V Dolino Tiho

Naj vrisk pove, da tam smo doma, kjer pesem v srcu vsem igra.
(ansambel Lojzeta Slaka: Naj vrisk pove; besedilo: Marjan Roblek)
Tabor mladih harmonikarjev Turistini produkt mladih Mirnopeanov
V dolino tiho
Avtorji naloge: Tina Make, 7. a; Andriyana Muhi, 7. a; Luana Ovnik, 7. a; Jasmina Saje, 7. a; Eva Kolenc, 7. b; Ema Parkelj, 7. b; Nua Avgutini, 8. b; Jure Barbo, 8. b; Petra Hrastar, 8. b; Amadeja Hren, 8. b; Katja utari, 8. b; Marua Rajel, 8. b; Ines Saje, 8.b; Zala Zupan, 8. b; Mentorici: Tatjana Kupljenik, Darja Rugelj
Mirna Pe, olsko leto 2013/14
OLA: O Toneta Pavka, Postaja 1, 8216 Mirna Pe tel: 07 30 78 720 fax: 07 30 78 018 e-mail: o-mirnapec.nm@guest.arnes.si
NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: V DOLINO TIHO Avtorji: Tina Make, 7. a; Andriyana Muhi, 7. a; Luana Ovnik, 7. a; Jasmina Saje, 7. a; Eva Kolenc, 7. b; Ema Parkelj, 7. b; Nua Avgutini, 8. b; Jure Barbo, 8. b; Petra Hrastar, 8. b; Amadeja Hren, 8. b; Katja utari, 8. b; Marua Rajel, 8. b; Ines Saje, 8. b; Zala Zupan, 8. b. Mentorici: Tatjana Kupljenik, profesorica razrednega pouka Darja Rugelj, profesorica razrednega pouka
Povzetek:
Tiha, kakor biser skrita, sredi lepih teh dolin, vsa v zelenje si ovita, vzbuja na mladost spomin (Ivan Malavai). Tam pesmi so pisana polja, verzi samotne, ozke poti in trdna, nezmagana volja kot ritem povsod valovi. Tam ita, do prsi visoka vsako poletje ume in vsaka dlan je trda, iroka, kot so iroki in dobri ljudje. Nekje na Dolenjskem so kraji, hia, vinograd, koek polja. Tam so meseci sami maji, tam sem neko bil doma. Lojze Slak in Tone Pavek sta z melodijami in verzi opisovala svoj rodni kr aj, Mirno Pe. Mladi Mirnopeani smo si s pripravo turistine naloge zadali cilj, da se slii tudi na glas; glas o naravnih lepotah mirnopekih treh dolin ter o glasbi, ki tukaj odmeva. Vse nam je uspelo zdruiti v dvodnevno pustolovino, na katero se bodo s harmoniko na rami odpravili nai vrstniki z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki jim je blizu prelepa narava, ki poskrbi za naravno akustiko ter ubiranje vi na diatonini harmoniki: ob izviru reke Temenice, v kraki jami, rojstnem kraju velikega sl ovenskega pesnika, med nasadom stoterih drevesnih vrst ali v drubi marljivih ebel bodo mladi harmonikarji poustvarjali glasbo najznamenitejega ljudskega godca, pilili svoje znanje ter ga rpali od velikih mojstrov. V nalogi je tako predstavljen dvod nevni tabor, namenjen ljubiteljem diatonine harmonike, ki bodo ob uivanju naravnih znamenitosti treh mirnopekih dolin spoznavali in poustvarjali Slakovo bogato glasbeno dediino. Poleg vsebinske predstavitve tabora smo v nalogi podrobno opisali organizacijo tovrstnega dogodka, naine trenja ter vkljuenost oz. povezanost ole z obino, lokalnimi drutvi ter s krajani. Z mirnopekim turistinim produktom, taborom mladih harmonikarjev V dolino tiho, bomo mladi poskrbeli, da se bo glas o lepotah nae doli ne slial v deveto vas. Kljune besede: Mirna Pe, deela treh dolin, Lojze Slak, tabor mladih harmonikarjev, diatonina harmonika, Osnovna ola Toneta Pavka
Tabor mladih harmonikarjev
V dolino tiho
Turistini produkt mladih Mirnopeanov
Kazalo vsebine
1 UVOD ..................................................................................................................................................... 1 2 KDO SMO IN OD KOD PRIHAJAMO..................................................................................................... 2 2. 1 Mirna Pe oris kraja ..................................................................................................................... 2 2. 2 Osnovna ola Toneta Pavka in turistini kroek ............................................................................ 3 2. 3 Povezanost ole z lokalno skupnostjo ............................................................................................. 4 3 NA ZABAVO V NARAVO: V DOLINO TIHO .......................................................................................... 5 3. 1 Oris dogodka V dolino tiho .............................................................................................................. 5 3. 2 O Lojzetu Slaku .............................................................................................................................. 6 3. 3 Kraj tabora harmonikarjev V dolino tiho........................................................................................... 9 3. 4 Udeleenci dogodka ..................................................................................................................... 10 3. 5 Organizacija dogodka ................................................................................................................... 11 3. 6 asovna razporeditev dogodka V dolino tiho ............................................................................... 12 3. 7 Podrobneji nart dela .................................................................................................................. 14 3. 7. 1 Podrobneji opis dejavnosti na taboru harmonikarjev V dolino tiho .................................................. 14 3. 7. 2 Organizacijske (prostorske) zahteve ............................................................................................ 18 3. 7. 3 Mentorstvo udeleencem na taboru harmonikarjev ........................................................................ 18 3. 7. 4 olski nateaji - logotip, spominek, spominska priznanja ter promocijski material............................... 19 3. 8 Povezava tabora z drugimi dogodki v oli in kraju ......................................................................... 21 4 OGLAEVANJE TURISTINEGA PRODUKTA V DOLINO TIHO....................................................... 22 4. 1 Nart oglaevanja naega turistinega produkta V dolino tiho ...................................................... 22 4. 2 Nart predstavitve dogodka V dolino tiho na turistini trnici ......................................................... 23 4. 2. 1 Razdelitev vlog na stojnici ..................................................................................................... 23 4. 2. 2 Umetnostna podoba nae stojnice ........................................................................................ 24 4. 2. 3 Harmonika in naravne lepote - na oglaevalski adut........................................................... 25 5 ZAKLJUEK ........................................................................................................................................ 26 6 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................................... 27 7 PRILOGE .................................................................................................................................................
Kazalo prilog Priloga 1 Himna tabora harmonikarjev V dolino tiho Priloga 2 Opis naravnih znamenitosti, pri katerih bodo potekale glasbene delavnice ter zemljevid Priloga 3 Opis Tonkovih in Lojzkovih iger Priloga 4 Posebnosti oz. zanimivosti iz narave, naravne in kulturne dediine naega kraja Priloga 5 Razvajanje z naravno, zdravo ter tradicionalno mirnopeko hrano Priloga 6 olski razpisi za logotip in oglaevalski letak ter primeri Priloga 7 Zapisnik sestanka s predstavniki obine in drutev za namen realizacije projekta V dolino tiho
V dolino tiho
1 UVOD
Pozabiti je ne morem, preboleti tudi ne, lepa je deela moja, kakor svet iz pravljice. Najlepe roe tam cvetijo, najbolj modro je nebo, ljudje prijazni tam ivijo, lepe pesmi si pojo.
(ansambel Lojzeta Slaka: Tam za goro; besedilo: Joica Slapar)
Ob pesmi Tam za goro Lojzeta Slaka, naega rojaka, smo vsi obnemeli, vsi razmiljati smo zaeli, da raunalnik, TV, facebook, youtube so prav kul stvari, a mirnopeka glasbena in naravna zapuina ez to je pa ni! Smo zato poveznili harmoniko na rame ter se odpravili ez hribe in poljane, mimo vasic, mnogoterih dreves, udovitih ro in ptic, pa vse do krake jame in izvirov ter ljudi veselih lic. Pridite tudi vi, mladi ljubitelji narave in glasbe, v Slakove in Pavkove kraje! Prepriali vas bomo, da je pri nas res lepo na dvodnevnem taboru harmonikarjev bi vas radi gostili, da se boste lahko v udoviti naravi od vsakodnevnih skrbi poslovili ter srca z zvoki okolja in glasbe napolnili. Saj vemo, da pete vas e srbe, zato hitro harmoniko na rame in pot pod noge ter v Mirno Pe odpravite se!
V dolino tiho
2 KDO SMO IN OD KOD PRIHAJAMO

Tiha, kakor biser skrita sredi lepih teh dolin, vsa v zelenje si ovita, vzbuja na mladost spomin.
(ansambel Lojzeta Slaka: Domai vasici; besedilo: Ivan Malavai)
2. 1 Mirna Pe oris kraja Ob nekdanji cesti med Ljubljano in Zagrebom, v srednjem delu doline reke Temenice, se je razvilo naselje Mirna Pe, ki je danes upravno sredie Obine Mirna Pe. Obstaja ve razlinih razlag, od kod izvira nenavadno ime kraja, najbolj verjetna pa je tista, ki izhaja iz nemke razliice imena Hnigstein, kar v prevodu pomeni medena pe in se nanaa na medeno barvo skalovja v Zijalu, naem turistino najbolj priljubljenem koku neokrnjene narave. V Zijalu so nali tudi najstareje sledove bivanja na naem
Slika 1 Mirnopeka dolina z reko Temenico. Vir fotografij 1-3: arhiv O Toneta Pavka
obmoju. Podroje obine obsega 28 naselij, ki se razprostirajo v treh dolinah: mirnopeki ob Temenici, entjurski ob Igmanci in v globodolski. Vsako izmed njih poleg naravnih lepot krakega povrja pomembno oznauje tudi kulturna zgodovina, ki jo soustvarjajo ljudje s svojim udejstvovanjem na razlinih podrojih in v razlinih asovnih obdobjih. Nam najbolj priljubljena rojaka sta gotovo pesnik Tone Pavek in ljudski godec Lojze Slak. V preteklem letu so jima obani ob pomoi sorodnikov in podpori Obine izkazali ast s postavitvijo spominskih obeleij. lane turistinega kroka sta ta dva dogodka navduila in spodbudila k razmiljanju o tem, kako bi ti dve spominski obeleji tudi turistino zaiveli. Razvoj nae obine, v smislu gospodarstva, kot tudi drubeni in kulturni razvoj nedvomno odpirajo zeleno lu tudi razvoju turizma, Slika 3 Spominsko ki ima v naem kraju in njenih neokrnjenih naravnih ter kulturno obeleje Lojzetu Slaku Slika 2 Spominsko obeleje Tonetu Pavku
V dolino tiho
zgodovinskih lepotah veliko monosti za razcvet. Mladi lani turistinega kroka se tega zavedamo in elimo s svojimi sveimi idejami prispevati svoj del k razvoju turizma. Sodelovanje v projektu TZS Turizmu pomaga lastna glava V naravo na zabavo nam daje izziv, da te svoje elje udejanjimo in jih predstavimo iremu krogu ljudi.
2. 2 Osnovna ola Toneta Pavka in turistini kroek Osnovna ola Toneta Pavka je jeseni leta 2012 dobila ime po rojaku, akademiku, pesniku in pisatelju Tonetu Pavku. Ime ole je e posebej zaivelo z otvoritvijo nove ole, v kateri poteka pouk od 2. 1. 2013. Nove pridobitv e smo se najbolj razveselili uenci. Z novimi, velikimi in svetlimi prostori, umeenimi v naravno okolje, so nam omogoeni idealni pogoji tako za uenje kot tudi za razvijanje obolskih dejavnosti, ki jih na oli gojimo. Turistini kroek je ena od dejavnosti, ki je v zadnjih letih spet dobila zagon za aktivno delovanje. V letonjem olskem letu nam je glavno vodilo to, da razvijamo ideje, ki bi prispevale k razvoju turizma v naem kraju. Nedavno postavljeni spominski obeleji in namera Obine Mirna Pe, da v prostorih starega olskega poslopja uredi spominsko sobo, posveeno znamenitim rojakom, pa sta bila glavna dejavnika, ki sta nas spodbudila k delu.
Slika 4 Osnovna ola Toneta Pavka. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
Kroek na oli deluje preteno v popoldanskem asu. e v zaetku leta smo se lani kroka opredelili v eno od sekcij, ki smo jih doloili skupaj z mentoricama. Te sekcije so:
raziskovalna skupina (skrbi za raziskovanje monosti razvoja turizma, raziskovanje predlaganih idej ostalih lanov, zapis turistine naloge) ; promocijska skupina (skrbi za promocijo dogodka, produktov in predstavitev na turistini trnici); organizacijska skupina (skrbi za organizacijo dogodka); tehnina skupina (skrbi za tehnino podporo pri organizaciji dogodka) ; ustvarjalna skupina (skrbi za umetnostno podobo dogodka in produktov)
Posamezne sekcije se sreujejo pred ali po pouku in med glavnimi odmori, vsi skupaj pa se dvakrat do trikrat meseno sreujemo na skupnih delavnicah.
V dolino tiho
2. 3 Povezanost ole z lokalno skupnostjo ola pri svojem delu sodeluje z mnogimi posamezniki, ustanovami, podjetji in institucijami. Najpomembneje je dobro sodelovanje z ustanoviteljico, Obino Mirna Pe. Strokovne slube obine in ole dobro sodelujejo in sproti razreujejo vse odprte probleme, ki so v njihovi pristojnosti. Prav tako je odlino sodelovanje z upanom, ki podpira pestro in kakovostno delo ole. Podjetja in obrtnike skuamo na oli pridobiti za obasne ali trajne oblike finanne pomoi preko olskega sklada in podporo posameznim turistinim produktom. Drutva v lokalni skupnosti pomembno prispevajo h kakovostnemu in ustvarjalnemu preivljanju prostega asa, zato se ola trudi da drutvom pri njihovem delu nudi pomo in podporo. Enako pa tudi drutva pomagajo pri naem delu oziroma pri organizaciji ter izpeljavi vejih in pomembnejih dogodkov. Primer takega kakovostnega in uspenega sodelovanja med olo, obino in lokalnimi drutvi je bila otvoritev nove ole.
Slike 5-8 Otvoritev novih prostorov O Toneta Pavka, pri emer so pomembno sodelovali Obina Mirna Pe in lokalna drutva. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
V dolino tiho
NA ZABAVO V NARAVO: V DOLINO TIHO

