REPUBLIKA SLOVENIJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

KAKOVOST SPLETNIH MEST (QUALITY OF WEB SITES)

Kandidatka: Urka Koroec Nain tudija: Redni Studijski program: Bolonjski magistrski program Ekonomske in poslovne vede tudijska smer: MIEP Mentor: prof. dr. Samo Bobek Vitanje, maj 2012

KAZALO VSEBINE 1 UVOD........................................................................................................................... 4 1.1 1.2 1.3 1.4 2 OPREDELITEVPODROJAINOPISPROBLEMA .............................................. 4 NAMENINCILJIRAZISKAVE.............................................................................. 4 NARTPOTEKARAZISKAVE ............................................................................. 5 PREDPOSTAVKEINOMEJITVERAZISKAVE ................................................... 5

SPLETNA MESTA (PORTALI)................................................................................ 7 2.1 OPREDELITEVINPOMENSPLETNEGAMESTA(PORTALA) ......................... 8 2.1.1 VRSTE SPLETNIH MEST (PORTALOV) ........................................................ 10 2.1.2 ZNAILNOST SPLETNIH MEST (PORTALOV) ............................................. 12 2.1.3 RAZLAGA OSNOVNIHPOJMOV TER NJIHOVA MEDSEBOJNA POVEZANOST .............................................................................................. 14 2.2 POSTAVITEVIN OBLIKOVANJE SPLETNIH MEST (PORTALOV) ............... 16 2.2.1 PRIPOROENIKORAKIZA USPENOIZDELA VO SPLETNEGA PORTALA ....................................................................................................... 17 2.2.2 KLJUNIFAKTOR OBLIKOVANJA SPLETNEGA PORTAIA UPORABNIK ................................................................................................ 18 2.3 SPLETNIMARKETING........................................................................................ 20 2.3.1 SPLETNOMESTO KOTORODJE ELEKTRONSKEGA TRENJA................ 21 2.3.2 OBLIKESPLETNEGA OGLAEVANJA ......................................................... 22

SPLETNA STRAN ................................................................................................... 28 3.1 OPREDELITEV SPLETNE STRANI ..................................................................... 28 3.2 LASTNOSTIKAKOVOSTNIHSPLETNIHSTRANI........................................... 35 3.2.1 SESTAVNIDELIKAKOVOSTNE SPLETNE STRANI ..................................... 35 3.2.2 SKUPINEMERIL ZA OCENJEVANJE SPLETNIH STRANI ......................... 36 3.2.3 VSEBINA KAKOVOSTNE SPLETNE STRANI................................................ 38 3.3 OPTIMIZACUA SPLETNIH STRANI ................................................................... 40 3.3.1 ELEMENTIOPTIMIZACIJE NOTRANJIHDEJAVNIKOV ............................ 41 3.3.2 ELEMENTlOPTIMIZACIJE ZUNANJIHDEJAVNIKOV. .............................. 45

VIDIKI KAKOVOSTI SPLETNIH MEST ............................................................ 48 4.1 FUNKCIONALNIVIDIKSPLETNEGAMESTA ................................................. 48 4.1.1 FUNKCIONALNE KOMPONENTE SPLETNEGA MESTA .......................... 49 4.2 ARHITEKTURASPLETNEGAMESTA............................................................... 53 4.2.1 KOMPONENTEINFOPMACIJSKE ARHITEKTURE .................................. 53 4.3 OBLIKAINVIZUALNAPODOBASPLETNEGAMESTA................................. 58 4.3.1 VSEBINSKA RAVENSPLETNEGA MESTA .................................................... 59 4.3.2 GRAFINA RAVENSPLETNEGA MESTA .................................................... 63 4.3.3 TEHNINA RAVENSPLETNEGA MESTA .................................................... 66 4.4 UPRAVLJANJE SPLETNEGA MESTA ............................................................... 67 4.4.1 VARNOSTNA POLITIKA SPLETNEGA MESTA ........................................... 68

ANALIZA PRIMEROV SPLETNIH MEST .......................................................... 71 5.1 OBRAZLOITEV OBLIKOVNEIN VIZUALNE PODOBE SPLETNIH MEST 24UR.COM, RTVSLO.SIlNZURNAL24.SI .......................................................... 71 5.2 OBRAZLOITEVFUNKCIONALNOSTI SPLETNIHMEST 24UR.COM, RTVSLO.SIINZURNAL24.SI ............................................................................... 75 5.3 KRATEK POVZEM ANALIZE SPLETNIHPORTALOV 24UR.COM, RTVSLO.SIINZURNAL24.SI ............................................................................... 83

6 7 8

SKLEP ....................................................................................................................... 87 POVZETEK .............................................................................................................. 88 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................... 89

KAZALOSLIK ................................................................................................................. 94 KAZALOTABEL ............................................................................................................. 94 KAZALOGRAFOV ......................................................................................................... 95

1 1.1

UVOD OPREDELITEV PODROJAIN OPIS PROBLEMA

Kakna je pravzaprav kakovostna spletna stran? Ali se podjetja sploh zavedajo pomena funkcionalnih in dobro obiskanih spletnih strani? Podroje, ki ga bom obravnavala v magistrskem delu, se nanaa predvsem na vidike funkcionalnosti, arhitekture spletnih mest, oblike in vizualne podobe ter upravljanja oziroma vzdrevanja spletnih mest. Sama kakovost spletnih mest al ne naraa tako hitro kot njihova koliina ter obseg. Vsekakor pa je vsaka spletna stran postavljena z nekaknim namenom, ali so to osebne spletne strani ali pa ima spletna stran komercialni namen. Spletna stran s komercialnim namenom slui predvsem predstavitvi podjetja, njegovemu oglaevanju proizvodov in storitev. Nekatere ponujajo tudi monost naroila preko spleta, kar lahko vodi le k poveanju obsega poslovanja ter posledino k vijemu dobiku. Na splono pa lahko trdim, da se z veanjem tevila spletnih strani, ki nimajo jasnega namena postavitve, vea tevilo nekakovostnih in nekoristnih spletnih strani. Veina strani na svetovnem spletu je funkcionalnih v tehninem smislu, vendar so pogosto nedodelane in vasih neuporabne. Lahko se naredi, da imajo negativen vpliv na obiskovalca ter da spletna stran popolnoma zgrei namen postavitve. Pogosto tudi predstavljajo nepotreben stroek podjetja. Menim, da najbolje kriterije za opredelitev kakovostne, funkcionalne in uporabne spletne strani postavljajo prav obiskovalci, saj so oni tisti, ki ugotovijo slabosti in pomanjkljivosti, s katerimi lahko izboljamo kakovost spletne strani. Glavni problem, ki se poraja, tii ravno v nevedenju, kaj elimo s spletnim mestom dosei. Zato je bolj smiselno pred dejansko izvedbo pripraviti nart, v katerem natanno doloimo vsebine, funkcionalnost in organiziranost spletnega mesta. Raziskave kaejo, da zaradi slabe informacij ske arhitekture spletnih mest zaposleni v ZDA porabijo 35 % svojega delovnega asa za iskanje informacij po spletu, spletne trgovine prodajo do 50 % manj in tiso amerikih podjetij (Fortune 1000) vsako leto izgubi 2,5 milijarde dolarjev zaradi teav pri iskanju in pridobivanju informacij. Ob zavedanju dejstva, da mnogi obiskovalci spletnih strani pridejo do spletne strani skozi spletne iskalnike, in ne skozi vhodno stran, moramo upotevati pri vzpostavitvi vsake spletne strani, da vsebuje grafino podobo, ki se zrcali skozi vse spletie. Po konani izdelavi in vzpostavitvi spletnih strani nastopi vzdrevanje, ki ene, zaradi vse veje konkurence in boja za obiskovalce, k vedno bolj tehnolokemu in vsebinskemu izpopolnjevanju. Obiskovalci zahtevajo vedno svee, aurne in pregledne informacije.

1.2

NAMEN IN CILJIRAZISKAVE

Namen Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakno spletno mesto je dejansko funkcionalno, kakna arhitektura je potrebna, kako oblikovno in vizualno pripraviti spletno mesto ter na kak nain upravljati oziroma vzdrevati spletna mesta.

Cilji Cilji magistrskega dela so naslednji: 1. Preuiti ustrezno domao in tujo literaturo ter vire, znailnosti postavljanja in oblikovanja spletnih mest in lastnosti kakovostnih spletnih mest. 2. Ugotoviti, kako ter na kaken nain postaviti in oblikovati funkcionalno spletno mesto z dobro arhitekturo. 3. Ugotoviti, kako narediti dobro oblikovno ter vizualno privlano podobo spletnega mesta. 4. Ugotoviti, kako se primerno vzdruje oziroma upravlja s spletnim mestom. 5. Na osnovi ugotovitev podati predloge za vzpostavitev kakovostnega spletnega mesta.

1.3

NART POTEKA RAZISKAVE

Hipoteze Hl - za kakovostno spletno mesto je najpomembneja funkcionalnost spletnega mesta. H2 - vidiki, ki veljajo za kakovost storitev, veljajo prav tako za kakovost spletnih mest. H3 - oblika in vizualna podoba spletnega mesta sta najpomembneja vidika kakovosti za ponudnike spletnih mest. Potek izvedbe raziskave Raziskava bo potekala po naslednjem zaporedju: - iskanje ustrezne literature, lankov ter virov; - pisanje teoretinega dela; - zbiranje podatkov za praktini del; - obdelava podatkov in preverjanje zastavljenih hipotez. Predvidene metode Pri pisanju magistrskega dela bom uporabila ve razlinih metod prouevanja. Za pridobivanja teoretinih informacij bom najprej pregledala in preuila ustrezno domao ter tujo literaturo ter poiskala lanke, ki se nanaajo na temo magistrskega dela. Uporabila bom tudi metode dokumentiranja, deskripcije, klasifikacije ter komparativno metodo, s katero bom primerjala razlina dognanja posameznih avtorjev.

1.4

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE

Predpostavljam, da so spletna mesta dandanes eden glavnih nainov iskanja informacij ter da je kakovost spletnega mesta vsaj s funkcionalnega in z vsebinskega vidika zaelena.

V nalogi se bom osredotoila predvsem na vsebino, funkcionalnost, oblikovno in vizualno podobo ter malo manj na tehnini vidik spletnih mest. Raziskava bo potekala predvsem z vidika uporabnikov spletnih mest, ne pa z vidika ponudnikov, saj se ta dva pogleda na kakovost pogosto zelo razlikujeta. 2 SPLETNA MESTA (PORTALI)

Prva definicija portalov sega e v leto 1998, ko sta Shilakes in Tvleman iz podjetja Merill Lynch definirala poslovni portal kot: Informacijski portal podjetja je programska reitev, ki omogoa podjetju, da odklene notranje in zunanje shranjene informacije in nudi uporabnikom enotno pot do poosebljenih informacij, ki jih rabijo za oblikovanje poslovnih odloitev. (Finkelstein, 2000, 13). Tako koncepti kot tudi same tehnologije portalov se od tedaj hitro spreminjajo oziroma izpopolnjujejo. Z naraanjem tevila strukturiranih in nestrukturiranih informacij v podjetjih in s hkratno uporabnostjo informacij, ki so dosegljive tudi v drugih virih izven podjetja, so se poveala tudi naa priakovanja po kakovosti informacij. Te morajo biti aktualne, urejene, preiene, ponujene na nain, da z ustreznimi povezavami ali vrtanjem v globino dobimo e podrobneje podatke. Podatki in informacije morajo biti varni, dostopni le tistim, ki jih imajo pravico pregledovati. Medtem ko je integracija tako raznolikih informacij tehnini izziv, ki je izvedljiv v obliki portalov, je morda gradnja portalov pomembna e z nekaterih drugih vzporednih vidikov, kot so zajemanje znanja zaposlenih, prepoznavanje odnosov med razlinimi viri informacij, razumevanje ciljev in priakovanj uporabnikov v doloenih navideznih skupnostih ipd. Ceprav sama osnovna definicija e vedno dri, so se v teh letih izoblikovali najrazlineji tipi portalov z razlino funkcionalnostjo ter z razlinimi vlogami in storitvami, ki jih ponujajo. Ceprav se v splonem portali delijo na tiri osnovne kategorije, je veina obstojeih portalov nekakna kombinacija razlinih tipov. Svetovni splet je postal sinonim za internet, poglavitna naloga pri gradnji spleti pa je postala izbira podatkov, ki se posredujejo uporabniku, in nain posredovanja le-teh. e kmalu so grozljivo obilico podatkov poskuali obvladati spletni iskalniki in tako ponuditi uporabniku mono orodje pri iskanju podatkov na svetovnem spletu. Z veanjem koliine in kvalitete storitev, ki jih danes nudijo sodobni spletni iskalniki, pa so eleli ponudniki zadostiti apetitom po im vejem obisku njihovih iskalnikov in dvigniti odstotek priljubljenosti. Tako se je skozi as oblikoval izraz spletni portal, v slovenskem prostoru pa se je izoblikoval izraz spletna dver. Spletni portali so vse bolj aktualni in tudi vlaganja podjetij v izdelavo spletnih portalov so se v zadnjih dveh letih poetverila. Vendar se nam poraja vpraanje, kako dodobra izkoristiti ta potencial? Ob vseh monostih, ki so nam na voljo v dananjem poslovnem svetu, je potrebno upotevati predvsem dvoje stvari. In sicer tempo inovacij na tem podroju, ki je e posebej hiter, kjer se moramo truditi in uporabljati svee spletne tehnologije, ki omogoajo nove storitve, in izpopolnjevanje izvajanja obstojeih storitev. Hkrati z uporabo vedno novih tehnologij pa se moramo vedno znova postaviti v vlogo uporabnika in e posebej pazljivo preuiti, katere vsebine in storitve bomo uporabnikom omogoili z izgradnjo spletnega portala. Neglede na cilje organizacije je klju do izgradnje uspenega spletnega portala v aurni ponudbi takih podatkov, da uporabniki zaradi narave in pomembnosti teh podatkov vsak dan obiejo spletni portal. Kot vidimo je potrebno pri izgradnji spletnega portala upotevati precej dejavnikov. Teh dejavnikov je obiajno zelo veliko, med drugimi se najpogosteje sreamo s asovnimi in finannimi omejitvami ter z ravnmi usposobljenosti znotraj organizacije. Ker so viri omejeni, je potrebo razmisliti, kdaj se splaa vlagati v obstojee informacij ske sisteme ter kdaj je smiselno informacij ske sisteme in tudi spletne portale zgraditi na novo.
7

Izgradnja uinkovitega in uporabnikom prijaznega spletnega portala ni lahka naloga niti za podjetja niti za organe dravne in javne uprave, pri emer uinkovitega proces izgradnje spletnega portala ni mogoe posploiti in izdelati nek kalup, ki bi ga lahko zanesljivo uporabili vsi. Zato je potrebno prouiti razmere in izdelati taken portal, ki se bo kar najbolje prilagodil danim razmeram in zadostil potrebam uporabnikov. e zdaj obstaja nekaj razlinih tehnologij, s katerimi je mogoe zgraditi uinkovit in uporaben spletni portal. Vsaka izmed tehnologij ima v primerjavi s konkurennimi tehnologijami svoje prednosti in pomanjkljivosti, vsekakor pa bo potrebno na te tehnologije izgradnje spletnih portalov v bodoe tudi resno raunati. Spletni iskalniki naj bi se prelevili v portale, to naj bi bil tudi eden izmed poglavitnih kriterijev, ali neko spletno mesto nosi portal ali navadno spletno stran. Moj namen je defmirati, kaj to spletni portal je, kako naj bi bil izgrajen, kakna je morebitna motivacija za gradnjo portala ter kako se je lotiti, pa tudi na kaj moramo paziti pri tem. Opredeljevala bom tudi, da spletni iskalniki niso prerasli v portale, e ve, spletni iskalniki so postali le opcijska storitev portalov; blije resnici je trditev, da so se portali razvili iz intranetov.

2.1

OPREDELITEV IN POMEN SPLETNEGA MESTA (PORTALA)

Najbolj preprosta razlaga izraza spletni portal je, da je to vstopna toka za uporabnike pri iskanju uporabnih informacij na svetovnem spletu. Vendar je spletni portal veliko ve kot samo vstopna toka, saj med lastnosti pritevamo tudi uinkovito iskanje podatkov znotraj portala, integracijo podatkov z drugimi spletnim stranmi, prilagodljivo prikazovanje podatkov, vstop z enkratno prijavo podatkov in e in e. (Osojnik. 2002. Spletni portali. [Online]. Dostopno na: http://www.drutvo-informatika.si/dogodki/dsi2002/prispeliReferati/osojnik.doc. [10. 11. 2011].) Slovar slovenskega knjinega jezika definira portal kot arhitektonsko poudarjen vhod v stavbo. Sam izvor besede je predvidoma latinski izraz portal in pomeni vrata. (Slovar slovenskega knjinega jezika, 2008) Leksikon raunalnitva in informatike opredeljuje spletni postal kot neko osrednjo spletno stran z raznovrstnimi podatki in povezavami, ki zanimajo kar najiri krog ljudi. Pogosto naj bi zajemali tudi imenik povezav in spletni iskalnik. (Leksikon raunalnitva in informatike, 2002, 102) V literaturi se omenjajo tudi drugane opredelitve portalov. Ena od taknih je npr. delitev po funkcionalnosti, kjer se omenjajo naslednji tipi portalov (Jones, 2002, 3): - za nabavo blaga ali surovin za podjetja, - za pomo pri prodaji, - za partnerstvo pri trgovini, - operativni, - potroniki, - za elektronsko trgovino podjetja, - za zaposlene, - za ravnanje odnosov s strankami in - samopostreni portali.8

Poleg tako opredeljenih portalov pa obstaja v praksi e cela kopica portalov, ki jih podjetja gradijo postopoma, in sicer tako, da je vsak portal namenjen doloeni skupini uporabnikov. To so manji, specializirani portali. Njihova prednost je, da so lahko zgrajeni relativno hitro, pomanjkljivost pa je prav v tem, da so med seboj nepovezani. Stevilo podjetij, ki uporablja ali gradi ve kot en sam portal, se je v tujini (anketa je bila narejena v 550 podjetjih v Bostonu, ZDA) povealo iz 21 % na 54 % v letu 2001, v primerjavi z letom poprej. (Vir: http://www.portalscommunity.com/, 4. 10. 2011) Prav ta razdrobljenost portalov znotraj podjetij pa je povzroila velik razmah programskih reitev, ki naj bi poskrbele za integracijo in centralizacijo ravnanja oziroma administracije teh portalov. Dostikrat pa je lahko strategija centralizacije za podjetje problematina in predraga, zlasti, e je podjetje sestavljeno iz med seboj zelo neodvisnih poslovnih enot. V tem primeru se priporoa, da vsaka od teh enot izbere svoj portalski okvir. (Vir: http://www.metagroup.com/, 10. 11. 2011) Webopedija pa podaja kratke definicije izrazov s podroja raunalnitva in opredeljuje spletne portale kot spletno stran ali servis, ki ponuja iroko zbirko virov in servisov, kot so e-pote, forumi, spletni iskalniki in spletne trgovine. Prvi spletni portal je bil spletni servis, kot je AOL, ki je omogoal dostop do spleta, v dananjem asu pa so se tradicionalni spletni iskalniki transformirali v spletne portale z namenom, da bi pridobili in obdrali iroko obinstvo oziroma krog uporabnikov. (Vir: http://www.webopediia.eom/TERM/p/portal.html 28. 1. 2012) Ce bi eleli oznaiti portal za nekaken razirjen iskalnik, pa eprav se je veina portalov razvila iz iskalnikov, bi bila to napana oznaka. Veina teh transformacij je bila uspen o izvedena prav zaradi imena iskalnika, ki ga je privzel portal. Zelo teko bi spletie, ki temelji na klasinem imenikem konceptu z naprednim iskalnikom, poimenovali portal, saj najbolj groba definicija portala opredeljuje spletni portal kot obseno spletno mesto ali servis, katerega namen je izhodie vsakega sprehoda po spletu. Kadar govorimo o spletnem portalu imamo v mislih opek kanalov, grafinih elementov, vsebin, navigacij, povezav, iskalnih orodij, pomoi, imenikov, administrativnih funkcij in raznih aplikacij skih dodatkov. Ponudniki jih vidijo z zornega kota tehnologije, ki omogoa loevanje vsebine od uporabnikega vmesnika, ki ga najpogosteje doloi uporabnik sam, ponudnikova oziroma urednikova naloga pa je doloanje privzetih pogledov na portal. Portali omogoajo uredniku tudi olajano dodajanje in auriranje vsebin ter modularno zasnovo spletia. Eno izmed definicij najdemo tudi, e jih primerjamo s spletnimi stranmi, ki jih zaradi pogoste uporabe zelo dobro poznamo. Glavna razlika je tudi v orientiranosti, saj je spletna stran usmerjena predvsem na institucijo, storitev ali temo, ki jo pokriva, medtem ko orientacijo portala opredeli uporabnik na prvem mestu. Spletni portal tako nudi na pogled in ne pogled institucije na svet. Od uporabnika je tudi odvisno, ali portal nudi mnogovrstne in tevilne storitve ter vsebine, saj sta samo delovanje in izgled portala povsem prilagojena uporabniku. Obiskovalci spletnih strani pa so prisiljeni opazovati dokaj pasivno vsebino in obliko podanih informacij kot ostali obiskovalci. Ce trdim, da so spletne strani potemtakem neprilagodljive, naj bi bili portali imbolj prilagodljivi, v tistem najirem pomenu. V okvir prilagodljivosti lahko tejemo predvsem tematiko prikazovanja podatkov, povezav do njih ter delovanje iskanja.

Tukaj lahko opazimo e eno razliko, in sicer moramo na spletni strani elene podatke poiskati sami, medtem ko nam zna spletni portal e sam takoj ponuditi podatke, ki bi jih morebiti utegnili kasneje potrebovati. Spletne strani lahko loimo od portalov tudi po stopnji interaktivnosti, in sicer se portal spremeni, ko to elimo mi (uporabniki portala), na spremembe spletnih strani pa uporabnik nima nikakrnega vpliva. (Pavli, Horvat et al., 2000, 2-8) Portalom je skupno predvsem to, da so to zaetne strani, kjer so zbrane osnovne informacije v zgoeni obliki; portali pa so izhodia za podrobneje informacije in funkcionirajo na osnovi tehnologije, ki jo podpirajo brskalniki. (Bottazzo, 2004)

2.1.1

VRSTE SPLETNIH MEST (PORTALOV)

Spletne portale lahko razdelimo v tri kategorije, in sicer spletni imeniki, obi ajni spletni portali in podjetniki oziroma poslovni portali. Spletni imeniki so oblikovani iskalniki informacij po spletu. Predstavljajo vstopno toko za uporabnike, ki elijo najti splone podatke preko tako imenovane definirane imenike strukture. Obiajni spletni portali so spletne strani, ki so prilagojene za posameznega uporabnika. Pri teh portalih poznamo horizontalne portale, pri katerih si lahko posamezni uporabnik poljubno prilagodi dostop in prikaz podatkov glede na lastne potrebe. Taki portali so vsestranski, pokrivajo razlina podroja in teme, kot so gospodarstvo, kultura, turizem, in nudijo zelo velik nabor informacij in funkcij. Ceprav se prilagodijo posamezniku, se ti le redkokdaj odloijo za dejansko prijavo in prilagoditev portala. To pa zato, ker je uporaba omogoena brez avtorizacije. Za dostop do vseh storitev in informacij pa je avtorizacija obiajno potrebna in omogoa popolno prilagoditev in prikaz informacij, ki zanimajo uporabnika. Vertikalni ali industrijski portali pa so usmerjeni na tono doloeno skupino uporabnikov, temo, interesno skupino ali storitev. Prav tako jih imenujemo specializirani portali, ki sicer nagovarjajo manje tevilo uporabnikov v primerjavi s horizontalnimi portali. Usmerjeni so v globino in tako specializirani za tono doloeno tematiko, zato uporabnikom ponujajo bolj podrobne in strokovne vsebine. Poudarek je na izpopolnjevanju uporabnikov na tono doloenemu podroju, izmenjavi mnenj in izkuenj. Tudi pri teh portalih je avtorizacija in prilagoditev mona in zelo zaelena, je pa zelo redka, saj so skoraj vse funkcionalnosti na voljo tudi v neprijavljenem nainu. Podjetniki ali poslovni portali (EIP - Enterprice Information Portals) vsebujejo zdruene informacije znotraj intraneta organizacije in tono doloene povezave na podatke zunaj spletnih strani. Tak nain predstavlja vstopno toko za vse zaposlene v podjetju, na voljo pa so tudi drugim, ki se zanimajo za to podjetje. Zelo pomembna znailnost poslovnih portalov je premik iz dokumentiranega okolja v dinamino informacij ski model, ki ne omogoa le dostopa in uporabe podatkov za doloanje opredeljenih ciljev v podjetju, ampak tudi preoblikuje in posodablja samo organizacijo pri doseganju teh ciljev. (Osojnik, 2001, 3-5) Drugi tip delitve spletnih portalov je delitev na komercialne in nekomercialne portale. Komercialni portali so tisti, kjer je vsebina zdruena iz razlinih plaljivih virov, ki so medsebojno povezani. V ozadju so ponudniki, ki zagotavljajo zanesljive informacije. Za nekomercialne portale pa je znailno predvsem to, da so informacije manj zanesljive ter da so podprte s strani nekomercialnih ponudnikov.

10

Seveda je potrebno poudariti, da je v nekomercialne spletne portale vloenega veliko manj dela kot v komercialne. V nadaljevanju bom nekoliko podrobneje opisala tiri osnovne tipe portalov in njihovo razdelitev na podskupine. Posamezne tipe portalov se seveda lahko razvra v ve razlinih kategorij. (Vir: http://www.portalscommunity.com, 4. 10. 2011) Osnovni tirje tipi portalov so: portali podjetij (intranetni portali, podjetniki portali), portali za e-poslovanje (ekstranetni portali), osebni portali (imenovani tudi WAP portali) in javni portali (mega ali internetni portali). Portali podjetij (intranetni portali, podjetniki portali) Portale podjetij imenujejo tudi intranetni portali ali pa tudi B2E (angl. Business to Emplovee) portali. Ti portali omogoajo predvsem izboljan dostop, procesiranje in 23 razpritev strukturiranihl in nestrukturiranih2 informacij znotraj podjetja. Tovrstni portali vkljuujejo tudi razlina poslovna pravila, procese in predpisane poteke poslovnih procesov, omogoajo medsebojno sodelovanje uporabnikov, ravnanje z vsebino, poslovno inteligenco, prav tako pa tudi integrirajo poslovne programske reitve ter omogoajo enostaven dostop in njihovo uporabo. Primeri portalov podjetij so: - Portali poslovnega podroja oz. intranetni portali. Ti portali omogoajo uporabo posebnih funkcij, procesov in aplikacij znotraj podjetja in skrbijo za bolji dostop zaposlenih do informacij. Sem spadajo portali s funkcijami za ravnanje lovekih virov, za ravnanje oskrbovalnih verig ipd. - Portali za t. i. poslovno inteligenco BI (angl. Business Inteligence). Uporabnikom omogoajo dostop in izdelavo poroil za odloitvene namene, ne da bi pri tem uporabljali specializirana orodja za razlino analitino procesiranje podatkov. - Horizontalni portali. Imajo irok spekter uporabe znotraj celotnega podjetja. Sem spadajo portali za sodelovanje s svojimi navideznimi prostori, ekspertni portali, ki omogoajo povezavo ljudi glede na njihova posebna znanja, portali za ravnanje z znanjem, portali za ravnanje z vsebinami ipd. - Portali vlog. To so portali, ki podpirajo predvsem tri e omenjene poslovne modele -B2E, B2C in B2B. Glede na vlogo uporabnikov omogoajo razlien personaliziran dostop do informacij, naroanja, zaraunavanja, uporabe storitev, sodelovanja, poslovnih aktivnosti in procesov ipd. Portali za e-poslovanje (ekstranetni portali) Delijo se na tri dodatne kategorije: 1. Razirjeni portali podjetja. Ti praktino razirjajo meje podjetja do svojih strank. Sem spadajo e omenjeni portali tipov B2C in B2B. 2. Portali z elektronskimi trnicami. Ti portali zdruujejo informacije za kupce in prodajalce ter jim omogoajo razline vrste medsebojnega sodelovanja. 3. ASP (angl. Application Service Providers) portali. Ti portali so v bistvu tipa B2B s to znailnostjo, da omogoajo poslovnim partnerjem najem tako produktov kot storitev.

11

Osebni portali (WAP portali) V splonem se delijo na dve kategoriji: - Mobilni portali. Ti so veinoma uporabni preko mobilnih telefonov in dlannikov. Veinoma se uporabljajo za pridobitev hitrih informacij o doloenem stanju, dosegljivosti, cenah in popustih, statusih naroil, statusih plail ipd. - Portali v razlinih napravah. So veinoma vgrajeni v televizorjih (npr. portali v hotelih) ali v specializiranih napravah v avtomobilih (npr. za informacije o poziciji, vremenu, stanju na cestah, izbiri cest...). Javni portali (mega ali internetni portali) Javni (tudi mega ali internetni) portali so zgrajeni za uporabo velikega tevila uporabnikov, ki jih zdruujejo na demografski ali pa poklicni osnovi oz. na principu zanimanja za doloeno tematiko. Obstajata dva veja tipa portalov: 1. Sploni javni portali. elijo pritegniti vse uporabnike na internetu. Sem spadajo razni iskalniki in drugi javni portali. 2. Industrijski portali, vertikalni portali ali vortali. Vsi tovrstni portali so specializirani za doloeno skupino ljudi, ki jih zanima izbrana tematika, npr. finance, raunalnitvo, zavarovanje, druine ... (DePetrillo, 2020, 104)

2.1.2

ZNAILNOST SPLETNIHMEST (PORTALOV)

Spletni portali, izdelani po konceptu odjemalec/strenik, izraajo povezanost sodobnih trendov z najnovejo tehnologijo. Najpomembneja lastnost spletnega portala je neodvisnost med vsebino in grafino podobo. Za vnos vsebin se uporablja prilagojena urednikova aplikacija, grafina podoba spletnega portala pa je neodvisno od aplikacije za vnos pripravljena po eljah naronika. Spletni portali, ki ustrezajo navedenim splonim smernicam, imajo naslednje navedene lastnosti: - enostaven vnos in auriranje podatkov/vsebin, - centralno hranjenje vseh elementov spletnega portala (grafini elementi, priponke vsebin), - samodejni prenos podatkov oz. vsebin na splet na doloen asovni interval, - roni vnos podatkov oz. vsebin na splet na ukaz urednika, - modularna zgradba, ki omogoa poljubno dodajanje novih modulov, - osnovni modul je namenjen vnosu vsebin in omogoa gnezdenje poljubno v globino, - urednik ima preko osnovnega modula popolno kontrolo nad spletnim medijem (v spletnem mediju se pokaejo vsi zapisi iz prvega nivoja), - aktiviranje in deaktiviranje posameznih strani (urednik lahko doloa, katere vsebine iz baze naj se na spletu prikaejo in katere ne; s tem si lahko vnaprej pripravlja posamezne vsebine in jih objavi, kadar jih eli oziroma ko sta vsebina in oblika strani dokonani), - arhiviranje posameznih strani, -grafina podoba pripravljena po eljah naronika, - uporaba standardov za prikaz podatkov na spletu: HTML, JavaScript, XML, CSS,

12

- opremljanje dokumentov oz. vsebin z metapodatki, s imer si olajamo iskanje podatkov in vzpostavimo bolji pregled nad vsebino spletnega portala (e jih urednik metapodatkov doloi), - se glede na vsebino tvorijo sami, - posamezne strani znotraj portala lahko opremimo tudi z metapodatki, s imer si olajamo iskanje podatkov in vzpostavimo bolji pregled nad vsebino spletnega portala, -indeksiranje vsebin in iskanje po vsebinah (naprimer z iskalnikom Netscape Compass Server), - iskanje po celotnem besedilu, -samodejno tvorjenje povezav med stranmi z vsebino (iz navoja, na katerem se spletni uporabnik nahaja, so vedno na voljo povezave na en nivo nije in celotna pot do prvega nivoja), - napredno oblikovanje vsebin (barve, tabele, slike, HTML, akcije za dodajanje HTML oznak, kreiranje URL povezav na zunanje naslove, kreiranje povezav na vsebine znotraj portala ...), priprava vsebine za prenos na katerikoli drug portal po vnaprej dogovorjenem forumu. Ce gledamo z vidika uporabnika so skupne lastnosti portalov vidne glede na izbiro funkcij in kakovosti storitev, ki jih portal ponuja. Skupne lastnosti so enotna prijava, poosebljanje, posredovanje in upravljanje vsebin, kolaboracija in komunikacija, iskanje in taksonomija. Enotna prijava: Pomeni enkratno avtentikacijo, kar pomeni neko zagotovilo, da sporoilo ni bilo spremenjeno in potrjuje verodostojnost sporoil. Prijaviti se je potrebno z uporabnikim imenom in geslom ali pa s pomojo digitalnega potrdila. Juri in Punik (2004, 14) navajata, da se na tak nain oblikuje varnostni kontekst. Z avtorizacijo se poskrbi, da imajo preverjeni uporabniki dostop samo do tistih virov, do katerih imajo dovoljenje. Poosebljanje: Spletni strenik uporabnika prepozna in mu ponudi zanj najbolj uporabne in primerne vsebine. Kar pomeni, da e ve ljudi gleda isto spletno stran v nekem trenutku, vidijo druge informacije, ker je ta prilagojena njihovim potrebam. S tem se ustvari pozitiven obutek posameznika, ker ima obutek, da je stran prilagojena njemu. Obstaja ve tehnik poosebljanja (Polani in drugi, 2003, 373): Poosebljanje glede na profil uporabnika. Algoritem za poosebljanje uporablja profil uporabnika. Le-tega uporabnik vnese preko vpraalnika ali pa ga portal izdela na podlagi opazovanj uporabnikovih opravil. Skupinsko filtriranje. Uporabniki se klasificirajo v skupine na podlagi vrednotenja doloenih alternativ vsebine portala. Realno-asovnipredlogi. Sistem prikazuje interakcijo posameznika s portalom. Na podlagi rezultatov lahko ponudi ustrezne alternative ali prilagodi izpis rezultatov. Filtriranje temeljee na vsebini. Prilagajanje na podlagi besed, ki jih uporabnik vnese preko funkcije iskanje.

