Professional Documents
Culture Documents
Likovno 4 Mak
Likovno 4 Mak
4
ZA
ODDELENIE
Izdava~:
Izdava~:
Maja Raunik Kirkov - pretsedatel Recenzenti: Recenzenti: D-r Maja Raunik Kirkov, pretsedatel Kasiopea Naumovska - ~len Suta Topkoska, ~len Ilija Ko~ovski - ~len Agim Saiti, ~len
.22-2326/1 21.04.2010 : ,
: 12.400
.10-1609/1 19.06.2009
CIPCIP - - . . , , , 373.3.016:73/76 (075.2) = 163.3 4 / . - : , , 2009. - 87, . : . ; :29 5 / . , 2010. - 105 . : ISBN 978-608-4575-33-7 . ; 26 : .96-97 373.3.016:73(075.2)=163.3 ISBN 978-608-4575-84-9 1. , [ ] COBISS.MK-ID 79205898 COBISS.MK-ID 84076042
DRAG U^ENIKU, Ovoj u~ebnik e namenet da ti pomogne vo nastavata po likovno obrazovanie. Negovata cel e da te vovede vo vol{ebniot svet na likovnata umetnost. Vo u~ebnikov se obraboteni najraznovidni sodr`ini koi teoretski i vizuelno }e te zapoznaat so vidovite likovno tvore{tvo, so likovniot jazik, so materijalite i tehnikite, so odredeni likovni poimi i so tvore{tvoto i imiwata na poznati svetski i makedonski likovni umetnici. Od u~ebnikov }e doznae{ deka likovnata umetnost se deli na slednive likovni podra~ja: crtawe, slikawe, plasti~no oblikuvawe, grafika i dizajn. Likovniot jazik }e te zapoznae so likovnite elementi i principi od koi e sostaveno likovnoto delo. Preku reprodukciite, pomesteni na stranicite od u~ebnikov, na vrvni umetni~ki dela od svetski i makedonski likovni umetnici, analiziraj gi sodr`inite od likovniot jazik, }e vidi{ na koj na~in tie gi upotrebile vo svoite dela. Na svoite likovni tvorbi, pak, upotrebuvaj go ona {to go ~uvstvuva{ kako tvoe. Se nadevam deka }e u`iva{ vo sozdavaweto ubavi likovni tvorbi, a predmetot po likovno }e ti pretstavuva posebno zadovolstvo. Avtorot
04
3
MOJOT AVTOPORTRET
_______________________________
(ime)
_______________________________
(prezime)
_______________________________
(oddelenie)
_______________________________
(osnovno u~ili{te)
SODR@INA
6
LIKOVNA UMETNOST...................................................................................8 LIKOVEN JAZIK ..........................................................................................10 Linija...............................................................................................................12 Boja....................................................................................................................14 Ton.....................................................................................................................16 Tekstura...........................................................................................................18 Nasoka .............................................................................................................20 Golemina.........................................................................................................22 Forma-volumen..............................................................................................24 Prostor............................................................................................................26 Kontrast..........................................................................................................28 Ritam-povtoruvawe.....................................................................................30 Harmonija........................................................................................................32 Ramnote`a......................................................................................................34 Gradacija.........................................................................................................36 Proporcija......................................................................................................38 Edinstvo..........................................................................................................40 Kompozicija....................................................................................................42 Motiv................................................................................................................44
SODR@INA
7
SLIKAWE........................................................................................................60 Boja....................................................................................................................62 Gradacija.........................................................................................................63 Gva{....................................................................................................................64 Kola`................................................................................................................65
DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII.................................................76 GALERIJA NA MAKEDONSKI LIKOVNI UMETNICI.......................78 RE^NIK NA POIMI....................................................................................80 TEST 1...............................................................................................................83 TEST 2...............................................................................................................85
01
LIKOVNA UMETNOST
LIKOVNI ELEMENTI I PRINCIPI
^ovekot se zanimava so najrazli~ni dejnosti i zanaeti. Vo svetot ima tolku mnogu raznovidni profesii {to te{ko mo`at da se nabrojat. Edno e sigurno, site nie so svojata rabota me|usebno si pomagame vo sekojdnevniot `ivot i proizveduvame edni za drugi. Del od lu|eto se zanimavaat so umetnost. Niv gi narekuvame umetnici. Delata od umetnicite go razubavuvaat na{eto slobodno vreme vo `ivotot i ~ovekot go pravi sre}en. Znaeme za pove}e vidovi umetnosti, za muzikata, teatarot, baletot, kni`evnosta, fotografijata, a me|u niv se vbrojuva i likovnata umetnost.
Muzi~kata umetnost sekojdnevno ne sledi vo `ivotot i preku ubavinata na zvukot i melodijata go ispolnuva na{eto sekojdnevie.
MUZIKA
TEATAR
KNI@EVNOST
BALET
Teatarskata umetnost preku dvi`eweto i govorot na scenata go zbogatuva na{iot `ivot so posebni do`ivuvawa. Baletot preku ubavinata na govorot na teloto, dvi`eweto i muzikata ne ispolnuva so posebna ubavina i do`ivuvawe. Filmot e umetnost bez koja dene{niot ~ovek ne mo`e da go zamisli svojot `ivot. Filmot e prisuten sekade i go ispolnuva na{eto slobodno vreme. Kni`evnosta preku svoeto tvore{tvo i ubavinata na zborot go zbogatuva na{iot duhoven `ivot koj ne mo`e da se zamisli bez knigatya kako na{ prijatel Preku fotogrfijata ~ovekot go zapoznava svetot kako dokument i vizuelna pretstava.
FILM
FOTOGRAFIJA
LIKOVNA UMETNOST
LIKOVNA UMETNOST
FRESKA
CRTE@ SKULPTURA
SLIKA
Delata na likovnata umetnost se pravat od razni materijali i ni slu`at za razubavuvawe na prostorot kade {to `iveeme, u~ime i rabotime. ^ovekot od svoeto postoewe do denes izrabotuval umetni~ki dela od razni materijali. Likovnta umetnost mo`eme da ja do`iveeme so gledawe, a nekoi dela i so dopir.
RELJEF
SLIKA
GRAFIKA
SKULPTURA
DIZAJN
01
9
02
10
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Site umetnosti gi prepoznavame spored nekoja specifi~nost, muzikata spored zvukot i melodijata, kni`evnosta i teatarot spored zborot, baletot spored igrata, a filmot spored desjtvoto. Site umetnosti se izrazuvaat so ne{to specifi~no, pa taka i likovnata umetnost. Izrazot na likovnata umetnost go vikame likoven jazik. Likovniot jazik e mnogu lesen za sovladuvawe. Toj se deli na likovni elementi i likovni principi. Nie vo u~ebnikov }e se zapoznaeme poedine~no so sekoj od niv, a preku crtawe, slikawe i vajawe }e gi pretstavime na{ite likovni tvorbi. Likovnite elementi i principi se mnogu ednostavni za razbirawe, a mnogu }e ni pomognat likovno da se izrazuvame, kako i da ja razbereme likovnata umetnost. Likovni elementi na likovniot jazik se: linija, boja, ton, tekstura, nasoka, golemina, forma (volumen) i prostor. Likovni principi se: kontrast, ritam, harmonija, ramnote`a, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozicija.
LINIJA
Linijata spa|a vo elementi i nea ja prepoznavame kako traga na podlogata koga crtame i pi{uvame.
TEKSTURA
Teksturata e prika`uvawe na rapavi i mazni povr{ini na nekoi predmeti.
BOJA
Bojata ja sre}avame sekade okolu nas i taa gi obojuva vo prekrasni boi site ne{ta {to gi gledame i {to ne opkru`uvaat
GOLEMINA
Goleminata e element koj ni ka`uva deka ne{tata okolu nas se pomali ili pogolemi.
PROSTOR
Prostorot se pretstavuva na slikata. Kako prostor se imenuva seto ona niz koe se dvi`ime nie, pticite, vozilata... Rastenijata rastat slobodno.
