Interna medicina

Nastavnik:
Prof. dr. Vlado \or|ieski
 Fond na ~asovi: 2+1
 e-mail za kontakt:
gorgieski.vlado@yahoo.com.mk
 informacii na: www.vmsb.uklo.edu.mk

Denovi za priem na studenti:

 Ponedelnik: 15:00 – 16:00
Literatura:
 Interna medicina, tom 1, tom 2, Makedonska
riznica, Kumanovo, 2003, Vladimir Serafimoski
 Interna medicina,Savremena administracija,
Beograd, 1998, Marcus A Krupp
 Repetitorium iz interne medicine, Savremena
administracija, Beograd, 1997, Mihailo Staji}
Po{iroka literatura

 Harrison’s Principles of Internal Medicine, 16

th Editional, McGraw-Hill Companies, 2005,
Kasper, Dennis L.;Braunwald,Eugene;
Celi na predmetot:
 da gi vovede studentite vo sodr`inite na internata
medicina

 da gi zapoznae studentite so najnovite

dostignuvawa vo dijagnostikata i tretmanot na
internisti~kite zaboluvawa
Kontinuirana proverka na znaeweto
i ispit:
Redovnite studenti imaat mo`nost da go polo`at
ispitot po pat na kolokviumi i ostanatite navedeni
aktivnosti i toa na sledniov na~in:
 kolokvium 1 40%
 kolokvium 2 40%
 aktivnost na ~asovite i ve`bite,
 samostojni doma{ni raboti 10%
 seminarski trudovi 10%
 100%
Realizacija na nastavnata programa:

 Nastavnata programa na predmetot Interna

medicina }e bide realizirana preku predavawa –
interaktivna nastava, ve`bi, diskusii, samostojni
doma{ni raboti i seminarski trudovi.
 “Zdravje e sostojba na potpolna fizi~ka, mentalna
i socijalna blagosostojba”
 Vo zdrav organizam postoi postojanost na
vnatre{na sredina-homeostaza
 Bolest e sostojba na poremetena gradba i funkcija
na kletka, tkivo ili organ
Nadvore{ni pri~ini za bolest
 fizi~ki-visoka i niska temperatura,atmosferski i
barometarski pritisok,jonizira~ko
zra~ewe,elektri~na energija
 hemiski- hemikalii,te{ki metali, kiselini,bazi
 biolo{ki-paraziti,protozoi,bakterii,virusi
Vnatre{ni

 nasledni
 vrodeni
 poremetuvawe na imunitetot
 psihosomatski
Bolesti na organite za di{ewe

Osnovnata uloga na respiratorniot sistem e

da ovozmo`i nepre~ena razmena na gasovi
pomw|u oranizmot i negovoto okruzuvawe
Simptomi
 te{ko di{ewe (dyspnea)
 ka{lica (suva,neproduktivna i produktivna
 iska{luvawe (ekspektoracija) lepliv i `ilav sekret
(astma),nelepliv (bronhitis),bistar,maten
 hemoptizii-iska{luvawe na mali koli~ini na krv
 hemoptoe-pojava na pogolemo koli~estvo na krv
 gradna bolka
 cijanoza-sinkavo (modro) prebojuvawe na koza i
ligavici
Dijagnosti~ki metodi
 rutinska radiografija
 kompjuterizivana tomografija-morfolo{ki
promeni na organite na gradniot ko{ (maligni
zaboluvana na belite drbovi i pleurata)
 magneten rezonans-kade drugite metodi ne ja
potvrduvaat dijagnozata
 scintigrafija-vizualizacija na krvnite sadovi i
di{nite pati{ta so radioizotopi
 pulmonalna angiografija
 ultrazvuk
 spirometrija-poremetuvawe na ventilacijata vo
mir
 endoskopija-bronhoskopija – morfologija na
di{nite pati{ta
Hroni~na opstruktivna bolest na belite
drobovi (HOBB)
Hroni~nata opstruktivna bolest se
karakterizira so hroni~no ireverzibilen,
ograni~en protok na vozduh niz di{nite
pati{ta, a retko reverzibilen
nea ja so~inuvaat tri entiteti:
 hroni~en bronhitis

 bolest na malite di{ni pati{ta

 emfizem
Elementi bitni za dijagnoza
 anamnesti~ki podatoci za pu{ewe
 hroni~no ka{lawe so iska{luvawe (kaj hroni~niot
bronhitis) i dispnea (kaj emfizemot)
 bronhiti~ni {umovi, smalen intenzitet na di{niot
zvuk i prodol`en ekspirium
 smalen protok na vozdu{nata struja vo di{nite
pati{ta pri funkcionalno ispituvawe na belite
drobovi
Etiologija
Nedovolno jasna
 pu{ewe

 zagaduvawe na vozduhot

 infekcija na di{nite pati{ta

 semejni i genetski faktori

 alergija
Hroni~en bronhitis

E sostojba pridru`ena so prekumerna

traheobronhijalna produkcija na mukus
dovolen da predizvika ka{lica najmalku
tri meseci vo godinata pove}e od dve godini
po red
Etiologija

