MENAXERSKA ETIKA Zborot etika poteknuva od gr~kiot zbor ethos , {to se odnesuva na karakterot.

Ako Webster ovoj termin go definira kako ,, disciplina {to se zanimava so ona {to e dobro i ona {to e lo{o , a Ernest Hemingvej ovaa ideja ja iska`uva na na~in, deka ,, oralno e ona {to otposle se ~uvstvuva kako dobro , a nemoralno {to otposle se ~uvstvuva kako lo{o ,, - bi mo`elo op{to da se zeme, deka etikata pove!e se zanimava so ona {to e dobro, otkolku so ona {to e lo{o. "uri bi mo`ele da ka`eme deka na{iot kodeks za etikata e slabiot glas, {to ni veli {to drugite lu#e treba da pravat. $zgleda deka na{ata etika pove!e se na{ite streme`i otkolku na{eto odnesuva%e. o`eme slobodno da ka`eme deka `iveeme denes vo op{estvo vo koe se o~ekuva da ne se primenuva porane{nata praktika & edno se zboruva, a drugo se pravi. 'd aspekt na organizacioniot mena(er, na etikata mo`e da se gleda kako na ,, pravila ili standardi {to upravuvaat so moralnoto odnesuva%e na ~lenovite na organizacijata ili na mena(mentskata funkcija. Eti~kite raspravi , za poedinci ili za organizacii, se pra{a%a na realniot `ivot. )ie se obid da se utvrdat , da se rarazberat i da im se dade intelektualna doslednost na motivite i impulsite na na{ite dejstva. Etikata ne e ednostavna rabota. *e stanuva zbor samo za izbor na jasno izdvoeno dobro nasproti jasno izdvoeno lo{o. +ekoj mo`e toa da go napravi. ,akti~ki te{kotijata proizleguva od alternativite {to naj~esto se podednakvo vredni celi ili pomaloto od dve zla. *ekoi formi na blagosostojba spored na{e misle%e , se neeti~ki . 'trovniot gas i -idrogenskata bomba se otfrlaat, no, ne i za kur{umite, bez oogled dali nie se soglasuvame ili ne. *a istio na~in , nekoi mena(mentski postapki .kako {to e na primer la`e%eto i malverzaciite, / vo po~etokot mo`e da ni dadat nekoi prednosti. +epak , znaeme, deka dokolku sekoj igra na takov na~in, !e zavladee -aos. +pored toa voveduvame etika, politika& nikakvo la`e%e, nikakvo krade%e. 0eliot fenomen na eti~koto dejstvo e na ubav na~in prika`an na bokserskiot ring& dva bokseri se vo `estoka borba, napregaj!i go sekoj muskul, za steknuva%e na prednost. $ pokraj site napori , tie postojano se vozdr`uvaat od udari po pojasot. Zo{to1 2oradi etikata. ora da postojat standardi. 3ez predvidlivo izvr{uva%e , najnakraj, ne bi imalo voop{to ni boksira%e . $stoto toa va`i i za biznisot i za li~nite odnosi.bez etika ne bi postoelo rabote%eto voop{to. "enes vo delovniot svet, mena(erite dejstvuvaat vo pluralisti~ko op{testvo , tie moraat da im odgovoraat na interesite na mnogu institucii vo op{testvoto. Akcionerite, vrabotenite, snabduva~ite, klientite, vladata, javnosta, site tie pretendiraat na

