BITOLA

II.
BITOLA
1. AGLARCI
2. ALINCI
3. BALDOVENCI
4. BARE[ANI
5. BA^
6. BERANCI
7. BIQANIK
8. BISTRICA
9. BITOLA
Portik so po~esni i votivni spomenici
10. BRATIN DOL
11. BROD
12. BRUSNIK
13. BUDAKOVO
14. BUKOVO
15. BUKRI
16. VA[AREJCA
17. VELU[INA
18. GNEOTINO
19. GORNO OREOVO
20. GORNO SRPCI
21. GORNO ÂRLIJA
22. GRADE[NICA
23. DALBEGOVCI
24. DEDEBALCI
25. DIHOVO
26. DOBROVENI
27. DOBROMIRI
28. DOBRU[EVO
29. DOLENCI
30. DOLNO AGLARCI
31. DOLNO OREHOVO
32. DOLNO ORIZARI
33. DOLNO SRPCI
34. DOLNO ÂRLIJA
35. DRAGARINO
36. DRAGO@ANI
37. DRAGO[
38. DREVENIK
39. \AVATO
40. @ABENI
41. @IVOJNO
42. ZLOKU]ANI
43. ZOVI]
44. IVAWEVCI
45. KA@ANI
46. KANINO
47. KARAMANI
48. KRAVARI
49. KREMENICA
50. KRKLINO
51. KRSTOAR
52. KUKUREÂNI
53. LA@EC
54. LERA
55. LISOLAJ
56. LOGOVARDI
57. LOPATICA
16
17
17
17
17
18
18
19
19
19
21
26
26
26
26
27
27
27
27
28
28
29
29
29
29
29
30
30
30
31
31
31
32
32
32
32
33
33
33
33
33
34
34
34
34
35
35
35
35
35
36
36
36
36
37
37
37
37
38
II. BITOLA
58. MAKOVO
59. MALOVI[TE
60. MEXITLIJA
61. MOGILA
62. MOJNO
63. MUSINCI
64. NI@EPOLE
65. NOVACI
66. NOVO ZMIRNEVO
67. NO[PAL
68. OLEVENI
69. OPTIÂRI
70. OREHOVO
71. ORLE
72. PARALOVO
73. PODINO
74. POE[EVO
75. PORODIN
76. RADOBOR
77. RAMNA
78. RAPE[
79. RA[TANI
80. RIBARCI
81. ROTINO
82. SVETI TODORI
83. SKO ÎVIR
84. SLIVICA
85. SMOLEVO
86. STARAVINA
87. STRE@EVO
88. SUVODOL
89. TRAP
90. TRN
91. TRNOVO
92. TRNOVCI
93. CAPARI
94. CRNIÂNI
95. CRNOBUKI
96. CRNOVEC
38
38
38
38
39
40
40
40
40
40
41
41
41
41
41
41
41
41
42
43
43
44
44
45
45
45
46
46
46
46
46
49
49
50
50
50
50
51
51
1. AGLARCI
3. BALDOVENCI
Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na 700

m za pad no od selot o i na okolu 500 m isto ~ n o
od Crna Reka, vo ram ni n a t a se izdiga blag a
viso ~i nk a so kru`n a osnov a vo pre ~ n i k od 90
m. Po povr{in a t a na tum b a t a se sre} a v a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sad ovi, kugli ~ki za
pra } a , orudija od kam e n i sl. ( D.S. )
Arba s i n o v e c , nas el b a od èl ez n o t o vre m e . Se

na o |a na 1 km isto ~ n o od selot o, na m al a
viso ~i nk a {to se spu {t a kon obra b o tlivit e
povr{ini na ZIK Pelago nij a . Po povr{in a t a se
sre } a v a a t fragm e n ti od kera m i ~ ki sadovi
karakt e ri sti ~ ni za è leznot o vre m e . ( D.S. )
2. ALINCI
4. BARE[ANI
Tepi xi k Bre g , nas el b a od neolitskot o vre m e .

Na oko lu 400 m zap a d n o od selot o (kota 604),
po po vr {i nite na nivite se sre } a v a a t fragm e n t i
od kera mi ~ ki sadovi, a poretko i orudija od
kam e n i kre me n. ( D.S. )
Ota ` n a Maal a , nas el b a od rimskot o vre m e i

doc na ta antika.
Mikul~ i} I., 1966, 87; Mikul~ i} I., TIR, 21. ( D.G. )
II. BITOLA
17
Seli { t e , nas el b a i nekro p ol a od hele nisti ~ k o t o

vre me, rimskot o vre m e i sred niot vek. Na 1 km
za pad no od seloto, na padi nit e na planin a t a
Bab a
se sre }a vaat
ost at o ci od nas el b a
(frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi i gra d e ` e n
m at e rij al), a po po vr {i nat a ima i kam e ni plo ~i
od grobni kon struk cii. Vid livi se tem eli od
sred n o v e k o v n a crkva koja, spor e d kaù v a w e t o
na ìtelit e, bila posv e ten a na sv. Varvar a.
Najde ni se i bronz e ni mon e ti. ( T.J. )
Slati n a , nas el b a od rimskot o vre m e . Na okolu
2,5 km isto ~ n o od seloto, spor e d kaù v a w e t o
na ìte lite, pri obra b o t u v a w e t o na zemj at a se
pron aj d e ni fragm e n t i od kera m i ~ ki sad ovi i
pokrivni }er a midi. Den e s na povr{in a t a se
sre} a v a mno ` e s t v o grad e ` e n m at e rijal. ( T.J. )
Tumb a , nas el b a od bronz e n o t o vre m e . Vo
cent a r o t na seloto se izdiga mal a viso ~i nk a so
pravilna kru`n a osnov a . Toa e selsk a utrin a, so
nez n a ~ i tel ni o{t et u v a w a na odd el ni me st a od
koi pot ek n u vaat
fragm e n t i
od kera m i ~ ki
sadovi od po ~ e t ni t e fazi na bronz e n o t o vre m e .
Simosk a D., San e v V., 1976, 50. ( D.S. )
5. BA^
Sa m o v i li , nas el b a i nekro p ol a od rimskot o
vre m e . Najde ni se skulpt uri i figuri od bronz a
(Pan,
Herm e s ,
Fortun a)
i arhit ekt o n s k a
plastika.
Vuli} N., 1937, 10; Grbi M., 195 4, 121. ( D.G. )
Tumb a , nas el b a od bronz e n o t o vre m e . Se
nao | a vo ram ni n a t a , sev er n o od selot o. Ima
m ali dim e nzii, a na povr{in a t a se sre} a v a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 10. ( D.S. )
6. BERANCI
Visoi , nekrop ol a tum uli od èl ez n o t o vre m e (I
i II). Se nao |a na 17 km od Bitola i na okolu 300
m od levat a stran a na stariot pat Bitola- Prilep,
na tro m e | a t a pom e | u selat a Crnob uki, Mogila i
Be ran ci. Ovde u{t e vo 1954 godin a se konst a tira ni tri tum uli podr e d e n i vo ed e n prav e c i
odd a le ~ e ni ed e n od drug od 300 do 500 m. So
rilawet o na tere not, na najgol e m a t a mogila
bile otkrieni grobovi so kam e ni plo ~i, pora di
{to
istat a
godi na
e
izvr {e no
za{tit no
iskopuv a w e . Najde ni se 47 grobovi od kam e ni
plo ~i
tip
cist a,
radijalno
ras po re de ni,
opkru ` e ni so suvoyid a n prst e n od ka m e n i
cent ra len grob na sredin a t a koj e vre m e n s ki
post ar. Na o dite se ~ u v a a t vo Zavod o t i muz ej
vo Bitola.
Ma ~ki} P., Simosk a D., 1955; Mikul~ i} I., 1966.
( D.S. )
18
Visoi, s. Beranci. Del od grobovite vo Tumul I

od èleznoto vre me
Vod e n Dol , nekro p ol a od rimskot o vre m e .

Mikul~ i} I., TIR. 24. ( D.G. )
Grab e ~ k a Rek a , nas el b a od hele nisti ~ k o t o i
rim skoto vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 25. ( D.G. )
Gradi { t e ,
utvrd e n a
nas el b a
od
docno a n t i ~ k o t o vre m e . Na 2 km zap a d n o pod
seloto se nao |a m al rid so zara m n e t o plato,
opkru ` e n so odbr a n b e n i yi do vi koi zafa } a a t
prost or od 90 x 40 m. Po povr {i nat a se
sre } a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sa do vi, pito si, gra d e ` e n mat e rijal, a najd e ni se mo ne ti od
Justin I, Justinijan I i post a ri, koi se ~ u va at vo
Zavod o t i muz ej vo Bitola.
Mikul ~i } G., 1987, 179. ( G.M. )
@en s k i Dol , nekro p ol a
vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 25. ( D.G. )
od
docno a n ti ~ k o t o
Plo ~ i Nat s e l o , nas el b a i nekrop ol a od rim skoto vre m e .

Mikul~ i} I.,TIR, 25. ( D.G. )
II. BITOLA
Rist o v
Klad e n e c ,
docno a n ti ~ k o t o vre m e .
Mikul~ i} I.,TIR, 25. ( D.G. )
nekrop ol a
od
Crkvi { t e , nekro p ol a
od rano a n ti ~ k o t o
i
hele nis ti~kot o vre m e . Na okolu 2 km isto ~ n o
od seloto i na 16 km sev er n o od Bitola,
nep o sr e d n o do avto patot Bitola- Prilep, na
relativno
m al
pros tor
imalo
gole m a
konc e n t r a cij a na grobovi od koi Mu zejot od
Bitola istra ìl okolu 70. Nekro polat a egzi stiral a
od krajot na VI do sredi n a t a na III vek pred n.e.
i vo nea se konst a tir a ni pove } e ti povi na grob ni konstr ukcii, so gole mi razliki vo dim e n ziite,
kako i vo orient a cijat a . Najst a rite gro bo vi na
m es t o t o pozn a t o kako Petilep, koi pot ek nu vaat
od krajot na VI vek pred n.e., se vko puv a ni na
pogo le mo rast oj a ni e ed e n od drug, i toa
pret e ` n o vo ju go za pad niot del na prost orot.
Po docn a , okolu niv bi le vkopuv a ni po mla dite
grobo vi od V do III vek pre d n.e., pri {to se
zab el e ` u v a deka vo IV vek bi le gru pirani vo
pom a li ili pogol e mi grupi. Vo gro bo vite od
arh ajskiot i klasi ~ ni o t peri od se pro najd e ni
kre mira ni pokojnici, dod e k a od onie od III vek
edni se so kre miraw e, drugi so skel et n o po gre buv aw e, i toa vo ma sivni konstr uk cii. Gro bo vite
od hele nisti ~ koto vre m e se yidani od tuli i vo
niv ost at o cit e od kremir a nit e mo{ ti zaed n o so
na kitot bile post a v u v a n i vo edniot kraj, a ke ra mi ~ kite sadovi i drugit e prilozi po celiot pros tor na grobot. Naodit e se nao | a a t vo Zavod ot i
mu zej vo Bitola.
Mikul~ i} I., 1966; Mikul ~i } I., 196 6 a , 227; Mikul ~i } I., 1972, 139. ( N.P.P. )
[uk al o v e c , nas el b a od rimskot o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 25. ( D.G. )
7. BIQANIK
Arba si n o v e c , tum ul od èl ez n o t o vre m e . Se
nao | a sev eroz a p a d n o od seloto, do pat ot za
selot o Nova ci. Na povr{in a t a se nao |a a t
mno g u b r oj ni frag m e nti od kera mi ~ ki sad ovi.
( D.S. )
Gradi { t e , fortifikacija od docno a n t i ~ k o t o vre m e.
Mikul~ i} I., TIR, 26. ( D.G. )
8. BISTRICA
Vo s el o t o , nas el b a od rimskot o vre m e . Vo
nep o s red nat a blizina na selot o, vo nivat a na
Ilija Jan ~ e v s ki se nao |a a t frag m e n t i od kera mi ~ki sadovi, pitosi i pokrivni }er a m i di koi so
oraw e to bile isfrleni na povr {inat a. Isto taka
ima i gra m a di od kr{e n kam e n . ( T.J. )
II. BITOLA
19
Star a Crkva , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e .

Se na o |a vo nepo s r e d n a t a blizina na seloto, od
sev e ro zap a d nat a stra n a , i na okolu 700 m
zap a d n o od pa tot za Bitola, na blag a padin a
{to se spu { t a kon le viot breg na Bistri ~k a
Reka. So erozijat a na zemji{ te to se otkrieni
grobovi gra d e ni od ka m e ni plo ~i tip cist a, a
po povr{i n a t a se sre }a va at fragm e n ti od
kera mi ~ ki sadovi. Nao dite se ~ u v a a t vo Zavo dot i muz ej vo Bitola. ( D.S. )
Crkva Sv e ti \or|ija , staro hri stija n sk a bazilika.
Vo 1969 godin a vo dvorot na crkvat a ,
nepo s r e d n o
do nejzin at a
sev er n a
stra n a ,
slu ~ aj n o e otkrien del od pod e n moz aik,
rabot e n so kam ~ i w a vo tri boi. Se raboti za
moz ai ~ e n pod od staro hristi jansk a ba zilika.
( T.J. )
9. BITOLA
Bad e m
Bal eri , depo
na
sred n o v e k o v ni
mon e ti. Vo sev er oist o ~ n i o t del na grad o t,
Tomo Tomovski ot kril grob i vo nego sat ~ e so
60 bronz e ni ~ a n k o vid ni mon e ti od XII vek i
ede n prst e n. So isklu ~ o k na prst e n o t , naodit e
se ~ u v a a t vo Zavo d ot i muz ej vo Bitola.
Aleksov a B., 195 5, 21. ( B.A. )
Gurg u r
Tumb a , nas el b a
od neolitskot o
vre m e . Se nao |a vo ram ni n a t a 2,5 km isto ~ n o
od gra d ot , ne pos red no do industrisk a t a zona
kad e {to se nao |a at Bitola teks , Ilinden i
drugi pret prija tija. Ima pra vilna kru`n a osnov a
so pre ~ n i k od 250 m i viso ~i n a od 3 m. Gornit e
povr{in ski slo evi se o{ tet e ni od zemjod el skit e
raboti. Vo 195 2 g. Na rod niot muz ej, vo
sora b o t k a so Filozof skiot fa kul tet od Qub qa na,
vr{el iskopuv a w e , a vo 198 1 go dina e vr{e n o
no vo sond a ` n o iskopu vawe. Ra bo tite poka ` a l e
deka e vo pra { a w e po ve }e sloj na na sel ba, so
kultur e n sloj od 3,40 m vo koj se razgr a ni ~ u v a a t dva hori zon ta na ìve e w e . Otkrienit e
mno gubroj ni frag m e n ti od kera m i ~ ki sadovi,
oru di ja od koska,
kam e n
i krem e n
ja
opre d el u v a a t na sel bat a kako sred n o n e o litska,
a pripa | a na ve lu{ ko- porodin sk a t a kulturn a
grup a. Naodit e se ~ u va at vo Zavo do t i muz ej
vo Bitola.
Simosk a D., San e v V., 197 6, 41. ( D.S. )
Evrej s ki gro b i { t a , nas el b a od neolitskot o
vre m e . Na 1 km sev eroi st o ~ n o od grad o t, vo
nepo s r e d n a t a blizina na evrej skit e grobi{t a se
nao |a nas el b a , vo pogole m del o{tet e n a , vo
koja se sre}av a a t frag menti od kera m i ~ ki
sad ovi. ( D.S. )
Kal e , sred n o v e k o v n a utvrd e n a nas el b a . Vo
nepo s redn a t a
blizina
na
gra d ot ,
od
sev er oz a p a d n a t a stra na, na visok rid {to
dominira nad okolinat a i ima nad mor ska

viso ~i n a od 894 m ima dve zara m ne ti plato a ,
so povr{i n a od okolu 500 h 190 m, na koi se
sre} a vaat ost at o ci od gra d e ` e n m at e rij al (re ~ e n i kr{e n kam e n , varov m alt er, tuli i im brek si), kako i fragm e n t i od kera m i ~ ki sadovi.
Filipovsk a G., Srbinov ski P., 1980, 111- 121.
( G.F., P.S. )
Sv e t a Troic a Herakl ej a , staro hristijan s k a
ba zilika. Na okolu 500 m jugoz a p a d n o od
centr al no to gra d sk o podr a ~ j e , na blaga padin a
vo at arot na He rak leja, vo 1970 godin a e
izgrad e n a crkvat a Sv. Troica, i toa vrz te m eli
na staro hris tijansk a ba zilika. Vo dvorno t o
m es t o na crkvat a ima ne kolku prim er o ci od
m er m e r n a dekor a tiv n a plas tika: m e no so baz a,
frag m e n t od para p e t n a plo ~ a , kapi tel i dr.
Vero jatno odovd e pot ek n u v a votiv na ta plo ~ a
posv e t e n a na Asklepij. Postoi mo ` nost tu ka da
bilo locirano svetili{t e posv e teno na Ask le pij,
za{t o vo ne po sred n a t a blizina se nao |a izvor
koj den e s se sm e t a za lekovit. Nao dite se
sm e s t e n i vo lapidariu m o t na Heraklej a.
Janakievski T., 197 4, 251- 254. ( T.J. )

Herakl ej a Heraclea Lynkestis, gra d sk a nas el b a
od hele nisti ~ k o t o vre m e do sred ni ot vek.
Osnov a n a e kon sredi n a t a na IV vek pred
n.e. od strana na Filip II Makedonski, kako vaè n
stra tegiski punkt spor e d F. Papaz o gl u. Ost a to cite od m at e rijalnat a kul tura od hel eni s ti ~ kat a
faza na ì vo tot arh e o lo{ki ne se dovolno
istra ` e n i.
Kon sredi n a t a na II vek pred n.e.
Rimjanit e ja os vo ile Makedo nija i ja uni{tile
nejzin at a poli ti ~k a mo}, a poto a ja pret vorile
vo provincija i ja po de lile na ~ e tiri oblasti. I
pokraj
vakva t a
sos toj ba,
Herakl ej a,
koja
vleguv al a
vo ~ e t v rt a t a
ob last, do ì veal a
izves e n pros p e rit e t . Toa se dol ì, pre d s , na
izgra d b a t a na pat ot Via Egnatia, na koj He rak leja
bila va`n a stanic a. Za zna ~ e weto na gra d ot
zboruv a i po ~ e s n i o t nat pis od vre m e t o na Sep timij Sev er, vo koj na Herakl ej a uka ` u v a po seb na ~ e s t , imeno, pokraj nejzinot o ime da se
pri klu ~ a t i carskit e gentilni imiwa.
Herakleja. Panora m a na anti ~ kiot grad
20
II. BITOLA
Od objekti od rimskot o vre m e vo Hera kleja se otkrieni: portik so po ~ e s n i i votivni

spo m e ni ci, ter mi, teat a r, a identifikuv a ni se i
drugi ob jek ti vo ramkit e na gra d skit e bed e m i i
nadv or od niv.
Vo rano hristijan s kiot period Heraklej a bi la episkop sk o sedi {t e. Nekoi od nejzinit e epi s ko pi se zab el e ` e n i vo aktite na nekolku cr kov ni
so biri. Taka, episkop o t Evgarij (Euagrius) se spo m e nuv a vo aktit e na koncilot odr` a n vo Ser di ka vo 343 godin a, episkop o t Kvintilij ( Quintilius)
na so bi rot vo Efes vo 449 godin a, a episkop o t
Benig nij (Benignus) vo Cari gra d vo 553 godin a.
Od ovoj pe riod se ans a m b lit e na Mala ta i
Gole m a t a bazi lika, Episkopsk a t a rezi denci ja, a
vo faza na is tra ù va we se Grob i{ nat a bazi lika
so nekro po la, nadv or od grad s kit e be de mi, i
font a n a t a pri le pe na do is to ~ noto krilo na sce na ta na teat a r o t .
@ivotot vo Heraklej a, kako i vo mno g u
dru gi anti ~ ki gra d ovi, zamir a kon krajot na VI
vek. Na pre mi n ot od VI vo VII vek, spor e d
istoriskit e izvo ri, vo ovie krai{t a se dos elile
slove n s kit e ple mi wa, ~ii grobovi se najd e ni pri
istra ùv a we to na Grobi{n a t a bazilika.
e na pi {a no deka ede n od obnov u va ~i t e na

hra m o t bil Filokse n, sinot na Orest, kako i
dat a t a na obno vuvaw e t o na hra m o t ,, ,
odno s n o 274 godi na. Okolu nego se otkrieni i
dve m er m e r ni bisti. Na edn a t a od niv, koja
pret sta vuva post a r ~o v e k, e vre à n o ime to , a na drug a t a so poml a d lik,
. Nem a som neni e deka bist at a na
po sta riot ~ ov e k od Stiber a i stat u a t a od Herak le ja se pret stavi na edn a ista li~no s t Tit Flavij
Orest. Natpisot od Stiber a e datira n vo 274 go di na. Ako pres m e ta m e spor e d m ak e d o n s k a t a
provin ciska era, }e ja do bie me 126 godin a, pa
i nat pi sot i bist at a od ovoj grad bi mo` el e da se
datira a t
kon sredin a t a
na
Hadri janovot o
vlad e e w e . Bidej}i na bist at a od Stiber a Orest
izgled a nekolku godini post a r vo odno s na toa
kako e prika ` a n na stat u a t a od Hera kleja,
mo` e da se zaklu ~i deka stat u a t a na Orest vo
Heraklej a, a so toa i por tikot so celo kupniot
fond na spo m e ni ci, datira a t od prvi te godini na
Hadrijan ov o t o vlad e e w e .
Portik so po~esni i votivni spomenici