Zagodi, dragi muzikant, tole lepo melodijo, da spomni me na rodni dom, na mojo domaijo, zagodi na harmoniko, naj jo veter spet ponese, prisluhnejo naj ji ljudje, ki po domu hrepene.
(ansambel Lojzeta Slaka: elja; besedilo: Janez Hvale)
Skupaj z nami se odpravite v naravo v nae lepe kraje In ne pozabite na harmoniko
Slika 9 Logotip tabora V dolino tiho. Ustvaril ga je uenec Jure Barbo. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
3. 1 Oris dogodka V dolino tiho Tiha, kakor biser skrita, sredi lepih teh dolin, vsa v zelenje si ovita, vzbuja na mladost spomin. Tam pesmi so pisana polja, verzi samotne, ozke poti in trdna, nezmagana volja kot ritem povsod valovi. Tam ita, do prsi visoka vsako poletje ume in vsaka dlan je trda, iroka, kot so iroki in dobri ljudje. Nekje na Dolenjskem so kraji, hia, vinograd, koek polja. Tam so meseci sami maji, tam sem neko bil doma. Lojze Slak in Tone Pavek sta z mnogo melodijami in verzi opisala svoj rodni kraj, Mirno Pe. Na osnovi teh in podobnih verzov, ki jih uenci nae ole pogosto prebiramo ali ob njih ubiramo melodije na nam najbolj priljubljenem intrumentu diatonini harmoniki, smo pripravili turistini
V dolino tiho
produkt, ki smo mu nadeli pomenljivo ime V dolino tiho. Kot e samo ime pove, smo produkt zastavili tako, da ni povezan le z naravnimi lepotami in posebnostmi mirnopekih treh dolin, ampak tudi z enim od omenjenih znamenitih rojakov, Lojzetom Slakom in njegovo glasbo, ki tukaj vselej odmeva. Pri oblikovanju turistinega produkta nam je bilo glavno vodilo to, da vsem mladim dolenjskim, belokranjskim in posavskim harmonikarjem, ljubiteljem Slakove glasbe, v vasici, kjer je preivel svoje otrotvo, omogoimo spoznavanje ivljenja in dela naega najbolj priljublje nega ljudskega godca ter jim hkrati v naih naravnih lepotah in posebnostih, ki omogoajo naravno akustiko ob izkuenih harmonikarskih mentorjih ponudimo monost skupinskega muziciranja in poustvarjanja Slakove glasbe: ob izviru reke Temenice, v kraki jami, na razgledni toki v rojstni vasi velikega slovenskega pesnika Toneta Pavka, med nasadom stoterih drevesnih vrst ali v drubi marljivih ebel Z novim mirnopekim turistinim produktom, taborom mladih harmonikarjev V dolino tiho, bomo mladi poskrbeli, da se bo glas o lepotah nae doline slial v deveto vas.
3. 2 O Lojzetu Slaku Med raziskovanjem o ivljenju in delu Lojzeta Slaka smo odkrili marsikaj zanimivega. Vse skupaj smo povezali v zanimivo pripoved, iz katere je razvidno Lojzetovo odraanje v naih krajih ter njegova glasbena pot, ki ga je iz majhne vasice Jordan Kal pri Mirni Pei ponesla ne le po Sloveniji, ampak tudi v svet ez luo. Lojze Slak se je rodil 23. julija 1932 na Jordan Kalu pri Mirni Pei. V druini oeta Matije in matere Ane je bil Lojze etrti od desetih otrok. Mati Ana je bila klena in ponosna kmeka mati in ena. Do svojih otrok je kljub obilici dela na kmetiji gojila popolno ljubezen. Ko je bil Lojze e dojenek, je nevarno zbolela in Lojzek je moral za nekaj asa oditi k svojemu stricu Ludviku Barbu na Mali Kal. Tako je Lojzek zael odraati na Malem Kalu, v bliini kasneje tako ljubljene harmonike. Mali Kal je v nekaj letih postal njegov dom in eprav so Lojzka preprievali, da je njegov pravi dom na Jordan Kalu, se tja ni elel vrniti. Ostal je na Malem Kalu, a v ljubezni za vselej trdno povezan tudi s svojo materjo, oetom, brati in sestrami. Njegovo prvo glasbeno ustvarjanje je bilo igranje na orglice, ki mu jih je podaril stric Ludvik. Kmalu pa je njegovo radovednost pritegnila strieva harmonika na omari. isto na skrivaj jo je vasih vzel z omare in iz nje priel izvabljati prve m elodije. Njegov neizmeren ut za glasbo mu je pomagal, da so iz harmonike prihajale melodije, ki so bile lepo spevne in drugane od melodij, ki jih je iz iste harmonike izvabljal njegov stric. Ko ga je le-ta prvi slial igrati, je navduen nad sposobnostm i malega fantia dejal: Saj bo menda e bolji kot jaz!
Slika 10 Lojze Slak v otrokih letih. Vir: spletna stran www.lojzeslak.com.
V dolino tiho
Slika 11 Lojze Slak s fanti s Praprotna na obisku v nai oli, na praznovanju 70-letnice Toneta Pavka. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
Preden je prestopil prag osnovne ole, ki jo je obiskoval v blinjem Karteljevem, je Lojze znal zaigrati e ve kot ducat pesmi. Do konca osnovne ole pa je svoj talent ob spodbudi strica, ki ga je imel Lojze neizmerno rad, razvil do te mere, da je pri petnajstih letih e igral na vakih porokah. Svate je tako razveseljeval kar deset let, sam ali pa skupaj s prilonostnimi glasbeniki, najpogosteje s svojimi brati kot trio Lojzeta Slaka. Sam je vekrat povedal, da so bile prav poroke njegova najbolja glasbena ola.
Prelomnico v njegovi glasbeni karieri predstavlja prvi nastop na javni radijski oddaji Pokai, kaj zna! leta 1957. S svojim igranjem je preprial tako strokovno javnost kot preproste laike in v studiu poel tak aplavz, da e sam ni vedel, ali je to znak odobravanja ali obratno. Po prejemu nagrade za najboljega harmonikarja po mnenju obinstva pa je vedel, da je glasba njegovo pravo poslanstvo na tem svetu. Leta 1959 je nastal Ansambel bratov Slak. V kvartetu je Tone igral trobento, Matija klarinet, Stane bas, Lojze pa harmoniko. V takni zasedbi so br atje igrali dobra tri leta, potem pa je zasedba zaradi vojaine bratov Matije in Toneta razpadla, Lojze pa se je kljub temu glasbi e naprej posveal. S svojo harmoniko, berdo, ki jo je igral Ciril Babnik, ter kitaro Nika Zlobka je postal Trio Slak. In od tu naprej je lo vse strmo navzgor. Lojze je s svojimi sodelavci zael pisati novo zgodbo in postavljati nove mejnike diatonine harmonike, ki je po njegovi zaslugi pomembno pridobivala na veljavi. Leta 1964 se je na enem od njegovih nastopov na radiu Ljubljana spoznal s pevsko skupino Fantje s Praprotna. To so fantje iz Selke doline, ki so kmalu po sreanju s Slakom postali lani njegovega ansambla. Tako je nastal znameniti Ansambel Lojzeta Slaka, eden naih najboljih in hkrati najbolj izvirnih domaih ansamblov. Poleg glasbenega samoizobraevanja se je Lojze Slak v Novem mestu izolal za sedlarja in tapetnika. Po sluenju vojaine je zaposlitev nael v Ljubljani, kamor se je tudi preselil. Bil je voznik pri podjetju Petrol ter tapetnik v tovarni pohitva Hoja. S pridnim, vztrajnim in prizadevnim delom je postal komercialist v podjetju; kot tak se je tudi upokojil. Lojzeta Slaka je po poti njegove bogate glasbene kariere vselej spremljala tudi druina. Od zaetka stric Ludvik, kasneje njegovi bratje, od leta 1960 pa njegova ivljenjska sopotnica, ena Ivanka. V bogatem in srenem zakonu, skupaj sta doakala tudi zlato poroko, sta se jima rodila dva sinova, leta 1960 Slavko in leta 1976 Robert.
V dolino tiho
Lojzetovo ustvarjanje je bilo vedno v trdni simbiozi tudi s pisci besedil. Prav njim gre velika zahvala, da je Lojze smel pisati melodije, ki so ta besedila ponesle med ljudi. Rad je posegel tudi po ljudskih pesmih, ki so z njegovo harmoniko in njegovimi pevci dobile popolnoma novo obliko in zven. Najpogosteje so z njim sodelovali znani pisci besedil, kot so Janez Hvala, Vera Kumprej, Ivan Malavai, Janko Novak, Fanika Poek, Majda Rebernik, Tatjana Rodoek, Marjan Stare, Ivan Sivec, Joica Slapar idr. Svoja in njihova besedila je zdruil v Veliki pesmarici ansambla Lojzeta Slaka, ki jo je v samozalobi izdal leta 2004; vseh besedil v njej pa je bilo preko 300. Z Lojzetom pa je nekaj najlepih pesmi ustvaril tu di njegov dober prijatelj in rojak Tone Pavek. Ena najlepih pesmi, ki zaznamuje njun znailen odnos do druine, njunih mater in rodnih krajev je pesem Mama. Pavek je v spremni besedi omenjene pesmarice o svojem prijatelju Lojzetu in njegovi harmoniki zapisal takole: Ta harmonika e dolgo ni ve zgolj kakna obiajna harmonika, ne frajtonarica, ne klavirska, ne kakrnakoli, je le eno Slakova harmonika. Prav to ji doloa posebno tehniko in izraznost, daje ji zven Slika 12 Lojze Slak in Tone Pavek skupaj v nai oli, maja 2008. Vir: arhiv in pomen. In ko ju poslua, harmoniko in Slaka, ne ve O Toneta Pavka. ve: igra Slak harmoniko, ali igra harmonika Slaka? Oboje je v enem, oboje je sreno ljubeznivo soglasje in vzajemna hvalenost: on je vrnil tej harmoniki zvok, kot bi ivljenju vrnil ivljenje, ona mu je v zahvalo napolnila ivljenje . O Slakovem posebnem, ubranem in unikatnem nainu igranja diatonine harmonike pa se ni govorilo le doma, v Sloveniji. Kot glasbenika so ga cenili tudi v Ameriki, kjer so o njegovem stilu igranja predavali celo na glasbenih festivalih (Vir acordianusa.com). e posebej pa je bil Lojze Slak priljubljen med Slovenskimi izseljenci v Ameriki. Kot lahko preberemo v podnaslovu slike iz izseljenikega asopisa The Dawn - Zarja iz leta 1990, je tudi med njimi veljal za super zvezdo na harmoniki. Prenekatere Slakove predelane ljudske melodije so kar ponarodele. Prav tako je Slika 13 Lojze Slak med slovenskimi izseljenci, Detroit, ponarodelo veliko njegovih avtorskih skladb. 1990. Vir: asopis The Dawn Zarja Nam, Mirnopeanom, je e posebej ljuba in draga pesem V dolini tihi, katere naslov smo lani turistinega kroka uporabili za iztonico naega turistinega dogodka, na osnovi melodije te pesmi pa napisali tudi himno tabora harmonikarjev. Lojze Slak je godec vseh godcev, podaril nam je neizmerno bogastvo. Njegov opus zlatih in diamantnih plo, zasluga, da je diatonina harmonika priznan instrument, njegov trud, neizmerna energija in volja, da narodno glasbo priblia ljudem ter dosee njeno dananjo
V dolino tiho
priljubljenost, je le nekaj tistega, kar nam je zapus til, ko je 29. 9. 2011 po teki bolezni tiho sklenil svojo ivljenjsko pot. Njegove pesmi so bile najvekrat vezane na dolenjsko deelo, njene naravne lepote, vino in vinograde ter dekleta, ki prinaajo med fante vedno romantine in navihane dogodke. Zato gotovo ni nakljuje, da smo ob zasnovi turistinega dogodka najprej pomislili nanj. Nam, mladim, pa tudi starejim, je njegova glasba namre tako blizu, da jo utimo, prepevamo, igramo na vsakem koku te njegove opevane domae deelice ter ob vsaki prilonosti. Trudili se bomo, da bo tudi v naprej tako.
Slika 14 Lojze Slak v svoji zidanici na Trki gori. Vir: spletna stran www.digitalstudio.si
Vabljeni V dolino tiho!
