GLASILO OBINE RIBNICA 31.

JANUAR 2013 / XVII

JANUAR 2013
Kritino oko Janeza
Zobca
25. boino-novoletni
koncert
O Ribnici in
Ribnianih
Pust bo letos bolj
krivih ust
Reeto domaih
med najbolj obiskanimi
dogodki
Pestro dogajanje v DSO
Ribnica
Prednovoletna
sreanja in dogodki
Zimska idila pred ribnikim Gradom
Foto: Marko Modrej
25 boino-novoletnih let
V DUHU BOIA IN MUZIKALA
Ali drati vseskozi enako nit ali vanjo vpletati vedno nove, je dilema, s katero se vsako leto uba-
damo organizatorji in mentorji nastopajoih skupin, nato pa iemo zadovoljive reitve med
tem, kaj je tehnino, finanno, organizacijsko in programsko mono v danem trenutku. Pa tudi,
koliko novih kreativnih izzivov lahko e ponudimo. Obiskovalci so vedno znova preseneeni nad
napredkom na glasbenem podroju, koliko vsa ta mladina in aktivni kulturni ustvarjalci zmorejo in
kaj Ribnica ima. Kot je rekel eden izmed nekdanjih ustvarjalcev: svetlobna leta pred tistim, kar smo
nekdaj poeli mi. Toda vsaka zgodba, nekdaj narejena, je pripeljala do naslednje.
Tematski del je
bil posveen
muzikalu, ki je
nastal okrog
leta 1900 na
a me r i k e m
Br oadwayu.
V teh ve kot
120 letih se
je raziril tudi
po Evropi in
postal toliko
priljubljen, da
imamo neka-
tera besedila
celo posloven-
jena. Nekaj teh
so nastopajoi
tudi upo-
rabili, spet
druge odpeli v
izvirniku. Zato
je zanimivo, ko kdo ree, da bi morale biti prireditve in pesmi vse v slovenskem jeziku, e posebej
ko gre za dan samostojnosti. Pred 25 leti, ko se je zaelo z boino-novoletnimi koncerti s tako
strukturo (boini in tematski del), tega dravnega praznika e ni bilo, a tudi, ko je bil, se je z zastav-
ljenim nadaljevalo, saj je to redek koncert, ki lahko zdruuje razline anre in svetove. Se mar tu
zane bit slovenskega naroda da je vse sliati in videti slovensko? Se ne zane v morali loveka,
ne glede na to, kje ga je Bog poloil na zemljo?
250 dogodkov je bilo po Ribnici preko leta, in vsi tako zelo slovenski kako lepo je vasih enkrat
letno napraviti kak pobeg v neznano. Je tuje, je skrivnostno , se pa na iroko odprejo oi. Muzikal
je bil tako udovit pobeg v neznan svet, ki drugae dii, tuje zveni in je vseeno na, le z druge strani
neba je priletel.
ALENKA PAHULJE
Foto Marko Burger
Veliko barvnih lui,
svetlikajoa se scena,
ki klie po sveanosti,
170 nastopajoih, dva
orkestra, kup voka-
listov in plesalcev ter
igralcev, taken je bil
zbir jubilejnega 25.
Boino-novoletnega
koncerta, ki predstavl-
ja ribniki gala koncert.
Vsem, ki si praznovanje naredijo
delovno, ker jih za to prosimo,
najlepa hvala:
pihalnemu in simfoninemu
orkestru, najbolj mnoinima
zasedbama; igralcem ADB teatra,
ki so se prav posebej zbrali za ta
dogodek in poustvarili ahovski
dvoboj, ki se odvija tudi v naem
vsakdanu; solistom, tako vokal-
nim (Ana Levstek, Metka Lesar,
Andreja Pogorelec enk in Joe
Zobec) kot instrumentalnim,
domaim vokalnim zasedbam
(I.K.S., Anamanka, Fantje od fare,
Vitra, mladinski pevski zbor) in
tudi gostujoim vzhajajoim
zvezdam (Trio Quartet), plesnim
maoretam, Marku Modreju in
vsemu osebju, ki je skrbelo za
celotno izvedbo prireditve. Hvala
tudi vsem zvestim in sveim
obiskovalcem koncerta, ki smo
jim zaeleli radoivo in veselja
polno 2013
JSKD Ribnica in Obina Ribnica
SAMO ZA TO PRILONOST SO SE ZDRUILI ANAMANKA IN FANTJE OD FARE
RIBNIKE MAZORETKE KOT PRAZNINO DARILO
IZVRSTNI VOKALISTI KVARTETA TRIO QUARTET
METKA LESAR Z ALEKSANDROM
ORAMOM
PREGLED DOGODKOV
V FEBRUARJU 2013
5. 2. PODOBE PESEMSKEGA IZROILA
ob 19. uri (dr. Zmaga Kumer, 1924 - 2008)
Rokodelski center Ribnica
6. 2. OSREDNJA KULTURNA PRIREDITEV
ob 18. uri (posveena Mihu Matetu)
portni center Ribnica
7. 2. Strokovno vodstvo po razstavah Rokodelskega
ob 17.30 centra in ogled pletarske, lonarske in likovne ole
Rokodelski center Ribnica
7. 2. PROSLAVA V POASTITEV SLOVENSKEGA
ob 18. uri KULTURNEGA PRAZNIKA
O Velike Poljane
8. 2. DAN ODPRTIH VRAT
ob 10.14. ure Rokodelski center Ribnica
8. 2. KONCERT VOKALNE SKUPINE ANAMANKA
ob 19. uri ob 5. obletnici delovanja
dvorana DC-16 Dolenja vas
11. 2. Sreanje bralnega kluba
ob 17. uri Knjinica Miklova hia
12. 2. PUSTNI SPREVOD OTROKIH PUSTNIH MASK
ob 10. uri IN POKOP NACETA NA GRAJSKEM MOSTU
Od C Ribnica, po Kolodvorski ulici,
krabevem trgu, do Rokodelskega centra Ribnica
13.2. LITERARNI KLUB SAMOSVOJI, RIBNICA
ob 18. uri (redno sreanje)
JSKD Ribnica
14. 2. LITERARNO-GLASBENI VEER mladih in podelitev
ob 18. uri nagrad nateaja V ISKANJU IDENTITETE
Knjinica Miklova hia
19. 2. Predstava Lutkovnega gledalia
ob 17. in 18. uri Fru-fru OPIJA UGANKA ALI MAMICA, KJE SI?
Knjinica Miklova hia
20. 2. Predavanje KRIZA V PARTNERSKEM ODNOSU
ob 19. uri kako nastaja, kako se odraa na otrocih in
kako jo reiti, predava Marjana Gorup,
pedagoginja in integrativna psihoterapevtka
otrok in mladostnikov
Knjinica Miklova hia
20. 2. Predstavitev knjige E SE BOM ODLOIL
ob 19. uri GRADITI, POTEM BOM GRADIL NAJMODERNEJE
(O Petru Kozini, pogovor z avtorico Tito Porenta)
Rokodelski center Ribnica
21. 2. OB MEDNARODNEM DNEVU
MATERNIH JEZIKOV
krabeva domaija
januarja PIEMO:
aKTuaLnO
Vestanovanjska naselja terjajo drugaen
smetarski red 4
je ribniko zobozdravstvo pikavo? 5
Pustnega sprevoda letos ne bo 29
nPK suhorobar 30
POGOVOr
janez Zobec, arhitekt in projektant 6-7
POrTrET
anka Debeljak 43
MED naIMI LjuDMI
tudirajmo nekaj neuporabnega,
tudirajmo humanistiko 9
Prenovljen ribniki pasijon 9
ive jaslice v Domu starejih obanov 11
Predboino rajanje, osmi! 11
Blagoslov konj v Dolenji vasi 38
Za naraVO GrE
nartovanje in evidentiranje izvedenih del
v gozdarstvu 13
KuLTurnI uTrInKI
Predstavitev katalog o kronjarstvu 10
O ribnici in ribnianih Zapisi janka Trota 12
OD VrTCa DO OLE
Praznini zakljuek leta na O ribnica 39
olski sklad O dr. Franceta Preerna ribnica 39
uenci PO Dolenja vas so sejali zimske radosti
v DSO ribnica 40
R
E

E
T
O 3
Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica.
Uredniki odbor:
Marko Modrej - odgovorni urednik
Polona Klaji - lanica
Domen Marin - lan
Programski svet:
Sabina Vuemilovi, Neva ilc Vidmar, Simona Lovin,
Ale earek, Urula Jakli agar, Nevenka Turk,
Matja Nosan, Miha Klun
Lektura: Tanja Debeljak
Trenje oglasnega prostora:
GSM: 041-536-889, 051 641 021
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
Naslov:
krabev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 051 641 021 / 8369 765
E-pota: reseto@t-2.net
Izid naslednje tevilke:
28. februar 2013
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list t.
89/98) sodi glasilo Reeto med proizvode, za katere se
obraunava DDV po stopnji 8,5%.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridrujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridrujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega krata v naem glasilu.
Gradivo za naslednjo tevilko
oddajte do 15. februarja 2013.
Anonimnih pisem ne objavljamo.
Mnenja in stalia posameznih avtor-
jev prispevkov ne odraajo nujno tudi
mnenj in stali urednitva.
lanki v asopisu niso uradno
mnenje Obine Ribnica.
Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, mihelic.zdenka@gmail.com.
4
I
Z
P
O
D

U
P
A
N
O
V
E
G
A

P
E
R
E
S
A
Glede poroila protikorupcijske komisije
v zvezi z najvijimi nosilci javnih funkcij
ne bom govoril dejstev za ali proti, ker je
tega e preve povedanega in napisanega
v vseh medijih. Lahko le ugotavljam, da
je v sodobni zgodovini malo zadev, ki so
Slovenijo tako razburkale in razdelile, kot
zadnji dogodki in to ni dobro. Velika koda
je, da bodo vsi pravi
problemi za dolgo
utonili v pozabo.
irne poljane nae
lepe domovine bo e
naprej zaraal plevel,
gospodarstvo bo naz-
adovalo, brezposel-
nost bo naraala .
medtem ko se bomo
mi opredeljevali za
in proti. Vsega tega
bi se morali zavedati
tudi pisci poroila, ki
je tako vznemirilo javnost. Lahko pa ugoto-
vimo, da ima vsako, e tako dobronamer-
no poroanje vedno kaken skrit namen,
z oitnimi posledicami, ki so popolnoma
vidne. Vse to se dogaja prav v trenutku, ko so
se konno priele izvajati najpomembneje
dravne reforme, ki jih moramo uveljaviti,
e elimo e naprej ohraniti svojo samos-
tojnost. Resnino je v takih razmerah teko
zavihati rokave, vendar je to nujno potreb-
no. Slovenija mora iti naprej, ali preprosto
po ribniko delaj, garaj, paraj, e hoemo
priti na zeleno vejo.
Zato naj svojo podporo predsedniku vlade
Izpod upanovega peresa
Spotovane, spotovani!
in njegovi politiki in podporo irega okol-
ja, kjer delujem, izrazim z dejstvi. upan
sem e drugi mandat. V tem asu s lani
Obinskega sveta in sodelavci v obinski
upravi ter ostalimi akterji spreminjamo
zunanjo in notranjo podobo Ribnice in ire
koevsko - ribnike subregije v zartanih
smereh razvoja. Vsega tega bi bilo bistveno
manj, e ne bi bilo konstruktivnega in dobre-
ga sodelovanja s poslancem v dravnem
zboru Joetom
Tankom in z vlad-
no ekipo: ministri,
vodji posameznih
slub in strok-
ovnimi sodelavci
vlade, ki jih vodi
Janez Jana. Tako
je bilo v prejnjem
mandatu Janeza
Jane, tako je v
sedanjem in tako
je deloval tudi v
asu, ko je bil s
svojo stranko v opoziciji. Vedno je prisluh-
nil problemom drugih in jim pomagal pri
iskanju reitev. Najveje priznanje njegov-
emu vodenju lahko izrazim zaradi njegove
sposobnosti hitrega reevanja problemov
povsod, kjer je to mogoe, predvsem pa
zaradi sposobnosti stratekega gledanja na
razvoj Slovenije. Zato ima predsednik tudi,
in predvsem sedaj, mojo podporo.
Ni pomembno, kaj si v ivljenju naredil
dobrega, niso pomembni dobri nameni,
velika in dobra dejanja, sploh ni pomemb-
no, kaj je zakonito in kdaj se nekomu lahko
ree, kriv si. Danes je najlaje loveka
diskreditirati, ga orniti, mu vzeti dobro
ime Nekaj vrstic, v katerih so zadeve
opisane na specifien nain, lahko obrne
celo resninost povsem na glavo. Ni vano
kaj je resnica, vano je, kako to resnico
nekdo predstavi. Potem ni vano, kaj je
resnica, temve kako to opiejo mediji in na
koncu je tisti, ki bi moral biti prvi oban,
dravljan, ki predstavljeno resnico ocenjuje.
al imamo redko prilonost poznati celo-
vito resnico.
Tudi ta izkunja naj bo predvsem prilonost,
da e bolj zavihamo rokave in vztrajamo
na svoji poti, vsi skupaj pa se bomo e
naprej trudili za razvoj lokalnega okolja in
Slovenije.
Sicer potekajo vse zadeve v naem okolju
po nekakni logiki. Pri nas je najprej
poroilo protikorupcijske komisije, potem
pa kakor komu drago?!
Razviti svet deluje drugae. John F. Kennedy
je zaprisegel kot 35. predsednik 20. janu-
arja 1961. V svojem inavguracijskem gov-
oru je izpostavil potrebo, da postanejo
vsi Ameriani aktivni dravljani, iz tega
govora je tudi njegov najbolj znan citat:
Ne spraujte, kaj lahko vaa drava stori za
vas, vpraajte, kaj lahko vi storite za svojo
dravo.
V govoru je prosil narode sveta, naj se
zdruijo v boju proti, kot je sam imenoval,
skupnemu sovraniku loveka: tiraniji,
revini, bolezni in vojni. Dodal je: Vse to se
sicer ne bo konalo v prvih sto dneh niti se
ne bo konalo v prvih tiso dneh niti v asu
te uprave, morda niti v asu naega obstoja
na tem planetu. Pa vendar naj se zane.
Tako bi se morale zaeti spremembe v vsaki
razviti, sodobni drubi. Slediti morajo strate-
gije, prioritete in skozi irok drubeni dogo-
vor sprejet sporazum o prihodnosti. Na nas
je, da se odloimo, kateri nain je bolji.
JOE LEVSTEK, upan
VESTANOVANJSKA NASELJA
TERJAJO DRUGAEN SMETARSKI RED
Po epu vas bomo usekali, pie v blokovski
okronici, nalepljeni na zid v hodniku. e le
najdemo tistega, ki ne sortira odpadkov po
predpisanem redu, bo kaznovan on, e ga
ne najdemo, plaate vsi stanovalci bloka.
Opa, a tako se bomo li?
Zakaj je v Sloveniji trendovsko, da se sodi
vsem povprek? Umsko zahtevneje je dela-
ti zdravo selekcijo, e lepe pa je iznajti
konstruktivne reitve.
Kaj tukaj vpije v nebo? Najprej gronja, ki
je neumestna. Kdo bo sodil komu, e pa so
zabojniki odprti za vse. Navsezadnje lahko
kak pobalin mojo vreo nese v sosednji
kontejner, lovili bodo pa mene, e se jim
bo dalo brskati po smeteh, da bi nali kako
nestrgano polonico z mojim imenom in
priimkom.
Pavalna gronja je absurdna, zato o njej
konec besed.
Zdaj pa polemizirajmo o tem, zakaj pri
nas ne zaivi sortiranje odpadkov in kje ga
lomimo vsi, tako odredbodajalci kot izvajal-
ci in uporabniki, predvsem stanovalci blok-
ovskih naselij oz. vestanovanjskih stavb.
Vsak blok ima 4 zabojnike. Trije so za
meane odpadke, eden je za bioloke. Tisti
slednji nima take, ki bi pomagala dvigniti
teki pokrov, marve mora odloiti vreke,
z obema rokama dvigniti velik pokrov,
odpre zabojnik, potem zagrabi vreko
in vanj stresa vsebino (ker je organska,
se seveda lepi), voha neizmeren smrad
in aka, da kakna podgana skoi ven.
Potem vreko odloi na sosednji kontejner
in spet lepo zapre odprtino zabojnika. e
nima umivalnika pri roki, imej vsaj higien-
ske robke in nadaljuj pot. Rekli so, da
je sortiranje odpadkov nujnost. Da. Zakaj
ima torej en blok 3 kontejnerje za meane
odpadke, e pa teh, e pravilno sortira,
skoraj ni ve? Upamo si e dlje:
Zakaj se v blok ne namesti loevalnih posod
(za prostor se dogovorijo stanovalci bloka)
in uredi dostop za komunalno vozilo? Tako
bi v namenske posode metali le stanovalci
bloka in e bi te odpadke kasneje kdo pre-
verjal, se vsaj ne bi mogel nihe izgovarjati,
da je odpadke tja metal nekdo izven bloka.
In odpadke bi imeli pod kljuem.
Laja varianta: zakaj se ena meana posoda
ne umakne in se jo nadomesti z novo, samo
za embalao (seveda na klju)? In to pred
konkretni blok, ne kam za vogal. Tako, kot
najbolj boli, e se udari po epu, se najbolje
vidi, e je pred nosom. Tako tudi ne bi ve
akali, da se nam rumene vree napolnijo,
in raunali, kdaj bo odvoz teh smeti, ampak
Zadnja seja ribnikega obinskega sveta v
lanskem letu je obsegala 22 tok dnevnega
reda, vendar so svetniki takoj izglasovali, da
se toka o problematiki v vasi Kot prestavi
na naslednjo sejo. Problematika Kota in
okolikih vasi se vlee e kar nekaj asa in
svetniki so menili, da se morajo o tej temi
dobro informirati, preden bodo kar koli
sprejeli. Svetniki so na pobudo Komunale
Ribnica sprejeli tudi nove cene storitev
ienja in odvajanja komunalne in pada-
vinske odpadne vode na obmoju Ribnice.
Nove cene bi bile vije za 43 odstotkov, e
so odjemalci priklopljeni na istilno napra-
vo, in malo manj za tiste, ki na istilno
napravo niso priklopljeni. Ker visok dvig
ribnikih komunalnih storitev ni osamljen
primer, je vmes posegla vlada in sprejela
sklep, po katerem morajo komunale, ki
elijo uskladiti cene svojih storitev za ve
kot 30 odstotkov, pridobiti dovoljenje min-
istra. Nove cene komunalnih storitev bodo
tako prile v veljavo nekoliko kasneje, kot je
bilo nartovano. Svetniki so na seji sprejeli
tudi pravilnik o sofinancirajnu izvajalcev
letnega programa porta v obini Ribnica,
odobrena pa je bila tudi pomo v viini
3000 evrov obini Duplek, ki je utrpela
veliko kodo v poplavah. Burno razpravo
pa je med svetniki sproila informacija o
iritvi Nature 2000 v obini Ribnica, kjer naj
bi se to obmoje e razirilo.
Svetniki so se strinjali, da bi na to temo na
eno izmed sej pov-
abili strokovnjake, ki
bi podali bolj strok-
ovna mnenja o pro-
jektu. Poleg Nature
2000 pa so se svetniki
seznanili e z enim
( nei zkor i eni m)
naravnim bogastvom Ribnice rjavim
medvedom. Obmona enota Koevje KGZ
Slovenije je organizirala sestanek vseh
upanov nae regije, kjer so ugotovili, da je
toleranca ljudi za sobivanje z medvedom,
vendar pa si bodo upani prizadevali, da
se populacija medvedov vrne na raven leta
1990. Na koncu seje so svetniki dali soglasje
Je ribniko zobozdravstvo pikavo?
Le redke boleine so huje od zobobo-
la. Zadostuje e majhna luknjica v zobni
sklenini in vsak griljaj ali poirek post-
ane neizmerno huda muka, ob kateri
se skremimo od zbadajoih boleinah.
Se lahko temu izognemo? Zagotovo.
Od otrotva naprej nas uijo pravilnega
etkanja in pomena ustne higiene. Pa ven-
dar se slej ali prej skoraj vsak znajde na
stolu pri zobozdravniku. Zobno ordinacijo
obiemo z upanjem, da bi li domov z
manj teavami, kot smo jih imeli ob pri-
hodu. Je to v primeru ribnikega otrokega
zobozdravnika dr. stom. Dubravka Saria
lahko zgolj pobona elja?
Na urednitvo Reeta smo prejeli pisma
zaskrbljenih in ogorenih starev, ki so
zobozdravstveno oskrbo svojih otrok e
do nedavnega zaupali zobozdravniku dr.
Dubravku Sariu, kateremu sedaj oitajo
tevilne nepravilnosti. Med drugim so
najve pomislekov izrazili v povezavi z
neuinkovitim zdravljenjem z zalivkami,
ki so domnevno iz slabega materiala in
slabo izdelane, zaradi esar pod njimi nas-
taja nevaren karies, kateremu tudi z zobno
etko ne pridemo do ivega, in lahko
zobe trajno unii. Reimo jih lahko le s
pravoasnim preventivnim ukrepanjem, tj.
zamenjavo neustreznih plomb. Spraujejo
se tudi o ustrezni higieni in zaiti pred
nevarnostjo prenosljivih bolezni, kajti dr.
Sari menda opravlja svoje posege brez
zdravnikih rokavic, ki so drugod del stan-
dardne opreme, kar po njihovi presoji zbuja
upraviene pomisleke o strokovnosti.
Vse to pa, kot piejo, oitno ne moti vod-
stva ole, e manj pa zdravstvenega doma
Ribnica in njegovega ustanovitelja, Obine
Ribnica, ki se na njihove pripombe, opozo-
rila in pritobe ne odzivajo. Tako so tevilni
obupali nad ribnikim zobozdravstvom
in poiskali strokovno oskrbo v drugih
okolikih obinah, kjer pa neradi spre-
jemajo tuje paciente. Stari prepisujemo
otroke drugam in iemo zobozdravnike
od Koevja, Iga, uemberka do Ljubljane.
Zakaj? Dovolj! Jemljemo otroke od pouka,
jih vozimo okoli, s tem pa gredo dopusti,
as, razlaga snovi v oli Pogosto pa jim
ne preostane drugega, kot da uveljavljajo
svoja poznanstva in tako svojemu otroku
zagotovijo termin.
Veliko prizadevnosti in portvovalnosti pa
priznavajo dipl. m. s. Anki Debeljak, ki orje
in tei s tabletkami po olah, moti pouk
in greni ivljenje lenuhom pri umivanju
zob. Z rednimi nenapovedanimi kontro-
lami, ki se jih vsak osnovnoolec spominja
po majhnih rdeih tabletkah za doloanje
istosti zob, spodbuja vestnejo skrb za
ustno higieno, za kar so ji hvaleni tudi
stari.
UREDNITVO
Stareji otrok obiskuje ort-
odonta na Stomatoloki klini-
ki. Povedali so nam, da ima pod
vsemi zalivkami in zaitami
karies. Ker so zalivke in zaite
slabo zalite in iz slabega mate-
riala, ostaja pod njimi hrana.
Treba bo zamenjati material
pri osmih zobeh.
A
K
T
U
A
L
N
O
5
O problematiki v vasi Kot
bodo svetniki razpravljali
na naslednji seji
jih bi dnevno metali v namensko posodo.
Ne pa, da se nam smeti en mesec valijo po
balkonih pri 40 stopinjah plusa.
Odredba in gronja sta brezpredmetni, e
nimata ustreznega strokovnega izhodia
in e ne zaivita z uporabniki in okoljem, na
katere se nanaata. Tako vse tobe padejo,
slaba volja raste, odpadki se kopiijo, volja
po sortiranju pa upada. Natanko se spom-
nim, ko smo prvi objavili navodila, kako
sortirati. Ribniani so si liste trgali iz Reeta,
jih lepili na stene, se izobraevali, nosili tiste
posode sem ter tja, stali pred zabojniki in se
trudili razmeati. Zadeva se je zaradi manj
pogostega odvoza in premajhnega tevila
zabojnikov v blokovskih naseljih sfiila,
torej bo treba najti nek bolji, razumneji in
priljuden pristop za stotine razlinih du. Za
okolje gre, a ne?
ALENKA PAHULJE
o imenovanju direktorja Zdravstvenega
doma dr. Janeza Orama Ribnica, in sicer
so na to mesto potrdili mag. eljka Valia,
ki je hkrati tudi lan obinskega sveta.
JURIJ KOAR
Foto: Marko Modrej
6
P
O
G
O
V
O
R
Janez Zobec
Arhitekt in projektant, ki je za svojo diplomsko nalogo pripravil predlog
prenove Marofa v etnografski muzej in likovno galerijo. Kritino oko, ki
se vsakodnevno sreuje z ribnikim prostorom in se o njem tudi sprauje.
Ob priliki nedavno sprejetega Obinskega prostorskega narta smo ga
povpraali, kaj pravzaprav pomeni novi prostorski nart in kako bo vplival
na oblikovanje prostora.
Nedavno ste bili projektanti iz
ribnikega konca povabljeni na pred-
stavitev OPN Obine Ribnica:
Res je, Obina Ribnica je pripravila pred-
stavitev Obinskega prostorskega narta.
Sodelovali smo strokovna javnost, pred-
stavniki obine, izdelovalci OPN in tudi
upravne enote. Arhitekti in projektanti
smo tisti, ki prenaamo okvirje prostor-
skega narta v prakso, na nivo investicije
in izvedbe. Predstavitev je bila dobrodola,
al pa sem pogreal tovrsten sestanek
ali dva e pred sprejetjem narta, saj bi
tako lahko teave, ki se pojavljajo, reili
e vnaprej. Teava k izdelavi OPN je e
povsem v zaetku, saj se je pri izdelavi
projekta, ki za naslednjih petnajst ali dvaj-
set let doloa smer razvoja in oblikovanje
prostora, praktino pristopilo brez izdelane
strategije razvoja, kaj pravzaprav elimo in
hoemo. Jasno je, da taknega projekta ne
more izpeljati obina sama, saj nima ustr-
eznega kadra, vendar pa izdelava zgolj na
podlagi individualnih pobud ni najbolja.
Organizirali so nekaj sestankov, na katerih
so "tipali teren," ni pa prilo do dialoga
med izdelovalcem prostorskega narta in
obine na eni strani ter domaini in strok-
ovno javnostjo, ki se s tem ukvarjamo, na
drugi.
Priprava OPN je velik projekt za vsako
obino. Zakaj sta se izdelava in spreje-
manje prostorskega narta zavlekla?
Priprava taknega narta ni delo, ki ga
opravi od danes do jutri. Tudi stanje n
podroju OPN-jev ire, ne samo v Ribnici,
je podobno, saj so bile vse obine leta
2006 zavezane pripraviti nove prostorske
narte, ki bi morali biti konani, mislim
da v dveh ali treh letih. Kaos na podroju
zakonodaje na dravni ravni pomeni tudi
kaos na lokalnem nivoju. V teku priprave
se je spremenil dobren del zakonoda-
je, zato je tudi priprava sama trajala tako
dolgo. Mogoe bi lahko obina pridobila
nekaj asa, e med pripravo projekta ne bi
zamenjala projektanta, vendar mislim, da
je bila zamenjava Strukture d. o. o. za pod-
jetje Urbania d. o. o. prava poteza. Drava
je predpisala doloeno zakonodajo, obine
pa so morale to zakonodajo transformorati
v OPN. Obine so se v tem primeru zanaale
na zunanje izvajalce, ki pa al ne poznajo
lokalne problematike in posebnosti, zato
so reitve sicer sprejemljive, vendar ne pov-
sod dobre. To je tudi teava majhnih obin.
Za nas, projektante, je bilo prej laje, saj je
bil prej prostorski nart enoten za prostor
obin Ribnica, Sodraica in Loki Potok,
sedaj pa so narti razlini, sicer samo na
tekstualni ureditvi, prostor sam pa je izra-
zito podoben.
Kaken pa se zdi sam OPN
Zdi sem mi, da je pristop pri izdelavi teh
nartov bil preve akademski, e posebej
v prvem delu priprave. Pogosto se ti narti
spuajo v izvedbene detajle, ki so preozko
zastavljeni, denimo predpisovanje mate-
rialov za ograjo ali obliko okenskih odprtin,
kar pa nima vpliva na sam prostor. Veja
teava je v tem, da stvari niso raziene
v globalnem pogledu, zato jih v detajlnih
doloitvah e bolj zapletemo. Ribnica je
z zamenjavo projektanta k srei nekoliko
preistila te doloitve, e vedno pa jih je
P
O
G
O
V
O
R
7
veliko odve. V primerjavi s starimi doloili
je omejitev mnogo ve. Plan manj govori o
tistem, kaj lahko, veliko ve je dolob, esa
se ne sme. Spregledane so tudi tevilne
situacije, ki e obstajajo, plan pa jih ne
predvideva.
Bistvo dobrega predpisa je, da
je naelen, sploen in zajema vse
monosti.
Seveda. Vsi, ki na tem podroju delujemo,
smo strokovnjaki in je stvar na nas, da
znamo objekt umestiti v prostor, da bo
deloval im bolje, v nekem dobrem okviru.
Nima smisla, da je predpis zelo natanen,
e pa ne ponuja dovolj dobrih reitev.
Podobne teave imajo tudi s prostorskimi
narti v sosednjih obinah. Enostavno, e
zahteva od investitorja pet jasnih doloil,
jih bo brez teav in negodovanja izpol-
nil, e pa je predpisana vsaka malenkost,
potem pa boli glava tako investitorja, pro-
jektanta in v konni fazi e upravno enoto,
ker so stvari v neskladju, ljudje pa bodo
zaradi pretevilnih omejitev ignorirali tudi
bistvena doloila.
Kakna pa bi potem morali biti
doloila?
Denimo na podroju individualne stano-
vanjske gradnje, ki pri nas e vedno pre-
vladuje, bi predpis moral obsegati tri
ali morda tiri temeljena doloila: faktor
pozidanosti zemljia, torej razmerje med
velikostjo stavbe in zemljia okoli, osnov-
no razmerje gabaritov med dolino, irino
in viino in morda e orientacija slemena.
Nastale se e teave, ki jih je potrebno
reevati, najverjetenje bo potrebno spre-
meniti odlok. Ni pa smiselno pripravljati
in sprejemati odlokov, e se jih ne nam-
eravamo drati ali pa takoj po sprejemu
razmiljamo o njihovi spremembi.
OPN oblikuje prostor z vidika prihod-
nje pozidave in v bistvu oblikuje sedan-
jo pozidavo v bolj zakljueno celoto?
OPN omejuje in doloa prihodnja
podroja pozidave, torej da ne gre za
neurejeno in morda tudi nebrzdano zidan-
je na nepozidanih obmojih ali kmetijskih
zemljiih. Sicer so vse iritve pri nas bolj
ali manj vezana na kmetijska zemljia,
ker so ta praktino vsepovsod okoli nas.
Dobrodolo je, da se parcele za gradnjo
v splonem zmanjujejo in to posledino
pomeni bolj zgoeno pozidavo. Sicer pa
je to trend v dananjem asu, saj vedno
manj ljudi e obdeluje velik vrt, kot je bil
denimo v sedemdesetih ali osemdesetih
letih prejnjega stoletja, seveda pa je to
tudi rezultat cen zemlji in vzdrevanja.
Za gradnjo je predvideno dovolj povrin,
posebej med Lepovami in Bregom oziro-
ma Lazi, po drugi strani pa je marsikje meja
zazidljivih zemlji po polovici parcele.
Kaj pa Ribnica sama? Kako funkcionira
v prostoru?
Ribnica deluje dokaj dobro, delujejo njene
vpadnice iz smeri Goria vas, Breg, Ugar,
slabe pa Struka in navezava na nekdan-
jo vojanico. Ribnica je po delovanju e
vedno na stopnji trga, z enim osrednjim
prostorom, iri pa se izven tega osredn-
jega prostora, na dolgi rok se iri bolj ali
manj v smer Lepov, Hrastja. Zaiten pa je
rob proti Sajevcu, Ugarju, tudi Gorii vasi,
eprav je ravno Goria vas e postala inte-
gralni del vpadnice. Lahko se nam zgodi,
da bomo imeli mesto, prebivalce na SV
delu Ribnice, center pa bo prazen. Dobri
urbanizmi rastejo koncentrino. Ta pa al
ne, in kot kae, bo nastala neizrazita forma
brez jasne identitete, na podoben nain
kot Gri ali Gornje Lepove. Morda bi se
morala Ribnica vsaj deloma iriti tudi na
kmetijska zemljia, kot sem e omenil. al
obina nima ve vzvoda, ki bi izjemoma
omogoal iritve na kmetijske povrine, kot
je to dovoljeval prejnji odlok. Prostorsko
nartovanje je padlo v podrejen poloaj,
glede na Naturo 2000 in ostale zakone, in
al ni ve enakovreden sogovornik.
Bi bilo zato potrebno zapreti trg za
promet?
Nikakor ne. eprav se sredie ustvarja
zunaj centra, mora trg ostati pretoen,
saj na trgu ni dovolj dejavnosti, ki bi bile
odvisne od pecone. Dejavnost v centru bi
morala biti tako mona, da bi bila to nujna
potreba, ker bi promet motil dejavnost.
Zaprtje mora slediti potrebi, te pa po moje
ni, in tudi nimamo v nartu smiselne ure-
ditve prometa. Nimamo obrobnega pro-
metnega koridorja, ki bi zagotavljal napa-
janje zaledja, predvsem strani proti Veliki
gori. Ribnica postaja mesto, ampak nima e
javnih prostorov, da bi lahko funkcionirala
tako. al pa je tudi zadnji atribut javnega
prostora star sto let, to je Kolodvorska ulica.
Je iroka, ima drevored in jasno zasnovo.
Od takrat pa do danes pa ni razmisleka
o javnem prostoru, e ve, pogosto ga
uniujemo. Primer tega je transformator na
zelenici pred Urnjakom. Mar ne bi mogel
stati za zidom rokodelskega centra, na robu
parkiria?
Kakni so ribniki investitorji s svojimi
eljami?
Mislim da investitorji ne izstopajo posebej
po svojih eljah, seveda pa se ne podrejajo
radi nesmiselnim zahtevam. e posebej je
to znailno pri individualni gradnji, kakrna
pa v naem prostoru prevladuje. In tukaj
pridejo elje investitorjev najbolj do izraza.
V tem kontekstu se mi zdi nesmiselno reci-
mo predpisovanje oblike okenskih odprtin.
Treba je razumeti, da je to doloba na mik-
ronivoju, prostorski plan pa naj bi pokrival
odloitve na makronivoju, torej mesta ali
vasi. Skupne znailnosti morajo biti pred-
pisane: predvsem faktor izrabe zemljia,
naklon strehe, viina in potem se urban-
izem v grobem neha in se zane arhitek-
tura, torej posamezne reitve in ideje.
Obina Ribnica je nedavno pridobila v
last Ideal center. emu naj ga nameni?
Del odgovora ponuja e sama opredelitev
prostora, tako v praksi, kot v prostorskih
nartih. Lei v centru, tudi opredeljene
dejavnosti v planu so centralne, torej sto-
ritve, izobraevanje, upravne dejavnosti.
Primerne so tiste dejavnosti, ki kakovosti
tega prostora ne poslabujejo, kot jo tre-
nutno napol razbito parkirie za tovorn-
jake, ker to degradira celotno okolico. Kot
vsak si elim kvalitetno bivalno sredie.
Konkretno glede vsebine pa so bolj ali
manj individualne elje. Se mi pa dozdeva,
da so reitve na nivoju obine pogosto
odraz elje oziroma ambicije neke poli-
tike, morda pa niso to ambicije mesta.
Skandinavci se z eljami mesta in pre-
bivalcev ukvarjajo bolj sistematino in
zbirajo pobude in predloge, preden se
lotijo investicij. Najbolj pa je pomembna
debata o projektu. To traja leto, dve ali celo
tri, pogosto dalj, kot traja gradnja, ampak
javnost te projekte laje sprejme za svoje.
Kaj pa Grad? Zdi se mi da je stanje
podobno. Imamo konkreten prostor, ki
ima svoje znailnosti, njegov namen pa
je bolj nejasen.
Grad je strateka toka Ribnice, vendar je
v drugotnem planu. Tudi trg in nabreje
sta zapostavljena. Grad bi moral postati iv
prostor, morda e z igrali za otroke na zele-
nicah in morda gostinsko ponudbo, ki bi
pritegnila ljudi, mamice z voziki in ostale.
Na ta nain bi ljudje zasedli javni prostor
in tudi teava z marginalnimi skupinami v
Gradu bi se tako reila, ker enostavno ne bi
bilo ve miru za njihove dejavnosti. Javnost
mora prostor narediti javen, tako da se na
njem zadruje. Zato pa potrebuje vsebino,
ki javnost pritegne.
PRIMO TANKO
8
M
E
D

