Napotki vlagateljem za investiranje v vrednostne papirje in finanne instrumente

Napotki vlagateljem za varno investiranje v vrednostne papirje in finanne istrumente Pripravila: Oblikovanje: Mesto objave: Leto izdaje: Agencija za trg vrednostnih papirjev Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana, Slovenija Ninamedia, d.o.o. www.a-tvp.si 2009

NAGOVOR DIREKTORJA

Spotovani vlagatelji! V priujoi zloenki vam na kratko predstavljamo delovanje slovenskega trga vrednostnih papirjev in osnovne vidike upravljanja z vaim finannim premoenjem. Odgovorili bomo na vpraanja, kako je trg urejen, kdo ga nadzoruje, katera so naela varnega investiranja v vrednostne papirje, kakne so vae pravice in kje se skrivajo pasti. Strmi padci vrednostnih papirjev, ki smo jim pria v zadnjem letu, nas silijo v ponoven razmislek o primerni nalobi finannih sredstev. V to, da bomo poleg priakovanega zasluka upotevali tudi in predvsem varnost nalob. Da si bomo zastavili jasne finanne cilje in upotevali osnovna naela varnosti nalob, kot so razprenost sredstev v razline nalobene oblike. Predvsem pa, da bomo v poplavi nalobenih ponudb lahko izbrali takno, ki ustreza naim finannim ciljem, in ne bomo nasedali lanim obljubam o velikih zaslukih. Informacije so splone narave in ne morejo nadomestiti strokovnega nasveta usposobljenih strokovnjakov ali predvideti vseh okoliin, ki vplivajo na vae osebne finanne odloitve. Prav tako vam zaradi omejenega obsega te publikacije ne moremo navesti vseh elementov, ki bi jih kot vlagatelji morali poznati. Kljub temu pa sem preprian, da boste vsi, ki razmiljate o oplemenitenju svojega finannega premoenja, na naslednjih straneh nali koristne informacije, ki vam bodo v pomo in razmislek pred konkretno odloitvijo o finanni nalobi.

dr. Damjan ugelj, direktor ATVP

01

SPLONO O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Kaj je trg vrednostnih papirjev?
Trg vrednostnih papirjev oznauje podroje, kjer se sreujeta ponudba in povpraevanje po vrednostnih papirjih. Kljuna pravila delovanja slovenskega trga vrednostnih papirjev doloa predvsem Zakon o trgu finannih instrumentov (ZTFI). Nadzor nad trgom vrednostnih papirjev izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Kakne so vae pravice?

Kot vlagatelj ste upravieni: - do potenih, jasnih in nezavajajoih informacij, tako v neposrednem odnosu kot tudi prek objav in trnih sporoil; - pridobiti ustrezne in razumljive informacije, ki vam omogoajo, da spoznate in razumete znailnosti in tveganja investicijskih storitev in posameznih vrst finannih instrumentov, da lahko na tej podlagi sprejmete ustrezno nalobeno odloitev; - do vestne in potene obravnave ter profesionalne skrbnosti pri nudenju investicijskih storitev; - do investicijskega nasveta o primernih investicijskih storitvah in finannih instrumentih, ki ustrezajo vaemu znanju in izkunjam, finannemu poloaju in vaim nalobenim ciljem; - do opozorila, da investicijska storitev ali finanni instrument za vas ni primeren, e ponudnik tako oceni na podlagi posredovanih podatkov.

Investicijsko svetovanje je podajanje osebnih priporoil vlagatelju bodisi na njegovo zahtevo bodisi na pobudo borznega posrednika glede nalob v finanne instrumente.
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)
Temeljno poslanstvo ATVP je zagotavljanje preglednega in uinkovitega trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so ponujeni javnosti. Z izvajanjem nadzora nad borznoposred02

nikimi drubami, bankami, ki opravljajo investicijske storitve, drubami za upravljanje, vzajemnimi skladi, investicijskimi drubami, upravljavci pokojninskih skladov, javnimi drubami, delnikimi drubami, za katere se uporablja Zakon o prevzemih, ATVP skrbi, da kapitalski trg deluje pregledno in pravilno, da ponudniki vrednostnih papirjev obravnavajo svoje stranke skrbno in poteno in da javne drube pravoasno in pravilno razkrivajo informacije, ki so potrebne za odloanje vlagateljev.