vnimanieto i interesira%eto na dene{niot mena(er. 'd tie pri~ini , mena(erite moraat da se interesiraat za etikata, za moralot, za ekonomijata i za kulturata vo razni formi. 2ostojano se povtara edno pra{a%e za prirodata na etikata . "ali etikata e faktor na kulturata, ili na{eto eti~ko vnimanie e sozdadeno vo pogolema mera na edna individualna osnova1 "ali op{to zemeno lu#eto se navistina razli~ni od onie od stariot 4im ili na srednovekovna Evropa1 "ali lu#eto , po priroda se dobri ili zli1 5olku pove!e sakame da dademe pojasna slika za etikata, za prirodata i moralot na ~ove{tvoto, tolku pove!e stanuvame pozbuneti. "ali etikata ima ne{to zaedni~ko so proizvodstvoto , so pazarite , konkurencijata, profitot1 "ali mena(erite vo op{testvoto da se zanimavaat so eti~ki pra{a%a1 "a, mena(erite ne samo {to treba, tuku i mora da mislat za etikata . )ie mora da gi procenuvaat i izjasnuvaat idealite i principite vrz koi e zasnovana nivnata rabota. )ie mora da gi stavat pod pra{a%e svoite motivacii i metodi , i svesno i jasno da gi ustanovuvat onie veruva%a do koi tie !e se dr`at . 6o tradicionalnata korporacija akcionerite se carevi, a celite se upatuvaat za maksimalizacijata na profitot . 4abotata na mena(erite ne e ni{to pove!e ni pomalku , otkolku vode%e na kompanijata kon profit. ena(erite se sosema svesni za aspektite na nivnata rabota , deka pred se, tie se vo slu`ba na op{tesvoto . +pored toa, postojat dva ekstremni stavovi vo pogled na eti~kiot odnos me#u delovniot profit i op{tesvenata slu`ba & deka biznisot treba da raboti za maksimilizira%e na profitot i istotaka da se zafati so op{tesvenoto dobro . e#u ovie dva ekstrema, lesno e da se vidi deka odgovorot treba da se bara nekade vo sredinata. 2rofitot e potreben da se platat uslugite, no profitot nema dolgo da trae, ako se uni{ti op{tesvenata sostojba. $ ednoto i drugoto e potrebno . ena(erite treba to~no da utvrdat koja e nivnata cel so biznisot . ena(erite imaat vode~ka uloga . )ie treba da se svesni za svojata rabota {to ja vr{aat, za mestotot kade {to treba da stignat. +o zakon na biznisot se baraat izvesni nivoa na op{tesvenata odgovornost , kako taa bi mo`ela da funkcionira vo na{eto op{testvo . )aka , se misli deka na vrabotenite mora da im se plati minimalna nadnica ili drugo, se nalo`uvat izvesni vidovi na kontrola na zagaduva%eto ili pak deka diskriminacijata e zabraneta . 5oga edna firma ja pregazuva linijata na bara%ata utvrdeni so zakon i propisi, toga{ taa projavuva op{tesvena odgovornost. )aka na primer eden model ponuduva i )rgovskata komora na +oedinetite "r`avi spored koja firmata treba da gi zadovoli legalnite bara%a za vr{e%e na rabote%eto a taa -ierar-ija na op{tesvena odgovornost e

slednata& 78 6ode%e 9 :8 Anticipiraj novi pobaruva~ki 9 ;8 Zadovoluva%e na o~ekuva%ata na javnosta 9 <8 2o~ituvaj go zakonot . ena(erot koj e poodgovoren, !e saka da odgovori na o~ekuva%ata od javnosta . 2ogolemo nivo na op{tesvena odgovornost bi bilo dokolku bi se anticipirale novite socijalni bara%a , kako {to se bara%a na vrabotenite `eni ili na semejstva so dvajca vraboteni. +e pogolemiot op{tesven razvoj gi promenuva i stavovite na biznis kompaniite kon op{tesvenata odgovornost . 'd vremeto na Adam +mit e stavot na delovnite mena(eri za maksimilizacija na profitot. *o, vo 7=:>? tite i 7=;> ? tite godini amerikanskite mena(eri ve!e bile odgovorni za odr`uva%e na ramnote`a me#u konkurentskite bara%a na klientite, vrabotenite , snabduva~ite, kreditorite i zaednicata , kako i na akcionerite . ,akti~ki trabalo da se ispolnat javnite o~ekuva%a i zadovolat umerena participacija na socijalni celi. *eodamna , poimot kvalitetot na `ivotot naide na razbira%e me#u delovnite mena(eri . 5ako {to poedini dr`avi vo svetot stanuvaat se pobogati , nedostigot na najpotrebnite dobra i uslugi pove!e ne se glaven problem. *amesto na niv, vnimanieto se pomestuva na problemite kako {to se & unazaduva%e na gradovite , zagaduva%e na vodata i vozdu-ot i pusto{e%e na zemji{teto . 'va zna~elo deka stopanstvoto treba da gi upotrebi site svoi te-nolo{ki i mena(erski sposobnosti za re{ava%e na ovie problemi i sozdava%e na podobar kvalitet na `ivotot za site gra#ani na zemjata . 2oimot kvalitet na `ivotot !e stanuva se poagresiven vo anticipira%eto na novite socijalni bara%a , a vistinskoto liderstvo na mena(erite !e navleze vo oblasta na eti~kite i socijalnite gri`i . Za eti~koto odnesuva%e na delovnite lu#e se veruva deka op{tesvenata odgovornost stanuva eti~ki problem kako za poedinecot, taka i za korporacijata . $spituva%ata na pogolem broj direktori da gi rangiraat podra~jata kon koi ~ustvuvaat najgolema odgovornost , poka`uvaat deka maksimalizacijata na profitot ja rangirale podolu od efikasnata upotreba na energijata i vlijanieto na svojata kompanija vrz okru`uva%eto . )ie, istotaka , smetale deka najgolema odgovornost im ja dol`at na svoite klienti . Akcionerite i vrabotenite bile rangirani na vtoro i treto mesto . 5oga se obiduvame da gi izdvoime svojstvata {to go potiknuvaat eti~koto odnesuva%e , mo`e da gi potencirame slednite karakteristiki &