N
A

I
M
I

L
J
U
D
M
I
PONOVNO
NA ZAETKU
Spet smo na zaetku novega leta z novi-
mi obljubami in novimi narti, vendar ne
brez tega, da ne bi pogledali tudi nazaj.
V KUD-u Ribniki pihalni orkester smo po
samostojnem tradicionalnem koncertu v
mesecu decembru zabeleili e nastopa na
boini prireditvi maoret in na Boino-
novoletnem koncertu. Setevanje se je
tako na koncu leta ustavilo na tevilki 26,
kar predstavlja med drutvi v ribnikem
kulturnem okolju lepo in aktivno glasbeno
dejavnost. K tej tevilki je sekcija Z-Godba
Ribnica prispevala 3 nastope, Ribniki
pihalni orkester pa 23. Predstavitev je bila
pestra, saj smo se tako udeleili ve prom-
enadnih nastopov v obini Ribnica in izven
nje, dveh regijskih sreanj, organizirali smo
dva samostojna koncerta in sodelovali pri
organizaciji nekaterih vejih prireditev v
obini. Na Ribnikem sejmu pa smo v goste
povabili godbenike Godbe Dobrepolje, ki
so s prireditve odli z nepozabnimi vtisi in
lepimi spomini.
Obiskovalci prireditev so tako lahko prisluh-
nili razlinim zvrstem glasbe: od koranic,
zabavne in koncertne glasbe, kot poseb-
nost pa se je v repertoarju pojavil tudi
muzikal.
V letu 2012 smo s pomojo donatorjev
konno le nabavili nove uniforme, med
instrumenti pa je svoje mesto nael tudi
prenosni elektrini klavir, ki ga potrebujemo
na naih koncertih. Leto nam je zaznamov-
alo nadpovpreno veliko servisov in gener-
alnih popravil intrumentov, saj je v naboru
le e 5 intrumentov mlajih od osmih let. V
lanstvu smo pridobili tiri nove lanice, in
elimo, da bi bilo tako tudi v bodoe. Leto
2012 smo v finannem smislu ne glede
na krizno obdobje konali pozitivno in v
zahtevanih zakonskih normativih.
Posebno mesto sta v vitrini nali priznanji
obeh sekcij, prejetih od Zveze slovenskih
godb za izvajanje programov in skladb
Bojana Adamia ob praznovanju 100-let-
nice njegovega rojstva.
Preteklo leto je bilo zato uspeno zakljueno
in nam je v izziv, da bomo v prihodnjem
vsaj tako in toliko uspeni.
Z letom 2013 pa smo zopet na zaetku, tako
v programskem kot tudi organizacijskem
smislu. e prvi petek po novem letu se nas
je nekaj godbenic in godbenikov zbralo
v naih delovnih prostorih na istilni
akciji. Preuredili in pospravili smo prostore,
da bo nae bivanje na vajah prijetneje in
nae poutje bolje. Na notnih stojalih so
se e prikazale nove skladbe in prieli smo
s svojim osnovnim poslanstvom. Pred nami
je prvo gostovanje, saj se bomo e 2. 2. 2013
udeleili revije Zdruenja godb in pihalnih
orkestrov Dolenjske in Bele krajine v Strai.
Za nami je prvi skupni sestanek godbenik-
ov, na katerem so bili predlagani nekateri
narti, ki jih bomo med letom e dopol-
nili. Tudi v bodoe priakujemo v ribnikem
okolju dobro in e bolje sodelovanje z
Glasbeno olo Ribnica, z obino Ribnica in
JSKD o.i. Ribnica ter z ostalimi drutvi, pevci
in pevskimi skupinami. Navzven pa seveda
z ostalimi organizacijami in institucijami,
zvezami, godbami, orkestri, saj je le v pov-
ezovanju in sodelovanju moen napredek,
pa tudi obstanek.
Predvsem upamo, da nam bodo v finannem
smislu tudi v prihodnje priskoili na pomo
donatorji, saj bi brez njih drutvo lahko e
zdavnaj zaprlo in zaklenilo svoja vrata. To
pa je zadnje, kar si elimo, tako godbeniki
kot verjetno tudi veina obanov, ki radi
prisluhnejo godbenim zvokom.
STANISLAV GREBENC, predsednik KUD
Ribniki pihalni orkester
ZAHVALA ZA SODELOVANJE IN POMO
Ob tej prilonosti se godbeniki zahvalju-
jemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri
organizaciji prireditev, k obstoju in delo-
vanju drutva v letu 2012, zato je prav, da
jih omenimo: Obine Ribnica, Sodraica in
Loki Potok, Inotherm d.o.o., ilc Trade d.o.o.,
Toaza d.o.o., R.ineniring d.o.o., Inles Ribnica
d.d., OO SDS Ribnica, Prevozi Point Krajec
Ana s.p., Telekom d.d., Tiskarna Linear - Ilc
Toma s.p., Metal - earek Andrej s.p., Anis
Trend d.o.o., Bitis d.o.o., Blesk d.o.o., Fipis
d.o.o., JP Komunala Ribnica, Kuss d.o.o.,
Arts d.o.o., ElektroZvok-Andrej Levstek
s.p., Okmal d.o.o., Lesoj d.o.o., Vibor d.o.o.,
Pustno drutvo Goria vas, PGD Goria vas,
TD Ribnica, Strojni kroek Urban, Drutvo
maoret in plesalcev Ribnica, pevska skupi-
na Anamanka, ADB Teater, JSKD o.i. Ribnica,
Glasbena ola Ribnica, portni center Ribnica,
Okrepevalnica pri Francetovi jami-Slavka
Mrhar s.p., TD Sodraica, Simon Koroec,
Petra Vidmar- Bartol in Matija Bartol, Anton
Oberstar- Seljan, Andrej Arko - Rajh, Marjan
Mohar, Primo Lovin in Jan Hribek, Vinko
Trdan, Sao Hribar in podporni lani KUD-a
Ribniki pihalni orkester: Pavel Hoevar, Joe
Levstek, Janez Pelc, Marjan Mohar, Alojz
Stritar, Bla Milavec, Janez Henigman, Vinko
Levstek, Anton Ilc, Alojzij Kre, Franc Bojc
in Joe Kozina. Zahvala velja tudi medijs-
kim sponzorjem in oglaevalcem: Reeto,
Radio1 Urban, Radio Univox, R.kanal+ ter
upnijskim uradom: Ribnica, Dolenja vas,
Sveti Gregor, Sodraica, Loki Potok in Velike
Lae in e mnogim ostalim neimenovanim
nesebinim posameznikom.
Zavod Cubartis odgo-
vor na vpraanja mladih
Z novim letom bo zaela svoje delovanje
nova organizacija za mlade na obmoju
obin Ribnica, Sodraica in Koevje.
Cubartis bo deloval v okvirih dnevnega
centra (krabev trg 22, v prostorih gostilne
Miheli) ter na zunanjih lokacijah.
Namen zavoda Cubartis je ustvariti prostor,
v katerem se bodo mladi lahko sreevali,
izraali svoja mnenja, ustanavljali nefor-
malne skupine, aktivno oblikovali fizini
prostor, se izobraevali o sodobnih pojavih
in preivljali strukturiran prosti as. Zavod
Cubartis je bil ustanovljen z namenom dati
mladim fizini prostor v lokalnem okolju,
v katerem bodo deleni pomoi in pod-
pore pri uveljavljanju svojih preprianj.
Vsebina prostora bo izhajala iz sodobne
mladinske kulture in le-to povezovala z
lokalnim okoljem ter vsemi ostalimi gen-
eracijami. Zavod bo mladim omogoil
neformalno izobraevanje in usposabljanje
na podroju umetnosti, psihologije, pro-
jektnega menedmenta, medijev, kritine
pismenosti, raunalnitva in s tem nudil
podporo delu formalnih izobraevalnih
institucij. Zavod Cubartis bo prevzel tudi
naloge zastopanja interesov in pravic mla-
dih, tako na nacionalni kot lokalni ravni.
Prevzel bo tudi naloge povezovanja nefor-
malnih skupin mladih z drugimi organizaci-
jami v lokalnem okolju in na mednarodni
ravni.
Vabimo tudi vse organizacije, portna in
kulturna drutva k sodelovanju, soust-
varjanju skupnih projektov ter nudimo tudi
uporabo svojih prostorov za izvajanje vseh
vrst aktivnosti.
Dodatne informacije lahko pridobite na
infocubartis@gmail.com, na facebook stra-
ni ali pa pokliite na 041 541 679.
PETER TRHLEN, direktor zavoda Cubartis
Turistino drutvo Ribnica v
sodelovanju z Obino Ribnica
ORGANIZIRA
SPREVOD PUSTNIH
MAKAR,
ki bo potekal od C
Ribnica, po Kolodvorski
ulici, krabevem trgu, do
Rokodelskega centra,
V TOREK, 12. 2. 2013,
OD 10. DO 12. URE.
Sodelujejo:
Osnovna ola Dr. Franceta
Preerna Ribnica, Vrtec
Ribnica, Bivalna enota
Ribnica, VDC Ribnica,
Pustno drutvo Goria vas,
Rokodelski center Ribnica.
M
E
D

N
A

I
M
I

L
J
U
D
M
I
9
TUDIRAJMO NEKAJ NEUPORABNEGA,
TUDIRAJMO HUMANISTIKO
Humanistika je imela v 20. stoletju pred-
vsem funkcijo vzpostavljanja razrednih raz-
lik, kjer so se bogati boemi predstavljali kot
prefinjeni ljubitelji humanistike proti razuz-
danim nijim slojem. Danes nam ideologija
zahodnega kapitalistinega sistema gov-
ori nekaj drugega. Idealni posameznik
ni ve ljubitelj humanistike, vendar je to
posameznik, ki dosee samoaktualizacijo
skozi poznavanje pravnih in ekonomskih
(oz. borznih) ureditev, ideal, ki dobi v kon-
tekstu neoliberalizma funkcijo izkorianja.
Humanistika in tudij humanistike sta
medtem postala zgolj nekaj neupo-
rabnega, nekaj, kar ovira neoliberalizem.
Podobno je zaslediti tudi v Sloveniji.
V Sloveniji so devetdeseta leta, z vdiran-
jem zahodnega kapitalistinega sistema
zaznamovala t.i. obdobje tranzicije, ki
je prinesla dve poglavitni spremem-
bi v javnem ivljenju mladine. Prvi:
naraanje nezaposlenosti, ki je obreme-
nila mlade z eksistennimi problemi. To je
povealo nadzor nad mladimi, saj je bilo
sedaj potrebno bolj trdo delati v oli in v
izvenolskih dejavnostih, da bi premaga-
li hujo konkurenco in se usposobili za
vstop na trg dela. Drugi: v devetdesetih
letih je prilo do ukinjanja javnih prosto-
rov, kar je negativno vplivalo na mladinske
(predvsem alternativne) subkulture, ki so
za mlade predstavljali kraj eksperimenti-
ranja in oblikovanja alternativnih identitet.
Konkurenca, eksistenna prisila, skrb zase
znotraj svoje zasebnosti in pomanjkanje
alternativ slui neoliberalizmu, saj (pri)sili
posameznike v sprejem neoliberalistinega
ideala posameznika. Mladi so preko omen-
jenih mehanizmov spodbujani k tudiranju
uporabnih tudijskih smeri oz. neesa
zaposljivega na trgu dela, uporabnega
torej z vidika neoliberalizma. Humanistika,
ki nima sedaj niti funkcije legitimiranja raz-
rednih razlik, je s stalia neoliberalne poli-
tike zato skrajno neuporaben in nekoristen
tudij. Na omenjeno tendenco nam kaejo
tudi nedavni dogodki, kot je bila skorajnja
ukinitev humanistinih tudijev, kjer so na
Fakulteti za humanistine tudije v Kopru
razpravljali o ukinitvi dveh temeljnih
tudijskih programov za univerzo (razlog je
bil pomanjkanje denarja). Na drugi strani pa
je opazno irjenje privatnih visokoolskih
zavodov (tudi ob pomanjkanju denarja,
ki naj bi bil razlog ukinitve humanistinih
tudijskih smeri), ki imajo zelo omejeno
tevilo tudijskih programov, kar se odraa
v irem drubenem dogajanju, saj veje
tevilo tudijskih programov pomeni
irjenje idej, diskutiranje, kar se posledino
odraa v irem drubenem dogajanju, kar
je pogoj za upor. Tako so privatni zavodi e
iz tega razloga omejeni na diktat neoliber-
alizma o uporabnih tudijskih smereh; s
tega vidika je teje dojeti, da uporabne
smeri pomenijo korist za neoliberalizem.
Zato imajo tudi ti neuporabni tudiji, kot
je humanistika, e kako pomembno funkci-
jo v asu irjenja neoliberalistine politike,
ki se v Sloveniji iri skozi sedanje varevalne
ukrepe. Potrebno je torej tudirati tudi
neuporabne tudijske smeri.
TIT STARC, RK
Nekaj malega o
delu v letu 2012
Imeli smo obni zbor in dobili novega
predsednika, g. Julijana Ozimka, ki je
takoj zael z delom. Organiziral je teaj
raunalnitva in projekt Simbioza, ki
sta e dodatno dopolnila delo drutva.
Nae delo pa v glavnem poteka v
druenju, to so razni izleti, sreanja,
poitnikovanje, obiski starostnikov,
tedensko kopanje, martinovanje in sil-
vestrovanje.
Imeli smo kar nekaj lepih izletov, druenj
z drugimi drutvi upokojencev. Povsod
smo se imeli lepo. Plan, ki smo ga
pripravili za 2012, smo v celoti izpolnili.
Obiskali pa smo tudi 138 naih lanov,
starejih od 80 let, in jih obdarili.
Za leto 2013 pa smo pripravili tudi nekaj
novosti, kot so pohodnitvo in ples. Ve
o delovanju naega drutva boste izve-
deli, e se nam boste pridruili. Pri nas
ni naih in vaih, pri nas smo samo mi,
ki imamo to sreo, da smo upokojenci.
lanarina za leto 2013 znaa 10 EUR.
Letos pripravljamo:
Pustovanje 12. 2., na pustni torek, v
Gostiu Pugelj,
Pohod po Jurievi poti, v soboto, 2. 3.,
Obni zbor drutva 24. 3., v Gostiu
Pugelj.
Uradne ure so vsak ponedeljek od
9. 11.
Telefon: 836 12 77 ali 031 792 694.
ZA DU RIBNICA DUA WEINBERGER
PRENOVLJENI RIBNIKI PASIJON
Pridite k meni
Ribniki pasijon bo letos e sedmo leto
zapored nagovarjal obiskovalce z odra
ribnikega gradu. V estih letih je iz zamisli
mladih zrasel v enega najvejih kulturnih
projektov Ribnike doline, glas o Ribnikem
pasijonu pa se je prek mednarodne konfer-
ence evropskih pasijonskih mest raziril po
celotni Evropi. V slovenskem merilu se po
tevilu sodelujoih uvra takoj za znameni-
ti kofjeloki pasijon, hkrati pa ima najdalji
neprekinjeni niz uprizarjanja. e vedno je
Ribniki pasijon eden redkih v Evropi, med
katerim se v ivo izvaja veinoma avtorska
rock glasba.
Zaeli smo s strahom, ali nam bo sploh
uspelo izvesti tako velik projekt, pridobiti
dovolj sodelujoih in naklonjenost obisk-
ovalcev. Odzivi tako domainov, ki so se
odzvali povabilu k sodelovanju, kot gled-
alcev so pregnali vse dvome in nam dali
zagona, da smo pasijon vsako leto dopol-
njevali, veali pasijonsko druino, iskali
nove izzive in privabljali ljudi iz vse bolj
oddaljenih krajev. Zaivela je tudi ideja
o prilonostnem P-zboru, v katerem so
zdrueni glasovi pevcev od Koevja do
Grosuplja.
Sedmi Ribniki pasijon se vam bo pred-
stavil v prenovljeni podobi. Od septem-
bra dalje se v ekipi koordinatorjev tru-
dimo, da bi dogajanje izpred dva tiso
let prikazali na drugaen nain ter s tem
sodelujoim postavili nove izzive, gledalce
pa pribliali skrivnosti Kristusovega trpljen-
ja. Priakujete lahko:
- spremenjeno glasbeno kuliso s prenov-
ljenim P-bandom in osveenim P-zborom;
- nove igralce in nove vloge v novih
oblekah;
- dodane prizore in izpiljene standardne
prizore;
- e nekaj skritih preseneenj, ki jih boste
odkrili, e si boste Ribniki pasijon pozorno
ogledali v ivo.
Naslov letonjega prenovljenega
Ribnikega pasijona je Pridite k meni.
Naslov je zakrivil gospod upnik, ki nas
je redno obiskoval med pisanjem scenarija.
Pri tem je bil izredno konstruktiven kritik,
vsaki pa nas je tudi nasmejal in nam dal
kaken navdih. Pisanje scenarija nam je bilo
v pravi uitek, saj je potekalo v sproenem
in domislic polnem vzduju. Verjamemo, da
se bodo podobno tudi igralci viveli v igran-
je in vas, gledalce, popeljali do globokega
doivljanja velikononega dogajanja, kar je
pravzaprav smisel uprizoritve pasijona.
Tisti, ki si Ribnikega pasijona e niste
ogledali, si lahko obetate nepozabno
izkunjo. Za tiste, ki ste na pasijon e videli,
pa letonji vsebuje dovolj sveine, da si
ga boste lahko z zanimanjem in kankom
radovednosti ogledali e enkrat ter se
viveli v dogajanje, kot da ga vidite prvi.
Vabljeni torej, da si prenovljeni Ribniki
pasijon ogledate v soboto, 16., ali, 23. marca
letos, ob 20. uri v ribnikem Gradu.
KOORDINATORJI RIBNIKEGA PASIJONA 2013
10
K
U
L
T
U
R
N
I

U
T
R
I
N
K
I
Predstavitev kataloga razstave o kronjarstvu
Kriem svajt so se podal pa sujo
ruobo ponujal
Po odmevni razstavi o drugi najstareji ribniki dejavnosti, prva je
izdelovanje suhe robe, druga prodaja le-te, kronjarstvo, je izel
tudi katalog o razstavi. Tega so ustvarjalke predstavile 19. decem-
bra v Rokodelskem centru.
Resno zastavljen katalog je sestavljen iz
osmih lankov uveljavljenih raziskovalk, ki
se ukvarjajo z Ribniko dolino in njenimi
ljudmi ali po se s kronjarstvom ukvarja-
jo zaradi njegove razprostranjenosti po
naem irem obmoju ali dejavnosti
same, ki se razlikuje od obiajne trgovine. V
prvem prispevku kustosinja Muzeja Ribnica
mag. Marina Gradinik na kratko pred-
stavi razmere konec 15. in v 16. stoletju,
tako v Ribniki dolini kot tudi ire, in tako
pojasni razloge in tudi monosti za razmah
kronjarjenja. Dr. Marija Poivavek iz Muzeja
noveje zgodovine Celje se v svojem lanku
Trgovstvo vs. Kronjarstvo natanneje
ukvarja z vsebinskimi, pravnimi in dejans-
kimi razlikami med kronjarstvom in trgovi-
no. Nadja Kovai iz Pokrajinskega muzeja
Koevje je
pr eds t avi l a
kronjarje s
Koevske, sta-
tus koevskih
k r o nj ar j ev
je bil sicer
enak, vendar
s to razliko, da
so Ribniani
prodajali skoraj
izkljuno suho
robo, koevski
Boino-novoletni rokodelski sejem in decem-
brski pravljini svet pred Rokodelskim centrom
V etrtek, 20. decembra, je bilo pred
Rokodelskim centrom ivahno cel dan. Od
dvanajste ure naprej so stojnice napol-
nili rokodelci iz razlinih krajev Slovenije.
Raznolika ponudba izdelkov, primernih za
novoletna darila, pa je privabila kar nekaj
obiskovalcev.
Najbolj veselo je bilo v popoldanskem asu,
ko se je priel Decembrski pravljini svet
za otroke. V dvorani nam ga je priarala
pela Regulj z maroko pravljico o pogum-
nem krotilcu ka in s svojimi afrikimi glas-
bili: djembami, kalimbo in pialjo. Nato
se je dogajanje preselilo na dvorie, kjer
so otroke priakali Pevski zbor osnovne
ole Ribnica, Zvezdica, ki je prila z neba,
da bi spoznala dedka Mraza, in navihani
pravljini junaki. Dedek Mraz se je pustil
akati vsem nastopajoim in otrokom,
dokler ga niso z glasnimi klici le priklicali.
Za uspeno izvedbo sejma in prireditve se
Rokodelski center zahvaljuje rokodelcem,
pevskemu zboru osnovne ole Ribnica,
vzgojiteljicam Vrtca Ribnica, Uri Jakli
agar in seveda dedku Mrazu.
Do naslednjega leta lepo pozdravljam vse
najmlaje obiskovalce, njihove stare in
tudi ostale pa vabim, da se nam pridruijo
tudi v mesecu kulture, februarju.
TEKST IN FOTO: TINA ZAJC
pa predvsem trgovsko blago iz jadranskih
pristani. Nekdanja kustosinja v Ribnikem
muzeju Mojca Bulovec ifrer se v prispevku
ukvarja z lonarji in njihovim zdomanjem
tako glede nainov kot po geografskem
obsegu. Polona Rigler Grm je predstavila
svoj prispevek z naslovom Kronjarstvo
v lui prodaje suhe robe, v katerem
natanneje popisuje naine kronjarjenja s
suho robo in razvoj kronjarjenja predvsem
v zadnjem stoletju. Prisotnost kronjarja v
sodobnem asu pa je obdelala Vasja Pavlin.
Predstavljene so e vsebine, ki se nanaajo
na podobo kronjarja v pripovednitvu in
pesmi, ki jih je pripravila Anica Mohar iz
Knjinice Miklova hia. Pomemben del je
tudi tudija Mojce Ravnik, v kateri predstavi
najprej ivljenje Slovencev v Srbiji, preteno
po drugi svetovni vojni, v drugem delu pa
je podrobneje predstavljen Ivan Debeljak,
izvorno iz Slatnika, ki v Beogradu e vedno
izdeluje in prodaja suho robo, njegovo
ivljenje in zgodba pa sta predstavljena
tudi v dokumentarnem filmu, ki je na ogled
ob razstavi v Rokodelskem centru. Eden
od pomembnejih delov je tudi vsebina
razstave o kronjarstvu, fotozapis druinske
zgodbe kronjarske druine in fototeno
gradivo o kronjarstvu, ki ga hranijo slov-
enski muzeji.
Katalog po eni strani ponuja znanstven
prispevek k poznavanju dediine irega
obmoja Ribnike doline, po drugi pa
ohranja spomin na dejavnost, ki je zazna-
movala tako ribniki prostor kot ribnikega
loveka.
PRIMO TANKO, foto: Marko Modrej
Rokodelski center Ribnica
in Muzej Ribnica vas vabita,
da veer pred kul-
turnim praznikom,
7. februarja,
preivite z nami.
Po poteh kronjarjev vas bomo
popeljali skozi razstavo.
Kriem svajt so se podal in
sujo ruobo ponujal,
nato pa si bomo poblie
pogledali, kako poteka delo
v Pletarski, Lonarski in
Likovni oli.
Priakujemo vas 7.
februarja ob 17. 30
v Rokodelskem cen-
tru Ribnica.
Na dan kulturnega praznika,
8. februarja, bo Rokodelski
center odprt od 10. do 14.
ure, obiskovalce pa aka
brezplaen izvod publikacije O
Ribnici in Ribnianih Zapisi
Janka Trota.
Vstop je prost!
M
E
D

