Stara Izpitna Vpraĺ Anja

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja
1. Voljena je raba na ovcah. V em je razlika med rabo in uitkom. Raba je bila sprva miljena, gola raba, brez pridobivanja plodov, s asom se je nato dovolilo pridobivanje plodov za potrebe gospodinjstva, uitkar pa lahko pridobiva plodove, vendar se je v asu Justinijana razlika med rabo in uitkom zabrisala.
. !iligentia "uam in suis. #aj je to$ %rimerjaj z vsebinsko enakimi pojmi& #je naletimo na to$
'krbnost kot v lastnih zadevah. (ulpa in concreto. %ojem sreamo pri drubeni pogodbi, vesoljnem )ideikomisu in posodbeni pogodbi, e je v interesu obeh strank.
*. + kupi karje in pove prodajalcu, da jih rabi pri anatomiji za seciranje. %otem karje rjavijo. #aj lahko
stori kupec$ %rodajalec se izgovarja, da v pogodbi ne pie da morajo bit karje nerjavee in se na to sklicuje. #upec je vnaprej povedal, za kakenm namen rabi karje, gre za stvarno napako na kupljeni stvari. #upec lahko, zahteva vrnitev dela kupnine z a-"uanti minoris ali razdor pogodbe z a-redhebitora .restitutio in integrum/ ali pa povrnitev interesa z a-empti.
0. +materski vinogradnik + je v trgovini kupil rpalko za vino. %ri drugem prerpavanju je opazil, da
vino udne barve. 1rpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledu pa je ugotovil, da rpalka zarjavela zaradi vinske kisline. 2a kaj gre$ #aj lahko stori +$ 3re za stvarno napako kupljene stvari, kupec lahko, zahteva vrnitev dela kupnine z a-"uanti minoris ali razdor pogodbe z a-redhebitora .restitutio in integrum/ ali pa povrnitev interesa z a-empti.
4. + pie rimsko pravo in mu zataji pisalo. %rosi 56ja naj mu posodi drago pisalo. #er gre 5 prej domov
kot +, + pisala ne vrne in prosi soseda (6ja naj pisalo vrne 56ju. Vendar pa ( pisalo izgubi. #do nosi odgovornost$ 5 7 +, posodbena pogodba + 7 (, mandat 8dgvornost nosi (, ki je na podlagi mandata prevzel pisalo, + ga lahko toi z a-mandati directa. 9. +6jev sin 5 si sposodi denar od (6ja,da bi si odprl neko delavnico. ( mu posodi :.:::, nakar mu jih 5 ne vrne. #aj lahko stori ($ +li lahko denar terja od .oeta/ +$ 1e je sin svojepraven, ga ( lahko toi z a-certae creditae pecuniae, e je sin pod oetovo oblastjo, pa lahko toi oeta, vendar ta odgovarja le do viine pekulija.
;. 2akaj je toba conductio )urtiva ugodneja od rei vindicatio$

#er je asovno neomejena in se postopek ne ustavi, e se stvar po nakljuju unii<igubi pred =itis contestatio.
>. #aj je mentalna rezervacija$ +li je pravno upotevana$

?iselni pridrek .izjavimo nekaj, kar ni naa resnina poslovna volja/. !a, je zavezujoa.
@. #aj je poravnava$ #akno pravno sredstvo je na voljo$

Aransactio. Je nain prenehanja obveznosti, ker z njo v bistvu nastane nova obveznost. ?ed strankama je sporna viina terjatve, in z vzajmenim popuanjem prideta do dogovora 7 nove obveznosti. Bnominatni kontrakt 6 a-praesriptis verbis.
1:. + je kupil od 56ja 4 ukradenih sunjev. %ojavi se lastnik, ki sunje +6ju evincira. 2aradi zastoja dela
na polju, ker ni imel sunjev, je utrpel veliko kodo. .Cpotevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca/.
5 ve, da so konji ukradeni, povrne +6ju ali celoten interes ali dvakratnik kupnine. 5 ne ve, da so konji ukradeni, povrne +6ju enkratnik kupnine.
11. 5rivec brije sunja na javnem kraju, prileti oga in brivec prereze vrat in suenj umre. a. #do odgovarja za nastalo situacijo$ b. ?orebitna toba in kaj se z njo zahteva$ a. 1e je bila oga naklepno vrena, odgovarja tisti, ki jo je vrgel. 'icer pa brivec, ker je ravnal b.
malomarno, ko je bril na nevarnem kraju. =astnik sunja toi odgovornega z a-legis +"uiliae, zaradi pokodovanja oz. unienja tuje stvari, glasi se na najvijo vrednost .v denarnem znesku/, ki jo jr imel suenj v preteklem letu.
1 . + shrani pri 56ju 1: zlatnikov. #asneje mu dovoli, da jih lahko porabi. %reden jih 5 porabi, so mu bili
ukradeni. Razloi razmerje in napii katero tobo je imel + nasproti 56ju in kaj je z njo terjal. %red dodanim dogovorom, je bila shrenjevalna pogodba .depositum/ po dogovoru pa nepristna shranjevalna pogodba .depositum irregulare/. + je z a-depositi directa zahteval vrnitev istega denarnega zneska, saj je z dogovorom, da se denarni znesek lahko porabi prela de )acto lastninska pravica na 5, kot pri posojilni pogodbi.
1*. + obljubi 56ju,D+li mi da 1:, e mi ne izroi sunja 'tiha do pred 1.1:$D 'uenj 'tih umre pred 1.1:.
#atero tobo ima na voljo 5 in kaj z njo terja$ 5 ima na voljo a-cerate creditae pecuniae. 2 njo terja denarni znesek.
10. #aj je konvalescenca$ #ateri so pogoji zanjo$ Eapii primer

(on valus, ponovno veljaven. Eeveljaven pravni posel, postane naknadno veljaven .ozdravitev pravnega posla/. Bzpodbojen pravni posel, postane neizpodbojen. %ogoji, 8dpade razlog za izpodbijanje %otee rok za izpodbijanje 'tranka se odpove izpodbijanju
14. + zaide v dolgove in v steaj. Ea sreo pa je pred > meseci odsvojil zemljie, ki je bilo glavni del
njegovega premoenja. #omentiraj monosti upnikov za poplailo.

Cpniki lahko izpodbijajo pravni posel s katerim je odsvojil zemljie s a-pauliana, e je + odsvojil zemljie z namenom, da okoduje upnike. + odgovarja za poplailo terjatev z vsem svojim premoenjem.
19. + kupi od 56ja zemljie s hio, na katerem ( uveljavlja zastavno pravico. #akne zahtevke in
monosti imajo med sabo$ 2astavna pravica je absolutna. 1e + ne ve za obremenitev lahko toi 5 z a-empti na povrnitev interesa ali pa z a-redhebitoria za razdor pogodbe. 1e ve za obremenitev ima na voljo ius o))erendi in plaFa terjatev in obdri hio.
1;. + dolguje 56ju 1::, ki bi jih moral vrniti pred 1. . 5 pa si 1.*. sposodi od + 4:, ki jih mora vrniti do
1.0. #aj lahko + predlaga 56ju$ + lahko predlaga 56ju pobotanje .compensatio/, vendar to lahko storita komaj ob dospelosti druge terjatve .1.0./.
1>. %ravni posel v korist tretji osebi.

2astopanje, direktno<indirektno. !irektno .neposredno/G subjekt sklepa v tujem imenu na tuj raun Bndirektno .posredno/G subjekt ravna v svojem imenu na tuj raun, posledice pravnega posla, mora ele prenesti na *. osebo.
1@. 8bligacijskopravni uinki pri nakljuni premoenjski skupnosti&

(ommunio incidens 7 nakljuna premoenjska skupnost. %rimer, kadar ve oseb deduje isto stvar, nastane kvazikontraktno razmerje, vsak subjekt ima idelani miselni dele. 8bligacijsko razmerje med subjekti se rei z delitvenima tobama, a-communi dividundo, a-)amiliae erciscundae.
:. Razloi, eH nunc in eH tunc.

IH nunc, od sedaj, razveljavitev uinkuje za naprej IH tunc, od tedaj, razveljavitev uinkuje za nazaj in naprej, odprava vseh uinkov pravnega posla v preteklosti
1. %osebni razlogi za prenehanje zastavne pravice.

Cnienje stvari 'tvar preide iz pravnega prometa %renehanje obveznosti Cpnikova zamuda %reneha con)usine 8dpoved zastvanega upnika
. Eekdo zgradi v hio tuj tram. #aj se zgodi$

=astnik, ga lahko toi z a-tignum iunctum

1e je dobroveren, bo plaal Jvrednost, in bo postal lastnik gradiva 1e je zloveren, bo plaal Jvrednosti in ne bo postal lastnik gradiva, ko se gradivo sprosti .izzida/ bo postalo samostojen predmet in bo znova oivela lastninska pravica, nakar bo lahko lastnik gradivo le6to zahteval nazaj z rei vindicatio ali cond-)urtiva, e lahko graditelja oznaimo kot tata
*. + in 5 sta sklenila kupoprodajno pogodbo, 5 hoe odstopiti in za to +6ju ponudi dvojno kupnino, ali jo
je + dolan sprejeti$ + ni dolan sprejeti, e sprejme pa se pogodba razdre z uinkovanjem eH tunc. .#.%., primer 04*/
0. %ars "uanta, pars "uota 6 razloi praktine razlike&

%ars "uanta 7 doloena koliina, npr. 1:kg penice. %ars "uota 7 doloen dele, npr. 1:K pridelka penice.
4. +li je lahko predmet shranjevalne pogodbe lahko potrona stvar$ Ctemelji in pojasni razline situacije.
!a, predmet shranjevalne pogodbe je lahko potrona stvar, saj je shranitelj .depozitar/ dolan vrniti isto stvar .species/, stvari ne sme uporabljati, saj bi zagreil tatvino uporabe .)urtum ussus/. %ri nekomu shranim 1: kg moke, in mi mora vrniti istih 1: kg moke. 1e pa se stranki dogovorita, da se stvar lahko porabi, nastane nepristna shranjevalna pogodba .depositum irregulare/, ker je potrona, se ta opredeli kot genus, in se vrne enaka koliina istovrstnih stvari enake kvalitete .tantundem eiusdem generis et "ualitatis/. %ri nekomu shranim 1: kg moke in se dogovoriva, da lahko porabi teh 1: kg moke, vendar mi mora vrniti 1: kg moke enake kvalitete.
9. Ea em temelji dobra vera v stvarnem pravu$ %raktini primer. Razlika med stvarnim in obligacijskim
pravom glede dobre vere$ V stvarnem pravu dobra vera .bona )ides/ temelji na nepoznavanju dejstev, glede na posest stvari. Eekdo vgradi v svojo stvabo tram, za katerega je preprian, da je njegov, v bistvu pa ni. V obligacijskem pravu, pa na nain presojanja razmerja.
;. Aicij,D+li mi obljubi dati 4::, e bo umrl$D ?evij ,D8bljubim.D #daj in e bo lahko Aicij terjal
?evija$ Eavedi morebitne tobe. Aicij lahko takoj toi ?evija z a-certae creditae pecunie in zahteval obljubljenih 4::, saj je pogoj navbidezen in nujen, ker se bo v vsakem primeru izpolnil, uinkuje takoj. .#.%., primer * 4/
>. + proda in izroi dobrovernemu 56ju vazo (6ja. %o enem mesecu + kot (6jev dedi postane lastnik
vaze. +li lahko z reivindikacijo terja 56ja$ Ctemelji e bo uspeen. 1e + odvzame 56ju vazo nazaj, katere tobe in e jih sploh ima na voljo 5$ !a, lahko ga terja nazaj, ker je civilni lastnik, 5 pa ga lahko zavrne z ekscepcijo prodane in izroene stvari .eHc- rei venditae et traditae/. 1e + 56ju odvzame vazo, ima 5 na voljo a-publiciana in rem, ker je bonitarni lastnik.
@. Eapii primer za doloeno in za dololjivo kupnino&

!oloena kupnina, 4:: !olojiva kupnina, toliko kolikor ima v denarnici
*:. %raktini pomen naela ipso iure compensatur&

Bpso iure compesatur, do pobotanja pride po samem pravu. 1e sodnik med postopkom ugotovi, da imata stranki, med sabo istovrstni, vzajemni, likvidni, dospeli terjatvi, se le6ti med sabo pobotata, od vije se odteje nija terjatev.
*1. + je na tleh nael prstan, ga dal v ep in ez as pozabil nanj. #o je bil na sprejemu pri egipanskem
veleposlaniku, mu pade iz epa na tla. Veleposlanik ga prepozna za svojega in ga obtoi tatvine. +li bo uspel$ Cpotevaj razline monosti& 8dvisno od namer +6ja, 1e je prstan pobral, ker je menil, da je zavren in si ga je elel prilastiti, a ga je vrnil, ko je izvedel, da ni zavren, ni tat. 1e je prstan pobral, ker je menil, da je zavren in si ga je elel prilastiti, a ga ni vrnil, ko je izvedel, da ni zavren, je tat. 1e je prstan pobral, ker je menil, da je izgubljen in ga je elel vrniti lastniku, ki bi od njega to zahteval, ni tat. .#.%., primer 1;0/
* . + in 5 se dogovorita, da + spravi 56jev )otoaparat v svoj se). + mu aparat vrne, ko mu na njegovo

zahtevo da 5 1::. #akna pravna sredstva ima 5$ ?onosti& #akno je razmerje$ + in 5 sta sklenila shranjevalno pogodbo, ki je neodplano razmerje, e bi se dogovorila vnaprej za plailo bi nastalo locatio6conductio. 5 lahko + toi z a-depositi directa, zaradi neupraviene obogatitve pa z cond-ob turpem causam.
**. 5 je dolan +6ju denar, ki mu ga je posodil. Javi se (, da poravna dolg.

#akna pravna sredstva ima + in monosti$ + lahko toi 56ja z a-cerate creditae pecuniae, e pri njem ne uspe, lahko toi (6ja z a-constitutoria.
*0. + eli prodati 56ju neko stvar, 5 se ne strinja. %otem + pravi, da naj kupi, drugae pokae njegovi eni
pismo njegove ljubice, na katero je ena e vedno ljubosumna. 5 se omeha in kupi. %otem si premisli. #aj mu svetuje, da naj stori$ 5 lajko toi +6ja na tirikratnik nastale kode z a-"uod metus causa, saj je pogodbo sklenil zaradi ustrahovanja.
*4. + je kupil stvar od 56ja, za katerega je zmotno mislil, da ni lastnik prodane stvari. 5 mu je stvar
izroil. +li je + postal lastnik prodane stvari$ !a, ker je vaneje dejansko stanje, kot pa subjektivno preprianje. .#.%., primer 14 /
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja *9. + je 56ju hipoteno zastavil kmetijsko zemljie. %o zastavitvi ga je zael intenzivno obdelovati.
%osadil je trto in zgradil klet, v kateri je imel sode, stiskalnico in traktor s kropilnico. 1ez as je 5 zahteval prepustitev zastavljene stvari. ' im lahko to stori$ #aj bo lahko zahteval od +6ja$ Ao lahko stori z a-hLpothecaria in rem. 8d +6ja lahko zahteva vse, kar je bilo na zemljie pripeljano, da bi tam trajno ostalo. .#.%., primer 9:/
*;. #atera sta bila bistvena elementa poravnave$ Eavedi konkreten primer&
%oravnava 7 transactio. 5istvena elementa sta negotovost .o viini terjatve/ in vzajemno popuanje strank. + je dolan 56ju nek denarni znesek, vendar ne vesta tono koliko je znaal. + meni, da je znaal priblino 4::, 5 pa, da je znaal nekje 0::. 2 vzajemnim popuanje prideta do dogovora, da je znaal 04:, v bistvu nastane nova obveznost.
*>. + je 56ja prosil za denarno posojilo. 5 ni imel denarja, imel je pa terjatev v znesku 1::: nasproti (6ju.
#ako lahko prenese 5 to terjatev na +6ja$ #daj se teje, da je terjatev prela na +6ja$ 5 lahko prenese terjatev na +6ja s cesijo ali novacijo. Aerjatev preide na +6ja, ko je odstopljeni dolnik ( o tem obveen.
*@. V em je razlika med pravo in nepristno hrambo$

%redmet prave hrambe je zmeraj opredeljen kot species in zato nevarnost nakljunega unienja nosi upnik .polonik/, shranjena stvar se ne sme uporabljati. %redmet nepristne hrambe je opredeljen kot genus in zato nevarnost nakljunega unienja nosi dolnik .shranjitelj/, shranjena stvar se sme uporabljati in potroiti, saj se vrne enakovrstna stvar, iste koliine in kvalitete.
0:. Aoenec pri rei vindikaciji, ki je tekla o lastninski pravici ladje, je le6to poslal na morje. V viharju se je
potopila. +li bo tonik lahko od njega zahteval njeno vrednost$ !a, vendar le, e sta e sklenila litis contestatio ali e je toenec poslal ladjo z doloznim namenom, ker se je elel znebiti ladje pred litis contestatio, in se bo )ingiralo, da e zmeraj poseduje stvar.
01. + je dal 56ju v najem vinski sod. #o je 5 vanj natoil vino, je to izteklo. +li lahko 5 zahteva od +6ja
povrailo kode in s katero tobo$ !a 5 lahko zahteva povrailo kode z a-conducti, ker najemodajalec mora izroiti stvar v stanju, ki omogoa nemoteno uporabo. .#.%., primer 9:9/
0 . + je e dolgo akal na gradbeno dovoljenje. 5 mu je svetoval, da naj da re)erentu na obini kuverto z

denarjem. + je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil. Eekdo mu je dejal, da je mogoe zahtevati denar, ki ga nekdo plaa brez razloga, nazaj. +li bo + denar lahko zahteval nazaj$ Ctemelji& + ne bo mogel terjati denarja nazaj, ker je tudi on ravnal nemoralno .contra bonus mores/, za uveljavljanje cond- ob turpem causam, mora ravnati nemoralno samo prejemnik.
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 0*. + je 56ju, ki je na loteriji zadel velik znesek, svetoval, da naj denar prepusti v upravljanje (6ju, ki je
bil znan strokovnjak za borzo. 5 je to storil, ( pa je denar vloil v podjetje 5lu)) d.o.o., ki pa je kmalu za tem propadlo. 'vetuj 56ju. #akna razmerja so v tem primeru sploh nastala$ ?ed + in 56jem ni zavezujoega pravnega posla, ker gre zgolj za nasvet, katerega +6ju ni bilo potrebno upotevati. ?ed + in ( pa je nastala podjemna pogodba .locatio6conductio/.
00. + kupi tiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Cgotovi, da so bili ukradeni. #omu$
Ctemelji& 1e je bila kupo prodajna pogodba per)ektna, dokonno sklenjena, tj. ko so bile izbrane stvari izloene iz zaloge, ko je kupec po preizkusu izjavil, da mu stvar ustreza, ko je napoil rok ali se je izpolnil odloni pogojM so bili tramovi ukradeni kupcu, drugae pa prodajalcu.
04. + posodi 56ju 1:. 5 se zavee, da vrne 11 zaradi obresti. #omentiraj&

