Filozofska fakulteta Oddelek za primerjalno knjievnost in literarno teorijo

ANTON PAVLOVI EHOV: ZASPANOST

Eksplikacija pri predmetu Literarna teorija III.

Avtorica: Anja Roter ugi

Kratka pripoved ehova z naslovom Zaspanost (ali v originalu !"# Zaspala $i rada%& iz leta '((( )e *e na prvi pogled kra)+a in dogodkovno enostavne)+a od drugih novel, ki )ih )e v tistem -asu za razne -asopise pisal ehov. Kot pi+e /ro0at, )e imel avtor v -asu nastanka te pripovedi polne roke dela s svo)o drugo, dal)+o novelo 1tepa2 3alone z o$*alovan)em se )e odtrgal od n)ega (dela za 1tepo, op.4.5.& za neka) uri6, da )e za 1anktpeter$ur+ko gazeto napisal pretresl)ivo o$-uteno in preprosto -rti6o Zaspala $i rada.%'. 4vtor se v te) pripovedi osredoto-a zgol) na en dan v *ivl)en)u mlade pestun)e 7arke, ki *ivi v grozl)ivih razmerah in povsem na kon6u zgod$e stori pogu$no de)an)e2 umori svo)ega varovan6a. 8a )e pripoved lahko poimenovana tudi rtica, ni nepomem$no za na+o nadal)n)o analizo. 9o /. 7irku namre- pripovedni+tvo ehova predstavl)a zvrst t.i. moderne short stor0%, ki se odliku)e po nekak+nem impresionizmu% in odsotnosti dogodka.%:. 8l)e pri ehovu ne gre za opis zunan)ega doga)an)a, (;& temve- za izra*an)e neizrekl)ive notran)e resni-nosti, zna-a)a, razpolo*en)a;%<. 4. Kuste6 te zna-ilnosti pove*e z opiran)em na -rti6o, sa) pravi, da )e zgod$a pri ehovu pre) podo$na minimalni lirizirani -rti6i kot pa izdelani =a$ulirani zgod$i. >dvisna )e $ol) od dolo-enega razpolo*en)a in tona kakor pa od =a$ule kot prin6ipa enotnosti;%?. /a zmes liri-nega in realisti-nega, na katero opozar)a)o raziskoval6i, $o pri analizi pripovedoval6a +e na)$ol) pri+la v ospred)e. 4@4ABZ4 ZC>8DE
' :

/5>F4/, 'GG. 7B5K, :((. < 7B5K, :((. ? KH1/EI, J:.

9o Kosovi de=ini6i)i dogodka (prehod stan)e ' stan)e :&, $i te*ko govorili, da se v Zaspanosti zvrsti niz ve- dogodkov. Zdi se 6elo, da se kl)u$ strn)eni pripovedi in vrsti de)an), ki se zvrsti)o tekom 6elega dneva (7arka mora pomagati v hi+i, nato zakuri v pe-i, -isti galo+e, pomi)e stopni6e, pospravi so$e, sko-i v trgovino;&, stan)e nekako ne spremin)a, ohran)a konstantnost. Drale6 kmalu do$i vtis, da )e za 7arko dan enak dnevu in da smo pri-a repeti6i)i, ki se )e izvr+ila *e ne+tetokrat. Zdi se tore), da novela nima pravega dogodka. 7endar ne gre poza$iti na de)stvo, da se ta dan v 7arkinem *ivl)en)u ne kon-a enako, kot so se ostali K dekli6a namre- zadu+i )oka)o-ega otroka v zi$elki, sa) utru)ena preko vseh me)a *eli kon-no mirno zaspati. /o n)eno de)an)e prav gotovo ne $o minilo $rez posledi6 K si6er $rale6 ne ve, ka) se zgodi potem, a o$eti za dekle gotovo niso do$re. ehov zgod$o namre- kon-a z $esedami2 Zadu+i ga, hitro le*e na tla, sme)o- se od vesel)a, da $o lahko spala, in -ez minutko *e spi trdno kakor mrtva;(pod-rtala 4.5.&%L 1premem$a stan)a pri na+em glavnem pripovednem liku se tore) izvr+i na -istem kon6u, ko 7arka po pre-uti no-i (no-eh& in delovnemu dnevu kon-no zaspi. 8a pa to +e ni dokon-na posledi6a n)enega de)an)a in da $o to imelo +e dal)nose*ne, -e ne *e tragi-ne posledi6e, navsezadn)e opozar)a)o *e zadn)e $esede, namre- da 7arka zaspi kot mrtva%. 9ripovedovale6 tore) glavni dogodek potisne onkra) me)a teksta. 8omnevamo lahko, da )e 7arka s tem, ko )e umorila otroka, dosegla neko to-ko, ko se $o n)eno *ivl)en)e v 6eloti zasukalo K ne le, da )e zaspala, kar )e $il n)en edini 6il) skozi 6elo doga)an)e (na to opozar)a tudi naslovM&, pa- pa )e s tem presekala tudi agoni)o dosedan)ega nevzdr*nega stan)a, *al ver)etno za 6eno *ivl)en)a. Za na+o analizo dogodkov )e tore) kl)u-nega pomena trenutek, ko se 7arka odlo-i storiti ta usodni korak2 7se razume, vse prepozna, le v polsnu nikakor ne more razumeti sile, ki )i ve*e roke in noge, )o davi in )i ne da *iveti. 9ogledu)e naokrog, i+-e to silo, da $i se )e zne$ila, vendar )e ne na)de. Ko *e vsa izmu-ena napne vse svo)e mo-i in -ute, pogleda navzgor na me*ika)o-o zeleno liso in prisluhne kri-an)u, naposled na)de sovra*nika, ki )i ne da *iveti. /a sovra*nik )e otrok.

