Tudi znani verjamejo v mo narave

S pomojo homeopatije do bolj zdravega ivljenja

dr. Andrej Fitravec, mariborski upan

Doktorja Andreja Fitravca pozna veina ljudi kot mariborskega upana, ki je svoj upanski stolek zasedel sredi mandata s sloganom Vrnimo mesto ljudem. Manj znano pa je, da je Andrej velik ljubitelj narave in naravnega oziroma zdravega ivljenja in da sta se z eno Ireno ukvarjala z biodinaminim kmetijstvom e preden je to postalo in.

Kaken je za vas zdrav zajtrk?

Kaj je za vas zdravo ivljenje?

e bi izhajal iz hrane, bi rekel, da je zdravo vse, kar zdrav uiva. Vendar zdravo ivljenje ni povezano samo s hrano. Tudi medsebojni odnosi sodijo k temu. In pri nas doma zelo skrbimo za to, da smo veliko skupaj kot druina. Zdaj ko sem upan, je teh trenutkov na alost precej manj. Veliko se tudi gibljemo. Z eno Ireno greva vsaj enkrat tedensko na plesne vaje, kar se mi zdi zelo pomembno. Prvi zato, ker je to as, ki ga preiviva skupaj in drugi, ker je to tudi nekakna terapija za medsebojne odnose. Poleg tega se trudimo, da kuhamo doma, da se ne prehranjujemo zunaj. Tisti, ki prvi pride, skuha. Vasih je to Irena, vasih herki Vita ali Lucija, vasih primem za kuhalnico tudi sam. Hrano tudi sami pridelujemo oziroma se trudimo, da bi jo. Pri tem pazimo, da pridelujemo bioloko hrano, da ni kropljena in e e ni biodinamino pridelana, da je vsaj sonaravno. Trudimo se, da smo veliko v naravi, da z naravo ivimo in da to kar nam daje, naravi tudi vraamo. Zlasti pa skrbimo za duevno higieno. Vsi veliko beremo. Pa negativnim ljudem se izogibamo. In homeopatsko se zdravimo, kar je prav tako pomembno za zdravo ivljenje.

Dokler nisem imel svoje druine, zajtrk zame ni bil pomemben obrok. Potem pa me je Irena skupaj z obema herkama nekako prepriala v to, da je zajtrk pomemben obrok oziroma da je skupno zajtrkovanje poseben druinski ritual. In ker mi je sluba to omogoala, smo imeli vsako jutro skupen zajtrk. Midva z Ireno sva si ob polnovrednem kruhu privoila malo masla, med in seveda lasten zelini aj. Je pa res, da odkar sem upan, medu ve ne prakticiram. V bistvu se izogibam vsemu, kar je sladkega. Pa kofeinu in teinu in tudi pri uivanju alkohola sem zelo pazljiv. Je pa res, da se je, odkar hodim na fitnes, marsikaj spremenilo. Moj trener mi je namre ob vajah predpisal tudi jedilnik in v bistvu vse stvari postavil na glavo. No, okoli prehrane se e malce loviva in ieva skupne reitve. Zaradi naina mojega dela nekateri njegovi predlogi pa niso izvedljivi. Tudi v povezavi z zajtrkom.

Je kakna hrana, ki se je sicer izogibate?

Ja, to so sladkarije in energetski napitki, ki smo jih v mojem kabinetu zamenjali za sadje in vodo. Drugae pa sem vsejed. 12 let sem bil tudi vegetarijanec, potem sem neko obdobje jedel meso, pa spet ne in zdaj spet vse jem. Je pa res, da si zaradi naina dela ne morem privoiti pet obrokov dnevno. Mi pa, odkar sem upan, stareja herka Vita vsako jutro, ko pripravi malico zase, pripravi polnovredni obrok tudi zame. In priznam, da mi to kar prija. Tudi kaknih zdravih napitkov se dopoldan ne branim, saj me ne utrujajo. e pa bi v tem asu pojedel kaj bolj konkretnega, se bojim, da to ne bi dobro vplivalo name. Saj veste, dobra hrana te hitro poleni.
stran 27

Tudi znani verjamejo v mo narave

Brez katerih ivil si teko predstavljate domai soasno pa imamo e zmeraj veliko naravnega prostora, kjer je mogoe e veliko narediti na podroju sobivanja z hladilnik?
V naem hladilniku je zmeraj mleko. Pravzaprav razline vrste mleka, od kravjega do rievega, sojinega, pirinega ... Pa sir in razlini mleni izdelki, predvsem jogurti brez sladkorja. Tudi polnovredni kruh je zmeraj pri hii. Tega ne peemo sami, ker podpiramo trgovino Ajda in ker imajo tam zares zelo kvaliteten kruh. Midva z Ireno se kruhu res teko odreeva. Tudi zelenjava je zmeraj v hladilniku. Dokler je ivela e babica, Irenina mama, smo bili s sveo zelenjavo e veliko bolj zaloeni kot smo zdaj, eprav je tudi zdaj nikoli ne zmanjka. naravo. Ekoloki in biodinamini pristop h kmetovanju je e ena taknih oblik.