Toa e tre m so pravo a g ol n a osnov a ,
delu m n o otkri en, ~ij pokriv na sev er n a t a
stra n a se pot pi ral na yid, a na ju`n a t a na
kolon a d a . Pokraj se ver ni ot yid stoel a redica od
po ~ e s n i i votivni spo me nici, od koi se otkrieni
tri post a m e n t i za sta tui so gr ~ ki nat pis so
posv e t a i dve stat ui. Na pr viot post a me n t od
zap a d , na koj e vre ` a n nat pi sot: Na boìc at a
Nem e z a (spo m e n i ko t go po diga) Julija Ter tila ,
stoel a mer m e r n a stat u a na Nem e z a , bo ìcat a
na pravd a t a i sudbi n a t a , vo pri rod na gole mina.
Stavot, oblek at a i izgledo t vo ce lost odd a vaat
inspiracii karakt eristi ~ n i za pr vite godi ni na II
vek. Do vtoriot post a m e n t , na koj e vre à n
nat pi sot: Gradot (mu podiga spo me nik) na Tit
Flavij Orest, dvap a ti prvo sve { te nik i dob rotvor
pora di nego v a t a qubov kon ovoj (grad) na
pre dlog na Gaj Marij Klavdij Vlosijan Treso no viot (sin) vo vre m e t o na politarh Marij Klav dij
Pulher , e otkrien a mer m e r n a stat u a na ug led niot gra |a ni n na Heraklej a Tit Flavij Orest. Na
nat pisnot o po le na tretiot post a m e n t pi{uv a:
Na boìc a t a na pravd a t a , a na gorn a t a ram k a
nad nat pis n o t o pole se vre` a ni dva stiha od
Hezio doviot spev Dela i deno vi . Od osob e n o
zna ~ e we za datiraw e t o na ovoj portik se istra ù va wa ta na sos e d n a t a
anti ~ k a
nas el b a
Stiber a (Styberra), gla ven grad na Deriop
(Derriopes). Vo hra mot na boì cat a Tihe vo Sti be ra e otkrien nat pis na mer m e ren blok na koj
II. BITOLA
21
Herakleja. Spome nici vo portikot od II vek.
Termi
Isto ~ n o od ans a m b l o t na Malat a bazilika

e otkrien a zap a d n a t a polovina od ter m a so
sled nite prost orii, gled a n o od istok kon zap a d :
sala
za
kap e w e
vo
ladn a
voda
(frigidarium);
sala
za
kap e w e
vo mlak a
vod a
(tepidarium);
sala za kap e w e vo topla vod a (caldarium);
tri ogni {t a (praefurnium)
Hipoka u s t o t e dobie n na toj na ~ i n {to
podot e post a v e n na stolp ~ i w a od tuli. Niz
negovit e {up lini cirkuliral topliot vozdu h, a
~ a d o t od pre fur nium ot izleguv al nadvor niz
{uplivi cev ki tubuli, vertikalno post a v e ni
pokraj yi do vite. Na ovoj na ~i n bile zatopluv a ni
kaldariu m o t i te pi da riu mot. Vlezot, naj ~ e s t o i
najre pre zen ta tiven del, koj se o~ e k u v a na
isto ~ n a t a stran a , s u{ te ne e ot kri en. Term a t a
ne e publikuv a n a . Naj ve ro jat no e izgra d e n a vo
III ili IV vek, a bila vo upo tre ba i vo doc nat a
antika.
Teatar
Vo Herakl ej a, koja se nao |al a vo sfer a ta
na he le n skite vlijanija, so upotr e b a na gr ~ ki ot
jazik vo vre m e to na rimska t a okup a cij a, e
izgrad e n tea tar spo red rimskiot tip na teat a r ski
grad bi. Ovoj tea tar e ~isto urban a gradb a,
izgrad e n a vo cent ral no to grad s k o jadro, kako
del od urb a n a t a ce lost, i ja po kaù v a krajn at a
kom bin a cij a na prak ti ~ ni i repr e zent a tivni idei
na rimsk at a teat a r ska arhi tek tura. Izgrade n e vo
eden zafat, bez adap tacii, spo red odn a p r e d
22
odre d e n a kon cep cija, pri {to do{ le do izraz

ve{tin a t a i zna e we to na ne go viot proekt a n t pri
sint etiziraw e t o
na ele me n tite ze me ni od
dizajnot na teatrit e i am fiteatrit e. Spo red toa,
herakl ej skiot teat a r pret stav uv a
evi den ten
prim er na rimsk a t a te at ar ska arhit ekt ur a , ko ga
teatrit e stan al e are n a na bes p o { t e d n i jav ni pri redbi, univerz al n a gra d b a za zadov oluv a we na
{irokiot spekt a r na vkusovi na negovit e ìteli,
raznoro d ni po pot eklot o i raz li~no obra zovani.
Ovoj teat a r e izgra d e n vo vre me koga sta rite
tea tar ski grad bi vo Grcija i Ma ke donija se mo der ni ziraat za ago n al ni pret sta vi. Konstruk tivnite ele m e nti na gra d b a t a , ka rak terot na
pret stavit e {to se odrù v al e vo nego i delot od
ede n po ~ e s e n nat pi s upat u v a a t na pret po sta vkat a deka izgrad ba ta na teat a r o t zapo ~ n a l a
vo vre m e t o na Hadrijan, a bil dad e n vo
upotr e b a vo vre m e t o na Antonin Pij.
Teat ar o t e lociran na padin a t a na ridot,
ne po sred n o nad centr al n o t o gra d sk o jadro, so
ju`n a eksp ozicija, a za negov a t a izgra d b a
maksi m al n o e iskorist e n a padi n a t a na ridot.
Prv m at e rij al e n do kaz za posto e w e t o na
teat a r o t vo Heraklej a e ed e n koske n tiket so
gr ~ k a i latinsk a oznak a za ~ e tirina e s e t t i ot red
vo gled ali{t e t o (, XIIII), ot krien na akropolot
so sond a ` ni t e istra ` u va wa vo 193 1 godin a.
Vtor
dokaz,
koj
nep o bit n o
go
do ka àl
post o e w e t o na teat a r o t , se sedi{t a t a seku n darno vgra deni vo apsid a t a na Golem a t a bazi lika, ot krie ni so istra ` u v a w a t a vo periodo t
1936- 193 8 go dina. So sond a ` n i t e istra ` u v a w a
vo 196 8 godi na, vo podn o `j e t o na ridot,
nepo s r e d n o nad Gole ma ta ba zilika, prakti ~ n o
be{ e odre d e n a i negov a ta lo ka cija.
II. BITOLA
Herakleja. Ostatoci od slove nski ku}i vrz rimskiot tea ta r
Teatarot vo Herakleja e izgrad e n spored

pro poziciite za rimski teat ri propi{ a ni od Vit ru vij. Gledali{t e t o ima polukru ` n a osnov a so
edn a dijazo m a od dva e s e t red a sedi{t a . Vo
cen tral niot del na gled ali{t e t o ima loà so
po ~ e s ni me s ta, a od gr ~ kiot nat pi s na ~ el n a t a
stra na od pr viot red se di{ta doznav a m e deka
toj bil rezer viran za pret stavnici na ~ e tiri op{ti ni.
Vo sre di{ niot
del
na
nadv or e { n i ot
perim e t r a len yid na gled a li{ teto se otkrieni
ost at o ci od kulte n pros tor pos vet e n na b oìcat a Nem ez a (Nem e zion). Ogra d niot yid {to
ja deli orhe s t r a t a od gled a li{ teto e visok 2,10
m i, zaed n o so za{ tit nat a mre ` a nad ne go, slu èl kako sigurn a za{tit na barier a na gled a ~ i t e
od
razb e s n e t i t e
ìvot ni
vo
orhe s t r a t a
(konistr a). Na ovoj yid se otkrieni i tri kafezi za
ìvot ni od koi onoj vo zap a d n o t o krilo ima i tu nel za do veduv a w e na ìvot nit e od {tal at a
koja bila vo za pad n o t o kri lo na sce nat a. Sedi{ ta ta se izra bo te ni od mono litni mer m er ni
blokovi bez pro fila cija, a fino se obra b o te ni
sa m o gor na ta i ~ el nat a povr {ina. Vo teat a rot
se vleguv al o niz isto ~ ni ot i zap a d ni ot pa ra dos,
a vo gled a li{ te to niz po seb ni vlezovi na is to ~ n a t a i zap a d n a t a ana le ma, od kad e po
zrako vidno post a v e ni t e nizi od skali la gle da ~it e se raspo re duval e vo gled a li{ teto.
Orhe st r a t a bila pokrien a so siten pesok.
Pred scaenae frons ne se otkrieni ost at o ci od pul II. BITOLA
23
pi tum (bina), {to e i logi ~ n a pojav a koga se

ima predvi d dek a orhe s tra ta sluèl a i kako
polu are na. Vo sredi { ni ot del na orhe s t r a t a , pri
istra ù va weto na nej zinat a osnov a , najn a p r e d
se otkri kru` no pet no so pre ~ nik od 4,30 m i
pravo a g ol e n do da tok od zap a d n a t a stra na, za
koe po ~ist e w e t o se kon statira deka e dlaboko
okolu 0,20 m. Imaj}i ja predvi d pove } e krat n a t a
na m e na
na
herak lej ski ot teat a r,
pret p o stavu v a m e dek a na ova m es t o, za po tre bite na
scen skit e pret st a vi, se post a v u v al a dr ve na
mon ta` na bina. Analogii za ovoj mo{ n e zna ~ a en pod a t ok ima kaj teat a r o t vo Per ga mon.
Na scaenae frons ima tri vrati od koi po ~ e tiri skalila se slegu v a na nivoto na orhe s t r a t a .
Vo sredi { niot del zad ne a ima pet prost orii {to
slu èl e za po trebit e na scen skit e pret s t a vi. Is to ~ noto kri lo na sce n a t a bilo slu`b e n vlez, a
za pad noto slu` elo kako {tal a kad e {to gi
~ u v al e yverovit e pred videni za progr a m i t e .
Dese t t e
la ~ no
zasvo d e ni
prost orii
vo
sredi { niot del na ju` na ta fasad a na scen at a,
iako konstruktivno mu pri pa|a a t na tea tarot, ne
kom u nicira a t so nego, tu ku so prost orot ju`no
od niv, a toa e sekako tea tar ski plo{t a d ili
eve n tu al no ulica.
Teat ar o t, otkako e nap u { t e n za upotr e b a ,
naj verojat n o po ediktit e na carot Honorij (404 i
423 g.), so koi bile zabr a n e t i krvavit e gladija tor ski borbi i pret st a vi so ìvot ni, po ~ n a l da se
zatru puv a so erozijat a. Terminus ante quem za

nego vo to nap u { tawe od upotr e b a , koga pora di
nast a n a tite
pro m e ni
gi
zagu bil
svojat a
funkcija, op{t e s tve no to zna ~ e w e i uloga, e
izgrad b a t a na Gole m a t a bazi lika vo ~ija
apsid a, kako {to e ve} e nav e d e n o , se vgra d e ni
sedi {t a t a od teat a r o t .
Na
me st o t o
na
ve} e
nap u { t e n i o t
zatrup a n i o{ tet e n teat a r vo prvat a polovin a
na VI vek e izgra den a edn a mikrost a n b e n a
celost od gra d bi yi da ni so kam e n i kal, koja
egzistiral a istovre m e no so mon u m e n t a l nit e
staroviz a n ti ski gra d bi od cen tralnot o grad s k o
jadro.
Bazilika A (Mala bazilika)
Ova a grad b a e delu m n o otkrien a so
istra ` u va wat a pred vojnat a (1936- 1938) i
pritoa e identi fikuva n a kako docno a n ti ~ k a
palat a , dod e k a nejzi noto celos n o istra ` u v a w e e
izvr{ e n o vo periodot 1960- 196 4 godin a, so {to
se poka ` a deka se raboti za staro hristijan s k a
bazilika. Naosot so dve ko lo nadi e pod el e n na
tri korab a . Na istok zavr{ u va so apsid a koja od
vnatr e { n a t a stra n a e kru` na i sodr ì trired a
sups elija,
a od
nadvo re{ n a t a
stra na
e
pravo a g ol n a . Oltarniot prost or e dekorira n so
pod e n moz aik rabot e n vo teh nika t a opus sectile
i izdvo e n so m er m e r n a pre gr a d a , a strani ~ ni t e
ko ra bi se oblo` e ni so podni tuli. Zap a d n o od
na o s ot se nao | a a t u{t e dve prost orii koi se vo
dis pro por cija so nego. Vo prvat a prost o rija na
zap a d , ko ja kom u nicira so nao sot, se otkrieni
24
ost at o ci od kru`n a piscina so m er m e r n a fijala.

Spore d toa, ova a prost orija bila krstil ni ca, a
sled n a t a na za pad kat e h u m e nium, so pod
oblo` e n so moz aik izra bot e n vo teh nika t a opus
tessalatum. Po izgra d bat a na kom pl ek s o t na
Gole mat a bazili ka, spo m e nat a t a funkcija na
ovie dve prost orii vero jat no bila izme n e t a . Po
otkri vaw et o
na
yido vite,
arhit ek to n skat a
plastika i podovit e, tie se kon zer virani i de lum no rekon struira ni.
Bazilika C (Golema bazilika)
Toa e grad b a so mon u m e n t a l ni raz m e ri
koja gi sodr ì slednit e prost orii:
otvore n tre m so kolona d a ;
egz on a r t e k s;
nart e k s;
trikora b e n nao s koj na istok zavr{ u v a
so polukru ` n a apsid a zajakn a t a so kontrafori,
{to
upat u v a
na
ma sivn a
dvoka t n a
konstr ukcija;
dva sev er ni an ek s a vo prost oro t okolu
nar teksot (prot ezis i |ako nikon);
tri ju`ni anek s a od koi dva okolu oltar ni ot prost or (krstilnica so yida n a piscin a i ka te hu m e ni u m ) i ed e n sos e m a na zap a d , okolu
egz o nar teksot.
Podovit e na nav e d e n i t e prost orii bile ob loè ni so mo zai ci od izvonr e d e n kvalitet, izra bo teni vo teh ni kat a opus tessalatum, so geo met ris ki, floralni i zoom orfni motivi. Mozai kot vo
narteksot, rem ek- delo na starohristijanskat a
umet-
II. BITOLA
Herakleja. Bazilika C od V VI vek
nost, e gole m a kom p ozicija, so povr {ina od

nad 100 m2, iden tifikuva n a kako pret s t a v a na
uni ver zu mot. Vo cen tralniot del se prika ` a ni
m e da ljon so evh a ris ti~ n a sim bolika, peh a r
flan kiran so pa ro vi od eleni i ptici, {to se
identi fikuva so Car st voto neb e s n o . Golemi ot
friz od drvja, grm u { ki, ptici i crven o t o ku ~ e
(Kerber) se tol kuva kako sim bol na rajot, a ì votnit e, yverovit e i nivniot plen kako dom e n na
zemj at a . [to se od ne suv a do bordu rat a od 36
oktogo n al ni poliwa, is pol neti so pret stav nici od
vodn a t a flora i fau na, tie ja sim bo liziraat
sfer at a na vodit e {to go opkru ` u v a a t uni ver zum ot. Ovoj moz aik e datira n kon krajot na V
vek. Mozaicit e vo ju`niot anek s na egzo nar tek sot i vo sred ni ot kora b, kad e {to e za ~ u v a n i
la tin ski don a t or s ki nat pis, se datira ni kon sre di nat a na V vek. Na pre mi n o t od V vo VI vek se
dati ra ni moz aicit e vo sev er ni ot i ju`niot korab,
a mo zai cite vo krst ilnicat a i kat e h u m e ni um ot
m al ku podoc n a od onie vo sev er nit e an ek si.
Arheolo {kit e iskopuv a w a na ovoj objekt

se vr{e ni vo periodot 1970- 1975 godin a, so
paral el na konz erv a cij a. Otkrivaw e i prev e n ti v a
na
zap a d no to
krilo
kako
i
poop s e ` n i
prou ~ u v a w a na objek tot, s u{t e ne se
napr a v e ni . Zgra d a t a ima tra pe zo idna form a.
So ju`n a t a stra n a e prilep e n a do grad skiot
bed e m . Spore d anti ~ k a t a tradicija, pros toriite
se rasp or e d e n i okolu centr al niot dvo r koj ima
bun a r na sredin a t a . Poluk suz ni te odai se na o|
aat vo isto ~ n o t o krilo, podr e d e n i vo prav e c
sev er- jug, i toa: na ju`n a t a stra n a na ap si dal nat a odaj a trikliniu m ot , se nad ovrz u v a a t pro s to riite 2, 3 i 4, site oblo` e ni so moz aici iz ve duva ni vo tekot na VI vek. Me|u odait e 3 i 4 se
nao |a hod nik {to vodi kon isto ~ ni o t vlez vo
rezi dencijat a. Preku nego se kom u niciralo i so
kom plek site na bazilikite. So pove } e fazi, a
mo` e bi i pre na me ni, ovoj objekt bil vo
upotr e b a vo perio dot od IV do VI vek.
Bazilika D
Herakleja. Mozaik vo Golema t a bazilika.
Bazilikat a C e podign a t a vrz post a r a

grad ba, nare ~ e n a Bazilika B. Za da se prika ` a t
nejzi nite ost at o ci, kako i tem elit e od post arit e
civilni objekti podign a ti vo ovoj prost or
(gra d e ni od kam e n i kal), post a v e n a
e
beto n sk a plo ~ a koja e istovre m e n o i nos a ~ na
pod niot moz aik vo cen tral niot korab i za{tit e n
pokriva ~ na ost a to cite od starit e arh e olo {ki
horizonti. Bazilikat a C bila vo upotr e b a vo V i
VI vek.
Episkopska rezidencija
II. BITOLA
25
Se nao | a vo subur b a ni ot isto ~ e n del na

He ra kleja. Bila podign a t a vrz urna tini od
docno an ti~kot o vre m e , od prvat a polovin a na
V vek. Bazi likat a e trikora b n a , so polukru ` n a
apsid a i nar teks so past oforija. Podovit e se
re{ e ni
na
pove }e
na ~i ni.
Prostorot
vo
prezvit eri u m o t so oltar ni ot del e so moz aici, so
pret s t a v a na dve srni ka ko pijat od kant a r o s .
Podot vo centr al niot ko rab e re {en so gust o
red e ni kam e w a , a ju`niot korab i anek s o t se
poplo ~ e n i so tuli. Vo centr al niot is to ~ e n del na
prezvit eri u m o t , pod platfor m a t a na ~ e s nat a
trpez a e otkrien krstovid e n relikvijar iz dlab e n
vo m er m e r e n blok od anti ~ k a spolija, vo koj
bile polo` e ni relikvii na ed e n lokale n m a ~ e nik,
so koi crkvat a bila osvet e n a . Pokraj bazi likat a
se otkrieni staro hri stija n ski grobovi i po doc ne` ni zakopi od slove n s kiot period. Bazi likat a e
datira n a vo prvat a polovin a na VI vek.
Dimitsa s M. I., 189 6, 257- 275; Pap az o gl u F.,
1954; Pa pazo gl u F., 1957; Pap az o gl u F., 1961,
162- 175; Stri ~ e vi} \.,196 1, 35- 43; Ma~ki } P.,
Mikul ~i } I., 196 1, 45- 73; Cvetkovi} Tom a { e vi }
G., 1965, 9- 32; Medi} M., 1965, 35- 72; Madi}
M., 1965 a , 67- 75; Cvet kovi} Tom a { e vi } G.,
1967, 5- 67; Pap az o gl u F., 197 0 a , 99- 113;
Cvetkovi} Tom a { e vi } G., 197 3; Cvet kovi}
Tom a {e vi} G., 1978, 187- 204; Manev a E.,
1979; Janakievski T., 1982/ 8 3; Janakievski T.,
1987; Sokolovsk a V., 198 7, 32; Manev a E.,
1988, 175- 186; Manev a E., 198 9, 51- 64;
Aleksov a B., 199 5, 212- 213. ( T.J.)
10. BRATIN DOL

Mag ar e { k o Mov ~ e , pat od rimskot o vre m e .
Na oko lu 600 m zap a d n o od selot o se gled a a t
ost at o ci od star pat kaldr m a , osob e n o vo
nivat a na \or|i Sterjoski. Vsu{ nost, toj e del od
anti ~ k a t a tras a na patot Via Egnatia, koj doa | al
od Rese n mi nu vaj }i pod seloto Rotino. Tragi
od pat ot se najd e ni i vo m es n o s t a Crvenik, vo
nivat a na Vangel Naum o v ski, koja le ì vo
nep o sr e d n a t a blizina na Bratin Dol. ( T.J. )
Sv. Sp a s , sred n o v e k o v n a crkva so nekrop ol a.
Crk vat a Sv. Spas, koja se nao |a vo selot o, e
izgrad e n a vo 192 5- 26 godin a, vrz te m eli od
post ar a crkva, yi da na so kam e n i varov m alt er.
Okolu nea se naj deni grobovi post a v e ni vo
prav e c istokzap a d , yida ni od siten kam e n i
pokrieni so monolitni kam e ni plo ~i. ( T.J. )
Stari Lozja , nas el b a od rimskot o vre m e . Na
okolu 500 m sev er n o od seloto, na dvet e strani
od pat ot BitolaOhrid, po povr{i n a t a na nivite
se gled a at tem eli od yidovi od kam e n i varov
m alt er, kako i fragm e n t i od kera mi ~ ki sadovi i
pitosi. Najde n e eden pitos, celosno za~ uv a n,
koj e smest e n vo zbir kata na Muzejot vo Bitola.
Kosta Ivanov ski, ì tel od ova selo, na { ol dve
sinxir ~iw a na koi ima lo prika ~ e n i pari. Naodit e
ne se za ~ u v a n i . ( T.J. )
Ma~ki } P., Simoska

199- 208. ( D.S. )
D., Trbuhovi } V., 196 0,
Xep e n , nas el b a od èl ez n o t o vre m e . Se nao | a

1,5 km sev er oist o ~ n o od seloto, na ridot
nare ~ e n Str me n Rid, kota 820, koj domi nira
nad dolinat a na Crna Reka. Na povr{in a t a na
{irokot o
zara m n e t o
pla to
se
sre} a v a a t
fragm e n t i od kera m i ~ ki sado vi. ( D.S. )
12. BRUSNIK
Ilkov a ^ e { m a , nas el b a od rimskot o vre m e .
Na se ver niot kraj od seloto, des n o od patot za
Bitola, po povr{in a t a se sre} a v a a t fragm e n t i
od kera mi ~ ki sad ovi, pitosi, teguli i drug
gra d e ` e n ma te rijal. ( T.J. )
Man a s t i r Sv. Pe t k a , sred n o v e k o v n a crkva i
nekro pola. Manas tirot se nao | a na okolu 1,5 km
zap a d n o od seloto. Crkvat a bila m al a, a m e |u
dvet e svet ski vojni bila nado gr a d e n a . Okolu
nea se sre} a v a a t tra gi od nekro pola. ( T.J. )
Crkva Sv. Dimi trija , sred n o v e k o v n a crkva i
nek ro pola. Crkvat a posv e t e n a na Sv. Dimitrija
bila izgra d e n a vo vre m e t o na Prvat a svet sk a
vojna, a ob no ven a vo 193 0 godin a. Spore d
iskazit e na ìte lite, pri korn ew e t o na ed e n star
kost e n bile ot krie ni grobovi. ( T.J. )
11. BROD
13. BUDAKOVO
Bel a Crkva , nas el b a od neolitskot o vre m e . Se

na o|a vo nep o s r e d n a t a blizina na utoka t a na
Ele{ ka Reka vo Crna Reka. Po povr{i nit e na ni vite ima mno ` e s t v o fragm e n t i od kera mi ~ ki
sadovi i oru di ja od kam e n i krem e n .
Grbi M., 1954, 114. ( D.S. )
Arap s k i Grobi { t a , nekro p ol a od rimskot o

vre m e i sred niot vek.
Vuli} N., 1937, 22; Mikul~ i} I., TIR, 31. ( D.G. )
Brailo v o , fortifikacija od docno a n t i ~ k o t o vre m e.

