1. Kaj so tla? Za tla obstaja ve definicij. Npr.

: - tla so del prostora, prostor pa je vse kar je nad in pod tlemi; - tla so preperel in spremenjen povrinski del litosfere v katerem uspevajo rastline; - tla no naravna tvorba v kateri uspevajo rastline; - tla so povrinski del zemeljske skorje, ki se je spremenil zaradi delovanja klime, zraka, vode in ive a sveta !"okuajev#; - tla so zmes mineralni$ in or anski$ snovi, ki omo oajo ivljenje rastlinam; - tla so ornji sloj zemlje, ki a je mono kopati, orati,%kjer uspevajo rastline. 2. Primarni in sekundarni minerali! PRIMARNI MINERALI PRVOTNI MINERALI nastanejo s kristaljenjem iz ma ne. Nastanejo v mono razlini$ po oji$ kot so na Zemljinem povrju, zato so na Zemljinem povrju nestabilni in preperevajo. &em spadajo kremen, magnetit, apatit... SEKUNDARNI MINERALI DRUGOTNI MINERALI nastanejo s preperevanjem prvotni$ mineralov in ' ali ponovno sintezo. &em spadajo glineni minerali, ki nastanejo s preperevanjem po strukturi podobni$ mineralov ali pa z razpadom mineralov na sestavne dele in s ponovno sintezo produktov preperevanja. 3. Magmatske kamnine! (o so )*+,-*N. /-,N+N.0 Nastanejo s kristaljenjem iz ma me. 1e se ma ma strdi e v notranjosti Zemljine skorje, nastanejo GLOBO NINE! 1e se ma ma izlije z vulkanskimi izbru$i, nastanejo PREDORNINE! 1e se ma ma vtiska v razpoke e o$lajeni$ in prej obstojei$ kamnin, nastanejo "ILNINE! 234541N+N. imajo #RNATO strukturo. )*."4*N+N. imajo POR$IRSKO strukturo. 6+3N+N. imajo POR$IROIDNO, PEGMATITOVO in APLITOVO strukturo. )o mineralni sestavi delimo ma matske kamnine na naslednje skupine: - 2*-N+(&/-, - &+.N+(&/-, - "+4*+(&/-, - 2-5*&/-, - ).*+"4(+(&/-. 4. Sedimentne kamnine! Nastanejo s preperevanjem, transportom, odla anjem in vezanjem mineralov ali kosov kamnin. Z usedanjem nastanejo KLASTI NE% Z obarjanjem iz vode s keminimi in biokeminimi procesi nastanejo KEMI NE &'% BIOKEMI NE S% KAMNINE% 5. Metamorfne kamnine! Nastanejo s spremembo, ob prisotnosti vode in plinov, kateri$koli pred$odni$ kamnin. )o teksturi loimo MASIVNE in SKRILAVE% &krilavi 7 vsi minerali razpote njeni v eno smer.

6. Transforma ija mineralnega dela tal! 8+Z+/-3N4 )*.).*.9-N:. /amnine razpadejo na manje delce, ne da bi se jim spremenila kemina sestava. 8izikalno p. povzroajo temperaturne razlike !spremenijo volumen kamnine #, delovanje mraza ! e sodeluje voda se pri zmrzovanju povea volumen za ;< #, erozija vode in vetra. /.,+1N4 )*.).*.9-N:. )osledica kemine a p. so kamnine katerim se spremenijo kemine lastnosti. Nastanejo bolj stabilne kemine spojine kot npr. oksidi, $idroksidi, soli. 2lavni dejavnik kemine a p. je 94"-, ki deluje kot topilo. )rocesi kemine a p. so: - (IDRATA)I*A+ sem spadata dva procesa: ,i'ikaln& - kemi.en pr&/e0,ki neposredno ne povzroa razpadanja kamnin, molekule vode se kot dipoli veejo s svojimi ne ativnimi poli okro kationov in ustvarjajo $idratni ovoj. =idratacija je odvisna od elektrine a naboja in ionske a polmera kationa. 1im manji so ioni, veji dele naboja na enoto povrine, moneja je $idratacija. Kemi.en pr&/e0 pa je reakcija primarni$ mineralov z vodo. - (IDROLI#A+ povzroi spreminjanje mineralov pod vplivom vodikovi$ in $idroksidni$ ionov. 9odikovi ioni izpodrinejo rodne bazine katione ! Na,/,>a,, #. (ako preperevajo silikatni minerali. - RA#TAPLAN*E+ to je vrsta $idrolize, pri kateri ni trdni$ produktov preperevanja. (ako preperevajo soli in karbonati. - OKSIDA)I*A+ pomembna je pri minerali$, ki vsebujejo elezo v dvovalentni obliki kot so mafini minerali. Zaradi oksidacije preide dvovalentno elezo v trivalentno. 5+434?/4 )*.).*.9-N:. )ovzroajo a encimi, or anske kisline skratka produkti ive a sveta. !. "lineni minerali! &padajo k novotvorbam v tle$0 Za tla so pomembni, ker v tle$ nastajajo in so tam obstojni ter imajo veliko kationsko izmenjalno kapaciteto. +majo kristalno z radbo. &estavljeni so iz plasi silicijevi$ tetraedrov in aluminijevi$ oktaedrov. (i so med sabo povezani z mostovi in tvorijo lamele. .n kristal je sestavljen iz @A do BA lamel. 3oimo dvoplastne !ena tetraedrska in ena oktaedrska#, triplastne !dve tetraedrski in ena oktaedrska# ter tiriplastne !dve tetraedrski in dve oktaedrski#. )oznamo KAOLINITOVO, MONTMORILONITOVO, ILITOVO in KLORITOVO SKUPINO% Nastanek lineni$ mineralov doloajo: - vrsta izvorne a minerala, - kemine znailnosti okolja, - klimatski po oji, - stopnja preperelosti kamnin. #. $%omorfija glineni& mineralo'! >entralni silicijev ion v oktaedru in centralni aluminijev ion v oktaedru odstopita mesto kationu z manjim oksidacijskim tevilom. ,esto &i zamenja -l, mesto -l pa zamenja , ali 8e. & temi substitucijami se zmanja dele pozitivni$ ionov in pojavi se adekvatni pribitek ne ativni$ nabojev.

