Verifikacija, validacija in izboljevanje

Da lahko vzdrujemo uinkovit sistem vodenja varnosti ivil, mora podjetje validirati, da so vse predpostavke uporabljene v sistemu proizvodnje sira znanstveno utemeljene. Podjetje mora prav tako nartovati, izvajati in dokumentirati redne postopke verifikacije vseh komponent sistema, da tako ovrednoti, ali sistem deluje po vseh priakovanjih, ali pa so potrebne kakne modifikacije. Tako se mora vzpostaviti tudi proces nenehnih izboljav. (Arvanitoyannis, 2009) VALIDACIJA Validacija sistema vodenja varnosti ivil, se nanaa na kontrolne ukrepe tistih kontrolnih kritinih tok, ki so bile e predhodno doloene kot kritine toke, nadzorne ukrepe, ki morajo tako biti validirani e pred samo implementacijo. Tako je e pred validacijo potrebno identificirati kritine toke varnosti v proizvodnji sira, ki bodo preverjene, doloiti zahtevane rezultate varnosti sira, vzpostaviti je potrebno kontrolne ukrepe ter doloiti katere je potrebno tudi validirati. Podjetje mora validirati, da izbrani kontrolni ukrepi dosegajo zaeljeno kontrolo tveganja varnosti sira, ter da so kontrolni ukrepi uinkoviti in zmoni zagotavljanja kontrole tveganja varnosti sira tako, da konni produkt dosega rezultate znotraj predpisanih meja. Ob vsakih spremembah kontrolnih ukrepov pa je potrebno izvesti tudi revalidacijo le-teh. Izvajati je potrebno tudi kontrolo metod monitoringa in merilnih metod (predvsem termografskih metod, pH ). Tako je potrebno opremo kalibrirati ali verificirati v doloenih asovnih intervalih po merilnih standardih, ter jo ob potrebi ustrezno prilagoditi. Dokazati je potrebno da so vse metode merjenja in monitoringa zadovoljive. Oprema pa mora prav tako biti ustrezno uporabljena, vzdrevana in shranjena. Kontrolo opreme izvaja zunanji izvajalec, za vsako opremo in metodo posebej, v asovnih intervalih, ki so bili doloeni s pomojo spremljanja trendov opreme in opravljanja analiz. (Arvanitoyannis, 2009) VERIFIKACIJA Izvajati je potrebno verifikacijo sistemov vodenja varnosti ivil in sicer z izvajanjem rednih notranjih presoj. Podjetje mora vzpostaviti notranje presoje na tistih tokah postopka in procesa, kjer lahko pride do teav z varnostjo in kvaliteto izdelka, da se zagotovi njegova ustreznost. Nadzor se izvaja nad vsakim postopkom posebej, nadzor se izvaja tudi nad vsemi izdelki, procesi in dokumentacijo. Pogostost samega nadzora je odvisna od same kritinosti toke, ki se preverja, se pa redno izvaja tudi popoln notranji nadzor, da se zagotovi ustreznost celotnega sistema. Notranje presoje lahko izvajajo tudi manj usposobljeno osebje. Vsaka izvedena presoja mora biti jasno dokumentirana, vsebovati mora datum, nart presoje, poroilo in izboljave. Takne interne presoje se izvajajo, da podjetje lahko zagotovi, da je sistem vodenja varnosti ivil v skladu s priakovanji podjetja in ostalih standardov in da se zagotovi sama uinkovitost sistema vodenja varnosti ivil. (Arvanitoyannis, 2009) Ena izmed najbolj kritinih kontrolnih tok v proizvodnji sira je proces pasterizacije, saj lahko pride do preivetja patogenih mikroorganizmov. Postopek mora potekati pri 80C 1C, za 15 20 minut, kritina toka je pri 79C in manj kot 15 minut. Monitoring se izvaja nad temperaturo (konstantno ez proces pasterizacije) in asom (ob zaetku procesa) pasterizacije. Vodja linije tako dnevno preverja termografine zapise, za vsako produkcijo posebej mikrobiologi izvajajo laboratorijsko kontrolo, vodja linije prav tako dnevno preverja zapise na kritini toki. Poteka pa tudi redna notranja presoja na toki procesa pasterizacije. Zunanji izvajalci redno preverjajo ustreznost merilnih naprav. (Kimartin, 2013)

Nato sledi ocena samih rezultatov verifikacije. Vse rezultate mora doloena ekipa ljudi pregledati in oceniti. e rezultati niso v skladu z zadanimi narti mora podjetje ustrezno ukrepati, da ponovno dosee zadovoljive rezultate. Nazadnje je potrebno rezultate verifikacije analizirati. Analizirati je potrebno vse rezultate verifikacij, ki so bile izvedene. Z njimi lahko potrdimo, da sistem deluje po zastavljenih normativih sistema vodenja varnosti ivil, ter prepoznamo morebitne potrebne popravke ali nadgradnje sistema vodenja varnosti ivil. Prav tako lahko z analizami zaznamo trende, ki nakazujejo na potencialno nevarne ali kodljive produkte. Z analizami uinkoviteje nartujemo notranje presoje ter pridobivamo podatke, da so nai popravni ukrepi proti neskladnostim uinkoviti. Vse rezultate analiz verifikacij ter ukrepe, ki so sledili iz opravljenih analiz je potrebno voditi v posebnih evidencah, ter o njih poroati. (Arvanitoyannis, 2009) IZBOLJEVANJE Kljuen del so tudi nenehne izboljave. Ob izvajanju internega nadzora in monitoringa se pokae, da je treba politiko podjetja, cilje in narte spreminjati. Izboljave so vgrajene v vsak del procesa posebej, ukrepi pa vsebujejo naslednje dejavnike: analiza in ocena trenutne situacije, da prepoznamo podroja, kjer so spremembe potrebne; postavitev ciljev za uvedene spremembe in izboljave, iskanje reitev za vpeljavo izboljav in njihova ocena, implementacija dognanih reitev, sprememb in izboljav. Na koncu sledi e merjenje, verifikacija, analiza in ocena rezultatov implementiranih novosti, da ugotovimo ali so bili cilji izpolnjeni. (ISO 22000 , 2013) Redna nadgradnja sistema vodenja varnosti ivil vodi v proizvodnjo s im manjimi stroki in im vejim izkoristkom. Vodstvo mora zagotoviti, da podjetje nadgrajuje sistem vodenja varnosti ivil. Posebej oblikovana ekipa ljudi, zadolenih za varnost ivil, mora oceniti sistem vodenja varnosti ivil podjetja v nartovanih intervalih in se na podlagi ocen odloiti ali morajo biti programi varnosti ivil pregledani in nadgrajeni. (Arvanitoyannis, 2009)

VIRI Kimartin I.; Babid J, Akar ., Slaanac V., ubarid D., Jozinovid A. 2013. Control of HACCP system efficiency in cream cheese production. Journal of Hygienic Engineering and Design, 2: 30 35 Plain English Definitions. 2001. Praxiom Research Group Limited (30. okt. 2013) http://www.praxiom.com/iso-definition.htm (13. nov.2013) ISO 22000 Food safety standard. 2006. Praxiom Research Group Limited (15. maj. 2013) http://www.praxiom.com/iso-22000.htm (13.nov .2013) Slanovec T. 1982. Sirarstvo. Ljubljana, Kmeki glas