N
A

I
M
I

L
J
U
D
M
I
11
ive jaslice v Domu starejih
obanov
lani Vakega
e t n o l o k e g a
t u r i s t i n e g a
drutva Hrovaa so
v petek, 4. januarja,
obiskali stanovalce
v Domu starejih
obanov Ribnica.
S tem so e tretje
leto zapored, sku-
paj s Cerkvenim
meanim pevskim
zborom sv. Rok,
pod vodstvom
Feliksa Podgorelca,
poskrbeli za
praznino vzduje
med stanovalci
Doma v Ribnici.
lani drutva iz Hrovae letos v domai
vasi zaradi pomanjkanja finannih sredstev
niso uprizorili ivih jaslic, so pa to pred-
stavo prenesli v Dom starejih obanov.
Ob glasbeni spremljavi pevcev iz Dolenje
vasi. estdeset stanovalcem, kolikor se
jih je e etrt ure pred dogodkom zbralo
v avli, si je ogledalo polurno predstavo,
svetopisemsko zgodbo o rojstvu Jezusa
Kristusa. Namen ivih jaslic tu v Domu
je, da poivimo dan stanovalcem. Hkrati
pa nas stanovalci vzpodbudijo, zato je ta
nastop doivetje tako zanje kot tudi za nas,
ki nastopamo, je o dogodku dejal pred-
sednik Vakega etnolokega turistinega
drutva Hrovaa Ivan Prelesnik.
TEKST IN FOTO: KRISTJAN KOZINA
IVE JASLICE SO BILE V DOMU E TRETJE LETO ZAPORED
Predboino rajanje, osmi!
Ker se letos Mladinsko drutvo Okameneli
svatje (MDOS) niso prijavili na obinski raz-
pis za kulturo, bi morali plaati 150 evrov
na dan za vsakoletno dvodnevno prired-
itev Predboino rajanje. Obinski svet je
namre sprejel sklep, da je potrebno plaati
najemnino za tovrstne prostore, pa naj gre
za domaine ali za skupine zunaj obine.
Mladinci, brez nekih lastnih sredstev, a z
ogromno volje in
zagona, so izpel-
jali prireditev preko
portnega drutva
Lonar, ki pa je bilo
prijavljeno na razpis.
e pride cirkus na
gostovanje, je jasno,
da mu zarauna
najemnino, ni pa prav,
da tri na lastnih
ljudeh, pravi Samo
Pogorelec, predsed-
nik D Lonar in bivi
predsednik MDOS z
najdaljim staem in
najve projekti. Da pa
je paradoks popoln,
je zgovorno tudi dejstvo, da je to edino
igrie v obini, ki ga ni financirala Obina,
ampak krajani sami. Pa pustimo birokracijo
in se spravimo k delu.
Letos je bilo e osmo Predboino rajanje
zapored in vsako leto je bolje in lepe.
23. in 24. decembra se je torej rajalo na
dolenjevakem igriu ob toplih napitkih,
dobri drubi, plinskih grelcih, pei na drva
in ob boinih pesmih, ki na takih prired-
itvah ne izzvenijo v ki, ampak prav pri-
jetno denejo. Prvi veer je bil organiziran
tudi 1. predboini pohod po Dolenji vasi
in Prigorici v izvedbi Sama Pogorelca in
Oliverja Orama. Udeleilo se ga je preko
trideset ljudi, ki so po dobri uri hoda dobili
srebati nekaj toplega.
Naslednji veer so Okameneli svatje
zavreli aj in vino ob 21. uri ter kuhali tja
proti jutranjim uram, saj je bilo letos ver-
jetno najve obiska do sedaj. Oba veera
je potekala tudi nagradna igra, kjer so
obiskovalci lahko stavili, kolikna je viina
smreke, ki je krasila prireditveni prostor.
Zmagovalec je bil Mirko Kaplan iz Prigorice,
ki je tono viino zgreil le za pol centi-
metra.
Dolenja vas je bila tudi letos okraena s
svetlobnimi napisi nad cesto, ne da bi bil
okodovan obinski proraun. Samo pravi,
da to e nekaj let delajo na lastno pest v
sodelovanju z Gregorjem Bojcem in elektro
podjetjem ELZA iz Koevja.
lani Mladinskega drutva Okameneli
svatje se zahvaljujejo vsem donatorjem in
obiskovalcem, ki so omogoili, da je prired-
itev lepo uspela.
SAO HOEVAR
Foto: Ana Bojc
MNOICA NA PREDBOINEM RAJANJU
SREANJE
VAANOV
LEBIA
Na veer 29. decembra smo se zbrali
vaani spodnjega lebia. Pod vodst-
vom vakega upana Antona ilca smo
organizirali tradicionalno prednovolet-
no sreanje v prostorih gostia Vrba.
Omogoil ga je Toma Peterlin, in se mu
ob tej priliki zahvaljujemo. Pripravili smo
dobrote iz domae kuhinje, kjer nam
je bila v veliko pomo Anica Peterlin.
Pokramljali smo ob dobri kapljici kot
nekdaj v dobrih starih asih. Druenje
in veselje je trajalo pozno v no. Bilo
je smeha in zabave za duo in srce.
Pogovorili smo se tudi o nadaljnjem
urejanju vakega kotika, ki ga imamo
na kriiu pod staro vako lipo. Tam
preivimo ez celo leto veliko veselih
trenutkov. Za organizacijo le-teh, skrb
in portvovalnost gre zahvala Sabini
Peterlin.
V napetem vsakdanjiku se nemalokrat
usedemo skupaj in razbijemo hiter
tempo dananjega asa. V toplih polet-
nih mesecih nartujemo tudi tradiciona-
lno egnanje koles.
VAANI SPODNJEGA LEBIA
12
K
U
L
T
U
R
N
I

U
T
R
I
N
K
I
O Ribnici in Ribnianih Zapisi Janka Trota
brihten za sedem neumnih
Razstava o Janku Trotu na ogled ob
estdeseti obletnici ustanovitve Mestnega
muzeja Idrija
tudi vrsta reenic in anekdot.
Dvojezina knjiga, slovenska in angleka,
ter njena predstavitev zakljuujeta projek-
te, povezane z Jankom Trotom Trotovo
leto. To obdobje, od oktobra 2011 do
zaetka leta 2013, je pravzaprav trajalo 14
mesecev, v katerih se je zvrstil niz dogod-
kov. Najbolj je bila odmevna razstava, ki jo
je pripravil in oblikoval Muzej Ribnica in je
prikazala Janka Trota v vseh njegovih tal-
entih. Trot je bil razen uitelja in ravnatel-
ja, kar je bil njegov poklic, e ustanovitelj
muzeja v Ribnici in Idriji, slikar, karikatur-
ist, topograf, lutkar, zborovodja in zbiralec
zgodb. Ravno iz njegovih zapisov zgodb je
nastala ta knjiga, ki kae (nas) Ribniane v
podobi nae pregovorno aljivosti in izna-
jdljivosti.
In ko smo e pri Trotu: razstavo iz ribnikega
muzeja so ravno pred nekaj dnevi prenesli
na ogled v drug muzej, ki ga je sooblikoval
Janko Trot, v Idrijo.
PRIMO TANKO
V etrtek, 10. januarja, so v Rokodelskem
centru predstavili prve rezultate letonjega
dela, knjigo O Ribnici in Ribnianih Zapisi
Janka Trota. Prireditev je bila zasnovana kot
pogovor med Marjano Starc, ki je opravi-
la veino urednikega dela, kustodinjo
Muzeja Ribnica, mag. Marino Gradinik, in
dvema avtentinima aljivcema, Metodom
Jakliem in Medardom Pucljem. Le da
tokrat nista pripovedoval svojih al, pa pa
sta s prefinjenim obutkom tako za zgod-
bo kot za pristno ribniino interpretirala
Zapise Janka Trota o Ribnici in Ribnianih.
Trotove zgodbe so imele zanimivo
zgodovino e preden so zagledale lu sveta.
Zapisi, ki jih je Marjana Starc uredila in prip-
ravila za tisk, so prili od Toneta Petka, prav
tako zbiralca in zapisovalca zgodb, ta pa jih
je dobil v Trotovi zapuini. Tone Petek je
te zapise sprva prepisal, pozneje e prefo-
tokopiral, tako da je ohranjenega precej
gradiva, original pa se je sasoma izgubil.
Zgodbe so nastale najverjetneje v asu
Trotovega bivanja v Ribnici, to je v tride-
setih letih 20. stoletja. Veina je izvirnih,
nekatere pa imajo daljo pripovedovalsko
tradicijo in so izvorno ljudske, denimo
Ribnika nova maa.
Zgodbe so preteno aljive, nekatere so
zelo osebne in jasno prikazujejo drubo in
razmerja v njej v asu med vojnama. Poleg
bolj osebnih, karakternih lastnostih nekat-
erih kapionov in posebneev so predstav-
ljeni sosedje Struani in Dolenjevaani,
o privajanju vojni in svobodi po ribniko,
zakonski zvestobi in ljubezni, zajeta pa je
V ponedeljek, 21. januarja,
je minilo estdeset let, odkar
je Janko Trot vzpostavil
delovanje Mestnega muze-
ja v Idriji. Ob tej priliki so v
razstaviu Nikolaja Pirnata
v gradu Gewerkenegg
postavili na ogled razstavo
Muzeja Ribnice, ki je raz-
stavo pripravil in doma
ponudil na ogled v lanskem
letu. Ribniko verzijo raz-
stave so nekoliko prilagodili
razstaviu samemu, saj so
namesto podob Ribnice in
Ribnike doline razstavili
priblino 100 akvarelov z
idrijskega podroja, nastalih veinoma v
obdobju 1948 - 1952. Te je v spremljajoem
katalogu predstavila umetnostna zgodovi-
narka Ana Sever Boi. Kustos Darko Viler
je predstavil Trotovo ivljenjsko pot, direk-
torica muzeja Ivana Leskovec pa je pred-
stavila 60 let muzeja v Idriji. Razstavo je
predstavila avtorica mag. Marina Gradinik,
iz Muzeja Ribnica.
K besedi sta bila kot slavnostna govornika
povabljena tudi upan obine Idrija Bojan
Sever in vodja slube za premino dediino
dr. Marjeta Miku. Ta se je v svojem nago-
voru posvetila predvsem delu kustosov in
njihovemu odnosu do preteklosti in spo-
sobnosti predstaviti to znanje in vdenje v
modernem asu, s sodobnimi metodami in
zanimivimi predstavitvami.
Pomen in vloga Janka Trota za razvoj in
ohranjanje idrijske in ribnike dediine sta
neprecenljiva, saj je ustanovil muzej v Idriji
in tudi v Ribnici, in pomagal ohraniti velik
del tako tehnike dediine idrijskega rud-
nika ivega srebra, dejavnosti na podroju
Cerknega in tudi Partizansko bolnico Franja.
(Ta je po dveh vejih naravnih nesreah
v osemdesetih letih in 2007 obnovljena
in predstavlja dediino najbolj humani-
tarnega dela, pomo pokodovanim).
Za nas je Trotova dejavnosti v Idriji sicer
pomembna, vendar je za Ribnico najbolj
pomembno zbiranje gradiva o suhi robi in
kronjarstvu ter oblikovanje prve razstave
Suhe robe in lonarstva.
Poleg priznanja delu Janka Trota je gos-
tovanje razstave v Idriji tudi priznanje
delu ribnikega Muzeja, ki je s predstavit-
vijo dela Janka Trota prikazal sposobnost
raziskovanja, predstavljanja in oblikovanja
razstave in vsebine, privlano in sporoilno
za obiskovalce ter informativno za strok-
ovno javnost.
Tekst in foto: PRIMO TANKO
MARINA GRADINIK IN BOJAN SEVER, UPAN IDRIJE
MARJANA STARC IN MAG. MARINA GRADINIK METOD JAKLI
MEDARD PUCELJ
Z
A

N
A
R
A
V
O

G
R
E
13
Nartovanje in evidentiranje
izvedenih del v gozdarstvu
V gozdarstvu je nartovanje ena od
najpomembnejih nalog Zavoda za
gozdove Slovenije. Obstaja ve ravni
nartovanja, in sicer: izvedbeno gozdno
gojitveno in seno spravilno nartovanje,
gozdno-gospodarsko nartovanje na ravni
gozdnogospodarskih enot (GGE) in gozdno
gospodarsko nartovanje na ravni gozdno-
gospodarskih obmoij. Vse ravni so med
seboj vsebinsko usklajene in povezane.
Obmoni gozdnogospodarski nart (ON)
daje usmeritve za gospodarjenje z gozdovi
na ravni gozdnogospodarskega obmoja.
Izdeluje se za obdobje desetih let. V nartu
so podatki, ki se nanaajo
na gospodarjenje z goz-
dovi v obmoju (lesna
zaloga, prirastek, moni
posek, gojitvena dela,
prometnice, funkcije v
gozdu itd.). Vir podatkov
za izdelavo ON so veljavni
gozdnogospodarski narti
GGE.
Narti GGE se izdeluje-
jo za obdobje 10 let. So
podrobneji kot ON ter
predpisujejo usmeritve
za gospodarjenje z goz-
dovi po posameznih GGE
(npr. GGE Velika gora, GGE
Mala gora, GGE Stojna).
e bolj natanni pa so
detaljni Gozdnogojitveni
in senospravilni narti za
posamezne oddelke v GG enoti. Preteku
veljavnosti narta GGE sledi revizija narta,
ki obsega pripravljalna dela, terenske mer-
itve in izdelavo tekstnega dela narta. S
terenskimi deli (zbiranje podatkov o ses-
tojnih kazalcih) se prine zadnje leto vel-
javnosti narta. Nosilec izdelave narta
(v pomo so mu revirni gozdarji in ostali
sodelavci) naredi opise sestojev v celi gozd-
nogospodarski enoti. Pri opisovanju ses-
tojev ocenjuje razline sestojne parametre
ter se odloa o najvijem monem poseku
in potrebnih gojitvenih in varstvenih delih
ter delih za funkcije gozdov.
Vzporedno z opisovanjem sestojev se izve-
dejo tudi meritve drevja na stalnih vzornih
ploskvah, ki so postavljene v gozdu na
vzorni mrei 250 m x 250 m. Vzorne
ploskve na terenu niso vidno oznaene,
najde se jih s pomojo podatka o njihovih
geografskih koordinatah. Merilec na plo-
skvah izmeri prsne premere dreves, ocen-
juje njihovo zdravstveno stanje in sestojni
poloaj ter ugotavlja tevilo odmrlih in
posekanih dreves. Tako pridobljeni podatki
so podlaga za doloitev lesne zaloge in
prirastka sestojev ter tudi za ugotavljanje
koliine posekanega lesa v GGE.
Ko so terenske meritve in druga priprav-
ljalna dela konana, se vse podatke, pri-
dobljene na terenu, raunalniko obdela.
Sledi izdelava narta. V tem sklopu se ana-
lizira gospodarjenja z gozdovi v preteklem
desetletju. Poudarek je zlasti na analiziranju
podatkov o izvedenem poseku in oprav-
ljenih gojitvenih in varstvenih delih. Pri
analiziranju poseka se primerjajo podatki
o koliini poseka iz gozdarske evidence,
ki jo vzdrujejo revirni gozdarji na kra-
jevni enoti, s podatki o koliini poseka, ki
se pridobi iz meritev na stalnih vzornih
ploskvah. Kadar je podatek iz tekoe evi-
dence poseka na ravni GGE v mejah zau-
panja koliine poseka, ugotovljenega na
stalnih vzornih ploskvah (ob 5% tveganju
statistina napaka), se ga vzame kot ustr-
eznega. Kolikor pa je podatek iz tekoe
evidence poseka na ravni GGE zunaj meja
zaupanja koliine poseka, ugotovljenega
na stalnih vzornih ploskvah, pa je potreb-
no ugotoviti, zakaj je prilo do takne raz-
like. Najpogosteji razlog je senja dreves
brez odkazila.
Pri izdelavi Gozdnogospodarskega narta
za gozdnogospodarsko enoto Mala gora
za obdobje 2012-2021 se je ugotovilo, da
je dejanski posek veji od uradno evidenti-
ranega poseka. Odstopanje je veje, kot je
dopustno. Analize so pokazale, da je eden
od glavnih razlogov za veje odstopanje
rna senja, oziroma posek drevja brez
odkazila. Pri tem ni nujno, da gre za rno
senjo na vejih povrinah. Dovolj je e,
e lastnik gozda pri senji drevja poseka
poleg odkazanih e nekaj dreves, ki niso
bila oznaena za posek. Pri velikem tevilu
lastnikov se v desetih letih lahko nabere kar
precejnja koliina lesa. Problem je lahko
tudi senja manj kvalitetnega lesa za drva,
ki ga lastniki gozdov izvedejo brez odka-
zila.
Zakon o gozdovih v svojem 17. lenu doloa,
da na podlagi gozdnogojitvenega narta
izda Zavod za gozdove lastniku gozda, po
predhodnem svetovanju in skupni izbiri
dreves za moni posek, odlobo o koliini
in strukturi dreves za moni posek. Skupna
izbira drevja za posek je torej v skladu s
17. lenom Zakona o gozdovih obvezna.
Pri skupni izbiri drevja za posek ne gre za
to, da bi gozdar omejeval lastnika gozda
glede njegove lastnine, pa pa mu strok-
ovno svetuje in v skladu s pred-
pisi zagotovi tonost podatka
o koliini in strukturi poseka-
nega lesa. e lastnik gozda
poseka drevje brez odkazila
in o tem ne obvesti revirnega
gozdarja, mora le-ta, v skladu
z veljavno zakonodajo o nedo-
voljenem poseku obvestiti
gozdarsko inpekcijo. Da bi se
izognili tovrstnim nepotrebnim
postopkom, pozivamo vse last-
nike gozdov, da izvajajo senjo
v skladu s predpisi.
Senje brez odobritve, oziro-
ma brez odkazila so dejansko
nepotrebne. Gozdarji na KE
smo lastnikom gozdov na raz-
polaga za odkazilo dreves kot
tudi za ostale nasvete v zvezi
z gospodarjenjem z gozdovi.
Naknadno odkrivanje nedovoljenih posek-
ov je zamudno delo, ki ima lahko za last-
nika gozda tudi negativne posledice in po
nepotrebnem vnaa nezadovoljstvo med
ljudi.
Ker so asi teki, se pojavljajo tudi kraje lesa
in tudi temu po svojih moeh se moramo
vsi skupaj upreti. Najbolje je s pravoasnim
obveanjem in ukrepanjem.
Lastnikom gozdov in gozdarjem mora biti
cilj urejen gozd in im toneji podatki, ki
se nanaajo na gospodarjenje z gozdovi.
Skupaj bomo slednje dosegli le s strok-
ovnim in doslednim delom ter trajnostnim
gospodarjenjem s tem naim bogastvom.
ZGS OE Koevje
Vodja KE Ribnica
JOE OBERSTAR, UNIV. DIPL. IN. GOZD.
Foto: Marko Modrej
14
N
E

S
P
R
E
G
L
E
J
T
E
Skrbi, delo in trpljenje,
tvoje je bilo ivljenje.
Boleine in trpljenje si prestala,
zdaj lahko bo v grobu mirno spala.

Zahvala
V 84. letu je tiho zaspala naa mama, stara mama
in prababica

IvaNa ORaEM
iz Dolenje vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaanom, prijateljem
in znancem za izreeno soalje, tolailne besede, darovano cvetje,
svee in svete mae.
Zahvaljujemo se uslubencem DSO Ribnica, sostanovalki ge. Slavki
Miheli za polepane zadnje mesece pokojniinega ivljenja. Hvala
tudi g. upniku Aleu Peaverju, pevcem PZ Lonar, trobentau in
vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
alujOI vsI NjENI
OBVESTILO
Vabljeni, da se udeleite sreanja, ki bo potekalo
kot klub svojcev v podporo pri oskrbi starega
bolnega loveka. Dobimo se vsak drugi etrtek v
mesecu v predavalnici Zdravstvenega doma dr.
Janeza Orama Ribnica.
Vabljeni v etrtek,
14. februarja, ob 18. uri.
Dodatne informacije: Anka Debeljak, dipl. m. s.;
E-mail: adebeljak.zdrib@gmail.com
ali na telefon: 040 664 754
UTRIP VSAKDANA
V DOMU STAREJIH
OBANOV RIBNICA
e kar nekaj asa se pripravljam, da svoje obutke, ki jih doivljam
kot prostovoljka v Domu starejih obanov Ribnica, pribliam tudi
iri javnosti.
Da je to udovito poslanstvo, ki me osreuje, lovek lahko doivi v
dajanju pomoi ljudem, ki so pomoi potrebni.
Naa sreanja so vsak ponedeljek, ko domske stanovalce, ki to
elijo, odpeljemo v kapelo k bogosluju, po konanem obredu pa
jih peljemo zopet nazaj ali pa v nao drubo ob kavici in klepetu.
Spletla so se mnoga prijateljstva tako s stanovalci kot tudi med
nami prostovoljci.
Obutek, da si nekomu, ki ga je usoda pripeljala v to ustanovo,
polepal dan, te napolni z milino in zadovoljstvom. To loveka
bogati, da postane v dui moan in presreen. Hkrati ti misli hitijo
v as, ki bo priel in bo sam nemoen in potreben pomoi.
V pogovoru s stanovalci opaam, da je v Domu veliko takih, ki so
teko odli od doma. Kljub skrbni negi in prijaznosti osebja so nji-
hove oi vekrat otone in napolnjene z grenkimi solzami. Ob takih
trenutkih in stiskah je potrebno ponuditi dlan, ga objeti in pustiti,
da ti potoi in se na tvoji rami razjoka.
Kar nekaj takih stisk sem e sama doivela. S ponosom in veseljem
povem, da je beseda uteha in tolaba, ki sem jo dala, tudi mene
osreila in moja dua je bila napolnjena z neko neomajno veliino.
Tako dne, ki je namenjen obisku v Domu, komaj priakujem tudi
sama, ne le stanovalci, h katerim prihajam.
Najteje pa mi je pri srcu takrat, ko se kdo poslovi za vedno. Za
njimi ostane praznina, ki je kot zevajoa rana.
Ob tej priliki bi se rada spomnila tudi svojih treh prijateljic z veliko
zaetnico. Tu v domu smo se nale kot prostovoljke, udovite
gospe Anica, Metoda, Francka. Te mi ob ponedeljkih s toplim
pozdravom in objemom polepajo dan. Vem in utim, da sem v nji-
hovi drubi zaelena. Veliko mi pomenijo, ker so res prave in zlate
prijateljice. Ko sem zbolela, me je njihov klic po telefonu osreil in
potolail. Res. Dokazale so svojo srnost in prijaznost, ki jo nudijo
tudi stanovalcem Doma. Rada bi se jim lepo zahvalila za iskreno
prijateljstvo ter jim zaelela zdravja in e veliko prijetnih uric v nai
domski drubi.
PROSTOVOLJKA MARIJA GOLOB
Medgeneracijsko drutvo za kakovostno starost Ribnica
Leto
vere
2013
Ker je leto 2012/2013 leto vere, sem se odloila, da napiem nekaj o
nai molitveni skupini. Imenuje se Meugorska molitvena skupina.
Ustanovljena je bila pred dvanajstimi leti. Veina molilk iz skupine
smo hodile na romanje v Meugorje. Tam je Marija vidcem svetov-
ala, naj ustanavljajo nove in nove molitvene skupine. Tako je gospa
Majda Vrh, ki je poleg gospe Maje organizirala in vodila romanja
v Meugorje, dala pobudo za ustanovitev skupine v Ribnici. Na
zaetku nas je bilo bolj malo, dobivale pa smo se pri gospe Vrh na
Griu vsakih 14 dni.
Skupina je s asom rasla in sedaj se nas neobvezno sestane 16 iz
dveh upnij. Molimo tri rone vence; prvi je po Marijinem namenu,
druga dva pa po dogovoru. e precej asa molimo vsakokrat pri
drugi hii, vsaki tudi za blagoslov te hie. Vesele smo, da vztra-
jamo, eprav je vasih teko uskladiti prevoz. elimo si, da bi se v
letu vere ve poglobljeno molilo in da bi se ustanovila e kakna
podobna skupina.
IVANKA LOVIN
Z
A
H
V
A
L
E

O
B

S
M
R
T
I
15
Za vedno si zaspala,
slovo od nas jemala.
Zvon e zadnji je odpel,
spomin bo nate e ivel.

Zahvala
ob bolei izgubi nae drage

aNICE aMPa
(1934 2012)
iz Otavic 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaanom,
prijateljem in znancem za izreeno soalje, darovano cvetje, svee
in vso ostalo izkazano pomo.
Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Alenki Nadler-agar, osebju UKC
Ljubljana in socialni oskrbi.
Hvala tudi kaplanu g. Matevu Mehletu za lepo opravljen obred in
pevcem za ganljivo zapete pesmi.
Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
alujOI vsI NjENI
Odpoij zdaj se,
izmueno srce,
odpoijte zdaj se,
zdelane roke.
Zaprte utrujene so oi,
a v naih srcih e vedno iva si.

Zahvala

PavlINa lEvsTIK, ROj. DEjaK
(4. 1. 1931 1. 1. 2013)
iz Otavic
Ob bolei izgubi nae drage mame Pavline se iskreno zahvalju-
jemo vsem sosedom, vaanom, prijateljem, kaplanu Matevu
Mehletu in vsem drugim, ki ste nam v nai boleini izrekli soalje,
pomagali, podarili cvetje in svee.
alujOI vsI NjENI DaNIjEl
Kruto je bilo in nepriakovano -
kot rezilo noa je zarezalo v srce,
ker ez no si odla v neznano.
V srcih je le boleina in v oeh solz

Zahvala
Zahrbtna bolezen nam je v 61. letu starosti vzela drago eno,
mami, mamo in tao

DaRINKO ZaKRajEK
(1. 6. 1951 7. 12. 2012)
iz Sajevca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaanom, znancem in
prijateljem za izreeno soalje, podarjeno cvetje in svee, ter vsem,
ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Med nami ljubljena bila si iz vsega srca ljubljena bodi tudi tam,
kjer si zdaj doma.
vsI NjENI
Niti zbogom nisi rekla
niti roke nam podala,
tiho, mirno si zaspala,
a v naih srcih
veno bo ostala.