 povtoruva~ki infekcii od mikroorganizmi,bakterii

i virusi
 pu{ewe
 aerozagaduvawe
Klini~ka slika
Simptomi i znaci:
 ka{lawe i iska{luvawe, vo napadi, naj~esto vo
utrinskite ~asovi
 ka{laweto e provocirano so laden i zagaden
vozduh
 iska{luvaweto e so razli~na koli~ina, izgled, boja
i miris
 gu{ewe
 spazam
 edem na sluznicata
 poka~ena temperatura
 hemoptizii
Laboratoriski naodi:
 policitemija (kako posledica na postojana
hipoksemija)
Rendgenski naodi:
 poja~ana bronhijalna {ara “valkani beli drobovi”

 golemo i horizontalno srce

 belodrobna hipertenzija
Lekuvawe
 otsranuvawe na etiolo{kite faktori
 bronhodilatetorni sredstva (Aminophyllin)
 ekspektoransi
 antibiotici
Nega

 topli vitaminski pijaloci

 pogodna pol`ba za di{ee i iska{luvawe
 prodol`eno klimatsko lekuvawe
Emfizem

Permanentna abnormalna distenzija na

vozdu{nite prostori distalno od
terminalnite bronhioli so destrukcija
na alveolarnite septi
Etiologija

 dolgotrajno uporno ka{lawe kaj bolni so hroni~en

bronhitis,brohiektazii, bronhijalna
astma,tuberkuloza
 idiopatski ili primaren
Klini~ka slika

Simptomi i znaci:
 ote`nato di{ewe

 ka{lica i pojava na cijanoza

 lesen zamor pri rabota i vo mir

Rendgenski naodi:
 hiperinflacija

 parenhimski buli

 subpleuralni meuri

 namalena periferna {ara

Lekuvawe
 antibiotici
 bronhodilatatori

Ako e prisutna srceva slabost

 diuretici

 kardiotonici
Nega

 op{ta nega i informirawe na pacientot za {tetnoto

deluvawe na lo{ite naviki kako pu{eweto i
vlijanieto na respiratornite infekcii
Brohiektazija

 Pretstavuva definitivna i ireverzibilna dilatacija i

deformacija na lumenot na bronhite
Etiologija
 infektivna grupa se povtoruva~ki epizodi na
infekcii na belite drobovi
 neinfektivni pri~ini-tumori,fibrozni,atelektati~ni i
atherentni procesi,aspiracija i penetracija na
raznovidni masi,pu{ewe, inhalacija na toksi~ni
gasovi
Klini~ka slika

Simptomi i znaci
 hroni~na ka{lica koja vo po~etokot e suva a potoa
produktivna so iska{kuvawe na ispluvok
 sputum-obilen na utro

 hemoptizi

 dispnea

 cijanoza
Dijagnoza
Laboratoriski naod:
 poka~ena sedimentacija,leukocitoza

Rendgenografija:
 mo`e da e normalna – rana faza

 mali cisti~ni praznini, so ili bez hidroaeri~ni

nivoa,sotesti {uplini,lentesti senki vo vid na
“tramvajska pruga”
bronhoskopija i bronhografija
 otkrivaat intrabronhijalni pri~ini (tu|o telo,
tumor) kako i mo`ni komplikacii
kompjuterska tomografija
 najdobri rezultati

spirometrija
 restriktiven tip na ventilatorna insuficiencija
Lekuvawe
 utvrduvawe na etiopatogenetski faktori
 podobruvawe na efikasnosta na eliminacijata na
bronhijalniot sekret – zgolemen vnes na
te~nosti,vitamini,mukoliti~ni
sredstva,ekspektoransi
 antiinflamatorna terapija
 bronhodilatatori
 hirur{ki tretman
Nega
 osnovna nega e zapoznavawe na bolniot so
prirodata na bolesta,
 obuka za izbor na polo`ba i podobra drena`a
 klimatsko lekuvawe
Pnevmonija
E infekcija na belodrobniot parenhim

Na~ini na prenesuvawe:
 aspiracija na mikroorganizmi koi go koloniziraat
orofaringsot
 inhalacija na infektivni aerosoli
 hematogena disiminacija
 direktna inokulacija
Elementi bitni za dijagnoza

 poka~ena temperatura, treska, pleuralna bolka vo

gradniot ko{, ka{lica
 pri fizikalen pregled na gradniot ko{ dokazi za
konsolidacija
 leukocitoza
 dam~esti ili lobarni infiltrati na radiografija na
belodrobniot parenhim
Klini~ka slika
Simptomi i znaci:
 naglo poka~ena telesna temperatura i treska,
isplukavawe na gnoj i bolka vo gradite
 fizikalen pregled: toksi~en izgled, tahikardija,
tahipnea
Dijagnoza
Laboratoriski naod:
 leukocitoza

