Reevanje padlega

Reevanje padlega
Padec soplezalca je dogodek, pri katerem nam soplezalec (napredujoi ali kot drugi) zaradi padca obvisi na vrvi. Pri padcu lahko pride do pokodb soplezalca in do izgube ali oteene komunikacije v navezi. Reevanje padlega ni nadomestilo za strokovno reevanje gorske reevalne slube, temve zgolj postopek, s katerim padlega zavarujemo in ga spravimo na varno mesto. Obiajno nato poakamo na gorsko reevalno slubo, ki opravi reevanje iz stene. Pri padcu soplezalca moramo raunati na stres in paniko. Zato je dobro obvladovanje postopkov reevanja toliko pomembneje in nujno. Prav tako jepraktino nemogoe predvideti vse mone situacije, ki nas lahko doletijo, in zato tudi ni mogoe predvideti vseh monih reitev ter jih zapisati v Alpironik.

Opis osnovnih monih situacij

Zaradi veliko monih situacij, ki se lahko zgodijo pri padcu v navezi, je nemogoe opisati vse poteke in postopke reevanja za vsako posamezno situacijo. Za laje razumevanje in opisovanje bomo zato mone situacije razdelili na nekaj osnovnih tipov situacij, iz katerih lahko nato postopke reevanja kombiniramo in pokrijemo veino monih situacij. V nadaljnjem besedilu loimo dve osnovni vlogi: reevalecje plezalec, ki je v asu padca na sidriu ter mora po padcu ukrepati in izvajati postopke reevanja padlega; padlije plezalec, ki je padel.

Padec drugega v navezi

Ko pade drugi navezi, ki je varovan od zgoraj, govorimo o padcu drugega v navezi. Taken padec je s stalia reevanja relativno enostaven, ker ima (obiajno) reevalec varovalno vrv v samozateznem nainu. To postopek reevanja skraja. V tem primeru se mora reevalec odloiti, ali bo po opravljenih osnovnih postopkih ob padcu padlega spustil nie ali pa ga bo s kripcem potegnil na sidrie.

Padec prvega v navezi

Padec prvega v navezi je nevarneji in bolj zapleten, saj so padci napredujoega dalji in zato obstaja veja monost pokodb padlega, kar dodatno otei reevanje. V osnovi so pri padcu prvega v navezi verjetne naslednje situacije: prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidria;

Reevanje padlega

Prvi pade mimo sidria

prvi v navezi pade dale nad sidriem.

Reevanje padlega

Prvi v navezi pade dale nad sidriem

Prvi koraki ob padcu

Ne glede na situacijo so osnovni nujni koraki po padcu soplezalca naslednji. Oceni situacijo.Razmisliti mora, kdo ti lahko pomaga, ali je v bliini e kaka naveza, katero opremo ima na voljo, v kako odroni steni plezata in kaj je cilj reevanja (dvig padlega, spust na polico, ). Predvsem pa se mora zavedati vseh objektivnih in drugih nevarnosti, ki preijo na tebe in na padlega. Prvo pravilo reevanja je namre, da ne ogroa reevalcev v tem primeru sebe. Vzpostavi komunikacijo s padlim. Zelo pomembno je, da dobi vsaj priblino sliko o obsegu pokodb. Preveri, v kakni meri (e sploh) lahko padli pomaga (sodeluje) pri reevanju. eprav se udno slii, je pomembneje oblikovati uinkovit nart reevanja kot brezglavo nuditi pomo padlemu, etudi ta e tako krii in zahteva takojnjo pomo. Krianje je sicer dober znak, ker pomeni, da je padli pri zavesti in da diha. Bolj resno je, e je padli tiho). Ne pozabi zaititi padlega pred dodatnimi pokodbami. Preveri, katero opremo ima na voljo za reevanje. e pred vzponom morata oba s soplezalcem vedeti, katero opremo imata s seboj, vkljuno s prvo pomojo. Oblikuj nart reevanja in ga pojasni tudi padlemu. Povej ga jasno in razumljivo, govori spodbudno. Padlemu (e posebej, e je pokodovan) ne sme dati vedeti, da te je strah. Ostati mora priseben in suveren v potezah, ki jih vlee. Neodlonost in premiljanje te lahko staneta dragocenega asa. Zelo pomembno je, da je nart dobro oblikovan, saj ga bo pozneje zelo teko spreminjal brez dodatne izgube asa. Ker reevanje zahteva rokovanje z glavno vrvjo, bodi e posebej pozoren na to, da vsak korak dvakrat preveri. Prva pomo. e ima padli ivljenjsko ogroajoe pokodbe (nezavest, ne diha, krvavitve) se moramo takoj spustiti oz. povzpeti do njega ter mu nuditi prvo pomo. Reevalec se mora zavedati, da postopki reevanja trajajo. e ima padli kritine ivljenjske pokodbe, ga je treba nujno najprej oskrbeti in stabilizirati njegovo

