koevski brezplani lokalni mesenik I april 2014 I potnina plaana pri poti 1330 koevje

koevski

Dogodki kultura vrtnarjenje port astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

Masaa tui-na agar Barbara agar s.p.

DARILNI BONI tudi v prodajalni aba v Tu centru

v mesecu aprilu -10% na AYURVEDSKO MASAO ZA SPROANJE v mesecu maju -10% za 20 minutno masao po vai izbiri
(vratni ali ledveni del hrbta ali sproujoa masaa obraza, glave in dekolteja)

VPD BLED, PE KOEVJE ZDRAVSTVENI DOM KOEVJE, Roka cesta 18, 1330 KOEVJE ZA VAS POSLUJEMO: ponedeljek, torek, tel. 01-893-9017; etrtek: 07-15, sreda: 07-17, petek: 07-14 trgovina.kocevje@vpd.si

V NAI SPECIALIZIRANI PRODAJALNI Z MEDICISNKO TEHNINIMI PRIPOMOKI VAM NUDIMO: PRIDITE IN IZMERITE SI PARAMETRE V KRVI (sladkor, holesterol in trigliceride) merilnike krvnega sladkorja, trigliceridov in holesterola 3in1. slovenski proizvod merilnike krvnega tlaka MICROLIFE hladilna linija ICE POWER pripomoki za diabetike (glukometri, testni listii, igle, lancete, penleti) vse za inkontinenco (plenice, predloge, vloki) pripomoki pri umetno izpeljanem revesju ortopedska obutev in natikai opornice in ortoze sanitarni pripomoki, voziki, bergle prsne proteze in nedrki obvezilni material, oblii, povoji prehranska dopolnila, izdelki za nego nog in stopal terapevstke nogavice in terapevstki pripomoki

BREZPLANA DOSTAVA NA DOM IZDAJA PRIPOMOKOV NA NAROILNICO ZZZS

Privoite si zdravje! www.123zdrav.si

UVODNIK

Akcija! istilna akcija

fotografija: Iris tefani, Atelje Iris

tovanjem snamem klobuk. Pozdravljam ves trud, dobro voljo, vnemo in pripravljenost dobrih ljudi, drutev in organizacij, ki se odzovejo in nesebino poistijo nesnago, ki jo brezvestnei skozi vse leto nameejo naokrog in z njo svinjajo okolje. Tudi sam sem predlani istil okolico jezera, s seboj vlail celo potomca, a zgolj zaradi vzgojno-izobraevalnih vzgibov. Da ga poduim, esa se ne pone. Ne bom mu pa privzgojil obutka, da eni smetijo, drugi pa istijo.

kroglic in embalao od Evian vode.

Nikakrnega pokazatelja ni, po katerem bi se lahko ravnali in brez kanka dvoma dejali, da je nekdo slabi ali bolji. Prav tako ne utim nobene potrebe po biti bolji. Sem bolj za enakopravnost Najprej naj onesnaevalci doseejo raven tistih, ki ne smetijo, potem pa gremo lahko skupaj pospravljat na istilno akcijo

Aja, ne! Ne bomo li! Ne bo treba! O tem, kaj vse je mo najti na bregovih Ker ne bo esa pospraviti! jezera ter v njegovi neposredni okolici, A kako to dosei? sem pisal e v lanku z naslovom Jezero marca 2011. Odziv nanj in na moje razZ ozaveanjem o ekologiji e od ranih miljanje, kdo bi mogel odvrei embala- nog. Z zgledom. Otrok tistega, ki smeti, o hrane in konzerve, je bil klic ogore- se bo skoraj zagotovo tudi sam nalezel nega ribia, da njegovi ribiki kolegi tega vzorca. pa ne ponejo. Slogan Bodi bolji! Sodeluj! me je Kaj pa storiti s kritelji? Tudi prav. Najbr sem iz iste hudobije zbodel naravnost v zrkli. Jih kaznovati? e, e toda kdo in na v photoshopu uredil vreo vabe za ribe Bolji naj bom od koga!? kaken nain? in jo na fotografijo strateko namestil na Od tistih, ki brezvestno smetijo in tla ob jezeru. Morda bi bilo zanimivo takega odeti onesnaujejo okolje z odlaganjem odTeko je za kogarkoli trditi, da ta pa ni v fluorescentno oblailo in mu naloiti padkov v naravo? tak in bi esa takega nikoli in nikdar ne nekajdnevno pospravljanje okoli ol in vrtcev Se mi pa kar dozdeva, da bi Od ljudi, ki brez kanka slabe vesti od- storil. metavajo papirke, polivinilaste vreke, Krivino pa je tudi rei, da so onesna- se poutil ponianega in bi mu bilo nesvoje izpraznjene ploevinke in plasten- evalci le doloen sloj ali segment pre- rodno. ke, ki zavrejo pokakane plenike svo- bivalstva. Me prav zanima, e bi mu bilo kaj nejih pamev kar v najblije grmovje, dorodno, e bi ga zalotili, medtem ko bi s trajane pnevmatike zakotalijo v graben, e ostanete po kakni prireditvi e prikolice stresal odsluen televizor ali pa dotrajane hladilnike, pralne stroje in za- kake pol urice, ko se prizorie izpraz- stare cegle mrzovalne skrinje pa zvrnejo v kakno ni, se boste lahko na lastne oi prepriali Robert Kostadinoski kot za to namenjeno gozdno globel ali o tem, da onesnaevalska miselnost ne pozna meja. vrtao, ki jih je koevski kras kot nala ustvaril, si brda mislijo tile, ki se takole Razkropljena je prav med vse ljudi. pimevuhovsko znebijo nepotrebne naTako med tiste, ki nimajo ravno mnokoevski in ribniko vlake. go, kot tudi med tiste, ki imajo precej Mar nisem zadosti dober e s tem, da pod palcem. sodraki UTRIP ne odlagam smeti v naravo!? Med niji, viji in srednji sloj. Med stae pospravljal naj bi za njimi!? ro in mlado. lahko prebirate tudi na Da bodo imeli do naslednje istilne Razlika med nekom, ki rad prisluhne akcije kam odlagati svoje smeti!? spletni strani: denimo narodno-zabavnim viam in ima malce bolj ruralno ozadje, ali pa neNak! Ne bom! kom, ki ima raje bolj klasine melodije http://www.scribd.com/ Nikarte me narobe razumeti in je na prvi pogled nekolikanj bolj fin, je Vsem organizatorjem, pobudnikom in le ta, da bo oni za seboj pustil ovojne panoviutrip kakorkoli vpletenim z najvejim spo- pirke Ki-Ki bonbonov in plastenko od Zale, tisti uglajeni pa omote od Raffaello Minule dni je po vseh koevskih vaseh, zaselkih, obronkih gozdov in mesta ter tudi v samem mestu potekala akcija Oistimo Koevsko 2014, ki je s plakati in domiselnimi skorajda intalacijami vabila vse obane in ozaveene ljudi k pospravljanju odvrenih smeti, ki so se skozi leto nakopiile vsepovsod.
Izdaja NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29, 1330 KOEVJE | Vpisani v razvid medijev pod tevilko 1398 | Uredila BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oglasno trenje BARBARA PRELESNIK KOJEK | Oblikovanje in tehnina ureditev Artiks d.o.o. | Urejanje besedil TANJA TURK | Foto naslovnice ROMANA NOVAK | Tisk PARTNER GRAF, D. O. O., GROSUPLJE | Naklada KOEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOV, RIBNIKO SODRAKI UTRIP 3.300 IZVODOV | oddaja oglasov in prispevkov DO 10. MAJA 2014 | V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA. | Za morebiten obisk tiskarskega krata se vam opraviujemo. | Za oglaevanje v naem asopisu pokliite BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986, ali piite na e-mail noviutrip@novi-utrip.eu, ali na naslov NOVI UTRIP D.O.O., OMERZOVA 29 1330 KOEVJE | Vabimo k sodelovanju vse, ki elite soustvarjati na mesenik. | Utrip lahko berete na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip
april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

AKTUALNO
Verjetno se velika veina prebivalcev koevske obine spominja eleznine, ki je desetletja bivala v stavbi ob mostu. Ravno tako se verjetno spominja tudi let praznine, ki je zazevala v centru, ko se je eleznina preselila drugam. Po nekaj letih govorjenja o tem, kaj bi bilo pametno narediti za razvoj obine, se je lani konno vsaj malo izkristalizirala ena od smeri, v katero bi lahko li vsi odloujoi so se nenadoma strinjali, da je les, s katerim smo dobesedno obkroeni, eno od tistih bogastev, prednosti in prilonosti, katero bi veljalo zagrabiti. Vsekakor je bila spodbuda temu mnenju tudi v pojavu odline pridobitve v nekdanji eleznini, kjer so zaiveli Zakladi lesa arhitektke Mateje Dekleva. A ne za dolgo Nain delovanja, pomen in potencial Zakladov lesa je ob zaprtju te prodajne gale-

Zakladov ni ve

rije odlino opisala Simona Fajfar v svojem Hinderhondru z dne 5. 3. 2014*. Dovolil si bom dobesedno povzeti njen izjemno precizni zakljuek: Zakladi lesa so bili obetaven zaetek neesa dobrega. Neesa, kar bi se lahko e razvijalo. Zato je neverjetna koda, da je prodajna galerija ugasnila. e veja koda pa je, da tisti, ki bi vse to morali videti, sploh niso razumeli, kaj Koevje ima. K temu nimam kaj dodati. Morda le to, da je pravzaprav od ekipe, ki je zautrala celo popolnoma pripravljen projekt, kot je bila nova stavba DSO, teko priakovati uspeno ohranjanje in irjenje taknih pobud. Bojan Marin * http://www.delo.si/mnenja/kolumne/kocevski-hinderhonder-zakladi-lesa-so-preteklost.html

Prejnji mesec sem obljubil, da bom raziskal razvoj proraunske postavke Trni dan. Tega sicer e nisem uspel konati, kot napoved pa navajam najstarejo varianto Trnega dne, kar sem jih doslej nael: 11029002 Razvoj in prilagajanje podeelskih obmoij 6011020 Trni dan Vrednost: 200.800 Obrazloitev dejavnosti v okviru proraunske postavke Sredstva so namenjena za sofinanciranje izvajanja projekta pridobivanja in ohranjanja oznabe blaga z geografskim poreklom. Skladno z elaboratom o Koevskem medu z geografskim poreklom in veljavno evropsko zakonodajo je potrebno izvesti postopek letne presoje kakovosti medu. Zaelo se je torej z medom, konalo pa z obnovo Likovnega salona? Bojan Marin

LJUDJE IN DOGODKI
Ko sem lani izvedela, da se bo naa stara Braieva ola nekoliko prenovila in dobila novo fasado, sem bila zelo vesela. Spomini na moje prve olske dni v tej oli so kar sami privreli na dan. Pot skozi park med drevoredom je bila za nas otroke neskonno dolga, na teka vrata smo se morali uprti z vso silo, da smo jih odprli.

Polepana in e bolj zelena podoba Braieve ole

sadik gabrove ivice. Sajenje je potekalo v okviru e tradicionalne istilne akcije, zato so priskoili na pomo e otroci in poistili okolico ole v nulo. Ker imajo v oli namen urediti in nasaditi

Mi pobiramo smeti povsod, ne le okoli nae ole Ne spominjam se ravnatelja ali ravnateljice, ivo pa se spominjam hinika. Otroci smo se ga bali in ga spotovali bolj kot vse uiteljice in uitelje. Bil je gospodar ole v pravem pomenu besede. V zimskih dneh je skrbel, da so bile lonene pei tople e preden smo prili v olo, skrbel je za red, disciplino in istoo v oli in okoli nje. Z novimi olami v Koevju je ta stara avstro-ogrska zgradba priela izgubljati svoj sijaj in lepoto. Kako sem bila alostna, ko je bila polovica parka pred olo uniena zaradi avtobusne postaje. Okolica ole je postajala vse bolj zanemarjena in zanikrna. K srei s(m)o v Koevju e pravoasno prepoznali vrednost te udovite stavbe. Obno4 Je to res v ravni liniji? vitvena dela je letos kronal e lep lesen uradni naziv ole O Zbora odposlancev, ki je pritrjen na zid ole, ki gleda na Reko cesto. Ampak nekaj je prenovljeni oli e manjkalo. Kljub novi fasadi in lesenemu napisu je ostajala nekako pusta. In smo se na delavnici, ki jo je organizirala CI Uredimo in polepajmo nae Koevje dogovorili, da okolico ole ozelenimo. Gospod ravnatelj, Peter Pirc, je bil takoj za akcijo in v ponedeljek, 7. aprila, se je zbral del uiteljskega zbora in vzdol ole in pred olo posadil 650

ele na polovici smo! e nekaj okolikih kotikov, sem prepriana, da bo pouk v tej oli poslej potekal e prijetneje in mirneje. Stara gospa je v novi obleki videti res imenitna, ozelenela gabrova iva meja pa jo bo pomladila za kar nekaj let. Hvala vsem za trud in dobro voljo!

In na koncu vabimo e ostale koevske ole, da se pridruijo lepanju in urejanju svojih stavb in olskih okoliev. Saj veste, zgledi vleejo! Tanja Kverh Za CI Uredimo in polepajmo nae Koevje

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

LJUDJE IN DOGODKI
Zazvoni mi telefon, vljudno pozdravim na neznano telefonsko tevilko. Oglasi se znani glas. Prepoznam oetovega nekdanjega slubenega kolega. Prijazno mi razloi, da se je policijski sindikat odloil pomagati petletnemu Nejcu iz Koevja. Fantek ima cerebralno paralizo in bi z operacijo v ZDA lahko hodil. Kar solzne oi dobim, ko posluam policijskega kriminalista, kako z arom, vnemo in odlonostjo razlaga o dobrodelnem koncertu, ki ga prijatelji druine Kotar organizirajo v Koevju. Hiti mi pripovedovati, kaj vse so e naredili in kje bi elel, da mu pomagam tudi jaz. Brez pomisleka se seveda odzovem in v slubi utemeljujem, zakaj bi prvo oddajo v maju lahko posvetili tistim, ki so odprli srca za druge. Da si ne prisvojim besedne zveze odprto srce, naj napiem, da je to ideja prijateljice Bernarde arn. Skratka, koliko smo ljudje pripravljeni svojega dragocenega prostega asa posvetiti za pomo drugim. V bistvu velikokrat vidim, da le ni svet poln individualizma in egoizma, ampak e vedno ljudje znamo pomagati, znamo stopiti skupaj. To se je lepo pokazalo pozimi v asu ujme, se lepo kae s tevilnimi dobrodelnimi organizacijami in dogodki in predvsem pri malem loveku, ki je pripravljen svoje interese postaviti v kot in pokloniti svoj as in velikokrat tudi denar za bolje ivljenje posameznika. Predvsem se nam najbolj razvije ut za dobrodelnost ob malih otrocih. Nesebino, kar je tudi prav, elimo pomagati. Pomagate lahko tudi vi Koncert za malega Nejca bo 9. maja v portni dvorani v Koevju. Nastopila bodo zvenea imena slovenskega glasbenega prostora. Mi bomo lahko darovali po svojih moeh. Uporabniki Simobila in Telekoma lahko poljete sms sporoilo na tevilko 1919 s kljuno besedo NEJC5 in tako darujete 5 evrov, lahko darujete tudi na tekoi raun, odprt pri OZ Rdei kri, t. TRR SI56 023 200 0195 507 43, SKLIC 00 0107, NAMEN: za operacijo Nejca, ali TRR raun, odprt na ime Nejc Kotar, roj.

Odprto srce za Nejca Kotarja

1. 7. 2008, Podgorska ulica 35, 1330 Koevje, BANKA KOPER, PE Koevje, t. 10100-0048194736, NAMEN: za operacijo Nejca. Vsa sredstva, ki se bodo zbrala od koncerta, SMS sporoil ali nakazil donatorjev, se do operacije hranijo na raunu Rdeega kria, Obmone enote Koevje, in bodo neposredno nakazana na raun bolninice v ZDA, kjer bo Nejc v juliju 2014 operiran. Po uspeni operaciji bo mali fantek stekel v novo ivljenje.

S tem, ko se odloimo pomagati, velikokrat niti ne vemo, da so stari in organizatorji tovrstnih dogodkov vsakemu posebej iskreno hvaleni za pomo, tudi e tega ne povedo osebno, ker niti ne poznajo darovalcev, pa vendar v srcu elijo poslati besedo hvala vsakemu posebej. Naj zgodbo pogledam tudi iz druge plati. Hvala tudi vsem, ki svoj as e namenjate organizaciji tega dogodka. Pa veste, zakaj? Ker tovrstne akcije poveejo ljudi, jih zbliajo, sreajo se stari znanci, ki se niso videli mnogo let, spomnite se na posameznike, ki so vam veliko pomenili, pa al ni ve asa, da bi se videvali pogosteje. Spoznate nove ljudi in njihove

kvalitete. Ja, priznati moramo, da od tovrstnih organizacij ne prejema samo pomoi potreben, prejema celotna druba. Druba skupnosti in povezanosti. Torej, hvala vsem, ki nas zdruujete. Marua P. Zdear

e lani je Utrip poroal o projektu koevskega Centra za mladinsko kulturo Koevje, ki je v sodelovanju z dr. Mitjem Ferencem in drugimi poznavalci Koevske posnel niz kratkih filmov o usodi izginulih in izginjajoih koevarskih vasi. Takrat so snovalci projekta napovedali, da bodo filmske posnetke dopolnili e z informacijskimi tablami, ki jih bodo postavili na lokacijah predstavljenih naselij. Obljubo so tudi drali in tako so v zadnjih tednih trojezine table po e uveljavljeni zasnovi arhitektke Mateje Dekleva, pred leti jih je namre v tej obliki na Koevskem zaelo postavljati Drutvo Peter Kozler, namestili v Borovcu, Inlaufu, Glauti, Jelen-

Ducat novih informacijskih tabel

dolu, Ferdrengu (Podlesju), Nemki Loki, Oneku, Rajhenavu, Rajndolu, Kukovem, Vrbovcu in Hribu, vzorna tabla pa je na ogled tudi pred Turistinim kompleksom Jezero. Koevarji smo torej bogateji za ducat novih informacijskih tabel, na katerih lahko, ne le Slovenci, temve tudi nemko in angleko govorei obiskovalci, ob fotografskem materialu najdemo opis razvoja in zatona omenjenih naselij ter njihovih kulturnih, predvsem sakralnih, spomenikov. Besedilo in fotografija: Mihael Petrovi ml.

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI
Na pobudo koevskega kaplana Dejana Pavlina in dolgoletne krasilke upnijske cerkve Helene tefani se je pred farno cerkvijo sv. Jerneja letos prvi postavila butara velikanka. V nedeljskem jutru je bila zagotovo prijetno preseneenje tako za vernike, ki so prinesli blagoslovit butarice k praznini mai, kot za ostale meane.

Cvetnonedeljska butara v Koevju

povabil kaplan. V cerkvi sta 5 m veliko butaro napravila zakonca Olga in Marko Iliin s pomojo Marka Hitija. Zunanjo, 6,5 m visoko butaro, pa sem napravila avtorica lanka s pomojo prizadevnega Nejca Butale, Aneta Devjaka in pele Svalina. Da bo pogled na zeleno lepotico e lepi, smo pritrdili e nekaj pomaran in jabolk. Po tirih urah dela smo zadovoljni odnesli butaro pred cerkev in jo brez posebnih teav dvignili. Za stabilno postavitev smo uporabili kar elezen podstavek za boino jelko, ki smo ga obteili e s tekim kamenjem, butaro pa smo dodatno privezali na ograjo ob stopniu. Nato smo postavili pred oltar e notranjo butaro. Obiaj postavljanja vejih butar na cvetno nedeljo v cerkvi pred oltarjem je e dolgoletna tradicija tudi v Koevju. Po osamosvojitvi Slovenije pa so po tevilnih upnijah butare nale mesto tudi pred vhodom v cerkev. Spomin na svetopisemski dogodek, ko so mnoice prihod Jezusa v Jeruzalem pozdravile s palmovimi vejicami, je bil letos v Koevju zelo obiskan.

Cvetnonedeljska butara je najvekrat iz doloenih vrst in doloenega tevila ibja oziroma rastlinja povezan op, ki je lahko okraen z jabolki, pomaranami, trakovi ipd. V preteklosti so ljudje v cerkvi blagoslovljenim butaram pripisovali posebno mo, zato so bile predvsem na podeelju pomembne celo leto. Veljale so za zaitnice doma pred too, strelo, poarom, nesreo, boleznimi, tatovi. Pomembno vlogo pa so imele tudi pri ivinoreji in poljedelstvu. Tradicionalni naini uporabe so marsikje e vedno ivi. Helena tefani

Raznoliko zelenje se je pod vodstvom kaplana Dejana zbiralo e ves teden. V soboto dopoldan so bile potrebne le e spretne roke krasilk in pomo mladincev, ki jih je k delu

V torek, 1. aprila, smo v prostorih Turistinega drutva Koevje pripravili otvoritev velikonone razstave.

Velikonona razstava v Turistinem drutvu Koevje

in gospa Sofija Matijevi, ki je izdelala 60 kg teko velikonono jajce, ki ga sestavlja kar 10.000 jajnih lupin, izdelala pa je e na stotine drugih pirhov, ki so tudi razstavljeni na razstavi. Gospa Sofija izdeluje e veliko drugih izdelkov, med drugim udovite prte in prtike, ki so ravno tako predmet razstave. Velikonono mizo krasijo e kvakani pogrinjki ter rono tkani prti avtorice Erne uler. Pomladno vzduje so priarale roe iz papirja, ki jih je izdelala Simona Fajfar iz Vakega drutva Konca vas. Gospa Helena tefani je izdelala razline velikonone butarice, ki so znailne za doloene kraje po Sloveniji. Za velikonone dobrote, poti-

Dogodek je povezal veliko posameznikov in drutev, ki so nadarjeni in ustvarjalni. Razstavljalci in organizatorji smo bili nagrajeni z velikim obiskom. Zahvaljujemo se vsem razstavljalcem za njihove udovite rokodelske izdelke, ki bogatijo to razstavo in dajejo pomemben peat kulturi kraja, v katerem bivamo. Na razstavi se predstavljajo gospod Janko Marin s svojimi rono pletenimi koaricami, gospod Marjan Kri s slikami na platnu

ce in kruh so poskrbeli v Domaih dobrotah Mojca iz Bele krajine. Kaplan Dejan je navzoim predstavil pomen velike noi. Za glasbeni prispevek je poskrbel Tim Jurkovi, ki je zaigral na kitaro.

Posebna zahvala aranerki Andreji ercer, ki je poskrbela za lep izgled razstavnega prostora, in vse to s prostovoljnim delom. Prodajna razstava bo odprta vse do konca meseca aprila. Vljudno vabljeni. Za TD Koevje, Uro Jelenovi

Na predlog Drutva Peter Kozler je Obina Koevje lani sklenila obnoviti spomenik Johannu Rthlu, nadupanu Male Gore in francoskemu meru istoimenske obine v asu Ilirskih provinc. Spomenik e ve kot poldrugo stoletje stoji ob zvoniku upnijske cerkve v Stari Cerkvi, zato ga je mono najedel zob asa. Kako mono, so mojstri Kamnosetva Erjavec ugotovili ele v delavnici, kjer so se pozimi ubadali z obnovitvenimi deli. Med injiciranjem se je pokazalo, da je bil kamen naet e po vsej debelini, tako da bi spomenik, edini na obmoju nae obine, ki spominja na zgodovinsko pomembnejo osebnost 6

Rthlov spomenik spet na svojem mestu

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

iz Napoleonovega obdobja, v najkrajem asu propadel. Kot pravijo Erjavevi, tako dotrajanega pomnika niso obnavljali e nikoli.

