RADIOAKTIVNI ELEMENTI Teorija na atomski raspad ( dezintegracija ) Radium - prv otkrien radioaktiven element Postojat 40 prirodni radioaktivni elementi,

koi se karakteriziraat so istite osobini kako i ostanatite elementi: r d Ar; imaat opredelena gradat hemiski soedinenija; davaat karakteristi~ni spektri. No, za razlika od ostanatite elementi emituvaat , ili zraci (so istovremeno osloboduvawe na golemo koli~estvo energija) r j ) Teorija za atomsko raspa|awe (dezintegracija) Rederford i Sodi (1902 g.) j se posledica d c na spontano r raspa|awe na atomskoto j jadro r Radioaktivnite pojavi so emituvawe na , ili ~estici, se sozdavaat atomi na nov hemiski element. Atomot na novonastanatiot element, vo odnos na predhodnikot e polesen i vo potpolnost se razlikuva po svoite fizi~ki i hemiski svojstva. Toj i ponatamu se raspa|a se dodeka ne se dobie atom na neaktiven hemiski element, element kako kone~en produkt na radioaktivniot raspad. Toj element e olovo

Radioaktivnosta e priroden fenomen koj ne mo`e so ni{to da se zabrza ili uspori. Pretstavuva manifestacija na subatomski promeni koi se razlikuvaat od promenite pri hemiskite reakcii koi zavisat od temperaturata i pritisokot.

jadro se dobiva atom na element koj ima atomski broj pomal za 2 i masen broj pomal za 4 novonastanatiot element se pomestuva za dve mesta vo levo vo P.S. vo odnos na atomot na roditelot.

r radioaktiven r raspad gubitok u na 2 protoni r i dva neutroni u r od atomskoto

 radioaktiven raspad ne doa|a do promena na masata na radioaktivniot atom

- raspad
neutron proton

elektron

+ raspad
proton neutron

pozitron (anti~est. na e) neutrino

a antineutrino e r o

Brojot na nukleoni ne se menuva no noviot atom ima eden proton pove}e edno mesto desno vo P.S.

Brojot na nukleoni ne se menuva, no noviot atom ima eden proton pomalku edno mesto levo vo P.S.

 zra~ewe elektromagnetni branovi so visoka

energija emituvani od atomskoto jadro (potok na fotoni). zracite imaat pogolema , a pomala od svetlosnite zraci. Se javuva kako posledica na ili radioaktiven raspad poradi golemata energetska pobudenost na atomskoto jadro.

SI edinica za radioaktiven raspad e Bekerel (Bq) broj na raspadi vo sekunda

Bq = s 1
Vo SI , no koristena edinica e Kiri (Ci) koli~estvo na nekoj radioaktiven element t koja j dava d 3 7x 1010 raspadi 3,7 p d vo sekunda d

Ci = 3,7 1010 dez / s

Brzinata na raspadot (dezintegracija) na radioaktivniot element, t.e. brojot na atomi koi se raspa|aat za edinica vreme e proporcionalna so vkupniot broj prisutni r u atomi na elementot. Brojot r j na atomi na pojdovniot jd element vo tek na raspadot se menuva P = broj na atomi koi se raspa|aat vo edinica vreme

P =H

H = broj na site prisutni atomi

= konstanta na radioaktiven raspad (broj na raspadnati atomi vo edinica

vreme r (s) vo odnos na vkupniot u broj r j na atomi zavisi od prirodata r r na radioaktivniot element, a ne zavisi od fizi~kite uslovi i hemiskite kombinacii vo koj mo`e da se najde elementot

t1/ 2 =

0,693

Vreme na poluraspad (t1/2) vreme potrebno za opredeleno koli~estvo od radioaktivniot element da se namali za polovina.