(. )ksidi* &idroksidi! 4ksidi so spojine s kisikom. =idroksidi so spojine prvin s kisikom in vodo in spadajo med sekundarne minerale. )ri novotvorbi se pojavljajo tudi 8e-, -l-, (i-, ,n- oksidi oz. $idroksidi kot prevleka prek dru i$ mineralov kot vezivo. Cstvarjajo kompleksne sestavine s silikati in or ansko snovjo v tle$. )odvreni so oksidaciji, redukciji, spiranju ali kopienju v posamezni$ $orizonti$ itd. 8e oksidi 7 $idroksidi so najpomembneji, ker so nosilci $omo eni$ snovi !rjava. *umena, rdea, rna barva# v tle$ in vir rastlinske pre$rane. -l oksid se kopii v terra rossi. 1+. Sili ije'i geli!

11. ,o'ot'or-e ' tle&! )reperevanje kamnin in nastanek tal v naravi nene$no potekata pod vplivom kline, ive a sveta itd. )rodukti preperevanja la$ko med seboj rea irajo in tvorijo minerale. Novotvorbe delimo na: linene minerale - okside, $idrokside -l, 8e, , , (i - &i4B - or ansko 7 mineralne komplekse - soli alkalni$ in zemeljsko alkalni$ kovin !Na,/,>a,, $idroksidi, karbonati, $idrati, sulfati, fosfati,%# 12. "eolo.ka karta Slo'enije! )re ledne karte so v merilu @ : @AA AAA, osnovne pa @ : BD AAA. 9sebuje eoloke podatke npr. kje v &loveniji najdemo: linasto 7 prodne zasipi, - karbonate, - klasite, - morske in jezerske sedimente, - prodne zasipe, - terciarne sedimente, - tonalit. 13. Pre/ere'anje kamnin 0 fi%ikalno*kemi1no2! 2lej od ovor E.0

14. )rganski ostanki in kemi1na sesta'a! 4r anski ostanki so veinoma rastlinske a izvora. 2ozdna tla F na povrini odmrlo listje in rastlinski deli v razlini$ stopnja$ raz radnje. (ravnata tla F podtalni ostanki odmrli$ korenin in koreninski izloki. 9sebnost or anske snovi v tle$ spreminjajo rastline in mikroor anizmi. /emina sestava: - tkiva zeleni$ listov F GD < vode - odpadlo listje, i lice F HA 7 DA < vode ostalo je su$a substanca0 I ;A < or anske spojine >,=,4, B 7 H < >a, , , /, Na, ), &, ostalo je N0 15. 3a%gradnja organski& ostanko' s /omo1jo flore in fa'ne! 4dmrlo or ansko snov razkrajajo tevilni or anizmi, ki so rastlinske a in ivalske a izvora: - ,-/*4834*-: live, korenine - ,+/*4834*-: al e, live, bakterije, bacili% - ,-/*48-9N-: deevniki, mravlje, stri alice,price, sesalci% - ,+/*48-9N-: nematode, protozoa ?tevilo or anizmov v tle$ je razlino in se spreminja. Najbolj so razirjeni v povrinskem delu tal. *az radnja je biokemini oksidacijski proces, ki je usmerjen proti konni mineralizaciji or anski$ spojin, pri katerem se sproajo =B4, > 4 B in mineralne snovi. *az radnja or anski$ ostankov ! $umifikacija, mineralizacija # poteka v vei$ faza$: - +N+>+-3N- 8-Z- sestavine v odmrli or anski snovi kmalu podleejo $idrolizi in oksidaciji, oksidirajo se cikline spojine; - 8-Z- ,.=-N+1N.2- *-Z)-"-N:- opravi jo makro in mezofavna; - 8-Z- ,+/*45+434?/.2- *-Z/*4:- opravijo jo $eterotrofni in saprofitski mikroor anizmi. 16. 4rste flore in fa'ne ' tle&! ,-/*4834*-: live, korenine ,+/*4834*-: al e, live, bakterije, bacili% ,-/*48-9N-: deevniki, mravlje, stri alice,price, sesalci% ,+/*48-9N-: nematode, protozoa

1!. 3a%gradnja ogljiko'i& &idrato'* /roteino'* ma.1o-* 'osko'* lignina! 423:+/49+ =+"*-(+ !celuloza in $emiceluloza,krob,sladkorji# se naj$itreje raz rajujejo. *az radnja poteka v H faza$: - encimi depolimerizirajo o ljikove $idrate do manji$ enot; potem se v celica$ mikroor anizmov monosa$aridi in disa$aridi transformirajo do lukoze. lukoza se transformira v dve molekuli piruvata; od piruvata se odcepi >4B in nastane s koencimom - aktivirana ocetna kislina - dokonna raz radnja do >4B )*4(.+N+ so iz aminokislin, ki ji$ povezuje peptidna vez.

