Sopstvenost VRZ Hartiite Od Vrednost

Georgius Gemistus Georgius (Georgios) Gemistos (Plethon ili Pletho), (c.
1355-1452) \or|i Gemistos Pleton
SOPSTVENOST VRZ HARTIITE OD VREDNOST SPOREDBENA STUDIJA

dr. Eva Micheler - vi{ predava~ na London School of Economics i profesor na Univer i!e! a e"ono#i$a vo Viena (Cambridge University Press, Cambridge Studies in Corporate La , !""#, %redni" na edi&i$a!a profesor $arry %ider, University of London'
VOVED Ovoj trud sodrì analiza na angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo za hartiite od vrednost. Terminot "hartii od vrednost" vo kontekstot na trudot se koristi za upatuvawe na akciite, obvrznicite i drugite finansiski instrumenti {to se izdavaat na pazarite na kapital so cel da cirkuliraat me u u!esnicite na pazarot. Ovde gi analizirame pravilata so koi se regulira prenosot na hartiite od vrednost, vklu!uvaj"i gi neovlastenite prenosi, prigovorite {to proizleguvaat od defektnite emisii i poseduvaweto hartii od vrednost preku posrednici. Trudot ne go analizira regulatorniot reìm povrzan so hartiite i nivnoto izdavawe. #a primer ovde ne se analizira objavuvaweto na informaciite pred prvata emisija na hartiite ili objavuvaweto na informaciite dodeka hartijata kotira na berza. $ranicite na ovaa pravna oblast moème da ja definirame so upatuvawe na dva !ekora {to se slu!uvaat pri kupuvaweto i proda`bata na hartiite od vrednost. %rviot !ekor e sklu!uvaweto na dogovorot za proda`ba na hartiite od vrednost. Ovie dogovori moàt da se sklu!at na berza, preku elektronskiot sistem za trguvawe ili direktno pome u kupuva!ot i prodava!ot. &klu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba na finansiskite pazari se naveduva kako "trguvawe". Ovaa kniga ne go razgleduva ovoj !ekor. 'toriot !ekor na koj e skoncentriran ovoj trud e izvr{uvaweto na dogovorot za proda`ba na hartiite od vrednost. Ovoj !ekor na finansiskite pazari se narekuva "settlement" (saldirawe ili izvr{uvawe na transakcijata). *nalizata vo ovoj trud se odnesuva na pravilata so koi se regulira kompletiraweto na transakciite vo vrska so hartiite od vrednost i pravilata {to gi reguliraat odnosite pome u posrednicite koi gi dràt hartiite od vrednost vo polza na investitorite i nivnite klienti. Toa podrazbira analiza na sloèni pra{awa od pravoto na trgovskite dru{tva i pravoto za sopstvenosta, {to baraat seriozna akademska analiza i obrabotka. #a izvr{uvaweto moè da mu se pristapi na nekolku razli!ni na!ini, {to se razlikuvaat vo pravni!kiot i institucionalniot kontekst. #ie analizirame dva prioda. %rviot e sistemot prifaten vo angliskoto pravo+ vtoriot sistemot prifaten vo germanskoto i avstriskoto pravo. ,emjite {to gi prifatile vakvite priodi se !lenki na -vropskata .nija i imaat prili!no napredni ekonomii. #o sepak postojat prili!no golemi razliki pome u niv/ *nglija e common law jurisdikcija, $ermanija i *vstrija se civil law zemji. 'o *nglija hartiite od vrednost re!isi isklu!ivo se izdavaat vo forma na re(is!rirani ins!r%#en!i (registered instruments, hartii od vrednost na ime). #ivniot prenos podrazbira promeni vo registerot na imatelite/ imeto na prenesuva!ot vo registerot se menuva so imeto na steknuva!ot. 0egisterot se vodi od strana na izdava!ot ili vo negovo ime i kako rezultat na toa, izdava!ite !esto gi znaat imiwata i detalite za
nivnite investitori.1 *ko za hartiite od vrednost se izdava hartien sertifikat, ovie ser!ifi"a!i se sa#o eviden&ioni do"%#en!i )po!vrdi' i ne pre!s!av%vaa! ne(o&i$a*i+ni ins!r%#en!i. 2avatelite na finansiskite uslugi {to vo ovoj kontekst funkcioniraat vo *nglija dejstvuvaat kako registri {to gi vodat akcionerskite knigi (registrite) vo ime na oddelnite akcionerski dru{tva. ,a da ja eliminira hartijata od procesot na prenos, *nglija izbra de#a!eri$a+i a&i$a. #amesto da izdavaat hartieni potvrdi (sertifikati), izdava!ite moàt da izdavaat nesertificirani hartii od vrednost {to elektronski se prenesuvaat preku centralniot davatel na uslugata nare!en CRESTCo.Ltd. *ngliskoto pravo go analizirame vo delot I od ovoj trud. 'o $ermanija i *vstrija, hartiite od vrednost re!isi isklu!ivo se izdavaat vo forma na ins!r%#en!i na donosi!e+. Ovie instrumenti se klasifikuvaat kako !e+esni dvi,ni s!vari. %renosite se vr{at so fi i~"a ispora"a na -ar!ienio! do"%#en!. 3zdava!ite tradicionalno ne se involvirani vo administriraweto na prenosot i ne go znaat identitetot na svoite investitori. 2avatelite na finansiskite uslugi {to rabotat vo ovoj kontekst vo $ermanija i *vstrija se banki kaj koi se deponiraat hartiite od vrednost i centralnite depozitari kaj koi se skladirani najgolemiot broj sertifikati izdadeni za hartiite od vrednost {to kotiraat na berza. ,a da ja eliminira hartijata od procesot na prenos, $ermanija i *vstrija ja izbrale i#o*i+i a&i$a!a. &ertifikatite postojat i natamu, no tie se staveni nadvor od promet i skladirani vo centralniot depozitar. %renosite se vr{at preku knigovodstvena operacija na smetkata na klientot i bez potreba od fizi!ko prenesuvawe na hartieniot sertifikat. $ermanskoto i avstriskoto pravo gi razgleduvame vo delot II od knigata. Ovoj trud ima tri celi. %rvata e da se dade pregled na postojniot angliski, germanski i avstriski praven reìm so koj se regulira prenosot i drèweto na hartiite od vrednost i da se sporedat priodite {to se prifateni vo angliskoto pravo, od edna i vo germanskoto i avstriskoto pravo od druga strana. Trudot e pi{uvan za da se objasni angliskiot reìm na !itatelite od civil law pravnata tradicija i da im se objasni germanskiot i avstriskiot reìm na !itatelite od common law pravnata tradicija. ,a da se podobri razbiraweto na soodvetnite pravni ramki, niz celiot trud se obiduvame da napravime sporedba pome u dvata prioda. 'torata cel e da se analizira pravoto na hartiite od vrednost vo kontekstot n postojnata debata vo sferata na sporedbenoto pravo. %oslednive godini, akademskite avtori {to se zanimavaat so sporedbeno pravo se fokusirani na studiraweto na efektite na globalizacijata vrz pravnite sistemi. 4okusot na debatata e upravuvaweto so trgovskite dru{tva, osobeno pra{aweto dali globalizacijata "e dovede do pribliùvawe na reìmite na upravuvawe so trgovskite dru{tva vo svetot. #ekoi avtori predviduvaat deka globalnata konkurencija "e dovede do pojava na eden edinstven model na korporativno upravuvawe. 2rugite predlagaat deka postojat zna!itelni pre!ki na patot na preklopuvaweto na pravnite pravila/ politikata, ekonomijata, kulturata, op{testvenite i trgovskite normi i pravniot mentalitet. 5nigata ja prodolùva ovaa debata. 5ako i korporativnoto upravuvawe, pravoto za hartiite od vrednost e izloèno na pritisocite {to gi sozdava globalnata ekonomija. 5nigata sodrì analiza za toa na koj na!in angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo istoriski odgovarale na promenite. 6e bide pokaàno deka istoriski, site tri zemji se adaptirale na novite predizvici preku rafinirawe na ve"e postojnite pravni doktrini. &ekoga{ koga bile soo!eni so potrebata od reforma, nitu eden od analiziranite pravni sistemi ne po!nuval da kreira pravo od nula, izgotvuval propisi za da se odgovori na èlbite diktirani od politikata, ekonomijata, kulturata ili drugite sili i sosema e verojatno deka ovoj obrazec na zakonski izmeni "e prodolì i ponatamu da se soo!uva so globalizacijata. Toa ne vodi kon zaklu!okot deka globalizacijata nema da dovede do prifa"awe na pravila so identi!en tekst niz celiot svet. %reklopuvaweto "e se slu!i na delovi, no ne i na formalno nivo, ostavaj"i gi osnovnite doktrinarni pravila vo golema merka nedopreni. 2rug zaklu!ok prezentiran vo ovaa kniga e deka institucionalnata ramka na konkretnata jurisdikcija e determinirana od strana na pravnata doktrina. Trudov ne tvrdi deka pravnata doktrina e edinstveniot faktor {to moè da objasni zo{to nekoi institucii postojat na pazarot. #o bez ogled na toa, "e
7e utoa ova e slu!aj samo ako investitorot izbral hartijata od vrednost da ja drì direktno. 3nvestitorot moè da izbere hartijata da ja drì i indirektno i vo takov slu!aj vo regissterot se javuva imeto na negoviot polnomo{nik (nominee) i toa lice (nominee) dobiva informacii vo polza na investitorot.
bide pokaàno deka postojniot vid pazarna infrastruktura vo *nglija, $ermanija i *vstrija moè da se objasni kako funkcija na pravnite pravila {to gi reguliraat hartiite od vrednost i nivnite prenosi. Tretata cel na knigata e povrzana so vtorata. 5nigata isto taka ima za cel da go rasvetli pra{aweto dali e mo`no da se izvr{i harmonizacija na pravoto za hartiite od vrednost. Ovaa harmonizacija deneska se razgleduva vo dve me unarodni organizacii. UNIDROIT, me unarodnata organizacija {to ja promovira harmonizacijata na pravata vo svetot, na 26 mart 2006 godina prezentira{e nacrt na 5onvencija za su{testvenite pravila za posreduvanite hartii od vrednost. -vropskata .nija e vo proces na utvrduvawe dali postoi potreba od harmonizacija na pravoto za hartiite od vrednost vo zemjite !lenki (EU %roekt za pravnata sigurnost, vidi glava 17). $rupa pravni eksperti e nazna!ena da dade sovet za toa dali deneska postojnite razliki pome u pravata za hartiite od vrednost vo zemjite !lenki na -. pretstavuvaat pre!ka za pojavata na edinstveniot evropski finansiski pazar. *ko se utvrdi deka razlikite vo pravoto se pre!ka za edinstveniot pazar, !lenovite na grupata imaat ovlastuvawe da dadat sugestii za harmonizacija vo ovaa sfera na pravoto. 5nigata isto taka ima za cel da go rasvetli pra{aweto kakva forma treba da ima harmoniziranoto pravo za hartiite od vrednost. ,aklu!okot od analizata sodràna vo ovaa kniga e deka ne treba da se pravi obid za harmonizacija na pravilata na pravnata doktrina {to gi regulira hartiite od vrednost vo zemjite vo -vropa/ harmonizacijata e mo`na, no samo konzistentno na postojnite pravni doktrini. *nalizata vo ovaa kniga pokaùva deka bez ogled na razli!nite pravni mehanizmi {to se primenuvaat vo razli!nite pravni sistemi, osnovnite pojasnuvawa na ovie pravni pravila i prakti!nite rezultati se sli!ni. %ravnite sistemi go delat zaedni!koto razbirawe na teorijata {to stoi zad pravoto za hartiite od vrednost. #amesto da se me{a vo doma{nite pravni doktrini, pravoto moè najefikasno da se harmonizira vo -vorpa na funkcionalno nivo preku utvrduvawe na ishodot {to treba da se dobie vo razli!nite zakonodavstva. $lavata 1 od trudot sodrì analiza na argumentite {to se izneseni vo postojnata debata za pribliùvaweto na zavisnosta od izbraniot pat na pravniot razvoj. *ngliskoto pravo "e go razgleduvame vo 2elot I od ovaa kniga, a germanskoto i avstriskoto pravo vo 2elot II. 2elot III od knigata sodrì zaklu!oci {to proizleguvaat od prezentiranata analiza. 'o nego "e bidat razgledani implikaciite na tie zaklu!oci za debatata za pribliùvaweto i za zavisnosta od izbraniot pat, kako i za postojnite planovi za harmonizacija na pravoto za hartiite od vrednost vo -vropa.
.. PRIB/I0UVA1E I ZAVISNOST OD IZBRANIOT PAT
&ovremenoto komparativno pravo e zasegnato so utvrduvaweto na efektite na globalizacijata vrz pravniot razvoj. -dna od postojnite raboti {to e predmet na debata e dali so globalizacijata na ekonomijata doa a do pribliùvawe na pravnite sistemi. 4okusot na ovaa rasprava e korporativnoto upravuvawe. 2ebatata po!nuva od premisata deka deneska grubo kaàno postojat dva modela na korporativno upravuvawe. 2vata modela se razlikuvaat vo na!inot na koj se poseduvaat firmite (vo sopstvenost) i na!inot na koj pravoto go raspredeluva vlijanieto pome u akcionerite ili !lenovitena trgovskoto dru{tvo, odborot na direktorite, vrabotenite, doveritelite i op{tata javnost. *vtorite pravat razlika pome u jurisdikciite so relativna disperzija na sopstvenosta na akcionerskite dru{tva (kako vo &*2 i 'elika 8ritanija) i jurisdikciite so relativno koncentrirana sopstvenost kaj akcionerskite dru{tva (kako na primer $ermanija). 'o &*2 i 'elika 8ritanija akcionerskite dru{tva imaat golem broj akcioneri i sekoj od niv poseduva mal udel vo kapitalot na dru{tvoto. %ravoto na dru{tvata ima tendencija da gi favorizira interesite na akcionerite. 'o $ermanija, akcionerskite dru{tva imaat eden akcioner (ili mala grupa akcioneri) {to poseduva zna!itelen procent od akciite vo dru{tvoto. $ermanskoto pravo za trgovskite dru{tva gi {titi akcionerite, no gi {titi i interesite na vrabotenite, doveritelite i na op{tata javnost. %ra{aweto {to pravnite avtori nastojuvaat da go razre{at e dali globalizacijata ima nekoe vlijanie vrz ovie modeli na upravuvawe. %o!etnata to!ka na analizata e pretpostavkata deka reìmmot na upravuvawe na akcionerskite dru{ttva e tro{koven faktor vo proizvodstvoto/ pretpostavkata e deka kompaniite so podobro upravuvawe mnogu poverojatno "e funkcioniraat so pomali tro{oci i zatoa "e moàt polesno da uspeat vo globalnata konkurencija. Toa vodi kon promena vo upravuvaweto so kompaniite na svetsko nivo. %ritisokot na globalnata svetska ekonomija "e gi prinudi zakonodavstvata i kompaniite da gi reformiraat svoite modeli na upravuvawe za da stanat mnogu poefikasni. 2ali toa "e dovede do is!eznuvawe na postojnite razliki vo modelite na upravuvaweto i do pojava na globalen model za korporativno upravuvawe9 0azli!nite avtori davaat razli!ni odgovori. #ekoi tvrdat deka postojnite modeli na korporativno upravuvawe "e se pribliùvaat+ tie predviduvaat deka razli!nite jurisdikcii "e prifatat sli!ni pravila vo pravoto za trgovskite dru{tva i vo korporativnata praksa. 2rugite go iznesuvaat stavot deka postojat zna!itelni pre!ki {to go spre!uvaat vakvoto pribliùvawe/ politi!kite, ekonomskite, kulturnite, op{testvenite i trgovskite normi i pravniot mentalitet. 3sto taka postojat mislewa deka funkcionalnoto pribliùvawe "e dovede do formalno pribliùvawe. 'o oddelite 1.1.-1.3. "e gi analizirame stavovite izneseni vo ovaa debata, a najnapred "e gi izneseme argumentite vo polza na pribliùvaweto na sistemite. .... PRIB/I0UVA1E Henry Hansmann i Reinier Kraa man go predviduvaat krajot na istorijata za pravoto za trgovskite dru{tva. Tie zabeleùvaat pribliùvawe na pravoto na dru{tvata kon anglo:saksonskiot model na pravo na dru{tva predizvikano od "rasprostranetiot normativen konsenzus deka kompaniskite mena;eri treba da dejstvuvaat isklu!ivo vo polza na akcionerite, vklu!uvaj"i gi i akcionerite koi nemaat kontrola vrz dru{tvoto." Hansmann i Kraa man veruvaat deka site jurisdikcii "e se dviàt kon sli!ni pravila za pravoto na trgovskite dru{tva i praksa. 0azlikite moè da opstojat kako rezultat na institucionalnite i istoriskite tradicii, no najgolemiot del od svetskiot razvoj vo pravoto "e se dviì kon standarden model na korporacija. 3sto taka postoi stav deka pribliùvaweto na pravoto za dru{tvata "e se slu!i zaradi toa {to prekugrani!nite spojuvawa, !ij broj se zgolemi poslednive godini, "e donese investitori {to "e insistiraat kompaniite da gi promoviraat akcionerskite interesi vo zemjite {to gi {titat akcionerite. Toa "e predizvika jurisdikciite {to se pove"e orientirani na imatelite na udeli da prifatat poprijatelski stav vo odnos na akcionerite. 2rug argument {to go poddrùva predviduvaweto za pribliùvaweto na pravoto e deka postoi porast na kotiraweto na stranskite kompanii na berzite vo <ujork i =ondon. Ova stavawe na kompaniite na berzanskite listi gi pottiknuva tie kompanii da go prifatat anglo:amerikanskiot praven model. ,a da se 6
privle!at investitorite, firmite biraat da se podvedat na pove"e regulatoren model so pogolemi uslovi za objavuvawe so {to ja nosat firmata vo svetski ramki pod istite zakoni i postignuvaat pribliùvawe na pravnite pravila. 2uri i da nema formalno pribliùvawe na pravoto za trgovskite dru{tva, pravoto za hartiite od vrednost "e stane globalno ili zaradi harmonizacijata ili zaradi migraciite kon &*2 i 'elika 8ritanija. %ravoto za hartiite od vrednost "e ja prezeme ulogata na za{titnik na akcionerite i "e ima grupa na pravila za hartiite od vrednost {to "e se primenuvaat globalno. &ite poddrùva!i na pribliùvaweto ja spodeluvaat vizijata deka globalnata konkurencija e dovolno silna za da predizvika promena na zakonite so koi se reguliraat kompaniite vo svetot. 'o procesot na doa awe do ovoj zaklu!ok tie pretpostavuvaat deka zakonodavcite moàt da gi promenat postojnite pravni normi vo sekoja poèlna merka/ ovde ne se spomenuvaat nikakvi ograni!uvawa na takvite promeni. Ovie avtori gi vtemeluvaat svoite dela na pretpostavkata deka pravnite sistemi moàt da napravat izbor od otvorenoto meni na pravni pravila. ..2. ZAVISNOST OD IZBRANIOT PAT %redviduvaweto na pribliùvaweto na pravnite pravila e osporeno od odreden broj akademski avtori koi, kako {to "e vidime, upatuvaat na pre!kite {to stojat na patot na globalniot model na pravoto na trgovskite dru{tva. Oddelite 1.2.1.-1.2.5. gi analiziraat tie pre!ki. ..2... Po+i!i"a 3staknati pravni avtori go iznesuvaat stavot deka politi!kite sili predizvikuvaat razvoj na pravnite sistemi vo zavisnost od izbraniot pat. !ar Roe istaknuva deka seu{te postojat zna!itelni razliki pome u korporativnoto upravuvawe vo razli!nite jurisdikcii predizvikani od razlikite vo nivnata politi!ka orientacija. Toj pokaùva deka postoi korelacija pome u socijal:demokratskata forma na vladeewe i nekoi obrasci na korporativno upravuvawe. &tavot na Roe vo princip isto taka e poddràn od strana na "eter #ourevitc$ koj go rafinira so istaknuvawe na faktot deka toa {to e va`no ne tolku formata na postojnata vlada, tuku tipot na vladata {to postoel koga se vospostavuvale strukturite na korporativnoto vladeewe % #ourevitc$ isto taka go istaknuva faktot deka razlikata pome u levi!arskite i desni!arskite politiki e premnogu uprostena za da ima nekoe vlijanie vrz relevantnite politi!ki sili, osobeno vrz vlijanieto na politi!kite interesni grupi {to se rasprostraneti dol` levo>desno politi!kata podelba na obrascite na korporativnoto upravuvawe. %o identifikacijata na politi!kata orientacija na jurisdikcijata kako faktor {to vlijae vrz korporativnoto upravuvawe, Roe vo eden napis napi{an zaedno so &ucian 'e(c$u gi kritikuva tezite za pribliùvaweto na sistemite% 'e(c$u i Roe ne velat deka pribliùvaweto ne e mo`no, no tie isto taka ne velat deka toa "e se slu!i. Tie samo istaknuvaat deka postoi edna va`na pre!ka {to treba da ja nadminat silite {to se zalagaat za pribliùvawe na sistemite/ zavisnosta od izbraniot pat. Tie pravat razlika pome u patot {to go pridviùvaat strukturite i patot {to go pridviùvaat pravilata. ,avisnosta od strukturata se javuva zatoa {to postojnata reltivna distribucija na mo"ta e funkcija na distribucijata na mo"ta {to postoela vo nekoi prethodni vremiwa. #a primer, jurisdikcijata vo koja kompaniite orginalno bile dominirani od strana na golemite akcioneri ima tendencija da prodolì da ima koncentrirana sopstveni!ka struktura. ,a ova postojat dve pri!ini. %rvata e deka moè da se za{tedat tro{oci ako se odrùva podelbata na mo"ta, da se izmenat tro{ocite i da se pretpostavi deka efikasnosta go vodi razvojot, pa deka promenata "e se slu!i samo koga koristite "e gi nadvladeat tro{ocite. 2rugata pri!ina e politikata. 3matelite na mo" imaat sposobnost da vlijaat vrz politi!kiot proces vo svoja polza. %reku vlijanie na politi!kiot proces, golemite germanski akcioneri na primer moàt da gi spre!at promenite vrz strukturata preku disperziraweto na sopstvenosta, duri i koga takvata promena e efikasna. 7
5onceptot na zavisnosta od pravilata podrazbira deka pravoto vlijae vrz sopstveni!kite strukturi. *ko pravoto uspee uspe{no da gi spre!i mnozinskite akcioneri da go iskoristat svoeto vlijanie, na primer, nema da se pojavi koncentriranata struktura. 'e(c$u i Roe upatuvaat na pravoto kako na "dopolnitelen, indirekten (no vaèn) kanal preku koj inicijalnata korporativna struktura moè da vlijae vrz podocne`nite strukturi." 3 ovde povtorno promenata "e dojde samo koga zakonodavcite "e zaklu!at deka koristite od promenata nate`nuvaat nad tro{ocite {to taa gi predizvkuva. %oliti!kiot pritisok {to go vr{at interesnite grupi koi nesrazmerno imaat korist od postojniot praven reìm moàt da ja spre!at promenata na pravnite pravila, duri i koga takvite promeni bi bile efikasni i zatoa vo javen interes. 'a`no e da se zabeleì deka vo analizata na 'e(c$u i Roe sopstveni!kata struktura e prva i samata po sebe e funkcija na politikata ili duri i na "istoriskite slu!ajnosti". &opstveni!kata struktura toga{ vlijae vrz pravoto : {to od svoja strana i zaedno so drugi faktori : vlijae vrz idnata sopstveni!ka struktura. %ravoto e samo sekundarna sila {to go olesnuva vlijanieto na instituciite. Toa gi oblikuva instituciite, no samo kako funkcija na orginalnata institucionalna struktura i kako funkcija na politikata. #o se !ini deka ne postojat ograni!uvawa na stepenot do koj pravoto moè da se promeni. &e !ini deka pravoto moè da se menuva na sekoj poèlen na!in. *ko efikasnosta, politikata i drugite sili gi trgneme na strana, pretpostavkata {to stoi zad 'e(c$u )Roe tezata e deka pravilata na eden praven sistem moàt da se promenat za da bidat identi!ni na pravilata na drugite. ..2.2. E"ono#i$a 3sto taka postoi stav deka ekonomskite pri!ini, samite po sebe, go popre!uvaat pribliùvaweto na sistemite% *illiam 'ratton i +ose,$ !c-a$ery tvrdat deka site postojni modeli na upravuvawe po!ivaat vrz sistot kupi:prodaj (razmena na ne{to za ne{to). &istemot kakov {to e germanskiot gi tolerira vlijatelnite akcioneri da dobivaat pove"e od nivniot ,ro rata udel vo imotot na dru{tvoto, no podleàt na prili!no nivo na akcionerska kontrola i nadzor. 7odelite na upravuvawe vo &*2 i vo 'elika 8ritanija go popre!uvaat prefrlaweto na imotot vo ;ebovite na nekoi akcioneri, no po cena na obeshrabruvawe na kontrolata i nadzorot vrz akcionerite. 'gradena vo sekoj od navedenite sistemi na upravuvawe e struktura za pottik {to e poddràna i od pravnite pravila. Toa zna!i deka pravnite pravila {to im odgovaraat na kontrolnite blokovi akcii moàt da ne bidat obezbedeni so mehanizmi za zajaknuvawe na disperziranata sopstveni!ka struktura, a likvidnite pazari i pravnite pravila {to im odgovaraat na likvidnite pazari, moàt da imaat efekt na obeshrabruvawe na kontrolnite blokovi akcii. 'o sistemot na kontrolni blokovi na primer pravilata protiv trguvaweto so samiot sebe, ako voop{to ima takvi, ne se tolku sofisticirani kako onie {to postojat vo pazarniot sistem. 3matelite na kontrolnite blokovi vr{at kontrola i nadzor vrz mena;mentot zatoa {to tro{ocite za toa se kompenziraat preku privatnite beneficii {to tie moàt da gi dobijat. *ko pravoto intervenira za da go popre!i privatnoto barawe renta vo sistemot na kontrolnite blokovi akcii, toa moè da gi popre!i imatelite na blokovite da baraat koristi i moè da predizvika transformacija na sistemot vo pazaren sistem. 7e utoa, ne postoi garancija deka otstranuvaweto na mo`nosta za barawe renta samoto po sebe "e sozdade pottik dovolen za da ja olesni pojavata na likvidnite pazari. ,aklu!okot na argumentot iznesen od strana na 'ratton i !c-a$ery e deka voveduvaweto na pravni pravila od eden sistem vo drug (to est preklopuvaweto na pravnite pravila) moè pritaeno da gi destabilizira funkcionalnite (ako nesovr{eni) aran`mani bez da obezbedi pojava na poefikasni alternativi. 'ratton i !c-a$ery predupreduvaat protiv naru{uvaweto na postojnata ramnoteà na vlijanija pome u u!esnicite. ,akonskata intervencija moè da go vrati udarot doveduvaj"i do toa akterite {to sega go kontroliraat mena;cmentot da prekinat so svoeto involvirawe, dodeka vo isto vreme nema da gi stimulira drugite akteri da ja prezemat ulogata na nadzor i kontrola. Tie ne sugeriraat deka vo pravoto postoi ne{to inherentno {to bi gi popre!ila jurisdikciite da gi promenat svoite pravila. ..2.3. 4%+!%ra 8
Tretata mo`na pre!ka za pribliùvaweto e kulturata. *rgumentot deka kulturata vlijae vrz pravnite sistemi e osobeno propagiran od strana na -$arles !ontes.uieu% 'o kontekstot na ponovitedebati za pribliùvaweto na sistemite i za zavisnosta od izbraniot pat, /mir &ic$t ja iznese idejata deka razlikite vo sistemite na korporativnoto upravuvawe moàt da bidat posledica na kulturnite razliki. Toj go koristi deloto objaveno vo sferata na preku:kulturnata psihologija za da utvrdi dali postoi korelacija pome u razli!nite sistemi na upravuvawe i kulturnite vrednosti {to dominiraat vo soodvetnite zemji. Toj go gleda pravoto kako funkcija na kulturnite vrednosti i se !ini deka sugerira deka vo zavisnost od stepenot na va`nosta na tie vlijanija, pravnite pravila moàt da bidat selektirani bez diskriminacija "od edno pogolemo meni". ..2.5. Op{!es!veni i !r(ovs"i nor#i ,a op{testvenite i za trgovskite normi isto taka se veli deka predizvikuvaat praven razvoj {to zavisi od izbraniot pat. #unter Teu(ner ne go koristi terminot zavisnost od izbraniot pat vo svoeto delo, no bez ogled na toa go iznel stavot {to gi poddrùva tie tezi. Toj pi{uva deka pravnite pravila moàt da se razberat samo vo kontekstot na op{testvoto vo koe se sozdadeni. %ravilata se razlikuvaat spored toa kolku se dlaboko vkoreneti vo sociolo{kite, no i vo politi!kite, ekonomskite, tehnolo{kite i kulturnite ramki na jurisdikciite od koi {to poteknuvaat. Toj dava primer na pravilo {to bara dogovornite strani da postapuvaat sovesno i !esno, {to poteknuva od germanskoto pravo i pretstavuva funkcija za toa na koj na!in e organizirano proizvodstvoto vo germanskoto op{testvo. Teu(ner zaklu!uva deka praviloto nema da gi generira istite rezultati vo 'elika 8ritanija, kade {to e vgradeno kako rezultat na implementacijata na evropskata direktiva, zatoa {to britanskoto op{testvo go organizira proizvodstvoto na poinakov na!in od germanskoto op{testvo. Teu(ner pravi razlika pome u "slabo" i "cvrsto" sparuvawe. %ravilata {to se cvrsto spareni so konkretnoto op{testvo mnogu pote{ko se presaduvaat vo drugite pravni sistemi, vo sporedba so pravilata {to se samo slabo spareni so toa op{testvo. *ko ovaa logika se primeni na raspravata za zavisnosta od izbraniot pat i za pribliùvaweto na sistemite, "e dojdeme do zaklu!okot deka treba da napravime razlika. %ribliùvaweto mnogu poverojatno "e se slu!i vo onie sferi na pravoto {to se slabo povrzani so svojata sociolo{ka osnova, vo sporedba so pravilata {to se tesno povrzani so nea. 3dejata deka op{testvenite i trgovskite normi go utvrduvaat obemot na pribliùvaweto na sistemite isto taka moème da ja sretneme vo analizata na David -$arny% -$arney istaknuva deka op{testvenite i trgovskite standardi na odnesuvawe se faktor {to go determinira korporativnoto upravuvawe, pokraj i zaedno so rpavnite normi. 2adenite normi moàt da se sprovedat ili preku praven ili preku ne:praven standard. %ribliùvaweto na normite moè da se postigne i pokraj opstojuvaweto na {irokata paleta pravni mislewa. -$arney ja iznesuva idejata deka debatata za pribliùvaweto i za zavisnosta od izbraniot pat treba da se razgleduva kako ne{to pove"e od evolucija na pravnite pravila i da gi zeme predvid op{testvenite i trgovskite normi. *ko op{testvenite i trgovskite normi variraat pome u jurisdikciite, pravnite pravila i natamu "e prodolàt da se razlikuvaat zaradi na!inot na koj go poddràle funkcioniraweto na ne:pravnite sankcii. %ribliùvaweto bi bilo postignato ako kombiniranata grupa na pravni i ne:pravni normi se pribliì do nekoj standard {to pretstavuva najdobra praksa. #itu Teu(ner, nitu -$arney ne upatuvaat na ograni!uvawata, osven na op{testvenite i trgovskite normi, {to bi ja ograni!ile sposobnosta na zakonodavstvoto za reformirawe na pravoto. ..2.6. Praven #en!a+i!e! 2ruga pre!ka na pribliùvaweto se veli deka se razlikite vo pravnite mentaliteti. "ierre &egrand tvrdi deka evropskite pravni sistemi ne se pribliùvaat. #egoviot osnoven argument e deka so ogled na toa {to ne postoi nekoja zaedni!ka evropska tradicija na pravno mislewe : ili spored negovata terminologija, ne postoi nekoj zaedni!ki evropski praven "mentalitet" : evropskite pravni sistemi nema da se pribliàt. 9
%rocesot na razmisluvawe {to go primenuvaat pravnicite vo civil law sistemite, od edna strana i pravnicite od common law sistemite, od druga, e tolku razli!en {to duri i da postoi nekoja grupa na identi!ni pravila vo dvata sistema, tie pravila bez ogled na toa bi se tolkuvale na razli!en na!in i kako posledica na toa nema da dojde do pribliùvawe na sistemite. &egrand pi{uva deka razli!nite pravni zaednici razli!no "e gi tolkuvaat identi!nite normi. Toj ne sugerira deka ovde postojat faktori {to bi gi spre!ile jurisdikciite da gi napu{tat pravilata i da gi zamenat so celosno novi pravila, no toj dava ostro predupreduvawe deka pravilata naloèni na sistemot {to poteknuvaat od nekoj drug sistem nema da se odnesuvaat na ist na!in vo priemnata zemja, kako i vo onaa od koja tie poteknuvaat. 7e utoa, toj ne kaùva deka nekoja od soodvetnite jurisdikcii podleì na ograni!uvawa pri sproveduvaweto na pravnite reformi. ..3. 7UN48IONA/NO PRIB/I0UVA1E 3sto taka postoi {kola na mislewe {to posreduva pome u pozicijata deka "e dojde do pribliùvawe i pozicijata deka postojat pre!ki {to kone!no toa i "e go spre!at. Ronald #ilson tvrdi deka efekt na globalizacijata e producirawe na mnogu po{iroka paleta na odgovori otkolku ednostavnoto pribliùvawe na sistemite, od edna i utvrduvaweto na zavisnosta od patot, od druga strana. #ilson zabeleùva deka iako pravoto za trgovskite dru{tva moè da se razlikuva, mena;mentot se ocenuva spored istite indikatori za raboteweto vo site razvieni korporativni sistemi. 8ez ogled na toa dali zakonodavstvoto e skoncentrirano na imatelite na udelite ili na akcionerite, standardite za raboteweto stanuvaat globalni/ #ilson upatuva na ovoj fenomen kako na "funkcionalno pribliùvawe". 'o isto vreme, moème da zabeleìme malo formalno pribliùvawe. "4ormata" vo ovoj kontekst ja pretstavuvaat "silnit finansiski posrednici" vo germanskiot i japonskiot sistem i silniot "pazar na hartii od vrednost" vo &*2. 2rugiot primer {to go naveduva #ilson se odnesuva na na!inite na koj moàt da se za{titat malcinskite akcioneri. #a primer, tie moàt da se za{titat ili preku zadolìtelnata ponuda za otkup spored propisite za prezemaweto na akcionerskite dru{tva ili preku strogo pravilo protiv trguvaweto so samiot sebe za upravata (mena;mentot). *ko dvata prioda obezbeduvaat soodvetna za{tita, "e dojde do funkcionalno pribliùvawe i pokraj nivnite prili!no razli!ni institucionalni karakteristiki : ednite {to gi {titat malcinskite akcioneri, obezbeduvaj"i im mo`nost da se oslobodat od svoite akcii, drugite so za{tita na nivnoto natamo{no opstojuvawe vo dru{tvoto. Funkcionalnoto pribliùvawe se slu!uva koga postojnite upravuva!ki institucii se dovolno fleksibilni za da odgovorat na barawata na promenetite okolnosti bez da gi promenat formalnite karakteristiki na institucijata. Formalnoto pribliùvawe nastanuva koga efikasniot odgovor bara zakonodavna akcija za da se izmeni osnovnata struktura na postojnite upravuva!ki institucii. %ribliùvaweto na funkciite "e nastapi prvo zatoa {to formalnoto pribliùvawe e poskapo+ novite institucii baraat novi investicii, a postojnite institucii "e bidat poddràni od so niv povrzanite interesni grupi {to "e ja ote`nat sekoja neophodna politi!ka akcija% #ilson predviduva deka globalizacijata "e dovede do kreirawe na me{avina na formalno, funkcionalno i hibridno pribliùvawe, a konkretniot rezultat "e bide !uvstvitelen na lokalnite uslovi. ..5. REZI9E NA ANA/IZATA .!esnicite vo debatata prezentirana vo oddelite 1.1-1.3 se obiduvaat da procenat dali silite na globalizacijata se posilni od politi!kite, ekonomskite, kulturnite, op{testvenite i trgovskite normi ili od pravniot mentalitet. #o za pra{awata vo debatata postoi i edna zaedni!ka tema. 2vete strani vo argumentacijata gi tretiraat pravnite pravila kako varijabila {to moè da bide podlo`na na nadvore{ni sili, no inaku moè da bide promeneta do sekoj poèlen stepen. %redviduvaweto dadeno vo debatata se bazira na analizata na razli!nite sovremeni reìmi na pravoto na trgovskite dru{tva. #e e napraven obid od strana na u!esnicite da utvrdat na koj na!in 10
razli!nite pravni sistemi istoriski odgovorile na promenite. $lobalizacijata ne e prviot predizvik na koj treba da odgovorat pravnite sistemi. %ravoto se prilagodilo na promenite vo minatoto i na!inot na koj se slu!ila taa promena prethodno moè da sluì kako osnova za davawe na nekoi predviduvawa vo vrska so toa na koj na!in "e se odgovori na globalizacijata. 'o glavite 2-14 gi analizirame angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo za hartiite od vrednost. 'o site tri pravni sistema, pravoto za hartiite od vrednost se adaptiralo na zna!ajnite promeni, od po!etokot do deneska. %rviot predizvik {to pravoto treba da go nadmine e pojavata na hartiite od vrednost kako instrumenti {to se izdadeni na op{tata javnost so cel da cirkuliraat pome u investitorite. %ojavata na ovie instrumenti pretstvuva me unaroden fenomen. ?artiite od vrednost se pojavile pribli`no vo isto vreme vo razli!nite zemji : vklu!uvaj"i gi *nglija, $ermanija i *vstrija. 3nstrumentite i sluèle na istata principielna cel vo site zemji i zakonite ja poddràle taa cel. #o sepak toa ne vodelo kon identi!ni pravila vo razli!nite zemji. %ravoto ja adaptiralo doma{nata pravna doktrina za da ja olesni potrebata na izdava!ite i na investitorite. 5oga za prv pat se pojavile hartiite od vrednost, hartienite dokumenti se koristele za da se izvr{i prenosot. &ite analizirani zemji ja iskusile potrebata za eliminacija na hartijata vo nekoja moment na svojot praven razvoj i site se adaptirale na kreiraweto na metod na prenos {to ne bara fizi!ko dvièwe na hartijata. #a!inot na koj bila sprovedena ovaa reforma povtorno e determiniran od pravilata na pravnata doktrina {to ve"e postoele. 'o slednite delovi od ovoj trud "e gi analizirame angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo za hartiite od vrednost za da obezbedime sporedben pregled na pravnite pravila {to deneska postojat vo tie zemji. Trudot isto taka "e ja razgleda istoriskata zadnina od koja se razvilo dene{noto pravo, za da se pokaè deka sekoga{ koga pravoto se prilagoduvalo na novite predizvici, vaè!kite pravni doktrini ja opredeluvaat formata vo koja se sproveduva pravnata reforma. #ovoto pravo ne se kreira od nula, tuku preku revizija i modifikacija na postojnite pravni pravila. *ngliskoto pravo go razgleduvame vo 2elot I. $ermanskoto i avstriskoto pravo "e gi razgledame vo 2elot II. 'rz osnova na sporedbenata analiza na trite sistema vo 2elot III "e izvle!eme nekoi zaklu!oci, {to isto taka "e sodràt analiza na implikaciite na tie zaklu!oci za debatata vo vrska so pribliùvaweto na sistemite i zavisnosta od izbraniot pat i za mo`noto kreirawe na nekoj harmoniziran evropski praven reìm.
DE/ & AN:/IS4O PRAVO 'o *nglija hartiite od vrednost predominantno se izdavaat vo forma na registrirani instrumenti (hartii od vrednost na ime). *kciite i obvrznicite izdadeni od strana na kompaniite tradicionalno se izdavaat re!isi isklu!ivo kako registrirani instrumenti, kako na primer vladinite obvrznici ili gilts% 3nstrumentite na pazarot na pari se izdavani vo forma na hartii od vrednost na donositel se do @AAB godina i deneska se izdavaat kako nesertificirani (dematerijalizirani) registrirani hartii od vrednost vo ramkite na CREST (Centralen depozitar za hartiite od vrednost).
11
2. HARTIENI PRENOSI 2... ISTORIS4A PO;ETNA TO;4A *ngliskoto pravo ne gi klasifikuva hartiite od vrednost kako telesni, tuku kako *es!e+esni s!vari: tie se choses in action. 3storiski c$oses in action pretstavuvaat li!na (personalna) obligacija i zatoa doveritelot ne moè da gi prenesuva po pat na cesija. 7e utoa, prenosot e moèn so soglasnost na dol`nikot. 2ol`nikot treba da se soglasi deka go prekinuva odnosot so prenesuva!ot i stapuva vo nov odnos so steknuva!ot. Ovoj metod na prenos na dolgot (otstapuvawe na dolg) vo angliskoto pravo se narekuva novacija. %red da stanalo mo`no osnovaweto na pravni lica od strana na trgovcite, pretprijatijata bile osnovani vo forma na dogovorni trgovski dru{tva (deed o0 settlement com,anies)% *ktot (deed) so koj se osnovalo dru{tvoto voobi!aeno sodrèl pravilo {to im ovozmoùvalo na akcionerite da gi prenesuvaat 12
svoite prava preku akti (deed)% *kciite vo dru{tvata {to imale klauzuli za toa se smetale za prenoslivi, duri i vo vremiwata vo koi samata c$oses in action seu{te ne se smetala za generalno prenosliva. &osema e mo`no pravilata za prenosot na akciite i na drugite hartii od vrednost, {to poteknuvaat od toa vreme, da bile oblikuvani okolu idejata deka prenosot involvira prestanok na obligacijata i sozdavawe na nova. #o pravilata za prenosot na akciite se razvivale vo vreme koga dru{tvata kako deed o0 settlement com,any od docniot XVIII i raniot XIX vek mnogu pove"e potsetuvale na sovremenite javni trgovski dru{tva, otkolku na sovremenite akcionerski dru{tva. -dno od osnovnite pravila na pravoto za javnite trgovski dru{tva e deka noviot sodru`nik moè da dojde vo dru{tvoto samo so soglasnost na site postojni !lenovi. 3ako nema mnogu presudi od toa vreme vo vrska so ova pra{awe, ovaa analiza ja izveduvame vrz osnova na jazikot {to se koristel vo postarata sudska praksa % Nort$ington &- zboruva za prenos na akciite vo dru{tvoto na sledniov na!in/ "Titulata e priem vo dru{tvoto kako partner ,ro tanto". &li!na terminologija sre"avame vo slu!ajot 1imm {to se odnesuva na prenos na akcii vo komapnija osnovana spored ,akonot za kompaniite od 1862 godina. 'ramwell &+ upatuva na toa deka kompanijata gi poseduva dokumentite {to treba da se prenesat i veli : "Tie (kompanijata) go primi nego (steknuva!ot) kako partner". 5oga inkorporacijata (steknuvaweto na statusot pravno lice ) stanala generalno mo`na vo 1744 godina, bez ogled na toa noviot zakon go za!uval praviloto deka akciite se prenesuvaat samo ako dogovorot za dru{tvoto sodrì odredba so koja na postojnite akcioneri im se dozvoluva da gi prenesuvaat svoite akcii (udeli). Ro(ert "ennington so pravo istaknuva deka ograni!enata odgovornost vo toa vreme seu{te ne im bila dostapna na kompaniite. (Ograni!enata odgovornost bila vovedena vo 1DEF godina). *ko nema ograni!ena odgovornost, promenata na akcionerot moè da dovede do promena na sredstvata {to mu se dostapni na dru{tvoto i na negovite doveriteli, {to moè da ima potencijalni efekti vrz sposobnosta na dru{tvoto da go prodolì svoeto pretprijatie. 'o takvi okolnosti moè da se pretpostavi deka akcionerite "e sakaat da go rezerviraat pravoto na kompanijata, taa da gi odobruva site prenosi i "e ja dava svojata soglasnost so prenosot samo ako noviot !len ima makar ednakva finansiska pozicija kako i negoviot prethodnik. ,atoa se !ini logi!no {to ,akonot za kompaniite kako osnovno pravilo prifatil deka akciite (udelite) ne se slobodno prenoslivi i im ostavil na akcionerite samite da re{at dali sakaat da izdadat slobodno prenoslivi akcii (udeli). &o ogled na toa {to po!etnata to!ka na analizata e deka izdava!ot pri sekoj prenos na akciite treeba da re{i dali predloèniot steknuva! e soodveten da stane !len na dru{tvoto, stanalo voobi!aena praksa za sekoj prenos na akciite da bide prezentiran i procesuiran od strana na kompanijata. &e razvila praksa kompanijata na sekoj !len da mu izdava akcii. 7e utoa, akciite ne se prenesuvale po pat na prenos na sertifiaktot, zatoa {to sertifikatite ne se smetale za negocijabilni instrurumenti, tuku samo za dokumentiran dokaz za pravoto na akcionerot. ,a da se izvr{i prenosot, prodava!ot trebalo da mu obezbedi na kupuva!ot obrazec za prenosot (trans0er 0orm) {to trebalo da mu go predade zaedno so sertifikatot. Ova e izrazeno na primer vo ,akonot za kompaniite od 1GHI godina vo koj se naveduva deka registracijata na prenosot bara "soodveten instrument za prenosot". Jto "e se smeta za soodveten instrument na prenosot treba da bide regulirano so dogovorot za dru{tvoto (articles o0 association)% 'o praksa, instrumentot za prenosot bil dokument na hartija vo koj se naveduval brojot na akciite {to se prenesuvaat na steknuva!ot, kako i nadomestot za toa i dokumentot se potpi{uval pred svedoci od strana na prenesuva!ot i steknuva!ot. Ovoj metod prodolìl da se primenuva se do po!etokot na {eesetite godini od XX vek, koga se mislelo deka e premnogu optovaruva!ki "za sovremenoto trguvawe so hartiite od vrednost". ,a da se napravi trguvaweto poednostavno, vo 1GFB godina bil donesen ,akonot za prenos na akciite. Toj gi poednostavil uslovite vo vrska so obrazecot za prenos. #ovite formalni uslovi "e gi razgleduvame podocna. Otkako "e gi dobie obrazecot za prenos i sertifikatot na akcijata od prodava!ot, kupuva!ot gi nosi dvata dokumenta vo kompanijata za da go vnese svoeto ime vo registerot na akcionerite. %ostojnoto zakonsko pravilo (vo slu!aj dogovorot za dru{tvoto da ne propi{uva ne{to drugo) e deka akciite se prenesuvaat bez soglasnost na izdava!ot. 5ompanijata moè da odbie da go registrira prenosot samo ako moè da upati na odredba vo dogovorot za osnovawe {to i dava pravo da go stori toa. 13
5ompaniite moàt da donesat dogovor za osnovawe spored koj sekoj prenos treba da bide odobren od na primer odborot na direktori ili od akcionerskoto sobranie. 7odelot dogovor za osnovawe {to e priloèn kako dodatok na ,akonot za kompaniite od 1985 godina sodrì odredba (Tabela ! pravilo 24) {to im dava ovlastuvawe na direktorite da odbijat da go registriraat prenosot ako soodvetnite akcii ne se plateni vo celost ili ako stanuva zbor za akcii vrz koi kompanijata ima zalo`no pravo. 7e utoa vo praksa ograni!uvawata na prenosot postojat samo kaj privatnite kompanii (2OO) ili kaj javnite kompanii (akcionerskite dru{tva) !ii akcii ne kotiraat na berzata. %ravilata za priem na akciite na berza na =ondonskata berza baraat sloboden i neograni!en prenos na akciite kako uslov za priem na kompanijata. Osven vo isklu!itelni okolnosti, kompaniite !ii akcii kotiraat na berza vo svoite dogovori za osnovawe (statuti) nemaat odredbi so koi se ograni!uva prenosot na akciite. 3ako dobar del od ranitekoreni na prenosot na hartiite od vrednost se pra{awe nan {pekulacii, sepak e mo`no nedostapnosta na pravilata za cesijata vo vremeto koga hartiite od vrednost stanale popularen instrument za finansirawe na golemite proekti da dovelo do toa angliskoto pravo da se svrti kon novacijata za da ja postigne prenoslivosta. 4aktot deka novacijata najverojatno bila eden od metodite so koi hartiite moèle da se prenesuvaat vo vremeto koga za prv pat stanale popularni go odvel angliskoto pravo na patot po koj toa po!nalo da se razviva u{te od toga{. 5oga akciite stanale slobodno prenoslivi, stanalo mo`no za kompaniite da ne se involviraat vo administriraweto na prenosot na akciite. Tie toa moèle da go napravat na primer preku izdavawe akcii na donositel {to se prenesuvale preku isporaka na dokumentot i ne barale od kompanijata da vodi register na akcionerite. 8ez ogleed na toa kompaniite i natamu prodolìle da izdavaat registrirani akcii (na ime) i hartii od vrednost na ime+ prenosite i natamu se vr{ele preku registerot {to go vodela kompanijata emituva! ili nekoe lice za nea. 2rug na!in na poednostavuvawe na prenosot bi bil ukinuvawe na obrazecot za prenos kako poseben formalen uslov. 8i bilo mo`no registriranite akcii da se prenesuvaat preku indosirawe na zadnata strana od sertifiaktot. #o ni{to od toa ne se slu!ilo. ,akonot i natamu ja sodrèl procedurata za prenos {to go reflektira nejzinoto istorisko poteklo. 3gnoriraj"i ja dematerijalizacijata za moment, standardnata procedura bara sekoj investitor da go vnese svoeto ime vo registerot na izdava!ot i da dobie sertifikat izdaden na negovo ime so koj se evidentira kolku se hartii od vrednost od toj vid toj poseduva vo dru{tvoto. ,a razlika od na primer germanskite i avstriskite kompanii, angliskite izava!i seu{te ne izdavale sertifikati za sekoja individualna akcija. &ekoj investitor dobival po eden sertifikat za site hartii od vrednost od sekoja klasa {to ja poseduval i po prenosot na del od hartiite od koja bilo klasa, nemu mu se izdaval sertifikat za preostanatiot del od hartiite {to gi poseduva. &ekoj sertifikat go naveduva brojot i klasite na hartiite od vrednost na koj se odnesuva. &ertifiktite i natamu prodolìle da bidat samo dokazni dokumenti (potvrdi). Tie ne pretstavuvale negocijabilni dokumenti. Toa e izrazeno vo !lenot 186 od ,akonot za kompaniite od 1985 godina koj istaknuva deka akciskiot sertifikat na koj se naveduva brojot na akciite {to gi poseduva sekoj akcioner pretstavuva ,rima 0acie dokaz (soborliv dokaz) za sopstvenosta na akcionerot vrz tie akcii. ,a da se izvr{i prenosot prodava!ot mora da go potpi{e obrazecot za prenos, {to po donesuvaweto na ,akonot za prenos na akciite od 1GFB godina, trebalo da bide soglasen na model obrazecot utvrden so 2odatokot 1 na ,akonot. Toj se potpi{uval samo od strana na prenesuva!ot i gi specificiral uslovite na nadomestot (protiv:vrednosta ili protiv:ispolnuvaweto), podatoci za hartiite od vrednost, liceto na koe se vr{i prenosot i polnoto ime i adresa na steknuva!ot. %otpolnuvaweto i potpi{uvaweto na obrazecot za prenos ne mora da se vr{i pred svedoci. Obrazecot za prenos e polnovaèn duri i ako ima dopolnitelni karakteristiki : {to se baraat na primer so statutot na dru{tvoto : se dodeka gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ,akonot za prenos na akciite. Obrazecot za prenos seu{te treba da se ispora!a (predade), zaedno so sertifikatot na kupuva!ot, koj voobi!aeno tie dokumenti gi ostava vo kompanijata. 3sto taka e mo`no prenesuva!ot da gi ostavi dokumentite i da pobara od kompanijata da gi vnese izmenite i da gi registrira. Klenot 1IB(H) od ,akonot za kompaniite od 1GIE godina izre!no naveduva deka po barawe na prenesuva!ot na akciite, kompanijata vo svojot register "e go vnese imeto na steknuva!ot na ist na!in i pod istite uslovi kako i baraweto za toa da bilo podneseno samo od strana na steknuva!ot. 14
7oè da se vidi deka bez ogled na faktot {to hartiite od vrednost stanale slobodno prenoslivi, prenosot seu{te bara involvirawe na izdava!ot. Od izdava!ot normalno ne se bara da go odobri prenosot, no toj treba da go dobie obrazecot za prenos i sertifikatot, da bide zadovolen od avtenti!nosta na dokumentite, da go vnese imeto na steknuva!ot vo registerot i da mu izdade na steknuva!ot novi sertifikati. %ravnata situacija {to psotoela koga za prv pat se javile hartiite od vrednost gi oblikuvala formalnostite na procesot na prenosot i ovie formalnosti i natamu se razvivale dol` patot {to bil izbran. #itu faktot deka postojat drugi instrumenti za prenos, nitu faktot deka hartiite od vrednost i drugite bestelesni stvari (c$oses in action) stanale generalno prenoslivi ne ja pottiknal praksata da ja promeni procedurata za prenos {to ve"e postoela dotoga{. 2.2. Pravo!o i pravda!a 5ako i pravilata {to ja reguliraat procedurata za prenos, pravilata {to go reguliraat prenosot na sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost (vo angliskata terminologija "sopstveni!ki interesi"! zaradi pove"e "feudalniot" priod kon poimaweto na sopstvenosta) se oblikuvani od patot prifaten vo angliskoto privatno pravo. *ngliskoto privatno pravo dominantno e pravo {to po!iva vrz sudskata praksa i sudskite presedani. ,a razlika od pravilata za proda`bata na stokite, {to se kodificirani so ,akonot za proda`ba na stoki od 1GDG godina, pravilata za proda`bata na drugite stvari ne bile predmet na kodifikacija. &trukturata na angliskite sudovi i nivnite proceduralni pravila re{ava!ki jja determinirale sodrìnata na sovremenoto materijalno pravo za sopstvenosta. *ngliskoto pravo za sopstvenosta postoi vo ovaa forma samo zatoa {to izvesen period vo *nglijafunkcionirale dve razli!ni i nezavisni granki na sudstvoto {to imale nadle`nost vrz pravilata so koi se reguliral prenosot na sopstvenosta. Ovie granki bile sudovite po common law i sudovite po e.uity% 2vata suda nosele presudi vo slu!aite {to involvirale transakcii so hartii od vrednost i drugi stvari i sekoj od sudovite kreiral sopstveno prescedentno pravo. *ngliskiot metod na organizacija na administriraweto na pravdata okolu dva nezavisni suda dovel do ne{to {to moè da se nare!e "dualisti!ki model" na pravoto za sopstvenosta. *ngliskoto pravo nema eden, tuku dva poima za sopstvenosta. Toa pravi razlika pome u sopstvenost spored zakon i sopstvenost spored pravda (e.uity)% %ravilata za sopstvenosta spored zakon se razvieni od strana na common law sudovite, a pravilata za sopstvenosta spored pravi!nosta bile razvieni od strana na e.uity sudovite. Od gledna to!ka na nekoj common law pravnik, nema potreba da se objasnuva razlikata pome u sudovite spored zakon i spored e.uity i nivnite nadle`nosti vo knigi {to se odnesuvaat na hartiite od vrednost. 7e utoa ovoj trud e od sferata na sporedbenoto pravo. Toj treba da im bide od polza na onie {to ne ja znaat razlikata pome u common law i e.uity, pa zatoa e korisno nakuso da se objasni odnosot pome u common law i e.uity sudovite i sudskata praksa {to tie ja razvile. %ri toa nema da se vpu{tame vo angliskata rasprava za prirodata na pravi!nosta. 3storiski common law sudovite funkcionirale dolgo vreme pred da se pojavat e.uity sudovite. #adle`nosta na e.uity sudovite se pojavila vo moment koga common law stanalo premnogu rigidno. Teoriski bi bilo mo`no zakonskite sudovi da gi promenat pravilata {to samite gi sozdale za da dadat pravda vo slu!aite vo koi se !ini deka zakonot e premnogu strog. 7e utoa toa ne se slu!ilo. #amesto toa, ona {to se realno se slu!ilo e deka strankite {to mislele deka zakonskite sudovi ne moèle da im pomognat vo zakonski i so pravo podnesenoto barawe po!nale da se obra"aat do -$ancellor (kancelarot) za praven lek. 5ancelarot daval posebni pravni lekovi za da go spre!i ili stopira nesovesnoto odnesuvawe. &o tek na vreme, kancelarijata na 5ancelarot po!nala da administrira barawa vo svoe ime i se transformirala vo poseben sud, nare!en sud za pravdata (court o0 e.uity)% 3zvesno vreme zakonskite sudovi i sudovite po e.uity funkcionirale nezavisno eden od drug. ,akonskite sudovi prodolìle da ja razvivaat sudskata praksa {to tie ve"e ja imale vospostaveno, {to po!nala da se naveduva kako "zakon" ili "pravo" (law). 2.uity sudovite razvile pravila {to pretstavuvale isklu!oci ili dopolna na toa prethodno postojno "pravo". 5ako minuvalo vremeto, sudovite po e.uity razvile sopstvena sudska praksa potpiraj"i se na 15
sopstvenite presedani i razlikuvaj"i gi prethodnite presedani vrz osnova na fakti!kata situacija. Ovaa prescedentna sudska praksa po!nala da se narekuva "pravda" ili "pravi!nost" (e.uity). -dna od prednostite {to bila dostapna pred e.uity sudovite bila nivnata pomalku rigidna procedura i proceduralni pravila i taa na primer moèla da dade vremena merka (in3unctive relie0) ili da naloì specifi!no ispolnuvawe na dogovorot. ,akonskite sudovi nemale proceduralni pravila {to im davale pravo da opredeluvaat vremeni merki i tie moèle da dosuduvaat pari!ni obes{tetuvawa samo vo forma ma nadomest na {teta za povreda na dogovorot (to est ne moèle da naloùvaat specifi!no ispolnuvawe na dogovorot). ,akonskite sudovi i sudovite po e.uity se spoile vo 1873 i 1875 godina i dvete pravni granki na angliskoto pravo deneska gi administriraat istite sudovi. #ezavisno od toa, razlikuvaweto pome u pravoto i pravdata (e.uity) preìvealo vo pravnata terminologija. &udskata praksa i presedanite {to odat nazad vo vremeto na zakonskite sudovi seu{te voobi!aeno se naveduva kako "zakon" ili "pravo". &udskata praksa i presedanite {to odat nazad vo vremeto na sudovite spored e.uity seu{te voobi!aeno se naveduvaat kako "e.uity" ili "pravda", "pravi!nost". %ravnicite od civil law sistemot pravat razlika pome u pravnite pravila isklu!ivo spored nivnata sodrìna. #a primer, pravoto za sopstvenosta e granka na privatnoto pravo {to ja regulira sopstvenosta i drugite stvarni prava (prava in rem)% %ravoto na trgovskite dru{tva e granka na pravoto {to go regulira osnovaweto i organizacijata na opredeleni pravni lica. 0azlikata pome u pravoto i e.uity ne funkcionira pod vakvi naslovi/ dali edno pravilo mu pripa a na pravoto ili na e.uity ovde isklu!ivo se opredeluva vo zavisnost od toa dali praviloto poteknuva od sudskata praksa na common law sudovite ili od sudskata praksa na sudovite spored e.uity% 2istinkcijata pome u pravoto i e.uity (pravi!nosta ili pravdata) se protega vo nekolku privatno: pravni sferi. &pored obemot, e.uity moè da se okarakterizira kako zbir na isklu!oci od pravnite pravila. 2.uity isto taka isklu!ivo regulira celi oblasti od pravoto {to ne bile zakonski razvieni, na primer pravoto za trustot (fiducijata). *ngliskiot trust e pravna institucija {to bila izmislena od sudovite spored e.uity% %ravnikot od civil law tradicijata moè da se zapra{a zo{to ako posebnite sudovi se spoile pred 1BA godini i ako e.uity go so!inuvaat samo isklu!oci od drugite pravni pravila, seu{tee opstojuva razlikata pome u pravoto i e.uity. ,arem ne bi bilo pologi!no za angliskoto privatno pravo da se razmisluva kako za organizirana sodrìna, a ne zavisno od istoriskoto poteklo na pravilata9 Toa bi bilo konzistentno so posebnite naslovi na oddelnite pravni oblasti, kako pravoto za trustot, {to istoriski celosno po!nalo da se razviva pred e.uity sudovite. &ekako ima nekoja polza od analiziraweto na postojnite pravni pravila vo smisla na nivnoto istorisko poteklo, no dali toa ja opravduva principelnata razdvoenost na pravoto i pravdata e otvoreno za rasprava. ,na!eweto na distinkcijata pome u pravoto i pravdata i prirodata na pravdata samata po sebe se pra{awa {to ostro se debatiraat vo common law svetot. -dna pravna {kola tvrdi deka pravoto i e.uity se razli!ni po svojata priroda. &pored ovoj stav, pravilata {to proizleguvaat od presedanite na e.uity sudovite treba da se tolkuvaat vo smisla na sproveduvawe na sovesnosta. 2ruga pravna {kola tvrdi deka pravilata na e.uity ne go opravduvaat razli!niot pristap i treba da se razvivaat so istite metodi kako i pravoto. Ovoj trud nema namera da dava svoj pridones vo debatata. &osema e dovolno ovde da se zabeleì deka distinkcijata pome u pravoto i e.uity se bazira na istoriskoto poteklo na pravilata i deka toa istorisko poteklo i natamu ima va`nost za sovremenoto anglisko pravo. %atot {to go izbralo angliskoto pravo, a osobeno metodot {to e izbran za administrirawe na pravdata, dovelo do toa pravoto za sopstvenosta da razvie pravila za sopstvenosta spored pravoto i spored e.uity. *ngliskoto pravo za hartiite od vrednost se razvilo soglasno ovaa nasoka. 5ako rezultat na toa, angliskoto pravo ne mu prio a na prenosot na hartiite od vrednost vo kontekstot na definiraweto na okolnostite pod koi steknuva!ot steknuva sopstvenost vrz hartiite od vrednost. #amesto toa, pravoto za hartiite od vrednost sodrì pravila spored koi, spored pravoto, steknuva!ot steknuva ne{to {to se narekuva "zakonska ili pravna sopstvenost". %okraj toa vo opredeleni okolnosti, e.uity mu dava na steknuva!ot pravo (interes) vrz prodadenite hartii od vrednost. Ovoj interes se narekuva "e.uita(le" ili "(ene0icial" owners$i, (sopstvenost spored e.uity ili 16
korisni!ka sopstvenost). #o interesot ne postoi vo site slu!ai. *ko se pojavi toj mu pripa a na kupuva!ot i pred toj da stane zakonski sopstvenik. 'o oddelot @.B. gi analizirame slu!aite vo koi steknuva!ot steknuva zakonska sopstvenost. 'o oddelot @.H. gi razgleduvame pravilata so koi se regulira steknuvaweto na sopstvenosta spored e.uity ili korisni!kata sopstvenost. 2vata oddela "e pokaàt deka angliskite pravila za sopstvenosta vrz hartiite od vrednost se funkcija na istoriski izbraniot pat na angliskoto pravo za sopstvenosta. 2.3. ZA4ONS4A TITU/A )SOPSTVENOST' I RE:ISTRA8IJA 'o *nglija, registerot na hartiite od vrednost e klu!nata to!ka za steknuvawe na zakonskata titula vrz hartiite od vrednost (pravoto na sopstvenosta). %ozicijata vo sovremenoto anglisko pravo e deka kuuva!ot stanuva zakonski sopstvenik koga negovoto ime "e bide registrirano vo registerot na akcionerite (akcionerskata kniga). Nourse &+ na primer vo slu!ajot 1ains(ury ,lc% v% O4-onnor (Ins,ector o0 Ta5es) smetal deka "nema nekoi osobeni te{kotii da se utvrdi zakonskata sopstvenost vrz akciite, {to sekako mu pripa a na registriraniot imatel". 2rug slu!aj e Re Rose vo koj sudijata +en ins &+ pi{uva:"%o moe mislewe, prenosot so zape!aten obrazec za prenos vo soodvetna forma spored propisite za kompaniite ne e dovolen da dovede do prenos na e.uity sopstvenosta pome u prenesuva!ot i steknuva!ot i od steknuva!ot da napravi e.uita(le sopstvenik na akciite...... Tuku steknuva!ot mora da stori u{te eden akt vo forma na barawe i dobivawe registracija za da ja dobie i da ja perfektuira svojata zakonska titula (sopstvenost)". Ovie slu!ai se konzistentni so !lenot 22 od ,akonot za kompaniite od 1GIE godina spored koj liceto koe "e se soglasi da stane !len na kompanijata i !ie ime e registrirano vo nejziniot register na !lenovite e !len na kompanijata. &tavot deka registracijata e potrebna za da se perfektuira zakonskata titula na steknuva!ot vrz hartiite od vrednost ne e osporena. Ro(ert "ennington pi{uva deka istoriski se !ini mnogu poverojatno deka sopstvenosta (titulata) vrz akciite preminuva spored common law pred da bide izvr{ena registracijata, koga prenesuva!ot "e mu go ispora!al na steknuva!ot potpi{aniot (ili zape!ateniot) instrument za prenosot. &pored misleweto na "ennington uslovot za registracijata e vgraden kako uslov vo deeds o0 settlement (osnova!kiot akt na dru{tvoto) ednostavno kako merka za sopstvena za{tita na izdava!ot. "ennington go iznesuva stavot deka uslovot vo vrska so registracijata ima samo dogovoren efekt i nema nikakvo vlijanie vrz pra{aweto vo koj moment zakonskata titula (sopstveni!koto pravo) preo a kaj steknuva!ot. ,abele{kite na "ennington se izrazeni vo kontekstot na istoriskite razmisluvawa {to odat do vremeto koga hartiite od vrednost, kako i drugite c$oses o0 action ne bile prenoslivi spored pravoto (zakonot ili common law). 'e"e be{e spomenato deka hartiite od vrednost i pravilata {to go reguliraat nivniot prenos se razvile vo vreme koga cesijata na bestelesnite stvari (c$oses in action) generalno bila zabraneta. -$oses in action bile prenoslivi samo po pat na novacija. #ovacijata barala soglasnost na izdava!ot. 7e utoa izdava!ot moèl da se otkaè od svoeto pravo da istaknuva prigovori vo odnos na prenosite preku soodvetni odredbi vo dogovorot za osnovawe ili statutot na dru{tvoto. *nalizata na "ennington e potkrepena so faktot deka ako izdava!ot se otkaè od pravoto da dava soglasnost na sekoj prenos na akciite, se !ini logi!no sopstvenosta vrz hartijata od vrednost da preminuva pome u kupuva!ot i prodava!ot nezavisno od involviraweto na izdava!ot. Od druga strana, sosema e mo`no istoriskata analiza bazirana na novacijata isto taka da gi oblikuvala i pravilata so koi se regulira perfekcijata na sopstveni!koto pravo vrz hartiite od vrednost pome u prodava!ot i kupuva!ot. *ko e to!no deka po!etnata to!ka na pravilata so koi se reguliraat prenosite na hartiite od vrednost bila deka prenosite moàt da se izvr{at samo so izre!na soglasnost na izdava!ot, sledi deka soglasnosta bila isto taka neophodna za da se perfektuira titulata (sopstvenosta) vrz hartiite od vrednost i pome u kupuva!ot i prodava!ot. *ko pravoto e bazirano na koncepcijata deka izdava!ot treba da go odobri prenosot za toj da bide vozmoèn, nekoe involvirawe na izdava!ot sekako i natamu "e bide neophodno, duri i ako prenosot stane moèn zaradi nekoja posebna odredba vnesena vo 17
dokumentacijata za izdavaweto na akciite ili preku generalen isklu!ok od zakonot. &o relaksacijata na praviloto za mo`nosta za izvr{uvaweto na prenosot, soodvetno se relaksiral i uslovot za u!estvo na izdava!ot vo procesot na samiot prenos. 3zdava!ot ve"e ne treba da go odobruva sekoj prenos individualno, tuku i natamu prodolìl da postoi uslovot deka mora da dojde do registracija za da moè da dojde do prenos na sopstveni!koto pravo na kupuva!ot. 'o sekoj slu!aj, so ogled na !lenot 22 od ,akonot za kompaniite od 1985 godina i so ogled na presedanot od slu!ajot +% 1ains(ury mnogu pomudro bi bilo da se zaklu!i deka kupuva!ot stanuva zakonski sopstvenik po registracijata na negovoto ime vo registerot na hartii od vrednost (akcionerskata kniga). #ezavisno od stavot {to pove"e ni se dopa a vo vrska so perfekcijata na sopstveni!koto pravo (titulata) vrz hartiite od vrednost pome u prodava!ot i kupuva!ot, registracijata mu dava na steknuva!ot posilna pozicija od onaa {to toj ja ima pred takvata registracija. %o registracijata, kupuva!ot stanuva akcioner ili dol`nik na izdava!ot. *ko stanuva zbor za akcii, zakonskiot sopstvenik dobiva dividenda i vremeni isplati, ima pravo da glasa na generalnite akcionerski sobranija i odgovara za uplatata na svoite vlogovi. &o drugi zborovi, toj e priznaen kako akcioner na dru{tvoto od strana na samoto dru{tvo. *ko stanuva zbor za dol`ni!ki hartii od vrednost, zakonskiot sopstvenik dobiva pravo da prima isplati na kamatata i na kapitalot (glavnicata). 2ruga posledica na registracijata e {to steknuva!ot !ie ime bilo registrirano ima podobra titula od steknuva!ot koj gi kupil svoite akcii pred registriraniot steknuva!. Ova vaì duri i koga vtoriot steknuva! registracijata ja dobil so laèn sertifikat, no bez ogled na toa izdejstvuval registracija pred prviot steknuva!. &osema e neva`no {to prviot steknuva! go dobil sertifikatot so blanko prenos pred vtoriot steknuva! da gi kupi svoite akcii. *ko vtoriot steknuva! e registriran pred prviot steknuva!, toj stanuva zakonski sopstvenik na akciite. 0egistracijata vodi kon toa pravoto na kupuva!ot da moè da se vr{i vo odnos na izdava!ot i nego mu dava prioritet pred sekoj drug steknuva! koj moèlo da sklu!i kupoprodaèn dogovor so prenesuva!ot pred nego. Ortodoksniot stav e deka pravnata titula pome u kupuva!ot i prodava!ot preminuva na kupuva!ot od momentot koga negovoto ime "e bide registrirano vo registerot na hartii od vrednost (akcionerskata kniga). Titulata na kupuva!ot (negovoto sopstveni!ko pravo) podleì na eden mnogu vaèn uslov. &teknuva!ot "e stane zakonski sopstvenik na registriranite hartii od vrednost (hartiite od vrednost na ime) samo ako prenesuva!ot na akciite samiot bil sopstvenik na tie akcii ili e ovlasten od zakonskiot sopstvenik da izvr{i niven prenos. 5oga prenesuva!ot na hartiite od vrednost ne e zakonski sopstvenik, steknuva!ot nema da stekne zakonska titula (sopstvenost) vrz hartiite od vrednost, duri i koga negovoto ime bile vneseno vo registerot. .pisot vo registerot ne mu obezbeduva validno sopstveni!ko pravo na steknuva!ot vo odnos na zakonskiot sopstvenik na hartiite od vrednost. *ko hartiite od vrednost se preneseni bez ovlastuvawe na zakonskiot sopstvenik na hartiite, toj moè da go vr{i svoeto pravo i da bara ispravka vo registerot. &osema e mo`no faktot deka registracijata mu dava na steknuva!ot zna!itelna sigurnost vo vrska so pravata vo angliskoto pravo da bide posledica na faktot deka angliskoto pravo za hartiite od vrednost ima svoe izvori{te vo pravilata za novacijata. Toa predizvikalo angliskoto pravo da razvie reìm spored koj prenosite na hartiite od vrednost baraat registracija na imeto na steknuva!ot od strana na izdava!ot i taa registracija mu obezbeduva na steknuva!ot mnogu pogolema sigurnost vo vrska so negovite prava, otkolku {to toa mu go obezbeduva isporakata (predavaweto) na dokumentite za hartiite od vrednost. %ravnata klima {to preovladuvala vo vremeto na prvoto pojavuvawe na hartiite od vrednost go naso!ila angliskoto pravo na pat {to imal svoe vlijanie vrz site podocne`ni pravni razvoi. 2.5. TITU/A )SOPSTVENOST' SPORED E'U&() 'o prethodniot tekst se razgleduvaat pravilata so koi se regulira steknuvaweto na zakonskata titula (zakonskoto sopstveni!ko pravo). 8e{e izveden zaklu!okot deka pod uslov prodava!ot da imal 18
ovlastuvawe za prodavawe na hartiite od vrednost, zakonskata titula (sopstvenosta) mu se prenesuva na kupuva!ot po registracijata na negovoto ime vo registerot na hartiite od vrednost. 'o ovoj del od trudot " e gi razgleduvame pravilata so koi se regulira steknuvaweto na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost spored pravilata na eLuitM (eLuitable title to securities). !*+*,* E-uity i prenosi!e na -ar!ii!e od vrednos! na i#e )re(is!rirani!e -ar!ii od vrednos!' Od gledna to!ka na ovaa kniga, va`no e da se zabeleì deka pravilata za prenosot na hartiite od vrednost se cvrsto vkoreneti vo op{tata ramka na angliskoto privatno pravo. *nglija im prio a na prenosite na hartiite od vrednost vo kontekstot na istoriski determiniranata dualisti!ka jurisprudencija na sudovite spored zakon i sudovite spored e.uity. %ravilata za prenosite na hartiite od vrednost precizno se vklopile vo ovoj dualen model i se razvile od podelbata pome u zakonot (pravoto ili common law) i prav!nosta ili pravdata (e.uity)% 5oga hartiite od vrednost za prv pat vlegle vo {iroka upotreba, sekako po!nale da se javuvaat pra{awa {to prethodno ne bile razgleduvani i analizirani. *ngliskiot praven sistem ne gi re{aval tie novi pra{awa preku kreirawe na celosno novi pravila, tuku ja iskoristil mreàta na pravila {to ve"e bila postojna/ toj gi adaptiral postojnite pravni tehniki za da gi razre{i novite pravni problemi i obezbedil pravoto za hartiite od vrednost da ostane na patot {to prethodno bil prifaten od strana na angliskoto privatno pravo. Tehnikata {to ja iskoristilo angliskoto pravo za da dade e.uita(le ili (ene0icial interest (sopstveni!ko ili korisni!ko pravo spored e.uity) bile pravilata za trustot (trust)% %ravilata za trustot, kako {to ve"e be{e zabeleàno pretstavuvaat grupa na pravila {to se kreirani od strana na e.uity sudovite. Trustot se osnova (kreira) so izre!na izjava (ednostrana izjava na voLa) ili po sila na zakon. *ko trustot e kreiran vo kontekstot na prenosot na hartiite od vrednost, prenesuva!ot stanuva trustee% 'o toa svojstvo, prenesuva!ot gi drì hartiite od vrednost vo trust vo polza na steknuva!ot. &teknuva!ot se naveduva kako korisnik ((ene0iciary) na trustot/ kako korisnik steknuva!ot drì e.uita(le ili (ene0icial titula (sopstvenost). Ova pra{awe natamu moè da se ilustrira preku upatuvawe na izrekata na lord Di,loc vo slu!ajot /yerst v% -6K (-onstruction) &td% : ",akonskata sopstvenost vrz imotot na trustot e kaj trustee, no toj nea ne ja drì vo sopstvena polza, tuku vo polza na ........ korisnicite. %o kreiraweto na trustot vo strogata smisla kako {to e toj kreiran od strana na e.uity, celosnata sopstvenost vrz imotot na trustot se deli na dva konstitutivni ili sostavni elementi {to se dadeni na razli!ni lica : "zakonskata sopstvenost" na trustee, {to po!nala da se narekuva "(ene0icial owners$i," vo cestui .ue trust." *ko se ispolneti uslovite {to "e gi razgleduvame podolu, se smeta deka trustot bil kreiran. %rodava!ot stanuva trustee vo polza na kupuva!ot i so toa kupuva!ot steknuva e.uita(le titula vrz tie hartii od vrednost. %rodava!ot seu{te ostanuva zakonski sopstvenik vrz hartiite od vrednost se dodeka imeto na kupuva!ot ne bide registrirano vo registerot na izdava!ot. &o ogled na toa {to prodava!ot seu{te ima zakonska titula vrz hartiite od vrednost, toj spored zakon (common law) seu{te moè da gi prenese+ toa zna!i deka e sosema mo`no prodava!ot da gi prenese hartiite od vrednost na nekoj vtor kupuva!. *ko dojde do registracija na imeto na vtoriot kupuva!, toj kupuva! "e ja stekne zakonskata titula vrz hartiite od vrednost. %renosot na zakonskata titula na vtoriot kupuva! sepak ne gi zasega pravata na prviot kupuva!. $eneralnoto pravilo e deka e.uity pravata na prviot kupuva! moàt da se vr{at vo odnos na vtoriot kupuva!, isto kako i protiv prodava!ot na hartiite od vrednost. Ova isto taka se postignuva preku pravilata za trustot/ vtoriot kupuva! se klasificira kako "constructive trustee" {to gi drì hartiite od vrednost vo trust za prviot kupuva!, isto kako {to toa go pravel i prodava!ot koj se smetal za trustee. %ostoi samo eden isklu!ok od ova/ vtoriot kupuva! ne se smeta za constructive trustee ako hartiite od vrednost gi kupil na sovesen i !esen na!in i za protiv:vrednost. 2etalite za ovaa analiza se klu!ni od gledna to!ka na interesot na ovoj trud. *ngliskoto pravo im prio a na sopstveni!kite (imotnite) prava na strankite na donekade kompliciran na!in {to moè da se 19
objasni samo so ekscentri!nosta na operacijata na dvojnata nadle`nost na common law i na e.uity% #ekoj moè da se zapra{a zo{to nezavisno od registracijata pravilata ednostavno ne naveduvaat deka sopstvenosta (titulata) vrz hartiite od vrednost ne preminuva na vtoriot kupuva! vo opredeleni okolnosti ako toj ne e sovesen i !esen kupuva! za protiv:vrednost. Odgovorot e zavisen od izbraniot pat. Orginalnata po!etna to!ka e deka kupuva!ot !ie ime bilo registrirano ima sopstveni!ko pravo (titula) vrz hartiite od vrednost. Ova se smeta za strogo vo nekoi okolnosti, {to "e gi analizirame podocna. #amesto da gi promeni zakonskite pravila, *nglija se spravuvala so problemot vo zavisnost od izbraniot pat. 3ntervenirale e.uity sudovite% 2.uity ne moè da go promeni zakonot (common law), no moè da go dopolni. ,atoa e.uity sudovite ne moèle da mu ja odzemat zakonskata titula na vtoriot kupuva!, no moèle taa tiutla da ja podvedat na edna niza prava {to bile kreirani vo polza na prviot kupuva!. 2.uity moè da go prinudi vtoriot kupuva! da ja po!ituva e.uita(le titulata (sopstvenosta spored e.uity) na prviot kupuva!. Tokmu na ovoj na!in prenosot na hartiite od vrednost po!nal da se analizira so pomo{ na pravilata za trustot. &o tekot na vekovite se razvilo praviloto deka vtoriot kupuva! e obvrzan so e.uity pravata na prviot kupuva! i prili!no i kontinuirano se pro{iruvale situaciite vo koi vtoriot kupuva! se smetal za obvrzan so e.uity titulata na prviot kupuva!. &o drugi zborovi, so tek na vreme se zasiluvala pravnata pozicija na e.uity sopstvenikot. R%+% 1mit$ pi{uva deka e.uity sudovite najnapred smetale deka sovesta e edinstvena {to vo ovoj slu!aj naloùva kupuva!ot (vo na{iot primer vtoriot kupuva!) da bide obvrzan so pravilata za trustot ako bil svesen za toj trust (dobil realno izvestuvawe) ili ako bi bil svesen ako napravel soodvetno istraùvawe (proverka) (constructive notice)% #a po!etokot na XX vek, bile pro{ireni okolnostite pod koi vtoriot kupuva! bi se smetal za obvrzan. &e smetalo deka sekoj steknuva! "e se smeta za obvrzan, osven ako e kupuva! {to ne dobil nikakvo izvestuvawe. Orginalnata osnova na vr{eweto na pravoto, {to vo ovoj slu!aj e nesovesnosta na vtoriot kupuva! po!nuva da mu go otstapuva mestoto na praviloto deka site se obvrzani, osven kupuva!ot koj ne dobil nikakvo izvestuvawe (vo civil law terminologijata "ne znael i ne moralo da znae"). %ostojnata pozicija e deka kupuva!ot koj stanal e.uity sopstvenik vrz hartiite od vrednost kompanijata ne go priznava za sopstvenik (akcioner), no toj ima prioritet pred site drugi kupuva!i, osven pred sovesnite kupuva!i za nadomest (protiv:vrednost). Toa zna!i deka koga "e bide registrirano imeto na vtoriot kupuva!, vtoriot kupuva! i sekoj podocneèn steknuva! treba da mu gi prenesat na prviot kupuva!, koj e sopstvenik spored e.uity site koristi {to gi primile vo vrska so akcijata. 8araweto na prviot kupuva! nema da bide uspe{no ako vtoriot kupuva! svoeto sopstveni!ko pravo go steknal bez izvestuvawe za barawata na prviot kupuva! i za nadomest. 'o vakov vid slu!ai, kupuva!ot ili moè da go tuì prodava!ot spored dogovornite pravila za nadomest na {teta ili da go sledi svojot sopstveni!ki interes vrz prihodite od vtorata proda`ba i da go istakne svoeto barawe vo odnos na niv. 2ruga va`na posledica od steknuvaweto na e.uity titulata e deka kupuva!ot ne moè da gi vr{i svoite barawa vo odnos na neobezbedenite (obi!nite) doveriteli na prodava!ot ili na vtoriot kupuva!. Ova pravilo ima osobena va`nost vo slu!aj na insolventnost na prodava!ot. &opstvenosta na sopstvenikot spored e.uity isto taka moè da se vr{i vo scenarija {to ne podrazbiraat insolventnost na prodava!ot. -den primer e faktot {to e.uity sopstvenikot "e ima prioritet vo odnos na doveritelot na prodava!ot koj izdejstvuval sudski nalog za kreirawe razla!no pravo vrz hartiite od vrednost, no po momentot vo koj bila kreirana sopstvenosta spored e.uity. 2ruga zakonska posledica na prenosot na e.uity sopstvenosta e promenata pri rasporeduvaweto na dano!nite beneficii. %red da gi razgledame okolnostite vo koi kupuva!ot ja steknuva e.uity sopstvenosta treba da ja razgledame pravnata priroda na e.uity titulata. Od aspekt na interesot na ovaa kniga, mnogu e va`no da se utvrdi dali pravata spored e.uity moàt da se klasificiraat kako sopstveni!ki.