EN>7 :GG?, 'GL.

<

Zasme)e se in se -udi2 kako da *e pre) ni mogla do)eti take malenkostiO Zdi se )i, da se sme)e)o tudi zelena lisa, sen6e in 6vr-ek. Zmotna predstava )o -isto prevzame. (;& 7znemir)a )o pri)etna misel, da se $o zda) zne$ila otroka, ki )i ve*e roke in noge; @a)pre) u$iti otroka, potem pa spati, spati, spati;%P 8e)an)e umora )e tore) de)an)e skra)nega o$upa, o$enem pa tudi odgovor na nerazlo*l)ive in nepoznane zunan)e de)avnikeK sile%, ki )i onemogo-a)o *iveti. 5avno te zunan)e de)avnike pomaga natan-ne)e raz)asniti aktantski model. 4@4ABZ4 9> 4K/4@/1KE3 3>8EAH zelena lisa, sence 9o+il)atel) Varka pre)emnik

spanec, mir/ smrt, veni pokoj o$)ekt

su$)ekt Varka subjektova elja pomagaOtrok, kruti gospodarji nasprotnik

1u$)ekt aktantskega modela )e nesporno dekli6a 7arka. /udi n)en o$)ekt *el)e ni te*ko na)ti in )e izra*en *e v samem naslovu K to )e prav gotovo spane6, oziroma =izi-na regenera6i)a in poko). Qel)a su$)ekta po tem o$)ektu )e pravzaprav resni-no nekak+no gonilo pripovedi, ki se na kon6u prav zaradi pove-an)a te *el)e za-ne $liskovito odvi)ati vse do svo)ega kon6a, ki )e prido$itev o$)ekta, sa) 7arka le zaspi. /ako $i lahko rekli, da )e os naloge pozitivno razre+ena, pa kakorkoli )e *e to pogu$no za sam su$)ekt. 1eveda se po)avl)a zanimivo vpra+an)e, -e morda span)e +e ni kon-ni o$)ekt n)ene *el)e in )e zgol) sredstvo% za dosegan)e drugega 6il)aO 3orda $i $il lahko o$)ekt n)ene *el)e prav v tem, kar $o sledilo po n)enem de)an)u umora otroka in )e $ilo de)an)e, -eprav si6er o-itno rezultat zmotnih predstav o realnosti, vseeno podzavestna *el)a spre)eti tudi pogu$ne posledi6e svo)ega de)an)aO 7 tem smislu $i lahko potegnili ena-a) med2 u$i)em otroka% in umrem% kot vzro-ni niz dogodkov. >$ tem razmisleku $i za kon-ni o$)ekt postavili smrt. /o interpreta6i)o podpira tudi pomenl)iv odlomek2
P

EN>7 :GG?, 'G?K'GL.