Posredovanje in upravljanje vsebin: Vsebina je kljunega pomena. Njeno posredovanje poteka preko razlinih kanalov, pri tem pa mora portal imeti monost enotne prijave in mora zaznavati nain dostopa. Poskrbljeno mora biti tudi za varnost podatkov, za prilagodljivost vsebine in uporabo posebne tehnologije oziroma jezika za e-poslovanje, ki omogoa izmenjavo podatkov med raznimi sistemi.

13

Objava statinih in dinaminih vsebin, oblikovanje vsebin in repozitorij vsebinskih elementov so osnove funkcije sistema za upravljanje z vsebino. Vsebine se po navadi shranjujejo z namenom, da se poenostavi upravljanje z njimi. Kolaboracija in komunikacija: S kolaboracijo in komunikacijo se omogoa sodelovanje med posameznimi uporabniki, opravljanje timskega dela in pa oblikovanje navideznih skupin. Izmenjava informacij poteka v realnem asu (sinhrono) in v razlinih asovnih obdobjih (asinhrono). Med te storitve uvramo spletne forume, klepetalnice oziroma tako imenovane chat-e, izmenjavo dokumentov, elektronske pote, ankete, navidezne konference, skupinski koledar in sistem za pomo uporabnikom (angl. help desk). Iskanje: Zaradi prevelike koliine informacij mora portal nuditi enoten in hiter dostop do vseh virov informacij. Iskanje strukturiranih podatkov ne predstavlja teav, drugae pa je z nestrukturiranimi podatki, ki jih poiemo s pomojo iskalnika. Iskalnik je avtomatiziran proces, ki oznauje, prebira in klasificira vsebine v skladu z obstojeo taksonomijo. Pri tem izdela navidezno kartico, ki vsebuje metapodatke o mestu in vsebini. Poznamo ve nainov iskanja - od enostavnega, naprednega, vnaprej pripravljenega in drugih. Taksonomija: Izhaja iz grkih besed taxis in nomos, kar pomeni urejanje zakonov. Torej pomeni razporejanje elementov na podlagi sistema, ki ponudi katalog, namenjen analizi in pridobivanju informacij. Pomaga nam pri razumevanju in obvladovanju vsebine portalov (pri prilagajanju posameznikovim potrebam). Polani in drugi (2004, 372) opisujejo mehanizem, ki je potreben za definiranje taksonomije: Definiranje strukture, kamor je razvrena vsebina (struktura map in podmap). Opisovanje vsebin z metapodatki (to je pogoj za razvrstitev vsebine v strukturo). Definiranje pravil za kategorizacijo.

2.1.3

RAZLAGA OSNOVNIHPOJMOV TER NJIHOVA MEDSEBOJNA POVEZANOST

V literaturi se v zvezi s portali pogostokrat omenjajo tudi doloeni pojmi, zato je prav, da se jih na tem mestu nekoliko podrobneje razloi. Portali uporabljajo metapodatke in XML za povezavo strukturiranih in nestrukturiranih podatkov v podjetju. V veini podjetij se ocenjuje, da je kar 90 odstotkov vseh podatkov nestrukturiranih. (Finkelstein, 2000, 4) Prav s pomojo portala oz. omenjenih tehnologij in povezav med strukturiranimi in nestrukturiranimi podatki naj bi bili podatki oz. informacije im bolj enostavno dosegljivi, razumljivi in kakovostni. Medsebojna kombinacija podatkov pa mora biti kar najbolj uporabna tako za operativne izvajalce poslovnih procesov kot za ravnatelje in seveda vse poslovne partnerje ali javnost. Metapodatki definirajo skupni jezik znotraj podjetja, to je jezik, ki tono definira posamezenpojem.

14

Z metapodatki tudi opiemo povezave med razlinimi podatki, posameznim podatkom pa tudi priredimo doloene lastnosti in mone vrednosti. Metapodatki so torej podatki o podatkih. XML je kratica za Extensible Markup Language. To je jezik, ki je bil razvit z namenom, da bi ga lahko mnoino uporabljali za medsebojno izmenjavo podatkov neglede na uporabljene sisteme. e pred njim se je za izmenjavo podatkov med podjetji in njihovimi partnerji uporabljal t. i. EDI (angl. Electronic Data Interchange) standard. Ker pa je bil EDI zelo kompleksen, njegova implementacija pa relativno draga, so ga v glavnem uporabljala veja podjetja. Nad razvojem in standardizacijo XML bdi mednarodna organizacija World Wide Web Consortium (W3C). Zaetki XML segajo e v leto 1996, ko ga je razvila delovna skupina v okviru omenjene W3C. Danes se XML mnoino uporablja kot most med strukturiranimi in nestrukturiranimi podatki. S pomojo enostavne pretvorbe v HTML (angl. HyperText Markup Language) se tak dokument tudi lahko pregleduje s spletnimi brskalniki. HTML je predstavitveni programski jezik. Navodila v njem so sestavljena iz v naprej doloenih oznak (angl. tags). Te oznake lahko povedo spletnemu brskalniku, na kaken nain naj na ekranu prikae informacije, lahko se uporabljajo za ustvarjanje povezav med dokumenti ali besedami, lahko uvozijo doloene informacije, npr. slike, ustvarjajo tabele, sezname, doloajo barve teksta ali ozadja ipd. (DePetrillo, 2002, 104) XML je primerneji od HTML prav zaradi nekaterih bistvenih pomanjkljivosti HTML. V HTML je opisana struktura za prikaz na spletnih straneh, sama vsebina pa nima potrebnega spremljajoega opisa -iskalniki morajo zaradi tega preveriti vso vsebino, sam HTML ne omogoa povezave z bazo. Sele dinamini HTML (DHTML) odpravlja to pomanjkljivost. Vendar pa je tovrstno programiranje zelo kompleksno - problem povezovanja z zalednimi programi. Metapodatki so torej uporabljeni za definiranje strukture XML dokumenta ali datoteke. Metapodatki so objavljeni v DTD (angl. Document Type Definition), ki slui za referenco drugim sistemom. (Finkelstein, 2000, 313). Pogosto se uporabljajo tudi kratice SOAP, UDDI in WSDL, brez katerih si ne moremo zamiljati sodobnega razvoja spletnih (portalskih) reitev (DePetrillo, 2002, 106): - SOAP (angl. Simple Object Access Protocol) je odprt standard, neodvisen od platforme in tudi od vrste prenosa (HTTP, SMTP...). Ta protokol je namenjen za vse vrste prenosov podatkov, glavni cilj tega protokola pa je, da postane nain za izvajanje klicev oddaljenih procedur in za sporoanje med posameznimi aplikacijami. - UDDI (angl. Universal Description, Discovery and Integration) priskoi na pomo, kadar skuajo npr. razvijalci odkriti, katere spletne storitve so sploh na voljo. Prav ta imenik spletnih storitev ponuja UDDI, ki je torej odprto ogrodje za opisovanje storitev, odkrivanje podjetij in integracijo poslovnih storitev z uporabo interneta. - WSDL (angl. Web Service Description Language) pa je tehnini opis vmesnika, ki ga uporablja UDDI, torej nek oznaevalni jezik, ki opisuje strukturo posamezne spletne storitve in doloi vstopno toko (URL), kjer je mo to storitev najti.

15

2.2

POSTAVITEV IN OBLIKOVANJE SPLETNIH MEST (PORTALOV)

Za strukturo spletnega portala, ki naj izraa prilagodljivost po meri uporabnika, je priporoljiva modularna zgradba. Portal predstavlja centralni modul, v katerem je mono poljubno nadaljnje gnezdenje modulov. Module na najnijem nivoju imenujemo kanali (poimenovanje odvisno od uporabljene tehnologije), razgradnja pa se lahko kona e pri stolpcih. Stolpci in kanali so vsebniki vsebine oziroma ponudniki storitev. Pomembno je zagotoviti im uinkovitej o navigacijo nad moduli portala, v ta namen se zadnje ase vse pogosteje uporablja vrstica z jeziki, namenjenimi preklapljanju med kartonki. Najbolj pogosto privzete postavitve portalov, ki se danes pojavljajo, izgledajo priblino takole: na vrhu je vrstica z najaktualnejimi novicami, naslovom portala ter s kanali, ki so po urednikovem mnenju pomembni za vse obiskovalce; ostalo podroje pa je razdeljeno na dva ali tri stolpce, pri emer je srednji ali drugi glavni vsebnik vsebine, manja dva oziroma eden pa je namenjen prikazu ostalih informacij ter dosegu nekaterih drugih storitev. Kanal je majhen del portala, ki vsebuje informacije in aplikacije. Ponavadi so to dinamino kreirani HTML dokumenti. Po eni strani omogoajo lokalno hranjenje vseh vsebin, po drugi strani pa razpreno doseganje le-teh, samo preko njih portal komunicira z drugimi spletnim stranmi, aplikacijami in bazami podatkov. Prilagodljivost portala je v tem, da uporabnik sam doloi, kateri kanal ter na katerem mestu mu bo viden, doloi pa se lahko tudi parametre kanalom posamino. Kanal naj bo prilagodljiv vsaj glede vsebine naslednjih parametrov, kot so velikost, pozicije, stil prikaza in nastavitve specifine namembnosti kanala. Nabor kanalov doloa funkcionalnosti portala, natete v prejnjih sekcijah. Urednikova naloga je definirati nabor kanalov. Primeri kanalov so: igre preko interneta, elektronska pota, diskusijske skupine, pogovor v ivo, novice, elektronsko trgovanje, vremenska napoved, borzni kazalci, ankete, port, TV spored, alarmi, spletni imenik, iskanje. Iskanje je po navadi kanal, ki se ga niti ne da omogoiti, ponujati pa mora iskanje na nivoju kanala, znotraj portala pa tudi globalno po celotnem internetu. Ker se vedno bolj uveljavlja tendenca, da naj bi bili portali vedno na dosegu, ne le ko prinemo sprehod po internetu, bi naj sodoben portal vseboval tudi t. i. portal bar -majhno aplikacijo, ki se je sposobna integrirati v okolje spletnega brskalnika in tako uporabniku vedno ponuja storitev portala (Najdi.si). Portal gradimo, e ustreza nai viziji spletnega mesta. Se vedno naj na starem mestu ostanejo spletne strani - vsaj dokler portal ni konan, seveda pa se lahko zelo enostavno objavijo na portalu. Zaradi kompleksnosti izdelave se moramo gradnje lotiti s posebej zato namenjenimi orodji (Oracle Portal, Lotus, Domino ...). Ker so ta orodja relativno nova in sodobna smo prisiljeni uporabljati moderne tehnike (objektivni pristop, veplastna zgradba, standardizirana komunikacija), s imer odpade bojazen po hitrem zastaranju. Pomembno je upotevati varnostne mehanizme, mehanizme za vzdrevanje seje, postaviti moramo tudi orodje, namenjeno uredniku portala - urednik ureja vsebine in storitve, ga ne gradi. (Pavli, Horvat et al., 2000, 3-8) Moduli, ki so vkljueni v spletni portal neke organizacije ali podjetja, so lahko naprimer organizacij ska sestava, podroje dela, novice, aktualno, tema tedna, sporoila za javnost, obvestila, dogodki, razprave, novinarske konference, vpraanja in odgovori, zakonodaja, dokumenti, priponke, povezave, nart spletnega mesta in e mnogo kaj. Pomemben vidik predstavlja tudi zaita podatkov. Dobro zaiten spletni portal vkljuuje poljubno zaitno shemo za prepreevanje nepooblaenega spreminjanja in dostopanja do podatkov tako v urednikovi aplikaciji kottudi na spletu.

16

Zaradi enostavnosti uporabe je najbolje, e je nepooblaeno spreminjanje ali brisanje podatkov spletnih uporabnikov mono prepreiti tudi brez dodatnih zaitnih shem. Vse natete lastnosti omogoajo precejnjo prilagodljivost pri delu s spletnim portalom in urejanju njegovih vsebin. Pri izgradnji spletnega portala ne smemo pozabiti, da je eden izmed najpomembnejih vidikov tudi vzdrevanje spletnega portala. Vzdrevanja seveda ni mogoe povsem odpraviti, vendar sodobne spletne tehnologije in navedene lastnosti spletnih portalov omogoajo, da je potrebnih kar najmanj vzdrevalnih posegov. (Osojnik, 2001, 8)

2.2.1

PRIPOROENIKORAKIZA USPENOIZDELA VO SPLETNEGA PORTALA

Dobro zastavljeni cilji in strategije ter premiljeno ravnanje managementa in ostalih zaposlenih je predpogoj za dobro izpeljano izdelavo spletnega portala. Podjetja velikokrat naredijo napako, ko za izdelavo najamejo manj ugledne izvajalce ali pa v ta namen preprosto namenijo premalo denarnih sredstev in seveda tudi premalo pozornosti. Nartovanje projekta Najprej je potrebno sestaviti projektno skupino, ki bi jo naj sestavljali vodje razlinih oddelkov, naprimer informatike, prodaje, marketinga in drugih sektorjev podjetja. Na elo se postavi vodja, ki ima dobro znanje o podjetju, internetu in trenju. Vsi sodelujoi morajo biti motivirani in pripravljeni na sodelovanje tako med seboj kot tudi z ostalimi zaposlenimi, saj je tako omogoen laji nabor materiala za objavo na spletnem portalu. Opozoriti je potrebno na morebitne lane, ki lahko zaradi strahu pred izgubo vpliva in moi negativno vplivajo na izvajanje projekta. Definiranje potreb in ciljev Kaj pomeni spletni portal podjetju? Kaj elimo predstaviti? Komu bo portal namenjen? Zelimo preko portala predstaviti izdelke, izvajati prodajo, graditi na zaupanju ali kaj druga? Kakne strategije bomo uporabili za dosego naih ciljev? Odgovori na ta in e druga vpraanja pripomorejo podjetju pri postavljanju tono doloenih ciljev in strategij. Doloiti je potrebno ciljno publiko in sploh vedeti, ali elimo s pomojo portala poveati prodajo, izoblikovati blagovno znamko, poveati promocijo, uinkovitost in produktivnost poslovanja, zniati stroke, poveati podporo strankam ipd. Pri tem morajo biti postavljeni cilji jasni, merljivi, zavezujoi in motivacijski. Po doloitvi ciljev in indikatorjev za merjenje uspenosti in uinkovitosti mora projektna skupina sestaviti okvirni proraun sredstev, ki ga bo imelo podjetje na razpolago za izgradnjo spletnega portala. Viina prorauna mora vsebovati tudi sredstva, namenjena promociji podjetja, saj se z vzpostavitvijo portala projekt ne zakljui popolnoma, temve je potrebno nenehno skrbeti za aurnost podatkov, nadgradnjo portala in promoviranje podjetja.

17

Izbira zunanjega izvajalca Projektna skupina mora najti izvajalca, ki bo znal svetovati, upotevati potrebe in elje podjetja ter nuditi pomo pri trno-komunikacijskih strategijah. O izvajalcih se lahko skupina pozanima pri drugih znanih podjetjih, ki e imajo postavljen spletni portal. Prejete ponudbe izvajalcev mora projektna skupina analizirati z ve vidikov (cena, reference, rok izdelave, plailni pogoji, tehnine reitve, pogoji vzdrevanja ...) in se pri tem odloiti, kateri od vseh vidikov je prioriteten. Sodelovanje med naronikom in izvajalcem Sodelovanje med projektno skupino oziroma podjetjem in izvajalcem projekta mora biti obojestransko in neprekinjeno. Projektna skupina mora zagotoviti ves potreben tekstovni in slikovni material v doloenem roku in dogovorjeni obliki. Upotevati mora mnenje in izkunje izvajalca. Poglobiti pa se mora tudi v podjetje in analizirati svoje prilonosti in prednosti ter seveda tudi slabosti in nevarnosti. Zakljuitev projekta Postavitev spletnega portala na internet se obravnava kot zakljuitev projekta, vendar se ta dejansko nikoli ne zakljui, saj je potrebno, kot e prej omenjeno, nenehno posodabljanje, auriranje, vzdrevanje. Za podjetje je priporoljivo, da se povee s svetovalnim podjetjem, ki se ukvarja z izdelavo trenj sko-komunikacij skih strategij podjetij na internetu. S tem si podjetje pridobi pomo pri doloanju strategij in aktivnosti v prihodnosti, kar lahko vpliva na zmanjanje strokov, poveanje prodaje in uinkovitosti poslovnih procesov in celotnega podjetja. Kadar je izgradnja spletnega portala konana, je potrebno elektronski naslov podjetja vnesti v razne spletne iskalnike, oglaevati na spletnih pasicah ali drugih spletnih mestih, preko klasinih katalogov in oglaevanja. Tako si zagotovimo, da potencialni odjemalec najde spletno mesto in ima monost postati dejanski odjemalec. Ponavadi se za oglaevanje spletnega portala uporablja kombinacija zgornjih monosti. Opredelitev ustrezne trne populacije je zaradi strokov v klasinem trnem okolju lahko zelo kompleksen in zamuden proces. Na spletu pa je veliko laje, obstaja tudi ve nainov. Ko ima podjetje delujo spletni portal, mora zagotoviti raziskave in analize, ki podjetju povedo, katera so najbolj ustrezna mesta in naini dostopa. (Ficko, 2008, 16)

2.2.2

KLJUNIFAKTOR OBLIKOVANJA SPLETNEGA PORTALA - UPORABNIK

Podjetja oblikujejo spletne portale, da pritegnejo im veje tevilo uporabnikov. Najprej morajo podjetja poskrbeti, da bodo uporabniki spletni portal sploh nali. To storijo tako, da vpiejo im veje tevilo iskalnih pojmov v brskalnike, oblikujejo spletne pasice, na spletnih straneh izvajajo razne nagradne igre in podobno. Spletni portal se uporablja kot uinkovito in poceni komunikacij sko sredstvo med podjetji in njihovimi uporabniki. Podjetja s privabljanjem uporabnikov pridobivajo podatke o njih, spoznavajo njihove elje in potrebe ter, kot e reeno, vzpostavijo stik z njimi.

18

Na podlagi tega se lahko izvedejo tevilne analize, ki pripomorejo k izboljanemu prilagajanju spletnega portala posamezniku. To pa vea pridobivanje novih uporabnikov in krepi lojalnost starih uporabnikov. Podjetje lahko izvede naslednje analize: Analiza uporabnikov portala - tevilo obiskov, tevilo razlinih uporabnikov, od kod uporabniki prihajajo, preko katerih strani prihajajo. Analiza v portalu uporabljenih/pregledovanih vsebin - najbolj obiskane podstrani, koliina prenesenih datotek, tevilo povpraevanj, pogostost iskanja na posamezni strani, katero vsebino najvekrat pregledujejo. Analiza zaporedja klikov kolikno tevilo klikov naredijo uporabniki glede na obisk. Analiza uporabe spletnih iskalnikov - spletni iskalniki so eno najpomembnejih orodij, ki omogoajo hitro iskanje elenega pri velikem tevili vsebin na podlagi iskalnega kriterija, ki ga uporabnik vnese v polje za iskanje. Takno iskanje je veliko bolj enostavno kot rono zaporedno pregledovanje vsebin. Uporabnik mora ugotoviti, kaj lahko od portala priakuje in kako hitro lahko pride do vsebin, ki jih eli videti in ga zanimajo. Pomembno je, da podjetje preko spletnega portala uporabnika imbolj spozna, saj se le tako lahko prilagodi njegovim potrebam in eljam ter mu da obutek, da ga pripelje do tistih strani, ki so za podjetje pomembne. Tu lahko omenimo e eno izmed mogonih analiz, in sicer primerjavo tevila uporabnikov posamezne podstrani s tevilom vseh uporabnikov spletnega postala. Spremljanje uinkovitosti portala je zelo teka in kompleksna naloga, saj je pomembno biti pozoren na veliko kriterijev, ki se pa med seboj tudi prepletajo. Kvalitetna informacija, ki jo dobimo iz mnoice podatkov, je kljunega pomena za sprejemanje dobrih odloitev v podjetju. Vendar kot taka ni dovolj, vrednost dobi ele, ko odloitev sproi ustrezno aktivnost, torej, ko podjetje na osnovi nastalih analiz prilagodi spletni portal uporabniku. Da lahko podjetje izvede zgoraj natete analize, si mora pridobiti podatke, ki jih shranjuje v podatkovno skladie. Poznamo ve razlinih oblik, v katerih se lahko nahajajo podatki (Unica, 2006, 5 steps to Realizing ROI jrom Web Analitics. Dostopno na: http://library.theserverside.com. [2. 10.2011].): > V dnevnikih datotekah na spletnem streniku (Web Server Log Files) Kadar kliknemo na spletno stran, se dejansko poveemo s spletnim strenikom, ki nam odpre datoteko, ki sestavlja spletno stran. Podatki, ki se zapisujejo v dnevniko datoteko, so lahko: - datoteka, ki jo je uporabnik odprl, - IP naslov uporabnika, - predhodno odprta datoteka, podatki o spletnem mestu, s katerega je uporabnik priel na to spletno mesto, -kljune besede, ki jih je uporabnik uporabil v zunanjem spletnem iskalniku in ga je privedel na to spletno mesto, - datum in as dogodka na spletnem mestu, - spletni iskalnik, ki ga uporabnik uporablja, in - e druge podatke. Spletni strenik vse te podatke zapisuje v dnevniko datoteko. Teh dogodkov je ogromno, zato so ponavadi te datoteke zelo obsene. Z neposrednim vpogledom v te datoteke ne moremo izloiti kakne koristne informacije, zato uporabimo programske reitve, s pomojo katerih analiziramo dnevnike podatke. Te programske reitve obdelajo dnevnike podatke in jih preoblikujejo v uporabniku razumljivo obliko.

19

Obstaja ve razlinih formatov dnevnikih datotek, ki se razlikujejo glede na proizvajalca spletnega strenika. > Kot dodatek k spletnim stranem (Page Tages) Page Tagging predstavlja dodajanje posebne datoteke na vsaki spletni strani izkljuno zaradi spreminjanja obnaanja uporabnikov. Dodatek spletnim stranem je dodan izvorni kodi vsake spletne strani, katere uporabo elimo analizirati. Dodatek spletnim stranem predstavlja nevidna slika, ki se nahaja na streniku. Ko uporabnik odpre spletno stran, se na spletnem streniku ta slika aktivira. Ukaz, ki jo aktivira, sestoji iz naslednjih podatkov: 1. Spletna stran, 2. Predhodna spletna stran, 3. Loljivost ekrana uporabnika ipd. Informacije se analizirajo in uporabijo pri izdelavi poroil. Dodatno se lahko opredelijo dodatki spletnim stranem tudi za oznaevanje ostalih dogodkov na spletnemu mestu, kot naprimer: - tevilo izraunov premij za doloeno vrsto zavarovanja, - polja na spletnih obrazcih, ki jih uporabnik ni vnesel, - kako dale v globino podatkov je uporabnik pogledal. > Kombinacija dnevnikih datotek in dodatkov k spletnim stranem Zgoraj omenjeni metodi imata razline prednosti in slabosti, zato kot kvalitetna analitska orodja uporabljamo kombinacijo obeh metod. Lahko se odloimo, da bomo glavne podatke zbirali v dnevnikih datotekah, za specifine podatke pa bomo opredelili razne dodatke spletnim stranem. Lahko pa odpiranje spletnih strani, ki so na tujih spletnih mestih, spremljamo z dodatki k spletnim stranem, ker nimamo dostopa do dnevnikih datotek. Taken pristop daje bolj auren in podroben rezultat ter zajema podatke o dogajanju na spletnem mestu. > Pikotki (Cookies) Cookies je tekstovni paket, ki ga proizvede spletni strenik, shranjen pa je na uporabnikovem raunalniku. Z analizo uporabe pikotkov lahko tono ugotovimo tevilo uporabnikov in njihovih obiskov spletnega mesta. Prav tako je razvidno, e je obiskovalec spletno stran obiskal prvi.

2.3

SPLETNIMARKETING

Spletno oglaevanje je postalo pomembna komponenta elektronskega poslovanja. Spletno oglaevanje lahko vkljuuje upravljanje z informacijami, stike z ljudmi, podporni servis in prodajo. Upravljanje z informacijami in spletno poslovanje postajata vedno bolj popularna, kot tudi naraa dostop do interneta irom po svetu. Dobra tretjina kupcev, ki ima dostop do interneta, v svojih domovih uporablja internet za nakup.

20

2.3.1

SPLETNO MESTO KOT ORODJE ELEKTRONSKEGA TRZENJA

Opredelitev inpomen spletnega oglaevanja Oglaevanje je eden najstarejih, najbolj vidnih in najpomembnejih elementov trenjskega komuniciranja in ga opredelimo kot vsako plaano obliko neosebne predstavitve organizacij e, dobrin, storitev ali zamisli, ki jo plaa znani naronik. (Belch, Belch, 1999, 14) Internetno oglaevanje najlaje opredelimo kot katerokoli obliko promocije, katera ustreza opredelitvi oglaevanja in ki se dogaja na internetu. (McMillan, 2004, 2) Internetno oglaevanje vsebuje oglaevanje preko elektronske pote (angl. e-mail advertising) in spletno oglaevanje, ki se nanaa na oglaevanje na svetovnem spletu (angl. web advertising). Raziskovalna druba Jupiter (Jenko, 2002, 2) opredeljuje spletno oglaevanje kot vsako plaano sporoilo, objavljeno na spletu v obliki klasinih spletnih pasic, iskalnih zadetkov, sporoil v elektronskih publikacijah, povezav ali vmesnih strani, in sicer po modelu pokrovitelj stva, po modelu cene na ogled, po modelu na klik, posrednikem modelu ali kaknem drugem plailnem modelu. Pojem izkljuuje stroke izdelave kreativnih reitev, izmenjavo oglasov, neposredno elektronsko poto, stroke zakupa seznamov naslovnikov, stroke produkcije in druge oblike interaktivnega oglaevanja, ki niso neposredno povezane z zakupom oglasnega prostora na spletnih medijih. Svetovni splet je za uspenega oglaevalca izjemno orodje, saj lahko z eno samo oglaevalsko akcijo dosee ve komunikacij skih ciljev naenkrat. Uporabnika lahko pripelje od zavedanja o ponudbi vse do nakupa. Tako lahko s komuniciranjem dosee njegov spoznavni, ustveni in vedenjski odziv. Ce predpostavimo, da uporabnik preide s spoznavne na ustveno stopnjo in nato s ustvene na vedenjsko (v tem zaporedju), lahko pomen spletnega oglaevanja ponazorimo z enim od tevilnih modelov hierarhije uporabnikovega odzivanja. Za ponazoritev uinkov spletnega oglaevanja je najbolj pogosto uporabljen model hierarhijeuinkov. (Kotler, 2004, 569) Slika 1: Model hierarhije uinkov ~avedanje W po^navanje W vehiost W da/an/e prednosti W preptianje W naknp Vir: Kotler (2004, 569) Zavedanje: Ce se veina ciljnega obinstva ne zaveda ponudbe, mora sporoevalec dosei njeno zavedanje ali vsaj prepoznavnost imena. To dosee s preprostimi sporoili, ki ponavljajo njegovo ime, ali na kak drug nain. Spletno oglaevanje je lahko koristno v ustvarjanju zavedanja o organizaciji v splonem, kakor tudi za tono doloeno ponudbo. (Belch, Belch, 1999, 461) Nekateri avtorji opozarjajo, da je poveevanje zavedanja bolj domena tradicionalnih mnoinih medijev in da svetovni splet zaradi omejenega dosega ni najbolji medij zaustvarjanje zavedanja. (Chaffey, 2000, 45) Poznavanje: Ciljno obinstvo se lahko zaveda obstoja ponudbe, vendar nima drugih podatkov o njej. Zato je naloga oglaevalca, da ciljno obinstvo seznani z dodatnimi informacijami, ki se nanaajo na ponudbo.

21

Spletna mesta so odlien nain za predstavitev natannih informacij o ponudbi podjetja. (Belch, Belch, 1999, 460) Ena izmed najmonejih lastnosti spleta je ta, da lahko (Kotler, 2004, 569) vsebuje velike koliine informacij za relativno nizko ceno (Chaffev, 2000, 47), kar je lahko velika prednost, ko uporabniki iejo najboljo ponudbo, za katero je potrebna podrobna predstavitev. Venost in dajanje prednosti: Ce je oglaevalec dosegel, da ciljno obinstvo pozna ponudbo, ga zanima tudi, kaj meni o njej. Pomembno je, da je porabnik naklonjen ponudbi oglaevalca, zato je ena izmed nalog oglaevanja ravno ustvarjanje venosti. Vendar pa je pomembno tudi, da je porabnik bolj naklonjen ponudbi oglaevalca kot ponudbi drugih ponudnikov. Nek izdelek namre lahko ciljnemu obinstvu sicer ugaja, vendar mu ni nujno bolj naklonjeno kot drugim. V tem primeru mora sporoevalec poskusiti izoblikovati vejo naklonjenost porabnikov do tega izdelka. Preprianje: Ciljno obinstvo lahko neki ponudbi daje mono prednost pred drugo, vendar ni prepriano do te mere, da bi jo kupilo. Sporoevalec mora med zainteresiranimi spodbuditi veje preprianje, da je njegov izdelek najbolja izbira. Pri tem igra pomembno vlogo porabnikovo zaznavanje blagovne znamke izdelka, prav tako pa tudi zavedanje korporativne blagovne znamke proizvajalca, saj bo porabnik raje kupil izdelek od proizvajalca z dobrim imenom, kakor pa od nepoznanega proizvajalca. Nakup: Sporoevalec mora porabnike, ki so prepriani glede ponudbe, pripeljati do tega, da naredijo zadnji korak, to je obiajno nakup. Pri tem jim lahko ponudi nijo ceno, nagrado ali preizkus za doloeno asovno obdobje. To pomeni, da bo oglaevalec poskual nekaj spraviti v porabnikovo zavest, spremeniti njegov odnos in ga pripraviti do dejavnosti. Z oglaevanjem v klasinih medijih uporabnika obiajno vodimo le do ene ali dveh navedenih stopenj, s spletnim oglaevanjem pa lahko pogosto zaokroimo celoten proces.

2.3.2

OBLIKE SPLETNEGA OGLAEVANJA

Slikovna pasica (angl. banner): Oglas s slikovno pasico predstavlja grafino oz. slikovno polje ali gumb, ki vsebuje tekst, katerega namen je pritegniti pozornost obiskovalca za izvedbo akcije povezane s pasico. Ta najvekrat predstavlja klik pasice, katerega rezultat je obisk strani oglaevalca. Pasice so lahko poljubne velikosti in oblike, lahko pa so tudi statine ali animirane. Prodajajo se veinoma po CPC (Cost Per Click - cena na klik -CNK) in CPM (Cost Per Mile - cena na 1000 prikazov - CNT). Kljub temu, da so pasice lahko katerekoli oblike in velikosti, se pogosto uporabljajo standardne velikosti pasic. Kljub razirjenemu dvomu o uinkovitosti oglaevanja s slikovno pasico, je ta oblika spletnega oglaevanja e vedno zelo popularna. Slovenska spletna oglaevalska mrea Central Iprom razlikuje med razlinimi vrstami pasic. (Central Iprom, 2006) Statina pasica je oglas, ki ni animiran in ga predstavlja ena sama slika. Naprimer: interaktivni oglas spodbudi potencialnega uporabnika, da sodeluje v nagradni igri, s tem pa prodajalcu zaupa svoje podatke. Tovrstno pasico lahko primerjamo z oglasom v tiskanih medijih.