Reevanje padlega stanje.

Vestopenjska pomo
Ker je vsaka situacija edinstvena, je zelo malo verjetno, da bomo vedno uporabljali enako metodo pomoi. Lahko se zgodi, da bomo prisiljeni uporabiti kombinacijo vseh. Na izbiro metode oz. pomoi pomembno vplivajo dejavniki, kot so stanje soplezalca, prisotnost pokodbe, oddaljenost soplezalca, trenje vrvi in metoda varovanja. Pomoi se lotimo vestopenjsko, in sicer po pravilu od lajih proti zahtevnejim postopkom. To navadno sovpada tudi s trajanjem manevra (hitre metode obseneje metode). Najprej se je treba odloiti, ali je potrebno dvigovanje soplezalca ali pa ga lahko enostavno spustimo, kar je navadno bistveno hitreje.

Nadzorovan spust padlega

Ko padli obvisi na vrvi, je lahko glede na situacijo vasih bolje, e padlega spustimo k sebi na sidrie ali na blinjo polico. V primeru spusta napredujoega lahko kontroliran spust opravimo s popuanjem varovalne vrvi. e pa moramo spustiti padlega, ki ga imamo vpetega v samozatezni nain, je potrebno nekaj ve previdnosti, zlasti ob uporabi starejih avtoblokirnih naprav (Reverso, ...), ki ne omogoajo enostavnega oziroma nadzorovanega spuanja na nain, kot ga omogoajo njihovi sodobni nasledniki (Reverso3, ATC Guide, ...). Pri novejih napravah je dovolj, da vrv med popuanjem napeljemo skozi obraalno vponko v sidriu ali pa jo jo popuamo tako, da jo stalno drimo. Hkrati z drugo vponko zavrtimo varovalo, da avtoblok spusti. Podroben postopek je opisan v poglavju Varovanje.

Dvig padlega
V primeru dvigovanja delimo metode pomoi na tri stopnje. 1. Poteg vrvi. 2. Enojni kripec. 3. vicarski kripec. Kadar je soplezalec blizu in potrebuje samo kratko pomo ez zahteven prehod, uporabimo prvo stopnjo (poteg vrvi). Kadar pa potrebuje dalji dvig ali je od varovalca precej oddaljen, je najbolje takoj uporabiti vicarski kripec.

Osnovni postopki reevanja

Pri nesrei je glavni cilj reevalca im prej pomagati padlemu. Zato mora najprej osvoboditi roke (ker ob padcu dri varovalno vrv), sprostiti glavno vrv, da bo lahko na njej izdelal kripec (ali spustil padlega nie), in dvigniti padlega k sebi. Da doseemo te glavne cilje, je treba izvesti naslednje korake reevanja: zaustavitev padca; aretacija obremenjene vrvi; vzpostavitev komunikacije s padlim in nudenje prve pomoi; e lahko padlega spustimo na polico nie, izvedemo kontroliran spust padlega; prenos obremenitve; vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi; izdelava kripevja.

Reevanje padlega

Aretacija obremenjene vrvi

Ko pride do padca, varujoi padec zaustavi s pomojo varovala ali polbievega vozla. Pri tem dri varovalno vrv, da preprei nadaljnji zdrs vrvi. Da lahko izvede kateri koli naslednji korak, mora obremenjeno vrv najprej aretirati in si tako osvoboditi roke. Aretacija je postopek, s katerim fiksiramo obremenjeni del vrvi.Zaradi stalnega zagotavljanja dodatne varnosti je pomembno, da se posamezni koraki v celotnem manevru vedno prekrivajo tako, da v nobenem trenutku ne pride do pomanjkljivega ali ibkega varovanja. Aretacija v primeru uporabe polbievega vozla V primeru uporabe polbievega vozla izdelamo pod polbievim vozlom ta trenutno dri obremenitev polvozel (ali mulin vozel) in varovalni vozel.