Utrjen, oien in strokovno obnovljen je zdaj Rthlov spomenik spet na svojem mestu, skoraj tako lep, kot je bil neko. Da bi bil kolikor mogoe zavarovan pred vremenskimi vplivi, ga bo kovinostrugar in kljuavniar Alojz maljcelj v naslednjih tednih zaitil z manjim nadstrekom, Drutvo Peter Kozler pa bo naroilo izdelavo informacijske table s podatki o Johannu Rthlu. Tako bo spomenik s svojo zgodbo dodatna prepoznavnost Stare Cerkve, kamor se je tudi letos vrnil vsesplono priljubljeni krajan enega najstarejih naselij na Koevskem bela torklja. Besedilo in fotografija: Mihael Petrovi ml.

LJUDJE IN DOGODKI
Poteno reeno, je verjetno za prenekaterega Koevarja in Ribniana, vsaj za tiste iz mlajih generacij, obmoje ob zgornji Kolpi, e bolj pa ob abranki, torej v predelih, ki leijo nad Osilnico, bolj ali manj neznanka. Temu je poleg relativne odmaknjenosti v preteklosti gotovo botrovalo tudi pomanjkanje literature, ki bi obravnavala te kraje ob slovensko-hrvaki meji. Po zaslugi posameznih entuziastov pa se vsaj v tem pogledu vseeno nekaj spreminja. Med takne zanesenjake sodi tudi mag. Marko Smole, ki je 18. marca v Pokrajinskem muzeju Koevje predstavil svojo najnovejo knjigo Stavbna dediina v dolini zgornje Kolpe in abranke, 8. aprila pa je v ekovem domu, kjer muzej e vrsto let domuje, sledila e predstavitev dvojezine knjige izpod peresa Slavka Malnarja ivljenje v preteklosti ivot u prolosti.

Plece? Nikoli slial

za strokovno zahtevno tematiko, ki morda ni vsakomur blizu, pa je Smoletu vseeno uspelo napisati zanimivo in predvsem zelo berljivo delo, iz katerega lahko izvemo veliko ne le o stavbni dediini, ki aka, da jo odkrijemo, temve tudi o preteklosti doline in ivljenju v njej.

Bralec bo tako v knjigi denimo nael tudi podatek, da naj bi po pripovednem izroilu Jurinava ia ia seveda v nareju pomeni hio v prvi polovici 19. stoletja zrastla v na mo nenavadnih okoliinah; gradnjo je baje financiral, samo po sebi se razume, da ne isto prostovoljno, neki razbojniki harambaa, ki je moral (zaasno) pobegniti pred preganjalci. Za podrobnosti bo kajpak treba pobrskati po knjigi, je pa Mako Smole al redkim obiskovalcem predstavitve, bilo jih je pol manj kot v sicer precej manjem Lokem Potoku, med svojim predavanjem nanizal e vrsto drugih zanimivosti ter znal vzbuditi radovednost, ki se je izrazila v tevilnih vpraanjih in ivahni razpravi. Tistim, ki se predstavitve iz taknih ali druganih razlogov niso mogli udeleiti, pa velja vabilo, naj obiejo Plece in v pogovoru s Smoletom ob ogledu muzeja v gosposki Palavi ii ali med katero od delavnic in prireditev, ki jih v kraju pripravljajo, izvedo e marsikaj taknega, kar na tem mestu ostaja nezabeleeno. Morda bodo ob tem imeli prilonost pokramljati tudi s Slavkom Malnarjem, zanesljivo najplodovitejim raziskovalcem zgodovine in ivljenjskega utripa krajev na obrobju Gorskega kotarja. ivljenje v preteklosti ivot u prolosti je e njegova dvanajsta natisnjena knjiga, kot pove naslov, pa govori o nekdanjem vsakdanjiku ob toku abranke. Kot je ob predstavitvi dejal avtor, je elel s svojim najnovejim delom za prihodnje rodove ohraniti spomin na izumirajoi svet, ki ga je njegova generacija e poznala, dananje pa se z njim ne sreujejo ve. In to mu je nedvomno uspelo. Njegova knjiga ne razkriva le tevilnih podrobnosti o egah in obiajih v dolini, temve

opisuje tudi delo na polju in v gozdu, ivinorejo, lov, obrt, ljudsko praznoverje, zdravljenje bolnikov in e kaj. Kdor ne ve, kdo so bili klibarji, pringarji, flakarji, krajarji, kalibarji in kasatarji ali zakaj je bilo slabo, e svinja pri zakolu ni cvilila, bo vse te odgovore lahko poiskal na straneh Malnarjevega dela. Prav tako, kakor bo v njej lahko izbrskal tudi odgovor na vpraanje, zakaj je Lenka, znana lokalna coprnica iz ene ob abranskih vasi, po nonem arovnikem poletu v Ameriko doma krevljala. Skratka, tako kot Stavbna dediina v dolini zgornje Kolpe in abranke bo tudi ivljenje v preteklosti gotovo nalo svoj krog zainteresiranih bralcev. Morda ob rob zapisanemu samo e to: v

Ivan Jane in Slavko Malnar med predstavitvijo knjige abru e vrsto let deluje podrunica Matice hrvatske, ki je v dveh desetletjih po osamosvojitvi drave, kot je na predstavitvi Malnarjeve knjige, pred tokrat polno malo dvorano, povedal njen predsednik Ivan Jane, zaloila e blizu sedemdeset knjig s krajevno tematiko, med drugim tudi obe omenjeni. Res je sicer, da smo tudi na Koevskem in v Ribniki dolini v tem asu dobili kar nekaj novih publikacij, vendar pa praviloma bolj po zaslugi vztrajnosti posameznikov in muzealcev, kot pa zaradi nartnega dravnega spodbujanja razvoja domoznanstva. Mogoe pa bi se tukaj od sosedov z druge strani Kolpe in abranke v Sloveniji lahko tudi esa nauili. Besedilo in fotografija: Mihael Petrovi ml.

Mag. Marko Smole Smole, ki e nekaj asa na domu svojih prednikov, v Palavi ii v obmejnih Plecih, uspeno predstavlja etnoloko dediino prostora, kjer so se prepletale slovenska, hrvaka in nemka kultura, je v skoraj 200 strani obseni tudiji predstavil tradicionalno stavbarstvo na obmoju nekdanjega koevskega gospostva med Sv. Ano nad Kolpo in reko Osiunico, dananjo abranko. eprav gre

Zavod Nesseltal Koprivnik je v prostore Pokrajinske in tudijske knjinice Murska Sobota letonjega marca postavil pregledno razstavo Matjaa Matka, v kateri je avtor naredil prerez skozi gostilniko dejavnost Koevarjev ter ivljenje povezano z gostilnikim utripom na Koevskem v asu med obema vojnama. V ponedeljek, 31. marca 2014, je v tamkajnji predavalnici potekalo e predavanje o temi koevarskih gostiln na Koevskem in o kulturni dediini Koevarjev. Z Matjaem Matkom in gostjo predavanja, jezikoslovko in ohranjevalko etnoloke

Koevarske gostilne v Murski Soboti

pogovarjala moderatorka Romana Novak.

Skozi predstavitev Koevarske gostilne na Koevskem se je v okviru zavodovega delovanja na podroju kulturnega turizma kot eden stratekih partnerjev ZNK s svojo dejavnostjo predstavila e Kmetija Rajhenav. Na ta nain so se v sklopu razstave promovirale storitvene kapacitete, ki jih nameravata Zavod NK in Kmetija Rajhenav v prihodnje razvijati na Koevskem. dediine Koevarjev, Maridi Tscherne se je za Zavod Nesseltal Koprivnik, Angelca Petri

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI
Zavod za ohranitev kulturne dediine Monice Moschnitze iz Starih ag je s podporo Evropskega sklada za razvoj podeelja v marcu izdal tri nove publikacije, ki bodo nedvomno pomembno prispevale k naemu vedenju o kulturi in jeziku avtohtonega prebivalstva Koevske. Knjiga Les in (ni) kamen tako govori o stavbarski in mizarski tradiciji koevskih staroselcev, Kuhinja Koevarjev se posvea njihovi prehrani, po trojezini slikanici Skrivnostni varuh gozda Dar ghaim Baut-Buchchtar Der Geheimnisvolle Wchter des Waldes, pa bodo posegali predvsem tisti, ki jih zanima e v asu Valvasorja za marsikoga svojstvena koevarina. Da sta bila les in kamen osnovni rokodelski in gradbeni surovini Koevske, seveda ne bo presenetilo nikogar, ki vsaj malo pozna nae z gozdom porastle in skalovjem posejane kraje. Andrej erne in Zmago Blatnik sta zato podrobneje preuila etnoloke znailnosti pohitva in domov v Monicah, delu nekdanjega jezikovnega otoka na dolenjski strani Roga. Ob analizi pohitvenih predmetov, od kmeke skrinje in kredence do vrat in izdelkov Strokovne ole za lesno industrijo v Koevju, ter predstavitvi bivalnih razmer na izbranih primerih stavbne dediine sta po eni strani prikazala vpetost nekdanjega prebivalstva v iro okolico, po drugi pa tudi

Tri publikacije o dediini staroselcev

spretnost mojstrov, ki so razpololjive materiale, zdaj les, zdaj kamen, znali uporabiti optimalno glede na vsakokratne okoliine.

vadno, velikokrat oznaujejo jedi, ki so jih v podobni obliki poznali tudi Slovenci, v omenjenih primerih na primer gobovo juho in jemenovo kao ter krompirjeve gance in ebulno omako. Seveda pa je koevarska kuhinja imela tudi svoje posebnosti, ki so z novo knjigo zdaj iri javnosti prvi sistematino predstavljene tudi v slovenini.

e je prva knjiga namenjena predvsem strokovni javnosti, pa bo Kuhinja Koevarjev nedvomno zanimiva za najiri krog bralcev, e posebej za tiste, ki v rokah radi vrtijo kuhalnico ali pa za mizo iejo nova kulinarina doivetja. Maridi Tscherne je v sodelovanju z Drutvom podeelskih ena iz Dolenjskih Toplic na 56 straneh zbrala ve kot osemdeset receptov koevarske kuhinje, deloma po razpololjivi literaturi, tevilne pa tudi med ljudmi, ki e vedo, kaj so koevarske gospodinje vasih druini pripravljale za obed. In eprav imena, kot so Shbamlaischshppm, Garschtpraija, Baissai Earppflgantslain ali pa Tsbivlsoss, za naa uesa zvenijo nena-

Ista avtorica je s tretjo izmed omenjenih knjig ledino zaorala e na podroju didaktike koevarine. Slikanica Skrivnostni varuh gozda Dar ghaim Baut-Buchchtar Der Geheimnisvolle Wchter des Waldes je namre prvi tovrstni slovensko-koevarsko-nemki uni pripomoek pri nas. Z ilustracijami Irene Kap popestrena zgodba o dedku Norbertu in vnuku Elku, ki med sprehodom skozi gozd odkrivata koevarsko izroilo, bo iz razumljivih razlogov v najveje veselje otrokom. Koristna pa bo tudi za vse ostale, ki elijo spoznati koevarsko nareje, kakor tudi za teajnike jezikovnih ol, bodisi tiste, ki obiskujejo pouk nemkega jezika, ali pa prebivalce nemko govoreih deel, ki se na teajih v Sloveniji in zamejstvu uijo slovenine. Vse tri publikacije so e na razpolago tudi v koevski knjinici. Besedilo in fotografija: Mihael Petrovi ml.

eprav je delovanje Likovnega salona e pred leti zamrlo, pa v Koevju vseeno e vedno premoremo nekaj prostorov, kjer lahko na svoj raun vsaj tu in tam pridejo tudi ljubitelji likovne umetnosti. Tako je eno od obasnih razstavnih shajali postala mala dvorana Pokrajinskega muzeja Koevje oziroma ekovega doma, kot kraj sreevanja pa se vse bolj uveljavljata tudi koevska knjinica in v zadnjem asu Kreativno sredie Vezenina v zgradbi nekdanjega istoimenskega proizvodnega obrata. Tokrat z razstavama mag. Janeza ernaa

Ena tema, dva umetnika

ivljenje pusti sledi se je domai javnosti nazadnje predstavil pred dvema letoma, ko je Obina Koevje kulturno leto posvetila spominu gozdarja dr. Leopolda Hufnagla. Tokrat je obutenim interpretacijam ivalskih sledi, ki hkrati ponazarjajo tudi njegovo temeljno ivljenjsko vodilo o neminljivosti minljivega, dodal podobe rib, ob koevski pokrajini prav tako ene od stalnic svojega likovnega ustvarjanja. Ob Ribah pa je v avli knjinice razstavljen e pregled ernaevih literarnih del, ki so poleg slikarstva in fotografij tretji izrazni medij, skozi katerega izpriuje svoj odnos do narave in drube. Tako kot mag. erna je tudi diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost Simon Lavri tesno povezan z gozdno krajino, saj je doma iz Lokega Potoka. S samostojno razstavo se je lani e predstavil v Ribnici, zdaj pa njegova dela v Kreativnem srediu Vezenina lahko spoznavamo tudi Koevarji. Za razliko od mnogih likovnih sopotnikov svoje generacije se Lavri ne nagiba k abstraktni umetnosti, temve na neposreden nain mojstrsko predstavlja ivalske podobe, ki ga spremljajo vse od otrotva. ivi svet, likovniki ga na razline naine upodabljajo e vse od stenskih poslikav v kamenodobni Altamiri ali Lascauxu, v njegovih fotorealistinih slikah zaivi v popolnoma novi, a osupljivi tehnino dovreni

in akademskega slikarja Simona Lavria.

poetinosti. Tu pa je med obema razstavama treba potegniti tudi vzporednico sta namre nevsiljivo, toda jasno opozorilo o krhki lepoti narave in nai dolnosti, da jo v njeni raznolikosti ohranimo za prihodnje rodove.

Janeza ernaa kot domaina in dolgoletnega vsestranskega ustvarjalca na Koevskem seveda dobro poznamo. Z razstavo 8

Dela Janeza ernaa k ogledu vabijo e do konca junija, razstavo Simona Lavria pa lahko obiete do 3. maja. Besedilo in fotografiji: Mihael Petrovi ml.

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

LJUDJE IN DOGODKI
Po dolgem premoru je Koevje minuli mesec vendarle znova doivelo prihod tirnega vozila na mestno elezniko postajo. Z drezino Slovenskih eleznic so se 22. avgusta iz Grosuplja namre na kratek obisk pripeljali upani obin, ki leijo ob 3a razvojni osi. Potovalna hitrost med Ribnico in Koevjem je sicer znaala le med 10 in 20 km/h, a e gre verjeti tistim najbolj optimistinim, naj bi se to kmalu spremenilo. Na bolje, seveda.

Le trohica dobre volje, pa je koprivniko pokopalie reeno poplav

120-letnice odprtja koevske proge septembra letos tiri do Koevja zanesljivo ne bodo obnovljeni. Potrebnih bi bilo e priblino 20 milijonov EUR, da bi elezniarji v drugi fazi obnove ribniko obino povezali s koevsko, s imer bi bili izpolnjeni pogoji za ponovno uvedbo tirnega potnikega prometa med Koevjem in Ljubljano. V tretji fazi nameravajo nato progo opremiti e s sodobno signalizacijo.

Stanje pokopalia po vejem nalivu oz. deju

Kmalu je pri zahtevnejih projektih kajpada raztegljiv pojem in tako je v tem trenutku mono z gotovostjo rei le to, da do

Redni potniki vlaki na koevski progi so bili sicer ukinjeni v drugi polovici estdesetih let minulega stoletja, na eleznicah pa so prepriani, da bi zaradi velikega tevila ekonomskih migrantov, ki se iz Koevja vsak dan vozijo v politino in ekonomsko sredie Slovenije, vnovina uvedba bila tudi ekonomsko upraviena. Po izraunih Slovenskih eleznic bi na prenovljeni progi vlak do Ljubljane predvidoma potreboval 71 minut, kar je skoraj etrt ure manj od avtobusa, e posebej pa bi se njegove prednosti pokazale v asu jutranje in popoldanske prometne konice, ko se kofljica tako reko dui v avtomobilski ploevini. Vsekakor je enotna podpora upanov do-

Pokopalie po posegu odvodnjavanja konanju projekta oziroma obnovitvi proge do Koevja razveseljiva in samo elimo si lahko, da bi prva eleznika lastovka, ki je tokrat v obliki motorne drezine prispela na koevski tacjon, s seboj prinesla pomlad. Seveda pa so platno in karje v rokah vlade in parlamenta, v katerem je koevsko-ribniki konec zastopan s tremi poslanci. Ali bo to zadostovalo, da se bo zaelo kaj premikati, bomo e videli, dri pa, da so se po upanskem obisku nekje vendarle zganili; pristojni inpektor je nemudoma prepovedal uporabo proge med Koevjem in Ribnico. Besedilo in fotografija: Mihael Petrovi ml.

Roko na srce, verjetno je tudi marsikdo, ki je kdaj ivel v Kidrievi ulici, e pozabil, da se ob poslopju Cetinskijeve vinske kleti, za propadajoo zgradbo nekdanje knjinice, vije stara trta. Zasajena je morala biti okoli leta 1932, ko je Ivan Cetinski, veleposestnik in trgovec z vinom v Koevju in Moravi, kakor lahko preberemo v tedanjem asopisju, zael za svoje poslovne potrebe graditi novo stavbo. Cetinski je e leta 1941 umrl, trta pa je ostala, eprav je bila v zadnjih letih, tako kot e marsikaj drugega, Koevju vse prej kot v ponos. A od 19. marca se vsaj trti, verjetno najstareji v mestu, oitno obetajo bolji asi. Pokroviteljstvo nad njo so namre prevzeli v Centru za mladinsko kulturo Koevje. Najprej so druno z delavci koevske Komunale temeljito pospravili dvorie ob vinski kleti, potem pa je viniarski mojster Anton Kostelec iz Vinogradnitva Dolc 1834 speo koevsko lepotico prvi po mnogih letih obrezal. Tako pomlajena bo, e se bodo Kosteleve optimistine napovedi uresniile, e dolga leta lahko krasila Koevje, za kar bo skrbela tudi njena uradna skrbnica, gozdarka

Drugo rojstvo stare trte

Tina Kotnik.

Dejstvo, da si je obrezovanje ogledalo ve prebivalcev Koevja, nekateri pa so tudi sami poprijeli za delo, pria, da je akcija marsikoga razveselila. Upajmo le, da bo aplavza vredna zamisel Jureta Bradeka in njegovih sodelavcev iz Centra za mladinsko kulturo Koevje dosegla svoj namen in k urejanju mestnih povrin spodbudila e ve obanov. Lepo pa bi bilo, e bi ponovno pomlad doiveli tudi obe Cetinskijevi hii, torej nekdanja knjinica in biva vinska klet, saj sta e dlje asa nujno potrebni popravila ali obnove. Besedilo: Mihael Petrovi ml. Fotografija: Romana Novak

Gospa Sofija Matijevi ustvarja velikonone pirhe in prte, kvaka, plete in iva. Pred tirimi leti si je zadala, da bo iz jajnih lupin priela oblikovati mogono velikonono jajce, ki bo tehtalo 10 kilogramov. Kot je povedala, bo v letonjem letu praznovala svojih 60 let, hkrati pa se bo tudi upokojila. Tako je v okviru teh dogodkov nastala najprej ideja, in v letonjem marcu je velikonono jajce e tehtalo 60 kilogramov.

60-kilogramsko velikonono jajce

Jajce je sestavljeno iz 10 000 jajnih lupin, najve jajnih lupin so ji podarili na ivinorejski farmi v Cvilerjih. Kot je povedala, ji pri delu pomaga tudi mo.

Velikonono jajce s teo 60 kilogramov je zagotovo velika posebnost velikonone razstave, ki jo je pripravilo Turistino drutvo Koevje, in traja vse do konca meseca aprila. Vsekakor velja vabilo vsem obanom in obankam, da si razstavo ogledajo, saj poleg izdelkov gospe

Sofije Matijevi razstava ponuja raznolikost velikonone tematike, kjer so se vsi sodelujoi na razstavi potrudili s pisano paleto svojih velikononih izdelkov. Toplo vabljeni! Besedilo in fotografija: Barbara Adlei

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

LJUDJE IN DOGODKI
Pred dnevi se je za veino Koevarjev neopazno iztekel prvi del najnovejega projekta knjievnice in likovnice Lele B. Njatin Beseda velja. Zakaj beseda? Brkone zato, ker osnovno sporoilo slikovne instalacije, za okvir ji je tako kot lani znova sluilo okno umetniinega stanovanja v bloku poleg koevske cerkve, izraa ena sama beseda. Beseda s teo. In zakaj prvi del? Zaradi tega, seveda, ker zgodba s samo odstranitvijo instalacije nikakor e ni dokonana.

Ojej, ivite v Koevju? Kaken smisel pa to sploh ima?

celo botrovala nastanku razlinih filozofskih ol, a prav tako, kot se lahko spraujemo o smislu ivljenja, veselja in trpljenja, da, celo o smislu bivanja in bivajoega nasploh, se vsaKoevska. asovno dimenzijo je Njatinova poudarila tudi z izbiro tipografije, rke besede SMISEL namre oblikovno sledijo nekemu drugemu, zgodovinskemu zgledu v veliki dvorani ekovega doma. Hkrati pa je posnela e 21 pogovorov s koevskimi prebivalci, ki so ji razkrili svoje poglede na ivljenje v Koevju in na njegovo prihodnost. Zvone zapise pogovorov bo s sliko napisa, s katerim je Koevarje javno, a istoasno malone skrivaj spodbudila k razmisleku o na videz vsakdanji, a vendar tako ivljenjsko usodni temi, v naslednjih mesecih predstavila javnosti. In ker beseda, bodisi napisana bodisi izgovorjena, res velja, se bo ob tem lahko vsak tudi sam sooil s svojimi lastnimi motivi za ivljenje v krajih, ki so se jih drugje mnogokrat tako zelo bali, da so z njimi straili otroke. Besedilo: Mihael Petrovi ml. Fotografija: Lela B. Njatin

eprav je med 16. marcem in 5. aprilom verjetno le malokdo izmed mimoidoih opazil napis SMISEL v najviji etai omenjene stavbe, pa je Lela B. Njatin z njim elela Koevarjem postaviti pomembno vpraanje vpraanje o smislu bivanja na Koevskem, o naem odnosu do krajev, ki jim pravimo dom, o naem veraj, danes in jutri. Pojem smisla je sicer temeljna filozofska kategorija, ki je v preteklosti loevala modroslovce in

komur slej ali prej isto nefilozofsko zastavi tudi dilema vztrajanja na nekem prostoru, e posebej, e ima ta prostor tako razgibano preteklost in tako negotovo prihodnost kot

Na prekrasno pomladno jutro, dne 29. 3. 2014, smo se prijatelji suhomesnatih izdelkov zbrali na 14. tradicionalni Salamijadi na Sv. Ani.

14. tradicionalna Salamijada

14 izdelkov. Predsednik komisije je bil Franc ampa. Ostali lani ocenjevalne komisije so bili: Gregor Miheli, Janko Divjak, Alojz Lovin in Slavko Mlakar. eprav je bilo salam manj, so bili letonji izdelki na vrhunski ravni, saj je bilo podeljenih 5 bronastih, 4 srebrna in 1 zlato priznanje. Najbolji letonji salamar je postal Milivoj Jelenovi z 19,16 toke, drugo mesto je zasedel eljko irovi z 18,66 toke, tretje pa Janez Adami z 18,5 toke. Vsem tekmovalcem iskreno estitamo!