22

Animirana pasica je oglas, ki je sestavljen iz ve slik, ki si sledijo v majhnih asovnih razdobjih, zato daje vtis animacije. Html in dhtml pasici sta sestavljeni iz elementov, ki jih lahko zasledimo na katerikoli spletni strani (slike, tabele, obrazci za vpis besedila in podobno). Uporabnikom spleta e ob prvem stiku omogoi vejo interaktivnost ter monost odloanja. Obogatena pasica (angl. rich media) zdruuje zvok, animacijo, video in interaktivnost. Gumbi so pasice manjih velikosti, ki jih je mogoe namestiti kamorkoli na stran in so povezane s hipertekstovno povezavo s spletno stranjo oglaevalca. Za oglaevanje na spletu se uporablja ve standardnih dimenzij, ki se merijo v pikah (angl. pixel) po pravilu irina krat viina. Standardne dimenzije doloa IAB (Interactive Advertising Bureau)/CASIE (Coalition for Advertising Supported Information) standard. Sprva je ta standard doloal pet velikosti pasic, nato pa so leta 2001 sprejeli e est novih, vejih formatov spletnih pasic. (Pukl, 2002, 9) Najbolj razirjena dimenzija oglasov je navadna pasica, ki meri 468 krat 60 pik. Vejo pasico kvadratne oblike imenujemo kvadrat, obiajno je velikosti 250 krat 250 pik - najpogosteje jo sreamo nekje v sredini spletne strani in je obdana s tekstom. Nebotinik (angl. skvscraper) je pokonna oblika pasice, ki obiajno meri 160 krat 600 pik.

fcil&SJM
"O-MOTO

Slika 2: Primer pasice nebotinik (160 x 600 pik)

M.-IIV3M

STIHL

NEPRBMCNUC

D '

.,.!.. *, u^

. !..,,

Vir: Spletni portal Bolha.com. 2011. [Online]. Dostopno na: http://www.bolha.com/. [10. 11.2011]. Oglaevanje z uporabo kljunih besed (angl. keyword advertising) se uporablja soasno s spletnimi stranmi, ki gostijo iskalnike. S pomojo iskalnikov uporabnik ie spletne strani, ki ga zanimajo, in sicer tako, da v iskalnik vpie kljuno besedo, na podlagi katere mu ta sestavi seznam elenih spletnih strani. Oglaevalec pa lahko to kljuno besedo uporabi tako, da se na strani z zadetki pojavi njegova oglasna pasica ali tekstovna vsebina, ko uporabnik v iskalnik vpie tono doloeno besedo, ki se nanaa na njegovo ponudbo. Sistem deluje tako, da oglaevalci v iskalniku za namen oglaevanja za doloen as zakupijo pravico do uporabe kljune besede, ki se nanaa na njihovo ponudbo.

23

Slika 3: Primer oglaevanja z uporabo kljunih besed

/II iiiMi Pnnmu irmt omm Vac trovantc - Kvn ^ nftyp ^ r.k.tn |
MAMntii 1'jfc* Vflt) III WnpM v < "I"

Sitveitrpvanpj. ,^o{tojurnt
V H-J*n!|* -TIOiik*ilt ttl*i IMJ 'kMt>* MAh

- to pod Da*mo i palma si

H| ...' , .1-. ,-. . I;L/. , i,|... ,- . MJ| .,.'
MM rymp)mq'f*'t'

vi

Stnm t. MM

rm-M ttttH)M1*IMMJMMJImtn Uiu ilmlrttvvMj I<CM>MIU NHl) MO J0tU90t 1 2 OdttMjflli tllVMMMDvMTM u Stw>i M Bmgmtu Pn*j, Pnn/u SOHMMVU rv iinivart /tii-

Oooafc Nove Godme 2012

VWIJ.. DOOH II Hrvnioc>i OMTI0, <.n*g

Novo hrto v BoMnfj

MWM pMUKn tMTMH

k> PcipstuKn & iMHtrao nKJM)o Kf-MTnnnra-uvrni^or

NPVOH<&2QM/2012
MMMM MWJMjt|H IM

Vir: Spletni iskalnik Google. 2011. [Online]. Dostopno na: http://www.google.si/. [10. 11.2011]. Tekstovni oglas: Tekstovni oglasi so popularni v spletnih asopisih in RSS novicah ter na mnogih straneh predstavljajo dominantno obliko spletnega oglaevanja danes. Tekstovni oglas je sestavljen iz nekaj vrstic teksta in povezave oz. elektronskega naslova, katerega klik povzroi akcijo povezano z oglasom. Za prikazovanje in tetje oglasov je najvekrat uporabljen mehanizem (npr. Javaskript), ki osveuje oglasni prostor. Tekstovni oglasi se podobno kot bannerji prodajajo po CPC in CPM. Tekstovni oglasi v spletnih novicah so doloeni veinoma s tevilom vrstic. Najbolj znan primer tekstovnega oglaevanja predstavlja AdSense program podjetja Google, ki prikazuje relevantne tekstovne oglase, ki so povezani s vsebino tekoe strani. (Vir: Spletno oglaevanje. 2012. [Online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletno ogla%C5%Alevanje. [4. 2. 2012].) Tekstovne povezave (angl. text links) so popolnoma vkljuene v vsebino spletne strani in zaradi tega morda najmanj vsiljiv nain oglaevanja. S klikom nanje uporabnik obiajno pride do natannejih informacij, ki se nanaajo na vsebino opisano v tekstovni povezavi. Ce so tekstovne povezave urejene po kategorijah in je oglaevalec za njihovo objavo plaal, so to mali oglasi (angl. classified ads). Po svoji obliki so zelo podobne malim oglasom iz asopisov, saj obiajno ne vsebujejo slik, ampak le tekst. Tovrstne povezave se pojavljajo na za to doloenih spletnih straneh, naprimer na spletnih straneh z avtomobilskimi malimi oglasi, v imenikih povezav in podobno. Mnogi menijo, da je tako oglaevanje uinkovito in nevsiljivo, saj pridejo uporabniki na strani s tovrstnimi oglasi z namenom, da bi preuili trno ponudbo, zato jim je to oglaevanje celo dobrodolo. (Nielsen, 2005)

24

Slika 4: Primer tekstovnega oglasa

Vir: Spletni oglasnik. 2012. Moj oglasnik.com. [Online]. Dostopno na: http://www.mojoglasnik.com/. [10. 11. 2011]. Pokroviteljstvo: tevilna podjetja svoje ime na spletu predstavijo v obliki pokrovitelj stev posebnih vsebin na razlinih spletnih straneh. Pokrovitelj plaa za objavo vsebin in v zameno prejme naziv pokrovitelja doloene storitve na spletni strani. Najpogosteje se na delu spletne strani pojavi logotip pokrovitelja in povezava na njegovo spletno stran, to je tako imenovano navadno pokroviteljstvo (angl. regular sponsorship). Bolj povezan dogovor je vsebinsko pokrovitelj stvo (angl. content sponsorship), kjer pokrovitelj v zameno za oglaevanje zagotavlja vsebino, ki se objavlja na spletni strani, ki ni samo oglaevalsko naravnana. Slika 5: Primer navedbe pokroviteljev na spletnem mestu

Vir: Spletno mesto Smuarske zveze Slovenije. 2012. [Online]. Dostopno na: http://www.sloski.si/. [10. 11. 2011].

25

Oglas vmesne strani: Princip te oblike oglaevanja je prikaz oglasa med prehodom iz strani A v stran B. Ob kliku na povezavo na strani A se namesto strani B prikae stran z oglasom, ki obiajno vsebuje povezavo do strani B oz. se ob doloenem asu stran B samodejno naloi. Ti oglasi so zelo pridobili na priljubljenosti pri oglaevalcih, saj ponujajo veliko oglasnega prostora. Oglas vpojavnem oknu (angl. popup ad): Oglas je sestavljen iz manjega okna, ki se pojavi na oknu internetnega brskalnika, ko obiemo oz. zapustimo eleno stran. Pojavno okno lahko vsebuje poljubno vsebino.

[10. 11.2011]. Opt-In oglaevanje: Ta tip oglaevanja hitro pridobiva na popularnosti pri oglaevalcih. Predstavlja poiljanje elektronske pote osebam, ki so izrazile eljo za pridobitev informacij o doloeni vsebini. Nekatere internetne strani prodajajo elektronske naslove uporabnikov oglaevalcem, kar pogosto vodi do problema nezaelene pote.

26

Slika 7: Primer oglaevanja s poiljanjem elektronske pote

Vir: Zaposlitveni portal. 2012. [Online]. Dostopno na: http://www.mojazaposlitev.si/. [10. 11.2011]. HTML-oglasi: Oglasi zdruujejo grafine in tekstovne elemente z ostalimi HTML elementi. Z njimi se lahko pridobi veliko prometa, problem pa predstavljata nadzor in implementacij a, ki naeloma zahtevata specializirano programsko opremo za pravilno delovanje. Multimedijski oglasi: Oglasi uporabljajo multimedijske elemente, kot so zvok, video, animacije, Java skript ipd., za prikaz oglasa in se obiajno prikazujejo izven klasinih povrin na mediju - namenjenih spletnim oglasom. Slabost predstavlja nezmonost prikazovanja tovrstnih oglasov brez posebne programske opreme - oglasnega strenika (Ad Server). Neustrezna programska podpora tovrstnim oglaevalskim akcijam je za uporabnike spletnih medijev motea in lahko oglaevalcu prinese negativne uinke. Hibridni oglasi: Oglasi zdruujejo aspekte drugih tipov oglaevanja, npr. tekst in banner, za doseganje efektivnosti oglasa pri obiskovalcih. (Vir: http://sl.wikipedia.Org/wiki/Spletno_ogla%C5%A1evanje#Hibridni_oglasi, 18. 1. 2012)
27

SPLETNASTRAN

Svetovni splet je spletie mnoice spletnih strani (angl. home page). Je mrea, v katero se povezujejo skoraj netete koliine informacij in razline vsebine; besedilne datoteke, avdio, video in foto vsebine, grafini zapisi ... Spletna stran je prepoznavna po naslovnici in spletnem naslovu - URI (Universal Resource Identifier), zapisana pa je v jeziku HTML. Prikazati jo je mogoe z enim od spletnih brskalnikov, denimo Microsoft Internet Explorer, Mozilla ali Netscape Navigator. V poplavi spletnih strani je kljuna osnovna strategija. Spletna stran mora ustrezati doloenim standardom za oblikovanje spletnih strani, biti mora drugana, privlana, vsebinsko ustrezna - vsebovati mora torej sestavine kakovostnih spletnih predstavitev in preko tega ob brskanju zadovoljiti potrebe ter elje slehernega obiskovalca. Strategija mora tako vsebovati odgovore na vpraanja: komu je spletna stran namenjena, kakne koristi bo zaradi nje imelo podjetje in koliko sredstev je slednje pripravljeno vloiti. Neglede na vse pa mora spletna stran v osnovi omogoati hiter, pregleden, preprost in veen dostop do informacij. Zadostiti mora tako obiskovalcem kot tudi vsebinskim standardom, ki oblikujejo kakovostne spletne strani.

3.1

OPREDELITEV SPLETNE STRANI

PROGRAMSKIJEZIKIZA POSTAVITEVSPLETNIHSTRANI Z razvojem servisa svetovni splet oziroma World Wide Web (WWW) se pojavi skokovit porast strenikov in dokumentov v omreju intemet. Arhitektura svetovnega spleta temelji na protokolu HTTP (Hiper Text Transfer Protocol). Protokol HTTP je postopek, ki ga uporabniki in streniki uporabljajo za medsebojno komunikacijo, da lahko identificirajo, poiljajo in sprejemajo hipermedijske dokumente. Na strenikih svetovnega spleta se pojavljajo praktino vse oblike raunalnikih datotek, prevladujejo pa datoteke napisane v programskem jeziku Hypertext Markup Language (HTML) s konnico HTML ali HTM. Ta jezik omogoa, da besedilo, slike, animacije in zvok uredimo v zapise, ki jih brskalnik razume. HTML je kot lepilo, ki povezuje splet. Poleg osnovnega programskega jezika HTML so v uporabi tudi drugi jeziki, ki spletne strani naredijo dinamine. Od teh jezikov sta najbolj poznana PHP in Java skriptnajezika. PROGRAMSKIJEZIK HTML HTML (HiperText Markup Language) je oznaevalni skriptni jezik, v katerem so napisane preproste spletne strani, pa tudi dinaminih ne bi bilo mogoe izdelati brez njega. Na e izdelanih spletnih straneh je kodo HTML mogoe videti, e jih odpremo z urejevalnikom besedil ali pa z ukazom v brskalniku - prikai izvorno kodo. Kodo HTML, ki je lahko kombinirana tudi z drugimi skriptnimi jeziki, znajo brskalniki pretvoriti v berljive spletne strani. HTML je nekaken temeljni kamen spleta in je dolgoletni standard za izdelavo spletnih strani. Za razvoj HTML skrbi konzorcij W3C in tudi doloa pravila glede pisanja kode. (trancar, 2002)

28

Vsak dokument zapisan v obliki HTML bi moral spotovati predpisano splono obliko. Doloajo jo v predpisanem zaporedju zapisane oznake. Vsak pravilno zapisan dokument je omejen s parom oznak <HTML> in </HTML>. Del, ki je zapisan med oznako HEAD, je pravzaprav glava, ki se posreduje v odgovoru strenika. Vsak dokument bi moral biti poimenovan. Njegovo ime zapiemo med oznako TITLE. Znotraj glave lahko zapiemo e ve META informacij, ki se bodo posredovale v odgovoru strenika. Nekaj osnovnih metapodatkov: > Ukaz Keywords vsebuje kljune besede, ki imbolj opisujejo vsebino dokumenta to naj bodo besede ali fraze, ki jih bodo uporabniki iskalnika najverjetneje vtipkali, ko bodo iskali informacije, ki so na nai strani. > Ukaz Description vsebuje kratek povzetek vsebine dokumenta. Ta vsebina se izpie pri izpisu rezultatov iskanja. Uporabniku je to prva informacija o strani in dobro je, daje informacij sko imbolj bogata. > Ukaz Robot je del iskalnika, ki je zadolen za zbiranje podatkov po internetu oziroma intranetu. Robot obiskuje spletne strenike, prebere dokumente, iz njih izlui potrebno koliino podatkov, jih shrani v bazo iskalnika ter nadaljuje tako, da sledi hiperpovezavam, ki jih najde v trenutnem dokumentu. Z metapodatkom Robots lahko vplivamo na njegovo delovanje. Lahko mu prepovemo, da dani dokument shrani v bazo ali pa mu prepovemo nadaljnje sledenje hiperpovezavam. Doloeni dokumenti imajo ivljenjsko dobo. Po preteku le-te niso ve aktualni, zato je dobro, da takrat tudi izginejo iz indeksa iskalnika. Kdaj naj se to zgodi, doloimo z META podatkom EXPIRES. META HTTP-EQUIV so podatki, ki jih polje spletni strenik brskalniku pred podatki, ki predstavljajo dejansko vsebino. Ti podatki povejo brskalniku, kateri nabor znakov naj uporabi za prikaz vsebine dokumenta. Metapodatki se nahajajo v glavi HTML dokumenta in so uporabniku, ki s svojim brskalnikom dokument gleda, skriti. Z oznakami HTML lahko dokument oblikujemo na ravni znaka in odstavka. Z nekaj improvizacije lahko celo zgradimo oznake na dnu strani. Zahteve uporabnikov, vajenih udobja namenskih programov za namizno zalonitvo in urejanje dokumentov, so pripeljale do raziritev, ki so danes postale dejanski standard. Tako lahko poleg enostavnih prelomov besedila, raznovrstnih oblik znakov in odlomkov, uporabe iroke palete barv za barvanje besedila in ozadja, definicij in seznamov uporabljamo e slike, ki jih vkljuujemo v besedilo, tabele, okvirje, obrazce, sezname in podobno, ki jih uvramo med napredneje oznake HTML jezika. Pravimo, da je HTML iv jezik, ki se razvija praktino iz dneva v dan. (Bilke, 2002) HTML je programski jezik, ki s posebnim nainom oznaevanja besedila omogoa oblikovanje datotek, sklicevanje nanje in njihovo vkljuevanje. Na ta nain jezik HTML omogoa preprosto oblikovanje interaktivnih dokumentov.

29

Dokumenti HTML se od obiajnega besedila razlikujejo po treh bistvenih lastnostih: > nadpredstavni dokument je lahko oblikovan; oblika doloa videz znakov in poravnavo odstavkov; > dokument HTML lahko ima vsebino poljubne predstavitve; odvisno od brskalnika je ta lahko vidna skupaj z besedilom ali pa dostopna posredno; > dokumenti HTML vsebujejo hiperpovezave z novo vsebino, ki je lahko drug dokument HTML ali pa vsebina poljubne predstavitve (jezik HTML nam omogoa, da hiperpovezave ustvarjamo znotraj besedila, lahko pa tudi prek slik ali katerihkoli drugih delov dokumenta). Dokument v obliki HTML se torej deli na besedilo in oznake. Oznake od obi ajnega besedila loimo po tem, da so zapisane med posebnima simboloma, med znakoma (<) in (>). Ceprav sta tovrstna znaka rezervirana za poseben namen, ju lahko uporabimo tudi v besedilu, in sicer tako, da ju prikaemo s kombinacijo posebnih znakov &lt (<) in &gt (>). (trancar, 2002) Pri HTML jeziku loimo dve vrsti oznak, in sicer: > Samostojne oznake, imenovane tudi prazne. Tovrstne oznake vstavijo dodatno informacijo na mesto, kjer jih zapiemo. Primer takne oznake je oznaka za prehod v novo vrsto (<BR>). > Oznake, ki nastopajo v parih, imenovane tudi vsebniki. Kadar elimo delu besedila doloiti dodatno znailnost, ga omejimo s parom oznak. Tak primer je krepko izpisano besedilo (<B>krepko izpisano besedilo</B>). Pri teh oznakah velja pravilo, da se konna oznaka od zaetne vedno razlikuje po dodatni poevni rti (/). Veina oznak pozna dodatna pojasnila ali parametre. Zapiemo jih znotraj zlomljenega oklepaja: > <IMG SRC='slika.jpg' W1DTH=100 HEIGHT=100> (ukaz za vstavljanje slike vsebuje parametra WIDTH in HEIGHT - irina in viina slike); > <HR SIZE=2 NOSHADE> (ukaz za vstavljanje lone rte vsebuje parametra SIZE in NOSHADE - velikost in neosenenost). PROGRAMSKIJEZIK PHP PHP (Personal Home Page) je jezik, ki je prerasel svoje ime. Izvirno je bil zamiljen kot niz makrov, ki bi piscem kode pomagali pri vzdrevanju osebnih domaih strani, ime pa se je razvilo iz njegovega namena. Od takrat so bile zmonosti PHP razirjenje iz niza pripomokov v programski jezik s tevilnimi monostmi, s katerimi je mogoe opravljati velika spletna okolja, ki jih poganjajo zbirke podatkov. (Zandstra, 2004) Veliko oblikovalcev spletnih strani je ugotovilo, da dosedanja orodja in programski jeziki niso idealni za kodo vkljueno znotraj HTML. Eden od teh oblikovalcev je bil Rasmus Lerdorf, ki je leta 1994 zael z modifikacijo jezika Perl, kateremu je dodal e nekaj osnov iz programskih jezikov C in Java.

30

Po dveh letih se je njegovo delo razvilo v jezik z imenom PHP, ki je zadovoljil potrebe spletnih oblikovalcev. PHP si je e takrat pridobil veliko privrencev, toda zaslovel je ele takrat, ko sta se ustanovitelju pridruila Zeev Suraski in Andi Gutmans. Ti so skupaj prili do rezultata - PHP 3.0, ki je prvi skriptni streniki jezik, katerega strenik najprej obdela in nato na strani izpie rezultate. Zato se tudi imenuje Hypertext Preprocessor. Sam po sebi je jezik kot veina drugih neuporaben. Lahko ga piemo v kateremkoli urejevalniku besedil, samostojno, po navadi pa v kombinaciji z drugimi programskimi jeziki, najvekrat HTML, a sama koda nam e ni ne pomaga. Ce ne delamo v strenikem nainu, potrebujemo e program za razlenitev kode, da se programi lahko izvedejo. (Strancar, 2002) Jezik PHP deluje na osnovi razlaganja. Ko se zaene spletna stran, urejena v jeziku PHP, spletni strenik zaene internetni tolma PHP, ki to stran obdela in kot rezultat vrne jezik HTML, ki ga zna prikazati praktino vsak spletni brskalnik. Kodo lahko torej vstavimo v jezik HTML. Za pisanje kode je priporoljiv urejevalnik besedila, ki prikazuje zaporedne vrstice, saj PHP javlja napake glede na tevilko vrstice. Osnovne znailnosti programskegajezikaPHP: Strenik prepozna kodo PHP na ve nainov, najbolj razirjen pa je pisanje med zaetno oznako <?php in konno oznako ?>. PHP komentarji so lahko enovrstini (ukaza // ali #) in vevrstini (zaetna oznaka /* in konna oznaka */). Vsak PHP stavek se kona s podpijem. Vse spremenljivke v PHP prepoznamo po znaku $, zanejo se lahko s rko ali podrtajem, sledi pa lahko neomejeno tevilo znakov. Upotevati je treba razliko med malimi in velikimi rkami. Konstante so podobne spremenljivkam, razlikujejo pa se po tem, da konstanto defmiramo s funkcijo define, pozneje ji ne moremo doloit nove vrednosti, imena se ne zanejo z znakom $, hkrati pa imena konstant niso obutljiva na male in velike rke. Vsaka tevilna vrednost, ki ni enaka ni, je resnina (TRUE), prazni niz ali niz 0 pa neresnina (FALSE). Osnovni operatorji pri raunanju so + setevanje, - odtevanje, * mnoenje, / deljenje itd. Osnovni logini operatorji so AND, OR, XOR, NOT itd. Konstrukti, ki smo jih vajeni iz drugih programskih jezikov, najpogosteje so uporabljeni if, for, while in break, so na voljo tudi v PHP.

PRIKAZSLIKNA SPLETNIH STRANEH Za prikaz slik na spletnih straneh je na razpolago ve formatov, med katerimi so najbolj pogosti: GIF, JPEG in TIFF. GIF je kratica za Graphic Interchange Format. Format GIF je razvil CompuServe, predvsem za prenos slik preko omreja. Format GIF uporablja indeksiranje (barvna paleta), zato je bolj kompakten (majhne velikosti datotek). Za indeksiranje uporablja bite, kar pomeni, da omogoa najve 256 razlinih barv ali odtenkov sivin. Format GIF uporablja tudi zgoevanje, kar omogoa e manje velikosti datotek (nekaj KB). Primeren je za prenos slik preko omreja, neprimeren pa za profesionalne aplikacije.

31

Nekatere razliice formata GIF omogoajo e transparentnost in prepletanje. Transparentna slika GIF je lahko prikazana tako, da ozadje ni vidno. V prepletenem nainu se slika shranjuje in nalaga v tirih prehodih. Ob vsakem prehodu se shrani le vsaka etrta vrstica, zato je taka slika v zaetku nejasna, a se nato z vsakim prehodom izostri. (Stergar, 2003) Prednosti formata GIF (Internetna fotografija, 2004): Barvna paleta 256 barv omogoa zadovoljiv prikaz enostavnih slik. 8-bitni nain obdelave kljub zgolj 256 barvam. Omogoa uporabo transparentnega ozadja. Uporaben za slike, logotipe in glave spletnih strani. Mono je narediti animirano sliko formata GIF. * Primeren za rno-bele fotografije - ponavadi zavzame e manj prostora kot format JPG. * * * * Slabosti formata GIF (Internetna fotografija, 2004): * Samo 256 barv. Neprimeren za predstavitev kvalitetnej ih (barvnih) fotografij. S formatom JPG ali JPEG (Joint Photographic Experts Group) shranjujemo, v nasprotju s formatom GIF, slike s poljubnim tevilom razlinih barv. (Format JPG, 2007) Format JPEG je primeren predvsem takrat, ko nam gre za optimiranje porabe prostora, hitrost odpiranja fotografij in njihovega prenosa. Lahko bi rekli, da je zaradi uporabniku prijazne kompresije najprimerneji za internetno in domao - predstavitveno rabo. V kolikor pa bi radi fotografijo dodatno obdelovali, je primerneji format TIFF. Format JPEG je dale najpogosteji format, s katerim se sreuje povpreni pa tudi napredneji uporabnik. Format JPEG je v bistvu zbirka standardov za zgoevanje slik. Ti standardi so se v industriji zelo razirili, datoteke, ki so zgrajene po teh standardih, pa imenujemo datoteke JPEG. Pri zgoevanju JPEG lahko nastavimo stopnjo zgoevanja slike. Od nastavljene stopnje je odvisno, kolikna koliina informacij bo izgubljena. JPEG namre del informacij enostavno zbrie. Do nekako srednje stopnje zgoevanja izguba informacij ni opazna, e gre za sliko z malo podrobnostmi. Na splono daje JPEG zgoevanje dobre rezultate, tudi pri slikah z veliko podrobnostmi in veliko barvami (RGB - 8 bitov na kanal). (Stergar, 2003) Prednosti formata JPEG (Internetna fotografija, 2004): * Ker uporablja zelo napreden nain kompresije podatkov, fotografije zasedajo zelo malo prostora ob minimalni izgubi same kvalitete. * Najhitreji zapis (prenos) iz fotoaparatovega tipala na spominsko kartico (spominski modul). * Popolna kompatibilnost z vsemi programi za obdelovanje fotografij/slik (PaintShop, Adobe Photoshop, PhotoPlus, Macromedia Fireworks ...). * Ne zahteva nobenega programa za konverzijo fotografij pri uporabi izven fotografske kamere. * Idealna prenosljivost preko interneta. * Idealen format za objavo na internetu. * 32

Slabosti formata JPEG (Internetna fotografija, 2004): * Format JPEG je optimiziran za zmanjevanje velikosti datotek in pri vejih kompresijah zavre veliko podatkov. * Vsaki znova, ko se slika v formatu JPEG ponovno shrani, izgubi ve podatkov. Nenehno ga kompresira, torej je neprimeren format za napredneje obdelovanje/manipuliranje s fotografijo. * e pri skeniranju ali fotografiranju ni toliko oster kot format TIFF. * Zajem slike v format JPEG e v osnovi predstavlja doloeno izgubo kvalitete slike. TIFF je kratica za Tagged Image File Format. Format TIFF je primeren za profesionalno obdelavo fotografij. Lahko ga je pretvarjati v druge formate. Format TIFF je dale najpogosteji format fotografskih agencij, torej komercialne in tudi umetnike fotografije. Format TIFF je mogoe najti na najrazlinejih raunalnikih. Podpirajo ga tevilni programi za DOS/Windows, Apple, Next. Format TIFF ni popolnoma prenosljiv med operacijskima sistemoma MS Windows in Macintosh. Podatki so v datoteki urejeni na drugaen nain. Format TIFF podpira do 24 bitov na grafino toko in veliko razlinih monosti zgoevanja (Lempel-Ziv-Welch, Huffman, Fax group 3 in 4, Pack Bits), noveja razliica pa omogoa e shranjevanje kanala alfa. Pomembna prednost formata TIFF je tudi monost shranjevanja razlinih barvnih modelov (RGB, CMYK, Hue). (Stergar, 2003) Prednosti formata TIFF (Internetna fotografija, 2004): * Velika kakovost slike, podobe, fotografije. * Format pri kompresiji ne izgubi podatkov. Podatki se izgubijo zgolj pri pretvorbi iz vijega kanalnega zajema v 8-bitni nain (standard pri obdelavi fotografij). * Format je kompatibilen z veino programov za obdelavo fotografij. * Sliko lahko nemoteno obdelujemo in shranjujemo v nedogled, ne da bi pri tem izgubili podatke. * Format je uporaben takoj po zajemu digitalne kamere ali skeniranju klasinega negativa oziroma diafilma. Slabosti formata TIFF (Internetna fotografija, 2004): * Pri digitalnih kamerah je zajemanje v formatu TIFF poasno in je odvisno od zmogljivosti procesorja digitalne kamere. * Velike datoteke. * Velikost datoteke pri kvalitetnejem skeniranju lahko dosee tudi 300/400 Mb. * Datoteke velikosti 20 Mb ali ve preprosto ne gre poiljati preko spleta ali predstavljati na spletu. Slika v formatu TIFF je neprimerno slabe kvalitete kot v formatu JPEG pri enaki velikosti datoteke. * Format ni popolnoma prenosljiv med operacijskima sistemoma MS Windows in Macintosh.

33

STANDARDIOBLIKOVANJA SPLETNIH STRANI Dosedanje izkunje, navade in analiza brskanja po spletnih straneh so pripeljale do standardizacije oblikovanja spletnih strani. Vsaka zato vsebuje logotip podjetja oziroma blagovne znamke. Ta se nahaja levo zgoraj in je hkrati tudi povezava na prvo stran. Osnovni meni je nato postavljen vodoravno zgoraj ali navpino levo (redko tudi desno). Del oblikovne podobe spletne strani so tudi orodja: pomo, iskalnik ... Ta se nahajajo desno zgoraj ali pod glavnim menijem. Tehnino dovreni spletni postavitvi pa je treba dodati e njeno oblikovno podobo. K slednji sodijo: uporabljene barve, njihovo tevilo, velikost menijev in uporabljenih rk, njihov slog, ravnovesje med besedilnimi ter tekstovnimi datotekami. Prava mera vsega natetegaje klju do kakovostne spletne strani. Vsakodnevno uporabljanje svetovnega spleta in njegovih gradnikov, spletnih strani, poteka po doloenemu vrstnemu redu. Ce gre za prvi obisk, potem je na prvem mestu odkritje. Obiskovalec preko iskalnikov odkrije doloeno spletno stran. Na tej stopnji je pomembno visoko rangiranje na spletnih iskalnikih, kar je odvisno od naslova spletne strani, ki naj bi praviloma vseboval kljune besede. Izbor slednjih je kljuen za omenjeno stopnjo. Odkritju sledi stopnja prvega vtisa oziroma vizualizacije. Vizualno komuniciranje doloajo barve, oblike, grafini elementi, razmerje med besedilom in slikovnim gradivom. Prvi vtis dobimo v nekaj sekundah (manj kot desetih), v nas pa vzbudi doloen psiholoki vpliv ter ustveno razpoloenje. Nanj vplivajo predvsem barvne kombinacije. Rdea barva je denimo barva moi, oranna je optimistina in vzpodbujajoa, rumena poivlja, zelena sproa, turkizna poivlja, modra pomirja ... Vsaka barva v doloeni kombinaciji torej vpliva na prvi vtis. Temu je treba dodati e izbor ozadja, likov, linij, okvirjev ... Ce in ko spletna stran pritegne pozornost obiskovalca, sledi preverjanje in dojemanje informacij. Tu je kljuna vsebina. Besedilo je osnova vsake spletne strani, zato zahteva posebno pozornost in pripravo, saj se besedila za spletne medije razlikujejo od besedil za tiskane ali elektronske medije (radio, TV). Branje z zaslona je poasneje kot branje besedil v njihovi fizini obliki, manj natanno in drugano. Gre predvsem za preletavanje besedila. Vsemu temu moramo prilagoditi hierarhijo spletnih besedil. V njih so najpomembneje informacije v ospredju, v nadaljevanju pa sledijo vedno manj pomembne. (Suhadolc, 2007) Obiskovalec tako zagotovo preleti tisto, kar je najpomembneje. To laje doseemo s tem, e pomembni deli izstopajo iz besedila - uporabimo vejo pisavo, odebeljene rke in besedilo zamaknemo, e gre za odstavek. Ce spletna stran pritegne pozornost obiskovalca in ta na njej hitro ter enostavno najde informacije, ki jih potrebuje, si bo stran zapolnil, jo uvrstil med priljubljene in se nanjo tudi vraal. Nielson (2000, 380) je opredelil tiri glavne razloge, ki pojasnjujejo, zakaj se uporabniki vraajo na doloene spletne strani, in sicer: kakovostna vsebina, pogostost posodabljanja, kratek as nalaganja spletne strani in enostavna uporaba. Seveda je pri vsem natetem pomemben tudi obiskovalec sam. Bistvene so njegove demografske, psihografske in vedenjske znailnosti - koliko je star, katerega spola je, kako se oblai, kaken je njegov ivljenjski slog, katere vrednote zagovarja, kako dobro pozna blagovno znamko, predstavljeno na spletni strani, kako pomembna in koristna je za njegovo ivljenje.

