koevski brezplani lokalni mesenik I marec 2014 I potnina plaana pri poti 1330 koevje

koevski

Dogodki kultura vrtnarjenje port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

Terapevtske masae, Ayurvedska masaa za sporanje, Bownova terapija

DARILNI BONI tudi v prodajalni aba v Tu centru v mesecu marcu -10% NA VSE DARILNE BONE v mesecu aprilu -10% na AYURVEDSKO MASAO ZA SPROANJE
VPD BLED d.o.o. ZDRAVSTVENI DOM KOEVJE Roka cesta 18, 1330 Koevje Tel.: 01/ 893-90-17; trgovina.kocevje@vpd.si

Delovni as: ponedeljek, torek, etrtek: 07-15, sreda: 07-17, petek: 07-14

AKCIJA MESECA MARCA:

- 10 %

POPUST NA MERILNICE KRVNEGA TLAKA MICROLIFE BP A 150

Ponudba velja do 31. 03. 2014. Popust se obrauna pri blagajni ob nakupu z gotovino.

UVODNIK

Bazar bizarnosti

Zadnjih nekaj dni je dogajanje na slovenskem politinem parketu doseglo vrh. Vrh bizarnosti, da ne bo pomote. Bolj primerni od parketa bi bili prepereli smrekovi plohi, kakrni so v boksih za krave ali pa konje v stajah, saj se tale naa politina ivina obnaa bolj primerno kaki tali kot pa parlamentu. Vse skupaj niti tragikomino ni ve. Spominja me na nekdaj sila gledan wrestling, kjer so se razni Hulki in Machomani grdo gledali, se precej oitno zaigrano zravsali, ob udarcih na gobec topotali z nogami, da je imel gledalec laen obutek straanske silovitosti in mrnje, ki jo domnevno utijo eden do drugega, prejemnik usa pa se je zvrnil po tleh kot bi ga zadela krogla za ruenje. ez trenutek ali dva pa je bil e na nogah, brez modrice, brez podplutbe, brez kakrnegakoli znaka pokodbe. Seveda je lo le za ov, za prodajo spominkov in navijakih rekvizitov. Tako se tudi tile nai politikanti mrko gledajo spod ela, na koncu pa v isti dravnozborski menzi, sede eden ob drugem in nasproti si, srebajo cvetano kremno juhico, si reejo koke rebikovih zrezkov na posteljici iz rukole, za prilogo si izberejo gratiniran mladi krompirek in popeen bio korenek, na koncu pa se e posladkajo s kosom okoladne torte z mangovim nadevom, medtem ko otrokom v olah, ko akajo na porcijo makaronflaja, piskajo alarmi, ker nimajo plaane polonice za kosilo. Upravnica olske kaznilnice, potem ko nekomu od starev

Tako kot teroristine organizacije, ki vrejo v luft stavbo, z avtomobilom polnim eksploziva razstrelijo nakupovalni center ali pa strmoglavijo letalo. ivjo, tukaj tainta teroristina zdruba, mi smo bili, toliko da bodo znali mediji poroati, kdo je krivec za povzroeno kodo in rtve, pa lep pozdrav do naslednji. Zgodi pa se ni! Kaj nam pomaga imenovanje nove komisije za prepreevanje korupcije, ko pa so tudi ti zlizani s tistimi, ki naj bi jih nadzorovali!? Model nadzornitva se ne obnese! Treba je imeti ljudi, ki ne potrebujejo nadzora. Ljudi, ki jim je mo zaupati in so le-tega tudi vredni!

prekipi in obelodani to sicer delujoo metodo, prevzame odgovornost, minister za olstvo pa jo okrca, e: ti, ti ravnateljica , sporni detektor po nekaj letih (!), umaknejo in, kot pravijo onkraj Kolpe, nikome nita!

fotografija: Iris tefani, Atelje Iris

ali pa onega, igar znanje in sposobnosti presegajo njegove, namesto da bi ukrepal zoper nekoga, ki svoje delo opravlja slabo in povrno. Ta malomarne mu ne hodi navzkri, ta ohranja njegovo delovno mesto, mu kima in se mu smehlja, oni drugi pa mu bevskne, da emu se suka okoli njega in ga moti, ko pa je vse postorjeno kot mora biti! Ravno zato. e od nekdaj so mlatili konja, ki vlee. Pridnega so imeli za vleko voza, onega epavega pa so imeli bolj zato, da so ga jahali otroci. e so ga vpregli, je bil bolj v napoto kot ne, zato je rebec vlekel kar sam, medtem ko je oni drugi veil oves.

Tudi v tovarnah in podjetjih re ne deluje. Nekoga doloijo za majstra oziroma preddelavca, ta pa svoje podrejene nadzoruje. Bolje reeno bi bilo, da jim utruja med samim delovnim procesom, jim tei z nesmiselnimi nalogami in jim nalaga delo, ki bi ga moral opraviti sam, s tem pa jim onemogoa delo, za katero so plaani no, zaradi katerega so tam, pustimo to, ali so petnajstega delavci tudi prejemniki pla ob strani , opraviti dobro. Kajti e bi bilo delo dobro opravljeno, norma doseena in projekti izpeljani, potrebe po nadzorniku ne bi bilo. Zato ima vsak nadzornik svojega nadzornika, vsak majstr vodjo izmene, vsak vodja izmene vodjo oddelka, vsak frdaman vodja oddelka direktorja sektorja in tako dalje in tako naprej Skoraj vedno pa majstr oznani tistega, ki spodkopava njegovo avtoriteto,

Kadar si nekdo, ki je nesposoben, ki ne ve ne kaj pone ne kako se zadevi stree, sam doloi nadzornika, pa je vrag vzel alo. Saj niti ne vem, s im bi tako skrajno neumnost oznail, ko pa slovenina premore toliko izrazov za slaboumnea. Cepec, teslo, bebec, trap, butec, bedak, kreten, budalo, potem pa so e klinini izrazi kreten, debil, idiot, imbecil, moron. Le zakaj imamo toliko nazivov za loveka s slabim moganskim valovanjem? Iz istega razloga, kot imajo Eskimi mnogo poimenovanj za sneg. Povsod je! In ker je povsod, ker oni loijo razline sorte in vrste in naine padanja snega, imajo zanje razlina imena. Tako kot imamo mi oitno povsod zadosti brljavih, nesposobnih, poasnih in malce umsko izzvanih osebkov, ki so sicer lahko nekodljivi, a ko dobijo v roke vajeti, so bolj nevarni od tepka, ki tee s karjami. Tile pa imajo v rokah nabito ibrovko. Vojsko, policijo, patrie in sodstvo. Tecimo, beimo, rei se, kdor se more, saj smo do zdaj naivno mislili e smo , da je njihov gospodar ljudstvo, saj jih je le-to izvolilo, a se vedno bolj kae, da je njihov gospodar denar. Pred njim kleeplazijo, zaradi njega umarijo, potvarjajo, se pretvarjajo in nam laejo v ksihte. Vem, da se ne sodi loveka po videzu, a ko sem prvi uzrl fotografijo teh novih kapekajevcev, sem se spomnil na nanizanko Little Britain, ki slovi po svojem rnem humorju, bizarnih in grotesknih situacijah ter po rahlo retardiranih likih. Podobnost e ne pomeni niesar, ka-li? Ali pa? Robert Kostadinoski

Izdaja NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29, 1330 KOEVJE | Vpisani v razvid medijev pod tevilko 1398 | Uredila BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oglasno trenje BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oblikovanje in tehnina ureditev Artiks d.o.o. | Urejanje besedil TANJA TURK | Foto naslovnice ROMANA NOVAK | Tisk PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE | Naklada KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV, RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV | oddaja oglasov in prispevkov DO 10. APRILA 2014 | V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA. | Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo. | Za oglaevanje v naem asopisu pokliite BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986, ali piite na e-mail noviutrip@novi-utrip.eu, ali na naslov NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29 1330 KOEVJE | Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik. | Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

AKTUALNO
Kranjska ebela (apis mellifica carnica) je naa avtohtona pasma ebele, ki je prvotno ivela na skoraj celotnem slovenskem etninem prostoru. Odlikuje se po pridnosti, krotkosti, mirnosti, odpornosti proti boleznim in ostremu podnebju, varnosti s hrano in naglem spomladanskem razvoju. Njena edina slaba lastnost, ki pa ji po drugi strani zagotavlja obstoj, je rojivost. Matica, ebele (tudi do 80.000 v enem panju) in troti predstavljajo ebeljo druino. ebelji pridelki so med (ki nastane iz mediine, nektarja ali mane), vosek, zadalevina (propolis), cvetni prah (pelod ali obnoina), matini mleek in ebelji strup. ebelarstvo je pomembna gospodarska panoga, zaradi opraevanja pa je izrednega pomena zlasti za kmetijstvo, sadjarstvo in gojenje semen. Na Koevskem ta trenutek ebelari okoli 150 ebelarjev. Okoli 100 jih je vlanjenih v ebelarsko drutvo Koevje in Z Slovenije. Veliko teh ebelarjev je vlanjenih v Zdruenje Koevski gozdni med. Zdruenje predstavlja pomembno dejavnost v koevsko-ribnikem okoliu. Namre Koevski

Ohranimo kranjsko ebelo

gozdni med je od novembra 2012 zaiten v Evropski uniji kot med zaitene oznabe porekla.

dje se moramo zaeti zavedati, da so ebele tisti prvi indikator, ki nam nakazuje, da se z naim okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati, preden bo prepozno. Prav je, da se tega zavedamo vsi in e danes zanemo skrbeti za ohranjanje nae narave. In kako naj vsak posameznik prispeva k ohranitvi ebel? veajmo tudi druge ljudi, istih voda,

Zavedajmo se pomena ebel in o tem oza skrbimo za ohranjanje istega okolja in zmanjajmo uporabo kropiv, ki so koKoevske ebelarke in ebelarji naproamo vse kmetovalce, sadjarje in ne nazadnje vrtikarje za im manjo in kontrolirano uporabo strupenih pripravkov v teh spomladanskih mesecih, ko nastopijo opravila po sadovnjakih in vrtovih ter njivah, kajti naa kranjska sivka je resnino ogroena. Razmere za ebelarjenje so se v zadnjih letih obutno spremenile in zelo vplivajo na obstoj ebel, prav zaradi tega tudi ebelarstvo postaja vse bolj ogroena panoga. Ljudljiva za ebele, svojih vrtovih, vesa.

uvajajmo ekoloko pridelavo vrtnin na sadimo medovite okrasne rastline in dreStorimo vse, kar je v nai moi, da ohranimo nao avtohtono ebeljo pasmo kranjsko sivko. Brez ebel ni ivljenja. Besedilo in fotografija: Branko Obranovi

Ali bo drava spet nezakonito vzela denar upokojencem? Uvedbi prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje upokojenci od- Upokojenci, pozor! lono nasprotujejo!
e nekaj asa predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga vodi Samo Fakin, seznanjajo javnost s predlogi za reevanje finannih teav celotnega sistema zdravstvenega zavarovanja. Med vsemi predlogi e najbolj izstopa predlog za raziritev prispevnih osnov in izenaitev prispevnih stopenj za vse skupine zavarovancev. e bo Vlada RS njihove pobude sprejela, si bo ZZZS tako poveal prihodke za okoli 600 milijonov evrov. To bi ZZZS zadostovalo za nemoteno poslovanje brez primanjkljajev. Sprejetje taknega predloga bi pomenilo, da bi tudi upokojenci plaevali prispevek delojemalca v viini 5,63 odstotka od neto pokojnine, tako kot ga plaujejo redno zaposleni zavarovanci od bruto pla! Zato upokojenci taknemu predlogu odlono nasprotujejo, ker primerjanje bruto pla zaposlenih zavarovancev z neto pokojninami sploh ni mono, ker gre za dve popolnoma razlini kategoriji. Iz naslova neto pokojnin pa ni mogoe zahtevati plaevanja prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa za brezposelnost, za starevsko varstvo itd. S strani ZZZS gre torej za nesistemski
4

V teh tekih asih drava kljub vsem pripetijam in teavam, s katerimi se sooa, vendarle namenja nekaj denarja in pomoi tudi vsem upokojencem. To so t. i. socialni transferji, za primer bom navedel samo nekatere: denarna socialna pomo, pogrebnina, posmrtnina, varstveni dodatek in IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMO, ki je namenjena za kritje izrednih strokov, ki so vezani na preivljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom druine ni mogoe pokriti. Namenjena je tudi v primeru, e se oseba ali druina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v poloaju materialne ogroenosti! Znesek, ki ga na tej osnovi prejmejo upokojenci, je 530,44 EUR za samsko osebo. Ta denar nakae pristojni center za socialno delo. Po prejetju izredne socialne pomoi je prejemnik dolan v roku 45 dni centru predloiti dokazilo (raun) o dejanski namenski rabi prejetega denarja! V kolikor centru rauna ne predloite, ne boste nikoli ve prejeli kakrne koli druge pomoi!

Franci Koncilija pristop, ki bo imel resne finanne in drubene posledice. Strokovnjaki na Zvezi drutev upokojencev Slovenije (ZDUS) ocenjujejo, da bi bilo plaevanje taknih prispevkov mono samo z uvedbo bruto pokojnin, ki bi morale biti povsem na novo urejene z zakonom, da poslabanja gmotnega stanja upokojencev in posledine veje revine niti ne omenjamo. Taken predlog bi predstavljal tudi retro-

gradni poseg v pravice upokojencev, kar je v nasprotju s pravnim redom nae drave. Zato upokojenci, ki so dravi za asa aktivnega dela plaali vse takrat predpisane finanne obveznosti, le-teh niso dolni plaevati e enkrat. Taknim poskusom se bodo upokojenci uprli z vsemi pravnimi sredstvi! Franci Koncilija

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

AKTUALNO
Naa drava je edina na svetu, kjer z dravnim praznikom proslavljamo svojo kulturo, kar je utemeljeno na delih naega pesnika Franceta Preerna, seveda pa tudi vseh drugih osebnostih s podroja nae kulture. Del njegove pesnitve je tudi dravna himna. Proslave so vsako leto ob obletnici pesnikove smrti. Ob tem prazniku je primerno razmiljati o pomenu kulture v najirem pomenu ter o trajnih obelejih kulture v naem lokalnem okolju. Koevska ima izjemno bogato naravno dediino ter svojevrstno daljno in tudi novejo zgodovino s svojo kulturno dediino. Oboje se med seboj prepleta in dopolnjuje v identiteto naega obmoja, kakrne ne premore preteni del evropskega prostora. Ugotovitve:

Razmisleki in predlogi ob kulturnem prazniku

Pri odloanju za postavitev spominskih obeleij imamo odline podlage v knjinem delu avtorja Mihaela Petrovia ml. z naslovom 75 znamenitih koevskih in s Koevsko povezanih osebnosti. Delo vsebuje skrbno izbrane in preverjene informacije iz arhivov in drugih zanesljivih virov. zgodovinski, kulturni in naravni dediini.

Kultura je najplemeniteja lovekova dejavnost in ustvarjalnost, ki nikoli ne premine, s asom se samo preisti in pridobiva na vrednosti in pomenu za identiteto kraja in asa, kjer je nastajala in se usedala v vse plasti zgodovine.

Mesto Koevje dobiva postopoma urejeno in lepo podobo. Izdelani so narti za prenovo Trga odposlancev in Trga svetega Jerneja. Treba je nadaljevati z urbanistinimi reitvami za javne prostore v Gaju, ob prenovljeni gimnaziji in novi srednji oli, ob knjinici, novi portni dvorani Sestavni del teh nartov naj bi bila doloena tudi mesta za postavitev spomenikov in obeleij osebnostim, ki so pomembne za Koevje in za Koevsko skozi ves pretekli as. To nalogo je treba podeliti sedanji obinski delovni skupini (komisiji) za urbanizem in arhitekturo tako, da bodo zastopani tudi poznavalci zgodovine, likovne umetnosti in varstva narave. 1. Delovna skupina (komisija) naj izdela veletni program za lokacije in doloi osebnosti, ki bodo delene teh asti, da jim postavimo spominska obeleja in spomenike, da bodo lahko pravoasno opravljena vsa strokovna in organizacijska opravila, ki so potrebna za vse postopke od zamisli do razpisov in izvedbe. Na podlagi teh ugotovitev predlagam:

4. V prostore nove portne dvorane je gotovo primerno umestiti pomnika prvima zelo uspenima olimpijskima tekmovalcema iz Koevja, to sta bila Richard Verderber in Rudolf Cvetko.

lahko poimenovali po Leopoldu Hufnaglu, ki je izdelal narte za gospodarjenje z Auerspergovimi gozdovi na Koevskem po naelih trajnostne rabe narave. S tem so bili za trajno zagotovljeni pogoji za razvoj lesne industrije in lesne obrti s tisoletno tradicijo v tem obmoju. Leopold Hufnagl ima izjemno velike zasluge tudi pri varstvu in ohranjanju narave, ker je v svojih nartih e v letu 1892 za trajno izloil pragozdove na Koevskem, kar je bilo ve kot dve desetletji pred predlogom Muzejskega drutva iz Ljubljane. V avlo te ole gotovo sod tudi pomnik temu genialnemu strokovnjaku in vizionarju.

Kultura je najbolj trdna in tudi najstareja osnova za etine norme obnaanja do drugih in druganih ljudi ter do narave, tako v doloeni dejavnosti kot tudi v vsakem drubenem okolju in asu. S tem lahko postanemo vzor drugim obmojem, regijam in dravam.

5. Prenovljeno osnovno olo v Stari Cerkvi bi lahko preimenovali v Osnovno olo Jurij Jonke. Bil je bil rojen v Gorenju, proslavil se je v evropskem prostoru kot velik strokovnjak za ebelarstvo. Tudi na podlagi tradicije ebelarstva smo za to obmoje dosegli najvije priznanje za kakovost medu v Evropski skupnosti, kjer je registrirano geografsko poreklo za Koevski gozdni med. To bi lahko bil tudi motiv za vzgojo otrok v tej oli za podroje ebelarstva in varstva narave.

Moan peat kulturne identitete dajejo skulpture in drugi pomniki v mestih in naseljih ter na javnih prostorih in v naravnem okolju, kar je tudi eno od meril za spotovanje zgodovine in kulture v drubenem okolju skozi as. V mestu Koevje in v nekaterih drugih krajih ter ob naravnih znamenitostih imamo prilonosti, da se s postavitvijo pomnikov oddolimo zaslunim osebnostim, s tem pa tudi nai

2. V letu, ki je posveeno Petru Kozlerju, bi bilo primerno, da po njem poimenujemo prenovljeno Gimnazijo Koevje, v gimnazijsko avlo pa postavimo njegov lik v bronasti skulpturi. 3. Prenovljeno Srednjo olo v Koevju, kjer bo poudarek na lesarskem programu, bi

6. Akademski kipar Stane Jarm za svoje ivljenjsko delo zaslui priznanje tudi s tem, da poimenujemo po njem novo (prenovljeno) likovno razstavie. Seveda so to samo navrene zamisli in predlogi, ki jih je treba pretehtati z razlinih vidikov in v iri razpravi. Zato vzemite ta zapis vsaj kot spodbudo za delo na podroju kulture ter identitete Koevske. Janez erna

Ogled pet ur dolgega posnetka 35. nadaljevalne seje je bil tokrat e posebej duhamorno poetje. Med sejo, na kateri so svetniki sprejeli 52 amandmajev k 29 miljonov tekem proraunu, se je nenehno zapletalo z viri oziroma s postavkami, s katerih naj bi la sredstva za posamezni amandma. Svetniki so tako izpadli zelo neobveeni o izvajanju prorauna, saj z marsikatere postavke (menda) ni bilo mogoe odvzeti sredstev. e posebej znailno je bilo dogajanje ob sprejemanju sedmega amandmaja (predlagatelj M. Vizjak), ki je nameraval odvzeti del sredstev s postavke Trni dan. Ni mogoe, investicija v izvajanju, je pojasnil upan. Izkazalo se je, da gre za obnovo trnice in likovnega salona, o kateri svetniki - vsaj tisti, ki so se oglasili, niso imeli pojma. upan je

O amandmajih

zatrdil, da je bilo to predstavljeno in sprejeto v letu 2013, s imer se nekateri niso strinjali, ampak... Bili so postavljeni pred dejstvo, pred projekt, vreden 278.000 EUR. Sicer je upan trnico hotel kar poruiti, a mu je to ustavil zaplet s civilno iniciativo, kot se je izrazil.

zagotovili sredstva za obinski medij, potem pa ga je upan porabil za svojo tiskovino.

A po petih urah so kljub vsemu spravili pod streho nov proraun, z amandmaji. Njihovo tevilo morda izgleda kot nekakna zmaga opozicije, a po mojem je ta bolj Pirova. Tudi e je amandma sprejet, ga je namre dokaj lahko pustiti na hladnem, ga izvesti le delno ali pa celo popolnoma v nasprotju s prvotnimm namenom. To se je lepo pokazalo lani, ko so opozicijski svetniki v proraunu

Do naslednje tevilke pa se bom pozanimal, kako je postavka Trni dan tako neopazno prila v proraun - e posebej zato, ker Obina sicer medije obvea o vsaki malenkosti (kar je isto v redu), o nameravanem ruenju in sedanji obnovi trnice pa nisem izvedel od njih. Bojan Marin

UTRIP lahko prebirate tudi na spletni strani: http://www. scribd.com/noviutrip

5

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

KOLUMNA

Zakaj to delate?

