Sodr`ina

Voved ............................................................................................................................ .2 1. Pravna za{tita na malcinstvata .................................................................. 3 2. Makedonskite malcinstva vo sosednite dr`avi ......................................... 9 Zaklu~ok ...................................................................................................................... 13

Literatura

Voved Za malcinstvata nema op{toprifatena definicija. alcinstvoto ozna~uva grupa pomala od drugoto naselenie vo dr`avata, ~ii pripadnici, koi se dr`avjani na taa dr`ava, etni~ki, religiozno ili jazi~no se razlikuvaat od drugoto naselenie i imaatvolja da gi za~uvaat svojata kultura, tradicijata, religijata ili jazikot. Za malcinstvata se upotrebuvaat razli~ni termini. Vo Italijansko-avstriskiot dogovor za u`en !irol od "#$% godina, za germanskoto &avstriskoto' malcinstvo {to `ivee vo Italija se upotrebuva terminot (`iteli {to zboruvaat germanski). Vo *simskite spogodbi me+u ugoslavija i Italija vo "#,- godina, za slovene~koto malcinstvo vo Italija se upotrebuva izrazot (etni~ka grupa), a za Italijancite vo ugoslavija terminot (malcinstvo). Vo italijanskiot .stav se zboruva za (jazi~ni malcinstva). /elgiskiot .stav zboruva za tri (kulturni zaednici), a {vajcarskiot za (jazi~ni grupi). 0a 1ilipinite malcinstvata se narekuvaat (nacionalni kulturni zaednici). 2e~isi vo site isto~noevropski porane{ni socijalisti~ki zemji se upotrebuva{e izrazot (narodnost), so obrazlo`enie da se izbegne negativnoto zna~e3e na terminot (malcinstvo). Vo me+unarodnite konvencii za malcinskata problematika se upotrebuvaat terminite (malcinstva) ili (grupi). !erminot (nacionalni malcinstva) se upotrebuva vo 2amkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva na 4ovetot na 5vropa, vo sila od " fevruari "##6 godina, vo 7onvencijata na .0547* protiv diskriminacijata vo obrazovanieto, vo sila od 88 maj "#%8 godina, kako i vo dokumentite {to gi donesuva 75/4 &*/45' za taa problematika. Vo 9aktot za gra+anskite i politi~kite prava, vo sila od 8: mart "#,% godina, ne se upotrebuva terminot (nacionalni), tuku (etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva), dodeka vo ;eklaracijata {to ja donese <eneralnoto sobranie na **0 vo "##8 godina se zboruva za pravata na licata koi im pripa+ aat na (nacionalni, etni~ki, religiozni i jazi~ni malcinstva).

".

9ravna za{tita na malcinstvata Vo dvata temelni dokumenta na **0, 9ovelbata na *0 i .niverzalnata deklaracija

za pravata na ~ovekot, malcinstva ne se ni spomnati. !oj sistem se temeli na stavot deka so 2

pravilnata za{tita na individualnite ~ovekovi prava, posebni odredbi za pravata na malcinstvata ne se potrebni. 9ovelbata na *0 gi proklamira, vo pove=e svoi ~lenovi, principite za univerzalno po~ituva3e na ~ovekovite prava i fundamentalni slobodi, za ednakvost i nediskriminacija. !aa ja upotrebuva formulacijata (~ovekovi prava i osnovni slobodi za site, bez razlika na rasata, polot, jazikot ili verata)." Vo 5vropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi, koja e vo sila od : septemvri "#-: godina, nema posebni odredbi za pravata na malcinstvata. 4amo vo ~len "$, koj se odnesuva na nediskriminacijata, se spomnuva (asocira3eto so nacionalno malcinstvo)> (.`iva3eto na pravata i slobodite izneseni vo ovaa 7onvencija =e bidat obezbedeni bez diskriminacija vrz koja bilo osnova, zasnovana vrz polot, rasata, bojata na ko`ata, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo misle3e, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, asocira3eto so nacionalno malcinstvo, imot, ra+a3e ili drug status). 8 9olo`bata na nacionalnite malcinstva e razgleduvana vo ramkite na 4ovetot na 5vropa na pove=e navrati vo tekot na pove=e od $? godini. *d samiot po~etok na svoeto postoe3e &"#$#', 9arlamentarnoto sobranie, vo eden izve{taj na 7omisijata za pravni i administrativni pra{a3a, go prizna zna~e3eto na ,,problemot za naj{irokata za{tita na pravata na nacionalnite malcinstva).