34

3.2 3.2.1

LASTNOSTIKAKOVOSTNIH SPLETNIH STRANI SESTAVNIDELIKAKOVOSTNE SPLETNE STRANI

Ce upotevamo merila, po katerih na razlinih tekmovanjih izbirajo najbolje spletne strani, je mogoe definirati sedem skupin, ki zdruujejo vse kljune sestavine kakovostne spletne strani. Te so (Skrt, 2003, 42): x * x * * * * oblikovna podoba, vsebinska zasnova, tehnina ustreznost, interaktivnost, navigacija, uporabnost, trenje.

OBLIKOVNA PODOBA Vizualizacija je prvi proces, ki se zgodi ob vstopu na konkretno spletno stran. Ta je lahko na prvi pogled kaotina, s preveliko informacijami, okenci, barvami, razlino velikimi rkami in tipi pisav. Lahko pa daje popolnoma drugaen vtis - je vena, privlana in oblikovno prijazna, s pravo mero vseh sestavin, ki vplivajo na njeno oblikovno podobo. VSEBINSKA ZASNOVA Klik na spletno stran nas, preko oblikovnega vtisa, pripelje do vsebine. Do tistega, kar potrebujemo, iemo ... Glede na osnovni cilj je zastavljena tudi vsebina spletne strani. Slednja mora biti pregledna, razporejena po menijih in podmenijih, mora biti hitro dostopna, uporabna, slovnino pravilno zapisana, jedrnata, informativna, aurna in predvsem ne predolga. TEHNINE USTREZNOSTI Kakovostne spletne strani odlikuje tudi njihova hitra dostopnost. To pomeni, da se morajo strani v manj kot desetih sekundah naloiti in na zaslonu pojaviti v ustreznem formatu. Nameena mora biti na hitrih, zanesljivih in varnih strenikih ter tudi skladna z najpogosteje uporabljenimi brskalniki. INTERAKTIVNOST Svetovni splet zaznamuje tudi njegova interaktivnost. Z razlinimi komunikacij skimi orodji in preko razlinih kanalov namre omogoa dvosmerno komunikacijo. Gre za posredne oblike komunikacije, posredovane s pomojo anketnih obrazcev, vpraalnikov, nagradnih iger, za monosti komentiranja in postavljanja vpraanj, forumov in blogov. Interaktivnost pa pravi razcvet doivlja s pomojo socialnih mre, kot sta Facebook in Twitter.

35

NAVIGACIJA Navigacijski sistem spletne strani nas enostavno, pregledno in hitro vodi po glavnih menijih ter tistih, ki so tem podrejeni. Vsebuje tudi iskalnik, ki skraja iskalni as in olaja pot do elene informacije. UPORABNOST Spletna stran je namenjena uporabniku, zato mora biti zanj uporabna. Vsebovati mora tiste informacije, ki jih potrebuje. Pot do njih mora biti kratka in enostavna. Hkrati pa so elementi uporabnosti vse prej natete sestavine kakovostne spletne strani - ustrezna grafina in oblikovna podoba, skrbno izbrane vsebine. To je tudi tisto, kar ta od brskanja po spletni strani priakuje. TRENJE Spletne strani so orodje obveanja predvsem pa trenja. So orodje, ki ima potencial in ki prinaa denar, zato je cilj sleherne spletne strani im veja obiskanost ter im dalji as brskanjapo njej. Obiskovalce je treba na spletno stran privabiti, usmeriti, zato je treba uporabiti razline marketinke prijeme (oglaevanje v tiskanih in elektronskih medijih, v lastnih tiskovinah, na spletnih portalih, socialnih omrejih ...). Seveda pa je treba spletno stran vpisati tudi v spletne imenike ter iskalnike. Podrobno kot Skrt (2003) lastnosti kakovostne spletne strani kategorizira Redisheva. Navaja namre informativnost, aktualnost in verodostojnost, venost, preprostost, hitrost in obiskanost. (Redish, 2003, 50)

3.2.2

SKUPINE MERIL ZA OCENJEVANJE SPLETNIH STRANI

Glede na natete sestavine kakovostnih spletnih strani so opredeljena tudi merila za njihovo analizo in ocenjevanje. Obiajno gre za tiri skupine meril, in sicer: \E> vsebinska, \E> strukturna, \E> oblikovna, \E> tehnina. VSEBINSKA MERILA Nanaajo se na podatke, ki tvorijo spletno stran. Lahko gre torej za besedila, fotografije, video ali avdio vsebine. Med vsebinska merila med drugimi spadajo (Lindi, 2003, 37): \E> verodostojnost informacij, \E> vrednost komunikacije (zasebnost, odzivnost, oblikovanje skupnosti), \E> aurnost informacij, \E> celovitost predstavitve in vsebnost osnovnih informacij,

36

\E> objektivnost predstavitve in primernost vsebin, \E> primernost uporabljenega sloga pisanja in ustreznost tevila informacij, \E> preetost besedila s povezavami, \E> pestrost jezikovnih razliic predstavitve, \E> uporaba oglaevanja in posebne ponudbe lasnih storitev na vstopnih tokah, \E> vsebnost podmenija z novostmi, \E> vsebnost vsebinskega kazala in iskalnega mehanizma, \E> vsebnost povezav na drugi strani, \E> prisotnost dodatne ponudbe spletnih strani ... STRUKTURNA MERILA Nanaajo se na strukturo spletne strani, in sicer na razdeljenost na posamezne sklope, menije in podmenije ter ustreznost njihovega sorazmerja. Strukturna merila so tako (Lindi, 2003, 44): \E> kakovost interakcije na spletni strani (kakovost obrazca, odzivnost, pomo), \E> enostavnost dostopa do informacij in opremljenost z navigacij skimi gumbi, \E> loginost dostopa do informacij in nedvoumnost povezav ter menijev, \E> izkorienost zaslonskega prostora in urejenost vsebine spletne strani, \E> pristnost in urejenost menijev, \E> primernost doline spletne strani ter razmerje med besedilom in grafiko. OBLIKOVNA MERILA Vkljuujejo oblikovno ustreznost naslednjih elementov: barva, kontrasti, slogi in velikost rk, slike, grafini prikazi, video in avdio besedila ... Po Lindiu (2003, 44) so ta merila naslednja: \E> preglednost in primernost velikosti pisav, \E> prisotnost in primernost stilnih pisav ter usklajenost z grafiko, \E> barvna primernost in usklajenost, \E> linost in skladnost grafike, \E> enotnost in prepoznavnost grafine podobe. TEHNINA MERILA Opredeljujejo tehnino ustreznost spletne strani. Gre za ustrezno tehnino podporo in skladnost z brskalniki, za hiter in nemoten prenos podatkov ter grafino ustreznost. Merila, s katerimi lahko vse nateto ocenjujemo, so (Lindi, 2003, 51): \E> kakovost izvedbe (domena, metapodatki, uporabnost URL naslovov), \E> hiter dostop do spletnih strani, \E> hiter dostop do podrejene strani, \E> hiter dostop do iskanih informacij in prehajanja skozi menije, \E> prilagojenost loljivosti, \E> prilagojenost brskalnikom in naboru znakov.

37

Teoretina izhodia in rezultati empirinih raziskav potrjujejo, da je prvih, torej vsebinskih meril, najve, zato lahko zakljuimo, da je vsebina najpomembneji element kakovostne in posledino tudi trno uspene spletne strani. Empirini del naloge temelji na metodi tudije primera ter analizi posameznih meril, ki so uveljavljeni pri ocenjevanju spletnih strani. Pri tem velja omeniti, da so pri ocenjevanju spletnih strani v uporabi tevilne metode, na primer diskusijske skupine, analiza mnenj uporabnikov ter testiranje z uporabniki, hevristino vrednotenje, merjenje uinkovitosti, opazovanje, oddaljeno vrednotenje, tehnina analiza, skrivnostni obiskovalec ... (Lindi, 2003, 15-33) Uporaba in kombinacija razlinih metod bi omogoali podrobnejo analizo in zagotovili vejo veljavnost pridobljenih rezultatov. Hkrati bi denimo vkljuenost uporabnikov v proces ocenjevanja predstavila drugo plat medalje in morda pri posameznih sestavinah dala drugano oceno, kot je bila podana na podlagi subjektivne ocene enega ocenjevalca. Poleg vkljuenosti uporabnikov bi veljalo v ocenjevanje vkljuiti tudi ve zunanjih ocenjevalcev z razlinimi znanji in izkunjami (informatiki, pisci ustvarjalnih besedil, grafini oblikovalci, fotografi ...) ter sooiti njihove ocene posameznih meril odobravanja spletnih strani. Pridobljeni podatki so tako osnova in izziv za morebitno podrobnejo analizo ter strategijo razvoja ene ali vseh obravnavanih spletnih strani.

3.2.3

VSEBINA KAKOVOSTNE SPLETNE STRANI

Podrobno analizo elementov, ki jih mora vsebovati kakovostna spletna stran, je podal Skrt v svoji knjigi (Skrt, 2004), kjer tudi opozarja na tipine napake, ki jih pogosto zagreijo oblikovalci spletnih strani. Na svetovnem spletu je mo najti mnoico zgreenih spletnih projektov. Razlog ni samo v cenenih reitvah, temve tudi v tem, da se spletnih projektov lotevajo tudi taki ljudje, ki sicer imajo ustrezno raunalniko znanje, ne upotevajo pa elementov, ki so nujno potrebni, da spletna stran zaivi, da jo uporabniki uporabljajo in se nanjo tudi vraajo. Vse prevekrat se namre pozablja na oblikovno podobo, navigacijo, vsebino, uporabnost, interaktivnost, vzdrevanje in tudi na marketinki vidik. Spletna stran mora imeti jasno oblikovno konsistenco, ki jo sestavlja poenotena uporaba barv ter grafinih in vsebinskih elementov. Osrednja stran predstavlja okostje vsake spletne predstavitve. Ker so prve sekunde po prihodu uporabnika na spletno stran najbolj pomembne, morajo biti spletne strani oblikovane in zasnovane tako, da dajo uporabniku razlog, da na njih ostane. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki dosee harmonijo barv, slik in vsebine. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je e tako dobro oblikovana spletna stran brez vrednosti, e ne vsebuje primerne vsebine, ki bi prepriala obiskovalce, da je na spletni strani vredno ostati. Osnovno vpraanje pri pripravi navigacije po spletni strani je, kako obiskovalcu omogoiti imbolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Brez solidne, logine organizacije informacij spletna stran ne bo delovala in to neglede na njeno morebitno dobro vsebino.

38

Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija mora omogoati uporabniku udobno sprehajanje po vsebini spletnih strani ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih ie. Vsaka stran mora uporabniku odgovoriti na dve vpraanji: Kje sem in kam lahko grem s te strani? Eden izmed poglavitnih ciljev vsake spletne strani je objava zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile obiskovalce. Seveda mora biti objavljena vsebina slovnino pravilna. To pa seveda ni edini kriterij, ki mu je potrebno zadostiti, saj je potrebno poskrbeti tudi za aurnost, relevantnost in verodostojnost vsebine. Vsebina mora biti uporabnikom podana v razumljivi in pregledni obliki. Stevilne raziskave so pokazale, da je neposredno branje z zaslona za 25 % poasneje, pa tudi veliko bolj naporno za oi, kot pa branje besedila napisanega na papir. Zato se je potrebno na spletnih straneh izogibati dolgim sklopom besedil. Spletni uporabniki namre dolgih besedil na zaslonu obiajno ne berejo, ampak jih le na hitro preletijo. Najpomembneje informacije morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in da ga bodo pritegnile k branju. Zaradi tega je priporoljivo, da je spletna vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logine enote. Dolge tekstovne bloke je priporoljivo razdeliti na dele in jih predstaviti na ve podstraneh. Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoa uporabnikom, da z zadovolj stvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo zadovoljile njihove elje in potrebe. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logine in enostavne navigacije, od asa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, naina prikazovanja vsebine in podobno. Uporabnikom neprijazne strani so pogostokrat posledica napak in pomanjkljivosti v oblikovanju in tehnini izvedbi. Potrebno je vedeti, da je tudi pravilno delujoa in enostavna spletna predstavitev neuporabna in odvena, e obiskovalci ne vidijo smisla njene uporabe. Interaktivnost kot edinstvena prednost interneta pred klasinimi mediji omogoa spletnim uporabnikom aktivno udelebo v procesu komuniciranja in vzpostavitev dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. S pomojo aplikacij in obrazcev (forumi, nagradne igre, ankete, izpolnjevanje obrazcev itd.), ki omogoajo aktivno vlogo obiskovalca na spletni strani, lahko podjetje, posameznik ali organizacija uinkovito komunicirajo z obiskovalci spletnih strani ter hkrati gradijo dolgorone odnose z njimi. Interaktivnost uporabnika s spletno stranjo je tem globlja, im bolja (vsebinsko, navigacijsko in vizualno) je spletna stran in im ve interaktivnih elementov ponuja. Kljunega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdrujejo in aurirajo. Vzdrevanje, e bolj pa zvievanje kakovosti spletnih strani zahtevata neprestane izboljave in prilagajanje spletne strani rastoim potrebam uporabnikov in novim tehnolokim monostim. Uporabniki se bodo na spletne strani vraali le v primeru, e bodo na njih nali vedno sveo in aktualno vsebino. al je e tako dobra spletna stran neuporabna in brez praktine vrednosti, e ni obiskana. Obisk spletne strani lahko stimuliramo z razlinimi metodami oglaevanja v tradicionalnih medijih in na internetu (oglaevanje s pasicami, vpisi naslova spletne strani v vse pomembneje iskalnike in imenike, trenje in komuniciranje z e-poto itd).

39

tevilo obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na spletni strani, in njihova aktivnost na straneh so realni pokazatelj tega, kako priljubljena in obiskana je spletna stran (Skrt, 2004).

3.3

OPTIMIZACIJA SPLETNIH STRANI

Optimizacija spletnih strani (SEO) je postopek izboljanja vidljivosti spletia ali spletne strani na iskalnikih prek naravnih oz. neplaanih (organskih ali algoritemskih) iskalnih rezultatov. Vsak spletni iskalnik ima svoja pravila razvranja zadetkov, ki se izpiejo, ko vpiemo elen iskalni pojem. Nekatera pravila so javno objavljena, nekatera so predmet pekulacij na medmreju, nekatera pa so strogo varovana tajnost. Pravila se stalno spreminjajo in prav zato je optimizacija spletnih strani dinamien proces, ki zahteva stalno prilagajanje vsebin spletnih strani. Cilj optimizacije spletnih strani je torej dosei im veje rangiranje za iskalne pojme, doloene z analizo kljunih besed. Druge oblike optimizacije, kot naprimer ciljano oglaevanje, se osredotoajo na plaljive iskalne rezultate. Prej oziroma vije kot se spletna stran pojavi med iskalnimi zadetki, ve uporabnikov spletnega iskalnika bo obiskalo spletno stran. Optimizacija lahko vkljuuje iskanje po slikah, lokalno iskanje, iskanje po videih, iskanje po novicah in panono specifino navpino iskanje. Na tak nain spletna stran pua svojo digitalno sled. Kot strategija spletnega oglaevanja SEO razie, kako iskalniki delujejo, kaj ljudje iejo, katere iskalne izraze uporabljajo in kateri iskalniki so najbolj popularni. Optimizacija spletne strani lahko pomeni prirejanje vsebine, HTML strukture in ustreznih metaoznak z namenom poveanja relevantnosti kljunih besed in lajega indeksiranja iskalnikov. Se eden od nainov optimiziranja je poveanje tevila povratnih povezav. (Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Optimizacijaspletnihstrani, 18. 1. 2012) Slika 8: Dobra pozicija na iskalniku je kljunega pomena.

I.stran

2.stran

ostale strani

Vir: http://www.roer.si/optimizacija-spletnih-strani/optimizaciia.html, 18. 1. 2012

40

3.3.1

ELEMENTIOPTIMIZACIJE NOTRANJIH DEJAVNIKOV

Mnogi lastniki spletnih strani sanjajo o boljih, vijih mestih svojih spletnih strani v iskalnikih, saj je le-ta direktno povezana z boljo obiskanostjo in v veini primerov tudi dober pokazatelj kvalitete strani. Cesar pa se ponavadi ne zavedajo, je, da optimizacija spletnih strani za spletne iskalnike (Search Engine Optimization - SEO), e je opravljena pravilno, prav tako pomaga tudi njihovim uporabnikom. Splono gledano, ve ljudi kot najde spletno stran, ve uinka le-ta dosee. Raziskovanje kljunih besed Preden prinemo z gradnjo spletne strani, je potrebno raziskati, na katere kljune besede naj se vaa spletna stran osredotoi. Z brezplanimi orodji za odkrivanje kljunih besed lahko odkrijemo, katere kljune besede ali fraze so najbolj pogosto vpisane v spletnih iskalnikih in potem te besede in fraze vkljuite v vao spletno stran. Iskanje kljunih besed in besednih zvez je odloilnega pomena za vidljivost spletne strani v iskalnikih. Z vkljuevanjem enakih besednih zvez v vsebino spletne strani, kot jih uporabniki vpisujejo v spletne iskalnike, pomeni, da govorite isti jezik kot obiskovalci vae spletne strani. Naprimer, odloili ste se, da se boste osredotoili na besedno zvezo prodajam iroke rezance, kar naj bi vaa spletna stran tudi poela - prodajala iroke rezance. Raziskava kljunih besed bo nedvomno pokazala, da uporabniki spletnih iskalnikov, oziroma vai potencialni kupci, pravzaprav iejo z besedami kupim iroke rezance. Z vstavljanjem besedne zveze kupim iroke rezance v vao spletno stran, boste uporabili iste besede kot uporabniki v spletnih iskalnikih, tako je ve monosti, da boste dosegli v iskalniku vijo pozicijo, hkrati pa omogoili, da vai potencialni kupci najdejo, kar iejo. Najmanj dvesto besed na stran Spletni iskalniki preprosto oboujejo vsebino - ve kot ima spletna stran vsebine, laje bodo pogoni v iskalnikih ugotovili, kaken je namen spletne strani (kaj nam stran eli sporoiti). Iskalniki bodo zelo teko nali smisel vsebine spletne strani na strani z manj kot 200 besedami in tako stran tudi direktno kaznovali s slabo uvrstitvijo. Tudi z vidika koristnosti strani se je vedno bolje izogibati stranem s premalo vsebine. Stran z manj kot 200 besedami zelo verjetno ne bo vsebovala velike koliine informacij, kar posledino pripelje do tega, da morajo uporabniki natanneje informacije poiskati na konkurennih spletnih straneh. Ne bojte se na stran vkljuiti velikega tevila podatkov. Na splono spletne uporabnike ne moti uporaba drsnikov, ki jih pripeljejo do elene vsebine. Seveda pa moramo uporabniku na taki strani s pomojo pogostih naslovov in podnaslovov, z razmiki med odstavki in lahko berljivostjo omogoiti, da lahko stran hitro skenira in tako hitro pride do elene informacije. Najveja velikost HTML dokumentaje 100 Kb Ce je 200 besed najmanja velikost vsebine na strani, potem je 100 Kb, vsaj v okvirih HTML dokumenta, najveja velikost celotne datoteke. Nad vejo velikostjo kot je ta iskalniki hitro obupajo, saj je za njihove pogone enostavno prevelika.

41

Da se 100 Kb velika HTML stran v celoti prenese na uporabnikov raunalnik, je pri e vedno standardnih 56 k modemih potrebno priblino 20 sekund asa. Temu dodajte e as prenosa ostalih nujnih delov spletne strani, kot so slike in JavaScript, in dobili boste uporabniku zelo neprijazen as nalaganja spletne strani. CSS slogi Znano je, da imajo strani, ki uporabljajo CSS predloge, veji pretok obiskovalcev kot strani, ki uporabljajo standardne. Iskalniki imajo raje strani zasnovane na CSS predlogah in bolj verjetno je, da bodo zato tudi vije uvrene. Razlogi za to so: - koda je isteja in pregledneja, zato tudi bolj dostopna pogonom spletnih iskalnikov, - pomembnejo vsebino lahko postavimo na vrh HTML dokumenta, veja gostota vsebine v primerjavi s kodiranjem. Uporaba CSS predlog za spletno stran tudi zelo pripomore k zmanjanju asa, ki ga stran potrebuje za nalaganje. Naslov spletne strani Ce veste karkoli v zvezi z optimiranjem internetne strani za spletne iskalnike, potem veste to, da je za iskalnike naslov vejega pomena kot katerikoli drugi dejavnik na spletni strani. Ce naslov nazorno opisuje vsebino na spletni strani, potem je tudi iskalnikom laje ugotoviti, kaj naj bi stran vsebovala in prikazovala. Dober pomen naslova tudi uporabnikom laje pomaga ugotoviti, kje so tako znotraj same strani kot na spletu v celoti. Naslov spletne strani je prva stvar, ki jo uporabnik vidi, velikokrat kar nekaj sekund pred vso ostalo vsebino, zato lahko kljuna beseda, ki dobro opisuje vsebino, zelo pripomore k bolji orientaciji uporabnika. Naslovi inpodnaslovi Spletni iskalniki predvidevajo, da je besedilo, ki ga vsebuje naslov, pomembneje od preostalega besedila, ki ga vsebuje spletna stran, in da natanno opisuje, o em naj bi besedilo pod njim pripovedovalo. Naslovi in podnaslovi besedil pa imajo e eno zelo veliko prednost - izredno pripomorejo k laji berljivosti dokumenta. Znano je, da uporabniki svetovnega spleta vsebine ne berejo (razen, ko pridejo do elene informacije), ampak jo skenirajo. To pomeni, da vsebino preletijo, ustavljajo pa se samo na vmesnih tokah, kot so naslovi, povezave, krepko besedilo ... Naslovi besedil tako uporabnikom omogoajo veliko lajo in hitrejo pot do elene vsebine. Naslovi naj ne bodo predolgi, saj iskalniki daljim naslovom zmanjujejo vrednost. Tudi uporabniki bodo hvaleni za kratke in jasne naslove. Uvodni odstavek Ugotovili smo e, da iskalniki ljubijo vsebino. Posebej pa oboujejo prvih 25 besed na vsaki strani. V uvodni odstavek, ki daje jasno slutiti nadaljnjo vsebino na strani (ali straneh, e je to uvodna stran), bi morali vkljuiti tudi kljune besede ali besedne zveze, za kar nas bodo spletni iskalniki lepo nagradili. Prva stvar, ki jo naredimo kot spletni uporabniki, ko pridemo na doloeno stran, je ta, da najprej pogledamo, e nam spletna stran nudi eleno informacijo.

42

Dober nain, da to spoznamo, je ta, da preberemo prvi odstavek. Ta bi nam moral biti, e zadovoljivo opisuje nadaljnjo vsebino, v veliko pomo pri ugotavljanju vsebine spletne strani. Opisljive povezave Pogoni spletnih iskalnikov dajejo pri prikazu svojih rezultatov veliko vrednost besedilnim povezavam (vhodne in izhodne) znotraj spletnih strani. Predvidevajo, da besedilne povezave natanno opredeljujejo vsebine, do katerih nas povezava pripelje, zato pregledajo vse povezave, ki kaejo na druge spletne strani. Ce so vse povezave na strani sestavljene samo iz besedila klikni tukaj, iskalnik vsebine, na katero kaejo, ne more ugotoviti, ne da bi obiskal stran, na katero je povezava naslovljena. Ce pa imajo povezave besedilo, s katerim tono opisujejo ciljno stran, pa lahko iskalnik brez teav sklepa, o em stran pripoveduje. Enega najboljih primerov v praksi poznamo za besedno zvezo miserable failure (v prevodu bi bilo to nekaj takega kot usodna napaka ali popoln spodrsljaj). Tudi uporabnikom z besedilno povezavo, ki opisuje predmet ciljne spletne strani, zelo olajamo delo, saj kot smo e prej ugotovili, nam ni potrebno brati celotnega besedila okrog povezave (klikni tukaj), ampak lahko le z ogledom povezave hitro ugotovimo, kam nas bo povezava pripeljala (digitalna fotografija). Izogibajmo se okvirjem Za uporabo okvirjev (ang. firames) v spletnih straneh lahko e trdimo, da so stara ola postavitve strani in kot taki sigurno niso ve tako pogosto videni kot e nedolgo nazaj. Z gotovostjo lahko trdimo, da je uporaba okvirjev eden najboljih nainov, kako stran odpeljati im dlje od najboljih mest v iskalnikih, kajti veina iskalnikov ne more slediti povezavam med okvirji. Tudi e spletni iskalnik indexira vao stran in vas uporabniki doseejo preko le-tega, bodo popeljani na stran znotraj okvirja. To bo verjetno stran z vsebino, brez povezav (povezave so ponavadi v loenem okvirju) in tako brez monosti navigacije do uvodne strani ali drugih podstrani. Uporaba okvirjev na spletnih straneh povzroa tudi teave z gumbom nazaj, teave s kopiranjem, z zgodovino in s shranjevanjem med priljubljene. Zagotavljanje kvalitetne vsebine Zagotavljanje kvalitetne vsebine je pravzaprav ena bolj pomembnih zadev, ki jih moramo pri optimizaciji zagotoviti. Spletni iskalniki pri pregledovanju spletne vsebine preverijo tudi tevilo vhodnih povezav, ki kaejo na stran. Ve zunanjih povezav kot kae na stran, vije bo stran uvrena. Z zagotavljanjem kreativne, edinstvene in redno posodobljene vsebine na vai spletni strani, si bodo tudi upravljavci drugih spletnih strani eleli imeti povezavo na vao stran, saj se bo s tem dvignila tudi vrednost njihove strani.

43

Optimizacija spletne strani, tako za iskalnike kot za uporabnike, se mora med sabo dopolnjevati in ne izkljuevati. Ce se ti dve stvari dopolnjujeta, bi morali brez teav imeti stran, ki jo uporabniki lahko najdejo v spletnih iskalnikih. (Vir: Izdelava spletnih strani -osnovna optimizacija. 2008. [Online]. Dostopno na: http://www.okvir.net/index.html. [18. 1.2012].) Slika 9: Model optimizacije spletne strani

Analiza uvrstitve v spletnem iskalniku Analiza obiska spletne strani Analiza kljunih besed

Analiza uvrstitve v spletnem iskalniku

OPTIMIZACIJA
SPLETNE STRANI

Analiza obiska spletne strani Analiza kljunih besed

Vir: Phillis (2001, 144) Trifazni model optimizacije spletne strani, ki ga prikazuje slika, ima krono strukturo, saj se zaradi spreminjajoih faktorjev (razvoj tehnologije spletnega komuniciranja, spreminjanje algoritma spletnega iskalnika, spreminjanje iskanja kljunih besed, dodajanje novih vsebin na spletno mesto) proces optimizacije v resnici nikoli ne kona. SEO strokovnjaki morajo biti vkljueni v proces nastajanja spletnega mesta e na samem zaetku, saj je kasneje popravljanje spletnega mesta teja naloga, kar pomeni, da bi se v idealni situaciji proces zael v drugi fazi modela. V veini primerov pa je spletno mesto e nekaj asa aktivno, vendar je njegova komunikacij ska vrednost v oeh spletnega iskalnika slaba (konkurenna spletna mesta se uvrajo vije, slaba uvrstitev na straneh z rezultati) in v teh primerih se proces optimiziranja zane s prvo fazo optimizacije.

44

Zaradi strateke in z raziskavami podprte usmeritve modela smo optimizaciji dodali naslednje naloge, ki jih je treba opraviti pred optimizacijo (prva faza procesa) in po optimizaciji (tretja faza procesa). Le s takno situacijsko analizo lahko zagotovimo strateko upravljanje odnosov z iskalnimi mediji. (Phillis, 2001, 144)

3.3.2

ELEMENTIOPTIMIZACIJE ZUNANJIH DEJA VNIKOV

Ceprav je tekstualna vsebina spletne strani najpomembneji vidik komunikacije med spletno stranjo in spletnim iskalnikom, kar velja za veino spletnih iskalnikov (tudi za Najdi.si in Google.com), pa veina iskalnikov upoteva tudi tako imenovane zunanje dejavnike. Vsebina doloene spletne strani zato predstavlja samo prvi krog pogajanja med spletnih iskalnikom in spletno stranjo, saj algoritem v drugem oziroma finalnem krogu pogajanj na podlagi zunanjih dejavnikov doloi dokonno razvrstitev spletnih strani. Ker je razvrstitev doloena kot funkcija hipertekstualnih povezav, ki kaejo na doloeno spletno mesto, si bomo v nadaljevanju pogledali temeljne elemente optimizacije zunanjih dejavnikov. (Petri, 2005, 45) Prav tako je potrebno poudariti, da ne teje samo tevilo zunanjih povezav (angl. backlinks), temve je tudi ta vidik optimizacije pogojen z vsebino. Tako kot velja za notranje povezave, da morajo usmerjati na spletno stran, kjer se pojavljajo kljune besede, lahko enako trdimo tudi za zunanje povezave. Tudi tekstualna vsebina strani, od koder prihaja povezava, mora vsebovati kljune besede. Iskanje zunanjih povezav predstavlja vzpostavljanje enosmernih odnosov kot tudi vzpostavljanje vzajemno koristnih odnosov med vsebinsko sorodnimi spletnimi stranmi in spletno stranjo, ki jo optimiziramo. Odnose lahko vzpostavimo tudi z vsebinsko nesorodnimi spletnimi stranmi, vendar pa je vpliv taknih povezav na pozicijo spletne strani manji v primerjavi z vplivom povezav s sorodnimi spletnimi stranmi. Povezavo neke spletne strani, ki kae na nao spletno stran, si lahko predstavljamo kot en glas za nao spletno stran (in ve kot je takih glasov, vije se bo v spletnem iskalniku uvrstila naa spletna stran). Se veji vpliv na uvrstitev spletne strani pa imajo glasovi spletnih strani, ki se v spletnem iskalniku uvrajo visoko in ki tudi same vsebujejo veliko zunanjih povezav. Velja pa seveda tudi obratno: nija uvrstitev in malo zunanjih povezav manj prispevajo k uvrstitvi nae spletne strani. (Kent, 2004, 212-213)

45

Slika 10: Povezave

Vir: Optimizacija spletnih strani. 2009. [Online]. Dostopno na: http://www.optimizacija.eu/teme/google/. [18. 1. 2012]. Aktivnosti naforumih in blogih Dodatne povezave do nae spletne strani je mono narediti s komunikacij skimi aktivnostmi na forumih in blogih. Vendar morajo biti te spletne strani indeksirane, saj v nasprotnem primeru ne uinkujejo na pozicijo nae spletne strani. Aktivnosti v tradicionalnih medijih Ker veliko tradicionalnih medijev pripravlja spletno verzijo svojega medija, pomeni pojavnost v tradicionalnem mediju veinoma tudi pojavnost na spletu. Naloga odnosov z mediji se mora v tej toki gibati v smeri objave povezave do nae spletne strani. (Kent, 2004, 249) SOCIALNIZAZNAMKI Ti spletni servisi (naprimer www.digg.com) so vrsta spletnih imenikov, kjer uporabniki shranjujejo svoje najbolj priljubljene spletne strani in jih delijo z drugimi uporabniki spletnega servisa. Ustvarjanje povezav preko tovrstnih servisov postaja pomemben element optimizacije zunanjih dejavnikov spletne strani. Partnerski programi Ta tip enosmerne povezave predstavlja pospeevanje prodaje doloenega izdelka/storitve/ideje, ki jo izvaja partnerska spletna stran s pomojo tekstualnih povezav oziroma povezav v obliki spletnih oglasov. Na raun partnerskih spletnih strani ne poveujemo le verjetnosti za prodajo izdelka oziroma storitev, temve zaradi zunanje povezave do nae spletne strani poveujemo uvrstitev nae spletne strani v spletnem imeniku. Obravnavani elementi optimizacije notranjih in zunanjih dejavnikov spletne strani predstavljajo dovoljene metode vplivanja na pozicijo spletne strani na spletnem iskalniku. V SEO skupnosti te naine uvrajo v skupino tako imenovanih belih tehnik (ang. White Hat Techiques) vplivanja na spletni iskalnik. Njim nasprotne so tako imenovanje rne tehnike (ang. Black Hat Techniques), ki jih spletni iskalniki ne dopuajo.