Je bil torej tudi va odnos do zemlje eden od razlogov, da ste kot upan podprli idejo o ustanovitvi vrtov v Mariboru?
Zagotovo. V bistvu sem iskal nain, da bi dal veji poudarek ekolokemu in biodinaminemu kmetovanju. Kot lan drutva za bioloko dinamino kmetovanje in ekoloke zveze, sem e preden sem postal upan veliko predaval v biodinaminih drutvih. Tam sem spoznal e eno slovensko posebnost in sicer to, da so ljudje v zrelejih letih preko svojih ivljenjskih kriz prili do spoznanja, da morajo sami poskrbeti za hrano. Da se pri tem skuajo pribliati najvijim ekolokim standardom in da pride na sto vrtikov komaj en kmet. Ko so v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture zaeli s projektom Urbanih brazd, se mi je zdelo logino, da bi kot upan tudi kaj prispeval k temu. Je pa v tako kratkem upanskem obdobju kot ga imam do volitev na razpolago, teko kaj ve narediti. V tiriletnem upanskem mandatu, pa bi se dalo v smislu samooskrbe mesta narediti e veliko ve.

Rekli ste, da zjutraj pijete doma zelini aj. Pomeni to, da tudi sami nabirate zelia?

Naa druina ima v Prlekiji, na Ireninem domu, zelini vrt, nekaj malega zeli pa imamo tudi v naem atriju pred stanovanjem. To pomeni, da imamo zmeraj meliso, citronsko meto, rno meto, pa materino duico, timijan ... Doma raste tudi lipa pa bezeg. Irena nabira tudi glog ... Tako da sami naberemo zelia, jih v Prlekiji posuimo in si naredimo svojo ajno meanico, ki jo potem uivamo vse leto. Med meni ljubimi zelii je zagotovo na prvem mestu materina duica in zdi se mi, da je imamo vsako leto premalo. V bistvu se vsako leto trudimo, da bi je ve nabrali. In lani, ko smo bili na Pokljuki, smo jo prinesli tudi od tam. Pred skoraj 30 leti ste se tudi sami ukvarjali s

sadjarstvom.

Foto: Marko Pigac

Mislim, da smo glede narave e kar precej ozaveeni. V zadnjih 20, 25 letih je bil tu narejen velik korak naprej. In hvala bogu imamo veliko narave in urbanizacija ni tako intenzivna kot v drugih delih Evrope. Tako da imamo veliko neokrnjene narave, vendar ne toliko po zaslugi ozaveenih dravljanov kot zato, ker ekonomski razvoj ni bil tako silovit, kot recimo v Severni Italiji ali v Porurju. Tam ivijo zelo ozaveeni ljudje, a kaj ko sama pokrajina glede na ekonomski razvoj nima taknih monosti kot so pri nas. Zdi se mi, da pride pri nas do nekaknega finega prekrivanja obojega. Vedno ve prebivalcev je ekoloko ozaveenih,

Znamo Slovenci zdravo iveti in uvati naravo ali ne?

Res je. Z Ireno, sva pred skoraj 30 leti iskala zemljo in jo preko kmetijske zadruge v Pesnici tudi nala. V najem sva dobila hektar zemlje, pogoj pa je bil, da jo zasadiva z monokulturo. Odloila sva se za nasad vienj. Posadila sva 360 dreves in hitro ugotovila, da to ni to, kar eliva. Pa ne zato, ker vienj ne bi imela rada, temve ker je monokultura v bistvu bolezen. Da tak nasad potrebuje kemijo, midva pa sva bila zagovornika naravne pridelave. In uporaba kemije v kmetijstvu, pesticidov, herbicidov, fungicidov in umetnih krmil je bil glavni razlog, da se je Irena po dobrem letu tudija na agronomski fakulteti od tam izpisala. Ker je ugotovila, da to ni tisto, kar je elela oziroma si je predstavljala, da ji bo dala takna ola. Ker nisva uporabljala umetnih gnojil in drugih keminih pripravkov, vse vinje seveda niso obstale. Slaba in bolna drevesa sva poasi zamenjevala z drugim sadnim drevjem, ob sadovnjaku pa sva imela tudi vrt, kjer sva pridelovala zelenjavo. Ker naju je zanimalo naravno kmetovanje, sva seveda veliko brala in obiskovala razlina predavanja ter spoznavala princip dela dr. Rudolfa Steinerja pa Marka in Miho Poganika in zaela sva z bioloko dinaminim kmetovanjem. Biodinamika je namre metoda kmetovanja, ki poleg ekolokih zakonitosti upoteva tudi naravo gibanja Zemlje in letnih asov. Utemeljitelj je dr. Rudolf Steiner, ki je utemeljil tudi antropozofsko medicino, evritmijo in waldorfsko pedagogiko, s katero sva se potem oba z Ireno dolgo ukvarjala oziroma Irena se kot waldorfska pedagoginja e zdaj. Sam pa kot upan zdaj za to nimam asa.
stran 28

Kaj se je potem zgodilo z vaim sadovnjakom?