Stara pnevmatika, del avtomobilske karoserije, plastine vreke in celo avtomobilska prikolica so le nekatere smeti, ki so me pozdravile, ko sem se sprehodila po Veliki gori. Do srca me je ganilo in spraevala sem se, kdo e odlaga tovrstne nerazgradljive, kodljive smeti v naravo. Kako lahko loveki um po vsem tem osveanju, da s tem sami

sebi kopljemo rni grob, e vedno brezbrino pripelje tovrstne odpadke in jih vre, ne samo v gozd, celo na pot ob zelenih negovanih travnikih. Kako loveko bitje ne pomisli, da nekdo ta travnik kosi, da je ta travnik dom premnogim ivalskim in rastlinskim vrstam. Le kako bi ta lovek odreagiral, e bi pred njegov prag neznanci odvrgli staro gumo, embalao ali pa celo kar velik kos starega elezja. Me prav zanima, e bi se ob naslednji pustolovini odlaganja kodljivih odpadkov pa le spomnili, da tega, kar ne eli sebi, ne eli tudi drugim, pa eprav so to gozdne ivali in rastlinje, ki se ne morejo na loveki nain braniti pred sovranikom. Kar kriali so vsi ti rni odpadki po mojih rokah, da jih poberem, poistim. Preinila me je tudi misel, no, saj hvala bogu bo zdaj kmalu istilna akcija, ki bo zopet nekoliko oistila nao prelepo naravo, dala dihati ivalim in rastlinam. In potem mimogrede izvem, da je al v Ribnici akcija Oistimo Slovenijo nekoliko usahnila. Glavni protagonisti so ob obilici svojega rednega dela al zadevo morali nekoliko postaviti v kot, novih prostovoljnih moi pa ni. Za to, da se danes odloimo in vstajniko poistimo konek svoje zemlje, mora biti zadaj cel mehanizem, prostovoljci, ki koordinirajo ienje. Pa je res potrebno vse to? Samo vsak

naj pogleda skozi svoje okno, se sprehodi do prvega gozda in s seboj nazaj grede prinese le eno grdo smet. Tako ne potrebujemo skupinske akcije, potrebujemo le zavest o tem, da skupaj lahko pripomoremo k lepemu jutri. Ja, vem, slii se zelo kliejsko, pa e zdale ni. Mi bomo mogoe e nekako li skozi in se tolkli po prsih, da je to zelena Slovenija. Bolj zastraujoe je vpraanje, kaj bodo dali v usta nai otroci, kaken zrak bo polnil njihova pljua. Morali se bomo samo malo ozreti nazaj, se po domae reeno prizemljiti in rei bobu bob. esar danes ne storim za naravo, je danes izgubljeno in jutri je prepozno. Moji sovaani Hrovaani e odkar se zavedam svoje biti letno pripravijo tlako, kjer veina mo iz skoraj vsake hie vzame v roke lopato, metlo ali pa zgolj prazno vreo za smeti in jo napolni z, grdo bom napisala, drekom drugih. e mnogo mnogo let nai preprosti ljudje vedo, da se smeti ne poberejo same, da mora pred svojim pragom oistiti sam, saj bo ti tisti, ki bo gledal te smeti. Pa vendar naj e enkrat poudarim, da tega v takem obsegu sploh ne bi bilo treba, e nekateri nemarnei, moram tako grdo napisati, ne bi imeli vsaj malo zavesti, da sami sebi uniujejo svoje prelepo bivanjsko okolje. Tako, dragi domaini, zamislite se in naslednji, ko vam bo ostal kaken avtomobilski del ali pa boste obnavljali kopalnico ali pa le jedli okoladico v naravi, da bo to za vami moral nekdo pospraviti, kar pa je e huje, s tem ste dali slab vzgled svojim otrokom in najhuje, da iz svojega doma ustvarjate veliko smetie, ki se dui od vae malomarnosti. Pamet v roke! Marua P. Zdear Fotografija: www.bodieko.si

Osebnost meseca Jovan (Janez) Vesel Koseski

Jovan Koseski, kmeki sin iz Kosez pri Lukovici, se je rodil 12. septembra 1798. Bil je slovenski pesnik, pravnik in finanni uradnik. olal se je v Celju in v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu. Svojo prvo pesem, sonet POTAVA, je objavil leta 1818, ustvarjal je v obdobju romantike. Tako je kmalu postal glavni pesnik in sodelavec Bleiweisovih NOVIC. Bil je sicer domoljub, a hkrati velik simpatizer avstrijske monarhije in ni bil tako svobodomiseln in kritien kot njegov sodobnik France Preeren. Leta 1844 je objavil napihnjeno odo Slovenija cesarju Ferdinandu I. S to pesmijo je postal nekaken
6

nosilec staroslovenskega kulturnega kroga, katerega geslo je bilo: Vse za vero, dom, cesarja! Koseski je uival nezaslueno slavo in popularnost v svojem asu. Kasneje mu je ugled padel z Levstikovo kritiko in Stritarjevimi napadi na njegovo neizvirnost in jezikovno prisiljenost. Podoben jezik je bil tudi pri njegovih prevodih pesnikov Schillerja in Byrana. Jovan Vesel Koseski je umrl pred 130 leti, 26. marca 1884, v Trstu. Vir: Wikipedija Franci Koncilija

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

LJUDJE IN DOGODKI

Podelitev prapora v znamenju leta 1914 in Kozlerja

Kar nekaj obiskovalcev in mimoidoih si je 9. marca na ljubljanskem Kongresnem trgu ogledalo nevsakdanji dogodek, ki je s svojo ivopisnostjo bil ne le paa za oko, temve je obudil tudi spomin na slovensko vojako tradicijo, vsaj kar se tie stotin in tisoev fantov, ki so neko cesarju in domovini sluili v uniformah avstrijske in avstro-ogrske vojske. S sveano predajo replike izgubljenega polkovnega prapora v Zgodovinsko drutvo IR17 zdruenim potomcem pripadnikov nekdanjega avstrijskega 17. pehotnega polka se je namre Zveza drutev in klubov MORiS z obinama Ljubljana in Koevje ter Slovensko vojsko ob 100-letnici zaetka prve svetovne vojne in 190-letnici rojstva Petra Kozlerja poklonila spominu generacij dedov in pradedov ter njihovega mnogokrat s krvjo plaanega domoljubja. razlinih spominskih prireditvah v tujini. Kakor je bilo e navedeno, je podelitev replike prapora, ki jo je lanom drutva IR17 v imenu Zveze MORiS predal predsednik zveze mag. Drago Bitenc, ob udelebi Garde in Orkestra Slovenske vojske ter ponazoritvenih skupin drugih zgodovinskih drutev potekala v znamenju spomina na leto 1914 ter Petra Kozlerja in njegove narodnobuditeljske vloge. Slovenska zastava, ki sta ji z Antonom Globonikom marca 1848 na Dunaju doloila barve, je bila prvi javno izobeena prav v neposredni soseini Kongresnega trga, v takratni gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici 8. Peter Kozler je hkrati vezni len med Ljubljano in Koevjem, saj je v Koah pri Koevski Reki rojeni pravnik, geograf, gospodarstvenik in politik pomembno vplival na razvoj slovenske prestolnice,

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor in Direktorat za energijo s tem

JAVNIM NAZNANILOM obveata javnost o javni razgrnitvi tudije variant s predlogom najustrezneje variante in okoljskega poroila za daljnovod 2 x 110 kV Koevje - rnomelj
I. Javna razgrnitev bo potekala od 7. aprila 2014 do 7. maja 2014: - na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Direktoratu za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, - na spletnih staneh Ministrstva za infrastrukturo in prostor na naslovu: - http://www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/prostor/ drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_in_seznanitve/ - v prostorih Obine Koevje, Ljubljanska cesta 26, Koevje, - v prostorih Obina rnomelj, Trg svobode 3, rnomelj, II. Javni obravnavi bosta potekali: - 14. aprila 2014, z zaetkom ob 17.00 v prostorih turistinega centra Jezero, Trdnjava 3, Koevje, - 16. aprila 2014, z zaetkom ob 17.00 v sejni sobi Obine rnomelj, Trg svobode 3, rnomelj. III. Javnost ima v asu javne razgrnitve, do 7. maja 2014, monost dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer: - pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe), - po poti na naslov: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor, Langusova ulica 4, Ljubljana, s pripisom DPN Koevje - rnomelj, - elektronsko na naslov: gp.mzip@gov.si, s pripisom DPN Koevje - rnomelj. - Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo v roku 60 dni preuilo pripombe in predloge in do njih zavzelo stalie, ki bo objavljeno na spletni strani ministrstva in posredovano udeleenim obinam. Osebe, ki ne elijo, da se v staliu objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti.
mag. Tanja BOGATAJ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR Danijel LEVIAR GENERALNI DIREKTOR DIREKTORATA ZA ENERGIJO

Tudi vojaki v Ljubljani stacioniranega 17. pehotnega polka, imenovanega Kranjski Janezi, po zadnjem pokrovitelju oziroma imejitelju Ottu von Habsburgu pa Carjevi, so krvaveli na tevilnih bojiih, od Piemonta in Custozze do ruske, tirolske in soke fronte. Naborno obmoje polka je obsegalo Gorenjsko, Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino ter s tem tudi Koevsko, polkovni jezik pa je bila slovenina, saj so ga preteno sestavljali slovenski vojaki. Polk je ire znan po uporu pripadnikov dopolnilnega bataljona v Judenburgu leta 1918, ki ga je v romanu Doberdob opisal Preihov Voranc. Zgodovinsko drutvo IR17 lik Kranjskih Janezov v Sloveniji oivlja e vrsto let, kot ponazoritvena skupina pa v kopijah izvirnih uniform sodeluje tudi na

med drugim kot soustanovitelj sedanje Pivovarne Union, ki letos praznuje 150. rojstni dan.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil naelnik Vojakega muzeja mag. Zvezdan Markovi, zbrane gosta pa sta v imenu obin Ljubljana in Koevje ob slubeni zadranosti Zorana Jankovia pozdravila ljubljanski mestni svetnik Ale Kardelj in koevski upan dr. Vladimir Prebili.

Evolucijsko gledano bi torej moral lovek iveti edalje manj asa, ker danes e 40-letniki ne zaznavajo ve resninega sveta, ampak ivijo nekaj, esar ni ve! Alojz Ihan, zdravnik-imunolog

MISEL

Besedilo: Mihael Petrovi ml. Fotografija: Zveza MORiS

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI

Vrnimo Jesenovemu Vrtu njegov Vrt

Jesenov Vrt je e ena majhna, tiha in prijetna vasica, ki sem jo spoznala v sklopu terenskih del izdelave gozdnogospodarskega narta gozdnogospodarske enote Kolpska dolina v letu 2013. Gozdnogospodarska enota Kolpska dolina lei v ozkem pasu levega brega abranke in Kolpe od abra do vasi aga. Severna meja poteka po strmih skalnatih ostenjih od urgarske stene, Krokarja, Kueljskih itn., vkljuuje visokokrako planoto Strunico do obrobja banjalokega in moravkega krakega polja in zajema vsa poboja pod Zdihovim, kjer se strmo spusti na ago. Znailnost obmoja je izjemno razgiban relief, pestrost kamenin z veliko povrinske vode, kar je v naih krajih redkost. Rene doline so globoko zarezane v krake planote v obliki sotesk in dolinskih raziritev ob reki abranki in Kolpi, tu so tudi tevilne tektonske prelomnice s tevilnimi ostenji, ki na ve mestih zakljuujejo to slikovito krajino. Dolina reke Kolpe e povprenemu obiskovalcu nudi sprostitev in obenem poziva k ohranjanju in varovanju lepe, posebne in na ve mestih ohranjene narave. In kje najde svoje mesto Jesenov Vrt? Naselje Jesenov Vrt se nahaja v oddelku 261. Obsega poboje, kjer se visokokraka planota Strunice strmo spua proti nije leeim krajem Jesenov Vrt, Drenik, Banja Loka. Apnena matina podlaga Strunice tu preide v kamenine glinaste skrilavce in peenjake, ki so manj prepustne ali neprepustne za vodo. Na njih ni znailnih krakih oblik, pogosti so izviri vode in povrinski vodni tokovi, ki vekrat potekajo po zelo globokih jarkih.

Tla na permskih skrilavcih in peenjakih so kisla, vlana, mestoma tudi zamovirjena. So tudi rodovitna, kar se odraa na ohranjenem, izredno vitalnem gozdu z visokimi lesnimi zalogami. Osnovna nosilka teh sestojev je jelka, posami je primeana e smreka ter bukev in gorski javor, ki imata v glavnem meliorativno vlogo. Hoja po taknem gozdu je kot sprehod v pravljici; med orjaki, ki usklajeno in v ravnovesju z okoljem silijo do neba. A vse vendar ni kot v pravljici: Neurejeno ravnanje in odvoz odpadkov v preteklosti sta razlog za tevilna t. i. vaka odlagalia mesta, kamor so ljudje odlagali vse svoje odpadke. Krake jame in brezna, globoke vrtae so bila takrat najpogosteja izbira. tevilne lokacije so bile v zadnjih 20 letih ob pomoi in zavzetosti TD Kostel, gozdarjev, osveenih vaanov, zadnja leta

tudi ob pomoi obine Kostel, oiene, a e vedno raznovrstni odpadki (stari kot tudi novi) vse prepogosto leijo v jarkih pod vasmi. Dale najveje divje odlagalie na opisanem obmoju se nahaja tik za vrtom; Jesenovim Vrtom. Velika koliina smeti je bila v preteklosti e sanirana oz. prekrita z zemljino, a as in vztrajnost vode delata svoje. Voda, ki izvira pod oz. nekje v prostoru, onesnaenem z odpadki, le-te stalno izpira, odnaa in raznaa nizvodno po globokem jarku, ki ji ga je uspelo izdolbsti v asu. Najveja

koliina odpadkov se nahaja na izviru omenjenega vodotoka. Teren je teaven, plazljiv in teko dostopen. Onesnaena voda tee po svoji poti vse do Vodene drage, kjer zdruena s tevilnimi drugimi pritoki v zanimivem in relativno velikem ponoru izgine iz mokrotne doline v krako podzemlje. Obmoje je zaradi svoje zanimivosti in vrednosti uvreno med naravne vrednote RS. Med prebiranjem gozdnogojitvenega narta oddelka 261 sem nala zapis takratnega revirnega gozdarja, ki je zapisal, da je obmoje sila zanimivo, saj voda v dolino priteka iz vseh smeri, da je pitna in da v njej ivi potoni rak. Nihe zapisanemu ne bi oporekal, saj krajina tu resnino daje vtis nedotaknjenosti in ohranjenosti. Lokacija zato klie po sanaciji! Ta bo teavna. Treba bo zdruiti moi, zavihati rokave in presei razmiljanja o tem, igavi so odpadki, v igavi pristojnosti je sanacija, kdo naj lokacijo oisti in podobno. Cilj je en sam: Vrt v Jesenovem Vrtu. Tina Kotnik uni. dipl. in. gozd. Vodja projekta Oistimo Koevsko 2014 ZGS OE Koevje

Makarada v Koevju 2014

Med tirinajstimi skupinami makar, ki so se na pustno soboto sprehodile po mestu ob Rini, jih je bilo letos rekordno tevilo, kar preko 600. Te so letos prile veinoma iz Koevja, bilo pa je tudi nekaj gostujoih skupin, med njimi Tminska muska, ki so zaigrali in zapeli na stare in domiselno izdelane intrumente, koromati iz Podlehnika, ki so bili med najbolj tevilnimi skupinami letonjega sprevoda, in seveda tudi koranti iz Podlehnika so prili, ki so dvorili koevskim dekletom in glasno odganjali letonjo milo zimo, eprav jo je skupina iz Vrtca Koevje priarala in 8

na mestne ulice natrosila 75 cm snega. Zobne vile so poskrbele za vse, ki so imeli ta dan teave z zobmi. Za igrivo vzduje pa so poskrbele Igrive kocke iz Kluba mladih Koevje. Skupine otrok pod imeni Koevske ebelice, Te vesele kravice in ivalski svet iz Kostela so na izviren nain prikazale pester ivalski in rastlinski svet Koevske. Letos je v kategoriji otrok slavila skupina Te vesele kravice iz O Ob Rini, v kategoriji odrasli pa je zmagala Vitaminska bomba iz alke vasi.

Pustno rajanje se je nadaljevalo v portni dvorani Koevje, kjer so za animacijo poskrbele koevske maorete in Plesni klub Jasmin. Vsi ljubitelji lepih fotografij lahko s svojo fotografijo, ki ste jo posneli na letonji Makaradi, sodelujete v nateaju za najlepo fotografijo na prireditvi Makarada v Koevju 2014. Prijavnico za nateaj lahko dobite v prostorih Turistinega drutva Koevje. Za TD Koevje Uro Jelenovi Fotografija: Gorazd Svete

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

LJUDJE IN DOGODKI

Prijatelji narave
Kaj bi si lani Fotografskega drutva GRA eleli ve, kot postaviti na ogled svoja fotografska dela, ki odslikavajo naravo, v kraj, poloen v sam ivo-slikovit dragulj, v srce Gorskega kotarja, pod vrhove narodnega parka Risnjak, v udovito naravno okolje in planinsko podnebje. Seveda, elja je e in e, a razstava v Lokvah v Gorskem kotarju, lahko reem, da je eno presenih doivetij, ki bo drutvu ostalo e dolgo v srcu. V soboto, 22. februarja 2014, so se v loki galeriji s svojimi fotografijami predstavili trije koevski lani, eljko Plee, Zdravko Turk in Janez Pape. Prilonost me je navedla, da sem o razstavi pobarala fante, o njej je z mano spregovoril predsednik drutva, Janez Pape.
Kako to, da ste se odloili razstavljati pri naih hrvakih sosedih? tni. Zadeva ni nova, je pa malce drugana in deluje bolj slikarsko kot fotografsko. Predstavljam se z motivi iz ivalskega sveta, in sicer z medvedom, volkom, zajci, jelenjadjo, divjim praiem

Otvoritveni govor Janeza Papea

Pobudo je dal na lan eljko, ki je doma iz Ogulina. olanje in prvo slubo je opravljal v teh krajih, v Delnicah. Tu je spoznal veliko ljudi, ki jim narava ni tuja in ki jih zanima umetnost. Beseda je dala besedo, v razgovoru z Vidom Arbanasom, ki ima v Lokvah svojo galerijo, pa je bil dogovor hitro sklenjen.

nae otvoritve, spoznali smo udovite ljudi iz Rotary kluba Rijeka in Rotary kluba Delnice. Pridruili so se jim tudi rotarijanci iz Koevja. Vzduje je bilo enkratno. Spoznali smo nekaj pravih ljubiteljev narave, ki s seboj v gozd pogosto jemljejo fotografsko opremo. e posebej s temi smo se dogovorili za sodelovanje in jih ob enem povabili na fotolov tudi v nae kraje. Upam le, da ne bomo ostali le pri obljubah, ampak bomo za druenje, ki smo si ga obljubili, tudi nekaj naredili. Velikega obisk ni zadralo niti slabo vreme, saj nas je na poti tja oviral sneg, ki ga je v Gorskem kotarju ponavadi ve kot pri nas. Tako je bilo tudi tokrat, vendar se nismo dali. Ob pesmi iz ust Primoa Turka se je priel e sneg topiti in vzduje je bilo ve kot domae. Ob dobri kapljici in prigrizku, ki so ga pripravile nae bolje polovice, pa so stekli prijetni pogovori globoko v no. Lahko v prihodnosti priakujemo podobno razstavo tudi v Koevju?

Razstava nosi precej zgovorno ime. Prijatelji, pa narava, dve preprosti besedi, ki ju visoko vrednotimo v vsakem asu. Kaj vas je navedlo k tej pomenljivi besedni zvezi 'prijatelji narave'? Naslov je zrasel v mislih naega Zdravka. PRIJATELJI NARAVE prijatelji
Ogled fotografij in komentarji

Darilo -fotografija Vidu Arbanasu-lastniku galerije

Zdravko se je predstavil v drugi lui, s fotografijami ptic in nekaj fotografijami iz sveta uelk. Tako njemu kot eljku je to prva predstavitev iremu krogu ljudi, prav gotovo pa ne zadnja, saj smo bili tu omejeni s tevilom fotografij in prostorom. Upam in elim, da bo prila prilonost, pokazati veje tevilo fotografij, saj bi si ljudje le tako lahko ustvarili vtis o celostni podobi avtorja.

smo med sabo, prijateljujemo z naravo, narava prijateljuje z nami, in vsi tisti, ki sodelujejo z nami, ki nas spodbujajo in ki jih ta umetnost zanima, so nai prijatelji torej: smo prijatelji narave. Janez, to nikakor ni vaa prva razstava, v kateri razstavljate, a ne?

To je e 14. razstava, kjer se predstavljam s svojimi fotografijami. eprav sem sodeloval na ve skupinskih predstavitvah, pa mi je ta ena najljubih, saj tako pozitivnega in sproenega vzduja e dolgo nisem doivel. Preseneen sem bil nad odzivom obiskovalcev, tako hrvakih kot naih, slovenskih. Tokrat se ne predstavljam s klasinimi fotografijami, pa pa s fotografskimi pla-

eljko se je predstavil s fotografijami pokrajin ter nekaj fotografijami ljudi. Morda bi kdo pomislil, da fotografije ljudi ne spadajo v zgornji naslov. Sam sem preprian, da e kako, saj je lovek del narave in pomemben dejavnik pri oblikovanju in spreminjanju narave al v zadnjem asu bolj negativno. Na kar naj bi opozarjale tudi nae fotografije, ki prikazujejo lepote narave in nae bogastvo tega bi ga vsekakor morali bolj varovati. Verjetno sprehod po tem prijetnem dogodku v Lokvah kar sproi niz spominov Imam prav?