3. 3 Kraj tabora harmonikarjev V dolino tiho Tabor V dolino tiho smo umestili v vasico Mali Kal, na domaijo druine Barbo. Druina Barbo je tesno povezana z Lojzetom Slakom. Tu je bila doma Lojzetova mama Ana in tu je tudi Lojze preivel velik del svojega otrotva. Domaija Barbo je bila tudi kraj, kjer se je Lojze prvi seznanil s harmoniko. Vasica Mali Kal lei na obrobju entjurske doline, ki je ena izmed treh dolin v obini Mirna Pe. Manja vasica je razdeljena na dva dela. Drugemu, manjemu delu vasi, ki je od osrednje vasi oddaljen nekaj sto metrov, domaini pravijo Dobje. Otroci iz Malega Kala hodijo v olo v Mirno Pe, v preteklosti pa so imeli monost hoditi tudi v olo v Karteljevo, ker je bila le -ta blije Malemu Kalu. Tja je v olo hodil tudi Lojze Slak. Veino odraslega prebivalstva vasi ima zaposlitev v blinjem Novem mestu. V vasi je tudi nekaj kmetij, na katerih se ukvarjajo z ivinorejo in poljedelstvom. Tudi pri Barbovih se ukvarjajo s kmetijstvom. Gospodar Marjan Barbo pa na domaiji veliko pozornosti posvea ohranjanju kulturne dediine. Domaijo krasi na novo postavljeni toplar, ki je poleg svoje kmetijske namembnosti lahko uporaben tudi za druabne dogodke. Za toplarjem in drugimi lino urejenimi in ohranjenimi gospodarskimi poslopji pa je pro storna travnata povrina, ki nam bo omogoila izpeljavo zartanih dejavnosti na prostem, postavitev otorov za noitev in prireditvenega prostora za zakljuni koncert.
V dolino tiho
Slike 15-18 Na slikah Barbova domaija na Malem Kalu in travnik v neposredni bliini, kjer se bo odvijal tabor. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
3. 4 Udeleenci dogodka Tabor V dolino tiho je namenjen naim vrstnikom, ljubiteljem diatonine harmonike, s podroja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na tabor se bodo lahko prijavili tisti osnovnoolci, ki se e ukvarjajo z igranjem na diatonino harmoniko (od zaetnikov do ekspertov, ki bi radi le nadgradili svoje znanje), imajo radi glasbo Lojzeta Slaka in bi radi o njegovem ivljenju ter ustvarjanju izvedeli e ve ter imajo svojo diatonino harmoniko, ki jo bodo prinesli na tabor. Tabor zaradi cilja poustvarjanja Slakove glasbe ne bo primeren za tiste, ki se z diatonino harmoniko ele spoznavajo. Ker tabor harmonikarjev organiziramo prvi, se bo najvije tevilo udeleencev vrtel o okrog 60. Vsi zainteresirani se bodo lahko prijavili preko prijavnic, ki bodo pravoasno poleg letakov in plakatov poslane olam, glasbenim olam ter registriranim harmonikarskim drutvom na obmoju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, prav tako pa bo prijavnice mogoe najti na spletni strani nae ole ter na nai facebook strani. Izpolnjene prijavnice bodo lahko poslali elektronsko ali po poti na naslove, ki bodo navedeni poleg.
1 0
V dolino tiho
Udeleenci tabora bodo morali imeli s seboj svojo diatonino harmoniko. Da bo naa narava po dvodnevnem druenju im manj obremenjena z odpadki ter tudi zaradi finannih okvirov bomo udeleence poprosili, da imajo s seboj svoj pribor (lico, vilico, no in skodelico), ki ga bodo lahko sproti oistili in ponovno uporabili. Pr av tako si bodo s seboj prinesli plastenko, v katero si bodo lahko natoili pijao, ki jim bo ves as na voljo. Potrebovali bodo tudi brisao za lastno higieno. Za noitev pa bodo potrebovali spalno vreo, po elji tudi otor, v koliko bi raje prenoevali v otoru kot pod kozolcem. 3. 5 Organizacija dogodka Pri organizaciji dogodka nam bodo pomagali uitelji Osnovne ole Toneta Pavka, ki bodo s svojo prisotnostjo ter opravljanjem dogovorjenih nalog poskrbeli, da bodo stvari potekale, tako kot so zastavljene. Pomagali nam bodo tudi lani druine Barbo, Obina Mirna Pe, krajani Malega Kala ter lokalna drutva: Turistino drutvo Mirna Pe, Drutvo harmonikarjev Mirna Pe, Drutvo podeelskih ena, Drutvo podeelske mladine, PGD Mirna Pe, Lovska druina Mirna Pe, Jamarski klub Novo mesto, posamezniki ter sponzorji, ki jih bomo poskuali pridobiti, da nam bodo pomagali kriti neizogibne finanne izdatke. Z namenom dobrega sodelovanja ter uresniitve in izpeljave tabora harmonikarjev smo e v mesecu januarju 2014, ko smo dokonno zasnovali na turistini produkt, v Osnovno olo Toneta Pavka, na skupen uvodni sestanek, povabili upana Obine Mirna Pe ter predstavnike lokalnih drutev, za katere menimo, da so pri kakovostni izpeljavi tabora harmonikarjev nepogreljivi. Na sestanku smo jim podrobno predstavili nao zamisel, jih prosili za pomo ter predloge. Menimo namre, da je dobro sodelovanje vseh v obini klju do uspene izpeljave dogodka, ki presega lokalne meje. Prav tako smo svojo zamisel in turisti no nalogo predstavili eni Lojzeta Slaka, Ivanki Slak, saj sta za nas njeno mnenje ter potrditev, da smo na pravi poti, izrednega pomena.
Slika 19 Znaki obine in nekaterih lokalnih drutev. Vir: internet
1 1
V dolino tiho
3. 6 asovna razporeditev dogodka V dolino tiho Tabor harmonikarjev V dolino tiho bo potekal dva dneva. Predvidoma se bo zael v soboto zjutraj s sprejemom udeleencev in konal v nedeljo popoldne z zakljunim koncertom udeleencev, mentorjev ter povabljenih ansamblov. asovna razporeditev dejavnosti
1. DAN
Prihod in prijava udeleencev prigrizek dobrodolica Kratek kulturni program uvodni pozdrav organizatorjev
8.30 9.00
Mali Kal
9.15 9.45
ravnatelj O Toneta Pavka, upan Obine Mirna Pe
Mali Kal
10.00 12.00
Preizkus glasbenega predznanja razdelitev v skupine odkrivanje znamenitosti naega kraja Kosilo Slakova enolonnica s truklji in doma jabolni trudelj Drutvo podeelskih ena Lovska druina Glasbene delavnice v skupinah udeleenci se razdelijo v 6 skupin odidejo na razline lokacije uitelji in glas. pedagogi lokalna drutva
Mali Kal
12.00 13.00
Mali Kal
13.00 16.00
entjurij Marof Golobinjek Zijalo Mirna Pe Globodol Mali Kal
16.00 18.00
Priprava prostora za spanje, prosti as priprava tabora za spanje lokalna drutva
18.00 20.00
Priprava tabornega ognja veerja ob tabornem ognju Drutvo podeelske mladine predstavitev popoldanske delavnice uitelji in glas. pedagogi Zabavni veer Tonkove in Lojzkove igre nastop drutva harmonikarjev pravljica za lahko no Drutvo podeelske mladine Drutvo harmonikarjev
Mali Kal
20.00 22.00
Mali Kal
1 2
V dolino tiho
2. DAN
8.00 8.30
Vstajanje ob Slakovi himni umivanje pospravljanje prostora za spanje Zajtrk Glasbene delavnice delo v skupinah, priprava na koncert uitelji in glas. pedagogi
Mali Kal
8.30 9.00 9.00 12.00
Mali Kal
Mali Kal
12.00 13.00
Kosilo tradicionalno mirnopeko nedeljsko kosilo Ustvarjalno pre. prostega asa pogovor s sorodniki Lojzeta Slaka pogovor z glasbeniki animacija Skupna vaja pred koncertom priprava na koncert
Drutvo podeelskih ena kuhinja O Toneta Pavka
Mali Kal
13.00 14.30
sorodniki Lojzeta Slaka glasbeniki, ki so sodelovali z Lojzetom Slakom uitelji in glas. pedagogi
Mali Kal
14.30 15.30
Mali Kal
15.30 16.00
Priprava skupin na koncert priprava na koncert v posamezni sk. uitelji in glas. pedagogi Zakljuni koncert predstavitev skupin skupni nastop nastop mentorjev nastop gostov podelitev spominskih priznanj in spominkov zahvala
Mali Kal
16.00 17.30
Mali Kal
1 3
V dolino tiho
3. 7 Podrobneji nart dela Poleg asovne razporeditve, ki nam bo predstavljala glavni okvir pri izvedbi tabora, smo si e vnaprej pripravili podrobneji nart dela oziroma opis dejavnosti, ki si bodo sledile v dveh dneh.
3. 7. 1 Podrobneji opis dejavnosti na taboru harmonikarjev V dolino tiho 1. DAN: DOPOLDNE
Udeleenci se bodo med 8.30 in 9.00 zbrali v vasici Mali Kal, na domaiji druine Barbo. Pot do prizoria bo oznaena vse od avtocestnega izvoza za Mirno Pe ter tudi iz naselja Mirna Pe. Na samem zaetku se bodo udeleenci tabora prijavili na informacijska toki, kjer bodo dobili priponko s svojim imenom ter prtljago odloili v za to namenjen prostor. Poleg informacijske toke, za katero bomo uporabili idejno zasnovo predstavitve na turistini trnici (diatonina harmonika z odprtim mehom), bodo imeli udeleenci na vidnem mestu skozi celotno dogajanje tabora na voljo potek vseh dejavnosti, ki bodo sledile v nadaljevanju, vkljuno s asovno razporeditvijo. Med zbiranjem bodo imeli udeleenci tabora na voljo sadje in sok (lokalnih pridelovalcev) ter vodo, da se okrepajo. Ob 9.15 bo sledil kratek kulturni program, ki se bo zael s himno tabora harmonikarjev V dolino tiho (melodija pesmi V dolini tihi, besedilo napisali organizatorji tabora, zapisana v prilogi 1) ter nadaljeval s pozdravi oziroma nagovori nas, organizatorjev tabora, ter ravnatelja Osnovne ole Toneta Pavka in upana Obine Mirna Pe. Po uradni otvoritvi tabora bo sledil preizkus predznanja udeleencev, na katerem jih bomo razdelili v tri veje skupine: zaetniki, poznavalci in eksperti. Udeleenci tabora se bodo lahko med akanjem na preizkus posvetili raziskovanju naega kraja: okrog travnika, naega prireditvenega prostora, bodo pripravljene toke oziroma naloge o naravnih znamenitostih, znailnostih, znanih osebnostih ... Mirne Pei ter okolikih krajev. Med raziskovanjem jih bomo klicali na pre izkus znanja v igranju na diatonino harmoniko, ki ga bodo vodili poznavalci igranja na to glasbilo. Glede na svoje predznanje bodo dobili udeleenci obesek harmoniko in rutico doloene barve. Tako bodo e formirane tri skupine.
1 4
V dolino tiho
Med 12.00 in 13.00 bo sledilo kosilo, ki ga bomo organizatorji pripravili v sodelovanju z Drutvom podeelskih ena Mirna Pe in Lovsko druino Mirna Pe. Udeleenci si bodo novih moi nabrali z jedjo na lico Slakovo enolonnico z domaimi truklji in tradicionalno slovensko sladico, ki jo je imel Lojze Slak najraje jabolnim zavitkom. POPOLDNE
Po kosilu se bodo udeleenci tabora, ki bodo e razdeljeni v 3 veje skupine, razdelili v podskupine; tako bomo dobili 6 manjih skupin. Skupine se bodo s harmoniko na rami odpravile na lov za zakladom; tekom popoldneva bodo mladi harmonikarji spoznavali naravne znamenitosti oje mirnopeke okolice in ob tem izvedli glasbeno delavnico na prostem narava bo poskrbela za akustiko, udeleenci pa, da bo glas harmonike in Slakovih melodij odmeval na vseh koncih naega kraja. Hkrati bodo v svojo Skrinjo glasbe in zvokov iz narave pripravili zvono obdelano eno kitico nae himne nabrali bodo naravni material ali pa uporabili lastna glasbila (del himne pa se igra le z diatonino harmoniko). S seboj bodo dobili kmeko malico, in sicer jabolka in pijao lokalnih pridelovalcev. Odpravili se bodo na e vnaprej doloene lokacije; za prevoz do teh lokacij bomo poprosili lokalna gasilska drutva, prav tako pa bo v tem asu na voljo tudi olski kombi za kakrno koli interventno pomo, ki bi jo skupine utegnile potrebovati. Popoldanske glasbene delavnice bodo tako potekale na estih krajih:
v vasi entjurij (delavnica bo potekala ob spominskem obeleju naemu rojaku, Tonetu Pavku); v Zijalu ob izviru reke Temenice; pri ebelnjakih, znamenitostih Mirne Pei; na Golobinjeku, najviji razgledni toki naega kraja ; v Slugovi jami v Globodolski dolini, naem znamenitem krakem polju; med nasadom stoterih drevesnih vrst (gozdna una pot v gozdiku na Marofu).