FORMA
Formata ve}e ja znaeme. Site predmeti, pa i nie samite, imame forma i spored nea se prepoznavame.
TON
Tonot zna~i posvetli i potemni boi od edna ista boja. Toj se dobiva mnogu lesno, so me{awe na bojata so crna i bela.
NASOKA
Nasoka e pravec na gledawe na eden crte`, slika, skulptura ili grafika.
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
RITAM
Povtoruvaweto ili ritamot go sre}avame sekade, vo muzikata tonovite imaat ritam. denot i no}ta se povtoruvaat, nedelite, mesecite i godinite isto taka itn.
KONTRAST
Kontrastot e likven princip. Toj zna~i ne{to sprotivno, kako svetlo-temno, golemomalo, nisko-visoko, toploladno itn.
HARMONIJA
Harmonija zna~i kako likovnata tvorba da ja napravime da bide skladna i ubava
GRADACIJA
Gradacijata e mo`ebi nov zbor, no so nego u~ime kako vo likovnata tvorba postepeno se menuvaat bojata, linijata, tonot i drugite elementi.
KOMPOZICIJA
Kompozicijata e krajniot princip koj ne u~i kako da gi rasporedime liniite, boite, tonovite vo na{ata likovna tvorba.
PROPORCIJA EDINSTVO
Edinstvoto kako princip go sreduva likovnoto delo vo mirna celina. Proporcijata e kako da gi napravime skladni raznite golemini vo tvorbata kako celina.
RAMNOTE@A
Ramnote`ata kako princip }e ni poka`e kako tvorbata da bide odmerena, a rasporedot vo nea ramnomeren.
02
11
02
12
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
LINIJA
Linijata e prviot element so koj se izrazuvame vo svoeto likovno tvore{tvo. Linijata ja gledame sekade okolu nas, vo prirodata, rastenijata, objektite, figurite i vo site predmeti {to n opkru`uvaat. So linijata pi{uvame tekstovi i komunicirame me|u sebe. Liniite gi delime na krivi i pravi, a mo`e da bidat debeli i tenki, kusi i dolgi. Razlikuvame konturna i teksturna linija. So konturnata linija go opi{uvame nadvore{niot lik i forma na predmetot ili ona {to go prika`uvame. Teksturnata linija ni go pretstavuva karakterot na povr{inata na predmetite {to gi crtame, dali se rapavi ili mazni. Vo zavisnost od gustinata na liniite i na~inot kako gi nanesuvame ja pretstavuvame teksturata na materijalot.
Linija vo prirodata
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Konturna linija
Teksturna linija
02
13
02
14
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
BOJA
Bojata ja sre}avame sekade okolu nas, vo prirodata, na predmetite i se {to postoi na svetot ima boja. Bojata se gleda samo koga ima svetlina, prirodna ili ve{ta~ka. Bez svetlina nema boja. Prvata podelba na boite e na primarni i sekundarni. Primarni boi se: crvenata, sinata i `oltata. Od niv, sekoj od nas mo`e, so me|usebno me{awe da dobie nekoja od sekundarnite boi, na primer zelena, violetova i portokalova. Boja na gr~ki se vika hroma i od toj zbor site boi gi narekuvame hromatski boi. Vo likovniot jazik belata i crnata ne se boi tuku pretstavuvaat svetlina ili temnina. Belata i crnata zatoa se narekuvaat ahromatski boi. Koga slikame mo`eme da upotrebime boi koi se sli~ni edna so druga ili boi koi se me|usebno kontrastni. Ako slikame so sli~ni boi velime deka upotrebuvame harmoni~ni boi, a ako slikame so sprotivni boi velime deka slikame kontrastno. Kaj boite razlikuvame razni vidovi kontrasti me|u koi najpoznat e komplementarniot kontrast. Vo ovoj kontrast boite me|usebno se zajaknuvaat i deluvaat poubavi i poizrazeni. Me|usebno komplementarni boi se zelenata i crvenata, sinata i portokalovata, `oltata i violetovata.
Harmonija so boja
Ahromatski boi
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Svetlina-bela boja
Temnina-crna boja
Oboen krug
02
15
02
16
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
TON
Tonot e del od bojata. Od edna boja mo`eme da dobieme mnogu svetli i temni tonovi od istata boja. Tonot e koli~estvo na svetlina vo edna boja. Ako na edna boja postepeno i dodavame po malku svetlina, odnosno bela boja, }e dobieme s posvetla i posvetla boja. Ako pak postepeno i dodavame po malku temnina, odnosno crna boja, }e dobieme se potemna i potemna boja. Na primer, ako na sinata postepeno i dodavame bela boja }e dobieme posvetli i posvetli tonovi na sinata, a ako pak postepeno i dodavame od crnata boja }e dobieme potemni i potemni tonovi od sinata. Kako i kaj bojata i kaj tonot razlikuvame hromatski i ahromatski tonovi. Ako na hromatskite boi im dodavame bela ili crna boja }e dobieme hromatski tonovi. Ako pak me|usebno gi me{ame belata i crnata }e dobieme ahromatski tonovi
Ahromatski tonovi
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Hromatski tonovi
02
17
02
18
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
TEKSTURA
Sekoj materijal i s {to e napraveno od nekoj materijal ima povr{ina. Povr{inata mo`eme da ja vidime ili da ja osetime so dopir. So gledawe ili so dopir mo`eme da zabele`ime deka povr{inata e rapava, mazna, prijatna, neprijatna, meka, tvrda, mokra ili suva. Ako pak povr{inata ja pretstavime vo crte`, slika, grafika ili vo skulptura, rezultatot go narekuvame tekstura. Umetnicite na svoite crte`i tekstura pretstavuvaat so upotreba na linijata. Za da se pretstavat razni materijali so raznovidna tekstura se upotrebuvaat debeli, tenki, dolgi, kusi, pravi i krivi linii. Liniite se crtaat na razni na~ini, poretko i pogusto zbieni, podebeli ili potenki, so {to se dobiva iluzija na tekstura. Za taa cel se upotrebuvaat najraznovidni materijali i tehniki. Tekstura se dobiva i vo slikaweto, so upotreba na bojata, vo grafikata so linijata i povr{inata kako i vo skulpturata so dlabewe i grebewe.
Prirodna tekstura
Prirodna tekstura
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Tekstura so linija
Du{an Xamowa: Metalna skulptura 73, metal (tekstura) Ordan Petleski: Jadro so proces, maslo na platno (tekstura)
02
19
02
20
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
NASOKA
^ovekot se dvi`i vo nekoj pravec. Pravecot ili nasokata kade odime zavisi od na{ata cel. I na{eto oko seto vreme se dvi`i vo nekoja nasoka. Gledame pred sebe, levo ili desno, gore ili dolu. Koga gledame drvo na{eto oko se dvi`e gore - dolu. Ako gledame voz, reka ili pat, na{ata nasoka na gledawe e levo - desno, odnosno taa e horizontalna. Koga pak gledame avion koga sletuva ili poletuva, na{ata nasoka na gledawe e kosa. I vo likovnata umetnost imame likoven element koj go narekuvame nasoka. Toa zavisi od toa kako se dvi`i na{eto oko koga gledame nekoe umetni~ko delo. Vo deloto imame linii, boi i povr{ini koi go dvi`at na{eto oko vo nekoj pravec. Vo zavisnost od toa kako se dvi`i na{eto oko razlikuvame horizontalna, vertikalna i kosa nasoka. No ima i nekoi dela vo koi na{eto oko se zadr`uva vnatre vo deloto, bidej}i nema nekoja sila koja odreduva nasoka. Toga{ velime deka deloto e bez nasoka. Ako vnimatelno gi pogledneme delata pretstaveni na ovaa stranica od u~ebnikot }e vidime vo koi nasoki ni se dvi`i okoto.