1e sta sklenila, dodatno stipulacijo glede obresti .v tem primeru bi znaale 1:K/ lahko + zahteva 11. 1e nista sklenila dodatne stipulaciej + ne more zahtevati ve kot pa je posodil.
09. + ima stanovanje v najemu, montira nova okna in vrata. %o koncu najemne pogodbe jih lastnik
odvzame iz stanovanja. +li jih + sme terjati, s im$ !a, + jih sme terjati, ker z sprostitvijo tj. odstranitvijo je znova zaivela lastninska pravica. + jih lahko terja z rei vindicatio.
0;. + prosi 56ja naj mu posodi tipkalni stroj, kasneje pa glede njega skleneta najemno pogodbo. #akno je
razmerje in kaj je s posestjo stvari$ %red dodatnim dogovorom, je bila posodbena pogodba .commodatum/, po dogovoru pa najemna pogodba .locatio conductio/. + je v obeh primerih le imetnik 7 detentor, posestnik ostane 5.
0>. + ima hi, ki se bo poroila z 56jem. 8e + noe dati dote, ker noe, da bi se hi poroila z 56jem. +6
jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji da doto, da ne bo osramoena. Cpniki imajo teak poloaj, svetuj jim kako lahko od sina zahtevajo vrnitev posojila. 1e je +6jev sin svojepraven, ga lahko toijo z a-cerate creditae pecuniae 1e je +6jev sin, pod +6jevo oblastjo, lahko toijo +6ja z a-certae creditae pecuniae, vendar ta odgovarja le do viine pekulija .#.%., primer *@;/
0@. + je hotel postaviti hio. %red njo je hotel postaviti dragocen antini grki steber. Cpravljalec dvigala,
ki je dvigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo in a 6testirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. #do odgovarja za kodo$ !o prevzema opravljenega dela, nosi nevarnost nakljunega unienja podjemnik .odgovarja za vsako krivdo, tudi neizkuenost in nespretnost/, razen e dokae, da je do unienja prilo zaradi slabega materiala ali navodil konduktorja.
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 4:. + je kupil od 56ja avto 6 predvsem zato, ker je imel avto naknadno vgrajen navigacijski sistem 6 3%'.
8bljubiti si ga je dal s stipulacijo. 5 je pred izroitvijo avta odstranil 3%'. 'vetuj +6ju& #er je 3%' pritiklina, ki je dodatno zavarovana s stipulacijo, ga + lahko zahteva s cond- certae rei.
41. Eapii praktien primer konstituta. #aj je njegova vsebina in bistvo$

N!o petka ti izpolnim dolg&O #onstitut je brezoblien dogovor s katerim se konstituent zavee, da bo na doloen dan izpolnil nek lasten ali tuj dolg oz. da bo dal upniku ustrezno varino. 5istvo je doloitev dneva, e ta ni doloen se teje, da obveznost sploh ni nastala oz. je treba izpolniti takoj.
4 . + je e drugi zalotil 56jevo eno na svoji njivi. Eajprej jo je krepko alil potem pa e oklo)utal. + in
5 gresta vsak do svojega odvetnika. #aj se lahko iz tega izcimi$ + lahko uveljavlja interdit uti possidetis, zaradi motenja posesti. 1e si je 5 ali njegova ena prisvajal slunost ali drugae nedopustno posegal po stvari, ga + lahko toi z a-negatoria. 56jeva ena pa lahko +6ja toi zaradi oklo)utanja z a-iniuriarum, lahko ga tudi 5 toi, e sta z eno v manus zakonu.
4*. 0 letni +, ki je delal v oetovem podjetju, je vzel kredit in kupil avto s katerim je obasno razvaal
pice. %o * obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plaevati. Cpnik ga je toil, + pa se je skliceval na to da so ivljenjski stroki previsoki. 'vetuj upniku in dolniku. Cpnik lahko zahteva povrailo denarja od +6jevega oeta. 1e pri sklepanju posla ni bil navzo varuh, lahko + zahteva razveljavitev pogodbe z a-legis =aetorie.
40. #aj je teorija zaupanja in na kaj se je nanaala$

Aeorija zaupanja upoteva vse izjave stranke, ki jih je nasprotna stranka prejela ali jih je mogla sprejeti za izraz resnine volje, eprav izjave niso izraale resnine volje.
44. + je od 56ja vzel v zakup sobo od junija do oktobra. #er se je 5 pripravljal na diplomo iz trobente je
veliko vadil. + je bil sicer veino asa na )aksu vendar je bil alergien na zvok trobente. + je na koncu z ivci. #aj lahko stori$ 1e je + vedel za vaje, ko sta sklenila pogodbo ne more ni. 1e + ni vedel za vaje ob sklenitvi pogodbe jo lahko razveljavi, saj sobe ne more uporabljati, na voljo ima a- conductio.
49. + se je z 56jem dogovarjal da bi mu dal kredit in se mu je s stipulacijo vnaprej zavezal .preden je bilo
posojilo izplaano/, da mu bo vrnil s 4K obrestmi. %otem je ugotovil, da ne bo mogle plaevati. #aj lahko stori, za kakne vrste stipulacijo gre in kdaj velja$ #omentiraj& 3re za akcesorno .dodatno, pogojno/ stipulacijo, ki se sklene k glavni pogodbi, velja le e pride do dejanske izpolnitve glavnega pravnega posla.
4;. + se je uil za izpit rimsko pravo a je veino asa preivel za raunalnikom in spremljal klepetalnico.
'ostanovalec 5 je vedel da tako izpita ne bo naredil in mu je raunalnik skril in na to pozabil. 'pomnil se je ele, ko ga je obiskal kriminalist. + je izpit med tem naredil in je 56ja toil zaradi tatvine. 'vetuj 56ju .pomagaj si z rekom/& Purtum sine dolo malo non committiturG ni tatvine brez naklepa. 5 je +6ju elel le pomagati, ni imel tatinskega namena.
>
4>. + je imel na gozdu rabo. #o si je pripravljal drva je mimo priel 5, ki so mu bila drva zelo ve in je
ponudil da jih odkupi nad trno ceno. + je privolil. #omentiraj& + nima pravice, da bi drva prodal, ker ima le rabo, ki mu opraviuje, da pridobi le toliko plodov, kot jih rabi za potrebe gospodinjstva.
4@. + se je pripravljal na proslavo svojega 4. rojstnega dne, do katerega mu je manjkalo e dva tedna. #er
je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustrezno dvorano. !vorano mu je ponudil 5, ki pa je dejal, da mu dvorano lahko da v najem le proti vnaprejnjem plailu 1:::, ker ima z ljudmi slabe izkunje. + je dvorano najel in plaal 1:::. #o so gostje prili je bila dvorana zasedena. =astnik dvorane ( je povedal, da 5 nima nobene pristojnosti, da bi oddajal dvorano, saj ni lastnik in tudi ni pri njem v slubi. Eekateri od povabljenih so bili besni. 2nesli so se nad okni in dve povsem uniili. 'vetuj strankam& + je nedoleten, 56ja lahko toi zaradi golju)ije z a- legis =aetorie, na povrnitev denarnega zneska pa z a- conducti in cond- sine causa. ( lahko zahteva povrailo kode od storilcev z a- legis +"uilie.
9:. #aj je bila popularna toba$ Eavedi primer&

%opularno tobo je lahko naperil vsak, ki ga ni zadela in)amija, proti lastniku ali stanovalcu stanovanja iz katerega je visela stvar, ki bi lahko padla na javen prostor in tam povzroila kodo.
91. + je zaskrbljeno opazoval, kako se zid sosedove hie, ki je stala na strmem poboju nad njegovo hio
vse bolj nagiba in grozi, da se bo zruil in pokodoval njegovo hio. #aj lahko stori$ + lahko zahteva cautio damni in)ecti za povrailo kode, ki bi nastala, e bi se zruila sosedova stavba, e 5 ni hotel dati varine je pretor sosedu dovolil, da zid popravi .dobi imetnitvo/ in zahteva povrailo strokov, e 5 ni hotel vrniti strokov v roku, ki ga je doloil pretor je ogroeni dobil enako pravico kot druga stranka .$&/.
9 . + je sprejel v zastavo od 56ja, kateremu je bil posodil 1:::, pet novih avtomobilskih gum. 5 je moral
na svojem avtu zamenjati gume. 2ato je vrnil +6ju >:: in ga prosil, da mu vrne 0 gume. +li bo uspel$ Ctemelji .z navedbo ustreznega reka/& %ignoris causa indivisaG predmet zastave je nedeljiv. Ee bo uspel, ker je vseh 4 gum predmet zastavne pravice kot ena stvar.
9*. %ri +6ju se je oglasil 5 s pronjo, da mu posodi motorno ago, ki jo je videl v

njegovi garai. + je dejal, da ni njegova in da jo je pri njem pozabil mojster (, ki mu je popravljal ostreje. #er je 5 vztrajal, da jo nujno rabi, mu jo je + prepustil v uporabo, ne da bi za to zahteval plailo. 2a kaj gre$ Eavedi morebitne zahtevke& + in 5 sta sklenila posodbeno pogodbo. + lahko zahteva ago od 56ja z a-commodati directa, ( jo lahko zahteva z rei vindicatio od 5.
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 90. + je 56ja hudo razalil vprio ve ljudi. 5 ga je toil in zahteval od njega visoko odkodnino. ?ed
postopkom je + umrl. 5 zdaj zahteva plailo od +6jevega dedia (6ja. +li bo uspel$ 2a kaj sploh gre$ Ctemelji& . stavka/ 3re za injurijo, ki je strogo osebna, zato 5 ne bo uspel v tobi zoper +6jevega dedia (6ja.
94. + med predavanji ukrade uro in jo skrije v kotliek strania. %o predavanju + vzame uro in odide. Ea
poti ga ustavi policija in pri njem najde uro. +li gre za oitnega tatu$ #daj je bil po rim. pravu tat oiten$ !a, gre za oitnega tatu, ker je bil na dan kraje zaloten s stvarjo, ko jo je elel prenesti na kraj, kjer je imel namen ostati ez no. 8iten tat po rimskem pravu, je tisti ki, Je zaloten pri sami tatvini Je zaloten pri noenju stvari, na dan tatvine, na kraj kjer ima namen ostati tisto no 'am prizna tatvino
99. #aj je ara in kje so jo v rimskem pravu uporabljali$

+ra je dajatev manje oz. simboline vrednosti, ki jo ena stranka da drugi v znak sklenjene pogodbe. Justinijan, dokazilo sklenjene pogodbe, skesnina. Eajpogosteje se je uporabljala pri kupo prodajni pogodbi .odstop kupca, 1Jara, odstop prodajalca, Jara/
9;. Eevesta se pripravlja na poroko. 8bleko je e kupila, ampak ker se je tako zredila, obleko nese h
krojau, da jo raziri 7 na obleki nastane koda. #do trpi kodo$ #ako je s krojaem$ 1e je obleka opredeljena kot species, kodo trpi nevesta. #roja odgovarja za nastalo kodo, razen e dokae, da je do nje prilo zaradi napake na materialu ali pa slabih navodil naronika.
9>. + je 56ju posodil raunalnik za izdelavo seminarske naloge. #er je to trajalo predolgo asa, sta se
zmenila, da 5 +6ju plaa 1::: tolarjev na mesec. #akno je bilo razmerje prej in kakno po tem dogovoru$ %red dogovorom, posodbena pogodba .commodatum/ %o dogovoru, najemna pogodba .locatio6conductio/
9@. #je se uporablja restitutorna klavzula$ #ako se glasi$

Restitutorna klavzula se uporablja pri lastninski tobi rei vindicatio. 1e stvar po sodnikovem pozivu ne bo vrnjena toniku, mu toenec mora plaati subjektivno vrednost stvari in postane tudi lastnik stvari.
;:. + je videl, da so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala verando 56jeve hie. Qel jih je priviti nazaj.
#o je bil pri zadnjem vijaku, mu je padel izvija na avto, parkiran pod verando in razbil vetrobransko steklo. 2a kakno razmerje gre, kdo nosi odgovornost za nastalo kodo$ 3re za poslovodstvo brez naroila .negotiorum gestio/. %oslovodja odgovarja za vsako krivdo, v tem primeru mileje, ker je prepreil kodo, ki je grozila premoenju gospodarja posla .odgovarja za naklep in veliko malomarnost/, e bi se lotil posla, ki ga gospodar redno ne opravlja ali pa posla, katerega bi mu gospodar prepovedal opravljati, pa bi odgovarjal stroje.
1:
;1. + proda svoje kolo 56ju. !ogovorita se, da ga bo 5 dvignil pri njemu doma, ko se bo vrnil s tekme.
?edtem pride k +6ju ( in vidi kolo ter ga hoe kupiti. + mu ga proda in ( ga odpelje. #o se 5 vrne prevzeti kolo, ne najde ne kolesa ne +6ja. !rugi dan v mestu srea (6ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproi tobo. #do bo zmagal v tobi .kakne tobe itd./$
1e sta sklenila pactum adiectum in diem addicto .pridrek boljega kupca/, 5 ne more ni 1e nista sklenila dodatnega dogovora, 5 lahko zahteva kolo od (6ja z rei vindicatio, vendar ne bo uspel, ker ima ( kolo v posesti in je moneji.
; . 5 kupi od +6ja kolo, za katerega je preprian, da ni +6jev temve, da ga je ta ukradel. +li lahko 5 kolo
priposestvuje$ Ee, ker ni v dobri veri.
;*. + gre na potovanje in hoe shraniti svoj raunalnik pri 56ju. Aa za to zahteva 1::: na mesec. ?ed
odsotnostjo +6ja, je iz 56jevega stanovanja raunalnik ukraden. 2a kakno razmerje gre in kdo odgovarja za kodo$ 3re za podjemno pogodbo .locatio conductio/. 2a kodo odgovarja 5, ker do prevzema posla odgovarja tudi za nakljuje .npr. tatvino/ razen, e dokae, da je prilo do kode zaradi slabih navodil naronika.
;0. #aj je pravna zmota$ %ojasni ignorantia iuris nocet. Eavedi primer.
%ravna zmota izhaja iz nepoznavanja prava. Eepoznavanje prava koduje. + kupi od 11 letnega 5 avto, brez varuhove avtorizacije. Ee ve, da 11 letni brez vauhove avtorizacije ne sme odsvajati in, da bo pravni posel nien.
;4. + in 5 imela vsak enega konja in se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat
obdelovala polje. +6jev konj pogine, ko ima konja 5. Vrsta pogodbe$ #aj lahko stori +$ Bnominantni kontrakt, dam, da da .do ut des/. + lahko zahteva povrnitev vrednosti konja z a-praescriptis verbis.
;9. + po elektronski poti naroi slaiarju porono torto, toda zmoti se pri roku 6 namesto 1.okt napie
.okt. 'laiar torto dostavi dan po poroki, tj. .okt. #aj lahko stori +, ki je moral manje tortice kupiti pri konkurenni slaiarni, da je postregel goste$ + bi moral ravnati bolj skrbno glede navedbe datuma, zato sam nosi kodo. 1e bi slaiar ravnal malomarno, bi ga + lahko toil na interes z a-empti.
;;. + in 5 sta sklenila, da bosta zdruila svoje ovce in pridelovala ovji sir. Eekega dne + opazi
pokodovano ogrado, kjer so ovce in odloi se, da jo bo popravil po ogledu tekme )ormule 1. ?ed
11

tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. 5 od +6ja zahteva odkodnino. +li bo uspel$ 2a kaj gre$ Ctemelji& 3re za drubeno pogodbo .societas/. !rubenik mora ravnati skrbno kot v lastnih zadevah. 5 bo uspel le, e dokae, da je + ravnal manj skrbno kot v lastnih zadevah .diligentia "uam in suis/.
;>. + na 56jevi hii opazi kripec, ki so ga pustili delavci, ki so odli na malico. Ea kripcu je bil navezan
zaboj opek, na drugi strani pa privezana samokolnica. 2a kakno stanje gre in pod kaknimi pogoji$ %osledice. 3re za kvazidelikt, pri katerem koda e sicer ni nastala, stanje pa je potencialna nevarnost. 2a kodo, ki bo nastala odgovarja 5 objektivno. 1e koda e ni nastala + lahko toi 5 z a-popularis, ko bo nastala pa z a-de deiectis vel e))usis.
;@. #aj je replica.tio/$

Replicatio 7 replika, je ugovor na ugovor. .+6actio, 56eHceptio, +6replicatioM/
>:. 2apustnik ima dva otroka, rojena pred njegovo smrtjo, tretji se rodi po njegovi smrti, ena pa umre pri
porodu. #ako bodo dedovali, e ne napravi oporoke$ !o esa pride$ 1e ne naredi oporoke, dedujejo vsak 1<* premoenja. %ride do )ikcije, e nerojenega otroka .postuma/ bodo teli za e rojenega.
>1. + da 56ju na posodo prenosni raunalnik. 56ju ta pade na tla in se pokvari. #ako bi obravnavali primer
po klasinem pravu$ %osodbena pogodba je realni kontrakt bonae )idei, neodplano razmerje, komodatar odgovarja za vsako krivdo, komodant ga lahko toi z a-commodati directa na povrnitev kode, e do te pride zaradi kritve pogodbe ali naela dobre vere in potenja.
> . + polje 56ju pismo, pismo ne prispe. #do trpi kodo$

Qkodo trpi stranka, ki ima veji interes, da pismo prispe.
>*. + dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s imer 56jevi stavbi odvzame svetlobo, zaradi esar dva
arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, 56ju odpovesta najem. #aj lahko stori 5$ 1e ima + v ta namen ustanovljeno slunost 5 ne more ni 1e + nima ustanovljene slunosti v ta namen, lahko 5 z operis novi nuntiatio prepove nadaljno gradnjo, e + e vseeno naprej gradi lahko 5 stavbo porui. .#.%., primer 9:>/
>0. + najame 56ja, da mu izkoplje jarek za vodovod. Aakoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. #do trpi
kodo$ 2a kaj gre$
3re za podjemno pogodbo. !o prevzema posla nosi podjemnik nevarnost za nakljuno unienje in odgovarja za vsako krivdo, razen, e dokae, da je prilo do nje zaradi napake v materialu ali pa zaradi navodil naronika.
>4. + je imel medveda, ki ga je nauil plesati in je z njim dobro sluil. ?edved je bil v kletki. ?imo je
priel 5, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni bilo mo ujeti. #aj sledi$ #aj pa, e medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vkljui v svojo predstavo$ + lahko toi 56ja z a- in )actum, zaradi poseganja po tuji stvari. ?edved, ki ga ni mogoe ve ujeti je tako postal ival v prosti naravi in je kot tak lahko predmet okupacije, torej ga lahko lastnik cirkusa vzame v posest in na njem izvirno pridobi lastninsko pravico.
>9. + je 56ju s stipulacijo obljubil 1: zlatnikov. #o mu jih nese, mu padejo v potok, ki jih odnese za
vedno. #omentiraj& #er gre za denarni znesek, ki je opredeljen kot genus, je + e zmeraj 56ju dolan 1: zlatnikov, 5 jih lahko terja z a-cerate creditae pecuniae.
>;. + je imel pri 56ju shranjen raunalnik. Ea obisku je bil (, ki mu je bil raunalnik ve in je prosil 56ja,
e mu ga posodi. 5 mu je posodil raunalnik. +li pogodba velja$ #omentiraj& !a, ker bistvo posodbene in shranjevalne pogodbe ni prenos lastninske pravice, ampak samo dejanske posesti. + lahko zahteva raunalnik nazaj z rei vindicatio, 5 pa z a-commodati directa. 5 odgovarja +6 ju z a-depostiti directa zaradi krenja shranjevalne pogodbe, e nastane koda.
>>. + je posodil 56ju vazo. #o jo je hotel nazaj, se mu je 5 zlagal, da so mu jo ukradli. 5 umre, njegov
dedi v zapuini najde vazo, ki jo kot volilo prepusti (6ju. 1ez tri leta + odkrije vazo pri (6ju. #aj mu svetuje$ +li je morda 56jev dedi ! odgovoren za namerno poslabanje stvari .ki ga je zagreil 5/$ + lahko zahteva stvar nazaj z rei vindicatio ali cond-)urtiva. ! ni odgovoren, ker je so delikti strogo osebni in niso podedljivi.
>@. + med predavanjem ukrade 56ju zlato uro in jo skrije na straniu v kotliek. !rugi dan gre po uro, ko
je na poti domov ga ustavi policija in najde ukradeno uro. +li je + oitni tat oz kdo po rimskem pravu je oitni tat$ + ni oiten tat, ker je z ukradeno stvarjo zaloten na drugi dan. 8iten tat po rimskem pravu je tisti, ki, Je zaloten pri sami tatvini ali Je zaloten na dan tatvine z ukradeno stvarjo, ko jo nese na kraj kjer ima namen ostati tisto no. 'am prizna tatvino
@:. + zastavi 56ju kravo. #ako je z mlekom$