Vo "#%" godina, 4obranieto prepora~a da se dodade ~len vo eden dopolnitelen protokol so cel, na nacionalnite malcinstva da im se garantiraat nekoi prava {to ne se opfateni so 5vropskata konvencija za ~ovekovite prava &57@9'. Vsu{nost, 7onvencijata se ograni~uva na naveduva3e na ,,pripadnosta kon nacionalno malcinstvo) vo klauzulata za nediskriminacijata predvidena vo ~lenot "$. 4odr`inata na predlog-~lenot vo vrska so za{titata na nacionalnite malcinstva navedena vo 9reporakata 86- &"#%"' e sledna> ,,9ripadnicite na nacionalnoto malcinstvo ne mo`at da bidat li{eni od pravoto, zaedno so drugite ~lenovi od nivnata grupa, i vo granicite utvrdeni so javniot red, na sopstven kulturen
1

: 1, 3, ; 13 , ! " " # ; $$ , " % # &# ; '2, () # * ; +', % * # # * ,

2

-../: 012342.5126,014,52. 7849.: ;1<<=2 >56.47895.46,96/?;@A1BC;>ADEF, E1, BB$,

`ivot, na upotreba na nivniot sopstven jazik, otvara3e na sopstveni u~ili{ta i obrazovanie na jazik po sopstven izbor i veroispoved i praktikuva3e na nivnata vera) 7omitetot na eksperti, zadol`en da gi prou~i mo`nosta i oportunosta od izgotvuva3e na eden takov protokol, ja odlo`i svojata rabota se do donesuva3eto na kone~na odluka vo belgiskiot jazi~en slu~aj vo vrska so upotrebata na jazikot vo obrazovanieto &9resuda na 5vropskiot sud za ~ovekovi prava od 8: juli "#%6 godina, 4erija A, br. %'. Vo "#,: godina, toj dojde do zaklu~ok deka, od striktno pravna gledna to~ka, ne e apsolutno neopBodno, za{titata na malcinstvata da bide predmet na posebna odredba navedena vo dopolnitelen protokol kon 57@9. 4epak, ekspertite smetaa deka ne postoi pogolema pravna pre~ka za negovo donesuva3e ako toj se smeta za neopBoden. 0eodamna, 9arlamentarnoto sobranie mu prepora~a na 7omitetot na ministrite re{enija koi vo isto vreme se politi~ki i pravni, posebno re{enie za izgotvuva3e na protokol ili konvencija za pravata na nacionalnite malcinstva. 9reporakata "":$ &"##?' sodr`i lista na principi {to 4obranieto gi smeta za potrebni vo za{titata na nacionalnite malcinstva. Vo oktomvri "##" godina, .pravniot komitet za ~ovekovi prava &.7@9' dobi zada~a da gi razgleda, od praven i politi~ki aspekt, uslovite pod koi 4ovetot na 5vropa bi mo`el da povede akcija za za{tita na nacionalnite malcinstva imaj=i ja predvid rabotata izvr{ena od strana na 7onferencijata za evropska bezbednost i sorabotka &75/4' i *bedinetite 0acii, kako i razmisluva3ata vo ramkite na 4ovetot na 5vropa.: Vo maj "##8 godina, .7@9 be{e zadol`en od 7omitetot na ministrite da ja prou~i mo`nosta za utvrduva3e na posebni normi vo vrska so za{titata na nacionalnite malcinstva. Za taa cel, .7@9 formira 7omitet na eksperti &@9-CAD' koj, spored noviot mandat daden vo mart "##: godina, treba{e da predlo`i posebni pravni normi vo navedenata oblast, imaj=i go predvid principot na komplementarnost na rabotata na 4ovetot na 5vropa i na 75/4. Vo tekot na nivnata rabota, .7@9 i @9-CAD imaa predvid oddelni tekstovi, posebno predlogot za 5vropska konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva {to ja podgotvi 5vropskata komisija za demokratija preku pravoto &nare~ena ,,7omisija od Venecija)', avstriskiot predlog za dopolnitelen protokol kon 57@9, predlogot za dopolnitelen protokol kon 57@9 vklu~en vo 9reporakata "8?" &"##:' na 4obranieto, kako i drugi predlozi. 9o razgleduva3eto, be{e izgotven izve{taj na .7@9 dostaven do 7omitetot na ministrite na 6 septemvri "##: godina, izve{taj vo koj se navedeni razni pravni normi {to bi mo`ele da bidat prifateni vo taa oblast, kako i pravnite instrumenti vo koi tie bi mo`ele da bidat
3