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Vladimir Georgievski: Zlatno tele, maslo na platno (vertikalna nasoka) Bernardo Stoci: Svira~ na lauta, maslo na platno (kosa nasoka)
02
21
02
22
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
GOLEMINA
S ona {to ne opkru`uva ima odredena golemina, pomala ili pogolema. Site golemini na svetot velime deka se relativni vo zavisnost od toa koja golemina so {to ja sporeduvame. Vie, decata, od ova oddelenie ste pomali ako se sporeduvate so decata od pogornite oddelenia ili so vozrasnite, no vie ste pogolemi ako se sporeduvate so decata od gradinka. Edna zgrada mo`e da ka`eme deka e golema ako ja sporedime so pomala, ama mo`eme da ka`eme deka e mala ako ja sporedime so pogolema. Site golemini mo`at da bidat pomali ili pogolemi, samo zavisi so {to gi sporeduvame. Vo sekoja likovna tvorba upotrebuvame razni golemini na formi, boi, linii i tonovi so cel da napravime ubava kompozicija.
Ako ja sporeduvame goleminata br. 4 so goleminata br. 3, taa e pogolema, ako ja sporeduvame pak, istata golemina so br. 5 taa e pomala
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
02
23
02
24
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
FORMA
Okolu nas postojat bezbroj formi napraveni od prirodata ili od ~ovekot. Formite od prirodata gi narekuvame prirodni, a formite sozdadeni od ~ovekot ve{ta~ki formi. Formata e nadvore{niot izgled na eden oblik pretstaven na crte`, slika, grafika ili skulptura. Razlikuvame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi. Dvodimenzionalni ili plo{ni formi se onie koi nastanuvaat koga likot se crta na dvodimenzionalen prostor (crte`, slika, grafika, mozaik ili vitra`). Trodimenzionalna forma nastanuva koga so odreden tvrd ili mek materijal se oblikuva umetni~ki objekt vo prostorot (skulptura, keramika, glina, drvo, kamen ili objekt vo arhitekturata). Trodimenzionalna forma zafa}a odreden prostor. Toj prostor go narekuvame volumen. Volumenot vo skulpturata mo`e da bide prazen, ispolnet so vozduh ili ispolnet so materijal od koj skulpturata e izrabotena. Ako deloto e celo so materijal velime deka ima masa kolku i volumen. Na primer topkata ima pogolem volumen od masata od koja e napraven, dodeka kamenot ima ista masa i volumen.
Prirodni formi
Ve{ta~ki formi
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
Blagove{tenie bogorodi~no, ikona, Ohrid (dvodimenzionalna forma) Egipetska freska (dvodimenzionalna forma)
02
25
02
26
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
PROSTOR
S {to ne opkru`uva okolu nas e prostor. Vo prostorot se dvi`ime, se zabavuvame, spieme, `iveeme. Ulicata, u~ili{teto, stanot, poleto, planinata, se e prostor. Ovoj prostor go narekuvame realen, zatoa {to postoi i nie se dvi`ime vo nego. Postoi vnatre{en i nadvore{en prostor. Vnatre{en ili zatvoren e sekoj prostor koj e napraven od ~ovekot za da mu poslu`i za odredena namena. Nadvore{en ili otvoren prostor e onoj vo koj mo`eme da se dvi`ime bez ograni~uvawe, a toa e prirodata, neboto, ulicata, parkot, plo{tadot, planinata, poleto itn. Umetnicite na svoite dela se obiduvaat da go prika`at prostorot. Prika`uvaweto na prostorot na crte`ot, slikata ili grafikata go narekuvame iluzija na prostor.
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI ELEMENTI
02
27
02
28
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
KONTRAST
Kontrastot vo sekojdnevniot `ivot zna~i koga }e sporedime dve ne{ta koi me|usebno se sprotivni, na primer: golemo i malo, temno i svetlo, meko i tvrdo, visoko i nisko, debelo i tenko itn. Kontrastot e likoven princip koj mo`e da se primeni na site likovni elementi, so linijata, bojata, tonot, nasokata, teksturata i sl. Vo likovnata tvorba mo`eme da upotrebime kontrast na linii (debeli i tenki, pravi i krivi, kusi i dolgi), kontrast na boja (temni i svetli, ladni i topli), kontrast na svetli i temni tonovi, kontrast na golemi i mali, okrugli i aglesti formi, horizontalna i vertikalna nasoka itn.
Kontrast na linija
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
Koontrast na tekstura
02
29
02
30
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
RITAM
Mnogu ne{ta vo prirodata i vo na{iot `ivot se povtoruva. Se povtoruva denot i no}ta, nedelite, mesecite, godi{nite vremiwa. Se povtoruvaat na{ite naviki vo ishranata, oblekuvaweto, spieweto i odeweto na u~ili{te. Ova povtoruvawe go narekuvame ritam. Skoro se vo prirodata i vo na{eto `iveewe ima ritam. I vo likovnata umetnost imame princip koj go narekuvame ritam ili povtoruvawe. Ritam vo umetnosta e koga nekoj likoven element se povtoruva vo umetni~koto delo. Povtoruvaweto ~esto se sretnuva vo narodnite rakotvorbi, vo grn~arstvoto, vo narodnite nosii, vo arhitekturata, vo prirodata i kaj predmetite koi gi upotrebuvame vo sekojdnevniot `ivot. Razlikuvame prost i alternativen ritam. Prost ritam e koga eden ist element se povtoruva mnogu pati bez da ja promeni svojata golemina, forma i boja. Alternativniot ritam e koga imame mnogu pati povtoruvawe no elementot {to se povtoruva ne e ist, ili se povtoruvaat dva razli~ni elementi naizmeni~no.
Regularen ritam
Alternativen ritam
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
Ritam vo arhitektirata
02
31
02
32
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
HARMONIJA
Harmonijata e potrebna vo site sferi na `iveewe, vo prirodata, vo `ivotot, vo odnosite me|u lu|eto pa i harmonijata na na{ata li~nost. Harmonija e princip vo likovnata umetnost. Ovoj likoven princip pridonesuva da se dobie harmonija vo likovnoto delo, na crte`ot, slikata, grafikata i skulpturata. Harmonija vo edno likovno delo mo`eme da postigneme ako upotrebime sli~ni linii, boi, tonovi, teksturi, formi, golemini i sl. Harmonija dobiena so upotreba na sli~ni vrednosti se vika harmonija po analogija.
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
Pit Mondrijan: Crveno drvo, maslo na platno (harmonija so boja, linija i forma)
Harmonija so forma
Harmonija so boja
02
33
02
34
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
RAMNOTE@A
Ramnote`ata ni e potrebna na site i na ona {to ne opkru`uva. ^ovekot se stremi kon umstvena i fizi~ka ramnote`a, prirodata za da se so~uva postignuva ramnote`a. Ovoj princip vo sekojdnevnoto `iveewe e va`en za za~uvuvawe na celinata na `ivotot i opstanokot na site. Ramnote`a vo likovnoto delo se postignuva so kombinacija na likovnite elementi, od levata i desnata polovina na tvorbata vo edna celina. Celinata ja postignuvame po pat na simetrija i asimetrija, spored toa imame simetri~na i asimetri~na ramnote`a. Simetrija se dobiva sosema lesno i ednostavno, so identi~en raspored na elementite vo dvete, levi i desni polovini od tvorbata so postavuvawe ednakvi vrednosti na identi~en na~in. Asimetri~na ramnote`a se dobiva koga imame ramnote`a pome|u dvete polovini no so razli~no postavuvawe na elementite na dvete polovini.
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
Simetri~na ramnote`a
02
35
02
36
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
GRADACIJA
S {to ne opkru`uva, pa i nie lu|eto, postepeno se menuvame. No}ta postepeno preminuva vo den i obratno, rastenijata postepeno se razvivaat, ~ovekot od bebe raste i se menuva se do starosta. Seto toa stanuva postepeno i poleka. Koga nekoi ne{ta postepeno se menuvaat od edna sostojba vo druga, od edna polo`ba vo druga, toa se vika gradacija. Vo likovniot jazik postoi likoven princip nare~en gradacija. Ovoj princip ni poka`uva deka sekoj likoven element mo`e postepeno da se menuva od edna vrednost vo druga. Tonot mo`e da premine od posvetol kon potemen postepeno, bojata od `olta da premine poleka kon zelena, pa sina, potoa kon violetova, se do crvena. Gradacijata na bojata najdobro mo`e da se zabele`i kaj spektarot na boite.