Mislim, da lahko. Morda prav tko, morda z nekaj ve fotografijami. Lahko pa celo, da se bo kateri od nas treh predstavil kar sam, s svojim opusom. al je v Koevju malo prostorov za postavitev fotografske razstave, vendar se bomo znali; morda v prostorih nekdanje Vezenine, zdajnjem Kreativnem srediu Vezenina, morda v Kozolcu na jezeru, morda v stari eleznini Pustimo se presenetiti. pripravila: Romana Novak fotografije Fotografsko drutvo Gra

Ja, marsikaj bi se e dalo povedati, predvsem o srnih in prijaznih ljudeh, ki se veselijo druenja in so navdueni nad vloenim trudom, ne glede na vrsto hobija. Stopili smo v stik s Fotoklubom Rijeka. Kar nekaj lanov se je udeleilo

V kolumni Peljal se je popotnik skozi Koevje, ki je bila objavljena v februarskem KU, sem omenila med drugim tudi Mestno cvetliarno. Ker se je gospa Sara Lovin ob tej omembi utila prizadeto, se ji opraviujem. Moj namen ni bil grajanje, pa pa le ozaveanje o veji skrbi za urejeno in lepe Koevje. Mateja Dekleva, arhitektka

Opraviilo

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI

Pomlad poasi prihaja tudi v nae kraje. Prebudi naravo, razveseli ljudi ter nao eljo po zelenem, bolj urejenem Tudi zato istilna akcija Oistimo Koevsko 2014. istilna akcija, pri organizaciji katere sodelujejo Zavod za gozdove Slovenije, Obmona enota Koevje, Obina Koevje in javno komunalno podjetje Komunala d. o. o. Koevje, je pomemben vzpodbujevalnik sprememb miselnosti ljudi, navad in kulture tu iveih ljudi.

Bodi bolji. Sodeluj!

istilna akcija Oistimo Koevsko 2014 bo 5. aprila.

Zbirna mesta za prostovoljce: Koevje mesto: mestna pload KS Stara Cerkev: Dolnje Loine, Slovenska vas, Stara Cerkev, Koblarji, Konca vas, Gorenje, Mlaka, Breg, Polom, Stari Log, Smuka KS alka vas: alka vas, eljne, Griek pri eljnah, Klinja vas, Spodnji Cvilerji, Zgornji Cvilerji, Makovec, Koprivnik KS Ivan Omerza: Dolga vas Kobel / gasilski dom, Livold, Mozelj, Zajje Polje, rni Potok KS Koevska Reka: talcerji, Novi Lazi, Koevska Reka, Borovec, Morava KS Poljanska dolina: Predgrad, Dol, Laze pri Predgradu in Vimolj Zbirna mesta po vaseh se nahajajo bodisi pri gasilskih domovih, vakih domovih in trgovinah, srediih vasi itd. Toneje informacije o zbirnem mestu za prostovoljce preberite na plakatih ali pa se obrnite na predstavnike posamezne krajevne skupnosti oz. vodje posameznih zbirnih mest. Na zbirnih mestih boste prejeli vse potrebne informacije, osnovne potrebine vreke in rokavice, ter bili usmerjeni na doloeno lokacijo (divje odlagalie, traso ceste, sprehajalno pot, lokacijo v bliini ). Koevje nae mesto, vaa vas, okolica bloka je z vao pomojo lahko lepa. Urejena. Bolj zelena. Prijazna. Pridruite se istilni akciji! Poskrbite za urejeno okolico svojih hi, gospodarskih poslopij in vrtikov. Pozivu se pridruite tudi vsi, ki ivite v vestanovanjskih objektih uredite svoje skupne prostore, pometite plonike, poberite smeti, pospravite odsluene plastine gajbice in poskrbite za urejenost ire okolice vaega bloka, vae soseske. K sodelovanju pozivamo tudi vse veje in manjetrgovine, drutva, podjetja, javne ustanove ter druge institucije ... Urejena okolica pometene dohodne poti, pograbljena zelenica, urejena okolica brez smeti, oiena stekla na oknih, urejena cvetlina gredica pred vhodom ... Vse to nas ljudi prepria, da ste dober gospodar, prijazen gostitelj, prijeten sogovornik oz. da vam je mar. Vodja projekta Oistimo Koevsko 2014 Tina Kotnik, uni.dipl.in.gozd. ZGS OE Koevje

Gregor Gruden s.p, Grajska pot 16, 1310 Ribnica

M: 041/370-490 E: grugreinfo@gmail.com izvajanje vseh vrst elektrointalacij, montaa strelovodnih sistemov, vzdrevanje elektrointalacij ...

Drutvo invalidov Koevje vabi vse invalide, obane Obine Koevje, Kostel in Osilnice, da se na podlagi svoje odlobe o invalidnosti vlanijo v DI Koevje. Za vse informacije smo dosegljivi v pisarni drutva na TZO 30 ter na telefonski tevilki : 01/8951 441 in 070/295 -977.

Vabilo k vlanitvi

Poklii te na s in naj za sve t i tudi pri va s!

10
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

INTERVJU

Dr. Marija Makarovi: ivljenjske zgodbe sem zaela zbirati iz protesta

Kdor je e kdaj imel prilonost brati katero od etnolokih del dr. Marije Makarovi, ve, da je ne samo izjemno pronicljiva in natanna znanstvenica, temve tudi spretna pripovednica, ki s svojim pisanjem pritegne pozornost bralca. Kdor ji je kdaj imel monost prisluhniti, jo je spoznal tudi kot iskrivo in duhovito govornico in sogovornico z jasno izraenimi stalii. Eno najneutrudnejih raziskovalk vsakdanjika in usod ljudi na slovenskem podeelju so strokovni izzivi e pred desetletji pripeljali na ire Koevsko. Letos se ji je Obina Koevje za dolgoletno delo, s katerim je pred pozabo reila netete podobe iz ivljenja tukajnjih prebivalcev, tako staroselcev kot povojnih priseljencev, simbolino oddolila z Deklico s pialko. Priznanje, ki ji, kakor poudarja, veliko pomeni, kakor ji veliko pomeni tudi zaupanje ljudi, ki jih je v letih raziskovanj obiskovala na domovih in v dialogu z njimi odkrivala etnoloko podobo Koevske. Pogovor in fotografije: Mihael Petrovi ml. Dr. Makarovieva, pred asom sta vai kolegici Janja agar in Barbara Sosi zapisali, da ste po uradnem zakljuku bogate slubene poti postali samo e bolj aktivni in delavni. Sami sicer zatrjujete, da ste straansko len lovek, ampak vae delo govori zase. Se motim, e trdim, da etnologija za vas nikoli ni bila samo poklic? Verjetno se moji prijazni kolegici res nista zmotili. In da je temu tako, je ve vzrokov. Najpoglavitneji je vsekakor ta, da ima upokojitev svoje velike prednosti, ker si kar naenkrat gospodar svojega asa. In e nosi v sebi gen carpe diem, potem ne more biti vejih problemov z nainom ivljenja po upokojitvi. Stvar odloitve je, v kakno smer ga bo naravnal. Monosti je res veliko. Jaz sem se odloila za nadaljevanje svoje strokovne dejavnosti. Vmes se je zgodilo e varovanje vnukov Petra in Jana ter vnukinje Tine. Pravzaprav gre njim zasluga, da sem v tistih letih, e e ne najve, pa veliko napisala. Ko sem prila domov in sem se usedla za raunalnik, sem komaj uspela tako hitro tipkati, kot so se rojevale misli. Zato ne razumem ensk, ki pravijo: Jaz sem se e s svojimi dovolj namatrala. Varovanje vnukov je sicer zahtevno, vendar zelo prijetno delo. In stokrat na dan poplaano s kakno prikupno otroko domislico. Z vpraanjem ste me nekoliko presenetili. e bi na hitro odgovorila, potem bi rekla, da se motite. Verjetno pa imate prav! Pa vendar: po gimnaziji ste sprva nihali med tudijem medicine in gozdarstva, potem pa vas je v etnoloke vode baje zanesla matematika Res je, matematika in tudi vse, kar je povezano s fiziko ali kemijo, me je odvrnilo od tudija medicine in gozdarstva. In potem sem se vpisala na etnologijo. V bistvu sploh nisem vedela, za kaj gre. Ko sem se la na Filozofsko fakulteto pozanimat, kaj naj bi vpisala, mi je eden od starejih tudentov pojasnil, da se etnografi ukvarjajo s starimi bajtami in kozolci, pa s cunjami, s tem je mislil ljudske noe, in ko je e dodal, da je malo predavanj, o matematiki pa, da ni ne duha in ne sluha, sem se takoj prepisala na etnologijo z etnografijo. Koliko se dandananje delo etnologa razlikuje od dela ob vaih zaetkih? Po eni strani je zaradi veje mobilnosti ter sodobne opreme verjetno marsikaj laje, po drugi pa ivljenje tudi na podeelju z globalizacijo postaja uniformirano, izginjajo posebnosti in spomin nanje. Vsekakor se moram strinjati z vami. Vseeno pa mi dovolite majhno pripombo, da so ljudje, ki jim niti avtomobil niti raunalnik in druga sodobna oprema ne morejo pomagati. Z neverjetno domiljijo najdejo kup izgovorov in nepomembnih opravkov, samo da jim ni treba dneve in dneve sedeti v arhivih, knjinicah in se pogovarjati z ljudmi na terenu. Za kolikor toliko marljivega etnologa je tudi v asu globalizacije na voljo neteto vpraanj, ki se tiejo ivljenja in kulture ljudi, naj ivijo v mestih ali vaseh. ker vodi v lovekovo odtujenost in zanemarjanje stikov z ljudmi. Pol za alo, pol zares, bodo kot takni naravnost idealni za predstavnike ljudstva. Kaj pa v splonem? Se dovolj zavedamo pomena etnoloke dediine? V Avstriji in na Bavarskem so npr. elementi noe del vsakdanje oblailne kulture tudi v urbanem okolju. Pri nas se veinoma omejujemo na praznovanje nekaterih komercializiranih praznikov, med njimi tudi taknih, ki smo jih ele pred nedavnim prevzeli od Amerianov, odnos do zapuine prednikov pa, e sem malo cinien, bolj ali manj dokazujemo le z Gasparijevimi voilnicami. O tem bi se res dalo razpravljati. Moram pa z besedo na dan, da niti po strokovni niti po osebni plati ne bi podprla zamisli o nekaknem oblikovanju nove noe po zgledu kmeke noe v prvi polovici 19. stoletja, kot je v navadi v Avstriji, na Bavarskem in e kje. Z vsem spotovanjem do ljudi, vendar ko zagledam tako opravljene moke ali enske, se ob pogledu nanje poutim dobesedno neugodno. Rekla bi, da mi je, kljub vsemu, celo pogled na Gasparijeve voilnice nekoliko bolj prijeten. Mimogrede, kaken je va osebni odnos do Gasparija? Tudi vi komu kdaj poljete njegovo voilnico? Verjetno sem e kdaj komu poslala Gasparijevo voilnico, ker sem bila mnenja, da mu bo ve. Na moj naslov pa predvsem okoli novega leta prav tako prihajajo Gasparijeve voilnice. Prijazni ljudje so prepriani, da mi bodo ve. Vsekakor se veliko bolj kot Gasparijevega motiva razveselim napisanega. Maksim Gaspari je v svojih delih, ki so nastala v prvi polovici 20. stoletja, nekako izoblikoval tip moke in enske noe iz kmekega okolja v 19. stoletju, ki je eklektino izbran po estetskih kriterijih. Zato Gasparijeve podobe slovenskih ljudskih no nimajo nobene dokumentarne vrednosti za zgodovinske raziskave oblaenja na Slovenskem. Nedvomno pa je Gasparijeva zasluga v tem, da je ne glede na prevrednotenje podobe oblaenja v kmekem okolju populariziral predstavo o pranjem oblaenju kmekega prebivalstva in prav tako predstave o nekaterih egah. Rojeni ste v Ljubljani, vendar vam je zelo blizu podeelje. Od kod ta navezanost mestnega otroka na, e smem tako rei, obrobje? Obrobje tudi v dobesednem smislu, saj pomemben del vaega raziskovalnega dela zajema preuevanje obmejnih in izginjajoih naselij. Res je, eprav sem rojena v Ljubljani, natanneje na Streliki ulici, se veliko bolje poutim na deeli. In to, kot ste prav tako omenili, v odronih vaseh, ki so pogosto tudi obmejne vasi. e najraje raziskujem kraje s samotnimi domaijami. Ljudje v taknih krajih, naj gre za tiste z vejih ali manjih kmetij ali 11

Kaj denimo obutite, ko opazujete izginevanje starih otrokih iger? Vas kdaj ima, da bi starem v roke potisnili v prironik o igrah, kakrne so bile koza klamf, gnilo jajce, ali je kaj trden most, ristanc ali pa v tepih glejmo, da bi otroke znali zvabiti od raunalnikov in igralnih konzol? Latinski pregovor asi se spreminjajo in mi z njimi velja tudi za otrotvo. Prvobitno otroko iznajdljivost in ustvarjalnost je zaela ruiti e poplava nekaterih industrijskih igra. Vendar ne vse, na primer lego kocke in druge ustvarjalnemu oblikovanju namenjene igrae. To, da so nekateri otroci zasvojeni z raunalniki in igralnimi konzolami, pa vzbuja skrb,

Gaspari je spreminjal, a tudi populariziral

Kaj bo, ti kmet!

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

INTERVJU
pa za nekdanje koarje oz. delavske druine, bliciranjem ivljenjskih zgodb pa sem, pribli- slube asistentke na Oddelku za etnologijo delujejo vedno zelo individualno. V strnjenih no v 25 knjigah, kolikor jih je izlo na slo- ljubljanske Filozofske fakultete, kot je elel naseljih je, vsaj jaz to tako doivljam, za sa- venskem etninem ozemlju, opozorila, kako prof. dr. Niko upani. So bili trenutki, ko motne domaije tako zelo znailna individu- so preivljali svoje otrotvo, mladost, zrela leta ste to odloitev obalovali? alnost veliko manj opazna. in tudi starost poleg kmekih gospodarjev Obalovanje ne spada v nabor mojih znaOmalovaevalen odnos do kmetov vas je in gospodinj tudi njihovi hlapci in dekle, pa ajskih lastnosti. Verjetno tudi nain mojega razjezil do te mere, da ste se mu sklenili po- nezakonske matere, samski moki in enske, delovanja v teh poznih letih dokazuje, da se obrtniki in delavci. Skratka, predstavila sem oziram v preteklost samo zato, da napiem staviti po robu s knjigo ivljenjske poti delovne elite, ki je, e hoete, nekaj za prihodnost. Res je. Pred leti sem napisala knjiico za omogoala tudi meni, da sem lahko delala v otroke z naslovom Kmet. Preprosto mi je lo Na raziskovalne poti ste s seboj jemali tudi dravni slubi. na jetra, ko sem v pogovorih mlajih najstnisina Gorazda in herko Mojco. Sta vam to In kako se mi je uspelo prilagoditi tako iro- otroka kdaj kasneje oitala ali pa so jima kov zasliala zaniljive besede: Kaj bo, ti kmet! Opozorila sem na to, da mora kmet, kemu raziskovalnemu razponu. Vsekakor ob bila potepanja z mamo v zabavo? veliki pomoi sogovornikov in sogovornic v e hoe, da njegova Ko sem ob nekem kmetija dobro obradruinskem praznoDr. Marija Makarovi se je kot tretji in zadnji otrok Antona in Rozalije Jagodic rodila v tuje, obvladati tevilna Ljubljani avgusta 1930. Druga svetovna vojna je v ivljenje druine ostro zarezala, saj sta vanju vpraala otroka, znanja. bila brata Anton in Ladislav internirana v taboriu Dachau, njo pa so leta 1944 aretirali e, vidva sta pa res Verjemite mi, da in grobo zaslievali na ljubljanski policijski postaji. tiri leta po vojni se je maturantka kla- nasankala, ker sta neizmerno spotujem sine gimnazije v Ljubljani najprej vpisala na tudij gozdarstva, od tod pa se po tirinajstih imela takno mamo, ki kmete, ki so do danes, dneh prepisala na Oddelek za etnologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Tam vaju je vlaila po terekljub vsemu povojne- je leta 1953 diplomirala. Za tudijske uspehe je prejela univerzitetno tudentsko Preer- nu, pa mi je sin hitro mu omalovaevanju novo nagrado. rekel: Matka, ne se in zatiranju kmetov sekirat, vsaj takrat smo Po diplomi se je kljub ponudbam, da bi na univerzi ostala kot asistentka ali postala so- dobro jedli. in kljub prevekrat nespametnemu stro- delavka Intituta za narodopisje, zaposlila v Slovenskem etnografskem muzeju in tam Kot ste omenili ob kovnemu usmerjanju, slubovala skoraj tiri desetletja, vse do upokojitve. Pri 34-ih letih je kot prva etnologinja podelitvi Deklice s ne samo ohranili, celo na Slovenskem doktorirala z disertacijo o slovenski kmeki noi od srede 19. stoletja do pialko, nimate vorazvili svoj kmeki sedanjosti. Med letoma 1993 in 1997 je vodila delo Slovenskega narodopisnega intituta znikega dovoljenja. Urban Jarnik v Celovcu, leta 2001 pa bila tudi med ustanovitelji Centra za biografske obrat. Med kolegi ste znaraziskave v Ljubljani. Diplomirali ste iz ni po tem, da ste pri ljudskega pesnitva, Ob raziskovalnem delu na tevilnih etnolokih in etnografskih podrojih, kjer je vekrat delu ogromno peapripovednitva in orala ledino, med doseki dr. Marije Makarovi e posebej izstopa njena bogata biblio- ili in se le tu ali tam medicine v koroki grafija. Med desetinami strokovnih in poljudnih monografij ter stotinami znanstvenih odloili za vonjo s Podjuni. Potem vas lankov je ve knjig posveenih Koevski, sprva s poudarkom na obkolpskem obrobju, ki kolesom ali topanje. je delo v Slovenskem ga je dr. Makarovieva zaela raziskovati e v estdesetih letih minulega stoletja. Pravijo celo, da ste se etnografskem muzePoleg Murkovega priznanja za posebne doseke na podroju etnologije je dobitnica leto- s Prekmurjem ukvarju usmerilo k noam, nje Deklice s pialko prejela e mnoge druge nagrade in priznanja, med njimi npr. Prei- jali manj kot z drugivezeninam in nakitu. hovo zlato znako, Tischlerjevo nagrado za vrhunski prispevek pri raziskovanju slovenske mi deli Slovenije, ker Veliko ste se posve- narodne skupnosti na Korokem (2001), Zlati znak za zasluge Republike Avstrije za delo vam panonske ravniali tudi medsebojni med korokimi Slovenci (2009), Levstikovo nagrado za poljudnoznanstveni deli Kmeka ce niso nudile dovolj pomoi na podee- abeceda in Kmeko gospodarstvo na Slovenskem (1979) ter Zlato plaketo Javnega sklada izzivov za pe hojo lju, v zadnjih dobrih za kulturne dejavnosti za ivljenjsko delo (2005). Peaenje je e od dveh desetletjih pa otrokih let moj nain Neulovljiva, kot lahko preberemo ob jubilejnem zapisu, ki je nastal ob njeni 70-letnici, ivljenja. Imela sem intenzivno zbirate ivljenjske zgodbe je dr. Marija Makarovi ostala tudi v desetletjih po upokojitvi. In tako ne presenea, da je tudi taken poklic, da ljudi. Kako se vam prav v asu, ko je nastajal priujoi intervju, za tisk pripravljala svojo najnovejo knjigo. Po- sem morala, ker nisem je uspelo prilagoditi itek mama dveh otrok in babica treh vnukov, kakor pravi, za zdaj prestavlja na stara leta. imela nobenega smisla tako irokemu raziza ofiranje, veliko peskovalnemu razpoaiti. Od taknih bolj nu? Sloveniji in tudi zunaj nje, pa tudi ob pomoi ekstremnih prevozov na terenu je bil poleg Za noo vedno pravim, da sem jo delala po strokovne literature. lojtrnika tudi traktor. Prekmurje je res posebslubeni dolnosti. Vse ostalo, kar sem velina pokrajina, toda delo v strnjenih vaseh, ki so, Peaenje je moj nain ivljenja kokrat delala ob prostih sobotah in nedeljah, e izvzamem Goriko, znailne za Prekmurje, Ste kdaj razmiljali, da bi se polotili tudi je zelo naporno. Od enega do drugega soseda predvsem pa v asu poitnic, ko sta me spremljala otroka, pa mi je veliko bolj lealo. S etnomuzikologije? Konec koncev ste iz- hodi kakni dve minuti. V krajih s samotnitem pa ni reeno, da sem se slabo poutila, e vrstno igrali violino in konali dva letnika mi kmetijami pa dela eno do dve uri, potem sem se ukvarjala z raziskovanjem in obravna- srednje glasbene ole, razmiljali pa ste celo pa peai do druge kmetije vsaj etrt ure, pa vanjem oblaenja na tem ali onem obmoju. o slubi v filharmoninem ali radijskem or- tudi dvakrat toliko. V Prekmurju imam res e Temelj veine mojih raziskav so ustna prie- kestru. na dolgu prekmursko transverzalo, dolga je To ste vi rekli, da sem jo izvrstno igrala. Gle- tono 200 km. Bi jo e prehodila, pa me moti, vanja. Za njimi pa stojijo ljudje iz kmekega okolja s svojim celovitim nainom ivljenja. V de igranja pa je tako, da je premalo biti samo ker je na tej poti veliko asfaltiranih cest in le tem ivljenju imajo svoje mesto najrazlineje marljiv, kar sem jaz nedvomno bila, saj sem po malo blinjic ez travnike in polja. kulturne sestavine, ena od teh je obleka, je pa ve ur na dan vadila violino. Imela sem tudi e zmeraj tako radi hodite? strano veselje z igranjem. Od tu naprej pa bi e marsikaj drugega, kar me je izpolnilo. Zaenkrat e. Vesela sem, da rada peaita ivljenjske zgodbe sem zaela zbirati tudi kazalo dvomiti v moj talent za muziciranje. tudi vnuk Jan in vnukinja Tina. Lansko leto Bilo je precej solz, ko sem se odloila, da se je bilo v znamenju velikih pohodov. Tako smo iz nekaknega protesta ali natanneje iz prezira omlednega medijskega predstavljanja bom zaposlila kot etnologinja. tiri dni peaili po Jezerskem in tiri dni po netetih kvazi zvezdnikov in zvezdnic, pa Z odloitvijo za terensko delo je bila po- Korokem. Za primer: na enodnevnem pohoglasbenih skupin ipd. Z zapisovanjem in pu- gojena vaa odloitev, da ne boste sprejeli du od Plaznikove kmetije v Bistri pri rni na 12
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