Zahvala

FRaNIKa KluN
(1922 - 2013)
Hvala vsem, ki ste ji v asu njenega ivljenja pomagali in nam ob
njenem odhodu stali ob strani.
vsI NjENI
16
Z
A
H
V
A
L
E

O
B

S
M
R
T
I
Je as, ki da, je as, ki vzame.
Je as, ki celi rane
in je as, ki nikdar ne mine,
ko zasanja se v spomine.
S. Makarovi

Zahvala
ob izgubi nae drage mame

MaRIjE lOvIN
5. 9. 1927 - 2. 1. 2013
z Brega
Hvaleni smo, da nam je bilo v ivljenju dano hoditi skupaj z njo, ki
nam je v vsej skromnosti
delila dobroto, naklonjenost in ivljenjske izkunje
alujOI vsI NjENI
Celo ivljenje si garal,
vse za dom in druino dal;
povsod ostale so sledi,
kjer delal in ivel si ti.
ivljenje bilo je vredno truda,
naj ti lahka bo domaa gruda

Zahvala
Za vedno nas je zapustil dragi mo in ata

jOE DROBNI
(13. 3. 1939 23. 12. 2012)
iz Gorie vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaanom, prijateljem
in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, se poslovili od
njega in ga pospremili na zadnji poti.
Hvala vsem za izreeno soalje, podarjene svee in cvetje.
alujOI vsI NjEgOvI
Tu je pristan,
zavetje brez viharja,
ni ve teme,
je sama zarja.
(Anton Gradnik)

Zahvala
V Gospodu je zaspala naa draga sestra, teta,
prateta in svakinja

MaRIja PETERlIN
19. 6. 1926 - 6. 1. 2013
iz krajneka
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob njeni smrti soustvovali z nami,
darovali za svete mae in za cerkev, prinesli svee in cvetje, nam
izrazili soalje, za pokojno molili ter jo pospremili na njeni zadnji
poti.
Iskrena zahvala poljanskemu upniku g. Antonu Masniku za sveano
opravljeno pogrebno slovesnost, vaanom, ki so jo ponesli k
venemu poitku, pevcem, pogrebnemu zavodu Zakrajek in
ribniki komunalni slubi.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spotovali.
vsI NjENI
Zaman te iejo nae oi,
zaman te klie nae srce,
srce ljubee zdaj spi,
nam pa rosijo se solzne oi.
Odla si, ve te ni
in v srcih to spoznanje nas boli,
v boleini nemi smo tiho sklonili glavo
z lepo mislijo na te - za slovo.
(Po Pihlerju)

Zahvala
ob bolei izgubi nae drage

MaRIjE KROMaR
(2. 12. 1921 4. 1. 2013)
iz Rakitnice 67
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaanom
in znancem za izreeno soalje, podarjene svee in cvetje.
Iskrena hvala delavkam CSD Ribnica, ge. Metki Kromar, pevskemu
zboru Lonar, gospodu upniku Aleu Peovarju in vsem ostalim, ki
ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
alujOI vsI NjENI
Z
A
H
V
A
L
E

O
B

S
M
R
T
I
17
ZASTAL je dih vseh nas,
ko tiina vzela je tvoj glas.
SKROMNO ivljenje si ivela,
vse nas pa neskonno rada imela.
Z ljubeznijo v srcu
si poasi in tiho k poitku odla.
Ljuba mama, elimo si,
da v miru pri Bogu poivala bi.
V srcih naih za vedno ostala bo ti.

Zahvala
Ob nenadni bolei izgubi mame, tete, tae,
babice in prababice

IvaNKE TuPICa
(30. 10. 1928 - 14. 1. 2013)
iz Slatnika
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tekih trenutkih stali ob strani.
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem
za izreeno soalje, podarjeno cvetje, svee in nesebino pomo v
tekih trenutkih. Zahvala zdravstvenemu domu Ribnica, g. upniku
Beranu za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu Komunale
Ribnica, pevskemu zboru iz Slemen za lepo zapete pesmi, PGD
Suje, ge. in g. kofu iz Jurjevice in vsem, ki ste pokojnico pospre-
mili na njeni zadnji poti.
alujOI vsI NjENI
Ko se ivljenje poslovi,
kot plamen svetel ugasne,
se alost v srcih naseli,
temno vse krog postane.
in vendar ni vse tako,
glej, tam plamenek sveti,
ki upanje prinaa nam,
da zdaj si v slavi Sveti.
(MM)
Zahvala
Ob smrti naega dragega moa, brata, svaka in strica

PETRa ulIgOja
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno soalje,
darovali svee, cvetje ali namenili dar v dobrodelen namen ter
darovali za sv. mae za pokoj njegove due.
Hvala g. upniku Antonu Beranu in g. Janezu ketu za somaevanje
in za molitve, e posebej pa neaku Andreju Feguu - minoritu - za
tople, obutene besede slovesa med sv. mao in obred pokopa.
Zahvala tudi pevcem za ubrano zapete pesmi.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v asu slovesa stali ob strani in ste
pokojnika z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
ENa MajDa IN vsI NjEgOvI
ivljenje tvoje bilo je teko,
e teje je od tebe slovo,
Misel, da ni ve te ni, hudo boli
Hvala, mama, za ivljenje,
za prelepe skupne dni.

Zahvala
ob bolei izgubi nae drage mame in sestre

aNE EaREK
(1929-2013)
Iz Nemke vasi
Zahvaljujemo se vsem in vsakomur posebej za obiske in pomo
v asu njene bolezni. Hvala vsem, ki ste darovali za posebne
namene, sv. mae, svee in cvetje ter pokojno pospremili na njeni
zadnji poti.
alujOI vsI NjENI
Ni te ve na vrtu, ne v hii,
ni ve glas se tvoj ne slii.
e luko na grobu upihnil bo vihar,
v naih srcih je ne bo nikdar.

Zahvala
Ob bolei izgubi naega dragega moa, ata, starega ata,
strica in tasta

vINCENCIja Rusa
(13. 8. 1934 - 11. 1. 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in
sodelavcem za izreeno soalje, podarjeno cvetje, svee in svete
mae. Hvala upniku za opravljen obred in pevcem MoPZ Lonar
za srno odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti.
Ohranite ga v lepem spominu.
vsI NjEgOvI
18
N
E

S
P
R
E
G
L
E
J
T
E
MALI OGLASI
Prodamo dvosobno stanovanje v centru Ribnice, Kolodvorska ulica, nasproti
Mercatorja, v izmeri 79 m (plus 2 kleti). Poleg kuhinje, spalnice, dnevne sobe
je posebej pregrajena otroka soba. Stanovanje je v celoti obnovljeno, lepo
vzdrevano, z novim stavbnim pohitvom. Mirna lokacija, bliina ole, vrtca,
portnega centra, trgovine, zdravstvenega doma, lekarne, glasbene ole
V stanovanju je po meri narejeno pohitvo. Stanovanje je vpisano v ZK
(etano lastnino), CK na kurilno olje, KATV, internet, tel. prikljuek ... Prodamo
z vso opremo oz. po elji kupca. Vseljivo bo spomladi. Cena: 75.000 EUR.
Informacije: 041 536 889.
V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritliju hie. Ve informacij na tel.:
051 381 303.
Prodam dvosobno stanovanje v centru Ribnice (krabev trg), v 1. nadstropju
majhnega bloka (le 3 stanovanja), v skupni izmeri 42,36 m. Stanovanje je v
celoti obnovljeno, bliina vrtca, trgovine, ole, lekarne, avtobusne postaje ... ,
ZK urejeno (vpisano v etano lastnino), vsa infrastruktura, monost prikljuitve
na CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena: 45.000 EUR, tel.
t.: 041 897 097.
Oddam dvosobno (50 m) stanovanje v Ribnici, Knafljev trg 4, z balkonom
in kletjo. Stanovanje je opremljeno in delno obnovljeno. Vseljivo s 1. 2. 2013.
Mesena najemnina 260 EUR. Informacije na tel.: 041 - 923 947 .
Prodamo 2-sobno stanovanje v vestanovanjski stavbi v Dolenji vasi,
Lonarska ulica 26, v 1. nadstropju, 52 m, potrebno obnove. Skupni prostori
so obnovljeni 2012, cena 16.500 EUR.
Prepis uredimo mi, etana lastnina urejena, mona je vknjiba hipoteke. Inf. na
tel.: 041 652 915 Franc.
V centru Dolenje vasi oddam v najem dvosobno stanovanje, velikosti 61
kvadratnih metrov. Opremljene so: kuhinja, kopalnica in spalnica. Centralna
kurjava, brezini internet. Cena po dogovoru. Ve informacij na: 031 - 372
179.
Podarite odvene knjige, revije Pospravljate ali renovirate stanovanje,
hio, podstreje in bi se radi znebili odvenih knjig, revij in ostalega tiskanega
gradiva? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jih
ohranim. Info. na 030 - 996 225.
V centru Dolenje vasi oddam opremljeno garsonjero. Najemnina in stroki
skupaj 250 EUR. Tel.: 040 553 810.
V najem oddam 1,5-sobno stanovanje. Tel.: 031 631 199, 01 836 13 53.
Prodam dvosobno stanovanje. Tel.: 031 631 199, 01 836 13 53.
V centru Ribnice prodam hio. Leto gradnje 1971. Velikost je 176 m. Cena po
dogovoru. Tel.: 031 207 718.
V Ribnici oddam 2-sobno stanovanje v dvostanovanjski hii. Stanovanje je
opremljeno, ogrevano, KTV, internet. Najemnina 250 EUR + stroki. Tel.: 040
323 787.
Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z balkonom,
velikost 62,2 m. Stanovanje je v 1. nadstropju, s pripadajoim parkirnim
prostorom in kletjo, CK etano urejena. Stanovanje ima sonno lego, v bliini
je center SPAR. Parketi so obnovljeni, v kopalnici in kuhinji so obnovljeni
ventili. V kuhinjo je napeljana voda za pomivalni stroj. Topla voda v kuhinji
je iz kopalnikega bojlerja. Vsi ventili na radiatorjih so novi. Cena 66.000 EUR.
Tel.: 070 895 277.
Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v
izmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam e parcelo v izmeri
914 m. Informacije: Mija earek, tel.: 070-842 625.
V Hrastju prodam gradbeno parcelo v izmeri 860 m. Za ve informacij samo
resni kupci pokliite na tel. t.: 041-536 889.
Prodam domai, ekoloko pridelan esen in fiol. Informacije: 051 - 346 836.
Bla Osvald, Jurjevica.
Na kmetiji v Jurjevici lahko dobite domae meso mladega bika ter meso
rebika. Pakirano po elji: 5, 10, 15 kg in ve, mona tudi dostava. Info. in
naroila na tel.: 041 - 606 458.
Na Travni gori prodam stanovanjsko hio. Hia je opremljena, takoj vseljiva.
Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka, Savudrija. Tel.: 00385 52 759
529.
Zakaj e nimamo pravne in pravine
drave?
Kdo in kako nam je ukradel dravo?
Je Komisija za prepreevanje korupcije
izvor in orodje umazane politine korupcije?
Je na pohodu levi faizem?
Zbor za republiko vabi na javno tribuno z
naslovom
Kdo nam je v resnici ukradel
dravo?
Za odstranitev Janeza Jane so spet
dovoljena vsa sredstva,
ki bo v ponedeljek, 4. februarja 2013, ob
17.30 uri, v dvorani Rokodelskega cen-
tra Ribnica, Cesta na Ungar 6.
Odgovore na ta temeljna vpraanja nae
drube bomo skupaj z Vami iskali:
dr. Andrej Aplenc, publicist,
mag. Bernard Bri, ekonomist in
dr. Joe Rant, lan Sveta Zbora za republiko.
Pridite. Za Slovenijo gre!
ZAKLJUNA DELA V GRADBENITVU
*FASADERSTVO
(brezplana barvna tudija, pridobitev nepovratnih sredstev
EKO SKLAD; strokovni nadzor, kvalitetna izvedba)
*SLIKOPLESKARSTVO
(slikopleskarska, suhomontana dela)
*GRADBENA DELA
- adaptacija stanovanj (izris tlorisa, izvedba vseh del-na klju)
- zunanje ureditve (tlakovanje dvori, izdelava karp)
- sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu)
- ruitvena dela
*POLAGANJE TALNIH OBLOG
(keramika, parket, laminat PVC)
*ISTILNI SERVIS
BOJAN POGORELEC,
BLESK D.O.O.
KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS
tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si
!S0-80 PUR
!S0-110 EF
S!82 ThemoPus PASS!V
!N0-80
!N0-110
S!82 ThemoPus S!82 0assc 0T70 M0 0assc
!S0-HA80 PUR
!S0-110 EF PLUS
!N0-HA80
!N0-110 PLUS
NEPOVRAINA FlNANCNA
5RED5IVA
LKOSKLAD PS je lzda| nov javnl razpls 18SU8-O813 za
dode|ltev nepovratnlb |lnancnlb spodbud za nakup novega
stavbnega poblstva t.j. oken, ba|konsklb vrat ln |lksnlb
zastek|ltev. Tudl |etos ste do sredstev prl ZAMLN[Av|
stavbnega poblstva upravlcenl |e ob nakupu |esenlb ln
|es/a|umlnlj lzde|kov. Prl N|ZKOLNLPG|[SK|H ln
PAS|vN|H eno a|l vecstanovanjsklb objektlb pa se |abko na
razpls prljavlte tudl z lzde|kl lz umetnlb mas. vsl lzde|kl
morajo bltl vgrajenl po PAL smernlcab za montazo.
Vestanovanjski objekti
zmanjajmo stroke ogrevanja in mislimo na prihodnost
WWW.BLESK2.SI
T://031-647-188
T://051-334-826
E://info@blesk2.si
Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
kontakt:
- z nami do subvencije ekosklada (2400 )
- brezplana 3d vizualizacija vaega objekta
TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
- izolacija podstreja (celuloza, volna)
- toplotno izolacijska fasada
- dobava in montaa oken (ral montaa)
- izkop do temeljev (hidroizolacija,
izolacija sten v zemlji)
CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000)
- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni
objekti) - izvedba vseh del na klju
- slikopleskarska dela
- ureditev okolice (tlakovci, karpniki...)
- zidarska dela
- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
- keramiarska dela (prenova kopalnic)
- istilni servis
GRADBENA IN ZAKLJUNA DELA
Stanovanjski objekti Poslovni objekti
Gaj Riossa prejel priznanje
za najboljega jahaa 2012
Konjenika zveza Slovenije je v soboto, 12. januarja, podelila priznanja
najboljim tekmovalcem, klubom in konjem v letu 2012. V tokovanju
za najboljega tekmovalca v preskakovanju ovir v kategoriji otrok je
nagrada priakovano konala v rokah lana Ugar Equestrian Teama,
Gaja Riosse. Priznanje je prejel na osnovi izvrstnih rezultatov pred-
vsem v mednarodnih otrokih in lanskih tekmovanjih, e zlasti na
podlagi uspeha na evropskem prvenstvu, kjer je zabeleil prvo slov-
ensko zmago na evropskih prvenstvih sploh, temu dodal e po eno
drugo in dvanajsto mesto v individualni konkurenci ter prvenstvo
konal na skupnem 5. mestu med posamezniki.
Posebno priznanje strokovnega sveta pa je prejela tudi ekipa v
postavi Gaj Riossa, Tanit Baukman in Robert Kuer, ki je prav tako
na evropskem prvenstvu otrok Slovenijo prvi popeljala v finale in
zasedla konno 10. mesto. estitamo!
Ugar Equestrian Team z
visokimi cilji v sezono 2013
V zadnjih nekaj letih je konjenika ekipa Ugar Equestrian Team s trdim
delom in profesionalnim pristopom postala ena najprepoznavnejih
ekip slovenskega konjenikega porta pri nas in v tujini. Z relativno
omejenimi sredstvi v primerjavi z vejimi, predvsem tujimi klubi, e ves
as, e posebej pa zadnji dve leti zelo uspeno zastopa slovenske barve
na mednarodnih turnirjih. Ekipa svojo prepoznavnost gradi na strok-
ovnosti in portnem ravnanju na tekmovaliih in izven njih, na enak
nain pa vstopa tudi v novo sezono. Po kratkem zimskem predahu,
lanska sezona se je za ekipo namre konala 2. decembra, lani ekipe
nadaljujejo s tekmami v preskakovanju ovir konec januarja, v febru-
arju pa bodo e nastopili na prvi mednarodni tekmi. Tako kot v minuli
sezoni bosta v preskakovanju ovir barve ekipe zastopala Maks in Gaj
Riossa, v dresurnem jahanju pa bo konkurenco izzivala Maja Rude.
Tekmovalci nartujejo nastope na okoli tridesetih nacionalnih in
mednarodnih turnirjih, kjer elijo lanski izkupiek vrhunskih uvrstitev
e presei. Najveji cilj sezone 2013 je udeleba Gaja Riosse na evrop-
skem prvenstvu v preskakovanju ovir za otroke in mlade jahae, ki ga
bo letos sredi julija gostilo pansko mesto Vejer de la Frontera, dale
ob atlantski obali.
Nastop na tako oddaljenem prizoriu predstavlja velik logistini in
finanni zalogaj za ekipo, katere uspehi so odvisni tudi od udelebe
pokroviteljev. Zato se na tem mestu pokroviteljem e posebej zah-
valjujemo in verjamemo, da bomo tudi v prihajajoi sezoni uspeli
dosei ali celo presei nae skupne narte. Hkrati pa se veselimo sode-
lovanja z morebitnimi novimi pokrovitelji, ki elijo ime svoje blagovne
znamke povezati s konjenikim portom.
UGAR EQUESTRIAN TEAM
Foto: arhiv Posestva Ugar
D
O
G
O
D
K
I