Grbi M., 1954, 121, 125. ( D.G. )
Brod , nas el b a od rimskot o vre m e .
Grbi M., 1954, 114. ( D.G. )
Grdil ov o , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 30. ( D.G. )
Saraj , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e . Pod
selot o, na leviot bre g na Crna Reka, pri
regul a cij at a na nejzi noto korito vo 195 4 godin a
bila otkrien a nek ro po la na koja vo istat a
godin a
se
izvr{e ni
za{ tit ni iskopuv a w a .
Grobnit e konstrukcii se od si vo zelen {krilec i
vo oblik na cist a. Od grob ni pri lozi se najd e ni
kera m i ~ ki sad ovi i nakit od bronz a koi se
~ u v a a t vo Muzejot vo Bitola.
26
Burn u i c a , nas el b a od rimskot o vre m e . Na

okolu 800 m isto ~ n o od seloto, vo nivat a na
Stavro Traj ~ e v ski, pri obra b o t u v a w e t o na
zemj at a se otkrie ni tem eli od objekti yidani od
kam e n i kal. Po po vr {inat a se sre } a v a a t
fragm e n t i od kera mi ~ ki sa dovi, pi to si, gra m a d i
od gra d e ` e n m at e rijal, a bile naj de ni i bak ar ni
pari. Lokalitet ot zafa } a povr {i na od 1 hekt ar.
( T.J., G.F. )
Gorn o Maal o , nas el b a od rimskot o vre m e i
sred ni ot vek. Spore d kaùv a w e t o na ìtelit e, na
1 km sev e ro isto ~ n o od selot o se nao | al o
starot o selo. Ovde, na povr{in a t a na nivite se
sre } a v a a t frag me n ti od kera m i ~ ki sad ovi,
pokrivni }er a m i di, a so ora we bile otkrieni
tem eli od yidovi yida ni od kam e n i kal.
Mikul~ i} I., TIR, 31. ( T.J., G.F. )
Slati n Vir , vikus od rimskot o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 31. ( D.G. )
II. BITOLA
14. BUKOVO
Buk o v s k i Man a s t i r , staro hri stija n sk a bazilika.
Vo dvorn ot o me st o na ma n a s t irot ima pove } e
m er mer ni spo m e n i ci, i toa: fragm e n t od steblo
na stolb, prozorsko
me n o
vgra d e n o
vo
konakot , m er mer na baz a i pom al o mer m e r n o
stolp ~ e . Verojat n o na ova a lokacija se nao | al a
staro hri stija n sk a ba zilika.
Mikul~ i} I., TIR, 32. ( T. J.)
Kutli { t e , nas el b a od rimskot o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 32. ( D.G. )
Ne olja n i ,
sred n o v e k o v n a
nas el b a .
Vo
m es n o s t a
Dva na e s e t
Klade n ci,
spor e d
kaùv a w e t o na ìte lite, bilo starot o selo. Po
povr{i n a t a se gled a a t ost at o ci od nas el b a . ( T.J. )
Crkvi { t e , sred n o v e k o v n a crkva i nekro p ol a.
Na 2 km zap a d n o od selot o, kaj me s n o s t a
Mi{ea Liva da, se za ~ u v a ni delovi od nekrop ol a
~ii grobovi se pokrieni so gole mi kam e ni plo ~i.
Vidliva e i po go lem a gra m a d a od kam e n i drug
grad e ` e n m at e rijal od sred n o v e k o v n a t a crkva.
( T.J. )
15. BUKRI
Bukri ~ k i Vis , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e .
Na okolu 2 km isto ~ n o od seloto, na isto ~ n a t a
padin a na Bukri ~ki Vis, vo 191 7 godin a, vo
vre m e t o na Pr vat a svet sk a vojna, bil otkop a n
grob so kon struk cija od kam e ni plo ~i tip
cist a, so bog a ti pri lo zi (nakit od bronz a i ede n
kera m i ~ ki
sad).
Naodit e
se
~uvaat
vo
Narodni ot muz ej vo Sofija.
Popov R., 191 8. ( D.S. )
Viso k
Rid , nas el b a
od
ene olitskot o
i
bronz e n o t o vre me. Na okolu 600 m od ju`n a t a
stra n a na selot o, na des ni ot breg na Crna Reka
ima tum b a so pre ~ nik vo osnov a t a od 70 m i
viso ~i n a od 3 m. Pogo lem del od isto ~ n a t a
polovin a na tum b a t a e o{ te ten so ero zija od
rekat a. Vo 1980 godin a e izvr {e no son da ` no
iskopuv a w e pri {to vo kul turniot sloj se
utvrd e ni dve fazi na ìve e w e , kako i ne kol ku
niv ni interni potfazi, prosle d e ni so mno gu brojni
frag m e n ti od kera mi ~ ki sadovi i orudija od ka m e n, krem e n i koska. Post ar a t a e en e olitsk a, a
po mla dat a od bron zenot o vre m e . Naodit e se
~ u va at vo Zavod ot i muz ej vo Bitola.
Simosk a D., 198 3, 5- 20. ( D.S. )
Pro g o n , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e . Na
okolu 200 m sev er oz a p a d n o od neko g a { n o t o
selo Bukri, na gre b e n izdolè n vo prav e c
sev eroi st ok- jugo za pad, trakt oristit e od ZIK
II. BITOLA
27
Pelago nija , u{t e vo dale ~ n a t a 1953 godin a,

so oraw e otkrile grobovi gra deni od kam e ni
plo ~i tip cista i vo niv go lem broj kera m i ~ ki
sad ovi, kako i ede n {le m od bron za. Vo 1954
godin a Narod niot muz ej od Bitola iz vr {il
za{titni iskopuv a w a .
Ma~ki } P., Simosk a D., 195 5, 26- 30. ( D.S. )
16. VA[AREJCA
Tumb a , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e . Na
2 km sev eroi st o ~ n o od selot o, vo nep o s r e d n a t a
blizina na Crna Reka, pri obra b o t u v a w e t o na
zemj at a se otkrieni tem eli od objekti, a po
povr{in a t a
se
sre} a v a a t
frag m e n t i
od
kera mi ~ ki sad ovi, pitosi i gra d e è n m at e rij al.
Najde ni se mon e ti od Anas tasij koi se ~ uv a a t
vo Zavod ot i muz ej vo Bitola.
Mikul ~i } G., 1987, 180. ( G.M. )
17. VELU[INA
Velu { k a
Tumb a , nas el b a od neolitskot o
vre m e . Se nao |a vo nepo sr e d n a t a blizina na
seloto Porodin, na 400 m od negov a t a ju`n a
stran a i na okolu 2 km is to ~ n o od seloto
Velu{in a. Pretst a v u v a viso ~i n ka ve{t a ~ ki
podign a t a tum b a {to li~i na pre se ~ e n konu s,
so elipsovidn a osnov a, post a ven a vo prav e c
istokzap a d. Nejzinite dim e nzii izne su vaat: 250
m vo dolìn a, 150 m vo {irina i 0,70 do 5 m vo
viso ~i n a . Okolniot tere n e zara m n e t i le ì vo
jugoz a p a d ni o t del na Pelago ni sk a t a Kot lina. So
ogled na per m a n e n t ni t e zemjod el ski raboti, so
koi na prvite sloevi na tum b a t a im se nan e s e n i
o{t e t u v a w a , a i zara di nau ~ n i o t inte res, vo
1971 godin a se prez e m e n i za{tit ni iskopuv a w a
koi po docn a , so m ali prekini do 198 4 godin a,
prodol ù vaat kako sist e m a t s ki. So ovie raboti,
glavn o izve deni vo sredi {t e t o na tum b a t a , e
konst a tir a n kul ture n sloj od 4 m ispoln et so
ost at o ci od ì ve e we raspor e d e n i vo ~ e tiri
horizont a , izdvoe ni ede n od drug so tanki
sloevi od nasip a n a zemj a, hro nolo{ki i kulturn o
povr zani. Vo site ovie ho rizonti se otkrieni
ost a toci od urna tini (ku} e n lepe `) i podovi od
ku}i pravo a g ol ni vo osnov a t a , grad e ni od
mat e rijali i na na ~i ni karakt eristi ~ ni za
neolitskit e ìve a li{ta, so taa razlika {to dr ven a t a gra| a bila ma sivn a, a pletot kako i da
ne bil prakti kuva n. Podovit e vo posl e d nit e dva
ho rizont a bile od nabi e n a gli na, a vo prvit e
ima le drve n a supst r ukcij a. Vrz osnov a na
podvi `nit e nao di, a pos e b n o na tipolo{kit e
karakt e ri stiki
kaj
kera mi kat a
(oblici,
orna m e n t ik a, teh niki na ukras u va we), a poto a i
kaj kultn at a plastika, vo hronol {k a smisl a
nas el b a t a e sm e s t e n a vo vre me to na post a riot

neolit. Strati gr afski najst a riot horizont (IV)
Velu{k a tum b a I, e od krajot na raniot neolit,
horizont o t III Velu{k a tum b a II, pret st a v u v a
preo d n a faza, dod ek a horizontit e II i I, odno s n o
Velu{k a tum b a III-IV, se od sred ni ot neo lit. Vo
Velu{k a tum b a I grub a t a kera mik a e uk ra suva n a so barbo tin- lepe nki i povlekuv a w a so
prsti, a finat a so orna m e n t i od bela boja (to ~ ki,
tria golnici, polu me s e ~ i n ki, sigmi i strel ki) na slikani vrz sjajn a crven a osnov a . Od kult ni te
pre d m eti se sre } a v a a t stilizirani èn ski sta tu et ki i otvore ni `rtve nici na ~ e tiri nog al ki so ap likacii vo vid na elen ska glav a. Vo Velu{k a tum ba II grub a t a kera m ik a prodol ù v a so istite ob lici i orna m e n t i, a se pojav uv a a t orga nizi ra ni ot
barb o tin i ukras u v a weto vo impr e s o- tehnik a.
Nezna ~ i tel ni se pro m e ni te i kaj finat a kera mi ka, so toa {to m e |u sta rite orna m e n t i naslikani
so bel a boja se sre} a v a a t u{t e bra n ovi d ni
lenti, ska lesto post a v e ni lenti i neopr e d e l e ni
geo m e t riski motivi. Antro po morf nat a plastika
isto taka pro dolùv a , osob e n o
otvore ni t e
`rtv e ni ci {to aso ciraat na ku}a so pokriv na
dve vodi i onie so ì vo tinski aplikacii. Velu{k a
tum b a III i IV, kako sred non e olitski, gi ima a t
re ~i si is tite karak te ris tiki, kako vo kera mik a t a
taka i vo kul tnat a plas tika, so taa razlika {to
orna m e n tite vo t.n. or ganizira n
barbo tin
dominira a t ,
a
kaj
sli ka nat a
kera mik a
razvle ~ e n i t e triagolnici i nej as nit e geo m et riski
motivi, dod e k a sigm a t a i orna m e n t o t vo oblik
na bukva t a Z post e p e n o is ~ e z nuv a a t . Ov de,
m e |u kultna t a palstika, kako za m e na za otvo re nite `rtv e ni ci se pojavuv a a t `rt venicit e
mod e li na ku} a so pokriv na dve vodi i
antro p o m o rf e n cilindar. Naodit e od ovie dva
ho rizont a nap oln o se identi ~ ni so onie od
nas el bat a Tumb a {to se na o|a na okolu 1 km
od Porodin. Vrz osnov a na re zul tatit e od ova a
nas el b a ,
predlo è n a
e
nova
hro no lo{ka
pod el b a za neolitot vo Pe la gonija i so ogled na
negovit e specifi ~ n o s t i vo m a teri jal nat a kul tura
e izdvoe n vo pos e b n a kul turn a grup a na re ~ e n a velu{ko- porodi nsk a .
Velu{ka Tumba, s. Velu{ina. Sad slikan so bela boja

od raniot neolit
Grbi M., 195 4, 133; Simosk a D., San e v V.,

1975,
25; Gara{ anin M., 1979,
1071 1 4;
Simosk a D., San e v V., 197 6, 31; Simosk a D.,
1986, 48; San e v V., 1995, 3444. ( D.S., V.S .)
Sad e v i , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e .
Nepos red no do seloto, od jugoist o ~ n a t a
stran a , pri obra bot uvaw e t o na zemj a t a se
otkrieni te m eli od ob jek ti, a po povr{i n a t a se
sre } a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sado vi,
pitosi i grad e ` e n m at e rijal. Najde ni se i mon e ti
od Justinijan I koi se ~ u v a a t vo Za vodot i
muz ej vo Bitola.
Mikul ~i } G., 1987, 180. ( G.M. )
18. GNEOTINO
Gradi { t e , utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o
vre m e . Le ì isto ~ n o od selot o, na visok rid so
za ram n e t o plato. Na povr{i n a t a se sre } a v a a t
frag me n ti od kera m i ~ ki sadovi.
Vuli} N., 193 7, 26. ( D.S. )
19. GORNO OREOVO
Kal e Mark o v o Kal e , utvrd e n a nas el b a od
docno an ti~kot o
vre m e .
Na okolu
4 km
sev er oz a p a d n o od se loto, na padi nit e na Bab a,
na visok rid so zara m neto plato koe zafa } a
povr{in a od okolu 2 hek tara, se gled a a t yidovi
gra d e ni od kam e n i varov m al ter, a se
sre } a v a a t i frag m e n t i od kera mi ~ki sa dovi,
pitosi i pokrivni }er a m i di. ( T.J. )
28
II. BITOLA
20. GORNO SRPCI

Gram a d i { t e , nas el b a od rimskot o vre m e . Vo
Ca par sko pole, koe se nao | a na 1 km ju`no od
selot o, se otkrieni ost at o ci od svetili{t e
posv e t e n o na For tun a Sera pi s. So sond a ` ni t e
istra ` u v a w a
vo 1971 godin a se otkrieni
bronz e ni stat u e ti na Se ra pis, Fortun a , Izida
Fortun a i Herakl e i mon e ti. Vo dvorot na Ilija
Andonov ski, od ovoj loka litet se ~ uv a a t
pove } e m er m e r ni spolii, m e |u koi i ed na
m er m e r n a ara so gr ~ ki nat pi s, prili ~ n o o{ te ten a. Moèbi lokalitet ot Gradi{t e e anti ~ kiot
grad Mikea sta nic a na pat ot Via Eignatia. Nao dite se ~ u v a a t vo selot o Gorno Srpci i vo Za vo dot i muz ej vo Bitola.
Janakiev ski T., 1966, 259- 261; Janaki ev ski T.,
197 6, 189- 204. ( T.J. )
21. GORNO ÂRLIJA

Ogra | e ,
nas el b a
i
nekrop ol a
od
docno a n ti ~ k o t o vre me. Na okolu 100 m ju`no
od selot o, na povr {i na od okolu 1 hekt a r, pri
obra b o t u v a w e t o
na
zem ja ta
se
otkrieni
frag m e n t i od kera mi ~ ki
sa do vi, pi tosi i
mno ` e s t v o gra d e ` e n m at e rijal. Spo red is ka zite
na Mitko Trajkovski, ovde bilo najd e n o zem jeno
sat ~ e oko lu koe imalo jaglen ~ i w a . ( T.J. , G.F .)
Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na
okolu 500 m zap a d n o od seloto, vo ram ni n a t a
se izdiga a t dve pom ali tum bi na koi se
sre} a v a a t frag m e n t i od ke rami ~ ki sadovi, a
spore d kaù v a w e t o na ì telite, bi le najd e ni i
mon e ti. ( D.S. , T.J. , G.F. )
22. GRADE[NICA
Vak af s k o Me s t o , nekrop ol a od hel eni sti ~ k o t o
vre m e. Vo prav e c o t na anti ~ k a t a nas el b a Kale,
na ju` na ta padi n a nad selot o, vo nivite se
otkrieni po ve }e grobovi, a vo niv grob ni prilozi:
terako ti, zlat e n nakit, edn a situla i dr. Dene s se
gled a a t gro bovi pokrie ni so mon olitni kam e ni
plo ~i od {kri lec, od koi na edn a ima gr ~ki
nat pi s. Na ova a lokacija, vo ponov o vre m e , e
izgrad e n a crkva ta Sv. Nikola. Naodit e se
~ u v a a t vo Narod niot muz ej vo Belgra d, vo
Muzejot na Maked o nij a vo Skopj e i vo Zavo dot
i muz ej vo Bitola.
Vuli N., 193 1, 22; Grbi M., 1954, 113; Proev a
N., Ricl M., 1983, 37- 38. ( T.J. , G.F. )
Kale , utvrd e n a nas el b a od hele nisti ~ k o t o , rim sko to i docno a n ti ~ k o t o vre m e . Se nao | a na
okolu 300 m jugo zap a d n o od selot o, na
viso ~i nk a so strm ni pa dini koja ima zara m n e t a
II. BITOLA
29
tera s a
opkru è n a
so
od bran be ni yidovi,
pokrieni so nasip od zemj a. Vnat re se gled a a t
ost at o ci od yidovi na objekti, a po povr {i nat a
ima frag m e n t i od kera m i ~ ki sa do vi, pi to si,
pokrivni }er a m i di i mno ` e s t v o gra de è n mat e rijal. Najde n e gole m broj mon e ti od vre me to
na Filip V, Persej, Oktavijan, Tiberij, An to nin Pij,
Konst a n ti n I, Konst a n cij II, Justin I i Justi nijan I.
Monetit e se ~ u v a a t vo Zavod ot i mu zej vo
Bitola.
Grbi M., 195 4, 113; Mikul~ i} I., TIR, 60;
Mikul ~i } G., 1987, 180. ( T.J., G.F. )
Mark oi c a , nekrop ol a od rimskot o vre m e . Se
nao |a na blaga padi n a vo nepo s r e d n a t a blizina
na selo to. Ovde sela nit e otkrile pov e } e grobovi
gra d e ni od ka me ni plo ~i. Na edn a plo ~ a , koja
se ~ uv a vo Za vo dot i muz ej vo Bitola, ima
gr ~ ki nat pis.
Vuli N., 1931, 32; Papaz o gl u F., 196 1, 31;
Mikul~ i} I., TIR, 60; Proev a N., Ricl M., 1983, 3738. ( T.J., G.F. )
23. DALBEGOVCI
Bat a ci , nekrop ol a od rimskot o vre m e . Na
okolu 1,5 km jugoisto ~ n o od seloto, pri
obra b o t u v a w e t o na zemj at a se otkrieni kam e ni
plo ~i i teguli od grob ni konstrukcii. ( T.J., G.F. )
Kalajxi c a Slati n a , nas el b a i nekrop ol a od
rim s ko to vre m e . Na okolu 500 m jugoisto ~ n o
od se lo to, na povr{i n a od 4 hekt ari, pri
obra b o t u vaw et o na nivi te se otkrieni teguli,
~ e t v rt e s t i tuli, te me li od objekti grad e ni od
kam e n i kal, a isto ta ka i gro bovi. Po
povr{in a t a
se
sre} a v a a t
frag m e n ti
od
kera mi ~ ki sad ovi. ( T.J., G.F. )
Tumb a , nas el b a od rimskot o vre m e . Na okolu
700 m isto ~ n o od seloto i na okolu 200 m od
u ~i li{tet o, na blaga viso ~i nk a ima tem eli od
yido vi otkrieni so obra b o t u v a w e t o na zemj at a,
a po povr {inat a frag me n ti od kera m i ~ ki
sad ovi, teguli, ra ~ ni melnici i drugo. ( T.J., G.F. )
24. DEDEBALCI
Arma t u { , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o vre m e .
Se nao |a na okolu 2,5 km isto ~ n o od seloto, vo
blokot na ZIK Pelago nija . So obra b o t u v a w e t o
na zem ja ta se otkrie ni fragm e n t i od kera mi ~ ki
sad ovi, pi tosi, tegu li i drug gra d e ` e n mat e rij al.
( T.J., G.F. )
Gradi { t e , nas el b a i nekro p ol a od rimskot o
vre m e . Na padinit e na Sele ~ k a
Planin a,
odd al e ~ e n i 1 km isto ~ n o od seloto, vo blokot
na
ZIK Pelago ni ja , po
povr{in a t a
se
sre} a v a a t fragm e n t i od ke ra mi ~ki sadovi,
pitosi, teguli i gole m o koli ~ e s tvo gra d e ` e n
m at e rij al. Otkrieni se i kam e ni plo ~i od grob ni
konstrukcii. Lokalitet ot zafa} a pros tor od okolu
1 hekt ar. ( T.J., G.F. )
Lud ej , nas el b a i nekro p ol a od docno a n ti ~ k o t o
vre m e. Na okolu 2 km od selot o, na padinit e na
Se le ~ ka Planina, vo blokot na ZIK Pelago nij a
se ot krieni kam e ni plo ~i od grobni konstrukcii,
a po povr{i n a t a ima fragm e n t i od kera m i ~ ki
sado vi, teguli, tuli i drug grad e ` e n mat e rijal.
( T.J., G.F. )
Rit ~ e , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o vre m e . Se
nao | a na okolu 1,5 km jugoisto ~ n o od seloto,
na padinit e na Sele ~ k a Planin a obra s n a ti so
trev a.
Na povr {inat a
ima frag m e n t i
od
kera m i ~ ki sadovi i gra de ` e n m at e rij al. Vo
nep o sr e d n a t a blizina ima stolb od kam e n dolg
2,5 m, zabie n vo zemj at a , a is to ~ no od nego,
vo karpit e ima vdlab n a ti ni za po sta vuvaw e na
drve ni stolbovi. ( T.J., G.F. )
Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Vo
ram ni na ta, na okolu 500 m zap a d n o od selot o,
se izdiga a t dve viso ~i nki tum bi so pom ali
dim e n zii, na koi po povr{in a t a se sre} a v a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi. ( D.S. )
[irok a Padi n a , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o
vre m e . Se nao | a na 1.20 0 m ju`no od seloto
Puturu s i na oko lu 1.40 0 m od selot o Ded e b al ci.
Vo blokot na ZIK Pelago nij a po povr{i n a t a se
sre} a v a a t frag m e nti od kera mi ~ ki sadovi,
pitosi, teguli, tuli i grad e ` e n mat e rijal. ( T.J.,
G.F. )
[up u r o , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e . Se
nao | a na okolu 300 m od seloto, vo nivite na
ZIK Pela gonija . So obra b o t u v a w e t o
na
zemj at a se ot krieni frag me n ti od kera m i ~ ki
sadovi, teguli, tuli i grad e èn m at e rij al. ( T.J.,
G.F. )
25. DIHOVO
Brati n d o l s k a
Rek a , nas el b a od rimskot o
vre m e . Sm e s te na e levo od patot Bitola- Rese n
(stariot pat), vo nivat a na T. Dimevski. So
na
zemj a t a
se
otkrieni
frag m e n t i od kera mi ~ ki sad ovi, pitosi, teguli i
drug gra d e ` e n mat e rijal.
( T.J. )
grob ni konstrukcii, a najd e ni se i krstovi od

kam e n . ( T.J. )
Ogra | e , nas el b a i nekrop ol a od rimskot o
vre m e . Na okolu 500 m isto ~ n o od zadru ` ni ot
dom e ot kri en grob yidan od tuli povrz a ni so
varov m al ter. Isto taka se otkrieni i yidovi
gra d e ni od kr {en kam e n i varov m alt er. Po
povr{in a t a na tere not se sre }av a a t fragm e n t i
od kera m i ~ ki sadovi i pokrivni }er a m i di. ( T.J. )
Sv. Ne d e l a , sred n o v e k o v n a crkva i nekrop ol a.
Vo ne posr e d n a t a blizina na most ot za Bitola se
nao |a ma lo crk vi~ e, a okolu nego ost at o ci od
nekro po la. Mestot o se sm et a za vakafsko. ( T.J. )
26. DOBROVENI
Star o Sel o , nas el b a od rimskot o vre m e .
Sm e s t e n a e na des n a t a stra n a na Staro s el sk a
Reka, vo nivat a na Todor Nedelkov. Po oraw e,
na povr{i n a t a se sre }av a a t frag m e n t i od
kera mi ~ ki sad ovi i grad e ` e n m at e rij al. ( T.J. )
27. DOBROMIRI
Arap s k i Grobi { t a , nas el b a od neolitskot o
vre m e . Se nao |a na 1 km sev er n o od seloto i na
okolu 400 m isto ~ n o od Crna Reka, na mal a
viso ~i nk a so zara m n e t o plato. Po povr{i n a t a
na nivite se sre }a vaat mno ` e s t v o fragm e n t i od
kera mi ~ ki sad ovi i ku} e n lepe `, a vo sa miot
cent a r na lokalitet o t ima nekolku kam e ni plo ~i
{to se post a v e ni ver tikal no. ( D.S. )
Gol e m a
Tumb a , nas el b a
od neolitskot o
vre m e . Na 1,5 km sev er n o od selot o, vo
nepo s r e d n a t a blizina na sta roto korito na Crna
Reka, od nego v a t a leva stra n a se izdiga tum b a
visoka 3 m koja ima nepr a vilna kru`n a osnov a
so dim e n zii od 210 x 100 m. So intenzivnit e
zemjod el ski raboti nejziniot pr vo biten oblik e
prili~ n o naru { e n . Vo 197 7 godin a e izvr{e n o
prob n o iskopuv a w e pri {to se konst a tirani dva
horizont a na ìve e w e od vre m e t o na sred niot
neolit,
odnos n o
od
velu{ko -porodi nsk a ta
kulturn a grup a. Naodit e se ~ uv a a t vo Zavod ot
i muz ej vo Bitola.
1978, 14. ( D.S. )
Varv ar a ,
nekrop ol a.
Na
isto ~ n a t a periferija na selot o, vo me s n o s t a
Lekovita Voda se otkrieni kam e ni plo ~i od
30
II. BITOLA
za ~ u v a n i vo dolìn a od 125 m, a isto ~ n a t a i

zap a d n a t a
od 120 m. Na sre dinat a
na
isto ~ n a t a stra n a na tvrdin at a ima port a {iroka
3,30 m. Po edn a mal a kula imalo na sekoj agol i
po tri kuli na sredin a t a na sekoj a stran a . Kulite
se so polukru ` e n oblik, osve n isto ~ n a t a .
Tvrdina t a e grad e n a od kr{e n kam e n i varov
mal ter. Vo 1928 godin a N. Vuli} izvr{il mali
son da` ni iskopuv a w a pri {to konst a tir al dek a
yido vite se za ~ u v a n i vo viso ~i n a do dva metri.
Pri posle d ni ot uvid na tere n o t mo ` e { e da se
kon sta tira deka tvrdin a t a e dost a o{t e t e n a so
vad e w e na kam e n od stra n a na ìtelit e.
Vuli N., 1931, 22; Grbi M., 195 4, 119. ( T.J. ,
G.F .)
Gole ma Tumba, s. Dobromiri. @rtve nik mod el na ku}a
od sredniot neolit
Gorn a Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e .