Vo zemjinata kora, samo 21% od prisutnite elementi voglavno se sostojat od samo (nemaat izotopi): ) eden vid atomi ( Be, F, Na, Al, P, Ss, As, Y, Nb, Rh, I, Cs, Pr, Tb, Ho, Tm i Au

Najgolem broj od elementite vo prirodata pretstavuvaat smesa na dva ili pove}e izotopi. Te{kite elementi, so Ar pogolem od 83 imaat pove}e izotopi so razli~na stabilnost. Bi e posleden element vo P.S. (Z = 83) koj ima eden stabilen izotop. Ostanatite 28 elementi (prirodni ili sintetski dobieni) poseduvaat eden ili pove}e radioaktivni (nestabilni) izotopi postojat 40 stabilni prirodni radioaktivni atomi na elementi. Se karakteriziraat so golema Ar i podeleni se vo tri prirodni radioaktivni nizi:
238 92

niza na uran

U , t1/ 2 = 4,5 109 god .

Th, t1/ 2 = 1,41 1010 god .
235 92

niza na torium

232 90

niza na aktinium u ( (aktinouran) ur )

U , t1/ 2 = 7,07 108 g god .

Niza na uran
238 92

206 U Th Pa (n = 10) 210 Po 84 82 Pb

234 90 234 91

Niza na torium
232 90

Th Ra
228 88

228 89

208 Ac (n = 6) 212 Po 84 82 Pb

Niza na aktinouran
235 92

207 U Th Pa (n = 7) 211 Po 84 82 Pb
231 90 231 91

Site tri nizi zavr{uvaat so magi~niot broj 83 (Z = 83) t.e. so trite stabilni prirodni izotopi na Pb

Primena na radioaktivnite izotopi vo hemijata i medicinata Radioaktivno obele`uvawe Site izotopi na eden element poseduvaat identi~ni hemiski svojstva upotrebata na soedinenija koi namesto stabilen, stabilen sodr`at radioaktiven element preku sledewe na radioaktivnosta i nejziniot intenzitet se sledi mehanizmot na hemiskata reakcija Vo medicinata i biologijata b j za sledewe na fiziolo{kite funkcii na poedini organi i sistemi. Pr 123J,
131J

Elementi od IIB grupa na Periodniot sistem

transuranski elementi

Vo III B grupa na Periodniot sistem spa|aat:

Elementite od podgrupata na skandium: skandium (Sc), itrium (Y), lantan (La) i aktinium (Ac); Lantanoidi (14 elementi, od reden broj 58 do reden broj 71 cerium (Ce), lutecium (Lu).

Aktinoidi

(14 elementi,od reden broj 90 do reden broj 103 torium (Th), lorencium (Lr).

Elementite od podgrupata na skandium se d-elementi, Aktinoidite i lantanoidite se f-elementi. Elementite skandium, itrium, lantan i 14-te lantanidi ~estopati se sre}avaat pod nazivot retki zemji.

Osnovni svojstva na lantanoidite (4f elementi)

Lantanoidite se elementi koi sodr`at elektroni vo 4f orbitalite b (n = 6). Elektronite od 4f podnivoto mnogu malku u~estvuvaat vo formirawe na hemiska vrska zna~itelna me|usebna sli~nost na svojstvata Metali so srebreno- bela boja i metalen sjaj koj so stoewe na vozduh se gubi poradi formirawe na oksiden sloj na povr{inata na metalot Relativno R meki metali, tvrdinata raste so porast na atomskiot broj b j Imaat visoki temperaturi na topewe i temperaturi na vriewe Mnogu hemiski reaktivni elementi Visoki negativni vrednosti za strandarden elektroden potencijal Reagiraat so H2O (na sobna temperatura bavno, so zgolemuvawe na temperaturata reaktivnosta se zgolemuva) 2M + 6H2O 2M(OH)3 + 3H2 Reagiraat so razredeni rastvori na kiselini (brzo, na sobna temperatura) Pretstavuvaat silni reduktivni sredstva