Eaeloma upnik ne sme pridobivati plodove zastavljene stvari razen, 1e se z dolnikom dogovorita, da sme pridobivati plodove .pactum antichreticum/ 1e je z zastavno pravico zavarovan denarni znesek, sme dolnik pridobivati plodove v viini zakonitih obresti .antichresis tacita/
1*
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja @1. + proda zemljie za >:. ez nekaj asa v asopisu prebere, da so dan pred sklenitvijo pogodbe cene
narasle. + ugotovi, da bi lahko prodal tudi za ::. #aj lahko stori$ =ahko zahteva doplailo ali razdor pogodbe zaradi prekomernega prikrajanja .kupnina je znaala manj kot polovico vrednosti/. =aesio enormis. %rodajalec ne sme zahtevati plaila razlike, mora pa ga sprejeti.
@ . Eapii primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo

+bstraktna .pravna podlaga navzven ni razvidna/, N+li mi obljubi dati 1::$O #avzalna .pravna podlaga je navzven razvidna/, N+li mi obljubi dati 1:: za doto$O Bncertam .znesek je dololjiv/, N+li mi obljubi dati, toliko, koliko ima v denarnici$O (ertam .znesek je doloen/, N+li mi obljubi dati 1::$O
@*. ?aturantka ima sposojeno ogrlico. 'oolec jo opozori na monost izgube. %ri mizi naroi enemu
soolcu naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katerem epu je ogrlica. 8grlica med plesom izgine. Razmerja, kdo odgovarja, tobe$ ?aturantka je z nekom sklenila posodbeno pogodbo, s soolcem pa mandat. %ri posodbeni pogodbi se stranki dogovorita za uporabo in odgovornost, e ne pa velja utilitetno naelo. ?andatar odgovarja za vsako krivdo, e je ravnal malomarno ga lahko maturantka toi z a- mandati directa.
@0. + zastavi 56ju vola. Bzkae se da je vol vreden 0::, dolg pa je 1:::. ?onosti 56ja.
5 lahko toi +6ja z a- pigneraticia contraria, ker mu zastavljena stvar ne nudi zadostnega stvarnega jamstva, ta mu mora izroiti stvar, ki bo.
@4. + je nepooblaeno odsvojil stvar od 56ja (6ju. #asneje je ( to izvedel in je elel reiti stvari z 56jem,
vendar ga ni nael. Eekdo mu je rekel, da lahko vseeno priposestvuje, vendar je ( preprian, da ne more priposestvovati. #ako je s priposestvovanjem$ ?ala )ides supervinies non nocet 7 pozneje nastala zla vera ne koduje. #er je ( po zaetku priposestvovanja postal zloveren, bo lahko naprej priposestvoval. %omembno je, da je v trenutku, ko je zael s priposestvovanjem dobroveren.
@9. 5 je prodal res mancipi +6ju in mu jo tudi izroil. #asneje je + mancipiral stvar (6ju. %otem pa je
civilni lastnik 5 toil z rei vindicatio (6ja, da mu stvar vrne in tudi zmagal. +li bo lahko ( zahteval od +6ja odkodnino zaradi interesa$ #atero pravno sredstvo je na voljo$ !a, ( bo lahko z a-empti toil +6ja na interes.
@;. + je pregnal 56ja z zemljia. 1ez nekaj asa je 5 pregnal +6ja. #omu bo nudil pretor po klasinem
pravu posestno varstvo$ %osestno varstvo bo imel 5, na podlagi interdikta unde vi .samopomo/.
10
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja @>. + je 56ju zastavil tujo stvar. Razloi obligacijskopravni in stvarnopravni vidik&
2astavitev tuje stvari je nina, zastavni upnik na stvari ne dobi stvarne pravice, nastane pa obligacijsko razmerje med upnikom in dolnikom. 2astavni upnik lahko od zastavitelja zahteva vrnitev interesa, ki ga ima, da bi mu stvar nudila zadostno varstvo.
@@. + je obljubil 56ju 1::. Vendar v stipulaciji nista tono navedla, da gre za doto. #asneje se zaroenca
razideta. #aj lahko stori +, e ga je 5 toil na izpolnitev s stipulacijo dolgovanega zneska$ 2a kakno stipulacijo gre$ 3re za abstraktno stipulacijo, ker kavza navzven ni razvidna. + lahko uporabi ugovor zvijane prevare eHc-doli.
1::.
+ je s stipulacijo obljubil 56ju 1::, pod pogojem, da gre 5 naslednji teden v Rim. #ako uinkuje pogoj, ali bo 5 terjatev lahko iztoil$ Eavedi morebitno tobo. 3re za odloni pogoj, 5 bo lahko terjatev toil vendar, komaj po preteku naslednjega tedno, ko bo gotovo, da 5 je ali ni el v Rim. 1e je 5 naslednji teden el v Rim bo lahko terjatev iztoil z a-certae creditae pecuniae.
1:1.
+ od 56ja kupi bolnega vola, ki nato pogine. Qe prej pa okui ves hlev.#aj lahko zahteva +$ 1e je + vedel za bolezen vola, ne more ni 1e + ni vedel za bolezen in je 5 vedel za bolezen, lahko toi 56ja na povrnitev interesa z a-empti, e 5 ni vedel za bolezen pa z a-"uanti minoris.
1: .
D%ars pro indivisoD #aj pomeni ta izraz$
%ars pro indiviso 7 misleni ali idealni dele, stvari )izino ni mogoe razdeliti, mona je le mislena .vrednostna/ delitev, e je stvar v solastnini ima vsak od solastnikov miselni ali idealni dele.
1:*.
D?i obljubi dati svojega sunja 'tiha, e je 3ladiator veraj zmagal na igrah$D D8bljubim.D Je ta pravni posel veljaven$ %ogoj je le navidezen, ker se nanaa na preteklo gotovo dejstvo. 1e je gladiator veraj zmagal na igrah pravni posel velja brezpogojno. 1e gladiator ni zmagal se pogoj ni uresniil, obveznost ni nastala, pravni posel je nien.
1:0.
?izar naredi postelje za +6ja in jih postavi na javen prostor. Idil jih z ukazom unii in polomi. #do trpi kodo, komentiraj, tobe$ Qkodo trpi mizar, ker do prevzema posla odgovoarja podjemnik .mizar/ za vsako krivdo. + ga lahko toi z a saj je pogoj le navidezen, ker se nanaa na preteklo gotovo dejstvo.conducti na interes, razen e so bile kupcu e izroene ali mu niso bile izroene po njegovi krivdi. .#.%., primer 4:>/
1:4.
+ je sosedu elel pokriti streho zaradi bliajoe nevihte. %ri tem je ponesrei razbil kip. Razmerje, tobe, odkodnine$ %oslovodstvo brez naroila .negotiorum gestio/. %oslovodja odgovarja v tem primeru le za naklep in hudo malomarnost, ker je prepreil nastanek veje kode na premoenju. 1e mu je mogoe oiteati veliko malomarnost odgovarja sosedu z a-negotiorum gestorum directa na povrnitev nastale kode. 1e je imel + pri opravljanju posla kakne stroke ali kodo, lahko to zahteva nazaj z a-negotiorum gestorum contraria.
14
1:9.
+ z vindikacijskim legatom v oporoki podeli konja 56ju. !edi konja 56ju noe dati. #akne monosti ima 5$ Ctemelji& 5 lahko zahteva konja z rei vindicatio, ker je na njem pridobil lastninsko pravico v istem trenutku kot dedi dediino.
1:;.
#do je )iktivni posestnik$
'ubjekt, ki stvar ne poseduje, a ga vseeno tejemo za posestnika zaradi tehtnih pravno6politinih razlogov, Aisti, ki se spusti v pravdo kot posestnik stvari eprav ton i, ampak hoe s tem zavesti lastnika, da bi dejanski posestnik ta as stvar priposestvoval. Aisti, ki je pred litis contestatio dolozno opustil posest stvari, da bi se izognil obsodbi in lastniku onemogoil zasledovanje stvari.
1:>.!e)inicija naloga$ #daj postane iztoljiv$ Aoba$ Ealog je odredba, ki jo da subjekt nanaa se na doloeno stranko, ji nalaga, da naj nekaj stori. Bztoljiv postane v klasinem pravu s tobo a-praescriptis verbis. 1:@.%rimer za pravo in nepravo pogodbeno globo. %rava, R+li mi obljubi dati 1::$S Robljubim&S Rali mi obljubi dati konja, e mi ne da 1::$S Robljubim&S Eeprava, R+li mi obljubi dati konja, e mi ne da 1::$S Robljubim&S
11:.
+ in 5 imata vsak svojega vola. Bz teh volov naredita par in vsak teden ta par uporablja eden izmed njiju. %ojasni razmerje in navedi mogoe tobe. Bnominantni kontrakt, dam, da da .do ut des/. Aoba je a-praescriptis verbis .toba s spredaj zapisanimi besedami/.
111.
8predeli temeljni naeli obrestovanja$ +natocizem .obrestovanje obresti/ je prepovedan. 8bresotavnje se zakljui, ko obresti doseejo viino glavnice.
11 .
+ obljubi 56ju psa 'ultana ali #azana, pred iztekom roka pa 'ultana pozoti avto. +, ki ne more iveti brez psa se odloi, da bo 56ju #azana dal ele, ko mu ( izroi drugega psa. !an po preteku roka, v katerem bi psa moral izroiti 56ju, #azana ugrizne klop in pes umre. #do nosi kodo, kaj je to in kaj lahko kdo zahteva$ +lternativna obligacijaG dua res sunit in obligatione, una est in solutione .dolgovana sta dva predmeta, vendar se le en veljavno izpolni/. #er je + zamudil rok, kodo nosi sam .naknadna nezmonost izpolnitve/. + lahko zahteva od voznika avta najvijo vrednost, ki jo je imel 'ultan v preteklem letu z a-legis +"uiliae.
11*.
+ prosi 56ja naj da (6ju posojilo. #aj se zgodi, e 5 to sprejme$ #aj lahko zahtevata + in ($ #aj lahko stori 5, e mu ( noe plaati dolga$
19

?andatum "uali)icatum 7 kreditno naroilo. 1e 5 sprejme mora kot +6jev mandatar izroiti (6ju denarni znesek, postane njegov upnik. + lahko zahteva izpolnitev mandata z a-mandati directa, e ( noe plaati lahko 5 toi +6ja na podlagi mandata z a-mandati contraria. 110.+ kupi od 56ja les, mizar ( pa mu iz njega napravi pograd. %ograd se zaradi slabe kvalitete lesa podre in unii starinsko mizico, ki je stala zraven. #do lahko kaj zahteva$ 1e je + 56ju povedal za kaj rabi les, kakne namene ima z njim, odgovarja 5 zaradi stvarne napake, + ga lahko toi z a-epmti in mora povrniti celoten interes. 1e je bil + opozorjen na slabo kvaliteto lesa z 56jeve strani, ne more ni. ( ne odgovarja, ker gre za napako v materialu.
114.
+ zastavi 56ju raunalnik. #er pa pie seminarsko, mu obljubi, da ga bo izroil ele ez 1 mesec. %red koncem meseca pa + raunalnik proda (6ju. #aj lahko napravi ($ +li je kupoprodajna pogodba veljavna$ 1e pogodba e ni dokonno sklenjena in ( ve za zastavno pravico, lahko +6ja zavrne z eHc-doli, e ga bo + terjal, da naj plaa kupnino. 1e je pogodba e dokonno sklenjena in kupnina plaana, lahko ( uporabi ius o))erendi in plaa terjatev, ter obdri stvar.
119.
+ trenira v metanju diska na nekem igriu, kjer je oskrbnik 5. + opazi, da je v sicer visoki ograji luknja, zato vekrat opozori 56ja, da naj luknjo popravi, da ne bi disk zletel skozi. 5 obljubi, da bo, pa tega ne stori. + e dalje trenira, ker se pripravlja na olimpiado, tako, da nekega dne disk zleti skozi in ubije nekega psa. #do odgovarja za kodo in na katerem temelju$ 5 odgovarja za nastalo kodo na podlagi kvazidelikta, ker bi moral popraviti ograjo.
11;.
+ vidi pri 56ju kolo, ki ga je ve let vozil njegov pokojni oe. + ree 56ju, da je to kolo od njegovega oeta. 5 to zanika in ree, da je on to kolo, dal njegovemu oetu samo za ve let na posodo. + mu ne verjame. +6ju sosed svetuje naj zoper 56ja naperi hereditatis petitio. +li jo lahko naperi in ali bo uspel$ Tereditatis petitio je stvarnopravna toba za uveljavljanje dedne pravice. =ahko jo naperi uspel bo le, e ima prav glede lastnine.
11>.
+ in 5 se dogovorita, da bosta la tekmovat na konjsko dirko za tiri konje. #er gojita konje bo vsak prispeval dva. %red dirko eden konj pogine. #do trpi kodo. #ako imenujemo to razmerje$ #ako bi bilo, e bi nastala korist$ + in 5 sta sklenila drubeno pogodbo. 'tvari so ali v souporabi .nastalo kodo trpi lastnik konja/ ali solastnini .nastalo kodo trpita oba glede na dele/. 1e ni druganega dogovora se korist deli po enakih deleih.
11@.
+ kupi v trgovini z rabljenimi oblaili obleko. #o pride domov pa opazi, da ima obleka luknje v epu in da je znotraj oguljena. #aj lahko stori$ 1e je vedel, da gre za rabljeno oblailo bi moral biti bolj sjkrben pri ogledu pred nakupom .caveat emptor/.
1 :.
+ kupi konja od 56ja za 4:::. #er gre za dosti denarja se poleg +6ja z adpromisijo kot porok zavee e Aicij. #onj pred izroitvijo zaradi nakljuja pogine. 5 terja od poroka denar. +li bo uspel$ Ctemelji&
1;

Ee bo upel, ker je porotvo subsidiarno. %oroka lahko terja komaj, ko je gotovo, da pri glavnem dolniku ne bo priel do poplaila. 1e bo 5 terjal poroka, lahko ta uveljavlja bene)icium ordinis, pravna dobrota vrstnega reda.
1 1.
Rek,D2mota o imenu ne koduje.D #aj pomeni$ Eavedi primer.
Palsa demonstratio non nocet. %omeni, da e sta stranki glede samega predmeta pogodbe dosegli soglasje, vendar je prilo do zmote v imenu tega predmeta, to ne povzroi ninosti, e se ve, za kateri predmet se sklepa posel. 1e sta npr. kupec in prodajalec sunja, ki je bil predmet kupo prodaje vsak po svoje poimenovala, vendar oba imela istega v mislih to ne preprei nastanek pravnega posla.
8seba + prosi osebo 5, ki odhaja v +meriko, da mu kupi )otoaparat. Aa ga kupi, a ga ne eli izroit. #akno razmerje, kaj lahko naredi oseba +$ ?ed + in 5 je mandat, + je mandant .naronik/ 5 mandatar. + lahko terja )otoaparat od osebe 5 z a-mandati directa.
1 *.
8seba + zastavi traktor osebi 5, a ga e rabi za delo na njivi zato ji ostane v posesti. Qe pred dokonanim delom ga proda osebi (. Razmerje, kaj lahko naredi oseba 5$ ?ed + in 5 je obligacijsko razmerje iz zastavne pogodbe, med + in ( pa kupo prodajna pogodba. 8seba 5 lahko zahteva traktor od vsakokratnega posestnika z tobo a-hLpothecaria in rem.
1 0.8seba + ima njivo, ki je peena in slabo obrodi. Inaka situacija je s sosedoma 5 in (. 8seba 1 pa ima na svoji zemlji potok. +li lahko oseba + ustanovi slunost $ 8seba + lahko ustanovi slunost, le e je sosed z osebo 1.
1 4.
8seba + nevede proda ukradeno stvar osebi 5. %ojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. +li kupna pogodba velja, monosti 56ja$ #upna pogodba je veljavna, 5 lahko toi +6ja z a-empti.
1 9.
+ podari 56ju 1:::: in mu naroi, da opravi 1:: ur prostovoljnega dela za bolninico. 5 tega ne stori, hkrati + izve, da ga 5 naokrog obrekuje, ali in smei. 2a kaj gre in kaj lahko + naredi$ 3re za darilno pogodbo z nalogom. + lahko preklie darilo zaradi hude nehvalenosti, toi 56ja z a-praescriptis verbis, z cond-causa )inita pa lahko zahteva nazaj dajatev, ker je darilna pogodba postala neveljavna.
1 ;.
+ in 5 skleneta kupno pogodbo za dva psa, 'ultana ali #avkaza. %o sklenitvi pogodbe najprej pogine 'ultan. %red izroitvijo pogine e #avkaz. 2a kaj gre$ 3re za alternativno obligacijo .due res sunit in obligatione, una est in solutione/. %rvi pes .'ultan/ je poginil na kodo dolnika, drugi .#avkaz/ pa na kodo upnika.
1 >.+ postavi pred svojo gostilno svetilko. 5 vzame svetilko in stee. + ga e pravoasno opazi in stee za njim. 5 napade +6ja z palico. + tako hudo pretepe 56ja, da mu zlomi roko. 2a kaj gre$ Aobe$
1>

3re za oitno tatvino .tatvina svetilke/ in iniurijo .pretep, zlom roke/. + lahko toi 56ja z a-)urti .0Jvrednost/ in cond-)urtiva .vrnitev stvari, 1Jvrednost/. 5 lahko toi +z a-iniuriarum, znesek doloi sodnik, e je 5 suenj bo njegov lastnik +6ja toil z a-legis +"uiliae, na kodo, ki ser bo pokazala v *: dneh po dogodku.
1 @.+ prosi 56ja, da (6ju da 1:::. #akna so to razmerja$ Aobe$ ?andatum "uali)icatum 7 kreditno naroilo. + je mandant in (6jev porok, 5 je mandatar in upnik, ( je dolnik. 1e 5 ne izpolni, ga + lahko toi z a-mandati directa. 5 mora terjati znesek najprej od (6ja z a-certae creditae pecuniae, e ne bo uspel, bo terjal + z a-mandati contraria.
1*:.
Eavedi primer za razpolagalni in obvezujoi pravni posel& #akne so povezave med njima$ RazpolagalniG ukinjajo, prenaajo ali omejujeo pravico, npr. prenos lastnine, ustanovitev slunosti, zastavitev. 8bvezujoiG ustvarjajo obveznost, npr. kupec mora plaati kupnino.
1*1.
+ proda 56ju zemljie, pred vrati mu izroi kljue, 5 odklene vrata in vstopi na zemljie. #ako imenujemo to pridobitev posesti$ #daj jo je 5 pridobil$ Bn kdaj je pridobil lastninsko pravico na zemljiu$ Aradicija 6 izroitev, 5 je dobil posest in lastninsko pravico, ko mu je + izroil kljue.
1* .
+ da 56ju v zakup zemljie. 'osed ( pride na to zemljie in utrga jabolka poleg tega e ukrade zaboj jabolk. 2akaj sploh gre$ #do bo lahko kaj terjal od koga$ ( je ukradel jabolka na drevesu +6ju, jabolka v zabojih pa 56ju. %roti njemu lahko napreita a-)urti .0J vrednosti pri oitni, Jvrednost pri neoitni tatvini/ in cond-)urtiva .1Jvrednost, vrnitev/, vsak posebej glede svojega zahtevka.
1**.
+ proda 56ju neko stvar. %oleg tega se je bilo sklenjeno, da e ne bo plaana kupnina do 1.*. da bo veljalo, kot da stvar ni prodana. #er + res ni dobil kupnine do takrat, se je odloil 14.*. stvar terjat nazaj. +li bo uspel, s kakno tobo in zakaj sploh gre$ =eH commissoria 7 razdorni dogovor, pactum adiectum. %rodajalec lahke razdre pogodbo, e kupnina ni bila pravoasno plaana. 'tvar lahko zahteva z a-venditi ali rei vindicatio.
1*0.
+ gre na sa)ari. 5 najde psa od +6ja, ki je bil e precej v slabem stanju. 8dloi se, da bo psa reil, gre do veterinarja, in ga oskrbuje z zdravili tono tako kot mu je veterinar naroil. 1ez 1as pes umre. +li bo 5 lahko zahteval potroke od +6ja$ !a, ker je bil posel koristno zaet. 'trokov ne bi mogel zahtevati nazaj, e bi mu + prepovedal reiti psa, ali e je to storil z darilnim namenom.
1*4.
Razloi pojem litiskontestacija in kaken pomen ima v rimskem pravu$
=itiskontestacija je pogodba, ki se sklene po konanem postopku in iure pred pretorjem, v njej pretor doloi stranki, sodnika .ni pro)esionalen/ in tobeni obrazec.
1@
1*9.
=astnik da svojo stvar v zakup. #do je posestnik$ Ctemelji&
%osestnik je e zmeraj lastnik, zakupnik je zgolj imentik 7 detentor, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.
1*;.
?ed +6jem in 56jem tee spor o lastninski pravici o ladji. %osestnik + jo polje na plovbo, kjer se ladja potopi. #do trpi kodo$ Ctemelji& 1e je + dobroveren pred litiskontestacijo odgovarja za pokodovanje ali unienje stvari, ker je v dejanski zmoti in s stvarjo ravna kot s svojo. %o litiskontestaciji odgovarja za naklep in hudo malomarnost. 1e je zloveren, pred in po litiskontestaciji ogvoarja za naklep in hudo malomarnost.
1*>.
+ s stipulacijo obljubi 56ju prenosni raunalnik. #o ga izroi 56ju ta zauden opazi, da ni nobene programske opreme, zato jo zahteva od +6ja. +li bo uspel$ Ee bo uspel, ker se vse morebitne nejasnosti pri stipulaciji interpretirajo v breme stipluatorja in korist promisorja, ker je imel stipulator prosto pot pri oblikovanju vpraanja.
1*@.
+ in 5 skleneta kupoprodajno pogodbo o zemljiu. 5 zamoli +6ju, da bo sosed kupljenega zemljia ( s katerim je + e dolgo v sporu in nasploh nista v dobrih odnosih. #aj lahko stori +$ + lahko zahteva razdor pogodbe z a-redhebitoria ali pa zmanjanje kupnine z a-"uanti minoris.
10:.
+, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil 56ju, naroi (6ju naj posodi denar 56ju. %o izteku roka je 5 vrnil (6ju ele polovico posojenega zneska. #aj lahko stori ($ ( lahko zahteva preostali znesek od +6ja z a-mandati contraria, saj je ta 56jev porok na podlagi kreditnega naroila .mandatum "uali)icatum/.
101.
#atero tobo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva$ Rona zastavitev, a-pigneraticia in remG z njo zahteva prepustitev stvari, da jo lahko proda in se iz zneska poplaa terjatev. %ogodbena zastavitev, a-hLpothecaria in remG z njo zahteva stvar od vsakokratnega posestnika 2astavna pogodba, a-pigneraticia contrariaG z njo zahteva zastavitev druge stvari, e mu zastavljena stvar ne nudi zadostnega stvarnega jamstva.
10 .
+ je 56ju izroil : gladiatorjev, tako da sta se dogovorila, da mu da za vsakega, ki se vrne iv :, e pa umre 1:::. 5 noe plaati. #akno razmerje je to$ 'vetuj +6ju. 2a gladiatorje, ki so se vrnili sta sklenila locatio conductio, za gladiatorje, ki so umrli pa sta sklenila kupo prodajno pogodbo. + naj toi 56ja z a-locati za ive in z a-venditi za umrle gladiatorje. .#.%., primer 4>9/
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 10*.