)ri raz radnji sodelujejo vsi mikroor anizmi v tle$. *az radnja poteka v H faza$: - encimi depolimerizirajo proteine do kraji$ peptidov in do aminokislin. (i se veejo na $umus ali pa ji$ asimilirajo mikroor anizmi. - DA 7 GA < nastali$ aminokislin se mineralizira v celica$ mikroor anizmov. )ri tem nastaja N=H - v tretji fazi se mineralizira s koencimom - aktivirana ocetna kislina do >4B ,-?145., 94&/+ so LIPIDI% )ri raz radnji sodelujejo live in bakterije. )oteka v H faza$: - $idroliza esterske vezi med vijimi alko$oli pri voski$ in maobnimi kislinami, potem poteka raz radnja v celica$ mikroor anizmov. - od aktivirane maobne kisline se odcepita po dva > atoma. - s koencimom - aktivirana ocetna kislina se mineralizira do >4B 3+2N+N je precej odporen na mikrobno raz radnjo. 3i nin raz rajujejo lesne live, da pridejo do celulozni$ in $emicelulozni$ delov lesne biomase, ki ji$ uporabljajo kot substrat. Nastanejo fenolne spojine. 1#. Sinte%a &umusa! &inteza $umusa je oksidacijski proces. 4dvisna je od matine podla e, reliefa, ivi$ bitij, podnebni$ razmer. )oteka v aerobni$ razmera$. =umus nastaja z raz radnjo ostankov or anizmov na povrini tal in v tle$. (a proces se imenuje (UMI$IKA)I*A. =umifikacijo spremlja MINERALI#A)I*A,kjer se del odmrle or anske snovi popolnoma razkroji na sestavne dele: >4B , =B4, N=H, =B&,% =itrost raz radnje je odvisna od klime, ve etacije, reliefa in matine podla e. Najbolj neposredno pa vplivajo vla a, p= in temperatura tal. 1(. Kemi1na sesta'a &umusa! &estavljen je iz 8.N43N+= 45*41.9 in "C?+1N+= &)4:+N. 2lavne sestavine $umusa so benzen, piridin, furan, , pirol, naftalin, kinolin,indol. -ktivne skupine so karboksilna, metoksilna, $idroksilna, karbonilna in amino skupina. =umus je sestavljen iz netopne a =C,+N- in topne =C,+N&/. /+&3+N.. =uminske kisline pa so sestavljene iz netopne =C,+N&/. /+&3+N. in topne 8C394 /+&3+N.. 2+. 5kolo.ki /omen &umusa ' tle& in njego'e o-like! ./434?/+ )4,.N =C,C&- 9 (3.=: - prsti daje temno barvo in zaradi te a se tla se revajo, - z linenimi minerali mea mineralne in or anske snovi tal, - izboljuje orne lastnosti, - poveuje puferno kapaciteto, - oskrbuje rastline z makro$ranili in mikro$ranili, - nanj se veejo npr. rastni $ormoni, vitamini, antibiotiki, ki so pomembni za rastline, - nanj se veejo tudi pesticidi, nojila in ostale spojine, - je $rana tevilnim mikroor anizmom, - sodeluje pri oblikovanju strukture tal in pri sorptivni sposobnosti tal in zaloenosti tal z duikom. 453+/. =C,C&-: - TERESTI NI (UMUS+ sem spadajo sprstenina !zreli $umus#, pr$nina !polsurovi $umus# in surovi $umus.

Sprstenina je dobro preperela oblika $umusa. Nastala v - $orizontu. +ma nevtralni p=, veliko duikovi$ spojin, je sive do rne barve in ima zrnasto strukturo.Nastane pri primerni vla i, temperaturi tal, visoki vsebnosti >a v tle$, primerni vsebnosti duikovi$ in dru i$ snovi. 9 5 $orizontu tvori z linenimi minerali or anskomineralne komplekse. Prhnina lei na povrini tal v razlini$ oblika$. Z lino la$ko tvori or anskomineralne komplekse. Najdemo a v ozdni$ tle$in orski$ travniki$. )ri nastajanju sodelujejo acidofilne live. Surovi humus lei na povrini tal, 4 $orizont, poraeni$ z listavci. :e temno sive barve, po osto preraen s $ifami liv. Nastaja na bioloko siromani$ tle$. +ma kislo reakcijo. (IDROMOR$NI (UMUS+ sem spadata movirni $umus in otni $umus. Movirni humus nastaja v po oji$ prekomerne vlanosti, ki ji$ obasno prekine sua. =umusna snov je vezana na koloidne delce line. otni humus nastaja na anaerobni$ tle$ s stalno veliko vla o. &estavljen je iz malo raz rajeni$ or anski$ ostankov.

21. 6iklus du.ika! )rimarni izvor duika sta litosfera in atmosfera. Z dejem iz atm&0,ere pride @ 7 HA k N'$a letno v amonijski obliki. +z lit&0,ere pa pride A,AB 7 A,AD < NB . )ri 1i&l&2ki ,ik0a/i3i mikroor anizmi reducirajo elementarni duik v N=B obliko in a v radijo v aminokisline.3etno pridelajo tako okoli @AJ ton N. Ne0im1i&t0ki ,ik0at&r3i so bakterije in modro-zelene al e, ki koristijo or anski > kot ener etski material in na @ porabljene a > veejo BA m N. (o je A 7 @A k N'$a letno. Sim1i&t0ki ,ik0at&r3i so mikroor anizmi F bakterije rodu *$izobium, na korenina$ stronic. 9 kmetijski$ tle$ veejo BA 7 KAA k N'$a in sicer pretvorijo elementarni duik v N=H obliko za nadaljno bioloko sintezo. )ri ra'gra4n3i &rgan0ki 0n&5i se tudi sproa N v obliki N=H. (o je proces amonifikacija. )otem se N=H oksidira do nitratov in ta proces se imenuje nitrifikacija. "uik pa se iz ublja iz tal s: - spiranjem, - erozijo, - denitrifikacijo !redukcija nitratov in nitritov#, - volatizacijo !iz uba duika v atmosfero#, - spravilom pridelka, - zai anjem trave. 22. 6iklus ogljika! )rimarni izvor o ljika je >4B iz atmosfere. (a se v rajuje v or anske ostanke. 9 or anski snovi je v reducirani obliki. Z 1i&kemi30k& &k0i4a/i3& v tle$ pre$aja v >4B, ki pre$aja v atmosfero in se la$ko ponovno vraa v proces kroenja. "el >4B pre$aja v tkiva favne in mikrobov, ki raz rajujejo or anske ostanke, kjer se ponovno sproa kot >4B. > vezan na $umus je za dalje obdobje izkljuen iz ciklusa kroenja.