20
2.5.2. Pravna!a priroda na e-uitable (beneficial. interest (na prava!a spored e-uity. 'o *nglija se vodi debata vo vrska so toa dali titulata spored e.uity e titula in rem (sopstveni!ko pravo) ili ne% 7%*% !aitland veli deka sopstvenosta spored e.uity ne e stvarno pravo, tuku obligaciono pravo (rig$t in ,ersonam), zatoa {to ne moè da se vr{i vo odnos na sovesniot kupuva! koj predmetot go steknal za nadomest. #o stavot na !aitland sekoga{ bil sporen, bil kritikuvan vo akademskata literatura i ne bil primen povolno od strana na sudovite. 'o slu!ajot 'a er v% /rc$er)1$ee, mnozinstvoto od House o0 &ords ne se priklonilo kon stavot deka e.uity pravata se prava in ,ersonam (obligacii ili prava inter ,artes). Toa smetalo deka korisnikot ili beneficijarot e "edinstven beneficijaren sopstvenik na kamatite i na dividendite od site hartii od vrednost, udeli i akcii {to se del od fondot na trustot ". Ovoj argument e potvrden od strana na House o0 &ords !etiri godini podocna vo slu!ajot /rc$er)1$ee v% #arland i slu!ajot Tinsley v% !illigan% &protivno na ona {to moè da ni go sugeriraat ovie slu!ai, kontroverzata vo vrska so prirodata na e.uity pravata vrz predmetite seu{te ne e razre{ena. #ekoi sovremeni avtori se somnevaat dali e.uity pravata moàt da se klasificiraat kako !isto sopstveni!ki. Ovie avtori se soglasuvaat so !aitland deka pravoto te{ko moè da se opi{e kako sopstveni!ko, ako ne moè da se vr{i vo odnos na sovesniot kupuva! za nadomest. #o za razlika od !aitland ovie avtori ne gi klasificiraat e.uita(le pravata kako obligacii ili kako li!ni prava, zatoa {to tie moàt da se vr{at vo odnos na sekogo, osven vo odnos na sovesniot kupuva! za nadomest i zatoa ne moè da se smetaat samo za prava pome u dogovornite strani. Tie gi opi{uvaat e.uity pravata kako "hibridni" ili kako sui generis prava. #ekoi avtori se vozdrùvaat od sekakvo ozna!uvawe ili klasifikacija na e.uity pravata. "ettit na primer pi{uva deka/ "7oè da se !ini !udno, i netipi!no za angliskoto pravo, deka i pokraj toa {to trustot e tolku mnogu razvien kako institucija, sepak ne moè da se kaè so sigurnost {to e pravnata priroda na interesot cestui .ue trust%" #abLuduvaj"i ja ovaa rasprava od perspektiva na nekoj od nadvor, pa a vo o!i deka konceptot na sopstveni!koto pravo se tolkuva vo mnogu tesna smisla. 'a`niot fokus na angliskata debata e pra{aweto dali pravoto {to podleì na praviloto za sovesno steknuvawe za nadomest moè so pravo da se klasifikuva kako sopstveni!ko. Te{kotijata se javuva zatoa {to pravoto spored e.uity ne e validno erga omnes, protiv celiot svet, zatoa {to toa e inferiorno na pravoto na sovesniot kupuva! za nadomest. Ovde nastojuvame da izvr{ime sporedbena analiza na pravilata za prenosot na hartiite od vrednost. 5oga gi analizirame e.uity pravata so o!i na komparativen istraùva! treba da zabeleìme deka konceptot na sopstveni!kite prava vo drugite zemji se tolkuva vo po{iroka smisla. $ermanskoto i avstriskoto pravo na primer pravoto na sopstvenost go klasificiraat kako stvarno pravo (pravo in rem)! nezavisno od faktot {to nivnite zakonici sodràt pravila spored koi ovie prava ne moàt da se vr{at vo odnos na sovesniot kupuva! za nadomest vo golem broj slu!ai i okolnosti. %ostojat dobri pri!ini i natamu da prodolì debatata za pravnata priroda na e.uity titulata vo jurisdikciite kakva {to e *nglija, kade {to zakonskata titula (zakonskoto pravo na sopstvenost) ne moè da se stekne na sovesen na!in. 8idej"i vo angliskoto pravo, pozicijata na zakonskiot sopstvenik e posilna od pozicijata na sopstvenikot vo germanskoto ili avstriskoto pravo, angliskata doktrina imala potreba da bide mnogu vnimatelna okolu dodeluvaweto na zakonskata titula, zatoa {to ovde ne postoi praviloto za sovesnosta i !esnosta, kako i okolu dodeluvaweto na e.uity pravoto, za koe sepak postoi pravilo za sovesnosta i !esnosta i problemot se javuva koga dvete raboti "e se stavat vo ist kov!eg. *ko go sporedime angliskoto so germanskoto i avstriskoto pravo nema da padneme vo zamkata da ja povtoruvame angliskata rasprava za razlikata vo prirodata na zakonskoto i e.uity pravoto. &osema e mo`no pravoto na kupuva!ot {to nastanuva od konstruktivniot trust vo kontekstot na kupoproda`nata transakcija da go klasificirame kako sopstveni!ko, na ist na!in kako i pravoto na sopstvenikot spored germanskoto ili avstriskoto pravo. %ravoto na kupuva!ot kako beneficijaren sopstvenik moè da se smeta za sopstveni!ko vo kontekstot na sporedbenata pravna analiza, zatoa {to pravoto na beneficijarniot sopstvenik e polnova`no vo odnos na op{tite doveriteli na prodava!ot, osven ako tie svoeto pravo ne go steknale sovesno i !esno i za nadomest. %ravoto na e.uity sopstvenikot ima prioritet vo odnos na doveritelite na prodava!ot !ii pobaruvawa se utvrdeni so sudska presuda i vo slu!aj na ste!aj (insolventnost) na prodava!ot. 21
2.5.3. S!e"n%va<e na e-uitable (beneficial. interest (sops!veni~"o pravo spored e-uity i+i *enefi&i$arna sops!venos!' Oddelot 2.4.2. go izveduva zaklu!okot deka e.uity sopstvenosta e sopstveni!ko pravo. 'o ovoj oddel gi analizirame okolnostite vo koi e.uity sopstvvenosta se javuva vo momentot koga hartiite od vrednost "e bidat prodadeni. ,a da ja sprovedeme ovaa analiza, treba da prodolìme sledej"i go patot {to bil izbran vo common law sistemot, a pra{aweto {to treba da go postavime e indirektno. #a{ata analiza ne ja zapo!nuvame so postavuvawe na pra{awe za momentot vo koj sopstvenosta spored e.uity preminuva na kupuva!ot. #amesto toa bi bilo podobro da gi razgledame pravilata so koi se regulira kreiraweto na trustot za da go identifikuvame vremenskiot moment vo koj prodava!ot stanuva trustee, a kupuva!ot korisnik (beneficijar). 5oga "e nastapi toj moment "e se smeta deka kupuva!ot ima sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz hartiite od vrednost. Trustot nastanuva ili kako rezultat na izre!na izjava (ednostrana izjava na voLa) ili po sila na zakon. Trustot {to e kreiran so izjava se naveduva kako "e5,ress trust" (izre!en trust). Trustot {to nastanuva po sila na zakon se narekuva "constructive trust" (konstruktiven trust). 2vata tipa trustovi se koristat vo angliskoto pravo za da se reguliraat sopstveni!kite prava vo kontekstot na proda`bata na hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost). Ovoj del go zapo!nuvame so analiza na konstruktivniot trust, pred da go razgledame izre!niot trust vo vrska so transakciite povrzani so hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost). Okolnostite vo koi nastanuva konstruktivniot trust vo kontekstot na kupoproda`bata ne se celosno razjasneti. %ravnite komentatori se soglasuvaat deka konstruktivniot trust nastanuva koga kupoproda`niot dogovor se izvr{uva so nalog za specifi!no ispolnuvawe. 7e utoa, postoi nesoglasuvawe vo vrska so pra{aweto dali konstruktivniot trust isto taka "e nastane i vo drugi okolnosti. %okraj pravoto {to se razvilo vo vrska so kupoproda`bite, treba da go zabeleìme i tretoto pravilo vo vrska so daruvaweto na hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost). 'o kontekstot na darovite, konstruktivniot trust nastanuva vo polza na daroprima!ot, koga darodava!ot storil se {to e vo negova mo" da se oslobodi od svoeto pravo vrz hartiite od vrednost i da go prenese na daroprima!ot. &e veli deka toa e slu!aj koga darodavecot gi potpi{al i gi ispora!al obrascite za prenos i sertifikatite za hartiite od vrednost na kupuva!ot. Oddelot 2.4.4. gi razgleduva okolnostite vo koi se dava specifi!no ispolnuvawe. Ova pravilo go razgleduvame prvo zatoa {to e najmalku kontroverzno/ postoi soglasnost deka konstruktivniot trust nastanuva vo tie okolnosti. Ona {to sledi vo oddelot @.H.E. pretstavuva rasprava za pra{aweto dali postojat slu!ai na nastanuvawe na konstruktivniot trust ako sklu!eniot dogovor ne moè da se izvr{i so nalog za specifi!no ispolnuvawe. 'o oddelot 2.4.6. go razgleduvame praviloto {to vodi kon kreirawe na konstruktivniot trust po isporakata na dokumentite za prenos. !*+*+* Sops!veni~"o pravo spored e-uity i spe&ifi~no ispo+n%va<e 'o ovoj oddel "e bide prikaàno deka sopstveni!kite prava vo angliskoto pravo se reguliraat na indirekten na!in, prilagoduvaj"i se na dualisti!kiot karakter na angliskoto privatno pravo. &pored ovde razgleduvanoto pravilo, sopstvenosta spored e.uity nastanuva koga dogovorot stanuva specifi!no izvr{en% &loyd &- vo slu!ajot +%1ains(ury ,lc% v% O4-onnor (Ins,ector o0 Ta5es) pi{uva deka "pod sopstvenik spored e.uity me u drugoto se podrazbira kupuva!ot spored dogovor so specifi!no ispolnuvawe." *ko dogovorot e specifi!no izvr{liv i ako kako rezultat na toa bil kreiran konstruktiven trust, prodava!ot stanuva trustee, a kupuva!ot stanuva korisnik (beneficijar) na trustot. Trustot se kreira so primena na maksimata deka ona {to treba da se napravi e.uity go tretira kako da e napraveno. &o drugi 22
zborovi, e.uity koristej"i gi pravilata za trustot go tretira kupuva!ot kako toj ve"e da go steknal pravoto (interesot) za koe bil sklu!en dogovor za kupuvawe. &e smeta deka dogovorot mu dava na kupuva!ot e.uity pravo vrz stvarta. ,a da go ilustrirame natamu ova pra{awe i osobeno za da se istakne vtemelenosta vrz pravilata za trustot "e upatime na diktumot na &ord +en ins vo presudata vo slu!ajot Oug$tred v% Inland Revenue -ommissioners% Toj veli/"5onstruktivniot trust vo polza na kupuva!ot {to nastanuva pri sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba se temeli vrz pravoto na kupuva!ot da go izvr{i dogovorot vo procedura za specifi!no ispolnuvawe. &o drugi zborovi, spored e.uity toj se tretira kako lice {to ima sopstveni!ko pravo vrz stvarta (hartijata) po sila na dogovorot i prodava!ot e obvrzan toa pravo da mu go prenese. Ova pravo (interes) spored dogovorot bez somnenie e nekoj vid na sopstveni!ko pravo {to se javuva, da se izrazime specifi!no, kako anticipacija na izvr{uvaweto na prenosot {to kupuva!ot ima pravo da go bara. *ko kupuva!ot moè da dokaè deka dogovorot podleì na specifi!no ispolnuvawe, toj "e se smeta za sopstvenik spored e.uity od momentot na sklu!uvaweto na dogovorot. ,a da se utvrdi vo koj slu!aj kupuva!ot na hartijata od vrednost steknuva sopstvenost spored e.uity i dali toa e u{te so samoto sklu!uvawe na dogovorot, treba da se drìme do izbraniot pat na common law sistemot. ,atoa treba da zapo!neme so analiza na pravilata so koi se regulira specifi!noto ispolnuvawe. &pecifi!noto ispolnuvawe e praven lek za izvr{uvawe na dogovorite. Tokmu zatoa na{ata analiza nakuso "e se zadrì na angliskoto dogovorno pravo. &pecifi!noto ispolnuvawe e diskrecionen praven lek, no sudovite ja vr{at svojata diskrecija spored nekoi utvrdeni principi. .slovite za da se pobara sudski nalog za specifi!no ispolnuvawe se slednive/ %rvo, mora da postoi dogovor pome u strankite {to e izvr{en (moè da se izvr{i). 'toro, podnositelot na baraweto mora da go ispolnil svojot del od dogovorot (svojata protiv:vrednost) i toa ili realno ja izvr{il svojata obvrska od dogovorot ili sega e podgotven i sposoben toa da go stori. Treto, predmetot na trustot mora da bide siguren (vo na{ata terminologija opredelen). Ketvrto, nadomestot na {teta kako dogovoren praven lek mora da bide nesoodveten praven lek. Ovie uslovi gi razgleduvame vo oddelite @.H.H.1.:@.H.H.H. Ovaa rasprava nema za cel da pretstavuva seopfatna analiza na specifi!noto ispolnuvawe na dogovorite, tuku ima za cel da pretstavuva ilustracija na zadninata na pravilata so koi se regulira steknuvaweto na sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost spored angliskoto pravo. !*+*+*,* I vr{ni do(ovori &udovite "e izdadat nalog za specifi!no ispolnuvawe na dogovorot samo ako postoi polnovaèn dogovor pome u prodava!ot i kupuva!ot. %rviot uslov za davawe nalog za specifi!no ispolnuvawe na dogovorot e dogovorot da bide izvr{en. Tokmu zatoa ovoj uslov isto taka e uslov za da dojde do kreirawe na konstruktiven trust po sila na zakon i za steknuvawe na sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz hartiite od vrednost od strana na kupuva!ot. 2ogovorot e izvr{en ako e polnovaèn, bezusloven i moèn (izvodliv). Ovde nakuso gi razgleduvame ovie uslovi. %rviot uslov {to treba da se analizira e uslovot za postoewe na polnovaèn dogovor. %olnova`nosta na dogovorite ra a golem broj pra{awa {to se op{ti pra{awa na dogovornoto pravo, pa zatoa i nema potreba da gi razgleduvame ovde. 'o kontekstot na ovaa kniga, treba samo da zabeleìme deka dogovornoto pravo provejuva niz celata analiza i nakuso "e razgledame nekolku presudi vo vrska so dogovorite za kupuvawe na akcii. 2ogovorot za proda`ba na hartiite od vrednost ne mora da bide sklu!en vo pismena forma. 7e utoa, ako bil izvr{en pismen prenos, toga{ prenosot podleì na dràvna taksa (stam, duty)% *ko ednata od strankite e broker (posrednik) ili zastapnik, taa na vlastodavecot mora da mu dostavi zabele{ka za dogovorot vo pismena forma, no propu{taweto da se dostavi pismenata zabele{ka za dogovorot ne vlijae vrz polnova`nosta na toj dogovor. 5upuva!ot nema da stekne sopstveni!ko pravo spored e.uity spored inaku polnova`niot dogovor, ako toa bi bilo nekonzistentno so dogovornite uslovi i klauzuli. Toa moè da bide taka koga strankite imaat namera prenesuva!ot (prodava!ot) da gi zadrì koristite od akciite. 23
'toriot uslov {to treba da bide ispolnet za da se izdejstvuva nalog za specifi!no ispolnuvawe e postoeweto na bezusloven dogovor za kupoproda`ba. +en ins &+ vo slu!ajot "arway 2states &td% v% -ommissioners o0 Inland Revenue naveduva deka postoi dobro utvrden princip "deka po sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba : predmetot na dogovorot : vo konkretniot slu!aj akcii : stanuvaat sopstvenost na kupuva!ot spored e.uity." &opstvenosta spored e.uity preminuva na kupuva!ot vo momentot na bezuslovnoto potpi{uvawe na dogovorot za kupoproda`ba." %oinaku kaàno, sopstvenosta spored e.uity ne se prenesuva se dodeka ne postoi bezusloven dogovor. .slovot za bezuslovniot dogovor se !ini teòk za ispolnuvawe koga stanuva zbor za hartii od vrednost {to bile prodadeni, iako nivniot izdava! opredelil nekoi ograni!uvawa vo vrska so prenosot. =ondonskata berza nema da gi primi na svoite berzanski listi hartiite od vrednost {to podleàt na ograni!uvawa na prenosot. 'lijanieto na ograni!uvawata na prenosot vrz akciite primeni na berza zatoa ne e pra{awe {to ne zasega nas ovde vo ovoj trud. #o bez ogled na toa vredi da se spomene deka ograni!uvawata na prenosot sodràni vo dokumentacijata na izdava!ot samite po sebe ne gi spre!uvaat sudovite da izdadat nalog za specifi!no ispolnuvawe. Obi!no takviot nalog nema da bide izdaden ako direktorite na kompanijata izdava! ve"e go vr{ele svoeto ovlastuvawe i odbile da go registriraat prenosot vo akcionerskata kniga. &udskata praksa ovde pravi razlika pome u dogovorite sklu!eni na berza i dogovorite sklu!eni privatno, nadvor od berzata. 2ogovorite sklu!eni nadvor od berzata, {to glavno se odnesuvaat na akcii (udeli) na privatnite kompanii (vo na{ata terminologija "dru{tva so ograni!ena odgovornost") ne moàt da se izvr{uvaat so nalog za specifi!no ispolnuvawe ako dru{tvoto odbie da go registrira prenosot. #a dogovorite sklu!eni na berzata se primenuvaat razli!ni pravila. Ovie pravila poteknuvaat od vremiwata vo koi vakvite ograni!uvawa na prenosot ne pretstavuvale pre!ka za priemot na hartijata od vrednost na berzata. #o angliskata sudska praksa nema nitu eden slu!aj na nalog za specifi!no ispolnuvawe na vakviot vid dogovori, no postojat slu!ai vo koi se smetalo deka prodava!ot vo dogovorot za proda`ba na akciite na berza ne odgovara za povreda na dogovorot ako kompanijata odbila da go registrira prenosot i noviot kupuva! kako sopstvenik. 3sto taka postojat i dva slu!aja od {kotskata sudska praksa so koi se poddrùva idejata deka prodava!ot stanuva trustee za kupuva!ot ako dru{tvoto odbie da go registrira prenosot od transakcija sklu!ena na berzata. !*+*+*!* Bara!e+o! #ora da *ide pod(o!ven i da sa"a da i vr{i ispo+n%va<e &pecifi!noto ispolnuvawe "e se dozvoli, konstruktivniot trus "e bide kreiran vo polza na kupuva!ot i kupuva!ot "e stekne sopstveni!ko pravo spored e.uity samo po sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba, i samo ako kupuva!ot ve"e ja ispolnil svojata dogovorna obvrska ili e podgotven i ima voLa da izvr{i ispolnuvawe. Ovoj princip e osnova na presudata na *pelacioniot sud na #ov Nuèn 'els vo slu!ajot 'onds 6 1ecurities (Trading) "ty &td% v% #lome5 !ines N& . Tuìtelot baral deklaracija na sudot deka toj e sopstvenik spored e.uity na nekoi akcii i vremena merka {to ima za svoja posledica negova registracija vo registerot na dru{tvoto kako zakonski sopstvenik. &udot ne go dal baraniot praven lek zatoa {to dogovorot ne moèl specifi!no da se izvr{i. 5upovnata cena ne mu bila isplatena na prodava!ot, tuku na negoviot broker (posrednik), koj nemal ovlastuvawe da prima uplati vo ime i za smetka na prodava!ot. 'o opredeleni okolnosti moè da se dozvoli specifi!no ispolnuvawe, iako ne bila uplatena kupovnata cena i ne se o!ekuva taa da bid eplatena vo bliska idnina. 'o slu!ajot &angen 6 *ind &td% v% 'ell zavisela od prose!niot godi{en profit ili zagubi na dru{tvoto so !ii akcii se trguvalo. %rodava!ot, 'ell, bil direktor na kompanijata i od nego bilo pobarano da gi prenese akciite na &angen 6 *ind po prestanokot na negoviot raboten odnos.. #a 'ell rabotniot odnos mu prestanal na BA septemvri 1GDA godina i od nego se baralo vedna{ da go izvr{i prenosot na &angen 6 *ind% Toj bil informiran deka cenata za akciite nema da mu bide isplatena se dodeka ne bide odobrena i revidirana zavr{nata smetka za periodot {to zavr{uval na BA juni 1GD@ godina. 'ell odbil da go izvr{i prenosot na akciite se dodeka ne 24
mu bide isplatena cenata. &udot mu naloìl da ja ispolni svojata obvrska, no sudskiot nalog mu dal pravo na obezbeduvawe vrz hartiite od vrednost kako obezbeduvawe za isplatata na cenata za akciite. !*+*+*/* Oprede+ena i+i oprede+iva s!var &pecifi!noto ispolnuvawe nema da se dozvoli ako predmetot ne e opredelen ili opredeliv. Ova pravilo e povrzano so eden pogolem princip deka predmetot na trustot mora da bide opredelen (siguren), i ova pravilo se primenuva i na izre!nite i na konstruktivnite trustovi. *rgumentot so koj se potkrepuva praviloto e deka vo interes na sigurnosta mora da bide vozmo`no da se opredeli i utvrdi koj to!no predmet (imot) e predmet na trustot. Ova pravilo go ote`nuva utvrduvaweto na sopstveni!koto pravo vrz predmeti {to se pome{ani so sopstveniot imot na trustee i ne se izdvoeni od nego kako posebna celina. ,atoa ova pravilo podetalno "e go analizirame vo kontekstot na indirektnoto poseduvawe na hartiite od vrednost (preku posrednik ili depozitar). !*+*+*+* Nado#es!o! na {!e!a e nesoodve!en praven +e" &ledniot uslov za da se izdejstvuva nalog za specifi!no ispolnuvawe go odrazuva istoriskoto poteklo na ovoj praven lek. &pecifi!noto ispolnuvawe pretstavuva praven lek spored e.uity {to bil voveden zatoa {to primenata na pravilata od common law vodela kon nepravedni rezultati. -ommon law smetalo i seu{te smeta deka pari!noto obes{tetuvawe moè vo celost da ja popravi {tetata {to bila pretrpena zaradi povredata na dogovorot. Toa e to!no vo najgolemiot broj slu!ai, no vo opredeleni okolnosti dodeluvaweto na pari!noto obes{tetuvawe ne moè vo celost da ja nadomesti {tetata {to bila pretrpena zaradi povreda na dogovorot. &pored #%R% Nort$cote: "iako sekoj suveren (stara pari!na edinica) i sekoj {iling za site celi i nameni e isto tolku dobar kako i bilo koj drug suveren i {iling, sekoja zemji{na parcela, iako ima precizno isto pazarna vrednost kako i bilo koja druga, vo site drugi okolnosti taa moè da bide celosno razli!na ako bide predmet na ne!ii èlbi/ od ovde o!igledno sledi deka pravdata nema da bide zadovolena ako nekoi drugi zakonski propisi ne go dopolnat common law prinuduvaj"i ja strankata {to ne gi ispolnila svoite obvrski da go stori ona {to po sovesta treba da bide obvrzana da go stori, imeno realno i specifi!no (konkretno) da go ispolni svojot dogovor (svoite obvrski od dogovorot)....... #epravdata {to proizleguva od ......... common law ....... se poprava vo nekoi slu!ai od strana na .......% e.uity sudovite koi moàt da prinudat na specifi!no ispolnuvawe na dogovorot." 3 ovde povtorno, argumentot e oblikuvan vo zavisnost od izbraniot pat. *ngliskite sudovi ne smetaat deka ako obes{tetuvaweto ne e soodveten praven lek, toga{ sopstvenosta vrz hartiite od vrednost preminuva na kupuva!ot so samoto sklu!uvawe na dogovorot za proda`ba. #ivnoto rezonirawe e mnogu pokomplicirano/ toa go podrazbira ve"e poznatoto analizirawe na pravilata za trustot, spored koi tie najnapred utvrduvaat deka ako obes{tetuvaweto se smeta za nesoodveten praven lek, toga{ tie treba da dosudat nalog za specifi!no ispolnuvawe. Toa zna!i deka najnapred se kreira trust, i tokmu zaradi toa kupuva!ot steknuva sopstvenost vrz hartiite od vrednost spored pravilata za e.uity% ,atoa osnovnoto pravilo e deka specifi!noto ispolnuvawe "e bide dadeno ako dodeluvaweto na nadomest na {teta spored common law ne moè adekvatno da go obes{teti tuìtelot. -den od testovite dali obes{tetuvaweto ne e adekvatno e da se postavi pra{aweto dali specifi!noto ispolnuvawe "e zna!i poperfektna i pocelosna pravda otkolku dosuduvaweto nadomest na {teta. 2rug na!in na formulirawe na testot e sugeriran od strana na 2vans !ars$all 6 -o% &td% v% 'ertola 1/8 "&tandardnoto pra{awe ...... "dali obes{tetuvaweto e soodveten praven lek9" moè da se preformulira soglasno ponovata sudska praksa/ "2ali vo site okolnosti e pravi!no tuìtelot da se ograni!i samo na pravniot lek nadomest na {teta9" &pecifi!noto ispolnuvawe se dava koga predmetot {to se prodava e unikaten ili ima posebna vrednost. ,emji{nite parceli sekoga{ go imaat toj kvalitet. ,emji{teto e unikatno zatoa {to ednata zemji{na parcela ne nalikuva na drugata, duri i koga tie imaat ista pazarna vrednost. %ari!noto obes{tetuvawe ne se smeta za soodvetna kompenzacija i za{tita na pravata na kupuva!ot, zatoa {to toj so 25
tie pari moèbi i nema da moè da kupi zadovolitelna zamena za taa parcela. Obratno, sudot nema da naloì specifi!no ispolnuvawe, ako kupuva!ot moè da dobie zadovolitelen ekvivalent na ona {to go dogovaral od nekoj drug izvor. 2ali predmetot na dogovorot e unikaten zavisi od uslovite na dogovorot+ toa zavisi od toa dali strankite se dogovorile za nekoja konkretna i opredelena (specifi!na) stvar ili za predmet so posebni i konkretni specifikacii. *ko stanuva zbor za dogovor za kopirawe na nekoja kniga, sekoja takva kniga bi go zadovolila kupuva!ot i dogovorot ne se izvr{uva so specifi!no ispolnuvawe. *ko dogovorot e za kopirawe na kniga {to mu pripa ala na avtorot, mnogu poverojatno e deka moè da se naloì specifi!no ispolnuvawe. %raviloto na palecot (rule o0 t$um() veli deka nalogot za specifi!noto ispolnuvawe e tolku mnogu poverojaten, kolku {to e poretka stvarta, odnosno predmetot na dogovorot i kolku pote{ko e toj predmet da se dobie kako zamena na pazarot. %ostojat hartii od vrednost {to se unikatni i za koi na pazarot ne moè da se dobie zadovolitelna zamena, no postojat i hartii od vrednost za koi zamenata moè da se nabavi vo sekoe vreme. ,a akciite (udelite) na privatnite kompanii (dru{tvata so ograni!na odgovornost) obi!no nema pazar i tokmu zatoa dogovorot za proda`ba na udeli (akcii) vo privatnite kompanii obi!no se izvr{uva so specifi!no ispolnuvawe. ,a hartiite od vrednost na akcionerskite dru{tva (javnite kompanii) distinkcijata se pravi vo zavisnost od toa dali hartiite od vrednost moàt slobodno da se kupat na pazarot. *kciite vo javnite kompanii (akcionerskite dru{tva) obi!no se dostapni ako se primeni na berzanskite listi. Od taa pri!ina, generalno se smeta deka dogovorot za proda`ba na hartiite od vrednost {to se primeni na berza ne se izvr{uva so nalog za specifi!no ispolnuvawe. 'o poznatiot slu!aj -ud v% Rutter akciite vo 1out$ 1ea -om,any bile prodadeni po fiksna cena {to trebalo da bide isplatena tri nedeli po sklu!uvaweto na dogovorot. 5oga do{lo vremeto za isplata na cenata, prodava!ot ne gi ispora!al akciite, tuku ponudil da ja isplati razlikata pome u kupovnata cena i vrednosta na akciite {to vo me uvreme porasnala. 5upuva!ot tuèl za da dobie nalog za specifi!no ispolnuvawe {to ne uspeal da go izdejstvuva zatoa {to kupuva!ot moèl vo sekoe vreme da ja kupi baranata koli!ina akcii na berzata, pa zatoa vo vakvite slu!ai nadomestot na {tetata se smeta za soodveten praven lek. "ar er &- smetal deka "e.uity sudot ne treba da gi izvr{uva vakvite dogovori, tuku da im gi prepu{ti za re{avawe na zakonot (common law), sekoga{ koga strankata moè da dobie nadomest na {teta i so tie parite od obes{tetuvaweto ako saka moè da kupi to!no onolku akcii kolku {to prethodno gi dogovoril so drugata stranka, zatoa {to nema razlika dali akciite gi dobil od liceto X ili od liceto "...." #a sli!en na!in, vo slu!ajot Re 1c$wa(ac$er, kupuva!ot na akciite vo New 9aal -om,any tuèl za nalog za specifi!no ispolnuvawe. &udijata "ar er + odbil da go izdade nalogot i navel deka "i pokraj toa {to jas ne se somnevam deka e.uity sudovite imaat ovlastuvawe da naloàt specifi!no ispolnuvawe na dogovorot za proda`ba i kupuvawe na akcii, sepak koga tie akcii se trguvaat na berza i sekoj moè da otide i da gi kupi, kako {to toa bilo vo ovoj slu!aj, ne postoi nikakva pri!ina zo{to tie ne treba da bidat vo istata pozicija kako i vladinite obvrznici vo slu!aj na dogovor za kupoproda`ba na tie hartii od vrednost." 3sklu!ocite od ova pravilo postojat zatoa {to moè da postojat okolnosti vo koi akciite {to se primeni na berza ne moàt da se dobijat na pazarot. *ko sopstvenikot na pove"e od EA posto od akciite vo nekoja kompanija se dogovori da go prodade svojot del, taa koli!ina akcii ne moè da se kupi na pazarot i zatoa moè da se dade nalog za specifi!no ispolnuvawe. #alogot za specifi!noto ispolnuvawe isto taka "e bide daden ako akciite {to se prodavaat se ograni!eni po broj i sekoga{ gi nema na pazarot. &lu!ajot Duncu0t v% /l(rec$t se odnesuva na proda`ba na akcii vo londonskata i jugo:zapadnata èlezni!ka kompanija . 1$adwell 9- smetal deka/"ve"e dolgo vreme postoi presedan deka ne moè da se izdade nalog za specifi!no izvr{uvawe na dogovorot za prenos na nekoja koli!ina akcii. #o po moe mislewe ne postoi nikakva analogija pome u koli!inata od B posto ili koja bilo druga akcija od taa kompanija..... i odredeniot broj akcii vo èlezni!kite kompanii, zatoa {to èlezni!kite akcii se ograni!eni po broj i kako {to vidovme sekoga{ gi nema na pazarot." &pecifi!noto ispolnuvawe na dogovorot za kupoproda`ba na akciite {to se primeni na berza isto taka se dava koga akciite se unikatni ili ne se dostapni na nekoj drug na!in so emisija. House o0 &ords naloìl izvr{uvawe na dogovor za proda`ba na 1@ posto akcii vo nekoja kompanija so nalog za specifi!no 26
ispolnuvawe vo slu!ajot Harvela Investments &td% v% Royal Trust -om,any o0 -anada . 'o ovoj slu!aj dve semejstva poseduvale HB i HA posto od akciite, a tretiot akcioner poseduval 1@ posto od akciite. Tretiot akcioner gi ponudil svoite akcii na proda`ba. 2vete semejstva dale svoja ponuda za tie 1@ posto od akciite, za da moàt da steknat kontrola vrz kompanijata. &lu!ajot se odnesuval na kompanija !ii akcii ne bile primeni na berza, no sudot bi postapil isto duri i tie da kotirale na berza. %ri!inata za toa e {to strukturata na akcionerskiot kapital bila takva {to ponudenite akcii za proda`ba ne bi moèle da se dobijat na nekoe drugo mesto na pazarot i bilo sosema jasno deka ponuduva!ite gi sakaat tokmu tie konkretni akcii za da moàt da steknat kontrola. #alogot za specifi!no ispolnuvawe bi bil daden duri i koga dogovorot vo vakov slu!aj bi se odnesuval na akcii {to se primeni na berza. 2ruga situacija {to go opravduva izdavaweto na nalogot za specifi!no ispolnuvawe na akciite vo akcionerskite dru{tva se javuva koga dogovorot se odnesuva na konkretni akcii {to gi drì prodava!ot. ,a da moè da se izdade nalogot, strankite mora da se dogovorat deka samo akciite {to gi drì prodava!ot, a ne i drugi akcii od toj vid, se akciite {to mu trebaat i go zadovoluvaat kupuva!ot. Ovaa mo`nost prvo e sugerirana od strana na 1$adwell 9- vo slu!ajot Duncra0t v% /l(rec$t vo negovoto upatuvawe na "opredelen broj akcii na èleznicata {to se konkretno opi{ani (opredeleni)". Ovaa sugestija e prezemena od strana na #reene !R vo slu!ajot Re a De(tor% Toj smetal deka dogovorot za proda`ba na akciite {to se primeni na berza moè da se izvr{i so nalog za specifi!no ispolnuvawe zatoa {to stanuva zbor za "dogovor za proda`ba i kupuvawe na specifi!ni akcii. Toj upatuva na "tvoite prioritetni akcii" i toa od dogovorot pravi ne dogovor za kupuvawe akcii {to prodava!ot prethodno moè da gi kupi na berza, tuku dogovor za kupoproda`ba na specifi!ni (konkretni) akcii {to na taa data mu pripa ale na prodava!ot i {to toj seu{te gi drì. #reene !R prodolùva/ "sekako vo slu!aj na dogovor za kupoproda`ba na specifi!ni akcii...... &udot po 2.uity sekoga{ ja vr{el svojata nadle`nost za da naloì specifi!no ispolnuvawe i e.uity sopstvenost vrz akciite za kupuva!ite." #ezavisno od toa dali se prodeni akcii (udeli) vo privatna kompanija (dru{tvo so ograni!ena odgovornost), vo javna kompanija (akcionersko dru{tvo) ili vo kompanija !ii akcii se primeni na berza, specifi!noto ispolnuvawe isto taka se dava koga prodadenite akcii (udeli) ne bile uplateni vo celost. 'o ovie slu!ai, kompanijata ima pobaruvawe vo odnos na registriraniot akcioner koj e dolèn da go uplati seu{te neplateniot del od emisionata vrednost na akcijata (udelot). *ko kupuva!ot ne podnese barawe za registracija vo akcionerskata kniga, kompanijata i natamu "e komunicira so prodava!ot za site potrebi. ,a da ja izbegne odgovornosta, prodava!ot treba da tuì za nalog za specifi!no ispolnuvawe so koj kupuva!ot "e dobie instrukcija da pobara registracija na svoeto ime vo registerot. #akuso, praviloto deka nalogot za specifi!no ispolnuvawe "e bide izdaden samo ako nadomestot na {tetata ne e adekvaten praven lek za ssituacijata ni gi pokaùva korenite na razvojot na angliskoto sopstveni!ko pravo. -ommon law dozvoluva samo nadomest na {teta. 'o okolnosti vo koi se smeta deka toa vodi kon rezultati {to ne se pravedni, na scenata stapuva e.uity za da mu ovozmoì na kupuva!ot da ja bara isporakata na hartiite od vrednost {to gi kupil. 2.uity dava nalog za specifi!no ispolnuvawe vo polza na kupuva!ot. #o intervencijata na e.uity ne zapira ovde/ sekoga{ koga dogovorot moè da se izvr{i so nalog za specifi!no ispolnuvawe, se kreira konstruktiven trust. &e smeta deka prodava!ot gi drì hartiite od vrednost kako trustee vo polza na kupuva!ot koj so samoto toa steknuva sopstvenost vrz hartiite od vrednost spored e.uity. .slovot spored koj nadomestot na {tetata treba da bide nesoodveten (neadekvaten) praven lek prili!no go ograni!uva obemot na prvata osnova spored koja nastanuva sopstvenosta spored e.uity. #adomestot na {teta e nesoodveten samo koga kupuva!ot ne moè da kupi zamena na pazarot. Ova voobi!aeno e slu!aj koga se prodavaat akcii ili udeli na dru{tva so ograni!ena odgovornost ili na akcionerski dru{tva !ii udeli ili akcii ne se primeni za trguvawe na berza, zatoa {to ne postoi pazar na koj tie slobodno se prodavaat. 5oga tie se primeni za trguvawe na berza, mnogu e neverojatno deka "e bide izdaden nalog za specifi!no ispolnuvawe, zatoa {to na pazarot vo sekoe vreme moè da se kupi soodvetna zamena za udelite ili akciite. 27
!*+*+*0* Za"+%~o&i Odelot 2.4.4.4. go analizira praviloto deka kupuva!ot steknuva sopstvenost vrz hartiite od vrednost spored e.uity koga dogovorot za kupoproda`ba stanuva izvr{en preku nalog za specifi!no ispolnuvawe. Toa se slu!uva koga dogovorot za kupoproda`ba e izvr{en, koga liceto koe go istaknuva baraweto ja izvr{ilo ili e podgotveno da ja izvr{i svojata dogovorna obvrska, koga se opredeleni hartiite od vrednost na koi se odnesuva dogovorot i koga nadomestot na {teta ne pretstavuva adekvaten praven lek vo dadenata situacija. ,aklu!okot od oddelot e deka kupuva!ot na hartiite od vrednost primeni na berzata obi!no ne moè da se potpre na pravilata za specifi!noto ispolnuvawe za da moè da izdejstvuva nalog za secifi!no ispolnuvawe i da dobie sopstvenost vrz hartiite od vrednost spored e.uity% 'o oddelot @.H.E. go razgleduvame pra{aweto dali sopstvenosta spored e.uity nastanuva so dogovor {to ne e konkretno i specifi!no izvr{liv koga hartiite od vrednost bile opredeleni so dogovorot, a kupovnata cena bila isplatena. !*+*0* Sops!venos! spored e-uity pri oprede+%va<e!o na -ar!ii!e od vrednos! i isp+a!a na "%povna!a &ena #ekoi akademski komentatori sugeriraat deka postoi pravilo deka sopstvenosta vrz hartiite od vrednost spored e.uity preminuva na kupuva!ot nezavisno od toa dali dogovorot e izvr{en so nalog za specifi!no ispolnuvawe ili ne. Ovde postojat dve posebni {koli na mislewe. #ekoi tvrdat deka se kreira trust vo polza na kupuva!ot vedna{ {tom predmetot na dogovorot za kupoproda`ba moè da se identifikuva (opredeli). 2rugite pi{uvaat deka trustot nastanuva samo ako kupuva!ot ja platil cenata (protiv:vrednosta ili protiv:ispolnuvaweto). 3sto taka postoi rasprostraneto mislewe deka nitu eden od navedenite stavovi ne e korekten i deka trustot moè da nastane samo ako moè da se dobie nalog za specifi!no izvr{uvawe (ispolnuvawe). &ega "e gi analizirame ovie tri navedeni pozicii. &ite tie na eden ili drug na!in se vklopuvaat vo patot {to bil izbran za razvoj na angliskoto pravo. 2uri i koga postoi nesoglasnost vo vrska so uslovot {to treba da bide zadovolen za da nastane konstruktiven trust, site komentatori go poddrùvaat stavot deka treba da se kreira trust i deka treba da bidat ispolneti op{tite uslovi za kreirawe na angliskiot trust za da moè da nastane sopstveni!koto pravo spored e.uity% Ro(ert "ennington pi{uva deka postoi distinkcija pome u proda`bata na konkretni i opredeleni akcii i proda`bata na akciite {to seu{te ne se identifikuvani (opredeleni) vo dogovorot. 'o prviot slu!aj, sopstveni!koto pravo vrz hartiite od vrednost spored e.uity preminuva na kupuva!ot so samoto sklu!uvawe na dogovorot. %rodava!ot gi drì akciite samo kako trustee za kupuva!ot, i ima zalo`no pravo vrz niv za cenata {to treba da mu se plati. *ko dogovorot se odnesuva na akcii {to seu{te ne se identifikuvani (opredeleni), sopstvenosta vrz hartiite spored e.uity preminuva vrz kupuva!ot duri od momentot koga prodava!ot "e gi izdvoi i stekne soodvetnite akcii zaradi ispolnuvaweto na dogovorot. Toa voobi!aeno se slu!uva koga "e go potpi{e i ispora!a instrumentot na prenosot na kupuva!ot vo koj se specificirani (opredeleni) akciite spored broj ili koli!ina. "ennington ne go kvalifikuva ovoj uslov preku upatuvawe na uslovot so specifi!noto ispolnuvawe. *vtoritetot citiran od strana na "ennington vo potkrepa na ovoj stav e presudata na sudijata -rains &+ vo slu!ajot &ondon, Ham(urg$ and -ontinental 25$ange 'an . 'o citiraniot pasus, -rains &+ naveduva deka spored fakti!kata situacija na opredelen den prenesuva!ot prodal BA akcii na steknuva!ot i deka sledniot den go izvr{il prenosot na steknuva!ot. %otoa -rains &+ zabeleùva deka "ne postoi nikakvo somnevawe deka ovaa transakcija steknuva!ot go pravi sopstvenik vrz akciite spored e.uity". Ovaa presuda ne upatuva na uslovot za specifi!noto ispolnuvawe i do taa merka zna!i potkrepa na tezata na "ennington. 7e utoa ovoj slu!aj se odnesuva na situacija vo koja prodava!ot nastojuva da izvr{i dogovor za kupoproda`ba na delumno plateni akcii, koga kako {to vidovme obi!no se dava nalog za specifi!no ispolnuvawe, duri i koga stanuva zbor za akcii primeni na berza. 28
&li!no na "ennington, /lastair /lcoc sugerira deka efektot od specifikacijata (opredeluvaweto) na akciite e deka "beneficijarnata sopstvenost (sopstvenosta spored e.uity) preminuva na kupuva!ot". /lcoc upatuva na pasusot od Re National 'an o0 *ales {to ne upatuva na uslovot za specifi!no ispolnuvawe. #o bez ogled na toa treba da zabeleìme deka deka slu!ajot se odnesuva na proda`ba na delumno plateni akcii {to povtorno vodi kon mo`nost da se bara izdavawe na nalog za specifi!no ispolnuvawe. #o vo konkretniot slu!aj imiwata na steknuva!ite ve"e bile registrirani. Toa normalno vodi kon steknuvawe na zakonskata titula (sopstveni!koto pravo spored common law) od strana na steknuva!ot. &lu!ajot *ood "reservations &td% v% "rior isto taka ja poddrùva analizata na /lcoc i se odnesuva na proda`ba na 1AA posto od akciite vo dru{tvoto, situacija vo koja akciite ne se dostapni na pazarot i toa vodi kon mo`nost za izdavawe nalog za specifi!no ispolnuvawe. 2ostapnosta na specifi!noto ispolnuvawe sepak ne e navedeno vo presudata kako nekoj re{ava!ki kriterium. *nalizata na "ennington i na /lcoc dobiva poddr{ka od pravilata so koi se regulira proda`bata na stokite. &pored ,akonot za proda`ba na stoki od 1979 godina (!len 18 to!ka 1) sopstveni!koto pravo preminuva vo momentot na sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba ako dogovorot e za prenos na prenos na konkreten i opredelen predmet (stoka) vo sostojba {to garantira isporaka. *ko dogovorot se odnesuva na neopredeleni (nespecificirani) ili idni stoki, sopstveni!koto pravo vrz tie stoki bezuslovno e vrzano so dogovorot. 2rugite komentatori ja istaknuvaat tezata deka konstruktivniot trust se javuva bez ogled na mo`nosta za specifi!no ispolnuvawe, ako kupovnata cena bila platena i ako predmetot na dogovorot bil opredelen (specificiran). !eag$er, #ummow i &e$ane iako bez upatuvawe na transakcii {to se odnesuvaat na registriranite akcii (hartii od vrednost na ime) pi{uvaat deka prodava!ot stanuva trustee za kupuva!ot vo momentot na isplatata na kupovnata cena. Ovde ne se spomenuva uslovot za identifikacijata na predmetot, me utoa ovoj uslov moè da se izvede od op{toto pravilo spored koe predmetot na trustot mora da bide opredelen (siguren). &pored !eag$er, #ummow i &e$ane pred isplatata na kupovnata cena trustot moè da nastane samo ako dogovorot moè da se izvr{i so nalog za specifi!no ispolnuvawe. &e !ini deka avtorite ja ograni!uvaat dostapnosta na konstruktivniot trust na okolnosti vo koi kupovnata cena bila isplatena, zatoa {to pred uplatata na kupovnata cena prodava!ot ima zalo`no pravo vrz predmetot. 3nteresot na kupuva!ot se smeta za premnogu slab za da se klasifikuva kako sopstveni!ki. &tavot deka sopstvenosta spored e.uity se javuva vo vrska so dogovorot {to ne moè da bide izvr{en so nalog za specifi!no ispolnuvawe bil osporen od strana na 1ara$ *ort$ington. Taa upatuva na slu!ajot Tail(y v% O00icial Receiver i na slu!ajot Holroyd v% !ars$all {to kako slu!ai voobi!aeno se citiraat kako potkrepa na stavot deka sopstvenosta spored e.uity preminuva na kupuva!ot, nezavisno od toa dali e mo`no specifi!noto ispolnuvawe i ukaùva deka dvete presudi se odnesuvaat na fakti!ki situacii kaj koi obi!no se izdava nalog za specifi!no ispolnuvawe. &tavot na 1ara$ *ort$ington isto taka moè da se potpre na faktot deka presudite citirani od strana na "ennington i /lcoc kako {to e ve"e istaknato se odnesuvaat na slu!ai vo koi obi!no se dava nalog za specifi!no ispolnuvawe. #ezavisno od toa, treba da se zabeleì deka iako vo dadenite slu!ai specifi!noto ispolnuvawe bilo mo`no, nitu edna od citiranite presudi ne do{la do svoite zaklu!oci preku potpiraweto na faktot deka deka e mo`no izdavaweto na nalog za specifi!no ispolnuvawe. &ord !acnag$ten vo slu!ajot Tail(y v% O00icial Receiver istaknuva deka/ "vistinata e deka slu!aite na cesija spored e.uity ili specifi!noto zalo`no pravo, koga e isplatena cenata, zavisat od realnoto zna!ewe na dogovorot pome u strankite. $eneralno postoi te{kotija da se proceni vistinskiot obem i efekt na samiot dogovor. 5oga toa "e bide utvrdeno ostanuva samo da se primeni principot deka spored e.uity se smeta deka e napraveno ona {to trebalo da se napravi ako principot moè da se primeni vo konkretnite okolnosti na slu!ajot. 2oktrinata {to se odnesuva na specifi!noto ispolnuvawe sepak po moe mislewe ne dava mo`nost za test ili merka na kreiranite prava. %oliti!kite motivi go favoriziraat predlogot deka se smeta deka kupuva!ot ima beneficijarnen interes (sopstvenost spored e.uity) vrz predmetot vedna{ so isplatata na cenata. 5upuva!ot koj ja platil cenata ja ispolnil svojata dogovorna obvrska/ vo vakva situacija edinstvenoto {to se smeta za pravi!no e toj da stekne sopstveni!ko pravo vrz predmetot na kupoproda`niot dogovor. 29
*ko se zemat predvid efektite od insolventnosta, mnogu pojasno moè da se sogleda silinata na politi!kite motivi {to go favoriziraat kreiraweto na konstruktivniot trust vo polza na kupuva!ot. 'o slu!aj na insolventnost na prodava!ot, kupuva!ot koj e ostaven samo so dogovorno pobaruvawe svoeto pobaruvawe moè da go namiruva samo ,ari ,assu so obi!nite neobezbedeni doveriteli na prodava!ot. &protivno na toa, kupuva!ot koj ima sopstveni!ko pravo ima pravo na celosno namiruvawe (zadovoluvawe) na svoeto pravo. *ko, pri pla"aweto na kupovnata cena, kupuva!ot steknuva samo dogovorno pravo, doveritelite na prodava!ot "e imaat golema korist na {teta na kupuva!ot. 2overitelite " e moàt da ja iskoristat kupovnata cena, {to po isplatata stanala del od imotot na prodava!ot i od predmetot na proda`bata {to i natamu ostanal del od imotot na prodava!ot i e dostapen za raspredelba na doveritelite vo ste!ajnata postapka. %odobriot stav nastojuva da ja spre!i pojavata na ovaa situacija i mu dozvoluvaat na kupuva!ot da stekne sopstveni!ko pravo spored e.uity po isplatata na kupovnata cena. %red isplatata na cenata, interesite na kupuva!ot se podlo`ni na zalo`no (razla!no) pravo vo polza na prodava!ot. %ostoeweto na ova zalo`no pravo predizvikalo nekoi komentatori pravoto na kupuva!ot vo ovaa faza da go klasificiraat kako sopstveni!ko. &ekako prodava!ot i natamu ima zna!itelno pravo vrz predmetot. %ravoto na kupuva!ot e samo uslovno/ negovoto pravo e usloveno so isplatata na kupovnata cena. ,atoa se smeta deka kupuva!ot e toj {to ima diskrecija da ja plati cenata i so samoto toa da go ukine zalo`noto pravo na prodava!ot. 5upuva!ot moè po sopstvena inicijativa da go konvertira svojot usloven interes vo bezusloven. &o ogled na toa {to od samiot kupuva! zavisi dali "e prestane zalo`noto pravo na prodava!ot, se smeta deka e mnogu podobro pravoto na kupuva!ot da se klasifikuva kako sopstveni!ko, duri i pred isplatata na kupovnata cena. 5onstruktivniot trust, pred i po isplatata na kupovnata cena, moè da bide kreiran samo ako predmetot na trustot e siguren (opredelen). &ite pogore analizirani stavovi so pravo stojat na osnovata deka pravata od trustot nastanuvaat samo ako hartiite od vrednost bile opredeleni i precizirani so dogovorot (a,,ro,riated to t$e contract). Opredelenosta so dogovorot ili vrzuvaweto na predmetot so dogovorot ve"e e spomenata kako uslov za kreiraweto na trustot ako postoi mo`nost za specifi!no ispolnuvawe. #o zasega e sosema dovolno da se zabeleì deka sopstveni!koto pravo e usloveno so izdvojuvaweto i opredeluvaweto na hartiite od vrednost so dogovorot. Oddelot @.H.E. se odnesuva na praviloto deka kupuva!ot steknuva sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz hartiite od vrednost ako hartiite od vrednost bile opredeleni so dogovorot. 8e{e zaklu!eno deka kupuva!ot steknuva sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost, bez ogled na toa dali bila isplatena kupovnata cena. %red isplatata na kupovnata cena, pravoto na kupuva!ot e podlo`no na zalo`no pravo vo polza na prodava!ot. 'o oddelot 2.4.6. "e go razgleduvame praviloto spored koe kupuva!ot stanuva sopstvenik spored e.uity koga prodava!ot storil se {to e vo negova mo" da se oslobodi i da go prenese svoeto pravo. !*+*1* Sops!veni~"o pravo spored e=%i!> pri ispora"a!a na do"%#en!i!e a prenos 2rugo pravilo {to ne interesira vo ovoj kontekst utvrduva deka konstruktivniot trust nastanuva i steknuva!ot steknuva sopstveni!ko pravo spored e.uity koga prenesuva!ot storil se {to e vo negova mo" da dovede do efektiven prenos, duri i koga seu{te treba da se izvr{i ne{to od strana na nekoe treto lice, kako na primer registracija na steknuva!ot od strana na kompanijata. &opstveni!koto pravo spored e.uity preminuva na steknuva!ot vedna{ po predavaweto (isporakata) na dokumentite za prenos na steknuva!ot. 2.uity go priznava prenosot i kupuva!ot stanuva sopstvenik spored e.uity koga "e go dobie obrazecot za prenos i sertifikatot na hartijata od vrednost. 5ako i pravilata analizirani vo oddelite 2.4.4. i 2.4.5.! ova pravilo isto taka funkcionira vo ramkite na prethodno utvrdeniot pat za ravoj na common law vo ramkite na angliskoto pravo za sopstvenosta. *rgumentot e izrazen vo kategoriite na pravoto za trustot+ koga prenesuva!ot celosno se oslobodil od predmetot, se javuva trustot vo polza na steknuva!ot, zatoa {to toj e korisnik na trustot koj ima sopstvveni!ko pravo spored e.uity. 30
&udskata praksa vo vrska so ova pra{awe ne se razvila vo vrska so kupoproda`nite transakcii, tuku vo vrska so podarocite. #o bez ogled na toa, taa nas ne interesira zatoa {to praviloto moè da se primeni na kupoproda`nite transakcii po analogija. *rgumentot e deka ako sopstveni!koto pravo spored e.uity nastanuva koga darodavecot stori se za da se izvr{i prenosot, istoto treba da se primenuva i koga taka se odnesuval i prodava!ot vo kupoproda`nata transakcija. %roblemot kaj darovite e {to darodavecot dava nekoja stvar bez za nea da dobie nekoja protiv:vrednost ili protiv:ispolnuvawe. %otrebni se nesporni okolnosti za da dojde do primena na e.uity i prenosot da stane polnovaèn preku negovata perfekcija. 6e dojde do primena na e.uity samo ako darodavecot storil se {to se bara od nego za prenos na sopstvenosta vrz daroprima!ot. 5oga hartiite od vrednost se prenesuvaat preku kupoproda`ba, prodava!ot prima nadomest (cena) i za vozvrat vr{i prenos na hartiite od vrednost. 'o tie okolnosti ovde ne postoi tolkav stepen na zagriènost za za{tita na pravata na prenesuva!ot, otkolku {to e toa slu!aj kaj podarocite. *ko pravoto prifa"a deka darodavecot celosno se otkaàl od svoeto pravo koga toj "e stori se {to e neophodno za prenos na sopstvenosta vrz daroprima!ot, toga{ pravoto treba da prifati deka toa isto taka vaì i koga prodava!ot celosno raspolagal so svoeto pravo. 3ako nema nekoi presudi vo vrska so ova, vo princip na kupoproda`nata transakcija isto kako i na darot se primenuva praviloto deka trustot nastanuva po isporakata na dokumentite za prenosot. %raviloto deka prodava!ot gi drì hartiite od vrednost vo konstruktiven trust vo polza na kupuva!ot od momentot na predavaweto na obrazecot za prenos, zaedno so akciskite sertifikati se naveduva kako pravilo od slu!ajot Re Rose. %ostoi debata vo vrska so toa dali praviloto od slu!ajot Re Rose moè da se izmiri so odredeni postari sudski slu!ai, iako site tie se cvrsto vtemeleni vrz pravilata za trustot. 'o slu!ajot !ilroy v% &ord, presuda na *pelacioniot sud od 1862 godina, prenesuva!ot potpi{al akt (deed) so koj gi prenel akciite i mu izdal polnomo{no na steknuva!ot so koe toj moèl da gi prenesuva akciite vo svoe ime. &e postavuva pra{aweto dali podarokot bil perfektuiran so predavaweto na polnomo{noto. &e smetalo deka polnomo{noto ne zna!i perfekcionirawe na prenosot inter ,artes (me u prenesuva!ot i steknuva!ot), zatoa {to steknuva!ot go drì polnomo{noto kako zastapnik za kreatorot na trustot (settlor) i zatoa {to toj bez izre!no upatstvo (nasoki) ne moè da go preobrati planiranoto vo realno izvr{uvawe. *ko ja koristime terminologijata na trustot, Turner &+ pi{uva deka/ "za da moè dobrovolnoto izvr{uvawe da bide polnova`no i efektno, kreatorot na trustot mora da stori se {to e vo negova mo" {to spored prirodata na predmetite opfateni so trustot nu`no moralo da bide napraveno za da dojde do prenos na sopstvenosta i izvr{uvaweto da bide obvrzuva!ko za nego. Toj sekako moè da go stori toa preku realno prenesuvawe na stvarta na licata na koi toj saka da gi prenese tie stvari i toga{ takviot prenos "e bide efekten, no toj podednakvo "e bide efekten i ako toj ..... izjavi deka samiot go drì predmetot vo trust za celite na ....... #o za da bide izvr{uvaweto obvrzuva!ko mora ...... da se pridrùva do nekoj od dvata navedeni na!ina na prenosot, zatoa {to ovoj sud ne moè spored e.uity da perfektuira neperfekten podarok. *ko prenosot treba da se izv{i so prenos (tradicija), sudot nema da smeta deka planiraniot prenos e izvr{en so pomo{ na izjava za trust, zatoa {to vo takov slu!aj sekoj neperfekten instrument bi bil efektiven so ednostavno negovo konvertirawe vo perfekten trust." 0ezultatot od presudata !ilroy v% &ord e deka nema da bide kreiran nikakov trust vo polza na steknuva!ot (daroprima!ot). 2aroprima!ot ne stanuva sopstvenik spored e.uity duri i koga steknuva!ot dobil polnomo{no so koe moè da vr{i prenos na akciite vo svoe ime. &lu!ajot Re 7ry e vtor slu!aj za koj ponekoga{ se smeta deka ne moè da se usoglasi so slu!ajot Re Rose% 7o`niot kreator na trustot izvr{il prenos na akciite. %renosot ne bil registriran, zatoa {to strankite ne dobile soglasnost na Trezorot spored %ropisot za odbrana. #e bil kreiran konstruktivniot trust, iako prenesuva!ot go prenel obrazecot za prenos i sertifikatite na steknuva!ot. &e !ini deka slu!aite !ilroy v% &ord i Re 7ry ja istaknuvaat idejata deka kupuva!ot stanuva korisnik (beneficijar) na trustot koga strankite gi zavr{ile site formalnosti na prenosot, duri i koga prenosot seu{te ne bil registriran. 7e utoa, ovie slu!ai se protolkuvani na poinakov na!in so drugi dva slu!aja nare!eni Re Rose% ,a slu!ajot !ilroy v% &ord se veli deka e re{en na takov na!in zatoa {to strankite ne koristele soodvetna forma na prenos. %odarokot vo navedeniot slu!aj ne bi moèlo da se 31
perfektuira so potpi{uvaweto na aktot obezbeden od strana na prenesuva!ot. +en ins + vo slu!ajot Re Rose veli deka ako strankite vo slu!ajot !ilroy v% &ord koristele soodvetna forma, sopstveni!koto pravo spored e.uity bi preminalo na steknuva!ot pri isporakata na dokumentite za prenos. Toj isto taka veli sopstveni!kata titula spored e.uity vo slu!ajot Re 7ry ne preminala na kupuva!ot zatoa {to spored ,akonot za odbrana (finansiski propisi) od 1939 godina bilo nezakonito izvr{uvaweto na prenosot (stanuvalo zbor za poseben zakon {to toa go zabranuval vo nekoja konkretna situacija). %raviloto od Re Rose bilo artikulirano vo dva slu!aja so isto ime. %o svoja voLa testatorot vo slu!ajot Re Rose mu gi dal akciite na 2rnest Hoo "ako tie prioritetni akcii ne mu bile preneseni prethodno pred mojata smrt". %red smrtta, testatorot potpi{al dobrovolen prenos na akciite na Hoo i mu gi predal sertifikatite. Ovoj prenos bil registriran duri po smrtta na testatorot. &e postavilo pra{aweto dali akciite bile preneseni pred smrtta na testatorot ili po nea. &e smetalo deka akciite bile preneseni pred smrtta na testatorot zatoa {to "testatorot storil se {to e vo negova mo" da se oslobodi od konkretnite akcii i da gi prenese na g:din. Hoo % Toj go potpi{al prenosot. Ovde ne se sugerira deka prenosot ne bil soglasen so vnatre{nite propisi na kompanijata. Toj go izvr{il toj prenos zaedno so sertifikatite na g:din. Hoo . Testatorot ne moèl da stori ni{to pove"e. 7omentot vo koj daroprima!ot steknal sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz akciite povtorno e zemen vo razgleduvawe vo vtoriot slu!aj nare!en Re Rose, {to bil re{avan pred *pelacioniot sud. 'o ovoj slu!aj pra{aweto trebalo da se re{i zaradi celite na 2ano!nata uprava. Transakcijata nemalo da podleì na danok pod uslov prenesuva!ot da raspolagal so akciite pred 1A april 1GHB godina. Obrascite za prenos bile potpi{ani na BA mart 1GHB godina vo formata {to bila propi{ana i tie mu bile predadeni na steknuva!ot (steknuva!ite). &teknuva!ite bile registrirani vo knigite na dru{tvoto na BA juni 1GHB godina. *pelacioniot sud ja potvrdil presudata na prvostepeniot sud. +en ins &+ pi{uva deka "ovie prenosi ne se ni{to pove"e ili pomalku od prenos na celoto sopstveni!ko pravo na po!inatiot vrz hartiite od vrednost, i zakonsko i spored e.uity, i na site koristi povrzani so tie akcii, od denot na potpi{uvaweto na obrazecot za prenosot i isporakata i sekako barem vo odnos na zakonskata titula podlo`no na odredbite na statutot na kompanijata vo vrska so registracijata." +en ins &+ natamu veli/ "%o moe mislewe, prenoot so pe!at (potpis) vo soodvetnata forma spored pravilata na dru{tvoto, zaedno so isporakata na prenosot i obrazecot na steknuva!ot, e sosema dovolno za steknuva!ot da stane e.uity sopstvenik vrz akciite, inter ,artes (pome u prenesuva!ot i steknuva!ot). 5olku i da e te{ko da se izmirat slu!aite Re Rose so !ilroy v% &ord i Re 7ry, praviloto vo Re Rose deneska e del od vaè!koto anglisko pravo. &ord *il(er0orce vo slu!ajot 9andervell v% Inland Revenue -ommissioners popatno naveduva/ "*ko dano!niot obvrznik umrel pred kole;ot da dobie registracija, spored principot od re Rose jasno proizleguva...... deka podarokot "e bide celosen, zatoa {to toj storil se {to e vo negova mo" da go prenese zakonskoto sopstveni!ko pravo so namera da mu go dade na kole;ot." Re Rose e potvrden od strana na *pelacioniot sud vo slu!aj vo koj dokumentite za prenosot bile predadeni na revizorot na izdava!ot. 'o dadenite okolnosti toa se smetalo za dovolno za da dovede do kreirawe na konstruktiven trust vo polza na daroprima!ot. #o vo slu!ajot Haw s v% !c/rt$ur sudot i pokraj nesoobrazuvaweto na strankite so uslovot za prvenstveno kupuvawe utvrden so pravilata na dru{tvoto sepak utvrdil deka prenosite i prethodnite dogovori funkcioniraat kako kupoproda`ba i prenos od prodava!ot na kupuva!ot na e.uity sopstvenosta vrz akciite. %raviloto deka konstruktivniot trust e kreiran vo polza na steknuva!ot, koga prenesuva!ot napravil se {to e vo negova mo" da se oslobodi od hartiite od vrednost se primenuva na podarocite. %o pat na analogija, toa isto taka moè da se primeni na kupoproda`nite transakcii. 5oga hartiite od vrednost se prenesuvaat kako hartieni dokumenti, konstruktivniot trust se javuva koga obrazecot za prenos i sertifikatot "e bidat ispora!ani na kupuva!ot ili na negoviot zastapnik. Ovaa logika e soodvetna na patot {to go izbralo angliskoto pravo. 5onstruktivniot trust nastanuva, prodava!ot stanuva trustee, kupuva!ot stanuva korisnik i vo toa svojstvo ima sopstveni!ko pravo e.uity. !*+*#* I re~en !r%s! 32
'o angliskoto pravo, trustot isto taka nastanuva i kako rezultat na izre!no dadena izjava. &trankite {to sakaat da go reguliraat prenosot na sopstveni!kite prava vo kontekstot na proda`bata moàt da go storat toa preku pojava na trust vo polza na kupuva!ot vo nekoj vremenski moment pred registracijata na prenosot kaj izdava!ot. 'o oddelot B.1. "e bide prikaàno deka sistemot za prenos vospostaven na berzata ja iskoristil ovaa tehnika za da mu gi dade sopstveni!kite prava na kupuva!ot. 3zre!nata primena na angliskoto pravo za trustot vo ovoj kontekst povtorno e dokaz za determiniranosta od izbraniot pat na razvoj na angliskoto pravo. 5oga gi dokumentiraat transakciite, strankite i nivnite pravni sovetnici pove"e sakaat da prifatat re{enija {to im garantiraat sigurni rezultati. Toa moè da se postigne na najdobar moèn na!in preku primena na pravni tehniki {to na{iroko se koristat i ve"e bile testirani pred sudovite. #a primer namesto nekoj vremenski moment vo koj kupuva!ot steknuva zakonska titula da se utvrdi vo samiot kupoprodaèn dogovor, strankite pove"e sakaat da gi koristat pravilata za trustot za da dojdat do istiot rezultat. 5ako rezultat na toa, angliskoto pravo i natamu prodolùva da gi regulira sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost so pomo{ na mehanizmite od pravoto za trustot.
!*+*2* Za"+%~o&i 0aspravata vo oddelot @.H.H. se odnesuva na okolnostite vo koi se javuva konstruktivniot trust po sila na dogovorot za kupoproda`ba koj stanuva izvr{en samo po sila na nalog za specifi!no ispolnuvawe. 8e{e zaklu!eno deka kaj transakciite {to se odnesuvaat na hartiite od vrednost primeni na berzata nalogot za specifi!no ispolnuvawe moè da se izdade samo vo isklu!itelni okolnosti. 'o oddelot @.H.E. se analizira pra{aweto dali moè da se stekne sopstveni!ko pravo spored e.uity ako ne e mo`no izdavaweto nalog za specifi!no ispolnuvawe. Ovde be{e zaklu!eno deka uslovniot sopstveni!ki interes se javuva vedna{ {tom predmetot na dogovorot "e stane siguren (opredelen). %ravoto (interesot) e usloveno so isplatata na cenata (protiv:vrednosta ili protiv:ispolnuvaweto). 'edna{ {tom "e bide isplatena cenata, kupuva!ot steknuva bezuslovno sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz hartiite od vrednost. 'o oddelot @.H.F. se razgleduva sudskata praksa {to predviduva kreirawe na konstruktiven trust koga prodava!ot storil se {to e vo negova mo" da se oslobodi od pravoto {to go ima. Ovde zaklu!ivme deka trustot nastanuva koga prodava!ot ja ispora!al formata (obrazecot) za prenos, zaedno so sertifikatot na hartijata od vrednost na kupuva!ot. Oddelot @.H.D. zaklu!uva deka izre!nite trustovi se koristat kaj proda`nata dokumentacija utvrdena od strana na strankite i nivnite pravni sovetnicci, kako i kaj standardnata dokumentacija kaj sistememite za kliring i saldirawe na hartiite od vrednost na berzite so cel da se reguliraat sopstveni!kite prava pome u kupuva!ite i prodava!ite. 2.6. REZI9E NA ANA/IZATA Od gledna to!ka na ovaa kniga treba da se zabeleì deka vo angliskoto pravo, procedurata za prenos na akciite, momentot od koj kupuva!ot se smeta deka go steknal sopstveni!koto pravo i mehanizmite preku koi tie sopstvveni!ki prava preminuvaat na kupuva!ot se razvivale na na!in zavisen od izbraniot pat. %ostojnata procedura za prenos go izrazuva istoriskoto poteklo na angliskoto pravo za kompaniite vo pravilata za trustot i vo pravilata za partner{ipite (javnite trgovski dru{tva). &amiot poim na registrirani hartii od vrednost (hartii od vrednost na ime) i pravilata za prenosot povrzani so niv se oblikuvani od idejata deka prenosot na !lenskite prava podrazbira priem na noviot !len od strana na izdava!ot. 33
2uri i otkako hartiite od vrednost stanale slobodno prenoslivi i bile takvi prili!no dolgo vreme, procedurite za nivniot prenos ne se odnesuvale na dokumentot, tuku bile povrzani so vnesuvaweto na imeto na steknuva!ot vo !lenskiot register (akcionerskata kniga) {to go vodel izdava!ot ili nekoe lice vo negovo ime. 'nesuvaweto vo registerot e akt so koj steknuva!ot steknuva zakonsko sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost, go opredeluva prioritetot pome u konkurentskite steknuva!i i pretstavuva osnov izdava!ot da go priznae steknuva!ot kako nov !len (akcioner) ili kako nov doveritel. 2eterminiranosta od izbraniot pat vo angliskoto pravo isto taka se ilustrira so faktot deka angliskoto pravo funkcionira kako dualisti!ki model, {to pravi razlika pome u zakonskata sopstvenost i sopstvenosta spored e.uity. 5upuva!ot steknuva sopstveni!ko pravo spored e.uity pred da stane zakonski sopstvenik, a prenosot na hartiite od vrednost e vgraden vo na!inot na koj se razvivalo angliskoto pravo za sopstvenosta. &opstveni!koto pravo spored e.uity se kreira so pomo{ta na praven mehanizam {to e unikaten vo common law sistemot i ne postoi vo civil law sistemot (spored avtorot na knigata). &opstveni!kite prava spored e.uitu preminuvaat na kupuva!ot so pomo{ na metoda koja bara postoewe na konstruktiven ili izre!en trust. &opstveni!kite prava spored e.uity moàt da nastanat samo ako trustot e kreiran ili so izre!na izjava na strankite. %raviloto analizirano vo oddelot 2.4.4. ne go pravi direktno kupuva!ot sopstvenik spored e.uity vedna{ {tom hartiite od vrednost "e bidat opredeleni so dogovorot. 5upuva!ot najnapred treba da utvrdi ili da dokaè deka kupoproda`niot dogovor moè da se izvr{i po pat na nalog za specifi!no ispolnuvawe. ,a taa cel, dogovorot mora da bide polnovaèn, bezusloven i izvr{en. 5upuva!ot "e mora da ja plati cenata ili da bide podgotven da go stori toa. #alogot za specifi!noto ispolnuvawe nema da bide izdaden koga nadomestot na {teta se !ini adekvaten praven lek za dadenata situacija. *ko se ispolneti site uslovi, kupoproda`niot dogovor "e moè da se izvr{i so nalog za specifi!no ispolnuvawe. Toa isto taka zna!i deka konstruktivniot trust nastanuva vo polza na kupuva!ot/ prodava!ot stanuva trustee, a kupuva!ot stanuva korisnik. 8idej"i kupuva!ot stanal korisnik na trustot, toj steknal sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost spored e.uity {to se narekuva e.uita(le title% &opstveni!koto pravo spored e.uity na kupuva!ot nastanuva vedna{ so sklu!uvaweto na dogovorot {to moè specifi!no da bide ispolnet. #a sli!en na!in, praviloto od oddelot @.H.E. ne moè ednostavno da se tolkuva deka so opredeluvaweto (izdvojuvaweto) na hartiite od vrednost za dogovorot nastanuva uslovno sopstveni!ko ppravo ili deka so pla"aweto na cenata nastanuva bezuslovno sopstveni!ko pravo. %raviloto funkcionira vo ramkite na pravilata za trustot. %ojavata na sopstveni!koto pravo e posledica na kreiraweto na trustot. Trustot se kreira po zakonski pat koga predmetot na kupoproda`niot dogovor "e bide specificiran (opredelen)/ kupuva!ot stanuva korisnik (beneficijar) na toj trust, a prodava!ot stanuva trustee. 7e utoa se do isplatata na cenata, pravoto na kupuva!ot e ograni!eno so zalo`noto pravo na prodava!ot, pa zatoa pla"aweto na cenata funkcionira vo polza na kupuva!ot. %raviloto vo slu!ajot Re Rose ne veli deka kupuva!ot stanuva sopstvenik koga "e mu bidat predadeni neophodnite dokumenti. %raviloto e mnogu pokomplicirano. Ovde toa povtorno e izrazeno so upotreba na mehanizmite i terminologijata na pravilata za trustot. %raviloto e deka trustot se javuva koga obrazecot za prenos i sertifikatite "e mu bidat predadeni na kupuva!ot. 'o ovoj moment, prodava!ot stanuva trustee, a kupuva!ot korisnik (beneficijar) na konstruktivniot trust. 8idej"i kupuva!ot e korisnik na trustot, toj ima sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz tie hartii od vrednost. *ngliskoto pravo na steknuva!ot mu dava sopstveni!ki prava vrz hartiite od vrednost na na!in {to e determiniran od negoviot specifi!en razvoj, to est preku pravilata za trustot. Toa e edna od najparohiskite oblasti na angliskoto pravo/ te{ko moè da se najde nekoja posvojstvena institucija vo common law od trustot. Od svoja strana trustot e oblikuvan so istoriski opredelenata podelba na nadle`nostite pome u sudovite {to sudat spored zakon (common law) i sudovite {to sudat spored e.uity% Ovaa podelba ja nema vo civil law svetot. $ermanskoto i avstriskoto pravo vo vrska so prenosite na hartienite sertifikati "e go analizirame vo glavata 1A i "e bide pokaàno deka germanskoto i avstriskoto pravo doktrinarno mnogu se razlikuvaat od angliskoto pravo. $ermanskite i avstriskite hartii od vrednost predominantno se izdavaat vo forma na hartii od vrednost na donositel+ samo mal broj kompanii izdavaat hartii od vrednost na ime. %ri prenosot 34
na hartiite od vrednost kupuva!ot stanuva sopstvenik otkako "e stekne vladenie vrz sertifikatot {to gi pretstavuva hartiite od vrednost. *ko dru{tvoto izdalo akcii na ime, dru{tvoto e dol`no da vodi akcionerska kniga (register na akcionerite). 0egistracijata na imeto na kupuva!ot vo toj register ne go opredeluva momentot vo koj kupuva!ot stanuva sopstvenik. &li!no na pravilata {to se primenuvaat na hartiite od vrednost na donositel, kupuva!ot na germanskite i avstriskite akcii na ime stanuva sopstvenik koga akciskiot sertifikat "e bide indosiran vo polza na kupuva!ot i koga toj "e stekne vladenie vrz toj indosiran sertifikat. 2ruga razlika pome u angliskoto i germanskoto>avstriskoto pravo e {to vo *nglija sopstveni!koto pravo spored e.uity moè da se pojavi i pred isporakata na sertifikatite za hartiite od vrednost na kupuva!ot. 'o $ermanija i *vstrija, kupuva!ot mora da stekne vladenie vrz dokumentite za da stekne sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost. 6e bide pokaàno deka uslovot za vladenieto se tolkuva {iroko, no bez ogled na toa angliskite pravila se mnogu popovolni za kupuva!ot, zatoa {to sopstveni!koto pravo spored e.uity moè da nastane vo polza na kupuva!ot koga bil sklu!en dogovor koj moè specifi!no da se izvr{i : ili barem spored nekoi, koga hartiite od vrednost bile opredeleni (specificirani) so samiot dogovor. 'o tie okolnosti, vo germanskoto i avstriskoto pravo nema steknuvawe na sopstveni!koto pravo. #ezavisno od razlikite vo pravnata doktrina {to postojat pome u angliskoto pravo, od edna i germanskoto i avstriskoto pravo, od druga strana, postoi i zna!itelna sli!nost pome u dvete jurisdikcii spored rezultatite {to se dobivaat so primenata na soodvetnite pravni doktrini. 'a`no e da se zabeleì deka vo dvete jurisdikcii isporakata na dokumentite za hartiite od vrednost (vo *nglija zaedno so obrazecot za prenos) mu dava na kupuva!ot vo opredeleni okolnosti pravo vrz tie hartii od vrednost. 'o *nglija, pravoto e e.uity pravo spored praviloto od Re Rose, {to ne postoi vo $ermanija i *vstrija. 'o $ermanija i *vstrija, steknuvaweto na vladenieto vrz sertifikatite za hartiite od vrednost pretstavuva uslov {to mora da bide ispolnet za kupuva!ot da moè da stane sopstvenik vrz tie hartii od vrednost.