M
E
S
E
C
A
27
KOZMETINO ESTETSKI
CENTER TALEKS
Ta mesec estetski center Taleks praznu-
je drugo obletnico delovanja. Ob tej
prilonosti vam predstavljamo storitve in
novosti v Taleksu. Lastnica centra Tatjana
Tomi Lautar je po izobrazbi kozmetini
tehnik, maserka, nail acedemy stilistka,
reiki terapevtka tretje stopnje, in opravlja
dela vizaistke in osebne trenerke. Redno
se izobrauje in spremlja vse novosti na
podroju estetike, zdravja in porta pri nas
in v tujini. Opravila je dve specializaciji v
tujini. V Mnchnu specializacijo iz medicin-
ske pedikure ter saniranja vraenih
nohtov in deformacij z BS-sponko pri g.
Berndu Stolzu, ki je izumil in patentiral
BS-sponko, v Beogradu pa pri priznanih
dermatologih mednarodno specializacijo
iz zdravljenja aken in rozaceje z laserskim
posegom in kislinami ter odprave brazgo-
tin in zabarvanosti od aken ter marketinga
in menedmenta v med. SPA-konceptu.
Na podroju estetike, kozmetike in porta
deluje e ve kot 10 let. Najprej
je delala kot kozmetiarka v
kozmetinem salonu, nato je
napredovala v vodjo salona in
nekaj let delala kot vodja v well-
ness centru, kjer si je pridobila
znanja o osebnem trenerstvu
ter sodelovala z najboljimi
slovenskimi portniki. V sode-
lovanju s priznanimi nutricisti
je oblikovala diete in vodila
programe za hujanje in
oblikovanje telesa. Snemala je
oddaje za televizijo ter pisala
lanke za strokovne revije.
Vse svoje izkunje in znanja
pa je elela zdruiti. Tako vse,
kar lovek potrebuje za svoje
zdravje, sprostitev ter lep zunanji videz,
najdete v estetskem centru Taleks. Center
se nahaja na lokaciji, ki vam zagotavlja
popolno zasebnost in intimo ter profesion-
alno osebje, ki vse zaupano strogo ohranja
znotraj centra. V letu 2012 so prejeli certi-
fikat za zaupanja vredno podjetje. So edini
na naem obmoju, ki izvajajo profesion-
alno estetsko beljenje zob. Imajo licen-
co, izkunje ter ustrezajo zahtevam nove
zakonodaje o varnosti in izvajanju beljenja.
So vodilni na podroju oblikovanja telesa,
odlikujejo jih odlini rezultati ter veliko
tevilo najmodernejih aparatur. Na slov-
enskem triu edini delajo z dvema apara-
turama kavitacije za odpravo maobnih
oblog razlinih jakosti ( tudi najmonejo
na triu ), temu primerno nudijo dve
razlini ceni. Ker so proti zavajanju strank,
jih pouijo o tem, da obstajajo aparature
razlinih moi, zato jim nudijo temu prim-
erne cene. Ravno tako so prvi v Sloveniji,
in po naih infor-
macijah ta trenutek
edini, ki kot novost
opravljajo terapije
z novo aparaturo
kavitacije za obraz.
Ta je namenjena
pomlajevanju obra-
za, obnovi koe in
odpravi podbradka.
Poleg tega je njiho-
va najnoveja pri-
dobitev laser, ki je
medicinska apara-
tura z najnovejo
tehnologijo radiof-
rekvence, za delo z
njim pa so opravili
licenco. Posegi, ki jih opravljajo z laser-
jem, so: pomlajevanje in lifting obraza,
vratu, dekolteja, dviglifting poveenih prsi,
zdravljenje aken, herpesa, glivic, odprava
brazgotin, brazgotin in zabarvanosti od
aken, odprava pigmentnih madeev, strij,
gub, kapilar in ilnih nepravilnosti, traj-
na depilacija obraza in telesa. Za laserske
posege sta najbolj primerna jesen in zima,
saj se ez poletje posegi odsvetujejo. Zato
vam do konca aprila nudijo 30-odstotni
PROMOCIJSKI POPUST NA VSE LASERSKE
POSEGE! Poleg vsega natetega nudijo tudi
vse klasine kozmetine storitve, proda-
jajo visokokvalitetno kozmetiko za celo
telo, darilne bone, pedikuro, pedi geliranje,
manikuro in umetne nohte naravnega vid-
eza, nego obraza s tevilnimi najnovejimi
aparaturami, depilacijo, lienje, masae, v
sklopu terapij pa protiboleinske terapije
z aparaturami, rono limfno drenao, tens
programe, vadbo na vibracijski vadbeni
napravi z osebnim trenerjem, shujevalne
programe, diete. Sodelujejo tudi s
portnimi klubi in portniki, vodijo kondici-
jske treninge, priprave na tekme, rehabili-
tacijo po tekmah, izvajajo portne masae
ter terapije po pokodbah.
Vse njihove storitve z opisi si lahko ogle-
date na njihovi PRENOVLJENI spletni
strani www.taleks.si ali obiete FB-profil,
kjer lahko vidite utrinke njihovih delovnih
dni, svee novice, slike in opise storitev.
Vsak mesec vam nudijo drugo storitev po
akcijski ceni, o akcijah vas obveajo na
spletni strani in FB-profilu. V Taleksu boste
tudi v bodoe deleni najvije kvalitete
storitev ter vseh novosti na triu. Ob nji-
hovem drugem rojstnem dnevu se vsem
strankam iskreno zahvaljujejo za zaupan-
je, vsem bodoim strankam pa izrekajo
dobrodolico. Informacije in naroanje na:
031 - 733 987.
ESTETSKI CENTER TALEKS, TATJANA TOMI
LAUTAR S.P. MESTNI LOG 1/29, KOEVJE
OGLASNO SPOROILO
Koncert je znova uspel
Reeto domaih napolnilo portni center
Dvorana Ribnikega portnega
centra je v soboto, 19. januarja,
znova polna uivala v e tradi-
cionalnem, dveurnem koncertu
narodno-zabavne glasbe. Pred
leti je januar v Ribnici ponujal pri-
reditev portnik leta, s katerim
je najprej priela portna zveza
Ribnica, nadaljevala lokalna tele-
vizija R-kanal+, potem je januar-
sko zatije izkoristil Radio Urban,
ki je ponudil koncert domaih
vi, saj so te v dolini suhe robe
in lonarstva zelo priljubljene.
Reeto domaih je v prvih letih
gostovalo tudi podelitev priznanj
akcije Ribniki pueljc, ki jo je
Reeto vodilo 10 let.
Na letonjem, osmem koncertu Reeto
domaih, ki ga je odprl voditelj oddaje
Reeto domaih na Radiu1-Urban, Nejc
Drobni, povezovala pa Mama Manka, so
nastopili: legendarni Fantje s Praprotna,
Gadi, ki so s Fanti s Praprotna izvedli
ponarodeli Slakovi V dolini tihi in
ebelarja. Velik aplavz so poeli tudi
lani ansambla Petka, simpatine
Iskrice, sestav Kvintet 7, primorski
Javor z novim kitaristom, z novim
kitaristom tudi domai Zdomarji,
Ribniki pueljc in v novi zasedbi, z
novim kitaristom in pevko, ansam-
bel Zakrajek.
Ponovno lahko zapiemo, da je bil
tudi letonji koncert za glasbene sla-
dokusce, seveda tovrstne glasbene
zvrsti, e ve, bil je eden boljih v
zadnjih letih.
Tekst in foto: MARKO MODREJ
FANTJE S PRAPROTNA Z ANSAMBLOM GADI
28
R
A
Z
P
I
S
I
JAVNA DRABA ZA ODDAJO
NEPREMININ V NAJEM
1. Naziv in sede organizatorja javne
drabe: Obina Ribnica, Gorenjska cesta
3, Ribnica.
2. Predmet oddaje v najem:
a) Stanovanje t. 13 v III. nadstropju stano-
vanjskega bloka z naslovom Prijateljev trg
12, Ribnica, neto tlorisna povrina 58,20
m
2
.
b) Poslovni prostor, ki se nahaja v II. nad-
stropju poslovno-stanovanjske stavbe na
naslovu krabev trg 40, Ribnica, neto tlor-
isne povrine 52,99 m
2
.
Nepreminina pod toko 2.a) je profitno
dvosobno stanovanje t. 13 v III. nadstropju
stanovanjskega bloka na Prijateljevem trgu
12, Ribnica, ki stoji na parc. t. 1916 k.o.
1625 Ribnica, ID znak posameznega dela
1625-304-32. Stanovanjska stavba, v kateri
se nahaja predmetno stanovanje, je bila
zgrajena leta 1963. Stanovanje sestavljajo
naslednji prostori: dve sobi, kuhinja, kopal-
nica, predsoba, drvarnica, balkon in klet. V
najem se oddaja neopremljeno.
Nepreminina pod toko 2.b) je poslov-
ni prostor, ki ga sestavljata dve pisarni.
Poslovna stavba stoji na parc. t. 1899
k.o. 1625 Ribnica, ID znak posameznega
dela 1625-371-7. Prostoru pripada soupo-
raba stopnia, manipulativnih hodnikov
in WC-ja. Prostor se nahaja na jugozahodni
strani.
3. Vrsta pravnega posla: najemna
pogodba.
V stanovanju ni dovoljeno imeti domaih
ivali.
4. Izklicna cena in najniji znesek njen-
ega vianja:
- izklicna mesena najemnina za stano-
vanje pod toko 2.a) 142,70 EUR, najniji
znesek vianja: 5 EUR
- izklicna mesena najemnina za poslovni
prostor pod toko 2.b) 514,00 EUR, najniji
znesek vianja: 5 EUR
Na javni drabi bo uspel draitelj, ki bo
ponudil najvijo najemnino.
Najemnina se bo usklajevala z rastjo
ivljenjskih strokov v Republiki Sloveniji
(inflacije) in ne vkljuuje obratovalnih
strokov.
5. Nain in rok plaila kupnine:
Najemnino za stanovanje bo najem-
nik plaeval meseno, v rokih dospetja,
doloenih s strani upravljavca stanovanj v
lasti Obine Ribnica. Poloena varina se
vteje v plailo prve najemnine.
Najemnik bo poleg najemnine plaeval
e obratovalne stroke (ogrevanje, voda-
rino in kanalino, elektrike, odvoza smeti
), vzdrevanje, nadomestilo za upo-
rabo stavbnega zemljia, zavarovanje in
morebitne druge stroke, ki jih z uporabo
povzroa najemnik.
Pred vselitvijo v stanovanje oz. poslovni
prostor je najemnik dolan plaati naje-
modajalcu znesek 3 meseih najemnin, kar
je kavcija za morebitno povzroeno kodo
v stanovanju ali morebitne neporavnane
obveznosti. Ta znesek mu bo najemodaja-
lec vrnil z obrestmi po obrestni meri 0,25
% v roku 8 dni po predloitvi dokazil o
poravnanih obveznostih do najemodajalca
in ugotovitvi, da je najemnik stanovanje
oz. poslovni prostor uporabljal v skladu z
veljavnimi normativi in standardi.
6. Kraj in as javne drabe:
Javna draba bo v torek, 12. februarja
2013, v sejni sobi Obine Ribnica (pritlije),
Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer za pred-
mete:
- pod 2.a) ob 11.00 uri
- pod 2.b) ob 11. uri 30
7. Draitelji morajo pred zaetkom
drabe plaati varino v viini ene
mesene najemnine. Varino je treba
nakazati na transakcijski raun Obine
Ribnica, t. 01304-0100005476, sklic 00 D
72210 (D davna tevilka draitelja).
8. Plaana varina bo brez obresti
po konani javni drabi vrnjena tistim
draiteljem, ki na javni drabi ne bodo
uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izved-
be javne drabe.
9. Ogled predmetnih nepreminin bo
moen po predhodnem dogovoru na tel.
t. 01 837 20 28 (Zalka Gore), pri omenjeni
kontaktni osebi dobite tudi dodane infor-
macije o nepremininah.
10. Pogoji za sodelovanje:
Na javni drabi lahko sodelujejo pravne
osebe in fizine osebe, ki lahko v skladu s
pravnim redom Republike Slovenije post-
anejo lastniki nepreminin.
Draitelji morajo pred zaetkom drabe
komisiji predloiti:
- dokazilo, da ima ponudnik pravico pri-
dobiti nepreminino v RS (kopija osebne
izkaznice oziroma potnega lista FIZINE
OSEBE, oziroma izpis iz ustreznega registra
PRAVNE OSEBE in S.P., ipd.),
- notarsko overjeno pooblastilo v primeru,
da pravna ali fizina oseba za udelebo na
drabi pooblasti drugo pravno ali fizino
osebo,
- dokazilo o stalnih prihodkih, razen
socialnih transferjev, zase ali za poroka (za
nepreminino pod 2.a),
- dokazilo o plailu varine s priloeno
tevilko rauna za primer vraila varine,
- davno, matino in telefonsko tevilko.
Interesenti, ki ne bodo dokazali izpoln-
jevanja pogojev iz prvih tirih alinej 10.
toke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila
drabo, izloeni iz postopka pred zaetkom
drabe.
11. Z najugodnejim draiteljem se
sklene najemna pogodba v obliki notar-
skega zapisa za dobo 5 let, z monostjo
podaljanja za nadaljnjih 5 let, v roku 15 dni
po zakljuku javne drabe. e draitelj ne
podpie najemne pogodbe v navedenem
roku iz razlogov, ki so na strani draitelja,
Obina Ribnica zadri plaano varino.
Ob podpisu najemne pogodbe za poslov-
ni prostor bo moral najemnik predloiti
banno garancijo v viini 50 % letne najem-
nine za izpolnjevanje s pogodbo prevzetih
obveznosti, ki jih bo moral obnoviti vsako
leto.
12. Pravila javne drabe:
- javno drabo bo izvajala drabena komisi-
ja, imenovana s sklepom upana v skladu z
uredbo o stvarnem premoenju drave in
samoupravnih lokalnih skupnosti
- komisija iz prejnje alineje lahko zaeti
postopek s soglasjem predstojnika
ustavi do sklenitve pravnega posla, brez
obrazloitve in brez odkodninske odgov-
ornosti, pri emer se draiteljem v roku 10
dni povrnejo plaana varina in izkazani
stroki.
13. Ta javna draba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in na uradni
spletni strani Obine Ribnica www.ribnica.
si.
OBINA RIBNICA
OBVESTILO
Zaradi stiske s prostorom v tej
tevilki kviza ne objavljamo.
Nagrajenci iz prejnje tevilke
so:
IVANKA CVAR, Lipovica 9,
1317 Sodraica,
EVA NOVAK, Bukovec 2, 1316
Ortnek,
MAJA AGAR, Knafljev trg 14,
1310 Ribnica,
NINA ANZELJC, Mali Log 26,
1318 Loki Potok,
POLONA POGORELEC, Hrib 9,
1331 Dolenja vas.
Nagrade: vstopnice za koncert
Reeto domaih, ki jih je pok-
lonil Radio Urban, d.o.o., so
prejeli po poti.
estitamo!
Zabavno-izobraevalni kviz
bomo znova objavili v naslednji
tevilki.
Marko Modrej
Naslednja
tevilka Reeta
izide
28. februarja.
Gradivo oddajte
do 15. februarja.
A
K
T
U
A
L
N
O
29
Pustnega sprevoda letos ne bo
Po treh letih bo znova premor
Pustno drutvo Goria vas je lani praznova-
lo 20 let delovanja in tretji zapored prip-
ravilo simpatien sprevod pustnih mask
od blizu in dale. Pred tem oz. nekajlet-
nem premoru smo lahko v Ribnici poleg
tradicionalnih ribnikih pustnih mask, kot
so burov, Ribn'ani, korobai videvali
etnografske maske vseh slovenskih pokra-
jin, Hrvake ter Italije, Avstrije, eke in od
drugod. Sprevod, ki je bil na vsako pustno
soboto, je bil eden najvejih v Sloveniji,
organizirane pa tudi velike pustne zabave
v portni dvorani ali v otoru.
Vsekakor je to dobra promocija, kajti
Ribnica ima za seboj dolgoletno tradicijo
karnevalov, je lansko leto povedal ribniki
upan, ki je takrat dodal, da si Ribniani
elijo tovrstnih prireditev, zato upa, da
bodo s pustom v prihodnjih letih nadalje-
vali v takem ali e vejem obsegu. elje pa
se za letos niso uresniile. Na sobotnem
obnem zboru Pustnega drutva Goria
vas so sporoili odloitev, da letos pustne-
ga rajanja v Ribnici ne bo. Vzrok je seveda
denar, ki ga ni. Pustno dogajanje je, odkar
drutvo ne prireja ve plesov, povezano z
denarjem, ki ga dobijo od Obine. Tega pa
je za vse projekte v Ribnici, za vsa drutva, ki
se ukvarjajo s turistino dejavnostjo, samo
15 tiso evrov. Tako dobi Pustno drutvo
Goria vas na podlagi razpisa dobrih 1.500
evrov, nekaj ve kot tiso dobijo od pokro-
viteljev, razliko do 5.000 evrov, kolikor jih
pustni sprevod stane, pa so v zadnjih treh
letih rpali iz lastnih rezerv, teh pa je letos
zmanjkalo. Obina posebne postavke za
pustni sprevod, ki je poleg Ribnikega sem-
nja najbolj obiskana prireditev v Ribniki
dolini, nima.
Predsednik Pustnega drutva Goria vas
Cveto Marinek in upan Joe Levstek sta
na obnem zboru izjavila, da sprevoda v
obliki, kot je bil prejnja leta, letos ne bo,
bodo pa PD Goria vas, TD Ribnica, Obina
Ribnica, O dr. Franceta
Preerna Ribnica in
Vrtec Ribnica na pustni
torek pripravili spre-
vod otrokih pustnih
mask, ki bo potekal
od portnega centra
Ribnica, po Kolodvorski
ulici, krabevem trgu,
do Rokodelskega cen-
tra Ribnica. Sprevod
se bo zael ob 10. uri.
Ob tem bodo lani
Pustnega drutva
Goria vas pripravili
pokop pusta oz. Naceta.
Pred Rokodelskim cen-
trom bo nato e nekaj
asa otroko rajanje.
Kurent Nace bo do
krutega konca leal v koi pri Francetovi
jami, kjer ga bodo z vsemi pustnimi astmi
k 'poitku' poloili v etrtek, 7. februarja,
ob 18. uri.
Na obnem zboru je upan predsedniku
drutva, Cvetu Marinku, izroil upanovo
priznanje za 20 let uspenega dela. S
svojim delom je Pustno drutvo nedvom-
no veliko prispevalo k promociji Ribnice,
druabnemu ivljenju, kar so javnosti poka-
zali tudi na lanski razstavi ob 20-letnici
svojega delovanja, v Rokodelskem centru.
Sobotnega obnega zbora sta se udeleila
tudi predstavnika koromatov iz Podgrada
pri Ilirski Bistrici in Pustne sekcije Striek z
Vira pri Domalah.
Tekst in foto: MARKO MODREJ
UPAN PODELJUJE PRIZNANJE CVETU MARINKU
VABILO!
V torek, 12. 2. 2013,
bodo ob 10. uri v prosto-
rih Rokodelskega centra
Ribnica predavanja na
temo:
- Predstavitev novosti vla-
ganja kmetijskih subvencij
za leto 2013- Irena ilc
- Predstavitev napak, ugo-
tovljenih pri izvajanju pos-
ameznih (pod)ukrepov KOP
- Vladka Turk Mate
- Pozdravni nagovor mlene
kraljice
- Dobra higienska praksa pri
kravah molznicah- Jasmina
Slatnar
Predavanja so priznana kot
obveznost izobraevanja za
KOP-program za leto 2013,
zato s seboj prinesite MID-
tevilko.
Vabljeni !
RAZPIS ZA VPIS PREDOLSKIH OTROK V VRTEC RIBNICA
za olsko leto 2013/2014
Vrtec Ribnica objavlja razpis za vpis predolskih otrok v programe vrtca za olsko leto
2013/2014 (vpis z dnem 1. 9. 2013).
Vpis otrok bo potekal na sedeu Vrtca Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica / uprava vrtca
oranni vhod, pri svetovalni delavki.
Izpolnjene obrazce Vloga za vpis otroka v Vrtec Ribnica, ki jih dobite na upravi vrtca ali
na spletni strani vrtca www.vrtecribnica.si, v vrtec vrnite osebno ali po poti najkasneje
do petka, 15. marca 2013.
Stari bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveeni najpozneje do konca meseca
junija 2013.
V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v programe vrtca z dnem 1. 9. 2013 ve, kot je
prostih mest, bo o sprejemu odloala Komisija za sprejem otrok v vrtec.
Pomembno: Starem, ki so vloge za vpis otroka v Vrtec Ribnica e oddali, teh ni
potrebno ponovno oddajati.
Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu pri svetovalni delavki na tel. t.
01/620 93 75 od 7. do 15. ure ali na upravi vrtca na tel. t. 01/620 93 71 v asu uradnih
ur.
30
A
K
T
U
A
L
N
O
NPK SUHOROBAR
Obmona Obrtno-podjetnika zbornica
Ribnica je zaela z izvajanjem projekta
Izvajanje nacionalne poklicne kvalifikacije
suhorobar. V projektu sodelujejo obini
Ribnica in Sodraica, Gimnazija in Srednja
ola Koevje, Rokodelski center Ribnica in
Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije.
Kaj je Nacionalna Poklicna Kvalifikacija?
NPK dokazuje poklicno usposobljenost.
Posamezniku omogoi, da pridobi
javno veljavno listino o usposobljenosti
za opravljanje doloenega poklica. NPK
ponuja monost ovrednotenja
in potrditve spretnosti in znanj,
pridobljenih z neformalnim
uenjem: med opravljanjem
poklica, s prostovoljnim delom,
s samouenjem, z udelebo
na neformalnih programih
izobraevanja
NPK suhorobar kot poklic, je
Ministrstvo za olstvo potrdilo
v letu 2011. Aktivnosti za pri-
dobitev poklicnega standarda
so vodili OOZ Ribnica, Srednja
ola Koevje in Razvojni cen-
ter Koevje Ribnica d.o.o.
Dokazovanje, izdelava kataloga
spretnosti in znanj ter vodenje
drugih postopkov je trajalo tri
leta. Stroka je na koncu priznala, da gre
za vrsto spretnosti in znanj, ki jih noben
program v rednem olstvu ne ponuja. Tako
je sedaj potrjen NPK suhorobar za osem
panog: obodarstvo, orodjarstvo, podnarst-
vo, posodarstvo, reetarstvo, spominkarst-
vo, zobotrebarstvo in liarstvo.
Naloga sedanjega projekta pa so aktivnos-
ti, ki bodo omogoile konkretno pridobitev
NPK-ja za eno ali ve panog suhe robe.
Projekt bo potekal do decembra 2013,
rezultati, ki naj bi jih prinesel, pa so nasled-
nji:
- Vpis OOZ Ribnica v register izvajalcev pri-
dobitve NPK suhorobar
- Usposobljeni svetovalci in lani komisij za
potrjevanje NPK suhorobar
- Sklenjene pogodbe z delavnicami za
izobraevanje in praktino preverjanje
- Izdana predstavitvena broura o NPK
suhorobar
- Najmanj 10 kandidatov, ki bodo preko
izobraevanja in preverjanja pridobili NPK
- Vzpostavljeno sodelovanje z Zavodom RS
za zaposlovanje in S Koevje
V mesecu januarju in februarju 2013 bo
OOZ Ribnica izvedla 5 delavnic za celot-
no javnost s suhorobarskega obmoja,
to so obine Ribnica, Koevje, Sodraica,
Bloke, Loki Potok, Velike Lae in Videm-
Dobrepolje. Udeleencem bomo pred-
stavili in razloili pomen NPK-ja. Po grobih
ocenah, ki slonijo na registriranih izdeloval-
cih, pa na druinskih lanih ter uencih
lesarskih programov, je na suhorobarskem
obmoju priblino 300 ljudi, ki bodo lahko
pridobili NPK suhorobar.
V veini evropskih drav je
tradicija NPK e zelo dolga,
drava Slovenija pa je v ta
sistem potrjevanja poklicev
stopila ele leta 2000. Naj za
ilustracijo o pomenu NPK
navedem le eno dejstvo, da
delodajalci v Evropi zelo radi
zaposlujejo delavce z NPK
preprosto zato, ker se zaveda-
jo, da dejansko obvladajo
konkretni izpit.
iro javnost bomo spro-
ti obveali o projektnih
aktivnostih izvajanja NPK
suhorobar, zato vas vabimo
na delavnice, kjer boste dobili
popolne informacije in lahko
se zgodi, da svoje znanje in
spretnosti tudi uradno verificirate.
lanek pripravil vodja projekta PAVEL
HOEVAR, sekretar OOZ Ribnica, foto: Marko
Modrej
IZDELKI SUHE ROBE SO VSE BOLJ CENJENI
Okrogla miza o socialnem
podjetnitvu na krabevi domaiji
V etrtek, 17. januarja, je v skednju
krabeve domaije potekala okrogla miza
o socialnem podjetnitvu. Sodelovali so
direktor Socialnega inkubatorja Toma
Stritar, mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in
direktorica podjetja Vibacom, d.o.o., katere-
ga poslanstvo je razvoj okolij za trajnostno
rast in inovativne preboje, mag. Dejan Turk,
predsednik Zdruenja
Manager in predsed-
nik uprave Si.mobila, in
mladi ajdovski podjetnik
Matev Slokar. Pogovor
je moderirala Jana
Petkovek takul, ured-
nica Dnevnikove priloge
Zaposlitve&kariera.
Udeleenci so se e na
zaetku strinjali, da je
zakonska podlaga, ki
opredeljuje socialno
podjetnitvo predvsem
kot vkljuevanje teko
zaposljivih posameznikov iz rizinih social-
nih skupin v podjetje, preozka, vendar pa
drava spodbuja le takna socialna podjet-
ja. Po besedah Violete Bulc je socialno pod-
jetje tisto podjetje, ki postavlja drubeno
odgovornost pred dobiek. Seveda pa
mora ustvarjati dobiek, da lahko raste
iz njega. Kot pravi Dejan Turk, sta spon-
zorstvo in donatorstvo preiveta pojma,
Matev Slokar pa, da se kapitalizem ne vrti
v pravo smer. Reitev problema je etini
kapitalizem, kjer dobiek ne gre samo last-
niku, pa pa se vraa v okolje. Etini kapital-
izem hkrati pomeni, da imajo vsi v podjetju
dovolj prihodkov. Violeta Bulc pravi, da
je kapitalizem v svoji osnovi nemoralen,
danes pa niso kljune bilance, temve
ljudje. Naloga drave po njenem mnenju
ni v oblikovanju podjetnikih idej, pa pa
podpora v smislu davne politike in odpi-
ranja trgov. Vsi udeleenci so se strinjali,
da je pri podjetnitvu najpomembneja
vrednota potenje. To bi hkrati moralo biti
tudi najpomembneja vred-
nota direktorja podjetja,
meni Dejan Turk, saj je on
vzgled svojim zaposlenim in
se standardi in merila v pod-
jetju izoblikujejo na podlagi
vodstva. Podjetje pa je lahko
bolj ali manj odgovorno
glede na vodjo in njegove
etine standarde.
Tekst in foto: PRIMO TANKO
Z LEVE: TOMA STRITAR, MAG. VIOLETA BULC, MAG. DEJAN TURK IN MATEV SLOKAR
I
Z

G
I
M
N
A
Z
I
J
S
K
I
H

K
L
O
P
I
31
Intervju z mag. Tomaem Ogrinom
Za zakljuek obvezne izbirne vsebine arovnika kemija smo na
olo povabili kemika z Intituta Joefa Stefana. Priredil nam je
znanstveno arovniko uro.
Magister Toma Ogrin je zelo znana oseba
na podroju kemijske znanosti in naravo-
varstva. Aktiven je v civilni drubi, v nevladnih
organizacijah ter pri konkretnih problemih,
povezanih z zdravjem (kot je onesnaevanje
okolja). Sodeloval je e z veliko pomembnimi
osebami, kot so evropski komisarji za naravo-
varstvo. Veino svojega asa v zadnjih letih
posvea predajanju svojega znanja na mlade
nadobudne ljudi.
Otrotvo ste preiveli na Prulah, kjer
ste spoznavali svet okoli sebe. Razvaali
ste mleko v steklenicah in podobno. V
najstnikih letih ste bili zelo aktivni na
ve podrojih. Bili ste plavalec, kasneje
tudi trener. Izobraevali ste se najprej na
rakovniki gimnaziji, nato pa
ste tudirali kemijsko tehnologi-
jo. Nikakor ne smemo izpustiti
vojake obveze ter trinajst let
dela v Iskri kot tehnolog oz. vodja
razvoja pri proizvodnji baterij.
ele kasneje ste postali magister
iz kemije. Zakaj ele potem?
Pravzaprav sem vse delo in veino
izpitov opravil e, preden sem el
v Iskro. Raziskoval sem na intitutu
Joef Stefan in obenem tudiral za
naslednjo stopnjo. Vpisal sem se za
magisterij in delal izpite. Torej sem
bil na intitutu est do sedem let
pred zaposlitvijo v Iskri.
V blinji preteklosti ste se udeleili tudi
manje politine skupine SMS (Stranka
mladih Slovenije zelenih Evrope). Kakno
je vae mnenje o politiki zdaj, ko ste jo tudi
poblije spoznali?
Ja, pravzaprav sem se v politiko oz. na podroje
drubenih dejavnosti vkljuil e v Jugoslaviji.
Ko sem namre zakljueval s portom, kjer
sem tekmoval v plavanju, so me predlagali
v razline organe samoupravnih interesnih
skupnosti konkretno za telesno kulturo.
Tam se je zaela politika, kjer se je sooila bolj
z razdeljevanjem denarja kot s im drugim.
Ta samoupravna interesna skupnost je bila v
takratni Jugoslaviji zelo demokratina. Vsako
proraunsko leto smo sklepali na skupinah,
kjer so bili vsi predstavniki javnosti drutev.
Ni bilo tako kot danes, ko se to dela v ojih
krogih. Nato me je ta funkcija pripeljala e
naprej, v tako imenovano zeleno politiko, kjer
sem se zael ukvarjati z ohranjanjem narave
in okolja. Tu sem priel blizu doloenih strank,
kjer se trudimo biti drugani od ostalih, pred-
vsem s poudarkom ohranjanja narave. Tukaj
smo se nali s somiljeniki v stranki SMS.
Sedaj pa me zanima e en primer iz
ivljenja. Ali je zeleneje postavljanje
vetrnih elektrarn ali ohranjanje nekat-
erih vrst ptiev. Pri tem prihaja namre
do paradoksa. Drava poskua narediti
eno, doloena drutva pa potem hoejo
narediti isto drugo. Na koncu ni iz tega
ve ali manj ni. Katero stran tega venega
nestrinjanja bi zavzeli vi?
Jaz vedno zavzamem stalie raziskovalca in ti
smo vzgajani v kritinosti. V svojih raziskoval-
nih delih smo izpostavljeni svetovni kritiki.
Vsak posameznik na svetu in vsak drug labo-
ratorij nas lahko kritizira in moramo biti prip-
ravljeni braniti tisto, za kar smo se zavzeli. Jaz
sem s podobnimi stalii tudi pristopil v teh-
niko. Ena teh tehnologij je tudi pridobivanje
energije iz vetra. e mi je bilo na zaetku e
ve pridobivanje energije iz vetra, mi po
poglabljanjih to ni ve ve. Ugotovil sem, da
to za naravo ni koristno, in da proizvede ve
kode kot koristi. Nato sem odprl vpraanje
smiselnosti tega v SLO. Kaken smisel imajo
vetrnice v SLO, e pa so tehnino nekvaliteten
vir in je njihova prisotnost v prostoru zelo
motea. Prednost Slovenije v EU je namre
im bolj neokrnjena pokrajina. Ta argument
ima podporo v turistinih anketah, kjer veina
tujcev, ki pride k nam, pride zaradi narave.
Ve kot 60 % anketirancev je navedlo ta
motiv kot glavni razlog obiska v Sloveniji,
kaejo ankete e vrsto let. Turizem je tudi v
tej dananji krizi ena redkih panog, ki je pozi-
tivna, ki napreduje. Gradbenitvo in industrija
nas namre iz te krize ne bosta potegnila. Naj
razloim ta konflikt. Vetrnice bodo uniile
pokrajino, ker so industrijski objekt. In zato
sem si rekel, kaj pa je v njih takega, da bomo
rtvovali celo pokrajino? Nisem nael noben-
ega dobrega argumenta. Obstaja pa e druga
stvar, saj so vetrnice subvencionirane. To je v
krizi e manj primerno. Drava daje denar, da
jih zgradijo, nato pa uporabniki plaujemo
drago elektriko, da se subvencije vrnejo. Tako
so popolnoma nekoristne in mono kodljive
za Slovenijo. Tudi na svetu ni veliko drugae

Ali ste mogoe odkrili, koliko energi-

je procentualno izkoristi ena vetrnica,
medtem ko ste se poglabljali v ta prob-
lem?
Ja, tukaj je podatkov na spletu kar veliko.
Obstaja argumentirana, teoretina meja, in
to je 59 %. To ugotovitev je po Betzu. On
je namre odkril, da lahko veter izkoristimo
najve do 59 %, ker moramo dovoliti, da gre
zrak skozi vetrnico. Torej se nekaj energije
odnese e naprej, in to je kar 41 %. No, to je e
teoretina meja. Nato pa imamo e praktino
mejo, ki je bistveno nija, ker je mo odvisna
od hitrosti vetra. To pomeni, da je krivulja v
obliki parabole. Tako ugotovimo, da je pri
vetrovih kar nekaj asa, ko so moi izredno
majhne, tj. pod 10 %. Samo moni stalni
vetrovi bi dosegli nazivno mo, ki jo nava-
jajo. Na primer vetrnica na Grikem polju pri
Dolenji vasi ima nazivno mo 2,3 MW, ampak
to dosee ele, e je veter med 15 in 20 m/s.
e to pomnoite s 4, pomeni to 60-80 kilova-
tov/uro stalnega vetra. e pa veter ni stalen,
pa tudi mo v tej kubini enabi niha. Tako
da je izkoristek e bistveno manji. Potem na
izkoristek vpliva tudi prekinjeno delovanje.
Ko je veter dela, ko vetra ni ne dela.
In to je kaotien pojav, pri katerem vetru
ne more rei, kdaj naj piha in kdaj ne.
Tako se ta poraba ter proizvodnja nikakor
ne ujameta, razen v redkih sluajih. Zato
menim, da je to zelo neprimeren vir.
Povejte mi, kako je s pokodbami pri
poizkusih, ki ste nam jih danes pred-
stavili. Mislim na tekoi duik, kisik,
zrak Kaj se zgodi s tekoim duikom,
ko ga damo v usta in potem izpihnemo.
So lahko tudi huje pokodbe?
Ja, seveda se lahko zgodijo zelo hude
pokodbe, dva primera sta celo na spletu.
Letos so v novicah obveali o tem. Ljudje
so porli tekoi duik in se jim je celoten
elodec uniil. Sluznica zmrzne in se ne more
ve obnoviti. e bi se polili s tekoim duikom
po goli koi, se nam ne bi zgodilo pravzaprav
ni, zahvaljujo se Leidenfrostovemu efek-
tu. Naj to opiem na preprostem primeru.
Imamo razarjeno ploo in kozarec vode.
Polijemo jo po ploi. Voda pravzaprav lebdi
nad plato, ker se pod njo zaradi temperature
voda spreminja iz tekoega stanja v plinasto.
S ter voda lebdi vsaj nekaj asa. Podobno
se dogaja, e polijemo tekoi duik po roki.
Ta deluje kot razarjena plata, ker je v prim-
erjavi s tekoim duikom vsaj 200 stopinj
topleja. V primeru, da bi taka snov zala pod
rokavico ali v rokav, bi se ta efekt izniil in
lahko bi imeli hude ozebline. Zato navadno
ne priporoamo nonje rokavic.
Zahvaljujem se vam za ta intervju in
upam, da smo vsaj nekaj nadobudnih
kemikov vzpodbudili in jim odprli oi.
Najlepa hvala za pogovor in upam, da se
bo vsaj nekdo udeleil delavnic, ki jih redno
prirejamo v Intitutu Joef Stefan.
V prihodnjem letu si prizadevamo, da bi
privabili im ve strokovnjakov iz razlinih
podroij.
GAPER ROBIDA, 2. B, Gimnazija Koevje
32
I
Z