23. 6iklus fosforja! )rimarni izvor fosforja je litosfera !minerali#. & prepere5an3em te$ mineralov nastanejo sekundarne spojine >a, 8e in -l fosfatov. +z te$ spojin pa pre$aja ) v tla v ionski obliki )4KH-, =)4KB-, =B)4K-. Z 4e63em a pride v tla A,B 7 A,D k ' $a letno. BA 7 JA < ) v tle$ je la$ko v or anski obliki, torej ima or anska snov velik pomen pri kroenju ). "ele ) v tle$ je torej A,AB 7 A,AJ <. Na dostopnost ) v tle$ vplivajo: - p=, lineni minerali, - vsebnost izmenljive a aluminija. 24. 6iklus 7'e/la! )rimarni izvor so ma matske kamnine. 9sebujejo a A,AD 7 A,H <. +z atm&0,ere a pride letno BA 7 HA k ' $a, v industrijski$ sredii$ pa @AAk ' $a. & prepere5an3em pre$aja v sekundarni pirit. *astline a sprejemajo v ionski obliki &4KB-. 9 rastlina$ sodeluje pri iz radnji beljakovin in vitaminov. & se radi spira v podtalnico. 25. 6iklus kal ija in magne%ija! /alcij: Na$aja se v minerali$ kot so kalcit, dolomit in sadra. 9 tle$ se na$aja v obliki soli >a>4H, >a&4K, %+ma veliko sorptivno sposobnost in velik pomen za rodovitnost tal. ?kodljivo deluje na vinsko trto in breskve. 9 talni raztopini a v praksi imenujemo tudi aktivno apno.)reve >a L pojav kloroze. ,a nezij: Na$aja se v minerali$ kot so dolomit, ma nezit in serpentin. +z mineralov je slabo topen, la$ko dostopen pa je iz sorptivne a dela tal. 26. Kaj je to sor/ti'na s/oso-nost tal? &orptivna sposobnost tal je sposobnost tal, da veejo in zadrujejo snovi. Nekaterim la$ko spremenijo kemini znaaj ali pa delujejo kot filter. "elimo jo na: - Me7ani.na 0&rp/i3a: sistem por deluje kot filter in me$anini delci zastanejo kot v cedilu. & tem se propustnost tal zmanja !po deju#. - $i'ikalna 0&rp/i3a: razline molekule tekoin in plinov se veejo na povrino koloidov in se kemino ne spremenijo. &orbirana voda se povee s kapilarno vodo in posreduje izmenjavo kationov ter sodeluje pri preperevanju kamnin oz. mineralov. - $i'ikaln& kemi.na 0&rp/i3a: najpomembneja, odreja kemine lastnosti tal. 9pliva na strukturo tal in preperevanje v tle$. - Kemi.na 0&rp/i3a: nekatere vodotopne soli ali kisline postanejo netopne. - Bi&l&2ka 0&rp/i3a: mikroor anizmi veejo snovi v telesca in ko odmro, se bioloka sorpcija ponovno sprosti.

2!. Kaj je to koloidna mi ela? &estavljena je iz jedra, sloja ionov, sloja protiionov in difuzne a sloja.3a$ko je pozitivne a li ne ativne a naboja. *e4r& je sestavljeno iz amorfni$ elov,kristalov lineni$ mineralov ali pa iz or ansko mineralni$ delov. Na povrini jedra je 0l&3 m&lek8l, ki je sposoben disociirati in tvori dvojni elektrini sloj. +oni, ki po disociiaciji ostanejo vezani na povrini jedra tvorijo n&tran3i 0l&3, ki daje elektrini naboj. 4koli elektrino nabite a delca se tvori sloj na0pr&tn& na1iti7 i&n&5% "el te$ ionov je vrsto vezan na ranulo, to je adsorpcijski sloj. 4stali bolj oddaljeni ioni pa so samo delno vezani na ranulo in se ibljejo okoli nje, to je 4i,8'ni 0l&3% "ifuzni sloj je najbolj aktiven del micele. 9 njem se vri adsorpcija in zamenjava ionov z dru imi. -dsorpcijski sloj samo delno nevtralizira naboj jedra, viek elektrine a potenciala pa se imenuje 'eta p&ten/ial in se spreminja v odvisnosti s koncentracijo ionov v raztopini. 2#. Sor/ ija kationo'! &orpcija je izmenjava0 2lina zaradi prosti$ ne ativni$ nabojev in $umusni koloidi zaradi aktivni$ skupin veejo katione. Na izmenjevalniki$ oz. sorptivnem delu tal so prisotni >a, , , =, /, Na, -l ioni !kisla tla#.Zamenljivi kationi so >a, , , /, Na, =, -l ioni. /islo delujejo = in -l ioni, bazino delujejo >a, , , /, Na ioni. &orpcija kationov je odvisna od valence. 9evalentni kationi imajo vejo mo sorpcije, manjvalentni kationi pa imajo manjo mo sorpcije. 1im debeleji je $idratacijski ovoj okoli kationa, tem manja je mo sorpcije. 2lede na valenco posamezni$ ionov sorptivna mo slabi po naslednjem vrstnem redu: -lHM N >aBM N , BM N /M !=M# N NaM

2(. Sor/ ija aniono'! "o sorpcije anionov pri$aja predvsem na: - 8e in -l oksidi$, - stranski$ ploskva$ lineni$ mineralov, - pri or anski snovi zlasti N=B in N= skupine. Ne ativni naboji se v nijem p= okolju tevilno zmanjujejo, istoasno pa se vea tevilo pozitivni$ nabojev na povrina$ izmenjevalcev. &orpcija anionov je odvisna od valence in stopnje $idratacije. Najvejo mo sorpcije kae fosfatni ion, najmanjo pa klorov ion. ,o sorpcije se zmanjuje po naslednjem redu: )4KH- N &4KB- N N4H- N >l3+. 8eta /oten ial! -dsorpcijski sloj pri koloidni miceli namo delno nevtralizira naboj jedra, viek elektrine a potenciala pa se imenuje zeta potencila in se spreminja v odvisnosti s koncentracijo ionov v raztopini.