ATVP nadzira ravnanje udeleencev trga vrednostnih papirjev.

Organizirani trg vrednostnih papirjev (borzni trg)
Z vrednostnimi papirji se organizirano trguje na borznem trgu. Poglavitni predmet trgovanja na borzi so delnice in obveznice. V Sloveniji poteka borzno trgovanje v okviru Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana. Ta na svoji spletni strani aurno objavlja informacije o ponudbi in povpraevanju vrednostnih papirjih, ki so uvreni v trgovanje na borznem trgu, ter druge pomembne informacije. Borzne teajnice so objavljene tudi v dnevnem asopisju.

Najpogosteje oblike vrednostnih papirjev in drugih finannih instrumentov

Vrednostni papirji se v Republiki Sloveniji izdajajo v nematerializirani (elektronski) in v materializirani (papirni) obliki. Nematerializirani vrednostni papirji so vpisani v centralni register nematerializiranih papirjev, ki ga vodi Klirinko depotna druba (KDD). Materializirani vrednostni papirji so izdani kot pisne listine in so v slovenski praksi redkost.

Finanni instrumenti so prenosljivi vrednostni papirji, investicijski kuponi vzajemnih skladov, instrumenti denarnega trga, opcije, terminske pogodbe in podobni produkti.

V nadaljevanju so na kratko predstavljene najpogosteje oblike finannih instrumentov, s katerimi se trguje na slovenskem trgu vrednostnih papirjev. Ti se razlikujejo po stopnji
03

tveganja. Seveda niso vsi vrednostni papirji primerni za vsakogar. Pred odloitvijo za posamezno nalobo se posvetujte s svojim borznim posrednikom, ki naj vas seznani z vsemi znailnostmi posamezne nalobe, e zlasti pa z vsemi tveganji. Delnice Delnica je lastniki vrednostni papir, ki daje imetniku doloene premoenjske pravice (dividende), pravico glasovanja na skupini delniarjev in pravico do ustreznega dela premoenja po likvidaciji ali steaju izdajatelja. Viina dividend je odvisna od uspenosti poslovanja delnike drube, ki je delnice izdala. Imetnik lahko trne delnice praviloma kadar koli proda po dnevni trni ceni. Nalobe v delnice so povezane z vejimi tveganji, ki so posledica nihanja teajev. Glede na pravice iz delnic se delnice delijo na navadne (redne) in prednostne (ugodnostne). Prednostne delnice so delnice, ki zagotavljajo imetnikom prednost pri izplailu dobika in pri izplailu ob likvidaciji drube. Praviloma pa te delnice ne prinaajo glasovalnih pravic. Obveznice Obveznica je dolgoroni dolniki vrednostni papir, s katerim se izdajatelj (tj. drava, lokalna skupnost, finanna institucija ali podjetje) obvee, da bo imetniku obveznice v enkratnem znesku ali ve obrokih vrnil vplaani znesek in tudi doloen znesek obresti. Imetniki obveznic so praviloma upravieni do fiksnega izplaila obresti, ne glede na poslovni rezultat izdajatelja. Obveznica je praviloma manj tvegana od delnice. Najveje tveganje pri obveznici je v tem, da lahko izdajatelj zapade v plailne teave in ni sposoben izplaati dela ali celotne glavnice oziroma obresti. Pred nakupom je zato treba preveriti boniteto izdajatelja. Zakladne menice Zakladne menice so nematerializirani, serijski, imenski, prenosljivi, kratkoroni dravni vrednostni papirji. Po dospelosti jih lahko delimo na eno-, tri-, est- in dvanajstmesene. Ob izdaji vlagatelj vplaa diskontirani znesek, ob zapadlosti pa dobi izplaan nominalni znesek zakladne menice. Blagajniki zapisi Blagajniki zapis je podobno kot zakladna menica diskontni vrednostni papir, ki se glasi na doloen denarni znesek, z doloenim rokom dospelosti in doloeno obrestno mero.
04

Blagajnike zapise izdaja bodisi centralna banka, in sicer kot nain uravnavanja koliine denarja v obtoku, bodisi poslovne banke z namenom zbiranja likvidnostnih vikov pravnih in fizinih oseb. Imetnik ob dospetju dobi vrnjeno glavnico, na katero je vrednostni papir nominiran.

