ELEKTROLIZA

Delot od hemijata koj se zanimava so prou~uvawe na odnosot me|u hemiskite promeni i prisustvoto na elektri~na struja vo opredelen reakciski sistem se narekuva elektrohemija. t j Hemiskite procesi koi nastanuvaat pri protok na elektri~na struja niz rastvor na nekoj elektrolit pri {to del od elektri~nata energija se tro{i za vr{ewe na hemiski procesi se narekuva elektroliza. Bidejki ja~inata na strujata zavisi od koli~estvoto na elektroni koi se dvi`at niz provodnikot, elektroprovodlivosta na nekoj elektrolit zavisi od: koncentracijata na jonite vo rastvorot, naponot na elektrodite, r , goleminata na nabojot na jonite podvi`nosta na j jonite (najgolema j brzina r imaat H+ i OH- j jonite) temperaturata stepenot na hidratacija na jonite vo rastvorot (kolku e pogolem stepenot na hidratacija, tolku e pomala podvi`nosta na jonite)

Elektroliza na H2O

anoda: 2H2O= O2+ 4H+ +4eoksidacija j katoda: 4H2O + 4e- 2H2 + 4OHredukcija 6H2O O2 + 2H2 + 4OH- + 4H+

Elektrolizata vo osnova e oksido-redukciski proces koj nastanuva pri sproveduvawe na ednonaso~na struja niz rastvor na elektrolit.

Faradeevi zakoni za elektroliza - postoi zaemna vrska pome|u koli~estvoto na izdvoenata supstancija na elektrodite i koli~estvoto na elektricitet so koj j e izvr{ena elektrolizata.
M Faraday M.

Prv Faradeev zakon: Masata na supstancijata izdvoena na elektrodite pri elektroliza na nekoj elektrolit e proporcionalna so koli~estvoto na elektricitet koe pominalo niz toj rastvor ili rastop. rastop

m = Ee Q
m Ee = Q

m = masa na izdvoena (razlo`ena supstancija) Q = koli~estvo na elektricitet r c Ee = elektrohemiski ekvivalent

Elektrohemiski ekvivalent pretstavuva ona koli~estvo supstancija koe se izdvojuva pod dejstvo na koli~estvo elektricitet od eden kulon (S). 1 mol e- = 96490 C = 1F (Faradeeva konstanta) E = Eo x F

Vtor Faradeev zakon: Ednakvo koli~estvo elektricitet koe pominuva niz razli~ni elektroliti izdvojuva na elektrodite koli~estvo na supstacii koi se ednakvi na hemiskite ekvivalenti na supstancite.

Elektroliza na voden rastvor na NaCl

Vo vodeniot rastvor se prisutni: anjoni: Cl- i OHkatjoni: Na+ i H+ anoda (oksidacija): 2Cl- - 2e- Cl2 katoda (redukcija): 2H+ + 2e- H2

Naponski red na metalite i elektroden potencijal Zn elektroda (galvanski poluelement)

Cu elektroda (galvanski poluelement u )

Zn

Zn2+ + 2e-

Cu

Cu2+ + 2e-

Kolku e ponegativen potencijalot na metalot vo odnos na vodeniot rastvor na negovi joni, dotolku e metalot pojako reduktivno sredstvo, odnosno negovite joni poslabo oksidacisko sredstvo i obratno. Goleminata i predznakot na razlikata vo naelektriziranost na granicata metal t - rastvor t na sol na metalot t t, zavisi od prirodata na metalot, koncentracijata na rastvorenata sol i od temperaturata.

Potencijalot na metalite vo odnos na voden rastvor na nivni soli pretstavuva merka za nivnata redukciska mo}, odnosno merka za oksidaciskata mo} na nivnite j joni, odnosno kvantitativno go karakterizira r r r soodvetniot redoks sistem. Elektrohemiski (Galvanski) element

NAPONSKI RED NA METALI Aleksandar Volta (naponskiot red na metalite): elektrodniot potencijal na sekoj nareden element e popozitiven od predhodniot: K; Na; Ca; Mg; Al; Mn; Zn; Cr; Fe; Ni; Sn; Pb; H Cu; Hg; Ag; Au; Pt

Opredeluvawe r d u na standarden d rd elektroden potencijal na Cu/Cu2+ poluelement

Opredeluvawe na standarden elektroden potencijal na Zn/Zn2+ poluelement

Opredeluvawe na standarden elektroden potencijal na Fe3+/Fe2+ poluelement

Standarden elektroden potencijal Eo (naponski red) na nekoi metali