Se na o |a na 1 km sev er n o od selot o i na okolu
300 m za pad no od pat ot za seloto Aglarci.
Pretst a v u v a bla ga viso ~i nk a so dim e nzii od 80
x 150 m na koja se sm e s t e ni sovre m e n i t e selski
grobi{t a . Po po vr {i nat a se sre } a v a a t frag m e n t i
od kera mi ~ ki sa do vi.
Vuli} N., 1937, 25. ( D.S. )
28. DOBRU[EVO
Erek o v s k i Livadi , nas el b a od rimskot o vre m e .
Na oko lu 1 km sev er oz a p a d n o od seloto, pri
obra b o t u va weto
na
zemj a t a
se
nao | a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi, pokrivni }
era m i di i drug grad e ` e n m at e rijal. ( T.J. )
Plo ~ i , nas el b a od rimskot o vre m e . Na 1 km
sev er no od seloto pri obra b o t u v a w e t o na
zemj at a se ot krieni te m eli od objekti grad e ni
od kam e n i va rov m alt er, a po povr{i n a t a se
sre} a v a mno ès t v o frag m e n t i od kera mi ~ ki
sadovi, teguli i drug gra d e ` e n m at e rijal. ( T.J. )
S eli { t e , sred n o v e k o v n a nekrop ol a. Na 1 km
sev er no od seloto, spore d kaùv a w a t a na
ìtelit e, se nao |al o starot o selo. Ovde se
gled a a t
gra m a d i
od gra d e ` e n
m at e rijal,
veroj at n o od crkva, a vo ne po sred n a t a blizina
ima grobovi grad e ni od kam e ni plo ~i. @itelite
nao | al e prst e ni. ( T.J. )
29. DOLENCI
Kale , utvrd e n a nas el b a od docno a n ti ~ k o t o
vre m e . Na okolu 500 m ju`no od selot o, levo od
patot za Kaà ni, na visok rid so zara m n e t o
plat o ima ost a toci od tvrdin a, pravo a g ol n a vo
osnov a t a , od koja sev er nat a i ju`n a t a stra n a se
II. BITOLA
31
Star o S el o , sred n o v e k o v n a crkva i nekro p ol a.

Na okolu 700 m sev eroz a p a d n o od selot o, na
blag a pa di na od des n a t a stran a na stariot pat
za selo to Gope { se gled a a t te m eli od crkva.
Spore d
kaù vaw at a
na
ìtelite,
pri
na zem jata bile nao | a ni
grobovi od kam e ni plo ~i. Crkva ta e posv e t e n a
na sv. \or|ija. ( T.J. , G.F. )
Suvi Livadi , staro hristijan s k a bazilika. Vo Ca par sko pole, na okolu 500 m isto ~ n o od seloto,
pri pod go t v u v a w e t o na tere n o t za ovo{ ni
nas a di bile otkrieni ost at o ci od tem eli na
staro hristi jansk a
bazilika.
So
za{tit nit e
iskopuv a w a vo 197 0- 72 go di na e utvrd e n o
deka se raboti za triko rabn a ba zilika, so
nart e k s i po ede n an ek s na se vern a t a i na
ju`n a t a stran a . Vo centr al niot korab ima mo zai ~ e n pod so geo m e t ri ski i zoom orfni motivi i
gr ~ ki nat pis.
Janakievski T., 197 8, 67- 75. ( T.J. )
30. DOLNO AGLARCI
Dol n a Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e .
Sm e s te na e vo ram ni n a t a odd al e ~ e n a okolu
700 m za pad no od seloto i na 500 m isto ~ n o od
Crna Reka. Na povr {inat a ima mno g u b r oj ni
fragm e n t i od neo litska kera mik a. ( D.S. )
Sm aili c a , sred n o v e k o v n a nas el b a i nekrop ol a.
Na 1 km sev er n o od selot o, vo nivat a na Lazo
Petrev ski, pri obra b o t u v a w e t o na zemj at a se
otkrieni kera m i ~ ki sad ovi i yidovi gra d e ni od
kam e n i kal. Isto taka, bila otkrien a i plo ~ a na
koja imalo vre ` a n krst. ( T.J. , G.F. )
Tumb a ,
nekro p ol a.
Na
odd al e ~ e n o s t od okolu 250 m zap a d n o od
seloto, na blag a viso ~ink a {to zafa } a povr{i n a
od okolu 2.00 0 m 2, na sa mi ot vrv ima isprav e n
kam e n visok 1,25 m i {i rok 0,37 m. Na edn a t a
stran a na kam e n o t ima vdla be na ni{a vo koja
se nao |a reljefno obra b o ten krst. Na gorniot

kraj na krstot, levo i des n o se vre àni po ede n
m al krst so dim e nzii 0,08 x 0,08 m. ( T.J., G.F. )
Tumb a Grobi { t a , nas el b a od bronz e n o t o
vre m e . Le ì na 500 m sev er n o od selot o i na
okolu 700 m isto ~ n o od Crna Reka. Na
povr{i n a t a {to zafa } a prost or od 50 x 70 m se
sre} a v a a t
mno g u b r oj ni
frag me n ti
od
kera m i ~ ki sadovi. Vo cent a r o t na tum bat a ima
plo ~ a , vertikalno zabi e n a , so dim e n zii od 1,25
x 0,33 x 0,21 m, na koja na edn a t a stra n a e
vre ` a n krst. Nad krstot ima polukru g, a levo i
des n o po edn o malo krv ~ e , a pod niv
pravo a g ol n a vdlab e n a povr{i n a i vo ne a
vre ` a n krst. ( D.S. )
31. DOLNO OREHOVO
Pro g o n , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 46. ( D.G. )
]er a m i d n i c a , nas el b a
od docno a n ti ~ k o t o
vre m e . Se nao |a na 1 km sev eroz a p a d n o od
selot o, na sa ma ta gra nica so seg a { n o t o
aku m ul a ci o n o ezero. Ov de, vo 1977 i 1979
godin a, Zavod ot i muz ej od Bito la vr {el
za{tit no sond a ` n o istra ` u v a w e , pri {to se
otkrieni ost at o ci od objekti grad e ni od ka me n i
kal i dvorno m es t o poplo ~ e n o so kam e ni
plo ~i. Od otkrieniot podvi ` e n m at e rij al zna ~ aj ni se bron ze nite mon e ti od III i IV vek i frag m e n tite od kera m i ~ ki sad ovi so pret s t a v a na
Izida Fortun a.
Janakiev ski T., 1979, 75- 82. ( T.J. )
32. DOLNO ORIZARI
Gera mi d n i c a , nas el b a
od
bronz e n o t o
i
docno a n ti~ koto vre m e . Se nao | a na okolu 800
m ju`no od se lo to. Po povr{i n a t a se sre} a v a a t
frag m e n t i od ke ra mi ~ki sadovi, ku} e n lepe ` i
frag m e n t i od rim ski tuli i pokrivni }er a m i di.
Spore d iskazi te na ì te lite, bile pron aj d e ni
pove } e arh e ol o { ki pred meti. ( T.J. )
Sv. Pet k a , sred n o v e k o v n a crkva. Mesnos t a se
po ~i tu va kako vakafsk a, a vod at a od izvorot
kako leko vita. Den e s
na ova me st o
e
podign a t a nova t a crkva Sv. Petka. ( T.J. )
33. DOLNO SRPCI
Beli Kam e w a , nekrop ol a od rimskot o vre m e .
Vo ni va ta na Todor Galevski bila o tkrien a
m er m e r n a
plo ~ a
so nat pi s, koja ne e
za ~ u v a n a . ( T.J. )
32
Seli { t e , nas el b a od hel eni sti ~ k o t o vre m e . Na

oko lu 4 km zap a d n o od selot o po povr{i n a t a se
sre }a va at gra m a d i od gra d e ` e n m at e rij al,
obra s nati so vege t a cij a. Ovde \or|i Gelevski
na{ ol tri m ak e don ski mon e ti od bronz a od koi
edn a t a
dobro
za ~ u van a.
Monetit e
se
sopst v e n o s t na nao | a ~o t. ( T.J. )
Crkva Sv. Aran g e l , starohristijanska bazilika.
Spo red ost at o cit e od arhit ekt o n s k a plastika,
crk va ta bila podign a t a vrz te m eli na post a r ob jekt. Pred vlezot, od ju`n a t a stra n a ima stolb i
profi liran a baz a izrabot e ni od mer m e r, a okolu
sa m a t a crkva grobovi pokrieni so kam e ni
plo ~i. ( T.J. )
Crkva Sv. Todor , starohristijansk a bazilika. Crk vata e podign a t a vrz stari tem eli, mo ` e bi od
ba zilika, na {to upat u v a a t bazit e i stebl at a od
stol bo vi prisut ni vo dvorno t o m es to okolu crk vat a. ( T.J. )
34. DOLNO ÂRLIJA

Vo s el o t o , osa m e ni nao di od rimskot o vre m e .
Vo sel ski te ku}i i dvorovi se ~ u v a a t pov e } e
mer m e r ni spo m e n i ci, i toa: vo ku} a t a na
Du{ a n Vrtkov ski ima mer m e r e n
blok so
pravo a g ol n a form a, a vo dvo rot na Pand e
Janevski dva mer m e r ni stolba i m er m e r n o
korito. ( T.J. , G.F. )
Tumb a , nas el b a od bronz e n o t o vre m e . Na
sev er n a t a periferija na selot o, vo ram ni n a t a se
izdiga viso ka tum b a so pre ~ n i k od 80 x 90 m,
vo ~ija osnov a spo ra di ~ n o se sre } a v a a t
fragm e n t i od kera m i ~ ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 22. ( D.S. )
Crkva
Sv.
Dimi trija , osa m e n
nao d
od
rimskot o
vre me. Vo oltarot
na crkvat a,
~ e s n a t a trpez a e na pra ve na od mer m e r n a ara
vrz koja e post a v e n a m er mer na plo ~ a . Vnatr e,
vo jugoist o ~ n o t o }o{ e na crk va ta e vgra d e n
fragm e n t od m er m e r , na ju`niot vlez ima
mer m e r e n blok post a v e n kako prag, a vo
jugoz a pad noto }o{ e od nadv or e { n a t a stra n a
se vgra deni u{ te dva
m er m e r ni
bloka.
Poteklot o na ovie spolii ne e pozn a t o. ( T.J. , G.F. )
ârli s k i
Tu mbi , nas el b a
od neolitskot o
vre m e . Na okolu 3 km zap a d n o od seloto, vo
nepo s r e d n a t a bli zina na selskiot pat za Beran ci
se nao | a a t tri po ma li tum bi. Prvat a ima
pre ~ n i k od okolu 60 m i viso ~i n a od 1,30 m,
vtorat a e so pre ~ n i k od 35 m i viso ~in a od
II. BITOLA
1,50 m, a tret at a tum b a e so pre ~ n i k od 30 m i

viso ~i n a od 1,40 m. Po povr{in a t a na site tri
tum bi se sre} a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki
sadovi. ( D.S. )
35. DRAGARINO
Grad s k i Pat Stari Lozja , nas el b a od hele nis ti ~ koto i rimskot o vre m e . Se nao | a na 300 m
isto ~ n o od selot o. Po povr{in a t a na nivite ima
mno èst v o frag me n ti od kera m i ~ ki sad ovi,
pokrivni }er a m i di, tuli i drug
gra d e ` e n
m at e rij al. Ottuka pot ek nu vaat mon e ti od
bronz a
(Koinon
Make do non),
a
spor e d
kaùv a w e t o na Vangel Razm ov ski, najd e ni se
bronz e ni mon e ti od hel eni sti ~ k o t o vre m e ,
kako i be lezici od bronz a so kraevi {to
zavr{ u v a a t vo for m a na zmiska glav a. Naodit e
se ~ uv a a t vo Zavo dot i muz ej vo Bitola. ( T.J. )
Ko ~ i { t a , sred n o v e k o v n a nas el b a so crkva i

ne kro po la. Na oko lu 4 km jugoz a p a d n o od
seloto, na do mi nant e n rid bila star a t a lokacija
na seloto koe, spor e d
kaùv a w e t o ,
bilo
zap al e n o od Turcite. Os ven na sel ba, ovde ima i
ost at o ci od crkva, a vid livi se i grobovi pokrieni
so kam e ni plo ~i, orien tirani vo prav e c istokzap a d. ( T.J. )
Por ojni c a , nas el b a od rimskot o vre m e . Na
okolu 1 km zap a d n o od seloto, na padi nit e na
ridot
se
sre }av a a t
dost a
fragm e n t i
od
kera mi ~ ki sad ovi so siva i crve n a faktur a,
par ~ i w a od tuli i pokriv ni }er a m i di. Spore d
kaù v a w a t a na ìtelite, bi le najd e ni i pitosi.
( T.J. )
37. DRAGO[
Kolo v o z n i k Kula , sred n o v e k o v n a crkva i

nekro po la. Na zara m n e t o t o plato od mal at a
viso ~i nk a , {to se nao |a na 1 km zap a d n o od
selot o, se sre }a vaat fragm e n t i od kera m i ~ ki
sadovi i gra m a d i od gra d e ` e n
m at e rij al,
veroj at n o ost at o ci od ed no kora b n a crkva. Isto
taka, se gled a a t i grobovi pokrieni so po edn a
gole m a plo ~ a od kam e n , orien tirani vo prav e c
istokzap a d . ( T.J. )
Last oj c a , nekrop ol a od èl ez n o t o vre m e (III).

Le ì na blaga padin a odd al e ~ e n a okolu 700 m
is to ~ no od selot o, nep o sr e d n o do patot Bito laDra go{- Le rin, a blizu do most ot na Drago { k a
Reka. Vo 195 8 godin a e otkrien grob gra d e n
od mon olit ni kam e ni plo ~i tip cista, vo koj e
najd e n kera mi ~ ki sad.
36. DRAGO@ANI
38. DREVENIK
Vak af s k i Ledi w e , sred n o v e k o v n a crkva. Na

okolu 2 km zap a d n o
od selot o, spor e d
kaùv a w e t o na ìte lite, se vad e ni kam e w a od
urna t a crkva koja bila dolga 78 m. Po
povr{i n a t a
na tere n o t
ima
gra m a di od
grad e ` e n m at e rij al. ( T.J. )
Kal e , utvrd e n a nas el b a od docno a nti ~k ot o

vre m e . Se nao |a visoko vo planin skiot ma siv,
na okolu 5 km sev er n o od seloto. Vidlivi se
ost at o ci od od bran ben yid, a po povr{in a t a se
sre } a v a a t gra m a di od grad e ` e n m at e rijal. ( T.J. )
Vo
s el o t o
Ledi w e ,
nekro p ol a. Vo sa m o t o selo, na mal a viso ~i nk a
ima ost at o ci od nekrop ol a. Grobovit e se
pokrieni so monolitni kam e ni plo ~i dolgi 2 m.
( T.J. )
â g o r s k o
Kale ,
utvrd e n a
nas el b a
od
docno a n t i ~ k o to vre m e . Na okolu 5 km ju`no od
seloto, visoko vo planinskiot ma siv se gled a a t
ost at o ci od odbr a n beni yidovi, a po povr{in a t a
se sre } a v a a t frag me n ti od tuli, }er a m i di, pitosi
i gra d e ` e n mat e rijal. ( T.J. )
Gub e r n i c a , sred n o v e k o v n a nas el b a . Se nao |a

jugo za pad no od selot o, na odd al e ~ e n o s t od
okolu 4 km. Vidlivi se grobovi grad e ni od
kam e n ,
pokrieni
so
kam e ni
plo ~i,
so
orient a cija istokzap a d. ( T.J. )
39. \AVATO
Dabi ~ k i ,
crkva.
Spore d
kaùv a w a ta na ìtelit e, na zap a d n a t a periferija
na selot o imalo crkva, no seg a se gled a sa m o
gole m a gra m a da od grad e ` e n m at e rij al. ( T.J. )
Dabj e , sred n o v e k o v n a nekro p ol a. Na 3,5 km
jugois to ~ n o od selot o se gled a a t grobovi
pokrieni so kam e ni plo ~i, so orient a cij a istokzap a d . ( T.J. )
II. BITOLA
33
Kal e , utvrd e n a nas el b a od docno a n t i ~ k o t o

vre m e . Na okolu 3- 4 km zap a d n o od seloto se
sre } a v a a t tragi od odbr a n b e n yid od kale koe
najveroj a t n o bilo del od odbr a n b e n i o t sist e m
{to
go
obez b e d u val pre mi not
i e vo
nepo s r e d n a
vrska so tvrdinit e kaj sela ta
Dolenci, Lera i Stre ` e v o . ( T.J. , G.F. )
Sv.
Bo g o r o d i c a ,
nekro p ol a
od
docno a n t i ~ k o t o
vre me.
Se
nao | a
na
jugoisto ~ n a t a
periferija
na
selo to.
Pri
izgra d b a t a na selskiot pat, isto ~ n o od crk vat a
se otkrieni grobovi gra d e ni od teguli, na dve

vodi. Vo tre m o t na crkvat a se vgra d e ni pove }e
anti ~ ki tuli. ( T.J. )
Star o Sel o , sred n o v e k o v n a nas el b a . Na okolu
3 km jugoz a p a d n o od selot o se gled a a t ost at o ci
od star a selska nas el b a . ( T.J. , G.F. )
40. @ABENI
Star o S el o , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na
okolu 1 km sev er n o od selot o, ved n a { pokraj
patot Bito la- Lerin, od negov a t a isto ~ n a stran a ,
vo ram ni na ta se izdiga tum b a so nepr a viln a
kru`n a
os no va
od
200
x 220
m. So
zemjod el skit e
raboti
gor ni te
sloevi
se
isprevrt e ni taka {to na povr {i na ta se sre} a v a
mno ` e s t v o frag m e n t i od kera mi ~ ki sa dovi i
ku} e n lepe `.
Grbi M., 1954, 113. ( D.S. )
41. @IVOJNO
Bel Kam e n (B eli Kam e n o v i ) , nekro p ol a od
èl ez noto vre m e . Vo 1956 godin a Drag a n
Ta{kov ski vo svojat a niva otkop al dve grob nici
cisti. Nivat a se nao | a na edn a pros tran a
padin a koja post e p e n o se spu {t a kon mal at a
reka Zdravic a, a e odd al e ~ e na 1,5 km ju`no od
selo to i ned al e k u od granic a t a so Grcija. Istat a
godi na e izvr{ e n o za{tit no is ko puv aw e (B.
Josifovska) pri {to e ot krien u{t e ed e n grob so
prilozi od kera m i ~ ki sadovi, kopje i no` od
èl ez o i nakit od bronz a. Naodit e se ~ u va at vo
Muzejot na Maked o nij a vo Skopj e.
Josifovska B., 1963, 287; Mikul~ i} I., TIR, 136.
( B.J. )
Vlak u , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na
zara m ne ta ta tera s a , odd al e ~ e n a 1 km ju`no od
selot o, koja koso se spu { t a kon sev er, se
sre} a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi. Vo
197 2 godin a e izvr{e n o probn o sond a ` n o
iskopuv a w e .
Po povr{in a t a
ima
pov e } e
vdlab n u v a w a nast a n a t i od prop a | a w e na zem jata pora di prisust vo na rud ar ski okna za kopa we na jaglen. Naodit e se nao | a a t vo Zavod ot i
muz ej vo Bitola.
Gradi { t e , utvrd e n a nas el b a od rano a n ti ~ k o t o
vre m e
(ar haj ski
pe riod),
doc noa n ti ~ k o t o
vre m e i sred ni ot vek. Se nao |a 1,5 km
jugoist o ~ n o od se lo to, na do mi nan tniot rid
Zabr do. Ima zara m n e t o pla to, so pros tor od 2
hek tari, ogra d e n o so od bran ben yid. Na povr{i na ta se sre }av a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki
34
sad ovi, pitosi i mno ` e s t v o gra d e ` e n m a te rijal.