Izdajatelj mora pred javno ponudbo vrednostnih papirjev praviloma objaviti prospekt, potrjen s strani ATVP, s podatki o izdajatelju in lastnostih vrednostnega papirja.
Vzajemni skladi Vzajemni sklad je premoenje, razdeljeno na enote z enako vrednostjo in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov. Edini namen vzajemnega sklada je vlaganje sredstev vlagateljev v prenosljive vrednostne papirje in druge likvidne finanne nalobe po naelu razpritve tveganj. Vzajemni sklad upravlja druba za upravljanje, ki mora tako za opravljanje dejavnosti kot tudi za upravljanje posameznega vzajemnega sklada pridobiti dovoljenje ATVP. Vzajemni skladi se glede na nalobeno politiko v grobem delijo na delnike, obveznike, meane, denarne, sklade skladov in sklade z bolj specifino nalobeno politiko. Nalobe v vzajemne sklade so primerne za vlagatelje, ki elijo prihranke investirati v nakup vrednostnih papirjev, nimajo pa dovolj znanja, izkuenj ali asa, da bi to poeli sami. Pri tovrstnem varevanju se vlagatelju praviloma ni treba zavezati niti glede dobe varevanja niti pogostosti in viine posameznih vplail v vzajemni sklad. Vrednost enote premoenja (VEP) nam pove, koliko je posamezna enota premoenja vzajemnega sklada vredna na doloen obraunski dan. Investicijski kupon je vrednostni papir, ki se glasi na eno ali ve enot premoenja in daje imetniku pravice, opredeljene v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Prednosti varevanja v vzajemnih skladih so enostavnost pristopa in izstopa, transparentnost, precejnja razpritev sredstev in posledino znianje tveganja, visoka likvidnost, strokovno upravljanje s premoenjem ter davne ugodnosti. Izvedeni (izpeljani) finanni instrumenti: nalobeni certifikati, opcije, terminske pogodbe Izvedeni finanni instrumenti so finanni instrument ali druga pogodba. Od vlagateljev ne zahtevajo zaetne nalobe ali pa je ta zelo majhna. Gre za zelo tvegane finanne in05

strumente, ki so primerni le za izkuene vlagatelje. Z nalobo v izvedeni finanni instrument lahko v kratkem izgubite celotno vloeno premoenje. Cena teh finannih oblik je odvisna od vrednosti osnovnega instrumenta (kot je cena tuje valute, obrestna mera, vrednostni papir, blago ali drugo), na katerega je napisana. Nalobeni certifikati Nalobene certifikate obiajno izdajajo poslovne banke in se glasijo na nek drug finanni instrument, na primer indeks, valuta, obrestna mera in surovina. Z nalobenimi certifikati se trguje na borzah. Paleta monih nalob je zelo iroka. Glede na stopnjo tveganja se nalobeni certifikati loijo na zajamene certifikate, ki so varneji in vlagatelju ob zapadlosti zagotavljajo glavnico. Bolj tvegani so turbo certifikati, pri katerih se premik cene osnovnega instrumenta odraa z vekratnikom, s imer se vea ali manja vlagateljev potencialni zasluek. Odvisno od znailnosti posameznega certifikata je mono sluiti tako ob rasti kot padanju teajev. Opcije Opcija je finanni instrumenti, ki daje imetniku pravico (ne pa tudi dolnost), da kupi oz. proda premoenje, na katerega je napisana opcija, po vnaprej doloeni ceni in na doloen dan oz. do doloenega datuma. Cena opcij je odvisna od vrednosti osnovnega instrumenta, za katerega so izdane. Opcije spadajo v skupino izvedenih finannih instrumentov, ki omogoajo zaito pred tveganji ali prenos tveganja. Terminski posel Terminski posel je zavezujo dogovor med dvema strankama o prodaji oziroma nakupu instrumenta (doloene vrste blaga, npr. devize, nafta, ito itd.) po doloeni ceni in z dejansko dobavo blaga na doloen dan v prihodnosti. Vlagatelji se posluujejo terminskih pogodb predvsem za zaito pred tveganji ali pa z namenom pekulacije.