3. DE9ATERIJA/IZA8IJA
35
*nalizata sodràna vo glava @ se odnesuva na prenosite na hartiite od vrednost {to se vr{at so pomo{ na hartieni dokumenti i se primenuva i na hartiite od vrednost {to se primeni na berzanskite listi i na onie {to toa ne se. 'o ovaa glava gi razgleduvame hartiite od vrednost {to se izdadeni bez hartieni sertifikati i nivnite prenosi, fokusiraj"i se celosno na hartiite od vrednost {to se primeni na nekoja berzanska lista, to est na hartiite od vrednost {to kotiraat na berza. ?artienite dokumenti tradicionalno se koristat vo *nglija za prenos na hartiite od vrednost primeni na berzata i na hartiite {to toa ne se. Toa se promeni koga be{e voveden sistem za prenos preku koj se vr{e{e prenos na hartiite od vrednost primeni na berzanskoto trguvawe po pat na elektronski instrukcii. %rocesot so koj hartienite dokumenti bea zameneti so elektronski instrukcii obi!no se naveduva kako "dematerijalizacija". .{te na po!etokot e va`no da se napomene deka dematerijalizacijata vo *nglija se razvila konzistentno na pravnata tradicija vo taa zemja. ,a da go ilustrirame toa, najnapred treba da utvrdime na koj na!in hartiite od vrednost primeni za berzansko trguvawe se prenesuvaa pred dematerijalizacijata (oddel B.1.). %otoa "e go razgleduvame procesot koj vodel kon dematerijalizacija (oddel B.@.). /*,* (alisman 2o 1GGF godina, hartiite od vrednost so koi se trguva{e na =ondonskata berza se prenesuvaa po pat na hartieni sertifikati i obrasci za prenos. 8erzanskite pravila postojano gi rafiniraa logisti!kite reìmi preku koi dokumentite za prenosot se primaa (ispora!uvaa) od strana na prodava!ot i mu se prefrlaa na kupuva!ot i se registriraa kaj izdava!ite. -den primer za toa e sistemot {to postoe{e pome u 1GDG i 1GGF godina. Ovoj sistem be{e poznat pod kratenkata "Talisman" izvedena od "&metkovodstvo na prenosot, !uvawe za investitorite i upravuvawe so akciite za market mejkerite i trgovcite (dilerite)". %renosite na hartiite od vrednost se vr{ea sekoja vtora nedela na ne{to {to se narekuva{e den za "izvr{uvawe" ili "zasmetuvawe " ("settlement" ili "account" days)% 2va pati godi{no ima{e interval od tri nedeli pome u denovite za izvr{uvawe (saldirawe). %renosite se vr{ea preku 1e,on (1toc e5c$ange ,ool nominee ) opolnomo{tenik na berzanskiot pul) koj dejstvuva{e kako polnomo{nik pome u denovite za izvr{uvawe vo polza na firmite !lenki i nivnite klienti koi imaat smetki vo 1e,on% 5oga na =ondonskata berza "e bide dogovoren prenos na akciite, i kupuva!ot i prodava!ot dostavuvaat izvestuvawe do berzanskiot centar za izvr{uvawe (kliring). Centarot gi sparuva izvestuvawata na kupuva!ot i na prodava!ot i im ispra"a "potvrda za kupoproda`bata" so koja se evidentira dogovorot za kupoproda`ba. Toga{ prodava!ot i gi predava hartienite dokumenti na berzata i akciite se prenesuvaat na ime na 1e,on% 1e,on stanuva zakonski sopstvenik na hartiite od vrednost so vnesuvawe na negovoto ime vo registerot. 7e utoa, 1e,on ne gi drì hartiite od vrednost za svoja smetka. &oglasno razvojot na angliskoto pravo, osnovnata dokumentacija go iskoristila bazi!niot mehanizam na angliskoto pravo za sopstvenosta, trustot. 5oga go drì zakonskoto sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost pome u denovite za presmetka, 1e,on dejstvuva kako trustee, davaj"i im na svoite klienti sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz istite tie hartii od vrednost. ?artiite od vrednost i natamu se dràt na ime na 1e,on se do sledniot den za zasmetuvawe (saldirawe). %renosite na hartiite od vrednost pome u denovite za zasmetuvawe ne se registriraat vo registerot na izdava!ot, tuku tie se registrirani samo kaj 1e,on. 5oga hartijata od vrednost "e bide prenesena, 1e,on i natamu gi drì hartiite od vrednost vo trust. #o ona {to se menuva e identitetot na korisnikot (beneficijarot). %ome u denovite za zasmetuvawe, sopstveni!koto pravo spored e.uity se prenesuva od eden steknuva! na drug preku knièwe (knigovodstvena operacija) vo knigite na 1e,on% #a denot na zasmetuvaweto, hartiite od vrednost se prenesuvaat na ime na liceto koe e posleden kupuva! {to posleden gi steknal akciite pred denot za zasmetuvawe. toa zna!i deka kupuva!ot koj gi kupil hartiite od vrednost i gi prodal vo ramkite na istiot presmetkoven period ne steknuva zakonsko sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost. 36
5oristeweto na 1e,on kako polnomo{nik (nominee) go namaluva brojot na prenosite {to treba da se registriraat. 7e utoa, mnogu !esto hartiite od vrednost se prodavaat na berzata pome u presmetkovnite denovi, pa zatoa se registriraat samo dva prenosa/ prenosot od prviot prodava! na 1e,on i prenosot od 1e,on na posledniot kupuva!. 5upoproda`nite transakcii {to bile sklu!eni vo me uvreme se registrirani samo vo knigite na 1e,on% .logata na Talisman sistemot za prenos bila da gi primi dokumentite za prenos, vodeweto na register na prenosite pome u denovite za zasmetuvawe, izdavaweto na obrascite za prenos na kraajot na presmetkovniot period i prenosot na tie obrasci za prenos, zaedno so sertifikatite za hartiite od vrednost na izdava!ot za da se ovozmoì registracija na imeto na kupuva!ot koj posleden ja kupil hartijata od vrednost pred denot za zasmetuvawe. Talisman ne go vodi registerot na izdava!ot (akcionerskite knigi na izdava!ite i sli!no), tuku samo gi sortira dokumentite i vodi smetka i gi registrira site prenosi pome u denovite za zasmetuvawe. %ome u denovite za zasmetuvawe investitorite se za{titeni preku aran`mani so koi se obezbeduva izre!en trust vo polza na kupuva!ot na hartiite od vrednost. 3.2. Po!re*a a refor#a %rocedurite za prenos {to po!ivaat na prenos na hartiite, nezavisno od toa kolku moàt da bidat sofisticirani imaat svoi ograni!uvawa vo vrska so brojot na prenosite {to moàt da se izvr{at. 'o *nglija toa stanalo jasno vo 1GID godina, koga Talisman ve"e ne bil vo mo`nost da se soo!i so do toga{ nevideniot obem na trguvawe predizvikan od programata za privatizacija od osumdesetite godini. %otrebata od reforma stanala bolno o!igledna koga berzite neo!ekuvano doìveale krah na 1G oktomvri 1GID godina. #agliot pad na vrednosta na hartiite od vrednost predizvikal naru{uvawe na site pazari na kapitalot. 7e utoa, vo *nglija situacijata bila pote{ka zatoa {to procesot na izvr{uvaweto na transakciite gubel mnogu vreme so prenosot na hartienite sertifikati i obrasci. 8idej"i pazarot naglo pa al, obemot na trguvaweto se zgolemuval i berzata ne bila vo mo`nost da gi zadovoli rokovite predvideni so pravilata za izvr{uvawe na berzanskite transakcii. 5lu!ot na problemot leèl vo sloèniot proces koj baral fizi!ka isporaka na golem broj hartieni dokumenti. 5upuva!ite koi gi sklu!uvale transakciite pred krahot go iskoristile docneweto pri izvr{uvaweto za da go izbegnat pla"aweto na cenata. Toa ne bi bilo mo`no ako =ondonskata berza imala sistem na izvr{uvawe {to obezbeduva itno izvr{uvawe i zaokruùvawe na transakciite i vo isto vreme ako bila vo mo`nost da procesuira golem obem na transakcii. O!iglednoto re{enie bila zamenata na hartienite dokumenti so kompjuterski podatoci. Ovaa zamena !esto se narekuva "dematerijalizacija na prenosite na akciite". 'e"e vidovme deka vo angliskoto pravo sertifikatite za registriranite dokumenti (hartiite od vrednost na ime) pretstavuvaat samo dokumenti za evidencija (dokazni dokumenti). %ri prenosot na registriranite instrumenti se popolnuva hartien obrazec za prenos za da se izvesti izdava!ot za prenosot. Ovie dva !ekora se razvile istoriski zatoa {to najsigurniot praven metod za prenos na hartiite od vrednost na ime, koga tie za prv pat se pojavile, bil metodot na novacija. 5oga treba{e da se izvr{i eliminacijata na hartienite dokumenti od procesot na prenos i poseduvawe, registriranite u!esnici na pazarot na hartii od vrednost najnapred ne donesoa odluka za optimalnoto operativno re{enie za vrz osnova na nego da kreiraat nekoj nov praven reìm. #amesto toa, hartiite bea eliminirani preku nadograduvawe na postojnata pravna ramka/ hartienite sertifikati i hartienite obrasci za prenos ednostavno bea zameneti so elektronski instrukcii {to ne zasegaa vo prethodnata doktrinarna teorija. ,akonot za kompaniite be{e izmenet vo 1GIG godina za da se ovozmoì evidentiraweto i prenosot na akciite bez pi{an instrument. Klenot @AD od ,akonot za kompaniite od 1GIG godina go ovlastuva "dràvniot sekretar...... so ..... poseben propis da utvrdi pravila za evidentirawe i prenos na hartiite od vrednost bez pismen instrument". %ropisot moè da sodrì odredbi za procedurite za registracija i prenos na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost i za regulacija na onie proceduri i na licata {to se odgovorni ili involvirani vo nivnoto funkcionirawe. Klenot @AD od ,akonot za kompaniite od 1GIG godina go ovlasti 37
dràvniot sekretar da ja reformira samo procedurata za prenos i ne sodrè{e ovlastuvawe za izmena na materijalnoto pravo za sopstvenosta. Toa zna!i deka sekoja promena so zakonska ili podzakonska odredba ne smee da zadira vo common law pravilata so koi se reguliraat prenosite na registriranite instrumenti. Toa e ramkata vo koja u!esnicite na pazarot osmisluvaa na koj na!in da ja izvedat reformata. %oliti!kite pri!ini so koi se opravduva{e ograni!uvaweto na ovlastuvawata {to mu bea dadeni na dràvniot sekretar so ,akonot za kompaniite od 1GIG godina se objasneti vo konsultacioniot dokument objaven vo 1GII godina. 2okumentot ni otkriva deka vladata gi imala slednive bitni raboti na um koga gi razgleduvala principite na noviot reìm/ : nema da ima promeni na {teta na akcionerot ili na kompanijata, nitu na {teta na nivnite me usebni odnosi, nitu vo pogled na pozicijata vo registerot na kompaniite+ : postojnata struktura na pravata i obvrskite treba da pretstavuva osnova za sozdavaweto na soodvetnite obvrski za regulirawe na obvrskite i odgovornosta na operatorot na sistemot {to go administrira prenosot na bezhartienite hartii od vrednost, {to "e se naveduvaat kako nesertificirani hartii od vrednost, to est hartii od vrednost za koi ne postoi sertifikat. : vladata isto taka ima za cel da izbegne naloùvaweto na prenosti ili nepovolnosti na novata {ema vo odnos na ve"e postojniot sistem {to se bazira na hartieni sertifikati. 'nimatelniot priod prifaten od strana na vladata vo toa vreme, moèbi pretstavuval reakcija na institucionalniot pritisok da se za{titat ve"e steknatite interesi. #o toj isto taka moè da mu se pripi{e na faktot deka vo princip, radikalnite promeni se smetale za nepoèlni/ ostanuvaweto kolku e mo`no poblisku do ortodoksnata pravna doktrina pri kreiraweto na novoto zakonodavstvo bila cel samata po sebe. 'ladite imale za cel da gi implementiraat politi!ki celi kolku e mo`no poefikasno. %ri izgotvuvaweto na zakonite vladinite pravnici bile instruirani da postignat najgolem moèn stepen na pravna sigurnost. Toa predizvikalo tie da gi koristat dobro utvrdenite i definirani termini i pravni poimi, namesto da izmisluvaat nekoi novi i da kreiraat nov zakonski reìm {to ne se vklopuva vo postojnite doktrini. Toa ja ograni!uva paletata na mo`nosti {to im stoi na raspolagawe na pravnite reformatori i vodi kon razvoj soglasno tradicionalno izbraniot pat. %okraj doktrinarnite ograni!uvawa, pazarnite institucii isto taka izvr{ile svoe vlijanie vrz pravniot razvoj. 7e utoa, nivnoto vlijanie isto taka e oblikuvano i ograni!eno so ve"e postojnata pravna doktrina. 'o *nglija, vlijanieto na instituciite od finansiskiot pazar vrz pravnite reformi stana vidlivo pri prviot obid za kreirawe na dematerijaliziran sistem pod akronimot T/URU1 (Trans0er and /utomated Registration o0 Uncerti0icated 1toc ) %renos i avtomatska registracija na nesertificiranite akcii). T/URU1 e kreiran od strana na =ondonskata berza na hartii od vrednost. 7e utoa, berzata i nejzinite u!esnici ne moèle da implementiraat prenosen mehanizam {to bi bil efikasen i {to bi gi zadovoluval èlbite na site involvirani strani i ulogite {to tie gi imale pred da zapo!ne procesot na dematerijalizacijata. Ona {to go razgleduvame ovde e primer na vlijanie {to go vr{ele instituciite {to dominirale na angliskiot pazar na kapitalot. %ostojnite institucii bile vo mo`nost da gi odloàt reformite. Osobeno, kompaniskite registri na koi kompaniite tradicionalno im go doveruvaa vodeweto na nivnite registri se sprotistavija na reformata i lobiraa za zadrùvawe na svojata uloga vo noviot proces na prenos. 'lijanieto {to go izvr{ija registrite i drugite lobi grupi dovedoa do toa celiot proekt T/URU1 da stane tolku kompliciran i skap {to be{e napu{ten vo 1993 godina. /*/* C%ES( /*/*,* Voved %o kolapsot na T/URU1, 8ankata na *nglija ja prezema inicijativata i go kreira{e -R21T, {to e i denes postoen sistem za izvr{uvawe (saldirawe) % -R21T be{e kreiran na 15 juli 1996 godina i ovozmoì dematerijalizacija na prenosite. 8i moèlo da ima alternativi na izgotvuvaweto na noviot praven reìm, i site tie bi moèle da ja za!uvaat postojnata institucionalna ramka, no sepak ne be{e napraven nitu eden obid za izgotvuvawe 38
nacrt, pa duri ni obid za konsultacija so u!esnicite na pazarot za nekoja nova, moèbi posovremena pravna ramka. 8ankata na *nglija ja sproveduva{e reformata preku modelirawe na noviot praven reìm {to krajno se dviè{e vo ramkite na ve"e postojniot. #a po!etokot, -R21T ne gi vode{e registrite na izdava!ite (akcionerskite knigi), tuku -R21T be{e ednostavno sistem preku koj kupuva!ite i prodava!ite elektronski gi dostavuvaa svoite instrukcii za prenosot. Otkako "e gi prime{e sparenite instrukcii od dvete stranki, -R21T im izdava{e instrukcii na soodvetnite registrari za vr{ewe na soodvetni izmeni vo registrite. #a sosema ist na!in na koj prethodno postojniot sistem za izvr{uvawe na hartiite pretstavuva{e sistem za sortirawe na instrukciite za prenos {to bea izdavani vo hartiena forma, taka i -R21T go zapo!na svoeto postoewe kako platforma za razmena na elektronski instrukcii za prenosot pome u prenesuva!ot, steknuva!ot i izdava!ot. 8ankata na *nglija ednostavno ja promeni hartienata procedura vo elektronska. 2oktrinarnite pravila {to postoeja prethodno, !ie postoewe moè da se sledi do pravilata {to postoele vo vremiwata na pojavata na hartiite od vrednost, isto taka gi oblikuvale pravilata so koi bila regulirana bezhartienata infrastruktura, vo vremeto na nejzinata prva primena. 3nstituciite od pazarnata infrastruktura bea vo mo`nost da ja odloàt reformata. 7e utoa, koga institucionalniot pritisok be{e nadminat i reformite sprovedeni, formata vo koja se razvi pravoto za da odgovori na promenite sepak be{e determinirana od postojnata pravna doktrina, nezavisno od institucionalniot pritisok. 0egistrite {to gi vode{e -R21T orginalno nemaa nikakva zakonska funkcija. 'akviot pretpazliv po!etok za -R21T sistemot moè da se objasni so zagriènosta za sigurnosta na kompjuterskiot sistem i negovata komunikaciona mreà. 4aktot {to registracijata kaj decentraliziranite registri {to gi vodea registrarite ostana edinstvenata zakonski relevantna registracija za opredeluvaweto na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost isto taka ima{e svoe vlijanie i na registrarite, !ija funkcija na !uvari na registrite na izdava!ite be{e za!uvana. #a istiot na!in na koj Talisman pretstavuva{e sistem za sortirawe na hartienite instrukcii za prenos na hartiite od vrednost, -R21T go zapo!na svoeto postoewe kako platforma za dostavuvawe na elektronskite instrukcii za prenos na hartiite od vrednost pome u izdava!ite, prenesuva!ite i steknuva!ite. Ova pra{awe sega podetalno "e go razgledame. %renosite na nesertificiranite hartii od vrednost vo ramkite na -R21T se vr{at preku instrukcii isprateni od strana na imatelite na -R21T kompjuterot preku kompjuterskata mreà vosspostavena od strana na operatorite na mreàta nazna!eni od strana na -R21T% ,a da moè da se izvr{i prenos na hartiite od vrednost vo -R21T, izdava!ot, prenesuva!ot i steknuva!ot mora site da bidat !lenovi na sistemot. 3zdava!ot moè da re{i so odluka na site svoi direktori da stane !len na -R21T% %renesuva!ot ili steknuva!ot moàt da stanat !lenovi na -R21T na dva na!ina. Tie ili samite moàt da stanat korisnici na -R21T, {to zna!i deka treba da go obezbedat neophodniot hardver i softver za vospostavuvawe na komunikacionata vrska so sistemot. *ko tie samite ne sakaat da vospostavat vrska so sistemot, sekoj od niv moè da nazna!i korisnik (sponzor) preku koj tie gi izdavaat svoite instrukcii vo vrska so nivnite hartii od vrednost. #ezavisno od izbranata forma na !lenstvo od strana na imatelite na hartiite od vrednost, tie mora da nazna!at banka koja treba da go obezbedi mehanizam za bankarsko izvr{uvawe. -R21T vodi dva tipa na smetki za sekoj svoj !len, ~+ens"a s#e!"a (mem(er account) i (o!ovins"i #e#orand%# s#e!"a (cas$ memorandum account ) smetka za potsetuvawe so kolku gotovina se raspolaga vo dadeniot moment). Klenskata smetka pokaùva kolku i kakvi (od koj vid) hartii od vrednost poseduva sekoj !len na -R21T% &metkata za gotovinskiot memorandum pokaùva kolkav e kreditot na !lenot kaj bankata za saldirawe (izvr{uvawe) na transakcijata. -R21T 'odi!ot za 1GGF godina dava detalen opis na administriraweto na elektronskiot proces na prenos. %o sklu!uvaweto na kupoproda`niot dogovor, prodava!ot i kupuva!ot ispra"aat kompjuterski instrukcii na -R21T% %rodava!ot pra"a instrukcija -R21T da gi prenese negovite akcii na kupuva!ot, a kupuva!ot pra"a instrukcija -R21T da ja prefrli kupovnata cena na prodava!ot. 5oga -R21T "e gi dobie dvete instrukcii, proveruva dali podatocite na prodava!ot i kupuva!ot se sovpa aat. *ko se sovpa aat i ako ima dovolen kredit na smetkata na kupuva!ot i na smetkata na prodava!ot na denot za izvr{uvawe, toga{ -R21T go vr{i prenosot na hartiite od vrednost. 39
'o prviot !ekor -R21T gi izmeni svoite vnatre{ni registri. Toj ja debitira smetkata na prodava!ot i ja kreditira smetkata na kupuva!ot so hartii od vrednost, a ja debitira gotovinskata memorandum smetka na kupuva!ot i ja kreditira gotovinskata memorandum smetka na prodava!ot so kupovnata cena. 3stovremeno so ovie vnatre{ni izmeni, -R21T mu pra"a instrukcii na izdava!ot za toj da izvr{i promeni vo svojot register (akcionerskata kniga) i na bankata za izvr{uvawe za da ja prefrli kupovnata cena na prodava!ot. Ovoj proces se narekuva "izvr{uvawe" (saldirawe ili settlement). 'o prvite pet godini od funkcioniraweto na -R21T, registrite na -R21T postoeja samo za vnatre{ni celi. #ajbitno od se e {to tie ne pretstavuvaa evidencija i dokazno sredstvo za pravata na imatelot. -R21T samo prima{e elektronski instrukcii od kupuva!ite i prodava!ite, vr{e{e nivno me usebno sparuvawe i dava{e instrukcii na kompanijata ili na nejziniot registrar da izvr{i izmeni vo registerot (akcionerskata kniga). 'o toa vreme, -R21T funkcionira samo kako sofisticirana elektronska komunikaciona mreà. 0azlikite pome u prenosite izvr{eni preku -R21T sistemot i prenosite izvr{eni preku hartienite sertifikati se sostoe{e vo metodot preku koj se vr{i evidentirawe na pravoto na steknuva!ot kaj izdava!ot na hartiite od vrednost. 5oga se vr{e{e prenos na sertificirani akcii, akciskite sertifikati sluèa kako dokument za identifikacija+ kompanijata izdava{e sertifikat na sekoj akcioner. 5oga akcionerot "e izvr{e{e prenos na svoite akcii, toj vr{e{e prenos na sertifikatot na steknuva!ot, a steknuva!ot go ispora!uva{e sertifikatot na kompanijata. 4aktot deka toj go poseduva (drì vo vladenie) sertifikatot i obezbeduva na kompanijata izvesen dokaz deka toj ima ovlastuvawe od prenesuva!ot da gi prenese hartiite od vrednost na svoe ime. %ri prvata implementacija na -R21T prenosot se vr{e{e na na!in {to mnogu nalikuva{e na procedurata za prenos na hartienite sertifikati. %ravilata {to orginalno go reguliraa -R21T go promenija samo procesot so koj izdava!ot go identifikuva{e steknuva!ot. 3dentifikacijata se vr{e{e preku instrukcija ispratena preku centraliziranata mreà. 5ompjuterot na -R21T avtomatski go vr{e{e procesot na identifikacija i bez nikakva potreba od hartii. 8rojnite merki na bezbednost obezbeduvaa kolku e mo`no pogolema sigurnost i verodostojnost na informaciite prateni preku mreàta. ?artienite dokumenti bea zameneti so elektronskite instrukcii, no realniot prenos seu{te bara{e involvirawe na izdava!ot. -R21T ednostavno samo mu pomaga{e na izdava!ot da go identifikuva steknuva!ot. %renosite seu{te trebaa da bidat registrirani na decentraliziranite registri za hartiite od vrednost. -R21T gi vode{e akcionerskite registri, no tie registri gi odrazuvaa samo knièwata vo registerot {to se vode{e vo ime i za smetka na izdava!ot. Orginalno , -R21T upisite ne pretstavuvaa register na hartiite od vrednost. 3.3.2. Za"ons"a sops!venos! %ri prvata pojava na -R21T, steknuva!ot stanuva{e zakonski sopstvenik na hartiite od vrednost koga negovoto ime "e be{e vneseno vo registerot za hartiite od vrednost {to go vode{e izdava!ot ili nekoj vo negovo ime, nezavisno od toa dali upisot bil izvr{en pri isporakata na hartienite dokumenti za prenosot ili po priemot na -R21T instrukcijata. ,akonskoto (pravnoto) zna!ewe i va`nosta na registerot na izdava!ot (akcionerskata kniga) ostana neizmeneto. &pored USR 1995! propis 20 upisot vo registerot be{e "dokaz za toa sopstveni!ko pravo vrz akciite (udelite) kako {to toa bi bilo evidentirano ako upisot vo registerot se odnesuval na tie hartii od vrednost {to se dràt vo sertificirana forma". 'a`no e da se zabeleì deka izdava!ot i natamu e toj {to go vodi registerot (akcionerskata kniga) ili nego go vodi nekoj registrar vo ime i za smetka na izdava!ot. /*/*/* Sops!veni~"o pravo spored e-uity %ridrùvaj"i se do orginalno prifateniot razvoen model na common law, dualisti!kiot model na pravoto za sopstvenosta {to pravi razlika pome u zakonskoto sopstveni!ko pravo ili sopstveni!koto pravo spored common law i sopstveni!koto pravo spored e.uity i natamu postoi i opstojuva za prenosite i na 40
sertificiranite i na nesertificiranite hartii od vrednost. Ovoj zaklu!ok moè da se potkrepi so dve raboti. %rvo, zakonodavstvoto ne napravi nikakov obid so propisite za implementacijata na -R21T da gi izmeni pravilata za sopstveni!kite prava spored e.uity ili tnr. beneficijarna (korisni!ka) sopstvenost. 'toro, U1R :;;< izre!no gi koristi pravilata za e.uity sopstvenosta. Ovie dve raboti "e gi analizirame podetalno. ,aklu!okot {to e izvle!en vo oddelot 2.4. naveduva deka postojat tri mo`ni pravila {to go determiniraat steknuvaweto na sopstvenosta spored e.uity od strana na kupuva!ot. %rvoto pravilo e deka kupuva!ot stanuva sopstvenik vrz hartiite od vrednost spored e.uity po sklu!uvaweto na kupoproda`niot dogovor, ako toj dogovor moè da se izvr{i so nalog za specifi!no ispolnuvawe. 'toroto pravilo e deka (nekvalifikuvanata) titula spored e.uity preminuva na kupuva!ot koga hartiite od vrednost "e bidat opredeleni (specificirani) so dogovorot i koga "e bide platena kupovnata cena. Tretoto pravilo e deka steknuva!ot steknuva sopstveni!ko pravilo spored e.uity koga prenesuva!ot storil se {to e vo negova mo" da se oslobodi od svojot interes i da go prefrli na kupuva!ot. %rvoto pravilo se primenuva samo ako hartiite od vrednost {to se prenesuvaat ne se vo sekoe vreme dostapni na pazarot i zatoa toa pravilo vo golema merka e nerelevantno za transakciite izvr{eni na berza. ,atoa, vo ovoj oddel "e gi razgleduvame samo vtoroto i tretoto pravilo, {to se razvieni vo vremiwata vo koi za prenosot na hartiite od vrednost se koristeni hartieni dokumenti. ?artienite dokumenti prestanaa da postojat za nesertificiranite hartii od vrednost. #e postojat sudski presedani za na!inot na primenata na pravilata na e.uity na sertificiranite prenosi. #ezavisno od toa sudovite moàt da gi primenat ovie pravila {to bile razvieni za hartienite dokumenti i prenosi i vo vrska so nesertificiranite prenosi. 5oga nesertificiranite hartii od vrednost se prenesuvaat postoi vremenski moment vo koj hartiite od vrednost se vrzuvaat so dogovorot (se specificiraat i opredeluvaat) i vremenski moment vo koj se pla"a cenata. 3sto taka postoi vremenski moment vo koj prodava!ot storil se {to e vo negova mo" da se oslobodi od svoite hartii od vrednost. &udovite "e gi opredelat tie vremenski momenti vo kontekstot na postojniot sistem za izvr{uvawe na transakciite i "e gi primenat pravilata {to bile razvieni za hartienite hartii od vrednost na tie vremenski momenti. &pored vtoroto pravilo, sopstveni!koto pravo spored e.uity "e premine na kupuva!ot koga hartiite od vrednost "e bidat vrzani za dogovorot (opredeleni) i koga "e bide platena kupovnata cena preku nesertificiraniot sistem za prenos. &pored tretoto pravilo, sopstveni!koto pravo spored e.uity "e premine na kupuva!ot koga toj "e stori se {to e vo negova mo" i se {to e neophodno vo kontekstot na sistemot za izvr{uvawe za da go izvr{i prenosot na kupuva!ot. 8ez ogled na faktot {to se !ini deka e mo`na primenata na pravilata za sopstveni!koto pravo spored e.uity i na nesertificiranite hartii od vrednost, sepak morame da dademe edna zabele{ka. 'oveduvaweto na nesertificiraniot sistem za prenos vo *nglija go namalilo prakti!noto zna!ewe na sopstveni!koto pravo spored e.uity/ vremenskata razlika pome u vremenskiot moment vo koj hartiite od vrednost bile prodadeni i vremenskiot moment vo koj se zaokruùva prenosot deneska e namalena. 3ma slu!ai vo koi taa vremenska razlika ponekoga{ iznesuva dve ili tri nedeli pome u sklu!uvaweto na transakcijata i nejzinoto izvr{uvawe. *ko na primer vo tekot na toj period prodava!ot stanal insolventen, e.uity mu ovozmoùva na kupuva!ot da go istaknuva svoeto sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost, nezavisno od toa {to negovoto ime seu{te ne e vneseno vo registerot na izdava!ot. *ko hartiite od vrednost bile prodadeni na =ondonskata berza deneska, transakcijata obi!no "e bide izvr{ena vo rok od tri rabotni dena po sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba. 7o`no e transakcijata da bide izvr{ena i porano od toa/ -R21T-o nudi usluga so koja gi izvr{uva transakciite istiot den vo koj e sklu!en dogovorot. 'o takvi okolnosti, kupuva!ot e izloèn na rizikot na insolventnosta na prodava!ot za vremenski period {to e pokus od voobi!aeniot koga prenosite se vr{ele so hartieni dokumenti, zatoa {to kupuva!ot steknuva zakonska titula vo nekoj poran i prethoden vremenski moment. &opstveni!koto pravo spored e.uity, ako voop{to nastane vo dadenite okolnosti, "e postoi samo vo nekoj relativno kus vremenski period. 0eformite {to vodele kon sozdavaweto na postojniot sistem za izvr{uvawe se pproizvod na naporite na britanskiot pazar za hartii od vrednost za soobrazuvawe so ne{to {to se smetalo za najdobra me unarodna praksa. 4aktot {to sopstveni!koto pravo spored e.uity izgubilo ne{to od svoeto prakti!no zna!ewe moè da se sfati kako promena {to dovela do toa angliskiot sistem za prenos da stane posli!en 41
na germanskiot i na avstriskiot sistem. *rgumentot vo potkrepa na ova tvrdewe e deka prakti!no zemeno, *nglija go namaluva zna!eweto i va`nosta na sopstveniot dualen pristap kon pravoto za sopstvenosta preku takvo strukturirawe na prenosite na hartiite od vrednost {to kupuva!ot stanuva zakonski sopstvenik vo eden poran vremenski mig. Toa moè da se smeta za primer za pribliùvawe i sovpa awe na sistemite. 7e utoa, ne postojat nikakvi dokazi deka takvoto poklopuvawe bila celta {to trebala da se postigne so U1R :;;<% %ropisite za implementacijata na -R21T ne samo {to go ostavija e.uity nedopreno, tuku tie izre!no go koristat poimot sopstveni!ko pravo spored e.uity preku prifa"awe na pravilo vo vrska so steknuvaweto na sopstveni!koto pravo spored e.uity pri prenosot na hartiite od vrednost. &pored USR 1995! kupuva!ot steknuva sopstveni!ko pravo spored eLuitM vo momentot koga -R21T ja pra"a instrukcijata so koja od izdava!ot se bara da izvr{i upis na prenosot. &teknuva!ot steknuva pravo vrz hartiite od vrednost bez ogled na toa {to hartiite od vrednost na koi moè da se odnnesuva instrukcijata moàt da bidat nespecificirani. &teknuva!ot steknuva sopstvenost spored e.uity, duri i koga prenesuva!ot steknuva svoe pravo spored e.uity vo istiot moment koga se javuva e.uity pravoto na steknuva!ot. &opstveni!koto pravo spored e.uity na steknuva!ot postoi se dodeka imeto na steknuva!ot ne bide vneseno vo registerot na izdava!ot. Ovde navedenata analiza pokaùva deka sopstvenosta spored eLuitM i natamu ima svoe zna!ewe i po implementacijata na -R21T sistemot za prenos. %ri prefrlaweto na elektronskiot sistem za prenos, angliskoto pravo ja iskoristilo istata pravna tehnika {to preovladuvala vo vremeto koga se koristele hartienite dokumenti za da se olesni prenosot. #ezavisno od kontinuiranoto vlijanie na postojnata pravna doktrina, moème da zabeleìme deka voveduvaweto na elektronskiot sistem za prenos go namalilo vremeto pome u sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba i negovoto izvr{uvawe. 5ako rezultat na toa, kupuva!ot steknuva zakonska titula (zakonsko sopstveni!ko pravo) vo nekoj prethoden vremenski moment, pa zatoa pravilata za sopstveni!kite prava spored e.uity po!naa da go gubat svoeto prakti!no zna!ewe. /*/*+* Z"+%~o&i 'o *nglija, privatizacionata programa od osumdesetite godini na XX vek predizvika potreba od reforma. ?artienite dokumenti bea eliminirani od procesot na prenosot po pat na dematerijalizacija. %rocesot preku koj toa be{e postignato pokaùva vlijanie na postojnite institucii {to ja opsluùvaa pazarnata infrastruktura, no i vlijanie na vaè!kata pravna doktrina. %rovajderite na pazarnata infrastruktura bea vo mo`nost da ja zabavat i odloàt reformata i prviot obid za kreirawe na bezhartien sistem za prenos (Talisman) mora{e da se napu{ti. 7e utoa, po uspe{noto sproveduvawe na reformata, ne be{e napraven nikakov obid za kreirawe na nekoja nova pravna infrastruktura od ruinite na starata. %ravilata so koi se regulira{e hartieniot sistem samo bea preneseni vo noviot sistem. *rhitekturata na -R21T sistemot ja odrazuva procedurata za prenos {to postoela i prethodno i {to orginalno se razvila kako rezultat na angliskoto pravo za novacijata. *nglija isto taka prodolìla da se pridrùva do svojot dualisti!ki priod kon sopstvenosta. 2istinkcijata pome u sopstvenosta spored zakon i sopstvenosta spored e.uity i natamu opstojuva. ,akonskata sopstvenost se prenesuva na kupuva!ot koga negovoto ime "e bide vneseno vo registerot na hartiite od vrednost, koj spored USR 1995 go vodi izdava!ot, a ne -R21T% %ravilata za sopstvenosta spored e.uity i natamu se primenuvaat, iako nivnoto prakti!no zna!ewe e vidlivo namaleno. 'a`niot efekt od reformite od 1GGE godina e da go pomrdne vremenskiot moment vo koj kupuva!ot normalno "e go steknuva zakonskoto pravo na sopstvenost vrz hartiite od vrednost. &o namaluvaweto na va`nosta na sopstveni!koto pravo spored e.uity, angliskite pravila so koi se regulira prenosot na hartiite od vrednost se pove"e i pove"e po!naa da se dobliùvaat do pravilata {to dominiraat vo civil law zemjite. Ovoj razvoj na nastanite prodolì i koga angliskoto pravo za nesertificiranite prenosi be{e reformirano vo @AA1 godina. 42
/*+* Refor#i!e od 2??. (odina /*+*,* Voved &ledniot !ekor vo procesot na reformite be{e prezemen vo @AA1 godina. ,akonskiot reformski proekt od @AA1 godina pretstavuva primer za preklopuvawe/ 8ankata na *nglija !uvstvuva{e deka postojjniot sistem ne ja zadovoluva najdobrata me unarodna praksa, zatoa {to postoe{e docnewe pome u momentot na centralnoto sparuvawe na instrukciite kaj -R21T i momentot na prenosot na zakonskata titula koj nastapuva duri so izmenata na podatocite vo registerot (akcionerskata kniga). %ostoeja nekolku pravci vo koi moè{e da se izvede reformata na pravoto. #ajdirektniot na!in za usoglasuvaweto na *nglija so ona {to se smeta{e za najdobra me unarodna praksa bi bilo donesuvawe na zakon vo koj bi bilo navedeno deka zakonskoto sopstveni!ko pravo vrz nesertificiranite hartii od vrednost se prenesuva na kupuva!ot vo momentot na promenata vo registrite na -R21T-o% 7e utoa, toa ne be{e napraveno, zatoa {to vakvata promena bara{e parlamentarna intervencija, {to moè{e da predizvika zna!itelno zadocnuvawe. 7nogu pova`no od ova, izgotvuvaweto na zakonskite odredbi so koi treba da se opredeli vremenskiot moment vo koj zakonskoto sopstveni!ko pravo preminuva na steknuva!ot bara vnimatelna analiza na bazi!nite odredbi od common law. *ngliskoto common law ne gi izvr{uva sopstveni!kite prava preku ona {to voobi!aeno se naveduva kako rei vindicatio vo civil law jurisdikciite% -ommon law nema tu`ba {to vodi kon apsolutna deklaracija vo odnos na toa koj e sopstvenikot na nekoja stvar. -ommon law ja utvrduva samo sopstveni!kata pozicija me u strankite vo sudskiot spor. =iceto koe ja dobiva parnicata toa ne go proglasuva za apsoluten sopstvenik vo odnos na site drugi treti lica, tuku samo go re{ava sporot okolu prioritetite pome u strankite vo sporot. 8idej"i sopstveni!kite prava se izvr{uvaat samo me u strankite {to u!estvuvaat vo soodvetniot spor, ovde ne postoi nekoe op{to pravno pravilo so koe izre!no "e se navede vo koj vremenski moment steknuva!ot na registriranite hartii od vrednost e sopstvenik erga omnes, to est vo odnos na site treti lica. Od common law e mo`no da se destiliraat okolnosti vo koi barawata vo odnos na tretite lica "e bidat uspe{ni. ,akonskoto sopstveni!ko pravo obi!no preminuva na kupuva!ot koga negovoto ime "e bide vneseno vo registerot na akcionerite (akcionerskata kniga). 4aktot deka sopstveni!kite prava se priznavaat vo nekoi fakti!ki okolnosti vo odnos na nekoi lica koi gi istaknuvaat svoite prava ne zna!i deka sopstvenosta nema da moè da premine na steknuva!ot vo nekoj prethoden vremenski moment vo nekoi poinakvi okolnosti. ,akonskata odredba {to ima za cel da go utvrdi vremenskiot moment vo koj se vr{i prenos na apsolutnoto sopstveni!ko pravo na kupuva!ot mora da go zeme predvid priodot na angliskoto pravo za sopstvenosta vo vrska so izvr{uvaweto. 3zgotvuvaweto na vakvata odredba bara prili!ni analizi okolu mo`nite efekti na takvata odredba vrz mehanizmot preku koj angliskoto pravo gi izvr{uva sopstveni!kite prava. #esoodvetno izgotvenata odredba ne samo {to nema da go postigne sakaniot rezultat, tuku i "e ja namali pravnata za{tita {to mu stoi na raspolagawe na steknuva!ot. $re{kite pri izgotvuvaweto moàt da dovedat do toa steknuva!ot da gi izgubi pravata {to inaku bi gi imal spored common law. 3zgotvuvaweto na odredba so koja se utvrduva vremenskiot moment vo koj sopstvenosta vrz hartiite od vrednost preminuva na steknuva!ot bi pretstavuvalo mnogu te{ka zada!a, {to *nglija ne ja zemala za re{avawe. *nglija mu dala prostor na ona {to se smetalo za pritisok za pribliùvawe kon drugite sistemi i go izmenila svoeto pravo za da se soobrazi so najdobrata me unarodna praksa. #a!inot na koj bila izvr{ena taa promena pretstavuva primer za toa na koj na!in pravniot sistem koga gi sproveduva pravnite reformi gravitira kon najmalite mo`ni izmeni na postojnite pravni pravila. *nglija ne go menuva{e common law= prilagoduvaweto be{e izvedeno bez voveduvawe na zakonsko pravilo so koe se regulira{e vremenskiot moment vo koj sopstvenosta preminuva na steknuva!ot. *nglija go ostavi common law nedopreno i usvoi pravilo deka registrite na -R21T vo vrska so nesertificiranite hartii od vrednost pretstavuvaat register na imatelite na hartii od vrednost. USR 2001 go izmeni samo pravnoto zna!ewe na registrite {to gi vode{e -R21T, transformiraj"i gi vo registri na nesertificiranite hartii od vrednost. Toa ovozmoì natamo{na primena na angliskite pravila za prioritetite i go ima{e posakuvaniot efekt vrz vremenskiot moment vo 43
koj steknuva!ot go steknuva zakonskoto pravo vrz nesertificiranite hartii od vrednost. 8idej"i sega -R21T vodi zakonski relevantni registri na nesertificiranite hartii od vrednost, zakonskoto sopstveni!ko pravo preminuva na steknuva!ot vo momentot na promenata vo registerot na -R21T% 4unkcioniraweto vo ramkite utvrdeni od strana na common law, registrite na -R21T se klasificirani kako akcionerski registri (akcionerski knigi). Ova pra{awe natamu go ilustrirame vo oddelot 3.4.2. /*+*!* US% !"", %rocedurata na elektronski prenos seu{te vo golema merka e ista kako i vo vremeto na prvoto voveduvawe na -R21T, no vo me uvreme -R21T go aùrira{e svojot 'odi!. %ostojniot -R21T 'odi! e izdaden vo dekemvri @AAE godina. #o, osnovnata struktura {to gi regulira tehni!kite detali na prenosite na nesertificiranite hartii od vrednost ostana neizmeneta. Od kupuva!ot i od prodava!ot seu{te se bara svoite elektronski instrukcii da gi pra"aat preku -R21T sistemot ili vo nivno ime toa da go napravi nivniot korisnik na sistemot : sponzor. -dna od novite karakteristiki vovedena po 1996 godina e deka, kako del od central counter,arty uslugata za kliring i izvr{uvawe (saldirawe), instrukciite sega moàt da se kreiraat avtomatski vo ime i za smetka na kupuva!ite i prodava!ite. *ko !lenot izbere da ja koristi taa usluga, toj i ne mora ra!no da gi vnesuva instrukciite za prenos. 5oga instrukciite na kupuva!ot i na prodava!ot "e vlezat vo sistemot, -R21T seu{te proveruva dali tie se sovpa aat. *ko instrukciite se sovpa aat i ako na smetkite na kupuva!ot i na prodava!ot ima dovolen broj hartii od vrednost i pari za isplata na cenata, -R21T ja izvr{uva transakcijata na denot za izvr{uvawe (settlement day)% 3zvr{uvaweto seu{te podrazbira promena na !lenskata i gotovinskata memorandum smetka kaj -R21T, zaedno so instrukciite {to se dostavuvaat do izdava!ot i do bankata za izvr{uvaweto (settlement (an )% U1R >??: ne zadira vo osnovnata ramka spored koja -R21T orginalno i bil formiran. USR 2001 sepak vlijae{e vrz pravniot kvalitet na registrite {to gi vodat izdava!ite i -R21T-o% 5oga gi analizirame promenite izvr{eni so USR 2001 treba da razlikuvame dva razli!ni vida hartii od vrednost : registrirani akcii i drugi vidovi registrirani hartii od vrednost (akcii na ime i drugi hartii od vrednost na ime). 'torata kategorija gi opfa"a hartiite od vrednost na javniot sektor i kompaniskite hartii od vrednost {to ne se akcii. 'o oddelite 3.4.2.1.-3.4.2.2. gi razgleduvame promenite vo vrska so dvata tipa hartii od vrednost. #ajnapred "e go razgledame noviot reìm za registriranite akcii (akciite na ime). /*+*!*,* Efe"! na %piso! vo re(is!aro!@ a"&ii U1R >??: go ukina !lenot 361 od ,akonot za kompaniite od 1985 godina vo koj se naveduva{e deka registerot na !lenovite pretstavuva ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za sekoe pra{awe {to ,akonot za kompaniite od 1985 godina go naloùva ili dava ovlastuvawe da bide upi{ano vo registerot. Ovoj !len mu dava poseben evidencionen (dokazen) kvalitet samo na registerot {to go vodi kompanijata izdava! ili nekoj vo nejzino ime i za nejzina smetka. 0egistrite {to gi vode{e -R21T pred USR 2001 gi sodrèa istite informacii kako i kompaniskiot register, no bez ogled na toa ne se smetaa za registri {to se vodat vo ime i za smetka na kompanijata izdava! i zatoa i ne bea privilegirani spored !lenot 361 od ,akonot za kompaniite. ,a da go izmeni ova, USR 2001 implementira{e nov reìm. &ega postojat dva registra na akcioner (to est dve akcionerski knigi) : registerot na !lenovite na izdava!ot (akcionerskata kniga) i registerot na !lenovite na operatorot (-R21T)% U1R >??:, 2odatok 4 gi utvrduva informaciite {to treba da bidat vneseni vo dvata registri. 0egisterot na !lenovite na izdava!ot (akcionerskata kniga) treba da gi sodrì slednive podatoci/ imiwata i adresite na !lenovite (akcionerite), datumot na koj sekoj od niv bil registriran kako !len (akcioner)+ i datumot na koj sekoj od niv prestanal da bide !len (akcioner). &o imiwata i adresite se 44
vnesuva i izjava vo vrska so sertificiranite akcii {to gi drì sekoj !len (akciite izdadeni vo hartiena forma). 0egisterot na !lenovi na izdava!ot zatoa sodrì register na site !lenovi nezavisno od toa dali akciite se dràt vo sertificirana ili vo nesertificirana forma (to est izdadeni vo hartiena forma ili ne). &ertificiranite akcii treba da bidat identifikuvani po pat na izjava. #e postoi uslov za davawe posebna izjava za nesertificiranite akcii. 0egisterot na !lenovite {to go vodi -R21T treba da gi navede imiwata i adresite na !lenovite (akcionerite) koi dràt nesertificirani akcii vo kompanijata. Od -R21T ne se bara da vodi register za sertificiranite akcii, to est za akciite izdadeni vo hartiena forma. Od nego isto taka ne se bara da gi registrira datumite na zapo!nuvaweto i zavr{uvaweto na !lenstvoto (akcionerstvoto). USR 2001! pravilo 24 go zamenuva sega ukinatiot !len 361 od ,akonot za kompaniite od 1985 godina i naveduva deka "registerot na !lenovite" (akcionerskata kniga) pretstavuva ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za sekoe pra{awe {to e naloèno ili za koe postoi ovlastuvawe da bide upi{ano spored U1R >??:% %raviloto ne specificira dali se odnesuva na !lenskiot register na izdava!ot ili na operatorot. &o ogled na toa {to vo praviloto 24 i vo praviloto 20 od U1R >??: i dvata registra se navedeni kako "register na !lenovite"! praviloto 24 od U1R >??: se primenuva i na registerot na !lenovite {to go vodi izdava!ot i na registerot {to go vodi operatorot. Klenskite registri na izdava!ot i na -R21T pretstavuvaat ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za sopstveni!koto pravo vrz akciite i za drugite informacii sodràni vo niv po sila na U1R >??:% USR 2001 gi transformira registrite na CREST vo akcionerski knigi. Ova nadograduvawe sepak podleì na edna va`na kvalifikacija (uslov). Od -R21T se bara da vodi register samo na nesertificiranite akcii. &ite registri {to -R21T moè da gi vodi za sertificiranite hartii od vrednost, to est za hartiite od vrednost izdadeni vo hartiena forma ne pretstavuvaat ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za vistinitosta na upi{aniot podatok. 2opolnata izvr{ena so U1R >??: gi privilegira samo -R21T registrite za nesertificiranite hartii od vrednost. U1R >??: isto taka ja namaluva va`nosta na pravniot status na registerot {to go vodi samata kompanija. %odatocite vneseni vo !lenskiot register na izdava!ot ne se smetaat za ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) ako tie ne se soglasni ili ako se sprotivni na registerot na !lenovite {to go vodi operatorot. 8idej"i od -R21T se bara so U1R >??: da vodi registri samo na nesertificiranite akcii, ova namaluvawe na pozicijata ne se odnesuva na sertificiranite akcii. 5ako rezultat na toa, upisot vo registerot na !lenovite {to go vodi izdava!ot i natamu ostanuva ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za sertificiranite akcii (akciite izdadeni vo hartiena forma), no toj go gubi svojot kvalitet ako registerot za nesertificiranite akcii ne e vo soglasnost so registerot na -R21T% 'o toj pogled, U1R >??: go reducira evidencioniot (dokazniot) kvalitet na registerot na izdava!ot. /*+*!*!* Efe"! na %piso! vo re(is!ero!@ -ar!ii od vrednos! na $avnio! se"!orA "o#panis"i -ar!ii od vrednos! osven a"&ii ,a hartiite od vrednost na javniot sektor deneska postoi "register na hartii od vrednost na javniot sektor" {to go vodi -R21T i "register na nesertificirani hartii od vrednost na javniot sektor" {to go vodi 8ankata na *nglija, emisionata (izdava!kata) lokalna vlast ili nejziniot registrar. 7e utoa, ovie vtoro navedeni registri ne uìvaat poseben evidencionen (dokazen) status/ samo registerot na -R21T pretstavuva ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za site upisi {to se naloèni ili moèle da bidat izvr{eni spored U1R >??:% ,a kompaniskite hartii od vrednost {to ne se akcii, od izdava!ot ve"e ne se bara da vodi register na hartiite od vrednost {to se izdadeni vo nesertificirana forma, tuku namesto toa toj treba da vodi register na upisite izvr{eni vo registerot na operatorot. 0egisterot na nesertificiranite hartii od vrednost na izdava!ot ne pretstavuva ,rima 0acie evidence% #amesto toa, operatorot vodi register na nesertificiranite kompaniski hartii od vrednost. 0egisterot na operatorot obezbeduva dokazi (evidencija) na ist na!in kako {to toa bi go napravil i registerot {to go vodi izdava!ot. U1R >??: ne se me{a vo obvrskite na izdava!ot na kompaniskite hartii od vrednost za vodewe na register za sertificiranite kompaniski hartii od vrednost. 45
*ko izdava!ot e dolèn da vodi takov register spored nekoj drug propis, ovaa obvrska za nego i natamu postoi. 3.5.2.3. Za"+%~o&i U1R >??: go nadograduva -R21T registerot na nesertificirani akcii, registerot na nesertificirani hartii od vrednost na javniot sektor i na nesertificiranite kompaniski hartii od vrednost {to ne se akcii i upisite vo tie registri gi pravi soborlivi prezumpcii (,rima 0acie evidence). 'o isto vreme toj ja namaluva va`nosta na registrite {to gi vodi izdava!ot za nesertificiranite akcii i vo u{te pogolema merka vo odnos na nesertificiranite kompaniski hartii od vrednost {to ne se akcii % U1R >??: ne zadira vo pravilata so koi se reguliraat registrite na sertificiranite hartii od vrednost. Ovoj izmenet reìm na prenos pokaùva silni dokazi za orginalnite proceduri za prenos vo common law. 0eformite od @AA1 godina sluàt za primer za toa na koj na!in postojnite pravni doktrini ja determiniraat sodrìnata na pravilata {to "e bidat implementirani so sproveduvaweto na proektot na pravnata reforma/ duri i koga celta na proektot na pravnata reforma e soobrazuvawe so ne{to {to se smeta za me unaroden standard, nacionalnata pravna doktrina ja determinira sodrìnata na novite pravni pravila. Ovoj angliski proekt na reforma na pravoto isto taka ja ilustrira prirodata na vlijanieto {to go izvr{ile postojnite institucii na pazarot {to pruàat uslugi na toj pazar. 2rèj"i se do ve"e postojnata pravna doktrina, *nglija re{ila da prifati novo pravilo so koe registrite na -R21T bi pretstavuvale register na imatelite nahartiite od vrednost. #o predlogot ne ja dovede ovaa reforma do nejzinite logi!ni zaklu!oci/ taa ne ja ukina potrebata od registri ili knigi {to gi vodi izdava!ot ili nekoe lice vo negovo ime. U1R >??: gi zadrùva decentraliziranite registri za site sertificirani hartii od vrednost, no i za nesertificiranite akcii. 3 natamu postojat decentralizirani registri za nesertificiranite hartii od vrednost {to ne se akcii. 0eformskiot predlog ne otide do tamu da ja ukine potrebata od postoewe na akcionerski knigi na izdava!ite ili register na !lenovite na kompanijata. 'o vrska so akciite, U1R >??: ima te{ki problemi so zadrùvaweto na decentraliziraniot register na akcionerite. ,a da go postigne toa, propisite se gri`livo sostavuvani za da se adaptira podeleniot register i za da se dojde do soo!uvawe so pra{awata {to bi proizlegle od eventualno konfliktnite upisi vo registerot. &ekako bi bilo polesno celosno da se ukinat kompaniskite registri (akcionerskite knigi) i -R21T da bide zadolèn za administrirawe na sertificiranite i na nesertificiranite akcii. -R21T-o se !ini sposoben da ja pruì taa usluga so koja "e gi konvertira nesertificiranite vo sertificirani hartii od vrednot i "e izdava hartieni sertifikati na onie imateli na hartii od vrednost koi pove"e sakaat svoite hartii da gi imaat vo sertificirana (hartiena) forma. -R21T-o isto taka treba da bide sposoben da obezbedi infrastruktura neophodna za da se ovozmoì dostapnost na akcionerskite registri za uvid. #atamo{noto opstojuvawe na decentraliziranite registri moèbi moè da se objasni so èlbata da nema nekoe osobeno me{awe vo postojnata angliska pazarna infrastruktura. %renosot na -R21T-o na sitefunkcii povrzani so registriranite hartii od vrednost (na ime) bi imal prili!no vlijanie vrz onaa granka na industrijata za finansiski uslugi {to gi vodi registrite vo polza na izdava!ite i se !ini verojatno deka tokmu tie go predizvikale odloùvaweto na reformata. #o moàt da se o!ekuvaat i natamo{ni reformski !ekori vo idnina {to bi ja zgolemile funkcijata na -R21T-o i bi ja namalile relevantnosta na uslugite {to gi pruàat registrarite. Ova ni dava zna!itelen uvid vo prirodata na vlijanieto {to go vr{ele u!esnicite na pazarot {to ja obezbeduvale negovata infrastruktura. Tie bile vo mo`nost da gi zabavat reformite, no i tie i pravnicite {to gi sovetuvale i samite se ograni!eni od postojnite pravni doktrini na konkretniot praven sistem pri sekoe sproveduvawe na nekoja reforma. Tie ne se vo pozicija da sproveduvaat reformi {to ne se potkrepeni od postojnata pravna doktrina na konkretnata jurisdikcija. /*+*/* Za"ons"a !i!%+a ) a"ons"o pravo na sops!venos!' 46
0eformata od 2001 godina gi izmeni pravilaat so koi se regulira steknuvaweto na zakonskoto sopstveni!ko pravo ili sopstveni!koto pravo spored common law, promena {to vo isto vreme dovede do pribliùvawe so civil law sistemite, no i natamo{no zadrùvawe na izbraniot pat na common law sistemot. #ajnapred "e ja razgleduvame zadninata na reformite od 2001 godina i nejzinite rezultati. U1R >??: moème da go sledime do konsultativniot dokument objaven od strana na 'an o0 2ngland vo mart 1998 godina. 'o dokumentot, 8ankata gi barala mislewata na pazarnite u!esnici i na drugite zainteresirani strani za idninata na sistemite za izvr{uvawe na transakciite so hartii od vrednost (kliring i saldirawe) vo 'elika 8ritanija. #ivnite odgovori se objaveni vo septemvri taa godina. -den od zaklu!ocite vo procesot na konsultaciite bil deka pazarnite u!esnici smetaat deka =ondonskiot sistem za izvr{uvawe treba da se soobrazi so me unarodnite standardi za izvr{uvaweto. -R21T sistemot bil kritikuvan zaradi nesoobrazuvaweto so standardot utvrden od strana na 8ankata za me unarodni izvr{uvawa ('an 0or International 1ettlements ) 'I1) i -vropskata Centralna banka (2-')% 'o 1992 godina 'I1 objavila izve{taj za sistemite za izvr{uvawe na transakciite so hartiite od vrednost vo koj gi identifikuva{e rizicite na izvr{uvaweto i go analizira{e funkcioniraweto na toga{ funkcionalniot sistem. 3zve{tajot istaknuva deka isplatata na kupovnata cena i isporakata na hartiite od vrednost treba kolku e mo`no pove"e da bidat me usebno tesno povrzani. 3zve{tajot ja definira isporakata na hartiite od vrednost kako kraen (zavr{en) prenos na hartijata od vrednost/ vo nekoj idealen svet, kupuva!ot "e stane sopstvenik na hartijata od vrednost vo istiot moment vo koj prodava!ot gi prima parite za isplata na cenata. 'o izve{tajot objaven vo noemvri 1GGD godina, -vropskiot monetaren institut (2!I), prethodnikot na 2-' natamu gi razvi principite na 'I1% Toj identifikuva{e devet kriteriumi za procenka na kvalitetot na sistemot za izvr{uvawe na transakciite so hartiite od vrednost {to odea !ekor natamu vo sporedba so preporakite na 'I1% -R21T dobil zada!a da se soobrazi so principite na 'I1 preku specifi!na isporaka versus platniot mehanizam. 2o 1995 godina, mehanizmot na -R21T ne go postigna vo celost idealot na isporaka nasproti pla"awe i -R21T vo celost ne se soobrazi so nadogradenite standardi izdadeni od strana na 2!I po negovoto osnovawe. -den od nedostatocite se sostoel vo toa {to kone!niot prenos (to est steknuvaweto na sopstveni!koto pravo od strana na kupuva!ot) zavisel od toa dali izdava!ot "e ja dobie instrukcijata na -R21T i dali "e go registrira imeto na kupuva!ot vo svojata akcionerska kniga ili register. ,aklu!okot na konsultacioniot proces sproveden od strana na 8ankata na *nglija bil deka vakviot nedostatok treba da se eliminira. 0eformite od 2001 godina pretstavuvaat primer za pribliùvawe. ,akonodavstvoto interveniralo za da go usoglasi angliskiot sistem za izvr{uvawe so me unarodnite pravila {to u!esnicite na pazarot gi smetale za najdobra praksa. *ngliskoto pravo bilo promeneto za da se soobrazi so op{tite me unarodni pravila. 7etodata so koja bila izvedena reformata e konzistentna na razvojniot pat na angliskoto pravo. #ajlesniot na!in za pomestuvawe na vremenskiot moment vo koj steknuva!ot go steknuva zakonskoto pravo na sopstvenost vrz hartiite od vrednost sekako e prifa"awe na nekoe pravilo so koe izre!no "e se navede deka steknuva!ot go steknuva zakonskoto sopstveni!ko pravo od momentot na izmenata na registerot na operatorot (to est od momentot koga negovoto ime "e bide vneseno vo registerot na operatorot namesto imeto na negoviot prethodnik : prenesuva!ot). 7e utoa, ova ne se slu!ilo. 0eformskiot proces moral da se dviì vo ramkite na postojnite pravni pravila. *ngliskiot parlament smetal deka e mnogu te{ko da izdvoi nekoe vreme za da se zanimava so sferata na trgovskoto pravo+ pa moè da se pretpostavi deka silite {to go vodele reformskiot proces od @AA1 godina !uvstvuvale deka nema nekoi osobeni {ansi %arlamentot da izdvoi malku vreme za donesuvawe na nekoj nov zakon so koj bi se prifatilo novo pravilo za zakonskoto sopstveni!ko pravo vrz nesertificiranite hartii od vrednost. ,a da moàt blagovremeno da odgovorat na barawata na pazarot, zadolènite za reformata pove"e sakale nea da ja izvedat so pomo{ na zakonski instrument (podzakonski akt ) statutory instrument ) 1I). Toa zna!i deka reformite bile sprovedeni na indirekten na!in. Obemot na podzakonskiot akt sekako e determiniran so zakonskata odredba {to dava ovlastuvawe za toj da bide donesen. %ravnata osnova {to stoela na raspolagawe na reformata od @AA1 godina za nesre"a bila ograni!ena. &e !ini deka ne postoelo ovlastuvawe za me{awe vo common law pravilata. 47
U1R >??: (.redbata za nesertificiranite hartii od vrednost) e donesena soglasno !lenot 207 od ,akonot za kompaniite od 1989 godina. Ovaa odredba go ovlastuva "2ràvniot sekretar...... so propis da ovozmoì evidentirawe i prenos na sopstveni!koto pravo vrz hartiite od vrednost za koi ne e izdaden pi{an instrument." %ropisot moè da sodrì odredbi za procedurite za registracija i prenos na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost i za regulacijata na tie proceduri, kako i za licata odgovorni ili involvirani vo tie postapki. Klenot @AD od ,akonot za kompaniite od 1GIG godina se !ini deka go ovlastuva dràvniot sekretar samo da ja reformira procedurata na prenos i ne sodrì ovlastuvawe za promena na materijalnoto pravo za sopstvenosta. U1R >??: ne se vme{uva direktno vo common law pravilata. %ozicijata na common law i natamu smeta deka zakonskata titula, odnosno zakonskoto pravo na sopstvenosta preminuva na steknuva!ot vo momentot vo koj negovoto ime "e bide vneseno vo registerot na imatelite na hartii od vrednost (primer vo akcionerskata kniga). U1R >??: go menuva samo pravnoto zna!ewe na registrite {to gi vodi -R21T transformiraj"i gi vo register na nesertificirani hartii od vrednost, to est hartii od vrednost {to ne se izdadeni vo hartiena forma. Toa go predizvikalo sakaniot efekt vo vrska so vremenskiot moment vo koj steknuva!ot steknuva zakonsko sopstveni!ko pravo vrz nesertificiranite hartii od vrednost. 8idej"i sega -R21T po!nal da vodi zakonski relevantni registri za nesertificiranite hartii od vrednost, zakonskoto sopstveni!ko pravo vrz nesertificiranite hartii od vrednost preminuva nasteknuva!ot od momentot na promenata na registerot na -R21T% 4unkcioniraj"i go ramkite determinirani od strana na common law, registrite na -R21T se klasificirani kako akcionerski register (akcionerska kniga). ,akonskata kvalifikacija na ovie registri, no i faktot deka centralniot register na -R21T e organizan od strana na izdava!ot, a ne spored investitorite, pretstavuva funkcija na pravnite pravila {to vaèle vo vremeto na sproveduvaweto na reformata. #oviot podzakonski akt moral da se soobrazi so postojnite pravila/ duri i ako deklariranata cel na novite pravila bila soobrazuvawe so najdobrite standardi, toa moèlo da se izvede samo po pat na reforma {to i natamu stoela vo ramkite na postojniot praven sistem i negovite postojni pravila. /*+*+* Sops!veni~"o pravo spored e-uity 5onzistentno na pravnata doktrina {to preovladuvala vo *nglija, sopstveni!koto pravo spored e.uity i natamu prodolìlo da ja igra svojata uloga i spored U1R >??:. 3sto kako i U1R :;;<, U1R >??: ne gi ukinuva pravilata na e.uity za sopstvenosta {to se razvile vo vrska so prenosot na hartiite od vrednost izdadeni vo hartiena (sertificirana) forma % U1R >??: isto taka prodolùva da sodrì izre!no pravilo {to upatuva na slu!aite na pojava na sopstveni!ko pravo spored e.uity pri prenosot na nesertificiranite hartii od vrednost preku -R21T. #ezavisno od toa, prakti!nata uloga na sopstvenosta spored e.uity i natamu e reducirana spored noviot reìm. U1R >??: go pomestuva vremenskiot moment vo koj kupuva!ot steknuva zakonsko sopstveni!ko pravo vrz nesertificiranite hartii od vrednost. 5upuva!ot na nesertificiranite akcii, na primer, sega stanuva zakonski sopstvenik na tie akcii vo momentot koga akciite "e bidat kreditirani na negovata -R21T smetka. &pored pravilata implementirani so U1R :;;<, sopstveni!koto pravo spored e.uity preminuva na kupuva!ot vo toj vremenski moment, no zakonskoto sopstveni!ko pravo nema da premine na kupuva!ot se dodeka negovoto ime ne bide vneseno vo registerot {to go vodi izdava!ot ili nekoj vo negovo ime. ,a da se soobrazi so najdobrata me unarodna praksa , U1R >??: go menuva pravilata/ registerot na -R21T sega pretstavuva akcionerski register na nesertificiranite akcii i steknuva!ot steknuva zakonska titula, odnosno zakonsko sopstveni!ko pravo vo momentot na promenata na smetkite na -R21T% &opstveni!koto pravo spored eLuitM sega nastanuva samo kako rezultat na izre!nata odredba vo U1R >??: koga hartiite od vrednost "e bidat konvertirani od nesertificirana vo sertificirana forma. 5oga na steknuva!ot "e mu bidat preneseni nesertificirani hartii od vrednost, a toj pove"e saka tie hartii da gi drì vo sertificirana forma (to est vo hartiena forma), procesot na prenos sodrì konverzija na hartiite od vrednost. Toa zna!i deka relevantniot broj nesertificirani hartii od vrednost se bri{e od registerot na 48
!lenovite (akcionerskata kniga) na operatorot. Operatorot dostavuva instrukcija do izdava!ot da gi upi{e relevantnite hartii od vrednost kako sertificirani hartii od vrednost vo registerot na izdava!ot i vo isto vreme da go registrira imeto na steknuva!ot. %ostoi izvesen vremenski period pome u bri{eweto na nesertificiranite hartii od vrednost i upisot na sertificiranite hartii od vrednost vo registerot na izdava!ot. U1R >??:, pravilo 31(2) naveduva deka prenesuva!ot "e go zadrì zakonskoto sopstveni!ko pravo se do momentot do koj imeto na steknuva!ot ne bide vneseno vo registerot na izdava!ot. Toa isto taka propi{uva deka steknuva!ot vo toj vremenski period steknuva sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz hartiite od vrednost. Ovde vredi da se zabeleì deka reformata od @AA1 godina be{e prezemena, iako i reìmot {to postoe{e od 1GGE godina ve"e be{e usoglasen so me unarodnata praksa. &teknuva!ot steknuva sopstveni!ko pravo so izmenata na registrite na sistemot za izvr{uvawe. #o ova pravo e e.uity pravo, a ne zakonsko sopstveni!ko pravo. %ravnicite od civil law sistemite !esto se za!udeni od konceptot na sopstvenosta spored e.uity. =ondonskiot pazar nema namera na investitorite od kontinentalniot del na -vropa da im gi razjasnuva razlikite pome u common law i e.uity, tuku pove"e saka da ponudi sistem {to moè da im bide razbirliv i na ciivl law i na common law investitorite. Tokmu toa e pri!inata zo{to se izvr{eni promeni na pravnite pravila za da se ovozmoì prenosot na zakonskata sopstvenost na kupuva!ot od momentot vo koj hartiite od vrednost bile preneseni vo knigite na sistemot za izvr{uvawe na -R21T i toa pretstavuva primer za preklopuvawe i pribliùvawe na sistemite vo ovaa pravna oblast. 3.5.6. Za"+%~o&i ,akonskata reforma {to be{e sprovedena vo @AA1 godina pretstavuva primer za pribliùvawe. Celta na reformata be{e adaptacija na angliskiot sistem za izvr{uvawe na najdobrite me unarodni praksi. ,a da se postigne toa, izvr{eno e pomestuvawe na vremenskiot moment vo koj kupuva!ot stanuva zakonski sopstvenik vrz hartiite od vrednost. Toa dovelo do natamo{na redukcija na prakti!noto zna!ewe na angliskite pravila za sopstvenosta spored e.uity. 8ez ogled na toa, formata vo koja e izvedena reformata be{e determinirana od ortodoksnata angliska pravna doktrina. #e be{e napraven nikakov obid za kreirawe na pravila {to bi trgnale od nula. #amesto utvrduvawe na novi pravila za pravoto za sopstvenosta, reformata be{e sprovedena konzistentno na postojnata pravna ramka preku klasifikacija na -R21T registrite kako register na hartii od vrednost. 0eformite isto taka pokaàa istrajno vlijanie na u!esnicite vo pazarnata infrastruktura, koi imaa polza od faktot deka reformata od @AA1 godina i natamu go zadrà sistemot na decentralizirani registri na izdava!ite. 3.6. REZI9E NA ANA/IZATA *nalizata sodràna vo ovaa glava ni pokaùva deka do 1996 godina, site angliski hartii od vrednost se prenesuvaa preku hartieni dokumenti. 5oga administriraweto na hartienite sertifikati stana premnogu te{ko, hartiite od vrednost bea dematerijalizirani. *ngliskite sertifikati za hartiite od vrednost pretstavuvaat samo evidencioni (dokazni) dokumenti (vo na{eto pravo navedeni kako potvrdi)/ tie za razlika od germanskite ili avstriskite sertifikati za hartiite od vrednost vo sebe ne go vgraduvaat (inkorporiraat) pravoto ili pravata na koi se odnesuva taa hartija od vrednost. 7oèbi i toa e edna od pri!inite zo{to *nglija lesno ja izbra dematerijalizacijata. 'o delot II "e pokaème deka sprotivno na toa $ermanija i *vstrija izbrale imobilizacija koga nivnite pravni sistemi dojdoa do to!kata vo koja administriraweto na hartienite sertifikati stana prete{ka zada!a. %rocesot so koj vo *nglija bea vovedeni nesertificiranite hartii od vrednost be{e sleden so te{kotii. %rviot obid za voveduvawe na nesertificiraniot sistem za prenos (Talisman) mora{e da bide napu{ten. Toj kolabira{e pod vlijanie na razli!nite lobi grupi. 3nvolviranite vo pazarnata infrastruktura uspeaa da ja odloàt i zabavat reformata i mora{e da intervenira 8ankata na *nglija za da go vovede postojniot sistem za izvr{uvawe na transakciite -R21T% 49
%ostoeja brojni na!ini na koi moè{e da bide oblikuvan sistemot za prenos {to nastojuva{e da gi zadovoli site zainteresirani grupi. %oedincite zadolèni za sproveduvaweto na pravnata reforma iako ja poddrùvaa promenata vo bezhartieni prenosi, sepak ne napravija nitu eden obid za istraùvawe na nekoi drugi alternativni opcii {to im stoeja na raspolagawe. 2ematerijalizacijata be{e izvr{ena preku ednostavna modifikacija na pravilata na pravnata doktrina {to ve"e postoeja vo toj moment. %rocesot na prenos vo ramkite na -R21T ja povtoruva procedurata na prenos na hartienite dokumenti. 5oga be{e voveden za prv pat, -R21T pretstavuva{e samo usluèn centar preku koj se sparuvaa elektronskite instrukcii (namesto hartienite dookumenti) i mu se dostavuvaa na izdava!ot. 'o me uvreme, registrite {to gi vode{e -R21T vo odnos na nesertificiranite hartii od vrednost bez nadgradeni za da pretstavuvaat ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za sopstvenosta vrz hartiite od vrednost, no arhitekturata na sistemot i pravoto za sopstvenosta {to gi reguliraa prenosite ostanaa cvrsto vkoreneti vo angliskata doktrina za pravoto za sopstvenosta. 3 natamu ostana distinkcijata pome u zakonskoto i e.uity pravoto na sopstvenost vrz hartiite od vrednost/ sopstvenosta ne se definira vo apsolutni termini (erga omnes), kako {to taa bi bila definirana vo civil law sistemite, tuku taa i natamu postoi kako relativno pravo. 8ez ogled na toa, moè da se zabeleì pribliùvawe. 0eformite izvr{eni vo @AA1 godina pretstavuvaat obid na angliskiot pazar za hartii od vrednost da prifati pravila {to "e bidat me unarodno konkurentni. Toa e postignato preku doveduvawe na angliskoto pravo na pozicija na funkcionalna usoglasenost so ona {to se smeta za me unaroden standard za najdobra praksa. 4ormata vo koja be{e izvedena taa promena e determinirana od pravilata na pravnata doktrina {to ve"e preovladuva{e vo *nglija i {to moè da se sledi vo vremeto nazad do momentite koga hartiite od vrednost za prv pat se pojavile na angliskiot pazar.
. 5. V/IJANIE NA INSTITU8IONA/NATA RA94A -den od zaklu!ocite na glavite @ i B be{e deka pravnata doktrina {to preovladuva{e vo vremeto na prvata pojava na hartiite od vrednost vlijaela na procesot vo koj bile eliminirani hartienite dokumenti od procesot na prenosot. 'o ovaa glava "e go pojasnime vlijanieto {to moè da i se pripi{e na pravnata doktrina so koja se reguliraat investicionite hartii od vrednost %rvata zabele{ka {to moè da se dade vo ovoj kontekst e deka angliskata pravna doktrina vlijaela vrz tipot na davatelot na uslugata {to se pojavil vo *nglija za da go poddrì prenosot na hartiite od vrednost. 8idej"i pravilata za novacijata bea pretvoreni vo pravna doktrina spored koja se vr{el prenosot na hartiite od vrednost vo vremeto koga tie za prv pat se pojavile vo *nglija, izdava!ite bile involvirani vo administriraweto na prenosite na hartiite od vrednost. &o tek na vreme, se pojavile davateli na uslugi (provajderi) {to im pomagale na izdava!ite da gi vodat svoite registri. Ovie davateli na uslugi se naveduvaat kako registratori ili registrari. Tie profesionalno se zanimavale so vodewe registri (akcionerski knigi) za izdava!ite. %ojavata na ovoj konkreten vid industrija na finansiski uslugi moè da se pojasni so pravnata doktrina {to gi regulira prenosite na hartiite od vrednost. 8idej"i angliskite registrirani hartii od vrednost (hartii od vrednost na ime) ne pretstavuvaat negocijabilni instrumenti, tuku se samo dokumenti za evidencija ili dokazni dokumenti, angliskite u!esnici na pazarot ja nemale istata potreba kako i pazarnite u!esnici vo $ermanija i *vstrija za sigurno 50
!uvawe na sertifikatite.@ *ko angliskiot sertifikat bide ukraden ili izguben, sopstvenikot ne mora da stravuva deka nekoe treto lice moè da gi stekne tie hartii od vrednost na sovesen i !esen na!in i da stane sovesen imatel. Ova moè da ni pomogne da objasnime zo{to *nglija ne razvila depozitari za celite na administriraweto na registriranite hartii od vrednost (hartiite od vrednost na ime). Ova isto taka ni pomaga da objasnime zo{to *nglija mislela deka e polesno da vovede dematerijalizirani hartii od vrednost, vo sporedba so $ermanija i *vstrija, kade {to hartiite od vrednost se smetaat za telesni stvari. 'e"e be{e spomenato deka pravilata za novacija verojatno gi oblikuvale pravilata za prenosot so koi se reguliral prenosot na hartienite dokumenti. %rocesot na prenos na hartienite dokumenti od svoja strana pak gi oblikuval proceduralnite pravila so koi se reguliral prenosot na nesertificiranite hartii od vrednost vo ramkite na -R21T% 2vete zabele{ki ni pokaùvaat deka pravnata doktrina vlijaela vrz tipot na infrastrukturata {to se pojavila na konkretniot pazar. 2uri po reformite od 2001 godina, -R21T centralizirano gi administrira registrite za nesertificiranite hartii od vrednost, {to ne se akcii. 0egisterot na nesertificiranite akcii isto taka e centraliziran vo smisla {to podatocite sodràni vo registerot na -R21T imaat prioritet pred podatocite sodràni vo registerot na izdava!ot. #a!inot na koj se organizirani centralnite registri isto taka pokaùva vlijanie na pravnata doktrina za pazarnata infrastruktura. %ostojat dva osnovni na!ina za organizirawe na centralniot register za hartiite od vrednost. 7o`no e takviot register da se strukturira spored sopstvenicite/ ako se napravi toa, toga{ "e postoi upis za sekoj investitor i kraj negovoto ime "e bidat vpi{ani site hartii od vrednost {to gi poseduva toa lice. *lternativata e da se organizira centralen register za hartiite od vrednost spored izdava!ot/ vo toj slu!aj, upisite se vr{at za sekoj tip hartija od vrednost izdadena od strana na toj individualen izdava!. 5aj ovie upisi, pokraj sekoj upis se zabeleùvaat imiwata na investitorite. 2vata metoda go postignuvaat istiot rezultat/ tie obezbeduvaat sredstvo i na!in za identifikacija na poedincite koi imaat nekoi prava ili sopstvenost vrz hartijata od vrednost. 5oj od dvata prioda e implementiran vo konkretniot praven sistem moè da se objasni so funkcijata na orginalniot pravec vo koj se dvièl razvojot na pravoto vo dadenata zemja. 'o *nglija, prenosite na hartiite od vrednost tradicionalno gi administriraat izdava!ite. ,atoa i ne e za iznenaduvawe deka U1R >??: bara centralniot register da bide organiziran spored izdava!ot. .&0 @AA1, pravilo @A(1) izre!no naveduva deka "za sekoja kompanija .... "e postoi register...... {to go vodi operatorot". &trukturata na postojniot sistem na izvr{uvawe e oblikuvana so razvojot na angliskoto pravo. %rimerite navedeni vo ovaa glava ni pokaùvaat deka pravnite pravila pretstavuvaat ne{to pove"e od funkcija na uramnoteùvaweto na ekonomskata mo" {to postoi pome u u!esnicite na pazarot. .!esnicite na pazarot funkcioniraat vo nekoja dadena pravna ramka, iako tie ne se ograni!eni vo iznao aweto novi na!ini za vodeweto na svoite delovni operacii. %ravnata forma vo koja "e bide oblikuvan toj nov na!in na rabotewe sepak i natamu e determinirana od postojnata pravna doktrina. 5oga novata forma "e se vospostavi i vkoreni, pazarnite u!esnici inoviraat ponatamu i kreiraat davateli na uslugi za taa nova forma {to soodvetstvuva na taa struktura. Tipot na uslugata {to ja pruàat tie novi institucii : i zatoa i vospostavvuvaweto na novata pazarna infrastruktura : i natamu e predmet na doktrinarnata pravna ramka vo koja funkcioniraat u!esnicite na pazarot.
4aktot {to angliskite hartii na ime (registriranite hartii od vrednost) ne pretstavuvaat negocijabilni instrumenti ne zna!i deka kupuva!ite na tie hartii od vrednost ne se za{titeni od konkurentskite barawa. *ngliskoto pravo gi koristi pravilata za esto,,el za da gi za{titi kupuva!ite vo opredeleni okolnosti vo slu!aj na neovlasten prenos. ,a razlika od germanskoto i avstriskoto pravo, ovde kupuva!ot "e bide obes{teten od strana na izdava!ot i orginalniot sopstvenik ne go gubi svoeto sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost.