G,H, I1J48.612, H=<92 I5K-.6 52 .-4 L18MN 92N D=81/492 O26.5.=.5126; ;11/489.512; O2.4K89.512; P25Q509.512, >12N12, 1R'', /,S+TSU,

konkretizirani. Vo toj kontekst, .7@9 istakna deka ne postoi konsenzus za tolkuva3eto na izrazot ,,nacionalni malcinstva). *dlu~niot ~ekor be{e napraven na 4ostanokot na vrvot na {efovite na dr`avi i vladi na dr`avite ~lenki na 4ovetot na 5vropa, odr`an vo Viena od 6 do # oktomvri "##: godina. Vo taa prigoda, tie se soglasija deka nacionalnite malcinstva {to istoriskite potresi gi sozdadoa vo 5vropa treba da bidat za{titeni i po~ituvani so cel na toj na~in da se pridonese kon stabilnosta i mirot. !ie odlu~ija da prevzemat pravni obvrski vo vrska so za{titata na nacionalnite malcinstva. 4pored Aneksot II ministrite, me+u drugoto, se zadol`uva> od Vienskata deklaracija, 7omitetot na

vo kratok rok da izgotvi ramkovna konvencija vo koja =e bidat navedeni principite {to

dogovornite dr`avi se obvrzuvaat da gi po~ituvaat za da ja obezbedat za{titata na nacionalnite malcinstva. !oj instrument bi bil otvoren za potpi{uva3e i za dr`avite ne-~lenkiE da pristapi kon sostavuva3e na protokol so koj se dopolnuva 5vropskata konvencija za ~ovekovi prava vo kulturnata oblast so odredbi so koi se garantiraat individualnite prava, posebno za pripadnicite na nacionalnite malcinstva. 0a $ noemvri "##: godina, 7omitetot na ministrite formira ad Foc 7omitet za za{tita na nacionalnite malcinstva &AG70C'. 0egoviot mandat gi odrazuva{e odlukite doneseni vo Viena. 7on krajot na januari "##$ godina, toj komitet, sostaven od eksperti na dr`avite ~lenki na 4ovetot na 5vropa, ja zapo~na svojata rabota vo koja u~estvuvaa pretstavnici na .7@9, na 4ovetot za kulturna sorabotka &474', na .pravniot komitet za sredstvata za masovna komunikacija &.74C7' i 5vropskata komisija za demokratija preku pravoto. Visokiot komesar za nacionalni malcinstva na 75/4 i 7omisijata na 5vropskata zaednica, isto taka, zedoa u~estvo vo rabotata kako posmatra~i.0a "- april "##$ godina, AG70C mu dostavi na 7omitetot na ministrite me+uizve{taj, {to potoa mu be{e dostaven na 9arlamentarnoto sobranie &;ok. ,"?#'. Vo maj "##$ godina, na #$ zasedanie, 7omitetot na ministrite go izrazi svoeto zadovolstvo po odnos na napredokot vo izvr{uva3eto na mandatot daden so Vienskata deklaracija. Izvesen broj odredbi od 2amkovnata konvencija koi{to baraat politi~ka arbitra`a, kako i odredbite {to se odnesuvaat na nadzorot vrz sproveduva3eto na

