponudili podatke v im bolj dostopni obliki, smo se odloili za tekstovno objavo v formatu PDF. Izkunje iz preteklosti namre kaejo, da arheologi le izjemoma posegajo po gradivu, ki je dostopno v obliki podatkovne zbirke. Hkrati pa moderni bralniki datotek PDF omogoajo kar nekaj monosti iskanja in hitrega premikanja po besedilu ter oznaevanja besedila. Knjigi sta brezplano dostopni na spletu: tular, B. in M. Belak (ur.) 2012, Grobie upna cerkev v Kranju. Dokumentacija o izkopavanjih v letu 1953. - E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 1, Ljubljana. dostop: http://iza2.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grobisce-zupna-cerkev-v-kranju-1#v tular, B. in M. Belak (ur.) 2012, Grobie upna cerkev v Kranju. Kartoteka najdb iz leta 1953. - E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 2, Ljubljana. dostop: http://iza2.zrc-sazu.si/sl/publikacije/grobisce-zupna-cerkev-v-kranju-2
55
Predstavitev projekta ARIADNE

Benjamin tular
ARIADNE (Advanced Research Infrastructure for Archaeological Dataset Networking in Europe, 1.2.2013 - 30.1. 2017) Namen projekta ARIADNE, ki ga financira EU v sklopu 7. okvirnega programa (tema Research infrastructures for archaeological datasets and related technologies, INFRA-2012-1.1.3.), je povezati in integrirati obstojee arheoloke raziskovalne infrastrukture z namenom omogoiti raziskovalcem uporabo raznorodnih podatkov in novih tehnologij kot integralni del raziskav. Dandanes obstaja ogromna koliina dostopnih digitalnih podatkovnih repozitorijev, ki segajo preko razlinih arheolokih obdobij, raziskovalnih podroij in regij. Koliina teh podatkov z naraajoo rabo informacijskih tehnologij (IT) dnevno naraa. Gre za zbir rezultatov dela posameznikov in institucij, ki pa je teko dostopen saj je razdrobljen in nehomogen. Zdruevalne dejavnosti projekta bodo omogoile trans-nacionalni dostop raziskovalcev do podatkovnih sredi, orodij in vodstva ter hkrati do novih spletnih storitev. Slednje bodo temeljile na skupnem vmesniku do razlinih podatkovnih repozitorijev, dostop do referennih podatkov in do inovativnih tehnologij za delo s podatki. Tako bo projekt spodbujal nove smeri arheolokih raziskav, saj bo temeljil na primerjavi, ponovni uporabi in integraciji podatkov v nove raziskave vkljuno s terenskimi in laboratorijskimi raziskavami. Dandanes so ti podatki raztreseni v razlinih podatkovnih zbirkah, v teko dostopnih poroilih ali t. i. sivi literaturi ter v strokovnih objavah (ki so e vedno najpomembneje sredstvo za distribucijo rezultatov raziskav). Program bo prispeval k nastajanju novih raziskovalnih skupin, ki bodo pripravljene izrabiti prednosti informacijskih tehnologij in jih vkljuiti v uveljavljeno metodologijo arheolokih raziskav.
Za dosego tega rezultata bomo v projektu uporabili ve tehnologij integracije podatkov, ki temeljijo na skupnih lastnostih obstojeih podatkovnih zbirk ter na zdruevalnih aktivnostih, ki bodo spodbudile smelo skupnost uporabnikov. Skupni cilj, predstavljen zgoraj, bomo dosegli postopno z doseganjem zaasnih ciljev.
56
Notranja preveritev registrirane enote kulturne dediine Razvanje (Potela s pripadajoimi grobii)
Biba Teran, Matija renar, Dimitrij Mleku in Branko Mui s sodelavci: Igor Medari, David Medica, Matja Mori, Igor Rinar, Manca Vinazza in Marjana Zajc
Arheoloki kolompleks Potele s iro okolico je e vrsto let predmet sistematinih raziskav OZA FF UL, te pa so postale e intenzivneje od letu 2011 dalje, ko je k projektu pristopil tudi CPA ZVKDS. Izhodie raziskav ob podatkih iz dosedanjih terenskih raziskav predstavlja natanen digitalni model terena irega obmoja Potele, narejen z lidarjem. Na njegovi osnovi usmerjamo potek raziskav, pri emer smo se v veliki meri zavezali uporabi nedestruktivnih metod in njihovemu preverjanju. V prvi vrsti so to raziskave s irokim naborom geofizikalnih metod (magnetne, upornostne in georadarske), katerih rezultati se komplementarno dopolnjujejo tako med seboj kot
z lidarjem, ob tem pa skupaj oblikujejo temelje za nartovanje ciljnih, ozko usmerjenih nadaljnjih raziskav, kot so geoloke vrtine, sonde in izkopavanja. Z geofizikalnimi metodami preverjamo prisotnost in stopnjo ohranjenosti tako kamnitih grobnih kamer v gomilah na vseh nekropolah v okolici Potele kakor tudi povrine med gomilami. Ob gomilah je bilo na Habakuku e znano manje tevilo planih grobov, ire obmoje domnevnega grobia pa smo natanno raziskali z geofizikalnimi metodami. Rezultati, preverjeni s testno sondo, potrjujejo, da je mono tudi v zelo zahtevnih okoliinah, ob ustrezni strategiji geofizikalnih raziskav, zanesljivo odkrivati izredno majhne objekte.
Rezultati magnetnih raziskav planega grobia. A: magnetogram s termoremanento magnetizacijo keramine are. B: ustje keramine are s kamnitim vencem. C: 2D magnetni model izkopane keramine are.
57
Iz rezultatov izhaja, da je bilo plano grobie precej veje, kot se je doslej predvidevalo. Ob tem smo v letu 2012 na Poteli prvi uporabljali georadarsko metodo zelo nizkih frekvenc za potrebe geoarheolokih raziskav v smislu dopolnjevanja morfostrukturne karte, prepoznavanja morebitnih litolokih sprememb, ki jih ponekod beleimo na magnetnih kartah, odkrivanje vejih arheolokih objektov, kot so npr. sestava obrambnih nasipov, morfologija geoloke podlage in pogojenost povrinskih oblik in posledino tudi doloenih arheolokih naselbinskih struktur.
Rezultati projekta pa niso ostali le med strokovnjaki, saj smo kot pomemben del projekta predvideli in delno e izpeljali razline dejavnosti, ki iri javnosti predstavljajo sodobne arheoloke raziskave in tako ozaveajo o pomenu arheoloke dediine. Nai izsledki so bili tako vkljueni v mednarodno razstavo Poleti v preteklost, v razstavo ZVKDS Dediina na dlani, ob tem pa so nali mesto tudi na informacijskih tablah, postavljenih ob izbranih arheolokih najdiih jugovzhodnih obronkov Pohorja, vkljuenih v prvi odsek Arheoloke poti po Mariboru z okolico, ki je skupaj z vodnikom nastal v sklopu EPK Maribor 2012.
Georadarski profili s 50 MHz RTA georadarsko anteno. A: DMR dveh visokih gomil na Pivoli z oznaenimi linijami RTA profilov. B in C: izbran RTA georadarski profil z oznaenim anomalnim obmojem v srediu gomile (preliminarna interpretacija).
58
Protiturki tabor v Dolenjskih Toplicah prve arheoloke raziskave v kraju