51
6. DE7E4TNI )9AN/IVI' E9ISII 6... VOVED 'o glavite @ i B gi analiziravme pravilata so koi se reguliraat prenosite na hartiite od vrednost. Celta na ovie glavi e da se utvrdat proceduralnite pravila spored koi kupuva!ot na hartijata od vrednost stanuva sopstvenik na hartijata {to ja kupil, kako i vremenskiot moment vo koj toa se slu!ilo. *nalizata se bazira na dve pretpostavki. %rvata e deka soodvetnite hartii od vrednost bile polnova`no izdadeni. 'torata e deka prodava!ot e ovlasten, odnosno ima pravo da gi prodava hartiite od vrednost. 'o glavite E i F "e gi razgleduvame pravilata {to se primenuvaat koga navedenite preduslovi ne se ispolneti. %rvo "e gi analizirame defektnite emisii (izdavawa) , a potoa vo glavata F i pravilata za neovlastenite prenosi na hartiite od vrednost. ?artiite od vrednost se izdavaat spored dogovoren aran`man pome u izdava!ot i liceto koe gi kupuva hartiite od vrednost od izdava!ot. Ovoj kupuva! moè da gi zadrì kupenite hartii od vrednost se dodeka postoi izdava!ot ili se dodeka hartiite od vrednost ne vtasaat za naplata i ne bidat otkupeni. 7e utoa ova nema da se slu!i vo golem broj slu!ai. ?artiite od vrednost se izdavaat za da cirkuliraat na pazarot. 3nvestitorite gi kupuvaat to!no zatoa {to sakaat da bidat vo mo`nost i da gi prodadat vo nekoj soodveten vremenski moment. 8idej"i izdavaweto (emisijata) na hartiite od vrednost ima dogovorna osnova, sosema e vozmo`no dogovorot {to stoi vo osnovata na nivnoto izdavawe da bide defekten (manliv). Toa moè da dovede do istaknuvawe na prigovori (e.uities) od strana na izdava!ot vo odnos na kupuva!ot na hartiite od vrednost. *ko postojat vakvite prigovori, va`no e da se znae dali izdava!ot moè niv da gi istaknuva ne samo vo odnos na orginalniot kupuva!, tuku i vo odnos na sekoj drug koj podocna "e gi stekne tie hartii od vrednost. *ko prigovorite se mo`ni vo odnos na podocne`nite steknuva!i, sekoj kupuva! "e mora da pravi istragi vo pogled na polnova`nosta na emisijata za da bide siguren deka pravoto ili pravata {to gi kupuva ne podleàt na prigovori. Ova ili vodi kon odloùvawe na transakcijata ili mnogu poverojatno vlijae vrz cenata {to izdava!ot moè da ja postigne za izdadenite hartii od vrednost. *ko rizikot od defektnoto 52
izdavawe treba da padne na tovar na podocne`niot kupuva!, tie podocne`ni kupuva!i "e utvrdat cena za toj rizik i "e ja namalat cenata {to inaku bi bile sre"ni da ja platat za tie hartii od vrednost. Toa isto taka " e ima svoe vlijanie na cenata {to moè da ja postigne izdava!ot pri prvata emisija na hartiite od vrednost. 8idej"i pazarot ne znae koi hartii od vrednost moàt da podleàt na prigovori, pazarot "e gi diskontira site emisii. %raviloto {to mu dozvoluva na izdava!ot da istaknuva prigovori vo odnos na podocne`nite kupuva!i gi zgolemuva tro{ocite na kapitalot vo sistemot na pazarno finansirawe. 5oga toa ne bi bil slu!aj, vo nekoj idealen svet cenata na hartijata od vrednost celosno "e bide determinirana od procenkata na rizikot i od potencijalite na pretprijatieto na izdava!ot. %ravilata so koi se reguliraat transakciite ne treba da sozdavaat tro{oci {to negativno vlijaat vrz cenite za hartiite od vrednost. ,a da se izbegnat transakcionite tro{oci i za da se zgolemi efikasnosta na prenosite na hartiite od vrednost, pravnite sistemi razvile tehniki {to gi {titat kupuva!ite na hartiite od vrednost od prigovorite povrzani so defektnite emisii. *ngliskoto pravo razvilo dva mehanizma za za{tita na pazarot od prigovorite povrzani so defektnata raspredelba na emisijata. 3 dvata se oblikuvani soglasno razvojot na pravnite pravila so pomo{ na tehnikite {to mu stoele na raspolagawe na angliskoto privatno pravo. %rvata e nova&i$a!aA a vtorata e estoppel* #iv gi razgleduvame vo oddelite 5.2.-5.4. 6.2. NOVA8IJA 'o oddelot @.1. zaklu!ivme deka istoriskata po!etna to!ka bila deka hartiite od vrednost se prenesuvaat po pat na novacija. Orginalno prenosite podrazbirale izre!no prifa"awe na steknuva!ot od strana na izdava!ot, pa zatoa steknuva!ot bil za{titen od prigovorite {to proizleguvaat od dogovorot pome u izdava!ot i prenesuva!ot. 2ogovorot pome u steknuva!ot i izdava!ot bil celosno nezavisen od odnosot {to postoel pome u izdava!ot, prenesuva!ot i koj bilo drug investitor koj gi drèl hartiite od vrednost pred nego. *ko sakame da ja sledime ovaa logika, treba da zapra{ame samite sebe na koj na!in do{lo do promena na procedurata za prenos. %rvata promena do{la so pojavata na slobodnata prenoslivost. 5oga hartiite od vrednost stanale slobodno prenoslivi, izdava!ot stanal dolèn i obvrzan da vr{i registracija na prenosite po sila na odredbata za toa {to postoela vo dokumentite za emisijata ili zaradi promenata na bazi!nite pravila vo zakonite za kompaniite. %ostoeweto na obvrskata za registracija na prenosite samoto po sebe ne vlijaelo vrz procesot na prenos. %renosite na prenoslivite hartii od vrednost vo princip seu{te moèle da se analiziraat vo kontekstot na pravilata za novacijata. 7e utoa, novacijata bara soglasnost na izdava!ot za da se kreira nov i nezavisen odnos so steknuva!ot. Tokmu zatoa pravilata za novacijata i natamu moàt da se primenuvaat samo ako procesot na prenos i natamu podrazbira davawe na dogovorno obvrzuva!ka izjava vo ime i za smetka na izdava!ot. 7o`no e da se zamisli deka kompaniite {to izdavale prenoslivi hartii od vrednost na po!etokot prodolìle site prenosi na hartiite da gi iznesuvaat pred odborot na direktorite i deka odborot na direktorite nosel odluki so koi re{aval dali soodvetniot steknuva! da go primi vo !lenstvoto na kompanijata. 'o vakvi okolnosti ne postoi nekoja osobena te{kotija odlukite na odborot na direktorite da se klasificiraat kako soglasnost na izdava!ot za kreirawe na nov i nezavisen odnos so steknuva!ot. 3sto taka e mo`no izdava!ot da organizira procesot na prenos na toj na!in {to odborot bi go delegiral svoeto ovlastuvawe za priem na novite !lenovi na kompanijata na sekretarot ili na nekoj od vrabotenite. Taka ovlastenoto lice vo takva situacija dejstvuva kako zastapnik na izdava!ot i vo toa svojstvo dava soglasnost za novacijata. 7e utoa, so tek na vreme se !ini deka ovoj poseben akt na priem is!eznal % &ord Hals(ury na po!etokot na XX vek zabeleàl deka "korporacijata vr{i samo tehni!ki raboti pri registracijata na polnova`niot prenos i pri izdavaweto na novite sertifikati." %roblemot so razbiraweto i vrskata na istoriski determiniranata pravna analiza so sovremenata procedura za prenos se javuva duri i vo pogolema merka koga akciite se izdavaat i prenesuvaat vo nesertificirana forma. &o USR 2001 registerot na izdava!ot prestana da ima pravno zna!ewe za prenosite 53
na nesertificiranite hartii od vrednost, kako {to toa go opi{avme vo glavata B. 2eneska registerot na operatorot pretstavuva ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za zakonskoto sopstveni!ko pravo vrz nesertificiranite hartii od vrednost. &ekako e mo`no da se tvrdi deka -R21T go vodi registerot kako zastapnik na izdava!ot i deka vo toa svojstvo toj gi prima steknuva!ite. 7e utoa, samiot -R21T izre!no ne vr{i priem na steknuva!ite. %renosot na nesertificiranite hartii od vrednost e avtomatiziran. 0egisterot na operatorot se menuva kako rezultat na elektronskite instrukcii i te{ko moè da se vidi na koj na!in toj proces moè da se analizira vo kontekstot na novacijata. 0egistracijata na prenosot e transformirana vo ednostaven administrativen proces. %ostojnata praksa na prenosite ve"e ne sodrì element na izre!no dadena soglasnost naso!ena kon kreirawe na nov i nezavisen dogovor so steknuva!ot. Tokmu zatoa treba da se zapra{ame dali i natamu moème da se spravime so prenosite na hartiite od vrednost so pomo{ na pravilata za novacijata. ,a nesre"a sudovite mol!at vo vrska so ova pra{awe. #e postoi presuda presedan so koja izre!no se naveduva deka registracijata na imeto na steknuva!ot na prenoslivite hartii od vrednost vodi kon novacija na dogovorot za izdavawe (emisija) na hartiite od vrednost. 6.2... Nova&i$a po si+a na a"on -den na!in za potkrepa na tradicionalnata logika bi bil da se zaklu!i deka zakonskite pravila so koi se bara kompanijata da go registrira prenosot na akciite da propi{uvaat novacija po sila na zakon. &pored !lenot 1H od ,akonot za kompaniite od 1GIE godina, memorandumot i dogovorot za zdruùvawe (statutot) se obvrzuva!ki za kompanijata i za nejzinite !lenovi vo ista merka kako tie da bile individualno potpi{ani i zape!ateni od sekoj nejzin !len. 7e utoa, ovaa odredba ne go indicira procesot preku koj se vr{i prenosot na !lenstvoto na noviot !len. 2ruga odredba {to treba da se razgleda vo ovoj kontekst e !lenot 1I@ od ,akonot za kompaniite od 1GIE godina vo koj se naveduva deka akciite se prenoslivi na na!inot naveden vo statutot (dogovorot) na dru{tvoto, no so primena na odredbite od ,akonot za prenos na akciite od 1GFB godina. &pored !lenot 1IB(1) od ,akonot za kompaniite kompanijata "e postapi nezakonski ako izvr{i registracija na prenosot na akciite bez da i bide ispora!an instrumentot za prenosot. Klenot 1IB(E) od ,akonot za kompaniite bara od kompanijata koja odbila da go registrira prenosot da go izvesti steknuva!ot vo rok od dva meseca po prijavuvaweto na prenosot. Te{ko moè da se vidi na koj na!in jazikot {to se koristi vo ovie odredbi moè da se protolkuva kako implicirawe na novacija na !lenskiot dogovor po sila na zakon. &e !ini deka pravilata se odnesuvaat na administriraweto na prenosot na akciite, a ne na pravnata priroda na procesot na prenosot. %osledna, iako najmnogu vetuva, e odredbata od !lenot @@ od ,akonot za kompaniite od 1GIE godina. Ovaa odredba, kako {to vidovme, naveduva deka "liceto koe se soglasuva da stane !len na kompanijata i !ie ime e vneseno vo nejziniot register na !lenovite, e !len na taa kompanija". Tekstot na praviloto sugerira deka postoi izvesen dogovoren element kaj prenosot na akciite. Klenot @@(@) od ,akonot za kompaniite od 1GIE godina upatuva samo na dogovorot na steknuva!ot da bide !len na kompanijata. Toj ne sugerira deka po registracijata "e se smeta deka kompanijata se soglasila ili se dogovorila na nekoj nov i nezavisen odnos so steeknuva!ot. Ovaa odredba vo celina se vozdrùva od klasifikacija na pravnata priroda na prenosite na akciite i taa sekako ne sugerira deka registracijata vodi kon gasnewe na !lenskiot dogovor so prenesuva!ot i kreirawe na nekoj nov !lenski dogovor so steknuva!ot. 3sto taka postoi izre!na odredba vo ,akonot za kompaniite od 1GIE godina vvo koja se naveduva deka registerot na akcionerite (akcionerskata kniga) obezbeduva samo ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za pravata na akcionerot. &e !ini deka nema izmena na postojnite prava, nitu pak kreirawe na novi prava vrz osnova na upisite vo registerot. ,atoa i moè da se kaè deka ne postoi nekoja o!igledna zakonska osnova {to bi go poddràla predlogot deka prenosot na akcijata vodi kon novacija po sila na zakon. 54
6.2.2. Nova&i$a so do(ovor *lternativno, mo`no e da se vratime nazad i prenosite da gi analizirame vo kontekstot na dogovornoto pravo, so iznesuvawe na argumentot deka kompanijata pri usvojuvaweto na svoite dokumenti za emisijata, ima na raspolagawe dve alternativi vo vrska so prenosite na hartiite od vrednost. 5ompanijata moè da izbere da usvoi status (dogovor za osnovawe) so koj gi ograni!uva prenosite ili moè da re{i nejzinite vnatre{ni pravila da predviduvaat deka nejzinite akcii se slobodno prenoslivi. *ko kompanijata izbere da izdade slobodno prenoslivi akcii, taa so toa se soglasuva na site prenosi {to "e se slu!at vo idnina. *ko ova go prevedeme vo terminologijata na dogovornoto pravo, po nejzinata inkorporacija kompanijata "e dade ponuda na site idni steknuva!i deka "e gi prifati za !lenovi (akcioneri), pod uslov tie da gi prezentiraat dokumentite neophodni za registracijata na nivnoto ime vo registerot (akcionerskata kniga). 'o vakva situacija !lenskiot dogovor treba da pomine preku novacija koga steknuva!ot "e pobara registracija na svoeto ime vo akcionerskata kniga i koga "e gi prezentira site neophodni dokumenti kaj kompanijata. Ova barawe bi zna!elo prifa"awe na postojano otvorenata ponuda sodràna vo statutot na kompanijata ili vo dogovorot za dru{tvoto. 3stata logika bi se primenila i ako akciite se izdadeni vo nesertificirana forma. *ko stanuva zbor za nesertificirani akcii, elektronskoto barawe na kupuva!ot za prenos na akciite na negovo ime bi moèlo da se klasificira kako prifa"awe na ponudata sodràna vo osnovnata dokumentacija na izdava!ot. &li!no scenario se javuva vo kontekstot na transakciite so kreditnite karti!ki. Ovde kompanijata {to gi izdava kreditnite karti!ki sklu!uva dva dogovora. %rviot se sklu!uva pome u kompanijata {to ja izdava kreditnata karti!ka i trgovecot vo maloproda`bata/ kompanijata {to ja izdava kreditnata karti!ka se soglasuva deka "e gi plati site dolgovi vo odnos na trgovecot {to proizlegle od transakcii so kreditnata karti!ka. 'toriot se sklu!uva pome u kompanijata {to ja izdava kreditnata karti!ka i klientot/ klientot vetuva deka na kompanijata {to ja izdala kreditnata karti!ka "e i gi plati site dolgovi proizlezeni od negovoto koristewe na taa kreditna karti!ka. &ekoga{ koga klientot i trgovecot vo maloproda`bata "e sklu!at kupoprodaèn dogovor i klientot "e plati so kreditna karti!ka, dolgot {to proizleguva od toj dogovor se gasi i nastanuvaat dve novi obligacii. %rvata nastanuva spored dogovorot pome u kompanijata {to ja izdala kreditnata karti!ka i trgovecot vo maloproda`bata i ja obvrzuva kompanijata da plati iznos ednakov na kupovnata cena, no namalen za transakcionite tro{oci na trgovecot. 'torata nastanuva spored dogovorot pome u kompanijata {to ja izdala kreditnata karti!ka i klientot i go obvrzuva klientot da plati iznos ednakov na kupovnata cena na kompanijata {to ja izdala kreditnata karti!ka. Ovoj proces so koj dolgot od kupoproda`niot dogovor se gasi i se zamenuva so drug dolg e klasifikuvan kako novacija. Transakciite so kreditnite karti!ki ovde ne interesiraat zatoa {to pri izvr{uvaweto na kupoproda`nata transakcija doa a do novacija iako nitu trgovecot, nitu klientot, nitu pak kompanijata {to ja izdala kreditnata karti!ka izre!no ne se dogovorile za gasnewe na prethodnata i za kreirawe na nova obligacija. &oodvetniot dogovor e sodràn vo osnovnata dokumentacija {to ja potpi{ale strankite pri orginalnoto vospostavuvawe na odnosite za kreditnata karti!ka. 5aj prenosot na hartiite od vrednost, moè da se oblikuva nekoj sli!en argument. 8i moèlo da se tvrdi deka izdava!ot ne dava soglasnost za novacija pri sekoj prenos, tuku deka taa soglasnost e sodràna vo osnovnite dokumenti na kompanijata ili vo dogovorot {to stoi zad emisijata na obvrznicite. 7e utoa ovde postoi edna va`na razlika. 5aj transakciite so kreditnite karti!ki mora da postojat izre!ni odredbi vo dogovorot pome u kompanijata {to ja izdala kreditnata karti!ka i trgovecot vo maloproda`bata i klientot. 5aj prenosot na akciite takvi izre!ni odredbi ne postojat. Tabelata * od praviloto @B od ,akonot za kompaniite od 1GIE godina ednostavno naveduva deka instrumentot za prenosot na akcijata moè da bide vo koja bilo voobi!aena forma (obrazec) ili vo sekoja forma (obrazec) {to ja odobrile direktorite i taa "e bide potpi{ana od strana na prenesuva!ot ili vo negovo ime. %raviloto @H od Tabelata * izre!no naveduva deka po registracijata, kompanijata gi prekinuva svoite odnosi so prethodniot akcioner i sklu!uva nov dogovoren odnos so steknuva!ot. 55
&oglasnosta za novacijata na !lenskiot dogovor bi trebalo da se izvede od faktot deka kompanijata izdala prenoslivi hartii od vrednost i ja sprovela registracionata procedura vo vrska so steknuva!ot. &pored standardnite uslovi (kaj formularnite dogovori), dogovorno relevantnite izjavi treba da se vgradeni vo dokumentot {to ja predviduva administrativnata procedura i ne se zanimava so pravnata klasifikacija na prenosite. ,atoa e mnogu te{ko da se vidi na koj toa na!in vo dadenite okolnosti moème da ja prifatime ovaa logika. ,a razlika od transakciite so kreditnite karti!ki kaj koi "e postoi nekoj dogovor pome u site involvirani strani, vo slu!ajot so prenosite na hartiite od vrednost ne postoi nekoj bazi!en dogovor pome u kompanijata i steknuva!ot. %ri osnovaweto na kompanijata, brojot na potencijalnite steknuva!i e neograni!en i toj takov "e ostane se dodeka postoi i kompanijata. Transakciite so kreditnite karti!ki sosema sprotivno na toa "e bidat sklu!eni samo pome u klientite i trgovcite vo maloproda`bata koi se soglasile da se priklu!at na {emata na konkretnata kreditna karti!ka. %renosite na hartiite od vrednost pak se vr{at pome u prenesuva!ite koi vo momentot se !lenovi ili doveriteli na kompanijata i steknuva!ite koi nemaat nikakvi prethodni odnosi so izdava!ot. ,atoa e te{ko na prenosite na akciite da se primeni logikata {to ja koristime za transakciite so kreditnite karti!ki. 5one!no, klasifikacijata na procesot na prenosot kako novacija moè da se poddrì vrz osnova na toa {to kompanijata e prominentno involvirana vo verifikacija na dokumentite za prenos. 2uri i koga izdava!ot izre!no ne go prifa"a steknuva!ot kako nov !len, toj nezavisno od toa gi razgleduva dokumentite za prenosot i gi sporeduva informaciite (podatocite) sodràni vo niv so podatocite od registerot (akcionerskata kniga). Toa podrazbira nosewe odluka od strana na kompanijata {to podrazbira voLen akt i sodrì dogovorni elementi. 6.3.2. Nova&i$a!a "a"o fi"&i$a #ezavisno od navedenite te{kotii, postojniot ortodoksen stav se !ini deka pretpostavuva deka prenosot na prenoslivite hartii od vrednost i natamu podrazbira novacija na dogovornite prava. 3maj"i ja predvid sovremenata praksa na prenosite, ovaa logika stanuva fiktivna. 4ikcijata e deka izdava!ot ja prifa"a ponudata na steknuva!ot, soglasuvaj"i se da stapi vo novo !lenstvo ili dogovor za dolg so nego i vo isto vreme go raskinuva dogovorot so prenesuva!ot. #elagodnosta so natamo{nata primena na logikata na pravilata za novacija se !ini deka na{la svoj izraz i vo akademskite dela preku op{tiot molk vo vrska so klasifikacijata na prenosite na hartiite od vrednost vo sovremenite uslovi. 3 Ro(ert "ennington vo knigata za pravoto na kompaniite i +oanna 'en3amin vo svojata monografija za pravata vrz hartiite od vrednost gi sledat istoriskite koreni na registriranite prenosi na akciite i zaklu!uvaat deka registriranite akcii istoriski se prenesuvale preku novacija. #o i dvata avtora ne davaat izjava vo vrska so toa dali toa vaì i vo postojnata pravna klima. 7nogu e zna!ajno {to dvete knigi se vozdrùvaat od davawe kone!ni izjavi vo vrska so toa. &osema e mo`no deka dvata avtora gledaat nekoi te{kotii vo davaweto direktna izjava deka sovremenite prenosi na akciite, na ist na!in kako vo istorijata, treba da se klasificiraat kako novacija. #o avtorite isto taka se vozdrùvaat i od prifa"awe na sekoja druga nova logika {to bi gi klasificirala prenosite na hartiite od vrednost vo nekoja druga kategorija, razli!na od novacijata. Tie ne objasnuvaat na koj na!in tradicionalnata logika treba da se primeni na sovremenata praksa na prenosot. &e !ini deka e potrebno nekoe novo pojasnuvawe za da se dade pravda na akciskite prenosi so ogled na sovremenata procedura na prenosot. %red da napravime obid za vakvo objasnuvawe "e go razgledame vtoriot mehanizam preku koj angliskoto pravo gi {titi kupuva!ite od defektnite emisii. 6.3. DE7E4TNI E9ISII I ES(3PPEL 'toriot mehanizam {to go koristi angliskoto pravo za za{tita na kupuva!ite od prigovorite {to proizleguvaat od odnosite pome u prodava!ot (ili nekoj od negovite pravni prethodnici) i izdava!ot e 56
mnogu pocvrsto vkorenet vo angliskoto pravo vo sporedba so prviot. *ngliskoto pravo ja postignalo za{titata na kupuva!ot iskoristuvaj"i gi svoite pravila za dokaùvaweto. 'o opredeleni okolnosti kupuva!ot na hartiite od vrednost e za{titen so pravilata za esto,,el. &ertifikatite za hartiite od vrednost pretstavuvaat ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za sopstveni!koto pravo na !lenot vo !ie ime bil izdaden toj sertifikat. *ko steknuva!ot gi stekne akciite potpiraj"i se na sertifikatite izdadeni od strana na izdava!ot na ime na prenesuva!ot, kompanijata e esto,,ed (popre!ena) da go negira sopstveni!koto pravo na prenesuva!ot vrz hartiite od vrednost. #a sli!en na!in, ako kompanijata izdala sertifikati na koi e navedeno deka akciite bile plateni vo celost od strana na prenesuva!ot, taa povtorno e popre!ena da go dokaùva sprotivnoto vo odnos na steknuva!ot. &e sugerira deka sli!ni pravila se primenuvaat i na akciite {to bile defektno izdadeni. %ravilata za esto,,el go postignuvaat rezultatot {to moè da se sporedi so rezultatot postignat so pravilata so koi se reguliraat negocijabilnite instrumenti. Tie gi transformiraat akciite vo predmet {to vo golema merka postoi nezavisno od pravilata spored koi bil sozdaden. %otpiraj"i se na presedanite vo vrska so kompaniskite obvrznici, mo`no e da se tvrdi deka kompanijata, so izdavaweto na sertifikatite i so registracijata na prenosot, garantira deka akciite bile polnova`no izdadeni i zatoa e spre!ena (esto,,ed) da go dokaùva sprotivnoto na site sovesni kupuva!i za nadomest. 7e utoa, ovie pravila bile razvieni vo okolnosti vo koi kompanijata ili nejziniot zastapnik gi izdava sertifikatite i gi registrira prenosite i so samoto toa mu garantira na sekoj individualen steknuva!. #ormalnata procedura bila deka kupuva!ot sklu!uva dogovor so prodava!ot otkako "e mu bidat prezentirani sertifikatite izdadeni od strana na kompanijata. 5ompanijata bila obvrzana zatoa {to garanciite bile dadeni "na liceto" na sertifikatite. #o sosema e nejasno na koj na!in, ako voop{to, ovie pravila go {titat kupuva!ot na nesertificiranite hartii od vrednost. %ri prenosot na nesertificiranite hartii od vrednost dogovorot se sklu!uva vrz osnova na garanciite na kompanijata. Ovde nema sertifikati i strankite ne go konsultiraat registerot pred da sklu!at transakcija. ?artiite od vrednost se prenesuvaat preku -R21T i -R21T ne dava nikakvi garancii na kupuva!ot pred toj da se soglasi deka gi kupuva hartiite od vrednost. 6.5. HARTIITE OD VREDNOST 4A4O PRENOS/IVI )NE:O8IJABI/NI' PRAVA 5one!niot argument {to moè da se iznese za da se za{titi steknuva!ot od prigovorite na izdava!ot e deka hartiite od vrednost se prenoslivi spored zakonska odredba. Ovaa odredba ne propi{uva deka prenosot podleì na prigovori. "ennington pi{uva deka kogai prenosot na c$ose o0 action (bestelesnite stvari) se vr{i spored zakonskite pravila za cesijata, kupuva!ot za nadomest e osloboden od prigovorite za ne{tata {to ne gi znael i ne moral da gi znae. "ennington go poddrùva ovoj stav so upatuvawe na presedanite za kompaniskite obvrznici. &lu!aite {to toj gi citira se !ini deka se potpiraat na esto,,el ili na dogovor, a ne na zakonsko pravilo {to bi ja reguliralo prenoslivosta. %ostoi i poop{ta zakonska odredba {to ja regulira cesijata na bestelesnite stvari (c$oses in action). Ovaa odredba ne gi spomenuva prigovorite i ne postoi nikakov somne` deka steknuva!ot na obi!en dolg podleì na prigovori. Od tie pri!ini, faktot deka ,akonot za kompaniite mol!i vo vrska so ova pra{awe ne pretstavuva dokaz deka prenosite se vr{at oslobodeni od postojnite prigovori. 8ez ogled na toa, argumentot na "ennington sodrì edna va`na ideja. Ovaa ideja isto taka be{e iznesena od strana na +%1% 2wart, iako vo vrska so estoppel i negocijabilnite instrumenti. ?artiite od vrednost se prava od opredelen vid. Tie se kreirani za da cirkuliraat na likvidniot pazar. 2wart go koristi terminot "am(ulatory rig$ts". $ermanskite pravni avtori ja zabeleàle ovaa karakteristika. #eorg O,it@ go iskoval terminot "*ertrec$te" kako termin {to upatuva na pravata {to se prenoslivi (negocijabilni), nezavisno od faktot {to ne se pretstaveni so hartieni dokumenti % H% 1tau( i O%"is o gi klasificiraat hartiite od vrednost kako prava !ija sodrìna ne e determinirana od aktot {to gi kreiral, tuku od nivnata nadvore{na pojavnost na pazarot/ prirodata na predmetot ja opravduva neprimenata na prigovorite. Ovaa pri!ina se primenuva nezavisno od toa dali postoi neposredna garancija na kompanijata izdava! ili potpirawe na stranata na steknuva!ot. 3zdava!ot e obvrzan zatoa {to toj dozvolil hartiite od vrednost, {to 57
po svojata priroda se am(ulatory, da bidat procesuirani preku -R21T. Ova sekako gi nadminuva ortodoksnite poimi na dogovornoto pravo, kako i ortodoksnite principi na esto,,el, no moè da pomogne da go razbereme pravniot mehanizam na sovremeniot sistem za prenos. 6.6. REZI9E NA ANA/IZATA ,aklu!okot na ovaa glava e deka angliskoto pravo koristi dve doktrinarni alatki za da gi za{titi kupuva!ite od prigovorite {to moè da proizlezat od defektnite emisii. %rvata e doktrinata za novacijata, vtorata pravilata za esto,,el. 2vete se razvieni vo vrska so sertificiranite prenosi, no vo princip i natamu se primenuvaat vo vrska so nesertificiranite prenosi. *nglija ne go ukina common law koga im ovozmoì na kompaniite da izdavaat nesertificirani hartii od vrednost. *ngliskata pravna doktrina zatoa i natamu se razviva dol` izbraniot pat. #ezavisno od toa, deneska e te{ko da se vidi na koj toa na!in pravilata za novacijata i pravilata za esto,,el se primenuvaat na sovremenite prenosi na akciite. 3zdava!ite ve"e izre!no ne gi odobruvaat prenosite na hartiite od vrednost. %ravilata za esto,,el bile razvieni vo vrska so hartienite sertifikati i zatoa mnogu te{ko moàt da se primenat na akciite {to se prenesuvaat elektronski. #ezavisno od toa, akademskite avtori gi razgleduvaat prenosite na hartiite od vrednost so upatuvawe na istoriskata po!etna to!ka vo pravoto i se !ini deka sugeriraat, iako ne se obvrzuvaat na toa izre!no, deka taa istoriska analiza i logika seu{te se primenuva i deneska. 7o`no e da se objasni natamo{noto postoewe na praviloto {to go {titi kupuva!ot od prigovorite {to proizleguvaat od orginalnata emisija so upatuvawe na posebnata priroda na pravata. 7e utoa, ova objasnuvawe go nadminuva ortodoksnoto dogovorno pravo, no i ortodoksnite pravila za esto,,el. *ngliskite sudovi doprva treba da gi analiziraat defektnite emisii na nesertificiranite hartii od vrednost. 5oga "e go storat toa, tie "e go primenat pravoto na na!in {to e prethodno determiniran so razvojot na angliskata pravna doktrina. Od sporedbena gledna to!ka, va`no e da se zabeleì deka angliskoto pravo do{lo do isti rezultati kako i germanskoto i avstriskoto pravo. &ite tri pravni sistemi razvile mehanizam za za{tita na investitorite vo odnos na defektnite emisii. 'o glavata 1A isto taka "e stane jasno deka pokraj nivnata funkcionalna sli!nost, moème da vidime duri i doktrinarni preklopuvawa pome u trite jurisdikcii. 3sto taka "e bide pokaàno deka sli!no na angliskoto pravo, germanskoto i avstriskoto pravo seu{te treba da ja adaptiraat svojata tradicionalna logika na sovremenite prenosi na hartiite od vrednost. 7e utoa zasega seu{te ne postojat dokazi deka nekoj od trite sistema "e ja razre{i ovaa te{kotija so napu{tawe na doktrinarniot pat {to bil sleden prethodno. 4okusot na ovaa glava bea pravilata so koi se {titat kupuva!ite na hartiite od vrednost vo odnos na prigovorite {to moàt da se pojavat zatoa {to soodvetnite hartii od vrednost bile izdadeni spored defekten dogovor. 4okusot na glavata F se pravilata {to se primenuvaat koga hartiite od vrednost se prenesuvaat od strana na prodava! koj nema pravo ili ovlastuvawe za toa.
B. NEOV/ASTENI PRENOSI 58
B... VOVED 5oga spored angliskoto pravo "e se prodade nekoj predmet, kupuva!ot steknuva sopstvenost vrz toj predmet samo ako prodava!ot imal pravo ili bil ovlasten da go prodade. Tokmu zatoa, rizikot od neovlasteniot prenos go snosi kupuva!ot, koj moè da go tuì prenesuva!ot, koj moè i da ne bide vo pozicija da go zadovoli ili namiri negovoto barawe. 3stoto generalno pravilo isto taka se primenuva i koga stanuva zbor za prenos na hartiite od vrednost. $eneralnoto pravilo e poddràno od principot deka nikoj ne moè da prenese predmet {to samiot go nema (nemo ,lus iuris trans0er ,otest .uam i,se $a(et) . *ko principot go primenime na prenosot na hartiite od vrednost, bez isklu!ok, site prenosi na hartiite od vrednost nu`no "e involviraat rizik deka prodava!ot nema ovlastuvawe za prodavawe. 7o`nosta od materijalizacija na rizikot bi se odrazila vo kupovnata cena {to pazarniot kupuva! "e saka da ja plati za ve"e izdadenite hartii od vrednost. 4aktot deka sekundarniot pazar "e primeni diskont kako kompenzacija za rizikot na neovlastenite prenosi isto taka ja reducira cenata {to moè da ja postigne izdava!ot pri prvata emisija. 'o idealen slu!aj, prenosite ne involviraat vakov tip na praven rizik. Cenata na hartiite od vrednost nema da bide podobrena so pravilata za prenos {to sozdavaat rizik za pazarnite u!esnici. *nglija, kako i $ermanija i *vstrija razvila pravila {to sodràt rizik od neovlasteni prenosi vo polza na kupuva!ot. %ravilata prifateni vo *nglija, od edna strana, i od $ermanija i *vstrija, od druga, po!ivaat vrz razli!ni doktrinarni osnovi. #o tie nezavisno od toa vodat kon sli!no nivo na za{tita. 'o ovaa glava go analizirame angliskiot priod. $ermanskiot i avstriskiot priod "e bidat analizirani vo glavata 1A. 'o *nglija, rizikot od neovlastenite prenosi e sodràn vo primenata na odredeni pravila za dokaùvaweto. %ravilata prifateni vo angliskoto pravo so cel da se alocira rizikot od neovlastenite prenosi podaleku od kupuva!ot, ne podrazbira promena na materijalnoto i su{testvenoto pravo vrz hartiite od vrednost. *ngliskoto pravo izbralo da ne se me{a vo zakonskoto sopstveni!ko pravo i da gi primeni pravilata za esto,,el za da go za{titi kupuva!ot preku alocirawe na rizikot od prenosot na prodava!ot. 2sto,,el pretstavuva pravna tehnika {to go ograni!uva izdava!ot da dokaùva deka kupuva!ot nema zakonsko sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost. 8idej"i izdava!ot ne moè da dokaè deka kupuva!ot nema pravo vrz hartiite od vrednost, toj treba da go stavi kupuva!ot vo finansiska pozicija vo koja toj bi se nao al koga bi bil zakonski sopstvenik na hartiite od vrednost. -fektot od primenata na pravilata za esto,,el vo ovoj kontekst e opi{an kako "negocijabilnost preku esto,,el"% %rimenata na pravilata za esto,,el "e gi razgleduvame vo oddelite 6.2.-6.3. Oddelot F.@. sodrì analiza na pravilata {to se primenuvaat na sertificiranite hartii od vrednost. #ajnapred ja razgleduvame pozicijata na zakonskiot sopstvenik na tie hartii od vrednost, a potoa i odgovornosta na izdava!ot i odgovornosta na liceto koe go instruiralo izdava!ot za da izvr{i promeni vo akcionerskata kniga (registerot). 'o oddelot F.B. gi razgleduvame pravilata vo vrska so nesertificiranite hartii od vrednost. 5ako i kaj sertificiranite hartii od vrednost, i ovde najnapred "e ja razgledame pozicijata na zakonskiot sopstvenik, po {to gi razgleduvame odgovornosta na -R21T-o i na izdava!ot. B.2. SERTI7I8IRANITE HARTII OD VREDNOST I ES(3PPEL B.2... Res!avra&i$a )vraCa<e' na i#e!o na a"ons"io! sops!veni" vo re(is!ero! )a"&ioners"a!a "ni(a' &pored angliskoto pravo, zakonskiot sopstvenik na registriranite hartii od vrednost go gubi svoeto pravo samo ako dade odobrenie (ovlastuvawe) za prenosot, se otkaè od svoite prava ili na nekoj drug na!in e spre!en (esto,,ed) da go dokaùva svoeto pravo. ,akonskiot sopstvenik ne go snosi rizikot od neovlastenite prenosi. *ko hartiite od vrednost se preneseni bez ovlastuvawe na zakonskiot sopstvenik, toj moè da go tuì izdava!ot za koregirawe na registerot i za dobivawe na dividendite i drugite beneficii {to vtasale od 59
momentot na prenosot na hartiite od vrednost na drugo ime. Ova pravilo se primenuva, nezavisno od faktot {to imeto na kupuva!ot ve"e bilo vneseno (upi{ano) vo registerot. %romenata vo registerot ne zadira vo pravata na zakonskiot sopstvenik. 5upuva!ot ja steknuva zakonskata sopstvenost samo ako prodava!ot ima ovlastuvawe za prodavawe. Ova ovlastuvawe moè da bide izre!no ili pretpostaveno (premol!no). 7e utoa, vakvoto ovlastuvawe nema da bide izvedeno od faktot {to sopstvenikot mu gi doveril dokumentite za prenosot na trgovski posredenik (broker) ili na vraboten, koi tie dokumenti gi iskoristile za da izvr{at laèn ili izmamen prenos. #a sli!en na!in zakonskiot sopstvenik ne e obvrzan so transakcijata sklu!ena od strana na negoviot co)trustee (so:fiducijar). #o toj ne go gubi sopstveni!koto pravo ako propu{ti da odgovori na izvestuvaweto na kompanijata koja go predupredila deka za negovite akcii e podneseno barawe za upis vo registerot za promena na sopstvenikot. 5oga "e se otkrie (uznae) za neovlasteniot prenos, imeto na kupuva!ot "e bide otstraneto i izbri{ano od registerot. 5upuva!ot ne moè da spre!i bri{ewe na negovoto ime od registerot. 7e utoa, vo opredeleni okolnosti {to gi analizirame vo natamo{niot tekst toj "e dobie obes{teuvawe od izdava!ot. B.2.2. Od(ovornos! na i dava~o! 5upuva!ot !ie ime bilo otstraneto od registerot moè da bara obes{tetuvawe od kompanijata ako orginalno gi steknal hartiite od vrednost potpiraj"i se na sertifikatite izdadeni od strana na kompanijata. *ngliskite sertifikati za hartiite od vrednost se izdavaat na ime na zakonskiot sopstvenik i na niv se naveduva kolku vkupno edinici od konkretniot tip hartii od vrednost poseduva toj. #a primer na sertifikatot se naveduva deka +ane 'loggs e registriran sopstvenik na 100 hartii od vrednost od tipot . *ko +ane 'loggs ne e zakonski sopstvenik, izdava!ot "e bide odgovoren vo odnos na sekoe lice koe gi kupilo hartiite od vrednost potpiraj"i se na sertifikatot na koj e zapi{ano deka toa lice e niven zakonski sopstvenik. %ri!inata zo{to izdava!ot e odgovoren vo vakvi okolnosti e {to akciskiot sertifikat pretstavuva izjava (deklaracija) "na celiot svet deka liceto !ie ime e zapi{ano na sertifikatot ..... e akcioner na kompanijata". 3zjavata deka 'loggs e zakonski sopstvenik e dadena od strana na izdava!ot so namera taa da se koristi kako takva izjava. &ekoe lice koe "e se potpre na izjavite (podatocite) pri kupuvaweto na hartiite od vrednost moè da gi vr{i vo odnos na kompanijata istite prava {to moèl da gi vr{i i registriraniot akcioner. 3zdava!ot e dolèn da plati nadomest na {teta ako odbie da go registrira ili ako go izbri{e negovoto ime od registerot. 3zdava!ot e odgovoren zatoa {to otkako prethodno mu izjavil na kupuva!ot deka prodava!ot e zakonski sopstvenik na hartiite od vrednost, potoa toj e popre!en (esto,,ed) da dokaùva deka toa lice ne e vsu{nost zakonski sopstvenik. 2sto,,el:ot baziran na sertifikatite go za{tituva samo liceto koe moè da dokaè deka se potprelo na izjavite na izdava!ot i deka tokmu zaradi toa i pretrpelo {teta. Toj ne go {titi liceto koe steknalo la`ni ili falsifikuvani dokumenti za prenos. Toa se slu!uva koga na primer prodava!ot ne e ovlasten za prodavawe na hartiite od vrednost, no poseduva izvoren i orginalen akciski sertifikat (moèbi zatoa {to sertifikatot po nekoj osnov mu bil doveren od strana na zakonskiot sopstvenik). ,a da go izvr{i prenosot vo vakov slu!aj, prodava!ot mora da go falsifikuva potpisot na zakonskiot sopstvenik na obrazecot za prenos. 3sto taka e mo`no neovlasteniot prodava! da gi falsifikuva i akciskiot sertifikat i obrazecot za prenos. 'o dvata slu!aja, kupuva!ot trpi {teta ne zaradi neto!nata izjava na izdava!ot, tuku zaradi falsifikuvanite dokumenti. =iceto koe postapuva so la`ni sertifikati ne se potpira na izjavata na kompanijata, tuku na dokumentite {to bile proizvedeni od nekoj drug. ,aradi taa pri!ina, izdava!ot ne e popre!en (esto,,ed) da dokaùva deka kupuva!ot nema nikakvo pravo vrz hartiite od vrednost i ne treba da go obes{tetuva kupuva!ot. =iceto koe postapuvalo so falsifikuvanite dokumenti ja snosi nesre"ata {to proizleguva od faktot {to prifatilo laèn prenos ili {to kupilo ukradeni hartii od vrednost. &ord Hals(ury go poddrùva ovoj rezultat so iznesuvawe na pragmati!niot argument deka kupuva!ot se nao a vo podobra pozicija vo sporedba so kompanijata da otkrie postoewe na izmamen ili falsifikuvan (laèn) 60
prenos. Toj moè slobodno da izbere so kogo "e sklu!i transakcija i mnogu podobro moè da prosudi od okolnostite vo koi e sklu!ena transakcijata dali dokumentite za prenos se izvorni (orginalni). ,aklu!okot od ovoj oddel e deka common law za{tituva opredeleni kupuva!i od neovlastenite prenosi. Toa se postignuva so davawe na posebna dokazna (evidenciona) sila na sertifikatite za hartiite od vrednost. Toa mu dava pravo na kupuva!ot da go tuì izdava!ot za nadomest na {teta. 0izikot od neovlasten prenos na vakov na!in se prefrla od kupuva!ot na izdava!ot. *ngliskiot metod na za{tita na odredeni kupuva!i vo odnos na neovlastenite prenosi e cvrsto vkorenet vo angliskata pazarna praksa i vo angliskata pravna doktrina. Orginalno inspirirana od pravilata za novacijata, angliskata praksa pretpostavuva deka izdava!ite davaat izjavi na sertifikatite so koi se identifikuva imeto na sekoj individualen sopstvenik i brojot na hartiite od vrednost {to gi poseduva. Toga{ pravoto go {titi kupuva!ot smetaj"i go izdava!ot za odgovoren za tie dadeni izjavi, potpiraj"i se na angliskite pravila za dokaùvaweto, kaj koi se razvieni principi {to moàt da go za{titat kupuva!ot od konkurentskite barawa. B.2.3. Od(ovornos! na +i&e!o "oe #% da+o ins!r%"&i$a na i dava~o! da i vr{i i #eni vo re(is!ero! ,aklu!okot od oddelot F.@.@. be{e deka angliskiot sertifikat za hartii od vrednost vodi kon esto,,el i moè da povle!e odgovornost na izdava!ot na hartiite od vrednost. 3zdava!ot e odgovoren za obes{tetuvawe na kupuva!ot koj gi kupil hartiite od vrednost potpiraj"i se na sertifikatite {to sodràt neto!ni informacii. 7e utoa, izdava!ite vo site situacii vo kraen stepen ne go snosat rizikot na neovlastenite prenosi. 3zdava!ot moè da gi bara iznosite plateni kako obes{tetuvawe od liceto koe gi steknalo hartiite od vrednost od prodava!ot koj ne bil ovlasten da prodava, no bez ogled na toa mu produciral akciski sertifikat i obrazec za prenos na toj kupuva!. Ovde i ne treba da se spomenuva deka vo vakvi okolnosti obrazecot za prenos i ponekoga{ duri i sertifikatite "e bidat falsifikati. *ko kupuva!ot na falsifikuvanite dokumenti uspee da go registrira svoeto ime i da izdejstvuva da mu bide izdaden sertifikat na negovo ime, toj sertifikat "e bide neto!en. #o bez ogled na toa "e stanuva zbor za izvoren (orginalen) sertifikat napraven i izdaden od strana na izdava!ot. 'o oddelot F.1. be{e zaklu!eno deka tretoto lice koe se potpira na vakviot neaùren sertifikat i gi kupuva hariite od vrednost od liceto koe e navedeno kako zakonski sopstvenik na sertifikatot "e bide za{titeno so esto,,el. *ko podocna se pokaè deka hartiite od vrednost orginalno bile preneseni bez ovlastuvawe od orginalniot zakonski sopstvenik, imeto na tretoto lice "e bide otstraneto od registerot. Toga{ tretoto lice moè da bara obes{tetuvawe od izdava!ot. 3zdava!ot moè da gi bara tro{ocite {to toj gi napravil za da go obes{teti tretoto lice od kupuva!ot na falsifikuvaniot sertifikat ili od liceto koe mu dalo instrukcija na izdava!ot da go registrira la`niot prenos. 5upuva!ot ili negoviot zastapnik "e se smetaat za odgovorni bez ogled na toa dali tie znaele ili morale da znaat (ili vo angliskata terminologija "dali bile svesni") za izmamata ili falsifikatot. Osnovata za odgovornosta se pravilata na dogovornoto pravo. 5oga od izdava!ot se bara da ja izvr{i zakonskata dol`nost vo polza na liceto koe podnelo barawe za upis vo akcionerskata kniga, dogovorot za obes{tetuvawe e impliciran (premol!no dogovoren i pretpostaven). =iceto koe bara registracija na prenosot garantira deka prenosot e izvoren i verodostoen. 8araweto opfa"a vetuvawe za obes{tetuvawe na izdava!ot, ako toj postapuvaj"i po baraweto predizvikal utuìva povreda ili {teta na nekoe treto lice. 'etuvaweto se smeta za prifateno od strana na izdava!ot ako toj postapil po baraweto. 'ode!kiot presedan vo vrska so ova pra{awe e presudata na House o0 &ords vo slu!ajot 1$e00ield -or,oration v% 'arclay% 'o toj slu!aj, 'arclays prezentiral la`ni (falsifikuvani) dokumenti za prenos i go instruiral izdava!ot da go vnese negovoto ime vo registerot. Toa dovelo do {teta za izdava!ot i 'arclays trebalo da plati nadomest na {teta na izdava!ot za toa. =ordovite do{le do toj zaklu!ok i pokraj faktot {to i samata banka se potprela na falsifikuvanite dokumenti i nemala pri!ina da veruva deka tie bile falsifikuvani. %raviloto od 1$e00ield bilo afirmirano i pro{ireno od strana na "rivy -ounncil vo slu!ajot Kai Aung v% Hong King and 1$ang$ai 'an ing -or,oration% 'o ovoj slu!aj, falsifikuvanite dokumenti za prenosot i bile prezentirani na kompanijata ne od strana na samiot kupuva!, tuku od strana na broker 61
(trgovski posrednik) koj dejstvuval vo negovo ime. 8rokerot prezentiral falsifikuvani dokumenti kaj kompanijata i baral taa da go registrira kupuva!ot. 'o pismoto {to bilo dostaveno so dokumentite, brokerot upatil na niv kako na "pravilno i zakonito sostaveni akti za prenos". 3ako brokerot ne dejstvuval vo svoe ime, toj bil smetan za odgovoren za obes{tetuvawe na kompanijata za {tetite {to taa gi imala zaradi registracijata na la`niot prenos. ,aklu!ocite od ovoj oddel se deka liceto koe "e i dade instrukcija na kompanijata da izvr{i registracija na prenosot mora da plati obes{tetuvawe ako podocna se pokaè deka dokumentite za prenos bile falsifikuvani i la`ni. Ova pravilo se primenuva nezavisno od faktot {to liceto koe gi podnelo dokumentite !esno i so doobra pri!ina veruvalo deka tie se izvorni i verodostojni. =iceto ne moè kako prigovor da ja istaknuva nebre`nosta (nevnimanieto) na kompanijata kako ne{to {to pridonelo za nastapuvaweto na {tetata. 7e utoa, nema da postoi odgovornost ako brokerot koj ja dal instrukcijata na izdava!ot za promena vo registerot toa go storil potpiraj"i se na orginalniot, iako neto!en akciski sertifikat izdaden od strana na izdava!ot ili negoviot registrar. B.2.5. Za"+%~o&i *ngliskiot pazar izbral da izdava hartii od vrednost vo forma na registrirani instrumenti. Toa zna!i deka pazarnite u!esnici ne se za{titeni so pravilata so koi se reguliraat negocijabilnite instumenti..,akonskiot sopstvenik na hartiite od vrednost ne e zasegnat od izmenite vo registerot napraveni bez negovo ovlastuvawe i toj ima pravo da bara vra"awe na negovoto ime vo toj register. ,akonskiot sopstvenik go gubi svoeto sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost samo ako ja ratificira transakcijata izvr{ena bez negovo ovlastuvawe ili ako na nekoj drug na!in e popre!en da ja dokaùva svojata titula (sopstvenosta) vrz hartiiteod vrednost (esto,,el)% 0izikot od neovlastenite prenosi se administrira so pomo{ na pravilata {to se soglasni na pravecot {to bil izbran od strana na angliskata pazarna praksa % -ommon law razvil doktrinarna tehnika za alokacija na rizikot na neovlastenite prenosi daleku od kupuva!ot. *ko kupuva!ot gi steknal hartiite od vrednost potpiraj"i se na la`nite (falsifikuvanite) dokumenti za prenosot, toga{ toj go snosi rizikot na toj falsifikat. Toa e potkrepeno so politi!ki motivi deka toj e vo najdobra pozicija da gi proceni okolnostite na transakcijata i da go otkrie falsifikatot. &protivno na ova, ako kupuva!ot gi stekne hartiite od vrednost potpiraj"i se na orginalnite sertifikati, na koi pogre{no e navedeno imeto na prodava!ot kako zakonski sopstvenik, toga{ toj ima praven lek protiv izdava!ot. Obrazloènieto za ovoj praven lek e prirodata na hartieniot dokument i podatocite {to bile vneseni na nego. 2okumentot e ,rima 0acie evidence (soborliva prezumpcija) za sopstveni!koto pravo kreirano od strana na izdava!ot na {to se potprela i javnosta. 7e utoa, zad ova vsu{nost stoi èlbata da se zadovoli potrebata na pazarot za sigurnost kaj transakciite so hartiite od vrednost. ?artiite od vrednost se izdavaat za da moàt slobodno da cirkuliraat na pazarot. Ovaa cirkulacija bi bila zna!itelno popre!ena so praviloto {to bara od kupuva!ot da verifikuva dali negoviot prodava! steknal polnova`no sopstveni!ko pravo od svojot prehodnik. 3zdava!ot ima pravo da go istakne svoeto barawe protiv site lica koi mu prezentirale falsifikuvani dokumenti i koi pobarale registracija na prenosot vrz osnova na tie dokumenti. 8araweto se istaknuva vrz osnova na pravilata na dogovornoto pravo. =iceto koe "e i dade instrukcii na kompanijata za promena na registerot so samoto toa garantira deka prenosot e izvoren i vetuva deka "e plati nadomest na {teta ako dokumentite podocna se pokaàt kako falsifikuvani. B.3. NESERTI7I8IRANITE HARTII OD VREDNOST I ES(3PPEL Oddelot 6.2. gi razgleduva common law pravilata so koi se alocira rizikot od neovlastenite prenosi {to se inherentni na transakciite so hartii od vrednost. Ovie pravila bile razvieni vo vrska so sertificiranite prenosi. 62
5oga prenosot na hartiite od vrednost se vr{i so hartieni sertifikati i so hartien obrazec za prenos, pravoto na kupuva!ot e ,rima 0acie dokaàno so samiot fakt deka toj ima vladenie vrz dokumentite. 5upuva!ot se identifikuva kako steknuva!, zatoa {to toj gi prezentira sertifikatot i obrazecot za prenos kaj izdava!ot. 3dentifikacijata se vr{i od strana na izdava!ot ili negoviot registrar. 5oga akciskite prenosi se vr{at preku -R21T, kompanijata ne e involvirana vo procesot na identifikacijata na kupuva!ot i fakti!ki nitu edno !ove!ko oko ne einvolvirano vo procesot na identifikacijata. *vtenti!nosta na instrukcijata za prenosot se verifikuva od strana na kompjuterskiot sistem na -R21T% Ovoj oddel "e go razgleda na!inot na koj pravilata na common law so koi se reguliraat neovlastenite prenosi se primenuvaat pri prenosot na akciite na vakov na!in. %ravilata so koi vo *nglija be{e implementiran reìmot na nesertificiraniot prenos ne dovedoa do ukinuvawe na pravilata na common law. U1R >??: samo gi dopolnuva pravilata {to bile utvrdeni od strana na angliskite sudovi. Toa e dokaz za utvrdeniot razvoj na angliskata pravna doktrina. 5oga *nglija izvr{i dematerijalizacija na hartiite od vrednost be{e vozmo`no taa da go zameni common law so celosno novi zakonski pravila. 7e utoa toa ne be{e napraveno. 0eformata be{e napravena so dodavawe na novi pravila, no i so istovremeno zadrùvawe na prethodnoto prescedentno pravo, {to ne vodi kon zaklu!okot deka vo princip common law i natamu se primenuva na neovlastenite prenosi na nesertificiranite hartii od vrednost. 8ez ogled na toa, voveduvaweto na sistemot za nesertificiran prenos ima{e vlijanie vrz pravilata so koi se reguliraa neovlastenite prenosi. *nalizata sodràna vo ovoj oddel "e pokaè deka, kako i vo slu!ajot so hartienite sertifikati, pravoto seu{te go {titi kupuva!ot od neovlastenite prenosi. %ozicijata na kupuva!ot na nesertificiranite hartii od vrednost, kako i pozicijata na zakonskiot sopstvenik i na izdava!ot na tie hartii od vrednost sepak se razlikuvaat od pozicijata na tie stranki vo vrska so sertificiranite hartii od vrednost na tri na!ina/ : prvata razlika e deka nekoj od rizicite na neovlastenite prenosi deneska mu se naloèni na zakonskiot sopstvenik. #a vakov na!in re{enieto prifateno od strana na angliskoto pravo nego go pribliùva do re{enieto prifateno vo germanskoto i avstriskoto pravo. : vtorata razlika e deka pravilata za esto,,el se !ini deka ja izgubile svojata pravna sila. %ravilata za esto,,el imaat kako svoja posledica prefrlawe na rizikot od neovlastenite prenosi podaleku od kupuva!ot i poblisku do kompanijata izdava!. 7nogu te{ko deneska moè da se vidi na koj na!in tie pravila bi moèle da bidat primeneti vo slu!aite na neovlastenite nesertificirani prenosi. ) U1R >??: ova go kompenzira preku naloùvawe na nekoi od rizicite na neovlastenite prenosi na operatorot na sistemot, -R21-o% -R21T-o odgovara za {tetite {to proizlegle od la`nite ili falsifikuvanite instrukcii za prenos. #o pokraj odgovornosta na izdava!ot, odgovornosta na -R21T-o e ograni!ena na dva bitni na!ina. -R21T-o odgovara samo do zakonskiot limit i prestanuva da bide odgovoren ako moè da go identifikuva liceto koe izvr{ilo falsifikat. 'o tie okolnosti, rizikot od neovlastenite prenosi se vra"a nazad kaj kupuva!ot, na kogo mu se ostava barawe {to toj najverojatno i nema da moè da go vr{i. Ova pretstavuva treta razlika pome u sertificiranite i nesertificiranite prenosi. %rimenata na common law pravilata na nesertificiranite hartii od vrednost i na interakcijata na common law so zakonskite pravila podetalno ja razgleduvame vo oddelite 6.3.1.-6.3.4. *nalizata najnapred "e se fokusira na pravilata so koi se reguliraat pravata na zakonskite sopstvenici. %otoa, "e gi razgleduvame odgovornosta na -R21T-o i na izdava!ot. B.3... Res!avra&i$a )vraCa<e' na i#e!o na sops!veni"o! vo re(is!ero! &pored common law, zakonskiot sopstvenik na registriranite hartii od vrednost ne go gubi svoeto sopstveni!ko pravo ako negovoto ime bez negovo ovlastuvawe bilo izbri{ano od registerot. Ova pravilo ne e izre!no ukinato so pravilata so koi se regulira sistemot na nesertificirani prenosi. Ovaa kniga po!iva vrz pretpostavkata deka zakonskiot sopstvenik !ie ime bilo izbri{ano od registerot bez negovo ovlastuvawe seu{te vo princip ima pravo da bara korekcija na registerot. 63
8ez ogled na toa, dodeka sopstvenikot na sertificiranite hartii od vrednost moè vo doverba da gi ostavi sertifikatite vo ne!ii tu i race, sopstvenikot na nesertificiranite akcii treba da ja !uva vo tajnost sopstvenata lozinka (,assword) od sistemot. ,akonskiot sopstvenik e obvrzan so instrukciite dostaveni od sekoj {to imal pristap do negoviot kompjuter. &ekoga{ koga instrukcijata "e bide ispratena od umreèniot kompjuter, instrukcijata "e bide identifikuvana kako "soodvetno avtenticizirana dematerijalizirana instrukcija" i toj "e bide obvrzan so nea. 3stoto pravilo se primenuva i na investitorot koj nema pristap do mreàta, no koj nazna!il nekoj broker (trgovski posrednik) da ja vodi mreàta vo negovo ime. 8rokerot dejstvuva kako ne{to {to vo *nglija se narekuva "korisnik:sponzor". &opstvenikot vo !ie ime brokerot dobil dozvola da ima pristap do mreàta nema pravo da negira deka instrukcijata bila ispratena so negovo ovlastuvawe. &istemot dozvoluva ograni!uvawa na transakciite sklu!eni od strana na brokerite vo ime na nivnite klienti, no ostanuva faktot deka sopstvenikot na nesertificiranite hartii od vrednost e za{titen vo mnogu pomala merka otkolku sopstvenicite na sertificiranite hartii od vrednost vo odnos na izmamnite trgovski posrednici (brokerite). Ovaa promena e va`na zatoa {to vo golem broj slu!ai vo ovaa sfera zakonskiot sopstvenik go ostava hartieniot sertifikat kaj vraboteniot ili kaj brokerot. &opstvenikot ne e obvrzan so la`nite transakcii izvr{eni od strana na liceto na koe toj mu gi doveril sertifikatite. &pored noviot reìm, zakonskiot sopstvenik e obvrzan so instrukcijata {to bila ispratena od strana na koe bilo lice koe so ili bez ovlastuvawe mu pristapilo na sistemot od negoviot kompjuter. Ova pravilo go prefrla rizikot od neovlastenite instrukcii na zakonskiot sopstvenik. Ova novo re{enie e mnogu pove"e sli!no na ona prifateno vo germanskoto i avstriskoto pravo, kade {to rizikot od neovlastenite prenosi generalno mu se naloùva na sopstvenikot na hartiite od vrednost. Toa moè da se smeta za primer za preklopuvawe, zatoa {to krajniot rezultat do koj vodat angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo po!nuva da stanuva se pove"e sli!en. 7e utoa, va`no e da se zabeleì deka trite pravni sistemi mnogu pove"e po!nale da nalikuvaat na funkcionalno nivo : odnosno spored rezultatite do koi vodat nivnite pravni doktrini. #e postoi preklopuvawe na pravnite doktrini. %reklopuvaweto {to se javuva se !ini deka ne e rezultat {to bil planiran nitu od strana na zakonodavcite, nitu pak od strana na pazarnite sili {to go pottiknuvale reformskiot proces {to dovel do U1R :;;< i U1R >??:% B.3.2. Od(ovornos!a na C%ES(Co a +a,ni!e )fa+sifi"%vani!e' ins!r%"&ii -R21T-o e odgovoren spored U1R >??: na site lica koi pretrpele zagubi i {teti kako rezultat na la`nite (falsifikuvanite) instrukcii ili kako rezultat na nastan {to predizvikal ispra"awe na neovlastena instrukcija. =a`nite (falsifikuvanite) instrukcii se onie instrukcii {to bile isprateni od nekoj koj imal pristap do sistemot bez da bide ovlasten za toa. Ova se slu!uva koga liceto mu pristapilo na sistemot od kompjuter {to ne e del od mreàta. Toa isto taka se slu!uva koga nekoj od vnatre manipulira so mreàta : koga na primer investitorot pra"a instrukcija od svojot umreèn kompjuter prepravaj"i se deka e investitorot # i go pottiknuva sistemot da ja prifati instrukcijata kako instrukcija na investitorot #. %redizvikuva!kite nastani (causative events) se site drugi nastani {to ne se la`ni (falsifikuvani) instrukcii/ sistemot/ padot na sistemot {to dovel do toa -R21T-o da go smeni upisot vo registerot bez ovlastuvawe na sopstvenikot bi bil samo eden primer za toa. -R21T-o e odgovoren za {tetite nastanati kako rezultat na la`nite (falsifikuvanite) instrukcii ili za pottiknatite instrukcii na operatorot. #egovata odgovornost e ograni!ena na 50.000 britanski funti% -R21T-o ima objektivna (striktna) odgovornost, no negovata odgovornost prestanuva ako uspee da go identifikuva liceto {to e odgovorno za la`nata instrukcija ili za pottiknatata instrukcija na operatorot. ,a da moè da se potpre na ovoj prigovor (odbrana), -R21T-o mora da dokaè deka konkretnoto lice ja predizvikalo instrukcijata ili predizvikuva!kiot nastan. #e e neophodno liceto koe ja pretrpelo {tetata da ima mo`nost za praven lek ili da izdejstvuvalo obes{tetuvawe od identifikuvanoto lice. &pored U1R >??:, pravilo 36! -R21T-o ne e vikarijalno odgovoren za aktite na svoite vraboteni ili zastapnici kako 64
generatori na instrukciite i zatoa moè da ja izbegne odgovornosta ako go imenuva vraboteniot koj ja predizvikal nesoodvetnata instrukcija. U1R >??:, pravilo 36 mu go naloùva rizikot od la`nite instrukcii na operatorot na -R21T% -R21T-o odgovara ako zakaàt bezbednosnite mehanizmi na sistemot i ako dozvolat ispra"awe na instrukcija bez ovlastuvawe na liceto koe ima pravo da go stori toa. -R21T-o e objektivno odgovoren, no negovata odgovornost e ograni!ena na slu!aite vo koi liceto koe se zame{alo vo sistemot ne moè da bide identifikuvano. 5aàno na poop{t na!in, -R21T-o e odgovoren samo ako ne moè da dokaè koj e toj {to ja manipuliral kompjuterskata mreà. 1*/*/* Od(ovornos!a na i dava~o! %raviloto deka izdava!ot e odgovoren na sekoe lice koe steknalo akcii potpiraj"i se na sertifikatite izdadeni od strana na izdava!ot ne se primenuva na nesertificiranite hartii od vrednost, zatoa {to izdava!ot ne izdava sertifikati. 8ez ogled na toa, izdava!ot seu{te vodi register (akcionerska kniga) koja barem vo izvesna merka isto taka pretstavuva ,rima 0acie evidence na sopstvenosta. 7e utoa seu{te ne postojat presedani vo vrska so toa dali podatocite od registerot zna!at izjava na izdava!ot {to dava pravo za esto,,el. 2uri i da ima presedan vo vrska so ova pra{awe, postojat nekolku pri!ini zo{to "e bide te{ko da se istaknuva baraweto na kupuva!ot vo odnos na kompanijata. %rvo i najbitno e deka kupuva!ot na nesertificiranite hartii od vrednost voop{to ne e verojatno deka "e go konsultira registerot pred da go prifati prenosot. Od tie pri!ini, koga toj kupuva hartii od vrednost, toj ne se potpira na informaciite sodràni vo registerot. .pisite vo registerot ne se klu!nata rabota {to nego go pottiknuvaat da sklu!i nekoja transakcija. 2uri po sklu!eniot kupoprodaèn dogovor, kupuva!ot doznava za podatocite sodràni vo registerot. #o duri i toga{, toj ne go konsultira registerot samiot, tuku pu{ta instrukcija vo -R21T% *ko prodava!ot vnese instrukcija {to se sparuva so negovata, sistemot predizvikuva izmena na registerot i pla"awe na cenata. Toa moèbi go relaksira kupuva!ot, no toj pri toa ne se potpira vrz samiot register, tuku vrz mehanizmot obezbeden od strana na -R21T% 5ompanijata go nazna!ila sistemot za izvr{uvawe na transakciite so hartiite od vrednost i samiot mehanizam na -R21T se potpira na podatocite {to orginalno bile zemeni od registerot (akcionerskata kniga) na izdava!ot. 7e utoa postoi somne` dali samiot toj fakt e dovolen da ni pokaè deka procesuiraweto na instrukciite na kupuva!ot i na prodava!ot zna!i izjava (za garancija) na izdava!ot vo odnos na kupuva!ot. 2rug problem e {to so U1R >??: dojde do promena na pravnoto zna!ewe na registerot na akcionerite (!lenovite) na kompanijata (akcionerskata kniga). 5ako rezultat na noviot propis, registerot na !lenovite sega se sostoi od dva dela/ registerot na izdava!ot koj go vodi samata kompanija i registerot na operatorot koj go vodi -R21T-o. 0egisterot na izdava!ot seu{te sodrì upisi vo pogled na sertificiranite i nesertificiranite hartii od vrednost i toj vo princip seu{te pretstavuva prima facie evidende (soborliva prezumpcija) za sopstveni!koto pravo (U1R >??:, pravilo 24(1)). 7e utoa, ova pravilo podleì na uslov. .slovot {to se primenuva samo na upisite vo vrska so nesertificiranite hartii od vrednost e deka koga upisot vo registerot na kompanijata izdava! ne e konzistenten so upisot vo registerot na operatorot, podatocite vo registerot na izdava!ot prestanuvaat da pretstavuvaat ,rima 0acie evidence za sopstvenosta vrz hartiite od vrednost. Ne postoi odredba {to naveduva deka registerot na operatorot pretstavuva prima facie evidence za sopstvenosta vrz nesertificiranite akcii. #ekonzistentnosta pome u registerot na izdava!ot i na operatorot nema da se slu!uva !esto. 7e utoa, vo takov slu!aj, ne postoi upis {to obezbeduva ,rima 0acie evidence za sopstvenosta. Tokmu zatoa toa na kupuva!ot u{te pove"e mu ja ote`nuva mo`nosta da se potpre na pravilata za esto,,el% %oslednata pri!ina {to baraweto na kupuva!ot "e moè te{ko da se izvr{i e {to kompanijata na koja i se dozvoluva da se potpre na soodvetno avtenticiziranata dematerijalizirana instrukcija (,adi) e za{titen so pravilata za taa instrukcija. U1R >??:, pravilo 35(8) naveduva deka liceto na koe mu e dozvoleno da ja prifati rabotata nema da odgovara za {teta ili na drug na!in na nitu edno lice zaradi toa {to se potprel na rabotata {to mu bila dozvolena da ja prifati." *ko ,adi (dematerijaliziranata instrukcija) 65
ja predizvika kompanijata da izvr{i izmena vo registerot i so toa da dade izjava (garancija) {to gi stava vo pogon pravilata za esto,,el, osnovata za odgovornosta na kompanijata ne leì vo faktot {to taa se potprela na ,adi pri izmenata na registerot. 3nvestitorot koj ja tuì kompanijata svoeto barawe "e go vtemeli na faktot {to kompanijata propu{tila da ja izvr{i svojata dol`nost (obvrska) nego da go registrira kako !len na kompanijata (dru{tvoto) : ili ako go izvr{ila toj upis, {to taa i natamu prodolìla nego da go tretira kako !len. 5ompanijata "e bide odgovorna zatoa {to izjavata (garancijata) nea ja li{uva od pravoto da dokaùva deka prodava!ot od kogo investitorot gi steknal akciite ne bil niven sopstvenik. 7e utoa, dematerijaliziranata instrukcija (,adi) povremeno moè da bide odgovorna za odgovornosta na kompanijata/ tokmu zaradi instrukcijata kompanijata nema da go promeni svojot register i nema da podleì na pravilata za esto,,el. 5ako rezultat na toa, taa "e bide vo mo`nost da se odbrani od baraweto na investitorot. Ovoj tip na odgovornost, iako indirektno, se javuva "zaradi toa {to kompanijata se potprela" na dematerijaliziranata instrukcija : ,adi. USR 2001! pravilo 35(8) e sostavena {iroko. Taa naveduva deka kompanijata nema "da odgovara za {tetite ili na drug na~in na bilo koe lice". 3ako nema presedani vo vrska so ova pra{awe, moè da se tvrdi deka USR 2001! pravilo 35(8) ja ukinuva odgovornosta na kompanijata {to inaku bi postoela kako rezultat na pravilata za esto,,el% &eto toa zna!i deka e sosema neverojatno deka kupuva!ot na nesertificiranite akcii "e ima barawe vo odnos na kompanijata ako se potprel na podatocite obezbedeni od strana na -R21T sistemot, za koi podocna "e se pokaè deka bile neto!ni. *ko gre{kata se dolì na la`nata (falsifikuvanata) instrukcija, liceto koe pretrpelo {teta ima pravo svoeto barawe da go istakne vo odnos na CRESTCo spored USR 2001! pravilo 36. Odgovornosta na -R21T-o e ograni!ena na 50.000 britanski funti i moè da bide izbegnata ako -R21T go identifikuva liceto koe se zame{alo vo sistemot. &pored U1R >??: kompanijata e odgovorna za povreda na zakonskata obvrska vo odnos na sekoe lice koe pretrpelo {teta zaradi promenite izvr{eni vo registerot, ako tie promeni bile izvr{eni nesoglasno so instrukciite na operatorot, so sudski nalog ili zakonski propis. Ovaa odgovornost ne ja isklu!uva odgovornosta vrz nekoja druga osnova. Ova pravilo potsetuva na praviloto od slu!ajot Di5on v% Kennaway 6 -o% i slu!ajot Hart v% 7rontino% 'o dvata slu!ai, kompanijata bila odgovorna vo okolnostite vo koi nejziniot sekretar nesoodvetno go izmenil registerot. 0ezultatot na ovaa analiza e deka odgovornosta na kompanijata za neto!nite izjavi (garancii) vo odnos na li!nosta na akcionerot e zameneta so odgovornosta na zakonskiot sopstvenik, od edna strana, i so odgovornosta na operatorot na sistemot za {tetite nastanati zaradi la`ni (falsifikuvani) instrukcii, od druga strana. 0izikot od neovlastenite prenosi zatoa e ottrgnat od kompaniajta na -R21T-o% 7e utoa, ovaa promena go ostava kupuva!ot bez nikakva za{tita vo slu!aite vo koi {tetata go nadminuva zakonski utvrdeniot limit : i {to e u{te pova`no, vo slu!aite vo koi -R21T-o moè da go identifikuva liceto koe go izvr{ilo falsifikatot ili izmamata. Toa go ostava kupuva!ot so mnogu verojatno barawe {to ne moè da go izvr{i i zatoa go vra"a rizikot od izmamata ili falsifikatot nazad kaj kupuva!ot i kaj samiot pazar. 1*/*+* Har!ii!e od vrednos! "a"o prenos+ivi prava -den moèn na!in za za!uvuvawe na odgovornosta na izdava!ot vo slu!aite na neovlasteni prenosi e da gi pogledneme politi!kite pri!ini {to go opravduvaat funkcioniraweto na pravilata za esto,,el vo slu!aite na neovlastenite prenosi na sertificiranite hartii od vrednost. Odgovornosta na izdava!ot nikoga{ ne bila bazirana samo na tehni!kio pra{awa. Taa bila potkrepena so idejata deka hartiite od vrednost se kreirani za da cirkuliraat na pazarot. ,akonot ja priznava taa cel i ja olesnuva prenoslivosta na hartiite od vrednost preku za{titata na kupuva!ot. 'o slu!ajot Davis v% T$e 'an o0 2ngland, sudijata 'est -+ ja opravdal odgovornosta na izdava!ot vo odnos na kupuva!ot za la`niot prenos so slednive zborovi/ "*ko ne e takov zakonot, toga{ koj bi kupuval akcii ili koj bi bil siguren deka akciite {to toj gi poseduva realno mu pripa aat na nego9 Otsekoga{ predmet na zakonodavstvoto bilo da go olesnuva i da obezbedi mehanizam za prenosot na akciite vo javnite fondovi. Ovoj mehanizam na prenos pretstavuva 66
edna od prednostite povrzana so ovoj vid sopstvenost i taa prednost bi bila celosno uni{tena ako od kupuva!ot se bara za regularnosta na prenosot da gi gleda site razli!ni lica preku koi taa akcija pominala." 0izikot od neovlastenite prenosi zatoa i bil naloèn na kompanijata ne samo zatoa {to taa gi izdala akciite, tuku i zatoa {to taa ima najgolema polza od prenoslivosta na nejzinite akcii. ,boruvaj"i za odgovornosta na kompanijata, sudijata -oc (urn +% vo presudata vo slu!ajot Re 'a$ia and 1an 7rancisco Rly -o% veli/ "5ompanijata e dol`na da vodi register na akcionerite (akcionerska kniga) i ima pravo (ovlastuvawe) da izdava sertifikati so koi "e sertificira (potvrdi) deka sekoj individualen akcioner imenuvan vo registerot e registriran akcioner na konkretnite opredeleni (specificirani) akcii. Ova ovlastuvawe za izdavawe na sertifikati (potvrdi) e dadeno za da mu se dade na akcionerot mo`nost za polesno raspolagawe so svoite akcii na pazarot i za da se obezbedi mehanizam tie da moàt da gi prodadat svoite akcii vedna{ {tom "e go dokaàt postoeweto na prometlivoto pravo, pa efektot od ovoj mehanizam e {to akciite dobivaat pogolema vrednost. Ovlastuvaweto za izdavawe na sertifikatite (potvrdite) zatoa e od polza na samata kompanija generalno." 5ompanijata kako kraen korisnik (beneficijar) isto taka ima i najgolem motiv i pottik za podobruvawe i nadzor (sledewe) na sigurnosta na mehanizmot za prenos. 7o`no e da se tvrdi deka novite pravila za prenosot go nosat prenosite nadvor od racete na kompanijata i gi doveruvaat na -R21T-o% &e !ini pravedno -R21T-o isto taka da snosi i del od rizikot za neovlastenite prenosi. 7e utoa, ona {to se !ini pomalku razumno e deka toa "e dovede do prefrlawe na nekoi od rizicite na prenosot nazad kaj kupuva!ot koj od site involvirani strani e vo najnepovolna pozicija vo odnos na kontrolata na toj proces. &istemot za prenos koj po!iva na kompjuterski operacii bil voveden za da gi zabrza prenosite i ne bil planiran da dovede do promena na pravnata priroda na hartiite od vrednost, zatoa {to olesnetata prenoslivost e sostaven del od taa pravna priroda. 3deite {to go opravduvaat efektot na pravilata za esto,,el vo vrska so sertificiranite prenosi go poddrùvaat prenosot deka rizikot od neovlastenite prenosi na nesertificiranite hartii od vrednost ne treba da go snosi kupuva!ot. &e pretpostavuva deka izdava!ite nemaat nikakvo vlijanie vrz verifikacijata na neovlastenite prenosi. #o istoto moè da se kaè i za odgovornosta za falsifikuvanite ili izmamnite sertificirani (hartieni) prenosi. 3zdava!ot e odgovoren vo vakvi slu!ai duri i koga gi prezele site merki na pretpazlivost pri izvr{uvaweto na prenosot. Ostanuva da se vidi dali ovie razmisli "e gi uverat sudovite da gi primenat pravilata za esto,,el vo odnos na kupuva!ot. B.3.6. Za"+%~o&i 0izikot od neovlastenite prenosi na nesertificiranite hartii od vrednost se alocira na razli!ni na!ini vo sporedba so alokacijata na rizikot od neovlastenite prenosi kaj sertificiranite hartii od vrednost. %ostojat tri razliki. %rvata e deka zakonskiot sopstvenik na sertificiranite hartii od vrednost ne e obvrzan so prenosot {to bil falsifikuvan od strana na nekoj vraboten ili nekoj trgovski posrednik (broker) na kogo toj mu gi doveril sertifikatite za hartiite od vrednost. &pored noviot reìm zakonskiot sopstvenik e obvrzan so instrukciite {to mu bile prateni od strana na vraboteniot ili trgovskiot posrednik (broker), nezavisno od toa {to tie ne bile prateni so negovo ovlastuvawe. Ova vodi kon prefrlawe na rizikot od neovlastenite prenosi od kupuva!ot na zakonskiot sopstvenik. Ovaa nasoka na tovarot na rizikot treba da se pozdravi zatoa {to rizikot najefikasno go snosi liceto koe e vo najdobra pozicija da go kontrolira. ,akonskiot sopstvenik na nesertificiranite hartii od vrednost e vo najdobra pozicija vo sporedba so site drugi involvirani strani da go ograni!i pristapot do negovata konekciona to!ka za povrzuvawe so mreàta. #a sli!en na!in, sponzoriraniot !len na -R21T moè slobodno da go izbere svojot sponzor i na toj na!in da go namali rizikot od neovlasten prenos na negovite akcii, odnosno od prenos na akciite bez negova soglasnost. 'torata razlika e deka -R21T-o e odgovoren za {tetite {to proizleguvaat od la`nite ili falsifikuvanite instrukcii za prenos. Toa go izolira kupuva!ot vo izvesna merka od rizicite na 67
neovlastenite prenosi, no za{titata dadena so zakonskoto pravilo e poslaba od efektot {to e kreiran so pravilata za esto,,el. -R21T-o e odgovoren samo do iznosot od 50.000 britanski funti po slu!aj i toj prestanuva da bide odgovoren ako uspee da go identifikuva falsifikatorot ili izmamnikot. Tretata razlika e deka i pokraj toa {to pravilata za esto,,el moàt i da ne bidat ukinati, voop{to ne e lesno da se vidi na koj toa na!in tie "e funkcioniraat protiv kompanijata izdava!. %rili!no e somnitelno dali tie seu{te moàt da obezbedat mehanizam {to "e mu pomogne na kupuva!ot da bara nadomest na {teta od izdava!ot vo slu!aite na neovlasten prenos. B.5. REZI9E NA ANA/IZATA 3nspirirani od pravniot reìm {to postoel koga za prv pat vo *nglija se pojavile hartiite od vrednost, angliskite izdava!i do deneska predominantno izdavaat registrirani hartii od vrednost (hartii od vrednost na ime). Ser!ifi"a!i!e {!o se i davaa! a re(is!rirani!e -ar!ii od vrednos! ne se s#e!aa! a ne(o&i$a*i+ni ins!r%#en!i. 5upuva!ot na vakvite hartii od vrednost (vo na{iot sistem potvrdi) zatoa podleì na op{toto pravilo deka sopstvenosta vrz tie hartii od vrednost toj "e ja stekne samo ako prodava!ot imal pravo (ovlastuvawe) niv da gi prodava. -fektot na ova op{to pravilo e ublaèn so angliskite pravila za esto,,el. %ravilata za esto,,el se del od angliskoto pravo za dokaùvaweto (evidence)% Tie go popre!uvaat izdava!ot da dokaùva deka kupuva!ot gi kupil hartiite od vrednost od prodava! koj ne bil ovlasten niv da gi prodava i kako posledica na toa baraat od izdava!ot toj da go tretira neovlasteniot kupuva! na ist na!in kako {to go tretira i zakonskiot sopstvenik. 'a`no e da se zabeleì deka pravilata za esto,,el funkcioniraat samo indirektno zatoa {to tie ne vr{at prenos na sopstvenosta na kupuva!ot, tuku tie samo baraat od izdava!ot na hartiite od vrednost da go tretira kupuva!ot kako toj da e zakonski sopstvenik. 3zdava!ot najverojatno "e go zadovoli baraweto na kupuva!ot preku otkup na nekoi hartii od vrednost na pazarot {to "e mu gi prenese na nego. 5ako rezultat na toa, kupuva!ot isto taka "e stane zakonski sopstvenik na hartiite od vrednost. 5ako rabota na pravnata doktrina, vakviot rezultat se postignuva samo indirektno. Odgovornosta na izdava!ot se javuva samo samo kupuva!ot gi kupil hartiite od vrednost potpiraj"i se na sertifikatite {to bile orginalni (izvorni), a ne i na sertifikatite {to bile neto!ni (falsifikuvani). Toa se slu!uva koga izdava!ot : pottiknat na primer od izmamnikot : produciral akciski sertifikat {to upatuva na liceto kako na zakonski sopstvenik koj vo realnosta nema zakonsko sopstveni!ko pravo vrz tie hartii od vrednost i koga kupuva!ot gi kupil tie hartii od vrednost potpiraj"i se na toj laèn sertifikat. %ravilata za esto,,el se razvieni vo rvska so sertificiranite hartii od vrednost, to est vo vrska so hartiite od vrednost izdadeni vo hartiena forma. Od aspekt na ovaa kniga, va`no e da se zabeleì deka *nglija ne ja ukinala svojata sudska praksa {to bila razviena vo vrska so neovlastenite prenosi duri i koga izvr{i dematerijalizacija na prenosite na hartiite od vrednost. *ngliskata pravna doktrina i natamu prodolùva da !ekori po patot {to go izbrala mnogu odamna/ U1R >??: samo go dopolnuva common law dodavaj"i pravilo za odgovornosta na izdava!ot. #o pravilata za neovlastenite prenosi, kako {to se !ini deka se primenuvaat po dematerijalizacijata, vr{i alokacija na nekoi od rizicite {to proizleguvaat od neovlastenite prenosi i od izdava!ot gi prefrlaat na zakonskiot sopstvenik na nesertificiranite hartii od vrednost. #a ovoj na!in se dobiva rezultat {to angliskoto pravo go dobliùva do rezultatite {to se dobivaat so primenata na germanskoto i avstriskoto pravo. *ngliskata pravna doktrina ne se pribliìla do germanskata i avstriskata pravna doktrina, no bez ogled na toa ovde stanuva zbor za preklopuvawe (pribliùvawe). 3nteresno e {to ne postojat dokazi deka toa pribliùvawe na pravnite pravila vo vrska so neovlastenite prenosi bi moèlo da bide rezultat na planovite na onie koi ja zamisluvale i implementirale reformata pottiknata od U1R :;;< i U1R >??:% $lavite 2 - 6 se odnesuvaa na slu!aite vo koi investitorite direktno gi dràt i poseduvaat svoite hartii od vrednost. 'o ovie glavi be{e pretpostaveno deka imeto na investitorot e vneseno vo registerot za 68
hartii od vrednost (akcionerskata kniga). 'o glavata D "e gi razgleduvame sopstveni!kite prava na investitorite koi svoite hartii od vrednost gi dràt indirektno, to est preku posrednik.