31. 9elo'anje adsor-irani& iono' na lastnosti tal in /re&rano rastlin! 9)3+9 N- 3-&(N4&(+ (-3: 9plivajo na : - fizikalno stanje koloidov, - pre$rano rastlin, - reakcijo in puferno sposobnost. $i'ikaln& 0tan3e k&l&i4&5: koagulacija ! el stanje# je dovajanje koloidov, zeta potencial se manja; disperzija oz. peptizacija !sol stanje#je odbijanje koloidov, zeta potencial raste oz. je visok. /4-2C3->+:- O SOL GEL ).)(+Z->+:Pre7rana ra0tlin9 adsorbirani ioni so la$ko neposredni izvor $ranil, adsorpcija prepreuje izpiranje ionov, izmenjava poteka med sorptivnim delom tal in koreninskimi laski. Reak/i3a in p8,erna 0p&0&1n&0t9 poveanje kislosti, poveanje alkalnosti, potencialna kislost. 32. Kaj je /uferna s/oso-nost? )uferna sposobnost je pomembna saj so or anizmi obutljivi na nenadne spremembe p=. 9 tem je izraena tudi sanacijska sposobnost tal, saj se svinec v tle$ spremeni v teko topne soli in je fizioloko malo uinkovit. 33. Puferno delo'anje! )uferno delovanje je odpor tal proti spremembi p= oz. zmanja se stopnja disociacije !razpad# vodikovi$ in $idroksidni$ ionov. )uferni sistem nevtralizira ali pa se omenjena iona slabo disociirata. (vorijo se slabe kisline in nji$ove soli. &istem je reverzibilen. 9odikov ion se vee na izmenjevalnik, sprosti se >a ion ali kaki dru i ioni, ki zmanjajo kislost talne raztopine. 34. 4rste 'ode ' tle&! - vodni $lapi - kristalna, kemino vezana voda - $i roskopska voda - kapilarna voda ravitacijska voda - nasitna voda - led v tle$ V&4ni 7lapi so sestavni del talne a zraka. 2ibljejo se iz topleje a mesta na $ladnejo, tam se del vodni$ $lapov kondenzira. Kri0talna 5&4a se pojavlja v kristalni mrei mineralov oz. soli. (igr&0k&p0ka 5&4a predstavlja ene a ali ve slojev molekul vode. (a voda predstavlja mrtvo vla o in je rastline ne morejo sprejemati. +z tal jo la$ko odstranimo s se revanjem. Kapilarna 5&4a se na$aja v kapilara$. Zadrujejo jo ko$ezijske in ad$ezijske sile. "el kapilarne vode predstavlja mrtvo vla o, ostalo pa la$ko rastline porabijo. Gra5ita/i30ka 5&4a se pod vplivom tenosti iblje po nekapilara$ v podtalnico. Na0itna 5&4a se pojavlja kot podzemna voda v veji ali manji lobini tal.

Le4 5 tle7 se pojavi, ko tla zmrznejo. 9oda se raziri in nastajajo a re atni skupki. (alna masa nabrekne in se razdrobi. 35. 5nergijsko stanje talne 'ode! 2ibanje vode v tle$ je poasno. 2lavna oblika ener ije vode v tle$ je p&ten/ialna energi3a, ki je odvisna od poloaja vode v tle$ in delovanja sil nanjo. )otencialna ener ija se meri z delom, ki je potrebno, da se neko telo premakne nasprotno od smeri delovanja sile. .ner ijski potencial je razlika v parcialni prosti ener iji med talno vodo v dani toki in vodo v standardnem nivoju, ki se jemlje kot nielna toka. 9oda se v naravi iblje z namenom zmanjevanja potencialne ener ije in dose anja ravnoteij. 36. )dnos energije in /ritiska! )re$od vodne pare v tekoino je povezan z zmanjanjem ibanja molekul in sproanjem doloene ener ije. /o ta voda pride v kontakt s talnimi delci, se sproa e dodatna ener ija. .ner ija se sproa v obliki toplote. 9oda v tle$ ima la$ko razlino ener ijo in ta se izraa s $idrostatinim pritiskom. 3!. "i-anje 'ode ' nenasi1eni& tle&! )ojavi se takrat ko je voda pod pritiskom. (o je najpo osteje v naravni$ tle$. 9oda se iblje iz obmoja, kjer je vodna opna debeleja k delcem s tanjo opno. (orej se iblje od mesta z nijim pritiskom k mestu z vijim pritiskom. "arsijeva formula: P L k Q !R# Q ='3 3#. "i-anje 'ode ' nasi1eni& tle&! 2ibanje vode v nasieni$ tle$ se odvija takrat, ko so vse pore napolnjene z vod, to pa je takrat, ko se voda na$aja pod pritiskom. =itrost pretoka vode skozi porozni sistem je sorazmeren sili, ki premika vodo. ,akropore omo oajo neoviran pretok vode. "arsijeva formula: P L k Q ='3 3(. 9arsije'a formula! Nasiena tla: Nenasiena tla: P L k Q ='3 P L k Q !R# Q ='3 R F koliina vode

P F $itrost pretoka vode k F propustnost tal za vodo ='3 F $idravlini radientS S radient L postopna sprememba