Pavla Peterle Udovi
Na obmoju predvidene gradnje in sanacije temeljev upnia (Zdraviliki trg 6) so na parc. t. 452/14 in 452/20 k.o. Toplice potekale zavarovalne arheoloke raziskave. Pristojni ZVKDS, OE Novo mesto je na omenjeni lokaciji, ki je v Registru nepremine kulturne dediine vpisana kot Dolenjske Toplice Vako jedro (ED 8630) in Dolenjske Toplice upnie (ED 22346) predpisal izvedbo arheolokega nadzora in dokumentiranja ob gradnji. Projekt je izvedlo podjetje ArheoVed, raziskovanje in izobraevanje, pod strokovnim nadzorom konservatorja mag. Uroa Bavca, univ. dipl. arheologa. Obmoje predvidenih raziskav se nahaja tik ob severnem vogalu upnia, ki lei na desnem okljuku potoka Suica. V pisnih virih so Toplice prvikrat omenjene leta 1228 (Kos F., 1902, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Ljubljana), sto let kasneje pa je prvi omenjena cerkev v Dol.Toplicah, medtem ko je ime cerkve omenjeno leta 1340. Prvi vpadi Turkov na slovensko ozemlje so bili leta 1408. Ker so Toplice so zaradi vpadov Turkov v 16.stol. trpele, saj so leale na njihovi poti proti severneje leeim krajem, so domaini sezidali moan obrambni zid okoli cerkve sv. Ane. Slednjega je omenjal e Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske. Zid je danes deloma viden in ohranjen le juno od cerkvene ladje (Fister P., 1975, Arhitektura slovenskih protiturkih taborov. Ljubljana). Arheoloke raziskave so potrdile lego znanega protiturkega tabora ter odkrile ostanek ovalnega stolpa z ohranjenimi kulturnimi plastmi. Najstarejo fazo predstavlja gradnja stolpa protiturkega tabora in bivanje v njem. Dokumentirana je bila hodna povrina, s katere je bil vkopan vkop za gradnjo temelja. Vanj je bil postavljen do 1,00 m irok in 1,10 m visok temelj iz apnenastih lomljencev in malte ter nanj podobno grajen zid, visok do 0,52 m. V asu gradnje temelja in zidu je nastala plast klesarskih odkrukov. Stolp je bil kot vogalni del upnia v rabi e dolgo po opustitvi tabora. Drugo fazo predstavlja prezidava vogala upnia, saj je bil vogal v obliki stolpa poruen, na tem mestu
pa zgrajen nov pravokotni temelj in zid. Zadnjo fazo predstavljajo novodobni posegi, povezani z izgradnjo in ureditivjo okolice upnia in iritvijo regionalne ceste v 20. stoletju. Sledov prazgodovinske in antine poselitve na tem mestu nismo nali. Toda med najdbami je bil odkrit odlomek prazgodovinske keramike ter nekaj kosov ogane gline, kar nakazuje na monost, da so bile tudi Toplice obljudene ali poseljene v prazgodovini. Med predstavniki lastnika zemljia (upnija Toplice), upanom in spomenikovarstveno slubo je bil sklenjen naelen dogovor in pristanek na prezentacijo arheolokih ostalin. Pripravljen je bil idejni nart, a se je zataknilo pri sredstvih, ki v obinskem proraunu niso bila predvidena.
Del stolpa protiturkega tabora, pogled proti jugu (foto P. P. Udovi).
Notranje lice zidu stolpa protiturkega tabora, pogled proti jugu (foto P. P. Udovi).
59
Arheoloko izkopavanje v Mezgovcih ob Pesnici Prazgodovinska naselbina Dolnica (ED 29504)

Marua Urek
Na trasi rekonstrukcije in elektrifikacije proge Pragersko - Hodo je ekipa MAGELAN Skupine d.o.o. iz Kranja med julijem in oktobrom 2012 izvedla arheoloka izkopavanja. Najdie Mezgovci ob Pesnici - prazgodovinska naselbina Dolnica je bila odkrita z ekstenzivnimi arheolokimi pregledi leta 2010 (Arhos d.o.o.) in leta 2011 potrjena e z intenzivnimi arheolokimi pregledi (PJP d.o.o.). Skupaj je bilo raziskanih 610 m2 povrine. Arheoloke najdbe dokazujejo poselitev v pozni bronasti dobi. Ohranile so se stavbne ostaline, jame za sohe, shrambne jame in jame neznane namembnosti okoli objektov. Stavbe so bile grajene z vertikalnimi sohami, ki so bile postavljene v jame. Glede na prisotnost ogane gline lepa lahko sklepamo, da je bilo jedro sten prepleteno z vejevjem in zamazano z glino. Ne glede na dejstvo, da je bilo obmoje mono pokodovano, smo na osnovi obstojeih podatkov sklepali o kompleksu 3 objektov. Verjetno so odkriti kompleksi tvorili 2 skupnosti oz. gospodarstvi, sestavljeni iz enot za razline dejavnosti. Prebivalci naselbine so se ukvarjali s poljedelstvom, kar lahko sklepamo po najdbah rmelj. Keramine utei in vijek so dokaz, da se je del prebivalstva ukvarjal s tkanjem, e pomembneje pa je odkritje najdb, povezanih s kovinsko predelovalnimi dejavnostmi. Naselbina sodi v sklop naselitve prebivalstev ob Dravi
Izkopno polje med raziskavami, pogled proti vzhodu (foto: M. Urek). in Muri, ki so bili nosilci t.i. ruke kulturne skupine. Odkritje naselbine v Dolnici tako dopolnjuje poselitveno sliko severovzhodne Slovenije v asu kulture arnih grobi. V kronolokem smislu lahko vse prazgodovinske najdbe umestimo v enoten asovni okvir. Prazgodovinsko keramino gradivo preliminarno datiramo v as mlaje kulture arnih grobi, v stopnjo Ha B. Najdbi kremenaste puine osti s konkavno bazo in prirezanimi krilci ter keramine zajemalke priata, da je bilo obmoje raziskav poseljeno e v neo eneolitskem asu. Posamine najdbe kaejo tudi na poselitev v rimskem asu.
Tloris arheolokih ostalin ter zamejitev obmoij gospodarstev.
60
MOJ MUZEJ drugaen vodnik po stalnih razstavah Medobinskega muzeja Kamnik