Okrog 16. ure se bodo skupine vrnile nazaj na Mali Kal, na domaijo Barbo. Pripravili si bodo prostor za spanje. Udeleenci bodo lahko prespali v otorih ali pod toplarjem, vsekakor pa bodo v pristnem stiku z naravo. Sledil bo prosti as, k i bo namenjen spoznavanju in druenju, zagotovo pa ne bosta manjkali tudi glasba in petje. Udeleencem bomo organizatorji omogoili ve ustvarjalnih delavnic, ki se jih bodo lahko po elji udeleili. Ena izmed dejavnosti bo tudi kraji pohod do Pavkovega spominskega obeleja v entjurij.
1 5
V dolino tiho
Ob 18.00 bomo zaeli pripravljati taborni ogenj; drva za postavitev bodo e predhodno pripravljena, ogenj bo potrebno le postaviti, pri tem pa bomo sodelovali tako organizatorji kot tudi udeleenci tabora, na pomo pa nam bodo priskoili e lani Drutva podeelske mladine in domaini. V pripravah na taborni veer si bo vsak izmed udeleencev dokonal svojo leskovo palico (tudi leskove palice bomo tako kot drva e vnaprej pripravili organizatorji), s pomojo katerih si bod o lahko nato spekli jabolka, krompir idr.
Veerja bo potekala ob tabornem ognju; poleg jabolk in krompirja, bodo na voljo tudi kruh ter domae klobase (veerjo bomo pripravili v sodelovanju z Drutvom podeelskih ena in Drutvom podeelske mladine) .
Po veerji bodo skupine ob tabornem ognju predstavile svoje popoldansko delo kraj, kjer so imeli delavnico, kitico himne, ki so jo uglasbili oz. ozvoili z naravnimi ali lastnimi glasbili, in eno od Slakovih pesmi, ki so jih na posameznih krajih skupinsko poustvarjali. Vse skupine se bodo nato nauile zaigrati in zapeti himno, ki bo zagotovo odmevala v mirno, nono mirnopeko dolino .
Veer bomo popestrili s Tonkovimi in Lojzkovimi igrami, tj. s starimi igrami, ki sta se jih igrala tudi Tone Pavek in Lojze Slak, ko sta e brezskrbno tekala po mirnopekih poljanah.
Lokalno drutvo harmonikarjev bo pred spanjem zaigralo nekaj vi, ki nas bodo popeljale v glasbene sanje. e se komu e ne bo prikradel spanec na oi, bo lahko prisluhnil pravljici Bizz in Lizz iz Mirne Pei, ki so jo uenci nae ole napisali za mednarodni projekt EU IN JAZ. V prijetnem, mirnem okolju narave se bomo nato prepustili zvokom okolice in se spoili za nov dan, poln zanimivih ter pounih doivetij .
1 6
V dolino tiho
2. DAN DOPOLDNE
Med 8.00 in 8.30 se bodo udeleenci tabora prebudili ob Slakovi himni pesmi V dolini tihi. Po jutranji osveitvi in pospravljanju spalnega prostora bo sledil zajtrk. Na izbiro bodo imeli jedi lokalnih pridelovalcev, in sicer med, kruh, domae maslo, jabolka, mleko, sir, sok in aj.
Zajtrku bodo sledile dopoldanske glasbene delavnice po skupinah. Tokrat bodo potekale v bliini prireditvenega prostora, vendar vseeno loeno druga od druge, saj bo iz vsake delavnice odmevala melodija. Prostori v naravi, kjer bodo potekale delavnice, bodo e predhodno pripravljeni, organizatorji bomo postavili deske in klade, na katerih bodo udeleenci lahko sedeli in ustvarjali .
Med 12.00 in 12.30 se bodo udeleenci tabora vrnili na osrednje prizorie, kjer bodo imeli tradicionalno mirnopeko nedeljsko kosilo (goveja juha z domaimi rezanci, praen krompir, svinjska peenka, zelena solata in ocvirkova potica) . Pri pripravi kosila bomo sodelovali tako organizatorji tabora kot tudi lokalno drutvo podeelskih ena. Nanj bomo povabili tudi razline ansamble, katerih lani so iz Mirne Pei ali blinje okolice, oje sorodnike oz. svojce Lojzeta Slaka in glasbenike, ki so bili na kakren koli nain povezani z Lojzetom Slakom. Naj poudarimo e to, da smo jedilnik tradicionalnega mirnopekega kosila zasnovali na osnovi turistine naloge iz preteklega leta . POPOLDNE
Po kosilu bo nekaj prostega asa, ki ga bodo udeleenci tabora lahko izkoristili za pogovor z izkuenimi, e uveljavljenimi lani razlinih narodno -zabavnih ansamblov ter sorodniki Lojzeta Slaka in tako zagotovo izvedeli nove, zanimive stvari. Sledili bodo zadnji dogovori in vaje po skupinah, kako in s katerimi pesmimi se bodo predstavili na zakljunem koncertu. Preostali as bodo popestrile razline igre in dejavnosti .
Ob 14.30 bo sledila generalka pred zakljunim koncertom, na katerem bodo sodelovali udeleenci tabora, mentorji mladih harmonikarjev na taboru, razline glasbene skupine ter nekateri svojci Lojzeta Slaka.
1 7
V dolino tiho
Ob 16.00 se bo tabor harmonikarjev V dolino tiho zakljuil s koncertom, na katerega bodo vabljeni stari, sorodniki, prijatelji udeleencev ter ostala javnost. Na njem se bodo predstavili vsi, ki so kakor koli sodelovali na taboru. Koncert bomo zaeli s himno tabora harmonikarjev, zakljuili pa s Slakovo V dolini tihi, ki jo bomo zapeli in zaigrali vsi skupaj. Na koncertu bodo sodelujoi mentorji, udeleenci ter vsi, ki bodo kakor koli pomagali, da bomo tabor lahko izpeljali, prejeli spominsko priznanje ter spominek, ki bo ustvarjen prav za ta dogodek.
Tabor harmonikarjev V dolino tiho se bo zakljuil med 17.00 in 18.00. Potrudili se bomo, da bodo udeleenci tabora iz Mirne Pei ter Slakovega Malega Kala odnesli najlepe spomine na dva dneva, preiveta v naravi, s harmoniko na rami, pesmijo na ustnicah ter nasmehom na licih. Zaeleli si bomo lahko le: Na snidenje prihodnje leto, v Slakovih in Pavkovih krajih!
3. 7. 2 Organizacijske (prostorske) zahteve Organizatorji bomo na prireditvenem prostoru poskrbeli za nemoten potek vseh zgoraj natetih dejavnosti. Da jih bomo lahko v celoti uresniili, bomo morali na prizoriu dogodka zagotoviti nujne stvari, kot so:
informacijska toka ter oglasna deska; nadzorovan prostor za odlaganje prtljage udeleencev tabora ; prostor na travniku, kjer si bodo udeleenci lahko postavili otore in prostor pod kozolcem toplarjem, kjer si bodo lahko pogrnili svoje spalne vree prostor, kjer bodo udeleenci lahko poskrbeli za najnujnejo osebno higieno (umivalnica) ter strania; prostor, kjer bomo lahko razdelili in pojedli obroke; priprava vseh estih lokacij, na katerih bodo potekale glasbene delavnice (deske in klade/klopi) ter lokacij v neposredni bliini tabora, kjer bodo potekale glasbene delavnice drugi dan; oder na katerem se bo odvijal zakljuni koncert .
3. 7. 3 Mentorstvo udeleencem na taboru harmonikarjev Glasbeno obarvane dejavnosti, ki jih bodo mladi harmonikarji izvajali v manjih skupinah, bodo vodili izkueni glasbeniki. K sodelovanju bomo povabili najprej tiste, ki so bili v svoji poklicni karieri tesno povezani z Lojzetom Slakom in njegovim ansamblom. Verjamemo, da se bodo naemu vabilu odzvali. Mentorstvo na delavnicah nam bodo z veseljem ponudili tudi nekateri
1 8
V dolino tiho
lani domaega harmonikarskega drutva, kot so nam e zagotovili na nai predstavit vi tabora ter nekateri glasbeni pedagogi, ki s olo e sicer sodelujejo. Seveda pa bomo na tabor povabili tudi druino Lojzeta Slaka, lane njegovega ansambla ter prijatelje. Mi jim bomo s prijetnim vzdujem in poustvarjanjem pokazali, kako zelo radi ima mo Slakove melodije in kaj vse lahko z njimi poustvarimo, oni pa nam bodo morda predstavili e kako zanimivost iz njegovega ivljenja in dela, katere e ne poznamo.
3. 7. 4 olski nateaji - logotip, spominek, spominska priznanja ter promocijski material Poleg prostorskih zahtev moramo organizatorji poskrbeti tudi za pripravo logotipa, spominkov, spominskih priznanj in materiala, s katerim bomo oglaevali na turistini produkt. Ker si elimo im irega kroga vseh, ki bodo pripomogli k dejanski izvedbi tabora, smo v mesecu januarju 2014 na oli izvedli kar dva olska likovna nateaja in z njima vrstnike pozvali k ustvarjanju unikatnih ter izvirnih izdelkov. Pri ustvarjanju logotipa, ki bo zaitni znak tabora harmonikarjev V dolino tiho in bo upodobljen tudi na nalepki, ki jo bodo prejeli vsi udeleenci tabora ter harmonikarski gostje, gre posebna zahvala Alei Sunik kedelj, mentorici likovnega kroka ter uiteljici izbirnega predmeta Likovno snovanje v Osnovni oli Toneta Pavka, saj so uenci pod njenim mentorstvom ustvarili logotip, ki ga bomo s ponosom uporabili za oglaevanje naega turistinega produkta. S olskim likovnim nateajem smo izbrali najbolji predlog tako za izdelavo spominskih priznanj kot tudi za spominek, ki ju bodo dobili udeleenci tabora ter vsi, ki bodo kakor koli sodelovali pri izpeljavi tabora. Poleg omenjenega nateaja pa smo izbirali tudi najbolji predlog za izdelavo oglaevalske harmonike, s katero se bomo oglaevali na turistini trnici. Idejno zasnovo takne harmonike smo pripravili organizatorji, motiv, ki bo upodobljen na harmonikah, pa je ustvarjala velika veina uencev nae ole. Za upodobitev na harmoniki smo izbrali tistega, ki najbolje predstavlja okolico, kjer se bodo odvijale glasbene delavni ce na naem taboru.
Slika 20 Zmagovalni logotip. Avtor: Jure Barbo, 8. razred. Original hrani arhiv ole.
1 9
V dolino tiho
Slika 21-34 Ostali predlagani logotipi. Izdelali uenci 8. razreda. Originale hrani arhiv ole.
2 0
V dolino tiho
3. 8 Povezava tabora z drugimi dogodki v oli in kraju eprav bo tabor, ki smo si ga zamislili, v naem kraju zares poseben in edinstven dogodek, v oli in iri lokalni skupnosti razmiljamo tudi o tem, kako bi ga povezali z drugimi dejavnostmi in kulturnimi dogodki, ki se bodisi e nartujejo ali pa se pri nas e tradicionalno odvijajo vsako leto. Vsekakor bomo prvo izvedbo tabora povezali z likovno ustvarjalnico nae ole, ki bo to jesen posveena prav Lojzetu Slaku. Tako bomo prvi dan tabora poleg glasbenikov na njem gostili e preko trideset mladih likovnikov, ki bodo v naravi ob zvoku Slakovih melodij s opii upodabljali harmonike. Likovno ustvarjalnico sicer na oli v tesnem sodelovanju z obino pripravljamo vsako leto, letos bo e osma po vrsti. Po zakljuku ustvarjalnice postavimo na ogled razstavo, v zadnjih letih pa ob tem izdamo tudi katalog z vsemi nastalimi likovnimi deli. Tema slikanja se z vsakim letom spreminja, vedno pa je tesno povezana z naim krajem:
2007: Mirna Pe s svojimi posebnostmi; 2008: Stare hie v Globodolu; 2009: Ko zakikirika rdei petelin; 2010: ebelica leti z neba; 2011: Zijala iz Zijala; 2012: Vsak lovek je zase svet (Tone Pavek); 2013: Zelenec na dirkaliu (Ludvik Stari).
Mentorica ustvarjalnice je uiteljica likovne umetnosti Alea Sunik kedelj, ki k sodelovanju vedno povabi zanimive goste. Med njimi je vsako leto tudi umetnostni zgodovinar Joef Matijevi, ki nastala dela strokovno oceni. Drugi nain povezanosti naega tabora z drugimi dogodki v kraju pa se je ponudil na nai predstavitvi tabora lokalni skupnosti. Ob spominskem obeleju Lojzeta Slaka nameravajo njegovi sorodniki in vaani Malega Kala uvesti tradicionalni festival Slakove glasbe, namenjen glasbenikom, ki so bili kakor koli povezani z Lojzetom Slakom. Leopold Pungerar, i dejni vodja tega festivala, je na predstavitvi naega projekta izrazil predlog, da bi oba dogodka lahko povezali v enovit dogodek, ki bi bil zanimiv za iri krog ljudi.
Slike 35-37 Utrinki z likovne ustvarjalnice v Zijalu, 2011. Vir: arhiv O Toneta Pavka
2 1
V dolino tiho
OGLAEVANJE TURISTINEGA PRODUKTA V DOLINO TIHO