Gradacija so linija
Gradacija so boja
Gradacija so tekstura
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
Krsto Hegedu{i}: Trite od Hamburg, maslo na platno (gradacija so ton) Gradacija so forma
Gradacija so tekstura
02
37
02
38
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
PROPORCIJA
Proporcijata e poim {to go ozna~uva odnosot na goleminite vo edna celina. Likovnite umetnici i arhitektite od sekoga{ barale na~in kako likovnoto delo ili arhitekturata da izgleda poidealno po ubavina i so koi proporcii bi go postignale toa. Niz istorijata i umetnicite, i arhitektite prona{le najdobri proporcii vo prika`uvawe na ~ove~koto telo i vo izgradbata na zgradi, hramovi, katedrali itn.
Katedrala vo Strazbur
Proporcija so bukvi
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
02
39
02
40
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
EDINSTVO
Umetnicite sekoga{ imaat za cel da postignat nivnite dela da imaat edna celina, da ne se slu~uva deloto da izgleda kako da e sostaveno od razni delovi koi me|u sebe ne se vo celina. Vo likovnata umetnost toa se postignuva so likovnite principi: ramnote`a, harmonija, povtoruvawe ili kontrast. Edinstvoto kako likoven princip ima zada~a isto kako i drugite principi, da ja regulira celinata vo edna tvorba. Toa se postignuva pokraj drugoto i so upotreba na ednakvi vrednosti kako i kaj harmonijata.
Edinstvo so linija
Edinstvo so linija
Edinstvo so ton
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
Edinstvo so ton
02
41
02
42
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
KOMPOZICIJA
S {to e sostaveno od pove}e delovi mo`e da se nare~e kompozicija. Vo muzikata imame kompozicija na tonovi, vo kni`evnosta kompozicija na tekstovi itn. Vo likovniot jazik kompozicijata e likoven princip po koj se pravi raspored na mestata na upotrebenite likovni elementi. Kompozicijata se dobiva so upotreba na boite, tonovite, linijata, formite vo edna celina, rasporedeni spored `elbite na avtorot. Ako likovnite elementi prete`no se rasporedeni horizontalno zaklu~uvame deka imame horizontalna kompozicija, taka e i so vertikalnata i so dijagonalnata kompozicija.
Dijagonalna kompozicija
Vertikalna kompozicija
Horizontalna kompozicija
Zatvorena kompozicija
LIKOVEN JAZIK
LIKOVNI PRINCIPI
Dijagonalna kompozicija
02
43
03
44
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST Sekoe delo od likovnata umetnost e izgradeno so me|usebno kombinirawe na likovnite elementi kako {to se linijata, bojata, tonot, nasokata, teksturata, prostorot, goleminata, formata, volumenot. Vo nego se prisutni i likovnite principi koi gi reguliraat likovnite elementi. Gledaj}i go likovnoto delo, vo nego mo`eme da prepoznaeme nekoja poznata sodr`ina pretstavena kako portret, avtoportret, karikatura, figura, akt, sceni od sekojdnevniot `ivot, `ivotni, interier, pejza` ili mrtva priroda. Pretstavuvaweto na ne{tata vo delata go narekuvame motiv. Ako vo likovnoto delo imame samo kombinacija na linija, boja, tonovi, tekstura i sl, a nema motiv velime deka toa delo e apstraktno, odnosno bez motiv.
Edo Murti}: Slika, maslo na platno (apstraktna slika)
PORTRET
Ako na likovnoto delo e pretstaven ~ove~ki lik velime deka motiv na deloto e portret. Sekoj umetnik koga pretstavuva portret na nekoja li~nost se obiduva da go pretstavi negoviot specifi~en izraz i karakterot na li~nosta, a ne samo fizi~kiot izgled.
Francisko Goja: Oble~ena Maja, maslo na platno (slika so motiv) Leonardo da Vin~i: Mona Liza, maslo na platno
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
AVTOPORTRET
Likovnite umetnici mnogu ~esto go pretstavuvaat svojot lik preku crte`, slika, grafika ili skulptura. Takvoto delo velime deka e avtoportret. Avtoportretot mo`e da bide kako samostalno likovno delo, a ponekoga{ umetnicite go slikale svojot avtoportret vo grupni sceni vo koi se prika`uva nekoe istorisko ili biblisko dejstvo. Na toj na~in nie osoznavame kako izgledal nekoj umetnik od vremeto koga nemalo fotografija.
03
45
03
46
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
KARIKATURA
Nekoi umetnici vo svoeto tvore{tvo ja prika`uvaat psihologijata na ~ovekot, negovata sme{na, neprijatna ili ne~ove~na osobina, so {to go potenciraat negativnoto kaj lu|eto. Vo toa pretstavuvawe se karikira izgledot na li~nostite i ovoj motiv go narekuvame karikatura.
FIGURA
Likovnite dela ~esto ni prika`uvaat oble~eni figuri na lu|e od razni periodi od istorijata na ~ovekot. Figurata kako motiv ima golemo zna~ewe za nas zatoa {to toa e dokument preku koj se zapoznavame so na~inot na koj lu|eto bile oble~eni vo minatite vremiwa.
Aamdeo Modiljani: ^ovek so lule, maslo na platno Jan van Ajk: Xovani Arnolfini i negovata nevesta, maslo na platno
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
AKT
Od predistorijata do denes umetnikot crtal, slikal ili preku skulpturata go pretstavuval `enskoto i ma{koto telo bez obleka. Re~isi nema umetnik koj vo svoeto tvore{tvo ne ja pretstavil ubavinata na ~ove~kiot lik.
@ANR
Mnogu umetnici vo celoto svoe tvore{tvo prika`uvaat sceni i dejstvija od sekojdnevniot `ivot vo vremeto vo koe `iveele. Preku nivnite dela nie, denes, se zapoznavame so `ivotot na lu|eto niz istorijata, kako se oblekuvale, kako i kade `iveele, kakvi obi~ai imale, so koi alatki se slu`ele. Ovoj motiv e dokument za vremeto vo koe e sozdadeno deloto.
03
47
03
48
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
@IVOTNI
Nekoi umetnici mnogu ~esto vo svoeto tvore{tvo pretstavuvale odredeni doma{ni ili divi `ivotni. Pretstavuvaweto na `ivotnite kako motiv go narekuvame animalizam. Za prika`uvawe `ivotni umetnicite bile inspirirani od ubavinata na odredeno `ivotno ili simbolot koj go pretstavuva `ivotnoto.
ENTERIER
Pretstavuvaweto na vnatre{en prostor go narekuvame interier. Preku crte`, slika ili grafika umetnikot go pretstavuva vnatre{niot prostor na domot ili javnite prostori. Preku ovoj motiv se zapoznavame so izgledot na `iveali{teto i drugite prostori vo koi `iveele lu|eto.
MOTIV
LIKOVNA UMETNOST
PEJZA@
Mnogu likovni dela ni ja pretstavuvaat ubavinata na prirodata {to se narekuva pejza`. Preku pejza`ot ni se pretstaveni ubavinite na planinite, {umite, ezerata, rekite, poliwata, selata, gradovite i ulicite.
MRTVA PRIRODA
Koga likovniot umetnik na svoeto delo ima pretstaveno razni predmeti, rastenija ili mrtvi `ivotni velime deka deloto e so motiv mrtva priroda. Preku mrtvata priroda umetnicite sakaat da ni ja pretstavat, vsu{nost ubavinata na linijata, bogatstvoto na bojata i povr{inite vo likovnoto delo.
