Professional Documents
Culture Documents
1 Uvod V Prenos Toplote
1 Uvod V Prenos Toplote
Razvojno raziskovalni program univerzitetni tudij 4. semester predavalnica V/2 ponedeljek, od 9.45 12.00 ure
Prenos toplote
Predavanja in vaje
prof. dr. Iztok Golobi Fakulteta za strojnitvo, Univerza v Ljubljani Laboratorij za toplotno tehniko, SK 18, N/K-9A Soba: N2 tel. (01) 4771 420, fax: (01)4771 773 e-mail: iztok.golobic@fs.uni-lj.si spletna stran: http://www.ltt.fs.uni-lj.si Predavanja zaetek: ponedeljek, 17. 2. 2014 ob 9.45, V/2 Vaje zaetek: v predavalnicah (po razporedu) Laboratorijske vaje Laboratorij za toplotno tehniko, SK 18, N/K-9a (po razporedu) Urnik predavanj in vaj objavljen na spletni strani FS.
Uvod v prenos toplote Prenos toplote 2
Sodelavci
Asistenta: as. Ane Sitar as. Matev Zupani Sodelavec: Ivo Sedmak Fakulteta za strojnitvo, Univerza v Ljubljani Laboratorij za toplotno tehniko, SK 18, N/K-9A Soba: 309 tel. (01) 4771 309, fax: (01)4771 773 e-mail: anze.sitar@fs.uni-lj.si matevz.zupancic@fs.uni-lj.si ivo.sedmak@fs.uni-lj.si spletna stran: http://www.ltt.fs.uni-lj.si
Prenos toplote
tudijsko gradivo
PRENOS TOPLOTE
Spletna stran predmeta: www.ltt.fs.uni-lj.si Uporabniko ime: prenostoplote Geslo: prenost1314 Vsebina: - predavanja - vaje v predavalnici - laboratorijske vaje - seminarji - rezultati (izpiti, kolokviji, seminarji) - dodatno gradivo
Uvod v prenos toplote Prenos toplote 4
Izpitni red
PRENOS TOPLOTE, t.l. 2013/2014
Pogoj za pristop k izpitu so opravljene 4 laboratorijske vaje (80% prisotnost na vajah) in predstavljen seminar (timsko delo - 5 tudentov v skupini, predstavitev ponedeljek, 26. 5. 2014). Kolokvij po dogovoru ; 2 kolokvija: sreda, 26. 3. 2014 ob 18h v V/8,V/2 in III/4 sreda, 21. 5. 2014 ob 18h v V/8,V/2 in III/4 pozitivno 50% ( 6 tok) Izpit - obsega pisni in ustni del. Pisni del: vaje: 3 naloge, trajanje 60 minut; pozitivno 50% ( 6 tok) teorija: 5 vpraanj, trajanje 40 minut; pozitivno 50% ( 6 tok) Ustni del izpita je obiajno v 3 dneh po pisnem delu. Za pristop k ustnemu delu izpita mora biti pozitivno ocenjen pisni del izpita iz teorije in iz vaj. Bonus najbolje ocenjenih prvih treh seminarskih skupin 1,5; 1; 0,5 toke (ocene tudentov) in 0,5 toke (ocena uitelja) se upoteva pri pozitivno ocenjenem pisnem delu iz vaj in sicer do 30. 9. 2014. Bonus iz vaj: 0,5 toke se upoteva pri vajah na posameznem kolokviju.