Najde ni se i mon e ti od Justin I, Justi ni jan I i
post a ri. Vo sred ni ot vek gradi { t e t o bilo pov tor no nas e le no.
Josifovsk a B., 196 3; Mikul~ i} I., TIR, 136; Miku l~i} G., 198 7, 180. ( B.J. )
Dabi c a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Se nao |
a na 1 km ju`no od selot o i na okolu 500 m
odd a le ~ e nost
od
lokalitet ot
Vlaku.
Po
povr{in a t a
na
ni vite ima
fragm e n t i
od
kera mi ~ ki sadovi i orudija od kam e n i krem e n .
Naodit e se ~ u v a a t vo Zavod o t i muz ej vo
Bitola. ( D.S. )
Keral o t , nekro p ol a od rimskot o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 136. ( D.G. )
Saa t Tumb a , nekro p ol a od rimskot o vre m e .
Vuli N., 1933, 13, 19, 20; Grbi M., 195 4, 121;
Mikul~ i} I., TIR, 136. ( D.G. )
Crkva Sv. Ilija , osa m e n i naodi od rimskot o
vre me. Od ju`n a t a stran a pred urn at a t a crkva
se nao |a mer m e r e n spo m e ni k vo vid na
kas et a , orna m e nti ran so akan t o v a rozet a,
sm e s t e n a vo ram k a so for m a na rom b.
Josifovsk a B., 196 3, 288. ( B.J. )
42. ZLOKU]ANI
Srt o t , utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o vre m e .
Se nao |a na okolu 1 km sev er n o od selot o, na
dolg gre ben, izdolè n vo prav e c sev er oi st okjugoz a p a d , koj e del od najvisokiot vrv na
planinskiot m asiv Neolica. Vidlivi se ost at o ci od
tras a t a na od bran beniot yid na nas el b a t a . Po
povr{in a t a na m es ta se sre} a v a a t frag m e n t i od
kera mi ~ ki sa dovi. ( D.S. )
43. ZOVI]
Marta , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e (I). Vo
1963 godin a, pri obikolka na tere n o t bile
zat ek n a ti dva skoro otvore ni grobovi od
ma sivni monolitni plo ~i cisti. Vo edniot grob
e najd e n sad so boe ni orna m e n t i, a vo drugiot
del od èl ez n o kop je.
Mikul~ i} I., 1966; Simosk a D., San e v V., 197 6,
54. ( D.S. )
Tumb a
êbren ,
utvrd e n a
nas el b a
od
rimskot o i doc noa n ti ~ k o t o vre m e . Se nao | a na
okolu 3 km za pad no od s. Zovi}, na padi nit e na
rit ~ e t o Marta, na viso ~i nk a so nad m o r s k a
viso ~i na od okolu 550 m. Najvisokiot del od
viso ~i nk a ta e zagr a d e n so odbr a n b e n i yidovi,
so prost or od 700 m2 koj ja oz na ~ u v a
nas el b a t a od rimskiot peri od. Nasel b a t a od
II. BITOLA
docno a n ti ~ k o t o vre m e zafa } a prost or od 2,4

hek ta ri i e ogra d e n a so impoz a n t ni odbr a n b e n i
yi do vi od ju`n a t a stra n a . Egzi sti rala s do pa|a we to pod tursk a vlast, po {to e sve d e n a na
m a n a s tir ski kom pl eks, ogra d e n od tret yid koj
sa m o se na se tuva na tere n o t .
46. KANINO
nao |a na 2,5 km isto ~ n o od selot o i na okolu
500 m od patot Bitola- Porodin- Drago {, vo nivite
sev er no od Po ro din. Pretst a v u v a viso ~i nk a
izdolè na vo os no vat a, so dim e nzii od 200 x
160 m i viso ~i n a od 0,50 vo zap a d ni ot do 3,00
m vo isto ~ ni o t del. So ob ra bo tuvaw e t o na
zemj at a gornit e sloevi se o{t e te ni. Vo 197 2
godin a Zavo d ot i muz ej od Bitola izvr {il
za{titn o iskopuv a w e . Vo kulturniot sloj de bel 3
m se utvrd e ni nekolku fazi na ìve ewe od sred noto bronz e n o vre m e , prosl e d e ni so mno gu broj ni ke rami ~ ki sad ovi i drugi arh e olo {ki
pred meti. Naodit e se ~ u v a a t vo Zavo dot i
muz ej vo Bitola.
47. KARAMANI
Tumba ^ e b r e n, s. Zovi}. Utvrde n a naselba od rimskoto

i docnoa n ti ~ ko t o vre me
Vo negovit e ramki se nas el bat a, ma n a s t irot Sv.

Dimitar i crkvat a Sv. Spas. Celiot kom pl ek s
zafa } a povr {i na od 27 hekt ari, koja od tri
stra ni (ju`n a t a , za pad nat a i sev er n a t a ) e
zaokru ` e n a so Crna Reka. ( N.P.P. )
44. IVAWEVCI
Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Leì
sev er no od seloto, vo ram ni n a t a . Po povr{in a t a
se sre }a vaat frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 27. ( D.S. )
Crkva Sv. \or|i , osa m e n i naodi od rimskot o i
doc no rimskot o vre m e i sred niot vek. Crkvat a
Sv. \or|i e izgra d e n a vo 1847 g. Spore d
kaùv a w e t o na ìte lite, star a t a crkva bila na
m es t o t o kad e {to seg a se nao | a u ~ili{t e t o. Vo
dvornot o me st o na crk vat a ima pove } e
m er m e r ni spo m e ni ci, i toa: ka pi tel, ara i dve
ste bl a od stolbovi od koi edno t o e so nat pis.
( T.J. )
45. KA@ANI
Stu d e n a ^ e { m a Ja{ ar o v a Kula , nas el b a
od rim sko to vre m e . Na okolu 2 km zap a d n o od
selot o, na viso ~i nk a karakt e ri sti ~ n a po bel at a
zemj a, pri obra b o t u v a w e t o na nivite se otkrieni
ost a toci od nas el ba (frag m e n t i od kera mi ~ ki
sadovi, pitosi i grad e ` e n m at e rij al). ( T.J., G.F .)
Tumb a , nas el b a od neolitskot o, en e olit skot o i

bron zenot o vre m e . Se nao |a na okolu 1,5 km is to ~ no od seloto i na okolu 2 km ju`no od selot o
Trn, pokraj des ni ot breg na rekat a Dragor. Vo
osnov a t a ima pre ~ n i k od okolu 250 m i
za ~ u v a n a
viso ~i n a od 6 m. Tumb a t a e
delu m n o o{t e t e n a u{t e vo Prvat a svet sk a
vojna so kopaw e na vojni ~ ki rovovi i bun ke ri.
Vo arh e olo {k a t a literat u r a e pozn a t a od 193 8
g. so rekog n o s cir a w a t a {to gi izvr{il W. A.
Heurtley. Po povr{i n a t a
na
tum b a t a
se
sre } a v a a t mno ` e s t v o fragm e n t i od kera mi ~ ki
sad ovi i oru di ja od kam e n i kre m e n . Vo tekot
na 1974 g. se iz vr {e ni arh e olo {ki iskopuv a w a
pri
{to
e
kon sta tira na
pove } e sl oj n a
stratigr afija so 4 horizonti na ì veew e, od koi
dva neolitski i po ede n od ene o litskoto i
rano bro n z e n o t o vre m e . Naodit e se ~ u va at vo
Heurtley 1939, 198; Simosk a D., San e v V., 197 6,
39; Simos ka D., Kitanoski B., Todorovi} J.,
1977, 9- 25. ( D.S. )
]o s e i c a Bari , nas el b a od rimskot o vre m e . Na
1 km sev er n o od crkvat a , vo nivat a na Vangel
Vel kov ski, koja zafa } a povr{in a od 2 hekt ari,
pri ob ra bot uv a w e t o na zemj at a se otkrieni
yidovi ed ni grad e ni od kam e n i kal, a drugi
od kam e n i varov malt er. Po povr{in a t a se
sre } a v a a t frag m e n ti od kera mi ~ ki sadovi,
teguli i drug gra d eè n m a te rijal. Otkrieni se i
ost at o ci od furna yidan a od kam e n i tuli. ( T.J. )
48. KRAVARI
@e` d e v o , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o vre m e .
Seve ro isto ~ n o od selot o, pod pettiot kan al, pri
II. BITOLA
35
obra bo tuvaw e t o
na
zemj at a
se
otkrieni
ost at o ci od na sel ba, i toa fragm e n t i od
kera m i ~ ki sadovi, po kriv ni }er a m i di, tuli i
mno ` e s t v o gra d e ` e n m a te rijal. ( T.J. )
Tumb a , nas el b a
od
neolitskot o
vre m e .
Podign a t a e vo ram ninat a sev eroi st o ~ n o od
selot o.
So
zem jo del skite
raboti
taa
e
razvle ~ e n a i ima nepr a vilna kru`n a osnov a. Po
povr{i n a t a se gled a a t mno ès t vo frag m e n t i od
kera m i ~ ki sadovi. ( D.S. )
Tumb a Star o S el o , nas el b a od neolitskot o,
en e o litskoto i bronz e n o t o vre m e . Se nao |a na
okolu 800 m isto ~ n o od cent ar o t na seloto, a
levo od sov re me niot pat Bitola- gr ~ k a gra nic a.
Ima raz vle ~ e na nepr a viln a kru`n a osnov a i
viso ~i n a do 2 m. Vo ponov o vre m e vo cent ar o t
na
tum b a t a
e
po dig nat a
crkvat a
Sv.
Bogoro dic a i okolu ne a gro bi{ ta. Na isto ~ ni ot
kraj e pres e ~ e n a so èl ez ni ~k a t a prug a BitolaLerin. Po povr{i na ta se sre } a v a a t frag m e n ti od
kera m i ~ ki sad ovi, a naj de ni se kalap od kam e n
za leew e na sekiri i sekira od ba kar so edn o
se ~ilo. Naodit e se ~ uv a a t vo Za vo dot i muz ej
vo Bitola.
Vuli} N., 1937, 27; Simosk a D., San e v V., 197 6,
48.
( D.S. )
Crna Ze mj a , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o
vre m e . Na okolu 200 m isto ~ n o od crkvat a
(pokraj prug a t a ), po povr{in a t a na nivite se
sre} a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi,
teguli i pokrivni }er a m i di. ( T.J. )
^ u k u t , nekrop ol a od docno a n t i ~ k o t o vre m e .
Na oko lu 500 m zap a d n o od selot o, pri obra b o tu va we to na zem ja ta, ìtelit e otkrile grobovi
grad e ni od kam e n , pokrie ni so gole mi kam e ni
plo ~i. ( T.J. )
49. KREMENICA
Tumb a ,
neolitsk a
nas el b a .
Leì
vo
nep o sr e d n a t a bli zina na seloto i so trasiraw e t o
na prug a t a Bito la- Lerin e pres e ~ e n a na dve
polovini. Po po vr {i nat a ima frag m e n t i od
kera m i ~ ki sad ovi. Nao di te se ~ u v a a t vo
Zavod ot i muz ej vo Bitola. ( D.S. )
50. KRKLINO
Vr ~ v a , sred n o v e k o v n a nas el b a . Se nao | a kaj
trafo sta nic a t a , na jugoist o ~ n a t a periferija na
selot o. Spore d sopst v e ni t e kaù v a w a , Veqo
Dejkoski pri obra bo tuvaw e t o na zemj at a otkril
pitosi, ra ~ n a m elnic a, }er a midi, frag m e n t i od
kera m i ~ ki sad o vi, kako i te m e li od yidovi y idani od kam e n i kal. ( T.J. )
36
Krklin o , slu ~ a e n naod od èl ez n o t o vre m e I.

Vo 195 7 godin a od pret prijati et o Otpa d vo
Bitola e otku pen m e ~ od bronz a od tipot
Erbenhein, koj po tek nuva od nep oz n a t o nao |
ali{t e vo at arot na seloto.
Simosk a D., San e v V., 197 6, 53. ( D.S .)
Krklin s k i Livadi Pod Liva| e , nas el b a od
rim skoto vre m e . Severoi st o ~ n o od seloto, a
ju`no od Mak petrol , po povr{i nit e na nivite
ima mno ès tvo fragm e n t i od kera m i ~ ki sadovi,
rimski tuli i }er a m i di. ( T.J. )
Pad ar n i c a , nekro p ol a od rimskot o vre m e . Na
oko lu
200
m
ju`no
od
seloto,
pri
obra b o t u v a w e t o na zemj at a se otkrieni grobovi
so konstrukcija od gole mi teguli. ( T.J. )
51. KRSTOAR
Gra m a | e ,
nas el b a .
Na
gra nic a t a na at a rite me |u selat a Krstoar i
Bistrica pri obra bo tuvaw e t o na zemj at a se
otkrieni ost at o ci od te m e li na ku}i gra d e ni od
kam e n i kal. Po povr {i na ta se sre} a v a a t
fragm e n t i
od pitosi, kera mi ~ ki
sadovi i
gra d e ` e n mat e rijal. ( T.J. )
Miroi Ornici , staro hri stija n sk a bazilika. Na
okolu 300 m sev er oz a p a d n o od ma n a s t irot
Kristo for, vojskat a pri kopaw e na rovovi vo
1954 godin a otkrila objekt so moz ai ~ e n pod.
Objekt ot bil yi dan od kam e n i varov malt er.
Den e s
po povr{in a t a
na
prost orot
ima
fragm e n t i od pokrivni }er a m i di, tuli i drug
gra d e ` e n mat e rijal, a za ~ u v a n e i ed e n
dovr at nik od m er m e r . Spore d iskazit e na ì telite, odovd e pot ek n u v a kam e n a t a plastika
(delo vi od m er m e r e n sarkofa g, m er m e r e n stolb
i dr.) {to se nao | a kaj m a n a s tirot. ( T.J. )
52. KUKUREÂNI
Kula Ramn i n a , sred n o v e k o v n a crkva. Okolu
1 km jugoz a p a d n o od seloto, na padi nit e na
planin a t a se gled a a t gra m a di od grad e ` e n
mat e rijal, a de lum no i tem eli od yidovi. Spore d
edno pre d a ni e , ovd e imalo ma n a s t ir. ( T.J. )
Magl o v s k a Niva , nas el b a od neolitskot o i rim sko to vre m e . Leì na 1 km sev er n o od seloto.
Bila vo oblik na tum b a koja so intenzivno t o
obra b o t u va we
na
zem jata
delu m n o
e
naru { e n a .
Po
povr {inat a
na
ni vite
se
sre } a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sa do vi,
ku} e n lepe `, teguli i drug gra d e ` e n m at e rij al.
( T.J. )
II. BITOLA
Tumb a , nas el b a od neolitskot o i rimskot o

vre m e . Isto ~ no od selot o, na levat a stran a od
patot za selot o Kara m a ni, kaj me s n o s t a Sredni
Livadi, se izdiga blag a viso ~i nk a {to domi nira
nad okol ni ot tere n. Ovde, pri zemjod el skit e
raboti
ìte lite
pron a o | a l e
ku} e n
lepe `,
pokrivni }er a m i di i mno ` e s t v o frag m e n t i od
neolitski i rimski kera mi ~ ki sadovi. ( T.J. )
Tumb a vo s el o t o , neolitsk a nas el b a i sred n o ve kovn a nekro p ol a. Se nao | a vo cent a r o t na
selot o, na m es toto na Domot. Vo vre m e t o na
negov a t a izgrad ba taa e celos n o uni{t e n a i,
spore d in for m a ciite od selanit e, bile isfrleni
par ~i wa
od
ku }en
le pe `,
mno g u b r oj ni
frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi i bile rast ur e ni
pove } e grobovi gra de ni od kam e ni plo ~i. ( T.J. )
53. LA@EC
Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Se nao |
a na sev e roisto ~ n a t a periferija na seloto, vo
liva di te pokraj brego t na Laòvsk a Reka.
Delu m n o e o{t e ten a pri kopaw e na rovovi i
skrivnici vo vre m e t o na Prvat a svet sk a vojna,
pa taka vo osnov a t a ima pre ~ n i k od 40 x 40 m i
viso ~i n a od 2,20 m. Na po vr {inat a se gled a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sa do vi i ku} e n lepe `.
( D.S. )
54. LERA
Kale , utvrd e n a nas el b a od docno a n ti ~ k o t o
vre m e . Za pad n o od seloto, na blag a viso ~i nk a
so nad m o r ska viso ~i n a od 810 m, na leviot
bre g na rekat a [em nica se gled a a t kont urit e na
odbr a n b e n i o t be de m obra s n a t i so veg e t a cij a.
Po povr{in a t a se sre} a vaat dost a fragm e n t i od
kera m i ~ ki sadovi, pitosi i grad e ` e n m at e rij al.
Kaleto zafa} a povr {ina od okolu 1 hekt ar, a
pret st a v u v a
del od od bra n be ni ot sis te m
povrz a n so kaliwat a vo selat a Dolenci i Stre èvo.
Grbi M., 195 4, 120; Mikul~ i} I., TIR, 78. ( T.J.,
G.F .)
Kale, s. Lera. Utvrdena naselba od docnoanti ~koto vreme

(I.M.)
Kalu| e ri , sred n o v e k o v n a nas el b a . Na 1 km

sev er o is to ~ n o od seloto, na padi nit e na
planin a t a , a na des ni ot bre g na rekat a
[em nic a, pri izgrad b a t a na {u m s kiot pat se
otkrieni dva pitos a. Po povr {inat a ima gra m a di
od grad e ` e n m at e rij al. ( T.J., G.F. )
Kora Tumb a Anovi Trla , nas el b a od
docno a n ti ~kot o vre m e . Na sev er nit e padini na
lokalite tot
Kale,
po
povr{in a t a
ima
mno g u b r oj ni frag me n ti od kera mi ~ ki sad ovi,
delka ni blokovi od bigor, a spo red kaù vawe t o
na ìtelite, ovd e bi le nao |a ni i mo neti. Vo nivite
na Todor i Kiro Gerasi m o v s ki se otkrieni yidovi
gra d e ni od kam e n so varov m alt er. ( T.J., G.F. )
55. LISOLAJ
Crno b u ~ k i Rid , nas el b a od rimskot o vre m e .
Grbi M., 195 4, 120. ( D.G. )
56. LOGOVARDI
Bre sj e , nas el b a od neolitskot o vre m e . Se nao |
a na 1,5 km isto ~ n o od selot o, vo nepo s r e d n a t a
blizina na Crna Reka. Ima oblik na tum b a , so
dim e n zii vo osnov a t a od 70 x 50 m i za ~ u v a n a
viso ~i n a
od 22,5 m. Po povr{in a t a
se
sre } a v a a t fragm e n t i od kera mi ~ki sadovi i
ku} e n lepe `. ( D.S. )
II. BITOLA
37
Gol e m a
Tumb a , nas el b a
od bronz e n o t o
vre m e . Leì na isto ~ ni o t kraj na selot o, pom e | u
ulicite Stiv Nau mov i Kajm ak ~ a l a n s k a . So
izgrad b a t a na sel ski ot pat tum b a t a e o{t e t e n a
na isto ~ n a t a stra na. I pokraj toa, pora di oblikot
i dim e nzii te, taa izgled a impoz a n t n o . Po
povr{i n a t a
se
sre } a v a a t
fragm e n t i
od
kera m i ~ ki sadovi.
Vuli} N., 1937, 32. ( D.S. )
Mala Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e .
Se nao |a na me st o t o kad e {to e podign a t
tran s form a torot vo selot o. Vo osnov a t a ima
pre ~ n i k od 50 m i viso ~in a od 1,5 m. So
grad e ` ni t e raboti gornit e sloe vi se o{t et e ni, so
{to se naru { e n i prvobit niot izgled i dim e n zii.
Dene s na povr{i n a t a se sre} a vaat fragm e n t i
od kera m i ~ ki sad ovi, orudija od kam e n i sl.
( D.S. )
57. LOPATICA
Vo s el o t o , osa m e n objekt od rimskot o vre m e .
Na okolu 100 m ju`no od crkvat a Sv. Bogorodica
se ot kri eni m er m e r ni blokovi koi seg a se nao |
aat vo dvo rot na Cvet a Andre e v s k a , i toa del
od stolb, ba za i stela. Eden merm er e n stolb e
smest e n vo dvo rot na crkvat a. Spore d iskazit e
na ìtelit e, ov de bil otkrien del od objekt so
svod e s t a kon s truk cija, grad e n od ~ e t v rt e s t i
tuli povrz a ni so varov m al ter. ( T.J. )
Dolni Leo ni k , sred n o v e k o v n a crkva. Na okolu
1 km jugoz a p a d n o od seloto ima gra m a d a od
grad e ` e n kam e n . Spore d pre d a nij at a, na ova
m es t o bil m a nas tirot Sv. Pant el ej. ( T.J. )
od Anast a sij, Justin I i po stari, koi se ~ u v a a t vo

Vuli N., 1931, 29; Grbi M., 195 4, 120;
Mikul~ i} I., TIR, 80; Mikul ~i } G., 198 7, 180.
( G.M. )
58. MAKOVO
Rims k i Grobi { t a , nas el b a i nekrop ol a
docno an ti~kot o vre m e .
Vuli} N., 1937, 29; Mikul~ i} I., TIR, 83. ( D.G. )
Star o m a k o v s k i Dol , nas el b a
vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 83. ( D.G. )
od
od
rimskot o
59. MALOVI[TE
Mark o v a Kula , utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o
vre me. Na okolu 3 km sev eroz a p a d n o od
seloto, na ram ni nat a na strm niot rid Vrte{k a
sm e s t e n vo pa di nite na Pelist er se gled a a t
ost at o ci od po m al a utvrd e n a nas el b a , a po
povr{in a t a frag me n ti od kera m i ~ ki sadovi.
( D.S. )
Pop o v a Niva , sred n o v e k o v n a nas el b a . Vo
nepo s r e d nat a blizina na {talit e, odd al e ~ e n i
1,5 km jugoz a pad no od seloto Kaà ni, des n o od
pat ot za seloto Malovi{t e, pri obra b o t u v a w e t o
na zemj at a bile otkri e ni te m eli od yidovi, a po
povr{in a t a se sre} a va at frag m e n t i od tuli,
pokrivni }er a m i di i drug gra d e ` e n mat e rijal.
( T.J. )
60. MEXITLIJA
Kalu | e ri , sred n o v e k o v n a crkva. Na 2 km

sev ero is to ~ n o od selot o, na padinit e na Bigla,
spore d ka ù vawa t a na ìtelit e, imalo ma n a s t ir.
Na tere not se gled a a t gra m a d i od kam e w a i
grad e ` e n mat e rijal, a najd e n a e i strel a dolga
10 sm. Naodot se ~ u v a kaj Done [atev od
selot o. ( T.J. )
Tumb a (vo s el o t o ) , nas el b a od bronz e n o t o

vre m e . Vo selo to, vo nep o sr e d n a t a blizina na
kisel at a voda se izdiga impozant n a tumb a so
pre ~ nik od oko lu 80 m i viso ~i n a od 4,5 do 5 m,
na koja, vo po novo vre me, vo centr al niot del e
podign a t a xamija. Na po vr {i na ta mo ` a t da se
sret n a t fragm e n t i od kera mi ~ ki sadovi.
Vuli} N., 193 7, 31. ( D.S. )
Koritni c a , nekro p ol a od rimskot o vre m e . Na

oko lu 1 km isto ~ no od seloto so oraw e t o na
zemj at a bi le otkrieni grobovi od tipot na dve
vodi gra de ni od gole mi teguli. ( T.J. )
61. MOGILA
Ogra d a , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e .