Panorama, fotografija
03
49
04
50
LIKOVNI PODRA^JA
LIKOVNA UMETNOST Likovnatat umetnost kako i drugite umetnosti mo`e da se podeli za pove}e podra~ja. Vo zavisnost od toa so kakvi materijali se raboti i kakvi tvorbi se dobivaat, likovnata umetnost ja delime na crtawe, slikawe, skulptura, grafika i vizuelni komunikacii. -Crtaweto e podra~je od likovnata umetnost kade {to se izrabotuvaat crte`i. Ova podra~je se izrazuva preku upotrebata na raznovidni linii. - Slikarstvoto kako podra~je od likovnata umetnost e mnogu rasprostraneto, a negovi tvorbi se slikite. Slikite se izrabotuvaat od razni materijali so upotreba na boja i povr{ini. -Vo likovnoto podra~je skulptura ili plasti~no oblikuvawe kako {to go vikame, umetnicite izrabotuvaat skulpturi i reljefi. Ovie dela se postavuvaat vo prostorot i se izrabotuvaat od razli~ni tvrdi i meki materijali. -Grafikata e likovno podra~je vo koe likovnite dela se izrabotuvaat so pomo{ na pe~atewe. Ovie umetnici gi narekuvame grafi~ari, a delata grafiki. -Imame i umetnici koi go izmisluvaat izgledot na predmetite za sekojdnevnata upotreba. Tie go izmisluvaat izgledot na koricite i ilustraciite za knigite i spisanijata, plakatite, ambala`ata na proizvodite, tekstilnite proizvodi i drugi predmeti kako {to se: avtomobilite, predmetite za doma}instvoto i seto ona {to go sre}avame i go upotrebuvame vo sekojdnevniot `ivot. Ovie umetnici se vikaat dizajneri.
CRTE@
SLIKA
CRTE@
CRTE@
SLIKA
LIKOVNI PODRA^JA
LIKOVNA UMETNOST
DIZAJN
GRAFIKA SKULPTURA
DIZAJN
REZBA
SKULPTURA
DIZAJN
04
51
05
52
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE Crtaweto e prvo likovno podra~je vo koe likovniot umetnik se izrazuva so crte`. ^ovekot zapo~nal da crta u{te od predistorijata pa se do denes. Vo likovnata umetnost crte`ot se smeta kako umetni~ko delo i mnogu slikari napravile prekrasni crte`i. No mnogumina umetnici crtaweto go upotrebuvaat kako podgotovka za izrabotka na drugite likovni dela, sliki, skulpturi i grafiki. So crte`ot se zabele`uva idejata, se pravi skica za deloto. Za crtawe mo`at da se upotrebat site materijali koi ostavaat traga na podlogata. Crte`ot mo`e da se izraboti so moliv, jaglen, razni vidovi pastel, voso~en i obi~en, tu{, kako i so akvarelni i temperni boi
Crte` so moliv
Crte` so jaglen
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
Crte` so akvarel
Crte` so jaglen
Crte` so moliv
05
53
05
54
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
LINIJA
Linijata najmnogu ja upotrebuvame vo crtaweto. Linijata mo`eme da ja upotrebime na mnogu na~ini vo crte`ot vo zavisnost od toa {to sakame da pretstavime. Mo`eme da gi povtorime istite ili raznovidni, vo ritam, da gi isprepletuvame me|u sebe, da gi naneseme na crte`ot vo razli~ni golemini, debelini ili gustini. Pri crtawe na razni predmeti mo`eme so konturna linija da gi pretstavime nivnite formi i izgled, a so teksturna linija nivnite specifi~ni povr{ini. Ako upotrebime sli~ni linii, }e dobieme harmoni~en crte`, a mo`eme da upotrebime i kontrastni linii za da dobieme raznovidnost vo crte`ot.
Konturna linija
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
TEKSTURA
Sekoj predmet {to go crtame ima povr{ina koja mo`e da bide rapava, mazna, tvrda, meka, bodliva i sl. So pomo{ na linijata go prika`uvame karakterot na taa povr{ina, a tie linii znaeme deka se narekuvaat teksturni. So teksturni linii ja pretstavuvame: korata na drvoto, na kamenot, trevata, po~vata i na mnogu drugi materijali.
Priridna tekstura
Teksturna linija
Teksturna linija
Teksturna linija
05
55
05
56
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
PROSTOR
So crtaweto mo`eme da pretstavime s {to sakame, razni predmeti, `ivotni, lu|e, rastenija, priroda i razni objekti prika`ani od nadvor i vnatre. Prika`uvaj}i go prostorot so crtawe nie pretstavuvame iluzija na prostor. So upotreba na raznovidni linii umetnicite go prika`uvaat nadvore{niot prostor, odnosno prirodata kako {to se planini, more, poliwa, ulici, zgradi, grad, odnosno objekti vo koi `iveeme, u~ime, rabotime, ili se zabavuvame. Osven nadvore{niot, preku crtawe go prika`uvame i vnatre{niot prostor, odnosno izgledot na na{iot dom, u~ilnica, na{ata soba, a mo`eme da napravime i skica ili plan kako da izgleda na{iot stan.
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
RITAM
Vo crtaweto, kako i vo drugite likovni tvorbi, imame ritam na linii. Ako vo prirodata go gledame drvoredot }e vidime deka imame ritam na drvjata, kaj ogradata imame ritam na razni formi, kaj skalite imame skala do skala koja se povtoruva, kako i mnogu drugi ne{ta koi se prisutni okolu nas. Seto ova nie mo`eme da go pretstavime so crtaweto.
Ritam na skali
Ritam na formi
Ritam na linii
Ritam na boja
05
57
05
58
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
RAMNOTE@A
Vidovme deka ramnote`ata e sekade okolu nas, vo prirodata, kaj lu|eto i vo umetnosta. Vo crte`ot isto taka se trudime da postigneme ramnote`a na ona {to go pretstavuvame na levata i na desnata strana od tvorbata. Znaeme deka ramnote`ata najednostavno se pretstavuva so simetrija, no i so asimetrija. Vo prirodata postojat formi koi sami po sebe se simetri~ni, odnosno nivnata desna i leva polovina se identi~ni. Toa najlesno go voo~uvame ako nacrtame peperutka, vazna, {i{e ili portret na ~ovek vo anfas. Zabele`uvame deka dvete polovini na ovie formi se identi~ni, odnosno simetri~ni.
Tvorba so simetrija
CRTAWE
LIKOVNO PODRA^JE
TU[
Za crtawe se upotrebuvaat i razni vidovi materijali, kako {to e molivot, tu{ot, flomasterot, bajcot, jaglenot, a mo`e da se crta i so vodeni boi~ki. Tu{ot e te~en materijal za likovno izrazuvawe. Mo`e da bide crn, no postoi i tu{ vo pove}e boi. Se crta na mazna hartija, naj~esto na hamer, zatoa {to podlogata ne go vpiva vedna{ tu{ot i ne go razleva. Kako sredstva za nanesuvawe na tu{ot se upotrebuvaat metalno perce, za{ileno drvce ili ~etka so vrv. Sekoj od ovie materijali ostava specifi~na traga so posebni likovni kvaliteti. So tu{ot mo`eme da go pretstavime sekoj detaq na ona {to go crtame. Crtaweto so perce mo`eme da go kombinirame i so ~etka. Koga }e go zavr{ime crte`ot so perce, so ~etka mo`eme da naneseme razreden tu{ i so nego celiot crte` da go prekrieme so potemni i posvetli povr{ini po na{a `elba. Ovoj vid na crte` go imenuvame laviran crte` ili crte` so laviran tu{. Bajcot e sli~na tehnika kako i tu{ot samo {to toj ima specifi~na kafeno - okeresta boja. So bajcot se raboti na ist na~in kako i so tu{ot. Crte`ot so bajc ili tu{ naj~esto se sretnuva so ista crno - siva ili kafeno - okeresta boja. Koga tvorbata e izrabotena vo sli~en ton, velime deka e monohromen crte`, a toa zna~i deka ne sme upotrebile pove}e raznovidni boi pri crtaweto.