V dolini tihi je vasica mala v veernem mraku vse e mirno spava
(po ljudskih motivih prir. Lojze Slak Niko Zlobko)
Za pripravo tabora harmonikarjev V dolino tiho ter posledino nadgradnjo turistine ponudbe v Mirni Pei se mladi zelo trudimo. Zavedamo pa se, da sama organizacija in priprava dogodka ni dovolj, zato e intenzivno razmiljamo o monostih za oglaevanje naega dogodka, ki so predstavljene v nadaljevanju.
4. 1 Nart oglaevanja naega turistinega produkta V dolino tiho Na turistini produkt V dolino tiho bomo zaeli oglaevati na turistini trnici v Mercator centru Novo mesto, in sicer 1. aprila 2014. Pred tem bo naa turistina naloga dostopna e na spletni strani ole, prav tako pa tudi vabilo na omenjeni dogodek. V nadaljevanju bomo tabor harmonikarjev s pomojo plakatov in lokalnega glasila oglaevali v Mirni Pei in njeni blinji okolici ter se irili na podroje celotne Dolenjske, Bele kraj ine in Posavja. Svoj oglasni material ter prijavnice bomo poslali vsem olam na omenjenih obmojih ter jih poprosili za objavo. Prav tako se bomo potrudili, da bomo na dogodek lahko oglaevali na lokalnih radijskih in televizijskih postajah. In ne nazadnje nae oglaevanje bo potekalo tudi na svetovnem spletu; ne le na spletni strani ole, obine Mirna Pe in turistinega drutva Mirna Pe, ampak tudi preko prav zato ustanovljene facebookove skupine. Ker smo mladi nenehno v stiku s tehnologijo, nam je zato blizu in izkoristili jo bomo v svoj prid. lani turistinega kroka pa pri oglaevanju gledamo tudi naprej, v prihodnost. Turistini produkt, ki ga pripravljamo, bo le-to zares postal, ko ga bomo dejansko izpeljali. In elimo ga izpeljati vekrat, po monosti vsako leto. Za nadaljnjo promocijo naega tabora bo poskrbela tudi harmonikarska nalepka z naim logotipom. Harmonikarji namre na kovke svoje harmonike lepijo nalepke s pomembnih dogodkov, festivalov in tekmovanj, kar so nam pojasnili nai olski harmonikarji. To nalepko bo prejel vsak udeleenec tabora in tudi harmonikarski gostje. Menimo, da bo ta nalepka v harmonikarskih krogih mono pripomogla k temu, da se bo glas o naem taboru harmonikarjev iril tudi naprej. ire, glasbeno in strokovno podkovano, oglaevanje dogodka pa bomo zagotovo dosegli tudi s posebnimi gosti, ki jih bomo povabili na na tabor in za katere upamo, da se bodo odzvali naemu vabilu. Svojstven peat prireditvi, ki oglauje lepote treh mirnopekih dolin ter Lojzeta
2 2
V dolino tiho
Slaka, bodo zagotovo dali Slakovi svojci in posamezniki, ki so bili tesno povezani z njegovim ustvarjanjem ter glasbeniki in ansambli, ki e danes radi igrajo njegovo glasbo. Verjamemo, da bodo pomembno pripomogli k irjenju glasu o tem, da se v Mirni Pei odvija tabor, namenjen mladim harmonikarjem, ljubiteljem Slakove glasbe.
4. 2 Nart predstavitve dogodka V dolino tiho na turistini trnici Turistina trnica v Mercator centru Novo mesto, ki se bo odvijala 1. aprila 2014, bo prvi in hkrati najveji, mnoino obiskan dogodek, na katerem se bomo predstavili ter trili na turistini produkt. 4. 2. 1 Razdelitev vlog na stojnici Na nai stojnici bo sodelovalo 9 uencev. Delo smo si razdelili, saj bomo tako laje poskrbeli, da bo nae oglaevanje kakovostno in zanimivo, vendar pa se bomo potrudili, da se bomo vsi dobro znali v kateri koli vlogi. Prav tako smo poskrbeli, da bosta dva uenca hkrati prosta in si bosta na ta nain nabrala novih moi za oglaevanje. Menjave med uenc i pa bodo potekale po dogovoru oz. po potrebi. Poskrbeli bomo, da:
bosta dva uenca nenehno skrbela za oglaevanje in delitev glasovalnih kuponov na podroju celotne trnice, bo pet uencev stalno prisotnih na stojnici.
Tudi na stojnici bodo vloge razdeljene glede na nao predstavitev.
Dva uenca bosta skrbela za informiranje obiskovalcev o naem taboru harmonikarjev. Vodila bosta zanimivo in interaktivno spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti naega kraja.
En uenec bo skrbel za delitev oglasnega materiala in sladkih dobrot v obliki ebele, ki jih bomo pripravili uenci sami. Dva uenca bosta skrbela za animacijo na stojnici ter zainteresiranem obiskovalcem predstavila podrobno vsebino naega turistinega produkta.
2 3
V dolino tiho
4. 2. 2 Umetnostna podoba nae stojnice Nao stojnico bomo spremenili v veliko harmoniko, narejeno iz lesa in trega blaga. Ob strani stojnice bosta lesena dela harmonike, na sredini pa irok meh, na katerem bodo upodobljene tiste naravne in kulturne znamenitosti Mirne Pei ter njene okolice, kjer bodo udeleenci tabora muzicirali. Za izpeljavo nartovane predstavitve na trnici bomo potrebovali elektrini prikljuek. Harmoniko, ki jo bomo izdelali za predstavitev na turistini trnici, bomo po konani trnici uporabili za oglaevanje dogodka v nai oli, pri izvedbi tabora pa jo bomo uporabili kot informacijsko toko.
Slika 38 Skica stojnice. Avtorica Ines Rupnik.
2 4
V dolino tiho
4. 2. 3 Harmonika in naravne lepote - na oglaevalski adut Da bo nae oglaevanje zanimivo in uspeno, smo se odloili za prav posebne oglaevalske listie. Izdelali bomo oglaevalske harmonike. Ob straneh harmonik bodo naslikane naravne lepote okolja, v katerem ivimo, na mehu harmonike pa bo opis naega tabora harmonikarjev V dolino tiho. Motiv, ki bo upodobljen na harmoniki, smo izbrali na olskem likovnem nateaju, pri izdelavi vejega tevila oglaevalskih harmonik pa nam bodo v prihodnjih mesecih pomagali vsi uenci ter uitelji, predvsem pa se bodo temu posvetili v oddelkih podaljanega bivanja in krokih, povezanimi z ustvarjanjem. Tako bomo vrstnike vkljuili tudi v predstavitev na turistini trnici od idejne zasnove za motiv na harmoniki pa vse do izdelave. eprav smo lani turistinega kroka polni idej, se drimo reka Ve glav ve ve!, zato se nam zdi vkljuevanje vejega tevila uencev v pripravo tako obirnega dogodka velikega pomena .
Sliki 39 in 40 Informacije o dogodku v obliki harmonike. Na oglaevalski adut. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
2 5
V dolino tiho
5 ZAKLJUEK
To smo mi, prijatelji, vsak od nas velja za tri, z nami vsak se veseli, dajte se e vi!
(ansambel Lojzeta Slaka: To smo mi, prijatelji; besedilo: Tatjana Rodoek)
Pripravi turistine naloge z naslovom V dolino tiho smo namenili veliko asa in truda, predvsem pa navduenja. Ponosni smo na to, kar je nastalo iz zaetne zamisli, da bi v Mirni Pei mladi pripravili nekaj za mlade Pred nami in Vami je podrobno predstavljena zamisel tabora harmonikarjev V dolino tiho, ki zdruuje tako naravno lepoto naih krajev kot glasbo Lojzeta Slaka, ki jo radi izvabljamo iz diatonine harmonike; intrumenta, ki je pri nas doma . V uvodu smo zapisali, da ... pridite k nam, ljubitelji narave in glasbe, v Slakove in Pavkove kraje , kjer se boste lahko od vsakodnevnih skrbi poslovili ter srca z zvoki okolja in glasbe napolnili Te besede ne bodo ostale zapisane le na papirju. Skupaj z obino , lokalnimi drutvi, krajani in drugimi jo bomo udejanjili e v tem letu! Naa najveja elja pa je, da si bomo po konanem taboru vsi skupaj lahko zaeleli le: Na snidenje prihodnje leto, v Slakovih in Pavkovih krajih !
Slika 41 To smo mi, prijatelji ... to je le skupina pridnih jagod naega velikega grozda Turistinega kroka O Toneta Pavka. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
2 6
V dolino tiho
6 LITERATURA IN VIRI
Knjini viri: Pretekle raziskovalne naloge nae ole Geografski oris entjurske doline. O Mirna Pe, 2010. Kako in s im so se igrali nai dedki in babice. O Mirna Pe, 1997. Razvajanje po mirnopeko. Turistina naloga. O Toneta Pavka, 2013. Zgodovina ebelarjenja v naih krajih. O Mirna Pe, 2011. pesnike zbirke Toneta Pavka. Velika pesmarica ansambla Lojzeta Slaka: vse pesmi ansambla Lojzeta Slaka, ur. Robert Slak, Ljubljana: Slak, 2004.
Spletni viri: Viri Slakovega ivljenjepisa: http://www.lojzeslak.com/lojzeslak.html http://sl.wikipedia.org/wiki/Lojze_Slak http://www.accordionusa.com/ar_04_04.htm Viri zanimivosti naega kraja: www.mirnapec.si http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/23B8660557255F42C12572030034E3 F1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Globodol (Slugova jama) http://sl.wikipedia.org/wiki/Globodol (Globodol) http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/23B8660557255F42C12572030034E3 F1 (Golobinjek) http://www.lokalno.si/2013/12/12/107884/aktualno/DL_Po_gozdni_ucni_poti_v_Mirni_Pe ci/ (gozdna una) Drugi viri: DVD V dolini tihi glasbeni CD-ji (posluanje in raziskovanje besedil Slakove glasbe) Leopold Pungerar, vezni tekst kulturne prireditve ob odkritju spominskega obeleja Lojzetu Slaku, Mali Kal, 21. junij, 2013. Ustni viri: Leopold Pungerar
2 7
7 PRILOGE
Priloga 1 HIMNA TABORA HARMONIKARJEV V DOLINO TIHO Besedilo pesmi je oblikovano na melodijo skladbe V dolini tihi.
Tam med grii in dobrimi ljudmi, kjer Temen'ca 'spod skale se vali, neno odzvanja melodija ta, ki pozna jo vsa Slovenija. V dolino tiho smo se mi podali, da godca slavnega bi bolj spoznali. Lojze Slak njegovo je ime, ponesel v svet je glas harmonike. solo harmonik Tudi mi harmoniko igramo, vsak po svoje kot najbolje znamo. Nam v veselje in Lojzetu v spomin ivi naj tabor, tabor treh dolin.
Priloga 2 NARAVNE ZNAMENITOSTI - PRIZORIA GLASBENIH DELAVNIC IN PRIKAZ TOK DELAVNIC NA ZEMLJEVIDU Glasbena delavnica v naravi 1. skupina entjurij entjurij na Dolenjskem je gruasta vas na griku nad dolino Igmance, katera je ime dobila po potoku Igmanci, ki tee po njej. Vas je znana po treh znamenitostih. Prva od njih je Ajdovska jama, v kateri so se v preteklosti skrivali ajdi (pogani), v asu turkih vpadov pa so jo domaini izkoristili za skrivanje pred okrutnimi Turki. Druga velika znamenitost je cerkev sv. Jurija, ki je prvi omenjena leta 1357. V njej so stare freske iz 16. stoletja. Domnevajo tudi, da je na tem mestu neko stalo staroslovansko gradie. Danes je vasica najbolj znana po tem, da se je tu rodil in se vanjo vselej rad vraal znan slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik Toneta Pavek. Domaini in Obina Mirna Pe so znanemu rojaku, po katerem nosi ime tudi naa ola, v l anskem letu na trati pred cerkvijo postavili spominsko obeleje. To bo tudi mesto glasbene delavnice 1. skupine naega tabora. Udeleenci si bodo najprej ogledali vas entjurij in podrobneje spoznali Toneta Pavka, nato pa pred cerkvijo svetega Jurija, od koder se razprostira udovit pogled po dolini Igmance, poustvarjali himno tabora in preigravali tiste pesmi, ki sta jih skupaj ustvarila Tone Pavek in Lojze Slak. To so pesmi, ki so tesno povezane z naim krajem in njuno naklonjenostjo do le -tega. Vasica je znana tudi po zelo gostoljubnih in slonih prebivalcih. V tem letu se bodo vaani entjurja, kot mu pogovorno pravimo domaini, lotili e enega velikega projekta, za katerega upamo, da bo do izpeljave naega tabora e nared za ogled. V vakem srediu bodo postavili spominski muzej, ki bo posveen Tonetu Pavku .
Sliki: Spominsko obeleje Tonetu Pavku v entjuriju in entjurij januarja, 2014.. Vir: arhiv ole
Glasbena delavnica v naravi 2. skupina Zijalo Zijalo je 35 metrov visoka skalna peina na koncu zatrepne doline v vasi Vrhpe na Dolenjskem, pod katero ponikalnica Temenica po krajem podzemskem toku drugi privre na dan. Pod peino je bruhalnik, v katerem so do sedaj raziskali 65 m podzemnih rovov in iz katerega ob visokem vodostaju na dan bruha voda, stalni izviri pa se nahajajo nekoliko nije ob strugi. V steni nad bruhalnikom sta dve manji jami, Ajdovska jama in Fantovska luknja, ki sta z nekaj truda dostopni za obiskovalce. Temenica se kaknih 50 metrov nije zbere v manje jezerce in se nato pretaka preko manjega jezu. Kadar je vodostaj izjemno visok, vre voda na dan tudi iz vseh lukenj naokrog, ki so sicer neopazne. Zijalo je zavarovano kot naravni spomenik. V Zijalo se bo odpravila druga skupina mladih harmonikarjev. Na priljubljenem piknik kotiku bodo zbrani ne le opazovali lepoto narave naega najbolj prepoznavnega naravnega kotika, ampak tudi glasbeno poustvarjali. Na poboju vzpetin, ki obdajajo Zijalo, bodo mladi poiskali razna zvoila, v strugi Temenice nekaj kamenkov in jih shranili v svojo glasbeno skrinjo. Nato bod o ozvoili kitico nae himne. V drugem delu delavnice pa se bodo posvetili glasbi Lojzeta Slaka. Izbirali bodo med tistimi melodijami, ki so povezane z vodo. umenje vode in odmevajoi zvok Slakovih melodij po dolini reke Temenice bosta ustvarila edinstven o sinergijo naravne in ljudske glasbe.