2amkovnata konvencija, bea izgotveni od 7omitetot na ministrite &-", bis sostanok na *vlastenite pretstavnici na Cinistrite, , oktomvri "##$ godina'. AG70C odlu~i vo tekot na svojot sostanok odr`an od "? do "$ oktomvri "##$ godina da mu dostavi 9redlog-ramkovna konvencija na 7omitetot na ministrite, koj go prifati tekstot na #--to Cinistersko zasedanie odr`ano na "? noemvri "##$ godina. 2amkovnata konvencija be{e otvorena za potpi{uva3e za dr`avite ~lenki na 4ovetot na 5vropa na " fevruari "##- godina. 2amkovnata konvencija e prviot pravno obvrzuva~ki multilateralen instrument posveten na za{titata na nacionalnite malcinstva voop{to. 0egovata cel e da gi precizira pravnite principi koi{to dr`avite se obvrzuvaat da gi po~ituvaat za da ja obezbedat za{titata na nacionalnite malcinstva. Zatoa, 4ovetot na 5vropa im izleze vo presret na `elbite izrazeni vo Vienskata deklaracija &prilog II' za da gi preto~i, kolku {to e mo`no po{iroko, politi~kite obvrski prifateni od 7onferencijata za evropska bezbednost i sorabotka &75/4' vo pravni instrumenti. 4o ogled na razli~nosta na situaciite i raznovidnosta na problemite {to treba da se re{at, be{e odlu~eno da se prifati 2amkovnata konvencija vo koja glavno se sodr`ani odredbi - programi so koi se opredeluvaat nekoi celi {to stranite =e se obvrzat da gi postignat. !ie odredbi, {to ne se direktno primenlivi, im ostavaat na dr`avite opredeleno pole na slobodna procenka vo sproveduva3eto na celite {to se obvrzale da gi postignat i na toj na~in i ovozmo`uvaat na sekoja me+u niv da vodi smetka za specifi~nosta na situacijata. 9otrebno e, isto taka, da se istakne deka 2amkovnata konvencija ne sodr`i nikakva definicija na poimot ,,nacionalno malcinstvo). Zaradi toa, be{e odlu~eno da se prifati pragmati~en pristap, zasnovan vrz konstatacijata deka, na sega{niot stadium, ne e mo`no da se dojde do definicija koja {to =e ja ima globalnata poddr{ka na site dr`avi ~lenki na 4ovetot na 5vropa. 2ealizacijata na principite navedeni vo ovaa 2amkovna konvencija =e se sprovede niz soodvetnoto nacionalno zakonodavstvo i politikata na vladata na sekoja dr`ava. !aa ne zna~i priznava3e na kolektivnite prava. !aa se stremi kon obezbeduva3e na za{titata na pripadnicite na nacionalnite malcinstva koi mo`at da gi vr{at svoite prava poedine~no ili zaedno so drugi. Vo odnos na toa, taa go sledi tekstot prifaten od drugi me+unarodni organizacii.$

-../: 012342.5126,014,52. 7849.: ;1<<=2 >56.47895.46,96/?;@AUC;>ADEF, E1,1$+,

'

5vropskata povelba za regionalnite ili malcinskite jazici, donesena od 4ovetot na 5vropa na - noemvri "##8 godina &stapi vo sila otkako ja ratifikuvaa pet zemji-~lenki, na " mart "##6 g.',- ima za cel da gi za{titi i da gi za~uva regionalnite ili malcinskite jazici, {to =e gi opredelat dogovornite strani, kako su{tinski del od evropskoto kulturno nasledstvo. *tkako =e ja ratifikuvaat 9ovelbata, dogovornite strani imaat obvrska da gi opredelat regionalnite ili malcinskite jazici na koi taa se odnesuva. *d balkanskite zemji, ovaa 7onvencija ja ratifikuvale Grvatska &na - noemvri "##, g.', 4lovenija &na $ oktomvri 8??? g.', 4rbija &na "- fevruari 8??% g.', Hrna <ora &na "fevruari 8??% g.' i 2omanija &na 8# januari 8??6 g.'. a imaat potpi{ano, no ne i ratifikuvano> Cakedonija &na 8- juli "##% g.' i /osna i Gercegovina &na , septemvri 8??- g.'. a nemaat nitu potpi{ano> Albanija, /ugarija, <rcija i !urcija.

-../: 012342.5126,014,52. 7849.: ;1<<=2 >56.47895.46,96/?;@AUC;>ADEF, E1,1SU,

8.

9olo`bata na makedonskite malcinstva vo sosednite dr`avi !oa mora da ka`eme deka ne e priznaeno bidej=i gr~kata dr`ava soglasno nejziniot