05
59
06
60
SLIKAWE
LIKOVNO PODRA^JE Mnogu poznato likovno podra~je i mo`ebi najprisutno vo likovnata umetnost e slikarstvoto. Kako podra~je slikaweto se izrazuva so likovno delo koe go narekuvame slika. Slikata e karakteristi~na po toa {to e oboena so raznobojni povr{ini, formi, linii i boi. Slikata se do`ivuva so gledawe vizuelno, a mnogu retko i so dopir. Slikata se izrazuva so nanesuvawe boja vrz odredena podloga. Bojata se izrabotuva od pigmenti (boja vo prav) {to se me{aat so nekoja te~nost za da mo`e da se slika so toa. Na toj na~in nastanale akvarelnite boi, tempernite boi i maslenite boi {to gi koristat likovnite umetnici. Spored toa kako e podgotven pigmentot imame i raznovidni tehniki vo slikarstvoto: akvarel, tempera, akrilik, kola`, freska, maslena tehnika, vitra` i tapiserija. Umetnicite gi nanesuvaat boite na slikata so ~etki. ^etkite se pravat od specijalni fini vlakna od nekoi `ivotni, a denes i od ve{ta~ki materijali. Imame razni vidovi ~etki so ostar ili ramen vrv, okrugli i spleskani. ^etkite se razlikuvaat i spored goleminata, a goleminata e ozna~ena so brojka. Slikata ima i podloga na koja se slika. Podloga za slikawe mo`e da bide hartija, platno, yid, drvo ili staklo.
^etki za slikawe
SLIKAWE
LIKOVNO PODRA^JE
06
61
06
62
SLIKAWE
LIKOVNO PODRA^JE
BOJA
Slikarite vo svoite dela najmnogu ja upotrebuvaat bojata vo kombinacija so drugite elementi od likovniot jazik. Znaeme deka boite se delat na primarni i sekundarni, topli i ladni, svetli i temni, hromatski i ahromatski. Hromatski se site primarni i sekundarni boi, a ahromatski se crnata i belata so site tonovi koi se dobivaat od nivnoto me|usebno me{awe. Site nie slikame so boi koi ni se dopa|aat. Ako sakame nekoja boja da bide poubava i poizrazena, go upotrebuvame komplementarniot kontrast. Vo ovoj kontast komplementarni parovi se: crvena zelena, sina - portokalova, `olta - violetova. Mnogu umetnici za da ja potenciraat ubavinata na boite vo svoite sliki gi kombiniraat komplementarnite parovi. Kako i kaj crte`ot, ako vo slikata upotrebime edna boja so raznovidni tonovi od nea, velime deka slikata e monohroma, a ako slikame so mnogu vidovi intenzivni i jaki boi velime deka slikata e koloristi~ki naslikana.
Koloristi~ka kompozicija
SLIKAWE
LIKOVNO PODRA^JE
GRADACIJA
Vo likovniot jazik se sretnavme so poimot gradacija. Toa be{e postepeno menuvawe na linijata, bojata, tonot ili formata od edna vo druga vrednost. Vo slikarstvoto ~esto ja sre}avame upotrebata na gradacijata. Umetnicite vo svoite sliki so gradacija na bojata i tonot ni pretstavuvaat iluzija na prostorot vo prika`uvaweto na prirodata, ni prika`uvaat iluzija na volumenot na predemetite, odnosno raznovidnosta i ubavinata na bojata i tonot kako bogatstvo na na{eto do`ivuvawe.
Gradacija so ton
Gradacija so boja
Gradacija so boja
06
63
06
64
SLIKAWE
LIKOVNO PODRA^JE
GVA[
U~enicite, no i odredeni umetnici, svoite likovni tvorbi gi rabotat vo gva{-tehnika. Gva{ot e tehnika na vodeno slikawe vo koja se upotrebuvaat akvarelni (vodeni) boi i bela tempera vo tuba. Gustinata na bojata zavisi od koli~estvoto na bela tempera {to se dodava. Vo odnos na likovnata ideja, so gva{ mo`e da se dobie ne`na ili gruba povr{ina, intenzivno ili zagaseno naslikana, retko ili gusto nanesena boja, proyirno i pokrivno, zvu~na boja ili blago tonsko stepenuvawe. Za rabota so gva{ ni se potrebni: akvarelni boi, bela tempera od tuba, ~etki: {iroki, flah-~etki za golemi povr{ini, pomali i pogolemi so izrazen vrv so koj se crta i slika. ^etkata treba da ima sposobnost da vpie i da nosi koli~estvo boja, da se sviva pri dopir so podlogata bez da se delat vlaknata i da ima izrazen vrv i mekost. Potrebni se u{te: dve kanti~ki (za ~ista i ne~ista voda), paleta (par~e plasti~na ili drvena plo~ka) za me{awe na bojata, list bela hartija za proba na bojata i krp~e za bri{ewe na ~etkite vo tekot na rabotata. So gva{ mo`e da se raboti direktno so boja ili prvin blago da se iscrtaat konturite so moliv. So molivot treba lesno da se pritiska i poretko da se bri{e za da ne se o{teti hartijata, ne e potrebno iscrtuvawe sitni detali i sen~awe so moliv bidej}i bojata }e go pokrie crte`ot, a pritoa }e bide ne~ista.
Tvorba so gva{
SLIKAWE
LIKOVNO PODRA^JE
KOLA@
Koga crtame i slikame, nie mo`eme da kombinirame i drugi raznovidno oboeni povr{ini koi }e gi nalepime na crte`ot ili slikata. Koga pravime likovna tvorba so lepewe (aplikacija) na drugi oboeni povr{ini od razni materijali, velime deka taa tehnika e kola`. Koga kombinirame crte` i kola` so drugi povr{ini, velime deka imame kola`iran crte`, a koga kombinirame slikawe i kola`, velime deka imame kola`irana slika. Za kola` mo`eme da upotrebime oboeni povr{ini od raznovidni materijali, od hartija, tekstil, tekstura od hartija, delovi od fotografija ili oboeni ili tekstualni povr{ini od drugi pe~ateni materijali. Vo najnovo vreme za kola` se upotrebuvaat i drugi materijali koi gi sre}avame vo sekojdnevnata upotreba. Sekoj avtor si odbira so kakva boja, forma i golemina }e ja kombinira svojata tvorba. Site oboeni povr{ini se lepat i kombiniraat na podlogata od hartija vo edna kombinacija koja gradi edna celina.
Tvorba so kola`
06
65
07
66
GRAFIKA
LIKOVNO PODRA^JE Grafikata e likovno podra~je koe go sretnuvame vo likovnata umetnost. Grafikata se razlikuva od crtaweto i slikaweto po toa {to likovnite dela nastanuvaat po pat na otpe~atuvawe vo razli~ni tehniki i materijali. Deloto napraveno vo grafikata isto taka se narekuva grafika ili grafi~ki list, a umetnikot - grafi~ar. Vo grafikata avtorot ne crta direktno na hartijata za da dobie grafika kako likovno delo. Vo ova podra~je grafi~arot prvin pravi skica za svoeto delo, pa potoa na nekoja plo~a ja prenesuva idejata. Plo~ata mo`e da bide od raznovidni materijali od drvo, linoleum ili metal. Toj taa plo~a, {to ja vikame matrica, ja dlabi, ja re`e ili so hemikalii ja obrabotuva i otkako }e ja prema~ka so boja otpe~atuva grafika, ra~no ili so ma{ina za pe~atewe.
Ma{ina za pe~atewe
GRAFIKA
LIKOVNO PODRA^JE
Linorez
07
67
07
68
GRAFIKA
LIKOVNO PODRA^JE
MONOTIPIJA
Monotipijata e grafi~ka tehnika {to ovozmo`uva dobivawe na samo eden otpe~atok. Zatoa sekoj otpe~atok e edinstven i nepovtorliv. Za realizacija na monotipijata se primenuva ramna staklena, plasti~na ili metalna plo~a pogolema od listot na koj }e se pe~ati. Vrz plo~ata {to se koristi, so ~etka se nanesuva sakanata boja (ili pove}e boi po `elba) i dodeka e s u{te vla`na, vrz nea go postavuvame listot. Celata povr{ina na listot blago ja pritiskame so dlankata s dodeka listot ne nalegne na celata povr{ina na plo~ata i ne ja vpie bojata. Sledno e vadeweto na listot: so dvata prsta, so dvete race gi zemame dvata gorni agli od hartijata i go odlepuvame so podigawe od plo~ata. So toa otpe~atokot e gotov. Vo monotipijata mo`e da se raboti so edna boja kako crte` ili so popolneti povr{ini, so dve ili pove}e boi, so tonsko stepenuvawe, so i bez motiv, so grebewe na bojata itn. Monotipijata e privle~na grafi~ka tehnika za umetnici so slikarski afiniteti. Podloga za pe~atewe na monotipijata prete`no e hartijata, no mo`e da se pe~ati i na tekstil ili na drug materijal po izbor.