Aretacija polbievega vozla

Reevanje padlega Aretacija v primeru varovanja s ploico na pas ali na center sidria V primeru varovanja s ploico (npr. Reverso) lahko aretacijo obremenjenega dela vrvi izvedemo tako, da varovalno vrv v obliki polzanke speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo, in jo nato zakljuimo z dodatnim varovalnim vozlom na glavni vrvi.

Pri aretaciji v primeru varovanja z raznimi ploicami moramo aretirati varovalno vrv, ki izhaja iz ploice (A). Varovalno vrv speljemo skozi vponko z matico, v kateri je vpeto varovalo (B). Pri tem pazimo, da varovalne vrvi NE izpustimo! Z zanko naredimo varovalni vozel okoli obremenjenega dela vrvi (C).

Prenos obremenitve
Za sprostitev varovalne naprave in varovalne vrvi sledi po aretaciji prenos obremenitve. Na obremenjeni vrvi s trakom ali pomono vrvico premera vsaj 6 mm izdelamo ustrezen drsni vozel in nato v vponko v centru sidria ponovno izdelamo najprej polbiev vozelternato polvozel in varovalni vozel. Tovrstna aretacija nam omogoi odstranitev osnovnega varovanja (polbiev vozel, ploica) ter enostavno in nadzorovano popuanje glavne vrvi ob prenosu obremenitve v varovalo v samozateznem nainu ali vgardo. e gre kaj narobe, lahko glavno vrv ponovno aretiramo in zavarujemo.

Reevanje padlega

Ko na glavno vrv namestimo pomono vrvico, ki je s polbiem in aretacijo pritrjena v center sidria, previdno podremo prvotno aretacijo glavne vrvi,

Zgornja slika prikazuje prenos obremenitve z glavne vrvi na pomono vrvico (rdee) po opravljeni aretaciji. To naredimo tako, da na glavno vrv s prusikovim vozlom namestimo pomono vrvico, v center sidria pa jo namestimo v novo vponko s polbievim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom. Ko imamo to narejeno, lahko podremo aretacijo na glavni vrvi. To storimo previdno in opazujemo ali je pomona vrvica prevzela celotno obremenitev ali ne. e ni, potem glavno vrv ponovno aretiramo in odpravimo teavo na pomoni vrvici.

Reevanje padlega

Prenos obremenitve na pomono vrvico z dodatnim varovanjem

Ker gre v primeru prenosa obremenitve za statino obremenitev (ne prihaja do premikanja sidria, med katerim bi lahko prilo do odprtja vponk), lahko namesto vponk z matico uporabimo navadne vponke.

Vzpostavitev samozateznega sistema za pobiranje vrvi

e se odloimo za dvig padlega, moramo izdelati samozatezni sistem za pobiranje vrvi, ki omogoa: pobiranje vrvi med dvigovanjem; prepreuje zdrs vrvi, ko je ta obremenjena. Samozatezni sistem za pobiranje vrvi lahko naredimo na dva naina. Samozatezno varovalo Ko izvedemo prenos obremenitve, lahko sprostimo varovalo, na katerem je bila vrv aretirana. Pri tem seveda nujno pazimo na izdelavo dodatnega varovanja. Varovalo nato namestimo v center sidria in vanj vpnemo vrv v samozateznem nainu. Na varovalni vrvi (neobremenjeni) zopet naredimo varovalni vozel v obliki polvozla. Sledi podiranje prenosa obremenitve pomone vrvice. Pri podiranju moramo biti pazljivi in vedno drati varovalno vrv. Tako lahko v primeru teav prenos obremenite vedno obnovimo. Izdelava vozla garda e nimamo na razpolago varovala s samozatezno funkcijo, uporabimo vozel garda. Naredimo ga z neobremenjeno vrvjo, ki izhaja iz dodatnega varovanja. Pri vozlu garda moramo biti posebej pozorni, da ga naredimo prav in da je v samozateznem nainu tisti pramen vrvi, na katerem padli visi. Po izdelavi vozla previdno podremo aretacijo, tako da vozel garda poasi prevzame celotno obremenitev. e se izkae, da vozel garda ni pravilno narejen in da spua obremenjeno vrv (ta drsi), takoj izdelamo novo aretacijo. Glede na zapletenost opisanega postopka je za varovanje bolje uporabljati varovala s samozatezno (avtoblok) funkcijo, ki postopek olajajo in asovno skrajajo.