Zijalo januarja 2014. Vir: arhiv O Toneta Pavka
Glasbena delavnica v naravi 3. skupina ebelnjak ebele spadajo med najstareja iva bitja, saj so stare 30 milijonov let. Nali so celo njihov fosil. Zanje je znailna delavnost, saj pravimo, da je kdo priden kot ebela. Najpomembneje pa je to, da opraujejo rastline, od katerih smo ljudje ivljenjsko odvisni. Ko bodo izginile ebele, bodo umrli tudi ljudje, zato poskrbimo za te male delavke in pazimo na to, da bo naa narava ista. Najveji sovraniki ebel so prav pesticidi, ki jih nekateri tako radi uporabljajo za zatiranje kodljivcev. Bolje u ve kot ebela manj. je za olsko raziskovalno nalogo o ebelah pred leti povedal najznameniteji mirnopeki ebelar Alojz Kastelic. ebele so od nekdaj tesno povezane z naim krajem. O njih je pisal e Janez Vajkard Valvasor, ki je prvi omenil peino nad Zijalom. V njegovem asu naj bi se po njej dobesedno cedil med, ki so ga na skalo nanesle divje ebele. Po ljudskem izroilu so peini rekli medena peina in od tod naj bi na kraj dobil ime Medna Pe, kar se je skozi dolga leta zgodovine preoblikovalo v dananje ime Mirna Pe . V Mirni Pei je ebelarstvo ena najbolj priljubljenih prostoasnih dejavnosti. V domala vsaki vasi, na poboju vsakega gria lahko najdemo pisane ebelnjake, v katerih domujejo kranjske sivke, ki Mirnopeane pridno zalagajo z medom, ki ga vsak mirnopeki otrok obouje . 3. skupina mladih harmonikarjev bo torej ustvarjala v drubi marljivih ebel. Harmonikarje bomo popeljali do enega izmed mirnopekih ebelnjakov, kjer jim bo lokalni ebelar predstavil ebelarjenje, udeleenci pa bodo nato glasbeno poustvarili himno in Slakovo glasbo. Med pesmimi, ki jih bodo poustvarjali, bo gotovo tudi ena najbolj znanih Slakovih, ebelice.
ebelnjak Rafka Cerovka, mentorja ebelarskega kroka na nai oli. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
Glasbena delavnica v naravi 4. skupina Golobinjek Golobinjek je na najveji gri. Njegova poboja deloma prekriva gozd, le na prisojnih legah so vinogradi, h katerim se stiskajo zidanice. Pod hribom lei na eni strani razpotegnjeno Globodolsko polje, na drugi pa Mirnopeka dolina, po kateri vijugata reka Temenica. Z Golobinjeka, od koder se oznaena planinska pot nadaljuje do uro in pol oddaljene Frate pri Aj dovcu, se v lepem vremenu odpira presenetljivo irok razgled od meje do meje: obzorje na jugozahodu zapira dolgi hrbet Gorjancev, s katerega se vzpenja antenski stolp na Trdinovem vrhu, na severozahodu pa se med golimi vejami belijo vrhovi Kamniko-Savinjskih Alp. Na severu se v daljavi dviga tudi Kum, na katerem ob lepem vremenu s prostim oesom dobro razloimo antenski stolp. V isti smeri se nad zgornjim koncem Mirnopeke doline dviga Vrh sv. Ane. Pod njim lei na naravni biser Zijalo, kjer na povrje znova pritee reka Temenica. Povsem neoviran je razgled proti vzhodu, kjer ni visokih gora, ampak le nepregledna veriga nizkega grievja. Na tej strani lahko med drugim vidimo grad Hmeljnik, do katerega pelje iz Mirne Pei oznaena pepot, in mnoico gruastih vasi, ki poivajo sredi pokrajine. Ostane nam e pogled proti jugu, kjer je pokrajina najbolj temana in skrivnostna. Tam kraljujejo nepregledni gozdovi, sredi katerih se vzpenjajo vrhovi Suhe krajine in Koevskega roga. Nai mladi harmonikarji se bodo na razgledni toki pri cerkvi sv. Urule na Golobinjeku nauili prelepega razgleda. Okrog cerkve bodo v blinjih vinogradih poiskali zvoila, ki jih bodo lahko uporabili za uglasbitev kitice nae himne. lane vinogradnikega drutva smo naprosili, da ji m bodo pri tem pomagali in jim prinesli nekaj starega vinogradnikega orodja in pripomokov, kar bo zvenu himne dodalo e posebno noto. Si predstavljate, kako z vrha Golobinjeka ob zvoku harmonike, ropotu kamnov, klopotcev, topotanju po lesenih kafih in b rentah odmeva pesem V dolini tihi? To bo zopet edinstven zvok narave, prepleten z ljudsko pesmijo, ki bo odmeval dale v dolino reke Temenice. Na slikah pogled na in z Golobinjeka. Vir: arhiv ole
Glasbena delavnica v naravi 5. skupina Slugova jama v Globodolu 5. skupina mladih harmonikarjev se bo odpravila v Globodol. Globodol je krako polje, ki lei jugozahodno od Mirne Pei. Polje je dolgo malo manj kot 4 kilometre in iroko 1 kilometer. Je najbolj ostro omejena kraka kotanja na Slovenskem. O tem pria tudi samo ime Globoki dol. Je tudi edino krako polje na Slovenskem z usmerjenostjo sever jug. Verjetno je tektonskega izvora. Lei na nadmorski viini 185205 metrov, obrobje je 100 metrov vije in obdano s kakovostnimi gozdovi. Sodi med suha kraka polja brez stalnega povrinskega toka. Vodo ima le ob poplavah. Dno sestavljajo debele plasti peene ilovice. V osrednjem suhem delu so naselja Gorenji, Srednji in Dolenji Globodol. Ob globodolskem polju je vsaj ducat raziskanih krakih jam. Med njimi po velikosti in globini izstopajo zlasti Velika in Mala Vratnica, Koprivnica ter Babja jama. Te so veinoma nastale ob tektonskih razpokah, ki jih je kasneje preoblikoval vodni tok. Na vzhodni strani polja poznamo le dve jami, Slugova in pelkotova jama. Harmonikarji se bodo odpravili v Slugovo jamo. Slugova jama je zelo zanimiv, s kapniki in sigo lepo okraen ter po dimenzijah velik objekt. Z dolino 116 metrov se vsekakor uvra med dalje jame v okolici. Vhod v jamo je v poboju le nekaj metrov nad dnom polja. Jamski rov se spua, tako da je najnije mesto v jami ve metrov pod dnom polja. V osrju glavnega rova je na njegovem dokaj ravnem dnu velikanska skala, dolga 11 metrov, ki se je odkruila s stropa. Na tej skali, ki nam jo b odo jamarji Jamarskega kluba Novo mesto osvetlili, bodo glasbo poustvarjali nai mladi harmonikarji . V prvem delu glasbene delavnice si bodo najprej ogledali jamo, njene prebivalce in poiskali zvoila, s katerimi bodo poskuali ozvoiti kitico nae himne. Svoje zamisli bodo zvono posneli, saj jim bo jamska akustika dodala nekaj posebnega, kar kasneje na mestu tabora ne bodo mogli ponoviti. V drugem delu delavnice pa se bodo umestili na e omenjeno skalo in pod mentorstvom glasbenega pedagoga poustvarjali S lakove melodije. V jami bodo gotovo dobile prav poseben zven.
Na slikah Slugova jama: izhod, strop, siga, skala na dnu in kapniki. Vir: arhiv O Toneta Pavka
Glasbena delavnica v naravi 6. skupina Gozdni park Marjan Primc je pri druinski hii na Marofu zael urejati dobrih 200 metrov dolgo uno pot. Do zdaj je na 44 arih zasadil okoli 70 razlinih rastlin, veinoma gre za drevesa, vmes pa se najde tudi kaken grm. Idilina lokacija na obrobju naselja je idealna za miren sprehod, na katerem se obiskovalci lahko ustavijo tudi pri kapelici lurke Matere boje. Med mladimi drevesi, ki so opremljena z listki, na katerih je zapisano njihovo slovensko in latinsko ime, in v varnem zavetju meanega gozda, ki obdaja park, se bodo sprehajali tudi nai mladi harmonikarji. Ob tem bodo posluali zvoke iz gozda in se osredotoili predvsem na ptije petje. V nasadu dreves je namre veliko ptijih hiic in valilnic, v katerih domuje vsaj pet razlinih ptijih vrst. Skupaj bodo s pomojo zvoil in l astnih instrumentov (tleskanjem, topotanjem, ploskanjem ) ozvoili kitico himne, nato pa v parku skupaj z glasbenim mentorjem poustvarjali glasbo Lojzeta Slaka. Ukvarjali se bodo predvsem s pesmimi, ki so povezane z vsebino gozda.
Na slikah gozdna una pot Marjana Primca. Vir: arhiv O Toneta Pavka.
Priloga 3 TONKOVE IN LOJZKOVE IGRE Igre so izbrane ter povzete po olski raziskovalni nalogi Kako in s im so se igrali nai dedki in babice, ki je nastala v letu 1997.
Zemljo krast
Na tla nariemo majhen krog-sonce in okoli njega velik krog-svet ter oznaimo svoje drave. Potrebujemo tudi palko. Igra se zane tako, da palko postavimo v sonce in tisti, ki mu je palka padla na njegovo ozemlje zane igro s tem da zaklie: Napadam, napadam Anglijo (ali katerokoli drugo napisano dravo) ter vre palko na ozemlje Anglije. Igralci se medtem razbeijo. Igralec, ki ima v lasti Anglijo hitro stopi na palko in zaklie stop. Vsi obstanejo, 'Angle' pa pobere palko in se sprehodi po rtah sveta ter s palko zadane najblijega. e ga zadane, mu lahko ukrade zemljo. Ukrade si jo lahko toliko, koliko r lahko zarie rt, ne da bi kjerkoli stopil na tuje ozemlje. e pa igralca ne zadane mu lahko nezadeti igralec ukrade zemljo.
Naravna abeceda
Stojimo v vrsti. Eden izmed igralcev doloi rko. Drugi igralci morajo v doloenem asu prinesti predmet iz narave na zaetno rko po abecedi (a apnenec, b bukov list )
Skrivalnice
Skrivanje je staro kot lovetvo in e dosti stareje. Vsa iva bitja se skrivajo, majhne ivali pred velikimi, velike pred ogromnimi. Skrivali so se tudi praljudje v jamah. Vsi se e danes radi igramo skrivalnice, se skrivamo in iemo.
Trden most
Izberemo dva, ki predstavljata most. Primete se za roke, in stopita toliko narazen, da gre lahko vojska, ki jo sestavljajo ostali igralci, skozi. Igralca, ki predstavljata most se dogovorita, kaj naj bi bil eden in kaj drugi, na primer, prvi je zlato jabolko, drugi pa zlata hruka. Igra se lahko zane. Vojska se ustavi pred mostom in ga vpraa: Ali je kaj trden most? Kakor skala, kamen, kost! se glasi odgovor. A gre lahko naa vojska skoz? Ja, e zadnjega pustite! odgovori most. S tem je pogovor konan in vojska gre lahko skozi most. Vojska pod mostom lahko tee trikrat, a ko gredo vojaki tretji skozi, most-igralca spustita roki (zapornici) pred zadnjim v koloni. Zajetega vojaka vpraata kaj ima raji zlato jabolko ali zlato hruko. In v skladu z odgovorom ga razvrstita za tistim, ki je zlato jabolko ali zlata hruka. Ko se razporedijo vsi vojaki, morajo e vagati due. To pomeni, da vsaka stran mostu vlee v svojo smer. Zmaga tista skupi na, ki ne popada po tleh ali ne prestopi rto.
Telefonki
Igralci se posedejo v krog, potem prvi igralec drugemu zaepeta v uho svoje telefonsko sporoilo, drugi ga zaepeta spet svojemu sosedu in preko njega tako naprej. Telefonsko sporoilo tee od ust do uesa in od ust do uesa. Ko sporoilo prispe do zadnjega igralca, ga ta glasno pove. Razlika med zaetnim in konnim sporoilom je navadno zelo velika, zaradi esar je igra zabavna.
Gnilo jajce
Igralci se posedejo v krog, eden okoli njih nosi zmekan papirek - to je jajce. im bolj na skrivaj enemu izmed igralcev spusti papirek za hrbet, in e ta ne ugotovi preden pride igralec, ki je nosil papirek, en krog, je gnilo jajce, e pa ugotovi, mora tei za njim. On pa se lahko posede tam, kjer je prej sedel ta, ki je imel gnilo jajce. e ga ne ulovi, potem jajce nosi on.
Kamenkanje
Za igro se skoplje ne pregloboko, kakih 15 cm iroko jamico z ravnim dnom, v katero se (na sredino) poloi kamenek. Pri igri ima vsak od igralcev 5 kamenkov. Kamenke se mee proti izkopani jamici tako, da pristanejo im blie jamici, vanjo pa noben kamenek ne sme pasti. e kateri od kamenkov pade v jamico, igralec izpade. Tisti, ki kamenke vre proti jamici tako, da noben ne pade v jamico, potem z izkrivljenim kazalce m sunkovito frcne vsakega od kamenkov proti jamici; pri tem se cilja kamenke, ki so na sredini jamice. Najbolj uspeen pri metanju kamenkov in nato pri ciljanju kamenka v jamici je zmagovalec.
Kozo biti
Igralci postavijo na sredo igria kozo, to je manji kamen na vejem kamnu. Na robu igria potegnejo rto, za to rto se postavijo v vrsto tisti, ki bodo kozo zbijali; vsak ima en kamen v roki. Eden izmed igralcev je pastir, ki se giblje prosto v oddaljenosti priblino en meter od koze. Igralci meejo po en kamen po vrsti in poskuajo zadeti (zbiti) kozo. e se komu posrei da kozo podre, jo mora pastir znova postaviti. Kamen, ki ga je igralec vrgel, oblei na igriu. e pa igralec koze ne zadane, se poskua prebiti do kamna in tvega, da bi ga pasti r udaril. V primeru, da ga pastir udari, si zamenjata vlogi. Igralec mora im prej prijeti svoj, na tleh leei kamen. Kakor hitro se ga dotakne, je varen pred pastirjem. Varen je samo toliko asa dokler je kamen na tleh, potem pa ga lahko pastir spet udar i. Kadar igralec vidi, da se mu pastir blia in da ne bo mogel uiti, se s kamnom spet hitro dotakne tal. e kateri od igralcev kozo zbije in se je na igriu nabralo e veliko kamnov drugih igralcev, lahko le -ti izkoristijo as ko pastir postavlja kozo za reitev svojih kamnov.
Priloga 4
POSEBNOSTI OZ. ZANIMIVOSTI IZ NARAVE, NARAVNE IN KULTURNE DEDIINE NAEGA KRAJA
Zabavni kviz na turistini trnici