06

NALOBE V VREDNOSTNE PAPIRJE IN DRUGE FINANNE INSTRUMENTE

Nalobe v veino finannih instrumentov so v primerjavi z varevanjem na banki praviloma bolj donosne, hkrati pa tudi bolj tvegane. Prednosti tovrstnega plemenitenja finannega premoenja je likvidnost sredstev, saj lahko trni vrednostni papir praviloma kadar koli prodate. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev sta povezana z doloenimi stroki. Pri nalobah v vrednostne papirje obstaja monost, da z nalobo ne doseete priakovanega donosa (t. i. nalobeno tveganje). Do tega lahko pride zaradi vrste dejavnikov, kot so tveganje spremembe teajev vrednostnih papirjev, obrestno tveganje, valutno tveganje, tveganje spremembe davnih predpisov, pogojev poslovanja posameznih izdajateljev ter pogojev delovanja investicijskih skladov in trga vrednostnih papirjev. Na veino tveganj ne morete vplivati, lahko pa se jim izognete z upotevanjem naslednjih previdnostnih ukrepov in tako prispevate k veji varnosti svojih nalob. Svoje nalobe v vrednostne papirje si glede na svoje znanje, izkunje, cilje in pripravljenost tvegati lahko izbirate sami oziroma s pomojo finannega svetovalca borznega posrednika. Osnovno pravilo pri vseh vrstah nalob pa je: veji ko je donos, bolj tvegana je naloba. Pravilo, ki ga velja upotevati in ki zmanjuje tveganje, je tudi razpritev premoenja med razline vrste nalob.

Vse finanne nalobe so tvegane, nekatere bolj, druge manj, vendar povsem varnih finannih nalob ni e vas bo kdo preprieval v nasprotno, poiite nasvet koga drugega.

Kako zaeti?
1. Izberite si posrednika oziroma svetovalca pri trgovanju z vrednostmi papirji Za trgovanje z vrednostmi papirji potrebujete posrednika, tj. borznoposredniko drubo ali banko, ki ima dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov. Pri tem je smiselno, da naredite primerjavo med razlinimi ponudniki, pri tem pa bodite posebno pozorni na to, da lahko posamezne storitve s finannimi instru
07

menti opravljajo le za to pooblaene osebe. Seznam oseb, ki so upraviene opravljati tovrstne storitve, najdete na spletnih straneh ATVP. Hkrati pred izborom ponudnika upotevajte tudi znailnosti posameznih storitev, ki jih ponujajo, vkljuno s cenami.

Borzni posrednik je dolan pri opravljanju investicijskih storitev ravnati vestno, poteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter v vsem paziti na vae interese!

2. Odprite trgovalni raun Za trgovanje z vrednostnimi papirji potrebujete trgovalni raun, tj. raun nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD. Tega bo v vaem imenu in za va raun v centralnem registru odprla BPD ali banka in na njem vodila stanje vaih vrednostnih papirjev. Za navedene storitve BPD zaraunavajo provizijo.

Stroki storitev posameznih ponudnikov se lahko precej razlikujejo.