ustav, priznava postoe3e samo na religiozni malcinstva, pod {to se podrazbira postoe3eto samo na muslimanskoto malcinstvo.9ra{a3eto za malcinstvoto vo <rcija ima tretman na pra{a3e od vrven nacionalen interes, no za `al vo negativna smisla na zborot.4epak pra{a3eto za nepriznava3eto na makedonskoto malcinstvo se sledi i obrabotuva od strana na 4tejt departmentot za ~ovekovite prava, a minatata godina 7omisijata na 4ovetot na 5vropa za borba protiv ksenofobijata i rasizmot vo svojot tret izve{taj za prv pat go postavi i pra{a3eto za isklu~uva3e od repatriacija na politi~kite begalci koi ne se <rci.7ako takov e obraboten slu~ajot na ,,;om na makedonskata kulturaI koj se u{te ne mo`e da se registrita vo sudot i prokraj neposrednata izvr{nost na presudata na 4udot vo 4trazburg koj ja osudi <rcija za povreda na ~l. "" od evropskata konvencija za pravata na ~ovekot. *vaa odluka bara da se napravat istragi za obvinuva3ata za diskriminacijata i netolerancijata kon Cakedoncite i da se otvori dijalog, so cel da se namalat tenziite po ova pra{a3e. 0adle`nite institucii vo 2C, vrz osnova na ustavnite obvrski i me+unarodnite konvencii, vo naredniot period treba da se anga`iraat za>dava3e na celosna moralna i materijalna podr{ka na makedonskoto malcinstvoEobezbeduvaa3e na celosna moralna i materijalna podr{ka na malcinstvotoE obezbeduva3e na materijalna osnova za redovno izdava3e na vesnikot Zora ili nekoj drug vesnik na makedonski jazik, so {to =e gi zadovoli potrebite na makedonskoto malcinstvo za neguva3e na jazikot kako najneopBoden uslov za za~uvuvaa3e na nacionalniot identitetEaktuelizira3e na pra{a3eto za imotite na proteranite Cakedonci po gra+anskata vojna kako i na site koi svoite ogni{ta gi napu{tale za vreme na /alkanskite vojni i pred Vtorata svetska vojnaEobnovuva3e na individualnite bara3a na :.-?? dr`avjani na 2C koi preku ambasadata bile dostaveni do C02 na <rcija vo "##? godina, podgotveni od strana na republi~kata uprava za imotno-pravni odnosi pri Cinisterstvoto za finansii. I pokraj obidite na partiite na makedonskoto malcinstvo vo <rcija, oficijanite vlasti ne dostavuvaat povratni informacii za istoto, zatoa treba na soodveten na~in dokumentacijata da se pobara od C02 na 4H< i vo slu~aj predmetot da se nao+a tamu da i se vrati na 2epublika Cakedonija ili da se proveri dali istoto se nao+a pri nadle`nite institucii vo 2C i da se obnovi celiot slu~aj, posebno sega koga e aktuelna pretpostavkata na "%?-te deca begalci od <rcija pred sudot vo 4trazburg. U

rojot na licata, koi se izjasnile kako Cakedonci vo /ugarija, vo izminative "? godini se namalil za tripati. 0a posledniot popis na naselenieto vo /ugarija, koj be{e napraven godinava, okolu ".%-$ lica se izjasnile kako Cakedonci, pi{uva vo svoeto dene{no izdanie vesnikot J!rudJ, prenesuva 0etpres. 0a popisot vo 8??" godina vo /ugarija, okolu -.?," lice ja popolnile grafata kako Cakedonci, a vo "##8Vo poslednite godini bugarskata nauka i propaganda pravat golemi napori da gi pobijat rezultatite od popisot na naselenieto sproveden vo /ugarija od 8-. "8. "#$% g. do po~etokot na januari "#$, g.9ri~ina za nivnoto uporno negira3e doa+a od bugarskata nacionalisti~ka dogma deka nema, ne mo`e i ne treba da ima Cakedonci za{to tie site se I/ugariI. A rezultatite od popisot se mnogu jasni- mnozinstvoto od narodot vo 9irinskiot del na Cakedonija se deklariralo kako Cakedonci. godina imalo duri "?.???.Vo poslednite godini bugarskata nauka i propaganda pravat golemi napori da gi pobijat rezultatite od popisot na naselenieto sproveden vo /ugarija od 8-. "8. "#$% g. do po~etokot na januari "#$, g.9ri~ina za nivnoto uporno negira3e doa+a od bugarskata nacionalisti~ka dogma deka nema, ne mo`e i ne treba da ima Cakedonci za{to tie site se I/ugariI. A rezultatite od popisot se mnogu jasni- mnozinstvoto od narodot vo 9irinskiot del na Cakedonija se deklariralo kako Cakedonci.% 9ripadnicite na makedonskoto malcinstvo vo <rcija, borbata za ostvaruva3e na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi i malcinskite prava, ja fokusirale glavno vo dve zna~ajni institucionalni osnovi>,

preku Vino`itoE gr~kata kancelarija na 5/D.D.