Uvod v prenos toplote Prenos toplote 5
Program
PRENOS TOPLOTE Razvojno raziskovalni program, univerzitetni tudij, 4. semester ura 1-3 4-6 7-9 10-12 13-15 vsebina uvod v prenos toplote prevod, konvekcija, sevanje, zakon o ohranitvi energije, zgodovina prenosa toplote enaba prevoda toplote, enaba difuzije toplote enodimenzionalni stacionarni prevod toplote, ravna stena in radialni sistem prevod toplote z generacijo toplote ravna stena in radialni sistem, nadomestna toplotna upornost prenos toplote iz razirjenih povrin rebra, uinkovitost dvodimenzionalni stacionarni prevod toplote analitine metode, numerine metode, metoda konnih diferenc Okvirni program 2013/2014
Prenos toplote
Program
PRENOS TOPLOTE Razvojno raziskovalni program, univerzitetni tudij, 4. semester ura 16-18 19-21 22-24 25-27 28-30 Okvirni program 2013/2014
vsebina nestacionarni prevod toplote posploena kapacitivnostna analiza, analitne metode nestacionarni prevod toplote numerine metode, eksplicitna in implicitna metoda konnih diferenc konvekcija mejna plast, podobnost in analogije konvekcija zunanji in notranji tok, prosta in prisilna konvekcija kondenzacija in vrenje filmska in kapljiasta kondenzacija, mehurkasto vrenje, kritina gostota toplotnega toka, mehanizmi in korelacije
Prenos toplote
Program
PRENOS TOPLOTE Razvojno raziskovalni program, univerzitetni tudij, 4. semester ura 31-33 34-36 37-39 40-42 43-45 vsebina prenosniki toplote srednja logaritmina temperaturna razlika, zveza uinkovitost - tevilo prenosnih enot toplotna cev karakteristike in omejitve v delovanju toplotne cevi sevanje absorpcija, refleksija in transmisija Wienov zakon, tefan-Boltzmanov zakon, Kirchoffov zakon sevanje faktor medsebojnega videnja, selektivni nanosi izboljani prenos toplote - pasivne in aktivne tehnike fenomeni prenosa toplote na mikro in nanoskali predstavitev seminarja Prenos toplote 3 minute za predstavitev in nadaljnji 2 minuti za vpraanja in odgovore /na 5 lansko skupino Okvirni program 2013/2014
Prenos toplote
Program
PRENOS TOPLOTE Okvirni program 2013/2014 Ubeniki: Incropera F.P., DeWitt P.D., Bergman, T.L, Lavine, A.S., Fundamentals of Heat and Mass Transfer, Sixth Edition, John Wiley and Sons, New York, 2007. Gaperi B., Prenos toplote, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojnitvo, Ljubljana, 2001. Lienhard IV J.H., Lienhard V J.H., A Heat Transfer Textbook,Third Edition, Phlogison Press, Cambridge, Massachusetts, 2003. (brezplano dosegljivo na internetu) Baehr H.D., Stephan K., Wrme und Stoffbertragung, Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, 1994. Heat and Mass Transfer, Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, 1998, 2011. Kaviany M., Principles of Heat Transfer, John Wiley & Sons, New York, 2002. Dodatno seminarsko gradivo (lanki in drugo gradivo)
Prenos toplote
Temperaturno obmoje
Vir: Kaviany M., Principles of Heat Transfer, John Wiley & Sons, 2002
Prenos toplote
10
Dolinsko obmoje
Vir: Kaviany M., Principles of Heat Transfer, John Wiley & Sons, 2002
Prenos toplote
11
Prenos toplote
12
Prenos toplote
13
Vir: Kaviany M., Principles of Heat Transfer, John Wiley & Sons, 2002
Prenos toplote
14
Vir: Kaviany M., Principles of Heat Transfer, John Wiley & Sons, 2002
Prenos toplote
15
J or J/kg
Jean Baptiste Biot (1774-1862) Polarizacija svetlobe Biot-Savartov zakon Biotovo tevilo
J
W
W/m 2
Prenos toplote
16
Franz Grashof (1826-1893) Grashofovo tevilo Lord Rayleigh (1842-1919) Obstoj argona Nobelova nagrada Joef Stefan (1835-1893) Stefan-Boltzmannov zakon Stefan-Boltzmannova konstanta
J
W
W/m 2
Prenos toplote
17
Kronoloki pregled
Jean Claude Eugene Peclet (1793-1857) Pecletovo tevilo
J or J/kg
Max Jakob (1879-1955) Jakobovo tevilo Ludwig Prandtl (1875-1953) Osnove aeronavtike, nadzvoni tok Prandtlovo tevilo
J
W
W/m 2
Prenos toplote
18
Prenos toplote
19
Toplota
Toplotni tok
Prenesena toplotna energija v asovni enoti Prenesena toplotna energija v asovni enoti na enoto povrine
Prenos toplote
21
Energijska bilanca za opazovani as ali za opazovani asovni interval Opazujemo kontrolni volumen ali q kontrolno povrino
Prenos toplote
22
Prenos toplote v trdnini ali v mirujoem fluidu zaradi nakljunega gibanja atomov, molekul in /ali elektronov Prenos toplote zaradi kombiniranega vpliva snovnega gibanja (advekcija) in nakljunega gibanja na atomarnem nivoju (prevod toplote)
Energija emitirana iz snovi zaradi spremembe v konfiguraciji elektronov njenih atomov ali molekul ter je transportirana kot elektromagnetno valovanje (ali fotoni) 2 qvariacija W/m Za prenos toplote preko prevoda in konvekcije mora obstajati temperaturna v snovnem mediju.