Janja eleznikar
Medobinski muzej Kamnik je k stalni razstavi Odsevi kamnikih tisoletij, ki je bila dokonana junija 2012, izdal vodnik, ki je drugaen od obiajnih muzejskih vodnikov. Besedila v brouri sva napisali Zora Torkar in Janja eleznikar, lektoriral jih je Vladimir Motnikar. Knjiica in razstava sta dobili glavnega igralca maskoto, simbol - Kam'nek, ki sta ga oblikovala Polona Matek in Vladimir Risti. Knjiica obsega 63 strani in je izla v nakladi 700 izvodov. Risbe je narisala: Tamara Koroec, avtor naslovnice je: Jakob Matek, oblikovanje je delo Polone Matek. Fotografije so prispevali: Toma Lauko, France Stele ter Miran Kambi, vodnik je natisnil Studio Print d.o.o. Finanna sredstva za izdajo vodnika so prispevali prijatelji in podporniki Medobinskega muzeja Kamnik KD ivljenje, Obina Kamnik in Ministrstvo za znanost, kulturo, izobraevanje in port. Zakaj drugaen vodnik? Zasnova vodnika je prilagojena stalni razstavi in pedagokim kotikom, ki se nizajo skozi razstavne prostore. Zaenjamo ga v ledeni dobi s sreanjem z mamutom in njegovimi znailnosti, gremo preko neolitika v as rimske dominacije, skozi za Kamnik izjemno pomembni srednji vek, preko obrtnikov, trgovine do prvih tiskanih knjig, baroka, reform Marije Terezije in rokovnjaev, vse do 20. stoletja (meanskega ivljenja v mestu Kamnik in pastirskega ivljenja na Veliki planini). V vodnik sta zajeta tudi lapidarij in kae muzej na prostem, kjer se za konec poizkusimo v pravem iskanju skritega zaklada. V vodniku so zelo kratki opisi bodisi znailnosti bodisi posameznih asovnih obdobij, ivljenja, ali pa zgolj navodila kaj poeti v razstaviu. Osnovne infromacije na doloeno temo so podane na barvit, prijazen, upamo, da tudi uinkovit nain. Besedila so zelo kratka, pouna, vasih zabavna, vsekakor pa dovolj izpovedna in informativna, da vzpodbujajo zanimanje za dodatno izobraevanje na doloeno temo. V vodniku so glavni statisti otroci, njihov vodja in usmerjevalec pa maskota - Kam'nek. Na fotografijah otroci tkejo, piejo, riejo, tipajo, poArheologija v letu 2012 dediina za javnost
Naslovnica in hrbtna stran vodnika. sluajo, gledajo, izkopavajo, se igrajo, skratka ponejo stvari, ki jih navadno v muzejih ne smejo. Predvsem pa se uijo na izkustven nain. V vodniku je est nalog: ena sprauje po ledenodobnih ivalih, druga prosi, da se otroci zmerijo v srednjevekih merskih enotah: ped, evelj, laket; tretja nas naui narediti druinsko rodbinsko drevo itd. e so vse reene pravilno, si reevalec prislui muzejsko nagrado zanimiv magnetek kamenek z obraznimi izrazi maskote. Za tisk knjiice smo pridobili tudi sponzorja KD ivljenje. Ob izpolnejni njihovi prijavnici, pa si reevalci prisluijo e njihovo nagrado. Del nalog lahko reujemo doma, del pa jih je vezanih na razstavo in razstavne eksponate, zato je uporaba vodnika ob ogledu najbolj priporoljiva. Zasnovali smo tudi muzejski program S Kam'nkom na pot, kjer kustosi vodimo skupine otrok in odraslih skozi rasztavie in skupaj reujemo naloge, ki nam jih Kam'nek zada.
61
Jezero - Sv. Lovrenc