Pretekla zima za zorenje salam ni bila ravno po godu marsikateremu izdelovalcu teh dobrot. Petlanska komisija je ocenjevala le

Zahvala predsedniku komisije g. Francu ampu, ki je e vsa leta na elu komisije, saj nam s svojimi nasveti dviguje kakovost izdelkov, generalnemu sponzorju Cementni izdelki Zobec d.o.o. ter ostalim donatorjem: Linearju d.o.o., lanskemu zmagovalcu Botjanu Bruncu iz Koevja za vrhunske-

ga ihanskega brancina, Milici Ponikvar za odlino joto, vsem tekmovalcem in vsem udeleencem vedrega srca, obenem pa tudi visoko naelnemu in neustranemu oskrbniku koe Urou Oberstarju, ki je kar sam zmogel vse. L. L.

MISEL MESECA
Ni najbolji tisti lovek, ki ima najve, ampak tisti, ki za svoje ivljenje potrebuje malo ter ima in daje veliko!
Anita Ogulin, osebnost asnika Delo leta 2013.
10
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

Drutvo invalidov Koevje vabi vse invalide, obane Obine Koevje, Kostela in Osilnice, da se na podlagi svoje odlobe o invalidnosti vlanijo v DI Koevje. Za vse informacije smo dosegljivi v pisarni drutva na TZO 30 ter na telefonski tevilki : 01/8951 444 in 070/295 -977.

Vabilo k vlanitvi

Koprivnik, vasica sredi Koevskega roga, obdana z gozdovi in 16 kilometrov oddaljena od Koevja, se je v preteklem letu pokazala e kot ena izmed prosperirajoih koevskih vasi, v katerih se bo vsak vloeni trud zagotovo povrnil. Sploh zdaj, ko si je za cilj svojega delovanja, povezovanje in druenje med vaani ter njihovo osveanje s kulturno in naravno dediino, postavil Zavod Nesseltal Koprivnik. Njegovo delo ni ostalo neopaeno, saj je zavod k sodelovanju povabila Ljudska univerza Koevje ter v okviru svojih delavnic izobraevanja in usposabljanja za potrebe krajevnih skupnosti Obine Koevje oivljanje podeelja in vakih domov, pripravila e nekaj izobraevalnih sreanj. Problem neizkorienosti podeelskega prostora je namre hkrati tudi velik izziv in prilonost za

Balkonsko cvetje in vaani Koprivnika

INTERVJU

nega dogajanja vnesti vsebino, ponovno vzpostaviti neposredne medsebojne stike vaanov ter ljudem povrniti znanja o starih obiajih in avtohtono kulturo. V soboto, 12. aprila 2014, se je sodelovanje med obema institucijama nadgradilo s sreanjem s Cvetliarno Poar iz Koevja. V ambientalnem vzduju vrta Zavoda Nesseltal Koprivnik je z dvema strokovnjakinjama, cvetliarkama, potekala izobraevalna delavnica na temo sajenja in nege balkonskega cvetja, zasajevanja cvetlinih gredic in kombinacije razlinega zasajena cvetja v cvetlinjakih, gredicah in cvetlinih posodah. Zavod Nesseltal Koprivnik fotografija: arhiv ZNK

sploen in kvaliteten razvoj, k emer v prvi vrsti sodi zvievanje ravni splone in dravljanske pismenosti in dvig izobrazbene strukture podeelskega prebivalstva. S tem namenom nameravajo na Ljudski univerzi Koevje v dveh letih (2013, 2014) obuditi in oiviti podeelje, v vake domove, ki so bili vasih center kultur-

V etrtek, 20. marca, je v prostorih restavracije Marof Koevje potekal volilni zbor lanov Drutva invalidov Koevje. Zbora so se udeleili predstavnica ZDIS-a, predstavniki lokalne skupnosti, predstavniki DBKOO, gostje in 127 lanov DI Koevje. Volilni zbor lanov se je priel s pozdravnim govorom predsednice Milene Lautar. Po predlaganem dnevnem redu je sledila izvolitev delovnih teles zbora lanov, in sicer delovnega predsedstva, verifikacijske komisije, overovatelja zapisnika in zapisnikarja. Po podanih poroilih je sledila razreitev predsednice DI Koevje Milene Lautar, ki po svojem mandatu od leta 2009 zapua mesto predsednice. Kot je povedala, bo sama e naprej aktivno sodelovala v organih drutva. Sledila je predstavitev Vesne Marko, kandidatke za predsednico DI Koevje. Po predstavitvi so stekle e volitve v organe DI Koevje za obdobje 20142018. Po volitvah je sledila razglasitev rezultatov in sprejem sklepa o novoizvoljenih lanih v organe DI Koevje. Za novo predsednico je bila izvoljena Vesna Marko, ki je ob izvolitvi podala svojo izjavo: Ob izvolitvi za predsednico DI Koevje se

Zbor lanov Drutva invalidov Koevje

zahvaljujem vsem lanom naega drutva, ki so mi ob volitvah bili naklonjeni in v meni skozi

vsa leta mojega aktivnega dela in delovanja na drutvu prepoznali osebo, ki svoje poslanstvo zna iveti brez velikih besed. Obenem estitam novoizvoljenim lanom IO in ostalim organom drutva v upanju, da bo nas prostovoljce kljub tekim razmeram, v katerih se je znala naa drava, in pomanjkanju sredstev e vedno povezovala vrednota prizadevnosti za pomo invalidom in obutek odgovornosti za e naprej dobro sodelovanje od znotraj nae lokalne skupnosti, z ZDIS in FIHO ter z vsemi, ki so nam skozi vsa leta bili naklonjeni in s katerimi e vedno sodelujemo. e naprej bomo na drutvu izvajali e dobro znane socialne programe in delovali v prid invalidov,

saj so prav oni tisti, ki zaradi invalidnosti in bolezni v tem ni kaj obetavnem asu ivijo na robu revine in v revini. Na koncu bi srno povabila vse invalide iz obin Koevje, Kostel in Osilnica, da se vlanijo v nae drutvo, saj obstajamo zaradi njih in njihovih potreb in jim imamo kaj za ponuditi. Ter dodala e misel: Obstajajo tisti redki posebni ljudje. Njihova bliina greje kot sonce in njihove besede zbujajo upanje za bolje jutri. Po uradnem delu je DI Koevje svojim lanom, ki so na dan zbora praznovali rojstni dan, izreklo iskrene estitke in jih obdarilo s simbolinimi darili. Za zakljuek volilnega zbora je sledilo druenje ob kosilu. Drutvo invalidov Koevje je bilo ustanovljeno 10. marca 1974, v letonjem letu obeleuje 40 let svojega delovanja. V okviru 40. obletnice bodo v DI Koevje pripravili slavnostni dogodek, ki se ga bodo udeleili vsi tisti, ki so v teh letih vplivali na razvoj dela v drutvu in izvajali njegovo poslanstvo. Nekaj besed ve o delovanju in aktivnostih DI Koevje bomo namenili v okviru praznovanja 40. obletnice. Besedilo: Barbara Adlei Fotografija: arhiv DI Koevje

Poziv za Koevsko Rock Sceno 2014

velja vsem ustvarjalcem, ki se elijo predstaviti in imajo vsaj pol ure glasbenega programa v rock, pop rock, hip hop, ska, punk rock, metal ali katerikoli fuziji navedenih stilov. Prijave sprejemamo do 3. maja 2014 na drustvo.koglas@gmail.com.

Koevska Rock Scena je projekt, ki vsako leto na enem odru zbere glasbenike, bende, kantavtorje in glasbene projekte s koevskih koncev. Dogajanje ob odru je usmerjeno v delavnice za mlade, druabne igre in okroglo mizo na te-

matiko glasbe.

Letos se bo Koevska Rock Scena odvijala e etrti, tudi letos v Gaju na koarkarskem igriu. Koncertni dogodek, delavnice in igre bodo v soboto, 14. junija, okrogla miza dan poprej. Ve o lanski Rock Sceni na: http://www.dkg. si/kocevska-rock-scena-2013/. pileeej! Zoran, Drutvo Koevskih Glasbenikov (DKG) 11

Poziv za pilanje na Koevski Rock Sceni

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

INTERVJU

Mladen ivi: Veino potresov so zaznale le lokalne opazovalnice

Potresi so dogodki, ki med ljudmi vselej povzroajo vznemirjenje in zaskrbljenost. Nai predniki so verjeli, da je zanje kriva mitska riba Faronika, ki na svojem hrbtu nosi Zemljo. Kadar zamahne z repom, se zemeljsko povrje zatrese, ko se obrne, pa nastane povodenj. e bi verjeli starim zgodbam, torej Faronika nekje globoko pod Suho krajino e nekaj asa spet bolj ali manj intenzivno maha z repom. Tokratni intervju je zato posveen potresom, o njih pa je za bralce Utripa spregovoril seizmolog Mladen ivi z Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji Republike Slovenije za okolje. Pogovor: Mihael Petrovi ml. Slike: Agencija RS za okolje prenosom podatkov v sede Urada v Ljubljani, je zaznala tudi ve sto ibkejih potresov, ki jih bolj oddaljene opazovalnice dravne mree niso zaznale. Marevski potres je bil zmeren

Zadnje leto Koevarje, Ribniane in Suhokranjce vznemirjajo tevilni potresi, ki imajo arie v okolici Poloma in Sea. Je takna potresna dejavnost za te kraje normalna?

Slovenija se nahaja na potresno dejavnem obmoju, kjer so potresi priakovan naravni pojav, le da se ponekod pojavljajo bolj poredko in se jih potem doivlja kot nekaj nenavadnega. So pa tudi na tem obmoju podobni potresi v preteklosti e vekrat bili. Ljudje trdijo, da so v dobrem letu zaznali ve kot tiristo potresnih sunkov. Koliko so jih dejansko zaznali instrumenti in kako moni so bili?

za seizmologijo in geologijo je od aprila 2013, ko se je potresna serija v Suhi krajini zaela, do zaetka aprila 2014 v tem podroju zabeleila in locirala 530 potresov. Od teh jih je 100 imelo magnitudo vejo od 1,0 in 12 magnitudo vejo od 2,0. Najmoneja sta bila potresa 16. junija 2013 z magnitudo 3,6 in 13. marca 2014 z magnitudo 3,8. Oba potresa sta v blinjem nadarinem podroju povzroila nekaj manjih pokodb na posameznih objektih predvsem v krajih Hinje, Polom, Prevole in Se. Potresna opazovalnica VISS, ki od leta 2003 deluje v bliini kraja Vinje in je ariem najblija stalno delujoa opazovalnica s sprotnim

Potres 13. marca je Mladen ivi bil najmoneji do zdaj. Po poroanju obil ga niso utili le prebivalci teh krajev, ampak tudi ljudje po Dolenjskem. Kaj pravzaprav pomeni magnituda 3,8, kako moan potres je to?

Potres 13. marca so mono utili prebivalci Suhe krajine in Dolenjske. Kot ibko tresenje so ga posamezniki utili vse tja do Tria in Maribora na sever in do italijanske meje na zahod. Hrvaki mediji so poroali, da so potres utili tudi v Karlovcu. Magnituda potresa je ocena za velikost potresa v njegovem ariu. Za nae razmere je potres magnitude 3,8 zmeren potres, kakren se v Sloveniji zgodi povpreno enkrat do dvakrat na leto. V svetu je takih potresov nekaj deset vsak dan. Prvi podatki so govorili o magnitudi 4,1, kasneje je bila vrednost zmanjana. Zakaj?

Potresna varnost stavb (pripravil Matja Godec) Po potresih 16. junija 2013 in 13. marca 2014 smo si nekatere objekte ogledali predstavniki ARSO Urada za seizmologijo in geologijo. Med zadnjimi potresi so objekti v Suhi krajini utrpeli predvsem laje pokodbe, kot so razpoke v ometu, laje pokodbe dimnikov, odpadanje kokov belea in ometa, razpoke na stiku stropov in sten, poena stenska keramika, razirjanje obstojeih razpok in podobno. Uporabniki teh objektov niso ogroeni. Veina pokodovanih objektov je bila zgrajena pred letom 1964, ko je bil sprejet sodoben predpis o potresno odpornem projektiranju, ki je bil v letih 1981 in 2006 e nadgrajen. Pred tem so bile potresne sile mono podcenjene. To sicer e ne pomeni, da so vsi tedanji objekti slabi, a vendar: znailne stareje hie so zgrajene iz kamna ali opeke in imajo lesene strope, ki so zapolnjeni s peskom. Zato imajo veliko maso. Masivne zgradbe pa potresnih sil ne morejo prevzeti z elastinim obnaanjem, temve jih prevzamejo s pokodbami posameznih delov konstrukcije. Po letu 1964 zgrajeni objekti so zaradi dodatnih zahtev praviloma varneji in z veliko verjetnostjo smemo priakovati, da so mone potrese sposobni prenesti brez poruitve. Smo pa res vedno znova preseneeni, ker so med potresi pokodovane tudi takne stavbe. Potres pa razkriva vse napake projektanta ali izvajalca. e ibki potresi pogosto razgalijo nespotovanje predpisov, slabe detajle, malomarno izvedbo, prihranek pri materialu itd. Da bi bile stavbe varneje Prav zato je pomembno, da pri novogradnjah upotevamo zakonodajo o gradnji na potresnih obmojih, e pri zasnovi objekta pa iemo takne reitve, kjer ni vejih nepravilnosti. V konstrukciji naj bo im manj nezveznosti, zidovje pa naj bo povezano s togimi stropi, s imer je zagotovljena celovitost obnaanja med potresom. Posebej moramo paziti na ustrezno temeljenje. Mnogi stareji objekti so sposobni prevzeti velike potresne sile e zaradi svoje arhitektonske zasnove ter dobro izvedenih masivnih nosilnih zidov. Njihova bistvena pomanjkljivost pa je nepovezanost zidov in teke stropne konstrukcije. Zato je pri potresnem utrjevanju starejih objektov treba poskrbeti za povezavo zidov v viini stropne konstrukcije z vezmi. Prav tako jih je smotrno razbremeniti z lajimi kritinami in odstranitvijo konstruktivno nepotrebnih polnil v stropni konstrukciji. S asom ozaveenost upada Pri prenovah, adaptacijah in sanacijah objektov se na potresno utrjevanje al prepogosto pozablja. Analize potresov kaejo, da v obdobju do enega leta po potresu obstaja velik interes za upotevanje priporoil za potresno odporno gradnjo. V prvem mesecu se ta sicer kae v obliki zaasnih popravil ter obtoevanja oblasti, projektantov in izvajalcev za posledice potresa. Kakno leto se potem izvajajo trajneja popravila ter tudi izboljujejo standardi in predpisi. V obdobju do deset let ta interes potem upada, ve kot deset let po zadnjem potresu pa je po statistikah opazno celo zavraanje strokov za potresno odporno gradnjo in izogibanje upotevanju predpisov. Treba bo narediti marsikaj, da nas potresi v Sloveniji ne bodo vedno znova preseneali. Potresi na tem obmoju so bili in bodo tudi moneji. Najbolja zaita je potresno odporna gradnja novih in potresno utrjevanje starejih objektov. Vse to pa zahteva sistematino in dolgotrajno delo, pa eprav monejega potresa na posameznem obmoju ni bilo e nekaj let. 12
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

Dravna mrea potresnih opazovalnic Urada

Magnitudo potresa doloamo iz zapisov seizmografov na potresnih opazovalnicah in pri tem lahko uporabljamo razline metodologije. Tudi zapisi iz razlinih opazovalnic ne podajo enakih vrednosti in se za konno privzame srednja vrednost ve zapisov. Tako je neposredno po potresu samodejno doloena magnituda iz zapisov le estih opazovalnic bila izraunana kot 4,1. Pozneje je deurni seizmolog z bolj podrobno analizo zapisov tudi drugih opazovalnic po Sloveniji doloil vrednost 3,8. Mo in uinke potresov sicer izraamo na razline naine, zato glede tega, kaj izraajo posamezne lestvice, vekrat prihaja do zmede. Bi lahko povedali kaj ve o tem? Seizmologi potrese opazujemo s seizmografi napravami, ki beleijo nihanje tal. Iz njihovih zapisov poskuamo doloiti dogajanja v ariu potresa. Iz teh zapisov doloimo tudi koliino sproene energije in velikost potresa, ki jo izraamo z magnitudo. Pojem potresne magnitude je leta 1935 vpeljal ameriki seizmolog Charles Richter.

Uinke potresa, ki jih ima potres na povrju, pa doloamo z opazovanji na terenu in jih izraamo v stopnjah intenzitetnih lestvic. Verjetno je to za prebivalce bolj zanimiv podatek, ker kae, kako so potres utili ljudje in kako so se med tresenjem obnaali predmeti, stavbe, narava. Pri nas je v uporabi Evropska potresna lestvica, EMS98. Ta je izboljava stareje 12-stopenjske MCS lestvice, ki jo je na zaetku dvajsetega stoletja predlagal italijanski seizmolog Giuseppe Mercalli, kasneje pa dopolnila Cancani in Sieberg.

INTERVJU
Koristne spletne povezave: Karta potresne nevarnosti: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/intenzitete_potresov.html Navodila za za ukrepanje ob potresu: http://www.sos112.si/slo/page.php?src=np41.htm Vpraalnik o zaznavanju potresov: http://www.arso.gov.si/potresi/vpra%C5%A1alnik/ Zato se je veine lestvic, ki ocenjujejo uinke potresa, prijel poenostavljen izraz Mercallijeva lestvica, ki sicer ni ve popolnoma ustrezen. Obstaja med magnitudo in intenziteto neposredna povezava? Slovenija je potresno aktivno obmoje Kolikna je denimo razlika med magnitudama 3,8 in 4,1? Kako mone potrese lahko po mnenju stroke priakujemo v naem delu Slovenije? Je vznemirjenje, ki ga je utiti med ljudmi, upravieno?

Splone neposredne povezave med magnitudo in intenziteto potresa ni. Magnituda opisuje dogodek v ariu potresa in, kakor sem e rekel, koliino sproene energije. Z intenziteto pa izraamo uinke oziroma posledice potresa na povrju. Te so za posamezen potres pri enaki magnitudi, se pravi pri enaki koliini sproene energije, v razlinih krajih razline in odvisne od oddaljenosti kraja od aria potresa, globine aria, geolokih pogojev na lokaciji, kjer ocenjujemo uinke itn.

Ker je magnituda sorazmerna logaritmu velikosti potresa, je potres magnitude 4,1 priblino trikrat moneji od potresa magnitude 3,8. Potres magnitude 4 bi bil po kolini sproene energije nekaj ve kot tridesetkrat moneji od potresa magnitude 3, potres z magnitudo 5 pa ve kot devetstokrat. Sodi Slovenija med potresno aktivneje evropske drave? Kje so vzroki?

Karta potresne nevarnosti, ki smo jo izdelali na Uradu za seizmologijo in geologijo za potrebe sistema zaite in reevanja in je dostopna na naih spletnih straneh, za podroje Suhe krajine predvideva desetodstotno verjetnost, da bo v obdobju petdesetih let doseena intenziteta VIII. stopnje ali ve. Koevje in Ribnica se nahajata na podroju VII. stopnje. Vznemirjenje ni smiselno, potrebna pa je razumna previdnost in pripravljenost na potres, tako kot se pripravljamo tudi na druge naravne nesree. Zaradi potresnih sunkov so na Koevskem znova oivele stare pripovedi, da Koevje plava na vodi, ki ga bo neko zalila. Za zdaj se to najbr e ne bo zgodilo, ali pa? Legende pa velikokrat izraajo strahove ljudi in v tem primeru ni prav ni drugae. Potresov znanost ne more napovedati, po nekaterih trditvah pa naj bi jih vasih napovedovale ivali. Koliko je resnice na tem?

Kot primer naj omenim, da moan potres, ki se zgodi globoko pod povrjem potresna aria segajo tja vse do globin okoli 700 kilometrov ne bo imel omembe vrednih uinkov, medtem ko ibkeji potres z ariem neposredno pod naseljenim mestom lahko povzroi precej kode. Seveda, pod enakimi pogoji bo potres veje magnitude na isti lokaciji povzroil uinke vije intenzitete.
EMS-98 kratka verzija
EMS-98 intenziteta I II III IV Naziv Nezaznaven Komaj zaznaven ibek Zmeren

Slovenija se nahaja v irem podroju stika dveh velikih tektonskih plo, iz katerih je zgrajena zemeljska skorja: afrike in evrazijske. Afrika se s hitrostjo okoli 2 cm na leto zadira v vejo evrazijsko ploo in s tem ustvarja pritiske, ki se obasno hipoma sprostijo v obliki potresov. Zato je Slovenija bolj potresno ogroena od drav srednje in severne Evrope, ki so bolj oddaljene od stika Afrike in Evrazije, in manj ogroena od sredozemskih drav, npr. Italije, Albanije, Grije, ki so v neposredni bliini stika teh dveh tektonskih plo. Kateri so bili najmoneji potresi v slovenski preteklosti?

Moan

VI

Z manjimi pokodbami

VII

Z zmernimi pokodbami

Najmoneji znani potres v slovenski zgodovini se je zgodil 26. marca leta 1511 med tretjo in etrto uro popoldne. Znailni uinki (povzeto) Pokodoval je tevilLjudje ga ne zaznajo. na mesta in gradove v V hiah ga utijo redki posamezniki v mirovanju. Furlaniji in Beneiji, na Primorskem, GorenjV zaprtih prostorih ga utijo posamezniki. Mirujoi utijo skem in Notranjskem. zibanje ali rahlo tresenje. V zaprtih prostorih ga utijo mnogi, na prostem pa redki Nekatere objavljene posamezniki. Posamezniki se zbudijo. Okna in vrata ocene navajajo, da naj bi zaropotajo, posode zavenketajo. potres zahteval 12.000 V zaprtih prostorih ga uti veina, na prostem pa posamezniki. Mnogi se zbudijo. Posamezniki se prestraijo. rtev. Iz skopih zbranih Ljudje utijo tresenje celotne stavbe. Visei predmeti vidno zgodovinskih podatkov zanihajo. Majhni predmeti se premaknejo. Vrata in okna seizmologi ocenjujeloputajo. Mnogi ljudje se prestraijo in zbeijo na prosto. Nekateri mo, da je bila magnipredmeti padejo na tla. Mnoge stavbe utrpijo manje tuda tega potresa 6,8 nekonstrukcijske pokodbe (lasaste razpoke, odpadanje in je dosegel najvejo manjih kosov ometa). Veina ljudi se prestrai in zbei na prosto. Stabilno pohitvo intenziteto X. stopnje se premakne iz svoje lege in tevilni predmeti padejo s polic. po evropski potresni Mnoge dobro grajene navadne stavbe so zmerno lestvici. pokodovane: majhne razpoke v stenah, odpadanje ometa,
odpadanje delov dimnikov; na starejih stavbah se lahko pojavijo velike razpoke v stenah in se poruijo predelne stene. Mnogi ljudje s teavo lovijo ravnoteje. Pojavijo se velike razpoke na stenah mnogih stavb. Pri posameznih dobro grajenih navadnih stavbah se poruijo stene, slabo grajene stavbe se lahko poruijo. Splona panika. Mnogi slabo grajeni objekti se poruijo. Tudi dobro grajene navadne stavbe so zelo mono pokodovane: poruitve sten in delne poruitve stavb. Mnogo navadnih dobro zgrajenih stavb se porui. Veina navadnih dobro zgrajenih stavb se porui, uniene so celo nekatere stavbe z dobro potresno odporno konstrukcijo. Skoraj vse stavbe so uniene.

