informatika

Jernej Nui Ivan Rus

Tilos orodje za linearno planiranje

Tilos linear planning tool

Povzetek Planiranje je eden izmed osnovnih procesov projektnega vodenja. Za uspeno vodenje projekta moramo poznati tako sam proces planiranja, kot prednosti in uporabnost izdelanega plana. V lanku bomo skuali na kratko predstaviti linearno planiranje na splono in pa programsko orodje Tilos, ki naj bi ga v SCT v prihodnosti uporabljali poleg standardnega orodja MS Project.

Abstract Planning is one of the basic processes of project management. Successful project management requires knowledge of both the planning process itself and the advantages and usefulness of the plan produced. This paper attempts to outline linear planning in general and the Tilos software, which may be used in future in SCT alongside the standard MS Project tool.

1 Uvod
V dananjem asu, ko iemo optimizacijo na vseh podrojih, ima planiranje poseben pomen. Dobro planiranje v gradbenitvu omogoa veliko mero optimizacije. Ta se kae pri uinkoviti izrabi resursov; pravoasnem naroanju virov in dostavi virov na gradbie ravno ob pravem asu; usklajenem delovanju razlinih slub oziroma usklajenosti sodelujoih pri projektu; definiranju kritine poti, odkrivanju morebitnih teav pri gradnji itd.

The key advantage of Tilos Kljuna prednost Tilosa je is the time- and location-ba- Plane lahko izdelujemo v razlinih asovna in lokacijska vizuali- sed visualisation of project tehnikah. V gradbenitvu se najve zacija poteka projekta. progress. uporablja: ciklogramsko planiranje, mreno planiranje (metodi CPM critical path method in PERT), gantogramsko planiranje in linearno planiranje (LSM linear scheduling method). Linearno planiranje je bilo (po pripovedovanju starejih planerjev v SCT) vasih najmoneje orodje za izdelavo plana. Postopek je bil naslednji: na papirno polo si narisal na eno os enote asa, na drugo os pa stacionao. Aktivnosti plana si potem risal s pomojo rt, ki so tako imele dve dimenziji: as (zaetekkonec) in stacionao (zaetnakonna toka). Zato se ti plani tudi imenujejo dvodimenzionalni oziroma ortogonalni plani. Tak plan je dobro predstavljiv in tako je bil v veliko pomo tudi delovodTehnini informator t. 75, 03/10

2 Zgodovina planiranja

Kljune besede: linearno planiranje, Tilos, projektno informacijski sistem

48

Keywords: linear planning, Tilos, project information system

informatika

Slika 1:

Primer linearnega plana za objekt eleznika povezava PuconciHodo, ki ga je izdelal Franek Hlebec

jem pri njihovem nartovanju opravil po posameznih odsekih. Pomanjkljivost takega plana so seveda spremembe, saj jih je teko, e e ne nemogoe vnaati na rono izdelan plan. Z razvojem raunalnitva pa sta se v praksi SCT uveljavila mreno in gantogramsko planiranje, najprej s Primavero, kasneje pa z MS Projectom. MS Project je iroko uporabno orodje, ki omogoa tako gantogramsko kot mreno planiranje. Nadalje pa je tudi splono sprejeto orodje pri naih naronikih in nadzornikih.

Ti raunalniki programi so omogoali hitre popravke plana, dinamino prikazovanje, kopiranje aktivnosti ipd., v primerjavi z linearnim planiranjem pa so izgubili predstavljivost lokacije. Ker se linearnega planiranja ni dalo tako enostavno prevesti v raunalnike sisteme, so zaele druge tehnike prevladovati. Z razvojem se tudi to spreminja, saj so programi za linearno planiranje v zadnjem asu dosegli izjemno velik napredek.

3 Linearno planiranje
Tehnika linearnega planiranja je uporabna pri planiranju izrazito linijskih objektov, kot so ceste, eleznice, komunalni vodi, plinovodi ipd., prav tako pa tudi pri viaduktih in tunelih. Praviloma se na abscisno os nanese dolinsko merilo (potek objekta), na ordinato pa asovno merilo. Vsaka toka plana je torej determinanta s podatkoma o kraju in asu. Taki plani nudijo izvrsten pregled nad intenziteto (dinamiko) gradbenih del, ki se izraa z nagibom vrtane

Slika 2:

Stopnja produktivnosti = nagib linije = tg = x/y [m/dan]

Slika 3:

Prikaz vrste dejavnosti v linearnih planih

Tehnini informator t. 75, 03/10

49

informatika
linije (slika2). Vertikalna linija pomeni zastoj ali pripravo, strme linije pomenijo poasno delo, polone pa hitro napredovanje del. Tehnoloko soodvisni procesi se na planu ne smejo kriati (ne morejo se realizirati istoasno na istem kraju).