P
O
L
I
T
I

N
I
H

K
R
O
G
O
V
Janez Jana je e dolgo glavna tara v dravi. Pred osamos-
vojitvijo bivega reima, po osamosvojitvi ostankov bivega
reima, sedaj pa priviligirancev, naslednikov bivega reima,
ki so prisesani na banni sistem in dravno srebrnino na t.i.
nacionalni interes.
Torpediranje Jane traja e od leta 1983, ko sta se ga prvi
lotili tedanja politina nomenklatura in JLA. Leta 1985 je
bil prvi na vojakem sodiu, tri leta kasneje, leta 1988,
e drugi. Kasneje so se vrstili oitki o dravnem udaru,
trgovini z orojem, pa Patria. A Jana je e tu. Je e edini od
osamosvojiteljev, ki je e ostal v prvi liniji.
In to na najpomembneji poziciji, na mestu
predsednika vlade. e drugi. In e drugi
kot predsednika uspene vlade.
Drugih osebnosti iz obdobja osamosvojitve
ni ve na tako izpostavljenih mestih, nji-
hova vloga je marginalizirana. Ali pa so
povsem izginile iz javnega ivljenja. Mnogi
so se zlomili pod teo pritiskov, lanih
obtob, namigovanj, pritiskov na druine
in druinske lane, otroke Tudi vodstva
nekaterih veteranskih organizacij iz tega
obdobja so v 20 letih prele pod prapore,
proti katerim so se borili v letih 1990 in
1991.
Afere, usmerjene proti Janezu Jani so
izbruhnile pred priakovanimi korenitejimi
spremembami pred volitvami ali med
mandati. Ekspanzirale so se leta in leta, se
nadgrajevale, spreminjale, dopolnjevale
nikoli pa dokonale.
Spomnimo se Roke. Zaradi brezveznega
lista papirja z domnevno vojako skrivnos-
tjo je vojaka tajna policija aretirala tiri
mladenie. Jana med njimi kot glavni
osumljenec. Ni krivi so bili deleni pripora, zaslianj in tudi
obsodbe. Vendar se zaradi tega procesi proti totalitarni politiki
s totalitarno armado niso zaustavili. Slovenci smo se uprli.
Pa Depale vasi, ki je bila uporabljena in zlorabljena kot
pretveza za odstavitev Jane z mesta obrambnega ministra.
Ljudstvo je zautilo, da se je tedaj z lajo naredila velika
krivica. Ampak tista veinska politika ni znala drugae kot z
domnevnimi diskreditacijami. Celo javno so izrekli formulo:
najprej diskreditacija, nato likvidacija. e je treba, tudi fizina.
Tudi kasneje se tehnologija ni prav ni spremenila, dodajale
so se le druge vsebine.
Npr. v aferi oroje so tekle kriminalistine preiskave, sodni
postopki, ustanovljene so bile preiskovalne komisije, tiskane
trilogije, morda bo po njej posnet e film. Prihajale so anon-
imke, pria smo bili udnim izjavam tujih oseb s kriminalnimi
zgodbami. Torej vsakovrstni postopki in dogodki. Kljub temu,
da so imeli postkomunisti ve mandatov vso politino oblast,
medije, razumevajoe sodstvo, pa se je vse klavrno konalo.
Jane niso niti obsoditi niti ga politino zlomiti.
Podobna zgodba je Patria, ki se tudi vlee e nekaj let, od leta
2005 ali 2006 dalje. V asu volilne kampanje leta 2008 se je
vanjo intenzivno vkljuila Kosova protikorupcijska komisija.
Z nekaj uinkovitimi izjavami, nekaj slubenimi potmi in
finskim filmkom, se je zaasno toliko uspelo diskreditirati
Jano, da SDS na volitvah ni zmagala. Kljub
odlinim gospodarskim kazalcem in kljub
uspenemu predsedovanju Evropski uniji.
Sledila je Pahorjeva polomija, v kateri so
zmagovalci v manj kot mandatu iz prvaka
naredili poraenca. Iz Slovenije namre.
No, najpomembneji dodatek po mesecih
verienja afere Patria na sodiu je bila
prekvalifikacija dejanja iz na neznan nain
v na komunikacijsko neznan nain.
Tudi drugi posamezniki v stranki smo in
e doivljamo pogrome. Ni najteje, da
napadajo nas, najteje je, ko se napadi
usmerijo na druinske lane, na otroke,
celo na mladoletne kar pomeni, da
napadajo z vsemi orodji vse lane druin.
Ker nas oitno ne morejo zlomiti drugae.
Vendar to, kar doivljamo ostali lani SDS
niti senca tega, kar doivlja predsednik
Jana. Ne po dolini trajanja, ne po pogos-
tosti, ne po koncentraciji napadov, ne po
tei lanih obtob
Jana in SDS sta bila v zadnjih letih zelo
na udaru tudi Informacijske pooblaenke.
Zdi se mi, da smo edina stranka, ki je bila do
sedaj vekrat oglobljena in to ne ravno majhne zneske. Prav
tako predsednik Jana. Janez Jana in SDS sta sistemski tari
institucij, in vsak, ki nam lahko kaj slabega stori, ima zagotov-
ljene najbolje strani ali termine v medijih. Kako je to videti, si
lahko ogledate v pregledu na nai spletni strani.
Napadov za asa prve Janeve vlade pa nismo bili deleni
samo doma, zlorabljena je bila tudi tujina. Ko smo se priprav-
ljali na prevzem predsedovanja EU so obtobe o tiranskem
Janevem reimu poletele proti Evropi in svetu. Kdo se ne
spomni znamenite novinarske peticije peticije 571 in obtob
zaradi domnevnih Janevih posegov v medijsko svobodo
in v koncentracijo medijev. Pa pogostih obiskov komisarjev
Sveta Evrope za lovekove pravice zaradi domnevno nep-
rimernih prijemov pri reevanju romskih teav v nekaterih
delih Slovenije, ki so prihajali k nam zaradi politinih pozivov
iz Slovenije ali zaradi slovenskih opozicijskih predstavnikov v
institucijah EU.
Tudi druga Janeva vlada je predmet domaih ovadb v tuji
javnosti. PEN klub in KOKS sta poslala peticijo, pripravlja pa jo
tudi SVIZ. V njej naj bi sporoila Evropi, da se pri nas nartuje
demontaa javnega olstva. Ni da ni.
Janez Jana je torej velika kost v grlu e iz asov pred osamos-
vojitvijo, pod trajnim udarom leve politike, ki pa ga nikakor ne
more zlomiti in obsoditi.
Sedaj smo pria ponovnemu poskusu odstranitve Janeza
Jane. Ko so padle vse blokade za slabo banko in SDH, ko so
pred nami e pomembne kadrovske odloitve in zagon obeh
projektov, v katerih naj bi prilo do pomembnih razkritij z
daljnosenimi posledicami za tiste, ki so se prijateljsko napa-
jali iz dravnega in naega premoenja, se je kot eden zadnjih
obupnih poskusov zaustavitve teh procesov spet pojavila
komisija za prepreevanje korupcije. Tokrat Klemenieva.
Ki je pri obravnavi Janeza Jane z nedosledno uporabo
lastnega zakona vrgla javnosti novo kost za glodanje dom-
nevno nezmonost Jane, da dokae premoenje v viini
210.000 evrov.
Gre pa za komisijo, ki v enem letu ni bila sposobna realiz-
irati zahteve Dravnega zbora, da svoje poroilo za leto 2008
dopolni z aktivnostmi nekdanjega predsednika komisije Kosa
v zadevi Patria za to leto. O teh aktivnostih v tistem poroilu ni
niti stavka, pa eprav je v zvezi s to Janevo afero opravil kar
nekaj mednarodnih slubenih poti.
Prav tako Klemenieva komisija ni uspela realizirati
dolobe iz njihovega zakona, ki ji nalaga, da mora do 31. maja
predloiti parlamentu letno poroilo za preteklo leto. Minilo je
e skoraj 8 mesecev pa poroila o njihovem delu e vedno ni.
Zanimivo je, da predsednik DZ, dr. Virant, kljub nekajkratnim
opozorilom, sploh e ni javno reagiral na to Klemenievo
kritev zakona. Pa, nekaterim je dovoljeno ve. Lahko prosto
odloajo, kdaj zakon velja. Pa smo spet pri prvorazrednih in
drugorazrednih.
Do sedaj Janeza Jane in nas, SDS, niso uspeli zlomiti in potis-
niti na obrobje, kljub temu, da so z medijskimi in politinimi
pritiski to poskuali vedno znova in znova. V zadnjem 10-letju
smo najbolj stalna stranka v slovenski politiki. Delamo stvari,
ki reejo privilegije in priposestvovane pravice na dravnem
in hkrati naem premoenju, kar daje upanje, da se bo le
premaknilo na bolje.
Zdrali bomo in ne bomo dali prilonosti, da nas zlomijo. Ne
slabiem v koaliciji, e manj tistim, ki to sistematino ponejo
e ve kot 20 oz. 30 let.
P.S.:
Poslanska pisarna: 4. in 11. 2. 2013, obakrat
med 18. in 19. uro na sedeu SDS, krabev
trg 40, Ribnica
POSLANEVA ZAPISNICA:
Ponovni poskus politinega umora Janeza Jane
Kateri e po vrsti? Deseti, petnajsti ?
Pie: poslanec SDS Joe Tanko
Ko sem se pred dobrimi tirimi leti odloila
aktivno vkljuiti v politiko, so bili moji cilji
in vizije bistveno bolj optimistini kot
so danes. Srno sem verjela, da lahko s
svojim znanjem, voljo in potenostjo pos-
ameznik naredi veliko. Da lahko zdruuje
ljudi pri skupnih projektih, da si veina
eli boljih pogojev za ivljenje in da nam
je vsem skupni cilj lepa prihodnost za
nae potomce. Pa sem e na zaetku naletela
na precej hladen tu. Veina me je le zaudeno
gledala in me spraevala, zakaj mi je tega treba.
Tisti najbolj glasni so na koncu ravno obratno
naredili najmanj. Zahrbtnosti in nevoljivosti
je bilo bistveno ve kot iskrenega veselja ob
misli, da ima nekdo voljo svoj prosti as pos-
vetiti v dobro vseh. Pa vendar smo tisti, najbolj
optimistini, zdrali in ostali skupaj do danes. V
obinskem odboru Zaresa smo se tako zdruili
tisti, ki nikoli prej nismo sodelovali v nobeni
stranki in ki smo odkrito verjeli, da z voljo, znan-
jem in novimi idejami lahko obrnemo nov list v
razumevanju politike.
Ko danes spremljam aktualne dogodke v
politiki, sem, odkrito reeno, zelo razoarana.
Korupcija mee slabo lu na vse, ki so kadarkoli
bili v kakrnikoli povezavi s politiko. Osovraene
politine stranke so tara demonstracij. Ljudstvu
je prekipelo in svojo jezo izraa na raun vseh, ki
so politino omadeevani. Je ljudem to zamer-
iti? Jih lahko zaradi tega alimo z neprimernimi
nadimki? Kultura politika se izrazi ravno v odno-
su do ljudi. Tudi, e ima drugano mnenje ali
e nekomu ni pogodu tvoj pogled na zadevo, to
e ni razlog, da loveka ali, poniuje, zasipa
z neprimernimi izrazi ali drugae diskvalificira.
In ta kultura se je e davno izgubila v nai poli-
tiki, tako na dravnem kot na lokalnem nivoju.
Najviji predstavniki nae
demokratine Slovenije so
svojo kulturo dali na ogled
vsem nam. In ljudstvo je
zgroeno!
Ko si nekdo, ki ima kompe-
tence, pa naj bodo to sodia,
toilstvo, policija ali protikoru-
pcijska komisija, drzne poka-
zati s prstom na najvije pred-
stavnike nae politine elite,
njihovi pristai z vsemi momi
udarijo nazaj. Strankarski
privrenci (mogoe bi bilo
bolje rei priskledniki) si svojih
zvez in pozicij ne dajo vzeti.
Pri tem ne izbirajo sredstev, pomembno je le to,
kdo bo bolj aljiv in katera izjava bo bolj diskred-
itirala nasprotnike. Samorefleksije v slovenski
politiki ni. Morala in etika politinih elit pa sta
e davno pokopani vrednoti. So pa zato prile
v ospredje druge lastnostni nekaterih naih
politikov, kot so nepotizem, samovenost,
nedotakljivost in neverjetna elja po obstoju na
privilegiranih poloajih.
Ob tem se ne smemo slepiti, da se to dogaja
samo na dravnem nivoju. Tudi lokalne skupno-
sti pri tem ni ne zaostajajo. Mogoe se ravno na
lokalnem nivoju kuje vroe elezo, da se potem
jeklene posameznike pripravi na nadaljnji boj.
Prvi smo opozorili na nepravilnosti, ko je upan
imenoval na mesto v.d. direktorja Rokodelskega
centra kar direktorja obinske uprave. Takrat sem
sliala marsikatero na svoj raun, celo to, da me
bodo toili zaradi blatenja dobrega imena. Pa se
je izkazalo, da sem imela ne samo prav, ampak
da ima skoraj celotna obinska uprava napane
pogodbe o zaposlitvi, nimajo ustreznih znanj in
da so nepravilnosti glede napredovanja v vije
plailne razrede tevilne. O kaknem javnem
priznanju napake ni bilo ne duha ne sluha.
Tudi ko sem opozorila na nepravilnosti pri
poslovanju podjetja Tanko d.o.o. z obino
Ribnica, sem bila delena diskreditacij. V novem-
brski tevilki Reeta iz leta 2011 je v intervju-
ju g. Alojzij Levstek (brat naega podupana
g. Vinka Levstka in takratni direktor podjetja
Tanko d.o.o.) dejal, da je neprimerno, da o tem
piem in da naj raje pometem pred svojim
pragom. O njihovih prejemkih iz obinskega
prorauna je jasno prial tudi portal Supervizor
in na podlagi tega je Protikorupcijska komisija
pregledala njihovo poslovanje. Glede sodelo-
vanja s podjetjem, ki je prejetje svoje obinske
nagrade pospremilo z besedami, da delujejo
poteno, transparentno in predvsem trezno, je
KPK obini Ribnica e konec junija 2012 izrekla
poziv k razveljavitvi in proglasitvi ninosti vseh
pogodb, podpisanih s podjetjem Tanko d.o.o. v
viini ve kot 600.000,00 . Preklic se nanaa na
obdobje od uveljavitve zakona o Integriteti in
prepreevanju korupcije do vkljuno 12. janu-
arja 2012, ko so v podjetju oitno ugotovili,
da g. Alojzij Levstek ne more biti hkrati direk-
tor tega podjetja in sklepati posle z obino
Ribnica, kjer je podupan njegov brat. Kljub
dejstvu, da sem kot svetnica dvakrat zahtevala
od upana, da vse svetnike o ugotovitvah KPK-
ja po zakljuenem pregledu tudi obvesti, je to
informacijo zavestno prikrival. Do dokumentaci-
je sem prila ele po vloitvi informacije javnega
znaaja. Toliko o potenosti v nai obini in
zavajanju ire javnosti s strani naih obinskih
veljakov. Bo tokrat g. Joe Tanko, na poslanec in
predsednik obinskega odbora SDS vzel v bran
svoje politine kolege in ponovno nael politini
konstrukt KPK-ja? Pustimo se presenetiti.
Mag. andreja krabec, predsednica OO Zares
Ribnica
Slovenistan
V RUBRIKI
V POLITINIH KROGIH
LANKI NE ODRAAJO
MNENJA POSAMEZNIH
POLITINIH STRANK, TEMVE
GRE ZA KOMENTARJE
AVTORJEV.
I
Z

P
O
L
I
T
I

N
I
H

K
R
O
G
O
V
33
politine organizacije na Kubi ali Venezueli.
Ob tem, ko vidni predstavniki najvejih
politinih strank kljub obtobam podpi-
rajo svoja predsednika, imajo njihova
dejanja mono sporoilno vrednost. Sam
jih razumem pod geslom KORUPCIJA, RAK
NAE DRUBE. Iz omenjenega koncepta
razmiljanja izhaja tudi moje miljenje, da
imajo poslanci, ministri itd. nadpovpreno
dobro plailo za svoje delo, tudi zato, da se
jim za dostojno ivljenje ni potrebno poda-
jati v korupcijo. V nasprotnemu primeru se
morajo nemudoma posloviti iz politinega
ivljenja. tevilke, ki so bile navedene v
poroilu Protikorupcijske komisije, niso
majhne, zato je odgovornost temu prim-
erno visoka.
e v zadnji tevilki Reeta sem nakazal,
da se Obina Ribnica in njeni vodilni ne
ravnajo ni kaj racionalno. Pravzaprav se
racionalno obnaajo pri obanih in ni
kaj racionalno pri investicijah, plaah itd.
Eden izmed pokazateljev je tudi pripravljen
proraun za leto 2013. Tokrat pa elim raz-
kriti koliino denarja, namenjeno za plae v
Javnem zavodu Rokodelski center Ribnica.
tevilke, ki naj bi bile javni podatek, lahko
razberete iz spodnje tabele.
Direktor 41.000
Zgodovinar 31.500
Vodja galerije 27.000
Strokovni 21.500
sodelavec na
projektu

LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica
Novo leto se vsaj za dravo ni zaelo ni kaj
obetajoe. V mesecu januarju smo bili pria
kar dvema korupcijskima aferama. Kot zag-
otovo e veste je Protikorupcijska komisija
za predsednika dveh najvejih parlamen-
tarnih strank ugotovila domnevno korup-
tivnost. Sam se ob tem zgraam, saj takna
dejanja v politiki in nasploh niso in nikoli
ne smejo biti dopustna. Bralce bi ob tem
spomnil na skoraj e pozabljeno dejanje
takratnega ministra za promet, danes pred-
sednika SLS, mag. Radovana erjava, ko
je zaradi padajoega ometa v entvikem
predoru ponudil odstop in tako ljudem
pokazal politino odgovornost. Ob tem,
da vsi vemo, da ometa ni nanaal minister.
Nikakor pa ne morem razumeti prvakov
najvejih parlamentarnih strank, ki se na
vso mo oklepata politinih funkcij. e teje
razumem, da funkcionarji, tako PS kot tudi
SDS, na vse pretege podpirajo domnevna
koruptivna dejanja svojih predsednikov.
Zadnji stavek je e posebej zaskrbljujo,
ker omenjene organizacije spominjajo na
1/13
KORUPCIJSKI
SPEKTAKEL
PISARNA
VABIM VAS, DA NAS OBIETE OB URADNIH
URAH VSAKO SOBOTO MED 10. IN 11. URO V
PROSTORIH SLS RIBNICA, KRABEV TRG 40.
MONO PA JE SREANJE TUDI IZVEN
URADNIH UR PO PREDHODNEM DOGOVORU
PO MAILU LUKA.ILC@SLS.SI.
VESELIM SE SREANJA Z VAMI!
Spotovani!
alosti nas, da moramo dajati demanti na lanek
g. Luka Ilca, ki je bil objavljen v decembrski tevilki
Reeta na strani 32 (iz politinih krogov), pod naslo-
vom: JE TO VAREVANJE? (Pisarna SLS, Slovenska
ljudska stranka). Lai in natolcevanj je preprosto
preve, njegov tekst je skrajno zavajajo.
Dejstva:
1. Navedbe v lanku so la. V primeru opraviila
pisca, da ni razumel gradiva, ki je bilo pripravljeno za
obinski svet, pa kaejo na zlonamernost in nespo-
sobnost pisca, ki ne prebere ali ne razume gradiva (v
tem primeru za seje odbora, v katerega je imenovan
Odbor za okolje in prostor, gradivo za proraun 2013
je dosegljivo na spletni strani Obine Ribnica www.
ribnica.si). Besedilo izkazuje tudi popolno nepozna-
vanje zakonodaje s podroja pla v javnem sektorju.
2. V obrazloitvi gradiva je bilo jasno navedeno, kaj
pomenijo posamezni stolpci v proraunu v nadalje-
vanju povzemam: Sploni in posebni del prorauna
sta prikazana kot:
- 1. stolpec Predlog prorauna za leto 2013,
- 2. stolpec Rebalans (prvi) prorauna za leto 2012,
- 3. stolpec Realizacija prorauna do 31. 10. 2012 ...
3. Glede na lanek in uporabljene tevilke, je Luka Ilc
oitno primerjal realizacijo leta 2012 (kjer jasno pie,
da gre le za 10 mesecev do 31. 10. 2012 tekoega
leta), s celim letom 2013. Tako se je pri navedbah
zmotil za samo dva meseca. In ta dva meseca pred-
stavljata oitek dviga plae, ki je napaen.
4. Pri plaah upana in podupana je potrebno
upotevati stolpec 1-predlog prorauna in stolpec
2-rebalans 2012, kjer je evidentno, da se plae ne
dvigujejo so celo malenkost nije. e bodo v veljavi
ostali vsi posebni varevalni ukrepi, bodo verjetno
e nije.
5. lanek izkazuje tudi nepoznavanje dravne
zakonodaje na podroju pla javnim uslubencem
in dravnim/obinskim funkcionarjev. Plae upana
in podupana so zakonsko natanno opredeljene.
Tako tudi v primeru, e bi v proraunu zapisali veje
vrednosti, le-te ne bi mogle biti izplaane. upan
(in podupan) si po zakonu ne sme ne zveati ne
zmanjati plae.
6. Zakon o sistemu pla v javnem sektorju (ZSPJS,
Uradni list RS, t. 108/09-UPB13 in spremembe)
natanno doloa plao upana, ki mora biti (doloena
je glede na tevilo prebivalcev obine): A050501,
upan V od 5001 do 15.000 prebivalcev 51
Za podupana je doloitev podobna, le da je doloena
meja od-do, natanen plani razred pa doloi upan.
V ZSPJS je doloeno: A050510, podupan V, od 5001
do 15.000 prebivalcev, 36 - 43.
Plani razred podupana doloi upan ob upotevanju
obsega podupanovih pooblastil.
V skladu s temi doloili je Obinski svet Obine
Ribnica 21. 12. 2010 sprejel Pravilnik o doloanju pla
in drugih prejemkov funkcionarjem, lanom nad-
zornega odbora, lanom svetov krajevnih skupnosti,
volilne komisije in lanom delovnih teles obinskega
sveta ter upana (Uradni list Republike Slovenije,
t. 106/2010), kjer je v 3. lenu natanno doloeno
(podobno je urejeno najmanj od leta 1999 dalje):
V skladu z Zakonom o sistemu pla v javnem sektorju
se upan Obine Ribnica glede na tevilo prebival-
cev uvrsti v V. skupino obin (od 5.001 do 15.000
prebivalcev), za katero je doloen 51. plani razred.
upanu pripada dodatek za delovno dobo v skladu
z zakonom.
upanu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije
50 % plae, oblikovane na podlagi zakona, pri emer
mu dodatek za delovno dobo ne pripada.
Plani razred podupana Obine Ribnica je v primeru
poklicnega opravljanja funkcije v skladu z Zakonom o
sistemu pla v javnem sektorju doloen v razponu od
36. do 43. planega razreda. Plani razred podupana
doloi upan ob upotevanju obsega podupanovih
pooblastil. Podupanu pripada dodatek za delovno
dobo v skladu z zakonom.
e podupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripa-
da plailo v viini najve 50 % plae, ki bi jo dobil, e bi
funkcijo opravljal poklicno. Viino plae doloi upan
ob upotevanju obsega podupanovih pooblastil. Pri
tem se ne upoteva dodatek na delovno dobo.
Podupan ni upravien do sejnine na sejah obinskega
sveta in delovnih teles obinskega sveta ter upana.
Pri predasnem prenehanju mandata upana lahko
podupanu doloi plani razred obinski svet.
upan je v skladu s tem izdal podupanu sklep o
uvrstitvi v 40. (tirideseti) plani razred, z doloilom,
da bo funkcijo opravljal nepoklicno, zato mu pripada
50 % vrednosti tega planega razreda.
7. Upotevati je potrebno e Zakon za uravnoteenje
javnih financ (ZUJF, Ur. l. RS, t. 40/2012), ki je znial
plane razrede vsem javnim uslubencem (in funk-
cionarjem) za 8 %.
Tako sedaj znaa 51. plani razred bruto: 3.129,66 eur
in 50 % od 40 planega razreda bruto: 1.016,49 eur.
Za oceno neto plaila je potrebno od tega odteti
dobrih 22 % za prispevke, ki so doloeni % glede na
dohodninsko lestvico.
8. Naslednja la oziroma zlonamernost je tudi trditev,
da bo plaa znaala 50.000 evrov brez prispevkov.
V gradivu, ki je dostopno na spletni strani obine
(omenjeno v toki 2.), je jasno vidno, da to obsega
vse: neto plao, vse prispevke, prehrano, skratka
celoten stroek plae.
9. Aktivnosti podupana lahko ocenjuje le upan,
zato je komentar v tem delu popolnoma odve. Pisec
lanka si jemlje pravico, ki mu ne pripada?!
10. Tudi tovrstna natolcevanja in izkrivljanja resnice
spodbujajo nelagodje v ljudeh, zato priporoamo
avtorju, da ne vznemirja obanov po nepotrebnem.
Za vse dodatne informacije smo dosegljivi po tele-
fonu, e-mailu in v asu uradnih ur.
OBINSKA UPRAVA OBINE RIBNICA
34
I
Z

P
O
L
I
T
I

N
I
H

K
R
O
G
O
V
Dogodki se kar prehitevajo. Nikakor ne
morem pravoasno ujeti rdee niti za svoj
prispevek v Slamniku niti za Reeto, in tako
spet za rep lovim rok za oddajo. Najbolje,
da zanem od zadaj. e nekaj dni lebdimo v
dvomih, kaj se bo zgodilo z vladno koalici-
jo, kaj kdo prikriva pri svojem premoenju,
kdo koga rtvuje, kdo bo sestavljal more-
bitno novo koalicijo, ali bomo li na nove
preasne volitve, ki po mojem zapleta ne
bi pomagale razjasniti. Poslanska skupina
N.Si in organi stranke smo mnenja, da bi v
dobro Slovenije bilo najbolje, da bi ta vlada
ostala skupaj in izpeljala spremembe, ki so
e priele kazati prve rezultate. No, meni se
zdi, da tokrat ne gre za normalni politien
boj med pozicijo in opozicijo temve, gre
za ponoven poskus starih sil, da ne reem
stricev, e bolj pordeiti Slovenijo, kolikor e
ni. Strah me je, da skuajo uresniiti slutnjo
nekega gospoda, ki mi je pred precej leti
dejal, da si bodo bivi oblastniki prizade-
vali, da bo Slovenija rdea ali pa je ne bo.
Vseeno pa le upam, da je to eden zadnjih
zmajevih zamahov z repom.
Novo Slovenijo pa e vedno razburja glaso-
vanje naega poslanca in vodje poslanske
skupine g. Mateja Tonina. Deleen je bil
velike medijske pozornosti, kar je zanj in za
stranko dobro, slabo pa je, da toliko asa
nanj letijo kritike iz vrst N.Si.
Pred tedni mi je v roke priel izvod
Slovenskih novic, ki jih sicer ne berem, in na
vidnem mestu prispevek, ki pojasnjuje
Matejeve razloge za njegovo glasovanje
ob sprejemanju zakona, ki bivim predsed-
nikom jemlje nekatere privilegije. Sam sem
sedel za njim. Misli sicer ne znam brati, zase
pa vem, da mi je la ta toka zelo na ivce
in sem tudi sam razmiljal, da bi podobno
glasoval. Oi koalicije so srepo pogledovale
proti naim sedeem in Matej mi je rekel,
da je glasoval za dopolnilo opozicije, ki
je oznailo to kot za nedopusten poseg
v e pridobljene pravice. Jaz bi podobno
glasoval zato, ker se mi zdi neumno ob
mnogo vejih in pomembnejih nalogah,
ki jih imamo, razpravljati o za dravo zelo
majhni vsoti in v bistvu zopet zabresti v
ideoloke razprtije. e kmalu po zaetku
moje nenadejane poslanske kariere sem
to povedal tudi v razpravi, ko sem dejal,
naj se e nehajmo najedati. Bilo je dobro
sprejeto in celo vekrat objavljeno na TV.
Naj tudi jaz povem, da niti ta nekdanji
predsednik- mimogrede lahko se temu
dodatku tudi odree v korist potrebnim
in zadnji nekdanji predsednik, nista bila
moja predsednika in verjamem, da e
marsikaterega slovenskega dravljana ne.
Nisem pomislil na mnoge nae lane, ki
jim je komunizem prizadejal mnoge krivice
in muke in ki jim bivi predsednik pred-
stavlja maskoto tega preivelega sistema,
ki menda edino v Sloveniji ni izenaen
z ostalimi totalitarizmi. Z mnogo upanja,
da bomo slednji imeli predsednika, ki
bo znal prisluhniti vsem opcijam v naem
politinem in nepolitinem spektru, sem
ga podprl v drugem krogu in mu iskreno
estital ob prisegi. Ni nam uspelo, da bi
bil izvoljen na kandidat, ampak tudi liniji
stricev ni uspelo. Sliati je bilo, da so se
nekateri strici, ki ne vedo, kdo in kaj so
strici, prieli kar tresti. V tem asu se je
oglasilo tudi ljudstvo. Poznavalci pravijo, da
so bile demonstracije naroene in vodene,
da so v nahrbtnikih provokatorjev nali
tudi mona eksplozivna sredstva. Policija
je pravoasno in uinkovito ukrepala, bila
zato s strani medijev hudo kregana, ampak
kaj bi ele bilo, e bi zaradi provokacij imeli
tudi rtve!? Podobno je bilo pred leti ob
pojavu nove gripe. Oblast je bila delena
kritik, ker ni bilo takoj na voljo dovolj
ustreznega cepiva. Potem je bilo narobe,
ker smo ga imeli, ljudje pa niso prili na
cepljenje, ker je gripa izzvenela mileje, kot
je stroka predvidela, in je cepivo ostalo. Je
e tako v politiki: kakorkoli se obrne, se ne
obrne prav.
Nazaj k nesrenemu glasovanju: Da stvari le
niso tako jasne, kae tudi glasovanje neka-
terih koalicijskih poslancev, ki so s svojim
vzdranjem bolj kot Matej omogoili, da
je bilo dopolnilo sprejeto. Iz enega glaso-
vanja o drugorazredni stvari nastaja cela
drama, uvrena v dnevni asopis med
bombastine novice. Prav gotovo ni res, da
bi Matej po glasovanju dejal, da se je zmo-
til, vsaj nam je to takoj povedal. Lagal se
pa gotovo ni, kot je slial novinar. Takemu
asopisu se je vasih reklo revolver cajtng.
Osebno sem hvaleen nai predsednici, da
je zadevo ustrezno komentirala in zaradi
enega glasovanja ni dovolila lina mla-
dega, sposobnega perspektivnega poli-
tika nove generacije! Govori se, da je med
lanstvom veliko razburjenje, da celo izs-
topajo iz stranke. Morda bo pa kdo zaradi
tega celo pristopil v Novo Slovenijo. Kar
se mene tie, sem dobil nekaj vpraanj ob
raznih sreanjih, zadevo sem pojasnil na
podoben nain, kot sedaj piem. Ni bilo
nobenih mailov, niti SMS, niti klicev. Mateju
verjamem in ga podpiram in ga bom tudi
na organih stranke, dokler mu kdo ne
dokae slabih namenov njega in toni-
novcev. To pa, da se kot preprian kristjan
priporoi bogu za pomo pri odloitvah,
ni nobena demagogija, kot sem zasledil
v nekem prispevku. Se je pa prizadetim
lanom opraviil in to vekrat.
Kot da ne bi imeli vanejih stvari za obrav-
navo, kot je dodatek k pokojnini bivega
predsednika drave. Podobne misli so se
mi podile po glavi ob interpelaciji proti
ministru Gorenaku, ko smo zapravili 90
krat 18 ur, kar znese 1620 delovnih ur
poslancev, da o urah ostalih zaposlenih
ne govorim. Temu se ree krasti Bogu as,
ljudem pa denar.
Doiveli smo vlaganje podpisov za ref-
erendumske pobude. Seveda je tudi tu
bila zadnjica zadaj in pria smo bili vse
vrste dogodkov od izgubljenih podpisov
do domnevno ponarejenih podpisov in
obiska kriminalistov v parlamentu, ki so
si ga menda obiskani sami naroili ob
doloenem asu. Sporni so bili tudi roki
vlaganja referendumske pobude. Dokazov,
da je kdo kriv, ni, ni pa tudi dokazov, da
ni kriv. Kot veliko stvari je tudi ta ostala v
megli. Jaz mislim tako: e se je napaka pri
sprejemanju dokumentov na lepe oi po
inerciji 15 let odkrila in kot smo v razpravi
ugotovili niti roki niti tevilo podpisov ne
prepreujeta pobude za zbiranje podpisov
za izvedbo referendumov, naj se potem
izpeljejo.
Mislil sem pisati o naih obiskih po sloven-
skih regijah in sreanjih z upani, podjetni-
ki, delavci in direktorji ter s prebivalci obis-
kanih krajev, tudi o vtisih iz Ribnice. Bojim
pa se, da e presegam dovoljen obseg
lanka, zato o tem podrobneje prihodnji,
do takrat na svidenje.
Tudi va poslanec JANEZ VASLE
Iz poslanske pisarne NSi
Silvestrovanje v
Ribnici
Na prostem je novo leto znova
priakalo veliko ljudi
Kot v vseh drugih vejih mestih in kra-
jih po Sloveniji ter svetu je bilo na sil-
vestrovo veselo tudi v Ribnici. etrti
zapored je silvestrovanje na prostem
Obina Ribnica pripravila pred portnim
centrom Ribnica. Lokacija pred hramom
porta, kjer se je na zadnji dan starega leta
odvijalo rajanje, se je e enkrat izkazala
za zelo dobro. Parkirie je precej veliko,
veliko laje je prireditev organizirati na
tem prostoru tudi zaradi vse strojih
zakonskih predpisov. Kljub mrazu se je
prizorie dodobra napolnilo. Za pravo
vzduje je poskrbela mlada, obetajoa
skupina Fortissimo, nekaj minut pred
polnojo je zbrane nagovoril upan Joe
Levstek. Ognjemeta tokrat ni bilo, sicer
pa je po mestu pokalo, kot bi vihrala
vojna. Zahvala za dobro opravljeno
delo gre tudi tokrat osebju portnega
centra, gasilcem PGD Dolenji Lazi, Goll
baru, drubi Sintal in Policijski postaji
Ribnica. upan Levstek je bil zado-
voljen tako z obiskom kot prireditvijo
v celoti, ki se je med domaini dobro
prijela, pohvalam pa se je pridruil
tudi podupan Obine Ribnica, Vinko
Levstek.
MARKO MODREJ
P
O
S
M
A