Monotipija
Monotipija
GRAFIKA
LIKOVNO PODRA^JE
KARTON - PE^AT
Karton - pe~at e grafi~ka tehnika na visok pe~at. Kako podloga za pe~atewe se koristi karton. Od kartonot se izrabotuva matrica koja ni slu`i za otpe~atuvawe na grafikite. Najprvo se zemaat dve isti plo~i od karton. Na ednata se iscrtuvaat sakanite formi, se se~at i se lepat na drugiot karton. Koga }e se izraboti matricata na nea se nanesuva boja so valjak, potoa se stava list hartija, se pritiska so nekoj val~est predmet na hartijata i se dobiva otpe~atok. Vo ovaa tehnika na matricata mo`at da se zalepat i razni drugi materijali, po `elba, so {to }e se dobijat neo~ekuvani i interesni efekti na otpe~atokot.
07
69
08
70
OBLIKUVAWE
LIKOVNO PODRA^JE Skulptura e likovno podra~je ~ii likovni dela se napraveni od meki i tvrdi materijali koi zafa}aat prostor. Ova podra~je se narekuva i plasti~no oblikuvawe, a umetnikot skulptor ili vajar. Skulpturata se izrabotuva vo razli~ni materijali koi imaat svoi karakteristiki i ubavini. Naj~esti materijali za izrabotka na skulpturi se kamenot, drvoto, metalot i keramikata. Pokraj klasi~nite materijali vo skulpturata se izrabotuvaat i dela od hartija, plastika, pa i od upotrebeni otpadni materijali. Vo zavisnost od toa od koj materijal se izrabotuva skulpturata, imame i razni postapki na oblikuvawe, kako {to se so dodavawe i odzemawe, gradewe, dlabewe, grebewe i perforirawe vo materijalot, so lepewe i sostavuvawe, so vrzuvawe, kinewe i previtkuvawe. Skulpturata ja sre}avame kako polna plastika koja mo`eme da ja gledame od site strani, kako reljef koj e postaven na nekoja yidna ili slobodna vertikalna povr{ina, kako bista koja pretstavuva portret na nekoja li~nost ili kako asambla`, kompozicija od grupa poedine~ni skulpturi postaveni vo edna celina. Vo skulpturata se prisutni site likovni principi koi go pravat kvalitetno umetni~koto delo kako {to se: volumenot, linijata, teksturata, proporcijata, bojata itn.
Reljef, Egipet
OBLIKUVAWE
LIKOVNO PODRA^JE
FORMA
Znaeme deka formata e nadvore{niot izgled na ne{tata {to gi gledame ili gi prika`uvame. Skulpturata e trodimenzionalna forma koja zafa}a odreden prostor, odnosno ima volumen. Ako toj volumen celiot e ispolnet so materijal, velime deka ima masa. Masata e materijalot koj go zafa}a prostorot. Ispolnetata skulptura so materijal ima isto koli~estvo na volumen i masa. Kamenot ima ist volumen i masa, a balonot ima golem volumen a sosema mala masa (materijal).
Skulptura od hartija
08
71
08
72
OBLIKUVAWE
LIKOVNO PODRA^JE
RAMNOTE@A
Kako i vo drugite likovni podra~ja, i vo skulpturata ramnote`a dobivame so simetrija i asimetrija, odnosno vizuelna ramnote`a na levata i na desnata polovina od deloto. Vo skulpturata pove}e se primenuva asimetri~nata ramnote`a.
OBLIKUVAWE
LIKOVNO PODRA^JE
BOJA
Bojata vo skulpturata e prisutna od predistorijata do denes. Otkrieni se bezbroj dela so tragi na boja so {to se potencira ubavinata na skulpturata. Denes, mnogu sovremeni skulptori svoite dela gi kombiniraat so boja.
Oboen reljef
Moderna skulptura
08
73
08
74
OBLIKUVAWE
LIKOVNO PODRA^JE
PROPORCIJA
Umetnicite sekoga{ se trudele da prika`at ubavina na svoite dela, a najmnogu ubavinata na ~ove~koto telo. Vo odreden istoriski period, posebno vo gr~kata umetnost, do{le do idealni soodnosi vo pretstavuvaweto na ~ovekot. Proporcijata e likoven princip koj go izu~uva odnosot pome|u goleminite, odnosno detalite vo edna celina.
OBLIKUVAWE
LIKOVNO PODRA^JE
75
KOMPOZICIJA
Sekoe umetn~ko delo e sostaveno od mnogu ne{ta slo`eni vo edna kompozicija. Vo skulpturata imame kompozicija od mnogu ednostavni volumeni vo eden slo`en volumen, ili pak od pove}e samostojni skulpturi vo edna celina nare~ena asambla`. Ako skulpturata e postavena vo otvoren prostor, taa treba da bide povrzana so okolinata vo edna kompoziciska celina. Sekoj skulptor koga pravi delo za odreden prostor, razmisluva kakva da bide taa skulptura za da se vklopi vo okolinata.
09
76
MODEN DIZAJN
INDUSTRISKI DIZAJN
INDUSTRISKI DIZAJN
PLAKAT
PLAKAT
PLAKAT
NAKIT
NAKIT
PLAKAT
ZNAK
09
77
10
78
GALERIJA
MAKEDONSKI UMETNICI
\or|i Zografski: @enski portret, maslo na platno
GALERIJA
MAKEDONSKI UMETNICI
Angele Ivanovski: Staro Skopje, maslo na platno
10
79
12
RE^NIK NA POIMI
A Amater - qubitel na umetnosta koj ima druga svoja profesija, a se zanimava so likovno tvore{tvo od qubov, a ne profesionalno. Animalist - likoven umetnik koj osobeno se zanimava so prika`uvawe, odnosno so crtawe ili vajawe na `ivotni. Antika - naziv na starite kulturi, osobeno na rimskata i na gr~kata. Apstraktna umetnost pravec vo modernata umetnost koj go napu{ta prika`uvaweto na realniot svet i tvori so slobodni formi. Arabeska - ornament vo arapski stil koj se sostoi od stilizirani geometriski i rastitelni elementi. Atelje - rabotilnica, rabotna prostorija na likoven umetnik ili na lica za kreativni profesii. Ambala`a - likovno dizajnirawe na materijalot vo koj se pakuva i se prodava proizvodot. B Bareljef - mnogu nizok, plitok reljef vo skulpturata. Bienale - izlo`ba koja se odr`uva sekoja vtora godina. Bista - prika`uvawe na glavata i gorniot del od ~ove~koto telo vo vajarstvoto. V Valer - soodveten francuski zbor za ton. Viweta - mal crte` ili slika {to slu`i kako ukras na nekoj tekst. Vitra` - prozorec ili staklena povr{ina, izrabotena ili ukrasena so par~iwa raznobojno staklo. G Galerija - prostor izgraden so namena za izlo`uvawe na umetni~ki dela. Gva{ - tehnika za crtawe so vodeni boi i so bela temperna. Grafi~ki list - otpe~atena grafi~ka likovna tvorba. Galeriska skulptura skulptura koja po svojata golemina mo`e da se izlo`uva vo galerija (realna i minijaturna golemina). D Dekoracija - ukrasenost, odnosno ukrasuvawe na prostor, kako i na poedine~ni formi na ukrasuvawe. Dizajn - crte` namenet za oblikuvawe na proizvodi za industrisko proizvodstvo. Dizajner - umetnik, specijalist za estetsko oblikuvawe na predmeti ili povr{ini za industrisko proizvodstvo. @ @anr - prika`uvawe na sliki od sekojdnevniot `ivot preku likovna tvorba. I Ilustracija - slika ili crte` povrzan so dejstvo od pi{uvan tekst. Istorija na umetnost nauka za pojavata i razvojot na umetni~kite pravci, nivnata vrednost i istorisko zna~ewe. Iluzija - iluzija vo slikarstvoto e pretstavuvawe prostor, ton, perspektiva itn. Industriski dizajn - likovno oblikuvawe na predmeti za sekojdnevna upotreba koi{to se proizveduvaat industriski. K Katalog - publikacija vo koja se potpi{ani site izlo`eni dela na muzejot, galerijata, izlo`bata ili tvore{tvoto na umetnikot. Ki~ - neumetni~ka zanaetska ili umetni~ka produkcija. Ki~ e delo koe nastanuva poradi evtina `elba za dopa|awe, zna~i dopadlivo nadomestuvawe za umetnosta, a se pojavuva kako rezultat na nerazviena umetni~ka sredina. Kolorit - oboenost, svojstvo, izraz, efekt na umetni~koto delo postignato so boja. Kroki - brz i lesen crte` so ednostavni linii i malku detali.