Alja or
Oktobra 2012 smo ponovno raziskovali obmoje arheolokega najdia Sv. Lovrenc, v vasi Jezero na robu Ljubljanskega barja. Izkopno polje je bilo zamejeno na parceli, ki je le nekaj metrov oddaljena od krake vrtae, ki smo jo intenzivno raziskovali v letih od 20092011. Z rezultati lanskoletnih enotedenskih arheolokih izkopavanj smo dopolnili spoznanja o poselitvi tega prostora. Pod tanko plastjo ornice smo v poglobitvah preperele skalne podlage odkrili sledove nekdanje hodne povrine, morda notranjost bivalnega objekta. Na njej so leale tevilne najdbe, ki jih lahko umestimo v 3. tisoletje pr. n. t. V nekdanja tla je bila vkopana tudi veja jama. Arheoloko najdie Sv. Lovrenc pa smo v lanskem letu predstavili tudi lokalnemu prebivalstvu. Na Osnovni oli Preserje smo ponovno otvorili razstavo "Jezerci na suhem", v okviru le-te pa smo pripravili tevilne izobraevalne dejavnosti za mlaje in stareje. Pod vodstvom Alje or so potekala vodstva po razstavi, predstavitve dela konservatorja in arheoloke delavnice.
Deli keramine utei za statve (foto: A. or).
62
Seznam izdanih soglasij za arheoloke raziskave v letu 2012
Najdie 1 2 3 4 5 6 7 8 Ajdovina - Castra Ajdovina - Castra Ajdovina - sv. Jurij Ajdovina - sv. Jurij Ajdovina - sv. Jurij Andra nad Polzelo cerkev sv. Andreja Ankaran - Bonika Ankaran - Bonika
Vrsta raziskave roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov, geozikalno kartiranje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov izkopavanje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ETPZP dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov
Izvajalec ARHEOTERRA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. Tica Sistem d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. PJP d.o.o. Arhej d.o.o.
9 10 11 12 13
Ankaran - internistina bolninica Bela cerkev Bertoki - Sermin Bertoki - Vale
ITPOP, roni izkop testnih jarkov, geozikalno kartiranje AVGUSTA d.o.o. BRENK KLAN & CO. d. n.o. ZVKDS CPA MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Arhej d.o.o.
Babno Polje - gradie Farjevka izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji PAR pregled dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji izkopavanje historina analiza
14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
Bevke - Brdo Bitnje v Bohinju Blagovica - rimsko grobie Bled - Grad Bled - ale Bled - ale Bled - ale Bled - ale Bloice - Kucelj Bobovek - Zverivnik Bort pri Krki vasi prazgodovinski gomili Bort pri Krki vasi prazgodovinski gomili Braslove - trko jedro
Tica Sistem d.o.o. A&K, d.o.o. PJP d.o.o. A&K, Andrej unik in drubenik, d.n.o. A&K, d.o.o. A&K, d.o.o. A&K, d.o.o. A&K, Andrej unik in drubenik, d.n.o. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. AVGUSTA d.o.o. ArheoVed, raziskovanje in izobraevanje, Pavla Peterle Udovi s.p. Arhos d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arhos d.o.o. ZVKDS CPA ZVKDS CPA
25 26
roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji
27 28 29
Brestanica - Gunte Brezovica Brezovica
dokumentiranje ob gradnji ETPOP, ETPZP PAR_pregled
63
30 31 32 33 34
Brezovica Bukovica Butajnova Celje Celje
PAR_pregled PAR_pregled roni izkop testnih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov
ZVKDS CPA ZVKDS CPA ARHEOTERRA d.o.o. Arhej d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje
35
Celje
dokumentiranje ob gradnji
36 37 38 39 40 41
Celje Celje Celje Celje Celje Celje
dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji ETPP, ITPP, dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji dokumentiranje jedrnih vrtin, roni izkop testnih jarkov, ETPP, ITPP, dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji geozikalno kartiranje PAR_izkopavanje dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, dokumentiranje unienja roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje jedrnih vrtin dokumentiranje unienja dokumentiranje strojno izkopanih jarkov izkopavanje izkopavanje, raziskave ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji izkopavanje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov PAR_pregled ITPOP, ITPZP
42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57
Celje Celje Celje Cerklje ob Krki Cerknica Cerknica Cerknica Cerknica - Cerknikego jezero Cerknica - Cerknikego jezero Cerknica - grobie Svinja Gorica Cerknica - grobie Svinja Gorica Cerknica - grobie Svinja Gorica Cerknica - grobie Svinja Gorica Cerknica - grobie Svinja Gorica Cerknica - Kamna Gorica Cirkovce - prazgodovinska naselbina ate ob Savi renovci rni Vrh gradie Cerkovni gri
Pokrajinski muzej Celje Tica Sistem d.o.o. ZVKDS CPA ZVKDS CPA OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. ZVKDS CPA Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arhos d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o.
58 59 60
dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov
ETPOP, ETPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov Pomurski muzej Murska Sobota
64
61
rnomelj - arheoloko obmoje izkopavanje
Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arhej d.o.o.
62 63 64 65 66 67 68 69
rnomelj - ardak rnomelj - ardak rnomelj - ardak rnomelj ardak rnomelj - hia Ulica Mirana Jarca 3 rnomelj - mestno jedro rnomelj - Sade rnomelj - Sade
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov izkopavanje
70
Dekani - Purgarce-Buevca
ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov izkopavanje dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov, historina analiza roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje unienja dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
71
Divaa - Gorenjski Radvanj
Arhej d.o.o.
72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83
Divaa - Mala Triglavca Dobe - Gmajna-Berina Dobova Dobova Dobova Dobova Dobova Dobrova Dol pri Ljubljani Dolenja vas pri Raki Dolenje Poljane Zgornje Poljane Dolenje Prapree - Kazinar
Univerza v Ljubljani Arhos d.o.o. Arhej d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. PJP d.o.o. ZVKDS CPA Arhos d.o.o. BRENK KLAN & CO. d. n.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. AVGUSTA d.o.o. ArheoVed, raziskovanje in izobraevanje, Pavla Peterle Udovi s.p. Univerza na Primorskem BRENK KLAN & CO. d. n.o. ZVKDS CPA Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o.
84 85
Dolenji Logatec - Longaticum dokumentiranje strojno izkopanih jarkov Dolenjske Toplice - upnie dokumentiranje ob gradnji
86 87 88 89 90 91 92 93 94
Dolnji Zemon - Gradie Dolsko - Spodnje kovce DPN M6 Ajdovina - Lucija Drnovo - Neviodunum Drnovo - Neviodunum Drnovo - Neviodunum Drnovo Neviodunum Drnovo - rimska cesta Neviodunum-Siscia Drnovo - rimska cesta Neviodunum-Siscia
geozikalno kartiranje roni izkop testnih jarkov ETPOP, ETPZP dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov
65
95 96 97 98 99
Drnovo - rimska cesta Neviodunum-Siscia Drnovo - rimska cesta Neviodunum-Siscia Drnovo - rimska cesta Neviodunum-Siscia Drnovo rimska cesta Neviodunum-Siscia Globoice - Bajni vrh
dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov roni izkopavanjeop testnih jam/jarkov roni izkop testnih jarkov, arheoloko dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji
Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Maja Bausovac s.p. PJP d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arhej d.o.o. ZVKDS CPA GEARH d.o.o. AVGUSTA d.o.o. BRENK KLAN & CO. d. n.o. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. PJP d.o.o. ZVKDS CPA Arhej d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Tica Sistem d.o.o. Tica Sistem d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. PJP d.o.o. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. AVGUSTA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Univerza v Ljubljani Center ONKD d.o.o., Omahnova 18, 1000 Ljubljana MAGELAN SKUPINA, d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o.