+ je zastavil svojo hio 56ju. ?ed trajanjem zastavne pravice hia pogori in + proda zemljie (6 ju, ( pa tam zgradi novo hio. #aj je z zastavno pravico$ 'vetuj 56ju. 2astavna pravica ne ugasne, je vezana na zemljie, 5 lahko terja (6ja zaradi naelo super)icies solo cedit, z a-hLpothecaria in rem, vendar mu more vrniti koristne potroke. .#.%., primer ;*/ 100.#aj so nini in kaj izpodbojni pravni posli$
Eini pravni posel sploh ne nastane, zaradi prevelikih pomanjkljivosti .nemoralnost, nezmonostM/. Bzpodbojni pravni posel velja, eprav ima pomanjkljivosti, dokler se nekdo ne sklicuje na to in s tem pravni posel razveljavi.
104.
+ in 5 skleneta kupoprodajno pogodbo glede konja. %rodajalec + obljubi tudi, da bo 56ja nauil jahati. #ako lahko 5 iztoi ure jahanja, e ga + ne bo hotel pouevati$ 5 lahko izoti ure jahanja, e so sklenjene z dodatnim dogovorom .pactum adiectum/ s tobo iz primarnega razmerja a-empti.
109.
+ in 5 sta solastnika sunja. + ga z manumisijo izpusti. #akne posledice ima ta pravni posel$
'uenj je v vsakem primeru prost. 1e se + in 5 strinjata, med njima ni zahtevkov. 1e ga + izpusti brez soglasja, po klasinem pravu se odpove svojemu deleu in le6ta prirase k deleem ostalih solastnikov, po Justinijanovem pravu, pa mora + 56ju plaati vrednost njegovega delea.
10;.
+ je v dobri veri kupil ovco. %ozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. +li jo bo lahko priposestvoval$ #ako je z volno in mladii$ =ahko bo priposestvoval, zaradi naela mala )ides supervinies non nocet .pozneje nastala zla vera ne koduje/. Volno in mladie lahko pridobiva do litiskontestacije.
10>.+6jevo zemljie meji na 56jevo zemljie in oba sta lastnika svojega zemljia. + ima na svojem zemljiu kamnolom in drobci kamenja letijo na 56jevo zemljie. #atero tobo ima 5$ +li jo bo sploh lahko naperil zoper +6ja$ 5 ima na voljo a-negatoria, lahko jo naperi proti +6ju, e ta nima v ta namen ustanovljene slunosti.
10@.
'empronij je Aiciju prepustil v uitek doloen denarni znesek. Easlednji dan so mu ga ukradli. 8predeli razmerje. #do trpi kodo$ Ctemelji morebitne tobe. 3re za nepravi uitek ."uasi usus )ructus/. Qkodo trpi Aicij, saj mora ob koncu uitka vrniti enak denarni znesek. 'empronij ima na voljo rei vindicatio in a-negatoria. Aicij mora dati varino cautio usus)ructaria, da bo vrnil tantundem eiusdem generis et "ualitatis.
14:.
+ je ukradel ovco in jo prodal 56ju, ki je postal dobroverni posestnik. 5 je ovco ostrigel. 1igava je volna$ Volna pridobljena do litiskontestacije je 56jeva. Volna, ki jo je imel ob litiskontestaciji in, ki jo je pridobil po litiskontestaciji mora vrniti lastniku, e jo ta zahteva.

141.+ je prodal hio z zemljiem 56ju, ( pa ima uitek na tem zemljiu. #atere tobe izhajajo iz te situacije$ ( ima e naprej uitek in a-con)essoria proti 56ju. 5 ima na voljo a-empti, a-redhebitoria in a-"uanti minoris, e ob sklepanju kupo prodajne pogodbe ni vedel za slunosti. 14 .
a. +li obljubi dati 'tiha ali %am)ila$ 8bljubim %am)ila.

'tipulacija ni veljavna.
b. +li obljubi dati 1:: ali ::$ 8bljubim 1::.

'tipulacija je veljavna, ker kar je ve, vsebuje tudi manj. .#.%., primer **0/ 14*.+ proda stvar 56ju, tako da, a. Aicij doloi cenoG #upo prodajna pogodba je veljavna.
b. ?u 5 da toliko, kolikor se mu zdiG

#upo prodajna pogodba ni veljavna.
c. ?u 5 da toliko, kolikor ima v blagajni.

#upo prodajna pogodba je veljavna.
140.
+,D+li mi obljubi 1::, e je veraj deevalo$D 5,D8bljubim.D #daj posel velja$ #daj ne velja$
1e je veraj deevalo, posel velja, kot da bi bil sklenjen brezpogojno. 1e veraj ni deevalo je pravni posel nien. %ogoj je le navidezen, ker se nanaa na preteklo gotovo dejstvo.
144.
+ hoe posoditi 56ju 1:: sestercev. Aa jih sprejme misle, da so mu podarjeni. #omentiraj&
2mota v kavzi. 1e jih + zahteva nazaj z a-cerate creditae pecuniae, ga 5 lahko zavrne z eHc-doli 1e jih je porabil jih + lahko zahteva nazaj z cond-de bene depensis, e jih e ni porabil jih lahko zahteva nazaj z rei vindicatio .#.%., primer 10:/
149.
+ hoe kupiti od 56ja odsotnega sunja 'tiha, 5 pa sklene prodajno pogodbo glede %am)ila.
#er gre za zmoto o predmetu pogodbe, bistveni sestavini, povzroi to ninost pravnega posla.
14;.
+ obljubi 56ju 4: denarnih enot, e mu ta do 1. v mesecu ne izroi sunja 'tiha. 'uenj 'tih pred potekom roka umre. #aj in kdaj bo 5 lahko terjal od +6ja$ Ctemelji. 5 bo lahko ob zapadlosti roka terjal +6ja na izplailo denarnega zneska z a-cerate creditae pecuniae.
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 14>.

5 si e dolgo eli )otoaparat. + ga vidi po polovini ceni in ga kupi za 56ja. #akno je razmerje med njima$ Aobe. %oslovodstvo brez naroila .negitorum gestio/. + .negotiorum gestor 7 poslovodja brez naroila/ lahko zahteva povrailo strokov z a-negotiorum gestorum directa.
14@.
+ je izgubil neko stvar in ne ve kje je. +li jo je zato nehal posedovati$
!a, ker ne ve kje je. !rugae bi bilo, e bi stvar bila e zmeraj pod naim varstvom in navzonost podana, le skrbno iskanje zaasno odloeno, takrat bi e zmeraj posedoval. .#.%., primer 11*, 110/
19:.
5 je s silo odvzel stvar lastniku +6ju , 56ju pa jo je s silo odvzel (. +li bo 5 uspeno naperil interdikt zoper (ja$ #ateri od interdiktov bi lahko priel v potev$ #akno pravno sredstvo ima na voljo lastnik +, da bo priel nazaj do svoje stvari$ %roti komu ga lahko naperi$ !a, 5 bo lahko uspeno naperil interdikt de vi cottidiana. + ima na voljo rei vindicatio proti posestniku in interdikt "oud vi aut clam proti 56ju .kar je bilo storjeno na silo ali na skrivaj/.
191.
+ je s silo pregnal z zemljia 56ja. 5 je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljie nazaj. #omu bo pretor nudil varstvo in kakno pravno sredstvo bo dal na voljo$ 'ilobran je dovoljen, 5 dobi varstvo, interdikt unde vi.
19 .
+ prepusti 56ju sekiro v prekarij. #ako je s prekarijskim razmerjem$
%rekarist je do precario dansa relativno viciozen, proti vsem je varovan s posestnimi interdikti, razen proti precario dansu. 'tvar ima v posesti do preklica precario dansa, e stvari ne vne ima precario dans na voljo interdikt de precario. 19*.+li postane divja ival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti, naa$ Ee, ker jo moramo ujati oz. Ea njej pridobiti dejansko oblast. #er od pokodbe in do dejanske prilastitve se lahko marsina zgodi. .#.%., primer ;>/
190.
+ je na svojem zemljiu nastavil past, vanjo se je ujel divji prai. ?imoidoemu 5ju se je zasmilil, zato ga je osvobodil in prai je zbeal v blinji gozd. Razmerje, tobe. 1e je bil prai tako ujet, da se sam ne bi mogel reiti, je postal last +6ja in 5 je posegel po tuji stvari, ni pa zagreil tatvine, zato bog a + lahko toil z a-in )actum. .#.%., primer ;@/
194.
+ je pasel ovce. %rili so volkovi in mu jih odvzeli. 5 je imel posebno trenirane pastirske pse in je volkove zasledoval ter jim meso tudi odvzel. #do je lastnik tega mesa$ +li je to meso lahko predmet okupacije$ #er jih je bilo mogoe zasledovati in pridobiti nazaj je lastnik e zmeraj +. 1e bi si jih 5 prisvojil, bi ga + lahko toil z a-)urti, a-ad eHhibendum in cond-)urtiva ali rei vindicatio. =ahko bi bile predmet okupacije, e jih ve ne bi mogli zasledovati in bi nazaj pridobile naravno prostost. .#.%., primer 1;1/
199.
=astnik zemljia v svojo stavbo vgradi tuje gradivo. #omentiraj kakne tobe ima lastnik vzidanega gradiva$ =astnik vzidanega gradica ima na voljo a- de tigno iunctum, 1e je bil graditelj dobroveren, bo moral plaati Jvrednosti gradiva in bo postal lastnik

1e je bil graditelj zloveren, bo moral plaati Jvrednosti gradiva, vendar ne bo postal lastnik gradiva. #o bo se gradivo sprostilo iz stavbe, bo znova postalo samostojna stvar, lastnik bo ga lahko zahteval nazaj z rei vindicatio. + je postavil hio na 56jevem zemljiu. #ako je z lastninsko pravico hie$
19;.
2aradi naelo super)icies solo cedit, bo hia postala 56jeva last. + bo lahko zahteval povrnitev strokov zidave. .#.%., primer 1> / 19>.+ vdela 56jev diamant v svoj prstan. +li lahko 5 naperi zoper +6ja kakno tobo na vrnitev diamanta$ !a, + lahko z a-ad eHhibendum zahteva loitev diamanta iz prstana, nato pa z rei vindicatio sam diamant kot lastnik. 2 loitvijo znova oivi lastninska pravica.
19@.
+ je postavil na 56jevem zemljiu montano hiico. #ako je z lastninsko pravico na njej$
=astninsko pravico ohrani +, ker montana hiica ni trdno in trajno spojena z zemljiem. .#.%., primer 1>1/
1;:.
+ je prebival v 56jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal novo okno in vrata. #o je lastnik 5 pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. +li jih lahko tisti, ki jih je vzidal, zahteva zase$ !a, ker je so okna in vrata s sprostitvijo postala samostojni predmeti in kot taki predmet lastninske pravice, ki je znova oivela. + jih lahko zahteva nazaj z rei vindicatio. .#.%., primer 1>0/
1;1.
+ predela 56jevo stvar. #atere tobe ima na voljo 5$ Cpotevaj razline monosti&
1e se lahko povrne nazaj v prvotno obliko .npr. kelih v kepo zlata/, je lastnik e zmeraj 5, z rei vindicatio lahko zahteva stvar nazaj. !rugae pa ima na voljo, cond-sine causa, e je + dobroveren, glasi se na 1Jvrednost cond-)urtiva, e je + zloveren in lahko smatramo predelavo kot tatvino a- legis +"uiliae, e je + zloveren in se predelava smatra za pokodovanje
1; .
+ izroi 56ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicijo. +li 5 lahko postane lastnik$
5 postane bonitarni lastnik, ko bo pretekel priposestvovalni as .1 leto za preminine, leti za nepreminine/ bo postal civilni lastnik. 1e mu stvar kdo odvzame ima na voljo a-publiciana.
1;*.
+ izroi umobolnemu 56ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za duevno zdravega, posest. +li bo 5 pridobil posest$ +li jo je + izgubil$ 5 me bo pridobil posesti. + v vsakem primeru izgubi posest e z izroitvijo, eprav je ne prenese. .#.%., primer 111/
1;0.
?o podari eni briljanten prstan. +li bo tradicija uspena$
Ee, ker so darila med zakonci prepovedana.
1;4.
+ je 56ju prodal sunja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostno tevilo pri. %ojasni lastninsko pravico in kakno pravno varstvo ima 5.

5 bo postal bonitarni lastnik, civilni lastnik bo postal s potekom priposestvovalnega asa .1 leto/, na voljo ima a-publiciana in eHc-rei venditae et traditae. =ahko bi pa prilo tudi do konverzije, neuspena mancipacija, bi obveljala kot uspena tradicija.
1;9.
+ je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izroil 56ju. Aa jo je nato posodil (6ju. %o (6 jevi smrti jo je (6jev dedi P, ki jo je smatral za (6jevo stvar .mislil je, da jo je posedoval/, prodal in jo tradiral .ali mancipiral/ !6ju, ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae )idei possessor. #aj se zgodi$ #do je lastnik$ + je e zmeraj civilni lastnik, razen, e je e 56jev priposestvovalni as potekel in je on postal civilni lastnik. 1e je 5 e civilni lastnik lahko stvar zahteva z rei vindicatio od !6ja, e je e zmeraj le bonitarni lastnik, pa jo lahko od !6ja zahteva z a-publiciana. ! pa lahko toi P6ja z a-empti ali a-auctoritatis, odvisno e je bila stvar mancipirana ali tradirana.
1;;.Aicij proda +6ju Aomaevo zemljie. #asneje Aicij con)usione postane lastnik zemljia in ga kasneje proda 56ju. + ga ne priposestvuje. #aj toi +$ + toi Aicija z a-empti na povrnitev interesa.
1;>.8d nedoraslega sem kupil konja. +li ga lahko priposestvujem$ !a, pod pogojem, da ga je nedorasli prodal z varuhovo avtorozacijo in konja ni ukraden. 1;@.+ v dobri veri kupi zemljie od nelastnika 56ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljie od lastnika (6ja v zakup. #ako je s posestvijo, kako z lastninsko pravico na zemljiu$ ( je lastnik zemljia in posestnik. + je kot zakupnik zgolj detentor 7 imetnik, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje. 1>:.8seba + je ukradla osebi 5 vola in ga prodala osebi (. 5 je kmalu izvedel za to, od (6ja je vzel vola v zakup. #ako je s posestjo, kako z lastnino$ ( je posestnika .dobroveren ali zloveren, odvisno ali ve, da je vol ukraden/, 5 je lastnik. 1e je ( dobroveren in je priposestvovalni as e potekel, je on lastnik in posestnik.
1>1.
!va od nelastnika kupita isto stvar. #do ima prednost$ Aobe.
%rednost ima tisti, ki je prvi pridobil pravico na stvari oz. mu je bila prvemu izroena. Ea voljo ima a-publiciana in rem. .#.%., primer 11/
1> .
8seba + je kupila konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Ctemelji.
#onj je ukraden. 1>*.+ kupi stvar od 56ja v preprianju, da mu posebna pravna norma prepoveduje njeno priposestvovanje. +li bo stvar kljub temu priposestvoval, e taka pravna norma v resnici sploh ne eksistira$ Ctemelji. Ee, ker poseduje v zli veri in je v pravni zmoti. .#.%., primer 14*/
1>0.
+ je v dobri veri kupil ukradenega sunja, ki je kmalu pobegnil. +li ga lahko + priposestvuje$ Eavedi vse pogoje za uspeno priposestvovanje.
Ee, ker ga more posedovati. %ogoji za priposestvovanje, Res habilis .priposestljiva stvar, mora biti v pravnem prometu/ 5ona )ides .dobra vera/ Bustus titulus .veljaven pravni naslov/ Aempus .priposestvovalni as, 1 leto preminine, leti nepreminine/ %ossesio .posest/
1>4.
ali ne$
+ je kupil stvar od lastnika 56ja v preprianju, da je 5 ni lastnik. +li bo smel priposestvovati
!a, ker je vaneje dejansko stanje, kot subjektivno preprianje, razen e je bil ob zateku priposestvovanja v slabi veri. .#.%., primer 14 /
1>9.
+ ukrade 56jevega konja. #ako je z lastninsko pravico$
=astninsko pravico obdri 5, + je zgolj imetnik 7 detentor, ima dejansko oblast, nima pa posestne volje.
1>;.
+ izroi 56ju ?erijevega sunja Aicija. #o ?erij toi 56ja na vrnitev, proda 5 sunja (6ju, ki pa ga ubije. %roti komu lahko naperi ?erij reivindikacijsko tobo$ Ctemelji. ?erij lahko naperi rei vindicatio proti 56ju, ker se je dolozno znebil stvari, se bo )ingiralo, da jo e zmeraj poseduje. .#.%., primer :*/
1>>.
8seba + ukrade osebi 5 zlat prstan. #o izve, da ga bo 5 toil, ga vre v Aibero. Razleni.
5 lahko toi + z a-)urti in cond-)urtiva. #er se je prstan dolozno uniil, bi ga bilo mono toiti e z rei vindicatio.
1>@.
+ je bil toen iz negatorne tobe. #ljub temu je spet posegel v 56jevo pravico. ' katero obligacijsko tobo ga lahko toi 5$ 1e je bila dana varina cautio de ampulis non turbando, se bo s stipulacijsko tobo terjal denarni znesek varine .a-certae creditae pecuniae/.
1@:.
=astnik zemljia + ima stvarno pravico zajemanja vode na 56jevem zemljiu. +li lahko + nese (6ju vodo$ Aobe 56ja. Ee, ker je zemljika slunost vezana na zemljie in je v breme slueega in korist gostujoega zemljia. 5 lahko toi z a-negatoria.
1@1.
+ zastavi 56ju za potovanje, (6ju za popravilo hie in !6ju za nakup sunja, svoje zemljie. #ako se poplaajo$ %riori tempore, potior iureG prejnji po asu, moneji po pravici. %oplaajo se po asovnem vrstnem redu. ?onost ius o))erendi et succedendi.
1@ .+ mora 56ju vrniti denar. Eamesto denarja mu vrne uro. #omentiraj&