Reevanje padlega

Izdelava kripevja
V primeru, ko je treba padlega dvigniti k sebi, mora reevalec izdelati kripevje. Spodaj navedene razliice kripevja si sledijo po zahtevnosti izdelave in mehanskem izkoristku. Osnova za vsa kripevja je samozatezni sistem, ki ga izdelamo s pomojo varovala ali vozla garda. Poteg vrvi Pri uporabi potega vrvi z lastno mojo vleemo soplezalca navzgor in vrv hkrati pobiramo skozi varovalo. Ta nain je uinkovit le za res kratke, zahtevne odseke v bliini sidria. Enojni kripec Enojni kripec izdelamo tako, da na obremenjeno vrv pod varovalom pritrdimo malo priemo oziroma trak ali vrvico z ustreznim drsnim vozlom. Vanj vpnemo vponko, skoznjo napeljemo neobremenjeno vrv in nato s pobiranjem vrvi v smeri navzgor dvigamo soplezalca. Kadar s to metodo nismo uinkoviti, uporabimo vicarski kripec. kripec je zelo uporaben za hitro pomo soplezalcu pri premagovanju tekih mest, zlasti e imamo pri sebi eno od blokirnih naprav (T-block, Ropeman, ...).

Enojni kripec (Vir: PV)

vicarski kripec vicarski kripec nam z uporabo dodatne vrvi mono olaja dviganje, pogosto pa je celo edini nain, ki dvig omogoi. Izdelamo ga tako, da namesto glavne vrvi (kot pri enojnem kripcu) skozi vponko napeljemo dodatno pomono vrvico ali trak, na njem izdelamo vozel osmico in vanjo vpnemo vponko. Skozi to vponko nato napeljemo neobremenjeni del glavne vrvi in kripec je pripravljen. Pri taknem kripcu je pomembno, da je razdalja med varovalom in vponko, skozi katero gre neobremenjena vrv, dovolj velika, da omogoa ustrezno povzemanje vrvi. e je premajhna, dvigovanje ni uinkovito, saj je treba vseskozi premikati celoten sistem. Ob pomanjkanju opreme lahko namesto dodatne vrvice za izdelavo vicarskega kripca uporabimo prosti pramen (glavne) vrvi, s katerim

Reevanje padlega smopritrjeniv sidrie. V primeru velikega trenja ga lahko zmanjamo z uporabo dveh navadnih vponk na obeh mestih.

10

vicarski kripec s trakom (Vir: PV)

Reevanje padlega

11

vicarski kripec z glavno vrvjo (Vir: PV)

Potek reevanja
Omenili smo e, da je nemogoe predstaviti vse mone kombinacije in situacije, v katerih se lahko znajdete ob padcu soplezalca. Zato bodo v nadaljevanju opisani postopki reevanja za dva primera: prvi v navezi pade blizu ali celo mimo sidria; prvi v navezi pade dale nad sidriem.

Padec blizu ali mimo sidria

Za ta manever imamo na voljo 8 vponk z matico vsak lan naveze ima 4. Plezalec pleza naprej, varujoi ga varuje na varovalno ploico, vpeto v manevrski zanki pasu. Vzpel se je e kar nekaj metrov nad varovalie, namestil je nekaj vmesnega varovanja in nenadoma se mu odlomi oprimek. Pade v globino, leti mimo varujoega in se ustavi pod sidriem.

Reevanje padlega

12

Plezalec nad sidriem po vpetju nekaj vmesnih varoval pade in obvisi pod sidriem.

Najprej reevalec zaustavi padec in izvede aretacijo varovalne naprave. Po opravljeni aretaciji ima reevalec proste roke za naslednje korake postopka reevanja. V tem trenutku je kljuno, da reevalec vzpostavi komunikacijo s padlim. e se padli ne odziva ali e iz pogovora sklepamo, da potrebuje prvo pomo, se mora reevalec spustiti do njega. To lahko naredi na ve nainov. e ima na voljo dovolj proste (varovalne)vrvi, jo pritrdi v sidrie in se spusti po njej do padlega. e ima na voljo dovolj proste (varovalne) vrvi, lahko reevalec izdela improvizirano kripevje, s katerim sebe najprej spusti do padlega, nato pa se bo z njim povlekel nazaj do sidria. e proste vrvi ni dovolj, mora reevalec prusikariti po glavni vrvi, ki tee do padlega.