Ko 7arka gleda, kako se temni)o okna, si stiska drevene-a sen6a in se smehl)a, sama ne ve zaka). 7e-erni mrak godi n)enim o-em, ki )i leze)o skupa), in )i obljubljajo skorajen, trden spanec.% (pod-rtala 4.5.&R 7znika namre- dvom, zaka) $i 7arka to no- pri-akovala ta trdi spane6, -e ga $rez dvoma do seda) pono-i +e ni $ila dele*na zaradi skr$i za otroka. Zdi se, da v resni6i sluti kone6 svo)emu trpin-en)u. @a to interpreta6i)o $i se dalo navezati tudi vse$ino ene od zgod$, ki )ih 7arka vidi v svo)ih $lodn)ah2 n)en na smrt $olni o-e )e $il namre-, kot se ga spomin)a dekle, na dan svo)e smrti pomir)en sam s sa$o in s svo)o usodo. /akole )e govoril2 3o)a ura )e pri+la, va+e $lagorod)e; Hmreti $o tre$a;%(, ter ;poni*no se vam zahval)u)em, ampak mi (M& *e vemo; e pride smrt, ni ve- pomo-i.% J 1mrt tore) slika kot neke vrste odre+en)e in gotovi kone6 muk, ki se mu ne gre izogi$ati. >strino tega o-etovega spoznan)a, ki trans6endira, pripovedovale6 skora) ekspli6itno ka*e2 Se=im ima ro*nata li6a, o-i se mu $le+-ijo in pogled je nekam posebno oster, kakor da vidi Se=im $a)to in zdravnika skoz in skoz.%'G(pod-rtala 4.5.& 3orda temu $le+-e-emu, ostremu pogledu zaupan)a in svetlo$i vere *eli slediti tudi 7arka. 9rvi- v 6eli pripovedi se namre- popolnoma $udno, s +iroko odprtimi o-mi in odlo-nih kreten) odlo-i za nasledn)e de)an)e. 8e)an)e, ki za $ral6a ni ni- drugega kot omra-itev uma, 7arka )eml)e kot iz)emno $istroumno in razsodno domisli6o. >-itno )e namre-, da )o misel na skora)+n)i spane6 poleg splo+nega vesel)a kar naenkrat navda 6elo z nekak+no hudomu+nost)o, popolnoma se razK*ivi2 Zasmeje se in se udi2 kako da *e pre) ni mogla dojeti take malenkostiO Zdi se )i, da se smejejo tudi zelena lisa, sen6e in 6vr-ek. (;& 7stane s stoli6e in za-ne +iroko nasmehl)ana hoditi po so$i, ne da bi trenila z oesom. (;& 7arka se, smejo se, meikajo in ugajo zeleni lisi prikrade k zi$elki;%''(pod-rtala 4.5.& 9ot do re+itve )e za n)o tore) )asna in skora) $rez preprek, 6il) pa vreden te *rtve. Kako tudi ne, -e so o$l)u$e dekli6i velike2 Dog mu da) ne$esa in veni pokoj;%':, kot )e raz$rati iz $esed matere 9elage)e.
R (

EN>7 :GG?, 'G<K'G?. EN>7 :GG?, 'G'. J EN>7 :GG?, 'G'. 'G EN>7 :GG?, 'G'. '' EN>7 :GG?, 'G?K'GL. ': EN>7 :GG?, 'G'.

8a $i si naposled v miru poiskala poko), )i prepre-u)e nasprotnik, ki )i ve*e roke in noge, )o davi in )i ne da *iveti%'<. 8ekli6a ga naposled na)de v otroku. /o )e tudi ekspli6itno pokazano2 /a sovra*nik )e otrok.%'? @ekak+no demoni-no silo (ki pa )e zgol) 7arkina pro)ek6i)a, ne resni-no de)stvo& v otroku prepozna tudi gospodin)a, sa) re-e2 Cotovo so ga uro-ili%'L, ker otrok neprestano )oka in ;se ne ve, kda) $o nehal%'P. Drale6 pa se isto-asno zaveda, da so v dani situa6i)i v resni6i dekli-ini gospodar)i tisti resni-ni kriv6i, ki )o sili)o v ne-love+ko delo in )o izkori+-a)o do onemoglosti. 8e)stvo, da dekli6a tega ne uvidi, )e zgol) izraz n)ene ne$ogl)enosti, nemo-i in ome)enega dometa n)ene zmo*nosti delovan)a v svetu. 9rav tako )i gara+ko delo in ne-love+ke muke meglita preso)o o tem, ka) )e prav in ka) naro$e, k)e so me)e in ka) ni dovol)eno. @)ena predstava o tem, kdo )e n)en sovra*nik, )e si6er v resni6i zmotna (na kar opozar)a tudi pripovedovale6 sam'R&, a zdi se, da )e sila, ki 7arki pomaga in )o vle-e k izpolnitvi naloge mo-ne)+a od vsega. @a kon=liktni osi tore) zmaga pomaga-. Bzpolnitev naloge in doseg o$)ekta pa sta pogo)ena s tem, da 7arka identi=i6ira nasprotnika (ki )e v danem primeru otrok&. /o in pa zadu+itev nemirnega otroka v zi$elki )e zadn)e de)an)e, ki 7arki lahko podeli spane6. 7 tekstu se )asno ka*e, da )e ta navidezna prepoznava sovra*nika nekako sugerirana iz zunan)ega okol)a v o$liki nekih ne)asnih predstav, ki se zgosti)o v podo$o zelene lise in sen6'(. Aahko namre- pre$eremo, da se o$ n)enem spoznan)u, da )e sovra*nik otrok, z n)o sme)e)o tudi zelena lisa, sen6e in 6vr-ek.%'J Bn +e ve-2 Zmotna (M& predstava )o -isto prevzame.%:G /a okoli+-ina )e v tem smislu kl)u-, ki odpira +e zadn)a vrata do 6il)a in )e v kontekstu aktantskega modela po+il)atel) na prvem kon6u komunika6i)ske osi. 9re)emnik na drugi strani )e nedvomno 7arka, kar smiselno zaokro*i tudi os naloge.