Res je, znanost kljub velikim naporom, ki ga v svetu seizmologi vlagajo v iskanje metod, e ne more napovedati asa potresov. Lahko ocenimo, katera podroja so manj ali bolj ogroena, ne moremo pa napovedati asa, kdaj se bo kak potres zgodil. Tudi ivali ne morejo zanesljivo napovedati potresov. Obasno se nenavadno obnaanje ivali razloi s potresom, ki mu morda sledi v kratkem asu. Zelo je verjetno, da ivali s svojimi utili lahko zaznajo marsikaj, esar ljudje ne zaznamo ne s utili ne z obutljivimi aparaturami, a tudi e je temu tako, je pot do napovedi e zelo, zelo dolga. Edina zaita pred potresom je potresno odporna gradnja. Kaj bi moral po vaem mnenju vsak vedeti o obnaanju med potresom?

Seizmologi menimo, da je za varnost treba poskrbeti e pred potresom. Predvsem je pomembna potresna odpornost objektov in primerna urejenost prostorov.

VIII

Z monimi pokodbami

IX

Ruilen

X XI XII

Zelo ruilen Uniujo Popolnoma uniujo

Na veliko no leta 1895 je moen potres precej pokodoval Ljubljano in okolico. Umrlo naj bi pet oseb. Ta potres ocenjujemo na magnitudo 6,1 in najvejo intenziteto med VIII. in IX. stopnjo po evropski potresni lestvici. Vznemirjenje ni smiselno, razumna previdnost pa

V prvi vrsti poskrbeti, da nas v prostorih, v katerih se zadrujemo, e posebej dalj asa, kot so spalnica, delovno mesto in podobno, ne ogroajo predmeti, ki bi nas e v primeru manjega potresa s svojim padcem lahko pokodovali. To so denimo teki predmeti na omarah ali policah, teki lestenci, steklo in tako dalje. Ko do potresa pride, je najbolj pomembno ohraniti mirno kri in med tresenjem zaititi vitalne organe oziroma glavo. Zavlecimo se pod najblijo masivno mizo ali zatecimo pod podboj v nosilni steni. Na prostem se v izogib padajoim predmetom ali delom stavb odmaknemo od stavb in drogov.

Barvna legenda: bela ni uinkov svetlo siva intenziteta se doloa na podlagi uinkov na ljudi in predmete temno siva intenziteta se doloa na podlagi uinkov na stavbe (pokodbe), ljudi in predmete

Po potresu poskrbimo za varnost prostora, ki ga zapuamo. Izklopimo plin, elektriko, vodo, ugasnemo ogenj v pei, vzamemo osebne dokumente in denar, mobitel, radijski sprejemnik, e je na voljo tudi pribor za prvo pomo, nekaj hrane in ustekleniene tekoine, saj utegne biti voda med potresom onesnaena. Umaknimo se 13

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

INTERVJU
valovanja v obmoju, ki ga lahko zazna loveko uho, ga sliimo kot zvok. To je posebej izrazito pri potresih s plitvim ariem. Pogosto se dogaja, da pri ibkejih potresih ljudje tresenja ne utijo, ampak sliijo le moan ali manj moan zvok. prva potresna opazovalnica v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. V zaetku dvajsetega stoletja je bil Albin Belar uveljavljen kot eden vodilnih konstruktorjev seizmografov naprav za beleenje potresov in eden vodilnih strokovnjakov na podroju seizmologije v Evropi. V letih 1901 do 1910 je urejal in objavljal revijo Die Erdbebenwarte kot eno od prvih seizmolokih strokovnih revij na svetu. Pogostost potresov glede na magnitudo (svet) magnituda povpreno letno tevilo 8 in ve 1 7 7,9 15 6 6,9 134 5 5,9 1.319 4 4,9 13.000 (ocenjeno) 3 3,9 130.000 (ocenjeno) 2 2,9 1.300.000 (ocenjeno) Vir: United States Geological Survey, 2012 In e zakljuiva malce manj resno: pri nas radi potoimo, da se turisti za te kraje ne zanimajo dovolj. Kako pa je z geologi in e posebej s seizmologi? Smo po najnovejih potresnih dogajanjih za vas kaj bolj zanimivi? Za slovenske seizmologe lahko reem, da je to podroje v zadnjih mesecih v ariu nae pozornosti. e po prvem monem potresu junija lani smo v neposredni bliini nadaria, to je toke na zemeljski povrini, ki lei neposredno nad podzemeljskim ariem potresa, postavili zaasno potresno opazovalnico. Trenutno jih tam deluje pet, ki beleijo nihanje tal in nam prispevajo zelo pomembne podatke, iz katerih bomo lahko razkrili nekaj podrobnosti o pod povrjem skritem tektonskem dogajanju. Ob tej prilonosti bi se rad zahvalil obanom in druinam, ki so se nesebino odpovedali delu lastnega udobja in privolili gostiti nae naprave v svojih hiah, ter vsem posameznikom, ki nam ve ali manj redno poroajo o uinkih potresa s sporoilom po elektronski poti na naslov seismo.lju@gov.si ali z izpolnjevanjem vpraalnika na spletni strani ARSO. Vsem najlepa hvala.

na prosto povrino, oddaljeno od stavb, kjer poakamo na navodila slub, zadolenih za ukrepanje v takih primerih. Navodila za ukrepanje ob potresu so dostopna tudi na straneh Uprave Republike Slovenije za zaito in reevanje. Kot ste dejali, iz Suhe krajine posamezniki poroajo tudi o manjih pokodbah na objektih. Obstajajo kakne ocene, kako potresno varne so zgradbe na naem obmoju? Kaj bi lahko oziroma bi morali v tem pogledu storiti lastniki stavb in kaj tisti, ki gradnjo ele nartujejo? Udor je posledica delovanja vode

Registrirani potresi april 2013april 2014

Podroje Suhe krajine je krako podroje, kjer voda nenehno deluje pod povrjem, poasi topi apnenec in ustvarja kanale in vodotoke, ki nam niso vidni. Vasih se povrinska plast vdre in se odpre pogled na luknjo, ki jo je voda spodaj naredila e veliko asa pred tem. Ti pojavi niso neposredno povezani s potresi, potres je kvejemu nekoliko prej razkril nekaj, do esar bi v vsakem primeru prilo. Leta 1991 se je v Polomu zruil dotrajani zvonik cerkve sv. Mihaela. Ljudje trdijo, da je tudi takrat kraj stresel potres. Imate o tem kakne podatke?

Kaj pa je z zdaj e splono medijsko znanimi luknjami oziroma udori, ki so jih prebivalci opazili v zadnjem obdobju? Je potresna aktivnost povezana s pojavljanjem brezen, kakrno se je npr. odprlo pri Polomu?

O tem bo lahko ve povedal kolega Matja Godec, ki se ukvarja s tem podrojem (njegove odgovore lahko preberete v okvirku, opomba urednitva)

Seizmoloke naprave, ki so delovale v tem asu, niso zabeleile potresa, ki bi lahko povzroil ruenje zvonika cerkve v Polomu. So pa 4. aprila 1991 zabeleile zmeren potres magnitude 2,5 pri Koevju in leto pred tem beleile niz potresov v podroju med Ponikvami in Vidmom, precej podoben nizu potresov sedaj v Suhi krajini. Ko sva ravno pri Polomu, tu je zadnja leta ivljenja preivel Albin Belar, ki velja ne le za pobudnika ustanovitve Triglavskega narodnega parka, temve tudi za zaetnika slovenske seizmologije. Kaken je bil njegov prispevek k seizmoloki znanosti? Trenutno v ariu pozornosti

Eden izmed zanimivih in za marsikoga grozljivih pojavov, ki obasno spremljajo potrese tudi nekatere, ki smo jih v zadnjem asu zaznali pri nas so brontidi oziroma bobnenje zemlje. Zakaj in kdaj pravzaprav pride do njih, je ta fenomen raziskan?

Bobnenje ni ni drugega kot potresno valovanje v obmoju slinih frekvenc. Del potresnega valovanja se iz aria potresa razirja v obliki zvonih valov v kamnini. Ko to pride do povrja, se naprej razirja skozi zrak, in e je frekvenca

Albin Belar je ustanovitelj seizmologije na Slovenskem. Po velikononem potresu leta 1895, ki je precej pokodoval Ljubljano, si je izboril denar, s katerim je financiral postavitev potresne opazovalnice na Vegovi ulici v Ljubljani. Ta je zaela delovati 18. septembra 1897 kot

MONT www.mont-krovstvo.si
TESARSKA DELA: izdelava strenih konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstrekov, brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

Sevenek Peter s.p., eljne 5, 1330 Koevje

gsm: 031 560 584

KLEPARSKA DELA: lebovi, obrobe, lote, dimnike obrobe ...

SUHOMONTANA GRADNJA: spueni stropi, predelne stene, mansardna stanovanja iz gips plo Knauf, termo izolacija

Vabimo vas, da se v etrtek, 24. aprila, ob 19:00 v Rokodelskem centru Ribnica udeleleite predstavitve knjige V Koevje pa e ne: 75 znamenitih koevskih in s Koevsko povezanih osebnosti.

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...

IZ VAJALEC montae strenih oken VELUX

email: peter.sevensek@amis.net

Ob uvodni besedi mag. Marine Gradinik bo avtor knjige, na sodelavec Mihael Petrovi ml., z Vesno Jerbi Perko spregovoril o ljudeh, ki nas povezovali skozi preteklost. Predstavitev v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koevje organizira Muzej Ribnica.

14

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

Pooblaeni serviser in prodajalec vozil

Gornje Lepove , Ribnica tel: gsm: e-mail: urban.s@amis.net

Popusti veljajo za plaila izvrena v opciji predraunov, izdanih v asu od 15.1. 2014 do 28. 2. 2014 do 24.00 ure.

Proizvodnja keraminih penic d.o.o., Novo Mesto

Pei Keramika, d.o.o. Podbevkova 18, 8000 Novo mesto tel. n. c. 07 / 39 35 750 Prodaja, tel.: 07 / 393 57 60, 07 / 393 57 61, 07 / 393 57 63 e-pota: peci-keramika@peci-keramika.si pec-prod@peci-keramika.si

www.peci-keramika.si

25 % POPUST

Akcijska prod aja v asu od 15. 1. do 28 . 2. 2014 kaminska kuri a priznanih evro pskih proizvajalcev K obok in Schmid.

20 % POPUST

Penice iz lastne proizvodnje za lonene pei, amotni pearski material in mal te ter montao pei.

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

15

RAUNOVODSKE in POSLOVNE STORITVE

Gradel Deli&Co. d.n.o. Roka c.9, Koevje

Smo podjetje s 15 letno tradicijo. Nae storitve dopolnjujemo z vao pomojo in vaimi potrebami, zato ste vabljeni, da nam zaupate svoje elje, za katere bomo skupaj nali reitev.
Gradel d.n.o., Roka c. 9, 1330 Koevje. Telefon 01/8950-205, mobi 041/505-965, fax. 01/8950-200, mail: info@gradel.si

BELMAN D.0.0., GORENJE 62, STARA CERKEV M: 041 322 946, F: 01 89 53 953 INFO@BELMAN.NET, WWW.BELMAN.NET TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE Poskrbimo za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev EKO sklada Brezplana izdelava barvne tudije objekta PLESKARSKA DELA OBNOVA IN SANACIJA FASAD, NAPUEV IN NOTRANJIH PROSTOROV PREVOZ GRADBENEGA MATERIALA do 9,5 t, dvigalo HIAB 16
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

IZ IN O

IZDELOVANJE, PRODAJA IN MONTAA OKENSKIH SENIL

Kilt senila, Brigita klun s.p., Podgorska ul. 11, Koevje

T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE IVAN.KLUN1@TELEMACH.NET WWW.KILT.SI T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347I136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

TEHNINE ZAVESE: LAMELNE, PLISE, PANELNE ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE ROLOJI: RAVNI, GUBANI SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE

TE PL A RO SC

KLU T: 0

PVC, ALU, LESENA OKNA IN VRATA

- Visoko kakovostni okenski sistem Salamander s petkomornim prolom ali ve - Monost trojne zasteklitve - notranje in zunanje police - senila, alu rolete - notranja lesena vrata in - zunanja vhodna vrata pvc, alu ter protivloma stanovanjska vrata

TRGOVINA JANA Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com

SKLADA O K E E IJ C N E SUBV IN VRATA A N K O A N E ZA LES

BIOLOKE ISTILNE NAPRAVE

KO SKLADA E E IJ C N E V B SU E NE NAPRAV IL T IS E K ZA BIOLO

ENSKO MESTNO KOLO DOUGLAS Donna TR 26
189,99

Cepilniki drv LANCMAN 7,8 in 10 tonski

Akcija*
Cepilnik drv Lancman 10(ton) 2 leti garancije + tiridelna sekira

PREKOPALNIK Marko 81
479

MAKITA PRODAJNI PROGRAM

199
e od

AKCIJ

749 A*

TREKING KOLO ROCK MACHINE Crossride 75, AKCIJA

Motor: Briggs &Stratton -4 takten Mo motorja: 4,3 KW (6 KS) Obdelovalna globina: 220 mm Delovna irina: 75 cm

189
AKUMULATORSKI UDARNI VRTALNIK-VIJANIK Napetost akumulatorja: 18V Razpon vrtalne glave; 1,5-13 mm Kapaciteta akumulatorja: 1,3Ah Li-ion

299

Skuter Keeway F-ACT NKD

Originalni Honda prodajni program
Stara cena

ENA SKA C AKCIJ

Tomos Alpino 45

949

199

549

Mo motorja 5,5 KM irina reza; 46 cm Lahek zagon gratis muler 3 LETA GARANCIJE
ENA SKA C AKCIJ

KOTNI BRUSILKI GA9050+GA5030 GA9050-poraba:2000 W premer rezalke:230 mm GA5030-poraba:720W premer ploe:125 mm

Honda UMS 425

499

339 A
AKCIJ
omejene koliine

289,9 289,9 9

HONDA HRG466 SKEX

Zmogljiv 4-taktni motor Majhna poraba Polavtomatska glava z nitko 3 LETA GARANCIJE

CENA Vrsta agregata: 1199 2T, enovaljnik Prostornina:50.00 ccm Mo: 2.00 kW (2,8 KM Zagon:elektrini / noni Najveja hitrost:45km/h

Beko CS234020 Kombinirani hladilnik

Energijski razred A+ Prostornina hlad.:205 l Prostornina zamrz.:87 l Garancija 5 let

ODPRODAJA KUHIN J

BEKO WMS71222 Pralni stroj

Energijski razred A++ Zmogljivost pranja: 7kg Hitrost oemanja1200 obratov Garancija 5 let

Sprejemamo prednaroila za pelete A1,A2,A3 kakovostnega razreda

420 0 2099

Kuhinja Selena,Gorenje

Kuhinja DELTA MULTICOLOR, Gorenje

Hitri kredit do 36 obrokov
Nlb/nakup na obroke do 12 obrokov,Karanta, visa, mastercard, Diners kartica do 6 obrokov
april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

VABLJENI V TRGOVINO JANA!

17

KOEVARSKI RECEPTI
e prevedemo nemki izraz Flle, beseda filanje pravzaprav pomeni nadev, vasih sliimo tudi poimenovanje velikononi kruh. A popaenka iz nemine nam je pa e tako domaa, da naj ostane kar pri njej. Seveda filanja v velikononem asu niso jedli le koevski Nemci, temve tudi njihovi slovenski sosedje, tako ob Kolpi kot v Ribniki dolini in drugje. Zato tudi udomaeno ime. Se je pa recept od kraja do kraja vekrat razlikoval. Tudi na Koevskem, saj so filanje ponekod denimo pripravljali s prekajeno svinjino,

Koevarsko velikonono filanje (Oaschtrvill)

klobaso in kvasom. Tukajnji recept je povzet po 2. dopolnjeni izdaji Koevarske kuharske knjige v redakciji prof. Horsta Kraulanda, ki jo je leta 2008 izdala Gottscheer Landsmannschaft iz Celovca. Alufolija je seveda sodoben dodatek, ki nam olaja delo, lahko pa filanje speete tudi brez nje. Sestavine: 75 dag prekajene zvite unke 75 dag prekajenih svinjskih prsi s potrebuino (oboje surovo) 15 emelj 10 jajc 5 jedilnih lic moke peterilj sol poper Priprava: Meso in emlje nareite na drobne kocke. Kocke kruha popecite skupaj s peteriljem in jih dobro zmeajte z mesom, soljo in poprom. Zmes prelijte s stepenimi jajci. Pustite, da nekaj asa poiva, nato jo zgostite z moko. Maso zavijte v alufolijo in v srednje velikem pekau pecite 1

uro pri temperaturi 200o C. Postrezite hladno s unko ali toplo s krompirjem in solato. Pripravil: Mihael Petrovi ml. Fotografija: H. Krauland: Gottscheer Kochbuch, Celovec, 2008

IZ NAIH OL IN VRTCEV
lani turistinega kroka so se tudi letos udeleili 28. festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki ga organizira Turistina zveza Slovenije. Tema letonjega festivala je Na zabavo v naravo. Cilj letonjega festivala je, da mladi v svojem okolju pripravijo dogodek v naravi, ki bo namenjen njihovim vrstnikom. Uenci so v mesecu novembru preiveli vikend na kmetiji Padovac v Selu pri Kostelu, kjer so se preizkusili v vlogi turistov in v vlogi organizatorjev prireditve. Namen je bil, da obstojeo ponudbo kmetije Padovac nadgradijo s svojimi idejami: tako so ustvarjali v delavnicah Ustvari svojo gozdno pravljico, Gozdni slepci in Objemi drevo. Poudarek je bil na gozdni pedagogiki in doivetju v njem. Sami so pripravljali obroke, izdelovali izdelke iz sena in spali na seniku. Oblikovali so vsebino vikend paketa na kmetiji, svoje ugotovitve pa zapisali v turistini nalogi.

Turistini podmladek znova osvojil dve zlati priznanji

V torek, 1. aprila, so se predstavili s stojnico (v obliki skednja) na turistini trnici v Mercatorjevem centru v Novem mestu. Za sodelovanje na festivalu in najboljo stojnico so prejeli zlati priznanji. 22. aprila se bodo pomerili na sreanju vseh zlatih nagrajencev v Mercatorjevem centru v Mariboru. Prireditve so se udeleili tudi predstavniki lokalne skupnosti (upan obine Kostel Valentin Juni) ter predstavniki Turistinega drutva Kostel, Zavoda za kulturo in turizem Kostel, O Fara, Radia Univox ter stari otrok. Njihovo predstavitev pa si boste lahko ogledali tudi na prireditvi Tamburanje va Kostele, ki bo v mesecu avgustu pri Fari. Geraldine Frbear

Pomlad je prila in se kae v svoji lepoti. Mesec marec je mesec, ko svoja dneva praznujejo ene in matere. V vrtcu Mojca v Stari Cerkvi smo se odloili, da dopoldne preivimo nekoliko drugae. Na obisk smo povabili babico in skupaj ustvarjali. Izdelovali smo roice iz slanega testa. Babi pa je tudi pripravila preseneenje tako za nas vzgojno osebje in tudi za otroke, kajti po poklicu je frizerka.Naredila nam je udovite frizure. Dopoldne je hitro minilo, vsi smo bili ustvarjalni in zadovoljni. Zahvaljujemo se babici za prijetno druenje. Lep pozdrav izenote Mojca,otroci in vzgojno osebje Vrtec Koevje

Babica na obisku

AVTOHIA ilc, Marjan ilc s.p.,

Humec 41, 1331 Dolenja vas / (01) 836 45 89

Optika Tina Martina Derek s.p. TZO 14a, Koevje (ob parkiriu za Namo) Tel.: 01/8954 933

SONNA OALA
NA DOLOENE MODELE SONNIH OAL

20% POPUST

POOBLAENI PRODAJALEC SERVIS VSEH ZNAMK IN SERVISER ZA VOZILA FIAT. VOZIL UGODNE Ugodne cene rezervnih delov in servisiranja. Za originalne rezervne dele garancija 3 leta! CENE AVTOPLAEV
18
KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

* novi modeli korekcijskih okvirjev * vse vrste stekel * kontaktne lee in tekoine * sprejemamo recepte okulista
Delovni as: 9.00-12.00 in 15.30-18.30, sobota 9.00-12.00

KOLUMNA
Zopet berem. Delodajalci niso plaali za 240 milijonov evrov socialnih prispevkov. Durs lani izterjal le polovico denarja. Prijava je kljuna. Kako pa oblast, leva in desna, e ve kot 20 let pelje delavce ejne ez vodo? Oblast e leta pravi, vsak naj za preverbo rednega plaevanja socialnih prispevkov poskrbi kar sam!? Drava pa si opere roke, eprav ima ravno ona prva evidence! V oddaji na TV visoki uradnik predstavnik oblasti jasno, brez zadrkov pove, da naj delavci sami poskrbe in preverjajo, e so jim delodajalci plaali socialne prispevke, in to pisno ali preko e-uprave. Ko in e zaposleni ugotovijo, da jim prispevki niso plaani, naj podajo pisno prijavo. Torej je delojemalec, ki ne preverja plaevanja svojih socialnih, zdravstvenih, plaljivih sicer od njegove bruto zasluene plae, ker ne ve, da mora preverjati, za goljufijo in storjeno mu krivico in okodovanje kriv kar sam?! In vse to naj pono zgarani delavci, delojemalci, ki preprosto zaupajo v potenost drave? V isti TV oddaji Slovenka, poslanka v avstrijskem parlamentu, pove, da v Avstriji taki primeri sploh niso mogoi, saj avstrijska npr.