 Gradat voglavno jonski soedinenija (naj~esta, najstabilna oksidaciska sostojba e +3) Lesno se soedinuvaat so O2 (zapaleni gorat) Najgolem del od nivnite soedinenija se paramagneti~ni. Odredeni kompleksni soedinija na lantanoidite, ako se izlo`at na UV svetlina fotoluminisciraat pobuduvawe na M3+ emituvaat crvena, `olta ili zelena svetlina

Reagiraat direktno so najgolem broj nemetali (H2, halogeni, S, N2, C, P) Gradat kompleksni soedinenija so visoki vrednosti za koordinatiot broj (naj~esto 6, poretko 8 ili 9, 9 najvisok mo`en 12) So porast na atomskiot broj doa|a do zna~itelno namaluvawe na atomskiot radius (pogolemo od o~ekuvanoto) lantanoidna kontrakcija zgolemuvawe na tvrdinata, gustinata temperaturata na topewe, gustinata, topewe namaluvawe na baznosta na nivnite oksidi (M2O3) so zgolemuvawe na redniot broj

Osnovni svojstva na aktinoidite (5f elementi)

Aktinoidite se elementi koi sodr`at elektroni vo 5f orbitalite (n = 7). 7) Elektronite od 5f podnivoto vo pogolema mera u~estvuvaat vo formirawe na hemiska vrska otkolku kaj lantanoidite pomala sli~nost vo hemiskite svojstva na elementite vo sporedba so lantanoidite Edinstveni prirodni elementi od ovaa grupa se; torium (Th), protaktinium (Pa), uran (U) i tragovi od neptunium (Np) i plutronium (Pu). Ostanatite metali transuranski elementi dobieni se po ve{ta~ki pat, voglavno od 238U Site aktinoidi se radioaktivni metali Pretsavuvaat sivi, sivo-beli ili srebreni metali koi na vozduh go gubat sjajot proces na oksidacija Imaat visoka elektroprovodlivost Poka`uvaat mnogu mala me|usebna razlika po odnos na rastvorlivosta I sklonosta da gradat kompleksni soedinenija Naj~esta oksidaciska sostojba e +3. Poka`uvaat mala tendencija kon promenliva valentnost (Eu+2, Ce+4) Vo prirodata naj~esto se sre}avaat zaedno vo mineralite (pr. monazit e me{ovit fosfat na prirodnite aktinoidi)

Najzna~ajni pretstavnici na aktinoidite se:

Uran - se sre}ava vo prirodata vo oblik na tri izotropi: 238U, 235U i 234U. Najgolema primena ima 235U poradi mo`nosta za izveduvawe na reakcija na nuklearna fisija nuklearno gorivo

Pu

Plutonium - se sre}ava vo oblik na 16 izotopi. Najgolema primena ima 239Pu poradi mo`nosta od nuklearna fisija (nuklearno oru`je) i 238Pu (energetski izvor pri istra`uvawa vo vselenata)

Nuklearna fisija Nuklearna reakcija na cepewe na atomot na nekoj pote`ok element (235U) na dva ili pove}e } pribli`no b ednakvi dela (dva atomi so pribli`no b ednakov atomski broj, b j pod dejstvo na spori neutroni (neutroni so mala energija) Vkupnata masa na novodobienite atomi i masata na oslobodenite neutroni e pomala od masata na pojdovniot j atom transformacija t f na masa vo energija g Pretstavuva veri`na reakcija prosledena so osloboduvawe na golemo koli~estvo energija

Fission.mov

Nuklearna fuzija Nuklearna reakcija na soedinuvawe na atomski jadra na polesni elementi vo atomski jadra na pote{ki elementi osloboduvawe na golemo koli~estvo na energija transformacija na masa vo energija (hidrogenska bomba)

Transuranski r ur elementi Poznati se 17 transurani (93 109) Najgolem del od niv dobieni se po pat na nuklearna fisija f j na 238U

neptunium
238 92 239 U + 01n 239 U + Np + e 92 93

p t plutonium
238 92 2 1 238 U +1 H 239 Np + 2 n Pu + e 93 0 94

americium
238 92 4 1 241 U +2 He 241 94 Pu + 0 n 95 Am + e