3. Posredujte informacije o sebi Da vam bo borzni posrednik lahko priporoil primerno nalobo, bo potreboval informacije o vaem znanju in izkunjah, o vaem finannem poloaju in o vaih nalobenih ciljih. eprav svojih osebnih podatkov niste dolni razkriti, je priporoljivo, da v pogovoru im bolj sodelujete. V vaem interesu je, da svetovalcu posredujete vse podatke, na podlagi katerih vam lahko ustrezno svetuje in vam priporoi ustrezno nalobo. e borzni posrednik na podlagi informacij, ki jih prejme od vas, oceni, da vrednostni papir ali finanni instrument za vas ni primeren, vas je dolen na to opozoriti!

08

Profesionalni in neprofesionalni vlagatelji Vlagatelji se glede na znanje in izkunje delijo na profesionalne in neprofesionalne. Prvi razpolagajo z dovolj strokovnega znanja in izkuenj, da lahko samostojno izberejo ustrezno nalobo in pravilno ocenijo z njo povezana tveganja. Tiste, ki nimajo z dovolj strokovnega znanja in izkuenj, da bi lahko sami sprejemali investicijske odloitve in ocenili tveganje, uvramo med neprofesionalne vlagatelje. Praviloma so to vse fizine osebe in manje gospodarske drube.

Preden se odloite za katero koli obliko varevanja in nalob: - doloite svoje nalobene cilje v skladu s svojim finannim stanjem; - doloite svoj subjektivni odnos do tveganja; - pridobite im ve informacij o ponudnikih, vkljuno s preteklimi poslovnimi rezultati in izkunjami vlagateljev; - pridobite im ve informacij o monih nalobah (vrednostnih papirjih in finannih instrumentih, ki jih elite kupiti), vkljuno z informacijami o monih tveganjih; - od ponudnikov zahtevajte pisne informacije in potrdila. In ne pozabite preveriti, ali ima izbrani ponudnik dovoljenje nadzornega organa (ATVP, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor).

09

PREVIDNOSTNI UKREPI PRI VLAGANJU V VREDNOSTNE PAPIRJE IN FINANNE INSTRUMENTE

Prepriajte se, da ima va ponudnik ustrezno dovoljenje za opravljanje dejavnosti
Ponudniki vrednostnih papirjev morajo izpolnjevati vse z zakonom predpisane pogoje in za opravljanje svoje dejavnosti pridobiti dovoljenje ATVP. Njihova dejavnost je nadzorovana. Seznam borznoposrednikih drub, drub za upravljanje, domaih in tujih investicijskih skladov, ki se lahko trijo na obmoju Republike Slovenije, vzajemnih pokojninskih skladov ter borznih posrednikov in oseb, ki trijo enote investicijskih skladov, je objavljen na spletnih straneh ATVP. Seznam bank v Republiki Sloveniji je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.

Primer finannega produkta, ki ga pod imenom forex trijo nepooblaene osebe V javnosti se pojavljajo tevilni posredniki finannih produktov, ki nimajo ustreznih dovoljenj. Potencialnim vlagateljem obljubljajo visoke in hitre zasluke. Takni so na primer produkti z imenom forex. Tovrstne produkte ponujajo prek spletnih strani in na predstavitvah za oji krog ljudi. Ker promotorji nastopajo kot fizine osebe, je nadzor nad njimi oteen. Pri produktih, ki jih na ta nain ponujajo, gre lahko za finanno prevaro.
Preberite dokumente, preden jih podpiete
Borzni posredniki morajo z vami skleniti pisno pogodbo o opravljanju posameznih vrst investicijskih storitev, s katero doloita medsebojne pravice in obveznosti. Pomembno je, da si preberete tudi splone pogoje poslovanja in cenik storitev. V kolikor se vam zdijo posamezne dolobe nerazumljive ali nejasne, zahtevajte podrobnejo razlago. Te pogoje in cenik preverite pri ve ponudnikih. Drube za upravljanje oziroma osebe, ki trijo enote investicijskih skladov v njihovem imenu, vam morajo pred podpisom pristopne izjave vedno predloiti brezplaen izvod
10