D. INDIRE4TNO POSEDUVA1E NA HARTIITE OD VREDNOST D... VOVED 'o *nglija, investitorot moè da gi drì hartiite od vrednost na eden od trite osnovni na!ini. %rvo, toj moè da gi drì hartiite od vrednost na svoe ime vo sertificirana forma. 'o takov slu!aj, negovoto ime e vpi{ano vo registerot na hartiite od vrednost. Toj dobiva hartien sertifikat i se smeta deka go poseduva zakonskoto sopstveni!ko pravo vrz hartiiteod vrednost. 69
'toro, investitorot moè da gi drì hartiite od vrednost vo svoe ime, no vo nesertificirana forma. ,a da moè da gi drì hartiite od vrednost direktno vo nesertificirana forma, investitorot treba da stane !len (u!esnik) na -R21T% %ostojat dva na!ina za participirawe vo -R21T ) ako se stane korisnik (user) ili ako se nazna!i sponzor koj e korisnik (user)% 0azlikata pome u dvete e {to korisnicite imaat kompjuterska vrska so -R21T% 5orisnikot treba da gi stekne neophodnite fardveri i softveri za da se povrze so mreàta. .!esnicite koi ne se korisnici nemaat takva kompjuterska vrska, tuku na sistemot mu pristapuvaat preku sponzor koj ima pristap do mreàta i dejstvuva vo ime na u!enikot. Ovaa forma na participacija vo -R21T isto taka se naveduva kako "li!no !lenstvo". 'o dvata slu!aja imeto na investitorot se pojavuva vo registerot za hartii od vrednost i investitorot ima zakonsko sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost. Treto, investitorot moè da izbere hartiite od vrednost da gi drì kaj posrednik, koj tie hartii "e gi drì vo negovo ime i za negova smetka. 'o vakov slu!aj, se veli deka hartiite od vrednost se dràt indireknto ili preku posrednik. 3nvestitorot nema zakonsko sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost i vo registerot na hartiite od vrednost se pojavuva imeto na posrednikot ili na kompanijata polnomo{nik (nominee). %ostojat dva standardni na!ina na koj posrednicite gi dràt hartiite od vrednost za svoite klienti. %rviot e koga posrednikot gi drì hartiite od vrednost na na!in {to ovozmoùva konkretnite hartii od vrednost da im bidat pripi{ani na individualnite klienti. Ovoj metod na drèwe na hartiite na klientot bara povisoko nivo na administrirawe kaj posrednikot i zatoa !esto e povrzan so povisoko nivo na dava!ki za pruènata usluga. 'toriot na!in na indirektno drèwe na hartiite od vrednost e koga posrednikot gi drì hartiite vo polza na nekolku klienti, bez pritoa da gi alocira konkretnite hartii na individualnite klienti. *ko hartiite od vrednost se dràt na vakvi nealocirani osnovi, obi!no se veli deka tie se dràt vo pul (zbirno) na "pul smetka" (,ooled account) ili "omnibus smetka" (omni(us account). 2rèweto na hartiite od vrednost na klientot na omnibus osnova !esto pati e mnogu poeftino, otkolku nivnoto drèwe na alocirani osnovi. %ravnata pozicija na investitorot koj direktno gi drì hartiite od vrednost vo sertificirana ili nesertificirana forma be{e analizirana vo glavite @:F. 'o ovaa glava, "e ja razgleduvame pravnata pozicija na investitorite koi gi dràt hartiite od vrednost indirektno preku posrednik. 8ez ogled na toa dali hartiite od vrednost se dràt preku posrednik na alocirani ili na nealocirani osnovi, va`no e da se utvrdat okolnostite vo koi klientot ima sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost {to se dràt vo negovo ime. ,a da se utvrdi dali investitorot ima sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost {to se dràt na indirekten na!in treba podetalno da go razgledame angliskoto pravo i angliskite pravila za sopstveni!koto pravo spored e.uity (e.uita(le owners$i,)% ,aklu!okot na oddelot 2.4. be{e deka sopstvenosta spored e.uity nastanuva koga "e bide kreiran trust. Trustot se kreira po sila na zakon (konstruktiven trust ) constructive trust) ili kako rezultat na izre!na izjava na voLa (izre!en trust ) e5,ress trust). Trustot {to nastanuva po sila na zakon be{e analiziran vo oddelot @.H. i vo oddelite B.B.B. i B.H.H. Celta na ovaa glava e da se fokusira na izre!niot trust {to e osnovan vo polza na klientite koi sakaat indirektno da gi dràt svoite hartii od vrednost. %red da gi analizirame okolnostite vo koi nastanuva izre!niot trust moèbi vredi da se potsetime na nekoi karakteristiki na trustot. 'e"e be{e zabeleàno deka angliskoto pravo za sopstvenosta prifatilo dva koncepta za sopstvenosta, sopstvenost spored zakon (common law) i sopstvenost spored e.uity% 5oga nekoj konkreten predmet se drì vo trust, fiducijarot (trustee) ima zakonsko sopstveni!ko pravo vrz predmetot, a korisnikot ima sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz istiot toj predmet. *nalizata blago se menuva koga hartiite od vrednost se dràt na indirekten na!in preku lanec na posrednici. 'o tie okolnosti posrednikot so kogo krajniot investitor ima direkten (neposreden) odnos nema zakonsko sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost. #amesto toa, toj posrednik ima sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz tie hartii od vrednost {to nekoj drug posrednik gi drì vo negovo ime. 5rajniot investitor ima sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz pravoto {to bilo kreirano vo polza na negoviot neposreden posrednik. 5oga hartiite od vrednost se dràt indirektno, posrednikot dejstvuva kako trustee, a investitorot dejstvuva kako korisnik (beneficijar). 5ako rezultat na toa, vo angliskoto pravo, za razlika od germanskoto i avstriskoto pravo, posrednicite imaat sopstveni!ki interes vrz hartiite od vrednost {to tie gi dràt vo polza na svoite klienti. 7e utoa, ovoj sopstveni!ki interes podleì na sopstveni!kiot interes 70
spored e.uity na klientot. &opstvenosta spored e.uity prodolùva da postoi duri i koga hartiite od vrednost se prodadeni od strana na posrednikot bez ovlastuvawe na klientot. Ova pravo se gasi samo ako tretoto lice gi steknalo hartiite od vrednost na sovesen i !esen na!in i za nadomest (sovesen imatel). &opstveni!koto pravo spored e.uity na investitorot isto taka ima prioritet vo slu!aj na insolventnost (ste!aj) na investitorot i ima prioritet pred pobaruvawata na op{tite doveriteli na posrednikot. %odocna "e pokaème deka so koristewe na razli!ni pravni doktrini, germanskoto i avstriskoto pravoo postignuvaat sli!en stepen na za{tita za investitorite {to svoite hartii od vrednost gi dràt indirektno, preku posrednici, kako {to e toa slu!aj vo angliskoto pravo. ,a da nastane izre!niot trust spored angliskoto pravo, treba da bidat ispolneti tri uslova. Ovie uslovi isto taka se naveduvaat kako "tri sigurnosti " (t$ree certainties), vo smisla na ne{to opredeleno i odredeno% %rviot e sigurnosta na namerata. 'toriot e sigurnost na korisnikot (beneficijarot). Tretiot e sigurnosta na predmetot na trustot. &igurnosta na korisnikot (beneficijarot) obi!no ne predizvikuva problemi vo kontekstot na pazarite na hartiite od vrednost i zatoa ovde i nema da ja razgleduvame. &lednite delovi "e bidat fokusirani na sigurnosta (opredelenosta) na namerata i na sigurnosta (opredelenosta) na predmetot na trustot. D.2. SI:URNOST NA NA9ERATA 5onzistentno na patot prifaten od strana na angliskoto pravo, uslovot za sigurnost na namerata se fokusira na namerata na posrednikot da gi drì hartiite od vrednost. #amerata moè da se izvede od izre!nite odredbi za toa vo dokumentacijata so koja e vospostaven odnosot pome u posrednikot i klientot. Taa isto taka moè da se izvede od faktot {to strankite imale jasna namera predmetot na klientot da se drì kako poseben fond vo racete na posrednikot. #e postoi uslovot klientot da dava soglasnost za sozdavaweto na trustot. 2uri i koga klientot vo najgolemiot broj slu!ai "e pobara ili barem "e se soglasi negoviot predmet da se drì vo trust, kako op{to pravilo od pravoto za trustot, samiot trust "e nastane po samo po sila na namerata na posrednikot. .slovot za sigurnost na namerata treba da bide zadovolen bez ogled na toa dali hartiite od vrednost se dràt na alocirani osnovi ili vo pul (zbirno). 'o vrska so baraweto za sigurnosta na namerata, postoi paralela pome u angliskoto i germanskoto pravo. %ra{aweto na sigurnosta na namerata isto taka se javilo i vo germanskoto pravo, iako vo porana faza. %red implementacijata na postojniot zakonski reìm odnosite pome u klientite i posrednicite be{e analiziran celosno vo kontekstot na dogovornoto pravo. ,a da nastane sopstveni!koto pravo, klientot i posrednikot treba da predvidat poseben tip na dogovor za (ailment (vladenie vrz tu a dvi`na stvar) vo nivnata dokumentacija. %ostojat dva tipa dogovor za (ailment vo germanskoto pravo/ regularen depozit i neregularen depozit, vo zavisnost od toa toa dvi`nata stvar e zamenliva ili nezamenliva. &opstveni!koto pravo na (ailee (liceto koe ima vladenie vrz tu ata dvi`na stvar) postoi samo ako stanuva zbor za regularen depozit. ,a da se utvrdi dali klientot ima sopstveni!ki interes sudot mora da utvrdi koj od dvata tipa dogovori strankite imale namera da go sklu!aM. Toa podrazbira razgleduvawe dali postoela namera za kreirawe na sopstveni!ko pravo. 7e utoa, vo germanskoto pravo nu`nata namera mora da bide sodràna vo dogovorot so koj se soglasile dvete strani. 'o *nglija, sosema e dovolno ako posrednikot ja formiral namerata da gi drì hartiite od vrednost vo trust za investitorot. D.3. SU:URNOST )OPREDE/ENOST' NA PRED9ETOT &opstveni!koto pravo kreira odnos pome u sopstvenikot i predmetot i za da nastane sopstveni!koto pravo treba da sme vo mo`nost da go opredelime i to!no da go utvrdime predmetot na koj se odnesuva toa pravo. &ite pravni sistemi {to imaat pravila za pravoto na sopstvenosta treba da imaat i pravila so koi se regulira identifikacijata (opredeluvaweto) na predmetot. 'o angliskoto pravo, problemot 71
na identifikacijata se analizira konzistentno na izbraniot razvoen pat vo ramkite na pravoto za trustot/ trustot moè da nastane samo ako predmetot na trustot e siguren (opredelen). 'o *nglija, uslovot za sigurnosta lesno se ispolnuva ako trustot se odnesuva na individualen predmet od konkretna specifikacija : na primer, zemji{na parcela ili nekoe par!e anti!ki mebel. Ovoj uslov isto taka e lesno da se zadovoli ako vo trust za nekoj konkreten korisnik (beneficijar) se drì nekoja fluktuira!ka klasa na predmeti (vo na{ata terminologija zamenlivi stvari {to ne se opredeleni, no se opredelivi). 7e utoa, problemite se javuvaat koga trustot se odnesuva na zamenlivi stvari {to se dràt vo polza na pogolem broj klienti. %roblemot se sostoi vo toa {to angliskoto pravo tradicionalno go prifa"a onerozniot uslov za sigurnosta (opredelenosta). 'o sledniot oddel, go razgleduvame uslovot za sigurnosta vo kontekstot na zamenlivite stvari. #ajnapred gi analizirame telesnite stvari, a potoa i bestelesnite.
D.3... Te+esni s!vari %raviloto deka predmetot na trustot mora da bide siguren (opredelen) najnapred e utvrdeno vo slu!aite {to se odnesuvale na telesnite stvari. .{te pred donesuvaweto na ,akonot za proda`ba na stokite od 1979 godina, sudovite smetale deka ako bile prodadeni stoki {to ne se fizi!ki izdvoeni, tuku pretstavuvaat sostaven del od nekoja pogolema celina, trustot nema da nastane i kupuva!ot nema da stekne sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz nekoj del od taa zaliha. %raviloto (ako gi ostavime po strana specijalnite aran`mani) deka trustot ne postoi vo polza na kupuva!ot na neidentifikuvan del od nekoj zbir predmeti moè da se sledi nazad u{te od presudata vo slu!ajot Re *ait% 'o ovoj slu!aj, strankite se dogovorile da kupat i da prodadat 500 toni ìto od zbirot na 1000 toni kargo {to odelo na precizna destinacija, pri {to prodava!ot se obvrzal deka nema pravo da kupuva ìto od bilo koj drug izvor. *pelacioniot sud smetal deka 500 toni ne bile opredeleni ili konkretizirani predmeti (stoki). Toa bilo zatoa {to nemalo identifikacija ili opredeluvawe (individualizacija) na predmetot {to kako svoja posledica "e ima cesija (prenos) spored e.uity {to na kupuva!ot "e mu dade sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz 500 toni ili zalo`no pravo vrz taa koli!ina ìto. &udijata /t in &+ pi{uva deka "prodava!ot ili kupuva!ot moàt da kreiraat pravo spored e.uity po èlba so razla!no pravo, cesija spored e.uity ili nekoja druga transakcija vo vrska so stokite ili nivnoto raspolagawe..... #o obi!niot kupoprodaèn dogovor ili samata kupoproda`ba ili aktite prezemeni vo vrska so vakviot dogovor ..... gi proizveduvaat samo onie pravni efekti {to gi naveduva ,akonikot." &udijata 1argant &+ iznel sprotivno mislewe. Toj navel deka dogovorot za kupoproda`ba na nekoi konkretni (opredeleni) stoki vodi kon cesija spored e.uity {to moè da se izvr{i vo odnos na konkretnoto par!e stoka {to se nao a vo racete na prodava!ot. 5upuva!ot na 500 toni ìto, otkako platil del od kupovnata cena imal pravo spored 1argant &+ da bara isporaka na 500 toni ìto otkako "e go doplati ostatokot od kupovnata cena. Toj ne moè da vidi "nikakva realna razlika vo pozicijata na strankite spored e.uity, zatoa {to tie se soglasile da kupat EAA, a ne site 1AAA toni. %resudata vo slu!ajot Re *ait bila razgleduvana od strana na "rivy -ouncil vo slu!ajot Re #oldcor, 25c$ange &td% #oldcor, vo ovoj slu!aj se obvrzala deka "e !uva zlatni {ipki vo trust za klientite. $oldcorp gi skladiral {ipkite vo svoite depoa, no ne go drèl zlatoto od individualnite klienti oddelno. 5oga kompanijata oti{la vo ste!aj klientite se obidele da gi istaknat svoite sopstveni!ki prava vrz zlatoto. #ivnite barawa im konkurirale na pobaruvawata na bankata, {to bile obezbedeni so nevladetelski zalog. 5lientite ne uspeale da gi dokaàt svoite sopstveni!ki prava, zatoa {to #oldcor, ne go !uval zlatoto na sekoj poedine!en klient oddelno. 'o osnova tie ne uspeale zatoa {to nivnite imiwa ne bile otisnati na {ipkite. "rivy -ouncil smetal deka malcinskiot stav pri donesuvaweto na presudata vo slu!ajot Re *ait bil pottiknat od faktot {to kupuva!ot moèl da pokaè so prst na zbirot predmeti i da kaè deka negovite stoki se definitivno tamu, iako ne moèl da kaè koj del od zbirot e negov. Odborot se soglasil so mnozinstvoto sudii vo Re *ait {to go otfrlile ovoj stav. Odborot sovvetuval deka spored ednostavniot 72
dogovor za kupoproda`ba na neopredeleni (nespecificirani) stoki ne moè da dojde do prenos na sopstveni!koto pravo spored e.uity samo po sila na toj dogovor. &li!no barawe bilo otfrleno i nekolku godini porano vo slu!ajot Re &ondon *ine -om,any (1$i,,ers) &td% 5ompanija za uvoz na vino im prodala vino na nekoi poedinci koi vinoto go dale vo vladenie na skladi{niot zastapnik na kompanijata. &adovite za vino ne bile podeleni na individualnite kupuva!i. 5oga prodava!ot oti{ol vo ste!aj, individualnite kupuva!i se obidele da go istaknat svoeto sopstveni!ko (izla!no) pravo vrz vinoto. &udijata Oliver + smetal deka kupuva!ite nemaat sopstveni!ko pravo zatoa {to nivnata sopstvenost ne bila opredelena (specificirana) i zatoa i ne postoela sigurnosta na predmetot {to e neophoden uslov za kreirawe na sopstveni!koto pravo spored e.uity% Toj go sporedil ovoj slu!aj so slu!ajot na nekoj farmer koj izjavil deka e trustee na dve ovci od svoeto stado bez pritoa da gi identifikuva i da kaè na koi ovci toa se odnesuva. &pored Oliver + farmerot ne moè da kaè deka kreiral perfekten i kompleten trust nezavisno od toa kakvo pravo moè da kreira so svojata izjava spored dogovornite pravila. &udijata Oliver + natamu veli/ "7i se !ini deka e sosema neva`no {to toj vo toj moment navistina imal stado od koe vo sekoe vreme moèl da go zadovoli problemot. &ekako, toj so soodvetni zborovi moèl da kaè deka e trustee na nekoj specificiran del od celoto stado i so toa da kreira zaedni!ko poseduvawe na stvarta me u nego i imenuvaniot korisnik spored e.uity, taka {to so toa korisnikot bi steknal sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz nepodeleniot del od stadoto i vrz negovite proizvodi. #o ednostavnata izjava deka nekoj broj ìvotni se drì vo trust po mene ne se mnogu jasni zborovi {to upatuvaat na takva namera {to bi dovela do zaedni!ko pravo vrz delot od imotot !ij broj soodvetstvuva na brojot od celinata vo vremeto na izjavata." Trustot nastanuva i sopstvenosta spored e.uity preminuva koga prodava!ot po potpi{uvaweto na dogovorot "e gi kupi stokite {to soodvetstvuvaat na opisot vo dogovorot i "e gi stavi kaj sebe vo sopstvenite zalihi. %rodava!ot vo slu!ajot Holroyd v% !ars$all kupil ma{ini za koi vetil deka "e mu gi ispora!a na kupuva!ot od treto lice, otkako prethodno sklu!il kupoprodaèn dogovor so kupuva!ot. 5upuva!ot steknal sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz ma{inite koga niv gi steknal prodava!ot od tretoto lice, zatoa {to ma{inite bez somnenie bile vrzani za dogovorot. 'o slu!ajot Holroyd v% !ars$all sudot smetal deka/ "spored pravoto za sopstvenosta, predmetite {to ne postojat, no {to "e bidat steknati vo nekoe idno vreme ne moàt da se prenesuvaat. Taka e i spored e.uity% &pored zakonot ..... iako e dadeno ovlastuvawe so aktot za cesija da se stekne vladenieto vrz predmetot {to e nabaven podocna, ne doa a do nikakov prenos na pravo, duri ni pome u strankite, se dodeka realno ne bide steknato vladenieto. &pored e.uity ne e sporno deka dogovorot po!nuva da funkcionira od momentot vo koj predmetot nastanal." &udot prodolìl ponatamu/ "seu{te moè da se smeta deka aktot, zaedno so aktot so koj ma{inite bile doneseni vo prostoriite, ne bil dovolen za da se stekne hipotekarna titula, moème da zapra{ame {to drugo moè da se napravi za taa cel. Trustee ne moè da stekne vladenie vrz novite ma{ini, zatoa {to toa bi bilo sprotivno na odredbite od aktot spored koj Taylor trebalo da ostane vo vladenie se dodeka postoi docnewe so isplatata na hipotekarniot dolg po pismenoto izvestuvawe so koe se bara isplata ..... 3 ako intervenientot dejstvuva za da ja perfektuira titulata vo trustot pred hipotekarniot doveritel, {to pove"e moè da se napravi od negova strana osven da ja fiksira i da ja stavi ma{inata vo svoite prostorii so {to taa vedna{ stanuva predmet na aktot9" &ord !ustil se soglasil so ovoj rezultat vo slu!ajot Re #oldcor, pi{uvaj"i deka "ne postoi problem kaj transakcijata vo koja liceto # mu vetuva na liceto deka ako vo idnina stokite {to mu pripa aat na liceto dojdat vo fizi!ko vladenie na liceto # toj niv "e gi drì kako (ailee za liceto pod odnapred fiksirani uslovi so dogovorot." Od pogore iznesenoto proizleguva deka ako go trgneme na strana ,akonot za proda`ba na stoki od 1GDG godina, trustot nastanuva samo vo polza na kupuva!ot i sopstvenosta spored e.uity minuva na kupuva!ot samo koga prodadenite telesni stvari moàt da bidat identifikuvani i fizi!ki izdvoeni od drugiot imot od ist tip {to e vo sopstvenost na prodava!ot. 5oga strankite "e se dogovorat da kupat i prodadat stoki {to se del od identificiran ili neidentificiran zbir, ne postoi trust i kupuva!ot ne steknuva 73
sopstveni!ko pravo spored e.uity se dodeka prodava!ot ne se proglasi za trustee na del od opredeleniot zbir na predmeti. 3zjavata deka nekoj predmet se drì vo trust ne e dovolna za da se kreira trustot vo odnos na nekoj del od zbirot na predmetite od toj vid. &udovite nema da ja !itaat namerata da se drì nekoj procent od zbirot vo trust kako izjava za trust {to se odnesuva na identifikuvan predmet. Toa zna!i deka vo vrska so zamenlivite telesni stvari, izjavata vo vrska so EA edinici od telesnata stvar "e kreira trust samo ako tie EA edinici bile izdvoeni od drugite edinici {to se dràt vo trustot od strana na trustee. #ema da nastane trust se dodeka soodvetnite edinici se pome{ani so drugi edinici od istiot vid telesni stvari {to mu pripa aat na trustee. D.3.2. Re(is!rirani -ar!ii od vrednos! )na i#e' %ogore vidovme deka uslovot za sigurnosta na predmetot na trustot e relativno onerozen koga stanuva zbor za telesni stvari. #o pravoto se !ini pomalku strogo za bestelesnite stvari i vo ovoj del "e gi razgleduvame pravilata so koi se regulira trustot na bestelesni stvari. 'o slu!ajot #unter v% !oss, *pelacioniot sud utvrduval dali predmetot na trustot sostaven od akcii e dovolno siguren. &lu!ajot se odnesuval na izre!na izjava za trust na registrirani akcii. 3zjavata se odnesuvala na E posto od akciite od vkupniot posed na kreatorot na trustot (settlor)% &udijata Dillon &+ zabeleàl deka site akcii im pripa aat na ista klasa, deka E posto od vkupniot posed na akcii iznesuva EA akcii i deka tuèniot li!no poseduva i drì pove"e od EA akcii. Toj prodolìl/"nema da bide dovolno dobro ako kreatorot na trustot kaè "3zjavuvam deka poseduvam EA od moite akcii vo trust za liceto 8" bez da ja navede kompanijata {to ja imal na um od razli!nite kompanii !ii akcii toj gi poseduva. #e postoi dovolen stepen na sigurnost vo vrska so predmetot na trustot. #o ovde raspravata se vodi samo vo vrska so akciite od edna klasa na edna kompanija." Dillon &+ dodava deka legatot od strana na tuèniot na tuìtelot na EA negovi obi!ni akcii vo !2& bi bil polnovaèn po smrtta na tuèniot {to negoviot izvr{itel ili upravitel (administrator) "e bide dolèn da go izvr{i i doa a do zaklu!okot deka predmetot e dovolno siguren i deka trustot bil polnova`no kreiran vo polza na korisnikot. Trustot bil kreiran vrz EA akcii od vkupno GEA {to gi imal tuèniot. ,atoa korisnikot ima pravo da bara EA akcii da mu bidat predadeni na nego. Hunter v% !oss bil sleden od strana na sudijata Neu(erger + vo slu!ajot Re Harvard 1ecurities &td% 'o ovoj slu!aj firmata {to bila licencirana kako "diler (trgovec) za hartii od vrednost i investicionen sovetnik" oti{la vo likvidacija zatoa {to ne moèla da dobie dozvola spored ,akonot za finansiskite uslugi od 1988 godina. =ikvidatorot pobaral da se re{i pra{aweto dali kompanijata ili nejzinite klienti imaat sopstveni!ki prava vrz akciite {to gi drèla kompanija polnomo{nik (nominee). Harvard 1ecurities kupila akcii za da gi preprodade na svoite klienti vo pomali koli!ini. 5lientite ne bile registrirani za da gi izbegat registracionite dava!ki% Harvard vodel register vo koj imalo upisi so imiwata na site klienti, na koi bile prikaàni imiwata na akciite, datumot na proda`bata na klientot+ dali imalo izdaden bonus ili pravo+ datumot na koj nekoja ili site akcii mu bile prodadeni nazad na Harvard i bilansot (ako postoel) to est dali nekoj od klientite seu{te poseduva nekoi akcii % Neu(erger + utvrdil deka faktot {to Hunter v% !oss se odnesuva na izre!en trust ne pretstavuva osnova za razlikuvawe na ovoj slu!aj od slu!aite Re *ait, Re &ondon *ine i Re #oldcor,% -dinstvenata razlika {to moèl da ja najde pome u Hunter v% !oss i drugite navedeni slu!ai se sostoela vo toa {to Hunter v% !oss se odnesuva na akcii, a drugite se odnesuvaat na telesni stvari. Toj pi{uva deka "vo site okolnosti ..... se !ini deka za da se objasni razlikata pome u Hunter i *ait, &ondon *ine i #oldcor, vo prv red e {to Hunter se odnesuva na akcii a drugite na telesni stvari (c$attels)%" #o iako Neu(erger + se smetal za obvrzan da go sledi presedanot na Hunter v% !oss toj ne bil ubeden vo distinkcijata. D.3.3. Ana+i a 74
.slovot vo vrska so sigurnosta zasluùva vnimanie od aspekt na indirektno poseduvanite hartii od vrednost. &opstveni!koto pravo vo polza na investitorot koj gi drì hartiite od vrednost indirektno nastanuva samo ako bide ispolnet uslovot za sigurnosta. *ko hartiite od vrednost se dràt na alocirani osnovi, tie se izdvoeni i vrzani za konkretniot korisnik+ uslovot vo vrska so sigurnosta e ispolnet i korisnikot uìva sopstvenost spored e.uity. *ko hartiite od vrednost se dràt na omnibus smetka, pozicijata e razli!na+ ovde nema izdvojuvawe i vrzuvawe na konkretni hartii od vrednost za individualnite klienti. Ovde mnogu i nema nekoja osobena va`nost, zatoa {to se !ini deka sega{nata poziicja na angliskoto pravo smeta deka postoi onerozen uslov vo vrska so telesnite stvari i pomalku onerozen uslov okolu sigurnosta vo vrska so bestelesnite stvari. &pored angliskoto pravo, hartiite od vrednost se bestelesni stvari. ,a da nastane sopstveni!koto pravo spored e.uity vo polza na investitorot {to gi drì hartiite od vrednost na indirekten na!in se !ini deka e sosema dovolno da postoi zbir na hartii od vrednost vo koj hartiite od vrednost {to mu pripa aat na individualniot investitor se samo eden del. ,atoa "e bide mo`no potpiraweto na presedanite za bestelesnite stvari bez da se vr{at nekoi ponatamo{ni analizi. #o ova ne e mnogu mudar priod kon problemot. %ri!ina za toa e {to vode!kiot slu!aj vo vrska so telesnite stvari bil re{avan od strana na "rivy -ouncil% 'ode!kiot slu!aj vo vrska so bestelesnite stvari e edna presuda na *pelacioniot sud i pozicijata vo vrska so bestelesnite stvari seu{te treba da se re{i od strana na House o0 &ords% #o ima i eminentni akademski dela vo koi se rasprava na koj na!in moàt da se izmirat (ako e toa voop{to mo`no) presudite vo slu!aite Re #oldcor, i Hunter v% !oss% &tavot iznesen vo debatata go analizirame vo oddelot 7.3.3.1. *merikanskite presudi vo potkrepa na ?unter v. 7oss isto taka "e gi razgledame i "e istakneme deka politi!kite pri!ini go favoriziraat stavot zazemen vo Hunter v% !oss pred onoj zazemen vo slu!ajot Re #oldcor,% 5one!no "e bide pokaàno deka vo kontekstot na pravnata reforma {to ja vodi %ravnata komisija praviloto od Hunter v% !oss e navedeno kako dobro pravo. D.3.3... A"ade#s"i "o#en!ari #ekoi pravni avtori ne bile poubedeni so distinkcijata pome u akciite i telesnite stvari od sudijata Neu(erger + vo slu!ajot Re Harvard 1ecurities &td% David Hayton go kritikuva Hunter v% !oss so istaknuvawe deka problemot se javuva koga del od zbirot stvari e defekten (manliv). 2uri i ako akciite od edna aklasa na nekoja konkretna kompanija da se identi!ni, defektot moè da se pojavi ako nekoja od niv bila steknata so izmamen prenos bez nadomest. 5omu "e mu pripa a toj defekten del od zbirot9 2rug problem {to go spomenuva David Hayton se kusocite. 5usokot se javuva koga brokerot (trgovskiot posrednik) steknal identi!ni akcii za nekolku klienti bez da gi alocira konkretnite akcii na individualnite klienti, no brojot na akciite {to gi poseduva ne e dovolen za da gi zadovoli barawata na site svoi klienti. %roblemot e na koj na!in da gi podeli nedovolniot broj akcii pome u individualnite klienti. +oanna 'en3amin se soglasuva so predlogot deka barem akciite {to se primeni na berzansko trguvawe se identi!ni i ne moè da se razlikuvaat, no taa ne se soglasuva deka tie akcii se nesposobni za alocirawe. Taa pravi sporedba pome u akciite i parite (gotovinata). &pored 'en3amin parite moàt da se alociraat duri i koga se identi!ni+ taa pojasnuva deka e.uity razvilo pravila za sledewe i alokacija na parite {to se dràt vo trust vo okolnosti vo koi alokacijata preku identifikacijata na gotovinata e nevozmo`na. Tie pravila ne dozvoluvaat alokacija na sme{anite predmeti (izme{ani stvari) na nekoja me{ovita smetka ili fond+ tuku tie dozvoluvaat alokacija na predmetot (sopstvenosta) {to minala preku me{ovitata smetka. %redmetot na alokacijata e predmetot {to vlegol ili izlegol od zbirot (me{avinata), vo momentot na vlezot ili izlezot. 2ebitite i kreditite ili isplatite vo ili od zbirot (pulot) se alociraat na konkretni lica, no zbirot ostanuva "crna kutija" vo koja individualnite prava na konkretnite lica ne se alocirani. ,aklu!okot na 'en3amin e deka deneska "ne e bezbedno da se potpreme na sugestijata od Hunter v% !oss deka sopstveni!koto pravo moè da nastane spored trust bez toa da se prilepi za nekoj konkreten predmet." Taa istaknuva deka strankite so jasni i nedvosmisleni odredbi moàt da izjavat deka depozitarot (!uvarot, custodian) "e se smeta za trustee na to!no opredelen del od zbirot na hartii od vrednost. #o ako 75
gi trgneme na strana posebnite dogovorni odredbi od vakov vid "sudskata praksa indicira deka takvite aran`mani nema da nastanat po sila na zakon". Roy #oode nudi na!in za razlikuvawe na Hunter v% !oss od presedanite {to se odnesuvaat na telesnite stvari. Toj smeta deka akciite i drugite hartii od vrednost ne se zamenlivi stvari. Tie ne se individualni predmeti, tuku so:sopstveni!ko pravo vrz eden golem predmet. *kciite se so:sopstveni!ko pravo vrz akcionerskiot kapital na kompanijata izdava!. 2ol`ni!kite hartii od vrednost se so:sopstveni!ko pravo vrz seu{te neisplateniot pari!en iznos spored konkretnata emisija na dolgot. -misijata na hartiite od vrednost pretstavuva eden predmet {to ne moè da se deli na oddelni edinici vrz koi moè da se kreira sopstvenost. %renosot na eden del ednostavno vodi kon so:sopstvenost na ne{to {to spored zakon pretstavuva eden nedeliv predmet. *kciite od istata emisija ne se ni{to pove"e od delovi (frakcii) na eden edinstven predmet, imeno akcionerskiot kapital na kompanijata izdava!. Ova e na!inot na koj Roy #oode ja objasnuva presudata vo slu!ajot Hunter v% !oss% Ovde ne postoi uslov za fizi!ko izdvojuvawe zatoa {to e nevozmo`no da se izdvoi del od emisijata od ostatokot. %roblemot so ovoj stav e {to toj ne e sosema vo soglasnost so postojnite principi na pravoto za kompaniite. *kcionerite ne se sopstvenici na akcionerskiot kapital. akcionerskiot kapital ne postoi kako predmet, toj e samo cifra vo bilansot na sostojbata na kompanijata {to gi izrazuva vlogovite {to bile dadeni i udelite {to gi imaat akcionerite vo kompanijata i sluì kako mehanizam za utvrduvawe na raspredelbata na dividendata i drugite beneficii. 'logovite na akcionerite kompanijata gi koristi za svoeto pretprijatie. Toa pretprijatie e vo sopstvenost na kompanijata. *kcionerite nemaat sopstveni!ki prava ili so:sopstveni!ki prava vrz pretprijatieto ili imotot na kompanijata. *kcijata e "interes na akcionerot vo kompanijata meren so pari!en iznos, za celite na odgovornosta vo prv red i na interesot vo vtor, no taa isto taka se sostoi i od serija na vzaemni obvrski {to gi prezele site akcioneri". *kcijata i sekoja druga edinica hartija od vrednost, vklu!uvaj"i gi i dol`ni!kite hartii od vrednost moàt da se izdvojat od drugite edinici od istata emisija. 3zdvojuvaweto moè da se izvr{i preku vodewe na posebni upisi vo akcionerskiot register. &ite ovie upisi moàt da pokaàt nekoj konkreten posrednik kako zakonski sopstvenik, no tie sepak se posebni akcii identifikuvani preku individualnite smetki i nivnite broevi. Toa ne zna!i fizi!ko izdvojuvawe, no bez ogled na toa pretstavuva tehnika za alokacija na konkretnite edinici na oddelnite investitori. *ko posrednikot drì zakonsko sopstveni!ko pravo za klientot bez vakvo izdvojuvawe, "e se pojavat pra{awata na prisvojuvaweto ako nekoj od prenosite vo zbirot (pulot) bile neefektivni, zatoa {to prodava!ot nemal ovlastuvawe da prodade. 'o vakov slu!aj, kupuva!ot ne steknuva zakonska titula. *ko hartiite od vrednost bile preneseni na ime na depozitarot (!uvarot ili custodian), knigite na depozitarot (!uvarot) "e pokaàt golem broj hartii od vrednost {to realno se dostapni za trustot. 'o slu!aj na kusok, zakonot bara da se utvrdi na koj od investitorite {to gi imaat hartiite od vrednost od toj vid kaj posrednikot treba da mu se alocira toj kusok. Ova podrazbira identifikacija, zatoa {to edinicite hartii od vrednost treba da bidat izdvoeni i vrzani za beneficijarnite sopstvenici. #ezavisno od te{kotiite povrzani so izmiruvaweto na sudskata praksa za registriranite hartii od vrednost so sudskata praksa za telesnite stvari, sepak posledniot zbor vo vrska so uslovot za sigurnosta kaj trustovite na registrirani hartii od vrednost e presudata vo slu!ajot Hunter v% !oss% 0ezultatot {to e dobien vo ovoj slu!aj e dobar. Toj e poddràn od amerikanskata sudska praksa, politi!kite analizi i od %ravnata komisija. 'o natamo{niot tekst gi razgleduvame site tri pozicii. D.3.3.2. A#eri"ans"i presedani %raviloto vo Hunter v% !oss prili!no se vklopuva vo istaknatata amerikanska sudska praksa. *merikanskite federalni sudovi bile soo!eni so istiot problem kako i angliskiot *pelacionen sud i dozvolile sopstveni!ki prava vrz zamenlivite predmeti, iako seu{te ne do{lo do nivno fizi!ko izdvojuvawe (identifikacija). #o tie izna{le pravila za da se spravat so kusocite. Ovde gi razgleduvame amerikanskite presedani. 76
'o slu!ajot Re /O 'rown 6 -o, Okru`niot sud! S.$. <ujork trebal da razgleduva dali kupuva!ot na akciite steknal sopstveni!ko pravo spored e.uity, iako akciite ne bile izdvoeni za kupuva!ot. 5upuva!ot kupil akcii preku trgovski posrednik (broker). 8rokerot gi iskoristil parite na kupuva!ot da kupi akcii, no ne mu gi ispora!al sertifikatite na klientot. #amesto toa toj gi prodal akciite na nekoe drugo lice. 8rokerot stanal insolventen i bila otvorena ste!ajna postapka. 'o imotot na brokerot, ste!ajniot upravnik na{ol akcii od istiot vid {to brokerot orginalno gi kupuval za kupuva!ot. Tie akcii ne bile kupeni so parite na kupuva!ot, nitu pak bile izdvoeni za nego. &udijata &earned Hand +% re{il deka kupuva!ot ima sopstveni!ko pravo vrz tie akcii {to bile najdeni vo ste!ajniot imot na brokerot. Toj vo svojot govor rekol deka na akciite nema nikakov znak i upatil na presedanot vo slu!ajot Ric$ardson v% 1$ow, presuda na 'rhovniot sud na &*2. 'o ovoj slu!aj sudot dava primer na skladi{tar na ìto koj go ispraznil silosot pod koli!inata {to moè da gi zadovoli site lica koi deponirale ìto kaj nego. &udot navel deka ako liceto koe upravuva so silosot podocna vo nego stavi dovolno ìto, ili del od toa {to e dovolno, za da odgovori na site obvrski vo odnos na site depozitori, tie stanuvaat so:sopstvenici na toa ìto. Op{tite doveriteli na skladi{tarot nemaat pravo na dopolnitelnite doturi zatoa {to nema somne` deka za dopolnitelnite dopolnuvawa na silosot mora da se pretpostavi deka se prisvojuvawa od negova strana na onolku stvari kolku {to se potrebni za konverzijata. Ovaa logika e primenata na akciite vo Re /O 'rown 6 -o i se smetalo deka brokerite obi!no mislat deka nivnite zalihi {to im se na raspolagawe vo prv red im pripa aat na nivnite klienti se dodeka ne dobijat dovolno za da odgovorat na site svoi obvrski. 'ode!kiot slu!aj na amerikanskiot 'rhoven sud e slu!ajot #orman v% &ittle0ield% 8rokerot gi !uval akciite od vidot {to go kupil za klientot vo kutija od kalaj, zaedno so akciite na drugi kompanii i za drugi klienti. 8ilo voobi!aeno da zema sertifikati od taa kutija za da izvr{i isporaka na klientite. 8rokerot stanal insolventen i negovite klienti istaknale izla!ni (sopstveni!ki) prava vrz akciite, bez ogled na toa {to tie ne bile alocirani na klientite. &e smetalo deka akciite od ist vid se vo racete na brokerot i deka tie akcii se dràt za konkreten klient, pa deka klientot nema potreba da go naso!uva svojot prst na nekoj konkreten sertifikat {to bil kupen za nego za da moè da go bara svoeto sopstveni!ko pravo. &osema e dovolno brokerot da poseduva akcii od ist vid. Toa bilo pravo i obvrska na brokerot, ako gi prodade sertifikatite da iskoristi svoi sopstveni sredstva za da go nadomesti kusokot i toj toa moè da go stori bez da go namaluva svojot imot na {teta na drugite doveriteli koi nemaat sopstveni!ki prava vrz sertifikatite {to se dràt za konkretni klienti. #itu eden doveritel ne moè da go opravda baraweto imotot na brokerot da se zgolemi so nezakonska konverzija so tu i stvari ili da bara imotot da se koristi za op{tite celi na imotot {to nikoga{ zakonito ne mu pripa aat na ste!ajniot dol`nik. %resedanot od #orman v% &ittle0ield istiot sud go primenil nekolku godini podocna vo slu!ajot Duell v% Hollins% 4aktite vo Duell v% Hollins su{testveno bile isti kako i vo prethodnite slu!ai, so eden vaèn isklu!ok. 2odeka vo slu!ajot #orman v% &ittle0ield bankrotiraniot broker vo kutijata od kalaj imal i pove"e od dovolno akcii za da gi namiri sopstveni!kite barawa na site svoi klienti, vo slu!ajot Duell v% Hollins imalo kusoci. 'rhovniot sud smetal deka akciite treba da se alociraat na klientite na ,ro rata osnovi, iako tie ne bile identi!ni akcii kupeni za nekoj od klientite. 4aktot deka brokerot !uval nedovolen broj akcii za celosno namiruvawe na site klienti ne se smetal za dovolen za da ja spre!i primenata na praviloto od #orman v% &ittle0ield, barem do merkata do koja toa go dozvoluvaat okolnostite na slu!ajot % Duell v% Hollins i 'arlow -lowes v% 9aug$an pokaùvaat deka problemot so kusocite moè da se re{i na pretpazliv i pravi!en na!in. %raviloto utvrdeno od strana na 'rhovniot sud na &*2 vo slu!ajot #orman v% &ittle0ield i Dull v% Hollins podocna e afirmirano i rafinirano od strana na federalnoto zakonodavstvo. ,akonot za hartii od vrednost i za{tita na investitorite od 1970 godina (1I"/) im dava sopstveni!ko pravo na klientite na posrednicite vrz site akcii {to gi drì posrednikot na smetkite na klientite, nezavisno od toa dali akciite bile individualizirani za konkretniot klient ili ne. *merikanskata sudska praksa deneska ja poddrùva samo pozicijata {to ja zazel *pelacioniot sud vo slu!ajot Hunter v% !oss i gi {titi investitorite vo pogolema merka vo sporedba so angliskiot presedan. 'o Hunter v% !oss trustot se odnesuval samo na del od identifikuvaniot zbir. 'o amerikanskata sudska praksa ne postoi uslovot za postoewe na zbir koj treba da se identifikuva. 77
D.3.3.3. Po+i!i~"i #o!ivi 0ezultatite od Hunter v% !oss isto taka se poddràni od strana na politi!kite motivi. 3nvestitorite svojot imot im go doveruvaat na brokerite i na depozitarite (!uvarite). Tie imaat dve opcii. Tie moàt da re{at deka ne se zasegnati od solventnosta na nivniot izbran davatel na uslugi i deka se zadovoluvaat so svoeto dogovorno pravo (pobaruvawe) za isporaka na nivnite hartii od vrednost. Od druga strana, tie moàt pove"e da sakaat da go zadràt svoeto sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost {to brokerot ili depozitarot (!uvarot, custodian) gi drì za niv za da moàt da go baraat svojot imot vo slu!aj na ste!aj na posrednikot (kako izla!no pravo). %ravoto moè da gi olesni i dvata tipa aran`mani. &trankite treba da bidat vo mo`nost vo svojata dokumentacija da koristat direkten jazik bez da vrtat krugovi i da se obiduvat da ja zaobikoluvaat sudskata praksa i presedanite {to ne moàt me usebno da se izmirat. Onerozniot uslov za izdvojuvawe (specifikacija, individualizacija ili prisvojuvawe) gi stava vo nepovolna polo`ba malite investitori. *ko toj investitor saka da bide za{titen so sopstveni!ko pravo, zakonot ne treba soobrazuvaweto so ovoj uslov da go ote`nuva preku naloùvawe na onerozni uslovi. 5olku e poteòk uslovot za prisvojuvawe, tolku e pomalku verojatno deka posrednicite "e nudat aran`mani {to se temelat na sopstveni!kite prava. &triktniot uslov za prisvojuvawe isto taka e nepovolen zatoa {to gi zgolemuva izgledite deka strankite nema da se soobrazat so uslovot, zatoa {to tie i ne se svesni za negovoto postoewe ili zatoa {to nebre`no ne go po!ituvale. 5lientite, a osobeno malite klienti, za !ija za{tita se kreiraat sopstveni!kite prava od strana na involviranite strani, nemaat prakti!ni sredstva na raspolagawe za da obezbedat nivnite stvari da se !uvaat soglasno formalnostite naloèni so zakonite. 3 tokmu toa moè da vodi kon nesakanite rezultati. 5ako {to istaknuva i %ravnata komisija isto taka postojat i silni ekonomski pri!ini vo polza na sopstveni!kite prava na investitorite {to indirektno gi dràt svoite hartii od vrednost. Ovie investitori gi prezemaat rizicite povrzani so hartiite od vrednost {to gi dràt. %osrednikot ne gi deli tie rizici i ne mu odgovara na investitorot ako izdava!ot e vo neispolnuvawe ili ako padne vrednosta na hartiite od vrednost na pazarot. %osrednikot dejstvuva samo kako nekoj koj go naso!uva kapitalot, prihodite i drugite ekonomski beneficii {to proizleguvaat od tie hartii od vrednost. 4inansiskiot interes na posrednikot leì vo negovite provizii i dava!kite za pruènata usluga povrzani so pruènata usluga. *ko na doveritelite na posrednikot im se dade pravo vo odnos na imotot na klientite toa "e zna!i nivno privilegirawe. #a toj na!in tie doveriteli "e dobijat pristap do fondovite vo koi posrednikot nema nikakvo u!estvo, ni pridones. 2overitelite verojatno "e bidat svesni za faktot deka hartiite od vrednost {to se dràt vo polza na klientite ne mu pripa aat na posrednikot i zatoa tie i nema da se potprat na nivnata dostapnost koga vleguvaat vo dol`ni!ko:doveritelski odnosi so posrednikot. 'o slu!ajot Re #oldcor, na primer uslovot za alokacija funkcionira vo polza na bankata !ie pobaruvawe bilo obezbedeno so razla!no pravo. 5oga dava obezbeden kredit, bankata morala da znae deka #oldcor, na site svoi klienti im garantiral deka nivnite zlatni {ipki "e bidat !uvani na individualizirani osnovi, pa zatoa i deka sekoj od klientite "e ima sopstveni!ko pravo vrz skladiranoto zlato. 8ankata morala da pretpostavi deka #oldcor, realno go skladirala zlatoto na soodveten na!in. 5oga bankata go dala kreditot, taa nemala nikakvi pri!ini da veruva deka podocna "e stekne sopstveni!ko pravo vrz zlatoto na klientite. #o bez ogled na toa, bankata moèla da go iskoristi toj imot {to vo ekonomski termini im pripa al na klientite na #oldcor, i da dobie prili!ni neo!ekuvani i nezasluèni beneficii. %raviloto vo Re #oldcor, go ote`nuva kreiraweto na aran`mani {to bi se bazirale na sopstveni!kite prava. 2okumentacijata "e treba gri`livo da se sostavuva za da gi za{titi klientite !ij imot se drì na nealocirani osnovi. Ova gi izloùva investitorite na rizikot nivniot posrednik da stane insolventen i da otide vo ste!aj. 7alite investitori koi ne se tolku sposobni i ume{ni kako profesionalnite investitori da se za{titat sebe si preku barawe pravni soveti i upotreba na soodvetna dokumentacija 78
najverojatno "e bidat zasegnati od ovoj rizik. Hunter v% !oss na izvesen na!in nastojuva da ja popravi ovaa neprijatnost za registriranite hartii od vrednost. *merikanskite presedani {to gi razgleduvavme vo ovaa kniga mu ovozmoùvaat na angliskoto pravo preku potpirawe na common law presedani da napravi natamo{en razvoj kon dostignuvawe na reìm so koj se {titat interesite na malite investitori, kako i na profesionalnite. %ristapot prifaten vo Hunter v% !oss pomaga da se sozdade ramnoteà pome u zakonskata za{tita {to im stoi na raspolagawe na profesionalnite i na malite investitori. ,akonskite reformi treba{e da go namalat rizikot povrzan so prenosite na hartiite od vrednost. Ovie reformi im odea vo polza na profesionalnite investitori i ne uspeaja da gi za{titat malite. 6e navedeme dva primera/ - -R21T be{e implementiran za da go namali rizikot povrzan so berzanskite transakcii. -R21T obezbedi mehanizam isporaka nasproti pla"awe {to ovozmoùva sopstveni!koto pravo vrz hartiite od vrednost da premine na kupuva!ot samo ako toj vo isto vreme moè da ja plati cenata. Ovoj mehanizam go namaluva vremeto (periodot) vo koj ednata stranka e izloèna na rizikot od insolventnost na drugata stranka. #o mehanizamot e dostapen samo na !lenovite na -R21T koi predominantno se profesionalni u!esnici na pazarot. - -R21T isto taka ja podobri pravnata pozicija na profesionalnite investitori preku namaluvawe na periodite potrebni za izvr{uvawe. &pored Talisman, posledniot sistem baziran na hartii, !lenovite na sistemot prvo steknuvaa sopstveni!ko pravo spored e.uity, a potoa trebaa da !ekaat do krajot na periodot za izvr{uvawe za da se steknat so zakonskoto sopstveni!ko pravo. -R21T najnapred go skrati periodot pome u isplatata i prenosot na zakonskata titula (zakonskoto sopstveni!ko pravo) i vo 2001 godina ja napravi zakonskata titula dostapna istovremeno so isplatata na kupovnata cena. Ova podobruvawe ja zgolemi sigurnosta na !lenovite na -R21T, no ne i na malite investitori koi gi dràt hartiite od vrednost preku posrednici. %raviloto od Hunter v% !oss i amerikanskite presedani {to go dopolnuvaat ja popravaat ovaa naru{ena ramnoteà preku vospostavuvawe na praven reìm {to na klientite vo golema merka im go olesnuva istaknuvaweto na nivnite sopstveni!ki prava vrz predmetite {to tie gi dràt kaj posrednici. Hunter v% !oss e vode!ki presedan vo vrska so sopstveni!kite prava vrz registriranite hartii od vrednost {to se !uvaat vo nealociran zbir na hartii od vrednost od ist vid. &lu!ajot bil re{en od strana na *pelacioniot sud i na klientite {to sakaat da se potprat na nego im dava izvesna sigurnost. ,aradi sovetot na "rivy -ouncil vo Re #oldcor, pozicijata na angliskoto pravo sepak e optovarena so nesugurnost. 'oop{to ne e za iznenaduvawe {to %ravniot komitet za finansiski pazari (7!&-) iznese predlog za reforma. 'rz osnova na predlogot na 7!&- %ravnata komisija zapo!na pravna regforma vo vrska so indirektno poseduvanite hartii od vrednost. 2vete inicijativi go poddràa pristapot zaemen vo Hunter v% !oss% %redlogot na 7!&- i proektot na %ravnata komisija gi analizirame vo oddelot 7.3.3.4. D.3.3.5. Pravna refor#a %ravilata so koi se reguliraat sopstveni!kite prava na indirektno poseduvanite hartii od vrednost bea predmet na predlog za reforma. 7!&- {to e locirana vo 8ankata na *nglija iznese predlog za implementacija na zakonskiot reìm. 7!&- be{e osnovana za da gi identifikuva pra{awata na pravnata nesigurnost ili nedorazbirawata vo mreàta na finansiskite pazari na golemo {to moàt da dovedat do su{testveni rizici i za da se razgleda na koj na!in moàt da bidat razre{eni tie pra{awa. Toj objavi izve{taj vo @AAH godina za potrebata od zakon so koj se reguliraat indirektno poseduvanite hartii od vrednotst. *vtorite na izve{tajot zaklu!ile deka pozicijata navedena vo Hunter v% !oss e dobro pravo. Tie isto taka prepora!uvaat deka za da se izbegnat site preostanati somneì treba da se utvrdi zakonski reìm {to jasno "e stavi do znaewe deka, osven ako ne e dogovoreno ne{to drugo, investitorite na nekoja konkretna emisija na hartii od vrednost {to se drì kaj posrednici vo zaedni!ki zbir (pul) imaat so: sopstveni!ki interes vrz zbirot (pulot). 3zve{tajot ne sodrì predlog {to na imatelot na smetkata mu dava nekoja nova forma na sopstveni!ko pravo, {to ne bilo dotoga{ poznato vo angliskoto pravo. Toj i natamu po!iva vrz za{titata {to im se dava na korisnicite (beneficijarite) spored angliskoto pravo za trustot. 79
%ravnata komisija go prezede predlogot iznesen od strana na 7!&- i go objavi proektot za pravna reforma na posreduvanite hartii od vrednost vo mart 2005 godina. 'o mart i juni @AAF godina bea odràni dva seminara na koi pripadnici na op{tata javnost i pretstavnici na londonskiot finansiski pazar bile povikani da gi iznesat svoite stavovi i komentari za predloènata pravna reforma. ,a da se olesni diskusijata na ovie seminari, %ravnata komisija objavi dva materijala vo vrska so seminarite. 'o prviot, %ravnata komisija istaknuva deka hartiite od vrednost {to se dràt kaj posrednici za smetka na imtelot treba da bidat za{titeni od likvidatorot i doveritelite na posrednikot. 'o vtoriot, %ravnata komisija go potvrduva stavot deka pozicijata navedena vo Hunter v% !oss e dobro pravo. %ravnata komisija zaklu!uva deka toa vo najgolemiot broj slu!ai im ovozmoùva na strankite da kreiraat izre!en trust vo polza na investitorite {to indirektno gi dràt hartiite od vrednost. 8ez ogled na toa, %ravnata komisija go iznese stavot deka finansiskite pazari treba da imaat korist od pojasnuvaweto na pozicijata i generalno vo vrska so hartiite od vrednost {to se dràt zbirno i osobeno vo slu!aite na smetki na koi se me{aat imotot na klientot i na posrednikot. %ravnata komisija predloì deka hartiite od vrednost kreditirani na smetkata na imatelot treba da se smetaat za stvari {to ne se sostaven del od imotot na posrednikot, bez da postoi potreba od natamo{no razgleduvawe dali tie se alocirani vo trust ili ne. 7e utoa ovde ne se spomenuva deka ova treba da se postigne preku napu{tawe na tradicionalniot priod usvoen vo angliskoto pravo. &osema sprotivno, analizata prezentirana od strana na %ravnata komisija vo dvata materijala e cvrsto vkoreneta vo pravoto za trustot {to dominira vo *nglija. %ravnata komisija istaknuva, so cel da ja komentira mo`nosta od prifa"awe na harmoniziraniot evropski reìm, deka razli!nite pravni sistemi razvile razli!ni na!ini i sredstva za da obezbedat me{aweto na hartiite od vrednost na klientite na zbirni smetki da ne vlijae vrz nivnata za{tita vo odnos na pobaruvawata na doveritelite na posrednikot. ,a{titata {to ja obezbeduva evropskata pravna ramka ne treba da i {teti na prethodno davanata za{tita i dopolnitelnite prava {to moàt da gi imaat imatelite na smetki spored doma{nto pravodo merkata do koja tie prava ne se vo sudir so pravilata na zakonskata ramka. D.3.5. Za"+%~o&i *ngliskoto pravo se potpira na pravilata za trustot kako mehanizam {to im ovozmoùva na pazarnite u!esnici da kreiraat sopstveni!ko pravo vo polza na investitorite {to sakaat svoite hartii od vrednost da gi dràt preku posrednici. ,a da se pojavi trustot vo polza na investitorot mora da bidat ispolneti tri uslovi {to isto taka se naveduvaat kako "tri sigurnosti". 7ora da postoi sigurnost na namerata, sigurnost na korisnikot (beneficijarot) i sigurnost na predmetot na trustot. %rvite dva uslova nakuso se razgledani vo oddelite D.1. i D.@. ,aklu!okot od ovie oddeli e deka tie retko koga "e predizvikaat problemi ako hartiite od vrednost se dràt indirektno kaj posrednici. .slovot za sigurnosta na predmetot na trustot bara podetalna analiza. 'o angliskoto pravo, postojat dva prioda vo vrska so uslovot za sigurnosta. %rviot e usvoen od strana na sudovite vo vrska so telesnite stavri. &pored angliskoto pravo ne e mo`no kreirawe na trust vrz telesna stvar {to e sme{ana so imotot na trustee {to toj go drì vo svoja polza. *ko izjavata za trustot predviduva kreirawe na trust vrz odreden broj telesni zamenlivi stvari, trustot "e nastane samo vo momentot koga soodvetniot broj zamenlivi stvari "e bide fizi!ki izdvoen i prisvoen od strana na trustot. &e dodeka zamenlivite stvari seu{te se pome{ani so zamenlivite stvari {to posrednikot gi drì vo svoe ime, korisnikot (beneficijarot) ne moè da stekne sopstveni!ko pravo spored e.uity% 'toriot priod e prifaten od strana na sudovite vo vrska so hartiite od vrednost. 'ode!kiot presedan vo vrska so ova pra{awe e presudata na *pelacionito sud vo slu!ajot Hunter v% !oss% 'o ovoj slu!aj sudot ja poddràl izjavata za trustot vo odnos na EA akcii od vkupno GEA akcii {to gi drèl trustee. #emalo natamo{en uslov vo vrska so prisvojuvaweto (individualizacijata). &e smetalo deka e sosema dovolno {to hartiite od vrednost pretstavuvale sostaven del od zbirot hartii od vrednost {to gi drèl trustee. .slovot za sigurnosta na predmetot vo vrska so hartiite od vrednost se !ini pomalku optovaruva!ki vo angliskoto pravo vo sporedba so uslovot za sigurnosta vo vrska so telesnite stvari. 80
Trustot nastanuva vo polza na korisnikot (beneficijarot), duri i koga posrednikot gi drì hartiite od vrednost na klientot sme{ani so sopstvenite hartii od vrednost. *nalizata izvedena vo ovoj del ni pokaùva deka pozicijata prifatena vo Hunter v% !oss e poddràna od strana na amerikanskata sudska praksa, kako i od politi!kite motivi. 4aktot deka Hunter v% !oss e dobro pravo isto taka e potvrden i vo materijalite objaveni od strana na %ravnata komisija. ,aklu!okot na ovoj del e deka investitorot steknuva sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz indirektno poseduvanite hartii od vrednost od momentot na kreiraweto na trustot vo negova polza. ,a da se slu!i toa, hartiite od vrednost na koi se odnesuva trustot treba da bidat identifikuvani. *ko hartiite od vrednost se dràt na omnibus (pul) smetka, investitorot "e stekne sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz tie hartii od vrednost duri koga zbirot vo koj konkretnite hartii od vrednost se sostaven del "e bide identifikuvan. Ovde ne e neophodno posrednikot da izdvoi nekoi konkretni hartii od vrednost od zbirot i da gi prisvoi za investitorot. D.5. REZI9E NA ANA/IZATA Celta na ovaa glava be{e da se utvrdat okolnostite vo koi investitorite koi ne sakaat da gi dràt hartiite od vrednost direktno sepak imaat sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost {to gi dràt preku posrednici. 'o *nglija, pravoto za trustot funkcionira kako mehanizam so !ija pomo{ investitorite moàt da se potprat na sopstveni!kite prava vrz indirektno poseduvanite hartii od vrednost. 3nvestitorot ima sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost {to vo negova polza gi drì posrednikot ako posrednikot kreiral trustot vo negova polza. Ova sopstveni!ko pravo moè da se vr{i vo slu!aj na ste!aj na posrednikot i ima prioritet pred razla!nite prava na op{tite doveriteli na posrednikot izdejstvuvani so sudski nalog. Toa nastanuva samo ako zakonskata titula (zakonskoto sopstveni!ko pravo) vrz hartiite od vrednost bilo preneseno na kupuva!ot, zatoa {to toj hartiite gi kupil sovesno i !esno i za nadomest (sovesen imatel). &pored pravilata za trustot, posrednikot ima zakonsko sopstveni!ko pravo, a investitorot ima sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz istite hartii od vrednost. *ko hartiite od vrednost se dràt preku lanec na pogolem broj posrednici, neposredniot posrednik na krajniot investitor nema zakonsko sopstveni!ko pravo zatoa {to negovoto ime ne e vneseno vo registerot za hartii od vrednost. #amesto toaneposredniot posrednik na investitorot ima sopstveni!ko pravo spored e.uity vrz hartiite od vrednost {to toj gi drì kaj nekoj drug posrednik vo svoe ime. 'o tie okolnosti, krajniot posrednik ima sopstveni!ko pravo spored e%&'t( vrz pravata {to gi ima negoviot neposreden posrednik. *nglija e vo proces na pravna reforma so koja se pojasnuvaat sopstveni!kite prava vo odnos na hartiite od vrednost {to se dràt kaj posrednici. 3zneseniot predlog vo oovj kontekst se bazira na analizata na postojnoto anglisko pravo. #e se pravi nikakov obid za kreirawe na sistem za indirektno poseduvawe na hartiite od vrednost {to bi funkcioniral spored pravila {to bi bile celosno nezavisni od postojnoto vaè!ko pravo vo zemjata. Toa e dokaz deka angliskoto pravo verojatno "e prodolì po izbraniot razvoen pat. 'o delot II "e bide pokaàno deka germanskoto i avstriskoto pravo im ovozmoùvaat na investitorite koi gi dràt svoite hartii od vrednost indirektno kaj posrednici da uìvaat sopstveni!ki prava vrz tie hartii od vrednost. $ermanskoto i avstriskoto pravo koristat razli!na pravna doktrina za da go postignat toj rezultat. 8ez ogled na toa, spored dobienite rezultati, nivoto na za{titata vo trite jurisdikcii e sli!no. &pored dvata prioda investitorite imaat sopstveni!ki prava vrz hartiite od vrednost {to imaat prioriteten status vo slu!aj na ste!aj na posrednikot i imaat prioritet pred pobaruvawata na neobezbedenite doveriteli na posrednikot. -dna od razlikite pome u angliskoto pravo, od edna i germanskoto i avstriskoto pravo, od druga strana e vremenskiot moment vo koj nastanuva sopstveni!koto pravo. 'o angliskoto pravo, ako se pretpostavi deka osnovnata dokumentacija ne go regulira pra{aweto na poinakov na!in, kupuva!ot steknuva sopstveni!ko pravo spored e.uity koga "e bidat ispolneti trite uslovi vo vrska so sigurnosta. Toa !esto se slu!uva i pred hartiite od vrednost da bidat kreditirani na smetkata na kupuva!ot. 'o $ermanija i *vstrija, so:sopstveni!koto pravo vrz hartiite od vrednost 81
voobi!ano preminuva na kupuva!ot od momentot koga tie hartii od vrednost "e bidat kreditirani na negovata smetka.
E. ZA4/U;O8I ZA AN:/IS4OTO PRAVO 2elot I od ovaa kniga go analizira angliskoto pravo za hartiite od vrednost. *ngliskite hartii od vrednost predominantno se izdavaat vo forma na registrirani hartii od vrednost. Tie ne pretstavuvaat negocijabilni instrumenti. &ertifikatite za hartiite od vrednost se samo evidencioni (dokazni) dokumenti. %ri prvata pojava na hartiite od vrednost vo *nglija tie se prenesuvale po pat na novacija. Ovoj doktrinaren mehanizam go pratil angliskoto pravo da se razviva po eden specifi!en pat po koj toa !ekori i den dene{en. %rocedurata za prenos {to postoela pri prvata pojava na hartiite od vrednost gi odrazuva pravilata za novacijata i taa gi oblikuvala prenosite na hartiite od vrednost {to se prifateni vo toa vreme, se do vremeto vo koi pravoto se obiduva da gi regulira prenosite na nesertificiranite hartii od vrednost. 'o *nglija, sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost se dlaboko vkoreneti vo patot prifaten od strana na angliskoto privatno pravo. *nglija im pristapuva na sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost od perspektivata na nejzinata istoriski vtemelena dualisti!ka jurisdikcija spored common law (zakon) i e.uity. 3nvestitorot stanuva sopstvenik spored zakon koga negovoto ime "e bide vneseno vo registerot na hartii od vrednost. 3nvestitorot moè da stekne sopstveni!ko pravo i spored e.uity i pred da go stekne zakonskoto sopstveni!ko pravo, no sopstvenosta spored e.uity se kreira za kupuva!ot samo ako vo negova polza bide kreiran trust ili po sila na zakon ili so izre!na izjava. #o nitu zakonskata sopstvenost, nitu sopstvenosta spored e.uity ne moàt da se vr{at preku tu`ba so koja "e se dokaè deka tuìtelot ima apsolutno sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost. &opstveni!kite prava vo *nglija se utvrduvaat samo pome u strankite (inter ,artes) koi u!estvuvaat vo soodvetniot spor. 5oga hartienite sertifikati stanale prekomplicirani za administrirawe, angliskiot pazar na hartiite od vrednost izbral dematerijalizacija na hartiite od vrednost. 4ormata vo koja e sprovedena ovaa dematerijalizacija ni pokaùva vlijanie na mehanizmite na pravnata doktrina {to psotoele pred taa dematerijalizacija. 8ez ogled na toa, dematerijalizacijata go dobliì angliskoto pravo do re{enijata na germanskoto i avstriskoto pravo, iako na funkcionalno, ne na doktrinarno nivo. *ngliskata pravna doktrina isto taka ima svoe vlijanie vrz tipot na uslugite i tipot na davatelite na uslugite {to se pojavile na angliskiot pazar na hartiite od vrednost. %roceduralnite !ekori {to treba da se prezemat za da se izvr{i prenos na hartiite od vrednost, a {to bile oblikuvani od pravilata za novacijata, ja olesnile pojavata na registrarite koi vodele registri i gi drèle hartiite od vrednost vo polza na izdava!ite na angliskiot pazar. 3nvestitorite se tradicionalno za{titeni vo odnos na defektnite emisii vo angliskoto pravo preku doktrinata za novacija i doktrinata na esto,,el. Te{ko moè da se vidi na koj na!in dvete doktrini funkcioniraat vo kontekstot na sovremenite nesertificirani prenosi. 7e utoa, ova e pra{awe {to treba da go razre{at sudovitei tie "e go pravat toa konzistentno na patot {to go prifatilo angliskoto pravo. *ngliskata pravna doktrina gi {titi investitorite vo odnos na neovlastenite prenosi preku pravilata za esto,,el. &li!no na situacijata vo vrska so defektnite emisii, deneska ne e najjasno na koj na!in tradicionalnite pravila za esto,,el moàt da se primenat vo vrska so nesertificiranite hartii od vrednost. #o bez ogled na toa, bi bilo pravedno da se zaklu!i deka sudovite "e go razvijat pravoto konzistentno na principite utvrdeni od strana na angliskata pravna doktrina. %okraj pravilata za esto,,el, regulacijata na nesertificiranite hartii od vrednost donese i pravila za neovlastenite prenosi so koi se dopolnuva common law. %romenite {to nastanaa kako rezultat na implementcijata na noviot reìm za prenos go donesoa angliskoto pravo vo blizina na re{enijata vo germanskoto i avstriskoto. Ovie sli!nosti se javuvaat na funkcionalno, a ne na doktrinarno nivo. 82
*nglija go koristi trustot kako doktrinaren mehanizam za za{tita na investitorite koi svoite hartii od vrednost gi dràt indirektno preku posrednici. 3nvestitorite koi gi dràt hartiite od vrednost indirektno spored angliskoto pravo steknuvaat sopstveni!ki prava vrz tie hartii od vrednost spored e.uity, samo ako vo nivna polza bil kreiran trust. %ostojnata pozicija e deka investitorite imaat sopstveni!ki prava, duri i koga hartiite od vrednost se dràt vo sme{ana forma (zbirno) vo pul ili na omnibus smetka. %ravnata reforma ja potvrduva ovaa pozicija i povtorno, za{titata {to ja dava angliskoto pravo funkcionalno e sli!no, iako ne i doktrinarno, na za{titata {to e dostapna spored germanskoto i avstriskoto pravo. %o ovaa analiza na angliskoto pravo, vo delot II "e gi razgledame germanskoto i avstriskoto pravo. 5ako i so analizata na angliskoto pravo, raspravata za germanskoto i avstriskoto pravo najnapred " e se fokusira na istoriskata zadnina na pravoto za hartiite od vrednost vo dvete zemji. %otoa "e ja razgleduvame postojnata teorija za hartiite od vrednost i nivniot prenos vo germanskoto i avstriskoto pravo, vklu!uvaj"i gi defektnite emisii i neovlastenite prenosi. #ajnapred "e gi razgleduvame prenosite na hartiite od vrednost {to bile izdadeni vo forma na hartieni sertifikati. %otoa "e gi analizirame prenosite {to se vr{at bez da ima potreba od fizi!ko dvièwe na hartienite dokumenti.
DE/ && :ER9ANS4O I AVSTRIS4O PRAVO 'o $ermanskoto i avstriskoto pravo najgolemiot broj hartii od vrednost se izdavaat vo forma na instrumenti na donositel i ovie instrumenti se smetaat za telesni dvi`ni stvari (res)% Osnovnata teorija vo sovremenoto germansko pravo e deka sertifikatite na hartiite od vrednost se posebenn vid na hartieni 83
dokumenti. %ravoto na koe se odnesuva hartieniot dokument se materijalizira vo dokumentot i zatoa moè da se prenesuva spored pravilata za telesnite dvi`ni stvari. &o prenosot na hartieniot dokument, kupuva!ot ne samo {to steknuva sopstvenost vrz hartijata, tuku stanuva i nositel na pravoto na koe se odnesuva hartijata. $ermanskiot termin za hartii od vrednost e "*ert,a,ier" i toj se koristi i vo $ermanija i vo *vstrija. ,borot "*ert,a,ier" bukvalno zna!i "harija od vrednost" i terminot upatuva na faktot deka dokumentot {to se odnesuva na hartijata vo sebe vgraduva (inkorporira) nekoe vredno pravo, odnosno pravo {to ima nekoja vrednost. Terminot isto taka ima za cel da ja istakne teorijata {to stoi zad germanskite i avstriskite hartii od vrednost, deka pravata na koi se odnesuvaat sertifikatite za hartijata od vrednost se spoeni so hartijata i stanuvaat zaedno edna edinstvena telesna stvar. 5ako rezultat na toa, hartiite od vrednost, nivniot prenos i indirektnoto vladenie vrz hartijata podleàt na pravilata so koi se reguliraat telesnite dvi`ni stvari. *nalizata prifatena od strana na sovremenoto germansko i avstrisko pravo se pojavila mnogu brzo po izdavaweto na prvite hartii od vrednost. 'o $lavata 9 "e gi razgleduvame istoriskite po!etni to!ki i razvojot {to vodel kon sovremenata germanska teorija. %rvo "e bidat analizirani pravilata so koi se regulirale hartiite od vrednost vo vremeto koga tie se pojavile za prv pat (odedel 9.1.). 6e pokaème deka vo toa vreme hartiite od vrednost bile klasifikuvani kako dolg, a prenosot na hartiite od vrednost bil analiziran kako cesija. 7e utoa, pravilata za cesijata imale zna!itelni negativni strani, {to gi razgleduvame vo oddelot 9.2. ,a da se nadminat tie slabosti, pravnite avtori predloìle nekolku teorii vo tekot na prvata polovina na XIX vek, {to gi analizirame vo oddelot 9.3. Teorijata {to se razvila vo sovremena germanska ortodoksija orginalno bila predloèna od strana na 7riedric$ -arl von 1avigny koj go iznel stavot deka hartiite od vrednost treba da se klasifikuvaat kako telesni stvari (oddel G.H). 7e utoa, teorijata na &aviwi stanala op{to prifatena duri otkako germanskoto i avstriskoto pravo za telesnite stvari prifatilo opredeleni doktrinarni pravila. 5ako zaklu!ok na $lavata G naveduvame deka stavot na &aviwi stanal op{to prifaten duri otkako doktrinarnata ramka na site germanski i avstriski dràvi go implementirala praviloto {to go {titi kupuva!ot na telesnata dvi`na stvar vo odnos na konkurentskite pobaruvawa (prava). &ovremeniot germanski priod ne se razvil kako teorija {to bi bila nezavisna od pravnite pravila {to postojat vo drugite pravni oblasti i toj cvrsto se potpira na opredeleni pravila so koi se regulira pravoto za telesnite stvari. 'o $lavata 1A gi analizirame pravilata so koi se reguliraat hartiite od vrednost vo sovremenoto germansko i avstrisko pravo. 6e pokaème na koj na!in pravoto za telesnite stvari se primenuva na hartiite od vrednost i na nivniot prenos vo germanskoto i vo avstriskoto pravo, a analizata "e bide fokusirana na hartiite od vrednost {to ne se dràt kaj posrednici. $ermanskite i avstriskite pravila isto taka "e gi sporedime so angliskite pravila vo oddelot 1A.1 i so pravilata so koi se regulira prenosot na sopstvenosta. %otoa "e gi razgledame pravilata za neovlastenite prenosi i za defektnite emisii (oddeli 10.2. i 10.3.). $lavata 11 go analizira vlijanieto na pravnata analiza na hartiite od vrednost i na doktrinarnite pravila {to go reguliraat nivniot prenos vrz institucionalnata ramka na germanskata i avstriskata pazarna infrastruktura. 6e pokaème deka i vo $ermanija i vo *vstrija depozitarite na hartii od vrednost se javile kako dominanten tip na davatel na uslugi {to im pomaga na onieklienti {to sakaat indirektno da gi dràt svoite hartii od vrednost. *nalizata sodràna vo $lava 11 "e ne odvede kon dva zaklu!oka. %rviot e deka pravilata {to gi reguliraat hartiite od vrednost i nivniot prenos : osobeno praviloto {to go {titi kupuva!ot od konkurentskite barawa : go olesnile razvojot na ovoj konkreten vid davatel na uslugi na germanskiot i avstriskiot pazar (oddel 11.1.). 'toriot e deka faktot {to hartiite od vrednost se reguliraat so pravilata za telesnite stvari gi inspiriral $ermanija i *vstrija da ja eliminiraat hartijata od procesot na prenosot preku imobilizacija, a ne preku dematerijalizacija (oddel 11.2). 'o $lava 1@ ja analizirame pravnata pozicija na investitorite {to indirektno gi poseduvaat hartiite od vrednost preku posrednici. 6e pokaème deka vo germanskoto i avstriskoto pravo se primenuvaat pravilata za vladenie vrz tu a dvi`na stvar ((ailment) za da im se ovozmoì na investitorite da kreiraat sopstveni!ki prava vrz indirektno poseduvanite hartii od vrednost. ,a da se olesni indirektnoto poseduvawe, germanskoto i avstriskoto pravo isto taka razvile sofisticirana doktrina za so:sopstvenosta i za so:vladenieto. Ovaa konkretna forma na doktrinarna analiza se javila i vo $ermanija i vo *vstrija, zatoa {to hartiite od vredost bile klasificirani kako telesni dvi`ni stvari. Ovaa pravna analiza obezbeduva 84
normativna ramka se razvile pazarot za hartiite od vrednost i pravnite pravila {to go poddrùvaat. *nalizata vlijaela vrz na!inot na koj hartijata bila eliminirana od procesot na prenosot, nezavisno od faktot {to $ermanija implementirala alternativen sistem za prenos za vladinite hartii od vrednost {to moè da sluì kako model za kreirawe na bezhartien sistem za prenos. $lava 1B nudi analiza na pojavata na hartiite na ime vo praksata na pazarite na hartiite od vrednost i "e zaklu!ime deka ova e primer za funkcionalno, a ne na doktrinarno poklopuvawe.