INTERVJU
Korokem do Najevske lipe in potem e do partizanske bolnice B 11 in nazaj do Bistre smo bili na poti enajst ur, od tega smo le eno uro poivali. Priblino uro pa je Jan mimogrede fotografiral vse, kar se mu je zdelo zanimivo. Peaim tudi v Ljubljani, vsak dan, e le ne pada de ali sneg, vasih pa tudi z denikom, priblino poldrugo uro do dve uri do Ronika in nazaj. Terensko delo je seveda ena plat medalje, druga pa je vrednotenje in preuevanje rezultatov, izdelava katalogov in druga podobna kabinetska opravila, za katera je treba imeti, kot pravimo, zicleder. Kako ste dojemali in sprejemali ta del slube? Prav imate, e je delo na terenu povezano s sedenjem in hojo, je delo v arhivih, knjinicah in potem z obravnavanjem podatkov oziroma s pisanjem knjige povezano, kot ste rekli, z zicledrom. Verjetno sem imela e najve teav z zicledrom v slubi, ker poleg tehninih tudi strokovni uslubenci nismo imeli ugodnih delovnih pogojev. e je le bilo kaj prostega asa, sem pisala predvsem doma. S tem pa sem se tudi navadila vsako uro in proste dneve izkoristiti za pisanje. To mi je e kako prav prilo po upokojitvi. Spominjam se, da sem se e prvi dan lotila pisanja nove knjige. Tema alkoholizem in samomorilnost. Tudi s tem ste se na terenu veliko sreevali. Ste prva slovenska etnologinja, ki se je podrobneje posvetila tej problematiki. Smo Slovenci po vaem samodestruktivni? Predvsem v asu, ko sem se ukvarjala z medsebojno pomojo na vasi ali pa z monografskim obravnavanjem te ali one vasi, sem ivela v obravnavani vasi. In doivljala alkoholizem v druinah pa tudi samomore v vasi. Zato sem hoe noe morala vkljuiti v svoje raziskave tudi ta del trpljenja nekaterih druin. e se ozrem samo na samomore, me je najbolj presunilo dejstvo, da so ljudje potem ojim lanom druine ali, e je bil nesrene poroen, njegovi eni naprtili odgovornost za moevo smrt. Temu lahko reemo dvojno gorje. Statistike priajo, da spadamo med destruktivne narode. Morda bi kazalo opozoriti, da je takna ali drugana destruktivnost veinoma posledica neprimernih okoliin. Tudi danes! Ali si naa kvazi politina elita beri klika, sploh lahko predstavlja, kako trpijo delavci, ki jim raznorazne delodajalske barabe sploh ne izplaujejo zasluene plae, ali kako se poutijo poleg mladih tudi ljudje srednjih let in tisti, ki jim manjka le e nekaj let do upokojitve, ko ostanejo brez slube. Medtem pa okravateni voluharji kljub brezobzirnemu varevanju brez sramu prejemajo nesramno visoke in nikoli zares zasluene plae. e ena iztonica: Koroka. Obravnavali ste jo e v diplomski nalogi in se tja vedno znova vraali, med drugim kot predstojnica Slovenskega narodopisnega intituta Urban Jarnik v Celovcu. Bi se v matini domovini od zamejskih rojakov lahko esa nauili? Poleg korokih Slovencev odlikuje tudi druge nekdanje zamejske Slovence, da se vse ivljenje trudijo stati in obstati kot Slovenci. Njim pomeni materni slovenski jezik, naj se izraajo v katerem koli od slovenskih nareij, temeljno vrednoto. S svojim slovenskim govorom se vsak dan sproti dokazujejo, da so Slovenci. Si predstavljate, kako se poutijo, ko iz Slovenije priroma na ta ali oni slovenski urad na avstrijskem Korokem v angleini napisano pismo. slovela kot izredno sposobna babica! Nanjo vas gotovo veejo e tevilni spomini Bila je res izredna in portvovalna babica. Si lahko predstavljate, kako je peaila ob vsakem vremenu k porodnicam do Brezovice ali pa v Radence? Vekrat mi je kar z nekaknim ponosom rekla, da ni noben otrok umrl na porodu. Bila je tudi zelo navezana na svojo rodno vas Predgrad. Samo na njeno vekratno pobudo in z njeno veliko pomojo sem se lotila raziskovanja Predgrada in sosednje Pake. Vse do njene dolgotrajne bolezni sva bili v telefonskih in pismenih stikih. Kasneje ste imeli monost primerjati navade Predgrajcev z ivljenjem Kostelcev in Osilnianov. Vekrat lahko beremo, da je v Predgradu oziroma v Poljanski dolini uskoka dediina veliko bolj izrazita kot vije ob Kolpi. Kolikne so dejanske razlike? Povedano potrjuje e primerjava priimkov, nekatere besedne ostaline, pa pesemsko in plesno izroilo. Oja Koevska pa je s svojo nemko preteklostjo in skoraj popolno zamenjavo prebivalstva sredi minulega stoletja najbr sploh primer zase? Jo je sploh mono docela doumeti? Potem ko se je veina, to je 12.147 oz. 97 % Koevarjev, kot navaja dr. Mitja Ferenc, predvsem na podlagi silovite nacionalsocialistine propagande prostovoljno odloila za preselitev v Hitlerjev reich, je velik del ojega Koevskega ostal neposeljen ali pa delno poseljen z redkimi koevarskimi in ponekod tevilnejimi slovenskimi druinami. Med drugo svetovno vojno so bile uniene tudi tevilne manje vasi in zaselki, po vojni pa namenoma poruene tevilne cerkve na Koevskem. Rekla bi, da je poleg prof. dr. Mitje Ferenca tudi mag. Gojko Zupan s svojimi deli dostojno predstavil izgubljeno kulturno dediino Koevarjev. e e ne med drugo svetovno vojno, pa so bile zlasti po vojni kolikor toliko ohranjene domaije odseljenih Koevarjev ponovno naseljene, to pot s slovenskimi druinami iz blinjih ali bolj oddaljenih krajev, deloma pa tudi z druinami iz drugih jugoslovanskih republik. Zato lahko reem, da gre priseljencem velika zahvala, da so ponovno poselili oje Koevsko. S svojimi prievanji nastopajo tudi v mojih knjigah. Obutek imam, da so se vas ivljenjske zgodbe ljudi, ki ste jih zbrali v svojih koevskih knjigah, tudi osebno globoko dotaknile. So v em spremenile vaa dotedanja preprianja? Teko bi rekla, da so se me samo ivljenjske zgodbe s Koevskega posebej dotaknile. Zakaj pred tem je izlo v Celovcu e dvanajst knjig ivljenjskih zgodb korokih Slovencev. ivljenjske pripovedi enih in drugih so se me dotaknile predvsem v smislu manjinske 13

Vsak prost trenutek za pisanje

estdeseta leta so vas pripeljala na Koevsko oziroma na njeno obkolpsko obrobje. Kaj so vam do tedaj predstavljali ti kraji? Prav tako z medvedi poseljeno rno luknjo nekje na koncu Slovenije, kot marsikdo pravi, ali kaj drugega?

V Predgrad (tudi) zaradi nosenosti

Koevsko zeleno zlato

Glede na pripovedovanje starejih kolegov in drugih strokovnjakov, ki so se ukvarjali z zbiranjem izroila, sem imela vtis, da je predvsem obkolpsko obrobje pravcata narodopisna zakladnica. Potemtakem pokrajina, kjer se je e v veliki meri ohranilo stareje izroilo, poleg eg in navad tudi noa, medsebojna pomo itn. Toda ko sem prila v kraje ob Kolpi, sem edinole v Deini sreala staro peharjevo mamo, ki je bila obleena v bele rokavce in prav tako belo platneno ruto, zraven pa je imela pripasan do pasu segajo predpasnik iz rnega glota. Pokrita je bila s prav tako rno ruto, obuta pa v doma pletene copate. Zakaj najprej prav Predgrad? H krajevni babici, gospe Meti taudoharjevi, so se poleg kolegov iz Glasbenonarodopisnega intituta zatekali tudi drugi kolegi. Tako kot njena soseda, gospa Minca Radetova, je tudi gospa Meta slovela kot izredna poznavalka starejega izroila. Zato sem se k njej, e se ne motim, sem takrat v Etnografskem muzeju pripravljala razstavo o vezenih pokrivalih, napotila tudi jaz, ne nazadnje tudi zato, ker sem bila na pomlad leta 1960 e kar v visoki nosenosti. Meta pa je

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

INTERVJU
problematike. Medtem ko je veina korokih, primorskih, porabskih in tajerskih Slovencev kljub faistinemu oz. nacistinemu in madarskemu nasilju ostala na svojih domovih, je veina Koevarjev optirala za Hitlerjev rajh. Kaj so tiste posebnosti, ki bi jih e prav posebej izpostavili, ko govorite o Koevskem in o zgornjem Obkolpju? Vas je kaj e prav posebno zbodlo v oko, tako v pozitivnem kot v negativnem smislu? e na prvo vpraanje o negativnih pojavih prav na kratko odgovorim samo za leta po drugi svetovni vojni, velja, da so tedanji politini oblastniki med njimi tudi tisti, ki so kot partizani uivali polno podporo prebivalstva veliko premalo storili za obnovo in za razvoj Koevskega. To, kar se dogaja v zadnjih letih, pa je milo reeno gospodarski genocid. In to na obmoju, ki sicer nima rnega zlata nafte, ima pa zeleno zlato prostrane gozdove. A to zlato vozimo kot podcenjeno robo naprodaj ez mejo. Da o nekdaj uspenih industrijskih obratih, ki so jih nesposobni direktorji in podobni spravili na kolena, sploh ne govorim. Med najbolj pozitivnimi spoznanji je vsekakor e omenjeno dejstvo, da so kraji, ki so po odselitvi Koevarjev skorajda opusteli, ponovno naseljeni, z izjemo nekaterih vasi in predvsem zaselkov, ki jih je e prerasel gozd. Veste, kaj me okoli prvega maja vedno znova navdaja prav s preernim veseljem? Da se tudi na Koevskem, tako kot drugod po Sloveniji, iz vasi v vas vrstijo prvomajski mlaji. Nekateri imajo vrhove prav umetelno okraene. In e ve je taknih pojavov, ki priajo, da se prebivalci identificirajo s svojim okoljem. Z obmojem nekdanjega nemkega jezikovnega otoka so se precej ukvarjali tudi avstrijski etnologi. Dr. Maria Kundengraber je tako npr. napisala tudijo o koevski noi, o podroju torej, ki je tudi vam strokovno zelo blizu. So se v desetletjih raziskovanja istega prostora med slovenskimi in avstrijskimi kolegi spletle kakne vezi? Dr. Maria Kundegraber, poroena Lackner, je vekrat obiskala Koevsko in napisala nekaj pomembnih razprav o kulturni dediini Koevarjev in e zlasti o noi Koevarjev in Koevaric. Ko je nekaj let po vojni prvikrat prila v Slovenijo, me je takratni direktor Etnografskega muzeja dr. Boris Orel dodelil za njeno spremljevalko. Dr. Kundegraber Lacknerjevo imam v spominu kot zelo prizadevno in zagnano terensko delavko. Med najinimi pogovori ni skrivala, da je zelo pretresena nad koevarsko usodo. Verjetno pa je le steka sprejela dejstvo, da so se prostovoljno preselili. V nekaterih nemkih krogih je dolgo asa veljalo, da so se morali izseliti. No, s to namerno trditvijo je v svojih znanstvenih delih dokonno opravil prof. dr. Mitja Ferenc. s pialko? Odloitev komisije je ostala skrivnost do razglasitve rezultatov. e si dovolim majhen popravek, sem sprejela Murkovo priznanje in e veliko podobnih priznanj. Deklica s pialko, zadnja v vrsti mojih nagrad, je bila zame resnino preseneenje. Tudi predlagatelji nagrade, lani komisije in ostali, ki so vedeli za izid, na elu z upanom Koevja dr. Vladimirjem Prebiliem, so do zadnjega delovali konspirativno. Ko mi je kdo od redkih strokovnih prijateljev svetoval, naj za vsak sluaj le pripravim zahvalni govor, sem mu odgovorila, da ga niti sluajno ne nameravam pripraviti. Tako je tudi bilo. Potem pa sem se s tistim domiselno oblikovanim priznanjem v roki malce nepritevno zahvaljevala prosto po Mariji Makarovi. Lagala bi se, e bi rekla, da nisem bila vesela prestinega priznanja Deklica s pialko, ki ga podeljuje Obina Koevje, kot je bilo povedano, za strokovno odlinost na podroju umetnosti, humanistinih znanosti in kulture. Ob vsem tem pa se zavedam, da je podelitev priznanja povezana z velikimi prizadevanji predlagatelja Pokrajinskega muzeja v Koevju, z zahtevnim delom lanov Komisije za priznanja in s pripravami ter z izvedbo slovesne podelitve. Prav je, da se vsem zahvalim tudi na tem mestu. In e posebej ljudem s Koevskega, ki sem jih v asu ene ali druge raziskave obiskovala na njihovih domovih. Hvalena sem jim, ker so si vzeli as in so z velikim razumevanjem odgovarjali na razlina vpraanja. Brez njihovega sodelovanja si ne bi prisluila prijazne ocene, da so moje strokovne knjige naravnane k ljudem. Kot pravite, vsaj za zdaj kakne nove knjige o Koevski ne nartujete, eprav e vedno velja tisto, da lovek nikoli ne sme rei nikoli. Kaj pa kaj drugega? Morda pesnika zbirka? Pred leti ste nekaj svojih pesmi e objavili, e zmeraj pa se nekje v predalu skriva tipkopis otrokih pesmi. Ali pa bodo te ostale druinska skrivnost? Pred leti sem res imela namen napisati e eno knjigo z obmoja, ki je bilo tedaj e pod okriljem velike obine Koevje. Zaradi ve vzrokov sem to misel opustila. Medtem pa sta se prvi zbirki kar najbolj preprostih otrokih pesmic pridruili e dve. Zadnja, ki jo je izdala zaloba Narava, ima meni zelo ljub naslov Kalinovjak. Tako poimenujejo v Prlekiji mlako ali kal. Tretja zbirka narodopisno obarvanih pesmic pa, kot pravilno domnevate, aka v predalu na zalonika in slikarja.

MONT www.mont-krovstvo.si

Teaje osnov koevarskega nareja v Koevju in sosednjih obinah trenutno obiskuje okoli 180 otrok in odraslih, ne le tistih, ki imajo nemko govoree prednike, marve tudi taknih, ki jih kultura avtohtonega prebivalstva preprosto zanima. Kako gledate na poveano zanimanje za koevsko preteklost v zadnjih letih? Vsekakor gre za zelo zanimiv pojav in predvsem za nain ohranjanja koevarskega govora. Pred leti, ko sem se mudila na primer v rmonjiko-Poljanski dolini in na ojem Koevskem, sem lahko na prste obeh rok pretela stareje ljudi, ki so e znali koevarsko. Mlaji pa so bili izjeme. V tem smislu bi bilo vzpodbudno, e bi se tudi na avstrijskem Korokem, na primer pri Zilji ali pa v Rou in Podjuni v ponemenih krajih poleg starejih zlasti mlaji zaeli uiti govora svojih prednikov. Zaenkrat se nekateri zelo prizadevno ukvarjajo s sestavljanjem rodovnikov in e se sluajno sream z njimi v Korokem deelnem arhivu, me zasujejo z radovednimi vpraanji, kaj na primer pomeni priimek njihovega deda ali pradeda, ki je zapisan z nemko pisavo kot Dobrounig, Motschiunig, Wisternig itd. Vsekakor je v njihovem dojemanju utiti veliko simpatijo do mrtvih slovenskih prednikov. In e sem e pri Zilji, velja tudi naslednje, da v vaseh, ki so bile e po drugi svetovni vojni preteno naseljene s slovenskim, zdaj pa so naseljene preteno s ponemenim prebivalstvom, prikupnih vakih deklet prav ni ne moti, da na znamenito ziljsko tehvanje nosijo podedovano ali po starem narejeno noo, ki so jo nosili njihovi slovenski predniki. Na vpraanje, kako so obleene, ponosno odgovorijo, da je to Sevenek Peter s.p., unsere Gailtaler Traeljne 5, 1330 Koevje cht! gsm: 031 560 584 e se vrneva k neposrednemu povodu za ta TESARSKA DELA: SUHOMONTANA KLEPARSKA izdelava strenih GRADNJA: intervju: za svoje DELA: konstrukcij spueni stropi, lebovi, delo ste prejeli e stanovanjskih predelne stene, obrobe, lote, stavb, nadstrekov, mansardna stanovanja iz tevilne nagrade, brunaric,kozolcev, gips plo Knauf, termo dimnike vkljuno z Murkovo vrtnih paviljonov ... izolacija obrobe ... in Tischlerjevo. Vem, da ste neko KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih dejali, da je najveja predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ... nagrada lovek sam sebi. Pa vendarle, kaj IZ VAJALEC montae strenih oken VELUX email: peter.sevensek@amis.net vam pomeni Deklica

Deklica s pialko je bila preseneenje

HUMOR JE POL ZDRAVJA

tekih asih? je Milan vpraal prijatelja Toneta. Seveda! Kaj pa dela? Dekle na klic je. Ja kaj pa je to? previdno vpraa Milan. Nimam pojma, toda dela ima toliko, da ji vasih e ena pomaga!

Ali je tvoja herka zaposlena v teh

14

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

TOPLOTNE RPALKE ZA OGREVANJE ZRAK-VODA

ogrevalni vir s skoraj neomejeno uporabo v razlinih aplikacijah tako v novogradnjah kot v adaptacijah. Zagotovljena je preprosta integracija v obstojei ogrevalni sistem in pripravo sanitarne vode zaradi doseganja visoke izstopne temperature vode in kompaktnih notranjih enot. Novi sistemi torej ponujajo popolnoma prepriljiv argument za vsakogar, ki eli trajnostno ogrevanje. Prednosti inverter tehnologije Za uinkovito delovanje toplotne rpalke zrak-voda je potreben natanen nadzor moi pri njihovem delovanju. Sistem mora namre zagotavljati optimalno delovanje v zimskem asu pri visokih obremenitvah toplote in gospodarno pripravo sanitarne vode v poletni sezoni. Da doseganje teh pogojev pri razlinih elektrinih vrednostih ni mono dosei le z neprestanimi vklopi in izklopi celotnega sistema je oitna. Enako temu je poizkus, kot da bi z navadnim stikalom poizkuali dosei nastavljivo svetilnost lui v prostoru. Sodobne toplotne rpalke zrak-voda uporabljajo za delovanje tehnologijo kompresorjev inverter, kar jim omogoa najboljo prilagajanje sistema trenutnim potrebam objekta. Kompresor se pri tem brezstopenjsko prilagaja regulaciji, kar omogoa nadzor porabe delovne energije, po drugi strani pa vodi v nadzorovano krmiljenje celotnega ogrevalnega sistema. Zaradi visoke uinkovitosti, enostavnosti namestitve ter sprejemljivih investicijskih strokov ter varnega delovanja po namestitvi, so sistemi s toplotno rpalko zrak voda tudi najbolj popularni. Njihova priljubljenost je danes zelo visoka tudi zaradi ekolokih subvencij, ki jih drava Slovenija nudi lastnikom toplotnih rpalk prek institucije EKO SKLAD.
Pripravil: Dario Rob

Tehnologija toplotnih rpalk ZRAK-VODA odpira nove monosti Prehod na elektrino energijo, kot vir ogrevanja, je v polnem zagonu. K temu pripomore veja ozaveenost glede lovekovega vpliva na okolje, kot tudi hitro vianje cen fosilnih goriv. Da bi izkoristili ta rastoi trg, nam toplotne rpalke predstavljajo idealno reitev. S pomojo inovativne tehnologije, visoke zanesljivosti v delovanju in enostavne namestitve postavljamo nove standarde. Pridobivanje energije iz zraka Nae okolje je polno energije. Da bi jo lahko uporabili za ogrevalne sisteme nam pri tem pomagajo toplotne rpalke zrak-voda. Naprave neposredno prejemajo energijo iz okolja, ki jo prilagajajo temperaturnemu nivoju, s katerim se lahko izvaja ogrevanje prostorov in priprava sanitarne vode. Pri tem se pridobiva ve energije iz okolja, kot jo enota porabi za delovanje. Velika prednost zraka, kot vira energije, je njegova zmonost shranjevanja velikih koliin energije in to, da je zmeraj in povsod dostopen. Toplotne rpalke zrak-voda to energijo zelo enostavno uporabljajo brez uradnih dovoljenj in brez zahtevnega posega, kot je vrtanje ali polaganje zemeljskih kolektorjev. To predstavlja veliko znianje strokov nalobe, poenostavljeno namestitev in pospeuje amortizacijo. Napredna tehnologija Toplotne rpalke zrak-voda lahko iz 3 kW sonne energije, ki je shranjena v zraku pri uporabi 1 kW elektrine pogonske moi ustvarijo 4 kW ali ve ogrevalne toplote. Sodobna tehnologija kompresorjev zagotavlja sistemu tudi v tekih vremenskih pogojih najbolj uinkovito delovanje. Ta na trgu edinstvena tehnologija omogoa toplotnim rpalkam, da so povsem zanesljiv

Pridobivanje energije iz zraka

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

15

SERVIS JURIJ MAJERLE S.P.