Sm e s te na e na kra jot od dolinat a,
vo
nep o sr e d n a t a bli zina na patot Bitola- Demir
Hisar. So obra bo tu va we to na zemj a ta ì te lite
otkrile tem eli od ob jek ti, a na povr{i na ta se
sre} a v a a t fragm e n t i od ke ra mi ~ki sadovi,
pitosi i gra d e ` e n mat e rij al. Naj deni se i mon e ti
38
Rek o v ~ a n s k a Tumb a , nas el b a od neolitskot o

vre m e . Leì na okolu 200 m ju`no od Tum b a I
sred selo i na okolu 100 m jugoz a p a d n o od
Rowevsk a Tum b a. Ima nepr a viln a kru`n a
osnov a so pre ~ n i k od 80 x 70 m i viso ~i n a od
1,5 m. Na povr{in a t a se sre }av a a t frag me n ti
od kera m i ~ ki sadovi i kugli ~ki za pra }a od
pe ~ e n a zemj a. ( D.S. )
II. BITOLA
Row e v s k a Tumb a , nas el b a od neolitskot o

vre m e . Se nao | a na okolu 200 m sev eroi st o ~ n o
od Tumb a I sred selo i pret stav uv a
neo br a b o t e n
prost or
op kruè n
so
novo izgrad e ni ku}i. Sever ni ot kraj na tum b a t a e
o{t et e n so zas e cit e na selskiot pat. Na povr{i nat a ima frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi,
kugli ~ ki za pra } a i drug neolitski m at e rij al.
( D.S. )
Tumb a
S el s k a
crkv a ,
nas el b a
od
neolitskot o vre me. Leì sev er oi st o ~ n o
od
Tum b a I sred selo. Pret sta vu va viso ~i nk a so
pre ~ n i k vo osnov a t a od okolu 150 m i viso ~i n a
od 3- 3,50 m, na koja se po dign a ti selsk at a
crkva i grobi{t a t a . Na povr {i nat a se sre } a v a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi i drug neolitski
m at e rij al.
Tumb a vo Liva| e t o , nas el b a od neolitskot o
vre m e . Se nao | a na 2 km sev eroi st o ~ n o od
selot o, vo nep o sred nat a blizina na selskiot pat
za seloto ^ a r lija. Ima pre ~ n i k vo osnov a t a od
okolu 80 m i viso ~in a od 1- 1,50 m. Na
povr{i n a t a se nao |a a t frag me n ti od kera m i ~ ki
sadovi. ( D.S. )
Tumb a Trn sk a Mogil s k a , nas el b a od
neolitskot o vre m e. Se nao |a na granic a t a me |u
at arit e na sela ta Mogila i Trn, na okolu 1 km
sev er n o od Mala i Golem a Tumb a kaj seloto
Trn. Na povr{in a t a se sre } a v a a t frag m e n t i od
kera m i ~ ki sadovi.
Tumb a I sr e d s el o , nas el b a od neolitskot o
vre m e . Le ì vo centr al niot del na selot o, na
m es t o t o na koe se nao | a a t zadru ` ni o t dom,
am b ul a n t a t a i sta roto u ~ili{t e. So izgra d b a t a
na ovie objekti tum bat a e zara m n e t a i re ~i si
celos n o uni{ te na. Vo 197 5 godin a, nepo sr e d n o
pre d
post a v u v a weto
na
te me lite
za
am b ul a n t a t a e izvr{ e n o son da` n o ko pa we pri
{to e konst a tir a n o dek a vo dla bo ~in a do 1,50
m kulturniot sloj e naru { e n so vko puva w e na
grobovi od sred n o v e k o v n a nekrop ol a, kako i so
ko pa weto na jami vo koi se najd e ni kera mi ~ki
sa do vi od vre m e t o na Slove nit e. Debelin a ta na
kul tur niot sloj, od seg a { n a t a povr{in a do zdra vica ta, iznes uv a 6 m i vo nego se izdvojuv a a t
dva kul tur ni strat u m a so mno ` e s t v o kera mi ~ ki
sa do vi, kultni pred m e t i i orudija od kre m e n ,
kam e n i kos ka, koi vre m e n s ki mu pripa | a a t na
post ariot neo lit vo Pe lagonija, odno s n o na
velu{koporo din skat a kul turn a grup a .
Simosk a D., San e v V., 1976, 36; Simosk a D.,
Kita no ski B., Todorovi} J., 197 9, 9- 29; Simosk a
D., 1989, 138. ( D.S. )
II. BITOLA
39
Tumb a II [kol s k a Tumb a , nas el b a od

neolitskot o vre me. Se nao | a isto taka vo
seloto, na rast oj a ni e od okolu 120 m od
nas el b a t a Tumb a I sred selo. Ima pre ~ n i k vo
osnov a t a od 180 m i viso ~i n a od 2 m. Na ne a se
podign a ti nekolku selski ku}i, a i osu m godi{n o t o u ~ili{t e, so {to se napr a v e ni go le mi
o{t e t u v a w a , osob e n o na gornit e sloevi koi se
napol no uni{t e ni. Vo 197 7 godin a e izvr{e n o
sond a ` n o iskopuv a w e vo dvorot na Tom e Avto ro ski, pri {to e konst a tir a n kultur e n sloj deb el
6,90 m, ispoln et so mno ` e s t v o kera m i ~ ki
sad ovi i drug arh e olo {ki mat e rij al od vre m e t o
na post a riot neolit (velu{k o- porodin sk a grup a ).
Naodit e se ~ u v a a t vo Zavod o t i muz ej vo
Bitola. ( D.S. )
[e m o s k a Tumb a , nas el b a od neolitskot o i
bron zenot o vre m e . Se izdiga na okolu 500 m
zap a d n o od seloto. Ima nepr a viln a kru`n a
osnov a so di m e n zii od 100 x 80 m. Na
povr{in a t a
se
sre} a v a a t
frag m e n t i
od
kera mi ~ ki sad ovi, orudija od kre m e n i kam e n ,
kako i tegovi i kugli ~ ki za pra } a od pe ~ e n a
zamj a. ( D.S. )
62. MOJNO
Bel
Kam e n ,
nas el b a
od
èl ez n o t o
i
docno a n t i ~ k o to vre me. Se nao | a na okolu 2 km
zap a d n o od se lo to, na me st o t o kad e {to
tere n o t pre mi n u v a vo Pe la go nis kat a Ram nin a ,
od sev er n a t a stran a na patot Mojno- Musinci.
Lokalitetot e tumb a delum no uni{ tena u{t e vo
vre m e t o na podiga w e t o na doc no an ti ~ kat a
nas el b a okolu nea. Na povr{in a t a se sre }a vaat
fragm e n t i od kera m i ~ ki sad ovi, vre m e n ski
razli ~ ni.
Mikul~ i} I., TIR, 87. ( D.S. )
Elenik Gradi { t e Marin Grad , utvrd e n a
na selb a od hele ni sti ~ k o t o i docn o a n t i ~ k o t o
vre m e .
Vuli N., 1933 a , 282; Mikul~ i} I., TIR, 87. ( D.G. )
Liljak , utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o vre m e .
Na okolu 1,8 km isto ~ n o od seloto i na okolu
300 m sev er n o od prevojot preku koj minuv a
pat ot Mojno- Orle, na tes e n greb e n na Sele ~ k a
Planin a se gled a a t ost at o ci od m al a nas el b a , a
po
povr{i n a t a
mno ` e s t v o
frag m e n t i
od
kera mi ~ ki sad ovi. ( D.S. )
Rup a , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e . Na
okolu 700 m sev eroi st o ~ n o od selot o, pri
obra b o tuva we to na ni vite se otkrieni tem eli od
objekti,
a
po
povr {inat a
fragm e n t i
od
kera mi ~ ki sad ovi, pito si i gra d e ` e n mat e rijal.
Najde ni se mon e ti od Anas ta sij. Naodit e se
~ u v a a t vo Zavod o t i muz ej vo Bito la.
Mikul ~i } I., 1970, 325- 347; Mikul~ i} I., TIR, 87;

Mikul ~i } G., 198 7, 180. ( G.M. )
[ipur , nas el b a od rimskot o vre m e i bazilika od
staro hri stija n skiot period.
Mikul~ i} I., TIR, 87. ( D.G. )
63. MUSINCI
Ogra | e , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o vre m e . Na
jugo za pad niot rab na seloto, po povr{in a t a na
nivite se sre} a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki
sadovi, po kriv ni }er a m i di, a se gled a a t i
gra m a di od gra de ` e n m at e rij al. ( T.J. )
Salija ^ e { m a
Tumb a (St ar a Rek a ) ,
nas el b a od doc noa n ti ~ k o t o vre m e . Na okolu
2,5 km zap a d n o od seloto, od dvet e stra ni na
patot za selot o Dobru {e vo, po povr{init e na
nivite se sre} a v a mno ès t v o frag m e n t i od
kera m i ~ ki sadovi, pokrivni }er a m i di i gra d e ` e n
m at e rij al. Spore d kaù v a we to na ìtelit e, pri
oraw e t o naiduv al e na te m eli od yido vi gra d e ni
od kam e n i varov m alt er. ( T.J. )
64. NI@EPOLE
Gorn o Sel o , sred n o v e k o v n a nas el b a . Na okolu
1,5 km od seloto se gled a a t ost at o ci od nas el b a
obras nat a vo gust a veg e t a cij a. ( T.J. )
Kaj
Crkva t a , sred n o v e k o v n a
nas el b a
i
nekro p ol a. Na okolu 1,5 km zap a d n o od selot o,
pri obra bo tu vawe t o na zemj a t a se otkrieni
yidovi, a isto taka i kam e ni plo ~i od
konstrukcija na grobovi. ( T.J. )
65. NOVACI
Tumb a
S el s k i
gro b i { t a , nas el b a
od
bronz e n o t o vre m e. Se izdiga na 500 m sev er n o
od selot o, ved na { do levat a stran a na patot za
Dobro miri. Ima sred n a gole mi n a , so za ~ u v a n a
viso ~i n a od 6 m i ne praviln a kru`n a osnov a. Vo
Prvat a svet sk a vojna pri kopaw e t o na rovovi se
napr a v e ni zna ~i tel ni o{ te tuvaw a, a vo ponov o
vre m e tuka se loci rani sel skite grobi {t a. Po
povr{i n a t a mo` e da se sret nat mno g u b r oj ni
frag m e n t i od kera mi ~ ki sa dovi i orudija od
kam e n . Na odite se ~ u v a a t vo Zavo d ot i muz ej
vo Bitola.
Vuli} N., 193 7, 33. ( D.S. )
66. NOVO ZMIRNEVO

Dol ni Vis oi , nas el b a od neolitskot o i ene olit skoto vre m e. Vo at arot na selot o, pri kopaw e t o
na kan a lot za navo d n u v a w e od sist e m o t
Stre ` e v o na sel ba ta delu m n o e o{t e t e n a . So
za{titnit e arh e o lo{ki iskopuv a w a , izved e ni od
stran a na Zavo d ot i muz ej od Bitola, se
konst a tir a ni dva horizont a na ìve e w e i se
otkrieni mno g u b r oj ni arh e olo { ki nao di: ke ra mi ~ ki sadovi, kultni pred m eti i oru dija od kos ka, kam e n i krem e n . Naodit e se ~ u v a a t vo
Zavo dot i muz ej vo Bitola. ( D.S. )
67. NO[PAL
Bel a Crkva , staro hri stija n sk a bazilika i nekro po la. Na sev er n a t a periferija na selot o vo 198 4
godin a vrz stari tem eli e izgra d e n a crkva.
Pritoa se najd e ni delovi od m er m e r ni stolbovi i
drugi m er m e r ni par ~ i w a . Spore d kaùv a w e t o
na Vasil Bo{ev ski od ova selo, pri obra b o t u v a we to na zem jata, sev eroz a p a d n o od crkvat a ,
otkril dva gro ba gra d e ni od kam e ni plo ~i tip
cista, vo koi ima lo stakl e ni sat ~i w a . Od ovoj
lokalitet pot ek nuva del od siva plo ~ a so gr ~ ki
nat pis stav e n pred vle zot vo ku} at a na V.
Bo{ev ski. ( T.J. )
Tumb a , nas el b a od neolitskot o i rimskot o
vre m e . Na okolu 2,5 km jugoz a p a d n o od seloto,
pri obra bot uv a w e t o na zemj at a se otkrieni
yidovi gra d e ni od kam e n , varov malt er i tuli. Po
povr{in a t a
se
sre} a v a a t
frag m e n t i
od
kera mi ~ ki sad ovi od neo litskoto i rimskot o
vre m e . ( T.J., G.F. )
Tumb a Gajta n i c a , nas el b a od neolitskot o i
doc no an ti~kot o vre m e . Na okolu 1 km od
seloto, na mal a viso ~i nk a tum b a o{t et e n a od
intenzivn ot o ob ra bot uv a w e na zemj at a, vo
nivat a na Petre Loza nov ski se sre} a v a a t
fragm e n t i od kera m i ~ ki sad o vi, ka m e ni i
krem e ni orudija , ku} e n lepe ` i fragm e n ti od
teguli, pitosi i drug gra d e ` e n mat e rijal. ( T.J.,
G.F .)
Tumb a
Gorni
Livadi ,
nas el b a
od
docno a n t i ~ k o t o vre m e. Na okolu 500 m
sev er oz a p a d n o od seloto, na blag a viso ~i nk a
tum b a o{t e t e n a od inten zivno to ob rabot u v a w e
na
zemj at a,
po
povr{i n a t a
se
gle da at
fragm e n t i od kera m i ~ ki sad ovi, pokrivni }er a mi di, cevki za vodovo d, kako i drug gra d e ` e n
mat e rijal. ( T.J., G.F .)
Crkva Sv. Nik ol a , osa m e ni nao di od rimskot o
vre me. Vo dvorot na crkvat a ima nekolku
40
II. BITOLA
m er m e r ni spo lii, i toa: m er m e r n a ara so gr ~ ki

nat pi s i m er m er na baz a, koi se don e s e ni od
nep oz n a t lokalitet.
Vuli N., 193 1, 44. ( T.J., G.F .)
68. OLEVENI
Sv. Ana , osa m e n nao d od helenisti ~ k o t o
vre m e . Vo port alot na crkvat a {to se nao |a na
1 km zap a d n o od seloto e vgra d e n a kako
spolija plo ~ a so gr ~ki nat pi s od 13 red a,
datira n vo IV vek pred n.e.
Vuli N., Sp. XCVIII, br. 53; Pap az o gl u F.,
197 0 v, 99- 113; Hatzou p olo s M.B., 1982, 21- 42.
( V.B.G.)
70. OREHOVO
Kal e , utvrd e n a nas el b a
vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 94. ( D.G. )
od
71. ORLE
Najd e n k a , nekrop ol a od èl ez n o t o vre m e II.
Na oko lu 700 m sev eroi st o ~ n o od selot o, sopst ve ni kot na nivat a \or|i Jo{evski, vad ej }i plo ~i
za sel skiot most, vo 1975 godin a otkril grob od
mo no litni ka m e ni plo ~i i vo nego grobni
prilozi: ke ra mi ~ ki sad i nakit od bronz a (fibula
vo vid na o~i la). Naodit e se ~ u v a a t vo
Zavod o t i muz ej vo Bito la.
69. OPTIÂRI
Na Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na
okolu 1 km isto ~ n o od selot o, vo nepo s r e d n a t a
blizina na Crna Reka ima viso ~i nk a so dim e nzii
od 120 x 160 m vo osnov a t a i viso ~i n a od
okolu 2,5 m. Po povr {i nat a se sre } a v a a t
mno g u b r oj ni frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi,
ku} e n lepe `, kam e ni i kre me ni oru di ja . Naodit e
se ~ uv a a t vo Zavod o t i muz ej vo Bitola.
Vuli} N., 193 7, 33. ( D.S. )
Trn Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Se
nao |a na 2 km od selot o i na okolu 50 m od
selskiot pat za Kravari. Visoka e okolu 3 m, a vo
osnov a t a ima pra vilna kru` na form a. Po
povr{i n a t a
se
sre }a va at
mno gubrojni
frag m e n t i od kera mi ~ ki sad ovi, dislo ciran
ku} e n lepe `, orudija od kam e n , koska i
pe ~ e n a zem ja. Najde ni se i fragm e n t i od `rtv e ni ci, cilindri so antro p o m o rf n a
pret s t a va.
Naodi te se nao |a a t vo Zavo do t i muz ej vo Bitola.
a na okolu 2 km isto ~ n o od seloto i 7 km
isto ~ n o od pat ot Bitola- Lerin, kako i na okolu
1,5 km zap a d no od koritoto na Crna Reka. Vo
osnov a t a ima pre ~ n i k od 240 x 240 m i
za ~ u v a n a viso ~i n a od 4,5 m. Vo 1988 godin a e
vr{e n o
sond a ` n o
iskopuv a w e
pri {to e
utvrd e n a pove } e sl oj n a nas el b a od vre met o na
raniot i sred niot neolit, odno s n o od ve lu{ koporo dinsk at a kulturn a grup a. Otkrien e go lem
broj podvi `ni pre d m e t i, i toa: frag m e n ti od
kera m i ~ ki sad ovi, kultni pred m e t i i orudija od
ka m e n, kre m e n i koska. Naodit e se ~ uv a a t vo
Zavo dot i muz ej vo Bitola.
Simosk a D., Kuzm a n P., 199 0, 63. ( D.S. )
II. BITOLA
41
72. PARALOVO
Mav er , nekro p ol a od docno a n ti ~ k o t o vre m e .
Vo vre met o na izgra d b a t a na noviot pat, na 1,2
km za pad n o od seloto bila otkrien a i delu m n o
o{t e ten a ne kropol a. Vo 1986 i 198 8 godin a se
izvr{e ni za{ titni iskopuv a w a so koi se otkrieni
62 grob a gra deni od gole mi kam e ni plo ~i.
Pogre b u v a w e t o e ske let no, a od grobnit e
prilozi naj m n o g u b r oj ni se kera mi ~ kite sad ovi,
prst e nit e i mon e tit e. Naodi te se ~ u vaat vo
\or|iosk a A., 1990, 174. ( A.\. )
73. PODINO
Crkva Sv. Bog or o d i c a , osam e ni naodi od
staro hristi janskoto vre m e . Vo crkvat a i vo
nejzinot o dvorno me st o ima nekolku m er m e r ni
spolii, i toa: me n o od m er m e r vgra d e n o vo
skalit e, pred vlezot na crk vat a ima gole m a
mer m e r n a plo ~ a , a edn a par a p e t n a plo ~ a leì
pokraj apsid a t a . ( T.J. )
74. POE[EVO
Tumb a v s el o , nas el b a od bronz e n o t o vre m e .
Vo se lo to, vo nepo s r e d n a t a
blizina
na
raskrs nic a t a se izdi ga tum b a o{t e t e n a od site
strani, visoka oko lu 3 m. Na povr{i n a t a se
sre } a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sad ovi.
Vuli} N., 1937, 37. ( D.S. )
75. PORODIN
Bara Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e .
Se nao |a vo ram n o t o pole, na okolu 1,8 km
isto ~ n o od se lo to, a na okolu 800 m zap a d n o

od sovre m e n i o t pat Bitola- Lerin. Po oblikot i
dim e nziit e e sli~ n a na mno g u b r oj nit e tum bi vo
Pelago nij a. So in ten ziv noto obra b o t u v a w e na
zemj at a , a u{t e po ve }e so izgra d bat a na
kan alot za navo d n u v a w e i so trasi ra weto na
sel skiot pat, tum b a t a e zna ~ i tel no o{ te ten a.
Taka, den e s taa e sos e m a ram n a i malku se
izdvo juva od okolniot tere n. Vo 1978 i 197 9
go di na se izvr{ e ni za{titni iskopuv a w a pri {to
se kon sta tirani dva horizont a na ìve e w e .
Post a riot ho rizont mu pri pa|a na sred niot neo lit
(Velu {i na III, IV), a poml a di ot na docni ot neolit
i pre mi not vo en e olitskot o vre m e . Od ot krie niot
m at e rijal
naj m n o g u broj ni
se
kera mi ~ kite
sadovi i oru di ja ta od kam e n i krem e n . Naodit e
se ~ uv a a t vo Zavo dot i muz ej vo Bitola.
Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na
rasto ja nie od okolu 1,5 km isto ~ n o od seloto i
na 800 m za pad no od asfalt niot pat BitolaLerin, vo ram ni na ta se izdiga tum b a visoka 2,5
m i so pre ~ n i k vo osnov a t a od okolu 150 m. Vo
195 3/ 5 4 godin a Na rod niot muz ej od Bitola, pod
rakovo d s t v o na M. Grbi} i so u ~ e s t v o na grup a
sora botnici, izvr{il sist e mat sko isko pu va we vo
cen tralniot del na tum b a t a . Zna ~ a j n o e
otkriva we to na ost at o ci od lepe ` od yidovi na trap e z oi d n a ku} a i mno ` e s t v o podvi ` e n arh e o lo{ ki m at e rijal od koj se iz dvo ju vaat kera mi ~ kite sado vi, antro p o morf nat a i zoo morf nat a
plas tika i pos e b n o `rt ve nicite ma ke ti na ku}i
so antro pom orfni ci lin dri. Naodit e se ~ u v a a t vo
Zavod ot i muz ej vo Bitola.
Grbi} M., Ma~ ki} P., Na| P., Simoska D., Stalio B.,
196 0; Simosk a D., San e v V., 1976, 33. ( D.S. )
42
Tumba, s. Porodin. Antropo morf e n cilindar od `rtve nik

od sredniot neolit
76. RADOBOR
Tumb a , nas el b a od neolitskot o, en e olit skot o i
bronz e n o t o vre me. Se nao | a vo nepo s r e d n a t a
bli zina na utoka t a na [em nic a vo Crna Reka.
Ima pre ~ nik od okolu 200 m i viso ~i n a do 3 m.
So
me lio ra cio ni te
zafati,
osob e n o
so
pro{iruv a w e t o na ko ritoto na Crna Reka,
isto ~ n a t a
polovin a na tum ba ta e re ~i si
razn e s e n a . Vo 197 7 i 199 0/ 9 1 go di na se izv r{eni za{titni arh e olo {ki isko pu va wa pri {to e
kon sta tiran kultur e n sloj od 4 m so nekolku
hori zonti na ìve e w e . Spore d mno g u broj ni te
pri m e ro ci od fragm e n t i r a ni i celi kera mi ~ ki
sad o vi, razli ~ ni po form a t a , po na ~ i n o t na iz ra botu va weto i po me st o t o na otkrivaw e t o,
sigur no e de ka nas el b a t a bila formira n a na
krajot od neo litsko to vrem e. @ivo tot prodolìl i
podocn a, vo ene olitskoto vre m e , a osob e n o vo
bronz e n o t o vre me. Naodit e se ~ uv a a t vo
Zavod o t i muz ej vo Bito la.
Todorovi} J., Simosk a D., Kitano ski B., 1985- 87,
10; Petrov a E., 199 6. ( D.S. )
II. BITOLA
Tumb a Kopilic a , nas el b a