izvleka zloenke vzajemnega sklada oziroma podsklada, na vao zahtevo pa tudi brezplaen izvod zloenke z vkljuenimi pravili upravljanja ter izvod letnega oziroma polletnega poroila o poslovanju sklada. Izvleek zloenke na zgolj tirih straneh povzema vse bistvene lastnosti vzajemnega sklada oziroma podsklada, kot so nalobena politika, stroki in tveganja, povezana z nalobo, zato vam priporoamo, da jo prebere. Pred sklenitvijo pristopne izjave vam mora biti v izpolnitev predloen tudi vpraalnik za oceno vaega osebnega profila tveganja, ki je osnova za kakovostno svetovanje. Priporoamo, da ga skrbno izpolnite in se o vseh dilemah odkrito pogovorite s svetovalcem.

Posebna previdnost je potrebna pri nalobah, ki jih ne razumete v celoti in zato tudi ne zmorete oceniti vseh tveganj.
Hranite dokumentacijo
Dokumente o poslovanju s finannimi posredniki oziroma vlaganju na kapitalskih trgih skrbno hranite, saj so ti v primeru kasnejih zapletov osnova za dokazovanje morebitnih nepravilnosti.

Beleite pogovore
Beleite si zaznamke pogovora s ponudnikom in si pred konno odloitvijo po potrebi vzemite dodaten as za razmislek. Bodite posebno pozorni na obljube visokih donosov.

Pouite se o tveganjih nalobe

Pred izbiro nalobe se pri borznoposredniki drubi ali banki, ki opravlja investicijske storitve in posle, pozanimajte o vseh vidikih tveganja v zvezi z nalobo. Posebno previdnost priporoamo v primerih, ko - ponudnik obljublja nenavadno visoke donose in mesena izplaila; - posrednik obljublja monost hitrega zasluka; - gre za nepooblaene posrednike, ki ponujajo vrednostne papirje in druge finanne instrumente prek spletnih strani ali na predavanjih za omejen krog ljudi;
11

- se denar nakazuje v tujino (npr. prek spleta); - ponudnik od vas zahteva plailo v gotovini; - posrednik trdi, da je navedenem poslu malo ali ni tveganja ter da ima veina vlagateljev dobiek pri trgovanju s finannimi instrumenti vselej obstaja doloena stopnja tveganja, da se vrednost nalobe znia pod vplaani znesek; - posrednik trdi, da je priloena izjava o tveganju samo formalnost; - posrednik trdi, da s posamezno nalobo zasluite v vsakem primeru, ne glede na to, ali njena vrednost raste ali pada; - je pogodba sklenjena po zakonodaji drave, ki ni lanica EU; - posrednik predlaga, da v posamezno nalobo vloite vse vae prihranke; - posrednik trdi, da morate takoj vloiti sredstva, sicer bo prepozno; - posrednik trdi, da so to nalobo kupili tudi vai znanci ali sosedje.

12

KAJ STORITI V PRIMERU SPORA

1. Izvensodno reevanje sporov
Spore se prvenstveno najuinkoviteje reuje tam, kjer so nastali. Borznoposreni ke drube in banke, ki opravljajo investicijske storitve, in drube za upravljanje imajo vzpostavljene uinkovite sisteme izvensodnega reevanja sporov s svojimi strankami. Borznoposrednika druba ima v prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objavljeno informacijo o nainu izvensodnega reevanja sporov in z njo sez nani vsako neprofesionalno stranko pred sklenitvijo pogodbe. Drube za upravljanje imajo bistvene informacije o izvensodnem reevanju sporov navedene v zloenkah investicijskih skladov.

2. Sodno varstvo
V kolikor z BPD oziroma DZU ne uspete reiti spora po izvensodni poti, lahko vloite tobo na pristojno sodie. Seveda pa je treba pred odloitvijo za sodno reevanje spora preveriti, ali imate shranjeno vso dokumentacijo, saj je uspeh v postopku odvisen tudi od dokaznega gradiva, ki ga predloite sodiu.