Kuponi za brezplano polnjenje TEKOINE ZA PRANJE STEKEL SO VAM NA VOLJO V NAEM SERVISU.

T: | M: | E: avtoservis.msiol.net | www.avtoservis.majerle.si Cankarjeva a, K oevje | Odpiralni as: delavniki -, sobota -

E 25 LET Z VAMI

Montaa, centriranje in ventilki so vteti v ceni avtoplaev Dunlop Sport Maxx RT in Sport BluResponse

V ceni nakupa avtoplaev je vteta montaa, centriranje in ventilki.

Akcijske cene avtoplaev

in ostalih blagovnih znamk.

NOVOGRADNJE IN RENOVIRANJE KURILNIC na lesne sekance, pelete, drva, toplotne rpalke, sonne kolektorje. UREDIMO DOKUMENTACIJO ZA RPANJE SREDSTEV IZ EKO SKLADA.

uinkovitekomunikacijske

in informacijskereitve

Vec kot topla misel

Konca vas 8, 1332 Stara Cerkev venmaalbertmrak@siol.net fax: 01 895 08 91 gsm Albert: 041 617 506 gsm Marko: 041 636 463
ARTIKS d.o.o., Koprska 72, 1000 Ljubljana mob: 041/635 801 / tel.: 01/421 54 20 / info@artiks.si / www.artiks.si

16

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

Pooblaeni serviser in prodajalec vozil

Gornje Lepove , Ribnica tel: gsm: e-mail: urban.s@amis.net

RAUNOVODSKE in POSLOVNE STORITVE

Gradel Deli&Co. d.n.o. Roka c.9, Koevje

Smo podjetje s 15 letno tradicijo. Nae storitve dopolnjujemo z vao pomojo in vaimi potrebami, zato ste vabljeni, da nam zaupate svoje elje, za katere bomo skupaj nali reitev.
Gradel d.n.o., Roka c. 9, 1330 Koevje. Telefon 01/8950-205, mobi 041/505-965, fax. 01/8950-200, mail: info@gradel.si

BELMAN D.0.0., GORENJE 62, STARA CERKEV M: 041 322 946, F: 01 89 53 953 INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE Poskrbimo za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev EKO sklada Brezplana izdelava barvne tudije objekta PLESKARSKA DELA OBNOVA IN SANACIJA FASAD, NAPUEV IN NOTRANJIH PROSTOROV PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA do 9,5 t, dvigalo HIAB

IZ IN O

IZDELOVANJE, PRODAJA IN MONTAA OKENSKIH SENIL

Kilt senila, Brigita klun s.p., Podgorska ul. 11, Koevje

T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE IVAN.KLUN1@TELEMACH.NET WWW.KILT.SI T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347I136 | IVAN.KLUNSIOL.NET
marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

TEHNINE ZAVESE: LAMELNE, PLISE, PANELNE ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE ROLOJI: RAVNI, GUBANI SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE

TE PL A RO SC

KLU T: 0

17

LJUDJE IN DOGODKI

Uredimo in polepajmo nae Koevje

Pravijo, da v Koevju nismo zadovoljni z nikomer in z niimer. Ampak to ni le naa posebnost. Ljudje pogosto nismo zadovoljni s svojim poklicem, s slubo, z nadrejenimi, s svojo telesno kondicijo ... Po svoje je tako tudi prav, saj nezadovoljstvo poraja spremembe in odloitve, ki nae ivljenje obrnejo na bolje. In z neim v Koevju zagotovo nismo in ne smemo biti zadovoljni. To je izgled naega mesta. V tem asu, ko zelenje e ne zakriva pogledov, je naa lamparija vsem na ogled. Vse ve ljudi v naem mestu to moti in si elijo sprememb. Kam naj se obrnem, kaj lahko naredim, da me drugi ne bodo gledali postrani, kako lahko pomagam? To so najpogosteja vpraanja, ki se nam porajajo, ko gledamo zanemarjene in nepometene vhode v lokale, trgovine, zavode, umazana izlobena okna, vegaste lesene lope sredi mesta, strgane reklamne plakate, namesto cvetlinih aranmajev in zelenih ivih mej le sem in tja nametani smetnjaki. Nikjer ni prijaznega, lepega, vzpodbudnega.

Izgled mesta Koevje

V civilni iniciativi Uredimo in polepajmo nae Koevje se nas je zbralo est zanesenjakov: Mateja, Tina, Goran, Tanja, Toma in e ena Tanja, ki elimo, hoemo in bomo skupaj z vami pometli, pospravili, poistili nae mesto, posadili drevje, cvetje, uredili zelenice, namestili pisane klopi, pobarvali zarjavele ograje, zloili skladovnice drv nekam drugam, skrili zabojnike ... Za to ne potrebujemo veliko denarja. Vse, kar potrebujemo, je dobra volja, pripravljenost za sodelovanje, nekaj naega asa in truda.

Civilna iniciativa Uredimo in polepajmo nae Koevje. Pridruite se nam!

Zato je nastala:

Pomlad je tu in vsaka skrbna gospodinja dobro ve, da jo v tem asu aka pomladansko generalno ienje, ko se dom prezrai, prebeli, poisti, polepa. Bodimo dobri gospodarji naega mesta, oedimo ga in polepajmo ga! Ne le gospodinje in njihovi druinski lani, tudi resni strokovnjaki vedo, da se ljudje poutimo bolje v urejenem in lepem okolju. Nehote postanemo bolji, prijazneji drug z drugim, bolj kultivirani. ivljenje postane nenadoma lepe in mirneje. V tem mesecu organiziramo delavnice za predstavnike javnih ustanov, drutev, trgovin, lokalov itd. po posameznih okoliih. Na delavnicah skupaj poiemo tiste toke, ki jih je treba urediti in se dogovorimo za potek in nain dela. S Komunalo Koevje, Obino Koevje, Skladom kmetijskih zemlji in gozdov R Slovenije, Zavodom za gozdove, z lokalnimi vrtnarijami in s prostovoljci bomo nasadili ive meje (gaber, liguster), drevesa iz naih gozdov ter uredili nekatere zelenice in nasade ro. Uspelo pa nam bo le skupaj z vami in vaim sodelovanjem. Koevje je mesto e ve kot 650 let. Ima prelepe stavbe, prelepo cerkev, Kaj in kako delamo v civilnim iniciativi?

bogato kulturo in tradicijo, zanimivo lego ob skrivnostni reki Rini. Od vseh nas je odvisno, ali bomo dostojni meani ve kot poltisoletnega mesta sredi koevskih gozdov.

Imamo tudi svojo maskoto. Ja, prav ste ugotovili, to je koevska medvedka, dama s klobukom in ogrlico, ki ima rada cvetlice in vse, kar je lepo. Ime ji je Marjetka. Vse vae predloge, elje, vpraanja ji zaupajte na njeni facebook strani Polepajmo nae Koevje. Za civilno iniciativo Uredimo in polepajmo nae Koevje, Tanja Kverh

MISLI MESECA
ista roka ne potrebuje rokavice! Nathaniel Hawthorne Sedanjosti reemo civilizacija, barbarstvo pa je stvar preteklosti. Toda sedanjosti bodo neko rekli barbarstvo. Anatole France lovek je bil ustvarjen na koncu tedna, ko je bil Bog e utrujen. Mark Twain Kadar ne more poeti tistega, kar bi rad, imej rad to, kar pone. Publij Terencij

koevski in ribniko sodraki UTRIP lahko prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd. com/noviutrip
18

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

19

KOLUMNA

Post ali se zmoremo odloiti?

Eden od pomenov postnega asa je tudi odkrivanje svojih zmogljivosti in spoznavanje samega sebe. ivimo v postsodobni drubi, za katero so znailni hedonizem, konzumizem, materializem ter nihilizem, ki sodobnega loveka privedejo v apatijo in depresijo. Post je aktivna borba proti destruktivnemu duhu dananjega asa. Plavanje proti toku Nikakor ne mislim, da je vse, kar se v tem veku dogaja, slabo. Je veliko dobrega in predvsem boljega, kot je bilo kadarkoli. Pa vendar so eri asa dovolj mone, da nas zlahka potegnejo v nizko kakovost ivljenja. Bog je ustvaril naravo tako, da se iz nje lahko veliko nauimo. Losos zane svojo ivljenjsko pot v sladki vodi in nato odplava v morje. V asu razmnoevanja se vrne v sladko vodo. Da bi priel nazaj na izvir ivljenja, mora plavati proti toku in premagati marsikatero oviro. Za to sta potrebna napor in odlonost. Podobno je tudi z nami. e elimo od ivljenja imeti ve, kot so instant uitki, nakupovanje vsega mogoega ter kratkotrajna zapolnitev notranje praznine, moramo plavati proti toku. Plavanje proti toku pa pomeni napor, odlonost in vztrajnost. V nadaljevanju bom navedel nekaj pomembnih tok osebnega dozorevanja, ki jih utrjujemo skozi post. Odrekanje Sledi jasno vpraanje: Zakaj bi se odrekal, e mi ni treba? Odgovor je jasen: Ravno zaradi tega, ker mi ni treba. e se odrekam neemu, kar mi ni dostopno ali mi kodi, potem to ve ni odrekanje, ampak je nuja. Odrekanje je prostovoljno dejanje s ciljem. Lahko se odrekamo hrani, da izgubimo nekaj kilogramov in da bolj zdravo ivimo, lahko se odrekamo alkoholu, razlinim razvadam, kakor tudi internetu in nakupovanju razen najnujnejih dobrin za preivetje. Odrekanje je del osebnostne higiene. Kakor skrbimo za telo, moramo skrbeti tudi za pravilen in ne umazan osebnostni razvoj. Biti pripravljen in zmoen neemu se odrei, udejanja nadvlado uma nad zunanjimi okoliinami. To pomeni, da sem notranje stabilen lovek, katerega zunanje okoliine ne premetavajo. e za jezo, nemir, vznemirjenje, ualjenost ali katerokoli drugo notranjo reakcijo obtoujemo ljudi, stvari ali situacijo, pomeni, da smo notranje ibki in da dopustimo, da smeti smrdijo skozi nas. Ravno postni as je zelo prikladen za odre20

kanje in prevzemanje notranjega nadzora nad da ne pomeni, da lahko ponem karkoli hoem, stvarmi in situacijami. Kakor fizina vadba utr- temve da lahko mirno in kakovostno ivim juje telo, tako prostovoljno odrekanje povzroa brez vsega. Pravo notranjo svobodo in obutek trdnejo in zrelejo osebnost. Samo govorienje, lahkotnosti dobimo ele takrat, ko se znamo kako se lahko neemu odreem kadarkoli ho- in zmoremo odrekati in ko znamo z veseljem em, e ni ne pomeni. Ko nekdo mono za- dajati in deliti. Post je preizkus nae svobode. govarja, da se lahko neemu odree, se mi hitro e ne znamo ali ne zmoremo neemu rei ne, prikrade misel, da temu ni tako. Samo in e en- potem smo s tem zasvojeni. Ko reemo zasvojekrat samo dejanja dokazujejo dejstva. nost, hitro pomislimo na droge, alkohol, igre na Torej, ali ima res dovolj moi, da se neemu sreo, cigarete ali kakno drugo razvado. Lahko odree? emu se bo odrekel in poskrbel za smo zasvojeni tudi z internetom, televizijo, nakupovanjem, okolado, pornografijo itd. svoj zdrav osebnostni razvoj? Si svoboden? Se upa preveriti svojo svobodo? Deliti Upri se in zdri 40 zaporednih dni brez svoje Ko sem bil otrok, so me uili reka, da kolikor razvade, navade ali zasvojenosti. Po 40 dneh bo zna, toliko velja. Danes imam obutek, kot obutek blaen. da bi nas hoteli nauiti, da kolikor ima, toliko ivljenjski slog velja. Morda res, vendar pod samo enim pogojem. Moramo se zavedati, da imamo zares samo e prisluhnemo notranjemu glasu in mu to, kar smo podarili oz. kar delimo z drugimi. sledimo, postanejo plavanje proti toku, odreKaj in komu lahko podarimo? S kom in kaj lah- kanje, dajanje in deljenje ter notranja svoboda ko delimo? al se marsikdaj niti ne spomnimo, ivljenjski slog. Taken ivljenjski slog pa nam kaj vse lahko poklonimo in delimo. omogoa osebnostno dozorevanje, ivljenjsko Najprej pomislimo na denar in materialne stabilnost in poglobljeno kakovost ivljenja. stvari. Denar lahko poklonimo nekomu, ki se Spotovani! Bodimo moni in se uprimo vsaje znael v finanni stiski ali ga lahko nakaemo ki zasvojenosti ter kodljivi razvadi. Bodimo eni od humanitarnih organizacij. Tudi stvari odprtih src in podarjajmo ter delimo svoj as, lahko nekomu poklonimo. Res je, da nam dra- dom in svoje srce. Naj post v vsej svoji irini pova pobira davke, s katerimi bi morala skrbeti za stane na ivljenjski slog. socialno ibke. Res pa je tudi, da davkov ne plaPastor Toni Mrvi ujemo prostovoljno in da plaevanje davkov ne vpliva na osebnostno dozorevanje. Prostovoljno dajanje je tisto, ki teje. Poleg denarja in ma- smo prijatelji druine Kotar, ki ima otroka s cerebralno paralizo III. stopnje, kar terialnih dobrin pa pomeni, da se otrok giblje s pomojo pripomoka hodulje, po prostoru in z volahko podarimo tudi zikom ter prilagojenim kolesom zunaj. svoj as. Pravzaprav Da bi sinu Nejcu omogoili dokaj normalno ivljenje, kot ga imajo njegovi sovrasa ne podarimo, am- stniki, je otrok ve po rehabilitacijskih centrih in zdravnikih fizioterapevtih kot pa pak ga delimo. Delimo v vrtcu, kjer ostali otroci preivljajo brezskrbno otrotvo. ga z nekom. Morda je to prijatelj, sorodnik, Njegovo jutro se zane z rednim razgibavanjem in masao miic, saj je le tako so to stari, lahko je la- lahko vsaj delno aktiven v vrtcu oz. doma, popoldne pa so potrebne e dodatne stni otrok ali pa otrok, vadbe in raztegovanje miic in kit. Ko se sorojenca igrata, mora on izvajati vaje, s ki nima urejenega do- katerimi vzdrujejo njegove miice in kite, da ne pride do prevelikih deformacij, maega ognjia. Svoj ki so e tako prisotne zaradi nepravilno delujoih funkcij gibanja. Vsaj dvakrat as lahko delimo tudi dnevno mora uporabljati stojko, na katero ga pripnejo, da ima telo v opravilnem s starejo in osamljeno stojeem poloaju in se mu s tem raztegnejo kite, da tako ne pride do skrajav kit. osebo. Bolj ko nam je Da bi Nejc uival svoje otrotvo kot drugi otroci, smo se odloili, da stopimo skunekdo oddaljen in smo paj in pomagamo, da bi Nejca odpeljali na operacijo v ZDA (operacija hrbtenice z njim pripravljeni de- se imenuje dorzalna rizotomija in jo izvajajo v bolninici St. Louis v ZDA), kje liti svoj as, ve teje. sta bila nedavno e operirana dva otroka iz Slovenije in pri katerih se je operacija Prav posebne niti pa pokazala kot uspena, saj otroka samostojno hodita brez pripomokov. Cena take se pletejo, ko si ljudje operacije je z vsemi stroki priblino 60 000 EUR, kar pa je za vsako druino s delimo dom in hrano. takim otrokom ogromen znesek, etudi ima redno dokaj dobro zaposlitev. Nekaj Ko nekoga povabimo, sredstev sta stara nabrala s krediti, vendar je to e vedno premalo, zato prosimo da se nam pridrui pri vse, ki bi lahko pomagali po svojih zmonostih, da sredstva nakaejo na humanikosilu ali veerji, mu tarni raun OZ Rdei kri t. TRR SI56 6023 200 0195 507 43 SKLIC 00 0107. odpremo svoj dom in namen za operacijo Nejca. srce. Deliti srce pa je Zgodba Nejca nekaj najudovitejega, Sem 5-letni Nejc, moja najveja elja je, da bi lahko hodil in tekel kot moj bratec kar lahko storimo. in sestrica, vendar mi to ne bo uspelo drugae, kot da me stari odpeljejo na operaSvoboda cijo v ZDA, kjer je bila tudi operirana moja prijateljica Gaja. Vsi si elimo biti svobodni. Toda kaj to S to operacijo bi lahko s svojimi sovrstniki v vrtcu igral nogomet, se lovil, igral zares pomeni? Svobo- skrivalnice, plesal, kar pa zdaj ne zmorem.

POMO ZA NEJCA

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

KOLUMNA
Slovenec ne potrebuje nikogar, saj zna vse sam. Ve, kako pristopiti in vse zmore. Je ni stvari, ki bi je ne znal postoriti. Loti se prav vsega. Od aganja drv do polaganja ploic, pleskanja sten, popravila avtomobila, konje trave, menjave strehe, napeljave elektrike ali vodovoda, gradnje pesjaka, brunarice ali trinadstropne hie, izkopa vodnjaka, e je treba. Niesar se ne ustrai in ob nobeni stvari v svoje sposobnosti ne podvomi niti za delek sekunde. Kaj pa je to takega? vzklikne, nagne ilce, ga odlono postavi nazaj na mizo, si obrie usta v rokav, plane kviku in e ie primerno orodje za opravilo, ki se mu je porodilo in se ga bo nemudoma lotil. Njemu ni treba ne zasnove, ne delovnega narta, ne tehtnega premisleka, kako bo k stvari pristopil, vse, kar potrebuje, je delovna vnema, preprianje, da zmore, pol platoja mrzlega piva in morda kak prijateljek, s katerim se bosta vmes, e se jima morebiti kar je seveda izredno redka primera kaj zalomi, lahko posvetovala, kako zadevo speljati do konca in naprej. Ni hudi, da si ni Obama izposodil krilatice Yes we can! pri Slovencu. Bob the Builder je prmejdunaj zagotovo zasnovan po prebivalcu sonne strani Alp. Bomo zmogli, ja! Samo poglejmo nae bolj znane Slovence in estradnike. Politiki, kadar ne vodijo drave (pustimo zdaj kam), na svojih kmetijah gojijo zelenjavo ali pa vzgajajo oljke, celo drobnico. Pogosto so lastniki podjetja, ki je tesno povezano z dravnimi posli ali pa so predavatelji na fakultetah. Glasbeniki, e e ne piejo srce parajoih stihov, ob katerih se bodo druici vsesplono opravilnega Slovenca na koncertu ob dnevu ena medila srca, kolena in e kaj vmes, opravljajo e gostinsko dejavnost, so lastniki lokalov, klubov Podobno je s portnicami, ki piejo poezijo in mimogrede lansirajo glasbeno uspenico, misicami in starletami, ki prepevajo, snemajo ploe, vodijo pogovorne oddaje ali pa nagradne igre, kjer lahko osvojite preudovite nagrade zgolj s klicem na 090 in razkrijete skrito besedo. Zato me prav ni ne udi, da se ob slehernem preblisku, ki se nekomu iznenada kot zvezda repatica, kakor utrinek pojavi v glavi, zgodi predlog za referendum in e se hiti zbirati podpise zanj, saj je kakopak najbolj enostavno in najbolj elegantno o tem povpraati ljudstvo te nae preljube nam deelice. Ljudstvo, ki se spozna na vse! Multi talentiran, nadvse priroen ivelj, ki ima trdno preprianje o sleherni stvari, ki se zgodi v njegovi blinji ali daljni okolici in uspe argumente stkati tudi iz jutranje megle. Dajmo zamenjat zastavo! O tem pa povpraajmo ljudstvo. Saj so imeli vsi