*snoven metod za deluva3e na partijata Vino`ito e> deluva3eto me+u malcinstvoto vo <rcija, u~estvo vo politi~kiot i javniot `ivot vo zemjata, u~estvo na lokalnite i parlamentarnite izbori i preku me+unarodnite institucii i meBanizmi.

'

-../: <:,1/489,01< <V529M JM1K 6-1W,N<M 'S+U3'

+

( X, *, 2BBU, Y, Z[2

*vaa godina Vino`ito so aktuelizira3eto na pra{a3eto za razlikite okolu imeto, poka`aa zabele`itelna aktivnost na doma{no i me+unarodno nivo, pri {to stavot na partijata vo vrska so ova be{e ispraten do gr~kata vlada, **0, C02 na zemjite ~lenki na 5. i sl. Vo celina bara3ata na Vino`ito se odnesuvaat na> priznava3e na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo <rcijaE priznava3e na makedonskiot jazik kako malcinski i negovo voveduva3e vo osnovnite i srednite u~ili{taE registrira3e na ;omot na makedonskata kultura vo DerinE voveduva3e na makedonski jazik na dr`avnite radio i !V staniciE dava3e pravo na site politi~ki begalci od makedonsko poteklo da se vratat i bezusloven vlez vo <rcija, da gi pobaraat nedvi`nostite, i da im se vrati dr`avjanstvoto. vra=a3e na dr`avjanstvata na makedonskite pe~albari. ratifikuva3e na ramkovnata konvencija na za{tita na nacionalnite malcinstva.

<r~kata kancelarija na 5/D.D osnovana vo januari 8??8 godina, e zna~aen ~ekor vo vnatre{nite aktivnosti za jazi~nite prava na site malcinstva prisutni vo <rcija.*vaa kancelarija ostvaruva intenzivna sorabotka so makedonskite malcinstva i postoi zaedni{tvo vo aktivnostite osobeno vo vklu~uva3eto na malcinskite jazici vo gr~kiot obrazoven sistem i vo mediumite. Kto se odnesuva do Vino`ito mo`eme da ka`eme deka tie imaat golem pridones vo ostvaruva3eto na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo <rcija. !aka tie gi prevzele slednite aktivnosti> tie vo /risel go pokrenale pra{a3eto za makedonskoto malcinstvo vo <rcijaE 9ra{a3eto za polo`bata na makedonskoto malcinstvo be{e edna od temite na zasedanieto na <eneralnoto sobranie na 5vropskata slobodna alijansa ~ija ~lenka e Vino`itoE aktivistite na vino`ito pred prisutnite vo 5vroparlamentot istaknaa dva golemi transparenta na koi pi{uvalo .kineto go gr~kiot apartBejd sega i 7openBa{kite kriteriumi da va`at i za starite ~lenki na 5.E ovie paroli se odnesuvaa na diskriminatorskata politika na <rcija protiv nejzinoto makedonsko malcinstvo kako i na politikata na dvojni standardi na 5.E 1B

Vo ramkite na sobirot bilo diskutirano i za aplikaciite za novi ~lenstva vo .nijata. na insistira3e na Vino`ito, vo rabotata na sobirot, zaedno so drugite jazici bil vklu~en i makedonskiot.

Cakedonskoto nacionalno malcinstvo svoite aktivnosti gi smeta za mo{ne va`ni, posebno mediumskite, imaj=i ja vo predvid zatvorenosta na gr~kite mediumi.1inansiskata sostojba pretstavuva seriozna pre~ka za redovno izdava3e na vesnikot Zora kako i za radioto na makedonski jazik koe seu{te e vo faza na proekt. Inaku ostanatite mediumi, i natamu voglavno poka`uvaat Bermeti~ka zatvorenost vo pogled na bilo kakvi temi okolu postoe3eto na nacionalni malcinstva vo <rcija.