@"4'+)A . $nteligencijata e osnovna potreba na moralniot `ivot. Aolemite misliteli se svedoci za validnosta na ideate i nivnoto zna~e%e . :. H4A34'+)A . +ekoga{ mu se vos-ituvame na onoj koj znae vo {to da veruva , i e re{en da se zastapuva za toa . ;. @ E4E*'+)A . Ekstremite , skoro na sekoj predmet na diskusija ostavaat ne{to {to e po`elno . 'va e to~no, kako za politikata, za zavista , za ambicijata , za egoizmot , ili za jade%eto i pie%eto . <. +24A6E"B$6'+)A. +ite nie ja cenime i i se vos-ituvame na ~esnosta, po~ituva%eto na pravata na drugite i izvr{uva%eto na obvrskite . C. +'6E+)A . *ekoi sovesta ja opi{uvaat kako intuicija za toa {to treba , ili {to ne treba da se stori . "rugi sovesta ja smetaat kako glas na 3oga vo smite nas. A nekoi pak , ~ustvuvaat deka toa e oset razvien kaj sekoj poedinec vrz osnova na dolgogodi{no iskustvo. +ovesta mora da se slu{a , no , te{ko mo`e da i se dade doverba na edinstven diktator na etikata . +ovesta na poedinecot i na organizaciiite mo`e da se ve`ba . Zrelata li~nost nastojuva sovesta postojano da i bide obrazovana i objektivna . Ba`nata sovest mo`e opasno da vlijae na `ivotot . ena(erite koga se obiduvaat da donesat odluka so koja !e ja dvi`at kompanijata napred , imaat postojano rabota so etikata , zatoa {to taa odluka vo istovremeno im slu`i na interesite i na vrabotenite, i na klientite , i na semejstvoto . Ekolo{kite problemi za toa davaat odli~en primer & mena(erite go prekinuvaat proizvodstveniot proces za da se napravi podobar `ivotot na potro{uva~ite 9 prekinuva%eto na ekolo{kata ramnote`a mo`e na krajot da go napravi i polo{ `ivotot na potro{uva~ite ili na nivnite deca . 'd druga strana , pak , zagaduva%eto mo`e tolku da ne gi zasegne potro{uva~ite , kakva {to e zagubata na proizvodstvoto na kompanijata . ena(erot mora da bide sposoben sekoe utro so po~it da gleda so liceto vo ogledaloto . Ako mena(erite zazemaat isklu~itelna ekolo{ka pozicija , mo`at da bidat isfrleni od rabota i ne !e imaat ogledalo vo koe !e mo`at sekoe utro da se zagleduvaat . ena(erot e li~nost koja mora da slu`i kako potiknuva~ na sovesta , za da go privle~e vnimanieto kon ovie mnogu va`ni problemi , i sekako da slu`i kako sovetnik na