Cesar ima nova oblaila, Slovenec pa zastavo

likovno vzgojo, nekateri so jo imeli celo zelo uspeno, da tistih, ki so imeli tudi umetnostno zgodovino, niti ne omenjam. Slikarji, grafiki in ostali vizualni umetniki bi skorajda morali sedeti v komisiji ali v odboru za sprejem predloga za novo zastavo. Konec koncev bi lahko naredili anonimni nateaj po vseh olah in vrtcih, malkom in malicam pa bi dali na voljo le na novo predlagane barve, s katerimi bi izrisali osnutek za morda e bolj inovativno zastavo. Ko takole premlevam, si ne morem kaj, da ne bi takoj videl stvari, ki bi se jih dalo malce popraviti. Samo malenkost, ker si res ne drznem vtikati v tako dobro osnovan in tehten predlog za spreminjanje dravnih simbolov. Morda bi bila modra bolje videti postavljena isto na vrh, kot simbol modrega neba, ki ga ne dovolimo onesnaevati, kamor med sanjarjenjem o boljem jutri usmerjamo pogled, kot sinonim za neskonno stvari, ki jih Slovenec naredi z levo roko, medtem ko ima v desnici kozarek rujnega in pogleduje v koek neba te prelepe deele, del nebesnega svoda, ki je le na, medtem ko lei zleknjen na travniku ali pa teka po zelenih poljanah. Zatorej rdeo nadomestimo s pistacija zeleno, ker se tega sladoleda v Portorou najve proda, ker bi nekakno logino sosledje modrega neba in zelenih panikov delovalo nadvse prikupno ali pa e bi uveljavili novo barvo, ki bi jo poimenovali soko zelena, ki bi simbolizirala tistih nekaj rek, v katerih se je mo kopati brez bojazni okube. Bela naj ostane, a naj bo vmes med modro in zeleno, kot nae gore, ti mogoni oaki, ki se iz polj vzpenjajo k nebu, kot simbol za sneg, nedolnost in brezmadenost, pa tudi ker smo na belih strminah osvojili osem kolajn in smo s tem Slovenijo postavili na zemljovid smuarskih in snenih deel. e e izhajamo iz olimpijskih iger in iz oprav naih smuarjev, bi lahko potemtakem namesto Triglava vanjo postavili e tevilko osem, kot osem medalj, kot tradicionalna osmica, s imer bi tujce, ki zdaj barvno kombinacijo poznajo, povabili e na pokuino vin in ostalih dobrot, lahko tudi prevrnjeno osmico kot simbol za neskonnost. Neskonno neumnost, kaj? bo zastrigel z uesi kak bolj nesamozavesten in vase nepreprian zmene, ki meni, da o prav vsem pa res ne moremo odloati prebivalci drave, obenem pa bo pomislil, da tak referendum ni poceni in da smo e tako zadoleni do grla in da res ne gre takole razmetavati z denarjem, ki ga mimogrede

nimamo niti za odpravo posledic leda, kaj ele za takle nespameten referendum, spomnil pa se bo tudi tistega, ko smo odloali o odprtju oziroma zaprtju trgovin ob nedeljah, a smo se al napak odloili in so potem pametneji od nas odloili, da bebki oitno nismo pomislili na to, koliko denarja se bo steklo v blagajno, e bomo hodili nakupovat tudi ob nedeljah. Oni drugi pa si e mane roke, da bo lahko del takega veliastnega procesa in soustvarjanja slovenske zgodovine, da bo lahko odloal o neem tako pomembnem. Zastava je namre tako kot fasada stavbe. Kot gvant, ki si ga nadene. Ni pomembno, kaken je lovek v oblailu, kaj ta imenitne nosi v srcu in v glavi, niti ni pomembno stanje znotraj hie. teje le zunanjost, le tisto, kar je mo videti ob povrnem ovrku z oesom in to, da sosedje vidijo, da imamo nekaj novega. Pa kaj potem, e se po dnevni sobi podijo podgane, mii si v zdelani sedeni gradijo gnezdo, iz hladilnika smrdi po plesnivem, iz pip pa tee le mrzla voda? Kaj potem, e se sesuva gospodarstvo, e so razmere v dravi nepopisno porazne, e je brezposelnost na viku, e imamo polno afer, obtoenih gospodarstvenikov in politikov, slabih bank in cel kup kreditov? Vse to bomo odpravili z mahanjem z novo zastavo. Frine gate na umazano rit, svee tumfe na nepostriene nohte, na mastne lase si poveznemo klobuk s irokimi krajci, potisnemo pa si ga globoko na oi, da se ne vidi solz. Mojstri sprenevedanja in preusmerjanja pozornosti na nepomembnosti in trivialnosti, ob katerih niti prizor s Titanika, kjer godci pilajo, medtem ko ladja tone, ni videti naravnost groteskno in bizarno. Bomo zmogli, ja Robert Kostadinoski

Rijavec Goran s.p., Omerzova 28, Koevje, GSM: 031 694 728

Notranja vrata LIP BLED Pohitvo po meri Lesene stopnice Obrezovanje drevja Izposoja kombija

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

21

NAJ KNJIGI MESECA

Odrasli Koevci so v dneh, ko sta Slovenijo oklepala led in sneg, najraje prebirali knjigo z naslovom Novorojen, ki jo je napisala Margaret Mazzantini. Roman opisuje razburkano zgodbo mladega para, ki stopa na pot starevstva. Posebno ostrino daje pripovedi rojstvo otroka, rojenega v asu vojne, ki poleg smrti prinaa tudi ivljenje. Velikopotezni roman, ki prodira globoko v pore ljubezni, alovanja in materinstva, opisuje dogodke v Sarajevu, ko je divjala bratomorna vojna. Mazzantinijeva opisuje Gemmo, mlado italijansko novinarko, ki spozna Diega, ljubezen svojega ivljenja Od takrat naprej se njuno ivljenje nenavadno prepleta z usodo tega mesta, vse do dananjih dni. To je zgodba tudi nas vseh, saj roman popisuje ustvene in drubene viharje naega asa in prostora.

Kaj so prebirali Koevci meseca februarja?

Koevska mladina pa je prebirala knjigo amerikega avtorja Jeffa Kinneyja, ki je napisal knjigo Dnevnik nabritega mulca. Kinney se je rodil 19. februarja 1971 in je e uveljavljeni ameriki pisatelj z raznovrstnimi talenti. Poleg pisanja je e odlien ilustrator risank in producent, rad pa ustvarja tudi igrice za otroke. Leta 1995 se je mudil tudi v Angliji, dvakrat pa je bil imenovan za avtorja leta za otroke knjige. Glavni junak v knjigi je Grega Tepe, najstnik, ki ima kopico teav. Mama mu kupi dnevnik in zane se odvijati zanimiva zgodba, polna razburljivih dogodivin, vasih zabeljena tudi s rnim humorjem. Franci Koncilija

KOEVARSKI RECEPTI
Pobolica je koevarski odgovor na potico in je bila nedvomno najbolj priljubljena sladica nekdanjih koevskih prebivalcev. Jedli so jo ob porokah, proenjih in skoraj vseh

Pobolica (Pobolits)

drugih prazninih prilonostih. V razlinih delih Koevske so jo pripravljali na razline naine, tukajnji recept pa je povzet po razliici, ki so jo poznali v Borovcu in okolikih krajih. Tako kot vse ostale oblike je tudi borovka pobolica zelo kalorina.

Vabimo vas na BREZPLANI PREVENTIVNI PREGLED vaega vozila, ki ga bomo izvajali od 01. 03. 2014 do 31. 03. 2014 v Avtocentru Rufac, Ob mahovniki cesti 3, 1330 Koevje. Vozilo bomo brezplano pregledali po sistemu 25 kontrolnih tok, ki zajemajo pregled zavor, podvozja, izpunega sistema, osvetlitve vozila in motorja. Na pomanjkljivosti vas bomo opozorili in e vas bo zanimalo, vam bomo pripravili neobvezno ponudbo. Od 01. 01. 2014 smo lani skupine Euroservis, ki ima razirjeno mreo po celi Sloveniji, Evropi in svetu. Nae storitve vam zaraunamo po novih NIJIH cenah. Naj vas e opozorimo, 15. 03. 2014 je dan, ko lahko zamenjate zimske pnevmatike za letne. Tudi to lahko storite v naem servisu po konkurennih cenah. Naroite se lahko na telefonski tevilki: 01 8954 042 ali 051 417 202 in na mail: robert.zabukovec@rufac.si

Sestavine za testo: 40 dag gladke moke, 7 jajc, 2 jedilni lici olja, mlana voda, sol.

Sestavine za nadev: 9 rumenjakov, 40 dag sladkorja, 50 dag rozin, 50 dag masla, lupinica 1 (nekropljene) limone, vanilija, 3 jedilne lice ruma, ajne like kvasa, sol, 6 beljakov, 25 dag mlenega (ali belega) kruha. Priprava: Navedene sestavine za testo zmeamo v gladko maso, jo razdelimo na dva dela ter na toplem in pomaenem kroniku pustimo poivati pol ure.

z delom ruma. Penasto umeamo maslo in postopoma dodajamo jajca ter ostale sestavine nadeva.

Prvo polovico testa tenko zvaljamo, ga premaemo z oljem in razvleemo (kot za zavitek). Na razvleeno testo namaemo polovico nadeva in ga posujemo s polovico naribanih krunih drobtin. Po vrhu enakomerno porazdelimo polovico snega iz beljakov in vse skupaj posujemo e s polovico rozin. Tako pripravljeno testo zvijemo v svitek. Enako pripravimo e drugo polovico testa, ki ga zvijemo ez prvi svitek, da dobimo dvojno testo. Poloimo v pomaeno iz z drobtinami posuto okroglo 5-litrsko kozico (kastrolo) ter pri zmerni temperaturi peemo uro do uro in pol. Peeno pobolico so v Gotenici namazali s smetano in jo pustili v topli peici poivati e najmanj etrt ure. H. Krauland, E. Michitsch: Gottscheer Kochbuch. Celovec,1993 Erwin Michitsch Viri:

Ob Mahovniki cesti 3, 1330 Koevje, tel.: +386 1 89 54 042

Beljake stepemo v sneg in grobo naribamo ali zmeljemo kruh. Rozine operemo in pokropimo

22

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

VRT IN PREHRANA
Tako kot ljudje komaj doakamo prve pridelke zelenjave, tudi talni kodljivci z veseljem planejo na prve posajene sadike solate ali krompirja na vrtu. Na vrtu opazimo ovenelo rastlino, ki ima izpodjedene korenine, e pa pobrskamo e nekoliko v globino, bomo nali rumene strune ali ogrce majskega hroa. Med najbolj porenimi talnimi kodljivci so strune, to so rumene, nekaj centimetrov velike liinke. Njihovo telo je trdo kot ica, zato jim na Hrvakem pravijo injaci. Najve kode delajo spomladi in jeseni, predvsem na novih posevkih. Sicer jih najve najdemo na travnikih, vendar tam koda ni opazna. Hranijo se z vsemi rastlinami, tudi s pleveli. Zelo intenzivno se hranijo Strune v solati spomladi in jeseni, ez zimo pa se umaknejo v globlje plasti (do 50 cm), kjer prezimijo. Liinka ivi v tleh 3 leta, nato se zabubi in iz nje se izlee hro pokalica, ki znova odlaga jajeca v travo ali zaraene dele njive. Hro pokalica Jajeca apriljunij 24 tedne kodo delajo liinke strune Strune 34 leta Buba 24 tedne Strune (Elateridae spp.)

Talne kodljivce najbolj moti pogosta obdelava tal

pogosta obdelava tal, setev nekaterih rastlin (ajda, grah ...),

tehnine ukrepe, ki zmanjajo tevilo kodljivcev v tleh:

naravni sovraniki hroi brzci. Povrinska obdelava hroem omogoa, da laje prodirajo v tla, insekticidi jih uniijo, strune pobirajo ptice, e z obdelavo spravimo strune na povrje. Vabe Kalea penica

Za vrtnine, ki jih sejemo ali sadimo zelo zgodaj, e jeseni postavimo vabe. Na pripravljeno njivo na ve mestih v kupke posejemo penico (3050 g). Kalea penica zaradi izloanja CO2 in aminokislin lizina, privablja strune s povrine 1 m2. Nato 15 dni po vzniku uniimo strune v vabah in preiemo tla do 30 cm globine. Krompir prereemo, kajti taken bolj privablja strune kot cel. S prerezano povrino ga poloimo na tla, priblino na tiri mesta v kvadrat in to vekrat ponovimo. Vabe nastavimo 23 tedne pred setvijo in jih oznaimo, da jih kasneje lahko poberemo in strune uniimo. Poleg strun imamo v tleh tudi ogrce majskega hroa, ki prav tako preivijo v tleh 34 leta in medtem pridno obirajo korenine. Kebrovo leto, kot pravimo vsakemu etrtemu letu, ko je nalet majskih hroev velik, povzroa neugodno posledico, to je veje tevilo ogrcev v zemlji e v letonjem letu, e ve pa naslednja tri leta, ko liinke zrastejo in so e bolj porene. Na travnatih povrinah se pojavi odmiranje rue in pod njimi cela gnezda belih ogrcev z rjavimi glavami. Ogrce mehanino uniujemo z uporabo krone brane ali okopalnika. Za kemino zatiranje nimamo registriranih pripravkov. Ker samica najraje odlaga jajeca pod zeleno prekrivko, je v hroevih letih dobro imeti povrine im bolj iste, da prepreimo odlaganje jajec. Ukrepi za zatiranje ogrcev Ogrci majskega hroa (Melolontha melolontha) Krompirjeve polovice

Strune so slamnate barve, dolge 1535 mm. Telo je trdo, hitinizirano, levijo se 13- do 15-krat. Strune so rastlinojede, vasih uivajo tudi hrano ivalskega izvora, najpogosteje se zavrtajo v gomolje krompirja, korenja ali pokodujejo mlade rastline solate, fiola in drugih vrtnin. Napadajo tudi ita takoj po setvi do faze razraanja (zavrtajo se v nabrekla semena in porejo kalke). Prezimijo v globljih plasteh do 50 cm globoko. Ko se spomladi tla ogrejejo na 89 C, se pomikajo proti povrju. Pred vroino se poleti zopet skrijejo v globino. V deevnih obdobjih gredo proti povrju, jeseni pa se umaknejo pred mrazom v globino. Intenzivneje se prehranjujejo spomladi in jeseni, ko se gibljejo vodoravno pod povrino, kadar iejo hrano. Privlai jih poveana koncentracija CO2 in rastlinski izloki. Prostor Prehrana horizontalno gibanje Prezimitev vertikalno gibanje

Najugodneji prostor, kjer se zadrujejo strune, so travniki in paniki, manj ugodne so okopavine, ker jih moti obdelava. Kljub temu najve kode naredijo na njivah in vrtovih. Ob pomanjkanju vlage se bolj intenzivno hranijo, zato v sunem obdobju pov- Napad strun na njivi solate zroijo najve kode. V sunem obdobju jih tudi najve propade, e takrat obdelujemo tla, to pomeni strnia takoj preorjemo in tudi travnike in deteljia preorjemo poleti po odlaganju jajec, in ne ele jeseni ali spomladi. V sunih letih veliko liink propade. Ker je vse talne kodljivce zelo teko uniiti in nimamo na voljo uinkovitih talnih insekticidov, je smiselno izvesti najprej vse agroUkrepi za zatiranje strun

Na tevilnost ogrcev, strun in ostalih talnih kodljivcev vplivajo v veliki meri agrotehnini ukrepi, zato lahko marsikaj storite sami, da omejite kodo. Zelo jih moti pogosta obdelava tal (okopavanje, rahljanje), ki je najbolj pogubna za odloena jajeca in mlade liinke. V sunem obdobju se celo na povrini zemlje posuijo. Iz tega razloga je najbolj priporoljivo preorati njive ali prebranati travnike v poletnem asu, ko hroki odlagajo jajeca. Poleg agrotehninih ukrepov se lahko posluujemo tudi naravnih sovranikov. Pomembne so zlasti ptice, ko z obdelavo tal spravimo liinke na povrje.

Proti talnim kodljivcem je prav tako kot proti voluharju treba takoj ukrepati in zmanjevati njihovo tevilo. e jih pustimo, da se nemoteno razmnoujejo, se bo mogoe enkrat v prihodnosti vzpostavilo ravnoteje in jih bodo naravni sovraniki zatrli, vendar bomo do takrat ob ves pridelek. Ana Ogorelec

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

23

IZ NAIH OL IN VRTCEV
Ko sem bila e majhna, sem vekrat prihajala k babici in dedku na poitnice. Spomini so lepi Posluanje pravljic na starem gramofonu, namizne igre z babico, izdelovanje gobelina, kvakanje, izdelovanje punk iz cunj, igre na neprometni ulici s prijatelji, prebiranje prosene kae z dedkom, pomo babici pri gospodinjskih opravilih, ogledovanje starih fotografij in pogovori z dedkom in babico.

Bilo je neko ... So nam pripovedovale babice

Otroci zelo radi posluajo, predvsem pa radi podoivljajo ivljenje v preteklosti. In kdo zna najbolje opisati ivljenje v preteklosti? Nae babice. V 2. b O Zbora odposlancev smo na obisk povabili babice iz Drutva upokojencev Koevje. Prva je v razred stopila babica s koaro v eni in s knjigo v drugi roki. Obleena je bila v dolgo krilo s predpasnikom. Sledila ji je druga babica. Enako obleena, z denikom v eni in polno koaro dobrot v drugi roki. Sledila ji je e tretja babica. Tudi ta je imela koaro in opirala se je na palico. Otroci so jih veselo pozdravili in polni priakovanja akali, kaj sledi. Babice so se posedle in otrokom brale pravljice, zastavljale uganke in pele ljudske pesmi. Otrokom so pripovedovale, kako so ivele vasih. Pokazale in pripovedovale so jim, kako so jim mame naredile priesko, ivale obleke, kako so bile kaznovane doma in v oli ter kako so preivljale as svojega otrotva. Otroci so jih veliko spraevali in vneto

posluali. Pred odhodom so babice otroke tudi pogostile in s tem poveale toplino obiska in zadovoljstvo otrok. Drutvu upokojencev Koevje in predvsem

naim babicam se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje pri pouku. Nina Zver

Dobrodelna dogodka skupnosti uencev O Ob Rini

Najbr bom ivel samo enkrat. e zatorej lahko komu izkaem prijaznost ali naredim kakno dobro delo, naj to storim sedaj, naj ne odlaam ali pozabim, saj ne bom el veno po tej poti. (Williama Penna)

Sklenili smo roke in povezala so se naa srca. Prodajali smo pikote in plesali srkov ples. Vse z najlepimi mislimi za Jerneja emca, Piinega brata in bivega uenca nae ole. Skupaj z uenci, stari in zaposlenimi smo zbrali 1.050,00 eur. Hvala prav vsakemu posebej in vsem skupaj. Ravnateljica Darja Dela Felda in skupnost uencev ole z mentorico Petro Poje.

PORT IN REKREACIJA

Velik uspeh mladih strelcev OSZ Koevje na regijskem tekmovanju v streljanju z zranim orojem

Velik uspeh mladih strelcev OSZ Koevje

vendar s slabo drugo serijo. Kadet Domen Jarni je s standardno zrano puko s 378 krogi od 400 osvojil srebrno

Demej Jarni je med cicibani posamino osvojil odlino 2. mesto.

V soboto, 8. marca 2014, je na streliu na Dolenjski cesti v Ljubljani potekalo regijsko tekmovanje v streljanju z zranim orojem. V Sloveniji je 7 strelskih regij in ljubljanska regija je med vsemi najmoneja. Nai strelci so nastopili v naslednjih kategorijah: cicibani, mlaji pionirji, pionirji in kadeti.

Ekipa mlajih pionirjev v sestavi Gal vab, Tim Oberstar in Uro Jane je s 489 krogi zasedla 3. mesto. Prvi je na tekmovanju nastopila tudi mlaja pionirka Tjaa Avlahar in s 160 krogi zasedla 8. mesto.

Ekipa pionirjev v sestavi Jakob Jurjevi, Miha Marin in Luka tajdohar je s 523 krogi postala regijski prvak. Med posamezniki je Jakob Jurjevi s 179 krogi od 200 postal regijski prvak. Drugo mesto je zasedel Miha Marin z enakim tevilom krogov, 24

medaljo.

Ekipno so cicibani Demej Jarni, Jan tajdohar in Vid Dejak osvojili 2. mesto.

17 strelcem in strelkam OSZ Koevje, ki so potrdili normo za udelebo na dravnem prvenstvu, ostaja e mesec dni priprav na dravno prvenstvo v streljanju z zranim orojem, ki bo sredi aprila 2014 v Reici pri Lakem. elimo jim veliko uspehov. Janko Marin

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

PORT IN REKREACIJA
Makare so tudi letos dobro opravile svoje delo in uspeno pregnale zimo. Tako smo se mladi koevski planinci lahko odpravili po svoja prva pomladna doivetja na mohor v Posavskem hribovju.