ZAKLU^OK: *vaa 2amkovna konvencija, spored moeto misle3e, vo na{ata zemja e dosledno primenata. Vo 2epublika Cakedonija malcinstvata imaat pove=e prava i slobodi po obem, otkolku {to e predvideno so ovaa konvencija.4epak, najtragi~no e toa {to site zemji ne priznavaat deka na svojata teritorija imaat pripadnici na nacionalni malcinstva, ili pak gi osporuvaat nivnite prava, kakov {to e slu~ajot so na{ite sosedi. Vo 5vropa nastanal konceptot za Bomogena nacionalna dr`ava, toj e klu~en na 4tariot kontinent, iako od nego ima pove=e isklu~oci. 0o, nekoi zemji na 5., kako 1rancija i <rcija, na primer, ne priznavaat postoe3e na malcinski grupi, iako dopu{taat deka ima lica koi zboruvaat razli~ni jazici ili ispoveduvaat razli~ni religii. 4tavot na 1rancija e deka vo .stavot e proklamirana francuskata nacija kako edna i nedeliva, poradi {to vo nea ne mo`elo da ima malcinstva. Iako edinstveno ~len "$ od 5vropskata konvencija za ~ovekovite prava ja zabranuva diskriminacijata vrz osnova na inter alia, (zdru`uva3eto so nacionalno malcinstvo), ni{to vo taa konvencija ne e posveteno na kakov bilo vid pozitivno priznava3e na malcinstvata. 2amkovnata konvencija za za{tita na nacionalnite malcinstva, kako najseopfaten instrument za za{tita na malcinstvata podgotven od 4ovetot na 5vropa, ne zboruva za kolektivni prava, tuku za pripadnicite na nacionalnite malcinstva kako poedinci. 7oriste3eto na nivnite prava e uslovno, zavisno od nivnata (su{tinska brojnost) i (dovolno bara3e), {to im ostava dopolnitelen prostor na dr`avite da gi minimiziraat svoite obvrski za pravata na pripadnicite na malcinstvata.

11

5vropskata povelba za regionalnite ili malcinskite jazici ima za cel da gi za{titi i da gi za~uva regionalnite ili malcinskite jazici, koi dogovornite strani imaat obvrska da gi opredelat, kako su{tinski del od evropskoto kulturno nasledstvo. !reba da se istakne deka taa pretstavuva slo`en sistem i deka ne e prifatena od pove=e evropski dr`avi. <ledano niz prizmata na politikite {to se sproveduvaat kon malcinstvata, stavot na 4ovetot na 5vropa izrazen vo navedenite me+unarodni dogovori, se pomesti od tolerira3e na postoe3eto na malcinstvata kon priznava3e na pravata na pripadnicite na malcinstvata. Vo politikite na nekoi od dr`avite-~lenki na 4ovetot na 5vropa i na 5. e prisutno i negira3e na postoe3eto na malcinstvata &so primena na merki za nivno asimilira3e'. Vo 2epublika Cakedonija, edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok e slobodnoto izrazuva3e na nacionalnata pripadnost, koe mo`e da se praktikuva pri popisite na naselenieto. !oa pretstavuva su{tinska osnova koja go ovozmo`uva (oficijalnoto postoe3e) na pripadnicite na malcinstvata. 4o Amandmanot VIII na .stavot na 2C od 8??" godina se upotrebuva terminot (zaednici koi ne se vo mnozinstvo), namesto dotoga{niot termin (nacionalnosti). Vo novata 9reambula se zboruva za (gra+anite koi `iveat vo nejzinite granici koi se del od albanskiot narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot narod, bo{3a~kiot narod i drugite). Vo Amandmanot V se naveduva deka, pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo, slu`ben jazik i negovo pismo e i onoj {to go zboruvaat najmalku 8?L od gra+anite. *ficijalnite li~ni dokumenti na gra+anite koi zboruvaat oficijalen jazik razli~en od makedonskiot se izdavaat na toj jazik, pokraj na makedonski jazik. Vo edinicite na lokalnata samouprava kade {to najmalku 8? procenti od naselenieto zboruvaat opredelen jazik, toj jazik i negovoto pismo se upotrebuvaat kako oficijalen jazik pokraj makedonskiot jazik i kirilskoto pismo.

12

Literatura:

1.

,,Ramkovnata

konvenci a

za

za{tita

na

nacionalnite

malcinstva!"

#so

o$razlo`enie%& '. ,,Me(unarodno avno )ravo!" d"r *u$omir +. ,r~kovski, d"r Vasil tu)urkovski,

d"r Vladimir -rtakovski&

3.

,,Encyclopedia Britanica 2004;

13