7.

nivnite re{enija . )oj vsu{nost zazema uloga {to mu nalaga i ovozmo`uva da se gri`i za etikata na kompanijata . Za sekoj mena(er od osobena va`nost se slednite ~etiri op{ti eti~ki problemi & 1. Koja e granicata na na{ata odgovornost za rabotata ?"o koja mera morame da imame obvrska da proizveduvame samo takvi proizvodi , za koi znaeme deka imaat najvisok kvalitet 1 6o pogolem broj slu~ai potro{uva~ot ne umee tolku za da ja razlikuva prvata klasa od nekoj proizvod . "ali e neeti~ki za edna profesija da proizveduva pomalku sovr{eni dobra 1 Ako e taka, toga{ kolku e toa pomalku od sovr{enite1 2. Dali nie gi donesuvame odlukite ili morame da gi vklu~ime i na{ite klienti ili potro{uva~ite ? *avistina mena(erskiot tim e onoj koj najdobro ja znae situacijata . "ali negovite odluki !e se pomudri i podalekuvidni od odlukite vo koi u~estvuvaat konkurentite i klientite 1 "ali biznisite treba da se potiknuvaat vo dava%e na dozvola na izbira~ki glas vo donesuva%e na delovni odluki 1 "ali lu#eto znaat {to e najdobro za niv1 3. Dali treba da gi manipulirame lu|eto za nivnito sopstveno dobro ? 6o nekoi sindikati , individualnite ~lenovi raspolagaat so pomali prava na svojata sopstvena organizacija vo odnos na vladata . . !to e pozna~ajno " sistemot ili poedinecot ? "ali golemite organizacii davaat pogolema realna mo`nost za individualna sloboda i izrazuva%e , otkolku {to bi bilo mo`no vo mikroorganizaciite 1 "ali e beznade`no poedinecot da se bori protiv semo!nata organizacija , ili dali otporot sozdava dinami~ka tenzija , {to se bara za napredok 1 5ako mo`e organizacijata da bide vo sudir so svoite ~lenovi , dokolku taa e osnovana i vodena spored postoe~kiot op{tesven sDstem 1 ena(erite o~igledno imaat mnogu aktivnosti okolu ovie eti~ki problemi . Bu#eto gledaat na rabotite razli~no . Za sekoe pra{a%e ima pogolem broj na priodi , a na mena(erskiot tim mu se pa#a vo zada~a da izgraduva konsenzusi i edinstvo od raznite vidovi na ~lenovi . 2o~nuvajki od 7=E7 god . pa do denes za delovnata etika se napraveni mnogubrojni prou~uva%a vrz osnova na razgovori, anketi so nad iljadnici direktori na razni firmi i na razli~ni mena(mentski nivoa . $nteresni se, pa duri i o-rabruva~ki promenite , {to se slu~ija vo godinite na realizacijata na intervjuata . $meno , situciite {to nekoga{ predizvikuvale neudobnost, sega stanale prifatlivi . 6o 7=F; god. The Wall Street Journal rezultatite od anketiranite ;=E