100 Globoice pri Kostanjevici - Bajni vrh 101 Gmajna 102 Gorenja vas pri Leskovcu - rimskodobno grobie
dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji roni izkopavanjeop testnih jarkov
103 Gorenje pri Koevju - Gorenje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov 104 Gorenji Leskovec 105 Gornja vas 106 Grad Marenberg 107 Gradie nad Pijavo Gorico 108 Gradie nad Pijavo Gorico 109 Griblje - Ob Kolpi 110 Groblje pri Prekopi - Groblje 111 Hajndl 112 Horjul - Vovne - sv. Marjeta 113 Horjul - Vovne - sv. Marjeta dokumentiranje strojno izkopanih jarkov PAR izkopavanje geozikalno kartiranje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, geozikalno kartiranje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkopavanjeop testnih jarkov
114 Horjul - Vovne - sv. Marjeta 115 Horjul - Vovne - sv. Marjeta 116 Horjul - Vovne - sv. Marjeta 117 Horjul - Vovne - sv. Marjeta 118 Horjul - Vovne - sv. Marjeta 119 Hrae - Pod Staro cesto 120 Hrenova - Velki vrh 121 Idrija - mestno jedro 122 Idrija - mestno jedro 123 Ig - kolia 124 Ig - kolia 125 Ig - rimskodobna vaka naselbina 126 Ig - rimskodobna vaka naselbina 127 Ika Loka - Trdine
roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, raziskave ob gradnji topograja roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, geozikalno kartiranje ITPOP, ITPZP raziskave ob gradnji izkopavanje dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji raziskave ob gradnji
66
128 Ika Loka - Trdine 129 Ivanna Gorica 130 Ivanna Gorica
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji
OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arhej d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. Arhej d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Univerza na Primorskem BRENK KLAN & CO. d.n.o. ZVKDS CPA Arhos d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Tica Sistem d.o.o. ZVKDS CPA Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Center ONKD d.o.o., Omahnova 18, 1000 Ljubljana ZVKDS CPA ZVKDS CPA ZVKDS CPA Jamarsko drutvo Carnium Arhos d.o.o. Arhej d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. Arhos d.o.o. PJP d.o.o.
131 Ivanna Gorica 132 Izola - mesto 133 Izola - mesto
roni izkopavanjeop testnih jam/jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji
134 Izola - mesto 135 Izola - mesto 136 Jezero - sv. Lovrenc 137 Jezero - sv. Lovrenc 138 Jeice - Reber upenca 139 Jurjevica - Jurjevica Bree 140 Kamna Gorica 141 Klanec 142 Koevje - Rine 143 Komenda - sv. Peter 144 Koper 145 Koper 146 Koper 147 Koper 148 Koper 149 Koper 150 Kostanjevica na Krki 151 Kostanjevica na Krki - grajski kompleks 152 Kozarie - Okljuk 153 Kozare - Mengore 154 Kozje 155 Kranj 156 Kranj 157 Krko - mesto 158 Krko - Stara Vas 159 Krko - Stara vas 160 Krko - Stara vas 161 Krko - trasa rimskodobnega vodovoda 162 Krko - trasa rimskodobnega vodovoda 163 Lako - trko jedro 164 Leskovec pri Krkem 165 Leskovec pri Krkem
roni izkopavanjeop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji PAR_izkopavanje ITPZP, dok. strojno izkopavanjeopanih jam/jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov PAR_pregled dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji rekonstrukcija objekta dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov, geozikalno kartiranje dokumentiranje ob gradnji ETPOP, ETPZP izkopavanje dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji izkopavanje
67
166 Leskovec pri Krkem gradie Tiarjev breg 168 Lenica pri Ormou prazgodovinska naselbina 169 Levpa - Grad 170 Libelie - cerkev sv. Martina 171 Libna - sv. Marjeta 172 Libna - sv. Marjeta 173 Libna - sv. Marjeta 174 Ljubljana 175 Ljubljana 176 Ljubljana 177 Ljubljana 178 Ljubljana 179 Ljubljana 180 Ljubljana 181 Ljubljana 182 Ljubljana 183 Ljubljana 184 Ljubljana 185 Ljubljana 186 Ljubljana 187 Ljubljana 188 Ljubljana - antini vodovod pod ienskim hribom 189 Ljubljana - Glinica 190 Ljubljana - grobie Jeica 191 Ljubljana - grobie Jeica 192 Ljubljana - grobie Jeica 193 Ljubljana - grobie Studenec 194 Ljubljana - grobie martno ob Savi 195 Ljubljana - Kamna Gorica 196 Ljubljana - Kamna Gorica 197 Ljubljana - kolie Ilovica 198 Ljubljana - Ljubljansko barje
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. ZVKDS CPA AVGUSTA d.o.o. Koroki pokrajinski muzej Arhej d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Arhej d.o.o. AVGUSTA d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. ZVKDS CPA MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Tica Sistem d.o.o. BRENK KLAN & CO. d. n.o. Center ONKD d.o.o., Omahnova 18, 1000 Ljubljana Tica Sistem d.o.o. PJP d.o.o. AVGUSTA d.o.o.
167 Leskovec pri Krkem Podgora dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov, geozikalno kartiranje ITPZP, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji izkopavanje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov izkopavanje dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji PAR_pregled dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
ITPOP, ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov Arhej d.o.o. dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov Tica Sistem d.o.o. AVGUSTA d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arhos d.o.o.
199 Ljubljana - Ljubljansko barje
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
200 Ljubljana - Ljubljansko barje 201 Ljubljana - Ljubljansko barje 202 Ljubljana - Ljubljansko barje 203 Ljubljana - Ljubljansko barje 204 Ljubljana - Ljubljansko barje
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
68
205 Ljubljana - Ljubljansko barje 206 Ljubljana - Ljubljansko barje 207 Ljubljana - Ljubljansko barje 208 Ljubljana - Ljubljansko barje 209 Ljubljana - Ljubljansko barje 210 Ljubljana - Ljubljansko barje 211 Ljubljana - Ljubljansko barje 212 Ljubljana - Ljubljansko barje 213 Ljubljana - Ljubljansko barje 214 Ljubljana - Ljubljansko barje 215 Ljubljana - Ljubljansko barje 216 Ljubljana - Ljubljansko barje 217 Ljubljana - Ljubljansko barje 218 Ljubljana - Ljubljansko barje 219 Ljubljana - Ljubljansko barje 220 Ljubljana - Ljubljansko barje 221 Ljubljana - Ljubljansko barje 222 Ljubljana - Ljubljansko barje 223 Ljubljana - Ljubljansko barje 224 Ljubljana - Ljubljansko barje 225 Ljubljana - Ljubljansko barje 226 Ljubljana - Ljubljansko barje 227 Ljubljana - Ljubljansko barje 228 Ljubljana - Ljubljansko barje 229 Ljubljana - mestno jedro 230 Ljubljana - ob Traki cesti 231 Ljubljana - ob Traki cesti 232 Ljubljana - Rakovnik 234 Loica ob Savinji 235 Logatec - Longaticum 236 Logatec - Longaticum 237 Logatec - Longaticum 238 Lokev - Pod Strninikom I
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji ITPZP, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov PAR pregled ITPZP, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov izkopavanje ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov
Arhos d.o.o. AVGUSTA d.o.o. Draksler Matej s.p. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. Matev Lavrinc, s.p. Matev Lavrinc, s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. PJP d.o.o. Tica Sistem d.o.o. Tica Sistem d.o.o. Tica Sistem d.o.o. ZVKDS CPA OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. BRENK KLAN & CO. d. n.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Draksler Matej s.p. ZVKDS CPA ZVKDS CPA AVGUSTA d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. Tica Sistem d.o.o. Arhej d.o.o.
233 Ljubljana - Zgornja Zadobrova PAR_pregled
239 Lokev - Pod Strninikom II
Arhej d.o.o.
69
240 Lokev - Ravni II
ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov izkopavanje izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov, raziskava ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov PAR pregled roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji raziskave ob gradnji roni izkop testnih jarkov izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji raziskave ob gradnji roni izkop testnih jarkov
Arhej d.o.o.
241 Lom 242 Lucija - Vinjole 243 Lucija - Vinjole 244 Lukovec pri tanjelu gomila kratljevica 245 Lue 247 Makovec pri Dvoru - antina naselbina in grobie 248 Makovec pri Novem mestu 249 Mala Ligojna - Frtica 250 Mala vas v Dobrepolju 251 Malo Mraevo Gomilke - Grubelce 252 Maribor - hia Koroka 2 253 Maribor - hia Oronova 2 254 Maribor - mestno jedro 255 Maribor - mestno jedro 256 Matena - Lanie 257 Matke - prazgodovinska naselbina Hom 258 Matke - prazgodovinska naselbina Hom 259 Menge - Gobavica 260 Menge - Gobavica
ZVKDS CPA MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ZVKDS CPA ZVKDS CPA Arhos d.o.o. PJP d.o.o. PJP d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Tica Sistem d.o.o. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. Vedomec, zavod za kulturo prostora ARHEOTERRA d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Mestni muzej Menge Mestni muzej Menge OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. PJP d.o.o.
246 M2/1 Rogaka Slatina - Trebnje dokumentiranje ob gradnji
261 Menge - rimskodobno grobie dokumentiranje ob gradnji 262 Metlika 263 Metlika 264 Metlika - Kolpski most 265 Metlika - naselbina na Veselici roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov
266 Mezgovci pri Pesnici - Dolnica izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji 267 Mihelja vas prazgodovinska in rimskodobna naselbina 268 Mihovo 269 Mihovo roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov
270 Mihovo
roni izkop testnih jarkov
271 Mihovo 272 Miren - Japnie
roni izkop testnih jarkov dokumentiranje unienja, dokumentiranje ob gradnji
273 Morje - bronastodobna gomila dokumentiranje ob gradnji
70
274 Most na Soi - naselje in cerkev sv. Lucije 275 Most na Soi - Sv. Lucija 276 Most na Soi - Sv. Lucija 277 Mozirje - trko jedro 278 Mrtvice 279 Mrzlava vas 280 Muljava
dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji
Tolminski muzej AVGUSTA d.o.o. Tolminski muzej Arhej d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. Dolenjski muzej ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. ARHEOTERRA d.o.o. Arhos d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. Arhej d.o.o. Arhos d.o.o. Arhej d.o.o. PJP d.o.o. PJP d.o.o. Arhej d.o.o.
281 Muta - rimska in srednjeveka naselbina 282 Muta - Turnerjeva skala 283 Nova Gorica - villa rustica Damber 285 Novo mesto - Brezovica 286 Novo mesto - Marof, Kapiteljska njiva 287 Novo mesto - mestno jedro-Kandija 288 Novo mesto - mestno jedro-Kandija 289 Novo mesto - mestno jedro-Kandija 290 Novo mesto - prazgodovinska naselbina Grmske njive 291 Ogulin 292 Orehovec - GorenjiDolenji Orehovec 293 Orehovec - GorenjiDolenji Orehovec 294 Orla vas - Pri oli 295 Ormo - mestno jedro 296 Ormo - mestno jedro 297 Osp - pina I
dokumentiranje ob gradnji ETPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, geozikalno kartiranje dok. unienja, dokumentiranje ob gradnji
284 Novi Kloter dvorec s parkom dokumentiranje ob gradnji izkopavanje izkopavanje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov
roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov, geozikalno kartiranje dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji izkopavanje
298 Osp - pina II
Arhej d.o.o.
299 Ostrono Brdo - Na Sevcih 300 Otoec - gomilno grobie Koenice 301 Otok - Otoko polje 302 Otok - Otoko polje 303 Otok pri Cerknici - Otok 304 Pance - Pri koritu 305 Paradie
AVGUSTA d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ZVKDS CPA Tica Sistem d.o.o. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arhos d.o.o.
dokumentiranje ob gradnji PAR_izkopavanje roni izkop testnih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji
71
306 Pekel 307 Piran 308 Piran 309 Piran 310 Piran 311 Piran 312 Planina pri Sevnici - Grad 313 Podgora pri Lou 314 Podgorje - Ob Suhadolnici 315 Podgorje - Podgorsko polje 316 Podgraje - sv. Marija 317 Podmolnik 319 Podoleva - Potoka zijalka 320 Podpe - Ljubljanica 321 Podpe - Ljubljanica 322 Podpleivica - RojeZamedvedica-Blue 323 Podzemelj - Kuar 324 Polhov gradec 325 Polhov gradec 327 Pomjan - Poljane 329 Ponikva cerkev sv. Martina 330 Ponikva trko jedro 331 Praproe pri Polhovem Gradcu - gradie Drmac 332 Preddvor - graina in park 333 Predgrad - grad Poljane 334 Predgrad - grad Poljane 335 Prem - Grad 336 Prem - Grad 337 Preserje nad Branikom - Nad egnom 338 Ptuj - Desni breg
dokumentiranje ob gradnji izkopavanje, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov ITPOP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, raziskave ob gradnji PAR pregled izkopavanje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov izkopavanje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, dokumentiranje unienja dokumentiranje ob gradnji, dokumentiranje unienja ITPZP geozikalne raziskave ETPOP, izkopavanje roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji PAR_pregled dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji
PJP d.o.o. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. BRENK KLAN & CO. d. n.o. Koroki pokrajinski muzej Koroki pokrajinski muzej AVGUSTA d.o.o. ZVKDS CPA ZVKDS CPA Pokrajinski muzej Celje AVGUSTA d.o.o. ZVKDS CPA Draksler Matej s.p. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. Matev Lavrinc, s.p. Matev Lavrinc, s.p. AVGUSTA d.o.o. Arhej d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arhej d.o.o. Arhej d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. ZVKDS CPA Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani AVGUSTA d.o.o. ZVKDS CPA AVGUSTA d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. GEARH d.o.o. Pokrajnski muzej Ptuj-Ormo Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p.
318 Podmolnik - gradie Marenek PAR_pregled
326 Police pri Cerknem - sv. Marija dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji 328 Pomjan - srednjeveko grobie roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji
339 Ptuj - Levi breg 340 Ptuj - Levi breg 341 Ptuj - rimska cesta Celeia-Poetovio 342 Ptuj - Ulica ercerjeve brigade
geozikalno kartiranje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, raziskave ob gradnji ETPOP, ETPZP dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
72
343 Radee - Trko jedro 344 Radovljica 345 Rakek - Srnjak 346 Ravne - cerkev sv. Egidija 347 Razvanje - gradie in grobie Potela 348 Ribnica na Pohorju cerkev sv. Lenarta 349 Rogatec nad elimljami - urkov hrib 350 Rosalnice - Tri fare 351 Rono Ob Savi 352 Sela pri Otovcu - sv. Jernej 353 Semi - trko jedro 354 Slovenj Gradec 356 Slovenska Bistrica - rimska cesta Celeia-Poetovio 357 Smlednik - Stari grad 358 Smlednik - Stari grad 359 Sostro 360 Soteska 361 Spodnja Hajdina 362 Spodnja Hajdina 363 Spodnje Hoe 364 Spodnji Duplek prazgodovinska naselbina 365 Staneie - rimskodobno grobie 366 Stanoina - Gojkova
dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji ITPZP, dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji
ZVKDS CPA MAGELAN SKUPINA, d.o.o. AVGUSTA d.o.o. PJP d.o.o.
ITPZP, geozikalno kartiranje, dokumentiranje ob gradnji ZVKDS CPA dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje unienja raziskave ob gradnji raziskave ob gradnji ITPZP, roni izkop testnih jarkov, raziskave ob gradnji PAR_pregled ITPOP, ITPZP geozikalno kartiranje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji izkopavanje Koroki pokrajinski muzej OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. Koroki pokrajinski muzej Koroki pokrajinski muzej PJP d.o.o. AVGUSTA d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. ZVKDS CPA ARHEOTERRA d.o.o. GEARH d.o.o. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormo PJP d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ZVKDS CPA Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Tica Sistem d.o.o. ZVKDS CPA Tica Sistem d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ZVKDS CPA Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Pokrajinski muzej Celje Pokrajinski muzej Celje Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p.