Reevanje padlega

13

Po zaustavitvi padca reevalec nemudoma zane z aretacijo vrvi.

Reevanje padlega

14

Pri aretaciji vrvi je pomembno, da vseskozi trdno drimo varovalno vrv.

Nujno je, da varovalni vozel dobro zategnemo in pustimo dovolj proste zanke nad varovalnim vozlom.

Reevanje padlega Da bi lahko sprostil varovalo, mora reevalec sedaj izdelati prenos obremenitve. Ker je situacija takna, da reevalec dosee obremenjeni pramen vrvi, lahko prenos obremenitve izvede neposredno. V primeru, da obremenjenega pramena ne bi dosegel, mora reevalec izvesti prenos obremenitve neposredno nad aretacijo.

15

Ker reevalec dosee glavno vrv, lahko izvede prenos obremenitve neposredno na sidrie.

Reevalec prenos obremenitve izvede s pomojo pomone vrvice, ki jo s prusikovim vozlom namesti na obremenjeni pramen glavne vrvi, ki tee neposredno do padlega. e na voljo nima vrvice, lahko uporabi neskonno zanko in francoski vozel.

Reevanje padlega

16

Za prenos obremenitve se uporabi pomona vrvica s prusikovim vozlom na glavni vrvi. e pomone vrvice reevalec nima na voljo, lahko uporabi najlonski trak s francoskim vozlom.

V center sidria vpne navadno vponko, v katero s polbievim vozlom, polvozlom in varovalnim vozlom aretira pomono vrvico. Sedaj lahko podre aretacijo varovala in poasi izvede prenos obremenitve na aretirano pomono vrvico. Ko je to storjeno, mora nujno narediti e dodatno varovanje. V center sidria vpne e eno navadno vponko in glavno vrv z bievim vozlom vpne vanjo.

Reevanje padlega

17

Pomono vrvico, ki jo reevalec s prusikovim vozlom pritrdi najprej na obremenjeno vrv, s polbievim vozlom in aretacijo pritrdi v vponko v center sidria.

Reevanje padlega

18

V center sidria reevalec doda e eno vponko, v katero vpne dodatno varovanje obremenjene vrvi. Pri tem pazi, da tudi med izdelavo dodatnega varovanja vedno dri za varovalno vrv. Po izdelavi dodatnega varovanja lahko reevalec izpne varovalo.

V tem trenutku je padli zavarovan dvakrat enkrat na prenosu obremenitve in enkrat z dodatnim varovanjem neposredno na glavni vrvi. V naslednjem koraku reevalec izpne varovalo in ga vpne v center sidria na samozatezni nain ter skozenj spelje glavno vrv. Tako je dobil zavoro, ki jo bo potreboval med dviganjem padlega. Pod varovalom v samozateznem nainu je zopet treba narediti dodatno varovanje v obliki polvozla.

Reevanje padlega

19

V center sidria reevalec vpne varovalo, ki bo sluilo pobiranju vrvi med dviganjem padlega.

Pod varovalom v samozateznem nainu je nujno treba izdelati dodatno varovalo v obliki polvozla, ki prepreuje morebiten zdrs vrvi.

Reevanje padlega Glede na teo, teren in druge faktorje se odloimo, ali bo zadostoval navadni kripec ali bomo morali izdelati vicarskega. Podrobnosti izdelave kripevja so opisane v poglavju Izdelava kripevja.

20

Pri izdelavi kripevja lahko reevalec uporabi kar pomono vrvico, ki je e od prenosa obremenitve s prusikovim vozlom pritrjena na glavno vrv. e ima reevalec na voljo prieme (T-block, Ropeman), lahko uporabi tudi te.

Reevanje padlega

21

Pri dvigovanju je koristno teo padlega dvigovati z nogami. Reevalec da dvino vrv preko ramen in nato dviguje iz poepa.