dirktori i 7CCF gra#ani poka`ale deka e opadnato op{toto nivo na etikata vo Amerika vo odnos na pret-odnata decenija . Genite bile malku poeti~ni , otkolku ma`ite , mladite lu#e bile poneeti~ki odkolku postarite od niv , lu#eto so fakultetsko obrazovanie bile skoro tri pati poskloni , otkolku onie so zavr{eno sredno obrazovanie , da zemat doma kancelariski pribor za li~na upotreba . 4eligioznata pripadnost imala malku zaedni~ko so eti~koto odnesuva%e . *ajmnogu ispitanici veruvale deka delovnite lu#e se ne~esni . "oktorite i advokatite se smetaat za poeti~ni , vo sporedba so delovnite direktori . 6su{nost , samo edna grupa lu#e se rangiraat podolu od direktorite na eti~kata skala & prestavnicite vo 5ongresot . 2oradi negativniot stav , kako na javnosta taka i na mena(erite kon delovnata etika , se formalizirani eti~ki kodeksi . 2osebno, posle aferata 6otergejt , golem broj na kompanii nastojuvaat da ja uverat javnosta vo svojata ~esna rabota so objavuva%e na kodeks . 6o pogolem broj slu~ai, objavenite kodeksi bile nabrgu zaboraveni . *ekoi kompanii pak etikata ja vnele vo svojot osnoven kurs za mena(erite od poniskoto i srednoto nivo , i toa vo vrska so problemite za uslovite vo okolinata , zdravjeto i sigurnosta na vrabotenite , politi~kite pridonesi , podmituva%ata i sudirot na interesite . 5oga sovesno bile prezemeni ovie merki, ne bile samo odnosi na javni trikovi . +ekako deka e korisno ova izvestuva%e na javnosta deka kompaniite sakaat biznisite da gi vodat na ~esen i eti~ki na~in . *a dolg rok ova zna~i dobro za javnosta, no , i nastojuva%e na firmite za po~ituva%e na visoki standardi . o`e da se konst atira deka eti~kiot kodeks ima golemo zna~e%e od dve pri~ini . Edna e sfa!a%eto deka so kakvi i da bilo neop-odni sredstva , edinstveniot interes na kompanjata e sozdava%eto na profit. 6torata , pak e ~uvstvoto deka vrabotenite dejstvuvaat vo temna konspirativna okolina , kade pretpostavenite gi donesuvaat odlukite pod raka i o~ekuvaat pot~inetite celosno da gi ispolnuvaat . 2ostojat dva na~ini na koi kompanijata mo`e da pomogne vo ostvaruva%eto na ovie stavovi . 2rviot e , preku svojata politika i praktika , da im se poka`e na lu#eto deka tie se osnovata na nejziniot biznis . 3ez doverbata i dobrata volja na klientite , ne mo`e da se o~ekuva dolgoro~en uspe- . A bez rabotnici {to veruvaat vo toa {to go pravat, i koi gi po~ituvaat mena(erskite odluki , doneseni od nivno ime, organizacijata !e nema sila za kontinuiran razvoj i konkurentska elasti~nost .

6toriot e , osposobuva%e na rabotnicite da stanat integralen del na procesot na postavuva%e na celite, taka da ne postoi tajnost , ili neeti~ko odnesuva%e . Etikite morat da se pravat vo slu~aj koga nie pravime izbori , odluki , akcii , vo instituciite ili li~no spored pravilata na ispravno , jasno i so `ale%e . nogu od istite eti~ki pravila {to nie gi koristime vo sekojdnevniot `ivot , istotaka gi upotrebuvame vo razvoj na biznis praktikata . 6o li~niot `ivot na primer nie ponekoga{ zboruvame so terminate za na{ite moralni obvrski, odgovornosti i dol`nosti. 6o biznisot ovie idei stanuvaat kako eden kompaniski zakonik na etiki, obi~no kako napi{an dokument {to se ~ita kako kompaniski eti~ki naredbi i odgovornosti za vrabotenite . 6o biznisot ovie idei go nametnuvaat konceptot za intersite na edna kompanija , glavno onie grupi i li~nosti koi imaat legitimno pravo vo biznisot da odlu~uvaat i dejstvuvaat . 2oznato e deka kompanijata ja podr`uvaat nejzinite kupuva~i , vrabotenite , akcionerite , snabduva~ite i lokalnata zaednica. 5oga e vo pra{a%e eden proizvod za sigurno da se pojavi na pazarot , kupuva~ite na ovoj proizvod imaat legitimen inters kompanijata da gi donese pravilnite odluki za toj proizvod . ena(erite imaat obvrska da smetaat za dobroto na kupuva~ite na nivniot proizvod . 2onekoga{ etikite se pojavuvaat kako konflikt me#u eti~kite principi . 6rabotenite mo`e da bidat povredeni na primer so biznis odlukata da profitiraat akcionerite za kratko vreme. $li stranskite gra#ani mo`e da profitiraat so novi vrabotuva%a sozdadeni na smetka na doma{nite vraboteni . 'va mo`e da bide te{ka razmena za kompromis pome#u profitite na edna strana i za{tita na sigurni rabotni mesta na druga strana . Eti~kite problemi istotaka mo`e da se zgolemat koga individualci od vrabotenite se zaveduvaat da se odnesuvaat na na~in deka profitot go sozdale samite tie na smetka na kompanijata ili vlo`uva~ite . $li vrabotenite koi koristej!i vnatre{ni informacii i igrat na pazarot na akcii , imaat nefer prednost pred ostanatite akcioneri . Edni od najte{kite eti~ki problemi za edna kompanija pretstavuvaat koga eden vraboten postapuva so neeti~ko razmisluva%e deka toj ili taa i ja pravi blagosostojbata na kompanijata . $li koga ogromni profiti se rezultat na uspe{no voveduva%e na nov proizvod vo kuso vreme , mo`no e vrabotenite mnogu lesno da ja izneverat kompanijata so povr{no rabote%e ili duri i krade%e informacii za konkurencijata .