355 Slovenj Gradec - mestno jedro dokumentiranje ob gradnji
PAR_pregled dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
367 Stara Vrhnika - Gornje Polje 368 Stari Dvor 369 Stranska vas - Dobrave 370 Straa pri Novem mestu - Dolenja Straa 371 Sveta Ema cerkev sv. Eme
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov PAR_pregled dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji
372 ared 373 entgotard
ETPOP, ETPZP roni izkop testnih jarkov
374 entjur pri Celju Gostilna skladateljev Ipavcev 30
dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji
375 entjur pri Celju Zgornji trg dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji 376 entvid pri Stini - Grbev dovc ITPZP, ITPOP, roni izkop testnih jarkov
73
377 kocjan 378 kofja Loka 379 kofja Loka 380 marata 381 marje Sap 382 mihel pri Gorici zgodnjesrednjeveko grobie sv. Mihael 383 torje - cerkev sv. Janeza Krstnika 384 Tabor pri Vrabah 385 Tihaboj Kostanjavc in Gradie 386 Tomielj 387 Tomielj - Ika 388 Trebnje 389 Trebnje - Praetorium Latobicorum 390 Trnje pri kofji Loki - Putal 391 Trnje pri kofji Loki - Putal 392 Trnovsko predmestje 393 Trnovsko predmestje 394 Trnovsko predmestje 395 Udje 396 Unec - antino grobie 397 Unec - Kolobar 398 Vae - prazgodovinsko gradie z grobii 399 Vae - prazgodovinsko gradie z grobii 401 Velika vas pri Krkem 402 Velike Malence entvid - Malence 403 Velike Malence entvid - Malence 404 Veliki Podlog 405 Veliki Podlog 407 Verd - zaporni zid pod Ljubljanskim vrhom 408 Verje 409 Verej - trko naselje 410 Vidovica cerkev sv. Vida
PAR pregled dokumentiranje ob gradnji, dok. strojno izkopavanjeopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji
ZVKDS CPA Arhej d.o.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. BRENK KLAN & CO. d. n.o. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. ZVKDS CPA ARHEOTERRA d.o.o. ZVKDS CPA Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. ZVKDS CPA ZVKDS CPA ZVKDS CPA Arhos d.o.o. AVGUSTA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. Matev Lavrinc, s.p. MAGELAN SKUPINA, d.o.o. Arhos d.o.o. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. Arhos d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. Arhos d.o.o. Arhej d.o.o. AVGUSTA d.o.o. Arhos d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. AVGUSTA d.o.o. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p.
dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji PAR_pregled dokumentiranje ob gradnji ETPOP, ETPZP roni izkop testnih jarkov
roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov PAR_pregled PAR_pregled PAR pregled dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji
400 Velika Planina - pastirsko naselje dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov, arheoloko dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji
406 Veliko Mraevo Gramoznica dokumentiranje ob gradnji
411 Vikre - rimskodobno grobie ITPZP, roni izkop testnih jarkov 412 Vinji vrh pri Beli Cerkvi dokumentiranje unienja
74
413 Vinji vrh pri Beli Cerkvi 414 Vinji vrh pri Beli Cerkvi 415 Vinji vrh pri Beli Cerkvi
dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov
ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. ARHAT, arheoloke raziskave, Ale Tiran s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. ArheoVed, raziskovanje in izobraevanje, Pavla Peterle Udovi s.p. Arhos d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. Draksler Matej s.p. AVGUSTA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. ZVKDS CPA Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. BRENK KLAN & CO. d. n.o. Matev Lavrinc, s.p. AVGUSTA d.o.o. Gorenjski muzej Kranj ZVKDS CPA Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. Matev Lavrinc, s.p. Tica Sistem d.o.o. Tica Sistem d.o.o. ZVKDS CPA ARHEOTERRA d.o.o. ARHEOTERRA d.o.o. AVGUSTA d.o.o. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. ARHEOTERRA d.o.o. Tica Sistem d.o.o.
416 Vinji vrh pri Beli Cerkvi 417 Vinji vrh pri Beli Cerkvi
dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov
418 Vinji vrh pri Beli Cerkvi 419 Vinji vrh pri Beli Cerkvi 420 Vintarjevec - Gradie 421 Vipava - Lanthierijev dvorec 422 Vipava - Stari grad 423 Vipava - Stari grad
roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji PAR_izkopavanje
424 Vir pri Stini - prazgodovinsko ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih gradie in gomilno grobie jarkov, dok. Ob gradnji 425 Vir pri Stini - prazgodovinsko ITPZP, dok. strojno izkopavanjeopanih jarkov gradie in gomilno grobie 426 Vir pri Stini - prazgodovinsko dokumentiranje strojno izkopanih jarkov gradie in gomilno grobie 427 Vievek - Dole 428 Vinja Gora - mesto 429 Vodice pri Ljubljani 430 Vogel - Dolga planja 431 Vojica - Tabor 432 Vonarje cerkev sv. Henrika ITPZP, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, raziskave ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov raziskave ob gradnji PAR_pregled dokumentiranje ob gradnji
433 Vrh nad elimljami - sv. Peter 434 Vrh nad elimljami - sv. Peter 435 Vrhnika - Nauportus
ITPZP, roni izkop testnih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov ITPOP, ITPZP, roni izkop testnih jarkov
436 Vrhnika - Nauportus 437 Vrhnika - Nauportus 438 Vrhnika - Nauportus 439 Vrhnika - Nauportus 440 Vrhnika - Nauportus 441 Vrhpe - sv. Ana 442 Vrhpe - sv. Ana 443 Vrhpolje pri Vipavi cerkev sv. Kria 444 Zabort - prazgodovinska naselbina umberk 445 Zagradie - Gradie 446 Zasip
roni izkop testnih jarkov dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov geozikalno kartiranje roni izkop testnih jarkov izkopavanje, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji, raziskave ob gradnji dokumentiranje ob gradnji
dokumentiranje ob gradnji roni izkop testnih jarkov
75
447 Zasip 448 Zele - gradii Cvinger in Trie 449 Zgornja Hajdina
PAR pregled izkopavanje dokumentiranje strojno izkopanih jarkov
ZVKDS CPA OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. Arheoloke raziskave in trenje kulturne dediine, Primo Stergar s.p. Arhos d.o.o. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormo Pokrajinski muzej Ptuj - Ormo Pokrajinski muzej Ptuj - Ormo Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. Center ONKD d.o.o., Omahnova 18, 1000 Ljubljana Arhej d.o.o.
450 Zgornja Hajdina 451 Zgornja Hajdina 452 Zgornja Hajdina 453 Zgornja Hajdina 454 Zgornja Hajdina - Grae 455 Zgornja Hajdina - Za vrtom 456 Zgornje Gameljne - rimsko grobie Na Jeo 457 Zgornje koje - Rombi
raziskave ob gradnji izkopavanje, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, geozikalno kartiranje ETPOP, ETPZP ETPOP, ETPZP roni izkop testnih jarkov ITPZP, roni izkop testnih jarkov, dokumentiranje strojno izkopanih jarkov, dokumentiranje ob gradnji in analiza lidarskih in termovizijskih posnetkov ITPZP, dokumentiranje jedrnih vrtin, roni izkop testnih jarkov, geozikalno kartiranje dokumentiranje ob gradnji dokumentiranje strojno izkopanih jarkov roni izkop testnih jarkov roni izkop testnih jarkov
458 Zgornji in Sp. Duplek 459 adovinek - Petrovce 460 adovinek - Petrovce 462 erovnica - Na Hribu 463 erovnica - Na Hribu
Arheoloke raziskave Vesna Merc s.p. Arhos d.o.o. PJP d.o.o. ZVKDS CPA OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p. OKRA arheoloka raziskovanja, Barbara Hofman s.p.
461 aar - Gradie-Ruperev svet PAR_pregled
76