4+. "i-anje 'odni& &la/o'! /o so tla v nenasienem stanju, je vodna para vedno prisotna v plinasti fazi. 9odna para se iblje zaradi difuzije !razpritev#, razlik v parcialni$ tlaki$. 9odna para je v dinaminem ravnoteju z vezano vodo v poroznem sistemu tal.)ara se iba od topli$ podroij, kjer je pritisk veji, k $ladnim podrojem. 9 $ladni$ sloji$ se kondenzira. 41. Kaj je infiltra ija? +nfiltracija pomeni vpijanje in z infiltracijo se zane kroenje vode v tle$. "a la$ko tla zadrujejo vodo je potrebna sposobnost vpijanja vode v tla. (o je infiltracijska sposobnost in jo izraamo v enoti volumna in enoti asa. 9 su$i$ tle$ je stopnja infiltracije velika. 42. Ka/ilarni '%/on! 9oda se iblje v vse$ smere$ z mesta veje vlanosti na su$a podroja. =itreje v la$ki$ tle$, poasneje v teji$. Najvije se povzpne kapilarna voda, kjer prevladujejo srednje pore @ATm 7 A,BTm. 9iina kapilarne a vzpona je definirana: $ L BUVUcosW ' rUdU $ F viina stolpca vode V F povrinska napetost tekoine cosW F kot med steno kapilare in tekoino d F specifina ostota tekoine r F premer kapilare ,anje pore od A,AD mm la$ko zadrujejo vodo zaradi kapilarni$ sil. (akno vodo imenujemo kapilarna voda, ki predstavlja tudi vodo,ki je dostopna koreninam rastlin. 43. 5kolo.ki /omen 'ode! 9oda vpliva na mno e fizikalne, kemine in biotine procese. 9pliva na toplotne lastnosti tal, zranost, mikrobioloko aktivnost in dru e procese. "eluje kot topilo, kot nosilec raztopljeni$ snovi in je nujna za rast in razvoj rastlin. :e eden kljuni$ po ojev za rodovitnost tal. :e v kontaktu s trdo fazo. 44. Poro%nost tal! 9oda in zrak sta si v tle$ nasprotno sorazmerna. Na$ajata se v prostoru, ki je razvejan, razdeljen in povezan s trdim delom tal. +zoblikovanost tal oznaujemo s poroznostjo. )o velikosti pa delimo tla v kapilare in nekapilare. Nekapilare so napolnjene z zrakom, kapilare pa z vodo. )ore delimo na: - nekapilare oz. robe pore ; e so veje od DA Tm se voda $itro odcedi, e pa so velike DA-@A Tm pa se voda poasi odceja. - srednje velike pore; velike so @A 7 A,BTm. - drobne pore; manje od A,BTm &rednje velike pore in drobne pore so kapilare0

+dealno razmerje med nekapilarami in kapilarami je @ : @ ali B : H. )orazdelitev por v profilu tal se z lobino spreminja. )oroznost tal !)# izraunamo iz razlike med ostoto in volumsko teo. +zraamo jo v <. )< L !&tp 7 &tv ' &tp# Q @AA &tp F ostota ali prava specifina tea &tv F volumska tea Na poroznost tal vplivajo: - tekstura tal, - struktura tal, - or anske snovi v tle$, - obdelava tal, - ve etacija in or anizmi v tle$% )oroznost se spreminja ez leto, pri tem pa je pomembna zmrzal, ki ra$lja tla. 45. Sesta'a %raka ' tle&! Zrak v tle$ vsebuje pline, ki so veinoma po izvoru iz atmosfere. 9sebuje pa tudi pline,ki nastanejo pri biokemini$ procesi$. &estava zraka v tle$: - @J 7 BA < 4B O @A < - A,@D 7 A,ED < >4B O D 7 E < 46. $%menja'a /lino' ' atmosferi in tle&! ,ed zrakom v tle$ in atmosfero pri$aja do stalne izmenjave plinov. (a izmenjava pa je odvisna od zrane a pritiska. 1e je pritisk veji, atmosferski zrak pritiska v tla in se mea z zrakom v tle$. 1e pa je pritisk manji, pa se zrak iz tal iri v atmosfero. (udi spremembe temperature povzroajo meanje plinov. )onoi v atmosfero, podnevi pa v tla. 4!. 5kolo.ki /omen %raka! Zrak vpliva na: - aktivnost korenin, - aktivnost mikroor anizmov !aerobni, anaerobni procesi#, - oksidacijske in redukcijske procese v tlet. 4#. $%'or to/lote ' tle&! )rimarni izvor toplote je sonno sevanje. (udi pri raz radnji or anski$ ostankov se sproa toplota. 4b navlaevanju ali pre$odu v led se sproa toplota. (udi topel de je la$ko pomemben.

4(. S/e ifi1na to/lota! &pecifina toplota tal je koliina toplote, izraena v :'k /, ki je potrebna, da se @ k tal se reje za @/. Na specifino toploto tal mono vplivajo poroznost in dele vode oz. zraka v pora$. 5+. To/lotna /re'odnost! (oplotna prevodnost tal je sposobnost, da tla prepuajo toploto. +zraena je v kalorija$, ki prodrejo skozi @cm debel sloj tal ! povrine @cmB # v @ sekundi, pod po ojem da znaa temperaturna razlika med ornjo in spodnjo povrino @X>. 9 su$i$ tle$ se toplota prevaja preko trdni$ delcev, ker je prevodnost preko zraka neznatna. Z naraanjem vlanosti naraa toplotna prevodnost. 51. 5kolo.ki /omen to/lote ' tle&! (oplota vpliva na fizikalne, kemine in biotine procese v tle$. 4d toplote v tle$ so odvisne mno e ivljenjske funkcije rastlin. )omembna je za kalitev semen, rast in razvoj korenin ter rast in razvoj rastlin. 52. Talna ra%to/ina 0 /:* kon entra ija* o%motski /ritisk2! Talna ra't&pina je vodna tekoa faza tal v kateri so topljive snovi in disociirani ioni. p( &'% reak/i3& talne ra't&pine doloa koncentracija disociirani$ !razpadli$# vodikovi$ ionov. p= je merilo aktivnosti vodikovi$ ionov v talni raztopini. p= tal variira in loimo: - slabo bazina tla: J 7 G,@ - nevtralna: G - slabo kisla: E,; 7 E - kisla: D,; 7 D - mono kisla: K,; 7 K - izredno kisla: p= Y H,; K&n/entra/i3a vodikovi$ ionov: - nevtralna raztopina Z=M[ L Z4=-[ Z=M[ L @A-Gmol'l - kisla raztopina Z=M[ N Z4=-[ Z=M[ N @A-Gmol'l M - bazina raztopina Z= [ Y Z4= [ Z=M[ Y @A-Gmol'l 53. Migra ijski /ro esi ' tle&! ,i racijski procesi v tle$ so pomembni za pedo enetski razvoj tal. )rocesi mi racije so procesi premeanja talni$ delcev in snovi pod vplivom vode in or anizmov. &novi ki mi rirajo so la$ko v razlinem stanju 7 velike disperzne tvorbe, ionska oblika. )remeanja so la$ko na povrini tal ali pa skozi talni profil. )oznamo: - mi racijo z vodo -bioloko mi racijo.