eprav sevanje izhaja iz snovi, njen transport ne potrebuje snovnega medija in je najbolj uinkovit v vakuumu. Uvod v prenos toplote Prenos toplote 23
Sevanje
v v & = T q
Temperaturni gradient
(W/m 2 )
(W/mK)
(K/m)
& x = q
dT T T = 2 1 dx L
&x = q
T1 T2 L
& = (Ts T ) q
& q T
0,02-0,5 W/mK 0,2-10 W/mK 0,001-0,5 W/mK 0,4-60 W/mK 10-400 W/mK 6000 W/mK
a povrinska absorptivnost ( 0 a 1) G vpadla gostota sevalnega toplotnega toka, W/m 2 siva povrina telesa: a = & Q 4 & qrad = rad = E Gabs = Eb aG = (Ts4 Tsur ) A
Uvod v prenos toplote Prenos toplote 27
Tsur
4 G = Gsur = Tsur
e je siva povrina telesa a = , potem je ista gostota sevalnega topotnega toka med povrino in okoliko sevalno povrino, ki v celoti izmenja vse sevanje s sivo povrino telesa: 4 &rad = Eb (Ts ) aG (Tsur ) = ( Ts4 Tsur q )
e nastopa konvekcija toplote med povrino in okolikim fluidom:
&konv = (Ts T ) q
Prenos toplote
28
Oblika zapisa asovna osnova: - ob vsakem asovnem trenutku - v opazovanem asovnem intervalu Opazovani sistem: - kontrolni volumen - kontrolna povrina
Prenos toplote
29
Povrinski fenomeni
Vzstop in izstop toplotnega toka in/ali mehanskega energijskega toka preko povrine kontrolnega sistema zaradi prenosa toplote, toka fluida in/ali izmenjave dela.
Volumski fenomeni
&g E
& st E
tok volumske termine generacije zaradi pretvorbe drugih oblik energije (npr. elektrine, nuklearne, ali kemijske); pretvorba energije se dogaja v kontrolnem volumnu sistema
sprememba shranjenega energijskega toka sistema.
Ohranitev energije
v asovnem trenutku v asovnem intervalu
Q W = U
(J)
Prenos toplote
31
Volumsko generacijo toplote lahko opazujemo kot vloeno elektrino delo v opazovani sistem (negativni W )
& = I 2R E g el
Uvod v prenos toplote Prenos toplote 32
Prenos toplote
33
V2 V2 & & u + pv + m + gz + Q m & u + pv + + gz =0 W 2 2 i o 3 v- specifini volumen, m /kg V- hitrost, m/s ( pv ) delo toka ( u + pv ) h entalpija za idealni plin s konstantno specifino toploto: hi ho = c p (Ti To ) za nestisljivo kapljevino:
ui uo = cv (Ti To )
za sisteme s prevladujoim prenosom toplote: V 2 V 2 0 2 2 i o
( pv )i ( pv )o 0
Uvod v prenos toplote Prenos toplote
( gz )i ( gz )o 0
34
=0
velja za stacionarne kot tudi za nestacionarne pogoje Mejna povrina ne zajema mase in volumna, zato ni shranjevanja in generiranja toplote v energijski bilanci, etudi se to dogaja v mediju, ki se dotika kontrolne mejne povrine. Primer mejne povrine stene, kjer nastopa prenos toplote s prevodom, konvekcijo in sevanjem & E & +E & =E & E
rad
prev konv
& =q & prev A E in & =q &konv A + q &rad A E out & =0 ; & =0 E E g st & prev q &konv q &rad = 0 q
in
out
st
35
Metodologija analize
Nariemo shemo procesa. Na shemi sistema oznaimo kontrolni volumen / povrino. Izberemo ustrezno asovno osnovo. Identificiramo relevantne energijske transporte, generacijo in/ali shranjevalne lene in oznaimo smeri na shemi. Zapiemo zakon o ohranitvi energije. Nadomestimo ustrezne enabe za lene v energijski enabi. Reimo za neznano veliino.
Prenos toplote
36
. . . .
. .
Dvojna zasteklitev
. . .
& Q & conv ,1 Q rad ,1 & Q cond ,1 & Qconv,s & Q rad , s & Qcond ,2 & Q conv ,2 & Qrad ,2 & Q s
Uvod v prenos toplote
Konvekcija zraka v sobi na notranjo povrino prvega stekla ista sevalna izmenjava med stenami sobe in notranjo povrino prvega stekla Prevod preko prvega stekla Konvekcija preko zraka med stekloma ista sevalna izmenjava med zunanjo povrino prvega stekla in notranjo povrino drugega stekla (preko vmesnega zraka) Prevod skozi drugo steklo Konvekcija iz zunanje povrine prvega (ali drugega) stekla na okoliki zrak ista sevalna izmenjava med zunanjo povrino prvega (ali drugega) stekla in okolikimi povrinami Vpadlo sonno sevanje; preneseni dele sevanja c sobo je manji pri dvoslojni zasteklitvi
Prenos toplote
37