'< '?

EN>7 :GG?, 'G?. EN>7 :GG?, 'G?. 'L EN>7 :GG?, 'G:. 'P EN>7 :GG?, JJ. 'R 7e- o tem pri analizi pripovedoval6a. '( 7e- o tem pri analizi podo$)a. 'J EN>7 :GG?, 'G?. :G EN>7 :GG?, 'GL.

4@4ABZ4 95B9>7E8BK ontolo+ke ravni po Cenettu 8iagram '2

EK1/548BECE1B1 Ekstradiegetski pripovedovale6 B@/548BECE1B1 7arka kot pestun)a in pomo-ni6a pri -evl)ar)u B@/548BECE1B1 BB. Iesta s teko-im $latomT 7arka in mama i+-eta delo

B@/548BECE1B1 BBB. Zgod$a z o-etom

Bmpli6itni $rale6

8iagram :2
EK1/548BECE1B1 Ekstradiegetski pripovedovale6 B@/548BECE1B1 7arka kot pestun)a in pomo-ni6a pri -evl)ar)u 3E/48BECE1B1 B. Iesta s teko-im $latomT 7arka in mama i+-eta delo

3E/48BECE1B1 BB. Zgod$a z o-etom

Bmpli6itni $rale6

4naliza ontolo+kih ravni tega pripovednega dela )e na prvem nivo)u nepro$lemati-naK prisoten )e ekstradiegetski pripovedovale6 kot znotra)literarna kategori)a. @a nasledn)em nivo)u literarne realnosti pa se naha)a intradiegetska pripoved o dnevu, ki ga dekli6a 7arka pre*ivi o$ gara+kem delu. Kar z$u)a interes in potre$u)e dal)+o o$ravnavo sta dve lo-eni zgod$i, ki )u pripovedovale6 =ragmentarno vkl)u-i v pripoved o$ glavni intradiegetski. 9rva ta zgod$a, ki )e v -rti6i razdel)ena na dva dela kot vrivek% v glavni zgod$i, pripovedu)e o neznanem kra)u, -asovno pa sklepamo, da predha)a glavno pripoved. 7

n)e) se po)avi 7arkina mati 9elage)a. 8ekle opazu)e $latno 6esto in l)udi z malhami, ki lega)o na tla, da $i zaspali. /udi 7arka $i si *elela zaspati, a )i mati tega ne pustiK na poti v mesto, k)er $i iskali delo, prosita l)udi v$oga)me. 8ruga kra)+a zgod$a )e pripoved o $ole-i izku+n)i 7arkine preteklostiK v n)e) nastopa n)en o-e Se=im 1tepanov, ki le*i na smrtni postel)i in zaradi prepozne zdravni+ke pomo-i tudi umre. @a-in, kako pripovedovale6 spa)a te tri zgod$e, si6er situirane na treh razli-nih to-kah na -asovni premi6i, in kako preha)a iz ene v drugo, si $omo natan-ne)e pogledali na primerih iz teksta2 Bn zaspi)o trdno, spi)o sladko, na telegra=skih *i6ah pa sedi)o vrane in srake, se derejo kakor otrok in )ih sku+a)o z$uditi.%(pod-rtala 4.5.&. :' @a tem mestu v eno pripovedno realnost nenadoma vdre sintagma, ki )o $rale6 tako) prepozna in pove*e z drugo pripovedno realnost)o, namre- tisto, v kateri 7arka v svo)i so$i sredi no-i uspava otroka. /a +um% simulira n)eno pre$u)an)e oziroma $loden)e med dvema svetovomaK realnim in domi+l)i)skim. 9odo$en )e nasledn)i primer2 9elage)e ni doma2 +la )e vpra+at v $olni+ni6o, kako )e z Se=imom. @ek)e )oka otrok in 7arka sli+i, kako nekdo z n)enim glasom po)e;%::. 9rav tako $i kot vdor tu)ka%, ki pa se integrira v pripoved, lahko interpretirali zvok, ki ga dela Se=im, ko v $ole-ini $o$na z zo$mi drKdrKdram;%, da gre tu morda za zvok premika)o-e se zi$elke. /a zvok )e namre- v pripovedi na za-etku *e omen)en kot del uspava)o-e no-ne glas$e%, ki )i polni u+esa, ko sku+a uspavati otroka. @a)o-itne)+i primer sre-an)a dveh pripovedi iz razli-nih -asov, pa )e stavek, ki v se$i zdru*u)e o$e realnosti NK54/B2 ;nenadoma pa )o nekdo udari po tilniku s tako mo-)o, da zadene s -elom v $rezo.% 8e)anski snovni svet o$eh -asov (gospodar)eva roka, ki udari v tilnik v sedan)osti in $reza v gozdu, kamor se )e zatekla 7arka v preteklosti& )e sopostavl)en skupa) v enotnem momentu, ko dekle zadane o$ drevo s -elom. @ek dogodek v sedan)osti tore) intervenira v doga)an)e v preteklosti in ga konkretno preusmeri, seveda na ravni =antazi)skih $loden) izmu-enega dekleta. /e in podo$ni primeri ustvar)a)o o$-utke dezorientiranosti in grozl)ivosti, ki )ih o$-uti trpin-eno dekle, ko se izgu$l)a na pragu med $iti in ne $iti. Cledano +ir+e pa )e ta preK tresena% pripoved lahko odraz poru+enega reda samega sveta, ki dovol)u)e tovrstno kr+en)e osnovnih -lovekovih pravi6 in moralnih norm.
:' ::