Ali je bila krvava revolucija med NOB zaman?

zdravstvena zavarovalnica poda podjetnika, ki ne plaa zdravstvenih prispevkov, takoj na sodie, kjer mu preti steaj. Tam na drugi strani Alp prizadete zaitijo dravne ali druge intitucije, zlasti delavska zbornica. Kje so z ustavo zaitene osnovne lovekove pravice in njihovi skrbniki? Jim potem lahko e zaupamo?!Levica je v asu vladanja mag. Ropa uzakonila to goljufijo, desnice pa to tudi ni motilo. Za nekatere delodajalce je neplailo pla in prispevkov za socialno varnost nekaj isto normalnega, ugotavljajo sindikati. Minister Metod Dragonja pa spet napoveduje, da bo vlada uvedla odlog plaila socialnih prispevkov. e l. 2011 pa so ustavni sodniki, po skoraj 13 letih, ugotovili, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev in da zaradi koristi delodajalca vse tveganje in kodljive posledice nosi le delavec. Ob tem se resno spraujem, zakaj imamo torej izvrno in zakonodajno oblast? Kdo se zopet spreneveda in norce brije, iti goljufe? Kot je neplanike imenoval dr. Ernest Petri! Tako je imenoval tudi tajkune, ki so prevzeli podjetja,

brez osebnega plaila. Kje je bila pri nas pravica zaposlenih, dravljanov do pravinega enakega dostopa do kupnine drubene lastnine? Berem izjavo dr. Joeta Mencingerja, rektorja univerze: e bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali ve, bi namre tudi sam poskual okodovati drubeno premoenje. Dr. Joe Mencinger pa je zdaj nosilec liste stranke Pozitivne Slovenije za volitve v evropski parlament, za skupino evropskih liberalcev? Kako je izginila skupna drubena lastnina, glavna pridobitev revolucije med NOB? Kje je vsaj delojemaleva pravica razpolaganja z zaslukom iz njegovega dela? Ve na: http://hubert.blog.siol.net/2014/04/13/ ali-je-bila-krvava-revolucija-med-nob-zaman/

Kako dolgo bo e delavec za krivice kriv kar sam? Ali je bila krvava revolucija med NOB zaman? Franc Mihi, univ.dipl.in.

eprav je ob koncu devetdesetih let prejnjega tisoletja, ko sem se v sposojenih gojzarjih vzpenjal na Kamniko sedlo, kazalo, da bom pa vendarle mogoe neko povsem enakopraven lan drube in bom nemara deleen odobravajoih trepljajev po od ruzaka ouljenih ramah in sem po tistem, ko mi je uspelo zlesti tja gor, resno pomislil, da bi se neko povzpel na sam vrh simbola slovenstva in si s Triglava ogledal to nao prelepo deelo, me je ta preblisk minil kojci, ko mi je prijatelj obrazloil, kako te na vrhu krstijo. Mislil sem namre, da te malce pokropijo s kako vodo, ta pa mi je odvrnil, da jih dobi po riti, al s pasom al s pago Kaj jih!? Dobi po riti!? Pa saj ne zares! Mojega frisa ob Aljaevem stolpu ne boste uzrli nikoli in nikdar! Mi na misel ne pride, da bi me po treh urah grizenja lastnih kolen in po prigovarjanju vodia zDajmo, dajmo! Da je ne bo Johnny e nazaj v dolino rezal, preden bo ti kumej gor prlezu!na vrhu ob lovljenju sape za nameek e Frank naekal po zadnji plati. Frank je drugae klen Slovenc iz okolice Zbiljskega jezera doma, iz kraja entomprga oziroma, kot pie na tabli Valburga, vendar se mu ime Francelj, ki so mu ga mati v zibel deli,zdi premalo svetovljansko. Prav tako brkati oni ni ni drugega kot en navaden Janez, ki misli, da je mnogo bolj frajersko, e se oklie za onija. Dasiravno gre bolj za alo in za ohranjanje hribolaznike ter alpinistine tradicije, se e zavolj pregovorne balkanske trme ne pustim mlatiti po riti kosmatemu preznojenemu descu z zadahom po nopsu in kranjski klobasi. Iz inata ne! Proti rahlemu tepekanju otroadi v vzgojne namene nimam ni proti, etudi je to dandanes e zadosten razlog, da te obiejo uslubenci CSD-ja, e da izvaja nasilje nad mladoletno osebo, obenem pa je povsem vseeno, e skoraj desetero otrok dveh fanatinih vernikov odraa, misle, da jim Bogec nastavlja

Nkol ne bom tprav Slovenc

hrano pred vrata in poskrbi, da ne hodijo okrog goli in bosi. Nemara je res vsemogoen, a verjemite mi, da zagotovo nima asa za dostavo mleka. Niti svojim najbolj goreim oboevalcem ne. e manj imam kaj rei zoper ekanje v rekreativne namene med dvema odraslima in vsaj delno golima osebama, ki se s tem vzburita do te mere, da se spozabita in nemara zaplodita novega Slovenka, poveata rodnost in poskrbita za pozitiven naraven prirastek. Bog jima poegnaj. Nikakor pa se ne pustim tepsti po zadnjici po treh urah navpinega rinjenja v skalnat breg! Druga monost, da bi bil sprejet, je ta, da se vsaj enkrat zjutraj zarana, primerno opremljen s steklenico ganega, estorkom piva, kakimi borovnikami ter z ragljo, bobnom in trobljo ali pa vsaj s pialko, vkrcam na avtobus in se ga e med vonjo tako nacukam, da se mi bo vsaj kolcalo, e reve na tee ne zmorem spit toliko, da bi kozlal e ob zori. e ti to rata ele po prispetju v dolino pod Poncami, nisi dec. Tala je ele dela bruhnu preh se je pa nekej nazaj drou pa finga dewou. A mi, da si ti kej bol, k si jih vidu skakat, a kuga!? Nikakor mi ne gredo v glavo te bojda portno entuziastine ekspedicije, ki se sprevrejo v brezglavo opijanje pod pretvezo navijanja za nae, kjer jih je veina potem tako ali tako obrnjena proti toilnemu pultu, namesto da bi zrli proti odskoni mizi in opazovali orle v letu. Tisti vleci, vleci in opopopop pa pride prav tudi ob nagibu flakona in spodbujanju pri im daljem cuku. Morda bi tale planiki praznik preimenovali v ganica in poleti po vzoru pivo in cvetje, obiskovalce pa bi vabili s sloganom v roke limonce pa hoj gor pod Ponce ali pa v Planico s plenico, s imer bi se izognili zapletom pri opravljanju potrebe, s tem pa bi jim ne bilo toplo le pri srcu, ampak tudi pri pimpeku. e e ne morem bititpravz enim samim dejanjem,

bi si morda lahko nabral ve manjih tampiljk z udelebo na veselicah, a kaj ko se mi ob narodno-zabavni glasbi, ki je nekako zvesta spremljevalka teh prireditev, najeijo dlake na vratu. Ne razumem, kaj ima ta muzika opraviti z narodom, e manj z zabavo. To, da je glasba, je sicer razvidno po uporabi intrumentov, in eprav ne gre za popolno kakofonijo med klarineti, frajtonarcami in izumetnienimi vokali pevk v narodnih noah in avbah, bi po nekaj urah posluanja vi razbeljena pletilka, potisnjena v uho, delovala prav blagodejno na trpei sluhovod. Menda je na veselicah pogost pojav tudi pretep in so vasih smatrali veer brez kake razbite betice, izbitega zoba ali vsaj zlomljene roke, e jim e ni uspelo nikogar spraviti na oni svet, za totalen polom, le da je bil takrat razlog to, da si iz sosednje vasi, sedaj pa si urah e, e ga pogleda. Neko so te, e je verjeti pripovedovanjem starih pretepakih makov, z vzklikomAufbiks!ali pa s reve na plot! vsaj opozorili na udarec, zdaj pa te, meni ni tebi ni, s pestjo mimogrede dregne na zobovje ali pa ti pokloni brco v druinske dragulje, zatome udeleba mika e tolikanj manj. Sprijaznjen, da nikdar ne bom tprav Slovenc in da je prav vseeno, e se po svojih najboljih moeh trudim vklopiti, e berem Kersnika, alamuna, Moderndrferja, Kosovela in Voranca in Juria ter sem brda edini Makedonec na planetu, ki zna malodane na izust tako dialoge iz filma Cvetje v jeseni kot tudi tiste iz Tistega lepega dne in sem eden redkih, ki ve, da je celoten zaplet iz srbskega filmaMrtav Ladanpravzaprav sposojen iz Partljievega tv filma O teavah s Kalmanovim truplom in o neprimerni ljubezni med Franekom in Gelo, bom vseeno od kakegata pravegadeleen opazke, da sem t spodn. Tudi e je prav tako na svet privekal v ljubljanski porodninici in celo nekaj let kasneje kot jaz. A e grem do Triglavskih jezer in se vrem v vsakega posebej, teje, al moram res prav do vrha? Robert Kostadinoski 19

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

KOLUMNA

Velika no svetek ali ivljenje

smrtjo uloveenega Boga, Bojega Sina Jezusa Kristusa, je naa smrt izgubila mo, kajti smrt je logina posledica lovekovega tavanja in blodnje, kar imenujemo greh. Ko je apostol Pavel pogledal smrti v oi, ji je pravil v posmeh: Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje elo? (1 Kor 15,55 SSP)

Slovenci se radi pohvalimo s tem, da smo pridni in marljivi. Kako visoko cenimo delavnost, se vidi e s ponarodelim odgovorom na preprosto vpraanje Kako ste?, ki se zelo velikokrat glasi: Delavno! Ravno zato so nam prazniki toliko bolj prirasli k srcu. Med prazniki najvekrat opravimo tista dela, ki jih prej nismo uspeli postoriti. Ali, kakor zelo radi reemo, delamo v petek in svetek. Velika no ni praznik. Kajti praznik je nekaj praznega, kar je treba zapolniti. Velika no je svetek! Je sveto! Ravno za veliko no se e posebej spominjamo najvejega dogodka v vsej zgodovini lovetva. Nekaj ve na to temo malo kasneje! Praznovanje velike noi

Velika no ni samo veliki petek. Pravi pomen dobimo ele z veliko nedeljo, ko se spominjamo Kristusovega vstajenja od mrtvih. Ne, s telesno smrtjo ni vsega konec! e pravite, da ni e nihe priel nazaj ni povedat, vas moram razoarati. Sam Boji Sin, Jezus Kristus, je priel iz smrti v ivljenje in nam pripravil pot, da tudi sami prestopimo iz smrti v ivljenje. S Kristusovim vstajenjem od mrtvih je naa telesna smrt izgubila smrtni pomen. Telesna smrt ni konec, temve je samo prehod iz ene oblike bivanja v drugo to je nekaj podobnega, kot se zgodi z rojstvom, ko otrok iz materinega telesa preide v drugo dimenzijo bivanja. Velika no je svetek in prav je, da se ga kot taknega tudi spominjamo. Kristusova smrt na kriu in Njegovo vstajenje sta posvetila naa ivljenja in izkazala Bojo ljubezen ter poklonila smisel naemu bivanju. Velika no ivljenje

naj se ne vznemirja. Telesna smrt je samo prehod v vstajenje z Jezusom in veno ivljenje z Bogom. Zaradi loveke omejenosti si ne znamo predstavljati popolnosti bivanja z Bogom, pa vendar nam Sveto pismo poskua to opisati z besedami: In obrisal bo vse solze z njihovih oi in smrti ne bo ve, pa tudi alovanja, vpitja in boleine ne bo ve. (Raz 21,4) ivljenje z Jezusom se ne kona z zadnjim dihom telesnega ivljenja, temve se preobrazi in nadaljuje svoj obstoj v popolnosti. Spomin na veliko no, ki se je zgodila pred priblino dva tisoimi leti, je Jezusovo povabilo vsem ljudem. Vabi nas, da tudi mi umremo grenemu in slabemu ter da skupaj z Njim zaivimo v medsebojni ljubezni, miru, potenosti in v vsem, kar je dobrega. Vabi nas v globoko in kakovostno ivljenje v ivljenje v obilju. Namesto strahu nam ponuja mir, srne rane eli zamenjati za odpuanje in ljubezen, ivljenje v odvisnosti spremeniti v svobodo. Jezusovo povabilo

Praznovanje velike noi je mnogokrat praznino. Prazno! Zato ga je treba zapolniti. In zopet delamo! Generalno oistimo dom, pripravimo praznine jedi, povabimo ali, e bolje, se povabimo v goste in, kakor se na sveti dan spodobi, se udeleimo bogosluja mae. Tisti, ki gredo v korak s asom, poskrbijo e za to, da velikononi zajec nekaj prinese. Zapolnjeni praznik se kona in zane se nov delovni dan. ivljenje gre naprej po svojih tirnicah, vse skupaj pa leto zatem spet ponovimo, ko zopet govorimo o najvejem kranskem prazniku, o navadah, pirhih in katera gospodinja je spekla najboljo potico. Velika no je najveji kranski svetek ravno zato, ker se takrat spominjamo najvejega in najprelomnejega dogodka v celotni zgodovini loveke vrste! V dogodkih velikega petka in velike nedelje je opisan smisel lovekovega bivanja ter najmoneja objava Stvarnika Boga loveku. Velika no svetek

Doloene dneve smo razglasili za svete samo zato, da nikoli ne pozabimo, da je vsak dan svet, in veliko no obeleujemo samo zato, da ne pozabimo, da je vsak dan smrt in vstajenje, lu in ivljenje.

Namesto smrti nam ponuja ivljenje. ivljenje z Jezusom se ne kona ob slovesu z ljubljenimi, temve se preobrazi v drugano, e kakovostneje bivanje, kjer ne obstaja ni slabega. Na oni strani se ele zane. Tam vladajo Boja pravila, ki pa so popolna ljubezen, spotovanje ter soitje. Jezus nas vabi, da mu dopustimo, da postane iv in delujo v naih ivljenjih. S svojo prisotnostjo eli poglobiti ivljenje vsakega posameznika. Ko pride as, nas povabi v svoj dom dom popolne lepote, radosti in ljubezni. Pastor Toni Mrvi

Jezus Kristus je zelo lepo povzel namen svojega bivanja na naem svetu, ko je rekel: Jaz sem priel, da bi imeli ivljenje in ga imeli v obilju. ( Jn 10,10) Vsakodnevno sporoilo velike noi se nahaja ravno v tem stavku. Vstali in ivi Boji Sin nam ponuja ivljenje. In to ne kakrnokoli. Ponuja nam ivljenje v obilju! iveti z Jezusom pomeni vsakodnevno napolnjevanje z notranjo mojo, ljubeznijo, radostjo in mirom. Ravno te notranje dobrine naredijo ivljenje polno, kakovostno, globoko.

koevski in ribniko sodraki UTRIP lahko prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/noviutrip

Kri je vidni znak Boje ljubezni. Bog se ne skriva in ne aka, da bi se mi nekako prebili do njega. Ne aka, da bi ga nali. Ravno obratno. Bog je naredil prvi korak in priel med ljudi. V Jezusu Kristusu se je poistovetil z nami v vsem, razen v storjenem grehu. Bog se je priblial loveku in Bog je nael loveka. e ve, Bog ne obupuje nad bednostjo lovekega bivanja. Z njo se sooi in z njo je ivel ter z njo umrl. Umrl je sam, zatajen in izdan. Vendar ta smrt ni bila enaka nobeni drugi smrti. Bila je povsem drugana. S 20

V svojih pastoralnih izkunjah sem videl mnogo razlinih ljudi, ki jim je sreanje z Jezusom spremenilo ivljenje. Nekateri med njimi so bili na dnu ivljenja, bili so zasvojeni z drogami. Drugi so v srcu nosili globoke rane, ki so jih pridobili v ranem otrotvu. Mnogi pa so imeli vse: zdravje, slubo, druino Vsi ti ljudje iz razlinih izhodi smo poglobili kakovost svojega ivljenja, ko smo dopustili ivemu Jezusu, da v nas vceplja svoj dar ivljenja v obilju. Vsakdo od nas se bo moral sooiti tudi s smrtjo. Velika no ima pravi odgovor tudi na ta ivljenjski izziv. Jezus je premagal mo smrti in vstal od mrtvih ter danes ivi! Skupaj z njim pa ivimo tudi mi. Jezus je rekel: Vae srce naj se ne vznemirja. Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet priel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. ( Jn 5,1.3) Ni se nam treba bati in srce

Rijavec Goran s.p., Omerzova 28, Koevje, GSM: 031 694 728

Notranja vrata LIP BLED Pohitvo po meri Lesene stopnice Obrezovanje drevja Izposoja kombija

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

ZGODOVINSKA PABERKOVANJA
Ob 55-letnici dograditve stavba koevskega Likovnega salona po dolgih letih propadanja poasi dobiva novo podobo in njo novo namembnost. Ali pa pravzaprav staro, saj je pokrita trnica, kar naj bi zdaj znova postala, zgradba neko e bila. ele leta 1970 je bila preurejena v hram kulture. Kot vedo povedati ljudje, ki so se takrat s to problematiko ukvarjali, malo tudi zato, ker niso isto prav vedeli, kaj naj z objektom storijo. Pokriti trni prostor, ki so ga Koevarji ob odprtju bili tako veseli, namre ni in ni hotel prav zaiveti. Kar pa ne pomeni, da vasih na njem ni bilo najti tudi isto posebne ponudbe, na primer leta 1971, ko je Dolenjski list objavil, da bo na koevski trnici naprodaj ni ve in ni manj kot lunohod.

Mihael Petrovi ml. Ob prenovi Likovnega salona: Brenjev je zamudil prilonost (2. del)
razliko od ruskega sorodnika je imel njegov bratranec gumijasta kolesa. Izdelana so bila iz polne gume, ker bi normalne zranice zaradi nijega zunanjega tlaka na Luni drugae lahko eksplodirala. Derenda je po Primevih besedah vozilo tudi e temeljito preizkusil, in vsaj na trajno onduliranih koevskih ulicah se je menda prav dobro obneslo.

zamiranje razstavne dejavnosti gre seveda v veliki meri iskati v gospodarski krizi, ki je v tem asu razjedala najprej nekdanjo skupno in potem novo slovensko dravo, pa tudi v sistemskih spremembah in postopnem umikanju najbolj dejavnih posameznikov iz javnega ivljenja. Vse bolj je postajal pere problem ustreznega tehninega varovanja, marsikdo pa tudi ni bil ve pripravljen prezebati v prostorih, ki so bili zgrajeni v obdobju, ko predpisi e niso zahtevali toplotne zaite stavb, in so jih kasneje le zasilno ogrevali z elektrinimi pemi. Obasno so si obiskovalci sicer e lahko ogledali dela vidnejih slovenskih umetnikov, kot denimo oktobra in novembra 1990, ko je razstavljal Anton Dolenc, ali pa v letu 1995, ko so se javnosti predstavili udeleenci delavnic Misel in korenine 95 ter Misel in korenine 96, med njimi poleg domainov tudi Klavdij Pali, Lado Pengov, Valentin Oman in Bogdan Bori. Vendar pa so bili zlati asi Likovnega salona definitivno mimo. Imena, kot so France Slana, Boidar Jakac, Dore Klemeni, Vladimir Makuc, Drago Trar, Boris Zulian, Milan Bizoviar, Ivan Varl, Vladimir Lamut, Herman Gvardjani, Anton Repnik, France Godec, Janez Knez, Alenka Gerlovi, Maksim Sedej ml. in drugi, e omenimo samo tiste, ki niso prebivali na Koevskem, so se umaknila razstavam preteno lokalnega znaaja. Za preseke so tu in tam e poskrbeli domai likovniki stareje in mlaje generacije, sicer pa sta na dolgoletno namembnost spominjala samo e napis nad vhodom in lesen koevski mestni grb, delo Staneta Jarma iz leta 1971. Konec neke dobe

Toda kaj pravzaprav sploh je lunohod? Stareji generaciji, ki se e spomni pristanka prvega loveka na Mesecu, je verjetno ostalo v spominu, da je tedanja Sovjetska zveza leto dni po tistem, ko je Neil Armstrong izrekel slovite besede: To je majhen korak za loveka, a velik za lovetvo, na lunini povrini izkrcala robotsko vozilo. 170 cm dolgo, 135 cm visoko in 840 kg teko udo tehnike, ki je uradno slialo na ime Lunohod-1, je z Meseca 322 dni poiljalo podatke o povrini in sestavi tal. Potem je obmolknilo. A ne za vedno. Leta 2010, natanko tirideset let po pristanku, se je ameriki vesoljski agenciji NASA namre posreilo odkriti njegovo lokacijo. Od takrat ga astronomi s pomojo laserske tehnologije obasno spet uporabljajo, tako da Lunohod-1 e vedno prispeva svoj del k preuevanju povezav med Zemljo in njenim edinim naravnim satelitom. Glede na zapisano je brkone jasno, da na koevski trnici ni moglo biti na prodaj ravno vozilo, ki je bilo na Mesecu, zato pa se je bilo mono potegovati za nakup njegove izpopolnjene slovenske razliice, ki ga je, kakor je pisal novinar Joe Primc, iznajditelj Janez Derenda poimenoval Lunohod-2. Derendovo vozilo je bilo prirejeno za vonjo dveh kozmonavtov, ki naj bi sedela v sprednjem delu nepreduno zaprtega prostora, zadnji del pa je bil rezerviran za jeklenke s kisikom. Za

Ivan Derenda (foto: druina Derenda) al pa so se pojavile teave drugje. Predvidoma naj bi namre Derendov lunohod na Mesec ponesla raketa, ki pa je ne bi poganjalo trdno gorivo, kot je to bila navada na vzhodu, niti ne tekoe, na katerega so prisegali zahodnjaki. Zato je kemik Joe Pirman v ta namen zasnoval raketo na plinski pogon. Ker pa se je plin ravno v tistem asu kljub zamrznjenim cenam podrail, zaelo pa ga je tudi primanjkovati, se je celoten projekt zavlekel. Tako je bil Derenda svojo iznajdbo iz ekonomskih razlogov prisiljen prodati. Izklicna cena je po asopisnih poroilih znaala milijon takratnih devalviranih dinarjev, za plailo v devizah pa je bil izumitelj pripravljen kupcu zagotoviti dodaten 20-odstotni popust. Za nameek je bilo vozilo uporabno tudi v druge namene, saj ga je Derenda med dolgim akanjem na izstrelitev priredil za aganje drv. Da ne bi bilo nesporazumov, je treba k pisanju Dolenjskega lista kajpak najkasneje na tem mestu dodati, da so omenjeno napoved v tedniku objavili 1. aprila. Zaradi tega najbr ne bi smelo nikogar presenetiti, e je soavtor potegavine Ivan ( Janez) Derenda s svojim Lunohodom-2 oziroma z za aganje drv predelanim unimogom, e vrsto let vozil po Koevju. So pa zato Sovjeti lunarno vozilo z istim imenom res poslali na Mesec januarja 1972. Sovjetski voditelj Brenjev in tavarii so torej zamudili enkratno prilonost za varevanje, saj bi Derendov izum na koevski trnici gotovo lahko kupili bistveno ceneje, kot pa so morali sei v ep za razvoj lastnega. Zlobnei bi morda celo dejali, da ni udno, e je ob taknem razmetavanju denarja Sovjetska zveza dve desetletji kasneje gospodarsko skrahirala. Konec osemdesetih in zaetek devetdesetih let pa na alost ni bil le as razpada sovjetskega imperija, temve je postopoma nazadoval tudi Likovni salon. Razloge za Vse v redu, le gorivo

e je s preselitvijo Likovnega salona v zgornjo etao trnega poslopja takrat prenehala poslovati dotedanja prodajalna mleka in se gospodinje niso nikoli ve mogle pritoevati, da so na trnici kupile skisano mleko, kot se je to zgodilo na prehodu iz leta 1959 v 1960 (menda zato, ker naj mleka sredi zime po moli bojda ni bilo mono primerno ohladiti), pa je z leti vse bolj stagnirala tudi e tako skromna ponudba v spodnjem delu trnice. Ko se je s stare kovinske stojnice ob objektu po gradnji sedanjega kioska na nasprotno stran Ljubljanske ceste preselila Beetijeva trgovina s sadjem in zelenjavo in ko je sredi devetdesetih let zaprla vrata e ivanovieva prodajalna jajc, testenin in peciva, ki je nekaj asa delovala v zastekljenem delu pritlija, je trnica, e izvzamemo prodajalce tekstila in krame, ki so nekajkrat letno na pultih e prodajali svoje blago, dokonno opustela. Pristojni so sicer razmiljali, kako bi ji dali novo vsebino in nastalo je celo nekaj nartov za preureditev stavbe oziroma postavitev novega objekta, a so do letos ostajali zgolj na papirju, nekateri zaradi pomanjkanja volje in denarja, drugi zaradi veinskega mnenja stroke, da je v srediu mesta treba ohraniti kakovostno arhitekturo, kakrno predstavlja zgradba, ki je nastala v obdobju preraanja ustaljenih oblikovalskih izhodi v slovenskem stavbarstvu. Z gradbino ograjo, ki je zrastla okoli nekdanje in prihodnje pokrite trnice, Likovni salon stopa v nov ivljenjski krog. Kaken, pa bo kot vedno pokazala prihodnost. Opomba: iskreno se zahvaljujem vsem, ki so mi z informacijami priskoili na pomo pri iskanju podatkov: Borutu Hoevarju, Marjeti Rupnik, Mihu Papiu, Joetu Gombocu, Sau Bialu, Branetu in Andreju Kverhu, Meti Kamek, Ivanu Devjaku in Antonu Knavsu s soprogama, druini Derenda ter Upravni enoti Koevje. 21

Sovjetski Lunohod-1

in njegov koevski naslednik (foto: Joe Primc, Dolenjski list)

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

KOLUMNA
Asfaltna krpanka Prvi arki pomladnega sonca so tudi mene, zakrnjenega zimskega zapekarja, zvabili na plano in sem se opremljen s fotoaparatom podal malce naokrog. V objektiv sem hotel loviti prve popke in brsteo naravo, a kaj, ko mi je v oko najprej padla spodnja podoba.