4 Tilos

Ime Tilos izhaja iz angleke besede time location planning software, kar v prevodu pomeni asovno lokacijsko planersko programsko orodje. Razvit je bil za izboljanje vizualizacije ponavljajoih se nalog V linearnem planu lahko operiramo s pri nartovanju in upravljanju velikih tremi vrstami dejavnosti: projektov. Primeren je za planiranje linearnih objektov. linearne, blokovne ali Razvijalci natevajo deset razlogov, drogovne dejavnosti. zakaj uporabiti Tilos: Linearne in blokovne dejavnosti potekajo po celotni dolini ali pa le na doloenih lokacijah (odsekih). Tako imamo ve tipov linearnih dejavnosti (asovno neprekinjene dejavnosti, ki potekajo po celotni dolini lokacije (CFL); asovno prekinjene dejavnosti, ki potekajo na celotni dolini lokacije (IFL); asovno neprekinjene dejavnosti, ki potekajo le na doloenih lokacijah (CPL) in asovno prekinjene dejavnosti, ki potekajo le na doloenih lokacijah (IPL)) in dva tipa blokovnih dejavnosti (dejavnosti, ki potekajo po celotni dolini lokacije (FB) in dejavnosti, ki potekajo le na doloenih lokacijah (PB)). (Slika 3) planiranje projekta je enostavno; naloge lahko dodelimo tako, da jih preprosto zriemo v delovno okno; ponuja maksimalno prilagodljivost v organizaciji plana; omogoa integracijo podatkov iz drugih programskih orodij, kot so MS Excel in MS Project; prepreuje napake pri planiranju; sposoben je ugotoviti krianje dveh dejavnosti, to pomeni, da dve dejavnosti potekata ob istem asu na istem kraju, kar nam tudi sporoi; ponuja realno nartovanje z uporabo specifikacij izdelave; kar na primeru eleznice pomeni, da Na trgu je kar nekaj programskih je na podano dolino trase spoorodij, ki omogoajo linearno planisoben izraunati tevilo elezniranje. Med vidnejimi so zagotovo kih pragov, ki se postavljajo na LinearPlus, DynaRoad in Tilos. Za 0,667m; slednjega smo se konec lanskega omogoa popoln nadzor nad leta tudi odloili v SCT in tako kupili stroki in viri; mreno verzijo s tremi licencami, ki z njim lahko prihranimo as, je na voljo vsem v sistemu. Samo saj omogoa izdelavo osnutprogramsko orodje smo stestirali na ka projekta, ki ga kot podlogo diplomskih nalogah dveh naih tiuporabljamo v vseh naslednjih pendistov (Nenada pania in Tilna projektih; Turka), v pomo pri izbiri primernega poudari spremembe za lajo programa pa nam je bil tudi oddelek pripravo zahtevkov; konfiguracija za operativno planiranje Fakultete za omogoa primerjavo izhodinegradbenitvo in geodezijo v ga terminskega plana z dejanskim Ljubljani. napredkom ter identificira in zabelei vse spremembe; zagotavlja visokokakovostno produkcijo profesionalnih planov, kar pomeni, da je mono nasta-