'vie vidovi primeri se posebno te{ki vo me#unarodnit biznis , i ni pravi da mislime na faktot deka zakonite i carinite ponekoga{ se mnogu va`ni me#u zemjite . nogu zemji imaat zakoni koi go zabranuvat korumpira%eto, no , ne site zemji gi prisiluvaat ovie zakoni so ista strogost . *a 5anadskite kompani na primer , im e zabraneto so dr`avnite zakoni da pla!aat mito na visokite stranski vladini slu`bi , no , ovie kompanii ponekoga{ naiduvaat na te{kotija da se natprevaruvaat so stranskite kompanii ~ii vladi stvarno gi o-rabruvaat da go napi{at mitoto kako taksi na biznis tro{ocite H 6o nekoi zemji ima obi~ai so koi im se zabranuva na `enite ili nekoi etni~ki grupi da dr`at upravuva~ki rabotni mesta . 2o koi etni~ki pravila treba edna kompanija da se rakovodi pri nejzinite me#unarodni operacii 1 +lednite pet pravila mo`e da ni ponudat nekoi idei & PO^ITUVAWE NA ZAKONITE Etikite odat po primerot na zakonite . Ito e zakonsko ili nezakonsko ne sekoga{ odreduva {to e moralno to~no ili pogre{no . 2onekoga{ samite zakoni se nepravedni . *o , vo pogolem broj slu~ai , zakonite ja sozdavaat etni~kata baza, eden ,, sprat ,, podole , a spored koja kompanijata ne mora da dejstvuva . 2o~ituva%e na zakonite se zna~ajni za za{tituva%e na li~nite slobodi , sigurnosta , sopstvenosta i fer biznis transakciite . DA SE KA@UVA VISTINATA $skrenosta e glavna za da se kreira vrska na doverba me#u individualcite i me#u edna kompanija i nejzinite vraboteni , potro{uva~i i drugi vlo`uva~i . DA SE STOI NA VETUVAWATA Jesnosta na edna kompanija !e se ceni deka e golema spored toa dali mo`e da i se veruva, dali toa {to go ka`uva i go pravi , no , ne samo koga e zasegnata , tuku toa postojano go praktikuva . ISPRAVNOST 2ra{a%ata vo vrska so toa {to kompanijata im dol`i na svoite vlo`uva~i treba redovno da vlijae potiknuva~ki vo donesuva%e na nejzinite biznis odluki . +pravedlivo da se postapi vo poedine~na situacija ne e sekoga{ lesno . "a se razbere te{kotijata vo odlu~uva%eto e koj kriterium da se upotrebi& individualnata zasluga1 na stare{nata 1 potrebata 1

podobrenata minata diskriminacija 1 *a krajot toa {to mo`e da go ka`eme e deka pra{a%eto za ispravnosta treba da se zgolemi vo biznisite i deka toa mo`e da bara moralno o-rabruva%e . PO^ITUVAWE NA INDIVIDUALCITE 'va posledno pravilo mo`e da se sfati kako osnova za drugite ~etiri pravila . Eti~kite pravila imaat za cel da gi podr`uvaat individualnto dostoinstvo i li~nite prava i da ja podigne blagosostojbata na licata . +eksualnata zloupotreba ,rasnata diskriminacija , i nedostatokot na gri`a za sigurno zdravje , pretstavuva golemo nepo~ituva%e na individualcite .