EN>7 :GG?, 'GG. EN>7 :GG?, 'G'.

8e)stvo, da gre tekom pripovedi za tri razli-ne realnosti, smo tore) podro$ne)e predstavili, odpira pa se vpra+an)e, kako )e z ontolo+kimi ravnmi v tekstu. 3o*ni sta dve razli-ni interpreta6i)i, ki )u ka*eta tudi o$a diagrama. 9rva interpreta6i)a (diagram '& )e, da gre pri vseh treh zgod$ah za isto pripovedno resni-nost. 8oga)an)e tore) poteka na isti ontolo+ki ravni tako v primeru 7arkinega delovnega dne kot v primeru zgod$e o n)enih star+ih. /e) interpreta6i)i govori v prid de)stvo, da med vsemi zgod$ami, -eprav so -asovno oddal)ene, ni o-itnih neskladi) in nasprotu)o-ih se de)stev, ki $i lahko kazala na to, da )e katera izmed zgod$ plod domi+l)i)e enega od intradiegetskih pripovednih likov (kar seveda ne $i nu)no pomenilo, da so tudi ose$e, ki nastopa)o v teh zgod$ah K predvsem tu mislim o-eta in mater U zgol) plod domi+l)i)eM&. 8ruga interpreta6i)a (diagram :& )e zanimive)+a2 lahko prav tako sklepamo, da gre pri zgod$i o 7arki in -uvan)u otroka za intradiegesis, medtem ko imamo o$e vlo*ni zgod$i za metadiegesis B. in BB. 4rgumenta6i)o za to razlago $i lahko nadal)e iskali, -e se nekoliko poglo$imo v samo =unk6i)o vlo*nih zgod$. Zdi se, da te nima)o neke spoznavne =unk6i)e v smislu, da $i o$ razkrivan)u preteklosti glavnega pripovednega lika $ilo $ral6u dano ve-)e razumevan)e o sedan)osti. Dol) se dozdeva, da so vlo*ne zgod$e v =unk6i)i 7arki sami, n)en na-in $ega iz neznosnega sveta, tore) n)ena lastna kreacija. /o pa $ol) kot vse drugo napel)u)e k misli na metadiegesis. @adal)n)i argumenti, ki govori)o te) tezi v prid, so denimo =antazi)ski elementi oziroma deli teh metadiegetskih zgod$, ki so malo ver)etni in se doga)a)o nekako proti pri-akovan)u in zdravemu razumuT so pa smiselni kot =antazi)ske krea6i)e trpe-ega dekleta2 o$laki na ne$u, ki priha)a)o in odha)a)o, sen6e, ki ple+e)o, l)ud)e, ki lega)o v $lato in tam mirno zaspi)o, -asovna nekonsistentnost2 Qe zdavna) )e od+la in $i se $ila morala *e vrniti.%:< 9omem$na =unk6i)a metadiegesis v te) pripovedi )e na eni strani prav gotovo kontrast2 v metadiegesis B. vsi l)ud)e, ki so utru)eni in iz-rpani zaspi)o, prav tako, kot $i si gotovo *elela zaspati 7arka. Vunk6i)a metadiegesis BB. 9a )e po drugi strani analogi)a v tem smislu, da se v tem delu pripovedi podo$no kot kasne)e v intradiegesis po)avi smrt oz.slutn)a smrti. @a-in, kako o-e Se=im takoreko- odprtih rok in mirno spre)ema smrt, )e podo$en na-inu, kako 7arka na kon6u povesti povsem mirno in z$rano stori svo)e zadn)e de)an)e preden le*e in zaspiK tore) u$i)e )oka)o-ega do)en-ka v zi$ki. Bzku+n)o smrti lastnega o-eta tore) 7arka prenese v svo) svetT (za&upa, da $o smrt tudi zan)o odre+u)o-a.

4@4ABZ4 95B9>7E8>74AI4
:<

EN>7 :GG?, 'GG.