viti poljubne velikosti nartov pri tiskanju terminskih planov; omogoa hitro donosnost nalob in dosledne prihranke na novih projektih; raziskave uporabnikov so pokazale, da e pri prvem projektu Tilos znia nartovalni as za 50 odstotkov. Uporabniki vmesnik Tilosa (slika 4) je razdeljen na glavno orodno vrstico in delovno podroje. Slednje se razdeli na delovno okno, raziskovalca, polje podrobnosti, orodno vrstico za vstavljanje ter na detajlno okno. Delo s Tilosom prinemo z doloitvijo osnovnih parametrov terminskega plana, nato pa lahko prinemo z vstavljanjem aktivnosti. Tilos ima v svoji bazi e doloene aktivnosti, bistvo pa je, da bomo z delom na programu dopolnjevali to bazo z naimi aktivnostmi in jo usklajevali z nao normativno bazo. Tako bo hiter pribliek ocene strokov in plana vsakega projekta mogo zelo hitro. Nove aktivnosti lahko hitro dodajamo tudi s pomojo uvoza iz datotek drugih programskih orodij. Tilos je zdruljiv z amerikim standardnim naborom za izmenjavo informacij ali tako imenovanim ASCII (American Standard Code for Information Interchange), s preprostim raunalnikim jezikom XML, z Excelom, MS Projectom, Primavero in ASTA power projectom. V Tilosu se izvede tudi celotna kalkulacija, na razpolago imamo pet razlinih nainov raunanja: izraun koliine dela dejavnosti; na podlagi podane stopnje produktivnosti (na primer 100m3/ dan) in trajanja dejavnosti (na primer 35 dni) izrauna koliino dela (3500 m3); izraun stopnje produktivnosti; na podlagi podane koliine dela (na primer 3500 m3) in trajanja dejav-

50

Tehnini informator t. 75, 03/10

informatika
Glavna orodna vrstica Delovno okno

Raziskovalec

Orodna vrstica za vstavljanje

Detajlno okno Polje podrobnosti

Slika 4:

Uporabniki vmesnik

nosti (na primer 35 dni) izrauna stopnjo produktivnosti (100 m3/ dan); izraun trajanja dejavnosti; na podlagi podane koliine dela (na primer 3500 m3) in stopnje produktivnosti (100 m3/dan) izrauna, koliko asa je potrebno za dokonanje dejavnosti (35 dni); izraun trajanja dejavnosti na podlagi njene celotne doline; razdelimo jo na segmente ter za vsakega definiramo stopnjo produktivnosti ali stopnjo produktivnosti in koliino dela; izraun trajanja dejavnosti na podlagi virov. Aktivnosti priredimo koliino dela in vire. Slednjim dodamo e pripadajoo porabo

Slika 5:

Primer povezave med aktivnostmi v Tilosu

Tehnini informator t. 75, 03/10

51

informatika
asa na enoto koliine dela. Iz danih podatkov program izrauna stopnjo produktivnosti ter nato trajanje dejavnosti. Tilos omogoa standardne povezave med aktivnostmi (slika 5), kot jih poznamo iz MS Projecta in ravno tako lahko doloimo asovno zakasnitev med aktivnostmi (Lag). Zanimivo je, da je pri planiranju v Tilosu mono pri povezavah tipa zaetek zaetek ter konec konec doloiti tudi dolinsko zakasnitev. Slednje je dobrodolo pri nalogah, za katere je pomembno obdrati razdaljo s predhodno aktivnostjo. Eden takih primerov je pri gradnji predorov, kjer mora biti, zaradi odlaganja izkopnega materiala, med izkopom kalote in izkopom stopnice predpisana razdalja. Nove verzije Tilosa omogoajo tudi izraun kritine poti. Poleg standardne predstave o kritini poti, ki jo poznamo iz metode CPM (najkraji as za najdaljo pot med zaetkom in koncem projekta), moramo pri linearnem planiranju upotevati e drugo dimenzijo. Razvit je poseben algoritem, ki poleg asa preverja e lokacijski pogoj kritine poti. Torej ni nujno, da je celotna aktivnost na kritini poti, lahko je le en njen del. (slika 6 in 7)

Slika 6:

asovna kritina pot

Slika 7:

Lokacijska kritina pot

52

Tehnini informator t. 75, 03/10

informatika

Slika 8:

Levo prikaz tevila posameznega vira, desno razlini grafikoni

Tilos navduuje tudi s svojo fleksibilnostjo in preglednostjo virov ter strokov. Te lahko spremljamo tako po asu kot tudi po lokaciji. Ob projektni celici je treba definirati histogram in doloiti, katere informacije

naj prikae. Nudi prikaz porabe asa, koliin dodeljenih virov, strokov in dohodkov, skupne koliine dela in trajanje vseh dejavnosti v nekem segmentu asa ali doline in e veliko drugega. e elimo informacijo le

o koliini virov po asu ali dolini, lahko namesto histograma uporabimo stolpini grafikon za prikaz virov. Zanj je znailno, da z razlinimi barvnimi odtenki prikazujemo koliino virov. (slika 8)