Asfaltna krpanka

mi nikakor ni uspelo.

eprav sem se na vso mo trudil ugotoviti, koliko razlinih slojev in kakovosti asfalta je na tem delu ceste,

Zaplat je enostavno preve, izzivam pa bralce k ugotovitvi. Za nagrado tistega, ki mu uspe preteti vse flike vsaj na deset priblino, popeljem na samo lokacijo, saj je le-to brda teko ugotoviti, ko pa je v Koevju takihle prizorov kar precej. Robert Kostadinoski

Nart sanacije zajema 51 % povrine gozdov Slovenije in vkljuuje povrine, kjer je potrebna sanitarna senja in ukrepi za obnovo in revitalizacijo pokodovanih gozdov. Nart sanacije gozdov pokodovanih v ledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014

Nart sanacije ledoloma je izdelan za gozdove, ki jih je med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 prizadel led. led je v kombinaciji s snegom in predhodnimi obilnimi padavinami, ki so dobro namoile in razmehale tla, povzroil obsene in raznolike pokodbe na pretenem delu slovenskih gozdov. Nepokodovani so ostali le gozdovi v Slovenskem primorju do nadmorske viine 500 m, na subpanonskem obmoju vzhodne Slovenije ter zgornje gorski gozdovi v pasu nad 1200 m n. v. Med bolj prizadeta obmoja sodijo gozdovi prehodu iz obalno-krakega v celinsko obmoje (okolica Postojne), na JZ obrobju ljubljanske kotline in na cerkljansko-idrijskem obmoju.

Nart sanacije opredeljuje koliino pokodovane lesne mase, ki jo je treba posekati. To so izruvana, odlomljena, prelomljena, mono nagnjena drevesa in drevesa z mono pokodovanimi kronjami (iglavci: ve kot 1/3 polomljene kronje; listavci: ve kot 60 %, v najbolj pokodovanih sestojih pa ve kot 80 % pokodovane kronje). Drevesa, ki so utrpela manje pokodbe od opisanih, bodo praviloma ostala v gozdnih sestojih in se regenerirala. Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), izdelani do 4. 4. 2014, ta koliina znaa 9,3 mio m3, od tega je ena tretjina iglavcev. Najve pokodovane lesne mase, predvidene za posek, je v GGO Ljubljana (2,4 mio m3), GGO Postojna (2,1 mio m3), GGO Tolmin (1,8 mio m3) in GGO Kranj (1,0 mio m3). Cilji sanacije gozdov so: zagotovitev varnosti pri delu v gozdu, zagoto-

vitev prevoznosti gozdnih prometnic in nujno potrebnega odpiranja gozdov z novimi gozdnimi prometnicami, prepreitev sekundarne kode na nepokodovanih drevesih zaradi podlubnikov in morebitnih drugih kodljivih organizmov, ohranitev kakovosti oziroma vrednosti pokodovanih vrednejih dreves, ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na pokodovanih obmojih, ohranitev zagotavljanja ekolokih in socialnih funkcij gozdov na pokodovanih obmojih.

Obnova pokodovanih gozdov (naravna in obnova s sajenjem oz. setvijo) je potrebna na priblino 13.800 ha (2 % pokodovanih gozdov). S sajenjem oziroma setvijo bo treba obnoviti skoraj 900 ha pokodovanih gozdov (6 % povrine gozdov za obnovo). Vrednost nartovanih del za sanacijo gozdov je ocenjena na 36,3 milijonov evrov.

Posek mono pokodovanih iglavcev (3,1 mio m3) je treba v im vejem obsegu zagotoviti do 15. 5. 2014, da se preprei namnoitev podlubnikov in posledino poveanje kodljivih posledic naravne ujme. Posek mono pokodovanih listavcev (6,2 mio m3) lahko poteka dalj asa. Zaradi velikega obsega dreves za posek ocenjujemo, da se bo posek mono pokodovanih iglavcev izvajal do pomladi 2015. Pretena koliina mono pokodovanih listavcev bo posekana do konca leta 2017.

koda v gozdovih, na gozdnih cestah in protipoarnih presekah v sistemu AJDA (elektronski centraliziran zajem in obdelava vlog okodovancev v naravnih nesreah) je izraunana na 214 mio EUR (50 % skupne kode zaradi ledoloma na stvareh).

Izvleek Narta sanacije gozdov pokodovanih v ledolomu od 30. januarja do 10. februarja 2014 je dostopen na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (http://www.zgs. si/). Zavod za gozdove Slovenije

Odrasli Koevci so se v mesecu marcu pri branju knjig e najbolj navduevali nad Amerianko Cheryl Strayed, publicistko, esejistko in novelistko, ki se je rodila 17. septembra leta 1968 v ZDA. Cheryl je leta 2012 zaslovela s knjigo z naslovom DIVJA, ki je bila doslej prevedena v 31 jezikov, v Hollywoodu pa so e tudi posneli film po tej knjigi. Pri 22 letih je izgubila mamo, druino

Naj knjigi meseca marca v Koevju

in sebe. V trenutkih brez upanja na sreno ivljenje je odla v samoto, kjer je hodila po nedotaknjenih gozdovih naravnih parkov in po indijanskih rezervatih Pacifike gorske pepoti zahodnega roba ZDA, ki se razteza od mehike meje v Kaliforniji pa vse tja do Kanade Na tej poti je spoznala, da je vredno iveti! Knjigo Divja anrsko ni lahko opredeliti; lahko je potopis, predvsem pa se v njej prepletajo spomini in osebne izpovedi. Predvsem pa je to knjiga o iskanju samega sebe To pa je tisto, kar je nagovorilo predvsem enske! Koevsko mladino pa so privlaile vse knjige mlade slovenske mladinske pisateljice, pesnice in pravljiarke Anje tefan, ki se je rodila 2. aprila 1969 v empetru pri Novi Gorici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je dotudirala slavistiko in anglistiko, leta 1999 pa je magistrirala e iz folkloristike.

tefanova deluje kot samostojna umetnica in raziskuje pripovedno izroilo. Objavlja v reviji Ciciban in Cicido. Za svoja dela je dvakrat prejela Levstikovo nagrado, prav tako dvakrat nagrado Ljubljana bere in drugo Sodeluje tudi v Lutkovnem gledaliu v Ljubljani. Franci Koncilija

22

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

Na jurjevo, 24. aprila 1924, se je v Ribnici rodila raziskovalka slovenskega pesemskega izroila dr. Zmaga Kumer. Njeno celotno ivljenje in bivanje je bilo osmiljeno s pogledom v veno in neskonno. Napolnjeno je bilo z veseljem do dela in z ljubeznijo do domovine, ki jo je kot v evropskem prostoru uveljavljena raziskovalka obogatila z raziskovalnimi prievanji o pesemski govorici slovenskih malih ljudi, ljudi na podeelju. Temu vodilu je bil zavezan ves njen raziskovalni opus, ki se je izrisoval med mestom in podeeljem, med Ribnico in Koevjem, kjer je kot maturantka zakljuila gimnazijo. Dr. Zmaga Kumer je v Ljubljani tudirala slavistiko, po diplomi pa je nadaljevala e tudij na folklorno-zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo. e med tudijem se je posveala vsem podrojem etnomuzikologije, s posebnim poudarkom pa prav slovenskim pripovednim pesmim. Leta 1955 je doktorirala, svoje delo pa je naslovila Slovenske prireditve srednjeveke boine pesmi (Puer natus in Betlehem). ZNANSTVENI PRISTOP KOT ODNOS DO IZROILA TUDIJ

Osebnost meseca 90-letnica rojstva dr. Zmage Kumer

zbirka kolednic, ljudski misijon, prikaz folkloristinih svatovskih pesmi, mrlike pesmi itd. Kot nekaken vrhunec njenega ustvarjanja pa sta bili odmevni pesmarici slovenskih ljudskih pesmi Eno si zapojmo in zgoenka o Ribniki dolini, ki jo je poimenovala Od Ribnice do Rakitnice. V vseh njenih delih je dr. Zmaga Kumer skuala na izrpen, vendar hkrati tudi poljuben nain pribliati slovensko pesemsko dediino tudi tistim, ki se z ljudsko pesmijo ukvarjajo ljubiteljsko. Pa to e ni vse! Na podlagi obsenega zbranega gradiva je opisala in opredelila tudi ljudske intrumente in jih razvrstila po mednarodni kvalifikaciji. Tako je nastalo tudi njeno izvrstno delo, ki ga je poimenovala Slovenska ljudska glasbila in godci na Slovenskem (1983). Tako je bila dr. Kumerjeva prepoznavna tudi v iri Evropi, kjer je bila lanica razlinih mednarodnih urednikih odborov in raziskovalnih skupin ZAKLJUEK

V razsenosti raziskovalnega obzorja glasbenega narodopisja je dr. Zmaga Kumer ljudsko pesem prepoznavala kot odsev nepokvarjene duevne pokrajine preprostih ljudi. Pri tem se je opirala tudi na svoje predhodnike na tem podroju. To jo je spodbudilo, da je bila zasluna za zaetek izhajanja zbirke Slovenske ljudske pesmi, kot znanstveno-kritine izdaje vseh do takrat znanih slovenskih ljudskih pesmi. Odnos dr. Zmage Kumer do izroila je bil nadvse spotljiv, saj je ivela in ustvarjala v asu, ki sta ga simbolno zaznamovala iskanje Lepe Vide in sledenje maginim zvokom belokranjskih kresnic. e posebej je zanimivo, da je pogledu na ljudsko pesem dodala e razna druga podroja ivljenja iz preteklosti in sedanjosti. Tako je kmalu nastala njena antologijsko zasnovana monografija Pesem slovenske deele(1975), kasneje pa je izdala e delo Ljudska glasbila med reetarji in lonarji v Ribniki dolini, ki ga je v celoti posvetila svoji rodni dolini. Posebno pozornost pa je v svojem ustvarjalnem opusu posveala Koroki, kamor je zahajala vse do svoje smrti. e posebej rada je zbirala gradivo v Ziljski dolini. Ziljane je ovekoveila z izdajo zbirk Ljudske pesmi Koroke z upodobitvijo pesmi posaminih dolin, kot so Kanalska, Ziljska, dolina Ro, Podjuna itd. Ko se je dr. Zmaga Kumer z upokojitvijo odmaknila od terenskega dela in raziskovanja, je zaela z monografsko zaokroenimi prikazi pesemskih izroil. Tako so nastale tevilne zbirke slovenskih ljudskih pesmi o Mariji, pa zbirka o vojaini in vojskovanju, KAJ VSE JE E USTVARILA?

(vir: Mohorjev koledar 1995 in Communio ivljenje dr. Zmage Kumer je bilo eno t. 1/2014) samo raziskovanje in raziskovalni prostori Franci Koncilija so bili njeno drugo domovanje. Tako je leta 1992 prejela DR. ZMAGA KUMER Herderjevo nagrado, mednarodno priznanje za njeno delo, leta 24. APRIL 192427. DECEMBER 2008 1995 pa je postala tudi astna lanica ZRC SAZU! Za ivljenjsko delo z najvijim priznanjem je bila leta 1983 nagrajena z redom dela z zlatim vencem, leta 1998 pa je prejela tudi Zoisovo nagrado, kasneje pa e trekljevo in Murkovo priznanje. Poleg vseh imenitnih nagrad pa je bila dr. Zmaga Kumer e najbolj vesela, ko je leta 1992 postala astna obanka obine Ribnice! Osebno pa so ji e najve pomenili odzivi preprostih ljudi, ki so jo poznali s terena, pa z radijskih oddaj ter tevilnih predavanj in strokovnih sreanj. Dr. Zmaga Kumer je bila tista raziskovalka, ki je slovensko ljudsko pesem povezovala
Ko smo lani v Glasbenonarodopisnem intitutu ZRC SAZU zaeli premiljevati, kako bi s simpozijem praznovali 75-letnico intituta, smo eleli preveriti, kje v vedi smo in kako se je naa folkloristika razvijala skoz as. Z nartovanim simpozijem smo eleli poastiti tudi 85-letnico rojstva dr. Zmage Kumer, ki je vse svoje ivljenje posvetila folklori in je ve kot tirideset let delala v Glasbenonarodopisnem intitutu. Za temo simpozija smo si izbrali kar naslov njene, pred desetletji izile knjiice Kam bi s to folkloro? Nihe pa takrat ni slutil, da nas bo dr. Kumrova e pred praznovanjem zapustila. Umrla je decembra 2008 v Gornjem Gradu, kamor se je umaknila pred nekaj leti. Glede na njeno dolgoletno delo
325

z uresnievanjem stoletnih sanj o slovenski samostojnosti. Verjela je vanjo, tako kot je verjela v mo izroila, ki mu je posvetila vse svoje ivljenje Svoje zadnje mesece ivljenja je preivljala v domu starejih obanov v Gornjem Gradu. Tu je v tihoti osmiljala svojo predanost eshatolokim razsenostim bivanja, v mislih pa se je pogosto vraala tudi v dolino svojega otrotva, v rodno Ribnico, kjer so ji v spomin na njeno bogato in pomembno kulturno dediino pred leti uredili spominsko sobo. Dr. Zmaga Kumer je umrla na janevo, 27. decembra leta 2008.

Traditi381_ok.indd 325

29.9.2009 8:25:58 april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP 23

NOVICE IZ OBINE KOEVJE

Obina Koevje je ena od tistih obin, ki se je prostovoljno zavezala k dodatnemu poveanju energetske uinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije na svojem obmoju.

upan Obine Koevje podpisal Konvencijo upanov

rezultatov osnovne evidence emisij se identificirajo najustrezneja podroja ukrepanja in prilonosti za doseganje zmanjanja emisij CO2. Obinski svet Obine Koevje je 12. decembra 2013 izglasoval upanu pooblastilo za podpis pristopnega obrazca, ki ga je upan, dr. Vladimir Prebili, 31. marca 2014 slavnostno podpisal. Dogodka so se poleg upana Obine Koevje udeleili tudi prijateljski upani sosednjih obin Ribnica, Loki Potok in Sodraica, dr. Henrik Gjerke, Intitut ZRMK, svetnik OS Vinko Zajec ter tevilni obani in obanke Obine Koevje. Sam dogodek ob podpisu konvencije je bil sestavljen iz treh predstavitev, med katerimi je najprej delovanje na obmoju obine Koevje predstavil Marko Piri iz Energetske pisarne Koevje. V drugem delu se je predstavilo podjetje Energetske prenove, ki je na kratek in jasen nain javnosti predstavilo sanacijo vestanovanjskih stavb v zasebnem sektorju. Kot tretji je pred mikrofon stopil Nejc Zemljak, ki je podrobno opisal energetske prenove, narejene na javnih stavbah v preteklem letu ter narte v letonjem. Pred samim podpisom je besedo prevzel dr. Henrik Gjerke, ki je celostno zaokroil tenje, smele narte in ambiciozne poglede trajnostnega razvoja v Obini Koevje. Doc. dr. Henrik Gjerke, Intitut ZRMK, je tudi podrobneje predstavil Konvencijo upanov, s kate-

upan, dr. Vladimir Prebili, podpisnik Konvencije upanov Slavnostni podpis Konvencije upanov je bil dogodek, namenjen pobudi Evropske komisije Konvencija upanov in pomeni, da se je Obina Koevje na evropskem nivoju pridruila 5.179 obinam in postala ena od 23 slovenskih obin, katerih upani so sprejeli zavezo, da pripravijo Akcijski nart za trajnostno energijo (SEAP Sustainable energy action plan). To je kljuni dokument, v katerem se doloi, kako namerava obina dosei zmanjanje CO2 do leta 2020. Na podlagi

ro je Obina Koevje postala lanica zveze evropskih trajnostno najnaprednejih lokalnih skupnosti, s ciljem svojo politino zavezo preoblikovati v celovito strategijo s konkretnimi ukrepi in projekti. S tem ima prilonost, da si odpre nov razvojni potencial in dodatne monosti. Na podlagi strategije si obina izdela prioritete, posodobi nart razvojnih programov in pripravi projekte, za katere lahko nato uspeno kandidira na razpisih. Rezultat vseh teh aktivnosti so pozitivni okoljski in finanni uinki, ne samo za obinsko blagajno, ampak tudi za obane in lokalno gospodarstvo.

Slavnostnega podpisa so se udeleili upani sosednjih obin, svetnik Obinskega sveta, dr. Henrik Gjerke in tevilnih obani Obine Koevje

Predstavniki Dravnega sveta RS na obisku v Koevju

V okviru gostovanja na regionalnih in lokalnih radijskih postajah s statusom posebnega pomena so bili predstavniki Dravnega sveta v torek, 25. marca, na obisku v Koevju. Predsednik DS Mitja Bervar, sekretar DS Marjan Mauec ter dravna svetnika Duan Strnad in Milo Pohole so se najprej na sedeu Obine Koevje sreali z upanom, dr. Vladimirjem Prebiliem. Ta jih je izrpno seznanil z razmerami v koevski obini in tevilnimi uspenimi e izvedenimi projekti. Predstavil je tudi smele narte za razvoj obine. Izrazito je opozoril na teave zaradi slabe cestne povezave z osrednjim delom drave in na e vedno nereeno vpraanje eleznice. Sogovorniki so precej pozornosti namenili aktualni temi regionalizacije Slovenije in s tem povezanim razvojnim monostim. Po sprejemu na Obini Koevje so si gostje v spremstvu upanadr. Prebilia ogledali e Pokrajinski muzej Koevje in dvorano, v kateri je od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda, prvo neposredno izvoljeno predstavnitvo okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno. Predsednik DS Bervar ter dravna svetnika Strnad in Pohole so nato gostovali v radijski oddaji Iz drugega doma Dravni svet na obisku na radijski postaji Univox, kjer so se v polurni oddaji dotaknili tevilnih tem. Med drugim so govorili o aktualnih temah z dela Dravnega sve24

OBVESTILO OBINE KOEVJE

Obina Koevje in upan obveata drutva s sedeem v Obini Koevje, da imajo v okviru pogodbe z mediji, ki jo je podpisala Obina Koevje, monost oglaevati svoje dogodke in prireditve. Obina Koevje je podpisala pogodbo o oglaevanju z dvema medijema, zato lahko o svojih aktivnostih obveate obanke in obane Obine Koevje prek lokalnega radia Univox ter spletne televizije TV Koevje. Na radiju Univox vsakemu drutvu pripada meseno pet objav branih obvestil, na TV Koevje pa meseno pet dni oglaevanja v Koledarju Dogodkov. Seveda pa je vsem drutvom in javnim zavodom na voljo tudi spletna stran Obine Koevje www.kocevje. si ter facebook profil www.facebook.com/kocevje. upan Obine Koevje vsem drutvom eli uspeno delo!

VIR TV KOEVJE Sprejem predsednika in svetnikov Dravnega sveta pri upanu Obine Koevje dr. Vladimirju Prebiliu ta, o vpraanjih razvoja obin, o nezaposlenosti mladih in pomenu projekta vzpostavitve pokrajin v Sloveniji.

Svetniki Obinskega sveta Obine Koevje do zdaj nikoli niso imeli monosti, da bi v okviru pogodbe, ki jo je imela obina sklenjeno z mediji, sodelovali pri kateremkoli mediju. Tenje po tem so se pojavile e davno, v asu upanovanja bivega dolgoletnega upana, vendar niso bile nikoli usliane. Z letonjim podpisom pogodbe z mediji pa se je to spremenilo. Upotevajo naela demokra-

cije, se je svetnikom OS uredila monost predstavitve njihovih mnenj in stali. Tako boste svetnike lahko na radiju Univox posluali v oddaji karje in platno 16. aprila, 21. maja, 18. junija, 19. novembra in 17. decembra, na spletni televiziji TV Koevje pa boste oddajo Svetnike minute lahko gledali 23. aprila, 25. junija, 26. novembra in 24. decembra.

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

Naronik objave: Obina Koevje

Prvi v zgodovini Obine Koevje svetniki dobili monost za svojo radijsko in televizijsko oddajo

Obina Koevje je pred letom in pol na sofinanciranje Energetske sanacije javnih stavb prijavila pet objektov in kar tiri dobila odobrene, in sicer Osnovno olo Mirka Braia, Osnovno olo Ljuba ercerja, Osnovno olo Zbora odposlancev ter Vrtec Ostrek. Poleg imenovanih tirih je avgusta lani na drugem javnem razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor Energetska sanacija javnih stavb prejela e sklepa o pridobitvi sredstev za sanacijo Vrtca Mojca (Stara Cerkev) v viini 40.775,15 EUR in Vrtca Narcisa (Koevska Reka) v viini 40.527,11 EUR.

Obina Koevje uspena pri pridobivanju dravnih sredstev za sanacijo javnih stavb
Tudi obe pogoreli oli, Srednja ola Koevje, ki je vrata odprla te dni, in O Stara Cerkev, ki bo uence sprejela ob zaetku novega olskega leta letos, bosta sanirani z upotevanjem naela energetske uinkovitosti in obnovljivih virov energije.

komerno ogreta, poleti pa hladneja. e vzamemo v obzir, da gre pri do zdaj obnovljenih objektih za javne objekte, ki delujejo pod polno obremenjenostjo, uporabljajo pa jih nai najmlaji, je ta vidik e toliko pomembneji. 4. Obnovljeni objekti prispevajo k bolji vizualni podobi mesta. Lepi videz spodbuja vse prebivalce k podobnemu ukrepanju in izboljuje podobo mesta.

Ena od lepih stavb Koevja po prenovi smo lahko nanjo znova ponosni Zakaj so energetske sanacije javnih stavb dobra stvar? 1. Z izvedbo energetske sanacije ustvarjamo prihranke, ki se neposredno poznajo na proraunu. Naslednja leta zato obini ostaja ve denarja, ki ga lahko nameni za druge projekte. Tako so energetske sanacije ena od redkih javnih investicij, ki ima pozitivne finanne uinke. 2. Zmanjanje porabe energije ter menjava virov energije z obnovljivimi (biomasa) pozitivno prispevata k manjemu onesnaevanju okolja, nijemu ogljinemu odtisu ter pomeni korak proti energetsko samozadostni obini. 3. Z obnovo objektov se ustvari prijetneje bivalno okolje v vseh letnih asih. Stavba je pozimi bolj ena-

Vrtec Ostrek s popolnoma novo podobo 5. In zadnje, ampak ne najmanj pomembno; projekti energetske sanacije so idealni projekti za zagon gospodarstva, saj gre za kompleksne projekte iz razlinih podroij (stavbno pohitvo, fasaderstvo, strojne instalacije ). e pomembneje pa je, da so taki projekti idealni za lokalno gospodarstvo, saj je nabor usposobljenih izvajalcev velik. Avtoceste ali hidroelektrarne ne more graditi majhno lokalno podjetje, usposobljenih izvajalcev za energetske sanacije pa je ogromno, med njimi so majhna podjetja in samostojni podjetniki.

Obnovljena in sanirana, leta 1927 leta zgrajena, O Ljuba ercerja Brez dvoma je Obina Koevje najuspeneja obina pri pridobivanju tovrstnih sredstev v Sloveniji. Dela na treh objektih Vrtec, O Ljuba ercerja in O Mirka Braia so se v preteklem letu zakljuila, ta trenutek se zaenjajo dela na O Zbora odposlancev v Gaju, ez poletje pa e na obeh vrtcih. Do novega olskega leta bodo vse omenjene stavbe sanirane in prenovljene.