9ripovedovale6 )e tret)eose$ni in avktorialni. > doga)an)u poro-a z distan6o, ima pregled nad doga)an)em, tako preteklim kot sedan)im in prihodn)im. Zato pozna sedan)e stan)e in znano mu )e, kak+no )e $ilo *ivl)en)e 7arke preden )e pri+la h krutim gospodar)em. eprav nam postre*e le s segmenti te pretekle pripovedi lahko upravi-eno sklepamo, da pozna 6elotno zgod$o veliko +ir+e kot )o vidimo $ral6i skozi 7arkine san)ari)e. /o vWden)e o preteklosti in prihodnosti tudi vtke v samo pripovedK na primer, ko govori, da 7arka na tleh vidi svo)ega pokojnega o-eta Se=ima 1tepanova. 1 tem seveda ni mi+l)eno, da )e o-e v tistem trenutku mrtev, pa- pa da kasne)e v prihodnosti umre, kar )e dano vedeti pripovedoval6u, 7arki sami pa +e ne. Xe en primer o-itne pripovedoval-eve vsevednosti )e de)stvo, da sam okli-e n)eno $lodn)o tik preden zadu+i otroka za zmotno predstavo%, kar ka*e, da ima nadzor nad tem, ka) )e resnino. >ziroma po Kosu2 5esni-nost, ki se predstavl)a v teh $esedilih (avktorialne pripovedi, op.4.5.&, )e zmera) osvetl)ena z lu-)o edino prave resni6e%, k)er )e zmera) razvidno, ka) )e resni-no ali la*no, splo+no ali posami-no, nu)no ali nakl)u-no, do$ro ali zlo. 9rav to pa )e $istvena zna-ilnost avktorialnega pripovedoval6a, $ol) $istvena od tega, koliko )e n)egova pripoved prepletena z lastnimi komentar)i in nagovori, ki ga dviga)o nad pripovedovano doga)an)e.%:? 9ripovedovale6 suvereno poro-a o mislih in notran)ih o$-ut)ih svo)ih pripovednih likov, sa) mu ni ni- skritoK na mestih )e -utiti so-ut)e s pripovedno ose$o2 Zaspana pa )e tako kakor pre), stra+no zaspana.%:L 9o)avl)a se na na-in $rezose$nega pripovedoval6a, ki v-asih ka*e na to, da re=lektira misli glavne pripovedne ose$e (t.i. =okaliza6i)a&, na kar lahko ka*e tudi hipna spremem$a slovni+ke ose$e2 ; in vse to se stapl)a v uspava)o-o no-no glas$o, ki )o )e tako pri)etno poslu+ati, ko lega+ spat. Zda) pa ta glas$a samo raz$ur)a in trpin-i, ker sili v dreme*, spati pa se ne smeT%:P ali Ko teka+ in hodi+, nisi ve- tako zaspan, kakor ko sedi+.%:R /a pripovedoval-ev glas, ki )e v resni6i glas pripovednega lika, tore) indirektni svo$odni stil, prido$i v 6elotni narativni strategi)i +e ve-)o te*o, ko se zavemo de)stva, da 7arka sama (tore) v premem govoru&, spregovori vsega skupa) le en sam stavekM Bn si6er v intradiegesis BB.2 @enadoma l)ud)e z malhami in sen6e popada)o na tla v teko-e $lato. Zaka) toO% )ih vpra+a 7arka.%:( /a pripovedni lik tore) aktivno delu)e le v pripovedovani preteklosti, v osnovni intradiagesis pa )e n)en glas redu6iran na vsega skupa) le neka) mrmra)o-ih, $runda)o-ih
:? :L

K>1, (. EN>7 :GG?, 'G:. :P EN>7 :GG?, JJ. :R EN>7 :GG?, 'G<. :( EN>7 :GG?, 'GG.