#$%&K%

'(%)#(%

*+ (+*)%,-./+0#

7. 'predeli gi eti~kite pravila vo primerite. :. "aj sovet kako da se re{i problemot . Eden nezavisen istra`uva~ be{e izvestil edno li~no slu`beno diskriminira%e protiv trojca vraboteni koi se nad E> godini stari . ??????????????????????????????????????????????????????????????????????????? Elena e ve{t razvoen mena(er za edna me#unarodna -emiska korporacija . *ejzinata kompanija razmisluva da vleze vo dogovor so edna kompanija vo Kugoisto~na Azija za izgradba na golema proizvodstvena fabrika . *ejziniot Aziski partner bara da se gradi fabrikata vo edna nerazviena zemja kade ima {iroka ponuda na eftin trud i malku restrikcii za okru`uva%eto . $ako fabrikata !e ispu{ta toksi~en otpadok vo vozdu-ot i bliskite vodi , partnerot na Elena e pove!e zagri`en za brzite fabri~ki ekonomski pridobivki za zemjata otkolku dolgogodi{niot kra-t vo okru`uva%eto . ,abrikata bi mo`elo da se izgradi spored striktni standardi , no , !e e potrebna u{te edna godina za konstrukcija i zgolemuva%e na tro{ocite na proizvodstvoto za 7CL , pa ottuka izlo`uva%eto na rizik kompanijata da e konkurentna so cenata . Elena go znae seto toa , i znae istotaka dobro deka nejzinata kompanija saka da se pro{iri vo ovoj del na svetot . Elena be{e povikana da ja napravi svojata preporaka za edna nedela . ??????????????????????????????????????????????????????????????????????????? 6ie ste mena(erot koj go razgleduvate izve{tajot za proda`bite od pret-odniot mesec . +fa!ate deka tie se

namaluvaat . 6a{iot pretpostaven , koj raboti na odale~enost od 7>>> km. vo eden drug grad , ne saka da gi vidi proda`bite {to figuriraat od posledniot mesec . 6ie ste optimist deka !e soberete proda`bi od ovoj mesec i sledniot , pa tromese~jeto !e go zaokru`ite tokmu kako {to e postavenata cel . 6ie istotaka znaete deka va{iot pretpostaven e tip na li~nost koj ne saka da slu{a lo{i vesti . 6ie denes imate telefonska konverzacija so va{iot {ef . +e slu~uva da pra{a kako pominuvate , kako odite so izminatata mese~na proda`ba . "ali ja iskrivuvate vistinata , gi uni{tuvate faktite ili go la`ete 1 ??????????????????????????????????????????????????????????????????????????? Ako rabotite vo otorola za telefonskata proda`ba , va{ite telefonski konverzacii mo`at da bidat snimeni . 5ompanijata go upotrebuva ova snima%e za da opredeli kolku vie dobro rabotite , i da opredeli to~no vo koja oblast vie mo`ete najmnogu da napreduvate. )oa istotaka mo`e da bide upotrebeno za da bidete zameneti ako ne ja vr{ite rabotata ~esno , i mo`ebi da vodi duri za va{e otpu{ta%e . ??????????????????????????????????????????????????????????????????????????? Bina Barkin , pret-odna slu`beni~ka na 0$A i se dava da izbere , da spie so svojot {ef i da ja postigne svojata kariera ili ednostavno da dobie nekoe predizvikuva~ko rabotno mesto za da napreduva . )aa be{e ~esno trenirana kako i site ma`i i se steknala so odli~ni ve{tini , no nejzinite individualni sposobnosti ne doa#aat do izraz zaradi stariot ma{ki sistem {to ja ~uva ponastrana od specijalni zada~i . $meno, taa i nekolku nejzini kole{ki doznale deka vo pove!e slu~ai {efovite na poedini stanici ednostavno odbivale da vrabotuvaat `eni .