80
RE^NIK NA POIMI
L Lazurna boja - providno nanesuvawe na boja niz koja mo`e da se vidi podlogata. Likovna umetnost - zaedni~ki imenitel za arhitektura, slikarstvo, vajarstvo i grafika, tvorbi koi ~ovekot kreativno gi sozdava. Linearno - karakteristika na slikarsko, skulptorsko ili grafi~ko delo na koe glavno izrazno sredstvo im e linijata. M Marina - umetni~ko prika`uvawe na morski pejza`. Minijatura - slika ili skulptura vo izrazito mal format. Mozaik - umetni~ka tvorba koja se izrabotuva so sostavuvawe na raznobojni kocki~ki od staklo, kamen i sl. Monografija - kniga vo koja iscrpno se prika`ani `ivotot i tvore{tvoto na nekoj umetnik. Monohromija - slikarsko delo izraboteno samo so edna boja. N Naturalizam - nastojuvawe na umetnosta, pojavite i predmetite da se prika`at povistinski i porealni. O Ornament - geometriski, rastitelni ili zoomorfni stilizirani formi so koi e ukrasena nekoja povr{ina, koi mo`at da se povtoruvaat ili variraat. Obvivka - likovno oblikuvawe, dizajnirawe na korica za kniga ili za drug relklamen materijal. P Paleta - povr{ina na koja slikarot gi me{a boite pred da gi nanese na deloto. Panorama - prika`uvawe na prirodata so {iroki i dale~ni vidici. Pejza` - slika na koja se prika`uva priroda. Primeneta umetnost naziv na umetni~ko oblikuvani predmeti za upotrebliva namena. Profil - izgled na lik ili na predmet gledani otstrana. R Ramen pe~at - grafi~ka tehnika bez dlabewe na podlogata (sito-pe~at, monotipija, litografija). Reproduktivna grafika kopija ili dela koi ne se ra~no pe~ateni, tuku so ofsetindustriski pe~at. S Signatura - svoera~en potpis na umetnikot na slikata, grafikata ili skulpturata {to ja izrabotil. Skica - provizorna, nafrlana i nedoterana slika, skulptura ili gradba. Stilizacija - uprostuvawe, sveduvawe na formite od prirodata na ednostavni i osnovni oblici. T Tapiserija - op{t naziv na umetni~ko delo izraboteno od tekstilen materijal. Terakota - op{t naziv za proizvodi od glina koi se zacvrsteni so pe~ewe. Triptih - likovno delo sostaveno od tri dela. F Faktura - povr{ina na umetni~koto delo vo slikarstvoto so koja se dobivaat nekoi osobenosti na povr{inata. Figurativnost - karakteristika na likovnoto delo koga na nego mo`e da se prepoznae konkreten lik, sodr`ina ili motiv. C Crte` - likovno delo na povr{ina, ostvareno so linija kako glavno izrazno sredstvo. [ [tafelaj - slikarski stalak - nosa~, nogalki na koi umetnikot ja postavuva slikata pri rabota.
12
81
TEST 1
82
?
Drag u~eniku,
Koga }e dojde{ do ovie testovi, ve}e si se zapoznal so pogolemiot broj na sodr`ini od u~ebnikov. Do denes sigurno si nau~il dosta nepoznati raboti, a nekoi ti se ve}e poznati. Ovie testovi se samo proverka na tvoite znaewa. Nekoi delovi od tekstot se so odgovori na postavenite pra{awa, a nekoi se re{avaat so crtawe. Se nadevam deka testovite ne se te{ki i deka bez pogolem napor }e gi re{i{. Testovite }e gi popolnuva{ vo vreme koga }e re{i nastavnikot po likovno, prviot pri krajot na prvoto, a vtoriot pri krajot na vtoroto polugodie. Odgovorite na sekoe pra{awe }e se ocenuvaat so bodovi koi }e gi opredeli nastavnikot po likovno. Testovite se napraveni taka {to mo`at da se otkinat i da mu se predadat na nastavnikot za ocenuvawe. Ti po`eluvam uspe{no re{avawe na testovite, dobri ocenki i zadovolstvo pri rabotata.
TEST 1
IME I PREZIME ___________________________________________________ ODDELENIE _____________________________________________________ U^ILI[TE ________________________________________________________ DATUM _____________________
83
3. Dali pove}e saka{ da crta{, da slika{ ili da modelira{? da slikam da crtam da modeliram
4. Zaokru`i gi slikarskite tehniki: tu{ i pero moliv pastel kola` akvarel tempera
5. Koga gleda{ slika, dali taa vo tebe pobuduva interes i dali zastanuva{ da ja razgleda{? da ne ponekoga{ ne me interesira
TEST 1
84
10. Dali si posetil nekoj muzej ili galerija dosega i navedi kade? ______________________________ ______________________________
11. Navedi nekolku imiwa na makedonski likovni umetnici. ______________________________ ______________________________ ______________________________
12. Navedi nekolku imiwa na svetski likovni umetnici. ______________________________ ______________________________ ______________________________
13. Dali si videl umetni~ko delo vo mestoto kade {to `ivee{ i ako znae{ navedi od kogo? ______________________________
______________________________
TEST 2
IME I PREZIME ___________________________________________________ ODDELENIE ______________________________________________________ U^ILI[TE ________________________________________________________ DATUM_____________________
1. Nacrtaj forma so konturna linija Nacrtaj ja istata forma so teksturna linija 85
2. Obidi se so tempera da nanese{ zelena boja vo vnatre{niot kvadrat i nejzinata komplementarna boja vo nadvore{niot kvadrat.
3. Obidi se so tempera da nanese{ sina boja vo vnatre{niot kvadrat i nejzinata komplementarna boja vo nadvore{niot kvadrat.
TEST 2
86 5. Koja od dvete sliki ti se dopa|a pove}e?
ZABELE[KI
87
88
Dan~o ORDEV LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA IV ODDELENIE ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE Jazi~en lektor M-r Elizabeta Ralpovska Grafi~ki dizajn Prof. Dan~o ORDEV Jovan ALEKSOVSKI Kompjuterska podgotovka Jovan ALEKSOVSKI Podgotovka za pe~at PROSVETNO DELO AD ul. Dimitrija ^upovski 15 - Skopje Pe~ati Evropa 92, Ko~ani Tira` 10100
CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski#, Skopje 373.3.016:73(075.2)=163.3 ORDEV, Dan~o Likovno obrazovanie za 4 oddelenie / Dan~o Ordev. - Skopje : Ministerstvo za obrazovanie i nauka, 2009. - 87 str. : ilustr. vo boja ; 29 cm ISBN 978-608-4575-33-7 COBISS. MK - ID 79205898