Zapomni si, da se pri dvigovanju dviguje z nogami in ne z rokami. Reevalec pred dvigom poepne, si da vrv ez ramena in nato vstane. V zadnjih metrih dvigovanja, ko je treba padlega spraviti im blie centru sidria, lahko vicarski kripec zaradi lastne doline to otei. Zato si lahko reevalec pomaga in vpne vleno vrv v vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in tako dosee im veji izkoristek mehanskega prenosa.

Reevanje padlega

22

Blizu sidria si lahko reevalec pomaga pri dvigovanju tako, da vpne vponko neposredno v manevrsko zanko padlega in skoznjo spelje dvino vrv.

Ko reevalec potegne padlega na varovalie, ga mora takoj s popkovino pripeti v center sidria. V primeru, da se bosta v nadaljevanju spustila po vrvi, lahko reevalec predhodno izdela sidrie za spust in padlega pripne vanj, da bo lahko reevalec nato hitreje podrl osnovno sidrie. V primeru, da se ne bosta premikala, za zavarovanje uporabimo osnovno sidrie.

Reevanje padlega

23

e reevalec oceni, da se bosta morala s padlim spustiti, izdela sidrie za spust, v katerega bo zavaroval padlega in sebe. Ker mu padli med izdelavo novega sidria visi v varovalu v samozateznem nainu, je zato izdelal dodatno varovanje. e spust ni predviden, reevalec zavaruje padlega v obstojeem sidriu.

Reevalec lahko padlega pripne z navadno popkovino. Najlonski trak s kavbojskim vozlom vplete v manevrsko zanko padlega, drugi konec pa z vponko z matico vpne v center sidria. V primeru, ko je padli popolnoma negiben, ga lahko zavaruje s pomono vrvico, ki jo v centru sidria aretira s polbievim in polvozlom ali mulinim vozlom in obvezno zakljui z varovalnim vozlom. To mu bo pozneje bistveno olajalo sprostitev vozla, e padli visi v sidriu.

Reevanje padlega

24

e je padli popolnoma obnemogel, ga mora reevalec zavarovati s pomono vrvico, ki jo na pas padlega pritrdi s kavbojskim vozlom, v center sidria pa s polbievim vozlom in aretacijo. Na ta nain bo lahko kasneje veliko laje padlega izpel, saj bo samo podrl aretacijo in polbiev vozel.

Padec dale od sidria

Kadar je plezalec porabil e veliko vrvi in je padel proti koncu razteaja, je potrebno sidrie premakniti na vijo pozicijo in od tam nadaljevati z izbranimi metodami pomoi. Taken manever terja kar zapleteno in dolgotrajno zaporedje postopkov ter vkljuuje: aretacijo na spodnjem sidriu; plezanje ob vrvi do zadnjega varovala, v katerem visi padli; izdelavo novega sidria na mestu, kjer je zadnje varovalo; prenos obremenitve na novo sidrie; ponovno plezanje navzdol; podiranje spodnjega sidria; vraanje na zgornje sidrie, od koder nato lahko pomagamo soplezalcu po postopku, opisanem v poglavju Padec mimo ali blizu sidria.

Na koncu velja poudariti e pomembno dejstvo, da se moramo pred zaetkom opisanih manevrov prepriati, ali je nosilnost sidria po morebitnem padcu oz. sunku e vedno ustrezna. e ni, je potrebno sidrie okrepiti z dodatnimi fiksnimi tokami (na novo zabiti klini, ...). Le tako bomo lahko opisane postopke, ki sidrie v doloenih fazah dodatno obremenjujejo, izvajali varno.

Reevanje padlega

25

Spust s ponesreencem
Spust s ponesreencem pride v potev ko: na trenutnem sidriu ni dovolj varno; so monosti za reevanje z druge lokacije bistveno bolje; Za spust se odloimo tudi na podlagi zdravstvenega stanja padlega. S pomono vrvico izdelamo novo sidrie za spust ter prestavimo obe popkovini v center novega sidria. Vrv potegnemo ven iz sistemov nad nami, jo napeljemo skozi center sidria in pripravimo za spust. Na koncih vrvi naredimo vozle in jo spustimo navzdol. Za spust s ponesreencempripravireevalec 120 cm neskonno zanko, na kateri naredi vozel estica na priblino 1/3 doline. Na vrv namesti napravo za spust, vanjo pa z vponko z matico vpne neskonno zanko, ki jo je pripravil. Pri tem mora biti pozoren na pravilno vpetje skozi vozel estica.