Pomladanski pohod mladih planincev na mohor

Lakega smo po kolovozih, ki so se vili med kmetijami, prislonjenimi v strma poboja, krenili proti vrhu. Vmes se je pooblailo in

V soboto, 8. marca, se je zbralo 38 mladih planincev, ki so se z vodnicama Zinko in Branko ter mentoricami odpeljali proti izhodiu. Dve uri vonje po avtocesti sta med klepetom in opazovanjem pokrajine hitro minili. e smo za sabo pustili e gole hmeljne stebre in se skozi Celje ob Savinji pripeljali do Lakega. V Celju se nam je pridruil lokalni vodnik, g. Albin Volavek, ki nam je s svojo dobro voljo in igranjem na orglice pokazal, da smo med veselimi tajerci. Iz

zapihale so e mrzle zimske sape. Najmlaji so jih preganjali s piskanjem na marjetice. Na vrhu 781 m visokega mohorja nas je zato priakalo sonce, otroka igrala pa so po malici poskrbela za razposajen smeh in igro. Sestop je minil v opazovanju prebujajoe se narave prvih citronkov, afranov in telohov. Ob povratku proti domu smo opravili e test trojanskih krofov. Skupna ugotovitev: e vedno so odlini! e ena prijetna sobota, preiveta v naravi, s starimi in novimi prijatelji. Za mladinski odsek PD Koevje Marija Erjavec

AHOVSKE NOVICE

Mladinsko ahovsko prvenstvo 2014

Med zimskimi poitnicami je na Otocu potekalo dravno ahovsko tekmovanje mladih, in sicer 21. dravno posamino ahovsko prvenstvo mladih v klasinem ahu (8 do 18 let) ter 15. mladinsko DP v pospeenem ahu (8 do 18 let). Tekmovanje je potekalo osem dni, pravico do udelebe na glavnem turnirju pa so imeli zmagovalci januarskih regijskih

kvalifikacij, ki so potekale po vsej Sloveniji soasno. Koevski ahisti in ahistke so letos v vseh kategorijah (U8, U10, U12, U14 in U16) tekmovali preteno kot mlaji, zato je bilo letos nekoliko teje priigrati najvije uvrstitve, vseeno pa so svoje nastope za koevski klub opravili borbeno in uspeno. Od uspenejih uvrstitev je bronasto medaljo na pospeenem dravnem prvenstvu uspelo priboriti Davidu Stevaniu (na klasinem tempu 7. mesto), Zali Kojek 7. mesto na glavnem turnirju in 5. mesto na pospeenem, Tine Tomai in Vasja Aimovi sta bila v svojih skupinah osmouvrena, podrobne rezultate e vseh ostalih koevskih tekmovalcev pa si lahko ogledate na spletni strani ahovske zveze Slovenije. Skupno je na turnirju tekmovalo 231 ahistov in ahistk, tako na klasinem DP kot tudi na pospeenem prvenstvu.

Bajt, Hana Kojek, Zala (D Koevje) (Caro can otvoritev) (Dekleta 14 let, 5. kolo) 1. e4 c6 2. d4 d5 3. Ld3 dxe4 4. Lxe4 Sf6 5. Sc3 Sxe4 6. Sxe4 Lf5 7. Sg3 Lg6 8. Sf3 Sd7 9. Le3 e6 10. O-O Ld6 11. Dd2 O-O 12. Tfe1 Dc7 13. Tad1 Tad8 14. b3 c5 15. c3 cxd4 16. cxd4 Sf6 17. Tc1 De7 18. Lf4 Lb4 19. De2 Lxe1 20. Dxe1 Sd5 21. Lg5 f6 22. Ld2 Tc8 23. Tc5 Dd6 24. b4 b6 25. Txc8 Txc8 26. Sh4 Kf7 27. Sxg6 hxg6 28. De4 Dc6 29. a3 Dc2 30. De1 Db2 31. Se4 Ke7 32. a4 Dxd4 33. h3 Tc4 34. Sg3 Tc2 35. Se4 Tc4 36. Sg3 Sxb4 37. Lxb4+ Txb4 38. Kh2 Txa4 0-1 Vse podrobneje rezultate s prvenstva, fotografije, spremljajoa dogajanja in informacije najdete na uradnem spletnem naslovu ahovske zveze: http://www.sah-zveza.si/. D Koevje

V Kranju je 16. 4. 2014 potekalo 23. ekipno osnovnoolsko dravno prvenstvo v ahu do 15 let. V konkurenci med deki je nastopilo 20 ekip, med katerimi je nastopila tudi O Zbora odposlancev, ki je dosegla odlien rezultat in zasedla konno drugo mesto. Za ekipo O Zbora odposlancev so nastopili uenci: Gregor Gaparac, David Stevani, Tin Bajo, Tine Tomai in Peter Knavs. Istoasno je potekalo tekmovanje tudi med deklicami, kjer je nastopilo 10 ekip. Na prvenstvu je nastopila ekipa O Ob Rini, za katero so igrale Drea Kurtalj, Ana Mari Petkovi, Tinkara Lavri in Lara Skebe in zasedle osmo mesto. D Koevje

23. ekipno osnovnoolsko dravno prvenstvo v ahu 2013/2014

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

25

ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
Likovni salon, ki v teh dneh konno doivlja temeljito prenovo, je bil dolga leta ponos Koevske. V njem so na vrhuncu delovanja razstavljali tevilni znani slovenski umetniki in Koevje je veljalo za eno vidnejih galerijskih sredi. Zato verjetno marsikoga jezi, da po obnovi in delni rekonstrukciji ne bo ve namenjen razstavni dejavnosti, ampak bodo pod njegovo streho naprodaj pridelki ekolokih kmetovalcev. Vendar pa stareji Koevarji e pomnijo, da Likovni salon ni bil vselej Likovni salon, temve na zaetku prav to, kar zdaj spet postaja: trnica. Ali bo vrnitev h koreninam, kot bi torej lahko oznaili njegovo preobrazbo, uspena, bo pokazal as. as pa je v zgodovino zapisal tudi zgodbe stavbe, ki bo prav letos dopolnila 55 let. Koevsko trnico so sveano odprli 28. septembra 1959. Gradnja se je pred tem vlekla skoraj dve leti, tako da so v tedanjem obinskem glasilu Novice nad njo e obupavali. Leta 1958 so potoili, da je Koevje med najslabe oskrbovanimi mesti v Sloveniji, vpraanje preskrbe pa bo dokonno reeno ele z dogradnjo nove trnice, ki pa je tudi e nekje v temni prihodnosti. Zato je bilo veselje ob odprtju razumljivo. Torej, novo trnico imamo. V njej se bodo lahko gospodinje in drugi potroniki na hitro roko oskrbeli z mlekom, kruhom, mesom in zelenjavo; vse te stvari prodajajo pod eno streho. e pa mu e ne bo dovolj, se bo napotil po stopnicah v pritlije, kjer mu bodo postregle branjevke s svojimi dobrotami so svetlo prihodnost objektu napovedovali v Novicah. Stavba je bila zgrajena v skladu s tedanjimi sodobnimi arhitekturnimi tokovi. Umetnostni zgodovinar mag. Gojko Zupan sodi, da gre za eno najbolj inventivno oblikovanih koevskih zgradb, ki povezuje tradicijo kraja, lokacijo in znailnosti slovenske arhitekturne ole. V njej je zaznati odmeve francoskega arhitekta Le Corbusiera in njegovega uenca Edvarda Ravnikarja, ki je slovensko stavbarstvo iztrgal iz spon socialrealizma, posamezni elementi, postavitev ob reko in namembnost pa kaejo povezave z Joetom Plenikom in njegovimi trnicami ob Ljubljanici. Urbanistino se je trnica zavestno podredila dvema konstantama, reki Rini in mestni cerkvi, e pravi mag. Zupan, kot takna pa je pomemben vogal mesta ob reki, mostu in cerkvi ter ena kakovostnejih arhitekturnih reitev v Koevju po drugi svetovni vojni. Seveda pa so se tudi v tistem asu e nali kritini glasovi, ker ima, kakor je ugotavljal sodelavec Novic, pa vsak svoj okus. In tako je neznani sobesednik s Trgoprometa, osrednjega trgovskega podjetja na Koevskem, novinarju zaupal, da s trnico niso popolnoma zadovoljni. Za prodajo sadja in zelenjave bo v zaprtem delu premalo prostora, zaradi esar bo treba za to blago zagotoviti e eno trgovino, so menili na Trgoprometu, pa tudi z mlekom bodo nekaj asa teave, eprav samo do takrat, ko bodo zaeli prodajati pasteriziranega. V podjetju jim je lo e posebej v nos, da pri nartovanju notranje ureditve niso bili upotevani njihovi predlogi. A se odgovorni s kritikami niso strinjali in predsednik Obinskega ljudskega odbora Janez Rigler je na oitke, da ima 10 milijonov dinarjev vreden objekt premajhno skladie, kratko odvrnil le, da bi to bila potem trgovina, in ne trnica. Zelo lep, le stopnice Precej bolj zadovoljne od Trgoprometa so bile s prostori prodajalke. V stavbi so imele na voljo vodo in sanitarne prostore, ob oddelku za sadje in zelenja26

Mihael Petrovi ml. Ob prenovi Likovnega salona: Brenjev je zamudil prilonost (1. del)
vo pa je bilo urejeno prirono skladie. Tudi veina ljudi je kljub temu ali onemu manjemu pomisleku novogradnjo ocenjevala pozitivno. Ja, meni zelo ugaja, prostor je zelo lep. Samo stopnice, ki vodijo v trnico, se mi ne zdijo preve na mestu. Na teh stopnicah bo verjetno marsikateri otrok padel, je novinarju ravno razlagala gospodinja Majda Smoli, ko jo je prekinil jok sinka, ki je k njej privekal, ker je padel na stopnicah. Verjetno se je to v naslednjih dneh pripetilo e komu, saj so Koevarji, tudi iz radovednosti, mnoino obiskovali novo mestno pridobitev. V prvem tednu delovanja so mlekarji na trnici dnevno prodali okoli 900 litrov mleka, najve strank pa je prihajalo med 6. in 10. uro dopoldne ter v popoldanskem asu. Promet in ponudba na stojnicah v pritliju sta bila skromna, a so se vsi tolaili, da se sezona pa poasi nagiba h koncu, vreme v tistih dneh pa je bilo tudi vse prej kot toplo. Poroevalec Novic je bil zato preprian, da bo v poletnem asu na trnici imenitno prodajati, saj je prostor v primerjavi s prejnjo revino pred cerkvijo naravnost odlien. Na alost pa se je kmalu izkazalo, da so bila priakovanja prevelika. e januarja 1964 je Dolenjski list pisal, da le malokdo ve, kaj poeti s trnico, ki jo upravlja krajevna skupnost. Na obini prav sedaj tuhtajo, kaj bi dali vanjo, vendar se je teko odloiti za eno tevilnih variant, je zabeleil koevski dopisnik. Godrnjali so tudi obani. Na trg ni dovolj zaloen, izbire ni velike. Malo prodajalcev je, ohrovta ni, zelja tudi ne vidim, krompirja na trnici ni. Mislim, da ne bi na trgu in v trgovinah kodilo malo konkurence, se je v pogovoru za asopis jezila Gizela eko, sestra narodnega heroja Joeta eka. In dodala: Vidite, kaken prepih, zgornji prostori so pa prazni. Samo mlekarna je tam, ni drugega ... Nekaj ve prodajalcev so k tantom oitno privabljali le prvi spomladanski arki, saj aprila 1965 v osrednjem dolenjskem glasilu lahko preberemo, da je sicer mrtva koevska trnica s pomladjo oivela, na prodajnih pultih pa so se pojavila razlina semena, jajca, solata in precej raznovrstnega kia. V taknih razmerah je zato verjetno za marsikoga kar dobrodolo spremembo predstavljal svojevrsten marketinki pristop ribnikega oanca, ki je na pomlad 1968 ljudi na trnico vabil s klici, da take ruobe nej, ne ljat ne drgej. Izkazalo se je sicer, da ne prodaja suhe robe ali lonarskih izdelkov, kot bi kdo pomislil, temve fou ribnan, a vsaj s kulinarinega vidika je njegovo blago nedvomno popestrilo ponudbo, saj so drugae lahko tisti dan gospodinje na trnem prostoru izbirale le e med suhimi slivami, copati, trikotao in nabonimi podobicami. V nadstropju so kot edini stalni najemnik e nekaj let vztrajale samo Ljubljanske mlekarne, prodajalne mesa, kruha in zelenjave pa so se e prej preselile na druge lokacije. Hram likovne kulture Na krajevni skupnosti so konno spoznali, da tako ne bo lo ve. Sredi estdesetih let so v Koevju sicer e razmiljali, da bi ob obstojei prodajni stavbi zgradili e en paviljon in v njem zdruili vse mesnice, a so se tej zamisli potem vendarle odpovedali. Konec januarja 1970 so nekoliko nepriakovano sklenili, da bodo zaprti del prostorov namenili kulturi. Na predveer obinskega praznika istega leta je tako po temeljiti obnovi zgradbe z razstavo akademskega slikarja Franceta Slane za obiskovalce vrata odprl Likovni salon. Slednji je v mestu takrat sicer e ne-

Likovni salon v prvotni podobi kaj let uspeno deloval. Na pobudo Staneta Jarma, Ivana Brudarja in Miloa Humeka je bil ustanovljen leta 1966, sprva pa je domoval v prostorih stavbe Mnoinih organizacij oziroma kasneje Tkanine za rdeo hio ali komitejem, kot so meani pravili predvojnemu hotelu Pri soncu. eprav z vseh vetrov priseljeni povojni prebivalci veinoma niso bili vajeni likovne umetnosti, pa se je Likovni salon s premiljenim konceptom, ki se ni omejeval le na tako imenovano akademsko sfero, temve so v njem razstavljali tudi amaterji in dijaki, Koevarjem e v prvih letih delovanja tako priljubil, da si je razstave, ki so v povpreju trajale med dvema in tremi tedni, ogledalo tudi po 1.500 obiskovalcev. Vendar pa prostori Mnoinih organizacij za galerijsko dejavnost niso bili primerni, zato si je vodstvo salona prizadevalo, da bi pridobilo ustrezneje. V prvih dneh leta 1970 so se zaeli dogovarjati, da bi Likovni salon preselili v Skubecevo vilo, kjer je danes sede Krajevne skupnosti Koevje-mesto, takrat pa jo je kot skladie uporabljala tovarna Trikon. Na koncu je Trikon ostal v Skubecovi vili, Likovni salon pa je za razstavne in tudi prodajne namene, ki pa niso bili nikoli uresnieni, v brezplaen najem pridobil zgornji del trnice. Medtem ko je vrhnja etaa tako dobila kulturno namembnost, pa je pritlije e naprej ohranilo dotedanjo funkcijo. Tudi umetniki niso imeli ni proti, da je pod razstavnim prostorom trnica, saj je s tem, kakor je v katalogu ob predstavitvi zbirke Likovnega salona leta 2009 zapisala Nadja Kovai, umetnost postala povezana z resninim ivljenjem in vsakdanom prebivalcev Koevske. Ponudba trnega blaga se zaradi tega sicer ni kaj prida izboljala, vsaj v splonem ne, pri brskanju po starih asopisih pa vasih vendar naletimo tudi na presenetljive novice. In tako je Dolenjski list spomladi 1971 bralce obvestil, da bodo zainteresirani ponudniki na javni drabi, ki bo potekala na trnici, lahko kupili celo isto pravi lunohod. Ve o tem in zamujeni prilonosti tovaria Brenjeva pa v naslednjem Utripu. V februarski tevilki Koevskega utripa smo zastavili nagradno vpraanje ob izidu knjige V Koevje pa e ne, avtorja Mihaela Petrovia ml. Pravilnih odgovorov na vpraanje, v katerem filmu po literarni predlogi Cirila Kosmaa je vlogo tefuca odigral v Koevju rojeni Bert Sotlar, je prilo lepo tevilo. reb je izbral Katarino Frange, iz ekove ulice 15, Koevje. Iskrene estitke! Urednitvo Utripa

NAGRAJENKA NAGRADNE IGRE

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

Izla je knjiga naega sodelavca Mihaela Petrovia ml. V Koevje pa e ne: 75 koevskih in s Koevsko povezanih znamenitih osebnosti. 75 osebnosti, 272 strani, 111 fotografij in slik (delno objavljene prvi)

Avtor knjige, ki jo imamo v rokah, zaenja odstirati zaveso, ki e danes klie poimbolj popolnem odprtju odra zgodovine v lui usod tukajnjih ljudi. Je zaetek nekega novega poglavja naega slovenskega odnosa do tukajnje kulture v najirem smislu besede. (prof. dr. Stane Granda) Naroila: Mihael Petrovi ml. (mi5@siol.net), Drutvo Peter Kozler (verein@ gottscheer.eu) Prodajna mesta: Pokrajinski muzej Koevje, Turistino drutvo Koevje (v blagovnici Nama), Knjigarna in papirnica DZS

Bert Sotlar, Ela Peroci, Toma Hren, Jakob in Wilhelm Grimm, Rudof Cvetko, Richard Verderber, Georg Leo von Caprivi, Marija Vera, Hermann Knaus, Fran Saleki Fingar, Viktor Parma, Matej Bor, Marijan Zadnikar, Leopold Huhnagl, Auguste Marmont, Gregor Strnia, Anton nideri, Stanko Prek, Peter Kozler, Ljuba Prenner, Jurij Jonke, Josip Hutter, Miran Jarc, Joe Schleimer, Zofka Kveder idr.

Cena: 20 EUR

Knjigo je izdalo Drutvo Peter Kozler. Izid so finanno podprli: Ministrstvo za kulturo RS, Obina Koevje, Obnova Koevje d.o.o., Radio Univox Koevje.

V zgodovinskih virih je Ribnica prvi omenjena leta 1082. Takrat se je namre Katarina ovneka moila s Konradom II. Turjakim in mu za doto prinesla pristavi na Vinicah in v Sodraici ter desetino od drugih posestev v dolini. V zaetku 11. stoletja je oglejski patriarh ustanovil v Ribnici upnijo, v 14. stoletju pa je bila e sede arhidiakonata.

Iz brihtne Ribnice v iroki svet

Med ribnikimi upniki in arhidiakoni so tudi slavna imena, kot na primer Peter Bonomo, pozneji traki kof, ki je Trubarja posvetil v duhovnika, ali ueni teolog Janez Ludvik Schnleben. V Ribnici je kaplanoval Valentin Vodnik, ki je bil nad njo zelo navduen. Ob koncu 14. stoletja ali v zaetku 15. stoletja je Ribnica veljala za pravo latinsko olo, kjer je tudij trajal sedem let. V Ribnici se je nekaj asa olal tudi najpomembneji slovenski pesnik dr. France Preeren, kjer je bil vpisan v zlato knjigo. Ribnika dolina je nadalje dala tudi jezikoslovca p. Stanislava krabca, literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja, prvega tajnika slovenske univerze Mateva malca, kiparja Franceta Goreta, organizatorja slovenskega gasilstva Ignacija Merharja, mecena naih dunajskih tudentov Luko Knaflja itd. Ni udno, da lahko potem Ribnico imenujemo brihtno. Sicer pa se je njena brihtnost izkazala e davno prej, takrat ko je lo Ribnianom za preivetje! V 14. stoletju so slovenske deele obiskovale hude nadloge in naravne katastrofe. Leta 1338 so deelo opustoile kobilice. Deset let pozneje, leta 1348, je deelo od Jadranskega morja do Donave prizadel uniujo potres. Leto dni za njim je prila e kuga, ki je v vsej tedanji Evropi pobrala tretjino prebivalstva. V naslednjih dveh stoletjih je Ribnika dolina trpela zaradi stalnih turkih vpadov na Kranjsko. Kar 27-krat so Turki plenili in poigali po ribnikih vaseh, leta 1584 zadnji. Ko se ljudje e niso dobro oddahnili,

je v letih 15991601 spet divjala kuga. Vsekakor so Ribniani skozi vso svojo zgodovino dokazovali, da so iz trpenega lesa, kakor suha roba, po kateri so zasloveli. Njihova trdoivost, delavnost in brihtnost, pa prirojena egavost, ki jih nikoli ne zapusti in je pravzaprav izraz ivljenjskega optimizma, to jih je ohranilo vsem stiskam navkljub! To pa so e druge razsenosti Ribnice in Ribnike doline, ki nam pripovedujejo o zgodovini reetarjev ter o egavem Ribnianu Urbanu, o emer bomo pisali naslednji. Franci Koncilija

Vir: www.ribnican.s

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

27

PODJETNIKI PESKOVNIK
Podobno kot organizacija poslovanja je tudi poslovno okolje sistem, ki v teoriji nima omejitev. Razprostira se na nivoju lokalne skupnosti, pokrajine oziroma regije, drave, meddravne povezave, EU, celine itd. Kje se zane? Verjetno je na eni strani posameznik, a tudi pri njem imamo nabor razlinih del in opravil, ki jih opravlja. Poleg rednega dela mnogi opravljajo e dodatna dela (plaana ali brezplana). Zamotijo se s hobiji in drugimi dejavnostmi doma in izven doma. Mislim, da je sedaj manj primerno, da nekoga poenotimo z delom, ki ga opravlja. Vpraanje Od kje pa Vi prihajate?, je v sedanjem asu pomanjkanja slub, prekomernega in necenjenega dela ter nezaposlenosti lahko vsaj neprijetno, e ne celo aljivo za doloene posameznike, ki niso krivi, da smo v situaciji, v kateri smo. Nekateri poznavalci potreb poslovnih okolji e nekaj let napovedujejo (mednje sodim tudi sam), da se bo trend obrnil in se bo pokazalo, da pri nas ni dovolj delavcev, ki bi lahko pokrili vse potrebe. Kot druba se staramo, ne zato, ker se je ivljenjska doba bistveno poveala, kot trdijo mediji, pa pa zato, ker se zaradi neperspektivnosti zniuje rodnost. Florida

Edvard ilc Ustvarjalni kaos

Kako je z zahtevnejimi deli? Ali smo pripravljeni sprejeti tudi tuje strokovnjake, ko smo imeli predsodke e pred gradbenimi delavci in pred tem pred delavci v gozdu? Spomnimo se vseh polemik ob tujih zdravnikih. Migracije (dnevne, tedenske, za doloen as ali za vedno) vzbujajo pri ljudeh neprijetne obutke, kar seveda s pridom izkoria politika, ki iz tega naslova kuje glasove na volitvah. Pomislimo tudi na obutke ob branju naslovov iz medijev, kot so: Iz Slovenije se v letu 2013 izselilo ve kot 14.000 ljudi, Izselilo se je tudi 2588 ljudi vije in visoko izobrazbo, Najvije izseljevanje iz Slovenije po letu 1991 (vir http://www.viralnewschart.com/ ShowLink.aspx?linkId=13920004). Ali se bodo ti ljudje kdaj vrnili? Mnogi v to niso prepriani. Pri tem bodejo negativne okoliine, ki jih vsi poznamo. To so nizke neto plae, nezadovoljstvo v delovnih sredinah, slabe monosti za kariero ljudi, ki nimajo zvez in poznanstev, birokratske omejitve, visoki davki, slaba infrastruktura, sporno zdravstvo, itd. To so dejavniki, za katere vemo, da jih v naem okolju spreminjamo e desetletje, a nismo niesar spremenili (vsaj ne na bolje) in bo verjetno taka situacija tudi v bodoe. V tako okolje se ne elijo vrniti tisti, ki so dravo zapustili, in seveda tudi ne tuji strokovnjaki, investitorji ter drugi mladi (ali stari) ljudje. To nam je po eni strani tudi ve, saj se bojimo tujega kapitala, vpliva in znanja, oziroma smo prepriani v lastne sposobnosti. A teh, razen redkih izjem, e nismo nikomur dokazali. Zdomci za vedno

delo, posebno ne mlaji ljudje z velikimi kariernimi priakovanji. Sodobne multinacionalke Google, Apple, Faceboook so nastale iz garanih podjetij in se je njihov vzpon zael po uvedbi spleta druge in tretje generacije (Web 2 in 3) s tem, da so nase pritegnile ustvarjalne ljudi. Tako je ustvarjalni razred povzroi urbano reorganizacijo posameznih okolij. Ustvarjalno in loveku prijazno okolje generira ustvarjalni potencial. Ta posledino generira produkte in izboljave ter novi gospodarski zagon. Tradicionalna industrija z neprijaznim okoljem strme in visoke hierarhije, ukazovanja, zavraanja idej in izkorianja zaposlenih pa propada. Vzpon ustvarjalnega razreda je profesor Florida opisal v svoji knjigi The Flight of the Creative Class. Knjiga se osredotoa na tematiko prenove mest in migracij talentiranih ljudi. V tej knjigi in ostalih zapisih dr. Florida trdi, da imajo meana (metropolitanska) obmoja, kjer je veliko tevilo ustvarjalnih ljudi, ki se spoznajo na tehnologijo, sodobno in klasino umetnost, praviloma vijo stopnjo gospodarskega razvoja. Te ljudi prepoznamo tudi po tem, da so si med seboj razlini v verskem, politinem, rasnem in nazorskem preprianju, imajo pa visoko stopnjo tolerance do druganega preprianja. Dejstvo je, da nam tega v naem koncu manjka in smo nadvse zadovoljni z okopavanjem lastnega vrtika.