Zanimivosti naega kraja bodo predstavljene na turistini trnici. Uenci drugih ol, ki se bodo predstavljale na trnici pa si bodo lahko na nai stojnici vzeli tudi oglaevalski material, na katerem bodo zanimivosti zapisane.
Mirna Pe od kod izvira ime naega kraja?

Od kod izvira nenavadno ime kraja Mirna Pe govori ve razlag, najbolj v erjetna pa je tista, ki izhaja iz nemke razliice imena Hnigstein, kar v prevodu pomeni medena pe in se nanaa na medeno barvo skalovja v Zijalu, naem turistino najbolj priljubljenem koku neokrnjene narave.
Nao pokrajino bi lahko poimenovali tudi Deela treh dolin.

Obina Mirna Pe geografsko obsega tri doline: mirnopeko, globodolsko in entjursko.
Ena najbolj znanih dolenjskih ponikalnic tee po nai dolini - reka Temenica.
Skozi mirnopeko dolino tee reka Temenica, ponikalnica, ki pride na dan v Zijalu in ponikne v Dnu pod Goriko vasjo in je na obmoju Obine Mirna Pe zaradi svojih znailnih meandrov varovana kot naravna dediina.
Najvija toka pri nas je Golobinjek.

Golobinjek se dviga na vzhodnem obrobju grievnatega sveta, ki ga okle pata reki Temenica in Krka. Njegova poboja deloma prekriva gozd, le na prisojnih legah so vinogradi, h katerim se stiskajo zidanice. Pod hribom lei na eni strani razpotegnjeno Globodolsko polje, na drugi pa Mirnopeka dolina, po kateri vijugata reka Teme nica ter lokalna cesta med Trebnjem in Novim mestom.
Kapniki pri nas, na Dolenjskem