Odloitev za zemljo je sicer zaznamovala najino in mojo ivljenje v praktinem in teoretskem smislu. Pri magisteriju sem e govoril o Steinerju, doktoriral pa sem iz njega, vendar pa, ko sta se rodili herki, se je bilo seveda treba odloiti, kje bomo iveli. Ali na deeli ali v mestu. In kot veliko najinih prijateljev, sva se tudi midva vrnila v mesto, zemljo pa vrnila zadrugi, ki jo je oddala drugemu najemniku. S tem da brez stika z zemljo seveda nisva ostala. V Prlekiji na Ireninem domu sva si potem uredila vrt oziroma njivo, kjer pridelujeva zelenjavo. Pa tudi zelini vrt imava, sadno drevje ...

Bezgovega soka?

Vita in Lucija sta imeli na morju zelo radi sladoled, mene pa je motilo, ker sem vedel, da z njim zauijeta tudi veliko nezdravih stvari - od barvil, do razlinih E-jev. Potem pa je Irena kupila modelke za luke in le te smo zaeli delati sami. Malo bezgovega, malinovega, ribezovega, marelinega oziroma katerega koli soka, ki smo ga sicer delali doma, smo vlili v modelek, dali v zamrzovalnik in drugo jutro sta otroka lahko uivala domae luke, brez umetnih barvil in razlinih stabilizatorjev. Domai sok, ki smo ga vzeli s seboj na morje in ga nismo porabili, smo potem, ko smo li domov, pustili naim prijateljem. Bezgov nas je poakal. Ko se je Irena lotila kuhanja marmelade in ni imela sladkorja, je dodala bezgov sok. In to se je pokazalo za odlino kombinacijo, tako da je morala takno marmelado skuhati tudi naim hvarskim prijateljem.

S im vse je zaloena vaa domaa lekarna?

Menda tudi radi kuhate?

Res je, eprav mi zdaj za to kar malo zmanjkuje asa. A e bi moral pripraviti hitro petkovo kosilo, bi se odloil za lignje z riem. Za kosilo, ki je gotovo v dobrih 20 minutah, potrebujemo navadne oiene lignje, malo oljnega olja, peterilj in esen. Lignje damo na olje, poakamo, da spustijo sok in dodamo malo peterilja in esna. Med tem skuhamo tudi ri in kosilo je konano. Rad pripravljam tudi peeno raco. Najprej jo peem pod folijo, zadnjo uro oziroma 45 minut, odvisno od tega kakna je raka, pa jo odkrijem in lepo zapeem. e je namazana z medom, je seveda bolj hrustljavo zapeena. Imam pa tudi odlien recept za dobro prilogo k temu. Peene olupljene kostanje v karameliziranem sladkorju in sladki smetani. V karameliziran sladkor da peene olupljene kostanje in ko k temu doda sladko smetano, nastane udovita omaka, ki je odlina priloga k peeni raki.

Predvsem so to homeopatska zdravila, ki jih uporabljamo ob vnetnih procesih v glavi in pljuih. Imamo tudi odline medene obloge, ki se uporabljajo pri napadih kalja, bronhitisa, oslovskega kalja ... V bistvu gre za z medom prepojeno platno. Le tega segrejemo med dvema termoforoma in ga pri napadih kalja poloimo na prsi, ez to pa damo termofor. Termofore menjujemo, da je ves as toplo, medena obloga pa blai teave. Imamo tudi homeopatsko zdravilo proti tistim udnim obutkom, ki ti govorijo, da bo zbolel. Pa tudi proti izgorevanju. In sprej proti boleinam v grlu. Trpotev in slezov sirup, za umiritev kalja in izkaljevanje. Pa homeopatsko zdravilo zoper seneni nahod. Le tega sem zdravil na vse mone naine, tudi z akupunkturo, pa so me ele homeopatske tabletke reile teh teav. Ko sem bil v bolninici, kjer so ugotavljali na kaj sem alergien, sem padel v antifilaktien ok in skoraj umrl. Moje telo je namre na enega od alergenov preve burno reagiralo. V domai lekarni imamo tudi domao kitajsko mast in entjanevo olje. Ko sta bili herki mlaji, je Irena delala tudi kamilino kremo. Veliko uporabljamo tudi konopljino olje in jabolni kis, ki ga tudi sami delamo. Pa zdravilna zelia na domaem ganju imamo in e kaj bi se nalo.

Prijatelji pravijo, da kuhate tudi odline marmelade.

Ja, kuhanje marmelade je moja velika ljubezen. Na Hvaru, kjer preivljamo poletne poitnice, kuham figovo marmelado iz na pol posuenih fig, ki jih kombiniram s pomaranami, jabolki, hrukami. Odlina je tudi kombinacija fig in vinogradnikih breskev. Sicer pa kuham tudi druge marmelade, odvisno od tega, kakno sadje je na razpolago. Ko smo e imeli ran v Pesnici, sem redno kuhal vinjevo marmelado. Gospa iz Bosne, med vojno je bila begunka in je ez poletje ivela na naem ranu, pa me je nauila pripravljati tudi pravi pekmez, slivovo marmelado pripravljeno v peici. Zadnja leta na morju kuha marmelado tudi Irena. Njena je iz sveih fig in bezgovega soka.
stran 29