SAD 2012 Povzetki

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

SAD 2012 Povzetki

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ARHEOLOGIJA v letu

dediina za javnost Zbornik povzetkov

SLOVENSKO ARHEOLOKO DRUTVO

rheologija v letu 2012

Uredili Tehnina urednica

Zaloilo Zanj Oblikovanje in prelom Tisk

Kaji dol - Arheoloko obmoje Drofenik, ED 29519

Loica ob Savinji - Arheoloko najdie Loica, ED 7482

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Primo pri entjurju - Arheoloko obmoje Pod cerkvijo, ED 29520

Veji udor, delno preoblikovan in uporabljan v rimskem asu (foto: T. Kozamernik).

ienje rimske lonenine in situ (foto: T. Kozamernik).

Arja vas - Arheoloko najdie Gove, ED 1487

Pogled na ohranjene strukture (foto: J. Skorupan).

Zlati naitki (foto: E. Butina).

Publikacije zbirke AAS v letu 2012

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Pokopalie neznanih in nikogarnjih: grobie Le Morne, Mavricius

Centralni del grobia med izkopavanjem.

Raziskave boji soke fronte v letu 2012

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Felix Romuliana/Gamzigrad (Srbija) - viri kamnin in izdelki

Predvideno obmoje ekstrahiranja andezitnega kamenja v neposredni bliini obzidja.

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Arheoloka izkopavanja na parc. 3451/44, k.o. Vipava

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Razstava Sprehod skozi tisoletja, Arheologija Spodnjega Podravja

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Odsevi prazgodovine v bronu Situlska umetnost Novega mesta Razstava in monografija

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Arheoloko najdie Kapiteljska njiva, zavarovalno arheoloko izkopavanje

Gomila XLII, grob 3. elezno in bronasto oroje ob odkritju (foto: B. Kri).

Projektna, kongresna in zalonika dejavnost Intituta za dediino Sredozemlja ZRS UP

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Discovering the Arhaeologists of Europe 20122014

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Projekt InterArch-Steiermark leto 2011 in 2012

Od gline do lipidov operacijske sekvence lonenine na najdiu Maharski prekop

Izkopavanja v Mali Triglavci

Gradie nad Baljem.

Tupalie Gomilno grobie na Vrtinjaku in preplet ugreznjenih poti.

Arheoloko-etnoloka razstava Komu so zvonili

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Arheoloke raziskave financirane iz dravnega prorauna v letu 2012 (ZVKDS, CPA)

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Topografski pregeld arheolokega najdia Hrenova

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Arheoloka izkopavanja na najdiu Makovec - Novo mesto (obmoje 1, 2 in 3)

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Rezultati geofizikalne raziskave Gradia pri Dolnjem Zemonu

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Geofizikalne raziskave na Panorami kot primer ponovnega ovrednotenja starih izkopavanj

Preliminarni rezultati georadarske metode na Panorami 2012.

Arheologija v letu 2012 dediina za javnost

Razstava Vitez, dama in zmaj. Dediina srednjevekih bojevnikov

Z nedestruktivnimi raziskavami do oivitve gradu Wartenberg

Rekonstrukcija gradu Wartenberg.

Digitalni model reliefa z oznaenimi objekti.

Mestni muzej Ljubljana, 22. 3. 2013

Dolga Planja na Voglu