Pacultas alternativa 7 datio in solutum. Pakultativna obligacija, nadomestna izpolnitev. 1e se 5 strinja, obveznost uganse, drugae pa e zmeraj obstaja.
1@*.
'tipulator si s stipulacijo da od dolnika obljubiti denar, ki ga ima dolnik spravljenega pri sebi v svoji blagajni. Easlednji dan je denar iz blagajne ukraden. #aj lahko stori stipulator$ Iventuelne tobe. #er gre za genus, nakljuno unienje trpi dolnik, stipulator lahko izterja denar z a-certae creditae pecuniae.
1@0.
+ je 56ju plaal 1::: sestercev za osvoboditev njegovega sunja. 5 ga ni osvobodil. %ojasni razmerje in pravne zahtevke. 3re za inominantni kontrakt, dam, da stori .do ut )acias/. + lahko zahteva nazaj 1::: s cond-causa data causa non secuta ali cond-ob causam datorum, lahko pa tudi terja 56ja na izpolnitev z a-praescriptis verbis.
1@4.
=astnik + shrani pri 56ju svojo stvar, nakar mu isto stvar proda. #ako je s posestjo$ #ako je z lastninsko pravico pred in po sklenitvi kupne pogodbe$
%red sklenitvijo kupne pogodbe, je bil 5 zgolj imetnik 7 detentor .ima dejansko oblast, nima pa posestne volje/, + je bil posestnik in lastnik. %o sklenitvi kupne pogodbe je postal 5 lastnik in posestnik. .#.%., primer > / 1@9.+ je 56ju ukradel konja in ga prodal (ju. +li je kupoprodajna pogodba veljavna$ #akne tobe ima (, e mu 5 odvzame konja$ !a, kupoprodajna pogodba bo veljavna, ker kupec ne jami prodajalcu za prenos lastninske pravice, ampak za mirno posest. 5 lahko toi + z a-empti na povrnitev interesa. .#.%., primer 0;:/
1@;.
a.
+ ukrade 5ju sunja in ga proda dobrovernemu kupcu (6ju. #aj svetuje (6ju, e, je e plaal kupnino$ 1e e ni plaal kupnine in bo terjal + od njega kupnino, ga lahko zarvne z eHc-doli
b.
e ni plaal kupnine$ 1e e ni plaal kupnine in mu bo stvar evincirana, lahko toi + z a-empti.
1@>.+ je prodal 56ju sunja za katerega trdi, da zna zelo dobro kuhati. #malu se izkae, da suenj sploh ne zna kuhati. #akno pravno sredstvo ima na voljo 5 in kaj lahko z njim zahteva$ 5 lahko toi + z a-redhebitoria in zahteva razdor pogodbe zaradi stvarne napake na stvari ali pa z a-"uanti minoris zahteva povrnitev dela kupnine.
1@@.
+ naroi 56ju, naj mu kupi stvar. 5 to tudi stori. #daj postane + lastnik stvari$
1e je 5 +6jev suenj, bo + postal lastnik takoj, ko bo 5 kupil stvar. 1e je 5 svobodna oseba bo + postal lastnik, ko mu bo 5 iztoil stvar in mu bo + povrnil stroke mandata. .#.%., primer 1:0/
::.
+ da 56ju prstan, da ga podari (6ju. #akno je razmerje med njimi$ Iventuelne tobe$
?ed + in 5 je mandat, med + in ( je darilna pogodba. 1e 5 ne izroi prstana, ga + lahko toi z a-mandati directa.
:1.
Eajemodajalec je prepovedal najemniku imeti ogenj v stanovanju. #er je najemnika zeblo, je previdno zakuril ogenj, da bi se ogrel. Eato se je ogenj po nakljuju raziril in cela hia je zgorela. #do nosi kodo$ ?orebitne tobe. Qkodo nosi najemnik, ker je kril najemno pogodbo, eprav se je po nakljuju raziril ogenj. Eajemodajalec ga lahko toi z a-locati.
: .+ prosi 56ja, da ga z vozom pelje v Rim. ?ed potjo 5 konja tako priganja, da konju spodrsne in si zlomi nogo. +li lahko 5 terja od +6ja odkodnino za konja$ #ako je s plailom cestnine$ ?andant mora povrniti kodo, ki je nastala zaradi opravljanja mandata, ne povrne pa kode, ki je nastala ob prilli opravljanja mandata. 1e je + naroil 56ju da naj priganja konja, bo moral povrniti odkodnino za konja, e je 5 sam priganjal konja pa ne. (estnino mora plaati +, ker 5 ne sme imeti stroke z izvrevanjem mandata.
:*.
+ je dolan 56ju 1::. 5 privoli, da mu + namesto 1:: da vola. #aken institut je to$ Eato +6 ju tretji stvar evincira. 'vetuj +ju. Pakultativna obligacija, datio in solutum, nadomestna izpolnitev. #lasiki so bili mnenja, da postane dajatev nina in znova oivi prvotna terjatev, ob koncu klasine dobe je prevladovalo mnenje, da se teje, kot da bi bil vol kupljen, torej 5 lahko toi z a-empti.
:0.
+ je sreal starega znanca 56ja ter mu potoil, da mu sosed ne vrne posojila. 5 je +6ju zagotovil, da mu bo plaal dolg v enem tednu. #akna razmerja nastanejo ter kakne so morebitne tobe$ 3re za konstitut debiti alieni. 5 je postal sosedov porok. + lahko toi soseda z a-cerate creditae pecuniae, e ne uspe pa 56ja z a-constitutoria ali a-de pecunia constituta.
:4.=adja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. =adjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem .solastnikom/. Aa trgovec plaa ugrabiteljem 1::: sestercev odkupnine, da rei sebe in tovor. #omentiraj. %o zakonu leH Rhodia de iactu ima trgovec, ki je plaal odkupnino nasproti ostalim solastnikom regresni zahtevek, od vsakega lahko terja ::.
:9.
+ je 56ju ukradel neko stvar. #er ga je bilo strah, da ga bodo odkrili je stvar hranil pri ?eviju. #do lahko od ?evija zahteva stvar in s katero tobo$ 8d ?evija lahko zahtevata stvar lastnik 5 z rei vindicatio in + z a-depositi directa na podlagi shranjevalne pogodbe.
:;.Aicij je ?eviju ukradel konja. #akne tobe ima na voljo ?evij, da bi dobil nazaj posest na konju$ #atera izmed njih je zanj bolj ugodna in zakaj$ ?evij ima na voljo dve reipesekutorni tobi, Rei vindicatio, postopek se ob nakljunem unienju stvari ustavi cond-)urtiva, postopek se kljub nakljunem unienju stvari ne ustavi, zato je ta ugodneja od rei vindicatio
:>.
Aicij ukrade 'eju konja. #atere tobe so na razpolago$ #atera je najbolj primerna$
>
'ej ima na voljo dve reipesekutorni tobi, Rei vindicatio, postopek se ob nakljunem unienju stvari ustavi cond-)urtiva, postopek se kljub nakljunem unienju stvari ne ustavi, zato je ta ugodneja od rei vindicatio
:@.
+ ukrade 56ju zlato vazo. #atere reipersekutorne tobe ima na voljo +$ Ea kaj bo 5 obtoen po klasinem pravu$ 2a vsako tobo navedi konkreten primer. 5 ima na voljo dve reipesekutorni tobi, Rei vindicatio, postopek se ob nakljunem unienju stvari ustavi cond-)urtiva, postopek se kljub nakljunem unienju stvari ne ustavi, zato je ta ugodneja od rei vindicatio po klasinem pravu, bi bil obtoen na vrednost ukradene stvari
1:.Eedorasli je izgubil posest stvari. +li jo je v resnici nehal posedovati ali ne$ !a, ker je izgubil dejansko posest, ker z voljo ne mora izgubiti posesti. .#.%., primer 1:@/
11.
+, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, proda stvar 56ju. +li bo 5 stvar lahko priposestvoval$ Ee, ker ni veljavnega pravnega temelja.
1 .
oblast$ !a.
=astnik zemljia + je s silo pregnal posestnika 56ja. +li je zemljie prilo pod +6jevo
1*.
+ je pregovoril 56jeve sunje, da opuste posest na 56jevi stvari. +li je 5 izgubil posest$
Ee 5 ni izgubil posesti, ker gre za zvijano prevaro. %roti + lahko naperi a-doli. .#.%., primer 1*4/
10.
Uenska + je s pismom podarila zemljie 56ju, ki ni njen mo. %otem pa je isto zemljie vzela od 5ja v zakup. #aj lahko stori 5$ 5 jo lahko toi s stvarnopravno tobo, prek nje je dobil posest kakor preko kolona. .#.%., primer >@/
14.
+ je obdeloval svoj panik in kmalu zaradi velikega dela duevno zboli. +li je + izgubil svojo posest$ Ee, ker umobolni ne more prenehati posedovati z voljo. .#.%., primer 11>/
19.
!olnik + je rono zastavljeno stvar upniku 56ju ukradel in prodal (6ju. +li ( lahko stvar priposestvuje$ !a, lahko jo priposestvuje, ker se je ukradena stvar vrnila v roke lastnika .leH +tinia/. .#.%., primer 101/
1;.
+ je kupil brez varuhove avtorizacije stvar od nedoraslega 5, za katerega je menil, da je dorasel. +li lahko priposestvuje$

!a, ker je + v dejanski zmoti, ki ne koduje. Bgnorantia )acti non nocet. .#.%., primer 144/
1>.
+ je dal sunja 56ju, da mu slui v dobri veri. 'uenj kupi stvar, bila pa mu je tudi izroena. 1igava je stvar$ Ctemelji. 1e je kupil z 56jevim premoenjem, bo stvar 56jeva, ker mu slui v dobri veri. .#.%., primer @>/
1@.5 se je polastil stvari, ki mu jo je dal + v hrambo. +li je + stvar prenehal posedovati$ !a, ker ni imel ve dejanske oblasti, s polastitvijo pa je dobil 5 posestno voljo in tako odvzel posest +6 ju. .#.%., primer >4/
:.
kodo$
+ kupi stvar od prodajalca 56ja in potem, ko mu je bila izroena, stvar ukrade (. #do trpi
Qkodo trpi (, ker je bila kupo prodajna pogodba e dokonno sklenjena in stvar izroena. .#.%., primer ;;/
1.
+ je od varuha nedoraslega 5ja kupil hio in vanjo pripeljal obrtnika (ja, da bi jo popravil. 8brtnik je pri delu nael denar .zaklad/. #omu pripada denar$ 1e je denar smatran kot zaklad, pridapa V obrtniku in V lastniku hie. 1e pa je denar le po pomoti pozabljen pa je e zmeraj lastnikov. .#.%., primer 1;;/
+6jevo ovco je ukradel 5 in jo ostrigel. +li 5 lahko volno priposestvuje$ Bz ukradene volne je 5 napravil oblailo. +li obleka postane 56jeva$ Ee more priposestvovati, ker gre za ukradeno stvar in je zloveren. Ee, obleka ne postne 56jeva. + ga lahko toi z a-legis +"uiliae in s cond-)urtiva lahko zahteva nazaj oblailo.
*.
+ je na svojem zemljiu gradil hio z gradivom 56ja. +li bo gradivo postalo +6jevo$ #akno sredstvo ima 5$ 5 lahko toi +6ja z a-tugnum iunctum na Jvrednosti gradiva 1e je 5 dobroveren, bo plaal kazen in s tem postal tudi lastnik gradiva. 1e je 5 zloveren, bo plaal kazen in ne bo postal lastnik gradiva.
0.
+ je stvar nala vrgel stran ne da bi jo hotel zavrei. %ride 5 in si stvar vzame. +li bo stvar postala 56jeva$ Ee, ker je ni imel namena zavrei, opustiti lastninsko pravico na stvari. 1e bi bila stvar zavrena, bi jo 5 lahko okupiral in dobil na njej lastninsko pravico. .#.%., primer 1;0/
4.
2astavni upnik + je imel zastavno pravico na gozdu. Bz lesa naredi ladjo. +li je ladja predmet zastavne pravice$ Ee, ker eno je gozd drugo so deske 6 ladja. .#.%., primer ;0/
*:
Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 9.

!olnik + je zastavil upniku 56ju prodajalno. + je blago iz prodajalne prodal in kupil drugo ter ga spravil v to prodajalno. %otem je umrl. +li sme upnik 5 s hipotekarno tobo zahtevati vse blago, ki se v tej prodajalni nahaja$ !a, z zastavno pravico je obremenjeno vse, kar je bilo ob asu dolnikove smrti najdeno v prodajalni. .#.%., primer 9:/
;.
+ je zastavil svoje stvari 56ju in (6ju v celoti, ampak zastavljene stvari imata ! in I. ' kakno tobo bosta 5 in ( zahtevala prepustitev posesti$ #aj e pride do spora med njima samima$ 2 a-hLpothecaria in rem lahko zahtevata prepustitev posesti. 1e pride do spora med njima samima je moneji tisti, s katerim je + sklenil prvo pogodbeno zastavitev. %riori tempore, potior iure, e je bilo istoasno se delei doloijo sorazmerno z viino terjatve.
>.Aicija je zastavila tuje zemljie Aiciju, zatem pa e ?eriju. #o je kasneje postala lastnica te zastavljene stvari, jo je ocenjeno dala mou za doto. #ako je z ?erijevo zastavno pravico$ #er je pozneje postala lastnica, je mona analogna toba, a-pigneraticia utilis.
@.
+ je kupil vino od 56ja, dobil pa je kis. +li kupna pogodba velja$
1e je bil vinski kis, je kupna pogodba veljavna, e je pa bil kis umeten, pa ne velja. .#.%., primer 0>>/
*:.
+ eli plaati svoj dolg upniku 56ju, ki biva v blinjem mestu. 2ato naroi (6ju, ki namerava iti na trni dan v mesto, naj zanj dolg plaa. #er rauna na (6jevo pozabljivost, isto naroi !6ju. #daj postane drugo naroilo brez predmeta$ +li obstaja pravna zveza$ !rugo naroilo postane brez predmeta, ko ( izpolni naroilo .plaa dolg/. !a, ! je mandatar.
*1. * .
%osojevalec + da 56ju posojilo na ta nain, da naroi svojemu dolniku (6ju, da izplaa 56ju doloen denarni znesek. +li je 5 postal dolnik$ #akno je to posojilo$ + naroi 56ju, da plaa (6ju znesek, ki ga + dolguje (6ju. +li je + postal dolnik$ 2a kakno posojilo gre$ 3re za kreditno naroilo, mandatum "uali)icatum. !a, + je postal 56jev dolnik.
**.
+, ki je zaprosil za posojilo 56ja in (6ja, dobi posojilo od !6ja, ki ga ima za 56jevega dolnika, medtem ko je ! v resnici (6jev dolnik. +li velja posojilna pogodba$ #akno pravno sredstvo ima na voljo ($ !a posojilna pogodba velja, ( ima na voljo a-certae creditae pecuniae in cond-mutui.
*0.=astnik kamnoloma je dovolil +6ju, da sme tam kopati kamenje. %otem, ko je + imel s pripravami veliko potrokov, mu lastnik prepove pridobivanje kamenja. #aj lahko stori +$ + lahjko zahteva nazaj povrailo strokov, zaradi zvijane prevare.
*4.
%obegli suenj je posodil denar +6ju. +li lahko zahteva denar sunjev gospodar$
!a, ker suenj, ki je na begu opravlja za nas posle, vse dokler ne pride pod oblast novega gospodarja. .#.%., primer 1::/ *9.#aj je utilitetno naelo in kdaj velja$
*1
Ctilitetno naelo pomeni, da stranka, ki ima od pravnega posla kris odgovarja za vsako krivdo, stranka, kip a od posla nima koristi pa le za naklep in veliko malomarnost. Velja subsidiarno, e se stranki ne dogovorita za stopnjo skrbnosti. *;.#aj je to pasivna legitimacija in kdo je pasivno legitimiran pri rei vindikaciji$ %asivna legitimacija, pomeni monost biti toen, da se proti nam naperi toba. %ri rei vindicatio je pasivno legitimiran posestnik in )iktivni posestnik. *>.+ da v zakup 56ju panik na katerm rastejo strupene zeli. Eekaj 56eve ivine zboli nekaj pa jo tudi pogine. %ojasni razmerje in mogoe tobe 56ja e obstajajo& =ocatio conductio, zakupna pogodba. + je locator, zakupodajalec, 5 je conductor, zakupnik. 5 lahko naperi tobo proti +6ju, a-conducti. 1e je + dobroveren je 5 oproen zakupnine, e je + zloveren, mora 56ju povrniti celoten interes. .#.%., primer 9:9/
*@.
+ da 5 stanovanje v najem za 4:, 5 pa (6ju v podnajem za 9:. =astnik + (6ju onemogoi bivanje v stanovanju. +li in kdo ima kakne zahtevke in kako jih uveljavi. ( lahko od 56ja zahteva nemoteno uporabo z a-conducti, ta pa to lahko zahteva od + .oba toita na 9:/. Razen, e sta + in 5 v pogodbi sklenila, da podnajem ni moen. .#.%., primer 4@9/
0:.
+ 56ju prodaja konja, zamoli pa mu, da ima konj obasno napade naduhe. 2a kaj odgovarja + in katero sredstvo bo 5 imel proti njemu. + odgovarja zaradi prikrite stvarne napake na stvari. 5 ga lahko toi z a-redhebitoria za razdor pogodbe ali z a-"uanti minoris za znianje kupnine.
01.#ako so Rimljani reevali nejasnosti pri stipulacijski pogodbi$ 2akaj$ Eejasnosti pri stipulaciji so se tolmaile v prid promisorja in breme stipulatorja zaradi neenakomernega razmerja. 'tipluator je imel prosto pot pri oblikovanju vpranja, in bi se moral bolj jasno izraziti. . + je od 56ja kupil kup kamenja v njegovem kamnolomu, a ga kasneje ni priel iskati. #aj naj stori 5 s kupom kamenja, ki je v napoto$ 5 lahko toi + z a-eH venditio, da naj odpelje kamenje. .#.%., primer 4 /
0*.+ 56ju proda (6jevo stvar. #asneje to stvar podeduje. +li bo lahko terjal stvar nazaj$ !a, lahko jo terja nazaj z rei vindicatio, vendar bo zavrnjen z eHc-rei venditae et traditae.
00.
Eajemnik v najeto stanovanje vzida nova okna in vrata. po koncu najemne pogodbe jih .bivi/ najemodajalec vzame ven. +li jih .bivi/ najemnik lahko zahteva nazaj, s im$ !a, lahko jih zahteva nazaj z rei vindicatio, ker je s sprostitivijo .izgradnjo/ znova oivela lastninska pravica. .#.%., primer 9:;/
04.
Argovec + kupi od 56ja zaboj oliv in olje. + se dogovori, da e ga ne bo doma, naj 5 pusti blago v vei.#o pride 5 je vea zaklenjena in zato pusti pred vrati. 1ez nekaj asa pride k +6ju pleskar (, ki zahteva plailo za neko preteklo storitev. #er +6ja ni doma vzame zaboj. 2ahtevki, razmerja$