F. ISTORIS4A PO;ETNA TO;4A &e !ini deka vo $ermanija i *vstrija hartiite od vrednost za prv pat se pojavile za vreme na #apoleonskite vojni i bile izdadeni od strana na dràvata koja nastojuvala da dojde do sredstva za pokrivawe na voenite tro{oci. &o instrumentite aktivno se trguvalo na likvidniot pazar. ?artiite od vrednost vo $ermanija i *vstrija isto taka se koristele za dobivawe finansiski sredstva za izgradbata na èleznicite i za drugite golemi proekti. %red da po!neme so analizata na koj na!in germanskoto i avstriskoto pravo gi tretiralo hartiite od vrednost vo vremeto koga tie se pojavile za prv pat, treba da se potsetime deka $ermanija ne postoi kako obedineta nacija vo tekot na najgolemiot del od XIX vek. Taa se sostoi od zbir na pomali dràvi, sekoja so svoja jurisdikcija. Ovde nema da pravime analiza na pravoto na site tie dràvi {to deneska se sostaven del od germanskata dràva, tuku "e se fokusirame na pravoto na dràvata %rusija i na analizata na avstriskoto pravo. %rusija go donela $ra anskiot zakonik vo 1DGH godina, koj se naveduva kako "%ruski $ra anski zakonik". $ermanskiot naslov "/llgemeines &andrec$t" se naveduva so kratenkata " LR". %ruskiot LR e zamenet so germanskiot $ra anski zakonik (#)#) vo 1900 godina. *vstrija go donela svojot $ra anski zakonik vo 1811 godina koj bil pod vlijanie na LR i donesen pod nazivot "Op{t gra anski zakonik" (/llgemeines 'urgerlic$es #eset@(uc$), skrateno " #)#". *vstriskiot #)# e seu{te vo sila. 'e"e e navedeno deka sovremenoto germansko i avstrisko pravo gi klasifikuva hartiite od vrednost kako telesni stvari. #o vakvata klasifikacija se !ini deka se javuva duri kon sredinata na XIX vek. %red toa hartiite od vrednost isto taka se izdavale so pomo{ na hartieni dokumenti, no nezavisno od toa bile klasificirani kako netelesni stvari. Ovde najnapred "e ja razgledame ovaa prethodna klasifikacija, nejzinite slabosti i na!inot na koj tie slabosti bile nadminati za da se sozdade sovremenata teorija. 85
F... HARTIITE OD VREDNOST 4A4O BESTE/ESNI STVARI %ostojat dokazi {to go potkrepuvaat zaklu!okot deka do krajot na XIX vek hartiite od vrednost se smetale za bestelesni, a ne za telesni stvari. %rvite dokazi se pravnata terminologija {to bila koristena vo zakonodavstvoto i vo pravnite dela. Terminot "*ert,a,ier" {to bil oblikuvan od strana na teoriskata ramka {to pretstavuvala osnova za hartiite od vrednost vo sovremenoto germansko i avstrisko pravo ne bila koristena vo zakonodavstvoto ili vo pravnite dela se do sredinata na XIX vek. 3nstrumentite {to deneska se naveduvaat kako "*ert,a,ier" koga po!nale da stanuvaat popularni se naveduvale pod razli!ni imiwa {to glavno upatuvale na hartienite dokumenti {to bile koristeni za celite na prenosot. %rviot del od LR na primer definira nekoi pravni termini. -den od niv e ona {to na angliski jazik moè da se prevede kako "ca,ital investments" (kapitalni investicii). "?artiite izdadeni na donositel, na primer banknotite, hipotekarnite obvrznici, akciite itn. nezavisno dali davaat pravo na kamata, se kako i drugite dol`ni!ki instrumenti {to se smetaat za kapitalni investicii". "?artiite izdadeni na donositel" vo sovremenite dela "e bidat nare!eni "*ert,a,ier", no ne samo {to definicijata na LR ne go sodrì sovremeniot germanski termin, tuku od odredbite na zakonikot se gleda deka hipotekarnite obvrznici i akciite po svojata pravna priroda se smetale za sli!ni na dolgovite, {to se klasificiraat kako bestelesni, a ne kako telesni stvari (kako i site obligacii). Terminologija sli!na na onaa {to ja sre"avame vo LR moè da se sretne vo avstriskiot $ra anski zakonik {to sodrì pravila so koi se reguliraat "dol`ni!kite zapisi izdadeni na donositel ". %ostoi i drugo pravilo za "dol`ni!kite pisma izdadeni na donositel". 2vete odredbi upatuvaat na ne{to {to deneska bi se nareklo hartii od vrednost na donositel. 5ako i LR! i avstriskiot ,akonik ne go sodrì sovremeniot termin "hartija od vrednost" (*ert,a,ier) ili odredba {to ja vgraduva sovremenata teorija. ?ipotezata deka kon krajot na XVIII i po!etokot na XIX vek hartiite od vrednost seu{te ne se tretirale za telesni stvari moè da se potkrepi i so analizata na delata na akademskite komentatori od toa vreme. *nalizata na nekoi od tie deka ne vodi kon dve zabele{ki. %rvata e deka hartiite od vrednost bile klasificirani kako "dolg" ili kako "obligacija", a ne kako telesna stvar i toa od prili!no golem broj eminentni pravni avtori od toa vreme. 'torata e deka prenosot na hartiite od vrednost se smetal za ne{to {to primarno se regulira so pravilata za cesija. 3zborot od ovie dela "e go analizirame vo natamo{niot tekst. 'o edna kniga objavena 1I@1 godina, avtorot ja razgleduval validnosta na terminskite proda`ni dogovori na vladinite obvrznici. Ovie transakcii toj gi klasifikuval kako kupuvawe i prodavawe na dolg na vladata. 5oristej"i go terminot "dolg" avtorot ja prifatil klasifikacijata {to vladinite obvrznici gi stavila vo kategorijata bestelesni, a ne telesni stvari. 'o edna druga monografija objavena 1I@F godina, avtorot ja analizira pravnata priroda na ovie vladini obvrznici {to kako rezultat na vojnite na #apoleon stanale prili!no rasprostranet instrument za olesnuvawe na dràvnite finansii. Toj izre!no go otfrla stavot deka vladinite obvrznici se telesni stvari i insistira na toa deka treba da se napravi distinkcija pome u hartienite dokumenti so koi se evidentira dolgot, izdadeni od strana na vladata i samiot dolg. (#e{to {to vo na{iot Obligacionen zakonik e navedeno kako potvrda). 2okumentot e telesen/ no dolgot e bestelesen. 5omentarot na LR objaven 1804 godina sodrèl stav deka instrumentite na donositel vo izvesna smisla se sli!ni na drugite dolgovi, zatoa {to moàt da se kupuvaat i da se prenesuvaat so cesija. 'o site drugi aspekti tie se sli!ni na parite, zatoa {to vo nekoi germanski dràvi postoi pravilo so koe se {titi sovesniot kupuva! ((ona 0ide kupuva!ot) vo odnos na konkurentskite barawa. 'o sekoj slu!aj, tie ne se smetale za dvi`ni ili duri i za nedvi`ni stvari. 'akvite razmisluvawa se vo ostra sprotivnost so pozicijata na sovremenoto pravo, vo koe hartiite od vrednost se smetat za telesni dvi`ni stvari. #a sli!en na!in, avtorot na vode!kiot komentar vo 1IEH godina pi{uva deka instrumentite na donositel se "poseben vid na obligacija". Tie ne se prenesuvale po pat na cesija, tuku kako i drugite telesni stvari preku isporaka (predavawe ili tradicija) na hartieniot dokument. 7e utoa, avtorot ne oti{ol podaleku i ne gi klasificiral instrumentite na donositel kako telesni stvari. 86
Trasiranite menici, {to tradicionalno se grupirani vo istata kategorija kako i hartiite od vrednost vo avstriskoto i germanskoto pravo, isto taka se do sredinata na XIX vek se tretirale kako bestelesni stvari. 'o eden vode!ki komentar od 1I@B godina, avtorot gi razgleduva trasiranite menici vo glava naslovena kako "obligaciono pravo", a ne vo glavata naslovena kako "stvarno pravo" (pravo za stvarite). 3stata analiza e prifatena i vo kniga {to e pe!atena vo 1DGD godina. Ovie primeri ne vodat kon prvata zabele{ka vo ovoj del od trudot. Tie pokaùvaat deka zna!itelen broj pravni avtori vo toa vreme hartiite od vrednost gi smetale za "dolg" ili za "obligacija". 'torata zabele{ka {to proizleguva od ovaa analiza na pravnite dela od sredinata na XIX vek e deka postoi zna!itelen broj avtori {to go analiziraat prenosot na hartiite od vrednost vo kategoriite na cesijata (assignment). Cesijata e praven metod preku koj se prenesuvaat bestelesnite stvari (pravata i obvrskite ili obligaciite), a pravilata za cesijata ne se primenuvaat na telesnite stvari. 'o sredinata na XIX vek, eden istaknat germanski avtor objavil rasprava voo nekolku toma {to sodrì sistematska analiza na pruskoto gra ansko pravo. 'o tretiot tom od raspravata se upatuva na "obligaciite za koi postoi pismen dokument..... a {to se izdavaat na donositel". Tekstot isto taka go koristi francuskiot termin "lettres au ,orteur" {to na angliski zna!i ne{to kako "pisma (izdadeni) na donositel". 5ako i vo prethodnata literatura, avtorot ne gi klasificira ovie obligacii ili pismata izdadeni vo vrska so niv kako "telesni stvari". #ivniot prenos se razgleduva zaedno so prenosot na drugite obligacii vo delot posveten na prenosot na pravata (cesijata). #a sli!en na!in, avstriskiot $ra anski zakonik go regulira prenosot na ne{to {to toj go naveduva kako "dol`ni!ki noti (zapisi) izdadeni na donositel" vo delot posveten na cesijata. %raviloto sugerira deka prenosot na dol`ni!kite zapisi na donositel vo princip se regulira so op{tite pravila za cesijata. Toa naveduva so donekade kompliciran jazik deka "dol`ni!kite noti {to se izdadeni na donositel se prenesuvaat preku isporaka (tradicija) i pokraj fizi!koto vladenie, ne se bara nekoj natamo{en dokaz za prenosot." 4aktot deka prenosot na vakvite dol`ni!ki noti e vgraden vo delot {to se odnesuva na cesijata, pokaaùva deka avstiskiot $ra anski zakonik istoriski ne smetal deka hartiite od vrednost se telesni stvari. ,atoa postojat dokazi deka po!etnata to!ka na pruskoto i na avstriskoto pravo bila klasifikacija na hartiite od vrednost kako bestelesni stvari, a ne kako telesni. %ravnata klasifikacija na prethodnicite na sovremenite germanski i avstriski hartii od vrednost bila mnogu sli!na na klasifikacijata {to se koristela i seu{te se koristi vo sovremenoto anglisko pravo. Od sli!na po!etna to!ka, angliskoto pravo ja zadràlo orginalnata klasifikacija i kako {to "e vidime ja prifatilo osnovata so novacija, dodeka germanskoto i avstriskoto pravo po!nale da gi kvalifikuvaat hartiite od vrednost kako telesni stvari i po!nale na prenosot na hartiite od vrednost da gi primenuvaat pravilata za prenosot na dvi`nite stvari. *nglija pove"e sakala hartii od vrednost na ime, $ermanija i *vstrija pove"e gi sakale hartiite od vrednost na donositel. Ona {to go zabeleùvame ovde e razlikata, a ne preklopuvaweto (sli!nostite) i za vakviot razvoj ima pove"e od edna pri!ina. 7e utoa eden faktor {to vlijael na razvojot {to go izminale dvata pravni sistema e pravnata sredina i miLe {to postoele vo vremeto na pojavata na prvite hartii od vrednost. 5ako i angliskata praksa, germanskata i avstriskata praksa po!nale da kreiraat finansiski instrumenti {to deneska se poznati kako hartii od vrednost vo vremeto {to vo nivnata istorija se karakteriziralo po nezapamtenata potreba za golema koli!ina na kapital vo stopanstvoto. 'o *nglija toa najnapred se slu!ilo od po!etokot do sredinata na XVIII vek, vo periodot {to dovel do 1out$ 1ea 'u((le% 'o $ermanija i *vstrija, hartiite od vrednost najnapred bile koristeni od strana na vladite kako metod za pokrivawe na dràvnite rashodi vo #apoleonskite vojni kon krajot na XVIII vek. Ona {to e pova`no od vremeto na pojavata e faktot {to pri pojavata na instrumentite vo *nglija, prenosot na dolgot (cesijata) seu{te ne bila generalno mo`na, osven preku novacija. ,aklu!okot na delot I od ovaa kniga be{e deka novacijata bila najnezgrapnata tehnika {to moèla da se primeni na prenosot na obligaciite vo vremeto koga vo *nglija za prv pat se pojavile hartiite od vrednost za da se oblikuvaat pravilata za tie hartii okolu pravoto za novacijata i tie pravila dominantno da se potprat na hartiite od vrednost na ime (registriranite hartii od vrednost). 'o germanskoto i avstriskoto pravo, od druga strana, koga za prv pat se javile hartiite od vrednost cesijata generalno bila mo`na. ,atoa i nemalo nikakva potreba za primena na pravilata za novacijata za da 87
se olesni prenosot na hartiite od vrednost. %ravilata za cesijata od druga strana imale zna!itelni nedostatoci {to germanskata i avstriskata pravna doktrina trebala da gi nadminuva. #edostatocite na pravoto za cesijata i teoriite izneseni za nivnoto nadminuvawe gi analizirame vo sledniot oddel. F.2. NEDOSTATO8ITE NA PRAVI/ATA ZA 8ESIJATA ,aklu!okot na oddelot G.1. be{e deka vo vremeto koga za prv pat se pojavile hartiite od vrednost vo $ermanija i vo *vstrija tie bile klasifikuvani kako bestelesni stvari i nivniot prenos se smetalo deka e reguliran so pravilata za cesijata. %renosot (cesijata) na dolgot vo toa vreme bil moèn spored germanskiot LR! kako i spored avstriskiot $ra anski zakonik. 2ol`ni!kite i kapitalnite (kompaniskite) hartii od vrednost moèle da se pu{tat na pazarot od strana na izdava!ite so cel da bidat preneseni so iskoristuvawe na op{tite pravila za cesijata sodràni vo toga{ vaè!kite gra anski zakoni. 'o toa vreme vo germanskoto i avstriskoto pravo ne postoela potrebata izdava!ot da ja dava svojata soglasnost so prenosot. Tokmu toa moè da ni objasni zo{to germanskoto i avstriskoto pravo nikoga{ ne se potprele na institutot novacija za da gi analiziraat hartiite od vrednost ili nivnite prenosi i zo{to hartiite od vrednost na ime ili registriranite hartii nikoga{ ne fatile koren vo germanskoto ili avstriskoto pravo. 4aktot {to germanskoto i avstriskoto pravo orginalno gi klasificiralo hartiite od vrednost kako bestelesni stvari i smetale deka nivniot prenos treba da se regulira so pravilata za cesijata obezbeduval pravna osnova {to ja ovozmoùva nivnata prenoslivost, no vakvata klasifikacija ima svoi nedostatoci. %rviot se sostoi vo faktot {to spored germanskoto obi!ajno pravo bilo nevozmo`no da se stapi vo dogovoren odnos so nepoznat i neidentifikuvan doveritel. $ermanskoto obi!ajno pravo mu dava va`nost na dogovorot samo ako liceto koe ima nekoja obvrska bide identifikuvano. *ko hartijata od vrednost bila izdadena na donositel, toga{ doa a do povreda na navedenoto pravilo. 3zdava!ot na instrumentot na donositel ne prezema obvrska da ispolni nekoja obligacija vo odnos na nekoe identifikuvano lice/ obligacijata treba da se ispolni vo polza na liceto koe "e mu go prezentira sertifikatot na izdava!ot vo vremeto na vtasanosta na obvrskata. *vstriskiot $ra anski zakonik ja ima istata pozicija/ dol`ni!kata nota e validna samo ako go sodrì imeto na doveritelot (!len 1AA1). 2ol`ni!kite noti izdadeni na donositel sekako ne upatuvaat na imeto na doveritelot. Ova pravilo ne predizvikalo problemi pri prvoto pojavuvawe na hartiite od vrednost, zatoa {to tie orginalno bile izdadeni na ime na soodvetnite investitori. 3zdava!ot isto taka izdaval i sertifikat. ,a sertifikatot (potvrdata) se smetalo deka pretstavuva dokument so koj se evidentira pravoto na imatelot na sertifikatot, !ie ime bilo navedeno na samiot sertifikat. 3zdadenite prava bile prenesuvani bez involvirawe na izdava!ot, a cesijata se vr{ela preku pismena nota (zabele{ka) na samiot sertifikat. 7e utoa so tek na vreme uslovot deka mora da postoi dokaz za sekoj prenos se smetal za premnogu optovaruva!ki. %azarnata praksa postepeno se svrtela kon zamena na sertifikatite na ime na sertifikati na donositel. %o barawe na investitorite, izdava!ite isto taka zapo!nale da izdavaat sertifikati na donositel, {to pretstavuvala praksa {to te{ko moèla da se vkalapi vo postojnoto pravo. 2rugo problemati!no pra{awe bilo toa {to pravilata za cesijata go podveduvale kupuva!ot na konkurentskite barawa {to proizleguvale od neovlastenite prenosi. *ko investitorot kupi dolg od prodava! koj nemal pravo da go prodava dolgot, toj ne steknuva titula (sopstvenost) vrz dolgot. %ravilata za cesijata ne go za{tituvaat sovesniot ((ona 0ide) kupuva! vo odnos na konkurentskite barawa. %azarnite u!esnici ili treba da gi istraùvaat realnite prava na prodava!ot ili :alternativno i mnogu poverojatno : "e mu dadat nekoja cena na rizikot od neovlasten prenos pri sekoj prenos. Toa vodi kon namaluvawe na cenata {to bi moèla da se postigne na sekundarniot pazar : i za vozvrat i cenata po koja tie hartii od vrednost moàt da bidat izdadeni za prv pat. Ovoj problem ne se pojavil vo dvete zemji {to gi analizirame. *vstriskiot $ra anski zakonik i LR sodràt odredbi so koi se {titi sovesniot ((ona 0ide) kupuva! na hartijata od vrednost. 88
LR sodrì odredba za parite i za "hartiite ili dokumentite izdadeni na donositel". %raviloto go ograni!uva pravoto na zakonskiot sopstvenik da gi bara nazad ovie instrumenti od sovesniot imatel/ sopstvenikot moè da bara povtorno predavawe na instrumentite samo ako tie moàt so celosna sigurnost da se identifikuvaat i da se razlikuvaat od drugite hartii od vrednost i samo ako nivniot postojan imatel niv gi steknal besplatno (bez nadomest ili protiv:ispolnuvawe). *vstriskiot $ra anski zakonik vo svojot !len BD1 naveduva deka sopstvenikot moè da go bara nazad "dol`ni!koto pismo izdadeno na donositel" od imatelot : treto lice samo ako moè da gi identifikuva hartiite od vrednost na koi se odnesuva negovoto pravo i ako imatelot : treto lice trebal da znae deka nema pravo vrz tie hartii od vrednost. #o imalo i drugi germanski dràvi {to nemale posebni pravila so koi se {titel kupuva!ot na hartijata od vrednost od konkurentskite barawa. Ova gi pottiknalo akademskite komentatori da se obidat da sugeriraat na!ini na koi kupuva!ot treba da bide za{titen vo onie dràvi vo koi ne postoele izre!ni pravila za konkurentskite barawa. %ravnite avtori isto taka se obidele da dadat objasnuvawe so koe "e gi opravdaat pravilata {to spored pruskiot i avstriskiot zakonik go {titat kupuva!ot na hartiite od konkurentskite barawa, dodeka toa ne e slu!aj za kupuva!ite na drugite dolgovi. ,a da se postignat dvete zada!i tie sugerirale na!ini na koi moèle da go opravdaat stavot deka pravilata za cesijata ne se primenuvaat na prenosot na hartiite od vrednost. Trite teorii {to se izneseni vo toa vreme zasluùvaat da bidat spomenati. %oddrùva!ite na prvata teorija tvrdele deka hartiite od vrednost se poseben vid imot (stvari) {to se razlikuva i od telesnite i od bestelesnite stvari. 'torata teorija po!ivala na stavot deka dogovornoto pravo bi moèlo da gi pojasni posebnite pravila so koi se reguliraat hartiite od vrednost. &pored tretata teorija, hartiite od vrednost se reguliraat so poseben vid dogovor {to svoite koreni gi ima vo romejskoto pravo. Ovie tri teorii "e gi analizirame vo oddelite G.B.1 do G.B.B.
F.3. TEORII GTO TREBA DA :I ZA9ENAT PRAVI/ATA ZA 8ESIJATA F.3... Priroda!a na ins!r%#en!o! #ekoi pravni avtori {to pi{uvale na po!etokot na XIX vek sugeriraat deka faktot {to hartiite od vrednost moàt da bidat izdadeni na neidentifikuvan doveritel i {to postojat pravni pravila za za{tita na sovesniot kupuva! moàt da ja pojasnat unikatnata priroda na instrumentot % Ni olaus T$eodore #onner, izvesno vreme vode!ki germanski avtoritet vo ovaa materija, pi{uva deka hartiite od vrednost se posebna pravna institucija. Tie bile sozdadeni za da se ovozmoì slobodna cirkulacija (prenoslivost) na opredelen vid dolgovi pome u u!esnicite na pazarot. ,aradi nivnata unikatna pravna priroda, imeto na doveritelot ne se javuva na hartieniot dokument {to gi evidentira hartiite od vrednost. &pored #onner, unikatnata priroda na instrumentot isto taka ni pojasnuva zo{to postojat posebni pravila so koi se {titi sovesniot kupuva! vo odnos na konkurentskite barawa. Toj pi{uva deka kupuva!ot e za{titen od konkurentite nezavisno od toa dali postoi izre!no zakonsko pravilo {to toa go propi{uva. #onner ne gi klasifikuva hartiite od vrednost kako telesni stvari. Toj pojasnuva deka hartiite od vrednost ne podleàt na pravilata za cesijata ako se klasificiraat kako nova i nezavisna pravna kategorija {to podleì na posebni pravila. Ovie posebni pravila se sostaveni za tie instrumenti i imaat za cel da go olesnat nivniot promet. &tavot na #onner imal zna!itelno vlijanie vrz pravnite dela vo negovoto vreme i negovoto delo bilo citirano so odobruvawe od golem broj va`ni profesori vo toa vreme. 7e u avtorite {to go sledele stavot na #onner osobeno se interesni delata na -% 1c$umm, zatoa {to toj izre!no go otfrlil stavot deka hartiite od vrednost se telesni stvari % 1c$umm istaknal deka samiot fakt {to hartieniot dokument se koristi 89
za prenos na hartijata od vrednost ne sluì kako pojasnuvawe so koe se opravduvaat posebnite pravila so koi se regulira nejziniot prenos. F.3.2. Do(ovor %odocna vo tekot na XIX vek nekoi avtori go iznele stavot deka dogovornoto pravo gi pojasnuva posebnite pravila so koi se reguliraat hartiite od vrednost. Teorijata tvrdela deka hartiite od vrednost se izdavaat pod posebni dogovorni uslovi so cel da se izbegnat pravilata za cesijata {to se smetale za pre!ka za slobodnata prenoslivost na hartiite od vrednost pome u u!esnicite na pazarot. 5ako rezultat na tie uslovi, doveritelot ne mora da bide naveden na hartijata od vrednost i zatoa bilo mo`no da se izdavaat hartii od vrednost na donositel. .slovite isto taka obezbeduvaat za{tita vo odnos na konkurentskite barawa so isklu!uvawe na praviloto nemo dat8 sovesniot kupuva! na hartijata od vrednost steknuva sopstvenost (titula) pri isporakata na dokumentot, duri i koga prodava!ot nemal pravo da go izvr{i toj prenos na hartijata od vrednost. Osnovnata mana na ovaa teorija e {to taa ne moèla da kaè deka posebnite uslovi za koi tvrdela deka gi reguliraat hartiite od vrednost se izre!no dogovoreni od samite stranki, zatoa {to nemalo pismena dokumentacija za toa. %oddrùva!ite na teorijata tvrdele deka uslovite se sodràni vo premol!niot (implicitniot) dogovor pome u izdava!ot i prviot kupuva! na konkretnata hartija od vrednost. 5upuva!ite koi ja kupile hartijata od drug investitor, a ne od izdava!ot se smetalo deka so kupuvaweto na samiot instrument se soglasile na tie posebni premol!ni uslovi. F.3.3. Prenos so nova&i$a 2ruga popularna teorija vo XIX vek se bazirala na hipotezata deka hartiite od vrednost se sovremen ekvivalent na eden tip na dogovor {to postoel vo rimsko vreme. Ovoj tip na dogovor ne bil izre!no naveden vo gra anskite zakonici vo toa vreme, no bez ogled na toa postoel zatoa {to sovremenoto pravo nikoga{ ne go ukinalo i zatoa ovozmoìlo postoewe na obvrska (obligacija) vo odnos na neidentifikuvan doveritel, kakov {to e imatelot (donositelot) na hartieniot dokument. ,a prenosot na obligaciite {to proizleguvaat od ovoj poseben vid dogovor se velelo deka ne se vr{i preku cesija, tuku preku ne{to {to bilo narekuvano "delegacija". 3zdava!ot pri prvoto izdavawe na hartiite od vrednost prezema dva vida obvrski (obligacii). Toj vetuva deka na donositelot "e mu plati nekoj pari!en iznos {to e naveden na dokumentot, no toj isto taka na prviot imatel i na site sledni imateli im izdava neotpoviklivo polnomo{no tie vo negovo ime da se soglasat da go platat veteniot iznos na pari na sekoj podocneèn kupuva!. 5ako rezultat na toa prenosot na hartijata od vrednost ne podrazbira cesija na nekoja obligacija, tuku prenosite se vr{at po pat na novacija. 5oga hartijata od vrednost se prenesuva se smeta deka prodava!ot nastapuva vo dve svojstva. Toj vo svoe sopstveno ime se soglasuva da izvr{i prenos na sopstvenosta i da ja prenese hartijata na kupuva!ot. %rodava!ot isto taka go vr{i polnomo{noto i se soglasuva vo ime na izdava!ot deka na kupuva!ot "e mu go plati iznosot na koj bila izdadena hartijata od vrednost. Teorijata go identifikuvala na!inot na koj se izbegnuvaat pravilata za cesijata. 7e utoa, taa strada od istite mani kako i dogovornata teorija. 5ako i taa i ovaa teorija ne moè da se potpre na nekoja dokumentacija vo vrska so izre!nite uslovi so koi se dava polnomo{noto vo polza na donositelot (imatelot) na hartijata, nitu pak sodrì dogovor pome u izdava!ot, prodava!ot i kupuva!ot vo vrska so prenosot na hartiite od vrednost. F.3.5. Za"+%~o&i 90
Trite analizirani teorii vo oddelite 9.3.1.-9.3.3. se dokaz deka vo princip se smetalo deka na prenosite na hartiite od vrednost se primenuvaat pravilata za cesijata i deka se smetalo deka tie pravila imaat seriozni nedostatoci. %ravilata za cesijata pravnicite gi smetale za pre!ka za pazarnata praksa. #ekolku istaknati avtori sugerirale na!ini za nadminuvawe na tie nedostatoci, no nitu edna od navedenite teorii ne se pokaàla vlijatelna na dolg rok. Ona {to stanalo sovremena teorija se pojavilo kon sredinata na XIX vek i ovaa teorija ja razgleduvame vo G.H. F.5. HARTIITE OD VREDNOST 4A4O TE/ESNI STVARI 0e{enieto {to se razvilo vo sovremena ortodoksna teorija bilo izneseno od strana na 7riedric$ -arl von 1avigny (9er or,erungst$eorie). Toj zapo!nal so analizata na hartiite od vrednost vo smisla na germanskoto obi!ajno pravo : to est na pravnite pravila {to se primenuvale na germanskite teritorii pred donesuvaweto na gra anskite zakonici. Toj zaklu!il deka germanskoto obi!ajno pravo ne mu dava za{tita i prisilno izvr{uvawe na dogovorot so koj mu se dava pravo na nekoj neidentifikuvan i neopredelen doveritel, kakov {to e donositelot na dokumentot so koj se evidentira i dokaùva postoeweto na pravoto. &aviwi isto taka smetal deka klasifikacijata na procesot na prenos na hartijata od vrednost kako cesija kako glaven nedostatok go ima faktot {to kupuva!ot ne e za{titen vo odnos na konkurentskite barawa. Toj go iznel stavot deka rasprostranetata upotreba na instrumentot i prakti!nata potreba za negova prenoslivost go pottiknala pravoto da priznae deka instrumentite i nivniot prenos go pottiknala pravoto da priznae deka instrumentite i nivniot prenos se regulirani so posebni pravila {to ne se pravilata za cesija. &aviwi predloìl izbegnuvawe na pravilata za cesijata i prifa"awe na stavot deka obi!ajot kreiral novo pravo/ trgovskata praksa go prinudila pravoto da priznae nov praven metod za prenos na obligaciite. Ovoj metod gi koristi sertifikatite na donositel za prenosot na odredeni obligacii. 'aka razvienata forma mu ovozmoìla na pravoto da gi primeni pravilata so koi se reguliral prenosot na telesnite stvari na prenosot na obligaciite i so samoto toa da gi izbegne lo{ite strani na cesijata. %ristapot na &aviwi bil motiviran od uvidot deka hartiite od vrednost imaat potreba od posebni pravila za prenosot. 'a`no e da se zabeleì deka teorijata obezbeduva zadovolitelno objasnuvawe na posebnite pravila so koi se reguliraat hartiite od vrednost samo vo kontekstot na konkretnata doktrinarna ramka. Taa ne obezbeduva objasnuvawe {to bi moèlo da se primeni vo jurisdikciite {to nemaat pravila so koi se {titi sovesniot kupuva! na telesnite stvari vo odnos na konkurentskite barawa. 5oga za prv pat bila formulirana teorijata na &aviwi, *vstrija i $ermanija imale op{to pravilo za sovesnoto steknuvawe na telesnite stvari i pravilo za sovesnoto steknuvawe na hartiite od vrednost na donositel. 'o dvete jurisdikcii teorijata pomognala da se objasni zo{to obligaciite evidentirani na hartiite na donositel imaat ist preferencijalen tretman kako i telesnite stvari. Teorijata isto taka funkcionirala vo germanskite dràvi {to nemale nikakvi pravila za za{tita na sovesnite kupuva!i na hartiite od vrednost, no imale pravila za za{tita na sovesniot kupuva! na telesni stvari. %rimenata na teorijata ovozmoìla da se opravda primenata na pravilata za telesnite stvari na hartiite od vrednost, no taa ne funkcionirala vo onie jurisdikcii {to nemale takvi pravila. 5ako rezultat na toa, koga za prv pat bila formulirana teorijata bila univerzalno prifatena vo site germanski dràvi. Ovaa hipoteza e potkrepena so diskusijata {to se vodela vo komitetot {to go izgotvuval Op{tiot $ermanski Trgovski zakonik {to stapil na sila vo 1ID1 godina i bil pi{uvan za da se primenuva vo site germanski dràvi i vo *vstrija. Toj isto taka bil izgotvuvan za da gi zadovoli potrebite na onie dràvi {to ne se regulirale so LR ili so avstriskiot $ra anski zakonik. 5ako {to e toa voobi!aeno vo germanskiot i avstriskiot praven sistem, raspravite vo komitetite za izgotvuvaweto na nacrtot bile oficijalno zapi{uvani i objaveni i za razlika od angliskite pojasnuvawa ovie protokoli se smetale za avtoritativni pri tolkuvaweto na zakonikot. %rotokolot otkriva deka komitetot za izgotvuvaweto na nacrtot raspraval dali da vmetne odredba vo zakonikot so koja hartiite od vrednost bi se klasifikuvale kako telesni stvari, {to bi zna!elo implementacija na stavovite na &aviwi i na drugite akademski komentatori. 3zgotvuva!ite re{ile da ne go 91
pravat toa zatoa {to site germanski dràvi {to trebalo da go prifatat Op{tiot $ermanski Trgovski ,akonik od 1ID1 godina nemale prvila za za{tita na sovesnite kupuva!i na telesnite stvari. 8idej"i vakviot kupuva! na telesnite stvari ne moèl da se potpre na nekoe pravilo {to obezbeduva sovesno steknuvawe na titulata vo site germanski dràvi, bila otfrlena teorijata deka hartiite od vrednost se telesni stvari. Taa ne moèla da go postigne sakaniot rezultat+ vo onie zemji vo koi telesnite stvari ne bi moèle da bidat steknati na sovesen i !esen na!in, kupuva!ot na hartiite od vrednost kako i bilo koj kupuva! na telesni stvari bi se soo!il so site drugi konkurentski barawa vo odnos na hartiite. #o ova se smetalo za "krajno nesoodvetno" ($oc$st (eden lic$)% #amesto da gi klasifikuva hartiite od vrednost kako telesni stvari i so toa da ja prifati sovremenata ortodoksna teorija za hartiite od vrednost, izgotvuva!ot na Trgovskiot zakonik vmetnal odredba za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta vrz telesnite stvari generalno i vrz hartiite od vrednost posebno. Celta zaradi koja izre!no bilo navedeno deka hartiite od vrednost podleàt na praviloto za sovesnoto steknuvawe bila za{titata na kupuva!ite od konkurentskite barawa, nezavisno dali hartiite od vrednost bile klasifikuvani kako telesni ili kako bestelesni stvari. %ojavata na ova pravilo vo 1871 godina vo site germanski dràvi i vo *vstrija koincidirala so teorijata na &aviwi {to vo toa vreme stanala dominanten stav. #ezavisno od toa dali postoela pri!insko:posledi!na vrska pome u tie dve raboti ili ne, moème da zabeleìme deka do krajot na XIX vek sovremenata teorija stnala op{to prifatena. Teorijata tvrdela deka pravata izdadeni vo forma na hartii od vredost so samoto izdavawe na hartijata od vrednost se transformiraat od bestelesni vo telesni stvari. 5lasifikacijata na hartiite od vrednost kako bestelesni stvari pomaga da se objasnat pravilata so koi se reguliraat tie stvari. 7etaforata deka pravata se materijaliziraat vo hartieniot dokument pretstavuva teorisko objasnuvawe zo{to prenosot na hartiite od vrednost ne se vr{i po pat na cesija, tuku kako i kaj prenosot na telesnite stvari po pat na predavawe na stvarta. Teorijata isto taka pomaga da se objasni zo{to sovesniot kupuva! na hartiite od vrednost e za{titen od konkurentskite barawa, dodeka prima!ot kaj cesijata na dolgot (otstapuvawe na dolg ili pobaruvawe) ne e. Teorijata stanala osnova za izgotvuvaweto na sovremenoto germansko zakonodavstvo. %ravilata za hartiite od vrednost i za nivniot prenos {to se sodràni vo LR i vo germanskiot $ra anski zakonik ja odrazuvaat ovaa teorija i niv gi analizirame vo glavata 1A. &protivno na toa, avstriskite pravila za hartiite od vrednost i za nivniot prenos bile usvoeni vo 1I11 godina {to e prili!no vreme pred da bide iznesena i prifatena sovremenata teorija za hartiite od vrednost. ?artiite od vrednost i nivnite prenosi kako {to vidovme se reguliraat vo delot vo koj se navedeni pravilata za cesijata vo avstriskiot $ra anski zakonik. 8ez ogled na toa, sovremenoto avstrisko pravo se pridrùva do teorijata zatoa {to taa pomaga da se objasni zo{to hartiite od vrednost, duri i koga se regulirani vo kontekstot na pravilata za cesijata, ne podleàt na tie pravila. Toa isto taka objasnuva zo{to kupuva!ot na hartiite od vrednost e za{titen so avstriskiot $ra anski zakonik vo odnos na konkurentskite barawa {to proizleguvaat od neovlastenite prenosi, dodeka prima!ot vo cesijata ne e taka za{titen. *vstriskoto pravo "e go analizirame zaedno so germanskoto pravo vo glavata 1A. F.6. REZI9E NA ANA/IZATA Oddelite G.1.:G.H. ni pokaùvaat deka germanskata i avstriskata pravna doktrina vo pogolemiot del od XIX vek se borele da iznajdat nekoe op{to prifateno teorisko objasnuvawe za pravilata so koi se reguliraat hartiite od vrednost. %roblemot se sostoel vo toa {to pravilata za cesijata za koi se smetalo deka gi reguliraat hartiite od vrednost i nivnite prenosi ne moàt celosno da gi zadovolat potrebite na u!esnicite na pazarot vo vrska so prenosite na hartiite od vrednost. %ravnite avtori se obiduvale da iznajdat na!in za da gi nadminat pre!kite {to gi postavuvaat pravilata za cesijata. Op{to prifatenata teorija se pojavila duri otkako site germanski dràvi imale pravila za telesnite stvari {to im odgovarale na toga{ dominantnite pazarni praksi povrzani so hartiite od vrednost na donositel. $ermanskata doktrina za hartiite od vrednost ne se razvila kako nekoja slobodna i nezavisna teorija {to bi moèla da se razvie nezavisno od pravnite pravila {to gi reguliraat drugite pravni oblasti. 2oktrinata se potpira na opredeleni pravila so koi se regulira pravoto za telesnite stvari i deneska 92
postojniot ortodoksen stav ne preovladal se dodeka pravilata za telesnite stvavari ne vggradile kaj sebe pravilo za za{tita na sovesniot steeknuva! vo odnos na konkurentskite barawa. 'o glavata 1A "e pokaème deka od momentot koga preovladala teorijata deka hartiite od vrednost se telesni stvari, taa gi postavila graniciteknuva! vo odnos na konkurentskite barawa. 'o glavata 1A "e pokaème deka od momentot koga preovladala teorijata deka hartiite od vrednost se telesni stvari, taa gi postavila granicite vo koi moèle natamu da se razvivaat pazarnata infrastruktura i pravoto {to nea ja regulira. 'o glavata 11 "e pokaème deka teorijata spored koja hartiite od vrednost se telesni stvari go oblokuvala tipot na obezbeduva!ot na infrastrukturata {to se pojavil i vo $ermanija i vo *vstrija. %okraj toa, isto taka "e bide pokaàno deka dominantnata teorija isto taka ja determinirala formata vo koja hartienite dokumenti bile eliminirani od procesot na nivniot prenos. 5oga hartieniot dokument stanal prekompliciran za manipulacija, $ermanija i *vstrija ne go ukinale kako takov, tuku izbrale negova imobilizacija. ,a da moàt da ja prodolàt svojata pravna logika, hartienite dokumenti morale i natamu da postojat/ namesto da implementiraat nova pravna ramka za hartiite od vrednost {to ne bara postoewe na nekoja telesna stvar, reformatorite na pravoto vo $ermanija i *vstrija pove"e sakale da se dràt do ve"e postojnata pravna logika. %red da gi analizirame implikaciite na sovremenata teorija za pravniot i institucionalniot razvoj vo XX vek i za da podgotvime osnova za analizata na ovoj razvoj vo glavata 1A "e gi analizirame pravilata so koi se reguliraat hartiite od vrednost {to imatelot gi poseduva direktno, to est koga hartijata od vrednost se nao a vo negovo vladenie.
.?. PRENOS NA HARTIENIOT DO4U9ENT 5onzistentno na dominantnata teorija prifatena vo germanskoto i avstriskoto pravo, prenosot na hartiite od vrednost vo dvete zemji se reguliraat so istite pravila za telesnite stvari. 'o ovaa glava "e gi analizirame pravilata za prenos na sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost i "e gi razgledame pravilata so koi se razre{uvaat slu!aite na neovlastenite prenosi (oddel 1A.@). %okraj toa, germanskoto i avstriskoto pravo razvile pravila za za{tita na kupuva!ot na hartijata od vrednost vo odnos na problemite {to moàt da se pojavat zaradi nedostatocite pri izdavaweto na hartiite od vrednost (defektni emisii) i tie pravila "e gi analizirame vo glavata 11. 6e pretpostavime deka hartiite od vrednost se dràt vo forma na hartii na donositel direktno od strana na investitorite (imatelite). %ra{awata {to se javuvaat koga hartiite od vrednost se dràt preku posrednici gi razgleduvame vo glavata 11. 93
.?... PRENOS NA SOPSTVENOSTA &ovremenoto germansko i avstrisko pravo gi primenuvaat istite pravila za prenosot na hartiite od vrednost na donositel kako i pravilata {to se odnesuvaat na prenosot na telesnite dvi`ni stvari. &protivno na angliskoto pravo, {to kako {to vidovme pravi razlika pome u sopstvenost spored zakon i sopstvenost spored principite na pravi!nosta (e.uity), germanskoto i avstriskoto pravo imaat edna unificirana doktrina za sopstvenosta {to se primenuva na site telesni stvari i na hartiite od vrednost. 'o oddelot 1A.1.1., "e go analizirame germanskoto pravo, po {to sledi analiza na avstriskoto pravo vo oddelot 1A.1.@. .?..... :er#ans"o pravo $ermanskiot $ra anski zakonik go regulira prenosot na telesnite stvari vo !lenovite 929-936. &pored !lenot 929 od $ra anskiot zakonik, kupuva!ot stanuva sopstvenik ako bidat ispolneti dva uslova. 5upuva!ot treba da stekne vladenie vrz telesnata stvar, a prodava!ot i kupuva!ot treba da se soglasat deka sopstvenosta treba da se prenese na kupuva!ot. Ovde ne postoi uslovot za postoewe na polnovaèn kupoprodaèn dogovor {to bi pretstavuval osnova za prenosot se dodeka strankite se soglasni deka so prenosot na vladenieto na kupuva!ot, toj (kupuva!ot) stanuva sopstvenik na stvarta. Klenot G@G od germanskiot $ra anski zakonik izre!no ne naveduva deka se primenuva na hartiite od vrednost na donositel. #o !lenot vo koj e sodràno ova pravilo gi podveduva hartiite od vrednost na donositel na pravilata za telesnite dvi`ni stvari. Ortodoksniot germanski stav e deka !lenot G@G od $ra anskiot zakonik se primenuva na hartiite od vrednost na donositel. 5ako rezultat na toa, kupuva!ot na hartiite od vrednost se smeta za sopstvenik od momentot na steknuvaweto na vladenieto vrz sertifikatot za hartijata od vrednost, pod uslov prodava!ot i kupuva!ot da se dogovorile (da bile soglasni) deka sopstvenosta "e prejde na kupuva!ot. .slovot spored koj kupuva!ot mora da stekne vladenie vrz sertifikatot na hartijata od vrednost pretstavuva klu!en !ekor bez koj kupuva!ot nema da stekne sopstvenost (titula) vrz hartijata od vrednost. .slovot vo vrska so vladenieto se tolkuva na dva razli!ni na!ina, vo zavisnost od toa dali prodava!ot imal ovlastuvawe (pravo) da gi prodade hartiite od vrednost. 5oga prodava!ot ima ovlastuvawe (pravo) da ja prodade hartijata od vrednost, uslovot vo vrska so vladenieto se tolkuva na na!in {to e povolen za kupuva!ot, za kogo se smeta deka go steknal vladenieto, pod uslov da se soobrazil so nekoja od slednive opcii. 5upuva!ot stanuva sopstvenik (1) ako prodava!ot mu gi ispora!a (prenese) hartiite od vrednost. Toj isto taka stanuva sopstvenik (@) ako hartiite od vrednost se kaj nekoe treto lice i ako prodava!ot go cediral (prenel) pravoto da se baraat telesnite stvari od toa treto lice na kupuva!ot. 5one!no, se smeta deka kupuva!ot steknal vladenie (B) duri i koga hartiite od vrednost ostanale kaj prodava!ot, pod uslov dvete stranki da se dogovorile deka prodava!ot sega gi drì hartiite ne vo svoe ime i za svoja smetka, tuku vo ime i za smetka na kupuva!ot. Ovde voobi!aeno postojat dogovorni aran`mani {to na primer vodat kon nazna!uvawe na prodava!ot za lice koe drì tu a telesna dvi`na stvar ((ailee od angliskoto pravo). 7e utoa, ova generalno pravilo se primenuva samo ako prodava!ot bil sopstvenik ili imal pravo (ovlastuvawe) da gi prodade hartiite od vrednost. *ko prodava!ot nemal takvo pravo (ovlastuvawe), alternativite na kupuva!ot za steknuvawe na vladenieto se mnogu poograni!eni. Ovie okolnosti "e gi analizirame vo oddelot 1A.@. 'o oddelot 1A.1.@. gi razgleduvame avstriskite pravila so koi se regulira prenosot na hartiite od vrednost. .?...2. Avs!ris"o pravo *vstriskite pravila za prenosot na hartiite od vrednost blago se razlikuvaat od germanskite pravila. &e zabeleùvaat dve razliki/ prvata e terminolo{ka+ vtorata se odnesuva na uslovite {to treba da se zadovolat za da moè kupuva!ot da stane sopstvenik vrz hartijata od vrednost spored avstriskoto pravo. 94
%rvata razlika pome u avstriskoto i germanskoto pravo moè da se objasni so faktot {to avstriskite pravila za prenosot na hartiite od vrednost se doneseni prili!no vreme pred donesuvaweto na germanskite pravila. *vstriskiot $ra anski zakonik stapil vo sila vo 1I11 godina, re!isi eden vek pred postojniot germanski $ra anski zakonik, {to stapil vo sila vo 1IGA godina. 5oga bil donesen avstriskiot $ra anski zakonik, seu{te ne postoela sovremenata teorija za hartiite od vrednost. 'o oddelot G.1 e zabeleàno deka avstriskiot $ra anski zakonik ne ja koristi sovremenata pravna terminologija, tuku upatuva na hartiite od vrednost na donositel kako na "dol`ni!ki noti (zapisi) izdadeni na donositel". Od istata pri!ina, prenosot na hartiite od vrednost na donositel ne se regulira vo delot za telesnite dvi`ni stvari, tuku vo delot za cesijata. Klenot 1BGB od avstriskiot $ra anski zakonik naveduva deka hartiite od vrednost na donositel se "cediraat" (prenesuvaat) preku isporaka na hartieniot dokument. &teknuva!ot stanuva sopstvenik pri prenosot na vladenieto vrz hartieniot sertifikat. 8ez ogled na razli!nata teerminologija, sovremenata avstriska pravna doktrina gi klasifikuva hartiite od vrednost kako telesni stvari i ovaa klasifikacija e prifatena za da se objasni deka drugite pravila sodràni vo !lenot na ,akonikot so koj se regulira cesijata ne se odnesuvaat na prenosite na hartiite od vrednost. Taa e isto taka prifatena za da se pojasni deka postojat pravila za za{tita na sovesniot imatel (kupuva! ili steknuva!) na hartiite od vrednost vo odnos na konkurentskite barawa. &li!no na germanskiot $ra anski zakonik i avstriskiot ,akonik bara prenos na vladenieto na kupuva!ot za da moè toj da stane sopstvenik. 5ako i vo germanskoto pravo, steknuvaweto na vladenieto pretstavuva uslov za kupuva!ot da stekne sopstvenost vrz hartijata. .slovot povrzan so vladenieto vo avstriskoto pravo se tolkuva na ist na!in kako i vo germanskoto pravo. ,a da moè vladenieto da premine na steknuva!ot ne e nu`no sertifikatot da mu bide fizi!ki ispora!an (predaden), tuku e sosema dovolno ako prodava!ot se soglasi da gi drì hartiite od vrednost vo polza na steknuva!ot. 5ako i vo germanskoto pravo, strankite treba da se soglasat (dogovorat) deka pri prenosot na vladenieto vrz hartiite od vrednost, steknuva!ot treba da stane sopstvenik zatoa {to sopstvenosta preminuva na steknuva!ot. %ostoi i tret uslov {to treba da bide zadovolen vo avstriskoto pravo za da moè kupuva!ot da stane sopstvenik na hartiite od vrednost. %okraj prenosot na vladenieto vrz hartiite od vrednost od prodava!ot na kupuva!ot i pokraj osnovnata soglasnost deka od toj moment kupuva!ot stanuva sopstvenik na hartiite od vrednost, postoi i natamo{en uslov {to treba da bide ispolnet za da moè sopstvenosta da premine na kupuva!ot. &teknuva!ot stanuva sopstvenik na hartiite od vrednost samo ako prenosot e reguliran so polnovaèn dogovor. Ovoj uslov ne postoi vo germanskoto pravo. 'o germanskoto pravo e sosema mo`no kupoproda`niot dogovor da bide nepolnovaèn, no prenosot na sopstvenosta vrz hartijata od vrednost da ostane validen. Toa moè da se slu!i na primer koga dogovorot za kupoproda`ba bil sklu!en pred prenosot na vladenieto na hartiite na kupuva!ot. 'o ovie okolnosti sosema e vozmo`no kupoproda`niot dogovor da bil sklu!en so zabluda, {to sepak ne vlijae vrz podocne`niot dogovor pome u prodava!ot i kupuva!ot za prenos na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost. 5upuva!ot ja steknuva sopstvenosta vrz hartiite od vrednost nezavisno od faktot {to kupoproda`niot dogovor bil nepolnovaèn. &pored avstriskoto pravo pozicijata e razli!na/ kupuva!ot ne steknuva sopstvenost ako kupoproda`niot dogovor e nepolnovaèn. .?...3. Za"+%~o&i $ermanskoto i avstriskoto pravo imaat ist priod kon prenosot na hartiite od vrednost. 'o dvete zemji, hartiite od vrednost se prenesuvaat preku steknuvawe na vladenieto od strana na kupuva!ot vrz sertifikatot na hartijata. 'o dvete zemji, ne e nu`no kupuva!ot da dobie fizi!ka isporaka na hartiite od vrednost, tuku e sosema dovolno ako kupuva!ot i prodava!ot se soglasat deka prodava!ot i natamu "e go drì sertifikatot vo polza (vo ime i za smetka) na kupuva!ot. %okraj prenosot na vladenieto vrz hartiite od vrednost, vo dvete zemji se bara kupuva!ot i prodava!ot da se dogovorat deka sopstvenosta vrz hartijata preminuva na kupuva!ot. &pored avstriskoto pravo, no ne i spored germanskoto, isto taka e neophodno da postoi polnovaèn kupoprodaèn dogovor pome u prodava!ot i kupuva!ot. Ovaa razlika pome u 95
avstriskoto i germanskoto pravo e zna!ajna zatoa {to uslovot spored koj kupuva!ot mora da stane sopstvenik e mnogu poteòk vo avstriskoto, otkolku vo germanskoto pravo. #ezavisno od ovaa razlika, germanskoto i avstriskoto pravo se pridrùvaat do istiot priod vo vrska so prenosot na hartiite od vrednost. 'o dvete zemji, hartiite od vrednost se klasifikuvani kako telesni stvari i prenosot bara vladenie vrz sertifikatot na hartijata, koj treba da premine kaj kupuva!ot. %ostojat i razliki i sli!nosti vo priodot na germanskoto i avstriskoto pravo vo sporedba so onoj od angliskoto pravo. $ermanija i *vstrija, od edna strana, i *nglija od druga, koristat razli!ni doktrinarni mehanizmi za analiza na prenosite na hartiite od vrednost. 'o germanskoto i avstriskoto pravo, kupuva!ot stanuva sopstvenik otkako "e mu bide ispora!an hartieniot sertifikat i ne e neophodno izdava!ot da bide involvira vo prenosite na hartiite od vrednost. *ngliskoto pravo, sprotivno na ova, se !ini deka se potpira na pravoto za novacijata i bara registracija na imeto na kupuva!ot vo registrot na izdava!ot za da moè zakonskata sopstvenost vrz hartiite da premine kaj kupuva!ot. 2vata sistema implementirale razli!ni doktrinarni koncepti za sopstvenosta. 'o germanskoto i avstriskoto pravo ne postoi razlika pome u zakonot i principot na pravi!nosta (e.uity), a kupuva!ot stanuva sopstvenik vrz hartiite od vrednost po steknuvaweto na vladenieto vrz sertifikatite. 'o angliskoto pravo za sopstvenosta postoi razlika pome u sopstvenost spored zakon i sopstvenost spored e.uity% 5upuva!ot stanuva sopstvenik spored e.uity otkako "e mu bidat ispora!ani sertifikatite na hartiite od vrednost, a toj stanuva zakonski sopstvenik koga negovoto ime "e bide vneseno vo registerot na akcionerite. #ezavisno od razlikata vo pravnata doktrinna {to se primenuva vo navedenite sistemi vo kontekstot na prenosite na hartiite od vrednost, sepak spored dvata sistema zaedni!ka rabota e toa {to isporakata na hartienite sertifikati vodi kon steknuvawe na sopstveni!kite prava od strana na kupuva!ot. 'o *nglija, hartienite sertifikati se samo evidencioni ili dokazni dokumenti, no isporakata na sertifikatot se !ini deka vodi kon kreirawe na constructive trust vo polza na kupuva!ot {to doveduva do toa kupuva!ot da stekne sopstvenost spored e.uity. 'o germanskoto i avstriskoto pravo, hartienite sertifikati vo sebe gi vgraduvaat (inkorporiraat) pravata, pa isporakata na sertifikatot vodi kon steknuvawe na celosna sopstvenost od strana na kupuva!ot vrz seto ona {to e vgradeno vo hartijata. .?.2. NEOV/ASTENI PRENOSI .?.2... Voved 'o germanskoto i avstriskoto pravo, sovesniot kupuva! na telesna dvi`na stvar e za{titen od konkurentskite barawa so odredbite na soodvetnite gra anski ili trgovski zakonici. $ermanskite i avstriskite pravila se razlikuvaat od angliskite pravila vo nekolku va`ni raboti. Oddelot F.@. sodrì analiza na angliskite pravila i zaklu!okot be{e deka spored angliskite pravila za esto,,el, sovesniot kupuva! ima barawe vo odnos na izdava!ot ako toj gi kupil hartiite od vrednost potpiraj"i se na hartienite dokumenti {to bile izdadeni od strana na izdava!ot. Odgovornosta na izdava!ot pretstavuva indirekten rezultat na angliskoto pravo za dokaùvaweto. Ovde postoi op{t princip deka liceto koe izjavilo ili tvrdelo ne{to pred nekoe treto lice, koe dejstvuvalo vrz osnova na taa izjava ili tvrdewe ne moè podocna da tvrdi deka rabotite {to gi izjavil ili tvrdel bile neto!ni. Ovoj princip se primenuva na kompaniite {to izdavaat sertifikati so koi se evidentiraat pravata vrz registriranite hartii od vrednost (hartiite od vrednost na ime). &ertifikatot naveduva deka nekoe to!no opredeleno lice e zakonski sopstvenik na nekoj opredelen broj hartii od vrednost i ovaa izjava se smeta za izjava (tvrdewe) so koe kompanijata e obvrzana. *ko tretoto lice kupi hartii od vrednost potpiraj"i se na sertifikatite, toga{ kompanijata ne moè da go smeni svojot stav i da tvrdi deka kupuva!ot ne e sopstvenik na tie hartii od vrednost. Toa e zatoa {to bidej"i taa ve"e dala nekoja izjava na sertifikatot, kompanijata ve"e ne moè da dokaè pred kupuva!ot deka toj ne gi kupil tie hartii od vrednost od nivniot sopstvenik. 5ompanijata treba da go tretira kupuva!ot kako da e toj sopstvenik na tie hartii od vrednost. 'o isto vreme, kompanijata e isto taka obvrzana da mu gi priznae sopstveni!kite prava na liceto koe gi poseduva hartiite vo sopstvenost i vo !ie ime tie bile nezakonski preneseni. Orginalniot sopstvenik, koj nikoga{ ne go 96
izgubil sopstveni!koto pravo, i steknuva!ot koj se potprel na sertifikatot na hartiite na koj bilo navedeno imeto na liceto koe ne e niven sopstvenik, imaat pravo da gi istaknuvaat svoite prava vo odnos na kompanijata. *ngliskoto pravo rizikot od neovlastenite prenosi vo prv stepen go prefrla na izdava!ot. Toga{ izdava!ot moè da dojde vo situacija da se obes{teti naplatuvaj"i se od drugite stranki, osobeno od liceto koe mu dalo instrukcija na izdava!ot da gi prenese hartiite od vrednost na ime na sopstvenikot. 7e utoa, nezavisno od ova, izdava!ot sluì kako prvo mesto za ras!istuvawe na problemite vo site slu!ai na neovlasteni prenosi. $ermanskoto i avstriskoto pravo na neovlastenite prenosi im prio aat na poinakov na!in. Ovde izdava!ot ne go snosi rizikot na neovlastenite prenosi. #amesto toa, rizikot pa a na tovar na sopstvenikot na hartiite od vrednost. Odgovornosta na sopstvenikot ne e rezultat na izjavata dadena od strana na sopstvenikot, tuku e funnkcija na zakonskata prezumpcija deka liceto koe moè da go prenese vladenieto vrz dokumentot na kupuva!ot isto taka ima pravo (ovlastuvawe) nego i da go prodade. $ermanskite i avstriskite pravila "e gi analizirame vo oddelite 10.2.2.-10.2.3. .?.2.2. :er#ans"o pravo #eovlastenite prenosi na hartiite od vrednost vo germanskoto pravo se reguliraat so istite pravila {to se odnesuvaat i na prenosite na telesnite dvi`ni stvari. $ermanskiot $ra anski zakonik gi regulira prenosite na telesnite dvi`ni stvari vo !lenovite 929-936. ,aklu!okot od oddelot 1A.1.1. be{e deka vo germanskoto pravo steknuva!ot stanuva sopstvenik ako dvete stranki se soglasat deka toj so toa stanuva sopstvenik i ako stekne vladenie vrz sertifikatot. 7e utoa, ova generalno pravilo se primenuva samo ako prodava!ot imal pravo (bil ovlasten) da gi prodade hartiite od vrednost. *ko prodava!ot nemal pravo (ovlastuvawe) da ja prenese sopstvenosta na kupuva!ot, bez ogled na toa se smeta deka kupuva!ot stanal sopstvenik ako gi zadovoli uslovite za pravilata za steknuvawe na sopstvenosta spored sovesnosta i !esnost. Treba da se ispolnat dva uslova. %rviot uslov e kupuva!ot da postapuva sovesno i !esno. &ovesnosta i !esnosta se prezumiraat osven ako kupuva!ot znael : ili kako rezultat na negovata gruba nebre`nost ne znael : deka prodava!ot ne e sopstvenik na hartiite. $ermanskiot Trgovski zakonik go dopolnuva praviloto za sovesnosta i !esnosta od germanskiot $ra anski zakonik dodavaj"i go praviloto {to se primenuva ako prodava!ot e trgovec. ,a steknuva!ot od trgovec isto taka se prezumira deka postapuval sovesno i !esno vo okolnosti vo koi toj ne veruval deka prodava!ot e sopstvenik na hartiite od vrednost, no sepak veruval deka bez ogled na toa prodava!ot ima ovlastuvawe da gi prodade tie hartii. &tandardot za sovesnosta i !esnosta utvrden vo germanskiot Trgovski zakonik e identi!en na standardot utvrden vo germanskiot $ra anski zakonik. &teknuva!ot ne postapuva sovesno i !esno ako znael : ili zaradi negovata gruba nebre`nost ne znael : deka prodava!ot nemal ovlastuvawe (pravo) da gi prodade hartiite od vrednost. 7e utoa, ako steknuva!ot e banka, bankata ne postapuva sovesno i !esno ako hartiite od vrednost na donositel bile ukradeni, izgubeni ili na drug na!in is!eznale i ako sopstvenikot go objavil zakonski propi{aniot oglas za toa. 'toriot uslov e vladenieto vrz telesnata stvar da bide preneseno vrz kupuva!ot ili za negova smetka od strana na prodava!ot. .slovot za steknuvawe na vladenieto od strana na steknuva!ot vo kontekstot na neovlastenite prenosi se tolkuva vo potesna smisla vo sporedba so kontekstot na ovlastenite prenosi. &teknuva!ot ja steknuva sopstvenosta na sovesen i !esen na!in po isporakata na hartiite od vrednost od strana na prodava!ot ili od strana na treto lice vo ime i za smetka na prodava!ot. Toj isto taka ja steknuva sopstvenosta ako sertifikatot go drì treto lice i prodava!ot mu gi prenese pravata na kupuva!ot da gi bara hartiite od toa treto lice. &protivno na pozicijata za ovlastenite prenosi, pravilata za sovesnoto i !esnoto steknuvawe na sopstvenosta ne se primenuvaat ako prenesuva!ot i steknuva!ot se soglasile deka hartieniot sertifikat treba da ostane kaj prenesuva!ot. $ermanskata pravna doktrina se obidela da ja objasni ovaa razlika kaj uslovot za prenosot na vladenieto so istaknuvaweto na argumentot {to ima izvesni sli!nosti so osnovnite angliski pravila. #ekoi avtori tvrdat deka kupuva!ot e za{titen zatoa {to fizi!kata isporaka na telesnata dvi`na stvar nego mu 97
davaat pravo da pretpostavi deka prenesuva!ot imal pravo (ovlastuvawe) da ja prodade hartijata i vtoro, da se potpre na taa prezumpcija. 3stoto vaì i ako prodava!ot e vo mo`nost da go stavi kupuva!ot vo pozicija da gi bara dvi`nite stvari od nekoe treto lice. $ermanskoto i angliskoto pravo se sli!ni zatoa {to vo dvete zemji pravnata pozicija na steknuva!ot se menuva zaradi faktot {to mu bile predadeni sertifikatite. ,a sertifikatot se pretpostavuva deka sodrì informacii {to go identifikuvaat sopstvenikot na hartiite od vrednost. 'o *nglija se smeta deka sertifikatot upatuva na imeto na sopstvenikot. 'o $ermanija za sopstvenik se smeta liceto koe e vo pozicija da dovede do steknuvawe na vladenieto vrz sertifikatot od strana na steknuva!ot. 'o dvete zemji, hartienite sertifikati imaat klu!na uloga pri olesnuvaweto na za{titata na steknuva!ot od konkurentskite barawa. Ovaa sli!nost e interesna za odbeleùvawe, no ne treba da ne zalaè da pomislime deka germanskoto i angliskoto pravo se identi!ni. %ravilata {to gi reguliraat hartiite od vrednost vo dvete zemji se razlikuvaat vo mnogu raboti. 'o germanskoto pravo ne postoi uslovot steknuva!ot da dokaùva deka po izjavata postapuval na sopstvena {teta. 'e"e e zabeleàno deka izdava!ot ne go snosi rizikot od neovlastenite prenosi. 0izikot na neovlastenite prenosi vo germanskoto pravo go snosi sopstvenikot na hartiite od vrednost. %o steknuvaweto na sopstvenosta od strana na steknuva!ot, sopstvenikot gi gubi svoite prava i toa se primenuva nezavisno od toa dali sopstvenikot mu dal nekoi izjavi na steknuva!ot. 3nteresot na sopstvenikot normalno e za{titen so praviloto deka ne postoi sovesno i !esno steknuvawe na hartiite od vrednost ako soodvetnite stoki bile ukradeni, izgubeni ili na nekoj drug na!in is!eznale bez soglasnost na sopstvenikot. Ovoj isklu!ok ja ograni!uva primenata na praviloto za sovesnoto i !esnoto steknuvawe na sopstvenosta na slu!aite kaj koi sopstvenikot gi doveruva stokite na treto lice. *ko liceto na koe tie mu bile dadeni gi prodade bez da ima pravo (ovlastuvawe) za toa ili dozvoli tie stoki da preminat vo racete na treto lice koe gi prodava stokite bez ovlastuvawe od sopstvenikot, toa povtorno e vo sferata na rizikot na sopstvenikot. &opstvenikot go snosi rizikot za aktite i propustite na liceto na koe mu go doveril vladenieto vrz hartiite od vrednost i zatoa go snosi rizikot na neovlastenite prenosi. 3sklu!okot {to go razgleduvame vo ovoj del ne se primenuva na prenosot na hartiite od vrednost. %raviloto deka sopstvenikot go snosi rizikot {to proizleguva od neovlastenite prenosi, duri i koga toj ne go predizvikal izleguvaweto na instrumentot na donositel od negova direktna kontrola, se objasnuva so faktot deka hartiite od vrednost na donositel se izdavaat za da cirkuliraat na pazarot. %ravoto ja priznava ovaa cel so prifa"awe na praviloto {to go za{tituva steknuva!ot od konkurentskite barawa vo okolnosti vo koi steknuva!ot na stokite ne uìva za{tita. $ermanskoto pravo ja prifatilo politi!kata odluka deka interesite na sovesniot i !esniot steknuva! koj hartijata ja steknal za nadomest ima prednost pred interesot na sopstvenikot na hartiite od vrednost. 4aktot deka germanskoto pravo go stava rizikot od neovlastenite prenosi na sopstvenikot na hartiite od vrednost na donositel gi pottiknuva sopstvenicite svoite hartii da gi dràt nadvor od prometot. Ovaa potreba za !uvawe na hartiite od vrednost na donositel predizvikala specifi!en razvoj na germanskata i avstriskata pazaanalizirani rna infrastruktura. .?.2.3. Avs!ris"o pravo *vstriskata odredba so koja se {titat kupuva!ite vo odnos na konkurentskite barawa se sli!ni na germanskite pravila. #eovlastenite prenosi na hartiite od vrednost na donositel podleàt na dve odredbi od avstriskiot $ra anski zakonik i na edna odredba od avstriskiot Trgovski zakonik. Ovde gi analizirame tie odredbi. *vstriskiot $ra anski zakonik vo svojot !len BD1 naveduva deka sopstvenikot na hartii od vrednost na donositel ja gubi sposobnosta na prinudno vr{ewe na svoite sopstveni!ki prava vo odnos na tretite lica ako tie treti lica gi steknale negovite hartii od vrednost na sovesen i !esen na!in. Odredbata se primenuva nezavisno od toa dali steknuva!ot ja steknal hartijata za nekoja protiv:vrednost ili ne. 7e utoa, taa e ograni!ena samo na zamenlivite hartii od vrednost na donositel. &ovesnosta i !esnosta e definirana so !lenovite B@F i B@I od avstriskiot $ra anski zakonik. 5upuva!ot ne postapuval sovesno i !esno ako znael : ili ako zaradi svojata nebre`nost ne znael : deka prodava!ot ne e sopstvenik na hartiite od 98
vrednost. &ekoj stepen na nebre`nost e dovolen da dovede do gubewe na za{titata od strana na steknuva!ot spored navedenata odredba od ,akonikot. Klenot BFD od avstriskiot $ra anski zakonik gi regulira neovlastenite prenosi na telesnite dvi`ni stvari, vklu!uvaj"i gi i hartiite od vrednost na donositel. Klenot BD1 se primenuva i na nezamenlivite stvari, no i na site zamenlivi hartii od vrednost na donositel. 7e utoa, steknuva!ot e za{titen spored !lenot BFD samo ako hartiite od vrednost na donositel gi steknal za nadomest (protiv:vrednost). Klenot BFD se primenuva samo ako steknuva!ot gi kupil hartiite od vrednost na donositel na javna aukcija, od licenciran trgovec ili od liceto na koe hartiite mu bile dovereni od strana na nivniot sopstvenik. 5one!no, steknuva!ot ja steknuva sopstvenosta samo ako postapuva sovesno i !esno. 5ako i kaj !lenot B1D sekoj stepen na nebre`nost (nevnimanie ili negrià) na steknuva!ot vodi kon negovo neispolnuvawe na uslovite za sovesno i !esno postapuvawe. *vstriskiot Trgovski zakonik isto taka sodrì pravilo {to go {titi steknuva!ot od konkurentskite barawa. Klenovite BFF:BFD od Trgovskiot zakonik se primenuvaat na prenosite na stokite (telesnite dvi`ni stvari) i na hartiite od vrednost na donositel za koi !lenovite BFF(E) i BFD od ,akonikot izre!no naveduvaat deka se izvr{eni od strana na trgovci. %ravloto gi regulira telesnite stvari prodadeni ili dadeni vo zalog od strana na trgovec i toa ne se odnesuva na podarocite. Osven !lenot BD1 od avstiskiot $ra anski zakonik, !lenot BFF od avstriskiot Trgovski zakonik vo svojata primena ne e ograni!en na zamenlivite hartii od vrednost. Toj se primenuva i na zamenlivite i na nezamenlivite hartii od vrednost na donositel. 7e utoa ovaa odredba bara stdard na dol`no vnimanie {to e popovolen za steknuva!ot koga se utvrduva dali toj postapuval na sovesen i !esen na!in. &teknuva!ot ne postapuval sovesno i !esno ako znael ili zaradi svojata gruba nebre`nost ne znael deka prenesuva!ot ne e sopstvenik ili ne e ovlasten od strana na sopstvenikot na hartiite od vrednost. 7e utoa, ova pravilo se primenuva samo ako hartiite od vrednost se preneseni od strana na trgovec+ toa ne gi regulira transakciite pome u ne:trgovcite. %renosite od trgovcite podleàt na istite pravila i vo avstriskoto i vo germanskoto pravo. %ri!inata za toa e {to *vstrija go prifatila germanskiot Trgovski zakonik, no ne i germanskiot $ra anski zakonik koga vo 1GBI godina *dolf ?itler ja anektiral zemjata vo Tretiot 0ajh. %o 'torata &vetska vojna, *vstrija prodolìla da go primenuva germanskiot Trgovski zakonik zaedno so avstriskiot $ra anski zakonik. .?.2.5. Za"+%~o&i *vstriskoto i germanskoto pravo go prifatile istiot doktrinaren priod na neovlastenite prenosi. 'o dvete zemji, kupuva!ot na hartiite od vrednost e za{titen od konkurentskite barawa so pravila {to se identi!ni na pravilata {to gi reguliraat telesnite dvi`ni stvari. #o bez ogled na toa postojat razliki pome u dvete zemji. *vstriskoto pravo go {titi sovesniot kupuva! na zamenlivite hartii od vrednost na donositel, duri i koga toj hartiite gi steknal bez nadomest. $ermanskoto pravo nema vakov tip na odredba. ,a{titata od steknuva!ot od konkurentskite barawa e ograni!ena na odredeni formi na vladenie vo germanskoto, no ne i vo avstriskoto pravo. &tandardot za nebre`nosta (dol`noto vnimanie) za prenosite od lica koi ne se trgovci spored avstriskiot Trgovski zakonik e popovolen za steknuva!ot vo germanskoto, otkolku vo avstriskoto pravo. 'o germanskoto i vo avstriskoto pravo, rizikot od neovlastenite prenosi go snosi sopstvenikot na hartiite od vrednost. Toa vodelo kon potrebata za !uvawe (deponirawe) na dokumentite i vo dvete zemji. Oelbata na sopstvenicite da gi !uvaat dokumentite nadvor od cirkulacija dovela do pojava na odreden tip pazarna infrastruktura i vo $ermanija i vo *vstrija, ne{to {to "e go razgleduvame vo glavata 11. 2oktrinarniot reìm implementiran vo $ermanija i *vstrija zna!itelno se razlikuva od angliskiot doktrinaren priod. $ermanija i *vstrija gi klasificiraat hartiite od vrednost kako telesni stvari. 0izikot od neovlastenite prenosi mu se naloùva na prethodniot sopstvenik na hartiite od vrednost koj gi gubi svoite prava ako kupuva!ot niv gi steknal na sovesen i !esen na!in. *ngliskite registrirani hartii od vrednost (hartii od vrednost na ime) se tretiraat kako bestelesni stvari i kupuva!ot na registriranite hartii od *nglija e za{titen od konkurentskite barawa preku pravilata za dokazite i dokaùvaweto. &ertifikatite na hartiite od vrednost vodat kon esto,,el {to mu dava pravo na kupuva!ot na hartiite od vrednost da gi istaknuva 99
svoite prava vo odnos na izdava!ot. 0izikot od neovlastenite prenosi tradicionalno mu se naloùva na izdava!ot, a ne na sopstvenikot na hartiite od vrednost, priod {to nezna!itelno e promenet koga vo 1995 i 2001 godina vo sila stapi USR. USR 2001 prefrli nekoi od rizicite povrzani so neovlastenite prenosi na sopstvenikot na hartiite od vrednost (vidi oddel 6.3). Toa predizvika angliskoto pravo da bide mnogu posli!no na germanskoto i avstriskoto, no stanuva zbor za sli!nost {to postoi samo na funkcionalno, no ne i na doktrinarno nivo. .?.3. DE7E4TNI )9AN/IVI' E9ISII NA HARTII OD VREDNOST 5ako i vo angliskoto pravo, hartiite od vrednost spored germanskoto i avstriskoto pravo se izdavaat po pat na dogovor sklu!en pome u izdava!ot i investitorot koj gi kupil hartiite od vrednost pri nivnoto prvo izdavawe, a {to gi sodrì uslovite na emisijata (izdavaweto). %okraj pravilata utvrdeni vo dogovorot pome u izdava!ot i investitorot, nivniot odnos isto taka moè da bide podloèn na zakonski pravila. *ko stanuva zbor za akcii, germanskoto i avstriskoto pravo za akcionerskite dru{tva sodràt brojni pravila so koi se reguliraat pravata i obvrskite na akcionerite i na izdava!ite. *ko dogovorot spored koj bile izdadeni hartiite od vrednost e defekten (so nedostatoci) izdava!ot moè da ima pravo da istaknuva prigovori vo odnos na investitorot koj prv ja kupil hartijata od vrednost. &e postavuva pra{aweto dali izdava!ot isto taka moè tie prigovori da gi istaknuva i vo odnos na drugite investitori koi podocna gi kupile hartiite od vrednost na pazarot. $ermanskoto i avstriskoto pravo imaat pravila {to na dogovornite strani im davaat pravo da gi istaknuvaat vakvite prigovori {to proizleguvaat od dogovorot vo odnos na orginalnata druga dogovorna strana, no i vo odnos na liceto na koe obligacijata podocna mu bila prenesena. 7e utoa, ova pravilo se primenuva samo koga obligaciite se prenesuvaat po pat na cesija. 5lasificiraj"i gi hartiite od vrednost kako telesni dvi`ni stvari, avstriskoto i germanskoto pravo moàt da gi izbegnat pravilata za cesijata, no duri i koga tie pravila ne se primenuvaat na prenosot na hartiite od vrednost se postavuva pra{aweto dali izdava!ot moè da ja izbegne odgovornosta so istaknuvawe deka pravata vgradeni (inkorporirani) vo sertifikatot moàt da se vr{at samo soglasno dogovorot {to stoel zad nivnata emisija. $ermanskite i avstriskite pravila vo vrska so defektnite emisii gi razgleduvame vo oddelite 1A.B.1. i 1A.B.@. 'o dvete zemji, sposobnosta na izdava!ot da istaknuva prigovori vo odnos na podocne`nite kupuva!i na hartiite od vrednost e ograni!ena. .?.3... :er#ans"o pravo $ermanskiot $ra anski zakonik sodrì dve odredbi so koi se ograni!uva sposobnosta na izdava!ot da istaknuva prigovori vo odnos na podocne`nite kupuva!i na hartiite od vrednost. $ermanskata pravna doktrina ovie dve odredbi gi !ita zaedno, a ortodoksniot stav e deka zemeni zaedno tie mu ovozmoùvaat na izdava!ot da ja izbegne odgovornosta ako sertifikatite se falsifikuvani. 2rugite osnovi {to mu ovozmoùvaat na izdava!ot da go izbegne pla"aweto se/ nemawe sposobnost na izdava!ot vo momentot na emisijata, nemawe ovlastuvawe na zastapnikot koj tvrdi deka postapuva vo ime i za smetka na izdava!ot i prinuda. 3zdava!ot isto taka moè da ja izbegne odgovornosta ako negovoto barawe proizleguva od negovite li!ni odnosi so imatelot na obvrznicite na donositel. 5one!no, izdava!ot moè da se potpre na site osnovi {to se javuvaat na liceto na sertifikatot (na samiot sertifikat). Ova mu ovozmoùva na izdava!ot da upati na sodrìnata na prospektot spored koj bile izdadeni hartiite od vrednost, pod uslov sertifikatot izre!no da upatuva na toj prospekt. 'o drugite situacii, se smeta deka liceto koe e navedeno kako izdava! na sertifikatot na obvrznicata na donositel e odgovorno ako toa go kreiralo sertifikatot {to ne bil izdaden, no {to bez ogled na toa se na{ol vo promet. Ova se primenuva nezavisno od toa dali sertifikatot bil ukraden, izguben ili na drug na!in cirkuliral iako ne bil soodvetno izdaden od strana na izdava!ot. ,akonskite odredbi {to vodi kon odgovornost na idava!ot vo ovoj kontekst ne sodrì natamo{ni uslovi. Tie osobeno izre!no ne baraat imatelot na sertifikatot da postapuval sovesno i !esno pri 100
steknuvaweto. #ezavisno od toa, germanskata pravna doktrina vovela subjektiven element kaj imatelot {to treba da bide zadovolen za da moè izdava!ot da bide odgovoren vo okolnostite vo koi toj ne izvr{il soodvetna emisija na obvrznicite na donositel. 2ominantniot staav e deka praviloto za odgovornosta na izdava!ot, onaka kako {to e implementirano vo germanskiot $ra anski zakonik ne vodi kon objektivna zakonska odgovornost, tuku treeba da se klasifikuva kako odgovornost {to proizleguuva od izjavite dadeni od strana na izdava!ot. Celta na zakonot e izdava!ot da ne se smeta za odgovoren vo site okolnosti. 3zdava!ot e odgovoren zatoa {to go kreiral sertifikatot, odnosno zatoa {to od liceto na sertifikatot se !ini deka toj e polnova`no izdaden. %reku pe!ateweto na vakvite hartieni dokumenti, izdava!ot izjavuva deka pravata {to se vgradeni vo sertifikatot bile polnova`no kreirani. 3zdava!ot e obvrzan so ovaa izjava, no negovata odgovornost e ograni!ena na okolnostite vo koi imatelot na sertifikatot se potprel na izjavite sodràni na samiot sertifikat. ,atoa izdava!ot ne e odgovoren ako dogovorot spored koj bil izdaden izdava!ot e defekten (ima nedostatoci) i ako sertifikatot seu{te se nao a kaj liceto na koe mu bile izdadeni hartiite od vrednost pri nivnata prva (inicijalna) emisija. %rviot kupuva! od izdava!ot ne gi kupuva hartiite od vrednost potpiraj"i se na izjavite dadeni preku sertifikatot (odnosno na podatocite navedeni na samiot sertifikat), tuku soglasno dogovorot {to ja regulira emisijata. 3zdava!ot moè da gi istaknuva site prigovori {to proizleguvaat od defektniot dogovor vo odnos na prviot kupuva!, pod uslov toj seu{te da go poseduva sertifikatot (hartiite od vrednost). 3zdava!ot isto taka ne e odgovoren ako imatelot na hartiite znae ili ne znae zaradi svojata gruba nebre`nost deka hartiite od vrednost ne bile polnova`no izdadeni. 'o takvi okolnosti, imatelot na hartiite od vrednost ne gi kupuva hartiite so potpirawe na izjavite navedeni na sertifikatot. 5upuva!ot na hartiite od vrednost {to bile polnova`no izdadeni, no koj bez ogled na toa niv gi steknal potpiraj"i se na sertifikatot, ne moè da istaknuva prigovori samo vo odnos na izdava!ot, tuku toj moè da gi prenese pravata {to proizleguvaat od sertifikatot na treti lica. 5upuva!ot od vakviot prenesuva! ne mora da gi ispolnuva subjektivnite uslovi. .?.3.2. Avs!ris"o pravo *vstriskiot $ra anski zakonik ne sodrì pravila {to ja reguliraat odgovornosta na izdava!ot vo slu!aj na defektna emisija. *vstriskata pravna doktrina bez ogled na toa prifa"a deka liceto koe se javuva kako izdava! na sertifikatot e dol`no da gi honorira pravata inkorporirani vo dokumentot. 0azli!nite avtori iznele razli!ni objasnuvawa za toa. &ega dominantniot stav e deka postoi op{t praven princip deka liceto koe ja dava izjavata e dol`no da gi obes{teti onie koi se potprele na nea. Ovoj princip isto taka se primenuva i na hartiite od vrednost na donositel. 3zdava!ot e odgovoren ako go izdal sertifikatot za koj se !ini deka vgraduva nekoi prava. 5reiraweto na par!e hartija {to nalikuva na polnova`no izdadena hartija od vrednost na donositel zna!i izjava deka pravata na koi upatuva hartieniot dokument se polnova`no kreirani. 5ako i vo germanskoto pravo, avstriskoto pravo ne smeta deka izdava!ot e odgovoren ako imatelot na sertifikatot e liceto na koe instrumentot mu bil izdaden pri negovata prva emisija. Odgovornosta na izdava!ot isto taka e ograni!ena na okolnostite vo koi imatelot ili liceto za koe imatelot gi kupil hartiite znaelo ili zaradi svojata gruba nebre`nost ne znaelo deka hartiite od vrednost ne se polnova`no izdadeni. .?.3.3. Za"+%~o&i $ermanskoto i avstriskoto pravo go {titat sovesniot kupuva! na hartiite od vrednost od prigovorite {to proizleguvaat od defektnata emisija. 3zdava!ot ne moè da istaknuva prigovori vo odnos na sovesniot kupuva! na hartiite od vrednost. Odgovornosta na izdava!ot se objasnuva so faktot deka 101
sertifikatot sodrì izjavi {to zna!at deka hartiite od vrednost bile polnova`no kreirani. &ovesniot kupuva! moè da se potpre na toa i prinudno da gi vr{i pravata navedeni na dokumentot na hartijata od vrednost vo odnos na izdava!ot. %ozicijata prifatena vo germanskoto i avstriskoto pravo upatuva na sli!nosti i razliki vo odnos na angliskoto pravo. 'o *nglija postojat dva doktrinarni mehanizmi preku koi kupuva!ot na hartiite od vrednost e za{titen vo odnos na prigovorite. %rvata doktrina {to ima za cel da go za{titi kupuva!ot od prigovorite e doktrinata za novacijata. *nalizata navedena vo oddelot E.@. ni pokaùva deka prenosite na angliskite hartii od vrednost barem istoriski bile analizirani vo kontekstot na novacijata. %renosite preku novacija podrazbiraat dogovor pome u prodava!ot, kupuva!ot i izdava!ot. 5upuva!ot na hartiite od vrednost e za{titen od prigovorite {to proizleguvaat od orginalnata emisija zatoa {to negovite prava se baziraat na dogovorot za novacija i ne proizleguva od orginalniot dogovor sklu!en pome u izdava!ot i prviot kupuva! na hartiite od vrednost. Ovaa doktrina ne se primenuva na germanskite ili na avstriskite hartii od vrednost. 'torata doktrina preku koja kupuva!ite na hartiite od vrednost se za{titeni od prigovorite vo *nglija e doktrinata za esto,,el% *ngliskite hartii od vrednost pretstavuvaat ,rima 0acie dokaz (soborliv dokaz) deka pravata na koi tie upatuvaat bile polnova`no kreirani. *ko kupuva!ot gi steknal hartiite potpiraj"i se na sertifikatot izdaden od strana na izdava!ot, izdava!ot e spre!en (esto,,ed) da dokaùva deka pravata na koi upatuvaat hartiite od vrednost ne bile polnova`no kreirani. Ova e sli!no na germanskata i na avstriskata doktrina vo vrska so ova pra{awe. &ite tri zemji gi klasificiraat sertifikatite na hartiite od vrednost kako ne{to {to sodrì izjava dadena od strana na izdava!ot deka pravata na koi tie upatuvaat bile kreirani polnova`no. 5upuva!ot koj se potprel na ovaa izjava e za{titen vo odnos na prigovorite {to proizleguvaat od orginalnata emisija. .?.5. REZI9E NA ANA/IZATA 'o ovaa glava se analizirani pravilata so koi se regulira prenosot na hartiite od vrednost vo germanskoto i avstriskoto pravo. *nalizata po!iva vrz pretpostavkata deka hartiite od vrednost se dràt direktno bez posreduvawe na nekoj posrednik i taa vodi kon dva zaklu!oka. $ermanija i *vstrija, od edna straa i angliskoto pravo od druga gi analiziraat hartiite od vrednost i nivnite prenosi preku razli!ni pravni doktrini. #ezavisno od ovie razliki, site tri zemji sepak doa aat do rezultat koj donekade e sli!en. 'o $ermanija i *vstrija, hartiite od vrednost se prenesuvaat po pat na isporaka na sertifikatot na hartijata od vrednost na kupuva!ot. %okraj toa, kupuva!ot i prodava!ot treba da se soglasat deka sopstvenosta se prenesuva na kupuva!ot. &pored avstriskoto, ne i spored germanskoto pravo, postoi i tret uslov za prenos na sopstvenosta na kupuva!ot. ,a da moè kupuva!ot da stane sopstvenik na hartiite od vrednost spored avstriskoto pravo, treba da postoi polnovaèn dogovor za kupoproda`ba pome u prodava!ot i kupuva!ot. $ermanskite i avstriskite pravila se razli!ni od pravilata prifateni vo angliskoto pravo. $ermanija i *vstrija na prenosot na hartiite od vrednost gi primenuvaat istite pravila {to se primenuvaat na prenosot na telesni dvi`ni stvari. &protivno na ova, se !ini deka *nglija se potpira na pravilata za novacijata koga gi analizira prenosite na hartiite od vrednost. 5ako rezultat na toa, vo $ermanija i *vstrija izdava!ot ne e involviran vo prenosot na hartijata od vrednost. 'o vrska so hartiite od vrednost na donositel, ne postoi uslovot imeto na kupuva!ot da bide vneseno vo registerot na hartiite od vrednost (akcionerskata kniga). %ravilata prifateni vo $ermanija i *vstrija isto taka se sli!ni na pravilata {to preovladuvaat vo angliskoto pravo. 'o site tri zemji isporakata na sertifikatot za hartiite od vrednost pretstavuva uslov za steknuvawe na sopstveni!kite prava vrz tie hartii od vrednost. 'o $ermanija i *vstrija, isporakata na sertifikatot e neophodna za kupuva!ot da stekne celosna sopstvenost vrz hartiite od vrednost. 'o angliskoto pravo isporakata na sertifikatot moè da dovede do steknuvawe na e.uita(le owners$i, (sopstvenost spored pravilata za e.uity) vrz hartiite od vrednost. 'o germanskoto i avstriskoto pravo, kupuva!ot e za{titen od barawata povrzani so faktot deka prodava!ot ne bil ovlasten da gi prodava soodvetnite hartii od vrednost. %ravilata {to go {titat kupuva!ot 102
go stavaat rizikot od neovlastenite prenosi na sopstvenikot na hartiite od vrednost. %ravilata so koi se postignuva ovoj rezultat se isti so pravilata {to se odnesuvaat na telesnite dvi`ni stvari. Ortodoksniot stav e deka istite pravila {to se primenuvaat na telesnite stvari isto taka se primenuvaat i na hartiite od vrednost, zatoa {to hartiite od vrednost se klasificirani kako telesni stvari. 'o *nglija, kupuva!ite se isto taka za{titeni od neovlastenite prenosi, no soglasno doktrini {to se razlikuvaat od onie vo germanskoto i avstriskoto pravo. *nglija gi koristi pravilata za esto,,el i rizikot od neovlastenite prenosi primarno pa a na tovar na izdava!ot, a ne na sopstvenikot na hartijata od vrednost. 'o $ermanija i *vstrija kupuva!ot e za{titen od prigovorite {to proizleguvaat od defektnata emisija preku doktrina {to e sli!na na angliskoto pravilo za esto,,el. ,a sertifikate na hartiite od vrednost se smeta deka sodràt izjaavi deka pravata na koi se odnesuva sertifikatot bile polnova`no kreirani. 3zdava!ot e obvrzan so tie izjavi i ne moè da istaknuva prigovori vo odnos na sovesniot kupuva! na hartiite od vrednost. Ovaa glava isto taka sodrì analiza na pravilata vo $ermanija i *vstrija so koi se reguliraat prenosite na hartiite od vrednost {to se direktno poseduvani. 'o celata glava se pretpostavuva deka imatelite samite direktno gi !uvaat sertifikatite za hartiite od vrednost i deka ne koristat posrednici. 'o glava 11 se razgleduva vlijanieto na pravilata {to gi reguliraat hartiite od vrednost vo tipot na institucionalnata ramka {to preovladuva vo $ermanija i *vstrija.