46

Profesionalni praktiki odnosov z javnostmi si morajo prizadevati k poteni predstavitvi organizacije in ne smejo namenoma iriti neresninih ali zavajajoih informacij. (Gruban, Veri, Zavrl, 1997, 158) Da bi se pribliali temu, kaj je mogoe, vendar neetino tako do uporabnikov spletnih iskalnikov kot tudi do naronikov in stroke za odnose za javnostmi, bom v nadaljevanju navedla glavne rne tehnike: - pretiravanje s kljunimi besedami, - skrivanje kljunih besed (barva rk je enaka barvi ozadja) in skrivanje povezav (barva povezav je enaka barvi ozadja), - podvajanje vsebine spletnih strani, - uporaba predhodnih strani (angl. Doorway pages), ki so v resnici le vmesne (so odlino optimizirane na doloene kljune besede) in uporabnika pripeljejo do strani, do katere ni elel priti, - uporaba samodejne preusmeritve na drugo stran (angl. redirect), - uporaba lanih spletnih strani (angl. cloaking), uporabnikom prikazuje drugo spletno stran, kot pa jo prikazuje pajku spletnega iskalnika. (Kent, 2004, 135-148)

47

4 VIDIKI KAKOVOSTI SPLETNIH MEST

4.1

FUNKCIONALNIVIDIK SPLETNEGA MESTA

Priporoila za kakovost ciljne strani in spletnega mesta Priporoila za ustvarjanje visokokakovostnih spletnih mest: 1. Ustrezna in izvirna vsebina. 2. Preglednost. 3. Preprosto krmarj enj e. Spodnja navodila so v pomo pri ustvarjanju visokokakovostnih spletnih mest. Z upotevanjem teh navodil lahko izboljate oceno kakovosti, oglasi pa se prikazujejo na boljih poloajih strani z rezultati iskanja. Z visoko oceno kakovosti se znia cena na klik (CPC) za kljune besede in povea verjetnost, da bodo oglasi osvojili poloaj na ciljnih umestitvah. 1. Ustrezna in izvirna vsebina Uporabniki morajo brez teav najti tisto, kar obljublja va oglas. Uporabnike mora klik oglasa preusmeriti na tisto stran na spletnem mestu, ki ponuja najbolj uporabne podatke o izdelku ali storitvi iz oglasa. Uporabnike naprimer usmerite na spletno stran, na kateri lahko na vaem spletnem mestu kupijo izdelek iz oglasa, in ne na stran z opisi razlinih izdelkov.

Ponudite izvirno vsebino, ki je ni mogoe najti na drugih spletnih mestih. Ta navodila veljajo zlasti za prodajne posrednike, katerih spletno mesto je enako ali zelo podobno spletnemu mestu nekega drugega prodajnega posrednika ali matinega podjetja, in za oglaevalske partnerje, ki uporabljajo naslednje vrste strani: - Strani za povezovanje - strani, ki delujejo kot vmesnik, katerih edini namen je povezati ali preusmeriti promet v matino podjetje. - Zrcalne strani - strani, ki podvajajo videz in obutek spletnega mesta matine strani; vae spletno mesto ne sme zrcaliti (imeti podobnega ali skoraj enakega videza) spletnega mesta vaega matinega podjetja ali kakega drugega oglaevalca. Navedite bistvene informacije. Ce oglas vodi do spletne strani, ki je sestavljena preteno iz oglasov ali splonih rezultatov iskanja (kot so imeniki ali kataloke strani), mora vsebovati tudi dodatno, edinstveno vsebino.

2. Preglednost Javno predstavite informacije o svojem podjetju in jasno definirajte, kaj je vae podjetje in kaj pone. Izpolnite ugodnosti in ponudbe, ki jih oglaujete v svojem oglasu.

48

Zagotovite izdelke in storitve, kot obljubljate. Uporabnikom zaraunajte le izdelke in storitve, ki so jih naroili ter uspeno prejeli. Loite oglase od drugih vsebin na svojem spletnem mestu. Poskrbite, da bodo uporabniki cene ali naine zaraunavanja na vaem spletnem mestu zlahka nali in da bodo dobro vidni. V primeru ponavljajoega se zaraunavanja ali naronine morata biti cena in interval zaraunavanja jasno navedena na vidnem mestu na strani, na kateri uporabnik vnese svoje podatke, prav tako mora biti prisotno tudi obvezno polje za vkljuitev. Navajanje cen in informacij za obraun v zelo drobnem tisku na spletni strani se ne obravnava kot vidno uporabniku. Izogibajte se spreminjanju vedenja ali nastavitev uporabnikovega brskalnika (npr. delovanja gumba za vrnitev na prejnjo stran ali velikosti okna brskalnika) brez predhodnega uporabnikovega dovoljenja. Ce vae spletno mesto samodejno namesti programsko opremo, uporabnika vnaprej obvestite o tem in mu omogoite enostavno odstranitev te programske opreme. Ne zahtevajte osebnih podatkov, e to ni nujno potrebno za izdelke ali storitve, ki jihponujate. Ce zahtevate osebne podatke, sestavite pravilnik o zasebnosti, v katerem razloite, kako bodo uporabnikovi podatki uporabljeni. Uporabnikom ponudite monost omejitve uporabe osebnih podatkov, naprimer tako, da se lahko uporabniki sami odloijo, ali elijo prejemati elektronske novice. Uporabnikom omogoite dostop do vsebine vaega spletnega mesta brez predhodne registracije ali pa omogoite predogled vsebin, do katerih bodo imeli uporabniki dostop po registraciji. 3. Preprosto krmarjenje Poskrbite, da bo pot do nakupa oz. prejema izdelka ali storitve iz oglasa preprosta. Na svojem spletnem mestu se izogibajte pretirani uporabi pojavnih oken in drugih moteih elementov. Poskrbite, da se bo vaa ciljna stran hitro naloila. (Vir: www.support.google.com/adwords/bin/answer.py?hl=sl&answer=46675, 19. 1. 2012)

4.1.1

FUNKCIONALNE KOMPONENTE SPLETNEGA MESTA

Tisto, kar naredi portale uporabne, so seveda posamezne komponente portala. Te komponente ele omogoajo uporabnikom tisto funkcionalnost, ki jo od portalov priakujejo. Ni nujno, da imajo vsi portali vse v nadaljevanju natete komponente, so pa seveda tembolj uporabni, e jih vsebujejo ve. V vsakem primeru so uporabljene komponente odvisne predvsem od namembnosti portala oziroma od konnega cilja, ki ga s portalom elimo dosei. 1. Enkratna prij ava Enkratna prijava uporabnika je morda ena najvejih pridobitev portala. Ta namre omogoa uporabnikom, da se v portal prijavijo le enkrat.

49

Portal potem poskrbi, da so uporabniku glede na njegovo vlogo, ki jo igra, oziroma glede na pravice, ki jih ima, na eni sami strani omogoene informacije iz razlinih sistemov in iz razlinih formatov. Na ta nain je prihranj enega veliko asa za samo izobraevanje uporabnikov, saj ne potrebujejo znanja za dostop do razlinih sistemov in formatov. Prav tako je to velik prihranek na asu za uporabnike, ki nadzirajo in vzdrujejo podatke vzdol celotnega podjetja le preko ene same spletne strani. 2. Sodelovanje Portal je lahko tudi odlina platforma za sodelovanje najrazlinejih uporabnikov ali skupin uporabnikov s skupnimi interesi ali znanji. To sodelovanje je lahko sinhrono (v realnem asu) ali asinhrono (ob razlinih asih), ne glede na lokacijo. Poznamo ve tipov sodelovanja: - sprotna sporoilnost (angl. instant messaging chat), -delovni prostor skupin, forumi z diskusijami, - sodelovanje z dokumenti, - navidezne konference ter - video konference. 3. Ravnanje z vsebinami Ravnanje z vsebinami (angl. content management) se veinoma nanaa na tekst ali pa grafine vsebine, ki se jih da pregledovati z internetnimi brskalniki (angl. browser). Samo ravnanje z vsebinami je razdeljeno na ve procesov: - izdelava vsebine ali dokumenta, -sodelovanje pri izdelavi vsebin, - pregledovanje, - potrjevanje vsebin, - objavljanje, -distribucija ter - vzdrevanje vsebin, ki so lahko zbrane tudi iz drugih portalov ali spletnih strani. Ravnanje z vsebinami poudarja poleg poteka toka dokumentov tudi osnovno komponento dokumenta, to je vsebino, ki mora biti loena od strukture dokumenta in njegove predstavitve, saj je cilj sedanjega ravnanja z dokumenti tudi podpora dostopu do dokumentov s pomojo razlinih naprav (brskalniki, dlanniki, mobilni telefoni ipd.) brez dodatnegaoblikovanja. (Cadmus, 2002, 11) Podobno skua tudi ravnanje z znanjem (angl. knowledge management) ujeti im ve informacij, ki so razprene v podjetju. Pogosto so te informacije nedokumentirane ali sploh e ne zapisane, temve se v veliko primerih nahajajo le v glavah zaposlenih. Ravnanje z znanjem skua to znanje zajeti in ga shraniti v obliki eksplicitnih informacij v repozitoriju, kjer jih je mogoe enostavno poiskati in deliti z drugimi zaposlenimi. 4. Ravnanje z dokumenti Ravnanje z dokumenti je podobno kot ravnanje z vsebinami, le da se tu tipi no ravnajo dokumenti podjetja, ki so shranjeni v datotekah. Ti dokumenti so lahko tudi skenirani dokumenti. Zelo pomembno pri tem ravnanju je tudi verziranje dokumentov. 5. Izvajanje glede na potek delovnega procesa Portal lahko omogoa tudi izvajanje doloenega delovnega procesa po vnaprej tono doloenem opisu poteka procesa (angl. workflow).

50

Pri tem je potrebno naprej defmirati: -delovne naloge, - vloge uporabnikov, - predloge oz. ablone (angl. templates), - toke preverjanja, - naine odobritve, - naine prekinitve izvajanja ter - alarme in opozorila. 6. Alarmi in opozorila Alarmi se uporabljajo ob razlinih drugih dogodkih, pa glede na pogoje ali stanja doloenih informacij ali programskih reitev. Alarmi in opozorila se lahko sproijo in prikazujejo na portalu, pogosto pa so sporoeni tudi s pomojo drugih sistemov, npr. preko elektronske pote, mobilnih sistemov in podobno. Najvekrat so alarmi in opozorila stvar osebnih nastavitev uporabnikov. Ti si lahko izberejo vrsto dogodka, ki sproi alarm, trajanje in frekvenco in seveda nain dostave tovrstne informacije. 7. Programske reitve na podroju poslovne inteligence (angl. business intelligence) Portali se s svojimi raznovrstnimi in kakovostnimi informacijami pogosto uporabljajo tudi kot vir informacij za bolje poslovne odloitve. Medtem ko se sistemi za ravnanje z vsebinami ukvarjajo predvsem z nestrukturiranimi podatki, se programske reitve na podroju poslovne inteligence ukvarjajo z raziskovanjem podatkov, ki so zajeti v strukturirani obliki v bazah podatkov. Med te programske reitve tejemo razlina orodja za izdelavo podatkovnih skladi (angl. data warehouse), orodja za tako imenovano rudarjenje po podatkih (angl. data mining), orodja za analitino procesiranje v realnem asu - OLAP (angl. on-line analitic processing) in druga orodja, namenjena poizvedovanju (angl. query) in izdelavi poroil (angl. reporting products). Te programske reitve omogoajo dostop do podatkovnih virov, ustrezen predstavitveni nivo, servise za poslovno analizo, multidimenzionalne poglede in analize zapletenih vzorcev ter uinkovito uporabo. 8. Naroanje na obvestila in novosti Portali omogoajo uporabnikom, da si izberejo doloena podroja zanimanja in se naroijo na obveanje o novostih v zvezi z njihovimi interesi. Ob spremembah doloenih vsebin ali vpisu novih vsebin portal poskrbi, da dobi uporabnik pri tem doloena obvestila. 9. Iskalniki Iskalniki so zelo pomemben del portalov. S pomojo indeksiranja vsebine, ki je lahko razprena po razlinih sistemih znotraj podjetja ali celo ire, lahko uporabniki iejo tono doloene informacije, pa glede na vpisani kriterij iskanja. Iskanje preko razlinih portalov se pogosto imenuje tudi omreno iskanje. V tem primeru iskalnik ponavadi vrne rezultat v obliki seznama razlinih povezav.

51

10. Taksonomija oz. razvrstitev Taksonomija oznauje razvrstitev oz. klasifikacijo nestrukturiranih informacij v obliki, ki jo razume uporabnik. V portalu je ta razvrstitev lahko dopolnjena s krajo vsebino za laje uporabnikovo razumevanje. Taksonomija je lahko predstavljena z raznimi klasifikacijskimi drevesi, mapami, kategorijami, naslovi ipd. 11. Uporabnike nastavitve Portali uporabnikom najvekrat omogoajo, da si nastavijo parametre za uporabniki vmesnik. Predvsem si lahko nastavljajo barve, doloeno vsebino, posamezne module, ki jih elijo imeti na portalu, in podobno. 12. Poosebitev Uporabniki ali skupine uporabnikov imajo lahko doloene poosebitve ali nastavitve za vsako od funkcij portala, ki jih uporabljajo. Obstaja jih ve vrst: - Na osnovi uporabnikih profilov (angl. profile based). V tem primeru uporabnik sam definira, do katerih informacij bi elel imeti dostop preko portala. - Na osnovi filtriranja sodelovanja (angl. collaborative filtering). Ta nain definira naenkrat ve uporabnikov z enakimi ali podobnimi potrebami glede informacij. - Na osnovi svetovanja v realnem asu (angl. real-time recommendations). Tu obstajajo razlini pristopi, ki delujejo avtomatsko s pomojo uenja in predvidevanja uporabnikovih preferenc z uporabo t. i. rudarjenja po podatkih in iskanja raznih vzorcev (angl. data mining). - Na osnovi filtriranja vsebin (angl. content-based filtering). To je oblika avtomatske poosebitve, ki primernost posameznega dokumenta za uporabnika ugotavlja na osnovi kljunih besed. 13. Imenik Imenik (angl. directorv) prikazuje strukturirano organizacijo vsebine portala. 14. Pregledovanje in navigacija dokumentov Ta komponenta portala omogoa uporabnikom, da rono doloijo lokacijo vsebine, enostavno preko navigacije strukture imenika. 15. Administracija uporabnikov in varnost Varnost je nedvomno ena od najbolj pomembnih komponent portalov, saj je nadzorovan dostop do informacij kljunega pomena za podjetje. Poleg tega pa varna uporaba portalov gradi dodatno zaupanje uporabnikov. Z varnostjo je tesno povezana tudi administracija uporabnikov, ki omogoa dodeljevanje pravic in vlog med posameznimi programskimi reitvami, ki so dostopne preko portala. (Simi, 2003, 33)

52

4.2

ARHITEKTURA SPLETNEGA MESTA

Arhitektura spletne strani je izjemno pomembna, seveda pa odvisna predvsem od cilja, ki ga elimo dosei. Najdemo lahko na tisoe tudij, ki govorijo o tem, kaj je dobra arhitektura spletne strani. Ta je odvisna od tega, ali elimo imeti ve prikazov, koliko bo spletna stran interaktivna ipd. Vendar je arhitekturo vedno potrebno prilagoditi ciljem, ki jih elimo dosei s spletno stranjo (gradnja blagovne znamke, direktna prodaja, zbiranje kontaktov ipd.).

4.2.1

KOMPONENTEINFORMACIJSKE ARHITEKTURE

Definicije komponent informacij ske arhitekture: * Organizacij ski sistemi, ki so namenjeni kategoriziranju informacij. * Oznaevanje oziroma poimenovanj e informacij. * Navigacijski sistemi za dostop do informacij. * Iskalni sistemi. (Rosnfeld in Morville, 2007, 49) ORGANIZACnSKI SISTEMI Rosenfeld in Morville organizacijo podatkov na spletni strani primerjata s klasifikacijo in kategorizacijo publikacij v knjinicah. Podatke razporejamo v logine celote zaradi lajega dostopa do iskane informacije. Organizacij ski sistemi predstavljajo nain grupiranja podatkov v kategorije ter doloanje relacij med njimi. Tako razlikujemo: o organizacij ske sheme (opisujejo skupne lastnosti enot in tako opredeljujejo nain njihovega loginega zdruevanja) in o organizacij ske strukture (opredeljujejo tipe povezav med enotami in skupinami enot). Organizacijske sheme so naprimer telefonski imeniki, supermarketi ali TV vodii. Vsebujejo pregled podatkov razvrenih po doloenem principu tako, da hitro najdemo tisti podatek, ki nas zanima. Odvisno od potreb lahko uporabimo naslednje zvrsti organizacij skih shem: > > > > > > > abecedne (npr. po imenu avtorja), kronoloke (npr. po datumu izida publikacije), geografske (npr. potne enote po kraju), tematske (npr. oglasi v oglasniku), po nalogah (npr. ukazi v urejevalniku besedil), po obinstvu (npr. tudentski servis - Za tudente, Za podjetja), metaforine (uporabljamo jih previdno, saj lahko naredijo zmenjavo in zgubijo na uporabnosti, uporabimo le konvencionalne, e sprejete oznake),

53

>

kombinirane (prav tako jih uporabljamo previdno, ker lahko postanejo preve komplicirane za uporabo).

Organizacijske strukture na spletu veinoma vkljuujejo hierarhino ureditev, model podatkovnih baz in hiperpovezav. o Hierarhine ureditve so enostavne, saj jih e dolgo poznamo (npr. ivljenjsko drevo, specifikacija rastlin in ivali, stran-odstavek-stavek ...). Pri tem pa se kategorije med seboj naeloma izkljuujejo. V nasprotnem primeru moramo dvoumni pojem uvrstiti v dve ali ve kategorij, e elimo, da jih uporabnik najde. Druga pomembna lastnost je urejanje hierarhine strukture v irino ali globino. Sirino oznauje tevilo elementov na isti ravni, globina pa tevilo ravni hierarhije. Najti moramo pravilno ravnovesje, saj preve ozka in globoka struktura pomeni ogromno tevilo klikov, preden doseemo podatek. Raziskave kaejo, da uporabniki veinoma obupajo ali postanejo frustrirani po brskanju pri treh ali ve nivojih. Po drugi strani ponuja iroka in plitka struktura preve opcij in premalo vsebine za posamezno opcijo. Upotevali naj bi loveko monost skeniranja strani in kratkotrajen spomin. (Rosenfeld in Morville, 2007, 53-81) Slika 11: Ozka in globoka hierarhina struktura

c
\ /
V

Stran A

\ ) \ ) \ )

r v

Stran B Vir: Rosenfeld in Morville (2007, 71)

54

Slika 12: iroka in plitva hierarhina struktura

f \

Stran A
\ _______________ )
i i i i i i i i i

StranB

Vir: Rosenfeld in Morville (2007, 71) Garry McGovern priporoa optimalno tri ravni, maksimalno pet ter ne ve kot deset elementov na posamezni ravni. (McGovern, 2002) Rudy Limeback priporoa dve ravni, saj je tako vsaka opcija oddaljena le tri klike stran. Pri tem je naj povpreno tevilo strani drugega nivoja enako tevilu strani na prvem ter predlaga formulo za izraun le teh tevil: tevilo strani drugega nivoja je enako kvadratnemu korenu vseh strani spletnega mesta. (Limeback, 1999) Model podatkovnih baz pomeni zbirko podatkov razvrenih za enostavno in hitro iskanje in pridobitev le-teh. Za informacij sko arhitekturo so pomembni metapodatki, se pravi podatki o podatkih. Metapodatki so med seboj povezani z razlinimi relacijami, za kar je potrebno izdelati funkcionalen entitetno-relacijski diagram. Modeli podatkovnih baz se naeloma uporabljajo pri homogenih spletnih mestih, kot so katalogi izdelkov, ali pa za omogoanje naprednih iskalnih orodij za filtriranje in razvranje rezultatov. Hiperpovezave so fleksibilen in nelinearen nain strukturiranja sestavljen iz enot ali blokov enot ter s povezavami med njimi. Ni primeren za primarno zgradbo strukture, saj je s hiperpovezavami teko ustvariti mentalno sliko strukture spletnega mesta in se uporabniki lahko hitro izgubijo, temve je uporaben za podporo hierarhinim strukturam ali modelom podatkovnih baz. Pri ustvarjanju organizacijskih sistemov je treba biti pozoren na dvoumnost jezika izven konteksta. Prav tako vasih teko razvrstimo neki element ali poimenujemo kategorije zaradi heterogenosti (naprimer: ne moremo dati vseh jpg slik na en kup, e so resolucije razline, nekatere slike so za pregledovanje, nekatere pa le kazalci slik - thumbnails). Nain organiziranja je zelo odvisen od perspektive posameznika, kar najbolj ponazarja primer razporeditve dokumentov in map posameznika na njegovem osebnem raunalniku. Zato se je za izdelavo uporabnih organizacij skih sistemov treba osredotoiti na uporabnika in ne na lastno percepcijo. Pogosta napaka so spletne strani organizirane na podlagi strukture podjetja (oddelek za marketing, prodajo, loveke vire ...), kar uporabniku prav ni ne pove o tem, kje naj ie informacijo o nekem izdelku. Slabo razporejeni elementi znotraj spletnega mesta povzroijo nezmonost pridobivanja informacij. Podatek, ki ga nihe ne najde, je enak, kot e ga sploh ne bi bilo. (Rosenfeld in Morville, 2007, 53-81) OZNAEVANJE oziroma POIMENOVANJE INFORMACIJ Oznake omogoajo uporabnost navigacij skega sistema skozi sporoanje, kakne informacije vsebuje doloen blok podatkov. Lahko so v obliki teksta ali ikon.

55

Pojavljajo se kot hiperpovezave znotraj teksta, kot naslovi, ki opisujejo pripadajoi blok vsebine, kot oznake navigacij skega sistema ter kot oznake za iskanje ali brskanje (kljune besede in metaoznake). Oznake morajo biti imbolj jasne in jedrnate, saj tukaj ni mesto za ustvarjanje novih besed in kazanje nae lingvistine ustvarjalnosti. Ce so e ustvarjene neke konvencionalno sprejete oznake, je priporoljivo, da se jih drimo (kot naprimer: Domov, Iskanje, Novice, O nas, Kontakt ...). Pomagamo si s sposojanjem oznak od konkurentov zaradi uveljavljanja sprejetih prepoznavnih oznak znotraj doloene nie ali dejavnosti (naprimer ponudniki programskega orodja veinoma ponujajo opcije za: Fizine osebe, Majhna in srednje velika podjetja, Velika podjetja, Vladne ustanove ...). Pri hiperpovezavah e sama vsebina razloi ozadje povezave, a vseeno mora oznaka vedno jasno sporoiti uporabniku, kaj naj priakuje (bolj jasna je naprimer oznaka Zivljenjepis Franceta Preerna kot le France Preern). Pri oznakah, ki so obenem naslovi, pomaga tudi oblikovanje oziroma uporaba barv, velikost rk, prazen prostor in zamik. Zelo je pomembno, da so tako oblikovanje kot tudi oznake dosledne in reprezentativne za blok informacij, ki ga predstavljajo. Prav tako se ne smeta ponavljati dve enoti s podobno implikacijo (naprimer Storitve in Reitve). Vasih je priporoljivo, e so oznake osmiljenje kot ukazi uporabniku oziroma predstavljajo akcijo, kot na primer Rezerviraj, Registriraj se itd. Pri oblikovanju oznak si lahko pomagamo tako, da v pregledno tabelo sistematino izpiemo vse oznake na spletnem mestu, naslov vsebine, na katero kaejo (e obstaja), naslove strani, na katere pripeljejo (TITLE metaoznake), ter preverimo doslednost, razlonost in jasnost oznak. Poleg tega lahko uporabimo tudi orodja za samodejno izpisovanje oznak iz vsebine. (Rosenfeld in Morville, 2007, 82-114) NAVIGAVnSKI SISTEMIZA DOSTOP DO INFORMACU Izgubljanje po spletnem mestu enako kot v realnem prostoru povzroa zmedo in frustracije. Podobno kot oznaka Tukaj ste na zemljevidih mest, mora navigacijski sistem jasno sporoiti uporabniku, kje se nahaja ter po kateri poti je priel do sem. Zato poskrbimo za dobro izdelan navigacijski sistem, ki je sestavljen veinoma iz ve komponent. Osnovni navigacijski sistem praviloma vkljuuje globalno, lokalno in kontekstualno navigacijo. Globalni navigacijski sistem se nahaja na vsaki strani spletnega mesta in v vsakem trenutku ponuja uporabniku neposreden dostop do kljunih podroij na spletnem mestu. Veinoma vkljuuje povezavo na domao stran, iskalnik in izbiro jezika. Lokalni navigacijski sistem je lahko pripomoek ali pa je integriran z globalnimi v celoto. Ce imamo podmesta (angl. subsites) znotraj spletnega mesta, so zaradi zelo razline vsebine lokalni navigacijski sistemi nujno potrebni. Kontekstualni navigacijski sistemi so potrebni za tiste povezave, ki ne sodijo v lokalni ali globalni navigacijski sistem in je njihov pomen odvisen od konteksta. Navigacijski sistem ne sme odvraati pozornosti od vsebine ali odvzeti prostora vsebini.

56

Tabela 1: Osnovni navigacijski sistem GLOBALNINA VIGACIJSKISISTEM

LOKALNINA VIGACIJSKI SISTEM

KONTEKSTUALNI NA VIGACIJSKISISTEM

Vir: Rosenfeld in Morville (2007, 116) Dopolnilni navigacijski sistemi ponujajo alternativen dostop do istih informacij, naprimer kazalo (angl. sitemap) ali iskanje. Kazalo se v drugih virih priporoa le, e imajo spletni pajki teave pri sprehajanju po straneh. Kot dopolnilni navigacijski sistem avtorja e navajata indeks (abecedni seznam pojmov ali strani), ki ga lahko ocenimo kot zastarel ali odveen. Bolj pogost pojav zadnje ase so oznaevalci oziroma tagi (angl. tags), po katerih uporabnik lahko ie vsebino, pri emer so najpogosteji tagi oznaeni z najvejimi rkami, najbolj redki pa z najmanjimi. So posebej prisotni v spletnih lankih. (Rosenfeld in Morville, 2007, 115-144) Slika 13: Oznaevalci oziroma tagi V ir T a
06 frica amsterctam anlmals
t><llfp|ofM

architecture 3Tt august

australia

MMnn

baby

beach

berlin birthday biock t>.cknci\vr*,* blue bocton bw cat cnt chicago China

californ ia cameraphone oamphg canada canon c*

christmas hur< city .loucls :i

concert dM day dc decn*f dog england

GUropG M family festival Hm fterida flOVVer flOVVerS food france ffiendS fun garden geotagged germany glrl grafH green hallovveen hawaii >.i...j holiday |1|IY ><

2 0 1 2 [ O n li n e

honeymoon kids U

hongkona

hOUSe

india

rsiand

Jnd

jtaly

J3p3n

lake landscap llght IM lonCIOn iur)<i macro me mexico nnmur mountsin* museum

music nature new newyork ner>oi1cclt>' nerr<aland night nikon nyc z**-, paris park party people portrait red
nver rodtri rock icme Mn SanfrancisCO sroM.ind sea seattle snow spain ^rruj street summer nm sunset . n t ni Sky taivvan t thailand tokyo totonio

travel
.CIIOA voil

tree tiet^ trip uk

tn <i i

usa

vacation

vanrrniVPi .'..v'.r -fnn W3ter

vveddina

white vvinter

ZOO

Vir: http://www.pomocnikwebmastera.pl/wordpress, 28. 1. 2012

Kor dopolnilni navigacijski sistem so prirone krune drobtinice (angl. breadcrumbs), ki v eni tekstovni vrstici sporoajo lokacijo trenutne strani v odnosu na strukturo spletnega mesta, in sicer z razporejenimi nivoji od najvijega do trenutnega.

57

Dopolnilni navigacijski sistemi imajo visoko uporabnost, saj zavzamejo zelo malo mesta, so nedvoumni (kar bi lahko bili, e bi namesto hierarhije prikazovali zgodovino brskanja) in nemotei (v najslabem primeru jih uporabnik sploh ne opazi). So del sekundarne navigacije (prvoten namen je sporoiti trenutno lokacijo, uporabniki za navigacijo praviloma uporabljajo menije in iskalnike), a neredko omogoajo najhitreji prehod na viji nivo hierarhije. (Nielsen, 2009) Zelo nevarna je skrita navigacija. Pogosto se zgodi, da na nekaterih straneh navigacija ali del navigacije izgine. Pomembno je vedno dosledno prikazovati vso navigacijo na vseh straneh. Vasih je za navigacijske menije zelo elegantna reitev tako imenovani rollover ali mouseover uinek, ki sproi prikaz dodatne vsebine, ko se z miko postavimo nad element menija, a v bistvu zmanjuje uporabnost, saj je vsebina le trenutno vidna. Zelo motei pa so vsi deli navigacij skega sistema, ki se vrtijo, premikajo ali jih je na kaken nain treba uloviti. Navigacijski sistem mora biti povsod dosleden in enostaven, brez preve razlinih reitev za navigacijo. (Nielsen, 2009) ISKALNI SISTEMI Iskalnik na spletni strani je postal e konvencionalen element vsakega spletnega mesta. Nekatera spletna mesta imajo celo omogoeno iskanje po celotnem spletu, kar je povsem odveno vlaganje denarja, saj obstajajo tevilni mnoino uporabljeni in priljubljeni iskalniki, ki jih vodi Google. Lahko pa imamo poleg iskalnega polja e opcijo za napredno iskanje, odvisno od kompleksnosti spletnega mesta. Nekatera spletna mesta so odvisna od dobrega iskalnega sistema in je uporaba filtrov ali opcij za napredno iskanje nujna. Primeri so portali s ponudbo delovnih mest, tudentski servisi, prodaja rabljenih vozil, spletna raunalnika trgovina itd. (Rosenfeld in Morville, 2007, 144-192)

4.3

OBLIKA IN VIZUALNA PODOBA SPLETNEGA MESTA

Spletna stran mora imeti jasno oblikovno konsistenco, ki jo sestavlja poenotena uporaba barv, grafinih in vsebinskih elementov. Osrednja stran predstavlja okostje vsake spletne predstavitve. Obiskovalec dobi s prihodom na osrednjo stran prvi vtis o podjetju in tudi o tem, kaj lahko priakuje na podstraneh. Ker so prve sekunde po prihodu uporabnika na spletno stran najbolj pomembne, morajo biti spletne strani oblikovane in zasnovane tako, da dajo uporabniku razlog, da na njih ostane. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki dosee harmonijo barv, slik in vsebine. Se pa morajo podjetja zavedati, da je e tako dobro oblikovana spletna stran brez vrednosti, e ne vsebuje relevantne vsebine, ki bi prepriala obiskovalce, da je na spletni strani vredno ostati. Ena izmed pogostih napak pri oblikovanju spletnih strani je ta, da oblikovalci pri svojem delu ne upotevajo zakonitosti in lastnosti interneta. Rezultat taknih pristopov so lahko sila atraktivne spletne strani, ki pa so popolnoma skregane z vidikom uporabnosti ter hitrim, preglednim in enostavnim dostopom do informacij.

58

Pri ustvarjanju oblikovne podobe moramo upotevati nekaj praktinih nasvetov: ne pretiravajte pri tevilu razlinih barv, ki jih boste uporabili na strani; uporabljate primerno velikost in tipografijo pisave; zaradi bolje itljivosti, uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi; okoli tekstov uporabljajte prazen prostor; ozadje naj ne bo izstopajoe; uporaba grafinih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme zaduiti; grafini elementi in slike morajo biti zaradi doline nalaganja spletne strani optimizirani. (Vir: Vsebina, navigacija, oblikovna podoba in ostali gradniki spletnih strani. 2012. [Online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/navigacija-strani/. [2. 2. 2012].) Slika 14: Lastnosti dobre informacije
Personalizirana Pornernbna Natanna ( Informaciia Dosegljiva ) Pravoasna

Jasna

Aurna Tona Vir: Chaffey et

al. (2001, 221)

4.3.1

VSEBINSKA RA VEN SPLETNEGA MESTA

V iskanju informacij pripisujejo uporabniki spleta velik pomen informacij ski vrednosti sporoil. Zaradi tega je eden glavnih ciljev vsakega spletnega portala objava zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile obiskovalce, podane pa jim morajo biti v razumljivi in pregledni obliki. (Mrzlikar, 2006, 18) Glede na to, da so tevilne raziskave pokazale, da je neposredno branje z zaslona za 25 % poasneje pa tudi veliko bolj naporno za oi kot branje besedil s papirja, se je treba n a spletnih straneh izogniti dolgim sklopom besedil. (Skrt, 2004) Vsebina spletne strani je kljuni dejavnik uspeha spletne predstavitve. Potrebno se je namre zavedati, da pridejo uporabniki na spletno stran predvsem zaradi njene vsebine, ne pa zaradi njene tehnine dovrenosti ali njene fascinantne grafine podobe. Slednja elementa sta sicer pomembna gradnika spletnega uspeha, toda kljuna je vsebina. Od nje je namre odvisno, ali bo spletna stran uspela ali pogorela. Veliko podjetij se spletnega nastopa e v samem startu loti z napanega izhodia. Namesto da bi opredelili cilje, ki jih elijo s predstavitvijo na spletu dosei, in strategije, ki bi pripomogle k izvrevanju ciljev, se spletnega nastopa lotijo popolnoma stihijsko in brez vsakrnih analiz in nartov.