Tehnini informator t. 75, 03/10

53

informatika
V programu Tilos je prav tako mono spremljanje oziroma zasledovanje projekta. To se najlae izvede prek vnosa dnevnih oziroma povprenih napredkov (slika 9), ki jih lahko vpisujemo tudi v pripravljeno excelovo datoteko in jih nato uvozimo v program. Ali pa prikaemo presek na doloen dan (slika 10). Prav tako pa je omogoen enostaven preklop med ortogonalnim planom in gantogramom, kar e poenostavi delo, saj sami izberemo pogled, ki je v danem trenutku planiranja uporabneji, pregledneji in enostavneji, ali pa celo prikaemo oba skupaj kot na sliki 11.

Slika 9:

Prikaz zasledovanja napredka (produktivnost izvajanja)

Slika 10: Z modrimi puicami je oznaen presek plana na doloen dan (aktivnosti s krici so e izvedene)

Slika 11: Zgoraj gantogram, spodaj ortogonalni plan za projekt Viadukt 6-1 Trebnje

54

Tehnini informator t. 75, 03/10

informatika
5 Primeri
V ekipi Prins smo do sedaj uporabili Tilos na treh ivih projektih. Preseneeni smo nad njegovim irokim spektrom monosti, ki jih ponuja. Pomanjkljivost smo opazili le pri definiranju standardnih poroil, saj je Tilos pri njihovi pripravi dokaj skromen. Omogoa pa enostavne izvoze in funkcijo kopiraj-prilepi v excel in ostale programe. Plinovod Prvi projekt, na katerem smo uporabili program Tilos, je bil plinovod M1/1 KidrievoRogatec. Linearni plan je bil izdelan po konanem planu v MS Projectu. Na prvi pogled se dobro zasnovan in urejen plan, izdelan s tehniko mrenega planiranja, izkae za nezanesljivega in zgolj priblinega. Opazili smo precej krianj in nepravilnih zaporedij dejavnosti. To se seveda vidi le na linearnih planih, ki nam prikaejo dodatno dimenzijo plana.

Slika 12: Linearni plan plinovoda

Tehnini informator t. 75, 03/10

55

informatika

Slika 13: Dolinski profili (zgoraj vzdolni prerez, na sredini tloris trase, spodaj stacionae)

Tilos je v prvi vrsti grafini vmesnik in Viadukt zato omogoa tudi neteto razlinih Kot e reeno je Tilos uporaben tudi prikazov. V eni od celic tako lahko definiramo dolinski profil (slika 13). za viadukte in tunele, saj tudi tu ena dimenzija objekta prevladuje, zelo

pomembno pa je zaporedje izvajanja aktivnosti. V sklopu diplomske naloge Tilna Turka smo obdelali objekt Viadukt 6-1 Trebnje.

Slika 14: Primer linearnega plana za viadukt. Desno tudi primer legende.

56

Tehnini informator t. 75, 03/10

informatika

Slika 15: Primer razgibanega plana ene izmed osi. Pregledno se vidijo tudi aktivnosti objektov.

Libija V Tilosu smo izdelali tudi celotni ponudbeni plan operativne izvedbe za projekt Libija. Projekt sestavljajo tri osi. Kot izredna prednost Tilosa se je izkazalo delo s podprojekti, saj celoten projekt sestavljajo tako tirje podprojekti, ki pa jih lahko tudi zdruujemo. Poleg tega pa je v Tilosu mogoe uporabljati tudi poljubne sloje (layerje), kar je zelo uporabno zlasti pri velikih, nepreglednih projektih (slika 15). Izjemna pa je bila tudi izdelava samega plana, saj smo celotnega, vkljuno z objekti, naredili v zelo kratkem asu. Glede na veliko tevilo dodeljenih virov na posamezne aktivnosti (ve kot 4000) pa je tudi Tilos pokazal poasneje delovanje. Zavedati pa se moramo, da je bil to z vidika podatkov res velikanski plan, saj povpreni plani v SCT dosegajo le okoli 10 odstotkov te velikosti.