od neolitskot o
vre m e . Na okolu 2 km sev eroz a p a d n o od
selot o, a na 300- 400 m od uprav n a t a zgrad a na
ZIK Pelago nij a , po gon vo se loto Radob or, pri
oraw e t o na nivite se otkri eni mno g u b r oj ni
frag m e n t i od kera mi ~ ki sa do vi, par ~ i w a od
ku} e n lepe ` i orudija od kam e n i koska. ( T.J.,
G.F. )
77. RAMNA
Vi { n a , sred n o v e k o v n a crkva i nekrop ol a. Vo
niva ta na Kole Lozano ski, {to se nao |a na
okolu 300 m ju`no od seloto, se otkrieni tem eli
od crkva, a vo nep o sr e d n a t a blizina i grobovi.
( T.J., G.F .)
Ram e n s k a Grma d a , depo na sred n o v e k o v ni
vizan tiski mon e ti. So rilawet o na zemj a t a za
ovo{ tar nik na stop a n s t v o t o
Ovo{t ar od
selot o Ka à ni vo 196 7 godin a e otkrien o
boga t o dep o na ~ a n ko vid ni mon e ti, koe bro i
9.19 0 prim ero ci, vo koe se zas ta peni sled nit e
vlad e t eli: Manu el I Kom nen, An dro nik I
Komn e n, Isak II Angel i Alek sij III Angel.
Lokalitet ot se nao | a vo cen tralniot del od
sev er n a t a polovin a na Cap ar sko Pole. Na povr {i na ta na nivite se gled a a t ost at o ci od pom al a
na sel ba. Monetit e se ~ u v a a t vo Zavo dot i
muz ej vo Bitola.
Janakiev ski T., 1977, 209- 214. ( T.J. )
Ram e n s k a Tu mb a , staro hri stija n sk a bazilika.
Na 2 km jugoz a p a d n o od seloto, vo Capar sko
Pole, pri za{titnit e arh e ol o { ki iskopuv a w a vo
II. BITOLA
43
1966
godi na e otkrien a
staro hristijan s k a
bazilika. Bazi likat a e trikora b n a , so nart e k s i
dva an ek s a na ju` nat a i ed e n na sev er n a t a
stran a . Podot bil po plo ~ e n so tuli.
Janakievski T., 196 6, 145. ( T.J. )
78. RAPE[
Bel Kam e n , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e . Na
od da le ~ e n o s t od 1,3 km isto ~ n o od seloto, na
nizok gre b e n {to se spu {t a kon kawono t na
Crna Reka se otkrieni grobovi grad e ni od
kam e ni plo ~i tip cist a, i vo niv grobni prilozi
(kera m i ~ ki sad ovi i nakit od bronz a). Naodit e
se ~ u v a a t vo Zavo d ot i muz ej vo Bitola.
Karan k a , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e I. Na
1 km sev er n o od selot o Petre Todorovski pri
oraw e t o na svojat a niva otkop al grob napr a v e n
od mon olit ni kam e ni plo ~i tip cista, vo koj
pron a { ol ede n mal kera m i ~ ki sad i nakit od
bronz a.
Lisi ~ i n Kam e n , nas el b a od rimskot o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 106. ( D.G. )
Sla mi t e (Vozi { t a Kam e n o t ) , nekrop ol a
tum u li od èl ez n o t o i docn ori m sk o t o vre m e . Se
nao |a vo jugoz a p a d n i o t del na Mariov ska ta
visora m ni n a , na okolu 1,5 km severoisto ~ n o od
seloto, na srtot od ridot {to se izdiga i go
obgr a d u v a leviot bre g na
Slami{t e, s. Rape {. Grobovi pod tumul od èleznoto vre me
Makovsk a Reka. Se rabo ti za dve lokacii, odd a le ~ e ni 400 m edn a od drug a , na koi se gled a a t
kam e ni konstrukcii od grobovi o{ te teni so
zemjod el skit e raboti. So probnit e ar heo lo{ki
iskopuv a w a vo 1989 godin a od stran a na
Zavod ot i muz ej od Bitola na lokacijat a
Vozi{t a, so povr{i n a od 70 x 20 m, se otkrieni
tri pogr e bu vawa vo grobovi od kam e ni plo ~i
cisti, pod tu mul so kalot a od nafrleni ka m e ni
plo ~i i prs ten vo osnov a t a od obi ~ e n i kr {en
kam e n . Isto taka se najd e ni i drugi 4 grob a {to
bile seku n d a r n o vko pa ni vo docno a n ti ~ k o t o
vre m e.
Na vtorat a
loka cija, Kam e n o t
zara m n e t del od padin a t a , istra ù va ~it e otkrile

6 grob a, so dos ta o{t et e ni kon struk cii i
skrom ni prilozi od èl ez n o t o vre m e . Kon cen tracijat a na kam e w a t a i post a v e n o s t a na gro bo vite asocira a t na pogr e bu va wa pod tum uli, i
toa na dva mali so po nekolku po koj nici.
Naodit e se ~ u vaat vo Zavod o t i muz ej vo
Bitola.
Mikul ~ i} I., 1966, 28; Simosk a D., San e v V.,
197 6, 54; Vasilev a M., 1993, 71- 80. ( V.S .)
ost at o ci od tras a t a na neko g a { ni o t bed e m na

nas el b a t a .
Na
povr{i n a t a
se
sre } a v a a t
mno g u b r oj ni fragm e n t i od kera mi ~ ki sad o vi.
Grbi M., 195 4, 113. ( D.S. )
^ u k i , docno a n t i ~ k a nekrop ol a.
Mikul~ i} I., TIR, 106. ( D.G. )
Sm aili c a , nas el b a od rimskot o vre m e . Na 1 km

ju`no od seloto pri obra b o t u v a w e t o na zemj a t a
se otkrieni te m e li od objekti grad e ni od kam e n
i kal. Po po vr {inat a se sre} a v a a t pokrivni }er a mi di, rim ski tuli i frag m e n t i od kera mi ~ ki sa do vi i pitosi. ( T.J. )
79. RA[TANI
Zm ei { t e , utvrd e n a
nas el b a od èl ez n o t o
vre m e . Na 800 m sev er n o od selot o, na
domin a n t ni o t rid so zara m n e t vrv se gled a a t
44
Stari Grob o v i , sred n o v e k o v n a nekrop ol a. Na

mal a viso ~i nk a {to se nao | a vo nep o s r e d n a t a
blizina na crkvat a Sv. Nikola, od ju`n a t a stran a
na selo to, vo 1981
godin a
e izvr{e n o
arh e olo {k o istra ù vaw e pri {to se otkrieni
grobovi grad e ni od ka me ni plo ~i. Vo grobovit e
se najd e ni i grobni pri lo zi, i toa prst e ni, obetki,
bel ezici i dr. Nao di te se ~ uv a a t vo Zavod o t i
muz ej vo Bitola.
Kepe sk a L., Filipovsk a G., 198 7, 195. ( L.K., G.F .)
80. RIBARCI
Vo s el o t o , osa m e n naod od rimskot o vre m e .
Vo dvo rot na Traj ~ e Mitrevski se nao | a ara od
mer m e r so o{t e t e n o nat pi sn o pole, za koja ne
se zna e od kad e e don e s e n a . ( T.J. )
Tumb i , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na

sev er o za pad n a t a
periferija
na
selot o
se
zab el e ` u v a a t pet tum bi nare d e n i blisku edn a
II. BITOLA
do drug a , so pre ~ nik {to se dviì od 60 do 80

m i za ~ u v a n a viso ~i na od okolu 2 m, so
isklu ~ o k na edn a koja e m alku po viso ka (2,50
m). Na site pet tum bi po povr {i na ta ima
mno ` e s t v o fragm e n t i od kera m i ~ ki sad ovi i
par ~iwa od ku} e n lepe `.
Vuli} N., 193 7, 41. ( D.S. )
nao |a na ju`n a t a pe riferija na seloto, spore d

iskazit e na ìtelit e bi le otkrieni grobovi grad e ni
od gole mi kam e ni plo ~i tip cist a. Isto taka se
otkrieni i ost at o ci od te m eli na crkva grad e n a
od kr{e n kam e n i varov m alt er. Najde n a e i
mer m e r n a plo ~ a so rel jefna pret s t a v a na
~o v e ~ k i figuri. Na povr{i n a ta na lokalitet ot
ima dve obra b o t e ni m er m e r ni plo ~i. ( T.J. )
81. ROTINO
Kutlin a , osa m e n nao d od rimskot o vre m e . Vo

ni va ta na se m ej st v o t o Dim ~ e v ci, {to se nao |a
na okolu 2 km sev er oist o ~ n o od seloto, e
najd e n a mer m e r n a stel a so reljefn a pret st a v a
na m a `, èn a i ~ e tiri dec a m e |u niv. Stelat a se
~ u v a vo tre m o t na sel ska ta crkva. ( T.J. )
Arna u t s k i Pat , pat od rimskot o vre m e . Pri iz grad bat a na ovo{t a r nikot na stop a n s t v o t o
Ovo{ tar bil uni{t e n pogol e m del od anti ~ ki
pat, naj ve rojat n o del od tras a t a na Via Egnatia.
Janakiev ski T., 1976, 189. ( T.J. )
Man a s t i r s k a
Crkva
Sv.
Ilija ,
sred n o v e k o v n a na sel ba. Na 200- 300 m ju`no
od selot o, spore d ìte lite, vo m es n o s t a Mala
Korija pri obra b o tuva we to na zemj a t a se
zab el e ` a n i tem eli od stari ob jek ti. Vo po no vo
vre m e ovde e izgra d e n a crkva vrz te meli od
star objekt. ( T.J., G.F. )
Star a
Crkva ,
crkva
i
nekro p ol a. Kaj me s n o s t a Dabot, {to se nao |a
na 2 km sev er o isto ~ n o od seloto i levo od
stariot pat Bito la- Oh rid, se gled a a t ost at o ci od
crkva. Vo nepo sr e d na ta blizina, vo nivat a na
Trajan Koteski bile otkrieni grobovi gra d e ni od
kam e ni plo ~i. ( T.J., G.F. )
Star o S el o , nas el b a od rimskot o vre m e . Se
nao | a na 700 m sev er oist o ~ n o od seloto, vo
m es n o s t a
Sta ro
Selo,
kad e
{to
pri
obra b o t u v a w e t o na zem ja ta bile ot krieni te m eli
od yidovi gra d e ni od kam e n i va rov malt er i
pitosi. Na povr{in a t a se sre } a vaat frag me n ti
od kera m i ~ ki
sad ovi, imb rek si, pitosi i
grad e ` e n m at e rij al. ( T.J., G.F. )
Ku ~ k i n a
Lesk a
Ku ~ k i n o
S el o ,
sred n o v e k o v n a na selba. Na okolu 2- 3 km
zap a d n o od seloto, po povr {inat a se gled a a t
gra m a d i od kr{e n kam e n . Spo red kaùv a w e t o
na ìtelit e, ovd e bilo lociran o starot o selo. ( T.J. )
Crkvi { t e , nas el b a od rimskot o vre m e . Na
okolu 700 m isto ~ n o od seloto, po povr{in a t a
na nivite se gled a a t gra m a di od kr{e n kam e n ,
fragm e n t i od kera mi ~ ki sadovi i pokrivni }
era mi di. Od ovoj loka litet se odn e s e n i vo
selska t a crkva nekolku m er m e r ni pre d m e t i: ara
bez nat pis so reljefni ukrasi, stel a so reljefn a
pret s t a v a
na ma `,
èn a
i ~ e tiri dec a,
osm o a g ol e n mer m e r e n stolb (frag me n tiran) i
fragm e n t i r a n a
m er m e r n a
stel a
koja
e
vgra d e n a vo kam b a n a rij at a . ( T.J. )
^ e { m i n a , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o vre m e .
Na
1,5
km
sev er n o
od
seloto,
pri
obra b o t u v a w e t o na zem jata ìtelite otkrile
tem eli od stari objekti gra deni od kal i kam e n .
Po povr{in a t a na nivite se sre } a v a a t fragm e n t i
od kera m i ~ ki sadovi, pi to si, pokrivni }er a m i di,
fragm e n t i od m er m e r ni plo ~i i dr. ( T.J. )
82. SVETI TODORI
83. SKO ÎVIR
Vasili ~ i n i
Grobi { t a ,
nekro p ol a. Na okolu 1.500 m sev eroz a p a d n o od
lokalitet o t m a n a s tir Sv. Todor se nao |a a t
grobovi. ( T.J. )
Gradi { t e , utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o

vre m e . Na 9 km isto ~ n o od selot o i na 3 km od
{u m sk a t a ku} a Jelak, visoko vo planinskiot
ma siv na Kaj m ak ~ a lan (kota 1.370), opkole n
od trite stra ni so rekat a Kowarka i nejzinit e
pritoki, se izdiga vrv so zara m n e t o plato na
~ija povr{in a se sre} a vaat frag m e n t i od
kera mi ~ ki sadovi. Spore d m es to po lo`b a t a i
mat e rijalot, sigurn o e dek a se ra boti za
utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o vre m e . ( D.S. )
Kale , utvrd e n a nas el b a od hele nisti ~ k o t o

vre m e . Na okolu 4- 5 km zap a d n o od selot o, vo
planinskiot ma siv, na te{ko prist a p n a ridska
viso ~i n a (kota 1.494 m) se nao | a a t ost at o ci od
bed e m o t na kalet o, ob ras nati vo veg e t a cij a i
burja n, ~ii kont uri so se m a jas no se ocrtuv a a t .
( T.J. )
Kr~i n ,
svetili{t e
i
nekrop ol a
od
docno a n ti ~ k o t o vre m e . Na malo plato {to se
II. BITOLA
45
Kal e Pe t a li n s k o , utvrd e n a nas el b a od èl ez noto vre m e. Se nao |a 5 km isto ~ n o od seloto,

vo ne po sred n a t a blizina na me st o t o kad e od
pat ot Sko ~i vir- Stara vi n a se izdvojuv a krak za
Jelak, na visok i prirod n o za{tit e n rid {to se
izdiga nad des ni ot bre g na Crna Reka. Na

zara m n e t i ot vrv, po povr {i nat a se sre } a v a a t
mno g u b r oj ni frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi.
Mikul~ i} I., TIR, 116. ( D.S. )
Vuli N., 1931, 41; Mikul ~i } I., 196 6. ( D.G. )
Mark o v o Kal e , utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o

vre m e. Se nao |a 2,3 km jugoisto ~ n o od seloto,
na im po zant e n rid (kot a 1.106) {to se izdiga na
des niot bre g na Crna Reka, pred vlezot vo
kawon ot . Na zara m n e t i ot vrv se nao |a a t
ost at o ci
od utvrd u va we i fragm e n t i
od
kera m i ~ ki sadovi. ( D.S. )

vre m e . Na okolu 800 m sev er n o od seloto, na
viso ~i nk a {to dominira nad des niot bre g na
rekat a [em ni ca, pri za{titn ot o iskopuv a w e
izvr{e n o vo 197 9 go dina od Zavod o t i muz ej
vo Bitola se konst a ti ra ni ost a toci od utvrd e n a
nas el b a , nekro p ol a i sta ro hris tijansk a bazilika
so moz ai ~ e n pod. Za odb e leùv a w e e naod o t
od boga t o depo na èl ez ni oru dija, kako i
mon e ti od Justinijan. Naodit e se ~ u v a at vo
Mikul~ i} I., TIR, 121; Janakievski T., 198 0, 97110. ( T.J. )
84. SLIVICA
Gali } , nas el b a od neolitskot o vre m e . Po
povr{i na ta na nivite {to se nao | a a t pom e | u
Crna Reka i lokalitet o t Gradi {t e se sre } a v a a t
mno ` e s t v o frag me n ti od kera m i ~ ki sad ovi.
( B.J. )
85. SMOLEVO
Crkvi { t e
Ramn i { t e ,
nas el b a . Vo m es n o s t a Mi{ev a Livada, {to se
nao | a na 1 km za pad no od selska t a crkva, se
gled a a t grobovi po krie ni so kam e ni plo ~i. ( T.J. )
86. STARAVINA
Pe { t a
nekro p ol a
vre m e .
46
Gradi { t e , utvrd e n a
nas el b a
i
od rimskot o
i docno a n ti ~ k o t o
87. STRE@EVO
88. SUVODOL
Broja n e c , staro hri stija n sk a crkva. Na okolu 1,5
km sev er n o od se lo to, levo od noviot pat za
Mako vo, na edn a od padi nit e na Sele ~ k a
Planin a vo 1983 godin a e izvr{ e n o sond a ` n o
istra ` u v a w e pri {to se otkrieni tem eli od
pom al a crkva gra de na od kam e n so kal.
Objekt ot e delu m n o o{t e t e n . Vo nepo sr e d n a t a
blizina e najd e n a bronz e n a mo ne ta. Nao dite se
~ u v a a t vo Zavod o t i muz ej vo Bitola.
Vuli} N., 193 7, 42; Mikul~ i} I., TIR, 123;
Aleksov a B., 199 5, 20921 2. ( T.J. )
II. BITOLA
Brojane c, s. Suvodol. Starohristijanska bazilika od V-VI vek (F.M.)
Brtvi , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e . Na

500 m sev e roisto ~ n o od seloto, levo od stariot
pat za selot o Makovo (seg a poto p e n od
aku m ul a ci o n o t o
ez e ro), vo 1977
godin a
Zavod ot i muz ej od Bitola i Republi ~ kiot zavod
za za{tit a na spo m e ni cit e na kultura t a od
Skopje izvr{ile za{titn o iskopu va we pri {to se
otkrieni te m eli od objekti gra d e ni od kam e n i
kal. Najde ni se fragm e n t i od kera mi ~ki sadovi,
pokrivni }er a m i di, kako i srebr e n a mon e t a od
Valens. Naodit e se ~ u v a a t vo Zavo d ot i muz ej
vo Bitola. ( T.J. )
Dib e k , grobnici od hel eni sti ~ k o t o vre m e . Se
nao |a at sev eroi st o ~ n o od selot o, na m al a
viso ~i nk a {to domi nira nad prost orot od
neko g a { n a t a an ti ~ ka nas el b a vo m es n o s t a
Slan e c. Vo 193 1 godin a F. Mases n el, vr{ej }i
uvid na otkrien a t a staro hris tijansk a bazilika vo
Slan e c, go pos e til i lo ka litetot Dibek kad e
II. BITOLA
47
konst a tir al ost at o ci od vle zovi na dve grob nici

izdlab e ni vo karp a. Ed nat a, spor e d negovit e
upat s t v a ,
ja is~istil sel ski ot u ~it el, a
rezult a tit e podoc n a gi objavil. Vo 1991 godin a
vo orga niz a cij a na Zavo do t i muz ej od Bitola se
izvr{e ni novi istra ` u v a w a na spo me na tite
grob nici, pri {to vo nepo s r e d n a t a blizina bila
otkrien a u{t e edn a grobnic a. Zae d ni ~ k a ka rak teristika na grob nicit e e toa {to se izdla be ni vo
karp a, ima a t ista orga niz a cij a (drom o s, pret kom or a i zasvo d e n a kom or a so vlezovi me |u
niv), pribli`no isti dim e n zii, pogr e b u v a w a so
kre mi rani
pokojnici
i
pot ek n u v a a t
od
docno h el e nis ti~ koto vre m e (II vek pred n.e.).
Arheolo{ki intakt n a e novoot krie n a t a grob nic a
(br. 1) vo koja se najd e ni bist a na Afrodit a od
terako t a , oble ~ e n a vo ta nok dekoltira n fust a n
prep a { a n pod gradit e, koja na glav at a ima
dijad e m a ukra s e n a so osu m ~ a { ko vid ni cvet a,
i tri dobro za ~ u v a n i kera mi ~ ki sad a . Nejzi na ta
vkup n a dolìn a (dro m o s , pretko mora i ko mo ra)

iznes u v a 13,2 5 m. Vo grobnic a t a br. 3, de lum no o{ tet e n a od pora n o, se najd e ni 6 kera mi ~ ki
sadovi isto taka dobro za ~ u v a n i. Grobnicit e iz dla beni vo karp a od Dibek se del od veriga t a
na t.n. m a ke don ski grob nici raspor e d e n i po
is to ~ niot rab na Pe la gonisk at a ram ni n a.
Meses n el F., 1935, 201- 205; Vuli N., 1941194 8, 190- 197; Janakievski T., 193 3, 149- 161.
( T.J.)
\or e v
Rid ,
nas el b a
od
neolitskot o
i
docno a n ti ~ ko to vre me. Na 2,5 km ju`no od
selot o, vo nep o s red nat a
blizina na REK
Bitola , vo 1983 godin a Zavod ot i muz ej od
Bitola vr{el za{titn o iskopu vawe so koe se
utvrd e ni ost at o ci od edn o sl oj n a neo litska
nas el b a
od ve lu{ ko- porodin sk a t a
kul tur na
grup a , so mno g u b r oj ni frag m e nti od kera mi ~ ki
sadovi i drugi pre d m e t i od mat e rijaln a t a i
duhov n a t a kultur a. Isto taka se kon statira ni
delovi od te m eli na objekt grad e n od kam e n i
kal i so poplo ~ e n pod, vo koj se najd e ni
frag m e n t i od kera mi ~ ki sad ovi i pokrivni }er a mi di. Naodit e se ~ u v a a t vo Zavod ot i muz ej vo
Bitola. ( D.S. , T.J. )
\or ~ e v a
Vod e n i c a , nas el b a od rimskot o
vre m e . Na 1 km zap a d n o od selot o Zavod ot i
muz ej od Bitola izvr{il za{tit no istra ` u v a w e pri
{to e otkri en objekt grad e n od kam e n i kal.
Najde ni
se
mno g u brojni
fragm e n t i
od
kera mi ~ ki sad ovi i drug ma te rijal. Dene s
lokalitet ot e poto p e n od vodit e na aku m u lacionot o ez ero. ( T.J. )
Man a s t i r e c , staro hristijan s k a bazilika. Ot krie na e vo 193 1- 1933 godin a vo me s n o s t a
Slan e c. Crk va ta ima trikora b n a dispozicija, so
po sed u m pi las tri na m asivnit e yidovi na
stiloba tit e,
naj de ni
vo
polo`b a
in situ.
Centr al niot
korab
na
is to ~ nat a
stran a
zavr{ uv a so dlabok a apsid a. Na za pad niot kraj
crkvat a ima nart ek s i egz on a r t e k s so past oforii
i anek si na sev er n a t a stran a . Po do vite bile
oblo` e ni so moz aici. Objektot e po dig nat vo VVI vek kako grobi{ e n , na rabot na an ti~k a t a
nas el b a . Komp arti m e n t i t e so niza pros to rii ot krieni sev er n o od bazilikat a slu` el e za fune ral ni obre di i sve ~ e n i ve ~ e ri agapae, {to se pri re du vale na godi {ni n a t a od stra d a w e t o na
ma ~ e ni kot. Grobnit e strukt uri i nao dit e vo niv,
otkrie ni okolu bazilikat a, uka ` u v a a t na faktot
deka po nejzinot o strad a w e taa bila obnov e n a
vo tekot na IX-X vek.
Mese s n el F., 193 1, 202- 212; Mese s n el F.,
1936; Meses nel F., 1937, 69- 96; Aleksov a B.,
1995, 209- 212. ( B.A .)
izdiga po kraj reki ~ k a t a Siwevir, na okolu 800 m
jugois to ~ no od selot o. Ima kru`n a osnov a,
malku razvle ~ e na. Po povr{in a t a se sre} a v a a t
fragm e n t i od kera mi ~ki sadovi, kam e ni i
krem e ni orudija .
Vuli} N., 1937, 42. ( T.J. )
Turi gr a v , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o vre m e .
Se na o|a na 800 m jugoz a p a d n o od seloto,
pokraj leviot breg na Oreovski Dol. Za vo dot i
muz ej od Bitola vo 1977 godin a izvr{il za{ titno
iskopuv a w e , pri {to se otkrieni ost a to ci od
tem eli na ku}i gra de ni od kam e n i kal i ede n
objekt so prost orija za ter m alno zagr e v a w e . Ot krieno e mno ` e s t v o fra g m e nti od kera mi ~ ki
sad o vi, a najd e ni se i mon e ti od III i IV vek.
Naodit e se ~ u v a a t vo Zavod o t i mu zej vo
Bitola.
Mikul~ i} I., TIR, 123. ( T.J. )
Dibek, s. Suvodol. Grobnica od helenisti ~ kot o vre me
48
Uma , nas el b a od docno a n t i ~ k o t o vre m e . Na