Vpetje naprave za spust za spust s ponesreencem

V dalji konec zanke se v manevrsko zanko pasu z vponko z matico vpne reevalec, krajo pa vpne v manevrsko zanko padlega. Reevalec namesti na vrvi e samovarovanje z machardovim vozlom in tudi to z vponko z matico vpne v manevrsko zanko.

Reevanje padlega

26

S popkovino, ki jo ustrezno razdeli, reevalec sebe in padlega vpne v varovalo, pripravljeno za spust. Samovarovanje za spust si z vponko z matico vpne neposredno v manevrsko zanko pasu.

Tako pripravljena lahko prineta s spustom. e je padli v sidrie pripet z navadno popkovino, ga mora reevalec iz sidria izpeti. e pa je pripet s pomono vrvico, ki je v sidriu aretirana, previdno podre aretacijo in sprosti polbiev vozel, dokler tee padlega ne prevzame popkovina, s katero je pripet v napravo za spust.

Reevanje padlega

27

Ko reevalec zane s spustom, najprej izpne popkovino, s katero je bil pripet v sidrie. Tako obvisi v popkovini za spust, hkrati pa s samovarovanjem za spust preprei zdrs vrvi skozi varovalo. Nato podre e popkovino, s katero je v sidrie pripet padli in zane s spustom.

e padli nima prehudih pokodb, se lahko z njim spua tako, da visi ob reevalcu. Da preprei morebitno nihanje padlega, si ga lahko reevalec pritrdi na svoj pas z dodatno popkovino.

Reevanje padlega

28

Reevalec si padlega namesti ob svoj bok, da ga ima na dosegu roke, e mu je treba pri spustu pomagati. V primeru spustov v preko ali preko polic si ga lahko dodatno pritrdi s popkovino v svoj pas, povee pa lahko tudi svojo in njegovo manevrsko zanko.

Reevanje padlega

29

Hitri diagram postopkov

Spodnji diagram je namenjen hitremu pregledu posameznih glavnih korakov, ki jih izvajamo pri reevanju padlega. Diagram vam je lahko v pomo tudi pri praktinih vajah, da lahko hitro preverite pravilnost vaih postopkov.

Hitri diagram posameznih faz reevanja padlega.

Viri lanka in sodelavci

30

Viri lanka in sodelavci

Reevanje padlega Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?oldid=4166 Sodelavci: Brdi, Maticek, Mojca b, Peterm, Poli, Tomo, Zenki

Viri slik, dovoljenja in sodelavci

Image:Resevanje padlegega situacija2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlegega_situacija2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlegega situacija1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlegega_situacija1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Aretacija polbic.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Aretacija_polbic.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Poli Image:Aretacija pas center sidrisca.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Aretacija_pas_center_sidrisca.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Poli Image:Prenos obremenitve.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Prenos_obremenitve.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, Maticek Image:Pomoc soplezalcu - brez aretacije polbicevega vozla.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Pomoc_soplezalcu_-_brez_aretacije_polbicevega_vozla.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Enojni skripec.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Enojni_skripec.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, Maticek, Poli Image:Svicarski skripec s trakom.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Svicarski_skripec_s_trakom.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, Maticek, Poli Image:Svicarski skripec z glavno vrvjo.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Svicarski_skripec_z_glavno_vrvjo.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Brdi, Maticek, Poli Image:Situacija.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Situacija.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega aretacija1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_aretacija1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevnaje padlega aretacija2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevnaje_padlega_aretacija2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega aretacija3.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_aretacija3.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega prenos1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega prenos2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega prenos3.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos3.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega prenos4.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_prenos4.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega varovalo.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_varovalo.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega varovalo1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_varovalo1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega skripec2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_skripec2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega skripec1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_skripec1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega dvig.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_dvig.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega spust1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega spust2.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust2.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega Na sredini - slika 1.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_Na_sredini_-_slika_1.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega spust3.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust3.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega spust4.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust4.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Resevanje padlega spust5.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Resevanje_padlega_spust5.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Maticek Image:Diagram resevanje padlega.jpg Vir: http://alpirocnik.rasica.org/index.php?title=Slika:Diagram_resevanje_padlega.jpg Dovoljenje: neznano Sodelavci: Poli