O
B

A
N
O
V
35
OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO OBANI PIEJO
Javno vpraanje predsedniku
Republike!
Predsednik, gospod Borut Pahor, ali premier
demokratine drave lahko, celo po vae,
odgovarja zgolj svoji stranki, "dravi SDS" in
ne predvsem Dravnemu zboru Republike
Slovenije?
Imamo dravo Republiko Slovenijo ali le
dravo SDS in podobnih?
Ali je torej DZ RS res tudi za vas odve?
Pozdrav,
FRANC MIHI
Kdo ogroa slovensko demokracijo,
razvoj drave prava?
O tej gronji se mnogi, celo ugledni in pokli-
cani, javno zelo spraujejo. e dolgo.
Mogoe pa to ogroajo kar s pomojo parti-
tokracije, ne pa po volji ljudstva, vedno dos-
lej izvoljeni poslanci in takna oblast sama ?
Menim da!
Strankokracija, partitokracija, ki je poto-
mka oblasti komunistine partije, ogroa
demokracijo.
Edino korektno in zrelo je, da se menjajo
politine elite po demokratini poti, ne pa
z utopino revolucijo na cesti. Zato pa je
potrebno zamenjati nain izbora politine
elite. Sprejeti nov volilni sistem s preferennim
glasom, kot volimo evropske poslance, e ne
celo veinski volilni sistem.
Skrajni in pravi as je za to demokratino
spremembo, da dobimo konno pravo
demokratino oblast po izbiri ljudstva.
as je, da preneha neustavna oblast
strankokracije, saj Ustava veleva,oblast
ima ljudstvo, ne pa partitokracija, ne samo
stranke.
Strankokracija, partitokracija je potomka
oblasti partije, kot opozarja tudi dr. France
Buar.
as je, da se tudi v Sloveniji partitokracija
konno odplavi na smetie zgodovine!
Veina parlamentarnih strank zadnje dve leti
javno ugotavlja in obeta, spremenili bomo
nain izbire politinih elit, volilni sistem za DZ
RS. Pred kratkim je ravno Janez Jana to zelo
javno izpostavil kot reitev za blokade delo-
vanja vlade, politike, drave. Ali so vsi to poeli
s figo v epu? Upam, da ne!?
Na potezi je vsa aktualna politika, tudi SDS in
Janez Jana!
Slovenija je vredna demokracije in volitev po
meri ljudstva, koraka do drave prava!
FRANC MIHI UNIV. DIPL. IN.
Sedaj vemo, kdo je ez les
Nao dravo pokrivajo kar na dveh tretjinah
gozdovi, ki jim ponekod reejo kar les. Do
nedavnega nismo vedeli, zakaj so v prejnjih
asih ljudje rekli tepcem in bedakom vseh
vrst, da so taki ez les, gotovo pa to ni letelo
na kmeke gospodarje in ne na gozdarje, ker
so oboji z gozdovi skrbno gospodarili in jih
varovali. Lastnitvo gozdov je sedaj razpreno
na skoraj pol milijona lastnikov, ki poveini
delajo povsod drugod, samo ne na kmetijah
in ne v gozdovih. Vendar sedaj vsaj vemo, kdo
je pri nas ez les.
Gozd ni samo les, gozd je ivljenje! Gozdovi
so najveji naravni zavezniki ivljenja, ker ura-
vnavajo podnebje, istijo vodo in zrak, ohran-
jajo plodno prst, vzdrujejo vodne izvire in
blaijo vremenske skrajnosti. V gozdovih ivi
tudi veina naih ivalskih vrst od mravlje do
medveda in volka ter do divjih praiev. Zato
je lastnik gozda upravien samo do poseka
lesa v taki meri, da je zagotovljena trajnost
gozda in njegovih tevilnih darov, do katerih
so upraviena vsa iva bitja na tem planetu, ne
pa samo lastnik gozdne parcele, in ne samo
lovek. Za te ire in javne naloge gozdov pa
mora skrbeti mati drava, dokler je vsaj e
malo pri moeh in pri pameti.
Po zamisli nekega kmeta, ki se menda dobro
razume na pao krav in na vzrejo telet, je
nova oblast zmedla vse z gozdarji vred, nato
pa sprejela nove zakone, da je lahko razbila
gozdna gospodarstva, ki so prej celovito gos-
podarila z gozdovi. Nato je nastavila svoje
podlone uradnike, ki so sedaj na dveh tretji-
nah drave ez les, gozdove in e ez divjad
z medvedi, volkovi in divjimi praii vred. Po
dveh desetletjih so glavne posledice tega e
na dlani, veliko jih je pa e prikritih po goz-
dovih, goavah in globaah, vendar jih tudi
tam najde vee oko. Samo v lesni industriji je
v dveh desetletjih izgubilo delo okrog trideset
tiso ljudi, v gozdovih ostaja pa vsaj dva milijo-
na kubinih metrov neposekanega lesa, kar je
na kodo razvoja gozdov, na kodo dohodka
lastnikov, lesne industrije in drave. Kar pri
nas e posekajo lesa, ga predelajo v drugih
dravah, ob tem pa uvaamo lesne izdelke iz
tujine. Podjetja za senjo in spravilo lesa so
se desetletje in pol dobro mastila, sedaj jih
pa dravni sklad vedno bolj stiska s koncesijo,
denarja pa ne vlagajo nazaj v gozdove, pa
pa v vse drugo, predvsem pa v neke dravne
dolgove. In to e ni vse.
Lovci so prejnja stoletja in do novega tetja
uradnikov za gozdove, ki so tudi ez divjad,
krmili medvede dale od naselij, da niso lju-
dem delali zgage in niso straili otrok na poti
v olo, kmetom niso jemali ovac, upanom pa
ne medu. Zavodovi uradniki so to prepovedali,
zato pa njihovi lovci z mirno roko in brez
milosti v srcu postrelijo vse lane medvedje
druine, ki brskajo ob naseljih kot kloarji po
smetnjakih in divjih odlagaliih smeti, da bi
nekako preiveli.
In tudi to e ni vse. Poklicni zavodovi lovci v
loviih posebnega pomena (!) streljajo celo
zaitene volkove, eprav imajo na dale vidne
telemetrijske ovratnice za raziskovalno nalogo
o ivljenju volkov, ki jo v preteni meri finan-
cira Evropska skupnost.
Oblast je s soglasjem zavoda, ki je ez les in
divjad, oktobra lanskega leta izdala odlobo
za odstrel divjih praiev skozi vse leto, tudi
vodeih svinj. Tako sovraen in sprevren
odnos do divjih praiev je bil v teh deelah
nazadnje ob marni revoluciji pred stoletjem in
pol! ele po enem letu veljavnosti te odlobe
je bilo v lovskem glasilu objavljeno stalie
Odbora Etinega kodeksa, da se nadaljuje
spotovanje etinih pravil pri odstrelu vodeih
svinj z nedoraslimi mladii.
Kdo bi si mislil, da lahko politiki s svojimi
zvestimi uradniki tako hitro spreminjajo svet,
e so ti ez les in nad naravo.
JANEZ ERNA
Kurja slepota
Naa drava je v obrisu podobna kokoi.
Oblika je samo odraz vsebine, kar gotovo velja
za na dravni kokonjak in za nae kokoi, pa
naj gre za prosto rejo ali za vzrejo na farmah.
Sedaj kokoi ponovno vreijo in se opirijo,
nobenemu staremu domaemu petelinu pa
ve ne zaupajo.
Skozi dolgo zgodovino so se nai predniki
po urbarjih na silo odrekali desetini zrnja in
vseh drugih pridelkov v korist posvetni in
cerkveni gospodi, da jih je varovala pred tuji-
mi in domaimi roparji vseh vrst ter jim za
tolabo darovala e mae in duhovno oskrbo.
Ujete upornike in roparje so sproti pobesili
ali jih zmetali v temnice, da so tako ustra-
hovali podlonike in grene vernike. Temu bi
sedaj rekli, da je bila to sicer prosta reja, pa
vendar pod nadzorom gosposkih petelinov,
kakrne imamo v sedanjem asu za hudobno
in pogoltno elito. Pri tem je zanimivo, da so
revolucije in vojne vedno zamenjale samo
elito na oblasti, ljudstvo je pa vedno ostalo, da
je lahko oblast z davki vzdrevala sebe in javne
potrebe, sedaj pa e vojno na tujem.
Po zadnji veliki revoluciji, ki je z vzhoda pljusk-
nila e k nam, je bila vpeljana vzreja v farmah,
kjer je vsakdo dobival enako mero zrnja in
novo duhovno oskrbo. Izvzeti so bili samo
najbolj pomembni in glasni petelini, ki so
opozarjali lovce na visokih preah, e se je
ograji pribliala lana lisica ali tatinski dihur.
Vendar so se kokoi varne vzreje naveliale in
so vedno glasneje kokodakale in vreale proti
petelinom, ker so videle skozi pranje samo
razkoje proste reje pri zahodnih sosedih, ne
pa tudi skrite revine. In konno je stara oblast
dopustila prosto in trno rejo brez lovcev, da
so lahko kokoi po svoje kokodakale, krasile
svoja gnezda s tujim perjem, ob tem so lahko
pa e preletavale z veje na vejo ter ez stare in
nove plotove.
Zaradi kurje slepote, ki kokoim in petelinom
zapre oi od prvega mraka in za vso no
do naslednjega jutra, dolgo niso spregledale,
da jim ponoi dihurji iz gnezd odnaajo
jajca na skrita mesta, zvite lisice pa kradejo
celo najbolje nesnice in jih vlaijo v svoje
podzemne brloge. ele ko je zmanjkalo zrnja
za lane kljune, ki ga dobivajo v prosti in trni
reji samo v zameno za jajca, je nastal vri v
vseh kokonjakih ter celo po vejah na trgih in
ulicah, kjer se sedaj vsi petelinijo, od piancev
do starih petelinov, od ostarelih nesnic do
betenih kokelj. Vsak od teh bi bil rad mogoen
petelin, zato nekateri kikirikajo na starem kupu
gnoja, drugi pa na novih plotovih, kako naj bo
v tej dravi, da bo dovolj jajc za prodajo, za vse
pa polna mera zrnja za v kljun.
Tudi ta zmeda brez pravih lovcev je dobra za
nas, se tolaijo potuhnjeni dihurji ter lisice in
lisjaki v svojih brlogih, ki so dale od oi s kurjo
slepoto.
JANEZ ERNA
36
P
O
G
L
E
D

V

P
R
E
T
E
K
L
O
S
T
Iz muzejskih zbirk - Muzej Ribnica
XIII. DEL
Pie: Vasja Pavlin
Nekje v sedemdesetih prejnjega
stoletja se je zaela propagirati
uporaba humaniziranega mleka.
enskam, ki niso mogle dojiti,
so e v porodninici odsvetovali
uporabo kravjega mleka in jim
svetovali humanizirane vrste
mleka. Marsikatera mama se je
odloila po svoje, novorojenku
je dajala kravje mleko, seveda
ustrezno razredeno z vodo ali
ajem. Vsem nasprotujoim si
znanstvenim dokazom navkljub
pa ostaja neizpodbitno dejstvo,
da so mleko in mleni izdelki
nekdaj predstavljali eno od tistih
osnovnih ivil, ki je slovenskemu loveku
pomagalo preiveti stoletja.
Predelano in nepredelano mleko je bilo
dnevno prisotno v prehrani ribnikega
loveka. Zjutraj in zveer so ljudje uivali
mleko s kruhom ali ganci. Pogosto so
bili na jedilniku e mlena prosena kaa,
pa tudi koruzni in beli monik. V poletnih
mesecih je vsakodnevno prehrano pop-
estrilo e kislo mleko. Ob praznikih so gos-
podinje spekle bolji kruh, ki so ga zamesile
z mlekom. Za posebno kulinarino spe-
cialiteto je veljalo mlezivo, prvo mleko po
telitvi. Viek tega mleka so gospodinje oso-
lile ter spekle v kruni pei. Jed je bila zelo
krepilna. Mlezivo danes spet pridobiva
na veljavi, le da je bolj znano pod besedo
kolostrum.
Mlaje generacije, ki obiejo Muzej Ribnica,
pinje ve ne poznajo. Tudi to, da maslo
nastane iz smetane, je za njih povsem nov
podatek. Nekdaj pa so otroci e kako dobro
vedeli, kako nastane maslo, saj so ga gos-
podinje same izdelovale.
Danes ima lovek na izbiro celo paleto
razlinih znamk mleka in mlenih izdelkov.
V 80-ih letih prejnjega stoletja pa so trgov-
ske police v Ribnici zalagale le Ljubljanske
mlekarne. Stareji se e gotovo spomnite
njihovega mleka, zapakiranega v belo-
modre plastine vreke, ki so tako rade
puale. Komur to mleko ni ustrezalo, se je
zmenil z blinjim kmetom, in hodil k njemu
po svee, nepredelano mleko. V 90-ih letih
20. stoletja se je domiselnemu kmetu iz
Gorenjske ceste v Ribnici utrnila ideja, da
bi svoje mleko prodajal po ribnikih blok-
ovskih naseljih. Idejo je udejanjil, s svojim
triciklom je vsak dan pod veer razvozil
mleko kupcem na dom. Ker gredo Ribniani
vedno v korak s asom, smo imeli e lansko
leto v Ribnici mlekomat, ki je predstavljal
sodoben nain prodaje mleka neposredno
od kmeta h kupcu.
Mediji so danes polni nasprotujoih si dokazov o tem, koliko je
mleko zdravo oziroma nezdravo, celo kodljivo. Kravje mleko je
bilo vrsto let kljuno za preivetje dojenkov, katerih matere niso
imele dovolj svojega mleka.
LATVICA ZA KISLO MLEKO. ZBIRKA MUZEJA
RIBNICA.
KANGLICA ZA MLEKO. ZBIRKA MUZEJA RIBNICA.
LESENI PINJI. ZBIRKA MUZEJA RIBNICA.
GOLIDA. ZBIRKA MUZEJA RIBNICA.
tudentska aerobika
Ribniki
tudentski klub
vabi vse dijake
in tudente na
brezplano
vodeno vadbo
aerobike:
(AERO-MIX: TNZ,
KLASINA HI-LO, LATINO,
STEPAEROBIKA, BODY
SHAPE, STRECHING )
- za krepitev miic in
oblikovanje telesa,
- za poveanje vzdrljivosti
in gibljivosti,
- za izboljanje koordinaci-
je in ritminosti,
- za zabavo ter sprostitev
telesa in duha
... tako za dekleta kot tudi
za fante.
Vaje potekajo vsako
nedeljo, zaetek ob 15.30,
v C Ribnica (baletna
dvorana).
Prijave sprejemamo v
prostorih kluba
(Knafljev trg 2),
med uradnimi urami,
vsak petek med
20. in 22. uro.
I
Z

M
I
K
L
O
V
E

H
I

E
37
Dogajanje v Knjinici Miklova hia
Prihodnost v znamenju ustvarjalnosti in izobraevanja
kako prepreiti razvajenosti in ustveno
izsiljevanje;
Kaj vpliva na samopodobo mladostnika,
kako graditi samozavest in samozaupanje;
Kako deluje psihoterapija in zakaj neka-
terih problemov v odnosih ne moremo
razreiti sami;
Kako se kae kriza partnerskega odnosa,
kako jo uspeno reujemo in kdaj potrebu-
jemo pomo;
Kaj je zaljubljenost, ljubezen in kako gradi-
mo identiteto v odnosu;
Kaj je zasvojenost in kako jo zdravimo.
Prvo predavanje Marjana Gorupa, univ.
dipl. soc. del., 20. februarja, bo naslovljeno
Kriza v partnerskem odnosu kako nas-
taja, kako se odraa na otrocih in kako jo
reiti. Drugo predavanje sledi 27. marca,
na njem pa bo Sonja Gorup penko, dipl.
delovna terapevtka, govorila o temi Biti
mladostnik, najstnik kako teka naloga
je to za otroka in kako za stare. O tretji
temi z naslovom Kaj je psihoterapija za
otroke kako pomagati otrokom, starem
in drugim vzgojiteljem, kadar je hudo, bo
24. aprila predavala Marcela No Bogataj,
pedagoginja in integrativna psihoterape-
vtka otrok in mladostnikov. Zadnje preda-
vanje bo na sporedu 15. maja, na njem pa
bo Marjan Gorup predaval o Zasvojenosti,
raku sodobne civilizacije kako nastaja in
kako jo zdravimo.
Zakljuna prireditev literarnega
nateaja za poezijo in kratko prozo
Knjinica Miklova hia je v sodelovanju z O
Ribnica, Sodraica in Loki Potok v preteklih
mesecih vodila literarni nateaj za poezijo
in kratko prozo z naslovom V iskanju iden-
titete: Kdo sem? Iskanje lastne podobe in
osebnega izraza za uence osnovnih ol
teh treh obin. Osnova za pisanje pesmi ali
kratke zgodbe za literarni nateaj
je bil lahko pogovor ob branju
ljudske izroilne literature, nastale
na naem podroju. Mladi pisci so
posegali po osebah iz ljudskega
izroila nae pokrajine, zgodbah o
nastankih in imenih krajev, pripov-
edih starih ljudi, lahko so v iskanju
lastne identitete nali svoje daljne
korenine, raziskovali vrednote in
potenciale, ki so jim bile ob rojstvu
dane, ali pa nali povsem svoje,
nove izraze identitete in svoje liter-
arne snovi. Komisija je po zakljuku
nateaja izbrala pet pesmi in pet
kratkih besedil iz vseh treh obin,
na zakljuni prireditvi v vsaki obini
pa bodo avtorji teh besedil pred-
stavili svoja dela. Nagrajenci so
Katarina Kokol, Miha Benina, Ida
Trek, Neja Grandlji, Rebeka Bartol
(za prozo) in Nina Abrahamsberg,
iga Novosel, Karmen Krnc, Luka
Kordi, iva earek (za poezijo).
Prva zakljuna prireditev liter-
arnega nateaja za uence, na
kateri bodo izbranim avtorjem
podeljene tudi nagrade,
bo 14. februarja poteka-
la v dvorani Knjinice
Miklova hia. Na pri-
reditvi bo sodelovala
tudi Glasbena ola Ribnica, ki je
uglasbila nekatera nagrajena bese-
dila. Nagrajena in druga izbrana
dela pa bodo v prihodnje dobila
svoje mesto tudi v zborniku.
NASTJA HAFNAR, Knjinica Miklova
hia
Poleg predstavljenih dejavnosti v knjinici
vseskozi potekajo e delavnice razisko-
vanja nareij, ki bodo javno obeleena po
zakljuku.
Fotografski nateaj
Z naslovom nateaja Kraj smo ljudje: obrazi
naega kraja elimo spodbuditi ljubiteljske
fotografe, naj na ustvarjalen nain pokaejo
na osebnosti, portrete, pa tudi na dejanja,
ustvarjanje skratka, naj ujamejo trenutke,
v katerih prebivalci naih krajev na kakren
koli nain zrcalijo identiteto naega kraja
in ljudi. Nateaj traja do 15. 10. 2013 in je
namenjen vsem ljubiteljskim in pro-
fesionalnim fotografom v obinah
Ribnica, Sodraica in Loki Potok.
Izmed vseh prispelih fotografij jih
bo strokovna irija izbrala dvana-
jst, ki bodo objavljene v koledarju
Knjinice Miklova hia za leto 2014.
Vsi avtorji izbranih del bodo pre-
jeli tudi knjino nagrado. Ve infor-
macij tako o nateaju kot o celem
projektu dobite v knjinici in na nai
spletni strani www.miklovahisa.si.
Ciklus predavanj strokovnjakov
psihoterapije
tiri samostojna izobraevanja s
skupnim naslovom V iskanju iden-
titete otroka, mladostnika in starev
v sodobnem svetu bodo izvedli
strokovnjaki zavoda Sana Vita iz
Ljubljane, ki izvajajo psihoterapijo
za otroke, odrasle posameznike,
pare in druine v razlinih psiho-
socialnih stiskah. Izobraevanje
je namenjeno starem, uiteljem
in vsem, ki se kakor koli ukvarja-
jo z ljudmi v osebnih teavah.
Posamezna predavanja bodo
zakljuena celota in se bodo
izvajala enkrat meseno.
Celoten ciklus pa bo dal
odgovore na zapletena
vpraanja, kot so:
Kako vzgajati in podpirati
otrokovo odraanje, da bo zado-
voljen in uspeen v ivljenju;
Kaj storimo, ko smo pri vzgoji
nemoni in kdaj poiemo strok-
ovno pomo;
Kaj so motnje vedenja in kako jih
reujemo;
Kako postati uinkovit star kako
razviti veino postavljanja meja,
V Knjinici Miklova hia e nekaj mesecev poteka evropski pro-
jekt z naslovom V iskanju identitete, s katerim elimo spodbujati
obutek pripadnosti okolju in razmiljanje o njem, razvijati ust-
varjalnost in inovativnost skozi literarno ustvarjanje in okrepiti
sodelovanje splone knjinice z izobraevalnimi ustanovami ter
kreativnimi posamezniki.
38
M
E
D

N
A

I
M
I

L
J
U
D
M
I
Neja Debeljak tekmovala na 7. mednar-
odnem tekmovanju za nagrado Avsenik
Trilansko komisijo, ki so jo sestavlja-
li Slavko Avsenik ml., Igor Podpean in
Werner Lexer, so Nejo ocenili s 95,17 toke,
od 100 monih, kar pomeni
zlato priznanje in 3. mesto v
svoji kategoriji. Zelo smo veseli
njenega doseka v tako moni
konkurenci, saj vemo, da je tek-
movanje za nagrado Avsenik
eno najzahtevnejih v Sloveniji.
Ker je tekmovanje mednaro-
dno, se ga udeleujejo tudi tek-
movalci drugih drav (Nemija,
Avstrija, Italija).
Neja je najprej zaela tekmovati
z diatonino harmoniko, kas-
neje pa jo je prevzela klavirska.
Ker je hotela izpopolniti svoje
znanje, je za pomo prosila prof.
harmonike Franca Malavaia, s
katerim sodeluje e danes. Vaja
in vztrajnost sta se obrestovali,
saj je bila e na svojem prvem tekmovanju
na Grmadi razglaena kot najobetavneja
tekmovalka. Zadnja leta se redno udeleuje
Festivala klavir-
skih harmonik na
Grmadi, kjer je e
tri leta zapored
zmagovalka. V
prihodnje eli
svojo glasbeno
pot e izpopolni-
ti in dosegati im
bolje rezultate.
Ob tej prilonosti
bi se Neja rada
zahvalila vsem, ki
ste kakorkoli pri-
pomogli k njen-
im uspehom.
UREDNITVO
19. in 20. januarja je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 7. medn-
arodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. V katego-
riji C, od 15 do 19 let, je nastopilo 13 tekmovalcev, med njimi tud
naa obanka, Neja Debeljak iz Ortneka, pod mentorstvom prof.
Franca Malavaia.
BLAGOSLOV KONJ
Zbrali smo se pri stari destilarni v Prigorici, pov-
orka je tela okoli 25 konjskih repov, e nekaj pa
se jih je pridruilo na samem mestu blagoslova,
pod cerkvijo sv. Roka, tako, da je bilo na koncu
zbrano malo ez trideset konjev. Na elu spre-
voda je bil zastavonoa, za njim jezdeci, vmes
razline vrste vpreg in na koncu spet jezdeci in
tisti, ki so svoje ljubljence peljali na povodcu.
K sv. Roku smo prispeli malo pred drugo uro.
Letos je blagoslov opravil novi upnik, g. Ale
Peavar in moram napisati, da dobro nadaljuje
delo prejnjega upnika, g. Branka Potonika.
Po blagoslovu smo se konjeniki in obiskovalci,
po dobri stari navadi organizatorjev, okrepali in
ogreli s kuhankom in ajem, gospodarji pa smo
tako kot vsako leto prejeli medalje, na katerih je
na eni strani streme s podkvijo, na drugi pa dve
konjski glavi in cerkev sv. Roka. Ker se je vreme
zaelo kisati, za nekaterimi pa je bila e celod-
nevna jea, saj smo se eni udeleili tudi dopol-
danskega blagoslova na Velikih Poljanah, nekat-
eri Novi tifti, spet tretji so prijezdili s koevskega
konca, smo vsi z lepimi vtisi beali pred dejem
proti svojemu domu, ki za nekatere ni bil blizu.
Naj blagoslov dobro slui svojemu namenu, naj
varuje ivali, njihove gospodarje in naj bo leto, ki
je pred nami, bogato z malimi konjiki!
JOE ARKO
Foto: Martina Tanko Prelesnik
Tudi letos so na praznik sv. tefana v Dolenji vasi organizirali,
sedaj e tradicionalni blagoslov konj ter njihovih skrbnikov oz.
gospodarjev.
Ste e kadilec? Razmiljate,
da bi prenehali s to razvado
ali pa vas e zdravje opo-
zarja na to neprijetnost?
Prenehanje s kajenjem je
proces, ki zahteva pripravo.
e mi sedaj ni uspelo, imam
novo prilonost, da zakljuim
veletno ponavljanje te raz-
vade.
Kdaj zakljuiti
kadilsko kariero?
V okviru nacionalnega
programa prepreevanja
kroninih nenalezljivih
bolezni je vkljuen tudi pro-
gram opuanja kajenja.
Organiziran je v obliki indi-
vidualnega svetovanja ali
skupinskih delavnic in poteka
brezplano.
Prijava in dodatne informaci-
je dobite na telefon:
040 664 754 ali mail:
adebeljak.zdrib@gmail.com
Vabljeni!
O
D