... V/IJANIETO NA INSTITU8IONA/NATA RA94A 'o ovaa glava "e pokaème deka germanskata i avstriskata pravna doktrina {to gi regulira hartiite od vrednost vlijae vrz tipot na davatelot na uslugite {to se pojavil na germanskiot i avstriskiot pazarza da im pruà uslugi na investitorite koi sakaat da gi dràt hartiite na indirekten na!in, preku posrednici. 6e bide pokaàno deka procesot preku koj hartienite sertifikati se eliminirani od procesot na prenosot e oblikuvan preku ramkata na pravnata doktrina {to gi regulira direktno poseduvanite hartii od vrednost. #ajnapred ja razgleduvame pazarnata infrastruktura na indirektnoto poseduvawe na hartiite od vrednost. ..... INDIRE4TNO POSEDUVA1E NA HARTIITE OD VREDNOST 4aktot deka germanskite i avstriskite hartii od vrednost na donositel se klasifikuvani kako telesni stvari so sebe ja nosi povolnosta {to na nivniot prenos ne se primenuvaat germanskite i avstriskite pravila za cesijata. #amesto toa, na prenosite na hartiite od vrednost se primenuvaat pravilata za prenos na telesni stvari. 5ako rezultat na toa, steknuva!ot e za{titen od konkurentskite barawa. %ravnata doktrina spored koja kupuva!ot e za{titen od konkurentskite barawa imala zna!itelno vlijanie vrz razvojot na institucionalnata ramka {to preovladuva vo $ermanija i *vstrija. ,aklu!okot od oddelot 1A.@. be{e deka pravilata {to go {titat steknuva!ot na neovlasteniot prenesuva! vo odnos na konkurentskite barawa vodat kon toa sopstvenikot da gi izgubi pravata vrz hartijata od vrednost. *ko za moment gi ignorirame site uslovi, sovesniot steknuva! stanuva sopstvenik 103
so steknuvaweto na vladenieto vrz hartiite od vrednost. Ova pravilo imalo zna!itelno vlijanie vrz na!inot na koj investitorite vo $ermanija i *vstrija gi poseduvaat svoite hartii od vrednost. &protivno na situacijata vo *nglija, kade {to sertifikatite na hartiite ne mora da se !uvaat na sigurno mesto zatoa {to sopstvenicite ne gi gubat svoite prava pri kra`bata na sertifikatot i negovoto podocne`no prenesuvawe na treto lice, investitorite spored germanskoto i avstriskoto pravo imaat potreba svoite sertifikati da gi dràt nadvor od cirkulacija na sigurno za da go spre!at steknuvaweto na vladenieto, a so samoto toa i na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost na donositel od strana na treti lica. ?artienite sertifikati treba da se !uvaat na sigurno i ovaa potreba od nivno !uvawe go olesnila va`niot razvoj vo $ermanija i *vstrija. Taa kreirala potreba od depozitarni uslugi {to po!nale da gi pruàat germanskite i avstriskite banki {to po!nale da ja razvivaat dejnosta na !uvawe (depozit) na sertifikatite na hartiite od vrednost za investitorite kako posebna dejnost na nivnite trgovski aktivnosti. #amesto da iznajmuvaat depozitarni sefovi ili kov!ezi na individualnite investitori, bankite orginalno gi zemale sertifikatite na hartiite od vrednost i gi !uvale za svoite klienti. 8ankite vodele individualni vlo{ki za sekoj klient+ hartienite dokumenti fizi!ki ne se nao ale kaj investitorite, no sepak se !uvale za niv. $ermanskite i avstriskite depozitarni uslugi za hartiite od vrednost se primer za toa na koj na!in pravnata doktrina moè da ja olesni pojavata na opredelen vid infrastrukturni davateli na uslugi. #a sli!en na!in kako {to angliskite pravila za novacijata ja olesnile pojavata na registrarite vo *nglija, germanskata i avstriskata pravna doktrina {to gi {titela kupuva!ite od konkurentskite barawa ja olesnila pojavata na depozitarite vo tie zemji. ...2. I9OBI/IZA8IJA $ermanskata i avstriskata pravna doktrina ne samo {to ima va`na uloga vo pojavata na depozitarite na hartiite od vrednost, tuku taa isto taka go oblikuvala procesot preku koj hartijata bila eliminirana od procesot na prenos na hartiite od vrednost. 'o kontekstot na germanskata i avstriskata pravna doktrina, sertifikatite na hartiite od vrednost imaat dve va`ni funkcii. %rvata e deka po steknuvaweto na vladenieto vrz sertifikatot, kupuva!ot stanuva sopstvenik na hartiite od vrednost na donositel. 'torata e da se obezbedi pravno objasnuvawe na pravilata {to go {titat kupuva!ot od konkurentskite barawa proizlezeni od neovlastenite prenosi. &ovremenata germanska i avstriska pravna doktrina funkcionira pod pretpostavkata deka vo dvete zemji sovesniot kupuva! moè da gi odbie konkurentskite barawa zatoa {to hartiite od vrednost se klasificirani kako telesni stvari. 'e"e e zabeleàno deka ova ne e istoriski vistinito za avstriskoto pravo, kade {to odredbite za za{titata na sovesniot kupuva! se prifateni pred da se utvrdi sovremenata teorija za hartiite od vrednost. #o bez ogled na toa sovremenata teorija se sva"ala kako objasnuvawe na pravilata sodràni vo avstriskiot $ra anski zakonik. 2ominantniot stav e deka iako istoriski objasnuvaweto na ovie pravila se javilo po nivnoto usvojuvawe vo pravoto, pravilata seu{te funkcioniraat samo ako hartiite od vrednost se klasificirani kako telesni stvari. ,a da se slu!i toa, ne mora da ima izdavawe na sertifikati za hartiite od vrednost. Teorijata spored koja klasifikacijata na hartiite od vrednost kako telesni stvari zna!i pojasnuvawe na pravilata so koi se regulira nivniot prenos vo germanskoto i avstriskoto pravo ne samo {to se smeta za objasnuvawe na pravilata so koi se reguliraat hartiite od vrednost, tuku i se podrazbira kako teorija {to vo sebe sodrì normativen element. Ortodoksniot germanski i avtriski stav e deka posebnite pravila so koi se reguliraat hartiite od vrednost nema da se primenat ako hartiite od vrednost ne bile klasifikuvani kako telesni stvari. Toa ne vodi kon zaklu!okot deka postoeweto na hartienite sertifikati imaat su{testveno zna!ewe+ zatoa {to ako hartienite sertifikati prestanat da postojat, prenosot na hartiite od vrednost nema da podleàt na pravilata za cesijata. Ovoj normativen element na dominantnata germanska i avstriska teorija imal va`na uloga koga vo dvetete zemji se pojavila potrebata za eliminacija na hartienite dokumenti od prenosot na hartiite od vrednost. Ovaa potreba se pojavila vo godinite po %rvata svetska vojna koga i dvete zemji minale niz dotoga{ nevidena ekonomska kriza {to bila vlo{ena so g koga i dvete zemji minale niz dotoga{ nevidena 104
ekonomska kriza {to bila vlo{ena so galopira!ka inflacija. Od aspekt na problemot {to go razgleduvame, krizata dovela do vaèn praven razvoj na nastanite. Ovaa kriza sekako bila anite. Ovaa kriza sekako bila katastrofalna za golem broj industririski granki, vklu!uvaj"i ja i investicionata industrija, a cenite na hartiite od vrednost padnale drasti!no. #ajmnogu zasegnati hartii od vrednost od padot na pazarot bile onie so fiksna stapka na povrat, !ii ceni padnale do nivo {to stanalo sosema neekonomi!no da se dràt na alocirani osnovi (na posebni smetki ili vlo{ki). #ivnoto !uvawe (drèwe) vo posebni vlo{ki zna!elo deka tie trebalo da bidat izvadeni od nivnite vlo{ki koga doa alo vremeto za isplata na dividendite po niv, za da moè da se izdvojat soodvetnite kuponi za naplata na dividendite i tie da mu bidat prezentirani na izdava!ot na tie hartii od vrednost. %renosite podrazbirale fizi!ka isporaka na sertifikatite. Toa moèlo lesno da se postigne koga prodava!ot i kupuva!ot se klienti na edna ista banka, no celata operacija bila mnogu poskapa ako hartienite dokumenti trebalo fizi!ki da se premestuvaat od edna vo druga banka. 2epozitnite banki utvrdile deka tro{ocite za vodeweto posebni smetki i vlo{ki za klientite ja nadminuvaat vrednosta na mnogu instrumenti {to tie gi poseduvale kaj sebe. &tanalo sosema jasno deka tro{ocite za drèweto na hartiite od vrednost treba da se reduciraat na nekoj indirekten na!in, a toa moèlo da se napravi samo preku redukcijata na potrebata od fizi!ka manipulacija so hartienite sertifikati. Toa moèlo da se postigne na razli!ni na!ini/ osobeno bilo mo`no pazarot da prifati nekoe re{enie {to ve"e postoelo za vladinite obvrznici. 'o toa vreme vladinite obvrznici ne bile izdavani vo hartiena forma, tuku postoel register za javniot dolg i prenosite se vr{ele preku upis vo toj register. Ovoj reìm za prenosot moèl da sluì kako primer za site drugi hartii od vrednost. Toa im ovozmoìlo na germanskite depozitari da gi ukinat sertifikatite za hartiite od vrednost. 7e utoa toa ne se slu!ilo. #amesto toa, germanskite i avstriskite depozitari prifatile re{enie {to go odràlo postoeweto na sertifikatite za hartiite od vrednost, zatoa {to hartiite bile deponirani kaj centralnite depozitari. 7nogu vreme pred toa, vo 1IEA godina, bankite vo 8erlin osnovale finansiski posrednik nare!en "Kassenverein" {to gi olesnil pari!nite prenosi pome u negovite !lenovi. &o tek na vreme Kassenverein isto taka bila iskoristena od strana na bankite za deponirawe na hartiite od vrednost {to tie gi drèle vo svoe ime. ,a vreme na povoenata kriza, bankite re{ile hartiite od vrednost {to tie gi drèle za svoite klienti isto taka gi deponiraat centralno kaj Kassenverein i za da se za{tedi so tro{ocite hartiite se !uvale na nealocirani osnovi (to est kolektivno, ne na individualna baza ). Kassenverein vodela register za pravata na sekoja od bankite, koi od svoja strana vodele registri za pravata na svoite klienti. ?artiite od vrednost gi !uvala Kassenverein kako (ailee (lice koe drì vo vladenie tu a telesna dvi`na stvar), iako imeto na sopstvenikot na tie hartii od vrednost (klient na nekoja od bankite) ne bilo navedeno nitu na hartijata, nitu pak i bil poznat na Kassenverein. 7e utoa identitetot na klientot moèl da se utvrdi preku depozitnata banka. 'o 1G@E godina, bankite vo 8erlin im se obratile na svoite klienti zamoluvaj"i gi da go odobrat noviot aran`man {to im dozvoluval na bankite da gi prenesat hartiite od vrednost na svoite klienti vo Kassenverein i da se soglasat nivnite hartii od vrednost tamu da se !uvaat na nealocirani osnovi (grupno ili kolektivno, a ne po klient). 5lientite koi ne sakale da ja dadat svojata soglasnost bile predupredeni deka "e treba da snosat zna!itelno zgolemuvawe na proviziite za deponiraweto ako sakaat nivnite hartii da se !uvaat na alocirani osnovi. 8ankite vo 4rankfurt na 7ajna, 2rezden, -sen i Jtudgart go sledele primerot na bankite vo 8erlin i sozdale svoi sopstveni centralni depozitari. *vstrija isto taka osnovala sopstven centralen depozitar. 5ako rezultat na toa eden mal broj regionalni depozitari drèl zna!itelen del od hartiite od vrednost vo $ermanija, {to bile me usebno povrzani preku smetki. &ekoj depozitar gi opsluùval bankite i klientite {to bile povrzani so nego i postapuval kako centralen depozitar za hartiite od vrednost {to bile fizi!ki locirani kaj nego, no dejstvuval i kako posrednik za hartiite od vrednost {to se drèle kaj drugite depozitari. %ri prenosot na hartiite od vrednost, tie ne morale fizi!ki da se premestuvaat, tuku se prefrlale so knigovodstvena operacija (knièwe). *ko kupuva!ot i prodava!ot imale svoi smetki za hartii od vrednost vo ista banka, taa banka go vr{ela prenosot preku debitirawe na smetkata na prodava!ot i kreditirawe na smetkata na kupuva!ot. *ko kupuva!ot i prodava!ot imale smetki vo razli!ni banki {to se povrzani so ist 105
depozitar, bankata na prodava!ot go zamoluva depozitarot da gi prefrli hartiite od vrednost na smetkata na bankata vo koja kupuva!ot e klient, po {to taa banka prefrlenite hartii od vrednost gi kreditira na smetkata na kupuva!ot (koj e nejzin klient). %renosite na hartiite od vrednost pome u kupuva!ite i prodava!ite koi svoite hartii od vrednost gi dràt kaj banki {to se povrzani so razli!ni depozitari se vr{el preku smetkite na dvata depozitara. 2epozitarot za koj prodava!ot bil indirektno vrzan gi prenesuva hartiite od vrednost na depozitarot so koj e vrzana bankata na kupuva!ot. Toga{ depozitarot na bankata na kupuva!ot gi kreditira hartiite od vrednost na smetkata na bankata na kupuva!ot, koja pak od svoja strana gi kreditira hartiite na smetkata na kupuva!ot. 5ako rezultat na vakviot sistem, prenosot na hartiite od vrednost moèlo da bide izvr{en bez da ima potreba od fizi!ka manipulacija na sertifikatite {to dovelo do prili!no namaluvawe na tro{ocite. 'o isto vreme, sertifikatite na hartiite od vrednost ne bile ukinati i faktot {to tie ostanale da postojat se smetal za ne{to {to ima golemo zna!ewe. %ostoelo op{to uveruvawe deka za da moàt klientite i natamu da gi poseduvaat sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost i kupuva!ite da bidat za{titeni od konkurentskite barawa, hartiite od vrednost treba i natamu da postojat, zatoa {to vo sprotiven slu!aj hartiite od vrednost ne bi moèlo da se klasificiraat kako telesni stvari i na niv avtomatski "e po!ne da se primenuvaat pravilata za cesijata. Ova op{to uveruvawe proizleguvalo od teorijata {to stanala op{to prifatena kako teorija {to gi objasnuva pravilata {to gi reguliraat hartiite od vrednost. 8ankite !uvstvuvale deka nema da moàt da gi ubedat svoite klienti da go prifatat noviot aran`man ako se izmeni pravniot reìm na koj tie gi dràt svoite hartii od vrednost. #amesto da sozdavaat nov reìm od ruinite {to "e im ovozmoì na klientit ist stepen na za{tita kako i postojnite pravila,, germanskite banki pove"e sakale da funkcioniraat vo postojnata pravna ramka. ,a da se olesni promenata bankite nara!ale pravno mislewe od dvajcata vode!ki specijalisti vo ovaa oblast, #eorg O,it@ i Hans 1c$ult@ koi predloìle re{enie {to bilo bazirano na postojnite pravni pravila. Tie zaklu!ile deka klientite i natamu imaat vladenie vrz sertifikatite iako posredno preku lanecot na posrednici i vrz nealocirani osnovi, no toa za niv e sosema dovolno da ja zadràt sopstvenosta vrz sertifikatite na hartiite od vrednost. 8idej"i klientite i natamu imaat vladenie vrz dokumentite, prenosite i natamu se analiziraat vo kontekstot na vladenieto. Teorijata {to bila razviena vo toa vreme i {to se primenuva i deneska e deka pri prenosot na hartiite od vrednost doa a do promena na vladenieto vrz dokumentite. $ermanskata pravna doktrina i sudskata praksa smetaat deka po kreditiraweto na hartiite od vrednost na smetkata na steknuva!ot, toj steknuva vladenie vrz tie sertifikati. Toa e slu!aj nezavisno od faktot {to sertifikatite fizi!ki ne se dviàt za vreme na prenosot. Ovoj stav im ovozmoùva na pravnicite i natamu da gi primenuvaat pravilata so koi se reguliraat prenosite na telesnite stvari. 8idej"i hartiite od vrednost i nivnite prenosi i natamu ostanuvaat predmet na pravilata za telesnite stvari, pravnicite isto taka moàt da tvrdat deka i natamu se primenuvaat pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta za da moè da se za{titat steknuva!ite vo odnos na konkurentskite barawa. ,a da se olesni promenata kon poekonomi!nata pazarna praksa, germanskite pravnici go razvile pravoto na specifi!en na!in/ tie go redefinirale germanskiot koncept za vladenieto. 'a`no e da se zabeleì deka mo`nosta za natamo{na primena na pravilata za telesnite stvari na hartiite od vrednost i na nivnite prenosi go determinirale oblikot na novata pazarna infrastruktura. 8ankite ne kreirale nova pazarna infrastruktura nezavisno od postojnite pravni pravila+ reformata bila sprovedena so deklarirana cel da se ostane vo ramkite na postojnata pravna ramka. 8ankite smetale deka "e uspeat da gi ubedat svoite klienti da go prifatat moderniziraniot reìm na prenosot samo ako pravnata analiza ostane ista. ...3. :/OBA/NI SERTI7I4ATI $ermanskata i avstriskata pazarna praksa prodolìla da se razviva vo prethodno prifateniot pravec. $ermanskite i avstriskite hartii od vrednost na donositel tradicionalno bile izdavani vo forma na individualni sertifikati. 3zdava!ot izdaval eden sertifikat za sekoja edinica od sekoj vid na izdadena hartija od vrednost. Tie sertifikati trebalo da bidat za{titeni od falsifikuvawe, pa zatoa izdava!ite trebalo da bidat 106
vnimatelni vo vrska so kvalitetot na hartijata i tipot na pe!ateweto {to go koristat i imale prili!ni tro{oci vo vrska so organiziraweto na pe!ateweto na individualnite sertifikati. 5oga najgolemiot broj sertifikati "e bide deponiran vo centralniot depozitar, stanuva sosema o!igledno deka individualnite sertifikati prestanale da ja vr{at svojata orginalna cel na cirkulacija (promet) pome u pazarnite u!esnici. 8il proizveden golem broj individualni hartieni sertifikati, {to ostanuvale deponirani vo centralniot depozitar. 3zdava!ite svatile deka tro{ocite povrzani so pe!ateweto na sertifikatite ve"e ne se opravdani, a depozitarite svatile deka individualnite sertifikati zazemaat prili!no mnogu prostor i baraat odrùvawe, {to se na se zna!elo mnogu nepotrebni tro{oci za dvete strani. %ra{aweto na tro{ocite za prv pat se javilo po 'torata svetska vojna. 'o toa vreme, hartijata bila deficitarna i skapa stoka i se !inelo kako rasfrlawe na pari pe!ateweto na individualnite sertifikati {to mnogu brzo po nivnoto otpe!atuvawe zavr{uvale vo depoata na depozitarot. 8ilo mo`no povtorno da se promisli reìmot na prenos so koj se reguliraat hartiite od vrednost i celosno da se dematerijalizira prenosot na hartiite. 7e utoa, toa ne bilo napraveno. 3zdava!ite re{ile da idavaat po eden globalen sertifikat namesto da pe!atat individualni sertifikati. $lobalnite sertifikati moèle da bidat izdadeni vo dve formi. Tie moèle da bidat izdadeni kako vremeni globalni sertifikati {to na investitorot mu davaat pravo ako saka da pobara da mu bide izdaden i individualen sertifikat. Tie isto taka moèle da bidat izdadeni kako trajni globalni sertifikati {to na individualniot investitor mu go negirale pravoto da bara izdavawe na individualen sertifikat. 2vata tipa globalni sertifikati po!nale da gi zamenuvaat individualnite sertifikati vo $ermanija i vo *vstrija vo tekot na 'torata svetska vojna. 2eneska najgolemiot broj emisii na dol`ni!kite hartii od vrednost se pretstaveni so trajni globalni sertifikati. *kciite i drugite kompaniski hartii od vrednost imaat tendencija da bidat pretstaveni so vremeni sertifikati {to na nivnite sopstvenici im davaat pravo da baraat izdavawe na individualni sertifikati. %romenata od individualnite na globalnite sertifikati e zna!ajna od praven aspekt zatoa {to ve"e ne e mo`no da se izvr{i alokacija na konkretniot sertifikat na nekoj konkreten sopstvenik. #e moè da se kaè deka individualnite sopstvenici imaat praven odnos kako vladenie so nekoj konkreten broj hartii od vrednost. $ermanskoto i avstriskoto pravo go nadminale problemot so alokacijata na na!in konzistenten so prethodniot izbraniot pat. #amesto kreirawe na novo doktrinarno re{enie, germanskata i avstriskata pravna doktrina go pro{irile obemot na primenata na pravilata za vladenieto. %ostojniot ortodoksen stav e deka ako hartiite od vrednost se izdavaat vo forma na globalni sertifikati, investitorite imaat zaedni!ko vladenie i se so:sopstvenici na sertifikatot. Ovoj na!in na razmisluvawe im ovozmoùva na germanskite i na avstriskite pravnici i natamu da gi primenuvaat pravilata za telesnite stvari na prenosot na hartiite od vrednost. ,a site prakti!ni celi hartiite od vrednost se prenesuvaat po pat na knigovodstvena operacija (knièn upis). Od aspekt na germanskata i avstriskata pravna doktrina, prenosot podrazbira promena na vladenieto vrz osnovniot dokument. &e smeta deka steknuva!ot stekuva sovladenie i so:sopstveni!ko pravo vrz globalniot sertifikat po kreditiraweto na hartiite od vrednost na negovata smetka. 3nvestitorite ne poseduvaat individualni sertifikati, no bez ogled na toa se smeta deka se vo sopstveni!ka vrska so telesniot sertifikat za hartijata od vrednost. 2ominantniot stav e deka i natamu e nu`na pretpostavkata deka investitorite i natamu imaat i vr{at prenos na vladenieto vrz telesniot sertifikat {to i ovozmoùva na germanskata pravna doktrina i natamu da se potpira na pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstveni!kite prava vrz telesnite stvari za da go za{titi steknuva!ot od konkurentskite barawa. ...5. V/ADINI OBVRZNI8I $ermanskite vladini obvrznici se moèbi najistaknatiot primer za vlijanieto na pravnata doktrina vrz institucionalniot razvoj. 107
#a 31 maj 1910 godina, $ermanija donela poseben zakon za registerot za javniot dolg (Reic$ssc$uld(uc$geset@)% 'rz osnova na toj zakon, germanskite vladini obvrznici ne bile izdavani vo forma na donositel ili nekoj drug vid na hartien sertifikat. #amesto toa, germanskata dràva kreirala register vo koj se vnesuvale imiwata na sopstvenicite na hartiite od vrednost. &opstveni!kite prava vrz javnite dol`ni!ki hartii od vrednost se prenesuvale po pat na upis vo registerot. $ermanskiot register na javniot dolg kreiral sistem na bezhartien prenos za hartiite od vrednost. Ovoj register e formiran pred krizata na germanskata ekonomija vo tekot na triesetite godini od XX vek. &istemot za prenos na vladinite obvrznici vo toa vreme ne bil tolku skap vo sporedba so sistemot na prenos na hartiite od vrednost vo privatniot sektor. Toj nemal potreba od posrednici {to trebale da dràt vlo{ki za individualnite klienti od koi pri sekoj prenos trebalo fizi!ki da gi prenesuvaat sertifikatite. $ermanija ve"e imala bezhartien mehanizam za prenos vo vremeto koga stanalo jasno deka procedurata za prenos na hartienite sertifikati stanala premnogu skapa. *ko se ima predvid deka modelot za prenos bez fizi!ka manipulacija na sertifikatite ve"e postoel, iznenaduva faktot {to germanskite banki ne prodolìle da go nadograduvaat toj model koga po!nale da go reformiraat sistemot. Tie ne vovele centralen register na hartii od vrednost, tuku sozdale centralen depozitar. 5ako {to "e vidime, tie se !uvstvuvale ograni!eni od postojnata pravna doktrina. Tie sakale da kreiraat sistem na prenos {to i natamu "e funkcionira vrz osnova na pravilata za telesni dvi`ni stvari. %ravnata doktrina ne samo {to ja popre!ila $ermanija da izvr{i reformi {to bi bile mnogu popolezni od realno postojniot sistem, tuku vakviot razvoj vlijael i vrz hartiite od vrednost od javniot dolg. $ermanskite banki ne samo {to gi drèle hartiite od vrednost od privatniot sektor za svoite klienti, tuku nudelei uslugi povrzani so vladinite obvrznici. &o tek na vreme, prenosite na vladinite obvrznici bile integrirani so prenosite na drugite hartii od vrednost. Toa bilo napraveno so vnesuvaweto na imeto na centralnite depozitari vo registerot za vladinite obvrznici. Centralniot depozitar dejstvuval kako fiducijar (trustee) vo polza na bankite, koi od svoja strana dejstvuvale kako fiducijari (trustee) za svoite klienti. #a po!etokot, ne bilo jasno na koj na!in treba da se analiziraat prenosite na vladinite obvrznici. 'o 1GBD godina, vladinite obvrznici izre!no podleèle na odredbite od ,akonot za depozitarite na hartiite od vrednost. Klenot 42 od De,otgeset@ od 1937 godina naveduva deka pravilata na ,akonot so podzakonski akt moàt da stanat primenlivi i na trgovcite koi poseduvaat hartii od vrednost od javniot dolg kako fiducijari za svoite klienti (vidi oddel 12.1.2.). Takvite podzakonski akti bile doneseni vo 1GHA i 1GH@ godina i tie pravila i natamu se primenuvaat duri i deneska. -fektite na vakvata zakonska intervencija se sostoele vo toa {to vladinite obvrznici podpadnale pod pravilata za telesnite stvari, nezavisno od faktot {to ne postoel nikakov hartien sertifikat {to bi go pretstavuval instrumentot. Ortodoksnata germanska pravna doktrina ja opravduva primenata na pravilata za telesnite stvari po pat na zakonska fikcija, to est kako posledica na zakonskata inkorporacija na vladinite obvrznici vo sistemot na prenos na hartiite na donositel, vladinite obvrznici se smetale za telesni dvi`ni stvari, a nivniot prenos se reguliral so pravilata za telesnite dvi`ni stvari. 5oga vladinite obvrznici se kreditiraat na smetkata na steknuva!ot, toa pravno se analizira na sledniov na!in. &e smeta deka steknuva!ot steknal vladenie vrz sertifikatot, !ie postoewe isto taka se pretpostavuva. &teknuva!ot isto taka e za{titen vo odnos na konkurentskite barawa preku pravilata za telesnite dvi`ni stvari. 'akviot razvoj na germanskoto pravo ni dava primer za dva fenomena. %rviot e deka pravoto razvilo pravna doktrina {to gi rafinirala postojnite poimi, a ne sozdala nekoe novo re{enie od ru{evinite na stariot sistem. %rimerot na vladinite obvrznici ni pokaùva deka germanskata pravna doktrina, koga bila soo!ena so izborot, pove"e sakala da izbere pravna fikcija otkolku da kreira nova pravna osnova. 'toriot e deka pravnata doktrina ja naso!ila germanskata pazarna infrastruktura kon imobilizacija i go spre!ila razvojot na bezhartieniot centralen register za vladinite hartii od vrednost. #amesto toa centralniot register za vladinite obvrznici bil integriran vo imobiliziraniot sistem na prenos {to bara pravnata doktrina da funkcionira vrz osnova na fiktivni dokumenti. 7e utoa vakviot pravec na razvojot se smetal za posiguren, vo sporedba so kreiraweto na bezhartien sistem za prenos. 108
...6. REZI9E NA ANA/IZATA 'o ovaa glava od razgleduvaweto na vlijanieto na pravnata doktrina vrz institucionalnoto oblikuvawe na pazarnata infrastruktura bea izvle!eni dva zaklu!oka. %rviot be{e deka germanskite i avstriskite pravila za za{tita na kupuva!ite od konkurentskite barawa {to proizleguvaat od neovlastenite prenosi pretstavuvaat pottik za investitorite da se griàt hartiite od vrednost da ne izlezat od nivno vladenie. Toa kreiralo barawe za depozitni uslugi na germanskiot i avstriskiot pazar. Ova barawe bilo zadovoleno od strana na germanskite i avstriskite banki koi razvile specijalizirani depozitni uslugi. 'toriot zaklu!ok be{e deka doktrinarnata ramka {to gi regulira prenosite na hartiite od vrednost vlijaela na na!inot na koj hartienite sertifikati bile eliminirani od prenosite vo $ermanija i *vstrija. %ravnata doktrina za hartiite od vrednost vo dvete zemji se bazira na normativnata pretpostavka deka se primenuvaat posebnite pravila so koi se reguliraat prenosite na hartiite od vrednost zatoa {to hartiite se smetaat za telesni stvari. Od ovaa pretpostavka pravnite avtori go izvlekle zaklu!okot deka ako hartiite od vrednost ne se klasificirani kako telesni stvari, ovie posebni pravila nema da moàt da se primenuvaat. #amesto toa prenosot na hartiite bi se reguliral so pravilata za cesija. ,a da se spre!i toa, bilo mo`no da se utvrdi poseben reìm {to bi se primenuval na prenosite na hartiite od vrednost, nezavisno od klasifikacijata na hartiite. Toa isto taka ovozmoìlo germanskoto i avstriskoto pravo da prodolì da gi nadgraduva pravilata {to ve"e postoele za vladinite obvrznici za koi ne postoele nikakvi hartieni sertifikati. 7e utoa ovaa opcija ne bila prifatena. #amesto toa, sertifikatite na hartiite od vrednost bile eliminirani od procesot na prenosot preku nivno stavawe nadvor od promet i cirkulacija (imobilizacija), a ne preku nivnata dematerijalizacija. %reovladal stavot deka od klu!no zna!ewe e natamo{nata primena na pravnata logika {to gi regulira hartienite sertifikati, duri i vo situacija vo koja hartieniot sertifikat prestanal da ja vr{i svojata orginalna funkcija na prenos na pravata inkorporirani vo hartijata. 5ako rezultat na toa, germanskiot i avstriskiot pazar osnovale centralni depozitari. %o analizata na procesot {to vodel kon imobilizacija vo $ermanija i *vstrija sodràna vo ovaa glava, glavata 1@ "e se fokusira na pravnata analiza na imobiliziranite hartii od vrednost.
109
.2. I9OBI/IZA8IJATA I NEJZINATA PRAVNA ANA/IZA ,aklu!okot na glavata 11 be{e deka otkako germanskoto pravo ja prifatilo logikata deka hartiiteod vrednost pretstavuvaat telesni dvi`ni stvari, pravnata doktrina prodolìla da go razviva pravoto za hartiite od vrednost vo kontekstot na ovie dvi`ni stvari. Ova imalo va`na uloga vo oblikuvaweto na pazarnata infrastruktura vo $ermanija i *vstrija/ dvete zemji razvile pazarna infrastruktura bazirana na depozitari na hartii od vrednost, a na vrz osnova na registri na sopstvenicite. $lavata 11 isto taka upatuva na faktot deka za prenosot na deponiranite hartii od vrednost se smeta deka podrazbira prenos na vladenieto na dokumentot od prenesuva!ot na steknuva!ot. $lavata zaklu!uva deka i natamu se primenuvaat pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta za da se za{titat steknuva!ite od konkurentskite barawa. 'o ovaa glava, natamu go razgleduvame prenosot na deponiranite hartii od vrednost. 6e pokaème deka so tek na vreme, pravnata logika {to bila orginalno bazirana na germanskiot i avstriskiot $ra anski zakonik stanala predmet na posebni zakoni. .2... :ENEZA NA ZA4ONS4IOT RE0I9 .2..... :er#ans"io! a"on od .EFB (odina %rviot germanski zakon {to izre!no gi regulira hartiite od vrednost e donesen vo 1IGF godina. 'o toa vreme, germanskite banki drèle zna!itelen broj sertifikati na hartiite od vrednost vo polza na svoite klienti, {to vo najgolemiot del se drèle na nealocirani osnovi. %roblemite se pojavile vo 1IG1 godina 110
koga bankarskiot sistem se soo!il so golemata finansiska kriza. #ekoi banki otkrile deka imaat kusoci na hartii od vrednost+ tie ne poseduvale dovolen broj hartii od vrednost za da gi zadovolat site svoi klienti. &tanalo jasno deka germanskoto pravo vo dovolna merka ne gi {titi investitorite {to svoite hartii gi drèle indirektno preku bankite depozitari. $ermanskoto pravo gi re{ilo pravnite pra{awa {to se pojavile na eden zavisen na!in. 8idej"i po!etnata to!ka e deka hartiite od vrednost se telesni stvari, bilo sosema prirodno zakonot da gi analizira pra{awata {to pproizleguvaat od deponiranite hartii od vrednost vo kontekstot na vladenieto vrz tu a dvi`na stvar ((ailment)% 'o germanskoto pravo, vo ovoj kontekst postojat dva tipa na vladenie vrz tu a dvi`na stvar : nasloveni kako regularen depozit (de,ositum regulare) i neregularen depozit (de,ositum irregulare)% *ko predmetite se dràt vo regularen depozit, depozitorot (deponentot) go zadrùva svoeto sopstveni!ko pravo vrz deponiraniot predmet. *ko predmetite se dràt vo neregularen depozit, sopstvenosta vrz predmetot se prenesuva od depozitorot (deponentot) na depozitarot. 2eponentot steknuva dogovorno pravo da bara vra"awe na ist vid i koli!ina na hartii od vrednost. 'o normalni okolnosti, ovaa razlika nema nekoe golemo prakti!no zna!ewe. &e dodeka depozitarot e finansiski vo sostojba da gi namiri site pobaruvawa na deponentite, sopsteni!kite i dogovornite prava moàt uspe{no da se vr{at. 7e utoa, ovaa situacija se menuva koga depozitarot "e stane insolventen. %ri insolventnosta na depozitarot, dogovornite prava nemaat nikakva zna!itelna vrednost, dodeka ako predmetite seu{te se kaj depozitarot, sopstveni!kite barawa "e bidat namireni vo celost. -den od problemite {to se pojavil vo tekot na germanskata bankarska kriza kon krajot na XIX vek bil faktot {to nekoi banki koristele dvosmislena ili nejasna dokumentacija. 3nvestitorite generalno se !ini deka pretpostavile deka nivnite hartii od vrednost se !uvaat vrz osnova na regularen depozit i smetale deka "e uìvaat sopstveni!ki prava i "e bidat za{titeni vo bankarskata finansiska kriza (to est deka pri ste!aj na depozitarot tie "e gi istaknat svoite izla!ni prava vo odnos na deponiranite hartii od vrednost). #ekoi banki koristele terminologija {to moèla da se tolkuva kako postoewe na neregularen depozit {to na investitorite im daval samo dogovorni prava. 'o sudskite parnici {to ja sledele bankarskata kriza, sudovite trebalo da gi tolkuvaat nepreciznite tekstovi sodràni vo relevantnata bankarska dokumentacija. &udiite nastojuvale da dojdat do nekoi konzistentni rezultati i vo toa vreme konstatirale deka do{le do razli!ni zaklu!oci pri sli!ni ili isti fakti!ki situacii. 2rug problem bilo {to imalo slu!ai vo koi investitorite moèle da se povikaat na jasnite uslovi {to zna!at regularen depozit, no bez ogled na toa ne moèle da gi vr{at svoite sopstveni!ki prava. %ri!ina za toa bil faktot {to vo vreme na insolventnost na bankata, vlo{kite za klientite ne gi sodrèle hartiite od vrednost {to im pripa ale na soodvetnite klienti. ,a ova imalo dve pri!ini. %rvata bila {to stanalo op{ta praksa bankite da gi koristat deponiranite hartii od vrednost za svoi sopstveni celi. 8ankite ne go pravele toa so namera da gi izmamat svoite klienti, tuku sakale samo vremeno da go iskoristat imotot {to im bil doveren na !uvawe. Tie imale namera da gi vratat hartiite od vrednost po nivnoto koristewe i vo toa vreme nemale nikakva pri!ina da veruvaat deka nema da bidat vo mo`nost celosno da gi vratat hartiite na svoite klienti. 5lientite ne bile svesni deka nivnite hartii od vrednost se izvadeni od vlo{kite i ne bilo sosema jasno dali bankata ako gi koristi kaj nea deponiranite hartii od vrednost vr{i povreda na svoite obvrski vo odnos na klientite. 'torata pri!ina {to dovela do kusoci na hartiite od vrednost bila taa {to nekoi banki nekoi od svoite uslugi vo vrska so hartiite od vrednost im gi doverile na drugi banki. #a primer provinciskite banki hartiite na svoite klienti ne gi !uvale kaj sebe, tuku gi deponirale kaj podobro opremenite i pocentralno lociranite banki. ?artiite od vrednost na klientite provinciskite banki isto taka gi ispora!uvale na bankite vo delovnite centri zaradi razli!ni pri!ini povrzani so kompaniite:izdava!i. #a primer, provinciskite banki samite ne gi barale dividendite za hartiite na svoite klienti, tuku gi zamoluvale bankite {to se poblisku do izzdava!ot da go storat toa za niv. ,a da moè da se naplati dividendata, dividendnite kuponi {to bile del od hartiite od vrednost trebalo da bidat prezentirani na kupuva!ot, pa zatoa bile ispora!uvani na bankite {to bile angaìrani za naplata na tie dividendi. 8ankite {to gi ispora!ale hartiite od vrednost ili dividendnite kuponi na drugite banki vo site takvi slu!ai na tie banki ne im soop{tile deka stanuva zbor za hartii od vrednost na nivnite klienti, {to ne 111
im pripa aat na niv. &pored standardnata dokumentacija od toa vreme, depozitarot imal zalo`no pravo vrz deponiranite predmeti so koe gi obezbeduval svoite pobaruvawa vo odnos na deponentot. 5oga bankite gi doveruvale na drugite banki hartiite od vrednost na svoite klienti bez da gi izvestat za sopstveni!kiot interes vrz tie hartii na nivniot klient, bankite depozitari bile za{titeni so praviloto za sovesnoto steknuvawe na titulata. 8idej"i tie ne bile izvesteni za pravata na klientite na bankata deponent, tie samite steknuvale zalo`no pravo vrz predmetite na svoite klienti:banki, iako bankite deponenti nemale pravo, nitu bile ovlasteni da kreiraat sopstveni!ki interesi vo svoe ime. 2rugo pra{awe bilo {to sopstveni!kite barawa (izla!nite prava) moèle da bidat zadovoleni samo ako hartiite od vrednost {to gi drèle bankite se nao ale na smetkata na nivniot klient. %ravnata doktrina se obidela da go konstruira argumentot spored koj klientite treba da moàt da gi vr{at svoite prava vo odnos na predmeti od ist vid {to gi dràt bankite na nealocirani osnovi, no ne postoel zakonski osnov za vakviot stav. &ite ovie i site drugi pravno nesigurni pra{awa {to stanale o!igledni za vreme na bankarskata kriza, dovele do zakonodavna intervencija. 8ile doneseni posebni pravila so koi se reguliralo vladenieto vrz tu ite hartii od vrednost. 'o 1IGF godina bil donesen ,akonot za obvrskite na trgovcite {to !uvaat hartii od vrednost za drug. ,akonot ne vlijael vrz op{tite pravila za vladenieto vrz tu ite dvi`ni predmeti, tuku kreiral poseben reìm samo za hartiite od vrednost. ,akonot od 1IGF godina baral od depozitarite da gi stavaat deponiranite hartii na smetkata na nivnite klienti i predviduval drugi za{titni mehanizmi. Ovoj zakon vo me uvreme e menuvan i preimenuvan, no toj i natamu vlijael vrz sovremenoto pravo. #ekoi odredbi na deneska vaè!kiot zakon moème da gi sledime nazad se do ,akonot od 1IGF godina. ,!*,*!* 4epotgeset5 (Za"on a depo i!ari!e' od ,6/# (odina ,aklu!okot na oddelot 11.2 be{e deka od 1925 godina, germanskite banki go promenile na!inot na koj gi drèle hartiite od vrednost. #amesto da gi dràt hartiite od vrednost vrz alocirani osnovi (oddelno za sekoj klient)! tie gi ubedile klientite da ja dadat svojata soglasnost nivnite hartii od vrednost da se !uvaat refus (zaedno, kako zamenlivi stvari), na nealocirani osnovi. Ovaa izmena bila poddràna so pravnoto mislewe izgotveno od strana na dvajca vrvni germanski profesori. 'o 1GBD godina, germanskoto zakonodavstvo re{ilo da go zameni zakonot od 1IGF godina so posovremena verzija i go donela ,akonot za deponiraweto i steknuvaweto na hartiite od vrednost, {to naj!esto se naveduva kako De,otgeset@ od 1937 godina. Toj se nadograduva na zakonot od 1IGF godina i pojasnuva nekolku pravni pra{awa {to bile razgleduvani vo toa vreme za da se obezbedi investitorite da imaat sopstveni!ki prava vrz deponiranite hartii od vrednost, a ne samo dogovorni prava vo odnos na posrednikot (depozitarot). Obrazloènieto na De,otgeset@ od 1937 godina naveduva deka zakonodavecot saka da dade zakonska potkrepa na ve"e funkcionalniot sistem na prenos na hartiite od vrednost. 2otoga{, centralnite depozitari osnovani od strana na germanskite banki funkcionirale vrz osnova na op{tite delovni uslovi na soodvetnite banki. De,otgeset@ od 1937 godina ovozmoìl sozdavawe na centralni depozitari po pat na donesuvawe na podzakonski akti. %o donesuvaweto na ,akonot bile doneseni nekolku podzakonski akti so koi na ve"e postojnite institucii im bil daden status na centralen depozitar. De,otgeset@ od 1937 godina se primenuval vo $ermanija i *vstrija, koja bila pripoena kon $ermanskiot 0ajh vo 1GBI godina i prodolìl da se primenuva vo dvete zemji i po zavr{uvaweto na 'torata svetska vojna. 'o me uvreme, dvete zemji izvr{ile izmeni na zakonot i deneska primenuvaat negova izmeneta i dopolneta verzija.
.2.2. ODNOSI PO9EHU 4/IENTITE I NIVNITE POSREDNI8I 112
'e"e be{e zabeleàno deka deponiranite hartii od vrednost i nivnite prenosi se reguliraat so pravilata za telesnite dvi`ni stvari. 'akvata klasifikacija ima svoi posledici vrz analizata na odnosot pome u investitorot i posrednikot. 'o oddelot 1A.B be{e pokaàno deka posrednicite najnapred se pojavile vo $ermanija i *vstrija, pottiknati od potrebata za !uvawe na sertifikatite {to gi pretstavuvale hartiite od vrednost na donositel. Ovaa potreba se javila zatoa {to pravilata za za{tita na kupuva!ite od konkurentskite barawa naloùvale rizik od neovlasteni prenosi za sopstvenicite na tie hartii. 'o germanskoto i avstriskoto pravo sopstvenicite gi gubele site svoi prava ako hartiite gi stekne nekoe sovesno treto lice i ako dobie vladenie vrz sertifikatot. 'o $ermanija, funkcijata na posrednik tradicionalno ja vr{ele bankite. ,aklu!ok na oddelot 11.1. be{e deka bankite najnapred gi drèle hartiite od vrednost na alocirani osnovi za individualnite klienti (to est za sekoj klient posebno). Odnosot pome u klientot i bankata bil razgleduvan vo kontekstot na vladenie vrz tu a dvi`na stvar ((ailment)8 za klientot se smetalo deka e sopstvenik na hartijata od vrednost, a bankata se smetala za lice koe drì tu a dvi`na stvar ((ailees)% 0eformite od 1GBA godina i podocne`nite reformi go izmenile na!inot na koj posrednicite gi drèle hartiite od vrednost i toa na dva na!ina. %rvo, hartiite od vrednost {to dotoga{ se drèle na individualnite vlo{ki (depoa) {to im pripa ale na individualnite klienti po!nale da se dràt kolektivno (refus, pome{ani zaedno) nezavisno od toa na koj klient mu pripa aat. 'toro, hartiite od vrednost na klientite bile prefrleni vo depoata na centralnite depozitari. 8ankite so koi klientite imale direktna vrska ve"e nemale direktna fizi!ka kontrola vrz sertifikatite. Taa kontrola bila prefrlena na centralnite depozitari. &e pojavile posredni!ki strukturi na pove"e nivoa. #ekoi banki {to imale smetki za svoite klienti samite nemale smetki kaj centralnite depozitari, tuku koristele drugi banki {to trebalo da dejstvuvaat kako nivni posrednici. 'o ovie slu!ai bilo mo`no da se javat nekolku banki:posrednici pome u klientot i centralniot depozitar. %okraj ovie izmeni vo bankarskata praksa, De,o@itgeset@ gi regulira odnosite pome u klientite, nivnite hartii od vrednost i nivnite posrednici. #a sekoe nivo na ovaa posreduvana struktura, imatelot na smetkata vo princip ima pravo da bara isporaka na hartiite od vrednost. Ova barawe ima prioritet pred barawata na op{tite doveriteli vo slu!aj na ste!aj na posrednikot. 8ankite vodat register samo za hartiite od vrednost {to gi drì nivniot neposreden (direkten) imatel na smetka. 'rz osnova na tie registri, tie nemaat nikakov na!in da utvrdat na kogo vo kraen stepen mu pripa aat hartiite od vrednost {to se nao aat na smetkata na imatelot {to se vodi kaj niv. ,atoa klientite moàt da gi istaknuvaat svoite barawa samo vo odnos na svojot neposreden (direkten) posrednik. Toj posrednik toga{ gi bara hartiite od negoviot direkten posrednik, koj od svoja strana moè da gi bara od svojot i taka natamu se dodeka baraweto ne dojde do centralniot depozitar {to "e go ispora!a sertifiaktot na negoviot neposreden imatel na smetka koj natamu "e go prosledi po lanecot posrednici. 3matelite na smetkite nemaat pravo da baraat isporaka na hartiite od vrednost so istiot seriski broj kako i onie {to tie orginalno gi deponirale kaj svojot posrednik, koj od svoja strana tie hartii gi pu{til po lanecot posrednici se do centralniot depozitar na !uvawe. 8arawata vo odnos na posrednicite podleàt na pravilata za kusocite. *ko kaj posrednikot se javi kusok na hartii od vrednost, na primer zatoa {to hartiite bile ukradeni ili zloupotrebeni, site klienti na toj konkreten depozitar go snosat toj kusok ,ro rata. #e se pravi nikakov obid da se utvrdi komu treba da mu se pripi{e kusokot. &protivno na pozicijata vo generalnoto pravo za sopstvenosta vo $ermanija i *vstrija, klientite ovde ne go gubat pravoto ako celata zaliha na hartii od vrednost na klientite bide prodadena, no podocna povtorno steknata. -fektite na ova pravilo najdobro se objasnuvaat so primer. *ko depozitarot drì 1.000 sertifikati od nekoja hartija od vrednost zaedno za svoite klienti i ako licata ! #! C i $ vo toj pul imaat po 250 sertifikati, se smeta deka !etvoricata klienti imaat ramnopraven sossopstveni!ki udel vo zbirot. *ko posrednikot nezakonski gi prisvoi tie 1000 sertifikati, a potoa stekne 1000 isti takvi sertifikati za klientot E! spored op{tite pravila na germanskoto i avstriskoto pravo za sopstvenosta, tie 1000 novo steknati sertifikati "e se smeta deka mu pripa aat na liceto E. #o De,otgeset@ 113
go menuva ishodot vo polza na licata ! #! C i $! na {teta na liceto E. ,a da gi zadovoli site barawa na svoite klienti, depozitarot mora da ima 2000 sertifikati. 'o najgolemiot broj slu!ai depozitarot "e bide vo mo`nost da gi nabavi site potrebni sertifikati. #o ako toj ne moè da go stori toa, kusokot od 1000 sertifikati se pripi{uva na site klienti na depozitarot {to imaat takov vid na sertifikati. 5ako rezultat na vakvoto pravilo, liceto E dobiva polovina od preostanatite 1000 sertifikati, a licata ! #! C i $ dobivaat po 1*8 od preostanatite 1000 sertifikati. %ravilata za kusocite se primenuvaat na site posrednici {to se del od lanecot {to go povrzuva krajniot klient so centralniot depozitar. *ko nekoj od zasegnatite posrednici nema dovolen broj hartii od vrednost na svojata smetka i ne moè da go nadomesti kusokot od sopstvenite resursi, barawata na imatelot na smetkata na toj posrednik se reduciraat na ,ro rata osnova. Ova isto taka gi reducira pravata na onie imateli na smetki dol` lanecot {to gi dràt svoite prava preku posrednikot na !ie nivo se javil kusokot. Ova konsekventno isto taka gi reducira pravata na onie klienti {to iako indirektno gi upatuvale svoite prava preku zasegnatiot posrednik. De,otgeset@ ne gi menuva samo pravata na klientite vo slu!aj na kusoci, tuku na klientite im dava prioritetni prava vrz hartiite od vrednost {to depozitarot gi drì vo svoi ime. 'o slu!aj na insolventnost (ste!aj) na depozitarot, hartiite od vrednost {to toj gi drì se izdvoeni od imotot {to vleguva vo ste!ajnata masa i {to e dostapen za raspredelba na op{tite doveriteli na depozitarot. Ovie hartii od vrednost se dostapni za namiruvawe na pobaruvawata na klientite !ii hartii od vrednost nezakonski bile prisvoeni od strana na depozitarot i na klientite koi seu{te ne bile kreditirani so so:sopstveni!ko pravo, no koi uplatile GA posto ili pove"e od svojot nadomest. Ovie pravila na De,otgeset@ se pove"e od izmeni na op{tite pravila od pravoto za sopstvenosta/ germanskata i avstriskata literatura donela politi!ka odluka deka interesite na klientite imaat prioritet pred interesite na generalnite doveriteli na depozitarot. #o interesno e {to ovaa politi!ka odluka na klientite im dava prioritetni prava samo vo okolnosti koga depozitarot gi drì hartiite od vrednost vo svoi ime. Toa moè da se objasni so faktot {to pra{aweto dali hartiite od vrednost se kreditirani na smetkata na klientot ili ne, ne pretstavuva pra{awe {to e vo kontrola na klientot. 2ali klientot ima sopstveni!ki interes vrz hartiite od vrednost {to gi drì posrednikot ne zavisi od toa dali e izvr{eno kreditirawe vo knigite na posrednikot na klientot. #akuso, klientite imaat prioritetno pravo da baraat isporaka na svoite hartii od vrednost. 7e utoa, ova pravo moè da se vr{i samo vo odnos na neposredniot (direktniot) posrednik, koj go sledi baraweto dol` lanecot posrednici. 5lientite namaat pravo da baraat isporaka na konkretnite sertifikati na hartiite od vrednost i nivnite barawa podleàt na pravilata za kusocite. .slugite {to gi pruàat germanskite i avstriskite posrednici se promeneti od uslugi povrzani so !uvaweto i odrùvaweto na hartienite sertifikati na uslugi {to involviraat odrùvawe na smetki za hartiite od vrednost. De,otgeset@ utvrduva pravila so koi se menuvaat barawata na klientite od barawa na individualnite sertifikati na barawa za isporaka na hartiite od vrednost, !ij iznos podleì na pravilata za kusocite. 8ez ogled na vakvite promeni na obrazecot na drèwe na hartiite od vrednost i pravnite pravila so koi se reguliraat pravata na klientite, germanskoto i avstriskoto pravo i natamu go analiziraat odnosot pome u klientot i posrednikot vo kontekstot na vladenieto vrz tu ite telesni dvi`ni stvari ((ailment). #amesto da identifikuvaat nova celina na pravni pravila {to posoodvetno "e gi odrazat promenite na prirodata na uslugite {to gi pruàat posrednicite, germanskoto i avstriskoto pravo go izmenile svojot koncept za vladenie vrz tu ite telesni dvi`ni stvari za da se prilagodat na deneska postojnata struktura na pove"e nivoa. %osrednikot kaj koj klientite gi dràt svoite hartii od vrednost se naveduva kako (ailee (9erwa$rer, lice koe ima vladenie vrz tu a telesna dvi`na stvar). &ite drugi posrednici se navedeni kako indirektni (ailees (Bwisc$enverea$rer)% &ite posrednici, vklu!uvaj"i go i centralniot depozitar se smeta deka gi dràt hartiite od vrednost vo polza (vo ime i za smetka) na krajnite klienti !ij identitet e poznat samo na posrednikot kaj koj klientot ima svoja smetka. Ovaa logika se primenuva nezavisno od faktot {to moè da postojat pogolem broj banki:posrednici pome u centralniot depozitar i krajniot klient preku !ii smetki se dràt hartiite od vrednost. 114
.2.3. SOISOPSTVENOST 'o oddelot 12.2. be{e prikaàno deka germanskiot i avstriskiot De,otgeset@ gi regulira barawata na klientite vo odnos na posrednicite. 8arawata na klientite ne podleàt ne podleàt na op{tite pravila na germanskiot ili avstriskiot $ra anski zakonik za so:sopstvenosta, tuku podleàt na odredbite na De,otgeset@. 'o ovoj del "e utvrdime dali baraweto regulirano so De,otgeset@ moè da se klasificira kako so:sopstveni!ko barawe, no najnapred "e gi pojasnime germanskite i avstriskite koncepti za sopstvenosta i so:sopstvenosta. &pored op{tite pravila na germanskoto i avstriskoto pravo za sopstvenosta, sopstvenicite i natamu imaat sopstveni!ko pravo vrz konkretnite hartii od vrednost se dodeka tie moàt da bidat identifikuvani. *ko sopstvenikot vodi register so seriskite broevi na sertifikatite na hartiite od vrednost {to mu pripa aat, toj moè da gi bara hartiite od vrednost od tretoto lice kaj koe se nao a sertifikatot. (Ova barawe podleì na pravilataza sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta. &opstvenikot go gubi sopstveni!koto pravo i nema da moè da gi bara hartiite od vrednost ako tretoto lice niv gi steknalo na sovesen i !esen na!in). &o:sopstvenosta nastanuva spored op{tite pravila na germanskoto i avstriskoto pravo za sopstvenosta koga zamenlivite telesni stvari se me{aat na na!in {to stanuva nevozmo`no da se utvrdi koj konkreten predmet mu pripa a na koj to!no individualen sopstvenik. 'o vakvi okolnosti, sopstvenicite !ii zamenlivi stvari pretstavuvaat sostaven del od sme{ata imaat sosopstveni!ko pravo vrz taa celina. $oleminata na nivniot so:sopstveni!ki udel se utvrduva spored goleminata na nivniot pridones (vlog) vo celinata. ,a razlika od angliskoto pravo, so:sopstvenicite zaedni!ki ne dràt interes vo sekoj konkreten predmet {to ja so!inuva celinata. &o:sopstvenicite spored germanskoto i avstriskoto pravo imaat pravo na udel (frakcija) vo celinata i vo slu!aj na kusok (nedostatok), takviot kusok gi zasega site so:sopstvenici vrz ,ro rata osnovi. $ermanskoto pravo za sopstvenosta nema pravila za sledewe ili brkawe na sopstveni!kite ili so: sopstveni!kite prava. *ko predmetot bil nezakonski prisvoen, sopstvenikot i natamu ima sopstveni!ko pravo vrz toj predmet i moè da go bara nazad od sekoe treto lice, pod uslov predmetot seu{te da postoi i da bil steknat od strana na toa treto lice na sovesen i !esen na!in. *ko predmetot prestanal da postoi ili ako tretoto lice steknalo sopstvenost vrz toj predmet, prethodniot sopstvenik go gubi svoeto sopstveni!ko pravo. 4unkcioniraweto na ovie pravila najdobro moè da se ilustrira so primer. ako nekoe skladi{te !uva ìto na nekolku klienti vo silosite na skladi{teto i skladi{tarot nezakonski ja prisvoi celata koli!ina ìto vo silosite prodavaj"i ja na treto lice : kupuva!, sosema e verojatno deka kupuva!ot "e stekne sopstvenost vrz kupenoto ìto ako postapuval sovesno i !esno. 5ako rezultat na toa, klientite go gubat svojot so:sopstveni!ki udel vo ìtoto {to bilo ostaveno na skladirawe. 8idej"i germanskoto i avtriskoto pravo tradicionalno nemaat pravila za sledewe na sopstvenosta, klientite nemaat sopstveni!ko pravo vrz prihodite {to gi dobil skladi{tarot od proda`bata na ìtoto. *ko tie prihodi skladi{tarot podocna gi upotrebil za da kupi ìto od ist vid, klientite i natamu nemaat sopstvenost vrz toa ìto. Tie imaat pravo da baraat nadomest na {teta ili restitucija vo odnos na skladi{tarot koj nezakonski go prisvoil ìtoto, no vakvite barawa ne se barawa od sopstveni!ka priroda. 5oga tretoto lice "e ja stekne sopstvenosta na sovesen i !esen na!in, klientite nemaat sopstveni!ko pravo vrz nitu eden predmet {to e vo vladenie na liceto koe nezakonski go prisvoilo nivnoto ìto ili vrz predmetite vo vladenie na bilo koe drugo treto lice. De,otgeset@ po!iva vrz pretpostavkata deka investitorite preku lanecot na indirektni posrednici (vladeteli na tu a stvar) imaat pravo vrz sertifikatot na hartiite od vrednost {to se !uva vo centralniot depozitar, koj isto taka dejstuva kako vladetel na tu a dvi`na stvar ((ailee) vo polza na krajniot investitor. ,a investitorite se prezumira deka imaat pravo vrz dokumentite. #o bez ogled na toa De,otgeset@ zna!itelno zna!itelno go menuva ovoj op{t sopstveni!ki reìm. Toa e zatoa {to pravata na krajniot investitor moàt da se vr{at samo preku barawata predvideni so De,otgeset@ i tie barawa zna!itelno se razlikuvaat od barawata {to im stojat na raspolagawe na sopstvenicite i so:sopstvenicite spored op{toto germansko pravo. 115
%rvata razlika e {to investitorite !ii hartii od vrednost se dràt zaedno spored De,otgeset@ ne se smetaat za sopstvenici na konkretnite hartii od vrednost. Ova vaì nezavisno od toa dali investitorite moàt da dokaàt deka hartiite od vrednost so nekoj to!no opredelen seriski broj im pripa aat tokmu na niv. 2uri i koga investitorite moàt da gi identifikuvaat svoite sertifikati, tie nemaat pravo da baraat to!no tie sertifikati da im bidat ispora!ani. &pored op{toto germansko i avstrisko pravo za sopstvenosta tie bi imale pravo na toa, odnosno pravo da go baraat to!no predmetot {to go deponirale. 'torata razlika pome u baraweto predvideno so De,otgeset@ i spored op{toto germansko i avstrisko pravo za sopstvenosta e deka investitorite ne moàt da gi baraat hartiite od vrednost direktno od centralniot depozitar {to gi !uva tie hartii vo svoite depoa. Ova se primenuva duri i na onie investitori koi moàt da go dokaàt svoeto pravo vrz sertifikatot koj ima nekoj to!no opredelen seriski broj. &pored op{tite pravila na germanskoto i avstriskoto pravo za sopstvenosta, sopstvenicite bi imale pravo da gi baraat hartiite od vrednost, pod uslov da moàt da gi identifikuvaat seriskite broevi na sertifikatite vrz koi imaat nekoi prava. Tretata razlika moè da im se pripi{e na pravilata za kusocite utvrdeni so De,otgeset@% 5ako i op{tite pravila za sopstvenosta vo $ermanija i *vstrija, De,otgeset@ rizikot od kusocite go stava proporcionalno na teret na site klienti. 7e utoa razlikata se sostoi vo toa {to pravilata na De,otgeset@ se primenuvaat duri i na slu!aite vo koi to!no moè da se identifikuva !ii to!no bile hartiite od vrednost {to is!eznale. De,otgeset@ im zabranuva na sudovite da im gi pripi{uvaat kusocite na konkretni individualni investitori. &ekoga{ koga postoi kusok {to ne e nadopolnet od strana na posrednikot, kusokot "e mu bide pripi{an na sekoj investitor {to ima takov vid na hartija od vrednost na ,ro rata osnova. &pored op{tite pravila na pravoto za sopstvenosta, sudovite najnapred utvrduvaat na koj to!no investitor mu pripa ale hartiite od vrednost {to is!eznale. 'akvata identifikacija lesno se sproveduva, na primer preku utvrduvawe koga to!no vremenski investitorot gi kupil hartiite od vrednost. *ko kusocite se pojavile pred smetkata na konkretniot klient da bila kreditirana so soodvetnite hartii od vrednost, toga{ negovite hartii ne se nao ale vo zbirot na hartii od vrednost vo momentot koga nastanal kusokot, pa zatoa i toj nema da go snosi teretot na toj kusok spored op{tiot sopstveni!ko:praven reìm. ,agubata "e im bide stavena na teret na onie klienti koi imale hartii od vrednost vo zbirot vo vremeto na nastanuvaweto na kusokot i toj " e se deli ,ro rata pome u site klienti samo ako takvata raspredelba na zagubata e nevozmo`na. 2epotgesetz bara ,ro rata raspredelba vo site slu!ai. %ravilata na De,otgeset@ se primenuvaat od momentot vo koj hartiite od vrednost bile ispora!ani (predadeni) na depozitarot. Toa se primenuva nezavisno od toa dali hartiite od vrednost {to mu pripa ale na nekoj konkreten klient i natamu se negovi. &pored op{tite pravila, so:sopstvenosta ne moè da nastane ako konkretnite hartii od vrednost moàt da se pripi{at na konkretni individualni klienti. ,a da nastane so: sopstvenosta spored op{tite pravila za sopstvenosta hartiite od vrednost nu`no mora da se sme{aat so drugite hartii od ist tip na na!in {to stanuva nevozmo`no tie da bidat identifikuvani kako hartii od vrednost na nekoj konkreten imatel. De,otgeset@ go utvrduva momentot od koga sopstvenosta na klientot vrz hartiite od vrednost se zamenuva so so:sopstveni!ko pravo vrz site hartii od vrednost na klientite {to gi drì toj posrednik. Ova pretstavuva zna!itelna promena vo pravata na klientot. *ko posrednikot stane insolventen po deponiraweto na hartiite od vrednost, klientot e zasegnat od eventualniot kusok kaj hartiite {to gi drì depozitarot, duri i koga toj moè da gi identifikuva hartiite {to gi deponiral. Ovie izmeni predizvikale debata vo germanskoto pravo okolu toa dali sopstveni!kite prava na klientite vo odnos na nivniot neposreden (direkten) posrednik seu{te moàt da se klasificiraat kako so: sopstveni!ki prava ili stanuva zbor za nezavisno zakonsko sopstveni!ko pravo. 3sto taka se pojavil i stavot deka pravata spored De,otgeset@ se tolku razli!ni po svojata priroda od ona {to spored germanskoto pravo moè da se klasifikuva kako sopstveni!ko pravo, {to vakvite prava i ne bi moèle da se klasifikuvaat kako sopstveni!ki. 8ez ogled na toa, ortodoksniot germanski i avstriski stav e deka krajnite investitori se so: sopstvenici na sertifikatite deponirani kaj centralniot depozitar. %oimot za sopstvenosta normalno bara da postoi individualizacija, odnosno opredelenost ili opredelivost na predmetot na sopstvenosta. &opstvenosta i so:sopstvenosta moàt da postojat samo ako postoi predmet {to moè da bide identifikuvan 116
i pripi{an na poedinecot koj ima nekoe pravo vrz nego. De,otgeset@ ja otstranuva vrskata pome u investitorot i konkretniot sertifikat. &o:sopstveni!kata logika isto taka se primenuva koga hartiite od vrednost ne se pretstaveni preku individualni sertifikati {to se dràt vo zbir, tuku i koga tie se izdadeni preku globalen sertifikat i koga vladinite obvrznici se prenesuvaat preku centralniot depozitar. 'o prviot slu!aj, investitorite se smetaat za so:sopstvenici na globalniot sertifikat. 'o vtoriot slu!aj, ne postoi nikakov sertifikat. $ermanskoto pravo, bez ogled na toa, go pretpostavuva postoeweto na sertifikatot vrz koj za investitorite {to poseduvaat vladini obvrznici se pretpostavuva deka se so:sopstvenici. .2.5. PRENOS NA SOISOPSTVENOSTA .2.5... Voved ,aklu!okot na oddelot 10.1.1. e deka vo germanskoto pravo kupuva!ot steknuva sopstvenost vrz hartiite od vrednost ako se ispolnat dva uslova/ prodava!ot i kupuva!ot treba da se soglasat deka sopstvenosta preminuva na steknuva!ot+ a isto taka e potrebno kupuva!ot da stekne vladenie vrz sertifikatot na hartijata od vrednost. 'o oddelot 1A.1.1. isto taka be{e istaknato deka vo germanskoto i avstriskoto pravo e prifaten malku pro{iren poim za vladnieto. ,a da moè kupuva!ot da stekne vladenie ne e neophodno da dojde do fizi!ko prenesuvawe na sertifikatot/ za da premine vladenieto vrz kupuva!ot, sosema e dovolno prodava!ot da go prenese na kupuva!ot svoeto pravo hartiite od vrednost da gi bara od nekoe treto lice. ,!*+*!* 4epotgeset5 Ovie pravila isto taka se primenuvaat na prenosite na hartiite od vrednost ako tie se dràt kaj centralniot depozitar. $ermanskiot i avstriskiot De,otgeset@ ne vr{at nepravilna ili pogre{na primena na op{tite pravila za sopstvenosta vo vrska so ova pra{awe. Toj samo go dodava praviloto {to e va`no samo od aspekt na klientite. Odredbata se primenuva ako investitorot mu dade instrukcija na posrednikot da kupi hartii od vrednost za nego, pod uslov posrednikot da postapuva na eden od dvata na!ina. %raviloto ja regulira kupoproda`bata ako posrednikot, pri izvr{uvaweto na transakcijata za klientot, dejstvuva ili kako komisioner ili gi kupuva hartiite od vrednost vo svoe ime, no za smetka na klientot. 'o dvata slu!aja, investitorot steknuva so:sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost {to se dràt zaedno kaj centralniot depozitar (pome{ani so drugi hartii vo depo), od momentot koga hartiite od vrednost "e bidat kreditirani na negovo ime vo knigite na posrednikot {to go izvr{il kupuvaweto za smetka na klientot. %raviloto implementira poseben reìm za posreduvanite kupoproda`bi na hartiite od vrednost, to est kuporpda`bi preku posrednik. #egovata doktrinarna va`nost leì vo faktot {to momentot na steknuvaweto na sopstvenosta vrz hartiite od strana na kupuva!ot moè da se utvrdi bez upatuvawe na pravilata za vladenieto. %rakti!no, ova pravilo sozdava sigurnost za klientite. Toa predviduva deka klientot steknuva so:sopstveni!ko pravo, bez ogled na toa dali posrednikot samiot bil kreditiran so hartiite od vrednost na negovata smetka dol` lanecot posrednici. *koposrednicite gi kreditiraat hartiite od vrednost na smetkata na klientot pred tie samite da dobijat soodveten kredit na svojata smetka dol` lanecot, kreditot na klientot verojatno "e bide usloven so priemot na kredit na hartijata od vrednost od strana na samiot posrednik. 5oga pak bilo izvr{eno bezuslovno kreditirawe na smetkata na klientot pred da bide izvr{eno kreditiraweto na smetkata na posrednikot, klientot se smeta za so:sopstvenik od momentot na kreditiraweto na negovata smetka. 'o vakov slu!aj, hartiite od vrednost {to gi drì posrednikot vo polza na svoite klienti se smetaat za hartii {to im pripa aat na site negovi klienti. &e dodeka posrednikot ne dobie soodveten kredit na svojata smetka vo zbirot hartii "e ima kusok i toa zna!i deka nema da moàt da se namirat site barawa na site negovi klienti. *ko vakviot kusok se pokaè traen (permanenten), site klienti na toj posrednik toj kusok go delat ,ro rata% 117
%raviloto se primenuva samo na kupoproda`bite izvr{eni preku posrednik. Toa ne se primenuva ako investitorite gi kupile hartiite od vrednost vo svoe ime i samite gi prefrlile na svoite smetki za hartii od vrednost. #a primer toa ne se primenuva ako bankata ili drugiot finansiski posrednik gi kupat hartiite od vrednost za svoja smetka. 'o takov slu!aj, momentot vo koj kupuva!ot steknuva so:sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost se utvrduva preku primena na op{tite pravila, {to gi analizirame podolu. .2.5.3. :er#ans"o pravo a sops!venos!a *nalizata vo oddelot 1A.1.1. ne vodi kon zaklu!okot deka treba da se ispolnat dva uslova za kupuva!ot da stane sopstvenik na hartiite od vrednost spored germanskoto pravo. &ega "e gi razgledame tie uslovi. %rviot uslov za da dojde do premin na sopstvenosta e soglasnosta na dvete strani deka stknuva!ot stanuva sopstvenik vrz stvarta. $ermanskoto pravo pravi razlika pome u dogovorot za kupoproda`ba, koj sozdava obvrska za prodava!ot da ja prenese sopstvenosta na kupuva!ot i dopolnitelniot dogovor so koj se vr{i prenosot na sopstvenosta na kupuva!ot. 'toriot dogovor moè da bide sklu!en vo isto vreme koga i dogovorot za kupoproda`ba/ toa "e bide slu!aj na primer koga edna telesna stvar "e bide prodadena vo gotovo i ispora!ana na kupuva!ot pri sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba. *ko pak strankite se soglasat da go odloàt izvr{uvaweto na dogovorot vo nekoj vremenski moment po sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba, dogovorot za prenosot na sopstvenosta "e bide sklu!en vo toj podocneèn moment. 2ogovorite za proda`ba na hartii od vrednost obi!no ne se izvr{uvaat pri sklu!uvaweto na dogovorot za kupoproda`ba i mnogu !esto postoi vremenska razlika pome u dogovorot za kupoproda`ba i isporakata na hartiite od vrednost i pla"aweto na cenata. #o ako dogovorot za kupoproda`ba na hartiite od vrednost bil sklu!en na berza, kupuva!ot i prodava!ot ne komuniciraat direktno i duri i ne go znaat me usebno svojot identitet. &trankite dejstvuvaat preku posrednici duri i po sklu!uvaweto na kupoproda`niot dogovor i za vreme na negovoto izvr{uvawe. ,atoa ortodoksniot stav e deka strankite sklu!uvaat dogovor so koj se vr{i prenos na sopstvenosta na kupuva!ot preku negovite posrednici. ,a prodava!ot se veli deka dava soodvetna ponuda za prenos na hartiite od vrednost na kupuva!ot preku davawe instrukcija na centralniot depozitar li!no ili preku posrednik. ,a da dojde do dogovor, kupuva!ot mora da ja prifati ponudata. 7e utoa, kupuva!ot li!no (samiot) ne e toj {to ja prifa"a ponudata i postoi debata pome u germanskite pravni avtori koj e toj {to dejstvuva kako zastapnik na kupuva!ot vo ovoj kontekst. #ekoi avtori pi{uvaat deka ponudata e prifatena od strana na centralniot depozitar koj dejstvuva vo ime na kupuva!ot, drugi deka vo lanecot na posrednici, posrednikot na kupuva!ot ja prifa"a ponudata vo negovo ime. ,a celite na ovoj trud nema potreba natamu da go analizirame ova pra{awe+ sosema e dovolno da se zabeleì deka kompletiraweto na kupoproda`nata transakcija podrazbira dogovor koj e dopolnitelen na dogovorot za kupoproda`ba, a {to doveduva do steknuvawe na sopstvenosta od strana na kupuva!ot. Ovoj dogovor go sklu!uvaat posrednicite vo ime na kupuva!ot i prodava!ot. 'redi da se istakne deka i ponudata i prifa"aweto ne se davaat vo ime na krajniot klient (kupuva!)+ soodvetniot posrednik se smeta deka dejstvuva kako zastapnik za taen (nesoop{ten) vlastodavec. 'toriot uslov za prenos na sopstvenosta na kupuva!ot e deka kupuva!ot mora da stekne vladenie vrz sertifikatot za hartiite od vrednost. 5oga hartiite od vrednost se dràt vo pul (zbirno) kaj centralniot depozitar, na kupuva!ot fizi!ki nema da mu bide ispora!an nikakov dokument. &ertifikatot na hartijata isto taka ne se prenesuva vo vlo{kata {to moè da mu bide pripi{ana na kupuva!ot. ?artiite ostanuvaat na istata lokacija vo depoata na centralniot depozitar. %renosite se vr{at preku knièwe na smetkite na steknuva!ot i prenesuva!ot, ako tie i dvajcata imaat smetki vo ista banka. *ko tie imaat smetki vo razli!ni banki, bankata, ako tie i dvajcata imaat smetki vo ista banka. *ko tie imaat smetki vo razli!ni banki, bankata na prenesuva!ot i gi prenesuva hartiite na bankata na steeknuva!ot, koja od svoja strrana ja kreditira smetkata na steknuva!ot. *ko dvete posredni!ki banki se direktno povrzani so centralniot depozitar, prenosot go podrazbira slednoto debitno knièwe. 6e bide vpi{an debit na smetkata na prenesuva!ot na nivo na bankata:posrednik i debit na 118