V nai dolini najdemo tudi krake jame. Nekaj je e raziskanih, druge e raziskujejo, zagotovo pa bodo nali e kakno, saj je na svet poln preseneenj ... Brajerjeva jama: slii se kot neka obiajna jama, ni posebnega, blatna luknja z nekaj kapniki, katera se kmalu kona. Pa jama kot veino drugih, pa vendar ni tako. Za svojim vsakdanjim imenom skriva neprecenljive lepote in neobiajne posebnosti krakega podzemlja. Astina jama: je dolga okoli 180 metrov z 39-timi metri viinske razlike in je dragocen primerek kapnikih tvorb, kot so stalaktiti in stalagmiti in skorajda prosojnih zaves ter tevilnih ponvic, ki so v naem okolju zelo redke
Priloga 5
RAZVAJANJE Z NARAVNO, ZDRAVO TER TRADICIONALNO MIRNOPEKO HRANO
Jedilnik tabora (povzet je po turistini nalogi Razvajanje po mirnopeko Tradicionalne mirnopeke jedi v novi turistini ponudbi, 2013)
1. DAN
Dopoldanska malica sadje, sok, voda Kosilo slakova enolonnica z domaimi truklji jabolni zavitek Popoldanska malica domai pikoti, sadje, sok, voda Veerja peena jabolka, peen krompir kruh domae klobase aj
2. DAN
Zajtrk med, kruh, domae maslo, jabolka, mleko, sir, sok, aj Dopoldanska malica sadje, sok, voda Kosilo Tradicionalno mirnopeko nedeljsko kosilo goveja juha z domaimi rezanci, tenstan krompir, svinjska peenka, zelena solata in ocvirkova potica Popoldanska malica domai pikoti, sadje, sok, voda
Priloga 7 Zapisnik sreanja s predstavniki Obine Mirna Pe in lokalnimi drutvi za namen realizacije projekta V dolino tiho, ki je bil v sredo, 22. 1. 2014, ob 19. uri v zbornici Osnovne ole Toneta Pavka Prisotni: Danijel Brezovar, ravnatelj ole, Darja Rugelj, mentorica turistinega kroka, Tatjana Kupljenik, mentorica turistinega kroka, Amadeja Hren, uenka, Petra Hrastar, uenka, Andrej Kastelic, upan Obine Mirna Pe, Marjan Barbo, gospodar kmetije , na kateri se bo odvijal tabor, Joe Barbo, predsednik Turistinega drutva Mirna Pe, Leopold Pungerar, organizator festivala Slakove glasbe, Martin Krevs, predsednik Drutva harmonikarjev Mirna Pe, Miha Pape in Matic Saje, predstavnika Drutva podeelske mladine Mirna Pe, Joe Zoran, predsednik PGD Mirna Pe, Andrej Gaperi, predstavnik Jamarskega kluba Novo mesto, Marjan Primc, lastnik nasada drevesnih vrst Odsotni: predstavniki Drutva podeelskih ena Mirna Pe in Lovske druine Mirna Pe Dnevni red: 1. 2. Uvodni pozdrav ravnatelja ole Uvodni pozdrav, predstavitev mentoric projekta in predstavitev projekta Turizmu pomaga lastna glava 3. Predstavitev dela turistinega kroka 4. Predstavitev turistinega produkta V dolino tiho 5. Predstavitev dejavnosti tabora ob asovnem razporedu in pogovor o monostih sodelovanja z drutvi 6. Promoviranje dogodka 7. Predstavitev in tekmovanje na turistini trnici 8. Povabilo drutvom k podpori na turistini trnici 9. Povzetek skupnih akcij dejavnosti, pri katerih bomo potrebovali pomo drutev 10. Predlogi in pobude K toki 1 V uvodu je ravnatelj pozdravil vse zbrane. Predstavil je delo turistinega kroka na oli in poudaril zavzemanje ole za uspeno delovanje turistinega kroka, ne le v okviru sodelovanja v projektih Turistine zveze Slovenije, ampak v sodelovanju s primarnim olskim okoljem, tj. lokalno skupnostjo, drutvi in posamezniki. Zbranim je predstavil nae narte o ohranjanju spomina na znamenite mirnopeke rojake, ki smo si jih zastavili na podlagi pomembnejih dogodkih v preteklem letu. Nekaj od tega smo e realizirali s projekti na oli, je povedal ravnatelj in podal e nekaj informacij v zvezi z dogodki, ki jih e nameravamo izvesti. Zbranim je pojasnil e, da smo pred tem sestankom e pridobili soglasje za izvedbo tabora od soproge in ostale druine Lojzeta Slaka ter gospodarja domaije na Malem Kalu, Marjana Barba, kjer bo tabor potekal. Nato je zbranim predstavil mentorici projekta in prisotni uenki ter omenjene pozval k podrobni predstavitvi projekta. K toki 2 Mentorica turistinega kroka Tatjana Kupljenik je zbranim na kratko predstavila nateaj Turistine zveze Slovenije V naravo na zabavo in povzela glavne cilje nateaja, na katerega se je ola prijavila v mesecu oktobru.
K toki 3 Uenki sta predstavili nain dela turistinega kroka. Zbrane sta seznanili, da je kroek organiziran v razline delovne skupine, ki se sreujejo pred ali po pouku, kako te skupine delujejo, kaj ustvarjajo, kako je nastajala turistina naloga ipd. K toki 4 Mentorica turistinega kroka Darja Rugelj je predstavila turistini produkt V dolino tiho. Zbrane je seznanila z osnovnimi informacijami o dogodku, in iscer kje se bo odvijal, komu bo namenjen ter kaj je njegov namen. Zbranim je razdelila tudi letak z osnovnimi informacijami (priloga 1). K toki 5 Mentorici sta ob predvidenem asovnem razporedu dogodka podrobneje predstavili vse dejavnosti in pri vsaki dejavnosti posebej opredelili, igavo pomo bi pri izvedbi le -te potrebovali. Za pomo pri pripravi prostora tabora bomo vsekakor potrebovali lane druine Barbo, ki nam bo poleg prostora omogoila e prostor za spanje, izvedbo koncerta in druge potrebne stvari za kvalitetno izpeljavo dogodka (dostop do elektrike, vode idr.). Drugo pomembno sodelovanje za izpeljav o dogodka je sodelovanje z Drutvom podeelskih ena in za en obrok tudi Lovsko druino Mirna Pe, ki bi pomagala pri pripravi domaih obrokov za udeleence in organizatorje tabora. Ker predstavnikov teh dveh drutev na sestanku ni bilo, sta mentorici predlagali, da se z njimi sestanejo posebej, takoj po izvedbi turistine trnice, ko se bomo zaeli aktivneje pripravljati na izvedbo tabora. Ena od najpomembnejih dejavnosti tabora bodo ustvarjalne delavnice na prostem, ki bodo povezovale naravne lepote nae ga kraja in glasbeno poustvarjanje Slakovih melodij. Pri tem bomo poleg domaih uiteljev (ti bodo vodili spoznavanje podroja, kjer bodo delavnice potekale) vsekakor potrebovali tudi izkuene glasbene mentorje za poustvarjanje Slakove glasbe. Tu sta mentorici na pomo pozvali Drutvo harmonikarjev Mirna Pe. Predsednik Martin Krevs se je povabilu pozitivno odzval in povedal, da je v drutvu dovolj izkuenih glasbenikov, ki so tudi pedagoko podkovani in bi lahko svoje glasbeno znanje irili med udeleence tabora. Leopold Pungerar pa je predlagal, da k sodelovanju za mentorje povabimo priznane in izkuene glasbenike, ki so veliko sodelovali in ustvarjali z Lojzetom Slakom. Prav tako pa bi to za nas pomenilo e dodatno promocijo dogodka, saj bi glas o naem dogodku poneslo na podroje celotne Slovenije. Mentorici sta v nadaljevanju pojasnili, da bi domae harmonikarsko drutvo potrebovali tudi pri izpeljavi krajega sobotnega veernega koncerta za udeleence tabora ter za sodelovanje na zakljunem koncertu. Predsednik omenjenega drutva se je s predlogom strinjal in izrazil strinjanje tudi z idejo g. Pungerarja. Marjana Primca sta mentorici naprosili za dovoljenje, da se glasbena delavnica izvede v njegovem nasadu dreves. Gospod Primc je pohvalil nao idejo in izrazil podporo ter pomo pri izvedbi delavnice. Gasilska drutva bi, kot sta povedali mentorici, potrebovali za redarstvo na samem prizoriu tabora, za postavitev miz, odra idr. ter za prevoz na druge kraje, kjer bodo potekale glasbene delavnice. Predsednik Joe Zoran je obljubil pomo vseh lanov in delujoih drutev, tako pri redarstvu, kot tudi pri prevozu na omenjena prizoria glasbenih delavnic. Jamarski klub Novo mesto je predstavljal Andrej Gaperi, katerega smo prosili za pomo pri izvedbi glasbene delavnice v Slugovi jami. Potrdil je pripravljenost jamarskega drutva za pomo pri organizaciji in predlagal e, da bi jamo takrat osvetlili ter poskrbeli za laji dostop do jame. Miha Pape in Matic Saje pa sta v imenu Drutva podeelske mladine Mirna Pe potrdila na predlog, da bi pomagali pri organizaciji in izpeljavi Tonkovih in Lojzkovih iger starih iger, ki so
se jih igrali e nai dedki in babice. Ponudila sta tudi pomo pri pripravi pripomokov, ki jih bomo pri igrah potrebovali ter pri pripravi in postavitvi tabornega ognja. K toki 6 V nadaljevanju sta uenki Petra Hrastar in Amadeja Hren podrobno predstavili nart promoviranja tabora harmonikarjev od promoviranja po osnovnih in glasbenih olah na podroju Dolenjske, Bele krajine in Posavja do promocije na razlinih spletnih straneh ter lokalnih radijskih in televizijskih postajah. Predstavili pa sta tudi posebno promocijo s pomojo nalepk za harmonikarje ter promocijo z uveljavljenimi glasbeniki, ki bodo sodelovali na taboru. Predstavitev promocije sta zakljuili s povabilom na turistino trnico, ki bo naa prva, veja in pomembneja promocija. K toki 7 Mentorici sta podrobneje predstavili potek predstavitve na turistini trnici. Predstavili s ta tudi idejno zasnovo stojnice, ki bo v obliki harmonike z odprtim mehom ter razdelitev nalog med uenci, ki bodo prisotni na trnici. Poudarili sta, da gre za velik dogodek, ki je pomemben predvsem zaradi nadaljnje promocije dogodka. K toki 8 Petra Hrastar in Amadeja Hren sta navzoe povabili k obisku turistine trnice v Mercator centru Novo mesto, 1. aprila 2014, da bi jih podprli. Poleg tega pa sta jih poprosili, da glas o turistini trnici in predstavitvi na njej irijo tudi naprej, med lani svojih drutev. K toki 9 Ob zakljuku predstavitve sta mentorici e enkrat na kratko povzeli vsebino tabora ter poudarili tiste vsebine, kjer bo potrebna pomo omenjenih drutev, posameznikov in obine. K toki 10 Ravnatelj je navzoe pozval k razpravi. upan Obine Mirna Pe je e enkrat pohvalil zastavljeni projekt ter sodelovanje ole z lokalno skupnostjo. V nadaljevanju so vsi navzoi povedali, da so enakega mnenja ter ponudili svojo pomo. Razprava je potekala tudi glede termina izvedbe tabora ter o monostih povezave tabora harmonikarjev z drugimi dogodki. Leopold Pungerar je predstavil zamisel za spominsko znako, ki bi jo lahko uporabili na taboru harmonikarjev, saj jih je zbiral tudi Lojze Slak. Navzoi so zamisel sprejeli z odobravanjem. Sestanek je bil zakljuen ob 20.05. Priloge: Priloga 1: Osnovne informacije o taboru harmonikarjev V dolino tiho
Zapisali: Tatjana Kupljenik in Darja Rugelj
Ravnatelj: Danijel Brezovar
Mirna Pe, 23. 1. 2014

V Dolino Tiho

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

V Dolino Tiho

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

V Dolino Tiho

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Naj vrisk pove, da tam smo doma, kjer pesem v srcu vsem igra.

(ansambel Lojzeta Slaka: Naj vrisk pove; besedilo: Marjan Roblek)

Tabor mladih harmonikarjev Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Mirna Pe, olsko leto 2013/14

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

2 KDO SMO IN OD KOD PRIHAJAMO

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

NA ZABAVO V NARAVO: V DOLINO TIHO

Skupaj z nami se odpravite v naravo v nae lepe kraje In ne pozabite na harmoniko

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Slika 10 Lojze Slak v otrokih letih. Vir: spletna stran www.lojzeslak.com.

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Vabljeni V dolino tiho!

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Slika 19 Znaki obine in nekaterih lokalnih drutev. Vir: internet

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

ravnatelj O Toneta Pavka, upan Obine Mirna Pe

entjurij Marof Golobinjek Zijalo Mirna Pe Globodol Mali Kal

Priprava prostora za spanje, prosti as priprava tabora za spanje lokalna drutva

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

8.30 9.00 9.00 12.00

Drutvo podeelskih ena kuhinja O Toneta Pavka

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

3. 7. 1 Podrobneji opis dejavnosti na taboru harmonikarjev V dolino tiho 1. DAN: DOPOLDNE

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov

Tabor mladih harmonikarjev

Turistini produkt mladih Mirnopeanov