V
R
T
C
A

D
O

O
L
E
39
PRAZNINI ZAKLJUEK LETA NA O
RIBNICA
December je trkal na vrata, ko smo uiteljice
in uenci e poteno razmiljali, kako bo
potekala letonja prireditev ob zakljuku
koledarskega leta. Idej je bilo mnogo, zato
smo se z veliko volje lotili dela. Uenci so
redno prihajali na vaje, vztrajno brusili
svoje toke, s katerimi so se eleli izka-
zati pred soolci, uitelji in stari. Uiteljice
smo z veseljem opazovale, koliko veselja
in sree se rie na obrazih teh otrok, da se
konno pokaejo tudi v drugani lui.
Letonja prireditev je bila razdeljena na
dva dela. V prvem delu smo obeleili dan
samostojnosti in enotnosti. Tu smo lahko
sliali kar nekaj slovenskih pesmi, himno, ki
jo je gluha uenka prikazala z znakovnim
jezikom, razmiljanja uencev o tem , kaj
je domovina ter govor ravnateljice, ki je
poudarila pomen tega praznika.
e je bil prvi del bolj slovesen, pa je bil
drugi del prireditve bolj sproen, namen-
jen prihajajoim boino-novoletnim
praznikom. Videli smo lahko razline plesne
toke, posluali pevske talente, tako pevski
zbor kot posameznike, zadrevali dih ob
akrobatih, obudovali glasbenike in dram-
ske igralce ter sliali kar nekaj lepih misli in
voil. Na prireditvi je nastopilo skoraj 200
otrok in prav vsi so bili ponosni na to, da
so lahko pokazali, kaj znajo. Na oli imamo
ogromno uencev. V vsakem se skriva kak
talent. Nekateri ga elijo pokazati, drugi
ga vztrajno skrivajo. Vzpodbujajmo jih, da
talente pokaejo, da bomo lahko naslednje
leto pripravili e boljo prireditev.
Na veerni prireditvi smo pobirali tudi pros-
tovoljne prispevke za olski sklad. Vsem, ki
ste prispevali, iskrena hvala.
Prireditve seveda ne bi bilo brez prizadevnih
mentorjev in uiteljev. Samo oni vedo,
koliko asa in volje je potrebno, da nas-
tane takna prireditev. Vsi uitelji se tru-
dimo, uimo in vzgajamo otroke po svojih
najboljih moeh. Zato verjemite, da bodo
vai otroci in vnuki zagotovo e peli sloven-
ske pesmi. Sreno 2013!
MARUA OP
Foto: Marko Modrej
UENCI SO ZNOVA PRIPRAVILI NASTOP, POLN SUPERLATIVOV
olski sklad Osnovne ole dr.
Franceta Preerna Ribnica
S polonicami, ki smo jih izdali uencem
v marcu 2012, smo zbrali 837,00 , s
pronjami podjetjem za donacije v olski
sklad 1.750,00 , na dobrodelni prireditvi v
mesecu decembru pa 1.138,04 .
Lansko olsko leto smo sredstva sklada
namenili plaevanju prijavnine za tekmo-
vanja na regijskem in dravnem nivoju,
za delno sofinanciranje predstave ob
sprejemu prvoolcev, pomo socialno
ibkim uencem in nakup didaktinih
pripomokov.
V etrtek, 29. 11. 2012, je bil v zbornici
centralne ole sestanek upravnega odb-
ora olskega sklada nae ole za olsko
leto 2012/13. lani upravnega odbo-
ra so odloili, naj se sredstva, zbrana v
olskem skladu, namenijo: za plaevanje
prijavnine za tekmovanja na regijskem in
dravnem nivoju, gledalike predstave in
olske prireditve, ki jih izvajajo nai uenci,
delno sofinanciranje predstave ob spre-
jemu prvoolcev, pomo socialno ibkim
uencem, nakup didaktinih pripomokov,
delno sofinanciranje intenzivnih priprav
pevskega zbora, korepeticije, plailo avto-
busnega prevoza za zimsko olo v naravi za
uence 6. in 7. razredov.
Tudi letos smo izvedli dobrodelno prired-
itev, na kateri smo zbirali sredstva za olski
sklad. Mentorji in uenci so se e na pripra-
vah trudili in veselili, da bodo s svojim nas-
topom pripomogli k mozaiku dobrih del.
Uenci so se veselili, da bodo svoje talente
pokazali obiskovalcem. Na prireditvi je bilo
zbranih 520,35 .
Vsi se zavedamo, da marsikatere dejavnosti
ole brez pomoi, ki jo dobimo v olski
sklad, ne bi mogli organizirati, zato smo
za vsak dar izjemno hvaleni. Trudimo se,
da sredstva odgovorno porabimo v dobro
naih otrok.
Starem uencev nae ole bomo v feb-
ruarju posredovali polonice, na podjetja
smo se e obrnili s pronjami. Obani, ki
bi donirali sredstva v olski sklad, pa svoje
prispevke lahko nakaete na transakcijski
raun: 01 304-6030677723, s pripisom ZA
OLSKI SKLAD.
Hvala vsem, ki se boste odzvali in darovali.
Za olski sklad:
OLGA ERNE, pomonica ravnateljice
Dejavnost olskega sklada je od leta 2003 na oli e zelo dobro
vpeljana. Namen sklada je pridobivanje sredstev iz prispevkov
starev, obanov in donatorjev za financiranje dejavnosti in potreb,
ki ne spadajo v redni vzgojno-izobraevalni program. Zbrana sred-
stva hkrati prispevajo k boljim pogojem olskega dela. Podjetja,
stari naih uencev, prostovoljni donatorji s svojimi prispevki
pomagajo skladu, da lahko financiramo razline dejavnosti.
40
O
D

V
R
T
C
A

D
O

O
L
E
UENCI PODRUNINE OLE DOLENJA
VAS SO SEJALI ZIMSKE RADOSTI V
DOMU STAREJIH OBANOV
V sredo, 16. januarja, so v Domu starejih obanov Ribnica uenci
podrunine ole Dolenja vas pod mentorstvom Bernarde Benina,
Danice Gore in pele Gornik Oraem pripravili radoiv zimski
nastop.
Po uvodnem pozdravu vodje podrunine
ole Bernarde Benina je nastopilo kar 40
uencev, poveini iz 1., 2. in 3. razreda ter
tirje harmonikai iz 5. razreda.
V sivini januarske
srede so zunaj
plesale sneinke
ob zvokih
snenih plugov
in zaledene-
lih avtomobilov
V zavetju
Doma starejih
obanov pa je
najlepo topli-
no zimskega
r azpol oenj a
kronal preplet
plesa, zborovske-
ga petja, kratkih dramatizacij in solistinih
harmonikakih nastopov.
Prvi razred je prikazal otroke zimske rados-
ti v igrici Zimska pravljica. Drugi razred je
zaigral pravljico o dobroti in medsebojni
pomoi Zajek in repa. Tretji razred je odgo-
varjal na vpraanje, kaj je to prijateljstvo in
kdo je pravi prijatelj. Plesna skupina je upri-
zorila ustvarjanje sneaka. Pevski zbor pa
je prepeval pesmice o zimskih praznikih,
o modrosti in znanju ter nastop zakljuil
s pesmijo Mi se 'mamo
radi.
Uenci so pustili gledal-
cem in poslualcem neiz-
brisen in neen obutek
soitja generacij. Podarili
pa so jim tudi oprijem-
ljive spominke rono
naslikane zimske motive
ter razstavo slik na temo
zimske idile. Slednje so
ustvarili uenci oddelkov
podaljanega bivanja
Osnovne ole Ribnica 3.
a in b razreda pod vod-
stvom Vanje Griin ertelj. Ob njih in pust-
nem nastopu, ki ga uenci e pripravljajo
za mesec februar, starostniki zagotovo ne
bodo teko doakali pomladi
MARINKA MATE IN URA JAKLI AGAR
NASTOP DOLENJEVAKIH OTROK V DSO RIBNICA
"Dobrota je na notranji glasnik in svetovalec. Kolikor posluamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sree."
Anton Trstenjak
Staro leto se je poslovilo, novo nam je na iroko odprlo vrata.
Tudi na PO Dolenja vas smo s prireditvijo
obeleili dan samostojnosti in zakljuek
koledarskega leta.
Z zanimivimi tokami so se predstavili
uenci od prvega do petega razreda, odd-
elek podaljanega bivanja in olski pevski
zbor.
Na prireditvi so sodelovali e Otroki
cerkveni pevski zbor, folklorna skupina
Lonki, meani pevski zbor Sv. Rok, moki
pevski zbor Lonar.
Vsem sodelujoim se zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa gre ansamblu Zdomarji,
ki so nao prireditev ozvoili.
Tudi v tem in naslednjih letih si elimo tako
dobrega sodelovanja.
KOLEKTIV PO DOLENJA VAS
Datum: PETEK, 8. 2.
Kam: na Mestni vrh POHOD OB
KULTURNEM PRAZNIKU.
Zahtevnost: LAHKA pot, zimska tura
(odvisno od razmer).
Odhod: ob 7.30 z glavne avtobusne posta-
je pri cerkvi v Ribnici, lastni prevoz.
Trajanje hoje (okvirno): 3-4 ure.
Prijave z akontacijo: niso potrebne.
Vodja pohoda: Janez Centa.
Datum: SOBOTA, 9. 2.
Kam: na interno zimsko vodniko
izpopolnjevanje.
Datum: SOBOTA, 23. 2.
Kam: na SABOTIN in PO ROVU NA
SVETO GORO.
Zahtevnost: lahka pot, teavnost odvis-
na od trenutnih vremenskih in snenih
razmer
Trajanje hoje (okvirno): 6 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred poho-
dom, 19. 2., na sedeu PD Ribnica, krabev
trg 5, Ribnica.
Vodja: Roman Petelin.
Za pohod bodo izobeeni plakati z vsemi
potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda,
potrebna oprema ).
FEBRUAR 2013

P
O
R
T
N
I

U
T
R
I
N
K
I
41
Mladi ribniki rokometai e
esti na rokometnem turnirju v
Beogradu
e nekaj let se zadnji teden v decembru (med boinimi in novo-
letnimi prazniki) udeleimo mednarodnega novoletnega rokomet-
nega turnirja mlajih kategorij v Beogradu. Letos smo se na pot
odpravili 26. decembra zveer.
Tri ekipe: mlaji deki (letnik 2000 in mlaji)
pod vodstvom trenerja Janeza Ilca in vodje
ekipe eljka irovia, stareji deki (let-
nik 1998 in mlaji) s trenerjem Stojanom
Gelzetom in vodjo Matjaem Andoljkom,
ter kadeti (letnik 1996 in mlaji), katere
trener je Ciril Andoljek. Nona vonja je
minila brez vejih nevenosti. Fantje niso
bili prav ni zaspani in le redki so sestavili
triurni spanec do Beograda. Pred hotel
Prestige smo prispeli nekaj po esti uri
zjutraj. Namestitev je potekala hitro in
gladko, nato je sledilo nekaj ur poitka.
Tekme so se priele e v etrtek zjutraj v
treh dvoranah na treh razlinih lokacijah
Beograda. Organizator je naemu klubu
naredil uslugo in prvi dan so tako kadeti kot
stareji deki odigrali vse 4 tekme predtek-
movanja v Posco areni, poleg hotela, v
katerem smo bili nastanjeni. V dvorani, ki je
v resnici balon, so betonska tla, prevleena
s plastino maso, ki jo poznamo e iz stare
ribnike dvorane. Je neogrevana in nepri-
jazna do igralcev in sodnikov, ki so sodili v
trenirkah, ter gledalcev, ki so tekme gledali
v popolni zimski opremi. Tudi uradna oga
si ravno ni zasluila tega naziva. Pogoji za
igranje se ne morejo primerjati s temi, ki jih
nudi naa lepotica v Ribnici, vendar pa so
bili enaki za vse.
Najmlaja ekipa je nastopala v starem
mestnem srediu Beograda, kjer so v 'mali'
dvorani Vraar igrali vse tri dni. Dostojno so
zastopali barve kluba in na koncu s tremi
zmagami in dvema porazoma, zasedli zlato
sredino (10. mesto) med 18 sodelujoimi
ekipami.
Starejim dekom se je finalna skupina
(od 1. do 8. mesta) izmuznila le zaradi
slabe medsebojne gol razlike (zmaga in
neodloen izid) ter so na koncu s tremi
zmagami in enim neodloenim izidom od
24-tih ekip zasedli deveto mesto. Trener
Stojan Gelze je bil s prikazanim zadovoljen,
saj je turnir zapolnil vrzel pomanjkanja
tekem pred nadaljevanjem prvenstvenih
tekem doma.
Kadeti so imeli smolo, saj so bili v skupini
s kasnejim zmagovalcem turnirja Arilje in
slavno Crveno zvezdo. Obe tekmi so izgu-
bili in nadaljevali tekmovanje za razvrstitve
v spodnji tretjini uvrenih. V nadaljevanju
so potem dvakrat visoko zmagali in se, tudi
po zaslugi malo udnega sistema tekmo-
vanja, uvrstili ele na 18. mesto od 21 ekip.
Razlike v rasti, moi, kvantiteti in kvaliteti so
bile pri nekaterih ekipah zelo velike, tako
da smo se vekrat vpraali, ali so fantje res
letniki, za katere igrajo.
V soboto smo, po drugi prespani noi in
obilnem zajtrku, okrog 10. ure zapustili
hotel in si skupaj ogledali e zadnjo tekmo
in visoko zmago mlajih dekov v centru
Beograda. Sledila je panoramska vonja
z avtobusom do nakupovalnega sredia
Delta City, kjer smo nekaj malega pojed-
li, se za duo sprehodili po centru in po
'boljaku'. Nekaj po 15. uri smo se e zadnji
v Beogradu vkrcali na avtobus, pomahali
velemestu Balkana v slovo in se odpel-
jali proti domu. Razen manjih zastojev na
mejnih prehodih je vonja potekala gladko
in hitro. V Ribnico smo prispeli nekaj minut
po polnoi. Tu so nas e nestrpno akali
nai najbliji.
Za vse ekipe je bil turnir zelo dobrodoel,
predvsem zaradi krepitve ekipnega duha
in primerjave s tujino. Na vsakem kor-
aku v Beogradu smo bili deleni velikega
gostoljubja, pa tudi sam slovenski roko-
met je v Srbiji zelo cenjen. Na turnirju smo
sreali znane rokometae, kot so Nenad
Maksi, Nikoli, Ivan Simonovi, Perunii,
Manojlovi
Na koncu e zahvala vsem, ki ste nas na
kakren koli nain podprli in nam pomagali
realizirati izvedbo potovanja na turnir. Bilo
je naporno, pa tudi prijetno in elimo si,
da se z vao pomojo tudi v letu 2013
udeleimo tega ali podobnega mednaro-
dnega turnirja.
e posebej se zahvaljujemo naslednjim
podjetjem in posameznikom: PUMEJ d.o.o.,
R-MONTAA Kjun Robert s.p., LESOJ d.o.o.,
Raunovodski servis ALF d.o.o., P&AN d.o.o.,
AHA Plastik d.o.o. PE Tehnochem.
ZA ROKOMETNO DRUTVO RIBNICA V.G.
RIBNIKI
PLAVALCI
KONSTANTNO
ZASEDAJO
NAJVIJA
MESTA
Na tradicionalnem tekmovanju za pelin in Vesnin
memorial v Kranju, 15. decembra, so na stopnike
stopili Robert Lovin z drugim mestom na 100 m delf-
in v kategoriji dekov, Tim Zobec s tretjim mestom na
100 m hrbtno in Chad Andoljek, ki je zmagal na 100
m prosto, 100 m hrbtno in zasedel drugo mesto na
100 m delfin v kategoriji kadetov.
Na zadnjem tekmovanju preteklega leta je v Mariboru,
22. decembra Lucija Kous slavila na 100 m hrbtno.
Zelo dobro sta nastopila tudi Tim Zobec in Jot Pavlin,
ki sta si priborila finalne nastope v absolutni kategoriji
na 100 m hrbtno in 200 m prsno.
Na prvem mednarodnem tekmovanju v letu 2013,
ki je potekalo v Kranju, kjer so poleg slovenskih
reprezentantov nastopili tudi reprezentanti Avstrije,
Italije, Bosne in Hercegovine, kitajskega Shanghaja,
pa je Lucija Kous osvojila 2. mesto na 50 m hrbtno,
4. mesto na 100 in 200 m hrbtno. Chad Andoljek je
v kadetski kategoriji z odlinima nastopoma osvojil
prvo mesto na 100 m hrbtno in 100 m prosto.
ESTITAMO.
MIHA KOREN
42
N
E

S
P
R
E
G
L
E
J
T
E
Delovanje glukozamina je e bolj uinkovito
v kombinaciji s hondroitinom. Hrustanec ni
oskrbovan s krvjo, zato mora nutriente in vodo
dobiti na drugaen nain to je vloga kon-
droitina. Stareji in pa tisti, ki se intenzivno
ukvarjajo s portom, porabljajo ve kondroi-
tina, kar lahko privede tudi pojav patolokega
stanja obrabe, npr. osteoartritisa.
MSM (metilsulfonilmetan) sodeluje pri
tvorbi novih celic. Najve ga je v telesu v
asu otrotva in z leti upade. Je pomembna
sestavina zob, las, koe, kosti in vezivnega
tkiva. Med druge pomembneje
lastnosti MSM-ja sodijo tudi nje-
govo antioksidativno delovanje,
igra kljuno vlogo pri presnovi
ogljikovih hidratov in lahko celo
zmanjuje vnetje in posledino
boleine v sklepih.
X3M Joint Protect vsebuje pazlji-
vo izbrano kombinacijo vseh
treh kljunih snovi v sklepih.
Zaradi svoje pomembne funkcije
gotovo sodi med enega od najbolj
univerzalnih dodatkov k prehrani
za vse aktivne posameznike.
obstajajo razlini mehanizmi, ki pa lahko delu-
jejo le v primeru, da so na voljo snovi, ki jih
potrebujejo za obnovo.
Za zdravje sklepov so kljune 3 snovi:
Glukozamin, Hondroitin in MSM
(metilsulfonilmetan). Te 3 sub-
stance delujejo sinergino, zato je
za optimalen uinek vsake od njih
potrebno, da jih zauijemo hkrati.
Glukozamin je osnovni gradnik
hrustanca v sklepih. Stimulira
izloanje sinovialne tekoine, ki
slui kot mazilo za sklepe, da ne
prihaja do trenj med strukturami.
Ima protivnetne lastnosti in lahko
zmanjuje boleine, ki se pojavijo
kot posledica obrabe hrustanca
(osteoartritis).
Veina je e sliala za Pharma Nord, tablete
z glukozaminom, ki pomagajo lajati
boleine v sklepih in zmanjujejo obrabo.
Manj ljudi pa ve, da je glukozamin le ena
izmed kljunih snovi. Za svoje optimalno
delovanje mora glukozamin delovati v
kombinaciji z dvema drugima substanca-
ma, sicer se njegov uinek precej zmanja.
To so potrdile tudi najnoveje raziskave, ki
sedaj priporoajo, da poleg glukozamina
uijemo tudi Hondroitin in MSM (metilsul-
fonilmetan). To je zgodba o nastanku X3M
Joint Protect.
Zavedati se moramo, da telo ni stroj, kjer v
primeru okvare lahko dele preprosto zamen-
jamo z novimi. Nai sklepi imajo od dneva
naega rojstva pa do smrti nalogo omogoati
telesu neomejeno monost gibanja in svo-
bodo premikanja. Seveda so v tej dolgi dobi
izpostavljeni mnogim razlinim stresom, ki
povzroajo obrabo. Zanimivo je dejstvo, da
vadba zelo pozitivno vpliva na kostno maso in
sklepe, vendar pa hkrati sklepe tudi obrablja.
Kako?
loveko telo ima neverjetno sposobnost
regeneracije. Ker pokodovanih delov ne
more zamenjati, jih poskua obnoviti. Za to
Naroilo na THE Nutrition revijo:
e vas zanima tematika fitnesa in
prehrane, poljite svoj naslov na:
info@the-nutrition.com
in se naroite na
BREZPLANO REVIJO.

Vas bolijo sklepi?
Pie Natan hoj, ISSA Specialist in Performance Nutrition,
Intruktor fitnesa FZS
OGLASNO SPOROILO
Trgovina s portno
prehrano
Obrtna cona Ugar 29
080 3545
X3M JOINT PROTECT
ZMANJUJE OBRABO
SKLEPOV
ZIMSKE AKTIVNE
POITNICE V OBINI
RIBNICA
Plavalni klub Inles Ribnica v sodelovanju z
Obino Ribnica organizira aktivne poitnice
za otroke, stare od 6 do 14 let.
Aktivne poitnice bodo potekale
od 25. februarja do 1. marca 2013
v portnem centru Ribnica.
Za otroke bo poskrbljeno od 6.30 dalje, dejavnosti pa bodo
potekale od 8. do 16. ure. Poudarek bo na plavalnem teaju
ter vodnih pustolovinah in vragolijah ob bazenu in v
njem. Za kosilo bo poskrbljeno.
Za prijavo in vse ostale informacije se obrnite na mail:
vedno.aktivni@gmail.com ali na telefonski tevilki
040 519 817 (Gorazd), 031 572 697 (Maja).
Prijave zbiramo do 22. februarja.
Naj vai otroci energijo porabijo za port, druenje ter
reevanje gibalnih in miselnih nalog!
Turistino drutvo
GRMADA in
Podrunina osnov-
na ola dr. Franceta
Preerna SUJE
VABITA VSE,
ki dobro v srcu mislite,
na proslavo v
poastitev
slovenskega
kulturnega praznika,
v etrtek, 7. februar-
ja, ob 18. uri v osnov-
ni oli na Velikih
Poljanah.
V kulturnem programu
bodo sodelovali uenci PO
Suje in domai izvajalci.
Gostja veera bo predsed-
nica Zdruenja slovenskih
splonih knjinic in dolgolet-
na kulturna delavka Vesna
Horen.
Ura prostovoljstva na teden za soloveka
ZA POKLIC MEDICINSKE SESTRE SE JE ANKA DEBELJAK ODLOILA E
ZELO ZGODAJ. PRAVI, DA JO JE Z NJIM OKUILA NJENA MATI, KI JE TUDI
DELALA V ZDRAVSTVU KOT BABICA IN PATRONANA MEDICINSKA SES-
TRA. MAMA JI JE BILA ZGLED S PRISTOPOM TER ODNOSOM DO LJUDI IN JI
JE E VEDNO. ZGLED JI JE E VEDNO TUDI OE S SVOJO NAELNOSTJO IN
MODROSTJO, EPRAV JE E POKOJNI. VES AS JE AKTIVNA V ZDRAVSTVU
NA RAZLINIH PODROJIH, ZADNJA LETA DELA NA ZDRAVSTVENI VZGOJI,
TAKO DA SE UKVARJA S PREVENTIVO, KI JE POMEMBEN DEL AKTIVNOS-
TI TUDI V MEDGENERACIJSKEM DRUTVU ZA KAKOVOSTNO STAROST
(MDKS), KATEREGA PREDSEDNICA JE ANKA E DOBRO LETO.
Leta 2007 je trideset ljudi, vkljuenih v
drutvo na Intitutu Antona Trstenjaka,
zakljuilo dvoletno izobraevanje na
podroju skupinske dinamike ali kot pros-
tovoljci. Pred odprtjem Doma starejih
obanov v Ribnici so bili lani drutva
e izobraeni in pripravljeni na delo s
starejimi. Ribniko drutvo je vkljueno
tudi v Zvezo Medgeneracijskih drutev
za kakovostno starost, ki doloa pravila,
naela in cilje.
Dipl. m. s. Anka Debeljak, ki je prevzela
vodenje drutva od ustanoviteljice ge.
mag. Majde Vrh, se e po prvih stavkih
izkae za zelo predano vsemu, kar pone.
Njen izjemno pomirjujoi in potrpeljivi
ton je kletni prostor v zdravstvenem
domu, kjer sva se pogovarjala, ustvaril
popolnoma bivanjski in prijeten. Takoj
nadaljuje z informacijami o drutvu, ki ga
zastopa z veliko vnemo.
Preventiva v drutvu MDKS pomeni prip-
rava srednje generacije na lastno starost.
Vsi prostovoljci, vkljueni v drutvo, se
hkrati uijo tudi za lastno kakovostno
starost. Gre za psihino, fizino, socialno
in duhovno pripravo. Anka je izpostavila
arhitekturne ovire, saj gradimo velike hie, ki so neprilagojene za zrelostno obdobje. Ob gibalni
motenosti je lahko teavna vsaka stopnica, prej je treba prilagoditi kopalnico, stranie, tukaj je
ogromno stvari, ki si jih lahko vnaprej pripravi. Aktiven in zdrav ivljenjski slog pripomore k zdravju.
Pomembna je tudi socialna mrea, ki si jo ustvari, saj druenje v skupinah olaja ivljenje, tako mar-
sikatero stvar razrei in nisi v breme mlajim.
Na starost se moramo sicer pripravljati e od otrotva, ker so dobri odnosi v druini pot za naprej.
Kar otrok vidi, to otrok zna. Zato je v drutvu velik poudarek na grajenju dobrih odnosov in solidar-
nosti med vsemi tremi generacijami. V razlinih ivljenjskih obdobjih imamo razline vloge, v katerih
moramo uivati, jih vzeti za svoje in izkoristiti tisto, kar ti gre.
Drutvo deluje na razlinih podrojih. Eno so prostovoljci, ki obiskujejo stareje ljudi, najve v domu
starejih obanov, jih peljejo na kakno prireditev, k mai, jim pomagajo pri hranjenju Vsak obisk
je dobrodoel. Enako je na podeelju; prostovoljci pomagajo pri vsakdanjih opravilih, predvsem pa
je pomembno druenje. En del prostovoljcev pa je izobraen za delo v skupinah v domu in zunaj
doma. Na vsakem oddelku je taka skupina, delovna terapevtka gospa Jerneja Mastnak pa koordinira
to delo. Medgeneracijske skupine pa niso nujno samo v domu. Lep primer take skupine je v lebiu,
kjer zakonski par vsak teden vodi skupino starejih, ki skupaj preivijo nekaj kakovostnega asa. Tri
mlade pevke pa e pet let vodijo pevsko pogovorno skupino dvajsetih ljudi v Ribnici, ki so izdali tudi
pesmarico in se nauili knjigovekih spretnosti.
Drutvo, ki deluje na podroju obin Ribnica in Sodraica, vkljuenih je okrog 40 prostovoljcev,
obiskuje 150 starostnikov.
Pravilo drutev MDKS je: Ena ura prostovoljnega dela na teden za soloveka. Anka jih porabi precej
ve, a tega ona ni rekla, to sklepam sam, ker sem slial ogromno informacij o e drugih aktivnosti
drutva, ki jih je potrebno koordinirati.
Novi prostovoljci so vedno dobrodoli, v kontakt z drutvom pa lahko stopijo prek elektronskega
naslova: mgd.ribnica@gmail.com ali prek mobilnega telefona 031 453 006.
SAO HOEVAR
Foto: osebni arhiv
Zdravstveni dom dr.
Janeza Orama Ribnica
VABILO NA DELAVNICO
OLA ZDRAVEGA
IVLJENJSKEGA
SLOGA in ZDRAVEGA
HUJANJA
Vabimo vas v delavnico
zdravega ivljenjskega
sloga in hujanja, kjer
bomo s postopnim sprem-
injanjem naina ivljenja
in odnosa do sebe prili do
elenega uspeha.
Z znianjem telesne tee
se bodo tudi zmanjale
vae teave, predvsem
pri zdravju in dobrem
poutju.
Priporoamo vam, da se
nam pridruite zaradi:
poveanja samozavesti,
zmanjanja oz. odprave
vseh mogoih strahov,
monosti novega pogleda
na ivljenje, elje pomaga-
ti drugim ljudem, saj
lahko uspemo le tako, da
drugim pomagamo postati
uspeni, lastne uspenosti,
skrbi za izobraevanje in
osebnostno rast, zavze-
manja lastnih stali,
navajanja na disciplino,
samospoznavanja
Uvodno sreanje bo v
sredo, 6. februarja, ob
18. uri, v predavalnici
zdravstvenega doma
Ribnica.
Program bo potekal v obli-
ki predavanj, skupinskega
dela in telesne aktivnosti.
Vabljeni !

Zdravstveno vzgojni
center Ribnica;
Anka Debeljak, dipl. m. s.
Dodatne informacije na
telefon 040 664 754
ali na mail:
adebeljak.zdrib@gmail.com
Kje ?
Kdaj ?
Vstop prost
sobota, 16.2.2013
ob 19h
Jaklev dom
Videm - Dobrepolje
duhovno re glasbe
iz ribnike dekanije
in okolice
Koncert
Velike Lae
JOZUE
Rob
SPIRITUS
Ribnica
MGS I.K.S. D
t. Jurij
mlPZ T. JURIJ
Sodraica
MGS ALIAS
Dobrepolje
IZVIR
RIBNIKI MESEC KULTURE
Februar 2013
PODOBE PESEMSKEGA IZROILA (DR. ZMAGA KUMER, 1924 -
2008)
5. februar ob 19. uri, Rokodelski center Ribnica (org. Muzej Ribnica)

OSREDNJA KULTURNA PRIREDITEV (program, posveen Mihi
Matetu)
6. februar ob 18. uri, portni center Ribnica (org. O dr. Fr. Preerna
Ribnica)

POLJANSKI KULTURNI PRAZNIK
7. februar ob 18. uri, O Velike Poljane (org. TD Grmada)

KONCERT VOKALNE SKUPINE ANAMANKA
8. februar ob 19. uri, dvorana DC-16 Dolenja vas (org. KUD France
Zbanik)

LITERARNO-GLASBENI VEER MLADIH IN PODELITEV NAGRAD
NATEAJA "V ISKANJU IDENTITETE"
14. februar ob 18. uri, Knjinica Miklova hia (org. Knjinica Miklova
hia)

OPIJA UGANKA ali MAMICA, KJE SI? (LUTKOVNO GLEDALIE
FRU FRU)
19. februar ob 17. in 18. uri, Knjinica Miklova hia (org. Knjinica
Miklova hia)

Predstavitev knjige 'E SE BOM ODLOIL GRADITI, POTEM BOM
GRADIL NAJMODERNEJE' (O Petru Kozini, pogovor z avtorico
Tito Porenta)
20. februar ob 19. uri, Rokodelski center Ribnica (org. Muzej Ribnica
in Muzejsko drutvo Ribnica)

PREDAVANJE "KRIZA V PARTNERSKEM ODNOSU" Marjana
Gorupa V SKLOPU PROJETKA V ISKANJU IDENTITETE
20. februar ob 19. uri, Knjinica Miklova hia (org. Knjinica Miklova
hia)

OB MEDNARODNEM DNEVU MATERNIH JEZIKOV
21. februar, krabeva domaija