Tehnini informator t. 75, 03/10

57

informatika

Slika 16: Primer kalkulacije za aktivnost izdelave tampona

Slika 17: Filter sloja: izberemo na primer aktivnosti asfaltiranja in tako preverimo usklajenost teh aktivnosti in njihove stroke

58

Tehnini informator t. 75, 03/10

informatika
6 Plan 2010
V letu 2010 elimo vzpostaviti tudi avtomatsko povezavo med Prinsom in Tilosom, povezava med Tilosom in MS Projectom pa je e vgrajena v Tilos.

7 Zakljuek
Bistvo planov so informacije, ki jih dobimo. Te informacije morajo biti dejansko podatki. Torej informacije, ki so uporabne, tako pri odloanju, naroanju, spremljavi kot ugotavljanju smiselnosti in izvedljivosti plana.

8 Viri

arhiv Franek Hlebec, uni. dipl. in. gradb. http://www.integrated-project-services.com/tilos.php (11. 12. 2009) http://www.astadev.com/democentre/tilos/tilos.asp (11. 12. 2009) Povezavo s Prinsom pa naj bi izvedli http://www.tilos.org/home_ na dveh podrojih. Prva povezava naj Tilos lepo prikae napake, ki so naen.html (11. 12. 2009) bi delovala pri povezovanju knjinice stale pri izdelavi plana v MS Projec Linear project GmbH. Tilos version Tilosa s kalkulacijami za te standartu. Tu gre predvsem za krianja in 6, What is new in this version? dne aktivnosti v Prinsu. Tako se bodo nelogien vrstni red dejavnosti. Prav http://www.tilos.org/fileadmin/dolahko kalkulacije in veljavne cene ta grafini prikaz dejavnosti je glavna wnloads/doc/Tilos6WhatIsNew.pdf virov iz Prinsa prenaale v sistem za prednost Tilosa pred MS Projectom. (10. 12. 2009). planiranje. To pomeni, da potem v Ti- Dodatni razlogi, ki Tilosu tejejo v Punder, M. 1991: Operativno plalosu z uporabo elementov iz knjini- prid, so izredno pregledne tabele niranje. Maribor, Tehnika fakultece sestavi plan, ki je e podprt z viri. ter grafi virov in strokov, enostavno ta Maribor: 191 str. Seveda pa je treba pravilno definirati spremljanje plana in kompatibilnost pani, N. 2010: Prikaz metode tudi standardne aktivnosti v knjinici z drugimi programskimi orodji. in tehnike linearnega planiranja za vsak posamezen tip projekta. gradbenih projektov. Diplomska Metoda linearnega planiranja je naloga UNI. Ljubljana, UL, FGG, Druga povezava pa bo delovala na konno doivela uporabnost v Oddelek za gradbenitvo, Operavsakem posameznem projektu. Tako raunalnikem smislu, saj je do pred tivna smer. kot sedaj poteka povezava PrinsMS kratkim veljala le za grafino tehniko Glavan, P. 2005: Operativno planiProject, kjer aktivnostim priredi prikazovanja plana. ranje izvajanja zemeljskih del pri predraunske postavke in se plan projektih v cestogradnji. Diplomska Poudariti pa je treba, da je tako kot ob sinhronizaciji osvei z zadnjimi naloga VS. Ljubljana, UL, FGG, pri vsakem novem sistemu tudi tu podatki iz tehno-ekonomskega elaOddelek za gradbenitvo, Prometborata. Razlika od omenjene sinhro- potrebno e veliko uenja in izkunotehnika smer. enj glede tega, na podroju katere nizacije bi bila med drugim tudi ta, Lucko, G., Orozco Pena, A. A. 2009. aktivnosti sploh planirati v linearnih da bi uporabnik lahko sam doloil, Float types in linear schedule planih, kako hitro in uinkovito delati na kakno mersko enoto naj sistem analysis with singularity funcprerauna kalkulacijo. To je smiselno, in podobno. tions., Journal of construction saj Tilos sam lahko pomnoi kalkuengineering and managment 135, lacijo na dolinsko mersko enoto z 5: 368-377. lokacijsko dolino aktivnosti.

avtorja: Jernej Nui, univ. dipl. in. grad., SCT d. d., Program NG Prins, Vonjakova 8, Ljubljana Ivan Rus, univ. dipl. in. grad., SCT d. d., Program NG Prins, Vonjakova 8, Ljubljana

Tehnini informator t. 75, 03/10

59