3. Prijava kritev ATVP

Morebitne nepravilnosti lahko prijavite tudi ATVP. To lahko storite pisno ali ustno po telefonu ali osebno v asu uradnih ur. ATVP na podlagi vae prijave opravi nadzor pri navedenem ponudniku. V postopku nadzora preverja morebitne nepravilnosti v njegovem poslovanju, ne more pa reevati posameznega spora med ponudnikom in stranko. e ATVP ugotovi kritve, ustrezno ukrepa, o tem pa vas zaradi zaupne narave informacij o nadzoru ne more obvestiti.

PRIJAVA KRITEV
Kritve lahko prijavite pisno na naslov Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, prek elektronske pote info@a-tvp.si ali po telefonu na tevilko (1) 280 04 00.

13

SLOVAR POJMOV
Centralna klirinko depotna druba KDD vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, to je centralno informatizirano bazo, v katero se vpisujejo nematerializirani vrednostni papirji, pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev in njihovi imetniki ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih (npr. nastavna pravica ali predkupna pravica). KDD opravlja tudi storitve izrauna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi trgovanja z vrednostnimi papirji. Investicijski sklad je skupek premoenja vejega tevila vlagateljev, naloen v razline vrste vrednostnih papirjev (delnice, obveznice itd.) in druge likvidne finanne nalobe (banne vloge itd.). Praviloma ga upravlja druba za upravljanje, ki premoenje nalaga po naelu primerne razpritve tveganj in v skladu z nalobenim ciljem in politiko, zapisano v ustanovnih dokumentih sklada. Za upravljanje premoenja si druba za upravljanje zaraunava upravljavsko provizijo. V Sloveniji se investicijski sklad lahko oblikuje bodisi kot vzajemni sklad bodisi ustanovi kot investicijska druba. Vzajemni sklad je odprti tip investicijskega sklada, katerega premoenje je razdeljeno na enake enote. Vlagatelji lahko k vzajemnemu skladu pristopijo tako, da sklenejo pristopno izjavo in vplaajo sredstva neposredno na poseben transakcijski raun vzajemnega sklada, ki je odprt pri skrbniki banki. S tem vlagatelj postane imetnik investicijskega kupona vzajemnega sklada. Imetnik lahko od drube za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, kadar koli zahteva izplailo investicijskega kupona, druba za upravljanje pa mora ustrezno vrednost investicijskega kupona izplaati na imetnikov transakcijski raun neposredno iz premoenja vzajemnega sklada. Druba za upravljanje mora za opravljanje dejavnosti kot tudi za upravljanje posameznega vzajemnega sklada vselej pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali ve podskladov, ki imajo vsak svojo nalobeno politiko. Investicijska druba je zaprti tip investicijskega sklada. Organizirana je kot delnika druba, katere edina dejavnost je nalaganje premoenja delniarjev v vrednostne papirje in druge likvidne finanne nalobe. Vlagatelji lahko delnice investicijske drube kupijo oziroma prodajo samo na borzi, in sicer po ceni, ki je odvisna od takratne ponudbe in povpraevanja. S sklenitvijo posla se zamenja samo imetnik delnic, investicijska druba pa s tem ne pridobi dodatnega novega kapitala. V Sloveniji investicijske drube lahko upravljajo samo drube za upravljanje, ki morajo za opravljanje te dejavnosti pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev.
14

Druba za upravljanje je druba, ki kot svojo edino dejavnost opravlja storitev upravljanja investicijskih skladov, za kar potrebuje posebno dovoljenje ATVP. Lahko pa upravlja tudi premoenje dobro pouenih vlagateljev, za kar mora predhodno tudi dobiti dovoljenje ATVP. Organizirana je lahko kot delnika druba ali kot druba z omejeno odgovornostjo. Premoenje drube za upravljanje je strogo loeno od premoenja investicijskih skladov, ki jih upravlja. Seznam drub za upravljanje in investicijskih skladov je objavljen na spletnih straneh ATVP. Pomembni spletni naslovi Ljubljanska borza, d. d. Seonet KDD Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES)

http://www.ljse.si/ http://seonet.ljse.si/menu/default.asp http://www.kdd.si/ http://www.ajpes.si/

15

16