Ob naslovu ste verjetno pomislili na podolgovati polotok Florido ali zvezno ameriko dravo, ki je na tem polotoku, in jo domaini imenujejo sonna drava, pansko govorei priseljenci pa raje rabijo izraz cvetlini (pol)otok, saj je polotok in kasneje drava dobil ime iz panskega pridevnika, ki pomeni da tam rastejo roe oziroma cvetlice. Delno se dananja tema nanaa tudi na to dravo, a v tem lanku se bomo sreali z gospodom, ki nosi tak priimek. To je Richard Florida, profesor teorije urbanih tudij, ki izhajajo iz podroja socialno ekonomske teorije. Trenutno deluje v Kanadi na Rotman School of Management na Univerzi v Torontu. Za razumevanja teorije Richarda Floride si moramo zgraditi nekaj miselnih vzorcev, ki so znailni za nae okolje (in tudi veina drugih okolij). Torej, e bo zaelo zmanjkovati delovne sile, jo bo potrebno uvaati. Verjetno ni teava pri enostavnih delih, saj smo videli, kako hitro se je poveal priliv delavcev na gradbenih opravilih, eprav so mnogi e pred krizo opozarjali, da se najemanje tujih delavcev na taken nain ne bo konalo dobro za nikogar. Z muenjem delavcev iz Bosne pa smo naredili kodo njim in nam samim.
28

Richard Florida je svoje raziskave opravljal za ameriko poslovno okolje. Analizira pa primerljivo situacijo v razvitih severnih dravah ZDA, Wisconsin z glavnim mestom Milwokee in Michigan z glavnim mestom Detroit. Ugotovil je, da je tu z razliko od junih drav velik odliv ljudi, predvsem strokovnjakov, ki v tem okolju ne najdejo ve motiva za svoje delo, pa tudi umetnikov, ki sodelujejo pri industrijskem oblikovanju ali pa so umetniki v klasinem pogledu (mnogi tudi z univerze sodobnih umetnosti s Floride). Iz zgodovine (obdobje industrijske revolucije) se spomnimo, da so se ljudje preseljevali iz ruralnih podroij v mesta, kjer so bili industrija, delo in zasluek. O tem je bilo oblikovano znano reklo 'S trebuhom za kruhom'. Ti tokovi so se danes spremenili. Ljudje ve ne hodijo v velika industrijska mesta, ker je tam

Povezane skupine ustvarjalnih in razlinih ljudi predstavljajo sodobni propulzivni razred, ki generira ustvarjalno okolje, ki je odprto, dinamino, vzpodbudno za osebnostni in strokovni razvoj. Takno okolje nase privablja mnoge ustvarjalne ljudi, vrsto mladih podjetnikov, poslovnih angelov in vlagateljev, ki iejo nove prilonosti. V svojem teoretinem delu je dr. Florida svoja priakovanja iz abstraktnega nivoja prenesel na uporabni nivo z doloitvijo razmerij, ki jih je poimenoval kot Bohemian indeks, Gay indeks (v odvisnosti, kaj pravzaprav meri).

Seveda takna revolucionarna sprememba mnogim ne ustreza in je tako poleg mnogo pristaev z objavo knjige dobil tudi mnogo nasprotnikov. Kritiki pa so tradicionalisti, urbanisti, politiki, akademska sfera. Med slednjimi sta najbolj znana Terry Nichols Clark (ikaka univerza) in harvardski ekonomist Edward Glaeser. Tudi v Evropi so se zaeli ukvarjati z njegovo teorijo. Sam sem zanjo prvi slial od naih rojakov s Koroke.

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

POLICIJA SVETUJE
tevilo vlomov v stanovanja ali stanovanjske hie iz leta v leto naraa, storilci pa so edalje bolj predrzni. Policijska postaja Koevje je v letu 2013 obravnavala priblino 100 vlomov, od tega je bilo 30 vlomov v stanovanja in hie, ostalo pa bili so vlomi v vozila, garae, drvarnice itd. Vlomilec najraje izbere tisto stanovanje ali hio, kjer bo imel pri delu najmanj ovir in bo tveganje za njegovo odkritje najmanje. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci trenutno odsotni, in je oitno brez varovanja, bo bolj verjetno tara vloma kot obratno. Posebno vabljiva za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpololjivo orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi Zato pred krajo ali daljo odsotnostjo od doma: zaklenite vrata in zaprite okna, kar pomeni, da je treba zapreti okna in balkonska vrata ne samo v pritliju, ampak tudi v prvem nadstropju, kjer lahko vlomilec spleza do okna ali na balkon po nadstreku, lebu ali em podobnem, vklopite alarmno napravo, v kolikor jo imate nameeno, kljuev ne puajte na skritih mestih, kot so nabiralniki, predpraniki, lonki za roe ipd., doma ne puajte dragocenosti in denarja (za dragocenosti med daljo odsotnostjo raje najemite sef, gotovino pa zaupajte denarnim ustanovam),

Vlom v stanovanje ali hio

o svoji odsotnosti ne puajte sporoil

Tatvino, vlom v stanovanje, hio ali vozilo ali kaken drug neprijeten dogodek takoj prijavite policiji. e ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, kajti storilec se lahko e vedno zadruje v objektu. Ob morebitnem sooenju s storilcem se ne izpostavljajte, saj je lahko fizino moneji ali jih je ve pomembneja naj bo vaa lastna varnost! Do prihoda policistov tudi niesar ne prijemajte ali premiPogoste so tudi prilonostne tatvine z kajte, da se ne bi pokodovale ali uniile dvori stanovanjskih hi, ki jih izvrusledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja jejo nakljuni obiskovalci, in tatvine na storilca kaznivega dejanja. V kolikor ste gradbiih novogradenj. Svetujemo vam, storilca videli, lahko pomagate pri njeda: govi izsleditvi, e si poskuate zapomniti v okolici stanovanjskih hi ne puate im ve podatkov o njem: opis storilca, nezavarovanega orodja, vrednejih smer bega, prevozno sredstvo, s katerim predmetov, koles, koles z motorjem se je odpeljal ... ali odprtih osebnih vozil, Botjan Rckl, vodja policijskega okolia na na dvoriu stanovanjske hie namePP Koevje

(na listkih, na druabnih omrejih), poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni potni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite asovna stikala za samodejno priiganje lui, odpovejte dostavo asopisov), doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in kljue, tudi rezervne, ne puajte orodja ali drugih prironih sredstev v okolici hie, s katerimi bi si vlomilci lahko pomagali pri vlomu, z vidnih mest umaknite vredneje predmete, med daljo odsotnostjo povejte sosedom, kje in kako ste dosegljivi, zapiite si serijske tevilke vrednejih predmetov ali jih celo fotografirajte, po monosti pa tudi oznaite (umetnike slike, nakit, tehnine predmete idr.).

Policijska postaja Koevje: 01 / 8939-700 Policijska postaja Ribnica: 01 / 8372-110 Interventna tevilka policije: 113

stite senzorske lui, morebitne akviziterje in druge neznane osebe, ki vas spraujejo za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda z vaega dvoria, po delu na novogradnji skrbno zaklenite orodje v za to primeren prostor.

PRODAM, PODARIM, KUPIM

Prodam zelo malo rabljen orbitrek, e vedno kot nov, cena 260 EUR oziroma po dogovoru, tel.: 031 556 706 in 041 404 435 Oddam enosobno stanovanje, 30 m2 v centru Koevja. Stanovanje je popolnoma opremljeno, vselitev mona s 1. aprilom 2014. Tel.: 051 80 22 76 Oddamo poslovne prostore. Tel.: 041 698 806 V Osilnici oddamo ali prodamo enosobno opremljeno stanovanje v izmeri 40 m2. Tel.: 041 698 806 Koevska Reka center: v vestanovanjski hii ugodno s sprotnim plailom oddam opremljeno garsonjero in enosobno stanovanje. Informacije: 031 617 676 Starejim, umirjenim osebam oddamo prikolico v avtokampu Selce. Tel.: 031 497 840 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m2, dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Cena 39.000 EUR. Tel.: 041 956 061; 01 89 54 416 (zveer) V Mestnem logu oddamo trosobno stanovanje, novo, delno opremljeno. Cena 290 EUR na mesec. Za vse informacije pokliite na telefon 031 546 182 Drva, meana, suha, doline 28 cm, primerna za tedilnik, prodam. Tel.: 031 208 554 Zaradi prenehanja dejavnosti odprodamo medicinsko tehnine artikle: evlje za obutljive noge, natikae, cokle, crockse, copate, delovne obleke, sprehajalne palice, terapevtske oge, preventivne nogavice moke/enske (dokolenke, visokostegenjske, hlane), trebune pasove, ortoze, elektrino zobno etko in prho, infra lu, kondome, lupe, vzglavnike, sede za kopalno kad, rjuhe proti pricam, merilec alkohola za ganje, rezila za trdo koo, ipalci za nohte, vloki za ploske noge itd. s 60 % popustom. Tel.: 041 746 312

marec 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

29

ASTROLOKI NAPOVEDNIK MAREC - APRIL 2014

OVEN: Iskreno moramo pri- pa nesrea, stopa tudi srea. TEHTNICA: Z veliko vnemo godni vsakdanjik sta od vraga
znati, da je za Ovna e dolgo izjemno teek as, kar sicer povzroa kvadrat Urana, ki se je nastanil v tem znaku, in Plutona, ki se iz Kozoroga nikamor ne premakne. Poskusite se esa nauiti, to je vae upanje! Tokrat vas bodo zadele slubene zadeve. Morali bi uspevati, ampak, kakor vas je e stari znanec opozoril, morali se boste bolj potruditi. Nenadno nekaj ljubezenske sree, vendar se bo vsa re dogajala bolj na seksualni ravni. e vam bo to ve ali ne, preteklost vas bo opomnila nase. Zajemite sapo, potem pa naprej v bitke! Glede na ugoden aspekt Jupitra s Soncem, bi utegnili najti Ribi za zaveznika. In to monega. se boste lotili poslovnih zadev kar doma, obeta se vam dobiek ali pridobitev. Imate velike sanjarije, kako uspeni da boste, in zares bi lahko bili, vendar ste prisiljeni zreti v neko staro zgodbo, kar vas poteno mee iz tira. Tako je to, e niste poteni z ljudmi, potem jih pa zagoneten izgovor za to, kar bi morali v resnici poeti. Zbudite se in poskusite znova. as vam je naklonjen in navsezadnje sta srea in nesrea nestalni zadevi. Danes ste na dnu, jutri na vrhu. Z vrha se vendarle bolje vidi.

LEV: Vasih lovek premiljuje, kaj mu pomaga premoenje, e ne ve, kaj bi s sabo.

KOZOROG: Veliko se boste

morali pogovarjati, da boste zaspanim kaj dopovedali, pa vendar vam bo lo dobro. So sicer spuve, ampak vsrkavajo vodo vase. Sluba vam bo nadlena. Nekaj sree boste imeli, nekaj pa tudi ne. e bi iveli v bolj budnem svetu, bi vam lo bolje.

BIK: Med ljudmi se boste poutili bolj kot duh, pobujali ne boste nobene pozornosti in drugih vam bo malo mar. Misel vam bo odtavala na srene ljubezenske urice iz preteklosti. Bolje bo, da v tem mescu ne priakujete esa velikega.

Tole viharjenje zime je bilo od sile straljivo, gozdovi so utrpeli ogromno kodo sprio vlage in mraza. lovek se kar zamisli, opazujo vse to. Kdo ve, kaj vse se skriva za tem. V upanju, da pomlad Pie: astrolog Ivan Crni prinaa kaj bolj vzpodbudnega in milega in da bo zelenje uspelo vsaj delno zakriti grozljivi nasmeh smrti, ki kdaj pustoi tudi z velikimi zamahi, nenapovedano.
bogastvo, ki ga poskuate najti izven sebe, pravzaprav v vas samih. Pa vendar, kar ne zagledate se. Izgleda, da se vam je zimsko spanje zavleklo.

VODNAR: Venera vam bo

odprla nebesa nenadejno, kar utegne vplivati tudi na poslovne prilonosti. Bodite polno pripravljeni, vse utegne biti noro fanj! Na to ste akali, mar ne!? Razmiljali boste o preselitvi in novem domu. Morda pa res. slogu, vse se bo vrtelo okrog vas. Uspevalo vam bo unoviti rei, ki se sicer tiejo izkljuno vas, nikogar drugega. Zdi se, da vas kdaj kdo vzame zares, kar vam je zelo ve. Lepo ivljenje, to ja, vendar pod povrjem marsikaj vre in vas mui. Morali bi se bolje spoznati, saj se vasih preprosto ne razumete.

DVOJKA: ivljenje v zati- Vedeti bi morali, da je vse tisto sreate v situacijah, kjer jih raji ne bi videli. ju, as za premiljevanje in sanjarjenje. isto potihoma vam bo na misel prihajal nekdo, ki vas e ni pozabil. V srcu nosite brazgotino, vaa presoja je po vsem tem asu e vedno skaljena. Ampak valovi ivljenja so odnesli vse. Ostal je le mir. Pomirite se z njim! delali, in to vas bo porinilo v ospredje. Opaeni in pohvaljeni boste, pa tudi denar ne bo umanjkal. Kar tako naprej! Nekaj teav boste imeli s svojimi duevnimi izleti, zoperstaviti se vam utegne nekdo, ki se dri t. i. znanstvenih interpretacij kot pijanec plota. Ohranite mirno kri, stareji in modreji ste!

KORPIJON: Marljivo ste RIBI: Plavali boste v velikem

DEVICA: Tokrat boste oarljivi in pametni, srea vam bo stala ob strani. e imate kakno zapoznelo re za opraviti, jo opravite zdaj! Uspevalo vam bo vse in ljudje vas bodo obudovali. Bodite si malo ve, saj boste sicer padli v depresijo! K srei ko prizadeven lovek omaga, bogovi priskoijo na pomo.

RAK: Vae ivljenje je res neverjetno. Takole bi ga lahko oznaili: iz polomije v polomijo do uspeha. Tista slubena giljotina vam resda visi nad glavo, ampak niste vi kar tako od muh, kje pa! e za vami sto-

STRELEC: Takole je vae

poglabljanje vase in va pri-

VAM IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV

DELA TEAVE?

elite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako? Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, pronje, dopise po vaih eljah. NE BODITE VE BREME SVOJIH OTROK, VNUKOV, sosedov in prijateljev. Oglasite se v naih poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965,  Gradel d.n.o., Roka c. 9, Koevje

30

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / marec 2014

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE

*GRADBENA DELA

- (BREZPLANA BARVNA TUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA) (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 ) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 ) - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MONOSTJO NA KLJU) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORI, ASFALTIRANJE, IZDELAVA KARP) - SANACIJE (BALKONOV, PLONIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPENIH POVRIN)

*SUHOMONTANA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG *ISTILNI SERVIS

- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)

V MESECU FEBRUARJU IN MARCU VAM NUDIMO AKCIJSKE CENE NA VSA DELA IN VNAPREJ SKLEPANA NAROILA!!

MERILNIK NIVOJA VODE

- ultrazvoni princip delovanja - oditek na pametnem telefonu - baterijsko napajanje - enostavna uporaba - lasten razvoj LEP JE DAN, Boris Kurnik s.p. www.lepjedan.si info@lepjedan.si tel. 051 420 267

bivi PUPAJ
DELOVNI AS:
PON - ET: 10 - 22 PET - NED: 10 - 23

GORNJE LEPOVE 4A, 1310 RIBNICA

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip @novi-utrip.eu

8 MALIC ALI JEDI PO NAROILU 9. GRATIS!

Hrano vam pripravimo tudi za domov (posoda brezplano).

AKCIJA!

Spomladanska
Originalni Honda prodajni program
Mo motorja 5,5 KM irina reza; 53 cm Stranski izmet Lahek zagon 3 LETA GARANCIJE
A R CEN SUPE

akcija
424

TRGOVINA JANA Joe Jaki s.p., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com, www.jjana.si

Honda UMS 425

Mo motorja 4,5 KM 339 irina reza; 46 cm AKCIJA Prostornina koa; 55 L Lahek zagon GRATIS NO ZA MULANJE Zmogljiv 4-taktni motor Majhna poraba A R CEN Polavtomatska glava z nitko SUPE 449 3 LETA GARANCIJE Motorna olja Repsol Na zalogi!

Honda agregat EC 2000

Honda HRS 536 SDE

Cepilniki drv LANCMAN 7,8 in 10 tonski
Akcija*
Cepilnik drv Lancman 10(ton) 2 leti garancije + tiridelna sekira

Honda HRG 465 SDXE

PREKOPALNIK Marko 102 Motorne age MAKITA in JONSERED

599 A
AKCIJ

MAKITA PRODAJNI PROGRAM

KOTNA BRUSILKA GA9050+GA5030
GA9050-poraba:2000 W premer rezalke:230 mm GA5030-poraba:720W premer ploe:125 mm

499

AKCIJ

749 A*

Motor: Briggs &Stratton -4 takten Mo motorja: 4,3 KW (6 KS) Obdelovalna globina: 220 mm Delovna irina: 75 cm
ENA SKA C AKCIJ

199
Tomos Alpino 45
CENA

e od

189
AKUMULATORSKI UDARNI VRTALNIK-VIJANIK
1139

SKUTER GRIDO 50 2T/25 km/h

ENA SKA C AKCIJ

949

1049

Napetost akumulatorja: 18V Razpon vrtalne glave; 1,5-13 mm Kapaciteta akumulatorja: 1,3Ah Li-ion

Vrsta agregata: 2T, enovaljnik Prostornina:50.00 ccm Mo: 2.00 kW (2,8 KM Zagon:elektrini / noni Najveja hitrost:45km/h

Skuter Keeway F-ACT 50 NKD

Akcijske cene veljejo do razprodaje zalog

199

omejene koliine

KOLESA IN KOLESARSKA OPREMA

Otroko kolo Douglas Kelly 16
109,99

Otroko kolo Kawasaki MX-3 14

99,99

ensko mestno kolo Douglas Donna TR 26

189,99

Gorsko kolo Fuji Nevada 1.5, AKCIJA

Treking kolo Rock Machine Crossride 75, AKCIJA

399,99

299

Cestna, gorska, treking kolesa, otroka kolesa, poganjalki in ostala oprema

glas Wheeler Fuji Dou e Kawasaki Rock Machin

Hitri kredit do 36 obrokov

Karanta, visa, mastercard

Nlb/nakup na obroke do 12 obrokov Diners kartica do 6 obrokov

VABLJENI V TRGOVINO JANA!