'G

zvokov, ko uspava otroka2 /uta), nina), dete malo,#da $i kmalu nam zaspalo;% :J @)eno ogla+an)e pripovedovale6 sopostavi s +kripan)em zi$elke2 Zi$elka oto*no +kripa, 7arka $runda;%/o $i lahko razumeli kot +e enega v nizu znakov, da so vse neprespane no-i zahtevale svo) davek in da 7arki priman)ku)e zdravorazumskih sposo$nosti, kar )o redu6ira na pasivno neodzivno $it)e. Kot re-eno pa )e zaradi n)ene nemosti mo-ne)+i indirektni svo$odni stil nara6i)e, ki se ves -as pripovedi kon6entrira zgol) na glavni pripovedni lik. @ikoli ne izvemo ve- o doga)an)u s pozi6i)e gospodar)ev (ti so redu6irani zgol) na nize ukazov, ki )ih da)e)o dekletu&, po drugi strani pa se zdi, da so opisiK na primer gospodari6e ()ezno in zadir-no% delu)e n)en glas, )e de$ela, )eznorita% in govori tako na glas, da gre skozi u+esa%& predvsem pogled skozi o-i 7arke. 9rimeri intenzivnega v*ivl)an)a v lik na intradiegetski ravni se s strani avktorialnega pripovedoval6a ka*e)o predvsem takrat, ko opisu)e 7arkine te*ave z zaspanost)o. /akrat se izra*a slikovite)e kot si6er, na primer2 ;zdi se )i, da se )i )e o$raz izsu+il in otrpnil in da )e glava postala ma)hna kakor $u6ikina glavi6a.%<G ali2 ;kako lepo $i $ilo vtakniti glavo v veliko, glo$oko galo+o in v n)e) malo podremati; Bn nenadoma se galo+a pove-a, se napihne in napolni vso so$o,;% @asproti temu avktorialnemu pogledu pa )e zanimivo zoperstaviti pripovedoval6a, ki )e tudi za odtenek lirskiK temu pritr)u)e)o na primer slovni+ke poteze teksta2 razna tripi-)a in pa strogi sedan)ik. 9oleg tega pripovedovale6 $ol) kot doga)an)e slika stan)e, razpolo*en)e. Airska )e prav tako ra$a =orme za izra*an)e vse$ine (primer2 me+an)e ve- intradiegetskih pripovedi kot izraz nesta$ilnega dekli-inega notran)ega sveta&. 7e- o =a$ulativnosti ugotavl)a tudi Kuste6, ki se pri svo)ih izhodi+-ih opira predvsem na raziskave Iharlesa E. 3a0a in na n)egovo delo Ihekhov and the modern short stor02 7 kn)i*evnih ose$ah vidimo utele+en)e nekega razpolo*en)a in ne realisti-no upodo$itev neke =igure. /o pomeni, da postane v strukturi kratke zgod$e =a$ula podre)ena kn)i*evni ose$i.% /er2 ehov )e *elel s to tehniko pisan)a, k)er na) $i pise6 prikazal le nepovezane in nepomem$ne deta)le =izi-nih in psiholo+kih do*iveti) neke kn)i*ene ose$e, prisiliti $ral6a, da $i se de)avno in -ustveno vkl)u-il v pro6es do)eman)a, in si6er tako, da $i sam uredil razli-ne deta)le in sku+al razumeti 6eloten vzore6 doga)an)a.%<'
:J <G

EN>7 :GG?, JJ. EN>7 :GG?, JJ. <' KH1/EI, J:KJ<.

''

4@4ABZ4 5E/>5B@BN 15E81/E7 9odo$)e v -rti6i Zaspanost )e ve-inoma ome)eno na -utni svet, ni pretirano $ogato z retori-nimi sredstvi, prevladu)e opisna pripoved. 9rimer kompara6i)e2 ;glava ()e& postala ma)hna kakor $u6ikina glavi6a%<:. 9o 8. Douverot gre za popolno kompara6i)o, sa) vse$u)e vse potre$ne -lene. 7 kontekstu 6elotne pripovedi morda nakazu)e nekak+no radikalno zo*an)e zavesti male dekli6e, ki na kon6u ravna topo in nerazumsko. @ekak+en leitmotiv% pripovedi, kar se ti-e podo$)a, )e prav gotovo zelena (ve-na& lu-ka, ter z n)o neposredno povezana podo$a velike zelene lise, v kar se prva podo$a spremeni v 7arkini zavesti, skupa) z dolgimi sen6ami, ki )ih me-e)o o$la-ila. Cre za ponavl)a)o-e segmente pripovedi, na dveh mestih se opis teh elementov skora) do$esedno ponovi. 7edno napovedu)e neka) neugodnega, more-egaK zelena lisa in n)ene sen6e namrepovzro-a)o $lodn)e in san)ari)e2 Zelena lisa pa sen6e hla- in pleni6 se zi$a)o, )i me*ika)o in kmalu spet zagospodujejo njenim moganom%<<, ter na drugem mestu2 Zelena lisa in sen6e polagoma izgine)o in *e ni ni-esar ve-, kar $i )i sililo v glavo in ji medlo mogane.%<? (o$o)e pod-rtala 4.5.&& /o =antasti-no, more-e vzdu+)e 4. 1kaza<L interpretira kot tipi-no moderno groteskno in posledi-no podo$)e, z$rano okoli zelene lise razlaga kot upodo$itev grotesknega ono% oz.%8as Es% po Ka0ser)u. @atan-na analiza po)avl)an)a motiva zelene lise nam poka*e, da se ta na)pre) po)avi v pripovedi kot popolnoma stvaren, o$)ektiven opis materialne stvarnosti2 9red ikono gori zelena ve-na lu-ka%. /ako) za tem pa se zgodi preo$rat2 >d lu-ke odseva na stropu velika zelena lisa%. /a odstop )e *e sam po se$i pomenl)iv. Zelena lisa, ta na)pomem$ne)+i motiv, )e tore) zgol) odsev prave svetlo$e, se zgol) pretvar)a, da )e prava lu-, a gre le za slepilo. 9rav tako ve-krat v pripovedi nastopa s sleparskimi sen6ami2 zelena lisa in sen6e%. Zelena lu- se tore) spremeni v zlove+- element in nasprot)e tistega, kar na) $i prvotno pomenila (ve-na zelena lu-ka pred ikono kot znamen)e upan)a, ve-nosti&. 8ruga pomem$na zna-ilnost, ki motivu dolo-a vse$ino )e ta, da )e podo$a zelene lise motna, me*ika)o-a ter ne)asnaT nestalna, sa) migota, kakor v vetru. /u vse$ino dolo-a)o predvsem glagoli2 lu-ka zatrpoli, lisa in sen6e o*ivi)o in se zgane)o kakor v vetru%, in spet2 Au-ka zatrpoli%, prav tako se lisa in sen6e premakne)o%, zi$a)o, )i me*ika)o%. 9odo$e se po)avl)a)o vedno le
<: <<