Obina Koevje s partnerji pridobila enega od treh projektov LIFE v Sloveniji

Ohranjanje obmoij Natura 2000 Koevsko LIFE KOEVSKO
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je za sofinanciranje iz programa LIFE+ v letu 2013 prejelo 34 projektnih predlogov in jih posredovalo Evropski komisiji. Po zakljuenem devetmesenem postopku ocenjevanja in izbora je Evropska komisija 25. marca letos za sofinanciranje potrdila tri slovenske projekte, dokonno pa je seznam projektov za sofinanciranje 7. aprila potrdil e odbor LIFE. Sredstva LIFE bodo pridobili trije slovenski projekti, med njimi tudi Ohranjanje Natura 2000 obmoij na Koevskem - LIFE KOEVSKO, ki ga je prijavila Obina Koevje s partnerji. Projekt je skupno vreden 2.270.013 EUR, od tega je 1.135.006 EUR sredstev iz programa LIFE+, MKO pa bo prispeval 681.004 EUR oz. 30 % projektne vrednosti. Projektna prijava LIFE KOEVSKO je projekt, ki celovito obravnava aktivno varstvo obmoij Natura 2000 Koevsko ob upotevanju ostalih dveh komponent trajnostnega razvoja. K projektu je kot vodilni partner pristopila obina Koevje, partnerji projekta pa so Zavod za gozdove Slovenije, Zavod RS za varstvo narave in Ljudska univerza Koevje. Koevsko je najbolj bogato gozdnato obmoje Natura 2000 v Sloveniji, vendar poleg gozdov zajema e bogat podzemni habitat z domovanjem loveke ribice kot glavnim indikatorjem iste podzemne vode. V projektu je glavni cilj izvedba konkretnih naravovarstvenih akcij v gozdovih za mono ogroene gozdne ptice (divji petelin, gozdni jereb, triprsti detelj in belohrbti detelj), za edini par orla belorepca na Koevskem v Koevski reki in v podzemlju za varstvo podzemnega habitatnega tipa ter loveke ribice ter s tem tudi ohranjanje vodnih virov v jamah. V procesu izvedbe teh projektov elimo dosei tudi razvojni konsenz obmoja s im irim naborom delenikov. Za potrebe aktivnega varstva gozdne biodiverzitete

bomo na demonstrativni nain preizkusili ukrepe kot so vzpostavitev ekocelic z ukrepanjem v obliki posek z in brez ograde, vpeljali mehanizem zakupov zasebnih gozdnih povrin za namene vzpostavitve ekocelic za vsaj 20 let, preizkusili bomo nove metode redenja in vzpostavitve mree habitatnega drevja. Na nekaterih

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

25

Naronik objave: Obina Koevje

kljunih delih bomo vzpostavili tudi poseben reim na gozdnih cestah. Za namene varstva gnezda in prehranskega habitata orla belorepca v Koevski reki bomo vzpostavili reim obiskovanja na ribikem rezervatu z obiskovalno infrastrukturo, opazovalnim stolpom, urejenim info-centrom in nadzornim centrom v blinjem objektu. Varstva podzemnega habitata se bomo najprej lotili z analizami kvalitete podzemne vode, prisotnosti lovekih ribic in drugih analiz (poudarek na stanju onesnaenosti) v vnaprej izbranih jamah. V konkretnih akcijah ohranjanja bomo izvedli ienje vsaj dveh onesnaenih jam, ki predstavljata vodni vir, vzpostavitve nadzornega sistema in nakup zemlji in prepreitve dostopa do jam, ki so predmet ponavljajoega onesnaevanja. S temi akcijami bomo izboljali stanje podzemnih vodnih virov in monosti poveanja populacije loveke ribice. V vse aktivnosti projekta bo povabljen iri krog delenikov iz lokalne, regijske in dravne ravni, da bomo lahko zagotovili usklajene in trajne reitve, ki bodo v sozvoju z ekonomskimi, socialnimi in ekolokimi vidiki razvoja Koevskega z Obkolpjem. Projekt LIFE Koevsko je prvi izmed serije projektov, ki bo skual v regijo umestiti princip razvoja z naravo temeljeega na lovekih in naravnih potencialih obmoja.

VRT IN PREHRANA

Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov konnemu potroniku na trnici

dajo mesa. To pomeni, da mora biti tudi prostor, kjer se meso obdeluje, registriran na UVHVVR. Pri prevozu od doma do trnice morajo biti zagotovljeni pogoji hlajenja sveega mesa do +7 C prevozno sredstvo s hladilnico. Tudi na trnici je treba zagotavljati stalno hladno verigo, prevozno sredstvo, s katerim se meso prevaa do trnice, mora biti registrirano na UVHVVR, meso pa mora biti e razkosano in razrezano na prodajne kose, na trnici manipulacija z mesom ni dovoljena. b. Prodaja surovega mleka e kmetija prodaja surovo mleko na trnici, mora biti registrirana in vpisana v REGISTER OBRATOV ZA PROIZVODNJO IVIL IVALSKEGA IZVORA kot PRIMARNI PRIDELOVALEC MLEKA ter imeti letne kvote za neposredno prodajo. Ko gre za prevoz mleka do trnice, je treba izpolnjevati e zahteve Uredbe (ES) t. 852/2004, ki se nanaajo na zahteve za premine in/ali zaasne obrate (kot so sejemski otori, trne stojnice, premina prodajna vozila ), in vse posebne zahteve, doloene za posamezno vrsto ivil iz Uredbe 853/2004/ES. Surovo mleko za neposredno prodajo mora izpolnjevati merila za neposredno prodajo. Glede na vrsto surovega mleka: skupno tevilo mikroorganizmov, tevilo somatskih celic, v skladu z Uredbo ES 2073/2005 in dnevno koliino prodanega mleka je treba imeti e analize na prisotnost koagulaz, pozitivne stafilokoke in Lysterio monocytogenes. Splone zahteve glede prostorov in opreme: - molzna oprema in prostori, kjer se mleko skladii, obdeluje ali ohlajuje, morajo biti locirani tako, da se preprei kontaminacija mleka, ki izhaja iz zemlje, zraka, vode, krme, gnojil, zdravil, fitofarmacevtskih sredstev - povrine opreme, ki prihaja v stik z mlekom (posode, cisterne itd., namenjene za zbiranje in transport mleka), morajo biti vzdrevane, se z lahkoto istiti in po potrebi dezinficirati - vsaj enkrat na dan je treba posodo, ki se uporablja za prevoz surovega mleka, oistiti in razkuiti - e se mleko v dveh urah po moli ne odda konnemu potroniku, ga je treba hladiti na 68 C - prostori za skladienje mleka morajo biti zaiteni pred mresom in prostorsko loeni od prostorov, v katerih se nahajajo ivali - oseba, ki vri molo, mora skrbeti za osebno higieno Mleko, v kolikor je namenjeno za neposredno uivanje, mora biti oznaeno z napisom surovo mleko. Za vsako posodo, v kateri se vri prevoz mleka, je treba pridobiti izjavo proizvajalca, da je posoda uporabna za ivila. Ker gre za prevoz surovega mleka, je smiselno, da se na embalao, v kateri se mlekodostavlja,napie, da ga je pred uporabo treba termino obdelati. Zagotovljene morajo biti temperature, ki so predpisane za vzdrevanje hladne verige. Nosilec dejavnostimora imeti tovrstno dejavnost prevoz surovega mleka registrirano pri UVHVVR. c. Prodaja jajc e se prodaja jajca na trnici in je na kmetiji manj kot 50 kokoi nesnic, je potreben vpis v REGISTER OBRATOV PRIMARNE PRIDELAVE IVIL IVALSKEGA IZVORA. e pa je na kmetiji ve kot 50 kokoi in se jajca prodajajo na trnici, je poleg tega potreben e vpis v REGISTER OBJEKTOV ZA REJO KOKOI NESNIC

Oddelek za kmetijsko svetovanje Celovka cesta 135, 1000 Ljubljana Tel.: 01 5130 710, Faks: 01 513 07 41 E-naslov: barbara.lapuh@lj.kgzs.si Trenje kmetijskih pridelkov in izdelkov se je v zadnjih letih mono razmahnilo. Prodaja osnovne kmetijske proizvodnje doma ali na trnici (zelenjava, sadje, ita, zelia ) je e od nekdaj ustaljena praksa, predelani kmetijski proizvodi pa si postopno tudi utirajo pot do kupca. Vedno veje je povpraevanje potronika po domai, v istem okolju pridelani, zdravi in svei hrani, zato se tudi vedno bolj obraa neposredno na proizvajalca. e posebej mono je poraslo povpraevanje po razlinih predelanih kmetijskih proizvodih (suhomesnati izdelki, mleni izdelki, suho sadje, domai pekarski proizvodi, predelana zelenjava ), zato se je poveala tudi ponudba teh ivil. Kmetija (obrat), ki tri kmetijske pridelke in izdelke konnemu potroniku, mora prvenstveno upotevati tako smernice dobre kmetijske kot dobre higienske prakse, zadostiti pa je treba e nekaterim zahtevam. Prodaja na trnici je obiajno dnevna. Prednost te prodaje je, da si kmetija pridobi stalne stranke. Za pravila prodaje pa se je treba dogovoriti z upravitelji trnice, ki imajo dogovorjen trni red. A. NEPOSREDNA PRODAJA OSNOVNIH KMETIJSKIH PRIDELKOV 1. ivila rastlinskega izvora Vsaka kmetija, ki prodaja svoje kmetijske pridelke neposredno konnemu potroniku na domu, na trnici, prodaja npr. restavracijam, gostilnam, olam, vrtcem , se mora EVIDENTIRATI na MKO. e pa ivila oddaja v distribucijske verige (trgovske verige ali posrednikom nasploh, zadruge ali odkupne postaje, ivilskopredelovalni industriji ali oddajo v mlin ), se mora REGISTRIRATI. Skupni obrazec za registracijo in evidentiranje obratov je REGISTRACIJA OBRATOV PRIMARNIH PROIZVAJALCEV IVIL IN KRME RASTLINSKEGA IZVORA, REGISTRACIJA OBRATOV NOSILCEV DEJAVNOSTI NA PODROJU KRME, IZJAVA PROIZVAJALCEV KRME. V primeru prodaje in pakiranja krompirja je potreben vpis v evidenco FITOREGISTRA. Sadilni material (sadike), se vpie v SEMENSKI in FITOSANITARNI REGISTER. Sadike pa potrebujejo e POTNI LIST. VSE REGISTRACIJE je treba prijaviti na MKO Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Obmoni urad Ljubljana, Dunajska 22, Ljubljana. 2. ivila ivalskega izvora a. Prodaja sveega mesa na trnici? DA, lahko se prodaja brez registracije dopolnilne dejavnosti, e so bile ivali zaklane v odobrenem obratu in se kmet registrira na UVHVVR za razsek, konfekcioniranje in pro26

(vloga na UVHVVR), ki dodeli obratu registrsko tevilko hleva, ki je hkrati tudi oznaka proizvajalca na jajcih. V tem primeru: - mora imeti rejec odobren PAKIRNI CENTER ali pa mora razvranje po kakovosti in masi opraviti uslunostno drug pakirni center - jajca morajo biti oznaena, se pravi igosana - izvajati je treba monitoring na salmonelo - jajca morajo biti oznaena z oznako (kodo) proizvajalca, ki jo hlev dobi ob registraciji Poleg tega, da so jajca oznaena, pa morajo biti razvrena tudi po kakovosti in masi. Kmetje, ki so obdavene po katastrskem dohodku, osnovne kmetijske proizvode (zelenjava, sadje, mleko, meso ) prodajajo brez raunov in nimajo drugih dajatev. Kar pa ne velja za kmete, ki so vkljueni v sistem DDV ali za svojo kmetijo vodijo knjigovodstvo, po katerem so obdaveni. Izdati morajo raun, in e so zavezanci, morajo DDV tudi obraunati. Prodaja lahko kateri koli druinski lan, ki je star vsaj 15 let ali zaposleni na kmetiji. Vsi kmetje v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo jamijo za zdravstveno ustreznost svojih pridelkov. Ekoloke kmetije in kmetije z integrirano pridelavo pa imajo stroje zahteve in so podvrene tudi kontroli. Vsi pridelki, ki jih kmet prodaja, morajo biti oznaeni z osnovnimi podatki in ceno na enoto (kg). Pridelki, ki so predhodno pakirani v vree ali zaboje, morajo biti oznaeni kot predpakirana ivila. Vsa embalaa mora biti zdravstveno ustrezna in primerna za ivila. B. NEPOSREDNA PRODAJA PREDELANIH KMETIJSKIH PRIDELKOV REGISTRACIJA DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Ko gre za predelavo osnovne kmetijske proizvodnje (predelava sadja, predelava zelenjave, izdelovanje suhomesnatih ali mlenih izdelkov, peka potic, peciva, kruha, izdelava testenin ), pa govorimo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Le-te so nadgradnja osnovni kmetijski dejavnosti, ki ji s predelavo dodamo vrednost, doseemo lahko vijo ceno in imamo vejo monost prodaje. Pri prodaji na trnici morajo biti izdelki oznaeni z etiketo (deklaracijo), na kateri so napisane vse predpisane oznabe za predpakirano ivilo ali ivilo, ki ni predpakirano. Vse predelave je treba registrirati na upravni enoti (UE), jih istoasno prijaviti na DURS in AJPES ter priglasiti dejavnost na MKO. Pri kakrnikoli obliki prodaje dopolnilne dejavnosti (doma na kmetiji, na trnici, na stojnicah ob priliki lokalnih prireditev, prodaji razlinim posrednikom ) mora nosilec dejavnosti obvezno izdati raun, zaenkrat je to lahko e klasien paragonski blok, ki ga kupimo v knjigarni. Svetovalka koordinatorka za kmeko druino in dopolnilne dejavnosti: Barbara Lapuh, univ. dipl. in. kmet.

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

PORT IN REKREACIJA

Konec marca je v Zadru potekal 3. OTP masters, na katerem je sodelovalo okoli 600 koarkarskih veteranov in veterank iz 22 evropskih drav in Izraela. Zagotovo je to za evropskimi in svetovnimi prvenstvi eden najkakovostnejih turnirjev, na katerem je igralo kar 60 nekdanjih reprezentantov. Na parketu smo videli mojstrovine Dorona Jamchija, Dina Rae, Sreka Jaria, Slavka Kotnika, Julije Kirilenko, Zane Rozite ter e mnogo drugih legend evropske koarke.

Na velikem koarkarskem mednarodnem turnirju v Zadru kar dve veteranski ekipi iz Koevja
igro zadovoljili, saj v nobenem trenutku niso bili nadigrani. Tudi nepopolna klop je bila morda vzrok za skromneji doseek. To so e dokazali z odlinim nastopom na lanskem Oktoberfest turnirju v Mnchnu, kjer so celo osvojili prvo mesto.

SLO Koevje 55 Veterani Lesdoga so enkrat zmagali ter dvakrat izgubili v zelo moni konkurenci +40. al so imeli na obeh tekmah nekaj kritinih minut, vendar pa so s prikazano

V kategoriji +50 je pa je nastopila e druga ekipa iz Koevja, v kateri igra veliko igralcev iz drugih krajev Slovenije. Priakovanja so bila velika, saj je ekipa lani na SP v Griji odigrala odlino in osvojila medaljo. Tokrat so slabe odigrali visoki igralci, ki so bili vedno bolji del ekipe. V Zadru je ekipa tudi prvi zaigrala skupaj v letonjem letu, manjkalo pa je tudi nekaj igralcev. Premagali so Labud iz Zagreba, slabe je bila odigrana tekma proti zelo monemu Beogradu. al pa so v zadnji tekmi Koevarji klonili proti svetovni selekciji Fimbe, za katero so igrali nekdanji italijanski in brazilski reprezentantje, tako da z napredovanjem ni bilo ni. Koevarji so bili najstareja ekipa med 54 udeleenimi ekipami. e v aprilu pa zanejo s pripravami za EP na ekem koncem meseca junija.

Lesdog Koevje med igro hotelih na Boriku. Posebno zadovoljstvo vseh pa je bilo igranje v C Kreimir oi v kompleksu, ki ga sestavlja ena veja dvorana za 9000 gledalcev ter tiri manje.

V Zadru je bil soasno tudi kongres FIMBE, svetovne veteranske koarkarske organizacije. V razgovoru z njenim predsednikom Rubenom Lamasom, Argentinec je bil v oktobru tudi na krajem obisku v Koevju, bo Zadar naslednje leto organiziral svetovno veteransko ligo, nato pa najverjetneje v prihodnjih letih e EP ali SP. B. D.

Turnir v Zadru je bil odlino organiziran, zadovoljni so bili vsi udeleenci, tako z igralnimi pogoji kakor z namestitvijo v odlinih

Odzivi so objavljeni na podlagi pravice do odgovora na objavljeno informacijo v skladu z 42. lenom Zakona o medijih (Uradni list, RS, t. 110/2006). Odzive ne lektoriramo.

Popravek oz. pojasnilo k prispevku Upokojenci, pozor!, avtorja Francija Koncilija, objavljenega v Utripu marca 2014. Besedilo: Znesek, ki ga na tej osnovi prejmejo upokojenci je 530.44 EUR za samsko osebo. Ta denar nakae pristojni center za socialno delo

osebe (530,44 EUR) ali druine, razen v primeru naravne nesree ali vije sile. Za kritje izrednih strokov nastalih zaradi naravne nesree ali vije sile se lahko e dodatno dodeli izredna denarna pomo, v viini treh minimalnih dohodkov.

Pojasnilo k besedilu: Viina izredne denarne socialne pomoi meseno ne sme presegati viine enega minimalnega dohodka samske osebe (265,22 EUR ) ali viine enega minimalnega dohodka druine. Letna viina izredne denarne pomoi ne sme presegati viine dveh minimalnih dohodkov samske

Pravica se financira iz prorauna Republike Slovenije. Izplaevalec pravice je pristojno ministrstvo. Besedilo: V kolikor centru rauna ne predloite, ne boste nikoli ve prejeli kakrne koli druge pomoi! Pojasnilo k besedilu: Upravienec do izredne denarne socialne pomoi je dolan prejeto pomo porabiti za namen za kate-

rega mu je bila dodeljena v roku 30 dni po prejetju pomoi. Dokazila o porabi sredstev je dolan predloiti pristojnemu centru za socialno delo v roku 45 dni po prejetju izredne denarne socialne pomoi. e upravienec tega ne stori ali pa se iz dokazil ugotovi, da pomo ni bila namensko porabljena ali ni bila porabljena v roku, ni upravien do izredne denarne socialne pomoi 14 mesecev po njenem prejemu. Naj omenimo tudi to, da je za pridobitev pravice potrebno izpolnjevati zakonsko doloene pogoje. Center za socialno delo Ribnica

SMEH JE POL ZDRAVJA

Po dolgem asu se sreata stara prijatelja in znanca, pa ree eden: e dolgo te nisem videl. Ali si se konno oenil ali pa si e zmeraj sam kuha in pere? Oboje, odvrne znanec!

Na sodiu se je moral zagovarjati Janez, ker je ugovarjal in grdo jezikal policistu, ki ga je oglobil. Sodnik mu ree: Za ta prekrek boste plaali 500 evrov kazni! Imate kaj za pripomniti? Janez odvrne: Imam, in to zelo veliko, ampak pri teh cenah bom raje tiho!

UTRIP lahko prebirate tudi na spletni strani: http://www.scribd.com/ noviutrip

27

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

PODJETNIKI PESKOVNIK
S pomladjo prihaja lepe vreme in prijazneje temperature. To pa je tudi as motoristov in kolesarjev v cestnem prometu. Tako motoristom in kolesarjem policisti svetujemo, da naj predvsem v zaetku sezone hitrost in nain vonje prilagodijo svojim trenutnim sposobnostim in kondiciji. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi stanju in razmeram na voziu. Zaradi zime je lahko na voziu veliko udarnih jam in peska. Vozie je lahko v sennih legah zjutraj e vedno tudi poledenelo. Motoristi in kolesarji spadajo med ranljiveje udeleence v prometu. Zaradi tega moramo motoristi in kolesarji SAMI dobro poskrbeti za svojo varnost. Policisti Policijske postaje Koevje bi radi delili nekaj koristnih nasvetov za varnejo udelebo v cestnem prometu. Voznikom motornih koles in koles z motorjem svetujemo: Pri vonji dosledno uporabljajte zaitno motoristino elado. Motorno kolo je ozko, zato vas pri veji hitrosti drugi udeleenci v prometu hitro lahko spregledajo. Naj bo vaa hitrost primerna okoliinam, da vas bodo drugi pravoasno opazili , vi pa njih. Na motornem kolesu imejte vedno prigane lui. Pri vonji skozi levi ovinek se odmaknite od loilne rte na sredini vozia, sicer boste z glavo v nagibu e na smernem voziu za nasprotni promet. Hitrost in nain vonje motornih koles e posebej prilagodite v prvih minutah deevja. e vae motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v deju ali na spolzkem voziu ne zavirajte na talnih oznabah. Izogibajte se asfaltnim povrinam, na katerih je posut pesek, razlito olje in podobno. Svetujemo, da se motoristi pred zaetkom sezone in kasneje udeleijo teoretinih in praktinih usposabljanj varne vonje z motornimi kolesi in izvedejo ve kondicijskih voenj. Kolesarji upotevajte naslednja pravila in nasvete:

NASVETI ZA MOTORISTE IN KOLESARJE

Bodite pozorni na prometno signalizacijo, upotevajte prometna pravila, svetlobne znake Pred spremembo smeri vonje vekrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravoasno in odlono nakaite svoj namen. Vozite po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti. e ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozia v smeri vonje, in sicer im blije robu (ne ve kot en meter od roba) vozia. Ponoi in ob zmanjani vidljivosti morate imeti na sprednjem delu kolesa prigano belo lu za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdeo pozicijsko lu. e vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, e je pot dovolj iroka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno. Prom et skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje drugih udeleencev. e posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo. V kriiih bodite e posebej previdni, z roko odlono nakaite smer in se prepriajte, ali so vas opazili. e je situacija nejasna, raje sestopite s kolesa in pojdite ez kriie pe. Da vas bodo drugi udeleenci v cestnem prometu, peci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec. Prtljago vozite v za to namenjeni koarici ali pritrjeno na prtljaniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri, brez razloga ne spuajte krmila. e nekaj pravil, da se bodo s kolesom varno vozili tudi otroci: Kolo sme samostojno v prometu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je stareja od 14 let. Za vonjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kolesarski izpit in dobijo kolesarsko izkaznico v osnovni oli, ki jo obiskujejo. Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesar-

Policijska postaja Koevje: 01 / 8939-700 Policijska postaja Ribnica: 01 / 8372-110 Interventna tevilka policije: 113

skega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upotevanju prometnih razmer spremlja najve dva otroka. Otrok do 6. leta sme voziti kolo le na pepoti ali v obmoju za pece, v spremstvu polnoletne osebe pa tudi v obmoju umirjenega prometa. Kolesar, mlaji od 14 let, mora med vonjo nositi na glavi pripeto atestirano zaitno elado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Posebej bi e izpostavili stareje kolesarje in jim svetovali, da naj bodo odgovorni in upotevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo samo takrat, ko so prepriani, da so resnino sposobni varne vonje v prometu. Motoriste in kolesarje bi e opozorili, da morajo biti motorna kolesa, kolesa z motorjem in kolesa tehnino brezhibna, saj so brezhibna vozila tudi pogoj za varno vonjo. Ni potrebno zgubljati besed, da je vonja pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil prepovedana. Motoristom in kolesarjem svetujemo tudi uporabo dodatnih zaitnih sredstev, ne samo tistih, katera so predpisana z zakonom. Za vejo varnost lahko poskrbimo tudi tako da uporabljamo svetla oblaila in elade z odsevniki, saj bomo s tem poveali svojo vidnost. Ostale udeleence v cestnem prometu pa opozarjamo, da prihajajo meseci, ko bo na cestah ve kolesarjev in motoristov. Zaradi tega naj bodo bolj pozorni na te udeleence v prometu in naj jih s svojim ravnanjem ne ogroajo. Vsem motoristom in kolesarjem elimo sreno in varno vonjo v cestnem prometu! Botjan Rckl, vodja policijskega okolia PP Koevje