59

Povrh vsega se podjetja vse prevekrat zadovoljijo s kvantiteto objavljenih informacij (etudi na raun zastarelih in neaktualnih informacij, slovnino povrnih tekstov, preobsenih vsebin ipd.), ne pa z njihovo kvaliteto. Temu primeren je tudi konen rezultat, ki poleg vsega mee e slabo lu na podjetje. Res koda, da se podjetja ne zavedajo, da je bolje ne imeti spletne strani (in tudi veliko ceneje), kot pa imeti slabo stran. Kot e reeno lei uspeh spletne predstavitve v njeni vsebini. Le-ta mora biti dobro napisana, kar pomeni, da je privlana, berljiva, jasna in razumljiva. Vsebina mora biti tudi ustrezno predstavljena in organizirana, kar pomeni, da mora voditi obiskovalca po spletni predstavitvi in ga spodbujati k izvrevanju zaelenih akcij. Zaeleno je, da vsebina spodbuja tudi dvosmerno komunikacijo z uporabniki. Bistvo spletne strani je, da posreduje pravo vsebino pravim ljudem ob pravem asu in minimalnih strokih. Dosedanje izkunje govorijo, da se personalizacija pri veini spletnih projektov ni obnesla in to predvsem zaradi tega, ker so bili stroki njene vzpostavitve viji, kot pa je personalizacija prinesla koristi. Jupitrova raziskava je tako med drugim ugotovila, da so personalizirane spletne strani tirikrat draje za vzdrevanje kot obiajne spletne strani. Raziskava je tudi pokazala, da se 25 % uporabnikov izogiba personaliziranih strani, ker se bojijo zlorabe posredovanih osebnih podatkov. Spoznajte vae obiskovalce: Podjetje mora usmeriti svojo filozofijo delovanja k potronikom in prisluhniti njihovim eljam ter potrebam. Potroniki si bodo ustvarili dobro mnenje o podjetju samo v primeru, ko bo to zadovoljilo njihove potrebe in priakovanja na uinkovit in ekonomien nain. Zaradi tega je pomembno, da obiskovalcem spletne strani ponudimo tisto, kar elijo in priakujejo. S spletnim nastopom nikar ne komplicirajte, naredite ga imbolj prijaznega in uporabnega. Uporabniki priakujejo na spletni strani predvsem enostavno navigacijo, kvalitetno, aurno, relevantno in neposredno vsebino, zasebnost, varstvo posredovanih podatkov ter enostavne in razumljive postopke, ki jih lahko prek spletne strani izvrijo. Da pa bi naredili spletno stran, ki bi bila udobna za uporabo in ki bi povrh vsega e v im veji meri zadovoljila uporabnikove potrebe, je potrebno dobro poznavanje uporabnikovih navad in njihovega obnaanja. Nikar ne poskusite narediti spletne strani, ki bo zadovoljila vse okuse spletnih uporabnikov. Takna stran bo namre po vsej verjetnosti pogorela. Osredotoiti se morate na kljuni segment vaih obiskovalcev in preuiti, kaj ponejo na spletni strani (katere vsebine pregledujejo, kako dolgo se zadrijo na posamezni podstrani, koliko datotek si presnamejo itd.). Tem bolj kot boste poznali uporabnikove potrebe in elje, tem uinkoviteje jih boste lahko izpolnjevali. Vzpodbujanje aktivnosti: Podjetje mora vedeti, kaj eli s spletnimi stranmi dosei in kaken je primarni cilj njihove predstavitve. Vsebina spletne strani mora biti organizirana in predstavljena tako, da pritegne in zadri pozornost uporabnikov ter da jih spodbuditi k doloenim akcijam oziroma dejanjem. Med zaelena dejanja uporabnikov najpogosteje sodijo: registracija, prijava na novice, nakup proizvoda, ogled doloene vsebine, oddajo kontaktnih podatkov, prenos datoteke, oddaja povpraevanja ipd. Vsebina na spletni strani mora uporabnike ves as njihovega obiska vzpodbujati in motivirati k doloeni aktivnosti. Uporabniku mora biti omogoeno, da opravi doloeno akcijo v im manj korakih. Ves proces mora biti za uporabnika enostaven, razumljiv, hiter in ne obremenjujo. Dobra spletna stran ne zapravlja dragocenega asa uporabnikov, saj takoj preide na bistvo. Uporabniku poenostavi dostop do elenih vsebin kot tudi samo izvedbo doloenih aktivnosti.

60

Urednika ekipa. Podjetja z obsenimi spletnimi predstavitvami morajo seveda razmisliti o vzpostavitvi internetnega oddelka oziroma urednitva, ki ne bo skrbelo samo za aurnost objavljenih informacij na spletni strani, temve tudi za delovanje intraneta ter za usklajenost vseh internetnih projektov s strategijo in poslovnimi cilji podjetja. Gledano z vidika spletnega nastopa mora urednika ekipa skrbeti za polnjenje vsebin, za tekoe objavljanje vsebin, za umik starih vsebin in njihovo arhiviranje, za zagotavljanje aurnosti in akrualnosti objavljenih informacij, za odpravljanje napak ipd. Urednitvo lahko v sodelovanju z ustreznimi slubami (predvsem z marketingom) skrbi tudi za pripravo akcij, ki potekajo prek e-pote, za izdajo e-publikacij, za merjenje rezultatov aktivnosti uporabnikov in za merjenje uinkovitosti izvedenih akcij. Dobro organizirana urednika ekipa bi naj vkljuevala naslednje profile strokovnjakov: glavnega urednika, oblikovalca, programerja, informacij skega arhitekta, strokovnjaka za uporabniko izkunjo, vnaalce vsebin, lektorja in po potrebi tudi prevajalca. V zvezi z organizacijo priprave, urejanja, objavljanja in vzdrevanja vsebine se mora sprejeti tudi odloitev o centralizirani ali decentralizirani organiziranosti urednike politike. Odloitev o izboru je odvisna predvsem od velikosti in tipa organizacije ter od atributov spletnega mesta. Centralizirana organiziranost urednike politike obiajno zagotavlja konstantno kvaliteto, saj za celotno vsebino skrbi samo ena urednika ekipa. Najveja slabost takne organiziranosti se kae v pogostih zastojih pri objavi informacij, kar je lahko za doloene oddelke v podjetju tudi zelo kritino. Pri decentralizirani organiziranosti imamo ve urednikih mest, ki neodvisno drug od drugega objavljajo in urejajo vsebino. Sibka plat decentraliziranosti se lahko kae v nekonsistentni kvaliteti in oblikovni podobi objavljenih vsebin. Ne glede na izbrani model organiziranosti bi moralo vsako podjetje vzpostaviti osnovne standarde, ki bi jih morali upotevati vsi, ki imajo opravka z vsebino na spletni strani. Standardi bi se tako lahko nanaali na stil in nain pisanja, tip pisave, velikost fontov, na barve, na odgovornost posameznih oseb (kdo bo skrbel za auriranje strani, kdo za metaoznake, kdo za promocijo ...) itd. Ozka grla: Podjetja se morajo zavedati, da je spletna stran namenjena javnosti in ne zaposlenim v podjetju. Ta vidik morajo upotevati tudi pri ustvarjanju vsebine, ki mora biti napisana v jeziku, ki je razumljiv ciljnim uporabnikom. Pri objavljanju ustrezne vsebine pa imajo podjetja nemalo problemov, saj se velikokrat zgodi, da zaposleni v podjetju niso usposobljeni ustvariti vsebine, ki bi bila primerna za objavo na spletu. Stil pisanja za splet je namre precej drugaen od pisanja za tiskane materiale. Ce obravnavamo spletne strani z vidika zaposlenih v podjetju, je opaziti e en problem. Stevilni, predvsem pa stareji vodstveni delavci posveajo internetu e vedno premalo pozornosti. Nekateri ga kot medij e apriori podcenjujejo, drugi pa ga uporabljajo le obasno. Temu primerne so njihove izkunje z uporabo interneta ter njihov pogled na spletne strani. Velikokrat se zgodi, da vodstveni delavci posveajo pretirano pozornost nepomembnim stvarem na spletni strani (npr. barvi menija), pri tem pa pozabljajo na pomembne stvari, kot npr., na kaken nain spletna vsebina komunicira z uporabnikom. Prepletenost vsebine z ostalimi gradniki spletne predstavitve: Uspenost ter uinkovitost predstavljene vsebine na spletni strani ni odvisna zgolj od tekstov, ki jih vidi uporabnik na ekranu, temve tudi od metaoznak, navigacije, tehnologije in oblikovne podobe. (Skrt, 2005)

61

Raziskava z naslovom How Users Read on the Web oziroma Kako spletni uporabniki berejo na spletu, ki jo je leta 2005 izvedel Jacob Nielsen, imenovan tudi guru spletne uporabnosti, je pokazala, da ve kot tri etrtine spletnih uporabnikov besedila le preleti, zato je kljuno, da ob preletu izvejo im ve, e pa kaj posebej pritegne njihovo pozornost, lahko nadaljujejo z branjem. Ker uporabniki navadno iejo konkretne informacije, mora biti vsebina jedrnata in predstavljena na zanimivi nain. Nielsen v nadaljevanju ugotavlja, da je pisanje za splet drugano od pisanja za klasini tisk, in pravi, da bi morala biti vsebina pripravljena za splet vsaj za 50 odstotkov kraja od vsebine pripravljene za tiskane medije. Mitja Mavsar iz drutva Kalidej na svojem blogu objavi Pisanje za splet, kjer pravi, da problem spletnih tekstov ni v dolini, ampak v dolgoveznosti. Podrobneja vsebina na spletu naj bi bila namre pomembna, saj ravno internet uporabniku omogoa raziskovanje podrobnosti. V nadaljevanju prav tako navaja, da je sicer uporabno pravilo za spletno pisanje 8x8, kar pomeni, da naj bo tekst irok osem besed, odstavek pa naj ne bo nikoli viji od osmih vrstic. (Vir: http://www.kalidei.net/mitia/pisanie-za-spletA 28. 1. 2012) Najvaneje informacije je potrebno na spletu podati hitro in na najbolj vidnem mestu, pomembno pa je tudi, da so informacije strukturirane v majhne pakete, da posamezne strani ni treba predolgo listati, saj gredo tipini uporabniki v globino spletne strani le do dva klika na miko dale. Pri spletnem besedilu pa ni pomembno le, da je kratko in jedrnato, aurno in zanimivo, ampak mora uporabnika k branju pritegniti. To lahko doseemo na ve bolj ali manj enostavnih nainov:
x

POUDARJANJE TEKSTA: Tekst lahko poudarimo s krepkejimi ali z leeimi besedami v besedilu, pri emer moramo paziti, da okrepimo oziroma postavimo v leei poloaj le nekaj besed, saj bomo v nasprotnem primeru bralcem celo oteili branje. Nekatere besede lahko celo drugae obarvamo ali jih napiemo z vejo pisavo, kar sicer pritegne pozornost bralca, po drugi strani pa morebiti skrha barvno grafino podobo spletnega portala. Velikokrat je opaziti tudi, da uporabniki besede, ki jih elimo poudariti, podrtajo. To je zelo motee, saj na spletu velja pravilo, da so lahko podrtane le spletne povezave in tako uporabnik avtomatino pomisli, da podrtana beseda nekam vodi.

x ZANIMIVINASLOVI: Tako kot v tiskanih medijih velja tudi na spletu, da bralevo pozornost v prvih nekaj sekundah pritegnejo naslovi besedil, zato jim moramo posvetiti veliko pozornosti. Biti morajo kratki in vsebovati kljuno informacijo o tem, kaj lahko bralec v nadaljevanju priakuje. x MEDNASLOVI: Mednaslovi bralcem omogoajo, da tekst hitreje preletijo in se posvetijo le tistim delom besedila, ki jih zanimajo. Obenem pa jih spletni iskalniki, v primeru, da jih snovalec spletnega portala tako predvidi, razumejo kot pomembneje in jih uvrstijo vije med iskalnimi zadetki.

62

* SPLETNE POVEZAVE: Besedila na spletu imajo tudi pomembno prednost pred besedili v klasinih medijih, in sicer na podlagi hipertekstualnosti, ki piscem omogoa, da posamezne enote oziroma dele besedila s pomojo hiperpovezav povezujejo v neskonno verigo spletnih vsebin. Torej gre za nelinearen nain podajanja vsebin, saj, medtem ko beremo eno besedilo, s klikom na eno izmed besed s povezavo preidemo na drugo besedilo, ki nam da bolj specifine informacije o tej besedi oziroma sklopu besed. Takna nelinearnost je znailna predvsem za bloge, v drugih spletnih anrih e ni tako prisotna, zaradi nekaterih vseobsenih spletnih portalov pa e celo izginja. Dejstvo je, da mora biti vsebina na spletnih portalih aurna, zanimiva in pregledna. Ce se bo uporabnikom zdela zanimiva in uporabna, jo bodo prebrali v celoti in se tako dlje asa zadrali na portalu ter se nanj vrnili tudi drugi in tretji. (Peer, 2006, 7)

4.3.2

GRAFICNA RA VEN SPLETNEGA MESTA

Glavna privlanost spleta je v njegovi zmonosti predstavljanja informacij v grafini obliki. Ljudje imamo radi barve in slike, zato grafika deluje kot zaimba, ki naredi spletno predstavitev e privlanejo. Avtor v svojem lanku predlaga, da naj ima spletna stran jasno oblikovano konsistenco, ki jo sestavlja poenotena uporaba barv ter grafinih in vsebinskih elementov. Osrednja stran predstavlja okostje vsakega spletnega portala, saj dobi obiskovalec s prihodom nanjo prvi vtis o portalu in o tem, kaj lahko priakuje na njegovih podstraneh. Ker so prve sekunde po prihodu uporabnika na spletno stran najpomembneje, morajo biti strani oblikovane in zasnovane tako, da ima razlog na njih tudi ostati. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki dosee harmonijo barv, slik in vsebine in ne vsebuje nepotrebnih, odvenih elementov. (Skrt, 2004) Slika 15: Nabor elementov naslovnice spletnega mesta
Naslov spleta Urednik, naslov e-pote "Cop\/rigfrt" Logotip Povezava na pregled vsebin Povezave na glavne vsebine

Spletni adrninistrator, naslov e-pote

Povezave na novosti/novice

0 spletu

Iskalni stroj

Vir: Gerke (2001)

63

Ves trud pade v vodo, e uporabniki ne morejo prebrati teksta. Barva ozadja in teksta morata biti v monem kontrastu. Hribar za optimalno berljivost priporoa rni tekst na beli podlagi (pozitivni tekst), pa tudi obratno varianto. Ozadje naj bo enobarvno ali zelo rahlo pisano. Slike v ozadju pa so zelo motee za oko pri prepoznavanju linij rk in oblike besede. Na spletnem portalu sta praviloma dovoljeni najve dve pisavi, pri emer gre obiajno za kombinacijo pisav Times in Arial. Paziti pa je treba tudi na primerno velikost pisave, ki naj bo velika od 11 do 13 pik. (Hribar, 2001, 36-38) Grafini elementi in slike morajo biti zaradi doline spletne strani optimizirani. Veina brskalnikov lahko prikazuje le slike v bitnih formatih GIF in JPEG, za urejanje in obdelavo bitnih slik pa se najvekrat uporablja program Adobe Photoshop. (Hanke, 2001, 26-32) Animacije: Gibanje na zaslonu pritegne pogled in pozornost, hkrati pa je tudi zelo motee in oara le zelo neizkuene uporabnike. Zelo teko se je osredotoiti na branje besedila na sredini zaslona, e povsod po robovih nekaj miglja in utripa. Poleg tega animacija podalja as nalaganja. Koliino animacij moramo zato zmanjati na minimum in jih uporabiti le, e pripomorejo kbolji razumljivosti. (Nielsen, 2000, 145) Z animacijo se lahko prikaejo tudi spremembe v asu, naprimer gibanje teaja delnic. Animacije torej pripomorejo k bolji predstavi. Ker je raunalniki zaslon dvodimenzionalen prostor, trodimenzionalnih objektov na njem z eno samo sliko ne moremo zadovoljivo prikazati. Ce elimo uporabniku zagotoviti boljo predstavo, mu ponudimo animacijo objekta, v kateri se le-ta poasi obraa. Najbolj oitna lastnost animacije je, da pritegne pozornost. Z animacijo doseemo, da en sam element izstopa, naprimer informacija o novem proizvodu v podjetju. Tovrstne animacije naj bodo zatorej kratke, da bodo pritegnile pozornost, nato pa uporabniku pustile, da se v miru posveti vsebini, ki ga zanima. (Nielsen, 1995) Video. Video posnetki zahtevajo vejo kapaciteto prenosnega kanala, uporabljajo pa se predvsem za prikazovanje gibanja, filmov in intervjujev. Video posnetek je bolj oseben kot besedilo, saj uporabnikom daje ve informacij o oddajniku sporoila - vidijo obraz in mimiko govornika, okolje, sliijo ton njegovega glasu. Priporoljivo je, da video posnetki niso dalji od ene minute. Najbolje je, da uporabnikom ponudimo monost odloanja o obliki informacije, ki jo bodo sprejeli. Dolg video posnetek (intervju) pretvorimo v besedilo in ga razdelimo na ve vsebinskih delov. Vsakega izmed teh delov nato opremimo z naslovom, s sliko iz video posnetka in s povezavo na video posnetek. Seveda uporabnikom pustimo monost, da si ogledajo celoten video posnetek, e si to elijo. Pretvarjanje zvoka v besedilo je priporoljivo tudi zaradi oseb s slabim sluhom. (Nielsen, 2000, 149) Zvok: Najveja prednost uporabe zvoka je v tem, da gre za informacij ski kanal, ki je popolnoma loen od zaslona. Zvok uporabimo kot dodaten vir informacij, za pritegovanje pozornosti, kot zvono kuliso, za ustvarjanje boljega razpoloenja in za obveanje o dogodkih, ki so se zgodili v ozadju (naprimer s koncem nalaganja programa). Uporaba zvoka je nepogreljiva na straneh, ki se kakorkoli ukvarjajo z glasbo - od strani opernih hi do strani glasbenih zalob. Zvok je uporaben tudi za prenos govora. Z njim doseemo podoben uinek kot pri uporabi video posnetka, hkrati pa so zvone datoteke mnogo manje. Ker je za nekatere uporabnike zvok mote ali pa si ne elijo nekoliko daljega nalaganja, moramo vedno ponuditi tudi monost njegove izkljuitve. (Nielsen, 1995)

64

Ikone: Za ikone se vekrat uporablja grafika brez dodanega besedila. Grafiko lahko samostojno uporabimo le v izjemnih primerih, naprimer za ikono v obliki pisma za elektronsko poto, sicer pa je bolje, e ikone opremimo z besedilom. Ta napaka je velikokrat prisotna pri povezavi na naslovno stran. Povezava na naslovno stran mora biti vkljuena na vsako podstran spleta, saj veliko uporabnikov ne vstopa na splet preko naslovne strani. Mnogokrat sledijo povezavi z drugega spleta ali pa rezultatom iskalnika. Ker je potrebno uporabnika obveati tudi o lokaciji na svetovnem spletu, mnogi spleti za povezavo na naslovno stran uporabijo kar logotip podjetja. To pa ni priporoljivo, saj predvsem neizkueni uporabniki interneta ne vedo, da je logotip hkrati tudi povezava. Okvirji: Glede uporabe okvirjev se veina strokovnjakov strinja, da jih je potrebno omejiti na minimum, ker njihova uporaba prinaa teave. Najveja teava je v tem, da URL2 naslov ne opravlja ve svoje naloge. Na spletnih straneh z okvirji URL naslov ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odprtje trenutno gledane strani. Ce URL naslov vpiemo e enkrat, se bomo vrnili na zaetni prikaz. Zaradi tega teh strani ne moremo uinkovito shranjevati v knjinih zaznamkih oziroma poiljati prijateljem. Poleg tega okvirji zmedejo iskalne stroje. To je hud udarec za obiskanost strani. Glede izrabe prostora na zaslonu je potrebno e omeniti, da drsniki okvirjev zasedejo doloen prostor na zaslonu, kar povzroa teave predvsem uporabnikom z manjimi zasloni. (Nielsen, 2000, 87) S pomojo okvirjev lahko na zaslonu zagotovimo prostor doloenim vsebinam. Vpraanje pa je, v kolikni meri lahko avtorji predvidijo, kaj si uporabniki v resnici elijo. Predvsem pa so za razporejanje prostora primerneje tabele. (Vortex Design, 2002) Barve: S pravilno rabo ustreznih barv doseemo elene uinke. Zaradi uinkovite barvne kombinacije postane spletna stran topla in privlana, lahko pritegne pozornost, priklie spomin na minule dni, nas navda z zaupanjem. Barve so lahko hkrati preproste in kompleksne, saj ljudem v razlinih kulturah pomenijo razline stvari. Posredujejo nam sporoila. So osebne in hkrati univerzalne. Navodilo za delo z barvami (Whelan, 1995, 12): Jasno doloimo rezultate, ki jih elimo dosei. Izberemo glavno barvo, ki odraa potrebe projekta. V skladu z glavno barvo doloimo barvni sestav. Nobena barva ne nastopa samostojno. Poznamo deset osnovnih barvnih sestavov, in sicer (Whelan, 1995, 23): Akromatini - je brezbarven, uporablja le rne in sive tone. Analogni - uporablja katerekoli tri zaporedne barve ali odtenke v barvnem krogu. Neskladni - je kombinacija doloene barve, ki je v barvnem krogu desno od njene komplementarne barve. Komplementarni - kombinira barvi, ki sta v barvnem krogu diametralno nasprotni. Monokromatini - uporablja eno barvo v kombinaciji z enim odtenkom ali z vsemi njenimi odtenki. Nevtralni - uporablja eno barvo, ki jo nevtralizira z dodatkom komplementarne barve ali rne barve.

65

 Delno komplementarni - je sestavljen iz izbrane barve in dveh tonov njenih komplementarnih barv. Primarni - je kombinacija nasiene rdee, rumene in modre. Sekundarni - je kombinacija sekundarnih barv: zelene, vijoline in oranne. Terciarni triadni - je kombinacija barv, ki so si v barvnem krogu enako oddaljene. 4.3.3 TEHNINA RA VEN SPLETNEGA MESTA

Ker se mora spletna stran hitro naloiti, da je uporabnik z njo zadovoljen, morajo biti vsi elementi (grafike, slike, teksti, multimedij ske vsebine) optimizirani in objavljeni v ustreznem formatu, spletna stran pa mora biti nameena na hitrih, zanesljivih in varnih strenikih. Kot pravi Skrt (2004), je zgornja meja spremenljivosti nalaganja osrednje strani deset sekund, za tekstovne podstrani pa dve sekundi. Strani se izjemoma lahko nalagajo dlje, vendar le s predhodnim opozorilom obiskovalcu o predvidenem asu nalaganja. Pri odzivnem asu je pomemben trenutek, ko dobi uporabnik prvo informacijo. Ce lahko takoj reagira na ponujene informacije, potem ni tako pomembno, e prikazovanje celotne strani z vsemi elementi traja nekoliko dlje. To doseemo z oblikovanjem strani, tako da je zaetek strani zanimiv, eprav se ni naloila e nobena slika. Odzivni as spletne strani. Odzivni as spletne strani glede na zaznavanje in obnaanje uporabnikov delimo v tri skupine: a) 0,1 s. - desetinka sekunde je meja, pri kateri ima uporabnik obutek, da sistem deluje neprekinjeno. V kolikor je odzivni as enak ali manji od desetinke sekunde, lahko trdimo, da uporabnik upravlja z elementi na zaslonu v realnem asu. b) 1 s. - sekunda je meja, pri kateri tok informacij do uporabnika ostaja neprekinjen, eprav le-ta zaznava doloen zamik. c) 10 s. - deset sekund je maksimalni as, v katerem je uporabnik e skoncentriran na komunikacijo. Ce je odzivni as dalji od desetih sekund, se uporabnik med akanjem zane ukvarjati z drugimi stvarmi oziroma se dolgoasi. (Nielsen, 2000, 42) Reakcijski as mora biti vedno im kraji. Vendar ne smemo pozabiti, da je lahko raunalnik tudi hitreji od naega zaznavanja. Pomikanje (drsenje) po zaslonu je lahko tako hitro, da uporabnik ne uspe brati in ustaviti teksta na elenem mestu v oknu, kar je neprimerno za spletno stran podjetja. Pri odzivnem asu je pomembna tudi njegova spremenljivost. Uporabnikovo zadovoljstvo z uporabo spletnih strani je odvisno tudi od njegovih priakovanj glede hitrosti in ne samo od hitrosti same. Ce raunalnik isto nalogo enkrat opravi hitro, drugi pa poasneje, potem uporabnik ne ve, kaj lahko priakuje, in ne more prilagoditi svojega obnaanja najbolji izrabi svojega asa in zmogljivosti raunalnika. V primeru, ko ljudje predvidevajo, da bo naloga opravljena hitro, a se to ne uresnii, so zelo razoarani. Veliko bolj so tolerantni, ko morajo akati popolnoma enak as, vendar to e vnaprej priakujejo. Vse tehnine reitve, s katerimi lahko stabiliziramo odzivne ase, pomenijo poveanje funkcionalnosti spletnih strani. Obstaja nepisano pravilo, da naj bo celotna stran dolga najve 50.000 bitov. Uporabnikom pomagamo tudi tako, da poleg daljih datotek, ki zahtevajo dolgotrajno nalaganje, navedemo njihovo velikost. (Batagelj etal., 2002, 17)

66

Spletni portal mora omogoati pravilno prikazovanje vsebine v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Firefox, Netscape) ter pri razlinih loljivostih ekrana. Ce je le mogoe, mora zasedati samo vidno polje ekrana. Ker je to zaradi vsebine navadno teko dosei, ni ni narobe, e uporabnik za premikanje po vsebini uporablja vertikalni drsnik, nikakor pa ne horizontalnega. Premikanje po vsebini levo in desno bo s spletnega portala odgnalo marsikaterega uporabnika. Ce katera od podstrani ne deluje, je bolje, da jo zaasno odstranimo, kot pa da napiemo, da je stran v obdelavi. Pred samo objavo spletnega portala pa je treba preveriti pravilnost delovanja html oziroma php kode ter pravilnost delovanja vseh notranjih in zunanjih povezav, ki jih spletni portal vkljuuje. NAVIGACIJA SPLETNEGA PORTALA Namen dobre navigacije je obiskovalcu omogoiti imbolj enostavno uporabo spletnega portala. Tu gre predvsem za udobno sprehajanje po vsebini spletnega portala ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih uporabnik ie. (Skrt, 2004) Uporabnik spletnega portala mora v vsakem trenutku vedeti, na kateri strani se nahaja in kje znotraj strukture portala se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji). Vsaka stran mora uporabniku odgovoriti na dve vpraanji, in sicer Kje sem? in Kam lahko grem s te strani?. Pri navigaciji se pogosto omenja pravilo dveh ali treh klikov, po katerem naj ne bi kliknili ve kot dva- do trikrat, da bi prili do elenih informacij. Spletni portali z obirno vsebino morajo na vidnem mestu vkljuevati ISKALNIK, s pomojo katerega uporabnik veliko hitreje najde tisto, kar ie, le-ta pa mora zagotavljati uinkovito poizvedovanje med mnoico dokumentov ter omogoiti hiter dostop do elenega dokumenta oziroma informacij. Dober spletni portal mora biti tudi sposoben uporabniku posredovati zanj pomembne signale, torej ga obveati o zanj pomembnih zadevah, ki so se ravnokar zgodile. Ker uporabnik ni 24 ur na spletnem portalu in tako ne more biti takoj obveen o vseh dogodkih, ga lahko dober spletni portal o le-teh obvea s pomojo tako imenovanega RSS. RSS uporabnike obvea, da so spletna mesta, ki so jih izbrali kot relevantna, posodobila svojo vsebino. Zadnje novice (tudi audio, video, foto datoteke) takoj po objavi najdejo na enem mestu, ne da bi jih morali vsak dan obiskati, hkrati pa jim je prihranjeno zamudno iskanje.

4.4

UPRAVLJANJE SPLETNEGA MESTA

Kljunega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdrujejo in aurirajo. Vzdrevanje, e bolj pa zvievanje kakovosti spletnih strani zahtevata neprestane izboljave in prilagajanje spletne strani rastoim potrebam uporabnikov in novim tehnolokim monostim. Uporabniki se bodo na spletne strani vraali le v primeru, e bodo na njih nali vedno sveo in aktualno vsebino. Koristno je, da se podjetje e pred objavo strani na internetu odloi, ali bo za vzdrevanje spletnih strani skrbeli sami ali pa bodo to delo prepustili zunanjim partnerjem.

67

Odloitev je na eni strani pogojena z razpololjivim znanjem, s asom in z delovnimi resursi v podjetju, na drugi strani pa s finannimi resursi, ki bi bili potrebni, e bi za vzdrevanje spletnih strani skrbel nekdo drug. (Vsebina, navigacija, oblikovna podoba in ostali gradniki spletnih strani. 2012. [Online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/navigacija-strani/. [4. 2. 2012].)

4.4.1

VARNOSTNA POLITIKA SPLETNEGA MESTA

V elektronskem poslovanju je bistvo varnosti prepreevanje nepooblaenega zmanjevanja vrednosti virov. (Jerman Blai, 2001, 99) Ti viri so lahko razni zaupni podatki ali informacije med prenosom ali v asu hranjenja, pa tudi strojna in programska oprema. Tudi pri portalih, tako kot pri vsaki drugi spletni storitvi, je potrebno poskrbeti za utemeljeno zaupanje uporabnikov, kar pa je mogoe dosei le s pametno varnostno politiko. Veina podjetij danes e ima izdelano varnostno politiko, to je dokument, ki opisuje razline varnostne vidike tako s stalia zaposlenih v podjetju kot tudi programske, strojne opreme, prostorov, infrastrukture ipd. Pri organiziranju varnosti je zato najpomembneje, da se upotevajo: vrednost virov, razline nevarnosti, ki jim pretijo, razline ranljivosti in moni napadi ali uinki groenj. V javnih omrejih so najpogosteji napadi oz. naini realizacije groenj naslednji (Jerman Blai, 2001, 100): * * * * * x x prislukovanje in prestrezanje informacij, ponarej anj e informacij, pretvarjanje, nepooblaena uporaba virov, nepooblaeno razkritje informacij, zanikanje sodelovanja in onemogoanje dela ali uporabe virov.

Zavedati pa se je potrebno, da gronje ne prihajajo le preko interneta, temve je mnogo nedovoljenih dejavnosti, namernih ali nenamernih, treba iskati tudi ali predvsem znotraj samegapodjetja. Zato je potrebno posebno pozornost pri postavitvi portalov nameniti prav varnosti oz. posameznim varnostnim storitvam, ki bodo del nartovanega portala oz. elektronskega poslovanja, ki naj bi se med drugim izvajalo na njem. Katere storitve je pri postavitvi portala potrebno upotevati, je seveda odvisno od razlinih dejavnikov: * * * * tipa portala, odprtega ali zaprtega sistema (internet, intranet, ekstranet), vrste uporabnikov (omej en krog uporabnikov, javnost...), naina izvedbe varnostne storitve (npr. elektronski podpis ni nujen, e se znani uporabniki med seboj drugae pogodbeno dogovorijo), * storitev, ki jih nudi portal (npr. omogoeno tudi plaevanje s plailnimi karticami ali pa samo plaila po povzetju) ter * finannih zmonosti.