?ed + in 5 jen kupo proidajna pogodba, med + in ( pa podjemna pogodba. + lahko toi 5 z a-empti, ker ni pravilno izpolnil pogodbe, ( lahko toi + z a-locati, + pa zahteva nazaj zaboj z rei vindicatio.
09.
5 je vekrat hodil preko +6jevega vrta na avtobusno postajo, ko mu je + rekel naj ne hodi ve, je rekel 5 da je to zadnji, ker se je zbudil pozno in drugae ne bi utegnil. + zaloti 56ja,ko tee preko njegovega vrta. #aj lahko stori +$ #aj pa e je 56ja lovil sosedov pes$ + lahko proti 56ju naperi a-negatoria, ker si je neupravieno prilastil slunost. 1e ga je lovil sosedov pes, gre za skrajno silo in 5 ne bo odgovarjal.
0;.
+ ju kupil zemljie, ki je bilo izredno suho. 'oseda je vpraal za slunost vode, vendar le ta tega ni hotel ker je bil +6jev neak nekaj dolan. 'osed zato ustanovi slunost, ki je v koristi samega +6ja. + umre in njegov dedi .neak/ trdi, da je slunost priposestvoval. + to dri$ 2akaj$ Ee, ker je bila ustanovlejan osebna slunost, uitka ali rabe vode, ki traja najdlje do smrti slunostnega upravienca.
0>.
Eajemniku +6ju je puala streha, zato je odel na streho in ko je popravljal streho mu je opeka padla na 56jev avto. Razmerje. 2ahtevki$ + zaradi puanja strehe ne bi mogel uporabljati stanovanja. %opravilo je kvazikontrakt, poslovodstvo brez naroila. %roti najemodajalcu ima na voljo a-negotiorum gestorum contraria za povrnitev strokov. 5 lahko naperi proti stanovalcu + ali proti lastniku a-de deiectis vel e))usis za povrailo nastale kode.
0@.
+ se je zavezal kot porok, ker je mislil da bo to samo pro )orma. #asneje pa se izkae, da je dolnik neplaevit. #aj lahko stori, ker je mislil, da bo porok samo pro )orma$ + lahko uveljavlja pravno dobroto vrstnega reda .bene)icium ordinis/. + lahko plaa, nato pa zahteva odstop tobe .bene)icium cedendarum actionum/.
4:.
#aj je dobroverna posest in kdo je dobroverni posestnik. !o kdaj je posestnik dobroveren z vidika pridobivanja plodov$ !obroverna posest je nain posesti na stvari, ko je posestnik v dejanski zmoti in misli, da je lastnik. !obroverni posestnik je oseba, ki v zmotenm preprianju poseduje stvar kot svojo. 2 vidika pridobivanja plodov je dobroveren vse do litis kontestacije.
41.
+ je zaradi politine nevarnosti in gronje zakopal denar in zbeal. 1ez nekaj let se vrne, a je pozabil kam je zakopal denar. #ako je z posestjo in lastnino$ +li se najditelj lahko uspeno sklicuje na najdbo zaklada, e denar najde$ + je ohranil posest in lastnino, ker ve kje priblino je denar in se ve kdo je lastnik. Ee, ker se ve kdo je lastnik. !o takrat, ko bo izvedel za lastnuitvo je dobroverni posestnik, pozneje pa tat.
4 .
+ proda vazo 56ju. + izroi vazo 56ju, 5 pa +6ju kupnino. 1ez ; mesecev 5 izve, da je vaza (6 jeva. #aj lahko stori 5.
**
4*.
5 lahko nadaljuje priposestovanje, ker pozneje nastala zla vera ne koduje .mala )ides supervinies non nocet/. 1e bo 56ju stvar evincirana lahko toi +6ja z a-empti na vrnitev kupnine.
+ ukrade kolo 56ju. Eekaj mesecev se z njim vozi, nato pa ga nekega dne zaradi tega, ker ga 5 vidi na kolesu proda (6ju. #aj lahko stori 5$ 5 lahko zahteva kolo od (6ja z rei vindicatio. %roti +6ju pa lahko naperi a-)urti, ker ni oiten tat se bo glasila na dvakratno vrednost kolesa.
40.
+ je od 56ja sprejel 1: konjev, da jih prepelje z ladjo v +)riko. ?ed vonjo en konj umre. #do odgovarja$ 2a kakno razmerje gre$
44.
1e sta se dogovorila za plailo gre za locatio conductio, podjmeno pogodbo. + bo odgovarjal za vsako krivdo, razen e dokae, da je do kode prilo zaradi samega konja .je bil boln/ ali zaradi navodil 56ja. 1e se nista dogovorila za plailo pa za mandat.
+ in 5 se dogovorita, da bo 5 +6ju napravil pisalno mizo, + pa mu bo to plaal. 5 je e zael z delom, vendar zaradi drugih stvari dela ne dokona. #aj lahko stori + e, a/ je + dal 56ju les za mizo 1e je dal les, gre za locatio conductio, podjemno pogodbo. + lahko 56ja toi z a-conducti b/ sta se dogovorila, da bo les za mizo priskrbel 5 1e 5 priskrbi les, gre za kupo prodajno pogodbo. + lahko toi 56ja z a-empti.
49.
+ je sreal svojega strica 56ja in ga prosil za nekaj denarja. 5 potegne iz epa kuverto in mu jo da. + ga vpraa kdaj mu mora znesek vrniti, vendar 5 pravi, da se bosta kasneje dogovorila, ker se mu mudi. 5 je el ez cesto in ga je povozil avto. #akno razmerje je nastalo med njima. =ahko 56jev dedi od +6ja zahteva denar kot svojega$ ?ed + in 5 je nastala ali darilna ali posojilna pogodba. 1e je posojilna, lahko dedi zahteva vrnitev denarja z a-certae creditae pecuniae.
4;.+ se je z 56jem dogovoril, da bo kupil ves pridelek, ki bo zrasel na njegovi njivi za 1:::. #akno razmerje nastane$ #do trpi riziko, e je letina slaba$ #do pa trpi riziko v primeru, da se + dogovori z 56jem, da kupil ves njegov pridelek po 1: na kilogram$ #up na sreo .emptio spei/, dejansko ni kupna pogodba ampak aleatorna pogodba, ker ni povezave med ceno in predmetom. + bo moral plaati kupnino, e pridelka sploh ne bo, v kolikor 5 ni ravnal dolozno. V prvem primeru trpi riziko slabe letine +, v drugem pa 5.
4>.
#daj je poleg pogodbene globe mogoe zahtevati tudi izpolnitev .primarne/ obveznosti$ Eavedi praktien primer& #adar je pogodbena kazen dogovorjena kot zagotovitev za pravoasno izpolnitev. N+li mi obljubi dati kolo do konca tedna$O N8bljubimO N+li mi obljubi dati 1::, e mi do konca tedna ne da kolesa$O N8bljubim&O
*0
4@.
Vrste slunosti. Ctemelji razliko&
V groben se delijo na osebne in zemljike. 8sebne so vezane na osebo, ki je slunostni upravienec in najkasneje z njegovo smrtjo ugasnejo .raba, uitek/. 2emljike so vezane na zemljie in se delijo na hine .npr. naslon tramu na zid/ in poljske .a"ueductus/, e se zemljie odsvoji, se odsvoji s slunostjo.
9:.
Eatej razlike med pactum antihreticum in tiho antihrezo&
%actum antichreticum stranki zavestno skelenta, ker je bilo pridobivanje plodov zastavljene stvari prepovedano. +ntichresis tacita, pa stranki ne skleneta ampak velja tihi dogovor, da zastavni upnik lahko pridobiva plodove v viini zakonitih obresti, e je z zastavno pravico na plodonosni stvari zavarovan denarni znesek.
91.
+ je hipoteno zastavil vazo trem upnikom, Eajprej 56ju za svoj dolg v viini 1::, nato (6ju za Aicijev dolg v viini 1 : in kot tretjemu e !6ju za svoj dolg v viini 0:. ! se je z 56jem dogovoril, da mu bo plaal njegovo terjatev ter da bo potem on vazo prodal. +li bo uspel$ 1e, zakaj$ #akna bodo poplaila posameznik upnikov, e bo za vazo iztril 0:$ %ojasni& !a, bo uspel ius o))erendi et succedendi .pravica ponudenja in nasledovanja/. ! bo najprej izplaal sebi 1:: .ker je odkupil 5 mesto za 1::/ nato (6ju 1 : in na koncu e polocivo :, za svojo terjatev.
9 .
+li so )iduciarne pravne posle teli med simulirane pravne posle$ Ctemelji.
Ee, )iduciarni pravni posli so bili predhodniki posodbene in posojilne pogodbe, kjer je ena stranka prenesla na drugo lastninsko pravico in sklenila pactum )iduciae, da se ji bo stvar ez as vrnila. 'imulirani pravni posli pa so tiasti, ki prikrivajo nek drugi pravni posel.
9*.
+ v dobri veri kupi zemljie od nelastnika 56ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljie od lastnika (6ja v zakup$ #ako je s posestvijo in kako z lastninsko pravico$ #o je + kupil zemljie je postal dobroverni posestnik, lastnik je bil e zmeraj (. #o je vzel zemljie v zakup je postal le imetnik 7 detentor, lastnik je e zmeraj (.
90.Iden izmed drubenikov vesoljne drube je razdrl drubo zaradi bogate dediine, ki se mu je obetala od strica. #akne so posledice njegove odpovedi$ !rubenik lahko razdre drubo vendar ne ob nepravem asu, tako kot v tem primeru, ker je z odpovedjo elel izigrati ostale drubenike, je prenehal biti drubenik glede koristi, glede bremen in obveznosti je e zmeraj drubenik. 94.+ zastavi 56ju srebrno vazo. %otem jo + 56ju ukrade in jo proda (6ju. #aj lahko naredi 5$ 5 lahko toi + z a-pigneraticia contraria, ker ima nasproti njemu obligasijskopravni zahtevek. (6ja pa lahko toi z a-hLpothecaria in rem, da mu naj prepusti stvar. 99.+ ima uitek na srajci. #er ima svojih srajc dovolj, jo da v najem 56ju. ( pravi, da tega ne bi smel storiti. #do ma prav in zakaj$ Citek, kot pravico ne more prenesti na drugo osebo, lahko prenese le izvrevanje uitka.
*4

9;.+li sta in kdaj sta suenj in sin pod oetovo oblastjo odgovarjala za pogodbene obveznosti$ #ako oe odgovarja pri actio de peculio$ 'uenj se pogodbeno zavee le naturalno, lahko veljavno izpolni, ne more pa biti terjan, sin pod oetovo oblastjo se zavee civilno 7 omejeno. %ri a-de peculio oe<gospodar odgvarja z vsem svojim premoenjem do viine pekulija.
9>.
Razvoj instituta pactum de vendendo pignore skozi rimsko pravo&
'prva so ga sklepali zastavni upniki z zastavitelji zato, da so lahko zastavljeno stvar prodali .kot sluajna sestavina/. #asneje postane pravica do prodaje splono pripoznana vsem upnikom .postane naravna sestavina, lahko se z dogovrom pactum de non distrahendo izkljui/. V Justinijanovi dobi se pravica do prodaje ne more izkljuiti, e skleneta stranki pactum de non distrahendo pa mora upnik drubenika *J v primernih presledkih opomniti preden stvar proda, e takega pakta ni, zadoa 1 opomin. 9@.#aj so to imisije$ #atero pravno sredstvo je na voljo$ Bmisije so vplivi na sosednje zemljie, ki nastanejo zaradi izvrevanja lastninske pravice na nepreminini. =ahko se ustanovi slunost v ta namen, e pa take slunosti ni in so imisije prekomerne lahko okodovani naperi proti sosedu a-negatoria in interdikt uti possidetis. ;:.8predeli razliko med tempus utile in tempus continuum& Aempus utile, koristno tetje asa, rok zane tei, ko lahko stranka prvi uveljavlja pravico .prvi uradni dan/ Aempus continuum, asovne enote teejo naprej nepretrgoma, ne glede na praznike in dela proste dni.
;1.
8predeli pojem usucapio eH )iduciae.
1e nekdo odsvoji stvar na zaupanje .v varino/ in sicer na potenje in upnik ne vrne, ko je obveznost odplaana, lahko prejnji lastnik priposestvuje v krajem asu. ; .#aj so konkludentna dejanja$ Eavedi primer. #onkludentna dejanja so sklepna dejanja, iz katerih je mono sklepati voljo stranke. Epr. bnakup v trgovini, na pult poloim stvari, ki jih elim kupiti. ;*.8predeli pojem successio in usucapionem. !edi nadaljuje priposestvovanje. %riposestvovalni as tee naprej od zapustnika.
VPRAANJA PRI ZGODOVINSKEM UVODU

Natej 3 temeljne razlike me rim!kim "ra#$m in !$ $%nim &i#ilnim "ra#$m' 1. Rimsko pravo je kazuistino 7 izviralo je iz posameznih primerov, torej naeloma ni naklonjeno uzakonitvam. 'odobno civilno pravo je uzakonjeno. . Ea zaetku velja rimsko pravo samo za rimske dravljane 7 v tem obdobju velja pravo po personalnem naelu. !anes veja pravo po teritorialnem naelu.
*9

*. Rimsko pravo je zaprt sistem akcij 7 samo e je predvidena posebna toba .actio/, lahko upravienec uveljavlja svojo pravico. 'odobno civilno pravo pa je sistem pravic in pravnih dolnosti 7 tisti, ki ima neko pravico je samoumevno upravien, da jo, e je to potrebno, s tobo uveljavlja. Kakna je naj#a(neja razlika me J)!tinijan$#$ k$ i*ika&ij$ in !$ $%nim &i#ilnim zak$nik$m+ V Justinijanovi kodi)ikaciji ne velja derogacijska klavzula, sestavljena je iz teh delov, veinoma obsega mnenja starih klasikov in med njimi prihaja vekrat do antinomije. 'odobni civilni zakonik upoteva derogacijsko klavzulo, je enoten skup zakonov, med katerimi ni antinomije. Ali !$ imeli !"i!i kla!i,ni- "ra#nik$# zna,aj zak$na+ Ar.)mentiraj' Eajprej pravniki spisi niso imeli znaaj zakona. =eta * ; pa #onstantin %avlovim 'entencam pripozna obvezno mo .znaaj zakona/. !elno so dobili znaaj zakona tudi z zakonom o navajanju .0 9/. ' tem, ko je Justinijan uvrstil v svoje !igeste odlomke iz pravnikih spisov, so v tej obliki v kateri so bili prevzeti postali uzakonjeno pravo .dobili znaaj zakona/. Kaj je t$ /$r")! I)ri! /i#ili!+ V srednjem veku je dobila Justinijanova kodi)ikacija skupaj z Eovelami ime (orpus Buris (ivilis. 0a!$#n$ $"re eli "ret$r!k$ "ra#$1 Kaj je e i&t)m tralati&)m+ %retorsko ali honorarno pravo, je drugo obdobje v dobi republike, traja od konca . %unske vojne leta :1 pr.n.t. do cesarja +vgusta leta ; pr.n.t.. Idictum tralanticium je pretorjev edikt v katerem je po svoji presoji prevzel preizkuene dolobe iz edikta prejnjega pretorja v svoj edikt. 2azilike in nji-$#a "$#eza#a z J)!tinijan$#$ k$ i*ika&ij$1 5azilike so nastale leta >@ , povezmajo Justinijanovo kodi)ikacijo, vendar brez * delne delitve .kodeks, digeste, insittucije/. Kaj je .l$!a3 inter"$la&ija3 le4 im"er*e&ta+ 3losa .marginalis, interlinearis, ordinaris/ je razlaga. Bnterpolacija je vrinek, zavestna sprememba besedila, v digestah klasinih spisov, v kodeksu starejih zakonov. =eH imper)ecta je predpis, ki nima noebe sankcije, dejanje sicer prepoveduje, vendar ne predvideva sankcije za kritelja.
/e!ar!k$ "ra#$ in kje !e "$ja#lja1 Je v postklasini dobi .dominat *::64 ;<494/ povsod v ospredju. 8d cesarskih konstitucij so se ohranili dekreti .sodbe/ in reskripti .pojasnila/. 2birke cesarskega prava,
*;

(odeH 3regorianus, zasebna zbirka, ni uzakonjen, vseboval je cesarske konstitucije od Tadrijana do !iokleciana . @4/ (odeH Termogenianus, zasebna zbirka, dopolnjuje 3regorijev kodeks, dioklecianove konstitucije . @0/ (odeH Aheodosianus, uradna zbirka, vsebuje konstitucije od #onstantina naprej .0*>/ (odeH Bustinianus, uradna zbirka, vse dotedanje veljavno cesarsko pravo, preurejeno, preieno besedilo .4 @/
Nekaj na,el iz rim!ke.a "ra#a !e ane! "$ja#lja # naem &i#ilnem "ra#)1 O k$ in kak$ !$ "rila tja+ 'kozi recepcijo rimskega prava, 8!2, z dolgotrajno uporabo, ustaljenostjo. Kak$ !$ raz eljene Gaje#e in!tit)&ije in na kaj je #"li#ala nji-$#a elite#+ 3ajeve institucije so razdeljene na 0 knjige, njihova delitev je vpivala na dananjo delitev prava. 1.osebno, varuko, rodbinsko pravo .personae/, . Bn *. %remoenjsko, stvarno in dedno pravo .res/, 0. (ivilni pravdni postopek .actiones/ 0a!$#n$ in #!e%in!k$ $"re eli "$jem e&em#iraln$ "ra#$' !ecemviralno pravo je pravo, ki je veljalo v asu nastajanja zakonika WBB. %lo .041<00@ pr.n.t./. Vsebina, )ormuliranje dolob, razlaga le6teh. V!e%in!k$ in ,a!$#n$ $"re eli na!le nje "$jme5 #)l.ariza&ija3 re&e"&ija3 k$ntin)iteta1
VulgarizacijaG poenostavljanje rimskega prava, prilagoditev novim pravnim razmeram, ki so zaradi selitev ljudstev postala preproteja RecepcijaG prevzem, prevzetje tujih kulturnih, politinih in drugih oblik ali norm #ontinuitetaG nadaljevanje
Kaj je &$r")! i)ri! &i#ili! in kaj &$r")! i)ri! &an$ni&i+ O"re eli ,a!$#n$ $% $%je1 V srednjem veku je dobila Justinijanova kodi)ikacija skupaj z Eovelami ime (orpus Buris (ivilis. (orpus iuris canonici se od leta 14>: naprej uradno imenuje celotno stareje, po veini v srednjem veku nastalo pravo katolike cerkve. Kaj je3 k aj in kak$ !e )"$ra%lja $%,e "ra#$+ 8be pravo je recipirano rimsko pravo, s kakonskim in lombardskim )evdnih pravom. Cporablja se od 144: do sprejetja 8!2 1>1 , uporaba je subsidiarna, kadar domae pravo nima ustreznih pravnih dolob. Kaj je i)! &i#ile+ V ,em !e razlik)je ! !e anjim "$jm$#anjem &i#ilne.a "ra#a+ Bus civile je bilo pravo, ki je veljalo samo za Rimljane. Veljalo je po personalnem naelu, danes pa velja teritorialno naelo. Bus civile je obsegalo vse pravne panoge, danes pa je civilno pravo samo ena izmed pravnih panog.
*>