54. $lu'ialna in elu'ialna migra ija! +luviacija L ustavitev v loblji$ $orizonti$. )oznamo tri vrste: - L!"S!#$%!&$ ' raztopljene snovi Na,/,>a,, . ,i racija te$ kationov je po ojena s topnostjo nji$ovi$ soli, ener ijo adsorpcije in nji$ovim odnosom z biosfero. &oli alkalni$ kovin !Na in /# so zelo topne in se la$ko izpirajo iz tal, najpo osteje brez iluvacije. Zemeljsko alkalni kationi !>a in , # pa so manj ibljivi, ker mi rirajo v obliki or anski$ kompleksov. ,i racijska sposobnost sledi: >a N , N / N Na . 9 tle$, kjer je prisoten >a>4H se izpiranje vri v dve$ faza$: a# v obliki >a!=>4H#B, b# v obliki >aBM. +zpiranje >a je odvisno od: -vlanosti klime -prisotnosti >4B v tle$. - (EL)#!$%!&$ ' organsko mineralni kompleksi 8e,-l,,n. )ri raz radnji primarni$ mineralov sodelujejo nizko molekularne or anske kisline !ocetna# in nije kondenzirane oblike $umusni$ kislin in pri tem nastanejo kelatni or ansko mineralni kompleksi, ki se la$ko izpirajo. =eluviacija je znailna za mi racijo 8e in -l ionov, saj ti ioni la$ko preidejo v raztopino le v ekstremno kisli$ po oji$, medtem ko v obliki kelatov postanejo izjemno ibljivi tudi pri viji$ vrednosti$ p=. & spremembo redoks potenciala .$ se spremeni mobilnost 8e in ,n kompleksov. )ri nizkem .$ in redukciji 8e in ,n ionov le ti laje radijo komplekse, nji$ova mobilnost se vea tudi pri vijem p=. - !L!ME*!+$%!&$ ' glineni delci )ojavlja se v vlani$ klima$, kjer so izraeni descendentni tokovi vode-tokovi navzdol. Na mi racijo vpliva: -p= tal, -vsebnost 8e in -l ionov, -prisotnost or anski$ snovi. 2lina la$ko mi rira v peptidnem stanju. /oa ulacija in a re acija onemo oata njeno mi racijo. Najbolj ibljivi no minerali montmorilonitske skupine !mono ne ativen naboj#, potem si ilitni in vermikulitni minerali. /aolinit je najmanj mobilen, ker ima najveje kristale in najmanji ne ativni naboj. 55. ;iksi'a ija iono'! - L!"S!#$%!&$ ' raztopljene snovi Na,/,>a,, . ,i racija te$ kationov je po ojena s topnostjo nji$ovi$ soli, ener ijo adsorpcije in nji$ovim odnosom z biosfero. &oli alkalni$ kovin !Na in /# so zelo topne in se la$ko izpirajo iz tal, najpo osteje brez iluvacije. Zemeljsko alkalni kationi !>a in , # pa so manj ibljivi, ker mi rirajo v obliki or anski$ kompleksov. ,i racijska sposobnost sledi: >a N , N / N Na . 9 tle$, kjer je prisoten >a>4H se izpiranje vri v dve$ faza$: c# v obliki >a!=>4H#B, d# v obliki >aBM. +zpiranje >a je odvisno od:

-vlanosti klime -prisotnosti >4B v tle$. 56. :elu'ia ija! - (EL)#!$%!&$ ' organsko mineralni kompleksi 8e,-l,,n. )ri raz radnji primarni$ mineralov sodelujejo nizko molekularne or anske kisline !ocetna# in nije kondenzirane oblike $umusni$ kislin in pri tem nastanejo kelatni or ansko mineralni kompleksi, ki se la$ko izpirajo. =eluviacija je znailna za mi racijo 8e in -l ionov, saj ti ioni la$ko preidejo v raztopino le v ekstremno kisli$ po oji$, medtem ko v obliki kelatov postanejo izjemno ibljivi tudi pri viji$ vrednosti$ p=. & spremembo redoks potenciala .$ se spremeni mobilnost 8e in ,n kompleksov. )ri nizkem .$ in redukciji 8e in ,n ionov le ti laje radijo komplekse, nji$ova mobilnost se vea tudi pri vijem p=. 5!. <iolo.ka migra ija! 5ioloka mi racija je mi racija or anske snovi kot or anski$ ostankov v povrinske dele tal. /orenine rpajo iz loblji$ slojev bio ene elemente, ki se veejo v vije dele rastlin, in ko propadejo, preidejo kot or anski ostanki v povrinske dele tal, kjer izloajo mineralne snovi v obliki soli. "ru nain ibanja je ibanje s pomojo talne favne. 5#. Pedogenetski faktorji 0 mati1na osno'a* relief* klima* organi%mi 2! S,)4,$ 95=>4,$K$ 7 ,-(+1N- 4&N49-, /3+,-, 4*2-N+Z,+ F vnaajo nove snovi in ener ijo v tla. ,5S,)4,$ 95=>4,$K$ 7 *.3+.8 F vpliva na prerazporeditev tal. ,-(+1N- 4&N49-: :e osnovni izvor mineralne a dela tal. 3a$ko je kamnina ali pa e delno preperel in odneen material. 9pliva na pestrost tal. /3+,-: /limo opredeljuje skupina dejavnikov: - temperatura zraka - dolina in ener ija sonne a obsevanja - obdobje brez slane% (oplota in vla a vplivata na raz radnjo rastlinski$ ostankov in nastajanje $umusa, na razpadanje mineralov, odrejata vodni reim tal in smer mi racije talni$ delcev. *.3+.8: *elief opredelimo z: - nadmorsko viino - na ibom - poloajem povrine )ojavlja se v H stopnja$: - ,-/*4*.3+.8, ki vpliva na vertikalno coniranje tal in ve etacije - ,+/*4*.3+.8, ki vpliva na prerazporeditev padavinske vode in vplivov podtalnice - ,.Z4*.3+.8, ki vpliva na $idrotermien reim okolja