68

V nadaljevanju so opisane posamezne varnostne storitve, ki jih lahko upotevamo pri gradnji portalov (Jerman Blai, 2001, 101): * Obojestransko mono overjanje (angl. authentication). Uporabniki v postopku avtentikacij e izkaejo svojo identiteto. Najpogosteje se izkaejo s svojim digitalnim certifikatom, prav tako pa se mora uporabniku identificirati tudi podjetje s svojim certifikatom. * Zaupnost podatkov (angl. confidentiallity) v tranzitu. Med prenosom preko omreja naj bi bili podatki ifrirani in na ta nain varni pred nepooblaenim vpogledom vanje. * Celovitost podatkov (angl. integritv). Podatki morajo biti zaiteni pred nepooblaenim spreminjanjem. Morebitne nakljune spremembe morajo biti takoj odkrite. Celovitost podatkov se lahko zagotavlja s pomojo digitalnega podpisa in zmletka. * Nadzor dostopa (angl. access control). Je nadzor nad posameznimi storitvami glede na avtentikacijo uporabnika. x Prepreevanje zanikanja (angl. nonrepudation). Onemogoiti je potrebno, da bi uporabniki lahko zanikali doloeno aktivnost. Enako velja za podjetje. * Varovanje strenikov. Najpogosteje se streniki varujejo s pomojo poarne pregrade in politiko izvajanja varnosti na njej ali s splono varnostno politiko podjetja. x Beleenje dogodkov (angl. event logging). Beleenje dogodkov naj bi zagotavljalo evidenco o dogodkih na sistemu, na osnovi katere lahko kasneje rekonstruiramo pretekle dogodke. * Razpololjivost (angl. availability). Visoka razpololjivost sistemov je zelo draga, zato je pri nartovanju pomembno ugotoviti, na kaken nain jo dosei in koliko je podjetje pripravljeno ali prisiljeno za to storiti. V poroilu podjetja Worldport Communications so naprimer ugotovili, da vsakih osem ur, ko sistem ne deluje, lahko vpliva na zakasnitev za vpeljavo novih storitev ali produktov v bankah do enegatedna. (Ramsay, 2001, 37) Vasih pa je nedostopnost doloenih sistemov nemogoe ovrednotiti, zlasti takrat, ko pri tem trpi tudi ugled podjetja. Potrebno je omeniti e nekaj vidikov v zvezi z varnostnimi komponentami portalov (http://www.portalscommunity.com/about categories.cfm): * Enkratna prijava. Portal lahko koordinira informacije z razlinih spletnih strani, iz razlinih baz podatkov in razlinih transakcijskih sistemov. Vsak od njih lahko ima svoja pravila, prav uporaba portala pa lahko olaja uporabo le-teh. Potrebna je velika previdnost pri lastnem razvoju te komponente. * Sistem za delegirano ravnanje (angl. delegated management). Medtem ko eli nain enkratne prijave olajati aktivnosti uporabnikom, naj bi sistem za delegirano ravnanje skual postati edina toka za ravnanje z vsemi aplikacijami in varnostnimi mehanizmi na razlinih operacijskih sistemih. * Organiziranje skupin uporabnikov. Posebno skrb je potrebno nameniti ravnanju s skupinami.

69

S pomojo skupin se lahko zelo enostavno urejajo pravice uporabnikov, pri vejem tevilu uporabnikov, ki pripadajo ve razlinim skupinam, pa lahko ob nepazljivem ravnanju kmalu pride do nehotenih napak. * Nartovanje vlog. Tudi vloge vseh monih uporabnikov je potrebno skrbno nartovati in jih vekrat preverjati v praksi. x LDAP (angl. Lightweight Directory Access Protocol). To je splono sprejeta struktura imenikov. Portali to strukturo uporabljajo za vzdrevanje uporabnikih informacij, za nadzor dostopa do informacij, za poosebitev ipd. (Jones, 2002, 12) Bolj kot so podjetja s svojim poslovanjem odprta proti internetu, bolj morajo biti previdna pri nartovanju varnostnih servisov. V splonem je potrebno, da podjetja vgradijo varnost ne samo v svoj portal, temve vzdol celotne infrastrukture podjetja. Implementirani naj bodo naslednji varnostni servisi oz. storitve: * varnost spletnega mesta in brskalnika, * varnost transporta podatkov, * varnost spletnega in portalnega strenika, * varnost metapodatkov, * varnost vsebin in * mehanizem uporabnikove avtentikacije in njegovih privilegijev.

70

5 ANALIZA PRIMEROV SPLETNIH MEST Analiza spletnih mest je zaradi spreminjanja podatkov, oblik, vsebine in ostalega potekala v doloenem obdobju, in sicer med 05. 03. 2012 in 05. 04. 2012.

5.1

OBRAZLOITEV OBLIKOVNE IN VIZUALNE PODOBE SPLETNIH MEST 24UR.COM, RTVSLO.SI in ZURNAL24.SI

Obrazloitev oblikovne in vizualne podobe spletnih mest se bo nanaala na preprostost naslova, prvi vtis od prihodu na spletno mesto in na to, ali vsebujejo e katere dodatne koristne informacije. Glavni poudarek pa bo na barvni shemi in uporabljeni pisavi ter optimalni uporabi animacij posameznih spletnih mest. > Obrazloitev oblikovne in vizualne podobe spletnega mesta 24ur.com

Slika 16: Vstopna stran portala 24ur.com

Vir: http://24ur.com/, 05. 03. 2012 Na naslovno stran portala 24ur.com pridem s klikom oziroma z vpisom 24ur.com v orodno vrstico ali v katerega izmed mnogih spletnih iskalnikov. Naslov je zelo preprost in si ga hitro zapolnimo, saj nam e naslov portala ponuja odgovor na vpraanje, katere informacije so tukaj na voljo. Tu so torej vse informacije zadnjih tiriindvaj setih ur in e mnogo ve. Kot koristni podatki so na vrhnji vrstici spletnega mesta dodani as, dan, datum ter monost vpogleda stanja zunanjih temperatur vejih mest po Sloveniji. Prihod na naslovno stran portala 24ur.com nam ponudi obilico informacij, a najaktualneje tri so postavljene v ospredje s sliko veje dimenzije. Te slike so prva stvar, ki jih obiskovalec opazi, preden nadaljuje s pregledom spletnega mesta. Slike se izmenjujejo na pet sekund, vsebujejo pa naslov ter stavek ali dva opisa novice. Sele s klikom nanje pa pridemo do podrobneje obrazloitve.

71

Obiskovalec na prvi pogled dobi vtis dobro oblikovanega portala ter tako zasnovanega, da z veseljem brska naprej ter prebira novice, trae in ostalo. Pri brskanju po portalu nam je vedno na voljo osrednji logotip 24UR.COM veje velikosti, ki nam ponuja povezavo Domov, kadar se elimo vrniti na naslovno stran ali v primeru izgube orientacije. Na spletnem portalu prevladuje modra barva z belim ozadjem, kar vsekakor deluje toplo in privlano. Barve so preproste in hkrati univerzalne, saj je glavni tekst na beli podlagi obarvan rno, kar omogoa enostavno branje. Celotni barvni sestav je privlano razdeljen glede na posamezne spletne podstrani. Stavki so kratki, razdeljeni v enakomerne in lepo razdelane enote. Za branje novice pa je kar celotnemu stavku, sliki in naslovu dodana hiperpovezava. Na dan obrazloitve je imel portal deset podstrani, vsako pa obarvano z razlino barvo. Tako je imela podstran Zadovoljna.si vijolino barvo, Bibaleze.si svetlo modro barvo, Vizita.si modro zeleno barvo, Cekin.si rumeno barvo, Mokisvet.si zlato barvo, Dom in Vrt temno rjavo barvo, Golfportal temno zeleno barvo, Okusno.je svetlo zeleno barvo, Minutadozmage.si temno modro barvo ter Xfaktor rdeo barvo. Pogled na celoten portal z obarvanimi podstranmi daje vtis razigranosti. Slika 17: Barvna shema podstrani portala 24ur.com
~ soncek znanega slovenskega pevca 'Nosea sem! Strah me je!' "

5 tipov mokih. ki jih je bolje zapustiti Najbolje metode za ugotavljanje plodnih dni

El
.

Manekenka v nesreci izgubila roko in oko Akcija za pare: Shujajta in osvojita sanjske poitnice! Konno vsi dolniki na enem mestu Slovenske hie za certo rabljenega avta!

Bolj seksi tenisa e niste videli... Tudi njej se je lo zgodilo

podoba, ki je presunila binogs Ta cudovita lesena hisa!

Novosti na igriu Mokrice 11 mesto na Siciliji

Solata. ki jo poznajo povsod po svetu! Oievalni sokovi

Hiper fliper. Veliki ropotulji. Lestenec in Polepi jajce Bojana spravili v soize in na vrti Triglava Bo Gaper nov idol slovenskih najstnic?

eXtra Factor: Pred vami je e zaetek 4 avdicije!

Vir: http://24ur.com/, 05. 03. 2012 Velikost pisave je nekoliko manja od standardne, saj je komaj 9, pa e to Arial, zato je to manja hiba tega portala, saj bi lahko osebam s slabim vidom to predstavljalo oviro pri prebiranju novic.

72

Vendar so skrbniki portala naknadno poskrbeli tudi za to, saj je s klikom na izbrani lanek na voljo tudi monost lastnega poveevanja ali zmanjevanja velikosti pisave. Naslovi so primerne velikosti, in sicer 11,5 in poudarjeni krepko, vendar bi lahko bili velikosti vsaj 12 ali pa celo 13. Prav tako so nam ponujena monosti komentiranja lanka, seveda s predhodno osebno registracijo na portalu, poiljanja lanka drugim osebam ter tiska - z ikono Tiskaj. Za vsako novico posebej so navedeni datum, kraj in as objave novice ter zaetnice avtorja. Precej motea zadeva z mojega osebnega vidika je vsakokratno pojavljanje oglasa v obliki slike s hiperpovezavo, ki se nahaja med naslovom lanka, ki ga elimo prebrati, in dejanskim lankom, do katerega se moramo prebiti s premikanjem po vertikalnem drsniku. Osrednji del portala je obogaten z animacijami, ki poivijo naslovno stran, vendar niso pretirano uporabljene. Prav tako so optimizirane, saj se stran zaradi njih ni poasneje ne naloi ali kakorkoli ovira ogled oziroma brskanje po portalu. > Obrazloitev oblikovne in vizualnepodobe spletnega mesta Rtvslo.si

Vir: http://www.rtvslo.siA 26. 03. 2012 Prvi vtis, ki se mi poraja z vstopom na spletni portal Rtvslo.si, je nekoliko dolgoasen vizualni izgled. Veliko je nakopienih naslovov, ki so razdeljeni po sklopih, ki jih na prvi pogled sploh ne opazimo, saj so podani v okvirjih. Osrednja aktualna tema je podana v vejem okvirju in jo zagledamo najprej, ko se stran naloi. Prav tako sta veja slika in krepko poudarjen naslov. V ostalih okvirjih so po en srednje velik naslov s stavkom ali dvema opisa in sliko ter e trije naslovi, vsi seveda z hiperpovezavami, ki nas le z enim klikom loi od novice. Vsaka podstran ima osnovni logotip MCC RTV SLO prvi interaktivni multimedijski portal, ki je hkrati povezava Domov za olajano vrnitev na naslovno stran portala. Osrednja stran vsebuje mnoge koristne informacije, kot so datum, ura, monost nastavitve portala za domao stran in aktualno. S preprostim klikom na ikono pa si lahko portal nastavimo za domao stran.

73

Barvni sestav portala ima poudarek na modri barvi z belim ozadjem. Prisotne so tudi druge barve, vendar v zanemarljivih odtenkih. Pojavljajo se rdea, rumena, oranna, zelena in vijolina barva, ki so hkrati barve podstrani. Tako je podstran Novice obarvana v oranno barvo, podstran Sport v rdeo barvo, podstran Kultura v vijolino barvo in podstran Zabava v rumeno barvo. To so osnovne podstrani portala, ki vsebujejo aktualne novice. Ostale podstrani se nanaajo na program RTV Slovenija. Celotni izgled deluje pomirjajoe, umirjeno in kot zelo resen multimedijski spletni portal. Velikost pisave je primerna, saj so opisi novic veliki od 10,5 do 12, kar je zadostna velikost za prebiranje z ekrana. Naslovi so e veji, in sicer od 11,5 do 13,5 ter krepko poudarjeni. Ob branju posameznega lanka so nam na voljo tri ikone, in sicer tiskaj, polji in komentiraj. Ce elimo komentirati, se moremo registrirati, lahko pa brez registracije preberemo e objavljene komentarje in si jih razvrstimo - rastoe, padajoe, po oceni rastoe ali po oceni padajoe. Ponujeni sta nam tudi monost anonimne prijave sovranega govora in ocena novice. Neglede na to, kje na spletnem mestu se nahajamo, lahko objavimo portal oziroma posamezno novico na Facebooku ali Tvvitterju. Poleg posamezne novice so vedno objavljeni vsi podatki glede objave, in sicer datum objave, as objave, prav tako datum in as zadnjega posega v novico, kraj ter ime in priimek avtorja. Vizualni pregled spletnega portala Rtvslo.si daje vtis strogega in resnega multimedijskega portala, ki vsebuje preve okvirjev, katerih naj bi se na spletu na splono izogibali. Uporabljenih je malo tevilo animacij, kar seveda ne vpliva na as nalaganja strani, vendar bi lahko z njimi morebiti e popestrili portal in privabili ve obiskovalcev. > Obrazloitev oblikovne in vizualne podobe spletnega mesta Zurnal24.si

Slika 19: Vstopna stran portala Zurnal24.si

H&* GLASUJTE DO 28.3.

Vir: http://www.zurna!24.si/, 27. 03. 2012

74

Kot e sam naslov pove, je spletni portal Zurnal24.si nadgradnja tednika urnal, ki je periodino izhajajoa publikacija s specializirano vsebino. Naslov je lahko zapomljiv in enostavno dostopen. Portal je e klasino razdeljen po vsebini, ki se nam padajoe odpira s priblianjem mike k naslovu. S premikanjem po vertikalnem drsniku se nam razprostira mnogobarvna vsebina, katera je razdeljena po barvnih sklopih. Kot oba do sedaj predstavljena portala tudi ta vsebuje aurne podatke o dnevu, mesecu, uri ter stanju temperatur po vejih mestih v Sloveniji v trenutku obiska. Prav tako imamo na vseh podstraneh na voljo logotip Zurnal24.si, ki nas vodi na naslovno stran. Osnovna barvna shema vsebuje modro pisavo na beli podlagi. Presenetljivo veliki so naslovi, ki so velikosti od 13,5 do 24, podnaslovi pa 18. Tudi pisava je proti ostalima portaloma veja, kar od 12 do 13,5. Portal je zgrajen tako, da se po njem laje brska in prebira, da nas pritegne z mnogimi slikami in privlano velikimi naslovi. Ostale barve, ki se pojavljajo, so modra za rubriko Novice, zelena za rubriko Sport, oranna za rubriko Magazin, rdea za rubriko Scena, vijolino modra za rubriko Avto in vijolino roza za rubriko Zame. Z barvami so nato povezani naslovi, ki so rne barve, s priblianjem mike pa se obarvajo, glede na to, v katero rubriko spadajo. Klik na novico oziroma lanek nam ponuja tudi komentiranje, datum objave, as objave, datum in as osveenega besedila, kraj objave ter zaetnice avtorja oziroma avtorjev. Clanke lahko tudi tiskamo, delimo na Facebooku in Twitterju, poiljamo prijateljem ter imamo, kot na nobenem do sedaj predstavljenem portalu, monost brezplane nadgraditve na Google z uporabo funkcije +1. Z osebno registracijo pridobimo tudi monosti komentiranja in ocenjevanja komentarjev ter prav tako ocenjevanja samega objavljenega lanka. Pomembne podrobnosti so objavljene v okvirjih, ki pa se kar malo motee pojavljajo vsepovprek, tudi med besedilom lanka in ob levi in desni strani ekrana. Animacij je zelo malo, pojavljajo se samo v oglasnem delu portala. Se pa na vsaki podstrani nahaja po en oglas, ki je ponavadi opremljen tudi z zvokom.

5.2

OBRAZLOITEV FUNKCIONALNOSTI SPLETNIH MEST 24UR.COM, RTVSLO.SI IN ZURNAL24.SI

Analiza funkcionalnosti se bo nanaala predvsem na ustrezno in pregledno vsebino. Obrazloila bom tudi, kako je poskrbljeno za interaktivnost oziroma sodelovanje posameznega portala z uporabniki, pregledala navigacijo spletnega mesta in hitrost nalaganja ter aurnost objavljenih podatkov. > Funkcionalnost spletnega mesta 24ur. com Glavni poudarek vsebine spletnega portala 24ur.com je predstavitev najaktualnejih novic uporabnikom v najkrajem monem asu. Tako lahko zasledimo objavo novic iz vseh podroij e preden so objavljene oziroma poroane v ostalih medijih, kar je navsezadnje tudi namen in najveja korist spletnega mesta.

75

Vsebina najbolj aurnih novic je predstavljena na osrednjih treh velikih slikah, ki se z bliino mike izmenjujejo, in si jo lahko le z enim klikom preberemo. Ostala vsebina je razdeljena na posamezne sklope, in sicer Naslovnica je razdeljena na Slovenija, Crna kronika, Svet, Gospodarstvo, Informacij ska tehnologija, Liga prvakov, Moto GP, Vreme, Domaa scena, Tuja scena, Glasba, Zanimivosti in Erotika, sklop Novice je razdeljen na Slovenija, Crna Kronika, Svet, Gospodarstvo, Informacij ska tehnologija, Nega in zdravje, Vreme, Ceste, Osmrtnice, sklop Sport je razdeljen na Liga prvakov, Moto GP, Nogomet, Koarka, Hokej, Zimski porti, Drugi porti, Golf in Poker, sklop Ekskluziv pa je razdeljen na Domaa scena, Tuja scena, Glasba, Filmi/TV, Zanimivosti, Erotika, Horoskop in POP klub. Vsi ti sklopi skupaj nam resnino ponujajo vse informacije, ki jih obiskovalec spletnega portala 24ur.com dejansko potrebuje. V primeru, da obiskovalec ne ve tono, kje se iskana novica ali lanek nahaja, je potrebno samo malo premakniti vertikalni drsnik. Najprej so nam podane najnoveje novice z naslovom, s slikovnim materialom in kratkim opisom po posameznih sklopih. Nato nam je na voljo Videoteka, kjer so objavljeni raznovrstni intervjuji, posamezni prispevki oddaj, videospoti, novice in e mnogo kaj. Pod Videoteko se nahajajo podstrani Bibaleze, Zadovoljna.si, Vizita, Cekin, Moki svet, Dom in Vrt, Golf portal, Okusno.je, Minuta do zmage in X. V primeru, da se iskana novice ne nahaja ve v ospredju sklopa, pa so e enkrat podani sklopi iz Naslovnice z naslovi estih najbolj branih ali najvekrat komentiranih lankov. S klikom na posamezen sklop, naprimer Gospodarstvo, pa se nam odprejo vse novice, celotna videoteka in arhiv, ki so kadarkoli bili objavljeni v izbranem sklopu. Vsa ta povezanost med sklopi in podstranmi na portalu nam omogoa enostaven in hiter dostop do elene vsebine. Vsebina je zelo obsena in izvirna ter razumljivo razdeljena po posameznih sklopih. Portal se uvrsti pod zgornjo mejo hitrosti nalaganja strani desetih sekund, saj se nam celotna stran odpre v prvi sekundi, nato pa potrebuje e sekundo ali dve, preden lahko prinemo z brskanjem in s prebiranjem novic. Ena izmed dobrih lastnosti portala je tudi ta, da ima samo vertikalni drsnik, saj je obstoj horizontalnega drsnika zelo mote in nepraktien. Spletni portal 24ur.com je kompatibilen z vsemi najpogosteje uporabljenimi brskalniki, in sicer Internet Explorer, Netscape ter Mozilla. Glede aurnosti podatkov nam ni na voljo noben statistien podatek, je pa jasno razvidno, da so novice objavljene sprotno, tekom dneva ter tudi tekom noi. Objava izrednih novic je prikazana v rdeem okvirju, ki ga najprej zagledamo, ko odpremo spletni portal. Te novice so napisane le z dvema ali s tremi stavki za zaetno informacijo in so na ogled le kakno uro, nato jih objavijo v eni izmed najaktualnejih treh. Iskalnik je na voljo za iskanje novic, lankov in ostalega, vendar samo po portalu 24ur.com in po dvanajstih specializiranih podstraneh. Ne omogoa pa nam hkratnega iskanja tudi po brskalnikih, kot so Google.com ali Najdi.si, kot nekateri drugi portali. Z vpisom iskanega lanka ali imena in priimka osebe, povezane z novicami, ki so bile kadarkoli objavljene na portalu, nam iskalnik poie vse lanke, videe in razprave na forumih v povezavi z iskano besedo. Seznam zadetkov je razvren po rubrikah, sami pa si jih nato lahko razvrstimo po ustreznosti ali datumu objave.

76

Portal nam poleg najaktualneje vsebine ponuja e veliko praktine, uporabne in predvsem zanimive vsebine. Tako lahko vsakodnevno preverimo napoved vremena in temperatur ter izpolnimo anketo, katera se nanaa na najzanimivejo novico dneva. Dnevno, tedensko ali meseno lahko prebiramo horoskop ali najbolj komentirane, najbolj brane in najbolje ocenjene lanke z video in foto galerijo. Za popestritev si lahko preberemo alo dneva, v primeru pomanjkanja idej za kosilo pa recept dneva. Objavljene so tudi zadnje objave na Twitterju in Facebooku. Ena izmed funkcionalnosti spletnih portalov je vsekakor tudi sodelovanje z obiskovalci oziroma uporabniki portala. Najprej seje potrebno registrirati, in sicer vtipkati uporabniko ime, izbrano geslo, spol, datum rojstva in elektronski naslov. S strinjanjem s splonimi pogoji smo e registrirani, s potrditvijo povezave spletnega portala, ki nam jo urednik polje na elektronski naslov, pa se e lahko prijavimo na spletni portal kot registriran uporabnik. Z registracijo nam je omogoeno komentiranje lankov, ocenjevanje lankov, glasovanje za ali proti aktualni temi ter glasovanje o temi naslednje debate, kjer so vkljueni moderator, zagovornik in nasprotnik teme. Skupaj z uporabniki se prepletajo televizija, splet in drubena omreja. Uporabniki se lahko naroijo na uporabo RSS portala 24ur.com, ki vsebuje vire s pogosto posodobljeno vsebino. Posodobljene informacije se samodejno prenesejo na raunalnik in si jih lahko ogledamo v Internet Explorerju ali vseh ostalih najpogosteje uporabljenih brskalnikih. Za vse obiskovalce portala, ki uporabljajo brskalnik Internet Explorer 8, so ponujeni 24ur.com dodatki. Z nadgradnjo lahko pregledujemo novice z orodne vrstice, avtomatsko osveujemo novice, spremljamo novice po elenih kategorijah, oznaujemo tekst na katerikoli spletni strani, si prikaemo sorodne lanke na podlagi oznaenega teksta ter iemo po razlinih brskalnikih in spletnih straneh hkrati. Kot zelo koristen namig nam je opisan postopek imenovan InPrivat brskanje, s katerim lahko prepreimo shranjevanje podatkov v na raunalnik med brskanjem z Internet Explorerjem 8 po spletnih straneh. Ti podatki so pikotki, zaasne internetne datoteke, zgodovina spletnih strani, podatki obrazcev, gesla, iskalni predlogi. Torej, z InPrivat brskanjem lahko drugim uporabnikom raunalnika prepreimo ogled spletnih strani, ki smo jih obiskali, ter iemo po spletu brez puanja sledi. Portal 24ur.com ohranja vodilni poloaj najbolj obiskanih slovenskih spletnih portalov e od junija leta 2009. Podatki iz januarja leta 2012 pa kaejo, da je portal obiskalo 748.901 obiskovalcev, prikazov strani pa je vsak mesec e ve kot 100.000.000. (Vir: MOSS) Kot odgovorna urednica portala je navedena Barbara Repov, kot vodja oddelka internetnega trenja pa Urban Korenjak. Da je spletni portal 24ur.com zelo popularen, dokazuje dejstvo, da je e drugi zapored dobil nagrado Viktor popularnosti v kategoriji za naj spletno mesto. Nagrada je bila izbrana na podlagi klikov, komentarjev in glasov bralcev. > Funkcionalnost spletnega mesta Rtvslo.si Vsebina portala Rtvslo.si je razdeljena v okvirjih glede na rubriko, v kateri se novica nahaja. Najprej je viden sklop Aktualno, ki nam podaja zadnjo novico neglede na to, v katero rubriko spada. Ostale rubrike so razdeljene na Novice, Sport, Kultura, Zabava in Ture avanture.

77

Prva izmed novic v posameznem okvirju rubrike je predstavljena z naslovom, s stavkom ali dvema opisa ter fotografijo, ostale tri pa le z naslovom novice. Ce elimo prebirati e ostale lanke v sklopu posamezne rubrike, pa kliknemo hiperpovezavo Ve novic .... Pri vsakem posameznem naslovu je razvidno tevilo komentarjev lanka ter ali se v novici nahaja tudi video material. Vsebina portala je razdeljena na izvirne in logine rubrike. Rubrika Novice je razdeljena na Slovenija, Svet, Evropska unija, Gospodarstvo, Crna kronika, Zdravje, Okolje, Znanost in tehnologija, Klepet z gosti, Vae novice in Arhiv, rubrika Sport je razdeljena na Nogomet, Koarka, Rokomet, Odbojka, Hokej, Tenis, Atletika, Zimski porti, Moto porti, Formula 1, Kolesarstvo, Preostali porti, Rumeni pajkl in Arhiv, rubrika Kultura je razdeljena na Film, Glasba, Razstave, Oder, Knjige, Drugo, Na platnu, Duboks, Knjina polica, Kino, Prireditve, Na dananji dan, Zgodbe, EPK in Arhiv, rubrika zabava je razdeljena na Zanimivosti, Drubena kronika, Iz sveta znanih, Glasba, Moda, Avtomobilizem, Erotika, Kuharski nasveti, Na dananji dan, Kino, Prireditve, Glosa in arhiv, rubrika Ture avanture pa je razdeljena na Novice, Podobe Slovenije, Vagabund, Fascinantni hoteli, Prevozna sredstva, Navade po svetu, Planinski izlet, Kaj storiti e ..., Knjiga za na pot in Popotni dnevnik. V nadaljevanju so nam v vodoravni smeri na voljo e podstrani Teletekst, Spored, Avdio in Video, Moj splet, Kontakti in O RTV Slovenija. Glede na vse zgoraj omenjene sklope je portal Rtvslo.si res prava zakladnica informacij, ki jih lahko prebiramo na dnevni ravni, saj so hitre, zanesljive ter kakovostne. Hitrost nalaganja spletne strani se uvrsti pod zgornjo mejo desetih sekund, saj se naloi in deluje takoj, ko kliknemo na njeno povezavo. Stran ima samo vertikalni drsnik, ki nam omogoa enostavneje prebiranje z ekrana. Za aurnost podatkov je dobro poskrbljeno, saj se novice objavljajo in popravljajo oziroma dodajajo sproti. Nikjer pa ni objavljenega kakrnegakoli statistinega podatka glede aurnih objav. Do portala lahko dostopamo tudi z vsemi najpogosteje uporabljenimi brskalniki. Portal ima zelo zanimiv iskalnik, ki omogoa iskanje izbrane besede ali niza besed po portalu Rtvslo.si ali po Googlovem iskalniku ali po Najdi.si. Z vpisom iskane besede v portal Rtvslo.si se nam odpre monost spreminjanja iskalnega niza, naina iskanja ter monost iskanja od in do doloenega asovnega obdobja. Izbiro iskanih vsebin lahko prilagodimo glede na iskanje po vsebinah Novice, Moj splet, Statine strani, Spletne strani oddaj ali Spored. Najprej so prikazane najdene novice po asovnem zaporedju objave, in sicer od novejih proti naj starej im, s prikazom tevila zadetkov. Nato lahko brskamo po objavljenih blogih s pripadajoimi komentarji glede na iskan besedni niz. Sele nato so nam podani rezultati iskanja, katerih vsebina se je pojavila v spletnih straneh oddaj. Z oznaitvijo Googlovega iskalnika ali iskalnika Najdi.si ter vpisom iskanega niza besed nam portal ie vsebino po svetovnem spletu, prikae pa je v okviru portala Rtvslo.si. V vednost sta nam podana tudi informacija o tevilu najdenih rezultatov ter as iskanja le-teh. Funkcionalnost tega spletnega portala se kae tudi v razlinih monostih, ki so nam na voljo za prilagoditev osrednje strani lastnim eljam in potrebam. V vsakem okvirju imamo monost prilagoditve posamezne rubrike svojim interesom. S preprostim klikom na ikono Uredi lahko izbiramo, katera dodatna vsebina nam bo vedno prikazana ter katere vsebine ali celotne rubrike ne elimo videti ob prihodu na naslovno stran spletnega portala. Celotno kategorijo novic lahko premikamo oziroma prestavimo levo, desno, navzgor ali navzdol z enostavnim klikom in vleenjem mike.

78

Na zgornji desni strani se nahaja ikona Dodaj vsebine na strana, ki omogoa dodajanje ali odstranitev celotnih kategorij, katere predstavljajo svojo vsebino na osrednji spletni strani. Poskrbljeno je tudi za vrnitev na prvotne nastavitve, s katero razveljavimo vse spremembe, ki smo jih kadarkoli naredili na portalu. Kot mnogi spletni portali nam tudi ta omogoa ogled virov, ki vsebujejo pogosto posodobljeno vsebino imenovano RSS novice. Posodobljene informacije se samodejno prenesejo na raunalnik, kjer si jih nato lahko ogledamo v Internet Explorerju ter tudi drugih programih. Na portalu Rtvslo.si je zelo dobro poskrbljeno za interaktivnost z obiskovalci. Za prijavo se je potrebno najprej registrirati, in sicer vpiemo lastno uporabniko ime, geslo, elektronski naslov, spol ter varnostno kodo, katera prepreuje avtomatsko registracijo. Izbiramo lahko med registracijo na MMC RTV SLO, Facebooku ali Twitterju. S prijavo dobimo pravico komentiranja novic, ocenjevanja novic, prijave neprimerne vsebine ali sovranega govora ter sodelovanja pri klepetu z gosti v spletni klepetalnici. Na podstrani Moj splet pa so obiskovalci tisti, ki krojijo vsebino strani, saj jo polnijo z lastnimi blogi, s forumi, z objavljenimi slikami, avdio in video posnetki ter raznoraznimi zapisi. Portal nam ponuja kar 24 odgovorov na najpogosteje zastavljena vpraanja, ki so jih prejeli preko elektronske pote. Na vsako vpraanje je podan odgovor s podrobno obrazloitvijo ter po potrebi dodana video in spletna povezava. V primeru, da elimo vzpostaviti kontakt s komerkoli, ki sodelujejo v RTV oddajah, programu ali katerem izmed oddelkov RTV Slovenije, so na voljo vsi naslovi elektronske pote z hiperpovezavo. Objavljeni so tudi telefonska tevilka, naslov, url naslov in elektronska pota RTV Slovenije. Na portalu najdemo imena in priimke vseh odgovornih oseb, celoten zakon o RTV, letna poroila, letne narte ter vse ostalo, kar je javnega znaaja. Ti podatki obiskovalcem portala mnogokrat ne koristijo, saj je tekst napisan v velikih blokih, ki delujejo prav zastraujoe, prav tako pa je narava teh informacij za obiskovalce spletnega portala redkokdaj uporabna, saj pridejo brskat z namenom pridobitve aurnih informacij. Neglede na to, kje na spletnem mestu Rtvslo.si se nahajamo, si lahko na dnu strani ogledamo kazalo. Kazalo vsebuje dostop do posameznih podstrani znotraj rubrik, ki so opremljene s hiperpovezavami. Cisto na dnu strani pa so e enkrat na voljo vse rubrike (z manjo pisavo) in zemljevid strani ter monost spremembe predstavitve RTV Slovenije v angleki jezik.

79

Slika 20: Kazalo portala Rtvslo.si Kmta

s. MB ..,-.. ^HM ^-~*-.it. MB)I PtnoouMMttM NMSfiiMu Mnn K* tkMi 6t uw*nii.a<caMannna MW>
I0MNM i

suengi. s
zmnt. oaoM lurai n KrruuaM aopn.-ijjKii <,

T7X
S|KUHii

Kontnkti O RTV Slovoni|u

HM ajjajn Bporl

-> ! MMPipM I -" tMM

Knllura
n OMD. (OutlMr. Ortn wr Ovoo. *f flamu OoaMU Kaaznapoaca KM nmc Na dsuti K Am* _,

rvs*n*al IV O RIV samsnta Aoout Manoor iv pratram vn jm. Ara Raan uanxr Raon <-.' SJnr^a RaooSfcvefiu J TV tamtmtt s iv Kooa Tv Kopcr Rjdn Capodama TM<MM *>* tiT-<uvtn\j<<caim p.rvi*ue< pnauKcti. IWwHi prcauacia Ombona proouiOB rjjfcjns aaMt ti piov KMDOIIL lAfjmt rtatrVaa. Poufcna mmai taarr Escna Avriio i Virloo merfa RTVpnspM. RTV. cda iV5*wrnai Tvsajvrnaa: FV aovanta 3 Tv Kopa Capooutna Pn fHm vji M; an H*JOU* s.aoeipr Ha caportMtia

ciaMCRTVBiovriiainsSN IVII ]r2xi[r/u}|imprnunt| tan xtojv^ptatrniate NUMJT | Siiijn | iijjkaa | ZMiaaa | Tiaa/aiaaijjc | TTX (SajVjaM | a^^

Vir: http://www.rtvslo.siA 01. 04. 2012 Slika 21: Zemljevid strani Rtvslo.si
I Kazalo strani
y-QNovice $-Qport l+i
> Kuttura "Qzabava w" ^i Ture avanture

--QTTX
> Sporedi AvdioA/ideo -QMojsplet -J Kontakti ff-QORTVSIoveni|a <-J Zaklad

Vir: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=sitemap, 01. 04. 2012 Najnoveje raziskave MOSS kaejo, da je spletni portal Rtvslo.si v mesecu marcu po obiskanosti dosegel kar dva rekorda in se s tem uvrstil na tretje mesto med najbolj obiskanimi portali v Sloveniji. Zabeleili so namre 495.587 domaih uporabnikov in 64.484 tujih uporabnikov portala, skupna tevilka pa presega pol milijona uporabnikov. V mesecu marcu je bilo zabeleeno tudi rekordno tevilo klikov, in sicer 49.251.596 prikazov. Na osnovi teh podatkov se portal uvra med tri najbolj brane slovenske spletne portale. > Funkcionalnost spletnega mesta Zurnal24. si Obrazloitev funkcionalnosti spletnega mesta Zurnal24.si bom priela s predstavitvijo vsebinskega dela portala. Vsebina naslovne strani je namre razdeljena na pet osrednjih tem, ki so najbolj aktualne v doloenem trenutku.