Rendgenografija:
 mo`e da e normalna – rana faza

 lobarni ili segmentni infiltrati. Mo`e da ima i

plevralen izliv na zafatenata strana
Ispituvawe na sputumot
Invazivni proceduri:
 transtrahealna aspiracija

 perkutana belodrobna punkcija

 fiberopti~ka bronhoskopija

 biopsija
Lekuvawe
 antibiotici so {irok spektar
 antipiretici
 oksigenoterapija
Pneumotoraks

akutna sostojba na ote`nato ili

onevozmo`eno di{ewe poradi prodor na
vozduh pome|u visceralniot i parietalniot
list na pleurata.
Etiologija
sprema pri~inata na nastanuvawe se
razlikuvaat tri oblici:
 spontan

 ve{ta~ki

 traumatski
Elementi bitni za dijagnoza
 akutna bolka od ednata strana na gradniot ko{ i
dispnea, koja ~esto trae nekolku dena
 minimalen fizikalni naod; hiperrezonanca,
namaleni di{ni zvuci, pomestuvawe na
medijastinumot, cijanoza
 prisustvo na pleuralen izliv na ragiografija na beli
drobovi
Klini~ka slika
 ostra bolka vo vid na probodi vo gradite
 ka{lica
 nagla dispnea
 tahikardija
 cijanoza
 kolaps
Dijagnoza
 anamneza
 fizikalen pregled
 labaratoriski naodi:
1. gasnata analiza otkriva hipoksemija kaj
pogolem broj na bolni
2. promena na EKG
rendgenski pregled:
 kolabirani beli drobovi do hilusot, koi so edna
tanka linija se ograni~eni sprema prosvetleniot
hemitoraks, kade ne se gleda belodrobna {ara
 najdobro e da se slika vo ekspirium

 koga ima sekundaren izliv, toj se otkriva so

karakteristi~ni hirdo-vozdu{ni nivoa
Lekuvawe
 zavisi od te`inata na bolesta
 miruvawe vo krevet, simptomatsko lekuvawe na
ka{licata i bolkata
 malite pneumotoraksi spontano se izlekuvaat
 torakotomija
Astma
Porano be{e etabliran terminot
bronhijalna astma, a denes se upotrebuva
samo terminot astma,bidej}i najnovite
biopti~ni studii poka`aa deka
inflamatorniot proces i promenite pri
astmata ne se lokalizirani samo vo
bronhite, tuku i vo alveolite
 Astmata e hroni~no inflamatorno zaboluvawe na
di{nite pati{ta vo koe u~estvuvaat mnogobrojni
kletki, vklu~itelno mast-kletkite,eozinofilite i T-
limfocitite.
Etiologija
 atopija- perzistenten IgE odgovor na ekstrinzi~ni
proteinski alergeni
 infekcija na respiratorniot sistem
 okolinata i zagaduvawe na vozduhot
 farmakolo{ki stimuli
 fizi~ki napor
 emocionalen stres
Elementi bitni za dijagnoza
 epizodi~na ili hroni~na pojava na
“vizing”,dispnea,ka{lica i ~uvstvo na napnatost vo
gradniot ko{
 pri fizikalen pregled prodol`en ekspirium i difuzen
“vizing”
 ograni~en protok na vozdu{nata struja pri
funkcionalno ispituvawe
 kompletna ili delimi~na reverzija na opstrukcijata
posle primena na bronhodilatatori
Klasifikacija na osnova na etiologijata:
 ekstrinzi~na (alergi~na,atopiska)

 intrinzi~na (nealergi~na,neatopi~na)

Klasifikacija na osnova na te `inata na

bolesta:
 lesna

 sredna

 te{ka
Klini~ka slika
Asmati~niot napad se javuva no}e,so ~uvstvo
na stegawe vo gradite,di{eweto stanuva
~ujno grubo i ostro,svireweto stanuva
ponaglaseno
Simptomi i znaci
 dispnea

 ka{lica

 svirewe vo gradite Wheezing

Dijagnoza
 rekurentni napadi od egzogeni faktori
 karakteristi~ni no}ni i rano utrinski (3-5 ~asot)
asmati~ni simptomi
 povremenost (epizodi~nost) na simptomite,poradi
{to fizikalniot pregled mo`e da bide sosema
normalen
Funkcionalen monitoring i funkcionalni
testovi
 spirometrija

Laboratoriski i drugi ispituvawe

 kompletni analizi na krvta (infekcija)

 rendgengrafija

 zgolemen vkupen broj na eozinofili vo

krvata,sputumot i nazalniot sekret-karakteristi~ni za
astma i marker na te`inata na astmata
 bronhodilatatoren test +
 opredeluvawe na totalen i specifi~en IgE
-zgolemeni
 pozitivni bronhoprovokaciski testovi
 rinoskopija
 fiberopti~ka bronhoskopija
Lekuvawe
 antiinflamatorni lekovi-kortikosteroidi
 bronhodilatatori
 antileukotrieni
 mukolitici
Nega-da se objasni prirodata na
bolesta,etiolo{kite i provokativnite
faktori,zabrana na pu{eweto,prodol`eno
klimatsko lekuvawe