okolu
500
m isto ~ n o
od
selot o,
vo
nepo s r e d n a t a
blizina
na
bra nat a
od
aku m ul a cio n o t o ezero, vo 1977 godi na Za vo dot i muz ej od Bitola i Republi ~ kiot zavod za
za{tit a na spo m e ni cit e na kultura t a izvr{ile
za{titn o sond a ` n o iskopuv a w e so koe se otkri II. BITOLA
eni ost at o ci od objekt gra d e n od kam e n i kal i

mno gu brojni fragm e n t i od kera m i ~ ki sado vi,
kako i dve bron zeni mon e ti kova ni vo Stobi.
Dene s lokali tetot e potop e n od vodit e na
ezerot o. ( T.J. )
[upl e v e c , nas el b a od en e olitskot o vre m e . Se
nao |a 2,5 km sev er n o od seloto, od levat a
stra n a na pa tot Bitola- Makovo, na izdolè n rid
so strm ni i te{ ko prist a p ni strani koi na
sev er ni ot kraj se izdi ga at blago kon ridot. Vo
195 8 i 1971 godin a se vr{e ni sond a ` n i
(kontrolni) iskopu vaw a so koi e ut vr den
kulture n sloj so dva hori zont a na ìve e we.
Mnogu broj niot arh e olo {ki m at e ri jal, osob e n o
kera m i ~ kiot, poka ` al dek a se raboti za ost a toci
od nas el b a od vre m e t o na ene o litot. Otkri vawe t o na nas el b a t a e gole m o dotol ku {to
spore d ne a, a i spore d na selb at a Bakarn o
Gum n o vo Prilepsko, en e oli tot vo Pelago nija e
izdvoe n
kako
pos e b n a
kul tur na
grup a
nar e ~ e n a
[uplev e c- Bakarn o Gum no. Ridot
podol go vre m e bil korist e n kako kam e no lom so
{to nas el b a t a e celos n o uni{t e n a . Nao di te se
~ u vaat vo Zavod ot i muz ej vo Bitola.
Aleksova B., 1959b, 43; Gara { a n i n M., Simosk a D.,
197 6, 9. ( D.S. )
89. TRAP
Trap , nekro p ol a od èl ez n o t o vre m e . Vo at arot
na selot o, traktorist ot Slavko Talevski, oraj}i vo
blokot na ZIK Pelago nij a , otkril tri grob a gra deni od mon olitni kam e ni plo ~i i vo niv nakit
od bronz a. Naodit e se ~ u v a a t vo Zavo d ot i
muz ej vo Bitola.
a na oko lu 300 m zap a d n o od selot o. Ima
kru`n a osnov a i za ~ u v a n a viso ~i n a od 4 m. Po
povr{i n a t a
se
sre }av a a t
frag m e n t i
od
kera m i ~ ki sadovi, `rtve ni ci, kugli ~ ki za pra } a i
dr. Naodit e se ~ u v a a t vo Zavod o t i muz ej vo
Bitola.
Vuli} N., 193 7, 45. ( D.S. )
Tumb a Crkvi { t e , nas el b a od neolitskot o i
doc no anti ~ k o t o
vre m e .
Jugoz a p a d n o
od
selot o, vo ne posre d n a t a blizina na selska t a
crkva se izdiga tum ba so nepr a vilna kru`n a
osnov a , so pre ~ n i k od okolu 220 m i za ~ u v a n a
viso ~i n a do 5 m. Po povr {i nat a se sre } a v a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sa do vi, ku }en lepe `,
kam e ni i koske ni orudija. Isto ta ka, se
sre} a v a a t i fragm e n t i od kera m i ~ ki sa do vi,
pito si i gra d e ` e n m at e rij al od docno a n ti~ koto
vre m e . ( D.S. )
II. BITOLA
49
Crkva Sv. Pe t k a , osa m e ni naodi od staro hri sti jan skiot period. Vo dvorot na crkvat a Sv.
Nedel a, izgra den a vo 1835 godin a, ima
mer m e r ni spolii, i toa: dve m er m e r ni plo ~i,
nad gr o b n a stel a vgra den a vo te m el ot na
crkvat a , mer m e r e n stolb i drugo. ( T.J., G.F .)
90. TRN
Gol e m a
Tumb a , nas el b a
od neolitskot o
vre m e .
Se
nao |a
na
oko lu
800
m
sev er oz a p a d n o od seloto, vo blokot na ZIK
Pelago nija . Ima pravilna kru` na osnov a so
pre ~ n i k od okolu 200 m i viso ~i n a do 5 m. Vo
1973 godin a Zavod ot i muz ej od Bitola izvr{il
za{tit no arh e olo {k o iskopuv a w e pri {to e
konst a tira na pove } e s l oj n a nas el b a so bog a t
arh e olo {ki ma te rijal. Naodit e se ~ u v a a t vo Za vo dot i muz ej vo Bitola.
Mala Tumb a , neolitsk a nas el b a . Se nao | a na
okolu 1 km jugoist o ~ n o od selot o i vo
nepo s r e d n a t a bli zina na Golem a Tum ba. Ima
nepr a viln a elip so vid na osnov a , razvle ~ e n a vo
prav e c sev er- jug, so di me n zii od 160 x 210 m i
za ~ u van a viso ~i n a od 1,5 m. Tum b a t a e vo
gole m a mer a o{t et e n a , osob e n o vo is to ~ nat a
polovin a, so izgra d b a t a na kan alot za na vod nuva w e i so trasiraw e t o na patot Novaci- Ra do bor. Isto taka, taa e celos no zaram n e t a i so izgrad bata
na
han g a rot
za
~uvawe
na
zemjod el sk a t a m e h a nizacija. Vo 1973 godin a
Na rodniot muz ej od Bito la izvr {il za{tit ni
arh e o lo{ki iskopu va wa pri {to bil konst a tir a n
kultu ren sloj od 2 m, so dva ho rizont a na
ìve e w e
ispoln e ti
so
boga t
ma te rijal
(kera m i ~ ki sadovi, orudija, kultni pre d m eti i
dr.). Prviot horizont im pripa | a na na sel bite od
sred ni ot neolit na velu{koporo dinska t a grup a,
a vtoriot na docniot neolit. Spore d ovie nao di
doc niot neo lit vo Pelago nija e izdvo e n ka ko po seb na kultur na grup a, nare ~ e n a Mala Trns ka
Tumb a , koja e istovr e m e n a i mno g u bliska na
docno neolitskit e grupi od zap a d n o jad ranskiot
kultur e n krug. Nao di te se ~ u v a a t vo Zavo d ot i
muz ej vo Bito la.
San e v V., 1977, 215; San e v V., 199 5, 4244.
( D.S. )
Tumb a , neolitsk a nas el b a . Se izdiga vo
sa m o t o se lo, ima pre ~ n i k od okolu 300 m i
za ~ u v a n a viso ~in a od 5 m. Del od selskit e ku}i
se izgrad e ni vrz nea pa taka, pri kopaw e t o na
tem elit e, sopst v e ni cite nao | al e frag m e n t i od
kera mi ~ ki sad ovi, oru di ja od kam e n i krem e n ,
kugli ~ ki za pra} a i dr. ( D.S. )
91. TRNOVO
93. CAPARI
Kale , utvrd e n a
nas el b a
od èl ez n o t o
i
docno a n ti~ koto vre m e . Na okolu 1 km isto ~ n o
od seloto, na padi nite na Pelist er, na te{ko
prist a p n a vi so ~i nk a so zara m n e t o plato koe
opfa } a povr{in a od 70 x 80 m se gled a a t tragi
od
odbr a n b e n
bed e m .
Spo radi ~ n o
se
sre} a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sado vi od
èl ez n o t o vre m e , kako i kera mi ~ ki sa do vi,
pitosi i gra d e ` e n mat e rij al od docno an ti~ ko to
vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 128. ( D.S. )

vre m e i sred niot vek. Se nao | a na 2,5 km ju`no
od selot o, na visok rid so nad m o r s k a viso ~i n a
od 1.615 m. Na zara m n e t i ot vrv obras n a t so
{u m a se gled a a t kont uri od bed e m . ( T.J., G.F. )
Trnov s k i Lozja , nekrop ol a od rimskot o vre m e .

Za pad no
od
ìvinarsk a t a
farm a
Jon~ e
Georgi ev ski , spor e d kaù v a w e t o na ìtelite,
bile otkri e ni grobovi grad e ni od ~ e t v rt e s t i
rimski tuli. ( T.J. )
92. TRNOVCI
Gera mi d n i c a , nas el b a od docno a n ti ~ k o t o
vre m e . Na isto ~ n a t a periferija na seloto, po
povr{i nat a
se
sre} a v a a t
frag m e n t i
od
kera m i ~ ki sadovi i pokrivni }er a m i di. ( T.J. )
Dap ~ e , sred n o v e k o v n a nekrop ol a. Vo seloto,
na m a la viso ~i nk a, spore d kaù v a w e t o na
ìtelit e, pri kopaw e t o na kan alot za vodovo d se
otkrieni gro bo vi grad e ni od kam e ni plo ~i, so
orient a cija istokzap a d. ( T.J. )
S eli { t e , nas el b a od rimskot o vre m e . Na okolu
1,5 km isto ~ n o od seloto, pri obra b o t u v a w e t o
na zem jata ìtelit e nao |al e yidovi gra d e ni od
kam e n i varov malt er. Po povr{i n a t a na nivite
se
sre }a va at
frag m e n t i
od
mno g u b r oj ni
kera m i ~ ki
sad o vi,
pokriv ni
}er a m i di
i
m er m e r ni blokovi. Od ovoj lokalit et vo crkvat a
Sv. Nedel a e don e s e n a m er m er na ara koja na
~ el n a t a stran a ima pravo agolno pole so
reljefe n prikaz {to e o{t e t e n . Na des na ta stra na ima è n s ki lik, a pod nego nat pis no pole vo
4 red a, so gr ~ ki nat pis. ( T.J. )
Trnov s k o Kal e , utvrd e n a nas el b a od hele nis ti~ ko to vre m e . Na okolu 1 km sev eroz a p a d n o
od seloto, na mal a viso ~i nk a so elipsovid n a
osnov a i so di m e n zii od 100 x 30 m se gled a a t
konturi na bed e m {irok 2,5 m. Po povr{i n a t a se
sre} a v a a t frag me n ti od kera m i ~ ki sadovi,
pokrivni }er a m i di i kr{e n kam e n . Pred des e ti n a
godini Stojan Loza novski d o selot o pron a { ol
bronz e n a belezi ca so stilizirani zmiski glavi.
( T.J. )
50
Patri c a Gera ni , nekro p ol a od rimskot o

vre m e . Se ve rozap a d n o od fabrikat a vo selot o,
pri obra botuv a w e t o na zemj a t a ìtelite otkrile
pove } e grobovi grad e ni od teguli. ( T.J., G.F .)
[u m a , nekrop ol a od docno a n t i ~ k o t o vre m e . Pri
na
lozovite
nas a di,
odd al e ~ e n i 1 km isto ~ n o od seloto, selanit e
otkrile gole mi te guli, veroj at n o od grobni
konstr ukcii. ( T.J., G.F. )
94. CRNIÂNI
Klep a ~ , sred n o v e k o v n a nas el b a . Okolu 1 km
is to ~ no od selot o, po povr{i n a t a na nivite se
gle daa t
gra m a di
od
grad e ` e n
mat e rij al,
ost at o ci od ku}i i crkva. Kaj ìtelit e post oi
veruv a w e dek a ovde bi la star a t a lokacija na
seloto Klepa ~ . Na lo ka lite tot bile najd e ni
mon e ti. Na istat a loka cija pos tojat pove } e
tum bi so kru`n a form a, so pre ~ n i k od 5- 6 m i
za ~ u v a n a viso ~i n a od 1- 1,5 m, koi se izgrad e ni
od belutr ak kvarc. ( T.J., G.F .)
Krst o , osa m e n naod od rimskot o vre m e . Na
okolu 200 m sev er oz a p a d n o od crkvat a Sv.
Petka, na po vr {i nat a na edn a blaga viso ~i nk a
post oi m er me ren blok so pravo a g ol n a form a.
Spore d to poni mot, mo è da se o~ e k u v a deka
tuka se nao |al nek a kov kulten objekt povrz a n
so lokalitet ot Rupka koj e vo nepo sred n a t a
blizina. ( T.J., G.F .)
Rupk a , nas el b a i nekrop ol a od rimskot o
vre m e . Na okolu 500 m zap a d n o od selot o, na
padi nit e na Se le ~k a Planin a, od obet e strani
na patot za s. De de balci, na povr{i n a od okolu
2 hekt ari, vo ni va ta na Cane Trajan ov s ki i vo
okolnit e nivi se ot krieni yidovi grad e ni od
kam e n i varov m alt er, a po povr{in a t a se
sre } a v a a t frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi,
pitosi i mno ` e s t v o grad e ` e n m at e rijal. Isto taka
se otkrieni i grobovi gra d e ni od kam e ni plo ~i,
mer m e r e n stolb so nat pi s i bron ze ni mon e ti.
Vuli N., 1931, 24- 26. ( T.J., G.F .)
Sv. Pet k a , staro hri stija n sk a bazilika. Na okolu
200- 300 m zap a d n o od seloto, pokraj patot za
se lo to Crni ~ a ni se nao | a crkvat a Sv. Petka. Na
tere not se zab el e ` u v a a t kont uri od post ar
objekt so di m e n zii od 30 x 10 m. Apsidat a na
objekt ot e pre prav e n a vo mal a crkva od koja
II. BITOLA
se za ~ u v a ni sa m o ap si dalniot prost or i dve

pom ali prost orii. Naj ve rojat n o na ova a lokacija
se nao |al a rano hris tijansk a bazilika. ( T.J., G.F. )
Tvrdi
Grad ,
utvrd e n a
nas el b a
od
docno a n ti ~ k o t o vre me. Na 1,5 km ju`no od
selot o, na padinit e na Se le ~k a Planin a se
za ~ u v a ni tragi od bed e m gra den od kam e n i
varov malt er, a po povr{in a t a se sre } a v a a t
frag m e n t i od kera mi ~ ki sadovi, pokriv ni }
era m i di i drug grad e ` e n m at e rij al. ( T.J., G.F .)
95. CRNOBUKI
Varv ari c a , nekrop ol a
od
vre m e .
Mikul~ i} I., 1966, 80; Mikul~ i} I.,TIR, 37. ( D.G. )
Gradi { t e ,
utvr d e n a
na s e l b a
od
hel e ni s t i ~ k o t o i doc noa n ti ~ k o t o vre m e .
Mikul~ i} I., 1966, 81; Mikul~ i} I., TIR, 37. ( D.G. )
Gul e v Rid , nas el b a od rimskot o vre m e .
Mikul~ i} I., TIR, 37. ( D.G. )
izvr{e ni sond a ` n i arh e ol o { ki is ko pu vaw a pri

{to se konst a tir a ni 4 horizonti na ì ve ewe, a
otkrien e i bog a t arh e olo {ki m at e rijal: kera mi ~ ki sadovi, kultni pred m e t i i orudi ja od
kam e n , krem e n i koska.
Fewkes J.V., 1934, 51-52; Simoska D., 1975; Simosk a
D., Kitanoski B., Todorovi} J., 197 6, 43- 63.
( D.S. )
Crkva Sv. Dimi trija , osa m e n i naodi od
rimskot o vre m e . Vo selsk at a crkva, koja e
izgra d e n a vo 1866 godi na, kako ~ e s n a trpez a
e post a v e n del od m er mer no stap al o, a pred
vlezot vo crkvat a ima m er me ren stolb. Nadvor
od selska t a crkva, vo ~ e { m a ta e vyida n a
mer m e r n a {i{ark a od nad gr o ben spo me nik. Ne
se zna e od kad e se don e s e ni ovie spolii. ( T.J.,
G.F. )
Crno b u k i , depo na sred n o v e k o v ni mon e ti. Vo
se loto e otkrien o dep o so 214 bakar ni skifati
od XII -XIII vek. Seg a se ~ u v a a t vo Narodniot
muz ej vo Belgra d. ( J.K.)
Pod s el o t o , nas el b a od rimskot o vre m e .

Mikul~ i} I., TIR, 37. ( D.G. )
Sa m o v i l e c , utvrd e n a nas el b a od èl ez n o t o
vre m e . Na 1,5 km sev er oist o ~ n o od seloto
Crnob uki i na 1 km sev er n o od anti ~ kiot
lokalitet Gradi{t e se gled a tras a od odbr a n b e n
bed e m koj zafa } a povr {i na od 50 x 80 m. Po
povr{i n a t a se sre } a v a mno ès t v o frag m e n t i od
kera m i ~ ki sad ovi. Nao dite se ~ u v a a t vo
Zavod ot i muz ej vo Bitola. ( D.S. )
Pa sja k
Man oi c a ,
nas el b a
od
docno a n t i ~ k o t o vre m e. Na 700- 800 m ju`no od
seloto, pri obra b o tu va weto na zem jata ìtelit e
otkrile yidovi grad e ni od kam e n i varov m alt er.
Po povr{i n a t a se sre } a va at frag me n ti od
kera mi ~ ki sad ovi, pitosi, po kriv ni }e ra midi i dr.
( T.J. )
Tumb a , nas el b a od neolitskoto i eneolitskoto

vre me . Se nao |a na okolu 3 km isto ~ n o od
selot o i na 150 m sev er n o od rekat a [em nic a.
Ima kru`n a os no va so pre ~ nik od okolu 150 m i
viso ~i n a od 4- 4,5 m. Na sel bat a e delu m n o
o{t et e n a od eksplo ziite na so bra nat a muni cija
od Prvat a svet sk a vojna. Vo 1974 godin a se
Star o S el o , sred n o v e k o v n a nas el b a . Se nao | a

na oko lu 700 m zap a d n o od seloto, vo
podn o `j e t o
na
ridot
Sam a r nica.
Pri
obra b o t u v a w e t o na zemj at a ìtelite otkrile
tem eli gra d e ni od kam e n i kal, a po povr {inat a
se sre} a v a a t pokrivni }er a m i di i grad e è n
mat e rijal. ( T.J. )
II. BITOLA
51
96. CRNOVEC

BITOLA

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

BITOLA

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

II.

Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e . Na 700

Arba s i n o v e c , nas el b a od `el ez n o t o vre m e . Se

Tepi xi k Bre g , nas el b a od neolitskot o vre m e .

Ota ` n a Maal a , nas el b a od rimskot o vre m e i

Seli { t e , nas el b a i nekro p ol a od hele nisti ~ k o t o

Visoi, s. Beranci. Del od grobovite vo Tumul I

Vod e n Dol , nekro p ol a od rimskot o vre m e .

Plo ~ i Nat s e l o , nas el b a i nekrop ol a od rim skoto vre m e .

Star a Crkva , nekro p ol a od `el ez n o t o vre m e .

dominira nad okolinat a i ima nad mor ska

Janakievski T., 197 4, 251- 254. ( T.J. )

Herakleja. Panora m a na anti ~ kiot grad

Od objekti od rimskot o vre m e vo Hera kleja se otkrieni: portik so po ~ e s n i i votivni

e na pi {a no deka ede n od obnov u va ~i t e na

Portik so po~esni i votivni spomenici

Herakleja. Spome nici vo portikot od II vek.

Isto ~ n o od ans a m b l o t na Malat a bazilika

odre d e n a kon cep cija, pri {to do{ le do izraz

Herakleja. Ostatoci od slove nski ku}i vrz rimskiot tea ta r

Teatarot vo Herakleja e izgrad e n spored

pi tum (bina), {to e i logi ~ n a pojav a koga se

zatru puv a so erozijat a. Terminus ante quem za

ost at o ci od kru`n a piscina so m er m e r n a fijala.

Herakleja. Bazilika C od V VI vek

nost, e gole m a kom p ozicija, so povr {ina od

Arheolo {kit e iskopuv a w a na ovoj objekt

Herakleja. Mozaik vo Golema t a bazilika.

Bazilikat a C e podign a t a vrz post a r a

Se nao | a vo subur b a ni ot isto ~ e n del na

10. BRATIN DOL

Ma~ki } P., Simoska

D., Trbuhovi } V., 196 0,

Xep e n , nas el b a od `el ez n o t o vre m e . Se nao | a

Bel a Crkva , nas el b a od neolitskot o vre m e . Se

Arap s k i Grobi { t a , nekro p ol a od rimskot o

Brailo v o , fortifikacija od docno a n t i ~ k o t o vre m e.

Burn u i c a , nas el b a od rimskot o vre m e . Na

Pelago nija , u{t e vo dale ~ n a t a 1953 godin a,

nas el b a t a e sm e s t e n a vo vre me to na post a riot

Velu{ka Tumba, s. Velu{ina. Sad slikan so bela boja

Grbi M., 195 4, 133; Simosk a D., San e v V.,

20. GORNO SRPCI

21. GORNO ^ARLIJA

grob ni konstrukcii, a najd e ni se i krstovi od

za ~ u v a n i vo dol`in a od 125 m, a isto ~ n a t a i

Gorn a Tumb a , nas el b a od neolitskot o vre m e .

Star o S el o , sred n o v e k o v n a crkva i nekro p ol a.

se nao |a reljefno obra b o ten krst. Na gorniot

Seli { t e , nas el b a od hel eni sti ~ k o t o vre m e . Na

34. DOLNO ^ARLIJA

1,50 m, a tret at a tum b a e so pre ~ n i k od 30 m i

Ko ~ i { t a , sred n o v e k o v n a nas el b a so crkva i

Kolo v o z n i k Kula , sred n o v e k o v n a crkva i

Last oj c a , nekrop ol a od `el ez n o t o vre m e (III).

Vak af s k i Ledi w e , sred n o v e k o v n a crkva. Na

Kal e , utvrd e n a nas el b a od docno a nti ~k ot o

Gub e r n i c a , sred n o v e k o v n a nas el b a . Se nao |a

Kal e , utvrd e n a nas el b a od docno a n t i ~ k o t o

se otkrieni grobovi gra d e ni od teguli, na dve

sad ovi, pitosi i mno ` e s t v o gra d e ` e n m a te rijal.

docno a n ti ~ k o t o vre m e zafa } a prost or od 2,4

Tumba ^ e b r e n, s. Zovi}. Utvrde n a naselba od rimskoto

Vo negovit e ramki se nas el bat a, ma n a s t irot Sv.