smetkata na bankata:posrednik na nivo na centralniot depozitar. %aralelno na ovie debitni knièwa "e se izvr{at dve kreditni knièwa. #a nivo na centralniot depozitar, hartiite od vrednost "e bidat kreditirani na smetkata na smetkata na bankata:posrednik na steknuva!ot. #a nivo na bankata:posrednik na steknuva!ot, hartiite "e bidat kreditirani na smetkata na steknuva!ot. $ermanskoto pravo ovie knièwa gi klasificira vo poimite na pravilata za vladenieto. %ravnata logika go razvila poimot za vladenieto, po!nuvaj"i od pretpostavkata deka vladenieto na fizi!kite dokumenti pretstavuva praven odnos pome u liceto i telesnata stvar. 'ladenieto normalno go podrazbira liceto koe fizi!ki drì (poseduva) konkretna opredelena telesna dvi`na stvar. 'o kontekstot na deponiranite hartii od vrednost, germanskoto pravo go menuva ovoj osnoven koncept na vladenieto na dva na!ina. %rviot e deka investitorite na hartiite od vrednost {to se dràt zbirno nemaat odnos i vrska so individualnite sertifikati. Tie stanuvaat so:sopstvenici na zbirniot predmet. Toa isto taka zna!i deka tie zaedni!ki imaat vladenie vrz zbirot na hartiite od vrednost kako celina. Tie individualno nemaat vladenie vrz individualnite sertifikati, tuku sekoj investitor ima ne{to {to se narekuva "so:vladenie" vrz celiot zbir na hartiite od vrednost. %ri prenosot na hartiite od vrednost doa a do prenos na toa so:vladetelsko pravo, a ne do prenos na vladenieto vrz konkretniot dokument (hartija od vrednost). 'torata izmena ja podrazbira pretpostavkata deka vladenieto ili so:vladenieto pretstavuva praven odnos {to moè da bide podveden na podelba na rabotata. 5rajniot vladetel na predmetot moè da go aranìra svojot odnos so telesnata stvar na toj na!in {to nekoi elementi na so:vladenieto vo negovo ime gi vr{at razli!ni lica. Teorijata pravi razlika pome u poseduvawe direktno i indirektno so:vladetelsko pravo vrz sertifikatite na hartijata od vrednost. Taa isto taka go voveduva poimot na imawe so:vladenie, direktno ili indirektno, vo ime i za smetka na treto lice. &pored teorijata, centralniot depozitar ima direktno vladenie vrz dokumentot, no toa go ima vo ime i za smetka na krajniot investitor (imatel na hartijata). %osrednicite {to se nao aat natamu dol` lanecot imaat indirektno so:vladenie vrz dokumentite i isto taka vo ime i za smetka na krajniot investitor. ,a krajniot investitor se veli deka ima indirektno so:vladenie vrz dokumentite, no deka dejstvuva vo svoe ime i za svoja smetka. 3ako nekoi elementi na so:vladenieto se preneseni na centralniot depozitar i na posrednicite, bez ogled na toa se smeta deka krajniot investitor gi zadovoluva site zakonski uslovi neophodni za da izvr{i prenos na svoeto so:vladetelsko pravo vrz sertifikatot na hartijata. 2irektnoto so:vladenie se manifestira preku fizi!ko poseduvawe na dokumentite (samite hartii od vrednost). 3ndirektnoto so:vladenie se manifestira preku knigovodstvena operacija (knièwe) na smetkata {to se drì kaj centralniot depozitar ili kaj nekoj od posrednicite vo lanecot. ,a da dojde do prenos na so: sopstveni!koto pravo na kupuva!ot sosema e dovolno toj da stekne indirektno so:vladenie, se dodeka posrednicite vo lanecot, za koi se pretpostavuva deka posreduvaat vo vladenieto vo ime i za smetka na investitorot, i natamu ja vr{at svojata funkcija. 5oga hartiite od vrednost "e bidat kreditirani na smetkata na kupuva!ot, kupuva!ot steknuva indirektno so:vladenie vrz sertifikatot na hartijata od vrednost. Toa doveduva do toa lanecot na posrednici {to prethodno posreduval vo so:vladenieto vo polza na prodava!ot sega da posreduva vo so:vladenieto za smetka na kupuva!ot. %reku steknuvaweto na indirektnoto so:vladenie, kupuva!ot isto taka gi dobiva koristite na posreduvanite elementi na vladenieto {to gi vr{at drugite posrednici. 3ndirektnoto so:vladenie na kupuva!ot, zemeno zaedno so posreduvanite elementi na vladenieto doveduva do toa kupuva!ot da stekne celosen so:vladetelski odnos pome u sebe i dokumentite na hartijata od vrednost. &o steknuvaweto na so:vladenieto vrz dokumentite, kupuva!ot isto taka stanuva so:sopstvenik vrz sertifikatot. .2.5.5. :+o*a+ni ser!ifi"a!i i v+adini o*vr ni&i Oddelot 1@.H.B. se fokusira na hartiite od vrednost za koi individualnite sertifikati se dràt zbirno kaj centralniot depozitar. &ega "e go razgleduvame prenosot na hartiite od vrednost pretstaveni so globalen sertifikat i na vladinite obvrznici za koi ne postoi nikakov sertifikat, no {to sepak se prenesuvaat preku centralniot depozitar. #ajnapred "e gi analizirame globalnite sertifikati. 119
*ko emisijata na hartijata od vrednost e pretstavena so globalen sertifikat {to se drì preku centralniot depozitar, investitorot koj ima hartii od vrednost od taa emisija se smeta deka e so:sopstvenik na globalniot sertifikat. ,a tie imateli isto taka se smeta deka imaat zaedni!ko vladenie vrz dokumentot. Celata logika natamu e ista kako i ona {to be{e kaàno vo vrska so individualnite sertifikati {to se dràt zbirno/ kupuva!ot stanuva sopstvenik ako se dogovori so prodava!ot sopstvenosta d premine na nego i ako stkne vladenie vrz soodvetnata hartija od vrednost. 'o vrska so uslovot za vladenieto, investitorite se smetaat za so:sopstvenici na globalniot sertifikat+ tie isto taka imaat zaedni!ko vladenie vrz nego. ,atoa individualnite investitori imaat so: vladenie vrz sertifikatite {to se indirektno posreduvani vo lanecot posrednici i vo centralniot depozitar. &o:vladenieto se prenesuva na kupuva!ot preku kreditirawe na negovata smetka za hartii od vrednost. Ovaa analiza se primenuva nezavisno od toa dali sertifikatite se vremeni ili trajni globalni sertifikati. -dinstvenata razlika pome u hartiite od vrednost {to se dràt vo forma na individualni sertifikati ili vo forma na vremeni globalni sertifikati, od edna strana, i hartiite od vrednost {to se dràt vo forma na trajni globalni sertifikati, od druga e {to vo slu!ajot na trajnite globalni sertifikati investitorot moè da go prenese svoeto pravo samo preku posrednicite {to se povrzani so centralniot depozitar+ tie ne moàt da baraat isporaka na individualnite sertifikati. .2.5.6. :er#ans"i v+adini o*vr ni&i ,a germanskite vladini obvrznici ne se izdavaat nikakvi sertifikati, no bez ogled na toa centralniot depozitar nudi uslugi vo vrska so poseduvaweto i prenosot na ovie hartii od vrednost. *ko hartiite se dràt preku centralniot depozitar, liceto se javuva kako imatel vo registerot na vladinite obvrznici. 'o poinakov slu!aj, prenosite se vr{at so knièwe na smetkite {to se vodat vo centralniot depozitar vo ime na posrednicite i kaj posrednicite vo ime na krajnite klienti. Ovie upisi se identi!ni na upisite {to se vr{at za hartiite od vrednost za koi postoi hartien sertifikat. %ravnata teorija {to se primenuva na prenosot na vladinite obvrznici isto taka e identi!na na teorijata za prenosot na hartiite od vrednost za koi postojat hartieni sertifikati. 8ez ogled na faktot {to ne postojat hartieni sertifikati, za vladinite obvrznici se smeta deka se regulirani so pravilata za telesnite dvi`ni stvari. %renosite se analiziraat vo kontekstot na vladenieto vrz dokumentot !ie postoewe se pretpostavuva (prezumira). #amesto da implementira re{enie {to bi ja odrazilo sovremenata praksa kaj prenosite, germanskata pravna doktrina pove"e saka natamu da ja razvie i da ja pro{iri ve"e postojnata pravna teorija. Od pravni!ki aspekt, funkcionalnite pravila bazirani na pravna fikcija se preferiraat pred mo`nosta za kreirawe na novi pravila !ija primena moè da dovede do pravna nesigurnost. .2.5.B. Avs!ris"o pravo *vstriskite pravila za prenosot na indirektno poseduvanite hartii od vrednost se sli!ni na germanskite. ,a celite na ovoj trud i vo kontekstot na ovoj del sosema e dovolno da se istakne razlikata pome u avstriskite i germanskite pravila. Ovaa razlika ve"e be{e spomenata vo oddelot 1A.1.@. no "e ja povtorime i ovde. %okraj uslovite {to treba da bidat ispolneti vo germanskoto i avstriskoto pravo, avstriskoto pravo naloùva i tret uslov. 5upuva!ot stanuva sopstvenik samo ako postoi polnovaèn kupoprodaèn dogovor pome u nego i prodava!ot. Ovoj tret uslov treba da bide zadovolen nezavisno od toa dali hartiite od vrednost se dràt direktno ili indirektno. 'o se drugo vo ovoj kontekst, avstriskite pravila se sli!ni na germanskite. .2.5.D. Za"+%~o&i 120
Teorijata prifatena od strana na avstriskoto i germanskoto pravo se potpira na pravilata za vladenieto i niv natamu gi razviva za da gi prilagodi na prenosite na telesnite stvari {to se javuvaat kako takvi samo vo knigite na posrednicite. Taa im ovozmoùva na germanskoto i na avstriskoto pravo i natamu da se dràt do teorijata deka hartiite od vrednost se telesni stvari {to se prenesuvaat soglasno pravilata za telesnite dvi`ni stvari. Ovaa teorija se primenuva na hartiite od vrednost za koi hartienite sertifikati se dràt zbirno, na hartiite od vrednost za koi postojat vremeni ili trajni globalni sertifikati i na germanskite vladini obvrznici za koi voop{to ne se izdavaat hartieni sertifikati. Ovde navedenata teorija ni dava primer za opstojuvaweto na pravnata doktrina/ pravnicite se pridrùvaat do postojnite pravni koncepti, a pravoto postojano se razviva konzistentno na prethodno postojnata pravna doktrina. 2oktrinarnata analiza prifatena od strana na germanskoto i avstriskoto pravo zna!itelno se razlikuva od onaa {to e prifatena vo angliskoto pravo. $ermanskite i avstriskite posrednici se (ailees (lica koi dràt vo vladenie tu a telesna dvi`na stvar), tie nemaat sopstveni!ko pravo vrz hartiite od vrednost {to gi dràt za svoite klienti. *ngliskite posrednici se fiducijari (trustees) i imaat zakonska ili e.uity titula vrz hartiite od vrednost na svoite klienti. 'o *vstrija i $ermanija za klientite se smeta deka imaat sopstveni!ki odnos so hartieniot sertifikat, {to kako takvo ne postoi vo angliskoto pravo. 8ez ogled na toa rezultatite do koi se doa a kaj dvata prioda se sli!ni na funkcionalno nivo. 3nvestitorite imaat sopstveni!ki prava spored dvata reìma/ toa niv im dava prioriteten status vo ste!ajnata postapka na posrednikot. 3 pokraj faktot deka investitorite spored germanskoto i avstriskoto pravo imaat prava vrz hartieniot sertifikat (hartijata od vrednost), ovie prava se vr{at samo indirektno preku lanecot posrednici {to funkcionira pome u krajniot klient i centralniot depozitar. %ravoto podleì na pravilata za kusocite+ obemot do koj moè da se zadovoli pravoto se utvrduva spored pravata {to gi imaat posrednicite {to se del od lanecot. %ostoi nezna!itelna razlika vo rezultatite {to se dobivaat so pomo{ na dvata prioda. 'o germanskoto i avstriskoto pravo kupuva!ot na indirektnite hartii od vrednost voobi!aeno stanuva sopstvenik koga hartiite "e bidat kreditirani na negovata smetka. 'o *nglija, sopstvenosta spored e.uity kupuva!ot obi!no ja steknuva ako bidat ispolneti tri uslova vo vrska so sigurnosta. Toa obi!no se slu!uva pred hartiite od vrednost da bidat kreditirani na smetkata na klientot. .2.6. NEOV/ASTENI PRENOSI .2.6... :er#ans"o pravo De,otgeset@ ne sodrì posebni pravila {to bi se odnesuvale na konkurentskite barawa. $ermanskata i avstriskata pravna doktrina gi primenuva op{tite pravila na pravoto za sopstvenosta sodràni vo nivnite gra anski i trgovski zakonici. Ovie pravila go {titat sovesniot kupuva! na telesnite dvi`ni stvari. ,aklu!okot na oddelot 1A.@.@. e deka tie pravila isto taka se primenuvaat i na hartiite od vrednost na donositel. ,a da bide za{titen od konkurentskite barawa, kupuva!ot treba da zadovoli dva uslova/ toj treba da dokaè deka postapuval sovesno i !esno i treba da stekne vladenie vrz telesnata dvi`na stvar {to mu bila prenesena. 'o oddelot 1A.@.@. be{e pokaàno deka motivacijata i logikata {to stoi zad germanskite pravila vo vrska so ova pra{awe e deka isporakata na telesnata dvi`na stvar na kupuva!ot mu dava pravo da pretpostavi deka prodava!ot imal ovlastuvawe (pravo) za prodavawe na stvarta. 5upuva!ot isto taka ima pravo da pretpostavi deka prodava!ot ima pravo (ovlastuvawe) za prodavawe ako toj na kupuva!ot mu go prenel pravoto hartiite od vrednost da gi bara od nekoe treto lice. %ravilata za sovesnoto steknuvawe na titulata tradicionalno se objasnuvaat kako odraz na sposobnosta na prodava!ot da izvr{i isporaka na konkretniot predmet. *ko prodava!ot moè da go dovede predmetot vo fizi!ko vladenie na kupuva!ot, kupuva!ot ima pravo da pretpostavi deka prodava!ot isto taka ima pravo (ovlastuvawe) za prodavawe na toj predmet. Ova objasnuvawe pottiknalo nekoi germanski avtori da go iznesat stavot deka kupuva!ot na so: sopstveni!koto pravo ne e za{titen so pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta. &o: 121
sopstveni!koto pravo ne moè fizi!ki da mu bide predadeno na kupuva!ot. 5oga kupuva!ot steknuva so: vladenie, nitu eden aspekt na procesot na prenosot ne pokaùva koj del od sopstveni!koto pravo vrz zbirot hartii od vrednost mu pripa a na kupuva!ot. 4izi!kata isporaka na konkreten predmet vodi kon situacija {to mu dava pravo na kupuva!ot da pretpostavi deka prodava!ot ima pravo (ovlastuvawe) za prodavawe, no steknuvaweto na so:vladenieto ne sozdava situacija vo koja kupuva!ot moè da pretpostavi na koj del od zbirot se odnesuva pravoto na prodava!ot. 3zzemaweto na so:sopstveni!kite prava od primenata na pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta ne se odnesuva na prenosite na so:sopstveni!kite prava vrz hartiite od vrednost {to se deponirani spored De,otgeset@% $eneralniot stav na germanskata pravna doktrina e deka so: sopstveni!koto pravo vrz deponiranite hartii od vrednost moè da se stekne na sovesen i !esen na!in. %oliti!kata pri!ina {to go potkrepuva ovoj stav e {to sistemot na prenos poddràn od strana na De,otgeset@ nema dda moè da funkcionira efikasno ako steknuva!ot bide podloèn na konkurentskite barawa. 3nvestitorite moàt da izberat da gi dràt i da gi prenesuvaat hartiite od vrednost ili vo hartiena forma ili preku posrednicite povrzani so centralniot depozitar. 5oga hartiite se prenesuvaat preku fizi!ka isporaka (predavawe) na hartienite dokumenti, steknuva!ot e za{titen od konkurentskite barawa. %osrednicite nema da moàt da gi ubedat svoite klienti da go iskoristat nivniot sistem za !uvawe i prenos ako klientite ne dobijat ekvivalentna za{tita pri prenosot na deponiranite hartii od vrednost. -liminacijata na hartiite od procesot na prenosot e vo interes na germanskiot pazar za hartii od vrednost. 5ako pra{awe na pravnata politika, zakonot treba da go poddrì ovoj legitimen pazaren interes i da gi za{titi kupuva!ite {to steknuvaat hartii od vrednost preku ovoj bezhartien sistem na prenos od konkurentskite barawa. 2oktrinarnite argumenti {to ja poddrùvaat primenata na pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta na so:sopstveni!kite prava vrz deponiranite hartii od vrednost e deka koga stanuva zbor za deponiranite hartii postoi na!in preku koj kupuva!ot moè da dobie pretstava na koj del od zbirot hartii se odnesuva pravoto na prodava!ot. 5reditiraweto na smetkata na kupuva!ot vodi kon situacija {to na kupuva!ot mu dava pravo da pretpostavi deka prodava!ot bil ovlasten (imal pravo) da gi prodava tie hartii od vrednost. 5reditiraweto na smetkata za hartii od vrednost {to se vodi spored De,otgeset@ go ima toj poseben praven kvalitet zatoa {to bankite {to gi vr{at tie kreditirawa podleàt na poseben regulatoren reìm. 5ako rezultat na toa, se primenuvaat pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta. .2.6.2. Avs!ris"o pravo ,aklu!okot na oddelot 1A.@.B. e deka avstriskite pravila za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta vrz hartiite od vrednost nezna!itelno se razlikuvaat vo detalite od germanskite pravila. 7e utoa, ovaa razlika nema vlijanie vrz teorijata za prenosot na deponiranite hartii od vrednost vo avstriskoto pravo. 5ako i germanskata pravna doktrina, avstriskata pravna doktrina smeta deka so:sopstveni!koto pravo vo princip ne e za{titeno so pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta. #o so:sopstveni!kite prava vrz deponiranite hartii od vrednost se izzemeni od toj princip. 5ako i vo germanskoto pravo, kreditiraweto na smetkata za hartii od vrednost spored avstriskoto pravo vodi kon prezumpcijata {to na kupuva!ot mu dava pravo da pretpostavi deka prodava!ot imal pravo (ovlastuvawe) za prodavawe. .2.6.3. Za"+%~o&i $ermanskoto i avstriskoto pravo gi primenuvaat pravilata za sovesnoto steknuvawe na telesnite dvi`ni stvari na prenosite na hartiite od vrednost {to se dràt preku posrednici povrzani so centralniot depozitar. 2vata pravni sistema gi prifatile tie pravila. %ostojnata doktrinarna pozicija e deka kreditiraweto na smetkata za hartii od vrednost e situacija {to mu dava pravo na kupuva!ot da pretpostavi deka prodava!ot ima pravo za prodavawe. 'a`no e da se zabeleì deka vo dvata sistema preovladuva stavot deka pravilata za sovesnoto steknuvawe na sopstvenosta moàt da se primenat samo zatoa {to 122
hartiite od vrednost se klasificirani kako telesni dvi`ni stvari. Ortodoksniot stav e deka ako dojde do promena na taa klasifikacija, kupuva!ot nema da bide za{titen od konkurentskite barawa. &protivno na toa, angliskoto pravo doprva treba da iznajde na!in na koj pravilata za neovlastenite prenosi na hartiite pretstaveni so sertifikati moàt da se primenat na neovlastenite prenosi na bezhartienite hartii. 7e utoa postojat site izgledi da se veruva deka sudovite "e iznajdat nekoe re{enie konzistentno na patot prifaten od strana na angliskoto pravo. 12.6. !"!#$N% !&%'%% N( )(*$%%$! + ,*! N+'$ ,aklu!okot na oddelot 1A.B be{e deka spored germanskoto i avstriskoto pravo postoi pravilo {to go pravi izdava!ot odgovoren ako izdal sertifikati na donositel za koi se !ini deka nosat izvesni prava. Toa se smeta za izjava {to go obvrzuva izdava!ot, duri i koga sertifikatite ne bile polnova`no izdadeni. 3zdava!ot mu odgovara na donositelot koj se potprel na sertifikatot i go steknal bez da znae deka toj ne e polnova`no izdaden. 'o dvete zemji, izdava!ot e odgovoren zatoa {to donositelot se potprel na hartieniot sertifikat. $ermanskoto i avstriskoto pravo se soo!uvaat so te{kotii pri razgleduvaweto na hartiite od vrednost {to bile izdadeni na defekten na!in i bile preneseni preku centralniot depozitar i posrednicite povrzani so nego. %roblemot se javuva zatoa {to prenosot preku centralniot depozitar se vr{i preku knigovodstvena operacija+ sertifikatite se dràt vo depo i kupuva!ot ne se potpira na izjavite sodr`ni na niv koga gi kupuva hartiite od ednostavna pri!ina {to toj niv i ne moè da gi vidi. #o bez ogled na toa e mo`no izdava!ot da se obvrze so izjavite. *ko izdava!ot mu dal na centralniot depozitar globalen sertifikat ili na drug na!in ovozmoìl prenos na hartiite preku centralniot depozitar, toa se smeta za izjava. 3zdava!ot odgovara na licata koi "e gi kupat hartiite od vrednost potpiraj"i se na faktot deka hartiite od vrednost bile prenoslivi preku postojniot germanski i avstriski depozitaren sistem. .2.D. REZI9E NA ANA/IZATA 'o ovaa glava gi analiziravme germanskite i avstriskite pravila so koi se regulira prenosot na indirektno poseduvanite hartii od vrednost. ,a razlika od *nglija, {to izbrala da gi dematerijalizira prenosite na hartiite od vrednost, $ermanija i *vstrija izbrale nivna imobilizacija. Odnosot pome u posrednicite i investitorite i vo germanskoto i vo avstriskoto pravo se analizira vo smisla na (ailment (vladenie vrz tu a telesna dvi`na stvar). ,a investitorite se smeta deka se so:sopstvenici na indirektno poseduvanite hartii od vrednost i za niv isto taka se smeta deka imaat so:vladenie vrz sertifikatite deponirani kaj centralniot depozitar. Ova e sprotivno na pozicijata prifatena vo angliskoto pravo, kaj koe odnosot na investitorite {to indirektno gi poseduvaat hartiite od vrednost se regulira so pravoto za trust (fiducija). &o:sopstvenosta vrz indirektno poseduvanite hartii od vrednost se prenesuva po pat na knièwe vo knigite na posrednikot kaj kogo se dràt hartiite od vrednost. Ova knièwe zakonski se klasifikuva kako da podrazbira prenos na vladenieto vrz sertifikatot na hartijata od prodava!ot na kupuva!ot. 5upuva!ite na indirektno poseduvanite hartii od vrednost se za{titeni od konkurentskite barawa {to nastanale od neovlastenite prenosi so istite pravila {to gi {titat kupuva!ite na direktno poseduvanite hartii od vrednost vo germanskoto i avstriskoto pravo. 8ez ogled na faktot {to investitorite imaat so: sopstveni!ko pravo vrz zbirot hartii {to se nao aat vo centralniot depozitar, sovesniot steknuva! moè da se potpre na pravilata {to go {titat kupuva!ot na telesnite stvari vo odnos na neovlastenite prenosi. %ozicijata na angliskoto pravo ne e tolku jasna. %ravilata so koi se reguliraat prenosite na sertifikatite ne bile ukinati koga vo *nglija bile vovedeni nesertificiranite hartii od vrednost (dematerijalizacija). 7e utoa ne e jasno dali i vo koja merka pravilata za za{tita na kupuva!ite na hartienite sertifikati isto taka nudat za{tita na kupuva!ite na dematerijaliziranite hartii od vrednost. 123
3 pokraj razli!nite doktrinarni priodi {to preovladuvaat vo *nglija, od edna i vo *vstrija i $ermanija, od druga strana, sepak pome u niv postoi edna va`na sli!nost. &ite tri zemji izna{le na!in za eliminacija na hartijata od procesot na prenos na hartiite od vrednost. 'o isto vreme, nitu edna od zemjite ne sozdala nov praven reìm od ru{evinite na stariot za da gi poddrì prenosite na hartiite od vrednost {to se izvr{eni bez da ima potreba za fizi!ko dvièwe na hartieniot sertifikat. #amesto toa, vo site tri zemji postojnite pravila so koi se reguliral prenosot na hartiite bile modificirani za da se prilagodat na bezhartieniot prenos. *nalizata od glavite H do 11 ne vodi kon zaklu!okot deka pravnite pravila so koi se reguliraat hartienite prenosi imaat zna!itelno vlijanie vrz institucionalniot mehanizam {to se razvil za spravuvawe so bezhartienite prenosi.
.3. DO4AZI ZA PO4/OPUVA1ATAJ *nalizata na germanskoto i avstriskoto pravo sodràna vo ovaa kniga be{e fokusirana na hartiite od vrednost na donositel, zatoa {to site germanski kompanii izdavaat takvi hartii. 7e utoa ova se menuva poslednite godini. #ekolku golemi germanski kompanii !ii akcii kotiraat na berza gi zamenija svoite akcii na donositel so akcii na ime, promena predizvikana od globalizacijata. %ri!inata za ovaa promena e {to soodvetnite kompanii sakale direktno da kotiraat na <ujor{kata berza (+"SE). 7e utoa +"SE prima na berzata samo hartii od vrednost na ime. ,a da moàt da izdavaatist tip akcii na investitorite vo &*2 i vo $ermanija, germanskite izdava!i re{ile namesto akcii na donositel da izdavaat akcii na ime i na amerikanskite i germanskite pazari. $ermanskiot zakonodavec ja poddràl ovaa promena preku reformi na pravilata za akcii na ime {to tradicionalno se sodràni vo germanskiot ,akon za akcionerskite dru{tva (/ tiengeset@). Ovoj ,akon bara od germanskite kompanii {to izdavaat akcii na ime da vodat akcionerska kniga (register na akcioneri). 'o isto vreme, bile aùrirani i pravilata vo vrska so ovoj register. 3nteresno, no izvr{enite izmeni dovele do promena na germanskata pravna terminologija. %red reformata, akcionerskiot register be{e naveduvan kako "akcionerska kniga" (/ tien(uc$)% Ovoj termin e napu{ten vo tekot na reformata i zamenet so terminot "register na akciite" (/ tienregister)% Ovaa promena vo terminologijata vredi da se zapomni vo kontekstot na ovoj trud zaradi toa {to obrazloènieto na izmenetiot zakon izre!no naveduva deka terminologijata bila izbrana za poblisko reflektirawe na angliskiot termin "registrirana akcija" (akcija na ime). $ermanskiot sistem za saldirawe (izvr{uvawe na transakciite) isto taka ja poddrà promenata na akciite na donositel kon akcii na ime preku voveduvawe mehanizam {to im ovozmoì na investitorite da gi vnesat svoite imiwa vo akciskiot register, nezavisno od faktot deka tie gi dràt akciite preku lanec na posrednici. 'akviot razvoj e primer za poklopuvawe. $ermanskoto pravo e izmeneto za da stane posli!no 124
na preovladuva!kiot me unaroden standard i da im ovozmoì na germanskite izdava!i da konkuriraat na globalniot pazar. 7e utoa vredi da se zabeleì deka reformata ne ja izmeni pravnata doktrina {to ve"e postoe{e. *kciite na donositel bile zameneti so akcii na ime za da se soobrazat so amerikanskata praksa. *kciskiot register bil preimenuvan za da nalikuva na angliskiot jazik i terminologija. #o seto toa ne vlijaelo vrz doktrinarnata analiza na prenosot na akciite. 0eformata be{e izvr{ena soglasno dominantnata germanska doktrina vo pravoto za sopstvenosta i ne ja izmeni pravnata priroda na germanskite akcii. Taa isto taka go ostavi prenosot kakov {to bil. $ermanskite akcii na ime, kako i germanskite akcii na donositel se smetaat za telesni stvari. ,a da moè da se prenesuvaat preku germanskiot sistem za kliring tie se indosirani na donositelot. Ovoj indosament ja transformira hartijata na ime vo hartija na donositel i nivniot prenos toga{ se regulira so istite pravila so koi se reguliraat i drugite hartii od vrednost na donositel. &ertifikatite na ime se deponiraat kaj centralniot depozitar. 5ako i kaj akciite na donositel, pravilata za vladenieto vrz tie hartii od vrednost go utvrduvaat momentot od koj kupuva!ot stanuva sopstvenik na akcijata na ime i bez ogled na promenata na imeto, upisot vo germanskiot akciski register ne vodi kon toa registriraniot akcioner da stane sopstvenik na akciite. .5. ZA4/U;O8I ZA :ER9ANS4OTO I AVSTRIS4OTO PRAVO 2elot II od knigata be{e fokusiran na germanskoto i avstriskoto pravo za hartiite od vrednost. ?artiite od vrednost se klasificirani kako telesni stvari i vo germanskata i vo avstriskata pravna doktrina i nivniot prenos se regulira so istite pravila kako i prenosot na telesnite stvari. Ovaa analiza e potkrepena so teorijata deka hartienite sertifikati {to tradicionalno se izdavaat za hartiite od vrednost vo sebe gi vgraduvaat pravata na koi tie se odnesuvaat. Ovaa teorija se pojavila vo vtorata polovina na XIX vek i stanala ortodoksna teorija {to preovladeala vo $ermanija i *vstrija otkako tie usvoile pravila za za{tita na sovesniot imatel (kupuva!) vo odnos na neovlastenite emisii i prenosi. &pored germanskoto i avstriskoto pravo kupuva!ot mora da stekne vladenie vrz sertifikatot na hartijata od vrednost za da moè da stane sopstvenik na toj sertifikat (hartija) i na pravata {to se vgradeni vo nego. 5upuva!ot na hartiite od vrednost e za{titen vo odnos na konkurentskite barawa {to proizleguvaat od neovlastenite prenosi na ist na!in kako i kupuva!ot na telesnite dvi`ni stvari. Ovde isto taka postoi pravilo za za{tita na kupuva!ot vo odnos na defektnite emisii. 'o germanskoto i avstriskoto pravo, praviloto za za{tita na kupuva!ot na hartiite od vrednost od neovlastenite prenosi go naloùva rizikot od vakvite prenosi na sopstvenikot na hartiite, koj go gubi svoeto sopstveni!ko pravo ako sovesniot kupuva!, koj hartijata ja steknal za nadomest stekne vladenie vrz nea. 5ako rezultat na toa, se javuva potrebata za !uvawe na dokumentite {to ja olesnila pojavata na depozitarite vo dvete zemji. Teorijata {to stoi zad hartiite od vrednost i zad nivnite prenosi vo germanskoto i avstriskoto pravo ima zna!itelno vlijanie vrz na!inot na koj hartienite sertifikati se eliminirani od procesot na prenos vo dvete zemji. &e smeta deka teorijata go utvrduva normativniot princip deka pravilata {to gi {titat investitorite vo odnos na konkurentskite barawa proizlezeni od neovlastenite prenosi se primenuvaat samo zatoa {to hartiite od vrednost se klasificirani kako telesni stvari. *ko hartiite od vrednost bile klasificirani kako bestelesni stvari, investitorite n ebi bile za{titeni od neovlastenite prenosi. 5oga manipulacijata so hartienite sertifikati stanala preoptovaruva!ka, germanskiot pazar smetal deka e mudro da ne prifa"a nov reìm, tuku re{il da gi zadrì prethodno postojnite koncepcii. ?artiite od vrednost i natamu se klasifikuvaat kako telesni stvari, no hartienite dokumenti bile imobilizirani. $ermanskiot i avstriskiot pazar izgradile nov sistem za prenos okolu postojnite pravni koncepcii. Centralnite depozitori gi skladiraat sertifikatite za hartiite od vrednost za najgolemiot broj germanski hartii od vrednost {to kotiraat na berzata. 5lientite voobi!aeno gi dràt hartiite preku pod: depozitari {to imaat svoi smetki kaj centralniot depozitar i odnosite pome u klientite i nivnite depozitari se analiziraat kako odnosi na (ailment (vladenie vrz tu a telesna dvi`na stvar). 2epozitarite nemaat 125
sopstveni!ki prava vrz hartiite od vrednost na svoite klienti, tuku imaat samo posredno vladenie pome u nivnite klienti i sertifikatite {to gi drì centralniot depozitar. ,a investitorite se smeta deka se so: sopstvenici i so:vladeteli na hartiite od vrednost {to se dràt kaj centralniot depozitar. &opstvenosta vrz tie hartii od vrednost se prenesuva preku knigovodstvena operacija {to doktrinarno se klasifikuva kako operacija {to podrazbira prenos na so:vladenieto od prodava!ot na kupuva!ot. 5upuva!ot e za{titen od konkurentskite barawa {to moàt da se pojavat od neovlastenite prenosi ili od defektnite emisii. %o ova kuso rezime na analizata sodràna vo delot II od ovoj trud, vo delot III izvlekuvame zaklu!oci od celosnata analiza na angliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo.
126
DE/ &&& ZA4/U;O8I
.6. PRAVNIOT RAZVOJ 4A4O PRO8ES ZAVISEN OD IZBRANIOT PAT *nalizata sodràna vo ovaa kniga ni go pokaùva vlijanietona pravnata doktrina vrz razvojot na pravoto. *ngliskoto, germanskoto i avstriskoto pravo istoriski se razvile vo zavisnost od izbraniot pat. %atot dol` koj se dvièl toj razvoj e oblikuvan od pravnata doktrina/ vo site tri jurisdikcii pravniot sistem {to postoel vo vremeto na prvata pojava na hartiite od vrednost ja determiniral i nivnata pravna priroda. Treba da se napravi distinkcija pome u faktorite {to predizvikuvaat promena na pravoto i formata vo koja pravoto ja apsorbira potrebata za promena. %otrebata od reformi e pottiknata od pri!ini {to isto taka leàt nadvor od pravoto i tie pri!ini ne se analiziraat vo ovaa kniga. Ovaa kniga pove"e e vtemelena vrz pretpostavkata deka politi!kite, ekonomskite, kulturnite, op{testvenite i trgovskite normi moàt da dovedat do potreba za promena na zakonskite pravila. 5oga "e se pojavi potrebata pravoto da ja voobli!i izmenata, reformskiot proces istoriski bil oblikuvan od strana na pravnata doktrina. %ravnite sistemi analizirani vo ovaa kniga ne konstruirale novi pravila od ni{to, tuku gi modificirale postojnite pravni doktrini. %ravnicite zadolèni za u!estvuvawe vo reformata preku izgotvuvaweto na osnovnite pravni pravila favoriziraat reforma {to ne bara nekoi osobeni izmeni na postojnite pravila, i ne sakaat da poddràt reformi {to baraat zna!itelni promeni. Ovoj obrazec na promena e inherenten na pravoto. -dna od pri!inite {to moè da ni objasni zo{to pravnicite pove"e sakaat da gi menuvaat postojnite pravila, namesto da izgotvuvaat novi e {to pravnite pravila nu`no se necelosni/ ne e vozmo`no da se izgotvi zakon {to moè da gi predvidi site fakti!ki pra{awa {to bi moèle da se pojavat vo idnina. 8ez ogled na toa kolku vnimatelno e sostavena pravnata doktrina, sudiite nea "e ja tolkuvaat i vo okolnosti {to moèbi i ne bile predvideni od strana na izgotvuva!ite na tekstot. *ko se ima ova predvid, pravnicite {to izgotvuvaat novi pravila se soo!uvaat so donekade konfliktnata potreba za implementirawe na barawata na nivnite klienti so izvesna preciznost, odrazuvaj"i ja potrebata na klientite kolku e mo`no potesno {to od niv bara selekcija na pravni koncepti {to vodat kon sigurni i predvidlivi rezultati. ,a da moàt da go postignat toa, tie se potpiraat na pravni koncepti {to !esto se koristat i {to bile testirani od strana na sudovite vo golem broj slu!ai. 5olku po!esto se koristi eden praven koncept, tolku e polesno da se predvidi na koj na!in toj "e funkcionira vo kontekstot na novo predloènata pravna struktura, a principite {to go determinirale pravniot koncept pred reformata i natamu "e prodolàt da go reguliraat konceptot i vo novata struktura. Ovie principi isto taka gi obvrzuvaat sudiite i site drugi koi "e gi tolkuvaat novite pravila vo idnina. %azarnite u!esnici moàt da bidat sre"ni zaradi prezemaweto na trgovskiot (komercijalniot) rizik, no tie pla"aat visoki premii za da dojdat do nekoja pravna sigurnost. 5ako rezultat na toa, pravnicite {to gi sovetuvaat gi primenuvaat postojnite pravni koncepti za da go vklopat noviot razvoj na nastanite, namesto da usvojuvaat novi re{enija za da kreiraat nekoi poefikasni, no pomalku vo praksa potvrdeni rezultati. %ravnata praksa treba da ispora!a predvidlivi rezultati i toa gi obeshrabruva eksperimentite so nekoi novi tehniki. 3stoto vaì i za zakonodavstvoto. ,akonodavcite {to izgotvuvaat novi zakoni treba da gi implementiraat vladinite politiki kolku e mo`no poprecizno. Tie treba da se vo mo`nost da go predvidat na!inot na koj predvidenite novi pravila "e bidat primeneti vo pravnata praksa i kako tie "e bidat tolkuvani od strana na sudovite. 'akviot uslov za sigurnost i predvidlivost niv gi vodi kon upotreba na 127
poznati doktrinarni alatki, namesto da eksperimentiraat so nekoi podirektni, no nepoznati i neprovereni pravni tehniki. Ovaa analiza se primenuva nezavisno od toa dali konkretnata jurisdikcija koristi pravila ili standardi za regulacija na konkretnata rabota. %ravilata se pravat za da se regulira nekoja posebna sfera so prili!no golem stepen na detalnost. &tandardite se pi{uvaat na generalen na!in i apstraktno, ostavaj"i im diskrecija na onie {to go sproveduvaat zakonot. 2uri i koga zakonodavstvoto "e re{i da koristi standardi, licata koi niv gi izgotvuvaat nezavisno od se go predviduvaat na!inot na koj toj standard "e funkcionira vo praksa i seto toa mora da bide konzistentno so prethodno postojnata pravna doktrina. 2rug fenomen identifikuvan so analizata vo ovaa kniga e {to koga nekoj pat na razvoj "e bide prifaten od strana na pravnata doktrina, toj pat ne se menuva. &ekoga{ koga pravnite pravila gi onevozmoùvaat pravnicite da go postignat sakaniot rezultat na nekoj direkten na!in, se pravi obid toj rezultat da se postigne indirektno. 5oga "e se najde nekoe re{enie za nadminuvawe na nekoe pravno pravilo za koe se smeta deka pretstavuva pre!ka za pazarnite u!esnici, pravnata praksa se drì do toa re{enie, iako praviloto okolu koe toa orginalno bilo kreirano moèbi e is!eznato mnogu dolgo vreme. 5oga toj indirekten pat "e stane standardna praksa, pravnicite nema da otstapuvaat od nea, duri i koga direktniot pat povtorno staanal dostapen, pa duri i koga toj e mnogu poefikasen. 4aktot e deka vo *nglija postojat registririrani hartii od vrednostrani hartii od vrednost, pa i angliskoto pravo za registriranite hartii od vreednost pretstavuva primer za ovoj fenomen. 5oga hartiite od vrednost se pojavile za prv pat, cesijata ili drugite na!ini na prenos na hartiite od vrednost direktno pome u investitorite ne bile dostapnen na!in za izvr{uvaweto na toj prenos. %ravnata praksa se svrtela kon indirektniot pat i gi primenila pravilata za novacijata, a osnovnata logika na tie pravila ja oblikuvala pravnata priroda na angliskite hartii od vrednost i reìmot {to gi regulira nivnite prenosi u{te od toa vreme. *nalizata ne se promenila ni vo vremeto koga cesijata stanala dostapen instrument za toa. *ngliskata pazarna praksa i natamu prodolìla da izdava registrirani hartii od vrednost i razvila pravo konzistentno so pravnata doktrina {to ve"e postoela. 5oga hartiite od vrednost za prv stanale rasprostraneta pojava vo $ermanija i *vstrija, cesijata na dolgot bila mo`na. 7e utoa, pravilata za cesijata go ote`nuvale izdavaweto na hartii od vrednost na donositel i ne go {titele zakupuva!ot od konkurentskite barawa. ,a da se izbegnat tie nepovolni karakteristiki, germanskata i avstriskata pravna doktrina izvesno vreme se obiduvale da iznajdat nekoja alternativa na pravilata za cesijata {to bi moèle podobro da im sluàt na potrebite na pazarnite u!esnici. 'edna{ {tom site germanski jurisdikcii razvile pravila za telesnite stvari so koi se dava za{tita od konkurentskite barawa, po!nalo generalno da se prifa"a kako teorija deka hartiite od vrednost se telesni stvari i deka nivnite prenosi se reguliraat so pravilata za telesnite stvari. Ovaa analiza ostanala osnova za site pravni razvoi u{te od toa vreme. 2uri koga administriraweto na hartienite sertifikati stanalo premnogu sloèno i optovaruva!ko, nu`no se pojavila potrebata od pravna reforma za eliminacijata na hartiite, no i taa reforma bila strukturirana okolu dogmata deka hartiite od vrednost se telesni stvari. &ite tri jurisdikcii ja eliminirale potrebata od fizi!ko dvièwe na hartienite sertifikati od procesot na prenos. 'remenskiot moment vo koj toa se slu!ilo bil determiniran so okolnosti nadvor od pravoto. #o pravoto : a osobeno pravnata doktrina {to gi regulirala hartiite od vrednost pred reformata : go determinirale na!inot na koj taa reforma bila sproveduvana. *nglija ja eliminirala hartienata forma kon krajot na XX vek. 0eformata me u drugoto bila pottiknata i od dotoga{ nevidenoto zgolemuvawe na obemot na hartii od vrednost predizvikan od privatizacijata na prethodno dràvno kontroliranite pretprijatija. Ovaa kniga natamu ne gi analizira pri!inite {to vodele kon potrebata da se izvr{i reforma na angliskoto pravo, tuku taa se fokusira na na!inot na koj taa reforma bila izvr{ena. 0eformskiot proces bil determiniran od pravnata doktrina {to ve"e postoela vo *nglija, pa zatoa *nglija ja eliminirala hartijata od prenosite na hartiite od vrednost preku kreirawe na dematerijalizirani hartii od vrednost. %red dematerijalizacijata, hartiite od vrednost bea klasificirani kako bestelesni stvari i procedurite za prenos bea modelirani okolu pravilata za novacija. %o dematerijalizacijata, prethodnite principi na analizata i natamu prodolìle da vaàt. ?artiite od vrednost seu{te bile klasificirani kako bestelesni stvari, a procedurata za prenos so koja se reguliraat dematerijaliziranite hartii od vrednost pretstavuva{e replika 128
na procedurata za prenos {to postoe{e i prethodno. 2ematerijalizacijata isto taka ne vlijae{e vrz analizata na hartiite od vrednost {to se drèa indirektno preku posrednici. *nalizata pred dematerijalizacijata be{e deka posrednicite gi dràt hartiite od vrednost vo trust za investitorite i ovaa logika se primenuva nezavisno od toa dali hartiite od vrednost se dràt vo sertificirana ili vo nesertificirana forma. $ermanija i *vstrija ja iskusile potrebata za eliminacija na hartienata forma na prenos za hartiite od vrednost u{te vo triesetite godini od XX vek. 2o toga{, germanskite i avstriskite hartii od vrednost se prenesuvaa so fizi!ka isporaka na hartienite sertifikati, no okolnostite vo 1GBA godina nu`no ja reduciraa potrebata od fizi!ko dvièwe na hartienite sertifikati. Ovaa kniga ne gi objasnuva istoriskite, politi!kite i ekonomskite pri!ini {to vodele kon taa potreba za reforma. 4okusot na analizata e metodot preku koj bila eliminirana hartijata, metod {to bil determiniran so postojnata germanska i avstriska pravna doktrina. 3ako izgotvuva!ite na reformata od 1GBA godina moèle da nadograduvaat na zakonot donesen vo 1G1A godina so koj se ovozmoùvalo vladinite obvrznici da bidat izdavani i drèni kako dematerijalizirani hartii od vrednost, sepak reformata ne go iskoristila ovoj model. 0eformata bila sprovedena konzistentno na pravnite pravila {to vaèle prethodno. %red reformata, hartiite od vrednost se smetale za telesni dvi`ni stvari, a hartiite od vrednost {to se drèle kaj posrednici bile analizirani preku pravilata za depozit ((ailment ) vladenie vrz tu a dvi`na stvar). 3zgotvuva!ite na reformata ne gi promenile principite na ovaa logika, tuku tie go modificirale pravoto za (ailment (depozit) za da se prilagodat na hartiite od vrednost {to se drèle na nealocirani osnovi (zbirno). ?artiite od vrednost i natamu prodolìle da se klasificiraat kako telesni dvi`ni stvari. =ogikata ostanala nedoprena, nezavisno od faktot {to individualnite sertifikati bile zameneti so globalni sertifikati i taa bila pro{irena i na vladinite obvrznici za koi i ne bile izdavani hartieni sertifikati. %ravnata doktrina bila pri!inata za razvoj na pravoto po eden prethodno utvrden pat. ,akonite se menuvale i se adaptirale na novite potrebi i okolnosti, no promenata bila izvr{ena preku adaptacija na postojnite pravni koncepcii, a ne preku voveduvawe na novi. %ravnite sistemi imaat opredeleni ograni!eni doktrinarni mehanizmi {to tie gi primenuvaat sekoga{ koga "e se pojavi nekoj nov predizvik za pravoto i toa ima efekt na samo:obnovuvawe i samo:reprodukcija. #ovite pravni problemi se re{avaat od strana na onie {to go primenuvaat pravoto so upotreba na onie postojni koncepti {to se najrazvieni i zatoa i najbezbedni za upotreba. 5oga pravnicite "e ja apsorbiraat promenata tie kopaat dlaboko vo postojnata parcela, namesto da se raspostelat po drugite okolni parceli. 2ruga pri!ina zo{to pravnicite {to sostavuvaat novi pravila, istoriski ne vr{at reformi preku kreirawe na novi pravila od nula e {to pravnite pravila treba da funkcioniraat vo ramkite na nekoja mreà na drugi pravni pravila {to postojat vo konkretniot sistem. *ko pravnata reforma se vr{i vo nekoja konkretna oblast na pravoto, toa moè da ima povratno dejstvo i na drugite sferi i tie efekti moàt da imaat nenamerni posledici. 2a navedeme eden primer/ ako pravnata priroda na hartiite od vrednost se promeni vo nekoja jurisdikcija mo`no e da stane nevozmo`no izvr{uvaweto vrz hartiite od vrednost, zatoa {to pravilata za izvr{uvaweto ne se prilagodile na novata priroda na instrumentite, kako i na formata vo koja tie se prenesuvaat i dràt. #a sli!en na!in, sosema e vozmo`no problemite so izvr{uvaweto da se pojavat vo kontekstot na insolventnosta i pravilata {to nea ja reguliraat. #aslednoto pravo e druga sfera na pravoto {to moè da vlijae vrz reformata na pravoto za hartiiteod vrednost. #aslednoto pravo sodrì razli!ni pravila vo zavisnost od tipot na predmetot {to e involviran/ ako e sozdaden nov predmet sosema e mo`no nitu edna od kategoriite inherentni na naslednoto pravo da ne moè da se primeni na toj predmet. 2ruga pravna sfera zasegnata od promenata na pravoto za hartiite od vrednost e dano!noto pravo. *ko se promeni pravnata priroda na predmetot sosema e mo`no na predmetot vo taa negova nova pravna forma da prestanat da se primenuvaat dano!nite pravila ili isklu!ocite od niv. *ko pravilata vo vrska so hartiite od vrednost se kreiraat od nula, izgotvuva!ite na noviot praven reìm "e moàt da predvidat nekoi povratni efekti {to taa promena moè da gi ima vrz drugite sferi na pravoto, no sosema e sigurno i deka "e ispu{tat nekoi drugi oblasti. ,a da se izbegnat nesakanite posledici licata koi gi pravat pravnite reformi pove"e sakaat da ostanat vo ramkite na ve"e postojnata pravna ramka, namesto da izgotvuvaat nekoi novi pravila od nula. 129
2rug kontst vo koj verojatno moè da se pojavi ovoj problem e me unarodnoto privatno pravo. *ko pravniot sistem go promeni svojot doktrinaren priod kon hartiite od vrednost, postojnite pravila na me unarodnoto privatno pravo vo drugite jurisdikcii moàt da dovedat do promena na klasifikacijata na instrumentite, {to moè da ima nesakani posledici vo kontekstot na me unarodnite transakcii. #esakanite posledici od vakov vid ne moàt da bidat spre!eni od jurisdikcijata {to gi pravi reformite+ tie baraat intervencija i na zakonodavcite vo drugite zemji. 'a`nosta na pravnata doktrina vo primenata i razvojot na pravoto i tendencijata na pazarnite u!esnici da prifatat stav za izbegnuvawe na rizikot vo odnos na pravnata nesigurnost predizvikuvaat pravniot razvoj postojano da se dviì napred vo ramkite na ve"e utvrdenite pravni doktrini. %ostojnite pravni doktrini go oblikuvaat procesot na razmisluvawe na pravnite eksperti i im pomagaat na onie {to se zadolèni za sozdavawe na novite transakcioni re{enija ili {to planiraat novi vladini politiki. %ravnicite voobi!aeno koristat ograni!en broj doktrinarni mehanizmi+ tie niv gi koristat so golema ve{tina i moàt da i pomognat na delovnata zaednica i na vladata vo postignuvaweto na sakanite ekonomski i politi!ki rezultati. 7e utoa, tie se ograni!eni od postojnata pravna doktrina. &osema e sigurno deka ovaa kniga ne go promovira stavot deka pravoto i pravnata doktrina se nezavisni od ekonomskite, politi!kite, kulturnite, sociolo{kite ili drugite vlijanija/ namesto toa taa pretpostavuva deka site tie vlijanija postojat i se realni vo stvarnosta. Tie go pottiknuvaat pravniot razvoj+ tie isto taka go pottiknuvaat pravoto da proizvede nekoi rezultati. #o formata vo koja "e bide proizveden rezultatot e determinirana od pravnata doktrina {to dominira vo soodvetnata jurisdikcija. #a primer, nivoto na za{tita propi{ano so zadolìtelnite pravni pravila vo polza na malite investitori moè da se razlikuva spored politi!kata, ekonomskata i kulturnata klima {to preovladuva vo konkretnata zemja. Nurisdikcijata {to ima visoki premii za za{tita na investitorite moè da izbere da gi za{titi site investitori {to svoite hartii od vrednost gi dràt preku posrednici vo slu!aj na insolventnost na posrednikot davaj"i im sopstveni!ki prava vo site okolnosti. Nurisdikciite {to prifa"aat poliberalen priod vo odnos na pravata na investitorite, odlukata vo vrska so toa dali investitorite {to gi dràt hartiite od vrednost preku posrednik imaat sopstveni!ki ili dogovorni prava im ja prepu{taat na samite stranki i im ostavaat odvrzani race tie samite da gi utvrdat svoite aran`mani. 4ormata na implementacija na ovie razli!ni nivoa na za{tita na investitorite e nezavisna od politi!kite, ekonomskite, kulturnite ili drugite faktori. Taa e funkcija na pravnata doktrina {to preovladuva vo soodvetnata jurisdikcija. ,a da se izmeni nivoto na za{tita na investitorite vo *nglija vo kontekstot na prethodniot primer, trebalo da se izmeni pravoto za trustot. $ermanija i *vstrija, vo dadenite okolnosti, trebalo da gi izmenat pravilata za depozitot ((ailmnet ) vladenie vrz tu a dvi`na stvar) sodràni vo ,akonot za depozit (De,otgeset@). %rvata teza iznesena vo ovaa kniga e deka pravoto i pravniot razvoj ne moàt ednostavno da bidat objasneti kako funkcija na nadvore{nite vlijanija. %ravnata doktrina pretstavuva faktor sam po sebe, {to ja determinira formata na idniot razvoj. %okraj toa, pravnata doktrina vlijae vrz pazarnata infrastruktura. Odnosot pome u pravnata doktrina i pazarnata infrastruktura go razgleduvame vo glava 1F.
130
.B. PRAVNATA DO4TRINA I PAZARNATA IN7RASTRU4TURA %rviot zaklu!ok {to proizleguva od analizata sodràna vo ovaa kniga e deka pravnata doktrina ja determinira formata na idniot praven razvoj. *ko ve"e ste go determinirale vlijanieto na postojnata pravna doktrina vrz idnata pravna doktrina, moème da izneseme i vtora zabele{ka. 'o oddelot 1.@.1. ve"e be{e spomenato deka postoi stavot deka postojnite institucii vlijaele vrz razvojot na idnite institucii. !ar Roe istaknuva deka akcionerskata struktura {to preovladuva vo edna jurisdikcija ima svoe vlijanie vo spre!uvaweto na promenite {to bi moèle da bidat efikasni od aspekt na vkupnata pazarna perspektiva, no {to moè da dovedat do gubewe na mo"ta na postojnite mo"nici vo kompaniite. Roe upatuva na ovoj fenomen kako na "zavisnost od izbraniot pat dvièn od strukturata". %okraj nego, postoi i "zavisnosta od izbraniot pat dvièna od pravilata". Ovaa varijacija se javuva zatoa {to pravoto ja determinira ramkata vo koja dejstvuvaat instituciite. 7e utoa, pravoto e podlo`no na politi!ki i institucionalni pritisoci. 3nstituciite "e go iskoristat svoeto vlijanie za da go oblikuvaat pravoto na na!in {to im sluì na nivnite politi!ki celi. 'o analizata na !ar Roe instituciite doa aat na prvo mesto+ tie samite po sebe se funkcija na politikata, pa duri i na istoriskite slu!ajnosti. %ravoto e sekundaren indirekten faktor {to go olesnuva politi!koto vlijanie i moè da se menuva do sakaniot stepen. *nalizata sodràna vo ovaa kniga frla natamo{na svetlina na odnosite pome u pravoto i instituciite. Taa ja potvrduva teorijata deka instituciite {to preovladuvaat vo jurisdikcijata vlijaat vrz idniot razvoj. 'o *nglija na primer procesot na eliminacija na hartijata od prenosite na hartiite od vrednost be{e soo!en so te{kotii zaradi institucionalnoto lobirawe. %rviot obid za reformirawe na sistemot be{e napu{ten i 8ankata na *nglija mora{e samata da prezeme !ekori za da go prezeme reformskiot proces vo svoi race. 3nstitucionalnite pritisoci ja odloùvaa reformata na pazarnata infrastruktura. 5oga bea nadminati institucionalnite pritisoci i 8ankata na *nglija uspea da izvr{i dematerijalizacija na prenosite na hartiite od vrednost, pravnata forma vo koja e izvr{ena taa dematerijalizacija be{e determinirana od pravilata na pravnata doktrina so koi se reguliraa hartiite od vrednost pred dematerijalizacijata. %ravoto vo ovoj kontekst ne funkcionira kako faktor {to bi bil izmenet vo nekoja merka po diskrecija na politi!kite institucii. %ravnata doktrina poprvo gi utvrduva granicite vo koi instituciite smetaat deka treba da ostanat da se dviàt. Toa ne go prejudicira ishodot na promenata, no ja determinira formata {to treba da ja imaat pravilata {to ja olesnuvaat reformata. %ravnata doktrina ne ja popre!uva{e *nglija da gi zameni registrarite so nekoj centralen register+ no pravnata doktrina bara{e angliskoto pravo da gi organizira prenosite na hartiite od vrednost okolu nekoj register vo koj treba{e da se vnesuvaat imiwata na imatelite na hartiite od vrednost. Tipot na instituciite {to se pojavija vo *nglija, $ermanija i *vstrija moè da se pojasni so pravilata na pravnata doktrina {to vaèa vo tie tri zemji. 'o *nglija, postojat registrari {to gi administriraat prenosite na hartiite od vrednost vo polza na izdava!ite. ,a nesertificiranite hartii od vrednost, registerot na izdava!ot se !uva centralno kaj -R21T {to sluì kako registrar za nekoi, no ne i za site celi. %ostoeweto na ovaa posebna granka na industrijata za finansiski uslugi moè da se objasni so faktot {to angliskite hartii od vrednost se registrirani hartii (na ime) {to baraat od izdava!ot da vodi register na imiwata i nekoi podatoci za imatelite na hartiite od vrednost. *nalizata prezentirana vo ovaa kniga pokaùva deka involviraweto na izdava!ot vo prenosot na hartiite od vrednost se pojavilo istoriski zatoa {to hartiite od vrednost orginalno bile prenoslivi samo preku novacija. %ravilata na pravnata doktrina {to vaèle koga za prv pat se javile hartiite od vrednost vo *nglija dovele do pojava na opredelen vid na infrastruktura. 131
3stata zabele{ka vaì i za germanskoto i avstriskoto pravo. 'o dvete zemji, pravnata doktrina go {titi steknuva!ot od konkurentskite barawa preku ograni!uvawe na pravata na prethodniot sopstvenik. Toa ja kreiralo potrebata investitorite da gi !uvaat na sigirno svoite dokumenti za hartiite od vrednost, {to od svoja strana vodelo kon pojava na davateli na finansiski uslugi {to nudele uslugi na depozit. 'torata teza iznesena vo ovaa kniga e deka pravoto dobiva pottik od politi!kite, ekonomskite, kulturnite, socijalnite i trgovskite normi {to go pottiknuvaat natamo{niot praven razvoj. %ravoto isto taka pra"a sopstven pottik na drugite op{testveni potsistemi/ pravnata doktrina moè da ja determinira formata na pazarnata infrastruktura {to preovladuva vo zemjata.
.D. I9P/I4A8II ZA PRIB/I0UVA1ETO )PRE4/OPUVA1ETO' ,aklu!okot od analizata sodràna vo ovaa kniga e deka formata na pravniot razvoj vo *nglija, $ermanija i *vstrija istoriski bila determinirana od pravnata doktrina {to postoela pred reformskiot proces. 3storiskata pravna analiza sluì kako dokaz deka pravoto postojano se menuva so osnovnata pravna doktrina. 5oga pravniot sistem "e prifati nekoja konkretna pravna doktrina za da regulira nekoja konkretna pravna sfera, promenite na pravoto {to "e stanat neophodni podocna "e bidat izvr{eni bez promena na konkretnata pravna doktrina, mnogu pove"e otkolku preku prifa"awe na nekoi novi 132
doktrinarni reìmi. &o tekot na vremeto toa vodi kon se pogolemo rafinirawe i specijalizacija na pravnite normi. Ova ima svoi posledici vrz pribliùvaweto. ,a sekoj konkreten praven sistem stanuva nevzmo`no da gi implementira istite pravila {to vaàt vo nekoj drug praven sistem, duri i koga tie pravila sozdavaat reìm koj e mnogu poefikasen, politi!ki popoèlen i pove"e kompatibilen so op{testvenite, trgovskite i kulturnite normi. *ko na primer edna jurisdikcija odgovori na pazarnata praksa {to prenosite na hartiite od vrednost gi administrira preku davatel na uslugi koj dejstvuva kako posrednik preku razvoj na svoeto pravo za depozit ((ailment), taa jurisdikcija "e gi prilagodi i transformira pravilata za depozitot za da se prilagodi na promenite vo pazarnata praksa. %ravoto za depozitot "e se izmeni za da se prilagodi na uslovite {to gi postavuva praksata na pazarot. &ekoja promena na pazarnata praksa "e vodi kon evolucija na pravilata za depozitot i tie postepeno "e po!nat da se oddale!uvaat od svojata po!etna to!ka. &o tek na vreme, pravoto za depozitot "e dojde do nivo na sofistikacija {to celosno go onevozmoùva prezemaweto na pravilata {to se razvile vo edna jurisdikcija vo nekoja druga, duri i koga dvata sistema orginalno imale identi!ni pravila za depozit. Ovaa argumentacija ne ja zema predvid efikasnosta. Tro{ocite na promenite na noviot reìm moàt da se izrazat i da se kvantificiraat vo pari. ,a pravnata nesigurnost povrzana so nekoja grupa pravila moè da se utvrdi cena. ,atoa vo teorijata, jurisdikcijata "e prifati reìm za koj predvidenite koristi nate`nuvaat pred tro{ocite povrzani so pravnata nesigurnost. %ribliùvaweto moè da se slu!i ako konkurentskite prednosti na nekoja grupa pravila gi kompenziraat predvidlivite tro{oci od prifa"aweto na nekoj nepoznat praven reìm. #o toa moè da se slu!i samo do merkata do koja se prifateni pravila {to se kompatibilni so pravnata doktrina {to vaì vo konkretnata jurisdikcija. $lobalizacijata nema da go promeni ovoj obrazec na pravniot razvoj. *ko pretpostavime deka pazarnite sili me usebno "e gi pribliàt pravnite re{enija vo razli!nite zemji, toa moè da se odnesuva samo na rezultatot {to se dobiva od primenata na razli!nite pravni pravila. #a formalno nivo, razli!nite priodi na pravnite doktrini vo svetot i natamu "e gi determiniraat pravnite koncepti {to se implementirani kako potkrepa na tie rezultati. ,a nitu edna jurisdikcija ne e mo`no da po!nuva od nula ili da ja zamenuva postojnata doktrina so nekoj celosno razli!en tip na pravna doktrina. ,a da go ilustrirame ovoj zaklu!ok moèbi vredi da izvedeme eksperiment baziran na pretpostavki. %retpostavkata e deka promenata na reìmmot vo $ermanija i *vstrija i nivnoto prifa"awe na reìmot vo *nglija "e kreira ekonomski mnogu poefikasen reìm vo $ermanija i *vstrija. Ovde treba da se zemat predvid tro{ocite povrzani so promenata kon noviot reìm, za koi se pretpostavuva deka "e bidat nadvladeani od koristite {to toj "e gi donese. %okraj podobruvaweto na ekonomskata efikasnost, promenata isto taka bi bila poèlna od aspekt na politi!kite, op{testvenite i komercijalnite normi i kultura. 'rz osnova na ovaa pretpostavka se postavuva pra{aweto dali bi bilo mo`no $ermanija i *vstrija da go reformiraat svoeto pravo preku implementirawe na zakon !ij tekst bi bil identi!en na U1R >??:% %rvata zabele{ka vo vrska so ova e deka celosnoto prifa"awe na .&0 @AA1 bi bilo mo`no samo ako se izvr{at reformi so koi bi se implementirale pravilata od pravoto na dru{tvata {to se odnesuvaat na angliskiot register na akcii (akcionerskite knigi) i na akciskite sertifikati. %okraj toa, reformata bi trebala da gi implementira pravilata so koi se kreira istiot efekt kako i onoj na angliskata sudska praksa so koja se regulira steknuvaweto na zakonskata sopstvenost vrz hartiite od vrednost. 5onceptot na zakonska sopstvenost, kako sprotiven na sopstvenosta spored e.uity, bi trebalo da bide voveden vo $ermanija i *vstrija. 3stoto bi vaèlo za pravilata za defektnite emisii i za neovlastenite prenosi. ,a da moàt $ermanija i *vstrija da imaat reìmi identi!ni so angliskiot dvete zemji bi trebalo da gi prifatat i angliskite pravila za drèwe na hartiite od vrednost preku posrednici, {to "e bara i dvete zemji da kreiraat zakonodavstvo i zakonski reìm {to bi bil kopija na angliskoto pravo za trustot. #o ni{to od toa nema da se slu!i. *ngliskoto pravo za hartiite od vrednost se potpira na pravni koncepti {to bile kreirani vo kontekstot na paralelnite jurisdikcii spored common law i spored e.uity. Toa se regulira so principi {to svoeto poteklo go vle!at od sudskata praksa {to se razvivala so vekovi. &osema e nevozmo`no da se izgotvuvaat pravni (zakonski) pravila od nula {to aùrno bi go kopirale angliskoto pravo za sopstvenosta ili angliskoto pravo za trustot vo zemja {to nema da moè da se potpre na osnovnite 133
sudski presedani. 'akviot vid zakonska reforma nu`no "e predizvika golemi te{kotii. 6e bide nevozmo`no da se predvidat implikaciite {to vakviot tip na reforma bi gi imal vrz drugite pravni oblasti. ,a natamo{na ilustracija na ulogata na pravnata doktrina vo kontekstot na pribliùvaweto na pravnite sistemi moèbi bi pomognalo ako ja promenime pretpostavkata vrz koja po!iva na{eto ekspertsko razmisluvawe. *ko pretpostavime deka imaj"i gi predvid tro{ocite na promenata, najefikasnoto re{enie za *nglija bi bilo prifa"aweto na postojniot germanski i avstriski reìm i deka takvata promena isto taka bi bila poddràna od politi!kite sili i od ograni!uvawata kreirani so op{testvenite i komercijalnite normi i kultura, se postavuva pra{aweto dali "e bide mo`no *nglija da usvoi pravila {to se identi!ni na germanskiot ili avstriskiot ,akon za depozitot (De,otgeset@). 'akov vid reforma isto taka "e bara od *nglija da donese pravila za depozitot i pravila vo vrska so telesnite dvi`ni stvari {to se identi!ni na germanskite ili avstriskite pravila. 'o vrska so indirektnite poseduvawa na hartiite od vrednost, angliskoto pravo bi trebalo da go implementira germanskiot poim za indirektno so:vladenie. Toa "e bara od *nglija najnapred da izgotvi pravila so koi "e go izmeni svoeto pravo za sopstvenosta {to se razvilo od distinckijata pome u zakonot i e.uity za da se prifati unitarniot koncept za sopstvenosta i pravilata za vladenieto {to bi moèle da funkcioniraat so konceptot na konstruktivno vladenie. $ermanskiot i avstriskiot De,otgeset@ po!iva vrz principite na pravoto za sopstvenosta {to se izrazeni na prili!no apstrakten na!in, iako nivnoto razbirawe se rafiniralo so vekovi. Toa e del od mreàta pravila {to ne moàt da se dupliraat vo kontekstot na angliskoto pravo. 8i bilo nemo`no da se izgotvat pravila {to "e i ovozmoàt na *nglija da usvoi zakon identi!en na germanskiot ili avstriskiot De,otgeset@. %ravnata doktrina gi utvrduva limitite na pribliùvaweto. ,akonskata reforma istoriski se izveduvala konzistentno na postojnata pravna doktrina, istoriski obrazec na pravnata promena {to verojatno "e prodolì da postoi so ogled na postojnite pritisoci za pribliùvawe. %ribliùvaweto nema da dovede do toa pravilata od edna jurisdikcija da stanat globalen model {to moè da prifati bukvalno vo celiot svet. 2uri i ako pretpostavime deka ,akonot za kompaniite vo konkretnata zemja go odrazuva najdobriot model za upravuvawe za kompaniite {to dejstvuvaat globalno, toj zakon sepak nema da stane globalno pravo za kompaniite. ,akonot oblikuvan od pravnata doktrina na taa zemja nema da bide apsorbiran vo celost vo drugite zemji, tuku pribliùvaweto "e se slu!i na funkcionalno nivo. $ermanskite pravila za prenosot na hartienite hartii od vrednost sekako se doktrinarno razli!ni od angliskite pravila za prenosot na sertificiranite hartii od vrednost. #o bez ogled na vakvite razliki vo pravnata doktrina, isporakata na sertifikatot za hartijata od vrednost go pravi kupuva!ot sopstvenik vo dvete zemji. 3stoto vaì i za pravilata so koi se {titat investitorite vo odnos na konkurentskite barawa nastanati od neovlastenite prenosi. 'o angliskata pravna doktrina, konkurentskite barawa se opfateni so pravilata za dokaùvaweto i od ponovo vreme vo U1R >??:% 'o germanskoto i avstriskoto pravo, pravoto za sopstvenosta gi {titi kupuva!ite od konkurentskite barawa. 2vata prioda tradicionalno se razlikuvaat vo vrska so na!inot na alokacijata na rizikot od neovlastenite prenosi+ no bez ogled na toa i dvete zemji nudat efikasna za{tita na kupuva!ite. 'o odnos na za{titata od prigovorite proizlezeni od defektnite emisii na hartiite od vrednost, $ermanija, *vstrija i *nglija primenuvaat sli!ni koncepti i doa aat do sli!ni rezultati. 5oga gi regulira sopstveni!kite prava vrz indirektno poseduvanite hartii od vrednost, angliskata pravna doktrina gi primenuva pravilata za trustot, dodeka germanskata i avstriskata pravna doktrina pravilata za depozit i edna sofisticirana teorija za so:sopstvenost i indirektno so:vladenie. #ezavisno od ovie zna!ajni razliki, dvata prioda im ovozmoùvaat na investitorite da imaat sopstveni!ki prava vrz indirektno drènite hartii od vrednost. %ravata na investitorite imaat prioritet vo slu!aj na insolventnost (ste!aj) na posrednikot+ tie isto taka imaat prioritet i pred nalozite za kreirawe razla!no pravo izdadeni od strana na sudot vo polza na neobezbedenite doveriteli na posrednikot. 5nigata upatuva i na primeri na funkcionalnoto pribliùvawe {to se javuva vo kontekstot na globalizacijata. 'o *nglija, reformata od @AA1 godina go izmeni pravoto, pa sega celosnoto sopstveni!ko pravo mu se dava na steknuva!ot koga hartiite od vrednost bile preneseni vo registerite {to gi vodi -R21T. %red ovaa reforma, zakonskoto sopstveni!ko pravo mu se dava{e na steknuva!ot vo podocneèn 134
moment, koga "e dojde{e do promena na registerot {to go vodi izdava!ot ili nekoj vo negovo ime. 0eformata e pottiknata od èlbata na angliskiot pazar svojot reìm na izvr{uvawe da go dovede vo soglasnost so me unarodnata praksa, no formata vo koja e toa izvedeno e soglasno na tradicionalnata angliska pravna doktrina. 'o $ermanija, pravilata za akciite na ime bea reformirani vo @AA1 godina. 0eformata be{e pottiknata od barawata na izdava!ite, koi sakaa da izdavaat akcii na ime i na me unarodnite investitori. Odreden broj izdava!i sakaa akciite na nivnite kompanii da bidat primeni na <ujor{kata berza, koja ne prima hartii od vrednost na donositel. $ermanskoto pravo isto taka im ovozmoì na izdava!ite da izdavaat hartii od vrednost na ime, iako pravilata za ovoj vid hartii od vrednost bea vo izvesna smisla zastareni. $ermanija gi reformira{e soodvetnite odredbi sodràni vo ,akonot za akcionerskite dru{tva so {to germanskoto pravo se stekna so malku posovremen reìm za akciite na ime. #o sepak ovde stanuva zbor za periferni izmeni. Ovie izmeni ne ja pribliìja germanskata pravna doktrina poblisku do angliskata ili amerikanskata, zatoa {to promenite bea izvr{eni konzistentno na prethodno postojnata germanska pravna doktrina. 7e unarodnite proekti za reforma na pravoto, {to se vo pozicija da gledaat preku pravnata ramka usvoena vo nekoja konkretna zemja isto taka predlagaat reforma na funkcionalno, a ne na formalno nivo. UNIDROIT i %roektot za pravna sigurnost na -. go izbraa funkcionalnoto pribliùvawe i ovie inicijativi za pravni reformi "e gi razgleduvame vo oddelite 1D.1 i 1D.@. .D... NA8RT 4ONVEN8IJATA NA U7&4%3&( UNIDROIT e vo proces na usvojuvawe na 5onvencija za materijalnite pravila vo vrska so hartiite od vrednost {to se dràt preku posrednici. %rviot nacrt na taa 5onvencija be{e objaven vo maj @AAE godina, a vo mart @AAF godina be{e usvoena dopolneta verzija na nacrtot (poznata kako 5onvencija). #ekolkute nacrti na 5onvencijata bea izgotveni od strana na komitetot na izgotvuvawe, {to vsu{nost pretstavuva grupa na pravnici od nekolku zemji/ Naponija, 'elika 8ritanija, 5anada, 8elgija, Kile, #ordiskite zemji, 4rancija, $ermanija, =uksemburg, Jvajcarija i &*2. #acrtot na 5onvencijata be{e izgotven za da se obezbedi standarden model za hartiite od vrednost {to se dràt i prenesuvaat preku posrednici. Klenot B naveduva deka vo implementacijata, tolkuvaweto i primenata na 5onvencijata treba da se ima predvid nejzinata cel, nejziniot me unaroden karakter i potrebata od promovirawe na uniformnosta i predvidlivosta na nejzinata primena. Od ovde moè da se izvede deka edna od celite na 5onvencijata e kreirawe na ednoobrazni pravni pravila. *nalizata na 5onvencijata ni pokaùva deka taa ne promovira formalno pribliùvawe na pravnite pravila/ izgotvuva!ite ne predlagaat pravila {to bi trebalo da bidat implementirani i bukvalno prezemeni kako tekst vo nacionalnite zakonodavstva. 5onvencijata isto taka nema za cel da obezbedi iscrpna pravna ramka za regulacija na hartiite od vrednost {to se dràt preku posrednici. Taa izre!no dozvoluva primena na doma{noto (ne:konvenciskoto) pravo. 2oma{noto pravo se primenuva za pra{awata {to se predmet na 5onvencijata, no ne se izre!no re{eni so nea ili tie ne moàt da bidat re{eni soglasno op{tite principi na koi po!iva samata 5onvencija. 5onvencijata promovira funkcionalno, a ne formalno pribliùvawe. Taa ne bara od pravnite sistemi da gi klasificiraat hartiite od vrednost nitu kako telesni, nitu kako bestelesni stvari. Taa isto taka ne pravi razliki pome u hartii od vrednost na ime, na donositel ili registrirani. Taa gi regulira hartiite od vrednost nezavisno od formata vo koja se izdadeni {to se dràt preku posrednici (smetki). %ri toa, 5onvencijata gi sveduva na zaedni!ki imenitel i angliskoto i germanskoto pravo, no moèbi i site prava i pravni sistemi {to bea zastapeni vo komitetot {to ja izgotvuva{e. 'o angliskoto i vo germanskoto pravo, hartiite od vrednost se dràt preku posrednici i pravata na investitorite se registriraat na smetkite {to se vodat kaj niv. &o regulacijata na pravata na investitorite preku upatuvaweto na ovie smetki, 5onvencijata izbegnuva me{awe vo soodvetnata pravna analiza za prirodata na hartiite od vrednost+ taa ne ja regulira nivnata sopstveni!ka doktrinarna priroda. 135
.D.2. PROE4T ZA PRAVNA SI:URNOST NA EU -. poddrà eden reformski proekt {to ima za cel da utvrdi dali razlikite vo pravnite sistemi {to gi reguliraat hartiite od vrednost i nivnite prenosi pretstavuvaat pre!ka za pojavata na edinstveniot evropski pazar za hartiite od vrednost. 5ako i UNIDROIT vo negovata nacrt 5onvencija i $rupata za pravna sigurnost izbra funkcionalno, a ne formalno pribliùvawe. $rupata za pravna sigurnost najnapred napravi pregled na postojnata pravna ramka na site dràvi !lenki na -., no bea analizirani i pravata na Naponija, &*2 i 5anada. &obranite informacii od strana na $rupata za pravna sigurnost sepak ne bea koristeni kako osnova za ekonomska analiza. Taa ne izvr{i sporedba na relativnata efikasnost na ovie postojni pravni ramki, nitu pak utvrdi dali ima nekoi pravila {to bi bile poefikasni vo ekonomska smisla od postojnite vo sila. Klenovite na $rupata po analizata na razli!nite pravni reìmi, namesto toa go koristea sopstveniot profesionalen sud za da utvrdat dali e neophodna reforma za harmonizacija na pravata vo ramkite na -vropa. Tie isto taka go koristea i svojot profesionalen sud, a ne ekonomsko:pravnata analiza koga gi objasnuvaa opciite {to se dostapni za nekoj harmoniziran reìm.
136
137

Sopstvenost VRZ Hartiite Od Vrednost

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Sopstvenost VRZ Hartiite Od Vrednost

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Georgius Gemistus Georgius (Georgios) Gemistos (Plethon ili Pletho), (c.

1355-1452) \or|i Gemistos Pleton

SOPSTVENOST VRZ HARTIITE OD VREDNOST SPOREDBENA STUDIJA

.. PRIB/I0UVA1E I ZAVISNOST OD IZBRANIOT PAT

.2.2. ODNOSI PO9EHU 4/IENTITE I NIVNITE POSREDNI8I 112

DE/ &&& ZA4/U;O8I

You might also like