PRODAM, PODARIM, KUPIM

Podarite odvene knjige, prironike. Pokliite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225 Prodam dvosobno stanovanje v centru Ribnice (krabev trg), v 1. nadstropju majhnega bloka (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m. Stanovanje je v celoti obnovljeno, bliina vrtca, trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje ... ZK urejeno (vpisano v etano lastnino), vsa infrastruktura, monost prikljuitve na CK na lesno biomaso. Delno opremljeno, vseljivo takoj. Cena: 45.000 EUR, tel.: 041 897 097 Prodamo stanovanje v Koevju, Kidrieva 2, v drugem nadstropju. Stanovanje ima centralno ogrevanje, KTV in tel. prikljuek. Okna in balkonska vrata,ter radiatorji obnovljeni leta 2006. Cena 45000 . Informacije: 040 545 292 Oddamo poslovne prostore. Tel.: 041 698 28 806 V Osilnici oddamo ali prodamo enosobno opremljeno stanovanje v izmeri 40 m. Tel.: 041 698 806 V Koevski Reki v vestanovanjski hii ugodno oddam opremljeno garsonjero in enosobno stanovanje. Informacije: 031 617 676 Prodam 2-sobno stanovanje v Koevju, Kajuhovo naselje, visokopritlino v izmeri 43,5 m, telefon, domofon, ogrevanje na trdo gorivo, klet, drvarnica, parkirni prostor, zgrajeno leta 1973, kopalnica obnovljena, vpisano v ZK. Cena po dogovoru. Tel.: 031 483 121 Zaradi prenehanja dejavnosti razprodajamo medicinsko tehnine artikle: evlje za obutljive noge, ortopedske natikae, cokle (bele in rne), copate, kornje iz merinos volne, delovne obleke (bele halje, tunika in hlae), sprehajalne palice (en kom.), terapevtske oge, preventivne nogavice moke/enske (dokolenke, visokostegenjske, hlane), trebune pasove, pasove za pravilno dro, ortoze (za komolec, zapestje in gleenj), opornica za halus-vagus, infra lu, lupe, vzglavnike, sede za kopalno kad, rjuhe proti pricam, merilec alkohola za ganje, rezila za trdo koo, ipalci za nohte, vloke za ploske noge, vloke za peto itd. s 60 % popustom. Tel.: 041 746 312 Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60 m, dvorie, drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljia 7.300 m, gozd 2.700 m, elektrika, voda, kanalizacija, telefon, asfalt do hie, bliina Kolpe. Cena 37.000 . Telefon: 041 956 061; 01 89 54 416 (zveer) Prodam PONI kobilico, z enoosnim vozikom. Je mirna in vajena prometa. Ostale informacije po tel. 041 956 061

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

DOBRO JE VEDETI
Danes, ko tole tipkam, je prvi april in vas v naslovu malo hecam. Hadrijanov zid je 177 km dolgo obzidje z utrdbami v severni Britaniji. A v vsaki zgodovinski resnici je tudi zrno lai in filozofsko bi lahko ugotovili, da je v vsaki lai lahko tudi zrno resnice. Samo pomislite na reklo zmagovalci piejo zgodovino, kakna bi bila danes zgodovina, e bi bili drugi zmagovalci?

Hadrijanovo obzidje v naih krajih

Torej Hadrijan je bil rimski cesar, ki je dal okrog leta 122 zgraditi mogoni zid, s katerim so se hoteli ubraniti pred sovranimi plemeni iz kotske. Zid tako stoji na sami severni meji nekdanjega rimskega cesarstva. Kdor si je Veliko Britanijo ogledal, je lahko videl, da ta sistem 80 utrdb in neko do 5 metrov visokega zidu danes prodajajo kot turistino atrakcijo. Namesto zidu ponekod rastejo le okrasni grmiki, ki kaejo smer poruenega obzidja. Obiskovalec mora zato imeti vodia (lahko tudi Lonely Planet) ali pa dovolj fantazije, da si predstavlja mogoni zid, ki pa ni samo to. Je sistem utrdb ali, kot pravi pisatelj Fran Saleki Fingar, ostrogov, kjer so iveli vojaki, civilno prebivalstvo, enske, otroci in tudi domae ivali. Na doloenih mestih je bil zid obdan z vodnimi ovirami in jarki. Kako so iveli, s kom so se preivljali, ali so imeli stike z drugimi plemeni, kaj so jedli, kako so bili obleeni in, ne nazadnje, kakno vero so imeli? Odgovori na to so lahko tudi turistina zanimivost in izobraevalna vsebina za vse generacije. Claustra Alpium Iuliarum

zahodnem podroju dotika tudi naih krajev. Te kraje veina bralcev pozna, saj jih lahko sreamo, e se z avtomobilom (pogumni tudi s kolesom) podamo na Primorsko ali Notranjsko skozi Sodraico in naprej proti Podklancu, kjer se vzpnemo po cesti, ki je v sedemdesetih letih skrajala pot med Dolenjsko in Notranjsko, mimo Benet do Runarskega. e takratna gradnja ceste je odprla ostanke rimske ceste in zidu, o katerem piem. Med ureditvijo te cestne povezave pred tirimi leti pa se je odprla z apneno malto zidana struktura zidu.

Verjetno se mnogi spominjate, da je prej cestna povezava potnike vodila delno po stari rimski cesti od Podklanca preko serpentin, ki jih imenujemo Boncarski klanec ali kratko Boncar (tudi nova cesta je pogovorno prevzela to ime) in po tej poti bi tudi zdaj prili do Runarskega. Vmes bi videli zaselek Novi Pot, ki si ime vas po ustaljenih oblikah naselij teko prislui. V tem zaselku, ki spada pod obino Sodraica, sta namre le dve hii. Kljub novo potnemu imenu pa mimo te vasice vodi omenjen rimski obrambni zid, ki je bil zgrajen nekako po letu 200 naega tetja. Seveda se iz avtomobila ostankov obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum ne vidi. Treba je ustaviti elezne konje in raziskovati ali pa poprositi g. Marolta iz Novega Pota, da vam pove, kje boste videli ostanke rimske gradnje. Za prvi okus pa naj vam dam vendarle nekaj napotkov. Zapora Julijskih Alp (kar je slovenski prevod za uvodni Claustra Alpium Iuliarum) je najobseneji spomenik v Sloveniji, ki so si ga Rimljani postavili. Ta obrambni sistem ni enakomerno potegnjen zid, pa pa posamezna obzidja na krajih, kjer bi bila obramba italskega prostora srca rimskega imperija, potrebna pred direktnim prodorom barbarskih hord. Nevarnost je sicer Rimu pretila iz vseh strani. Na veno mesto so s severa in zahoda pritiskali Goti, Franki, Langobardi, Alemani in tudi Veneti. Z vzhoda in juga pa Iliri, Slovani in Kutriguri in Utriguri, eprav so ti slednji raje trgovali z obmejnimi ljudstvi in tudi Rimljani z jantarjem. Mnoge vojake teh plemen so si Rimljani podredili s porazom v bitki in kasnejim suenjstvom. Nekatere pa je premagalo rimsko bogastvo in razkoje in so prostovoljno sodelovali z Rimljani. Pisatelji in njihova dela

Ti so se po dosedanjem vedenju umaknili na Tirolsko, Koroko in tajersko. Presenetljivo tezo o tem nam je zaupal Ivan Sivec, ki bo kmalu na knjini trg dal dva nova romana, tako da bodo skupaj tirje, ki se dogajata v asu Emone. O tem je elel pisati tudi Janez Jalen v dveh dodatnih trilogijah, a si je premislil zaradi teav s takratno oblastjo, ki se ji je zameril, ker je Trop brez zvonca in Bobre v okviru knjig Sloveneve knjinice izdal med vojno, ko je OF od ustvarjalcev zahtevala kulturni molk. Pisatelj Sivec na osnovi zgodovinskih spoznanj trdi, da potomci iz Emone v strnjenem naselju v najvejem tevilu zdaj ivijo v letovikem mestu, ki ga mnogi poznamo z morskih poitnic. To je Novigrad v Istri. A vrnimo se k namenu Claistre v rimskem asu. Slovenija je vojako zahtevna zaradi razgibanega terena. Ob tem si zamislimo napadalca s pehoto in konjenico, ki mora biti opremljena z ronim orojem (vsak vojak je imel na sebi priblino 1012 kg dodatnega tovora) in nujno potrebno preskrbo za preivetje (topla oblaila), bivanje (zavetia, otori) in oskrbo (voda in hrana za ljudi in ivali). Zaledne oskrbe ali pratea te vojske niso imele. Vse, kar jim je manjkalo, so si morali priskrbeti z orojem. Masa na posameznika se je tako e dodatno poveala za 20 kg. Tako lahko ocenimo, da je vsak vojak s seboj tovoril dodatno za 40 kg opreme. Jasno tako je, da se takna vojska lahko giba le po utrjenih poteh.

Kaj pa pri nas? Imeli smo Rimljane, saj praznujemo 2000-letnico Emone, in tudi vojske, ki so gospodarile in plenile po naih podrojih. Skoraj bi teko doloili rod ali pleme, ki se ni vojskovalo na naih tleh. Spomnimo se le na Kelte, Ante, Skite, Karne, Tavriske, Latobike, Japode, Histre. Tako je ob prelomu tetja let pred in po Kristusovem rojstvu prilo do vrste vpadov barbarskih plemen, ki bi lahko vdrla globoko v rimski imperij. Tega so se imperatorji zavedali in podprli idejo, da se skozi nae kraje zgradi sistem obrambnega zidovja Claustra Alpium Iuliarum. Ne vemo, kateri imperator je to idejo tudi realiziral. Morda je bila ta ideja blizu Vespazijanu, ki je znan kot graditelj Koloseja, ki ga ni dokonal, ker ga je prehitela smrt. Delo je dokonal njegov sin in prestolonaslednik Tit (Titus), ki je ob otvoritvi pripravil najbolj znane gladiatorske igre, ali njegov brat Domicijan, ki je po njem, ko je umrl za neznano boleznijo (verjetno kugo), prevzel vladanje. Prav gotovo pa se je obzidje gradilo tudi v asu Antonija Pija, Lucija Vera in Marka Avrelija. To obrambno zidovje se v svojem severo-

Nekatera podroja so tudi na Slovenskem prehodno bolj odprta, in tu je nevarnost napadov veja. Rimljani so tako na naem podroju kot odprta podroja doloili trikotnik med mesti Tarsatica (dananji Trsat pri Reki), Tergeste (dananji Trst) in Emono (dananjo Ljubljano), kjer je bila po njihovi oceni velika nevarnost prodora barbarov. Teh so se Rimljani bali, eprav je e takrat veina prebivalcev Rima prestavljal ivel s koreninami iz barbarskih predelov, a to niso bili samo sunji in sluabniki, pa pa imenitniki. Toliko za danes. Kogar zanima kaj ve, si to lahko ogleda tudi na spletni strani Intituta Ivan Michler http://dezelakamnitihbranikov.weebly.com. Prihodnji ve o tem, kaj si je vredno ogledati v Benetah in Novi Poti, da nam bo zgodovina domaih logov za korak ali dva blije. Edvard ilc

Emonce so v petem stoletju pregnali Huni. Hune delimo na napadalne Kutrigure in spravljiveje Utrigure. Ve o tem ste morda prebrali v Plesoi medvedki avtorja Petra Dicksona. Torej Kurtiguri so pod vodstvom Atile (po nae oe), z nadimkom Bi boji ali iba boja, pregnali prebivalce Emone.

ZA OGLAEVANJE POKLIITE: 031 655 986 ALI PIITE NA E-MAIL: noviutrip@novi-utrip.eu

29

april 2014 / noviutrip@novi-utrip.eu / KOEVSKI UTRIP

ASTROLOKI NAPOVEDNIK APRIL - MAJ 2014

OVEN: Tudi zenit je vasih ki naj bi se tikale edinole vas. vznemirljivo. Kar dobri obeti.
fiasko. Upali ste, kajpak, da bodo zaradi vaih besed vsi ob sapo, pa ne le da niso, temve se e spraujejo, e ste ob pamet. K temu ste si prisluili posmeh domaih, kakor bi ne bilo dovolj, da ste polni samooitkov. Veste, ve bi morali polagati na svoj ugled, ni vseeno, kot kaj lovek izpade! Tisti, ki ste na potovanju, boste imeli teave. Ni ni isto prav, kakor je, vendar je pouk dober. Vse vam je bilo vnaprej povedano, vendar niste verjeli. Te zaostale besede bodo vaa deviza, e vam je prav ali ne. Premiljevali boste, kako ste nesreni, ampak naposled boste spor zgladili med rjuhami. To vam bo tako ve, da boste premiljevali, kako ste sreni. Tako to je, enkrat nesrea, drugi srea. Ta mesec bo za vas as tranzita v neznano,

DEVICA: Lepo bi bilo izkoristiti kakno prilonost za ljubezensko ivljenje, ampak kaj ko so denarci tako privlani. Nekdo vas bo vabil na vse pretege, vam napel litanij o tem, kako da bi se lahko dobro imela, ampak ostali boste

vedeli samo vi. Zdelo se vam bo neverjetno. Poutili se boste zelo ponosno in sreno in isto v redu vam bo, da nihe niesar ne opazi. S pospravljanjem stanovanja ne bo velikega dela.

STRELEC: isto v sebi ste in

sleherno razburjenje, ki vas dosee, je izven vas in vas dosee le steka. Morali bi meditirati in poskusiti ugotoviti, kaj se z vami dogaja.

BIK: Premiljevali boste o

neki ljubezenski vezi, ki tako lepo uspeva, ampak tokrat le v vlogi distanciranega opazovalca. Na delovnem mestu se vas bo dotaknila neka tuja neumnost, ki naj bi bila realizirana. esa si ljudje ne domislijo, to ni za verjeti. Posebnega dela ni in ga v tem mescu tudi e ne bo.

Venera ima zagoneten poloaj, naklonjena bo ivim. ivi bodo ljubljeni, neivi pa tenko piskali. Barabija, razprtija, za njo opustoenje. Okrog denarja polno skrbi, ker denar ne raste na Pie: astrolog Ivan Crni drevesih. Od napuha lovek postane tako velik, da pride navzkri z zakonom. Kdor je (pre)visoko letal, bo bridko jokal, izgubo si bo v srce zapisal. Nekateri so predrzni, drugi si pa vse zapomnijo. U la la, kako bo to ivahno!
bolje bo, e se ne boste upirali sili, ki vas hoe prenesti drugam. ravnoduni. Z denarjem se da kar dobro tolaiti.

KOZOROG: Pot se bo izpridila in sprevrgla, odnosi bodo na psu. Sreo imate, da psi, ki reijo na vas, niso popadljivi. Izdatno se boste tolaili v ljubezenskem gnezdecu, ki ste si ga ustvarili. Sploh ni slabo. Doma pa nekdo sameva.

VODNAR: Spet boste videli nekoga, ki ga e nekaj asa niste. Znali boste preusmeriti negativne emocije, ki bodo prile v ospredje zaradi vas. Re, kar bi lahko bila prepir, boste znali tako spretno obrniti, da bo kot ljubezenski namig. Ampak v ljubezni boste zares sreni. Sovraniki bodo prijazni, ker so ibki.

TEHTNICA: Jezili se boste

DVOJKA: Na um vam e v mejah normale, pa vendar li se boste tiranizirano. Ni vse

pride neka srea, ki se je sprevrgla v nesreo, ampak podobe vam bledijo, vse zgineva. Sredi ljudi boste, vendar se boste poutili, kakor bi bili nevidni. Mesec ne bo vrvel od dogajanja, spoijte si! vas bo porinilo v ospredje. Zdi se, da ste se naposled le nehali pretirano ukvarjati s sabo, tako da lahko neobremenjeno razmiljate. Uspeli boste zgladiti nek spor, podali pa se boste tudi na pot. Ni da bi lovek kaj priakoval, pa vendar utegne biti razburljivo in

LEV: Slubeno ivljenje tee nase, na svoj vsakdan, poutitako kot je videti, le priznati je treba, da je kdo (tu in tam) pametneji od vas. Neka oseba vas bo zagala in pripravite se ne boste ostali neopaeni! Nekaj bo odvisno od vas, na nekaj pa ne boste imeli vpliva.

RIBI: Tole bo va mesec ljubezni, dobro ga izkoristite. Vse bo lo samo od sebe in stalno si boste eleli novih nenosti. Pazite, da ne bi pretiravali!

RAK: S partnerjem bosta

imela oster spor glede rei,

KORPIJON: Doma boste

doiveli nekaj, o emer boste

VAM IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV

DELA TEAVE?

elite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako? Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, pronje, dopise po vaih eljah. NE BODITE VE BREME SVOJIH OTROK, VNUKOV, sosedov in prijateljev. Oglasite se v naih poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965,  Gradel d.n.o., Roka c. 9, Koevje

30

KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2014

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

SPLONA IN ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE

*GRADBENA DELA

- (BREZPLANA BARVNA TUDIJA, STROKOVNI NADZOR, KVALITETNA IZVEDBA) (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 ) - CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN) SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 ) - NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA) - ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MONOSTJO NA KLJU) - ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORI, ASFALTIRANJE, IZDELAVA KARP) - SANACIJE (BALKONOV, PLONIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPENIH POVRIN)

*SUHOMONTANA IN SLIKOPLESKARSKA DELA *POLAGANJE TALNIH OBLOG *ISTILNI SERVIS

- (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)

V MESECU FEBRUARJU IN MARCU VAM NUDIMO AKCIJSKE CENE NA VSA DELA IN VNAPREJ SKLEPANA NAROILA!!

Vrata za varen, topel in urejen dom

Garana sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, povrina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hrmann ProMatic, montaa in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
POOBLACENI ZASTOPNIK:
42 mm

Vabimo vas na BREZPLANI PREVENTIVNI PREGLED vaega vozila, ki ga bomo izvajali od 01. 04. 2014 do 30. 04. 2014 v Avtocentru Rufac, Ob mahovniki cesti 3, 1330 Koevje. Vozilo bomo brezplano pregledali po sistemu 25 kontrolnih tok, ki zajemajo pregled zavor, podvozja, izpunega sistema, osvetlitve vozila in motorja. Na pomanjkljivosti vas bomo opozorili in e vas bo zanimalo, vam bomo pripravili neobvezno ponudbo. Od 01. 01. 2014 smo lani skupine Euroservis, ki ima razirjeno mreo po celi Sloveniji, Evropi in svetu. Nae storitve vam zaraunamo po novih NIJIH cenah.

ELSTAR Starc Matja s.p. vas 85a | 1310 RIBNICA Gorica GSM: 041 612 590 matjaz.starc@amis.net
L O K A L N A I N T E R N E T N A

vrata EPU z debelino lamel 42/20 mm za samo

42 mm

888

vrata LPU z debelino lamel 42 mm za samo

925

42 mm

T E L E V I Z I J A

te kni TZ-Anz-4c-98x68-SLO-Starc.indd 1 klina:

www.TvKoevje.si

25/02/14 13:

Naj vas e opozorimo, 15. 03. 2014 je dan, ko lahko zamenjate zimske pnevmatike za letne. Tudi to lahko storite v naem servisu po konkurennih cenah. Naroite se lahko na telefonski tevilki: 01 8954 042 ali 051 417 202 in na mail: robert.zabukovec@rufac.si

ste zamudili prireditev? vas zanimajo kulturni dogodki? elite videti dogajanje na Koevskem? elite biti tekoe obveeni o dosekih lokalne politike? ste radovedni, kdo je pustil najbolji vtis v preteklem tednu? ali veste kdo ga je najbolj polomil?

Ob Mahovniki cesti 3, 1330 Koevje, tel.: +386 1 89 54 042

Odgovore lahko poiete v oddaji Svet pred domaim pragom Obiite nao spletno stran in komentirajte Spremljajte na Koledar dogodkov Naroite se na novice

TRGOVINA JANA
Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Koevje

gsm: 070/700-802, e-mail: trgovina.jana@siol.com, www.jjana.si

199

699,9

339,9

Prestigio PMP 51 01 C
Velikost zaslona: 25,7 cm / 10.1 Loljivost: 1280 x 800 pik (16:10) Tehnologija zaslona: LCD IPS MultiTouch Procesor: Quad Core RK3188 ARM Cortex A9 1.6GHz Grana kartica: Quad Core Mali 400 MP Operacijski sistem: Android 4.2 Jelly Bean

799,9

LG 50LA6208
Diagonala zaslona; 127cm/ LED LCD Kakovost gibanja slike; 200 HZ, Smart TV, Wi-, 3D Loljivost zaslona; 1920x1080 2 leti garancije

LG 32LN5405
Diagonala zaslona; 81 cm/ LED LCD Kakovost gibanja slike; 100 HZ Loljivost zaslona; 1920x1080 2 leti garancije

PC-5955G4-0
Procesor Intel Core i5-4440 (Haswell) 3.3GHz Pomnilnik: 8GB DDR3 1866MHz Crucial Ballistix Sport XT ali 8GB DDR3 1600 CL8 Crucial Ballistix Tactical Grana kartica: GTX 750 TI 2GB

2 leti garancije

Canon tiskalnik MG 2450

Loljivost tiskanja do 4800x600 dpi Loljivost skenerja do 600x1200 dpi 1 leto garancije

Toshiba C55-A-1RK
diagonala zaslona:15,6 - 39,6 cm loljivost zaslona:1366 x 768 svetle procesor:Intel Pentium N3520 2,17 GHz (2,42 GHz turbo) pomnilnik:4 GB DDR3 trdi disk:500 GB SATA, 5400 obr/min grana kartica:Intel HD USB 3.0, HDMI 2 leti garancije

69,99

A R CEN SUPE 9

399,9

34,99

Logitech brezina mika in tipkovnica, 2 leti garancije

R SUPE A AKCIJ

89,99

Pioneer avtoradio MVH160 V KOMPLETU Z OVALNIMI ZVONIKI PROAUDIO

NIKON S2700

+ DARILO TORBICA

29,99

99,99

Kompakten digitalni fotoaparat Efektivno tevilo slikovnih tok: 16,0 milijona, 6-kratni optini zoom

Pooblaeni posrednik za sklepanje naronikih razmerij Telekom

Likalnik Philips GC 1028

- Napajanje: 2000 W - Prostornina zbiralnika za vodo: 200 ml - Likalna ploa: Keramina likalna ploa 2 leti garancije

Novi Paketi Neomejeno A,B,C,D e od 19 dalje

sesalnik na vreke Vrsta 2400 W krtaa Vario 600 Dodatni nastavki;krtaa, nastavek za oblazinjeno pohitvo, nastavek za ree 2 leti garancije

Elektrolux ZCE2430

IZKORISTITE UGODNE POGOJE NAKUPA DO 36 OBROKOV

Brezplaen izris in svetovanje ter dostava na dom

Spalnica Alples Samba

Dnevna soba Alples Prizma

*Brez dekorativnih elementov

Dodatne informacije na 070/700-804 ali jana.kuhinje@gmail.com

OBIITE NAS NA KOLODVORSKI CESTI 16A V KOEVJU