Kaj je i)! re!"$n en i in # ,em je nje.$# "$men+ Ao je pravica, ki jo je cesar +vgust podelil =abeu in (apitu, pomeni, da se pravnikom da javni pomeni, pravniki odgovarjajo na pravna vpraanja z enako avtoriteto kot sam cesar. K $ !$ %ili zak$n$ ajal&i # "$!amezni- $% $%ji- in kak$ je %il$ ime zak$n$m+ 1. civilna doba, ljudske skupine . honorarna doba, ljudske skupine *. klasina doba, senat 7 senatus consultum .senatov sklep/ 0. postklasina doba, cesar Pret$r!ki e ikt 6 k $ je al nar$,il$ zanj in k$m)+ P$!le i&e+ %retorski edikti so bile objave ljudstvu ob zaetku mandata pretorja. Idictum tralanticiumG povzetek prejnjega. Idictum perpetuumG nov trajen, dopolnjevalni edikt.
Kak$ !$ !e imen$#ali zak$ni "le%ej!ki- z%$r$# in za k$.a !$ %ili $%#ezni+
2akoni plebejskih zborov so se imenovali plebis citis, bili so obvezni le za plebejce. 2 leH Torticiase izenaijo z zakoni in postanejo obvezni za vse ljudi. K aj !$ el$#ali "$!t.l$!at$rji+ 7$ 6 $8 V ,em !$ !e razlik$#ali $ .l$!at$rje# 7"$le. te.a a !$ k$mentirali .l$!e8+ !elovali so od leta 11:: do 1 4:. 'o mnogo bolj teili k povezavi s takratnim pravom. Eavadno niso ve segali po Justinijanovih virih, ampak so gradili naprej na dosekih glosatorjev ter so jih po svoje obdelovali. ' tem svojim razirjenim delovanjem so utirali pot tudi mednarodnemu zasebnemu pravu. Eajugledneja komentatorja sta bila, 5artolus in 5aldus. Kaj !$ re!"$nze in kaj re!kri"ti1 K $ ji- je la-k$ ajal+ Responze so odgovori predklasinih pravnikov s katerimi so svetovali strankam, predvsem glede dopustnosti tobe v novih primerih, ki so se pojavljali v naglo spreminjajoem se gospodarskem ivljenju. Reskripti so pojasnila iz cesarjeve pisarne, kaj je veljavno pravo, splona obvezna mo, ko so razlagali veljavno pravo ali e je bilo v njih reeno, da veljajo tudi za podobne primere. Zak$n $ na#ajanj)1 Kaj je t$+ K aj je %il !"rejet+ Na kaj ka(e+ Bzdala sta ga cesarja Aeodizij BB. in Valentinijan BBB. leta 0 @. 2 njim sta skuala urediti uporabljanje mnenj klasinih pravnikov. %o tem zakonu se je sodnik moral drati mnenja, ki ga je soglasno zastopalo 4 klasikov, Papinijan, Pavel, Ulpijan, Gaj in Modestin. e med njihovimi mnenji ni bilo soglasja za sodnika obvezno mnenje veine od njih pri enakosti glasov za sodnika obvezno mnenje %apinijana e se %apinijan ni izjavil sodnik odloi po svoji presoji Aa zakon dokazuje, da je bilo pravoznanstvo v tem asu na nizki stopnji. #aj je recepcija rimskega prava$ Ejen predmet in rezultat& %ovzetek rimskega prava, ki je skupaj z deli kanonskega in lombardskega )evdnega prava tvorilo obe pravo.
*@

Kaj je $%i,ajn$ "ra#$3 na ,em temelji in k aj $%i,ajn$ "ra#$ "rene-a #eljati1 8biajno pravo je nepostavljeno pravo, neuzakonjeno in po navadi ni zapisano, prenaa se po ljudksem izroilu, med ljudmi je obveljalo za obvezno, ne da bi se zavedali dokazljivega nastanka v konkretnem pravnem aktu. P$jem in ,a!$#na )#r!tite# ka#telarne j)ri!"r) en&e1 Kaj j$ je na!le il$+ #vateralna jurisprudencaG sveeniki so skuali s svojimi nasveti pri sklepanju pogodb obvarovati obane poznejih sporov in pravd. 1asovno spada v predklasino obdobje. Razlika me i)! &$.en! in i)! i!"$!iti#)m+ Bus cogens .kogentno pravo/ je togo in postavljeno .npr. kazensko pravo/. Bus dispositivum .dispozitivno pravo/, je gibko in velja samo e se stranki ne dogovorita drugae.
PRIMERI IZ DEDNEGA PRAVA

#akno sredstvo imajo na voljo upniki prezadolenega dedia$ 5ene)icium separationis, z njim so zahtevali loitev dedievega premoenja od podedovanega premoneja. #ako so omejena volila po zakonih. Eapii imena zakonov in kratko vsebino. =eH Puria testamentariaG vrednost volila ne sme presegati 1:: asov. =eH VoconiaG nobeno volilo ne sme biti veje od posameznega dednega delea =eH PalcidiaG dediu mora po izpolnitvi ostati X dediine
!vojni pomen nujnega dedia& + napisal oporoko v kateri je za dedia postavi sina 56ja. 1ez eno leto se mu rodi sin (. #o ga z vozikom pelje na sprehod, si rani nogo, dobi okubo, pride do sepse in v hudih mukah umre. #do deduje in na kaken nain$ #aj je to )ideikomisarina substitucija. 8dgovornost dedia in )ideikomisarja za zapustnikove dolgove pri vesoljnem )ideikomisu. a/ + naj bo dedi, e mi postavi nagrobni spomenik. b/ + naj bo dedi in naj mi postavi nagrobni spomenik. %ojasni, za kaj gre. #daj bo dedi lahko pridobil dediino$ #aj je namen materialnega in )ormalnega nujnega dedovanja$ + se poda na pot, za njim se izgubi vsaka sled. !edii zahtevajo naklonitev njegovega premoenja. #aj naj storijo in pod kaknimi pogoji$ 2a kaj pravzaprav gre$ 8e in nedorasli sin umreta skupaj v potopu, po komu bo dedovanje$ + je pisal oporoko. 'in 5 mu svetuje, da naj v oporoko vkljui volilo za (6ja, ki mu je pomagal zidati hio. #er se + ne spomni, da bi mu ( pomagal zidati hio, prav tako pa mu ne eli narediti krivice, napise,D5 naj dobi volilo 1:::, e mi je pomagal graditi hio.D #omentiraj& . stavka/
0:

Ea dediini je ustanovljen vesoljni )ideikomis. #o dedi po nekem asu prepusti )ideikomisarju vse stvari, ga le6ta obtoi, da ni dobro skrbel za dediinske stvari. #do ima prav$ + je razdedinil svojega sina, ker mu je 5 povedal, da ga je hotel zastrupiti. 5 si je to izmislil, ker mu je sin +6ja prevzel punco. #aj lahko dosee sin$ V em je problem$ %rijatelja zanima kaj je to transmisija. Razloi mu kaj je to po slovensko in za kaj gre. . stavka/ + se zlae 56ju da ga hoe njegov sin zastrupiti, zato ga ta razdedini. V resnici pa je + to rekel le zaradi maevanja ker mu je 56jev sin prevzel punco. #aj po Justinijanovem pravu lahko stori razdedinjeni dedi$ + 6 tudent prava 6 je napisal hologra)no oporoko. #o jo je spravil v predal, se mu je polila vaza in voda je uniila oporoko, tako da ni bilo videti datuma in podpisa. +li bodo intestatni dedii uspeno izpodbijali oporoko$ #aj je hologra)na oporoka$ + umre, doma ima sliko od 56ja. +6jev dedi misli da pripada slika zapuini in jo obesi v svojo dnevno sobo. +li jo lahko priposestvuje$ V em je problem$ #aj je vstopna pravica$ + je zelo bogat in ima veliko premoenje, vendar nobenih sorodnikov. #aj bo njegovo zapuino po smrti$ + bo svoje premoenje zapustil otrokom, a bi rad tudi soprogi naklonil premoenje. Ee bi pa elel, da bi soproga, e bi se znova poroila, okodovala otroke. #aj bi mu svetovali naj naredi$ + naredi hologra)no oporoko. V njej postavi za dedinjo kolegico 5. + je imel se * polnoletne sinove. + je slial, da kolegica 5 ni bila ravno v najbolji odnosih z +6jem, kot je to on mislil, zato se odloi razveljavit oporoko, ker pa tega direktno ni mogle, ker je bila oporoka shranjena pri (6ju, mu je poslal mail. !rugi dan + v prometni nesrei umre. #do bo dedoval$ kaj je sploh hologra)na oporoka $ D?oj dedi bodi +, e bo moj dedi 5.D 2a kakno postavitev dedia gre in kaj bo z njeno veljavnostjo$ 8e je v oporoki brez razloga razdedinil edinega sina. #aj lahko naredi sin po Justinjanovem pravu$ #aj mu pripada, e bo pravno sredstvo uspeno$ ?aterialno nujni dedi ne dobi ni po oporoki. #aj lahko zahteva$ Eavedi pravno sredstvo. !edi je plaal dolg za katerega ni vedel, da ga je e plaal zapustnik. %ojasni ali je tradicija uspena. #atera pravna sredstva pridejo v potev$ #akno pravno sredstvo ima na voljo sin, ki ga je oe neupravieno razdedinil$ #aj bo s tem dobil$ DAicij naj bo dedi, e bo dedi 'ej.D %ojasni. +li mi obljubi dati 1::, e me ne bo napisal v oporoko$ #aj je to$ + je bil izredno nesramen do sunjev vendar ko je umrl se jim je hotel oddoliti za storjeno zlo in je veliko sunjem z volili podelil prostost.!ediu to ni bilo ugodno, ker je poleg tega moral poplaati veliko +6jevih dolgov.#aj lahko stori$ + je bil vdovec. 2adnja leta je zanj skrbela 5. + bi rad zapustil svoje premoenje 5, a se boji, da bodo dedii izpodbijali oporoko. 'vetuj +6ju. + ne eli, da bi dedoval kdo od njegovih sorodnikov. #aj lahko stori, da ne dobijo niti nujnih deleev$
01

+6jev dedi 5 je (6ju izroil !6jevo stvar kot volilo.%o dveh letih pride ! do (6ja in med njima pride do sporo zaradi stvari. #ako bo spor reen po rimskem pravu$ Eemo pro parte testatus, pro parte intestatus decedere potest. + se po smrti ene znova poroi, a z drugo eno nima otrok. #aj lahko stori, da bo zagotovil, da bodo njegovi mladoletni otroci dedovali, da bo preskrbljena ena, vendar da le6ta ne bi z novo moitvijo okodovala dediev. Ctemelji& #aj se zgodi, e je + v oporoki zapisal,DVse deduje moj prijatelj, e bo maeval mojega sina. ?oj drugi sin bo razdedinjen, ker noe maevati svojega brata.D #daj mora biti po rimskem pravu dedi pasivno oporono sposoben$ #akna je razlika med vstopno pravico in transmisijo$ V em je problem postavitve dedia na doloeno stvar$ 2apustnik hoe dati otrokom in eni premoenje, a se boji da se bo ena vnovi poroila. #aj lahko naredi$
9A:INSKI REKI
A&&e!i$ &e it "rin&i"ali. Dodatek pripade glavni stvari. 'transka stvar sledi pravni usodi glavne stvari. ' trajno povezavo dveh stvari preneha lastninska pravica na manj pomembni stvari, ker jo glavna stvar stvarnopravno absorbira. 5ivi lastnik stvari, ki je na ta nain prenehala obstajati kot samostojna stvar ima zoper lastnika glavne stvari obligacijskopravni zahtevek na povrailo vrednosti svoje stvari. A&&e!i$ "$!!e!!i$ni!. Vtetje priposestvovalnega asa prednika v prid singularnemu pravnemu nasledniku. 'ingularni pravni naslednik .npr. kupec, ki mu je bila stvar izroena/, si je smel vteti odsvojiteljev priposestvovalni as v svojo priposestvovalno dobo. #er pa je singularni pravni naslednik zael ob pridobitvi posesti novo priposestvovanje, eprav si je smel vteti priposestvovalni as svojega prednika, sta morala biti oba 7 prednik in naslednik 7 v dobri veri, ko sta pridobila posest. V tem primeru je e po rimskem pravu veljalo naelo mala )ides superveniens nocet. Am%i.)ita! &$ntra !ti")lat$rem. Nejasnost pri stipulacijski pogod i je v kodo upnika !stipulatorja". #er je bila vloga dolnika pri stipulaciji povsem pasivna, se je vsaka nejasnost pri interpretaciji pogodbe razlagala v kodo upnika. Cpnik bi bil namre mogel pogodbo )ormulirati jasneje. 1e je ni, mora nostiti posledice. /a!)m !entit $min)!. Nakljuje trpi lastnik. Qkodo, ki nastane po nakljuju trpi lastnik, tj. tisti, v igar premoenju je nastala. Bzjemoma je lahko nekdo prevzel odgovornost za nakljuno kodo, ne a tudi za vijo silo. /a!)! a n)ll$ "rae!tant)r. #a nakljuja nihe ne odgovarja. /a#eat em"t$r.

$upec !je tisti% ki" naj pazi. 1e ni po sredi prodajaleva prevara ali kaj podobnega, oziroma e ni izrecno dogovorjeno kaj drugega, potem nosi kupec nevarnost napak prodane stvari, e jih pravoasno ne opazi in graja. /$m"en!ati$ &$m"en!ati$ni! n$n at)r. Po otanje po ota ni dopustno. %ravilo, po katerem tonik ni smel izigrati toenevega pobotanja s tem, da bi repliciral pobot, tj. uveljavljal zoper toenevo pobotanje novo terjatev, ki jo prvotno ni iztoeval. /$m"en!ati$ e!t e%iti et &re iti inter !e &$ntri%)ti$. Po otanje je medse ojno poraunanje !do esedno& zdruitev" dolga in terjatve. %raviloma lahko pride do pobotanja, e obstajata med istima subjektoma v nasprotni smeri hkrati vsaj dve dospeli, enakovrstni, likvidni in medsebojni obveznosti. /$n&)r!)! )ar)m &a)!ar)m l)&rati#ar)m. 'tek dveh neodplanih pravnih temeljev. 1e upnik terja doloeno stvar od dolnika iz nekega neodplanega .lukrativnega/ pravnega posla .npr. volila/, pa jo medtem pridobi od istega dolnika iz drugega neodplanega pravnega posla .npr. kot darilo/, ne more na podlagi prvega pravnega posla terjati ne stvari, ne njene vrednosti. Damn)m &$r"$re &$r"$ri at)m. Pokod o mora povzroiti neposredno storilevo delovanje na tujo stvar. Dare in !$l)t)m e!t #en ere. Dati namesto plaila je !enako kot" prodati. 1e sprejme upnik namesto dolgovane neko nadomestno izpolnitev, odgovarja dolnik za stvarne in pravne napake izroene stvari enako kot prodajalec, tj. enako kot e bi upniku stvar prodal. V rimskem pravu je bilo to pomembno zlasti v zvezi z problemom evikcije stvari, ki je bila dana namesto plaila. Diei a ie&ti$ "r$ re$. Pristavitev roka je v korist dolnika. 8bveznost nastane praviloma s sklenitvijo pogodbe. ' tem pridobi upnik pravico, da terja od dolnika izpolnitev. 1e je pogodbi pristavljen as, do katerega je treba obveznost izpolniti, se s tem odgodi upnikova monost , da terja pred potekom dogovorjenega roka. 2ato je pristavitev roka v prid dolniku, ki mu obveznosti ni treba izpolniti takoj. Cpnik dolnika ne more prej terjati, dolnik pa lahko upniku prej izpolni .izjema, depositum/. Die! &$e"t)! "r$ &$m"let$ -a%et)r. #aetni dan se teje za e konanega. #adar je lo za pridobitev doloene pravice, se je v rimskem in v obem pravu telo, da je rok potekel, ko je napoil njegov zadnji dan. V ostalih primerih se je telo, da se je rok konal z iztekom njegovega zadnjega dne. Die! inter"ellat "r$ -$mine. (ok opominja za !tj) namesto" loveka. 1e je za izpolnitev obveznosti doloen rok, potem pride dolnik v zamudo, e obveznosti ne izpolni ob njegovem poteku, ne da bi ga moral upnik pred tem opomniti. %otek roka prevzame vlogo upnikove zahteve, naj dolnik izpolni in uinkuje kot neke vrste potencialni opomin. D$l)! !em"er "rae!tat)r.
0*

#a naklep se vedno odgovarja. 8dgovornosti za naklepno povzroeno kodo se stranka ne more vnaprej reiti niti z izrecnim dogovorom. Aak dogovor bi bil nien.
D)ae re! !)nt in $%li.ati$ne3 )na e!t in !$l)ti$ne. Dolgovana sta dva predmeta% vendar je tre a dati le enega. ;ine! man ati ili.enter !t) ienti !)nt. Mej naroila se je tre a skr no drati. ;)r !em"er in m$ra. *at je vedno v zamudi. Aat je glede vrnitve ukradene stvari vedno v zamudi. %ravilo, po katerem je s tatvino nastalo med okradenim in tatom obligacijsko razmerje. Aat je moral ukradeno stvar vrniti lastniku. %odobno kot dolnik, ki je priel v zamudo, je nosil nevarnost njenega nakljunega unienja ali poslabanja. 1e je bila stvar uniena, je moral plaati njeno vrednost. %oleg tega je moral kot kazen plaati okradenemu tudi vekratnik vrednosti ukradene stvari. ;)rt)m !ine a**e&t) *)ran i n$n &$mmittit)r. *atvine ni mogoe zagreiti rez tatinskega namena. 1e je nekdo odvzel drugemu stvar, je mogoe govoriti o tatvini le takrat, kadar je to storil s tatinskim namenom tj. z namenom, da si odvzeto stvar protipravno prilasti. Ravnati je moral naklepno. I.n$rantia *a&ti n$n n$&et. Nepoznavanje dejstev ne koduje. Eepoznavanje dejanskih okoliin stranki ne koduje. 'tranka, ki je bila zaradi nepoznavanja dejstev v zmoti, se lahko nanjo sklicuje in zahteva razveljavitev pravnih uinkov, ki so nastali zaradi zmote. I.n$rantia i)ri! n$&et. Nepoznavanje prava koduje. 'tranka se praviloma ne more uspeno sklicevati na nepoznavanje prava. %ravo namre lahko velja le v okviru )ikcije, da vsi subjekti poznajo vsa pravna pravila, in da so se torej dolni po njih ravnati. Aa )ikcija omogoa premostitev problema, ki bi se pojavil, ko bi pravni red uveljavljal svoje sankcije tudi nasproti tistemu, ki dejansko ni poznal vsebine konkretnega predpisa. 5rez take )ikcije bi se namre takemu subjektu godila oitna krivica. Im"$!!i%ili! &$n i&i$ "r$ n$n !&ri"ta -a%et)r. Nemogo pogoj se teje za nezapisanega. 'prva je veljalo to le za oporone odredbe. #asneje se je splono uveljavilo naziranje, po katerem se nemogo razvezni pogoj teje za neobstojeega, medtem ko nemogo odloni pogoj preprei nastanek pravnih uinkov pravnega posla. Im"$!!i%il)m n)lla $%li.ati$ e!t. Nina je o veznost glede tistega% kar je nemogoe. In#it)! nem$ rem &$.it)r e*en ere. Nikogar ni mogoe siliti% da proti svoji volji rani stvar. V lastninski pravdi se toenec ni dolan spustiti v razpravljanje oziroma ni dolan braniti stvari. %redmet spora je stvar, ki jo sodie lahko prisodi toniku, e
00