EN>7 :GG?, JJ. EN>7 :GG?, 'G:. <? EN>7 :GG?, 'G:. <L 1K4Z4, LJ?KLJL.

':

pono-i (z )utrom z$ledi)o&, ima)o pa manipulativno vlogo, sa) zleze)o 7arki v priprte nepremi-ne o-i%, se v (;& mo*ganih preo$liku)e v meglene san)ari)e%, zagospodu)e)o n)enim mo*ganom%; Zdi se, da 7arka *eli slediti te) lu-i, da $i sledila $le+-e-emu pogledu svo)ega o-eta na drugo stran v ve-ni poko). 7endar pa spregleda, da )e ta svetlo$a zgol) pega, lisaK luse pretvori v svo)o zava)a)o-o dvo)ni6o. /a motiv sleden)a lu-i de)ansko prepoznamo tudi v metadiegesis BB., k)er pripovedovale6 znaten del opisovan)a zdravnikovega o$iska pri o-etu Se=imu posveti iskanju luiT zdravnik namre- prosi2 9osvetite mi s -im%, 9elage)a i+-e v*igali6e, zdravnik pri*ge svo)o, dokler se ne po)avi 9elage)a s kon-kom dogorele sve-e. 7arka )e tore) prevarana, namesto pravi lu-i sledi zgol) n)eni sleparski lisi. 7 *el)i slediti svo)emu o-etu v odre+en)e se pusti prevarati lastnim $lodn)am in predstavam, kar ima tragi-ne posledi6e.

'<

AB/E54/H542 Dooth, I. Ya0ne. Retorika pripovedne umetnosti. A)u$l)ana2 AiterarnoKumetni+ko dru+tvo Aiteratura, :GGL. ehov, 4nton 9avlovi-. Dama s psikom. Izbor kratke proze, novel in povesti. A)u$l)ana2 Xtudentska zalo*$a, :GG?. Vlaker, 4leksandar. Ruski klasici XIX stolje a. Zagre$2 Xkolska kn)iga, 'JPL Cenette, Cerard. !igures III. 9aris2 Zditions du 1euil, 'JJ< Izbrana dela ".#.$e%ova. II.knjiga. &ovele. A)u$l)ana2 8Z1, 'JLG Kos, Sanko. @ovi pogledi na tipologi)o pripovedoval6a%. #rimerjalna knjievnost, [[B#', 'JJ(, str.'K:G. Kre=t, Dratko. Qivl)en)e in delo 4.9.ehova ('(PGK'JG?&%. Izbrana dela ".#.$e%ova. II.knjiga. &ovele. A)u$l)ana2 8Z1, 'JLG Kuste6, 4leksander. Kratka zgod$a v literarni teori)i%. 1lavisti-na revi)a, [87BB#'JJJ, +t.', str.(JK'G(. @a$okov, 7ladimir. 'seji iz ruske knievnosti. Deograd2 9rosveta, 'J(? Ruski (ormalisti. Izbor teoretini% besedil. A)u$l)ana2 3ladinska kn)iga, 'J(? 1kaza, 4leksander. Kratka proza in novelistika 4ntona 9avlovi-a ehova%. Dama s psikom. Izbor kratke proze, novel in povesti. A)u$l)ana2 Xtudentska zalo*$a, :GG? Xtuhe6, 3iran. &aratologija. )ed teorijo in prakso. A)u$l)ana2 Xtudentska zalo*$a, :GGG /ro0at Nenri. $e%ov. A)u$l)ana2 Znanstveno in pu$li6isti-no sredi+-e, :GG' 7irk, /omo. 9ro$lem vrstnega razlikovan)a v kratki prozi%. *lavistina revija, ABB#:GG?, +t.<, str. :RJK:J<. http2##az.li$.ru#6#6heho\]a]p#

'?