80

Te teme niso posebej opredeljene, v katero rubriko spadajo, vendar je to pogosto razvidno iz naslova teme, iz katerega lahko logino sklepamo. Tako lahko naprimer iz naslova Jana z veseljem na Dunaj logino sklepamo, da spada lanek v rubriko Slovenija. Vsebina portala je razdeljena na osem rubrik, in sicer Naslovnica, Novice, Sport, Magazin, Scena, Zame, Avto in Jaz priporoam. Te rubrike so nato e podrobneje razdeljene na od tri do deset podstrani, na katerih lahko dejansko najdemo nekaj koristnih informacij. Tukaj moram omeniti precej drugae poimenovane sklope v okviru posameznih rubrik. Da se izognem nenehnemu natevanju naslovov, bom omenila le najizvirneje. V rubriki Naslovnica tako najdemo sklop Junak Slovenije, kjer urednitvo portala predstavlja projekt, ki je pod pokrovitelj stvom predsednika republike doktorja Danila Tiirka. V rubriki Novice sta zanimiva naslova Biznis, ki se nanaa na poslovno okolje Slovenije, in E-life, kjer je predstavljena vsebina s podroja informacij ske tehnologije. V rubriki Scena je smeno poimenovan naslov Kaj dogaja?, kjer najdemo podatke s podroja kino premier, baleta, dramskih predstav itd. V rubriki Zame se nahaja naslov podstrani Zenski pogled, kjer so na voljo raznorazni nasveti in namigi s podroja partnerstva in pogled na svet z zornega kota ensk. Portal nam, v primeru, da ne vemo tono, kje se iskana informacija nahaja, ponuja monost enega klika na Celoten meni, kjer so nam vidne vse rubrike hkrati s posameznimi sklopi. To je zelo praktina in enostavna reitev, ki nam omogoa hiter ter enostaven pregled vsebine portala.

Vir: http://www.zurna!24.si/. 05. 04. 2012 Praktino je poskrbljeno tudi za brskanje, saj se, neglede na to, kje se nahajamo oziroma ali se premikamo po vertikalnem drsniku, z nami premika vrstica rubrik s podstranmi. Slika 23: Spremljajoa vrstica rubrik spletnega portala Zurnal24.si ________________
MOVICf SPOtl IMGAM SCENA MME AVTO IA/P0H0CAM CELOTNIMENI I

Vir: http://www.zurna!24.si/, 05. 04. 2012 Tudi ta portal se uvrsti pod zgornjo mejo nalaganja strani desetih sekund, kar je priakovano, saj spletno mesto ne vsebuje veliko animacij, zasledimo jih le pri oglaevanju. Animacija je uporabljena tudi pri prikazu trenutnega vremena in naslovov lankov, ki se premikajo od desne proti levi strani ekrana z namenom prikaza najnoveje objavljene novice tekom dneva. Aurnost podatkov lahko tako preverimo pri vsakem posamezno objavljenem lanku oziroma novici, saj so vedno na voljo podatki o datumu in uri objave.

81

Portal ima preprost iskalnik, ki nam z vpisom iskane besede poie vse mone zadetke znotraj portala, ni pa na voljo iskanje po svetovnem spletu, kot je za to poskrbljeno v nekaterih ostalih spletnih portalih. Pri iskanju si lahko pomagamo z razvrstitvijo po iskalnih kategorijah, iskalnih tipih ali datumu objave. Rezultati so nam nato podani v tevilu zadetkov ter razvreni po datumu objave od najnovejega proti najstarejemu. Obiskovalcem ni na voljo nikakrna monost prilagoditve osrednje strani lastnim eljam in interesom. Vse, kar to spletno mesto ponuja, je brskanje in prebiranje novic, ogled tiskane verzije urnala ter nekaj ostalih aktivnosti, kot so glasovanje in ogled rezultatov dnevne ankete ali monost delitve novice na Facebooku ali Twitterju. Pri brskanju po portalu se nam velikokrat pojavi Facebookov socialni vtinik, kje so prikazane nedavne dejavnosti prijateljev na Facebooku. K sodelovanju nas vabijo z monostjo objave lastne novice, in sicer v asniku urnal (objava novice, plailo dvajset evrov) ali na spletnem portalu Zurnal24.si (objava novice z video posnetkom, plailo tirideset evrov). Ce pa elimo oddajati komentarje in biti aktiven lan portala, kot naprimer sodelovanje v avkciji urnal24, se moramo registrirati. Vpisati je potrebno kar nekaj z mojega vidika nepotrebnih osebnih podatkov, kot so ime, priimek, geslo, vzdevek, elektronski naslov, naslov, pota, mesto, telefonska tevilka, spol, starostna skupina in stopnja izobrazbe. Dnevno lahko prebiramo horoskop in najbolj popularne oziroma najvekrat komentirane novice. Za zanimivo vsebino portala je poskrbljeno s povezavami na spletne strani Vreme.net, Jazkuham.si, Mojfotosvet in Bolha.com, v sklopu spletnega mesta pa so nam ponujena e potovanja z Zurnalom na podstrani Gremo v svet. Na portalu so objavljeni vsi podatki o podjetju, upravi, asopisu urnal in njegovih izdajah ter kontaktu z urednitvom. Preberemo si lahko splone pogoje uporabe, kodekse komentiranja in razna pravna obvestila. Zadnji rezultati raziskave merjenja obiskanosti spletnih portalov so v mesecu februarju letonjega leta pokazali rekordni obisk. Na omenjenem portalu se je ustavilo kar 405.279 obiskovalcev, s imer se je portal uvrstil na esto mesto med 111 slovenskimi portali, ki so bili vkljuenimi v raziskavo. (Vir: MOSS)

82

5.3

KRATEK POVZEM ANALIZE SPLETNIH PORTALOV 24UR.COM, RTVSLO.SI IN ZURNAL24.SI

V kratkem povzetku analize bi rada izpostavila osnovne ugotovitve, ki sem jih pridobila pri vseh treh analiziranih spletnih portalih. V tabeli sem podala tehnine, vsebinske in funkcionalne komponente, katere so se pojavljale skozi analizo spletnih portalov, ter jih opredelila z DA ali NE, glede na to, ali sem jih zaznala tekom analize pri posameznem portalu. Tabela 2: Pojavljanje tehninih, vsebinskih in funkcionalnih komponent pri analizi spletnih portalov 24ur.com, Rtvslo.si, Zurnal24.si
Spletno mesto Komponenta portala KRATKA INJEDRNATA VSEBINA KRATKIIN POUDARJENINASLOVI PRIMERNA VELIKOSTCRK ODGOVORINA FAQ POPESTRITEV PORTALA S HOROSKOPOM IN SALO DNEVA ALI1OSTALIMIZANIMIVOSTMI PRISOTNOSTISKALNIKA PREVEC UPORABLJENIH ANIMACIJ HITROST NALAGANJA OSREDNJE STRANI POD MEJO 10 SEKUND UPORABA VERTIKALNEGA DRSNIKA UPORABA HORIZENTALNEGA DRSNIKA KOMPATIBILNOST Z NAJPOGOSTEJE UPORABLJENIMIBRSKALNIKI NAVEDEN PODATEK 0 AZURNOSTI PRISOTNOST GLAVNEGA MENIJA NA VSEH PODSTRANEH PRISOTNOST OKVIRJEV MOZNOST SPREMINJANJA OSREDNJE STRANI LASTNIM ZELJAMIN POTREBAM MOZNOSTI TISKANJA, POSILJANJA ALI KOMENTIRANJA NOVIC TER DELITVE NA FACEBOOKUIN TVVITTERJU ENOSTAVNA IN HITRA REGISTRACIJA NAROCILO NA RSS NOVICE 24ur.com Rtvslo.si Zurnal24.si

DA DA DA DA DA DA NE DA DA NE DA NE DA DA NE DA

DA DA DA DA DA DA NE DA DA NE DA NE DA DA DA DA

DA DA DA NE DA DA NE DA DA NE DA NE DA DA NE DA

DA DA

DA DA

DA DA

Pri povzemanju celotne analize spletnih portalov sem prila do ugotovitev, da uredniki spletnih portalov dodobra poznajo pravilne vsebinske, tehnine in funkcionalne komponente. Moj namen ni bil prouiti portale z vidika urednikov oziroma ponudnikov, vendar moram najprej omeniti njihovo dobro poznavanje in upotevanje kakovosti. Vsi trije analizirani spletni portali so z vsebinskega, s tehninega in funkcionalnega vidika zelo dobro zasnovani. Portale sem izbrala nakljuno, nevedo, kako zelo so si podobni. Tehnino gledano so vsi portali izpopolnjeni, saj je dostop do naslovne strani asovno zelo hiter in enostaven, prav tako dostop do podstrani.

83

Pri dveh od treh obravnavanih portalov zaslonska dolina presega tri doline, vendar to lahko pripiemo obilici podatkov, ki nas dandanes obdajajo z vseh strani. Dostop do iskanih informacij je enostaven, saj jih najdemo e z enim ali dvema klikoma. Prav tako so portali grafino izpopolnjeni, saj vsebujejo malo animacij. Tiste animacije, ki pa so prisotne, strani ne ovirajo, jo zelo popestrijo in naredijo e bolj privlano. Na vseh portalih je poskrbljeno za dobro itljivost novic, saj imajo temno pisavo na svetli podlagi, primerno velikost rk ter jasne in poudarjene naslove. Vsebina portalov si je zelo podobna, saj so vsi analizirani portali namenjeni predvsem ponujanju aurnih informacij obiskovalcem. Najveji poudarek je namenjen sodelovanju z uporabniki oziroma obiskovalci portala, vse seveda z namenom pridobitve uporabnikov in vsakodnevnega vraanja na izbran portal. Tako sem ugotovila, da sta monosti osebne registracije na portalu in komentiranja lankov na voljo pri vseh analiziranih portalih, vendar se avtorji lankov ne vkljuujejo v razpravo. Na ta nain debatirajo samo uporabniki med sabo, komentarji pa sluijo kot povratna informacija mnenja bralcev avtorju lanka in urednitvu portala. Popularnost spletnega portala se meseno meri z raziskavo MOSS, kar pomeni merjenje obiskanosti spletnih strani. Rezultati so sproti objavljeni na spletu, od aprila leta 2009 do danes. Meritev poteka s tremi metodami, in sicer s tehnino meritvijo Gemius Traffic (kjer se meri tevilo pikotkov), spletno anketo Pop-up Panel ter z raunalniko podprto telefonsko anketo. Podatki raziskave merjenja obiskanosti spletnih strani januarja in februarja letonje leto nam kaejo uvrstitev analiziranih portalov na sam vrh. Tako sem v tabelo navedla podatke: na katero mesto se je portal uvrstil, ali se je trend obiskanosti iz meseca v mesec pozitivno ali negativno spreminjal, tevilo prikazov v Sloveniji ter koliken je doseg spletnega portala v Sloveniji. Tabela 3: Zasedba mesta na lestvici raziskave, spreminjanje trenda obiskanosti, tevilo prikazov v Sloveniji in doseg v Sloveniji v %,januar 2012 Prikazi v Zasedeno mesto Trend Doseg v Sloveniji Spletni Sloveniji portal 24ur.com 1 mesto +1,3 % 105.902.955 56,6 % Rtvslo.si 3 mesto +10,2% 52.657.871 39,2 % Zurnal24.si 7 mesto +5,1 % 25.786.359 30,1 % Vir: MOSS. Dostopno na: http://www.moss-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html. [08. 04. 2012]. Na drugo mesto lestvice meseca januarja se je uvrstil portal Siol.net, etrto mesto pripada Najdi.si, peto mesto Bolha.com ter esto mesto Zadovoljna.si.

84

Tabela 4: Zasedba mesta na lestvici raziskave, spreminjanje trenda obiskanosti, tevilo prikazov v Sloveniji in doseg v Sloveniji v %,februar 2012 Prikazi v Zasedeno mesto Trend Doseg v Sloveniji Spletni Sloveniji portal 24ur.com 1 mesto -3,5 % 96.302.735 54,8 % Rtvslo.si 4 mesto -9,2 % 46.282.247 35,7% Zurnal24.si 6 mesto +1,5 % 24.800.386 30,7 % Vir: MOSS. Dostopno na: http://www.moss-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html. [08. 04. 2012]. V mesecu februarju je drugo mesto pripadlo portalu Siol.net, tretje mesto Najdi.si, na peto mesto pa se je uvrstil portal Bolha.com. S tabelama 2 in 3 sem elela prikazati vse veji trend obiskanosti analiziranih spletnih portalov. To je nekaken dokaz kakovosti in uporabnosti portalov, saj se obiskovalci znova in znova vraajo na omenjene spletne portale. Poveuje se tudi doseg v Sloveniji kot tudi tujini. Tovrstne raziskave predstavljajo nekaken vir znanja o slovenskem spletnem trgu in so osnova za sledenje s tradicionalnimi mediji. Dolga leta na prvem mestu vodi portal 24ur.com, saj je prvi izmed portalov, ki se je e posebej potrudil za interakcijo z obiskovalci. Seveda poskuajo tudi drugi portali s svojo vsebino in irjenjem na druga podroja privabiti im veje tevilo uporabnikov in jih tudi obdrati. Najvijo obiskanost portala 24ur.com lahko pripiemo uvajanju novosti, kot so resninostne oddaje (naprimer Bar, Sanjska enska, Sanjski moki, Big Brother, Kmetija itd.), kjer lahko uporabniki portala spremljajo oddaje v ivo preko spleta ter komunicirajo s posameznimi udeleenci le-teh. Graf 1: Trend obiskanosti analiziranih spletnih strani skozi celotno leto 2011_______ Prikaz gibanje trenda obiskanosti v letu 2011

20,00% 10,00% 0,00% -10,00% -20,00% 124ur.com l Rtvslo.si urnal24.si

85

Kot je razvidno z grafinega prikaza, se je trend vseh treh spletnih portalov gibal precej enakomerno. Iz tega lahko sklepamo, da portali ponujajo podobno vsebino, na podoben nain ter da so med sabo konkurenni. Vsi analizirani portali se zadnja leta uvrajo med deset najbolj obiskanih portalov, z ve deset milijonskimi prikazi ter mnogimi prejetimi nagradami za popularnost. Dandanes urednitvo portala e zbira podatke o obiskovalcih spletnih portalov. S tem, ko se registriramo, spletni strenik prepozna uporabnika in na podlagi pridobljenih informacij e lahko ponuja vsebino, ki smo si jo v preteklosti najvekrat ogledali, jo najvekrat komentirali ali jo morebiti poslali prijatelju na elektronski naslov. Z vsemi kliki, komentarji, pogostostjo obiska spletnega portala dejansko puamo sled, ki urednitvu daje informacije o posameznem uporabniku. Na podlagi teh informacij pa se bo interaktivnost med spletnim portalom in uporabniki poveala do te mere, da bodo portali dejansko prilagojeni vsakemu posameznemu uporabniku ter njegovim eljam in interesom. Na dobri poti k uresniitvi, da postane osebno prilagojen portal, je edini med analiziranimi spletnimi portali Rtvslo.si, saj e ponuja monost prilagoditve portala osebnim eljam. Tako si lahko na omenjenem portalu sami prilagajamo vsebino, ki jo elimo videti ob prihodu na spletni portal. Naprimer, da me zanima vsakodnevno dogajanje na podroju gospodarstva in kulture, medtem ko me ne zanima, kaj se dogaja na podroju porta, si z enostavnim klikom zaprem sklop Sport. Ob naslednjem in vsakokratnem obisku portala mi sklop Sport ni viden. Na ta nain si vsakdo lahko izloi njemu nepomembno vsebino in hitreje poie iskano informacijo. Zelo priljubljene so monosti: izklop moteega oglasa, izklop zvoka nadlenega oglasa ali spreminjanje barvne sheme portala. Na nekaterih portalih e imamo na voljo spreminjanja velikosti pisave, spreminjanja barve pa e nisem zasledila. Razvoj bo prinesel e mnoge tehnoloke izboljave, ki nam bodo olajale in popestrile preivljanje asa na spletu. Priakujemo lahko e dodajanje tevilnih praktinih in zabavnih funkcij, seveda vse z namenom pritegnitve in zadranja obiskovalcev na spletnem portalu.

86

SKLEP

V svojem magistrskem delu sem se odloila analizirati spletne portale, ki so najpogosteje uporabljeni za iskanje aurnih informacij, saj je dandanes hiter in enostaven dostop do informacij kljunega pomena. Velja upotevati tudi rek: Ce nisi na internetu, ne obstaja, vendar v dananjem asu, ko so res e vsi prisotni na internetu, obstaja prava poplava spletnih strani, do katerih se je potrebno prebiti preko iskalnikov. Prav spletni portali pa so tisti, ki nekako zdruujejo vsebino spletnih strani in povezujejo raznolike informacijske vire znotraj portala. Dobre lastnosti spletnih portalov tako lahko opredelimo kot uinkovit in enostaven dostop do iskanih informacij ter prilagodljiv prikaz. Kako zelo popularni in praktini so spletni portali pa kaejo rezultati raziskav obiskanosti spletnih mest, ki jih na meseni ravni opravljajo zato pooblaene agencije. Cilj mojega magistrskega dela je bil prouiti tri izmed najpopularnejih spletnih portalov z vsebinskega, oblikovnega, vizualnega ter funkcionalnega vidika. Ugotovila sem, da spletni portali ustrezajo vsem vidikom kakovosti predstavljenim v magistrskem delu. Portale oblikuje dobro zasnovana oblikovna podoba, brez pretirano uporabljenih animacij. Prav tako je vsebina jedrnata, pregledna ter razdeljena na logine dele. Tehnoloko gledano so elementi optimizirani, objavljeni v ustreznih formatih ter hitrih strenikih. Smeri razvoja kaejo na vedno vejo interakcijo z uporabniki portala, saj so obiskovalci tisti, ki bodo v prihodnje oblikovali spletna mesta po svojih eljah. Moje ugotovitve kaejo, da tudi uredniki portalov dodobra poznajo vse kakovostne komponente, ki so potrebne za vzpostavitev dobro obiskanega spletnega portala, na katerega se obiskovalci radi vraajo.

87

POVZETEK

V teoretinem delu magistrskega dela sem predstavila, katere so kljune lastnosti, ki naj bi se jih drali, e elimo vzpostaviti kakovosten ter dobro obiskan spletni portal. Na osnovi tega teoretinega okvirja sem nato nadaljevala z analizo treh spletnih portalov, ki sem jih nakljuno izbrala. Obrazloitve sem se najprej lotila z vidika oblikovne in vizualne podobe posameznega spletnega portala, ele nato sem podrobno pregledala, kako so portali dejansko funkcionalni z vidika uporabnikov. V zadnjem delu magistrskega dela je podan povzetek, kjer so predstavljene moje ugotovitve analize spletnih portalov. Na podlagi analize lahko trdim, da so spletni portali dobro vsebinsko, oblikovno ter funkcionalno zasnovani. Urednitva portalov se zavedajo pomena kakovostnih ter natanno in hitro posredovanih informacij. Dobra obiskanost se preverja meseno, saj so uporabniki portala tisti, za katere se spletni portal dejansko vzpostavi.

Kljune besede: spletni portal, spletno mesto, internet

ABSTRACT In my theoretical part I have presented the kay properties that sholud be establish if we want to make a good quality and well visited web portal. My next step was to analyse three of the most popular web portals, which I have randomly chosen. I started with an explanation of the design and visual image of a single web portal and continued it with a overview of functionality. In the last part, of my master task, are presented the findings of my analysis in a short summary of the web portals. On the base of my analysis I can confirm that web portals are design with rich contents and good funkcional. The editors are also aware of the significance of the precise, high-quality and quick transmitted information. On a monthly basis editors can check how often visitors use the web portal, beacuse they are the one who the portals are intended for.

Key words: web portal, web site, internet

88

8 LITERATURA in VIRI Seznam literature 1) Belch, G., Belch, M. 1999. Advertising and promotion: an integrated marketing communications perspective. Boston. 2) Bilke, Petra. 2002. Spoznajmo PHP in MySQL. Sempeter pri Gorici: Zaloba Flamingo. 3) Batagelj, Zenel et al. 2002. Analiza spletnih strani vladnih slub in ministrstev Republike Slovenije. Ljubljana: CAPI. 4) Chaffey, Dave et al. 2000. InternetMarketing: Strategy, Implementation and Practice. Harlow Financial Times. 5) DePetrillo, Bart. 2002. Razumeti Microsoft. Ljubljana: Zaloba Pasadena. 6) Finkelstein, Clive et al. 2000. Building Coorporate Portals with XML. New York: The McGrew-hill Companies. 7) Ficko, Adriana. 2008. Spletni portal zavarovalnice na primeru zavarovalnice Maribor. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 8) Gruban, B., Veri, D., Zavrl, F. 1997. Pristop k odnosom z javnostmi. Ljubljana: Pristop. 9) Hribar, Peter. 2001. Spletne strani - zvijae in nasveti. Sempeter pri Gorici: Zaloba Flamingo. 10)Hanke, Hohann-Christian. 2001. Spletne strani in HTML. Sempeter pri Gorici: Zaloba Flamingo. 11) Jones, Carol. 2002. Building a strong base for portals helpsyou laverage andreuse existing assets. IBM Software Groupe. 12)Juri, M., Punik, M. 2004. Informatika v medijih 11. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko. 13)Jenko, Aljoa. 2002. Vzpon spletnega oglaevanja v Sloveniji in njegova vloga v medijskem spletu. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 14)Jerman Blai, Borka et al. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 15)Kotler, Philip. 2004. Management trenja. Ljubljana: GV Zaloba.

89

16)Kent, Peter. 2004. Search Engine Optimizationfur Dummies. NJ: Wiley Publishing, Inc. 17)Lindi, Jaka. 2003. Model za ocenjevanje kakovosti spletnih strani. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta. 18)McMillan, Sally. 2004. Internet advertising: Oneface or many? Knoxville. 19)Mrzlikar, Sonja. 2006. Analiza spletnihportalov slovenskih zalonikih hi. Koper: Fakulteta za management Koper. 20)Nielsen, Jacob. 2002. Homepage usebility: 50 websites deconstructed. Indianapolis: New Riders. 21)Nielsen, Jacob. 2000. Disigningweb usability. Indianapolis: New Riders. 22)Oblak, T., Petri, G. 2005. Splet kot medij in mediji na spletu. Ljubljana: Fakulteta za drubene vede. 23)Osojnik, Rok. 2001. Analiza tudijskega portala. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za raunalnitvo in informatiko. 24)Polani, G., Horvat, V., Rozman, I. 2003. Skupne znailnosti portalov. Slovenska informatika za tretje tisoletje. Ljubljana: Slovensko drutvo informatika. 25)Pukl, Simon. 2002. Spletno oglaevanje in gradnja blagovnih znamk. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 26)Peer, Peter. 2006. Medmreje in svetovni Fakulteta za raunalnitvo in informatiko. splet. Ljubljana:

27)Pahor, Dejan et al. 2002. Leksikon raunalnitva in informatike. Ljubljana: Zaloba Pasadena. 28)Redish, Ginny. 2003. Sest lastnosti dobrega spletnega mesta: uporabnikom prijazno spletno komuniciranje. Ljubljana: Gospodarski vestnik 52. 29)Rosenfeld, L. Morville, P. 2007. Information architecture for the World Wide Web. Sebastopol: O Reilly. 30)Ramsay, Euan. 2001. Online rules. London Banking technology, t. 9. 31)Simi, Marko. 2003. Problematika gradnje spletnih portalov na primeru Ijubljanske borze. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 32)Skart, Rado. 2003. Sedem pravil za dobro stran. Ljubljana: Gospodarski vestnik, I&T, 6.

90

33)Skrt, Rado. 2004. Kako se lotiti spletnegaprojekta? Ljubljana: Moj mikro 7. 34)Skrt, Rado. 2004. Apelpodobo v spletpostavitvi. Ljubljana: Moj mikro 10. 35)Strancer, Matja. 2002. PHP in MySQL na spletnem streniku Apache. Ljubljana: Zaloba Pasadena. 36)Zandstra, Matt. 2004. Nauite se PHP v 24 urah. Ljubljana: Zaloba Pasadena.

Seznam virov 1) Bagatelj, Zenel. 2002. Uporabnost spletnih dveri. Sistem. Junij 2002, 12. 2) Central Iprom. Izobraevanje. Dostopno na: http://www.centraliprom.com/index.shtml?izobraevanje. [3. 10. 2011]. 3) Creatim RP. 2012. Spletno mesto Smuarske zveze Slovenije. [Online]. Dostopno na: http://www.sloski.si/. [10. 11. 2011]. 4) Creatim RP. 2012. Zaposlitveniportal. [Online]. Dostopno na: http://www.mojazaposlitev.si/. [10. 11. 2011]. 5) Gerke, Maksimiljan. 2001. Snovanje spletnih strani in spletov, COBISS. Dostopno na: http://home.izum.si/cobiss/cobiss_obvestila/2001_2/Html_clanek_01.html. [3. 10.2011]. 6) Internetna fotografija. Pridobljeno s svetovnega spletna, dostopno na: http://www.radiostudent.si/print.php7op. [28. 1. 2012]. 7) Limeback, Rudy. 1999. Web site architecture 101. Dostopno na: http://evolt.ore/web site architecture 101. [3. 10. 2011]. 8) McGovern, Garry. 2002. A step-by-step approach to web classification design. Dostopno na: http:// www.gerrymcgovern.com/la/wcd.pdf [10. 11.2011]. 9) Mavsar, Mitja. 2007. Pisanje za splet. Dostopno na: http://www.kalidei.net/mitia/pisanie-za-splet/. [28. 1. 2012]. 10)Metagroup. Dostopno na: http://www.metagroup.com/. [10. 11. 2011]. ll)MOSS. Dostopno na: http://www.moss-soz.si/si/o_raziskavi/prednost/default.html. [08. 04. 2012]. 12)Nielsen, Jakob. ClassifiedAdvertising: A Web Sucess. Dostopno na: http://www.useit.com/alertbox/classifieds.html. [10. 11. 2011].

91

13)Nielsen, J., Pernice Coyne, K., Tahir, M. 2001. Make your site usable. PC Magazine, 2. junij. Dostopno na: http://pcmag.com/article2/0,2817,33821,00.asp. [4. 10.2011]. 14)N-Desing Studio. 2012. Tagi. [Online]. Dostopno na: http://www.pomocnikwebmastera.pl/wordpress/wordpress-podstawy/czym-sa-tagi/. [28. 1.2012]. 15)Osojnik, Rok. 2002. Spletniportali. [Online]. Dostopno na: http://www.drutvo-informatika.si/dogodki/dsi2002/prispeliReferati/osojnik.doc. [10. 11. 2011]. 16)Portals community. Dostopno na: http://www.portalscommunity.com/. [4. 10.2011]. 17)Praprotnik, Saa. 2012. SpletniportalBolha.com. [Online]. Dostopno na: http://www.bolha.com/. [10. 11. 2011]. 18)Repov, Barbara. 2012. Spletniportal 24ur. com. [Online]. Dostopno na: http://kmetiia.24ur.com/. [10. 11. 2011]. 19)Red Orbit. 2009. Optimizacija spletnih strani. [Online]. Dostopno na: http://www.optimizacija.eu/teme/google/. [18. 1. 2012]. 20)Stergar, Jelka. 2003. Slikovniformat. Dostopno na: http://www.elektronika-ldis.uni-mb.si/arthur 1 /Praktikum%2011a/Praktiukum/Slika.html. [3. 10. 2011]. 21)Suhadolc, Jasna. 2007. Nove prilonosti e-komuniciranja. Dostopno na: http:// www.slideshare.net/iasna/nove-priloznosti-ekomuniciranja. [3. 10. 2011]. 22)Slovar slovenskega knjinegajezika. Dostopno na: http://savel-hobi.net/htm skp/sski.htm. [22. 2. 2012]. 23)Spletni iskalnik Google. 2012. [Online]. Dostopno na: http://www.google.si/. [10. 11.2011]. 24) Spletni iskalnik Google. 2012. Navodila za kakovost ciljne strani in spletnega mesta. [Online]. [2. 10. 2011]. Dostopno na: http://support.google.com/adwords/bin/answer.py?hl=sl&answer=46675. [19. 1.2012]. 25)Skart, Rado. 2012. Vsebina, navigacija, oblikovnapodoba in ostali gradniki spletnih strani. [Online]. Dostopno na: http://www.nasvet.com/navigacija-strani/. [2. 2. 2012]. 26)3arh informacijske reitve. 2012. Spletni oglasnikMoj oglasnik.com. [Online]. Dostopno na: http://www.mojoglasnik.com/. [10. 11. 2011]. 92

27)Unica Corporation. 2006. 5 steps to Realizing ROIfrom Web Analitics. Dostopno na: http://library.theserverside.com. [2. 10. 2011]. 28) Valenti, Gorazd. 2008. Izdelava spletnih strani - osnovna optimizacija. [Online]. Dostopno na: http://www.okvir.net/index.html. [18. 1. 2012]. 29)Webopedija. Dostopno na: http://www.webopedija.eom/TERM/p/portal.html. [28. 1.2012]. 30)Wikimedia Foundation Inc. 2012. Optimizacija spletnih strani. [Online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Optimizacija_spletnih_strani. [18. 1. 2012]. 31)Wikimedia Foundation Inc. 2012. Spletno oglaevanje. [Online]. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Spletno ogla%C5%Alevanie. [4. 2. 2012].

93

KAZALO SLIK Slika 1: Model hierarhije uinkov Slika 2: Primer pasice nebotinik (160 x 600 pik) Slika 3: Primer oglaevanja z uporabo kljunih besed Slika 4: Primer tekstovnega oglasa Slika 5: Primer navedbe pokroviteljev na spletnem mestu Slika 6: Primer oglasa v pojavnem oknu Slika 7: Primer oglaevanja s poiljanjem elektronske pote Slika 8: Dobra pozicija na iskalniku je kljunega pomena. Slika 9: Model optimizacije spletne strani Slika 10: Povezave Slika 11: Ozka in globoka hierarhina struktura Slika 12: Siroka in plitva hierarhina struktura Slika 13: Oznaevalci oziroma tagi Slika 14: Lastnosti dobre informacije Slika 15: Nabor elementov naslovnice spletnega mesta Slika 16: Vstopna stran portala 24ur.com Slika 17: Barvna shema podstrani portala 24ur.com Slika 18: Vstopna stran portala Rtvslo.si Slika 19: Vstopna stran portala Zurnal24.si Slika 20: Kazalo portala Rtvslo.si Slika 21: Zemljevid strani Rtvslo.si Slika 22: Celoten meni rubrik spletnega portala Zurnal24.si Slika 23: Spremljajoa vrstica rubrik spletnega portala Zurnal24.si 22 24 25 26 26 27 28 41 45 46 54 54 57 58 63 70 71 72 74 79 80 81 81

KAZALO TABEL Tabela 1: Osnovni navigacijski sistem Tabela 2: Pojavljanje tehninih, vsebinskih in funkcionalnih komponent pri analizi spletnih portalov 24ur.com, Rtvslo.si, Zurnal24.si Tabela 3: Zasedba mesta na lestvici raziskave, spreminjanje trenda obiskanosti, tevilo prikazov v Sloveniji in doseg v Sloveniji v %Januar 2012 56 82 84

94

Tabela 4: Zasedba mesta na lestvici raziskave, spreminjanje trenda obiskanosti, tevilo prikazov v Sloveniji in doseg v Sloveniji v %,februar 2012

85

KAZALO GRAFOV Graf 1: Trend obiskanosti analiziranih spletnih strani skozi celotno leto 2011 86

95