je toenec noe braniti. Aonik, ki mu je stvar prisojena, ker je toenec ni branil, je s tem praviloma na istem, kot e bi mu bila prisojena po izvedenem postopku.
I"!$ i)re &$m"en!at)r. Po ota se po samem pravu. !o pobota pride s pobotno izjavo, pri emer uinkuje pobotanje od trenutka, ko so se stekli pogoji zanj. 9e4 "$!teri$r er$.at le.i "ri$ri. Pozneji zakon razveljavlja prejnjega. Aa rek izhaja iz enega od temeljnih nael rimskega prava, po katerem ima nasprotno dejanje .t.i. contrarius actus/ za posledico ukinitev pravnih uinkov, ki so nastali s prvim pravnim dejanjem. %ravne uinke je torej mogoe odpraviti po poti, po kateri so nastali. Ao naelo se ne nanaa le na pogodbeno pravo, marve velja splono. 2aradi tega ima izdaja zakona za posledico odpravo vseh starejih predpisov, ki so v nasprotju z novim zakonom. 1as izdaje splonega pravnega akta pa je hkrati kriterij za uskladitev pravnih aktov iste stopnje, ker mlaji predpis razveljavlja starejega. Mala *i e! !)"er#enien! 7n$n8 n$&et. Naknadna zla vera !ne" koduje. Rimsko pravo je jemalo kot izhodie za presojanje priposestvovaleve dobre vere zaetek priposestvovanja. 2ato je veljalo, da se lahko priposestvovanje uspeno kona, eprav je priposestvovaleva dobra vera prenehala e pred potekom priposestvovalne dobe, e je le obstajala na zaetku priposestvovanja. 8be pravo, ki je gledalo na celotno zadevo .tudi/ z moralnega vidika .nemoralno pa bi bilo, e bi stvar priposestvoval nekdo, ki bi vedel, da mu ne pripada/, je rimsko stalie revidiralo tako, da je moral biti poslej priposestvovalec ves as priposestvovanja v dobri veri in mu je naknadna zla vera kodovala. Na!&it)r)! "r$ iam nat$ -a%et)r3 <)$tien! e &$mm$ i! ei)! a.it)r. $olikor gre za njegove pravice% se zarodek teje za e rojenega. Eamen pravila je, da se zavarujejo interesi e nerojenega otroka, e se kasneje rodi iv. =e6ti bi bili lahko prizadeti, e bi upotevali resnino stanje stvari, tj. e bi upotevali, da lahko )izina oseba nastane ele z rojstvom. ' tem, da pravo )ingira rojstvo nerojenega otroka, zavaruje zlasti njegove interese na podroju dedovanja. Ne )ltra alter)m tant)m. + restovanje se ustavi% ko o resti doseejo viino glavnice. Nemini re! !)a !er#it. Nihe ne more imeti slunosti na svoji stvari. #er je slunost stvarna pravica na tuji stvari, ne more imeti lastnik slunosti na svoji stvari. #adar je slunostni upravienec postal .npr. z dedovanjem/ lastnik sluee stvari, ali pa e je lastnik slueega zemljia postal tudi lastnik gospodujoega zemljia, je slunost prenehala con)usione. Ao pravilo je veljalo za vse stvarne pravice na tuji stvari, ne samo za slunosti. Nem$ alteri !ti")lari "$te!t. Nihe si ne more dati o lju iti za drugega. %o tem pravilu niso bile veljavne pogodbe v korist tretjim osebam. Rimsko pravo je poznalo le dve izjemi, sin pod oetovo oblastjo in suenj. V nobenem od primerov pa niso imeli obutka, da gre za zastopanje, ker so teli sina in sunja za podaljano roko oeta oziroma gospodarja. Nem$ "l)! i)ri! a ali)m tran!*erre "$te!t3 <)am i"!e -a%et.
04
Nihe ne more na drugega prenesti ve pravic% kot jih ima sam. Aemeljno naelo vseh izvedenih .derivatnih/ nainov pridobitve lastninske in drugih pravic. #er ne gre za nastanek nove, marve le za prenos obstojee pravice, lahko pridobitelj dobi najve toliko pravice, kolikor jo je odsvojitelj imel. Nem$ !i%i i"!e &a)!am "$!!e!!i$ni! m)tare "$te!t. Nihe ne more sam pri se i spremeniti !pravnega" temelja svoje posesti. %ravilo, po katerem ni bilo brez ustreznega pravnega temelja mogoe postati iz detentorja .tj. tistega, ki ima stvar samo v svoji oblasti/ posestnik .tj. tisti, ki ima poleg dejanske oblastni tudi posestno voljo/. #dor bi samovoljno postal posestnik .tj. kdor bi si stvar prilastil/, bi s tem zagreil delikt, ker bi mu manjkal pravni temelj. %ravni temelj pa je lahko nastal le iz nekega pravnega posla, ki je imel praviloma za posledico prenos lastninske pravice. N$mina i"!$ i)re i#i!a. *erjatve so razdeljene po samem pravu. %ravilo, po katerem zapustnikovih terjatev in obveznosti ni potrebno posebej deliti med dedie, marve se mednje porazdelijo ipso iure in sorazmerno z njihovimi dednimi delei. N) a #$l)nta! $mini !)**i&it a rem tran!*eren am. 'ama !gola" lastnikova volja zadoa za prenos stvari. Omni! &$m emnati$ "e&)naria e!t. Vsaka o sod a je denarna. Pa&t)m e !)&&e!!i$ne *)t)ra e!t illi&it)m. Dogovor o odoi dediini je nedopusten. !ogovor o bodoi dediini, tj. o dediini e ive osebe, je proti dobrim egam in navadam .contra bonus mores/. Par! "r$ in i#i!$. Miselni oziroma idealni dele. Je dele na )izino nerazdeljeni stvari. ?oen je tako na )izino deljivi kot na nedeljivi stvari. V tej obliki je na isti stvari lahko imelo ve oseb skupno lastninsko pravico, zastavno pravico ali uitek, ne pa zemljikih slunosti ali rabe. Pi.n$ri! &a)!a in i#i!a. Pravni poloaj zastave je nedeljiv. %ravilo, po katerem zastavni upnik kljub delnemu poplailu z zastavno pravico zavarovane terjatve, ni dolan vrniti nobene od ve zastavljenih stvari. Qteje se, da so vse predmet ene zastavne pravice, ki je nedeljiva. Peri&)l)m e!t em"t$ri! "er*e&ta em"ti$ne. Nevarnost je kupeva% ko je kupna pogod a per,ektna. %ravilo, po katerem je nevarnost nakljunega unienja stvari prela na kupca s trenutkom per)ektnosti .tj. dokonnosti/ pogodbe. %er)ektna je postala pogodba naeloma s sklenitvijo oziroma ko je bilo znano kaj se prodaja in za koliko se prodaja oziroma s potekom roka ali z izpolnitvijo pogoja, e je bila sklenjena z rokom ali pogojno. Pl)! &a)ti$ni! in re e!t <)am in "er!$na. Ve varine je v stvari kot v ose i. 2a upnika je bolje, e je njegova terjatev zavarovana z zastavno pravico, kot pa s porotvom. %rednost zastavne pravice je v monosti neposrednega poplaila s prodajo zastavljene stvari, medtem ko je treba od poroka ele terjati in se lahko zgodi, da ni plaevit. 'laba stran
09

zastavne pravice je seveda v monosti poslabanja ali unienja zastavljene stvari kot tudi izgube vrednosti zaradi njene zastarelosti in nakljunega unienja.
Pl)! #alere <)$ a.it)r <)am <)$ !im)late &$n&i"it)r. Ve velja to% kar je hoteno% kakor tisto% kar je simulirano. Eavidezni pravni posel zato ne velja, ker ni hoten, prikriti pravni posel pa velja le toliko, kolikor sta stranki s svojim navideznim pravnim poslom izpolnili vse, kar je potrebno, da nastane prikriti pravni posel .npr. darilna pogodba je veljavna brez vseh oblinosti, e ne presega zneska 4:: solidov, za katerega je potrebna sodna insinuacija/. Prae ia #i&ina e!!e e%ent. #emljia morajo iti sosednja. Eaelo zemljikih slunosti, po katerem morata gospodujoe in sluee zemljie mejiti druga na drugo. 1e lei med gospodujoim in slueim zemljiem zemljie, ki ni obremenjeno s slunostjo, je to ovira za obstoj slunosti. Pri$r tem"$re3 "$ti$r i)re. Prejnji po asu% moneji po pravici. Eaelo pri poplailu iz stvari, ki je bila zapored zastavljena ve zastavnim upnikom. %ri tem je imel praviloma stareji zastavni upnik prednost pred poznejim. =)i ta&et3 n$n )ti<)e *atet)r5 !e tamen #er)m e!t e)m n$n ne.are. $dor moli nikakor ne priznava% vendar pa je res% da ne zanika. ?olk v rimskem pravu za stranko ni mogel imeti posledic izjave poslovne volje. #ljub temu pa stranka, ki je molala, ni mogla trditi, da je nasprotovala tistemu, kar je vsebovala izjava nasprotne stranke. =)i ta&et 7)%i l$<)i e%)it a& "$t)it8 &$n!entire #i et)r. $dor moli% se zdi da pritrjuje !ko i moral in mogel govoriti". Rimskemu vrednotenju molka je dodalo obe pravo moralni predznak, na molk ni gledalo z vidika njegovih dejanskih uinkov, tj. z vidika odsotnosti izjave poslovne volje, temve z vidika odgovornosti stranke, ki niesar ne ree, eprav bi to mogla in eprav bi to od nje priakovali. 'tranka, ki je molala, nosi enake posledice, kot bi jih nosila, e bi se z izjavo izrecno strinjala. =)i initi$ #iti$!)m e!t3 n$n "$te!t tra&t) tem"$ri! &$n#ale!&ere. $ar je od samega zaetka nino% ne more konvalidirati s potekom asa. 1e je odpadel razlog, ki je povzroil ninost pravnega posla, le6ta ne postane veljaven. 2lasti se to ne spremeni s potekom asa. =)$ !ine ie e%et)r3 !tatim e%et)r. $ar je dolgovano rez roka% je dolgovano takoj. Eaelno zapade obveznost s svojim nastankom. Cpnik lahko takoj terja izpolnitev, dolnik pa pride v zamudo, e izpolnitve ne opravi, ko ga upnik opomni. Re! &)m $mni &a)!a. 'tvar !kot predmet postopka" z vsem tistim% kar i lastnik imel% e i mu ila stvar vrnjena v asu litiskontestacije. Re! n)lli)! "rim$ $&&)"anti.
0;

Nikogarnja stvar !pripade" prvemu okupantu. 'tvar, ki ni last nikogar postane last tistega, ki jo vzame v posest z namenom, da postane njen lastnik. Eikogarnja stvar .res nullius/ je lahko preminina, na kateri od zaetka njenega obstoja e nihe ni pridobil lastninske pravice, oziroma preminina, na kateri je dosedanji lastnik opustil posest z namenom, da se odree lastninski pravici .derelinkvirana ali zapuena stvar/.
Semel -ere!3 !em"er -ere!. -nkrat dedi% vedno dedi. %ri tem pravilu se je telo, da je pridobitev dediine vedno dokonna. 2aradi tega rimsko pravo pri postavitvi dedia tudi ni dopualo pristavitve razveznega .resolutivnega/ pogoja. !edia tudi ni bilo mogoe postaviti za doloen as. #ljub temu pa so to pravilo lahko obli z vesoljnim )ideikomisom. Sem"er <)i $l$ *e&it3 <)$ min)! -a%eret3 "r$ e$ -a%en )! e!t3 a& !i -a%eret. Vedno mora tisti% ki je nepoteno napravil% da stvari nima% veljati za takega% kakor da i jo imel. Ser#it)! *)n $ )tili! e!!e e%et. 'lunost mora iti gospodujoemu zemljiu koristna. Eaelo, po katerem je bilo mogoe zemljiko slunost ustanoviti le v korist gospodujoega zemljia. Rimljani so namre pojmovali zemljike slunosti kot razmerje med dvema zemljiema, pri emer ima eno .t.i. gospodujoe/ zemljie korist od tega, da njegov vsakokratni lastnik posega na drugo .t.i. sluee zemljie/ in s tem omejuje lastninsko pravico njegovega lastnika. Ser#it)! in *a&ien $ &$n!i!tere ne<)it. 'lunost ne more o stajati v !pozitivni" dajatvi ali storitvi. 5istvo rimske slunosti je v monosti slunostnega upravienca, da posega po sluei stvari ter omejuje lastninsko pravico njenega lastnika. 2aradi tega se njen lastnik temu ni smel upirati in je moral izvrevanje slunosti trpeti. 'lunostni upravienec pa od njega ni mogel zahtevati nobene storitve. Bzjema je bila servitus oneris )erendi. 3ospodujoe poslopje je slonelo na slueem sosedovem zidu ali stebru. =astnik slueega zemljia je moral sluei zid primerno popravljati in vzdrevati v takem stanju, da je bilo mogoe izvrevanje slunosti. Ser#it)! !er#it)te! e!!e n$n "$te!t. 'lunosti na slunosti ni. 1e je ustanovljena neka slunost, se na njej ne more ustanoviti nove slunosti. ' tem bi namre dodatno posegali v lastninsko pravico lastnika sluee stvari .na kar pa lastnik ne bi imel vpliva/. Epr., slunostni upravienec ne more na svoji slunosti pepoti nikomur ustanoviti uitka ali rabe. Ser#it)! &i#ilter )ten )m e!t. 'lunost je tre a izvrevati o zirno. 1eprav obstaja slunost na celotnem zemljiu, vsebuje tiho omejitev. 'lunostni upravienec pri slunosti pepoti npr. ne sme hoditi kjerkoli .npr. skozi hio, ki stoji na zemljiu, skozi vinograd, ko bi mogel iti drugje/, marve se mora drati ustaljene poti, tako da bo lastniku slueega zemljia im manj kode. 1eprav ima torej slunostni upravienec pravico v polni meri izvrevati svojo pravico, mora to poeti obzirno in ne sme lastniku sluee stvari povzroati nepotrebne kode. S$&ii mei !$&i)! me)! !$&i)! n$n e!t. Dru enik mojega dru enika ni moj dru enik. !rubeno razmerje nastane le med sopogodbeniki drubene pogodbe. 1e je eden od drubenikov hkrati drubenik neke druge drube, potem se to tie samo
0>

njegaG na drubenike drubene pogodbe, ki jo sklepa, se pravni uinki drubenih pogodb, ki jih je e sklenil, ne raztezajo. S"e&ie! "erit ei &)i e%et)r3 .en)! "erire n$n &en!et)r. .ndividualno doloena stvar !species" propade tistemu% komur je dolgovana% medtem ko se teje% da po vrsti doloena stvar sploh ne more propasti. 5istvo species je, da obstaja v enem samem primerku, da je torej nenadomestna. 1e je taka stvar predmet obveznosti in je po nakljuju uniena, potem obveznost zaradi nemonosti izpolnitve preneha. S)%!tit)t)! !)%!tit)t$3 !)%!tit)t)! in!tit)t$. $dor je postavljen kot nadomestni dedi nadomestnemu dediu% je postavljen kot nadomestni dedi !prvopostavljenem" dediu. %o tem pravilu je vsak od ve substitutov upravien do dedovanja, e ne deduje prvopostavljeni dedi, in e so pred njim postavljeni substituti odpadli. %ravilo ni veljalo pri )ideikomisarini substituciji. S)&&e!i$ in )!)&a"i$nem. Dedi podeduje tudi potek priposestvovanja. 1e je priposestvovalec umrl, se je priposestvovanje nadaljevalo najprej v prid leei zapuini, nato pa v prid dediu. #er je dedi samo nadaljeval in dokonal zapustnikovo priposestvovanje, je bilo dovolj, da je zapustnik zael stvar priposestvovati v dobri veri 7 e ni, dedi ni mogel priposestvovanja ne nadaljevati ne sam zaeti. S)"er*i&ie! !$l$ &e it. $ar je z zemljiem trdno spojeno% pripada zemljiu. Eaelo po katerem lastninska pravica na stvari, ki je z zemljiem trdno spojena, preide v lastninsko pravico na zemljiu. =atnik zemljia postane s tem tudi lastnik te stvari. :em")! )tile rati$ne initii et &)r!)!. $oristen as glede zaetka in konca. :$t .ra )! <)$t .enerati$ni!. *oliko stopenj sorodstva% kolikor rojstev. %ravilo, po katerem so se po rimskem pravu raunale stopnje sorodstva. 1e gre za sorodstvo v navpini liniji, potem sta sorodnika v tisti stopnji .kolenu/ sorodstva, kolikor je med njima rojstev. 1e pa sta v sorodu v stranski liniji, sta sorodnika v tisti stopnji .kolenu/ sorodstva, kolikor je bilo rojstev med vsakim od njiju in skupnim prednikom. Una re! e!t in $%li.ati$ne3 )ae !)nt in !$l)ti$ne. Dolnik dolguje neko doloeno terjatev% namesto nje pa sme dati neko drugo terjatev. U!)!*r)&t)! alienari n$n "$te!t. !'lunosti" uitka ni mogoe odsvojiti. %ravica uitka spada med osebne slunosti. Citkar sme slueo stvar uporabljati in pridobivati vse njene redne donose, ne sme pa posegati v substanco stvari. #ot strogo osebna pravica je slunost uitka vezana na osebo uitkarja in z njegovo smrtjo preneha. 1eprav je smel uitkar po rimskem pravu prenesti na drugega izvrevanje uitka, ni mogel prenesti nanj tudi same pravice. Vim #i re"ellere li&et.
0@

'ila se sme zavrniti s silo. Rek je nastal v zvezi z pretorskimi posestnimi interdikti. Qtelo se je, da se sme posestnik s silo upreti poskusu nasilne spremembe trenutnega posestnega stanja, ne da bi bilo zaradi tega mogoe zoper njega naperiti interdikt de vi .zaradi sile/.
4:
V$l)nta! te!tat$ri! am%)lat$ria e!t )!<)e a #itae !)"rem)m e4it)m. Volja oporoitelja je spremenljiva vse do poslednjega trenutka !do esedno& konca" ivljenja. 8poroitelj lahko vse do zadnjega trenutka svojega ivljenja spremeni ali napravi .novo/ oporoko. !okler ne umre, ni mogoe zatrdno rei, kdo bo njegov dedi, ker se lahko e zadnji trenutek premisli. V tem pogledu je njegova volja vse do zadnjega spremenljiva.
41

Stara Izpitna Vpraĺ Anja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Stara Izpitna Vpraĺ Anja

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Stara Izpitna Vpraĺ Anja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

;. 2akaj je toba conductio )urtiva ugodneja od rei vindicatio$

>. #aj je mentalna rezervacija$ +li je pravno upotevana$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

@. #aj je poravnava$ #akno pravno sredstvo je na voljo$

10. #aj je konvalescenca$ #ateri so pogoji zanjo$ Eapii primer

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

1>. %ravni posel v korist tretji osebi.

1@. 8bligacijskopravni uinki pri nakljuni premoenjski skupnosti&

:. Razloi, eH nunc in eH tunc.

1. %osebni razlogi za prenehanje zastavne pravice.

. Eekdo zgradi v hio tuj tram. #aj se zgodi$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

0. %ars "uanta, pars "uota 6 razloi praktine razlike&

@. Eapii primer za doloeno in za dololjivo kupnino&

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

*:. %raktini pomen naela ipso iure compensatur&

* . + in 5 se dogovorita, da + spravi 56jev )otoaparat v svoj se). + mu aparat vrne, ko mu na njegovo

**. 5 je dolan +6ju denar, ki mu ga je posodil. Javi se (, da poravna dolg.

*@. V em je razlika med pravo in nepristno hrambo$

0 . + je e dolgo akal na gradbeno dovoljenje. 5 mu je svetoval, da naj da re)erentu na obini kuverto z

04. + posodi 56ju 1:. 5 se zavee, da vrne 11 zaradi obresti. #omentiraj&

41. Eapii praktien primer konstituta. #aj je njegova vsebina in bistvo$

40. #aj je teorija zaupanja in na kaj se je nanaala$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

9:. #aj je bila popularna toba$ Eavedi primer&

9*. %ri +6ju se je oglasil 5 s pronjo, da mu posodi motorno ago, ki jo je videl v

99. #aj je ara in kje so jo v rimskem pravu uporabljali$

9@. #je se uporablja restitutorna klavzula$ #ako se glasi$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

;@. #aj je replica.tio/$

> . + polje 56ju pismo, pismo ne prispe. #do trpi kodo$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

@:. + zastavi 56ju kravo. #ako je z mlekom$

@ . Eapii primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo

D%ars pro indivisoD #aj pomeni ta izraz$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

#do je )iktivni posestnik$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

Rek,D2mota o imenu ne koduje.D #aj pomeni$ Eavedi primer.

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

Razloi pojem litiskontestacija in kaken pomen ima v rimskem pravu$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

=astnik da svojo stvar v zakup. #do je posestnik$ Ctemelji&

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 10*.

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

a. +li obljubi dati 'tiha ali %am)ila$ 8bljubim %am)ila.

b. +li obljubi dati 1:: ali ::$ 8bljubim 1::.

b. ?u 5 da toliko, kolikor se mu zdiG

c. ?u 5 da toliko, kolikor ima v blagajni.

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja 14>.

+ je izgubil neko stvar in ne ve kje je. +li jo je zato nehal posedovati$

+ prepusti 56ju sekiro v prekarij. #ako je s prekarijskim razmerjem$

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

+ je postavil na 56jevem zemljiu montano hiico. #ako je z lastninsko pravico na njej$

?o podari eni briljanten prstan. +li bo tradicija uspena$