4*2-N+Z,+: *azvijajo se v tle$ in na tle$, z njimi si izmenjujejo snovi in ener ijo. Na tla vplivajo in ji$ deloma spreminjajo. 4dmrli ivalski ostanki omo oajo kroenje rastlinski$ $ranil. )oseben vpliv ima tudi lovek dokler deluje v skladu z naravo. 5(. Pedogenetski /ro esi! )edo enetski procesi predstavljajo dinamino komponento pri nastajanju tal. 9se dejavnike povezujejo v nekakno mreo medsebojni$ delovanj. )oenostavljeno ji$ delimo na: - procese nastajanja mineralne komponente tal - procese nastajanja or anske komponente tal - procese zadrevanja mineralne in or anske snovi - procese premeanja snovi - specifine procese. )otekajo la$ko v ciklusi$, ki se periodino ponavljajo, la$ko pa so tudi enkratne nenadne spremembe. 3a$ko so povratni ! izpiranje # ali pa enosmerni ! razpadanje primarni$ silikatov #. )omembneji specifini procesi so: - dekarbonatizacija ! izpiranje >a>4H# - rubifikacija ! nastajanje kambine a $orizonta, de$idratacija 8e # - o lejevanje ! redukcija 8e in ,n v tle$ nasieni$ z vodo # - psevdoo lejevanje ! redukcija poteka po pora$ in razpoka$ v mokri fazi # - lesiviranje ! izpiranje peptizirani$ lineni$ mineralov # 6+. Slo'enska klasifika ija tal! /lasifikacijo tal, ki jo uporabljamo v &loveniji, sestavljajo K oddelki: - oddelek -9(4,4*8N+= (-3 zajema tla, ki so nastala pod vplivom padavinske vode, ki skozi profil tal prosto in brez dalje a zadrevanja odtee - oddelek =+"*4,4*8N+= (-3 zdruuje tla v kateri$ padavinska voda zastaja ali pa je prisotna podtalnica, vasi$ tudi do povrine tal - oddelek &3-N+= (-3 predstavlja tla v kateri$ se pojavlja akumulacija !kopienje# soli npr. Na>l - oddelek &C5-/9-3N+= (-3 zajema tla, ki so nastala na dnu stojei$ voda. Za nas sta pomembna predvsem prva dva oddelka. 9si oddelki so razdeljeni e na razrede, ki si sledijo po razvojni$ stopnja$ tal in ji$ opiemo z nizom dia nostini$ talni$ $orizontov. 61. >'tomorfna tla! 4ddelek -9(4,4*8N+= (-3 zajema tla, ki so nastala pod vplivom padavinske vode, ki skozi profil tal prosto in brez dalje a zadrevanja odtee. @.# Nerazvita tla: !-#-> kamnie 7 trda razdrobljena kamnina surova tla 7 tla na me$ki kamnini, ki mono prepereva koluvialno 7 deluvialna tla 7 so ob vznoji$ poboij, po kateri$ voda spira kamninski drobir in talne delce

B.# =umusno akumulativna tla: --> - rendzina 7 na karbonatni$ kamnina$ !apnenec, dolomit, lapor# plitva tla - ranker 7 na nekarbonatni$ kisli$ kamnina$ H.# /ambina tla: --5-> evtrina rjava tla 7 z bazinimi kationi dobro nasiena tla distrina rjava tla 7 z bazinimi kationi slabo nasiena tla rjava pokarbonatna tla 7 na apnencu in dolomitu, rumenkasto rjava tla jerovica L terra rossa 7 na apnencu in dolomitu, rdekasta tla

K.# +zprana tla: --.-5-> - podzol 7 kjer je velik dele kremena je izpiranje zelo intenzivno, pepelnato siva tla D.# -ntropo ena tla: )-> Nastale zaradi pre loboke a obdelovanja. (o so ri olana, vrtna tla in tla deponij. 62. :idromorfna tla! 4ddelek =+"*4,4*8N+= (-3 zdruuje tla v kateri$ padavinska voda zastaja ali pa je prisotna podtalnica, vasi$ tudi do povrine tal @.# Nerazvita $idromorfna tla: !-#-2 ali !-#-> ,ladi reni nanosi. - obrena tla B.# )sevdo lejna tla: --5 -> - psevdo lej 7 zastajanje padavinske vode na nepropustnem $orizontu H.# 2lejna tla: --2 Zadrevanje vode do lobine @m. lej 7 znailno movirsko rastlinje K.# ?otna tla: (-2 Nastanejo zaradi odla anja in raz radnje rastlinski$ ostankov v anaerobni$ po oji$. - otna tla nizke a barja - otna tla visoke a barja D.# -ntropo ena $idromorfna tla: )-2 - $idromeliorirana tla 7 izkop odvodni$ jarkov in dru i ukrepi osuevanja 63. :alomorfna ? slana tla! 4ddelek &3-N+= (-3 predstavlja tla v kateri$ se pojavlja akumulacija !kopienje# soli npr. Na>l. 64. "la'ni &ori%onti 0 >* <* 6 2! =orizonti v tle$ so plasti, ki se razlikujejo po morfoloki$ lastnosti$: - barva - prekoreninjenost

dele $umusa dele skeleta vlanost%

- $umozni povrinski $orizonti, so temno obarvani zaradi prisotnosti $umusni$ snovi 5 kambini $orizonti, so rjavi, rumeni ali rdei in so nastali zaradi preperevanja matine podla e na mestu > zdrobljena matina podla a ! kamnina # 65. Pedolo.ka karta Slo'enije! )edoloka karta prikazuje re ionalno razirjenost in zastopanost posamezni$ tipov tal. "elimo jo na: - karte manje a merila N@:@AA AAA, ki eneralizirajo in poenostavljajo prikaz s prevladujoimi tipi - karte veje a merila Y@:@AA AAA, ki imajo e praktien pomen za nartovanje v prostoru. 66. )-1utlji'ost tal na onesna7e'anje!

6!. $ndustrijska onesna7e'anja!